Issuu on Google+

BANKA

www.kapital.mk k

sreda 11/04/2012 12

OGROMEN INTERES ZA DEPOZITITE VO DOMA[NA VALUTA

DOVERBATA VO DENAROT I VISOKITE KAMATI GO ZGOLEMIJA [TEDEWETO VO BANKITE


 42 SPECIJALEN PRILOG BANKA

BROJ 650  11/04/2012

www.kapital.mk

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

nteresot na gra|anite za depozitite oro~eni vo denari rapidno raste. Samo za edna godina denarskite za{tedi vo bankite se zgolemija za duri 17,5%, a pri~ina za toa se povisokoite kamati za {tedewe vo denari otkolku vo stranska valuta, no i finansiskite problemi vo evrozonata i o~ekuvawata deka evroto nema da opstane kako valuta. Toa mu ode{e vo prilog na denarot, koj stekna u{te pogolema doverba kaj gra|anite i poradi toa, za prv pat udelot na denarski vlogovi ja nadmina vrednosta na deviznite depoziti. Vkupnata depozitna baza dostigna 3,8 milijardi evra, od koi nad dve milijardi evra se ~uvaat vo doma{na valuta. “Vo izminatite meseci ima{e neizvesnost okolu slu~uvawata vo evrozonata, sudbinata na evroto, no i generalno, slu~uvawata vo svetskata ekonomija. Vo takvi okolnosti ekonomskite subjekti imaat najgolema doverba vo denarot, osobeno {to na kratok rok nema vidliva opasnost od kakva bilo promena na devizniot kurs na denarot vo odnos na evroto. Prisuten e i trend na namaluvawe na kamatnite stapki na depozitite, pri {to nivoto na kamatnite stapki na depozitite vo stranska valuta e prili~no nisko i zna~itelno ponisko od kamatnite stapki na denarskite depoziti. Ottamu, racionalna e odlukata na ekonomskite subjekti da se odlu~at za {tedewe vo valuta {to im nosi povisok prinos”, velat od Komercijalna banka. Interesno e {to interesot za denarskite depoziti prodol`i da raste duri i vo uslovi koga kamatite kontinuirano pa|aa. Spored podatocite na Narodnata banka, prose~nata kamatna

I

OGROMEN INTERES ZA DEPOZITITE VO DOMA

DOVERBATA VO DEN I VISOKITE KAMA GO ZGOLEMIJA [TEDEWETO VO BANKITE stapka na vlogovite vo doma{na valuta za edna godina se namalila za eden procenten poen, od 6,3% na 5,3% na godi{no nivo. Za sporedba, kamatite za deviznite depoziti se tri pati poniski i se dvi`at okolu 1,3% na godi{no nivo.

 Bankarite komentiraat deka kontinuiraniot porast na depozitite e dokaz za stabilnosta na bankarskiot sektor duri i vo vreme na finansiska kriza.

“Vo vreme koga duri i zemjite od regionot se soo~uvaat so povlekuvawe na depozitite od bankite kaj nas {tedeweto raste. Toa poka`uva deka doverbata na gra|anite vo bankarskiot sistem e golema, bidej}i i prethodnata kriza doka`a deka bankite se stabilni”, velat bankarite. Spored niv, toa e dobro za zemjata, bidej}i pridonesuva za sevkupnata stabilnost na doma{nata ekonomija. Istovremeno, rastot na depozitnata baza sozdava raste~ki povolni uslovi za zabrzuvawe na kreditnata ekspanzija toga{ koga toa }e go dozvoli i nivoto na rizicite vo ekonomijata. “Imaj}i ja predvid konzervativnosta na makedonskiot bankarski sistem gledano preku

izvorite na finansirawe, kade {to depozitite od gra|anite imaat najgolemo u~estvo, depozitniot rast za bankite bi zna~el zgolemeni izvori na finansirawe i zgolemen potencijal za kreditirawe. Toa, sekako, ima vlijanie vrz celokupnata ekonomija preku zgolemuvawe na raspolo`livite sredstva za pretprijatijata za pokrivawe na nivnite potrebi od finansirawe”, komentiraat od Prokredit banka.

DEPOZITNIOT RAST VO 2012 PLANIRAN NA 9%

Za 2012 godina na godi{no nivo se predviduva zabavuvawe na rastot na pari~nata masa spored naj{irokata definicija sporedeno so minatite godini, pri {to se o~ekuva da dostigne zgolemuvawe od 9%. Vakviot rast e proektiran vo uslovi na zgolemeni rizici povrzani so tempoto na rast na doma{nata i na globalnata ekonomija. Sledstveno na toa, se o~ekuva i zabavuvawe na rastot na vkupnite depoziti sporedeno so dinamikata od prethodnite godini. “O~ekuvawata za porastot na depozitite godinava se pribli`no na nivo od porastot vo 2011 godina. Eden od najva`nite faktori koi vlijaat

vrz razvojot na depozitite, sekako, se doverbata, i toa kako vo bankite, taka i vo valutite. Drugiot faktor, sekako, e sposobnosta za generirawe ili potrebata od ~uvawe vi{ok likvidni sredstva od gra|anite i od firmite. I dvata faktori se kompleksni i zavisat od makroekonomskata situacija vo zemjata, sekako, od vlijanijata na dol`ni~kta kriza vo Evropa vrz na{ata ekonomija, kako i od subjektivnite o~ekuvawa na deponentite za razvojot na ekonomijata”, ocenuvaat bankarite od Prokredit banka. Generalno, bankite o~ekuvaat kontinuiran rast na depozitnata baza i vo evra i vo denari. Vo odnos na kamatite, nema najavi za pogolemi promeni, iako statistikata evidentira trend na namaluvawe na pasivnite kamatni stapki. Bankarite ocenuvaat deka toj proces e va`en za da uslovi namaluvawe i na kamatite za kreditite. “Dvi`eweto na kamatnite stapki vo golema mera e usloveno od zakonskite re{enija i od odlukite i propisite na Narodnata banka. Od edna strana, soglasno Zakonot za osiguruvawe na depoziti, bankite se obvrzani da pla}aat premija


A[NA VALUTA

NAROT ATI

3,8

milijardi j r evra r iznesuva iznesuu vkupnata depozitna baza vo v bankite zaklu~no u f ru r godinava, so fevruari {to ne nadminuva 50% kako udel vo BDP na zemjata

za osiguruvawe depoziti de koja baza ja poskapuva depozitnata depoz pasivnite kamati), (gi zgolemuva pasivn strana, bankite a od druga stran se dol`ni vo NBM da izdvozadol`itelna rezerva juvaat zadol`itel vo denari i vo ddevizi, koja gi namaluva raspolo`livite rasp kreditirawe, a sredstva za kred plasman dobivaat bankite za toj plasm kamakamata po mnogu niska n tna stapka, taka {to {t aktivnite kamatni stapki se usloveni od nivo obezbeduvaweto optimalno opt na kamatna mar`a�, mar`a velat od Komercijalna banka. bank Kamatite za {tedewe {tedew vo banka se me|u vo Makedonija s$ u{te u najvisokite vo Evropa i toa e edna od glavnite pri~ini {to ne pa|aat nitu kamatite na kreditite. Dodeka evropskiot prosek na kamati za oro~eni depoziti se dvi`i od 1,3% do najmnogu 4%, vo Makedonija so takov vlog mo`ete da ostvarite dvojno pogolem prinos, od 6%

 Samo za edna godina denarskite za{tedi vo bankite se zgolemija za duri 17,5%, a pri~ina za toa se povisokoite kamati za {tedewe vo denari otkolku vo stranska valuta, no i finansiskite problemi vo evrozonata i o~ekuvawata deka evroto nema da opstane kako valuta. Toa mu ode{e vo prilog na denarot, koj stekna u{te pogolema doverba kaj gra|anite i poradi toa, za prv pat udelot na denarskite vlogovi ja nadmina vrednosta na deviznite depoziti. Vkupnata depozitna baza dostigna 3,8 milijardi evra, od koi nad dve milijardi evra se ~uvaat vo doma{na valuta do 9%. Bankarite velat deka rizikot za pozajmuvawe pari s$ u{te ne e namalen i tie, vo obid da privle~at pove}e depoziti, nudat atraktivni kamati za {tedewe. “Koga dominanten izvor za finansirawe na bankite vo Makedonija e depozitnata baza, osobeno vo postkrizni uslovi, koga pristapot do me|unarodnite izvori e ograni~en ili namalen, bankite nastojuvaat da zadr`at {to e mo`no pogolem udel od depozitniot potenci-

jal vo svoite bilansi. Nie gi odreduvame kamatnite stapki na depozitite vo soglasnost so monetarnata politika, spored osnovnata kamatna stapka na NBM i Euribor, kako osnova za deviznite depoziti. Veruvam deka treba da postoi prirodna i razumna ramnote`a me|u aktivnite i pasivnite kamatni stapki za zdrav balans me|u kreditite i depozitite na dolg rok. Mo`ebi ovaa politika na visoki kamatni stapki vo Makedonija mo`e da ja zagrozi stabilnosta na dolgi pateki�,

43 


(во илјади денари)

110.462

109.759

108.472

107.536

106.796

105.000

105.271

105.056

105.381

110.000

111.861

115.000

112.552

120.000

123.384

Денарски депозити

125.000

121.686

BANKA

КАМАТИТЕ ПА\ААТ, А ШТЕДЕЊЕТО VО ДЕNАRИ RАSТАТ 119.357

 44 SPECIJALEN PRILOG

Feb-12

Jan-12

Dec-11

Nov-11

Oct-11

5,55

5,60

5,6

5,62

5,74

5,84

5,78

5,8

5,75

6,0

5,99

6,05

(% на годишно ниво) 5,98

6,2

Sep-11

Aug-11

Jul-11

Jun-11

May-11

6,32

Камата за денарски депозити 5,89

5,4

5,28

se zgolemija depozitite vo denari vo period od edna godina, glavno poradi atraktivnite kamati za {tedewe vo doma{na valuta, no i poradi problemite vo evrozonata i nestabilnosta na evroto kako valuta

6,4

Apr-11

Feb-11

BROJ 650  11/04/2012

www.kapital.mk

17,5%

Mar-11

100.000

5,2

I a ko p o s l e d n a ta go d i n a , statisti~ki, kamatite za depozitite padnale za eden procenten poen, sepak, bankarite se vnimatelni so namaluvaweto na kamatite za {tedewe, bidej}i finansiskiot pazar s$ u{te ne e zakrepnat, a bankite imaat seriozni likvidnosni problemi. Nedostigot od podolgoro~ni izvori na finansirawe vo strukturata na depozitite ne dozvoluva pogolemo namaluvawe na pasivnite kamati, bidej}i na bankite im trebaat dolgoro~ni depoziti za da mo`at da gi plasiraat parite vo dolgoro~ni krediti. Od druga strana, rizikot za pozajmuvawe pari na pazarot ne e namalen, naplatata na kreditite odi mnogu te{ko, a bankite mora da ~uvaat golem del od parite i kako zadol`itelna rezerva i seto toa ja namaluva nivnata nlikvidnost. Tokmu poradi toa i poradi stravot od dopolnitelno zagrozuvawe na likvidnosta od eventualni povlekuvawa na depoziti, bankarite ne mo`at da si dozvolat drasti~no namaluvawe na kamatite za {tedewe. ]e se dr`at s$ u{te na visoko nivo, duri i po cena toa da se plati so namalena profitabilnost. Do krajot na ovaa godina ne se o~ekuvaat pozna~ajni promeni vo kamatnata politika.

MAKEDONCITE [TEDAT MALKU

So depozitna baza od 3,8 milijardi evra, Makedonija, sepak,

Feb-12

Jan-12

Dec-11

Nov-11

Oct-11

Sep-11

Aug-11

Jul-11

Jun-11

May-11

Apr-11

Mar-11

]E SE MENUVAAT LI KAMATITE NA DEPOZITITE?

Feb-11

5,0

komentiraat bankarite.

IZVOR: NARODNA BANKA

spa|a vo zemjite kade {to {tedeweto vo banka e na nisko nivo. Makedoncite pomalku oro~uvaat pari vo bankite vo sporedba so nekoi drugi zemji. Analizata na depozitniot potencijal na bankarskite sektori, kako udel vo vkupnata ekonomija, poka`uva deka nivoto na {tedewe vo zemjava e tri pati ponisko od prosekot vo Evropskata unija. Udelot na depozitite vo makedonskiot bruto-doma{en proizvod (BDP), spored poslednite podatoci na NBM, iznesuva 46,2%, dodeka vo Slova~ka toj soodnos e 62,2%, vo Bugarija 63,1%, vo ^e{ka 67,3% i duri 330,5% vo Kipar. I pokraj toa {to {tedeweto vo bankite vo poslednite nekolku godini postepeno se zgolemuva vo sporedba so drugite zemji od

KOMPANIITE GI POVLEKUVAAT DEPOZITITE

Poslednite podatoci od Narodnata banka poka`uvaat deka privatnite kompanii vo poslednite nekolku meseci, otkako po~na silno da se ~uvstvuva evropskata kriza vo doma{nata ekonomija, gi povlekuvale depozitite od bankite. Zaklu~no so favruari godinava, kompaniite ~uvaat vo bankite vkupno 890 milioni evra. Za razlika od niv, gra|anite go zgolemuvaat {tedeweto. Vkupnite depoziti {to se oro~eni od strana na gra|anite vo fevruari nadminaa 2,7 milijardi evra. regionot, ova e u{te eden pokazatel deka na{ata ekonomija e nedovolno razviena. Trendot na postepeno zgolemuvawe na depozitite, no sepak, kako udel vo BDP daleku od evropskiot prosek, bankarite go objasnuvaat so potencijalot na gra|anite i kompaniite da

odvojuvaat pari za oro~uvawe vo bankite. Ekonomijata raste bavno, nevrabotenosta e na enormno visoko nivo od 32%, a kompaniite se soo~uvaat so golema nelikvidnost, taka {to kapacitetot za {tedewe e daleku pomal vo sporedba so ostanatite evropski zemji.


 46 SPECIJALEN PRILOG BANKA

BROJ 650  11/04/2012

www.kapital.mk

 Udarot od evrokrizata gi natera bankarite u{te pove}e da gi zategnat uslovite za kreditirawe. Duri i nivnite o~ekuvawa za kreditiraweto vo tekot na cela godina se popesimisti~ki vo sporedba so lani, glavno poradi vlo{uvaweto na kreditnite portfolija odnosno problemite so naplata na kreditite. Spored najnovite procenki na Narodnata banka, kreditiraweto godinava }e porasne za 7,6%, {to e pomalku od kreditniot porast ostvaren minatata godina ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

o vreme koga ekonomskata kriza navleguva dlaboko vo porite na doma{nata ekonomija i producira pad na proizvodstvoto, namaluvawe na izvozot i golema nelikvidnost, edinstven spas za doma{nite kompanii e zgolemuvawe na ponudata na evtini krediti. Me|utoa, udarot od evrokrizata gi natera bankarite u{te pove} e da gi zategnat uslovite za kreditirawe. Duri i nivnite o~ekuvawa za kreditiraweto vo tekot na cela godina se popesimisti~ki vo sporedba so lani, glavno poradi vlo{uvaweto na kreditnite portfolija odnosno problemite so naplata na kreditite. Spored najnovite procenki na Naro-

V

BANKITE SE POLIKVIDNI OD KOGA BILO PORANO

KRIZATA GI PLA[I BANKARITE DA DAVAAT POVE]E KREDITI dnata banka, kreditiraweto godinava }e porasne za 7,6%, {to e pomalku od kreditniot porast ostvaren minatata godina. Vo vreme na kriza i nelikvidnost vo ekonomijata, koga kompaniite i gra|anite imat najgolema potreba od finansiska poddr{ka, bankarite povtorno po~naa da ja primenuvaat dobro poznatata konzervativna kreditna strategija – namesto vo krediti, najgolem del od parite da gi investiraat vo bezrizi~ni dr`avni i blagajni~ki zapisi. Samo od po~etokot na godinata dosega, bankarite gi zgolemija vlo`uvawata vo blagajni~ki zapisi za pove}e od 150 milioni evra. Postavenosta na monetarnite instrumenti im ovzomo`uva{e na bankarite celosno da se svrtat kon ku-

puvawe blagajni~ki zapisi, a kreditiraweto da go svedat na minimum. Samo na edna aukcija na blagajni~ki zapisi, bankarite vlo`uvaa vo ovie bezrizi~ni dr`avni hartii od vrednost kolku {to vredi izgradba na deset fabriki kakva {to e Xonson kontrols vo Bunarxik, 20 otkupni centri za zemjodelski proizvodi kakov {to ima Agrokor vo Strumica ili pak, 20 sovremeni mlekarnici. Vkupno vo blagajni~ki zapisi se zarobeni okolu 610 milioni evra. Ako na taa vrednost se dodadat i parite {to bankite gi ~uvaat kako zadol`itelna rezerva, proizleguva deka vo Narodnata banka se izvle~eni pove}e od 1,1 milijarda evra od prometot. Za sporedba, za

krediti za kompaniite, bankarite mese~no odvojuvaat prose~no po 30 milioni evra. Toa zna~i deka likvidnosta vo ekonomijata e u{te pove}e zagrozena bidej} i parite vo optek postojano se namaluvaat. Me|utoa, Narodnata banka ja promeni monetarnata ramka, gi ograni~i aukciite na blagajni~kite zapisi so {to }e se oslobodat okolu 150 milioni evra koi sega se zarobeni vo trezorot. No, dali parite } e zavr{at vo krediti, ili povtorno vo dr`avni zapisi } e odlu~at bankarite. Bankite pak so svoja strana od prikaznata. Spored niv, problemot e vo zgolemeniot rizik vo ekonomijata. Kako {to nekolku bankari pove}e pati izjavija vo javnosta, za dobrite


 48 SPECIJALEN PRILOG BANKA

BROJ 650  11/04/2012

www.kapital.mk

i profitabilni proekti, krediti sekoga{ ima. „Ne bi trebalo da go potcenime

vlijanieto na krizata vo evrozonata koe e pove}e dolgoro~no i strukturno otkolku privremeno i cikli~no zabavuvawe. Dosega makedonskata ekonomija ja podnesuva prili~no dobro. Kontinuiranata investiciska aktivnost, kako od doma{nite taka i od stranskite direktni investicii se ohrabruva~ki signal. Nie sme podgotveni da gi poddr`ime korporativnite klienti i mali i sredni pretprijatija koi investiraat vo idninata. Kaj korporativnite klienti i mali i sredni pretprijatija lansirame novi ramkovni dogovori sozdadeni da gi pokrijat potrebite na klientite za finansirawe”, velat od Ohridska banka.

 Del od bankite ve}e po~naa da ja zgolemuvaat ponudata na krediti za koi imalo najgolem interes od strana na kompaniite i gra|anite. „Vo soglasnost so Programata na merki i aktivnosti na delovnata politika za tekovnata godina, se planira voveduvawe na nekolku novi proizvodi vo oblasta na kreditirawe na fizi~ki lica, prilagodeni na potrebite na klientite, a vo soglasnost so pazarnite dvi`ewa vo ovaa oblast. Novinite }e gi opfatat proizvodite za koi postoi najgolema pobaruva~ka vo izminatite godini. Vo korporativniot sektor se planira dopolnuvawe i zgolemuvawe na

SEKOJ MAKEDONEC DOL@I PROSE^NO PO 660 EVRA VO BANKA akedonskite gra|ani najmnogu se zadol`uvaat va banka za potro{uva~ki krediti. Vkupnata zadol`enost na gra|anite vo fevruari dostigna do 1,32 milijardi evra, a duri edna tretina od kreditite za naselenie ili 480 milioni evra se zemeni za tekovni tro{oci na doma}instvata. Ako na toa se dodadat i kreditite od kreditnite karti~ki koi zaklu~no so fevruari dostignuvaat do 192 milioni evra, proizleguva deka polovina od vkupnata zadol`enost na gra|anite se dol`i na pozajmici za osnovna egzistencija, za kupuvawe na predmeti za doma}instvata, za pla}awe smetki, za studirawe i za odmori. Po osnova na stanbeni krediti, gra|anite dol`at vkupno 292 milioni evra, dodeka pak, za avtomobilski krediti, samo 43 milioni. Analiti~arite komentiraat deka strukturata na zadol`enosta na makedonskoto naselenie poka`uva deka standardot na gra|anite e mnogu nizok i tie imaat potreba da pozajmat pari od bankite samo za da pre`iveat. Gra|anite se `alat deka nemaat dovolno pari i zatoa morale da se zadol`uvaat i za najosnovnite potrebi. Za razlika od Makedoncite pak, Srbite najmnogu se zadol`uvaat za da kupuvaat stanovi. Polovina od kreditnoto portfolio vo srpskiot bankarski sektor e nameneto za stanbeni

M

krediti. Prose~nata zadol`enost na Makedoncite e mala ako se analizira vo sporedba so drugite zemji. „Makedoncite se mnogu pretpazlivi koga zemaat krediti od bankite i vo sporedba so evropskiot prosek, nie sme na mnogu ponisko nivo. Toa, pred s$, se dol`i na konzervativnata politika na bankite, no i na svesta kaj gra|anite, da tro{at tolku kolku {to imaat. Od druga strana, od aspekt na strukturata na kreditite podobro {to zadol`enosta e niska, bidej} i potro{uva~kite krediti se tro{at tekovno za osnovni potrebi, a ne za investicii vo nedvi`nosti ili kupuvawe avtomobili”, velat analiti~arite. Vo Srbija, gra|anite prose~no im dol`at na bankite po 750 evra, Crnogorcite dvojno pove} e ili 1.500 evra, dodeka pak, prose~nata zadol`enost na Чesite do krajot na minatata godina dostigna do 3.800 evra. No, i tamu bankarite ne se zagri`eni, bidej}i najgolem del od gra|anite na Чe{ka zemale krediti za da kupuvaat stanovi {to se smeta za „pameten dolg”. Sepak, najpotonati vo dolgovi vo Evropa se `itelite na Irska, Portugalija, Holandija i Danska. Kompaniite pak, vkupno dol`at 1,75 milijardi evra ili sekoja od niv po 25 iljadi evra.

ponudata na kreditni proizvodi na bankata za odredena kategorija na klienti vo ramkite na proektot za finansiraweto na mali i sredni kompanii i prioritetni proekti od kreditnata linija na EIB, no isto taka i poddr`uvawe na profitabilnite proekti preku odobruvawe na kratkoro~ni krediti, dolgoro~ni krediti za osnovni i obrtni sredstva i krediti od sredstvata na postojnite kreditni linii”, velat od Komercijalna banka. Me|utoa, bankarite priznavaat deka sepak dominiraat barawata za krediti za obrten kapital, a pomalku za novi investicii vo proizvodstveni kapaciteti. „Trendot od minatata godina prodol`uva i sega, a toa zna~i deka kompaniite glavno baraat krediti za obrten kapital, a pomalku za novi investicii vo proizvodstveni kapaciteti. No, sepak ima i takvi. Zatoa na{a cel e da gi identifikuvame dobrite idei na biznismenite i da gi isfinansirame. Investiciskite krediti imaat popovolni kamati i bankite se sekoga{ podgotveni da kreditiraat profitabilni proekti”, izjavi Jovanka Joleska-Popovska, generalen direktor na Prokredit banka. Od bankata velat deka na biznisite na raspolagawe }e im bidat krediti za dolgoro~ni investicii so rokovi nad 3 godini, no i za obrten kapital i tekovna likvidnost. Vo nasoka na zgolemuvawe na kreditnata poddr{ka za ekonomijata, Prokredit banka potpi{a dogovor so Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR) za kreditna linija od 5 milioni evra, za poddr{ka na malite i srednite kompanii.

KAMATITE GODINAVA NEMA DA PA\AAT

Posledicite od krizata koi pridonesoa za vlo{uvawe na kvalitetot na kreditnoto portfolio na bankite, vlijaea na zgolemuvawe na tro{ocite na bankite za obezbeduvawe od potencijalnite zagubi, {to ima vlijanie na kamatnite stapki. Bankite ne planiraat da gi namaluvaat kamatite bidej} i spored niv, tie realno go odrazuvaat stepenot na rizik vo ekonomijata. „Kamatnite stapki na kreditite vo momentov se pazarni, najniski vo regionot i na istoriski gledano najnisko nivo, pod koe zasega pazarno ne bi mo`ele da odat. Dopolnitelno i nekolku kreditni linii, kako sredstvata od Evropskata


investiciska banka, kreditni linii za poddr{ka na izvozot i sli~ni, se dostapni na kompaniite. Istite se isklu~itelno povolni i pretstavuvaat seriozna poddr{ka na razvojot na biznisite”, velat od Prokredit banka. Podatocite od Narodnata banka poka`uvaat deka za period od edna godina, prose~nata kamata na kreditite e namalena samo za 0,3 procentni poeni. Za sporedba, pasivnite kamati za {tedewe, za edna godina se namalija pobrozo, za 1 procenten poen. Vkupnoto kreditno portfolio na bankite zaklu~no so fevruari godinava, dostigna 3,4 milijardi evra. Ramka: Guvernerot ja olabavi politikata, no ne o~ekuva krediten „bum” Namesto ~etiri aukcii na blagajni~ki zapisi mese~no, guvernerot gi ograni~i bankarite da vlo`uvaat vo ovie dr`avni hartii od vrednost samo edna{ mese~no. Iznosot na pari {to }e se izvlekuva od prometot so blagajni~ki zapisi }e go odreduva Narodnata banka, a bankarite }e licitiraat so kamatite. Sepak, maksimalnata kamata ostanuva 4% i zasega nema najavi za nejzino namaluvawe. Spored presmetkite, toa zna~i deka vo slednite dva meseci, parite {to se sterilizirani vo blagajni~ki zapisi }e se

SPECIJALEN PRILOG april 2012 Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo ul. Dimitrie Tucovi} br 20, 1000 Skopje p.fah: 503 Republika Makedonija telefon: +389 2 3298 110 faks: +389 2 3298 111 e-mail: kapital@kapital.com.mk Urednik na specijalni prilozi: Verica Jordanova Avtori na prilogot: Aleksandar Janev Aleksandra Spasevska Igor Petrovski Grafi~ki dizajn: Nikolaj Toma{evski Igor Toma{evski Fotografija: Fotoarhiva na Kapital Marketing: Jasmina Savovska Tro{anovski www.kapital.mk

namalat za okolu 150 milioni evra, a bankarite sami }e odlu~at dali povtorno }e gi stavat vo trezorot preku drugite monetarni instrumenti, vo dr`avni zapisi {to gi izdava Ministerstvoto za finansii ili pak, }e gi plasiraat vo vid na krediti za privatniot sektor. Guvernerot na Narodnata banka, Dimitar Bogov, sepak ne o~ekuva deka kreditiraweto }

e se zgolemi i pokraj toa {to so novite merki gi destimulira bankarite da gi ~uvaat parite vo Narodnata banka i go zgolemuva tro{okot za toa. „Ne o~ekuvam deka kreditiraweto zna~itelno }e se zgolemi, pred s$, poradi rizicite {to gi percipiraat bankite vo ekonomijata. Bankite i sega se premnogu likvidni, imaat pari da kreditiraat, no krediti

ima samo za dobrite i profitabilni proekti. Kreditniot porast do krajot na godinata }e bide duri i pomal vo odnos na o~ekuvawata na Narodnata banka. So novite merki Narodnata banka go zgolemuva oportunitetniot tro{ok za bankite za ~uvawe na vi{okot na likvidnost ovde, no sepak od bankarite zavisi kako }e gi investiraat parite”, izjavi guvernerot Bogov.

49 


 50 SPECIJALEN PRILOG BANKA

 Prvata kreditna linija od 100 milioni evra najmnogu ja iskoristija proizvodnite kapaciteti i tekstilnata industrija, koi najmnogu bea pogodeni od krizata

BROJ 650  11/04/2012 www.kapital.mk

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@ kapital.com.mk

tkako za rekordno kratko vreme kompaniite ja iskoristija vtorata kreditna linija od 50 milioni evra od Evropskata investiciska banka (EIB), sega so netrpenie gi ~ekaat novite 100 milioni evra od najavenata treta kreditna linija. Vo uslovi na prodlabo~uvawe na krizata, pad na proizvodstvoto i na izvozot i zgolemuvawe na nelikvidnosta, doma{nite kompanii imaat golema potreba od evtini krediti. So ogled na toa {to ministerot za finansii, Zoran Stavreski, najavi deka o~ekuva vo maj godinava odborot na direktori na EIB treba da ja odobri novata kreditna linija za poddr{ka na makedonskata ekonomija, spored dosega{noto iskustvo, evtinite krediti kompaniite mo`e da gi o~ekuvaat najrano vo septemvri. “Ovie 100 milioni evra }e bidat podeleni na pretprijatijata so povolni kamati od 5,5% preku Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot (MBPR) i delovnite banki. Za Vladata ova e klu~nata merka so koja }e mu pomogne na biznisot da gi nadmine negativnite posledici od novata kriza”, istakna Stavreski. Od Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot (MBPR), preku koja se realizira kreditnata linija, velat deka otkako }e dobijat odobrenie od EIB i od

O

BIZNISOT BARA EVTINO KREDITIRAWE

KOMPANIITE SO DU[A GI ^EKAAT NOVITE 100 MILIONI EVRA OD EIB Sobranieto, vedna{ }e po~nat so realizacijata na kreditnite barawa. Kako i kaj prvite dve kreditni linii, velat deka interesot kaj kompaniite za evtini krediti e golem. “Kompaniite ve}e dostavuvaat barawa do delovnite banki, so najavata za treta kreditna linija interesot sigurno e zgolemen”, veli Aleksandar Stanojkovski, direktor vo Sektorot za kreditirawe vo MBPR. Toj potencira deka i tretata kreditna linija }e bide so rok na koristewe od dve godini, no spored iskustvoto, o~ekuva deka 100-te milioni }e bidat povle~eni za mnogu pokratok rok. “Minimalnata tran{a {to mo`eme da ja povle~eme e tri milioni evra, no spored barawata, dosega vle~evme mnogu pogolemi tran{i do 20 milioni evra”, veli Stanojkovski. NA BIZNISOT MU TREBA SVE@ KAPITAL Kompaniite sekojdnevno alarm-

iraat deka e neophodnen vlez na sve` kapital, pred s$ vo uslovi na ote`nata kreditna politika od strana na bankite kako rezultat na krizata. Velat deka novite 100 milioni evra od EIB }e pomognat za ubla`uvawe na ogromnata nelikvidnost kaj kompaniite. “S$ {to mu treba na biznisot sega e vlez na sve` kapital po povolni uslovi. Dokolku vo 2012 godina najavenite 100 milioni evra od EIB se podelat efikasno, toa }e bide zna~aen impuls za ubla`uvawe na ogromnata nelikvidnost kaj kompaniite, me|utoa nema da zna~i i celosno nadminuvawe na finansiskite problemi”, veli Mir~e ^ekrexi, potpretsedatel na Sojuzot na stopanski komori na Makedonija. Spored nego, osven evtinite krediti, Vladata treba da prezeme i drugi fiskalni merki za rastovaruvawe na kompaniite, bidej}i podatocite indiciraat recesija vo klu~nite proizvodstveni sektori.

Vo uslovi na prodlabo~uvawe na krizata, pad na proizvodstvoto i na izvozot i zgolemuvawe na nelikvidnosta, doma{nite kompanii imaat golema potreba od evtini krediti. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, najavi deka o~ekuva vo maj godinava odborot na direktori na EIB da ja odobri novata kreditna linija za poddr{ka na makedonskata ekonomija. Spored dosega{noto iskustvo, kompaniite mo`at da gi o~ekuvaat parite najrano vo septemvri

KOMPANIITE DOSEGA POVLEKOA 150 MILIONI EVRA Dosega od EIB makedonskite kompanii povlekoa vkupno 150 milioni evra. Prvite 100 milioni evra stanaa dostapni za biznisot vo kriznata 2010 godina, a so niv se finansirani pove}e od 300 proekti, koi se procenuva deka otvorile okolu 2.000 novi rabotni mesta. Na po~etokot na godinata za rekordno vreme kompaniite povlekoa 50 milioni evra od vtorata kreditna linija. Evtini krediti zedoa 190 kompanii. Prvata kreditna linija od 100 milioni evra, koja stana operativna za kompaniite na krajot na 2009 godina, najmnogu ja iskoristija proizvodnite kapaciteti i tekstilnata industrija, koi najmnogu bea pogodeni od krizata. Vo vtorata kreditna linija strukturata na barawata se promeni, odnosno najmnogu evtini krediti baraa grade`nite kompanii, transporterite, uslu`nite firmi, kako i industrijata za proizvodstvo na mebel. Kreditite se so kamatna stapka od 5,5%. Kreditite za investicii se so rok za otplata me|u tri i osum godini i dve godini grejsperiod, a za nabavka na obrtni sredstva so rok na otplata do tri godini i grejs-period od {est meseci. Sumata {to mo`e da se pozajmi e od 10.000 do 3,5 milioni evra.


SPECIJALEN PRILOG BANKA

KREDITNA KARTI效KA PO MERKA NA MAKEDONSKIOT GRA\ANIN urostandard e mlada banka koja u{te od svoite po~etoci vo 2001 godina se stremi da kreira proizvodi prilagodeni na mo`nostite i potrebite na svoite klienti. Fleksibilnosta na bankarskite proizvodi, nivnata dostapnost i uslovite za koristewe vlijaat na odlukata na klientite

E

za izbor na najdobrata kreditna karti~ka za niv, ottuka zemaweto predvid na potrebite na gra|anite e osnova za sozdavawe na dobar bankarski proizvod. Od po~etokot na 2012 godina Eurostandard banka za svoite klienti ja ponudi Masterkard standard kreditnata karti~ka so minimalna mese~na otplata na

dolgot od 3% i godi{na kamatna stapka od 10%. Idejata za vakov proizvod poteknuva od s猫 pogolemata zadol`enost na prose~noto makedonsko semejstvo preku koristewe na kreditni karti~ki, pojava koja osobeno dojde do izraz vo poslednite nekolku godini. Novata ponuda im ovozmo`uva na gra|anite da kupuvaat bezgri`no

BROJ 650



11/04/2012

www.kapital.mk

smetaj}i na minimalno mese~no optovaruvawe na semejniot buxet. Eurostandard banka za svoite klienti gi nudi plate`nite karti~ki: Maestro, Masterkard Standard, Masterkard Gold i Masterkard Biznis. Korisnicite na Masterkard mo`at da gi koristat svoite karti~ki na pove}e od 30 milioni lokacii niz svetot.

51 


 52 SPECIJALEN PRILOG BANKA

BROJ 650  11/04/2012 www.kapital.mk

SE U[TE SE U^IME DA KORISTIME “PLASTIKA�

BROJOT NA KARTI^KI GO DOSTIGNA ZENITOT, NO KUPUVAWETO SO NIV OPA\A

 Ekonomskata kriza, no i bavnoto menuvawe na navikite s$ u{te go dr`at na nisko nivo tro{eweto preku karti~ki vo Makedonija. Vo transakciite so karti~ki okolu 80% od vrednosta otpa|a na vadeweto pari od bankomat. Prose~nata vrednost pak, na edna transakcija vo trgovijata vo poslednite tri godini opadnala za 35% IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

r oj ot n a pl a te`n i karti~ki vo optek vo poslednite tri godini e zgolemen za okolu 45%, poka`uvaat izve{taite na Narodnata banka za karti~noto rabotewe. Vo januari 2009 godina brojot na karti~ki {to cirkuliraat vo platniot promet iznesuval ne{to nad eden milion, dodeka najnovite podatoci za fevruari godinava poka`uvaat 1,45 milioni karti~ki. Od niv okolu 80% se debitni i 20% kreditni, a izvesna koli~ina, okolu 60 iljadi, se so ke{-funkcija, odnosno so koi{to mo`e samo da se vadi gotovina od bankomat, a ne mo`e da se izvr{uvaat pla}awa. Karakteristi~no e {to ovoj porast na brojot na karti~ki e napraven vo 2009 i vo 2010 godina, odnosno vo dekemvri 2010 godina ve}e se registrirani 1,42 milioni

B

45%

1,45

porasnal brojot na karti~ki vo optek poslednava godina

milionikarti~ki vo optek ima vo Makedonija vo momentov

karti~ki, a slednata 2011 godina brojkata e stabilizirana na ova nivo. Brojot na transakcii koi{to se napraveni so karti~kite vo Makedonija vo januari 2009 godina bil dva milioni, vo 2010 godina 2,15 milioni, sledniot januari 2,38 milioni, a vo januari godinava 2,9 milioni transakcii, {to e zgolemuvawe za 45% sporedeno mesec so mesec vo period od tri godini, {to zna~i, se sledi dinamikata na rastot na brojot na karti~ki. Se razbira, brojot na transakcii varira od mesec vo mesec poradi faktorite

kako {to se prednovogodi{en {oping, godi{ni odmori i sl., pa taka, vo juli 2009 godina iznesuval 2,5 milioni, a vo dekemvri 2,6 milioni. Slednata godina vo juli isto taka ima okolu 2,6 milioni transakcii, a na krajot na godinata re~isi 2,9 milioni, dodeka vo 2011 godina letoto go bele`at okolu tri milioni transakcii, a vo dekemvri 3,4 milioni. No, ako se gleda prose~nata vrednost na transakciite napraveni so karti~kite, }e zabele`ime deka kaj trgovijata taa vrednost opa|a poslednive tri godini, a kaj vadeweto pari od bankomat

nezna~itelno raste. Ako vo januari 2009 godina prose~nata vrednost na transakcijata vo trgovijata iznesuvala 2.152 denari, slednata godina se namalila na 1.538 denari, vo 2011 godina na 1.509 denari i godinava na 1.383 denari. Kaj trgovijata pak, prose~nata vrednost na transakciite se dvi`i od 4.483, 4.549, 4.685 do 4.766 denari respektivno za istiot mesec od 2009 godina navamu. Interesno e {to brojot na transakcii napraveni vo trgovija so tek na vreme se izedna~uva so brojot na transakcii napraveni za podigawe gotovina na bankomat. Ako vo januari 2009 godina brojot na transakcii za podigawe gotovina bil 1,26 milioni, nasproti 765 iljadi transakcii na proda`nite mesta vo januari godinava, brojkite se 1,53 milioni nasproti 1,35 milioni respektivno. Me|utoa, vo vrednosta na transakciite s$ u{te dominira vadeweto pari od bankomat ili na {alter. Taka, vo prvite dva meseci godinava na mese~no nivo vrednosta na transakciite so karti~ki e okolu 9,18 milijardi denari (okolu 150 milioni evra), od koi{to samo 20% se vo trgovijata, a ostatokot za vadewe gotovina.

BIZNISOT SO KARTI^KI E VO TRGOVIJATA, NE VO BANKOMATITE

Lu|eto koi se zapoznaeni so problematikata na karti~noto rabotewe velat deka krizata, no i bavnoto menuvawe na navikite na potro{uva~ite spre~uvaat pogolemo u~estvo na karti~kite vo platniot promet, odnosno vo najgolema mera se sveduva na vadewe pari od bankomat. “Vadeweto gotovina ne e primaren biznis vo karti~noto rabotewe. Iako golem broj gra|ani imaat karti~ki, koga }e ja zemat platata }e ja izvadat celata od bankomat i potoa tro{at so gotovina. A biznisot na karti~kite, vsu{nost, e vo


 54 SPECIJALEN PRILOG BANKA

BROJ 650  11/04/2012 www.kapital.mk

trgovijata. No, ednostavno, navikite na lu|eto mnogu bavno se menuvaat, a i samite trgovci ne se mnogu voodu{eveni koga sakate da platite so karti~ka, zatoa {to za sekoja transakcija pla}aat provizija kon bankite”, veli Sandra Tomanovi}, direktor za biznis-operacii vo Kasis, karti~en procesing-centar koj{to raboti so najgolem del od bankite vo Makedonija. [to se odnesuva do karti~nata ponuda od strana na bankite, site banki, osven edna, vo dr`avava se sertificirani za izdavawe Viza, Master ili pak, za dvete karti~ki, a najmnogu se koristat debitnite karti~ki.

DR@AVATA PRAVI GOLEM PROMET, A NE NUDI PLA]AWE SO KARTI^KI

Dr`avata, kako promotor na bezgotovinskoto pla}awe, ne ovozmo`uva pla}awe na uslugite {to samata gi dava, veli Sandra Tomanovi} od procesing-centarot Kasis. “Na niedno mesto, dali e klinika, studentski pra{awa, paso{ko, op{tini i sl., ne mo`e{ da plati{ nekoja usluga so karti~ka. Kade e tuka problemot? Уплатите кон дr`авните инstitucii i lokalnata samouprava se slevaat vo buxetskata smetka na NBRM, koj po priroda na rabotite ne e ~lenka na me|unarodnite karti~ni organizaciii (Master, Viza, Ameriken ekspres...)i ne mo`e da postavi terminali za pla}awe so karti~ki. За да prifa}aat karti~ki, ovie institucii mora da imaat dogovor so delovna banka, ~lenka na karti~arskite organizacii, za da im doa|a prilivot na pari plateni so karti~ki za uslugite kon gra|anite i kompaniite. Mehanizmot {to }e go ovozmo`i ova, ne e vospostaven od strana na Ministerstvoto za finansii, NBRM i delovnite banki i dr`avnite institucii, kako poradi promenite koi treba da se napravat vo na~inot na pla}awata kon buxetskata smetka, taka i poradi tro{ocite na karti~noto rabotewe, pretstaveni preku bankarskatap provizija”, veli Tomanovi}.  Od tehnolo{kite noviteti, pokraj standardnite upotrebi na karti~kite, ve}e se ovozmo`eni pla}awa na smetki preku bankomat, proverka na sostojba na smetka, SMS-izvestuvawa za napravena transakcija i u{te nekoi pogodnosti za korisnicite.

Koga sme kaj tehnolo{kite promeni, Komercijalna banka, koja{to ja ima ponudeno prvata Master kreditna karti~ka vo Makedonija vo 1995 godina, godinava }e po~ne so izdavawe karti~ki so ~ip, odnosno posledovatelno pri sekoe obnovuvawe na karti~kite tie }e bidat zameneti so ~ip-karti~ki. “Isto taka, vo tekot na ovaa

1.383

denari e prose~nata vrednost na transakcija napravena so karti~ki vo trgovija vo januari godinava

godina planirano e da se zavr{i so postapkata koja e zapo~nata za promena, odnosno za instalirawe na site POSterminali na bankata da se so ~ip-aplikacija za prifa} awe ~ip-karti~ki i od brendot Master volrdvajd (MasterCard Worldwide), kako i od Viza interne{nal (Visa International)”, velat vo Komercijalna. Vo Ohridska banka pak, velat deka vo momentov imaat ponuda na Viza karti~ki koi{to imaat inovativni karakteristiki {to zasega gi nudi samo ovaa banka. Klientite mo`at da izberat me|u dvata razli~ni dizajni, a isto taka mo`e da izberat kolkav procent da bide minimalnata mese~nata rata na nivnata Viza kreditna karti~ka i da ja prilagodat na svoite potrebi. Tie mo`e da izberat me|u 5%, 10%, 20%, 30% i 50% minimalna mese~na rata. Vo zavisnost od visinata na mese~nata rata, klientot }e ima i razli~na kamatna stapka.


 56 SPECIJALEN PRILOG BANKA

BROJ 650  11/04/2012 www.kapital.mk

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

enovive hrvatskite mediumi objavija informacija deka tamo{nata Privredna banka Zagreb vovela nova debitna karti~ka so koja {to pokraj site klasi~ni funkcii, }e mo`e da se vr{i i bezkontaktno pla}awe na onie mesta kade {to }e ima soodvetni ~ita~i za vakov tip na pla}awe. Takvi mesta vo Hrvatska za sega nema, no bankata najavuva deka vo bliska idnina i toa }e se slu~i. Kako i da e, Privredna go napravi pionerskiot ~ekor vo ovoj tip na bankarski uslugi vo Hrvatska, koja generalno ima porazvien karti~en pazar od Makedonija, {to se gleda i od brojot na plate`ni karti~ki vo optek (devet milioni na 4,5 milioni `iteli, nasproti 1,5 milioni karti~ki na dva milioni `iteli vo zemjava). Bezkontaktnoto pla}awe vo regionov najrazvieno e vo Turcija, pa ne e ni ~udno {to tokmu turskata Halk bank koja na makedonskiot pazar vleze preku prezemaweto na IK Banka go najavi ovoj tip na pla}awe u{te minatata godina, zaedno so drugi tehnolo{ki noviteti vo karti~noto rabotewe koi {to ve}e nagolemo se nudat vo nejzinata mati~na zemja. Na{ite posledni neoficijalni informacii se deka bezkontaktnoto

D

NOVITE TRENDOVI VO KARTI^NOTO RABOTEWE

PRVO BEZKONTAKTNO PLA]AWE, PA MOBILNIOT TELEFON KAKO NOV^ANIK  Bezkontaktnoto pla}awe e nameneto za pomali transakcii, obi~no do 20-25 evra, na mesta kade {to ima pogolema frenkvencija na potro{uva~i, a e potrebno brzo i ednostavno pla}awe, kako {to se patarini, javen prevoz, taksi, koncerti

pla}awe vo Halk bank e vo zavr{nite fazi na podgotovka i naskoro }e bide promovirano pred makedonskite gra|ani.

ZGODNO ZA POMALI PLA]AWA B ezkontak tnoto pla}awe e prili~no golema investicija,

KRIMINALCITE SO KARTI^KI SE SE POVE[TI

VNIMATELNO NA BANKOMAT

Raboteweto so karti~ki si nosi odredeni rizici, zatoa {to kolku i da se razviva tehnologijata za bezbednost na plate`nite transakcii, “napreduvaat” i kriminalcite {to sakaat da ja zloupotrebat. Na{ite sogovornici na temata bezbednsot na karti~noto rabotewe velat deka na svetsko nivo poslednive godini opa|a brojot na zloupotrebi na transakcii na POS terminalite za pla}we so karti~ka vo trgovijata, a rastat zloupotrebite na bankomati. Toa se pravi preku postavuvawe ilegalna oprema {to ja snima sodr`inata na magnetniot zapis na karti~kite,

ili pak so pomo{ na mini kameri ili duri i la`ni tipki se bele`at PIN-ovite na korisnicite na bankomatot. Pri podigawe na pari obrnete vnimanie koj stoi zad vas, ne dozvoluvajte nekoj da vi e preblizu. Ako nekoj vi e somnitelen, ne go koristete bankomatot i pro{etajte do drug. Ako karti~kata ne vleguva vo otvorot na bankomatot, ne turkajte presilno: pritisnete cancel i pobarajte drug bankomat. Ako karti~kata vi se zaglavi, vedna{ izvestete ja bankata. Ako zabele`ite bilo kakvi nevoobi~aeni dodatoci na bankomatot ili nesekojdnevni poraki na ekranot, ne go koristete.

zatoa {to bankite {to }e go vovedat, pokraj izdavaweto na karti~ki so ~ip, treba da instaliraat i soodvetni ~ita~i na tie karti~ki, so koi {to bez da se dopre ~ita~ot, samo so dobli`uvawe na karti~kata do nego, se realizira plate`nata transakcija. Bezkontaktnoto pla} awe e nameneto za pomali transakcii, obi~no do 20-25 evra, na mesta kade {to ima pogolema frenkvencija na potro{uva~i, a e potrebno brzo i ednostavno pla}awe, kako {to se patarini, javen prevoz, taksi, koncerti, kino i teatarski pretstavi i sl. Vo ovoj slu~aj ne postoi nikakva avtentikacija na klientot, kako kaj klasi~noto pla}awe so karti~ka, zatoa e so povisok rizik i bankite {to go nudat obi~no dosta investiraat za povisoka bezbednost na ovie transakcii. “Pla}awata so bezkontaktnite karti~ki se vsu{nost preod pome|u pla}aweto so klasi~nata karti~ka i pla}aweto so koristewe na mobilniot telefon, koj istovremeno mo`e da pretstavuva i elektronski nov~anik”, veli Sandra Tomanovi} od karti~arskiot procesing centar Kasis. Taa objasnuva deka funkcionalnosta {to ja obezbeduva plate`nata aplikacija na ~ipot, koj {to se nao|a na plate`nata karti~ka, mo`e da se postavi i vo mobilen telefon, ~asovnik, privezok za klu~... “Vo mobilniot telefon, vo softverot na samiot aparat ili na sim karti~kata, mo`e da se stavat plate`ni aplikacii za rabota vo mre`ite na Master, Viza, itn., i potoa mnogu ednostavno da pla}ate bezkontatkno. Ona kon {to se te`nee i se smeta za vistinska forma na mobilno pla} awe e prisustvoto na plate`na aplikacija na sim karti~kite, zatoa {to isti proizvoditeli gi pravat i sim karti~kite za mobilen i ~ipovite za plate`nite karti~ki. Vo Makedonija, koja {to e mnogu pomal pazar od Bugarija i Turcija, mnogu pote{ko e da se sozdade kriti~na masa na mesta kade {to bezkontaktnoto pla}awe bi bilo rentabilno, za bankite da se re{at da investiraat vo postavuvawe golem broj terminali so ~ita~i na ovie karti~ki”, objasnuva Tomanovi}.


KARTI^NI I [TEDNI PROIZVODI NA 57 

KOMERCIJALNA BANKA AD SKOPJE

K

arti~ki za {tedewe i otvoren depozit se samo del od proizvodite koi nudat sloboda i sigurnost vo neizvesnoto sekojdnevie Komercijalna banka AD Skopje zad sebe ima pove}edecenisko iskustvo i tradicija i sekojdnevno gi zadovoluva potrebite na makedonskite gra|ani so voveduvawe novi proizvodi i uslugi i unapreduvawe na raboteweto so plate`ni karti~ki od brendot Visa International i MasterCard Worldwide. Plate`nite karti~ki izdadeni od Bankata mo`at da se koristat za onlinetransakcii, podignuvawe gotovina ili da se koristat za pla}awe na stoki i uslugi. Za site korisnici postojat eden ili nekolku proizvodi so koi bi se zadovolile nivnite naviki, kako i finansiskite mo`nosti, a potrebata od vakva finansiska poddr{ka doma i nasekade vo svetot vo ovie turbulentni vremiwa ja ~uvstvuvame site. Ponudata na karti~ki za fizi~ki lica opfa}a dva vida debitni karti~ki i sedum vida kreditni karti~ki, dodeka za pravni lica ponudata opfa} a eden vid debitna karti~ka i pet vidovi kreditni karti~ki za pravni lica, nameneti za pla} awe na delovnite tro{oci vo zemjata i vo stranstvo. Debitnite karti~ki koi gi izdava Bankata se od brendot Maestro i Visa i sè pove}e se koristat kako bezgotovinski instrument za pla}awe. Od neodamna Komercijalna banka AD Skopje zapo~na so ovozmo`uvawe na pla}awe so

debitnite karti~ki na 3, 6 ili 12 rati, bez kamata, na proda`ni mesta i so kompanii so koi Bankata }e sklu~i Dogovor. Na korisnicite na karti~ki koi gi izdava Komercijalna banka im se nudi mo`nost i da za{tedat. Za{tedata e 3% od sekoja smeka za sekoe kupuvawe napraveno vo marketite na Tediko Super, so koja bilo debitna ili kreditna karti~ka za fizi~ko ili pravno lice. Ovaa akcija se sproveduva vo site marketi na Tediko Super niz Republikata, a zapo~na od 15.03.2012 godina. Bankata izdava pove}e vidovi kreditni karti~ki od brendot Visa International i MasterCard Worldwide, no ona {to nè izdvojuva od ostanatite banki e MasterCard SP Cobranding, kobrendirana kreditna karti~ka na Komercijalna banka AD Skopje i Skopski pazar AD Skopje. Korisnicite na MasterCard SP Co-branding dobivaat mese~en bonus od 3% od vkupniot iznos na napraveni transakcii pri upotreba na karti~kata vo proda`nata mre`a na Skopski pazar AD Skopje. Dodeka od brendot na Visa International, ona po {to e prepoznatliva Bankata se Visa Gold Revolving i Visa Gold Standard karti~kite. Korisnicite na Visa Gold kreditni katri~ki dobivaat nagraden bonus od 0,6% na iznosot na mese~no ostvarenite transakcii preku uplata na udel na ime na korisnikot vo investiciskiot fond KB Publikum. Bankata nudi i {iroka lepeza na karti~ki i za pravni

lica. Edna od niv e debitnata karti~ka Visa Business Debit, so koja kompaniite imaat mo`nost da gi pla}aat delovnite tro{oci, vo zemjata i vo stranstvo, so sredstvata koi gi imaat na transakciska smetka. Uspe{nata sorabotka so Visa International e potvrdena i so faktot deka Komercijalna e edinstvena banka vo Republika Makedonija koja ja izdava delovnata kreditna karti~ka Visa Corporate nameneta za sredni i golemi kompanii. Site transakcii koi se pravat so karti~kite izdadeni od Bankata, korisnicite mo`at da gi sledat preku uslugata Internet banka i SMS bankarstvo, 24 ~asa, 7 dena vo nedelata. Gri`ata za korisnicite na karti~ki e prioritet za avtorizaciskiot centar za plate`ni karti~ki, koj raboti 24/7. Komercijalna banka AD Skopje ima i sopstven Kontakt-centar, ~ija osnovna cel e da obezbedi kontinuiran i kvaliteten prenos na informacii, plasirawe na proizvodi i uslugi od oblasta na raboteweto so naselenie, so cel da se zgolemi doverbata i lojalnosta vo sorabotkata so klientite. Osobena gri`a za Bankata pretstavuva soodvetnoto operativno opkru`uvawe koe go poddr`uva i {titi celosniot sistem za rabotewe so karti~ki. Vospostaveniot sistem e po strogo propi{ani standardi na MasterCard Worldwide i VISA International, a obezbeduva sigurna komunikacija i kontinuirano sledewe na transakciite, podatocite i personalizirawe na karti~kite. Vospostaven e i Fraud Monitoring System za pravovremeno sledewe na nevoobi~aeni aktivnosti so plate`nite karti~ki (transakcii od neaktivni smetki, pove}e transakcii vo kratok vremenski period od pove}e zemji, zgolemen broj na transakcii na poedine~en bankomat ili proda`no mesto). Bankata ima visoko stru~en kadar koj kontinuirano gi sledi site novi tehnolo{ki re{enija i iskustva so cel nivna implementacija vo Bankata. Komercijalna banka ne se gri`i samo kako najdobro i najbez-

bedno da gi potro{ite va{ite pari tuku i kako najdobro da gi za{tedite. Depozitnoto rabotewe so fizi~ki lica e edna od osnovnite aktivnosti na sekoja banka, a Komercijalna banka osobeno go neguva procesot na {tedewe na denarski i na devizni sredstva preku pro{iruvawe i razvivawe na pogolem broj {tedni proizvodi, i toa: ,,Tradicionalen {teden vlog”, koj go koristat klienti koi ednostavno sakaat da gi „zaboravat” svoite za{tedi, i obi~no se oro~eni dolgi rokovi, na edna, dve ili tri godini. Tuka e „Rentniot {teden vlog” kaj koj kamatata se presmetuva i ispla}a po istekot na eden mesec i istata mu se stava na raspolagawe na {teda~ot na negovata denarska ili devizna trasnakciska smetka. Ovoj vid oro~uvawe im pogoduva na klientite koi sakaat doplnitelni prihodi vo tekot na godinata. Mora da go spomeneme i „Otvoreniot {teden vlog” kaj koj postoi sloboda vo stavaweto i vadeweto na sredstvata vo koj bilo moment, a presmetkata i isplatata na kamatata se vr{i na krajot na sekoj kalendarski mesec, na devizna ili na denarska transakciska smetka. Vo svojata ponuda Komercijalna banka AD Skopje go ima i {tedniot proizvod za maloletni lica t.n. „Detsko otvoreno {tedewe”. Ovoj proizvod po svoite karakteristiki e identi~en so „Otvoren {teden vlog”. Poradi toa {to e namenet za najmladite klienti, Bankata ima izgotveno posebna {tedna kni{ka so grafi~ki dizajn koj soodvetstvuva na populacijata za koja e namenet i pri otvorawe na kni{kata sekoe dete dobiva prigoden podarok - {tedna kasi~ka. Pri realiziraweto na site navedeni aktivnosti, Komercijalna banka AD Skopje sekoga{ trgnuva od potrebite na gra|anite, nivnite `elbi i predlozi, i vo taa nasoka raboti na pro{iruvawe na paletata na {tedni proizvodi i uslugi so izgotvuvawe na u{te nekolku proizvodi koi naskoro }e se pojavat na bankarskiot pazar vo R.Makedonija.



banka_prilog_2012