Page 1

COVER STORY: PETTE PROBLEMI NA INDUSTRIJATA biznis magazin

M

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

INTERVIEW

SANDI ^E[KO OSNOVA^ I SOPSTVENIK NA STUDIO MODERNA

VLO@UVAM VO TALENT, TEHNOLOGIJA I INOVACII

...samo amo idejata e kapital, sè drugo e pari...

BROJ 654 CENA 100 DEN.|9 MAJ, 2012, SREDA|GODINA 13

WWW.KAPITAL.MK


COVER STORY: PETTE PROBLEMI NA INDUSTRIJATA biznis magazin

4 M

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

SODR@INA

IZDVOJUVAME

06 PORTFOLIO

5 PROBLEMI KOI JA RU[AT INDUSTRIJATA

12 COVER STORY Pette problemi koi ja ru{at industrijata 18 INTERVJU Sandi ^e{ko, osnova~ i sopstvenik na Studio Moderna Vlo`uvam vo talent, tehnologija i inovacii

INTERVIEW

SANDI ^E[KO OSNOVA^ I SOPSTVENIK NA STUDIO MODERNA

VLO@UVAM VO TALENT, TEHNOLOGIJA I INOVACII

...samo amo idejata e kapital, sè drugo e pari...

BROJ 654 CENA 100 DEN.|9 MAJ, 2012, SREDA|GODINA 13

WWW.KAPITAL.MK

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Dimitrie Tucovi} br 20, Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Ovlasten praven zastapnik: “Advokatsko druшtvo DE LEGE” Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Filip Popovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

24 BERZA 13-ta Godi{na konferencija na Makedonskata berza Te`ok period za Berzata – itno e potreben strate{ki partner! 30 PRVA MARKETINGKONFERENCIJA Kapital Akademija povikuva Bidete del od biznis-nastanot na godinata – konferencija “Brendirawe - patot do potro{uva~ot”

Namaluvaweto na izvozot, padot na proda`bite na doma{niot pazar, skapite energensi, golemite studovi i nenavremenoto pla}awe gi namalija prihodite i dobivkite na kompaniite vo prvite tri meseci. Najgolem del od kompaniite vo prviot kvartal od godinava imaat pogolemi tro{oci i pad na proda`bite, poka`uvaat podatocite objaveni na Makedonskata berza i Komisijata za hartii od vrednost. Pogolem del od menaxerite o~ekuvaat namalenite proda`bi da prodol`at, a vtoroto trimese~je da bide u{te polo{o.  Str. 12

Cover story

32 MENAXER Tajnite na 10-te brendovi na koi najmnogu im se veruva (1) 36 MENAXMENT-EDUKACIJA Kapital Akademija Kako da izgradite odli~ni me|u~ove~ki odnosi vo organizacijata 38 INTERVJU Pem Velsbi, glaven direktor i regionalen distributer na Personal Strength Konfliktite me|u vrabotenite tro{at i vreme i pari 40 COMPANY PROFILE Super grup, proizvoditel na alva Turska, a na{a 44 INTERVJU Georgios Gatos, menaxer na “ven~r” kapital fondot Termi ven~rs, Grcija Investitorite finansiraat dobri proizvodi, a ne dobri idei 46 MENAXMENT COTRUGLI i Kapital Media Group povtorno dodeluvaat stipendii za MBA Osvojte MBA stipendija i unapredete ja svojata kariera

12 SAKAM DA SE BORAM SO PREDIZVICITE Branko Azeski na javnosta & e poznat, pred s$, kako golem zastapnik za podobruvawe na uslovite vo stopanstvoto, kako pretsedatel na najgolemoto zdru`enie na stopanstvenici vo zemjava. Ambicioznosta i avanturisti~kiot duh vo `ivotot mu nosat golemi predizvici, od koi sekoga{ izleguva so bogati iskustva. Ona {to sigurno najmnogu mu pomognalo vo oformuvaweto na negovite `ivotni interesi, podocna i na karierata, se mnogubrojnite patuvawa. Toj e eden od retkite vo zemjava koj imal mo`nost da poseti nad 60 zemji na site kontinenti.  Str. 52

Na ru~ek so...

50 PRETPRIEMNI[TVO Kako da se spravite so uspehot steknat “preku no}”? 52 NA RU^EK SO..... Branko Azeski, pretsedatel na Stopanska komora na Makedonija Sakam da se boram so predizvicite 56 KOMPANII I PAZARI Fiat ja menuva slikata za Srbija

52


6 PORTFOLIO  BUSINESS SBRIEF

PO 10 GODINI OD OSNOVAWETO

SO CENTRALNIOT REGISTAR PRVI VO EVROPA o 10 godini od osnovaweto, Centralniot registar prerasna vo institucija ~ii reformi se najzaslu`ni {to Makedonija e rangirana na prvoto mesto vo Evropa i na pesto mesto vo svetot. Direktorot na Centralniot registar Van~o Kostadinovski veli deka denes institucijata so koja rakovodi dava zna~itelen pridones kon unapreduvawe na delovnata klima i olesnuvawe na vodeweto biznis. “So analiza na podatocite so koi raspolagame se dobiva edna mnogu precizna slika za sostojbite vo privatniot i javniot sektor. Imame uvid vo toa kolku pravni subjekti podnesuvaat godi{ni smetki, a kolku rabotat so dobivka, kakvi izvori na finansirawe koristat, kolku ima novo registrirani pravni subjekti, kolku vkupno registrirani , kolkav e brojot na upisi vo registarot na direktni investicii, borjot na upisi na zalog i na lizing�, re~e Kostadinovski.

P

IZVOZOT ZA PRVI MESECI PADNA ZA

Z

a 8,6% e namalena trgovskata razmena na Makedonija so stranstvo vo prvite tri meseci od godinava, objavi Dr`avniot

zavod za statistika. Podatocite na Zavodot poka`uvaat deka vo prviot kvartal od godinava vkupnata vrednost na izvozot na stoki od Makedoni-

 GRAFIK NA NEDELATA 250.000

233.813 200.000 180.520

150.000

170.378

100.000 90.082 50.000

63.276

59.295

Mineralni goriva

Surovini

0 Proizvodi klasirani spored materijalot

Hemiski proizvodi

Ma{ini i transportni uredi

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

[TO IZVEZUVAVME NAJMNOGU VO PRVIOT KVARTAL? trukturata na izvozot vo prvite tri meseci ne e mnogu promeneta. Najgolemo u~estvo vo izvozot ima grupata proizvodi klasirani spored materijali, vo koi statistikata go bele`i izvozot na ~elik, na koj otpa|aat duri 25,4% do vkupniot izvoz.

S

Vtora najgolma grupa, so u~estvo od 18,5% vo vkupniot izvoz, se hemiskite proizvodi, koi vo mart bele`at namaluvawe na izvozot od re~isi 14%. Izvozot na ma{ini i transportni uredi, koja e edna od nekolkute stavki koi imaat rast na izvozot, ima u~estvo vo izvozot od 9,8%.




09/05/2012



7

www.kapital.mk

foto: FILIP POPOVSKI

BROJ 654

ITE TRI A 5,9% ja iznesuva 920 milioni amerikanski dolari, {to e namaluvawe za 5,9% vo sporedba so prviot kvartal od minatata godina, koga izvozot iznesuva{e

980 milioni dolari. Vrednosta na uvozot pak, iznesuva 1,4 milijardi dolari, {to e namaluvawe za 10,1% vo sporedba so lani, dodeka trgovskiot deficit vo prvite tri meseci od godinava iznesuva 566 milioni dolari. Pad na izvozot ima kaj izvozot na ~elik i metali, izvozot na hrana, hemiski proizvodi, mineralni goriva, dodeka zgolemuvawe na izvozot ima kaj izvozot na pijaloci i tutun, ma{ini i transportni uredi i `ivotinski i rastitelni masla. Trgovskata razmena po proizvodi poka`uva deka vo izvozot najgolemo e u~estvoto na katalizatorite, feronikelot, proizvodite od `elezo i ~elik, prerabotkite od nafta i na oblekata. Vo uvozot najmnogu se zastapeni surovata nafta, elektri~nata energija, platinata i legurite na platina, prirodniot gas i motornite vozila. Najgolemo u~estvo vo izvozot na stoki imaat zemjite-~lenki na EU, duri 64,8% i zemjite od Zapadniot du Balkan, a vo uvozot na stoki najgoBa lemo u~estvo imaat zemjite-~lenki na le EU i zemjite vo razvoj. Spored vkupniot obem na nadvore{no-trgovskata ni razmena, Makedonija najmnogu trguva ra so Germanija, Grcija, Srbija, Rusija i so Bugarija. Podatocite poka`uvaat deka izvozot Po bele`i najgolem pad vo zemjite vo be razvoj od duri 23,4%, izvozot vo ra zemjite od Zapaden Balkan e namaze len za 14,5%, dodeka izvozot vo 27-te zemji ~lenki na Evropskata Unija e namalen za 4,8%.

 BUSINESSBRIEF

623 MILIONI EVRA ZA UVOZ NA STRUJA ZA ^ETIRI GODINI everojatni 623 milioni evra „te`i” uvozot na struja vo Makedonija od 2008 godina do fevruari godinava. Statisti~kite podatoci poka`uvaat deka vo izminatite ~etiri godini rekorden e uvozot na struja vo 2008 godina, duri 235 milioni evra za nabavka na 2.732 gigavat-~asovi struja. Vo 2009 godina ELEM i golemite industriski kapaciteti, koi sami kupuvaat struja na slobodniot pazar, platija re~isi 90 milioni evra i 86 milioni vo 2010 godina. Lani pak, uvozot na struja vo Makedonija dostigna duri 165,3 milioni evra za okolu 2.600 gigavat-~asovi. Dr`avnata statistika poka`uva i deka vo prvite dva meseci od godinava uvozot na struja „te`e{e” duri 47,6 milioni evra, odnosno 24,8 milioni evra vo januari i 22,8 milioni evra vo fevruari godinava.

N

 NAJBOGATITE ZEMJI SO PRIRODNI RESURSI rirodnite resursi & nosat brojni prednosti na sekoja zemja koja gi poseduva. Bogatstvoto so rezervi na nafta, priroden gas ili metali & dava na edna zemja i mo}

P

RUSIJA

SAD

 Vrednost na resursite: 75,7 trilioni dolari  Nafta: 60 milijardi bareli (7,08 trilioni dolari)  Priroden gas: 1.680 trilioni metri kubni (19 trilioni dolari)

 Vrednost na resursite: 45 trilioni dolari  Priroden gas: 272,5 trilioni metri kubni (3,1 trilioni dolari)  Drvna masa: 750 milioni akri (10,9 trilioni dolari)

vo svetskata ekonomija. Vo period koga sleduva period na poka~uvawe na prirodnite resursi, dobro e da se znae koi se najbogatite zemji so prirodni resursi vo svetot SAUDISKA ARABIJA

KANADA

 Vrednost na resursite:  Vrednost na rezervite: 33,2 trilioni dolari 34,4 trilioni dolari  Nafta: 178,1 milijardi  Nafta: 266,7 milijardi bareli (31,5 trilioni dolari) bareli (21 trilioni dolari)  Drvna masa:  Priroden gas: 777 milioni akri 258,5 trilioni metri kubni (11,3 trilion dolari) (2,9 trilioni dolari)


PORTFOLIO  VO FOKUS

 BROJKI:

Iako evropskite lideri sfatija deka samoto {tedewe nema da donese nikakov rezultat ako istovremeno nema i ekonomski rast, tie ne prezemaat ni{to vo vrska so toa. Ona {to go dogovorija minatiot dekemvri e recept koj ja osiguruva smrtta na evroto.

40 20,1% milioni evra }e investira belgiski Delez vo Srbija

pad na neto-dobivkata ima Sosiete `eneral vo prviot kvartal

10,6

milijardi evra planira da sobere Fejsbuk so inicijalnata ponuda na akcii

JOZEF STIGLIC EKONOMSKI NOBELOVEC

 TRENDOVI O I

DINAROT NA ISTORISKI MINIMUM VO ODNOS NA EVROTO

rpskata valuta, dinarot, denovive padna na najnisko nivo vo odnos na evroto. Vrednosta od 111,9 dinari za edno evro e najniska od voveduvaweto na evroto. Vo sporedba pak, so istiot period lani, vrednosta na dinarot vo odnos na evroto e poniska za 20,6%. Dodeka Makedonija insistira na strategijata na fiksen kurs na denarot vo odnos na evroto, Srbija dozvoluva vrednosta na dinarot da opa|a, svesna deka na ovoj na~in izvozot stanuva poevtin i pokonkurenten.

S

REKORDNA NEVRABOTENOST VO EVROZONATA

tapkata na nevrabotenost vo evrozonata vo mart dostigna rekordni 10,9% kako posledica na bavniot ekonomski rast i merkite za {tedewe vo dr`avnite buxeti. Spored podatocite na Evropskata kancelarija za statistika, brojot na nevraboteni vo 17-te zemji-~lenki na evozonata vo mart se zgolemil za 169 iljadi. Po poslednoto zgolemuvawe vo mart, brojot na lu|e koi se bez rabota vo zemjite od evrozonata iznesuva 17.365 milioni lu|e. Nitu edna zemja od evrozonata ne e po{tedena od ovie negativni trendovi, pa duri i najsilnata ekonomija, Germanija minatiot mesec ima{e zgolemuvawe na brojot nevraboteni za 19 iljadi, so {to stapkata na nevrabotenost dostigna 6,8%.

S


10 VOVEDNIK

Za kogo bijat kambanite? Биљана Здравковска Стојчевска zdravkovska@kapital.com.mk

Bankarite velat deka ovojpat ne e do niv. Ovojpat nema krediti za kompaniite bidej}i kompaniite voop{to ne baraat krediti. No, guverenerot i ministerot za finansii bea jasni deka ovojpat nemale namera samo da konstatiraat deka kreditniot rast ne odi kako {to treba i postojano da ja korigiraat stapkata nadolu. E pa, gospoda, ako nemate namera toa da go pravite, treba taka i da se odnesuvate. Za da ima pove}e i poevtini krediti za kompaniite, prvo dr`avata treba da prestane da tro{i i da se zadol`uva na doma{niot pazar, da ne krati od klu~nite kapitalni investicii, navreme da si gi pla}a obvrskite i da im go vra}a DDV na kompaniite...

arodnata banka povtorno ja namali procenkata za makedonskata ekonomija. Sega godinava ekonomijata } e porasne samo za 2%. Kako {to trgnaa korekciite nadolu, za nekoj mesec }e stigneme do pozitivna nula. I toga{ sigurno }e bideme najdobri. Oti ima eden kup dr`avi koi godinava }e imaat pad na ekonomijata, koi se daleku pozadol`eni od nas. Da, to~no. Ima samo edna mala razlika me|u niv i nas. Ovie dr`avi so koi se te{ime pred krizata rastea so stapki nad 5%, 6%, 7%... I nabildaa dolgovi gradej} i super infrastrukturni proekti koi dolgoro~no }e im bidat od korist na kompaniite i na gra|anite. I koga tie }e izlezat od kriza, nie povtorno, kako i sega, }e se te{ime {to imame pari za plati i za penzii. A kako {to se vlo{uvaat prognozite za ekonomijata, taka s$ poglasni stanuvaat vetuvawata za investicii. Kinezi, {eici od Katar, Indijci, Germanci, Britanci... Koj s$ u{te ne izrazi `elba da investira vo Makedonija. Se licitiraat so desetici milioni evra investicii i iljadnici vrabotuvawa. A doma{nite kompanii, onie koi najmnogu vrabotuvaat, s$ pove}e tonat. Rezultatite od prvite tri meseci, koi gi analizirame vo ovoj broj na magazinot, poka`uvaat deka najgolem broj od kompaniite imaat pad na proda`bite i vlo{eni finansiski rezultati. Eve, na primer, od 32 kotirani kompanii na Berzata, lani 22 imale dobivka od 49,5 milioni evra, a deset kompanii imale zaguba od 63,9 milioni evra. A spored podatocite od Berzata, vo prviot kvartal od 20 kompanii koi podnele izve{tai za raboteweto, 10 imale dobivka od 5,2 milioni evra, a 10 imale zaguba od 10 milioni evra. A samo pred edna nedela guvernerot

N

i ministerot za finansii ne zaboravija da im pora~aat na bankarite deka sega, otkako Narodnata banka ja namali kamatnata stapka na istoriski najniski 3,75%, o~ekuvaat tie da davaat pove}e krediti vo stopanstvoto. Imalo prostor za pogolemo kreditirawe na privatniot sektor i za dobri proekti. No, bankite te{ko pa|aat na silni izjavi na politi~ari i ministri. Tie si go gledaat profitot. Pa sega, sosema logi~no, namesto vo blagajni~ki zapisi, }e se prefrlat parite da gi vlo`uvaat vo dr`avnite zapisi. Sosema logi~no, koga tie bez nikakov rizik im nosat kamata od 4,2%. [to im treba da gi boli glava so krediti za kompanii? I taka site velat deka e lo{o i deka }e bide u{te polo{o. Kogo da kreditiraat? Bankarite velat deka ovojpat ne e do niv. Ovojpat nema krediti za kompaniite bidej}i kompaniite voop{to ne baraat krediti. No, guverenerot i ministerot za finansii bea jasni deka ovojpat nemale namera samo da konstatiraat deka kreditniot rast ne odi kako {to treba i postojano da ja korigiraat stapkata nadolu. E pa, gospoda, ako nemate namera toa da go pravite, treba taka i da se odnesuvate. Za da ima pove}e i poevtini krediti za kompaniite, prvo dr`avata treba da prestane da tro{i i da se zadol`uva na doma{niot pazar, da ne krati od klu~nite kapitalni investicii, navreme da si gi pla}a obvrskite i da im go vra}a DDV na kompaniite... Toga{ }e mo`e da im se veruva deka navistina se gri`at kako da go odmrznat kreditiraweto na kompaniite i za kreditniot rast. Vo sprotivno, i ponatamu samo }e konstatiraat deka nema krediti za kompaniite i deka rastat lo{ite krediti kaj bankite, dodeka site drugi }e se pra{uvame za kogo bijat kambanite.


PRVA MARKETING KONFERENCIJA

БРЕНДИРАЊЕ патот до потрошувачот 8 јуни 2012 / хотел ALEKSANDAR PALACE Скопје

1

КАКО БРЕНДОТ ДА “РАБОТИ“ ЗА ВАШИОТ БИЗНИС?

 Откријте ја „магијата” на најпознатиот светски бренд, Coca–Cola  Како се повторува успехот на еден бренд? Екстензија на брендот Кафетин.  Како да ја зголемите продажбата преку менување на имиџот на брендот? Искуството на Шкода  Како брендот Т’га за југ им отвори врата на останатите брендови на винарницата Тиквеш?  Раѓање на нов бренд. Кој и како го креираше брендот Винчини?

2

МАРКЕТИНГОТ ВО ФУНКЦИЈА НА ВАШИОТ БРЕНД

 Како се создава бренд?  Како изгледа процесот на брендирање?  Кои се техники за брендирање?  Која е разликата меѓу производ и бренд?  Кој им помага на македонските компании во осмислување на своите бренд-стратегии?  Колкава е улогата на маркетинг-агенциите во креирањето нови брендови?  Кој во компаниите е задолжен за креирање брендови?  Кога е вистинскиот момент да лансирате нов бренд?  Можат ли македонските локални брендови да прераснат во глобални?

3

макБРЕНДонија ЕДЕН ПОИНАКОВ ПОГЛЕД

 Брендирање на Македонија - идеја или реалност?  Како н$ гледа, а како ние би сакале да н$ гледа светот?  Кое е лицето на Македонија во светот, кој н$ претставува?  Доволни ли се само спортот, културата и уметноста за промоција на една земја или е неопходен посеопфатен пристап?  Каква стратегија за брендирање & е потребна на Македонија?

*Во оваа панел-дискусија ќе земат учество првите луѓе на неколку маркетинг и истражувачки агенции и менаџери на домашни и на странски компании.

На крајот на секој панел е предвидена дискусија со учесниците на конференцијата.

ШТО ЌЕ НАУЧИТЕ ОД КОНФЕРЕНЦИЈАТА?  Од „прва рака” ќе слушнете како се создавале дел од најпознатите македонски и интернационални брендови  Како успешниот бренд отвора врата за нови пазари, поголем извоз, зголемена продажба, подобар имиџ, поголема лојалност од потрошувачите...



 Што с$ е потребно за креирање успешен бренд?  Која е разликата меѓу производ и бренд?  Колку чини процесот на брендирање?  Каква стручна помош и поддршка им е потребна на компаниите во овој процес?  Како стратешки да размислувате кога носите одлука дали и кога да лансирате нов бренд?  Кој во компаниите е задолжен за креирање нови брендови, како изгледа процесот на брендирање, колку време, енергија и средства се потребни за креирање нов бренд?  Како размислуваат менаџерските тимови на бренд ориентираните компании?  Која е улогата на маркетинг-агенциите



во креирањето брендови?

 



   

ЗА КОГО Е НАМЕНЕТА КОНФЕРЕНЦИЈАТА: Генерални менаџери и основачи на компании Бренд-менаџери Маркетинг-директори и менаџери Менаџери за развој и стратешко планирање Маркетинг и истражувачки компании и агенции кои се занимаваат со различни аспекти на брендирањето Професионалци и креативци од маркетинг и од адвертајзингагенции Вработени во сектори за односи со јавноста и човечки ресурси Вработени во секторите за продажба Сите компании кои во своето портфолио имаат брендови и оние кои имаат стратешка цел да ги брендираат своите производи

ГЛАВЕН ГОВОРНИК

JASON ROMEYKO Интернационален креативен директор на агенцијата Sаatchi&Saаtchi за брендот T-Mobile!

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА WWW.KAPITAL.MK

Kapital Akademija...

www.kapital.mk

лица за контакт: Гордана Михајловска, Бобан Ѓоргиевски, Дијана Гулакова  akademija@kapital.com.mk  02 3298 110


 12

TELEKOM

ALKALOID PRIHODI 25,6 milioni evra NETO DOBIVKA 3 milioni evra

2% 6%

54,7 milioni evra DOBIVKA 12,4 NETO milioni evra PRIHODI

MAKPETROL

12% 96,6 PRIHODI milioni evra NETO ZAGUBA 45% milioni evra

6% 1,16%

PETTE PROBL JA RU[AT IN


13 

GRANIT

8,5 PRIHODI milioni evra NETO DOBIVKA 131 iljada evra

TOPLIFIKACIJA PRIHODI 44% 21 milion evra DOBIVKA 1% 304 NETO iljadi evra

VV TIKVE[

29% 3,4PRIHODI milioni evra NETO DOBIVKA 72% 37 iljadi evra

14% 374%

LEMI KOI NDUSTRIJATA


 14

NAMALUVAWETO NA IZVOZOT, PADOT NA PRODA@BITE NA DOMA[NIOT PAZAR, SKAPITE ENERGENSI, GOLEMITE STUDOVI I NENAVREMENOTO PLA]AWE GI NAMALIJA PRIHODITE I DOBIVKITE NA KOMPANIITE VO PRVITE TRI MESECI. POGOLEM DEL OD MENAXERITE O^EKUVAAT NAMALENITE PRODA@BI DA PRODOL@AT, A VTOROTO TRIMESE^JE DA BIDE U[TE POLO[O. SPASOT GO GLEDAAT VO KRATEWE NA TRO[OCITE I NAO\AWE NOVI IZVOZNI PAZARI NADVOR OD EVROPA BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

amaluvaweto na izvozot, padot na proda`bite na doma{niot pazar, skapite energensi, golemite studovi i nenavremenoto pla}awe gi namalija prihodite i dobivkite na kompaniite vo prvite tri meseci. Najgolem del od kompaniite vo prviot kvartal od godinava imaat pogolemi tro{oci i pad na proda`bite, poka`uvaat podatocite objaveni na Makedonskata berza i Komisijata za hartii od vrednost. Ima i kompanii koi vo prvite tri meseci imale rast na proda`bite, glavno poradi osvojuvawe novi pazari, nadvor od Evropa, no pove}e od o~igledno e deka toj rast te{ko se pokriva so narasnatite tro{oci i rashodi vo raboteweto. Mnogu od kompaniite padot vo prihodite i polo{ite finansiski rezultati gi objasnuvaat so vlo{enite ekonomski uslovi za rabota, so studenoto zimsko vreme i so nagloto poka~uvawe na energensite. Od 23 analizirani kompanii od razli~ni sektori, duri 13 imaat pad na prihodite, a devet od niv rabotele so zaguba. Re~isi site velat deka vo prvite tri meseci od godinava e zabele`itelno namaluvaweto na ekonomskata sila na kompaniite i kupovnata mo} na gra|anite. Kaj najgolem del od kompaniite zgolemuvaweto na rashodite se gleda kaj potro{enite surovini i materijali i nabavnata vrednost na priozvodite. Ona {to, isto taka, e o~igledno e deka kompaniite vo isto vreme namaluvaat kaj ostanatite tro{oci vo raboteweto, kako {to se tro{ocite za vrabotenite, za uslugite i drugi operativni rashodi. I lo{ata ekonomska sostojba vo evrozonata s$ pove}e se odrazuva i vrz rezultatite od raboteweto na kompaniite od razli~ni sektori. Izvoznite zdelki im se namaluvaat, a pod pritisok na krizata i konkurencijata, s$ pote{ko se odr`uvaat i izvoznite ceni. Duri i onie malku zdelki koi im se izvesni se prиnudeni da rabotat po mnogu niski izvozni ceni, koi ne im gi pokrivaat nitu osnovnite tro{oci. Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, izvozot vo mart bele`i pad od 5,9% vo sporedba so istiot period lani i toj pad ve}e se ~ita i vo javno objavenite podatoci za raboteweto na kompaniite. Najgolem pad na izvozot vo prvite tri meseci ima kaj metalnata industrija. Nekoi od kompaniite od ovaa granka bea prinudeni vo prvite tri meseci privremeno da go soprat ili da go namalat proizvodstvoto i da otpu{tat del od vrabotenite ili da gi namalat platite za da mo`at da gi pre`iveat kriznite zimski meseci. Ona {to e jasno deka namaluvaweto na izvozot nema da mo`e da se nadomesti so

N

SKAPITE ENERGENSI GO “IZEDOA” PROFITOT NA KOMPANIITE opolnitelna pri~ina za vlo{uvaweto na finansiskite rezultati na kompaniite e poskapuvaweto na strujata i poskapuvaweto na naftenite derivati. So ogled na faktot {to makedonskata industrija s$ u{te ne koristi gas, ovie dva energensi imaat zna~itelno u~estvo vo vkupnite tro{oci. Strujata na po~etokot na godinata poskape za 6,95%, dodeka cenata na naftenite derivati vo izminatite nekolku meseci nekolkupati poskape, dostignuvaj} i istoriski najvisoki ceni vo izminatite nekolku godini. Posledicite gi po~uvstvuvaa site kompanii, no najmnogu transportnite kompanii, prehranbenata industrija i konditorskata industrija, metalnata industrija.

D

zgolemuvawe na proda`bite na doma{niot pazar, pred s$ poradi namalenata kupovna mo} na gra|anite. Toa go poka`uvaat i rezultatite od raboteweto na kompaniite vo prvite tri meseci, koga samo del od kompaniite imaat minimalen rast na proda`bite na doma{niot pazar. Mnogu od kompaniite so koi razgovaravme velat deka namaluvaweto na proda`bite prodol`uva i vo april. Nekoi od menaxerite o~ekuvaat vtoroto trimese~je da bide duri polo{o od prvoto, no se nadevaat deka situacijata, spored prognozite, }e se podobri vo vtorata polovina od godinata. Prognozite na kompaniite za slednite nekolku meseцi voop{to ne se optimisti~ni, {to se sovpa|a i so o~ekuvawata na makedonskite kreatori na ekonomskite politiki, koi o~ekuvaat podobruvawe na situacijata vo evrozonata duri vo vtorata polovina od godinata. Pove}eto menaxeri so koi{to razgovaravme se nadevaat deka godinava }e uspeat da gi zadr`at proda`bite na istoto nivo kako i minatata godina. Samo mal broj od menaxeriте o~ekuvaat zgolemeni proda`bi.

PA\AAT PRODA@BITE I NA DOMA[EN I NA STRANSKI PAZAR Grade`nata firma Granit vo prviot kvartal ima pad na prihodite od duri 44%. Namaluvaweto na prihodite, glavno, se dol`i na namalenite prihodi koi gi ostvaruva kompanijata na doma{niot pazar, a za razlika od porano, Granit sega e re~isi celosno fokusiran na doma{niot pazar. Golemo namaluvawe ima i kaj ostanatite prihodi od operativnoto rabotewe, duri 70%. Podatocite poka`uvaat deka Granit vo prviot kvartal rabotel so neto-dobivka od samo 130 iljadi evra, koja e za 1% pomala od lani. Analizata poka`uva deka Granit uspeal da ja zadr`i dobivkata na isto nivo kako rezultat na tro{ocite vo raboteweto, koi vo prviot kvartal se pomali za 37%. Ima namaluvawe kaj re~isi site tro{oci na raboteweto, dodeka ostanatite operativni rashodi se zgolemeni za 140%. I grade`nata kompanija Beton ima pad na prihodite vo prviot kvartal od 3% od doma{niot pazar, kade {to, glavno, e fokusirana kompanijata, dodeka ostanatite


operativni prihodi se namaleni za 68%. Tro{ocite na rabotewe na Beton vo prviot kvartal se namaleni za 2%, {to glavno, se dol`i na namaluvaweto na ostanatite operativni rashodi, dodeka re~isi site operativni tro{oci na rabotewe se zgolemeni. Operativnata bruto-dobivka na Beton vo prvite tri meseci e namalena za 30%, a blagodarenie na namalenite rashodi za finansirawe, Beton vo prvite tri meseci rabotel so dobivka od 246 iljadi evra, koja e za 6% pogolema od istiot period lani. Namaluvaweto na prihodite od Beton go objasnuvaat so namalenata aktivnost, pred s$ poradi lo{ite zimski vremenski uslovi koi ja zafatija zemjata i nemo`nosta za vr{ewe grade`ni aktivnosti. Tie o~ekuvaat deka vo naredniot rezultat }e se podobrat finansiskite rezultati vo raboteweto. Vo prviot kvartal od godinava nafteniot distributer Makpetrol rabotel so zaguba od 1,1 milion evra, dodeka vo istiot period lani Makpetrol rabotel so dobivka od 945 iljadi evra. Od Makpetrol objasnuvaat deka iska`anata zaguba e rezultat na namaluvaweto na prihodite od proda`ba, kako i na zgolemuvaweto na rashodite od finansirawe. Vo prviot kvartal Makpetrol rabotel so vkupni prihodi od 96,5 milioni evra, {to e 6% pomalku vo odnos na istiot period lani. Dodeka prihodite na doma{niot pazar se namaleni za 4%, prihodite od proda`ba na stranski pazari se namaleni duri za 49%. Od Makpetrol objasnuvaat deka namaluvaweto na prihodite e rezultat na padot na prometot na naftenite derivati

Резултати од работењето во првите три месеци Приходи I квартал 2012

% промена

Македонски Телеком

54.722.910

-12,00%

Нето добивка (загуба) за I квартал 2012 12.379.756

Алкалоид

25.641.691

2,00%

3.064.065

Фершпед

63.314.004

-18,00%

512.422

4,00%

Топлификација

21.066.959

29,00%

304.796

-72,00%

Гранит

8.523.642

-44,00%

131.788

-1,00%

Бетон

7.064.585

-3,00%

246.390

6,00%

Скопски Пазар

6.464.861

-4,00%

115.886

29,00%

ВВ Тиквеш

3.428.048

14,00%

37.073

374,00%

Европа

РЖ Услуги

2.716.569

-2,00%

12.522

49,00%

2.357.544

49,00%

211.837

48,00%

Зито Полог Тетово

1.951.121

12,00%

160.504

32,50%

Македонија Турист

1.552.910

6,00%

445.934

991,00%

Тетекс

1.305.577

12,00%

15.203

4,00%

391.869

-42,00%

1056

48,00%

Компанија

Технометал Вардар

% промена -45,00% 6,00%

извор: Македонска берза и Комисија за хартии од вредност

i prirodniot gas. Spored objasnuvaweto od Makpetrol, pomaliot promet so nafteni derivati se dol`i na studenoto vreme, {to go namalilo dvi`eweto so avtomobili po ulicite, kako i na poskapuvaweto na naftenite derivati i namaluvaweto na ekonomskata i na kupovnata mo} na firmite i na gra|anite, {to ja namalilo pobaruva~kata. I Toplifikacija poka`uva drasti~no vlo{uvawe na finansiskiot rezultat vo prviot kvartal. Iako vo prvite tri meseci Toplifikacija imala rast na prihodite od 29%, kompanijata informira deka netodobivkata za ovoj period & e namalena za

duri 72%, na 305 iljadi evra, vo sporedba so dobivkata vo istiot period minatata godina, koja iznesuva{e eden milion evra. Od Toplifikacija velat deka neto-dobivkata od prviot kvartal godinava ne mo`e da se sporeduva so dobivkata koja ja imala kompanijata vo istiot period minatata godina. “Na~inot na rabotewe na Toplifikacija e takov {to operativno raboti vo zimskiot period i prihodite gi ostvaruva samo vo zimskiot period - od 15 oktomvri do 15 april, dodeka fiksnite tro{oci se pojavuvaat vo tekot na cela godina. Poradi toa, vo 2012 godina izvr{ivme razgrani~uvawe

15 


 16 COVER STORY na prihodite za pokrivawe na fiksnite tro{oci koi se javuvaat vo letniot period. Ovoj pristap ne be{e primenet za 2011 godina i poradi toa, se javuva pogolema razlika me|u rezultatite”, velat od Toplifikacija. Sepak, spored finansiskiot plan na kompanijata, za 2012 godina mo`e da se vidi deka Toplifikacija godinava planira da ja zavr{i so neto-dobivka od okolu 1,6 milioni evra. Farmacevtskata kompanija Alkaloid e edna od retkite kompanii koja vo prvite tri meseci ima{e rast i na prihodite i na dobivkata. Prvite tri meseci Alkaloid gi zavr{i so prihodi od proda`ba od 25 milioni evra, koi se za 2% pogolemi vo sporedba so istiot period lani, pri {to proda`bata na doma{niot pazar e zgolemena za 4%, dodeka proda`bata na stranskite pazari e na isto nivo kako i lani. Neto-dobivkata na Alkaloid vo prviot kvartal od godinava iznesuva tri milioni evra i e za 6% pogolema vo sporedba so istiot period lani. PREHRANBENATA INDUSTRIJA POD PRITISOK NA SKAPITE ENERGENSI Namaleni proda`bi ima i kaj prehranbenata i kaj konditorskata industrija, kako i kaj proizvoditelite na vino i sokovi. Najgolemiot zemjodelski kombinat, Pelagonija, vo prviot kvartal od godinava rabote{e so zaguba od okolu 737 iljadi evra, {to e vlo{uvawe na finansiskite rezultati vo sporedba so istiot period minatata godina, koga kompanijata rabote{e so zaguba od 543 iljadi evra. Vkupnite prihodi se namaleni za 28%, dodeka prihodite od proda`ba se namaleni za samo 0,2%. @ito Luks prvite tri meseci rabotel so neto-zaguba od okolu {est iljadi evra vo sporedba so lanskiot period, koga rabotel so profit od okolu 200 iljadi evra. Prihodite od proda`ba na @ito Luks vo prvite tri meseci se zgolemeni za 5% na doma{niot i za 10% na stranskiot pazar. I kompanijata @ito Vardar se soo~uva so problemi vo prvite tri meseci. Prihodite na @ito Vardar vo prvite tri meseci se namaleni za okolu 30%, a podatocite poka`uvaat deka kompanijata vo ovoj period rabotela so zaguba od okolu 150 iljadi evra, {to sepak, e pomala od zagubata od 367 iljadi evra koja kompanijata ja ima{e vo istiot period minatata godina. Interesno e {to kompanijata vo prvite tri meseci ima{e rast na proda`bata na stranskite pazari od 29% i malo namaluvawe na proda`bata na doma{niot pazar. Od @ito Vardar objasnuvaat deka zagubata vo prvite

Компании кои работеле со загуба во првите три месеци од 2012 Компанија Макпетрол

Приходи I квартал 2012 96.581.300

% промена -6,00%

Нето загуба за I квартал 2012 -1.163.967

ЗК Пелагонија

1.588.699

-28,20%

-737.463

Сковин

2.646.048

121,00%

-581.642

123.189

-30,00%

-290.764

Комуна

2.058.390

-28,20%

-270.796

Зито Вардар

4.390.195

-29,00%

-152.439

297.560

31,00%

-64.569

Фруктал Мак

1.042.243

-13,80%

-61.463

Зито Лукс

5.309.479

5,00%

-5.934

Хотели Метропол

Интернешнл хотелс

tri meseci e predizvikana vo biznisot so sviwi i vo mlinarstvoto. Tetovskiot @ito Polog vo prvite tri meseci rabotel so dobivka od okolu 160 ilajdi evra, {to e rast od 32,5% vo sporedba so istiot period lani. Vo istiot period prihodite od proda`ba na doma{niot pazar se zgolemeni za 12,5%, {to od kompanijata go objasnuvaat so podobrenata distribucija. I od @ito Polog velat deka vo prviot kvartal od godinava imaat rast na tro{ocite za rabotewe od okolu 8% kako rezultat na zgolemuvaweto na cenite na naftata i na elektri~nata energija, kako i poskapuvaweto na cenite na surovinite i na ambala`ite. Od konditorskata kompanija Evropa velat deka i pokraj mnogu te{kite uslovi za rabota vo prvite tri meseci, uspeale da ostvarat pozitivni finansiski rezultati. “Niskite temperaturi vo prvite dva meseci negativno vlijaea na proda`bata na na{ite proizvodi, osobeno na stranski pazar, a tro{ocite za energijata zna~itelno se zgolemija. Kako rezultat na toa, proizvodstvoto vo prvite tri meseci se namali za 4% vo odnos na istiot period od prethodnata godina”, objasnuvaat od Evropa. Vo prvite tri meseci Evropa ostvarila prihodi od proda`ba vo iznos od 2,7 milioni evra, koi se pomali za 2% vo sporedba so istiot period lani, dodeka dobivkata za prvite tri meseci e zgolemena za 49%, na 12 iljadi evra, {to pred s$, se dol`i na namalenite zalihi na gotovi proizvodi. Vinarskata vizba Tikve{ e edna od retkite kompanii koja se fali so nekoj pogolem uspeh. Neto-dobivkata na Tikve{ vo prvite tri meseci e zgolemena za re~isi pet pati vo odnos na istiot period lani i iznesuva 37 iljadi evra. Rastot na neto-dobivkata od Tikve{ ja objasnuvaat so zgolemenite prihodi od proda`ba za 14% vo sporedba so prviot kvartal od 2011 godina. Prihodite od proda`ba na stranski pazari se pogolemi za 22%, dodeka zgolemuvaweto na prihodite od proda`ba na doma{en pazar se pogolemi za 9%. Vinarskata vizba Skovin vo prvite tri meseci rabotela so zaguba od okolu 58 0 iljadi evra, {to e zna~itelno vlo{uvawe na rezultatot vo sporedba

so istiot period lani, koga vinarnicata rabotela so 145 iljadi evra. Od kompanijata zgolemuvaweto na zagubata go objasnuvaat so ote`natite uslovi za rabota, zgolemenite tro{oci za rabota i poniskite izvozni ceni na vinoto poradi zasiteniot evropski pazar. Skovin vo prvite tri meseci ima duri sedumkraten rast na prihodite od proda`ba na stranski pazari i pad na proda`bata na doma{en pazar od 77%. Od Skovin objasnuvaat deka golemiot rast na tro{ocite vo raboteweto od duri 141% e glavnata pri~ina za zagubata vo prviot kvartal, no potenciraat deka se pravat napori za osvojuvawe pazari nadvor od Evropa, {to }e obezbedi u{te pogolemi proda`bi i namaluvawe na tro{ocite so cel da se postigne podobar finansiski rezultat. I proizvoditelot na sokovi Fruktal mak vo prvite tri meseci rabotel so zaguba od 61 iljada evra, no zagubata vo prviot kvartal e pomala za duri 64%. Namalenata proda`ba i previsokite tro{oci vo raboteweto se glavnite pri~ini za raboteweto so zagubi na Fruktal мak. Od Fruktal мak, koj minatata godina premina vo sopstvenost od slovene~kiot Fruktal na srpskiot Nektar, najavuvaat deka se vo tek seriozno restrukturirawe na raboteweto i voveduvawe na novi proizvodi, so cel da se zgolemi proda`bata na doma{niot pazar i da se zgolemi izvozot. Lo{i rezultati imaat i kompaniite od turizmot i od hotelskiot biznis. Od hotelite Metropol velat deka prvite tri meseci imale dosega najlo{ rezultat, koj go objasnuvaat so nepovolnite uslovi za biznis, kako rezultat na ekonomskata kriza vo zemjava i vo stranstvo. Kako eden od glavnite vinovnici za lo{ite rezultati od Makpetrol go istaknuvaat lo{oto vreme, poradi {to se soo~ile so otka`uvawe na rezerviranite kapaciteti. Makpetrol vo prvite tri mescei rabotel so prihodi od 123 iljadi evra i zaguba od okolu 290 iljadi evra, no najavuvaat podobri rezultati za sledniot period, so ogled na sklu~enite dogovori so stranski turisti~ki agencii za gosti od Finska, Holandija, Belgija i od drugi evropski zemji. I Interne{nal hotels, sopstvenik na skopskiot hotel Kontinental, vo prvite tri meseci rabotel so zaguba od okolu 64 iljadi evra, koja poradi krateweto na tro{ocite vo raboteweto e pomala od zagubata koja ja ima{e kompanijata vo istiot period lani, okolu 100 iljadi evra.


INTERVIEW  18 INTERVIEW

SANDI ^E[KO

OSNOVA^ I SOPSTVENIK NA STUDIO MODERNA

VLO@UVAM VO TALENT, TEHNOLOGIJA I INOVACII


INTERVIEW IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

a mnogumina Makedonci, Sandi ^e{ko mo`ebi ne e mnogu poznat lik, no proizvodite {to gi distribuira negovata kompanija Studio Moderna i toa kako se. Kosmodisk, Dormeo, Top{op, se najeksponiranite brendovi na ovaa slovene~ka kompanija, koja godinava slavi 20 godini od osnovaweto. Nejziniot godi{en prihod minatata godina be{e pove}e od 360 milioni evra, ra{irena e vo 21 evropska zemja, ima okolu 6.000 vraboteni, a Sandi ^e{ko vo momentov e najbogatiot Slovenec. Qubqanskiot magazin “Menaxer” kon krajot na minatata godina go proceni negovoto bogatstvo na okolu 205 milioni evra, so {to mu go prezede tronot na Mirko Tu{, trgovskiot magnat. G. ^e{ko be{e doma}in na vtorata Konferencija za korporativna op{testvena odgovornost, {to se odr`a vo Bled na 16 april, na koja{to na specijalna pokana bev prisuten i jas, kako pretstavnik na Kapital Media Group. Intervjuto so nego go pravevme slednoto utro, vo foajeto na hotelot Grand Toplice, koj{to ja ima terasata so definitivno najubaviot pogled na Bledskoto Ezero. Imavme edvaj polovina ~as, zatoa {to ^e{ko ima{e biznis-patuvawe vedna{ potoa, a i jas morav da go fatam avionot za Skopje. Skromen i tivok, trpelivo odgovara{e, prvo na pra{awata na mojot britanski kolega, a potoa i na moite. Za tolku kuso vreme, bogami, pominavme dosta. Ja raska`a nakuso prikaznata za uspehot na Studio Moderna, doznav koi se klu~nite principi na negovoto menaxirawe, pa duri i toa deka iako “te`i” nad 200 milioni, s$ u{te nema deloven asistent. “Patuvam nonstop i ne mo`am da anga`iram nekoj da bide 24 ~asa na moja usluga. Dodeka potro{am vreme na nekoj drug da mu ka`am da mi rezervira avionski bilet ili hotelska soba, pobrzo samiot }e go storam toa preku Internet. Ednostavno, poprakti~no e”, veli ^e{ko. Vo momentov e silno anga`iran i vo korporativnata op{testvena odgovornost, kade {to Studio Moderna e edna od najanga`iranite kompanii vo regionot. Veli deka ne saka samo da zboruva za toa, tuku i da stori ne{to konkretno. “Va`no e deka sme li~no vklu~eni vo aktivnostite na patot kon promenite. Dokolku sekoj napravi mal ~ekor, nabrzo napredokot }e bide vidliv. Na{ata cel preku ovaa konferencija na Bled e da oblikuvame cvrsta mre`a od anga`irani poedinci i organizacii, koi{to niz sopstvenite proekti }e pridonesuvaat za re{avawe na op{testvenite predizvici”, istakna ^e{ko.  Vo Slovenija ve narekuvaat kralot na tele{opingot, tele{oping-guru i sl., so ogled deka va{eto bogatstvo go napravivte preku ovoj koncept na direkten marketing. Vsu{nost, kako

Z

KAPITAL MEDIA GROUP IMA[E EKSKLUZIVNA MO@NOST DA RAZGOVARA SO NAJBOGATIOT SLOVENEC VO MOMENTOV, SANDI ^E[KO, PRVIOT ^OVEK NA STUDIO MODERNA. KRALOT NA TELE[OPINGOT, KAKO [TO GO NAREKUVAAT VO NEGOVATA ZEMJA, ODGOVOREN ZA REGIONALNIOT PROBIV NA BRENDOVITE TOP[OP, KOSMODISK I DORMEO, VELI DEKA PO USPEHOT VO JUGOISTO^NA EVROPA, KOMPANIJATA SO SVOITE PREMIUM-PROIZVODI GI OSVOJUVA I PREBIRLIVITE PAZARI NA SAD I NA JAPONIJA modisk”, da prodavate i drugi proizvodi, po~na s$? i toa preku tele{oping? Jas na po~etokot od 90-tite godini imav svoja informati~ka kompanija, prodavav Vo 1994 godina Branimir go vide tele{opingot kompjuteri i nekoi softverski aplikacii vo Britanija, be{e voodu{even i mi predlo`i {to gi izvezuvavme duri i vo Japonija. i nie da go vovedeme vo Studio Moderna. Mene Eden den kaj mene dojde Branimir Brkqa~ li~no ne mi se dopa|a{e idejata, ne sakav (podocna koosnova~ na Studio Moderna, n.z.) da prodavam ne{to {to i drugite prodavaat. so ideja da go prodavame “kosmodisk”. Toj Smetav deka tele{opingot ima negativen imix rabote{e za edna novosadska kompanija {to kaj potro{uva~ite. Sepak, re{iv da go ispigo prave{e marketingot za Kosmodisk, pa tam toj koncept malku podobro, pa dve godini saka{e da se obideme so proizvodot i na odev po konferencii niz svetot za da nau~am slovene~kiot pazar. Iskreno, jas bev skepti~en pove}e za nego. Vo toa vreme vo Slovenija vo odnos na toj predlog, bidej}i ne veruvav dojde amerikanskata POP TV i Branimir me nagovori da napravime proba deka “kosmodisk” seriozno so tele{oping-proda`ba na mo`e nekomu da mu pomogne. nivniot kanal. Toa izleze No, ne sakav da go odbijam uspe{no, pa Amerikancite n$ Branimir, pa mu rekov: “Vo povikaa da odime so niv i red, daj mi nekolku par~iwa vo Slova~ka, kade {to isto da gi podelam na prijateli Ako vi ka`am deka taka {to imaat bolki vo grbot, pa ta otvorija TV-kanal. Potoa }e vidime”. to otvorija televizija i vo jas s$ u{te nemam Polska, kade {to povtorno i Po  O~igledno, “kosmodisk” li~en asistent, nie ni otidovme. Vo me|uvreme pomogna... nema da mi verui jjas & se pridru`iv na StuHaha, da, ostanatoto e istodio di Moderna, zatoa {to taa vate. Patuvam rija, site ja znaete, haha... pobrzo da se razviva po To~no, rezultatite i mene nonstop i ne mo`am po~na od mojata kompjuterska firma, me frapiraa. Na pove}eto da anga`iram nekoj pa morav da pi{am molba za prijateli dosta im gi ubla`i do mojata sopruga i ra da bide 24 ~asa na rabota bolkite, a na nekoi duri haha... Br i celosno im is~eznaa. I moja usluga. Dodeka Branimir, toga{ re{iv da po~neme so  [to se slu~uva{e potro{am vreme ponatamu? proda`ba. Imavme solidna na nekoj drug da mu Po 1996 godina na{iot nov ponuda za pazarot – klini~ki brend Top{op, temelen na testiran proizvod, ednostaven ka`am da mi rezer- br proda`ba preku TV-kanali, i prakti~en za koristewe i pr vira avionski po~na rapidno da raste. Sekogarancija za povrat na parite po bilet ili hotelako nekoj ne e zadovolen so ja naredna godina po~nuvavme biznis vo dve do tri novi efektot. Osnovavme firma. Ja bi ska soba, pobrzo dr`avi od Jugoisto~na Evropa, narekovme Studio Moderna, dr samiot }e go storam {to be{e edno ekstremno isto kako {to se vika{e fir{t toa preku Internet. dinami~no tempo, da ne re~am, mata za marketing {to mojot di naludni~avo. Po~navme da tatko ja osnova vo 60-tite na razmisluvame kade mo`e da godni, no otkako po~ina, taa ra prestana so rabota. Na po~etokot biznisot so se podobrime. Vidovme deka zapadnoevrop“kosmodisk” go vode{e mojata sopruga, zatoa skite tele{oping-kompanii rabotat central{to jas ja zamoliv da go pravi toa namesto izirano, odnosno od Germanija ili [vedska, mene, koj{to neli, se zanimava so visoka na primer, re{avaat {to }e prodavaat vo tehnologija i nema vreme za tamu nekojsi site isto~noevropski zemji. Nie smetavme deka obi~en proizvod (smea). Vo 1993 godina i Jugoisto~na Evropa ne mo`e da se tretira Branimir & se pridru`i vo firmata, otkako kako eden pazar i deka potro{uva~kite nase vrati od Srbija poradi vojnata {to se viki na sekoja zemja treba vnimatelno da se razgore vo porane{na Jugoslavija. Jas s$ prou~at i da ponudat specifi~ni proizvodi u{te ne bev aktivno vklu~en vo firmata za sekoj pazar. Vtoro, zapadnite kompanii s$ rabotea preku autsorsing – i call centri, i vo toj period. produkcija, i postprodukcija... Nie re{ivme  Kako dojdovte do idejata, pokraj “kos-

19 


 20 INTERVIEW s$ da rabotime insorsing, zatoa {to koga raboti{ autsorsing ne mo`e{ sekade da postigne{ ednakvo nivo na kvalitet na uslugata. Da re~eme, na Zapad vo toa vreme ne be{e problem da se autsorsiraat call centrite, zatoa {to tie imaa pogolemo iskustvo vo taa oblast i imaa visoko nivo na kvalitet. Vo Jugoisto~na Evropa toa ne be{e slu~aj.  [to pretstavuva Studio Moderna denes? Kolku “te`i” biznisot na kompanijata vo momentov? Vo izminatite 20 godini postignavme dominantna pozicija vo tele{opingot vo 21 zemja vo jugoisto~na Evropa, kade {to sme prisutni vo momentov. Sega imame kanali TopShopTV {to rabotat 24/7 vo pet razli~ni zemji, a na ostanatite pazari sme prisutni preku termini {to gi zakupuvame na lokalnite TV-stanici. Imame 21 internet-stranica, za sekoj od na{ite pazari, kako i 135 Top{op prodavnici {to gi prodavaat proizvodite od na{ata ponuda. Minatata godina imavme proda`ba od 360 milioni evra, a brojot na vraboteni se iska~i do 6.000.  Kako menaxirate so ovoj prili~no golem sistem, me|unarodno rasprostranet? Ako vi ka`am deka jas s$ u{te nemam li~en asistent, nema da mi veruvate. Patuvam nonstop i ne mo`am da anga`iram nekoj da bide 24 ~asa na moja usluga. Dodeka potro{am vreme na nekoj drug da mu ka`am da mi rezervira avionski bilet ili hotelska soba, pobrzo samiot } e go storam toa preku Internet. Ednostavno, poprakti~no e. Mojot osnoven princip sive ovie 20 godini e da vlo`uvam vo tri raboti: talent, tehnologija i inovacii. Koga }e prepoznaam nekakov talent, jas sakam

da go imam vo firmata. I da nema vo momentot konkretno slobodno rabotno mesto, jas }e go anga`iram, zatoa {to znam deka porano ili podocna }e se najde segment kade {to toj }e mo`e da go poka`e svojot potencijal. Vo tehnologija imame investirano ogromni pari dosega, pred s$ vo IT-sistemi, bez koi{to sistemot na proda`ba na Studio Moderna ne bi mo`el da funkcionira. Vo taa oblast sme me|u najdobrite vo regionot, duri i Majkrosoft n$ zel kako case study za uspe{no implementirana informati~ka tehnologija vo biznis-procesite. I tretata rabota, inovaciite. Proizvodot sam po sebe ne e dovolen za uspeh. Kako {to velat Amerikancite, s$ mo`e da se “komoditizira”, a mar`ite odat postojano nadolu. Sekoj mo`e da go proizvede istiot poevtino. Na{ata razlika ne e samo vo du{ekot. Sekoj mo`e da otide vo Italija i da nara~a du{eci. Razlikata e vo servisot, vo site tie pari~no nemerlivi komponenti za toa kako }e uspee{ da gi zadovoli{ potrebite na kupuva~ite, bez ogled dali e vo segmentot biznis-kon-biznis ili bizniskon-potro{uva~.  Kolku se odrazi krizata poslednive 2-3 godini na biznisot na Studio Moderna? Krizata sekade se po~uvstvuva, lu|eto kupuvaat poinaku, pomalku impulsivno. Sega mora da ponudi{ pove}e za istite ili za pomalku pari, i toa ne samo na TV, tuku i vo prodavnici, na Internet, vo katalozi... Denes e mnogu zna~ajno da im go napravi{ maksimalno udobno kupuva~koto iskustvo na lu|eto. Ako sakate da kupite du{ek, mo`ete da go nara~ate preku TV, no mo`ete i samo prvi~nite informacii da gi dobiete ili da se javite vo call centarot da vi objasnat podetalno, da dojdete vo prodavnica da go vidite, da go pipnete, da go isprobate. Nie sakame da bideme tamu kaj {to se potro{uva~ite.  Koi bea klu~nite odbranbeni merki {to gi prezedovte za neutralizacija na efektite od krizata? Kako {to spomnav pred malku, klu~noto e investicii vo lu|e, vo inovacii i implementirawe na najnovite tehnolo{ki trendovi. Nie implementiravme nekoi trendovi pobrzo duri i od Zapadwacite. Znaete, mnogu pati i samite Zapadwaci ni se ~udea na silnite investicii vo multichannel marketing, vo IT... Koga se slu~i krizata, toa be{e na{ata strate{ka prednost. Iako jas dolgo vreme bev potpora na ovie ITinvesticii, vsu{nost, glaven vo toa be{e na{iot operativen direktor, toj najmnogu veruva{e vo tehnologijata. Zna~eweto na tehnologijata,

ne kolku ~ini ili kolku funkcii ima, tuku vo koja mera lu|eto }e mo`at da ja koristat bez pomo{ na IT ili finansiski ekspert. Na primer, lu|eto vo proda`ba, vo prvata “borbena linija” na kompanijata, kolku lesno mo`e da gi dobijat site informacii bitni za niv, so kolku “klika” mo`e da go napravat toa.  Pokraj “kosmodisk”, verojatno va{ najpoznat brend vo Makedonija e Dormeo. Od kade dojde idejata za du{eci? Kade, vsu{nost, se kreira Dormeo? Dali e toj va{ nose~ki brend na makedonskiot pazar? Karakteristika na Studio Moderna e {to nikoga{ ne sopirame so ideite, nikoga{ ne se zadovoluvame so postignatoto. Nie ne sakavme da prodavame samo tele{oping, tuku i “normalni” proizvodi. Edno vreme prodavavme kompjuteri od brendot IBM, no kompanijata prestana da proizveduva hardver, go otstapi toj del na Kinezite. Potoa re{ivme da probame so du{eci za spiewe. Go istra`uvavme pazarot za da vidime {to mu treba na potro{uva~ot. Re~isi nema ~ovek {to nema problemi so spieweto, pa vidovme deka na pazarot nema sovr{eni du{eci {to }e obezbedat sovr{en son. Odevme niz fabriki vo Evropa za da vidime {to se nudi tamu i vo Italija najdovme partneri {to sega gi pravat du{ecite po na{a nara~ka. Tie se reklamiraat i na televiziite na Berluskoni. Dormeo sega e na{ nose~ki brend, se prodava od Japonija do Amerika. Toj e na{ najprodavan brend i vo Makedonija.  Dali sledna va{a cel e probiv na zapadnite pazari, bidej}i spomnavte Amerika, Italija... Na zapadnite pazari, no i na japonskiot, nastapuvame samo so Dormeo, i toa vo premium cenovniot segment. SAD, na primer, e ogromen pazar i tuka neboto e limit za Dormeo. So eden proizvod, ako e uspe{en, mo`e{ da zaraboti{ milijardi. Nie so Dormeo planirame da osvoime dobar del od pazarniot kola~ vo proda`bata na du{eci vo SAD, a so ostanatite proizvodi od Top{op nema logika da se probivame tamu, zatoa {to konkurencijata vo toj tip proizvodi tamu e ogromna. Momentalno, na{ adut vo segmentot du{eci e inovacijata {to ja otkupivme od belgiski inovatori, a toa e pru`ina za du{ek koj, vsu{nost, e napraven od pena. Za zapadnite pazari e i velosipedot na rasklopuvawe, odnosno folding bike, pod brendot Bigfi{ (Bigfish).  Slu{aj}i ve v~era na konferencijata za korporativna filantropija, ovde na Bled, interesno be{e so kolkav elan zboruvavte za ovoj velosiped. Razbrav deka na negoviot razvoj ste rabotele

Koga }e prepoznaam nekakov talent, jas sakam da go imam vo firmata. I da nema vo momentot konkretno slobodno rabotno mesto, jas }e go anga`iram, zatoa {to znam deka porano ili podocna }e se najde segment kade {to toj }e mo`e da go poka`e svojot potencijal.


BROJ 654



09/05/2012



www.kapital.mk

cela decenija i deka e toj, vsu{nost, e va{iot primer kako biznisot se spojuva so op{testvenata odgovornost: kreirate proizvod {to ne zagaduva, {tedi vreme, dobar e za zdravjeto... Velosipedot, prvo, e biznis. Jas ako ne smetav deka }e ima komercijalen efekt, }e go ukinev negoviot razvoj u{te odamna. Sega lansiravme i nov model, koj osven vo Slovenija, go prodavame na nekolku zapadni pazari i vo Ju`na Koreja. So tek na vreme, koga }e postigneme pogolem obem na proizvodstvo, veruvam deka cenata }e padne, pa }e stane podostapen i za potro{uva~ite od Jugoisto~na Evropa. Razvojot na perfekten velosiped na rasklopuvawe ode{e tolku dolgo i naporno zatoa {to mnogu e te{ko da izmislite ne{to novo, ograni~eni ste so negovite dimenzii i onie na ~ovekovoto telo. Ovoj velosiped e idealen za gradskiot mete`, ne zagaduva, lesen e za sklopuvawe i rasklopuvawe, go koristat mnogumina za da odat na rabota, no i rekreativno. Sekako, zna~aen e i momentot {to so nego gi ostvaruvame na~elata na na{iot anga`man vo korporativnata op{testvena odgovornost – da ne zboruvame samo za toa, tuku konkretno da deluvame, ne samo preku donacii, odnosno klasi~na filantropija, kako {to, voobi~aeno, se sfa}a ovoj koncept.  Da gi prokomentirame malku aktuelnite biznis-priliki vo Slovenija. Slovene~kite kompanii od po~etokot

 Vie ste ~len na Klintonovata globalna inicijativa, organizator na Konferencijata za korporativna op{testvena odgovornost vo Bled... Koja e va{ata misija preku anga`manite vo segmentot KOO? Jas sum eden od prvite koi vo Slovenija po~naa so privaten biznis, pa mnogu podocne`ni pretpriema~i me pra{uvaa za soveti koga tie po~nuvaa i sekoga{ koga mo`ev im pomagav na pomladite biznismeni. Koga Studio Moderna stana finansiski pomo}na, davavme pomo{ vo sportot, vo kulturata itn., pred s$ na proekti {to ne bea marketin{ki atraktivni za golemite sponzori. Vo 2005 godina bev pokanet da u~estvuvam vo Klintonovata globalna inicijativa, kade {to sum ~len do denes, a mi se dopadna toa {to nejzinata osnovna mislavodilka e deka mora sekoj od nas da napravi ne{to konk-

retno za zaednicata, a INTERVIEW ne samo da zboruvame za toa. Vo toa vreme re{iv da & pomognam na fondacijata {to ja osnova{e Marti Ahtisari, so koja{to najgolemi aktivnosti imavme tokmu vo Makedonija. Na{iot proekt pomogna da se sozdadat novi 250 rabotni mesta za mladi lu|e. Toa be{e su{tinskata razlika {to sakavme da ja postigneme. Prethodno }e organiziravme seminar za 1.000-2.000 mladi i na krajot ni{to, a potoa re{ivme da odime so pomal broj u~esnici, no ne{to konkretno da dobijat od na{ite napori.

 Чe{ko so Bil Klinton vo Wujork, kade {to e sedi{teto na “Klintonovata globalna inicijativaâ€?

21 


 22 INTERVIEW

 Sandi 效e{ko i samiot ~esto go koristi velosipedot {to se rasklopuva, Bigfish, proizvod na Studio Moderna

na tranzicijata va`ea za efikasni, izvozno naso~eni, uspe{ni. [to se slu~i vo me|uvreme? Gledame deka najgolemite slovene~ki holdinzi se davat vo problemi, izbija golem broj aferi... Problemite denes se mnogu pogolemi otkolku koga bilo o~ekuvavme. Ne e pri~ina samo krizata. Jas vaka gledam na rabotite: Slovenija s$ u{te e silna vo izvozniot sektor, toj sektor ne otpu{ta lu|e, toj sektor duri kupuva kompanii na Zapad, kako {to e Krka, na primer. Ovie firmi imaat silen menaxment, tie steknaa, {to se veli, ekonomska nezavisnost od politikata. Firmite kade {to politi~kite partii se me{aa celo vreme imaat najmnogu problemi. Slovenija mora da prekine so kvazipoliti~kata dr`avna kontrola vo firmite kade {to s$ u{te e sopstvenik.  Dali privatiziraweto na ovie kompanii }e gi re{i problemite za koi{to zboruvate? Ne mora nu`no da zna~i. Vo Krka dr`avata e najgolem sopstvenik, no tamu ne se vme{a politikata, tuku se vovede transparetno korporativno upravuvawe. Ne mora da e dobro ako e privatno. Najbitna e transd parentnosta. Ako menaxerite se vodat od p biznis-interesi, i dr`avnite firmi mo`e b da d bidat ednakvo uspe{ni. Ako dr`avata bara nekoi drugi raboti od ovie menaxeri, b toga{ }e ima problemi. t


 24 BERZA

13-TA GODIлеNA KONFERENCIJA NA MAKEDONSKATA BERZA

TE@OK PERIOD ZA B ITNO E POTREBEN STRATE[KI PARTNER  Vo najte{kite denovi za makedonskiot pazar na kapital porakata na site zasegnati strani e deka izlezot za Makedonskata berza i za ostanatite pomali berzi od regionot e itno spojuvawe ili prezemawe od nekoj pogolem igra~

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

golemuvawe na ponudata na pazarot i kreirawe novi finansiski instrumenti, privatizacii preku berza, fiskalni stimulacii, sistemska promocija i edukacija, podobruvawe

Z

na korporativnoto upravuvawe... se samo del od ~ekorite {to treba da se prezemat za da se postigne odr`liv razvoj na pazarot na kapital vo Makedonija, be{e istaknato na 13-ta Godi{na konferencija na Makedonskata berza, {to se odr`a minatiot petok. Vo momenti koga makedonskiot pazar

na kapital gi do`ivuva svoite najte{ki momenti vo poslednite desetina godini, Berzata mora{e da se prilagodi kon uslovite vo koi{to podolgo vreme funkcionira, pa godine{nava konferencija se odr`a vo Skopje, namesto tradicionalno vo Ohrid, i trae{e samo eden den, namesto voobi~aenite dva. Sepak, kako {to istakna izvr{niot direktor na Makedonskata berza, Ivan [teriev, tie kako organizatori se potrudija konferencijata da ne zagubi od kvalitetot i da ostane so svojot prepoznatliv imix na mesto kade {to se analiziraat trendovite na pazarot na


BROJ 654



09/05/2012



BERZATA

R!

INTERVJU

www.kapital.mk

kapital vo zemjata i po{iroko i se promoviraat razvojni idei. “Za makedonskiot pazar na kapital i za Berzata ova e te`ok period, poln so predizvici i dilemi kako da se opstoi, kako da se prodol`i ponatamu i kako da se stane aktiven ~initel vo ekonomskite i vo finansiskite tekovi vo zemjava. Sekako, ova se pra{awa za milion dolari i nemame pretenzii deka mo`e da se dogovorat brzo i lesno. Nitu pak, smetame deka vakvite strategiski pra{awa mo`eme da gi re{avame sami – neophodno e aktivno u~estvo i koordinacija na kreatorite na ekonomskite politiki i na drugite

pazarni institucii i u~esnici”, re~e [teriev. [teriev kako gorlivo pra{awe vo makedonskata ekonomija go istakna nedorazbiraweto me|u bankarskiot i kompaniskiot sektor za toa dali se dovolni ili ne kreditite {to gi odobruvaat bankite vo momentov. “Vo vakov ambient niz berzanska prizma sosema logi~no se postavuva pra{aweto zo{to kompaniite s$ u{te ne se obiduvaat da priberat finansiski sredstva preku pazarot na kapital. Nekoi investicii mo`e da bidat soodvetno finansirani edinstveno so akcionerski kapital ili preku t.n. “ekviti”-fondovi. Zatoa unapreduvaweto na segmentot na finansiskiot sektor koj nudi kapital {to e podgotven da prifati pogolemi rizici treba da bide prioritet”, re~e [teriev. DA NE SE NADEVAME NA RAST BAZIRAN NA KREDITIRAWETO Odgovori na pra{awata i dilemite {to gi zagatna [teriev se obidoa da dadat u~esnicite na panel-diskusiite i prezentaciite, koi ovoj pat bea vo ramkite na konferencijata. Zoran Martinovski, {ef na kancelarijata na Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) vo Makedonija, re~e deka tokmu “ekviti”-fondovite, no i berzite, kako mesto za pribirawe sve` kapital, se alternativata koga bankite stanuvaat s$ pove}e pretpazlivi, a sopstvenata akumulacija kompaniite vo golema mera ja iscrpija poradi krizata. “No, site relevantni istra`uvawa poka`uvaat deka investitorite koga se vo potraga po dobri kompanii za vlo`uvawe prvo {to gledaat e na kakvo nivo e transparentnosta, odnosno dobroto korporativno upravuvawe vo niv. Vo IFC izminative godini rabotevme mnogu na proekti za podobruvawe na korporativnoto upravuvawe vo makedonskite kompanii, a i ostanatite me|unarodni finansiski institucii, sekako, treba da imaat golema uloga vo zajaknuvaweto na konkurentnosta na kompaniite vo zemjite vo razvoj, osobeno vo uslovi na kriza”, istakna Martinovski vo ramkite na panelot so naslov “Globalnite i lokalni makroekonomski sostojbi i nivnata refleksija na pazarite na kapital”. U~esnicite na panelot, doma{ni bankari, kako i pretstavnici na me|unarodni finansiski institucii i akademskata zaednica, se soglasija deka svetskite pazari na kapital i toa kako reagiraat na sekoja akcija povrzana so dol`ni~kata kriza vo Evropa. “Finansiskata injekcija {to ja vbrizga Evropskata centralna banka od dekemvri 2011 do mart godinava, prvo

Makedonskata i Istanbulskata berza }e sorabotuvaat o tekot na konferencijata direktorite na Istanbulskata i na Makedonskata berza, Ibrahim Turhan i Ivan [teriev, potpi{aa Memorandum za sorabotka. Glavnite celi na Memorandumot se povrzani so aktivnosti vo nasoka na razmena na informacii me|u dvete berzi, promocija na nacionalnite pazari preku organizirawe zaedni~ki nastani, kako i razmena na iskustva i knowhow vo odnos na trguvaweto so hartii od vrednost i nadzorot nad trguvaweto, kotacijata, utvrduvaweto i poramnuvaweto. Istanbulskata berza, po mnogu parametri, e najgolema berza vo po{irokiot region.

V

Prometot na Makedonskata berza padna za 63% vo prviot kvartal omentalnata statisti~ka krvna slika na Berzata e daleku od povolna, re~e direktorot na Makedonska berza, [teriev, na po~etok od konferencijata. “Glavniot berzanski indeks MBI-10 na krajot na april iznesuva 1.982 poeni. Op{toto nivo na ceni na pazarot e namaleno za re~isi 22% od po~etokot na ovaa godina. Ovie cenovni performansi gi registrirame otkako MBI-10 prethodno, vo 2011 godina, zagubi pove}e od 13% od svojata vrednost. Vkupniot promet na Berzata vo prvite ~etiri meseci od 2012 godina iznesuva 26,3 milioni evra, nasproti lanskite 72 milioni. Klasi~noto trguvawe vo BEST-sistemot, {to e najbitniot pokazatel za interakcijata na ponudata i pobaruva~kata, iznesuva skromni 15,6 milioni evra, odnosno vo prosek, nepolni ~etiri milioni evra mese~no, odnosno 200 iljadi dnevno. Dopolnitelno, vo edna tretina od denovite na trguvawe e zabele`an dneven promet pod 100.000 evra. Stranskite portfolio-investitori vo prvite ~etiri meseci od godinata vo kupovnata strana na prometot u~estvuvaat so samo 5,5%. U~estvoto na doma{nite fizi~ki lica vo kupovniot promet e na sli~no kako minatata godina (23% nasproti 25,5%), a glavnoto pomestuvawe pretstavuva narasnatoto u~estvo na doma{nite pravni lica od 49% na 71,5%. Pazarnata kapitalizacija na 32 kotirani kompanii e 441 milion evra – ako na niv gi dodademe i dru{tvata so posebni obvrski za izvestuvawa, vkupnata kapitalizacija iznesuva 1,8 milijardi evra ili okolu 28% od BDP”.

M

25 


 26 BERZA IVAN [TERIEV IZVRШEN DIREKTOR NA MAKEDONSKA BERZA

“Berzanskite integracii ili akvizicii vo vakvi nepovolni uslovi se izlezna opcija za malite berzi. Pritoa, pra{awata dali cenata bila ili }e bide optimalna, dali tajmingot bil ili }e bide podobar, dali sme mo`ele da birame ili da bideme birani se irelevantni vo uslovi koga pritiskaat objektivnite ekonomski faktori.”

489 milijardi evra za pomo{ na 583 banki, a potoa 529 miljardi evra za pomo{ na u{te 800 banki, predizvika optimizam na berzite, {to najdobro go poka`a germanskiot berzanski indeks DAX, koj porasna za 30%, no kon krajot na mart, kako {to povtorno po~na da se vra}a neizvesnosta, toj, a i drugite svetski indeksi po~naa da pa|aat”, re~e prof. Aleksandar Stojkov od Pravniot fakultet “Justinijan Prvi” vo

Skopje. “Modelite na funkcionirawe na svetskata ekonomija, vklu~itelno i zemjite vo razvoj, nepovratno se smenija i svetot denes e vo potraga po novi modeli na rast. Novite modeli }e mora da se baziraat na pomal dolg, odnosno na jakneweto na kapitalnata sila na finansiskite institucii i na privatniot sektor. Mora site da sfatime deka svetskata ekonomija, osobeno vo EU, e prezadol`ena – po~nuvaj}i od dr`avite, privatniot sektor i naselenieto”, istakna Stojkov. Gligor Bi{ev, generalen izvr{en direktor na Stopanska banka-Skopje, re~e deka ekonomskite subjekti vo

GLIGOR BIШEV GENERALEN IZVRШEN DIREKTOR NA STOPANSKA BANKA-SKOPJE

“Od 20 kompanii na oficijalniot pazar na Makedonskata berza {to dostavile kvartalni inzve{tai za godinava, 10 se vo zaguba i toa e dvojno polo{o od lani. Toa zna~i deka treba da se sozdade nov model na prestrukturirawe na realniot sektor za da mo`at kompaniite da smetaat na pogolema finansiska poddr{ka od bankite.”

Makedonija ne treba da o~ekuvaat spektakularen rast na kreditiraweto kako pred 2008 godina. “Periodite na visok krediten rast, koj{to sozdava{e visoka agregatna pobaruva~ka, se zad nas, iako vo Makedonija e dobro {to kreditniot rast se dvi`i od 8%-10% izminatiov period i ambicija na bankarskiot sektor e toa nivo da se zadr`i. Vistinskoto pra{awe e kolkav e kapacitetot na realniot sektor za kreditirawe. Od 20 kompanii na oficijalniot pazar na Makedonskata berza {to dostavile kvartalni inzve{tai za godinava, 10 se vo zaguba i toa e dvojno polo{o od lani. Toa zna~i deka treba da se sozdade nov model na prestrukturirawe na realniot sektor za da mo`at kompaniite da smetaat na pogolema finansiska poddr{ka od bankite”, pora~a Bi{ev. Toj dodade deka signalot {to go dade Narodnata banka }e pomogne, bidej} i i bankite }e mora da gi namalat kamatite, {to }e ja olesni otplatata na kreditite, no ako prodol`i da pa|a proda`bata i zarabotkata na kompaniite, toa nema da mo`e da se kompenzira so merkite na monetarnata


 28 BERZA politika. “I pri nisko nivo na zadol`enost otplatata na kreditite na makedonskite kompanii i gra|ani, sporedena so nivoto na raspolo`iv dohod, e povisoka vo odnos na evrozonata. Poradi niskoto nivo na dohod i `ivoten standard vo Makedonija, kapacitetot na ponatamo{no zadol`uvawe e nizok. Predizvik e kako da se zgolemi raspolo`liviot dohod”, smeta Bi{ev.

NOVITE BIZNISMODELI ZA BERZITE Vo ramkite na konferencijata prisutnite imaa mo`nost da gi prosledat i prezentaciite na direktorite na berzite vo Turcija, Slovenija i Bugarija, direktorot na Centralniot depozitar za hartii od vrednost na Hrvatska, glavniot izvr{en direktor za strate{ki investicii vo investiciskata banka Morgan Stenli, ^ip

Dempsi i Erik Bertrand, pretstavnik od wujor{kata berza NYSE Euronext. Od niv mo`evme da slu{neme kakva e idninata na biznis-modelite na berzite preku regionalen i globalen pogled. Bertrand, glaven konsultant za tehnolo{ki re{enija vo Wujor{kata berza, istakna deka globalnite pazari na kapital vo momentov se soo~uvaat so predizvikot kako da se spravat so dvete sprotivstaveni sili koi{to gi dvi`at pazarite. “Od edna strana, modernata tehnologija ja zabrzuva fragmentacijata na pazarite i ja zgolemuva mo`nosta za niven brz, no krevok i ednostran rast. Od druga strana, modernata tehnologija dozvoluva pogolema integracija na berzite. Finalniot rezultat od ovie dve konfliktni sili ostanuva nejasen, kako {to e vo momentov”, smeta Bertrand. Чip Dempsi, direktor za strate{ki investicii vo Morgan Stenli istakna deka vo momentov iljadnici milijardi dolari kapital od svetskite investitori bara priliki za vlo`uvawe vo zemjite vo razvoj, me|u koi i Makedonija. No, za da mo`e da se natprevaruvame za ovie pari, mora da imame dobra infrastruktura na pazarite na kapital. “Neodamna bev na konferencija kade {to eden od govornicite biznisot na berzite go sporedi so avioprevozot. Vie gi imate klientite, re~e, sega treba toa da go unov~ite. Zna~i mo`e da im organizirate {oping vo avionot dodeka letaat, da im ovozmo`ite internet i sli~ni pogodnosti, s$ ona {to mo`e da napravi zarabotka za kompanijata”, re~e Dempsi. Toj gi ohrabri pomalite pazari na kapital da se vklu~at vo globalnite kapitalni tekovi so toa {to }e ponudat re{enija za investitorite {to se elegantni, ednostavni i logi~ni. “Da se vratime na analogijata so aviobiznisot. Od vas zavisi dali }e se fokusirate na polneweto gorivo vo avionot, {to e isklu~itelno va`na funkcija, na prodavawe kikiriki i ~okolatca za vreme na letot, {to ne e mnogu interesno, ili pak }e se fokusirate na toa patnicite da ne go zagubat baga`ot koga }e sletaat, {to vo berzanski kontekst bi bilo efikasna post-trejd infrastruktura”, istakna Dempsi.

Makedonskata berza na krajot od konferencijata po petti pat gi dodeli priznanijata za najtransparentno kotirano dru{tvo na Makedonskata berza, “Kristalno yvono”, koja{to ovoj pat ja dobi Alkaloid a.d. Skopje, inaku vtoro vakvo priznanie za kompanijata.


 30 PRVA MARKETING-KONFERENCIJA KAPITAL AKADEMIJA POVIKUVA

BIDETE DEL OD BIZNIS -NASTANOT NA GODINATA – KONFERENCIJA “BRENDIRAWE - PATOT DO POTRO[UVA^OT” VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

ako se sozdavaa del od najpoznatite makedonski i internacionalni brendovi? [to s$ e potrebno za da kreirate uspe{en brend i koj mo`e da vi pomogne pritoa? Kako strate{ki da razmisluvate koga nosite odluka dali i koga da lansiraat nov brend? Ova se samo del od pra{awata na koi } e vi odgovorat kreatorite i nositelite na nekoi od poznatite makedonski brendovi na konferencijata “Brendirawe – patot do potro{uva~ot”, koja na 8 juni vo Skopje ja organizira Kapital Akademija. Generalni i marketing-direktori na brojni makedonski kompani i prvite lu|e na marketing-agencii i na istra`uva~ki ku}i preku prezentacii i panel-diskusii }e ja “skeniraat” sostojbata vo Makedonija na poleto na brendirawe i u{te pova`no, } e ve pottiknat da razmisluvate kako preku zajaknuvawe na brendot na svojata kompanija i proizvodite da izgradite podobra pazarna pozicija i podobri finansiski pokazateli! Tokmu so ovie temi }e se otvori i konferencijata. Vo prviot panel, vedna{ po izlagaweto na glavniot govornik Xejson Romejko, makedonskite kompanii Alkaloid, Tikve{, Makprogres,

K

 Kreiraweto brendovi vo visokokonkurentnata ekonomija e must za pove}eto kompanii koi ne sakaat da bidat progoltani od konkurencijata. Brendiraweto, diferenciraweto od drugite e neophodnost. No, toa ne e nitu lesno, nitu ednostavno. Nau~ete kako go pravat toa uspe{nite kompanii i brendovi koi se del od konferencijata “Brendirawe - patot do potro{uva~ot” na 8 juni vo Skopje! Por{e Makedonija, kako i regionalniot menaxer na Koka-Kola za Adriatik regionot }e prezentiraat specifi~ni aspekti na brendovite i nivnoto vlijanie vrz uspe{noto rabotewe na kompaniite. Taka, za toa kako se povtoruva uspehot na eden brend preku ekstenzija na proizvodi od istiot brend }e zboruva Milo{ Radulovi} od Alkaloid, koj preku primerot na Kafetin }e ilustrira kako ovoj brend star 55 godini go povtoruva uspehot so ekstenziite Kafetin Kold i Kafetin Menstrual. A {to se slu~uva pak, ako vo svoeto portfolio namesto love brand, imate brend koj so tekot na godinite go izgubil svojot sjaj i mu e potrebno reparirawe i vra} awe na imixot za da bide vo funkcija na kompaniskiot uspeh. Tokmu vakov primer na brend e avtomobilskiot brend [koda, koja so promena na percepcijata kaj potro{uva~ite povtorno stana posakuvan brend. Mile Stan~ev, brend-menaxerot na [koda vo Por{e Makedonija, }e go ilustrira impresivniot rast na proda`bata na [koda na evropskite pazari paralelno so prezemenite aktivnosti za podobruvawe na negoviot imix. Deka imixot na edna kompanija, pa duri i na

samo eden proizvod mo`e “zlatni vrati da otvori”, definitivno, potvrduva iskustvoto na vinarnicata Tikve{ so vinskiot brend T’ga za jug. Imeno, ova vino dobro poznato na eksjugoslovenskite pazari prakti~ki slu`i kako “nosa~ na avioni” za ostanatite vinski brendovi od ovaa vinarnica koi gi plasiraat na regionalnite pazari, {to e u{te edna potvrda deka silnite, mo}ni i prepoznatlivi brendovi mnogu pomagaat pri izvozot i go olesnuvaat prodorot na pazarite. A kako se ra|a nov brend vo Makedonija i kako se pre`ivuvaat “detskite bolesti” do posakuvaniot moment da se izgradi makedonski brend kako {to e Vin~ini }e raska`e Gligor Cvetanov, izvr{niot direktor na Makprogres. Vo ovaa sesija Dimitar Andonov, regionalen menaxer na Koka-Kola za Adriatik regionot, }e poka`e deka silata i magijata na eden brend ne se kreiraat edna{ i zasekoga{, tuku e neophodno postojano da se odr`uvaat i nadgraduvaat. Tokmu toa e i magijata na najpoznatiot globalen brend Koka-Kola!

MARKETINGOT VO FUNKCIJA NA VA[IOT BREND “Silno veruvam vo potrebata da se zgolemi

EKSKLUZIVNO: INTERNACIONALNIOT KREATIVEN DIREKTOR NA SAATCHI & SAATCHI VO SKOPJE olgogodi{nata kariera na Xejson Romejko vo Sa~i i Sa~i (Saatchi & Saatchi) (od 1993 godina) e krunisana so brojni nagradi za negovite kampawi, me|u koi i poznatata Life Is For Sharing. Negovoto delo e vklu~eno vo pette najspodeluvani reklami na site vremiwa, a rabote{e i na spotot na Kejti Peri za pesnata Firework, koj vo 2011 godina ja osvoi nagradata „Muzi~ki spot na godinata” na MTV. Od 2007 godina toj e kreativen direktor za Sa~i i Sa~i vo Evropa za Doj~e telekom (Deutsche Telecom) i za nivniot brend, T-Mobile.

D


BROJ 654



09/05/2012



www.kapital.mk

svesnosta na lokalnite pretpriema~i da go prifatat brendiraweto kako del od celokupnata strategija so cel da stanat globalni igra~i so proizvodi i uslugi koi se razli~ni od drugite�, veli Endi Lim od E50, asocijacija na top 50 najuspe{ni kompanii od Singapur i ~len na odborot za organizacija na poznata Singapur brendkonferencija. Potrebata od promena na svesnosta na kompaniite koi funkcioniraat vo globaliziran svet i mnogu konkurentni ekonomii e celta i na Kapital Akademija pri organiziraweto na Prvata marketingkonferencija posvetena tokmu na brendovite i na procesot na brendirawe. Preku konkretnite iskustva na makedonski i na internacionalni kompanii prisutnite u~esnici od prva raka i podetalno }e se informiraat {to s$ e potrebno za kreirawe uspe{en brend, kakva stru~na pomo{ i poddr{ka im e potrebna na kompaniite vo ovoj proces i kako brendiraweto da go napravat sostaven del od celokupnata biznis-strategija na kompanijata? Koj vo kompaniite e zadol`en za kreirawe novi brendovi, kako izgleda procesot na brendirawe, kolku vreme, energija i sredstva se potrebni za kreirawe nov brend se del od pra{awata na koi }e debatiraat prvite lu|e na GFK, me|unarodna istra`uva~ka agencija, na marketing-agenciite Publicis, Wu moment (New Moment) i Meken Erikson (McCannErickson) zaedno so Sa{o Naumoski,

MARKETING-KONFERENCIJA MAKBRENDONIJA - PRVA KAKO OD MAKEDONIJA DA NAPRAVIME PREPOZNATLIV BREND? ako edna dr`ava da se brendira i da se najde {to povisoko na listata so zemji so pozitiven imix i posakuvana turisti~ka destinacija e dilema so koja se zanimavaat mnogu dr`avi {irum svetot i eksperti vo ovaa oblast. Sepak, iskustvoto poka`uva deka za brendirawe na zemjite najmnogu pridonesuvaat poedincite so svoite sportski, kulturni i umetni~ki uspesi i talenti, kako i poedine~nite institucii so proekti koi imaat internacionalna dimenzija. Na ovaa tema so svoi razmisluvawa, kako i vo koj pravec mo`e da se brendira Makedonija }e zboruvaat ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~eska-Milevska; Labina Mitevska, producent i direktor na filmskiot festival „Bra}a Manaki�; \or|i Petru{ev, pretsedatel na zdru`enieto Vina od Makedonija, ~ija cel e Makedonija vo svetot da se promovira kako vinska zemja i svetski poznatiot pijanist Simon Trp~eski.

K

generalen direktor na Vitaminka od Prilep, Dimitar Kova~evski, marketing-direktor na T-Mobile, pretstavnik od vinarnicata Stobi i Milo{ Radulovi}, menaxer vo Alkaloid. Vo debatata }e se zboruva za ulogata i za odnosot na kompaniite so marketingagenciite i istra`uva~kite agencii vo procesot na brendirawe, za toa kako kompaniite re{avaat koga da plasiraat novi brendovi na pazarot, koj go ima posledniot zbor dali }e se pristapi kon brendirawe, no i kako vo praktika izgleda procesot na brendirawe vo smisla na toa kolku vreme, energija, sredstva i kadar se potrebni za kreirawe brend. Debatata i mo`nosta prisutnite da se vklu~at vo diskusijata e do tolku pointeresna poradi faktot {to na ista masa }e sednat idejnite, kreativni i komunikaciski kreatori na najpoznatite

brendovi na makedonskiot pazar. Konferencijata, prva od vakov tip vo Makedonija, e nameneta za osnova~i i generalni menaxeri na kompanii, brendmenaxeri, kako i marketing-direktori i menaxeri za razvoj i strate{ko planirawe. Konferencijata e isklu~itelno va`na za marketing-kompanii i istra`uva~ki kompanii i agencii koi se zanimavaat so razli~ni aspekti na brendirawe, kako i za vraboteni vo proda`ba i vo sektorite za ~ove~ki resursi i odnosi so javnosta. Za site kompanii koi vo svoeto portfolio imaat brendovi i onie koi imaat strate{ka cel da gi brendiraat svoite proizvodi ovoj nastan e odli~na mo`nost da nau~at mnogu pove}e za procesot na brendirawe, za subjektite involvirani vo ovoj proces i da go pro{irat obemot na profesionalni i biznis-kontakti.

31 


Pretpriema~ &...

TAJNITE NA 10-TE BRENDOVI NA KOI NAJMNOGU IM SE VER


BROJ 654



09/05/2012



FEQTON

www.kapital.mk

RUVA (1)

 Nema podobar na~in da gi analizirate na~inite na brendirawe otkolku da prokopate vo dlabo~inite na kompaniite koi site gi znaat i im veruvaat. Mnogumina se pra{uvaat zo{to nekoi brendovi uspevaat da ostanat na vrvot? Eve samo nekoi od taktikite koi gi koristat najdoverlivite amerikanski brendovi za da se povrzat so potro{uva~ite i idei kako mo`ete da gi iskoristite za va{iot biznis ema podobar na~in da gi analizirate na~inite na brendirawe otkolku da prokopate vo dlabo~inite na kompaniite koi site gi znaat i im veruvaat. Mnogumina se pra{uvaat zo{to nekoi brendovi uspevaat da ostanat na vrvot? Iako mo`ebi, nemaat najgolema proda`ba ili pazaren udel vo svoite kategorii, dene{nite najdoverlivi brendovi sozdale vrski so potro{uva~ite preku iskustva koi pottiknuvaat vnatre{na reakcija. „Otkrivme deka e staven akcent na gradeweto emotivni vrski na brendovite so potro{uva~ite, bidej}i toa e mo}no i funkcionira”, veli Xim Stengel, konsultant za brendirawe, porane{en globalen marketing-direktor

N

na Procter & Gamble i avtor na Grow: How Ideals Power Growth and Profit at the World’s Greatest Companies. “Koga go pravite toa, imate mnogu posilen afinitet, mnogu posilen biznis, mnogu posilen rast i mnogu posilni rezultati. Koga se razgleduvaat brendovite vo P&G koi imaa silna emocionalna prednost vo odnos na konkurencijata”, dodava Stengel, “na{ite akcii bea mnogu, mnogu povisoki. A marginata na rast vo odnos na na{ite konkurenti be{e mnogu povisoka od onie koi imaa samo funkcionalna superiornost”. Eve samo nekoi od taktikite koi gi koristat najdoverlivite amerikanski brendovi za da se povrzat so potro{uva~ite i idei kako mo`ete da gi iskoristite za va{iot biznis.

AMAZON: BIDETE LI^NI nlajn-maloproda`nikot, koj prodava re~isi s$, postigna najvisoki rezultati ne samo vo odnos na doverbata vo celokupniot brend, tuku i vo odnos na doverbata na sekoj poedinec. Toa ne e iznenaduvawe za Bred van Oken, glaven strateg za brendovi vo konsultantskata kompanija The Blake Project. Toj veli deka izvonrednata dostapnost na proizvodite na Amazon, funkcionalnosta i potro{uva~koto iskustvo zaedno sozdavaat silen brend na koj potro{uva~ite mu veruvaat. “So milioni proizvodi, 24-~asovna dostapnost, superiorna tehnologija za prebaruvawe, kritiki od korisnici i golem broj izvori za podlaboko informirawe za proizvodite, Amazon.com nudi superiorno potro{uva~ko iskustvo”, veli Van Oken. Toj dodava deka za brendot, so svoite niski ceni i besplatnata dostava za nara~ki koi ja nadminuvaat minimalnata suma, se smeta deka nudi vrednost, dodeka nara~uvaweto so pomo{ na eden “klik” i opciite za brza dostava im za{teduvaat vreme na kupuva~ite. Isto taka, potro{uva~ite o~ekuvaat Amazon da gi ima site proizvodi koi gi baraat blagodarenie na partnerstvata so drugi proda`ni kanali, kako {to se produktite na Partner Count. Iako vakov {irok spektar na ponudi mo`e da se smeta za bezli~en, Van Oken veli deka Amazon e primer za neguvawe na vrskite so potro{uva~ite, pomagaj}i im so odlukite preku preporaki na proizvodi vrz osnova na nivnite prethodni kupuvawa, preku kritiki i ocenki na korisnicite i preku predlo`eni komplementarni proizvodi. Isto taka, potro{uva~ite imaat golem broj opcii da sozdadat li~na vrska so brendot, vklu~uvaj}i korisni~ki profili, kritiki i oceni, listi so `elbi i Listmania listi za preporaka na omilenite proizvodi.

O

33 


34

FEQTON

COCA-COLA: PRODAVAJTE SRE]A edeno-studena son~eva svetlina” (Ice-cold Sunshine), “Pauza koja osve`uva” (The Pause That Refreshes), “@ivotot ima dobar vkus” (Life Tastes Good). Od svojot za~etok, vetuvaweto na najgolemiot svetski proizvoditel na pijalaci e da gi voodu{evuva potro{uva~ite. “S$ {to pravat e inspirirano od taa ideja: kako da promovirame, da razvieme i da sozdademe sre}a?”, veli avtorot Stengel. Coca-Cola ja turka ovaa poraka preku site vidovi kontakti so potro{uva~ite, od Facebook do proda`nite avtomati, koi im ovozmo`uvaat na potro{uva~ite da gi me{aat svoite omileni

L

kombinacii na vkusovi. “Tie gi zemaat ideite za spontanost i zadovolstvo i gi vmetnuvaat vo s$”, veli Stengel. Ostavaj}i go nastrana debaklot od 80tite godini so brendiraweto na New Coke, Stengel dodava deka kompanijata go zacvrstuva svojot fokus na sre}ata so dosledno silen korporaciski identitet, koj se temeli na dolgove~nost i nasledstvo. “Tie imaat dlaboka i zdrava po~it kon svoeto minato i kon lu|eto koi postoele pred niv”,

APPLE: OSTANETE “KUL” (I ZABAVNI) oja druga kompanija uspeva da gi natera javnosta i mediumite bez zdiv da ja o~ekuvaat sekoja nova promocija na proizvod? Vistinata e deka koj i da e noviot proizvod na Apple, potro{uva~ite veruvaat deka } e bide pameten i eleganten i deka } e go podobri na~inot na koj{to komuniciraat, rabotat ili go pominuvaat svoeto slobodno vreme. U{te pove}e, u`ivaat vo kupuva~koto iskustvo. Iako Apple otsekoga{ se zalagal za kreativnost i izrazuvawe, brendot go zgolemi emocionalniot koeficient so toa {to sozdade maloproda`ni prodavnici koi neguvaat ~uvstvo na sorabotka i transparentnost me|u

K

potro{uva~ite i proda`niot personal. “Vrabotuvaat lu|e sposobni za empatija i ne gi ocenuvaat spored brojot na ostvareni proda`bi”, veli Stengel. Toj go narekuva pristapot na Apple vo odnos na prodavnicite “najdobar obid za maloproda`ba vo celata istorija; tie navistina sakaat lu|eto da dojdat i da bidat inspirirani, da si ja zgolemat samodoverbata i navistina da se ~uvstvuvaat podobro poradi iskustvoto koe go imale vo prodavnicata”. Apple gi koristi svoite prodavnici za da im ja poka`e, a ne da im ja ka`e, na potro{uva~ite filozofijata na svojot brend, po~nuvaj}i od

veli toj. “Nikoga{ ne zaboravaat zo{to zapo~nale so ova i od kade doa|aat, {to podrazbira i golem broj potro{uva~i.” Ovaa doverba e o~igledna me|u u~esnicite vo na{ata anketa, koi ne dadoa nitu edna negativna zabele{ka za Coca-Cola.

golemite masi, otvoreniot prostor i yidovite od prozorci, pa s$ do dobro obu~enite prodava~i (najgolemite zastapuva~i za brendot Apple), koi se vooru`eni so ra~ni skeneri za naplata, {to im ovozmo`uva na kupuva~ite da kupuvaat bez da mora da ~ekaat vo red. Nekoi gor~livi momenti: brendot dobi oceni poniski od prose~nite za ~uvstvoto na povrzanost so korporativnata strana na Apple, kako i za percepcijata deka kompanijata ne gi vrednuva dovolno svoite potro{uva~i i ne gi nagraduva za nivnata lojalnost. Ovie ~uvstva, mo`ebi, se samo rezultat na naso~enosta na Apple kon svoite osnovni funkcii. “Stiv Xobs razmisluva{e samo za ona {to e dobro za brendot i za potro{uva~ite”, veli Stengel. “Taa naso~enost delumno e pri~inata za odli~nata rabota pri sozdavaweto novi kategorii i proizvodi, so koi i ponatamu se izdvojuvaat od konkurencijata.”


BROJ 654



09/05/2012



FEQTON

www.kapital.mk

FEDEX: DR@ETE SE DO SVOETO VETUVAWE o otvorena strast kon zada~ata so koja se zanimava, FedEx sozdade silen korporativen identitet. O~ekuvano, kompanijata dobi najvisoki ocenki za svojata sposobnost, osobeno za sposobnosta da go ostvari ona {to go vetuva i za efikasnosta na svoeto rabotewe. Osven {to ovozmo`uva sigurna usluga, brendot sozdade doverba preku inicijativi kako kampawata “Razbirame” (We Understand), veli Kari Blan~ard, strate{ki direktor vo wujor{kata kancelarija na FutureBrand. “Go izdignaa brendot na povisoko nivo so toa {to prepoznaa deka ne se sveduva s$ na logistika za premestuvawe paketi i kutii”, veli Blan~ard. “Tie go po~ituvaat faktot deka stanuva zbor za bogatstvata, `ivotite i za idninata na lu|eto i deka sodr`inata na tie paketi im zna~i mnogu.” Za da ja pro{iri taa poraka, FedEx se povrzuva so potro{uva~ite preku svojata personalizirana programa na nagradi i preku interakcija na socijalnite mre`i. “Koga ve}e ste steknale atributi kako doverlivost i sigurnost – ne{ta koi se neophodni za biznis, no ne mora da ve nateraat da se vqubite vo brendot – toga{ razmisluvawata za va{ite klienti kako li~nosti, a ne samo kako brojki, stanuvaat klu~ni”, veli Blan~ard.

S

TARGET: DIZAJNIRAJTE ISKUSTVO esno e da zaboravite deka Target e diskontna prodavnica. So svoite elegantni, stilski reklamni kampawi i sorabotki so poznati dizajneri, koi sozdavaat proizvodi so ograni~en broj {to predizvikuvaat ludilo me|u modnite fanovi, javnoto lice na Target mu protivre~i na statusot na masoven trgovec. Razlikuvaj}i se od svoite bra}amegaprodavnici, Target dosledno nudi isklu~itelno maloproda`no iskustvo – po~nuvaj}i od dizajnot na prodavnicata, pa do izborot na stoka, cenite i uslugata za potro{uva~ite. “Target vlo`uva vistinski napori za da obezbedi iskustvo vo koe } e u`ivaat kupuva~ite, no sepak, } e dobiete kvalitetni proizvodi po dobra cena”, izjavuva Rob Frenkel, konsultant za brendirawe. “Kako del od nivnata brend-li~nost, se trudat da bidat topli i humani, a lu|eto se odyivaat na toa i gi prifa}aat.” Blagodarenie na rasporedot so koj lesno se manevrira i konzistentniot dizajn, prodavnicite na Target se lesno i intuitivno mesto za kupuvawe, vlevaj}i im doverba na kupuva~ite deka }e uspeat da go najdat toa {to

L

im treba duri i vo tolku golem proda`en prostor. “Ne samo {to e poprijatno otkolku kaj konkurencijata, lu|eto, vsu{nost, u`ivaat da bidat ovde”, veli Frenkel. Klientite na Target ja cenat sposobnosta na brendot da dizajnira atraktivni, a sepak, dostapni proizvodi – najzabele`itelni se postojano raznovidniot spektar na trendovska obleka i dodatoci za doma}instvo. “Target veli deka }e vi ponudi pristojna alternativa, koja mo`e da se nosi so poskapite modni brendovi”, veli Frenkel. Uslugata za klienti e prijatelski nastroena i dosledna, kako {to zabele`aa nekolku u~esnici vo anketata, od na~inot na koj{to “kasier-

ite se gri`at za lu|eto koi ~ekaat i gi prenaso~uvaat vo redicite vo koi ima pomalku narod”, pa do vpe~atokot deka “sekoga{ imaat dovolen broj vraboteni vo prodavnicata” i deka “potro{uva~ite se tretiraat kako gosti”. Frenkel veli deka kompaniite treba da sfatat deka obezbeduvaweto toplo, ~ove~ko iskustvo }e sozdade doverba koja }e im dozvoli da imaat povisoki mar`i, da upravuvaat so dvi`eweto i da imaat podobra vidlivost na brendot nasproti konkurencijata. “Bez razlika {to prodavate, ako ne im dadete pri~ina na lu|eto za da dojdat, nema da se potrudat da ja otkrijat samite, zatoa {to samo cenata ne e dovolna”, veli toj.

(PRODOL@UVA)

35 


 36 MENAXMENT-EDUKACIJA  Preku metodologijata SDI (Strengths Deployment Inventory) prisutnite na sesijata organizirana od Kapital Akademija gi doznaa tajnite za uspe{noto gradewe odnosi, odli~na komunikacija i spravuvawe so konflikti, koi ve}e 40 godini gi koristat vode~kite svetski kompanii MARIJA KATRALOV KITANOV NACIONALNA AGENCIJA ZA EVROPSKI OBRAZOVNI PROGRAMI

Vakvite prezentacii se dobredojdeni za site, bez razlika kade i {to rabotime i kolku vreme sme vo nekoj segment od procesot na raboteweto. Dobri se za da ja zgolemime samodoverbata i da se zdobieme so podobri komunikaciski ve{tini.

KALIN BABU[KU MAKEDONIJA EKSPORT

Kapital Akademija ima pionerska zada~a da gi inicira menaxerite da razmisluvaat za edukacija na kadarot. Nikoj ne educira, te{ko deka nekoj menaxer }e prati nekoj od vrabotenite na vakvi obuki.

TATJANA ILIEVSKA SENIOR-SOVETNIK VO PROKREDIT BANKA ZA KLIENTI-PRAVNI LICA

Vakvite obuki se mnogu dobri zatoa {to, pred s$, davaat mo`nost da se evaluira na individualno nivo i da se podobrat komunikaciskite sposobnostite. Obukite se va`ni i za organizacijata kade {to si vraboten.

PEM VELSBI MASTER-TRENER, GLAVEN OPERATIVEN DIREKTOR I REGIONALEN DISTRIBUTER NA PERSONAL STRENGTH

SDI se fokusira na vnatre{nite vrednosti na lu|eto, pomaga da gi razbereme bihejvioralnite odluki koi gi donesuvame, a sodr`i i dopolnitelen del za toa kako da se soo~ime so konfliktot.

KAPITAL AKADEMIJA

KAKO DA IZGRA ODLI^NI ME\U ODNOSI VO OR SILVANA @E@OVA silvana@kapital.com.mk

apital Akademija organizira{e otvorena interaktivna sesija za zapoznavawe so metodologijata SDI (Strengths Deployment Inventory) i so alatkite za li~en i organizaciski razvoj. Sesijata, koja se odr`a vo Edukativniot centar M6, ja vode{e Pem Velsbi, master-trener, glaven operativen direktor i regionalen distributer na Personal Strength Adriatic, edinstven distributer za pove}enamenskata profilna alatka SDI (instrument za rasporeduvawe na silite). Sedi{teto na kompanijata e vo Slovenija, no ja pokriva re~isi cela Isto~na Evropa, vklu~uvaj}i ja i Makedonija. Golemiot broj prisutni, pretstavnici na razli~ni kompanii, preku prakti~en pristap i ve`bi gi doznaa tajnite za uspe{noto gradewe odnosi, odli~nata komunikacija i spravuvaweto so konflikti koi ve}e 40 godini gi koristat vode~kite svetski kompanii. “SDI se fokusira na vnatre{nite vred-

K

nosti na lu|eto, pomaga da gi razbereme bihejvioralnite odluki koi gi donesuvame, a sodr`i i dopolnitelen del za toa kako da se soo~ime so konfliktot”, veli Velsbi, koja objasni deka SDI funkciniora na na~in {to preku odgovor na 20 pra{awa liceto dobiva edinstvena pozicija na eden pove}eboen triagolnik. Ovaa pozicija go definira motivira~ko-vrednosniot sistem na liceto-klu~nite vrednosti {to gi pottiknuvaat negovite odluki, izbori i odnesuvawa, a gi poso~uva i negovite reakcii pri soo~uvawe so konflikt. Spored SDI metodologijata, lu|eto spored nivniot motivaciski sostav na vrednosti se grupirani vo ~etiri osnovni grupi, odnosno sin, crven, zelen i centar i tri podgrupi - crveno-sin, crveno-zelen i sino-zelen. Sepak, stroga podelba ne postoi, odnosno vo zavisnost od situacijata, sekoj mo`e da se oboi so razli~na boja. Sekoja grupa se odlikuva so odredeni karakteristiki. “Pripadnicite na sinata grupa se nesebi~ni i gri`livi. Se gri`at za




09/05/2012



37 

www.kapital.mk foto: FILIP POPOVSKI

BROJ 654

ADITE U^OVE^KI RGANIZACIJATA za{tita, razvoj i za blagosostojba na drugite. Klu~en motivator vo nivniot odnos e relacijata na li~no nivo. Davaat posebna poddr{ka za timot i imaat gri`a za ~uvstvata na timot. Crveniot e samouveren i naso~uva~ki. Se gri`i za ostvaruvawe na zada~ite, gi organizira lu|eto, vremeto, parite i drugite resursi. Gi nosi glavnite odluki i gi pridvi`uva rabotite napred. Zeleniot e analiti~en i avtonomen, praveden i promislen, se gri`i za vospostavuvawe i odr`uvawe red koj ima smisla. Se gri`i za individualnosta, sopstvenata mo} i za samostojnost”, pojasni Velsbi. Taa, isto taka, istakna deka spoznavaj}i gi svoite, no i karakteristikite na drugite, } e se podobri komunikacijata i me|usebnite odnosi vo edna kompanija i toa }e dade podobri rabotni rezultati. Po zavr{uvaweto na sesijata, prisutnite ne go krieja svoeto zadvolstvo kako od harizmati~noto predavawe na gospo|a Velsbi, taka i od mo`nosta ne{to pove} e da nau~at kako da ja podobrat komu-

nikacijata. “Vakvite obuki se mnogu dobri zatoa {to, pred s$, se evaluira{ na individualno nivo i si gi podobruva{ komunikaciskite sposobnosti. Va`ni se i za organizacijata kade {to si vraboten. Se ovozmo`uva postignuvawe na podobri rezultati”, izjavi Tatjana Ilievska, senior-sovetnik vo Prokredit banka za klienti-pravni lica. Nejzinata kole{ka Roska Axiska isto taka smeta deka pove}e od va`no e da se ima uspe{na komunikacija so kolegi, klienti, posebno koga se raboti vo banka. “Preku edukacijata, va`no e da nau~i{ da ne predizvikuva{ nervoza najprvin kaj sebe, a potoa i kaj klientite. Treba da gi razbira{ site,” dodade Axiska. Kalin Babu{ku od Makedonija eksport smeta deka so ovaa sesija Kapital Akademija napravi dobar “tizer” i vo Makedonija e pove}e od potrebno da se iniciraat menaxerite da go educiraat nivniot kadar. “Nie so Makedonija eksport obukite gi

pravime na individualno nivo, dodeka Kapital Akademija toa go pravi na po{iroko nivo. Ima pionerska zada~a da gi inicira menaxerite da razmisluvaat za edukacija na kadarot. Nikoj ne educira, te{ko deka nekoj menaxer }e prati nekoj od svoite vraboteni na vakvi obuki”, objasni Babu{ku. Od prezentacijata i od prakti~nite primeri, kako i od interaktivnosta na prisutnite be{e zadovolna i Olivera Klin~arova, menaxer na Oddelenieto za kontrola i naplata na pobaruvawa po osiguruvawe i kontrola vo Kroacija osiguruvawe. “Ne sekoga{ imame vreme da razmislime od kade poteknuvaat konfliktite, a toa e taka bidej}i sme razli~ni. Ottuka, ubavi se ovie predavawa za da nau~ime kako da gi izbegneme konfliktite”, dodade Klin~arova. Irena Mojsovska od Stopanskata komora istakna deka }e ja pokanat g-|a Pem da odr`i prezentacija vo Komorata, kako za firmite, taka i za vrabotenite. Vakvite prezentacii se dobredojdeni za site, bez razlika kade i {to rabotat i kolku vreme se vo nekoj segment od procesot na raboteweto, istakna i Marija Katralova-Kitanov od Nacionalnata agencija za evropski obrazovni programi. Taa isto taka smeta deka e pove}e od dobredojdeno da ja zgolemime samodoverbata i da se zdobieme so podobri komunikaciski ve{tini. Edna vakva obuka mo`e mnogu da pomogne vo celokupniot razvoj na eden ~ovek, posebno vo komunikacijata so drugite lu|e okolu nego, bez razlika dali se toa prijateli ili pak, idni klienti, istakna i Vesna Stojmirova od Embra korporacija. “Vakvite obuki treba da gi posetuvaat site, bez razlika dali nekoj e lider i treba da gi menaxira drugite lu|e ili pak, e rabotnik na ponisko nivo, koj treba da komunicira so mnogu drugi lu|e”, izjavi Stojmirova. SDI metodologijata isto taka e posebno korisna alatka za PR-sektorot, kade {to komunikacijata e va`en segment od sekojdnevnoto profesionalno rabotewe. “Na korporaciski plan vakvite sesii se va`ni bidej}i e potrebno da se spoznae{ najprvin sebesi, a potoa i karakteristikite na drugite lu|e. Preku vakvite obuki se zdobivame i so znaewe kako da gi pridobieme klientite”, izjavi Emilija Vu~inovska, PR-menaxer vo ^epter 4. Kapital Akademija na 10 maj }e ja organizira rabotilnicata na tema “Izgradete odli~ni me|u~ove~ki odnosi vo organizacijata”, spored SDI metodologijata. Preku nea u~esnicite }e nau~at podobro da gi razberat li~nite potrebi i potrebite na svoite kolegi i klienti i preku toa na site niv da im go dadat tokmu toa {to go o~ekuvaat za da izgradat odnosi bazirani na doverba i razbirawe.


foto: FILIP POPOVSKI

 38 INTERVJU

PEM VELSBI

GLAVEN DIREKTOR I REGIONALEN DISTRIBUTER NA PERSONAL STRENGTH

KONFLIKTITE ME\U VRABOTENITE TRO[AT I VREME I PARI SILVANA @E@OVA silvana@kapital.com.mk

em Velsbi e master-trener, glaven operativen direktor i regionalen distributer na Personal Strength Adriatic, edinstven distributer za pove}enamenskata profilna alatka Strengths Deployment Inventory, SDI (instrument za rasporeduvawe na silite). Sedi{teto na kompanijata e vo Slovenija, no ja pokriva re~isi cela Isto~na Evropa, vklu~uvaj}i ja i Makedonija. Strengths Deployment Inventory, SDI, im pomaga na lu|eto da gi identifikuvaat sopstvenite doblesti vo odnosite so ostanatite vo dve razli~ni situacii - koga s$ e vo red i koga se soo~eni so konfliktite. Ako gi razbereme dvata dela, toa }e ni pomogne da gi razbereme i drugite lu|e. “SDI se fokusira na vnatre{nite vrednosti na lu|eto, pomaga da gi razbereme bihejvioralnite odluki koi gi donesuvame, a sodr`i i dopolnitelen del za toa kako

P

da se soo~ime so konfliktot”, objasnuva Velsbi. Ovaa alatka funkcionira na na~in {to preku odgovor na 20 pra{awa liceto dobiva edinstvena pozicija na eden pove}eboen triagolnik. Ovaa pozicija go definira motivira~ko-vrednosniot sistem na liceto - klu~nite vrednosti {to gi pottiknuvaat negovite odluki, izbori i odnesuvawa, a gi poso~uva i negovite reakcii pri soo~uvawe so konflikt. Svesta za sopstveniot motivaciski sostav na vrednosti i na~inot na koj{to toj se razlikuva od drugite vrednosti e klu~en faktor za spre~uvawe na konfliktot. Koga vnimatelno se odnesuvate kon lu|eto na na~in na koj ja po~ituvate nivnata motivacija, ja zgolemuvate mo`nosta za spre~uvawe konflikt. Alatkata vo Makedonija e prisutna od maj 2011 godina i e del od programa na Kapital Akademija preku lokalen trener i zastapnik na SDI za Makedonija.  [to govori Вa{eto iskustvo, dali so

primenata na SDI alatkata firmite imaat pomalku konflikti, kako me|u vrabotenite, taka i me|u vrabotenite i pretpostavenite? Ima{e istra`uvawe vo Britanija od CIPD, toa e asocijacija za ~ove~ki resursi, koja sprovede anketa vo organizaciite {irum Britanija i otkrija deka godi{no se gubat 24 milijardi funti poradi konflikti. Se tro{i vreme na site nivoa na organizacijata za razre{uvawe na konfliktite me|u vrabotenite. Zna~i, ne stanuva zbor samo za namaluvawe na brojot na konflikti, tuku vsu{nost, so toa se za{teduvaat i mnogu pari.  Dali imate procenki za makedonskite kompanii, dali i tie gubat poradi konflikti? Nemame direktni podatoci, no postojat statistiki od razli~ni delovi od svetot. Nekade se povisoki, nekade poniski, no principot ostanuva ist.  Koga kompaniite se soo~uvaat so konflikti, verojatno ne gubat samo finansiski. Se gubi i mnogu pove}e od toa, kako {to e doverbata, lojalnosta na vrabotenite? Apsolutno. Toa vlijae vrz stepenot na zadovolstvo kaj vrabotenite. Toa mo`e da se vidi od kompaniite vo koi e sprovedena anketa za toa kolku se zadovolni vrabotenite. Rezultatite poka`uvaat deka vrabo konfliktite vlijaat vrz anga`iranosta, mokonfli tivacijata i performansite. Seto toa pak, tivaci vlijae vrz rezultatite na kompanijata. Dali nadminuvaweto na konfliktite,  Dal pred s$, zavisi od voljata na rabotopre davcite i na vrabotenite? dav mora da sakate da ja podobrite situDa, mo acijata. SDI obezbeduva alatki, znaewe i acijat ve{tini koi nie, kako individualci, treba ve{ti da gi upotrebime. Tuka stapuva na scena obukata ili treningot, za da nau~at lu|eto obukat kako da d go storat toa i da se pottikne `elbata deka toa e mo`no, deka vredi `elba da se napravi.  Da sse spoznae{ sebesi e prviot ~ekor kon re{avawe na konfliktot, a SDI e alatka koja go pravi tokmu toa... ala Apsolutno. SDI e alatka za sebespoznavawe i sekako, vo prv plan e podigaweto na samosvesta. Se razbirame sebesi malku podobro, a potoa po~nuvame da gi razbirame i drugite - zo{to nekoi se isti kako nas, zo{to nekoi se razli~ni, zo{to lu|eto se odnesuvaat na odreden na~in. Ova mo`e da ja promeni na{ata percepcija, kako gledame na ne{to {to mo`ebi prethodno ni bilo te{ko da go razbereme, nekoja tu|a postapka koja n$ nervirala, no otkako }e nau~ime, si mislime: “Aha, sfa}am. Samo se obiduvaat da go storat toa i toa. Sega mi e pologi~no”.  Dali kompaniite se svesni koga imaat konflikt vnatre, odnosno dali mo`at da prepoznaat i soodvetno da reagiraat? Od koj zavisi toa? Naj~esto e prili~no o~igledno koga postoi konflikt. Lu|eto ne komuniciraat, ne sorabotuvaat, nekoi go prepoznaaat


BROJ 654



09/05/2012



INTERVJU

www.kapital.mk

konfliktot po toa {to ne se po~ituvaat krajnite rokovi i imaat problemi so performansite. Zna~i, jasno e deka ne{to ne e kako {to treba. Voobi~aeno, toa e povrzano so lu|eto i so odnosite me|u niv. Otkako }e prepoznaat deka postoi konflikt, ako ima SDI vo kompanijata, toga{ toa e alatkata koja mo`at da ja iskoristat za da go re{at.  Koi se povratnite informacii koi gi dobivate od kompaniite koga ja primenuvaat SDI alatkata? Odli~ni se, navistina. Se ~ini deka ne{tata kako {to se konfliktite se te{ki za re{avawe. Mo`ebi lu|eto se obidele prethodno, no bez uspeh i odedna{ imaat konkretna alatka koja gi menuva ne{tata, taka {to, sekako, se voodu{eveni. Toa se odrazuva na zadovolstvoto i na anga`iranosta, kako i na rezultatite i performansite.  Sedi{teto na va{ata kompanija e vo Slovenija, no kade s$ dejstvuvate i rabotite? Niz cela Evropa, najmnogu vo Isto~na Evropa. Zna~i, jas sum regionalen distributer za cela Evropa. Samata SDI raboti niz celiot svet, na site kontinenti i vo pove} eto zemji. Prili~no e univerzalen.  Kakov e Va{iot vpe~atok za makedon-

 “Profilnata alatka Strengths Deployment Inventory, SDI se fokusira na vnatre{nite vrednosti na lu|eto, pomaga da gi razbereme bihejvioralnite odluki koi gi donesuvame, a sodr`i i dopolnitelen del za toa kako da se soo~ime so konfliktot�, veli Pem Velsbi, edinstven distributer za pove}enamenskata profilna alatka Strengths Deployment Inventory, SDI skite kompanii i za raboteweto ovde? Dali imate iskustvo na ovie prostori? U`ivam vo raboteweto ovde. Lu|eto se prirodno otvoreni, prijatelski nastroeni, podgotveni se da u~at, sakaat da se podobruvaat, {to e odli~no. Sekade ima sekakvi tipovi: ima odli~ni kompanii i kompanii koi ne se tolku uspe{ni, ima lu|e koi sakaat da se podobrat i lu|e koi ne go sakaat toa.  Kakvi Vi se o~ekuvawata od obukata vo

ramkite na Kapital Akademija? Im ovozmo`uvame na lu|eto da osetat {to e, vsu{nost, SDI. Se nadevame deka toa }e gi inspirira da nau~at ne{to za sebe i deka potoa }e sakaat da doznaat pove}e, }e go uvidat svojot potencijal, kolku mo`at da postignat. Ova e odli~en po~etok. [totuku zapo~navme so rabota vo Makedonija i po~etokot navistina e dobar. Eve i denes dojdoa stotina lu|e, {to e fantasti~no. Navistina sum optimist.

39 


 40 COMPANY PROFILE

SUPER GRUP PROIZVODITEL NA ALVA

TURSKA, A NA[A DEJAN AZESKI

a jadete taan alva e slatko zadovolstvo na koe{to retko koj mo`e da mu odolee, no u{te pogolemo zadovolstvo e ako vie ste proizvoditel na ovoj orientalen delikates, veli Di{o Turker, sopstvenikot na Super grup, kompanija za prehranbeni proizvodi od Skopje, ~ij nose~ki proizvod e tokmu alvata. “Jas, kako Tur~in po nacionalnost, dobro znam deka po nekolku veka “dru`ba” so alvata nie Turcite ja smetame za svoj proizvod, iako taa e indiski ili pakistanski recept, koj Turcite go donele najprvin vo Mala Azija, a potoa i vo Evropa. Taka {to, ne gledam zo{to i vo Makedonija alvata ne bi se smetala za nacionalen proizvod, osobeno {to tradicijata na nejzinoto proizvodstvo vo ovie krai{ta isto taka e nekolkuvekovna. Stanuva zbor za eden od najprirodnite prehranbeni proizvodi, koj nema nikakvi dodatoci ili konzervansi, a vo arapskite zemji osobeno se prepora~uva i se konsumira od mali deca i bremeni `eni”, istaknuva Turker. ZO[TO DA JA UVEZUVAME, KOGA MO@E DA JA PROIZVEDUVAME Prikaznata za Super grup po~nuva vo

D

 Od mal proizvoditel na alva i trgovec so uvezeni prehranbeni proizvodi, Super grup prerasna vo kompanija so 30-ina vraboteni, ~ija glavna dejnost e proizvodstvo na slatkoto zadovolstvo od taan, {to vo pove}e varijanti i vkusovi denes kompanijata go izvezuva i vo nekolku balkanski zemji 1996 godina, koga Turker ja formiral zaedno so stranski partneri kako me{ovita firma. Najprvin se rabotelo za malo proizvodstvo na alva i trgovija so prehranbeni proizvodi, glavno uvezeni od Turcija. Tehnologijata i ma{inite bile doneseni od Turcija, kako i receptot za alvata. Istata godina po~nalo i proizvodstvo na “super maja”, siri{te koe se koristi vo mle~nata industrija i od strana na malite individualni proizvoditeli na sirewe. Vo 2000 godina Turker go otkupil delot na stranskite partneri i sega firmata e so celosno doma{en kapital. Istata godina investiral i vo novi ma{ini i tehnologija, po~nalo proizvodstvoto i na susamoviot taan, koj osven {to e osnovna sostojka na alvata, va`i kako zdrav dodatok na ishranata. Potoa Super grup po~nuva da ja izvezuva svojata alva na Balkanot – vo Kosovo, Albanija, Srbija i vo Hrvatska. Pred desetina godini Super grup

po~nala sorabotka i so firmata Vitalia, kako proizvoditel na t.n. private label proizvodi vo segmentot na zdravata hrana, koi{to potoa Vitalia gi izvezuva vo pove}e od 20 dr`avi. Vo 2003 godina se nametnuva potrebata od izgradba na nova fabrika vo industriskata zona Pintija, celosno so svojot kapital na firmata. Vo 2009 godina Super grup aplicira za NASSR standardot, a od 2010 godina rabotat so site pogolemi, no i golem broj pomali marketi i magacini vo Makedonija preku svoja novoformirana distribucija. Denes kompanijata pravi godi{en obrt ne{to pogolem od 30 milioni denari, obezbeduva rabota za pove}e od 30 lu|e i ima sopstven pokrien prostor od 2.000 m2. PRODA@BATA MORA DA ODI KAKO ALVA Od kompanijata velat deka sekoj po~etok e te`ok, a osobeno e najte{ko da ja steknete doverbata na biznis-


BROJ 654



09/05/2012



COMPANY PROFILE

www.kapital.mk

partnerite, {to e dolgotraen i ma~en proces. No, spored niv, otkoga se etablirale na pazarot proda`bata na alvata im odi “kako alva”. Di{o Turker tvrdi deka korist od rastot na negovata kompanija i na site proizvodstveni izvozni firmi, vooop{to, nemaat samo sopstvenicite i vrabotenite, tuku golema dobivka ima i dr`avata, koja pokraj zgolemenite devizni prihodi, }e dobie pogolem broj novootvoreni rabotni mesta i normalno, povisoki danoci. “Prosto kako grav e deka dokolku jas namesto 30, imam 300 vraboteni i namesto 30, pravam 300 milioni obrt, }e ima pogolem del i za dr`avata i za bankite i za vrabotenite. Zatoa, barame dr`avata i bankite da se partner vo na{iot biznis”, potencira Turker. Spored Dragan Stankovi}, direktor za marketing i proda`ba, vo kompanijata isklu~itelno se posveteni na toa sekoga{ da go imaat najkvalitetniot, najvkusniot, najdobro spakuvaniot proizvod, a istovremeno da se prodava po dostapni dostapn ceni. “Sekoja rabota treba da ja izraboti{ so ~ist obraz, i pred kupuva~ite i pred biznis-par biznis-partnerite, i pred javnosta”, veli Stanko Stankovi}.

DI[O TURKER SOPSTVENIK NA SUPER GRUP:

lvata e eden od najprirodnite prehranbeni proizvodi, koj nema nikakvi dodatoci ili konzervansi, a vo arapskite zemji osobeno se prepora~uva i se konsumira od mali deca i bremeni `eni.

A Stankovi}, koj porano rabotel vo sinxirot marketi Hedis, veli deka idninata na golemite marketi e da imaat direktna partnerska vrska so proizvodnite firmi. “Ednostavno, sorabotkata na toj na~in e polesna, poproduktivna i

pokvalitetna. Nie so golemite marketi gradime vrska koja e postavena na zdravi osnovi, a se bazira na me|usebno po~ituvawe i doverba. Na toj na~in, nie sekoga{ imame zagarantiran pazar, a tie imaat zagarantiran kvalitet”, veli toj.

41 


 44 INTERVJU IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

a prviot Balkanski investiciski forum {to se odr`a neodamna vo Skopje me|u prisutnite investitori be{e i Georgios Gatos, menaxer na Termi, “ven~r” kapital fond od Grcija. Porazgovaravme so nego za toa, vsu{nost, {to baraat investitorite od t.n. “ven~r” fondovi, odnosno tie {to finansiraat pretpriema~ki potfati so povisok rizik, a go pra{avme i za toa kolku e razviena scenata na “ven~r” fondovi kaj na{iot ju`en sosed.

N

 Kakov investiciski fond e Termi?

GEORGIOS GATOS

MENAXER NA “VEN^R” KAPITAL FONDOT TERMI VEN^RS, GRCIJA

INVESTITORITE FINANSIRAAT DOBRI PROIZVODI, A NE DOBRI IDEI AKO STE “START AP” KOMPANIJA KOJA POSEDUVA POVE]E ZNAEWE OTKOLKU KAPITAL, TOGA[ TREBA DA PROIZVEDETE NOVA VREDNOST, PROTOTIP, NE[TO [TO E NAVISTINA POTREBNO I KORISNO, A TOGA[ INVESTITORITE SAMI ]E DOJDAT

Termi e grupa kompanii. Go vodime raboteweto na biznis-inkubator od 2004 godina. Investiravme sedum milioni evra vo 13 kompanii od zdravstvenata industrija, od IKTindustrijata, tehnologii koi pridonesuvaat za pogolema energetska efikasnost (cleantech). Sega sme vo fazata na izleguvawe od ovie kompanii, dve od niv izlegoa na berzata vo Atina, drugi bea kupeni od pogolemi kompanii, a treti s$ u{te se vo faza na izgradba i ne sme izlegle od niv. Termi ven~rs (Thermi Ventures) pak, e fond na rizi~en kapital, koj upravuva so suma od 24 milioni evra. Naj~esto investira vo proekti od oblasta na energetskata efikasnost, obnovlivite energetski izvori, a pomalku vo kompanii, no ako ve}e investirame vo kompanii, treba da bidat vo faza na ekspanzija, a ne na “start ap” nivo. Sepak, sozdadovme sozdad mala programa, nare~ena Termi Ter link, koja pretstavuva predinkubato predinkubator i ne dava pari, no gi sovetuva i gi povrzuva mladite timovi od studenti iili profesionalci koi sakaat da os osnovaat svoja “start ap” Zna~i, ova e faza pred kompanija. Zn (seed financing) po~etnoto finansirawe fi i se nadevame nadevam deka }e gi pottikneme so na{ite so soveti da go napravat prviot ~ekor, ~ekor a podocna, otkako kommalku }e sozree, mo`ebi }e panijata mal razmislime i za investirawe vo nea.

 Koi se investitorite inve vo fondot? {to u~estvuvaat u~estvu

Ima privatni privatn investitori, potoa tuka e IBG (Investiciska (Inves banka na Grcija). Privatnite investitori i i bankata so~inuvaat 51% 5 od vkupniot kapital, a ostanatite 49 49% doa|aat od Taneo, koj e “fond na ffondovite”, sozdaden od gr~kata vlada i od Evropskata unija pred nekolku godini. Toj investira vo fondovi so cel c da ja pottikne inicijativata kaj privatnite investitori da prezemat pogolemi rizici.

 Vo kakvi kompanii investirate voobi~aeno?


BROJ 654



09/05/2012



INTERVJU

www.kapital.mk

Kako {to ka`av, treba da bidat inovativni kompanii vo faza na ekspanzija. Toa zna~i deka treba ve}e da imaat funkcionalni proizvodi ili uslugi i postoe~ki klienti, a im se potrebni pari za ponatamo{no pro{iruvawe na novi pazari, za ponatamo{en pottik na rastot. Sme razgleduvale kompanii od oblasta na IKT, mikroelektronika, telekomunikacii, no i nekoi tradicionalni kompanii od prehranbenata industrija, industrijata na pijalaci itn. Zna~i, nemame strogo odreden fokus, no postojat odredeni kriteriumi povrzani so pazarnite mo`nosti i potencijal. Za nesre}a, gr~kata ekonomija vo momentov e vo problemi, bidej}i bankite gi namalija finansiite za kompaniite, taka {to sega pogolem broj kompanii baraat pari za spas, namesto za pro{iruvawe, so cel da go refinansiraat svoeto rabotewe. Toa ne e ona {to go baraat investitorite na rizi~en kapital, zatoa {to ne mo`e da se izleze od takva situacija. Ova e eden od najva`nite kriteriumi: kako da se izleze od investicija.

 Kolku e razvien pazarot na t.n. “ven~r” fondovi vo Grcija?

Ako gledame op{to, pred krizata postoeja 11 aktivni fondovi na rizi~en kapital, upravuvaj}i so pove}e od 200 milioni evra. Investiravme od rani fazi, pa s$ do “mezanin” faza, pred izleguvawe na kompanijata so inicijalna javna ponuda. Zna~i, bevme zastapeni vo site tie fazi, osven vo seed finansirawe. Vo izminate godini eden fond zapo~na so seed finansirawe, a sega imame novi fondovi, koi }e bidat vospostaveni za nekolku meseci i }e investiraat vo IKTsektorot, vo “start ap” kompanii i vo kompanii vo rana faza na postoewe. Toa e dobro, bidej}i na ovoj na~in ekosistemot e kompleten. Imame fondovi koi se posveteni na “start ap” kompanii, s$ do fondovi koi se zanimavaat so pogolemi dogovori. Imame i nekolku kompanii koi vetuvaat mnogu i mo`at da gi dobijat ovie finansii i da uspeat na globalno nivo. Ima mnogu uspe{ni kompanii od oblasta na mobilnata tehnologija, potoa kompanii koi se zanimavaat so proizvodi od gr~ko poteklo (mastika, maslinovo maslo, razni aromati~ni trevki ili za~ini, kako na primer {afranot), koi dobija finansii pred krizata za pro{iruvawe. Nekoi od fondovite investiraat vo tehnologii i vo metodi za reciklirawe za da mo`at da go iskoristat otpadot i da storat ne{to so nego. Toa ne e golema industrija i nema mnogu kompanii koi mo`at da privle~at kapital. Isto taka, postojat

pra{awa za danocite i za zakonite koi ja namaluvaat privle~nosta na gr~kite kompanii da bidat kupeni od drugi kompanii. ^estopati gledame kompanii koi se osnovani vo Grcija, a potoa se inkorporiraat vo drugi zemji i gi selat kancelariite vo London, namesto da ostanat vo Grcija. No, toa e biznis. Koga }e postignete vrednost, sekako deka sakate va{ata kompanija da se {iri, a potoa da ja prodadete i da izlezete od investicijata.

 Dali va{eto prisustvo na Balkanskiot investiciski forum zna~i deka Termi e zainteresiran i za vlo`uvawe vo kompanii od regionot?

Dojdov ovde bidej}i navistina mi se dopadna idejata za Balkanski ven~r forum. Mislam deka toa e ne{to {to mu e potrebno na regionot. Ne barame direktno mo`nost za investirawe vo kompanii, iako nikoga{ ne velime ne. Ako najdeme ne{to pogodno, sekako, }e go zememe predvid. No, vo najgolem del ova e dobro za mre`ata, zatoa {to vi se potrebni i drugi fondovi na rizi~en kapital so koi }e mo`ete da izvr{ite kofinansirawe, da investirate zaedni~ki vo ne{to, da ja pro{irite mre`ata. Mo`ebi nekoi od kompaniite vo koi investiravme vo na{iot inkubator mo`at da rabotat zaedno, da razmenuvaat tehnologii. Zna~i, ima mnogu ne{ta koi mo`ete da gi napravite. Smetam deka ova e odli~na inicijativa i se nadevam deka }e opstoi i }e raste i ponatamu niz godinite.

 Rekovte deka pretpo~itate da investirate vo kompanii {to se vo ponapredna faza od svojot razvoj i baraat kapital za ponatamo{na ekspanzija. [to e so “start ap” kompaniite? Kako “start ap” kompaniite vo Grcija mo`at da najdat sredstva?

Dosega tie koristea grantovi i subvencii od nekoi evropski fondovi. Kako {to ka`av, vo poslednite dve godini imame fond za po~eten kapital (seed capital), a se nadevam deka za nekolku meseci }e imame u{te nekolku vakvi fondovi. Ako ste “start ap” kompanija koja poseduva pove} e znaewe otkolku kapital, toga{ treba da proizvedete nova vrednost, prototip, ne{to {to e navistina potrebno i korisno, a toga{ investitorite sami }e dojdat. Ako ne od Grcija, toga{ od Evropa i od SAD, kade {to ima golem broj predinkubaciski programi i programi za zabrzuvawe na razvojot. Prili~no e lesno da se pretstavite pred ovie lu|e i mo`ebi, da dobiete pari od niv.

 Dali toa zna~i deka pretpriema~ite treba da bidat

pove}e proaktivni vo potragata po pari za finansirawe na svoite idei?

To~no i treba da se educiraat za toa {to sakaat da go slu{nat investitorite. Ne mo`at da dobijat pari od bankite, nitu od fondovite za rizi~en kapital bidej}i ne finansirame “start ap” kompanii. Postoi pri~ina za toa. Ve}e oformenite kompanii imaat istorija na rabotewe, go doka`ale svojot model i im e potrebna sila za da bidat poagresivni. So “start ap” kompaniite treba da pominete niz site tie procesi vo tekot na barem dve-tri godini, dodeka da po~nat da generiraat profit. Nie imame odreden period od okolu pet godini za investiciite. Ako vi trebaat dve-tri godini samo za da generirate profit, kolku dolgo }e vi treba za da izlezete od kompanijata? Mo`ebi 7-8 godini. Ne `iveeme vo SAD, kade {to kompaniite mo`e da bidat kupeni za {est meseci ili dve, tri, ~etiri godini. Tamu imate ekosistem vo koj prvite investitori izleguvaat koga vleguvaat tretite. Taka, del od parite na novite investitori se pari za izlez na prethodnite. Kaj nas ne postoi toj ekosistem. Zatoa, nemo`nosta lesno da se izleze od investicija ja zgolemuva nevolnosta za investirawe vo vakvi kompanii. Nam ni se dopa|aat i zatoa gi poddr`uvame, no ne mo`eme da im dademe pari. Ponekoga{ davame malku, no toa e isklu~ok, a ne pravilo.

45


 46

MENAXMENT

COTRUGLI I KAPITAL MEDIA GROUP POVTORNO DODELUVAAT STIP

OSVOJTE MBA STIPENDIJA I UNAPREDETE JA SVOJATA K lo`uvaweto vo biznis-edukacijata nikoga{ ne bilo pova`no od denes – podgotvenosta da se nosime so ona {to go nosi naredniot den i brzinata na prilagoduvawe na novata situacija stanaa pra{awe na opstanok na kompaniite i/ili poedincite vo niv. Svetot vo koj `iveeme e malo mesto vo koe site se povrzani na odredeno tehnolo{ko nivo, vo koe ne{tata se slu~uvaat so brzina na molwa. Se raboti za tranziciski vremiwa, koi baraat celosna i postojana podgotvenost od sekoj menaxer. Mo`niot odgovor na takvite pazarni barawa e MBA programata. Vo soglasnost so toa, povtorno & ovozmo`uvame na makedonskata biznisjavnost {ansa za osvojuvawe stipendii za me|unarodno akreditiranite MBA programi, a vo ovoj broj na “Kapital” vi donesuvame pregled na site prednosti na MBA programata. Dodeluvame stipendii za MBA programite na COTRUGLI Business School. Stanuva zbor za najdobrata biznis{kola vo Jugoisto~na Evropa, so me|unarodno akreditirani MBA programi. Ovaa {kola ima centri vo Zagreb i vo Belgrad, kancelarii vo Qubqana i vo Sofija, a brojot na delovni lu|e od celiot region koi posetuvale

V

nekoja od edukativnite programi na ovaa {kola iznesuva pove}e od 10.000. So svoite predava~i od celiot svet i me|unarodno akreditiranite MBA programi, COTRUGLI Business School ja povrzuva cela Jugoisto~na Evropa. Taka, ovaa {kola privlekuva u~esnici od Makedonija, Hrvatska, BiH, Bugarija, Ungarija, Slovenija, Srbija i od Romanija. Osven {to svoite u~esnici gi osposobuva za pazarni predizvici, postoi u{te ne{to {to ja pravi COTRUGLI Business School zna~ajna institucija za na{iot region: COTRUGLI promovira op{testveno odgovorni menaxeri koi veruvaat vo transparentno donesuvawe odluki, vo odr`livost, vo op{testvena korporativna odgovornost i koi veruvaat deka raboteweto mo`e i mora istovremeno da bide eti~no i profitabilno. MBA programata (Master of Business Administration) e vode~ki standard na biznis-edukacija vo svetot. Taa e od su{tinsko zna~ewe za sekoj koj ja razbira vrednosta na postojanoto vlo`uvawe vo profesionalniot i vo li~niot razvoj. So ogled na toa deka MBA programata pretstavuva golema obvrska i vlo`uvawe, se posetuva samo edna{ vo `ivotot. Eden od preduslovite za uspe{no razbirawe na

 Site ~itateli koi do 6 juni }e se prijavat na konkursot imaat mo`nost da osvojat stipendija i da stanat u~esnik vo me|unarodno akreditiranite Executive MBA i MBA programi na vode~kata biznis-{kola vo regionot programata e rabotnoto iskustvo, a vo zavisnost od vidot na programata koja ja posetuvaat, u~esnicite imaat pove} e ili pomalku godini rabotno iskustvo. S$ na s$, MBA programite na svoite u~esnici im go davaat potrebnoto znaewe za vodewe kompanija. Pritoa, tie se fokusirani na prakti~nosta i na primenlivosta na znaewata, pa so samoto toa, potrebno e u~esnikot da razbira kako se primenuvaat i kako se “odnesuvaat” biznis-modelite vo praktika, kako funkcionira kompanijata i kakvi biznis-predizvici postojat. STRUKTURA NA MBA PROGRAMATA Vo soglasnost so svetskite akreditaciski kriteriumi, MBA programite mora da se dr`at vo zadadenata ramka, vo


MENAXMENT KAKO DA SE PRIJAVITE ZA STIPENDIITE? USLOVI ZA KONKURIRAWE ZA EXECUTIVE MBA PROGRAMATA  zavr{en fakultet;  aktivno poznavawe na angliskiot jazik;  minimum pet godini relevantno rabotno iskustvo;  po`elno menaxersko iskustvo. USLOVI ZA KONKURIRAWE ZA MBA PROGRAMATA  zavr{en fakultet;  aktivno poznavawe na angliskiot jazik;  minimum tri godini rabotno iskustvo; ONLAJN-PRIJAVA NA www.cotrugli.eu/scholarships

PENDII ZA MBA

A KARIERA smisla na broj na ~asovi, na~in na predavawe, kvalitet na predava~ite itn. Prednosta na MBA programite na COTRUGLI Business School e toa {to se sosema kompatibilni so postojaniot raboten odnos. Toa im ovozmo`uva na u~esnicite da dr`at ~ekor so slu~uvawata na rabotnoto mesto, bidej} i godi{no treba da izdvojat samo okolu 10 rabotni dena za posetuvawe na programata. Stipendiite se dodeluvaat za dve razli~ni programi. Ednata e Executive MBA programa, a drugata e MBA programa. Executive MBA programata e za onie kandidati koi imaat pet godini rabotno menaxersko iskustvo, zavr{en fakultet i poznavawe na angliskiot jazik, dodeka MBA programata e za onie koi imaat minimum tri godini rabotno iskustvo. Site koi }e se prijavat nema da mora poradi {koluvaweto da go napu{tat rabotnoto mesto, bidej}i predavawata se usoglaseni so nivnoto rabotno vreme. Imeno, Executive MBA programata se odviva edna{ mese~no, od petok do nedela, a MBA edna{ vo dva meseci vo blok od edna nedela. Razlikata me|u ovie dve programi e i vo lokaciite na koi se odr`uvaat predavawata. Imeno, dodeka Executive MBA se odr`uva vo

Zagreb ili vo Belgrad (makedonskite u~esnici mo`at da odberat vo koj centar sakaat da ja posetuvaat programata), MBA programata ima pove}e internacionalen aspekt. Taka, lokaciite na predavawata se nao|aat vo dr`avite kade {to raboti COTRUGLI Business School. Dvete programi za koi dodeluvame stipendii se sosema kompatibilni so postojaniot raboten odnos, a tematski, ovozmo`uvaat sofisticirani znaewa i ve{tini od razli~ni biznispodra~ja – od finansii do ~ove~ki resursi. TIMSKATA RABOTA NA MBA PROGRAMITE Dvete MBA programi za koi dodeluvame stipendii se koncipirani taka {to u~esnicite rabotat vo timovi od po pet ~lena. Timovite gi so~inuvaat u~esnici od razli~ni sektori i biznispodra~ja, so {to dopolnitelno e staven akcent na me|usebno u~ewe i razmena na rabotni iskustva. Vo tekot na celata programa timovite analiziraat razli~ni biznis-slu~ai od stranskata i od doma{nata praktika, odnosno sovladuvaat prakti~ni biznis-znaewa spored metodot na Case Study. Strukturata na u~esnici vo odnos na pozicijata od koja doa|aat e raznovidna – 70% od niv se na rakovodni pozicii vo pogolemi ili vo pomali organizacii vo regionot, kako direktori na kompanii i oddeli ili kako samostojni pretpriema~i (10%). Vo momentov programite gi posetuvaat pove}e od 300 menaxeri od celiot region, {to e u{te eden pokazatel za kvalitetot na programata i samata {kola. U~esnicite doa|aat od pribli`no ist broj golemi i pomali organizacii, a presekot spored dejnostite od koi doa|aat e

vistina interesen. interesen Taka, Taka na primer navistina primer, najgolem del od niv doa|aat od farmacevtskata industrija, grade`ni{tvoto, in`enerstvoto i od kompjuterskata industrija. Osven toa, visoko se zastapeni i menaxeri od podra~jeto na telekomunikacii, internet i veb, kako i od bankarskiot i od finansiskiot sektor. Ostatokot doa|a od hotelierstvoto i turizmot, konsultantskiot sektor itn. Kako rezultat na posetuvaweto na programite, u{te za vreme na traeweto na programata 30% od u~esnicite napreduvaat ili go menuvaat rabotnoto mesto vrz osnova na “netvorkingot” vo ramkite na svojata generacija. Osven toa, COTRUGLI za niv organizira i dopolnitelni sobirawa, preku COTRUGLI Days-e, Alumni Club, COTRUGLI forumite i preku dodatni edukativni sodr`ini (konferencii i sl.), kino-prestavi i razli~ni sportski aktivnosti. [KOLA BEZ ALTERNATIVA „MBA programite nemaat alternativa koga sakate da steknete po{iroka slika i celosno da gi razberete slu~uvawata na dene{niot deloven pazar. Programite na posetitelite im go davaat znaeweto potrebno za vodewe na edna organizacija i kako takvi, pretstavuvaat vode~ki standard vo svetskata biznis-edukacija”, izjavi dekanot na COTRUGLI Business School, d-r Joti Gupta. Kandidatite mo`at da se prijavat na konkursot na www.cotrugli.eu/scholarships, a po onlajn-prijavata dobivaat aplikaciski materijal koj treba da go popolnat na angliski jazik i da go vratat preku imejl. Selekcijata i zavr{noto testirawe }e se odr`at vo sabota i vo nedela, 16 i 17 juni, vo Skopje, koga za stipendiite }e se izborat najdobrite 12 kandidati.

47 


TIMOT NA LANKOM KOMPJUTERI JA PRETSTAVI 12-TATA GENERACIJA NA SERVERI I UREDI ZA SKLADIRAWE PODATOCI NA SVETSKI POZNATIOT PROIZVODITEL DELL

INOVACIJA KOJA PRAVI RAZLIKA VO BIZNISOT T ehnologijata od den na den s$ pove}e napreduva, a biznisite se pod golem pritisok da bidat vo ~ekor so nea so cel da bidat pouspe{ni i poefikasni. Novite faktori koi ja dvi`at ovaa promena se virtuelizacijata, cloud computing i mobilnosta, koi pokraj toa {to nosat novi biznismo`nosti, istovremeno ja uslo`nuvaat infrastrukturata na operativnite sistemi i serverskite re{enija. No, blagodarenie na novata 12-ta generacija na Dell PowerEdge serveri i uredi za skladirawe podatoci (Dell EqualLogic i Dell Compellent), kompaniite mo`e da posvetat pove}e vreme na inovacii, a pomalku vreme gri`ej}i se dali nivnite podatoci se procesirani i skladirani na sigurno mesto. Minatata nedela pred makedonskata biznis-zaednica pretstavnicite na Dell zaedno so timot na LANKom kompjuteri ja pretstavija 12-tata generacija na serverskite re{enija na Dell, nudej}i inteligentna infrastruktura so novi i poefikasni re{enija za kompaniite, so {to ja unapreduvaat nivnata operativna efikasnost. Na nastanot organiziran od LANKom kompjuteri isto taka bea pretstaveni i uslugite koi Dell im gi nudi na kompaniite za “rabota vo oblakot”.

Blagodarenie na novata 12-ta generacija na Dell PowerEdge serveri i uredi za skladirawe podatoci (Dell EqualLogic & Dell Compellent), kompaniite mo`e da posvetat pove}e vreme na inovacii, a pomalku vreme gri`ej}i se dali nivnite podatoci se procesirani i skladirani na sigurno mesto

30 MAJ - SPECIJALEN PRILOG

SKOPJE SE GRADI  VO SKOPJE NIKNUVAAT NOVI NASELBI. VO NOVO LISI^E I VO BUTEL SE GRADAT NOVI “GRADOVI”. KOI SE INVESTITORITE KOI GRADAT OGROMNI STANBENI KOMPLEKSI NA OVIE LOKACII, KAKVA E PONUDATA, PO KOI CENI SE PRODAVAAT STANOVITE?  STANBENATA EKSPANZIJA PRODOL@UVA I NA DRUGITE ATRAKTIVNI LOKACII VO SKOPJE!  ZGOLEMENATA IZGRADBA NA TRGOVSKO-DELOVNI CENTRI VE]E DAVA EFEKTI. SKOPJE SITI MOL KOJ GI OTVARA VRATITE NAESEN DONESE I NOVI BRENDOVI I ZGOLEMENA PONUDA ZA MAKEDONSKITE POTRO[UVA^I! KOI SE DRUGITE TRGOVSKI I DELOVNI CENTRI KOI SE GRADAT VO SKOPJE?  NOVI HOTELSKI BRENDOVI VO SKOPJE! IZDADENI SE POVE]E DOZVOLI ZA GRADBA NA HOTELI NA POVE]E LOKACII VO SKOPJE. MERIOT PO^UVA DA SE GRADI, U[TE NEKOLKU DRUGI HOTELSKI BRENDOVI SE NA POVIDOK!  KOJ GRADI? KOI HOTELSKI BRENDOVI DOA\AAT? “KAPITAL” ANALIZIRA KAKO IZGRADBATA NA NOVI HOTELI ]E SE ODRAZI VRZ KVALITET NA HOTELSKATA PONUDA VO MAKEDONSKATA METROPOLA? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG SKOPJE SE GRADI KOJ ]E IZLEZE NA 30 MAJ 2012 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOL OKOLU LU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111


 50

PRETPRIEMNI[TVO

[TO DA PRAVITE KOGA VA[IOT PROIZVOD ]E STANE HIT? OVIE 7 PREPORAKI OD ENTREPRENEUR.COM ]E VI POMOGNAT DA PREMINETE OD PREGOLEMI EMOCII KON VRA]AWE NA KONTROLATA POBRZO OTKOLKU [TO MO@ETE DA KA@ETE “USPEAV!”

KAKO DA SE SPRAVITE SO USPEHOT STEKNAT “PREKU NO]”? nogu ~esto uspehot “preku no}” mo`e brzo da stane najlo{ ko{mar za kompanijata. Mal biznis na koj mu nedostiga kapital, lu|e ili infrastruktura za da se spravi so golemi nara~ki ili op{ta slava mo`e vedna{ da bide uni{ten koga negoviot proizvod ili usluga }e stane hit. Iako sekoja kompanija treba da ima podgotven strate{ki plan pred da dojde golemiot den, pove}eto sopstvenici na mali biznisi se premnogu zafateni samo obiduvaj}i se da pre`iveat, taka {to planiraweto, voobi~aeno, e staveno vo zaden plan. Zatoa, go sostavivme ovoj vodi~ za pre`ivuvawe vo 10 ~ekori za da vi pomogneme da razmisluvate brzo i da reagirate vedna{ koga edno utro }e se razbudite i }e otkriete deka ve bara celiot svet.

M

DI[ETE DLABOKO. 1 DI[ Ne gi praznete kreditnite karti~ki, ne frlajte rlajte pari pa na golemo {i{e {ampaw i ne pravete ludosti. Iako e prirodno da sakate da gi proslavite dobrite vesti, zapomnete deka golemiot dogovor ili pozitivnite kritiki vo mediumite ne zna~at dolari na va{ata bankarska smetka, barem ne deneska. Zatoa, po~ekajte so novoto “BMV”

ili egzoti~niot odmor. Isto taka, setete se deka za dopolnitelnite proda`bi koi gi dogovarate verojatno }e treba da potro{ite u{te pari za lu|e, materijali i re`iski tro{oci, duri mo`ebi }e treba da pozajmite i dopolnitelen kapital.

IZRABOTETE STRATEGIJA. 2 IZR Napravete spisok so ne{ta koi treba Napr daa se na napravat, srabotete gi brojkite i soberete ~ove~ki i proizvodni resursi. Sekoga{ e polesno da vojuvate na hartija (ili na kompjuterska tabela) otkolku prvo da pukate, pa potoa da postavuvate pra{awa. Bez razlika kolkav pritisok trpite od va{ite klienti za da ja ispora~ate stokata vedna{, mora da odvoite vreme da sednete so va{iot partner ili tim i da izrabotite plan za napad. Za proizvodna kompanija ili golemoproda`en distributer ova zna~i da procenite kolku edinici od va{iot proizvod smetate deka }e kupat potro{uva~ite i kolku }e ~ini nivnoto proizvodstvo ili uvoz.

NAJ PARI. 3 NAJDETE Pred da po~nete da vrabotuvate lu|e ili nara~ki vo stranstvo, li da pravite p va`no e da doznaete kolkav raboten kapital }e vi bide potreben za da ja zadovolite pobaruva~kata na pazarot. Bidej}i vrabo-

tenite i proizvoditelite, naj~esto, nema da ve ~ekaat da gi prodadete proizvodite i da soberete pari, pa da im platite, }e vi treba izvor na kapital koj }e mo`ete vedna{ da go koristite. Ako imate postoe~ki biznis so dobar kredit, najprvin treba da se javite vo va{ata banka za da vi odredi kreditna linija ili da ja zgolemi ve}e postoe~kata. (Kreditnata linija funkcionira kako revolving-smetka od koja mo`ete da povlekuvate pari koga vi se potrebni, a pla}ate kamata samo na sumata koja ja dol`ite.) Isto taka, mo`ebi dostavuva~ite }e bidat podgotveni da go pro{irat kapitalot i/ili kreditot koj vi e potreben za da ja napravite nara~kata. I ne zaboravajte na kreditnite karti~ki.

POBARAJTE POMO[. 4 POB Iskoristete gi dostavuva~ite, li~nite Isko kontakti ontakti i Internetot za da najdete dopolnitelna pomo{. Ako mislite deka s$ mo`ete da napravite sami, razmislete u{te edna{. Bez razlika kolku naporno rabotite, denot ima samo 24 ~asa, a mora da spiete vo tekot na sedum ili osum od niv. Zatoa, va`no e da pobarate lu|e koi mo`at da vi pomognat. Ako ste naviknati s$ da pravite sami, mo`ete da pobarate od


BROJ 654



09/05/2012



www.kapital.mk

prijatelite i od ~lenovite od semejstvoto da vi pomognat ili ako tie gi nemaat potrebnite ve{tini, mo`ete da stavite oglas za da najdete obu~eni nadvore{ni sorabotnici i nezavisni honorarci. No, vnimavajte: va{iot nenadeen uspeh mo`e da ne trae ve~no, zatoa ne se obvrzuvajte na vrabotuvawe lu|e so polno rabotno vreme, so danoci i beneficii dodeka ne se osigurate deka sre}nite vremiwa vo va{ata kompanija }e potraat.

SOZDADETE 5 SOZ DISTRIBUCISKA MRE@A. DIS Kako {to }e se {irat vestite za va{iot proizvod ili usluga, mo`ebi }e po~nete da dobivate nara~ki od potro{uva~i i od maloproda`nici od celata zemja. Ako va{iot biznis e nalik na pove}eto drugi, }e vi treba pomo{ so proda`bata i so uslu`uvaweto. Namesto da vrabotite menaxer za proda`ba na nacionalno nivo i da otvorite kancelarii vo pogolemite gradovi, mo`ebi bi vi bilo poisplatlivo da go prodavate svojot proizvod preku pretstavnici na proizvoditelite. Ovie pretstavnici (ili pretstavni~ki firmi) funkcioniraat kako nezavisni proda`ni agenti za razli~ni proizvodni linii i rabotat so provizija. Vo industriite za obleka, ~evli ili igra~ki, na primer, voobi~aeno, pretstavnicite zarabotuvaat provizija od 20% za sekoj proizvod koj }e go prodadat. Naj~esto, pove}eto pretstavnici imaat dolgoro~ni vrski so maloproda`nite trgovci, na koi im prodavaat i ~estopati iznajmuvaat {tandovi na vode~kite trgovski saemi za da gi prezentiraat proizvodite na svoite klienti.

KOMUNICIRAJTE 6 KOM SO SVOITE KLIENTI. Komunika Komunikacijata pretstavuva krvotok na sekoja biznis-vrska, no u{te pova`na e koga va{iot proizvod ili usluga odedna{ }e po~ne da do`ivuva podem. Najgolemata gre{ka {to mo`e da ja napravi eden sopstvenik na biznis e da ne gi predupredi klientite za docnewe na pratkata ili proizvodstvoto dodeka ne bide predocna. Ova e klu~no vo industriite za obleka i igra~ki, kade {to navremenosta e va`na. Proizvoditelite koi ne komuniciraat so glavnite maloproda`ni i golemoproda`ni klienti ne samo {to mo`at da se najdat isplukani, tuku i da ostanat so neprodaden inventar vo magacinite. Dejvid Bredford, op{t izveduva~ od Holtsvil, Wujork, veli vaka: “Vo grade`ni{tvoto ima mnogu ne{ta vrz koi nemate kontrola. Pove}e bi sakal da im ja ka`am vistinata na klientite i da bidat gnevni pet minuti, otkolku da baram izgovori i da gi uni{tam site vrski zasekoga{“.

INVESTIRAJTE 7 INV VO IDNINATA. Iako mo`ebi mo` }e bidete vo isku{enie vedna{ da u`ivate vo profitot od va{ata golema proda`ba, va`no e povtorno da

investirate del od toj profit za rast na biznisot. Bez razlika dali ova zna~i da go isplatite dolgot, da kupite nova oprema, da primite nov vraboten ili da otvorite nova lokacija, ne ja propu{tajte mo`nosta va{ite pari da rabotat za vas. Sekoga{ e poevtino da vlo`ite svoi pari za rabota na biznisot otkolku da pozajmuvate pari od banka ili da barate investitor. Den Parizi, sopstvenik

PRETPRIEMNI[TVO na popularnata internet-stranica House.com, koja gi povrzuva onie {to sakaat da kupat ku}a so agentite za nedvi`nosti, veli deka toj go reinvestiral profitot vo sektorot za odnosi so javnosta i vo tehnologija. “Rastevme organski, bez podigawe kapital i na{ata cel e da ja pobarame potrebnata pomo{, a pritoa da ja odr`ime profitabilnosta”, veli Parizi.

51 


 52

NA RU^EK SO...

BRANKO AZESKI

PRETSEDATEL NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

SAKAM DA SE BO SO PREDIZVICI  Na javnosta & e poznat, pred s$, kako golem zastapnik za podobruvawe na uslovite vo stopanstvoto, kako pretsedatel na najgolemoto zdru`enie na stopanstvenici vo zemjava. Ambicioznosta i avanturisti~kiot duh vo `ivotot mu nosat golemi predizvici, od koi sekoga{ izleguva so bogati iskustva PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

olem fanatik za avtomobili. U{te od mal e strasen voza~. Negovoto prvo iskustvo so avtomobilite nalikuva na vestite od rubrikata “Veruvale ili ne”. Na samo {estgodi{na vozrast uspeal da go ukrade “fi}oto” na tatko mu, a istoto go napravil i tri godini podocna. Imal golema sre}a i pominal bez povredi koga so avtomobilot udril vo bandera. “Avtomobilot mi izgleda{e lesen za upravuvawe i ne razmisluvav mnogu koga

G

re{iv sam da go upravuvam. Golemata qubov kon avtomobilite ja neguvam i denes. No, se razbira, sum mnogu povnimatelen. Sum imal nad 30 avtomobili. Ne u`ivam vo brzo vozewe. Za mene vozeweto e odmor”, raska`uva Azeski. Veli deka imal veselo i vozbudlivo detstvo, koe go pominal vo rodniot Ohrid. So nasmevka na liceto se se}ava na mnogubrojnite turisti od Holandija i od Germanija vo {eesettite godini od minatiot vek. “Ni bea ~udni deka se son~aa vo april, pa ako nekoj naglo se ison~a{e, mu

NA[ETO MENI

So Azeski od boga aor st re na ni me toto se a sk not Arabe “parodlu~ivme za ola” mezan” i “ruk a. salata i past

velevme deka e iso~an kako Holan|anec. Od dene{na perspektiva, sme{no mi e koga se otvoraat debati deka treba da razvivame alternativen turizam, a stranskite turisti u{te toga{ se {etaa so magariwa do Velestovo. S$ si funkcionira{e super u{te toga{.” Osven avtomobilite, Azeski e golem qubitel i na knigata i na vesnici. Otsekoga{ go interesirale istoriskite li~nosti i golemite svetski kni`evnici, pa e golem qubitel na ~itaweto na sekakov tip literatura, osven nau~na fantastika. “I den-denes imam obi~aj koga }e naletam


BROJ 629



16/11/2011



NA RU^EK SO...

www.kapital.mk

na nekoja doma{na biblioteka ubavo da razgledam s$ {to ima. Imam darba dvojno pobrzo da ~itam. Knigite {to gi pozajmuvam sekoga{ gi vra}am.” Ona {to sigurno najmnogu mu pomognalo vo oformuvaweto na negovite `ivotni interesi, podocna i na karierata, se mnogubrojnite patuvawa. Toj e eden od retkite vo zemjava koj imal mo`nost da poseti nad 60 zemji na site kontinenti. “Prijatelite ~esto znaat da ka`at - i so padobran nekade da se spu{ti{ }e najde{ prijatel. Patuvawata, sekako, imaa silno vlijanie vrz mojot razvoj. Nau~iv da se socijaliziram i da komuniciram so razli~ni lu|e, so razli~na kultura i naviki.” Patuvawata bile rezultat na negovite aktivnosti vo studentskite denovi, no bile lesno ostvarlivi i poradi popustite za studentite, sistem {to funkcioniral mnogu dobro vo biv{a Jugoslavija. “Sekoja zemja voodu{evuva na svoj na~in.

f foto: foto : FILIP FILIP POP P PO POPOVSKI OPO PO OVSKI

ORAM ITE

 Nikoga{ ne go na pu{tiv Ohrid

53 


 54

 Site moi rabotn i iskustva gi povrzuv a menaxiraweto

 Patuvawata imaa silno vlijanie vrz mojot razvoj

rata, uvaa krah na Komo  Koga site o~ekre a ns sa ne a taa do`ive

Singapur, na primer, e perfektno sredena dr`ava. Vo se}avawe, sekako, }e mi ostane i patuvaweto vo Severna Koreja vo 1989 godina. Tamu vo studentskoto selo imavme prekrasno dru`ewe so mladi od celiot svet i uspeavme da vidime mnogu znamenitosti od zemjata, koja va`i za izolirana. Po izvesno vreme od prestojot tamu pro~itav vo vesnik deka site lu|e koi kontaktirale so nas bile isprateni na {estmese~no prevospituvawe. Ubavi spomeni imam i od Anaba vo Al`ir, kade {to i pokraj visokite temperaturi, imav dragi sredbi so mnogu lu|e... Site tie patuvawa mi gi odredija moite multietni~ki pogledi i pomognaa mnogu polesno da se snao|am vo Makedonija i kade bilo...” Vo sredno u~ili{te go smetale za “vunder kid”. Proglasen e za prvak na generacijata, a va`el i za golem organizator na razni aktivnosti koi bile vo pravec na zbogatuvawe i podobruvawe na uslovite vo u~ili{teto. “Vo u~ili{te znaea da me iskoristat i kako predava~ za poniskite klasovi koga nekoj od profesorite be{e bolen.” Vo ist stil prodol`uva i na studiite na Pravniot fakultet vo Skopje. Fakultetot go zavr{uva predvreme, za 3,5 godini, so prosek 9,5. Namesto advokat ili sudija, re{il da se isproba vo biznisot. Fakultetot go zavr{il tokmu vo vremeto koga po~nuva razvojot na privatniot biznis vo zemjava. Prvoto rabotno iskustvo go ima na Ohridskiot aerodrom na 22 godini i vo firmata Sloboda, kako zamenik na generalniot direktor. “Toa be{e nezaboravno iskustvo. Ostanav tamu dodeka ima{e predizvici. Jas sum avanturisti~ki nastroen i sekoga{ sakam da se boram so predizvicite. Vo toa vreme Ohrid va`e{e za grad so razvieno stopanstvo. Tamu gi steknav prvite iskustva so rabotewe so zapadnite zemji, nau~iv kako izgleda procesot na nara~ki, dostava, {to e vistinski kvalitet na proizvod...” Slednoto rabotno iskustvo go ima vo prviot hotel so pet yvezdi vo zemjava, hotelot Aleksandar palas, kako prv generalen menaxer. Tamu raboti vo vremeto na kosovskata kriza i voeniot konflikt vo Makedonija. “Vo tie vremiwa vo Aleksandar

palas prodefiliraa bukvalno site relevantni politi~ki i estradni yvezdi. Dojde toga{niot amerikanski pretsedatel, Bil Klinton, akterite Ri~ard Gir, Selma Hajak i Roxer Mur, princot ^arls, jordanskata kralica Ranija... Na 40 metri kvadratni se sobra celiot svet.” Za iskustvata so svetskiot xet-set, zaedno so urednikot na dnevniot vesnik Vest, Goran Mihajlovski, Azevski napi{al i kniga, „Prikazni so 5 yvezdi”. “Najgolemo iznenaduvawe za mene be{e princot ^arls, koj poka`a nivo na ednostavnost, a najprotokolaren be{e belgiskiot kral Albert Vtori. Najpe~atlivi bea jordanskata princeza Ranija, denes kralica, i toga{nata bugarska ministerka za nadvore{ni raboti, Nade`da Mihajlova.” Kako rezultat na toga{nite slu~uvawa vo regionov i vo zemjava, najpoznatite svetski televiziski ku}i, a i novinarski imiwa od tipot na Kristina Amanpur, koi prestojuvale vo hotelot, Aleksandar palas stanuva glavna vest na CNN, Rojters, AP... “Golem be{e predizvikot da se menaxira so hotelot vo edno takvo vreme. Od edna strana, go ima{ svetskiot xet-set so razni barawa i protokoli, a od druga strana, ima{ nestabilna politi~ka situacija vo zemjata...” Poslednite nekolku godini ve} e vtor mandat e pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija. Tamu dojde vo vreme koga Komorata treba{e da sprovede niza reformi i nikoj ne be{e siguren vo koj pravec }e se razviva. Edna od odlukite za celosna transformacija na Komorata be{e {to se ukinuva{e zadol`itelnata ~lenarina. “Site firmi ostanaa vo Komorata na baza na dobrovolna ~lenarina. Dojdoa u{te mnogu. Posebno mi e gordost {to na{i ~lenovi se site stranski investitori vo zemjava. Koga site o~ekuvaa krah na Komorata, taa do`ivea renesansa. Zaedno so mojot tim go vratimve ugledot i rejtingot na Komorata, {to e golem uspeh za celoto stopanstvo„ Ima mnogu malku vreme za familijata, no gleda racionalno da go iskoristi. “So `ena mi sme vistinski partneri, vo sekoj pogled. Ne trpam pritisoci i ne pravam pritisoci vrz nikoj. Stojam zad `ivotnite odluki na soprugata i na sin mi i }erka mi.”


 56

KOMPANII I PAZARI

FIAT JA MENUVA S VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

e~isi ~etiri godini po potpi{uvaweto na dogovorot me|u Republika Srbija i italijanskiot avtomobilski gigant Fiat-Krajsler, ovoj mesec vo Kraguevac sve~eno be{e otvorena fabrikata za proizvodstvo na avotomobili Fiat avtomobili Srbija. Investicijata na Fiat e vredna okolu milijarda evra i e edna od najgolemite investicii koi se slu~ile vo izminatite nekolku decenii, a se o~ekuva zna~ajno da pridonese za razvojot na srpskata ekonomija, bidej} i stanuva zbor za svetski poznat brend. Italijanskata kompanija vo zedni~kiot proekt ima 67% od akciite, a srpskata dr`ava 33%. Vo istiot soodnos e finansirana i ovaa investicija, a po istiot princip }e se delat i prihodite. Ovaa fabrika ne samo {to }e vlijae za podobruvawe na srpskata ekonomija, }e vraboti i desetici iljadi lu|e od okolinata na Kraguevac, }e pottikne novi investicii, a istovremeno }e vlijae i za podobruvawe na me|unarodnata slika na Srbija kako povolna zemja za stranski investicii. Fabrikata za avtomobili vo Srbija e proektirana za proizvodstvo na okolu

R  Srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, na promocijata na noviot model na Fiat proizveden vo Kraguevac, “fiat 500L”, na avtomobilskoto {ou vo @eneva

 Startuvaweto so rabota na fabrikata Fiat avtomobili Srbija zna~i nov po~etok za srpskata ekonomija, posebno za okolinata na Kraguevac, kade {to 10.000 lu|e }e bidat vraboteni povtorno

300.000 avtomobili godi{no, a momentalno e opremena za proizvodstvo na 200.000. Seriskoto proizvodstvo na noviot model “fiat 500L” vo pogonite vo Kraguevac, spored najavite, treba da zapo~ne sledniot mesec. Izvr{niot direktor na grupacijata Fiat-Krajsler, koj prisustvuva{e na sve~enoto otvorawe na fabrikata vo Kraguevac, istakna deka idnata godina se o~ekuva proda`ba na 160.000 vozila od ovoj model, dodeka negovata po~etna cena se o~ekuva da bide 16.000 evra. DOLGA I USPE[NA SORABOTKA Po~etocite na sorabotkata me|u Fiat i Zastava datiraat u{te od dale~nata 1954 godina. Svoite zlatni denovi Zastava gi ima{e vo porane{na Jugoslavija, no so nejzinoto raspa|awe se raspadna i ovoj avtomobilski gigant. Po nejzinoto propa|awe, propadna i lokalnata ekonomija vo Kraguevac, po {to ovoj grad stana poznat kako “srpskata dolina na gladot”. No, po dolgite pregovori i kalkulacii, kompanijata Fiat avtomobili Srbija be{e osnovana vo 2008 godina, vo partnerstvo so vladata na Republika Srbija. Vo septemvri istata godina italijanskata kompanija Fiat grup automobiles (FGA) potpi{a dogovor so koj se

NAJGOLEMA INVESTICIJA VO ISTORIJATA NA SRBIJA

ovata fabrika Fiat avtomobili Srbija e zaedni~ki proekt me|u Srbija (33%) i italijanskiot avtomobilski gigant Fiat (67%), vo vrednost od re~isi edna milijarda evra i pretstavuva najgolema investicija vo istorijata na Srbija. Ovaa fabrika se prostira na 1,4 milioni metri kvadratni, so {to e najgolemata fabrika za avtomobili vo Jugoisto~na Evropa, a vo isto vreme e i momentalno najmodernata fabrika na Fiat vo svetot. Nejzinata izgradba trae{e celi tri godini, prvi~no vrabotuva 2.443 rabotnici, koi vo po~etniot period } e proizveduvaat 160.000 vozila godi{no, potoa 200.000 vozila godi{no, s$ do maksimalniot kapacitet na fabrikata od 300.000 vozila godi{no.

N

 Srpskiot premier, Mirko Cvetkovi} i izvr{niot direktor na grupacijata Fiat Krajsler, Serxo Markione, za vreme na sve~enoto otvorawe na fabrikata vo Kraguevac se potpi{aa na prviot model “fiat 500L”


BROJ 654



09/05/2012



KOMPANII I PAZARI

www.kapital.mk

SLIKATA ZA SRBIJA FABRIKATA ZA PROIZVODSTVO NA AVTOMOBILI OD KRAGUEVAC, FIAT AVTOMOBILI SRBIJA, NE SAMO [TO ]E VLIJAE ZA PODOBRUVAWE NA SRPSKATA EKONOMIJA, ]E VRABOTI I DESETICI ILJADI LU\E OD OKOLINATA NA KRAGUEVAC, ]E POTTIKNE NOVI INVESTICII, A ISTOVREMENO, ]E VLIJAE I ZA PODOBRUVAWE NA ME\UNARODNATA SLIKA NA SRBIJA KAKO POVOLNA ZEMJA ZA STRANSKI INVESTICII

67%

33%

od Fiat avtomobili Srbija mu pripa|aat na Fiat

od Fiat avtomobili Srbija & pripa|aat na srpskata vlada

definira{e sopstveni~kata struktura, spored koj 67% od kompanijata mu pripadnaa na Fiat, a 33% na srpskata vlada. Dve nedeli podocna, odnosno na 14 oktomvri 2008 godina i oficijalno be{e osnovana kompanijata Fiat avtomobili Srbija doo. Po procesot na renovirawe i obnovuvawe na kapacitetite na fabrikata, kompanijata zapo~na so proizvodstvo na “fiat punto klasik” vo april 2009 godina, a samo edna godina i polovina podocna, vo oktomvri 2010 godina, be{e proslaveno proizvodstvoto na jubilejniot 30.000-ti avtomobil. Od samiot po~etok na proizvodstvoto kompanijata Fiat avtomobili Srbija zazema ubedlivo prvo mesto, so okolu 30% pazaren udel vo V

segmentot vo zemjata. Samo vo 2010 godina vkupno bea prodadeni pove}e od 15.000 modeli “punto klasik” proizvedeni vo Kraguevac, od koi duri edna ~etvrtina od vozilata bea izvezeni. SO DOA\AWETO NA FIAT, ITALIJA STANA VTOR NAJ-GOLEM INVESTITOR VO SRBIJA Celokupnata vrednost na investicijata na Fiat vo Srbija izvesuva 940 milioni evra, a so ovaa investicija Italija stana vtor najgolem stranski ivnestitor vo Srbija, vedna{ po Germanija. Najgolem del od investicijata e izdvoen za kompletno renovirawe i obnova na zapostavenata i tehnolo{ki zaostanata fabrika vo Kraguevac, koja se prostira na 1,4 milioni metri

 Zaedno so novata fabrika, Fiat povle~e i u{te nekolku dostavuva~i, kako Magneti Mareli, Sigit, HTL i Xonson kontrols, koi isto taka otvorija pogoni vo Srbija. Ovie ~etiri firmi, kako i golemiot broj pomali dostavuva~i indirektno }e vrabotuvaat 10.000 lu|e

HRVATSKA FIRMA PRAVI DELOVI ZA “FIAT 500L” a noviot model na Fiat, “500L”, koj }e se proizveduva vo fabrikata Fiat avtomobili Srbija vo Kraguevac, od hrvatskite kompanii delovi zasega }e proizveduva samo kompanijata AD Plastika. Splitskiot proizveduva~ na plasti~ni avtodelovi ve}e dolgo vreme u`iva dobar ugled me|u proizveduva~ite na avtomobili, a sorabotkata so Fiat ja ima dogovoreno pred italijanskata kompanija da investira vo kragueva~ka Zastava. AD Plastika na krajot od minatata godina startuva so proizvodstvo vo Srbija, otkako ja kupi kompanijata M-Prointek od Mladonvac, koja se nao|a na 55 kilometri od Kraguevac. Kompanijata za Fiat avtomobili Srbija }e gi proizveduva kanalite preku koi pominuva vozduh po komandnata tabla.

Z

57 


 58

KOMPANII I PAZARI

 Noviot model, “fiat 500L”, }e se proizveduva isklu~ivo vo fabrikata vo Kraguevac, a }e se izvezuva niz celiot svet

PROIZVEDUVA^OT NA “HAMER” DOA\A VO ZASTAVA?

merikanskata kompanija koja go proizveduva specijalnoto vozilo „hamer”, AM xeneral, e mo`en strate{ki partner na kragueva~kata fabrika Zastava kamioni. Ova go najavi ambasadorot na Srbija vo SAD, Vladimir Petrovi}. “Pretstavnicite na AM xeneral }e formiraat grupacija koja narednata nedela }e pristigne vo Zastava kamioni i } e proceni dali e mo`no ovaa fabrika da bide strate{ki partner za proizvodstvo na amerikanskite voeni vozila”, izjavi toj.

A

15

200

300

iljadi modeli “punto klasik” proizvedeni vo Kraguevac bea prodadeni vo 2010 godina

iljadi avtomobili }e se proizvedat ovaa godina vo fabrikata na Fiat vo Kraguevac

iljadi vozila godi{no e maksimalniot kapacitet na proizvodstvo na Fiat avtomobili Srbija

kvadratni. Dodeka rekontrukcijata be{e vo tek, Fiat istovremeno vlo`uva{e sredstva i vo istra`uvawa i inovacii, so cel fabrikata da se izgradi spored site ekolo{ki parametri, po najsovremeni svetski standardi, koi ne ja zagaduvaat `ivotnata okolina. Vo april 2011 godina vo fabrikata zapo~na instaliraweto na najsovremenata i tehnolo{ki najnapredna oprema za proizvostvo na avtomobili, koja pristigna od site delovi na svetot, prevenstveno od Japonija, Italija i od Germanija. Modelot “fiat punto klasik” proizveden vo Kraguevac po~na da se izvezuva vo vtoriot kvartal od 2010 godina vo zemjite od Severna Afrika, Ukraina i vo ~lenkite na dogovorot CEFTA. Samo vo prvite nekolku meseci, poto~no do krajot na 2010 godina bea izvezeni re~isi 4.000 vozila ili vo prosek, po okolu 500 edinici mese~no. Prviot proizveden proben avtomobil od noviot model “fiat 500L” be{e simnat

od monta`nite traki vo fabrikata vo Kraguevac na krajot od minatata godina, a ve}e od sledniot mesec treba da po~ne i redovnoto proizvodstvo. Ovoj model }e se proizveduva samo vo fabrikata vo Srbija, a izvozot treba da gi opfati potrebite na svetskiot pazar. Proizvodstveniot kapacitet na noviot model vo Kraguevac }e dostigne 200.000 edinici godi{no. NA “FIAT 500L” SAMO MOTOROT I MENUVA^OT MU SE UVEZENI Prognozata deka investicijata na Fiat vo Srbija }e donese novi investicii i }e ja unapredi ekonomijata na zemjata ve}e se potvrduva, bidej}i pove}eto delovi za noviot “fiat 500L” ve}e se proizveduvaat vo pogonite na kooperantite na Fiat otvoreni vo Srbija. Edinstveno motorot i menuva~ot se delovite na “fiat 500L” koi }e se uvezuvaat. Vo nekoga{nata kasarna Gro{nica, koja kako i fabrikata na Fiat vo Srbija, ima status na slobodna carinska zona, ~etiri kompanii koi se me|u glavnite dostavuva~i na Fiat ja zavr{ija izgradbata na svoite proizvodstveni pogoni.

“Vo ~etiri hali ve}e e instalirana opramata i s$ e gotovo za po~etok na proizvodstvoto. Na mati~nata lokacija na fabrikata za avtomobili pristignaa u{te tri pogolemi firmi koi pravat avtomobilski delovi, a vlez najavija u{te tri kompanii. Spored dogovorot koj go potpi{a Fiat so dr`avata, 80% od delovite za novite modeli na avtomobili treba da se pravat vo Srbija”, veli Neboj{a Zdravkovi}, pomo{nikgradona~alnik na Kraguevac. Firmata Goma lajn od Kraguevac e edna od onie koi pravat delovi za vgraduvawe vo noviot model “fiat 500L”. Po testirawata, koi traeja ne{to pove}e od 18 meseci, ovaa firma ve}e ispora~a 10.000 delovi. “Nie sozdavame delovi koi se vgraduvaat vo vratite na site vozila od Fiat. S$ {to proizveduvame mora da bide ekstra-kvalitetno, bidej}i vo sprotivno, sleduva raskinuvawe na dogovorot”, veli Nenad Cvetkovi}, direktor na ovaa kompanija, za vesnikot „Blic”. Biznis-politikata na Fiat e site proizveduva~i na vitalnite delovi za avtomobilite da bidat vo krug od nekolku kilometri od fabrikata. “Vo krugot na Fiat se locirani dve fabriki,


 60

KOMPANII I PAZARI

ZASTAVA - OD FABRIKA ZA VOENO ORU@JE DO OMILENA AVTOKOMPANIJA astava zapo~na so rabota na 29 mart 1851 godina. Toga{niot srpski kral, Aleksandar Kara|orxevi}, sakal da go namali rizikot od gubewe na fabrikata za liewe cevki za topovi koja dotoga{ bila smestena vo Belgrad. Vo toj period Belgrad (odnosno rekata Dunav) bil granica me|u Srbija i Avstro-Ungarija. Prvite vozila od pogonite na dene{nata Zastava se izlezeni vo 1939 godina, a vo 1941 godina se montirani 400 vozila od markata [evrolet. Toa se terenski vozila koi bile proizvedeni za potrebite na vojskata. Modernata istorija na Zastava zapo~nuva vo 1953 godina. Prvi~no, fabrikata proizveduvala oru`je za

Z

grupaciite Mageti Mareli i Xonson kontrols. Vo industriskata zona Gro{nica se nao|aat Sigip, Xonson kontrols, HTL i Promo magneto”, izjavi Neboj{a ]iri}, minister za ekonomija na Srbija. PREKU BAR, SRPSKI FIAT ]E GO OSVOJUVA SVETOT Pretstavnici na pristani{teto Bar, brodskata kompanija Barska plovidba, italijanskata avtomobilska kompanija

toga{nata JNA. Prvoto ime na povoena Zastava e Voeno-tehni~ki zavod. Prviot dogovor za sorabotka me|u Zastava i Fiat e potpi{an na 12 avgust 1954 godina. Najpoznato vozilo koe ima izlezeno od pogonite na Zastava e nam dobro poznatoto “fi}o”, so fabri~ko ima “zastava 750”. Vo Zastava bea proizvedeni ne{to pomalku od eden milion vozila od popularnoto “fi}o”. Za vreme na 55-godi{nata istorija na Zastava od nejzinite pogoni imaat izlezeno okolu ~etiri milioni vozila. “Zastava 10” be{e posledniot model na Fiat koj se proizveduva{e vo pogonite vo Kraguevac. Ovoj model e verzija na poznatiot model „punto”. Obnovenoto proizvodstvo na “zastava 10”

zapo~na vo 2005 godina. Vo kompleksot Zastava rabotea 53.000 rabotnici.

Fiat i nejzinata fabrika preku Bar, }e se prevezuvo Kraguevac neodamna vaat delovi za sklopuvawe potpi{aa dogovor za izvoz na avtomobilite na Fiat na vozilata {to vo Kraguevac. Prse sklopuvaat vo vite isporaki od Srbija. Planot Italija }e trgnat e ve}e od ovaa vo septemvri. godina preku milioni evra iznesu- Duri, vo Fiat pristani{teto Bar va celokupnata vred- po~nale da da se izvezat okolu nost na investicijata razmisluvaat vo 90.000 avtomobili na Fiat vo Srbija ramkite na besna Fiat vo SAD, carinskata zona mediteranskite, afrikanvo Bar da otvorat pogon za skite i vo aziskite zemji. Vo proizvodstvo na avtomobil2013 godina taa brojka }e se ski delovi. Najaveniot dogozgolemi na 200.000. Istovre- vor za izvoz na avtomobimeno, od Italija, isto taka lite na Fiat }e ja zabrza i

940

Zastava ima{e pogoni vo 130 gradovi vo porane{na Jugoslavija. rekonstrukcijata na prugata Belgrad-Bar, vo koja{to `eleznicite na Italija, Srbija i Crna Gora }e vlo`at okolu 300 milioni evra. Vo izvozot na avtomobilite na Fiat preku pristani{teto vo Bar }e bidat vklu~eni i crnogorskata kompanija za `elezni~ki transport Montekargo i italijanskata brodska kompanija Grimaldi. Vo 80-tite godini kragueva~ka Zastava svoite avtomobili isto taka gi izvezuva{e preku barskoto pristani{te.

Dali ja kriete va{ata nasmevka?

tel. 389 2 309 470 www.eternadent.com.mk


спорт и рекреација по избор

БУЛ: ОКТОМВРИСКА РЕВОЛУЦИЈА БР.15 СКОПЈЕ; TEЛ: +389 2 3092 190 ФAКС: +389 2 3092 152

ФИТНЕС ЦЕНТАРОТ ОПФАЌА:

ПРОФЕСИОНАЛНИ ТРЕНЕРИ СПРАВИ ЗА КАРДИО ВЕЖБИ 4 ЛЕНТИ ЗА ТРЧАЊЕ, СТАТИЧНИ ВЕЛОСИПЕДИ, СТЕПЕРИ, ОРБИТРЕК ПОВЕЌЕНАМЕНСКИ ДИСПЛЕИ ЗА СИТЕ КАРДИОСПРАВИ СВЕТСКИ ПОПУЛАРНА ОПРЕМА CYBEX И TECHNOGYM ПРОГРАМИ ЗА ИСХРАНА И ВЕЖБАЊЕ ДОДАТОЦИ ВО ИСХРАНАТА4 ПРОТЕИНСКИ ШЕЈКОВИ И БАРОВИ КАФEТЕРИЈА САУНА И ЏАКУЗИ МАСАЖА

info@aleksandarpalace.com.mk www.aleksandarpalace.com.mk


 62

GADGETS SAMSUNG PODGOTVUVA VERZIJA NA GALAXY S III SO WINDOWS PHONE 8

ametnite telefoni od semejstvoto na Galaxy tradicionalno se raduvaat na ogromnata popularnost me|u potro{uva~ite. Poradi toa, od Samsung logi~no odlu~ija da pu{tat nova verzija na pametni telefoni Samsung Galaxy S III pod vlasta na operativniot sistem Windows Phone. Toa go tvrdat korejskite novinari od vesnikot WP-Life i tuka e va`no da se napomene deka ova se samo glasini i ne mo`eme da garantirame za nivnata verodostojnost. Ovoj ured }e se pojavi vo proda`ba slednata esen i }e go nosi imeto Samsung Focus S II. Dizajnot na pametni telefoni }e bide analogija so Android verzijata na Samsung Galaxy S III. Focus S II vetuva deka }e bide najmo}en pameten telefon koj raboti na Windows Phone. Pokraj toa, vo zavisnost od regionot, modelot }e bide opremen so dvojadren ili ~etirijadren procesor. Ostanatite specifikacii na noviot aparat isto taka }e bidat na mnogu povisoko nivo. Dovolno e da se ka`e deka toj mo`e da se pofali so 4,7-in~en ekran na dopir so HD rezolucija, osnovna 12-megapikselna kamera, predna kamera so dva megapikseli matrica i odr`uvawe na NFC. Pametniot telefon }e mo`e da raboti vo brzite LTE mre`i i }e dobie specijalno kop~e za upravuvawe so kamerata, a`urirani verzija na aplikacijata Photo Studio i odr`uvawe na oblakot na firmata.

P

PROBEN PAMETEN TELEFON SO BLACKBERRY 10

R

IM go pretstavi eksperimentalniot pameten telefon so BlackBerry 10 platforma za programerite. Uredot li~i na pomal PlayBook i ima 4,2-in~en displej, koj nudi rezolucija od 1280h768 pikseli, 1GB RAM i 16GB vnatre{na memorija, slot za microSD, kako i mini-HDMI izlez. Iako nema informacii za procesorot, se zboruva za dvojadren ARM Cortex-A9 ili podobar. Sleduva video na koe e prika`ana novata platforma kako i novite i revolucionerni softverski novini, kako pogoduvawe na zbor pri pi{uvawe poraka, no i prenos na slikata od displejot na televizorot so samo eden “klik”.

LG OPTIMUS BLACK – DALI E SÈ TOLKU “CRNO”?!

L

G Optimus Black e pameten telefon koj gi ima tokmu tie osobini koi nedostigaat kaj negovite najgolemi konkurenti, kako Galaxy II i iPhone 4. Telefonot koj be{e poznat pod kodnoto ime V ima ~ist, eleganten i tenok eksterier, ukrasen so 4-in~en IPS displej. No, toa ne e s$. Tuka e kamerata od pet megapikseli, koja snima videa od 720r, posebno G kop~e za kontroli so dvi`ewa i Wi-Fi Direct tehnologija za peer-to-peer prenos na fajlovi. Se razbira, ova se samo del od mnogute osobini koi }e ve privle~at kaj ovoj pameten telefon. Ako sakate da znaete pove}e, pro~itajte ja dokraj recenzijava. Telefonot e so dimenzii 122h64h9.2 mm, te`ok 190 grama, ima 4-in~en IPS LCD displej, koj nudi rezolucija od 480h800 pikseli so Gorilla Glass za{tita, ednojadren procesor na 1GHz i memorija od 512 MB RAM, kako i 2GB vnatre{na memorija. Raboti na Android operativen sistem i ima kamera pet megapikseli so avtofokus i blic, kako i predna kamera od dva megapikseli.


654-Kapital Magazin  

654-Kapital Magazin

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you