Page 1

FEQTON SONY

KOLUMNA

TEHNOLOGIJA KAKO NIKOJA DRUGA  STRANA 14

[TO SÈ IMA KAJ NEVLADINITE ORGANIZACII

ILIJA DIMOVSKI

 STRANA 8

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI... PONEDELNIK, 30. AVGUST. 2010 | BROJ 114 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

KAPITAL DOZNAVA TRI AMBASADI ]E NIKNAT VO KASARNATA ILINDEN NA ZATVORAWE, PETOK, 27.08.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,44% 0 0,54% 0 00,44%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,53 48,47 1,27

NAFTA BRENT EURORIBOR

75,18 7 1,42%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (27.08) 2,365

KINEZITE I RUSITE ]E IM BIDAT SOSEDI NA AMERIKANCITE 3 EKSKLUZIVNO: NIKOS VEROPULOS SOPSTVENIK I PRETSEDATEL NA VEROPULOS

KRUM BO[KOV PROFESOR NA FAKULTETOT ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA

VERUVAME VO PAZAROT I PRODOL@UVAME SO INVESTICII  STRANA 2

USPEHOT ZAVISI ISKLU^IVO OD INVESTICII VO KVALITET  STRANA 6

MBI 10

2,360 2,355 2,350 2,345

2,340 2,335 23/8

24/8

25/8

 VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

DILEMA  STRANA 2

PA\A DOVERBATA VO EVROPA

SAMO 42% OD EVROPEJCITE VERUVAAT VO EU  STRANA 13

26/8

27/8


2 30.08.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 30 AVGUST 2010

DILEMA o petokot se nametna golema i va`na dilema. Toj den slu{navme dve mnogu va`ni informacii. Ednata ja soop{ti makedonskiot minister za finansii, Zoran Stavreski – industriskoto proizvodstvo vo zemjava vo juli, vo odnos na istiot mesec lani, bele`i porast od 8,3%. Vtorata dojde od SAD – guvernerot na amerikanskata centralna banka (FED), Ben Bernanke, go ka`a ona od {to site stravuvaa vo posledno vreme – zazdravuvaweto na amerikanskata ekonomija odi slabo. Bernanke podgotvuva novi potezi protiv recesijata. Ovie dve top-vesti ja nametnaa dilemata: da se raduvame ili da stravuvame za ponatamo{niot razvoj na sostojbite vo makedonskata ekonomija? Raspolo`enieto pove}e odi kon vtoroto (lo{o) scenario. Ne zatoa {to ne veruvame vo potencijalite za zazdravuvawe na makedonskata ekonomija, tuku zatoa {to se pla{ime deka site mo`nosti za toa pa|aat vo voda vo uslovi koga svetskite ekonomii bele`at negativni rezultati vo borbata protiv ekonomskata kriza. A site znaat deka koga amerikanskata ekonomija kiva, celiot svet se razboluva. Tokmu toa se slu~i vo 2008 godina. Aktuelnite sostojbi vo amerikanskata ekonomija ne se za potcenuvawe. Vo petokot berzite cel den bea vo is~ekuvawe na porakata od FED. A od tamu stignaa lo{i vesti. Pretsedatelot na Upravata na federalni rezervi izjavi deka ekonomskoto zazdravuvawe e poslabo od o~ekuvanoto. FED se podgotvuva da obezbedi dopolnitelna monetarna pomo{ preku nekonvencionalni merki. Toa mo`e da zna~i novi nepredvideni buxetski rashodi vo SAD, posebno zatoa {to Bernanke ne veruva deka ostavaweto na klu~nata kamatna stapka na mo{ne nisko nivo ili zgolemuvaweto na inflacijata bi bile efikasni vo

V

pottiknuvaweto na stopanstvoto. Na ova prethodno predupredija i najgolemite investitori i se povlekoa od amerikanskite berzi. Dokolku prodol`i recesijata vo SAD i vo Zapadna Evropa, ekonomijata vo Makedonija nema da odi nagore. Klu~nite industriski sektori vo zemjava zavisat od dvi`ewata na pazarite vo razvienite zemji. Tokmu tie sektori minatiot mesec ostvarija najgolem rast na proizvodstvoto, {to be{e povod za radost vo Vladata. Vo juli, sporedeno so istiot mesec lani, sektorot za vadewe rudi i kamen bele`i rast na proizvodstvoto od 11,2%, proizvodstvoto na osnovni metali e pogolemo za 20,9%, na obleka za 26% i na tekstilni proizvodi za 9,2%. Ubedlivo najgolem proizvoden rast ima vo energetikata (proizvodstvo na elektri~na energija) od duri 35%, {to, sepak, se dol`i na dobrata hidrolo{ka sostojba na hidrocentralite. Metalurgijata e klu~na za izlez od ekonomskata kriza, zatoa {to taa bele`i sedummese~en rast. Proizvodstvoto vo ovaa dejnost vo prvite sedum meseci od godinava e za 27,3% pogolemo otkolku vo istiot period lani. Ovaa granka u~estvuva so 11,24% vo industriskoto proizvodstvo. Zatoa sega ekonomijata malku zdivna od gr~ot od koj be{e zafatena minatata godina, koga svetskite pazari na metali do`iveaja te{ka kontrakcija i pobaruva~kata za proizvodite na Makstil, Mital stil, Skopski leguri, FZC, IGM drasti~no se namali. Dokolku istoto se slu~i i vo vtorata polovina od godinava, efektite vrz makedonskata ekonomija }e bidat isklu~itelno lo{i. Ni{to pova`ni ne se i sostojbite vo tekstilniot sektor, bidej}i toj u~estvuva so pove}e od 12% vo sozdavaweto na industriskoto proizvodstvo. Ottuka proizleguva rezervata i vozdr`anosta vo odnos na potrebata da se proglasi deka Makedonija izleze od

 EKSKLUZIVNO NIKOS VEROPULOS, SOPSTVENIK I PRETSEDATEL NA VEROPULOS

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

krizata. Toa se gleda i od izjavite na guvernerot Petar Go{ev, a mo`e da se pro~ita i vo porakite na premierot Nikola Gruevski. O~igledno, lekcijata ja nau~ivme. Ve}e ne e neva`no {to se slu~uva vo evropskata ekonomija. No, dali ja nau~ivme i drugata lekcija, koja e mnogu pova`na – kako da ja prevenirame i kako da se spravime so krizata. Dosega ne ni odi dobro. Prviot udar na svetskata ekonomska kriza n$ odnese vo recesija so pad na BDP vo 2009 godina. Bruto-doma{niot proizvod e vo minus i vo prviot kvartal od 2010 godina, a gi ~ekame brojkite za vtoriot kvartal. Antikriznite merki ne gi dadoa o~ekuvanite rezultati, ne zatoa {to bea lo{o skroeni, tuku zatoa {to ne se sprovedoa. Kreditite od Evropskata investiciska banka se koristat kolku da ne se proglasi ovaa kreditna linija za neuspe{na. Kapitalnite proekti se reduciraa na najelementarno nivo, vo koe ostanaa samo po nekoja sportska sala, tenisko igrali{te, katna gara`a ili skulptura na “Skopje 2014”. Buxetot se polni so mnogu problemi, zatoa {to kompaniite ne mo`at da dadat koga nema od kade da zemat. Dokolku ovoj vol{eben krug ne se prekine, ekonomijata ne mo`e da se izvle~e. Ne samo od krizata, tuku i od 20-godi{nata tranziciska agonija.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

1,6

M

ilijardi dolari }e ~ini povtornata izgradba na Svetskiot trgovski centar vo Wujork. Vlasta vo Wujork odobri plan za izgradba na STC po devet godini otkako be{e urnat vo napadite na 11 septemvri 2001 godina. Noviot trgovski centar }e se sostoi od nekolku kuli i vo nego }e ima memorijalen centar za `rtvite od teroristi~kite napadi. Spored planot, }e se gradi visoka kula nare~ena Kula na slobodata. Grade`niot pretpriema~ Lari Silverstejn ima namera da sobere u{te stotici milioni dolari. Toj ima dogovor za naem na zemji{teto na 99 godini.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

VERUVAME VO PAZAROT I PRODOL@UVAME SO INVESTICII Nikos Veropulos, sopstvenikot i pretsedatel na gr~kata kompanija Veropulos, vo ekskluzivnoto intervju za izdanijata na Kapital Media Grup zboruva za idejata i realizacijata na najnovata investicija vo ogromniot trgovski centar Vero vo Skopje, koj e najgolem na Balkanot.

G

r~kata kompanija Veropulos vo sreda, vo Skopje }e go otvori svojot najgolem trgovski centar na Balkanot, koj se prostira na tri kata, so vkupna povr{ina od 40.000 kvadratni metri. Noviot centar Vero, koj se grade{e dve godini, e lociran sproti Narodnata banka na Makedonija, na lokacija so povr{ina od 10.770 kvadratni metri. “Vlo`ivme ogromen trud za da sozdademe vakov tip trgovski centar i, {to e najva`no, go sozdadovme tokmu onaka kako {to go zamisluvavme vo na{ite soni{ta. Se nadevam deka na{iot son }e stane korisen za site”, veli Nikos Veropulos, sopstvenikot i pretsedatel na gr~kata kompanija Veropulos, vo ekskluzivnoto intervju za izdanijata na Kapital Media Grup, koe vo celost }e mo`ete da go pro~itate vo najnoviot broj na nedelnikot “Kapital” koj izleguva vo petok. Veropulos e uveren deka noviot trgovski centar Vero }e stane omilena destinacija za pazarewe kaj mnogu gra|ani. “O~ekuvame da im se dopadne na posetitelite i da go do`iveat kako prijaten i komforen trgovski centar, koj }e im ponudi vistinska vrednost so odli~en izbor i usluga”, veli toj. Dobrata lokacija, odli~nite ceni, ogromniot asortiman i sredina koja }e go zadovoli

celoto semejstvo. Ova se adutite so koi noviot trgovski centar Vero }e gi privlekuva potro{uva~ite i }e se natprevaruva so konkurencijata. Iako vo izminatiot period vo Skopje se otvorija nekolku trgovski centri, Veropulos ne se pla{i od konkurencijata. “Konkurencijata n$ pravi samo podobri”, veli toj. Vo noviot trgovski centar se nao|aat prodavnicite na Najk, Beti Barkli, Apriori, Stouns, Kapris, golemiot supermarket Vero koj }e se prostira na povr{ina od 5.000 metri kvadratni, prodavnicata za nakit Okset, Monsun za modni dodatoci, optikata Italijana, Vo~ point, Ofis {us za ~evli, tri mobilni operatori, Stopanska banka, apteka, cve}arnica, hemisko ~istewe i mnogu drugi. Ona {to prvpat kako brend Vero go nosi vo Makedonija se detskata prodavnica Xambo i brendot za obleka za mladi Wujorker. Vo prodavnicata na Xambo, koja e smestena na dva kata, }e bidat vraboteni 270 lu|e. Sopstvenikot na gr~kata kompanija Veropulos veli deka ne zastanuvaat tuka. “Vero ja doka`a svojata cvrsta doverba vo va{iot pazar site ovie godini za vreme na koi rabotime vo zemjava i se razbira deka ja prodol`uvame na{ata ekspanzija i golemite investicii, kako vo dobrite, taka i vo lo{ite vremiwa. Zatoa, o~ekuvajte mnogu pove}e od Vero vo va{ata zemja”, veli

NIKOS VEROPULOS

SOPSTVENIK I PRETSEDATEL NA VEROPULOS “Vlo`ivme ogromen trud za da sozdademe vakov tip trgovski centar i, {to e najva`no, go sozdadovme me te tokmu onaka kako {to go zamisluvavme vo na{ite soni{ta. Se nadevam deka na{iot son }e stane korisen za site”.

Veropulos. Toj vo intervjuto ja objasnuva i strategijata na kompanijata Veropulos vo vreme na krizni periodi. “Mnogu sme povnimatelni so investiciite i se obiduvame da ja zadr`ime na{ata pazarna pozicija i zdravite ekonomski rezultati so mnogu promisleni ~ekori. Kako kompanija ve}e go napravivme ~ekorot i u{te odamna go pro{irivme biznisot nadvor od granicite na Grcija, i sre}ni sme so toa. Se poka`a deka na{iot izbor be{e mudar vo vremeto koga go prezedovme. Sega sakame da se koncentrirame na pazarot kade {to ve}e se pro{irivme”, veli Veropulos. Gr~kiot sinxir supermaketi Vero e prisuten vo Makedonija ve}e 14 godini i dosega ima investirano 75 milioni evra vo osum golemi supermarketi i najnoviot trgovski centar Vero. Kompanijata ima 210 prodavnici niz Grcija, Srbija i Makedonija, vo koi rabotat 6.000 vraboteni, od koi 820 se vraboteni vo Makedonija.


NAVIGATOR

30.08.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI



EFIKASNA KOMISIJA

K

ANTONIO MILO[OSKI

JORGOS PAPANDREU

ERMIRA MEHMETI

TRAJAN BASESKU

kinuvaweto na vizite olitikata na {tedewe za UI ja prefrla topkata za ri ~etvrtini od Romanso Ukraina e od golemo Uzna~ewe P izlez na Grcija od ban“Skopje 2014” kaj Vladata Tcite smetaat deka korupD za olesnuvawe na krot dobi pofalni zborovi na VMRO-DPMNE i DPA, so cijata vo nivnata zemja e pristapot na makedonskite biznismeni vo ovaa zemja

od EU, {to e dovolen motiv za premierot da japrodol`i, i pokraj problemite

{to povtorno ne go ka`uva stavot za klu~nite vladini proekti

zgolemena vo poslednite pet godini, iako Romanija e ~lenka na EU

 TRI AMBASADI ]E NIKNAT VO KASARNATA ILINDEN

KINEZITE I RUSITE ]E IM BIDAT SOSEDI NA AMERIKANCITE Od Vladata potvrduvaat deka nekolku ambasadi }e se selat vo kasarnata Ilinden, no ne sakaat da ka`at za koi ambasadi stanuva zbor. “Kapital” doznava deka Ruskata i Kineskata ambasada ve}e podnele barawe za da gradat objekti vo kasarnata Ilinden VIKTORIJA MILANOVSKA informacii od Ministerstvoto milanovska@kapital.com.mk za odbrana i Ministerstvoto za transport i vrski. ineskata i Ruska- Od Ministerstvoto za transport ta ambasada vo i vrski velat deka ovie dve Makedonija }e se ambasadi ve}e podnele barawa selat vo severniot za lokacii na koi bi gradele del od kasarnata novi objekti koi }e odgovaraat Ilinden i }e bidat & sosedi na potrebite na ambasadite. na Amerikanskata ambasa- Pokraj ambasadite, na mestoto da, doznava “Kapital” od na kasarnata Ilinden e vo plan dobroupateni izvori. Od izgradba na zdravstveni ustanoRuskata ambasada ne sakaat vi, objekti so komercijalna naja potvrdat informacijata. mena, komunalna infrastruktura, “Kapital” pobara potvrda obrazovni institucii i stanbeni na ovaa informacija i od zgradi. Del od gra|anite, no i Kineskata ambasada, od samata op{tina, se `alat na odkade {to ni odgovorija lukata da se rekonstruira samo deka i da se selat nema severniot del od kasarnata. potreba toa da go ka`uvaat “@alam {to ne se sprovede i javno. celokupniot proekt {to go Vo nacrt-planot za rekon- predlo`i germanskata firma. strukcija na kasarnata Toj vklu~uva{e kompletno nova Ilinden, za koj denovive infrastruktura na celiot prosse odr`a javna rasprava, tor {to go zafa}a kasarnata. stoi deka tri ambasadi }e Duri kako op{tina predlo`ivme gi premestat svoite sedi{ta i da skratime od komunaliite vo ovoj del. S$ u{te ne se za da u~estvuvame finansiski znae koja }e bide tretata vo izgradbata na sosema nova ambasada, no Vladata ve}e kasarna po NATO standardi, s$ go ima odgovorot. so cel da ni se otstapi mestoto Od Vladata potvrduvaat na kasarnata Ilinden za komdeka e predvideno dis- pletno osovremenuvawe na proslocirawe na nekolku am- torot”, veli za “Kapital” Stef~e basadi vo sklop na kasar- Jakimovski, gradona~alnik na nata Ilinden. op{tina Karpo{, dodavaj}i deka “Ne mo`eme da potvr- namesto Triumfalnata kapija da dime konkretno za koi se gradi na mal prostor sred diplomatsko-konzularni centar, mo`ela da se locira pretstavni{tva stanuva tokmu na del od prostorot {to zbor. Sepak, dislociraweto go zafa}a kasarnata. Od Miniskako ideja postoi”, velat terstvoto za odbrana velat deka izvori od Vladata, upa- ne mo`e da se otstapi celata tuvaj}i n$ na podetalni kasarna na op{tinata zaradi

K

 3 FAKTI ZA...

6.088 1.724 3.646

DECA SE RODENI VO MAKEDONIJA VO VTORIOT KVARTAL OD 2010 GODINA

OD NIV SE RODENI VO SKOPJE

BRAKOVI SE SKLU^ENI VO VTORIOT KVARTAL GODINAVA

omisijata za finansiino rawe i buxet e edno la od retkite rabotni tela etvo Sobranieto koe po letnite odmori seriozno i produktivno se zafati so er rabota. Pretstavuva primer st, za op{testvena odgovornost, {to bi bilo dobro da go sledi celiot parlament, so da ogled na obemnata agenda {to treba da ja ispolni do ta Izve{tajot na Evropskata mkomisija, a potoa i do noemvriskiot NATO samit. i Ispolnitelnosta na Komisijata vo golema mera e zasluga i na nejziniot pretsedatel, Jovan Manasijevski, koj poka`uva sposobnost da obezbedi efektivna rabota na teloto {to go rakovodi, onevozmo`uvaj}i “prazen od” na komisiskite diskusii. ^lenovite na Komisijata za finansirawe i buxet minatata nedela go razgledaa izve{tajot za raboteweto na Narodnata banka, izve{tajot za bankarskiot sistem i bankarskata supervizija, izve{tajot za upravuvaweto so deviznite rezervi i godi{niot izve{taj za raboteweto na Dr`avniot zavod

GUBITNIK

EU-KRIZA

D

95,16 hektari iznesuva povr{inata na severniot del od kasarnata Ilinden koj }e se restrukturira

potrebite na ARM. Povr{inata na severniot del od kasarnata Ilinden iznesuva 95,16 hektari i spored nacrt-planot e podelena na sedum blokovi vo koi se rasporedeni najavenite objekti. Site vnatre{ni soobra}ajnici vo sklop na ovoj prostor }e bidat novoproektirani, a vo luksuzniot kompleks }e se vleguva od bulevar Slovenija i bulevar Partizanski odredi. Blagica Bla`evska, arhitekt-rakovoditel na oddelenieto za prostorno-urbanisti~ko planirawe vo op{tina Karpo{, veli deka s$ u{te nema zainteresirani stranski i doma{ni kompanii koi bi investirale vo planiranite objekti, no dodava

deka vo ponatamo{nite fazi od realizacijata na proektot o~ekuvaat da se pojavat investitori. Kasarnata Ilinden & be{e dodelena na op{tinata od strana na Ministerstvoto za odbrana, vo sklop na proektot “Stari kasarni za nov razvoj”. Vkupno osum makedonski op{tini gi dobija vo svoja nadle`nost kasarnite. Samo vo Strumica, Debar i Gevgelija e donesen detalniot urbanisti~ki plan i na mestoto na kasarnite se gradat novi kompleksi. Kasarnata Ilinden be{e izbrana za najatraktivna lokacija vo negovite ramki. “Mo`no e Skopje da dobie u{te edna naselba od tipot na Vodno, kade {to }e se preselat golem del od rezidencijalnite objekti na stranskite ambasadi i misii vo zemjava”, izjavija toga{ izvori za “Kapital”.

 PROCENKI...

ali poslednite ispituvawa na Evrobarorometarot uka`uvaat na politi~ka kriza vo EU? Vo idejata za obedineta Evropa veruvaat samo 42% 2% od gra|anite, Unijata e potresena so skandali od tipot na novosozdadeni politiki na pretsedatelot na Francija, koj so brkaweto na Romite zapo~na tivka ~istka na nefrancuskoto naselenie. e. Dali na Unijata & pretstoi toi politi~ka kriza? Procesot vo koj na po~etokot od 90-te godini se vleze so neviden entuzijazam i kreativnost za da se sozdade mo}na unija na najstariot kontinent, denes e zaglaven vo klaustrofobijata na odredeni zemji-~lenki, koi {irat negativni vibracii i vo pra{awe go doveduvaat negovoto opstojuvawe. Unijata, koja e sozdadena od ekonomski pobudi, i ponatamu ja ima poddr{kata od svoite gra|ani vo odnos na ekonomskite politiki. O~igledno, vo odnos na evolucijata EU i ponatamu ostanala na istoto nivo kako i za vreme na

MISLA NA DENOT

 ZORAN STAVRESKI minister za finansii

PORASTOT NA INDUSTRIJATA OD 8,3% POKAZATEL ZA ZAZDRAVUVAWE NA EKONOMIJATA

P

orastot na industriskoto proizvodstvo vo juli od 8,3% e dobar pokazatel deka industrijata i makedonskata ekonomija zazdravuvaat i oti izlezot od krizata e s$ poizvesen, veli ministerot za finansii, Zoran Stavreski. Spored nego, dobro e {to ima porast kaj pove}e industriski granki, vklu~itelno i tekstilnata i metalnata industrija, za okolu 20%, {to pomogna prerabotuva~kata industrija prvpat godinava da ostvari porast od 5,3%. Stavreski o~ekuva pozitivnite dvi`ewa vo industrijata da prodol`at i vo slednite meseci.

NEMAME MENAXERI KOLKU [TO BI TREBALO, NO POPRVIN BI IMALE POMALKU, OTKOLKU PREMNOGU OD NIV

LARI PEJX KOOSNOVA^ NA GOOGLE

JOVAN MANASIJEVSKI za revizija vo 2009 godina. Diskutiraa i za zavr{nata smetka na buxetot za 2009 godina. Site mnogu va`ni pra{awa za procenka na kondicijata na buxetot i na finansiskiot sektor, od {to zavisi pravecot vo koj se dvi`i makedonskata ekonomija. Komisijata rabote{e i na nekolku aktuelni i mnogu va`ni predlog-zakoni, kako {to e zadol`uvaweto na Makedonija vo EBRD za Koridorot 10 i za dopolnitelno finansirawe na proektot za katastar na nedvi`nosti i registracija.



@OZE MANUEL BAROSO formiraweto, pa i ponatamu zboruvame za silen ekonomski sojuz, koj s$ u{te nema kapaciteti za sozdavawe zaedni~ki politi~ki stavovi i pateki po koi dvi`i. }e se dvi`i Ekonomskata kriza samo go izrazi protekcionizmot na odredeni zemji-~lenki, poka`uvaj}i ksenofobi~ni politiki, a najdobar primer za toa se poslednite potezi na Sarkozi. Evropskata komisija seriozno treba da se zagri`i za faktot {to samo 49% od naselenieto smeta deka ~lenstvoto vo EU e pozitivna rabota.


4 30.08.2010

NAVIGATOR

 SVET

0-24 

...PRETSEDATELOT NA [PANCIRFEST

...DR KONGO

...@IVOT POD ZEMJA

Josipovi} ne gi {tedi parite

ON na te{ki maki vo Kongo

^ileanskite rudari na video

rvatskiot pretsedatel, Ivo Josipovi}, pro{eta niz Vara`din na [pancirfest, se napi {pancir-kafe, go plati i dozna deka ne e po ni{to posebno, osven {to sodr`i med.

irovnite sili na ON vo DR Kongo rabotat na podobruvawe na komunikacijata so lokalnoto naselenie, otkako e otkrieno deka buntovnicite siluvale 200 `eni i deca nedaleku od bazata na ON.

H

M

i trojcata rudari }e ostanat pod zemja do Bo`ik, do koga treba da oslabat na 90 santimetri vo polovinata za Tda rieset izlezat preku tunel. Preku video gi vide celiot svet, otkako bea snimeni so kamera preku otvorot za komunikacija.

 DVA, TRI ZBORA

“Srbija nema da ja povle~e rezolucijata za Kosovo {to ja podnese do Generalnoto sobranie na ON, no e podgotvena za s$ da razgovara konstruktivno. No, ne mo`eme da go poddr`ime zaklu~okot {to }e bide donesen, dokolku ja potvrduva nezavisnosta na Kosovo.” VUK JEREMI] minister za nadvore{ni raboti na Srbija

“Vladata vo Atina ja doka`a svojata odlu~nost da gi realizira drasti~nite i bolni merki i rezultatite od niv se pottiknuva~ki. Zazdravuvaweto na buxetot bele`i napredok, bidej}i realiziranite merki se so vkupna vrednost od 8% od BDP za 2010 godina.”

NASKORO SPECIJALEN PRILOG

GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

OLI REN evrokomesar za ekonomski i monetarni pra{awa

“Iran vo momentov poseduva tri toni niskozbogaten uranium, koj mo`e da se iskoristi za gorivo za nuklearnite centrali ili, dokolku dopolnitelno se zbogati, za proizvodstvo na atomska bomba. Teoretski, toa e dovolno za edna ili dve atomski bombi.” OLI HEJNONEN porane{en zamenik-generalen direktor na Me|unarodnata agencija za atomska energija

 GADGETS

 KAKOV TIP NA OPREMA DA SE NABAVI ZA KOMPANIJATA DA BIDE ISTOVREMENO FUNKCIONALNA, EFIKASNA, MODERNA I VO TREND?  KAKO DA SE NAMALAT TRO[OCITE ZA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA BEZ DA SE NAMALI EFIKASNOSTA?  KOI SE NAJNOVITE TRENDOVI VO INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA?  ZELENA TEHNOLOGIJA – NOVA TEHNOLOGIJA ZA [TEDEWE NA ENERGIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE ZA KOI ]E MO@E DA PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT DODATOK GAXETI I INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 2551 441; FAKS. 2581 440

TELEFON OD SAMO 104 GRAMA

P

ametniot telefon DELL Aero kone~no e pu{ten vo proda`ba. Ovoj soliden ured te`i samo 104 grama, ima 3,5in~en ekran i nHD rezolucija od 640h360 megapikseli. Kako dopolnitelna oprema na telefonot se smeta memoriskata karti~ka

so kapacitet od dva gigabajti. DELL Aero ima vgraden GPS priemnik, Wi-Fi poddr{ka, Marvell procesor i verzija na operativniot sistem Android. Kamerata e so rezolucija od pet megapikseli. Korisnicite vo SAD, vo mre`ata na AT&T, so dogovor na dve godini }e mo`at da go kupat ovoj gaxet za 99 dolari, dodeka bez dogovor ~ini 299 dolari.


POLITIKA

30.08.2010

5

DODEKA GI ^EKAME PRESUDNITE MOMENTI ZA IMETO, EKSPERTITE BARAAT

DOGOVOR PRVO ME\U NAS, PA POTOA SO GRCIJA!

 Vo ekot na najavite deka esenva }e bide odlu~uva~ka za sporot so Grcija, makedonskite eksperti povikuvaat na vnatre{en konsenzus me|u site politi~ki ~initeli i me|u gra|anite, bez koj bilo nemo`no, voop{to, da se pomisli na kakvo bilo re{enie KATERINA SINADINOVSKA

S

sinadinovska@kapital.com.mk

$ dodeka nema ~ekor napred vo postignuvaweto edinstven stav za toa kako treba da se re{i pra{aweto za imeto, koe e klu~no dr`avno pra{awe, a koj bi se postignal preku eventualni liderski sredbi i otvoreni ili zatvoreni sostanoci na ~elnicite na najmo}nite partii, koi kako {to gledate gi nema, sporot za imeto e daleku od re{enie, komentiraat eksperti za “Kapital”. I vo dvete najgolemi partii, VMRO–DPMNE i SDSM, imaat identi~en stav koga se raboti za re{enieto na problemot i za definiraweto na crvenite linii preku koi makedonskata strana ne mo`e da pomine – zadiraweto vo makedonskiot identitet i jazik. Znaej}i go ova, navistina e nejasno zo{to koga poziciite se isti i dvete partii dosega ne smognaa sili za zaedni~ki nastap i podgotovka na eventualna zaedni~ka deklaracija, koja potoa bi ja poddr`ale i ostanatite partii, za da se poka`e deka Makedonija e edinstvena. Ekspertite velat deka vakvoto needinstvo i vnatrepartiskata dnevna borba za politi~ki poeni so koristewe

na ova klu~no pra{awe samo go miniraat ugledot na dr`avata na me|unarodnata scena. Spored niv, s$ dodeka nie prvo vnatre{no ne se dogovorime {to sakame, nikoj nema da gi sfati seriozno barawata na zemjata koja ne mo`e da gi usoglasi sopstvenite `elbi. ME\UPARTISKI I ME\UETNI^KI KONSENZUS Profesorot Stevo Pendarovski veli deka me|upartiskiot i me|uetni~kiot konsenzus ednostavno e nu`en, zatoa {to se raboti za strate{ko, te{ko i istorisko pra{awe, koe niedna vlada nema da se osmeli da go re{i bez poddr{ka od opozicijata. “Ne stanuva zbor za nekoja rutinska odluka na odredena vladeja~ka struktura. Ne e ova postavuvawe kamentemelnik, gradewe ~e{ma ili avtopat. Zboruvame za imeto na dr`avata i za re{enieto, koe ovoj pat nema da bide nekoja privremena referenca, tuku zasekoga{. Ottuka, nesfatlivo e da nemame liderski sredbi, da nemame, makar, tajni sostanoci na liderite. Jasno e deka Nikola Gruevski ova ne mo`e da go re{i sam. Ne bi mo`el ni Branko Crvenkovski. Ne bi mo`el nikoj”, veli Pendarovski za “Kapital”. Spored nego, iako premierot insistira na referendum,

EDEN MESEC PO FORMIRAWETO, ANKETNATA KONE^NO ]E PRORABOTI

D

enes po~nuva so rabota Anketnata komisija za ras~istuvawe na sobraniskiot incident od 1 juli. Iako formirana pred pove}e od eden mesec (na 26 juli), Komisijata dosega ne uspea da odr`i nitu eden sostanok. Krajniot rok za ispolnuvawe na celta na Komisijata e 23 septemvri, no nejziniot pretsedatel Hajrula Misini, veruva deka rokot }e bide ispo~ituvan. "So pismeno izvestuvawe do ~lenovite pobarav da po~neme intenzivno so

rabota ovoj ponedelnik. Optimist sum deka }e uspeeme da go ispolnime rokot {to ni go zadade Sobranieto", izjavi Misini za "Kapital". Pokraj Misini, vo sostavot na Komisijata vleguvaat dvajca pratenici od VMRO-DPMNE, Ilija Dimovski i Blagorodna Duli}, pratenikot na SDSM, Mende Dinevski i prateni~kata na NSDP, Sowa Mirakovska. So ogled na toa {to Misini e pratenik na DUI, odnosot vlast-opozicija vo Komisijata e 3-2, {to

TODOROV ]E GI TU@I RECENZENTITE

M

inisterstvoto za obrazovanie }e podnese tu`ba protiv trojcata recenzenti na sporniot u~ebnik po op{testvo, najavi ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov. Tu`bata ve}e se izgotvuva vo konsultacija so narodniot pravobranitel. Ministerot informira{e deka timovite za reevaluacija na u~ebnicite od prvo do petto oddelenie se ve}e formirani, a pokraj glavnata cel, nivna zada~a }e bide da utvrdat i dali

u~ili{nite knigi {to bile vo upotreba prethodnive godini sodr`at gre{ki i nepravilnosti. Timovite se sostaveni od profesori od pedago{kite fakulteti vo Skopje, Bitola, [tip i Tetovo, od ~lenovi na Nacionalnata komisija za u~ebnici, od nastavnici po predmetite od u~ebnicite {to }e bidat reoceneti i od sovetnici od Biroto za razvoj na obrazovanieto. "Site ~lenovi na timovite }e potpi{at izjava za konflikt na interesi, odnosno }e garantiraat

vo vakva situacija toj }e bide neuspe{en. “Potrebno e 900.000 lu|e da izlezat na glasawe i pove}e od polovinata da se izjasnat “za”, pa zatoa toj mora da vodi silna kampawa za da gi ubedi i opozicijata i Albancite, i da gi motivira da glasaat. Vo sekoj drug slu~aj, s$ }e propadne. A, kako {to gledate, nemame ni najava za eventualen konsenzus, pred s$ me|u VMRO–DPMNE I SDSM. Vinata e kaj vlasta, koja dosega ne projavi nikakov interes za

sozdava mo`nost za nadglasuvawe pri rabotata na ova sobranisko telo. "Komisijata e sostavena od tri ~lena od vladeja~kite partii, vklu~uvaj}i me i mene kako pretsedatel, i dva ~lena od opozicijata. Toa zna~i deka pri rabotata na Komisijata ~lenovite od vlasta mo`at da gi nadglasaat drugite dva ~lena. No, jas nema da dozvolam toa da se slu~i. Ako treba cel den }e raspravame dodeka ne postigneme konsenzus, ama nadglasuvawe }e nema", izjavi Misini.

deka ne se avtori na u~ebnici, nitu recenzenti, a ni avtori na nekoi od konkurentskite u~ebnici", re~e Todorov. Toj tvrdi deka reevaluacijata }e ~ini malku, iako javnosta stravuva deka gre{kite vo u~ebnicite seriozno }e go potkopaat buxetot na Ministerstvoto. Na ~lenovite na timovite }e im se nadomestuvaat samo dnevnite i patnite tro{oci. Todorov povtori deka na negovo barawe }e bidat reoceneti i u~ebnicite za sredno obrazovanie.

sorabotka so opozicijata, so obvinuvawa od tipot – deka ako mu se ka`e ne{to na Crvenkovski, toa e kako da ste mu ka`ale na Papandreu ili na Karamanlis prethodno”, veli Pendarovski. AKTIVNA OPOZICIJA? Porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule, se soglasuva deka e neophoden konsenzus i izgotvuvawe na dr`avna strategija, no toj pred s$ ja povikuva opozicijata da

se poka`e kako lider vo toj proces. Spored nego, SDSM igra valkano i nefer koga stanuva zbor za ova pra{awe, so toa {to celata topka ja prefrla vo racete na premierot Gruevski i na vladinata koalicija. “Gruevski e vo pat-pozicija. Ako ne go smeni imeto, }e bide obvinet za napu{tawe na evroatlantskite integracii, a ako go smeni, za velepredavstvo. Toj nema kako da igra vo vakvi uslovi. Zatoa e potrebno SDSM i

nivniot staro-nov pretsedatel da se odva`at i da ponudat konkretna i precizno sro~ena strategija za toa kako ovoj problem treba da bide nadminat. Nema vlada koja ne bi prifatila takva podadena raka od opozicijata. Site komentari deka odgovornosta e kaj vlasta se isklu~ivo samo lo{ izgovor, oti praktika vo svetot e opozicijata da ima aktivno u~estvo koga se raboti za glavni politi~ki pra{awa”, veli ^a{ule za “Kapital”.


6 30.08.2010

INTERVJU  Investicii vo

kvalitet, sledewe na promenite vo pobaruva~kata i navikite vo ishranata, voveduvawe novi tehnologii i zaokru`eno organizirawe na proizvodstvoto se samo nekoi od preduslovite koi treba da gi ispolnat zemjodelcite za da se pofalat so zadovolitelen uspeh, veli profesorot Bo{kov vo intervju za “Kapital� po negovata stru~na poseta na Univerzitetot Dejvis vo Kalifornija, eden od najzna~ajnite univerziteti za razvoj na zemjodelstvoto

KRUM BO[KOV PROFESOR NA FAKULTETOT ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA

USPEHOT ZAVISI ISKLU^IVO OD INVESTICII VO KVALITET VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

olku od ona {to vidovte tamu realno mo`e da se aplicira vo makedonskoto zemjodelstvo? Vpe~atokot e deka zemjodelstvoto vo SAD dostigna najvisoko nivo na tehnolo{ki razvoj, koj ovozmo`uva celosna kontrola na proizvodstvoto od niva, berba, pakuvawe, skladirawe i distribucija na pazarot. Pokraj visokiot organolepti~ki kvalitet na hranata, od proizvodot se bara da bide bezbeden za potro{uva~ot vo odnos na zagaduvawata od mikrobiolo{ki, biolo{ki, hemiski i fizi~ki izvori. Koristeweto sve`o ovo{je i zelen~uk e celosno promeneto vo odnos

K

na poslednite decenii od 20 vek, koga vo proda`bata se forsira{e brzata hrana. Denes dr`avnite institucii i marketin{ki organizacii na SAD se zdru`eni vo propro mocija na zdrava, kvalitetna i bezbedna ishrana vo sekojdnevniot `ivot, i posebno vo ishranata na mladite generacii. Vo koi zemjodelski segmenti gi locirate najgolemite perspektivi na Makedonija? Koi se {ansite na makedonskite zemjodelski proizvodi za pogolemo proizvodstvo i izvoz? So vleguvaweto vo Evropskata unija zemjodelstvoto }e se razviva spored nivnata metodologija, gledano od aspekt na potrebite na Unijata i cenite na ovie pazari. Klimatskite faktori zna~ajno vlijaat na pravcite na razvoj. Generalno gledano, imame uslovi za odgleduvawe na site zemjodelski kulturi, no vo poslednata decenija

vo Makedonija se zabele`itelni pojavi na ekstremno visoki i niski temperaturi, grad, su{a i poplavi. Klimata se menuva, te{ko e da se utvrdat pravilnosti vo tie promeni za da se donesat pravilni odluki. Promenite predizvikuvaat katastrofalni posledici na zemjodelskite kulturi vo celiot svet, na {to svetskata berza na zemjodelski proizvodi odgovara so visoki ceni na proizvodite. Zemjodelskoto proizvodstvo e nesigurno, no ne samo kaj nas, tuku sekade vo svetot, so mo`nost za pojava na glad i bolesti vo najte{ko pogodenite reoni. Site sme vo ista pozicija so jasno izrazen ogromen rizik vo biznisot so zemjodelstvoto. Pod vakvi uslovi, jasno e deka e najmal rizikot vo odgleduvawe gradinarski i ovo{ni kulturi vo kontrolirani uslovi, pod plastenici ili vo oran`erii. Od gledna to~ka na razvojot na tehnologijata,

povtorno prednost imaat gradinarskite i ovo{nite kulturi. Zemjodelskata nauka sekojdnevno, so neverojatna brzina, gi unapreduva tehnologijata i marketingot koi so pomo{ na informati~kata tehnologija dopiraat do site alki na sinxirot na proizvodstvo. Promenite se neverojatni, zatoa {to proizvod {to bil interesen pred nekolku godini odedna{ e istisnat od pazarot od nekoj nov proizvod. Isplatlivo i evtino e podignuvaweto i odgleduvaweto na koskestoto ovo{je - praski, kajsii, cre{i, slivi - za koi dr`avata pokriva zna~aen del od tro{ocite za podigawe na nasadot, a od druga strana se barani na pazarite kade {to postignuvaat relativno visoki ceni. Ogromna perspektiva ima organskoto proizvodstvo i {umskite plodovi, vinskiot turizam, za koj se nadevam nekoj kone~no }e se odl odlu~i da go razviva i vo ohridskoto vinogorje. Imame mo`nost za proizvodstvo vinogo broj zemjodelski kulturi, no za na golem gol {to }e se odgleduva, potrebno da znaeme zna sledewe na svetskata berza e vnimatelno vnim i ona {to se slu~uva vo tretiot svet, kade poleka se prefrla razvojot na zem{to po jodelstvoto poradi evtinata rabotna sila. jodelst pogore ima zna~ewe pod uslov Seto ka`ano ka zemjodelskite kulturi da se proizvedat so zemjode najvisok, superioren kvalitet, za to~no najvis opredelen pazar, vo odredena koli~ina i oprede vistinsko vreme. vo vis analizi poka`uvaat golemi perIako site s spektivi za makedonskata prerabotuva~ka spekti industrija, rezultatite ne se zadovoindust litelni. Kapacitetite ne se dovolno liteln iskoristeni, a firmite se soo~uvaat so iskori brojni problemi. Kako smetate deka mo`at da se oopravat rabotite i Makedonija da go realizira ona {to najdobro go znae - da realiz proizveduva kvalitetna hrana? proizv ne mo`e da se generalizira Ovaa sostojba s celoto zemjodelstvo. Odredeni zemjodelza cel granki se mnogu uspe{ni, no imame ski gr neuspe{ni. Kako uspe{ni granki bi gi i neus izdvoil gradinarskite kulturi i tutunot. izdvoi Posebno interesen za analiza e tutunot, Posebn bidej}i pretstavuva primer za organizirano proizvodstvo na evropsko nivo. Proizvodproizv stvoto po~nuva i zavr{uva vo edna godina pismen dogovor me|u prerabotuva~ite i so pis proizvoditelite na tutun. Dr`avata preku Ministerstvoto za zemjodelstvo, zemjodelskata inspekcija i Institutot za tutun vo Prilep go kontrolira ispolnuvaweto na dogovorite, odnosno tekot na proizvodstvoto. Vo cenata na cigarite e vnesen nadomest od koj se ispla}aat subvencii za proizvoditelite. Na toj na~in proizvodstvoto u~estvuva vo ekstra profitot i ima mo`nost za generirawe na pouspe{no i pokvalitetno proizvodstvo. Tuka e odgovorot za razvojot na prerabotuva~kata industrija. Potrebno e definirawe na sinxirot na proizvodstvo i planirawe na proizvodstvoto na surovinata, otkupot na surovinata, prerabotkata, me|usebnoto dogovarawe


30.08.2010

INTERVJU me|u prerabotuva~ite i proizvoditelite, na~inot na pla}awe na surovinata i, sekako, plasmanot na finalnite proizvodi. Zna~i, vo osnovata na eden uspe{en sinxir na proizvodstvo se jasno definiranite pravila za ~ie sproveduvawe garantira dr`avata preku svoite institucii. Vtoriot segment za uspe{no proizvodstvo e izgradba na infrastrukturata na zemjodelskite povr{ini, sistemi za navodnuvawe i odvodnuvawe, pati{ta, struja i otkupni centri, sli~no so industriskite zoni koi bi bile privle~ni za pretpriema~ite. Smetate li deka vo momentot imame stihijno, a ne organizirano i nau~no bazirano proizvodstvo, koe bi garantiralo podobri rezultati? Golem broj od kompaniite sorabotuvaat so nau~nite institucii od zemjata i stranstvo. Nau~nite soznanija i novite tehnologii se apliciraat vo zemjodelstvoto. Glavno od svoeto proizvodstvo, Makedonija gi zadovoluva svoite potrebi za gradinarski, ovo{ni i del od sto~arskite proizvodi, ima hiperprodukcija na grozje i vino i mal nedostig od `itni kulturi. Odredeni zemjodelski granki dobivaat karakter na stihijnost koga }e se pojavi hiperprodukcija ili {teti od elementarni nepogodi, no smetam deka so edna precizna regulativa }e se re{at i tie problemi. Dali mislite deka vladinata programa za subvencii dava dobri rezultati i vo koj pravec bi dala u{te podobri rezultati? Ne sum celosno zapoznaen so programata za subvencionirawe, bidej}i e obemna i se odnesuva na golem broj zemjodelski granki, no, vo sekoj slu~aj, taa sodr`i merki koi se usvoeni na predlog na eksperti od soodvetnite oblasti. Od merkite koi mi se poznati mnogu silen efekt, so izvonredni rezultati dava subvencioniraweto na podignuvaweto na ovo{ni nasadi. Subvencioniraweto na kilogram predadeno grozje vo vinarskite vizbi predizvika pa|awe na cenata na grozjeto, bidej}i vinarskite vizbi, soo~eni so pregolemata ponuda na grozje, ja vmetnaa subvencijata vo cenata na grozjeto. Eventualnoto usvojuvawe na predlog za subvencionirawe na nekoi mehanizmi za poddr{ka na promocijata na izvozot na vino bi bil poln pogodok, bidej}i vo svojata su{tina }e pretstavuva pottiknuvawe na pretpriemni{tvoto, }e pomogne vo gradewe na prepoznatlivosta na makedonskoto vino i }e obezbedi dolgoro~na perspektiva za pogolem izvoz na vino od Makedonija. Vie ste ekspert za vinarstvo i lozarstvo. Vinoto vo poslednive godini e edna od pouspe{nite prikazni {to se odnesuva do izvozot, brendiraweto i probivot na novi pazari. Kako vie gi ocenuvate perspektivite na makedonskoto vinoproizvodstvo i kade gi locirate kriti~nite to~ki? Lozaro-vinarskoto proizvodstvo e atraktivno za golem broj biznismeni koi vlo`ija ogromni sredstva vo razvojot na ovaa zemjodelska granka. Denes imame pove}e od 80 vinarski vizbi, moderno opremeni,

7

LOVRE RISTEVSKI

MENAXER NA SINXIR NA VREDNOST ZA SVE@O OVO[JE I ZELEN^UK I PRISTAP DO FINANSII

MAKEDONSKOTO GROZJE JA PODOBRI KONKURENTNOSTA

Makedonskite proizvoditeli, trgovcite, kako i izvoznicite na trpeznoto grozje mora pove}e da investiraat vo podobruvawe na tehnikite za berba na grozjeto, ~uvaweto vo soodvetni ladilnici, na~inot na pakuvawe, kako i transportot do stranskite pazari. Ova investirawe zna~i dodavawe na vrednost na na{eto grozje, a so toa i zgolemuvawe na konkurentnosta na regionalnite i svetskite pazari. AgBiz programata na USAID vo izminatite tri godini organizira{e nekolku studiski patuvawa vo Kalifornija i Ju`na Afrika, kako vode~ki izvoznici na trpezno grozje vo svetot, kade {to makedonskite kompaniiproizvoditeli na trpezno grozje se zapoznaa so najnovite trendovi vo procesot na proizvodstvo i trgovija so trpeznoto grozje. Osobeno sme zadovolni zaradi faktot {to nekolku firmi koi bea na ovie patuvawa po~naa da gi primenuvaat preporakite i praktikite koi gi vidoa kaj svoite kolegi vo prekuokeanskite zemji. Deneska, kako rezultat na primenetite praktiki pred, za vreme i po berba, ovie firmi uspe{no go plasiraat grozjeto vo Polska, Rusija, kako i vo biv{ite jugoslovenski republiki.

Vo organizacija na AgBiz, programata na USAID za poddr{ka na razvojot na zemjodelstvoto vo Makedonija, profesorot Bo{kov i pretstavnik na AgBiz letovo u~estvuvaa na intenziven kurs za posleberbeni tehnologii na Univerzitetot Dejvis vo Kalifornija, eden od najzna~ajnite univerziteti za razvoj na zemjodelstvoto. Ovoj kurs dava pregled na najmodernite tehnologii za berba, pakuvawe i ladno skladirawe na zemjodelski proizvodi. Celta na posetata be{e da se stekne dopolnitelno znaewe za najnovite dostignuvawa vo posleberbenite tehnologii, koi preku izgotvuvawe izve{tai, treninzi i prezentacii }e se prenesat do na{ite proizvoditeli. Imaa mo`nost da gi posetat najgolemite zemjodelski proizvoditeli, centri za pakuvawe i skladirawe, ladilnici i marketi vo Kalifornija, so {to se dobi celosna slika za sinxirot na proizvodstvo na sve`o ovo{je i zelen~uk vo SAD, kako najmo}en proizvoditel vo svetot koj pokriva 18% od svetskiot pazar so zemjodelski proizvodi.

prepoznatlivi po svojot karakteristi~en imix i kvalitet na vinata. Ovoj sektor e najmnogu zasegnat od svetskata ekonomska kriza, koja rezultira so zna~ajno namaluvawe na potro{uva~kata na vino i vo razvienite zemji. Zna~ajno vlijanie vrz plasmanot na na{ite vina ima pojavata na vino od tretiot svet, pred s$ od ^ile. So svojot vrven kvalitet, niska cena i ogromen kvantitet ovie vina ja sru{ija svetskata berza na vino so posledici koi }e se ~uvstvuvaat vo narednite decenii. Te{ko e da se predlo`at merki koi }e bidat pozitivni za site proizvoditeli, pa vo sreduvaweto i prilagoduvaweto kon novata situacija sigurno }e mora da se iskopa~at del od nasadite. Verojatno trgnuvame od po~etok. Za da ima uspeh, potrebna e izrabotka na strategija koja }e bide prenesena vo zakonite i pravilnicite za vino. Evropskoto zakonodavstvo, iako e obemno, vsu{nost, na mnogu ednostaven na~in go regulira i pottiknuva proizvodstvoto na kvalitetni vina. Za da se podigne nasad na odredena lokacija, biznismenite

se obra}aat do dr`avnite institucii, koi go razgleduvaat nivnoto barawe vo odnos na sortimentot, tehnologijata i plasmanot. Lozarite treba da poka`at dogovor so vinarskite vizbi vo koi }e go plasiraat grozjeto. Prinosot na grozje i vino e ograni~en na edinica povr{ina, 10 toni grozje ili {est toni vino na hektar. Ostatokot od grozje se ostava vo nasadot, ne se bere ili se bere i se destilira. Po prvoto preto~uvawe na vinoto vo noemvri, zemjodelskiot inspektor vr{i uvid na koli~inite proizvedeno vino, pravi zapisnik, zema mostri od vinoto koi gi ispra}a do nadle`nite laboratorii za hemiska analiza i degustaciska ocenka na vinata od taa rekolta. Ministerstvoto za zemjodelstvo, vrz osnova na dokumentite od laboratorijata i degustaciskata komisija, dava re{enie za promet na vinoto vo koe precizno stoi dali toa vino gi zadovoluva zakonskite kriteriumi ozna~eni na etiketata. Na ovoj na~in dr`avata ovozmo`uva da se proizvede kvalitetno vino. Dali }e se prodade e problem na vizbata, bidej}i vinoto e biznis kako i sekoj drug biznis, i podle`i na pazarni zakonitosti. Edno

e sigurno, za vino so superioren kvalitet sekoga{ }e se najde plasman. Koi se perspektivite i {ansite na Makedonija vo delot na trpeznoto grozje, koe, se ~ini, e zapostaveno? Nasadot so trpezno grozje e skapa investicija, ~ija vrednost vo ~etvrtata godina koga se o~ekuva polna rodnost mo`e da dostigne pove}e od 20 iljadi evra na hektar. Podignuvawe na pogolemi povr{ini ima logika edinstveno ako dobro e ispitan pazarot i obezbeden plasman na grozjeto. Vo ovoj moment, so pomal rizik e podigawe mali nasadi do 2 ha, so sorti koi zreat porano od “afus ali�, od sredinata na juli do 1 septemvri. Grozjeto treba da bide proizvedeno so superioren kvalitet, spakuvano vo luksuzna ambala`a. Generalno, ne sme smenile ni{to vo tehnologijata na trpezno grozje ve}e 15-20 godini, a za toa vreme zemji koi nikoga{ ne proizveduvale grozje stanaa tradicionalni proizvoditeli i glavni igra~i na me|unarodniot pazar. Promenite se slu~uvaat so neverojatna brzina, pa zatoa e najdobro proizvodstvoto da bide orientirano kon doma{niot i regionalniot pazar.


8 30.08.2010

KOMENTARI I ANALIZI

LONDONSKI "EKONOMIST" ZA “SKOPJE 2014”

GLAVNIOT GRAD DOBIVA KONTROVERZEN FEJSLIFTING Poddr`uva~ite na planot velat deka po dekadi stagnacija Skopje najposle }e dobie prerodba na zaslu`nite, negovite heroi }e bidat ovekove~eni vo mermer i bronza. Skepti~nite kriti~ari, naviknati na grad kade {to ni{to posebno ne se slu~uva, sarkasti~no pra{uvaat ~ij triumf }e go slavi planiranata Triumfalna porta.

D

oa|a statuata na kowanikot. Nejziniot {arm e golem, no nevoobi~aen za arhitekturata. Reizgraden po zemjotresot vo 1963 godina, koj razru{i golem del od gradot, Skopje, glavniot grad na FIROM, so godini go karakteriziraa grdite betonski blokovi i prazni prostori. No, na po~etokot od godinava konzervativnata vlada na Nikola Gruevski napravi videozapis koj ja obelodeni ambicijata za “Skopje 2014”, plan za radikalna intervencija vo centarot na gradot. Be{e te{ko planot da se sfati seriozno. Petnaeset golemi zgradi, vklu~uvaj}i i novo Ministerstvo za nadvore{ni raboti i Ustaven sud, treba da se izgradat od po~etok. Postarite objekti, kako Sobranieto, treba da bidat doterani so kupoli i druga paradna "ode`da". Na glavniot plo{tad vo gradot Vladata }e izdigne gigantska statua na Aleksandar Veliki. Poddr`uva~ite na planot velat deka po dekadi stagnacija Skopje najposle }e dobie prerodba na zaslu`nite, negovite heroi }e bidat ovekove~eni

vo mermer i bronza. Skepti~nite kriti~ari, naviknati na grad kade {to ni{to posebno ne se slu~uva, sarkasti~no pra{uvaat ~ij triumf }e go slavi planiranata Triumfalna porta. Da, proektot se slu~uva. Novi zgradi niknuvaat

dol` bregot na rekata Vardar i novi statui se otkrivaat na nekolku nedeli. Rabotnicite zapo~naa so podgotvuvawe na zemji{teto za skulpturata na Aleksandar, koja treba da bide zavr{ena idnata godina. Barem za moment, zlonamernicite se

povlekoa. Sepak, toa ne e kraj na kontroverzijata. Od edna strana, planiranata statua na Aleksandar ja razgnevi Grcija, koja veli deka nivniot severen sosed prisvojuva simboli na gr~kiot identitet, {to istovremeno slu`i kako

dokaz za makedonskite proekcii za severniot gr~ki region. (Dvete zemji raspravaat za imeto Makedonija ve}e 19 godini.) Makedonskite Albancimuslimani, edna ~etvrtina od naselenieto, isto taka pritiskaat. Ako tamu treba da ima nova gradska crkva,

raspravaat tie, toga{ zo{to ne i xamija? I ako makedonskite heroi treba da se slavat vo forma na statui, sigurno mo`e da se najde prostor i za po nekoj albanski heroj (skopjankata Majka Tereza i Skenderbeg, srednovekoven heroj, kako skulpturi, ve}e se pretstaveni). Spored Sa{o Ordanoski, lokalen komentator, “Skopje 2014” e grd, arhitektonski propadnat i politi~ki lunati~en proekt, za koj zaludno }e bidat potro{eni mnogu pari. “I da se slu~i, kako {to mo`e, Gruevski podgotvil itra stapica”, veli Radmila [ekerinska, zamenikpretsedatel na opozicijata. Politi~arite }e se ma~at da se izborat za planot {to podvlekuva nacionalni i religiozni vrednosti i si igra {ega so Grcija. No, izvor blizok do Vladata, koj pobara da bide anonimen, veli deka grade`nite proekti ne se samo na~in da se na{minka umornoto lice na gradot. Tie isto taka }e obezbedat rabota za gra|anite. “[to se odnesuva do Grcija, vreme e tie da prifatat deka Makedonija e nezavisna zemja, koja barem sama mo`e da odlu~i za svojata dekoracija”, veli toj.

[TO SÈ IMA KAJ NEVLADINITE ORGANIZACII  Vo

na{ata dr`ava imate pristojna brojka nevladini organizacii, koi samo na hartija se zanimavaat so evrointegracii, antikorupcija, ~ovekovi prava i sli~no, a, vo su{tina, nitu se zanimavaat seriozno, nitu imaat kapacitet da rabotat na ovie temi

luralnoto gra|ansko op{testvo vo Makedonija e edna od op{testvenite karakteristiki na novoto vreme. Gra|anskoto op{testvo, so site svoi razli~nosti, poslednive desetina godini e element na op{testvoto koj mu dava bogatstvo, dinamika, poseben kvalitet za senzibilizacija na ~uvstvitelni temi, brzina na dejstvuvawe, inkluzivnost, dlabinska perceptivnost i komunikativnost vo razli~ni nasoki. Ovoj del od sekojdnevnoto op{testveno funkcionirawe i `iveewe se poka`a dovolno silen za vo zna~aen del od momentite na nedostig od drug vid dr`avna ili op{testvena intervencija da bide silen supstitut na site ostanati slabosti. Zatoa e zna~aen del koj predizvikuva vnimanie i treba da predizvika poddr{ka od site ostanati stolbovi na op{testvenata struktura. Tokmu potencijalot i mo`nostite na gra|anskoto organizirawe se ona {to mu dava posebna uloga i posebna sila na edno op{testvo kako makedonskoto. Negoviot kapacitet ne se crpi nitu od centraliziraniot karakter na negovoto organizirawe, bidej}i nema takov, nitu od strogata hierarhija, bidej}i nema ni takva, nitu, pak, od izedna~enata programska, tematska ili ideolo{ka

P

koncepcija. Negoviot kapacitet e vo {arenolikosta, razli~nostite i dinamikata. Tokmu, sosema sprotivno od karakteristikite na politi~koto, odnosno partiskoto organizirawe. Za `al, vo kontinuitet, pove}e godini vo Makedonija postojat op{testveni, a bi rekol, bez somne`, i politi~ki strukturi koi neumorno rabotat na prisvojuvawe, instrumentalizacija i zloupotreba na nevladiniot gra|anski sektor. Toa e lo{o i neprifatlivo. Takvite tendencii mora da bidat izlo`eni na javna osuda i javna reakcija. Vakvata pojava na site ni e jasna i vidliva, no site ~ekame nekoj drug da zboruva ili da prezeme aktivnosti protiv nea. Glavnite lostovi i praktiki koi se primenuvaat pri instrumentalizacijata na gra|anskoto op{testvo stanuvaat s$ poo~igledni. Ne e mo`no pove}e da bidat zatskrivani. Tie se sveduvaat na razraboten model niz ovie dvaesetina godini. No, modelot e star, poradi toa {to po~iva na monopolski op{testveni pozicii, kade {to partijata ka`uva{e s$ i znae{e s$. Prvo, o~igledna e hiperprodukcijata na nevladini organizacii koi se osnovaat i oformuvaat so politi~ka ili partiska nara~ka. Na site niv, kako po pravilo, im

se davaat imiwa so poseben krucijalen element, koj treba da privle~e vnimanie i treba da ostavi vpe~atok. Poradi toa, vo na{ata dr`ava imate pristojna brojka organizacii koi samo na hartija se zanimavaat so evrointegracii, antikorupcija, ~ovekovi prava i sli~no, a, vo su{tina, nitu se zanimavaat seriozno, nitu imaat kapacitet da rabotat na ovie temi. No, sosema slu~ajno e toa {to tokmu opozicijata vo poslednite godini se obiduva da im pridade zna~ewe na ovie temi. Potoa, takvite organizacii vedna{ se stavaat vo spisokot i stanuvaat relevantni, sekoga{ imaat mo`nost da dobivaat ogromni finansii od edna fondacija, koja na site ni e pomalku ili pove}e poznata, sekoga{ imaat mo`nost da dadat svoe stru~no mislewe vo udarni termini na vesti ili debati na nekolku televiziski kanali. Nivnite predvodnici preku no} stanuvaat kolumnisti i eksperti, i ponatamu s$ e lesno. Takvite organizacii se koristat kako treta, demek, neutralna strana, koja videte za ~udo, sekoga{, ama bukvalno sekoga{ ja kritikuva ednata politi~ka opcija vo Republika Makedonija. Ovie organizacii se {tetni od dve pri~ini. Pomalata pri~ina e taa {to go zazemaat prostorot i resursite na vistinskite gra|anski

inicijativi, a pogolemata {teta nastanuva so toa {to na celiot gra|anski sektor mu nametnuvaat slika deka e instrumentaliziran od politikata. Vtoro, alatka koja o~igledno se koristi pri zloupotrebite na gra|anskoto op{testvo e obidot za uniformirawe i stabilizirawe na nekakvo zaedni~ko ili seopfatno mislewe, ili stav na celiot gra|anski sektor, koj, sekako, treba da e sprotiven na politikite na politi~kata garnitura koja vo momentot e na vlast. Toa e sosema sprotivno na osnovnata smisla na postavenosta na gra|anskoto o p{tes tvo. Gra|anskoto op{testvo nitu nekade e, nitu nekade mo`e da bide centralizirano i hierarhiski podredeno. Negovata smisla ne e vo uniformiranosta, negovata smisla e vo {arenolikosta i pluralizacijata. Na kraj na krai{tata, nevladinite organizacii imaat svoj delokrug na dejstvuvawe, koj e specifi~en i karakteristi~en za pomala o p{tes tvena struktura. Sme{no e koga zdru`enija za za{tita na prirodata ili sportski zdru`enija se proiznesuvaat za proektot “Skopje 2014” ili za politi~kite ostvaruvawa na Vladata vo oblasta na evrointegraciite. Vo tie momenti s$ e jasno, barem za onie koi ne sakaat pri o~i da se slepi. Vo ovaa

nasoka, o~igledni se i obidite na onaa ista fondacija, spomenata pogore, da izgradi odredena hierarhiska struktura me|u nevladinite organizacii. Bo`em, tie samite sakaat da imaat glaven lider na nevladinite organizacii, koj, sekako, }e se bira vo kabinetite na politi~kite partii. Katastrofalni `elbi i tendencii. Treto, vovlekuvawe na nevladinite organizacii vo politi~ki debati koi naj~esto ne se od nivniot delokrug na dejstvuvawe e najnoviot na~in na zloupotreba na gra|anskoto op{testvo. Sega ve}e ne e ~udno da vidite nekoi lica, naj~esto od partiskata {kola na levicata, kako vo ime na gra|anite, nevladinite organizacii i celoto op{testvo ja kritikuvaat seta politika i politi~ka struktura na partijata koja e na vlast, a zad sebe nemaat nitu aktivnosti, nitu proekti, nitu inicijativi od delokrugot na gra|anskoto organizirawe. Toa sekoga{ se pravi so mediumska poddr{ka na perjanicite i sorabotnicite na SDSM vo mediumite. Nedostigot od hrabrost da se soo~at so argumentirana debata na vidnite voda~i na levicata od edna strana i stravot deka nekoj }e im gi zazeme politi~kite pozicii vo vrvot na levicata od druga strana se klu~nite elementi koi pridonesuvaat ovaa

ILIJA DIMOVSKI

direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik vo sobranieto na RM

politi~ka struktura da stimulira sozdavawe opoziciski lideri, no edinstveno vo gra|anskiot sektor. Namesto ovaa zloupotreba, SDSM kone~no treba da im dozvoli na site ovie perjanici da si vlezat vnatre vo strukturata na SDSM i da bidat relevantna konkurencija na vode~kite li~nosti tamu, koi i onaka ne poka`aa posebni kvaliteti. Taka }e zapre zloupotrebata na gra|anskoto op{testvo i taka mo`ebi }e dobieme pokvalitetna opozicija. Kako i da bide, `alno e {to celosniot vpe~atok na javnosta e deka nevladinite organizacii se instrumenti na politi~kite partii. Odgovorno e da po~neme da zboruvame na ovaa tema, bidej}i samo taka mo`ebi }e po~neme da ja menuvame i realnosta. Za po~etok, dovolno e da gi poso~ime onie nekolku lica i mal broj centri koi mu davaat politi~ka slika na celoto gra|ansko op{testvo. Koga tie }e bidat otkrieni, za drugite }e bide polesno.


KOMPANII PAZARI I FINANSII 2,365

MBI 10

MBID

9

30.08.2010

OMB

110.40

2,570

2,360

110.00

2,565

2,355

109.60

2,350

2,560

2,345

2,555

2,340

2,550

108.80

2,335

2,545

108.40

2,330

109.20

2,540

23/08/10

24/08/10

25/08/10

26/08/10

27/08/10

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

108.00

23/08/10

24/08/10

25/08/10

26/08/10

27/08/10

23/08/10

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

24/08/10

25/08/10

26/08/10

27/08/10

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

NEDELEN BERZANSKI PREGLED

PO ^ETIRITE DENA SIVILO

NA ZAPAD NI[TO NOVO, NA BERZATA SÉ PO STARO

BERNANKE GO SPASI WALL STREET SO NAJAVA NA NOVI MERKI

N

 Ako predminatata sedmica imavme eden od najslabite nedelni prometi godinava, od 30 milioni denari, minatata nedela ja obele`a ne{to povisok promet, od 35,8 milioni denari, ili okolu stotina iljadi evra pove}e. Najtrguvani akciite na Komercijalna i Alkaloid. IGOR PETROVSKI

M

igor@kapital.com.mk

35

akedonska berza go prodol`uva trendot na slaba trgovija i mali fluktuacii so cenite, taka {to i minatata nedela nema{e ni{to {to bi ja naru{ilo taa dinamika. Najgolemite svetski berzi se ma~at za da ja odr`at “glavata nad povr{inata na vodata”, zaradi ispla{enosta na investitorite od bavnoto zazdravuvawe na amerikanskata i u{te nekoi golemi svetski ekonomii. Kako {to velat analiti~arite, s$ dodeka ne zakrepnat svetskite berzi, nema izgledi da se slu~i ne{to pozitivno nitu vo regionot, osven ako vo me|uvreme slovene~kite i hrvatskite institucionalni investitori ne napravat pari po novite hit-destinacii vo Azija, pa ne se vratat povtorno kaj nas da "svrtat" nekoj denar, kako vo 2007 godina. Dotoga{, }e ~ekame da se opravi Amerika, pa Evropa (iako, Evropa mo`e da bide prva vo zakrepnuvaweto, kako {to trgnala Germanija so svojot ekonomski rast), pa regionot, pa na kraj da vidime i nie svetlo na krajot od tunelot. Ili, pak, }e se nadevame deka nekoj vlez vo NATO }e n$ spasi od makite.

milioni denari iznesuva{e prometot na Makedonska berza minatata nedela

1/3

od trgovijata minatata nedela be{e so obvrznici

Ako predminatata sedmica imavme eden od najslabite nedelni prometi godinava, od 30 milioni denari, minatata nedela ja obele`a ne{to povisok promet, od 35,8 milioni denari, ili okolu stotina iljadi evra pove}e. Minatata sedmica nema{e nikakvi blok-transakcii da go razbranuvaat `aburnakot {to se vsadi vo Makedonska berza ve}e podolgo vreme. Kako i obi~no, najgolemiot del od trgovijata be{e realizirana na oficijalniot pazar, ili 31 milioni denari, preku 286 transakcii, so vkupno 232 iljadi obvrznici i 9.447 akcii. Za kupuvawe obvrznici investitorite potro{ija 11,8 milioni denari, za akcii od superkotacija 8,2 milioni denari i za obi~ni akcii 11 milioni denari. Najprodavana akcija minatata nedela be{e na

Komercijalna banka so sedum milioni denari, {to e re~isi identi~no so nedelata prethodno. Ovaa akcija zabele`a pad na prose~nata cena od 0,02% na 3.280 denari. Vtora po ostvareniot promet be{e akcijata na Alkaloid so 4,42 milioni denari trgovija i pad na prose~nata cena isto taka od 0,02% na 3.800 denari. Na treto mesto od akciite se najde onaa na Makpetrol so 3,34 milioni denari, koja nedelata ja zavr{i na 26.200 denari, prakti~no bez promena na prose~nata cena. Kaj obvrznicite najgolema trgovija ima{e kaj obvrznicata za denacionalizacija od devettata

17.03.2010 9

a Vol Strit vo petokot cenite na akciite go zabele`aa najgolemiot dneven skok vo period od re~isi eden mesec, zatoa {to vlo`uva~ite gi ohrabri {efot na amerikanskite Federalni rezervi so najavata za novi merki za pottiknuvawe na ekonomijata, dokolku bide potrebno. Indeksot Dow Jones porasna za 1,65% na 10.150 poeni, povtorno probivaj}i ja psiholo{kata granica od 10.000 poeni, pod koja se nurna den prethodno. S&P 500, pak, skokna za 1,66%, na 1.064 bodovi, a Nasdaq za 1,65% na 2.153 poeni. Bernanke vo petokot re~e deka zakrepnuvaweto na amerikanskata ekonomija e poslabo otkolku {to se o~ekuvalo, no deka centralnata banka e podgotvena za ponatamo{ni ~ekori, ako bide potrebno da se pottiknuva stopanstvoto. Pritoa, ja otfrli mo`nosta za recesija so dvojno dno. A, deka zakrepnuvaweto na amerikanskata ekonomija e krevko poka`uvaat i objavenite revidirani podatoci za porast na bruto-doma{niot proizvod vo vtoriot kvartal za 1,6%, dodeka prvata procenka be{e za rast od 2,4%. Vo juli proda`bata na novi ku}i vo SAD padnala za 12%, a na postoe~ki za duri 27% vo odnos na prethodniot mesec. Pritoa, proda`bata na ku}i potonala na najnisko nivo od 1960-te godini, od koga se vodat tie podatoci. Iako kamatite na hipotekarnite krediti se rekordno niski, proda`bata na ku}i pa|a od april, koga se ukinati dano~nite olesnuvawa za kupuvawe prva ku}a. Me|u najgolemite dobitnici vo petokot bea energetskiot i rudarskiot sektor, blagodarenie na rastot na cenite na naftata za pove}e od 2%, {to ja probi granicata od 75 dolari po barel. Najgolem rast, pak, na akciite ima{e kompanijata 3PAR, od duri 25%, zatoa {to se najavuva natprevar me|u Hjulit-Pakard i Del za prezemawe na ovaa tehnolo{ka kompanija. I na evropskite berzi akciite vo petokot porasnaa. Londonskiot indeks FTSE zajakna za 0,89%, dodeka frankfurtskiot DAX za 0,65%. Francuskiot SAS porasna za 0,93%. Inaku, do petokot cenite na akciite na svetskite berzi pa|aa treta nedela po red. Ako ja analizirame celata trgovska sedmica, Dow Jones oslabna za 0,6%, dodeka S&P 500 za 0,7%, a Nasdaq zagubi 1,2%. Na regionalnite berzi, pak, minatata nedela donese pad na glavnite indeksi i razli~en uspeh koga stanuva zbor za prometot. Na Belgradskata berza, po tri nedeli isklu~itelno skromni prometi, poslednite pet trgovski denovi donesoa ne{to pogolema investiciska aktivnost. Vkupniot promet vo klasi~no trguvawe iznesuva{e 4,5 milioni evra, a indeksot Belex 15 oslabna nepolni 2%, zatvoraj}i ja nedelata na 625,97 poeni. Ovaa nedela po~nuva trguvaweto so akciite na NIS, naftenata kompanija na Srbija, a analiti~arite o~ekuvaat, i pokraj objavenite negativni rezultati na ovaa kompanija za prvite {est meseci, ova da bide golem pozitiven pridones za razvoj na berzanskoto trguvawe vo Srbija. Vo Zagreb, pak, minatata nedela indeksot Crobex oslabna za 0,97% na 1.855 poeni, i so ogled na toa {to nema optimisti~ki vesti od doma{nata ekonomija, analiti~arite smetaat deka te{ko }e uspee negovata vrednost da izleze od rasponot od 1.830 do 1.880 poeni. Rebalansot na buxetot i najnoviot podatok za hrvatskiot BDP, koj vo vtoriot kvartal padnal za 2,5% vo odnos na istiot period lani, pogolem od o~ekuvaniot, ja prodol`ija mra~nata slika na doma{nata ekonomija {to gi odvra}a investitorite.

emisija, so 6,8 milioni denari. Na redovniot pazar najgolem promet ima{e akcijata na Makedonski telekom so 1,87 milioni denari i cena koja varira{e od 395 do 399 denari, pred akcijata na NLB Tutunska banka so 600,9 iljadi denari i cena koja se dvi`e{e od 3.660 do 3.750 denari. Glavniot berzanski indeks MBI-10 zabele`a pad od 1% od ponedelnik do petok, a indeksot na javno poseduvani dru{tva ima{e nezna~itelna promena nadolu od 0,11%. OMB, obvrzni~kiot indeks, vo pette dena trguvawe porasna za 1,67% na 110,09 poeni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

27.08.2010

Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

30,754,367.54

-1.07%

-2.63%

-8.73%

-4.12%

-3.93%

8/26/2010

Илирика ГРП

20,954,432.83

3.00%

0.44%

1.10%

3.68%

6.53%

8/26/2010

280,341

Иново Статус Акции

14,447,865.41

-1.11%

-2.59%

-13.07%

-13.30%

-12.00%

8/26/2010

1.15

122,000

KD Brik

23,110,830.52

-1.35%

3.06%

5.37%

5.34%

16.16%

8/26/2010

0.29

156,800

KD Nova EU

21,783,201.14

0.29%

-2.59%

-6.72%

-5.19%

-5.77%

8/26/2010

КБ Публикум балансиран

26,161,694.53

-0,07%

-0,59%

-4,84%

-1,95%

-1.15%

8/26/2010

%

3,600.00

3.01

244,800

178.00

2.55

62,300

Стопанска банка Битола

2,695.59

1.7

Стопанска банка Скопје

244.00 26,133.33

Топлификација Скопје Макстил Скопје

Макпетрол Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

27.08.2010 %

Износ (МКД)

350

-7.89

129,500

Прилепска Пиварница Прилеп

9501

-4.99

19,002

Бетон Скопје

7400

-1.99

51,800

Гранит Скопје

592.16

-1.14

131,460

ХВ

Македонски Телеком Скопје

395.74

-1.06

380,702

ALK (2009)

Име на компанијата Адинг Скопје

Просечна цена (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Комерцијална банка Скопје Алкалоид Скопје Македонски Телеком Скопје Стопанска банка Битола Топлификација Скопје

27.08.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

27.08.2010

Вкупно издадени акции

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

27.08.2010

27.08.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1,431,353

3,800.09

390.18

9.74

0.87

54,562

7,400.00

341.43

21.67

0.22

GRNT (2009)

3,071,377

592.16

105.83

5.60

0.59

KMB (2009)

2,014,067

3,275.10

533.81

6.14

0.95

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

MPT (2009)

112,382

26,133.33

/

/

0.73

3275.1

-0.02

641,920

REPL (2009)

25,920

36,710.00

5,625.12

6.53

0.74

3800.09

-0.04

440,810

SBT (2009)

389,779

2,695.59

211.39

12.75

0.61

395.74

-1.06

380,702

STIL (2009)

14,622,943

178.00

0.11

1,609.70

2.49

2695.59

1.70

280,341

TPLF (2009)

450,000

3,600.00

61.42

58.62

1.06

3,600.00

3.01

244,800

ZPKO (2009)

271,602

2,250.00

/

/

0.30

% на промена

обврзници

15,879

8

обични акции

32,672

31

-1.97

48,551

39

-44.31

обични акции

12,243

15

182.32

Вкупно Редовен пазар

12,243

15

139.55

60,793

54

-34.13

Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

-70.52

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 27.08.2010)


10 30.08.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PO STRUMICA I VELES

U[TE TRI MAKEDONSKI OP[TINI ]E DOBIJAT KREDITEN REJTING?!  Me|u op{tinite na koi USAID }e im pomogne da go podobrat svojot bonitet i da dobijat krediten rejting }e bidat Bitola, Prilep, Ohrid, [tip, Gostivar, Tetovo i drugi. GOJKO KE[EQ

U

gojko@kapital.com.mk

{te tri makedonski op{tini, pokraj Veles i Strumica, }e dobijat krediten rejting koj }e ja oceni nivnata finansiska sostojba i }e im ovozmo`i polesno da doa|aat do finansiski sredstva za kapitalni investicii. Za ova }e dobijat pomo{ od Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj (USAID). Gor|i Josifov, od Proektot za lokalna samouprava na USAID, veli deka od septemvri }e se selektiraat desetina pogolemi op{tini od koi tri so najmo}ni finansiski rezultati }e bidat izbrani za dobivawe krediten rejting. Me|u op{tinite na koi USAID }e im pomogne da go podobrat svojot bonitet i da se zdobijat so krediten rejting }e bidat pogolemite, kako Bitola, Prilep, Ohrid, [tip, Gostivar, Tetovo i drugi. Pred {est meseci krediten rejting B1, izraboten od me|unarodnata agencija za krediten rejting Mudis, dobija Veles i Strumica. NEISKORISTEN KREDITNIOT REJTING Lokalnata vlast vo Veles, poradi niskiot buxet na op{tinata, ne go iskoristila kreditniot rejting za dobivawe grant ili zadol`uvawe kaj nekoja komercijalna banka. “Za proektite koi se sproveduvaat vo Veles glavno obezbeduvame sredstva od Svetska banka, za koja kreditniot rejting ne e va`en kriterium. Sepak,

faktot {to go imame zna~itelno }e ni pomogne vo idnina. Zadol`uvaweto na Veles ne mo`e da bide pogolemo od iznosot na buxetot od prethodnata godina, a so ogled na faktot deka industijata vo Veles e re~isi mrtva, na{ata op{tina nema golemi prilivi, i poradi toa iznosot na eventualniot kredit bi bil mnogu nizok”, izjavija vo op{tinata. Vo Veles o~ekuvaat od 2011 godina, koga dr`avnoto grade`no zemji{te }e premine vo racete na op{tinite, rejtingot zna~itelno da im pomogne vo privlekuvawe stranski i doma{ni investicii, {to, pak, dopolnitelno }e gi zajakne kapacitetite na ovaa op{tina. Od op{tina Strumica, pak, velat deka blagodarenie na kreditniot rejting uspeale da dobijat grant od 9,8 milioni evra za izgradba na pro~istitelna stanica od IPA komponentata na Evropskata unija za `ivotna sredina. “Op{tinata obezbedi 100.000 evra za tehni~kata dokumentacija, za izrabotka na ekolo{ka studija za pro~istitelnata stanica, {to e na{a obvrska, a grantot e od EU. Ovoj grant go iskoristivme bidej}i ve}e imame gotova dokumentacija. Za nego bea zainteresirani i Gostivar i Tetovo, no bidej}i nie izlegovme so podgotvena dokumentacija, a go prilo`ivme i kreditniot rejting, gi dobivme parite”, veli Zoran Zaev, gradona~alnik na Strumica. Toj istaknuva deka kreditniot rejting go

Strumica i Veles pred {est meseci dobija krediten rejting B1, izraboten od me|unarodnata agencija Mudis prilo`uvaat sekade kade {to apliciraat i ve}e im nosi golema prednost pri dobivaweto proekti. “Na na{ata op{tina sega se gleda poinaku otkolku na drugite, tokmu poradi toa {to me|unarodnite institucii potvrdija deka imame finansiski kapaciteti. Ovoj krediten rejting sekoja godina se revidira i nie o~ekuvame narednata da bideme za edno nivo pogore, poradi zgolemenite finansiski kapaciteti na op{tinata i poradi u{te pogolemata finansiska mo}”, veli Zaev. Toj se nadeva deka dopolnitelno }e se otvorat i drugi fondovi za Makedonija, koi }e mo`e da gi

9,8

milioni evra grant dobi op{tina Strumica od IPA komponentata na EU, blagodarenie na kreditniot rejting

iskoristat i op{tinite za finansirawe na kapitalni investicii. Strumica planira najmnogu da koristi donacii i niskokamatni krediti, no o~ekuva i stranski i doma{ni investitori. Spored Zaev, op{tinata momentalno ima 1.135.000 kvadratni metri gotovi lokacii, so detalni planovi podgotveni za investicija.

Kreditniot rejting B1, spored metodologijata na Mudis, zna~i finansirawe so pogolem obem na rizik. Tie se vodat kako {pekulativni investicii, a vlo{uvawe na situacijata ne e isklu~eno. Koga se davaat ovie ocenki se misli na sposobnosta na op{tinata navreme i celosno da gi otpla}a zaemot i kamatata. Najdobar krediten rejting e toj so A, a rangiraweto vo kategorijata B ozna~uva porizi~ni finansiski instrumenti. Sepak, da se ima krediten rejting e podobro otkolku da se nema, bidej}i toj zna~i pogolema transparentnost na op{tinata. USAID IM POMAGA NA OP[TINITE Vo izminatite godini Proektot za lokalna samouprava na USAID raboti na podobruvawe na op{tinskiot bonitet i za dobivawe dobar krediten rejting. Toj e mnogu va`en za idninata

na op{tinata, bidejki so nego mo`e da pozajmuva pari za razvoj na lokalno nivo. Proektot na USAID go poddr`aa Makedonskiot centar za finansiska obuka, filijalata na Mudis vo Makedonija, kako i op{tinite Strumica i Veles.


KOMPANII PAZARI I FINANSII

30.08.2010

11

SE KR[AT KOPJA ZA ZAKONOT ZA LEGALIZACIJA NA DIVOGRADBITE

GRADONA^ALNICITE BARAAT SITE DIVOGRADBI DA STANAT LEGALNI

So ovoj Zakon treba da se legalizira s$ {to e nelegalno, me|u koe i zgradite koi se povisoki, oti nelogi~no e odredeni gradbi da se legaliziraat, a drugi ne. Sega e momentot da se napravi toa, velat gradona~alnicite. SOWA JOVANOVA

D

s.jovanova@kapital.com.mk

a se legaliziraat site divogradbi vo dr`avata baraat gradona~alnicite. Op{tinite i ekspertite se soglasni deka Zakonot za legalizacija na bespravno izgradenite objekti treba da va`i za site koi mo`e da se vmetnat vo urbanisti~kite planovi. Na stru~noto sovetuvawe vo odnos na Zakonot, {to se odr`a vo Struga, gradona~alnicite mu obrazlo`ija na ministerot za transport, Mile Janakieski, zo{to ima potreba od legalizacija na site divogradbi. Sega{nata nacrt-verzija na Zakonot predviduva legalizacija samo na objekti visoki do 10,2 metri i ru{ewe na povisokite zgradi. “Mora da go izdejstvuvame toa od Ministerstvoto za transport. So ovoj Zakon treba da se legalizira s$ {to e nelegalno, me|u koe i zgradite koi se povisoki, oti nelogi~no e odredeni gradbi da se legaliziraat, a drugi ne. Sega e momentot da se napravi toa. Dobro e za

gra|anite koi `iveat tamu”, veli gradona~alnikot na grad Skopje i pretsedatel na Zaednicata na edinicite na lokalnata samouprava, Koce Trajanovski, i dodava deka, sepak, postojat nekoi gradbi koi nema da se legaliziraat. Spored nego, toa e mal procent i stanuva zbor za objekti koi spored detalnite urbanisti~ki planovi se nao|aat na javna povr{ina, a del zafa}aat infrastrukturni koridori. “Se pravat napori da se opfatat site, oti sega{nata situacija ja ko~i lokalnata samouprava vo nosewe na detalni urbanisti~ki planovi. Mora da se predvidi mesto i za tie gradbi koi treba da se legaliziraat i treba da ja uredime taa povr{ina”, veli Trajanovski. Ministerot Janakieski veli deka mnogu e sporno i deka ne e taka lesno da se legaliziraat site divoizgradeni objekti. “Ako pod isti uslovi gi legalizirame i povisokite zgradi, na primer, kaj koi investitorot }aril iljadnici evra od nivnoto gradewe i tie kako dogradbi na ku}a za da mo`e sin mu da `ivee, razlikata e golema. ]e treba site isto da K

O

nema da se legaliziraat do{le do brojka od nekolku procenti od BDP. “Zatoa e mnogu poisplatlivo s$ da se legalizira. Mo`ebi }e postoi revolt kaj odredeni gra|ani, ama kompenzacija neka bide objektite koi mnogu otstapuvaat da pla}aat za 5% pove}e za legalizacija od ostanatite“, dodava Palo{i. Vo nacrt-verzijata na Zakonot postojat mnogu nedore~enosti. “Vo Prilep ima mnogu naselbi koi ne se legalizirani. Kako da gi vklopime vo urbanisti~kiot plan?”, pra{a Katica Taleska od op{tina Prilep. Ministerot Janakieski prizna deka }e mora dopolnitelno da se izgotvi poseben pravilnik koj }e gi sodr`i otstapkite koi mora da se napravat za da se vmetnat naselbite vo urbanisti~kite planovi. Gradona~alnikot na Prilep, Marjan Risteski, smeta deka site gra|ani }e imaat beneficii od ovoj Zakon. “Vo Prilep ima iljadnici divogradbi, koi se napraveni mnogu odamna. So nadvore{ni dogovori se kupuval imot, se gradele ku}i i nie sega mora da gi re{ime. So legalizacija na tie dovogradbi, ne samo {to

platat. Mora da se doraboti ovoj Zakon za da se najde mehanizam nikoj da ne bide o{teten”, veli Janakieski. Zasega, nikoj ne znae kolku divogradbi ima vo Makedonija. Spored odredeni podatoci, se raboti za okolu 300.000. Ekspertite tvrdat deka mnogu e podobro legalizacija na site objekti, otkolku ru{ewe na onie koi nema da se legaliziraat. “]e treba da se napravi komparativna analiza so sosednite dr`avi, kade {to u{te odamna e donesen ovoj Zakon. Koga ve}e edna{ nosime zakon, a toj se nosi za da gi re{ime problemite, mislam deka treba da se predvidi s$ {to treba da se legalizira. Sega ne se predvideni kolektivnite zgradi i nekoi komercijalni objekti, od ~ija legalizacija dr`avata }e ima golema polza, a gi ima mnogu. Ne znam dali Ministerstvoto ima analiza kolku bi ~inelo site tie objekti da se ru{at. Toa e stra{no golema suma”, objasnuva Skender Palo{i, ekspert, i dodava deka koga vo sosednite dr`avi napravile presmetka kolku }e gi ~ini ru{eweto na onie gradbi {to M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

17.03.2010 11

lu|eto }e stanat sopstvenici na imotot i }e mo`at da go prenesuvaat na svoite deca, tuku i }e mo`e da go stavat kako hipoteka za zadol`uvawe vo bankite”, re~e toj. Spored gradona~alnikot na Strumica, Zoran Zaev, treba na site da im se dade {ansa so po~ituvawe na normativite za prostorno planirawe. “Ne smeeme zaradi legalizacija na divogradbite da nemame ulici vo gradot ili op{tinata, ili tie da bidat supstandardni”, pora~a toj. A

S

Doprva }e treba da se dorabotuva Zakonot za legalizacija na divogradbite. Ona {to e klu~no e i usoglasuvaweto so zakonite za gradba i prostorno i urbanisti~ko planirawe, vo koi stoi deka vo urbanisti~kite planovi ne smeat da se vklopat objekti koi se izgradeni bez odobrenie za gradba. Makedonija e edinstvena zemja vo regionot koja go nema doneseno Zakonot za legalizacija na bespravnite gradbi. Sosednite dr`avi go sproveduvaat vo praktika re~isi 4-5 godini.


12 30.08.2010 SE SPOJUVAAT FLOTITE NA JAT ERVEJS I MONTENEGRO ERLAJNS

G

eneralniot direktor na JAT Ervejs, Sr|an Radovanovi}, najavi deka srpskiot avioprevoznik od 31 oktomvri, koga }e po~ne zimskiot red na letawe, }e vospostavi partnerski odnos i }e ja soedini svojata flota so flotata na crnogorskata aviokompanija Montenegro Erlajns. So ova }e se ovozmo`i zgolemuvawe na brojot na

destinaciite na koi }e se leta od Belgrad, Ni{, Podgorica i Tivat, kako i poniski ceni na aviobiletite. Radovanovi} izjavi deka srpskata i crnogorskata kompanija imaat vkupno 22 avioni, od koi JAT ima 14, a Montenegro Erlajns 8 avioni. Ovie dve kompanii se dogovorile da ne se preklopuvaat na nekoi destinacii, so cel da imaat

BALKAN BIZNIS POLITIKA pogolem broj avioni za novite destinacii. Radovanovi} istakna deka vakvata sorabotka me|u JAT i Montenegro Erlajns pretstavuva po~etok na regionalnata vozduhoplovna alijansa i deka site aviokompanii od regionot koi imaat komplementarni floti se povikani da pristapat vo ovaa alijansa.

OKOLU 170.000 GR^KI KOMPANII SE PRED BANKROT

P

ove}e od 170.000 mali i sredni kompanii vo Grcija se soo~uvaat so rizik od bankrot do krajot na 2011 godina, dokolku vladata ne ja promeni dano~nata politika, pi{uva gr~kiot vesnik "Katimerini". Vesnikot naveduva deka 375.000 kompanii rabotat so zagubi, dodeka 176.000 se soo~uvaat so zatvorawe do krajot na 2011 godina. Dokolku vladata ne ja promeni

dano~nata politika, svojot biznis gr~kite kompanii bi go prefrlile vo stranstvo, za da izbegnat pla} awe visoki danoci, a toa bi zna~elo gubewe na 300.000 rabotni mesta. Istra`uvaweto poka`a deka 44% od 96 ispitani kompanii smetaat deka }e prekinat so svojata rabota. Rizikot od bankrot e najizrazen vo proizvodstveniot sektor i vo malite kompanii.

TURIZAM

SO SILNA REKLAMA BUGARIJA ]E PRIVLEKUVA POVE]E TURISTI VESNA KOSTOVSKA

B

vv.kostovska@kapital.com.mk kostovska@kapital com mk

ugarskiot premier, Bojko Borisov, pred dve nedeli im naredil na ministrite od svojot kabinet da razvijat strategija za razvoj na kulturniot turizam, otkako na ostrovot Sv. Ivan kaj Sozopol bugarskite arheolozi otkrija mo{ti za koi se veruva deka se na Sveti Jovan Krstitel. Osven toa, bugarskata vlada saka da ja promeni percepcijata za bugarskiot turizam lansiraj}i nova reklamna kampawa vo svetski poznatite mediumi, ~ija cel }e bide Bugarija da se prika`e kako atraktivna turisti~ka destinacija. Iako turisti~kiot sektor u~estvuva so 8,7% vo brutodoma{niot proizvod na Bugarija, zemjata se soo~uva so golemi problemi i seriozni ograni~uvawa za bugarskiot turizam da se izdigne na povisoko nivo. Vo prvata polovina na 2010

megakompleksi,  Problemite vo bugarskiot turizam se dvi`at od pregolemata zavisnost od turisti~kite meg koi rabotat na princiot all inclusive, do nedovolno dobra usluga i stara infrastruktura

8,7% 2,1 3,75 od BDP otpa|a na turisti~kiot sektor

godina Bugarija ja posetija 2,1 milioni turisti, {to e za 1,9% pove}e vo sporedba so istiot period lani. Faktot deka sekoj devetti od 10 turisti doa|a vo Bugarija vo letniot period, govori mnogu za ograni~enosta vo ovaa dejnost. Noviot pristap vo promoviraweto na bugarskiot turizam vklu~uva i reklamirawe na Bugarija i nejzinite turisti~ki potencijali na ~etiri vode~ki svetski kanali vo narednite devet meseci. Osven reklamite na TV-kanalite Eurosport, Eurowuz, Ne{nal xiogrefik i Diskaveri, dopolnitelno }e se realiz-

milioni turisti ja posetile Bugarija vo prvata polovina od 2010 godina

milioni evra }e se potro{at za svetska promocija na bugarskiot turizam

iraat i onlajn-kampawi na nivnite internet-sajtovi. Celta na reklamnata kampawa, koja se o~ekuva da stigne do 608 milioni doma}instva od Evropa i svetot, e da se poka`at turisti~kite ubavini na Bugarija, nejzinata anti~ka kultura, istoriskite i arhitektonskite spomenici, mineralnite izvori i drugite prirodni ubavini. Za ovaa kampawa }e se potro{at 3,75 milioni evra, obezbedeni od Evropskata unija, soop{ti ministerot za ekonomija, energetika i turizam, Trajko Trajkov.

Kampawata treba da pridonese i za zgolemuvawe na svesta na Bugarija kako turisti~ka destinacija koja nudi sigurnost i smirenost za svoite gosti. Reklamnite klipovi }e bidat na pet jazici: bugarski, angliski, germanski, francuski i ruski, a }e se emituvaat vo udarnite termini na denot.

BUGARSKITE DANO^NICI ]E GI PROVERUVAAT VOZA^ITE NA SKAPI AVTOMOBILI

B

ugarskite dano~ni slu`benici od sledniot mesec }e vr{at proverka na pove}e od 400 lica koi upravuvaat so luksuzni avtomobili dali prijavile dovolno visoki prihodi za da poseduvaat takvi vozila, izjavi direktorot na Dano~nata uprava, Krasimir Stefanov. “Skapite avtomobili se zabele`ani pred popularnite

diskoteki pokraj more. Pove} eto od niv ~inat okolu sto iljadi evra. Nema ni{to lo{o vo toa, no nas n$ interesira dali sopstvenicite prijavile dovolno prihodi za da mo`at da si dozvolat da poseduvaat takvi vozila”, navede Stefanov. Spored nego, inspektorite zapo~nale so izrabotka na lista na

skapi vozila parkirani vo turisti~kite centri, paralelno so masovnata kontrola na trgovskite i ugostitelskite objekti.

DOLGA LISTA PROBLEMI Lu|eto od turisti~kata granka naj~esto se `alat na golemata zavisnost od turisti~kite megakompleksi koi rabotat na princiot “s$ e vklu~eno vo cenata” (all inclusive), od

nedovolno dobrata usluga koja ja nudat, kako i od starata infrastruktura. Vo poslednive 10 godini se zboruva{e mnogu za bugarskiot turizam, koj e naso~en kon lovot, golfot, skijaweto, kulturnite i prirodnite znamenitosti. Masovniot turizam, sepak, ostanuva osnoven element vo turisti~kata ponuda, bidej}i drugite formi turizam stradaat od nedostig od dr`avna organizacija, od lo{oto upravuvawe so kulturnite objekti i od nedovolnoto reklamirawe. Bugarija, isto taka, s$ u{te ne mo`e da izvle~e korist od prirodnite ubavini so koi raspolaga. “Docneweto na izgradbata na novi pati{ta poradi postoeweto korupcija ili nedostigot od iskustvo od strana na vladata i lokalnata vlast sozdava problemi vo turizmot”, izjavi Rumen Draganov, direktor na In-

ALBANSKATA EKONOMIJA E VO PODEM

K

anadskiot dneven vesnik "Gloub end mejl” oceni deka albanskata ekonomija se podobruva. Spored statistikata koja ja objavuva vesnikot, Albanija se vbrojuva me|u zemjite so najgolema perspektiva za stranski investicii. “I pokraj globalnata recesija, Albanija cuti vo poslednite tri-~etiri godini. Od eden div komunisti~ki

re`im i najsiroma{na zemja do 1990 godina, taa sega, vo ovie godini na demokratija, cveta od stranski investicii. Albanija e zemja so ekonomska dinamika kako i site drugi zemji na Balkanot, i taa vo 2010 godina }e zabele`i rast vo ekonomijata od 3,5%", pi{uva vesnikot. Pred edna nedela amerikanskoto spisanie "Wuzvik" ja

stitutot za analizi i ocenki na turizmot. Eden od problemite koj se nametnuva vo turizmot e i nedovolnoto poznavawe stranski jazici. Germanecot Jirgen Botner, koj `ivee vo Plovdiv, se soo~uva so jazi~nata bariera na Bugarite. Spored nego, za strancite vo Bugarija e te{ko da najdat lu|e koi zboruvaat angliski, a u{te pote{ko nekoj drug jazik, kako na primer germanskiot. Bugarskite turisti~ki agencii smetaat deka pra{aweto za razvoj na turizmot e mnogu va`no za negoviot opstanok, no se `alat deka pove}eto turisti doa|aat so aran`mani “s$ vklu~eno vo cenata”, prestojuvaat vo zagradenite turisti~ki kompleksi i ne gi napu{taat hotelite, so {to direktno se vlijae na zadu{uvaweto na turisti~kiot biznis.

stavi Albanija na 57-to mesto me|u 100-te zemji kade {to se `ivee najdobro.


SVET BIZNIS POLITIKA KINA RAPIDNO GI ZGOLEMUVA VLO@UVAWATA VO STRANSTVO

V

kupnite kineski investicii vo stranstvo vo nefinansiski sektor do 2015 godina mo`e da se izedna~at so prilivot na stranski kapital vo Kina, proceni kineskata Agencija za prekumorski razvoj i planirawe. Vo prvite sedum meseci od godinava kineskite vlo`uvawa vo stranstvo iznesuvale 26,75 milijardi dolari, dodeka stranskite investicii vo Kina

iznesuvale 58,35 milijardi dolari, {to e za 20,65% pove} e od minatata godina. Nefinansiskite direktni vlo`uvawa na Kina vo stranstvo, glavno vo rudarstvoto, trgovijata i proizvodstvoto, lani iznesuvale 48 milijardi dolari ili 48 pati pove} e od 2002 godina, taka {to Kina bila {esta zemja vo svetot po direktni investicii vo stranstvo. Re~isi 80% od

kineskite investicii se vo Azija, dodeka onie vo SAD, vo prvata polovina od godinata se namalile za 3,6 pati, na 605 milioni dolari, a vo Evropa stagniraat na okolu 406 milioni dolari. “Vlo`uvawata vo SAD i Evropa se te{ki no profitot e zagarantiran ”, veli He @envej, zamenik-direktor na Dr`avnata agencija za planirawe.

30.08.2010

AKCIONERITE VO SAD DOBIJA PRAVO DA NOMINIRAAT DIREKTORI

A

merikanskiot federalen regulator na finansiskiot pazar, Komisijata za hartii od vrednost (SEK), odobri novi propisi so koi na akcionerite }e im se dodeli pravoto da gi predlagaat direktorite na javnite kompanii. Ovaa odluka na SEK na investitorite koi poseduvaat najmalku 3% od akciite na nekoja kompanija im ovozmo`uva da

predlagaat kandidati za bordot na direktori na ovie kompanii. Izvr{nata direktorka na SEK, Meri [apiro, uka`uva deka ovaa izmena, za koja ve}e prethodno protestira{e najgolemoto biznis-lobi, pretstavuva “pra{awe za prednost i odgovornost”. Novite propisi na akcionerite }e im davaat mo`nost da ja zgolemat odgovornosta na bordot na direktori pri

13

nadgleduvaweto na isplatata na rakovoditelite i drugite odluki koi gi donesuvaat kompaniiite. Pretsedatelot na Amerikanskata stopanska komora, Tomas Donahju, go oceni noviot propis kako “ogromen ~ekor nazad za prose~nite investitori” i najavi deka Komorata } e se bori protiv ovaa odluka “so site raspolo`livi sredstva”.

PA\A DOVERBATA VO EVROPA

SAMO 42% OD EVROPEJCITE VERUVAAT VO EVROPSKATA UNIJA

 Iako doverbata opadnala za 6% za samo {est meseci, pretstavnicite na Evropskata komisija sakaat da prika`at pozitivni rezultati so toa {to najgolem del od lu|eto veruvaat deka izlezot od ekonomskata kriza le`i vo odlukite na Brisel

P

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

oslednoto istra`uvawe na Evrobarometar poka`a seriozen pad na doverbata vo instituciite na Evropskata unija. Pomalku od polovina od gra|anite od Evropa go gledaat ~lenstvoto na nivnata zemja vo EU kako ne{to pozitivno. Samo 49% od gra|anite gledaat na ~lenstvoto kako na dobra rabota, dodeka 47% velat deka ne & veruvaat na ovaa zaednica. Duri i potencijalnite kandidati za ~lenstvo, koi bea najzagreani za ~lenstvo vo Unijata, se oladija vo odnos na ova pra{awe. Taka, samo 27% od Turcite odgovorile deka mu veruvaat na Brisel. Oficijalni lica na Evropskata komisija, pak, go prezentiraat noviot Evrobarometar kako poddr{ka za pogolemiot buxetski nadzor od Brisel, poso~uvaj}i na podatokot deka 75% od anketiranite Evropejci o~ekuvaat pogolemata kooordinacija me|u zemjite-~lenki da pomogne vo pobrzoto ekonomsko zazdravuvawe. Ironi~no, no iako Slova~ka se povle~e od u~estvoto vo fondot za spas na Grcija, Slovacite (89%) se

6%

pad na doverbata vo rok od {est meseci

najpozitivno raspolo`eni vo odnos na re{enijata koi EU gi nudi za izlez od kriza. Portparolot na Komisijata smeta deka rezultatite poka`uvaat deka vakvoto raspolo`enie na gra|anite doa|a kako pottik pred neformalniot EU samit, koj }e se fokusira glavno na ekonomskite pra{awa. Bez ogled na vakvite pozitivni signali, podlaboka analiza na izve{tajot poka`uva kriza vo verbata vo Unijata. Za prv pat Evrobarometarot go vklu~i Island, koj momentalno e vo pregovori za vlez vo EU. Iznenaduva~ki 35% od anketiranite & veruvaat na Unijata, dodeka samo 29% smetaat deka Island }e ima korist od za~lenuvaweto. EVROPEJCITE SE PLA[AT ZA SVOJATA IDNINA Idninata, spored Evropejcite, e mra~na. Pove}eto (55%) veruvaat deka najlo{oto od ekonomskata kriza doprva }e dojde, iako postoi stav deka

merkite za namaluvaweto na merkite za deficit ne mo`e da ~ekaat. Zgolemuvaweto na cenite, isto taka, predizvikuva golema zagri`enost kaj Evropejcite. Vo istra`uvaweto 36% od anketiranite priznavaat deka imaat te{kotii vo pla}aweto smetki, problem koj mo`e da se vlo{i so zgolemuvawe na inflacijata i kamatnite stapki. Visoki 71% od anketiranite se soglasuvaat deka reformite koi }e im bidat od korist na idnite generacii treba da se

napravat, duri i ako toa zna~i `rtva za dene{nite generacii. Kako i da e, samo 46% se soglasuvaat nivniot `ivoten standard da se namali, ako toa pretstavuva garancija za podobra idnina. "Istra`uvaweto poka`uva deka mnozinstvoto `iteli na Unijata ja gledaat Unijata kako odlu~uva~ki faktor za izlez od krizata", izjavi Vivian Reding, zamenik-pretsedatelot na Evropskata komisija odgovorna za komunikacii. “Sega imame {ansa da go kreirame evropskoto ekonomsko

upravuvawe kako {to sakaat gra|anite na Evropskata unija, taka {to Evropa mo`e da pomogne vo re{avaweto na nivnite problemi”, dodade taa. Direktorot na Otvorena Evropa, evroskepti~na tink-tenk organizacija, Met Pirson, smeta deka pra{aweto za ekonomskite problemi e taka postaveno za da dava mo`nost za po{iroko tolkuvawe. Toj se somneva vo podatokot deka 75% od Evropejcite ja gledaat Evropskata komisija kako re{enie za ekonomskite prob-

lemi. “Ona za {to Komisijata navistina treba da se zagri`i e toa {to samo 49% od evropskite gra|ani mislat deka ~lenstvoto vo EU e "dobra rabota" i zatoa {to procentot lu|e niz cela Evropa koi mislat deka ~lenstvoto vo EU e lo{a rabota dostigna najvisoko nivo vo edna decenija. Namesto da se pravat anketni rezultati, Komisijata navistina treba da se obide da gi vklu~uva gra|anite, da gi slu{a {to sakaat da napravi i kako da postapi spored niv“, veli Pirson. Monik Gojens, generalen direktor na Evropskata potro{uva~ka organizacija, veli deka prva `rtva na ekonomskata kriza e doverbata na potro{uva~ite. "So cel da se zgolemi doverbata vo EU treba da se zemat predvid site inicijativi za re{avawe na ekonomskata kriza i da se izbegne nova. Sega e vreme nositelite na odluki da gi slu{aat ekonomskite interesi na potro{uva~ite i podobro da gi za{titat. Jasno e deka e potrebna pogolema regulativa vo ovaa oblast. Toa doka`uva deka samoreguliraweto ne funkcionira”, veli taa.


FEQTON

14 30.08.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: SONY

TEHNOLOGIJA KAKO NIKOJA DRUGA VASE CELESKA

M

celeska@kapital.com.mk

o`e da se ka`e deka najpoznatiot brend koj doa|a od Japonija e Soni (Sony). Korporacijata Soni, koja ~estopati ja narekuvaat samo Soni, pretstavuva japonski multinacionalen konglomerat so sedi{te vo Minato, Tokio. Ovaa korporacija e pettiot po golemina mediumski konglomerat vo svetot, koj vo 2009 godina ostvaril zarabotka od pribli`no 80 bilioni dolari. Soni denes e eden od vode~kite brendovi koj

proizveduva elektronika, video, komunikaciski i konzoli za videoigri, kako i proizvodi od informati~kata tehnologija za obi~nite potro{uva~i i za pazarite na profesionalnata industrija. Korporacijata Soni pretstavuva biznis-elektronska edinica i maj~inska kompanija na Soni Grup, koja {to raboti vo 8 operativni segmenti. Ovie operativni segmenti ja pravat Soni edna od najkompetitivnite entertejnment-kompanii vo svetot. Glavnite biznisoperacii na Soni gi vklu~uvaat Soni Elektroniks od SAD, Soni Pik~rs Entertejnment, Soni Mjuzik Entertejnment, Soni Erikson i Soni Fajnen{al. Kako tvorec na poluprovodnikot, Soni se nao|a me|u top 20-

te lideri za proda`ba na poluporovodnici. Momentalniot slogan na make believe kompanijata e make.believe (pravi.da.veruva{), dodeka prethodniot slogan bil like. no.other (kako.nikoj.drug). Pove}e od 50% od proizvodstvoto na elektronikata se vr{i vo Japonija, vklu~itelno i proizvodstvoto na digitalnite i videokamerite, televizorite so ramen ekran, personalnite kompjuteri, poluprovodnicite i proizvodite kako baterii i uredi za prenesuvawe memorija. Re~isi 65% od proizvodstvoto vo Japonija e nameneto za stranskite pazari. ISTORIJATA NA SONI Na krajot od 1945 godina, po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna, Masaru Ibuka otvoril

rabotilnica za popravawe radiouredi vo stokovnata ku}a Nihonba{i vo Tokio, koja bila o{tetena od vojnata. Narednata godina mu se priklu~il negoviot kolega, Akio Morita, pa zaedno ja osnovale novata kompanija Tokio Cu{in Kogio K.K. (Tokyo Tsushin Kogyo K.K.), ili Tokio Telekomjunikej{ns Enxeniring Korporej{n (Tokyo Telecommunications Engineering Corporation). Osnovana vo Tokio vo 1946 godina, Soni pretstavuvala zamisla na dvajca lu|e. Masaru Ibuka, in`ener i Akio Morita, fizi~ar. Tie investirale suma ekvivalentna na 190.000 jeni za da zapo~nat kompanija so 20 vraboteni, popravaj}i elektri~ni uredi i obiduvaj}i se da sozdadat svoi.

Son e kreirano od toj go ubedil Bel da mu Imeto Soni oddel zbora. Edniot ja otkrie tehnologijata za dva oddelni latinski zbor “sonus” proizvodstvo na tranzise latinskiot ko e koren na zbotorot i da mu dade licenca (sonus) koj rovite kako “zvuk” (sound) i za proizvodstvo na istiot vo negovata kompanija vo “soni~en” (sonic). Drugiot e “soni boj” (sonny boy), popu- Japonija. Dodeka ostanatite laren izraz koj se koristel vo Japonija vo toa vreme i ozna~uval mlad ~ovek so sloboden i pionerski duh. Zborovite se iskoristeni za da poka`at deka Soni e grupa mladi lu|e koi imaat energija i strast kon beskone~na kreacija. Vo ranite pedesetti godini od minatiot vek, pri posetata na Ibuka vo SAD, toj slu{nal za pronajdokot na Bel Labs  Soni tranzistor - tranzistorot. Toga{

PRIKAZNI OD WALL STREET

ZO[TO “RUDARITE” DAVAAT

O I dodeka {efot na BHP Biliton, Marius Klopers, e podgotven da dade 39 milijardi dolari za kanadskata Pota{ Korp, tamu, pak, znaej}i gi negovite motivi, smetaat deka cenata e niska

bidot na BHP Biliton (BHP Billiton) da ja kupi kanadskata Pota{ Korp (Potash Corp.) ja razmrda svetskata investitorska javnost minatata nedela. Vo vreme koga cenite na akciite gubat zdiv na svetskite berzi zaradi neizvesnosta na zazdravuvaweto od krizata, najgolemata rudarska kompanija vo svetot saka da potro{i 39 milijardi dolari oblo`uvaj} i se na ponatamo{en rast na zemjodelskiot sektor. A BHP ne e edinstvena firma koja saka da ja prezeme Pota{, inaku, najgolem svetski proizvoditel na kalium karbonat, sostojka koja se koristi vo |ubrivata za zemjodelski povr{ini. Vo Pota{ velat deka ima i drugi zainteresirani, no ne gi otkrivaat nivnite imiwa.

Na Vol Strit ima {pekulacii deka vo igra e i kineskiot privaten investiciski fond Hopu Investment Menaxment (Hopu Investment Management) i brazilskata firma Vale (Vale). [efot, pak, na vtorata najgolema rudarska kompanija na svetot, Rio Tinto (Rio Tinto), Tom Albaneze, veli deka negovata kompanija ne bi se natprevaruvala so BHP okolu Pota{. Kako odgovor na ponudata od BHP, Pota{ nabroi pove}e pri~ini zo{to taa ne e adekvatna, odnosno e mala, me|u koi i nedostigot od raspolo`livi supstituti za kalium karbonatot, dodeka istovremeno raste pobaruva~kata za nego. Kalium karbonatot e glavna komponenta vo |ubrivata {to se koristat za zgolemuvawe na

plodnosta na po~vata kade {to se sadi `ito. BHP ne bi bil podgotven da “isturi” re~isi 40 milijardi dolari za ova prezemawe, ako ne smeta deka pobaruva~kata za |ubriva }e raste zaedno so rastot na potro{uva~kata na hrana na dolg rok, zaradi postojaniot rast na svetskata populacija i rastot na standardot kaj zemjite vo razvoj. NA DOLG ROK HRANATA ]E BIDE SKAPA Analiti~arite od investiciskata banka Morgan Stenli (Morgan Stanley) vo izve{taj od 2008 godina zabele`ale deka “pobaruva~kata za zemjodelski stoki, zaradi biogorivata i zaradi zgolemeniot `ivoten standard, ima golem potencijal na dolg rok”. Vo Morgan Stenli velat deka


FEQTON

30.08.2010

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii Amerikanci ja upotrebuvale novata tehnologija za svoite voeni celi, Ibuka i Morita re{ile da ja upotrebat vo komunikaciite. I pokraj toa {to amerikanskite kompanii Rixensi i Teksas Instruments gi napravile prvite radiotranzistori, kompanijata na Ibuka i Morita bila prvata koja postignala komercijalen uspeh so ovaa naprava. TEHNOLOGIJA ZA USPEH Prikaznata za uspehot zapo~nuva vo 1954 godina koga Ibuka ja dobil licencata za proizvodstvo na tranzistori. Vo maj 1954 godina Soni go lansira prviot japonski tranzistor, a slednata godina i prvoto radio celosno bazirano na tranzistori. Do dekemvri 1955 godina radioto “soni TR-72” gi osvoilo srcata na Japoncite, a isto taka po~nalo da se prodava i

15

 Osnova~ite na Soni, Akio Morita (levo) i Masaru Ibuka, na po~etokot od nivnoto partnerstvo

VOJNA ZA VIDEOKASETATA

 Sony denes e eden od vode~kite brendovi koj proizveduva elektronika, video, komunikaciski i konzoli za videoigri, kako i proizvodi od informati~kata tehnologija za obi~nite potro{uva~i i za pazarite na profesionalnata industrija na stranskite pazari vo Kanada, Avstralija, Holandija i Germanija. Zaradi zna~itelno podobreniot zvuk, ovoj tranzistor ostanuva popularen i vo ranite {eesetti godini. Ottoga{ mnogu malku kompanii uspeaja da mu

pariraat na Soni vo pogled na inventivnosta i inovacijata. Zna~itelnite inovacii na Soni gi vklu~uvaat: kolor televizorot “trinitron” vo 1968 godina, kolor videokasetata vo 1971 godina, videorekorderot Betamaks vo 1975

PLAY STATION BOOM

Vo 1994 godina Soni na pazarot ja lansira{e konzolata Plej Stej{n (Play Station), koja podocna be{e poznata kako PiEs uan (PS one). Najgolemiot uspeh ovaa konzola go postigna vo 2000 godina so pojavuvaweto na nejzinata vtora verzija. No, prikaznata za Plej Stej{n ne zastanuva tuka, bidej}i vo 2006 godina e lansirana nejzinata treta verzija. Vtorata verzija na Plej Stej{n ostanuva na tronot kako najuspe{na konzola za videoigri na site vremiwa. Brendot na Plej Stej{n se pro{iri na pazarot vo 2005 godina so voveduvaweto na negovata portabl-verzija, kako i so najnovata koja be{e lansirana minatata godina PiEsPi gou (PSP go). Soni za potrebite na Plej Stej{n Portabl razvi i univerzalen media disk, UMD, koj se potrudi da go lansira i kako format za filmovi, no poddr{kata od golemite filmski studija be{e otka`ana vo 2006 godina. Sepak, nekoi od filmskite studija vo momentov go koristat formatot UMD.

godina, vokmenot (Walkman) vo 1979 godina, 3,5-in~niot flopi disk vo 1989 godina, elektronskata kamera vo 1981 godina, prviot cdpleer vo svetot vo 1982 godina i prvata videokamera za {iroka upotreba vo 1983 godina, 8mm video vo 1988 godina, prviot digitalen VTR vo 1985 godina itn., s$ do denes. Za re~isi 60 godini otkako kompanijata po~na da trguva, taa narasna od 20 vraboteni na pove}e od 160.000 lu|e {irum svetot. Soni e internacionalna kompanija – Akio Morita u{te od po~etokot osozna deka negovata kompanija treba da go tretira celiot svet kako nejzin pazar i da ne gi ograni~uva aktivnostite samo na Japonija. Toj insistira{e imeto Soni da bide na site proizvodi na kompanijata. Korporacijata Soni vo Amerika be{e formirana vo 1960 godina, a Soni-Velika Britanija be{e osnovana vo 1968 godina. Koga

Soni niz istorijata e poznata po toa {to sozdava svoi standardi za sopstvenite tehnologii, najmnogu za tehnologiite za snimawe i skladirawe podatoci, namesto da gi prezemaat tehnologiite i standardite na drugite proizvoditeli. Najozloglasena od niv bila vojnata za formatot na videokasetata vo ranite osumdesetti godini, koga Soni go lansiral na pazarot sistemot za snimawe na videokaseti Betamaks, nasproti VHS formatot koj vo toa vreme go razvil XiViSi. Sepak, na krajot VHS tehnologijata se zdobila so kriti~ka masa na pazarot, so {to stanala svetski standard za videorekorderite, pa Soni bil primoran da go adaptira formatot za sopstvenoto proizvodstvo. Dodeka Betamaks od site prakti~ni pri~ini pretstavuva zastaren format, profesionalno orientiraniot komponenten format na Soni, nare~en Betakam, koj e sozdaden po Betamaks, s$ u{te se upotrebuva denes, najmnogu vo filmskata i televiziskata industrija. produktite se prodavale vo odredena dr`ava, logi~no bilo da se proizveduvaat i lokalno. Proizvodstven centar be{e vospostaven vo San Diego vo 1972 godina, po koj vo 1974 godina sleduvala izgradbata na fabrikata vo Brixend, za od nea da se opslu`uvaat pazarite vo Velika Britanija i Evropa. KONTROVERZNI REKLAMI Vo 2005 godina Soni prizna deka najmuval grafiti-umetnici za da napravat grafiti za noviot Plej Stej{n Portabl vo 7 golemi gradovi, me|u koi Wujork, Filadelfija, San Francisko i Sidnej, kade {to bile podneseni tu`bi protiv kompanijata zaradi naru{uvawe na redot. Soni pla}a ot{teta na sopstvenicite na zgradite na koi se ispi{ani grafitite, a ovaa postapka vo istori-

jata ostanuva zabele`ana kako neuspe{na gerila marketing-tehnika. Vo juli 2006 godina Soni vo Holandija ja zapo~na marketing-kampawata na koja ima dva modeli, edna devojka od bela rasa, oble~ena celosno vo belo, a drugata od crna rasa, oble~ena celosno vo crno. Kampawata bila naslovena kako “Beloto doa|a”, zaradi {to i bila oceneta kako premnogu rasisti~ka. Portparolot na Soni toga{ izjavil deka so kampawata samo saka da se najavi voveduvaweto na beliot, kerami~ki Plej Stej{n. Zaradi kritikite, nasokata na reklamata se menuva so toa {to crniot model e pretstaven kako pomo}en vo odnos na beliot. Vo sledniot broj na “Kapital” ~itajte za nastanokot na najslavnoto amerikansko pivo, “Badvajzer”.

MILIJARDI DOLARI ZA HEMISKA FABRIKA? raste~kite prihodi na naselenieto vo zemjite vo razvoj, osobeno Kina i Indija, isto taka sugeriraat menuvawe na pravecot na potro{uva~kata kon povisokoproteinski proizvodi, a isto taka naglasuvaat deka za proizvodstvo na meso sega e potrebno pove}e `ito. Iako brojkite variraat, sekoj kilogram tele{ko bara {est kilogrami p~enka za da se proizvede, dodeka za eden kilogram svinsko se potrebni ~etiri kilogrami `ito, a kaj pile{koto odnosot e eden sprema dva. Isto taka, kratkoro~nata nestabilnost na cenite na zemjodelskite proizvodi zaradi vremenskite

nepogodi bi mo`ela da se prodlabo~i dokolku zemjiteproizvoditeli ili {pekulantite gi ~uvaat zalihite. Cenite na p~enicata neodamna se vivnaa do nebo zaradi su{ata vo Rusija i Crnomorskiot region, {to ja namali svetskata ponuda na ovaa stoka. Rusija zagubi okolu 20% od svojot rod na p~enica, zaradi {to vladata go zabrani izvozot. Svetska banka izjavi deka zabranata mo`e da ja vlo{i situacijata, zatoa {to lokalnite proizvoditeli }e gi ~uvaat zalihite s$ dodeka dobijat povisoki ceni za nivnoto `ito. Cenite na hranata analizirani od Obedinetite nacii minatiot mesec

 BHP Biliton, najgolemata rudarska kompanija vo svetot, ne bi bila podgotvena da “isturi” re~isi 40 milijardi dolari za prezemawe na Pota{ Korp, golem svetski proizvoditel na ve{ta~ki |ubriva, ako ne smeta deka pobaruva~kata za niv }e raste zaedno so rastot na potro{uva~kata na hrana na dolg rok, zaradi postojaniot rast na svetskata populacija i rastot na standardot kaj zemjite vo razvoj go dostignale maksimumot poslednive pet meseci. Iako s$ u{te se za 22% poniski od rekordnite nivoa vo 2008 godina, nemirite zaradi skapata hrana {to se slu~ija vo Haiti, Meksiko, Indonezija i drugi zemji se s$ u{te sve`i vo glavite na onie {to nosat politi~ki odluki. Ruskata zabrana na izvo-

zot na p~enica go obnovi stravot od vra}awe na “agflacijata” – situacija koga raste~kite ceni na zemjodelskite stoki predizvikuvaat inflacija na cenite i na site ostanati potro{uva~ki dobra. Centralnata banka na Indija ja zgolemi kamatnata stapka ~etiri pati vo poslednive pet meseci, pred inflacijata vo zemjata da

ja simne od dvocifrenite brojki. Vo Kina, cenite na potro{uva~kite stoki porasnaa do najvisoki nivoa vo poslednive godini, na 3,3% vo juli, {to delumno be{e predizvikano i od poplavite {to gi zgolemija cenite na hranata. Na dolg rok, Morgan Stenli o~ekuva zemjodelskite stoki da odr`uvaat visoki cenovni nivoa zaradi

visokata pobaruva~ka od populacijata koja postojano raste, `ivotniot standard koj isto taka raste, i alternativnite izvori na energija {to ja namaluvaat raspolo`livata koli~ina hrana (biodizel koj se dobiva od p~enka). BHP Biliton se oblo`uva vo 39 milijardi dolari deka toa }e bide tokmu taka.


FUN BUSINESS

16 30.08.2010 NAJPOZNATITE ZAJA^ICI

REJ^EL HANTER

DEVOJKITE NA HJU HEFNER ADRIJANA ATANASOVA

H

anasova@kapital.com.mk

ju Hefner napravil poln pogodok so ovoj svoj proekt, koj datira duri od pedesettite godini na 20 vek. Eden vid revolucioneren poteg za koj imal hrabrost da pokrene inicijativa i, sekako, da go realizira. Da se ostane prv na taa pozicija re~isi

 Pokraj modnata biblija za `enite, “Vog”, postoi i onaa drugata za ma`ite. [to drugo bi bilo toa, ako ne “Plejboj”. Nivnoto omileno spisanie, edno od pova`nite pomagala na patot kon sozrevaweto i stanuvaweto izgradena li~nost polovina vek e navistina za sekoja pofalba, a najva`no e {to na krajot na denot site se zadovolni. I devojkite koi dobivaat vrtoglavi honorari, i

^

FARA FOSET

Hefner, koj zarabotuva milioni, i ma`ite za koi, se razbira, e nameneto ova spisanie. Sekako, toa se dol`i na sodr`inata, razgolenite fotografii na

O

vaa ubavica doa|a od Nov Zeland. Na naslovnata stranica na “Plejboj” se pojavuva kon krajot na 80-te godini od 20 vek. Od toj period pa s$ do 2004 godina nejziniot honorar za naslovnata stranica dostignal vrtoglava cena od 2 milioni dolari. Se razbira, ima vidliva pri~ina zo{to e toa taka.

Plejboj-zaja~icite, koi sekojdnevno ja raduvaat ma{kata populacija so generacii. Eve koi od niv najmnogu ja razbudile fantazijata kaj posilniot pol.

STEFANI SIMOR

S

DENIZ RI^ARDS

E

arlieviot angel, Fara Foset, e definitivno najprodavaniot lik na site vremiwa. Do 1995 godina se sprotivstavuvala na ponudata na “Plejboj” da se pojavi kako od majka rodena na naslovnata stranica, me|utoa, po dolgi pregovori se soglasuva i pravi eden vistinski presvrt. Za dekemvriskoto izdanie od 1995 godina taa pravi “BUM”. Toa izdanie e najprodavanoto so vkupno 4 milioni prodadeni primeroci. Impresivno.

tefani e poznata kako devojka na Aksel Rouz, frontmenot na GNR, i se pojavi vo spotot za nivnata pesna “Noemvriski do`d” (November Rain). Vo po~etokot na devedesettite be{e mnogu popularna kako supermodel, pa, taka, za “Plejboj” ima pozirano dva pati, vo mart 1991 godina i fevruari 1993 godina.

dna od devojkite na Bond e poznata i po svojata re{itelnost da dojde do naslovna stranica vo “Plejboj”. Ovoj nejzin poteg & donese ~estitki vo 2004 godina, koga se soble~e za spisanieto. Vistina e koga se veli deka ma`ite sakaat odlu~ni `eni.

XENI MEKARTI

SINDI KRAFORD

KARMEN ELEKTRA

M

ekarti e edna od retkite zaja~ici na Hefner ~ija akterska kariera trgnala vo nagorna linija otkako se pojavila vo “Plejboj”. Prv pat se fotografirala vo 1994 godina, a nejziniot trud e pozdraven so visoka ocenka 3.

V

o 1998 godina koga se pojavi Sindi Kraford na naslovnata stranica po trafikite se bara{e broj pove}e od “Plejboj”. Julskiot broj se prodade za nepoln ~as. Taa e prvata manekenka koj go napravi toa, a deset godini podocna go povtoruva istiot uspeh. Najpoznatata manekenka na site vremiwa se smesti vo 100-te najseksapilni yvezdi na 20 vek.

PAMELA ANDERSON

P

amela Anderson e edna od najpoznatite zaja~ici i e vistinski sinonim za “Plejboj”. Na naslovnta stranica se ima pojaveno duri 12 pati. Se razbira deka pri~inite se pove}e od o~igledni. Taka {to i u{te 12 pati da se soble~e, toa nema da bide dovolno za da se zadovolat apetitite na ma{kata populacija, koja go obo`ava sovr{enoto `ensko telo.

MERILIN MONRO

S

e razbira deka “Merlinka” e taa koja go skr{ila mrazot so “Plejboj” razgoluvaweto. Iako e poznata po milion drugi raboti, vo nejzinata biografija stoi i toa deka taa e prvata Plejboj-zaja~ica. Taa go razubavuva{e prvoto izdanie na ova spisanie vo dale~nata 1953 godina. Vo toa vreme na tabua, Merlin bez nikakov sram se slikala, isto kako da nosi glamurozna toaleta za Oskarite.

K

armen duri tri pati se ima razgoleno za “Plejboj”. Vo maj 1996 godina, dekemvri 2000 godina i april 2003 godina. Ova soblekuvawe navistina & donese golem uspeh vo celokupnata kariera. Koga i da se slika za “Plejboj” toa izgleda kako da go pravi za prv pat. Ednostavno, odli~no.


FUN BUSINESS

17

30.08.2010

ARHITEKTURA

PATUVAWE

NOVA GRADBA NA STARO MESTO

VO CENTAROT NA LONDON ZA 11 EVRA

 Popularniot britanski akter, Rouan Atkinson, vo svetot mnogu popoznat kako Mister Bin, neodamna se usre}i koga mu be{e dozvoleno svojot dom da go sru{i od koren i na negovo mesto da postavi ultra moderna gradba. Vakviot proekt naide na golem broj pozitivni arhitektonski mislewa, no sosedite mu negoduvaat ADRIJANA ATANASOVA

R

tie pari da se dadat samo za spiewe, a ostanatiot del da se plati dodatno. Prviot hotel se nao|a vo Vestminster, a do 2017 godina sopstvenikot Toni Fernandez planira i vo po{irokata zona na London da otvori u{te 15 hoteli od vakov kalibar. Ovoj svoj zanaet Toni Fernandez go nau~il kako dvigatel na niskobuxetnata aviokompanija Er Ej`ia (AirAsia). Dodeka ostanatite konkurenti rabotat na toa da dadat

ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

ouan Atkinson alijas Mister Bin ja dobi bitkata za transformacija na svojot imot, koj se nao|a vo edno selo od sedmiot vek, vo nova gradba od staklo i ~elik, koja i ne se vklopuva tolku vo ova iskonsko mesto. Toj dobi dozvola za gradba, pa sega mo`e da po~ne so

 Ako sakate dobar hotel vo centarot na London, razgledajte gi site opcii. Eve, na primer, denovive }e se ponudi nova opcija za prespivawe vo ovoj svetski grad, me|utoa, prethodno razgledajte gi site uslugi {to }e vi bidat ponudeni. Ne e sekoga{ taka ednostavno kako {to izgleda

S

atanasova@kapital.com.mk

 Stariot izgled na domot na Mister Bin

 Futuristi~kiot proekt }e se gradi dogodina ru{eweto na svojata ogromna ku}a od 1930 godina i na nejzino mesto da postavi moderna trikatna zgrada vredna 5 milioni funti. Vakvata odluka negovite sosedi ja gledaat kako “korumpirana od strana na parite i na slavata�. Mister Bin imal svoja petminutna prezentacija vo koja go sporedil svojot dom so palatata Blenhajm koja se nao|a vo blizina. Stanuva zbor za mnogu moderna gradba koja so svoite ostri rabovi i trkalezni stolbovi ne e svojstvena za toa mesto, me|utoa, sovr{eno e vklopena i izgleda fantasti~no. Atkinson i soprugata go kupija ovoj imot vo 2006 godina za 2.647.500 funti. Sosedite mislele deka Atkinsonovi planiraat samo da ja renoviraat ku}ata, a ne deka stanuva zbor za celosno novo gradba i promena od koren. Ova zdanie }e bide od staklo i }e bide delo na amerikanskiot arhitekt Ri~ard Mejer. Mister Bin saka da ja napravi ovaa rabota zatoa {to starata ku}a se izgubi vo samiot prostor, a novata

zgrada }e donese nov oblik na celoto mesto, koj }e ostane daleku zapameten vo istorijata. Ovoj proekt e odobren i od strana na pove}e londonski arhitekti. Lordot Xorx Rovers, baronot Roxers od Riversajd, isto taka, go dadoa svojot glas za novata gradba na Mister Bin. Tie velat deka kako i ostanatite proekti na Ri~ard Mejer, koi se i svetski priznati, taka i ovaa }e ja nosi vo sebe onaa klasi~na tradicija vo arhitekturata. Celiot imot }e vklu~uva teniski igrali{ta, {tali i ogromna gara`a vo podzemjeto, kade {to gospodin Atkinson }e go ~uva svojot bogat vozen park. Ovoj umetni~ki dom }e ima 5 spalni sobi koi }e gledaat kon mostot vo gradinata koj gi povrzuva dvete krila na ku}ata. Bazenot koj bil napraven vo 1970 godina }e bide prenamenet za izgradba na luksuzen gostinski del, koj }e se nao|a vo zadniot del na imotot. Glavniot dom }e ima japonska gradina i ogromno drvo koe }e gi {titi Mister Bin i soprugata od qubopitnite o~i na sosedite. Spored britanskite mediumi, izgradbata se planira da po~ne narednata godina.

akate da prespiete vo samiot centar na London za samo 11 evra? Toga{, imate re{enie. Samo bidete podgotveni - vo ovoj hotel }e mora sami da platite za krpite i sami da si is~istite. Stanuva zbor za prviot evtin britanski hotel, kade {to osven spieweto, ostanatiot del se pla}a posebno. Dokolku sakate nekolku krpi, fen ili, pak, televizor, }e treba da platite ekstra. Ovoj hotel vo centarot na London }e se otvori vo tekot na ovaa nedela. Hotelot Tjun (Hotel Tune) }e bide so 5 yvezdi, koj vo svojata promotivna kampawa nudi prespivawe vo svoite 1.000 sobi za samo 10 evra. No, se razbira deka ima finta vo celata rabota, zatoa {to e re~isi nevozmo`no za ovaa cena da najdete smestuvawe vo toj del na London. Imeno, spored politikata na hotelot, odlu~eno e K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

{to pove}e idei kako da privle~at doma{ni i stranski turisti, vo ovoj hotel }e se naplatuvaat krpite. I toa 1,5 evro za krpa. Za su{ewe na kosata odvojte 2 evra, gledaweto televizor }e ve ~ini 3,5 evra za eden den. Za hotelot da zaraboti {to pove}e, po yidovite ima postaveno reklami. I ne zaboravajte, pred da si zaminete, zadol`itelno is~istete si ja sobata, dokolku ne sakate da doplatite u{te 9 evra.

O

G

L

A

S


SPORTLIFE

18 30.08.2010 FOTOSESIJA: IRINA [AJK

DEVOJKA KOJA SEKOJ BI SAKAL DA JA IMA tem,,  Novata fotosesija na ruskata manekenka Irina [ajk, koja, patem, e devojka na fudbalerot Kristijano Ronaldo, predizvika radost st na licata na pripadnicite na posilniot pol, no i `enskata strana ana nee mo`e da ostane ramnodu{na. Septemvriskoto izdanie na magazinot ziinot GQ nema da ostane dolgo vreme vo trafikite, a od prilo`enoto otto mo`ete i da vidite zo{to

Manekenkata nema problem da go poka`e svojot seksapil, i toa odli~no & odi SILVANA JOVANOVSKA

I

jovanovska@kapital.com.mk

rina [ajk, devojkata na fudbalerot Kristijano Ronaldo, go poka`a svojot

k k seksapil za septemvriskoto izdanie na magazinot GQ. Sedum razli~ni fotografii, vo koi ubavata Rusinka pozira, ne samo vo oskudna i predizvikuva~ka obleka, tuku i toples. Seto toa e ume{no prikrieno so nejzinata raka za ni{to

k da ne se vidi, no, sepak, fotografiite se pove}e od predizvikuva~ki. Karierata kako model ja zapo~na pred {est godini, a so ogled na nejzinoto prekrasno telo, najmnogu be{e anga`irana kako model za dolna obleka. Taka

tno lice stana za{titno ata Intimisina kompanijata {e i da se vidi mo, a mo`e{e te za La Perla vo kampawite i katalogot na Viktorijas Sikret. Iakoo ima uspe{na kariera, sepak, stana poznata vo u{te pogolemi ramki otkako mu stana K

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:     

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA  SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Slikata govori pove}e od zborovite

Iako e toples, sepak, ni{to ne se gleda, a, a e provokativno i vo granicite na umerenoto

O

M

E

R

devojka na najskapiot fudbaler na svetot, Ronaldo. Irina vo edna svoja izjava re~e deka }e se ven~aat so Ronaldo i deka }e mu pomaga vo odgleduvaweto na negoviot sin. Mladiot, ubav i uspe{en par privlekuva vnimanie na sebe C

I

J

A

L

E

N

k kade i da se pojavi, j a interesot na mediumite s$ pove}e se seli od fudbalerot na negovata ubava partnerka. 24-godi{nata manekenka priznava deka ne go saka fudbalot i vo edna prigoda izjavi deka i ne go sledi, voop{to. O

G

L

A

S


SPORT

30.08.2010

SPORT

19

KO[ARKA – SVETSKO PRVENSTVO

KO[ARKA

GRCIJA I SRBIJA GI STIGNA KAZNATA

I BEZ YVEZDITE, SAD NAJGOLEM FAVORIT SILVANA JOVANOVSKA

S

jovanovska@kapital.com.mk jovanovska@kapital com mk

F

IBA gi izre~e kaznite za reprezentativcite na Srbija i Grcija, koi u~estvuvaa vo me|usebnata tepa~ka za vreme na prijatelskiot natprevar pred okolu dve nedeli. Za najodgovorni od srpska strana se smetaat kapitenot Nenad Krsti}, koj }e pauzira tri natprevari, dodeka Milo{ Teodosi} }e propu{ti dva natprevari od Svetskoto prvenstvo vo Turcija. Krsti} na FIBA }e & plati 45 iljadi {vajcarski franci ili 35 iljadi evra, dodeka Ko{arkarskata federacija na Srbija 20 iljadi franci, odnosno 15 iljadi evra. Grcite pominaa malku polesno. Kaj niv se suspendirani Antonis Focis i Sofoklis Skorcianitis, koi nema da igraat na dva natprevari, a gr~kata federacija }e treba K

O

M

E

R

C

I

J

A

Iako i dvete reprezentacii se vinovni, sepak, Srbite go izvlekoa podebeliot kraj da ja plati istata kazna koja ja dobi srpskata, 15 iljadi evra. Op{tata tepa~ka se slu~i na samo tri minuti od krajot na natprevarot, koga Focis se obidel da postigne trojka, a Teodosi} go fauliral dopiraj}i go po rakata. Toj se obidel da mu objasni na Focis deka nemal namera za faul, no ovoj mu se vnel v lice, mu ja otturnal rakata i taka zapo~nala tepa~kata vo koja namesto ko{evi, letale tupanici. Potoa se vme{ale i ostanatite reprezentativci i rabotite izlegle nadvor od kontrola. Natprevarot e prekinat, a sega FIBA gi kazni besnite sportisti. L

E

N

O

G

L

A

S

 Zapo~na Svetskoto prvenstvo vo ko{arka vo Turcija. Glaven

vetskoto prvenstvo vo ko{arka, koe zapo~na vikendov vo Turcija, }e se igra vo pet sali vo Istanbul, Ankara, Izmir i pro~uenoto Kajseri. Zavr{nicata }e bide vo novata istanbulska sala Sinan Erdem dom, koja ima 16 iljadi sedi{ta. Po odigruvaweto na prvata faza, koja e vo tek, najdobrite ~etiri selekcii od sekoja grupa odat vo osminafinaleto, koe po~nuva na 4 septemvri. ^etvrtfinaliwata se na 8 i 9 septemvri. Polufinaliwata se na 11-ti, a noviot svetski prvak }e go imame na 12-ti sep-

favorit e reprezentacijata na SAD, koja iako ne e vo svojot najsjaen sostav, sepak, ne e za potcenuvawe. Ovoj Mundobasket e mnogu posiroma{en bez ko{arkarskite yvezdi kako Kobi Brajant, Toni Parker i drugi, no vetuva mnogu vozbuduvawa s$ do 12-ti septemvri koga svetot }e go dobie svojot nov {ampion

temvri. Prenosot go imaat otkupeno 56 televizii, a }e se prenesuva i na teritorijata na Makedonija. Mundobasketot vo Turcija }e bide posiroma{en bez yvezdite kako Amerikancite Kobi Brajant, Lebron Xejms, Dvejn Vejd, [panecot Po Gasol, Germanecot Dirk Novicki, Francuzinot Toni Parker, Rusinot Andrej Kirilenko, Argentinecot Emanuel Xinobili, Brazilecot Nene, Tur~inot Mehmet Okur

itn., sepak, najgolemiot del od ko{arkarite doa|a od NBA-ligata. Najsilnata liga na svetot }e bide zastapena so 44 igra~i, potoa sleduva {panskata so 29 i ruskata so 21 igra~. Spored “bukmejkerite”, SAD e glaven favorit za zlatniot medal na SP, iako imaat daleku poslab sostav od toj {to go imaa na Olimpiskite igri vo Peking pred dve godini. No, nivniot trener, ^onsi

Bilaps, tvrdi deka i vaka reduciraniot sostav s$ u{te gi ima najtalentiranite ko{arkari na prvenstvoto. Se nadevaat deka }e go prekinat postot od 16 godini bez titulata svetski {ampion. Zad niv se [panija i Grcija. Koeficientot deka SAD }e bide prvak e 1,80, za [panija e 3,00, a za Grcija 10,0. Potoa se Srbija, Argentina, Turcija, Slovenija, Brazil, Litvanija, Hrvatska i Rusija.

FUDBALSKI TRANSFER

MASKERANO VO BARSA ZA 25 MILIONI EVRA

A

rgentinecot Havier Maskerano }e se seli od Liverpul vo Barselona, ova be{e soop{teno od strana na “Crvenite” otkako postignale dogovor za negoviot transfer. Po dolgite {pekulacii okolu navodniot transfer vo Barselona, Maskerano izjavi deka go posakuva Kamp Nou, no rabotata sega e ve}e zavr{ena. Se veli deka transferot }e bide vreden 25 milioni evra. “FK Liverpul postigna dogovor za transfer na Havier Maskerano vo Barselona”, stoi vo oficijalnoto soop{tenie na klupskata strana na Liverpul. “[panskiot

klub sega ima dozvola da zboruva so argentinskiot fudbaler.” Barselona potvrdi deka e blisku do potpi{uvaweto na ~etirigodi{en dogovor so Maskerano i dogovorot }e se kompletira vedna{. “FK Barselona i FK Liverpul postignaa dogovor za transfer na Havier Maskerano. Toj treba da bide na{ fudbaler vo narednite ~etiri sezoni”, stoi, pak, vo soop{tenieto na Barsa. Klubot intenzivno bara{e zamena za Jaja Ture. Fabregas ostana samo son, pa se naso~ija kon Maskerano i re{ija da bidat pobrzi od Inter, koi imaa ponuda od 20 milioni evra.

Oficijalno se potvrdi transferot, ostanuvaat u{te detalite

FUDBAL

PET SUDII PODOBRI OD KAMERA

M

i{el Platini, pretsedatelot na evropskata fudbalska ku}a (UEFA), i ponatamu odbiva da ja razgleda mo`nosta za voveduvawe videotehnologija na me~evite.Spored nego, pet sudii, od koi dvajca bi stoele pokraj golovite, mo`at ednakvo kvalitetno da ja zavr{at rabotata, odnosno, dobro i precizno da vidat koga prekr{okot e vreden za najstroga kazna, koga nekoj igra~ igral so raka, odnosno dali topkata ja minala gol-linijata. “Pet sudii, spored mene, se dobro re{enie. Sekoga{ }e ja zastapuvam taa ideja. Smetam deka toa e edinstvenoto re{enie na problemot. Videotehnologija? Dopolnitelnite sudii mo`at da donesat ednakva odluka kako i snimkata od sporniot moment”, veli Platini.

Platini ne se otka`uva od stariot dobar na~in na sudewe. Za nego kamerite ne se potrebni


Br.114-kapital-30.08.2010  

EKSKLUZIVNO: NIKOS VEROPULOS SOPSTVENIK I PRETSEDATEL NA VEROPULOS KRUM BO[KOV PROFESOR NA FAKULTETOT ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA KRUM BO[K...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you