Page 1

STOPANSKA KOMORA: DAJTE DOBRI PATI[TA I STIMULIRAJTE GI IZVOZNITE KOMPANII!  STRANA 4

DOMA[NITE PROIZVODI NE MO@AT DA IM KONKURIRAAT NA EVROPSKITE

PRINOSITE NA INVESTICISKITE FONDOVI SE DVI@AT OD -18% DO +6%

 STRANA 10

 STRANA 9

OD PONEDELNIK SEKOJ DEN

QUP^O ZIKOV POGLED NA DENOT

~etvrtok

^LEN NA GRUPACIJATA KAPITAL MEDIA GROUP

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... ^ETVRTOK. 07. OKTOMVRI. 2010 | BROJ 139 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

SKANDAL SPORNA NABAVKA NA VAKCINI ZA DECA, VREDNA 19 MILIONI EVRA

NA ZATVORAWE, SREDA, 06.10.2010, 13.00~. N

BRITANSKATA GLAKSO SMIT KLAJN OBVINUVA ZA KR[EWE NA TENDERSKI PRAVILA

2

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

VLE^EWE I TURKAWE  STRANA 8

FEQTON NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI

NESTLE GIGANT [TO “JADE” SÈ PRED SEBE  STRANA 18

M 10 MBI MBID M OMB O

1,52% 0,31% 0 00,34%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR DOLAR/DENA EVRO/DOLAR

61,64 44,73 1,39

NAFTA BRENT BREN EURORIBOR

84,76 8 1,47%

INDEKS D NA MAKEDO MAKEDONSKA D BERZA (06.10)

MBI 10 2.170 2.160 2.150 2.140

2.130 2.120 2.110 2.100 2.090 2.080 30.9

02.10

04.10

06.10

DENES IZLEZE NOVOTO ELEKTRONSKO IZDANIE NA "BIZNIS INFO".

VOVEDNIK VERICA JORDANOVA

DOBREDOJDOVTE VO EVROPA!  STRANA 2

PREZEMETE GO OD WWW.MCHAMBER.MK

SRBIJA PROMOVIRA[E NOV, POSTKRIZEN MODEL

INVESTICII, RESTRUKTURIRAWE I POGOLEM IZVOZ ZA ZABRZAN RAZVOJ  STRANA 14


2 07.10.2010

^ETVRTOK

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 07 OKTOMVRI 2010

DOBREDOJDOVTE VO EVROPA! red deset godini Evropa izgleda{e mnogu daleku. Toga{ na site im se ~inea dale~ni denovite koga pazarot }e se otvori, carinite }e padnat, a kompaniite i nivnite proizvodi }e ostanat neza{titeni. Dale~en i imaginaren toga{ izgleda{e konkurentniot evropski pazar. Pred re~isi deset godini (9 april 2001), koga se potpi{a Dogovorot za stabilizacija i asocijacija, nagolemo pi{uvavme deka makedonskata ekonomija i stopanstvoto imaat edna cela decenija za da se restrukturiraat, da ja zgolemat svojata konkurentnost, da gi zajaknat svoite izvozni sposobnosti i na kraj na denot, da bidat {to popodgotveni koga zemjata }e vleze vo Unijata. Decenijata zavr{uva, a odredbite od Spogodbata za stabilizacija i asocijacija i privremeniot dogovor za trgovija po~naa da ni se udiraat vo glava. Carinite pa|aat edna po edna. Soglasno Spogodbata i dogovorite za slobodna trgovija, za samo tri meseci otsega se ukinuvaat carinite za uvoz na industriski i zemjodelski proizvodi od EU! Crveniot alarm se zapali vedna{. Po~naa kukawata i lelekawata. [to }e se slu~i so makedonskite kompanii, {to so makedonskite proizvodi, koi, ete, sega }e bidat pregazeni od evropskite za koi, navodno, bogatite dr`avi davaat bogati

P

subvencii... Pa, se krojat prikazni deka ako dr`avata navreme ne reagira, site }e propadneme, a trgovskiot deficit }e n$ dokraj~i. Ne deka nema vistina vo ovie kataklizmi~ni scenarija. Ima, no ne zatoa {to nekoj drug e vinoven za toa. Vistinata e deka makedonskata ekonomija, kompaniite i menaxerite mnogu malku i retko koi od niv uspeaja vo ovie deset godini, dadeni kako tranziciski period na prilagoduvawe, navistina da se prilagodat kon barawata na stranskite pazari i da osvojat dobri pozicii. Naprotiv, trgovskiot deficit raste od godina vo godina. To~no e deka i izvozot raste, no so mnogu poslabo tempo od galopira~kiot uvoz, {to u{te edna{ ni ja frla vo lice bolnata vistina deka konkurentnosta e bolnata to~ka na makedonskoto stopanstvo. I u{te edna vistina e porazitelna. Vo istiot toj tranziciski desetgodi{en period na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija, na makedonskite kompanii im bea na raspolagawe nekolku razli~ni fondovi nameneti tokmu za taa cel. Za `al, kompaniite i menaxerite povtorno se poka`aa neinicijativni, poradi {to ima mnogu mala, a vo nekoi slu~ai i nikakva, iskoristenost na mo`nostite. Samo za ilustracija, za Cip programata nameneta za inovacii vo kompaniite nema nitu edna podnesena aplikacija?! Ako deneska ne e dobra sostojbata, kako {to site konstatiraat, toga{ utre defini-

SKANDAL: SPORNA NABAVKA NA VAKCI

VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

tivno }e bide polo{o. Zatoa {to carinskite stapki koi progresivno se namaluvaa izminative godini, vo 2011 godina, koga istekuva Spogodbata, definitivno }e padnat na nula! Toa se odnesuva na mlekoto, mesoto, vozilata, oblekata, lekovite, detergentite, belata tehnika, opremata, ma{inite... So eden zbor, na s$. Iako, Makedonija, deset godini po potpi{uvaweto na osnovniot dokument za pristapuvawe vo EU, s$ u{te se ~ini deka e daleku, ne samo od ~lenstvo, tuku i od po~nuvawe na pregovori, taa de fakto vleguva na edinstveniot evropski pazar. Liberaliziran, otvoren, visokokonkurenten, nemilosrden. Vlezot, kako {to sega stojat rabotite, }e bide bolen za mnogu kompanii, za mnogu industrii. Iako nitu edna relevantna institucija vo zemjava dosega nema napraveno analiza na pridobivkite od Spogodbata za stabilizacija i asocijacija i od vremenata spogodba za trgovija, definitivno se vidlivi posledicite. Dobredojdovte vo Evropa!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

1

M

ilion Makedonci koristele Internet vo avgust godinava, {to e 51% od vkupnoto naselenie, a 742.400 bile priklu~eni na socijalnata mre`a Fejsbuk, poka`uvaat podatocite na specijaliziraniot statisti~ki vebsajt, Internet vorld stat. Brojot na internet-korisnici vo Makedonija vo izminatite deset godini se zgolemil za 3.424%, odnosno od 30.000 vo 2000 godina na pove}e od eden milion vo 2010 godina. Od zemjite vo regionot, pove}e od Makedoncite Internet koristat Slovencite (64,8%) i Srbite (55,9%), a pomalku Hrvatite (50%), Grcite (46,2%), Crnogorcite (44,1%), Albancite (43,5%) i gra|anite na BiH (31,2%).

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

BRITANSKATA GL KLAJN OBVINUVA NA TENDERSKI P

Dokolku `albata na Glakso Smit Klajn bide odbiena, Ministerstvoto }e nabavi vakcini protiv hepatit B, ispora~ani od firmata Kemofarm, a proizvedeni od amerikanskata kompanija Merk end Ko (Merck and Co), koi ne se nao|aat na listata na vakcini prepora~ani od Svetskata zdravstvena organizacija, iako vo tenderskata dokumentacija na Ministerstvoto za zdravstvo ova e zapi{ano kako standard koj mora da bide ispolnet VIKTORIJA MILANOVSKA

P

milanovska@kapital.com.mk

retstavni{tvoto na britanskata farmacevtska kompanija Glakso Smit Klajn ~eka za da vidi dali Ministerstvoto za zdravstvo utre }e ja prifati nivnata `alba za tenderot za nabavka na vakcini. Vo ovaa kompanija

se nadevaat deka `albata }e bide prifatena, a tenderot poni{ten, so cel decata da dobijat vakcina protiv hepatit B, koja e na listata na Svetskata zdravstvena organizacija. Dokolku `albata na Glakso Smit Klajn bide odbiena, Ministerstvoto }e nabavi vakcini protiv hepatit B ispora~ani od firmata Kemofarm, a proizvedeni

TOMISLAV HRISTOVSKI

DIREKTOR NA GLAKSO SMIT KLAJN VO MAKEDONIJA “Dokolku cenata e vistinskiot problem, postoi odredba so koja }e se poni{ti postapkata. Samo trebalo da navedat deka sme ponudile ceni i uslugi za izvr{uvawe javna nabavka koi se ponepovolni od realnite na pazarot”, veli Hristovski, potenciraj} i deka cenite koi gi ponudile godinava bile duri i poniski od lani i bile prilagodeni na cenite na regionalnite farmacevtski pazari.

od amerikanskata kompanija Merk end Ko (Merck and Co), koi ne se nao|aat na listata na vakcini prepora~ani od Svetskata zdravstvena organizacija, iako vo tenderskata dokumentacija na Ministerstvoto za zdravstvo ova e zapi{ano kako standard koj mora da bide ispolnet. Vakcinite protiv morbili isto taka }e bidat nabaveni od Kemofarm, iako ovaa kompanija ponudila mnogu povisoka cena od Glakso Smit Klajn. Vo Glakso Smit Klajn tvrdat deka pove}e ne mo`at da napravat ni{to, a ne znaat ni kako ovoj problem da go objasnat vo centralata vo London. Ottamu istaknuvaat deka sekoja druga merka nema da go stopira tenderot. IMA LI BIZNIS-INTERESI? Otkako be{e otkrien vo


^ETVRTOK

NAVIGATOR

 3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

07.10.2010

VLIJATELEN DIREKTOR

V GOCE SMILEVSKI

ALEN BERGANT

@AN-KLOD JUNKER

BORUT PAHOR

a dobi nagradata za literatura na EU za Jromanot “Sestrata na

lovenija gi pravi posSnatera lednite obidi da ja Makedonija ovoj

U bara od Kina brz rast a edna nedela e zamrznat na juanot za da go namali Eprilivot N {trajkot na javnite na evtini kineski slu`benici vo Slovenija,

Zigmund Frojd”, vo konkurencija na pisateli od cela Evropa

mesec da go re{i sporot za imeto za da gi deblokira evrointegrativnite procesi

stoki na evropskiot pazar, za {to dosega ne se najde protivmerka

po {to Vladata }e treba da po~ne novi makotrpni pregovori so sindikatite

INI ZA DECA, VREDNA 19 MILIONI EVRA

LAKSO SMIT A ZA KRШEWE PRAVILA javnosta j avnosta skandalot skkandalot so nabavkata na vakcini za deca, vredna pove}e od 19 milioni evra, se nametna pra{aweto dali visoki k bbiznis-interesi i astronomski profiti stojat zad ovoj tender, koj be{e raspi{an vo maj godinava, za koj denovive se krena golema pra{ina. Od 2004 godina do godinava vakcinite protiv hepatit B gi nabavuvala farmacevtskata kompanija Glakso Smit Klajn, koja godinava konkurirala preku proizvoditelot Farmas. Iako dosega nemalo nitu edna nesakana reakcija od vakcinite na Glakso, nivnite ponudi bile otfrleni, spored niv, pod somnitelni okolnosti. ‘Ovie vakcini gi primaat novoroden~iwata dva pati vo tekot na prvata godina. Ako se zeme predvid deka godi{no se ra|aat okolu 23.000 novoroden~iwa, postoi mo`nost 46.000 bockawa vo edna godina, ne daj Bo`e, da predizvikaat nesakani posledici”, veli direktorot na Glakso Smit Klajn vo Makedonija, Tomislav Hristovski. Toj se soglasuva da bidat odbieni samo poradi povisokata ponudena cena za vakcinite protiv hepatit B, no ne prifa}a da se nabavat somnitelni vakcini, {to bi zna~elo eksperimentirawe so zdravjeto na lu|eto. Za edna vakcina Glakso Smit Klajn ponudil 369 denari, a Kemofarm 202 denari. Vo oficijalnata reakcija od Ministerstvoto za zdravstvo, stoi deka dokolku gi prifatele poskapite ponudi, buxetot bi bil o{teten za okolu 300.000 evra. “Dokolku cenata e vistinskiot problem, postoi odredba so koja }e se poni{ti postapkata. Samo trebalo da navedat deka sme ponudile ceni i uslugi za izvr{uvawe javna nabavka koi se ponepovolni od realnite na pazarot’, veli Hristovski, potenciraj}i deka cenite koi gi ponudile godinava bile duri i poniski od lani i bile prilagodeni na cenite na regionalnite farmacevtski pazari. Vo Glakso ne im e jasno zo{to vo tenderot za nabavka na vakcini za morbili cenata, isto taka, ne igra presudna uloga. Cenata koja ja ponudile od Glakso Smit Klajn iznesu-

IP operator vo Makedonija samo {too ja proslavi tretata godina od svoeto rabotewe vo zemjava, a sega i Nikola Qu{ev, ~ovekot {to ja vodi kompanijata, ima u{te edna pri~ina zaa slavewe. Global Telekomss Biznis (Global Telecoms Business), eden od vode~kite te svetski magazini i portali li {to tretira telekomunika-ciski biznisi, go smesti Qu{ev me|u 40-te najvlijatelni menaxeri vo ovaa industrija vo svetot, koi se pomladi od 40 godini. Toj e edinstveniot makedonski menaxer {to se zdobil so vakvo priznanie dosega. So brojkata od pove}e od 353 iljadi korisnici vo momentov, VIP operator dostigna 17% pazaren udel, koj e re~isi dvojno pogolem od pred edna godina, a samo kaj postpejd-korisnicite e zabele`an porast od 75%. Qu{ev istaknuva deka na prv pogled, ovie brojki ne se fascinantni dokolku se sporedat so udelot na pazarniot lider, no ako se zeme predvid deka VIP

NIKOLA QUШEV na pazarot se pojavi celi 11 godini po pojavata na mobilni telekomunikacii vo Makedonija, osvoen e respektabilen pazaren udel vo relativno kratko vreme od tri godini, na ve}e razvien i vo dobar del osvoen pazar, so ograni~ena sposobnost za ponatamo{en rast. Global Telekoms Biznis e edinstven magazin na svetot koj svoite sodr`ini gi podgotvuva specijalno za pretstavnici na povisokiot menaxment na telekomunikaciskite operatori od cel svet.



GUBITNIK

VAKCINITE PROTIV HEPATIT B SE KVALITETNI I ISPITANI vala 399 denari, a cenata na prvorangiraniot Kemofarm 466 denari po vakcina. Od Glakso Smit Klajn tvrdat deka nivnata ponuda ne bila ni razgledana od tenderskata komisija, a bila otfrlena so obrazlo`enie deka ekonomskiot operator, vo slu~ajov Farmas, ne gi ispolnuva uslovite za ~uvawe na vakcinite i deka firmata nema anga`irano lice koe 24 ~asa }e go sledi ladniot sinxir i }e alarmira vo slu~aj na potreba. “Baraweto lice koe 24 ~asa }e ja kontrolira rabotata na ladniot sinxir se kosi so Zakonot za rabotni odnosi. Proizvoditelot Farmas raspolaga so ekipa za obezbeduvawe na objektot, sostavena od tri lica koi naizmeni~no vo tekot na edno denono}ie gi nabquduvaat i kontroliraat sistemite”, veli Hristovski. EKSPERTITE SE SOMNEVAAT I spored ekspertite, celava situacija e pove}e od skandalozna. Tie velat deka na~inot za eliminacija na Glakso Smit Klajn vo slu~ajov e simptomati~en. “Edna od vode~kite farmacevtski kompanii vo svetot, ~ij kvalitet e doka`an i svetski priznat, se na{la na golema maka {tom re{ila javno da progovori za ovoj skandal. Samata reakcija od Ministerstvoto, koja e nervozna i ne raspolaga so nikakvi argumenti, doka`uva deka rabotata ne e ~ista”, veli Nikola Panovski, doktor i porane{en direktor na Fondot za zdravstvo. I spored Vladimir Lazarovi}, porane{en zamenikminister za zdravstvo, e nevoobi~aeno edna kompanija javno da se buni za izguben tender. I toj apelira situacijava da se preispita.

“Nema improvizacii vo delot na imunizacija, koga e vo pra{awe kvalitetot na vakcinite koi }e se uvezat so pretstojniot tender”, izjavi v~era direktorot na Biroto za lekovi, Il~o Zahariev. Toj poso~i deka apsurdno e da se tvrdi deka vakcinata protiv hepatit B e nekvalitetna, imaj}i IL^O ZAHARIEV predvid deka stanuva zbor za vrven proizvoditel koj e od SAD, kade {to taa e registrirana, a se koristi i vo Evropa. “Pokraj Glakso Smit Klajn i MSD, se pojavija novi kompanii od Holandija, Germanija itn., koi se vrvni svetski proizvoditeli i nudat kvalitetni vakcini. Sekoja serija vakcini vo Makedonija se ispituva po site parametri, osven na kvantitativen sostav, odnosno dali ima dovolno antigeni svojstva, koi gi ispituvame vo referentnite laboratorii vo Velika Britanija, Hrvatska i Srbija. Nabavuvame oprema vo na{ite dve laboratorii za da go pravime toa ispituvawe”, objasni Zahariev. Toj tvrdi deka vo Makedonija s$ u{te ima vakcini protiv hepatit B. “Site drugi vakcini gi ima vo dovolni koli~ini, a kaj hepatit B sme pri kraj, i vo slu~aj da ne stignat onie koi se izbrani, Ministerstvoto za zdravstvo ima rezervna varijanta - 10.000 dozi koi se obezbedeni od zemji-~lenki na EU”, istakna Zahariev. Vo vrska so toa kolku niskata cena na vakcinata mo`e da vlijae na nejziniot kvalitet, toj naglasi deka cenata i kvalitetot ne smeat da bidat sporeduvani i e neseriozno ako nekoj toa go pravi. “Konkurencijata na makedonskiot pazar vo delot na vakcinite be{e dobra rabota za da se ponudat i takvi so poevtini ceni. Toa se vrvni proizvoditeli od zemji od EU”, dodade Zahariev.

MINISTERSTVOTO ZA ZDRAVSTVO DEMANTIRA “Tvrdewata na Glakso se neto~ni, neosnovani i krajno tendenciozni. So ova sakaat da izvr{at pritisok vrz Komisijata za `albi za ostvaruvawe ekstra profit na smetka na osigurenicite i buxetot. Farmas e eliminirana bidej}i ne gi ispolnuva uslovite za ~uvawe vakcini”, be{e obrazlo`enieto od Ministerstvoto za zdravstvo, upateno do javnosta zav~era.

BUJAR OSMANI

NIKOJ NE E NEDOPIRLIV

I

meto na porane{niot iot hrvatski premier, Ivo Sanader, od den na den s$ pove}e se ocrnuva va poradi negovata povrzanost st so mnogubrojnite koruppciski aferi, koi izlegoa oa na videlina vo hrvatskata ata javnost. Za nego se zaka~eni eni krupni finansiski aferi eri koi vredat nekolku milioni oni evra. Sanader go vrzuvaat aat so skandalot so avstriskata ata banka Hipo Alpe Adria, ia vo koj se vme{ani visoki funkcioneri, politi~ari i bankari od Balkanot. Hrvatskoto obvinitelstvo po~na istraga vo vrska so 800.000 germanski marki koi Sanader, navodno, gi dobil od biznismenot Miroslav Kutle, koj e eden od 50-te najbogati Hrvati, za da mu ovozmo`i kredit vo ovaa avstriska banka. No, negovite skandali ne zavr{uvaat so Hipo banka. Imeto na Sanader izleze na videlina i vo aferata Fimi-media, vo koja marketing-agencija bliska do toga{nata vlada na Sanader, naplatuvaj}i nepostoe~ki

IVO SANADER uslugi, o{tetila javni pretprijatija za 20,5 milioni evra. Vo vremeto na vladeewe na Sanader, isto taka, producirana e i aferata so privatizacijata na naftenata kompanija INA. Istra`nata komisija za privatizacijata na INA se obiduva da gi rasvetli faktite i site dogovori me|u hrvatskata Vlada i ungarskiot strate{ki partner MOL. Sanader “pobegna” od Hrvatska vo momentite koga izleguvaa na povr{ina faktite za negovata vme{anost vo pove}e aferi, a sega se vrati, najverojatno za da doka`e deka e nevin, a ne nedopirliv.

MISLA NA DENOT

SVETOT E OPASNO MESTO. NE ZARADI LU\ETO [TO SE ZLOBNI, TUKU ZARADI LU\ETO [TO NE PRAVAT NI[TO VO VRSKA SO TOA

ALBERT AJN[TAJN FIZI^AR I NOBELOVEC


4 07.10.2010

^ETVRTOK

NAVIGATOR

 SVET

0-24 

...@IVOT NA CRVENATA PLANETA

...POMO[

...FRANKFURT

NASA odobri misija do Mars

11,7 milijardi dolari za borba protiv SIDA

Po~na najgolemiot saem na knigata vo svetot

ASA odobri misija vo iznos od 438 milioni dolari, rakovodena od univerzitetot vo Kolorado, Boulder, koja }e go istra`uva Mars i }e prou~uva dali tamu nekoga{ imalo `ivot.

eneralniot sekretar na ON, Ban Ki Mun, izjavi deka Globalniot fond za borba protiv SIDA, tuberkoloza i malarija }e dobie 11,7 milijardi dolari. Vo moment koga vladite gi stegaat remenite, ova ispra}a silna poraka.

N

G

DAJTE DOBRI PATI[TA I STIMULACII ZA IZVOZNI KOMPANII! Me|u ostanatite merki za zgolemuvawe na proizvodstvoto i pottiknuvawe na izvozot, Stopanskata komora pobara od Vladata da obezbedi 10 milioni evra za subvencionirawe na kamatnite stapki na kreditite

D

spasevska@kapital.com.mk

a se podobri patnata i `elezni~kata infrastruktura, da se sozdade klima za vlez na stranski investicii, da se zgolemi poddr{kata na malite i sredni pretprijatija, dr`avata da dava stimulacii za izvoznite kompanii i da se otvorat alternativni pazari. Ova se del od barawata na stopanstvenicite koi u~estvuvaa na v~era{niot Upraven odbor na Stopanskata komora na Makedonija so cel zgolemuvawe na izvozot i porast na proizvodstvoto. Za taa cel, vo periodot {to sleduva, Komorata, vo sorabotka so biznis-zaednicata i so ekspertite, preku organizirawe na tribini }e raboti na izgotvuvawe na predlog-merki za pottiknuvawe na izvozot. Stopanskata komora bara da se najde na~in da se zajakne konkurentnosta na kompaniite i da se ovozmo`i pristap do stranski pazari, da se sklu~at dogovori za slobodna trgovija me|u Makedonija i Rusija, a neophodni se i refundacii za izvoz naso~en kon regionalniot pazar, kako i nadminuvawe na aktuelnite pre~ki koi ja optovaruvaat trgovijata

vo ramkite na CEFTA. Komorata bara i Vladata da obezbedi 10 milioni evra so koi preku MBPR }e se subvencioniraat kamatnite stapki na kreditite, kako i eden milion evra od buxetot za subvencionirawe na kamati za krediti za otkup i prerabotka na zemjodelski proizvodi . Spored pretsedatelot na Komorata, Branko Azeski, zgolemuvaweto na izvozot e edna od najbitnite raboti za pogolem razvoj na makedonskata ekonomija. “Potrebno e da se ras~isti problemot so sopstvenosta na zemji{teto, da se pravi razlika koj e sopstvenik na kapitalot, a koj rabotnik, da se po~ituvaat dogovorite

 3 FAKTI ZA...

923.323 31.986 1,3

LU\E OD VKUPNOTO NASELENIE VO ZEMJAVA SE SMETAAT ZA AKTIVNI, ODNOSNO RABOTOSPOSOBNI OD NIV IMAAT ZAVR[ENO VISOKO OBRAZOVANIE, NO NE SE VRABOTENI PROCENTNI POENI SE ZGOLEMIL BROJOT NA NEVRABOTENI @ENI VO SPOREDBA SO MINATATA GODINA

me|u kompaniite i da se sproveduvaat zakonite. Ova ne e barawe na novi merki do Vladata, tuku sakame da otvorime rasprava vo koja }e se vklu~at site strani i niz dijalog da dojdeme do najdobrite re{enija za ekonomskata politika vo 2011 godina”, veli Azeski. Ilija Ge~ev, sopstvenik na edna od najgolemite izvozni kompanii vo ~eli~nata industrija, IGM od Kavadarci, veli deka dr`avata treba da napravi uslovi za zgolemuvawe na izvozot, no i sekoja izvozna kompanija treba da razmisluva deka Makedonija e mal pazar. “Dr`avata treba da sozdade povolna biznis-klima. Jas predlagam da se oslobodi

saem od ovoj vid vo svetot.

 DVA, TRI ZBORA

 STOPANSKATA KOMORA SO PREDLOG-MERKI ZA POGOLEM IZVOZ

ALEKSANDRA SPASEVSKA

o Frankfurt po~na presti`niot saem na knigata. Ovaa godina vo fokus na saemot se novite tehnologii i digiVtalnite sodr`ini. Frankfurtskiot saem na knigata e najgolem

vizniot re`im na Makedonija za drugite zemji. Na primer, kompaniite od Indija, Kina Rusija i Brazil da mo`at slobodno da doa|aat vo Makedonija i da kupuvaat bidej}i tie se golemi pazari. Strategijata na IGM e izvoz, no i investicii vo zgolemuvawe na proizvodstvoto. Nie razmisluvame kako pove}e da prodavame nadvor”, veli Ge~ev. Del od biznismenite baraat pogolema poddr{ka od dr`avata, pred s$ preku po~ituvawe na obvrskite kon kompaniite i olesnuvawe na procedurite za dobivawe na dozvoli, no i pogolemi investicii vo infrastruktura. “Zakonot za koncesii se menuva{e nekolku pati. Ne mo`eme da dobieme koncesija za rudnik i zatoa, namesto da izvezuvame, }e uvezuvame ruda. Ako dobieme koncesija za rudnik }e se zgolemi izvozot i vrabotensota”, veli Mihajlo Mihajlovski, generalen direktor na Feni Industri. Kako problem toj gi poso~uva ~estoto zgolemuvawe na cenite na koncesiite za mineralni surovini i neredovnoto pla}awe na obvrskite od strana na dr`avata.

“Isklu~ena e verojatnosta da bidat prezemeni novi restriktivni merki, duri i ako buxetskiot deficit za 2009 godina bide revidiran od Evrostat. Ako e zna~itelno toa revidirawe, }e ima mnogu malku implikacii za buxetskiot deficit na Grcija. Ne samo vo ovaa, tuku i vo slednite godini.” JORGOS PAPAKONSTANTINU minister za finansii na Grcija

“Ne postojat indikacii deka na Germanija & se zakanuva neizbe`en teroristi~ki napad, iako zemjata, generalno, e cel na teroristite. Bezbednosnite slu`bi detalno ja istra`uvaat sekoja informacija. Nie rabotime na toa, no ne zboruvame mnogu.” TOMAS DE MEZIJER minister za vnatre{ni na Germanija

raboti

“Seriozno ja razgleduvam mo`nosta da se kandidiram na pretsedatelskite izbori vo SAD vo 2012 godina. So prisustvoto vo Belata ku}a mo`e da se vnese prefinetost i zdrav razum. Jas sum republikanec, taka {to ako napravam ne{to, }e go napravam kako republikanec.” DONALD TRAMP milijarder

 GADGETS

 PROCENKI...  HOZE VIWALS

direktor vo MMF za kapitalni pazari

FINANSISKIOT SISTEM SE U[TE E SLABA TO^KA VO EKONOMIJATA

B

erzite i ponatamu se ~uvstvitelni na negativni iznenaduvawa i mo`at brzo da se vratat na krizniot na~in na rabotewe”, predupredi Hoze Vinals, direktor na oddelenieto na kapitalni pazari na MMF. Finansiskiot sistem i ponatamu e slaba to~ka na globalnoto ekonomsko zazdravuvawe. Napredokot vo vospostavuvawe na globalnata finansiska stabilnost trpi poradi ekonomskoto zabavuvawe vo razvienite zemji, a pazarite i ponatamu se podlo`ni na negativni iznenaduvawa, se naveduva vo izve{tajot objaven pred po~etokot na sostanokot na MMF i SB vo Va{ington od 8 do 10 oktomvri. MMF oceni deka na razvienite ekonomii im se zakanuvaat golem broj rizici, vklu~uvaj}i gi visokite javni dolgovi.

I

DIGITALEN PARI^NIK ako s$ u{te drik Palmbled. Ovoj

sme vo erata na plasti~nite kreditni i debitni karti~ki, naskoro ovoj trend }e bide “aut”. Vo vreme koga e-bankarstvoto zazema va`en udel vo finansiskite transakcii, na povidok e lansiraweto na prviot digitalen pari~nik, izraboten od strana na dizajnerot Fre-

gaxet koj, spored ekspertite, nabrzo }e zavladee so svetot, ovozmo`uva sli~en na~in na pla} awe kako so karti~kite, me|utoa, bezbednosta e zna~itelno pogolema. Digitalniot pari~nik ima mali dimenzii, li~i na USB-stik i ima daleku poprakti~na primena za razlika od negovite prethodnici.


^ETVRTOK

POLITIKA

SRD PISMENO JA OPOMENA TV A1

S

ovetot za radiodifuzija (SRD) v~era & izre~e merka "pismena opomena” na televizija A1, poradi samovolnoto prekinuvawe na programata na 4 oktomvri. Vo obrazlo`enieto na Sovetot stoi deka TV A1 so prekinot na programata go prekr{ila ~lenot 72 od Zakonot za radiodifuzna dejnost, koj predviduva televiziite so nacionalna koncesija dnevno da emituvaat najmalku 12 ~asa programa.

Vo soop{tenieto od SRD se konstatira deka so gestot na TV A1 javnosta bila dovedena vo zabluda deka SRD izrekol merka za zabrana za emituvawe programa (sankcija koja postoi i koja Sovetot ja izrekuva pri pote{ki prekr{uvawa na Zakonot), a vistinata e deka izre~enata merka se odnesuvala isklu~ivo na ednodnevna zabrana za reklamirawe. "TV A1 se bune{e na odlukata na Sovetot donesena vo

07.10.2010

5

BALKANSKITE POLICII ]E RABOTAT ZAEDNO! 2008 godina i saka{e da ja izmeni. Izbraa ~uvstvitelen tajming za sproveduvawe na merkata, no napravija u{te eden prekr{ok so neemituvaweto programa 24 ~asa. Dosega, vo pove}e navrati i na drugi mediumi im bila izrekuvana merka za zabrana na reklamirawe, no sekoga{ bila sproveduvana bez problem i bez javnosta voop{to da go po~uvstvuva toa", izjavi za "Kapital" portparolot na SRD, Bor~e Manevski.

M

inistrite za pravda i za vnatre{ni raboti od devet zemji na Jugoisto~na Evropa vo Belgrad potpi{aa Memorandum za sorabotka vo borbata protiv organiziraniot kriminal. Dokumentot go poddr`aa pretstavnici na Srbija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Romanija, Albanija, Makedonija, Hrvatska, Slovenija i Bugarija, a od makedonska strana go potpi{a ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska. Memorandumot

predviduva zajaknuvawe na sorabotkata na policiite i na obvinitelstvata od ovie zemji, kako i podobra razmena na informacii za ovoj vid kriminal. Jankulovska, koja govore{e na rabotnata sesija posvetena na trgovijata so lu|e i ilegalnata migracija, vo svoeto izlagawe prezentira{e del od opservaciite na makedonskata policija za ovoj vid organiziran kriminal. "Trgovijata so lu|e i krium~areweto na migranti mo`e da se smetaat

kako tret po opasnost vid na organiziran kriminal, {to nosi najgolem profit za kriminalcite", izjavi Jankulovska vo svoeto izlagawe. Srpskata ministerka za pravda, Sne`ana Malovi}, predlo`i zemjite od Balkanot da vospostavat zaedni~ki nalog za apsewe, so cel poefikasna borba protiv organiziraniot kriminal, po ugled na nalogot od zemjite na EU, kade {to i postapkata za ispora~uvawe na uapsenite e skratena od 9 meseci na 45 dena.

SOBRANIETO BRZA DA JA ISPOLNI NORMATA OD BRISEL

OD PARTISKI ZAKONI SE NEMA VREME ZA EVROPSKITE!  Ostanaa 30 zakoni so evropsko znamence, koi makedonskiot Parlament treba da gi izglasa do Izve{tajot na Evropskata komisija za napredokot na Makedonija. Dodeka vlasta se fali so ve}e izglasanite 60, opozicijata obvinuva deka se raboti samo na kvantitet, i toa vo posleden moment

R

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

eformite na koi insistira Brisel ne treba da bidat samo deklarativni zalo`bi i zakonski izmeni koi nema da za`iveat, tuku treba da donesat konkretni promeni vo funkcioniraweto na instituciite. So ovaa zabele{ka, parlamentarnata opozicija go otvora pra{aweto - kolku zakonite prepi{ani do zbor od evropskite, koi }e imaat odlo`ena primena, odnosno }e stapat na sila koga Makedonija }e stane ~lenka na EU, se samo ma~kawe na o~i na doma{nata javnost. "Problemot na ovaa vlada e toa {to taa 11 meseci od godinata raboti na svojata partiska agenda, a samo eden mesec vo godinata na evropskata", smeta prateni~kata na SDSM, Radmila [e|erinska. Taa objasnuva deka problemot vo zakonite so evropsko zna-

mence e {to preku niv vlasta se obiduva da go nadomesti izgubenoto vreme vo nosewe na realno potrebni zakoni, namesto takvi koi nikoga{ nema da se implementiraat vo zemjava, dokolku taa seriozno ne poraboti na svojata evroatlantska agenda, dodava [e}erinska. Spored nea, primer deka vlasta preku zakonite so evropsko znamence si turka svoja agenda e zakonot za trgovija, koj be{e menuvan pred samo edna godina, a sega povtorno se menuva so cel da se zgolemat dava~kite kon dr`avata. Za [e}erinska ve}e e predvidlivo kakvi }e bidat ocenkite vo izve{tajot na EK. "Vo izve{tajot }e pi{uva da ste donele zakoni, no tie ne se implementirani". So ist stav e i Flora Kadriu od Nova Demokratija. Spored Kadriu, zakonite od evropskata agenda ne samo {to ne se usoglaseni so evropskoto zakonodavstovo, tuku tie ne se usoglaseni nitu so

doma{noto. "Tokmu ovie zakoni koi sega gi brzame tolku mnogu se so odlo`ena primena, duri otkako }e staneme del od Evropskata unija", veli Kadriu. So samoto toa {to vo zakonot nema utvrdeno buxetska ramka za toa kolku pari } e bidat potrebni za nivnoto implementirawe, Vladata jasno ka`uva deka nema namera da gi implementira ovie zakoni, dodava taa. Spored Kadriu, nejzinite kolegi od VMRO–DPMNE i DUI u{te edna{ doka`ale deka se samo glasa~ka ma{ina. "So ovie zakoni ne se doka`uva deka nie imame seriozen pristap kon Evropskata unija i NATO. So ovie zakoni samo se odvlekuva vnimanieto od realniot problem, a toa e re{avaweto na sporot za imeto", dodava Kadriu. Od vladeja~kata VMRO–DPMNE gi otfrlaat obvinuvawata na opozicijata. "Opozicijata prvo n$ obvinuva{e deka sme ja

RIKER I BERGANT ZA SPOROT ZA IMETO

DA SE NAJDE RE[ENIE VO SLEDNITE NEDELI! KATERINA SINADINOVSKA

N

sinadinovska@kapital.com.mk

ATO be{e mnogu jasen na Samitot vo Bukure{t i na lanskiot vo Strazbur i Kil. Poziciite i o~ekuvawata se deka Makedonija }e dobie pokana za polnopravno ~lenstvo vo NATO vedna{ {tom se re{i pra{aweto so imeto. Se nadevame deka toa }e se slu~i. So ovie zborovi, ambasadorot na SAD, Filip Riker, pora~a deka pozicijata na Va{ington vo odnos na sporot i integraciite na Makedonija e poznata i nepromeneta. Deka bez re{enie na sporot ne mo`e da se o~ekuva deblokada pora~a i ambasadorot na Republika Slovenija, Alan Bergant, v~era vo Skopje: #Slovenija posakuva vo slednite nekolku nedeli da se najde re{enie na dolgogodi{niot gr~ko-makedonski spor za imeto, a makedonskite vlasti da vlo`at maksimalni napori za da se uspee vo ova, iako se raboti za edno mnogu ~uvstvitelno pra{awe, za ~ie re{avawe e potrebna mudrost i hrabrost, za pritoa da se za~uvaat makedonskiot jazik i identitet”, izjavi Bergant.

Zav~era, pretsedatelot \orge Ivanov, ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski i ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, od Rim, Strazbur i Wujork izlegoa so koordinirana izjava vo koja pobaraa deblokada na integraciite, so priem na zemjata prvo vo NATO, a potoa i vo EU, pod privremenata referenca FIROM. Ova e nova strategija na makedonskiot dr`aven vrv, koja kaj ju`niot sosed ve}e se tolkuva kako obid za zaobikoluvawe na porakite koi pristignuvaat i od Brisel i od Va{ington. Vesnikot “Etnos”, vo tekst so naslov “Studen tu{ od NATO za Skopje” go komentira stavot na generalniot sekretar na Alijansata, Andres Fon Rasmusen, deka bez re{enie na sporot nema otvoreni vrati

za Makedonija, kako u{te edna poraka do vlasta vo Skopje da bide fleksibilna, iako Rasmusen pora~uva deka pritisokot }e bide naso~en i kon dvete strani. Od v~era, vo Brisel e liderot na DUI, Ali Ahemti, koj }e ima sredba so komesarot za pro{iruvawe na Unijata, [tefan File, kako i so {efot na oddelot za pro{iruvawe za Makedonija, Kristijan Hedberg. Na sredbite Ahmeti najavi deka sli~no kako i pretsedatelot i ministerskiot dvoec }e lobira za vlez na Makedonija vo EU. Premierot Nikola Gruevski, pak, otpatuva za Strazbur, kade {to }e odr`i govor vo ramkite na Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa.

@BOGAR VO SKOPJE

[efot na slovene~kata diplomatija, Samuel @bogar, na 12 noemvri, tri dena po objavata na Izve{tajot na Evropskata komisija i edna nedela pred Samitot na NATO, }e prestojuva vo nekolkudnevna rabotna poseta na Skopje.

napu{tile EU agendata, a sega koga povtorno se rasprava za evropskite zakoni vo Sobranieto, tie nema za {to da zboruvaat, pa velat deka zakonite ne bile usoglaseni so evropskite", veli Silvana

Boneva od VMRO–DPMNE. Taa dodava deka za site zakoni koi dosega se doneseni bila napravena javna rasprava. Za niv imalo {iroki konsultacii, a ne bile bukvalno iskopirani od evropskite.

"Ne e to~no deka ovie zakoni nema da bidat primenlivi dodeka ne vlezeme vo Evropskata unija. Nie mora da gi usvoime ovie zakoni sega za da mo`eme da pristapime kon postavuvawe na terenot za nivna implementacija, za {to pred s$ se potrebni brojni obuki i edukativni seminari so ~ija pomo{ zakonite } e mo`at pouspe{no da se primenat vo praktika koga } e dojde vremeto za toa", pojasnuva Boneva. Taa priznava deka vo nekoi zakoni ne bile predvideni sredstva za nivna implementacija, kako {to bil Zakonot za za{tita na `ivotnata sredina od te{ki metali, no tie vedna{ alarmirale i pobarale sredstva od buxetot. Od po~etokot na godinata dosega makedonskiot Parlament usvoi 60 zakoni, a za celosno ispolnuvawe na nacionalnata programa ostanuvaat u{te 30 koi, spored sobraniskata agenda, }e se glasaat do krajot na ovoj mesec.


6 07.10.2010 FOKUS: MULTINACIONALNITE KOMPANII NE SEDAT MIRNI

S

METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

vetot po~nuva da li~i na globalno selo vo koe globalizacijata od den na den s$ pove}e e bazirana na `elbite na globalnite korporacii. Tie, `elni {to pove}e da go zgolemat svojot kapital i da go za{titat od golemite dava~ki vo svoite zemji, postojano se vo potraga po destinacii koi za niv bi pretstavuvale dano~en raj, vo koi na smetka na mnogubrojnata niskoprihodna sredna klasa svojot kapital zna~itelno bi go oplodile, pritoa nevodej}i smetka za svojata op{testvena, socijalna i ekolo{ka odgovornost za zemjata-doma}in. Denes s$ pove}e sme svesni deka golemite korporacii, za dobro ili lo{o, imaat golemo vlijanie vrz na{iot `ivot. Deka toa e taka zboruva i zastra{uva~kiot podatok deka od 100 najgolemi ekonomii vo svetot, duri 51 se korporacii, a samo 49 dr`avi. Amerikanskite i evropskite ekonomisti se zagri`eni od zgolemenite prekuokeanski aktivnosti na multinacionalnite korporacii vo pogled na konstantniot transfer na tehnologija, know how i kapital vo golem broj dr`avi, no pred s$ vo Kina i vo Indija. Nekoga{niot pat na svilata povtorno stanuva aktuelen, no za razlika od porano, sega e pat na realokacija na kapitalot na multinacionalnite korporacii. Zagri`enosta e do tolku pogolema {to vakviot transfer na kapital vo ovie zemji so mnogubrojna niskoprihodna sredna klasa se odrazuva so zgolemena vrabotenost, za smetka na s$ pogolemata nevrabotenost vo SAD i vo Evropa. Spored odredeni presmetki na institutot Mekkinzi (McKinsey) vo SAD, dokolku ovoj trend prodol`i i vo bliska idnina, se o~ekuva duri 11% od rabotnite mesta vo SAD da bidat preneseni vo dr`avi kako {to se Kina i Indija. Vakvata realnost sigurno vo idnina bi imala ne samo ekonomski, tuku i silni politi~ki implikacii vo Amerika. Kina i Indija vo poslednive nekolku godini, zaedno so Rusija i Brazil, se smetani za najdobri investiciski destinacii vo svetot. Ovie zemji go so~inuvaat poznatiot BRIK (Brazil, Rusija, Indija i Kina) i vo poslednite nekolku godini se najinteresni investiciski destinacii. Rizikot koj go prezedoa multinacionalnite kompanii vo izminatite 20 godini vo pogled na transferot na sopstveniot kapital vo ovie ~etiri dr`avi, na kraj im be{e vozvraten so duri ~etirikraten povrat na kapitalot.

A

spiraciite za integracija na Makedonija vo Evropskata unija povlekoa i golemi predizvici na poleto na ekonomskite aktivnosti. Za po~etok, pridobivkite od toa {to }e bideme del od evropskiot pazar }e rezultiraat so otvorawe na makedonskoto stopanstvo kon ogromnata konkurencija, {to na kraj mo`e da go dovede vo pra{awe opstanokot na mnogu doma{ni kompanii. Ova osobeno se odnesuva na onie koi ne }e mo`at da se soo~at so predizvikot nare~en konkurencija. No, sepak, konkurencijata e zdrava rabota, bidej}i na kompaniite }e im ovozmo`i u{te pogolem rast i razvoj. Zatoa, so cel makedonskata ekonomija popodgotvena da se soo~i so ovie predizvici, od imperativna va`nost e privlekuvaweto stranski direktni investicii, odnosno stranski kapital.

KOI SE NOVITE DESTINACII NA KAPITALOT?

 Trendot na realokacija na kapitalot e vo t.n. grani~ni ekonomii, koi se pogodni za investirawe, bidej}i gi karakterizira mala kapitalizacija i likvidnost, {to na investitorite im ovozmo`uva dolgoro~nost i povrat na nivnata investicija, prosledeno so oploduvawe na kapitalot Ovie brzoraste~ki ekonomii, zaedno so ekonomiite vo razvoj, opfa}aat re~isi tri ~etvrtini od zemjinata teritorija, a zemjite na BRIK se samo ~etiri od vkupno 170 vakvi ekonomii koi momentalno postojat vo svetot. GRANI^NI EKONOMII Denes svojata nova destinacija kapitalot ja bara i vo novi ekonomski regioni. Trendot na realokacija na kapitalot e vo takanare~enite grani~ni ekonomii. Terminot e vospostaven vo 1992 godina i se odnesuva na ekonomii

pogodni za investirawe, koi gi karakterizira mala kapitalizacija i likvidnost. Poradi toa, ovie ekonomii se od golem interes za investitorite, bidej}i im ovozmo`uvaat dolgoro~nost i povrat na nivnata investicija, prosledeno so oploduvawe na kapitalot. Do pred odreden vremenski period ovie ekonomii gi karakterizira{e golema zatvorenost i slaba liberalizacija, pa stranskiot kapital mnogu te{ko mo`e{e da go najde vistinskiot pat za vlez. Sega, tie od investitorite se smetaat za

idnite BRIK. Momentalno, spored MSCI indeksot, koj go koristat fond-menaxerite, kako grani~ni ekonomii se smetaat duri 26 dr`avi od Centralna i Isto~na Evropa, Amerika, Afrika, Sredniot Istok i Azija. Na~inot na koj ovoj indeks gi odreduva ekonomiite kako grani~ni se sostoi od odreduvawe na nekolku parametri, me|u koi se sociopoliti~kite sostojbi, ekonomskata odr`livost i slobodata na pristap na stranski kapital. Vrz osnova na ovie parametri, ekonomiite na Srbija i Romanija

se smetaat za grani~ni. Istoto se odnesuva i za Obedinetite Arapski Emirati, Pakistan, Vietnam i Argentina. Karakteristika za ovie ekonomii e i faktot {to naselenieto koe `ivee vo niv zra~i so `elba za napredok, podobruvawe na `ivotniot stil i obrazovanie po primerot na zapadnite ekonomii, odnosno ekonomiite na razvienite dr`avi. Menaxerot na Black Rock Global Emerging Markets Fund, Sem Vaht, vo grupata na vakvi ekonomii gi vbrojuva i Panama, Saudiska

MAKEDONSKITE MO@NOSTI ZA PRIVLE

Vo Vladata smetaat deka na{ata dr`ava stanuva s$ pokonkurentna na poleto na privlekuvawe stranski kapital. “Vo odnos na delovnata klima, stanuvame s$ pokonkurentni, so ogled na poslednite podatoci na Doing business, spored koj Makedonija e na 32 mesto vo svetski ramki vo pogled na mo`nostite za biznis, {to e skok od 37 mesta vo odnos na 2009 godina. Vo pogled na po~nuvaweto biznis sme na {esto mesto vo svetski ramki. Makedonija, isto taka, stanuva atraktivna vo pogled na ~ove~kite resursi, od aspekt na visina na platata, kako i kvalitetno obrazovana i kvalifikuvana rabotna sila. Vo odnos na namaluvaweto na tro{ocite za plata, so merkite na Vladata za namaluvawe na prido-

nesite se vlijae pozitivno vo taa nasoka. Sepak, bi povlekol deka kvalifikuvanata rabotna sila ima odlu~uva~ka uloga za investitorite. Zatoa, so cel da bideme i ponatamu atraktivni, vo pogled na kvalifikuvanosta na rabotnata sila, mora da se prezemat odredeni obrzovni aktivnosti i reformi naso~eni kon obezbeduvawe obrazovanie i znaewe koe e potrebno i nametnato od sostojbite vo industrijata, tehnologijata i pazarot na kapital, voop{to”, izjavi Fatmir Besimi, minister za ekonomija. Spored Besimi, vrz privlekuvaweto na stranskiot kapital, sekako, vlijaat i mnogu drugi faktori, kako {to se infrastrukturata, dano~nata politika na dr`avata, no i politi~kata stabilnost.

“Svesni deka i ovie faktori vlijaat vrz odlukata na investitorite, Vladata raboti na nivno podobruvawe. Inaku, so svojata mestopolo`ba Makedonija ima komparativna prednost za privlekuvawe stranski kapital, osobeno so ogled na toa {to niz na{ata dr`ava pominuvaat dva mnogu va`ni koridori, 8 i 10. Toa treba da se iskoristi vo kontekst na razvojot na Makedonija kako otvorena ekonomija. So drugi zborovi, otvorenosta na na{ata ekonomija i integrativnite procesi na dr`avata se imperativ za podinami~en i odr`liv razvoj. Makedonija mora da bide otvorena kon site zainterseirani potencijalni partneri”, veli Besimi. Dr`avava ve}e e potpisnik na nekolku spogodbi za slobodna

trgovija (Dogovorot za stabilizacija i asocijacija so EU, CEFTA, EFTA, Turcija i Ukraina), {to opfa}a pazar od 600 milioni `iteli. Isto taka, imame i dogovori so 27 zemji za za{tita na investicii. Sepak, spored Besimi, mnogu raboti i ne se realizirani poradi ekonomskata kriza, no i poradi politi~kiot problem povrzan so imeto. “Stranskiot kapital i toa kako mo`e da vlijae vrz makedonskata ekonomija. Zatoa, smetam deka ne samo {to e va`en, tuku e i neophoden faktor za pogolem razvoj na makedonskata ekonomija, bidej}i ovozmo`uva prenos na tehnologija i znaewa. Vsu{nost, na ovoj na~in makedonskite kompanii i ekonomija }e bidat u{te pokonkurentni”, smeta Besimi. Spored nego, vreme e i makedonskite


^ETVRTOK

Arabija i Katar. Spored nego, ovie ekonomii imaat golem investiciski kapacitet i nudat odli~ni mo`nosti za investirawe. “Ovie dr`avi premnogu ~esto se ignorirani, {to se dol`i na nedostigot od kompetentni analizi i mediumska prisutnost, a ne na nedostig od investiciski mo`nosti“, veli Vaht. Investitorite izminatite godini, a i denes, prete`no gi favoriziraat zemjite na BRIK, iako vo izminatiov period ekonomiite na Kolumbija i Egipet spored site performansi gi nadminaa ekonomiite na ovaa poznata ~etvorka. Grani~nite ekonomii se karakteriziraat so niska stapka na zadol`enost, za razlika od ekonomiite na SAD i zemjite od Zapadna Evropa, kade {to ovaa zadol`enost dostigna nivo od re~isi 70% od bruto-doma{niot proizvod. Vo posledno vreme zadol`enosta na grani~nite ekonomii duri bele`i i pad. No, vakvata niska zadol`enost ne e samo edinstveniot faktor koj mo`e da bide privle~en za kapitalot na multinacionalnite kompanii i, sekako, na stranskite investitori. Tuka se i mo`nostite za razvoj na razli~ni tipovi industrii. Sepak, ne e s$ idealno. Postojat i odredeni negativni momenti i problemi. Likvidnosta, na primer. TURA NIZ NAJDOBRITE PAZARI NA KAPITAL Isto~na Azija e regionot koj, spored mnogu investitori, }e ima najdobra 2010 godina, so perspektiva istiot trend da prodol`i i vo idnina. Ekonomiite od ovoj region vo 2009 godina se soo~ija

51

ekonomija od 100 najgolemi vo svetot se korporacii, a samo 49 dr`avi

so silni recesivni procesi za da do`iveat vistinska prerodba na krajot od ovaa godina i vo tekot na 2010 godina. Izvoznite mo`nosti na ekonomiite od ovoj region i ponatamu prodol`uvaat da go zgolemuvaat svojot volumen. Nivnoto zazdravuvawe se realizira{e preku mnogu mali, re~isi bezna~ajni fiskalni stimuli, a, voedno, niv gi karakterizira i mnogu soliden bilans na pla}awa, kako i mo`nosti za finansirawe. Tokmu zatoa se poka`aa i kako odli~ni destinacii za kapitalot na golemite kompanii. Japonija, i pokraj problemite so koi se soo~uva, kako {to se buxetskiot deficit i golemiot stepen na zadol`enost, s$ u{te e edna od najgolemite izvozni ekonomii vo svetski ramki. Zatoa, ekonomijata na ovaa zemja e edno od najdobrite mesta za investirawe. Kina, koja e edna od najgolemite svetski ekonomii, mo`no e naskoro da gi dostigne, pa i da gi nadmine, ekonomiite na zapad. Nejzinata ekonomija, koja godinava zabele`a rast od “samo” 8%, vo idnina e mo`no da se soo~i so silni inflatorni dvi`ewa. Sepak, zgolemeniot broj na naselenieto od srednata klasa, evtinata rabotna sila i zgolemenite potro{uva~ki apetiti na naselenieto nudat golemi investiciski mo`nosti. Koreja i Tajvan, kako del od aziskite tigri, imaa golem ekonomski rast vo 2010 godina, koj ne be{e ve{ta~ki baziran na razni fiskalni ili monetarni stimuli, tuku na realna ekonomska aktivnost, pa zatoa i ovie zemji se dobri mesta za vlo`uvawe na kapitalot. Avstralija i Indonezija pominaa sli~no kako Koreja i Tajvan. Od aspekt na investiraweto, Avstralija i toa kako e interesna za investitorite, zatoa {to pretstavuva eden od svetskite rudarski centri. Odej}i kon zapad, doa|ame do Indija, koja i ponatamu pretstavuva odli~no mesto za investirawe,

FATMIR BESIMI

MINISTER ZA EKONOMIJA “Otvorenosta na na{ata ekonomija i integrativnite procesi na dr`avata se imperativ za podinami~en i odr`liv razvoj. Makedonija mora da bide otvorena kon site potencijalni partneri.”

NAJDOBRI BIZNIS-DESTINACII SPORED FORBS

Spored najnovata lista na Forbs, objavena ovoj septemvri, Danska e zemjata koja, vrz baza na analizite za rastot na BDP, iznosot na BDP po `itel, trgovskiot bilans, naselenieto i sostojbata vo buxetot, se smeta za najdobra biznis-destinacija vo svetot. Na vtoro mesto sleduvaat Hong Kong i Nov Zeland. Od drugite evropski zemji, najdobro pozicionirani se Irska na {estoto mesto, [vedska na sedmoto i Norve{ka na osmoto mesto. Germanija e na 20 pozicija. SAD zabele`a najgolem pad na ovaa lista godinava. Od lanskoto vtoro mesto godinava padna na devetta pozicija. Velika Britanija go zazede desettoto mesto, a Avstralija 11. Kaj zemjite od Latinska Amerika, najdobro pozicionirani se ^ile na 23 mesto, Peru na 49, Kolumbija na 51, Meksiko na 55, Urugvaj na 60, Brazil na 62, Paragvaj na 88, Argentina na 93, a na samoto dno e Venecuela.

osobeno vo metalnata industrija i autsorsingot na IKT-tehnologijata. Iako se soo~uva so prili~no golema zadol`enost od okolu 12% od BDP, sepak, poradi odli~no izbalansiranata monetarna politika i ponatamu e edna od najdobrite kapitalni destinacii na golemite kompanii. Vo Evropa, edinstveno Germanija ima ekonomija so koja mo`e da se pofali kako privle~na investiciska destinacija. Po~nuvaj}i od 1990 godina, germanskata ekonomija site ja opi{uvaa kako bavnoraste~ka. Ovojpat, nejzinata ekonomija gi iznenadi re~isi site investitori. Nejzinite izvozni pozicii mo`e da se opi{at samo kako izvonredni. Vo zemjite od Isto~na Evropa, najdobri mo`nosti investitorite mo`e da o~ekuvaat kaj dr`avite koi svojata valuta ne ja vrzuvaat za evroto, kako {to e Polska, na primer. Dr`avite ~ii ekonomii se vrzani so evroto vo naredniot period postojano }e bidat vo potraga po olesnuvawe na posledicite predizvikani od devizniot kurs. Ju`na Evropa treba da se odbegnuva. Dovolno e da se spomenat samo Grcija i [panija i investitorite vedna{ se svesni za perspektivite na nivniot kapital dokolku go vlo`at vo ovie ekonomii. Pominuva}i go Atlantskiot Okean, zapirame kaj zemjite od Latinska Amerika. Brazil ima{e izvonredna 2009 godina. Na primer,

re~isi site zemji se tuka nekade, sli~ni me|u sebe, taka {to namalenite danoci od Vladata se dobra inicijativa za privlekuvawe kapital, no ne i najbitna. Za nekolku namaleni procenti na danok nikoj stranski investitor ne bi do{ol da investira. Vo pogled na infrastrukturata, kako dr`ava imame prili~no soliden telekomunikaciski sektor, {to e komparativna prednost. Tuka bi ja navel i patnata infrastruktura i mestopolo`bata na dr`avata, {to isto taka e determinira~ka prednost za privlekuvawe stranski kapital. Rabotnata sila e prednost, no dokolku stranskite investitori razvivaat industrii koi se trudovo intenzivni, kako {to e tekstilot. Dokolku stanuva zbor za pospecifi~ni industriski sektori,

GLAVNI PREDIZVICI ZA INVESTITORITE Koga podobro bi se analizirale slu~uvawata vo ramkite na globalnata ekonomija, toga{ sosema e ispravno da se ka`e deka ona {to se slu~uva{e vo tekot na prvite osum meseci i ona {to n$ o~ekuva vo poslednite ~etiri meseci od godinata nalikuva na prikazna za dve ekonomii. Golemite monetarni i fiskalni stimulativni programi niz celiot svet uspeaja da vlijaat vrz brutodoma{niot proizvod na tie dr`avi mnogu polesno da se spravi so o~ekuvaniot pad koj treba{e da se slu~i za vreme na kriznata 2008 godina. Tokmu blagodarenie na tie stimuli, dr`avite na mnogu lesen

7

na~in uspeaja da ja prebrodat i narednata 2009 godina. Beneficiite od takvite stimuli mo`e da prodol`at i vo tekot na ovaa godina, no na kraj nekoj }e mora da ja plati krajnata smetka. Od monetaren aspekt, balonot koj se sozdade kaj cenite na surovinite }e dovede do rast na potro{uva~kite ceni, odnosno treba da bideme podgotveni za inflacija od svetski razmeri, koja }e pridonese i do rast na kamatnite stapki. Od fiskalen aspekt, pak, imame drug problem. Pobaruva~kata, koja momentalno e ve{ta~ki pridvi`uvana od fiskalnite merki koi se implementiraat, mo`e naskoro da go do`ivee svojot kraj ili istata u{te nekoe vreme da bide podr`uvana na sli~en na~in. Krajnoto scenario }e rezultira so fokusirawe na pazarite na obvrznici kon nadomestuvawe na sozdadenite deficiti. Osobeno so golemi problemi mo`e da se soo~at ekonomiite na SAD i Velika Britanija, koi, vsu{nost, predni~at vo pogled na dadenite stimuli. Ovie ekonomii mo`e da se soo~at so golemi inflatorni dvi`ewa, pa duri i so kolaps na pazarot na obvrznici. Sli~no scenario mo`e da se o~ekuva i kaj ekonomijata na Kina, iako dr`avata be{e orientirana samo kon monetarno stimulirawe na svojata ekonomija. Kina definitivno mo`e da se soo~i so inflatorni dvi`ewa, i pokraj toa {to vo momentot koga gi voveduva{e ovie stimuli ima{e prili~no golem buxetski suficit. Za razlika od onie zemji koj prezemaa kombinirani stimulsi ili samo monetarni stimuli, realno e da se o~ekuva deka zemjite koj prezedoa fiskalen stimul nema da se soo~at so inflatorni dvi`ewa, no zatoa kaj niv mo`e da se o~ekuva kolaps na pazarot na obvrznici. Vakvite dr`avi, kako {to se Francija i Japonija, so cel polesno da se soo~at so problemite, }e bidat prinudeni na kratewe na sopstvenite buxeti. Mnogu mal e brojot na zemji koi narednive godini mo`e da se pofalat deka stojat dobro i na dvata fronta.

MULTINACIONALNI KOMPANII SE SELAT VO [ANGAJ

Vo 2010 godina, duri 24 multinacionalni kompanii odlu~ija da gi prenesat svoite sedi{ta vo [angaj. Od niv, duri {est se nao|aat na listata na Fortune 500, kako {to se Walt Disney, Kraft Foods i Vale. Dokolku se realizira preselbata na nivnite sedi{ta, brojot na multinacionalni kompanii vo [angaj }e porasne na okolu 300. Momentalno, duri 500 kompanii vo [angaj imaat svoi centri za istra`uvawe i razvoj. [angaj, duri i za vreme na krizata be{e edna od najdobrite destinacii za kapitalot na multinacionalnite kompanii. Iznosot na stranskite direktni investicii vo gradot e vo postojan rast. Spored poslednite podatoci, stranskite direktni investicii vo [angaj nadminaa neverojatni pet milijardi dolari samo vo tekot na prvata polovina od ovaa godina. Pri~inata za vakvite potezi na multinacionalnite kompanii le`i vo faktot {to dano~nata politika na SAD ne predviduva presmetuvawe danok za profitite koi kompaniite gi realiziraat vo stranstvo, {to vo kombinacija so evtinata rabotna sila kaj nekoi dr`avi prakti~no gi prinuduva ovie kompanii na vakov poteg, odnosno selewe na kapitalot vo stranstvo.

EKUVAWE STRANSKI KAPITAL kompanii da po~nat so investicii nadvor od na{ata dr`ava. “Smetam deka postojat uslovi i za toa i mislam deka e dobro za makedonskata ekonomija kompaniite da po~nat da osvojuvaat pazari vo regionot so investicii, osobeno vo Kosovo i Albanija, bidej}i ovie dr`avi sega se vo razvojna faza koja im nudi golemi mo`nosti na doma{nite kompanii za pro{iruvawe na nivniot biznis”, konstatira Besimi. Ekonomskite eksperti smetaat deka na{ata dr`ava s$ u{te nema dobra biznis-klima so koja vo pogolema mera bi go privlekla stranskiot kapital. “Vo pogled na na{ata konkurentnost, ne sme ne{to posebno konkurentni vo pogled na privlekuvaweto na stranskiot kapital. Danocite vo

pazarot na kapital na ovaa dr`ava vo ovoj period e re~isi dvojno pogolem od prethodno. No, vo tekot na 2010 godina, kako vo i naredniot period, poradi rastot na cenite na surovinite ovaa dr`ava mo`e da se soo~i so inflatorni dvi`ewa. U{te eden problem kaj ekonomijata na Brazil e {to dr`avata e s$ pove}e zainteresirana da vr{i kontrola vrz ekonomskite procesi, {to e lo{a poraka do investitorite. Vo Severna Amerika, Kanada postigna re~isi identi~ni rezultati so Brazil. Sepak, ovaa dr`ava, poradi bavnite perspektivi za rast vo narednive godini i ne e edna od najprivle~nite dr`avi za investirawe.

07.10.2010

kade {to treba podobro obrazovan kadar, tuka zaostanuvame”, smeta Xon Jonovski, finansiski ekspert i direktor na Phalanx capital. Spored nego, bez razlika kolkava e visinata na platite, na niskata obrazovanost na ~ove~kite resursi stranskite investitori gledaat kako na golem nedostatok. “Ako sumiram, kaj nas biznis-klimata e lo{a i mora mnogu da se raboti na nejzino podobruvawe. Treba da ni bide jasno deka investitorite ne sakaat postojani zakonski ograni~uvawa, inspekcii i sli~ni aktivnosti koi bi go popre~uvale ili zabavuvale raboteweto”, smeta Jonovski. Kako bi se odrazilo prisustvoto na stranskiot kapital vrz na{ata ekonomija, spored Jonovski, zavisi od pove}e faktori.

“Dokolku se investira vo industrii kade {to e potrebna pogolema rabotna sila, }e ima golem efekt. Ako se investira vo tekstilnata industrija, koja ja zedovme kako primer, toga{ so mnogu mal kapital, od, da re~eme, dva milioni evra, bi se vrabotile 150 lu|e. Xonson kontrols ili Xonson Meti isto taka vrabotuvaat okolu 100 lu|e, a investiciite za tie fabriki se golemi i

XON JONOVSKI

iznesuvaat pove}e od nekolku stotici milioni evra. Sepak, spored mene, stranskiot kapital i investicii i toa kako se dobredojdeni za ekonomijata na dr`avata”, istaknuva Jonovski.

FINANSISKI EKSPERT I DIREKTOR NA PHALANX CAPITAL “Op{to, ako sumiram, kaj nas biznis-klimata e lo{a i mora mnogu da se raboti na nejzino podobruvawe. Treba da ni bide jasno deka investitorite ne sakaat postojani zakonski ograni~uvawa, inspekcii i sli~ni aktivnosti koi bi gi popre~uvale ili zabavuvale vo nivnoto rabotewe.”


8 07.10.2010

^ETVRTOK

KOMENTARI I ANALIZI

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

VLE^EWE I TURKAWE

ALEKSANDAR JAN^ESKI

PIGON: Bordot za investicii (BOI) go pravi istoto vo Tajland, {to Invest Makedonija go pravi vo Makedonija, osven promocijata na izvoz vo koja BOI ne e vklu~en. Neodamna ~itatelite na svetski presti`nite magazini mo`ea da pro~itaat cela stranica reklama za Tajland koja gi sodr`e{e site mo`ni “faktori na vle~ewe” za stranskite investitori: pristap do golemiot aziski pazar, institucionalni i dano~ni pogodnosti itn. JAN^ESKI: No, iskustvoto veli deka “faktorite na vle~ewe” vo zemjite-primateli na stranski investicii se samo edna strana od pari~kata. Ekspertite vo Tajland sigurno sledele vo koja dr`ava “faktorite na turkawe” gi naterale investitorite

da baraat mo`nosti za da investiraat nadvor sega. Zatoa, tajlandskata agencija izgleda napravila strategija okolu toa kade mo`e da se sovpadnat faktorite na vle~ewe i turkawe. Tie, isto taka, imaat u{te eden problem. Investitorite se se}avaat na snimkite so po`ar koj go uni{tuva najgolemiot {oping-centar vo Bankog, zarem ne? PIGON: Nema somnevawe deka tajlandskata agencija povikuva "ajde da se vratime na biznisot kako porano". Na nejzinata veb-stranica, pokraj drugite raboti, ima govor na pretsedatel na agencijata za vreme na edna konferencija vo Bankog. Za da ja zgolemi doverbata kaj investitorite, toj specifi~no istaknuva deka dodeka demonstrantite palele zgradi vo Bankog, ekspertite na Svetska banka utvrdile pozitivni promeni vo tajlandskata biznis-okolina i nejziniot ranking za lesnotija na vodewe biznis. JAN^ESKI: Interesno e da se vidi kako stranskite investitori od Japonija, Kina, Avstralija i Zapadna Evropa }e reagiraat na novata tajlandska promotivna igra? PIGON: ^ekaj malku, ova ne e nova igra! Za`ivuvaweto na globalnite stranski direktni investicii vo

2010 godina samo {to ja intenzivira nea. Pogledni {to se slu~u va vo Grci ja so najavite za kineski investicii vo pristani{teto Pirea, vo vreme na golemata gr~ka kriza. Pristani{teto vo Rieka vo Hrvatska, isto taka, bilo interesno za edna kineska firma. Na generalnoto sobranie vo ON, premierite na Bugarija i Kina razgovaraa i za kineski investicii vo pristani{ta i aerodromi vo Bugarija. Zgolemenoto bogatstvo na kineskite kompanii gi prinuduva da baraat novi mo`nosti za investirawe. Mnogu investiciski agencii sega sakaat da gi donesat kineskite investitori vo nivnite dr`avi. Vsu{nost, tie sakaat da go privle~at sekoj investitor, ne samo kineskite. JAN^ESKI: Ova e istoto {to Invest Makedonija go pravi so intenzivnata promotivna kampawa, zarem ne? Definiraa faktori na vle~ewe koi potencijalno bi privlekle investitori vo Makedonija i gi reklamiraa vo vesnici, magazini, internet-mediumi i vode~ki TV-mre`i. Za `al, ne kako vo drugite dr`avi, Makedonija s$ u{te ne mo`e da zabele`i golemo zgolemuvawe na stranskite direktni investicii. PIGON: Da, neodamna vidov mnogu plevel i divi

grmu{ki na edno pole koe e ozna~eno so bilbord: “Tehnolo{ko-industriska razvojna zona Tetovo”. Dali se se}ava{ na reklamata na Invest Makedonija so no`icite? Naslovite na nekolku statii i intervjua vo makedonskite mediumi na krajot na 2008 godina ne ostavaa prostor za dilema: "Krizata }e gi donese investitorite kaj nas!". Sega, 2 godini podocna, izgovorot e povtorno ist - krizata, no sega zatoa {to ne do{le investicii vo Makedonija, i plus se dodava Grcija kako glaven ko~ni~ar na stranskite investicii. Kako problemot so Grcija da Vi e od v~era, ne od porano. O~igledno e deka krizata mo`e da bide pre~ka, no i {ansa vo isto vreme. JAN^ESKI: Pred nekolku meseci, Srbija gordo objavi deka Fiat }e investira re~isi 1 milijarda evra vo Zastava od Kragujevac. Kako {to ti veli{, ova e rezultat na vle~ewe i turkawe. Povolnite uslovi vo Srbija bile faktorot na vle~ewe, a sozdavaweto na pokonkurentno proizvodstvo za Fiat bil faktorot na turkawe. I Makedonija dostigna do novi dr`avi. Vo maj ovaa godina, na konferencijata vo Rabat be{e napravena ponuda za potencijalni marokanski investitori.

PIGON: F a k t o r o t n a vle~ewe be{e mnogu jasen: “Gledajte ja Makedonija kako mo`nost za vlez na evropskiot pazar...”. Od geografska gledna to~ka, Maroko e direktno povrzan so EU preku protokot Gibraltar. Se pra{uvam, {to, vsu{nost, mislele za toa marokanskite biznismeni. Dali }e ja napu{tat nivnata momentalna odli~na direktna sorabotka so dr`avite na EU, kako [pani ja, Francija, i namesto toa }e baraat posrednik vo Makedonija? JAN^ESKI: Od makedonska gledna to~ka, Maroko e edna od dr`avite koja vo poslednite godini, isto taka, se pojavuva kako investitor, a ne samo kako prima~ na stranski investicii. Spored UNKTAD, vo 2009 godina marokanskite kompanii vo stranstvo investirale 470 milioni amerikanski dolari. Spored en o so nivoto na stranski investicii vo Makedonija, toa e fakt vreden da se podvle~e. PIGON: No,... marokanskite investicii vo stranstvo se mnogu interesni. Edna od dominatnite stavki se nedvi`nostite na Florida. Mo`ebi }e po~nat da kupuvaat luksuzni vili vo Ohrid? Kako i da e, od pogled na drugi biznisvrski, edno treba da se

STANISLAV PIGON

zeme predvid - deka Maroko od 2006 godina ima dogovor za slobodna trgovija so SAD i u`iva priviligiran status vo EU ve}e dolgo vreme. Ovaa godina dogovorot so EU be{e potpi{an na 580 milioni evra, za finansirawe na programi koi }e go zabrzaat marokanskiot razvoj. JAN^ESKI: Momentalniot nagoren trend na s transki inves ticii vedna{ se reflektira na prilivot vo Maroko vo 2010 godina, a prognozata e deka }e se vratat na nivoto od 2008 godina, koga bile 2,5 milijardi dolari. Marokanskite biznismeni sega doma imaat mo`nosti za rast so stranski kompanii. No, znae{, kombinacijata turkawe i vle~ewe vo biznisot e i dinami~na i promenliva.

EVROPA MORA DA OTVORI PAT ZA MODEREN MMF  Na

evropskite ~lenki vo MMF ne smee da im se dozvoli da gi blokiraat promenite koi }e osiguraat ovaa vitalna institucija da ja pretstavuva svetskata ekonomija na ovoj vek, a ne na minatiot

itkata za nadmo} se intenzivira vo ramkite na Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Resursite na organizacijata drasti~no se zgolemija poslednive nekolku godini, finansiraj}i gi mnogu potrebnite itni zaemi za vreme na finansiskata kriza. Kapacitetot naskoro mo`e da dostigne 1.000 milijardi dolari, nasproti 250 milijardi vo 2007 godina. No, ova zgolemuvawe na pari~nite sredstva na Fondot samo go naglasi zna~eweto na poziciite i glasa~kata mo} {to ja dr`at razli~ni nacii - i predizvika bitka me|u ekonomskite supersili i zemjite vo razvoj. Najnoviot razvoj na nastanite vo kontekst na ovaa borba go konfrontiraat samiot MMF so krizata koja ja dostigna svojata kulminacija. Glavnata te{kotija e prezastapenosta na Evropa i nastojuvaweto na evropskite zemji da gi blokiraat potrebnite reformi.

B

Poslednata runda promeni od 2008 godina edvaj ja pomrdna ramnote`ata vo mo}ta od razvienite zemji kon zemjite vo razvoj. No, minatiot mesec, ne mo`ej}i da ja trpi evropskata inertnost, SAD napravi ne{to bez presedan. Od 1992 godina, koga brojot na ~lenovite na MMF zna~itelno se zgolemi otkako se raspadna socijalisti~kiot blok, guvernerite na Fondot - glavno ministri za finansii ili ~elnici na centralnite banki - glasaa da se zadr`at 24 mesta vo izvr{niot odbor na MMF. Nekoi od ovie fotelji gi dr`at individualni nacii, dodeka drugite se pretstaveni od grupi zemji. No, pravilata na MMF, vsu{nost, propi{uvaat deka normata treba da bide 20 mesta, osven ako 85% od onie koi glasaat odlu~at da se promeni ovoj broj. Bidej}i SAD ima 17% od glasovite, ima pravo da stavi veto za prodol`uvawe na praktikata od 24 fotelji. Toa i go napravi.

Ova mo`ebi ne zvu~i dramati~no, no dojde kako celosno iznenaduvawe; Evropejcite, ednostavno ne veruvaa deka Amerika }e prezeme takva ekstremna merka. SAD go opravda ovoj ~ekor kako obid da se pomogne vo zgolemuvaweto na zastapenosta na zemjite vo razvoj – iako, mo`ebi, merkata ja reflektira i dolgogodi{nata frustracija za faktot deka amerikanskiot direktor vo bordot na MMF treba da se soo~i so osum (ponekoga{ i devet) Evropejci. Duri i da e taka, dramati~niot poteg dade novi momenti vo nasoka na pregovorite za reformi, koi go doprea dnoto. Evropskite nacii prethodno pratija signali deka tie }e gi blokiraat reformite {to treba da napravat odlu~uva~kata mo} na MMF podobro da ja reflektira novata svetska ekonomija, so golema i s$ pove}e raste~ka va`nost na zemjite kako Kina, Brazil i Indija. Denes, pazarite vo razvoj imaat premalo vlijanie vrz odlukite na MMF za

davawe zaemi i vrz na~inot na koj MMF pravi monitoring vrz svetskata ekonomija. Duri i dogovorite doneseni so konsenzus se staveni vo senka na ovaa neednakva glasa~ka mo} na MMF. Isto taka, ne mo`e da se negira prezastapenosta na Evropa. EU dava okolu 20% od globalniot brutodoma{en proizvod, no poseduva re~isi edna tretina od glasovite vo MMF. Evropskite zemji vo momentot imaat devet od 24 izvr{ni funkcii vo bordot na MMF. Generalniot direktor na MMF sekoga{ bil Evropeec, dodeka Evropejcite, isto taka, se prezastapeni i me|u personalot na MMF, osobeno na povisokite funkcii. Amerikanskiot ~ekor, poradi toa, sozdava pritisok, no isto taka sozdava rizik za zemjite vo razvoj. Dokolku ne se postigne dogovor, brojot na mesta mo`e da padne od 24 na 20. Ova }e gi otse~e ~etirite najmali vo odnos na glasa~kata mo}. Najmala glasa~ka mo} imaat

frankofonskite afrikanski zemji; po niv e Argentina, pa Indija, a potoa Brazil, kade {to jas sum direktor. Iako e mal rizikot od mo`nosta site ~etiri da is~eznat, sepak, posledicite od toa }e bidat katastrofalni. MMF bez Indija ili Brazil vo nejziniot izvr{en bord }e bide sme{en. Da se nema mesto za Argentina i za drugite golemi ju`noamerikasnki dr`avi, kako ^ile i Peru, e nezamislivo. I da se ima samo edno mesto za supsaharska Afrika (bidej}i bi ostanalo samo mestoto za afrikanskite zemji so anglisko govorno podra~je) }e bide eden retrograden ~ekor. No, od druga strana, mnogu pove}e mo`e da se zamisli situacija so pomalku mesta za Evropejcite, zaedno so mnogu pomala glasa~ka mo} dostapna za evropskite zemji. Vsu{nost, ova mo`e da go napravi MMF pove}e izbalansiran i poreprezentativen. Usvojuvaweto na ovie reformi }e bide eden va`en ~ekor vo reformiraweto

Paulo Noguera Batista

^len na izvr{niot odbor na MMF {to go pretstavuva Brazil i u{te osum drugi zemji

na globalnoto upravuvawe na po{iroko nivo. Razvienite zemji postojano zboruvaat deka }e go pomestuvaat balansot na mo}ta kon novoraste~kite ekonomii, no sega ni e potrebo pove}e od govori i blagorodni deklaracii. Vistinskata reforma na MMF e kriti~en test za onie zemji koi sakaat da se adaptiraat vo izmenetiot svet. Za da se napravi toa, najdobar e patot preku namaluvawe na evropskite mesta i transferirawe na glasovnata mo} vrz novonastanatite pazari i zemjite vo razvoj, iako ovoj rezultat s$ u{te ne e siguren. Evropejcite }e gi poka`at svoite zabi. No, niv ne smee da im bide dozvoleno da gi blokiraat promenite koi }e osiguraat ovaa vitalna institucija da ja pretstavuva svetskata ekonomija na ovoj vek, a ne na minatiot. Kolumnata e objavena vo "Fajnen{al tajms"


^ETVRTOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII MBI 10

2.460

MBID

9

07.10.2010

OMB

111,40

2.170 2.450

111,20

2.440

111,00

2.110

2.430

110,80

2.090

2.420

110,60

2.150

2.130

2.070

2.410

30/09/10

02/10/10

04/10/10

110,40

30/09/10

06/10/10

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

02/10/10

04/10/10

06/10/10

30/09/10

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

02/10/10

04/10/10

06/10/10

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

KAKO RABOTELE INVESTICISKITE FONDOVI VO MAKEDONIJA GODINAVA

MAKEDONSKA BERZA

PRINOSITE SE DVI@AT OD -18% DO +6%

17.03.2010 9

Od {est otvoreni investiciski fondovi vo Makedonija, samo dva godinava so pozitivni prinosi. Analiti~arite velat deka, sepak, investiraweto vo fondovi e na dolg rok METODI PENOVSKI

A

penovski@kapital.com.mk

ko na po~etokot od ovaa godina ste vlo`ile pari vo otvorenite investiciski fondovi vo Makedonija, toga{ prose~nata zaguba bi vi iznesuvala okolu 2,82%. Odnosno, vlo`eni deset iljadi evra bi vi iznesuvale okolu 9.718,00 evra. Se razbira deka ova se odnesuva samo na ponderiranite prose~ni prinosi na site fondovi zaedno. Odnosno, dokolku na po~etokot od godinava parite ste gi vlo`ile vo eden investiciski fond, toga{, vo zavisnost od fondot, denes bi bilo mo`no da ostvarite ili dobivka pogolema od 6% ili zaguba pogolema od re~isi 18%. Sepak, i pokraj toa, investiciskite sovetnici ka`uvaat deka vakvite analizi treba da se zemat so rezerva, bidej}i investiciskite fondovi i ponatamu ostanuvaat mesto za ostvaruvawe na solidni dobivki dokolku se investira na dolg rok, so prose~ni godi{ni stapki na prinos od 12%-15%. Zatoa, od investiciskite fondovi im uka`uvaat na svoite klienti deka dokolku investiraat vo niv, toa treba da go pravat dolgoro~no. Vo Makedonija prvite investiciski fondovi se otvorija pred samo tri

godini, {to zna~i deka pogolemiot del od svoeto rabotewe go ostvaruvaat vo uslovi na ekonomska kriza, koga pazarite na kapital pa|aa so golemi stapki na globalno nivo, i toa treba da se ima predvid pri analizata na nivnite rezultati. Isto taka, koga se pravat sporeduvawa na prinosite na fondovite, treba da se ima predvid investiciskata strategija na fondot i rizikot, odnosno dali e toa akciski, obvrzni~ki fond i sl., a isto taka da se ima predvid i geografskata izlo`enost. Na primer, apsolutnite prinosi ne se sporedlivi za fond {to vlo`uva vo akcii od jugoisto~na Evropa i fond {to vlo`uva vo aziskite pazari, velat analiti~arite. Eden od postarite fondovi e onoj na Inovo Status, koj so rabotewe po~na vo tekot na 2007 godina, poradi {to i negovite rezultati taa godina se skromni. Imeno, prose~niot prinos na fondot za 2007 godina iznesuva{e okolu 1,49% dodeka, pak, vo tekot na 2008 godina istiot e so negativen predznak od 68,07%. Sepak, izmina-

tata godina prinosot na ovoj fond bele`i rast i iznesuva duri 23,02%, {to bi zna~elo deka za tolkav procent im se zgolemil investiraniot iznos na onie investitori koi na po~etokot od taa godina vlo`ile sredstva vo toj fond. Isto taka, fondot bele`i i nekolkukratno zgolemuvawe na vrednosta na negoviot imot. Vo 2008 godina, vo odnos na 2007 godina, istiot porasnal za 14,3%, vo tekot na 2009 godina za 19,2%, dodeka vo tekot na ovaa g odina istiot e re~isi dvojno pogolem vo odnos na lani. Prinosot, pak, na otvoreniot investiciski fond KD Nova Evropa, koj po~na so rabota vo tekot na 2008 godina, kako KD Ju`en Balkan, vo tekot na istata taa godina iznesuva{e okolu 0,69%, za na krajot od 2009 godina prinosot na ovoj fond da iznesuva re~isi 32,97%. Voedno, i kaj ovoj fond bele`ime nekolkukraten rast na netovrednosta na negoviot imot vo odnos na prvata godina od negovoto oformuvawe. Vo 2009 godina neto-vrednosta na ovoj fond vo odnos na 2008 godina bele`i rast od re~isi pet i pol

MBI-10 RASTE ^ETIRI DENA PO RED, PROMETOT PA\A

2,82% M iznesuva prose~niot pad na ponderiranite prinosi kaj na{ite investiciski fondovi od po~etokot na godinava do denes

pati, dodeka godinava, vo odnos na lani, ovoj rast iznesuva re~isi ~etiri i pol pati. Solidni rezultati vo prvata godina od formiraweto bele`i i otvoreniot investiciski fond KB Publikum balansiran. Neto-vrednosta na negoviot imot godinava, vo odnos na minatata, bele`i rast od okolu 23%. “So ogled na toa deka fondot po~na da funkcionira na 23.06.2009 godina, prinosot sveden na godi{no nivo iznesuva 4,07%. Me|utoa, treba da se zeme predvid faktot deka procesot na formirawe na portfolioto na fondot trae{e nekolku meseci. Taka {to 2,58% e realno ostvaren prinos od periodot septemvri-dekemvri 2009 godina”, izjavija od dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KB Publikum Invest.

akedonskata berza v~era{niot den na trguvawe go zatvori so promet vo iznos od okolu 10,40 milioni denari, {to e dvojno pomalku vo odnos na 21,46 milioni denari od prethodniot den. Investitorite v~era re~isi i gi zaboravija obvrznicite. Se trguva{e samo so obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija, no i taa ne pomina slavno. Trguvaweto vo tekot na v~era{niot den ovaa obvrznica go zavr{i so promet vo iznos od 450 iljadi denari. So daleku poslabi prometi denot go zavr{ija i akciite. Najlikvidna me|u niv povtorno be{e akcijata na Komercijalna banka, koja v~era{noto trguvawe go zavr{i so ostvaren promet od okolu 2 milioni denari, {to e re~isi za pove}e od tri pati poslab promet vo odnos na 7,4 milioni denari ostvareni den prethodno. Od drugite akcii, vo odnos na prometot se istakna akcijata na Toplifikacija, koja denot go zavr{i so okolu 1,67 milioni denari. Akcijata na Granit, so koja den prethodno be{e ostvaren promet od okolu 3,75 milioni denari, v~era denot go zavr{i

so promet od 1,19 milioni denari. Za razlika od prometot, zelenata boja i v~era dominira{e kaj vrednostite i na trite indeksi, pri {to osnovniot berzanski indeks MBI-10 zabele`a ~etiridneven rast ednopodrugo. V~era, ovoj indeks porasna za celi 1,52%, so {to dostigna vrednost od 2.173,27 indeksni poeni. Vtor den po red rast bele`i i MBID indeksot. Negovata vrednost zabele`a dvi`ewe vo pozitiva za 0,31%, so {to na krajot od v~era{niot den istata stigna do 2.454,75 indeksni poeni. Indeksot na obvrznicite OMB, kako i prethodnite dva indeksi, v~era zabele`a rast za 0,34%, dostignuvaj}i nova povisoka vrednost od 111,30 indeksni poeni Vesta za novite stipendii dodeleni od strana na Alkaloid o~igledno pozitivno se odrazi vrz cenata na ovaa akcija. V~era istata zabele`a rast od 3,36% i be{e predvodnik na ostanatite 14 dobitnici. So pad na cenata v~era se izdvoija samo dve hartii od vrednost - Skopski Pazar, kade {to cenata na akcijata se namali za 3% i Rade Kon~ar, ~ija akcija zabele`a pad od 2,96%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Алкалоид Скопје Макстил Скопје ЗК Пелагонија Битола Гранит Скопје Охридска банка Охрид

06.10.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

3.620,14

3,36

749.370

165,00

2,98

405.900

2.060,00

2,97

20.600

514,65

2,88

1.193.992

1.899,00

2,65

49.374

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ

30.140.818,91

-2,86%

-2,14%

-11,83%

-5,91%

-12,42%

04.10.2010

Илирика ГРП

22.694.820,88

0,73%

7,31%

1,42%

7,02%

8,04%

04.10.2010

Иново Статус Акции

17.711.953,60

-2,53%

-7,40%

-13,30%

-16,98%

-25,28%

05.10.2010

KD Brik

24.123.329,41

1,80%

5,77%

0,43%

9,10%

15,58%

05.10.2010

KD Nova EU

21.934.895,87

-1,22%

-1,15%

-6,68%

-6,12%

-20,80%

05.10.2010

КБ Публикум балансиран

26.130.848,70

-1,63%

0,01%

-7,22%

-3,13%

-3,21%

04.10.2010

06.10.2010 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Скопски Пазар Скопје Раде Кончар Скопје 0

%

Износ (МКД)

7081

-3,00

708.100

1834

-2,96

183.400

0

0,00

0

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

0

0

0,00

0

ХВ

0

0,00

0,00

0

ALK (2009)

Комерцијална банка Скопје Топлификација Скопје Гранит Скопје Македонски Телеком Скопје Алкалоид Скопје

06.10.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

2999,97

0,00

2.096.980

Вкупно издадени акции 1.431.353

06.10.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

06.10.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.620,14

390,18

9,28

0,83

обврзници обични акции

% на промена

7.300

8

-89,30

124.874

95

-51,39 -59,35

54.562

6.977,78

341,43

20,44

0,20

Вкупно Официјален пазар

132.174

103

GRNT (2009)

3.071.377

514,65

105,83

4,86

0,51

обични акции

36.557

52

65,03

KMB (2009)

2.014.067

2.999,97

533,81

5,62

0,87

Вкупно Редовен пазар

36.557

52

-89,50

MPT (2009)

112.382

23.152,63

/

/

0,65

168.731

155

-51,53

REPL (2009)

25.920

36.669,35

5.625,12

6,52

0,73 0,59

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

06.10.2010

Нето-имот на фонд (ден.)

3400

0,60

1.679.600

SBT (2009)

389.779

2.580,97

211,39

12,21

514,65

2,88

1.193.992

STIL (2009)

14.622.943

165,00

0,11

1.492,14

2,30

412,5

2,12

959.888

TPLF (2009)

450.000

3.400,00

61,42

55,36

1,00

3.620,14

3,36

749.370

ZPKO (2009)

271.602

2.060,00

/

/

0,27

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 06.10.2010)


10 07.10.2010

^ETVRTOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PROKREDIT BANKA GI ZGOLEMUVA KAMATITE ZA [TEDEWE VO EVRA

P

roKredit banka gi zgolemuva kamatite za depoziti vo evra i po~na da nudi promotivna kamatna stapka od 5% na depozitite oro~eni na edna godina. Od bankata velat deka rastot na kamatite na depozitite e vo nasoka na stimulirawe na dolgoro~noto {tedewe na gra|anite. Kamatata e fiksna i zagarantirana za celiot period na oro~uvawe i

mo`e da bide isplatena mese~no, kvartalno i na istekot na periodot na oro~uvawe. Zgolemuvaweto na pasivnite kamati ne odi vo prilog na posakuvanoto namaluvawe na kamatite na kreditite, bidej}i glaven preduslov za toa da se slu~i e eventualnoto namaluvawe i na kamatite za {tedewe. Vo prvata polovina od 2010 godina ProKredit banka bele`i rast vo

IK BANKA OTVORI FILIJALA VO OHRID

depozitnoto portfolio. Vkupnoto depozitno portfolio iznesuva 141 milioni evra, {to pretstavuva rast za 6,18% sporedeno so prvata polovina vo 2009 godina.

I

K banka otvori svoja filijala vo Ohrid, so {to ja zgolemi mre`ata na ekspozituri i filijali niz zemjava. Preku novata filijala, na pravnite i fizi~ki lica od regionot }e im bidat na raspolagawe site proizvodi i uslugi na bankata, kako {tedni vlogovi, vr{ewe platen promet vo zemjata i stranstvo, elektronsko bankarstvo, kreditirawe na pravni i fizi~ki lica, tekovni smetki, menuva~ko rabotewe,

Western Union-brz transfer na pari, VISA i MasterCrad plate`ni karti~ki. So toa, vkupnata delovna mre`a na ekspozituri i filijali e rasprostraneta na 21 lokacija. IK banka vo prvata polovina od ovaa godina ja zgolemi svojata aktiva za 28%, a do krajot na ovaa godina planirano e otvorawe na dopolnitelni filijali i ekspozituri vo dr`avata. Od IK banka velat deka }e prodol`at so silnata

poddr{ka na site segmenti od makedonskata ekonomija, po~nuvaj}i od naselenieto i mikrobiznisite, preku malite i sredni pretprijatija, do golemite korporacii i proekti. “IK banka postojano investira vo novi proizvodi, uslugi i tehnologija, so cel da postavi standardi na uslugi za klientite na povisoko nivo, davaj}i poddr{ka na makedonskata ekonomija so povolni kreditni mo`nosti”, velat od bankata.

]E IMA LI NAPLIV NA INDUSTRISKI I ZEMJODELSKI PROIZVODI OD EU OD 2011 GODINA?!

DOMA[NITE PROIZVODI NE MO@AT DA IM KONKURIRAAT NA EVROPSKITE Analiti~arite ocenuvaat deka pokonkurentni }e bidat nadvore{nite ekonomii, a najmnogu vo zemjodelstvoto i prerabotuva~kata industrija

S

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

eriozen napliv na zemjodelski i industriski proizvodi od zemjite na Evropskata unija se o~ekuva vo zemjava po prvi januari idnata godina, koga carinskite stapki za ovie proizvodi }e se spu{tat na nula. Osven {to se o~ekuva zgolemuvawe na trgovskiot deficit, na doma{noto proizvodstvo mu se zakanuva i seriozna konkurencija od zapad. So ogled na toa {to e mal brojot na firmite vo zemjava koi gi ispolnuvaat site evropski standardi za kvalitet, borbata so evropskite proizvodi }e bide surova, alarmiraat analiti~arite. Del od kompaniite priznavaat deka }e bidat pregazeni od pokvalitetnite i poevini proizvodi od nadvor, a del, pak, o~ekuvaat finansiski benefit. "Site kompanii znaeja deka }e dojde denot "D". Firmite bea svesni deka }e dojde vreme koga evropskite zemji i nivnoto proizvodstvo }e im stanat seriozna konkurencija. Zatoa, i nie kako Stopanska komora postojano apeliravme da go standardiziraat proizvodot, od po~etok do kraj, od zemjodelsko proizvodstvo do pakuvawe, za da mo`at da bidat konkurentni na evropskite pazari. No, sega dojde vreme koga i na doma{en teren treba da se borat i tuka }e se slu~i edno diferencirawe na kompaniite", veli Jadranka Arizankovska od Stopanskata komora na Makedonija. Taa dodava deka dr`avata

dosega trebalo da ja pottikne konkurentnosta kaj doma{nite proizvodi. Stopanstvenicite se decidni deka u{te od 2001 godina, so Dogovorot za stabilizacija i asocijacija so EU, spored koj carinskite stapki za evropskite proizvodi treba da padnat na nula, dr`avata ne prezela ni{to za da im pomogne na firmite da go unapredat proizvodstvoto. "Dr`avata ima{e dovolno

vreme da napravi ne{to za da im se pomogne na kompaniite za implementirawe na evropski standardi vo rabotatata. Namalenite carinski stapki sigurno }e imaat posledici vrz na{eto proizvodstvo, zatoa {to na edna fabrika za ~okoladi od Evropa polesno & e da pu{ti u{te edna proizvodna linija kaj nas, otkolku nie da investirame i da prodavame ~okolado”, veli

Blerim Zlatku, pretsedatel na Komorata na Severozapadna Makedonija. Analiti~arite ocenuvaat deka pokonkurentni }e bidat nadvore{nite ekonomii, a najmnogu vo onie sektori kade {to nemame konkurentni proizvodi. "Prvi na udar se zemjodelskite proizvodi. Nema ve}e da ima za{tita na doma{nite, a nema da bidat ograni~eni nitu

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

2,70%

3,83%

4,86%

5,76%

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

2,26%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

61,6483

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

44,7375

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

71,1299

во денари

36м

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

46,1854

Канада

долар

43,8154

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42,9964

61,55

45,8

70,2

46,8

Извор: НБРМ

industriskite proizvodi, posebno prehranbenata industrija. Obi~no nie tuka sme slabi i nemame konkurentna sposobnost i prednost, a nemame nitu alternativa“, objasnuva Abdulmenaf Bexeti, univerzitetski profesor. "Li~no, ne mislam deka }e se spu{tat na nula carinskite stapki. Sigurno dr`avata }e prezeme ne{to za za{tita na svo-

eto proizvodstvo, a i ne veruvam deka }e ima napliv na proizvodi od konzervno-prerabotuva~kata industrija”, veli Mom~ilo Ivanovski od Bonum. I dodeka stopanstvenicite se nadevaat deka dr`avata nema da dozvoli nulta carinski stapki, analiti~arite, pak, se soglasni deka edinstven na~in da se regulira uvozot e preku sozdavawe na standardi i kvalitet.


^ETVRTOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII SE PRODAVAAT DVE LOKACII ZA HOTELI VO CENTAR

M

inisterstvoto za transport i vrski v~era raspi{a objavi za proda`ba na dve parceli dr`avno grade`no zemji{te vo op{tina Centar preku javno naddavawe, nameneti za izgradba na hotelski kompleksi. Grade`nite parceli br.2.2 i br.2.3 se predvideni so Detalniot urbanisti~ki plan “Centralno zelenilo” pokraj Vardar-Park 2.

Po~etnata cena na naddavaweto iznesuva 61 denar za metar kvadraten, kako {to odlu~i Vladata minatiot mesec. “Pravo na u~estvo na javnoto naddavawe imaat gra|ani i doma{ni i stranski firmi. Prijavite za u~estvo na javnoto naddavawe za grade`nata parcela br.2.3 mo`e da se dostavat najdocna do 3 noemvri, a javnoto naddavawe }e se odr`i na

12 noemvri. Rokot za prijavite za parcelata br.2.2 e 5 noemvri, a naddavaweto }e se odr`i na 15 noemvri”, soop{ti Ministerstvoto za transport. Vo tek se objavi za u~estvo vo javni naddavawa za otu|uvawe dr`avno grade`no neizgradeno zemji{te za izgradba na hoteli vo Ohrid, [tip, Del~evo, Kratovo i vo Gevgelija.

07.10.2010

11

RASTE BROJOT NA ODOBRENIJA ZA GRADBA

Z

a 18,7% e zgolemen brojot na izdadenite odobrenija za gradba vo avgust godinava, sporedeno so istiot period lani. Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, vo avgust ovaa godina se dodeleni vkupno 267 odobrenija za gradba. Vrednosta na ovie objekti se procenuva na 37 milioni evra. Od vkupniot broj na izdadeni odobrenija za gradewe, 205 (76.8%)

se nameneti za objekti od visokogradba, 30 (11.2%) za objekti od niskogradba i 32 (12.0%) za objekti za rekonstrukcija. Od vkupno 267 objekti, na 200 kako investitori se javuvaat fizi~ki lica, a na 67 objekti investitori se delovni subjekti. Spored statisti~kite podatoci, so ovie odobrenija za gradba se predviduva da se izgradat 492 stanovi so vkupna korisna povr{ina od 40.987 metri kvadratni.

MAKEDONIJA PRIVR[UVA SO KRITERIUMITE OD EVROPSKATA KOMISIJA

NA ^EKOR DO CELOSNA LIBERA-17.03.2010 LIZACIJA VO AVIOSOOBRA]AJOT?!

11

Vozduhoplovnata vlast vo zemjava e pred predizvikot da gi izgotvi i poslednite nekolku pravilnici koi }e ovozmo`at stranski aviokompanii da operiraat nad makedonskoto nebo samo so najava na svojot let. KATERINA POPOSKA

M

poposka@kapital.com.mk

akedonija e pred va`en ~ekor kon celosna liberalizacija na vozdu{niot soobra}aj. Eksperti od Evropskata komisija najdocna do krajot na godinata }e odlu~at dali Makedonija }e gi ispolni site kriteriumi i }e stane del od edinstveniot vozdu{en prostor, {to podrazbira zemjava da gi u`iva istite privilegii, no i obvrski, kako zemjite od Evropskata unija. Pozitivnata ocenka od Brisel za Makedonija }e zna~i deka stranski aviokompanii slobodno }e mo`at da poletuvat i od makedonskite aerodromi, bez pritoa da se registrirat kako doma{ni aviokompanii. “So Dogovorot za otvoreno nebo (Open sky agreement), koj Makedonija go ima potpi{ano u{te vo 2006 godina, celosno }e se liberaliziraat pravata od aspekt na integrirawe na vozdu{niot prostor na Makedonija so Evropskata unija. Toa zna~i deka stranski kompanii }e mo`at da zemaat patnici i da poletuvaat i od makedonskite aerodromi, samo so najava na letot. Kompaniite sami

}e biraat destinacii i linii, i za toa nema da im treba posebna dozvola od nacionalnata vlast. So notifikacija na letot, kompaniite samo }e treba da se prijavat za sletuvawe na odreden aerodrom“, objasnuva Zoran Krstevski, direktor vo ostavka na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo. Krstevski objasnuva deka na ovoj na~in ne samo {to }e se otstranat site dosega{ni birokratski

barieri vo aviosoobra}ajot, tuku u{te pove}e }e se zgolemi i konkurencijata vo ramkite na dr`avite. Toa za Makedonija bi zna~elo, veli toj, osloboduvawe od site dosega{ni ograni~uva~ki faktori da za`ivee vozdu{niot soobra}aj. “Dosega, na primer, kompanija kako Austrian Erlajns (Austrian Airlines) mo`e{e samo da donese i da zeme patnici, no edinstveno na linija koja e

ve}e odobrena me|u dvete dr`avi, a od slednata godina, dokolku Makedonija dobie pozitiven izve{taj od Evropskata komisija, }e ima privilegii da bide del od edinstveniot vozdu{en prostor, a so toa i }e se zgolemi potencijalot na kompanii koi }e dojdat vo zemjava i }e letaat”, objasnuva Krstevski. Vozduhoplovnata vlast vo Makedonija e pred predizvikot kvalitetno da

izgotvi set na pravilnici i so toa celosno da go “otvori” makedonskoto nebo za stranskite aviokompanii. Evropa od nas bara da se izgotvat i usvojat u{te nekolku pravilnici, kako uredbata za na~inot na dodeluvawe na sletovi, uredbata za postapkata i na~inot na prijavuvawe i ispituvawe na nesre}ite, uredbata koja }e gi propi{uva posebnite uslovi i dozvoli za

odobruvawe na letovi, kako i pravilnicite za stru~no osposobuvawe i ovlastuvawe na personal za meteorolo{ko obezbeduvawe. Ekspertite alarmiraat deka razvojot na aviobiznisot vo zemjava vo golema mera zavisi od napredokot na Makedonija kon evroatlantskite intergacii. Razvojot na makedonskata ekonomija, velat tie, nosi razvoj i vo aviosoobra}ajot.

OMA@

POSLEDNIOT UDAR ZA MAGOT NA ADVERTAJZINGOT

N

@ivee{e za profesijata, legnuva{e i se bude{e so nea. Takva posvetenost i zaqubenost vo profesijata, vo kreativnosta vo ideite naskoro nema da vidime

a site ni e jasno deka porano ili podocna smrtta e neodminliva. No, ne site znaeme da `iveeme kvalitetno, a u{te pomalku od nas }e ostavat ne{to navistina vredno zad sebe. Vo taa mala grupa izbrani e Dragan Sakan (1950 - 2010), mojot biznis partner, u~itel i prijatel. Po~ina pred nekolku dena. Negovoto telo ne izdr`a. ^ie bi izdr`alo 35 godini intenzivna rabota, bez odmor, postojano vo kreativen naboj, konstantno so novi idei i koncentracija na energija koja i mnogu pomladi i posilni ne mo`ea da ja sledat?

Negovoto telo istro{eno od boemskiot `ivot ne go izdr`a udarot vo mozokot. A tokmu tuka be{e najsilen. Od tamu poteknuvaa nebroeni idei i re{enija so koi osvoi preku 100 najpresti`ni svetski nagradi za kreativnost. Od tamu proizlegoa 4 knigi posveteni na razvojot na na{ata profesija na marketin{ki komunikacii i razvojot na site formi na vizuelni umetnosti. Be{e inovator. Be{e se samo ne obi~en. I kako takov be{e prifaten i od najgolemite svetski magovi na ovaa industrija ser Martin Sorel, @ak Segela, Her-

man Vaske.... Ima{e nevobi~aena harizma. Veruva{e vo profesijata i koga taa be{e ne{to sramno da se raboti. Za nego rekoa deka e ~ovekot koj na Balkanot ja transformira{e propagandata vo advertajzing. Re~isi i da nema ~ovek koj ne{to zna~i vo na{ata profesija vo Makedonija i niz sosednite Balkanski zemji, koj barem na kratko ne rabotel ili u~el od Saki ili od kultnoto Sa~i vo devedesetite. @ivee{e za profesijata, legnuva{e i se bude{e so nea. Takva posvetenost i zaqubenost vo profesijata, vo kreativnosta vo

ideite, mislam deka naskoro nema da vidime. Toa go prave{e na smetka na svoeto zdravje. Nie, nemu bliskite se obiduvavme da go zapreme negovoto samoubistveno tro{ewe. Ne veruva{e deka i nemu ne{to mo`e da mu se slu~i, pa tokmu sega zaedno po~nuvavme nekolku novi, ogromni proekti. Si zamina. Ostavi golema praznina vo srcata na negovoto semejstvo, negovite kolegi i vraboteni vo regionalnata komunikaciska kompanija Wu Moment. Ostavi taga kaj site zaqubenici vo na{ata profesija. Sa{o Pe{ev


12 07.10.2010

^ETVRTOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MUDRO I PRETPRIEMA^KI DO EVROPSKITE PARI MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

E

nergetika, ekologija, zemjodelstvo i turizam se strate{kite oblasti za makedonskite biznismeni na patot kon evropskite pari, uka`uvaat slovene~ki kompanii, konsultantski ku}i i institucii na dvodnevnata konferencija za regionalen razvoj i kohezionata politika na Evropskata unija. Slovenija, koja va`i za zemja

so najgolema iskoristenost na pretpristapnite fondovi, preku individualni iskustva, na makedonskite biznismeni im go otkriva modelot kako da se izraboti uspe{en proekt interesen za Evropskata unija. Pretpriema~i od ovaa evropska zemja uka`uvaat deka me|uop{tinskata sorabotka e edinstveno mo`na preku zaedni~ki proekti i efikasno iskoristuvawe na buxetskite sredstva dobieni za regionalen razvoj. "Regionalniot razvoj i ko-

hezionata politika na Evropskata unija e tema na koja slovene~kite iskustva za nas se osobeno zna~ajni i se nadevam }e bidat mnogu korisni vo sproveduvaweto na nacionalnata politika na ramnomerniot regionalen razvoj”, istakna Musa Xaferi, ministerot za lokalna samouprava i regionalna politika. Spored Xaferi, krajniot efekt koj treba da se postigne so ramnomerniot regionalen razvoj e da se napu{ti

monocentri~niot razvoj koj dovede do koncentracija kon glavniot grad, za smetka na site ostanati gradovi. “Potrebno e mnogu rabota i posvetenost. Efektite ne se vedna{ vidlivi, no se neminovni”, sovetuva Henrih \erke{, minister za lokalna samouprava i regionalen razvoj od Slovenija. Slovene~kata praktika poka`uva deka dobrata ideja i koncept mo`e da se razvijat vo biznisi koi }e otvorat i novi rabotni mesta. Podatoc-

ite poka`uvat deka parite dobieni od pretpristapnite fondovi dosega najmnogu se iskoristile za izgradba na pati{ta i pro~istitelni stanici. "Potrebeno e da se izgradat kapaciteti za menaxirawe na proektite poddr`ani od pretpristapnite fondovi. Evropa nema da odobri nieden proekt dokolku ne vidi deka postojat ~ove~ki kapaciteti za vodewe na ovie proekti”, izjavi evroambasadorot Ervan Fuere.

Pretpristapnite fondovi se dobar motiv za koristewe na zaedni~kite resursi zaklu~ija sogovornicite na konferencijata.

SE SRETNAA PRETSTAVNICITE NA VLADATA I NA AGROKOR VO STRUMICA

AGROKOR KONE^NO ]E GO GRADI OTKUPNODISTRIBUTIVNIOT CENTAR VO STRUMICA Site potrebni podgotovki za izgradba na otkupniot centar se napraveni, se ~eka u{te Agrokor da po~ne da gradi. ZDRAVKO RABAXISKI

Z

rabadjiski@kapital.com.mk

amenik-ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Perica Ivanovski, v~era go poseti mestoto kade {to treba da se izgradi otkupno – distributivniot centar na hrvatskata kompanija Agrokor vo Strumica. Toj ima{e sredba so pretstavnicite na Agrokor, po {to najavija deka izgradbata na otkupno-distributivniot centar }e po~ne za 15 do 20 dena. “Gi imame site potrebni dozvoli za da po~neme so izgradba na otkupniot centar. Vo narednite denovi treba da go izbereme izveduva~ot koj }e bide vo soglasnost so na{ite kriteriumi i o~ekuvame za 15 do 20 dena da po~neme so izgradba na objektot. Ako se po~ituvaat site rokovi na gradba, o~ekuvame otkupniot centar kompletno da se izgradi do juni narednata godina”, izjavi Blagoj Vitanov, generalen direktor na Agrofruktus, }erka-firma na Agrokor, koja gi koordinira rabotite so investicijata vo Makedonija. Investicijata vo prvata

14

milioni evra e celata investicija vo otkupniot centar

faza od izgradbata }e ~ini osum do devet milioni evra, koi }e bidat investirani vo izgradba na 3.000 kvadratni metri razladni komori i 4.000 kvadratni metri centar za pakuvawe, koj }e bide opremen so oprema po najsovremenite svetski standardi. Isto taka, se planira da se izgradat i dopolnitelni objekti, kako restoran, zemjodelska apteka itn. Vkupnata povr{ina na otkupniot centar iznesuva 57.000 kvadratni metri. Vo vtorata faza od izgradbata e predvideno da se investiraat u{te 5 milioni evra. Zamenik-ministerot Ivanovski o~ekuva ovoj distributiven centar, prv od vakov vid vo Makedonija, da gi podobri sostojbite so marketingot, otkupot i plasmanot na gradinarskite i drugite zemjodelski proizvodi od Strumi~kiot i okolnite regioni. “Vladata investira{e 73 milioni denari za izgradba na infrastrukturata

ZORAN ZAEV

GRADONA^ALNIK NA STRUMICA Se nadevam deka naskoro }e se udrat temelite na ovoj centar, zatoa {to smetam deka e seriozna investicija koja }e pomogne vo podobruvawe i razvivawe na zemjodelskoto proizvodstvo vo Strumica. koja e potrebna za funkcionirawe na otkupniot centar. Infrastrukturata e izgradena i sega ostanuva da se realizira glavniot proekt na Agrokor”, izjavi zamenik-ministerot Ivanovski, koj najavi deka Vladata planira da obezbedi u{te 15 lokacii na koi }e se gradat otkupni centri vo gradovi na teritorijata na celata dr`ava, kako {to se Resen, Va-

PERICA IVANOVSKI

ZAMENIK-MINISTER ZA ZEMJODELSTVO Vladata investira{e 73 milioni denari za izgradba na infrastrukturata koja e potrebna za funkcionirawe na otkupniot centar. Infrastrukturata e izgradena i sega ostanuva da se realizira glavniot proekt na Agrokor. landovo, Gevgelisko, Rosoman itn. Toj dodade deka polovina od ovie lokacii se ras~isteni i se podgotveni za da se oglasat za zainteresiranite investitori. Gradona~alnikot na Strumica, Zoran Zaev, ne be{e pokanet na sredbata so pretstavnicite na Agrokor, no za "Kapital" objasni deka e zavr{ena izgradbata na infrastrukturata

koja vklu~uva mostovi, ulici, osvetluvawe, kanalizacija itn. ”Se nadevam deka naskoro }e se udrat temelite na ovoj centar, zatoa {to smetam deka e seriozna investicija koja }e pomogne vo podobruvawe i razvivawe na zemjodelskoto proizvodstvo vo Strumica”, veli Zaev. Objektot }e bide so povr{ina od 8.000 kvadratni metri i }e

raspolaga so najsovremena oprema za kalibracija, priemni hali, razladni komori, hali za pakuvawe, transportni sistemi itn., niz koi se o~ekuva da pominat 30 do 50.000 toni zelen~uk godi{no. Celta e da se ovozmo`i nepre~en otkup na zelen~uk i ovo{je, koe }e se plasira na pazarite vo Hrvatska, no i vo zemjite od Evropskata unija.


^ETVRTOK

KOMPANII PAZARI I FINANSII BITOLSKATA MLEKARNICA ]E INVESTIRA 2,5 MILIONI EVRA VO OPREMA

M

enaxmentot na bitolskata mlekarnica IMB najavi investicija od 2,5 milioni evra za osovremenuvawe i modernizacija na kapacitetite. Celta e da se postignat kapaciteti na proizvodstvo na 140.000 litri mleko na den, odnosno celokupnoto mleko koe vleguva vo mlekarnicata da bide preraboteno vo te~ni proizvodi. “Toa }e bide strate{ka investicija koja }e & ovozmo`i modernizacija i poefikasno

i poekonomi~no rabotewe. Ova e strate{ka investicija za kompanijata i se o~ekuva vo narednite deset godini da obezbedi stabilnost na kompanijata”, veli Sa{o Vasilevski, direktor na proizvodstvo vo fabrikata. Strategijata na mlekarnicata e razvoj na proizvodite od ov~o mleko, ~ij izvoz raste sekoja godina. Vo izminatite tri godini za opremuvawe na mlekarnicata se vlo`eni okolu devet mil-

ioni evra, a kapacitetite za fermentirani proizvodi se zgolemeni za 200%. Vo 2007 godina prerabotuvavme 20.000 litri jogurt, denes prerabotuvame okolu 60.000 kiselomle~ni proizvodi dnevno, dodava Vasilevski. Od mlekarnicata potenciraat deka IMB prodava makedonsko mleko vo zemjite vo regionot, a deka zgolemeniot uvoz na ovie proizvodi e poradi prodorot na dve srpski mlekarnici na na{iot pazar.

07.10.2010

13

NBM SOBRA 88 MILIONI EVRA OD ZAPISI

N

arodnata banka sobra 88 milioni evra od proda`ba na blagajni~ki zapisi so kamata od 4,5%. So toa, vkupnoto saldo na pari vrzani vo blagajni~ki zapisi iznesuva 456 milioni evra. Nitu rekordno niskata kamata na ovie dr`avni hartii od vrednost ne go namali interesot na bankarite za najgolem del od likvidnite sredstva da steriliziraat vo NBM, namesto da gi delat kako krediti za poddr{ka na ekonomijata. Nivnoto objasnuvawe e deka

rizicite vo ekonomijata s$ u{te se prenaglaseni i tie ne se podgotveni da vleguvaat vo dopolnitelen rizik. Ekspertite sugeriraat NBM da go ograni~i iznosot na pari {to gi zapi{uva sekoja sreda prodavaj}i zapisi i na toj na~in da gi natera bankarite pove}e da kreditiraat. Istovremeno, i Ministerstvoto za finansii, pred dva dena, na aukcija na dr`avni zapisi sobra 48 milioni evra. Se prodadoa {estmese~ni zapisi so devizna klauzula za

45 milioni evra, so kamata od 4,4% i u{te 3 milioni od {estmese~ni zapisi bez valutna klauzula, so kamata od 4,7%. Najgolem interes za ovie zapisi poka`aa kompaniite, a pomal bankite.

RIGOROZNITE KONTROLI GI ODVRA]AAT [VERCERITE

POMALKU FALSIFIKUVANA STOKA VLEGUVA VO ZEMJAVA Carinskata uprava za izminatite osum meseci intervenirala vo 49 slu~ai, poradi osnovano somnevawe deka se povreduvaat prava od intelektualnata sopstvenost pri uvoz, izvoz i tranzit na stoka, vo sporedba so 130 slu~ai lani i 173 slu~ai vo 2008 godina EMA NIKOLOVSKA

S

trogite kontroli na Carinskata uprava, zajaknatite merki od sosednite zemji, posebno od strana na Bugarija, kako i vospostavuvaweto na zakonska regulativa za kontrola na falsifikati vo Kosovo, sekoja godina go namaluvaat brojot na {vercuvana stoka koja gi pominuva granicite na na{ata zemja. Osven toa, vospostaveni se kriteriumi za analiza na rizik, koi vo golema mera pridonesuvaat za efikasna kontrola i targetirawe na rizi~nite stoki i rizi~nite podra~ja od kade {to doa|a, velat vo Carinskata uprava. Ovaa godina, vo prvite osum meseci carinskite slu`bi imaat zapleneto vkupno 116.113 par~iwa falsifikuvana stoka, no brojkata na uni{teni par~iwa s$ u{te ne e poznata. Kolku za sporedba, vo 2009 godina bea zapleneti pove}e od eden milion par~iwa i 196 kilogrami razli~ni vidovi stoka. Ovaa brojka vo 2008 godina, pak, iznesuva{e 983 iljadi par~iwa, 20 iljadi kilogrami, 11 iljadi litri

116

iljadi par~iwa falsifikuvana stoka se zapleneti od makedonskata carinska slu`ba vo prvite osum meseci godinava, vo sporedba so eden milion par~iwa za cela 2009 godina

i 550 metri stoka. “Soglasno Zakonot za carinski merki za za{tita na prava od intelektualnata sopstvenost, a po zavr{enata postapka za utvrduvawe na falsifikat i povreda na pravoto na intelektualna sopstvenost, Carinskata uprava za izminatite osum meseci intervenira vo 49 slu~ai, poradi osnovano somnevawe deka se povreduvaat prava od intelektualnata sopstvenost pri uvoz, izvoz, tranzit na stoka, kako i pri postapka na carinsko skladirawe, od koi vo 20 slu~ai se postapuva po slu`bena dol`nost”, objasni Goran Georgiev, sovetnik na direktorot na Carinska uprava. Vo 2009 godina Carinskata uprava intervenirala vo 130 slu~ai na osnovano somnevawe za povreda na prava od intelektualnata

DEL OD FALSIFIKUVANATA STOKA ODI NA JAVNI LICITACII

Poslednite statistiki sprovedeni vo 2009 godina velat deka za pravno izvr{enata zapleneta stoka, otkako se pominati site upravni i sudski postapki, Carinskata uprava taa godina sprovela tri javni licitacii za proda`ba i za istite nema ponuduva~i. Isto taka, ima i osum objavi za proda`bi po pat na pribirawe na ponudi i za istite nema ponuduva~i, i tri proda`bi so neposredna spogodba, pri {to e prodadena stoka vo vkupna vrednost od okolu 290 iljadi denari. Vo istiot period, Vladata na Makedonija donese 10 re{enija za besplatno otstapuvawe na zapleneta stoka na dr`avni organi i humanitarni organizacii. sopstvenost, brojka koja e, pak, za 40 slu~ai pomala sporedeno so 173 slu~ai vo 2008 godina. [TO SO ZAPLENETATA ORIGINALNA, A NEPRIJAVENA STOKA? Najgolem del od zaplenetata i uni{tena stoka doa|a od Kina i od Turcija, a od materijalite koi se zapleneti poslednive godini najmnogu se {vercuvaat cedea, kozmeti~ki preparati, etiketi i kop~iwa, sportska oprema i obuvki, mobilni telefoni, kako i parfemi, ~asovnici i delovi za avtomobili. No, koga stanuva zbor za luksuzna originalna stoka koja e neprijavena, vo carinskata slu`ba informiraat deka kaj

vakvite slu~ai procedurata e poslo`ena, pa pominuva vreme dodeka se odlu~i {to }e se slu~uva so nea. “Stokata se zaplenuva i se prezema od Komisijata za prekr{oci, a potoa za nea ima soodvetna postapka”, veli Georgiev. Zaedno so pregledite na grani~nite i vnatre{nite carinski ispostavi, poradi konstatirani obidi za nelegalen uvoz ili tranzit, privremeno se zadr`ani zna~itelni koli~ini razna stoka, kako cigari, tekstilni proizvodi, elektri~ni aparati, lekovi, nakit i bi`uterija, tkaenini, ko`ni tepisi, kako i gasna love~ka i pi{tolska municija.

Del od ona, pak, {to carinskata slu`ba ne uspeva da go zapleni, doa|a do racete na Dr`avniot pazaren inspektorat, koj isto taka raboti so poln kapacitet. Kako {to ni ka`aa ottamu, podatocite od ovaa godina s$ u{te gi nemaat, no za 2009 godina brojkata na zapleneta stoka za koja sudski e doka`ano deka e falsifikuvana iznesuva 7 milioni par~iwa. Najgolemo zaplenuvawe ima na piratski cedea i na cigari, koi vo najgolem del se uni{teni, a del se vo procedura da se utvrdi dali sta-

nuva zbor za falsifikati. Iako Pazarnata inspekcija pravi premnogu kontroli, ne mo`e da se bori protiv falsifikuvanata stoka, zatoa {to inspektorite na teren naiduvaat na niza problemi so sopstvenciite na stokata, pa mora da se povle~at. Na golemi problemi naidoa vo [uto Orizari i na Bit-pazar, kade {to mnogu ~esto doa|a do konflikt me|u na{ite inspektori i sopstvenicite na stokata, objasni Viktor Bermenxiev, rakovoditel na sektor vo Dr`avniot pazaren inspektorat.


14 07.10.2010

^ETVRTOK

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SLOVENE^KATA CENTRALNA BANKA O^EKUVA RAST NA BDP OD 1,1% VO 2010 GODINA

S

lovene~kata Centralna banka procenuva deka rastot na nacionalniot bruto-doma{en proizvod (BDP) }e iznesuva 1,1%, so {to za 0,2% boda ja namali svojata procenka od april, za ekonomski rast od 1,3%. Rastot na BDP vo narednite dve godini, spored procenkite na slovene~kata Centralna banka, bi trebalo da bide umeren - narednata godina

BDP bi trebalo da porasne za 1,9%, a vo 2012 godina za 2,9%. Guvernerot na slovene~kata Centralna banka, Marko Krawec, kako glavni rizici vo procenkite na idnoto ekonomsko zazdravuvawe gi navede te{kotiite povrzani so konsolidiraweto na javnite finansii, mo`noto namaluvawe na pobaruva~kata na stranskite pazari, na

koi Slovenija izvezuva, i eventualni te{kotii vo baraweto stranski finansiski izvori.

EBOR DAVA 230 MILIONI EVRA ZA PODDR[KA NA KREDITIRAWETO VO BUGARIJA, ROMANIJA I SRBIJA

E

vropskata banka za obnova i razvoj (EBOR) potpi{a tri kreditni linii, vo vkupna vrednost od 230 milioni evra, so dru{tvata-}erki na Jurobank i Ef Xi Grup vo Bugarija, Romanija i Srbija, za dodeluvawe krediti za pretprijatijata vo trite zemji. Kreditnite linii na EBOR, na Po{tenska banka i Bankpost vo Romanija i Eurobank EFG

(Eurobank EFG) vo Srbija }e im obezbedat podolgoro~no finansirawe za pomo{ na nivnata struktura na finansirawe, raznoobraznost i prodol`uvawe na rokovite za nivno zadol`uvawe, i }e im pomognat da prodol`at so dodeluvawe na krediti kon ekonomiite na zemjite. Vo ramkite na spogodbata, Po{tenska banka }e dobie 75 mi-lioni evra, Bankpost

}e dobie 95 milioni evra, a Eurobank EFG vo Srbija }e dobijat 60 milioni evra novo finansirawe od EBOR. “EBOR e zadovolna od pro{iruvaweto na sorabotkata so Eurobank EFG, za da se pro{iri dostapnosta do sredstvata za biznis vo Bugarija, Romanija i Srbija”, re~e Nik Tesejman, izvr{en direktor za Finansiski institucii vo EBOR.

SRBIJA PROMOVIRA[E NOV, POSTKRIZEN MODEL

INVESTICII, RESTRUKTURIRAWE I POGOLEM IZVOZ ZA ZABRZAN RAZVOJ

 Noviot model na ekonomski rast na Srbija bara dva me|usebno povrzani presvrti. Edniot e nerealnite ambicii vo potro{uva~kata da se svrtat kon investicii vo modernizacija na industrijata, zemjodelstvoto i produktivnite uslugi koi pottiknuvaat izvoz i obezbeduvaat devizen priliv. Vtoriot se odnesuva na kreiraweto popovolen biznis i investiciski ambient

S

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rpskata vlada podgotvi nov postkrizen model na ekonomski rast i razvoj na Srbija od 2011 do 2020 godina, koj predviduva godi{en prose~en rast na bruto-doma{niot proizvod od 6%. Noviot model na ekonomski rast na Srbija bara dva me|usebno povrzani presvrti. Edniot e nerealnite ambicii vo potro{uva~kata da se svrtat kon investicii vo modernizacija na industrijata, zemjodelstvoto i produktivnite uslugi koi pottiknuvaat izvoz i obezbeduvaat devizen priliv. Vtoriot se odnesuva na kreiraweto popovolen biznis i investiciski ambient, kade {to vladata i dr`avnite institucii se glavna adresa, izjavi ekonomskiot sovetnik na srpskiot premier, Jurij Bajec. "Toa e patot na pazarni reformi i toa e evropskiot pat", naglasi Bajec, dodavaj}i deka pribli`uvaweto na Srbija kon Evropskata unija (EU) zna~i pomal rizik za investirawe, pogolem interes na stranskite investitori i dopolnitelno ohrabruvawe na doma{nite pretpriema~i. “Sekoj ~ekor koj n$ pribli`uva kon EU go namaluva rizikot

na investiciite, sekoja reforma vo javniot sektor gi namaluva tro{ocite na raboteweto i ja podignuva konkurentnosta, a so toa i Srbija profitira od vlezot vo Unijata, koja e glavnata poraka na ovoj model”, istakna Bajec. Toj istakna deka zad predlo`eniot model stojat konkretni brojki, jasno definirana makroekonomska politika i osnovni pravci na restrukturirana ekonomija. Bajec izrazi uveruvawe deka predlo`eniot model za razvoj na zemjata }e go prifati i sekoja naredna demokratski orientirana srpska vlada, koja ima evropsko opredeluvawe. Timot od srpski eksperti koi rabotea na noviot model go imaa predvid i faktot deka EU e soo~ena so globalna kriza (2008 i 2009 godina) i ja promovira{e svojata razvojna programa do 2020 godina, definiraj}i gi sopstvenite celi za ekonomski rast, vrabotuvawe i namaluvawe na siroma{tijata. Bajec istakna deka predvideniot godi{en minimum na direktni stranski investicii vo noviot model na razvoj iznesuva 2,3 milijardi evra, pri {to se smeta i na zazdravuvawe i rast na doma{noto {tedewe, koe za podolg period bi se izedna~ilo so ulogata na stranskite investicii. “Imaj}i ja predvid ovaa va`-

2,3

milijardi evra e predvideniot godi{en minimum za stranski investicii

na zada~a, taa ne bi mo`ela da se realizira dokolku ne se namali rizikot na raboteweto vo Srbija, {to }e pridonese kandidatura na Srbija za ~lenstvo vo EU, a potoa i jasni rokovi i datumi za nejzino polnopravno ~lenstvo”, re~e Bajec. Drug element za namaluvawe na rizikot, {to e zada~a na ovaa i site drugi vladi, kako {to napomena Bajec, e da gi eliminiraat nepotrebnite prepreki, ograni~uvawa i korupcijata, koi go optovaruvaat raboteweto i gi odbivaat investitorite od zemjata kon drugi destinacii. Istovremeno, na doma{nite pretpriema~i dr`avata treba da im ovozmo`i polesno da di{at preku dano~nite reformi i namaluvaweto na javnite rashodi tamu kade {to ne se potrebni, so cel da mo`at da investiraat so pogolema hrabrost i sigurnost. Koga stanuva zbor za najgorliviot problem so koj se soo~uvaat Srbite, a toa e golemata nevrabotenost, Bajec izjavi deka ne se vozmo`ni novi rabotni mesta bez novi investicii, a tie bi mo`ele

 Jurij Bajec, sovetnik na srpskiot premier, izrazi uveruvawe deka predlo`eniot model za razvoj na zemjata }e go prifati i sekoja naredna demokratski orientirana srpska vlada so evropska vizija. da se ostvarat samo so povolen biznis-ambient. “Na Srbija & se potrebni golemi inesticii, kako Fiat, no i mnogu mali investitori koi gledaat mo`nost za profit, {to na na{ata zemja }e & obezbedat pogolem rast na bruto-doma{niot proizvod (BDP), novi rabotni mesta i pogolemi plati”, re~e Bajec, pora~uvaj}i deka za noviot model na razvoj potrebna

e i politi~ka podgotvenost i poddr{ka na ekonomijata, vrabotenite i po{irokata javnost. Toj izrazi strav deka nekoj drug, populisti~ki model na razvoj, koj bi vetuval rast na potro{uva~kata i standardot na ve{ta~ka osnova i na kratok rok, bi ja odvlekol Srbija nazad vo drugi vremiwa koga vladee{e visoka inflacija, bezvredna nacionalna valuta

i op{ta nesigurnost. “Investiciite, restrukturiraweto na ekonomijata, pogolemiot izvoz. Toa e bazata za novi rabotni mesta, za nov ekonomski rast i zatoa iskreno mislime deka predlo`eniot model e vistinski patokaz za Srbija da gi iskoristi svoite potencijali i deka patot kon EU istovremeno zna~i i pat kon podobar `ivot”, zaklu~i Bajec.

UTRE SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA  KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND?  KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA?  KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA?  ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440


^ETVRTOK

BALKAN BIZNIS POLITIKA BIZNISMENITE TREBA DA DADAT DEL OD SVOETO BOGATSTVO

S

rpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, izjavi deka me|u bogatite biznismeni vo Srbija treba da se promovira potegot na naj-bogatiot ~ovek vo Amerika, osnova~ot na Majkrosoft, Bil Gejts, da podaruvaat polovina od svoeto bogatstvo. Toj istakna deka pred nekolku godini na biznismenite im predlo`il da go platat {koluvaweto na srpskite studenti vo stranstvo, po {to bi bile obvrzani da se vratat vo Srbija i da rabotat za dr`avata. “Biznismenite ne me poslu{aa, a gledam deka nekoi od niv sega formiraat fondacii,

DAJTEK GRADI FABRIKA VO NI[

I

talijanskata kompanija Dajtek naskoro }e po~ne so izgradba na fabrika vo Ni{, vo koja }e bidat vraboteni 400 lica. Investicijata e vredna 12 milioni evra. Pretstavnici na italijanskata kompanija, ~ija dejnost e proizvodstvo na avtodelovi, v~era potpi{aa dogovor so gradskite vlasti, koi za potrebite za izgradbata na fabrikata besplatno }e otstapat {est hektari zemji{te vo industriskata zona na Ni{. Dajtek od Ni{ }e gi snabduva so delovi Mercedes, Reno, Xeneral Motors i Fiat. Pokraj ova, italijanskiot investitor }e dobie besplatno dve kancelarii vo gradot, koi }e mo`e da gi koristi do izgradbata na fabrikata. Sovetot na op{tinata Ni{ neodamna donese odluka besplatno da & otstapi zemji{te i na ju`nokorejskata kompanija Jura, koja isto taka najavi izgradba na fabrika vo industriskata zona kaj Ni{.

GR^KATA CRKVA, SO 26 MILIONI EVRA ]E KUPUVA AKCII OD NACIONALNATA BANKA

G

r~kata pravoslavna crkva }e u~estvuva so zaem vo zgolemuvaweto na kapitalot na Nacionalnata banka na Grcija, objavi atinskiot vesnik "Vima”. Odlukata za toa bila donesena od Svetiot sinod na crkvata, koja poseduva 1,6% od akciite na Nacionalnata banka na Grcija. U~estvoto na crkvata }e bide so kredit vo iznos od 26 milioni evra, koj pretstoi da bide sklu~en so Helenik Postbank.

TURSKI TAV SE [IRI VO AFRIKA, BLISKIOT ISTOK I EVROPA

H

oldingot TAV, najgolemiot sopstvenik na aerodromski terminali vo Turcija, planira da go pro{iri biznisot vo Severna Afrika, Bliskiot Istok i Isto~na Evropa, vo nastojuvawe da go zgolemi brojot na patnici godi{no na 70 milioni, od sega{nite 40 milioni, izjavi izvr{niot direktor na taa kompanija, Sani [ener. "Taa cel bi trebalo da se ostvari so vkupen rast na kompanijata i prezemawe aerodromi vo regionot", izjavi [ener vo Istanbul, kade {to se odr`uva Me|unaroden sovet na aerodromite. Holdingot TAV vo desettata godina od postoeweto postavi cel do 2020 godina da go zgolemi na 10 brojot na aerodromi so koi upravuva, sekoja godina po eden pove}e, izjavi [ener pred u~esnicite na konferencijata, na koja se utvrduva zaedni~ka strategija za razvoj.

i toa deluva tragikomi~no”, re~e Tadi}. Srpskiot pretsedatel izjavi deka potegot na Gejts i osumdesetina milijarderi da mu podarat na op{testvoto del od svojot imot poka`uva deka tie smetaat deka ne e pristojno da se raspolaga so bogatstvo koe ne mo`e da se potro{i so generacii.

TURCIJA ]E GO LANSIRA PRVIOT SATELIT VO 2012 GODINA

T

urcija planira da go lansira svojot prv satelit za sobirawe razuznava~ki informacii vo 2012 godina, izjavi turskiot premier, Rexep Taip Erdogan. Satelitot }e ja namali zavisnosta na Turcija od amerikanskoto razuznavawe pri operaciite i protiv separatistite od Kurdistanskata rabotni~ka partija (PKK), koi napa|aat turski voeni celi

07.10.2010

od bazite vo severen Irak. "Razuznava~kiot satelit Goktjork }e bide lansiran vo 2012 godina”, re~e Erdogan pred ~lenovite na negovata partija. Turcija koristi razuznava~ki informacii od Va{ington za zgolemuvawe na efikasnosta na operaciite protiv PKK. Okolu 40.000 lica zaginaa vo konfliktot od 1984 godina, koga PKK po~na oru`en otpor.

15

Ednostranoto primirje, {to separatistite go objavija vo avgust, vo posledno vreme go namali nasilstvoto.


16 07.10.2010

^ETVRTOK

EU BARA KINA ITNO DA JA ZGOLEMI VREDNOSTA NA JUANOT

P

retstavnicite na EU vr{at pritisok vrz Kina za taa itno da ja zgolemi vrednosta na svojata nacionalna valuta, juanot, so cel, kako {to tvrdat, vospostavuvawe na ramnote`a vo globalnata ekonomija. “Vrednosta na kineskata valuta i ponatamu e potceneta. Apelirame do Kina za uredna, zna~ajna i seopfatna apresijacija na juanot”, izjavi vo Brisel luksembur{kiot

premier i pretsedava~ na evrozonata, @an-Klod Junker, po zavr{uvaweto na Samitot EU-Azija. Junker dodade deka kineskata vlast, sepak, ne go deli vakvoto mislewe na EU i ne smeta deka vrednosta na juanot e preniska. EU i SAD ja obvinuvaat Kina deka ve{ta~ki ja odr`uva vrednosta na svojata nacionalna valuta na nisko nivo, so cel da go pottiknuva doma{niot izvoz, so {to ja

SVET BIZNIS POLITIKA

zagrozuva konkurentnosta na zapadnite firmi.

MMF: FINANSISKIOT SISTEM SÈ U[TE E VO NEIZVESNOST

N

esoglasuvawata na evropskiot pazar na dr`avni obvrznici gi zgolemija ranite na bankite i dr`avite koi zakrepnuvaat od krizata i predizvika prekin vo procesot za obnovuvawe na stabilnosta na svetskiot finansiski sistem”, zaklu~i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) vo najnoviot redoven izve{taj. Finansiskiot sistem s$ u{te e vo period na neizvesnost i s$ u{te pretstavuva ahilova

peta na globalnoto ekonomsko zazdravuvawe, zaklu~i MMF vo esenskiot izve{taj. Zastojot vo procesot na zazdravuvawe predizvika nesoglasuvawe na pazarot na dr`avni obvrznici vo Evropa, koj e zagri`en zaradi nivoto na zadol`enost na nekoi zemji vo evrozonata i za potrebata za kratkoro~no reprogramirawe na dolgovite. Vo me|uvreme, sostojbata se podobrila blagodarenie na odlu~nata reakcija na Vla-

data, koja pomogna vo stabiliziraweto na pazarot na kapital, namaluvaweto na rizikot, no neizvesnosta e prisutna, konstatira MMF. Globalniot bruto-doma{en proizvod raste vo soglasnost so minatite proekcii. Pritoa, zabele`an e silen rast na pazarot, dodeka vo razvienite ekonomii ve}e po~na procesot na ukinuvawe na merkite za pottiknuvawe i zgolemena orientacija kon odr`livost, koja se temeli na pobaruva~kata.

AMERIKANSKITE KORPORACII VO AKCIJA

DAVAAT PET MILIJARDI DOLARI NA REPUBLIKANCITE ZA DA GO SRU[AT OBAMA  Republikancite minatiot mesec dobile {est pati pove}e sredstva od demokratite za izborite, koi vo su{tina pretstavuvaat test za misleweto na amerikanskata javnost za dosega{nata rabota na amerikanskiot pretsedatel. Pogolemiot del od sredstvata pristignale od Vol Strit i od bankarskata, zdravstvenata i farmacevtskata industrija

I

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

zborite za amerikanskiot Kongres i guvernerskite mesta vo SAD, koi }e se odr`at na vtori noemvri, mo`e da prerasnat vo novite najskapi izbori vo istorijata, javuva britanskiot vesnik "Gardijan". Republikancite minatiot mesec dobile {est pati pove}e sredstva od demokratite za izborite, koi vo su{tina pretstavuvaat test za misleweto na amerikanskata javnost za dosega{nata rabota na pretsedatelot na SAD, Barak Obama. Duri pet milijardi dolari }e se potro{at za kampawata za izborite, koi }e bidat pokazatel na zadovolstvoto na amerikanskata nacija od dosega srabotenoto na Obama. Za sporedba, vo bitkata za Belata ku}a vo 2008 godina bile potro{eni samo edna milijarda dolari. ANONIMNO DONIRAWE ZA POLITI^KITE KAMPAWI Spored dosega{nite anketi, na demokratite im se zakanuva katastrofa, dodeka Obama so posledni sili se bori da ja so~uva svojata pozicija. Republikancite se vo podem,

 Poddr{kata na Obama e namalena za 20% vo sporedba so 2008 godina

6

pati pove}e sredstva dobile republikancite vo odnos na demokratite minatiot mesec

5

milijardi dolari }e se potro{at za kampawata na republikancite

DEMOKRATITE ZAOSTANUVAAT SO 6% ZAD REPUBLIKANCITE

najmnogu blagodarenie na velikodu{nite donacii od golemite multinacionalni korporacii. Vrhovniot sud na SAD na po~etokot od ovaa godina go izmeni vrhovniot zakon i dozvoli anonimno donirawe vo politi~kite kampawi, {to golemite korporacii go prifatija so otvoreni race.

Pablik Sitizen, neprofitnata organizacija za sledewe na tro{eweto na korporaciite na izborite i lobiraweto, objavuva deka republikancite minatiot mesec dobile {est pati pove}e sredstva vo donacii, za razlika od demokratite, dodeka do krajot na ovoj mesec mo`e da vodat so deset nasprema eden.

Pogolemiot del od sredstvata pristignale od Vol Strit i od bankarskata, zdravstvenata i farmacevtskata industrija. “Ovie izbori }e poka`at kolkava }e bide slobodata na Obama vo ostatokot od negoviot mandat. Kako {to stojat rabotite, negovite mo`nosti se skromni, bez nade` deka }e dobie nekakva slobo-

Najnovata predizborna anketa na "Va{ington post" i ABC Wuz poka`uva deka demokratite na eden mesec pred izborite go namalile katastrafalnoto zaostanuvawe zad republikancite. Raspolo`enieto na javnosta i ponatamu e naso~eno kon republikancite, no prepolovena e prednosta od 12 procentni poeni, koi gi imale na po~etokot od septemvri. Spored anketata, 49% od ispitanicite glasale za republikanskite kandidati, dodeka 43% glasale za demokratskite kandidati. Poddr{kata na samiot pretsedatel Obama se vratila na nivoto od juli, pa sega ja ima poddr{kata od 50% od ispitanicite, po rekordniot pad vo septemvri na 46%. Za vreme na pretsedatelskite izbori od 2008 godina, Obama ja imal poddr{kata na 70% od gra|anite na SAD. da”, ka`uva Leri Sabato, analiti~ar na Univerzitetot vo Virxinija. Na vtori noemvri Amerikancite izbiraat edna tretina od ~lenovite na Senatot, glasaat za celiot zastapni~ki dom - Kongresot, kako i za 37 guverneri.

Analiti~arite prognoziraat deka pretstojnite delumni izbori se mnogu pova`ni od prethodno. Tie najdobro }e ja poka`at pretsedatelskata sudbina na Obama, kako i vlijanieto na potezite na “~ajnata partija” vrz republikancite.


^ETVRTOK

SVET BIZNIS POLITIKA BELATA KU]A POTTIKNUVA KORISTEWE NA SOLARNA ENERGIJA

A

dministracijata na pretsedatelot na SAD, Barak Obama, soop{ti deka na Belata ku}a }e bidat postaveni solarni plo~i, so {to bi se ohrabrile Amerikancite pove}e da gi koristat obnovlivite izvori na energija. Biv{iot pretsedatel, Ximi Karter, postavil solarni plo~i na sedi{teto na amerikanskata administracija vo 1979 godina, no istite bile trgnati od strana na Ronald Regan.

Ministerot za energetika, Stiven ^u, izjavil deka dvata novi solarni paneli }e bidat povtorno postaveni za Amerikancite da vidat deka novata tehnologija e podgotvena i sigurna. “Upotrebata na solarnata energija niz zemjata }e & pomogne na Amerika da bide predvodnik vo globalnata ekonomija vo narednite godini”, veli ^u. Administracijata na Obama minatata godina go usvoi

stimulaciskiot paket koj treba da ja pottikne upotrebata na solarnata i ostanatite obnovlivi izvori na energija.

07.10.2010

FED KUPUVA DEL OD DR@AVNIOT DOLG NA SAD

[

efot na amerikanskite Federalni rezervi, Ben Bernanke, veli deka na ekonomijata na SAD mo`e da & se pomogne preku novi kupuvawa na stoki od strana na centralnata banka. Federalnite rezervi razmisluvaat za lansirawe na nova programa za kupuvawe na dr`avniot dolg, so {to bi se namalile kamatnite stapki na hipotekite, kreditite na pretprijatijata i drugite dolgovi.

“Dopolnitelnoto kupuvawe, iako ne znaeme to~no za kolkava brojka stanuva zbor, mo`e da gi olesni finansiskite uslovi”, veli Bernanke. Vo tekot na recesijata, Federalnite rezervi kupile 1.700 milijardi dolari hipotekarni obvrznici i dolgovi, kako i dr`avni hartii od vrednost, {to Bernanke gi narekuval “efektivna programa”. Se smeta deka centralnata banka na SAD }e po~ne so skromna suma, od mo`ebi 100

17

milijardi dolari ili pove}e, pa podocna }e odlu~uva kolku i dali dopolnitelno }e kupuva.

KINA BARA NOVI PAZARI

GERMANIJA E NAJINTERESNA ZA KINESKITE INVESTITORI

 Spored pi{uvaweto na ekonomskiot vesnik "Handelsblat", Kinezite ovaa godina se na ~etvrto mesto me|u stranskite investitori vo Germanija, so udel od 8%, pred investitorite od Velika Britanija i Japonija

S

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

amo vo germanskata severnorajnska oblast Vestvalija momentalno ima 666 kineski kompanii, a o~ekuvame ovoj broj da se zgolemuva,- veli Petra Vesner, menaxerkata na agencijata za stranski investicii, NRV Invest. Minatata godina Kina be{e tret najgolem investitor vo svetot, koga stanuva zbor za kupuvawe udeli vo stranski kompanii. Iako investiciite dominantno bea naso~eni vo Azisko-pacifi~kiot region, denes Kinezite s$ pove}e se interesiraat i investiraat vo ekonomskiot motor na Evropa - Germanija. Najnaselenata germanska provincija, Vestvalija, na godine{niot Ekspo vo [angaj isprati okolu 240 lu|e: pretpriema~i, ministri, gradona~alnici, karnevalsko dru{tvo, pa duri i ping-pong yvezdata Timo Bol. Site tie bile regrutirani za da ja promoviraat ovaa pokraina i da gi privle~at investitorite, kako {to toa go pravela i menaxerkata na NRV Invest, Petra Vesner, koja veli deka ovaa germanska pokraina e na prvo mesto vo Evropa spored brojot na kineski investicii. Spored vesnikot "Handelsb-

KINA SE SVRTUVA I KON RUSIJA

Kineskiot pretsedatel, Hu Xintao i ruskiot pretsedatel, Dimitrij Medvedev, potpi{ale zaedni~ka izjava so koja se utvrduva deka Kina i Rusija se soglasile vo namerata i `elbata “da go prodlabo~at celokupnoto strate{ko partnerstvo i koordinacija”. “Na{ite odnosi nikoga{ ne gi krasela vakva razmena na zaemna doverba”, izjavil Medvedev po potpi{uvaweto na zaedni~kata izjava. Kineskiot pretsedatel izrazil `elba Medvedev da dozvoli “razvoj na strate{koto kinesko-rusko partnerstvo”, koe po~nalo vo 1996 godina i e prvoto koe go potpi{ala Rusija. “Ovoj model pretstavuva obid za sorabotka od koj korist }e imaat dvete zemji”, rekol kineskiot pretsedatel. Dvete zemji, isto taka, potpi{ale dogovor za zaemno investirawe i strate{ka sorabotka vo sektorite kako nuklearna energija, vlo`uvawa vo aluminium i zaedni~ka borba protiv terorizmot. Pretsedatelite na dvete zemji najavile i zaedni~ki proekt vreden pet milijardi, koj predviduva izgradba na naftena rafinerija na kineskoto pristani{te Tianxinu i mre`a od okolu 500 benzinski pumpi vo Kina. lat", Kinezite ovaa godina se na ~etvrto mesto me|u stranskite investitori vo Germanija, so udel od 8%, pred investitorite od Velika Britanija i Japonija. Spored podatocite na sojuznata banka, vkupnite kineski investicii iznesuvale samo 568 milioni evra. I pokraj ekonomskata kriza, tie porasnale za 33%. Re~isi polovina od kineskite investicii vo Evropa se vo Germanija. Najdobar primer za toa e formiraweto na evropskoto sedi{te na

eden od najgolemite svetski proizvoditeli na ma{ini za grade`ni{tvo, Sani, vo Bedburg kaj Keln. Petra Vesner smeta deka krizata go zabavila ovoj proekt, no deka nabrzo ovoj pogon }e bide otvoren i podgotven za rabota. Generalniot menaxer na Sani, Ksiang Venbo, neodamna ja posetil germanskata kancelarka, Angela Merkel, pa vo taa prigoda izjavil deka Germanija e privle~na za kineskite investitori bidej}i ima “najdobro proiz-

 Generalniot menaxer na Sani, Ksiang Venbo, potpi{uva dogovor za sorabotka so Germanija, vo prisustvo na kancelarkata Angela Merkel

33% 568 666

porasnale kineskite investicii vo Germanija za vreme na ekonomskata kriza

milioni evra iznesuvale kineskite investicii vo Germanija vo poslednata godina

kineski kompanii ima samo vo Vestvalija

vodstvo”. Kinezite zatoa sakaat da ja iskoristat dobroobrazovanata germanska rabotna sila, pa svoite proizvodi od Germanija da gi prodavaat nasekade niz svetot. No, Ksiang Venbo na kancelar-

kata & soop{til i nekoi neprijatni raboti. Ona na {to toj se po`alil go potvrduva i dr`avniot sekretar vo Ministerstvoto za ekonomija na Saksonija i Anhalt, Detlef [ubert. “Nie vo Germanija mora da se

nau~ime da im izdavame vizi na Kinezite. Neprifatlivo e eden investitor koj saka vo Germanija da vlo`i 100 milioni, da mora da stoi vo redot na ambasadata i da ~eka tri meseci dodeka da dobie termin”, veli [ubert.


18 07.10.2010

^ETVRTOK

FEQTON

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI NESTLE

GIGANT [TO “JADE” SÉ PRED SEBE O

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

tkako vo avgust godinava najgolemata svetska kompanija za hrana Nestle (Nestle), najavi deka }e gi zgolemi svoite 29,8% akcii vo Loreal, se pro{irija {pekulaciite deka {vajcarskiot gigant saka da ja prezeme francuskata ku}a za ubavina. I ne e ~udo za Nestle da se zboruva kako za gigant koj mo`e s$ da kupi. Kompanijata e najgolem igra~ vo biznisot so sladoled otkako ja kupi gr~kata kompanija Delta i celosno go prezede rakovodstvoto na Drejers. Pred tri godini ja kupi i kompanijata Gerber, proizvoditelot na bebe{ka hrana. Ovaa akvizicija, pak, povtorno go potseti svetot na po~etocite na ovoj golem organizam, koj, kako i lu|eto, po~na so bebe{kata hrana. [VAJCARSKA LEGENDA Kompanijata Nestle datira od 1867 godina, koga bile osnovani dve razli~ni {vajcarski pretprijatija {to podocna }e go oformat jadroto na Nestle. Ednoto od niv bilo sopstvenost na Henri Nestle, koj istata godina razvil formula za bebe{ka hrana bazirana na mleko i nabrzo po~nal da ja prodava. Toj se penzioniral vo 1875 godina, a po dve godini, kompanijatarival, Anglo-{vajcarskata kompanija za mleko, na pazarot se pojavila so sli~en proizvod. Toga{, kompanijata na Nestle vedna{ go vozvratila udarot i go pretstavila kondenziranoto mleko. Taka, kompaniite stanuvaat direktni i `estoki rivali, koi vo

 Nestle e me|u najgolemite kompanii vo svetot za proizvodstvo na pakuvana hrana. [vajcarskiot gigant denes operira vo 86 zemji vo svetot, no pokraj dobrata reputacija, odvreme-navreme znae da iznenadi so kontroverzii koi se pojavuvaat vo mediumite. Takov be{e primerot so melaninot vo kineskoto mleko, vest koja nekolku meseci go dr`e{e vnimanieto na javnosta dekadite na uspeh agresivno go pro{iruvaat nivniot biznis niz Evropa i SAD. No, koga ne mo`e{ da gi jade{, jadi so niv, veli pogovorkata. Rivalstvoto traelo do 1905 godina, koga dvete kompanii se spoile vo edna,

a novata kompanija dobila dolg naziv sostaven od dvete imiwa na neodamne{nite rivali. Inaku, zaedni~kata kompanija go dobi imeto Nestle Alimentana po akvizicijata na fabrikata Magi i nejzinata holding-kompanija Ali-

mentana vo 1947 godina, a sega{noto ime be{e usvoeno vo 1977 godina. Vo ranite godini na prethodniot vek novata kompanija ve} e poseduvala fabriki vo SAD, Velika Britanija, Germanija i [panija, a nejziniot pat

do uspehot bil dobro trasiran. Taka, porasnal izvozot na kondenzirano mleko, a po dogovorot so [vajcarskata kompanija za ~okolado vo 1904 godina, na svojata lista na produkti Nestle } e go pretstavi i ~okoladoto, ~ie proizvodstvo po Prvata svetska vojna }e stane vtora najva`na aktivnost na kompanijata. Iako vo 1907 godina po~nalo i {ireweto na Istok, za osvojuvawe na avstraliskiot i aziskiot pazar, pove}eto proizvodni edinici ostanale vo Evropa. Toa go pogodilo proizvodstvoto koga po~nala

Prvata svetska vojna, bidej}i nabavuvaweto na surovinite stanalo te{ko. Nedostigot od sve`o mleko vo Evropa gi prinudil fabrikite da gi prodadat re~isi site nivni rezervi za da izlezat vo presret na potrebite na lokalnite gradovi. Me|utoa, vojnata sozdala nova pobaruva~ka za mle~ni proizvodi vo forma na vladini dogovori. Za da ja iskoristi {ansata, Nestle kupila nekolku ve}e postoe~ki fabriki vo SAD i po~nala so proizvodstvo na mleko vo prav. Do krajot na vojnata, kompanijata imala 40 fab-

PRIKAZNI OD WALL STREET

GE VO BITKA ZA PROIZV  Sudbinata na oddelot za proizvodstvo na motori vo General Electric najmnogu }e zavisi od toa kolku, za vreme na narednite izbori, na senatorite vo Kongresot im se bitni rabotnite mesta koi kompanijata gi kreirala vo Ohajo, Masa~usets i Indijana

Z  ]e uspee li GE da ostane dolgoro~en snabduva~ na

amerikanskoto voeno vozduhoplovstvo so motori za voenite avioni-lovci

a nekolku meseci Kongresot na SAD treba da go odobri buxetot namenet za odbranata na ovaa dr`ava. [tom toa }e bide napraveno oficijalno, od strana na General Electric }e se znae dali nivnata petgodi{na bitka so dvete administracii na SAD, onaa na Xorx Bu{ i sega{nata

na Barak Obama, vrodila so plod, {to bi zna~elo deka oddelot za motori na ovaa kompanija i ponatamu }e ostane vo biznisot na proizvodstvo na motori za voeni avioni-lovci. Iako kompanijata ve}e nekolku godini proizveduva vakvi motori za voenite lovci na SAD, sepak, bitkata koja ja vodi GE se odnesuva

na proizvodstvoto na motori za voenite avioni-lovci “F-35”, koi se o~ekuva da gi zamenat pove}eto od prethodnite postari modeli na vakvi borbeni letala i za koi se o~ekuva da bidat vo sklop na amerikanskata voena avijacija vo narednite 30 godini. Isto taka, se smeta deka ovoj voen avion }e bide eden od najbaranite borbeni letala od strana na avijaciite na zemji nadvor od SAD. Toa se dol`i na vrvnata tehnologija koja toj ja koristi, kako i niskite tro{oci za negovo proizvodstvo koi iznesuvaat okolu 65 milioni dolari za avion, {to e navistina niska suma ako se sporedi so borbeniot avion lovec “F-22” koj vredi okolu


^ETVRTOK

FEQTON

“Ka “Kapital” zapo~na so sserija napisi za ttoa kako nastanale i se razvivale nal najgolemite svetski najg brendovi-kompanii. bre Doz Doznajte gi prikaznit znite za nivnite pod podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vvrvot na skalata na najpoznati i lat najomileni svetski najo bre brendovi so decenii

 Ironi~no, no Vtorata svetska vojna go pomogna pretstavuvaweto na najnoviot produkt na kompanijata Nestle. “Neskafe” stanal glaven pijalak za amerikanskata vojska koja se borela na frontot na Stariot kontinent. Samo vo 1943 godina bile proizvedeni eden milion kutii “neskafe”

6

ilajadi brendovi na razli~ni produkti

riki, a proizvodstvoto od 1914 godina natamu dvojno bilo zgolemeno. Me|utoa, krajot na vojnata donel kriza za Nestle. Vladinite dogovori zavr{ile, pa na konzumentite im bilo vrateno sve`oto mleko. Vo 1921 godina kompanijata ja bele`i prvata zaguba. Sepak, menaxmentot na Nestle brzo odgovoril, nosej}i go {vajcarskiot bankarski ek-

07.10.2010

SLOGANITE NA NESTLE

Pove}eto Britanci na frazata “Odmori se” bi odgovorile so zborovite “Zemi “kit kat””. Sloganot “Odmori se, zemi “kit kat”” (“Have a break, have a Kit Kat”) se koristi vo advertajzingot na ovoj proizvod na Nestle u{te od 1957 godina. Toj be{e registrirana za{titna marka pove}e godini. No, otkako Nestle se obide da go za{titi samo delot “Zemi odmor” dobi poraz od konkurentnata kompanija Mars, koja vo 2003 godina po~na da proizveduva ~okoladi tokmu so toa ime. Inaku, glavniot slogan na gigantot Nestle e eden vid razrabotka na filozofskata misla na Foerbah, koja veli “^ovekot e ona {to jade”. Nestle dodava: “Dobra hrana - dobar `ivot”. racionalizirawe na operaciite i namaluvawe na dolgot. Taka, vo 20-te godini Nestle ja zabele`ala i prvata ekspanzija, pokraj tradicionalnite produkti. Brojot na novi produkti rapidno se zgolemil, a vo 1938 godina na pazarot se pojavilo i “neskafe”.  Poster za Neskafe, proizvodot koj ja VOJNATA, KAFETO pobedi krizata vo kompanijata I PARITE Kompanijata Nestle mnogu brzo gi po~uvstvuvala Vtorata svetska vojna i efektite od nea. Profitot padnal od 20 milioni dolari vo 1938 na minimalni 6 milioni slednata godina. Seto toa bilo posledica na neutralnata strana {to ja zazela [vajcarija vo vojnata, {to pridonelo za golema izoliranost od Evropa. Toga{ golem broj direktori bile prateni vo SAD, a fabriki bile otvorani vo zemjite vo razvoj, osobeno vo Latinska Amerika. I, za sre}a, naedna{ rabotite se izmenile. Ironi~no, no, vojnata go pomognala pretstavuvaweto na najnov HENRI NESTLE, osnova~ot na {vajcarskata iot produkt na kompanijata. “Neskafe” stanal glaven pikompanija koja go nosi negovoto ime jalak za amerikanskata vojska koja se borela na frontot na Stariot kontinent. Samo vo 1943 godina bile proizvedeni eden milion kutii “neskafe”. Taka, kako i vo prvata vojna, proizvodstvoto i proda`bata za Nestle porasnale vo vreme na voena ekonomija. Vkupnata proda`ba od 100 milioni dolari vo 1938 godina porasnala na 225 milioni dolari vo 1945 godina. NOV VEK NOVA POLITIKA  Kit ket Krajot na vojnata bil po~etok za dinami~nata faza za spert Luis Daples da ja reor- se izramnat pobaruva~kata Netle. Zabrzal porastot, a ganizira kompanijata. Za da i potro{uva~kata, toj vovel bile izvr{eni i mno{tvo

akvizicii na drugi kompanii. Vo 1947 godina, so prezemaweto na Magi, kompanijata vleguva vo biznisot so proizvodstvo na za~ini i supi. Niza kompanii bile prezemeni vo periodot do 1973 godina. No, po dogovorot so Loreal vo 1974 godina, globalnata pozicija na Nestle rapidno se promenila. Za prv pat po 20-te godini, ekonomskata situacija na kompanijata se vlo{ila so porastot na cenata na naftata i zabavil rastot vo industriskite dr`avi. Vo prilog na toa, stranskite devizni kursevi se vlo{ile otkako francuskite franki, dolarot i markata ja izgubile vrednosta sporedeno so {vajcarskiot frank. Kone~no, vo periodot me|u 1975 i 1977 godina cenata na kafeto se zgolemuva ~etirikratno, a cenata na kakaoto stanala tripati pogolema. Kako i vo 20-te, kompanijata bila prinudena brzo da prezeme akcija i radikalno da go smeni pazarot. Nestle po vtor pat rizikuva so biznis nadvor od industrijata za hrana, preku akvizicija na Alkon Laboratoris. Pod rakovodstvo na noviot izvr{en direktor, Helmut Mau~er, vo 80-te Nestle vleze so obnovena fleksibilnost i opredelba da se razviva. Vo ovoj period, strategijata na kompanijata be{e dvokratna: da se podobri finansiskata situacija preku vnatre{ni regulirawa i odzemawa i prodol`uvawe na politikata za strategiski prezemawa. Prvata polovina od 90te se poka`a povolna za ostvaruvawe na celite na kompanijata. Padnaa trgovskite barieri i svetskite pazari se razvija vo pove}e ili pomalku integrirani

19

trgovski zoni. Od 1996 godina navamu kompanijata napravi akvizicii na San Pelegrino, Spilers Petfud i Ralston Purina. Poslednava se slu~i vo 2002 godina, koga se slu~ija i dve pogolemi prezemawa vo Severna Amerika. Toga{ Nestle vleze vo biznisot so sladoledi i ja prezede Drejers Grand Ajskrim Holding (Dreyer’s Grand Ice Cream Holdings), kako i ^if Amerika, poznatata amerikanska kompanija za obroci {to se prigotvuvaat vo mikrobranova pe~ka. Vo dekemvri 2005 godina Nestle ja kupi gr~kata kompanija za sladoledi, Delta, za 240 milioni evra. Slednata godina celosno go prezede rakovodstvoto na Drejers i so toa Nestle stana najgolemiot svetski proizvoditel na sladoled so 17,5% udel vo proda`bata na svetskiot pazar za sladoled. Nestle denes poseduva re~isi 30% od akciite na Loreal. Zaedni~ki potfat so Loreal e Laboratorijata Ineov, koja raboti na nutricionisti~kata kozmetika, i divizijata Galderma {to raboti na razvojot na dermatolo{kite produkti. Inaku, prethodno, vo 2001 godina, Nestle sklu~i poseben dogovor i so kompanijata Koka-Kola. Vo 2006 godina Nestle ja kupi medicinskata nutricionisti~ka divizija od Novartis za 2,5 milijardi dolari. Slednata godina go kupi i proizvoditelot na bebe{ka hrana Gerber za 5,5 milioni dolari. Spored rezultatite za minatata godina, vkupnata proda`ba na Nestle iznesuvala 107,6 milijardi {vajcarski franci, a profitot 10,43 milijardi franci. Vo investicii za istra`uvawa i razvoj Nestle potro{ila 2,02 milijardi franci. Golem del od proda`bata go dr`at pijalacite, 27%, a mle~nite proizvodi i hranata ostvaruvaat 26%. Spored geografskata raspredelba na proda`bata, Nestle ostvaruva 32% vo Evropa, 26% vo SAD, a 16% nosi Azija. Ostanatiot del od svetot ostvaruva 21% od vkupnata proda`ba na kompanijata. Vo naredniot broj na “Kapital” ~itajte za toa kako toa {to go po~na Germanecot Adi Dasler vo peralnicata na negovata majka, pred 80 godini, prerasna vo planetarno slavniot Adidas

VODSTVOTO NA MOTORI ZA VOENITE AVIONI 150 milioni dolari i koj go proizveduva konkurentskata firma na GE, Lockheed Martin. Problemot so koj se soo~uva GE i negoviot partner Rolls Royce se odnesuva na odlukata koja be{e donesena izminatite godini od strana na dvete administracii, onaa na Bu{ i sega{nata na Obama, vo koja stoi deka za proizvodstvoto na ovoj borben avion dovolno e da ima samo eden snabduva~ na motori. Stanuva zbor za oddelot Pratt & Whitney na kompanijata United Technologies. Ovaa kompanija vo prvo vreme go proizveduva{e motorot za superiorniot voen avion lovec “F-22” za podocna da napravi adaptacija na istiot motor za noviot “F-35”.

Vakvata adaptacija, koja be{e napravena i od strana na dvete administracii, e oceneta kako posuperiorna vo odnos na onaa koja be{e ponudena od strana na GE. Toa go ostavi GE so kratki rakavi za narednite godini vo pogled na proizvodstvoto na vakvi motori, osobeno po odlukata na Pentagon deka nema ekonomska smisla da nabavuvaat za nivnite borbeni avioni motori i od strana na konkurencijata na United Technologies. Ironi~no vo celata ovaa situacija e {to sedi{tata i na dvete kompanii se nao|aat vo Konektikat, vklu~uvaj}i go i odelot na Pratt & Whitney na kompanijata United Technologies. Za razlika od United Technologies, odelite

za proizvodstvo na motori od strana na GE se nao|aat prete`no vo Ohajo, Indijana i Masa~usets, pa ottamu site eksperti smetaat deka GE so cel da ja dobie bitkata za proizvodstvo na ovie motori }e igra na kartata na rabotnite mesta koi `itelite od ovie dr`avi gi imaat vo ovaa kompanija. Isto taka, dobroupatenite eksperti od ovaa oblast, vrz osnova na nivnite analizi, smetaat deka kupuvaweto na alternativen motor na onoj koj go proizveduva glavniot snabduva~ vo najdobar slu~aj mo`e na Vladata na SAD da & dade odredeni operaciski i buxetni benefiti. Se razbira deka vo celiot toj proces }e mora da se napravat odredeni promeni vo proiz-

vodstvoto na ovoj avion i normalno deka vlijanijata vrz buxetot i ekonomijata na SAD nema da bidat zna~itelno golemi, blagodarenie na koristeweto na ovie dva motori. No, senatorite, vo godina na izbori i ne razmisluvaat tolku na efikasnosta od koristewe na vakov ili onakov motor. Senatorite se dobro upateni vo toa deka vo godina na izbori otvoraweto na rabotni mesta mo`e da zna~i dobivawe na izborite. Poradi toa, sudbinata na GE najmnogu }e zavisi od toa kolku, za vreme na narednite izbori, na senatorite vo Kongresot im se bitni rabotnite mesta koi kompanijata gi kreirala vo ovie dr`avi.


20 07.10.2010

^ETVRTOK

OGLASI / MAGISTERSKI STUDII / HR / EU FONDOVI / PROTOKOL

DODADETE STIL NA VA[ETO @IVEEWE I RABOTEWE! LU\ETO NE VE PAMETAT PO VA[ITE PARI I OBRAZOVANIE, TUKU PO NA^INOT NA KOJ GI UVA@UVATE I PO^ITUVATE! BIDETE DEL OD OBUKATA PO PROTOKOL I ETIKECIJA

DELOVNA ETIKECIJA: Pravila na delovno odnesuvawe i interakcija. MANIRI NA MASA - Odnesuvawe na masa i ve{tini za organizacija na zabavi i nastani. MULTIKULTURNI MANIRI - Pravila na odnesuvawe vo drugi kulturi i religii. DIPLOMATSKI PROTOKOL - Pravila vo diplomatijata i najformalnite situacii. UMETNOST NA GOVOROT - Ve{tini koi }e Vi pomognat da bidete zapameteni kako najdobar i najharizmati~en govornik. BONUS PREDAVAWA: Deloven izgled i {minka, Se za vinoto, Vo albanskiot dom, Protokolot vo MPC, Voen protokol, Tanc za sekoja prigoda, Neverbalen govor, Zamki vo makedonskiot jazik. Spored nastavna programa i sertifikacija na {kolata za protokol od Va{ington. Obukata po~nuva na 28 oktomvri i trae do 28 noemvri 2010 godina (sekoj ~etvrtok, petok, sabota i nedela) UPISOT E VO TEK! Mestata se ograni~eni! NOVO! – KRATKI RABOTILNICI I SKRATENI OBUKI PO POTREBA I @ELBA NA KLIENTOT!!!

Akademijata za protokol obezbeduva i konsultantski uslugi od protokol, organizacija na sekakov vid na nastani, predavawa i prezentacii, obuka vo Va{ata firma za grupi ne pomali od 10 lica, i obuka eden-na eden.

AKADEMIJA ZA PROTOKOL NA MAKEDONIJA Mit. Teodosij Gologanov br54/1, Skopje +(389) 23290 380, 078 484 384 e-mail: contact@protocolacademy.com.mk www.protocolacademy.com.mk

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

OBUKA ZA APLIKACIJA NA EU FONDOVI EU - otvoren pazar koj gi o~ekuva Va{ite proizvodi. Sekojdnevno iljadnici proekti apliciraat za finansiska poddr{ka vo fondovite na EU. Nekoi ja dobivaat, nekoi ne. Samo mal del od proektite se realiziraat i privlekuvaat povtorni investicii od donatorite.  Kako va{ata ideja da ja napravite uspe{en i konkreten proekt?  [to e RSM – rakovodewe so proekten ciklus – cel i znaewe?  Kako da podgotvite proekt koj }e gi zadovoli EU standardite?  Koj treba da ja poseti obukata?  Proekt menaxeri i IT menaxeri, menaxment konsultanti  In`eneri koi prevzemaat menaxerski obvrski, vraboteni vo dr`avna i op{tinska administracija  Site koi sakaat da apliciraat za dobivawe na sredstva od pretpristapnite fondovi na EU Po~etok:  15 Oktomvri 2010 godina Trener: Irena Bojaxieva Vremetraewe 16 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477


OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO / PRODA@BA / IT ALEKSANDRIJA EDUKATIVENCENTAR

 OBUKA NA TEMA

COMPTIA A+

 Oblast: IT- kompjuterski mre`i  Termin: vtora polovina na oktomvri 2010  Vremetraewe : 80 ~asa  Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ ProfesionalniKursevi.asp

Aleksandrija Edukativen Centar

 OPIS NA OBUKATA  Opis na obukata: Kako avtoriziran provajder na CompTIAÂŽ re{enija za obuka, Aleksandrija nudi kursevi koi{to vi gi razvivaat onie ve{tini koi{to vi se potrebni dokolku sakate da rabotite kako kompjuterski serviseri i profesionalci za mre`i vo bilo koe mesto. Nastavnata programa na CompTIA, e od golema pomo{ za site profesionalci koi{to sakaat da se sertificiraat preku CompTIA programata za testirawe.  A+ e soliden industriski priznat sertifikat koj{to mo`e da i gi otvori vratite na va{ata kariera kako kompjuterski tehni~ari.

 DINAMIKA: DVA PATI NEDELNO

PO 4 [KOLSKI ^ASA VO VE^ERNI TERMINI Vklu~eno vo cenata

 Obuka vo laboratorija pod vodstvo na sertificiran instruktor (Instructor Led Training),  Literatura koja po zavr{uvaweto na kursot ostanuva vo sopstvenost na posetitelot,  Edno besplatno testirawe na steknati znaewa po zavr{uvaweto na kursot,  Diploma za uspe{no zavr{en kurs so osvojuvawe na minimum 75% bodovi.

Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443,

e-mail: obuki@alexandria.com.mk

www.alexandria.com.mk

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mno`estvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management. ZO[TO ITIL?  Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto  ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravuvawe so IT servisite i AD EuroKompjuter Sistems – ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost nekoi strogi pravila. i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija.  ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, Obukite {to se planirani da se odr`at vo naredniot period se: izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci. ITIL PRIDOBIVKI:  Namaleni tro{oci  Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba na doka`ani, najprakti~ni   

procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo Podobrena produktivnost

Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi}

+389 (0)2 3114 568 suzana.dzepic@ecs.com.mk

^ETVRTOK

07.10.2010

21


22 07.10.2010

^ETVRTOK

KOSMO Inovativen Centar

Seminar na tema LIDERSTVO I MENAXMENT Oblast: Know-how programa Termin: 16 i 23 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 16 ~asa (2 dena) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/Liderstvo%20i%20menadzment.html

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / ПRODA@BA

Opis na obukata Menaxmentot e nauka za efikasno realizirawe na rabotata so upravuvawe na lu|eto. Liderstvoto e ve{tina na inspirirawe i motivirawe na lu|eto da ja realiziraat efikasno nivnata rabota. Seminarot Liderstvo i menaxment ima cel menaxerite i rakovoditelite da gi podgotvi za primena na liderski ve{tini za vodewe na va{ata organizacija na novo nivo na realizacija, motivacija i produktivnost.

KOSMO Inovativen Centar Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

SAMO VO OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:    

RABOTA TENDERI REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI!

Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Merchandising Oblast: Marketing Termin: 15-16 Oktomvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

 Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/

Opis na obukata:

 Otkrijte kako da koristite vrzana proda`ba, tehniki na izlo`uvawe, besplatni primeroci, prezentacija na „lice mesto”, pozicionirawe na cena, POS materijali, specijalni ponudi i ostanati metodi vo maloproda`bata.

Pridobivki:

 Kontrola vrz procesot na odlu~uvawe vo Merchandising-ot  Razbirawe na mikro i makro prostorot  Operativni i estetski aspekti na Merchandising-ot  Pridru`ni merchandising aktivnosti     

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK

Adises ToPLeaF

PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE PO^ETOK 12 OKTOMVRI 2010

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi? Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali? Otkrijte {to!! SESIJA I



Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment?

SESIJA II



[to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel?

SESIJA III



Stilovi na menaxment / Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat?

SESIJA IV



Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~?

SESIJA V



Kako da se spravi{ so „A” tip / Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”?

Po~etok: 12.10.2010 (vtornik) MODERATOR: PROF. DR. LEONID NAKOV



(edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija)

Vreme: 13 – 18 ~asot

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477


OBUKI / KONFERENCII

^ETVRTOK

07.10.2010

23

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:  OGLASI ZA VRABOTUVAWE  REVIZORSKI IZVE[TAI  SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI  TENDERI  POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA  SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Kreirawe efektivna biografija (CV) 07.10.10 12.12.10 ESP Brzo ~itawe (Power Reading) 08.10 – 13.10.10 15.10 – 20.10.10 22.10 – 27.10.10 In Optimum Makedonija Upravuvawe so vreme 08.10.2010 CS Global

Proda`ba i tehniki na proda`ba 08.10 - 10.10.10 ESP Zakon za rabotni odnosi 08.10.10 10.00 - 14.00 ~ Stopanska Komora na RM Delovna komunikacija i pregovarawe 09.10 – 10.10.10 CS Global Inovativni modeli za prepoznavawe na neformalnoto

obrazovanie vo mladinskiot sektor 13.10 - 16.10.10 MKC Bitola Kreativno razre{uvawe na problemi 14.10.10 8 ~asa CDS – Centar za delovna sorabotka Merchandising 15.10-16.10.10 2 dena h 6 ~asa Triple S Learning

Akademija za ~ovekovi resursi prijavuvawe do 24.09.10 15.10 – 15.05.11 CS Global Obuka na obu~uva~i (Training of Trainers) 15.10 - 16.10.10 ESP Investicionen menaxment 16.10.10 100 ~asa 4 meseci Kosmo Inovativen Centar

Liderstvo i liderski ve{tini 16.10.10 23.10.10 56 ~asa 4 meseci Kosmo Inovativen Centar Tim i timska rabota 16.10 – 17.10.10 CS Global Organizirawe na sopstvenoto vreme 16.10 - 17.10.10 12h 60 min Detra Centar

Energetski efikasni sistemi 17.10.2010 2 mes (20 ~asa) Kosmo Inovativen Centar Re{enie za va{ata finansiska idnina 18.10.10 (sekoj poned. 19.00 - 21.00) Sinergija Plus

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk


24 07.10.2010

^ETVRTOK

OBUKI / KONFERENCII I SAEMI

Od 16 do 20 oktomvri 2010 godina, vo Istanbul, Republika Turcija

ME\UNARODEN SAEM ZA MEBEL “INTERMOB 2010” I “WOOD PROCESSING MACHINERY 2010” Vo periodot od 16 do 20 oktomvri 2010 godina, vo Istanbul , Republika Turcija }e se odr`i 13 ti tradicionalen Me|unaroden saem za proizvodstvo i oprema za mebel, {umarstvo i drvna industrija “INTERMOB 2010'', kako i tradicionalniot 23-ti me|unaroden saem za ma{ini i alatki za prerabotka na drvo “WOOD PROCESSING MACHINERY 2010” Stanuva zbor za eden od najgolemite me|unarodni saemi za site vidovi ma{ini, oprema i ra~ni alatki za prerabotka i proizvodstvo na drvo , na koj svoe u~estvo }e zemat renomirani kompanii od pove}e zemji od svetot.

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:



RABOTA  TENDERI  REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI  SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Obezbedeno e besplatno smestuvawe za dve no}evawa so doru~ek, vlez za saemot, transfer od hotel do saemot i vleznica na saemot. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonskite kompanii da se prijavat za poseta na saemskata manifestacija najdocna do 8 oktomvri 2010 godina. KONTAKT:

Elizabeta Andrievska-Eftimova

Vlatko Stojanovski

Tel: (02) 3244074; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

Tel: (02) 3244004 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

Na 8.10.2010 godina Balkanski simpozium za priroden gas ,,INGAS 2010„ Na 8 i 9 oktomvri 2010 godina vo Skopje, H. „Aleksandar Palas„ }e se odr`i „Balkanski Simpozium za Priroden Gas – ,,INGAS 2010„. Nastanot e vo organizacija na ,,IGDA[,, (Kompani-ja za distribucija na priroden gas od Istanbul) a vo koordinacija i sorabotka so Kabinetot na Hadi Nezir, minister bez resor vo Vladata na Republika Makedonija.  Na simpoziumot }e prisustvuva pretsedatelot na

Vlada na Republika Makedonija Nikola Gruevski, ministerot za ekonomija d-r Fatmir Besimi, ministerot za transport i vrski Mile Janakievski ...

 Na ovoj, ~etvrti po red me|unaroden simpozium,

pokraj pretstavnici od Republika Makedonija i Turcija, }e zemat u~estvo i visoki pretstavnici od sektorot za energetika i priroden gas na pove}e balkanski zemji: Srbija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Slovenija, Romanija, Bugarija i drugi.

Za podetalni informacii za nastanot na www.ingas.com.tr


FUN BUSINESS

^ETVRTOK

07.10.2010

25

FILM ZA SOCIJALNITE MRE@I

PORANO IMAVME @IVOT, SEGA IMAME FEJSBUK  Ajn{tajn ja otkril teorijata na relativnosta, Aleksandar Bel go otkril telefonot, Xejms Vat parnata ma{ina,Tomas Edison sijalicata, Galileo Galilej teleskopot, Aleksandar Fleming penicilinot, a Mark Cukerberg - Fejsbukot. Prikaznata za zaraznoto “ludilo”, koe ve}e nekolku godini go trese celiot svet, gi ru{i rekordi na kinoblagajnite

ADRIJANA ATANASOVA

F

atanasova@kapital.com.mk

ilmot za osnova~ot na Fejsbuk, “Socijalna mre`a”, od minatiot vikend ru{i rekordi vo pove}e od 2.500 kina {irum SAD, a pritoa zabele`a zarabotka od 23 milioni dolari, so {to, na nekoj na~in, si go zagarantira prvoto mesto kako najgledan kino-film sezonava. Vo Makedonija, netrpelivite obo`avateli na ovaa socijalna “zaludenost” }e mo`at da go vidat filmot za okolu eden mesec. Ovoj odli~en rezultat minatiov vikend zad sebe gi ostavi filmovite “Legendata za ~uvarite”, “Pu{tete me vnatre” i “Slu~aj br.39”. Noviot film na re`iserot Dejvid Fin~er (avtor na nekoi kultni naslovi kako “Sedum”, “Bore~ki klub”, “Zodijak” i “^udniot slu~aj na Benxamin Baton”), dobi golem broj pofalbi od strana na amerikanskite filmski kriti~ari. Mnogumina od niv ve}e go proglasija za film na godinata, drugi, pak, na golemo go spomenuvaat kako potencijalen kandidat za Zlatniot globus, kako i za presti`nata filmska nagrada na Akademijata, Oskar. Ako Ajn{tajn ja otkril K

O

M

E

R

teorijata na relativnosta, Aleksandar Bel go otkril telefonot, Xejms Vat parnata ma{ina,Tomas Edison sijalicata, Galileo Galilej teleskopot, Aleksandar Fleming penicilinot, toga{ i otkritieto na Mark Cukerberg - Fejsbukot, kolku i da izgleda naivno na prv pogled, vleguva vo istorijata na ~ove{tvoto. Ova zarazno “ludilo” ve}e nekolku godini go trese celiot svet. Kako glaven moment na filmot “Socijalna mre`a” e prikaznata za najpoznatata i najrasprostranetata socijalna mre`a Fejsbuk, me|utoa, akcentot se stava na “vinovnikot” za nejzinoto postoewe, Mark Cukerberg, za toa kako ja sozdal ovaa socijalna “zaraza”. Mark e navidum obi~no mom~e. @ivee na nekolku minuti pe{ od sedi{teto na Fejsbuk, vo miren kvart. Iako e eden od najbogatite lu|e na svetot, ku}ata mu e iznajmena, vozi stara “honda” i e so istata devojka od 2003ta godina. Kaj nego nema ni{to skandalozno. Toj ednostavno e “bubalica” so mai~ka i farmerki, koj celiot `ivot go posvetil za da sozdade ne{to. Nikoga{ ne prodal, nitu koga mu nudele milioni, milijardi... Sepak, negovata `ivotna prikazna i dostignuvawe C

I

J

A

L

E

N

po~na da pravi pari, i toa milioni, na kinoblagajnite. Vo ova filmsko ostvaruvawe, glavnite ulogi gi tolkuvaat istaknuvaniot Xesi Ajzenberg, koj se pojavuva kako mladiot Cukerberg, Endrju Garfild, kako negoviot najdobar (patem, i edinstven) prijatel Eduardo Saverin, kako i Xastin Timberlejk, koj go igra kreatorot na internet-prebaruva~ot Nepster i podocne`niot pretsedatel na Fejsbuk, [on Parker. Muzikata vo filmot “Socijalna mre`a” e delo na Trent Renzor, koj sakal da ja promeni pretpostavkata, kako i o~ekuvaweto na lu|eto za toa kakov }e bide ovoj film za Fejsbuk. Negovata vizija bila da kreira eden vid mra~na atmosfera i so toa da ja razvie dramata. Vo celiot film se protkajuva ~uvstvo na predavstvo i al~nost na koe mu trebalo razigruvawe. Zatoa, so pomo{ na muzi~kite efekti, dejstvoto na filmot se menuva postepeno na posuptilen na~in i se dobiva edna prikazna koja e odli~na za gledawe. Celata pojava nare~ena Fejsbuk e fenomen na dene{nicata. Momentalno, na nea se priklu~eni pove}e od polovina milijarda korisnici, {to vo prevod bi do{lo kako 8% O

G

L

A

S

od celokupnoto svetsko naselenie. Brojot na socijalnite mre`i postojano se zgolemuva. Pokraj Fejsbuk, popularni se i Tviter, Majspejs... Sepak, toj {to napravi presvrt e Mark Cukerberg, obi~noto mom~e od sosedstvoto, so svojot Fejsbuk. Dali pomladite generacii celosno }e go izgubat sekojdnevniot fizi~ki kontakt vo `ivotot, pa dru`eweto so prijatelite }e go zamenat so virtuelniot “~et”, namesto tradicionalnoto kafe-piewe, ostanuva da vidime.I toa naskoro, bidej}i ve}e po~na da va`i praviloto: porano sme imale `ivot, sega imame Fejsbuk.

 DEJVID FIN^ER – avtorot na tolkuvaweto na noviot fenomen

 XESI AJZENBERG kako Cukerberg K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


26 07.10.2010

^ETVRTOK

FUN N BUSINESS

BIZNIS I PROMOCIJA

BREND ZA BEND

we  Namesto ednokratno finansirawe na koncert ili pravo na koristewe na pesnite vo sopstvenite oglasi, s$ pove}e brendovi sakaat da ostvarat tvarat r dolgoro~en odnos so vode~kite brendovi. Brojkite ja potvrduvaat me|usebnata e|usebnata u korist od partnerstvata koi ve}e gi isprobaa Red Bul, Topmen, Fiat... at...

@

elbata na dene{nite muzi~ari da zarabotuvaat golemi pari kako onie od prethodnite generacii i nastojuvaweto na brendovite da se dobli`at do mladite sozdadoa potreba za nivno

dolgoro~no partnerstvo. Povrzanosta na muzikata i reklamiraweto ne e ne{to novo, no vo posledno vreme s$ posilna e vrskata me|u brendovite i bendovite. Namesto ednokratno finansirawe na koncert ili pravo na koristewe na pesnite vo sopstvenite ogla-

 Partnerstvoto so sinxirot prodavnici na Tesko, na grupata Fejtles & ovozmo`i ekskluzivnost za najnoviot album,The Dance

KAKO DO PARTNERSTVO SO BRENDOVITE?

1

INVESTIRAJTE VO NIV Prezemete ja ulogata na investitor. Holidej In, zaedno so Mekken Erikson, vlo`ija vo promocijata na pesnata You always make me smile na Kajl Endrus, koja podocna ja upotrebija i vo svoite reklami. VLO@ETE VO KREATIVNOSTA Gugl se zdru`i so Arcade Fire za proizvodstvoto na interaktivnoto video za nivnata pesna We used to wait. Imeno, na po~etokot spotot bara da go vpi{ete imeto na gradot vo koj ste izrasnale. Koga gradot }e ve pronajde, so muzikata na Arcade Fire }e pominuvate niz ulicite na svojot grad koj go snimil Google Street View. Od razli~ni perspektivi, vo nekolku prozor~iwa, }e gledate kako ~ovek tr~a po ulicata. Na krajot, videoto }e vi ponudi prozor~e vo koe }e mo`ete da napi{ete poraka za samiot sebe koga ste bile dete, a va{ata poraka }e se pojavi kako del od spotot. ZASILETE GO VA[IOT NASTAP Iskoristete go stilot koj bendot ve}e go ima i samo pro{irete go negoviot opseg. Nokia toa go napravi so neodamne{niot nastap na Rijana, koja napravi publicitet preku site dru{tveni mre`i preku mobilniot telefon. PRO[IRETE GI DOSTIGNUVAWATA Brendovite mo`at da gi upotrebuvaat sopstvenite tehnolo{ki platformi i potro{uva~kite bazi za promocija na bendovite na novite pazari. Najdobar primer za toa e profilot na kompanijata Topman na stranicata na socijalnata mre`a Majspejs.

2

3

4

si, brendovite sega sakaat da ostvarat dolgoro~en odnos so brendovite. “Globalnite brendovi tragaat po strategija koja }e bide temel na nivnoto marketin{ko deluvawe vo slednite tri do pet godini. Vo nivniot fokus se globalno poznatite muzi~ari, no i onie koi imaat silno vlijanie vo regionot”, objasnuva Nik Mekevan, direktor na agencijata Brand New Music. VRA]AWE NA INVESTICIITE Pri~inata za porastot na brojot na takvite dolgoro~ni dogovori e nedovolno iskoristeniot potencijal vo muzi~kata industrija. Kratkoro~nite kampawi ne go garantiraat o~ekuvanoto vra}awe na investiciite. Lu|eto se interesiraat za nastanot, no po nekolku meseci i toj, zaedno so brendot, pa|a vo zaborav. I na muzi~arite, isto taka, im trebaat dolgoro~ni dogovori, bidej}i poradi piraterijata na Internet, vo nivnite xebovi ima s$ pomalku pari. Deka stanuva zbor za dobitna kombinacija i za dvete strani svedo~at rezultatite od istra`uvaweto na specijaliziranata muzi~ka marketin{ka agencija Frukt, spored koja duri 67% od ispitanicite kupile pesna isklu~ivo vrz baza na nejzinata prisutnost vo odreden oglas i povrzanost so nekoj brend. Duri 31% od ispitanicite priznale deka se odlu~ile da kupat odreden proizvod tokmu poradi negovata povrzanost so omilenata muzi~ka grupa. Sorabotkata, spored toa, stanuva u{te posilna. Prihodot od muzi~kata industrija od reklamite i sponzorstvoto minatata godina iznesuval okolu 100 milioni evra. DOBRA PRAKTIKA Ma{kiot brend za obleka Topman minatata godina ja otvori stranicata na Majspejs na koja gi pretstavuvale novite brendovi i gi objavuvale nastapite na yvezdite. Na toj na~in si osigurale postojana reklama so samoto toa {to korisnicite ja posetuvale nivnata stranica. “Posetitelite, ne samo {to gi slu{ale

pesnite, tuku i postojano se vra}ale le na stranicata. Ima poseta eta od pove}e od milion posetiteli osetiteli mese~no, a toa e vistinska {ansa za muzi~arite rite da se promoviraat pred red {irokata javnost”, istaknuva Xek Horner, ner, koosnova~ na Frukt. Prozvoditelot itelot na energetskiot pijalak Red Bul e eden od pionerite vo ovoj na~in na marketin{ki {ki pristap i u{te te od 1998ta godina ja osnova Red Bull Music usic Academy so 600 odbrani u~esnici sekoja godina. Kompanijata mpanijata im organizirala nizirala rabotilnici ici i predavawa, a za vozvrat se pojavuva ojavuva so niv na muzi~kite festivalii vo celiot svet vo tekot na godinata. ata. Kratko vreme reme po sklopuvaweto na partnerstvoerstvoto so sinxirot nxirot prodavnici ci na Tesko, voo niv ekskluzivno no se prodava najnovajnoviot album m na grupata Fejtles The Dance. Potoa, tie potpi{aa dogovor i so u{te eden brend, d, avtomobilskiot skiot gigant Fiat, koj so toa oa go prodol`i proektot Evo Music Rooms. oms. Fiat go finaninansiral videoto deoto na najnoviot viot singl na Fejtl e s “ Feelin Good”” , koe }e see prika`uvaa na televizija za vreme naa reklamite. te. Avtomobilot ilot Fiat Punto to Evo }e se prika`uva ka`uva vo triminutno nutno promovideo, koee najverojatno }e go gledaat aat pove}e od 2,5 milioni ni lu|e.

 Rijana i Nokia najdoa na~in za zaedni~ka sorabotka, promocija i zarabotka


^ETVRTOK

SPORT

SPORT

SO PREPOLOVEN TIM, NA POBEDA PROTIV ANDORA

NA BAERN MU SE POTREBNI POGOLEMI GOLOVI

F

K

O

M

E

R

C

I

J

A

M

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

 Nepreciznosta na baernovite napa|a~i stana top-tema vo germanskite mediumi Inaku, Baern minata godina igra{e vo finaleto na Ligata na evropskite {ampioni, kade {to zagubi so 2:0 od Inter. Mnogumina predviduvaa deka sezonava Bavarcite se sposobni da otidat eden ~ekor napred i da ja osvojat evropskata kruna. Sepak, po sedumte odigrani natprevari vo doma{noto prvenstvo, formata na timot e o~ajna, a po slabite rezultati gigantot e na 12 pozicija na tabelata. Kako glavna pri~ina za lo{iot start vo prvenstvoto e neigraweto na internacionalcite, a voedno i najgolemi yvezdi vo ekipata, Frank Riberi i Arjen Roben, koi otsustvuvaat podolgo vreme poradi povreda. L

E

N

O

G

27

FUDBAL

FUDBAL

udbalerite na germanskiot {ampion Baern od Minhen vo dosega{nite sedum kola od novata sezona vo Bundes ligata upatile vkupno 114 udari, no samo 3,5% od ovie obidi zavr{ile vo protivni~kata mre`a. Zgora na toa, nitu eden od napa|a~ite na timot s$ u{te se nema zapi{ano na listata na strelcite. Ovie fakti bea iskoristeni od vesnikot “Bild”, ~ii novinari na mo{ne komi~en na~in se obidoa da go pronajdat na~inot za bavarskiot klub da izleze od krizata. Tie smetaat deka dokolku golot bi bil so dimenzii od 7,32 metri {irina, 2,44 metri visina, toga{ i isturenite igra~i na Baern bi bile zna~itelno poefikasni. “Golot ednostavno e pogre{no dizajniran za Klose, Gomez i Oli}”, potenciraat vo “Bild”, od kade {to u{te tvrdat deka, spored realizacijata, ovaa ekipa e najslaba vo celata liga.

07.10.2010

L

A

S

akedonskata fud b a l ska reprezentacija utre go igra tretiot natpr evar vo kvalifikaciite za narednoto evropsko prvenstvo, koe vo 2012 godina treba da se odigra vo Polska i Ukraina. Na stadionot vo La Vela, Andora, na{ite reprezentativci }e mora da obezbedat pobeda protiv golemiot autsajder, no i selekcija koja vo minatoto pretstavuva{e vistinski ko{mar za makedonskiot nacionalen sostav. “Vo situacijata vo koja se nao|ame sega, so eden bod od dve sredbi, najva`no e da se pobedi. Zabele`uvam deka i pokraj s$ {to ni se slu~i vo duelite so Slova~ka i Ermenija, atmosferata e normalna. Protivnikot sigurno e cvrst, tvrda ekipa koja znae dobro da se brani. Go poka`aa toa i protiv drugite reprezentacii koi imaa mnogu problemi so niv. O~ekuvam da dojdeme do celta so trpeliva igra, kako na poslednoto gostuvawe, koga lesno gi pobedivme“, izjavi Nikol~e Novevski, koj vo reprezentacijata dopatuva po odli~nite nastapi vo timot na Majnc, momentalniot lider vo Bundes ligata. Vo presret na duelot so Andora, no i onoj naredniot so Rusija, selektorot Mirsad

 Nikol~e Novevski predupredi deka treba da se odigra pretpazlivo

Vo situacijata vo koja se nao|ame sega, so eden bod od dve sredbi, najva`no e da se pobedi. Zabele`uvam deka i pokraj s$ {to ni se slu~i vo duelite so Slova~ka i Ermenija, atmosferata e normalna Jonuz ima golemi problemi so sostavot na reprezentacijata. Goran Pandev e povreden, a od isti pri~ini otsustvuvaat Goran Popov i Darko Tasevski. Problem pretstavuva i toa {to fudbalerite pristignuvaa vo razli~ni tajminzi, {to be{e pri~ineto od nivniot klupski anga`man. “Na vakov natprevar najva`no e da se igra koncentrirano i {to porano da se postignat golovi. V~era treniravme vo

Barselona. Be{e normalen trening, edni treniraa odvoeno, tie {to igraa vo nedela vo svoite timovi, a ostanatite so posilno tempo. Iako vo ~ekor sleduva i natprevarot so Rusija, sega sme koncentrirani na Andora. Pobedata }e bide motiv pove}e i pri~ina za dobra atmosfera i dobar nastap protiv Rusija”, dodava Novevski. Andora e reprezentacija od samoto dno na evrop-

skiot i svetskiot fudbal, no vo dosega{nite ~etiri me|usebni sredbi Andorcite edna{ ja sovladaa makedonskata selekcija, a edna{ obezbedija i nere{en rezultat. Ona {to raduva e toa deka otkako se ras~isti dilemata dali Pandev vo idnina }e nastapuva ili ne vo nacionalniot dres, sekako deka atmosferata vo reprezentacijata e na povisoko nivo po pozitivniot ishod.

NBA

MAKEDONEC OD DETROIT GO KUPI PISTONS

A

merikanskiot biznismen so makedonsko poteklo, Majkl Ili~, e noviot sopstvenik na NBA-timot Detroit Pistons. Po prezemaweto na ko{arkarskiot tim, Ili~ gi obedini najgolemite i najpoznati profesionalni sportski klubovi od Detroit, otkako prethodno gi otkupi Red Vings i Tajgers, dolgogodi{ni ~lenovi na ligite NHL i NFL. Pokraj timot na Pistons, pod “palkata” na Ili~ premina i ko{arkarskata sala Oburn hils palas, kako i pogolem broj pridru`ni sportski objekti. Sumata {to Ili~ & ja isplati na Karen Dejvids, vdovicata na legendarniot sopstvenik na timot, Bil Dejvids, e 479 milioni dolari. Inaku, naviva~ite na klubot se presre}ni {to Pistons premina vo racete na Majkl Ili~, bidej}i toj e roden i `ivee vo Detroit, po {to opasnosta od seleweto na ekipata vo drug grad e mnogu mala. Prethodno, pogolem broj biznismeni bea zainteresirani za da go kupat timot, no re~isi site vo svoite planovi predviduvaa, vo bliska ili podale~na

479

milioni dolari e sumata koja Ili~ ja odvoi pri kupuvaweto na Pistons

idnina, nova sredina za trikratniot {ampion na NBA. Majkl Ili~ po poteklo e od Bitola. Negoviot tatko Sotir go nosel prezimeto Ilievski, a po doseluvaweto vo SAD vo 1929 godina semejnoto ime go menuva vo Ili~. Svoeto ogromno bogatstvo, koe od magazinot “Forbs” e proceneto na pove}e od edna milijarda dolari, Majkl go steknal so internacionalniot sinxir na restorani za pica. Soprugata na Majkl, Merien, isto taka, po poteklo e od Makedonija. Taa e istaknat ~len na zaednicata na Detroit, predvodnik na menaxmentot na hokejarskiot tim na Red Vings, a faktot deka e majka na sedum deca voop{to ne & pre~i vo profesionalnite vodi. Taa i nejziniot soprug se prva generacija na Amerikanci vo svoite semejstva.

 Majkl Ili~ so soprugata Merien. Nivnoto bogatstvo e proceneto na pove}e od edna milijarda dolari


OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI OKTOMVRI

GAXET I IT TEHNOLOGIJA

BANKI I FINANSII

VINO

OSIGURUVAWE I LIZING

GRADE@NI[TVO

TOP 100

KARTI^KI

ENTERIERI

BIZNIS STIL

NOEMVRI

DELOVNI PODAROCI

DEKEMVRI

BRENDOVI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440


Br.139-kapital-07.10.2010  

STRANA 18 DOBREDOJDOVTE VO EVROPA! OD PONEDELNIK SEKOJ DEN DENES IZLEZE NOVOTO ELEKTRONSKO IZDANIE NA "BIZNIS INFO". VLE^EWE I TURKAWE POGL...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you