Issuu on Google+

COVER STORY: NEBULOZITE NA MAKEDONSKIOT UVOZ biznis magazin

foto: FILIP POPOVSKI

M

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

VO OVOJ BROJ SPECIJALEN PRILOG

INTERVIEW

KO^O AN\U[EV

SOPSTVENIK I PRETSEDATEL NA BORDOT NA DIREKTORI NA BRAKO

VO BRAKO GO REALIZIRAV MOJOT SON ZA USPE[NA FABRIKA ...samo amo idejata e kapital kapital, sè drugo e pari pari...

BROJ 651 CENA 100 DEN.|18 APRIL, 2012, SREDA|GODINA 13

WWW.KAPITAL.MK

COVER STORY: NEBULOZITE NA MAKEDONSKIOT UVOZ biznis magazin

foto: FILIP POPOVSKI

4 M

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

VO OVOJ BROJ SPECIJALEN PRILOG

IZDVOJUVAME

06 PORTFOLIO

MOBILNI VO BIZNISOT

12 COVER STORY [to s$ uvezuva Makedonija? Uvezuvame od igli do vagoni

Iako ne postojat oficijalni podatoci za koristeweto mobilni aplikacii od strana na makedonskite korisnici na mobilni i tablet-uredi, evidentno e deka nivnata popularnost na makedonskiot pazar rapidno raste. Na internet-pazarite za mobilni aplikacii denes s$ po~esto mo`e da se najdat mobilni aplikacii napraveni od makedonski programeri. Istovremeno, kompaniite od na{iot IKT-sektor s$ po~esto go prifa}aat ovoj trend, pa nudat kreativni i inovativni re{enija vo oblik na mobilni aplikacii.

18 INTERVJU Ko~o An|u{ev, sopstvenik i pretsedatel na Bordot na direktori Vo Brako go realizirav mojot son za uspe{na fabrika

INTERVIEW

KO^O AN\U[EV

SOPSTVENIK I PRETSEDATEL NA BORDOT NA DIREKTORI

VO BRAKO GO REALIZIRAV MOJOT SON ZA USPE[NA FABRIKA ...samo amo idejata e kapital kapital, sè drugo e pari pari...

SODR@INA

BROJ 651 CENA 100 DEN.|18 APRIL, 2012, SREDA|GODINA 13

WWW.KAPITAL.MK

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Dimitrie Tucovi} br 20, Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Ovlasten praven zastapnik: “Advokatsko druшtvo DE LEGE” Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Filip Popovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

24 MENAXER Kompaniite s$ pove}e se “navlekuvaat” na mobilni aplikacii Mobilni aplikacii made in Macedonia

 Str. 24

Menaxer

28 KOMPANII I PAZARI Remedika najavuva investiciski bum vo 2012 godina! 30 MOJ BIZNIS Makedoncite po~naa da kupuvaat preku Internet Internet-stranicite za grupni popusti „rasturaat” vo vreme na kriza 34 NA RU^EK SO... Ranko Petrovi}, prviot ~ovek na radio Bubamara Чovek ne treba da se srami od koja bilo rabota 39 SPECIJALEN PRILOG Edukacija 50 MARKETING Dankan Vots, glaven nau~en istra`uva~ vo Yahoo Mojot stav: Idninata na marketingot 52 KOLUMNA „Ova ve}e ne e samo va{a zaeb..., 54 SPORT I BIZNIS Letni olimpiski igri – London 2012 Organizacijata e najte{kata olimpiska disciplina 58 PRETPRIEMNI[TVO Najgolemite 12 pretpriema~i na na{eto vreme

24 OLIMPIJADA Naj`estokata bitka vo olimpiskite sportski areni sepak }e ja vodat onie koi ne tr~aat za medali, tuku po profit – kompaniite oglasuva~i. Vo nivniot bespo{teden natperevar, Londonskiot organizacionen komitet na olimpiskite igri maka (}e) ma~i da obezbedi fer-plej kako za{tita za nad miljardata sponzorski dolari koi se sleale vo negovata kasa. Ve}e postojat seriozni zakani za zagrozuvawe na golemite investicii na kompaniite koi sklu~ile dogovor so organizatorot za reklamirawe vo tek na olimpijadata.

 Str. 54

Sport i biznis

62 TEHNOLOGII I BIZNIS Sony Digischool 2012 3D tehnologijata i internettelevizijata stanuvaat podostapni so Soni

54

6 PORTFOLIO  BUSINESS SBRIEF

PRV BALKANSKI INVESTICISKI FORUM VO SKOPJE rviot Balkanski investiciski forum se odr`uva denes i utre vo Skopje, vo organizacija na fondacijata Balkan anlimited, a pod pokrovitelstvo na pretsedatelot \orge Ivanov. Dvodnevniot forum e prv od vakov vid vo regionot i na edno mesto }e gi sobere najdobrite inovativni proekti i investitori. Celta na forumot e da ovozmo`i realni investicii od me|unarodni investitori kon biznis-proekti koi imaat visok komercijalen potencijal. So prethodna selekcija }e bidat izbrani 40 najdobri inovatori od Balkanot, koi svoite proekti }e gi prezentiraat pred investitori od regionot, Zapadna Evropa, Turcija i od Izrael. Poop{irno za Forumot }e mo`e da pro~itate vo sledniot broj na magazinot „Kapital&Menaxer�.

P

]E NEMA POVE]E KREDI PARITE NA BANKITE OSTANUVAAT VO NBM I VO BUXETOT?! ankarite se decidni deka nema da dojde do zna~itelno zgolemuvawe na kreditnata poddr{ka za kompaniite, glavno poradi zgolemuvaweto na rizicite vo ekonomijata kako posledica na udarot od evrokrizata. Pogolema e verojatnosta vi{okot pari bankite da gi ostavat vo trezorot na Narodnata banka, vrzuvaj} i gi za novite depoziti, ili pak da gi prenaso~at vo dr`avniot Buxet, kupuvaj} i dr`avni zapisi od Ministerstvoto za

B

finansii. Kreditiraweto nema da se zgolemi nitu otkako Narodnata banka gi ograni~i aukciite na blagajni~ki zapisi so {to }e se oslobodat pove}e od 150 milioni evra sve`i pari vo bankite. Pogolema e verojatnosta vi{okot pari bankite da gi ostavat vo trezorot na Narodnata banka, vrzuvaj}i gi za novite depoziti ili pak, da gi prenaso~at vo dr`avniot Buxet, kupuvaj}i dr`avni zapisi od Ministerstvoto za finansii.

 GRAFIK NA NEDELATA IZVOZ PO ZEMJI VO FEVRUARI (USD) 193.175

200.000 180.000

Januari 2012

160.000

Fevruari 2012

140.000 120.000 100.000 80.000

80.200

53.670

60.000 40.000

21.548

20.000

40.420 16.354

39.257

31.066 13.403

12.285

16.414

28.484

9.793

21.866 5.254

13.462

-

Germanija

Kosovo

Bugarija

Italija

Srbija

Kina

Grcija

Hrvatska

IZVOR: DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA

IZVOZOT VO KINA VO FEVRUARI ZGOLEMEN ZA 128% zvozot na Makedonija vo fevruari dostigna 309,5 milioni dolari. Na godi{no nivo izvozot bele`i pad od 5,4. Ako se gleda po zemji, izvozot vo re~isi site najgolemi izvozni pazari na Makedonija vo fevruari bele`i pad. Izvozot vo Hrvatska vo fevruari e za 39% pogolem vo

I

sporedba so istiot mesec lani, izvozot vo Grcija e pomal za 13%, dodeka izvozot vo Bugarija e namalen za 9,65%. Edinstven pazar na koj imame pogolem rast e Kina, kade {to izvozot vo fevruari e zgolemen za 128%, od 11,28 na 28,5 milioni dolari.

BROJ 651



18/04/2012



7

www.kapital.mk

ITI.  DIMITAR BOGOV

Bankarite se decidni deka k nema da dojde do zna~itelno zgolemuvawe na kreditnata poddr{ka za kompaniite, glavno poradi zgolemuvaweto na rizicite vo ekonomijata kako posledica na udarot od evrokrizata – namaluvaweto na proizvodstvoto i izvozot i poradi toa ote`natata naplata na kreditite. Bankarite gi ocenuvaat novite merki na NBM kako strategija za namaluvawe na tro{ocite na centralnata banka so ogled deka krajniot efekt }e bide nama-

leni prihodi koi bankite go ostvaruvaat od kupuvawe blagajni~ki zapisi. Bankarite gi tolkuvaat novite merki na guvernerot kako golem pritisok za zgolemuvawe na kreditiraweto, bidej}i vo sprotivno, dokolku bankite prodol`at i ponatamu da vlo`uvaat samo vo bezrizi~ni hartii od vrednost, }e ja zagrozat profitabilnosta. Namesto ~etiri aukcii na blagajni~ki zapisi mese~no, guvernerot minatata nedela odlu~i da gi ograni~i bankarite da vlo`uvaat vo ovie dr`avni hartii od vrednost samo edna{ mese~no. Iznosot na pari {to }e se izvlekuva od prometot so blagajni~ki zapisi }e go odreduva Narodnata banka, a bankarite }e licitiraat so kamatite. Sepak, maksimalnata kamata ostanuva 4% i zasega nema najavi za nejzino namaluvawe. No, i pokraj toa {to novite merki se nosat za da ja pottiknat kreditnata aktivnost, duri i samiot guverner izjavi deka ne o~ekuva kreditiraweto da se zgolemi. „„Ne o~ekuvam kreditiraweto zna~itelno da sse zgolemi pred s$ poradi rizicite {to gi percepiraat bankite vo ekonomijata. Bankite i sega se premnogu k likvidni, imaat pari da kreditiraat, no krediti ima samo za dobrite i profitabilni proekti. Kreditniot porast do krajot na godinata }e bide duri i pomal vo odnos na o~ekuvawata na Narodnata banka. So novite merki Narodnata banka go zgolemuva oportunitetniot tro{ok za bankite za ~uvawe na vi{okot likvidnost ovde, no sepak od bankarite zavisi kako }e gi investiraat parite”, izjavi guvernerot Dimitar Bogov.

 BUSINESSBRIEF

NOVA USLUGA NA STOPANSKA VO E-BANKARSTVOTO topanska banka - Skopje vovede nova mo`nost za devizni pla} awa vo stranstvo za fizi~ki i za pravni lica preku sistemot na elektronsko bankarstvo. Soglasno so procedurata, site klienti koi sakaat da im bide ovozmo`eno deviznoto pla}awe, potrebno e da popolnat novi dogovori za koristewe na uslugata e-banking i da gi dostavat vo najbliskata filijala na bankata. „Novata usluga devizni pla}awa e rezultat na strate{kata opredelba na bankata postojano da investira vreme, resursi i sredstva vo razvojot na alternativnite kanali so koi klientite dobivaat mo`nost za 24-~asovna komunikacija so bankata, kako i maksimalna sloboda da izbiraat koga, kade i kako }e gi koristat bankarskite uslugi - preku Internet, telefon ili bankomat”, velat vo Stopanska banka.

S

 NAJBRZORASTE^KI KOMPANII VO SVETOT agazinot Fortune napravi spisok na najbrzoraste~kite kompanii kotirani na svetskite berzi, vadej}i prosek od nivniot rast vo izminatite tri godini.

M

SXC SOLUTIONS, SAD

 Biznis: Zdravstveni uslugi  Rast na prihodot: 151%  Rast na profitot: 65%

GREEN MOUNTAIN COFFEE ROASTERS, SAD

 Biznis: Proizvodstvo na kafe  Rast na prihodot: 63%  Rast na profitot: 69%

Na ~elo e amerikanskata kompanija SXC Health solutions, ~ij{to biznis e povrzan so zdravstvenite uslugi, poto~no lekovite na recept. HI-TECH PHARMACAL, SAD

 Biznis: Proizvodstvo na generi~ki lekovi  Rast na prihodot: 51%  Rast na profitot: 234%

BAIDU, KINA

 Biznis: Internet-prebaruva~  Rast na prihodot: 65%  Rast na profitot: 78%

PORTFOLIO  VO FOKUS

 BROJKI:

Turcija sega e rangirana kako 17-ta najsilna ekonomija vo svetot. No, postoi golema {ansa turskata ekonomija do 2023 godina da bide me|u 10te najgolemi svetski ekonomii.

250% e zgolemena proda`bata na Ajfon vo Kina

122

dolari za barel dostigna cenata na naftata

NIHAT ERGUN

MINISTER ZA INDUSTRIJA I TEHNOLOGIJA NA TURCIJA

 TRENDOVI

204

milioni dostigna brojot na nevraboteni vo svetot

KINA KONTROLIRA 95% OD SVETSKITE REZERVI NA METALI

ina osnova{e industriska grupacija vo oblasta na metali od retka zemja, vo obid da go pottikne razvojot na toj sektor i da se odbrani od obvinenieto deka go {titi doma{niot monopol. Kina, koja kontrolira pove} e od 95% globalni rezervi na metali od retka zemja, grupa 17 elementi koi se koristat vo proizvodstvo na tehnolo{ki uredi i hibridni avtomobili, vovede proizvodni ograni~uvawa i izvozni kvoti vo oblasta na navedenite metali.

K

TIM KUK, DIREKTOROT NA EPL NAJPLATEN [EF VO SAD zvr{niot direktor na Epl, Tim Kuk, vo izminatata godina bil najplaten {ef na kompanija vo SAD. Negovite primawa se zgolemeni za 2% vo odnos na 2010 godina. Kuk lani primil vkupno 378 milioni dolari vklu~uvaj}i plata, bonusi i drugi nagradi (okolu 1,8 milioni dolari) i ednokratni isplati po akcii (376,2 milioni dolari). Na vtoro mesto e direktorot na Orakl, Lari Elison, so plata od 77,6 milioni dolari. Kuk dojde vo Epl vo mart 1998 godina, a za izvr{en direktor be{e postaven po smrtta na Stiv Xobs vo avgust 2011 godina. Prose~nite primawa na izvr{nite direktori vo SAD se zgolemeni lani na 14,4 milioni dolari, navede vesnikot povikuvaj}i se na analiza na agencijata Ekvilar.

I

10 VOVEDNIK

Rizi~na igra, guvernere! Биљана Здравковска Стојчевска zdravkovska@kapital.com.mk

Nezavisnosta na NBRM e zagarantirana so zakon i so Ustavot. Ottuka, nikoj ne mo`e da ja zagrozi nejzinata nezavisnost ako prethodno guvernerot ne go dozvoli toa. Dosega{noto iskustvo poka`a deka nezavisnosta na Narodnata banka bila zagrozena samo toga{ koga guvernerot postapuval i nosel merki pod pritisok na vlasta. Vleguvaweto na guvernerot vo dnevna politika ili vo vrski so vlasta i so partiite mnogupati dosega se poka`a kako opasna praktika, koja ima golemi posledici. Ovojpat guvernerot samiot se vpletka vo politi~kite igri. Sigurno znae deka igra rizi~na igra!

uvernerot na Narodnata banka na Makedonija, Dimitar Bogov, si dozvoli da vleze vo “vojna” so konkretna banka. Ne so koja bilo, tuku so najgolemata banka vo Makedonija. Duri i da se raboti za najmalata banka, nezamislivo e guvernerot, koj ima zakonska obvrska da se gri`i za stabilnosta na bankarskiot sistem, javno da stava vo kakov bilo kontekst konkretna banka. Vo obid, kako {to veli toj, da ja za{titi nezavisnosta na Narodnata banka od pritisocite od politi~arite, guvernerot si dozvoli javno da komentira izjavi na visok funkcioner na najgolemata opoziciska partija, koj na pres-konferencija svikana vo partiskite prostorii go soop{ti stavot na partijata za poslednite merki na NBRM. Toa {to toj funkcioner vo isto vreme raboti vo nekoja banka apsolutno ne mu dava pravo na guvernerot javno da gi povrzuva negovite stavovi so stavovite ili so raboteweto na bankata vo koja toj raboti. Guvernerot bi trebalo da znae koj treba i koj mo`e da gi pretstavuva stavovite na edna banka ili kompanija vo javnosta. Na nikoj dosega ne mu padna na pamet u~estvoto na ekonomskiot analiti~ar Bogov na predizbornite kampawi na VMRO da go povrzuva so negovoto toga{no, a i so negovoto idno rabotno mesto. Za {to, vsu{nost, se zagri`i guvernerot? Za naru{enata nezavisnost na Narodnata banka ili za profitot na najgolemata banka? Guvernerot ostavi javnosta sama da proceni dali politi~arot koj gi komentira{e merkite na NBRM e zagri`en za merkite ili za toa deka tie }e go namalat profitot na bankata vo koja raboti? Dali guvernerot e svesen deka so vakvi hipoteti~ki pra{awa i dilemi otvora prostor za naru{uvawe na doverbata koja ja ima ovaa banka

G

vo javnosta? Sepak, stanuva zbor za najgolema banka i spored aktiva, i spored kapital i spored profit, odnosno za banka kaj koja se ~uvaat najgolem del od za{tedite i od depozitite na makedonskite gra|ani. Vpletkuvaj}i ja bankata i nejzinoto rabotewe, i toa tolku lesno, vo politi~kite prepukuvawa me|u partiite, guvernerot i toa kako mo`e da ja naru{i stabilnosta na bankarskiot sektor, koja toj ima zakonska obvrska da ja {titi i da ja zajaknuva. Ako konkretnata banka ima nekakov konkreten problem vo raboteweto, guvernerot treba da go re{i spored zakonot. No, bez da vleguva vo javna vojna ili prepukuvawe so nea. Sekoe spomenuvawe na ime na nekoja banka vo javnosta, posebno od strana na guvernerot, mo`e da ima katastrofalni posledici ili da se protolkuva kako pritisok vrz taa banka. ^ij interes, toga{, {titi guvernerot? Guvernerot bi trebalo da bide siguren deka nikakva izjava na politi~ari od vlasta, a u{te pomalku od opozicijata, ne mo`e da ja zagrozi nezavisnosta na Narodnata banka, nitu nejzinoto pravo da nosi merki za ostvaruvawe na monetarnata politika i ispolnuvawe na zakonski propi{anite celi. Nezavisnosta na NBRM e zagarantirana so zakon i so Ustavot. Ottuka, nikoj ne mo`e da ja zagrozi nejzinata nezavisnost ako prethodno guvernerot ne go dozvoli toa. Dosega{noto iskustvo poka`a deka nezavisnosta na Narodnata banka bila zagrozena samo toga{ koga guvernerot postapuval i nosel merki pod pritisok na vlasta. Vleguvaweto na guvernerot vo dnevna politika ili vo vrski so vlasta i so partiite mnogupati dosega se poka`a kako opasna praktika, koja ima golemi posledici. Ovoj pat guvernerot samiot se vpletka vo politi~kite igri. Sigurno znae deka igra rizi~na igra!

 12 COVER STORY:

[TO SÈ UVEZUV

8.075

(vo mil. $

7.075 6.075

5.075 4.075

3.075 2.075

1.531

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1992

1991

1990

1993

1.199

1.075 75

1.914

1.718

UVEZUVAME OD I

13 

VA MAKEDONIJA? 7.007

6.882

5.043 3.752

2011

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1.693

IGLI DO VAGONI

 14

 Zo{to vo Makedonija e mnogu evtino da se uveze bukvalno s$ i se{to, i toa {to ni treba i toa {to ne ni treba, a nasproti toa izvozot na makedonski proizvodi vo stranstvo se zgolemuva mnogu bavno i mnogu te{ko? Dali uvozni~koto lobi e mnogu silno vo Makedonija pa uspeva da nametne ekonomski politiki i merki koi go favoriziraat uvozot? Dali devizniot kurs na denarot go poevtinuva uvozot, a go poskapuva izvozot? Dali i zo{to i pokraj stoticite milioni evra subvencii za zemjodelcite raste edinstveno izvozot na sve` zelen~uk i ovo{je, a ne i doma{noto proizvodstvo i izvozot na prehranbeni proizvodi koi }e go sup(mil $) stituiraat uvozot? Ova se pra{awa koi so godini ostanuvaat bez odgovor, dodeka vo Makedonija stanuva nepodnoslivo lesno da se uvezuva bukvalno s$ i se{to BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

ekoj makedonski zemjodelec bi se fatil za glava koga bi znael deka Makedonija godi{no tro{i pove} e od 40 milioni evra za uvoz na zamrznat i su{en zelen~uk, razni marmaladi i xemovi i ovo{ni sokovi. Makedonija koja so godini se deklarira kako zemjodelska zemja uvezuva ogromni koli~ini prehranbeni i zemjodelski proizvodi za da gi zadovoli svoite doma{ni proizvodi. I pokraj milionite evra subvencii, koi godinava }e dostignat 130 milioni evra, uvozot na hrana vo Makedonija od godina vo godina stanuva s$ pogolem. No, vladinite ministri kako dokaz za uspehot na strategijata vo zemjodelstvoto pove}e sakaat da potenciraat deka izvozot na zemjodelski

N

proizvodi, posebno sve`iot zelen~uk i ovo{je bele`i istoriski najgolem porast vo izminatite 20 godini, koj lani dostigna 197 milioni dolari. No, istovremeno rekordna vrednost ima i uvozot na hrana koj lani dostigna 672 milioni dolari. Toa e bidej}i nie se zadovoluvame so izvozot na domati, piperka, zelka, jabolki, grozje i lubenici, a od godina vo godina uvezuvame s$ pove} e konzerviran i zamrznat zelen~uk i ovo{je, razni ovo{ni xemovi i marmaladi, za koi{to proizvodi poradi faktot {to sodr`at pogolema dodadena vrednost pla}ame mnogu pove}e devizi otkolku {to dobivame od izvozot na sve`iot zelen~uk i ovo{je. Klasi~na makedonska prikazna koja trae so decenii. Uvozot na Makedonija godinava dostigna vrednost od

NAJGOLEMI NETO IZVOZNI INDUSTRII 2011 (mil $) Proizvod Izvoz 1 Nafta i proizvodi od nafta 321,31 2 Oboeni metali 7,77 3 Tekstil prediva i sli~no 59,84 4 Drumski vozila 31,73 5 Elektri~na energija 44,48 6 Telekomunikacioni aparati 6,14 7 Hartija i izrabotki od hartija 12,94 8 Meso i prerabotki od meso 44,03 9 Izrabotki od nemetalni minerali 68,56 10 Gas - priroden ili industriski 5,6

Uvoz Neto Uvoz 1.055,38 -734,06 473,65 -465,89 475,51 -415,67 349,89 -318,16 228,03 -183,55 139,51 -133,37 132,8 -119,86 155,16 -111,13 165,74 -97,17 101,89 -96,29

KOI SE NAJGOLEMI UVOZNICI? ko se analizira uvozot po kompanii i industrii toga{ mo`e da se zaklu~i deka najgolemi uvoznici se najgolemite izvoznici. Toa e taka bidej}i Makedonija e re~isi celosno uvozno zavisna zmeja koja gi uvezuva site surovini i materijali za proizvodstsvo, kako i re~isi site energensi. Taka najgolem uvoznik vo Makedonija so godini nanazad e refinerijata za nafta Okta, ~ij uvoz lani dostigna blizu 800 milioni dolari. Pokraj Okta, na listata 10 najgolemi uvoznici se nao|aat u{te dve nafteni kompanii Lukoil i Makpetrol. Na vtoro mesto na listata najgolemi uvzoznici za minatata godina se iska~i najgolemiot izvoznik vo Makedonija, kompanijata za avtodelovi Xonson Meti. Treta najgolema kompanija e EFT Makedonija, koja e najgolem trgovec so struja vo Makedonija, koja lani imala uvoz od nad 120 milioni dolari. Pokraj EFT, na vrvot a listata najgolemi uvoznici e u{te eden trgovec na struja Gen I, koja lani imala uvoz od nad 50 milioni dolari. Na listata 10 najgolemi uvoznici se nao|aat tri kompanii od metalnata industrija Ar~elor, IGM Trejd i Dojran Stil.

A

KOI KOMPANII NAJMNOGU UVEZUVAAT? Kompanija Grad 1 OKTA Skopje 2 XONSON METI Skopje 3 EFT MAKEDONIJA Skopje 4 ARCELORMITTAL SKOPJE Skopje 5 LUKOIL Skopje 6 MAKPETROL Skopje 7 IGM-TREJD Kavadarci 8 DOJRAN STIL Dojran 9 GEN-I DOOEL Skopje 10 XONSON KONTROLS Skopje 11 MINISTERSTVO ZA ZDRAVSTVO Skopje 12 FENI INDUSTRI Kavadarci 13 MAKSTIL Skopje 14 IMPERIAL TOBAKO Skopje ELEKTRANI NA MAKEDONIJA 15 Skopje (11-ti oktomvri br.9) Skopje

Ako se analizira, pak, listata na najuvezuvani proizvodi vo Makedonija spored vrednosta na uvozot minatata godina na vrvot e surovata nafta ~ija vrednost lani dostigna 578 milioni dolari. Vtora najgolema uvozna stavka e platinata koja za svoeto proizvodstvo ja uvezuva

Dejnost Naftena industrija Ind.za avtomobilski delovi Trgovija so struja Metalna industrija Naftena industrija Naftena industrija Metalna industrija Metalna industrija Trgovija so struja Ind.za avtomobilski delovi Ministerstvo Metalna industrija Metalna industrija Tutunska industrija Energetika

Xonson Meti, koja lani dostigna vrednost od 341 milion dolari. Na tretoto mesto se gasnite masla so uvoz od 299 milioni dolari. Sleden najgolem uvoz Makedonija ima za uvezenata struja od stranstvo za koja lani sme platile 228 milioni dolari.

nad 7 milijardi dolari, {to e ogromen rast ako se sporedi, na primer, so uvozot koj zemajva go imala 1990 godina koj iznesuval 1,5 milijardi dolari. Na listata na uvezeni proizvodi ima duri 7 ilajdi proizvodi ili uvozni stavki. Na listata na uvezeni proizvodi s$ pogolem e brojot, a i vrednosta, na proizvodi koi se proizveduvaat vo Makedonija, a koi sepak se uvezuvaat i stignuvaat na makedonskiot pazar so mnogu poniska cena. Pa taka so godinite kaj odredeni zemjodelski proizvodi i kulturi ima trend na postojano namaluvawe na proizvodstvoto, bidej}i mnogu e poevtino tie da se uvezat otkolku da se proizvedat. Postojan rast bele`i i uvozot na ovo{je i zelen~uk, {e} er i konditorski proizvodi, kafe, kakao, i bukvalno kaj site potrebni i nepotrebni prehranbeni proizvodi. A podatocite poka`uvaat deka samo do pred desetina godini duri 70% od potrebite za hrana se zadovoluvale od doma{no proizvodstvo. Nad polovina od potrebite za {e}er i za maslo za jadewe vo Makedonija se zadovoluvale so doma{na {e}erna repka i son~ogled. Denes imame samo nezna~itelni povr{ini

15 

I DR@AVATA GO BILDA UVOZOT a listata 100 najgolemi uvozni kompanii vo 2011 godina spored podatocite od Carinskata uprava na Makedonija, se najdoa {est dr`avni kompanii i ministerstva. Najgolem uvoz od niv napravilo Ministerstvoto za zdravstvo koe lani uvezlo oprema za okolu 54 milioni dolari i e 11 najgolem uvoznik vo Makedonija. Vtor najgolem uvoznik od dr`avnite institucii minatata godina bila dr`avnata kompanija za proizvodstvo na energija Elektrani na Makedonija, koja lani napravila uvoz od nad 38 milioni dolari, spored {to e 16 najgolem uvoznik vo zemjava. Sledi Ministerstvoto za transport i vrski, koe e na 21 mesto so uvozot vo vrednost od 29 milioni dolari. Ministerstvoto za vnatre{i raboti lani imalo uvoz od 15 milioni dolari (40), dodeka Ministerstvoto za obrazovanie DR@AVATA GO BILDA UVOZOT 2011 (mil $) napravilo uvoz vo vrednost od MINISTERSTVO ZA ZDRAVSTVO nad 10 milioni dolari (70). Na ELEKTRANI NA MAKEDONIJA listata na 100 najgolemi uvoznici, kako 75 najgolem uvoznik se najde i MINISTERSTVO ZA TRANSPORT I VRSKI op{tinata Centar, so uvoz od blizu MINISTERSTVO ZA VNATRE[NI RABOTI MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE 10 milioni dolari, {to pred s$ se OP[TINA CENTAR dol`i na uvezenite sklupturi za VKUPNO proektot „Skopje 2014� godina.

N

nasadeni so ovie dve industriski kulturi, a pokraj niv od makedonskite nivi gi snema i pamukot i maslodajnata repka. Bitolskata {e}erana namesto da prerabotruva i proizveduva {e}er se preorinetira na uvoz, dodeka proizvoditeli na maslo

se prinudeni da uvezuvaat skapa surovina ili polupreraboteno maslo. Pa taka sega imame situacija koga Makedonija godi{no uvezuva bel {e}er vo vrednost od blizu 33 milioni evra, i {e}er od {e}erna trska vo vrednost od 24 milion dolari.

53.398.335 38.461.417 29.753.764 15.035.769 10.269.025 9.938.059 156.856.370

Vo sporedba so 2010 godina ovie dve stavki se zgolemeni za pet, odnonosno za tri milioni dolari. Uvoz ot pak, na mas lo od son~ogled vo Makedonija lani dostigna 37 milioni dolari, {to e rast od 7 milioni dolari za

 16 COVER STORY samo edna godina. „Poznato e deka Makedonija e silno zavisna od uvozot na hrana. Pa vo nastojuvaweto da se podobri vkupnata razmena i da se namali visokiot trgovski deficit, namaleniot uvoz na hrana bi bil va`en pridones kon toa. Za `al, fakti~kata polo`ba e sosema poinakva”, veli profesor Boris Anakiev. Ekspertite velat deka masovnoto napu{tawe na nivite izminative godini, nedovolnoto proizvodstvo i niskata konkurentnost na makedonskiot agrosektor se najgolemi problemi poradi koi raste i uvozot. „Ako eden proizvod ima visoka cena, ne }e mo`e da se izveze, nitu da se prodade na doma{niot pazar. Ako e nekvaliteten, problemot e pogolem i se javuva potreba od uvoz za da se zadovolat potrebite na doma{nite potro{uva~i”, objasnuva Anakiev. To~no e deka Makedonija e uvozno zavisna dr`ava i za da mo`e ekonomijata normalno da funkcionira & e neophpden uvoz na razni surovini, materijali, oprema i tehnologija koja nikoga{ ne se proizveduvala, nitu vo dolgedno vreme }e se proizveduva vo Makeodnija. No, koga na listata na proizvodi od uvoz se javuvaat i proizvodi koi bez pogolemi investicii ili tehnologii mo`at da se proizveduvaat i vo Makedonija, toga{ se nametnuva pra{aweto zo{to ne se pravi toa. Mnogupati dosega mogu biznismeni i ekonomski eksperti go imaat javno postavuvano pra{aweto zo{to vo Makedonija e mnogu evtino da se uveze bukvalno s$ i se{to, i toa {to ni treba i toa {to ne ni treba, a nasproti toa izvozot na makedonski proizvodi vo stranstvo se zgolemuva mnogu sporo i mnogu te{ko. Dali uvozni~koto lobi e mnogu silno vo Makedonija pa uspeva da nametne ekonomski politiki i merki koi go favoriziraat uvozot? Dali devizniot kurs na denarot go poevtinuva uvozot, a go poskapuva izvozot? Dali i zo{to i pokraj stoticite milioni evra subvencii za zemjodelcite raste edinstveno izvozot na sve` zelen~uk i ovo{je, a ne i doma{noto proizvodstvo na prehranbeni proizvodi koi }e go supstituiraat uvozot? Ova se pra{awa koi so godini ostanuvaat bez odgovor vo Make-

HIGIENATA SKAPO NÈ ^INI donija i sekoe povikuvawe tie da se revidiraat ili postavat so cel da go namalat uvozot naiduvaat na omalova`uvawe i diskreditirawe od strana na vlasta deka se vo korist samo na odreden broj lu|e ili kompanii. A vistinata e deka ako Makedonija proizveduva pove} e zemjodelski i prehranbeni proizvodi, }e mo`e da pokrie pogolem del od doma{nata potro{uva~ka, i }e se namali odlivot na devizi koi po osnov na uvoz se pravat sekoja godina.

UVEZUVAME SÈ I SE[TO „Kapital” analizira{e {to s$ Makedonija uvezuva i zaklu~okot e deka navistina uvezuvame s$ i se{to, ~ove~ka kosa, periki, la`ni trepki i bradi, lisja i granki, mov i li{aj, creva i `eludnici od `ivotni, rogovi, sperma na bikovi, ga}i, igli, fliperi, kibriti, sve}i, vagoni se samo del od interesnite uvozni stavki koi se sre}avaat na listata na najuvezuvani proizvodi vo Makedonija i za koi se pla}aat milionski iznosi na devizi. Frapantni 38 milioni dolari godi{no tro{ime na uvozni stranski ~okoladi. Za uvoz na nepe~eno kafe kade lani sme platile blizu 20 milioni dolari, i u{te 5,6 miolioni dolari za pe~eno kafe. Za uvoz na kolbasi od stranstvo lani sme platile 8,4 milioni dolari, a za uvoz na margarin sme platile 5,2 milioni dolari. Duri 12,5 milioni dolari n$ ~inele bananite od uvoz, a 2,7 milioni dolari uvozot na mandarini. Biznismenite koi so godini baraat novi vozovi za transport na nivnata stoka }e se fatat za glava koga }e doznaat deka lani pove}e pari sme platile za pol`avi 3,3 milioni dolari, otkolku za uvoz na `elezni~ki vagoni koj n$ ~inel 2,9 milioni dolari. Uvozot na peleni samo minatata godina n$ ~inel pove}e od 15 milioni dolari. Blizu 5 milioni dolari n$ ~ini uvozot na supi, a pove}e od 7 milioni dolari ~inel uvozot na sladoled vo 2010 godina. Za uvoz na novinska hartija lani sme potro{ile 3,5 milioni dolari. Osum milioni dolari lani sme potro{ile za uvoz na hrana za ku~iwa i ma~ki i drugi `ivotni.

DEVET MILIONI DOLARI ZA UVOZ NA TOALETNA HARTIJA {te edna stavka koja e prili~no golema e uvozot na peleni za bebiwa za {to lani sme potro{ile 15,3 milioni dolari, ili dva milioni dolari pove}e od lani. Za uvoz na toaletna hartija lani sme potro{ile blizu 9 milioni dolari, {to e isto taka zgolemuvawe od blizu 2 milioni dolari. Za uvoz na parfemi, dezodoransi protiv potewe i toaletni vodi lani sme platile 10,5 milioni dolari, dodeka uvozot na pasti za zabi n$ ~inel 3,5 milioni dolari. Blizu 6,5 milioni dolari godi{no tro{ime na uvezeni {amponi za kosa, a dopolnitelni 6,2 milioni dolari se tro{at za razni drugi preparati za nega na kosa. Uvozot na {minki za o~i samo minatata godina iznesuva 1,3 milioni dolari

U

TOP 20 NAJUVEZUVANI PROIZVODI VO 2011 Proizvod 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

Surova nafta Platina Gasni masla Elektri~na energija Rudi na nikel i koncentrati Toplo valani plosnati proizvodi od `elezo ili nelegiran ~elik 3mm Struganici, opilki, otse~oci i ise~oci Drugi soedinenija; amalgami Lekovi Toplo valani plosnati proizvodi, od `elezo ili nelegiran ~elik do 4,75 mm Priroden gas Motoren benzin, oktanski broj od 95 do 98 Prema~kuva~ki sredstva (boi i lakovi) Drugi pra~ki od `elezo ili nelegiran ~elik,samo kovani,toplo valani Telefoni za celularni mre`i (mobilna telefonija) Upotrebuvani patni~ki avtomobili, dizel ili poludizel, 1500-2000sm³ @elezo i nelegiran ~elik vo ingoti ili drugi primarni formi Paladium Gasni masla Surovo maslo od son~ogled

Pove}e od eden ipol milion dolari lani vo Makedonija se potro{eni za uvozni ga|i, pi`ami, gradnici, mideri i dr`a~i na ~orapi. Okolu 2,5 milioni dolari e iznosot koj sme go platile za da uvezeme pravosmukalki. Iako proizveduvame ovo{je, sekoja godina raste uvozot na stranski ovo{ni sokovi vo Makedonija. Taka, samo lani sme uvezle ovo{ni sokovi od stranstvo za koi se plateni 6 milioni dolari. Uvozot na stranskite brendovi

Vrednost na uvoz vo 2011 (vo $) 578.084.264 341.878.743 299.501.315 228.030.879 124.790.669 113.562.058 99.303.661 93.619.550 83.499.464 63.036.519 62.227.853 58.977.419 53.516.260 51.331.659 44.054.935 42.729.652 40.583.639 40.203.751 39.223.267 37.431.452

ke~ap i majonez lani n$ ~inele pove}e od 4,5 milioni dolari, od koi 3,4 milioni dolari otpa|aat na uvoz na majonez. Iako Makedonija ima mnogu doma{ni piva, brojkite poka`uvaat deka makedonskite gra|ani s$ pove}e sakaat da pijat stranski brendovi na piva. Taka samo lani vo Makedonija se uvezle piva vo vrednost od 4,5 milioni dolari, koi poka`uvaat deka tu|oto sepak e poslatko. Za uvezeni mobilni telefoni pak, lani sme potro{ile 44 milioni dolari.

INTERVIEW  18 INTERVIEW

KO^O AN\U[EV

SOPSTVENIK I PRETSEDATEL NA BORDOT NA DIREKTORI NA BRAKO

VO BRAKO GO REALIZIRAV MOJOT ZA USPE[NA FABRI

BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

 Imeto na Ko~o An|u{ev vo javnosta obi~no se povrzuva so biznisot so trgovija so struja i kompanijata EFT koja e najgolem uvoznik na struja vo Makedonija. Mnogu pomalku lu|e Ve povrzuvaat so Brako, kompanijata koja so godini nanazad e me|u najgolemite izvoznici vo Makedonija. Vo koi s$ biznisi ste vklu~eni? Ne mo`am jas samiot da ka`am kakva e percepcijata na javnosta za mene. Ona {to jas mo`am da go ka`am za moeto dosega{no rabotewe e deka sum isklu~itelno gord na aktiviraweto i razvojot na fabrikata Brako. Za sporedba, od 2003 godina koga ja kupivme fabrikata Brako kako fabrika vo ste~aj, koja toga{ be{e vo edna poprili~no lo{a sostojba, so 80 ste~ajni rabotnici, deneska Brako e fabrika koja{to ima vraboteno okolu 420 vraboteni, 93% od proizvodstvoto e za izvoz, so pove}e od 20 milioni evra prihodi, so pove}e oblasti na proizvodstvo od koi mnogu se apsolutno novi i razvieni od nula. I ako Brako od porane{na Jugoslavija be{e poznata po proizvodstvo na prikolki, deneska prikolkite gi proizveduvame sosema malku, samo 50-ina godi{no, {to e pomalku od 1% od proizvodstvoto. Otkako ja prezedovme fabrikata Brako se fokusiravme na razvoj na `i~aniot program. Vo naporite da gi optimizirame tro{ocite vo proizvodstvoto, a posebno vo transportot, sfativme deka morame da se pozicionirame na mesto kade {to } e imame poevtin transport i so samoto toa i pokonkurenten pristap do drugite pazari. Za taa cel odlu~ivme da otvorime fabrika i vo Srbija. Vo 2005 godina vo procesot na privatizacija uspeavme da kupime dve hali od porane{nata voena industrija na Jugoslavija, poto~no halite kade {to nekoga{ se sklopuva{e avionot Galeb 4. Tie deneska se vo 100% sopstvenost na Brako, {to sekako e me|u retkite primeri na makedonski firmi da poseduvaat fabriki nadvor.  Dali od dene{en aspekt toa be{e dobar poteg? Da, poradi toa {to kupuvaweto objekti vo Srbija vo toj period be{e mnogu povolno, a vtoro zatoa {to so ovoj poteg uspeavme

foto: FILIP POPOVSKI

OT SON IKA

INTERVIEW da se zacvrstime i da nastapime na site pazari severno od Pan~evo. Jas mnogu slikovito }e se obidam da vi objasnam. Stanuva zbor za golemi koli~ini na `elezo, ne pomali od 1.500 tona mese~no i taa surovina vo golemi koli~ini doa|a so brodovi od Rusija, Ukraina ili od Zenica. Taa surovina treba{e da se donese do Makedonija, a potoa gotovite proizvodi od Makedonija da se vra}aat nazad na stranskite izvozni pazari. Toa e mnogu dolg i skap transport koj izvozot go pravi nekonkurenten i ja podjaduva mar`ata. Zatoa vo toj moment procenivme deka e najdorbo da se otvori fabrika vo Pan~evo, {to be{e dobra procenka koja ni ovozmo`i da se nosime so konkurencijata i da rasteme. Pa taka denes slobodno mo`am da ka`am deka Brako e najgolem proizvoditel na `i~ani proizvodi vo Jugoisto~na Evropa ili vo Zapaden Balkan. Konkurencija sekako imame, no zasega uspevame mnogu uspe{no da se borime so nea.  Kolku investiravte vo razvojot na Brako i kako se slu~uva{e toj razvoj? Be{e te{ko, osobeno na po~etokot be{e isklu~itelno te{ko, poradi toa {to Brako be{e fabrika vo ste~aj, totalno ruinirana, so 80-ina ste~ajni rabotnici na vozrast me|u 50 i 60 godini, vo koja treba{e da se razvie proizvodstvo. Na po~etokot bankite normalno ne ni veruvaa i po~etniot rast ode{e postepeno i so mnogu pove}e napor. No, koga dojdoa prvite rezultati i po nekolku godini pozitivno rabotewe, ve}e be{e polesno. Dobivme finansisko sledewe od bankite, a doveritelite i dobavuva~ite po~naa da ni veruvaat. Ona {to sakam da go potenciram i {to za mene e isklu~itelno va`no e toa deka Brako e kompanija koja navremeno si gi ispolnuva site obvrski, kako kon dr`avata, taka i kon bankite. Brako e edna od retkite firmi koja vo ovie 10 godini ne docnela nitu eden den vo ispolnuvawe na obvrskite kon bankite, i kako rezultat na dobriot bankarski rejting vo sekoe vreme mo`eme da povle~eme pari za da napravime dopolnitelna investicija, {to mnogu ni pomaga vo razvojot. Najgolemiot del od dobivkata na Brako vo izminatite godini be{e reinvestirana

OD GRDO PAJ^E BRAKO GO PRETVORIME VO GOLEM INDUSTRISKI KAPACITET o delot na proizvodstvoto na Brako posebno sum gord {to uspeavme od edna fabrika {to be{e ruina i vo koja nikoj ne veruva{e, da izgradime fabrika koja }e bide me|u najgolemite izvoznici vo Makedonija. Gordost ni e {to edno takvo industrisko grdo paj~e deneska e najdobar industriski kapacitet vo Veles, koj{to vrabotuva najmnogu lu|e, koj ispla}a najmnogu plata, kade {to lu|eto se osigurani, se ispolnuvaat obrskite navreme, a deneska vo ova te{ko vreme toa samo po sebe e uspeh.

V

19 

 20 INTERVIEW vo razvojot na fabrikata. Ottuka, mo`am da ka`am deka vo razvojot na Brako vo izminatite godini se investirani sigurno pove}e od 10 milioni evra.  [to e dosega{niot najgolem uspeh na Brako? Eden od glavnite uspesi na Brako e {to uspea da proizveduva proizvodi so golema dodadena vrednost. Tuka se, pred s$, medicinskiot mebel i oprema. Za medicinskiot mebel vidovme deka ne mo`eme dobro da go razvivame i prodavame vo stranstvo pod brendot na Brako i odlu~ivme deka e dobro da se povrzeme so nekoja pogolema grupacija. Se povrzavme so Romediki Hendikea, taa e {vedsko-norve{ka grupacija koja proizveduva medicinski mebel i razni pomagala. Brako stana eksluziven i glaven proizvoditel i re~isi celokupnata gama na nivni proizvodi sega se proizveduvaat vo Veles. Golem uspeh e {to po dve godini rabota uspeavme da go otkupime celokupniot ma{inski park od nivnata fabrika vo Danska i da go preneseme vo Makedonija. Taka {to tie prakti~no ja zatvorija fabrikata vo Danska i celokupnoto proizvodstvo go prenesoa vo Makedonija. Pritoa ni go doverija i dizajniraweto i razvojot, odnosno celokupniot razvoj na taa kompanija momentalno se slu~uva vo

Makedonija, poto~no vo vele{ki Brako. Pokraj medicinskiot mebel, Brako usvoi i drugi proizvodni programi kako telekomunikaciska oprema. Malkumina znaat deka eden dobar del od mobilnata mre`a na Kosovo, odnosno okolu 200 bazni stanici, se celosno dizajnirani i proizvedeni vo Brako. Ovoj biznis go dobivme na tender na Evropskata banka za obnova i razvoj, na koj konkuriraa i 17 drugi evropski kompanii. Kako rezultat na toa Brako izgradi doverba da raboti za Telekom Avstrija grup. Do 2015 godina sme ekskluziven dobavuva~ na telekomunikaciski sistemi na Telekom Avstrija grup vo site zemji kade {to kompanijata ima mobilen operator. Brako ostvari pove}e sorabotki so fabriki koi{to se zanimavaat so oprema za kopawe i prenos na zemja za koi prizveduva korpi za rovokopa~i. Sega imame nekakvi obidi da po~neme sorabotka so Lipker [vajcarija, prethodno rabotevme so Nino Di Martis Avstrija. Razvivme sorabotka i so Vejpak od Holandija, firma za proizvodstvo na ma{ini, za koi celokupnata ~eli~na konstrukcija se proizveduva vo Brako. Najnov proekt e sorabotkata so italijanskata firma Bio Strada koja{to pravi specijalizirani kamioni za urbano ~istewe. Za taa kompanija Brako go pravi celokupnoto proizvodstvo na metalni delovi, a vo pregovori sme i celoto sklopuvawe na kamionite da bide dovereno na Brako. Zna~i site proizvodi od Brako izleguvaat kako finalni proizvodi i se plasiraat do krajnite potro{uva~i. Brako momentalno izvezuva vo 19 zemji vo Evropa i vo svetot. Glavno izvezuvame vo evropskite zemji, no izvezuvame i vo Japonija i Amerika. Imame proizvedeno i pove}e specijalizirani proekti, transportni sistemi za rudnici, tutunski kombinati, del od opremata vo malite hidrocentrali e proizvedena od Brako. Se obiduvame da proizvedeme kolku {to mo`e pove}e proizvodi so pogolema dodadena vrednost vo koi ima vgradeno pove}e intelektualen trud. Momentalno Brako ja vodat mladi in`eneri na vozrast me|u 20 i 30 godini, i mislam deka toa e klu~ot koj ja vodi fabrikata kon u{te pogolem uspeh.  [to zna~i sega konkretno da se bide

izvoznik od Makedonija. Kako se postaveni instituciite kon izvozot, dali imate poddr{ka.? Ne mo`am da zboruvam za site granki vo industrijata. Koga stanuva zbor za metalna industrija toga{ Makedonija kako dr`ava e premnogu mal pazar. Ottuka jasno e deka i Brako mora da bide strate{ki izvozno orientirana kompanija ako saka da raste i da se razviva, vo sprotivno }e propadne. Nie ne ~ekavme instituciite da ni obezbedat nekakva poddr{ka vo proda`bata, iako tie se obiduvaa. Doa|aa nekoi promotori i zatoa bi bilo nekorektno da ka`am deka nema obidi da se pomogne, me|utoa glavno se potpirame na sopstvenite resursi i samite gi nao|ame partnerite, sami gi razvivame sorabotkite. Se obiduvame da se doka`eme so kvalitetot i so po~ituvaweto na dinamikata i rokot na isporaka, {to se najva`ni kriteriumi za uspeh pri izvoz. Benefitot od izvozot doa|a ako uspeete da ostvarite sorabotka koja trae so godini, ako izgradite partnerski odnos na doverba so klientite.  Koi politiki i merki mo`e da go olesnat izvozot na metalnata industrija? Mislam deka e dobro dokolku mo`e da se napravi edna programa so koja na nekoj na~in }e mo`e da im se pomogne na makedonskite kompanii koi sakaat i mo`at da napravat akvizicii na kompanii vo regionot so cel da go okrupnat svojot potencijal i da bidat {to pokonkurentni i {to pogolemi na pazarot. Konkretno za Brako bi bilo dobro da kupi u{te edna fabrika vo Hrvatska ili vo Slovenija. Zna~i dokolku Vladata uspee da najde na~in da gi poddr`i kompaniite vo takvite aktivnosti, kompaniite mnogu pohrabro bi nastapile vo toj del. Su{tinata ne e vo toa vie da bidete jaki samo doma, tuku su{tinata e da uspeete da osvoite kolku {to mo`ete pogolem del od tu|iot pazar, a da go zadr`ite svojot pazar. Za da se osvoi tu|iot pazar morate da bidete prisutni tamu, da bidete agresivni, {to e komponenta koja im nedostiga na makedonskite kompanii. Zatoa ako se najde nekoj na~in da im se pomogne, mislam deka toa bi go zgolemilo izvozot, {to bi trebalo da bide impera-

USPEH E DA NAPRAVITE DOBAR TIM

 [to e spored Vas klu~no za da se uspee vo biznisot? Moe viduvawe e deka ako sakate da napravite golemi raboti treba da imate golemi soni{ta i ne treba da se pla{ite deka toa e ne{to neostvarlivo. S$ e ostvarlivo, samo treba da imate vizija {to sakate da napravite i, normalno, da znaete kako da go napravite. Treba da umeete da se opkru`ite so lu|e koi{to }e vi pomognat toa da go napravite, bidej}i sam ni{to ne mo`ete da napravite. Treba da imate cel, da imate `elba, da ne ve mrzi da go napravite toa i da imate ekipa koja }e vi pomogne da go napravite toa. Ete tie se klu~nite faktori za uspeh.

BROJ 651



18/04/2012



INTERVIEW

www.kapital.mk

tiv za makedonskata industrija i celata ekonomija. Vtoriot moment kade {to mo`at instituciite na sistemot da pomognat e vo pobrzo osloboduvawe na gotovite pari~ni sredstva. Izvorno orientiranite kompanii se onie koi ~ekaat povrat na najmnogu DDV od dr`avata, bidej}i koga uvezuvate mora da platite DDV, koga izvezuvate ne mo`ete da go povratite tolku brzo. Pa taka izvozno orientiranite kompanii po definicija se pobaruva~i na DDV. Dokolku se vra}a pobrzo }e im se obezbedat pogolemi sredstva na izvoznite kompanii za razvoj. Sredstavata koi ve}e gi imaat vo bankite }e nema potreba da se dr`at kako obrtni sredstva, tuku }e mo`e da se koristat za investici vo novi tehlogii i vo pro{iruvawe na kapacitetite. Mislam deka tie dve merki se su{tinski. Inaku koga nam kako stopanstvenici ne ni odi rabotata, ne mo`eme da se `alime i da ~ekame nekoj od dr`avata da dojde i da ni go organizira raboteweto vo kompanijata ili da ni gi re{ava finansiskite problemi.  Dali imate problemi vo sorabotkata so bankiite? Jas nemam nikakvi problemi vo sorabotkata so bankite. Ba{ naprotiv, sekoga{ imam otvorena vrata da povle~am sredstva kolku {to mi treba i kolku {to mo`am.  Dali dr`i tezata na bankarite deka sega e najgolema konkurencijata me|u bankite za dobrite kompanii? Dr`i. Bankite sakaat tie sredstva {to gi imaat da gi plasiraat vo sigurni klienti. A sigurni klienti se onie koi imaat siguren biznis i sigurno portfolio. Takvi nema mnogu, a bankite sakaat da sorabotuvaat so tie klienti.  Vie ste vlezeni i vo biznisot so malite hidroelektrani? [to Vi e celta vo ovoj biznis i zo{to tokmu proizvodstvo na struja? Elektranite se rabota koja{to pretstavuva vtora dejnost od tehni~kata oblast so koja{to jas se zanimavam. Gledate deka ne odam vo proekti {to se nadvor od mojata struka i deka s$ so {to se zanimavam glavno e in`enerstvo i tehnika. Vtora oblast vo koja{to po~navme da se razvivame se malite elektrani ili po{iroko obnovlivite izvori na energija. U{te od momentite koga po~na da se diskutira za malite elektrani nie formiravme ekipa koja gi istra`uva{e lokaciite {to bea ponudeni. Vo malite hidroelektrani, samo zborot mali e mal, bidej}i ne se mali nitu kako objekti, nitu se mali kako investicija, a ne se mali ni po zna~ewe, taka kako {to nekoj saka da ka`e. Edna mala hidroelektrana koja{to ima instalirana snaga od 500 kilovati ~ini pove}e od eden milion i dvesta iljadi evra, a site 15 elektrani so instalirana snaga od okolu 15 megavati ~inat okolu 30 milioni evra.

NE MO@ETE DA NAPRAVITE GOLEMI DELA AKO NEMATE GOLEMI SONI[TA  Koi bea Va{ite o~ekuvawa na po~etokot koga vlegovte vo Brako i kakvi se sega procenkite, do kade mo`e da odi razvojot na Brako? Ne mo`ete da postignete golemi celi ako ne sonuvate golemi soni{ta. Jas mo`ebi imav malku i familijarni predispozicii da napravam ne{to pove}e vo realniot biznis. U{te vo vremeto na porane{na Jugoslavija mojot dedo ima{e fabrika za proizvodstvo, i mojot ideal vo `ivotot u{te od dete be{e da izgradam fabrika koja{to }e proizveduva ne{to. I mojata struka ma{inski in`ener i profesor na Ma{inski fakultet e aplikativna, odnosno struka koja bi trebalo da se iskoristi vo praktikata. Ideja i `elba mi be{e da napravam nekakva fabrika bez pritoa da se optovaruvam kolku taa }e bide golema, kolku pari }e mi donese... Glavnata ideja mi be{e da ja postavam fabrikata da bide funkcionalna. Eve vremeto poka`a po 10 godini deka uspeavme Brako da ja postavime da raboti kako funkcionalna fabrika. Dali jas mislev deka Brako deneska }e ima tolku vraboteni, deka }e ima tolku izvoz, deka }e bide tolku funkcionalna...? Da bidam iskren, ne o~ekuvav ni jas toa da se slu~i tolku brzo i vo tolkav obem. Normalno deka imav `elba i sonuvav da se slu~i toa. No, rabotata i ekipata koja{to go prave{e toa, istrajnosta i `elbata da se uspee gi donese tie rezultati bez nie da mislime i da planirame odnapred kolkavi }e bidat tie rezultati. Toa kako proekt navistina ne e mal. Zna~i Feroinvest, firmata koja istovremeno e sopstvenik i na 50% od Brako e 100% sopstvenik i na 7 elektrani, a vo ostanatite 8 elektrani e partner so Granit 50%-50% sopstvenost. Od odobrenite 68 koncesii vo Makedonija, Feroinvest ima sopstvenost vo 9 elektrani.  Koja e idninata i potencijalite na ovoj biznis? Potencijalite se geografski predodredeni, kolku {to ima voda edna zemja, tolku hidroelektrani mo`at da se izgradat.

Mene mi e `al {to ostanatite kompanii mnogu sporo gi gradat tie hidroelektrani. Feroinvest, zaedno so Granit, gi izgradija hidroelektranite, {to e posledica na dolgotrajna rabota. Formiravme sopstveno proektantsko biro, sopstven monitoring-centar, formiravme sopstvena ekipa za implementacija. Zna~i morate da anga`irate seriozni resursi ako sakate uspe{no da go zavr{ite proektot hidroelektrana. Ako nekoj misli deka toa }e go napravi so ~ovek-firma i so firma koja{to }e bara autsorsing za s$, toa }

21 

 22 INTERVIEW e odi bavno ili nikoga{ nema da se realizira. Vo energetikata morate da obezbedite finansisko sledewe i ne postoi drugo osven proektno finansirawe. Nie obezbedivme proektno finansirawe od [parkase Avstrija i od EBRD. Od druga strana, morate da bidete podgotveni hidroelktranite grade`no da gi izgradite. Poradi toa e i partnerstvoto so Granit, bidej}i gradeweto na elekranite e te{ko, se odviva vo planinski predeli, so mnogu minirawe, vo te{ki uslovi na gradba... Sekoja elektrana e dizajn za sebe i ne mo`ete da iskopirate elektrana. Mora da se pristapi analiti~ki i sistemati~no kon proektiraweto i izvedbata na sekoja elktrana. Ako ne se realizira s$ kako {to treba, elektranata nema da proizveduva struja i zatoa tuka ne smee da ima improvizacii. Site onie koi mislat deka malite hidroelektrani se biznis od koj nekoj mo`e preku no} da se zbogati se la`at. Vo energetikata proektite koi{to se vra}aat za 8 do 10 godini se smetaat za dobri proekti. Toa ne e trgovija, denes kupuvate, utre prodavate i parite se tuka.  Dali planirate da vleguvate vo nekoj nov biznis? Ne planiram da vleguvam vo novi biznisi i oblasti koi se nadvor od in`enerstvoto. No, vo ovie postojanive planiram da investiram. Toa e, pred s$, vo delot na Brako. Mojata ambicija e da imame kolku {to e mo`no pove}e novi proizvodi, toa da bidat finalni proizvodi koi{to }e imaat {to e mo`no pogolema dodadena vrednost i vklu~en intelektualniot trud na in`enerite. Mislam deka kon toa dobro se dvi`ime. [to se odnesuva na elektranite, bez razlika dali }e investirame vo na{i novi elektrani, na{ata cel e zneweto koe{to go steknavme so gradeweto na na{ite devet elektrani dosega, od vkupno 15 planirani elektrani, da go spodelime i so ostanite kompanii. Toa zna~i da im ponudime proekti klu~ na raka, odnosno da gi napravime elektranite za niv. Ambicija ni e da zememe eden del od balkanskiot pazar i tamu da bideme prisutni prvi~no kako kompanija koja }e proektira hidroelktrani, a potoa da rabotime i po principot klu~ na raka i da garantirame pred bankite.  Na {to posebno se gordeete vo biznisot? Gradeweto na hidroelektranite za

mene e posebna gordost, bidejki toa e pionerski poteg vo na{ata dr`ava i bidej}i stanuva zbor za isklu~itelno va`ni i slo`eni proekti. Nie poka`avme deka mo`eme da gi realizirame, da gi izgradime na vreme i tie da bidat funkcionalni. Vo delot na proizvodstvoto na Brako posebno sum gord {to uspeavme od edna fabrika {to be{e ruina i vo koja nikoj ne veruva{e, da izgradime fabrika koja }e bide me|u najgolemite izvoznici vo Makedonija. Gordost ni e {to edno takvo industrisko grdo paj~e deneska e najdobar industriski kapacitet vo Veles, koj{to vrabotuva najmnogu lu|e, koj{to ispla}a najmnogu plata, kade {to lu|eto se osigurani, se ispolnuvaat obvrskite na vreme, a deneska vo ova te{ko vreme toa samo po sebe e uspeh. Sakam da potenciram deka eden ~ovek mo`e da ima vizija, no sam ni{to ne mo`e da napravi. Mora da ima okolu sebe tim i sakam da ja iskoristam ovaa mo`nost na site sorabotnici da im se zablagodaram i da im go ~estitam zaedni~kiot uspeh.  Kolku e lesno da se usglasi biznisot so privatniot `ivot? Cenata {to eden ~ovek ja pla}a so vakva dinamika na `iveewe e privatniot `ivot. Toj e sveden na minimum, na nekakvi ne mnogu dolgi odmori, na dru`ewe so prijateli koga imate vreme, koe e s$ pomalku. Ne mo`ete da rabotite tolku dolgo ako toa ne vi pretstavuva zadovolstvo. Na nekoj na~in raboteweto vi stanuva `ivot.  Dali bi sakale Va{ite deca da ve nasledat vo biznisot i koja e najva`nata lekcija koja sakate tie da ja nau~at? Imam dva sina edniot ima 15, drugiot 11 godini. Glavnata poraka koja im ja ka`uvam e da ne se la`at so kakva bilo blagosostojba, poradi toa {to ne e samo su{tinata da u`ivate vo blagosostojbata. Vo samoto sozdavawe i gradewe ima pogolemo zadovolstvo. Ne e zadovolstvo da go potro{ite toa {to ste go stvorile ili nekoj drug go stvoril. Ako uspeam da im go prenesam mojot nagon i `elba za sozdavawe i gradewe, toga{ mislam deka sum uspeal od niv da napravam dobri li~nosti, bez razlika so {to }e se zanimavaat. Jas }e gi poddr`am vo koja bilo oblast i nema da imaat nikakva obvrska, nitu pritisok od mene deka mora da go rabotat ova {to jas go rabotam.

 24

Pretpriema~ &...

KOMPANIITE SÈ POVE]E SE “NAVLEKUVAAT” NA MOBILNI APLIKACII

MOBILNI APLIKACII MADE IN MACEDONIA

BROJ 651



18/04/2012



MENAXER

www.kapital.mk

VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

azarot na informati~ka i komunikaciska tehnologija (IKT) momentalno se soo~uva so promena vo upotrebata na tehnolo{kite platformi za rabota, pottiknata od raznovidnata ponuda na tablet-uredi i pametni telefoni (smartfoni). Pristapot do Internet “na sekoj ~ekor” i mo`nosta za “surfawe” od sopstvenite pametni telefoni se dovolen preduslov za razvoj na eden raznoviden svet na mobilni aplikacii koi im pomagaat na biznisite polesno da funkcioniraat. Iako ne postojat oficijalni podatoci za koristeweto mobilni aplikacii od strana na makedonskite korisnici na mobilni i tablet-uredi, evidentno e deka nivnata popularnost na makedonskiot pazar rapidno raste. Na internet-pazarite za mobilni aplikacii, kako Apple App Store ili Google Play, kade {to mo`e da se najdat mobilni aplikacii vrz baza na operativniot sistem Android, denes s$ po~esto mo`e da se najdat mobilni aplikacii napraveni od makedonski programeri. Istovremeno, kompaniite od na{iot IKTsektor s$ po~esto go prifa}aat ovoj trend, pa nudat kreativni i inovativni re{enija vo oblik na mobilni aplikacii. So kreirawe mobilna aplikacija biznisot dobiva nova dimenzija so koja denes mnogu poblisku se dopira do potro{uva~ite i do klientite. Informaciite, proizvodite i uslugite im se dostapni na korisnicite na sekoe mesto i vo sekoe vreme. “Denes e te{ko da se zamisli koj bilo biznis na koj ne mu treba mobilna aplikacija. Potrebata na kompaniite za rabota nadvor od kancelariite se zgolemuva, potrebata da se ima vistinska informacija vo vistinsko vreme e imperativ. Vo IT-op{testvo “I-to” (informacijata) pretstavuva sredstvo za rabota. Za{tedata na vreme i sredstva za pristap i za generirawe na informaciite e golema”, objasnuva direktorot za istra`uvawe i razvoj na Duna Kompjuteri, Koce Petrov. Kompaniite od IKT-sektorot velat deka vo ovoj segment najbarani se mobilnite biznis-aplikacii, koi nao|aat primena vo celosnoto planirawe na resursite vo kompanijata, menaxiraweto na odnosite so klientite, menaxiraweto na odnosite so biznis-sorabotnicite, organiziraweto na nabavkite, zalihite itn. Najgolema pobaruva~ka za niv ima od strana na kompaniite so dobro korporativno upravuvawe, kako i od kompaniite so stranski kapital, i toa najmnogu za aplikaciite za upravuvawe so ~ove~ki resursi, menaxment na dokumenti, elektronska arhiva i dr. Mobilnite aplikacii ja imaat taa prednost {to se integriraat celosno so postoe~kite interni sistemi na kompaniite, pa taka, upotrebuvaj}i gi, biznismenite }e imaat postojano celosen pristap do informaciite. Kompanijata Duna Kompjuteri e eden od pionerite vo razvojot na mobilni biznisaplikacii na na{iot pazar. Me|u prvite

P

 Denes e te{ko da se zamisli koj bilo biznis na koj ne mu treba mobilna aplikacija. Potrebata na kompaniite za rabota nadvor od kancelariite se zgolemuva, a potrebata da se ima vistinska informacija vo vistinsko vreme e imperativ aplikacii na ovaa kompanija bea onie za ~itawe broila i za direktna distribucija. “Denes vo portfolioto na Duna Kompjuteri ima mnogu mobilni biznis-aplikacii, me|u koi i na{ata gordost, mobilna aplikacija za CRM (Customer relationship management). Ovaa aplikacija se prodava i aktivno se koristi vo Makedonija, Albanija, Azerbexan, Kosovo, Bugarija, Srbija, Bosna i Hercegovina”, veli Petrov. Duna neodamna napravi i verzija na svojot ERP softver (za planirawe na resursite na kompanijata) iULTIMA za iPad uredite na Apple i istata mo`e direktno da se prezeme od AppStore. “Pokraj ovie “op{ti” mobilni biznisaplikacii, vo Duna izrabotuvame i pospecifi~ni aplikacii, kako na primer, mobilna aplikacija za nara~ki vo restorani i vo barovi, koja raboti na iOS platforma (iPod touch, iPhone, iPad), aplikacija za isporaka na pratki i sli~no”, dodava Petrov. Semos multimedia isto taka e edna od kompaniite koja dizajnira i sozdava mobilni aplikacii, koi pak, se prisposobuvaat na potrebite na klientite i im ovozmo`uvaat lesna i brza obrabotka na podatoci. “Bogatiot spektar na klienti koi postojat vo na{eto portfolio zapo~nuvaat da razmisluvaat vo pravec na kreirawe mobilna aplikacija. Prednostite se mnogubrojni. So dinami~ni funkcionalnosti koi ja otslikuvaat dejnosta na kompaniite se privlekuva vnimanieto na potencijalnite korisnici, so {to se zgolemuva kredibilitetot, nivoto na komunikacija, pridobivkite za biznisot”, velat od ovaa IT-kompanija. Posleden proekt na koj{to rabote{e Semos multimedia e mobilnata aplikacija za Skija~kiot centar Zare Lazarevski Mavrovo.

NAJDOBRI MOBILNI BIZNISAPLIKACII NA SVETSKO NIVO:

 EVERNOTE - aplikacija za audio, video i tekstualni zabele{ki;  DROPBOX - aplikacija koja ovozmo`uva spodeluvawe na podatocite me|u personalniot kompjuter i mobilniot ured;  THINGS - sovr{ena aplikacija za time management;  ANALYTICS APP - aplikacija koja nudi analizi povrzani so rakovodeweto na biznisot;  QUICKOFFICE - aplikacija koja ovozmo`uva rabota vo Microsoft Word ili Office dokumenti;  SKYPE - aplikacija za komunikacija;  CASHBOOK - aplikacija za konvertirawe valuti. Ovaa aplikacija go olesnuva sledeweto na site sportski i socijalni aktivnost, a kako interaktivni elementi koi gi nudi ovaa aplikacija se vremenska prognoza vo realno vreme, nastani, prenos od kameri vo `ivo, mapa na skija~kite tereni, fotogalerii. Ovaa aplikacija e kreirana za iPhone platforma, pa korisnicite mo`at besplatno da ja prezemat od Apple Store. Od Semos multimedia najavuvaat deka kako proekt koj momentalno e vo izrabotka i }e predizvika interes i voodu{evuvawe kaj korisnicite na mobilnite telefoni od ovoj tip e mobilnata aplikacija za socijalna mre`a

KOCE PETROV DUNA KOMPJUTERI

Poslednive nekolku godini s$ pove}e doma{ni kompanii se svesni deka mobilnite biznis-aplikacii ne se pove}e luksuz, tuku alatka, sredstvo za rabota koe im ovozmo`uva da bidat pokonkurentni na pazarot.

25 

 26 MENAXER za biznis-svetot i za IT-tehnologiite.

MAKEDONSKITE MOBILNI BIZNIS -APLIKACII RETKOST NA GOOGLE Ako se prebaraat svetskite onlajn-pazari za mobilni aplikacii, me|u onie sozdadeni od makedonski programeri mo`e da se zabele`i deka pove}e dominiraat aplikaciite za zabava otkolku za biznis. “Poslednive dve godini zna~itelno e zgolemen brojot na makedonski aplikacii koi se nao|aat na marketite za prezemawe aplikacii. Pove}eto aplikacii se izraboteni od poedinci, lu|e “developeri”, koi imale i s$ u{te imaat `elba za zbogatuvawe na marketite so makedonski aplikacii, a mal e brojot na kompanii koi se imaat odlu~eno da izrabotat nekoja aplikacija kako za zbogatuvawe na aplikacii vo dr`avava, taka i za potrebite na gra|anite na Makedonija”, velat od softverskata kompanija Veb Faktori. No, sekako, dobro e za Makedonija {to ima lu|e koi go pravat toa, bidej}i so toa mo`eme kako dr`ava da se pofalime deka imame golem potencijal vo razvivaweto mobilni aplikacii i da ka`eme deka gi sledime svetskite trendovi. Edna od makedonskite mobilni aplikacii koi{to mo`e da se koristat za biznis-celi, a se nao|a na listata na Google Play e aplikacijata nare~ena My Bank Macedonia. Ovaa aplikacija go locira korisnikot i mu nudi prikaz na bankomati i ekspozituri vo negovata okolina. Korisna za biznis e i aplikacijata na Makedonski Telekom nare~ena “Telefonski imenik”, koja ovozmo`uva prebaruvawe po ime, prezime, dejnost i adresa na privatni lica. Interesna i korisna e i aplikacijata na “Zlatna kniga”, koja ovozmo`uva geolokacisko prebaruvawe na firmi i na drugi pravni lica vo podatocite na “Zlatna kniga”. Korisna za biznismenite e i aplikacijata NBRM Exchange Rates, so pomo{ na koja mo`e da se konvertiraat valuti spored momentalniot devizen kurs na NBRM. Sli~na usluga nudi i aplikacijata “Moja valuta” za Android. Za biznismenite koi se postojano vo dvi`ewe korisna e aplikacijata za Android nare~ena “Napolni si”, koja ovozmo`uva detalen prikaz na benzinskite stanici vo okolinata na korisnikot, a istovremeno ovozmo`uva i detalna statistika za napravenite polnewa na rezervoarite.

BENEFICIITE OD MOBILNITE APLIKACII SE OGROMNI Korisnosta na mobilnite biznis-aplkikacii na interesen na~in ja objasnuva direktorot za istra`uvawe i razvoj na Duna Kompjuteri, Koce Petrov. “Zamislete firma koja ima ekipa od 50 prodava~i koi sekojdnevno patuvaat i prodavaat proizvodi na lice mesto (direktna distribucija) ili pak, dogovaraat zdelki, pravat nara~ki. Dokolku nara~kite se pravat po telefon ili pak, fakturite se pravat “na raka”, vo tefter, kolku li samo lu|e }e treba da rabotat za da gi vnesat informaciite vo informativniot sistem na kompanijata i za kolku vreme? Od druga strana, sekoja infor-

TRENDOVI ZA MOBILNI APKIKACII VO 2012 USLUGI BAZIRANI NA LOKACIJA Lokacijata e edna od dvi`e~kite sili na servisite bazirani na mobilni aplikacii. Gartner o~ekuva deka vkupnoto korisni~ko telo na aplikacii bazirani na lokacija i GPS-tehnologija vo 2014 godina }e dostigne 1,4 milijardi korisnici. SOCIJALNI MRE@I Mobilnite socijalni mre`i se najbrzoraste~kata kategorija mobilni aplikacii. Vakvite platformi, spored Gartner, go zgolemuvaat internetsoobra}ajot, a so toa ja zgolemuvaat i e-proda`bata. MOBILNO PREBARUVAWE Vizuelnoto prebaruvawe voobi~aeno e povrzano so proizvodot koj se prebaruva i so na nego sli~ni proizvodi. No, za da se dovede mobilnoto prebaruvawe na povisoko nivo, na korisnicite treba da im se ovozmo`at i drugi funkcii vrz osnova na rezultatot, kako na primer, da se napravi povik ili rezervacija, kupuvawe bilet, pravewe nara~ka itn. PRODA@BA PREKU MOBILEN TELEFON Denes t.n. mobilna proda`ba pretstavuva logi~no prodol`uvawe na onlajnproda`bata, no vo pomala forma i so pogolemo iskustvo. Vo tekot na slednite dve godini Gartner o~ekuva pojava na unikatni mobilni funkcii, kako na primer, mo`nosta da go “alarmirate” prodava~ot deka ste vo prodavnicata. PLA]AWE PREKU MOBILEN TELEFON Iako ve}e i od ovaa godina po~na da se upotrebuva mobilniot telefon kako alatka za pla}awe, Gartner ne veruva deka ovaa usluga }e stane “mejnstrim” do 2015 godina. So cel potro{uva~ite da ja prifatat ovaa usluga, provajderite treba da promoviraat re{enija koi nema da ja zagrozat bezbednosta na potro{uva~ite. USLUGI BAZIRANI NA KONTEKST Aplikaciite bazirani na kontekst

1

2

3

4

5

6

ovozmo`uvaat podobreni korisni~ki iskustva preku koristewe informacii vo vrska so interesite na edna li~nost, nejzinite nameri, istorija, `ivotna sredina, aktivnosti, prioriteti, preku koi bi mo`ele da se zadovolat nivnite potrebi i da im se ponudi tokmu proizvodot koj im treba. PREPOZNAVAWE PREDMETI Uredite koi imaat senzor i sposobnost za prepoznavawe predmeti od interes na krajniot korisnik, zaedno so pomo{ na sofisticiranite aplikacii, }e predizvikaat golemo vnimanie vo idnina, bidej}i preku lesen na~in i ednostaven interfejs korisnicite }e ja dobijat posakuvanata informacija. MOBILNI INASTANT-PORAKI Gartner o~ekuva mobilnite instantporaki da go privle~at vnimanieto na potro{uva~ite i da predizvikaat nov vid unificirana komunikacija, obezbedena od strana na golemite “vendori”, kako na primer *Skype. Gartner smeta deka ovie uslugi im se zakanuvaat na prihodite na mobilnite operatori. MOBILEN IMEJL Pametnite telefoni im ponudija na korisnicite koristewe na mobilna elektronska po{ta, preku serija tehnolo{ki dodatoci koi pretstavuvaat ekstenzija na ve}e postoe~kiot imejlservis. Gartner o~ekuva korisnicite na mobilni imejl-adresi vo 2014 godina da iznesuvaat 713 milioni, {to e 10,6% od globalnite korisnici na mobilni telefoni. MOBILNO VIDEO Mobilnite telefoni so pogolemi ekrani, kako i tablet-uredite nudat idealna platforma za videopotro{uva~ka i videomarketing. Gartner veruva deka }e se zgolemat prihodite na provajderite na videosodr`ini vo narednite godini, a mobilnite operatori treba da stapat vo partnerstvo so Youtube ili so nekoi drugi popularni videouslugi za da go zgolemat profitot.

7

8

9

10

BROJ 651



18/04/2012



MENAXER

www.kapital.mk

15,9

MILIJARDI DOLARI ]E POTRO[AT KRAJNITE KORISNICI NA MOBILNI APLIKACII VO 2012 GODINA, SPORED GARTNER

macija koja bi im koristela na prodava~ite im e na dlanka. Istorija na kupuvawa, istorija na pla}awa, lista so neplateni fakturi i sli~no. So koristeweto mobilni biznis-aplikacii mo`no e voveduvawe na novi tehniki na proda`ba, kako {to se programi za lojalnost”, veli toj. Funkcijata na mobilnite aplikacii e za uprostuvawe na na~inot na rabota i izbegnuvawe na daleku poskapite uredi za vr{ewe na istata namena. So ogled na razvojot na mobilnata tehnologija i daleku poevtinite uredi, se dobiva istiot kvalitet vo rabotata, objasnuvaat od kompanijata Veb Faktori. Ovaa kompanija e odli~en primer deka vo ovoj segment od IKT-industrijata mo`e da se po~ne “start ap” biznis i da se raboti uspe{no i profitabilno. Mihajlo [terjov od Veb Faktori veli deka kompanijata ima izraboteno nekolku mobilni biznis-aplikacii za platformite iOS (iPhone, iPad) i Android OS, nameneti za planirawe

MULTINACIONALNI KOMPANII GI KORISTAT MOBILNITE APLIKACII NA SIVUS oftverskata kompanija Sivus mo`e da se pofali so golem broj izraboteni mobilni aplikacii. Del od niv se registrirani proizvodi na Sivus, a nekoi se izraboteni za klientite na kompanijata. Me|u mobilnite aplikacii nameneti za biznis, koi doa|aat od „fabrikata” na Sivus, kako najpopularna mo`e da se spomene DropMind, aplikacija koja pretstavuva alatka za vizuelizirawe i logi~no povrzuvawe na ideite. Za mnogu korisnici, DropMind pretstavuva kreativna alatka koja im pomaga da razmisluvaat, da menaxiraat i da gi spodeluvaat svoite informacii i idei. Ovaa aplikacija ovozmo`uva vizualizacija na mislite i informaciite, pretstavuvaj}i gi niv vo soodveten format so koj prioritetite mo`e da se postavat pravilno, efektivno da se organiziraat rabotnite obvrski, a ovozmo`uva i pobrzo denesuvawe na pametni odluki. Ovaa aplikacija se integrira so operativnite sistemi na Majkrosoft, Epl i Gugl, dodeka na korporativno nivo, za{tedite so koristewe na ovaa aplikacija se za deset pati pogolemi. Interesno e toa {to ovaa aplikacija na svetsko nivo ja koristat i multinacionalni kompanii kako Svis Re, Rajfhajzen bank, Orinx, Belgakom i dr. „Iako imame klienti i od biznis-zaednicata vo Makedonija, ovaa aplikacija sepak najmnogu ja koristat kompaniite od Zapadna Evropa, SAD i Avstralija, pa taka poslednata verzija ne slu~ajno e prevedena (adaptirana) na germanski i na {panski jazik, a ve}e rabotime i na francuska verzija”, velat od Sivus.

S

so resursite za kompanijte. “Aplikaciite koi gi izrabotuvame se za vnatre{na upotreba na kompanijata koja ja pora~ala i za uslugite koi im gi nudat na nivnite klienti. Okolu 90% od na{ite klienti doa|aat od stranstvo. So ova, tie kompanii na svoite klienti im nudat

kvaliteten proizvod so podostapni ceni. Ovie biznis-aplikacii ne se izlezeni na pazarot bidej}i se praveni za potrebite na na{ite klienti i zatoa ne mo`eme da gi sporeduvame so ostanatite mobilni biznis-aplikacii koi{to se izlezeni javno na pazarot”, velat od Veb Faktori.

27 

 28 KOMPANII I PAZARI

480 1.500 3.800 operacii se napraveni vo Remedika vo 2006 godina

operacii se napraveni vo Remedika lani

REMEDIKA NAJAVUVA INVESTICISKI BUM VO 2012 GODINA! VIKTORIJA KTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk novska@kapital.com.mk @ p

rvata privatna bolnica Remedika, sedumgodi{ninata od postoeweto go odbele`uva vo znakot na investiciite. Pokraj pro{ireni kapaciteti, timot na Remedika najavuva i mnogu novi uslugi koi vo momentov ne gi nudi makedonskiot pa duri i balkanskiot zdravstven pazar. Nova poliklinika vo Strumica, banka za ~uvawe mati~ni kletki vo sorabotka so biomedicinski centar i sosema nova usluga DNA bejbi plus so koja }e se detektiraat nad 101 nasledno poremetuvawe. Menaxmentot na Remedika najavuva prostorna ekspanzija, odnosno zemawe pod koncesija na del od zdravstveniot dom @elezara, kade {to }e nikne od temel nova zgrada. Prvata privatna bolnica vo Makedonija podgotvuva i proekt za

P

foto: FILIP POPOVSKI

bebiwa se rodeni vo Remedika

 Nova poliklinika vo Strumica, banka za ~uvawe mati~ni kletki vo sorabotka so biomedicinski centar i sosema nova usluga DNA bejbi plus so koja }e se detektiraat nad 101 nasledno poremetuvawe i kompletno nova zgrada, najavuva menaxmentot na Remedika na sedumgodi{ninata od nivnoto postoewe sosema nova zgrada, ~ii kapaciteti }e otvorat mo`nost za u{te pobrz rast na brojot na pacienti. Pretsedatelot na bordot na Remedika, Elisaveta Jordanova, istakna deka uspe{nite rezultati od minatogodi{nite investicii, se dopolnitelen stimul za novi predizvici. „I po sedumgodi{no postoewe, Remedika prodol`uva so investicii vo novi tehnologii i oprema, za da ponudi u{te podobar kvalitet i podobri zdravstveni uslugi. Minatata godina investiravme okolu 1 milion evra. Otvorivme nova dejnost, odnosno oddel za nevrohirurgija, so {to s$ pove}e se dvi`ime vo pravec na poseriozno nadgraduvawe na kapacitetite vo delot

DNA BEJBI PLUS PRV PAT VO MAKEDONIJA I NA BALKANOT enaxmentot na Remedika najavi nova usluga, koja e sosema nepoznata i za zdravstvoto vo balkanski ramki. „Stanuva zbor za uslugata DNA bejbi plus. Toa se mnogu ednostavni testovi za zemawe i za detektirawe na golem broj nasledni poremetuvawa, odnosno 101 nasledno poremetuvawe koe{to }e mo`e da se raboti so neinvazivna hromatografska metoda i kade {to }e mo`e do petgodi{na vozrast da se otkrivaat golem broj nasledni anomalii i deficiti vo razvojot na bebiwata”, velat od Remedika.

M

BROJ 651



18/04/2012



KOMPANII I PAZARI

www.kapital.mk

na hirurgijata”, re~e Jordanova. St Stru~niot direktor na Remedika, Andreja A Arsovski, istakna deka izminatite sedum go godini kontinuirano neguvaat trend na zg zgolemuvawe na brojot na uslugite vo ra ramkite na site dejnosti vo Remedika. „V „Vo Remedika se napraveni pove}e od 62 620.000 dijagnosti~ki proceduri, nad 40 400.000 laboratoriski analizi, okolu 30 30.000 radiolo{ki uslugi, a vo delot na ginekologijata se napraveni pove}e od 8.000 intervencii i operacii. Na hi hirur{kiot oddel pak, se napraveni pove}e od 6.000 operativni zafati. Donesovme na svet okolu 3.800 bebiwa, od

koi pove}e od 1.800 se rodeni po pat na carski rez, 1.600 se spontani poroduvawa, a zbirot e pogolem zatoa {to donesuvame na svet i mnogu bliznaci. Za razlika od srame`livite po~etoci, koga so ogromno vnimanie se prezemaa prvite intervencii, sega sekojdnevno vo Remedika se rabotat zafati koi{to se odlika na najserioznite, najorganiziranite i kadrovski najdobro postavenite ku}i vo regionot i vo Evropa. Posebna gordost ni e toa {to razvojot niz godinite ne go merime samo preku brojki, tuku i so kvalitet”, re~e Arsovski. Za sporedba, vo 2006 godina na hirurgija bile napraveni 480 operacii, a minatata

ELICA JORDANOVA PRETSEDATEL NA BORDOT NA REMEDIKA

po sedumgodi{no postoewe, Remedika prodol`uva so investicii vo novi tehnologii i oprema, za da ponudi u{te podobar kvalitet i podobri zdravstveni uslugi. Minatata godina investiravme okolu 1 milion evra. Otvorivme nova dejnost, odnosno oddel za nevrohirurgija, so {to s$ pove}e se dvi`ime vo pravec na poseriozno nadgraduvawe na kapacitetite vo delot na hirurgijata.

I

godina okolu 1.500 operacii. Od Remedika potenciraat deka posebna gordost im se operativniot i endoskopskiot tretman na pacienti so ekstremna debelina, sovr{enstvoto vo dijagnosti~kite postapki na dojkata preku digitalnata mamografija i stereotaksi~nata biopsija, i razvojot na nevrohirurgijata i opremata koja{to vo regionot velat, e dostapna samo vo nekolku najdobri centri. Novootvorenata ambulanta na Remedika vo Tetovo, velat ve}e dava uspe{ni rezultati vo delot na pokrivawe na potrebite na pacientite vo Zapadna Makedonija.

ANDREJA ARSOVSKI STRU^EN DIREKTOR NA REMEDIKA

a razlika od srame`livite po~etoci, koga so ogromno vnimanie se prezemaa prvite intervencii, sega sekojdnevno vo Remedika se rabotat zafati koi{to se odlika na najserioznite, najorganiziranite i kadrovski najdobro postavenite ku}i vo regionot i vo Evropa. Posebna gordost ni e toa {to razvojot niz godinite ne go merime samo preku brojki, tuku i so kvalitet.

Z

29 

 30 MOJ BIZNIS MAKEDONCITE PO^NAA DA KUPUVAAT PREKU INTERNET

INTERNET-STRANICIT POPUSTI „RASTURAAT  Internet-stranicite za grupni popusti, koj nudat proda`ba na uslugi i proizvodi so popusti od 50% do 90%, stanuvaat se popularni. Sopstvenicite na ovie internet-stranici velat deka biznisot im „cveta” posebno vo vreme na kriza, bidej}i atraktivnite ponudi gi privlekuvaat i gra|anite so pomali primawa

IVANA KOLEVA Koleva@kapital.com.mk

oga pred tri godini idejata na Nina Angelovska za grupno kupuvawe preku Internet pobedi na natprevar za najinovativen biznis-plan, za mnogumina toa be{e samo dobra biznis-ideja. No, za kratko vreme po natprevarot Angelovska zaedno so dvajca partneri ja osnova{e firmata VebSpot preku koja ja upravuva internet-stranicata za grupno kupuvawe Gruper, prvata vakva internet-stranica vo Makedonija. „Ne se nadevavme deka }e napravime totalna revolucija na onlajn-proda`bite vo zemjava. Idejata ja dobiv od magazinot ’Kapital‘, vo koj be{e objasnet konceptot na ovoj biznis vo Amerika. Znaev deka ova }e bide odli~en pogodok za makedonskiot pazar, na koj poleka se ~uvstvuvaa efektite od svetskata ekonomska kriza, pa zatoa popustite se i odli~no prifateni. Sepak, najgolemiot predizvik za nas be{e soo~uvaweto so malite

K

i razo~aruva~ki brojki za e-transakciite vo zemjava”, veli Angelovska. Konceptot na biznisot za grupni popusti e takov {to sekoj den na vakvite internet-stranici se nudat opredeleni zdelki na kompanii so ogromni popusti. Dokolku opredelen broj lu|e ja kupat zdelkata preku Internet, toga{ zdelkata e proglasena za uspe{na i site tie dobivaat opredelen popust, naj~esto od 50% do 90%. Za onie poskepti~nite, koi ne sakaat da pla}aat preku Internet, postoi alternativa da platat za zdelkite i so uplatnica vo banka. Za samo edna godina postoewe Gruper ponudila nad 470 zdelki na pove}e od 300 kompanii i ostvarila 15.000 uspe{ni transakcii preku Internet.

NINA ANGELOVSKA GROUPER.MK

Idejata ja dobiv od magazinot ’Kapital‘, vo koj be{e objasnet konceptot na ovoj biznis vo Amerika. Znaev deka ova }e bide odli~en pogodok za makedonskiot pazar, na koj poleka se ~uvstvuvaa efektite od svetskata ekonomska kriza, pa zatoa popustite se i odli~no prifateni. Sepak, najgolemiot predizvik za nas be{e soo~uvaweto so malite i razo~aruva~ki brojki za e-transakciite vo zemjava.

5-10%

od kupuva~ite na internet-stranicite za grupno kupuvawe upla}aat so uplatnica vo banka, a pove}e od 90% upla}aat preku Internet

Deka ovoj biznis e navistina privle~en govori faktot {to za kratko vreme se otvorija desetina vakvi internet-stranici za grupni popusti. Me|u prvite e i Kolektiva Makedonija, kompanija-}erka na Rebate Networks CEE, prvata najgolema grupacija na internet-stranici za ponudi so dnevni popusti vo regionot, koj dostigna nad tri milioni korisnici vo deset dr`avi. Izvr{niot menaxer na Kolektiva Makedonija, Van~o Kosturski, veli deka po~etnata investicija bez koja vistinski ne mo`e da se investira vo vakov biznis iznesuva okolu pola milion evra. „Tuka se vklu~eni vlo`uvawata vo platforma koja e akreditirana i koja gi za{tituva site podatoci na potro{uva~ite. Potrebni se investicii za platite na 14 vraboteni koi moraat da posetuvaat plateni obuki, no i da gi posetuvaat drugite zemji vo koi kom-

BROJ 651



18/04/2012



MOJ BIZNIS

www.kapital.mk

TE ZA GRUPNI T” VO VREME NA KRIZA panijata e prisutna za da crpat razni iskustva i znaewe”, veli toj. Veli deka potrebni se sredstva i za upotreba na za{titeni fotografii i postojano povrzuvawe so 134 zemji vo koi mati~nata kompanija ima svoi pretstavni{tva. Kosturski veli deka poradi visokoto nivo na po~etni investicii biznisot }e bide isplatliv duri po tretata godina, zatoa {to iako na prv pogled ne izgleda taka ovoj biznis „e seriozna i skapa igra~ka”. „Bezbednosta mora da bide na najvisoko nivo. Od vkupno 45.000 transakcii dosega nemame nitu eden obid za probivawe na na{ata internet-stranica, bidej}i samo Kolektiva poseduva najsofisticiran sistem na za{tita kakov {to primenuvaat najgolemite stranici za proda`ba vo svetot”, veli toj. Kolektiva Makedonija za samo edna godina postoewe mo`e da se pofali so 480 uspe{ni ponudi, data-baza so nad 95.000 korisnici, 75.000 fanovi na Fejsbuk i pove}e od 45.000 prodadeni vau~eri.

ZA SAMO EDNA GODINA E-PRODA@BITE ZGOLEMENI ZA 800% Nina Angelovska od Gruper veli deka stranicite za grupni popusti drasti~no vlijaele vrz razmrduvaweto na onlajnproda`bite vo Makedonija. „Dokolku go sporedime brojot na transakciite vo 2010 godina so onie vo 2011 godina }e vidime deka ima porast od neverojatni 800%, blagodarenie na internet-stranicite za grupno kupuvawe, na koi, za `al, od mediumite i drugite zasegnati strani ne im be{e posveteno dovolno vnimanie”, veli taa. Dodava deka vo 2010 godina Gruper uspela da ostvari pove}e od 15.000 uspe{ni transakcii preku Internet. „Ako ja sporedite ovaa brojka so vkupniot broj uspe{ni onlajn-transakcii, vo koi vleguvaat i onlajn-pla}aweto na smetki i mobilni operatori, jasno e deka Gruper e eden od glavnite igra~i vo onlajn-trgovijata so u~estvo od nad 20%”, veli Angelovska. Vlado Cvetkovski, direktor na Direkcijata za alternativni kanali na distribucija i plate`ni karti~ki vo Halk bank, potvrduva deka internet-stranicite za grupno kupuvawe odigraa golema uloga vo razdvi`uvaweto na e-trgovijata vo zemjata. „Vo 2011 godina interesot za onlajn-pla} aweto raste{e so golem intenzitet vo

OBJAVENI ZDELKI PO KATEGORII ZA EDNA GODINA Hrana i pijaloci

143

Ubavina i zdravje

100

47

45

Proizvodi Zabava i sport

Zanimlivosti 75

37

16

Patuvawa Edukacija

IZVOR: Gruper odnos na izminatite godini. Sekojdnevno se procesiraa s$ pogolem broj transakcii i mnogu zainteresirani klienti baraa svoite proizvodi da gi plasiraat i so internet-proda`ba”, veli Cvetkovski i dodava deka toa go potvrduvaat i brojkite. „Porastot na brojot na e-transakciite vo prviot kvartal vo 2011 godina sporedbeno so prviot kvartal vo 2010 godina iznesuva neverojatni 600%. Za istiot period iznosot na tie transakcii e porasnat za 430%. Interesno e {to ovaa dinamika se slu~i tokmu vo momentot koga zapo~naa so rabota internet-stranicite za grupno kupuvawe. Sega i da se raboti za povisok iznos, korisnicite ve}e imaat doverba da platat onlajn so plate`na karti~ka”, veli Cvetkovski. Iako toj nema podatoci za toa kolku e-transakciite na internet-stranicite za grupno kupuvawe u~estvuvaat vo vkupnite transakcii na makedonskiot pazar, veli deka vo slu~ajot so Halkbank tie u~estvuvaat so 80% vo vkupnite transakcii na site

NEKOLKU MAKEDONSKI INTERNETSTRANICI ZA GRUPNO KUPUVAWE www.grouper.mk www.mk.kolektiva.net www.toptan.mk www.gaga.mk www.grabnipopust.mk www.voskopje.com www.kupinapopust.mk www.sakampopust.mk Halkbank trgovci vo 2011 godina.

NAJGOLEM INTERES PRIVLEKUVAAT ZDELKITE ZA TURIZAM I „AVANTURIZAM” Sopstvenicite na internet-stranicite za grupno kupuvawe se slo`uvaat deka najgolem e interesot za nesekojdnevni zdelki koi ~inat pove}e pari, a za koi se dobiva soliden popust. „Definitivno zdelkite za turizam se onie koi priv-

VAN^O KOSTURSKI MK.KOLEKTIVA.NET

Okolu 75% od na{ite klienti se `eni na vozrast od 25 do 45 godini so minimum sredno obrazovanie. Od kupuva~ite duri 52% se vra}aat povtorno kaj firmite od koi ja kupile zdelkata. Okolu 90% od niv kupuvaat preku Internet, a 10% preku uplatnica. Lokaciski 65% od kupuva~ite se od Skopje, a ostanatite se od drugite gradovi vo zemjata.

31 

 32 MOJ BIZNIS

800%

e zgolemena e-trgovijata vo zemjata vo rok od edna godina, a najgolem pridones za toa imaat tokmu internet-stranicite za grupno kupuvawe

lekuvaat najgolemo vnimanie i nosat najmnogu poseti na stranicata. Gruper napravi rekorden obrt vo onlajn-proda`bata vo Makedonija tokmu so ponudata za zimuvawe vo Bansko. Vo rok od pet dena prodadovme 263 kuponi vo vrednost od nad 2 milioni denari i isprativme na zimski odmor i skijawe vo Bugarija pove}e od 1.500 lu|e”, veli Angelovska. Dodava i deka „avanturisti~kite” zdelki se dosta barani. Takvi se pukawe na streli{te vo Kamnik, turi so javawe kowi i mnogu drugi. Statistikata na Gruper poka`uva i deka tie za edna godina najmnogu zdelki ponudile za ubavina i zdravje, hrana i pijalaci, edukacija i zabava. Davor Andreevski, sopstvenik na marketing-agencijata Beute, pod ~ija kapa e i internet-stranicata za grupni popusti Toptan, veli deka sekoga{ se trudat da ponudat interesni i nevoobi~aeni zdelki. „Najgolem interes ima za ponudite koi na korisnicite mo`at da im za{tedat pari, a sepak ne se neophodnost. Osobeno golem interes ima za zdelkite za razubavuvawe, skvo{ centar, bore~ki ve{tini. Golem interes ima{e i za vau~erite na Fe{n grup so koj kupuva~ite po cena od 1.500 denari dobija vrednosen vau~er od 3.000 denari da ’{opinguvaat‘ vo razni butici i proda`ni saloni, kako Timberleng, Bata, Mis Siksti i drugi. Takvi vau~eri prodadovme 352”, veli Andreevski. Idejata na Toptan e da bidat porazli~ni od ostanatite internet-stranici, otkriva sopstvenikot. Tie pred s$ gradat brend, a ne nova kompanija. Poradi toa vlo`ile pove}e od 20.000 evra vo promocija, reklamiraj}i se na najpoznatite makedonski radiomre`i, na pet avtobusi niz centarot na Skopje i zakupile nekolku reklamni bilbordi. „Na{ata vizija e da ~ekorime na dolgi stazi. Ne ni e zamislata kratkoro~no da `iveeme od ovoj biznis i da zarabotuvame, tuku da izgradime prepoznatliv brend koj mnogu }e ja digne vrednosta na kompanijata”, veli Andreevski. Negoviot internet-portal e edinstveniot koj nudi dostava na kuponite do vrata. „Sklu~ivme dogovor so

 Rabotata na internet-stranicite za grupno kupuvawe za samo edna godina gi podignaa proda`bite na e-trgovijata za neverojatni 800%. Ekspertite velat deka popustite se glavnata pri~ina zo{to Makedoncite gi urnaa predrasudite i po~naa da „pazaruvaat” na Internet firmata Velosipedist deliveri za da mo`at na{ite potro{uva~i da gi dobijat kuponite na vrata za dopolnitelni 60 denari”, veli toj. Van~o Kosturski od Kolektiva veli deka 75% od nivnite klienti se naj~esto `eni na vozrast od 25 do 45 godini so minimum sredno obrazovanie. Od kupuva~ite duri 52% se vra}aat povtorno kaj firmite od koi ja kupile zdelkata. Okolu 90% od niv kupuvaat preku Internet, a 10% preku uplatnica. Lokaciski 65% od kupuva~ite se od Skopje, a ostanatite se od drugite gradovi vo zemjata.

GRUPNOTO KUPUVAWE NA KOMPANIITE IM NOSI REKLAMA, A NE ZARABOTUVA^KA Najgolemiot problem koj se javuva kaj biznisot so grupno kupuvawe e toa {to kompaniite s$ u{te ne sfa}aat deka ovie stranici im nudat besplatna reklama do ogromna baza na potro{uva~i, a ne nekakva zarabotka, otkrivaat sopstvenicite. Davor Andreevski od stranicata Toptan veli deka kompaniite u{te ne sfa} aat deka ova e odli~na promocija, a ne direkten na~in za zarabotka. Nina Angelovska od Gruper, pak, veli deka vo prvite nekolku meseci tie gi barale kompaniite za sorabotka i potro{ile mnogu vreme na edukacija na konceptot, no sega zgolemena e inicijativata od strana na kompaniite da se vklu~at vo onlajnproda`bite. Sepak i taa priznava deka nekoi biznismeni o~ekuvaat da dobijat zarabotka, a ne promocija so direktno

VLADO CVETKOVSKI DIREKTOR NA DIREKCIJATA ZA ALTERNATIVNI KANALI NA DISTRIBUCIJA I PLATE@NI KARTI^KI VO HALKBANK

Porastot na brojot na e-transakciite vo prviot kvartal vo 2011 godina sporedbeno so prviot kvartal vo 2010 godina iznesuva neverojatni 600%. Za istiot period iznosot na tie transakcii e porasnat za 430%. Interesno e {to ovaa dinamika se slu~i tokmu vo momentot koga zapo~naa so rabota internet-stranicite za grupno kupuvawe. Sega i da se raboti za povisok iznos, korisnicite ve}e imaat doverba da platat onlajn so plate`na karti~ka.

PROBLEMI VO BIZNISOT SO GRUPNO KUPUVAWE PREKU INTERNET:

 Prezasitenost od ednoli~ni sekojdnevni zdelki;  Skepticizam za kupuvawe preku Internet;  Kompaniite ne sfa}aat deka ne zarabotuvaat, tuku se promoviraat;  Nedostig od licenci za nudewe na turisti~ki ponudi;  Mo`nost za neuspe{nost na ponudenite zdelki;  Nekoi od bankite baraat ekskluzivitet vo dogovorot za sorabotka;  Nelojalna konkurencija na pazarot.

merliva stapka na uspeh. Vlado Cvetkovski, direktor na Direkcijata za alternativni kanali na distribucija i plate`ni karti~ki vo Halkbank veli toj. Dodava deka imale problemi so otkupot na domeinot koj im odgovaral za nivnata stranica i iako Zakonot to~no regulira kolku e toa nedozvolivo, na teren inspekciskite slu`bi ni{to ne prezemale. Drug problem koj se javuva vo nivnoto rabotewe e problemot so SVAP kreditite. “SVAP zna~i deka kreditot koj doa|a odnadvor se preimenuva vo osnova~ki vlog na firmata i se pretstavuva kako investicija. Vo site zemji vo regionot ova e taka regulirano, duri i vo Albanija. Samo kaj nas, iako NBRM go predviduva toa, Centralniot register ne reagira, a ova e golem problem za investitorite”, veli toj. Dodava deka poradi ovoj problem nivnata firma se prika`uva kako zagubar, namesto kako investitor.

34

NA RU^EK SO...

RANKO PETROVI] PRVIOT ^OVEK NA RADIO BUBAMARA

ЧOVEK NE TREBA D OD KOJA BILO RA  Va`i za skromen ~ovek koj di{e so urbanosta na skopskite ulici i sekoga{ ima nos za estradnite tendencii, medijator koj uspeva ve}e 15 godini da gi sobere na edno mesto site makedonski muzi~ki i kulturni veli~ini pod znameto na humorot, satirata, muzikata i zabavata ili Zlatna bubamara. Osumnaeset godini stoi zad edno od najslu{anite i najprofitabilnite radija vo zemjava, a denovive vleguva i vo nov predizvik, teatarska pretstava PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

{te kako mal, Ranko Petrovi}, popoznat vo javnosta kako Ranko Bubamara, u~i {to e toa organizacija i rabotewe vo tim, `ivotna lekcija koja podocna mnogu }e mu se najde. Od treto oddelenie, kako {to raska`uva, e del od izvidni~kiot odred Mar{al Tito. U~i da postavi {ator, da `ivee vo priroda i da se gri`i za nea... „Organiziraweto na letnite izvidni~ki kampovi i izvidni~kite akcii niz cela porane{na Jugoslavija me nau~i na mnogu

U

raboti. Ona {to mi be{e najinteresno e {to nau~iv da komuniciram i da rabotam so drugi i deka ~ovek ne treba da se srami od kakva bilo rabota. Za `al, dene{nive deca gubat mnogu `ivotni lekcii, bidej}i roditelite postajno ne se doma i ne im se ovozmo`uva da ~lenuvaat vo organizacii vo koi nekoi raboti sami }e gi nau~at”, raska`uva Petrovi}. Izvidni~kiot `ivot mu go nosi i prviot kontakt so muzikata i mikrofonot. Kako del od zada~ite koi gi dobiva kako postar izvidnik e i pu{taweto muzika na razglasnata stanica i zabavite vo letnite izvidni~ki kampovi na Jadran-

NA[ETO MENI So Petrovi} od bogatoto meni na Arabeska se odlu~ivme za o salata i ri`ot so pile{ko.

skoto More. „Toga{ ve}e bev zaquben vo radioto...” Na dvanaesetgodi{na vozrast poka`uva interes za elektornika i go dobiva prviot kompjuter, Komodore 64, koj, kako {to veli, mu go razbuduva pretpriema~kiot duh. „Vo toa vreme bev me|u prvite vo u~ili{te so kompjuter, pa celiot klas igra{e igri kaj mene doma. Po izvesno vreme so nekolku drugari re{ivme da gi presnimuvame igrite i da gi prodavame na drugite deca, a od zarabotenite pari kupuvame novi igri od Zagreb i od Belgrad. Sekoga{ gi imavme najnovite igri, a i pari za sladoled.”



16/11/2011



NA RU^EK SO...

www.kapital.mk

DA SE SRAMI ABOTA Taka i gi zarabotuva prvite pari. Po dve godini kompjuterskite igri mu zdosaduvaat, a vo fokus mu e muzikata, kako slu{atel. Vo osmo oddelenie, kako napredni mladinci ni dozvolija j sekoja k j vtora sabota da organizirame zabavi za 8A i 8B i da pu{tam muzika vo mesnata zaednica vo skopskata naselba Karpo{ 1. „Toga{ be{e va`no na zabavite da ima dobro poja~alo i dobri zvu~nici, koi gi kompletiravme so pove}e drugari od na{eto {kolo, miksetata ja iznajmuvavme i sekoj od nas ima{e svoj muzi~ki miks od 45 minuti, jas ve}e imav i seriozna kolekcija od okolu 100 plo~i i 200 kaseti so stranska i muzika od eksjugoslovenskite prostori. Od Grcija i od Amerika, so pomo{ na prijateli i kom{ii doa|av me|u prvite do novite plo~i na *Kool and the gang, Madona i druga fank muzika, koja be{e na visoka cena za razmena i presnimuvawe.� Vo 1990 godina na sedumnaesetgodi{na vozrast gi dobiva prvite minuti na radio.

 Izvidni~koto ka uvawe niz po ne{n da komuniciram mp a Jugoslavija me na i da rabotam sora u~i drugi.

35 

foto: FILIP POPOVSKI f

BROJ 629

 36

 Sakam da si igram

so emociite na lu|et o.

 Vo zemjava ima mnogu kvalitetni lu|e koi treba da se pofalat. Taka se rodi Zlatna bubamara.

ta pretstava vik mu e teatarska  Najnov predizni ”. e po{ten „Gradona~al kot

Celi 20 minuti na eksperimentalnata programa na Mladinskoto radioto Klub 100 se negovi. Pravi portreti na poznati rok muzi~ari. Pred da po~ne da pu{ta muzika na ova radio, ima i simboli~no iskustvo na prvata programa na Makedonsko radio. Vo 1992 godina e vo prviot tim na novoto studentsko radio so muzi~ki emisii, za po edna godina profesionalno da se prefrli vo nedelnata programa na prvoto privatno radio vo Makedonija, KMR Skaj radio. „Toa bea mnogu ubavi vremiwa. Emisiite bea otvoreni i popularni, vo studentskoto radio, site do|aa da vidat od kade zra~i taa radiomagija, dnevno n$ posetuvaa po stotoci slu{ateli, ni nosea tegli ajvar, koi gi delevme niz studentskiot dom...” Vo KMR Skaj radio ostanuva 1,5 godina, a vo 1994 godina na dvaesetgodi{na vozrast e ispraven pred najgolemiot predizvik vo negovata kariera. Go otvora svoeto radio, radio Bubamara. „U{te na start zaedno so moite vraboteni se trudevme da bideme razli~ni od s$ {to se nudi na pazarot. Imavme atraktivni xiglovi i reklami i pu{tavme strogo selektirana narodna i zabavna muzika. Sakavme da imame aktuelna muzi~ka programa za site generaci.” Po~etokot, bil naporen, no i mnogu zabaven. „Bev prepoln so idei i mnogu energija, na nekoj na~in radioto be{e kako narodno dvi`ewe, imav mnogu golema arhiva na muzika i iskustvo za golem uspeh. Vo toa vreme ne se koristea kompjuteri, pesnite, pa i reklamite gi snimavme na kaseta. Ja montira{ reklamata, pa istata kaseta ja nosi{ kaj generalniot direktor na firmata koja ti e sponzor da ja ~ue, utredenta pak, odi{ kaj nego za da ti ka`e {to ka`ala soprugata i prijatelite, pa ti ja odobruva i te nosi na ru~ek na koj tri pati vo eden saat ja pu{tame reklamata na radio. Toa be{e interesno za site, za{to radiomarketingot be{e nova filozofija za firmite, preku koj istovremeno gradev direkten kontakt so najaktuelnite biznismeni, {to mnogu mi pomogna podocna, pa i denes, na Bubamara godi{ni oglasuva~i se najdobrite kompanii vo zemjava. Sega e mnogu poednostavno.” Radioto Bubamara brzo stanuva edno od najpopularnite, organizira

masovni zabavi po diskotekite vo Skopje i prvoto radio vo zemjava koe vo 1998 godina ima internetstranica, pa stanuva dostapno i za slu{atelite vo dijasporata. Na Veligden radioto go proslavi 18-tiot rodenden. Po prihodite e me|u prvite ~etiri radija vo zemjava. Dnevno go slu{at i do 40.000 slu{ateli. Petrovi} se javuva i kako avtor i re`iser na manifestacijata, ~ij televiziski prenos go sledat 700 iljadi gleda~i, {to ja smestuva vo edna od najgledanite manifestacii vo zemjava. Ovaa godina se oddr`a jubilejnata 15-ta Zlatna bubamara na popularnosta. Po toa radioto e edinstveno i mnogu ceneto na Balkanot. „Vo zemjava ima mnogu kvalitetni lu|e koi treba da se pofalat. Taka se rodi Zlatna bubamara. Sekoja godina e posebna sama za sebe, so dobro osmislena i organizirana manifestacija uspeavme da gi spoime site i da napravime migovi koi dolgo se pametat i preraska`uvaat, so tradicijata od 15 godini nagradata dopolnitelno dobi na zna~ewe i na kvalitet, kako edna od najposakuvanite i najvrednite”. Manifestacijata paralelno ja pratat i humanitarni akcii, a godine{nata }e bide posvetena na podobruvawe na protivpo`arnata oprema vo stanbenite objekti. Od pred ~etri godini Petrovi} e incijator na u{te edna blagorodna manifestacija, Kru{evo etno grad, so koja gradot i negovite `iteli se vra}aat vo vremeto na Kru{evskata republika. „Ovaa manifestacija mu go vrati duhot na Kru{evo i seriozno pridonesuva za razvoj na istorisko-kulturniot turizam, za {to dobivme i mnogu nagradi, a interes poka`aa i mnogu svetski TV-ku}i, me|u koi i Bi-bi-si, koja napravi TV-prikazna.” Najnov predizvik mu e novata teatarskata pretstava „Gradona~alnikot e po{ten”, ~ij sinopsis ve}e e otkupen vo Hrvatska i vo Srbija. „Vo pretstavata }e pokanime da igraat mnogu lokalni avtoriteti, sovetnici, investitori i dr`avni slu`benici koi zaedno so glumcite }e u`ivaat vo najdobrata uloga vo svojot `ivot. Ako na Zlatna bubamara se smeete 70 minuti ovde }e bide dvojno pove}e”. Od kupi{tata obvrski, sekoga{ nao|a vreme za familijata i dvete deca, a redovno nautro se ka~uva na Vodno, a nave~er pliva vo bazenot Karpo{.

 50 MARKETING

DANKAN VOTS GLAVEN NAU^EN ISTRA@UVA^ VO YAHOO

MOJOT STAV: AV

IDNINATA NA MARKETINGOT

 Zamisluvame deka informacijata j ili vlijanieto j preku k Internet I se {iri kako zarazna bolest. Zboruvame za viralni videoklipovi i viralni mediumi i navistina veruvame deka ne{tata se {irat na ovoj na~in. Neodamna zaklu~ivme deka, vsu{nost, re~isi ni{to ne se {iri

vetot na marketingot k }e do`ivee {ok. Imame spontani pretpostavki za toa zo{to lu|eto pravat odredeni ne{ta i kako mo`eme da gi naterame da pravat ne{to drugo, bez razlika dali stanuva zbor za anga`iranost za na{iot brend, kupuvawe na na{ite proizvodi ili preporaka za na{iot proizvod kaj drugi lu|e. Si raska`uvame ubavi prikazni za toa kako }e se odnesuvaat potro{uva~ite ako napravime edno, drugo ili treto ne{to. No, koga }e gi dobiete podatocite, gledate deka ne se odnesuvale od o~ekuvanoto. Ne napravile ludost, samo se odnesuvale poinaku od na{ite predviduvawa. Zamisluvame deka informacijata ili vlijanieto preku Internet se {iri kako zarazna bolest. Zboruvame za viralni videoklipovi i viralni mediumi i navistina veruvame deka ne{tata se {irat na ovoj na~in. Neodamna zaklu~ivme deka, vsu{nost, re~isi ni{to ne se {iri. Namesto toa, najgolem del od site prifa}awa se slu~uvaat na samo eden stepen od izvorot. Ova pretstavuva {ok za lu|eto koi go prou~uvaat {ireweto i {ok za zastapnicite na viralniot pazar, bidej}i celosno ja menuva teorijata za toa kako funkcioniraat ne{tata vo svetot na socijalnite mre`i. Istra`uvawata poka`uvaat deka koga navistina }e se slu~i ne{to golemo – ona {to go narekuvame viralno – se slu~uva ne{to drugo namesto usna preporaka i {irewe od eden na drug ~ovek. Vsu{nost, koga }e razmislite, vi stanuva jasno deka

S

toa e vistinskiot odgovor. Ako va{iot takanare~en viralen videoklip se najde na naslovnata stranica na Yahoo! }e go vidat 100 milioni lu|e. Zna~i, ve}e ne stanuva zbor za viralno {irewe. Stanuva zbor za sredstva za masovno informirawe.

PRAVEWE PODOBRI PREDVIDUVAWA Nie imame nekontroliran nagon da pravime predviduvawa za idninata. Postojano sme svedoci na toa vo mediumite – razni govornici, eksperti i specijalisti celo vreme pravat pretpostavki. Ima ne{ta koi mo`eme da gi predvidime i ima ne{ta koi ne mo`eme da gi predvidime. Treba da ja prepoznaeme razlikata me|u niv i ako se poka`e deka odredeni ne{ta e te{ko da se predvidat, podobro e toa da se znae. Na primer, lu|eto koi se zanimavaat so advertajzing sozdavaat detalni prikazni za reprezentativni potro{uva~i i potoa gradat kampawa okolu ostvaruvaweto proda`ba na ova lice koe si go zamislile vo svoite umovi. Toa, spored mene, e mnogu pogre{no, zatoa {to dolgite godini psiholo{ki istra`uvawa – da ne gi spomenuvam i samite biznis-iskustva – n$ nau~ija deka ako eden od ovie pretpostaveni faktori koi gi vklu~uvate vo va{ata simulacija e pogre{en, toga{ liceto mo`e da stori ne{to sosema drugo. Zatoa, ovoj na~in na predviduvawe na odnesuvaweto preku simulacija vo na{ite mozoci e problemati~no. No, ako imate podatoci za milijardi “klikovi” na Internet dnevno od stotici milioni korisnici, tuka postojat empiriski

Dankan Vots e glaven nau~nik vo Yahoo! Research i direktor na grupacijata Human Social Dynamics, koja istra`uva kako se {iri informacijata i kako lu|eto si vlijaat eden na drug preku Internet. Vots e roden vo Avstralija i bil profesor po sociologija na Univerzitetot Kolumbija od 2000 do 2007 godina. Toj e avtor na knigata Everything is Obvious: Once You Know the Answer (izdadena od Crown Business, mart 2011 godina) zakonomernosti. Tie mo`e da se oblikuvaat. Mo`e da se predvidat – ne deterministi~ki, tuku so 100% to~nost, no ne e vo toa poentata. Poentata e deka mo`ete da napravite ne{to podobro otkolku da pogoduvate. Ima ne{ta koi se predvidlivi. Treba da nau~ime kako da gi predviduvame. Zatoa, pravete predviduvawa. No, snimete gi. Nikoj ne vodi smetka za predviduvawata koi gi pravi. Na{iot entuzijazam za pravewe predviduvawa e pridru`en od nevolnosta da n$ smetaat odgovorni za niv. Golem del od sevo ova mo`e da se nau~i – i va{ata sposobnost, i sposobnosta na va{ata kompanija za pravewe predviduvawa – samo preku merewe na za~uvanite rezulati so tekot na vremeto. Ova e te{ka rabota. No, }e izvr{i transformacija na na~inot na koj{to lu|eto razmisluvaat za svojata sposobnost da predviduvaat i da planiraat.

спорт и рекреација по избор

БУЛ: ОКТОМВРИСКА РЕВОЛУЦИЈА БР.15 СКОПЈЕ; TEЛ: +389 2 3092 190 ФAКС: +389 2 3092 152

ФИТНЕС ЦЕНТАРОТ ОПФАЌА:

ПРОФЕСИОНАЛНИ ТРЕНЕРИ СПРАВИ ЗА КАРДИО ВЕЖБИ 4 ЛЕНТИ ЗА ТРЧАЊЕ, СТАТИЧНИ ВЕЛОСИПЕДИ, СТЕПЕРИ, ОРБИТРЕК ПОВЕЌЕНАМЕНСКИ ДИСПЛЕИ ЗА СИТЕ КАРДИОСПРАВИ СВЕТСКИ ПОПУЛАРНА ОПРЕМА CYBEX И TECHNOGYM ПРОГРАМИ ЗА ИСХРАНА И ВЕЖБАЊЕ ДОДАТОЦИ ВО ИСХРАНАТА4 ПРОТЕИНСКИ ШЕЈКОВИ И БАРОВИ КАФEТЕРИЈА САУНА И ЏАКУЗИ МАСАЖА

info@aleksandarpalace.com.mk www.aleksandarpalace.com.mk

52

KOLUMNA

Boris Vuki} Partner Adi`es Jugoisto~na Evropa Kliar Vju BTC partner i ednistven pretstavnik na Adizes South East Europe (Adi`es Jugoisto~na Evropa) za Makedonija.

Uspehot na samoniknatite pretpriema~i i nivnite kompanii zavisi od niv samite. Od nivnata podgotvenost, od nivnata volja, energija, posvetenost. Da gi uredat svoite kompanii. Da gi izbrkaat onie koi pametno zjapaat vo monitor i gi re{avaat svoite ili svetskite problemi, no ne go rabotat ona za {to, bezobrazno, baraat plata. Da gi nagradat onie koi sakaat da `iveat od svojata rabota

„Ova ve}e ne e samo v d ova `iveat 200 semejstva!” Ovaa re~enica, na 12 noemvri 2005 godina, na samiot kraj na sostanokot na menaxmentot vo vrska so mo`nite podobruvawa, ja izre~e direktorot na proizvodstvo vo edno od najdobrite sredni pretprijatija vo regionot. Ja sodr`e{e imenkata, ovde prikriena, koja poteknuva od glagolot {to go koristat prosti, luti ili o~ajni lu|e. Re~enicata im be{e upatena na sopstvenicite, osnova~ite, samoniknatite, a pretstavuva{e krik, pla~, molba, apel da ja uredat svojata kompanija. Da ja napravat onakva kakva {to ja do`ivuva okolinata, tuku i ja prika`uvaat la`livite broevi vo finansiskite izve{tai. Kone~no da ja napravat najdobro sredno pretprijatie, a ne „ne~ija zaeb...”. Tekstot mo`ev da go po~nam i od drug agol. „Slu{aj `eno, ako ne{to mi se slu~i, vedna{ da go prodade{ sevo ova”... No, nema. Odime vaka. „Mene definitivno mi e do ovde od s$...” minuvaj}i so dlankata preku ustata, fraza koja, pove}e ili pomalku sli~na, sekoga{ so istata gestikulacija, sum ja slu{nal mnogu pati, no vo najdlaboko se}avawe mi e vre`an momentot koga toa se slu~i prvpat, pred desetina godini. Prodol`enieto e sekoga{ isto „... i site }e gi oteram vo... (povtorno to~ki~ki {to gi koristat prostite, lutite ili o~ajnite) mater. Ednostavno, ne mo`am ve}e”. Gi izgovara{e osnova~ot, sopstvenikot na uspe{nata kompanija koja raste{e i koja, taka rastej}i, pravej} i golemi pari, s$ pove}e be{e se~ija, a s$ pomalku negova. Samo {to prviot pat bev iznenaden, nepodgotven, no toa {to go rekov toga{, sekoj nareden pat go povtoruvav s$ posigurno i posamouvereno – „Da, toa e ispravna odluka”. I veruvam deka sekoj od vas bi go storil istoto koga istoto toa izmoreno bitie koe vika od dnoto na stomakot, od papokot, bi mu bilo tatko, sin ili brat. I deka }e prodol`ite „More, teraj gi site po |avolite, prodaj ja firmata i `ivej kako ~ovek”. Ne e pristojno da se zboruva za tu|ite pari, no mnozinstvoto samoniknati ima dovolno za sebe, {to vo nedvi`nosti, {to vo doma{ni ili {vajcarski slamarici, taka skromno. A i takvi se rodeni, daruvani se na taa strana od Boga (tuka Bog im dal, no poradi ramnote`a, im odzel na razumnata strana), pa duri i na ulica da ostanat, }e zarabotat „za `ivot”. A u{te pove}e bi bile vo pravo koga gi

O

hrabrite kon racionalnata odluka, bidej} i znaete deka ~uvaat lekovi pokraj sebe. Za krven pritisok, za ~ir ili barem za {e}er. U{te posigurno bi im go zboruvale ova, koga bi znaele, a jas vi ka`uvam za da znaete, deka onie samoniknatite nema nikoga{ da go storat toa. Ona {to }e prodol`at da go pravat ne e racionalna odluka, no da se racionalni, nikoga{ ne bi izgradile sopstvena firma. Ve}e znaete deka samoniknatite ne vlegle vo sevo ova samo poradi parite. Ne{to drugo gi teralno da zapo~nat biznis i toa nema da im dozvoli da se otka`at sega. Ako nekoga{ gi govorele ovie zborovi pred vas, minuvale so rakata preku usta, znajte deka ste bile gleda~ na kratka pretstava koja ja igraat ovie akteri. I se vra}aat na glavnata scena. Osven {to, preku ovaa minijatura, nau~iv u{te ne{to za niv, go osoznav ona {to e daleku pova`no – uspe{nite, mladi, golemi ili mali, pretpriema~ki kompanii pove}e im trebaat na onie koi rabotat vo niv, otkolku na onie koi gi napravile tie kompanii. A kade }e najdat utre rabota tie desetici, stotici, a ponekoga{ i iljadnici lu|e koi rabotat ovde. I kon taa vistina ili paradoks se lepat i pijavici, paraziti, so desetici, koi od niv primaat plata, no ne zarabotuvaat. Kade }e odat site tie, ako toj utre navistina re~e „Dosta mi e od s$”. Kolku e pomalo mestoto, kolku e podaleku od centarot, a poblisku kon pustiot jug, sever, istok ili zapad, tolku ovoj problem e pogolem. Ili, da razjasnime dokraj – vo sekoja od dr`avi~kite vo na{iov region postojat nekolku golemi gradovi vo koi onie koi znaat i sakaat da rabotat }e najdat nova rabota, koga kompaniite na samoniknatite bi se zatvorile. Mirno i spokojno gi pi{uvam ovie re~enici zatoa {to ve}e dolgo vreme znam deka na sekogo od samoniknatite niz glavata mu se mota racionalno scenario, no nitu eden od niv nema da go stori ova. SAMONIKNATITE KOMPANII IM TREBAAT NA SITE Da premineme na slednoto nivo. Na onie koi gi vodat op{tinite ili dr`avite. Kade nivnite glasa~i }e zarabotuvaat ili dobivaat plata, ako samoniknatite eden den sepak se razbudat kako racionalni. I niv, koi bi trebalo da se gri`at za nas, pove}e im trebaat ovie kompanii otkolku samoniknatite. U{te edna{, za

BROJ 651



18/04/2012



KOLUMNA

www.kapital.mk

va{a zaeb..., sekoj slu~aj, ne poradi ara~, tuku poradi glasa~ite. I na samoniknatite, i na vrabotenite, i na op{tinite, i na dr`avite im trebaat samoniknati kompanii. Sekomu od negovi pri~ini, sekomu poradi negov interes. Odr`livi samoniknati kompanii koi i denes i utre }e bidat dobri i u{te podobri. Od kade da baraat pomo{, od kade da o~ekuvaat pomo{? Po red. Prvo, od seEUvi{niot, koj i nas, i site niv, eden den }e n$ primi vo svoite odai, a dotoga{, po malku }e ni ja podotvora vratata od fondovite. Ako ve}e nekoj od nekakvi fondovi saka da pomogne, toga{ svojata pomo{ treba da ja naso~i kon samoniknatite i profesionalizacijata na nivnite kompanii. Seriozni lu|e seriozno me pra{uvaat – „A zo{to nie bi im davale pari, za da gi sreduvaat svoite kompanii?” ili „A zo{to da im davame pari, da gi podgotvuvaat svoite deca da gi vodat nivnite kompanii?” Pa zatoa {to toa ne se nivni kompanii.

Poto~no, ne se samo nivni kompanii. Ne vredi da se tro{at pari na zgolemuvawe na efikasnosta vo javnite pretprijatija ili javnite upravi. Site tie javni ku}i gi vodat politi~ari i niv e dovolno da im se naredi. Tie razbiraat sila. So sila do{le na vlast, i tie, i onie pred niv, i onie koi }e dojdat po niv. So sila i upravuvaat so kompaniite. Nim treba da im se naredi, so sila donesuvale i mnogi pote{ki politi~ki odluki, pronao|ale re~isi mrtvi pre`iveani, pa zo{to ne i ova. „Da sum jas nEUkoj”, ne bi im dal ni evrocent za taa rabota. No, ne umri samoniknat do zelena treva. Bilo i }e bide, malku, po malku, premalku. Onie koi ja vodat dr`avata, za samoniknatite gazeli odvojuvaat samo zrnce zob. Nitu na zasadenite gazeli ne im davaat pove}e od edna raka zob, no treba da vratat zrnce. Korporaciite gi spasuvaat i }e gi spasuvaat. A znaat deka golem del od golemite, i bez pomo{ od dr`avata, }e propadnat. Ne e pra{aweto dali, tuku koga. Navlegle vo korupcija, i vnatre{na, i nadvore{na. ]e se zadu{at vo finansiski malverzacii i preanalizi. Prikrieni vo formata, poradi forma i kra`ba. I

povtorno, samoniknati, siguren sum deka ovde nema da najdete pomo{. (Onie retkite, naj~esto na lokal, ju`no, severno, isto~no ili zapadno, znaat deka ne mislam na niv, kako {to znaat deka ona {to go rabotat, go rabotat naj~esto poradi svojata sovest i sfa} awa, otkolku {to navistina mo`at da pomognat.) Dali samoniknatite, nivnite deca, vraboteni, }e opstanat i napreduvaat, zavisi od niv. „Opstanokot” i „uspehot” na site „golemi” zavisi od nekoj drug. Opstanokot i uspehot na samoniknatite pretpriema~i i nivnite kompanii zavisi od niv samite. Od nivnata podgotvenost, od nivnata volja, energija, posvetenost. Da gi uredat svoite kompanii. Da gi izbrkaat onie koi pametno zjapaat vo monitor i gi re{avaat svoite ili svetskite problemi, no ne go rabotat ona za {to, bezobrazno, baraat plata. Da gi nagradat onie koi sakaat da `iveat od svojata rabota. Da gi napravat kompaniite onakvi kakvi {to, so pravo, }e gi do`ivuva okolinata, a brojkite vo finansiskite izve{tai samo }e go potvrduvaat toa. Kone~no da gi napravat najdobri sredni pretprijatija, a ne „ne~ija zaeb...”.

53

 54

SPORT I BIZNIS

LETNI OLIMPISKI IGRI – LONDON 2012

ORGANIZACIJATA E NAJTE[KATA OLIMPIS DISCIPLINA  Kralicata Elizabeta Vtora, premierot Dejvid Kameron, re`iserot Deni Bojl i aktuelniot Xejms Bond, Daniel Krejg, zaedno so najgolemata mirnovremenska britanska voena formacija po Vtorata svetska vojna, so svoj, nesebi~en pridones }e se pogri`at olimpiskite igri, koi po tret pat }e se odr`at vo London, da po~nat i da zavr{at uspe{no, i {to e najva`no, bez bezbednosni problemi MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

epi{anoto pravilo deka prvi~nite presmetki na zemjitedoma}ini kolku bi trebalo da gi ~ini organizacijata na olimpiskite igri pove}ekratno se natfrlaat, se ~ine{e deka nema da va`i barem koga e vo pra{awe London. Prestolninata na Obedinetoto Kralstvo kako eden od najzna~ajnite „globalni” gradovi i svetski finansiski centri so najgolem gradski bruto-doma{en proizvod vo Evropa, so s$ {to toa zna~i od infrastrukturen aspekt, se o~ekuva{e deka so srazmerno „pomali” vlo`uvawa lesno i elegantno }e se podgotvi za najgolemiot sobir na najdobrite svetski sportisti. No, i London, koj vo 2005 godina koga pobedi vo trkata za doma}in na triesettite letni olimpiski igri tro{ocite za organizacija gi proceni na 3,8 milijardi dolari, sedum godini podocna izvesno e deka }e potro{i ~etiri pati pove}e, odnosno ne pomalku od 17,7 milijardi. Sekako, ovaa suma e daleku pomala od neverojatnite 44 milijardi dolari kolku

N

{to vlo`i Kina vo prethodnite igri {to se odr`aa vo Peking 2008 godina, koga revizorite na Me|unarodniot olimpiski komitet se zakanija so kazneni posledici za organizatorot poradi grubi gre{ki vo zatvoraweto na finansiskata konstrukcija. Toga{ Kina ne reagira{e na zakanite i prodol`i da go tretira buxetot za olimpijadata kako vre}a bez dno, iskoristuvaj}i ja do maksimum unikatnata mo`nost za demonstracija na mo}. Za ovaa cel na Peking, pokraj izgradbata na stadioni superiorni vo odnos na dotoga{ najdobrite vo svetot, mu bea potrebni i novi pristapni soobra}ajnici do niv, {to napravi prvi~nata presmetka na tro{ocite od 2 milijardi dolari da izgleda sme{no. Za zloupotrebata na olimpijadata od strana na Kinezite za celi koi se mnogu daleku od sportot svedo~at podatocite deka organizaciskite tro{oci samo za vremetraeweto na igrite porasnale za okolu 20%. Finansiskata konstrukcija na ovogodine{nite, londonski igri, e vtemelena na tri izvori: britanskata vlada koja u~estvuva so 9,8 milijardi dolari, Londonskata lotarija

 Oskarovecot Deni Bojl }e go potvrduva re`iserskoto renome i na otvoraweto na olimpijadata.

BROJ 651



18/04/2012



SPORT I BIZNIS

www.kapital.mk

SKA  Kralicata i Bond sorabotuvaat vo slu`ba na Britanija i na olimpiskiot glamur.

 Olimpiskiot stadion vo London izgraden za 486 milioni funti.

so 4,8 milijardi,, i organizaciskiot odj N j bor ~ij vlog e 3,99 milijardi. Najgolemiot tro{ok pretstavuvala izgradbata na objektite (4,6 milijardi dolari), pa potoa olimpiskoto selo i pres-centrite (1,9 milijardi), antiteroristi~kite podgotovki (1,77 milijardi), ostanatite olimpiski parkovi (1,4 milijardi), transporot (1,4 milijardi), kupuvaweto na imotot na koj se gradeni objektite (1,2 milijardi)... Imaj} i go predvid golemiot rast na tro{ocite organizatorot ne propu{ti da potseti kakvo zna~ewe }e imaat vlo`uvawata vo olimpijadata za gradot: „Okolu tri ~etvrtini od investiranoto vo igrite voedno e vlog vo idninata na London”, izjavi pretsedatelot na organizaciskiot odbor, Sebastijan Kou, inaku porane{en britanski vrven atleti~ar, nositel na pove}e olimpiski medali. Vo me|uvreme, sogleduvaj}i zgolemeno zna~ewe na olimpijadata za turizmot vo zemjata vo odnos na prvi~nite o~ekuvawa, britanskata vlada odlu~i da go udvoi buxetot i za ceremoniite na otvorawe i zatvorawe na olimpiskite (i paraolimpiskite) igri od 63 milioni dolari,

na 127 milioni. Zna~aen skok ima i kaj tro{ocite za osiguruvawe, od 444 milioni dolari na 870 milioni, so {to London se iska~i na vtoroto mesto spored ovoj kriterium, vedna{ zad Atina koja vo 2004 godina potro{i 1,5 milijardi pod vlijanie na urivaweto na wujor{kite kuli Blizna~ki nepolni tri godini porano. Sekako, doma}inite }e se obidat vo {to pokratok rok, u{te za vreme na igrite da ja po~uvstvuvaat isplatlivosta i ponatamo{niot potencijal na svojata investicija, pa kako rezultat, vo i taka sskapiot London cenite vrtoglavo rastat sso pribli`uvaweto na ceremonijata na ootvorawe na 27 juli. Za ilustracija, iistra`uvaweto na internet-stranicata zza onlajn-rezervirawe na hotelski sobi, Hotels, poka`alo deka martovskite rezerH vacii za smestuvawe vo London vo tekot na prvata polovina na avgust (igrite se zatvoraat na 12 avgust) poskapele za pove} e od 100% vo odnos na istiot period lani. Cenite za rezervacija po~naa da rastat vo 2011 godina so mal skok od 4%, za so inteziviraweto na podgotovkite za olimpijadata da ja dostignat dene{nata dvojna vrednost. Se procenuva deka prose~nata cena na hotelska soba vo London ova leto

}e iznesuva 254 evra dnevno. NAJDOBROTO OD BRITANSKATA KULTURA VO SLU@BA NA OLIMPIJADATA Za promocija, odnosno za u{te edna efektna prezentacija na britanskata kultura za koja nema potreba da se tro{at zborovi, organizatorite na olimpiskite igri }e zaigraat na najgolemite aduti me|u nivnite kulturni brendovi. Li~no Bond, Xejms Bond, vo negovata posledna inkarnacija – akterot Daniel Krejg, } e ja zgolemi sve~enosta na otvoraweto na igrite, i toa, ako im se veruva na ostrovskite mediumi, po li~en predlog na kralicata Elizabeta Vtora. Bond }e nastapi vo kratkiot film {to }e se proektira na ogromnite ekrani na olimpiskiot stadion vo Stratford, a potoa se o~ekuva i vo `ivo da gi pozdravi prisutnite. Re`iser na filmot e proslaveniot britanski sineast, Deni Bojl (Trejnspoting, Milionerot od ulica), koj voedno e i umetni~ki direktor na spektaklot na otvoraweto. Spored kratkoto, no senzacionalno scenario na filmskiot vlez vo sve~enosta nare~en „Pristignuvawe”, kralicata Elizabeta go pokanuva

DEJVID KAMERON OBVINUVA DEKA ORGANIZATORITE NE USPEALE DA OBEZBEDAT DOVOLNO U^ESNICI a olimpiskite igri vo London }e se natprevaruvaat okolu 17.000 sportisti, pretstavnici na 200 dr`avi, vo 26 sportovi. Svetskite mediumi }e ja pokrivaat olimpijadata so pove} e od 20.000 novinari, a se o~ekuva vo angliskata prestolnina da pristignat pribli`no 500.000 gleda~i, i da kupat okolu 9 milioni vleznici. Edna od najgolemite kritiki na smetka na organizatorite se odnesuva na neupehot da obezbedat u{te pogolem broj u~esnici na igrite, osobeno poradi najavata na britanskiot premier, Dejvid Kameron, deka prva nivna cel }e bide zna~ajnoto zgolemuvawe na brojot na olimpijci i na ostanati participanti.

N

55 

Ko{arkarskata arena I BIZNIS  56 SPORT e vremen objekt ~ii elementi po igrite }e

 Zlatniot fakel {to }e go zapali olimpiskiot ogan vo London, dizajniran od britanskoto studio BarberOsgerby, perforiran so 8.000 krug~iwa koi{to gi pretstavuvaat osumte iljadi nositeli na fakelot.

bidat reupotrebeni.

Bond vo Bekingemskata palata za da & pomogne pri otvoraweto na igrite. Kako {to se o~ekuva od britanskiot taen agent 007, toj so helikopter poletuva od palatata, i so padobran doletuva vo centarot na stadionot. Komletnata muzika za tri~asovnoto otvorawe na igrite }e ja napravi britanskiot elektronski bend Andervorld, ~ii ~lenovi, Rik Smit i Karl Hajd, se izbrani i za muzi~ki direktori na nastanot. Od sorabotkata na bendot so Deni Bojl se o~ekuva visoko estetizirana pretstava, za {to svedo~i izjavata na re`iserot spored koja postavuvaweto na Smit i Hajd na funkcijata e posleden del od slo`uvalkata {to go sobrala kreativniot vrv na Anglija. Dobra muzika nema da nedostasuva nitu na ceremonijata na zatvoraweto na igrite niz koja }e prodefiliraat britanski izveduva~i od site `anrovi. Na zavr{nata sve~enost }e prozvu~at muzi~ki dela vo raspon od klasi~niot kompozitor Edvard Elgar (najpoznat kako avtor na takanare~enata alternativna angliska himna „Zemja na nade` i slava”) do soul kralicata Adel, koja neodamna osvoi duri {est „Gremi” nagradi. Se procenuva deka zavr{nata sve~enost nare~ena „Simfonija na britanskata muzika” }e ja prosledat pove}e od 750 milioni televiziski gleda~i, {to }e ja napravi vtor svetski televiziski nastan po ceremonijata na otvoraweto na olimpijadata. Vkupno }e nastapat duri 4.100 izveduva~i. Re`iserot na zatvoraweto, Stiven Daldri (re`iser na „Чita~ot”, „Чasovite” i denovive aktuelniot „Ekstremno glasno i neverojatno blisku”), konceptot go objasnuva konstatiraj}i deka muzikata e sekako eden od najva`nite pridonesi na Britanija za svetot vo poslednite 50 godini. MARKETIN[KO-OLIMPISKA TRKA ZA MILIJARDI Naj`estokata bitka vo olimpiskite sportski areni sepak nema da ja vodat sportistite, ami onie koi ne tr~aat za

medali, tuku po profit – kompaniite oglasuva~i. Vo nivniot bespo{teden natperevar, Londonskiot organizaciski komitet na olimpiskite igri maka (}e) ma~i da obezbedi fer-plej kako za{tita za nad miljardata sponzorski dolari koi se sleale vo negovata kasa. Ve}e postojat seriozni zakani za zagrozuvawe na golemite investicii na kompaniite koi sklu~ile dogovor so organizatorot za reklamirawe vo tek na olimpijadata. Najk, koj ne e sponzor na igrite, gradi brendiran proda`en prostor so povr{ina od okolu 850 metri kvadratni vo londonskiot Dizajner autlet, smesten vo blizina na stadionot Vembli. Prodavnicata }e po~ne so rabota duri vo tekot na slednata, 2013 godina, no na objektot u{te za vreme na olimpijadata }e dominira prepoznatlivoto logo na amerikanskiot sportski gigant. Od vakvata situacija posebno e pogoden Adidas - slu`beniot, i kako takov, za{titen sponzor na igrite, koj nikako ne saka da go deli reklamniot efekt so nekoj {to istiot saka da go dobie besplatno. Vo Adidas najmnogu gi zagri`uva rezultatot od edno istra`uvawe koj poka`al deka potro{uva~ite naj~esto go povrzuvaat Najki so olimpiskite igri. Tokmu poradi toa se odlu~ile da vlo`at desetici milioni dolari vo promenata na percepcijata na nivniot brend i da ja dobijat privilegijata legalno da se reklamiraat vo London. Re{enieto {to za uspokojuvawe na sponzorite na igrite go smisli organizatorot e najstrogiot pravilnik za reklamirawe za vreme na olimpijadite dosega. Posebna cel na pravilnikot e takanare~eniot „embu{“ marketing, odnosno, reklamiraweto od zaseda, pod {to se podrazbira sekoj obid na nesponzorskite kompanii da se reklamiraat vo tek na sportskite natprevari: istaknuvawe na plakati, na obleka so nivni logoa za koja na odredeni posetiteli im e plateno da ja nosat, objavuvawe na Fejsbuk statusi

LONDON ZA BEZBEDNOST ]E TRO[I 5.500 DOLARI DNEVNO PO OLIMPIEC ako bi trebalo vojnite da prestanat dodeka trae olimpijadata, britanskoto Ministerstvo za kultura, mediumi i sport proceni i dobi odobruvawe za anga`irawe na duri 23.700 vojnici i privatni obezbeduva~i za vreme na igrite, {to e dvojno pove}e od planiranite 10.000. Vakvata odluka ja podigna cenata na bezbednosta na 5.500 dolari dnevno po natprevaruva~, a angliskite mediumi pi{uvaat deka na tloto na Britanija ne bile anga`irani pove}e vojnici u{te od Vtorata svetska vojna. Ovaa najgolema britanska voena formacija vo istorijata sozdadena vo uslovi na mir }e ima 13.500 vojnici. Za odvra}awe na namerite na zainteresiranite teroristi kako plovni bazi vo vodite na Temza }e se koristat nekoi od najgolemite brodovi na britanskata voena mornarica, kako amfibisko-juri{niot brod „HMS Okean”, opremen so helikopteri Puma i Links. Neboto nad London }e go ~uvaat borbeni avioni naoru`ani so raketi zemja-vozduh so dostrel od nad 11 kilometri. Spored britanskiot minister za odbrana, Filip Hamond, od vojnicite treba da se o~ekuva visoka profesionalnost, pri {to nikoj od posetitelite ne bi trebalo da bide voznemiruvan od nivnoto brojno prisustvo vo olimpiskiot grad.

I

SPORT I BIZNIS na igrite da se „~ekiraat” na olimpiskite sportski lokacii. So istata cel, na pove}e od 70 iljadi volonteri anga`irani od organizatorot im e naredeno da ne objavuvaat na socijalnite mre`i fotografii i postovi od nastanite na koi }e prisustvuvaat. No, i pokraj ovie rigorozni merki, nerealno e da se o~ekuva celosno embargo za reklamite na kompaniite

vo kontekst na igrite… Potrebata od postrog pravilnik ja nametna propustot na organizatorite na poslednoto svetsko prvenstvo vo fudbal {to se odr`a vo Ju`noafrikanskata republika, koga grupa atraktivni Holan|anki „skri{no” go reklamiraa pivoto „bavarija”, dodeka slu`eben sponzor be{e Badvajzer. Duri i samoto priveduvawe na devojkitereklamni panoa & zavr{i rabota na Bavarija, bidej}i zakupuvaweto na prostorot {to nastanot go dobi vo svetskite mediumi kompanijata bi ja ~inel milioni dolari. Spored noviot pravilnik na Angli~anite, specijalna policiska edinica }e bide zadol`ena da gi otstranuva u{te na vlezot vo sportskite areni posetitelite koi }e nosat obleka brendirana so nesponzorsko logo. Na posetitelot sekako nema da mu propadne skapata vleznica dokolku & go predade spornoto par~e obleka na policijata. Na kazni }e podle`i i sekoe reklamirawe vo radius od 200 metri od sportskite zoni, a spored angliskite mediumi, minimalnite penali {to komaniite }e gi pla} aat vo vakov slu~aj }e iznesuvaat 20 iljadi britanski funti, {to, }e se soglasite, s$ u{te ne pretstavuva nekoja zakana za Najk, na primer. No, u{te pove}e od „sivo-crnoto” reklamirawe vo blizina na sportskite areni, organizatorite gi zagri`uva marketingot skrien vo virtuelniot prostor. Zatoa Londonskiot organizaciski komitet potpi{a dogovor so socijalnata mre`a Tviter, koja se obvrza da gi otstranuva postovite vo koi nesponzorskite kompanii }e se asociraat so olimpijadata. Dogovor e postignat i so geolokaciskata socijalna mre`a Forskver koja nema da im dozvoluva na brendovite nadvor od listata na sponzori

bez sponzorski dogovor, barem za onie vo digitalna forma, za{to nikoj ne mo`e da im zabrani na sportskite (i ostanatite) brendovi koi ve}e imaat dogovor so nekoj od sportistite da go tretiraat nivniot pulen vo reklamnite poraki, za{to vo takov slu~aj funkcionira opravduvaweto deka oglasot se odnesuva na konkretniot sportist – olimpiec.

57 

 58 PRETPRIEMNI[TVO TE[KO SE DOA\A DO GOLEMI IDEI. U[TE POTE[KO E TIE DA SE SPROVEDAT VO PRAKTIKA. PRO^ITAJTE ZA PRETPRIEMA^ITE KOI[TO SVOITE IDEI GI PRETO^IJA VO KOMPANII I GO SMENIJA SVETOT NA BIZNISOT 1 STIV ST XOBS

 Kompa Kompanija: Apple  Proda`ba: 108,2 milijardi dolari  Pazarna vrednost: 546 milijardi dolari  Vraboteni: 63.300  Sovet: Ka`ete im “ne” na celnite grupi i na istra`uvawata na pazarot. ako znae{e da gi navredi i da bide grub kon lu|eto koi se ubivaa od rabota vo negova korist, Stiv Xobs be{e sovr{eniot pretpriema~ na na{ata generacija. Vizioner. Inspirativen. Brilijanten. Temperamenten. Mo`ebi najza~uduva~kiot fakt za Xobs be{e negoviot stav deka pazarnite istra`uvawa i celnite grupi samo ja ograni~uvaat va{ata sposobnost da inovirate. Na pra{aweto kolku istra`uvawa sprovel pred da go promovira iPad, Xobs ja ka`al poznatata duhovita zabele{ka: “Nitu edno. Ne im e rabota na potro{uva{ite da znaat {to sakaat. Te{ko e potro{uva~ite da vi ka`at {to sakaat koga nikoga{ ne videle ni pribli`no sli~no ne{to na ova”. Namesto toa, intuicijata na Xobs, negoviot “radar” za novi tehnologii i kako tie mo`e da se povrzat, sozdade, spored nego, “neverojatno zna~ajni” proizvodi, koi napravija razlika.

I

NAJGOLEMITE NA NA[ETO V on Birn, urednik vo Fortune, ~ovekot koj{to ima pi{uvano za uspehot na najgolemite amerikanski i svetski biznismeni, napravi svoja lista so “10 veli~estveni”, pretpriema~i {to, spored nego, go odbele`ale na{eto vreme. Na spisokot se 8 Amerikanci, eden od Indija i eden od Banglade{.

X 2

BIL GEJTS

 Kompanija: Microsoft  Proda`ba: 69,9 milijardi dolari  Pazarna vrednost: 273,5 milijardi dolari  Vraboteni: 90.000  Sovet: Najdete mnogu pametni lu|e i formirajte mali timovi. il Gejts e eden od retkite izvonredni pretpriema~i koi imale mo`nost da go promenat svetot dvapati vo svojot `ivoten vek. Prvo, kako najvlijatelen “bubalica” na svetot, pridonese da zapo~ne revolucija vo sektorot na personalnite kompjuteri. Sega se spravuva so tvrdoglavo te{kite predizvici na globalnoto zdravstvo i dr`avnoto obrazovanie kako najdare`liviot filantropist na svetot. Ako postoi sli~nost me|u toa kako ja vode{e Microsoft i kako sega ja vodi Bill & Melinda Gates Foundation kako kopretsedatel, toa e naso~enosta da vrabotuva mnogu pametni lu|e i da gi stava da rabotat vo mali timovi koi re{avaat golemi problemi. “Nema na~in da se izbegne toa”, ima izjaveno. “Vo odnos na koeficientot na inteligencija, mora mnogu elitisti~ki da gi izbirate lu|eto koi zaslu`uvaat da pi{uvaat softver.”

B

3 FR FRED SMIT

 Kompa Kompanija: FedEx  Proda`ba: 39,3 milijardi dolari  Pazarna vrednost: 30 milijardi dolari  Vraboteni: 255.573  Sovet: Potpirajte se na menaxerite od “prvo nivo”. pokraj prikaznata deka Fred Smit ja dobil idejata za Federal Express pi{uvaj}i seminarska na Univerzitetot Jeil, vsu{nost, iskustvoto koe ovoj pretpriema~ go steknal za vreme na Vietnamskata vojna e ona {to mu ovozmo`ilo da ja sogleda idninata. Od 1967 do 1969 godina slu`el dvapati vo amerikanskata vojska, prvo kako kapetan na strela~ki vod vo amerikanskite marinci, a potoa kako kontrolor na letawe. Tamu Smit mo`el odblisku da gi vidi voshituva~kite logisti~ki napori na vojskata, koja efikasno mobilizirala pove}e od polovina milion trupi i milioni toni zalihi. Disciplinata, treningot i liderskoto iskustvo }e ostanat vre`ani vo svesta na marinskiot kapetan. “Koga lu|eto me pra{uvaat koi principi me vodea otkako ja osnovav FedEx pred pove}e godini”, veli toj, “mojot odgovor ~estopati gi v~udoviduva: toa se liderskite postulati koi gi nau~iv vo korpusot na amerikanskite marinci za vreme na mojata slu`ba vo Vietnam.” Site tie se standardni operativni proceduri kaj marincite.”

I

BROJ 651



18/04/2012



www.kapital.mk

PRETPRIEMNI[TVO

E 10 PRETPRIEMA^I VREME LERI PEJX I 5 LE SERGEJ BRIN SE

4

XEF BEZOS

 Kompanija: Amazon  Pazarna vrednost: 84 milijardi dolari  Proda`ba: 48,1 milijarda dolari  Vraboteni: 56.200  Sovet: Zemajte redovni mini-odmori tkako go ignorira{e sovetot na svojot {ef i dade otkaz na rabotnoto mesto vo Wujork, Xef Bezos otide na drugiot kraj od zemjata, vo Sietl, privle~en od golemiot broj softverski programeri vo gradot. Go osnova{e Amazon vo 1994 godina, no na kompanijata koja se zanimava so internettrgovija & trebaa pove}e od {est godini za da ja soop{ti svojata prva kvartalna dobivka. Ne brza{e toga{, a ne brza ni sega da go zgolemi profitot na smetka na izgradbata na “va`na i trajna kompanija”. Bezos dolgo vreme se sprotistavuva{e na molbite na ~estopati frustriraniot Volstrit da ja upravuva kompanijata za da stekne profit namesto rast na prihodite i na uslugite za potro{uva~ite. Vodeweto na kompanija so visok rast koja site ja sledat mo`e da bide freneti~no. Eden od najgolemite problemi e kako da se najde vreme da se dejstvuva proaktivno, namesto reaktivno. No, Bezos na krajot od sekoj kvartal go re{ava ova taka {to zaminuva na nekoe vreme. Kako {to objasnuva toj: “Ednostavno, se zaklu~uvam. Nema odvlekuvawa na vnimanieto od kancelarijata. Ne yvonat telefoni. Toa e zatoa {to otkrivam deka so malku izolacija stanuvam pokreativen. Vo tie dva-tri dena minuvam mnogu vreme “surfaj}i” na Internet i samo razgleduvam {to pravat lu|eto so hobi i hakerite.

O

 Kompanija: Google  Proda`ba: 37,9 milijardi dolari  Pazarna vrednost: 203,2 milijardi dolari  Vraboteni: 32.500  Sovet: Ne {tedete na inovacii. sto kako Pol Mekartni, koj veli deka bukvalno ja sonuval melodijata na Yesterday, edna od najprerabotuvanite pesni vo istorijata na snimenata muzika, Leri Pejx se se}ava na no}ta vo 1996 godina, koga imal 23 godini i sonuval mo{ne `ivo kako go simnuva celiot Internet na kompjuteri. “Zedov penkalo i po~nav da pi{uvam”, veli soosnova~ot na Google i negov izvr{en direktor, Pejx. “Minav polovina od no}ta ~krtkaj}i gi detalite i ubeduvaj}i se sebesi deka toa }e funkcionira.” I navistina funkcionira{e. Za prvpat dotoga{ vo poslednite tri meseci od 2011 godina Google ostvari kvartalen prihod od nad 10 milijardi dolari. Sekoj den lu|eto {irum svetot pravat neverojatni 2,5 milijardi prebaruvawa na Google. No, od site v~udoviduva~ki statistiki koi mo`e da se navedat za seprisutnosta na kompanijata na Internet, eden podatok e u{te povpe~atliv: Pejx (39 godini) i soosnova~ot Sergej Brin (38 godini) potro{ile 11,8 milijardi dolari na istra`uvawa i razvoj vo izminatite tri godini.

I

6 HAUARD HA [ULC

 Kompa Kompanija: Starbucks  Proda`ba: 11,7 milijardi dolari  Pazarna vrednost: 40 milijardi dolari  Vraboteni: 149.000  Sovet: Sekoga{ preispituvaj gi starite na~ini. o najlo{ite denovi od Golemata recesija golem broj analiti~ari i mediumski eksperti go bea otpi{ale Starbucks kako `rtva na promenlivite potro{uva~ki naviki. Hauard [ulc, koj povtorno se vrati na pozicijata izvr{en direktor na po~etokot od 2008 godina, po osumgodi{na pauza, ne saka{e ni da ~ue za takvo ne{to. Koga se vrati, profitot i prihodite na Starbucks tonea. Cenata na akciite do`ivea takov ostar pad {to vo eden moment [ulc se ispla{i deka kompanijata mo`e da bide prezemena. Starbucks ve} e be{e prerasnat vo brend koj se protega{e i nadvor od granicite na svojata demografija. No, [ulc go stori ona {to retko koj graditel na kompanija go storil – no, sekoga{ go pravat najgolemite pretpriema~i vovede finansiska disciplina, krajna efikasnost i fokus kon osnovite na kompanijata. Kako {to be{e i slu~ajot na Stiv Xobs vo Apple, vra}aweto na [ulc go spasi Starbucks so o`ivuvawe na legendarniot brend. [ulc, koj sega ima 58 godini, poka`a deka mo`e da go stori ona {to na pove}eto osnova~i im velat da ne go pravat: da go preispita stariot na~in na pravewe na ne{tata.

V

59 

 60 PRETPRIEMNI[TVO 7 NA NARAJANA MURTI

 Kompa Kompanija: Infosys  Proda`ba: 6 milijardi dolari  Pazarna vrednost: 32 milijardi dolari  Vraboteni: 145.088  Sovet: @rtvuvaj se denes, naplati utre. o 1974 godina Narajana Murti be{e 28-godi{en levoorientiran in`ener koj se vra}a{e od Francija vo rodnata Indija. Za vreme na patuvaweto vo voz zapo~nal razgovor so eden od patnicite za problemite na `iveewe vo zemja zad @eleznata zavesa. Murti veli: „Bevme prekinati od policajci koi, kako {to razbrav podocna, bile povikani od mlad ~ovek koj mislel deka ja kritikuvame komunisti~kata vlada na Bugarija”. Murti bil izvle~en od vozot i ostaven vo mala soba bez hrana i voda 72 ~asa, a potoa bil staven vo drug voz i osloboden vo Istanbul. Ovaa slu~ka izbri{ala kaj Murti sekakva naklonetost kon levicata i vo krajna linija, mu pomognala da stane eden od najuspe{nite kapitalisti vo Indija i vo svetot. Sfatil deka ako saka da bide reformator, toa mora da go stori preku sistem koj go otfrlale komunistite. Toj doka`a deka Indija mo`e da se natprevaruva so svetot naso~uvaj} i se kon razvivawe softver, sektor za koj dolgo vreme bil nadle`en Zapadot. Kako eden od {este soosnova~i na Infosys i izvr{en direktor vo tekot na 21 godina, Murti ja pottikna autsorsing-revolucijata, koja & donese milijardi dolari na indiskata ekonomija i ja preobrazi negovata zemja vo svetska kancelarija za tehnolo{ka poddr{ka.

V

8 MA MARK ZAKERBERG

 Kompa Kompanija: Facebook  Proda`ba: 3,71 milijardi dolari  Pazarna vrednost: 75–100 milijardi dolari (procenka)  Vraboteni: 3.200  Sovet: Prifatete ja paranojata. odeka da go proslavi Mark Zakerberg svojot 28-mi rodenden vo maj, Facebook najverojatno }e izleze na berzata i }e ja ima najgolemata inicijalna javna ponuda na site vremiwa. Dolgoo~ekuvaniot nastan }e sozdade stotici milioneri, }e rezultira so procenka na vrednosta na internetkompanijata od okolu 100 milijardi dolari i }e napravi „bubalicata” koja se otpi{a od Harvard da stane Bil Gejts na svojata generacija. Sepak, ima samo osum godini otkako Zakerberg ja startuva{e socijalnata mre`a od svojata spalna soba na Harvard. Lesno e da se pripi{e dobar del od negoviot uspeh na sre} ata i na vistinskiot moment. No, toa bi bilo seriozna gre{ka. Ona {to mu pomogna na Facebook da stane dominantna svetska socijalna mre`a e opsesivniot pretpriema~ki genijalec, koj u~e{e od u{te eden legendaren `itel na Silikonskata Dolina, Endi Grouv od Intel, koj ja dade slavnata izjava – i se pridr`uva{e do nea – deka pre`ivuvaat samo paranoi~nite.

D

10 MUHAMAD MU JUNUS

9

SEM VOLTON

 Kompanija: Wal-Mart Stores  Proda`ba: 446,9 milijardi dolari  Pazarna vrednost: 36,5 milijardi dolari  Vraboteni: 2 milioni  Sovet: Dajte im go na lu|eto ona {to go sakaat. o 1984 godina 66-godi{niot Sem Volton oble~e zdolni{te od treva i izvede hula-tanc na Volstrit. Negoviot otka~en performans be{e poradi toa {to izgubil oblog od svojot zamenik-pretsedatel, Dejvid Glas, vo vrska so profitot na Wal-Mart. „Pove}eto lu|e verojatno pomislija deka gledaat lud pretsedatel na kompanija koj izveduva primitiven trik za da privle~e publicitet”, pi{uva Volton podocna vo svojata biografija (Sam Walton: Made in America, ~ij{to koavtor e glaniot urednik na Time, Xon Hjui). „Ona {to ne go znaat e deka vakvi ne{ta se slu~uvaat postojano vo Wal-Mart.” Takvi ne{ta, mnogu naporna rabota i veruvale ili ne, inovacii. Pri~inata poradi koja Volton, koj po~ina na 74-godi{na vozrast vo 1992 godina (30 godini po otvoraweto na prvata prodavnica na Wal-Mart) be{e tolku uspe{en e bidej}i be{e mnogu ponapred od svoite konkurenti vo voveduvaweto efikasnost i disciplina vo svetot na maloproda`bata.

V

 Kompa Kompanija: Grameen Bank  Sovet: Malite podaroci mo`e da imaat golemo vlijanie. o ranite 70-ti godini Muhamad Junus im predava{e ekonomska teorija na studentite vo edna univerzitetska u~ilnica vo Banglade{. No, nadvor od kampusot na Univerzitetot ^itagong gleda{e samo glad i siroma{tija. @elbata da stori ne{to za da im pomogne na lokalnite `iteli go dovede do ednostaven, no mo}en gest: Junus im pozajmi 27 dolari na siroma{nite pleta~i na ko{nici vo edno selo blizu do univerzitetskiot kampus. Ne mo`e{e da poveruva kolkava vozbuda predizvika tolku mala suma pari. Za lu|eto koi `iveeja so po nekolku peni na den samo nekolku dolari mo`ea da im gi promenat `ivotite i vo golem broj slu~ai toa i se slu~i. Vo 1983 godina Junus ja osnova{e Grameen Bank, institucijata koja pridonese da se pojavi i da se pro{iri konceptot na mikrokredit. Koga Junus dobi “Nobelova nagrada za mir” vo 2006 godina, Grameen Bank dotoga{ ima{e izdadeno krediti na re~isi sedum milioni siroma{ni lu|e vo 73.000 sela vo Banglade{. [to e u{te pova`no, Junus (71 godina) pomogna da se sozdade globalno dvi`ewe na mikrokreditirawe. Modelot na Grameen se preseli vo pove}e od 100 zemji {irum svetot i im pomogna na milioni lu|e.

V

 62

GADGETS

SONY DIGISCHOOL 2012

3D TEHNOLOGIJATA I I STANUVAAT PODOSTAPN VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

ajnovite proizvodi i tehnologii od oblasta na digitalnata zabava na japonskiot gigant Soni, bea pretstaveni minatiot vikend vo Varna, Bugarija, na osmoto izdanie na tradicionalniot tehnolo{ki seminar za mediumi, Sony Digischool 2012 (Soni Digiskul 2012). Pod mototo „Vistinski boi i nezaboravni emocii” okolu 40 novinari i fotoreporteri od Makedonija i Bugarija prisustvuvaa na pretstavuvaweto na novite dostignuvawa na Soni. Ovaa godina kompanijata akcent stava na novata paleta televizori Bravia, koi se odlikuvaat so vrvna slika, prirodni `ivopisni boi, eleganten dizajn i novi internet-mo`nosti. Ponudata ja zbogatuvaat digitalnite fotoaparati od serijata „alfa”, koi nudat isklu~itelno brz avtofokus, visoka brzina na seriskite sliki, Full HD video kinematografski kvalitet. Kompaktnite fotoaparati Cybershot se odlikuvaat so novi i interesni funkcii kako 360 stepeni panoramska slika, umetni~ki efekti, podobren opti~ki zum. Od druga strana, videokamerite Handycam ovozmo`uvaat lesno spodeluvawe na videoklipovite, bragodarenie na vgradeniot proektor, dodeka novata tehnologija za opti~ka stabilizacija

N

go olesnuva snimaweto video vo site uslovi. Tuka se i novite modeli na laptop kompjuterite na Sony Vaio koi ovaa sezona doa|aat tehnolo{ki nadogradeni vo sekoj pogled. „Vo 2012 godina 3D tehnologijata stanuva podostapna i so podobar kvalitet. Novite proizvodi na Soni gi provociraat kreativnite ve{tini i sposobnosta na sekoj od nas da ja napravi zabavata vo doma{nata sredina u{te povozbudliva”, velat od timot na Soni. INTERNET-TELEVIZIJA VO TREND Preku novata paleta na televizorite Bravia za 2012 godina, korisnicite }e mo`e da u`ivaat vo porealnata 3D slika, novi internet-mo`nosti preku TV-priemnikot i eleganten i tenok nov dizajn. Kako {to se razviva tehnologijata vo segmentot za proizvodstvo na LCD i LED televizori, se postavuva pra{aweto kolku mo`e da bide kvalitetna edna TV-slika? Mo`at li televizorite da go olesnat na~inot na `ivot na lu|eto? Mo`e li da se napravi seto toa i na kraj sepak da se za~uva elegantniot i kompakten dizajn? Toa se pra{awata koi si gi postavuva Soni, sekoj pat koga po~nuva da sozdava nov televizor. Vo novata proizvodna linija na Bravia, Soni ja podobruva slikata so tehnologi-

jata X-Reality PRO, koja ima svojstvo da gi podobruva signalite so poslab kvalitet i da gi dobli`uva do kvalitetot na visoka rezolucija (High definition), a so toa istovremeno gi pravi pojasni 2D i 3D slikite. Osven toa, novata X-Reality PRO tehnologija se prilagoduva na toa {to vo momentot go gledate, pa taka sama ja korigira slikata za da se gledaat pove}e detali vo pozadinata, gi „razbira” sodr`inite koi gi gledate, pa zavisono od toa dali stanuva zbor za digitalna televizija, onlajn-video, DVD/ Blu-ray Disc, ja usovr{uva slikata pravej}i ja soodvetna na niv. Interesno e toa {to platformata na Gugl TV ovaa godina }e dojde na evropskiot pazar zaedno so proizvodite na Soni. Mo`nosta za povrzuvawe e osnovna funkcija na televizorite na Soni, bidej} i vo site ima vgraden Wi-Fi sistem, pa mo`e brzo da se pristapi na Internet, kade {to mo`e da se najdat golem broj filmovi i programi, a postoi i vrska so socijalnite mre`i kako Fejsbuk, Tviter i Skajp. Isto taka, povrzuvaweto vo mre`a na televizorite so ostanatite proizvodi na Soni, kako mobilnite telefoni, laptop kompjuterite ili tablet-uredite, dava golema prednost. 3D USOVR[UVAWE Iako idejata za 3D tehnologijata datira

BROJ 651



18/04/2012



GADGETS

www.kapital.mk

 Najnovite modeli na fotoaparatite Cyber-shot na Soni za ovaa sezona ovozmo`uvaat podetalni sliki

 Platformata na Gugl TV ovaa godina }e dojde na evropskiot pazar zaedno so proizvodite na Soni

INTERNET-TELEVIZIJATA NI SO SONI od pedesettite godini na minatiot vek, vo momentot istata se nao|a na vrvot na svojata zrelost. Na primer, ako gledate fudbal, a ne mo`ete da prisustvuvate vo `ivo na natprevarot, toa iskustvo najblisku }e go po~uvstvuvate dokolku go gledate natprevarot na golemiot ekran vo 3D. Najnovite 3D televizori na Soni se opremeni so golema brzina na 3D paneli, koi pak obezbeduvaat renomirana slika, ~etiri pati pobrza od dosega, so {to idealno mo`e da se sledi topkata dodeka udira vo mre`ata. Ovaa godina, dizajnot na televizorite na Soni e izveden na u{te edno nivo povisoko. LED televizorite, na primer, koi odat vo paket so dr`a~, izgleda kako da se postaveni na vozdu{no perni~e, a istovremeno ostanuvaat apsolutno stabilni. Blu-ray pleerite i sistemite za doma{no kino na Soni otvoraat povisoko nivo na zabava vo domot. S$ zapo~nuva so mre`ata za zabava na Soni, Sony Entertainment Network, koj vklu~uva {irok izbor na filmovi, muzika, sportski emisii, avtomatski zapis na televiziski emisii (Catch-up TV) onlajn-videa i kanali kako You Tube. Od po~etokot na ovaa godina Soni vovede i nova striming usluga 3D Experience, nudej}i 3D video za 3D Bravia televizorite i Blu-ray disk proizvodi.

 Pod mototo „Vistinski boi i nezaboravni emocii� okolu 40 novinari i fotoreporteri od Makedonija i od Bugarija prisustvuvaa na pretstavuvaweto na novite dostignuvawa na Soni. Ovaa godina kompanijata akcent stava na novata paleta televizori Bravia, koi se odlikuvaat so vrvna slika, prirodni `ivopisni boi, eleganten dizajn i novi internet-mo`nosti. Ponudata ja zbogatuvaat digitalnite fotoaparati i kameri, kako i lap-top kompjuterite na Soni 3D Experience obezbeduva momentalen pristap do {irokata sodr`ina od razli~ni `anrovi, vklu~uvaj}i igrani filmovi, muzika, sportski emisii i dokumentarni filmovi. PODETALNI FOTOAPARATI I VIDEOKAMERI Najnovite modeli na fotoaparatite Cybershot na Soni za ovaa sezona ovozmo`uvaat podetalni sliki preku podobreniot zum. Kompaktniot, mo}en i idealen za patuvawe DSC-HX20V so 20h opti~ki zum, najmalata i najlesna na svetot kamera so 10h opti~ki zum, kako i tenkiot i lesen za upotreba digitalen fotoaparat so 16 megapikseli, DSC-W690, se samo del od interesnite predlozi na Soni za qubitelite na fotografijata koi sakaat kvalitetni sliki od kompakten model na fotoaparat.

Zasiluvawe na ovie modeli pretstavuvaat i drugite aparati od paletetata na Cyber-shot, kako W630, W620, W610 i S5000. Lesni za upotreba, tie sozdavaat visokokvalitetni fotografii duri i za po~etnicite-sopstvenici na digitalni kameri, a opcijata Intelligent Auto raspoznava duri 33 sceni i go regulira fotografiraweto spored niv. Noviot spektar na Handycam kameri na Soni ja pravi u{te podostapna Full HD slikata so ~ist i jasen zvuk. Najmalata dosega 3D Handycam, pak, dava vozbudlivi novi funkcii za tridimenzionalni sliki, za koi ne se potrebni 3D o~ila. Interesno e toa {to postoi nova serija na modeli kameri-proektori, koi go pretvoraat sekoj yid ili druga mazna povr{ina vo improviziran kino-teatar.

63 


651-Kapital magazin 1