Page 1

BUJAR OSMANI

HERVIG HELER

MMF

GORD NA TENDER [TO PREKR[I PRAVILA, AMA URNAL MONOPOL

PREVENCIJATA E NAJVA@NA PROTIV DANO^NITE IZMAMI I KORUPCIJATA

MAKEDONSKIOT BDP GODINAVA ]E SE ZGOLEMI 1,2%, A NE 2%

 STRANA 4

OD VTORNIK SEKOJ DEN

QUP^O ZIKOV ...POGLED NA DENOT...

 STRANA 10

 STRANA 8

petok / weekend

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

VIKEND | PETOK-08 | SABOTA-09 | NEDELA-10. | PONEDELNIK-11. OKTOMVRI. 2010 | BROJ 140 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

KOMPANIITE BARAAT PATI[TA, VLADATA VETUVA

AVTOPAT DO KOSOVO ]E DOBIEME ZA OSUM GODINI?

NA ZATVORA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 07.10.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,24% 0 0,03% 0 0,76% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,65 44,49 1,39

NAFTA BRENT EURORIBOR

885,55 1,47%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (07.10)

MBI 10 2.180

2.160

2.140

2.120

2.100

2.080 01.10

03.10

05.10

DENES, VO

2 SVETSKATA VOJNA NA VALUTI

SVETSKITE VALUTI SLABEAT, MAKEDONSKATA EKONOMIJA GUBI!  STRANA 6

FEQTON NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI

ADIDAS PATIKITE [TO GO USOVR[IJA SPORTOT  STRANA 18

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

MILIONI EVRA, ZA [TO?  STRANA 2

SE PODGOTVUVA NOVA RASPREDELBA NA SILITE

SAD I EU VO SERIOZNA BITKA PROTIV EVTINIOT KINESKI IZVOZ  STRANA 17

07.10


2 08.10.2010

NAVIGATOR

PETOK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 08 OKTOMVRI 2010

MILIONI EVRA, ZA [TO? o 20 milioni evra nekoga{ se gradat 20 kilometri avtopat. Za makedonskite firmi da se povrzat so kosovskite so normalna soobra}ajna delnica, treba da se izgradi avtopat od samo 13 kilometri. Zna~i, 20 milioni evra mo`e da se potro{at za ovaa namena. Dvaeset milioni evra mo`ebi ne se dovolni, no sigurno se zna~ajna poddr{ka od dr`avata za izgradba na avtopat od Demir Kapija do Smokvica, vo dol`ina od 27 kilometri. Taka }e se kompletira avtopatot od Koridorot 10. Dvaeset milioni evra se dovolni za dve godini da se subvencioniraat kamatite na kreditite od bankite {to gi baraat firmiteizvozni~ki od Makedonija. Ovie kompanii, koi go sozdavaat makedonskiot BDP, imaat problem da obezbedat finansiska poddr{ka od bankite. Tie baraat 10 milioni evra godi{no da odvoi Vladata od buxetot za da go stimulira izvozot, a tie da & vratat na dr`avata u{te pove}e. Dvaeset milioni evra se 20% od buxetot na Ministerstvoto za zemjodelstvo predviden za subvencionirawe na zemjodelskoto proizvodstvo vo zemjava, a se mnogu pove}e od vetenite ~etiri milioni evra za nadminuvawe na krizata so otkupot na grozjeto, koja, za volja na vistinata, ne se ni re{i. Spored podatocite {to gi objavi televizijata Kanal 5, ako se to~ni, za tri godini A1 tele-

S

vizija obezbedila prihodi vo visina od 20 milioni evra samo od reklamite na Vladata. No dali se samo tolku pari, odnosno, kolku pari se odvoeni od dr`avniot buxet za reklamirawe na Vladata i na ministerstvata vo doma{nite mediumi. Kanal 5 ne ka`a kolku pari tie imaat dobieno od Vladata za reklamite {to gi objavuvaat. Koga vo ova dru{tvo }e se dodadat i televizija Sitel, drugite televizii i vesnici, sumata {to e potro{ena od buxetot, koj, pak, go polnat gra|anite i firmite so raznite dava~ki {to gi pla}aat, stanuva ekstremno pogolema. I nikoj ne ja znae, zatoa {to nikoj ne saka ni da ja ka`e. Reklamiraweto na Vladata vo doma{nite mediumi e fakt, no brojkite se krijat. Nitu mediumite, nitu Vladata objavuvaat kolku pari se dobivaat ili se tro{at za ovaa namena. Zaludno frleni pari. Pari koi na ekonomijata & se pove}e od neophodni, posebno sega koga se davi vo nelikvidnost. Pari koi im nedostigaat na kompaniite za da investiraat, da go razvijat proizvodstvoto i da osvojat novi pazari. Pari koi se pove}e od neophodni za da se investiraat vo infrastruktira, energetika, turizam i vo drugi kapitalni proekti. A koi sekoja godina se prenamenuvaat za drugi stavki. Sega gledame i za koi. Za reklami! So ovie pari ubavo se podma~kaa propagandnite ma{inerii

AVTOPAT DO KO ]E DOBIEME ZA SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

na vlasta i godi{nite profiti na mediumskite ku}i. Iako tie sumi treba da bidat pove} e od dovolni za da gi “nateraat” mediumite da bidat mirni i poslu{ni, o~igledno apetitite se mnogu pogolemi. Zatoa, sega Vladata i A1 si gi izvadija o~ite pred o~ite na cela javnost, koja ja “zamaraat” so sekoja prepirka i me|usebna kavga. Sekoja plukanica {to si ja upatuvaat edni na drugi, VMRO-DPMNE i A1, & se plasira na javnosta. Ama taa e pokusa za mnogu pova`nata informacija - kolku pari se transferirale po osnova na reklami. Nema objasnuvawe ni opravduvawe zo{to Vladata gi krie sumite {to gi odvojuva za reklamirawe. Kako {to nema obrazlo`enie zo{to i na kogo mu se potrebni ovie reklami, koi ni{to ne ni reklamiraat, tuku {irat propaganda. Nema ni ot~et koi se efektite od ovie reklami.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

P

KOMPANIITE BARAAT PATI[TA, VLADA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

20%

opust dava Solunskoto pristani{te so cel da se privle~at {to pove}e bugarski kompanii koi }e gi prenesuvaat svoite tovarni kontejneri preku Solun. Ova e del od “agresivnata ekonomska programa” na Solunskoto pristani{te za privlekuvawe pove}e klienti na svoite terminali. Grcite sakaat da vospostavat pogolema sorabotka i so bugarskite pristani{ta vo Varna i Burgas. Idejata na direktorot na Solunskoto pristani{te e pove} e da se iskoristi i `elezni~kiot transport koj ovozmo`uva konekcija so logisti~kite centri so drugite zemji na Crnomorjeto. Poradi {trajkot na pristani{teto vo 2008 godina, mnogu od bugarskite firmi se otka`aa od ova pristani{te. Obemot na bugarskiot prevoz od 30.000 kontejneri vo 2007 godina padna na samo 7.000 vo 2009 godina.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Avtopatot vo dol`ina od 13 kilometri, vo vrednsot od 70 milioni evra, do grani~niot premin Blace, koj e del od paketite za koncesija na avtopati, }e bide izgraden najmnogu za osum godini. Toa e rokot koj }e go ima idniot koncesioner, no toj s$ u{te ne e izbran. Vladata uveruva deka toj }e se znae najdocna do mart slednata godina. Za {est meseci, trgovskata razmena me|u Makedonija i Kosovo porasna za 73% ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

odeka Kosovo intenzivno raboti na izgradba na avtopati za regionalno povrzuvawe, izgradbata na novi pati{ta vo Makedonija tapka vo mesto. Kosovskoto Ministerstvo za transport i vrski e vo finalna faza na izrabotka na fizibiliti

D

studija za izgradba na avtopat od Pri{tina do makedonsko-kosovskata granica, so nova trasa koja vo golema mera }e ja skrati dol`inata na patot. Kaj nas, i po dolgogodi{nite barawa i molbi na stopanstvenicite da se izgradi avtopat do grani~nite premini Blace i Ja`ince i da se otvori u{te eden carinski terminal za da se zabrza protokot na stoka kon Kosovo, s$ u{te ima dolgi redici i zastoj vo tranzitot na stoka. Od Ministerstvoto za transport i vrski velat deka izgradbata na avtopatot do grani~niot premin Blace e del od paketot za koncesija

BRANKO AZESKI PRETSEDATEL NA STOPANSKA KOMORA Barame i }e vr{ime postojan pritisok za da se otvori mo`nosta za koristewe na novoizgradeniot pat preku Kuks za izlez vo Crna Gora i vo Albanija, izgradba na avtopat Pri{tinaSkopje i modernizacija na `elezni~kata pruga.


NAVIGATOR

PETOK

 3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

08.10.2010

SITE DA GO GOVORAT DR@AVNIOT JAZIK K isokiot komesar na Evvropskata unija za malcinnski prava, Knut Volebek, ek, v~era vo Skopje pora~a deka ka pripadnicite na site etni~ki ki zaednici mora da go zboruvaat aat ustavniot jazik na dr`avata ta vo koja `iveat: “Ne e bitno dali jazikot se izu~uva od prvo, vtoro ili trere to oddelenie. Od isklu~itelno zna~ewe e site zaednici da go izu~uvaat i znaat dr`avniot jazik {to porano, od pomala vozrast. Toa e idninata na lu|eto.Treba da se podgotvat nastavnicite, da se nabavat u~ebnici, da se podgotvat i roditelite”, pora~a Volebek. Komesarot, osven so ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, ima{e sredba i so vicepremeirot zadol`en za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor Abdulakim Ademi, pa verojatno tie dvajcata razgovarale malku pove}e na ovaa tema. Albanskite prva~iwa odbija da go izu~uvaat makedonskiot jazik, so izgovor od nivnite roditeli deka se premnogu mali za da se optovaruvaat so sovladuvawe na u{te eden jazik pokraj maj~iniot. Problemot vo Makedonija, kako {to zabele`uva va

V ZORAN ALEKSOV

MI[EL OBAMA

ZORAN STAVRESKI

VIKTOR ORBAN

tipskiot gradona~alnik tana najvlijatelna rognozite na MMF deka e aktiven vo Brisel, [ S `ena vo svetot, spored makedonskata ekonomija P od kade {to makedonskite “Forbs”, poradi kampawata godinava }e porasne samo

katastrofa so Eodkolo{kata izlevaweto otrovna kal fabrika za aluminium

op{tini treba da crpat zna~ajni finansiski sredstva za investicii

e dopolnitelen udar za Ungarija, po problemite so ekonomskata kriza

za zdrav `ivot i toa {to s$ u{te ja dr`i popularnosta na visoko nivo

za 1,2% ne odat vo prilog na najavite na ministerot za finansii za rast od 2%

ATA VETUVA

KOSOVO A OSUM GODINI? 73,3% e zgolemena trgovskata razmena so Kosovo vo prvite {est meseci godinava

13

kilometri e dolga delnicata od izlezot na Skopje do grani~niot premin Blace

ZA NOVI AVTOPATI ]E GI ^EKAME KONCESIONERITE Od Ministerstvoto za transport i vrski objasnuvaat deka izgradbata na avtopat do makedonsko-kosovskata granica, kaj grani~niot premin Blace, e vklu~en vo proektot za koncesija na pati{ta. “Delnicata do grani~niot premin Blace, vo dol`ina od 13 kilometri, koja e proceneta na 70 milioni evra i e del od koridorot 8, e vklu~ena vo vtoriot paket-pati{ta koi treba da bidat izgradeni pod koncesija”, veli Dragan Simonovski, portparol na Ministerstvoto za transport i vrski. Spored tenderskite pravila za davawe na pati{tata pod koncesija, osven avtopatot od Skopje do grani~niot premin Blace, treba da gi izgradi i delnicite Gostivar–]afasan i Trebeni{te–Ohrid. Ministerstvoto za transport i vrski slednata nedela treba da gi soop{ti kompaniite koi ja pominale prvata faza na tenderot za izgradba na avtopati{ta vo zemjava, koi potoa }e dobijat mo`nost da dostavat ponudi za izgradba na avtopati pod koncesija. Celata postapka za koncesija na avtopati bi trebalo da bide finalizirana na krajot na mart slednata godina, pri {to do sredinata na godinata izbraniot koncesioner }e ima obvrska da po~ne da gradi. Predvidena e izgradba na 380 kilometri avtopat, podeleni vo dva paketi, isto~na i zapadna koncesija. Koncesionerot }e ima rok od 8 godini za da gi izgradi pati{tata na nivo na avtopat, a so niv }e upravuva vo narednite 35 godini. Vkupnata investicija se procenuva na pove}e od edna milijarda evra. ppat ati{ i{ta tata ta, koi koi bi bi trebalo ttre rebbalo balo na pati{tata, k da po~nat da se gradat kon sredinata na slednata godina. Idniot koncesioner }e ima rok od osum godini da gi izgradi. Spored podatocite od Stopanskata komora na Makedonija, samo vo prvite {est meseci od godinava trgovskata razmena so Kosovo, kade {to Makedonija tradicionalno ostvaruva suficit vo razmenata, porasnala za pove}e od 70%. Blerim Zlatku, pretsedatel na Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija, veli deka dosega nekolkupati pobarale od Vladata da se izgradi avtopat, no nemaat nikakva povratna informacija. “Patot e lo{. Koga se lo{i vremenskite uslovi ima odroni kaj Ka~ani~kata Klisura i se slu~uva celosno da bide blokiran i stopiran transportot. Toa im odi na {teta na kompaniite. Dosega nekolkupati imame prateno barawa do Vladata i do Ministerstvoto za transport i vrski da se izgradi avtopat do Kosovo, no dosega nemame nikakov odgovor. Dodeka Kosovo gradi i se povrzuva so pati{ta, kaj nas

nema ni nema ni fizibiliti fizibbili fizi biliti ti studija, sstu tudi dijja, ja a k sme od izgradba b mnogu daleku na avtopat” veli Zlatku. Spored nego, primer treba da ni bide Kosovo, kade {to intenzivno se gradi patnata infrastruktura. “Kosovo intenzivno raboti na proektot za izgradba na avtopat do makedonsko–kosovskata granica. Se raboti fizibiliti studijata za izgradba na avtopatot, kade {to e predvideno da bide izgradena nova trasa, preku koja vo golema mera }e bide skraten patot od Pri{tina do granicata. Nie dosega nekolkupati pobaravme od Vladata da se izgradi avtopat do grani~niot premin Blace, no i do Ja`ince”, objasnuva Zlatku. Minatata nedela pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, Branko Azeski i negoviot kosovski kolega Safer \er|aliu ja istaknaa potrebata i apeliraa do vladite vo dvete dr`avi da rabotat na {to pobrzo avtopatsko povrzuvawe me|u Pri{tina i Skopje, podobruvawe na infrastrukturata na grani~nite premini i na usoglasuvawe vo izvoznite i

BLERIM ZLATKU PRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA NA SEVEROZAPADNA MAKEDONIJA Patot do grani~niot premin Blace e mnogu lo{. Koga se lo{i vremenskite uslovi, se slu~uva celosno da bide blokiran i stopiran transportot. Toa im odi na {teta na kompaniite. Dosega nekolkupati imame prateno barawa do Vladata i do Ministerstvoto za transport i vrski da se izgradi avtopat do Kosovo, no nemame odgovor. tranzitnite proceduri . “Barame i }e vr{ime postojan pritisok za podobruvawe na uslovite za rabota na grani~niot premin Ja`ince, za da se otvori mo`nosta za koristewe na novoizgradeniot pat preku Kuks za izlez vo Crna Gora i vo Albanija, za izgradba na avtopat me|u Pri{tina i Skopje i modernizacija na `elezni~kata pruga”, izjavi Azeski. BIZNISMENITE BARAAT DA SE IZGRADAT KORIDORITE 8 I 10 Biznismenite se `alat deka mnogu im e ote`nat transportot na stoka kako rezultat na lo{ata patna infrastruktura vo dr`avata. Potrebno e Vladata pove}e da investira vo izgradbata na koridorite od koi }e imame polesen i pobrz pristap do regionalnite pazari. “U{te vo 2007 godina, po barawe na biznismenite, trite komori zaedno (Stopanskata komora na Makedonija, Sojuzot na stopanski komori i Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija) dostavija zaedni~ko barawe do Vladata, vo koe se bara{e patot do grani~niot premin

Blace da se izgradi na nivo na avtopat i da se otvori u{te eden carinski terminal na grani~niot premin Ja`ince. Toga{ ni be{e veteno deka za {est meseci }e po~ne da se gradi, no s$ u{te nema ni{to od taa najava. Sega patot do Blace e preoptovaren so vozila, kamioni i {leperi i toa mnogu go zabavuva transportot, a biznisot realno ima golema potreba od popristapni pati{ta”, veli Xemali Dauti, sopstvenik na distributerskata kompanija Dauti Komerc. Podobruvawe na patnata i na `elezni~kata infrastruktura bara i direktorot na edna od najgolemite izvozni kompanii, kombinatot Feni Industri od Kavadarci. “Potrebno e da se izgradat koridorite 8 i 10 za da imame polesen pristap do regionalnite pazari i pristani{ta. Ako se izgradat avtopati, transportot na stoki, pred s$ do Solunskoto pristani{te, }e bide olesnet i }e imame pobrz i polesen pristap i do drugite regionalni pristani{ta”, veli Mihajlovski.

KNUT KN NUT V VOL VOLEBEK OLEBEK OL i Volebek, najmalku e vo vozrasta koga pripadnicite na etni~kite zaednici po~nuvaat da go izu~uvaat makedonskiot jazik. Nie imame niza primeri koga malcinstvata nitu govorat, nitu razbiraat makedonski, a u{te pomalku imaat `elba da nau~at. I toa ne se de~iwa od {est godini, tuku vozrasni lu|e koi celiot `ivot go pominale vo ovaa dr`ava, a s$ u{te ne go govorat nejziniot jazik. Volebek v~era napravi komparacija so negovata zemja, velej}i deka vo Norve{ka onie zaednici koi ne go znaat norve{kiot jazik ne u~estvuvaat vo javniot `ivot i tie se prakti~no gubitnici, otvoreno pora~uvaj}i & pred s$ na albanskata zaednica deka e vreme da go promeni stavot.



GUBITNIK

NE SE OTKA@UVA OD GLOMAZNATA ADMINISTRACIJA! A! ovata strategija za reeforma na javnata admininistracija, prezentirana na od vicepremierot za evroinintegracii, Vasko Naumovski, ki, ekspertite ja ocenija kako ko plan koj ne dava re{enie za visokopartiziranata dr`avna na uprava. Jasni se zabele{kite ite deka so ova ne se nudi nitu platforma za namaluvawe na preobemnata i glomazna dr`avna uprava. Ova e u{te edna potvrda deka reformite koi se nosat vo nasoka na podobruvawe na administracijata se samo {minka i deklarativna zalo`ba bez konkretni i su{tinski ~ekori. U{te pove}e, ova e potvrda deka i ovoj pat Vladata nema da go namali brojot na birokratskite partiski ~inovnici koi od godina vo godina stanuvaat pobrojni i ja stavija dr`avata vo uloga na najgolem rabotodava~, a tokmu nivnoto namaluvawe e edinstveniot klu~en ~ekor za podobruvawe na sostojbite vo ovoj sektor. Dokolku Vladata saka vistinski da go reformira ova

N

VASK VASKO KO NA NAU NAUMOVSKI UMOVSKI UMO UM “nadueno” telo treba da se po~ne od po~etok, od koren. Bez namaluvawe na administrativcite i birokratite vo dr`avata, te{ko deka Vladata }e go modernizira ovoj sektor. Profesionalizacijata i efikasnosta pred s$ zavisat od reduciraweto na brojot na “buxetarite”. Makedonija e verojatno i edinstvena zemja vo svetot vo koja imame slu~ai na vraboteni na “dr`avna smetka”, koi bukvalno sedat doma (oti po kancelariite na dr`avnite institucii nema mesto za tolku mnogu slu`benici), a zemaat plata! So vakvi apsurdi, ovaa Vlada i zamenikot-premier mo`at samo da izgotvuvaat, dograduvaat i pro{iruvaat nacrtplanovi, koi nema da donesat nikakvi rezultati.

MISLA NA DENOT

RASTE TRGOVSKATA RAZMENA SO KOSOVO Trgovskata razmena me|u Makedonija i Kosovo vo prvite {est meseci iznesuva 200,5 milioni dolari, {to e za 73% pove}e sporedeno so 127 milioni dolari vo istiot period lani. Pritoa, od dr`avata se izvezeni stoki vo vrednost od 191 milioni dolari i e za 120 milioni evra zgolemeno sporedeno so lani. Vo isto vreme, uvozot na stoki od Kosovo porasnal za 7,7 milioni dolari ili za re~isi pet pati pove}e od lani. Kosovo e sedmi nadvore{en trgovski partner na Makedonija, so vkupno u~estvo vo makedonskata trgovska razmena od 5,2%. Spored strukturata, najgolemo u~estvo vo izvozot na Makedonija vo Kosovo vo minatata godina imaat prehranbenite proizvodi, zelen~ukot i ovo{jeto, grade`nite materijali, toplo i ladno valani i drugi proizvodi od `elezo i ~elik i cigarite so vrednost od 8,5 milioni dolari. A vo Makedonija od kosovskiot pazar najmnogu se uvezuvale prehranbenite proizvodi, zelen~ukot i ovo{jeto i grade`nite materijali.

DOBRI PLATI NE DAVAM ZATOA [TO IMAM MNOGU PARI, TUKU IMAM MNOGU PARI ZATOA [TO DAVAM DOBRI PLATI

ROBERT BO[ GERMANSKI INDUSTRIJALEC I OSNOVA^ NA KOMPANIJATA BOSCH


4 08.10.2010

NAVIGATOR

PETOK

 SVET

0-24 

...PONUDA ZA SORABOTKA

...PANIKA VO REGIONOT

...STRAV OD TEROR

Sloboda, ako se frli vinata vrz Sanader

Crvenata kal stigna do Dunav

Mnogu e verojaten napadot od Al kaeda

pravata za gonewe kriminal vo Hrvatska so ponuda do porane{niot {ef na carinata, Mladen Bari{i}. Ako priznae deka Sanader e vinoven, }e bide sloboden, ako ne, }e odi vo zatvor na 10 godini.

trovnata kal koja iste~e od fabrikata za aluminium vo Ungarija stigna do Dunav. Ovaa ekolo{ka katastrofa, koja odnese i nekolku `rtvi, se zakanuva so dolgoro~ni {tetni posledici za zdravjeto na lu|eto i ekosistemot.

erkite za bezbednost vo evropskite zemji ne popu{taat, bidej}i ne se namaluva ni stravot od teroristi~ki napad M na Al kaeda. Glavna meta e i glavniot grad na Francija.

U

O

 KAKO MINISTEROT ZA ZDRAVSTVO GO OBJASNUVA SKANDALOZNIOT TENDER

OSMANI: SRU[IVME 10-GODI[EN MONOPOL NA GLAKSO SMIT KLAJN Odbiena e `albata na farmacevtskata kompanija Glakso Smit Klajn za tenderot za nabavka na vakcini vreden 19 milioni evra. Ministerot Osmani ne objasni zo{to ne se po~ituvani tenderskite pravila VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

r`avnata komisija za `albi po javni nabavki v~era, eden den porano od najavenoto, ja odbi `albata na farmacevtskata kompanija Glakso Smit Klajn za tenderot za nabavka na vakcini za deca protiv hepatit B i morbili. Za deset dena vo zemjava treba da stignat vakcini ispora~ani od Kemofarm, koi, pak, ne se prepora~ani od Svetskata zdravstvena organizacija (SZO). Tokmu ova be{e pri~inata Glakso da go ob`ali tenderot pred Dr`avnata komisija, so obrazlo`nie deka ne e po~ituvan vtoriot po va`nost tenderski kriterium - vakcinite da se na listata na SZO. Iako tenderskata komisija pri izborot ne go po~ituvala ovoj kriterium, koj samata go propi{ala, spored ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, ova e pozitiven razvoj na nastanite. “Ovaa godina ima{e pozitiven razvoj vo delot na tenderot za vakcini, zatoa {to prvpat po 10 godini imame konkurencija. O~igledno deka vo minatoto imalo nekoj premol~en dogovor me|u kompaniite koi nudele

D

vakcini vo Makedonija, taka {to prostor za konkurencija i nemalo, a toa zna~elo i diktirawe ceni”, istakna toj, ograduvaj}i se od kakov bilo komentar vo odnos na nepo~ituvaweto na tenderskite pravila. Reakciite na odbieniot ponuduva~ Glakso Smit Klajn, koj ja ospori tenderskata postapka, Osmani gi oceni kako neosnovani i vr{ewe pritisok vrz tenderskata komisija. “Golem proces i bolna postapka e da kr{ite monopol, a toa go znaat site onie koi dosega go kr{ele. Monopoli, pak, koi traele 10 godini e u{te pote{ko da se smenat. A odr`uvawe na pres-konferencija den pred da odlu~i komisijata e

 3 FAKTI ZA...

2% 0,8% 9,5%

SE ZGOLEMENI TRO[OCITE NA @IVOT VO SEPTEMVRI GODINAVA, VO ODNOS NA SEPTEMVRI MINATATA GODINA PORAST NA TRO[OCITE ZA HRANA I BEZALKOHOLNI PIJALACI VO SEPTEMVRI VO ODNOS NA AVGUST

NAMALUVAWE NA TRO[OCITE KAJ OBRAZOVANIETO VO SEPTEMVRI VO ODNOS NA AVGUST

neprincipielen i bez presedan pritisok vrz ~lenovite na Dr`avnata komisija za da se dobie nekoj tender. Nie taka ne funkcionirame”, dodava Osmani. Od Glakso v~era bea iznenadeni od odlukata na Dr`avnata komisija za `albi i ne sakaa da gi komentiraat, kako {to rekoa, nekorektnite izjavi na Osmani. Ottamu istaknaa samo deka dokolku ministerot sakal da postigne nekakva cel, mo`el da im go poni{ti minatogodi{niot tender. Vo kompanijata {to go dobi tenderot, Kemofarm, velat deka nivnata ponuda za vakcina protiv hepatit B bila okolu 300.000 evra poevtina od onaa na Glakso, a taa protiv morbili “samo

30.000 evra poskapa od na Glakso”. “Koj gubi, ima pravo da se luti i pritoa da koristi oru`ja za koi smeta deka mu se na raspolagawe. No, ne e vo red so tie komentari da se doveduva vo pra{awe celiot proces na vakcinacija na naselenieto, da se see strav i panika. Treba da se biraat sredstvata koi }e se koristat i ne e vo red da se stimulira somne` vo instituciite na sistemot”, velat ottamu, potenciraj}i deka i vakcinata protiv hepatit B na Glakso godinava e za 220.000 evra poskapa od onaa koja ja ponudile lani. Na Glakso mu ostanuva u{te pokrenuvawe sudska postapka, me|utoa, direktorot Tomislav Hristovski re~e deka idnite ~ekori se vo nadle`nost na Farmas, firmata preku koja konkuriraa na tenderot. Odlukata na komisijata e izvr{na i promeni vo tenderskiot del ne mo`at da se slu~at. Vakcinite protiv hepatit B na prvorangiranata Kemofarm ~inat 202 denari par~e, a treba da se nabavat vkupno 98.000. Vakcinite ponudeni od Glakso ~inele 369 denari. Vakcinite, pak, protiv morbili, Kemofarm gi ponudile za 466 denari, a Glakso za 399 denari.

 DVA, TRI ZBORA “Potrebna e pogolema me|unarodna sorabotka za da se spre~at finansiskite krizi. Treba da se poddr`i reprizata na ekonomijata, da se obnovat javnite finansii, da se podobrat perspektivite za vrabotuvawe so zasiluvawe na kompetenciite, da se razmisluva za novi izvori za razvoj i na kraj da se vrati doverbata.” ANGEL GURRIA generalen sekretar na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj

“Muslimanite koi `iveat vo Germanija treba da gi po~ituvaat germanskite zakoni, a ne da gi sledat principite na {erijatot. Sega e o~igledno deka vo Germanija ima muslimani. No, va`no e vrednostite od islamot da odgovaraat na na{iot Ustav. Vo Germanija se po~ituva Ustavot, a ne {erijatot.” ANGELA MERKEL kancelar na Germanija

“Teroristi~kata zakana kon Evropa e realna.]e se zgolemuva pritisokot vrz Al kaeda vo pograni~nite regioni na Avganistan i Pakistan, sproveduvan so vozdu{ni napadi na bespilotni letala i operacii na amerikanskite specijalni edinici.” @IL DE KER[OV koordinator na Evropskata unija za borba protiv terorizmot

 GADGETS

 PROCENKI...  VLATKO ^INGOSKI

direktor na AD Elektrani na Makedonija (ELEM)

RKE ]E ODLU^I DALI ]E SE KORIGIRA CENATA NA STRUJATA ako kompanija koja se zanimava so proizvodstvo na elektri~na energija, imame zakonska obvrska do krajot na ovoj mesec do Regulatornata komisija za energetika da gi dostavime na{ite kalkulacii so tro{ocite za izminatata godina i predviduvawata za idnata godina. Toa }e go napravime do 31 oktomvri, taka {to RKE, vrz osnova na tie podatoci, }e utvrdi dali }e ima korekcija na cenata. Ne zboruvam za poka~uvawe, nitu za namaluvawe, tuku za korekcija na cenata, vrz osnova na realno postignatite tro{oci,- izjavi prviot ~ovek na AD Elektrani na Makedonija, ^ingoski, na Me|unarodniot simpozium “Energetika 2010” {to se odr`uva vo Ohrid vo organizacija na Zdru`enieto na energeti~arite na Makedonija (ZEMAK). Toj gi oceni kako novinarski {pekulacii informaciite vo mediumite za poka~uvawe na cenata na elektri~nata energija od 100% do 2015 godina.

K

MOBILEN SO DVA EKRANI nteresen model korisnikot. na mobilen telefon so dva ekrani i rezolucija od 960h480 pikseli, neodamna promovira{e Fuxicu za vreme na saemot Seates. Dvata neverojatni ekrani mo`at da rotiraat i da se koristat i vo vertikalna i vo horizontalna polo`ba, vo zavisnost od `elbata na

I

Iako detalite vo vrska so hardverot i softverot ostanuvaat vo pozadina s$ dodeka ovoj gaxet ne se pojavi na pazarot, ekspertite smetaat deka ovoj ured }e napravi vistinski bum na pazarot na tehnologija. Edinstvenata maana se locira kaj brzata potro{uva~ka na baterijata.


POLITIKA

PETOK

GRUEVSKI: MAKEDONIJA E CVRSTO OPREDELENA ZA NADMINUVAWE NA SPOROT ZA IMETO! akedonija e cvrsto opredelena za nadminuvawe na sporot za imeto, re~e premierot Nikola Gruevski vo v~era{noto svoe obra}awe pred Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa. Pred parlamentarcite na ovoj Sovet, premierot re~e deka integracijata na Makedonija vo NATO i vo Evropskata unija e vrven prioritet na makedonskite gra|ani, bez razlika od koja pripadnost se, no deka na toj pat

M

taa e popre~ena od sporot za imeto, {to spored nego e isklu~itelno seriozen, kompleksen i zna~aen predizvik. "Nie gi ispolnivme site neophodni kriteriumi, site reformi i lani dobivme preporaka za dobivawe datum za po~etok na pregovori za ~lenstvo vo EU od strana na Evropskata komisija. Po Bukure{t i blokadata za ~lenstvo vo NATO se slu~i povtorna blokada za EU. Nesakaj}i dopolnitelno da

go obremenuvam ovoj moj nastap, a, sepak, soo~en so ovoj isklu~itelno seriozen, kompleksen i zna~aen predizvik - nao|aweto re{enie na sporot koj ni go nametna na{ata sosedna zemja za na{eto ime, no i obezbeduvaweto na evroatlantskata perspektiva na zemjata, koja e vo zalo`ni{tvo zaradi ovoj problem - sakam da ja istaknam na{ata cvrsta opredelba za nadminuvawe na ovoj spor”, re~e Gruevski.

08.10.2010

5

POROTNICITE BEGAAT OD "METASTAZA"! olemiot sudski proces za korupcija vo zdravstvoto i vo Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe so nezakonskoto dodeluvawe invalidski penzii, "Metastaza", go do`ivea svojot tret start.Procesot dva pati be{e vra}an od po~etok - edna{ poradi otka`uvaweto na eden sudija-porotnik od zdravstveni pri~ini, a vtoriot pat poradi toa {to drug sudijaporotnik ne sakal pove}e da bide del od ovoj proces. Na v~era{noto ro~i{te,

G

sude~kiot sudija se pojavi so dvajca sudii-porotnici "rezerva", so cel da spre~i eventualno novo odlo`uvawe na procesot. Obvinetite vo procesot se po`alija deka postapkata trae predolgo i stanuva nedostinstvena. Tie moraa po tret pat da dadat odbrana pred Sudot. Doktorite koi se obvineti deka za nekolku iljadi evra pi{uvale la`ni dijagnozi tvrdat deka se nevini. 32ta obvineti vo slu~ajot "Metastaza” odgovaraat za zlostorni~ko zdru`uvawe,

falsifikat i nekolku drugi krivi~ni dela. Najgolem broj od obvinetite se lekari {to ~lenuvale vo Oddelenieto na Komisija za ocena na rabotnata sposobnost vo prv stepen pri FPIOM.

VLADATA SO “NADGRADENA” STRATEGIJA ZA REFORMI VO DR@AVNATA UPRAVA

ADMINISTRACIJATA OSTANUVA PRENATRUPANA, AMA SEGA ]E BILA MODERNA!  Vicepremierot Vasko Naumovski ne otkriva kako }e se pravi departizacija i depolitizacija na administracijata so noviot nacrt-plan. Jasno e samo deka brojot na dr`avni slu`benici vo nikoj slu~aj ne se namaluva GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

olitizacijata, partizacijata i pregolemiot broj javni slu`benici i ponatamu ostanuvaat glavnite problemi vo administracijata, poso~uvaat ekspertite i nevladinite organizacii. Tie alarmiraat deka novata nacrt-strategija za reformi vo javnata administracija, prezentirana v~era od strana na vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski, nema ni{to da promeni onamu kade {to sme najslabi i najkritikuvani od strana na Evropskata komisija. Kritikite odat dotamu {to analiti~arite velat deka ovaa strategija ne samo {to nema da pomogne, tuku pravi i upad vo ve}e vopostaveniot sistem. Se gradat novi institucii, a pritoa ostanuva nejasno {to }e se slu~i so ve}e postoe~kite, kako Agencijata za dr`avni slu`benici. Vakvite va`ni pra{awa, poso~uvaat tie, voop{to ne se del od ovaa strategija. Sla|ana Taseva od Transparentnost–Nulta korupcija, smeta deka preglomaznata i neefikasna javna administracija se dol`i na visokata politizacija i nedostigot od politi~ka volja za nejzina

P

profesionalizicija. "Nedostigot od profesionalizacija vo na{ata javna administracija se dol`i na visokata politizacija. Mnogu politi~ki vlijanija vo administracijata, kako i na~inot na vrabotuvaweto, napredokot i unapreduvaweto, mora da se podobrat i da se vovedat jasni, transparentni proceduri i objektivni kriteriumi. Dosega postoi samo deklarativna politi~ka volja za profesinalizacija i departizacija na upravata, bez konretni ~ekori”, veli Taseva. Vo uspe{nosta na strategijata se somneva i Lidija Dimova od Makedonskiot centar za evropsko obrazovanie. Kako {to poso~uva taa, ovaa strategija ne nudi nikakva garancija deka reformite } e pridonesat za su{tinski promeni vo odnos na efikasna, moderna i profesionalna administracija. "So ovaa strategija nemame garancija deka dr`avnata uprava }e bide profesionalna, }e bide nepartizirana i }e mo`e da odgovori na potrebite na gra|anite, zatoa {to nemate nikakvo objasnuvawe kako }e se postigne toa. Ne se ni tretira delot na politizacijata. ^isto kako informacija, neodamna Evropskata komisija objavi izve{taj protiv diskriminacija. Vkupno 80% od make-

donskite gra|ani vo delot na diskriminacijata smetaat deka najmnogu se diskriminirani po politi~kata pripadnost. Toa ovde go nema. Nitu eden zbor nema za politizacijata”, veli Dimova. Za nedostatocite na strategijata zboruvaat i od Centarot za istra`uvawe i kreirawe politika, koi se somnevaat vo nejzinite vrednosti i vo mo`nosta taa de fakto da gi promeni ne{tata. Tie, iako ja pozdravija inicijativata

za kone~no reformirawe na javnata administracija, sepak, smetaat deka najte{kiot i najmakotrpen del }e bide vo implementacijata na ovaa strategija. Vicepremierot Naumovski, pak, e zadovolen so re{enieto {to go nudi. Objasnuva deka nacrt-strategijata gi ima vklu~eno najdobrite evropski praktiki i vo nejzinoto sozdavawe u~estvuvale pove} e eksperti od Unijata. Kako {to poso~i toj, so pomo{

na ovoj nacrt-plan Makedonija }e obezbedi efikasna, moderna i profesionalna administracija. "Edna od celite na Vladata na Republika Makedonija e tokmu namaluvaweto na politi~koto vlijanie vo administracijata. Usvojuvaweto na zakonskite propisi za dr`avnite slu`benici, za javnite slu`benici i nivnoto vleguvawe vo sila ima tokmu za cel da ja namali mo`nosta od politi~ko vli-

janie vo administracijata. Ovaa Vlada nema nikakva cel da ja zloupotrebuva administracijata za svoite politi~ki celi. Naprotiv, sekoja vlada koja {to }e ja zgolemuva administracijata za politi~ki celi, toa }e & se vrati kako bumerang na taa politi~ka elita koga } e bide vo opozicija. Ottamu, nie imame interes Republika Makedonija da ima edna celosno depolitizirana i profesionalna administracija”, izjavi Naumovski. Vo odnos na namaluvaweto na prebrojnata administracija, {to e postojana zabele{ka na me|unarodnata zaednica, vicepremierot re~e deka toa zasega ne e del od planot i strategijata na ovaa Vlada. To~niot broj javni slu`benici vo dr`avata nikoj ne go znae. Procenkite se deka se dvi`i od 130 do 160.000, brojka {to za dr`ava so 2 milioni `iteli e neobjasniva i frapantna. Dosega niedna makedonska Vlada ne se re{i da ja reducira administracijata. Naprotiv, tendencijata e ovaa brojka da raste od godina v godina, a osobeno pred sekoi izbori. Dopolnitelnoto zgolemuvawe na javnata administracija proizleguva i od implementacijata na Ramkovniot dogovor, koj pretpostavuva vrabotuvawe na 20% Albanci vo sekoja dr`avna institucija.

TE[KI OBVINUVAWA OD OPOZICIJATA ZA ZAKONOT ZA NARODNA BANKA

BANKATA ]E SE PRETVORI VO SERVIS NA VLADATA? MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

emesto nezavisno i transparentno rabotewe na monetarnata vlast vo dr`avava, kako {to tvrdi predlaga~ot, Ministerstvoto za finansii, Narodnata banka }e se pretvori vo instrument vo racete na vlasta za sproveduvawe na nejzinite politiki, smeta opozicijata. Iako so noviot Zakon ne se predvideni izmeni pri izborot na guverner na NB, pratenikot na SDSM, Marjan~o Nikolov, poradi istekot na mandatot na guvernerot Petar Go{ev potencira{e deka e neophodno na ~elo na ovaa institucija da se postavi

N

avtoritativna li~nost koja }e mo`e da se sprotivstavi na pogubnata fiskalna politika na Vladata. Spored Goran Misovski od NSDP, so novite zakonski re{enija ne samo {to ne se zgolemuva transparentnosta na rabotata na NB, tuku se vr{i i klasi~en upad vo nejzinoto funkcionirawe i se zagrozuva nejzinata nezavisnost. "Predviduvate ~len na Sovetot da mo`e da se razre{i po preporaka na Vladata, {to e direktno me{awe vo nezavisnosta na NBRM. Neprifatliva e i izmenata so koja se ovozmo`uva ministerot za finansii po svoja `elba da prisustvuva na sednicite na Sovetot, bidej}i toa pretstavuva direkten pritisok vrz ova nezavisno telo", veli

Misovski. Toj dodava deka revizijata na rabotata na NB e klu~na, a obidot taa da se ograni~i pretstavuva dokaz deka Vladata se obiduva da ja kontrolira rabotata na NB. Diskusijata okolu revizijata na rabotata na NB dobi na `estina, a se izgubi nejzinata su{tina otkako pratenikot na VMRO makedonska, Boris Stojmenov, ja spomena soprugata na Misovski, koja rabotela kako revizor, bez da pojasni {to saka da ka`e so toj podatok. "Ne znam zo{to ja spomenuvate mojata sopruga i nejzinata profesija? Dali toa zna~i deka treba da zemam druga sopruga so druga profesija?", vozvrati Misovski na komentarot na Stojmenov, ocenuvaj} i go kako "kodo{ka rabota".

Pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veljanovski, gi opomena pratenicite da ne ja koristat sobraniskata govornica za me|usebni navredi i vo idnina da vnimavaat kakvi kvalifikacii }e iznesuvaat od nea. Stojmenov, pak, pobara Misovski da mu se izvini i toa tokmu od sobraniskata govornica od kade {to gi iska`al, kako {to veli, najte{kite obvinuvawa za nego. Raspravata za Zakonot za Narodna banka be{e prekinata na barawe na Silvana Boneva, koordinatorkata na VMRO– DPMNE. Po prodol`enieto na sednicata, Misovski ne mu se izvini na Stojmenov, a toj, pak, najavi deka op{irno }e se proiznesel za obvinuvawata od svojot kolega na pres-konferencija.


6 08.10.2010 FOKUS: [TO DOBIVA, A [TO GUBI MAKEDONIJA OD SVETSKATA VOJNA NA VALUTI

SVETSKITE VALUTI SLABEAT, MAKED ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

vetot poleka, no sigurno vleguva vo vojna na valuti, vo koja zemjite se natprevaruvaat vo obidite {to pove}e da ja namalat vrednosta na valutite, so cel da go pottiknat svojot izvoz i da ja zgolemat konkurencijata na svetskite pazari. Vo takvi uslovi, Makedonija, koja ima fiksen devizen kurs, {to zna~i deka vrednosta na denarot e vrzana za fiksnata vrednost na evroto, e so vrzani race, bez mo`nost da reagira i da se odbrani vo ovaa vojna na valuti. Za del od ekspertite i biznismenite vakvata postavenost na politikata na devizniot kurs e pogubna za makedonskata ekonomija, koja go slabee izvozot, a go zgolemuva uvozot. Za drugi, pak, fiksniot kurs na denarot e za{titnik na ekonomijata, posebno zaradi faktot {to Makedonija e uvozno zavisna, a izvozot e sveden na polufabrikati ~ii ceni gi diktiraat svetskite berzi. Spored niv, vo takva ekonomska realnost duri i mo`nosta makedonskiot denar da se menuva, odnosno da slabee, ne bi pomognala mnogu za zgolemuvawe na izvozot i negovata konkurentnost. No, od druga strana, primerot na Srbija poka`uva deka slabeeweto na doma{nata valuta i toa kako mo`e da go zgolemi izvozot i negovata konkurentnost. Imeno, vrednosta na srpskiot dinar samo vo poslednata godina se namali za okolu 30%. To~no e deka toa mo`ebi im go zagor~uva `ivotot na onie srpski gra|ani i firmi koi se zadol`ile vo evra, no zatoa, pak, srpskiot izvoz agresivno raste. Na primer, srpskiot izvoz vo Makedonija samo za prvite osum meseci godinava e zgolemen za 300%. To~no e deka Makedonija ima fiksen devizen kurs, no visokiot trgovski deficit i ogromniot broj nevraboteni se znak deka re`imot na kursot, iako e fiksen, vo su{tina e dlaboko nestabilen. Mnogu eksperti i biznismeni sugeriraat deka NBM, zaedno so Vladata treba da po~nat da razmisluvaat za promena na fiksniot kurs vo pofleksibilen i da dozvolat pazarot da ja odreduva vred-

S

nosta na denarot. Spored profesorot i porane{en guverner na NBM, Qube Trpeski, fiksniot kurs na denarot ve}e ja ispolni svojata cel za stabilizirawe na inflacijata i sega ja gu{i ekonomijata. “Odr`uvaweto na de fakto fiksen devizen kurs na denarot vo vakvi uslovi e pogubno za ekonomijata. Ja gu{i likvidnosta. NBM mora sekoj den da intervenira i da izvlekuva pari od promet. Smetam deka kursot treba da se pu{ti da se formira slobodno, no gledam deka vo momentov nema raspolo`enie vo NBM za promena na devizniot kurs”, ocenuva Trpeski. Ekspertite se soglasuvaat deka mora da se promenat monetarnata strategija {to ja vodi NBM i formiraweto na kursot na denarot, no sugeriraat toj proces da po~ne otkako makedonskata ekonomja ce-

losno }e gi sanira posledicite od ekonomskata kriza, bidej}i vo vakvi uslovi sekoja promena na kursot na denarot }e gi multiplicira efektite od krizata. DOLAROT I FRANKOT RASTAT VO ODNOS NA DENAROT Rastot na vrednosta na nekoi od najpoznatite svetski valuti vo koi pla}aat i doma{nite kompanii koga uvezuvaat ili izvezuvaat stoka, na ednite im nosi pogolemi profiti, no na drugite im sozdava dopolnitelni tro{oci. Iako najgolem del od makedonskite kompanii koi razmenuvaat stoki i uslugi so stranstvo pla}aat vo evra, sepak, del od pla}awata se vr{at i vo dolari, franci, jeni... Tokmu zajaknuvaweto na ovie valuti vo odnos na denarot, od po~etokot na godinata za uvoznicite zna~i pogolem tro{ok, bidej}i treba da obezbedat pove}e denari za da ja platat stokata vo stranskata valuta,

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o tek e internacionalna valutna vojna, neodamna izjavi ministerot za finansii na Brazil, Gvido Mantega. Toj pri~inata za ovaa vojna ja gleda vo postapkite na vladite niz celiot svet, koi se “natprevaruvaat” vo namerata da gi odr`at svoite valuti na {to ponisko nivo, s$ so cel da ja zajaknat konkurencijata na stranskite pazari. Mantega ja poso~uva neodamne{nata serija intervencii od strana na centralnite banki na Japonija, Ju`na Koreja i Tajvan, koi pravat napori nivnite valuti da gi odr`at na {to ponisko nivo. Kina, koja e edna od najmo}nite zemji-izvozni~ki vo svetot, prodol`uva da ja “potisnuva” svojata nacionalna valuta, juanot, i pokraj postojaniot pritisok

V

no na nekoi izvoznici im nosat i ekstra profiti. Sepak, analiziraj}i gi statisti~kite podatoci za izvoz i uvoz vo zemjava, proizleguva deka makedonskite kompanii mnogu pove} e uvezuvaat otkolku {to izvezuvaat vo valutite {to ja zgolemija svojata vrednost vo odnos na denarot, i po taa osnova, pove}e gubat otkolku {to dobivaat od oslabnuvaweto na doma{nata valuta. “Poremetuvawata na kursot na denarot vo odnos na nekoi stranski valuti, odnosno negovoto slabeewe za smetka na jakneweto na dolarot ili frankot, go poskapuva uvozot, a go poevtinuva izvozot. Bidej}i Makedonija e uvozno zavisna zemja, negativnite efekti se u{te poizrazeni. Me|utoa, ne mo`e da se ka`e deka makedonskiot izvoz stanuva pokonkurenten, bidej}i na{eto proizvodstvo se odlikuva so niska finalizacija, a cenite

na pazarot pove}e gi diktiraat svetskite berzi otkolku promenite na devizniot kurs. Vo uslovi na vakva struktura na proizvodstvoto i izvozot, koga Makedonija kako zemja nema mo} da vlijae na ponudata ili pobaruva~kata, konkurentnosta na makedonskite proizvodi }e se podobri samo so restrukturirawe na proizvodstvoto”, ocenuva profesorkata od Ekonomskiot fakultet, Irena Kikerkova. Podatocite poka`uvaat deka me|u 25% i 30% od uvozot na Makedonija e od Rusija, Kina i u{te nekolku zemji so koi trguvame vo dolari. Minatata godina samo od Rusija sme uvezle stoki za 500 milioni dolari (prete`no nafta), taka {to kompaniite-uvozni~ki }e treba da odvojat pove}e denari za da kupat dolari na devizniot pazar. Kaj izvozot, pak, najgolem del, ili pove}e od 60% e naso~en kon zemjite od EU, taka {to

VOJNA NA SVETS koj doa|a od SAD, dodeka oficijalnite pretstavnici od zemjite vo podem, od Singapur do Kolumbija, predupreduvaat na postojanoto jaknewe na nivnite valuti. “Se nao|ame vo centarot na internacionalnata valutna vojna, koja podrazbira globalno namaluvawe

na vrednosta na valutite niz svetot. Ovaa pojava pretstavuva zakana za nas, bidej}i ni ja odzema konkurentnosta na globalniot pazar”, veli brazilskiot minister za finansii, Mantega. Priznavaj}i ja javno ovaa “vojna”, Mantega go potvrduva ona {to mnogu

KIT @UKS [EF NA ODDELOT ZA DEVIZNA STRATEGIJA OD SOSIETE @ENERAL “Zemjite ~ii valuti se visoki imaat tri izbori vo ovoj slu~aj: da dozvolat valutata da raste i da se nadevaat deka nema da go zako~i nivniot izvoz; da interveniraat i da gledaat kako rastat nivnite devizni rezervi, a nivnata ekonomija stanuva likvidna dodeka cenite na aktivata postojano rastat, ili da sozdadat ve{ta~ki barieri so koi }e se kontrolira kapitalot, so nade` deka branot }e se smiri.”


PETOK

08.10.2010

DONSKATA EKONOMIJA GUBI! kurs Makedonija ima vrzani race da se odbrani  Vo uslovi na fiksen devizen kurs, od ovaa vojna na valuti, vo koja vladite nastojuvaat kolku {to mo`at pove}e da gi obezvrednat svoite valuti, so cel da ja zgolemat konkurentnosta na svojot izvoz. No, duri i da se promeni devizniot kurs, vo Makedonija povtorno }e ostane problemot so lo{ata struktura na ekonomijata i izvozot na polufabrikati, ~ija konkurentnost te{ko }e se zgolemi duri i so poslab denar tie od rastot na dolarot vo odnos na evroto ne mo`e da o~ekuvaat nekoi pozna~ajni efekti. “Negativnite {okovi za makedonskite kompanii od promenite na kursot na dolarot se ve}e apsorbirani vo minatoto, koga vrednosta na 1 dolar od 70 denari padna na pomalku od 40 denari. Sega ne o~ekuvam ovoj trend na porast na dolarot da ima pogolemo vlijanie vo Makedonija. Denes, najgolem del od pla}awata za izvoz i uvoz se vr{at vo evra, taka {to efektite od ovoj trend vo doma{nata ekonomija se sosema mali”, komentiraat finansiskite eksperti. Vrednosta na {vajcarskiot frank, pak, vo odnos na denarot porasna za pove}e od 11% vo poslednite devet meseci, so {to {vajcarskata valuta dostigna istoriski najvisoko nivo na vrednost. Jakneweto na {vajcarskata valuta vo odnos na evroto im sozdava problemi na makedonskite kompanii koi uvezuvaat od [vajcarija i pla}aat vo franci, no }e imaat }ar na{ite izvoznici koi prodavaat za franci. Izvoznite kompanii za pomalku denari }e dobijat pove}e franci, sprotivno na uvoznicite koi }e treba da platat pove}e. Sepak, trgovskiot bilans so [vajcarija poka`uva deka Makedonija pove}e uvezuva otkolku {to izvezuva vo franci, taka {to od promenata na kursot pogolemi se nagativnite efekti. Spored podatocite za trgovskata razmena na Makedonija so [vajcarija, kade {to voobi~aeno se pla}a vo franci, uvozot za prvite {est meseci iznesuva 40 milioni dolari i kompaniite treba da odvojat pove}e denari za da ja platat stokata {to ja uvezle vo franci. Mnogu pomalku se onie koi mo`e da dobijat od jakneweto na frankot, bidej}i izvozot vo [vajcarija vo prvata polovina od godinata e mnogu pomal od uvozot i iznesuva samo 8 milioni dolari. Zaradi za{tita od golemi valutni fluktuacii, odnosno zgolemuvawe ili namaluvawe na vrednosta na stranskite valuti vo odnos na denarot, finansiskite eksperti na kompaniite im sugeriraat da po~nat da koristat novi instrumenti koi im garantiraat pogolema bezbednost i

za{tita od kursni rizici. “Kaj nas s$ u{te ne se dovolno razvieni novite instrumenti, kako opcii ili fju~ersi, koi mo`at da obezbedat pogolema za{tita od rizik pri nepovolni pridvi`uvawa na nekoja valuta. Bankite treba da po~nat pove}e da gi primenuvaat i da gi nudat ovie instrumenti, no i biznismenite }e treba da si gi promenat starite naviki”, veli Emil Jakimov, pretsedatel na Zdru`enieto za finansiski pazari vo Makedonija. [TEDA^ITE DOBIVAAT, A RATITE ZA KREDITI SE ZGOLEMUVAAT Jakneweto na frankot za okolu 11% vo poslednite devet meseci zna~i deka za tolku se zgolemuvaat i ratite i glavninata {to treba da gi otplatat gra|anite za site krediti {to se indeksirani vo franci. Spored poslednite podatoci od Narodnata banka (NBM), 41 milioni evra ili okolu 1% od vkupnata bankarska aktiva e vo franci. No, osven kreditite, vo aktivata spa|aat i parite {to gi ~uvaat bankite na smetki vo nekoi stranski banki. Bankarite komentiraat deka golem del od gra|anite imaat krediti vo franci i poradi jakneweto na {vajcarskata valuta sega se soo~uvaat so zgolemeni tro{oci za vra}awe na kreditot. “Najgolem del od kreditite vo franci se dadeni vo periodot pred 2-3 godini, koga kamatata za niv be{e mnogu poatraktivna vo odnos na kreditite vo druga valuta, a vrednosta na frankot be{e mnogu pomala od sega{noto nivo. Sega, rastot na vrednosta na frankot ja zgolemuva i vrednosta {to treba

BIG MEK INDEKS – DENAROT E PRECENET NASPREMA EVROTO! Makedonskiot denar vredi pove}e vo sporedba so evroto, ako se sudi spored “Big mek indeksot”. Ova istra`uvawe so sporedbi na cenite na ovoj popularen sendvi~ poka`uva kolku odredena valuta e potceneta ili preceneta vo odnos na dolarot. “Big mek” sendvi~ vo SAD ~ini 3,73 dolari, vo EU 4,33 dolari, dodeka, pak, vo Makedonija ~ini 3,15 dolari, {to zna~i deka dolarot vo Makedonija vredi pove}e. Dokolku kursot na denarot vo odnos na evroto se formira{e slobodno, ovoj sendvi~ kaj nas bi ~inel mnogu pove}e denari.

SKITE VALUTI kreatori na ekonomskata politika go velat privatno - golem broj zemji gledaat na oslabnuvaweto na nivnite valuti kako na na~in so koj }e go podignat rastot na nivnite ekonomii. Mnogu faktori upatuvaat deka vode~kite zemji od svetot treba da se soglasat za nov valuten pakt koj }e pomogne da se rebalansira globalnata ekonomija, predupreduva vode~kata asocijacija za finansiski institucii, Institutot za internacionalni finansii (IIF). IIF, koj zastapuva pove}e od 420 od svetskite vode~ki banki i finansiski ku}i, v~era predupredi deka nedostigot od koordiniranoto rebalansirawe mo`e da dovede do zgolemuvawe na protekcionizmot.

da se vrati vo bankite. Kamatite za kreditite vo franci s$ u{te se poniski vo odnos na ostanatite valuti, no neizvesnosta za idnoto dvi`ewe na vrednosta na frankot ne ostava prostor za profitirawe od aktuelnite trendovi. Vo sekoj slu~aj, onie koi zele kredit vo franci pred edna godina, koga negovata vrednost be{e pomala, sega }e izgubat”, komentiraat izvori od bankarskite krugovi. Onie, pak, {to mo`e da dobijat od ovoj raste~ki trend na frankot se {teda~ite. Gra|anite koi ~uvaat depoziti vo franci sega mo`at da gi konvertiraat vo denari i za eden frank da dobijat pove} e denari od toga{ koga gi stavile parite vo banka. Spored podatocite od NBM, 33 milioni evra od vkupnata pasiva na bankite e vo franci. No, i tuka, osven depozitite, vleguvaat i kreditnite linii {to gi koristat bankite od stranstvo. Pogolem del od vkupnite depoziti na gra|anite vo Makedonija se vo dolari. Spored oficijalnite statisti~ki podatoci, gra|anite vo bankite ~uvaat 215 milioni dolari, {to e 7,3% od vkupnite {tedni vlogovi vo devizi, odnosno samo 4% od vkupnata pasiva vo bankarskiot sektor e vo dolari. Duri 90% od za{tedite vo stranska valuta se vo evra i tie se “bezbedni” od kursnite razliki poradi fiksniot kurs na denarot koj e vrzan za evropskata valuta. Bankarite velat deka udelot na za{tedite vo dolari vo vkupnite depoziti e sosema mal i poradi toa rastot na vrednosta na dolarot nema{e golem efekt vrz makedonskata ekonomija. Najmnogu }arile

^arls Dalara, generalniot direktor na IIF, veli deka “glavnata grupa na vode~ki svetski ekonomii mora zaedno da najdat re{enie za ovaa problematika”. Poslabiot devizen kurs go pravi izvozot na zemjite poevtin, a potencijalno gi zgolemuva i klu~nite izvori na rast na ekonomiite, koi vo ovoj moment se borat da dostignat ekonomski rast, kako {to izleguvaat od globalnata ekonomska kriza. Kit @uks, {efot na oddelot za devizna strategija od Sosiete @eneral, veli deka brazilskiot minister za finansii ja “pu{til ma~kata od vre}a” so izjavata deka se nao|a vo centarot na devizna vojna. Toj smeta deka ovie komentari

ednostavno ja potvrduvaat realnosta deka “konkurentnata devizna devaluacija od strana na SAD i Japonija pretstavuva `ivoten fakt, a ne zakana.” No, @uks za “Fajnen{al tajms” naglasuva deka zemjite kako Brazil, ~ii valuti se visoki, imaat tri izbori vo ovoj slu~aj: “Da dozvolat valutata da raste i da se nadevaat deka nema da go zako~i nivniot izvoz; da interveniraat i da gledaat kako nivnite rezervi rastat, a

gra|anite koi kupile dolari pred edna godina, koga vrednosta na amerikanskata valuta padna na najnisko nivo od okolu 39 denari, a gi prodale pred eden mesec, za re~isi 50 denari za dolar, taka {to profitiraat od kursnata razlika. No, informaciite od bankarskite krugovi ka`uvaat deka pogolem del od za{tedite vo dolari se od mnogu porano, koga vrednosta na dolarot dostigna rekordni 70 denari, taka {to zajaknuvaweto na amerikanskata valuta sega }e im bide samo uteha, no nema da im donese profit. So tekot na godinite, interesot za dolarite postojano se namaluva{e. Vo 2007 godina, za{tedite vo dolari vo odnos na vkupnata bankarska pasiva vo devizi iznesuva{e 9%, vo 2008 godina se namali na 8%, a minatata godina na 7,3%. Poslednite dvi`ewa na finansiskiot pazar se vo korist na evroto, koe postojano raste kako posledica na zakrepnuvaweto na evropskata ekonomija od krizata. Vrednosta na evroto vo odnos na dolarot vo momentov iznesuva 1,38 i se o~ekuva deka i ponatamu }e jakne do nivoto od 1,60 dolari za edno evro. Vakviot razvoj na nastanite nema da ima nikakvo vlijanie vrz makedonskata valuta, bidej}i denarot e fiksno vrzan za evroto. Korist od toa }e ima Narodnata banka, bidej}i najgolem del ili okolu dve tretini od deviznite rezervi ~uva vo evra.

IRENA KIKERKOVA PROFESOR NA EKONOMSKI FAKULTET “Poremetuvawata na kursot na denarot, vo odnos na nekoi stranski valuti, odnosno negovoto slabeewe za smetka na jakneweto na dolarot ili frankot, go poskapuva uvozot, a go poevtinuva izvozot. Bidej}i Makedonija e uvozno zavisna zemja, negativnite efekti se u{te poizrazeni. Me|utoa, ne mo`e da se ka`e deka makedonskiot izvoz stanuva pokonkurenten, bidej}i na{eto proizvodstvo se odlikuva so niska finalizacija, a cenite pove}e gi diktiraat svetskite berzi, otkolku promenite na devizniot kurs. Vo uslovi na vakva struktura na proizvodstvoto i izvozot, kade {to Makedonija kako zemja nema mo} da vlijae na ponudata ili pobaruva~kata, konkurentnosta na makedonskite proizvodi mo`e da se podobri samo so restrukturirawe na proizvodstvoto.”

EU BARA OD KINA DA JA ZGOLEMI VREDNOSTA NA JUANOT

Pretstavnicite na EU vr{at pritisok vrz Kina za taa itno da ja zgolemi vrednosta na svojata nacionalna valuta – juanot - so cel, kako {to tvrdat, vospostavuvawe na ramnote`a vo globalnata ekonomija. “Vrednosta na kineskata valuta i ponatamu e potceneta. Apelirame do Kina za uredna, zna~ajna i seopfatna apresijacija na juanot, izjavi sino}a vo Brisel luksembur{kiot premier i pretsedava~ na evrozonata”, @an-Klod Junker, po zavr{uvaweto na samitot EU-Azija. Junker dodade deka kineskata vlast, sepak, ne go deli vakvoto mislewe na EU i ne smeta deka vrednosta na juanot e preniska. EU i SAD ja obvinuvaat Kina deka ve{ta~ki ja odr`uva vrednosta na svojata nacionalna valuta na nisko nivo, so cel da go pottiknuva doma{niot izvoz, so {to ja zagrozuva konkurentnosta na zapadnite firmi.

nivnata ekonomija stanuva likvidna dodeka cenite na aktivata postojano rastat ili da sozdadat ve{ta~ki barieri so koi }e se kontrolira kapitalot, so nade` deka branot }e se smiri.” Toj smeta deka tretata opcija mo`ebi e najpametna, no kolku pove} e zemji ja upotrebuvaat, tolku porasturena }e bide finansiskata mapa, a pogolemi }e bidat zakanite za trgovskata vojna.

GVIDO MANTEGA MINISTER ZA FINANSII NA BRAZIL “Se nao|ame vo centarot na internacionalnata valutna vojna, koja podrazbira globalno namaluvawe na vrednosta na valutite niz svetot. Ovaa pojava pretstavuva zakana za nas, bidej}i ni ja odzema konkurentnosta na globalniot pazar.”

7


8 08.10.2010

INTERVJU

PETOK

IMA U[TE MNOGU RABOTA VO ISTRAGATA ZA “HIPO”

HERVIG HELER

RAKOVODITEL NA ODDELOT PROTIV IZMAMI I ZAEDNI^KA SORABOTKA VO MINISTERSTVOTO ZA FINANSII NA AVSTRIJA

PREVENCIJATA E NAJVA@NA PROTIV DANO^NITE IZMAMI Tie {to gi fa}ame se pomo{nicite, pomo{nicite rabotnicite na crno ili voza~ot na kamionot. No, onie {to gi dr`at koncite na ovie marioneti sedat vo nekoja kompanija, koja raboti legalno, no paralelno i nelegalno. Ednostavno, vo ovoj slu~aj e najva`na prevencijata. Nezavisno dali glavniot storitel na krivi~noto delo sedi vo Arabija, glavno e toa da se spre~i e}e devet meseci dano~ni eksperti od Avstrija i od Slova~ka se vo Makedonija, kade {to gi obu~uvaat dano~nite slu`benici od Upravata za javni prihodi za spre~uvawe na korupcijata i borba protiv dano~nata evazija, vrz osnova na evropskite iskustva i praktiki. Ovoj proekt e del od Tvining programata na EU i e finansiran od evropskite fondovi. Del od timot se i Hervig Heler, rakovoditel na oddelot protiv izmami i zaedni~ka sorabotka vo Ministerstvoto za finansii na Avstrija i negoviot kolega Tomas Turek, proekt-lider na tvining-lajt proekt. Tie go prenesuvaat iskustvoto na otkrivawe dano~ni izmami, a ekskluzivno za “Kapital” otkrivaat i detali od istragata za mega-aferata “Hipo”. Koi se najkriti~nite kategorii na dano~ni izmamnici: politi~ari, biznismeni, estradni umetnici, sportisti, nevladini organizacii, investitori? Toa e grupata na organiziraniot kriminal, koja utvrdi deka e mnogu polesno da se napravi kriminal, otkolku da se ograbi banka. Imate i povrzano dano~no zatajuvawe, kade {to se vrti DDV vo krug od pove}e kompanii i na kraj se stignuva do edna milijarda evra. Angli~anite dostavija informacii deka eden slu~aj nosi zagubi od 800 milioni evra. Koi se naj~esto glavnite akteri vo taa mre`a? Koi se mozocite na ovie operacii? Ne e mnogu politi~ki korektno da se poso~i edna etni~ka grupa, na primer. Angli~anite se po`alija na Pakistancite. Vo Avstrija imame ogromni dano~ni zatajuvawa vo grade`nata industrija, vo koja rabotat mnogu gra|ani od

V

razbira, ubavo bi bilo i nego da go fati fatime. Na{ata glavna cel se parite. pa Za koja {pediterska {pediters kompanija stanuva zbor? Edna avstriska {pedicija. Taa se koristi kako sredstvo do celta. Ednostavno, vo E sekoja dr`ava mo`e da se informirate zo{to tekstilot od Kina se prodava tolku evtino. Odgovorot e zatoa {to ne se platila carina i najverojatno DDV. Za da kupite mai~ka za dve evra, ne{to mora da bide nelegalno vo odnos na danokot. Dali Makedonija e me|u dr`avite koi }e go ispituvaat ovoj slu~aj? Ne, ne e. Ovoj praven instrument za zaedni~ka istraga e na nivo na EU. No, sega imavme kongres vo Talin, na koj be{e poso~eno ovoj propis da se vmetne vo dogovorite za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe za da u~estvuvaat i drugite zemji vo ovie akcii. “DA” ILI “NE” ZA DANO^NATA TAJNA Vo Makedonija sekoga{ e prisutna dilemata i raspravata dali dano~nite prijavi i ~uvstvitelnite informacii so koi raspolaga UJP treba da & bidat dostapni na javnosta.

porane{na Jugoslavija. Koga sna rabota i za dano~nata Pacifi~kite Ostrovi, od kade {to ni{to ne mo`ete cigari, imame grupa koja doa|a Koi se instrumentite za kon- da doznaete. Vo Evropa se od ju`niot del na Rusija i od trola na dano~nite izmami? Lihten{tajn, [vajcarija, Orientot. Vo Holandija imaat Monako, Andora, mo`ebi problemi so licata od Kar- Listata e mnogu dolga. Eden od turskiot del na Kipar. Eden ibite i od Severna Amerika, tie instrumenti se fiskalnite sinxir go so~inuvaat mnogu a [pancite so dr`avjani na kasi. Avtomatite za igri na alki i mo`ebi nema da go faBrazil. Tie {to gi fa}ame se sre}a treba direktno da bidat tam prviot ~ovek, koj mo`ebi pomo{nicite, rabotnicite na povrzani so informati~kiot sedi vo Dubai i e nedostapen crno ili voza~ot na kamionot. centar vo UJP, za podatocite za mene, no drugiot del od No, onie {to gi dr`at koncite da se prefrlaat direktno. sinxirot }e go prese~am. na ovie marioneti sedat vo Odvreme-navreme treba da se Sega imame aktuelen slu~aj, nekoja kompanija, koja raboti vr{i i dano~na kontrola. Tre- kade {to vo centarot stoi legalno, no paralelno i nele- ba da se dobivaat i podatoci {pedicija. Osum dr`avi vo galno. Ednostavno, vo ovoj od pove}e sistemi i strani za isto vreme odat vo kontrola slu~aj e najva`na prevenci- da se sporeduvaat. Postojat i na kompanii koi se povrzani jata. Nezavisno dali glavniot me|unarodni dano~ni kontroli so ovaa {pedicija. Dali storitel na krivi~noto delo od dve ili pove}e dr`avi. }e go fatime Kinezot, da sedi vo Arabija, glavno e toa Tuka s$ u{te se nao|ame vo re~eme, koj stoi zad seto preventivniot del, a potoa ova, ne znam. I ne e va`no da se spre~i. doa|aat merkite za otkrivawe da go fatime nego, tuku da Kolku politi~arite se na dano~nite izmami. No, go prekineme sinxirot i da imuni na korupcijata mora da vi ka`am deka duri ne gubime pove}e pari. Se i na mre`ata na ovoj i da otkriete dano~na izmama organiziran kriminal? Vo EU e razli~no od dr`ava od 100 milioni evra, nema da do dr`ava. Skandinavskite gi dobiete parite. Mnogu ~esto PROEKT-LIDER NA zemji, na primer, se na vrvot dano~nite upravi stignuvaat TVINING-LAJT PROEKT na listata na GREKO, spored predocna. borbata protiv korupcijata, a Gi spomenavte grade`DA SE SPOJAT UPRAVATA Avstrija malku padna. Drugi ni{tvoto i bankarstvoto ZA JAVNI PRIHODI zemji od EU, pak, se u{te poni- kako problemati~ni poradi sko na ovaa lista. Na nivo na me|unarodnite finansiski I FINANSISKATA POLICIJA! EU se vodat mnogu politi~ki transakcii. Koi se drugite Kolku ste zadovolni od diskusii na ovaa tema. Na kriti~ni industrii od aspostignatite rezultati od obukata? primer, sega takva diskusija pekt na dano~nite izmami? Generalno sum mnogu zadovolen od se vodi so zemja-~lenka na EU, Gastronomijata i restoranrezultatite na EU tvining-proektot. Od koja e va{ sosed, {to vam vi ite se osobeno podlo`ni edna strana, navistina uspeavme da e mnogu dobro poznato. na dano~na izmama. Tuka gi izvle~eme celite {to treba da se DANO^NI IZMAMI vleguvaat i dejnostite koi postignat i od toa da pravime konkretni TE[KI MILIJARDI EVRA ispla}aat mnogu niski plapredlozi. Se obidovme preku ovoj proekt ti i sakaat u{te pove}e da gi preneseme iskustvata od Avstrija Imate li procenka kolku da gi smalat dava~kite. i od EU i da se prilagodat na tipi~noto te`at dano~nite izmami rabotewe vo dr`avata. Utvrdivme deka vo Site neprofitabilni dejna godi{no nivo vo EU? makedonskata dano~na uprava ima raboti Evropskata komisija ni poso~i nosti, kako delewe fla{to se dupliraat. Pod Ministerstvoto deka vo Avstrija se zatajuva eri, vesnici i drugi slu`bi za finansii ima dva razli~ni subjekti {to ispora~uvaat ne{to se danok vo iznos od 10% od – Finansiskata policija i Upravata za godi{niot buxet, {to zna~i podlo`ni na dano~na izjavni prihodi. Napravivme sporedba mama. Tuka kako kategorija {teta od dve milijardi evra. so iskustvoto na Avstrija, kade {to gi se i lu|eto koi rabotat vo Bankite postojano prikrivaat spoivme vo eden subjekt, i sfativme deka zemjodelstvoto i dobivaat po nekakvi transakcii i preza prakti~noto rabotewe e popametno dve evra na ~as. frlawa vo stranstvo, od da bidat vo edna institucija, odnosno {to na kraj izleguva deka Kolku of {or zemjite se ja`eto da se vle~e od ista strana. Isto niedna banka celosno ne pla} problem za sledewe na fitaka, poka`avme razli~ni mo`nosti na a danok. Se pravat i zagubi nansiskite transakcii i za zaedni~ka sorabotka koi gi praktikuvame vo odnos na me|unarodnite otkrivawe dano~ni izmami? vo Avstrija. Ima politi~ki diskusii vo transferni ceni. Dokolku edna Ima dr`avi koi neguvaat Makedonija za spojuvawe na dvete instikompanija napravi pregolema bankarska tajna i so niv tucii. Spored na{ata perspektiva, najdodobivka, toga{ }e ja prefrli nemame nikakva pravna baza bro bi bilo i organizaciski da se spojat. Ovaa politi~ka odluka ne treba da se na drugi kompanii vo drugi za razmena na podatoci. dr`avi. Ova e mnogu komplek- Takvi se Karipskite ili

SPASIJKA JOVANOVA stanuva zbor za {vercot na uprava. jovanova@kapital.com.mk

Avstrija ovoj period se soo~uva so mega-aferata ”Hipo”. Kako ja otkrivte i do koi soznanija dojdovte? Problemot nastana koga banka od pokrainata Bavarija vo Germanija go kupi Hipo, a potoa prijavi dolg od tri milijardi evra. Hipo treba{e da gi isplati ovie pari, prakti~no da gi protne vo bankata. Toga{ Bavarcite rekoa deka nemaat pari i deka }e ja zatvorat bankata i baraa pomo{ od Avstrija. Dokolku nekoj vi ja prodade bankata za edno evro, znaete deka ne{to ne e dobro i deka ne{to mirisa vo bankata. Edna od klu~nite figuri e porane{niot hrvatski general Zagorec. Sudovite }e treba mnogu godini da se zanimavaat so Hipo Alpe Adria. Sega se postavuva pra{aweto dali postojat site jahti za koi se praveni lizing-dogovori vo Hrvatska. Ima u{te mnogu rabota za site {to se vklu~eni vo ova. Likot koj be{e naj-odgovoren za seto toa be{e prviot ~ovek na pokrainata Koru{ka vo Avstrija. Toj minatata godina ima{e soobra}ajna nesre}a vo koja zagina. Toa e Georg Hajder. Toj e eden od najodgovornite, koj na menaxerite vo Hipo im nalaga{e kako da rabotat. Kolku slu`bi i institucii od drugi zemji se vklu~eni vo iistragata? Kaj nas se vklu~eni javnite obvinitelstva i bankarskata vklu supervizija. “Hipo” ne e slu~aj na dano~nata uprava. “H Isto e i vo Germanija. Tamu se istra`uva zo{to Ger voop{to bankata bankat go kupi Hipo. Koi ~ekori vo odnos na istragata }e bidat napraveni vo drugite zemji, na primer vo Hrv Hrvatska, ne bi znael da ka`am.

TOMAS TUREK

[to mislite Vie? Vo EU nema propis vo odnos na toa. Dokolku `iveete vo [vedska, na veb-stranicata na upravata mo`ete da videte kolku zarabotuva va{iot sosed. No, vo Avstrija imame dano~na tajna i ne mo`ete da go videte toa i nie ne smeeme toa da go ka`eme. Duri koga }e bidete kazneti vo dano~na postapka, javnosta smee da dobie informacija. Zatoa, ponekoga{, raboteweto so javnosta e mnogu te{ko. Koj model e podobar i poefikasen, {vedskiot ili avstriskiot, imaj}i predvid kade se skandinavskite zemji na listata na GREKO? Odgovorot sama si go dadovte. Dokolku pra{avte {to e podobro za za{tita na privatnosta, toga{ isto taka sami }e go dadevte odgovorot. Vo ova ima mnogu politika, no i ideologija. Ednostavno, odgovorot e deka tradiciite {to vladeat vo oddelni dr`avi na nekogo mu odgovaraat pove}e, a na nekogo pomalku. Na severot e eden ekstrem, a dolu, na jugot vo Italija e drug ekstrem. Vo EU imame {irok spektar na razliki i eden del vo koj s$ u{te nema propisi.

donese od denes za utre. Kompetentnosta i pravata za borba protiv dano~noto zatajuvawe sega se vo Finansiskata policija, a treba da & se dadat i na UJP. Dali postoi politi~ka volja za celosno sproveduvawe na reformata vo dano~nata uprava vo Makedonija? Smetam deka ne e pristojno nie da ka`uvame kakvi politi~ki odluki treba da bidat doneseni za reformite vo UJP. Toa i ne e celta na tviningproektot. Celta e da se vidi kako izgleda prakti~noto rabotewe vo EU. Celta e, isto taka, da im se poka`e na slu`benicite koi mo`nosti gi imame vo EU vo odnos na edukacijata, raboteweto, pravata i resursite.


KOMPANII PAZARI I FINANSII MBI 10

PETOK

2.460

MBID

112,00

2.180

2.455

2.160

2.450

111,60

2.445

111,40

2.440

111,20

2.140 2.120 2.100 2.080 01/10/10

02/10/10

03/10/10

04/10/10

05/10/10

06/10/10

111,00

2.430

110,80

2.425

110,60

2.420

110,40

01/10/10

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB

111,80

2.435

07/10/10

9

08.10.2010

02/10/10

03/10/10

04/10/10

05/10/10

06/10/10

07/10/10

01/10/10

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

02/10/10

03/10/10

04/10/10

05/10/10

06/10/10

07/10/10

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

KOMERCIJALNA, ALKALOID I GRANIT NAJTRGUVANI AKCII GODINAVA

MAKEDONSKA BERZA

ZDRAVITE AKCII PRIVLE^NI VO “NEZDRAVI” VREMIWA

17.03.2010 9

Kompaniite {to se najtransparentni ostvaruvaat dobivki, delat dividendi, se so najgolema rasprostranetost na akcii, t.n.free float, i sekoga{ }e bidat vo prviot krug na interes za investitorite, velat analiti~arite. METODI PENOVSKI

5,63

penovski@kapital.com.mk

aj Makedonskata berza s$ u{te se vrtat istite imiwa vo grupata na deset najlikvidni akcii za prvite tri kvartali od godinava, vo odnos na lanskata godina. Edinstveno akcijata na TTK banka, so vkupno ostvaren promet vo iznos od 263,83 iljadi evra, godinava uspea da se priklu~i na desette najlikvidni kotirani dru{tva na mestoto od akcijata na Beton od Skopje. Akciite na Komercijalna banka, Alkaloid, Granit, Makpetrol i Toplifikacija se edinstvenite koi uspeale da ostvarat promet pogolem od eden milion evra od po~etokot na godinava dosega, za razlika od lani koga ovaa brojka iznesuva{e 7 kotirani dru{tva, a da ne go spomenuvame periodot na berzanskiot bum vo 2007 godina, koga desettata akcija spored vrednosta na prometot vo prvite tri kvartali ima{e trgovija od osum milioni evra. Komercijalna banka za ovaa godina ima ostvareno promet vo iznos od 5,63 milioni evra, dodeka lani, za istiot period, prometot so akciite na ovaa banka iznesuva{e 6,72 milioni evra. Akcijata na Alkaloid vo tekot na godinava ima promet od 3,63 milioni evra i bele`i pad na prometot od okolu 10,5% vo odnos na lani.

milioni evra e prometot realiziran so akciite na Komercijalna banka od po~etokot na godinata do denes

K

Dosega{niot promet so akcijata na Granit za godinava iznesuva 2,13 milioni evra, {to e relativno identi~en so prometot od lanskata godina koga istiot iznesuva{e 2,35 milioni evra. Prili~no golem pad vo odnos na lani od okolu 34% imame i kaj prometot so akcijata na Makpetrol, koja za ovaa godina dosega ima ostvareno promet od 1,33 milioni evra. Akcijata na Toplifikacija, koja godinava go zazede pettoto mesto po svojata likvidnost, za tekovnata godina dosega ima ostvareno promet vo iznos 1,15 milioni evra, {to e za 17,85% pomalku vo odnos na istiot period minatata godina. Lanskata godina ova petto mesto & pripa|a{e na akcijata na Stopanska banka-Bitola, koja godinava ima promet od 984,07 iljadi evra i ja zazede {estata pozicija. Za investiciskite sovetnici, no i za u~esnicite na pazarot na kapital, vakvata situacija ne e ni{to novo. Spored niv, kompaniite {to se najtransparentni ostvaruvaat dobivki, delat dividendi, se so najgolema rasprostranetost na akcii, t.n. free float

PROMETOT 2,5 PATI POGOLEM OD SREDATA rguvaweto kaj Makedonska berza vo tekot na v~era{niot den zavr{i so ostvaren berzanski promet vo iznos od 24,75 milioni denari, {to e najvisoko nivo koe e ostvareno nedelava. Vakviot promet e za re~isi dva i pol pati pogolem vo odnos na 10,4 milioni denari koi bea ostvareni zav~era. Centar na investitorskata aktivnost be{e akcijata na grade`nata kompanija Granit, koja v~era{niot den go zavr{i so promet od 7,07 milioni denari i istrguvani 14.104 akcii. Akcijata na Komercijalna banka, koja denovive go ima{e primatot za najlikvidna, v~era{noto trguvawe go zavr{i so ostvaren promet od okolu 4,34 milioni denari, {to e dvojno pove}e vo odnos na prethodniot den. Trgovija pogolema od milion denari ima{e i so akciite na Makpetrol i Rade Kon~ar. Kaj obvrznicite, daleku poinakva slika vo odnos na prethodniot den. V~era{niot trgovski den kaj Makedonska berza za ovie hartii od vrednost zavr{i so promet od 6,52 milioni denari, pri {to dominira{e devettata

T

na akcii, i sekoga{ }e bidat vo prviot krug na interes za investitorite. “Rasprostranetosta na akcii zna~i deka ovie kompanii imaat golem broj akcioneri, odnosno nemaat dominanten sopstvenik. Normalno, tie imaat akcioneri koi upravuvaat so kompanijata i poseduvaat mo`ebi pove}e od 20% od akciite, no, sepak, pogolemiot del od akciite na kompanijata se vo sopstvenost na pogolem broj akcioneri. Zatoa e i golem interesot za gorenavedenite kompanii. [tom investitorite }e ocenat deka e dostignato nekoe nivo, toga{ }e preminat na kupuvawe akcii od drugite kompanii koi vleguvaat vo nivniot vtor krug na investirawe, odnosno kaj kompanii koi

rabotat dobro, no se pozatvoreni kon javnosta”, smeta Goran Markovski, izvr{niot direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KB Publikum invest od Skopje. Markovski komentira deka tokmu toa se slu~ilo vo periodot na berzanskiot bum vo tekot na 2006 i 2007 godina, koga interesot za momentalno najlikvidnite akcii dostigna odredeno nivo, po {to istite svoite pogledi gi naso~ija kon akciite na drugite kompanii. Spored nego, godinava prete`no kupuvaat doma{ni investitori, a prodavaat stranci, odnosot e 80% nasprema 20% vo pogled na u~estvoto vo trguvaweto, od koi najgolem del se fizi~ki lica.

emisija na obvrznici za denacionalizacija so okolu 5,77 milioni denari od ovoj promet. Berzanskiot indeks na javnoposeduvanite dru{tva MBID ne uspea da go zadr`i tempoto od prethodniot den, poradi {to v~era istiot be{e edinstveniot indeks koj zabele`a pad na svojata vrednost. V~era MBID se spu{ti na 2.453,94 indeksni poeni po padot koj go ima{e od 0,03%. MBI-10 prodol`i so isto tempo i toa petti den po red. V~era, ovoj indeks porasna za 0,24%, so {to dostigna vrednost od 2.178,45 indeksni poeni. Dru{tvo vo negovoto dvi`ewe nagore v~era mu prave{e i indeksot na obvrznicite OMB, koj v~era porasna za 0,76%, dostignuvaj}i vrednost od 112,15 indeksni poeni. Cenite na hartiite od vrednost i v~era vo pogolem del rastea. Dobitnici se 15 hartii, predvodeni od akcijata na R@ Inter Trans{ped, koja porasna za 7,14%. Kako gubitnici bea registrirani 11 hartii, predvodeni od Solun 2001 od Gevgelija, koja zabele`a pad za 20%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

07.10.2010

Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

30.347.493,78

-1,99%

-1,26%

-11,35%

-5,06%

-11,62%

05.10.2010

Илирика ГРП

23.057.641,89

2,08%

8,34%

2,04%

8,45%

9,49%

05.10.2010

137.909

Иново Статус Акции

17.779.086,50

-1,97%

-6,72%

-13,19%

-16,67%

-26,51%

06.10.2010

0,94

708.924

KD Brik

24.042.171,41

1,11%

4,51%

-0,80%

8,49%

13,49%

06.10.2010

0,74

26.000

KD Nova EU

22.097.414,68

-0,65%

-0,22%

-6,45%

-5,51%

-23,33%

06.10.2010

КБ Публикум балансиран

27.658.795,75

-0,73%

0,99%

-6,30%

-2,11%

-2,81%

06.10.2010

%

24.000

222,00

2,78

71.040

168,80

2,3

Алкалоид Скопје

3.654,25

Стопанска банка Битола

2.600,00

РЖ Услуги Скопје Макстил Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Солун 2001 Гевгелија

07.10.2010 Просечна цена (МКД)

Димче Мирчев Велес Гранит Скопје Стопанска банка Скопје Раде Кончар Скопје

%

Износ (МКД)

100

-20,00

20.000

610

-6,15

244.610

501,69

-2,52

7.075.889

335

-2,33

92.795

1.800,00

-1,85

1.944.000

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Гранит Скопје

07.10.2010 Податоците се однесуваат за

7,14

60,00

Име на компанијата РЖ Интер-Трансшпед Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

Просечна цена (МКД)

07.10.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

501,69

-2,52

7.075.889

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

07.10.2010

% на промена 1.348,79

Просечна цена

P/E

P/B

обврзници

105.762

16

3.654,25

390,18

9,37

0,83

обични акции

233.731

85

87,17

6.977,78

341,43

20,44

0,20

Вкупно Официјален пазар

339.493

101

156,85

GRNT (2009)

3.071.377

501,69

105,83

4,74

0,50

обични акции

60.467

34

65,41

KMB (2009)

2.014.067

2.999,24

533,81

5,62

0,87

Вкупно Редовен пазар

61.972

37

-63,27

MPT (2009)

112.382

23.039,06

/

/

0,64

401.465

138

137,93

REPL (2009)

25.920

36.750,00

5.625,12

6,53

0,74 0,59

-0,02

4.363.900

SBT (2009)

389.779

2.600,00

211,39

12,30

1800

-1,85

1.944.000

STIL (2009)

14.622.943

168,80

0,11

1.526,50

2,36

Макпетрол Скопје

23039,06

-0,49

1.474.500

TPLF (2009)

450.000

3.399,00

61,42

55,34

1,00

Алкалоид Скопје

3.654,25

0,94

708.924

ZPKO (2009)

271.602

2.036,59

/

/

0,27

Раде Кончар Скопје

07.10.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Нето добивка по акција

2999,24

Комерцијална банка Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 07.10.2010)


10 08.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

@IVKO MUKAETOV POVTORNO IZBRAN ZA GENERALEN DIREKTOR NA ALKALOID a odr`anoto akcionersko sobranie vo sredata, Nadzorniot odbor na Alkaloid donese odluka za izbor na novi ~lenovi na Upravniot odbor na kompanijata. Vo taa prigoda be{e odlu~eno za pretsedatel na ovoj odbor da bide izbran @ivko Mukaetov, koj voedno }e go nosi i nazivot generalen direktor na kompanijata. Kako pretsedatel na Up-

N

ravniot odbor na Alkaloid, pokraj drugite obvrski koi gi nosi ovaa funkija, Mukaetov }e ima za dol`nost da go zastapuva dru{tvoto i vo odnosite so treti lica, i toa bez ograni~uvawe. Novoto imenuvawe na ~lenovi na Upravniot odbor na Alkaloid, koe be{e napraveno na neodamne{nata sednica, doa|a poradi istekot na mandatot na prethodniot sostav na ovoj odbor.

[PARKASE DONIRAШE 500.000 DENARI ZA MUZI^KO U^ILI[TE

Spored odlukata koja e donesena vo ramkite na ovaa sednica, odlu~eno e, pokraj @ivko Mukaetov, kako ~lenovi na Upravniot odbor na kompanijata da bidat izbrani i \orgi Jovanov, Cvetanka Simonovska, Milkica Gligorova i ]ire Icev. Nivniot mandat, spored donesenata odluka, }e iznesuva {est godini, i toa smetano od 21.11.2010 godina.

parkase banka donira{e 500.000 denari za obnova i nabavka na instrumenti za potrebite na u~enicite koi svojot talent go gradat vo muzi~ko-baletskiot u~ili{en centar Ilija Nikolovski Luj. Od rakovodstvoto na bankata velat deka ovaa donacija, kako direktna poddr{ka na kulturata, za niv zna~i duhovna vrednost so koja se pridonesuva za razvoj na mladite talenti i preku toa zbogatuvawe na kulturniot

[

`ivot. “Idniot razvoj na [parkase banka go gledame ne samo kako razvoj na finansiski subjekt, tuku i kako razvoj na edna op{testveno odgovorna institucija, vo ~ija korporativna strategija cvrsto se vgradeni principite na odgovornost i vlijanie vo celokupnata op{testvena zaednica vo koja postoi i funkcionira na{ata banka. Kako rezultat na toa, bankata vo idnina silno }e gi poddr`uva kulturata i umetnosta kako

glavni stolbovi na celokupnoto op{testvo. Poddr{kata na vakvi proekti go oplemenuva na{eto rabotewe kako banka”, izjavi Sr|an Krsti}, pretsedatel na Upravniot odbor na [parkase banka. Potvrda deka [parkase banka-Makedonija vo kontinuitet ja poddr`uva kulturata i umetnosta e i toa {to [parkase e eden od glavnite sponzori na ovogodine{niot festival na filmska kamera Bra}a Manaki, Bitola.

SITE PROEKCII ZA EKONOMSKI RAST SE POPESIMISTI^KI OD VLADINITE

MMF JA NAMALI PROGNOZATA ZA MAKEDONSKIOT BDP OD 2% NA 1,2% Vladata ostana osamena vo optimisti~koto scenario deka makedonskata ekonomija do krajot na godinata }e porasne za 2%. Site me|unarodni finansiski institucii, me|u koi od v~era i MMF, predviduvaat pomal rast na BDP ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

akedonskata ekonomija do krajot na godinata }e porasne za 1,2%, a ne za 2% kako {to se o~ekuva{e porano. Me|unarodniot monetaren fond (MMF) vo najnoviot izve{taj za dvi`ewata vo svetskata ekonomija vo 2010 godina ja revidira{e proekcijata za ekonomski rast vo Makedonija kon popesimisti~ka, so {to sega taa zna~ajno se razlikuva od vladinata proekcija za rast na BDP od 2%. "Revidiraweto na prognozata za rast na makedonskata ekonomija od 2% na 1,2% se bazira vrz osnova na slabite rezultati za pad na BDP vo prviot kvartal, kako i poradi nepromenetite trendovi na zakrepnuvawe do sega", veli za Kapital pretstavnikot na MMF za Makedonija, Aleksandar Tieman. Osven MMF, i drugite me|unarodni finansiski institucii prognoziraat popesimisti~ki ekonomski scenarija od Vladata. Evropskata banka za obnova i razvoj predviduva deka makedonskata ekonomija do krajot na 2010 godina }e porasne za 0,5%, Vienskiot ekonomski institut prognozira rast od 1%, a Evropskata komisija od 1,3%. Vladata ostana osamena vo optimisti~kite ocenki za rast na BDP od 2%. Ekonomistite ocenuvaat deka prognozite na me|unarodnite finansiski institucii se realni i ne o~ekuvaat deka Makedonija mo`e da ostvari pozitivna stapka na porast na ekonomijata od 2%. “Ocenkite za rast na BDP od okolu 1% se realni so ogled na poslednite trendovi vo

M

ekonomiite vo svetot i vo Makedonija. Najgolemite trgovski partneri na zemjava, kako Srbija, Grcija i Italija, se soo~uvaat so seriozni problemi, {to negativno se odrazuva vrz trgovskata razmena. Edinstveno Germanija, kako najgolem partner na Makedonija, poka`uva pointenzivno zakrepnuvawe, no toa ne e dovolno za da gi kompenzira problemite so izvozot vo drugite zemji. Pomaliot rast na ekonomijata od vladinite o~ekuvawa mo`e da go problematizira ostvaruvaweto na prihodite vo buxetot, koi se proektirani na rast od 2%. No, ve}e nema vreme za rebalans, taka {to dokolku potfrli polneweto na dr`avnata kasa, }e se prodlabo~i buxetskiot deficit”, komentira profesorot od Amerikan kolex, Tome Nenovski. Od zemjite vo regionot, pogolem rast na BDP od Makedonija godinava, spored MMF, }e imaat Srbija so 1,5%, Albanija so 2,6%, Kosovo so 4,6% i Turcija so 7,8%, a pomal Bugarija so stapka od 0% i BiH 0,5%. Za Crna Gora se predviduva pad na ekonomijata od 1,8%, a vo Hrvatska se o~ekuva BDP da se namali za 1,5%. PROEKCIITE I ZA 2011 RAZLI^NI OD VLADINITE MMF ja zadr`a prognozata za ekonomski rast od 3% idnata godina, no re~isi site relevantni proekcii od me|unarodnite institucii povtorno se razlikuvaat od Vladata, koja ve}e po~na da go podgotvuva buxetot za 2011 godina vrz osnova na porast na BDP od 3,5%. Vienskiot ekonomski institut prognozira deka makedonskata ekonomija idnata godina }e porasne za 2%, kolku {to predviduva i Evropskata komisija. Evropskata banka za obnova i

ALEKSANDAR TIEMAN 0,5% 1% 1,2% 1,3% 2% razvoj prognozira deka rastot na makedonskata ekonomija v godina }e dostigne do 2,5%, a najoptimisti~ko ostanuva scenarioto na MMF so prognoza za rast od 3%. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, ve}e objavi deka rastot od 3,5% e optimisti~ko scenario, vrz ~ii temeli se kreira buxetot za idnata godina i spored prvi~nite analizi, vo apsoluten iznos, buxetot }e iznesuva 2.350 milioni evra. Ekspertite ocenuvaat deka ekonomijata nema potencijal idnata godina da porasne za 3,5%. Spored niv, site elementi vo globalnata ekonomija se pesimisti~ki i poradi toa smetaat deka vladinite proekcii se preoptimisti~ki i neosnovani. “Porast na BDP od 3,5% idna-

ta godina e samo vladina iluzija, a buxetot na taa osnova }e bide preturawe od {uplivo vo prazno. Nema realna ekonomska osnova za da proektirate tolku optimisti~ki porast na ekonomijata. Doma{nata potro{uva~ka stagnira, eventualnite pozitivni vlijanija vrz porastot na BDP od zgolemuvaweto na izvozot se prebivaat so istovremeno zgolemuvawe i na uvozot. Nema nitu potencijal za porast na investiciite, a i poslednite trendovi vo amerikanskata i evropskata ekonomija potvrduvaat deka krizata ostavila silni tragi koi te{ko se le~at. Vladata mo`e da go stimulira doma{niot rast na ekonomijata preku zgolemeno buxetsko tro{ewe, no toa e neizdr`livo za stopanstvoto - se praznat fondovite od re-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,67%

3,74%

4,79%

5,71%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

2,30%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

61,6583

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

44,4994

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

70,6604

во денари

36м

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

46,1480

Канада

долар

43,9851

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,3572

61,55

45,5

70,2

46,5

Извор: НБРМ

PRETSTAVNIKOT NA MMF ZA MAKEDONIJA Revidiraweto na prognozata za rast na makedonskata ekonomija od 2% na 1,2% se bazira vrz osnova na slabite rezultati za pad na BDP vo prviot kvartal, kako i poradi nepromenetite trendovi na zakrepnuvawe do sega. alniot sektor, a za smetka na toa se polnat javnite fondovi i se hrani javnata administracija”, izjavi profesorot od Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa, Miroqub [ukarov. GLOBALNATA EKONOMIJA ZAKREPNUVA MMF procenuva deka globalnata ekonomija do krajot na godinata }e porasne za 4,8%, a vo 2011 godina za 4,2%. Ekonomiite na dr`avite vo razvoj }e zabele`at porast od pove}e od 7%, a visokorazvienite zemji od 2,7%. Vo zemjite od evrozonata, ekonomijata godinava }e porasne za 1,7%, a vo 2011 godina za 1,5%. Glavniot ekonomist na MMF, Olivie Blan{ar, smeta deka e malku verojatno svetot povtorno da padne vo recesija, no oti krizata s$ u{te ne e zavr{ena. Najgolem ekonomski i socijalen predizvik za

TOME NENOVSKI PROFESOR NA AMERIKAN KOLEX Ocenkite za rast na BDP od okolu 1% se realni so ogled na poslednite trendovi vo ekonomiite vo svetot i vo Makedonija. Pomaliot rast na ekonomijata od vladinite o~ekuvawa mo`e da go problematizira ostvaruvaweto na prihodite vo buxetot, koi se proektirani na rast od 2%. No, ve}e nema vreme za rebalans, taka {to dokolku potfrli polneweto na dr`avnata kasa, }e se prodlabo~i buxetskiot deficit. globalnata i za nacionalnite ekonomii }e bide nevrabotenosta. MMF istaknuva deka s$ u{te ne e vreme da prekine dr`avnata poddr{ka, no neophodno e da za`ivee privatniot sektor, a vladite da poka`at deka imaat jasen pat za namaluvawe na buxetskite deficiti i izlez od krizata. Vo najnoviot izve{taj na MMF se naveduva deka finansiskiot sistem i ponatamu e slaba to~ka na globalnoto ekonomsko zazdravuvawe po nezavr{enoto podobruvawe na bankarskiot sektor i zatoa se potrebni ponatamo{ni reformi za regulirawe na finansiskiot sistem.


KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

08.10.2010

11

SDSM: MMF NE VERUVA VO VLADINITE PROEKCII ZA RAST NA EKONOMIJATA e|unarodniot monetaren fond ne veruva vo proekciite na Vladata so objavuvaweto prognoza za pomal rast na makedonskata ekonomija za godinava od 1,2%. Vaka potpretsedatelot na SDSM, Zoran Jovanovski, ja komentira{e poslednata revidirana procenka na MMF za makedonskata ekonomija. So objaveniot izve{taj na MMF za rastot na ekonomijata, Vladata i

M

me|unarodnata finansiska institucija nemaat isti predviduvawa, na {to prethodno se povikuval premierot Nikola Gruevski. Proekciite na MMF, spored Jovanovski, se poklopuvaat so tie {to gi objavi SDSM vo septemvri. Potpretsedatelot na SDSM oceni i deka vladinata merka za proda`ba na neizgradeno dr`avno zemji{te po po~etna cena od evro za metar

kvadraten e "nameneta za odnapred poznati kupuva~i na koi Vladata saka da im napravi usluga". Vladata, smeta Jovanovski, dava kratki rokovi na objavite za proda`ba na zemji{teto so {to saka da ja eliminira konkurencijata, a toa da zavr{i kaj investitorite {to bile vklu~eni dosega. "Koj seriozen investitor }e izraboti proekt, }e gi napravi site potrebni

podgotovki i presmetki i }e dade ponuda za pomalku od mesec", pra{a Jovanovski. Od vladeja~kata partija reagiraat deka SDSM zloupotrebuva me|unarodni institucii, kako MMF, za dnevnopoliti~ki prepirki. "Svetskata banka, a ne MMF, dade prognoza deka makedonskata ekonomija }e ima rast od 1,9%. I ovoj pat povtorno se doka`a deka Zoran Jo-

vanovski svesno la`e. Se raboti za dve proekcii, od dve razli~ni institucii, a SDSM gi koristi onie proekcii koi im koristat na nivnite dnevnopoliti~ki celi", se veli vo reakcijata. Od partijata poso~uvaat deka makroekonomskite proekcii na finansiskite institucii se razlikuvaat i se revidiraat i oti vo toa nema ni{to sporno.

SE PREISPITUVA USTAVNOSTA NA DVA ^LENA OD ZAKONOT ZA GRADBA

17.03.2010 ]E PADNAT LI SPORNITE ODREDBI ZA KONFISKACIJA NA GRADBI?

11

Zalog ili konfiskacija na bespravno izgradenite objekti e dilemata koja ja postavuvaat ekspertite koga stanuva zbor za osporenite dva ~lena od Zakonot za gradba, koi se edna godina na sila. Vo niv se predviduva odzemawe na sopstveni{tvoto vrz delot od objektot koj e izgraden nadvor od odobrenieto za gradba. Ovie ~lenovi }e gi preispituva i Ustavniot sud. MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

alog ili konfiskacija na bespravno izgradenite objekti e dilemata koja ja postavuvaat ekspertite koga stanuva zbor za osporenite dva ~lena od Zakonot za gradba, koi se edna godina na sila. Vo niv se predviduva odzemawe na sopstveni{tvoto vrz delot od objektot koj e izgraden nadvor od odobrenieto za gradba. Ovie ~lenovi }e gi preispituva i Ustavniot sud. Spored Doksim Dirlev, koj e eden od inicijatorite za preispituvawe na ustavnosta na ovie ~lenovi, Zakonot za gradba voveduva nacionalizacija preku konfiskacija na imot. #So nacionalizacija se odzema imot, no ne se kaznuva, a so konfiskacija se kaznuva, pa potoa se odzema imotot”, veli Dirlev. POVREDENA SOPSTVENOSTA? Profesorot Miroslav Gr~ev smeta deka ~lenovite vo Zakonot se sporni sami po sebe. #Od {to se tolku konfuzni, ~ovek se trudi da najde nekoja pravna smisla vo niv, no toa

Z

MIROSLAV GR^EV

go nema, i zatoa dosega ne e postapuvano spored ovie ~lenovi, ne e odzemen imot i ne e zaposednat vo ime na dr`avata”, veli Gr~ev, koj isto taka e podnositel na baraweto za preispituvawe na ustavnosta na ovie re{enija. “Ovie ~lenovi ja zagrozuvaat fundamentalnata ustavna kategorija na sopstvenosta, no i ~lenot vo koj se ureduva sankcijata e konfuzen i ne se znae kon kogo e upatena sankcijata”, bjasnuva profesorot Gr~ev. Spored nego, sankcijata ne mo`e da bide upatena kon graditelot na na~in {to }e se zaposedne nelegalno izgradeniot

imot, koj vo 90% od slu~aite ne e vo sopstvenost na onoj koj go gradi objektot. So vaka uredenata sankcija, ovoj ~len zadira vo sopstvenosta koja ja garantira Ustavot. Profesorkata Rodna @ivkovska uka`uva deka ne mo`e da se bara sopstvenost, ako taa nema individualna opredelba, koja, pak, se ureduva so Zakonot za katastar i nedvi`nosti. Spored nea, ~lenovite za koi e pokrenata postapka za preispituvawe na ustavnosta se vo sprotivnost so site zakoni, zatoa {to ne mo`elo da se definira po koj zakon }e se upravuva so odzemeniot imot ili, pak, po koj zakon }e se prodava

imotot. NEKVALITETEN ZAKON Iskustvoto na Margarita Caca Nikolovska, kako porane{en sudija na Evropskiot sud za ~ovekovi prava, govori deka osporenite ~lenovi ne go zadovoluvaat kriteriumot za kvalitet na zakonot. Ustavniot sud, otkako gi soslu{a stavovite na ekspertite, }e se izjasni za ustavnosta na ~lenovite vo koi se predviduva deka za gradbata koja se gradi ili e izgradena vo sprotivnost na odobrenieto za gradba mo`e da se izre~e zabrana za otu|uvawe, optovaruvawe i raspolagawe so zemji{teto i so samiot objekt.

PROFESOR Od {to se tolku konfuzni ~lenovite vo Zakonot za gradba, ~ovek se trudi da najde nekoja pravna smisla vo niv, no toa go nema, i zatoa dosega ne e postapuvano spored ovie ~lenovi, ne e odzemen imot i ne e zaposednat vo ime na dr`avata. Predvidena e i obvrska za pla}awe penali, koja stanuva izvr{na soglasno Zakonot za izvr{uvawe. Ekspertite na v~era{nata podgotvitelna sednica se po-

RODNA @IVKOVSKA PROFESOR Ne mo`e da se bara sopstvenost, ako taa nema individualna opredelba, koja, pak, se ureduva so Zakonot za katastar i nedvi`nosti. ^lenovite za koi e pokrenata postapka za preispituvawe na ustavnosta se vo sprotivnost so site zakoni, zatoa {to ne mo`e da se definira po koj zakon }e se upravuva so odzemeniot imot ili, pak, po koj zakon }e se prodava imotot. vikaa na ustavnoto na~elo za garantirawe na sopstvenosta i vladeewe na pravoto, kako principi koi gi zagrozuvaat ~lenovite 138 i 140 od Zakonot za gradba.


12 08.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

OPШTINITE I KOMPANIITE NEZAINTERESIRANI KAKO DA GI KORISTAT EU-FONDOVITE enaxirawe so otpadni vodi, sanacija na postojnite i izgradba na novi deponii, izgradba na stanici za pro~istuvawe, tehni~ka poddr{ka na neprofitnite organizacii, promocija na turisti~kite potencijali na dve zemji vo koi ima malcinstvo od dominatnata nose~ka zemja na proektot se samo del od ideite koi Slovencite deneska gi prezentiraa pred svoite kolegi od zemjava.

M

No, odyivot za crpewe idei od slovene~kite iskustva kako polesno da se stigne do parite od pretpristapnite fondovi na Evropskata unija be{e mal. Organizatorite zagri`eni za inertnosta na op{tinite i kompaniite. Nevladiniot sektor, kako i agenciite za razvoj, velat deka treba poagresivno da se animiraat subjektite koi se potencijalni korisnici na sred-

stvata od pretpristapnite fondovi. Op{tinite se tie koi kreiraat idei i koi se generator na ideite. Lokalnata samouprava, sekoja edinica sama za sebe znae najdobro {to treba da napravi, i vodejki se od tie prioriteti samite op{tini treba da procenat koi proekti }e donesat benefit. No, mora da gi napravite proektite i da aplicirate so niv.

Samo idejata preto~ena na hartija mo`e da povle~e pari, a bez pari nema proekti”, izjavi Toma` Ober`an od Institutot za ekolo{ki in`inering od Maribor. Sredstvata koi se nameneti za proekti za me|ugrani~nata sorabotka nudat odli~na mo`nost za podobruvawe na me|usosedskite odnosi, no i so niv se otvoraat novi rabotni mesta - zaklu~ija u~esnicite na Konfer-

encijata za razmena na iskustva od oblasta na regionalniot razvoj i kohezionata politika. ЌSo finansiska pomo{ po~navme mnogu proekti, vo razli~ni sektori. Del od proektite bea nameneti za otvorawe na posebni zanaet~iski zoni i niven razvoj. Zonite bea predvideni kako mesta kade {to }e mo`e da se stekne praktika, no i da se prenesat iskustvata.

Kako odli~en primer za me|ugrani~na sorabotka e proektot koj go realziiravme vo zdravstvoto, za e-dvojazi~en karton vo Slovenija i Italija”, izjavi slovene~kiot konsultant Borut Sardo{. Visokiot procent na iskoristenost na finansiskite sredstva od EU, Slovenija ja pravi zemja-lider vo znaeweto i vospostavuvaweto mehanizmi kako maksimalno da se iscrpat evropskite pari.

KAKO FUNKCIONIRA OLESNETATA KAZNENA POLITIKA?

INSPEKTORITE NA TEREN I ZA VREME NA VIKENDITE Stopanstvenicite se `alat na zasileniot inspekciski nadzor, a od Inspektoratot za trud demantiraat deka inspektorite sega rabotat pove}e, no najavuvaat kontroli i nadzori ne samo vo sabotite, tuku i vo nedelite. VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

edna{ po najavite deka }e se namalat kaznite za pravnite lica, inspekciite s$ po~esto se na teren, duri i vo sabotite. Dodeka stopanstvenicite se `alat na ~estite inspekciski poseti, inspekciite tvrdat deka nema razlika vo intenzitetot na inspekciskiot nadzor. Od Inspektoratot za trud potenciraat deka od neodamna postoi obvrska sekoja firma koja }e raboti prekuvremeno da ja izvesti podra~nata edinica na Inspektoratot za trud vo svojot grad. Na ovoj na~in, kontinuirano }e se sledi rabotata na firmite i ispolnuvaweto na nivnite zakonski obvrski kon rabotnicite. Prvi na udar na olesnetata kaznena politika i zasileniot inspekciski nadzor se najdoa tekstilnite konfekcii. Nekolku od niv, vo Prilep i vo [tip, bea zatvoreni kratko po stapuvaweto na sila na izmenetata kaznena politika, a nekoi uspeaja da se izvle~at so pari~na kazna.

V

"Nekolku pomali konfekcii platija kazni po 3.000 evra, a 3-4 bea prinudeni da gi zatvorat svoite pogoni. Kaznuvaweto i ne e tolku sporno, no s$ pozabele`livo e prisustvoto na inspektori od drugi gradovi", veli za "Kapital" sopstvenik na konfekcija od Prilep, koj smeta deka ova ne e na~in da se nadomestat parite koi porano se zemaa so pomalku inspekcii, no so povisoki kazni.

I nivnite kolegi od {tipskite konfekcii pra{uvaat dali otkako se namalija kaznite, inspektorite se poa`urni za da ne se po~uvstvuva drasti~na razlika vo visinata na buxetskite sredstva po ovaa stavka. "Ako, spored inspektorite, ova e vistinskiot na~in na dejstvuvawe, toga{ stopanstvoto }e bide s$ posiroma{no so firmi", veli sopstveni~ka na konfekcija vo [tip.

Od Inspektoratot za trud objasnuvaat deka brojot na zatvoreni konfekcii nema nikakva vrska so namaluvaweto na globite. "Nas ne n$ interesira dali globite se poviskoi ili poniski. Inspektorite }e bidat na teren i vo sabota i vo nedela. Promeni vo na{ata rabota ima, no samo vo delot na olesnet pristap za prijavuvawe na nepravilnosti. Sega, duri i samite rabotnici se

motivirani da prijavuvaat, zatoa {to za sekoj neprijaven rabotnik rabotodavecot zakonski e dol`en da mu isplati tri bruto-plati i da go prijavi vo rok od 15 dena", veli za "Kapital" Goran Jovanovski, direktor na Inspektoratot za trud. Od Zdru`enieto na tekstilci velat deka kaznuvaweto ne e sporno za onie koi go prekr{ile zakonot, no smetaat deka i pokraj omeknatata ka-

znena politika, kaznite s$ u{te se previsoki. "Za nas e najbitno kaznite da imaat pou~en karakter, a ne da zatvoraat pogoni. So zatvoraweto se namaluvaat i prihodite, a i sredstvata {to odat vo Buxetot. Barem visinata na kaznite neka bide vo soglasnost so finansiskata mo} na pravnite subjekti. Ne mo`e edna firma {to ima godi{en promet od 20.000 evra, da plati ednokratna kazna od 7,5 iljadi evra", veli Marijana Perkovska, pretsedatel na Zdru`enieto na tekstilci. Taa, vo ime na ~lenkite na Zdru`enieto, bara pri izrekuvawe na kaznite da se zema predvid goleminata na pravniot subjekt. Spored izve{taite na Inspektoratot za trud, vo juli i avgust bile izvr{eni 4.133 inspekciski nadzori od oblasta na rabotnite odnosi. Bile doneseni 173 re{enija za zabrana na rabota na rabotodava~ot, od koi 160 se odnesuvaat na zabrana za rabota od 30 dena. S$ u{te ne e podgotven izve{tajot za septemvri, vo koj se o~ekuva pogolem broj izvr{eni nadzori poradi namalenata aktivnost vo letnite meseci.


KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

08.10.2010

13

GLOBALNA NEDELA ZA MLADI PRETPRIEMA^I PO TRETPAT 13-TI ME\UNARODEN SIMPOZIUM "ENERGETIKA 2010" a se razbere porakata za va`nosta na pretpriemni{tvoto i da se motiviraat mladite lu|e da otvorat svoja kompanija e celta na Globalnata nedela za pretpriemni{tvo, koja po tretpat }e se odr`i vo Makedonija od 16 do 21 noemvri. “Nie rabotime pred s$ vo informati~kata industrija. Za tri godini uspeavme da sozdademe 44 novi kompanii, koi u~ea od na{ata strategija za vodewe biznis�, izjavi

D

VO STRUMI^KO ODLO@EN STARTOT NA ESENSKATA SEIDBA oradi do`dovite i pregolemata vla`nost vo po~vata, startot na esenskata seidbena kampawa vo Strumi~ko e odlo`en s$ dodeka ne se sozdadat optimalni uslovi za nejzinoto nepre~eno izvr{uvawe. Samo vo tekot na poslednite dve nedeli vo ovoj region navrnaa okolu 100 litri do`d na metar kvadraten, poradi {to mehanizacijata ne mo`e da vleze vo nivite i da gi podgotvi povr{inite za seidbata na esenskite kulturi. "Vo septemvri po~vata be{e premnogu suva, a sega premnogu vla`na, no o~ekuvame deka naskoro vremeto }e se stabilizira i deka }e bidat zapazeni optimalnite rokovi do krajot na noemvri", velat pretstavnici na zemjodelskite zdr`enija od ovoj region. Vo Strumi~ko godinava treba da bidat poseani pove}e od 7.200 hektari so esenski kulturi, od koi `itarkite na okolu 5.300, esenskiot zelen~uk pod plastenici i oran`erii na okolu 300, a fura`nite kulturi na 1.600 hektari.

P

]E SE UNIFICIRA PRESMETKATA NA PLATI ZA JAVNI ZDRAVSTVENI USTANOVI resmetka i isplata na plati i dodatoci na plati nadvor od Zakonot i kolektivniot dogovor se napraveni vo golem del od 20 javni zdravstveni ustanovi vo dr`avata. Sozdadeni se neopravdano golemi rezervi na medicinski materijal i lekovi i se sklu~eni dogovori za nabavka na lekovi nadvor od maksimalnite ceni definirani so zakonskata metodologija na edinstveni ceni na lekovite. Ova se del od naodite vo izve{tajot na Me|uresorskata komisija, koi gi prezentira{e ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani. Po razgleduvaweto na izve{tajot, Vladata zaklu~i Ministerstvoto, vo sorabotka so ostanatite institucii, itno da podgotvi unificiran sistem na presmetuvawe na plati, poradi toa {to vo golem del od 20-te zdravstveni ustanovi e konstatirano nepo~ituvawe na dogovorot. Spored nego, ovaa i idnite kontroli na javnite zdravstveni ustanovi i na privatnite zdravstveni ustanovi koi rabotat so pari od osigurenicite e so cel da se za{titat tie i nivnite sredstva. Direktorkata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, Maja ParnarxievaZmejkova, konstatira deka vo del od bolnicite ima mo`nosti preku podobro organizirawe na menaxmentot i personalot da se obezbedi normalno funkcionirawe na bolnicite, bez kreirawe dolgovi.

P

Marija Armenski, inkubatormenaxer vo fondacijata PSM JES, lokalen organizator na manifestacijata. Zainteresiranosta za obukite se zgolemuva so tekot na godinite i taa e zadovolna {to, i pokraj mentalitetot na na{iot narod i toa {to mladite nemaat dovolno sredstva za da investiraat vo sopstven biznis, razvojot na pretpriemni{tvoto e vo postojan rast. Glaven akcent vo programata se stava na kreirawe na

pretprimeni{tvoto, ulogata na `enata vo razvojot na pretpriemni{tvoto, kreiraweto uspe{ni pretpriema~i i sozdavaweto kultura na antikorupcija.

K

O

M

E

R

kolu 400 pretstavnici od 12 dr`avi od regionot i Evropa u~estvuvaat na 13-ot po red me|unaroden simpozium "Energetika 2010", {to se odr`uva vo Ohrid vo organizacija na Zdru`enieto na energeti~arite na Makedonija (ZEMAK). Na godine{niot sobir }e bidat pretstaveni rekordni 130 nau~ni trudovi od site ~etiri oblasti na energetikata – bazna energetika, energetska efikasnost, obnovlivi izvori na energija i menaxmentot vo

O

C

I

J

A

L

E

N

energetikata, opfa}aj}i ja celokupnata energetska sostojba vo Makedonija. Vo rabotata na simpoziumot vo Ohrid so svoi izlagawa u~estvuvaat i dvajca eminentni eksperti od oblasta na energetikata, koi }e zboruvaat na dve aktuelni temi - za proda`bata i trgovijata so emisija na gasovi i za svetskata energetska politika, vo koja nasoka se dvi`i globalno energetskiot sektor, kakva e situacijata po regioni, kako i za toa koi se vode~kite dr`avi vo sektorot

O

G

L

A

S

na globalno nivo. Se o~ekuva zaklu~ocite od sobirot da dadat i odredeni nasoki vo implementacijata na nacionalnata Strategija za energetika, odnosno nacionalnata Strategija za obnovlivi izvori. "Makedonija ima nacionalna energetska strategija i se o~ekuva taa da se implementira vo nekolku fazi, a nejzinoto sproveduvawe zavisi od dinamikata {to nie }e ja opredelime", istakna Mile Dimitrovski, potpretsedatel na Nau~niot odbor na ZEMAK.


14 08.10.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PETOK

ZA DA SE ZAKRPI BUXETOT ZA 2011 GODINA

GR^KATA VLADA GI ZGOLEMUVA DAVA^KITE  Slednata godina Grcite gi o~ekuva novo zgolemuvawe na danokot na imot, danokot na luksuzni stoki i vozila, kako i promena na DDV za nekoi stoki i uslugi VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

r~kata Vlada vo predlog-buxetot za 2011 godina, koj go dostavi vo Parlamentot, predlo`i novi merki na {tedewe so cel da se namali buxetskiot deficit. Vladata vo Atina nastojuva do krajot na slednata godina da go namali buxetskiot deficit na 7% od brutodoma{niot proizvod (BDP). Gr~kiot minister za finansii, Jorgos Papakonstatinu, veti deka noviot buxet nema da sodr`i predlog za novo namaluvawe na platite na dr`avnite slu`benici. Me|utoa, na Grcite im pretstojat novi merki za {tedewe, imaj}i go predvid faktot deka Vladata prodol`uva so naporite da go namali buxetskiot deficit koj minatata godina dostigna 13,6% od BDP. "Na{ata cel e da izlezeme od tunelot {to e mo`no poskoro, za da mo`eme da gi poddr`ime najranlivite ~lenovi na na{eto op{testvo�, re~e premierot Jorgos Papandreu na sostanokot na Vladata za nacrt-buxetot. Vladata vo Grcija se nadeva deka so novite merki koi }e gi prezemat }e vlezat dopolnitelni sedum milijardi evra vo dr`avnata kasa.

G

Slednata godina Grcite gi o~ekuva novo zgolemuvawe na dano~nite stapki na danokot na imot, danokot na luksuzni stoki, vozila, kako i promena na danokot na dodadena vrednost (DDV) na nekoi stoki i uslugi. Socijalisti~kata vlada na premierot Jorgos Papandreu predviduva i nov povisok danok za bezalkoholni pijalaci. Vladata isto taka se nadeva deka od uspe{nite kompanii }e sobere 600 milioni evra. Drugi dve milijardi evra se o~ekuva da se soberat od novoto zgolemuvawe na akcizite na gorivata i DDV. Neoficijalno, gr~kata Vlada seriozno ja razgleduva mo`nosta za zgolemuvawe na prose~nata stapka na DDV od dosega{nite 11% na 12% ili 13% na pove}eto stoki i uslugi od ovaa grupa, a ne e isklu~ena mo`nosta nekoi proizvodi da se prefrlat kon povisokata stapka na DDV od 23%. Isklu~ok }e bide napraven samo za osnovnite prehranbeni proizvodi i na komunalnite uslugi i pla}awa. Vo Grcija se planira i izramnuvawe na akcizite na gorivoto koe se koristi za greewe, so akcizite koi se koristat za transport. No, analiti~arite smetaat deka namerno se odlo`uva donesuvaweto na vakva odluka za K

2

milijardi evra se o~ekuvaat od zgolemuvawe na akcizite na gorivata i DDV

zgolemuvawe na DDV i akcizi, bidej}i na Vladata ne & se potrebni vakvi nepopularni merki pred lokalnite izbori koi se zaka`ani za po~etokot na noemvri godinava. Vladata vo Atina o~ekuva da dobie tri milijardi evra preku amnestija na neplateni danoci. Parite se o~ekuva da vlezat vo dr`avnata blagajna vo fazi do krajot na 2010 godina i po~etokot na 2011 godina. Golemite i malite kompanii }e imaat mo`nost da gi izramnat svoite stari dano~ni obvrski preku pla}awe na procent od dano~nata suma koja ja dol`at i taka da ja po~nat narednata fiskalna godina. Kako {to pi{uvaat gr~kite mediumi, desetici iljadnici kompanii so nenaplateni danoci za periodot od 2000 do 2009 godina }e imaat korist od voveduvaweto na ovaa merka. Krajnata cel na gr~kata Vlada e da gi ispolni uslovite pod koi dobi me|unarodna finansiska pomo{ od Me|unarodniot O

M

E

R

C

I

J

A

JORGOS PAPANDREU PREMIER NA GRCIJA

"Na{ata cel e da izlezeme od tunelot {to e mo`no poskoro, za da mo`eme da gi poddr`ime najranlivite ~lenovi na op{testvoto�. monetaren fond (MMF), Evropskata centralna banka (ECB) i Evropskata komisija (EK). O~ekuvawata na vlasta se deka 2010 godina }e zavr{i so buxetski deficit od 8% od BDP, a do krajot na 2011 godina toj treba da iznesuva 7% od BDP. Ako i slednata godina se pojavat problemi so sobiraweto na prihodite, Vladata }e pribegne kon dopolnitelno L

E

N

O

G

L

namaluvawe na buxetskite tro{oci. Osven zgolemuvaweto na danocite i krateweto na tro{ocite, za 2011 godina se predviduva i privatizacija na nekoi dr`avni pretprijatija (kako dr`av-nata `eleznica, pristani{tata itn.), {to bi trebalo na dr`avata da & donese edna milijarda evra. A

S


BALKAN BIZNIS POLITIKA

PETOK

TRGOVIJATA ME\U TURCIJA I SRBIJA PORASNALA ZA 110% rednosta na trgovskata razmena me|u Srbija i Turcija vo prvite osum meseci od 2010 godina dostignala 251 milioni dolari i e zgolemena za 110 % vo odnos na minatata godina. Vo tekot na 2010 godina do{lo do zna~itelen rast na srpskiot izvoz, koj vredel 51 milioni dolari, dodeka uvozot od Turcija

V

vo istiot period vredel 200 milioni dolari. Sorabotnikot na Ministerstvoto za ekonomija i regionalen razvoj, zadol`en za bilateralni odnosi so Turcija, Sr|an Stevi}, istakna deka turskite kompanii dosega malku investirale vo srpskata ekonomija. Od srpskite investicii vo Turcija, Stevi} napomena

ROMANIJA PODGOTVUVA NAMALUVAWE NA RAMNIOT DANOK OD 16% NA 10%

uxetskata komisija vo romanskiot Senat odobri namaluvawe na ramniot danok od 16 na 10%, izjavi pretsedatelot na komisijata Ovidiu Marian. “Imame primeri od drugi zemji vo regionot kako Ungarija i Bugarija i ne gledame za{to i na{ata zemja ne bi go storila toa”, re~e Marian iako vladata e protiv vakvata merka. Ministerstvoto za finansii tvrdi deka takov ~ekor }e dovede do zagubi vo dr`avniot buxet. Za 2011 godina ovie zagubi se procenuva deka }e iznesuvaat 1,21 milijardi evra. Spored inicijatorite na predlogot, Demokratsko – liberalnata partija, ova namaluvawe ima za cel da ja pottikne ekonomijata i da privle~e stranski investicii.

B

INVESTICISKATA KLIMA VO HRVATSKA I PONATAMU NEPOVOLNA

konomskata situacija vo Hrvatska i ponatamu e neizvesna, naveduva bonitetnata kompanija Dun & Bradstreet (D&B), koja ja smesti zemjata vo zemji so blag rizik na rabotewe. Vladata go revidira{e buxetskiot plan za 2010 godina, taka {to sega deficitot iznesuva 4,2% od bruto-doma{niot proizvod (BDP), {to e pove}e od planiranite 2,5%. So noviot buxetski plan Vladata ja revidira{e visinata na platite i tro{ocite za penzii, socijalni davawa i subvencii za zemjodelstvoto. Isto taka, zgolemeni se i danocite za tutun i gorivo, stoi vo soop{tenieto na bonitetnata ku}a. Me|utoa, D&B smeta deka so rebalansot Vladata ne namalila nitu eden va`en tro{ok, tuku podlegnala na pritisocite na javniot sektor i Hrvatskata zemjodelska partija, za koja ne bea vo interes namaluvawata na subvenciite vo zemjodelstvoto. So toa, spored D&B, Vladata ja propu{tila {ansata da sozdade podobra ivesticiska klima.

E

VO SRBIJA GODINAVA SE OTVORENI 29.000 RABOTNI MESTA

lagodarej}i na raznite proekti i stimulacii za vrabotuvawa vo Srbija ovaa godina se otvoreni skoro 29.000 novi rabotni mesta. Vo stranskite kompanii, vo zemjata preku privlekuvawe na direktni stranski investicii, od po~etokot na godinata dosega e obezbedena rabota za 6.824 srpski gra|ani. Sepak analizata na sostojbata na pazarot na trud vo Srbija koja ja podgotvija eksperti od Fondot za razvoj na ekonomskata nauka, nosi voznemiruva~ki podatok deka ovaa godina }e ima pomalku vrabotuvawa. Tie navedoa deka duri vo 2013 godina mo`e da se o~ekuva brojot na vrabotenite da se vrati na nivoto pred nastanuvaweto na krizata. Od toj moment analiti~arite o~ekuvaat stabilno nivo na rast na vrabotenosta od 50.000 godi{no.

B

08.10.2010

15

DELTA E PRVA OD TOP 300 NAJGOLEMI SRPSKI KOMPANII deka kompanijata Bomeks investirala 10 milioni dolari vo proizvodstvoto na ognootporni tuli. Stevi} izrazi o~ekuvawe deka po potpi{uvaweto na Dogovorot za slobodna trgovija so Turcija, koj stapi na sila na prvi septemvri, bilateralnata sorabotka me|u dvete zemji }e bide zna~itelno zgolemena.

rpskata kompanija Delta holding se nao|a na prvoto mesto na listata na top 300 najgolemi doma{ni kompanii, so prihod od 160 milijardi dinari (1,5 milijardi evra) vo 2009 godina. Sleduvaat Elektroprivreda Srbija, so ostvareni 154 milijardi dinari (1,4 milijardi evra) i Naftenata industrija Srbija (NIS) so 118 milijardi dinari (1,1

S

milijardi evra). Direktorkata na korporativni komunikacii na Delta holding, Jelena Krstovi}, istakna deka takvite rezultati se zna~ajni, bidej}i se ostvareni vo godina na golema ekonomska kriza. “Koga nekoj bi poglednal vo mediumite i pro~ita {to s$ se pi{uva{e vo niv, bi pomislil deka denes ne bi bile ovde. Be{e mnogu te{ko

poradi krizata, no so dobro upravuvawe vo periodot na krizata ostvarivme dobri rezultati”, istakna Krstovi}.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


SVET BIZNIS POLITIKA

PETOK

DOJ^E BANKA OSTVARI NAJGOLEMO ZGOLEMUVAWE NA KAPITALOT VO SVOJATA ISTORIJA

ajgolemata germanska banka, Doj~e banka, objavi deka uspe{no go sprovela najgolemoto zgolemuvawe na kapitalot vo svojata istorija i zaraboti 10,2 milijardi evra. Bankata izdala vkupno 308,6 milioni novi akcii po cena od 33 evra za akcija, stoi vo soop{tenieto. Celta bila da se soberat sredstva za finansirawe na prezemaweto na germanskata banka Postbank i zajaknuvawe na kapitalnata

N

pozicija na Doj~e banka, za da mo`e da se zadovolat novite standardi utvrdeni od Bazelskiot odbor za nadzor na bankite. “Uspe{noto zgolemuvawe na kapitalot pretstavuva impresivvna demonstracija na doverbata vo idnite perspektivi na Doj~e banka”, naveduva vo soop{tenieto pretsedatelot na bankata, Jozef Akerman. Doj~e banka ve}e poseduva re~isi 30% od Postbank, koja ima najgolema mre`a

za rabota so gra|anite vo Germanija, so {to go privle~e vnimanieto na Doj~e banka za ostvaruvawe na ovaa akvizicija.

08.10.2010

17

BAFET: PLA]AM DANOCI KAKO ^ISTA^KA ultimilijarderot i sopstvenik na kompanijata Berk{ir Hetavej, Voren Bafet, smeta deka bogata{ite vo SAD treba da pla}aat pogolemi danoci. “Nemam oaza na danoci, nemam pregled na danocite. Moe dano~no zasolni{te pred s$ be{e administracijata na Bu{“, izjavuva toj. Ovoj milijarder, koj ka`uva deka pla} a poniski danoci od “nekoi ~ista~ki”, gi kritikuva{e odredbite za dano~nite olesnuvawa koi vo 2011 godina gi vovede biv{iot amerikanski pretsedatel Xorx Bu{, a koi }e iste~at ovaa godina. “Tie se pogri`ija za mene. Pomislija: “Ovie se zagrozeni vidovi, ne{to kako

M

gologlaviot orel od Omaha, i dokolku ne se pogri`ime za ova mom~e site }e prestanat da rabotat i pove}e nema da postojat arbitari ili upravnici na hex-fondovite. Zaradi toa, na ovoj ~ovek mora da mu dademe posebni dano~ni olesnuvawa”", dodade Bafet. Toj smeta deka ne treba da se zgolemuvaat danocite za nikoj drug, osven za ekstremno bogatite, no mo`ebi treba da se dadat dano~ni olesnuvawa i za srednata i niskata klasa.

NOVA RASPREDELBA NA SILITE

SAD I EU VO SERIOZNA BITKA PROTIV EVTINIOT KINESKI IZVOZ

 Juanot be{e vrzan za dolarot do juni. Ottoga{, se dozvoluva negova fluktuacija vo potesni ramki, no toa dozvoleno zajaknuvawe ne be{e dovolno za da bi se zadovolile ostanatite ekonomii, koi zaradi toa se soo~uvaa so pad na izvozot i masiven trgovski deficit so Kina VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

okolku dozvolime vrednosta na juanot da se zgolemi za 20% do 40%, kako {to toa go bara ostatokot od svetot, mnogu od kineskite fabriki }e se zatvorat, a op{testvoto }e bide vo kriza,- izjavi premierot na Kina, Ven Xiabao, na EU- Kina samitot vo Brisel, koj se odr`a vo sredata. Toj gi zamoli evropskite lideri da gi namalat napadite na Peking i silniot pritisok za promena na vrednosta na valutata na ovaa zemja, koja im ovozmo`uva evtin izvoz. “Dokolku juanot ne e stabilen, toj }e predizvika katastrofa, kako za Kina, taka i za ostatokot od svetot”, preupredi Xiabao vo svojot govor pred liderite na EU i biznis-elitata od ovie dva regioni. EU neodamna se priklu~i kon namerata na SAD da izvra{at pritisok vrz Peking za da se dozvoli aprecijacija na juanot, ~ija vrednost ve{ta~ki se odr`uva. Za potsetuvawe, juanot be{e vrzan za dolarot do juni. Ottoga{, be{e dozvolena negova fluktuacija vo potesni ramki, no ne be{e dozvoleno dovolno zajaknuvawe so koe bi se zadovolile ostanatite ekonomii, koi zaradi toa se soo~uvaa so pad na

D

KINESKIOT PAZAR NOSI VISOKI PRIHODI ZA AMERIKANCITE

Kineskiot pazar na amerikanskite kompanii im nosi pove}e od 150 milijardi dolari godi{ni prihodi, smetaj}i go izvozot od SAD i transakciite vo Kina, objavi Amerikansko-kineskata stopanska komora. Ovoj izve{taj ima sosema razli~en stav vo odnos na dominantniot negativen odnos na SAD kon Kina, ocenuva Blumberg. “Amerikanskite kompanii imat neverojaten biznisuspeh na kineskiot pazar i odli~ni perspektivi za ponatamo{en rast”, izjavila podpretsedatelkata Erin Enis. Amerikanskite kompanii pritisnati na kineskiot pazar minatata godina za ~etiri pati ja zgolemile proda`bata na stoki i uslugi od 2000 godina. Amerikanskiot uvoz od Kina vo 2009 godina nadminal 296 milijardi dolari.

215 269

milijardi evra iznesuval izvozot na Kina vo EU vo 2009

milijardi dolari iznesuval izvozot na Kina vo SAD vo 2009

izvozot i masiven trgovski deficit so Kina. Vo kratki crti: poslabata vrednost na valutata pomaga vo izvozot na edna zemja so toa {to go pravi poevtin. Na golemo razo~aruvawe na Evropejcite, juanot ottoga{ zajakna za 2% vo odnos na dolarot, no opadna za pribli`no 10% vo odnos na evroto. “Deviznite stapki treba da bidat {to e mo`no pove}e realisti~ni”, veli germanskata kancelarka, Angela

Merkel. Oli Ren, komesarot za monetarni pra{awa na EU, priznava deka na kineskata valuta & bilo dozvoleno da flukutira, no sega treba da “se zgolemi nejzinata fleksibilnost”. Od druga strana, Xiabao vetuva “postepeno” zgolemuvawe na vrednosta na juanot, {to pretstavuva povtoruvawe na istoto vetuvawe {to Kinezite go dadoa vo juni. “Ostatokot od svetot e toj koj vo momentot treba da

 VEN XIABAO PREMIER NA KINA:

"Dokolku juanot ne e stabilen, toj }e predizvika katastrofa, kako za Kina, taka i za ostatokot od svetot."

vlo`uva”, veli Dejvid Blum, globalniot {ef na Oddelot za devizen pazar na bankata HSBC. Kombinacijata od izborite vo SAD i pretstojnata serija na internacionalni sobiri se mesta kade {to mo`at da se napravat novi dogovori, dodeka bavniot ekonomski rast s$ u{te gi pla{i pazarite i vr{i pritisok na politi~kite lideri. EU PROTIV SÈ POGOLEMIOT UDEL NA KINESKITE PROIZVODI EU se nao|a pod pritisok da go zabavi zabrzaniot

rast na kineskata telekomunikacika oprema, koja zazema s$ pogolem udel na evropskiot pazar. Pri~ina za toa se subvenciite koi Peking gi dava na svoite kompanii, a ~ii proizvodi pravat problem na pazarot za drugite kompanii. Evropskite sindikati i tehnolo{kite kompanii velat deka dvete kineski firmi koi proizveduvaat telekomunikaciska oprema, Huavei i ZTE, gi namalile cenite na proizvodite zaradi vladinite dano~ni olesnuvawa, grantovi za istra`uvawe i

evtinite zaemi od dr`avnite banki. Evropskite lideri na samitot ja predupredile Kina da gi po~ituva pravata za intelektualna sopstvenost i ostanatite dogovori so evropskite kompanii. Glavnoto barawe na Kina na samitot bilo da se steknat so status na pazarna ekonomija, so koj EU pote{ko }e mo`e da voveduva tarifi za evtiniot kineski uvoz. Neodamna, EU vovede nekolku vakvi carinski tarifi, i toa za aluminium, ~elik i ~evli.


18 08.10.2010

FEQTON

PETOK

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI ADIDAS

PATIKITE [TO GO USOVR[IJA SPORTOT PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

rikaznata za A d i d a s ( Adidas) neizbe`no po~nuva so prikaznata za dvajcata bra}a, Adolf i Rudolf Dasler, koi podocna }e osnovaat dve kompanii-rivali vo biznisot so sportski obuvki, Adidas i Puma. Adolf ili Adi, kako {to go vikale prijatelite, otkako se vratil od Prvata svetska vojna, voden od pasijata za sportot i praveweto ~evli, najmil dvajca ~evlari i po~nal da gi proizveduva prvite sportski obuvki vo gradot Hercogenaurah, Bavarija, poprecizno, vo peralnata na negovata majka, prostor od okolu 19 kvadratni metri, bez elektri~na struja i bez ma{inerija. Platnenite obuvki napraveni ra~no bile nameneti za tr~awe i ~inele 2 toga{ni rajhmarki. Na vozrast od 23 godini, Adi go ubedil svojot brat Rudolf da se priklu~i vo biznisot. Bra}ata so dijametralno razli~ni karakteri, vo toa vreme mnogu dobro se dopolnuvale, pa uspeale da se dogovorat. Adi, tivok i zamislen, i Rudolf, ekstraverten i trgovec, na 1 juli 1924 godina go registriraat nivnoto malo pretprijatie kako Fabrikata za ~evli na bra}ata Dasler (Dassler Brothers Shoe Factory). Na po~etokot, vo firmata rabotele 12 lu|e, me|u koi i nekolku ~lenovi na pobliskoto semejstvoto. Dnevno, tie proizveduvale okolu 50 para obuki. Pobaruva~kata se vki. olemila koga Adi Dasler zgolemila naa pazarot }e gi lansira rvite patiki za fudbal prvite

P

 Adolf Dasler i negovata inovacija - kramponite

 Adidas e svetska kompanija koja ostvaruva prihodi od 10,38 milijardi dolari. Korporativnoto jadro na kompanijata e vo Germanija, no Adidas ima i drugi biznis-lokacii vo Hong Kong, Toronto, Tajvan, Anglija, Japonija, Avstralija i [panija. Preku izvozot od ovie zemji, brendot na kompanijata se prodava niz celiot svet, a najgolem del od proda`bata se ostvaruva vo SAD so kramponi. Idejata za izum vo industrijata so obuvki, od koja celo vreme poa|al Adi Dasler, rezultirala so ovoj patent bez koj profesionalniot fudbaler denes ne mo`e da zamisli da go tr~a zeleniot prostor. Kako {to lu|eto po~nale da kupuvaat patiki vo 1927 godina, bra}ata Dasler ja iskoristile mo`nosta i gi iznajmile prvite delovni prostorii za kompanijata. Vo novata fabrika, vo po~etokot rabotele 25 lu|e, koi, pak, proizveduvale 100

para patiki vo denot. Obuvkite so kramponi na Dasler, dizajnirani vo sorabotka so Jozef Vajcer, ja do`iveale svojata promocija na Olimpiskite igri vo Amsterdam, odr`ani vo 1928 godina. Podatocite velat deka pred odr`uvaweto na igrite, Adi sorabotuval so profesionalnite sportisti za da go optimizira kvalitetot na obuvkite, a potoa da ponudi “najdobra poddr{ka” za germanskite atleti~ari. atleti~ari Edna gogo

dina po dizajniraweto na prvite patiki za tenis vo 1931 godina, Dasler povtorno vleguva vo trka po medalite. Na Olimpiskite igri vo Los Angeles, odr`ani vo 1932 godina, germanskiot atleti~ar Artur Xonat se vratil so bronzeniot medal blagodarenie na patikite na Adidas. Na Letnite olimpiski igri vo 1936 godina Adi dopatuval od Bavarija do Berlin so polna vre}a kramponi i go nagovoril amerikanskiot sprinter Xesi Ovens da gi upotrebi. Ova bilo i prvoto

 Patikite “adidas” na Brus Li od filmot “Igra na smrtta” germansko sponzorstvo za Afroamerikanec. Uspehot na Olimpijadata, poto~no ~etirite zlatni medali {to gi osvoil Ovens, ja zacvrstile dobrata reputacija na obuvkite na Dasler i me|u najpoznatite sportisti vo svetot. Kaj bra} ata po~nale da doa|aat pisma od sekade i site treneri na drugite nacionalni timovi poka`ale interes za nivnite patiki. Biznisot procvetal, pa Daslerovi po~nale da prodavaat po 200 iljadi ~ifta sekoja godina. No, ova se slu~uvalo pred Vtorata svetska vojna. Toga{, bra}ata Dasler se priklu~ile kon Nacisti~kata partija, a se smeta deka Rudolf duri bil i malku poblizok do jadroto. Za vreme na vojnata,

jazot koj so tekot na godinite se pro{iruval me|u niv dostignal kulminacija koga po~nalo bombardiraweto od strana na sojuzni~kite sili vo 1943 godina. Spored istoriskata storija, Adolf i Rudolf, stutkani vo skrivnicata, neskrieno go poka`ale svoeto nesoglasuvawe pred tamu prisutnite. Razdelbata se slu~ila vo 1947 godina. Rudolf ja oformuva kompanijata Ruda (ime sostaveno od po~etnite bukvi na imeto i prezimeto), koja podocna }e bide rebrendirana vo Puma, a Adolf ja formiral kompanijata registrirana pod imeto Adidas AG. Kompanijata na Adi Dasler vo godinite potoa, nosej}i ja originalnata ideja za sportskite obuvki, }e

PRIKAZNI OD WALL STREET

VLADATA NA SAD NAPLAT  Kako rezultat na vakvata proda`ba, namaleni se akciite koi blagajnata na SAD gi poseduva vo bankata. Momentalno, nivniot iznos e 3,6 milijardi akcii, koj procentualno iznesuva okolu 12,4% od zaedni~kite akcii na bankata

ladata na SAD izminatite denovi vo svojata kasa inkasira{e okolu 2,25 milijardi dolari od akciite na Citigroup Inc, vo naporite postepeno da ja vrati sumata od 700 milijardi dolari koja administracijata ja odvoi kako pomo{ za najgolemite kompanii i finansiski institucii koi se vbroija vo grupata “pregolemi za da propadnat”

V

 Administracijata na Barak Obama inkasira{e

2,25 milijardi dolari vo buxetot od proda`bata na dr`avnite akcii na Citi

Isto taka, vo objavata stoi deka pritoa se prodadeni dopolnitelni 1,5 milijardi akcii od Citi, so {to vkupnata suma koja dosega e sobrana od akciite na bankata dostigna vrednost od okolu 16,4 milioni dolari. Citi, vo ramkite na planot koj be{e sproveden od strana na Vladata na SAD, dobi pomo{ vo iznos od 45 milioni dolari od parite koj dano~nite obvrznici gi inkasiraat

vo buxetot na dr`avata. So toa be{e sprovedena edna od najgolemite akcii za spasuvawe na nekoja banka. Voedno, pokraj finansiskata poddr{ka, od strana na Vladata be{e ovozmo`eno i obezbeduvawe na bankata od idni zagubi vo vkupen iznos od 301 milijardi dolari od vrednosta na nejzinite sredstva. Kako rezultat na vakvata proda`ba, namaleni se akciite koi blagajnata na SAD gi poseduva vo bankata. Momentalno, nivniot iznos e 3,6 milijardi akcii, koj procentualno iznesuva okolu 12,4% od zaedni~kite akcii na bankata. Vo izjavata dadena od blagajnata na SAD se veli deka se planira i ponatamu da


FEQTON

“Kapital” Kapital za zapo~na so serija nap napisi za toa kako n nastanale i se raz razvivale najgolemite ssvetski brendovi-kompanii. brendovi-kom Doznajte gi p prikaznite za nivn nivnite podemi i pad padovi, za toa koi se ta tajnite {to gi odr`u odr`uvaat na vrvot na sskalata na najpo najpoznati i najomileni ssvetski brendovi so decenii

PETOK

ADIDAS JA OBLEKUVA NBA Vo 2006 godina, Adidas sklu~i 11-godi{en dogovor za NBA (NBA) provajder za obleka. Kompanijata }e gi pravi dresovite i proizvodite na NBA, NBDL i VNBA (NBDL i WNBA), kako i timski oboenite Superstar ko{arkarski patiki. Inaku, ovoj dogovor vreden 400 milioni dolari ne e slu~aen. Prethodno, deset godini provajder za NBA be{e Ribok, so {to se poka`aa prednostite od kupuvaweto na amerikanskiot popularen sportski brend.

 Modnata linija na Adidas od Stela Mekartni

 Uspehot na Olimpijadata vo 1938 godina i ~etirite zlatni medali {to gi osvoil Ovens ja zacvrstile dobrata reputacija na obuvkite na Dasler i me|u najpoznatite sportisti vo svetot. Site treneri na drugite nacionalni timovi poka`ale interes za nivnite patiki. Biznisot procvetal, a Daslerovi po~nale da prodavaat po 200 iljadi ~ifta sekoja godina” stane brend koj neminovno gi pokriva svetskite Olimpiski igri. Interesno e toa deka po raspadot na “bratskata” kompanija, bitkite }e se vodat tokmu na poleto na atletikata i Olimpiskite igri, na koi i dvata rivali }e sakaat da go dobijat vode~koto mesto so promocija na nivnite najnovi modeli. POD FRANCUSKA KAPA

08.10.2010

Po lo{iot period za kompanijata, koj nastana so smrtta na naslednikot na Adi, negoviot sin Horst Dasler, kompanijata vo 1989 godina ja kupi francuskiot industrijalec Bernard Tapi za 1,6 milijardi francuski frankovi, i toa pozajmeni pari. Vo toa vreme, Tapi be{e poznat kako specijalist za spasuvawe na bankrotirani kompanii, ekspertiza vrz koja ja izgradi svojata sre}a. Po

INTELIGENTNI PATIKI Vo 2005 godina, Adidas gi pretstavi “adidas1 “ (Adidas 1), prvite patiki so vgraden mikroprocesor. Od kompanijata nare~eni “prvite inteligentni patiki vo svetot”, obuvkite poseduvaat mikroprocesor sposoben da pravi 5 milioni kalkulacii vo sekunda, {to avtomatski go zgolemuva nivoto na amortizirawe kon sredinata. Za ovie patiki e potrebna male~ka baterija koja vo prosek trae 100 ~asa tr~awe.

kupuvaweto na Adidas toj go premesti proizvodstvoto na kompanijata vo Azija. Isto taka, za promocija na proizvodite ja najmi Madona. ^ovekot ostvari i sredba so pone`niot del od naslednicite na Adolf Dasler. I seto toa, na veresija. Nemo}en da go isplati dolgot, Tapi vo 1992 godina aplicira{e vo Kredit Lion za da ja prodade kompanijata. Bankata vedna{ go preina~i zaostanatiot dolg kako kapi-

tal vo akcii na pretprijatieto, {to e nevoobi~aeno za francuskata bankarska praktika. Verojatno, bidej}i dr`avna, bankata se obidela da go izvle~e Tapi od ogromnite finansiski te{kotii, navodno poradi faktot deka toj be{e minister za urbanizam vo toga{nata francuska vlada. Slednata godina, bankata go prodade Adidas na Robert Luis Drejfus, prijatel na Bernard Tapi, za malku pogolema suma pari od taa {to toj ja dol`e{e. Podocna, Tapi ja sude{e bankata bidej}i se po~uvstvuval “izmamen” so indirektnata proda`ba. INOVACII I POZICIONIRAWE Godinite {to sleduvaat po upravuvaweto na Bernard Tapi se mnogu uspe{ni za Adidas. Vo 1997 godina, Adidas ja kupi Salomon grup (Salomon Group), specijaliziranata kompanija za proizvodstvo

na ski-oprema. Toga{, oficijalnoto korporativno ime na kompanijata se promeni vo Adidas-Salomon AG, bidej}i so ovaa akvizicija Adidas se zdobi i so kompaniite za golf-oprema Tejlormejd (Taylormade) i Maksfli (Maxfli), koi prethodno Salomon ve}e gi ima{e kupeno. Vo 2005 godina Adidas objavi deka ja prodade Salomon grup za 485 milioni evra na finskata kompanija Amer Sports, pa ottoga{ se vrati na staroto ime. Vo o~ekuvawe na nekakva pari~na razvrska, kompanijata vo 2003 godina pred Britanskiot sud ja povika kompanijata Fitnes Vorld da se proiznese za upotrebata na motivot so dve paralelni linii, sli~en so nivnoto trilinisko logo. Sudot odlu~i deka pokraj sli~nosta na znakot, Fitnes Vorld mo`e da go koristi svojot znak, bidej}i, kako {to stoelo vo presudata, “javnosta e spo-

19

sobna da napravi distinkcija me|u dvata znaka”. Inaku, trite paralelni linii koi se inkorporirani vo logoto na kompanijata, vsu{nost, se kupeni od finskata sportska kompanija Karu Sports vo 50-te godini na minatiot vek. Liniite se pojavuvaat na site produkti na Adidas. Adidas javno ja ka`a svojata namera za kupuvawe na amerikanskiot rival Ribok (Reebok) vo 2005 godina. Prvata ponuda be{e 3,8 milijardi dolari. Ovaa zdelka se kompletira{e kako partnerstvo vo januari slednata godina. So toa kompanijata vleze u{te eden ~ekor podlaboko vo nivata na nivniot rival Najk, Severna Amerika, pa spored proda`bata {to ja ostvari preku Ribok se poka`a re~isi kako ramnopraven `neja~ na amerikanskiot pazar. Vrvnata modna dizajnerka Stela Mekartni vo 2006 godina lansira{e renomirana modna linija koja se javi kako sorabotka so Adidas. Adidas denes e svetska kompanija koja ostvaruva prihodi od 10,38 milijardi dolari, kako {to veli minatogodi{niot izve{taj. Korporativnoto jadro na kompanijata s$ u{te vo Germanija, no Adidas ima i drugi biznis-lokacii vo Hong Kong, Toronto, Tajvan, Anglija, Japonija, Avstralija i [panija. Preku izvozot od ovie zemji, brendot na kompanijata se prodava niz celiot svet, a najgolem del na proda`bata se ostvaruva vo SAD. Brendot kontinuirano e i vo redovite na inovaciskite industrii. Site divizii na kompanijata se obvrzani da generiraat najmalku edno zna~ajno inovacisko podobruvawe sekoja godina. Neodamna, Adidas se isproba i vo najnovite biznis-trendovi so lansiraweto na aplikacijata Majkou~ (miCoach), koja go pretvora mobilniot telefon vo personalen trener bez nikakvi dopolnitelni uredi. Vakvite inovacii i ogromnoto prisustvo na Svetskiot fudbalski kup, poka`uvaat deka kompanijata u{te dolgo vreme }e bide silno zakotvena vo biznisot so sportot. Vo utre{niot broj na “Kapital” ~itajte za Blekberi, brendot {to stana neizostaven del od `ivotot na milioni delovni lu|e vo svetot

TI 2,25 MILIJARDI DOLARI OD AKCIITE NA CITI se prodol`i so proda`ba na akciite koi Vladata gi ima vo bankata, i toa po voobi~aena dinamika, otkako vo izve{taite objaveni za tretiot kvartal poso~ija mala pauza kaj prihodite od proda`ba. Vo tekot na januari 2009 godina be{e dogovoreno blagajnata da zadr`i del od prioritetnite akcii na bankata, so {to bi se obezbedile potencijalnite zagubi na nivo od 301 milijardi dolari od vrednosta na sredstvata koi gi poseduva Citi. Pokraj blagajnata, vo ovoj dogovor bea vklu~eni i Federalnoto osiguritelno depo kako i Federalnite rezervi na SAD. Kako nagrada za toa {to ovie institucii garantiraat za

zagubite na bankata, be{e odlu~eno na ovie institucii od strana na Citi da im se dadat akcii so poseben premium. Vakviot dogovor be{e raskinat vo tekot na dekemvri istata godina, na barawe od Citi, pri {to blagajnata nema{e potreba vo nitu eden moment da isplati kakvi bilo o{tetuvawa predizvikani od eventualni zagubi koi bea pokrieni so dogovorot. Proda`bata na akciite koja be{e izvedena vo tekot na izminatite denovi, be{e rakovodena od strana na sindikat sostaven od investiciski firmi na Wall Street. Me|u ~lenovite na ovoj sindikat se najdoa i imiwata na Bank of America, Merrill Lynch, J.P. Morgan,

Morgan Stanley, UBS Investment Bank i Wells Fargo. Na~inot na proda`ba be{e takov {to firmite koi go so~inuvaat ovoj sindikat primaa cenovni ponudi za ovie akcii, za podocna da gi prodavaat akciite na onie ponudi koi bea najdobri spored niv. Od 45 milijardi dolari koi bea dadeni od strana na Vladata na SAD kako poddr{ka za Citi, 25 milijardi dolari bea konvertirani vo sopstveni~ki akcii na dr`avata. Del od ovie akcii Vladata po~na da prodava u{te vo tekot na ovaa prolet, dodeka, pak, ostatokot od 20 milijardi dolari bankata uspea da gi vrati u{te vo tekot na minatiot dekemvri.

Po napravenata proda`ba, Vladata objavi deka vrednosta na akciite koi s$ u{te gi ima vo Citi, vrz osnova na poslednite ceni koi ovaa akcija gi ima na pazarot na kapital vo SAD, sega iznesuva okolu 14 milijardi dolari. Poslednata registrirana cena na ovie akcii iznesuva{e okolu 3,91 dolari za akcija. Vladinata akcija za pomo{ na pogolemite banki, avtomobilskite kompanii i na osiguritelniot gigant American International Group Inc, be{e podlo`ena na golemi kritiki, no i Wall Street ne pomina lesno, so ogled na toa {to be{e kritikuvan deka e glavniot vinovnik {to Amerika vleze vo recesija.


20 08.10.2010

PETOK

OGLASI / MAGISTERSKI STUDII / HR / EU FONDOVI

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

OBUKA ZA APLIKACIJA NA EU FONDOVI EU - otvoren pazar koj gi o~ekuva Va{ite proizvodi. Sekojdnevno iljadnici proekti apliciraat za finansiska poddr{ka vo fondovite na EU. Nekoi ja dobivaat, nekoi ne. Samo mal del od proektite se realiziraat i privlekuvaat povtorni investicii od donatorite.  Kako va{ata ideja da ja napravite uspe{en i konkreten proekt?  [to e RSM – rakovodewe so proekten ciklus – cel i znaewe?  Kako da podgotvite proekt koj }e gi zadovoli EU standardite?  Koj treba da ja poseti obukata?  Proekt menaxeri i IT menaxeri, menaxment konsultanti  In`eneri koi prevzemaat menaxerski obvrski, vraboteni vo dr`avna i op{tinska administracija  Site koi sakaat da apliciraat za dobivawe na sredstva od pretpristapnite fondovi na EU Po~etok:  15 Oktomvri 2010 godina Trener: Irena Bojaxieva Vremetraewe 16 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477


OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO / PRODA@BA / IT ALEKSANDRIJA EDUKATIVENCENTAR

 OBUKA NA TEMA

COMPTIA A+

 Oblast: IT- kompjuterski mre`i  Termin: vtora polovina na oktomvri 2010  Vremetraewe : 80 ~asa  Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ ProfesionalniKursevi.asp

Aleksandrija Edukativen Centar

 OPIS NA OBUKATA  Opis na obukata: Kako avtoriziran provajder na CompTIAÂŽ re{enija za obuka, Aleksandrija nudi kursevi koi{to vi gi razvivaat onie ve{tini koi{to vi se potrebni dokolku sakate da rabotite kako kompjuterski serviseri i profesionalci za mre`i vo bilo koe mesto. Nastavnata programa na CompTIA, e od golema pomo{ za site profesionalci koi{to sakaat da se sertificiraat preku CompTIA programata za testirawe.  A+ e soliden industriski priznat sertifikat koj{to mo`e da i gi otvori vratite na va{ata kariera kako kompjuterski tehni~ari.

 DINAMIKA: DVA PATI NEDELNO

PO 4 [KOLSKI ^ASA VO VE^ERNI TERMINI Vklu~eno vo cenata

 Obuka vo laboratorija pod vodstvo na sertificiran instruktor (Instructor Led Training),  Literatura koja po zavr{uvaweto na kursot ostanuva vo sopstvenost na posetitelot,  Edno besplatno testirawe na steknati znaewa po zavr{uvaweto na kursot,  Diploma za uspe{no zavr{en kurs so osvojuvawe na minimum 75% bodovi.

Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443,

e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mno`estvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management. ZO[TO ITIL?  Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto  ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravuvawe so IT servisite i AD EuroKompjuter Sistems – ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost nekoi strogi pravila. i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija.  ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, Obukite {to se planirani da se odr`at vo naredniot period se: izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci. ITIL PRIDOBIVKI:  Namaleni tro{oci  Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba na doka`ani, najprakti~ni   

procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo Podobrena produktivnost

Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi}

+389 (0)2 3114 568 suzana.dzepic@ecs.com.mk

PETOK

08.10.2010

21


22 08.10.2010

PETOK

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / ПRODA@BA / BEZBEDNOST PRI RABOTA

KOSMO Inovativen Centar

Seminar na tema LIDERSTVO I MENAXMENT Oblast: Know-how programa Termin: 16 i 23 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 16 ~asa (2 dena) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/Liderstvo%20i%20menadzment.html

Opis na obukata Menaxmentot e nauka za efikasno realizirawe na rabotata so upravuvawe na lu|eto. Liderstvoto e ve{tina na inspirirawe i motivirawe na lu|eto da ja realiziraat efikasno nivnata rabota. Seminarot Liderstvo i menaxment ima cel menaxerite i rakovoditelite da gi podgotvi za primena na liderski ve{tini za vodewe na va{ata organizacija na novo nivo na realizacija, motivacija i produktivnost.

KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:    

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI!

Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Na 15 oktomvri 2010 godina ednodneven seminar

“ZGOLEMUVAWE NA KAPACITETITE NA STRU^NITE LICA ZA BEZBEDNOST PRI RABOTA” 15 oktomvri 2010 godina 08:30-16:00 ^asot Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat  Seminarot e predviden za sektorite: zemjodelstvo i

prehranbena industrija, proizvodtvo na tutun i prerabotki od tutun; hemiska industrija; farmacevtska industrija i zdravstvo; ko`arsko-prerabotuva~ka industrija; tekstilna industruja i konfekcionirawe; industrija za hartija i celuloza; grafi~ka industrija i izdava~ka dejnost i komunalna dejnost.  Cel na obukata e zapoznavawe na stru~nite lica za

bezbednost i zdravje pri rabota, rakovoditelite i drugi lica zasegnati od primenata na propisite za BZR, so osnovnite minimalni zakonski barawa od oblasta na bezbednost i zdravje pri rabota, koi se odnesuvaat na nivnata industriska granka i koi treba da se primenuvaat na rabotnite mesta, kako i zapoznavawe so me|unarodniot Sistem za upravuvawe so bezbednost iz dravje pri rabota ONYAY 18001.

OBUKA NA TEMA:

Merchandising Oblast: Marketing Termin: 15-16 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

 Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/

Opis na obukata:

 Otkrijte kako da koristite vrzana proda`ba, tehniki na izlo`uvawe, besplatni primeroci, prezentacija na „lice mesto”, pozicionirawe na cena, POS materijali, specijalni ponudi i ostanati metodi vo maloproda`bata.

Pridobivki:

 Kontrola vrz procesot na odlu~uvawe vo Merchandising-ot  Razbirawe na mikro i makro prostorot  Operativni i estetski aspekti na Merchandising-ot  Pridru`ni merchandising aktivnosti

Site zainteresirani u~esnici mo`at da se prijavat najdocna do 13 oktomvri 2010 godina. KONTAKT: Len~e Zikova Tel: (02) 3244054; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: lence@mchamber.mk

    

KONTAKT: Anita Mitrevska Tel: (02) 3244057; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: anita.mitrevska@mchamber.mk

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK

Adises ToPLeaF

PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE PO^ETOK 12 OKTOMVRI 2010

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi? Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali? Otkrijte {to!! SESIJA I



Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment?

SESIJA II



[to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel?

SESIJA III



Stilovi na menaxment / Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat?

SESIJA IV



Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~?

SESIJA V



Kako da se spravi{ so „A” tip / Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”?

Po~etok: 12.10.2010 (vtornik) MODERATOR: PROF. DR. LEONID NAKOV



(edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija)

Vreme: 13 – 18 ~asot

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477


OBUKI / KONFERENCII

PETOK

08.10.2010

23

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:  OGLASI ZA VRABOTUVAWE  REVIZORSKI IZVE[TAI  SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI  TENDERI  POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA  SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Delovna komunikacija i pregovarawe 09.10 – 10.10.10 CS Global Kreirawe efektivna biografija (CV) 12.12.10 ESP Inovativni modeli za prepoznavawe na neformalnoto obrazovanie vo mladinskiot sektor 13.10 - 16.10.10

MKC Bitola Kreativno razre{uvawe na problemi 14.10.10 8 ~asa CDS – Centar za delovna sorabotka Brzo ~itawe (Power Reading) 15.10 – 20.10.10 22.10 – 27.10.10 In Optimum Makedonija Merchandising 15.10-16.10.10 2 dena h 6 ~asa

Triple S Learning Akademija za ~ovekovi resursi prijavuvawe do 24.09.10 15.10 – 15.05.11 CS Global Obuka na obu~uva~i (Training of Trainers) 15.10 - 16.10.10 ESP Investicionen menaxment 16.10.10 100 ~asa 4 meseci

Kosmo Inovativen Centar Liderstvo i liderski ve{tini 16.10.10 23.10.10 56 ~asa 4 meseci Kosmo Inovativen Centar Tim i timska rabota 16.10 – 17.10.10 CS Global Organizirawe na sopstvenoto vreme 16.10 - 17.10.10

12h 60 min Detra Centar Energetski efikasni sistemi 17.10.2010 2 mes (20 ~asa) Kosmo Inovativen Centar Re{enie za va{ata finansiska idnina 18.10.10 (sekoj poned. 19.00 - 21.00) Sinergija Plus Obuka za polagawe na pravosuden ispit (sesija Oktomvri 2010)

18.10 – 12.11 40 ~asa Eurisk Konsalting Obuka za stres i menaxirawe so stresot 18.10.2010 CS Global Ve{tini za upravuvawe so promeni za tehni~ki profesionalci vraboteni vo proizvodstvo 20.10 - 21.10.10 M6 Edukativen Centar Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk


24 08.10.2010

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

PETOK

Od 16 do 20 oktomvri 2010 godina, vo Istanbul, Republika Turcija

ME\UNARODEN SAEM ZA MEBEL “INTERMOB 2010” I “WOOD PROCESSING MACHINERY 2010” Vo periodot od 16 do 20 oktomvri 2010 godina, vo Istanbul , Republika Turcija }e se odr`i 13 ti tradicionalen Me|unaroden saem za proizvodstvo i oprema za mebel, {umarstvo i drvna industrija “INTERMOB 2010'', kako i tradicionalniot 23-ti me|unaroden saem za ma{ini i alatki za prerabotka na drvo “WOOD PROCESSING MACHINERY 2010” Stanuva zbor za eden od najgolemite me|unarodni saemi za site vidovi ma{ini, oprema i ra~ni alatki za prerabotka i proizvodstvo na drvo , na koj svoe u~estvo }e zemat renomirani kompanii od pove}e zemji od svetot.

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:



RABOTA  TENDERI  REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI  SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Obezbedeno e besplatno smestuvawe za dve no}evawa so doru~ek, vlez za saemot, transfer od hotel do saemot i vleznica na saemot. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonskite kompanii da se prijavat za poseta na saemskata manifestacija najdocna do 8 oktomvri 2010 godina. KONTAKT:

Elizabeta Andrievska-Eftimova

Vlatko Stojanovski

Tel: (02) 3244074; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

Tel: (02) 3244004 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

Na 12 i 13.11.2010 godina vo Republika Srbija SAEM I KONFERENCIJA ZA FRAN[IZA VO BELGRAD Stopanskata komora na Makedonija organizira poseta i obezbedi besplaten zaedni~ki {tand od 12 m2 za makedonskite kompanii  Na 12 i 13 noemvri 2010 godina, vo Belgrad, Srbija, }e

se odr`i prviot Me|unaroden saem za fran{iza - Franchising 2010. Misijata na ovaa saemska manifestacija e da go popularizira i promovira razvojot na ekonomskata struktura preku koristewe na fran{izniot koncept naso~en prvenstveno kon malite i sredni pretprijatija, kako i postavuvawe na osnova za uspe{na promocija na fran{izniot biznis format.  Na firmite u~esni~ki vo samo dva dena }e im se dade mo`nost da ostvarat kontakti koi bi mo`ele da bidat re{ava~ki za idninata na nivniot biznis preku pro{iruvawe vo fran{iza mre`a, pri {to pred golem broj na potencijalni primateli }e mo`at da gi prezentiraat svoite fran{izni koncepti.  Stopanskata komora na Makedonija, organizira poseta na me|unarodniot saem i konferencija za makedonskite kompanii bilo kako izlo`uva~i na nacionalniot {tand ili kako slu{ateli na konferencijata. Zainteresirani makedonski kompanii da go prijavat svoeto u~estvo na saemot najdocna do 13 oktomvri 2010 godina. KONTAKT LICE : Vlatko Stojanovski Tel: (02) 3244004 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk


FUN BUSINESS

PETOK

08.10.2010

SAEM ZA ELEKTRONSKA UMETNOST

ARHITEKTURA I RELIGIJA

SPOJ NA UMETNOSTA I TEHNOLOGIJATA

CENTAR NA KULTURA, A NE XAMIJA

 Sedmoto izdanie na Saemot za elektronski umetnosti SEA Fair ( Skopje Electronic Art Fair), se odr`uva povtorno po sedumgodi{na pauza. Toj pretstavuva mesto za izrazuvawe na umetnicite, kriti~arite, koi imaat razli~en pristap vo na~inite na koi gi sfa}aat izvorite na `ivotot nstitutot za op{testveni i humanisti~ki istra`uvawa Evro-Balkan go organizira Saemot na elektronski umetnosti - SEA Fair (Skopje Electronic Art Fair 2010) – “Aparatot na `ivotot i smrtta” - koj }e trae do 20 oktomvri. Vo svojata programa ima opfateno internacionalna izlo`ba koja se odr`uva vo Muzejot na sovremena umetnost, dvodnevna konferencija i rabotilnica za biotehnologija, koja e vo sorabotka so Laboratorijata za molekularna biologija pri Institutot za biologija na Prirodno-matemati~kiot fakultet. Se odr`uva po sedmi pat, po sedumgodi{na pauza, a idejata na saemot e da odgovori na kreativen na~in na op{testvenata evolucija vo sferata na biopolitikite i da ni pomogne vo vizuelizacijata na idninata. SEA Fair 2010 }e ja izrazuva prikaznata na umetnicite i kriti~arite koi se obiduvaat da navigiraat niz novokonstruiranite biopoliti~ki aparati, vo eden izmenet op{testven kontekst, ~ii pravila se {totuku postaveni. Umetnicite na izlo`bata pretstavuvaat {irok dijapazon na pristapi, od

I

K

O

M

E

R

humoristi~ni do igrivi i smrtno seriozni, vo odnos na na~inite na koi gi osmisluvame izvorite na `ivotot, nivoata i dimenziite na `ivata materija, vrskite so smrtta, modata i pojavite. Samiot naslov na saemot, “Aparatot na `ivotot i smrtta”, se odnesuva na sovremeniot kontekst na raste~ka rekontekstualizacija na vrskite me|u dr`avata, naukata i kulturata. Gi istra`uva modalitetite na biotehnologii koi se razvivaat i pojavuvaat, nivnoto vlijanie na biopoliti~kite doktrini na biomo}ta i biodominacijata, vo teoretski, umetni~ki, kriti~ki i kulturen kontekst. Vo eden takov kontekst, festivalot gi akcentira razli~nite modusi na zaemno reflektirawe na fundamentalnite ideologii so op{testvenite i ekonomskite parametri koi ima potreba da bidat de{ifrirani, i gi istra`uva strukturite na biopoliti~kiot aparat i na~inot na koj negovata konstrukcija ja promenuva stvarnosta vo koja `iveeme. Zna~ajno e da se napomene deka ovoj saem pretstavuva obnova na tradicionalniot SEA Fair, koj imal {est izdanija vo periodot od 1997 do 2002 godina i pretstavuval centar na novata mediC

I

J

A

L

E

N

umska kultura vo Jugoisto~na Evropa. U{te na samiot po~etok bil prva manifestacija od vakov tip na Balkanot, koja gi povrzuvala internacionalnite umetnici, teoreti~ari i kriti~ari, koi rabotat na poleto na novite tehnologii i mediumi. Saemot se etabliral kako internacionalno i interkulturno mesto za sredba na umetnostite i tehnologiite, pottiknuvaj}i diskusija za umetni~kite, filozofskite, obrazovnite i drugite aspekti za procesite koi ja karakteriziraat elektronskata kultura i predizvicite na Internetot, biotehnologijata, geneti~kiot in`enering i nanotehnologiite. Kurator na festivalot od samite negovi po~etoci e Melentie Pandilovski, koj e i direktor na Centarot za vizuelni i kulturni istra`uvawa. O

G

L

A

S

 Po pretstavuvaweto na proektot na Islamskiot centar, koj treba da se gradi na samo nekolku bloka oddale~enost od mestoto na tragedijata so kulite blizna~ki, na mnogu Amerikanci im olesna koga vidoa deka zgradata ne nalikuva na xamija i nema da bide samo mesto za molewe na muslimanite

rhitektite go pretstavija proektot Park 51, odnosno Islamskiot centar vo Wujork,

A

K

O

M

E

R

koj digna golema pra{ina u{te pred da se po~ne so negovata realizacija. Na Amerikancite ne im e tolku C

I

J

A

L

E

N

25

milo poradi toa, no im olesnalo otkako go videle proektot za zgradata na pripadnicite na islamskata religija. Zgradata voop{to ne potsetuva na religijata. Naprotiv, taa e hipermoderna. “Toa }e bide kulturen objekt vo koj }e ima mesto za molitva, a nema da bide xamija”, tvrdat arhitektite. No, golem broj od desni~arite i ponatamu se protivat na izgradbata na ovoj centar, bidej}i smetaat deka e nepristojno da se gradi mesto za sobir na muslimanite na oddale~enost od samo nekolku bloka od mestoto na najgolemata amerikanska tragedija, napadot na kulite blizna~ki. Na lokacijata na idnoto gradili{te se pojavil transparent na koj pi{uva “Sponzorirano od Al kaeda”. [arif el-Gamal e graditelot na centarot, koj veli deka vo petnaesetkatnicata }e ima i sportski sali, fitnes-studio, a eden cel kat }e bide pretvoren vo detsko igrali{te, a drug vo restoran. Izjavi i deka izgradbata na celiot ovoj proekt }e ~ini okolu 120 milioni dolari. Vo centarot }e se iznajmuvaat i stanovi, i toa na site onie koi sakaat, bez razlika na svojata vera i nacionalnost. Za da se poka`e multikulturnata ni{ka na ovoj centar i verskata tolerancija, na prednata strana e istaknata golemata Davidova yvezda. Prostorot za molitvi }e zazema dva kata, koi }e bidat smesteni vo podrumot. O

G

L

A

S


26 08.10.2010

FUN BUSINESS

PETOK

DIZAJN

PRETENCIOZEN MEBEL  Kakvi }e bidat trendovite dogodina vo odnos na foteljite, trosedite, policite, masite, tapetite, lambite, pernicite i siot toj pridru`en asortiman za ureduvawe na domot, poka`a eden mnogu mal, no isproban i mnogu vlijatelen saem vo London inatata nedela, kartata na svetskite slu~uvawa za qubitelite na dizajnot be{e rezervirana za London. London fashion week, London design week, pa 100 Design, se apsolutna pri~ina za poseta na britanskata prestolnina, koja i onaka izobiluva so zanimlivosti, slu~uvawa i trendovi koi kaj nas doprva }e dojdat. Na ovie slu~uvawa se pretstavuvaat kolekcii koi }e bidat aktuelni duri slednite prolet i leto. Fustani, ~evli, ~anti, no i mebel - masi, fotelji, stolici... Site tie za godina dena }e gi gledame niz na{ite ulici i domovi, }e im se voodu{evuvame vo magazinite i prodavnicite, a mo`ebi i }e sedime na istite, no naj~esto vo nivnata kopirana (plagijat) verzija. A kakvi }e bidat navistina tie masi, fotelji, sofi, polici, stolici, tapeti, lambi, pernici i siot toj pridru`en asortiman za ureduvawe na domot, poka`a 100 Design vo salata Earls

M

Kort vo London, vo koj minatata nedela se odr`a najvlijatelniot saem na sovremen dizajn i enterier. Ovoj saem e mnogu specifi~en vo odnos na sli~nite saemi, poradi toa {to e relativno mal i mnogu delikaten i prebirliv pri izlo`uvaweto na proizvodite. Tuka, za razlika od Ambient vo Frankfurt ili Salon del Mobil vo Milano, nema forsirani imiwa, mo}ni multinacionalni korporacii, nema rasko{no uredeni {tandovi, pretenciozen glamur,

nema bezimen dizajn i ve}e videni raboti. Vsu{nost, tamu nema lo{ dizajn. S$ {to se nao|a na saemot minalo niz detalna selekcija, a se ~ini deka glavniot kriterium za ne{to da se najde na nego e inovacijata i dobriot dizajn. Ako treba da se odbere ne{to kako trend koj ovaa godina bil neizbe`en na saemot, toa e samoodr`livosta i upotrebuvaweto na reciklirani materijali, a oblikot i formata se ~ini deka ne se va`ni. Ednakvo bile zastapeni

mebel od moderen i retro stil, kako i funkcionalni predmeti koi se li{eni od sekakva dekoracija, no i figurativni predmeti so element na ki~. Taka, mo`elo da se sretnat prakti~ni tapeti, polufunkcionalni stol~iwa, trosedi i fotelji koi se imitacija na aris-

tokratskite stol~iwa, koi sami mo`ete da gi sklopite, polici i ormari, rasko{na svetlosna instalacija od staklo i taka natamu. [arenite i monokromatskite boi, pravilnite i nepravilnite oblici, visok, nizok, tapaciran, drven ili, pak, gumen ili plasti~en

mebel; od kamen do keramika, preku beton, staklo, do sosema novi i sovremeni materijali na koi ne im go znaete ni imeto... Seto toa neodolivo odgovara, ne samo na 100% dizajn, tuku i 100% odr`livo ili, pak, u{te podobro, 100% London.

NOVA ARHITEKTURA

PRINCOT OD ABU DABI GRADI ARAPSKI DIZNILEND  Grad koj e poseben od dve pri~ini – site uslugi se smesteni pod zemja, a voedno }e bide zagraden i avtomobilite nema da mo`at da vleguvaat vnatre. Ovoj interesen svet }e bide opremen so mnogubrojni tehnolo{ki ~uda. Edno od niv e ~adorot koj }e se otvora i zatvora kako {to }e izleguva sonceto i }e privlekuva solarna energija. Pokraj niv, }e se nao|aat i solarni farmi i plo~i za ladewe na pokrivite o pustinata blizu Abu Dabi, glavniot grad na Obedinetite Arapski Emirati, naskoro }e nikne nov moderen tehnolo{ki grad, prv vo svetot bez emisija na jaglerod dioksid. Zamislen e vo oblik na pravoagolnik, so povr{ina od {est kilometri kvadratni i }e bide zatvoren za site vozila koi imaat motor so vnatre{no sogoruvawe. Dizajniran e od strana na Foster&Partners, kompanija poznata po tehnolo{kite proekti. Noviot grad e vizija na princot od Abu Dabi, zamenik-komandant na vooru`enite sili, negovoto Viso~estvo, general [eik Muhamed bin Zajeda Al Nahiana, kako {to glasi negovata celosna slu`bena titula.

V

LAVIRINTI I TUNELI Pod gradot }e se nao|aat lavirinti so vozila na elektri~en pogon, koi tivko }e pominuvaat niz tunelot so brzina ne pogolema od 50 km na ~as. Idniot grad Masdar }e bide kombinacija od srednovekovni tvrdini i moderni tehnolo{ki otkritija i }e pretstavuva zaednica vo koja }e `iveat okolu 45.000 lu|e, no u{te tolku }e doa|aat na rabota sekoj den. Vo idnina, ovoj grad mo`e mnogu da pridonese za da se podigne ekolo{kata svest kaj lu|eto da koristat ekolo{ki avtomobili, a isto taka i da se za{tedi golemo koli~estvo nafta, zatoa {to e mo`no da ja nema vo idnina. Pred izvesno vreme, vo Masdar uspe{no e dogov-

oreno son~evata energija da se koristi za ladewe na zgradata. Tehnologijata }e bide ekolo{ki ~ista i, za razlika od sega{niot konvencionalen na~in na ladewe, kade {to strujata se dobiva so kompresori, vo Masdar }e se koristi toplina koja }e gi startuva hemiskite procesi koi }e ovozmo`at ladewe na vodata. Dali ovoj eksperiment }e se poka`e kako uspe{en, }e vidime po negovoto voveduvawe vo supermarketite i trgovskite centri. TRAEN EKSPERIMENT Gradot }e bide natrupen so mnogubrojni tehnolo{ki ~uda: ~ador vo forma na pe~urka, koj }e se otvora i zatvora so izleguvaweto i zao|aweto na sonceto i }e sobira solarna energija, solarna farma i plo~i

 Edna od sodr`inite na gradot na idninata koi }e gi ladat pokrivite i mnogu drugi dostignuvawa koi }e se temelat na ~ista i odr`liva tehnologija. Isto taka, golema prednost se i elektri~nite vozila koi se zamena za klasi~nite avtomobili. Vo Masdar }e se koristat avtomatski elektri~ni vozila, vklu~uvaj}i li~ni vozila i

lesni kamioni. Nivoto na zemjata }e bide podignato za sedum metri i vozilata }e se dvi`at pod nivoto na ulicata. Celiot grad pretstavuva traen eksperiment koj ekspertite postojano }e go analiziraat kako funkcionira i so tek na vreme }e gi popravaat nedostatocite.

Seto toa }e nalikuva na Diznilend. Gradot }e bide poseben od dve pri~ini – site uslugi se smesteni pod zemja, a voedno }e bide zagraden i avtomobilite nema da mo`at da vleguvaat vnatre�, rekol Norman Foster, eden od najvlijatelnite svetski arhitekti na dene{nicata.


SPORT

PETOK

SPORT

OD HAOS, VO POBEDA! SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

OZIL E GORD GERMANEC

olemata yvezda na germanskiot fudbal, Mesut Ozil, voop{to ne razmisluva za pretstojniot natprevar vo nacionalniot dres, vo koj Germanija }e igra so Turcija, zemjata na negovite roditeli. Ozil e roden vo Germanija i, kako {to samiot veli, se ~uvstvuva kako Germanec. “Za mene nikoga{ ne postoela alternativa na germanskata reprezentacija. Roden sum tuka, tuka izrasnav i gord sum {to igram za Germanija”, veli Ozil. Ve~erva, vo ramkite na grupata A od kvalifikaciite za evropskoto prvenstvo, na olimpiskiot stadion vo Berlin, Germanija ja pre~ekuva Turcija, a pobednikot }e se istakne kako glaven favorit za obezbeduvawe na prvoto mesto. “Moite roditeli se rodeni vo Turcija. Tamu imam golem broj rodnini i prijateli so koi sum vo kontakt. No, dokolku postignam gol ve~erva, reakcijata }e bide spontana i sigurno deka mnogu }e mi bide drago”, dodava M

E

R

C

I

J

A

Ozil. Vo ramkite na germanskata reprezentacija, vo momentov vkupno 12 fudbaleri se deca na emigranti. Pod palkata na selektorot Joakim Lev, ovoj “{arenolik” sostav stana eden od najmladite, no i najtalentiranite vo svetot. “Nacionalniot tim e slika na na{eto op{testvo. Vo Germanija `iveat golem broj emigranti, koi za vreme na svetskoto prvenstvo bea voodu{eveni od uspesite na reprezentacijata”, smeta fudbalerot na Real Madrid. Sepak, Ozil mora da bide vnimatelen na duelot so Turcija, bidej}i na stadionot vo Berlin se o~ekuva i golem broj turski naviva~i, na koi glavnata cel, sekako, }e im bide nesudeniot sonarodnik. L

E

N

avr{i sagata za mediumskoto nerazbirawe na Goran Pandev i negovite krajno jasni izjavi - najprvin deka nema da igra vo dresot na makedonskata reprezentacija, za dva dena podocna da go smeni iskazot. Vo momentov ostanuva edinstveno pra{aweto dali seto toa {to be{e ka`ano i demantirano od na{iot najdobar fudbaler nema da ostavi traga vrz ostatokot od reprezentacijata, koja ve~erva, zna~itelno oslabena, & gostuva na Andora. Vo tretiot kvalifikaciski natprevar za plasman na evropskoto prvenstvo vo Ukraina i Polska, Makedonija ja o~ekuva prvata pobeda, a podobra {ansa od sredbata so autsajderot Andora verojatno nema ni da dobie. Sepak, na{iot tim e oslaben poradi neigraweto na povredenite Goran Pandev, Goran Popov i Darko Tasevski, po {to selektorot Mirsad Jonuz e prinuden so kombiniran sostav da ja bara vistinskata taktika za defanzivniot bedem na andorskite fudbaleri. “Igra~ite se svesni za predizvikot i zna~eweto na ovoj duel. Napravivme analiza na dosega{nite 14 natprevari {to gi odigravme. Analiza na poziciite od koi postignuvame golovi, poziciite od koi gi primivme golovite, propu{tenite {ansi, slabostite vo izvr{uvaweto na

Z

 Mesut Ozil e sin na turski emigranti, no negovata nacionalnost e germanska

G

O

27

FUDBAL

FUDBAL

K

08.10.2010

O

G

L

A

S

 Selektorot Mirsad Jonuz go prona{ol timot za ubedliva pobeda protiv Andora

S Sigurno deka k site bevme b pod mal psiholo{ki k pritisok za idninata na Pandev vo nacionalniot tim i {pekulaciite koi se pojavija. Dobro e {to na{iot kapiten gi demantira{e glasinite za napu{taweto na reprezentacijata, i se nadevam deka i nie }e go izraduvame i nego i makedonskata javnost so dobri igri i rezultati protiv Andora i Rusija takti~kite zada~i i sli~no. Ve}e napravivme analiza i na igrata na protivnikot na sredbata so Rusija i svesni sme deka se raboti za cvrst, nezgoden protivnik, koj glaven akcent stava na opstrukcijata na igrata i dvi`eweto na protivnikot”, veli Jonuz. Selektorot na raspolagawe ima samo 19 igra~i, so {to opciite vo igrata mu se drasti~no namaleni. Sepak, Jonuz e optimist kako i

sekoga{ i se nadeva na ubedliva pobeda. “Sigurno deka site bevme pod mal psiholo{ki pritisok za idninata na Pandev vo nacionalniot tim i {pekulaciite koi se pojavija. Dobro e {to na{iot kapiten gi demantira{e glasinite za napu{taweto na reprezentacijata, i se nadevam deka i nie }e go izraduvame i nego i makedonskata javnost so dobri igri

i rezultati protiv Andora i Rusija. No, imame dobri informacii - podgotveni sme da odigrame maksimalno koncentrirano i da ja ostvarime zacrtanata pobeda”, dodava selektorot. Duelot so Andora se igra ve~erva so po~etok od 19:30 minuti. Potsetuvawe deka za ~etiri dena podocna vo Skopje na na{ata reprezentacija & gostuva selekcijata na Rusija.

PREMIER LIGA

[TO DA SE O^EKUVA OD NOVIOT GAZDA NA LIVERPUL? tkako be{e postignat dogovor za proda`ba na najtrofejniot fudbalski klub od Anglija, Liverpul, naviva~ite na klubot go slavat zaminuvaweto na Amerikancite Xorx Xilet i Tom Hiks, no s$ u{te se pretpazlivi so pristignuvaweto na nivniot sonarodnik Xon Henri, koj go predvodi konzorciumot NESV, noviot mnozinski sopstvenik na klubot. “]e go vratime pobedni~kiot duh na Enfild”, so ovaa parola Henri ja po~na svojata preskonferencija na koja treba{e da im se pretstavi na mediumite i fanovite. “Bitno e da se istakne deka }e gi vratime site dolgovi na Liverpul. So finansiskata stabilnost od timot povtorno }e sozdademe pobedni~ka ma{inerija. Na{a cel e da go stabilizirame timot i da go vratime na vrvot od angliskiot i evropskiot fudbal, kade {to treba da se osvojuvaat novi trofei”, izjavi Henri. Ovie optimisti~ki izjavi na, najverojatno, noviot pretsedatel na Liverpul naviva~ite s$ u{te gi primaat pretpazlivo. Vo Anglija postoi op{ta ambivalentnost kon amerikanskite sopstvenici na fudbalskite klubovi, najmnogu

O

Bitno e da se istakne deka }e gi vratime site dolgovi na Liverpul. So finansiskata stabilnost od timot povtorno }e sozdademe pobedni~ka ma{inerija. Na{a cel e da go stabilizirame timot i da go vratime na vrvot od angliskiot i evropskiot fudbal, kade {to treba da se osvojuvaat novi trofei poradi nivnoto lo{o vodewe na ekipite. Hiks i Xilet bea navistina o~ajni. U{te po prvoto stapnuvawe vo klupskite prostorii na timot tie po~naa so sitni raspravii, koi na krajot prerasnaa vo otvoreno neprijatelstvo. Iako nema karanici, sostojbata ne e poinakva nitu vo Man~ester Junajted. To~no e deka ovaa ekipa ostvaruva dobri rezul-

tati, no otkako Malkolm Glejzer e na ~elo na “crvenite |avoli”, ovaa ekipa e najzadol`enata vo svetot, so {to idninata na Junajted e i pove}e od nesigurna. No, Henri i NESV vo Liverpul pristignaa so pobedni~ko portfolio. Od pred nekolku godini korporacijata go prezede bejzbol-timot na Boston Red Soks, po {to ovaa ekipa dvapati ja

osvoi Svetskata serija. “Uspehot e na{iot za{titen znak. Ovaa pobedni~ka atmosfera }e ja preneseme i vo Liverpul”, zaklu~i Henri. Vo momentov, Liverpul e vo zonata na ispa|awe vo angliskata Premier liga i ve}e e eliminiran od Karling kupot. Neophodno e vra}aweto na pobedni~kite pateki da se slu~i {to e mo`no pobrzo.


OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI OKTOMVRI

BANKI I FINANSII

VINO

OSIGURUVAWE I LIZING

GRADE@NI[TVO

TOP 100

ENTERIERI

BIZNIS STIL

NOEMVRI

DELOVNI PODAROCI

KARTI^KI

DEKEMVRI

BRENDOVI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

Br.140-kapital-08.10.2010  

MBI 10 0,24% MBID 0,03% OMB 0,76% EVRO/DENAR 61,65 DOLAR/DENAR 44,49 EVRO/DOLAR 1,39 NAFTA BRENT 85,55 EURORIBOR 1,47% STRANA 10 GORD NA TE...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you