Page 1

COVER STORY: UDAR VRZ METALNATA INDUSTRIJA! biznis magazin

foto: FILIP POPOVSKI

M

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

VO OVOJ BROJ SPECIJALEN PRILOG

INTERVIEW

SAVA DALBOKOV PRETSEDATEL NA NADZOREN ODBOR NA [PARKASE BANKA

[PARKASE IMA KAPITAL ZA DA PODDR@I I GOLEMI PROEKTI ...samo amo idejata e kapital, sè drugo e pari...

BROJ 650 CENA 100 DEN.|11 APRIL, 2012, SREDA|GODINA 13

WWW.KAPITAL.MK


COVER STORY: UDAR VRZ METALNATA INDUSTRIJA biznis magazin

foto: FILIP POPOVSKI

4 M

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

VO OVOJ BROJ SPECIJALEN PRILOG

INTERVIEW

SAVA DALBOKOV PRETSEDATEL NA NADZOREN ODBOR NA [PARKASE BANKA

[PARKASE IMA KAPITAL ZA DA PODDR@I I GOLEMI PROEKTI ...samo amo idejata e kapital, sè drugo e pari...

BROJ 650 CENA 100 DEN.|11 APRIL, 2012, SREDA|GODINA SREDA|GODINA 13

WWW.KAPITAL.MK

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Dimitrie Tucovi} br 20, Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Ovlasten praven zastapnik: “Advokatsko druшtvo DE LEGE” Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Filip Popovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

SODR@INA

IZDVOJUVAME

06 PORTFOLIO

METALCITE VO AUT

12 COVER STORY Zabranata za trgovija so otpad gi kaznuva kompaniite, namesto kradcite Skandalozen udar vrz metalnata industrija! Sleduvaat otpu{tawa i pad na izvozot!

Zamislete {to bi se slu~ilo ako poradi za~estenite kra`bi vo bankite, dr`avata donese odluka so koja na site banki }e im zabrani da rabotat so pari vo period od {est meseci. Totalno nelogi~na odluka, so koja }e se blokira raboteweto na celiot bankarski sistem. Vaka nekako izgleda logikata na vladinata odluka za zabrana na prometot, otkupot i na izvozot na otpadoci i ostatoci na proizvodi od metali, so koja vo slednite {est meseci se blokira raboteweto na nad 260 firmi koi vrabotuvaat pove}e od 40 iljadi lu|e.

18 INTERVJU Sava Dalbokov, pretsedatel na nadzoren odbor na [parkase banka [parkase ima kapital za da poddr`i i golemi proekti

 Str. 12

Cover story

24 KOMPANII I PAZARI EU mo`e da vovede tarifi za izvoz na ~eli~ni cevki od Makedonija?! 26 MENAXER Razgovaravme so menaxerite za izvoz Izvozot e mnogu pove}e od obi~en kupoproda`en dogovor 32 KOMPANII I PAZARI Tajnata na uspe{nata izvozna prikazna na Alkaloid Kvalitetot i brendot gi prodavaat proizvodite na Alkaloid 34 COMPANY PROFILE Frutema, prviot korisnik na pari od IPARD programata I vo zemjodelstvoto mo`e da ima dobri biznis-proekti 36 NA RU^EK SO... Ivica Spasovski, generalen direktor na Idea Plus Communications Ne mora da se odi nadvor za da se gradi svetska kariera

12 [TO E TOA IZVOZ? Dosega sme napi{ale stotici tekstovi na temata izvoz. Kako treba da izvezuvame proizvodi so pogolema dodadena vrednost, kako treba da se probivame na novi izvozni pazari... Premnogu treba, premalku realizacija... Ako gi pra{ate makedonskite izvoznici kako e da se izvezuva, }e vi ka`at deka toa e |avolski te{ka rabota. Tokmu zatoa, ovoj pat re{ivme da go “skenirame” procesot na izvezuvawe, da objasnime, vsu{nost, {to zna~i da go prodadete svojot proizvod na kupuva~i od stranstvo.

 Str. 26

41 SPECIJALEN PRILOG Banka 59 TEHNOLOGII I BIZNIS Zapoznajte go SunWireless, najgolemiot provajder na bez`i~en Иnternet vo Makedonija

Menaxer

60 TEHNOLOGII Nova generacija klimatizeri od Vivax 62 GADGETS Google }e lansira evtin tablet-kompjuter

26


6 PORTFOLIO  BUSINESS SBRIEF

AKTOR, TODINI I MAPA VO TESEN IZBOR ZA KORIDOROT 10 r~kata kompanija Aktor, italijanskiot konzorcium Todini i turskata Mapa se vo tesniot izbor na kompanii koi dostavile najdobri ponudi na tenderot za izgradba na avtopatot Demir Kapija-Smokvica, poslednata delnica od Koridorot 10. Italijanskata kompanija Toto, koja ima{e najevtina ponuda za izvr{uvawe na grade`nite raboti, e diskvalifikuvana bidej}i ne gi ispolnuvala tenderskite uslovi. Neoficijalno, komisijata vo Ministerstvoto za finansii, koja odlu~uva za tenderot, ja dostavila listata so kompanii koi imaat najdobri ponudi do Evropskata komisija i do Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD). Od Ministerstvoto za finansii velat deka imeto na najdobro rangiranata kompanija }e go objavat otkako Evropskata komisija }e go potvrdi nivniot izbor. No, nema konkreten rok za kolku vreme }e zavr{i izborot.

G

TURSKATA KOMPANIJA SUTA[ GO KUPI SVEDM ZA 4,4 MILIONI EVRA urskata kompanija Suta{ e noviot sopstvenik na mlekarnicata Svedmilk, koja v~era ja kupi za 4,4 milioni evra. Turskiot investitor v~era go potpi{a dogovorot so najgolemiot doveritel, NLB Tutunska banka, za

T

 GRAFIK NA NEDELATA

kupuvawe imotot i del od opremata na porane{nata mlekarnica na Svedmilk, koja se prodava{e kako hipotekaren zalog na bankata. Spored informaciite na „Kapital”, Suta{ ja kupuva i kravarskata farma Eurolend vo sopstvenost na

SÈ POMALKU VRABOTENI VO INDUSTRIJATA ndeksot na brojot na rabotnici vo industrijata vo fevruari e namalen za 2,2% vo sporedba so fevruari minatata godina. Najgolemo namaluvawe na brojot na rabotnici ima vo prerabotuva~kata industrija, 2,8% i vo snabduvaweto so elektri~na energija, gas, parea i klimatizacija. Analizirano po industrii, najgolem pad na brojot na rabotnici ima vo prozvodstvoto na tutunski proizvodi, 12,8% i kaj proizvodstvoto na hemikalii i hemiski proizvodi, 10%.

I

Proizvodstvo na tutunski proizvodi

-12,80%

Proizvodstvo na hemikalii i hemiski proizvodi

-10,00%

Proizvodstvo na elektri~na oprema

-8,50% -4,70% -4,00%

Proizvodstvo na metali Proizvodstvo na koks i rafinirani nafteni proizvodi

-2,10% Proizvodstvo na obleka


BROJ 650



11/04/2012



7

www.kapital.mk

A MILK A biznismenot Trifun Kostovski. Spored informaciite, turskiot investitor planira i dopolnitelni investicii vo proizvodstvena linija i za tvrdi proizvodi, odnosno za sirewe i ka{kaval. Kompanijata planira da ja restartira mlekarnicata za {est meseci. So

ova zavr{uva trigodi{nata saga za proda`ba na najmodernata mlekarnica vo dr`avata. Vkupnata investicija na Suta{ vo zemjata iznesuva sedum milioni evra, odnosno tolkav e osnovniot vlog na kompanijata koja pred eden mesec ja registrira{e turskiot investitor. Firmata se vika Balkanska mlekara i, spored informaciite vo Centralniot registar, }e proizveduva mleko i mle~ni proizvodi vo Makedonija. Iako NLB Tutunska banka tri godini ja prodava{e propadnata mlekarnica, do pred nekolku meseci nema{e nitu eden zainteresiran investitor. Pregovorite me|u NLB Tutunska i Suta{ traea pove}e od {est meseci, a kupoproda`bata se zabrza otkako minatata nedela najgolemiot kombinat vo dr`avata ZK Pelagonija vo konzorcium so Eurotabak dostavi pismo so rci nameri do NLB Tutunska banka so koe nam ponudi da ja kupi mlekarnicata za 5,5 ponu milioni evra. mil Spored poslednata izjava na meSpo naxmentot na NLB Tutunska banka, nax pogolemi {ansi da ja kupi mlekarnipogo cata }e ima onoj {to }e ponudi pove}e i }e plati vedna{. Inaku, pobaruvawata na NLB TutunIna ska banka, kako najgolem hipotekaren doveritel vo Svedmilk, se procenuvaat dove na okolu 9,5 milioni evra. Ste~ajot vo Svedmilk po~na vo juni 2009 godina, koga sudot go prifati baraweto na ste~ajniot upravnik Bogoqub Makrevski i na ~etiri doveriteli za otvorawe ste~ajna postapka.

 BUSINESSBRIEF

NOVA KREDITNA LINIJA

PROKREDIT DOBI 5 MILIONI EVRA OD EBOR ZA PODDR[KA ZA STOPANSTVOTO et milioni evra vo denarska protivvrednost od Evropskata banka za obnova i razvoj se dostapni za malite, mikro i srednite pretprijatija, preku Prokredit banka. Ova e prva kreditna linija vo Makedonija vo doma{na valuta. Sredstvata }e bidat nameneti za investiciski proekti i obrtni sredstva na pretprijatija vo ruralnite i urbanite oblasti vo forma na dolgoro~ni krediti, so rok na otplata do pet godini. Pretprijatijata }e mo`e da zemat kredit vo iznos do trieset milioni denari. So ovaa kreditna linija }e se obezbedat pove}e sredstva za dolgoro~no kreditirawe na razvojot na biznisite na Makedonija i ekonomski rast na zemjata, izjavi direktorkata na Prokredit banka Jovanka Joleska-Popovska.

P

 NAJSIGURNITE BANKI VO SVETOT dno od najavtoritetnite finansiski spisanija, Global Finance, objavi lista so najsigurni banki vo svetot. Dodeka dol`ni~kata kriza vo Evropa gi namali rejtinzite na pove}e evropski banki, mnogu banki od Azija i od

E

KFW

 Zemja: Germanija

BANK NEDERLANDSE GEMEENEEN

 Zemja: Holandija

Bliskiot Istok imaat zgolemen rejting. Vo grupata 20 najsigurni banki vo svetot nema nitu edna banka koja raboti vo Makedonija. Eve koi se najsigurnite banki vo svetot spored Global Finance: ZĂœRCHER KANTONALBANK

 Zemja: [vajcarija

LANDWIRTSCHAFTLICHE RENTENBANK

 Zemja: Germanija


PORTFOLIO  VO FOKUS

 BROJKI:

Zazdravuvaweto na svetskata ekonomija odi krevko i najgolemi zakani za ekonomijata se optovareniot finansiski sistem vo Evropa, visokite javni i privatni dolgovi, nevrabotenosta i visokite ceni na naftata.

170

milioni evra }e investira Mi{elin vo Srbija

8,5% porasna BDP na Turcija vo 2011 godina

7

KRISTIN LAGARD IZVR[EN DIREKTOR NA MMF

milijardi dolari }e investira Samsung vo fabrika vo Kina

 TRENDOVI

DOL@NI^KATA KRIZA GI POKA@UVA POSLEDICITE

NEVRABOTENOSTA VO EU NA 14-GODI[EN MAKSIMUM evrabotenosta vo Evropskata unija vo fevruari se zgolemi na najvisoko nivo vo poslednite 14 godini. Vo 17-te zemji-~lenki na EU navrabotenosta vo fevruari dostigna 10,8%, {to e zgolemuvawe osmi mesec po red. Ova e najgolema nevrabotenost vo evrozonata od 1997 godina. Nevrabotenosta se zgolemi posebno otkako mnogu kompanii vo [panija i vo Italija po~naa da otpu{taat vraboteni kako merka za {tedewe i spas od krizata. Spored podatocite na Evrostat, najgolema nevrabotenost, 23,6%, ima vo [panija, 15% nevrabotenost ima vo Portugalija, sleduvaat Irska so nevrabotenost od 14,7% i Slova~ka so 14%.

N

NURIEL RUBINI

PET ZEMJI TREBA DA JA NAPU[TAT EVROZONATA erkite prezemeni od Evropskata unija i od Evrpskata centralna banka (ECB) za razre{uvawe na dol`ni~kata kriza nema da ja spasat evrozonata, nitu pak, evroto. Evrozonata s$ u{te e ispravena pred dilemata - ili kontrolirano raspa|awe ili rizik od najdlaboki finansiski problemi. Ova e misleweto na wujor{kiot profesor po ekonomika Nuriel Rubini, koj vo javnosta e poznat po toa {to ja predvide golemata svetska ekonomska kriza vo 2008 godina. Na evrozonata s$ u{te & nedostигaat klu~ni elementi koi mora da gi ima eden valuten sojuz. Spored Rubini, pokraj Grcija, problemati~ni se i Portugalija, Irska, [panija i Italija i tie spored nego, mora da ja napu{tat evrozonata.

M


10 VOVEDNIK

Zo{to javniot sektor ne go fa}a kriza? Биљана Здравковска Стојчевска zdravkovska@kapital.com.mk

[to fajde }e ima narodot ako vlasta e na negova strana koga kompaniite }e po~nat da otpu{taat vraboteni?! Ili i toga{ vinovni }e bidat gazdite na kompaniite koi otpu{taat i koi sakaat samo da se bogatat? Pa politi~arite za da poka`at kolku se dobri }e gi vrabotuvaat vo javnite pretprijatija. I na vlasta & e jasno deka ovaa politika ne mo`e da se vodi u{te dolgo. Za vakva politika treba mnogu, mnogu golem Buxet. Ako Vladata ne saka vistinski da krati tro{oci, toga{ seriozno treba da razmisli kako }e se polni Buxetot. [to ako krizata prodol`i u{te posilno?

tudot i krizata bile vinovni {to ni se prazni Buxetot, pa vlasta morala da pravi rebalansi i da krati od planiranite tro{ewa. Taka, Buxetot za godinava }e bide pomal za 120 milioni evra. I normalno spored staroto dobro pravilo najlesno se krati kaj kapitalnite proekti i investicii. Istite onie so koi vlasta najmnogu se fale{e koga go nose{e Buxetot. Demek godinava }e imale rekordno najmnogu kapitalni investicii. Ama ovojpat bilo moralno da se krati. Oti evropskata kriza mnogu lo{o ni vlijalela. Чudno?! Evropskata kriza be{e vo poln ek i koga Vladata go nose{e Buxetot za 2012 godina, pa toa ne im be{e pre~ka Buxetot da go krojat vrz osnova na prognoza za ekonomski rast godinava od 4,5%. Site drugi prognoziraa lo{a godina i ekonomsko zabavuvawe, samo Makedonija prognozira{e ekonomska blagosostojba. Iako kompaniite na cel glas se `alea deka edvaj turkaat. Ako na firmite ne im odi dobro, toga{ kako mo`e da o~ekuvame Buxetot da se polni so pove}e priodi? Nekoga{ navistina ne ~ini koga na vlast ima pove}e doktori i misliteli po ekonomija, otkolku lu|e so realno iskustvo vo privatniot biznis. Za volja na vistinata vo Makedonija teoreti~arite otsekoga{ bile poglasni i na razli~na strana od prakti~arite. Zatoa privatnite firmi so godini ne mo`at da dignat glava od site reformi i krizi, dodeka javniot sektor mirno si `ivee za{titen od site promeni i neizvesnosti. Makedonija ne e edinstvena zemja koja gi po~uvstvuva posledicite od krizata vrz Buxetot. No, site zemji koi se najdoa vo problemi so polneweto na Buxetot poradi krizata prvo {to napravija be{e kratewe na platite i namaluvawe na brojot na vraboteni vo javniot sektor. Vo nekoi zemji vakvite merki na {tedewe vo vreme na kriza pominaa polesno, vo nekoi poburno, no porakata od politi~arite na vlast sekade be{e ista. Deka vo vreme na kriza mora da se {tedi, a tovarot od {tedeweto mora site podednakvi da go nosat.

S

Vo Makedonija vo izminative dve decenii nitu edna{ ne sme slu{nale od nekoj politi~ar na vlast deka za da se podobri lo{ata ekonomska sostojba mora da se namali brojot na vrabotenite na tovar na Buxetot ili pak, da se skratat nivnite plati. Naprotiv, sekoga{ slu{ame za zgolemuvawe na platite vo javniot sektor, za zgolemuvawe na penziite, zgolemuvawe na subvenciite... Namesto da se namaluva prekubrojnata administracija, sekoja vlast bezmilosno vrabotuva. A ekonomijata ni e pove}e od lo{a, ako se meri spored standardnite pokazateli spored koi se meri vo celiot svet. Visoka nevrabotenost, mal i nekonkurenten izvoz, ogromen trgovski deficit, niski plati, lo{a i nekvalitetna infrastruktura, skapi energensi... O~igledno prioritetite i celite vo vodeweto na ekonomijata vo Makedonija se poinakvi. Dodeka site zemji i vo dobri i vo lo{i vremiwa zastanuvaat zad ekonomijata i pravat reformi so koi }e & pomognat na industrijata i na kompaniite za tie da po~nat pove}e da investiraat, proizveduvaat, vrabotuvaat i izvezuvaat, politi~arite vo Makedonija sekoga{ se stavaat na sprotivna strana od biznisot. Demek tie sekoga{ se na stranata na narodot. Ako navistina sekaat da bidat na stranata na narodot, toga{ najdobro mo`at da mu pomognat ako vodat politika so koja firmite }e otvoraat novi rabotni mesta i so koja }e se podobri nivniot `ivoten standard. [to fajde }e ima narodot ako vlasta e na negova strana koga kompaniite }e po~nat da otpu{taat vraboteni?! Ili i toga{ vinovni }e bidat gazdite na kompaniite koi otpu{taat i koi sakaat samo da se bogatat? Pa politi~arite za da poka`at kolku se dobri }e gi vrabotuvaat vo javnite pretprijatija. I na vlasta & e jasno deka ovaa politika ne mo`e da se vodi u{te dolgo. Za vakva politika treba mnogu, mnogu golem Buxet. Ako Vladata ne saka vistinski da krati tro{oci, toga{ seriozno treba da razmisli kako }e se polni Buxetot. [to ako krizata prodol`i u{te posilno?


 12 COVER STORY:

ZABRANATA ZA TRGOVIJA SO OTPAD GI KAZNUVA

SKANDALOZEN UDA METALNATA INDUS OTPU[TAWA I PAD


13 

AR VRZ STRIJA! SLEDUVAAT D NA IZVOZOT!

foto: FILIP POPOVSKI

A KOMPANIITE, NAMESTO KRADCITE


 14

 Zamislete {to bi se slu~ilo ako poradi za~estenite kra`bi vo bankite, dr`avata donese odluka so koja na site banki }e im zabrani da rabotat so pari vo period od {est meseci. Totalno nelogi~na odluka, so koja }e se blokira raboteweto na celiot bankarski sistem. Odluka so koja i kradcite i bankarite }e se stavat vo ist ko{. Vaka nekako izgleda logikata na vladinata odluka za zabrana na prometot, otkupot i na izvozot na otpadoci i ostatoci na proizvodi od metali, so koja vo slednite {est meseci se blokira raboteweto na nad 260 firmi koi vrabotuvaat pove}e od 40 iljadi lu|e. Zo{to Vladata ne go {titi javniot interes i go ru{i pravoto za rabota na ovie kompanii i vraboteni? BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

amislete {to bi se slu~ilo ako poradi za~estenite kra`bi vo bankite dr`avata donese odluka so koja na site banki }e im zabrani da rabotat so pari vo period od {est meseci. Totalno nelogi~na odluka, so koja } e se blokira raboteweto na celiot bankarski sistem. Odluka so koja i kradcite i bankarite }e se stavat vo ist ko{. Vaka nekako izgleda logikata so koja Vladata go zabrani prometot, otkupot i izvozot na otpadoci i ostatoci na proizvodi od metali. Site firmi koi rabotat vo industrijata so otkup, trgovija i reciklirawe na vakov otpad, kako i metaloprerabotuva~kite kompanii na koi vakviot otpad im e glavna surovina vo proizvodstvoto i ~ie rabotewe celosno se blokira vo slednite {est meseci reagiraat deka ova e neosnovana, nezakonska i apsurdna odluka, so koja na ulica mo`e da ostanat 40 iljadi vraboteni i koja }e ima ogromni negativni posledici vrz celata ekonomija. Tie se decidni deka ja poddr`uvaat re{enosta na Vladata da stavi kraj na nezakonskite aktivnosti vo otkupot i vo trgovijata so otpadot na odredeni firmi i poedinci, no potenciraat deka toa mora da se regulira na zakonski na~in. “Vo Zakonot za upravuvawe so otpad mnogu jasno i

Z

detalno e precizirano koj promet na otpad mo`e da se vr{i, a koj e zabranet. Vo istiot Zakon se veli deka site koi nezakonski postapuvaat i koi vr{at otkup na proizvodi i na materijali koi se vo op{ta upotreba } e se kaznat so kazna zatvor od tri do deset godini. Ako Vladata saka da gi regulira ovie nezakonski aktivnosti, postoi soodvetna regulativa. Ne mo`e poradi nekoi poedinci da se blokira raboteweto na cela edna industrija, koja nema nikakva vina vo sevo ova i koja gi po~ituva dosledno odredbite na ovoj Zakon�, veli Nove Georgievski, pomo{nik-generalen direktor vo Makstil. Edinstvenoto objasnuvawe od ministerot za `ivotna sredina, Abdula}im Ademi, be{e deka ovaa odluka se nosi poradi s$ poza~estenite kra`bi na predmeti od metal {to se vo op{ta upotreba. No, ona {to e mnogu ~udno e {to za osnovanosta na vakvata odluka se povikuva na Zakonot za `ivotna sredina, a ne na Zakonot za upravuvawe so otpad, so koj mnogu precizno se regulira ovaa dejnost. Imeno, Zakonot za za{tita na `ivotna sredina mu dava pravo na ministerot da go zabrani proizvodstvoto, prometot i raboteweto na oddelna kompanija dokolku postojat dokazi deka se raboti za {tetni materii za zdravjeto i za `ivotot na lu|eto. No, otpadot so `elezo ne samo {to ne e {tetna materija, tuku

20%

OD VKUPNIOT IZVOZ NA MAKEDONIJA GO PRAVI METALOPRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA

40

ILJADI RABOTNCII SE POVRZANI SO DEJNOSTA PRERABOTUVAWE I TRGOVIJA SO OTPAD

ILIJA SPIREVSKI GENERALEN DIREKTOR NA MZT LEARNICA

ako MZT Learnica voop{to ne kupuva otpad od otkupnite centri, tuku kupuva tehnolo{ki otpad direktno od Mital, so zabranata za vnatre{en promet so otkup nie nema da mo`eme da nabavuvame surovini i }e mora da go prekineme celoto proizvodstvo, od koe nad 95% e nameneto za izvoz.

I

NOVE GEORGIEVSKI POMO[NIK-GENERALEN DIREKTOR VO MAKSTIL

o Zakonot za upravuvawe so otpad mnogu jasno i detalno e precizirano koj promet so otpad mo`e da se vr{i, a koj e zabranet. Ako Vladata saka da gi regulira ovie nezakonski aktivnosti, postoi soodvetna regulativa. Ne mo`e poradi nekoi poedinci da se blokira raboteweto na cela edna industrija, koja nema nikakva vina vo sevo ova i koja gi po~ituva dosledno odredbite na ovoj Zakon.

V

HUAN PEDRO NAVARO GENERALEN DIREKTOR NA AR^ELORMITAL

rocesot na rabota na na{ata kompanija e takov {to nie sozdavame tehnolo{ki metalen otpad vo prosek okolu 1.000 toni mese~no. Me|utoa, imame maksimalen kapacitet za skladirawe otpad od okolu 5.000 toni. Momentalno na zaliha imame okolu 3.000 toni i za okolu dva meseci }e go dostignete maksimumot. Ako ne se ukine zabranata da go prodavame otpadot, Ar~elormital }e bide prinuden da go sopre proizvodstvoto i da gi isprati doma site 600 vraboteni.

P


naprotiv, doka`ano e deka e zna~ajna surovina za proizvodstvo. Ponatamu, Zakonot mu dozvoluva na Ademi da go zabrani raboteweto na odreden subjekt, a ne na celi industrii, kako {to se pravi sega. To~no e deka kradeweto {ahti mo`e da ja zagrozi bezbednosta na lu|eto, no zatoa postoi Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, koe treba da gi kazni kradcite. Za `al, i pokraj toa {to vo Zakonot za upravuvawe so otpad se predvideni golemi zatvorski kazni za onie koi trguvaat so predmeti od metal za op{ta upotreba, kako {to se {ahtite, dosega nitu edna firma, nitu poedinec vo Makedonija ne se kazneti. METALURGIJATA PRED KOLAPS! Golem del od metaloprerabotuva~kite kompanii vo zemjata na koi glavna surovina za rabota im se metalnite otpadoci, Makstil, @eleznik, Teal Tetovo, MZT Learnica, Mital i u{te nekoi drugi firmi velat deka }e bidat

15 

KOMITETOT ZA RE[AVAWE PROBLEMI VO UPRAVUVAWETO SO OTPADOT NE RAZGOVARAL ZA [TETNATA ODLUKA o ramkite na Vladata postoi Komitetot za re{avawe problemi vo upravuvaweto so otpadot, so koj rakovodi premierot Nikola Gruevski. Ulogata na ovoj komitet e da gi razre{uva site problemi koi se povrzani so upravuvaweto so otpadot, kade {to vleguva i problemot so kra`bite na predmeti od `elezo vo op{ta upotreba, koi ja predizvikaa {tetnata vladina zabrana za trgovija so otpad na `elezo. Vo Komitetot, pokraj premierot, ~lenuvaat i ministerot za `ivotna sredina, pretsedatelot na ZELS, dr`avniot sekretar za ekologija, pretsedatelot na Asocijacijata

V

za sekundarni surovini i razni drugi eksperti i pretstavnici od stru~ni slu`bi. Iako Komitetot treba da razgovara za eventualni problemi vo upravuvaweto so otpad, a potoa zaklu~ocite so predlogmerki da se dostavat do Vladata na glasawe, vo slu~ajot so donesenata zabrana za trgovija na otpadot so metali kompaniite ne bile prethodno konsultirani, a Komitetot voop{to ne razgovaral za problemot. Ovaa {tetna odluka za zabrana za trgovija so otpad e donesena od Vladata po preporaka od eden minister, namesto da proizleze od zaklu~ocite na site.


 16 COVER STORY prinudeni da go soprat proizvodstvoto i da otpu{tat golem del od vrabotenite ako ne se promeni vladinata odluka. Edna od firmite ~ie rabotewe e celosno blokirano so ovaa odluka e i MZT Learnica. “Iako MZT Learnica voop{to ne kupuva otpad od otkupnite centri, tuku kupuva tehnolo{ki otpad direktno od Mital, so zabranata za vnatre{en promet so otkup nie nema da mo`eme da nabavuvame surovini i }e mora da go preki-

ABDULA]IM ADEMI MINISTER ZA @IVOTNA SREDINA

ie ne rabotime so rokovi i uceni. Rabotime spored zakonite. Vladata ostanuva na stavot deka kompaniite nema da rabotat slednite {est meseci, so mo`nost za prodol`uvawe na rokot na zabrana za dopolnitelni tri do {est meseci.

N

neme celoto proizvodstvo”, veli Ilija Spirevski, generalen direktor na MZT Learnica, potenciraj}i deka nad 95% od nivnoto proizvodstvo e za izvoz. “Se obidovme da uvezeme metalen otpad i od Srbija, no pokraj faktot {to toj e mnogu poskap, postojat mnogu proceduri i dozvoli za koi treba doprva da aplicirame i na ~ie dobivawe mo`e da ~ekame so nedeli. Pove}e od sigurno e deka so vakov zastoj vo raboteweto }e gi izgubime site dogovori i izvozni zdelki, {to }e bide golem udar za kompanijata so dolgoro~ni posledici”, objasnuva Spirevski. Kompaniiite od metalnata industrija velat deka nitu nivnite delovni partneri, nitu nivnite sopstvenici, od koi golem del se stranski kompanii, ne mo`at da razberat kako mo`e dr`avata da donese vakva odluka, koja ima mnogu {tetni posledici za kompaniite, bez tie da bidat informirani ili konsultirani, voop{to. Situacijata pak, vo koja se najde i kompanijata Ar~elormital od Skopje, koja e vo sopstvenost na edna od svetski najgolemite ~eli~arnici, Ar~elormital vo sopstvenost na indiskiot magnat Lak{mi Mital, e u{te eden dokaz za nelogi~nosta i nezakonitosta na

odlukata za zabrana na prometot so metalen otpad. “Procesot na rabota na na{ata kompanija e takov {to nie sozdavave tehnolo{ki metalen otpad vo prosek okolu 1.000 toni mese~no. Me|utoa, imame maksimalen kapacitet za


17 

50

MILIONI EVRA E VREDNOSTA NA TRGOVIJATA I PROMETOT SO METALI

skladirawe we otpad od okolu 5.000 5 000 toni. toni Momentalno na zaliha imame okolu 3.000 toni i za okolu dva meseci } e go dostigneme maksimumot. Ako ovaa odluka so koja ni se zabranuva da go prodavame otpadot ne se promeni ili se ukine, Ar~elormital }e bide pri-

nuden da go sopre proizvodstsvoto i da gi isprati doma site 600 vraboteni�, objasnuva Huan Pedro Navaro, generalen direktor na Ar~elormital. Toj potencira deka dr`avata nepravedno gi izedna~uva so onie koi vr{at nezakonski aktivnosti, bidej}i site proda`bi na otpadot koj Ar~elormital go prodava na doma{en i mal del na stranski pazari e dokumentiran i spored site zakoni i propisi. VLADATA SE ZAKANUVA DEKA ]E JA PRODOL@I ZABRANATA ZA TRGOVIJA SO OTPAD! Iako site kompanii imaa sredba so ministerot Ademi, na koja gi objasnija {tetite koi im se naneseni so ovaa { odluka i predlo`ija konstruktivni od rre{enija kako da se nadmine ovaa aapsurdna situacija, zasega nema najava deka Vladata ima ~uvstvo za nivnite de barawa i deka planira da ja ukine ba zabranata za trgovija so otpad. Komza paniite se zakanija so {trajkovi ako pa Vladata ne ja ukine ili ne ja promeni Vl ovaa odluka. “Nie ne rabotime so rokovi i uceni. Rabotime spored zakonite. Ve}e imav sredba so kompaniite, na koja gi prezentirav pri~inite zo{to e vovedena zabranata. Vladata ostanuva na stavot

deka kompaniite nema da rabotat slednite {est meseci, so mo`nost za prodol`uvawe na rokot na zabrana za dopolnitelni tri do {est meseci�, istakna ministerot Ademi. Kompaniite koi rabotat vo trgovija i prerabotka so otpad i metaloprerabotuva~kite kompanii potenciraat deka vakvata zabrana nema da go re{i problemot. I pred nekolku godini ima{e sli~na vakva zabrana za trgovija so otpad, no problemot povtorno se povtoruva. Tie velat deka Vladata treba da ja zasili kontrolata na divite otpadi i na izvozot na otpad i da po~ne da go primenuva Zakonot za upravuvawe so otpad. Pretstavnicite na metalur{kite kompanii poso~uvaat deka problemot so trgovijata so otpad od metali treba da se re{ava so zgolemena kontrola na izvozot, a ne so zabrana na vnatre{niot promet, koj e klu~en za doma{nata metalur{ka industrija da ima rabota. Na ovoj na~in Vladata pravi udar vrz nose~kata izvozna industrija vo Makedonija. Dokolku ovaa odluka na Vladata ne se ukine ili se promeni, se zakanuva 40.000 rabotnici da ostavi na ulica, a 261 kompanija da gi izgubat pazarite vo stranstvo.


INTERVIEW  18 INTERVIEW

SAVA DALBOKOV

PRETSEDATEL NA NADZOREN ODBOR NA [PARKASE BANKA

[PARKASE IMA KAPITAL ZA DA PODDR@I I GOLEMI PROEKTI


INTERVIEW

VERUVAM DEKA NIE SME EDNA OD BANKITE SO NAJ^ISTO KREDITNO PORTFOLIO I SO NAJSILNA KAPITALNA BAZA VO ZEMJATA, SO [TO JA ZGOLEMIVME SIGURNOSTA I STABILNOSTA [TO JA NUDIME NA NA[ITE KLIENTI, KOI SE OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA BRENDOT [PARKASE I ZA KOI SILNO SE ZALAGAME BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

foto: FILIP POPOVSKI

 Od 17 april prezemate nova operativna funkcija vo [parkase banka. Koi }e bidat Va{ite glavni predizvici, celi i obvrski vo sledniot period? Vrz osnova na nastanatite izmeni vo Upravniot odbor na bankata, jas }e ja prezemam funkcijata pretsedatel na Upraven odbor na [parkase banka vo naredniot period. Na{a glavna cel za ovaa godina e da se zabrza transferot na know-how, razmena na znaewa i iskustva za dobri re{enija vo koj bilo segment od raboteweto, me|u drugite ~lenki od grupacijata Erste i [parkase (Erste & Sparkasse) so [parkase banka Makedonija, kako i da prodol`ime so podobruvawe na efikasnosta i na kvalitetot na na{eto rabotewe. Veruvam deka preku ova }e bideme vo sostojba da ponudime podobar i posiguren servis za na{ite klienti vo soglasnost so me|unarodnite standardi.  Vo izminatiot period vo [parkase se slu~ija pove}e promeni vo upravuva~kite strukturi na bankata. Na {to se dol`ea tie? Promenite vo menaxmentot, generalno, gi reflektiraat promenite vo strate{kiot fokus na edna institucija. Izminative tri godini bevme edna od najbrzoraste~kite banki na pazarot vo Makedonija, zgolemuvaj}i go dvojno na{iot udel na pazarot od okolu 5%, bankata stana edna od pette najgolemi banki vo dr`avata. So cel najdobro da se realiziraat mo`nostite za rast {to sme gi videle, na{iot menaxerski tim doa|a glavno od lokalniot pazar. Vo tekovniot period na zabaven ekonomski rast i zgolemena neizvesnost mislime deka e prioritetno

[parkase banka Makedonija {to poblisku da se integrira so grupacijata, preku {to najdobro }e ja obezbedime stabilnosta i sigurnosta, koja sekoga{ ja nudime za na{ite klienti. Na{iot sega{en menaxerski tim go kombinira temelnoto znaewe od grupacijata so mnogu dobroto poznavawe na makedonskiot pazar. Isto taka, bi sakal da istaknam deka promenite vo menaxmentot koi se slu~ija vo bankata bea napraveni vo konstruktiven duh, na visoko profesionalno nivo, so zaemno razbirawe i dogovor. Bi sakal da im se zablagodaram na dosega{nite ~lenovi–kolegi na UO za nivniot pridones vo razvojot na [parkase banka Makedonija  Mo`e li da se o~ekuvaat nekoi pogolemi vo na~inot na koj{to se upravuva so bankata? Nie ja cenime kontinuiranosta i stabilnosta. ]e prodol`ime da go poddr`uvame razvojot na [parkase banka vo nasoka na tri glavni akcenti: povisoko nivo na profesionalna kompetentnost, podobra efikasnost i kvalitet na uslugata, kako i sozdavawe pogolemi mo`nosti za razvoj na na{ite klienti i vraboteni. Veruvam deka ova e vistinskiot pat za dolgoro~en uspeh i nie }e ostaneme dosledni na istiot.  Neodamna grupacijata [parkase organizira{e biznis-forum na koj se pretstavija biznispotencijalite i mo`nostite

O~ekuvam zabavuvawe na kreditnite aktivnosti, no iako bankarskiot sektor vo zemjava e visokolikviden i dobro kapitaliziran, kriteriumite za kreditirawe }e bidat mnogu postrogi. Vo soglasnost so celokupnite me|unarodni trendovi, bi o~ekuval donekade da se zgolemat prose~nite kamatni stapki i najverojatno }e vidime posilna diferencijacija na pazarot: klientite koi se so odli~na kreditna sposobnost }e u`ivaat vidlivo popovolni uslovi vo odnos na klientite so prose~en krediten rejting.

19 


 20 INTERVIEW za investirawe na Makedonija. Koi {to e od golemo zna~ewe za stranskite se efektite od ovoj forum i koi se investitori. pri~inite poradi koi se odlu~ivte na  [parkase minatata godina ja zavr{i ovoj poteg? so zaguba koja be{e objasneta so Biznis-forumot, odnosno “Denot za in~istewe na bilansite na bankata vesticii vo Makedonija”, koj se odr`a od lo{ite i nenaplativi plasmani. na 20 mart 2012 godina, organiziran Konkretno {to se napravi i vo kakva od [taermerki{e [parkase (Steiersostojba e sega [parkase banka vo märkische Sparkasse), vo sorabotka so Makedonija? Agencijata za stranski investicii Gledano od aspekt na predizvikuva~kata Invest Macedonia, be{e ekonomska sredina, trend odli~no prifaten koj o~ekuvame da prodol`i kaj na{ite klienti i i ovaa godina, minaparneri vo Avstrija. tata godina kako grupacija Smetam deka bevme dosodlu~ivme da primenime odl Na{iot krediten ta uspe{ni vo na{ata strogi, rigidni i sigurni str prezentacija na Makevo procenka kri model e baziran na kriteriumi donija kako edna od na rizicite na na{eto procenkata vo odatraktivnite destinacii portfolio vo kre nos na sposobnosta kreditno za stranski investiMakedonija. Kako poslediMa tori, dodeka publikata na edna kompanija ca na toa, nie zna~itelno be{e impresionirana gi zgolemivme rezerili proekt da od pretstavuvaweto na vaciite koi gi imame vo vac generira dovolno Makedonija od strana na{iot bilans na sostojba na{ zarabotuva~ka na guvernerot Dimitar za potencijalni kreditni Bogov i vicepremierot za da go otplati zagubi. Toa avtomatski ne zag Vladimir Pe{evski. Za zna~i zna deka takvite krediti plasmanot i na po~etok, kako rezultat nema nem da bidat vrateni, no operativnata se nekolkute barawa verojatnosta za otplata ver sposobnost (kadar, na {to ve}e gi dobivme za istite zna~itelno e sorabotka vo oblasta organizacija, tehnamalena. So prisposobunam na energetikata i invawata na odredeni vredvaw nologija, iskustvo) frastrukturata. Go ornosti nos koi gi napravivme ganiziravme ovoj nastan na kompanijata vo na{eto portfolio nie da go realizira bidej}i se gledame kako celosno gi opfativme cel partner na makedonskadadeniot proekt. potencijalnite rizici, taka pot ta ekonomija i sakame {to sega so uspe{noto Vo ovoj model da gi pottikneme i da restrukturirawe i otplata res gi ohrabrime zapadnite faktorite kako na odredeni nefunkcionadobri finansiski kompanii da investilni plasmani mo`eme da raat vo zemjata. Misima duri i pozitiven performansi, sta- imame lime deka stranskite efekt efe za bankata. Verubilna i kvalitetna investicii se va`en vam deka nie sme edna od kapitalna baza, faktor za ekonomskiot bankite so naj~isto kredban rast na dr`avata, a so profesionalen itno itn portfolio i najsilna toa i za otvoraweto kapitalna baza vo zemjata, kap menaxment, transnovi rabotni mesta. so {to ja zgolemivme sigparentno finanurnosta i stabilnosta urn  Ako nekoj investisisko planirawe i {to ja nudime na na{ite tor Ve pra{a koi izvestuvawe igraat klienti, koi se osnovni kli se pozitivnite i karakteristiki na brendot kar negativnite strani klu~na uloga [parkase i za koi silno [p od investiraweto vo se zalagame. Makedonija, {to bi mu odgovorile? Koi se  Vo izminatite {est meseci se dokapidosega{nite iskustva na [parkase taliziravte so okolu 30 milioni od vlezot vo Makedonija? evra i sega ste vo redot na najdobro Gledano od pozitivna strana, Makekapitaliziranite banki. Koi se iddonija nudi mnogu povolna investinite planovi na bankata? Mo`e li da ciska klima, koja se karakterizira so se o~ekuva da poddr`ite i pogolemi stabilna monetarna (niska inflacija, proekti? stabilen devizen kurs), fiskalna (nizok So zgolemuvawe na kapitalot go zajakjaven dolg) i politi~ka sredina. Poten- navme potencijalot na [parkase banka cijal za podobruvawe gledam vo oblas- kako siguren i zna~aen partner i za tite kako {to se brzinata i efikasvode~kite kompanii vo zemjata. Ve}e nosta na odredeni administrativni i vo prvite dva meseci od ovaa godina pravni procesi, kako i ponatamo{en postignavme zna~itelen napredok i razvoj na infrastrukturata vo zemjata, po~etok na uspe{na sorabotka so del

od najdobrite makedonski korporacii. So na{eto sega{no nivo na kapital i posvetenost na pazarot nie sme otvoreni i podgotveni da poddr`ime i pogolemi proekti koi gi ispolnuvaat na{ite kriteriumi za finansirawe.  Koi firmi ili proekti mo`e da se nadevaat na poddr{ka od [parkase banka? Koi faktori }e bidat presudni za toa dali edna kompanija }e dobie kredit ili ne? Na{iot krediten model e baziran na procenkata vo odnos na sposobnosta na edna kompanija ili proekt da generira dovolno zarabotuva~ka za da go otplati plasmanot i na operativnata sposobnost (kadar, organizacija, tehnologija, iskustvo) na kompanijata da go realizira dadeniot proekt. Vo ovoj model faktorite kako dobri finansiski performansi, stabilna i kvalitetna kapitalna baza, profesionalen menaxment, transparentno finansisko planirawe i izvestuvawe igraat klu~na uloga.  Se ~ini, dol`ni~kata kriza vo Evropa kako da go blokira kreditiraweto vo mnogu banki. Kako se odrazuva krizata vrz raboteweto na [parkase i dali }e mo`e da se nadevate na kreditnite linii koi porano bea mnogu podostapni? Generalno zemeno, efektot od dol`ni~kata kriza vo Evropa e edna od pri~inite za zabavuvawe na kreditnite aktivnosti na bankite. Ova e taka zatoa {to pobaruva~kata na krediti ne e tolku silna, bidej}i kompaniite i ivestitorite se soo~uvaat so pove}e neizvesnosti za idninata, dodeka pak, bankite, od druga strana, stanaa pokonzervativni i popretpazlivi vo nivnata procenka na kreditnite transakcii. Isto taka, likvidnosta kaj bankite e zna~itelno namalena i bankite mora da pla}aat povisoki tro{oci za finansirawe. Imeno, kako {to bankite se mnogu porestriktivni vo odnos na kreditiraweto edni so drugi, i investitorite gledaat s$ ponesigurno vo pogled na finansiskiot sektor. Me|utoa, i vo ova opkru`uvawe [parkase ostanuva relativen “faktor na stabilnost”. Na{iot biznis-model e fokusiran na finansirawe na realnata ekonomija i na potrebite na na{ite klienti vo delot na naselenieto do stepen do koj tie mo`at da si go dozvolat toa i zatoa, najmnogu se fokusirame na realnata sposobnost za otplata na na{ite klienti. Pogolem del od na{ite aktivnosti se finansiraat preku depozitite na na{ite klienti (i vo Makedonija kreditite na klientite celosno se pokrieni so depozitite od klientite), so {to se namaluva zavisnosta od me|unarodnite


BROJ 650



11/04/2012



www.kapital.mk

pazari na kapital. I za kraj, nie sme odli~no kapitalizirani, so osnovna adekvatnost na kapitalot na grupacijata [tiermerki{e [parkase, koj e na nivo od 12,3%, vo sporedba so celnata stapka od 9%, {to Evropskata agencija za bankarstvo go bara od golemite banki EU kako dostignuvawe za 2012 godina.  Kako o~ekuvate da raboti bankarskiot sektor vo Makedonija godinava? Koi trendovi i promeni mo`e da se o~ekuvaat, kolku }e kreditiraat bankite, uslovite na kreditirawe? O~ekuvam zabavuvawe na kreditnite aktivnosti, iako bankarskiot sektor vo zemjava e visokolikviden i dobro kapitaliziran, no kriteriumite za kreditirawe }e bidat mnogu postrogi. Vo soglasnost so celokupnite me|unarodni trendovi, bi o~ekuval donekade da se zgolemat prose~nite kamatni stapki i najverojatno }e vidime posilna diferencijacija na pazarot: klientite koi se so odli~na kreditna sposobnost }e u`ivaat vidlivo popovolnite uslovi vo odnos na klientite so prose~en krediten rejting.  Nekolku pati potenciravte deka Makedonija e vo fokusot na grupacijata na [parkase. Koi se pri~inite za toa? Mislam deka postoi odli~na strate{ka kompatibilnost me|u [taerska, regionot vo Avstrija, kade {to e sedi{teto na [taermerki{e [parkase i Makedonija vo odnos na goleminata (vo [taerska imame 1,2 milioni `iteli sporedeno so dva milioni vo Makedonija) i relativna sli~na golemina na ekonomiite (BDP na [taerska e pribli`no dvojno pogolem od onoj na Makedonija). Kako vode~ka Banka vo [taerska i vo ju`niot del na Avstrija, nie ja imame goleminata i finansiskata sila za da bideme siguren partner na mnozinstvoto od makedonskite kompanii, kako i na naselenieto. Voedno, visoko ja cenime stabilnata makroekonomska i politi~ka sredina vo dr`avata. Posledno, no ne i pomalku va`no, postojat tradicionalno silni kulturni i ekonomski vrski me|u [taerska i

INTERVIEW

FILOZOFIJATA NA [PARKASE E DA SE GRI@I ZA ZAEDNICATA

 Grupacijata [parkase vo celiot region posvetuva posebno vnimanie na op{testvenata odgovornost? Kakvi aktivnosti se prezemaat i se planiraat vo Makedonija? Gri`ata za zaednicata vo koja rabotime e klu~en del od filozofijata na [parkase. Re~isi pred dva veka [taermerki{e [parkase e osnovana so misija da go poddr`i ekonomskiot razvoj na novata sredna klasa, koja vo toa vreme se sostoela od rabotnici, zanaet~ii i od razni drugi plateni profesii; ova be{e ogromen pridones vo sozdavaweto balansirano op{testvo. 73% od akciite na [taermerki{e [parkase se odr`uvaat od strana na fondacijata [parkase, koja ima za cel da gi poddr`uva zaednicite kade {to sme prisutni. Toa zna~i deka 73% od dividendite {to gi pla}ame se koristat za poddr{ka na socijalni, kulturni proekti i proekti od oblasta na obrazovanieto vo [taerska, no isto taka i vo regionot na Jugoisto~na Evropa. Vo ovoj kontekst, bi sakal da go spomenam proektot Best of South-East, inicijativa na programa za godi{no stipendirawe talentirani studenti od regionot, vklu~uvaj}i ja i Makedonija, vo sorabotka so Ekonomskiot fakultet i Univerzitetot Sveti Kiril i Metodij. Vo Makedonija poddr`uvame i drugi mnogubrojni inicijativi za mladite, kako {to e proektot “Zdravi naviki kaj mladite” (vo sorabotka so Crven krst na grad Skopje), “Eko proekt” za pottiknuvawe na ekolo{kata svest kaj mladite i inicijativi za finansisko obrazuvawe, koe im pomaga na najmladite da gi nau~at osnovite na ekonomskiot i na finansiskiot sistem. Vo oblasta na kulturata ve}e treta godina sme generalen pokrovitel na filmsкиот festival Manaki, dodeka glaven sponzor sme i na noviot film na Darko Mitrevski, “Treto poluvreme”. Eden od principite na na{ata rabota e da gi vklu~ime aktivno i site vraboteni kako volonteri vo na{ite dru{tveni inicijativi, tamu kade {to imame mo`nost za toa. Sakame da poddr`ime i inicijativi za socijalnoto pretpriemni{tvo vo Makedonija, odnosno mo`nosta za re{avawe odredeni socijalni problemi so biznisbazirani re{enija, koi smetame deka se vetuva~ki faktor koj }e mo`e da odgovori na ogromniot broj socijalni, ekolo{ki i ekonomski predizvici so koi se soo~uvame denes.

21 


 22 INTERVIEW SIGURNOSTA I STABILNOSTA E GLAVEN PRIORITET NA [PARKASE o tekovniot period na zabaven ekonomski rast i zgolemena neizvesnost mislime deka e prioritetno [parkase banka Makedonija {to poblisku da se integrira so grupacijata, preku {to najdobro }e ja obezbedime stabilnosta i sigurnosta, koja sekoga{ ja nudime za na{ite klienti. Na{iot sega{en menaxerski tim go kombinira temelnoto znaewe od grupacijata so mnogu dobroto poznavawe na makedonskiot pazar.

V

Jugoisto~na Evropa, vklu~uvaj}i ja i Makedonija. I ovde se stremime i imame za cel da pridoneseme vo zajaknuvaweto na ovie vrski preku poddr{ka na razni kulturni, obrazovni i drugi inicijativi koi gi }e gi pribli`at dvata regioni.  Koi se Va{ite ocenki za monetarnata politika vo Makedonija i na~inot na koj taa se kreira? Dali se potrebni промени и какви za da se ovozmo`i pogolemo i popovolno kreditirawe na firmite i na gra|anite? Mislam deka monetarnata politika vo R. Makedonija e mnogu uspe{na vo tekot na izminatite godini i deka i dvete strani, kompaniite i naselenieto vo dr`avata, kako i stranskite investitori vo golema mera ja cenat monetarnata stabilnost na zemjata. Deka ovaa stabilnost ostana nepromeneta vo tekot na periodot od dve decenii isto taka e jasna potvrda za odr`livosta na monetarnata politika na Makedonija. Glavniot kriterium za postignuvawe popovolni uslovi za kreditirawe e povrzan so ekonomskiot rast na zemjata i otvoraweto novi rabotni mesta, koi pred s$, bi trebalo da doa|aat od kompaniite koi se zanimavaat so proizvodstvo, zgolemuvawe na izvozot i so pogolema dodadena vrednost vo procesot.  Menaxmentot na [parkase banka, Aleksandra Radi}, ~len na Upraven odbor i Sava Dalbokov

 Vo izminatiot period vo [parkase se slu~ija pove}e promeni vo upravuva~kite strukturi na bankata. Na {to se dol`ea tie? Promenite vo menaxmentot, generalno, gi reflektiraat promenite vo strate{kiot fokus na edna institucija. Izminative tri godini bevme edna od najbrzoraste~kite banki na pazarot vo Makedonija, zgolemuvaj}i go dvojno na{iot udel na pazarot od okolu 5%, bankata stana edna od pette najgolemi banki vo dr`avata. So cel najdobro da se realiziraat mo`nostite za rast {to sme gi videle, na{iot menaxerski tim doa|a glavno od lokalniot pazar. Vo tekovniot period na zabaven ekonomski rast i zgolemena

neizvesnost mislime deka e prioritetno [parkase banka Makedonija {to poblisku da se integrira so grupacijata, preku {to najdobro }e ja obezbedime stabilnosta i sigurnosta, koja sekoga{ ja nudime za na{ite klienti. Na{iot sega{en menaxerski tim go kombinira temelnoto znaewe od grupacijata so mnogu dobroto poznavawe na makedonskiot pazar. Isto taka, bi sakal da istaknam deka promenite vo menaxmentot koi se slu~ija vo bankata bea napraveni vo konstruktiven duh, na visoko profesionalno nivo, so zaemno razbirawe i dogovor. Bi sakal da im se zablagodaram na dosega{nite ~lenovi–kolegi na UO za nivniot pridones vo razvojot na [parkase banka Makedonija


 24 KOMPANII I PAZARI  Od Makedonija ~eli~ni cevki izvezuvaat IGM od Kavadarci, koja se nao|a na pettoto mesto na listata Top 100 izvoznici od Makedonija, FZC od Kumanovo, koj e na 23-to mesto i Metalopromet od Strumica.

EU MO@E DA VOVEDE TARIFI ZA IZVOZ NA ^ELI^NI CEVKI OD MAKEDONIJA?! SOWA JOVANOVA s.jovanova@kapital.com.mk j @ p

vropskata unija razmisluva dali da vovede tarifi za izvoz na ~eli~ni cevki od Makedonija, Ukraina i od Turcija, bidej}i se somneva deka izvoznicite na cevki od ovie zemji prodavaat vo EU po damping-ceni. Od Brisel tvrdat deka celta im e da gi za{titat evropskite proizvoditeli na cevki, koi na 16 fevruari podnele `alba do Evropskata komisija. Ova pretstavuva golema opasnost za makedonskiot izvoz, vo koj ~eli~nite cevki imaat golem udel. Spored informaciite na “Kapital”, ve}e e otvorena istraga za toa dali ukrainski, turski i makedonski izvoznici na zavareni i obi~ni cevki i na {uplivi

E

profili se prodavaat vo zemjite od EU po mnogu poniski ceni od evropskite. evropskite Del od proizvodite, kako na primer {uplivite profili, se koristat od grade`nata industrija, no i vo brodovi, kranovi, kamioni, zemjodelska oprema, prozorci i igra~ki. Istragata e sprovedena konkretno za izvozot na cevki i na {uplivi profili od sivo leano `elezo ili od ner|osuva~ki ~elik, kako i linija cevki koi se koristat vo industriite so nafta i priroden gas. “Istragata treba da utvrdi dali pratkite od trite zemji se prodavaat po damping-ceni i dali so takvite ceni predizvikale {teta na industrijata vo Unijata”, izjavija od Sektorot za trgovija vo Unijata, a prenesuva Blumberg. Evropskata komisija ima devet meseci

za da odlu~i dali }e vovede privremeni Makeantidamping dava~ki za izvozot od Make donija, Ukraina i od Turcija so traewe od {est meseci, a EU ima 15 meseci za da odlu~i dali da se primenuvaat “definitivni” dava~ki za period od pet godini. Od Makedonija ~eli~ni cevki izvezuvaat IGM od Kavadarci, koja se nao|a na pettoto mesto na listata Top 100 izvoznici od Makedonija, FZC od Kumanovo, koj e na 23-to mesto i Metalopromet od Strumica. Od Metalopromet izjavija deka dokolku EU nametne izvozni tarifi, toa }e bide ednakvo na katastrofa za nivnata rabota. “Jas ne sum mnogu informiran, no znam deka od Ministerstvoto za ekonomija


BROJ 650



11/04/2012



www.kapital.mk

 Evropskata unija razmisluva da vovede dava~ki za izvoz na ~eli~ni cevki od Makedonija, Turcija i od Ukraina poradi toa {to se somneva deka izvoznicite od ovie zemji prodavaat vo EU po damping-ceni. IGM od Kavadarci, FZC od Kumanovo i Metalopromet od Strumica se najgolemi izvoznici na cevki od Makedonija koi mo`e da imaat mnogu golemi efekti ako se vovede vakva odluka m se javuvaa pred desetina dena mi zza da me pra{aat dali prodavam po damping-ceni. Eve, sega imam tovar za Avstrija i ova mnogu me zagri`uva. Od 25.000 toni proizvodstvo na godi{no nivo, 15% ostanuva vo dr`avata, a 50% ni odi za izvoz tokmu vo EU, konkretno vo Avstrija, Germanija i vo Slovenija”, velat od Metalopromet. Sopstvenikot na IGM vo Kavadarci, Ilija Ge~ev, v~era ne saka{e da ja komentira ovaa informacija. Vo FZC Kumanovo pak, nikoj ne odgovara{e na telefon. Istragata na EU za damping-cenite na izvoznicite od Makedonija, Turcija i od Ukraina proizleguva od `albata na grupa proizvoditeli na zavareni cevki i {uplivi profili od Unijata, koi zaedno pretstavuvaat pove}e od 25% od vkupnoto proizvodstvo na ovie proizvodi vo EU. Sli~na situacija ima{e vo 2009 godina, koga EU se zakani da nametne antidamping dava~ki za zavareni ~eli~ni cevki od Ukraina, Turcija i od Belorusija, no `albata na evropskite proizvoditeli be{e povle~ena. Vo Ministerstvoto za ekonomija velat deka Misijata na Makedonija vo EU upatila nota do Op{tata uprava za trgovija na Evropskata komisija, vo koja izrazuva zagri`enost za celata situacija. “Stanuva zbor za nadminuvawe na utvrdeniot limit daden so regulativata od samo 0,18% (limitot e 1%) i ne treba da bide osnov za pokrenuvawe istraga, odnosno treba da bideme izdvoeni od drugite dve zemji so ogled na goleminata na proizvodst-

voto”, velat vo Ministerstvoto. Ottamu dodavaat deka izvozot na cevki i prazni profili vo EU e zna~itelno namalen, za 26,5% vo 2011 vo odnos na 2008 godina. “Vo celost, toa zna~i relativno umereno u~estvo od samo 1,18% na pazarot na udeli na uvozot na zasegnatite proizvodi vo EU, {to ne mo`e da sozdade seriozen rizik za

KOMPANII I PAZARI industrijata na EU vo ovie sektori. Spored niv, ovaa postapka ne zna~i deka }e zavr{i so za{titni merki, odnosno s$ }e zavisi od rezultatite na istragata vo slednite devet meseci, a dokolku se slu~i istragata da rezultira so merki za za{tita, tie }e se odnesuvaat na poedine~nite kompanii, a ne na dr`avata vo celina”, dodavaat od Ministerstvoto.

25 


 26

Pretpriema~ &...

RAZGOVARAVME SO MENAXERITE ZA IZVOZ

IZVOZOT E MNOGU POVE]E OD OBI^EN KUPOPRODA@EN DOGOVOR


MENAXER  Ako gi pra{ate makedonskite izvoznici kako e da se izvezuva, }e vi ka`at deka toa e |avolski te{ka rabota. Deka mnogu e polesno da se ka`e otkolku da se napravi. Tokmu zatoa, ovoj pat re{ivme da go “skenirame” procesot na izvezuvawe, da objasnime, vsu{nost, {to zna~i da go prodadete svojot proizvod na kupuva~i od stranstvo IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

red nekolku dena trgna prvata pratka od najkvalitetnoto vino na Tikve{ za noviot kupuva~ od SAD, distributer koj dosega uvezuval isklu~ivo premium- vina samo od Francija i od [panija. Visokata ocenka 94 {to mu ja dade amerikanskiot vinski kriti~ar na crvenoto vino „bela voda” minatata godina, vsu{nost, be{e vleznica za vrvniot segment od vinata na Tikve{ na prebirliviot amerikanski pazar. Menaxerot za izvoz vo Tikve{, Katerina Kostovska, veli deka pregovorite so partnerot od SAD po~nale pred edna godina i bile dosta iscrpuva~ki, {to spored nea, e slu~aj glavno pri site pregovori, bez ogled od kade se uvoznicite so koi{to sakate da dogovorite zdelka. Dosega sme napi{ale stotici tekstovi na temata izvoz. Kako e vlo{ena izvoznata struktura na makedonskata ekonomija, kako treba da izvezuvame proizvodi so pogolema dodadena vrednost, kako treba da se probivame na novi izvozni pazari... Premnogu “treba”, a premalku realizacija ako go pogledneme trgovskiot bilans na Makedonija, koj{to se vlo{uva od godina vo godina. Ako gi pra{ate makedonskite izvoznici kako e da se izvezuva, }e vi ka`at deka toa e |avolski te{ka rabota. Deka mnogu e polesno da se ka`e otkolku da se napravi. Tokmu zatoa, ovoj pat re{ivme da go “skenirame” procesot na izvezuvawe, da objasnime, vsu{nost, {to zna~i da go prodadete svojot proizvod na kupuva~i od stranstvo. Pokraj onie na Tikve{, gi ~uvme i iskustvata na u{te dve doma{ni kompanii {to izvezuvaat, Fakom i TT Plast. Na{ite sogovornici gi izbravme da bidat od firmi {to ne se ednakvi nitu po prirodata na svojot biznis, nitu po godi{nite prihodi {to gi pravat, no edna rabota im e zaedni~ka: site tri sekojdnevno se borat so svetskata konkurencija so cel za da stanat del od mozaikot {to vredi 4,5 milijardi dolari godi{no i se vika makedonski izvoz. „Formula za pregovarawe ili uspeh ne postoi. Poznavaweto na industrijata, iskustvoto, edukacijata koja ja ima pregovara~ot vo kombinacija so odredeni negovi li~ni karakteristiki (etika, ispolnitelnost, preciznost, jasnost, odmerenost) kako i gradewe na pozitiven odnos i gri`a za klientot sozdavaat sinergija pri pregovaraweto. Vo uslovi koga proizvodot e doveden do sovr{enstvo, no ima mnogu ponuduva~i, pretstavuvate zemja koja e nedovolno poznata vo svetot na biznisot ne postojat lesni pregovori. Disciplinata i biznis etikata se sekoga{

P

zadol`itelni i ve}e ne se koristat kako element na olesnuvawe tuku kako nu`nost za da dobiete klient”, veli Kostovska od Tikve{. Taa smeta deka na makedonskite, odnosno, na balkanskite kompanii poslaba to~ka im e nivoto na pismenata komunikacija so stranskite partneri. “Otkako po~naa pregovorite so Amerikancite, imavme razmena na ogromen broj mejlovi, ispra}avme mostri pove}e pati, osobeno vnimavavme navreme i precizno da odgovarame na site nivni barawa i zabele{ki, zatoa {to zapadnite partneri osobeno sledat kakov odnos imate so niv, kolku ste ispolnitelni i sl. Vo zemjava ima vinarnici, osobeno vo delot na ovie pomalite, kade {to eden ~ovek se gri`i i za berbata, i za proizvodstvoto, i za izvozot. Taka ne mo`ete da o~ekuvate seriozna sorabotka so stranski partneri”, istaknuva Kostovska.

PRVI^NI KONTAKTI Gi zamolivme na{ite sogovornici da ni go objasnat celiot proces na izvozot, od samiot po~etok, odnosno kako gi nao|aat potencijalnite kupuva~i, pa s$ dodeka parite od zdelkata ne legnat na nivnata smetka. Vo TT Plast, proizvoditel na plasti~ni komponenti, kalapi i alati za plasti~na obrabotka, velat deka za da mo`e{ da izveze{, mora da ispolni{ tri osnovni uslovi: da ima{ kvaliteten proizvod po konkurentna cena, da ima{ sovremena tehnologija {to mo`e da go sozdade toj proizvod, kako i da gi poseduva{ site potrebni standardi za konkretnata indistrija. I toa, ne se raboti samo za najpoznatite ISO 9000 ili ISO 14000, tuku za avtomobilskata industrija si postoi ISO 16949, za telekom-sektorot drug standard, za elektroindustrijata tret itn.... “Samo za implementacija na standardi minatata godina potro{ivme pove}e od 35 iljadi evra. No, ne e samo taa investicija, tuku celata “ma{inerija” {to gi odr`uva tie standardi treba da e funkcionalna. Potrebni se mnogu obuki za vrabotenite da nau~at da gi sproveduvaat rabotnite procesi vo soglasnost so standardite, duri

PET VA@NI ^EKORI ZA USPE[EN IZVOZ Vrz osnova na iskustvata na makedonskite izvoznici, izdvoivme nekolku bitni raboti {to mora da gi zapazite za da napravite izvoz. Mora da obezbedite kvalitetna baza na podatoci kade {to mo`e da gi locirate potencijalnite klienti; Obrnete osobeno vnimanie na pismenata komunikacija so potencijalnite klienti. Strancite vnimavaat na toa kolku brzo im odgovarate na mejlovite, kolku precizni informacii im davate za va{iot proizvod, ednostavno go sledat nivoto na korespondencija {to ja pravite so niv; Izvozot po~nuva u{te vo va{ata proizvodna hala. Vovedete gi site potrebni standardi za va{ata industrija, zatoa {to nema {ansi da izvezete, osobeno ne vo EU, dokolku gi nemate standardite kako ISO, HACCP i ostanatite; Ne gi potcenuvajte pazarite vo pomalku razvienite zemji. Misleweto deka vo Germanija pove}e }e zarabotite otkolku vo Egipet, na primer, ~esto mo`e da e zabluda. Izvozot na razvienite pazari naj~esto e optovaren so povisoki tro{oci poradi postrogite regulativi, standardi, korekcii na mostrite i sl. Izvozot ne zavr{uva koga }e legnat parite na va{ata smetka. Mora da bidete postojano vo kontakt so va{ite klienti, da gi izvestite za va{ite noviteti, da gi pra{uvate za sugestii kako mo`e da se podobri kvalitetot na va{iot proizvod.

1 2

3 4

5

KATERINA KOSTOVSKA MENAXER ZA IZVOZ VO VV TIKVE[

Pregovaraweto i sklu~uvaweto na zdelkata anga`iraat samo 40% od celokupnoto vreme i resursi vo procesot na proda`ba. Ostanatoto e logistika, ne samo vo smisla na pakuvawe i transport, tuku i obezbeduvawe specifikacii, pridr`uvawe do niv, vnimavawe s$ {to }e se stavi vo pratkata da odgovara na prethodno ispratenite mostri, vnimavawe s$ da bide vo soglasnost so regulativata vo zemjata kade {to se izvezuva...

27 


 28 MENAXER vrabotivme i poseben ~ovek {to se gri`i za nivno sproveduvawe”, veli \or~e Todorovski, sopstvenik i generalen menaxer na TT Plast. Vo negovata kompanija stranskite kupuva~i gi baraat izleguvaj}i na saemi, biznis-forumi, biznistu-biznis sredbi, konferencii, Internet... “Bitno e da ne miruva{. Klientot sam sigurno nema da zatropa na na{ata vrata. Na{ata komercija, osven {to e vo postojan kon-

takt so regularnite kupuva~i, sekoga{ traga za novi mo`nosti. Ispra}ame mejlovi, *newsletters i sl., no vnimavame da ne bideme zdodevni i napadni, odnosno sekojdnevno da gi bombardirame potencijalnite klienti so na{ite poraki. Se obra}ame koga imame da ka`eme ne{to novo, na primer deka sme kupile nekoja nova ma{ina, sme vovele nekoj standard...”, objasnuva Todorovski. Katerina Kostovska od Tikve{ veli deka za pronao|awe stranski kupuva~i gi koristat najrel-

\OR^E TODOROVSKI SOPSTVENIK I GENERALEN MENAXER NA TT PLAST

Bitno e da ne miruva{. Klientot sam sigurno nema da zatropa na na{ata vrata. Na{ata komercija, osven {to e vo postojan kontakt so regularnite kupuva~i, sekoga{ traga za novi mo`nosti. Ispra}ame mejlovi, newsletters i sl., no vnimavame da ne bideme zdodevni i napadni, odnosno sekojdnevno da gi bombardirame potencijalnite klienti so na{ite poraki. Se obra}ame koga imame da ka`eme ne{to novo, na primer deka sme kupile nekoja nova ma{ina, sme vovele nekoj standard...

evatnite bazi na podatoci {to mo`e da se kupat na pazarot, kako Best wine importers, kade {to se site licencirani uvoznici na vino od svetot. “Trgnuvame od tie podato~ni bazi, pravime selekcija, se informirame i od drugi datoteki na stopanski komori, asocijacii i sl. Jas naj~esto gi koristam bazite na Nilsen, Euromonitor i Biznis-monitor. Pravime filtrirawe na pazarite i gi odbirame kupuva~ite. Vo vinskata industrija s$ u{te sme vo pozicija pove}e da celime kon pazar kade {to }e najdeme soodveten partner, otkolku da go definirame pazarot pred da najdeme uvoznik i da vlo`uvame vo nego”, veli Kostovska. Kostovska, koja vo Tikve{ e odgovorna za pazarite na EU, BRIK i za ostanatite prekuokeanski pazari, veli deka od proceduralen aspekt, najlesno e da se raboti so zapadnoevropskite pazari, no tie se pak, najte{ki od cenoven aspekt, zatoa {to se isklu~itelno prebirlivi i ne mo`e da se postignat visoki ceni od zemja kako Makedonija, koja{to ne e poznata na svetskata vinska mapa. “EU ima pozatvoren pazar za vina od treti zemji, no vo SAD do 2015 godina se prognoziraat povisoki ceni na vino po edinica {i{e, pri~ina pove} e da bideme motivirani da plasirame na ovoj pazar. Vo Kina pak, lesno proa|a s$ {to e francusko, drugi zemji pote{ko se probivaat, duri i tradicionalno golemite proizvoditeli i izvoznici na vino. Tamu vinoto se tretira kako ekskluziven podarok, zatoa {to kulturata na podaruvawe vo Kina e mnogu va`na. Tokmu zatoa, na ovoj pazar gledame potencijal za

izvoz na vina od premum-segmentot”, veli Kostovska. Vo Fakom, kompanija koja pove} e od 50 godini se zanimava so proektirawe, proizvodstvo i monta`a na ~eli~ni konstrukcii, izvozot e zastapen so 60%-80% od vkupnite proda`bi. Fakom nema seriski proizvod, tuku kompanijata e proektno naso~ena, odnosno nejziniot uspeh zavisi od vklu~enosta vo pogolemi investiciski zafati, koi{to vo Makedonija ne se mnogu ~esti, pa zatoa, menaxmentot mora da se informira za toa kakvi investicii se slu~uvaat vo regionot, EU, Bliskiot istok i vo Severna Afrika, kade {to dosega ima raboteno Fakom. “Voobi~aeno, Fakom bara partneri za zaedni~ki nastap na pogolemi me|unarodni tenderi, kade {to zaedno so partnerskite kompanii preku zaedni~ko zdru`uvawe vo vid na *joint venture, konzorcium, podizveduva~, izveduva~, gi nudi svoite proizvodi i uslugi za potrebite na golemi me|unarodni proekti. Informaciite za tekot na investiciite gi obezbeduvame od na{ite dolgogodi{ni partneri, klienti, kako i zastapnici koi u~estvuvaat na ovie tenderi ili se informirani od strana na investitorite za nivnite nameri”, veli Martin Velkovski, direktor na rabotnata edinica In`enering vo Fakom, odgovoren, me|u drugoto, i za proektite na kompanijata vo stranstvo.

PREGOVARAWE I ZDELKA Otkako }e se napravat prvi~nite kontakti so potencijalnite kupuva~i od stranstvo, sleduva fazata na razgovori i pregovori, koga se definiraat uslovite, cenata, rokovite i site ostanati

MARTIN VELKOVSKI DIREKTOR NA FAKOM IN@ENERING

Kompleksnosta na samiot proekt & dava te`ina i na samata pregovara~ka postapka. No, voobi~aeno i tuka va`i praviloto: so pogolemite kompanii koi rabotat na pokrupni proekti, kade {to voobi~aeno rabotat pove}e partneri, dogovaraweto odi mnogu polesno, i pokraj veli~inata na proektot, poradi toa {to se pregovara so kompetentni kompanii, kompanii kade {to realno i precizno se proceneti i presmetani obvrskite i se predvideni tro{ocite za izvr{uvawe na konkretnite raboti.


 30 MENAXER SO GERMANCITE E TE[KO DODEKA PADNE DOGOVOR, SO ITALIJANCITE POTOA nteresni se iskustvata {to gi spodeli so nas Martin Velkovski za dogovaraweto zdelki so nekoi od partnerite na Fakom, vo konkretniov slu~aj so germanski i so italijanski kompanii. “Germancite se poznati kako precizni i pedantni i toa navistina e taka, nie sme go po~uvstvuvale na na{a ko`a, {to se veli. Nivnoto insistirawe da se zapazat i najsitni detali ponekoga{ mo`ebi e naporno, no zatoa otkako }e padne dogovor, rabotata odi kako podma~kana. Dokolku nie go ispolnuvame na{iot del kako {to e dogovoreno i od nivna strana nema nikakvi problemi, nitu vo delot na pla}aweto, nitu po site ostanati obvrski. Italijancite pak, se posebna prikazna. Iako se edna od najrazvienite industriski zemji vo svetot, ponekoga{ delovnata etika im e mnogu poblisku do balkanskata otkolku do zapadnoevropskata. So niv sostanocite ne traat dolgo, dogovor mo`e relativno polesno da se sklu~i, no toa {to sleduva potoa... e tuka treba da ste virtuoz za da izlezete na kraj so site nivni “dosetki” za toa kako da izvle~at nekoja povolnost plus od vas. ]e izmisluvaat bezbroj raboti samo za da dobijat poniska cena na krajot, da go prodol`at rokot za pla}awe i sl.”, raska`uva Velkovski.

I

aspekti na zdelkata. “Prvo nekoj treba da te targetira deka si potencijalen dostavuva~. Otkako }e se slu~i toa, naj~esto pra}aat barawe za ponuda. Nie go prou~uvame i davame ponuda. Ako smetaat deka e interesna, naj~esto se slu~uva poseta od nivna strana. Taa poseta podrazbira diskutirawe za samata ponuda i re~isi zadol`itelno se bara namaluvawe na cenata, no se vr{i i ocenka od nivna strana na procesot na proizvodstvo, standardite, zatoa {to potencijalniot kupuva~ saka na lice mesto da se osigura za kvalitetot na proizvodot. Otkako }e n$ “snimat”, }e dadat izve{taj dali sme nie firma so koja vredi da se sorabotuva ili ne. Dokolku ocenkata e pozitivna, se prio|a kon realizacija na sorabotkata. Se definira dinamika na isporaka, koli~ini, rokovi, izrabotka na tehni~ka dokumentacija i site ostanati postapki do finalen proizvod {to odi za izvoz”, objasnuva \or~e Todorovski od TT Plast. Toj istaknuva deka imalo slu~ai koga periodot od prvi~nite sredbi do ispra} aweto na pratkata trael i po 18-20 meseci, konkretno za germanskite kompanii {to se dostavuva~i na delovi za Audi i Nisan. “Firmite {to rabotat za vakvi giganti sakaat da sozdadat mre`a od svoi kvalitetni dostavuva~i i zatoa se tro{i tolku vreme

na podgotovki, korekcii, testirawe. No, so po~etokot na proizvodstvoto ne zavr{uva celata rabota. Sekoe serisko proizvodstvo, sekoja isporaka mora da bide prosledena so soodvetna dokumentacija, mora da bide{ vo postojana komunikacija so klientot, ima reklamacii, pa korekcii...”, veli Todorovski. Kostovska od Tikve{ veli deka pregovorite i sklu~uvaweto na zdelkata odzemaat maksimum 40% od celokupnoto vreme i resursi vo procesot na proda`ba. Ostanatoto e logistika, ne samo vo smisla na pakuvawe i transport, tuku i obezbeduvawe specifikacii, pridr`uvawe do niv, vnimavawe s$ {to }e se stavi vo pratkata da odgovara na prethodno ispratenite mostri, vnimavawe s$ da bide vo soglasnost so regulativata vo zemjata kade {to se izvezuva... “Ona {to mnogu go cenat strancite e za kakva bilo promena da im se najavi, da gi informirate. Toa im e mnogu bitno, a mnogu malku se slu~uva vo kompanii od Balkanot. Isto taka, mora da im se obezbedat to~nite klauzuli za cenata, kako i informacii za toa {to }e prezemete kako prodava~ dokolku dojde do problemi vo isporakata, nekakvo nepridr`uvawe do dogovorot i sl.”, veli Kostovska. Ve{tinata i tehnikite na pregovarawe se biten element koga se dogovaraat golemi proekti so golemi sumi, velat vo Fakom. “Bidej}i Fakom e proektna kompanija, na~inot na pregovarawe e sosema razli~en od konvencionalnite tehniki ili ve{tini na pregovarawe. Vo na{ite proekti, osven nivnata vrednost, od golemo zna~ewe se proektnite re{enija i rokovite za zavr{uvawe na proektot. Ottuka proizleguva deka nie pregovarame za re{enijata i za rokovite za isporaka, a od niv proizleguva i vrednosta na proektot. Kompleksnosta na samiot proekt & dava te`ina i na samata pregovara~ka postapka. No, voobi~aeno i tuka va`i praviloto: so pogolemite kompanii koi rabotat na pokrupni proekti, kade {to voobi~aeno rabotat pove}e partneri, dogovaraweto odi mnogu polesno, i pokraj veli~inata na proektot, poradi toa {to se pregovara so kompetentni kompanii, kompanii kade {to realno i precizno se proceneti i se presmetani obvrskite i se predvideni tro{ocite za izvr{uvawe na konkretnite raboti”, go objasnuva procesot na pregovarawe Martin Velkovski. Poradi toa {to Fakom nema seriski proizvod, tuku u~estvuva sam ili kako del od grupa ponuduva~i za tender, na~inot na pregovarawe e naso~en kon proektot, t.e. negova razrabotka so cel da se dobijat najdobrite re{enija i performansi za najpovolna cena, dodava toj.


foto: FILIP POPOVSKI

 32 KOMPANII I PAZARI

TAJNATA NA USPE[NATA IZVOZNA PRIKAZNA NA ALKALOID

KVALITETOT I BRENDOT GI PRODAVAAT PROIZVODITE NA ALKALOID

 “Ako Alkaloid kako kompanija se zatvore{e i rabote{e samo so ideja da osvoi {to pogolemi pozicii na doma{niot pazar, denes nema{e da go imame ovoj uspeh {to go imame vo izvozot. Menaxmentot na Alkaloid navreme sfati deka raboteweto nadvor e toa {to }e go donese rastot na kompanijata i toa n$ dovede vo situacija denes da zboruvame za uspe{na biznis-prikazna”, potencira{e prviot ~ovek na Alkaloid pred studentite na Amerikan kolex na predavaweto “Uspe{en internacionalen biznis: mit ili realnost za makedonskite kompanii”

SILVANA @E@OVA silvana@kapital.com.mk @ p

izijata na menaxmentot na edna kompanija e mnogu va`na za uspeh vo izvozot. Ako nekoja kompanija ne se obide da izvezuva, nikoga{ nema da znae dali }e uspee. Sekoja mala i sredna kompanija treba da bide del od raznite stopanski komori, od razli~nite organizacii. Kompaniite koi sakaat da izvezuvaat mora da nastapuvaat na saemi i na sli~ni nastani na koi }e se ostvaruvaat biznis-kontakti. Kompaniite koi sakaat da uspeat vo izvozot mora da investiraat vo kvaliteten proizvod, vo dobra distribucija, vo razvoj na kadri i vo kontakti so potro{uva~ite. Ova se glavnite preporaki na @ivko Mukaetov, generalen direktor i pretsedatel na Upravniot odbor na Alkaloid a.d. Skopje, na predavaweto na Amerikan kolex na tema “Uspe{en internacionalen biznis: mit ili realnost za makedonskite kompanii”. Izvozot e dvigatel na sekoja ekonomija, bazi~en koncept za sekoj internacionalen biznis, konstanta koja ne mo`e da se odvoi od ekonomskiot rast i toa e indikator za toa kolku

V

edna ekonomija e silna i kompetitivna, potencira Mukaetov. “Da postoi kniga za uspe{en internacionalen biznis, site nie bi bile miljarderi”, potencira Mukaetov. Spored nego, postojat nekolku ~ekori koi mora da se napravat za uspe{no pozicionirawe vo izvozot. “Mora da ima odr`liv proizvod, servis, know-how, dobro da se identifikuva pazarot i da se odbere i da se postavi vistinskata strategija za uspeh”, objasnuva Mukaetov. Mnogu va`en element za uspeh vo izvozot e vizijata na menaxmentot na edna kompanija. “Ako Alkaloid kako kompanija se zatvore{e i rabote{e samo so ideja da osvoi {to pogolemi pozicii na doma{niot pazar, denes nema{e da go imame ovoj uspeh {to go imame vo izvozot. Menaxmentot na Alkaloid navreme sfati deka raboteweto nadvor e toa {to }e go donese rastot na kompanijata i toa n$ dovede vo situacija denes da zboruvame za uspe{na biznisprikazna”, istakna Mukaetov. Ponatamu, mnogu va`no za Alkaloid, kako i za site firmi koi sakaat da izvezuvaat nadvor se posetite na saemite. “Vo mart u~estvuvavme na saem za ~aevi vo Los Anxeles, a vo juni

ALKALOID NIZ BROJKI

1.400 90% 13 1

vraboteni ima kompanijata Alkaloid

od kapitalot e vo racete na makedonski akcioneri

firmi-}erki ima Alkaloid nadvor od Makedonija

milion dolari nadmina proda`bata na Alkaloid vo SAD

}e u~estvuvame na najgolemiot svetski saem za ~aevi vo Las Vegas. Nekoga{ e skapo, mnogu komplicirano, odzema i mnogu vreme, no bidete sigurni deka eden den seto toa }e se isplati”, pora~a Mukaetov. Spored nego, farmacevtskata i hemiskata industrija treba da se stavat vo prvata grupa industrii koi imaat golem potencijal za izvoz. “So odredeni formi na pottiknuvawe i poddr{ka


BROJ 650



11/04/2012



KOMPANII I PAZARI

www.kapital.mk

vo raboteweto, kako na primer, faktoring ili osiguruvawe na izvozot, ovie industrii mo`e da imaat mnogu pogolem rast na izvozot na nekoi klu~ni pazari”, veli Mukaetov. Koris tej}i gi informaci ite od edicijata na Kapital, “Top 100 izvoznici”, Mukaetov potencira{e deka 10-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija sodzdavaat 43% od vkupniot izvoz na Makedonija. Me|u niv, Alkaloid e edinstvena kompanija koja proizveduva finalni proizvodi so povisoka dodadena vrednost i edna od kompaniite koi pravat najgolem neto-izvoz. “Sekoja godina Alkaloid preku izvozot sozdava nad 40 milioni dolari ~ist neto-devizen priliv vo Makedonija”, istakna Mukaetov. Alkaloid, koja denes e rangirana kako {esta farmacevtska kompanija vo Jugoisto~na Evropa, e prisutna vo zemjite od regionot, vo Evropskata unija, vo Rusija, vo CIS-zemjite, vo SAD. Alkaloid ima 13 firmi}erki i ~etiri pretstavni{tva nadvor od Makedonija. Glaven izvozen proizvod na Alkaloid se farmacevtskite proizvodi i lekovite, iako del od kompanijata se i segmentite kozmetika, bilkarstvo i hemija. “Ne mo`ete da bidete dobri vo s$. Treba da bidete hrabri, da napravite analiza i da se fokusirate na onie proizvodi ili programi koi davaat najdobri rezultati. Alkaloid odlu~i da se fokusira na farmacijata i na onie programi koi se povrzani so zdravjeto na lu|eto. Se poka`a deka ovaa strategija dava uspe{ni rezultati i vo idnina }e prodol`ime vo ovoj del da bideme u{te podobri”,

objasnuva Alkaloid. Vo odnos na strategijata za nastap na Alkaloid, Mukaetov veli deka niskata cena ne e faktor so koj gi probivaat nivnite proizvodi. “Alkaloid proizveduva superiorni proizvodi i na{eto glavno oru`je so koe se borime se kvalitetot i brendot, koj so godini go gradime. Na{ata strategija e da bideme prisutni nasekade i agresivno da gi koristime socijalnite mediumi. Na nekoi posofisticirani pazari u~estvoto na buxetot za socijalnite mediumi dostignuva do 20% od buxetot za promotivni aktivnosti. Kontaktot so potro{uva~ite preku socijalite mre`i stanuva s$ pova`en”, potencira Mukaetov. Vo odnos na planovite za idninata, Mukaetov najavi deka Alkaloid planira da se nametne kako seriozen igra~ vo delot na bilkarstvoto, kade {to osnovnata programa im se ~aevite, no i vo delot na proizvodstvoto na musli i energetski plo~ki. Barieri i rizici vo izvozot postojat sekoga{ i sekade, no kako {to potencira Mukaetov, kompaniite treba da se borat za da gi nadminat istite, a ne da se `alat. Samo pozitivniot pristap, timskiot duh i borbata doveduvaat do sakanite rezultati. “Sekoja dr`ava e prikazna za sebe. Pove}eto od barierite gi nema na hartija, tuku gi ima vo praktika. Treba da najdete na~ini kako da gi bajpasirate i da gi nadminete. Rizikot sekoga{ postoi i investiciite ne sekoga{ se vra}aat brzo. Po godina-dve, dokolku rabotite {kolski, kako {to treba i gi imate vistinskite lu|e i proizvodi, investicijata se vra}a mnogukratno”, dodava Mukaetov.

120.000

Vkupni proda`bi na Alkaloid (vo 000 evra) 100.000

89.174

80.000 60.000

69.293

A

77.216

57.797

40.000 20.000 0 2006

2007

2008

2009

2010

2011

12.000

Profit na Alkaloid (vo 000 evra) 10.000

6.000

9.111

9.337

2009

2010

10.016

8.199

8.000 5.584

6.153

4.000 2.000 0 2006

2007

2008

Proda`ba na doma{en pazar i izvoz 2006 2007 2008 24.920 28.464 29.058 32.877 40.829 48.158

2009 36.505 52.669

2010 40.397 56.072

2011

2011 45.401 64.110

IZVOZOT NA ALKALOID DUPLIRAN ZA PET GODINI lkaloid minatata godina ja zavr{i so vkupni prihodi od 109 milioni evra i profit od 10 milioni evra. Prihodite od izvoz lani nadminaa 64 milioni evra. Izvozot na Alkaloi vo izminatite pet godini e zgolemen dvojno. Alkaloid denes ima 1.400 vraboteni i okolu 5.000 akcioneri i e me|u malkute kompanii koi s$ u{te se vo doma{na sopstvenost, so ogled na podatocite deka nad 90% od akciite na kompanijata se vo race na doma{ni pravni i fizi~ki lica. Akcionerite na Alkaloid mo`at direktno da go po~uvstvuvaat uspehot na komapnijata, so ogled na faktot {to kompanijata zadol`itelno sekoja godina deli dividenda. Samo godinava Alkaloid na ime dividenda na akcionerite }e im podeli ~etiri milioni evra.

A

^AEVITE GOOD NATURE SE POSEBNA IZVOZNA PRIKAZNA NA ALKALOID lkaloid e prvata sertificirana kompanija koja proizveduva organski ~aj, kompanija koja go sledi celiot tek od bereweto na bilkite do finalniot proizvod. Celta e na svetsko nivo {to pove}e da bidat percipirani kako kompanija koja e specijalizirana za organski, herbalen ~aj. “Preku kvalitetot na na{ite proizvodi ni se otvoraat vratite da bideme prisutni na najsofisticiranite svetski pazari. Specijalen fokus imame na amerikanskiot pazar. Za amerikanskiot pazar rabotime tri proizvodi. Vo 2005 godina

109.551

96.469

go potpi{avme prviot dogovor so kompanijata Aveda, koja e del od grupacijata Este Lauder. Aveda ni e vrata za otvorawe na ponatamo{niot biznis vo Amerika. Vo 2011 godina potpi{avme dogovor so kompanijata koja ima sinxiri na organska hrana i za niv pravime ~aj za detoksikacija, koj se prodava vo Velika Britanija, Kanada, SAD. Gord sum {to ~aevite {to gi proizveduva Alkaloid vo Herods vo London se prodavaat za devet funti ili vo Majami za 14 dolari, {to e visokopozicionirana cena za 20 kesi~ki ~aj”, istakna Mukaetov.

33 


 Iako zasega proizvodstvoto e mnogu malo, sopstvenikot na Frutema, @ ivko Tufek~iev o~ekuva deka za kratko vreme } e stane izvoznik na ovo{je vo zemjite vo regionot i vo Evropa

FRUTEMA

PRVIOT KORISNIK NA PARI OD IPARD PROGRAMATA

I VO ZEMJODELSTVOTO MO@E DA IMA DOBRI BIZNIS-PROEKTI ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ompanijata Frutema e prviot korisnik na pari od IPARDprogramata, nameneta za investicii vo zemjodelstvoto, za voveduvawe sistem za navodnuvawe kapka po kapka. Nejziniot sopstvenik, koj samo nekolku godini e vo ovoj biznis, pred da zapo~ne so proiozvodstvo na ovo{je nikoga{ vo `ivotot ne se zanimaval so zemjodelstvo. No, s$ pogolemata pobaruva~ka na pazarot, kako i uslovite {to gi ima vo dr`avata za proizvodstvo na ovo{je go naterale da go prodade biznisot so telekomunikacii {to go imal i go razvival so godini, da kupi zemji{te i da zapo~ne so proizvodstvo na ovo{je. Nasadite so kajsii, cre{i, slivi i trpezno grozje se locirani vo selo Sopot, vo okolinata na Kavadarci, a del od proizvodstvoto na Frutema e i vo Dojran, kade {to od ovaa godina se postaveni planta`i so maslinki. Iako proizvodstvoto zasega e mnogu malo, sopstvenikot na Frutema, @ivko Tufek~iev, o~ekuva

K

 Golemata pobaruva~ka na pazarot, kako i uslovite {to gi ima vo dr`avata za proizvodstvo na ovo{je go nateraa @ivko Tufek~iev da go prodade biznisot so telekomunikacii {to go imal i go razvival so godini, da kupi zemji{te i da zapo~ne so proizvodstvo na ovo{je. Negovata kompanija Frutema e prviot korisnik na pari od IPARD-programata za implementirawe na sistemot za navodnuvawe kapka po kapka deka za kratrko vreme } nekolku godini, bila prazna e stane izvoznik na ovo{je livada, neobraboteno zemji{te. vo zemjite vo regionot i vo “Sega imam posadeni 22 hekEvropa. tari sopstveno zemji{te na hektari zemji{te “Jas sum elektroin`ener i lokacijata vo Popa{a i Sveti posadeno so cel `ivot rabotev vo sektorot cre{i, kajsii, Jovan, u{te 10 hektari se slivi, trpezno telekomunikacii. Pred penzigrozje obrabotuva zemji{te zemeno pod koncesija. onirawe re{iv da napravam Frutema vo Kava- Del od 10 hektari posedupromena. Go prodadov biznisot darci i vo Dojran vam i vo Dojran, kade {to so telekomunikacii i kupiv zapo~navme so proizvodstvo zemja, re{iv da zapo~nam na maslinki. Imam posadeno so proizvodstvo na ovo{je i trpezno cre{i, slivi, kajsii i trpezno grozje”, grozje”, vaka Tufek~iev ja zapo~na objasnuva Tufek~iev. prikaznata za negoviot nov biznis. SO POMO[ NA IPARD Po~nal od nula. DO NOV SISTEM ZA NAVODNUZemji{teto kade {to sega ve}e se VAWE KAPKA PO KAPKA izrasnati mladi drvca, posadeni pred Na lokacijata kade {to se ovo{nite

40

foto: FILIP POPOVSK POPOVSKI

34 COMPANY PROFILE


BROJ 650



11/04/2012



COMPANY PROFILE

www.kapital.mk

35 

40

iljadi evra iznesuva vkupnata investicija vo sistem za navodnuvawe kapka po kapka, od koi 50% se finansirani od IPARD-programata

nasadi na Frutema nemalo nikakov sistem za navodnuvawe, nitu pak, imalo doneseno voda. Za da gi navodnuva nasadite Tufek~iev moral sam da investira vo cevki za prvo da donese voda do ovo{tarnikot. Poradi potrebata za usovr{uvawe i zgolemuvawe na proizvodstvoto, toj re{il da investira vo vospostavuvawe sistem za navodnuvawe kapka po kapka. Otkako slu{nal za evropskite fondovi od IPARD-programata, re{il da aplicira za dobivawe finansiska poddr{ka za realizacija na investicijata. “Za da apliciram za IPARD-programata, dojdov do ideja od oglasite koi{to gi objavi plate`nata agencija. Apliciravme i na{iot proekt be{e r odobren. Parite gi vlo`iv vo izvedba na sistem siste za navodnuvawe kapka po kapka i ma{ina za rodova obrabotka na lozite. lozit Vkunata investicija be{e 40 iljadi iljad evra i od sopstveni sredPotoa, otkako ja stva investiravme. inv realiziravme, preku IPARD ni vratija realizir objasnuva 50% od investicijata”, i Tufek~iev. Kako {to pojasnuva toj, Tufek~ie procedurata ne bila tolku te{ka, no procedur dokumenti koi{to moral imalo mnogu m nabavi. da gi na pravewe biznis-plan anga`iravme “Za prav stru~ni lica. Jas dobiv pari u{te na kade {to ima{e mnogu prviot oglas, o porigorozni barawa. Procedurata porigoro ne e te{ka te{ ako ima{ s$ {to ti e potrebno. Imav 33 podnesoci, no na kraj uspeav da gi soberam dokumentite”, objasnuva Tufek~iev. Toj veli deka za sekoj e isplatlivo da aplicira za IPARD, pred s$ tie {to imaat pari da ja realiziraat investicijata, bidej}i, sekako, dobredojdeni se 50% od parite koi se vra} aat nazad. “Sredstvata od IPARD gi dobiv vo 2011 godina. Celoto navodnuvawe na nasadite sega se odviva preku ovoj sistem”, objasnuva sopstvenikot na Frutema. Tufek~iev o~ekuva povrat na negovata investicija vo rok od dvetri godini, a za dopolnitelno da go zgolemi proizvodstvoto, vospostavil i nov amerikanski sistem na proizvodstvo na grozje, takanare~en “ipsilon”. PLANIRAME IZVOZ NA EVROPSKITE PAZARI Iako zasega ne izvezuva i s$ u{te nema dovolno proizvodstvo za plasman na stranskite pazari, Tufek~iev o~ekuva deka za nekolku godini }e po~ne da plasira ovo{je i vo nekoi

 Apliciravme za IPARD programata i odobren be{e na{iot proekt. Parite gi vlo`iv vo izvedba na sistem za navodnuvawe kapka po kapka i ma{ina za rodova obrabotka na lozite. Vkunata investicija be{e 40 iljadi evra, po realizacija na investicijata ni vratija 50% od parite

@IVKO TUFEK^IEV SOPSTVENIK NA FRUTEMA:

GO PRODADOV BIZNISOT SO TELEKOMUNIKACII ZA DA PROIZVEDUVAM OVO[JE

as sum elektroin`ener i cel `ivot rabotev vo sektorot od sosednite zemji, pa i na evropskite telekomunikacii. Pred penzipazari. ^esto posetuva saemi za hrana onirawe re{iv da na pravam i gi sledi trendovite za pobaruva~ka, promena. Go prodadov biznisot odnosno koi sorti i kakvi proizvodi so telekomunikacii i kupiv zemja, najmnogu se nudat na pazarot, a sore{iv da zao~nam so proizvodstvo glasno toa go naso~uva svoeto proizna ovo{je i trpezno grozje vodstvo. “Iako golem del od povr{inite se posadeni so trpezno grozje, minatata redovno se posetuvaat site saemi vo godina nema{e golema pobaruva~ka na regionot za prehranbenata industrija. pazarot za vakov vid grozje i re{iv “Odime na saemi vo Plovdiv, Sodel od nasadite da gi prekalemam lun, Moskva i vo Novi Sad. Imame so drugi sorti koi se barani”, veli ostvareno kontakti za vo idnina. Tufek~iev. No, nemame golemo proizvodstvo da Toj objasnuva deka od godina vo godina ponudime sega vo momentov”, objasnuva go zgolemuva brojot na vraboteni, kako Tufek~iev. {to se zgolemuva proizvodstvoto. “Bidej}i nemam golemo poznavawe vo Se izdava ekskluziven deloven prostor zemjodelstvoto, vo (prodavnica) na ul.27-mi Mart vo Skopje kompanijata rabotat do plo{tad, sproti Eurostandard banka i dvajca agronomi, koi se stru~ni i mi so povr{ina od 200m2, visina 4m. i 20m. davaat nasoki koi dolg izlog. sorti da gi sadam i kako da gi odgleduvam Cena 20 evra/m2. ovo{kite.” Za ostvaruvawe kontakti, kako {to Informacii na 078/205-300 potencira Tufek~iev,

J


 36

NA RU^EK SO...

IVICA SPASOVSKI

GENERALEN DIREKTOR NA IDEA PLUS COMMUNICATIONS

NE MORA DA SE O DA SE GRADI SVET  Vo biznisot so advertajzing, vo koj e prisuten petnaeset godini, e poznat kako isklu~itelen kreativec i strateg. Pred dve godini go dostigna vrvot vo karierata so osvojuvaweto na “Zlatniot lav” vo Kan, a od lani e ispraven pred nov golem predizvik - da upravuva so edna od najgolemite advertajzing-agencii vo zemjava PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

rtaweto otsekoga{ mu bila pasija na Spasovski. Kako {to veli i samiot, u{te od mal imal talent za vizuelizacija. Potvrda deka toa e taka dobiva dodeka e u~enik vo osnovno, pretstavuvaj}i go u~ili{teto na nekolku natprevari. “I jas do toj moment ne bev vistinski svesen deka sum dobar vo toa {to go pravam. Moite roditeli, iskreno, ne bea mnogu fascinirani od mojot talent. Postojano mi potenciraa deka od takvi

C

kreativni profesii ne se `ivee. Realno, vo toa vreme vo Makedonija toa i be{e taka”, veli Spasovski. Zatoa, se zapi{uva vo sredno elektrotehni~ko u~ili{te. “U~ili{teto nema{e nikakvi dopirni to~ki so mojata pasija i crtaweto mi stana hobi. Poentata be{e da dobijam obrazovanie koe }e mi pomogne da stignam do realno opipliva profesija. Problemot be{e vo toa {to u~ev ne{to {to ne me interesira, no disciplinata i upornosta, koi se tipi~ni za mene, ne me odvratija da go zavr{am solidno u~ili{teto.

NA[ETO MENI Od bogatoto meni na Arabeska so Spasovski se odlu~ivme za a salata i past

Sakam predizvici. Sakam da realiziram ne{to za {to nekoj }e mi ka`e deka e nevozmo`no. Yidovite se tuka za da n$ potsetuvaat kolku sakame ne{to.” “Izduven ventil” vo toa vreme mu e predizvikot urednik za strip i ilustracija i za naslovnite stranici na studentskiot vesnik “Studentski zbor”. Dodeka toj e tamu vesnikot gi ima najvpe~atlivite naslovni stranici. Profesorot Fr~kovski, toga{niot minister za obrazovanie, Nenad Novkovski, i drugi li~nosti koi bea del od studentskiot `ivot, ~esto bea meta na naslovnite strani na “Studentski zbor”.




16/11/2011



NA RU^EK SO...

www.kapital.mk

ODI NADVOR ZA TSKA KARIERA “Interesen be{e i “fidbekot” od li~nostite koi gi tretiravme. Se se} avam deka Fr~kovski, voodu{even od hrabrosta na negovoto portretirawe, ja pobara naslovnata stranica vramena... Toa be{e vreme na vistinska prerodba na vesnikot, a i samiot “Studentski zbor” be{e rasadnik na mnogu kadri koi denes se vo grupata najgolemite kreativci...” Po zavr{uvaweto na srednoto u~ili{te prodol`uva na Fakultetot za arhitektura. “Arhitekturata ja vidov kako odli~en spoj na tehni~koto i na umetnosta. S$ vo `ivotot treba da ima konstrukcija. Temel, struktura i pokriv.” Fakultetot, kako {to raska`uva, go zavr{uva bez nekoj poseben napor, a dodeka studira raboti i na nekolku filmovi i kako umetnik i dizajner. Prviot golem `ivoten predizvik go dobiva po zavr{uvaweto na fakultetot, koga

 Upornosta i disc iplinata se moite najgolemi dvigatel i

37 

foto: FILIP POPOVSKI foto

BROJ 629


 38 38

 Otsekoga{ sum sa kal da eksperimen ednostavno karakte rot mi e takov tiram,

 Vo `ivotot s$ treba da ima svoja konstrukcija

vaat ka za da n$ potsetu  Yidovite se tune o {t me kolku saka

zaminuva vo London. “Sakav da bidam vo centarot na zbidnuvawata i da gradam me|unarodna kariera. So portfolio vo raka i golema ambicija trgnav da go otkrivam svetot. Po~etokot be{e mnogu te`ok, posebno momentot koga sfa}a{ kolkava konkurencija ima{ i kolku e te{ko da stigne{ do vistinskite lu|e.” Sepak, upornosta mu pomognala da izdr`i s$. Da go postigne i nevozmo`noto. Po izvesno vreme pominato studiraj}i i voedno rabotej}i i zabavuvaj}i se vo klubot ~ii gazdi se rok-legendite Roling stouns, na 24-godi{na vozrast, po edna godina prestoj vo London, e del od edno od najgolemite studija za vizuelizacija Store Bord Harpers, koe ima sorabotka so golem broj na reklamni agencii od celiot svet. Tuka se zapoznava so magi~niot svet na reklamnata industrija. Dobiva i {ansa da bide del od timot koj go pravi poznatiot strip-lik Xax Dred. “Toa be{e vrv. Se izgleda{e na dofat, vozmo`no, ograni~eno samo so li~nite `elbi i ambicii. Mi se otvori sosema eden drug svet na A-klasa lu|e. ^esto se dru`ev so Roni Vud, Rod Stjuart... Na kraj, poradi konstantnoto ~uvstvo na nezavr{eno, po dve godini prestoj vo Britanija se vra}a vo Makedonija. Tri godini raboti kako grafi~ki dizajner i umetni~ki direktor, a vo 2002 godina zaedno so soprugata odlu~uva da zamine vo Nov Zeland. Idejata mu bila da stekne novi profesionalni iskustva, no tamu ostanuva samo ~etiri meseci. “Sfativ deka ne mora da odam nadvor za da izgradam svetska kariera.” Po vra}aweto, vo periodot do juni 2011 godina raboti vo nekolku advertajzing-agencii kako kreativen direktor, a izvesno vreme raboti i vo Honk Kong. “Honk Kong e kako da si se teleportiral vo 24 vek, no qubovta kon Makedonija me vrati povtorno nazad” Pred tri godini go predvode{e timot koj vo Kan go osvoi prviot “Zlaten lav” za Makedonija i voop{to vo regionot na Kanskiot festival za adverjtazing, a od minatata godina rakovodi so edna od najpoznatite advertajzingkompanii vo zemjava, Idea Plus Communications.

“Otsekoga{ sum sakal da eksperimentiram, ednostavno karakterot mi e takov, pa i vo ovaa izvr{na funkcija {to ja prifativ pravam eksperimenti so toa {to gi vnesuvam novitetite vo na~inot na kreirawe idei. Jas sum vo advertajzingot petnaesetina godini, pogolemiot del vo agencii, prethodno kako “frilenser”. “Zlatniot lav” vo Kan e vrvot {to mo`e da go dostignete vo ovaa industrija, kako Oskar vo filmskata umetnost. Makedonija ja ima najpresti`nata nagrada vo reklamnata industrija so ovaa priznanie. Funkcijata generalen direktor, vsu{nost, e upravitel. Samoto ime ka`uva koi se moite zadol`enija. Se obiduvam da upravuvam po vistinskiot pat so vistinskata strategija. Celta mi e vo agencijata, sozdadena pred dvaeset godini od Ivo Lauren~i}, legendata vo ovoj biznis na Balkanot, da dovedeme kreativnost do sovr{enstvo.” Novata energija vo Idea Plus Communications ve}e se ~uvstvuva. Za samo nekolku meseci javnosta vide nekolku efektni advertajzing-kampawi, me|u koi mo`ebi najgolemo vnimanie predizvikaa kampawite za One za sponzorstvo na Makedonskata ko{arkarska reprezentacija “Volku, volku” , “Vklu~i se”, “Aerobik”, poslednata imix kampawa za Skopsko, “Vkusot na Makedonija”. “Pred s$, se obidov da nametnam nov koncept na rabota vo agencijata, da gi razbieme postoe~kite na~ini i principi, koi{to propi{uvaat deka sekoj si ima strogo opredelen opis na svoite zada~i i obvrski i deka go crta samo svojot del od golemata slika. Idejata mi e da gi izme{ame malku kockite, zatoa {to ~uvstvuvam deka site {to rabotat vo advertajzingot, koj{to e kreativna industrija, mo`e da bidat generatori na ideja. Zna~i, ne samo od kreativniot tim, tuku i od ostanatite oddeli se bara kreativnost i pridones vo sozdavaweto sovr{en proizvod, kon koj se stremime.” Glavnata poddr{ka za dosega{niot uspeh, kako {to veli, ja dol`i na kolegite i sorabotnicite i normalno na semejstvoto, za koe e rezervirano slobodnoto vreme. “Sin mi Marko, koj ima 4,5 godini, ~esto znae da ka`e: “Tato e mnogu ~esto na rabota”, {to e ne mnogu daleku od vistinata. Se trudam da vospostavam balans me|u privatnoto i slu`benoto, no toa ne e sekoga{ lesno.”


Kapital Akademija...

member of KAPITAL MEDIA GROUP

...Za da znaeme pove}e! I samite da si pomogneme...

објавува

РАБОТИЛНИЦА АЛТЕРНАТИВНИ НАЧИНИ НА ФИНАНСИРАЊЕ НА ВАШИОТ БИЗНИС 20.04.2012 ЦЕЛ НА РАБОТИЛНИЦАТА Е УЧЕСНИЦИТЕ ДА СЕ ЗДОБИЈАТ СО ЗНАЕЊЕ ЗА:

ПРЕДАВАЧ НА РАБОТИЛНИЦАТА Е: БЛАЖ КОС

1. Методи на вреднување (валуација) на компанијата; 2. Структурирање на зделка (deal) со инвеститор; 3. Типови на договори (term sheets) и клаузули кои се користат при преговарање со инвеститор; 4. Стратегии за излез од компанијата (exit strategies); 5. Извори на финансирање за вашиот бизнис според потребите на компанијата

Ja menaxira Mre`ata na biznis angeli vo Slovenija i Fondot na biznis angeli vo Slovenija od 5,4 milioni evra. Aktivno e involviran vo pretpriemni{tvoto preku tesna sorabotka so Mre`ite na biznis angeli vo regionot, tehnolo{kiot park vo Slovenija i Ven~r Kapital Fondovite od regionot. Toj e avtor na eden od naj~itanite biznis blogovi vo Slovenija www.blazkos.com.

РАБОТИЛНИЦАТА Е НАМЕНЕТА ЗА:

Видео врска со г-дин БРАНКО ДРОБНАК, кој има инвестирано во повеќе компании во Словенија и е член на бордот на бизнис ангели на Словенија.

 Сопственици на компании;  Извршни директори на компаниите;  Финансиски менаџери;  Вработени во останати високи позиции

во компаниите

Сите заинтересирани за учество на работилницата можат да се пријават најдоцна до 18 априр 2012 година.

Работилницата ќе се изведува на српски јазик, а материјалите ќе бидат на македонски и англиски јазик. Проектот Kapital Akademija... е формиран на 25.09.2011 лица за контакт: Гордана Михајловска  mihajlovska@kapital.com.mk, Дијана Гулакова  akademija@kapital.com.mk  02 3298 110


BROJ 650



11/04/2012



TEHNOLOGII I BIZNIS

www.kapital.mk

ZAPOZNAJTE GO

SUNWIRELESS NAJGOLEMIOT PROVAJDER NA BEZ@I^EN ИNTERNET VO MAKEDONIJA $ zapo~na pred 4-5 godini, koga kaj edna grupa od nekolku entuzijasti se rodi idejata da se napravi kompanija koja na svojot narod, na svojata Makedonija }e & ovozmo`i pristap do Internet nasekade, Internet bez nikakvi ograni~uvawa... Taa grupa entuzijasti ja formira{e toga{ malata kompanija so edna gooolema cel pred sebe – Wireless za site! Ova “doen~e” od pred nekolku godini vo me|uvreme denono}no se hrane{e i se “bilda{e” so iskustvo, novi lu|e i novi idei, pa za brzo vreme porasna vo xin, xin koj deneska e sekade prepoznaen, xin koj se vika SunWireless. Vaka, nakratno, zapo~nuva bajkata povrzana so nastanuvaweto na kompanijata SunWireless, koja deneska pretstavuva najgolem provajder na bez`i~en internet (Wi-Fi) vo Republika Makedonija. Kompanija-inovator na makedonskiot pazar vo mnogu ne{ta. Taa e prvata koja na svoite korisnici, osven standardnata postpejd-ponuda, im ovozmo`i i pripejd-mo`nost za koristewe Internet (preku pripejd-vau~eri dostapni vo golem broj proda`ni mesta) i prvata koja sega na kompaniite im nudi unikatna mo`nost za komunicirawe i relevantno targetirawe na celnata javnost – preku uslugite so HotZone Advertising. SunWireless vo momentov svoite uslugi i servis gi

S

nudi vo pove}e od 10 gradovi i op{tini niz republikava. Celosno pokrieni se Strumica, [tip, Kavadarci, Ohrid, Struga, Tetovo, Vev~ani i nivnite okolni sela, delovi od Ko~ani i Kumanovsko, a od neodamna kompanijata svojata infrastruktura ja postavuva i vo grad Skopje, kade {to e zavr{en procesot na tehni~ko pokrivawe na okolu 90% od teritorijata na gradot. Od po~etokot na maj se o~ekuva SunWireless da “prozra~i” i vo Bitola i vo Prilep. SunWireless na golema vrata vleze vo grad Skopje, najprvin kako ekskluziven partner i provajder na aerodromite na TAV Makedonija, obezbeduvaj} i Wi-Fi na aerodromot Aleksandar Veliki vo Skopje, a sega i kako ekskluziven provajder na Internet vo site pogolemi i pozna~ajni hoteli, vklu~uvaj}i go tuka i najpoznatiot me|u niv, Aleksandar palas. Kompanijata “pod svoe” gi ima i studentskite domovi Goce Del~ev, Stiv Naumov i Kuzman Josifovski-Pitu. No, ako mislevte deka tuka zavr{uva ovaa prikazna, vedna{ }e ve demantiraat od SunWireless so nivnite planovi deka slednoto nivo na koe sakaat vo ~ekor da gi sledat i da gi obezbedat svoite korisnici i nivnite dinami~ni potrebi e da im obezbedat Internet na site pogolemi pla`i, vo avtobusi, {oping-centri, parkovi, stadioni, sportski sali i sekade kade {to tie se

dvi`at i se prisutni. Tokmu mobilnosta i kvalitetot na Internetot koj SunWireless go nudi e glavniot faktor {to semejstvoto korisnici na ovaa kompanija od den na den s$ pove}e raste i raste. Toj ogromen potencijal na ekspanzija ne ostana nezabele`an i od stranskite investitori, pa od neodamna SunWireless dobi i svoj stranski akcioner vo Kendaron Capital Partners grupacijata od Velika Britanija, koja kupi 20% od SunWireless i vlo`i dopolnitelni sredstva koi }e pridonesat ovaa kompanija da ja zacvrsti svojata uloga na pazarot kako najgolem provajder na bez`i~en Internet i postojano da bide vo mo`nost da izleguva vo presret na barawata i potrebite na svoite klienti.

59 


 Pakom i Hrvatska M San na tradicionalnata prezentacija na novi klimatizeri (Cool Day) najavija deka nivna cel e agresivno osvojuvawe na makedonskiot pazar.

foto: FILIP POPOVSKI

 60

NOVA GENERACIJA KLIMATIZERI OD VIVAX DEJAN AZESKI

limatizeri so najgolema energertska efikasnost, so najvisoki ekolo{ki standardi i so inverter-tehnologija (DC), koja ja odr`uva temperaturata i na -20 stepeni Celziusovi vo ekstremni uslovi, kako softverski sobi i sli~no se del od novata serija klimatizeri na hrvatskiot proizvoditel Vivaks (Vivax) koja be{e prezentirana na tradicionalniot nastan Cool Day, na koj sekoja godina hrvatski M San preku svojata makedonska podru`nica Pakom gi prezentira najnovite proizvodi na mati~niot brend Vivaks. Spored Zoran Gavrovski, rakovoditel na potro{uva~ka elektronika vo Pakom, klimatizerite Vivaks se idealni za regionalnite pazari spored odnosot cena-kvalitet, a osobeno poradi lesnoto odr`uvawe. “Vivaks e mati~en brend na M San, koj e izdvoen od drugite klimatizeri vo B-segmentot poradi kvalitetot, cenata i postproda`nata poddr{ka. Gi ima site sertifikati i ve}e se prodava na zapadnoevropskiot pazar, {to samo po sebe e znak za kvalitet. Vo Makedonija dr`ime okolu 30% od pazarot koj se dvi`i pome|u 20-30 iljadi edinici godi{no. Vo Evropa svesta ve}e e smenata. Se odi na poekonom~ni i ekolo{ki

POSTPRODA@BATA POVA@NA OD PRODA@BATA

@eqko Ba{i~ tvrdi i deka iskustvoto im poka`alo deka tokmu postrpoda`bata e mnogu pova`na od proda`bata i {to vo najgolem del ja pridobiva doverbata na kupuva~ite. „Postproda`nata usluga pred se razvienata kvalitetna mre`a na servisi i evtinite i dostapni rezervni delovi se ona {to nas vo Hrvatska ne svrsti vo dru{tovoto na 3 najgolemi prodava~i na klimatizeri. Kaj nas koj i prodava~ da go pra{ate sekoga{ }e vi prepora~a Vivaks koj iako ne e najevtin niti najluksuzen, najlesno i najbrzo se odr`uva” veli Ba{i}. Istiot princip go prevzema i Pakom Makedonija od kade velat deka iako nivnata mre`a na servisi ne e najevtina ubedlivo e najkvalitetna. „Imame servis vo sekoj grad i davame 3 godini garancija. Ova e 5 ti seminar po red i sekoja godina imame se pove}e i pove}e u~esnici od koi golem del se na{i serviseri. Mnogu e va`na mre`ata na serviseri koi i vo proda`bata i vo odr`uvaweto se postru~ni i podobri od obi~nite prodava~i”.

K

re{enija i toa neizbe`no doa|a i kaj nas. Od 2012 godina proizvodite so R22 freon ve}e ne smeat da se proizveduvaat i da se prodavaat vo Makedonija. Sekoja godina imame 70% obnoveni modeli. So na{ite najnovi klima-uredi mo`ete bez nikakvi adaptacii da greete ili da ladite softverski sobi i drugi specifi~ni lokacii do -20 stepeni”, tvrdi Gavrovski. So ogled na se povisokite ceni na energensite i nivnoto evidentno iscrpuvawe, regulativite koi gi nametnuvaat razvienite zemji se naso~eni kon toa da se obezbedi najgolema efikasnost so najmalku potro{ena

energija, a istovremeno i najmalku da se vlijae na zagaduvawe na okolinata. Ottamu, proizvodite Vivaks sekoga{ gledaat da se ~ekor ponapred i na kupuva~ite da im obezbedat pove}e za pomalku. Od Pakom so gordost potvrduvaat deka vo ~ekor gi sledat site svetski ekolo{ki standardi i vo nivnite proizvodi e primeneta najsovremenata tehnologija koja pokraj za{tita na `ivotnata okolina obezbeduva i pogolema ekonomi~nost za nivnite potro{uva~i.

@EQKO BA[I]

ZORAN GAVROVSKI

REGIONALEN RAKOVODITEL NA SERVISNA PODDR[KA PRI M SAN

RAKOVODITEL NA POTRO[UVA^KA ELEKTRONIKA VO PAKOM

Lu|eto ja gledaaat samo krajnata cena, a ne sfa}aat deka A-klasata na klimatizerot spored nejzinite karakteristiki za edna godina }e im gi vrati parite preku pomala potro{uva~ka na elektri~na energija, koja{to gledame deka e s$ poskapa.

Vo Evropa svesta ve}e e smenata. Se odi na poekonom~ni i ekolo{ki re{enija i toa neizbe`no doa|a i kaj nas.


спорт и рекреација по избор

БУЛ: ОКТОМВРИСКА РЕВОЛУЦИЈА БР.15 СКОПЈЕ; TEЛ: +389 2 3092 190 ФAКС: +389 2 3092 152

ФИТНЕС ЦЕНТАРОТ ОПФАЌА:

ПРОФЕСИОНАЛНИ ТРЕНЕРИ СПРАВИ ЗА КАРДИО ВЕЖБИ 4 ЛЕНТИ ЗА ТРЧАЊЕ, СТАТИЧНИ ВЕЛОСИПЕДИ, СТЕПЕРИ, ОРБИТРЕК ПОВЕЌЕНАМЕНСКИ ДИСПЛЕИ ЗА СИТЕ КАРДИОСПРАВИ СВЕТСКИ ПОПУЛАРНА ОПРЕМА CYBEX И TECHNOGYM ПРОГРАМИ ЗА ИСХРАНА И ВЕЖБАЊЕ ДОДАТОЦИ ВО ИСХРАНАТА4 ПРОТЕИНСКИ ШЕЈКОВИ И БАРОВИ КАФEТЕРИЈА САУНА И ЏАКУЗИ МАСАЖА

info@aleksandarpalace.com.mk www.aleksandarpalace.com.mk


 62

GADGETS

SO [TO ]E IZNENADI NOVIOT IPHONE?

GOOGLE ]E LANSIRA EVTIN TABLET-KOMPJUTER

ompanijata Google potpi{a dogovor so aziska firma koja proizveduva hardver so cel da napravat poevtin sedumin~en tablet-kompjuter, so {to bi bile konkurencija na Amazon i Apple. Uredot }e ima operativen sistem Android, a bidej}i e planirana sorabotka so Samsung i so Asus, se o~ekuva na pazarot da izleze tabletkompjuter koj }e bide konkurenten na iPad i Kindly, prenesuva Wallstreet Journal. Tablet-kompjuterot na pazarot se o~ekuva vo maj, a cenata }e bide 199 dolari. Dokolku Google napravi tablet-kompjuter koj e poevtin, toa }e pretstavuva pritisok vrz ostanatite kompanii da gi namalat cenite na svoite aparati. Od Google s$ u{te nikoj ne gi komentiral ovie informacii.

K

LG STARTUVA SO PRODA@BA NA FLEKSIBILNIOT E-INK DISPLEJ

L

G objavi deka zapo~nuva so proda`ba na prviot komercijalen fleksibilen ehartien (E-Paper Display), za koj veruva deka }e go promeni na~inot na koj{to denes se “konsumiraat” e-knigite i e-magazinite. Spored soop{tenieto koe go objavi LG na nivniot oficijalen blog, displejot }e po~ne da se prodava denovive, najprvin vo Kina, a od naredniot mesec i vo Evropa. Displejot ima golemina na dijagonala od {est in~i, tenok e samo 0,7 milimetri i te`i samo 14 grama. Mo`e da prika`uva rezolucija od 1024h768 pikseli, a bez problem mo`e da se vitka do agol od 40 stepeni.

KOMPJUTER SO GOLEMINA NA USB

F

XI Cotton Candy e najmaliot kompjuter vo svetot, koj ima golemina kolku USB, a sega e dostapen vo pretproda`ba po cena od 199 dolari. Kompanijata FXI go dizajnira{e najmaliot kompjuter, nare~en Cotton Candy, koj ima dvojadren procesor ARM Cortex-A9, dizajniran od Samsung, {to raboti na 1,2 GHz, ima 1 GB RAM i izlez za HDMI, USB i MicroUSB. Najmaliot PC poddr`uva Wi-Fi i Bluetooth. Kompjuterot poddr`uva MPEG-4 i H.264 videoformati. Mikrokompjuterot }e mo`e da go povrzete na sekoj monitor, a namenata mu e kako dodatok na pameten telefon, tablet-kompjuter ili da se koristi za mre`no igrawe videoigri. Cotton Candy e pretstaven kako cloud kompjuter, te`i samo 21 gram, a se prodava po cena od 199 dolari.

{te ne pomina euforijata so posledniot ured na “ovo{nata” kompanija, mediumite ve}e prenesuvaat so {to sledno }e n$ iznenadi kompanijata. Noviot iPhone }e ima poostar i pogolem Retina ekran od 4,6 in~i i na pazarot }e “blesne” vo vtoroto trimese~je ovaa godina, prenesuva Reuters, povikuvaj}i se na ju`nokorejski izvori. iPhone, koj prv pat & be{e pretstaven na javnosta vo 2007 godina, se pojavi so ekran ~uvstvitelen na dopir, koj vedna{ be{e prifaten od konkurencijata, a istiot zazema okolu polovina od vkupnata proda`ba koja ja ima kompanijata. Apple se odlu~ile na pogolem ekran od 4,6 in~i i ve}e gi upatile svoite prvi nara~ki kon svoite dostavuva~i, prenesuva ju`nokorejskiot dneven vesnik Maeil Business, koj gi citira neimenuvanite “izvori od industrijata”. Glavnite dostavuva~i na Apple za ekrani, LG Display i Samsung Electronic, o~ekuvano, odbija da gi komentiraat ovie {pekulacii. Kompanijata Samsung, koja voedno e i eden od najgolemite konkurenti na Apple na pazarot za pametni telefoni, isto taka koristi 4,6 in~en OLED ekran za svojata popularna linija na mobilni telefoni Galaxy S II, koj se pojavi na pazarot i gi osvoi srcata na korisnicite. Retina ekranot so visoka rezolucija sodr`i nekolku pati pove}e pikseli vnatre vo istiot del, a se koristi vo najnoviot iPad, koj neodamna se lansira{e na pazarot. Ne deka na site ne im e dobro poznato (bidej} i toa e ednostavno nevozmo`no koga se raboti za gigantot na pokojniot Stiv Xobs), no samo za potsetuvawe, posledniot iPhone koj se pojavi pod nazivot iPhone 4S na pazarot se pojavi vo oktomvri minatata godina.

U

Dali ja kriete va{ata nasmevka?

tel. 389 2 309 470 www.eternadent.com.mk


650-Kapital magazin 1  

650-Kapital magazin 1

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you