Issuu on Google+

www.kapital.mk

REPORTA@A AMERIKANCITE GI MENUVAAT NAVIKITE NA [TIPJANI

V OVOJ BROJ VO S SPECIJALEN P PRILOG

XONSON KONTROLS GO “RAZDRMA” [TIP

S SON^EVA E ENERGIJA

INTERVJU: DENKO MALEVSKI

@ALNA I SRAMNA E MAKEDONSKATA INTELIGENCIJA IZGUBENA VO TRKA PO POZICII I PARI!

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

POBEDNICI VO KRIZA

TAJNITE NA ZEMJITE KOI RASTAT I VO KRIZA ...samo samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

BROJ 664 CENA 100 DEN.|18 JULI, 2012, SREDA|GODINA 13


www.kapital.mk

REPORTA@A AMERIKANCITE GI MENUVAAT NAVIKITE NA [TIPJANI

V OVOJ BROJ VO S SPECIJALEN P PRILOG

XONSON KONTROLS GO “RAZDRMA” [TIP

S SON^EVA E ENERGIJA

INTERVJU: DENKO MALEVSKI

@ALNA I SRAMNA E MAKEDONSKATA INTELIGENCIJA IZGUBENA VO TRKA PO POZICII I PARI!

4

biznis magazin

SODR@INA

IZDVOJUVAME

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

POBEDNICI VO KRIZA

TAJNITE NA ZEMJITE KOI RASTAT I VO KRIZA ...samo samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

BROJ 664 CENA 100 DEN.|18 JULI, 2012, SREDA|GODINA 13

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Dimitrie Tucovi} br 20, Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama i oglasi: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Gordana Mihajlovska mihajlovska@kapital.com.mk Ovlasten praven zastapnik: “Advokatsko druшtvo DE LEGE” Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Ivana Kuzmanovska

06 PORTFOLIO

KAKO JA POBEDIJA KRIZATA?

14 COVER STORY Pobednici vo kriza Tajnite na zemjite koi rastat i vo kriza

Dodeka najgolemiot del od zemjite vo regionot, Evropa i vo svetot se soo~uvaat so dilemi kako da ja pre`iveat ekonomskata kriza, so golemi padovi na izvozot, zgolemuvawe na nevrabotenosta i gubewe na rabotni mesta, so zabavuvawe na ekonomijata i recesija, nekoi zemji ednostavno se nametnuvaat kako pobednici od krizata – imaat visoki stapki na rast, niska nevrabotenost, izvozot im raste... “Kapital” analizira koja e tajnata na ekonomiite koi rastat i vo kriza?

22 INTERVJU \or|i Samandov, generalen direktor i kosopstvenik na Eko Oaza Samandov Dr`avata treba da go poddr`uva izvozot na zemjodelski proizvodi 26 REPORTA@A Amerikancite gi menuvaat navikite na шtipjani Xonson kontrols go razdrma [tip

 Str. 14

Cover Story

32 INTERVJU Denko Malevski, Prviot minister za nadvore{ni raboti i univerzitetski profesor @alna i sramna e makedonskata inteligencija izgubena vo trka po pozicii i pari! 36 MENAXER Stapici za malite biznisi Zo{to e te{ko da si pretpriema~ vo Makedonija? 39 KOLUMNA Janko Trenkoski, generalen direktor na KB Prvo penzisko dru{tvo Finansiska represija 40 INTERVJU Goran Lazarevski, vi{ sovetnik vo proektot na USAID za unapreduvawe na investiraweto i izvozot Vladata mora da go slu{a glasot na biznisot koga nosi zakoni 42 MEDIUMI Mediumskite magnati na konferencija vo San Veli, Ajdaho Politikata i ekonomijata gi zasenija mediumite i tehnologijata 46 NA RU^EK SO..... Filip Kambi, enolog i vinski konsultant Go obo`avam zadovolstvoto

14 GOLEMI YVERKI VO AJDAHO Nastanot, na koj{to mo`e da se prisustvuva samo so pokana, a se smeta za rodno mesto na mno{tvo golemi dogovori od mediumskiot i od tehnolo{kiot sektor, mediumskata konferencija vo San Veli, Ajdaho, SAD, ovaa godina pove} e se fokusira{e na predizvicite od politikata i od ekonomijata, odnosno koj }e bide noviot amerikanski pretsedatel i krizata vo Evropa, otkolku kon naj`e{kata tema koja se provlekuva dolgo vreme - potrebata da se zaraboti od digitalnite platformi.

 Str. 42

Mediumi

49 SPECIJALEN PRILOG Son~eva energija

Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. РЕГИОНАЛНИ ПАРТНЕРИ НА КАПИТАЛ

42


6 PORTFOLIO  BUSINESS SBRIEF

DEVET NOVI FABRIKI INVESTITORI ZA EDN ALKALOID SO DVE PRVI NAGRADI ZA OP[TESTVENA ODGOVORNOST

o organizacija na Centarot za institucionalen razvoj – CIRA, ovaa godina, po jubileen petti pat bea dodeleni nagradite za filantropija i za op{testvena odgovornost za 2011 godina. Alkaloid AD – Skopje osvoi prva nagrada vo dve oddelni kategorii „Odnos kon vraboteni” i „Odnos kon `ivotna sredina” Nagradata vo kategorijata „Odnos kon vraboteni” go opfati aspektot za razvoj na vrabotenite, odnosno stimulirawe ve{tini i obuka na kadarot. Drugata nagrada gi opfati aspektite: zgolemuvawe na pozitivnite vlijanija na biznis-dejstvuvaweto, za{tedata i efikasnata upotreba na prirodnite resursi i za{titata na biodiverzitetot. Vo ovaa kategorija, Alkaloid AD – Skopje aplicira{e so proektot „Sertifikat FairWild – upravuvawe so prirodnite resursi i odr`livo koristewe na lekoviti i aromati~ni rastenija”

V

 GRAFIK NA NEDELATA

VO MAJ NAJMNOGU TURISTI BILE OD TURCIJA

БROJ NA STRANSKI TURISTI VE MESEC MAJ 2012, ПО ЗЕМЈА NA PRIPADNOST NA POSETITELITE 8402

(22.5%)

Турција

12731 (-34%)

Холандија Србија 3859 (10.3%)

Грција Словенија Бугарија Германија

1190 (3.2%)

3300 (8.8%)

1299

Хрватска Останати

(3.5%)

1817 (4.9%)

1870 (-5%)

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

2872 (7.7%)

o maj godinava Makedonija brojot na turisti vo Makedonija bil 60.775, od koi{to 37.340 bile stranski, poka`uvaat podatocite na Dr`avniot zavod za statistika. Brojot na turisti vo ovoj mesec e zgolemen za 8,3%, a brojot na no}evawata za 10,4%. Brojot na doma{nite turisti e zgolemen za 7,6%, a brojot na stranskite za 8,8%. Doma{nite turisti ostvarile za 6% pove}e no}evawa, a stranskite za 14,1%. Vo prvite pet meseci zemjava ja posetile 8,6% pove} e stranski turisti, a doma{ni bile za 1,7% pove}e. Najmnogu stranski turisti do{le od Turcija, 22,5%, potoa od Holandija, 10,3% i od Srbija 8,8%. Ne{to pove}e od 40% od stranskite turisti go posetile Skopje, a naj~esto spiele vo hoteli so ~etiri yvezdi~ki.

V


BROJ 664



18/07/2012



7

www.kapital.mk

 BUSINESSBRIEF

I OD STRANSKI NA GODINA ermanskata kompanija Drekslmaer i belgiskata Vanhul se dvete novi vo nizata stranski komanii koi re{ija da investiraat vo Makedonija vo poslednite 12 meseci. Ovaa nedela po~nuvaat so izgradba na proizvodni pogoni vo Kavadarci i vo Skopje. So ovie dve novi stranski investicii brojot na stranski kompanii koi {to vo poslednata godina re{ija da gradat fabriki vo Makedonija dostigna vkupno devet. Povolnostite za stranskite investitori, promocijata na Makedonija kako zemja so najpovolna biznis klima vo regionot i ~estite roud-{oua na vladiniot ekonomski tim po~naa da davaat rezultati. Do lani edinstveni pogolemi stranski investitori vo dr`avata bea Xonson kontrols i Xonson meti, sitaucijata na teren e drasti~no promeneta. Zonata Bunarxik 1 poleka, no sigurno po~na da se polni, a se ras~istuva terenot za u{te pet-{est novi fabriki. Od ~etirite fabriki koi lani po~naa da se gradat vo ovaa zona, tri treba da zapo~nat so proizvodstvo do krajot na godinava. Vo isto vreme, se zgolemuva interesot na stranskite investitori i vo drugite zoni i gradovi. Vo Bunarxik 2, Vanhul nedelava }e zapo~ne so izgradba

G

na pogonot za proizvodstvo na avtobusi, a vo industriskata zona vo [tip, Xonson kontrols ve}e go podgotvuva terenot za izgradba na vtorata fabrika vo Makedonija. Pred mesec i polovina, germanskata kompanija Kromberg i [ubert vo Bitola po~na so izgradba na pogonot za proizvodstvo na kabli za instalacii za avtomobilskata industrija. Posleden od nizata stranski investitori koi re{ija svoite fabriki da gi gradat vo Makedonija e germanskiot proizvoditel na instalacii za avtomobilskata indiustrija Drekslmaer, ~ij pogon ve}e se gradi vo Kavadarci. Spored presmetkite, so realizacijata na investiciite vo dr`avata }e vlezat okolu 205 milioni evra ili direktno }e se vrabotat 9.300 lica. Vo uslovi na kriza i na namalena pobaruva~ka, novite fabriki }e zna~at zgolemuvawe na izvozot. So gled na toa {to fabrikite koi se gradat vo zonite, }e proizveduvaat proizvodi nameneti za stranskite pazari, benefitot koj doprva }e go po~ustvuvame vo trgovskiot bilans }e bide golem. Otvoraweto novi rabotni mesta }e pridonese za namaluvawe na stapkata na nevrabotenost, koja sega iznesuva 32%. Samo vo fabrikite koi {to }e se otvorat vo Bunarxik }e bidat otvoreni nad 900 novi rabotni mesta.

OD IPARD-SREDSTVATA POVLE^ENI SAMO 5%

d dekemvri 2009 godina dosega se objaveni {est oglasi za iskoristuvawe na parite od IPARD-programata i se potpi{ani 157 dogovori vo vkupna vrednost od 15 milioni evra, odnosno 7,5 milioni evra kofinansirawe. Me|utoa, povle~eni se samo 2,4 milioni evra od vkupno dostapnite 50 milioni evra. “Rezultatite od ovie dve godini, otkako na Makedonija & se dostapni evropskite fondovi za razvoj na zemjodelstvoto, se razo~aruva~ki, no dr`avata se dvi`i vo vistinskata nasoka. Ima mnogu tesni grla i nedostatoci vo iskoristuvawe na sredstvata kade {to e potrebna zaedni~ka akcija na site institucii za pogolema apsorpcija�, istakna @erard Kili, pretstavnik na Generalniot direktorat za zemjodelstvo i ruralen razvoj.

O

 NAJPOSETUVANITE MESTA OD TURISTI VO EVROPA apali-~ar{ija e mesto vo Evropa najmnogu poseteno od turisti, presmetal magazinot Travel and Leisure. Pokrieniot pazar vo Istanbul e pred Luvr, Diznilend i Ajfelovata

K

KAPALI-^AR[IJA, ISTANBUL

 15 milioni posetiteli godi{no

KATEDRALATA NOTR DAM, PARIZ

 13,6 milioni posetiteli godi{no

kula. Me|u najgolemite turisti~ki atrakcii vo Evropa se i dvorecot Versaj, bazilikata Sveti Marko vo Venecija, Rimskiot forum, Sinata xamija vo Istanbul... DIZNILEND, PARIZ

 10,5 milioni posetiteli godi{no

BAZILIKA SVETO SRCE, PARIZ

 10,5 milioni posetiteli godi{no


PORTFOLIO  VO FOKUS

 BROJKI:

]e imame nov direktor na dano~nata uprava i toj nema da bide partiska li~nost. ]e go birame na javen konkurs, i ako pobedi nekoja anonimna li~nost, nema sila koja }e me spre~i da ja postavam za direktor, bez ogled na politi~kite pritisoci. ]e gi ukinam nepotrebnite dr`avni agencii, a platite na dr`avnite direktori }e gi namalam.

136

milijardi dolari vlo`ile lani vo SAD 25-te najgolemi investitori vo taa zemja

65

milijardi evra planira da za{tedi {panskata vlada so namaluvawe na javnite rashodi

7,7%

}e bide prose~nata nevrabotenost vo 34-te ~lenki na OECD idnata godina

MLA\AN DINKI] VEROJATNO IDNIOT MINISTER ZA FINANSII VO SRBIJA

 TRENDOVI

KINA SO NAJMAL RAST VO POSLEDNITE TRI GODINI

ineskiot bruto-doma{en proizvod vo vtoriot kvartal od godinava porasnal za 7,6% vo odnos na istiot period lani, {to e najmala stapka na rast vo poslednite tri godini. Ottamu, za celata taa godina vtorata po golemina svetska ekonomija mo`e da zabele`i najmala stapka na rast od 1999 godina navamu. Vo prviot kvartal kineskata ekonomija porasna za 8,1%. Za da pottiknat povisoki stapki na rast, kineskata monetarna vlast posledniov mesec vo dva navrati gi namali klu~nite kamatni stapki, a ja namali i zadol`itelnata rezerva na bankite. Na toj na~in se obiduvaat da go stimuliraat kreditiraweto i rastot na ekonomijata, koj{to dokolku ne se podobri situacijata slednive meseci, godinava bi mo`el da bide i pomal od 7,5%, {to e proektiranata stapka od kineskata vlada.

K

SAMO REKLAMIRAWETO NA INTERNET SO DVOCIFRENA STAPKA NA RAST otpomognato od silniot rast vo Latinska Amerika, Bliskiot Istok i Afrika, globalnite tro{oci za reklamirawe na Internet porasnale za 12% vo prviot kvartal od godinava, poka`uva analizata na Nielsen. Vo celina, reklamiraweto bele`i rast od 3,1% vo istiot period i site segmenti bele`at porast, osven spisanijata, kade {to prihodite od reklami se namalile za 1,4% na globalno nivo. Edinstven segment so dvocifren rast na reklamiraweto e Internetot. Malku

P

iznenaduva toa {to radioto e vedna{ zad Internetot spored stapkata na porast na reklamiraweto od 7,9%. Vesnicite i televizijata bele`at rast na prihodite od reklama od 3,1% i 2,1%, respektivno.


KAPITAL MEDIA GROUP KONDITORI KO

www.kapital.mk www. www.kapital. ww.k w.kapi kapit apita ap pital. tal. al.m al. mk k

понеделник. 4 јуни 2012 пон. max. 310 C min. 130 C

вто. max. 270 C min. 130 C

sreda 02/05/ sr sreda 02/05/2012 0022/05/ 02/0 02/ 02/05 2/05 055/201 005/ /220 /20 201 012 12 сре. max. 240 C min. 90 C

МБИ 10

1.941,38

+0,48%

-0,01%

МБИД `.823,36

Извор: Македонска Берза

ОМБ

120,58

0,00%

ZDRAVI ZD D I AKTIVNI

Курсна листа на Народна банка на Македон

Од Струмица тргна за да Откупните стаса до Скопје цени на СДСМ во „работно лето“! 7 зеленчукот годинава

w www.ka www.kapital.mk w apital.mk

sreda 22 sr 22/2/2012 2/2/2012 2/2 //222///2012 2012

пониски Од најавени 400 мали до 40%! хидроцентрали струја произведуваат само 2 11 КОЈ ГИ УРИВА? 4-5

Совршенство во бизнисо нема, може само да се стремиме кон него 9

Не уште една, уште сто пресуди од Хаг не ги отвораат вратите за НАТО 6

БАНКАРСКА УНИЈА НА ПОВИДОК!? 

www.kapital.mk

...само идејата е капитал, с$ друго е пари...

член на групацијата KAPITAL MEDIA GROUP

ГРУЕВСКИ:

O

број 538 | година 3 | цена 20 ден. д | тел. 3 298 110 | факс. 3 298 111

УШТЕ

300.000

NAJPOZNATI ^OKOLADNI DESTINACII

ZA PRETSTOJNATA NATA PROLET?

“Не знам колку ќе н$ чини набавката, но ако се набавува големо количество, цената ќе биде пониска.“

ТАБЛЕТИ

СТР.

DALI D ALI TURS TURSKITE SERII VI GO “LAPNAA” TERMINOT ZA SPORTUVAWE? “LAPNAA”

KAKO SE RELAKSIRAAT I AA IRAA BIZNISMENITE VO MAKEDONIJA? OM

SO S O FIZI^KA FIZI AKTIVNOST I MASA@A M ASA@A DO SRE]NO TELO!

VO KUPOT OBVRSKI VRS I SOSTANOCI POBARAJTE MALKU ALK SLOBODNO VREME!

godi{na specijalna edicija na kapital media group

2-3

КАДЕ СЕ КУПЕНИТЕ

SKAPITE SUROVINI I SILNATA KONKURENCIJA UDRIJA PO KONDITORITE

BEZ MARKETING MARKETIN I BEZ PROMOSE CIJA TE[KO S STIGNUVA DO POTRO[UVA^!

КОГАKAKVO ИМ ТРЕБАМЕ “GORIVO” НЕ КОРИСТАТ, КОГА НАТО NI E POTREBNO НИ ТРЕБА, НИ ДРЖАТ ЛЕКЦИИ!

ПАНЧЕ КРАЛЕВ: КРАЛЕВ:

KRIZA VO KONDITORSKATA INDUSTRIJA

KAKO K AKO DO DO POGOLEM POGOLE P AZA AREN UDEL? D PAZAREN

MITOVI I ZABLUDI ZA ZDRAVATA HRANA

br.4

COVER STORY



mart 2012

www.kapital.com.mk w.kapital.com.mk

top top op

KOJ GO DRIBLA MAKEDONSKIOT FUDBAL?

TIK-TAK, TIK-TAK... KAKO SO BUXET OD NAD 6 MILIONI EVRA STAVRESKI GODI[NO, MALA GRUPA LU\E GO ODBROJUVA DO KIDNAPIRAA MAKEDONSKIOT FUDBAL I REBALANS, PAK?! IDNINATA NA GENERACII MAKEDONCI!

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

INTERVIEW

TELEKOMUNIKACII

BEZ INDUSSTRIJA NEMA MA RAZVOJ I NOVI NOV RABOTNI MESTA!

sreda 08/2/2012

NATPREVAR I KAJ USLUGITE TRIPLE PLAY

сре.

USLUGI [TO [TEDAT VREME I PARI ZA KOMPANIITE

BIZNIS-APLIKACIITE - INVESTICIJA ZA POGOLEMA PRODUKTIVNOST!

О

чет. max. 210 C min. 40 C

пет. max. 210 C min. 40 C

МБИ 10

1.963,59

-1,79% -1, -1 79%

Извор: Македонска Берза

МБИД 1.886,29 1 886 29

-0 -0, -0,32% 32%

ОМБ

121,61 121 61

-0,05% -0

ЕМУ

фото: Филип Поповски

број 506 | година 2 | цена 20 ден. | тел. 3 298 110 | факс. 3 298 111

  

BROJ 658 CENA 100 DEN.|6 JUNI, 2012, SREDA|GODINA 13

NAJKVALITETNITE BIZNIS INFORMACII OD O SEGA ^ITAJTE GI I ONLINE

СПЕЦИЈАЛЕН ПРИЛОГ НА КАПИТАЛ | БРОЈ 4 | МАРТ 2012

WWW.KAPITAL.MK

У КРЕДИТИ И МАЛИ ПРОФИТИ! 61,54 МАЛК 47 САД

$

Курсна листа на Народна банка на Маке

POSETETE NÈ NA:

ДО КОГА БАНКИТЕ ЌЕ ТЕРААТ ВАКВА ПОЛИТИКА?

WWW.KAPITAL.MK

Расте интере зза бизнисот с сселектирање преработува о отпад 10

СО БОРБАТА СО КОРУПЦИЈАТА СТАНА ТЕАТАР!

Бизнис-заедницата бара



AKO NE RASTE[, [! PROPA\A[!

БАНКИТЕ &БИЗНИСОТ

член на групацијата KAPITAL MEDIA GROUP

СТР.

sopstvenik i direktor irektor na Pekabesko

SÈ PA\A, A I PARI VE]E NEMA!

ЛЕМАН БРАДЕРС ИЗЛЕЗЕ ОД БАНКРОТ!

www.kapital.mk

...само идејата е капитал, с$ друго е пари...

SLOBODAN KUTREVSKI

KAPITAL ANALIZA:

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

ДИРЕКТОРОТ НА КОМЕРЦИЈАЛНА БАНКА, ХАРИ КОСТОВ, МУ ПИША НА БОГОВ: Гувернере, ставот Ви е непримерен! 11 Василевски, Димитров и Банките те ќе ќ мала ги намалат Исалјовски се најдобрите КАКО МАКЕДОНИЈА ите за амбасадори - ловци на инвестиции 6 %НЕ&РАЗВИВА ТУРИЗАМ?! 4-5 каматите ење? 11 штедење?!

И да е чудо, науката никогаш нема да престане да бара рационално објаснување 4-5

INTERVIEW

]E SE NUDAT NOVI SODR@INI PREKU TV-PRIEMNIKOT!

SÈ ]E SE VRTI OKOLU PAMETNITE TELEFONI!

среда

IZV I IZVOZNICI ZVOZNICI Z O ZV OZ OZN ZNICI IC I CI C

MITKO KO^OVSKI VSKI S direktor za strate{ko rate{ r planirawe vo Makst Makstil

www.kapital.mk apital.mk

ДРЖАВЕН ГАРАНТЕН ФОНД ЗА ПОЛЕСНО ДА СЕ ДОАЃА ДО РАЗВОЈНИ КРЕДИТИ

@KapitalMediaGr

godi{na specijalna edicija na kapital media group

br.4



juni 2012

www.kapital.com.mk

ЛИЛИЈА БУРУНЧУК БУРУН УК ДИРЕКТОР НА КАНЦЕЛАРИЈАТА НА СВЕТСКА БАНКА ВО МАКЕДОНИЈА ИЈА

Може да се размисли за задолжување за приоритетни инвестиции

7

KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 3298 110; FAKS. 3298 111 kontakt@kapital.mk Kapital Akademija...

NA N NAJGOLEMI A AJGOLEMI JJGGO OL LEEM MI I NA N NAJUSPE{NI A AJUSPE{NI JJUUS SP PE{ E{N NI I

Kapital @KapitalMediaGr www.kapital.mk

Kapital Media Group


10 PORTFOLIO  TRENDOVI

MORGAN STENLI

DO 2050 GODINA

SVETSKOTO ZEMJODELSKO PROIZVODSTVO MORA DA SE ZGOLEMI ZA 60%

a da se zadovolat potrebite na raste~koto naselenie, svetskoto zemjodelsko proizvodstvo do 2050 godina mora da se zgolemi za 60%, no toj rast treba da se ostvari na poodr`liv na~in, za razlika od sega, soop{ti Organizacijata na ON za hrana i zemjodelstvo (FAO) i Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD). Toa }e bide pra{awe na produktivnosta - istakna direktorot na OECD, Anhel Guri, na konferencijata za novinari vo Rim, predupreduvaj}i deka zgolemuvaweto na obrabotlivite povr{ini }e bide skromno.

Z

CENITE NA SUROVINITE ]E PRODOL@AT DA RASTAT naliti~arite na investiciskata banka Morgan Stenli vo svojot najnov vodi~ za dvi`eweto na cenata na surovinite, zaklu~uvaat deka kineskata ponuda i pobaruva~ka gi diktiraat pazarite, klimatskite nepogodi ja krevaat cenata na `itoto, a pazarite se pod pritisok i na evropskata dol`ni~ka kriza. Povrzano so golemite strukturni investicii vo Kina, analiti~arite o~ekuvaat cenata na ~elikot da porasne vo vtorata polovina od godinava. Koga stanuva zbor za surovata nafta „brent”, Morgan Stenli predviduva deka taa do krajot na godinava }e se iska~i na 125 dolari za barel, iako prose~nata cena za cela 2012 godina }e bide 105 dolari za barel. Cenite na naftata na svetskite berzi se pod vlijanie na dol`ni~kata kriza vo

A

Evropa i na globalnite pritisoci vrz najgolemite proizvoditeli na nafta. Analiti~arite velat deka ako proizvodstvoto na nafta na zemjite od OPEK prodol`i so sega{noto nivo, ponudata }e ja nadmine pobaruva~kata do krajot na godinava. Koga stanuva zbor za prirodniot gas, i natamu }e raste ponudata, a zgolemenata pobaruva~ka od industrijata kratkoro~no ne }e mo`e da fati ~ekor so rastot na neto-ponudata. Cenata na aluminiumot isto taka }e se najde pod pritisok do krajot na godinava, najmnogu poradi zgolemenite zalihi i proizvodstvo i zatoa {to cenite na ovoj metal sega se poniski od marginalniot tro{ok. Analizata na Morgan Stenli poka`uva deka prose~nata cena na eden ton aluminium ovaa godina }e iznesuva 2.300 dolari, a vo 2013 godina }e dostigne 2.400 dolari.

MORA DA BIDEME KONKURENTNI AKO SAKAME DA GO SO^UVAME PROSPERITETOT ite obidi da se bara solidarnost bez kakva bilo kontrola i uslovi nemaat {ansi kaj mene ili kaj Germanija. resursi ne se G j Germanskite G k neograni~eni i nie kako Evropa sme soo~eni so konkurencija niz celiot svet i mora da bideme konkurentni dokolku sakame da go so~uvame na{iot prosperitet”, izjavi Angela Merkel, kancelar na Germanija, vo intervju za dr`avnata germanska televizija, vo koe taa go brane{e nejziniot kurs kon krizata vo evrozonata i go povtori cvrstiot stav kon zemjite-dol`nici, kako Grcija i [panija. Germanskiot kancelar o~ekuva pra{aweto za idninata na EU da bide edna od glavnite temi i na parla-

S

mentarnite izbori vo zemjata zaka`ani za slednata godina. Spored Merkel, pra{aweto za solidarnosta so drugite zemjij ~lenki na EU gi zasega ne samo gra|anite na Germanija, tuku i vo site ostanati ~lenki na Unijata. “Od taa pri~ina, glasaweto slednata godina }e bide i za sostojbata vo Evropa i za toa kakvi o~ekuvawa imame od Evropa”, re~e Merkel. Germanskite pratenici na 19 juli na specijalna sednica }e glasaat za zgolemuvawe na pomo{ta na EU za [panija na okolu 100 milijardi evra za dokapitalizacija na tamo{nite

banki. I pokraj najavite deka odredeni pratenici od nejzinata parlamentarna grupa nema da go poddr`at predlogot, Merkel o~ekuva da dobie apsolutno mnozinstvo vo Bundestagot so pomo{ na glasovite i na opozicijata.


12 VOVEDNIK

Биљана Здравковска Стојчевска zdravkovska@kapital.com.mk

Uvozot na hrana rastel oti rastel i `ivotniot standard na gra|anite. I bidej}i Makedonija imala slobodna i otvorena pazarna ekonomija, vlasta ne mo`ela da im zabrani na gra|anite da tro{at i kupuvaat proizvodi so povisoka vrednost i pogolem kvalitet od doma{nite, dokolku tie cenele taka. Jaka izjava! Patriotska nema {to. A da bide apsurdot pogolem vo istovreme Svetska banka objavuva deka sirma{tijata dostignuva rekordni razmeri i deka duri 42% od populacijata do 35 godini se siroma{ni. Zamislete samo {to bi mu se slu~ilo, na primer, na ministerot za zemjodelstvo vo Izrael koga bi dal vakva izjava

(Ne)patriotizam inisterot za zemjodelstvo minatata nedela navistina n$ prosvetli. Na site onie koi dosega kritikuvaa deka i pokraj subvenciite vo zemjodelstvoto, uvozot na hrana postojano se zgolemuva trpelivo ni objasni deka sme vo zabluda. Deka uvozot na hrana i zemjodelskoto proizvodstvo bile dve sosema razli~ni kategorii. Demek subvenciite vo zemjodelstvoto se davale so cel da se zgolemi zemjodelskoto proizvodstvo i posebno izvozot. A uvozot na hrana bil sosema druga kategorija. Uvozot na hrana rastel oti rastel i `ivotniot standard na gra|anite. I bidej}i Makedonija imala slobodna i otvorena pazarna ekonomija, vlasta ne mo`ela da im zabrani na gra|anite da tro{at i kupuvaat proizvodi so povisoka vrednost i pogolem kvalitet od doma{nite, dokolku tie cenele taka. Jaka izjava! Patriotska nema {to. A da bide apsurdot pogolem vo istovreme Svetska banka objavuva deka sirma{tijata dostignuva rekordni razmeri i deka duri 42% od populacijata do 35 godini se siroma{ni. Toa nekako ne se poklopuva so izjavava na na{iov minister. Zamislete samo {to bi mu se slu~ilo, na primer, na ministerot za zemjodelstvo vo Izrael koga bi dal vakva izjava. Najmalku {to mo`e da napravi na{iot cenet minister za zemjodelstvo, bidej}i o~igledno }e ostane na funkcijata i po ovaa nesre}na izjava, e da pro~ita kako Izrael ja postavuva zemjodelskata politika i strategijata na subvencionirawe i zo{to Izrael e lider vo proizvodstvoto na hrana i model za mnogu zemji vo svetot. Vo Izrael, za razlika od kaj nas, vrvna ekonomska i bezbednosna cel e namaluvawe na uvozot na hrana i negova supstitucija so doma{no proizvedena hrana. Zatoa Izrael denes i pokraj nedostigot od voda i zemja proizveduva re~isi 90% od hranata koja ja tro{i. E sega gra|anite na Izrael, za razlika od gra|anite na Makedonija, cenat deka izraelskite proizvodi se so povi-

M

sok kvalitet i pogolema dodadena vrednost. Mo`ebi nekoj }e re~e deka Makedoncite ne se tolku golemi patrioti kakvi {to se mislat. No, bolnata vistina e deka makedonskite proizvodi gi ima s$ pomalku na raftovite, a i onie koi gi ima s$ pote{ko uspevaat da se nosat so konkurencijata spored cenata i kvalitetot. Toa e porazitelniot fakt koj izbegnuva da go ka`e sekoja dosega{na vlast. Vo sledniot broj na “Kapital” }e mo`ete da pro~itate podetalno kakva e situacijata na teren so proizvodstvo na makedonski proizvodi i zo{to e toa taka. No, i pokraj ovoj porazitelen fakt, treba da se te{ime deka raste zemjodelskoto proizvodstvo i izvozot na zemjodelski proizvodi, blagodarenie na subvenciite vo zemjodelstvoto. A ako se analizira malku podetalno }e se vidi deka raste proizvodstvoto i izvozot na sve`o ovo{je i zelen~uk. E pa, normalno deka posle makedonskite gra|ani }e bidat prinudeni da kupuvaat proizvodi so pogolema dodadena vrednost od uvoz. Oti nie sme u{te na nivo koga najvisoka cel ni e pove}e da proizveduvame surovi zemjodelski proizvodi. Za potoa Hrvatite i Slovencite da gi prerabotat i da ni gi prodadat so pogolema cena i dodadena vrednost. Dali navistina nikomu ne mu teknuva deka ako subvenciite se vrzat ili se dadat na postojnite ili na nekoi novi prehranbeni kapaciteti Makedonija }e po~ne da proizveduva pove}e proizvodi so dodadena vrednost i pogolem kvalitet, koi i so cena }e bidat konkurentni so uvoznite koi vo svoite zemji se i toa kako subvencionirani? Dali navistina do tamu dostignuvaat na{ite nacionalni celi vo zemjodelstvoto? Ili nekoj namerno se pravi kusogled, pa so sekakvi demago{ki merki i politiki sistematski go uni{tuva doma{noto proizvodstvo na hrana so cel pazarot lesno i evtino da im se otstapi na regionalnite uvoznici na hrana? I ednoto i drugoto se izraz na vrven nepatriotizam, kolku i da saka nekoj toa da ni go prodava kako posledica na pazarnata ekonomija.


 14 COVER COVER STORYSTORY:

POBEDNICI VO KRIZA

TAJNITE NA ZEMJI KOI RASTAT I VO K


ITE KRIZA

15  Dodeka najgolemiot del od zemjite vo regionot, Evropa i vo svetot se soo~uvaat so dilemi kako da ja pre`iveat ekonomskata kriza, so golemi padovi na izvozot, zgolemuvawe na nevrabotenosta i gubewe na rabotni mesta, so zabavuvawe na ekonomijata i recesija, nekoi zemji ednostavno se nametnuvaat kako pobednici od krizata. Tie i vo kriza prodol`uvaat da ostvaruvaat visoki stapki na ekonomski rast, imaat rast na izvozot i bez problem osvojuvaat novi pazari, imaat rekordno niska nevrabotenost, do`ivuvaat investiciski i grade`ni “bumovi” i bez problem se zadol`uvaat i tro{at, dodeka drugite se prinudeni da {tedat za da se spasat od uraganot nare~en kriza. “Kapital” analizira koja e tajnata na ekonomiite koi rastat i vo kriza? BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

odeka najgolemiot del od zemjite vo regionot, Evropa i vo svetot se soo~uvaat so dilemi kako da ja pre`iveat ekonomskata kriza, so golemi padovi na izvozot, zgolemuvawe na nevrabotenosta i gubewe na rabotni mesta, so zabavuvawe na ekonomijata i recesija, nekoi zemji ednostavno se nametnuvaat kako pobednici od krizata. Tie i vo kriza prodol`uvaat da ostvaruvaat visoki stapki na ekonomski rast, imaat rast na izvozot i bez problem osvojuvaat novi pazari, imaat rekordno niska nevrabotenost, do`ivuvaat investiciski i grade`ni „bumovi” i bez problem se zadol`uvaat i tro{at, dodeka drugite se prinudeni da {tedat za da se spasat od uraganot nare~en kriza. Voobi~aeno mnogu pove}e prostor i vreme se posvetuva za analiza na gre{kite na onie problemati~nite slu~ai, kako Grcija, Italija, [panija... No, vo mnogu pomal broj se analizite posveteni na toa zo{to nekoi zemji se dobri i vo kriza. Kina, Turcija, Brazil, Polska, Rusija, Germanija, Indija, Argentina... se samo del od zemjite koi otkako po~na svetskata kriza bele`at visoki stapki

D

na ekonomski rast. “Kapital” analizira koja e tajnata na ekonomiite koi rastat i vo kriza? Zaedni~ko za niv e {to nikoga{ ne mo`e od nivnata vlast da se slu{ne deka krizata e vinovna za nivnite lo{i rezultati. Klu~ot e {to site tie vodat aktivna ekonomska politika, za razlika od ostanatite koi ednostavno ne prezemaat ni{to i ~ekaat da bidat pogodeni od uraganot, kukaj}i i prebrojuvaj}i gi `rtvite. Po bolnoto otreznuvawe od svetskata ekonomska kriza stana jasno deka nitu edna zemja ne mo`e da pre`ivee i da odi napred kupuvaj}i tu|i proizvodi, so tu|i pari ili obezbeduvaj}i uslugi koi ~esto nemaat nikakva vrska so realnata ekonomska slika na dr`avata. Ako treba da se izvle~e edna glavna lekcija za uspe{nite ekonomski prikazni toa sigurno bi bila deka najsilni ekonomii se onie koi imaat silna i izvozno orientirana doma{na industrija. Ovie zemji ne se dvoumat dali treba da zastanat i da ja subvencioniraat doma{nata industrija za vreme na lo{ite konjunkturni ciklusi, kako {to ne se dvoumat da pravat bolni i strukturni reformi vo site sektori so cel da ja zgolemat konkurentnosta na doma{nata ekonomija. Pove}eto od niv praktikuvaat izrazen dr`aven


 16 COVER STORY BRAZIL БДП (%) раст Извоз годишна промена(%) Стапка на невработеност (%) Задолженост на државата (%) од БДП

intervencionizam vo ekonomijata, masovno investiraat vo izgradba na infrastruktura, otvoreno go pomagaat i pottiknuvaat doma{noto proizvodstvo preku evtini krediti, devalvacija na doma{nite valuti, lobiraat za novi pazari i zdelki... Eve koi ekonomii se najgolemite pobednici i vo kriza.

 TURCIJA

Turskiot premier Rexep Tair Erdogan neodamna izjavi deka negovata cel e do 2023 godina Turcija da bide me|u desette najrazvieni zemji vo svetot. Turcija denes e 15-ta najsilna ekonomija vo svetot i sedma vo Evropa so rekordno najvisok izvoz vo re~isi site zemji. Ekonomskata prerodba koja se slu~uva vo Turcija ne e voop{to slu~ajna, tuku precizno upravuvana i direktno kontrolirana tokmu od premierot Erdogan i negovata vizija za razvoj na zemjata so koja upravuva. Ako mo`e celiot ekonomski uspeh na Turcija da se svede na nekolku glavni stolbovi na koi toj se potpira{e vo izminatite 10 godini, toa bi bile slednive: cvrsta raka na vlasta vo upravuvaweto i reformiraweto na ekonomijata, diktatorsko sproveduvawe na site strukturni reformi i standardi za kvalitet i bliska sorabotka so dvete najzna~ajni me|unarodni finansiski institucii - MMF i Svetskata banka. Site svetski ekonomski analiti~ari se soglasuvaat deka turskata vlast mnogu uspe{no gi postavi strate{kite celi koi sakaat da gi postignat, ja utvrdija strategijata kako da stignat dotamu i pobaraa stranska finansiska poddr{ka. Vlezot vo EU za Erdogan zna~e{e mo}na alatka za transformirawe na ekonomijata i platforma za vklu~uvawe vo globaliziranata svetska ekonomija. Toj diktatorski im nalo`il na site kompanii i institucii da gi sprovedat bez nikakvo odlo`uvawe site potrebni reformi isto kako da se vo pregovori za vlez vo EU. Vo izminative godini Turcija implementira{e ekonomska programa koja se potpira{e na dlaboki strukturni reformi za zgolemuvawe na konkurentnosta na ekonomijata vo finansiskiot i fiskalniot sektor i vo

2010 7,53% 9,50% 6,74% 65,15%

GERMANIJA 2011 2,73% 2,92% 5,97% 66,18%

прогноза за 2012 3,02% 2,72% 6,00% 65,09%

javnata administracija. Bea otvoreni mnogu slobodni i industriski zoni vo koi ponudija konkurentni uslovi za vodewe biznis na doma{nite i na stranskite kompanii, se vovedoa brojni programi za pottiknuvawe na izvoznoto proizvodstvo preku pottiknuvawe na sozdavaweto novi izvozni proizvodi, novi tehnologii i osvojuvawe novi izvozni pazari. Vo periodot od 2002 do 2008 godina Turcija do`ivea najdolg period na kontinuiran visok ekonomski rast so prose~ni godi{ni stapki na rast od nad 6%, 7%. Inflacijata vo Turcija e ne{to poniska od 10%, a deficitot na turskata smetka e vtor po golemina vo svetot. Poradi brojnite reformi turskata ekonomija se poka`a kako mnogu otporna na svetskata ekonomska kriza. Rastot na izvozot i investiciite se najkarakteristi~nite odliki na desetgodi{niot ekonomski rast na Turcija. Investicii vo infrastrukturata vo izminatite pet godini se dvi`at okolu 20% od BDP, a izvozot sekoja godina bele`i rekordni zgolemuvawa. Depresijacijata na turskata lira e edna od merkite so koi turskata vlast go pottiknuva turskiot izvoz izminatite godini. No, lirata ne e edinstveniot mehanizam za zgolemuvawe na konkurentnosta na turskiot izvoz. Denes turskite proizvodi se soobrazeni so site svetski standardi za kvalitet i mo`at, kako so cena, taka i so kvalitet, da se natprevaruvaat na site pazari. Turskata ekonomija izminative dve godini raste{e so stapki od 9%, odnosno od 8,46%, dodeka za slednata godina MMF predvoduva rast od 2,29%. I pokraj zabavuvaweto turskata ekonomija e na silni noze vo sporedba so Evropa i najgolem del od arapskiot svet.

Na {to se dol`i otpornosta na krizata:

 “Diktatorsko” sproveduvawe na strukturnite reformi;  Investicii vo infrastrukturata;  Politika na niski danoci;  Silna dr`avna poddr{ka na doma{nite izvozni kompanii.

2010 3,56% 13,73% 7,06% 83,21%

2011 3,06% 8,25% 5,93% 81,50%

 POLSKA

POLSKA прогноза за 2012 0,61% 1,83% 5,58% 78,86%

2010 3,94% 12,08% 9,62% 54,88%

Polska e edna od retkite zemji vo Evropa koja ja pominuva dobro i dodeka drugite zemji vleguvaat vo recesija nejziniot rast ostanuva relativno visok i raste. Vo 2011 godina polskata ekonomija porasna za 4,5%, i pokraj zna~itelniot pad vo javnite tro{ewa. Se o~ekuva deka godinava polskata ekonomija }e ima zabavuvawe kako posledica na poslabata nadvore{na i vnatre{na pobaruva~ka i }e porasne za okolu 3%, {to sepak e najvisok ekonomski rast vo sporedba so site 27 zemji od Evropskata unija. Koja e tajnata na uspehot na Polska i koj lekcii mo`at da se nau~at od polskiot ekonomski model? Nekolku faktori imaat vlijanie vrz silnite preformansi na zemjata: silnite institucii, otporna struktura na ekonomijata i dobro dizajnirana ekonomska politika i merki vo vreme na kriza. Vo izminatite 20 godini BDP na Polska e zgolemen dvojno, dodeka vo Slova~ka BDP za ovoj period bil zgolemen za 70%, a vo Чe{kata Republika, Ungarija i Estonija za 45%. Edna od pri~inite za silnata ekonomija e {to polskite banki i vo vreme na kriza ostanaa profitabilni, dobro kapitalizirani i likvidni, postojano zgolemuvaj}i ja kreditnata poddr{ka i vo vreme na kriza. So ogled {to polskata ekonomija e mnogu povrzana so germanskata, dobrite ekonomski trendovi vo Germanija imaa golemo vlijanie i vrz polskata ekonomija i rastot na polskiot izvoz. U{te eden faktor koj go zgolemuva{e polskiot izvoz e postojanoto slabeewe na zlotata. No, ekspertite smetaat deka mnogu va`na uloga vo polskiot ekonomski uspeh imaat i golemiot udel na mali i sredni firmi i faktot deka golem del od rabotnata sila se pretpriema~i koi sami gi upravuvaat firmite koi gi snovale i koi se poka`aa kako mnogu otporni i fleksibilni vo krizata. Koristeweto na evropskite fondovi & pomogna na polskata vlast da gi pottikne i odr`i na visoko nivo doma{nata pobaruva~ka i investiciite. No, doma{nata pobaruva~ka se zgolemuva{e i so izgradbata na mnogu


BROJ 664



18/07/2012



COVER STORY

www.kapital.mk

RUSIJA 2011 4,35% 7,27% 9,64% 55,38%

прогноза за 2012 3,92% 9,37% 55,68% 4,01%

2010 4,30% 7,07% 7,50% 11,68%

TURCIJA 2011 4,30% 4,85% 6,50% 9,60%

krupni infrastrukturni proekti koi isto taka go pottiknuvaat ekonomskiot rast. Ona {to e isto taka tipi~no za Polska e silnata verba vo slobodnata pazarna ekonomija, pa vlasta vo izminatite godini izbegnuva da praktikuva dr`avni stimulacii za ekonomijata so cel da ja pottiknat doverbata kaj investitorite. Za taa cel be{e napravena celosna deregulacija vo ekonomijata, se privatiziraa preostanatite dr`avni kompanii, se namalija i poednostavija danocite i se otstranija site birokratski pre~ki za biznisot. So poseben zakon za pretpriemni{tvo donesen vo 2009 godina polskata vlast dramati~no go ograni~i brojot na zdravstveni, rabotni, dano~ni i bezbednosni kontroli koi mo`at da se sproveduvaat vo koja bilo firma.

прогноза за 2012 4,02% 2,62% 6,00% 8,37%

2010 9,00% 5,08% 11,88% 42,20%

KINA 2011 8,46% -1,40% 9,88% 39,43%

Na {to se dol`i otpornosta na krizata:

 golemi javni kapitalni investicii;  rast na doma{nata pobaruva~ka;  oslabuvawe na nacionalnata valuta zlota;  silnite preformansi na Germanija, koja e najgolem trgovski partner na Polska;  lekcii koi treba da se nau~at od ekonomskit uspeh na Polska.

 RUSIJA

Ruskata ekonomija izminatite dve godini raste{e so stapka od 4,3%, a godinava se o~ekuva ekonomskiot rast da bide ne{to pove}e od 4%. Iako krizata i stagnacijata neminovno }e

прогноза за 2012 4,00% / 10,32% 36,04%

2010 10,44% 28,43% 4,10% 33,53%

2011 9,23% 8,19% 4,00% 25,84%

прогноза за 2012 8,23% 6,67% 4,00% 22,03%

se odrazat vrz ruskata ekonomija, taa prodol`uva da raste so mnogu povisoki stapki sporedeno so site evropski zemji. No, za podobro da gi pre`ivee negativnite efekti od dol`ni~kata kriza, ruskata vlast neodamna napravi masovno kratewe na socijalnata pomo{, a istovremeno obezbedi fond od 30 milijardi evra od koi ako e potrebno }e obezbedi dr`avna pomo{ za bankite i kompaniite koi }e bidat najpogodeni. Istovremeno, za da ja podobri konkurentnosta na ruskiot izvoz, rubqata kontinuirano devalvira i samo vo poslednite tri meseci izgubi 13% od svojata vrednost. Okolu 50% od ruskiot buxet se polni od prihodi od izvozot na nafta i gas, od koj najgolem del odi vo evrozonata. No, zabavuvaweto na ekonomskata ak-

17 


 18 COVER STORY tivnost ja namali i cenata na naftata duri pod 90 dolari za barel, {to na ruskata vlast & sozdava problemi vo polneweto na buxetot. Ruskiot BDP vo izminatite deset godini e zgolemen dvojno. Golema zasluga za rastot na ruskata ekonomija ima i evtinoto kreditirawe, koe vo izminatava decenija e zgolemeno trojno, so {to ruskata vlast i vo vreme na kriza uspe{no go koristi ovoj instrument za pottiknuvawe na doma{nata potro{uva~ka, koja e vtor najgolem motor na ekonomijata posle izvozot. Vo prviot bran na krizata od 2008 do 2009 godina Rusija obebzedi okolu 200 milijardi evra dr`avna pomo{ za spasuvawe na pove}e banki i golemi kompanii. Ovaa dr`avna pomo{, kako i niskata zadol`enost na doma} instvata, kompaniite i dr`avata, se me|u glavnite faktori zo{to Rusija prodol`uva da ima visok ekonomski rast, dodeka pogolem del evropskite zemji se soo~uvaat so stagnacija i recesija. Momentalno nevrabotenosta vo Rusija iznesuva 6%, odnosno 5,4% vo prvata polovina od godinata, {to e na najnisko nivo vo poslednite 13 godini, {to, spored Putin, zna~i deka site proizvodni kapaciteti se iskoristeni. Ekonomijata vo prviot kvartal porasnala za duri 4,8%, blagodarenie pred s$ na rastot na doma{nata potro{uva~ka, pottiknata od kreditiraweto koe vo poslednite nekolku godini raste so godi{na stapka od 28%. Mnogu analiti~ari smetaat deka Rusija momentalno ja primenuva Kejnzijanskata teorija na pogolem dr`aven intervencionizam vo ekonomijata. Koga cenite na naftata pa|aat ruskata vlast ja zgolemuva privatnata i javnata potro{uva~ka so cel da go nadomesti padot na prihodi. No, sepak strukturnite ekonomski problemi se ~ini ostanuvaat nere{eni, kako na primer, niskata produktivnost na rabotnata sila, lo{ata infrastruktura, visokata zavisnost od izvozot na nafta i gas, korupcijata i nevladeeweto na pravoto.

Na {to se dol`i otpornosta na krizata:

 visokite izvozni ceni na naftata i surovinite;  silen dr`aven intervencionizam vo ekonomijata;  silna doma{na potro{uva~ka pottiknata so bankarski krediti;  postojana devalvacija na rubqata.

 BRAZIL

Ekonomijata na Brazil vo izminative dve godini porasna za 3,02% vo

2011 godina i 7,53% vo 2010 godina. Za godinava ekonomskiot rast e prognoziran na ne{to pove}e od 3%. Brazilskata ekonomija vo izminative nekolku godini be{e edna od svetlite to~ki i motor na svetskata ekonomija. Golemite dr`avni i javni tro{ewa i izvozot na surovini se klu~nite faktori koi go izdignaa Brazil kako {esta najgolema ekonomija vo svetot. No, brazilskata ekonomija se ~ini po~nuva za zabavuva. Padot na proda`bite i doma{nata potro{uva~ka predizvika zagri`uvawe kaj brazilskata vlast so ogled {to ekonomskiot rast na Brazil vo golem del be{e pottiknat od privatnata potro{uva~ka, koi, pak, bea pottiknati od lesnite i evtini krediti i zgolemenite plati. No, vo maj godinava iznosot na lo{ite krediti dostigna rekordno visoko nivo, {to gi prinudi bankite da go zategnat kreditiraweto. Iako Brazil e bogat so prirodni surovini, poradi zabavuvaweto na Kina i drugite nivni izvozni pazari, izvozot sigurno }e zabavi, pa vlasta razbirlivo pravi s$ za da ja pottikne doma{nata potro{uva~ka. Vlasta ja namali osnovnata kamtna stapka na rekordno niski 8%, vovedoa niza subvencii za doma{nata industrija i na nekolkupati ja namali vrednosta na doma{nata valuta. Od juli minatata godina brazilskiot real e devalviran za okolu 25%. Pokraj toa, brazilskata vlast prezede targetirani dano~ni namaluvawa za doma{nite proizvoditeli, namaluvawe na kamatnite stapki i prodol`uvawe na vremeto za vra}awe na dolgovite kon bankite na gra|anite i na firmite. I pokraj momentalnoto zabavuvawe, pove}eto analiti~ari se sigurni deka Brazil kon krajot na godinata }e se vrati na visokite stapki na ekonomski rast.

Na {to se dol`i otpornosta na krizata:

 izvoz na nafta, metali i surovini;  evtini krediti za pogolema privatna potro{uva~ka;  za{tita i subvencii na doma{nata izvozna industrija;  devalvirawe na vrednosta na doma{nata valuta real.

 KINA

Izminative dve godini kineskata ekonomija porasna za 9,23% vo 2011 i 10,44% vo 2010 godina. Kineskata vlast soop{ti deka ekonomijata vo vtoriot kvartal godinava porasnala za 7,6%, a rastot za godinava e planiran na 8%, {to e najnizok vo izminative tri

godini. So ogled deka Kina e najgolem izvozen pazar za mnogu golemi svetski kompanii, zabavuvaweto na kineskata ekonomija }e vlijae i vrz nivnite rezultati. Dodeka celiot svet se soo~uva{e so kriza Kina be{e motorot na svetskata ekonomija ostvaruvaj}i najvisoki stapki na ekonomski rast. Kako go postignuva{e toa? Pokraj toa {to Kina e vtora najgolema ekonomija i najgolem izvoznik vo svetot, Kina e najgolemo gradili{te vo svetot. Kineskata vlast vo izminative dve godini masovno grade{e infrastrukturni objekti na toj na~in pottiknuvaj} i go rastot na doma{nata ekonomija, dodeka drugite zemji se soo~uvaa so kriza. Podatocite poka`uvaat deka vo izminatite desetina godini Kina na sekoi dva meseci gradela po eden Rim. Grade`nata industrija zafa}a okolu 25% od site ekonomski aktivnosti i 15% od site rabotni mesta. Dobar del od ovoj grade`en “bum� be{e pottiknat so evtino kreditno zadol`uvawe, koe sega poka`uva znaci na zabavuvawe. Od 2009 godina dosega dr`avno kontroliranite banki imaat odobreno pove}e od iljada milijardi dolari za izgradba na infrastrukturni proekti. Neodamna Kina ja namali i osnovnata kamatna stapka na istoriski najnisko nivo so cel da go pottikne rastot na ekonomijata i da napravi seriozni deregulacii vo finansiskiot sistem. Analiti~arite smetaat deka rastot na kineskata ekonomija vo vtorata polovina godinava povtorno }e se vrati na prethodnite visoki stapki blagodarenie na olabavuvaweto na monetarata politika i deregulacijata na finansiskiot sistem {to gi prezede kineskata vlast vo izminative nekolku meseci.

Na {to se dol`i otpornosta na krizata:

 izvozot na surovini i metali;  dr`avno finansiranite infrastrukturni proekti;  pottknuvawe na doma{nite investicii;  napliv na stranski direktni investicii.

 GERMANIJA

Germanskata ekonomija e vo podobra sostojba od koga bilo. Kompaniite objavuvaat rekordni profiti, nevrabotenosta se namali na dosega najniski 7,2%, a kako {to evroto slabee taka germanskiot izvoz bele`i rekordi... Otkako po~na globalnata ekonomska kriza vo 2008 godina pa dosega Germanija e najuspe{na prikazna i najgolem dobitnik vo Evropa. Nejziniot


 20 COVER STORY proizvoden sektor prodol`uva da bide silen, a nevrabotenosta e najniska vo cela Evropa. Koja e tajnata na uspehot na Germanija? Koga pri edna neodamne{na sredba porane{niot premier na Anglija, Toni Bler, ja pra{al germanskata kancelarka Angela Merkel da mu ja otkrie tajnata kako Germanija uspeala da ostane tolku otporna na svetskata ekonomska kriza i da ostvaruva fantasti~ni ekonomski re-

zultati, Merkel mu odgovorila: “Tajnata e ednostavna. Za razlika od vas, nie s$ u{te proizveduvame proizvodi�. Navistina, Germanija vo izminatava dekada uspea da se nametne kako lider i motor na ekonomskiot razvoj na Evropskata unija. Toa, pred s$, se dol`i na izborot na Germanija svojot ekonomski razvoj da go potpre islu~ivo na industrijata i izvozot, dodeka mnogu drugi zemji odlu~ija ekonomskata idnina da ja gradat vrz raz-

vojot na uslugite i finansiskata industrija, pottiknuvaj}i ja doma{nata potro{uva~ka, duri i po cena na prezadol`uvawe na dr`avite. Va`na uloga za uspehot na Germanija imaat i inovaciite. Germanskite kompanii ne otpu{taa vraboteni za vreme na krizata, tuku naprotiv na site rabotnici im go skratija rabotnoto vreme i platite s$ dodeka ne se podobri situacijata. Germanija poseduva unikatna ekonomska struktura koja se karakterizira so silna industriska baza i silen sektor na mali i sredni pretprijatija. Germanija isto taka ima unikaten odnos na relacija vlada-privaten sektor-rabotnici. Koga krizata udri najsilno, germanskata vlast ima{e bliska sorabotka so privatniot sektor za da gi subvencionira zagrozenite rabotni mesta i prezede masivni kampawi so cel da se osigura deka rabotnicite i menaxerite se informirani za vladinite politiki. Vo 2011 godina germanskata ekonomija porasna za 3,06%, a najgolem del od rastot se dol`e{e na doma{nite investicii i privatnata potro{uva~ka, koi porasnaa za 1,5%, najvisok rast vo poslednite pet godini. Mnogu svetski analiti~ari smetaat deka ekonomskite uspesi koi denes gi `nee Germanija se dol`at na seopfatnite reformi koi gi sprovede prethodnata vlada na ~elo so Gerhard [reder so Agendata 2010 godina koja po~na da se sproveduva vo 2003 godina, a so koja se sprovedoa mnogu seopfatni i bolni reformi na pazarot na trud, bea namaleni mnogu danoci, bea namaleni socijalnite i zdavstveni tro{oci za vrabotenite, beneficiite za nevrabotenite i u{te mnogu drugi merki koi ja moderniziraa germanskata ekonomijata.

Na {to se dol`i otpornosta na krizata:

 silna izvozno-orientirana industrija;  fleksibilnost na pazarot na trudot;  subvencionirawe na doma{nata industrija i rabotnite mesta.


Zapo~nuvaj}i so proizvodstvo na zemjodelski proizvodi vo staklenici vo 2002 godina, Eko Oaza Samandov uspea za kratko vreme da stane najgolem oran`eriski proizvoditel vo dr`avata so vkupno 36 hektari pod staklo. Generalniot direktor \or|i Samandov, koj ve}e deset godini uspe{no ja vodi firmata, veli deka za da se zgolemi proizvodstvoto na zemjodelski proizvodi, a so toa i izvozot, poddr{kata na dr`avata treba pove}e da se naso~i kon izvoznicite, preku pottiknuvawe na konkurentnosta i kvalitetot na zemjodelskite proizvodi

\OR\I SAMANDOV

GENERALEN DIREKTOR I KOSOPSTVENIK NA EKO OAZA SAMANDOV

DR@AVATA TREBA DA GO PODDR@UVA IZVOZOT NA ZEMJODELSKI PROIZVODI

foto: IVANA KUZMANOVSKA

INTERVIEW  22 INTERVIEW


BROJ 664



18/07/2012



INTERVIEW

www.kapital.mk

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

o r | i Sa m a n d o v e n a j go l em oran`eriski proizvoditel vo Makedonija. Ima okolu 36 hektari pod staklo, {to e okolu 15% od vkupnite povr{ini so staklenici vo zemjava. So Samandov razgovaravme za site problemi koi gi ma~at kompaniite koi seriozno se vlezeni i se zanimavaat so zemjodelstvo, nivnite predlozi kako tie da se nadminat, za agrarnata politika koja ja vodi Makedonija, za subvenciite, uslovite na pazarot vo vreme na kriza i za u{te mnogu interesni temi od zemjodelstvoto.

\

 Eko Oaza e edna od najgolemite oran`erii vo dr`avata. So kolkav kapacitet raspolagate vo momentov i na kolkavi povr{ini se prostira proizvodstvoto?

Imame oran`erii vo Dojran, vo Vinica i vo [tip. Vo [tip poseduvame 18 hektari pod staklenici, vo Dojran 6 hektari i vo Vinica 12 hektari pod staklo, so {to sme najgolemite oran`erii vo dr`avata. Na trite lokacii imame 36 hektari pod staklenici, toa e 15% od vkupnite povr{ini na staklenici vo Makedonija. Vo dr`avata ima vkupno 240 hektari pod staklo, so toa sme edni od najgolemite oran`eriski proizvoditeli. Na otvoren prostor imame okolu 50 hektari so zemjodelski proizvodi. Pokraj toa poseduvame i ovo{ni nasadi, odnosno okolu 6 hektari so vi{ni i 27 hektari pod `itni kulturi. So oran`erisko proizvodstvo zapo~navme kako privatna firma vo 2002 godina koga gi kupivme oran`eriite vo [tip od toga{en ZIK Crvena yvezda, koja se privatizira{e i be{e objaven na licitacija nejziniot imot. Gi kupivme staklenicite so mojot partner, Oaza od [tip, a posle 90 dena od prezemaweto zapo~navme so proizvodstvo. Potoa za pr prodol`ivme da se {irime vo Dojran i vo Vinica, kade {to gi kupivme ostanatite oran`erii. Glavno proizveduvame krastavor ic ica i domati. Okolu 10% od povr{inite se zasadeni so diwi i lubenici, a imame zasadeno i piperki. Okolu 70% do 90% za od vkupnoto proizvodstvo go izvezuvame na stranskite pazari, dodeka samo 10% do 30% ostanuva za doma{niot pazar vo za zavisnost od pobaruva~kata. Izvezuvame na site regionalni pazari glavno vo Srbija, Slovenija, Crna Gora, Hrvatska, Sr vo Rusija, ovaa godina i vo Romunija, pr prethodno za Ungarija, a incidentno koga ima pobaruva~ka izvezuvame i krastavici im vo Grcija. Imame 270 vraboteni, redovno, a vklu~uvame i sezonski rabotnici koga imame potreba. Godi{no proizveduvame im od 5 do 10 milioni kilogrami zemjodelski pr proizvodi.

 Kolku doma{nite proizvodi se konkurentni na ruskiot pazar, posebno

so ogled deka so Rusija nemame Dogovor za slobodna trgovija?

Da, Makedonija nema bescarinski izvoz na ruskiot pazar, za razlika od Srbija. No, proda`bata vo golem del se odviva indirektno. Se slu~uva makedonski proizvodi da se izvezuvaat vo Srbija, a srpskiot trgovec, kako srpski proizvodi da gi izvezuva vo Rusija. I taka da mo`e da se postigne cena i da bideme konkurentni. Istoto se slu~uva i so izvozot vo Germanija, kade {to makedonskite zemjodelski proizvodi se prodavaat preku romanski trgovci. Tie pravat reeksport na makedonskite proizvodi, za da se izbegnat carinskite dava~ki koi nie bi gi platile da izvezeme na ovoj pazar i na toj na~in romanskite trgovci postignuvaat podobra cena za na{ite proizvodi.

 Minatata godina bakterijata e{erihija koli vi go uni{ti proizvodstvoto i plasmanot. Dali sega vo uslovi na zaostruvawe na krizata vo Evropa imate problem so plasman na zemjodelskite proizvodi na stranskite pazari?

Minatata godina pretrpevme ogromni {teti od bakterijata e{erihija koli. Toa be{e katastrofalno za na{eto rabotewe i nie kako kompanija imavme golema zaguba. Okolu 12 hektari imavme zasadeno so krastavici i ne mo`evme da izvezeme nitu eden kilogram krastavici. Iako Vladata predlo`i merki za pokrivawe na {tetata, toa ostana samo vetuvawe na hartija. Godinava nemame takov problem, no poradi krizata e namalena pobaruva~kata na stranskite pazari.

 Oran`eriskite proizvoditeli velat deka najgolem problem vo raboteweto im se golemite i raste~kite tro{oci za energensi, koi od godina vo godina rastat. Kako go re{avate ovoj problem?

Vo [tip i vo Dojran staklenicite gi zagrevame so mazut, koj sporedeno so zemjite od regionot e najskap, a voedno i najnekvaliteten, {to pretstavuva golem problem za nas. Neophodno e da se najde nekakvo re{enie za ova, bidej}i tro{ocite za proizvodstvo od godina vo godina se s$ pogolemi. Stavkata greewe u~estvuva do 70% vo na{ite vkupni proizvodni tro{oci. Vo Vinica sme sop-

stvenici na ~etiri geotermalni izvori na voda, koi imaat kapacitet da zagreat tri hektari pod staklenici i tuka dopolnitelno zagrevame i so mazut. Ovaa voda e golem blagodet. Site vojni {to se vodat se za izvorite na energija, posebno vo posledno vreme golem akcent se stava na koristewe obnovlivi izvori. So godini imavme problem so Carinskata uprava, koj lani se re{i. Sega imame mo`nost za 24 ~asa carinewe na site carinski premini, {to mnogu ni olesni na site izvoznici na zemjodelski proizvodi.

 Dali i kolku investirate vo koristewe obnovlivi izvori na energija so cel da gi namalite tro{ocite za proizvodstvo?

Vo ko~anskata kotlina ima geotermalna voda so kapacitet do 1.000 litri vo sekunda, no toj kapacitet e neiskoristen. Svetot zboruva za izgradba na evropski koridor za gas Ju`en potok, koj }e pominuva niz cela Evropa, a nie ne mo`eme da izgradime ni 20 kilometri krak za topla voda od [tip do Ko~ani. A toa mo`e da bide golema komparativna prednost. No, namesto Vladata da n$ pottiknuva da koristime obnovlivi izvori na energija, go pravi tokmu sprotivnoto. So odluka na Vladata od januari cenata na metar kuben geotermalna voda e zgolemena za 583%, so {to drasti~no ni se zgolemeni tro{ocite za energensi, koi i bez toa se previsoki. Nie pla}ame koncesija za koristewe na izvorot na geotermalna voda, pla}ame i za potro{en metar kuben topla voda, sme investirale i vo izvorite i vo cevkovodot i vo celata infrastruktura i nema osnova sega da se zgolemuva cenata. Nie sme i proizvoditeli, i transporteri i korisnici na termalnata voda. Vakvata politika e porazitelna za proizvoditelite.

 Kako gledate na agrarnata politika koja ja vodi Vladata, pred s$ preku subvencioniraweto i poddr{kata na zemjodelcite?

Imame agrarna strategija, no vo sekoja rabota se pravat i gre{ki, koi ne smee da se povtoruvaat. So subvenciite ne se vodi razvojna, tuku socijalna politika. Iako od godina vo godina subvenciite se zgolemuvaat, tie nemaat efekti vrz razvojot vo zemjodelstvoto. Za subvenciite da

ZEMJODELSKITE SUBVENCII IMAAT SOCIJALNA, A NE RAZVOJNA FUNKCIJA

o subvenciite ne se vodi razvojna, tuku socijalna politika. Iako od godina vo godina subvenciite se zgolemuvaat, tie nemaat efekti vrz razvojot vo zemjodelstvoto. Za subvenciite da imaat razvojna politika, smetam deka tie namesto za sitni zemjodelci, pove}e treba da se naso~at kon poddr{ka na pogolemite proizvoditeli i kombinati. Taka }e rastat i kompaniite i }e vrabotuvaat pove}e lu|e, }e mo`e da go zgolemuvaat proizvodstvoto i da go podobruvaat kvalitetot. Nie pravime improvizacii vo proizvodstvoto za da imame pomali tro{oci, a so toa imame pomalo proizvodstvo, pomal izvoz i pla}ame pomali danoci. Ako prodol`ime na ovoj na~in, uvozot na hrana kontunuirano }e raste i so toa }e se uni{ti doma{noto proizvodstvo.

S

23


 24 INTERVIEW imaat razvojna politika, smetam deka tie namesto za sitni zemjodelci, pove}e treba da se naso~at kon poddr{ka na pogolemite proizvoditeli i kombinati. Taka }e rastat i kompaniite i }e vrabotuvaat pove}e lu|e, }e mo`e da go zgolemuvaat proizvodstvoto i da go podobruvaat kvalitetot. Nie pravime improvizacii vo proizvodstvoto za da imame pomali tro{oci, a so toa imame pomalo proizvodstvo, pomal izvoz i pla} ame pomali danoci. Ako prodol`ime na ovoj na~in, uvozot na hrana kontunuirano }e raste i so toa }e se uni{ti doma{noto proizvodstvo. ]e dadam eden primer. Na eden zemjodelec-individualec }e mu gi zgolemat subvenciite i toj }e zeme pove} e pari, no nema da izveze nitu eden kilogram vo stranstvo i nema da vraboti nitu eden vraboten pove}e. Ako se zgolemat subvenciite za oran`eriskoto proizvodstvo, posebno za pogolemite proizvoditeli, tie sigurno }e investiraat vo pogolemo proizvodstvo, }e vrabotat pove}e lu|e i }e imaat pokonkurentni ceni. Subvenciite se vovedoa vo 2006 godina i toga{ iznesuvaa okolu sedum milioni evra. Nie toga{ kako oran`erii dobivme 70 iljadi denari. Deneska subvenciite se 130 milioni evra, a nie dobivame 90 iljadi denari. So ovaa politika sami si ja se~eme grankata na koja{to sedime. Ovie propusti treba da se re{avaat pobrzo

vo interes na proizvodstvoto i izvozot na zemjodelski proizvodi.

 Evropskite fondovi, preku IPARDprogramata ve}e dve ipol godini se dostapni za makedonskiot agrar, no parite mnogu bavno se iskoristuvaat. Dali vie imate mo`nost da aplicirate za ovie sredstva i dali dosega ste koristele od ovie pari?

Ne mo`eme da aplicirame za IPARD-programata, bidej}i mnogu lo{o se postaveni uslovite, odnosno ima limiti koi nie ne gi ispolnuvame. Primer za investicii vo staklenici ima ograni~uvawe. Do {est hektari ima poddr{ka, a nad {est hektari ne mo`e da aplicirame. Nie imame tri celini do {est hektari koi{to si funkcioniraat kako posebni edinici, no sepak ne mo`eme da aplicirame. Imame informacija deka }e se zgolemat limitite i na sledniot oglas koj }e go objavi Plate`nata agencija i }e mo`eme da aplicirame. Чekame na oglasot, se nadevam deka }e ni bidat odobreni sredstva koi ni se potrebni za investicii vo obnovuvawe i rekonstrukcija na toplovodot vo Vinica.

 Vo oran`eriite na Eko Oaza Samandov se proizveduvaat najgolemite piperki vo Makedonija. Kako go postignuvate ova proizvodstvo?

Proizveduvame piperka koja e dolga

VO SPECIJALEN PRILOG

MEDIA & ADVERTISING NA 25 JULI VO MAGAZINOT KAPITAL ]E ^ITATE:  Analiza na makedonskata mediumska scena – problemi, predizvici, iden razvoj!  Advertajzing kola~ot vo Makedonija od godina vo godina e se pomal! Koj se reklamira vo makedonskite mediumi? Kolku? Kade? [to sleduva?  Kako }e se razvivaat internet mediumite i internet oglasuvaweto vo Makedonija?  Kakvi se sostojbite na mediumskite scena na Balkanot?  Golemite svetski mediumi se vo faza na seriozna rekonstrukcija. Kakva e idninata na tradicionalnite mediumi?  Internet VC tradicionalni mediumi!

do 30-40 santimetri, te{ka od 300 do 500 grama i e za prv pat proizvedena vo Makedonija. Najva`no za kvalitetno proizvodstvo e kvalitetno seme. Re~isi 95% od semiwata gi uvezuvame od vrvni semenari vo svetot, pred s$ od Holandija i na toj na~in postignuvame visoki standardi. Treba na{ite semenarski instituti pove}e da se naso~at kon proizvodstvo na kvalitetni semiwa za da mo`e da se namalat na{ite tro{oci i da po~neme da proizveduvame doma.

 Golem problem kaj zemjodelskoto proizvodstvo, posebno vo vreme na berba e sezonskata rabotna sila. Dali vie imate problem i kako go re{avate?

Zakonot ne dozvoluva vrabotuvawe na sezonski rabotnici. Nie imame dogovor so otkupuva~ite, koi obezbeduvaat rabotnici koga ni se potrebni. Na primer, za berbata na cre{ite koga ni se potrebni pove} e rabotnici za kratok vremenski period, koi nie ne mo`eme site da gi vrabotime, se dogovarame so otkupuva~ot. Ako ni se potrebni rabotnici za oran`eriite za vreme na berbata vo letniot period, toga{ gi osiguruvame na tri meseci, a koga ne ni se ve}e potrebni gi odjavuvame. Mora da se re{i nekako ovoj problem, bidej}i se slu~uva vo edna nedela da treba da anga`irame i po 200-300 lu|e samo za berba na cre{ite, {to realno ne mo`eme


BROJ 664



18/07/2012



INTERVIEW

www.kapital.mk

IMAME SÈ, A NEMAME KVALITETNO ZEMJODELSKO PROIZVODSTVO

 Nekolku stranski delegacii koi{to bea vo poseta na Makedonija vidoa golem potencijal vo agrarot i najavja investicii vo zemjodelskoto proizvodstvo so cel tuka da proizveduvaa za izvoz na treti pazari. Dali smetate deka se potrebni investicii vo proizvodi so dodadena vrednost ili samo evtina surovina?

Poddr{kata na Vladata vo agrarot treba da e naso~ena pred s$ kon poddr{ka na izvozot. Makedonskite zemjodelski proizvodi sekade vo svetot se prepoznatlivi po svojot kvalitet i se barani i ceneti na svetskite pazari. Kaj nas ima najpovolni uslovi za proizvodstvo, bidej} i imame s$ {to e potrebno: zemja, voda, vozduh i sonce. Ovie ~etiri faktori se najprisutni i najizbalansirani vo Makedonija. Toa se prednosti koi gi gledaat stranskite investitori i znaat deka toa mu dava ogromen potencijal na zemjodelskoto proizvodstvo vo Makedonija. Site zemji vo svetot investiraat vo podobruvawe na uslovite za zemjodelsko proizvodstvo, pred s$ vo navodnuvawe na povr{inite, modernizirawe na mehanizacijata, oblagoroduvawe na po~vata, a nie gi imame site uslovi, no nemame kvalitetno proizvodstvo. Toa e bidej}i ne sme organizirani, nemame soodvetna poddr{ka od Vladata i nemame dobra agrarna politika, odnosno nemame cel kon koja treba da se naso~i zemjodelskoto proizvodstvo.

NA 12 SEPTEMVRI VO “KAPITAL” ^ITAJTE

SPECIJALEN PRILOG

“NOVI TEHNOLOGII ZA SOVREMENO @IVEEWE” “Kapital” vo ovoj specijalen dodatok Vi gi pretstavuva najnovite tehnolo{ki usovr{eni aparati koi sovremenoto `iveewe go podignaa na nivo na sovr{enstvo!  Analiza na pazarot - {to se nudi i {to se bara na makedonskiot pazar? Koi tehnolo{ki aparati, neophodni vo sovremenoto `iveewe, se najbarani od makedonskite potro{uva~i?  Koi se kriteriumite na makedonskiot potro{uva~ pri izborot na sovremeni tehnolo{ki aparati funkcionalnosta, energetskata efikasnost ili pak dizajnot i `elbata na kupuva~ite?  Kolkavo e vlijanieto na ve}e doka`anite brendovi so inovativni tehnologii vrz odlukata za kupuvawe?  Kolku se barani energetski efikasnite aparati na na{iot pazar i kakva e informiranosta na potro{uva~ite za “A” oznakata koja ja sodr`at ovie aparati? ZA POVE]E INFORMACII VO VRSKA SO PRILOGOT I ZA KOMERCIJALNO PRETSTAVUVAWE VO ISTIOT OBRATETE SE NA DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL prilozi@kapital.com.mk TELEFON 02 3298 110 LICA ZA KONTAKT: GORDANA MIHAJLOVSKA I BOBAN \ORGIEVSKI

da go napravime.

 Koi se va{ite planovi vo idniot period? Kako planirate da se spravite so s$ pogolemite proizvodni tro{oci, namalenata pobaruva~ka i uslovite na pazarite vo vreme na kriza?

Vo momentov sme skoncentrirani vo investicii vo geotermalna voda, odnosno ispituvawe na mo`nost za koristewe na termalna voda vo [tipskiot region. Toa ni e prioritet, so cel preku koristewe obnovlivi izvori na energija da gi namalime tro{ocite za proizvodstvo. Vr{evme ispituvawe i bu{ewe na zemji{teto, no ne najdovme golemi koli~ini topla voda. Zasega toj proces e stopiran, bidej} i se golemi tro{ocite za iskopuvawe. Planirame da investirame vo novi cevkovodi za geotermalnata voda od izvorite koi{to gi imame. Isto taka razmisluvame za son~evi kolektori, no potreben e golem kapacitet za da se great povr{inite pod staklenicite koi{to nie gi imame i toa e golema investicija, odnosno pari koi vo momentov ne sme vo mo`nost da gi obezbedime.

25 


 26 REPORTA@A REPORTA@A MENAXMENT AMERIKANCITE GI MENUVAAT NAVIKITE NA леTIPJANI

XONSON KON GO RAZDRMA


BROJ 664 18/07/2012



27 

www.kapital.mk

NTROLS [TIP

Kako {to se o~ekuva{e, vleguvaweto na amerikanskata avtomobilska kompanija vo gradot pod Isarot donese mnogu noviteti koi go menuvaat odnosot kon vrabotenite, na~inot i organizacijata na rabota, koi ve}e go razgleduvaat i po~naa da go primenuvaat i drugite kompanii vo [tip. Xonson kontrols momentalno proizveduva vo objekt koj e del od nekoga{niot gigant Makedonka, a od slednoto leto }e bide prvata fabrika koja }e po~ne so rabota vo {tipskata tehnolo{ko-industriska zona


 28 REPORTA@A  Za nekoga{niot gigant Makedonka svedo~i spomenikov, no i raspadnatite objekti

 Najgolem del od vrabotenite vo [tip rabotat vo tekstilnata industrija

PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

enite rabotat, a ma`ite odmoraat”, veli lokalniot vic, koj mnogu realno ja otslikuva momentalnata sostojba so vrabotuvawata vo [tip, eden od retkite gradovi vo zemjava koj nema seriozni problemi so nevrabotenosta. Duri 7.000 rabotnici, prete`no `eni, se vraboteni vo {eesetinata tekstilni konfekcii, koi se glavniot beleg na gradot, poznat i kako makedonski

@

380

1.400

rabotnici momentalno ima fabrikata na Xonson kontrols vo [tip, smestena vo pogonite na Makedonka

e planiraniot broj na rabotnici koi }e rabotat vo novata fabrika na Xonson kontrols vo tehnolo{kата industriska zona vo [tip

Man~ester. Ma`ite pak, poradi propa|aweto na drugite industrii, naj~esto se odlu~uvaat da bidat taksisti. Od neodamna {tipjanki, no i {tipjani dobija nova mo`nost za vrabotuvawe. Vo nekoga{niot tekstilen gigant Makedonka, koj zafa}a prostor od 17 hektari i ima

pokrien prostor od 123.000 metri kvadratni i vo koj nekoga{ bila locirana najgolemata rabotni~ka menza so kapacitet od nad 1.000 lica, so proizvodstvo zapo~na i amerikanskata avtomobilska kompanija Xonson kontrols. Promenite na podobro koi gi donese Xonson kontrols

vo [tip se vidlivi so golo oko. Prostorot vo koj momentalno e smesteno proizvodstvoto na kompanijata (koe potoa }e se seli vo novata fabrika vo tehnolo{kата industriska zona vo [tip) e vidno osve`en i obnoven vo sporedba so okolnite objekti vo Makedonka, koi ili se raspa|aat ili se iznajmeni od drugi kompanii, koi ne vlo`ile dopolnitelno vo niv. “I pokraj toa {to ovoj objekt e privremen, Xonson kontrols ima investirano zna~itelen iznos so cel obezbeduvawe soodvetni

VO [TIPSKATA TEHNOLO[KA INDUSTRISKA ZONA IMA MESTO ZA 50 FABRIKI o tehnolo{kata industriska zona vo [tip e planirano da se obezbedat uslovi za izgradba na pribli`no 50 fabriki, koi bi mo`ele da otvorat i nad 10 iljadi novi rabotni mesta. Tamu vo momentov privr{uva prvata faza od izgradbata na infrastrukturata vo zonata, koja opfa}a izgradba na glavnata soobra}ajnica vo dol`ina od 2,2 kilometri, izvedba na vodovodna instalacija, kako i izvedba na

V

atmosferska i na fekalna kanalizaciska mre`a. Voda za piewe }e se obezbedi od hidrosistemot Zletovica. Za ovaa investicija dr`avata odvoi sedum milioni evra. Vo vtorata faza }e bide izgradena elektroenergetskata gasovodna i telekomunikacska infrastruktura, za {to }e bidat investirani dopolnitelni sredstva. Do 2016 godina zonata treba da bide priklu~ena i so `elezni~ka pruga.


BROJ 664 18/07/2012



REPORTA@A

www.kapital.mk

SA[O TRIPUNOVSKI

NAUM BARZOV

IVAN ANDONOV

Momentalno rabotime intenzivno na izgradbata na novata fabrika. Celta e da se preselime vo noviot objekt kon sredinata na slednata godina.”

Vleguvaweto na Xonson kontrols vo [tip izvr{i pritisok vrz proizvoditelite vo [tip. Sega barame rabotnici od Probi{tip i od Sveti Nikole.

Doa|aweto na Xonson kontrols e dobro za site. Rabotnicite }e vidat {to e disciplina i produktivnost.

GENERALEN DIREKTOR NA XONSON KONTROLS, [TIP

MENAXER NA BARGALA

GENERALEN DIREKTOR NA ALBATROS

FINANSISKI REZULTATI NA XONSON KONTROLS VO MAKEDONIJA 70.000.000 60.000.000

61.046.273

PRIHODI (evra)

50.000.000

38.299.636

40.000.000 30.000.000 20.000.000

17.004.732

10.000.000 0 2009

2010

1.000.000 0 -1.000.000 -2.000.000 -3.000.000

547.709

PROFIT (evra) 2009

2011

2010

2011

-1.908.385 -2.501.262

uslovi za rabota. Planot e da se prenese opremata vo novata fabrika po zavr{uvaweto na proektot i potoa privremeniot objekt da ne se koristi pove}e”, veli Sa{o Tripunovski, generalen direktor na Xonson kontrols, [tip. NOVATA FABRIKA NA XONSON KONTROLS ] E STARTUVA SO RABOTA SLEDNOTO LETO Namesto vo septemvri, kako {to be{e najaveno, novata fabrika na Xonson kontrols vo tehnolo{kata industriska zona vo [tip }e po~ne so rabota za edna godina, objasnuva Tripunovski. “Momentalno rabotime intenzivno na izgradbata na novata fabrika. Celta e da se preselime vo noviot objekt kon sredinata na slednata godina”, veli Tripunovski. Od kompanijata ne sakaa da komentiraat zo{to se prolongira prvi~niot rok, koj go najavi i premierot Nikola Gruevski vo oktom-

Izvor: 200 najgolemi i najuspe{ni

20 12

milioni evra iznesuva investicijata za novata fabrika

iljadi metri kvadratni }e iznesuva povr{inata na koja }e se protega novata fabrika na Xonson kontrols

7

iljadi `iteli na [tip i okolinata rabotat vo tekstilnata industrija

60

konfekcii funkcioniraat vo [tip i vo okolinata

vri 2011 godina. Deka vo tehnolo{kata industriska zona vo [tip se podgotvuva prostorot kade {to }e se izgradi fabrikata na Xonson kontrols se uveri i ekipata na “Kapi-

KOJA E XONSON KONTROLS onson kontrols e amerikanska kompanija osnovana vo dale~nata 1885 godina, koja snabduva klienti vo pove}e od 150 zemji vo svetot so globalna proda`ba od 40,8 milijardi amerikanski dolari vo fiskalnata 2011 godina. Sedi{teto na kompanijata se nao|a vo Milvoki, SAD. Okolu 162.000 vraboteni na pove}e od 1.300 lokacii na Xonson kontrols niz svetot kreiraat kvalitetni proizvodi, uslugi i re{enija za optimizirawe na energetskata i operativnata efikasnost na zgradite, akumulatori za avtomobilskata industrija za hibridni i elektri~ni vozila, kako i enterierni sistemi za avtomobilite. Vo 2011 godina Xonson kontrols go osvoi prvoto mesto na Corporate Responsibility Magazine na listata na 100 Best Corporate Citizens. Xonson kontrols e br.67 na listata U.S. Fortune 500 i br.267 na listata Global Fortune 500”. Spored UNCTAD World Investment Report 2011, Xonson kontrols se vbrojuva me|u TOP 10 auto parts contract manufacturers, dodeka vo fiskalnata 2010 godina najgolemi klienti na kompanijata se Ford motor kompani (Ford Motor Company), Xeneral motors (General Motors-GM) i Dajmler (Daimler). Na 12 dekemvri 2007 godina zapo~na so komercijalno proizvodstvo fabrikata na Xonson kontrols Makedonija vo tehnolo{kata industriska razvojna zona Skopje 1. Investicijata iznesuva 40 milioni amerikanski dolari, dodeka brojot na vraboteni vo momentot e nad 300 i se o~ekuva da dostigne 500 do 2013 godina. Fabrikata vo TIRZ Skopje 1 proizveduva komponenti za instrument-tabli za avtomobilska industrija.

X

29 


 30 REPORTA@A MAKEDONIJA EDINSTVENA SO DVE FABRIKI NA XONSON KONTROLS

Makedonija e prva dr`ava na Balkanot vo koja Xonson kontrols e prisuten so dve investicii. Kompanijata Xonson kontrols e prva i so pogon vo tehnolo{kata industriska zona vo [tip.

tal”, koja ja poseti zonata. Poramnuvaweto na zemji{teto ve}e e zavr{eno, a zabrzano se raboti na sreduvawe na okolnata infrastruktura. Xonson kontrols [tip, koj proizveduva navlaki za avtomobili, momentalno ima 380 vraboteni. So celosnata realizacija na ovaa investicija, koja e pogolema od fabrikata na Xonson kontrols vo skopski Bunarxik, vo fabrikata }e rabotat 1.400 lica. Vo novata fabrika }e bidat vlo`eni 20 milioni evra, a taa }e se protega na 12.000 metri kvadratni. XONSON KONTROLS GI DIGNA STANDARDITE Kako {to se o~ekuva{e vleguvaweto na amerikanskata avtomobilska kompanija vo [tip donese mnogu noviteti, koi go menuvaat odnosot kon vrabotenite, na~inot i organizacijata na rabota, koi ve} e go razgleduvaat i po~naa da go primenuvaat i drugite kompanii vo [tip. “Xonson kontrols gi implementira najvisokite svetski standardi za za{tita pri rabota, gri`ej}i se za svoite vraboteni. Nie sakame na{ite vraboteni da se ~uvstvuvaat gordi {to se del od Xonson kontrols i da doa|aat na rabota so mnogu pozitivna energija. Nie ja nagraduvame lojalnosta i pla} ame kompenzacija za prekuvremena rabota”, objasnuva Tripunovski. Potvrda za razmrduvawe na pazarot vo [tip doa|a i od lokalnite biznismeni. Ivan Andonov, generalen direktor na Albatros, kompanija koja 95% od svoeto proizvodstvo na ko{uli go izvezuva na evropskite pazari, veli deka doa|aweto na Xonson kontrols e dobro za celoto {tipsko stopanstvo. Spored nego, toa e dobro za zaostruvawe na konkurencijata, no e i dobra mo`nost za rabotnicite, koi }e imaat pogolem izbor. Od ovaa kompanija nekolku lica ve}e zaminale da rabotat za Xonson kontrols. “Doa|aweto na Xonson kontrols e dobro za site. Rabotnicite }e vidat {to e disciplina i produktivnost. A toa im nedostiga”, veli Andonov. Sli~no razmisluva i menaxerot na Bargala, Naum Barzov. “Xonson kontrols n$ razmrda site. Negovoto vleguvawe vo [tip izvr{i pritisok vrz proizvoditelite. Sega barame rabotnici od Probi{tip i od Sveti Nikole”, veli Barzov.


INTERVIEW  32 INTERVIEW

DENKO MALEVSKI

MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI I UNIVERZITETSKI PROFESOR

@ALNA I SRAMNA E MAKEDONSKATA INTELIGENCIJA IZGUBEN VO TRKA PO POZICII I rviot minister za nadvore{ni raboti i univerzitetski profesor, Denko Malevski, vo intervju za “Kapital” zboruva za {tetata koja ja pravi edna specifi~na “sorta intelektualci” koi se nau~eni so godini da se dobli`uvaat do sekoja vlast za sega da ja ostavat dr`avata bez intelektualna nezavisna misla, kako kriti~ar na op{testvenite procesi. “Go ~ekaat denot koga }e pobedi poinakva politi~ka opcija za da mo`e da ka`at - pa, se razbira deka na{iot bazi~en identitet e slovenski, makedonskata politika opasna i lo{a kopija na gr~kiot nacionalizam, a so opredeleni svoi postapki vlasta ja zagrozuvala slobodata i demokratijata i rasipni~ki se odnesuvala kon narodnite pari... Za ovie temi i za celokupnata pozicija na Makedonija na me|unarodnata scena Malevski pi{uva vo negovite dve novi knigi - “Bebeto od katran” (Makedonija

P

vo me|unarodnite odnosi 1991–1993 godina) i “Politi~ki esei” vo izdanie na “Kultura - Skopje”  Gospodine Malevski, prviot G M k Vie V bevte b {ef na diplomatijata. Kako po 20 godini mo`ete da ja ocenite nadvore{nata politika? ^udno, no nema mnogu {to da se ka`e. Ako go ostavime nastrana uspehot deka steknavme nezavisnost na miren na~in, s$ se sleduva na slednoto: pred dvaeset godini, zaedno so site razumni politi~ari od Isto~na Evropa, gi postavivme strate{kite celi na na{ite nadvore{ni politiki - ~lenstvo vo NATO i vo EU. Dvaeset godini podocna Makedonija ne gi ostvari tie celi, nitu ima izgledi naskoro da stane ~lenka na ovie dva sojuzi. Zna~i, dodeka drugite isto~noevropski dr`avi ve}e odamna se del od evroatlantskite strukturi so site ekonomski i politi~ki privilegii, {to im ja obezbeduva idninata na nivnite narodi,

BLANKO–PODDR[KATA NA SDSM ZA IMETO E NESERIOZNA I SO ODMAZDNI^KI NAMERI

 Toa {to SDSM deka nudi blankopoddr{ka na toa {to bi go dogovoril Gruevski ne e konsenzus. Ne e li neseriozna ovaa pozicija na glavnata opoziciska partija, od koja, sepak, za klu~nite pra{awa se o~ekuva da ima svoj stav? Izjavata e neseriozna. Vo nea se krijat odmazni~ki nameri vizavi politi~ari na vlast koi taka lesno gi zloupotrebuvaat patriotskite ~uvstva na makedonskiot narod. Odmazdata pak, e i eden vid kompenzacija za stavot na SDSM vo prilog na kompromis koj drugata strana taka bezo~no go eksploatira za da go prika`e oponentot kako predavnik na interesite na makedonskiot narod.


foto: IVANA KUZMANOVSKA

INTERVIEW

KOGA SE RABOTI ZA MAKEDONIJA, BUGARIJA I GRCIJA SE I PARTNERI I RIVALI

NA PARI! nie sme nadvor. Ne samo {to sme nadvor, tuku go relativizirame zna~eweto da se bide del od najprivilegiranite sojuzi na ~ove{tvoto ~ove{tvoto. Vo edno od svoite posledni intervjua Vaclav Havel veli deka negovoto najgolemo ostvaruvawe e ~lenstvoto na ^e{ka vo NATO, dodeka denovive Erdogan, zagri`en za bezbednosta na svojata dr`ava, gi potsetuva ~lenkite na NATO deka vo soglasnost so ~lenot 5 od Povelbata i tie se odgovorni za odbrana na turskata granica kon Sirija. Na Makedonija pak, takvi osiguritelni polisi, kako NATO i EU, ne & se potrebni. Docnime, opasno docnime.  MNR e na udar na silna partizacija, vpro~em kako i site dr`avni institucii. No, neli ova, sepak, e ministerstvo so specifi~na te`ina i ugled? Bitkata za diplomatskiot plen ne e od v~era. Taa se vode{e i vo prvite godini od na{ata nezavisnost, a diplomatijata be{e jabolko na razdorot i vo uslovi na ednopartiska

 Premierot na Bugarija, Borisov, veli deka “Severna Makedonija� ne e ime koe e prifatlivo za niv. Zo{to Sofija se me{a vo bilateralen spor? Koga stanuva za Makedonija, Bugarija i Grcija se rivali i partneri. Partnerstvoto vo NATO i vo EU ne go poni{tuva istoriskoto rivalstvo, tuku samo go stava pod izvesna kontrola. Golemiot strav na Grcija vo vremeto na na{eto osamostojuvawe be{e deka so ogled na bliskosta na na{ite dva narodi, Bugarija }e se pro{iri na na{ata teritorija. Vo taa smisla, Grcija e sre}na so faktot deka sme posebna nacija i ne se deklarirame kako Bugari. Bugarija pak, pou~ena od sopstvenoto istorisko iskustvo, e mnogu vnimatelna vo odnos na Makedonija. Svesna e deka e sozdadena makedonska nacija, no ja poddr`uva Grcija vo debatata za antikata za{to toa go ko~i trkaloto na istorijata da prodol`ime da se dvi`ime napred. Logikata e deka ako ne se dvi`i napred, mo`ebi trkaloto na istorijata }e trgne nanazad kon zaedni~kata bugaromakedonska istorija!? Sepak, Bugarija, vrz koja golemite sili imaat pogolemo vlijanie otkolku vrz Grcija, se vozdr`uva frontalno da gi otvori temite od istorijata na na~in na koj toa go pravi ju`niot sosed. Kako {to ekonomski i politi~ki }e se stabilizira Bugarija, taka taa }e go {iri svoeto vlijanie vrz okolnite zemji i vrz Makedonija. Toa ve}e se zabele`uva vo istapite na nejzinite politi~ari. diktat diktatura. Pravoto da se imenuva nekoj na privil privilegirana pozicija, za kakva {to se smeta diplomatskata, ne ostava nitu eden polit politi~ar ramnodu{en. Osobeno ne vo edna siroma{na zemja koja ne nudi mnogu {ansi za promocija. Pritoa, ako va{ata nenavremena, neosmislena i haoti~na demokratija proizveduva politi~ari so slabi znaewa i somnitelni vrednosti, {to o~ekuvate od takvi lu|e, osven da imenuvaat lojalisti sli~ni na sebe ili polo{i od sebe. Elitizmot ve}e go nema. Nenavremenite, neosmisleni i haoti~ni prodori na demokratijata vo politi~kata sfera, no i vo drugi sferi na makedonskoto op{testvo, kakov {to be{e onoj po me|uetni~kata presmetka vo 2001 godina ili onie koi se posledica na katadnevnite vnatreetni~ki presmetki, ja urnaa pristojnosta i kvalitetot. Vakvite presmetki se karakteristi~ni za primitivni i nasilni~ki op{testva, koi ne se sposobni za dijalog za toa {to

e najdobro i za dr`avata, a ne samo za politi~arite.

NE UMEEME DA SI GO OPREDELIME MESTOTO VO MORETO NA ME\UNARODNATA SCENA, KADE [TO PLIVAAT KITOVI I SARDINI

 Spored vas, koi se top trite ili top pette klu~ni prioriteti na makedonskata nadvore{na politika vo momentov? So {to Vie sega prvo bi se zafatile da rabotite da ste povtorno prv ~ovek na MNR? Makedonija ima samo dva prioriteti – ~lenstvo vo NATO i ~lenstvo vo EU. To~ka. U{te od pred dvaeset godini smetav deka dol`nost na mojata generacija e da ja vovedeme zemjata vo evroatlantskite integracii, kako garancija za bezbednosta i prosperitetot na Makedonija. Na{ata multietni~ka demokratija ima mnogu pri-

33 


34 INTERVIEW jateli i poddr`uva~i vo Evropa i vo SAD, pa uspe{nata doma{na politika otsekoga{ bila na{a najdobra nadvore{na politika i obratno. Za {to bi se zafatil dokolku povtorno bi bil minister za nadvore{ni raboti? Za realizacija na ovie celi, sekako. No, situacijata vo Makedonija e razli~na od onaa pred dvaeset godini i pra{awe e kolku bi bil uspe{en vo novite okolnosti. Imeno, vo uslovi na mir i demokratija i nadvore{nata politika e odraz na voljata na narodot, ~ija sostojba na umot pove}e e rezultat na istoriskite frustracii i na stereotipite natalo`eni vrz negovata svest, otkolku na znaewe. Vo odnos na politi~arite koi igraat na kartata na patriotskite ~uvstva i nepravdite od minato, mojata moderna i emancipatorska politika nikoga{ nemala mnogu {ansi za uspeh. Kako avtenti~ni reprezenti na svojot narod i na negoviot um, na{ite politi~ari se pobednici na izbori, no gubitnici vo golemata igra na svetskata politika. Zo{to? Vo svojot voved kon novoto izdanie na izve{tajot za balkanskite vojni Xorx Kenan veli deka opstanokot na malite dr`avi koi nastanaa po raspa|aweto na Jugoslavija } e zavisi od toa dali }e bidat sposobni da se dimenzioniraat vo me|unarodnata politika. So nadvore{nata politika koja ja vodi Makedonija vo pogolemiot del od ovie izminati dvaeset godini se zagrozuva samiot opstanok na na{ata dr`ava. Ednostavno, nie ne umeeme da si go definirame mestoto vo moreto na svetskata politika vo koe plivaat i kitovi i sardini.  Realno, kolku ministerot za nadvore{ni raboti ima nekakva uloga vo procesot na re{avawe na sporot ili igrata, sepak, se vodi na povisoko nivo? Zavisi od ministerot i od okolnostite vo koi raboti. Vo devedesettite godini jas bev minister koj ja definira{e i ja sproveduva{e nadvore{nata politika. Denes dvete raboti se odvoeni – ministerot sproveduva nadvore{na politika koja drug mu ja definira. Zatoa toj ne go ~uvstvuva moralniot pritisok da ja zema predvid, nitu da ja ka`uva vistinata za realnostite na na{ata polo`ba vo svetskata politika na koja se izlo`eni ministri koi u~estvuvaat vo nejzinoto kreirawe. Imeno, toj ja ima komocijata da ja ignorira realnosta. Veruvam deka intimno vo sebe ovoj mlad ~ovek toa go pravi so zadovolstvo, osobeno za taka slo`eno i opasno pra{awe kako odnosite so Grcija.  [to po ^ikago? [to da prezeme makedonskata dr`ava sega? Po ^ikago – ni{to. Onie koi ja vodat makedonskata dr`ava pak, ne mo`at da prezemat ni{to do krajot na sega{niot, a ako pobedat i na narednite izbori, i do krajot na noviot mandat. No, duri i koga eden den }e se simnat od vlasta, posledicite od takanare~enata politika na antikvizacija vrz svesta na cela edna generacija mladi glasa~i }e bidat izvor na novi frustracii koi mo`e da predizvikaat ona {to najmalku ni e potrebno – identitetska kriza. Nein-

 Kako bi gi ocenile dosega{nite aktivnosti i rezultati na Nikola Poposki i na Fatmir Besimi? Ne e rabotata vo kilometra`a, tuku dali ima efekti od toa. Efekti nema, bidej}i na site im e jasno deka e potreben kompromis. Vo otsustvo na takvo re{enie, koe mora da dojde od povisokite e{aloni na vlasta, dvajcata ministri ja imaat ulogata na reli-voza~i koi gi zamenija svoite prethodnici za da mo`at sve`i i odmorni i ponatamu da vozat vo – pogre{na nasoka. Vko~anetiot izraz na licata pri javnite nastapi re~ito zboruva za sostojbata na nivniot duh. teligentnata odluka da se odi na konfrontacija so gr~kiot nacionalizam, taka {to }e se posegne po mitot na Aleksandar, koj Grcite so stoletija go neguvaat, ja ostavi dr`avata bez izlezna strategija vo sporot. Sega e so {titot ili na nego. Problemot so vodeweto me|unarodna politika e vo toa {to na {titot ne le`i politi~arot, tuku dr`avata. Mislam deka ni{to pomalku od povtorna revizija na celata na{a istorija, vo soglasnost so objektivnata istoriska vistina, nema da mo`e da n$ izvle~e od stapicata koja na dr`avata & ja postavija politi~arite, so namera nikoga{ vo mandatot na svoeto vladeewe da ne se soo~at so prete{kata odluka. I pove}e od toa: da se obidat da napravat nikoga{ nikoj da ne mo`e da go otpetla jazolot.

ME\U NAS, @IVITE MAKEDONCI I ISKOPINITE NA ALEKSANDAR, NIE MORA DA SME VO PREDNOST

 Kakvi bea poziciite na Grcija svoevremeno? Kako po~nuvaa prvite pritisoci? Grcite se ispla{ija od pojavata na noviot makedonski identitet so svoja me|unarodno priznata dr`ava na nivnite granici. Imam vpe~atok deka ne bea sigurni kolku bil uspe{en procesot na asimilacija na naselenie od raznorodno etni~ko poteklo vo gr~kiotmakedonski identitet vo egejskiot del na Makedonija. Bidej}i smetaa deka imaat avtorsko pravo na samiot zbor Makedonija, nivniot ambasador vo Belgrad u{te pred da se raspadne Jugoslavija, vo poseta kaj pretsedatelot Gligorov, insistira{e na promena na imeto na dr`avata bez zborot Makedonija. Nie toa ne mo`evme da go prifatime, bidej}i kineweto na vrskata me|u imeto na dr`avata i na{ata nacija }e gi otvore{e temite za istoriskite posegawa od okolnite dr`avi po na{ata zemja i na{ite du{i. Po eden period na lutawe, zapadnite zemji se otka`aa od Lisabonskata deklaracija i zastanaa zad nas vo barawe kompromisno re{enie so koe }e se napravi distinkcija me|u novata dr`ava i gr~kata provincija. Identitetski spor nema{e. Svesni za svojot bazi~en slovenski identitet koj izvira od na{iot jazik, a ne od genite vo na{ata krv, dominiravme vo debatite koi ni se nametnuvaa. Smetavme deka vo dene{na Evropa na demokratija i ~ovekovi prava, vo izborot me|u nas `ivite Makedonci i iskopinite od vremeto na Filip i Aleksandar nie sme vo prednost. Me|utoa, Grcite uporno rabotea na izvlekuvawe na javnata scena na makedonskiot nacionalizam, onoj koj temelite na identitetot gi nao|a vo Filip i Aleksandar. Ne slu~ajno gr~kite novinari postojano postavuvaa, za

mene edno stupidno pra{awe - dali sme nie direktnite potomci na Aleksandar - za vo eden moment da dobijat sli~en odgovor od pretsedatelot Gligorov, koj uporno go vrtat na Jutjub, imeno, deka nie sme do{le na Balkanot vo petti i vo {esti vek. Jas sum do{ol na Balkanot vo {esti vek?! Hmmm... Kako i da e. Grcite go dobija posakuvaniot nacionalizam koj posega po nivniot mit i sega razlikite se identitetski i nepomirlivi. Ona {to po~na so dve knigi za Filip i Aleksandar, za vozrasni i za deca, zavr{i so nivni dva ogromni monumenti vo centarot na na{iot glaven grad i indoktrinacija na cela edna generacija za na{eto anti~ko poteklo.  Stana li Atina porigorozna, a sporot Gordiev jazol? Ona {to moravme da go storime e da ostaneme dosledni na politikata od po~etokot na devedesettite godini, bez razlika na povedenieto na Grcite. Zad taa politika stoeja golemite sili, rakovodeni od, pove}e ili pomalku, razumni lu|e. Ne dodr`avme da gi is~ekame gr~kite nacionalisti~ki ludosti i denes nie sme tamu kade {to bea Grcite na po~etokot od devedesettite godini. N$ trese sli~na nacionalisti~ka treska koja n$ onesposobuva racionalno da razmisluvame. Vo me|uvreme pak, Grcite ja revidiraa svojata politika i se pomirija so na{eto postoewe kako narod i kako dr`ava. No, nacionalistite na dvete strani na granicata od nepostoe~kiot spor me|u dva narodi so razli~ni jazici, edniot slovenski, a drugiot gr~ki, sozdadoa tragikomi~en identitetski spor vo koj Grcite i Makedoncite se tepaat za anti~koto minato. A idninata? A NATO i EU? A bezbednosta i blagosostojbata na gra|anite i na dr`avata? Mnogu, mnogu neinteligentno od na{a strana.  Ima li nade` za skor kompromis? Dodeka samite nie Makedonci ne povedeme strate{ki dijalog so samite sebe, niz koj }e si ja dovedeme vo red istorijata vo soglasnost so istoriskata vistina za taa da stane dr`avna politika, nema re{enie na sporot so Grcija. Velam, vo soglasnost so istoriskata vistina za{to site golemi mitovi na Balkanot odamna se zafateni od drugi narodi. Vo osloboduvaweto na zarobenite umovi na lu|eto od golema pomo{ bi bila nezavisna liberalna misla, koja kako da ja nema vo Makedonija. Intelektualcite vo trka za ~est i pari ~ekaat signal od politikata, pa se beskorisni vo smisla na nekakva avangarda. Od vremeto koga vo minatoto dobivaa direktivi od edinstvenata partija, nau~ija deka e od golema li~na polza da ne se zameri{ so centrite na politi~kata mo}, tuku vnimatelno


INTERVIEW

Se se}avam deka na po~etokot od devedesettite godini, koga po~nuva{e trkata za NATO i za EU, so Peter Tomka i so Edvard Kukan, nie trojcata, pretstavnicite na dve mali dr`avi, Slova~ka i Makedonija, bevme na istata startna linija. Denes, zatoa {to Slova~ka odamna e ~lenka, Tomka e potpretsedatel na Me|unarodniot sud na pravdata vo Hag, koj odlu~uva za na{ata zemja vo sudskiot spor so ju`niot sosed; Kukan e pratenik vo Evropskiot parlament, koj pi{uva izve{tai za Makedonija, a jas sum vo Struga, vo Ezerski lozja. Taka e i so Makedonija. Nezavisno od sme{no arogantniot stav na na{ite politi~ari, na krajot od denot edinstveno va`no e dali pretstavnici na tvojata dr`ava se del od va`nite me|unarodni strukturi koi nosat va`ni odluki. da gi sledi{ i da gi poddr`uva{ nivnite potezi, ednovremeno sozdavaj}i privid na nezavisnost i rezolutnost. Paradoks e deka debata za na{eto minato i za na{ata idnina, za slobodata i demokratijata ne se o~ekuva od MANU, od univerzitetite ili od slobodni intelektualci, tuku od Gruevski, Crvenkovski, Georgievski... @alna i sramna e prikaznata za makedonskata inteligencija vo godinite koga na{ata dr`ava i na{ata nacija se bori za gol `ivot. Se povtoruva istata prikazna od godinite pred padot na ednopartiskiot sistem na krajot od osumdesettite godini, koga branej}i gi svoite privilegii, taa odbiva{e da se izjasni za su{tinskite temi od demokratijata, me|unacionalnite i me|unarodnite odnosi. Duri i koga be{e jasno deka demokratijata i pluralizmot se na dneven red vo cela Isto~na Evropa, tie, vgnezdeni vo instituciite, ~ekaa. ^ekaa i do~ekaa pod pritisok na me|unarodnite nastani i so naporot na ponekoj poedinec doma da osamne zorata na haoti~nata i nepodgotvena demokratija. Toga{ so silata na svojata brojka gi okupiraa novite demokratski institucii, povtorno zazemaj}i gi starite pozicii i osvojuvaj}i novi, so recenzii vo koi se slavi nivniot pridones za demokratskata probrazba na Makedonija. Denes, ostavaj}i go povtorno narodot na cedilo, ovaa sorta intelektualci povtorno ~eka. Go ~eka denot koga }e pobedi poinakva politi~ka opcija, za da mo`e vo odbrana na svoite privilegii da & se pridru`i i da ka`e deka se razbira deka na{iot bazi~en identitet e slovenski, deka se razbira deka makedonskata politika bila opasna i lo{a kopija

na gr~kiot nacionalizam, deka se razbira deka so opredeleni svoi postapki vlasta ja zagrozuvala slobodata i demokratijata, a so drugi rasipni~ki se odnesuvala kon narodnite pari...

ZA SPOROT MORA DA IMA EDINSTVO! MO@E DA NI SE SLU^I ME\UMAKEDONSKI SUDIR

 Stavot na makedonskata Vlada e deka na jug, prakti~ki, nema so kogo da se pregovara, deka Grcija e preokupirana so sopstvenite maki. No, i da nema problemi, Grcija ima dovolno komotna pozicija da ne pregovara. [to sega? [to mo`e da stori makedonskata politika? Zasega, ni{to. Prvo, poedincite koi ja vodat na{ata politika se sre}ni {to imaat taka silen izgovor da ne baraat re{enie. Setete se kako vo li~niot `ivot odlagame neprijatni odluki koi direktno n$ zasegaat, pa zamislete kolku sre}a predizvikuva mo`nosta eden patriot da ne stane predavnik. Vtoro, politika nesposobna za seriozen dijalog, kako na{ata, ne mo`e da stori mnogu. Spasot go gledam vo demokratski proces preku koj u~at i politi~arite i narodot, no koj e isklu~itelno baven. Za{to vo toj proces sega{nite voda~i na opoziciskite partii treba da gi zadovolat li~nite interesi za vlast, pa duri potoa nivnite raznorodni politi~ki stavovi, preku usoglasuvawe, da proizvedat novo tolkuvawe na minatoto i nova nadvore{na politika. No, prvo treba da se porazi politi~kiot protivnik, velat vo opozicijata. A {to dokolku, vo slu~aj na poraz, nacionalistite ja kidnapiraat temata i ja iznesat na ulica, predizviku-

vaj}i me|umakedonski sukob? Toa e realna opcija, zatoa {to Makedonija e edinstvenata dr`ava vo Evropa ~ii politi~ari ne smetaat deka im e dol`nost da podnesat ostavki dokolku potfrlat vo ostvaruvaweto na dvete strate{ki celi i da im otvorat pat na nekoi drugi koi se podgotveni da ja zemat taa odgovornost. Zatoa, da nema zabuna – nie sme vo golema nevolja.  Kolku licitaciite so imiwa kako Severna Makedonija, so koi se rasfrlaa Georgievski i Petkovski, im {tetat na makedonskite pozicii? ^uvstvata mi se pome{ani. Od edna strana, sekoga{ sum tvrdel deka ne treba javno da se licitira so imiwa, bidej}i toa go povreduva dostoinstvoto na narodot i deka dovolno e {to edna{ }e mora da napravime kompromis. No, toa mora da bide dobar i osmislen kompromis, oti svetskata diplomatija poznava i takvi koi toa ne se. Od druga strana, posledicite po dostoinstvoto na istiot toj narod }e bidat u{te postra{ni ako i ponatamu toj se dr`i zaroben vo edna, podolgoro~no gledano, neodr`liva status kvo pozicija, nadvor od NATO i od EU. Vo taa smisla, potrebna e hrabrost i doblest i zemawe politi~ki rizik da se ka`e ona {to go ka`aa ovie na{i politi~ari. Ako iskreno rabotime na kompromis koj }e dovede do pomiruvawe na makedonskiot i na gr~kiot narod, nema {teta od vnatre{en dijalog i nesoglasuvawa. Ako pak, prodol`ime so politikata koja ja vodime od 1993 godina - javno da sme za kompromisno re{enie, a tajno da rabotime vo sprotivna nasoka toga{ ovie izjavi se {tetni.

35 


Pretpriema~ &...

STAPICI ZA MALITE BIZNISI

ZO[TO E TE[KO DA SI PRETPRIEMA^ VO MAKEDONIJA?


BROJ 664



18/07/2012



PRETPRIEMNI[TVO

www.kapital.mk

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

e sme pretpriema~ka nacija. Treba da pominat mnogu pove}e od dvaeset godini `ivot vo kapitalizam dodeka se sozdade pretpriema~ki duh kaj nacijata. Vo me|uvreme, }e pretpo~itame nekoja sigurna rabota, za plata, ako mo`e vo dr`avna administracija u{te poubavo. Vaka nekako e ocenkata na sociolozite, psiholozite, konsultantite za razvoj na mali biznisi, samite biznismeni, pa i na site nas za razvienosta na porivot za privaten biznis kaj prose~niot Makedonec. “Kapital” celi 13 godini se trudi da go zgolemi tokmu toj poriv kaj lu|eto, da im pomogne na site onie mali i golemi biznismeni {to re{ile lebot da go vadat preku sopstveni firmi kako da bidat podobri. Ovoj pat preku dve vistinski pretpriema~ki prikazni sakame da vi uka`eme zo{to, vsu{nost, vo Makedonija e te{ko da si pretpriema~. Ne ni e namerata da gi obeshrabrime onie {to se kolebaat dali da “se osmelat”, zatoa {to toa se kosi so na{ata osnovna misija kako mediumska grupacija, tuku da im otvorime o~i na site sega{ni i na site idni mikro i mali kompanii kakvi zamki postojat na patot do uspehot vo makedonskiot biznis-ambient. ]e po~neme so primerot na Anita S., preveduva~ka so bogato iskustvo, koja dolgo vreme rabotela kako “frilenser” vo strukata, za pred pet godini da otvori firma, odnosno studio za prevodi. Veruvala vo svoeto znaewe, imala ve}e mre`a od klienti koi{to ja cenele nejzinata rabota i smetala deka preku firmata }e mo`e da si ja obezbedi posigurno svojata idnina, od onie najosnovni egzistencijalni pra{awa, kako penzisko i zdravstveno osiguruvawe, no sekako, i da zaraboti ne{to pove}e od edna prose~na plata, so toa {to }e vraboti i drugi lu|e, kako {to }e se {iri biznisot. Beskompromisno veruvala deka `ivee vo op{testvo koe nema da te kazni ako si uspe{en, odnosno }e te poddr`i ako ima{ ~esni nameri i raboti{ by the book, {to se veli. “Za `al, dr`avata e najgolemiot rabotodavec vo mnogu biznis-sektori, me|u koi i preveduvaweto. I kako {to docni so pla}aweto kaj site, docni i kaj nas, se slu~uva i po 6-8 meseci da docni naplatata. Za toa vreme firmata treba da raboti, da gi pla}a svoite obvrski. Kade e tuka va{iot kompaniski cash flow?! Koga docnat so koi bilo pla}awa kon dr`avata ili za koi bilo smetki kompaniite se kaznuvaat so kamata, a dali toa va`i i za tie {to docnat so pla}awata kon nas?”, veli Anita. Pokraj toa {to dr`avata docni so pla} awata, docnat i dobar del od klientiteprivatni kompanii, veli Anita. Taa ob-

N

 Nema{ rabotno vreme, praznicite i vikendite se samo ubav son, dava{ rabota na drugi lu|e, se gri`i{ i za nivnite problemi, tr~a{ po nabavki, tr~a{ po naplata, se pla{i{ inspekcija da ne ti “zalepi” kazna od 5.000 evra za nekoja glupava sitnica, koja ne si imal vreme nitu da ja doznae{... Na patot do uspehot na malite biznisi stojat mnogu predizvici, a “Kapital” spodeluva dve vistinski pretpriema~ki storii za ovie iskustva jasnuva deka kolku i da se trudela da go ra{iri biznisot, nikako ne uspevala da vraboti drugi lu|e, osven sebe, so polno rabotno vreme, so site pridonesi, kako {to e redot. Prihodite {to gi ostvaruva nejzinata mikrokompanija, ednostavno, ne se dovolni za da mo`e da pokrie ne{to pove}e od honorarni sorabotnici i na krajot, po site odbieni dava~ki, za nea da ostane prose~na mese~na plata od okolu 450 evra. “Ponekoga{ se pra{uvam zo{to, vsu{nost, rabotam jas? Po celata borba za nao|awe klienti, nao|awe sorabotnici, gri`a uslugata da se izvr{i kvalitetno, gri`a za naplata, gri`a da se platat site dava~ki navreme i eden kup positni i pokrupni gri`i vo vrska so biznisot koi{to ne ti davaat miren son, na krajot kako biznismen vadi{ }ar koj e ne{to nad prosekot na prose~nata plata vo dr`avata – ne ja gledam smislata na sevo ova. Lu|eto {to ne probale da vodat svoj biznis ne znaat deka toa e bukvalno, rabota 24/7, koja bara ogromni `rtvi, no zatoa, treba da obezbedi materijalna satisfakcija i `ivoten standard, koj{to e zna~itelno povisok od prose~niot. No, kaj golem broj mali biznismeni situacijata e daleku od takva”, veli Anita. Taa ne bara ne{to specijalno vo ramkite na biznis-ambientot vo dr`avava za da mo`e poslobodno da “di{e” i da go `ivee

svojot pretpriema~ki son. Bara samo da se ceni pove}e eti~nosta vo biznisot, firmite da ne si go ru{at edni na drugi biznisot preku nelojalna konkurencija i damping-ceni koi{to na krajot, na samite nim im se udiraat od glava. Isto taka, smeta deka ako ve}e ne im se pomaga nekako, toga{ neka ne im se odmaga na najmalite biznisi preku razni, navidum sitni, dava~ki, koi{to sobrani na kup~e zafa}aat ne ba{ mala stavka vo rashodite na kompaniite, apelira Anita. “Radiodifuzna taksa, firmarina i razni drugi parafiskalni prihodi, koga bi bile otstraneti kako obvrska za mikro-firmite, toa bi bila dobra motivacija za niv. I sekako, dr`avata mora da vovede poefikasen sistem za naplata na pobaruvawata, no pred s$, samata kako pla}a~ mora da bide disciplinirana za da toa go o~ekuva od drugite”, smeta Anita. VNIMATELNO SO ORTAKLAKOT Za razlika od slu~ajot na Anita, koja{to e uporna, se nadeva na podobro i veli deka ne ja zatvora firmata i pokraj seta maka da ja “dr`i glavata nad povr{inata na vodata”, vtoriot slu~aj e na sega ve}e porane{en biznismen, koj{to krena race od “privatnoto” i zamina da raboti za plata vo edna golema dobrostoe~ka firma. Ba{ go sretnav denovive, ne bev go videl podolgo vreme, i mi ka`a deka ve}e ne

37 


 38

PRETPRIEMNI[TVO e vo pretpriema~kite vodi. “Dobro, zo{to go napu{ti biznisot?”, go pra{av, znaej}i deka na vremeto rabotata dobro mu vrve{e. Zaedno so dvajca ortaci otvori firma za proizvodstvo i monta`a na plasti~ni profili ili PVC-stolarija, narodski ka`ano. Prethodno ima{e smeneto nekolku rabotni mesta, {to vo privatni, {to vo dr`avni firmi. Po~etokot, kako i kaj sekoj nov biznis, bil te`ok. Po~etniot kapital vo najgolem del go obezbedile ortacite, koi{to patem, imale i drugi biznisi, a ovoj im bil sporeden. “Ja gledav kompanijata kako raste od prviot den, od registracijata vo sud. Samiot go napraviv biznis-planot, samiot tr~av po klienti, vrabotuvav lu|e, se gri`ev za nabavkite i za isporakata. Zastapuvavme poznat svetski brend za PVC-profili, imavme kvaliteten proizvod, a se borevme so konkurencija koja rabote{e na divo, vo gara`i, podrumi. No, seto toa go izdr`avme i firmata po~na da raste”, veli Aleksandar, mojot poznanik. Kako {to po~nale da stigaat i pogolemite zdelki po~nalo da doa|a i do situacii kade {to so dr`avata trebalo da se

napravi povrat na DDV, a toa, veli Aleksandar, nikoga{ ne be{e taka mazno sprovedena “operacija”. “[tom pobaravme povrat na DDV, ete ti ja inspekcijata vedna{ }e “se nacrta” vo firma. So tek na vreme po~navme da se pla{ime i da si pobarame povrat na DDV, koj }e se rasprava cel den so inspektorite?! Ti go tro{at vremeto, a vremeto e pari, neli”, veli Aleksandar. Vo prvite godina-dve od raboteweto, insistirale na avansno pla}awe i sl., no podocna po~nale da se slu~uvaat i kompenzacii za da se zadr`at klientite, zatoa {to konkurencijata stanuvala s$ pogolema. “A kompenzacijata e od prvobitno op{testvo, {to da vi ka`am drugo. Lu|eto si trampale ko`a za drvo, sega si trampame PVC-profili za kujnski respiratori. Pa, odi sega prodadi gi respiratorite, pa }e zagubi{ na cenata, no {to }e pravi{. Ili pak, nekoj od investitorite {to gradat zgradi }e ti dadat eden stan vo zamena za golema koli~ina prozori {to }e ja montiravme. I sega jas treba da go prodadam toj stan po poniska cena zatoa {to kupuva~ot

sekoga{ }e bide somni~av kon stan {to se prodava od nekakva vtora, treta raka i normalno deka nema da saka da go plati po regularna cena. Ako e za taka, }e si odi direktno kaj investotorot na zgradata. A toj pak, mene me kritikuva zo{to go davam stanot poevtino, sum mu ja ru{el cenata?!”, gi raska`uva svoite biznismenski iskustva Aleksandar. No, vrvot {to ja prelil ~a{ata e konfliktot so negovite ortaci. Aleksandar ne mo`el pove}e da izdr`i tie da gledaat samo da si proturkaat ne{to od nivnite glavni biznisi na {teta na kompanijata, koja bila s$ {to imal toj vo `ivotot. “Po {est godini bel den da ne vidi{ i sfa}a{ deka ednostavno, nema logika ponatamu da se tera toj ortaklak. Ne uspeavme da se dogovorime za toa jas da prezemam nekoj del od biznisot i da prodol`am sam, a nemav dovolno finansiski kapacitet za da gi otkupam ma{inite, prostorot i sl. i re{iv da ja prifatam ponudata za rabota {to slu~ajno mi izleze vo toj period. Sega zarabotuvam pomalku, no glavata ne me boli, iskreno da vi ka`am”, ja zavr{i svojata pretpriema~ka storija Aleksandar.


BROJ 664



18/07/2012



KOLUMNA

www.kapital.mk

Finansiska represija

a 23 juli 2012 godina e zaka`ana plenarna sednica na Sobranieto na Republika generalen direktor na KB Makedonija za krajno glaPrvo penzisko dru{tvo sawe na Zakonot za izmena na Zakonot za zadol`itelno kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe. I pokraj site jasni poraki od stru~nata javnost, doma{na i stranska, i pokraj o~ajni~kite krikovi na lu|eto od industrijata, ekspertite, opozicijata i nekoi upateni faktori vo ovoj proces, sepak, vladeja~kata koalicija izbra da odi do kraj i da ja zadr`i {tetnata preodna odredba za prisilno prodavawe makedonski evroobvrznici vo rok do 15.01.2013 godina. Da bideme jasni, odlukata za zabrana za vlo`uvawe na doma{nite penziski fondovi vo makedonski evroobvrznici na stranski pazari e {tetna, za dr`avata i za {teda~ite. Ima nekolku silni pri~ini. Prvo, ne smee da se diskriminira, a so toa da mu se nudat nepazarni kamatni stapki na doma{niot investitor vo odnos na stranskiot. Vtoro, doma{nite penziski fondovi bea faktor koj dava stabilnost i likvidnost na na{iot dr`aven dolg vo stranstvo, a so toa i indirektno privlekuvaat pove}e stranski investitori, koi za poniska cena }e vlo`at vo istiot toj dolg. Treto, doma{nite penziski fondovi se besplatni de fakto “marketmejkeri”, t.e. partneri na dr`avniot dolg. ^etvrto, doma{nite penziski {teda~i preku investicii vo ovoj tip finansiski intrumenti vo ekot na golemata finansiska kriza vo 2009 i 2011 godina zarabotuvaa na smetka na stranskite ispla{eni {teda~i, koi prodavaa “po{to-poto”. Od druga strana, vtorata odluka za izmena na gorenavedeniot Zakon - za prisilno prodavawe na vlo`uvawata na makedonskite penziski {teda~i vo makedonskata evroobvrznica so dostasuvawe vo dekemvri 2015 godina so rok Vladata kako do 15.01.2013 godina e pove}e od {tetno. takva e golema Toa e finansiska represija! Ministrite ja obrazlo`uvaat odluzabluda preku kata kako neophodna za sigurnosta na koja sekoj gra|anin dr`avata i deka tokmu tie pari se si zamisluva deka klu~ot za stabilnosta na tekovnata smetka. Velat deka deneska `iveeme mo`e da `ivee vo golema kriza vo Evropa i deka na smetka na site sekoja dr`ava si go {titi doma{niot ostanati pazar so toa {to gi tera site doma{ni investitori da gi zadr`at parite vo Frederik Bastiat, zemjata. Krajno, insistiraat deka e francuski klasi~en filozof dobro tie pari od sopstvenite gra|ani-

Janko Trenkoski

N

{teda~i da bidat pozajmeni od strana na dr`avata so niski kamatni stapki. Sepak, so ovoj poteg makedonskiot dolg vo stranstvo stanuva poskap, zatoa {to doma{nite penziski fondovi bea edinstveni aktivni kupuva~i i prodava~i na dr`avniot dolg vo stranstvo. Taa uloga na t.n. “marketmejker” se bri{e. Zatoa, deneska dr`avata ima golem problem da se zadol`i za 6% kamatna stapka vo stranstvo, tuku mora da pla} a mnogu pove}e. Za ilustracija, od denot pred nekolku meseci, koga se najavi ovoj Zakon, cenata na makedonskiot dolg vedna{ oslabe i kamatata se zgolemi. Nie kako dr`ava stanavme porizi~ni ednostavno so stavawe na ovoj predlogzakon na masa! Zvu~i ~udno, paradoksalno, no e ~ista vistina. Zarem dojdovme do toa derexe za da go rizikuvame finansiskiot rejting na Makedonija, da pravime i najmala zaguba na privatnite penziski smetki na site nas za tolku malku efektivni pari? Za pojasna slika na soodnosot, Republika Makedonija dobiva nad edna milijarda i polovina evra vo transferi od na{ite gra|ani vo stranstvo na godi{no nivo. Parite od evroobvrznicata se legitimna i zakonska investicija na gra|anite i bez preodnata odredba } e dojdea vo Makedonija vo 2015 godina. Za ilustracija, deneska so izmenata na Zakonot na{ite za{tedi za penzija {to nosat pazarna kamatna stapka od nad 6% n$ prisiluvaat da gi razro~ime so penali i da gi prefrlime vo za{tedi doma {to nosat kamatna stapka od ne{to nad 5% vo ime na stabilnosta na dr`avata. Penalite gi napla}aat stranskite {teda~i i povisokata kamatna stapka }e ja zarabotuvaat. Krajno, reformiraniot penziski sistem e ne{to {to site nie sme go gradele vo period od 15 godini, so iljadnici ~asovi debati, pi{ani dokumenti, analizi, u~estvo na vrvni eksperti od doma i celiot svet i so poddr{ka na site parlamentarni sostavi dosega. Deneska za ovaa odluka nikoj ne be{e informiran, nitu pak konsultiran nadvor od zatvoreniot krug na nekolku lu|e na vrvot na na{ata dr`ava. Promenata na Zakonot e pove}e od seriozna, zatoa {to taa odluka go potkopuva osnovniot temel na reformiraniot penziski sistem - sigurnosta na parite za penzija. Se pra{uvam, kakva dr`ava gradime nie? Gradime li dr`ava? Vo delot na penziite, o~igledno, treba dobro i dolgo da se zapra{ame.

39


foto: IVANA KUZMANOVSKA

 40 INTERVIEW

GORAN LAZAREVSKI VI[ SOVETNIK VO PROEKTOT NA USAID ZA UNAPREDUVAWE NA INVESTIRAWETO I IZVOZOT

VLADATA MORA DA GO SLU[A GLASOT NA BIZNISOT KOGA NOSI ZAKONI IGOR GOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk or@kapital.com.mk @ p

oran Lazarevski na po{irokata javnost & stana poznat pred ~etiri godini koga od pozicijata na topmenaxer vo golema makedonska informati~ka kompanija, stana pretsedatel na nacionalnoto Koordinativno telo za op{testvena odgovornost - period koga vo Makedonija po~na poseriozno da se razgovara za toa kako javniot i privatniot sektor treba da ja odigraat svojata po{iroka op{testvena uloga. Sega e vi{ sovetnik vo proektot na USAID za unapreduvawe na investiraweto i izvozot, konkretno zadol`en za komponentata unapreduvawe na javno-privatniot dijalog. Lazarevski neodamna be{e prisuten na Konferencijata za odr`liv razvoj na Obedinetite nacii, {to se odr`a vo Rio de @aneiro, kade {to zboruva{e za toa kako

G

privatniot sektor mo`e da ima bitna uloga vo definiraweto na politikite vo delot na op{testvena odgovornost i odr`liv razvoj, preku primerot na Makedonija.  Bevte anga`iran vo podigaweto na svesta za op{testvenata odgovornost kaj makedonskiot javen i privaten sektor, sega pomagate vo podobruvaweto na dijalogot me|u ovie dva segmenti. Vo taa nasoka be{e i va{ata prezentacija na konferencijata vo Rio. Za {to konkretno zboruvavte tamu? Ako na po~etokot vo 90-tite godini poentata na samitite za odr`liv razvoj na ON be{e da se definira {to e vsu{nost toa, deset godini podocna se zboruva{e za vklu~uvawe na firmite vo aktivnstite za odr`liv razvoj i op{testvena odgovornost, fokusot na ovoj samit be{e da se odi ~ekor ponatamu, bidej}i razbirawe za konceptot ve}e postoi. Sega treba da se vklu~at malite i srednite

kompanii, za razlika od multinacionalnite korporacii koi{to porano bea edinstvenite za koi se zboruva{e pri definirawe na politikite za odr`liv razvoj. Isto taka, se zboruva{e i za definirawe na ulogata na dr`avata vo celiot ovoj koncept, koja{to se definira preku formiraweto specijalni tela, kako {to e na{iot Nacionalen sovet za odr`liv razvoj ili Koordinativnoto telo za op{testvena odgovornost, tela kakvi {to s$ u{te nemaat mnogu ponapredni dr`avi od Makedonija. Instrumentot koj nie gi izgradivme, kade {to se odviva{e javno-privatniot dijalog kako eden od prvite takvi modeli vo Evropa, se poka`a kako uspe{en i elemnti od negovata rabota jas prezentirav vo Rio. Golem broj zemji sega se interesiraat za toj model, a najnov primer e Crna Gora, koja re~isi go iskopira na{iot model. Se postavuva pra{aweto koi se slabostite vo funkcioniraweto na modelot na javno-privaten dijalog i kade treba da ima prilagoduvawa i usovr{uvawa.  Koi slabosti gi identifikuvavte vo odvivaweto na dijalogot me|u privatniot sektor, Vladata, nevladinite organizacii, akademskata zaednica i ostanatite zasegnati strani vo javnoprivatniot dijalog vo Makedonija? Koga se zboruva za dijalogot me|u javniot i privatniot sektor, naj~esto postoi edno ubeduvawe deka privatniot sektor e toj {to e fleksibilen, brz, sekoga{ to~no znae {to saka, dodeka javniot sektor po definicija e poinerten, komunikacijata te{ko funkcionira, itn. Moeto iskustvo, kako vo privatna kompanija, taka i kako pretsedatel na nacionalnoto Koordinativno telo za korporativna op{testvena o d go v o r n o s t, ko j a { to patem, kako problematika e sostaven del od javnoprivatniot dijalog (JPD vo ponatamo{niot tekst), mi dade mo`nost da gi sogledam rabotite i od dvete strani i da izlezam od kli{eto deka site se nespremni za dijalog. Jas nemam tuku mislam deka pogolem takov vpe~atok, vpe~ problem e kapacitetot za vodewe dijalog, otkolku spremnosta za vodewe dijalog. Ona {to naj~esto fali vo dijalozite e postavuvaweto na ostvarlivi barawa, zatoa {to, kako i vo sekoj biznis, ako postavite te{ko ostvarlivi celi, site vedna{ }e krenat race. Principot na mali ~ekori e podobar i se obiduvame na komorite, Vladata i site zasegnati strani vo ovoj proces, da im pomogneme na toj na~in da gi postavuvaat rabotite, da si postavime kratkoro~ni, izvodlivi celi, a za strate{kite celi, se razbira, postojat drugi formi.  Koi }e bidat glavnite promeni vo funkcioniraweto na javno-privatniot dijalog, {to }e bidat poddr`ani od proektot na USAID? Klu~nata poenta na na{iot anga`man e prvo kvalitetno da se izgradat odr`livi instrumenti za JPD, a toa se pred s$, Ekonomsko-


BROJ 664



18/07/2012



 Goran Lazarevski priINTERVIEW planirawe na aktivnosti za javnoprivaten dijalog vo sorabotka so stopanskite komori

www.kapital.mk

socijalniot sovet (ESS) i Nacionalniot sovet za pretpriemni{tvo i konkurentnost (NSPK) kako klu~ni instanci, isto taka, da se razvijat kapacitetite na stopanskite komori, Vladata i nevladiniot sektor. Pred dva meseci se odr`a osnova~ka sredba na uslovno re~eno noviot NSPK, koj{to kako institucija ve}e postoi, no sega }e imame eden nov model, kade {to }e ima pomalku ~lenovi, u~estvoto na Vladata }e bide namaleno, a pogolema uloga dobivaat komorite.  [to konkretno }e zna~i toa na teren? Dali Vladata pove}e }e gi slu{a predlozite na privatniot sektor okolu aktuelnata zakonska problematika, na primer? To~no, poentata e Vladata pove}e da gi slu{a predlozite na privatniot sektor i ostanatite zasegnati strani, i pove}e da raboti na nivna implementacija, otkolku da bide sogovornik. Vo tekot na letoto treba da po~ne so rabota reformira-niot NSPK, za od septemvri da se po~ne operativno da se razgleduvaat konkretni predlog-merki i politiki {to }e doa|aat od komorite i drugi subjekti. Nie kako proekt, zaedno so ~etirite komori – Stopanskata komora na Makedonija, Sojuzot na stopanski komori, Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija i Komorata za informati~ko-komunikaciska tehnologija (MASIT) – rabotevme izminatava godina na jaknewe na nivniot kapacitet za definirawe predlog-merki i politiki. Nezavisno koja tema e, dali e toa industrija, agrobiznis ili softverska industrija, definiraweto na politikite e eden vid zanaet.  Na koj na~in im pomognavte na stopanskite komori da go zasilat svojot kapacitet za predlagawe merki i politiki do Vladata? Od sekoja komora zemavme po eden-dvajca lu|e koi{to se obu~uvaa od strana na eksperti za toa kako se definiraat predlogmerki i politiki. Smetame deka najdobro se u~i preku konkreten anga`man, pa zatoa sekoj si odbra tema {to najmnogu ja zasega negovata komora, i zaedno so na{ite eksperti posetuvaa firmi, vodea razgovori, pravea statisti~ki anlizi... Toa e eden proces {to profesionalcite vo komorite mora da go sovladaat, i so obukata dobivme mnogu dobri efekti. Dobivme ~etiri predlogpolitiki za re{avawe na problemi vo konkretni oblasti {to go zasegaat biznisot, koi do septemvri }e pominat niz javna debata, odnosno ~lenstvoto na komorite } e diskutira za niv, za potoa na sednicata na NSPK nie da bideme vo mo`nost da gi prezentirame kako finalni predlozi od komorite, a Vladata }e gi zeme na razgleduvawe. Potoa na Vladata }e ostane da odlu~i dali mo`e ili ne mo`e da gi sproveduva. Komorite ja zavr{ile svojata rabota, so toa {to stavile jasno definiran predlog na masa.

SO ENER BIZNISOT POZNA^AJNO ]E SE VKLU^I VO DONESUVAWETO ZAKONI

 [to stana so portalot ENER koj{to

 So promenite {to gi pravime vo funkcioniraweto na Nacionalniot sovet za konkurentnost i pretpriemni{tvo, kako i so usovr{uvaweto na veb-portalot na Ednstveniot nacionalen registar na propisi, naskoro o~ekuvame mnogu pogolema vklu~enost na privatniot sektor vo kreiraweto na zakonskite regulativi {to go zasegaat treba{e da ovozmo`i biznis-sektorot da u~estvuva vo podgotvuvaweto na zakonskite regulativi? Prvi~no se fokusiravme na predlog-politikite, a vtorata faza e da gi vklu~ime komorite aktivno vo rabotata na NSPK, {to n$ doveduva do tretata faza, a toa e u~estvo na privatniot sektor vo donesuvaweto na regulativata, preku t.n. ENER – Edinstven nacionalen registar na propisi. Toa e veb-portal {to postoi tri godini, no dosega nema{e soodvetna primena. Poentata na toj portal {to go podgotvi Ministerstvoto za informati~ko op{testvo e zakonskite re{enija {to gi podgotvuva Vladata, da gi stavi na nego za javna debata, odnosno vo rok od 15 do 60 dena pred da vleze vo sobraniska procedura, da se priberat {to pove}e mislewa od biznis-zaednicata i na toj na~in da se ostvari dijalog me|u partnerite. Dosega ENER ne be{e uspe{no primenet, me|u drugoto, i zatoa {to Makedonija nosi golem broj zakoni vo nasoka na evrointegraciite, i eden od objektivnite problemi bea rokovite da se postavi toj zakon vo sistemot i za nego da se debatira. Drug problem be{e i podgotvenosta na privatniot sektor da se vklu~i vo tie debati. Nie zaedno so Ministerstvoto za informati~ko op{testvo, vo ramki na regulatornata gilotina podgotvivme usovr{eno softversko re{enie na ENER, so koe{to toj }e stane poednostaven za koristewe. Vladata pak, od svoja strana, donese kodeks, prira~nici, pravila i sl., za vklu~uvawe na javnosta vo procesot na nosewe zakoni. Tie se mo{ne precizni i striktni, so cel zakonite i navistina da bidat objavuvani, da se dava dovolen rok za debatirawe, a so stopanskite komori rabotime da stanat aktivni u~esnici vo toj proces. Odr`livosta na ovoj sistem

}e zavisi od toa kolku sekoja strana }e se pridr`uva do ona {to go vetila: ako Vladata navreme gi objavuva zakonite na ENER, ako komorite gi ~itaat i davaat svoi zabele{ki, toga{ celiot proces }e ima smisla.  Kako Vladata vsu{nost }e se obvrze deka }e gi slu{a zabele{kite na privatniot sektor? Dosega komorite postojano se `alea deka mnogu zakoni {to go zasegaat nivnoto rabotewe, se nosat bez da bidat konsultirani. Koja e garancijata deka so ENER toa navistina }e se promeni? Ne samo ENER, tuku celiot javno-privaten dijalog mo`e da funkcionira samo dokolku zasegnatite strani navistina go sakaat toa. Ne postoi klasi~na merka, vo smisla na norma i sl., so koja, koja bilo od stranite vo dijalogot }e se pridr`uva kon ona {to go vetila. Me|utoa, ona {to ENER }e go obezbedi so noviot softver e dobra detalna statistika: kolku zakoni se objaveni, za koj zakon kolku komentari se dobieni i se razbira, zada~a na komorite }e bide da napravat analiza na sekoj zakon {to niv gi tangira i da ka`at: za ovoj zakon ima{e 80 komentari, od koi dva se prifateni, na primer. Toa se ve}e merlivi parametri koi vo golema mera go stesnuvaat prostorot za pau{alni tvrdewa i edna forma na pritisok so koj se meri efikasnosta na site, ne samo na Vladata. Zatoa {to, ako ima zakon za koj{to nitu edna komora ne dala mislewe, ili pak 1-2 dale, drugite ne, toga{ ~lenkite }e gi povikaat na odgovornost rakovodstvata i }e gi pra{aat kako e mo`no zakon koj e lo{ za niv, da pomine. Zna~i, ENER }e formria ambient na pozitiven pritisok vrz site u~esnici i ako nekoj ne u~estvuva aktivno, }e se znae koj i zo{to.

41 


 42

MEDIUMI  Gradona~alnikot na Wujork i sopstvenik na medumskata korporacija Blumberg vo San Veli najavi deka e mo`no vo idnina da investira vo nekoj nov pe~aten medium.

 Kompleksot San Veli vo Ajdaho e tradicionalnoto mesto za “kampuvawe” na mediumskite magnati vo ova vreme od godinata

MEDIUMSKITE MAGNATI NA KONFERENCI

POLITIKATA I EKON ZASENIJA MEDIUMIT

 Nastanot, na koj{to mo`e da se prisustvuva samo so pokana, a se smeta za rodno mesto na mno{tvo golemi dogovori od mediumskiot i od tehnolo{kiot sektor, mediumskata konferencija vo San Veli, ovaa godina pove} e se fokusira{e na predizvicite od politikata i od ekonomijata, kako noviot amerikanski pretsedatel i krizata vo Evropa, otkolku kon naj`e{kata tema koja se provlekuva dolgo vreme potrebata da se zaraboti od digitalnite platformi

VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

e}e trieset godini po red vo ova vreme od godinata poznatite milioneri i milijarderi koi svoite bogatstva gi sozdavaat od mediumskiot biznis, zabavata, tehnologijata, no i od politikata se sobiraat vo San Veli, Ajdaho, na mediumskata konferencija organizirana od privatnata investiciska ku}a Alen end kompani (Allen & Co). Minatata nedela o~ite na svetskata mediumska javnost bea vpereni vo resortot San Veli, bidej}i tamu se sretnaa mediumskite faci i izvr{ni direktori kako Voren Bafet, Rupert Murdok, Bil Gejts, Opra Vinfri, Mark Zakerberg (Fejsbuk), Tim Kuk (Epl), Robert Ajger (Volt Dizni), Erik [mit (Gugl), Xef Bezos (Amazon). Interesno e toa {to ovaa godina be{e zgolemen brojot na politi~ki pretstavnici na konferencijata, a me|u niv be{e i premierot na Italija, Mario Monti, kako i kralskoto semejstvo na Jordan. Faktot {to ovie faci se na isto mesto ~etiri dena e dovolen dokaz deka ne{to

V

golemo se slu~uva vo zadnina... Opu{teni i oble~eni vo trenerki i {orcevi, mediumskite moguli igraa golf, tenis, ribolovea, ve`baa joga, se fasciniraa edni so drugi, prisustvuvaa na debati povrzani so temite kako “Zazdravuvawe na ekonomijata” ili “Krizata vo Evropa”. No, toa za {to navistina bea sobrani vo prekrasniot resort smesten na koloritnite planini vo Ajdaho bea tajnite dogovori koi gi sklu~ija me|usebe i me|u svoite biznisi. Spored toa {to proizleze vo javnosta od ovaa sredba, se ~ini ovaa godina namesto tehnologijata i mediumite da frlat senka vrz politikata i ekonomskata kriza, se slu~i obratnoto, politikata i ekonomijata frlija senka vrz mediumite. Konferencijata redovno gi privlekuva najgolemite igra~i vo mediumskata industrija za da razgovaraat za najnoviot razvoj i da gi razgledaat mo`nostite za narednata godina. Iako po kojznae koj pat debatiraat za promenite koi gi nosi digitalniot svet vo mediumskiot sektor, liderite na mediumskite giganti godinava kone~no se fokusiraa na


BROJ 664



18/07/2012



MEDIUMI

www.kapital.mk

 Soosnova~ot na Gugl, Sergej Brin, be{e edna od glavnite Faci vo San Veli. Toj ne se odvoi od najnoviot proizvod, Gugl nao~arite, od koi mnogumina bea v~udovideni.

 Osnova~ot na Majkrosoft, Bil Gejts (levo) i investitorot Voren Bafet se redovni gosti na mediumskata konferencija vo San Veli

IJA VO SAN VELI, AJDAHO

NOMIJATA GI TE I TEHNOLOGIJATA toa kako da zarabotat od ovaa promena, iako ne soop{tija vo javnosta mnogu detali za toa {to se dogovorija i kakvi zdelki padnaa vo San Veli. Za razlika od izminatite godini, prisutnite na konferencijata diskutiraa za toa kako da go nadminat dosega{noto eksperimentirawe so digitalnite servisi kako mobilnata televizija (nameneta za digitalnite prenosni uredi), kako i da najdat novi na~ini so koi bi ja spasile idninata na tradicionalnite pe~ateni mediumi vo internet-erata.

POLITIKATA VO PREDEN PLAN Triesettata mediumska konferencija vo San Veli zavr{i so fokusot naso~en kon toa kakov }e bide ishodot od pretstojnite pretsedatelski izbori vo SAD i kako sledniot amerikanski pretsedatel }e vlijae vrz ekonomijata, deficitot i vrz dolgot. “Za biznis-liderite, verojatno, najva`noto ne{to za {to se gri`at vo momentov e pra{aweto {to }e se slu~i so Amerika po izborite�, veli Martin Sorel, izvr{en direktor na najgolemata advertajzingkompanija vo svetot, WPP.

LETEN KAMP ZA MEDIUMSKI MAGNATI

A

llen & Company Sun Valley Conference pretstavuva godi{na konferencija koja celosno ja organizira privatnata investiciska firma Alen end kompani. Konferencijata sekoja godina se odr`uva vo San Veli, Ajdaho i toa sekoga{ vo edna nedela od juli, od 1983 godina navamu. Tipi~no, na konferencijata prisustvuvaat biznislideri, politi~ki figuri, kako i filantropi i li~nosti od sferata na kulturata i zabavata. Redovni gosti na ovaa zabava se Bil i Melinda Gejts, Voren i Suzan Bafet, osnova~ite na Gugl, Leri Pejx i Sergej Brin, nivniot izvr{en direktor, Erik [mit, soosnova~ot na Jahu, Xeri Jeng, osnova~ot na Fejsbuk, Mark Zakerberg, media mogulot Rupert Mardok, izvr{nata direktorka na HP, Meg Vitman, pretsedatelot na Tajm Vorner, Ri~ard Parsons i mnogu drugi... Alen end kompani e privatna investiciska firma osnovana vo 1922 godina, a denes ima sedi{ta vo Wujork i vo London. Kompanijata investira, pomaga vo osnovawe, sovetuva brojni kompanii kako BET, Interaktiv korporej{n (InterActiveCorp), Oksixen media (Oxygen Media), Diskaveri komjunikej{ns (Discovery Communications), Wuz korporej{n (News Corporation), Koka-Kola korporej{n (Coca-Cola Corporation) i Gugl. Pokraj toa {to ovaa investiciska firma e poznata po konferencijata vo San Veli, isto taka, taa sekoja godina organizira i konferencija vo Arizona, vo ~ij fokus se novite tehnologii i digitalnite mediumi.

43 


 44

MEDIUMI MARTIN SOREL IZVR[EN DIREKTOR NA MARKETINGAGENCIJATA WPP

Za biznis-liderite, verojatno, najva`noto ne{to za {to se gri`at vo momentov e pra{aweto {to }e se slu~i so Amerika po izborite.

BOB AJGER PRETSEDATEL NA STUDIOTO DIZNI

Barame masovna distribucija pod najefektivni okolnosti, {to zna~i da dopreme do lu|eto vo mnogu ~uvstvitelno pole, kade {to mo`eme da sozdademe vrednost i da zarabotime od toa.

XEF BJUKS IZVR[EN DIREKTOR NA STUDIOTO TAJM VORNER

Televizijata koja planira da ja startuva Epl, najverojatno, }e donese pomalku bolni promeni na pazarot otkolku {to site mislat.

VOREN BAFET MULTIMILIJARDER I INVESTITOR

Socijalnite mre`i ne se moja igra za investirawe. Nekoi od niv vredat enormno mnogu, no ne znam koi. Svetot se menuva, jas mo`ebi zaostanuvam.”

ERIK [MIT IZVR[EN DIREKTOR NA GUGL

Targetiraniot mobilen advertajzing ima potencijal da bide pogolem generator na prihod otkolku drugite formi na marketing.

 Sopstvenikot na Wuz korporej{n, Rupert Mardok i negovata sopruga Vendi izgledaa opu{teno vo San Veli, i pokraj skandalite so koi se soo~i mediumskata korporacija.

“Amerikancite imaat navika so prst da poka`uvaat kon ona {to se slu~uva vo Evropa i da obvinuvaat. Mislam deka po izborite }e bide obratno. Sepak, pra{aweto kaj dvete strani }e bide za kolku brzo } e mo`e da se re{at problemite”, dodava Sorel. Na edna od konferenciite zad zatvoreni vrati diskusijata me|u prisutnite se fokusira{e na toa kako SAD da se spravi so javniot dolg, dodeka premierot na Italija, Mario Monti, zboruva{e za efektite na ekonomskata kriza vo Evropa. Vo sabotata pak, na zatvoraweto na konferencijata, poznatata voditelka i sopstveni~ka na televiziska produkcija, Opra Vinfri, tokmu na ovaa tema go intervjuira{e poznatitot milijarder-investitor, Voren Bafet.

TIM KUK E NOVATA YVEZDA Dodeka politikata i ekonomijata bea “naj`e{kite” temi, me|u izvr{nite direktori najgolemo vnimanie ovaa godina privle~e izvr{niot direktor na Epl, Tim Kuk, kako {to negovata kompanija ima najgolema uloga vo povrzuvaweto na tehnologijata so mediumite. Ovaa godina posebno mediumskite grupacii intenzivno po~naa da se prilagoduvaat na promenite koi gi nosat mobilnite tableturedi, predvodeni od evolucijata so Ajpad na Epl, no i stravuvaat od glasinite deka Epl TV mo`e da ja promeni televizijata kakva {to sega ja poznavame. Vo ovaa nasoka, Tim Kuk odr`a najmalku tri sostanoci, i toa so pretsedatelot na Federalnata komisija za komunikacija na SAD, Xulijus Gena~ovski; so Viktor Ku, izvr{en direktor na kineskata videostranica Jouku, kako i so Pol Segan, pretsedatel na Akamai tehnoloxis, koja im pomaga na kompaniite

kako Epl da sozdavaat internet-sodr`ina. Mediumite informiraat deka Kuk odr`al podolgi sostanoci so soosnova~ot na socijalnata mre`a Tviter, Xek Dorsi, kako i so izvr{niot direktor na Drimvorks animej{n, Xefri Kacenberg. Vo me|uvreme, izvr{niot direktor na studioto Tajm Vorner, Xef Bjuks, izjavi deka o~ekuva da se dogovori so Tim Kuk za partnerska sorabotka so Epl TV, sli~na na onaa {to Epl ja ima{e so mobilniot operator AT&T koga go lansira{e Ajfon. Pra{an za toa kakvi promeni }e donese Epl TV na mediumskiot pazar, Bjuks izjavi: “Najverojatno, }e bidat pomalku bolni otkolku {to mislat site”. Uspehot na Epl so uredite Ajpod, Ajfon i platformata Ajtjuns gi natera konkurentite Gugl i Majkrosoft proaktivno da razmisluvaat vo ovaa nasoka, pa neodamna dvete kompanii se pojavija na pazarot so sopstveni tablet-uredi. Od druga strana, mediumskata korporacija na Rupert Mardok i holivudskite studija, kako Volt Dizni, se naso~uvaat kon novi pazari tokmu preku ovie platformi.

NASO^ENI KON “VEBOT” Mediumskite moguli na ovaa konferencija, voobi~aeno, debatiraat za slednoto golemo prezemawe, no iskustvoto od minatata godina poka`uva deka tie nekako go promenija fokusot i se naso~ija kon malite ekrani, ne televiziskite, tuku tablet i mobilnite uredi. Kako {to pogolem del od nivnite klienti po~naa da gi gledaat televiziskite {ou-programi na nivnite mobilni uredi, Rupert Mardok, pretsedatel i izvr{en direktor na Wuz korporej{n i Erik [mit, izvr{en direktor na Gugl, kako i direktorot na Samsung elektroniks, ^oi Sung, se {pekulira deka godinava vo San Veli


BROJ 664



18/07/2012



MEDIUMI

www.kapital.mk

 Izvr{niot direktor na Epl, Tim Kuk, be{e najo~ekuvan gostin na konferencijata, najmnogu poradi toa {to negoviot prethodnik, Stiv Xobs, postojano go izbegnu-va{e ovoj sobir.

dogovorija akvizicii i partnerstva. Namaluvaweto na proda`bata na DVD, oddale~uvaweto na publikata od tradicionalnite televizii i televizori napravi izvr{nite direktori na mediumite da gledaat kon “vebot” kako na mo`nost preku koja }e ja vratat izgubenata publika. Ovaa godina vo centarot na {pekulaciite e francuskata grupacija Vivendi i nejziniot pretsedatel, @an Rene Furto, koj treba da donese odluka da ja podeli kompanijata na dva dela. A ona za {to najmnogu se zboruva{e kaj mediumskite giganti se slu~i minatata nedela, koga Rupert Mardok najavi deka }e ja podeli kompanijata na dva dela.

MOBILEN ADVERTAJZING Blumberg prenesuva deka ovaa godina prisut-

 Od mladite “yverki”, osnova~ot na Fejsbuk, Mark Zakerberg, povtorno privle~e vnimanie, najmnogu poradi toa {to investitorite povtorno steknaa doverba vo negovata socijalna mre`a.

nite mediumski i tehnolo{ki magnati se fokusiraa na mo`nostite za zarabotka na mediumskata industrija, koja s$ pove}e se naso~uva kon mobilnite i onlajn-platformite. Nitu edna mediumska i tehnolo{ka konferencija poslednive dve godini ne pominuva bez diskusija za reklamiraweto na mobilnite platformi. Izvr{niot direktor na Gugl, Erik [mit ja otslika idninata na targetiranite reklami za mobilni platformi koi mo`e da & pomognat na edna li~nost koja ima namera da kupi novi farmerki dodeka vozi avtomobil da bide naso~ena da svrti levo ili desno, vo zavisnost od od toa kade ima rasproda`ba i cenata e poniska ili na primer, koja prodavnica ima slobodno parking-mesto.

“Koja e vrednosta na taa reklama? Ogromna!”, naglasi [mit i dodade deka targetiraniot mobilen advertajzing ima potencijal da bide pogolem generator na prihod otkolku drugite formi na marketing. No, vo ovoj moment mnogu od reklamnite agencii se potpiraat na ve}e sigurnite metodi, kako televiziskite reklami, bidej} i tehnologijata za mobilen advertajzing ne e celosno razviena. Izvr{niot direktor na marketing-agencijata WPP, Martin Sorel pak, dodava deka targetiranite reklami na Internet mo`e da pokrenat razni pra{awa povrzani so privatnosta na potro{uva~ite, no naglasi deka o~ekuva buxetite na kompaniite za mobilni reklami zna~ajno da se zgolemat vo slednite nekolku godini.

45


 46

NA RU^EK SO...

FILIP KAMBI ENOLOG I VINSKI KONSULTANT

GO OBO@AVAM Z  Go narekuvaat enolog so “dopir na Mida”. Kako {to siroma{niot selanec Mida od anti~kite mitovi imal mo} s$ {to }e dopre da pretvori vo zlato, pa podocna od narodot bil proglasen za kral, taka i za Filip Kambi velat deka e eden od najdobrite svetski eksperti za blendirawe na vinata do nivniot unikaten vkus. So negoviot potpis vinata na Tikve{ ja “napa|aat” SAD kako porta za izlez na svetskiot pazar na vina PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

rviot kontakt so vinoto go ima u{te kako dete. ^esto znael da si igra vo podrumot od negovata semejna ku}a vo Ju`na Arona (oblast vo Francija koja e poznata po proizvodstvoto na vina), kade {to me|u drugoto, bile skladirani i {i{iwata so vino. “Nie ne proizveduvame vino, no zatoa

P

baba mi i dedo mi od strana na majka mi go pravea toa, pa taka, u{te kako mal to~no znaev s$ {to e potrebno za da se proizvede dobro vino. Sfativ deka toa voop{to ne e lesna rabota i deka toa treba da se po~ituva. Najte{kiot del mi be{e grozdoberot. Tokmu poradi taa rabota koja ne ja sakav, kako dete si velev deka jas nikoga{ nema da proizveduvam vino”, raska`uva Kambi.

NA[ETO MENI

na Od bogatoto meni i mb Ka so a Arabesk za e vm ~i lu od se na specijalitetotsk a be ra “a , ta }a ku ta la sa i daska” “parmezan”.

Osven vinoto koe vo tinejxerskite godini mu stanuva interesno kako pijalak, Kambi e i strasen igra~ na ragbi, so koe se zanimaval profesionalno. Pred dvaesetina godini toj va`el za eden od vrvnite ragbi-igra~i vo Francija. Vo sredno{kolskite denovi sviri i bas-gitara i nosi dolga kosa i e vo rok “film”. Prvite zaraboteni pari gi tro{i tokmu na muzika. Si kupil muzi~ki sistem. Golem qubitel e i na


BROJ 629



16/11/2011



NA RU^EK SO...

www.kapital.mk

slikarstvoto, pa ima potro{eno i dosta pari na umetni~ki k sliki. k “Ne bev ne{to posebno dobar u~enik, no imav dobri uspesi. Tipi~no za mene e sekoga{ da rabotam pove}e raboti istovremeno. Ragbito i muzikata sekoga{ mi bile vo omilenite raboti. Svirev zaedno so brat mi i vo toa vreme se dru`ev i steknav mnogu prijatelstva od francuskata muzi~ka scena.” Za da ne go napu{ti rodniot kraj i za da prodol`i so igrawe ragbi, se odlu~uva da zapi{e studii za zemjodelsko-prehranben in`ener. Studiite povtorno mu go dobli`uvaat procesot na sozdavawe na vinoto i negovoto proizvodstvo mu stanuva `ivotna preokupacija. “Jas go obo`avam zadovolstvoto. Studiite mi bea golem predizvik i istovremeno u`ivav vo degustacijata na hrana i vino i u~eweto.”

foto:: IVANA foto IVANA KUZMANOVSKA KUZMANOV KUZM ZM ANOV AN VSK SK A

ZADOVOLSTVOTO

 Vinoto ni nosi po pogolemo komunicive}e radost, mo`nost za rawe i obedinuvaw e na lu|eto

47 


 48

 Ragbito i muzika ta sekoga{ mi bile me|u omilenite ra boti

 Nikoj ne e sovr{en! Toa {to e bitno e da im se ponudi na lu|eto ne{to {to }e im se dopadne

 Pravam okolu 100

vina godi{no

Po zavr{uvaweto na studiite nemal nikakov problem da najde rabota. Za nekolku godini rabotel na pove}e pozicii vo razli~ni kompanii. Se isprobal kako tehni~ki direktor vo kompanija koja pakuva vino vo {i{iwa (fantasti~ni za na{i uslovi 25 milioni {i{iwa godi{no), kako komercijalen direktor vo kompanija koja obezbeduva {i{iwa i tapi za vino, kako direktor za proizvodstvo... “Zapoznav mnogu razli~ni lu|e od koi nau~iv razli~ni raboti. Se soo~iv so realnosta na procesot na proizvodstvo i organizacija. Sfativ deka ne treba da bide{ utopist, tuku pragmati~en. Nau~iv kako da rabotam so drugi lu|e... Zatoa, smetam deka sekoe od ovie rabotni iskustva mi e zna~ajno.” Denes Kambi e vode~ki francuski enolog i eden od pette najdobri enolozi vo svetot spored izborot na “vinskiot advokat” Robert Parker. Od 1998 godina e ekspert na presti`niot Kooperativen institut za vina vo Francija, koj sorabotuva so 10 enolo{ki laboratorii vo Francija i ima 150 eksperti koi rabotat na ovaa problematika. Kako enolog, sorabotuva so pove}e vrvni svetski vinarnici priznati na internacionalniot pazar, a poslednive tri godini e specijalen konsultant na vinarskata vizba Tikve{. Negoviot pristap kon vinoto e karakteristi~en po toa {to sekoga{ insistira vinata na koi raboti da go sodr`at originalniot vkus i karakteristiki na podnebjeto od kade {to poteknuvaat. Mnogu pove}e od “obi~niot” proces na proizvodstvo na vino, Kambi e “krunata” na francuskiot {mek ili poto~no, francuskata vrska so posakuvanoto probivawe na proizvodite na Tikve{ na svetskite pazari, koe stanuva s$ porealno otkako dve vina na Tikve{ dobija visoki poeni od Parker i ve}e se plasirani na amerikanskiot pazar. Va`i za najbaranite kreatori na vina vo svetot, bidej}i specijalnosta mu e

blendiraweto, me{aweto na vinskite sorti. “Prizanijata koi gi dobiv ne se samo moi. Tie se priznanija za site mladi lozari so koi sum rabotel i za celiot region koj dal dobro grozje. Jas doa|am od familija kade {to edna li~nost nikoga{ ne bila vo preden plan, tuku kolektivot. Zatoa i igrav ragbi, a ne tenis. Nikoga{ ne sum sakal kakva bilo slava.” Za Makedonija veli deka e prekrasna zemja so mnogu {armantni lu|e i zemja so mnogu golemi turisti~ki potencijali. “Pred da dojdam prv pat vo Makedonija ne znaev ni{to za nea, osven kade e na kartata. Od Balkanot imav slu{nato samo za Zagreb, Belgrad i Saraevo. Mnogu prijatno se iznenadiv otkako vo Makedonija zapoznav mnogu {armantni lu|e. Bev iznenaden i {to na ista ulica paralelno mo`e{ da vidi{ i magare i “audi”. Zemjata ima golem potencijal i se nadevam deka za brzo vreme magariwata }e stanat samo dekoracija.” Veli deka nema nikakva dilema deka Makedonija ima i golem potencijal za proizvodstvo na vino. “Regionot ima golem proizvoden i proda`en potencijal. Vinoto e na~in za prenesuvawe i stapuvawe vo komunikacija. Mnogumina {to se iselile ottuka vo daden moment od svojata egzistencija baraat nekakvo priznanie, kako {to be{e slu~aj so italijanskite vina vo SAD ili francuskite nasekade vo svetot. Mislam deka na toj na~in }e se postigne i konsumiraweto vino da dobie po{irok kulturolo{ki i marketin{ki aspekt.” Osven sorabotkata so kompanija od Makedonija, rabotel i na sozdavawe vina i vo SAD i vo [panija. Veli deka ne ja prifa}a sekoja ponuda. “Vo 99% od slu~aite gi odbivam ponudite za sorabotka. Prifa}am edinstveno ako nekoja ponuda mi se vide interesna i mi se dopadne. Parite nemaat vlijanie. Tie se interesen aspekt, no ne se odlu~uva~ki faktor.”



664-Kapital magazin 1