Page 1

COVER STORY: KAKO RABOTE[E INDUSTRIJATA VO 2011 ? biznis magazin

M

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

MILE JANAKIESKI minister za transport i vrski IZGRADBATA NA KORIDOROT 8 MO@E DA PO^NE VO 2014 GODINA

foto: FILIP POPOVSKI

VO OVOJ BROJ SPECIJALEN PRILOG

INTERVIEW

KRISTIJAN DANILOVSKI KOOSNOVA^ NA FX3X

NE E VA@NO OD KAJ SI, VA@NO E DA SI NAJDOBAR! ...samo samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

BROJ 646 CENA 100 DEN.|14 MART, 2012, SREDA|GODINA 13

WWW.KAPITAL.MK


COVER STORY: KAKO RABOTE[E INDUSTRIJATA VO 2011 ? biznis magazin

4M

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

MILE JANAKIESKI minister za transport i vrski IZGRADBATA NA KORIDOROT 8 MO@E DA PO^NE VO 2014 GODINA

foto: FILIP POPOVSKI

VO OVOJ BROJ SPECIJALEN PRILOG

INTERVIEW

KRISTIJAN DANILOVSKI KOOSNOVA^ NA FX3X

NE E VA@NO OD KAJ SI, VA@NO E DA SI NAJDOBAR! ...samo samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

BROJ 646 CENA 100 DEN.|14 DEN.|14 MART, 2012, SREDA| SREDA|GODINA GODINA 13

WWW.KAPITAL.MK

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Dimitrie Tucovi} br 20, Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Ovlasten praven zastapnik: “Advokatsko druшtvo DE LEGE” Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

SODR@INA SODR@INA

IZDVOJUVAME

06 PORTFOLIO

KAKO POMINAVME LANI

12 COVER STORY Kapital gi analizira finansiskite izve{tai na kotiranite kompanii Kako rabote{e makedonskata industrija vo 2011? 18 INTERVJU Kristijan Danilovski, koosnova~ na Fx3x Ne e va`no od kaj si, va`no e da si najdobar! 24 KOMPANII I PAZARI Am~am gi spoi biznismenite so vlasta Kompaniite baraat pomo{ za izvoz i transparentni javni nabavki

Biznismenite bea umereni optimisti za minatata godina. Sega, otkako izlegoa nerevidiranite finansiski rezultati na kotiranite kompanii za 2011 godina, analiziravme koj kako pominal - grade`nata industrija ja spasija javnite proekti, metalurzite se ma~ea so poskapenite surovini i energija, farmacijata i prehranbenata industrija pominaa pove}e od solidno, dodeka bankite gi ~istea bilansite od lo{ite plasmani, pa strada{e dobivkata.

 Str. 12

Cover story

28 INTERVJU Mile Janakieski, minister za transport i vrski Izgradbata na Koridorot 8 mo`e da po~ne vo 2014 godina 32 MENAXER Edukacija na menaxeri Nikoga{ ne e docna za novi znaewa i ve{tini 36 INTERVJU Piter Varden, direktor na Balfin MK Skopje siti mol }e ponudi sosema novo {oping-iskustvo 38 MEDIUMI Koj e koj vo PR-biznisot (2) I najcrnata vistina e podobra od la`nata vistina 42 NA RU^EK SO... Ivica Konevski, gradona~alnik na Aerodrom Sre}en sum {to mo`am da gi napravam drugite sre}ni 46 ^OVE^KI RESURSI PayWell istra`uvaweto za plati i beneficii vo Makedonija 67% od kompaniite }e gi poka~at platite vo 2012 godina 60 AVTOMOBILIZAM @eneva avto{ou po 107 pat Trendseter na avtomobilskata industrija

12 OD U^EWE NIKOGA[ DOSTA Menaxment-elitata od 21 vek na golema vrata se vra}a vo {kolskite klupi. Potrebata da se bide vo tek so ekstremno brzite promeni koi se slu~uvaat vo svetot na biznisot ja nametna potrebata od razvoj na posebni programi nare~eni *executive education. Zo{to? Zatoa {to minatava decenija svetot na biznisot dramati~no se promeni. Kompaniite se globaliziraaa, potrebite na vrabotenite stanaa tolku slo`eni i raznovidni kako nikoga{ dosega.  Str. 32

Menaxer

32


6 PORTFOLIO  BUSINESS SBRIEF

KONE^NO KUPUVA^ ZA PROPADNATATA MLEKAR

TURSKATA MLEKARNI SUTA[ JA KUPUVA SV PRODOL@UVA POGUBNATA POLITIKA

ZAGUBARITE „IZEDOA” 54 MILIONI EVRA OD BUXETOT ako EMO, OHIS, prilepskiot Tutunski kombinat i Eurokompozit pravat ogromni zagubi, Vladata postojano gi tolerira i gi spasuva od ste~aj i frla milioni evra vo niv preku otpis ili konverzija na pobaruvawata vo vlog. Najmalku 54 milioni evra Vladata „iske{ira” kaj ~etvoricata zagubari izminatite tri godini za da gi spasi od propast, poka`uvaat presmetkite {to gi napravi „Kapital” vrz osnova na objavenite podatoci na internetstranicata na Makedonska berza. Od Ministerstvoto za finansii ne ka`uvaat kolku pari frli Vladata za da go pokrie nedoma}inskoto rabotewe na menaxerite na zagubarite vo izminatite {est godini, pretvoraj}i gi pobaruvawata na zagubarite kon dr`avata vo traen vlog. Najgolemi zagubi pravi Tutunskiot kombinat od Prilep kade {to sopstvenik e dr`avata, a koj samo lani rabote{e so zaguba od 20 milioni evra.

I

 GRAFIK NA NEDELATA

Fero-silicium Sigurnosni pojasi

Proizvodi od kamen i drugi mineralni materijali Jabolka Bela zelka i crvena zelka (od 01 januari do 31 mart) Praski Bela zelka i crvena zelka (od 01 april do 31 dekemvri) Domat (od 15 mart do 31 dekemvri) Dr. laboratoriski ma{ini i oprema

IZVOZ VO 2011 ($) ( ) ($ 9.643.876

4.214.648

2.596.729 741.693 IZVOR: DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA

1.216.139 2.378.423 1.720.546

2.352.430

1.841.292 1.852.359

EDNA TRETINA OD IZVOZOT VO RUSIJA OTPA\A NA LEKOVI kupniot izvoz na Makedonija vo Rusija vo tekot na izminatata 2011 godina dostigna 39,6 milioni dolari. Re~isi edna tretina od vkupniot izvoz ili 9,6 milioni dolari otpa|a na izvozot na lekovi vo Rusija {to glavno se dol`i na izvozot na najgolemata doma{na farmacevtska kompanija Alkaloid. Vtor najgolem izvozen proizvod vo Rusija e ferosiliciumot koj go proizveduva Feni industri, ~ija vrednost lani dostigna 4,2 milioni dolari. Tretiot najgolem izvozen proizvod od Makedonija vo Rusija se sigurnosnite pojasi koi gi proizveduva ohridskata fabrika Sipo, ~ij izvoz na ruskiot pazar lani iznesuva{e 2,6 milioni dolari. Duri pet proizvodi od 10-te najizvezuvani proizvodi od Makedonija vo Rusija se zemjodelski proizvodi, odnosno jabolka, zelka, praski i domati.

V


BROJ 646



14/03/2012



7

www.kapital.mk

RNICA

ICA VEDMILK?!

urskata kompanija Suta{, za koja se {pekulira{e deka e zainteresirana da gi kupi proizvodstvenite pogoni na mlekarnicata Svedmilk, minatata nedela registrira{e firma vo Makedonija. Balkanska mlekara e imeto na firmata koja, spored podatocite od Centralniot registar, e osnovana so pari~en vlog od sedum milioni evra. Osnova~ i sopstvenik na Balkanska mlekara e akcionerskoto dru{tvo Suta{ sut urunleri anonim {irketi od Bursa, a na makedonskiot pazar planira da proizveduva mleko i sirewe. Upraviteli na mlekarnicata vo Makedonija }e bidat Husein Mustafa ^evik, Muharem Jilmaz, Hajdar Jilmaz, Ajkut Bilbaj i Ali Musfik Sozer. “Kapital” nekolku pati pi{uva{e za interesot na Suta{ za Svedmilk i deka pregovorite so NLB Tutunska banka, koja e najgolem doveritel na propadnatata mlekarnica, se ve}e pri kraj. Menaxerskiot tim na Suta{ pove}e od polovina godina ja skenira{e sostojbata na proizvodstvenite pogoni na Svedmilk i na makedonskiot pazar. Pred osum meseci NLB Tutunska banka gi nude{e na proda`ba zemji{teto i fabri~kata hala vo koja se odviva{e proizvodniot proces na Svedmilk, kako i del od opremata za 7,5 milioni evra, no proda`bata be{e neuspe{na. Na javnoto naddavawe ne se javi nitu edna zainteresirana kompanija. Iako vtor oglas be{e najaven za eden mesec, podocna rokot nekolkupati be{e probien, a od bankata izjavija deka oglas za proda`ba nema da bide objaven s$ dodeka ne se dogovorat so nekoj konkreten kupuva~.

 BUSINESSBRIEF

T

PRVA ME\UNARODNA KONFERENCIJA

KAKO DA INVESTIRATE VO TURBULENTNI VREMIWA? agrepskata {kola za ekonomija i menaxment i korporacijata Blumberg ja organiziraat konferencijata „Kako da investirate vo turbulentni vremiwa?”, koja }e se odr`i vo Zagreb na 24 april 2012g. Celta na Konferencijata e da obezbedi proniklivi i prakti~ni analizi i debati za podobri investiciski strategii. Nastanot }e gi sobere na edno mesto vode~kite investitori, investiciskite bankari, centralni bankari i konsultanti. ]e u~estvuvaat izvr{ni i finansiski direktori, menaxeri na fondovi i drugi visoki direktori od Barclays Capital, Deutsche Bank, USAID PFS, Blumberg, Zagrepskata berza, Hrvatskata nacionalna banka, Privredna banka Zagreb, Erste grupacija, Rajfajzen kapital menaxment… Pove}e informacii mo`ete da najdete na www.financije.net.

Z

 DR@AVITE SO NAJGOLEMI REZERVI NA NAFTA ajgolem del od rezervite na nafta vo svetot se nao|aat kaj zemjite od Bliskiot Istok, Persiskiot Zaliv i Meksikanskiot region. Naftata i toa kako ja podobruva

N

ekonomskata situacija vo zemjite koi ja imaat, a gi zgolemuva trgovskite deficiti kaj onie koi ja nemaat. Eve koi se zemjite koi imaat najgolemi rezrevi na nafta:

SAUDISKA ARABIJA

VENECUELA

KANADA

IRAN

 Doka`ani rezervi na nafta: 262,6 mlrd bareli  % od vkupnite rezervi vo svetot: 17,85%  Vkupno proizvodstvo: 10,52 milioni bareli  Vkupna potro{uva~ka: 2,64 milioni bareli

 Doka`ani rezervi na nafta: 211,1 mlrd bareli  % od vkupnite rezervi vo svetot: 14,35%  Vkupno proizvodstvo: 2,38 milioni bareli  Vkupna potro{uva~ka: 764.000 bareli

 Doka`ani rezervi na nafta: 175,2 mlrd bareli  % od vkupnite rezervi vo svetot: 11,91%  Vkupno proizvodstvo: 3,48 milioni bareli  Vkupna potro{uva~ka: 2,21 milioni bareli

 Doka`ani rezervi na nafta: 137 mlrd bareli  % od vkupnite rezervi vo svetot: 9,31%  Vkupno proizvodstvo: 4,25 milioni bareli  Vkupna potro{uva~ka: 1,85 milioni bareli


PORTFOLIO  VO FOKUS

 BROJKI:

Zemja so nedovolno konkurentna i uvozno zavisna ekonomija, koja od godina vo godina tro{i pove}e otkolku {to proizveduva, koja gi odlaga strukturnite reformi, ne privlekuva dovolno stranski direktni investicii, na sreden i dolg rok ne mo`e da ima stabilen devizen kurs. Nema takva narodna banka i takvi devizni rezervi koi mo`at da go promenat toa.

padna gr~kata ekonomija vo posledniot kvartal od 2011 godina

2,3%

porasna germanskiot izvoz vo januari 2012 godina

318

milijardi dolari bile {tetite od katastrofite vo 2011 godina

DEJAN [O[KI] GUVERNER NA NARODNA BANKA NA SRBIJA

 TRENDOVI

7,6%

POKRAJ VE]E VLO@ENITE 450 MILIONI EVRA

AGROKOR VLO@UVA U[TE 100 MILIONI EVRA VO SRBIJA

nte Todori}, potpretsedatel na hrvatskata kompanija Agrokor, najavi deka slednata godina kompanijata planira da vlo`i 100 milioni evra vo Srbija. Na pra{aweto zo{to Agrokor se odlu~il za novi investicii, pokraj ve}e vlo`enite 450 milioni evra vo Srbija, Todori} objasnuva deka Agrokor se ~uvstvuva dobredojden vo ovaa zemja i zatoa {to mu e prirodno opkru`uvawe za rabotewe. Po dobivaweto na statusot kandidat za ~lenstvo vo EU, vo Srbija }e se slu~i dopolnitelna makroekonomska stabilnost i podobruvawe na uslovite za biznis. Iako Agrokor u{te pred nekolku godini najavi deka vo Makedonija }e investira 200 milioni dolari, dosega toj ima investirano okolu 20 milioni evra.

A

PO TRI IPOL GODINI OD PADOT

LEMAN BRADERS IZLEGUVA OD BANKROT merikanskata investiciska banka Leman braders soop{ti deka izleguva od bankrot, koj be{e predizvikan poradi rekordniot dolg od 639 milijardi dolari, naveduvaj}i deka od 17 april }e po~ne da gi ispla}a svoite kreditori. So toa ovaa banka izleguva od procesot na sudska za{tita od bankrot, koj be{e pokrenat na 15 septemvri 2008 godina, {to se smeta za po~etok na svetskata ekonomska kriza i nastan koj go potrese celiot svetski i finansiski sistem. Pobaruvawata koi gi imaat doveritelite od Leman braders dostignuvaat nad 300 milijardi dolari. Bankrotot na Leman va`i za najgolem i najslo`en bankrot vo istorijata.

A


10 VOVEDNIK

Evtini prikazni Биљана Здравковска Стојчевска zdravkovska@kapital.com.mk

Dali stranskite kompanii bi do{le i bi investirale vo Makedonija ako mora da rabotat pod istite uslovi kako {to raboti celata industrija vo Makedonija? Ili dali bi imale pove}e i pogolemi doma{ni izvozni kompanii koga bi gi imale istite uslovi kako i stranskite investitori? Iako do pred nekoe vreme svetskata ekonomija veruva{e vo toa deka investitorite i izvoznicite ne treba da imaat boja i nacionalnost, globalnata ekonomska kriza celosno ja sru{i ovaa paradigma. Doma{nite kompanii sega imaat i toa kako porazli~na boja od stranskite. Isto i vo Makedonija. So toa {to Makedonija odlu~i da zastane na stranata na stranskite investitori

ako do lokalnite izbori ima u{te edna godina, denovive po~naa zasileno da se frlaat lopati i da se potpi{uvaat dogovori za gradewe i za rekonstrukcija na ulici, pati{ta, u~ili{ta... Vladata pu{ti u{te edna tura dvokatni avtobusi i veti deka cel centar }e go napravi so barokni fasadi. Mo`ebi treba da razmislime da go smenime zakonot za izborite da se odr`uvaat na sekoi dve, namesto na sekoi ~etiri godini. Taka vlasta } e bide celo vreme vo predizborna kampawa i belkim }e vidime nekoj proekt da se po~ne i da se zavr{i pobrzo. Sigurno toa }e n$ ~ini mnogu skapo. No, se ~ini kako edinstvena nade` deka }e se po~ne nekoj vistinski infrastrukturen proekt, kako avtopat, pruga, hidro ili termocentrala. Ama takvite proekti ~inat mnogu pari. E da, ~inat. I ne mo`at da se zavr{at za nekolku meseci. Toa e i glavnata pri~ina zo{to nitu edna vlast ne se zafa}a za niv. Zatoa i celata infrastruktura ni se raspa|a, a poslednite golemi i vistinski kapitalni objekti se izgradeni u{te pred 20 godini. I pokraj toa {to za gasifikacijata vo Makedonija se zboruva pove}e od dve decenii, denes ovoj proekt e isto tolku daleku od realizacija kako {to bil u{te koga se stavil na hartija. Celi 20 godini ne mo`eme da gi izgradime onie 30-ina kilometri avtopat od Koridorot 10. Odnosno, izgradeni se sedum kilometri, koi za volja na vistinata, gi gradevme rekordni sedum godini. Za Koridorot 8 imame samo `elba da go gradime, a za rekonstrukcija ili za izgradba na nova pruga, verojatno, nemame nitu `elba, a kamoli pari. Poslednava sne`na zima ni poka`a na delo kolku e Makedonija odr`liva vo pogled na proizvodstvoto i tro{eweto struja. Moravme da {etame i da vozime po mra~ni ulici za da {tedime struja, oti verojatno, sopstvenite kapaciteti za proizvodstvo na struja rabotat na rabot na odr`livost, duri i vo uslovi koga celata industrija ve} e nekolku godini e isfrlena nadvor od sistemot, sama da si se snao|a za struja od kade mo`e i umee i po koja bilo cena. A tenderot za ^ebren i Gali{te non{alantno go odlo`uvame {esti pat po red. I potoa nemame izvoz, nemame izvozni proizvodi, nemame konkurenti

I

doma{ni kompanii... A site svetski primeri poka`uvaat deka infrastrukturata, odnosno transportnite tro{oci i tro{ocite za energensi pretstavuvaat najva`na odrednica za toa kolku edna ekonomija }e bide (ne) konkurentna. Zamislete, germanskiot premier da im objavi na najgolemite industriski kapaciteti deka mora samite da se snao|aat za struja i da ja kupuvaat od kade znaat i po koja sakaat cena?! Toga{, normalno e deka ni ostanuva samo da ja konstatirame nekonkurentnosta na doma{nite kompanii koga ne pravime ni{to za da ja zgolemime nivnata konkurentnost. Zamislete, najgolemite i najpotencijalnite 100 izvozni kompanii ili industrii da gi imaat istite uslovi za rabota kako tie {to gi imaat stranskite kompanii, koi gi molime da investiraat vo Makedonija. Ili mo`e rabotite da se postavat vaka. Dali stranskite kompanii bi do{le i bi investirale vo Makedonija ako mora da rabotat pod istite uslovi kako {to raboti celata industrija vo Makedonija? Ili dali bi imale pove}e i pogolemi doma{ni izvozni kompanii koga bi gi imale istite uslovi kako i stranskite investitori? Iako do pred nekoe vreme svetskata ekonomija veruva{e vo toa deka investitorite i izvoznicite ne treba da imaat boja i nacionalnost, globalnata ekonomska kriza celosno ja sru{i ovaa paradigma. Doma{nite kompanii, investitori i izvoznici sega imaat i toa kako porazli~na boja od stranskite. Isto i vo Makedonija. No, ako edna Amerika, Germanija, Kina ili Rusija ve}e otvoreno zastanuvaat vo za{tita na doma{nite industrii, Makedonija uporno se stava na stranata na stranskite investitori. Da, to~no e deka na Makedonija & e potreben nov i sve` kapital mnogu pove}e otkolku {to im e potreben na ovie razvieni zemji, no doma{nite investicii ni se mnogu, mnogu popotrebni od stranskite investicii. Za `al, s$ u{te nikoj ne se potresuva kako da se zgolemat doma{nite investitori. Dali ova e odnapred i bez borba predadena bitka? Ako e taka, toga{ site prerodbi, vetuvawa i programi ne mo`e da bidat ni{to pove}e od evtini prikazni. Koi, verojatno, }e imaat lo{ kraj.


28 MART SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 IZVOZNICI

KAPITAL MEDIA GROUP vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva ~etvrtata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI za 2012.

ko od ekonomskata kriza mo`e da izlve~e nekoja pouka ili lekcija toa e deka samo kompaniite i dr`avite koi izvezuvaat mnogu pobrzo izleguvaat i ja prebroduvaat ekonomskata kriza. Tokmu zatoa sega koga na Evropa i se zakanuva ekonomska recesija zgolemuvaweto na izvozot i nao|aweto na novi izvozni pazari stanuvo pova`no od sekoga{. Zemjite ve}e i otvoreno lobiraat i vodat valutni vojni so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dr`ava so site raspolo`ivi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI za 2012 godina }e bidat vklu~eni glavnite poenti od izlagawata na u~esnicite na Prvata rabotna konferencija za izvoz “Kako i kade pove}e i podobro da izvezuvame. Perspektivi za 2012 godina�, koja se odr`a na 29 fevruari vo organizacija na Kapital Akademija. Vo godine{nata edicija TOP 100 IZVOZNICI }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa spored razli~ni pokazateli:  Top 100 najgolemi izvoznici  Top 50 najizvezuvani proizvodi  Top 10 izvozni pazari  Top 10 neto izvozni industrii  Top 10 najbrzoraste~ki izvozni pazari  Izvoznite aduti i perspektivi na Makedonija vo 2012 godina  Kako da se zgolemi izvozot na hrana od Makedonija?  Analiza na izvozot na vino od Makedonija  Izvozot na uslugi od Makedonija  Tajnata na uspe{nite izvozni strategii

A

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski


 12 COVER STORY: “KAPITAL” GI ANALIZIRA FINAN

KAKO RABOTE[E INDUSTRIJA VO

MENAXERITE NA NAJGOLEMITE MAKEDONSKI KOMPANII KON KRAJOT NA 2010 GODINA BEA UMERENI OPTIMISTI ZA GODINATA [TO SLEDUVA[E: O^EKUVAA ZGOLEMUVAWE NA PRODA@BITE, NO SVESNI BEA DEKA OPASNOSTI VO SVETSKATA I VO EVROPSKATA EKONOMIJA SÈ U[TE POSTOJAT. SEGA, OTKAKO IZLEGOA REZULTATITE ZA 2011 GODINA,

ANALIZIRAVME KOJ KAKO POMINAL - GRADE@NATA INDUSTRIJA JA SPASIJA JAVNITE PROEKTI, METALURZITE SE MA^EA SO POSKAPENITE SUROVINI I ENERGIJA, FARMACIJATA I PREHRANBENATA INDUSTRIJA POMINAA POVE]E OD SOLIDNO, DODEKA BANKITE GI ^ISTEA BILANSITE OD LO[ITE PLASMANI, PA STRADA[E DOBIVKATA


3 NSISKITE IZVE[TAI NA DOMA[NITE KOMPANII 113

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

o dekemvri 2010 godina “Kapital� razgovara{e so dvaesetina direktori i sopstvenici na makedonski industriski kompanii za da gi ~ue nivnite prognozi za toa kakva sledna godina o~ekuvaat. Generalen zaklu~ok od site nivni odgovori be{e deka se svesni za s$ u{te postoe~kite opasnosti po svetskata ekonomija i nejzinoto vlijanie vrz makedonskata, no sepak, se optimisti i smetaat deka najte{koto pominalo. O~ekuvaa zgolemuvawe na proizvodstvoto i proda`bite vo 2011 godina, za {to nekoi od niv dobro se bea

V

podgotvile so nova tehnologija, nekoi pak, doprva }e investiraa vo novi ma{ini, objekti ili znaewe. Za 2011 godina nerevidiranite finansiski izve{tai na kotiranite kompanii na berza ve}e se objaveni, pa napravivme edna analiza kako zavr{ila lanskata godina za niv. Analiziravme rezultati i na firmi {to ne se listirani na oficijalniot pazar na berzata, no imaat zakonska posebna obvrska za izvestuvawe za svojata rabota. Kontaktiravme i nekolku kompanii koi{to se vo vrvot na makedonskata ekonomija spored svoite prihodi, no ne se akcionerski dru{tva, no nivnite rezultati do zatvoraweto na

ovoj tekst ne uspeavme da gi dobieme. U[TE EDNA TE[KA GODINA ZA METALURZITE Koga go pra{avme menaxmentot na Makstil kon krajot na minatata godina za toa kakva 2011 godina o~ekuvaat, rekoa deka nema da bide pomalku turbulentna i te{ka od 2010 godina. Poradi promenlivata cena i pobaruva~kata na metalite na svetskite berzi i efektite od globalnata kriza, Makstil toga{ najavi samo blag porast na proizvodstvoto. Na pres-konferencijata odr`ana neodamna kompanijata istakna deka i pokraj vlo{uvaweto na pazarnite priliki, 2011 godina ja zavr{ile so 740 iljadi toni proizvodi (slabovi i

foto: FILIP POPOVSKI

MAKEDONSKATA 2011?


 14

MAKSTIL 2011

ALKALOID 2011

VITAMINKA 2011

111 milioni evra 100 DOBIVKA iljadi evra

110 PRIHODI milioni evra DOBIVKA 10 milioni evra

PRIHODI 24,5 milioni evra DOBIVKA 1,4 milioni evra

PRIHODI

17,5% 10%

14% 7%

toplovalan debel lim), {to e 22% pove} Od farmacevtskata kompanija Alkaloid e vo odnos na 2010 godina. Prihodite od velat deka pokraj kvalitetot na proizproda`bata na Makstil lani iznesuvale vodite i kadarot na kompanijata, pre111 milioni evra i se povisoki za 17,5% od suden faktor za uspeh e i proaktivniot prethodnata godina. Me|utoa, zgolemenite marketing-koncept. ceni na vleznite surovini i energensite “U{te so po~etokot na svetskata ekonom(vo prosek, staro `elezo za 10%, struja za ska kriza vo 2009 godina glavna cel na 27% i gas za 39%), poskapeniot transport na{ata kompanija be{e da ja naso~ime (vo {to golem udel imaa i postojanite energijata na odr`uvawe na finansiskata blokadi na Solunskoto pristani{te) i stabilnost preku upravuvawe so site vikontinuiranoto namaluvawe na cenite na dovi rizici i implementirawe na merki finalnite proizvodi na svetskiot pazar za nivno namaluvawe. Site tie merki na (prose~no 15% vo 2011 godina), ne dozvolija pretpazlivost koi gi praktikuvavme, bez pogolema dobivka na kompanijata i pokraj da ja naru{ime politikata na investizgolemenoto proizvodstvo. Lani Makstil rawe na kompanijata, donesoa pozitivni imal dobivka od 100 iljadi evra, {to e rezultati vo raboteweto vo minatite tri godini. Vo 2011 godina prvi~nite neofici10% pomalku vo odnos na 2010 godina. jalni presmetki poka`uvaat deka ALKALOID stapkata na rast na plasmanite STANDARDNO DOBRO vo odnos na 2010 godina iznesuva Alkaloid bele`i kontinuitet re~isi 10%, kako na doma{niot, vo dobrite finansiski rezulprodazbite taka i na izvoznite pazari�, tati godini so red, pa taka i porasnale na Alkaloid vo posveli @ivko Mukaetov, generalen vo 2011 godina e zabele`an lednite pet godini direktor na Alkaloid. porast na prihodite i toa za Vtorata po golemina farmacevts12% na doma{niot pazar i za 14% na stranskite pazari. Vkupnite konso- ka kompanija vo Makedonija, Replek, vo lidirani proda`bi na kompanijata lani 2011 godina imala za 2% pomali prihodi iznesuvale re~isi 110 milioni evra ili od proda`bata, odnosno vkupno 9,6 mil14% pove}e vo odnos na 2010 godina. Kon- ioni evra, od koi{to 99% se ostvareni solidiranata neto-dobivka na Alkaloid na doma{niot pazar. Sepak, zgolemenite lani iznesuvala 10 milioni evra i e za ostanati operativni prihodi, koi iznesuvale vkupno dva milioni evra, & donele 7% pogolema od godinata prethodno. Vo vkupnite proda`bi na Alkaloid vkupni operativni prihodi na firmata doma{niot pazar u~estvuval so 41% i pogolemi za 14% vo odnos na 2010 gostranskite pazari so 59%. Kompanijata dina. Kompanijata ostvarila operativna vrabotila i 97 lu|e vo Makedonija mi- dobivka od 713 iljadi evra, vo sporedba so zagubata godina prethodno, 223 iljadi natata godina.

60%

23% 50%

evra. Na krajot, neto-dobivkata na firmata za 2011 godina e 1,6 milioni evra, {to e 3,5 pati pove}e vo sporedba so 2010 godina. PREHRANBENITE KOMPANII POMINAA PODOBRO OD LANI Zgolemeni dobivki, rast na prihodite, namaleni tro{oci. Ova se podatocite od finansiskite izve{tai na prehranbenite kompanii za minatata godina. Iako komentarite za nivnoto rabotewe uka`uvaat na nepovolnite uslovi za rabota minatata godina, predizvikani od krizata i od poskapuvaweto na surovinite, sepak, bilansite poka`uvaat deka uspeale da se spravat so predizvicite. Prehranbenata kompanija Vitaminka od Prilep 2011 godina ja zavr{i so dobivka od 1,4 milioni evra, {to e dvojno pove} e sporedeno so dobivkata na kompanijata realizirana vo 2010 godina, 702 iljadi evra, a prihodite od proda`ba bele`at rast od 23% vo odnos na 19,9 milioni evra realizirani vo 2010 godina, na vkupno 24,5 milioni evra lani. Spored finasiskiot izve{taj, kompanijata lani uspeala da gi namali zalihite na gotovi proizvodi, a rast ima kaj tro{ocite za vraboteni. Pogolema rashodna stavka vo raboteweto lani Vitaminka bele`i vo rashodite za amortizacija na ma{inite i na opremata - od 1,2 milioni evra vo 2010 godina na dva milioni lani. Od @ito Luks, kompanija koja lani uspea da ja nadomesti ogromnata zaguba od prethodnata godina, velat deka se soo~ile so radikalno zgolemuvawe na cenite na osnovnite inputi vo nivnoto proizvodstvo, no sepak, uspeale da gi amortiziraat lo{ite rezultati. Spored finansiskiot izve{taj, kompanijata 2011 godina ja zavr{i so rast na prihodite od 31%, na vkupno 21,4 milioni evra, za razlika od 16,4 milioni evra prihodi realizirani vo 2010 godina, pri {to prihodite na doma{en pazar porasnale za 33%, a na


LO[ITE KREDITI GI NAMALIJA 15  BANKARSKITE DOBIVKI inansiskite izve{tai poka`uvaat deka bankarite ja `rtvuvale profitabilnosta za smetka na ~istewe na kreditnite portfolija od rizi~nite zaemi so otpi{uvawe na nenaplatlivite krediti. Toa pretstavuva tro{ok {to direktno vlijae negativno vrz finansiskiot rezultat. Bankarite izdvoile ogromni sumi od svojata aktiva i kako rezervacii za dadenite krediti, {to isto taka se odrazuva negativno vrz profitot. Osven toa, poslabata kreditna aktivnost vo 2011 godina i politikata na investirawe na bankarskiot kapital vo dr`avni hartii od vrednost za dvojno poniska kamata od kamatite {to mo`e da gi dobijat preku kreditirawe gi namalija prihodite vo bankarskiot sektor. Komercijalna banka lani ostvari dobivka od 17,7 milioni evra, {to e 24,1% pomalku vo sporedba so 2010 godina. Pri~inite za namaluvawe na profitot vo 2011 godina se zagubite poradi nenaplatenite krediti, koi do krajot na godinata dostignaa nivo od 14,3 milioni evra, {to e tri pati pove}e vo sporedba so prethodnata godina. Od Komercijalna banka objasnuvaat deka zagubite po toj osnov se dol`at na vlo{uvawe na sostojbata kaj kompaniite i nivnata sposobnost za otplata na kreditite. Prihodite od kamati minatata godina ovaa banka gi zgolemi za 7,8%, iako kamatnite stapki se namalija, a prihodite od provizii i od nadomestoci se zgolemeni za 10,2%. Vo Stopanska banka-Skopje prihodite od kamata lani iznesuvale 35,6 milioni evra, {to e 12,4% pomalku vo odnos na 2010 godina, dodeka netoprihodite od provizii i od nadomestoci se namalile za 5,8%, na 13,8 milioni evra. Dobivkata na bankata za 2011 godina iznesuva 10,2 milioni evra, {to e 21,5% pomalku vo odnos na prethodnata godina. NLB Tutunska banka minatata godina ostvari dobivka od 10,7 milioni evra, {to e 39% pove}e vo odnos na 2010 godina. Ohridska banka, koja od godinava isto taka se priklu~i vo grupata golemi banki, objavi dobivka od 575.000 evra. Kamatnite prihodi na bankata se zgolemeni za 10%, a prihodite od provizii i od nadomestoci porasnale za duri 25%. Toa ovozmo`ilo da se pokrijat predvidenite tro{oci, a bankata da prika`e pogolema dobivka od prethodnata godina. Pogolema dobivka lani imala i Uni banka, i toa za 43%, na 770 iljadi

F GRANIT 2011 PRIHODI 111 milioni evra DOBIVKA 6,2 milioni evra

61% 34%

stranski padnale za 6%. Zagubata od eden milion evra vo 2010 godina e namalena za 21%, na 334 milioni evra. “Cenata na p~enicata porasna 35,1%, na gorivoto 21,7% i na prirodniot gas 12% na godi{no nivo. Site tie faktori imaa negativen efekt vrz cenata na proizvodite i vrz drugite operativni tro{oci. Me|utoa, za da gi poddr`i svoite potro{uva~i, kompanijata ne gi slede{e vo celost ovie zgolemuvawa na cenite preku svojata cenovna politika. Ostvarivme zgolemen obem na proda`bite vo koli~estva, {to rezultira vo zgolemeni prihodi”, velat od @ito Luks. Istovremeno, finansiskite tro{oci se namaleni za 21% vo sporedba so prethodnata 2010 godina, {to, glavno, se dol`i na otplata na dolgoro~nite krediti i poniski prose~ni tro{oci na finansirawe za tekovnata godina. Bitolskiot kombinat ZK Pelagonija, koj dobi nov sopstvenik, minatata godina ja zavr{i so dobivka od 4,4 milioni evra, milioni evra dobivka imase nasproti zagubata od 747 ZK Pelagonija iljadi evra vo 2010 gominatata godina, dina. Spored finansiskiot nasproti zagubata od 750 iljadi izve{taj na bitolskiot evra vo 2010 kombinat, prihodite od proda`ba bele`at rast od 35%, na vkupno 16,7 milioni evra, za razlika od 12,3 milioni evra ostvareni vo 2010 godina, a operativnite prihodi porasnale za 4%, na vkupno 20 milioni evra. Najgolem del od proda`bata e ostvaren na doma{niot pazar i toa 90%, no od lani po~na so plasman na stranski pazari. “ZK Pelagonija e naso~en na proda`ba na doma{niot pazar, no so ogled na toa deka imame barawa za otkup na proizvodi vo stranstvo, nie odlu~ivme da ja ponudime maslodajnata repka, koja se koristi za proizvodstvo na biogorivo. Samo vo Grcija

4,4

evra. Bankata imala neto-prihodi od kamati pogolemi za 6%, a zarabotkata od provizii i od nadomestoci porasnala za 13%. Spored nerevidiranite rezultati na Prokredit banka, dobivkata za 2011 godina iznesuva 1,17 milioni evra, {to e okolu 10% pomalku vo sporedba so 2010 godina. “Od makroekonomski aspekt, 2011 be{e godina so mnogu predizvici i za bankarskiot sektor i za pretprijatijata. Ne smeeme da gi zaboravime i indirektnite efekti na svetskata kriza, koi vlijaea za namalena profitabilnost na pretprijatijata, {to se reflektira{e na nivnata sposobnost da gi finansiraat tekovnite dolgovi, da se spravat so kratkoro~nata likvidnost i da donesat odluka za pohrabri investiciski proekti”, izjavi Valentina Traj~eva-Nikovska, ~len na Upravniot odbor na Prokredit banka. Od Prokredit banka velat deka minatata godina go zgolemile kreditiraweto na kompaniite i na gra|anite za 10%. Udelot na lo{ite krediti za minatata godina vo Prokredit banka iznesuva 2,67%, {to e pod prosekot vo bankarskiot sektor, 9,8%. [parkase banka minatata godina ja zavr{i so zaguba od 12,6 milioni evra. “Ova e celosno vo soglasnost so konzervativnite standardi na grupacijata [parkase. Rezultatot {to go dobivme e ednokratno zna~itelno zgolemuvawe na rezervaciite, koe se reflektira na potencijalnite, no s$ u{te nerealizirani rizici. Ovaa zaguba ve}e e pokriena i kompenzirana so zgolemuvaweto na kapitalot od 15 milioni evra, taka {to }e nemame negativen odraz na na{ite razvojni planovi za bankata, kako i na poddr{kata i na sigurnosta koja im ja nudime na na{ite klienti”, izjavi Sava Dalbokov, ~len na Upravniot odbor i pretsedatel na Nadzorniot odbor na [parkase. Bankata vo 2011 godina go zgolemi kreditiraweto za 27,9%. Stopanska banka od Bitola, koja lani dobi nov sopstvenik, prika`a zaguba od 7,7 milioni evra, {to se dol`i na vlo{enoto kreditno portfolio na bankata. Me|utoa, vo posledniot kvartal od 2011 godina zagubata e namalena za okolu 15%, odnosno 1,3 milioni evra. TTK banka objavi deka dobivkata za 2011 godina iznesuva 115.000 evra, {to pretstavuva namaluvawe na profitot od 85% vo sporedba so prethodnata godina.


 16 JAVNITE PROEKTI GI “IZVADIJA� GRADE@NICITE ilnata anga`iranost doma, glavno na dr`avnite proekti od “Skopje 2014�, im donese odli~ni finansiski rezulati i na dvete kompanii koi kotiraat na berza. Pa taka, spored nerevidiranite finansiski izve{tai, grade`nata kompanija Beton minatata godina ja zavr{i so rast na dobivkata od 576 iljadi evra, {to zna~i rast od 14% vo sporedba so 2010 godina, koga dobivkata iznesuva{e 505 iljadi evra. So dobivka od 6,2 milioni evra lani mo`e da se pofali i grade`nata kompanija Granit, bidej}i e za 34% povisoka od 2010 godina, koga e ostvarena dobivka od 4,6 milioni evra. Inaku, finansiskite izve{tai i na dvete kompanii poka`uvaat rast na prihodite i na proda`bata, osobeno na doma{en pazar, dodeka zna~itelno namaluvawe na proda`bata e evidentirano na stranskite pazari. Prihodite na Granit porasnale za 61% ili vkupno 111 milioni evra sporedeno so 62,4 milioni evra realizirani vo 2010 godina. No, vo uslovi koga proda`bata na doma{niot pazar porasnala za 76%, o~igleden e padot vo proda`bata na stranskite pazari, duri 95%, odnosno od 3,3 milioni evra vo 2010 godina na

S

Grade`nite kompanii gi gubat stranskite pazari

(Promet na stranski pazari, vo evra)

AD Beton Granit

2007 1.743.967 3.354.780

2008 342,975 757,365

2009 2010 101,04 110,016 521,658 3.441.658

2011 0 155,902

Izvor: Finansiski izve{tai objaveni na Berza

ne{to pove}e od 150 iljadi evra lani. Sli~na e sostojbata i so grade`nata kompanija Beton, bidej}i nerevidiraniot finansiski izve{taj poka`uva deka lani e ostvaren rast na prihodite od 14%, odnosno prihodite od proda`ba na doma{en pazar vo 2011 godina iznesuvaat 40,7 milioni evra, za razlika od 37,2 milioni evra vo 2010 godina. Voop{to nema evidentirano prihodi od proda`ba na stranski pazari,

{to zna~i deka minatata godina Beton nemal nikakvi dogovoreni raboti vo stranstvo. Analiziraj}i gi izve{taite na grade`nite kompanii vo izminatite nekolku godini, se dobiva vpe~atok deka doma{nite grade`nici s$ pove} e se povlekuvaat od stranskite pazari, a se mnogu vnimatelni vo izborot na tenderite na koi u~estvuvaat poradi nemo`nosta da gi ispolnat baranite uslovi i poradi golemiot rizik.


17 

KOMERCIJALNA BANKA 2011

STOPANSKA BANKA 2011

NLB TUTUNSKA BANKA 2011

PRIHODI OD KAMATI I OD PROVIZII I NADOMESTOCI:

PRIHODI OD KAMATI I OD PROVIZII I NADOMESTOCI:

PRIHODI OD KAMATI I OD PROVIZII I NADOMESTOCI:

57,4 milioni evra 17,7 DOBIVKA milioni evra

8,5% 49,5 milioni evra 24% 10,2DOBIVKA milioni evra

minatata godina izvezovme okolu 3.500 toni maslodajna repka i 2.000 toni ja~men, a pomali koli~ini od na{ite zemjodelski proizvodi izvezovme vo Albanija i vo Kosovo�, izjavi Dragi Petrovski, izvr{en direktor na ZK Pelagonija-Bitola.

10,6% 42,6 milioni evra 21,5% 10,7DOBIVKA milioni evra

Vele{kata grupacija @ito Vardar minatata godina ja zavr{i so namaleni prihodi, no so zgolemena dobivka. Vkupno realiziranite prihodi na kompanijata vo 2011 godina iznesuvaat 25,4 milioni evra, {to e pomalku sporedeno so 26,3

2,4% 39%

milioni evra realizirani vo 2010 godina. Dobivkata e nekolkukratno zgolemena. Minatata godina vele{kata kompanija ja zavr{i so profit od 780 iljadi evra, za razlika od 44 iljadi evra vo 2010 godina.


INTERVIEW  18 INTERVIEW

KRISTIJAN DANILOVSKI

NE E VA@NO OD KAJ SI, VA@NO E DA SI NAJDOBAR!

foto: FILIP POPOVSKI

KOOSNOVA^ NA FX3X


BROJ 646



14/03/2012



INTERVIEW

www.kapital.mk

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

vijati~arot” odleta za Holivud, pa so pomo{ na „zlatniot kompas” gi pronajde „terminatorot” i „transformerite”, koi go odvedoa do zemjata na „Rango”. Vaka, so aluzija na filmovite na koi{to rabotea momcite od studioto Fx3x, izgleda nakuso prikaznata za ostvaruvaweto na nivniot holivudski son. Kristijan Danilovski i Milivoje \or|evi} – Mi{ko pred 15 godini ja osnovaa kompanijata so namera da se zanimavaat so digitalni vizuelni efekti i animacija. Koga pazarot za reklami i malkute filmovi {to se snimaat vo Makedonija im stana pretesen, se osmelija da sonuvaat za Holivud. Svetskata prestolnina na filmot, tamu kade {to e vsu{nost najgolemata „fabrika za soni{ta”, e sonot koj{to Danilovski, \or|evi} i ostanatite od ekipata na Fx3x go `iveat poslednive desetina godini. Ramo do ramo so najdobrite svetski eksperti za vizuelni efekti tie rabotat na holivudskite blokbasteri, i ve}e triesetina filmovi se vo nivnata referentna lista. Nekoi od niv se nominirani za „Oskar” i drugite presti`ni nagradi vo kategoriite za vizuelni efekti, a dva filma na koi{to rabotela Fx3x i ja dobija zlatnata statuetka: „Zlatniot kompas” vo 2008 i „Rango” na ovogodi{noto dodeluvwe. Dovolen povod ovojpat da napravime golemo intervju so Kristijan, zadol`en za izvr{nite procesi vo kompanijata, za toa kako e da raboti{ so Holivud.  Rabotevte na animiraniot oskarovec „Rango” minatata godina, no „Avijati~arot” na Skorsezi od 2004 godina be{e verojatno to~kata na presvrtot {to vi dade odli~na preporaka za rabota na u{te mnogu holivudski blokbasteri. [to s$ se slu~uva{e vo periodot me|u „Avijati~arot” i „Rango”? Po „Avijati~arot” „A po~navme da rabotime na reklami r za amerikanskiot pazar. Rabot Rabotevme na reklami za Fanta, Amerikan ekspr ekspres, Bjuik... Po~navme da rabotime i na nekoi ne reklami za japonskiot pazar. Nekad Nekade kon krajot na 2005 godina po~navme da rabotime raabotime i na edna kuklena serija so animacii annimacii i efekti, vo produkcija na Soni, i intere interesno be{e {to imavme na{a ekipa k {to go nadgleduva{e snimaweto vo SAD, a ovd ovde edno 15-ina lu|e rabotea pogolem del od efektite. Vo 2006-2007 godina rabotevme rabote i na TV-serijata „Patot do 11 septemv septemvri”, koja be{e nominirana za nagradata „EMI”, poto~no, jas imav li~na nominacija nomina za ovaa nagrada kako pretstavnik nna Fx3x vo kategorijata vizuelni efekti. Slednata godina rabotevme na „Zlatniot kompas”, k koj e prviot film na koj{to sme izrabotuvale izr vizuelni efekti, a dobil „Oskar” „Osk vo taa kategorija. Kon krajot na 200 2008 po~etokot na 2009 godina po~navme sorabotka sor so kompanijata za vizuelni efekti efek Industrial Light and Magic,

Onie vizuelni efekti {to dobile „Oskar” pred tri godini, denes se mnogu prose~ni. Ona, pak, {to pretstavuvalo senzacija vo digitalnite efekti pred 20 godini, kako „Terminator 2”, na primer, denes mo`e da gi sraboti student za seminarska zada~a. Zna~i, nema mesto za komocija, mora da sme budni i celo vreme vo trka so najnovite dostignuvawa.

A

NA NA[ITE KLIENTI OD HOLIVUDSKITE TE STUDIJA NE IM E VA@NO DALI SME OD MAKEDONIJA ILI OD SINGAPUR. BARAAT DVE KLU^NI RABOTI OD NAS: VISOK KVALITET NA VIZUELNITE EFEKTI [TO GI RABOTIME I ISPORAKA VO DOGOVORENIOT ROK. AKO EDNA[ PROMA[I[ VO OVOJ BIZNIS, VE]E NE RABOTI[ ZA NITU EDNO STUDIO! sopstvenost na slavniot Xorx Lukas. Rabotevme na „Terminator 4” i u{te nekolku blokbasteri, a podocna po~navme sorabotka i so Technicolor, svetskiot tehnolo{ki lider vo oblasta na mediumite i zabavata. Vo 2010 godina po~navme sorabotka i so Xim Henson kompani, firmata kaj nas poznata po popularnata serija „Mapet {ou”. So niv rabotime na edna nova serija i na animiran film koj sega go privr{uvame. Minatata godina rabotevme na „Transformeri 3”, nominiran za „Oskar” i za „Rango”, koj{to dobi „Oskar”. Zna~i, 2011 be{e mnogu uspe{na godina za nas.  Po~navte dvajca, a sega ste 105 lu|e vo kompanijata. Vo edna prigoda imate ka`ano deka Fx3x pokraj organskiot rast, vo nekolku navrati mora{e i „preku no}” da porasne, zatoa {to toa go baraa novite sorabotki so holivudskite partneri. Kako izgledaa tie promeni vo kompanijata? Nie po~navme so animacija za TV-reklami, spotovi i sli~no, i koga go dostignavme zenitot na doma{niot pazar, nekade vo 2000-2001 godina, bevme ve}e 15-tina vraboteni. No, otkako strate{ki odlu~ivme deka odime da ja „osvojuvame” Amerika i koga gi dobivme prvite nara~ki od tamo{nite studija, nie sekako moravme da anga`irame pove}e lu|e i do 2008 go-

dina bevme triesetina vraboteni. No, vo momentot koga ja dogovorivme sorabotkata so kompanijata na Xorx Lukas, prvoto barawe od nivna strana be{e deka mora da go zgolemime brojot na lu|e. Za sre}a, ova barawe be{e prosledeno i so mnogu korisni soveti, od nivna strana be{e vlo`eno mnogu trud i vreme vo na{ata firma, vo restruktutitraweto na na{ata proizvodna struktura, kako da se zgolemi protokot i bezbednosta vo samata proizvodna hierarhija... Toa go napravivme mnogu efikasno so nivna pomo{. Po edna godina ve}e bevme dvojno pogolema ekipa, rabotevme na pove}e golemi proekti vo isto vreme. Za makedonski i balkanski prigodi ve}e bevme seriozna kompanija vo ovoj sektor. No, tuka ne zavr{i s$. Po~etokot na sorabotkata so Technicolor zna~e{e deka ni treba u{te pogolem kapacitet, pa povtorno ja zgolemivme firmata za nekoi 50% vo kadar i oprema. Ova be{e i najnovoto, treto prestrukturirawe na kompanijatga, po prvoto vo 2004 godina koga re{ivme da se probame vo Holivud, i vtoroto, koga po~na sorabotkata so Industrial Light and Magic. Jas sekoga{ velam deka Fx3x vo svojot razvoj prakti~no, so ovie prestrukturirawa ima tri start ap biznisi, sekoj na svoj na~in. Denes imame 105 vraboteni i s$

19 


 20 INTERVIEW u{te rasteme, vrabotuvame novi lu|e. Imame postojani promeni, a da bideme realni, nikoj ne saka promeni. No, toa e ne{to {to mora da se pravi ako sakate da ostanete vo ovoj biznis. Za ovoj pazar se borat stotici kompanii, a na{iot stav e deka si dobar kolku i tvojot posleden proekt. Zatoa e va`no postojano da sledite {to se slu~uva i da se trudite da bidete u{te podobri na naredniot proekt.  Ima li dovolno kvalifikuvani kadri vo zemjava za toa {to go rabotite vie? Firmata postojano raste, kako se snao|ate vo toj pogled? Realno, obu~eni, gotovi kadri za ovaa rabota te{ko se nao|aat. Vo momentov, vo Makedonija ima samo za~etoci za ovoj tip obuka ili studii na na{ite univerziteti, i nie se trudime intenzivno da ja prodlabo~ime sorabotkata so site obrazovni institucii koi se zainteresirani za toa. Sorabotuvame i so privatnite i so dr`avnite univerziteti. Ja potencirame i razmenata na znaewa so profesorite i asistentite, a so privatniot fakultet ESRA, i so dr`avniot FINKI, ve}e vtora godina po red sorabotuvame za da obu~ime kadar koj ponatamu bi go regrutirale. Svesni sme deka nema mnogu vakvi kompanii vo Makedonija i deka sme edinstveni na ova nivo i so ovoj obem na rabota, pa morame i nie da pomogneme so doobuka na lu|e, i toa i go pravime. Na{ata ekipa na vraboteni e 100% makedonska, a zadol`itelni se i poznavawata na angliskiot jazik, bidej}i komunikacijata so klientite se odviva na angliski jazik. Toa zna~i deka nekoga{ od na{ite klienti doa|a komentar na angliski jazik, koj e direktno upaten do nekoj od vrabotenite i tie moraat da razberat {to pi{uva tamu to~no i precizno.  Kako, vsu{nost, ja dobivate rabotata za holivudskite studija? Kako izgleda

Nie ne se „dru`ime” so akterskite ili re`iserskite slavni imiwa, koi{to se isturenata postava na Holivud, tuku so „industriski” selebriti, imiwa koi za obi~niot gleda~ ne zna~at ni{to, no vo bran{ata na vizuelnite efekti se na nivo kako {to se eden Robert de Niro ili Meril Strip kaj glumcite. tojj proces?? Postojat nekolku golemi holivudski studija i tie gi realiziraat pove}eto od filmovite {to sodr`at vizuelni efekti. Vo zavisnost od toa dali filmot e blokbaster, odnosno dali ima mnogu spektakularni sceni vo nego, e i brojot na kompanii za vizuelni efekti {to }e rabotat na nego. Koga se raboti za filmovi kako „Transformeri” ili „Terminator”, toga{ zadol`itelno se anga`iraat najmalku 1-2 od najgolemite svetski kompanii za vizuelni efekti, a potoa i red drugi pomali, koi{to vsu{nost se kako podizveduva~i na golemite. Na serijata „Patot do 11 septemvri”, pak, vlegovme da rabotime na nivo na glavni izveduva~i na efektite, zatoa i jas bev

 Go poznavate li li~no Xorx Lukas, sopstvenikot na Industrial Light and Magic? Ste se sretnale li so nekoi od ostanatite krupni yverki od Holivud? Xorx Lukas e li~nost do koja ne mo`ete tuku-taka da dojdete, toj e sepak malku ponastrana od operativniot del na negovata kompanija. Jas komuniciram re~isi so site vrvni lu|e od ILM, odnosno so niv kako kompanija nie sorabotuvame na mnogu visoko nivo. So nominacijata za „EMI” stanav ~len na Akademijata za televiziska umetnost i nauki, koja{to gi dodeluva nagradite, {to zna~i sega mo`am da glasam i jas za nominiranite kandidati. Isto taka stanav ~len i na Zdru`enieto za vizuelni efekti, kade {to se vleguva samo po preporaka na vrvnite lu|e od industrijata, kako zasluga za minat trud. Ova zna~i deka Fx3x kako kompanija e ve} e relevanten del od svetskata industrija za vizuelni efekti. Iako prakti~no nemame kontakt so glumci, odnosno so najeksponiranite likovi na sekoj film, sepak se dru`ime so lu|e koi se vrv vo na{ata oblast, efektite i animacijata, od koi pove}eto rabotele na filmovi {to dobile ili bile nominirani za „Oskar za vizuelni efekti”. Nie imame kontakt so „industriski” selebriti, imiwa koi za obi~niot gleda~ ne zna~at ni{to, no vo bran{ata se na nivo kako {to se eden Robert de Niro ili Meril Strip kaj glumcite. Toa se likovi koi nekoga{ bile na{i idoli, zatoa {to sme gi obo`avale filmovite na koi tie bile glavni za efekti, a sega mo`eme da rabotime so niv. Toa e ostvaruvawe na soni{tata.

li~no nominiran za „EMI”. Dodeka na „Transformeri” rabotea dve golemi kompanii i u{te 7-8 pomali, taka {to sosema poinakva be{e procedurata na nominirawe za nagradi. Inaku, pregovorite so holivudskite studija se eden normalen proces, kako i za koj bilo biznis. I tie se normalni lu|e od krv i meso. Baraat odredena usluga koja{to mora da ja ispora~ate kvalitetno i vo dogovoreniot rok. Globalizacijata napravi voop{to da ne e va`no kade se nao|ate kako kompanija. Najva`no e da ja steknete doverbata na va{ite klienti i da imate odli~na komunikacija so niv.  Dogovorenite rokovi verojatno predizvikuvaat pritisok i stres vo rabotnata  Danilovski na dodeluvaweto na nagradite EMMY vo Los Anxeles


BROJ 646



14/03/2012



INTERVIEW

www.kapital.mk

sredina. Kako uspevate da gi izmenaxirate site procesi, za na krajot da se ispora~a s$ kako {to treba? Ima edno pravilo kaj holivudskite produkcii: u{te sega se znae deka nekoj blokbaster }e izleze to~no na 14 juli 2013 godina, na primer. I toj datum nema {ansi da se pomesti. Ako nie ne stigneme na vreme, tie }e najdat druga kompanija, dve ako treba, }e gi ~ini pove}e, no filmot }e izleze na 14 juli. Me|utoa, nie ponatamu nema da rabotime za toj klient, nikoga{ pove}e. Nitu za niv, nitu za koe bilo drugo studio, zatoa {to studija nema bezbroj vo Holivud, si se znaat site vo taa fela i lo{iot glas vedna{ se {iri. Ova go znaat site {to rabotat vo Fx3x, i tokmu zatoa maksimalno sme fokusirani da ja zavr{ime rabotata kvalitetno i vo rok. Geografskata lokacija vo odnos na Los Anxeles za nas e idealna – nie zavr{uvame ovde vo 5-6 ~asot popladne, a toga{ tamu po~nuva rabotniot den. ] e gi napravime videokonferenciskite razgovori so na{ite klienti, }e go predademe srabotenoto i si odime doma. Utredenta gi imame nivnite komentari na masa i novite materijali {to treba da gi srabotime. Od toj aspekt sme vo mnogu podobra pozcija otkolku lu|eto vo Indija, Kina ili Avstralija, na primer.  Dali samodoverbata e klu~niot faktor vo ovoj biznis – deka mo`ete kvalitetno da rabotite i za edna od najskapite industrii vo svetot, holivudskata produkcija? Treba sekoj {to misli deka e najdobar vo ne{to da se stremi da bide najdobar na svetsko nivo, kolku i da zvu~i toa iluzorno. Koga nie ja formiravme firmata so Mi{ko vo 1997 godina, nema{e nitu Internet, a nie bevme inspirirani da rabotime so Holivud. Duri i koga po~navme da rabotime so Holivud, nema{e dobar Internet, a treba{e da razmenuvame materijali {to zafa}aat ogromna memorija. Na svetskiot pazar nikoj ne te ~eka so ra{ireni race, mora da se borime so sekoj proekt. Imate konkurencija od Indijci, Kinezi, pa duri i edna Germanija ni stanuva konkurent so svoite ceni, poradi dano~nite olesnuvawa {to gi dobivaat od dr`avata. Toa e svetskiot pazar i na nas ostanuva da se prilagodime i da najdeme na~in kako da dobieme rabota. Treba da si pragmati~en kako biznismen, no mora da ima{ ideal {to }e te vodi napred. Pokratok pat do uspeh nema, mora da sedne{ da raboti{ i postojano da se doka`uva{.  Kolku e naporno praveweto vizuelni efekti? Sme slu{ale deka za nekoj kadar od nekolku sekundi nekoga{ se potrebni stotici ~asovi rabota... Nekoga{ pet sekundi od filmot mo`e da se izrabotat za dva ~asa, nekoga{ se potrebni pet meseci. S$ zavisi od toa kolku se komplikuvani efektite za scenata. Na primer, vo „Transformeri” ima sceni

SO “AVIJATI^AROT” SLETAVME VO HOLIVUD rikaznata za Fx3x po~nuva nekade vo 1996-1997 godina, koga Kristijan, inaku ma{inski in`ener, i Mi{ko \or|evi}, vtoriot koosnova~ na kompanijata, arhitekt po vokacija, slu~ajno se zapoznale i videle deka gi delat istite interesi za kompjuterskata animacija. Nabrzo ja osnovale kompanijata i od samiot po~etok idejata im bila da dostignat svetski standardi vo vizuelnite efekti i animacijata. Rabotele na mnogu proekti vo Makedonija i vo regionot, a osnovale kancelarija i vo Belgrad. „Vo 2001-2002 godina imavme golem del od pazarot za vizuelni efekti i animacija na lokalniot pazar, no i seto toa ne be{e dovolno za da dr`ime pove}e od 15-20 lu|e vo kompanijata. Na{ata ambicija be{e mnogu pogolema, a mo`evme da ja ostvarime samo so izleguvawe nadvor. Ona {to be{e sre}na okolnost be{e {to dobivme pomo{ od USAID vo nao|awe konsultanti {to }e ni pomognat vo ostvaruvaweto na biznisplanot. Predizvikot be{e golem, moravme mnogu da u~ime, zatoa {to vizuelnite efekti i animacijata na reklami ne e isto {to i rabotata na filmovi”, se se}ava Danilovski na toj period. Kompanijata morala da napravi restrukturirirawe za da mo`e da raboti spored holivudski standardi. „Toa be{e prili~no {ok za nas, no za da mo`e da rabotime na amerikanskiot pazar, treba{e da smenime, pa gore-dolu, re~isi s$. Toa be{e edna visokorizi~na strategija za promena na pazarot. Finansiski ve}e iscrpeni, so posledni sili otidovme na saemot za kompjuterska grafika vo Los Anxeles, kade {to so malku pari se trudevme da postigneme maksimalen efekt. Imavme najmal mo`en {tand, no so gerila marketing-alatki uspeavme da go privle~eme vnimanieto na posetitelite. Napravivme pove}e od 150 kontakti i dobivme rabota na nekolku proekti”, veli Danilovski. „Avijati~arot” do{ol po nekolku uspe{no sraboteni amerikanski dokumentarci. Dobile ponuda da

P

rabotat na 2-3-minutno par~e od film, toga{ s$ u{te ne znaele za koj film. Ja dobile ponudata od edna pomala producentska ku}a za animacija so koja sorabotuvale prethodno i koja bila anga`irana za filmot. „Koga ni otkrija za koj film se raboti, iskreno ka`ano, n$ fati trema. Sepak, da vi dozvolat da ~epkate ne{to vo kadrite okolu glavata na Leonardo di Kaprio i da simnuvate nekakva zelena pozadina be{e golema odgovornost. A privilegijata be{e golema”, veli Kristijan. Filmot vo 2004 godina dobi oskari, iako ne za vizuelni efekti, no sepak be{e golema referenca za kvalitetot na ona {to Danilovski i negoviot tim go rabotat i otsko~na {tica za seto toa {to podocna }e go dobijat kako zada~a od holivudskite studija. „So Avijati~arot nie sletavme vo Holivud”, veli Danilovski pomalku na {ega.

21 


 22 INTERVIEW kade {to mnogu roboti se tepaat me|u sebe i go ru{at centarot na Чikago. Taa edna minuta od filmot }e odzeme nekolku meseci rabota na cel tim na lu|e, sigurno. Ako, pak, se raboti za nekakva drama, kade {to treba da se trgnat ~etiri stolba od pozadinata na scenata, eden ~ovek mo`e da go zavr{i toa za nekolku ~asa. Dodeka, kaj animiranite filmovi, standard vo in-

dustrijata e da pominat okolu tri godini od prviot crte` pa s$ do proekcijata vo kinosala. Tuka ima golem del od vremeto {to se tro{i na pretprodukcija, podgotovka na likovite, dizajn, redizajn...  Kolku vlo`uvate vo nova tehnologija? Pretpostavuvam deka vo va{ata bran{a postojano izleguvaat novi ma{ini, nov softver...

Vo ovaa rabota bi propadnale ako ne gi sledime tehnolo{kite trendovi i postojano ne go nadgraduvame kvalitetot na na{ata rabota. Industrijata na digitalnite efekti i animacijata e relativno mlada granka, postoi nekoi 25-30 godini i postojano e vo re`im na istra`uvawe i razvoj. Onie vizuelni efekti {to dobile „Oskar” pred tri godini, denes se mnogu prose~ni. Ona, pak, {to pretstavuvalo senzacija vo digitalnite efekti pred 20 godini, kako „Terminator 2”, na primer, denes mo`e da gi sraboti student za seminarska zada~a. A, svoevremeno bile tehni~ko sovr{enstvo. Zna~i, nema mesto za komocija, mora da sme budni i celo vreme da sme vo trka so najnovite dostignuvawa. Ako nie ne gi primenime, }e gi primeni nekoj vo Ukraina, Kina ili vo Germanija, i }e ni ja zeme rabotata. Zatoa celo vreme investirame vo novi kompjuteri, softveri i ostanati tehni~ki sredstva, koi{to ~inat nekolku pati pove}e od ona {to lu|eto go znaat kako voobi~aen hardver i softver za doma i za vo kancelarija.  Koga zboruvate za doverbata {to ja imaat holivudskite studija vo Va{ata kompanija kako ispora~atel na usluga za niv, dali tie se interesiraat za toa kako vsu{nost funkcionira Fx3x? Sepak, se raboti za ~uvstvitelna sodr`ina {to vie ja dobivate na „obrabotka”, postojat sigurnosni rizici i sl. Za da vi ja ilustriram zainteresiranosta na na{ite klienti okolu bezbednosta na sredinata vo koja nie gi dorabotuvame scenite od nivnite filmovi, }e vi ka`am samo deka minatata godina imavme ~etiri bezbednosni revizii od strana na holivudskite studija. Doa|a ekspertot odgovoren za bezbednost, proveruva kako funkcionirame, dali e s$ po protokol, i vedna{ si zaminuva nazad vo Los Anxeles. Nie sme imale i dogovori so koi{to nie im dozvoluvame da se obidat da gi hakiraat na{ite sistemi, za da proverat dali se maksimalno bezbedni. Чesto pati lu|eto ne razbiraat zo{to nie ne smeeme da zboruvame za filmovite na koi{to rabotime vo momentot, pa mislat deka ne{to izveduvame, si pridavame va`nost, aroganti sme i sli~no. No, nie ednostavno na mol~ewe sme obvrzani vo dogovorite {to gi imame potpi{ano so holivudskite studija. Da se stavime malku vo nivna pozicija. Treba da snimat film, za koj{to }e potro{at 150 milioni dolari samo za edna serija od digitalni sliki koi gi sobira na eden disk. Normalno deka }e storat s$ za da gi za{titat tie sliki, zatoa {to ova e biznis kako i sekoj drug i vlo`enite pari na krajot treba da se vratat so profit.


 24 KOMPANII I PAZARI

AM^AM GI SPOI BIZNISMENITE SO VLASTA

KOMPANIITE BARAAT POMO[ ZA IZVOZ I TRANSPARENTNI JAVNI NA IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

omo{ za polesen izvoz na sosednite pazari, pogolema transparentnost pri javnite nabavki i posilna implementacija na donesenata regulativa za polesno vodewe na biznisot. Ova se glavnite barawa koi gi imaat kompaniite-~lenki na Amerikanskata stopanska komora vo Makedonija (Amp~am) do vlasta, koi bea dostaveni na biznis-ru~ekot koj vo organizacija na Am~am se odr`a minatata nedela, na koj vladinite pretstavnici sednaa na ista masa so biznismenite za da porazgovaraat za problemite. Dva meseci pred golemiot nastan timovi od Komorata gi posetile site 110 kompanii~lenki na Komorata za da razgovaraat za nivnite problemi i da adresiraat konkretni pra{awa do dr`avniot vrv.

P

KOMPANIITE BARAAT DR@AVATA DA GI PLATI DOLGOVITE I DA GO STIMULIRA IZVOZOT Pretstavnici od makedonskite kompanii koi prisustvuvaa na nastanot poso~ija deka Amerikanskata stopanska komora im dala odli~na mo`nost da postavat su{tinski pra{awa do vladinite timovi. No, reakciite na biznismenite bea deka ministrite, iako imale vreme da se podgotvat {to }e odgovorat, kaj mnogu od pra{awata tie

 Amerikanskata stopanska komora vo Makedonija organizira{e gala biznis-ru~ek za da gi spoi pretstavnicite na 80 kompanii so visokite vladini pretstavnici. Biznismenite najzainteresirani za odgovorite od Vladata kako da izvezuvaat na sosednite pazari. & pora~aa na dr`avata da bide potransparentna pri delbata na javnite nabavki, no i da stavi akcent na implementacijata na regulativata, namesto da se gri`i samo za nejzino formalno donesuvawe ne dale su{tinski odgovori. Kompaniite ja iskoristija sredbata otvoreno da pobaraat pogolema poddr{ka za izvozot na malite kompanii vo stranstvo, namesto prednost sekoga{ da im se dava na najgolemite. Spored Verica Haxivasileva-Markovska od konsultantskata ku}a AAG, krizata ja ~uvstvuvaat site vo zemjata. Iako Vladata pravi golemi napori, Markovska smeta deka dr`avata najmnogu }e mu pomogne na biznisot ako navreme si gi pla}a dolgovite. “Najgolem ekonomski agent vo dr`avata e Vladata. Zadol`nicata mo`ebi }e pomogne, no dr`avata mora navreme da si gi servisira dolgovite. Mo`ebi bi trebalo i nejzinoto vlijanie vo biznisot da bide za nijansa pomalo za da se razvivaat biznisite sami i cvrsto da se izdignat. No, toa }e se slu~i samo ako ima pogolem izvoz. Ako si se vrtime tuka

me|u nas, se znae deka dr`avata }e bide najgolemiot rabotodavec. Isto taka, ako dr`avata se odnesuva kako dobar partner vo ekonomskite vrski, na toj na~in najmnogu }e & pomogne na ekonomijata”, veli Markovska. Spored Gerasim Van~ev, direktor na Semos, mnogu od postavenite pra{awa ne bile konkretno odgovoreni. Toj smeta deka dr`avata treba da im pomogne pove}e na malite biznisi, koi sakaat da izvezuvaat nadvor. “Pretstavnik sum na mala kompanija koja{to lani ostvari okolu 10.000 evra izvoz na mese~no nivo. Iako ova e navidum mala brojka, stanuva zbor za dvaeset makedonski plati. Godinava izvozot go dupliravme. Dr`avata treba da im pomogne i na malite kompanii, a ne da bidat samo golemite firmi va`ni”, veli toj.


KOMPANII I PAZARI

ABAVKI

foto: FILIP POPOVSKI

 Iako pokanet bil samo eden vladin pretstavnik, interes za pra{awata na biznis zaednicata poka`aa Vladimir Pe{evski, vicepremier za ekonomski pra{awa, Vaqon Sara}ini, minister za ekonomija i Ivo Ivanovski, minister za informati~ko op{testvo i administracija

Iskustvoto na Van~ev veli deka mnogu te{ko se stapuva vo kontakt so ekonomskite promotori, a dr`avata preku javnite tenderi gi naso~uva kompaniite da se svrtat kon dr`avata, namesto kon izvoz. “Vo zemjava ima odli~ni kompanii koi porano bea pove}e svrteni kon stranskite pazari, a sega se fokusiraa kon makedonskiot pazar bidej}i tuka se slatki parite od Vladata, pa ne prodol`uvaat da investiraat nadvor. Bez da sakame, gi u~ime tie kompanii da bidat mrzlivi, bidej}i doma imaat sigurna rabota. Namesto da gi stimulirame kontinuirano da go zgolemuvaat izvozot, koj{to postepeno opa|a”, veli toj. “Interesot na kompaniite posebno e naglasen vo oblasta na regulativa-

ta, odnosno vo sproveduvaweto na ~etvrtata faza na proektot “Regulatorna gilotina” na Vladata. Nekoi kompanii se zainteresirani i za pomo{ vo targetiraweto na pazarite vo sosedstvoto. Gledame deka se menuva fokusot i mnogu od firmite sakaat da gi pro{irat biznisite. Isto taka, ima poplaki i `albi vo delot na netransparentno vodewe na javnite nabavki”, veli Stefan Plavjanski, pretsedatel na UO na Am~am. Dodava deka, sepak, Vladata poka`ala interes da odvoi od svoeto vreme i da gi slu{ne poplakite i barawata na biznisite. Prviot ~ovek na Am~am istakna i deka glavni prioriteti na Komorata vo naredniot period }e bidat onie vrzani za popredvidliva zakonska regulativa, fokusirawe kon evrointegracii, kontinuiran dijalog me|u biznisot i dr`avata, zgolemena transparentnost i privlekuvawe kvalitetni SDI vo zemjata. Isto taka, }e se zalagaat i za pogolema pomo{ na malite i na srednite pretprijatija, podobro i pokvalitetno obrazovanie, kako i podobra implementacija na donesenite regulativi. Vicepremierot Vladimir Pe{evski izjavi deka pretstoi te{ka godina vo ekonomijata, so golemi pritisoci odnadvor vrz Buxetot. “Prioritet na Vladata }e bide zadr`uvaweto na stabilnosta na makroekonomski plan,

STEFAN PLAVJANSKI PRETSEDATEL NA UO NA AM^AM

Interesot na kompaniite e posebno naglasen vo oblasta na regulativata, odnosno vo sproveduvaweto na ~etvrtata faza na proektot “Regulatorna gilotina” na Vladata. Nekoi kompanii se zainteresirani i za pomo{ vo targetiraweto na pazarite vo sosedstvoto. Gledame deka se menuva fokusot i mnogu od firmite sakaat da gi pro{irat biznisite. Isto taka, ima poplaki i `albi vo delot na netransparentno vodewe na javnite nabavki.”

[TO BARAAT KOMPANIITE OD VLADATA?

 Privatni subjekti da upravuvaat so industriski zoni;  Dokapitalizacija na ELEM;  Liberalizacija na pazarot so priroden gas;  Postapki za koncesii vo energetski sektor;  Vklu~uvawe na zemjata vo gasovodot Ju`en potok;  Dogovor za slobodna trgovija so Izrael;  Status na {tedilnicite;  Poddr{ka na industriskiot park Teteks;  Modernizacija na obrazovanieto;  Pogolema borba protiv korupcijata;  Pojasni proceduri za aplikacija na IPARD;  opovolni krediti za zemjodelcite;  Strategii za zemjodelstvo i ruralen razvoj.

VLADIMIR PE[EVSKI VICEPREMIER ZA EKONOMSKI PRA[AWA

Vladata }e ima prioritet za zadr`uvawe na stabilnosta na makroekonomski plan, stabilen devizen kurs i nizok trgovski deficit. Iako kompaniite baraat popredvidliva zakonska regulativa, promenite naj~esto se pravat poradi prilagoduvawa kon EU-zakonodavstvoto i toa mora da prodol`i i ponatamu.

25 


 26 KOMPANII I PAZARI stabilniot devizen kurs i niskiot trgovski deficit. Iako kompaniite baraat popredvidliva zakonska regulativa, promenite naj~esto se pravat poradi prilagoduvawa kon EUzakonodavstvoto i toa mora da prodol`i i ponatamu�, istakna Pe{evski. Toj dodade deka Vladata ja ima mo`ebi najte{kata uloga - vo vreme na kriza da nosi stranski direktni investicii. Prizna deka iako nivoto na stranski investicii ne e zadovolitelno, sepak, brojkite ne se lo{i, voop{to. Ministerot za ekonomija, Vaqon Sara}ini, se obide da dade odgovor na del od adresiranite pra{awa od kompaniite, za koi e

norve{ka kompanija, nadle`no negovoto koi se interesirale ministerstvo. da menaxiraat so “]e se obideme vo energetskiot sektor kompanii od zemjava Teteks i da izgradat okolu 25 objekti. da privle~eme pove}e i od stranstvo se Sara}ini najavi deka investicii i posebno ~lenki na Am~am taa investicija bi vnimanie }e posve~inela 25-30 milioni time na uprostuvawe evra i bi otvorila na regulativata za dobivawe koncesija kaj milijardi evra pri- okolu pet do sedum iljadi novi rabotni mineralnite surovi- hod ostvarile lani mesta. ni�, veli Sara}ini. ~lenkite na Am~am, koi generiraat Dodade deka e predvZa industriskiot park 130.000 vraboteni idena i dokapitalTeteks, lociran vo vo zemjata izacija na ELEM za Tetovo, istakna deka 49% od akciite, a za }e bide daden pod koncesija kako javno-privatno liberalizacijata na prirodniot partnerstvo. Za nego pred dve gas najavi deka }e se slu~i po nedeli stignale tri ponudi juni godinava. Za vklu~uvaweto od turski kompanii i edna od na Makedonija vo gasovodot

110 2

GERASIM VAN^EV SEMOS

Vo zemjava ima odli~ni kompanii koi porano bea pove}e svrteni kon stranskite pazari. Sega se fokusiraat kon makedonskiot pazar bidej}i tuka se slatki parite od Vladata, pa ne prodol`uvaat da investiraat nadvor. Bez da sakame, gi u~ime tie kompanii da bidat mrzelivi, bidej} i doma imaat sigurna rabota. Namesto da gi stimulirame kontinuirano da go zgolemuvaat izvozot, toj vaka postepeno im opa|a.

Ju`en potok, Sara}ini istakna deka Vladata naporno raboti i deka namesto vo 2013 godina, proektot }e po~ne da se realizira kon krajot na ovaa godina. Ministerot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski pak, istakna deka negoviot tim realiziral poseta na 20 najgolemi op{tini vo zemjata za da dobijat odredeni sugestii i predlozi od biznis-zaednicata za promeni vo regulativata. Gi povika kompaniite da ja koristat internet-stranicata www.ener.gov.mk za da dostavuvaat predlozi za zakonski izmeni vo momentot koga zakonite se izrabotuvaat.

VERICA HAXI-VASILEVA MARKOVSKA AAG

Najgolem ekonomski agent vo dr`avata e Vladata. Mo`ebi bi trebalo nejzinoto vlijanie vo biznisot da bide za nijansa pomalo za da se razvivaat biznisite sami i cvrsto da se izdignat. No, toa }e se slu~i samo ako imame pogolem izvoz. Ako si se vrtime tuka me|u nas, se znae deka dr`avata }e bide najgolemiot rabotodavec.


foto: FILIP POPOVSKI

INTERVIEW 28 INTERVIEW

MILE JANAKIESKI MINISTER ZA TRANSPORT I VRSKI

IZGRADBATA NA KORIDOROT 8 MO@E DA PO^NE VO 2014 GODINA  Na{ata cel e vo 2014 godina da zapo~neme so izgradba na `elezni~kiot del, dokolku ja imame neophodnata poddr{ka od Evropskata komisija, EBRD i od EIB, a za da se realizira ova potrebni se investicii i od stranata na Republika Bugarija. Moja cel e da ispratime edno zaedni~ko pismo na ministrite za transport na Bugarija i Makedonija do Evropskata komisija deka imame zaedni~ka zalo`ba za izgradba na Koridorot 8, objasnuva ministerot za transport i vrski, Janakieski

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk spasevska@kapital com mk MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

 Propadna tenderot za koncesija na avtopati{tata, koj be{e eden od najgolemite proekti na Ministerstvoto za transport i vrski vo izminative nekolku godini. Koga }e po~ne izgradbata na ovie delnici od Koridorot 8, koi se klu~ni za kompaniite? Se raboti za pove}e patni pravci. Cel na Vladata e ovie patni pravci da se izgradat i taa cel ja iska`avme pred EBRD i preku dostavuvawe aplikacija za dobivawe sredstva od Western Balkan Investment Fund, koi bi se iskoristile za konsultant koj bi napravil analiza i vrz baza na negovite uka`uvawa bi prodol`ile aktivnostite i postapkite, soglasno Zakonot za javen dolg, so me|unarodnite banki za dobivawe na potrebnite sredstva, bidej}i ona {to be{e najgolem problem vo postapkata za koncesija e obezbeduvaweto finansiski sredstva posebno vo ekonomska kriza. Delnicata Gostivar–Ki~evo, soglasno prethodno izgotvenite fizibilitistudii, ima pogolem broj vozila sporedeno

so drugite delnici i zatoa, na{ata cel e za ovoj paten pravec da se sprovede proekt k za koncesija, no najprvin ova treba da go potvrdi i konsultantot, {to pretpostavuvame deka }e ni go odobrat i od WBIF potoa }e treba da se napravi u{te edna studija, koja bi bila relevantna za idnite koncesioneri, bidej}i tie za vakvite golemi proekti naj~esto baraat sredstva od me|unarodnite finansiski institucii, so ogled na toa deka mnogu e te{ko vo period na ekonomska kriza nekoja komercijalna banka da vleze vo proektot ili dokolku vleze, }e ponudi sredstva koi ne se so povolna kamatna stapka. Vo me|uvreme, nie kontaktiravme i so drugi internacionalni finansiski korporacii so cel da gi razgledame site mo`nosti koi se odnesuvaat na izgradbata na patot Gostivar–Ki~evo. Prednosta na koncesijata e toa {to vo vakva postapka dr`avata ne se zadol`uva, odnosno investicijata ne se reflektira na buxetskiot deficit i vo javniot dolg. Za delnicata Miladinovci–[tip, na{ata zalo`ba e da bide izgradena na nivo na avtopat, no ne preku koncesija, bidej}i nema dovolen broj vozila, tuku klasi~no obezbeduvawe sredstva preku zaem. Za delnicite


BROJ 646



14/03/2012



INTERVIEW

www.kapital.mk

{to se na Koridorot 8, zna~i ostanatite delnici, }e odime so nadgradba i rekonstrukcija. Toa zna~i onamu kade {to ima crni to~ki, kade {to ima pogolemi krivini bi odele so pro{iruvawe, a vo ostanatiot del }e se izvr{i obnovuvawe na asfaltot. Za delnicata Skopje–Blace ve}e narednata nedela o~ekuvam da imam sostanok so mojot kolega od Kosovo, so cel da utvrdime jasna ramka i dinamika za realizacija na proektot. Zaedno bi go realizirale ovoj proekt, bilo da e toa preku koncesii ili preku zaem. Mnogu e bitno toa {to i od stranata na Makedonija i od stranata na Kosovo ima ist tip pat, magistralen pat, a dokolku se odi so izgradba na avtopat, toga{ treba paralelno da se gradat dvete delnici. Ima nekakvi najavi deka tie bi startuvale duri vo 2014 godina so nekakvi prvi~ni postapki, a nie ve}e imame izgotven, taka {to po ovoj sostanok }e vidime koj }e bide ponatamo{niot razvoj za ovoj paten pravec.  Biznis-zaednicata postojano alarmira deka bez infrastruktura nema konkurentna ekonomija, nitu izvoz. Zo{to ne se posvetite poagresivno na infrastrukturnite proekti? Tvrdeweto deka ne se realiziraat investicii c vo patnata infrastruktura e apsolutno apsolutn neto~no. Samo ako se napravi pregled na ona {to go rabotevme vo 2011 godina, ja jasno se sogleduva na{ata zalo`ba za izgrad izgradba na dobra patna mre`a, zatoa {to se realiziraa golem broj proekti za izgradba izgrad na lokalni, no i na regionalni patni pravci. Ako mo`am, bi sakal da potsetam potset deka ja zavr{ivme izgradbata Tabanovce–Kumanovo, a se na avtopatot av zaokru`i finansiskata konstrukcija i zaokr po~na postapkata za izbor na izveduva~ grade`nite raboti za izgradba na avna grad topatnata delnica Demir Kapija–Smokvica

na Koridorot 10, za {to o~ekuvame godinava da zapo~ne i izgradbata, so cel celiot Koridor 10 vo Makedonija da bide izgraden na nivo na avtopat. So proektot za izgradba na lokalni pati{ta vo izminatite dve godini izgradivme pove}e od 100 pati{ta, pred s$ do ruralni sredini koi prethodno nemaa dobar pristap do patnata mre`a, a minatata godina se zavr{i izgradbata, odnosno rekonstrukcijata i na pet regionalni pati{ta. Prodol`uvame so ist intenzitet i kontinuirano rabotime na ostvaruvawe na zacrtanite proekti za rehabilitacija i za izgradba na pati{tata.  Otkako se namali cenata na dr`avnoto grade`no zemji{te na edno evro za metar kvadraten ima golem interes za kupuvawe dr`avni parceli. Kakvi se efektite, kolku ova pottikna novi investicii vo zemjava? Ovaa merka ima stra{ni efekti. Minatata godina raspi{avme re~isi 200 javni objavi za otu|uvawe grade`no zemji{te sopstvenost na R.Makedonija po pat na javno naddavawe i isto tolku dogovori bea sklu~eni so najpovolnite ponuduva~i. Od otu|enoto zemji{te vo 2011 godina se sobrani sredstva vo visina od pribli`no 12,5 milioni evra, od koi 80% se slevaat vo op{tinskiot buxet, a ostanatite 20% vo Buxetot na Makedonija. Vo Ministerstvoto e formirana posebna grupa od desetina vraboteni koi ja sledat realizacijata na dogovorite koi se sklu~eni so investitorite. Imame vospostaveno poseben softver koj alarmira koga istekuva rokot za dobivawe odobrenie za gradewe i nie toga{ pra}ame pisma do op{tinite i do samite investitori, bidej}i del od op{tinite necelosno gi po~ituvaat site rokovi koi se utvrdeni vo Zakonot za gradewe. Na primer, od nekakva pri~ina mo`no e da se izmenil detalniot urbanisti~ki plan ili na barawe od in-

GAS GASOVODOT DO TEC NEGOTINO ]E PO^NE DA SE GRADI GODINAVA

 Do kade e proektot za gasifikacija na cela dr`ava? Koi se va{ite proekcii, koga firmite i doma}instvata }e dobijat gas? Na{ata cel e da izgradime nacionalna magistralna gasovodna mre`a. Ona {to go utvrdi Vladata pred dve nedeli kako prioritet e magistralniot gasovod od Kle~ovce do Negotino, vo prodol`enie so TEC Negotino. Ovaa gasovodna mre`a }e pominuva vo blizina na gradot [tip i na gradot Negotino. Ve}e imav razgovori so gradona~alnicite na ovie dva grada, vo koi im uka`av na toa deka ve}e e vreme da po~nat so izrabotka na fizibiliti-studija, idejni i glavni proekti za razvoj na lokalnata gasovodna mre`a. Ruskata Federacija ve}e e informirana za ovoj na{ prioritet, a seto toa e rezultat na dolgite pregovori koi bea vodeni vo izminatiot period. Sega o~ekuvame od nivna strana da dobieme finalna ponuda, a potoa dvete nacionalni sobranija }e treba da go usvojat dogovorot {to }e se sklu~i me|u Makedonija i Rusija, a otkako }e se usvoi dogovorot, toga{ ve}e }e mo`e da po~ne i izgradbata. Re~isi sekoj den imam sostanok na tehni~ko nivo, kade {to vo ovaa faza ve}e o~ekuvam naskoro da zapo~neme so eksproprijacija na zemji{teto. Gotovi se proektite, taka {to se podgotvuvame i o~ekuvam vo tekot na ovaa godina da zapo~ne izgradbata na ovoj magistralen gasovoden sistem, a ponatamu za ostanatite pravci od gasovodot za koi ve}e sme vo razgovori i site potrebni dokumenti gi dostavuvame do Evropskata investiciska banka. Sleden dokument {to treba da go predademe e studijata za vlijanieto na `ivotnata sredina, koja }e bide gotova do 20 mart.

vestitorot ne e odgovoreno vo potrebniot rok, se ~eka za soglasnost za priklu~ok na elektri~na ili na komunalna infrastruktura, odobruvawe na soobra}ajnoto re{enie i sli~no, {to ~esto gi odol`uva celokupnite postapki za izgradba. Koga }e se utvrdi deka rokot e probien bez vina na investitorot, toga{ soglasno zakonot i odredbite od dogovorot, rokot se prodol`uva. Od juli minatata godina edinicite na lokalnata samouprava imaat zakonska mo`nost da upravuvaat so postapkite za otu|uvawe na zemji{teto po pat na javno naddavawe i dosega vkupno 27 op{tini samite upravuvaat so grade`noto neizgradeno zemji{te, otkako gi ispolnile potrebnite zakonski uslovi. O~ekuvam brojot na op{tini koi } e go prezemat ovoj proces vo idnina da se zgolemi i toa e dobro, zatoa {to sega eden investitor }e mo`e celokupniot proekt – od ideja do realizacija - odnosno celata postapka od kupuvawe zemji{te do dobivawe grade`no-tehni~ka dokumentacija da ja vodi na edno mesto – vo op{tinata kade {to se nao|a zemji{teto. So realizirawe na otu|uvaweto na grade`noto zemji{te po pat na javno naddavawe se ovozmo`uvaat novi investicii, odnosno izgradba na hoteli, katni gara`i, objekti za malo stopanstvo, vinarnici, industriski objekti i stovari{ta, golemi trgovski i ugostitelski edinici, stanbeni zgradi, otkupno-distributivni centri, zdravstveni institucii, vikendku}i i semejni ku}i. Javnite naddavawa se odr`uvaat po elektronski pat, so {to e ovozmo`eno zgolemuvawe na transparentnosta i poednostavno sproveduvawe na celiot proces.

29 


 30 INTERVIEW  Vo sobraniska procedura se izmenite na Zakonot za grade`no zemji{te, koi predviduvaat ukinuvawe na rokot za izgradba na objekti na dr`avni parceli prodadeni vo neposredna spogodba. Zo{to se pravat vakvi izmeni i dali so ova se amnestiraat investitorite koi docnat so rokovite za izgradba na objektite? Rokovite se utvrdeni so Zakonot za gradewe, zna~i Zakonot za grade`no zemji{te voop{to ne gi tretira rokovite. Spored Zakonot, zemji{teto se prodava po pat na javno naddavawe, a neposrednite spogodbi se sklu~uvaat samo za zemji{te kade {to e predvidena izgradba na objekti od javen interes – u~ili{ta, bolnici, verski objekti, diplomatsko-konzularni pretstavni{tva itn. Isto taka, dokolku nekoe fizi~ko ili pravno lice ima sopstvenost nad 30% od opredelena grade`na parcela, toga{ istoto ima predimstvo na kupuvawe na ostanatiot del od zemji{teto ili pak, vo slu~aj nekoj da e kosopstvenik na zemji{teto, {to e novina vo Zakonot – dokolku na edna parcela kosopstvenici se i dr`avata i nekoe fizi~ko ili pravno lice. Vo ovie slu~ai ne mo`e da ima javno naddavawe, a za site drugi lokacii raspi{uvame javni objavi za prijavuvawe javno naddavawe. Inaku, rokovite za izgradba se utvrdeni so Zakonot za gradewe i tie ostanuvaat isti, a so izmenite na Zakonot samo se utvrduva nova forma, odnosno namesto raskinuvawe na dogovorite, }e se pla}aat penali za sekoe zadocnuvawe.  So godini se najavuva modernizacija na `eleznicata i izgradba na pruga kon Bugarija. No, od ova s$ u{te nema ni{to. Zo{to `elezni~kata infrastruktura ne e prioritet na Vladata? Soglasno Nacionalnata programa za rabota vo `elezni~kiot sektor 2011-2013 godina, vo tekot na godinata koja izminuva, no i vo narednite godini ja prodol`uvame svojata kontinuirana i posvetena rabota so cel ispolnuvawe na vetenite proekti, preku koi zna~itelno }e se podobri `elezni~kiot soobra}aj vo Makedonija. Isto taka, ve}e se po~nati aktivnosti za realizacija na proektot za rehabilitacija i nadgradba na `elezni~kata stanica vo Skopje, so {to glavniot grad }e dobie sovremena i reprezentativna `elezni~ka stanica, soglasno site standardi, a pred s$, }e ovozmo`uva nepre~en pristap i dvi`ewe na licata so te{kotii vo dvi`eweto. Vo tek e postapkata za izgotvuvawe proektni studii i proektni dokumentacii za remont na prugite na tri `elezni~ki delnici dol` Koridorot 10 i krakot na Koridorot 10d, proekt koj opfa}a izrabotka na glavni proekti za delnicite Bitola-Kremenica i Kumanovo-Deqadrovce, po {to istite }e bidat podgotveni za izgradba. Za taa cel, godinava e planirano zapo~nuvawe grade`ni raboti za remont na delnicite dol` Koridorot 10 i toa Tabanovce-Kumanovo i Miravci-Smokvica, kako i remont na delnicata Nogaevci-Negotino. Za izveduvawe

na grade`nite raboti ve}e se obezbedeni sredstva od Evropskata banka za obnova i razvoj vo visina od 17,6 milioni evra. Za razlika od porano, ve}e ne e neizvesno po~nuvaweto so izgradba na `elezni~kiot del od Koridorot 8, odnosno `elezni~koto povrzuvawe so Bugarija i so Albanija, {to za ovaa vlada e eden od prioritetnite proekti vo oblasta na infrastrukturata. Pove}e pati istaknav deka mi e `al {to do 2006 godina, otkako realno po~naa da se dvi`at rabotite vo pozitivna nasoka, nikoj nema{e prezemeno kakov bilo ~ekor za da se kompletiraat rabotite, so cel po~nuvawe na gradbata. Za delot od Kumanovo do Beljakovce vo tek e sklu~uvawe dogovor so konsultantska ku}a koja }e gi izrabotuva proektite, a za proektite do samata granica so Republika Bugarija vo tek se pregovori so instrumentot WBIF, vo nasoka na obezbeduvawe sredstva za izrabotka na investicisko-tehni~ka dokumentacija. Isto taka, Ministerstvoto za transport i vrski, vo sorabotka so Ministerstvoto za finansii, e vo faza na pregovori so me|unarodni finansiski institucii za rehabilitacija na delnicata Kumanovo–Beljakovce i izgradbata na prugata od Beljakovce do samata granica. Vo sledniot period }e imam sostanok so mojot bugarski kolega i na toj sostanok }e gi prezentirame na{ite celi i }e ja istakneme dinamikata koja ja imame utvrdeno. Vakov sostanok ve}e be{e odr`an na tehni~ko nivo. Na{ata cel e vo 2014 godina da po~neme so izgradba dokolku ja imame neophodnata poddr{ka od Evropskata komisija, EBRD i od EIB, a za da se realizira ova potrebni se investicii i od stranata na Republika Bugarija. Moja

cel e da ispratime edno zaedni~ko pismo na ministrite za transport na Bugarija i Makedonija do Evropskata komisija deka imame zaedni~ka zalo`ba za izgradba na Koridorot 8.

TU@BATA NA TARBS NEMA PRAVNA OSNOVA

 Smetate li deka dogovorot so Tarbs, potpi{an vo 2002 godina, bil {teten sam po sebe za Makedonija ili za vas e sporen samo aneksot od 2006 godina, so koj dogovorot e prodol`en za tri godini po barawe na Tarbs, poradi toa {to isto tolku dolgo makedonskata strana go popre~uvala negovoto realizirawe? Najprvin bi sakal da istaknam deka vo izminatiot period kolku {to trae sudskata postapka, {pekulaciite izneseni vo odredeni mediumi, vsu{nost, bea stavovite na tu`itelot. Vo vrska so ova, vo nekolku prigodi Ministerstvoto isprati i demanti do odredeni pe~ateni mediumi, koi necelosno ili za `al, voop{to i ne bea objaveni. Interesno e i toa {to ovie {pekulacii po mediumite doa|aat periodi~no i za `al, u{te edna{ }e potenciram, go reflektiraat samo stavot na tu`itelot. Moja dol`nost kako minister e da vlo`am maksimalni napori so pomo{ na renomiranata advokatska ku} a od London, Herbert Smit (Herbert Smith), anga`irana za ovoj spor od strana na Ministerstvoto i Vladata, da gi za{titam interesite na Republika Makedonija. Isto taka, sekoga{ koga se zboruva za ovoj slu~aj se upotrebuva izrazot firmata Tarbs. Sakam da dadam edno pojasnuvawe za ~itatelite. Imeno, dogovorot od 2002 godina e sklu~en so firmata Tarbs Avs-


BROJ 646



14/03/2012



INTERVIEW

www.kapital.mk

]E GI SUBVENCIONIRAME AVIOKOMPANIITE KOI ]E NUDAT EVTINI LETOVI  Vladata najavi subvencionirawe na aviokompaniite. Koga }e se realizira ovoj proekt i po koj princip }e se delat subvencii na aviokompaniite? I zo{to dr`avata deli subvencii, voop{to, koga TAV pri vlezot veti deka }e go razviva aviosoobra}ajot? Dali smetate deka sega Makedonija e dovolno povrzana so svetskite metropoli i deka visinata na cenite na aviobiletite e dobra? Nie ne smetame deka e taka. I kako {to e praktika vo golem broj od zemjite vo regionot, smetame deka ova e vistinskiot moment za eden vakov proekt. Nie nema sredstvata da gi davame na koncesionerot. Toa e gre{no tolkuvawe vo javnosta. Nie }e gi subvencionirame aviokompaniite koi{to }e nudat novi destinacii i poevtini karti za gra|anite na Makedonija. Finansiskata poddr{ka }e se opredeluva vrz osnova na utvrdena postapka i vrz slednite kriteriumi: zgolemuvawe na frekvencijata na letovi na odredena destinacija, voveduvawe novi destinacii, zgolemuvawe na brojot na patnici i ispolnuvawe na uslovite za vr{ewe javen vozdu{en prevoz soglasno ovoj zakon. Za opredeluvawe na finansiskata poddr{ka Vladata donesuva trigodi{na programa po prethodno dobieno mislewe od Ministerstvoto za finansii i Komisijata za za{tita na konkurencijata. Na~inot, pobliskite kriteriumi i potrebnata dokumentacija koja treba da se dostavi od korisnicite na finansiskata poddr{ka gi utvrduva Vladata.  Zo{to se ~uva vo tajnost koncesiskiot dogovor so TAV za makedonskite aerodromi? [to e toa {to e tolku ~uvstvitelno vo nego? Ne se ~uva vo tajnost. Dogovorot za koncesija na aerodromskiot sistem pretstavuva me|unaroden privatno-praven dogovor i zatoa ne e javno objavuvan, {to ne zna~i deka istiot e vrvna tajna. Stanuva zbor za obemna dokumentacija koja sodr`i golem broj tehni~ki odredbi so koi nie kako dr`ava go ureduvame na{iot odnos so privatniot holding koj e koncesioner.

tralija, a tu`itelot vo sudot vo London e firmata Tarbs Evropa. Bez da se vpu{tam vo ponatamo{na rasprava, a vo interes na postapkata, sakam da istaknam deka toa se dva sosema razli~ni pravni subjekti. Mora da potenciram deka za Vladata i za Ministerstvoto za transport i vrski, kako nejzin del, e nesporno deka vo 2006 godina ne e sklu~en nikakov aneks na dogovor, tuku samo imalo pregovori koi, pred s$ poradi negativnoto mislewe na Ministerstvoto za finansii, ne rezultirale so sklu~uvawe dogovor. Za ova pra{awe imame jasna fakti~ka sostojba i istata e potvrdena so pravniot sovet od advokatskata firma koja ja zastapuva Vladata na R.Makedonija i Ministerstvoto za transport i vrski pred sudot vo London. [to se odnesuva do realizacijata na dogovorot, vo koj, kako i vo sekoj drug dogovor, i dvete strani imaat i prava i obvrski, smetame deka Vladata ne ja popre~uvala firmata Tarbs Avstralija da go realizira dogovorot od 2002 godina. Kone~no, jas ne bi se vpu{tal vo ocenka na {tetnosta na dogovorot sklu~en so firmata Tarbs Avstralija vo 2002 godina. Obvrskite na dr`avata po ovoj dogovor kon Tarbs Avstralija se realizirani vo celost, {to nesomneno se potvrduva i so toa {to vo ste~ajnata postapka na ovaa firma, koja e otvorena vo Avstralija vo 2004 godna, a e zavr{ena vo 2005 godina, ne e prijaveno nikakvo pobaruvawe po osnov na dogovorot od 2002 godina.  Zo{to propadna obidot za vonsudsko re{enie na sporot {to se vodi vo London, za koj se {pekulira{e deka od makedonska strana }e go vodi vicepremierot Pe{evski? Kako {to i samite napomenuvate, za ovaa opcija samo se {pekulira{e i jas mo`am da zboruvam za ona {to nie kako ministerstvo go prezemame vo ovaa sudska postapka.  Vicepremierot Pe{evski vo izjava za “Kapital� otkri deka makedonskata strana vo sporot }e se obide pred sudot da doka`e deka procenkata za {tetata so koja Tarbs nastapuva vo tu`bata e neobjektivna, odnosno preceneta. Zna~i li toa deka tu`enite makedonski institucii priznavaat vina i oti se podgotveni da platat ot{teta, no ne vo visina od 72 milioni evra? Makedonskata strana vo sporot pred sudot go ospori tu`benoto barawe od dve pri~ini. Prvo, deka toa e bez pravna osnova i vtoro, osporena e visinata na tu`benoto barawe. Od ova jasno proizleguva deka ne mo`e da stane zbor za nikakvo priznavawe vina, a u{te pomalku za podgotvenost za pla} awe ot{teta.  Podnese li Ministerstvoto za transport i vrski protivtu`ba vo sporot so Tarbs, kako {to toa stori Makedonskata radio-televizija? Ministerstvoto za transport i vrski vo momentov nema nikakvi pobaruvawa kon Tarbs Evropa za koi bi se odlu~uvalo vo sudskata postapka vo London. Ostanatite

tu`eni subjekti se posebni pravni lica i jas ne bi mo`el vo nivno ime da davam izjavi.  Zo{to Ministerstvoto, odnosno Vladata, kako institucii koi mo`e da pretrpat golema finansiska {teta poradi eventualna vina na porane{ni nivni funkcioneri, ne pobaraat doma{na istraga za slu~ajot od Obvinitelstvoto? Najprvin, mora da imame predvid deka sproveduvaweto na dogovorot so Tarbs Avstralija po~nalo vo 2002 godina, re~isi pred 10 godini, i vo nego u~estvuvale nekolku vladini kabineti. Ministerstvoto za transport i vrski so raspolo`livite informacii se obrati do nadle`ni institucii vo Makedonija, pri {to se pokrenati pove}e paralelni postapki. Vo ovoj moment, poradi kompliciranosta na slu~ajot, najgolem broj od pokrenatite inicijativi zavisat od ishodot na sudskiot spor vo London.  Za minatata godina ja najavivte proda`bata na Makedonska po{ta. Konsultantskata ku}a KPMG dostavi predlog-model za delumna privatizacija na pretprijatieto. Do kade e procesot? Pri~inata zo{to stanuva zbor za delumna privatizacija na Makedonska po{ta e dominantniot sopstvenik da ostane R.Makedonija. Idejata e Makedonska po{ta da po~ne so privatizacija na 20% na akciite i so dokapitalizacija da se dojde do 49%, kade {to dr`avata bi ja imala zlatnata akcija i bi bila dominanten sopstvenik. Ova go pravime bidej}i vo regionot se slu~uva globalizacija na pazarot, isto ne{to {to se slu~uva{e pred desetina godini na pazarot na telekomunikacii. Zna~i, golemite po{ti, mo}nite po{ti ve}e vleguvaat na pazarite i dokolku nie ne privle~eme nekoj takov strate{ki investitor, se postavuva opasnosta po{tata da ostane kako slep organ vo Makedonija i so modernite tehnologii e pra{awe na vreme koga po{tata, kako institut za komunikacija me|u lu|eto, odnosno komunikacijata so pisma poleka }e izumre. Zatoa, nie barame strate{ki investitor koj vo delot na po{tite }e donese ekspertiza i znaewe, no i link do me|unarodnite pazari. Vo ovaa faza imame konkretni definirani to~ki koi mora da se pominat za da po~ne postapkata na delumna privatizacija. Eden del e zavr{uvawe na delbeniot bilans me|u po{tata i telekomot, koi prethodno bile edno pretprijatite, PTT, i istiot ne e napraven do kraj. Treba prvo da zavr{i delbeniot bilans za to~no da se utvrdi koj e imotot na Makedonska po{ta i ima drugi aktivnosti {to sleduvaat, kako procent na akciite na vrabotenite, odnosite me|u Po{tenska banka i Makedonska po{ta i koga }e se zatvorat site tie odnosi, bidej} i sakame da imame ~isti odnosi, po {to bi mo`el da po~ne procesot na delumna privatizacija i o~ekuvam deka ovaa godina site tie uslovi }e se ispolnat i deka }e zapo~ne toj proces, a celta e toa Makedonska po{ta da vleze vo globalnite trendovi na razvojot na po{tenskite uslugi.

31 


 32

Pretpriema~ &...

EDUKACIJA NA MENAXERI

NIKOGA[ NE E DOCNA ZA NOVI ZNAEWA I VE[TINI




BROJ 646

14/03/2012



HARVARD BUSINESS REVIEW

MENAXER

www.kapital.mk

IZREKATA “SVETOT E GLOBALNO SELO” POVE]E NE E VIZIJA, TUKU REALNOST, VO KOJA PRE@IVUVAAT SAMO ONIE SO SPOSOBNOST ZA LESNO I BRZO PRILAGODUVAWE, [TO VO SEKOJDNEVNIOT @IVOT ZNA^I POTREBA OD POSTOJANO U^EWE VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

KOI OBLASTI SE enaxment-elitata od 21 vek NAJPRIVLE^NI ZA na golema vrata se vra}a vo MENAXERSKA EDUKACIJA?

M

{kolskite klupi. Potrebata da se bide vo tek so ekstremno brzite promeni koi se slu~uvaat vo svetot na biznisot ja nametna potrebata od razvoj na posebni programi nare~eni executive education. Zo{to? Zatoa {to minatava decenija svetot na biznisot dramati~no se promeni. Kompaniite se globaliziraaa, potrebite na vrabotenite stanaa tolku slo`eni i raznovidni kako nikoga{ dosega. Strukturata na kompanite s$ pomalku e hierarhija, a s$ pove}e se bazira na sorabotka. Dene{nata kancelarija e prepolna so tehnologija i so uredi koi ja olesnuvaat rabotata, no voedno seriozno go prekinuvaat rabotniot proces, poradi {to e vistinska umetnost da se bide up to date so site informacii i novini, a rabotata na kraj na den da bide zavr{ena. Ona {to be{e nezamislivo za menaxerot vo 20 vek za negoviot kolega od 21 vek e predizvik so koj sekojdnevno se soo~uva. Edukacijata na menaxeri, koja stanuva s$ popopularna vo svetski ramki, stigna i kaj nas. Vo porudimentirana forma vo sporedba i so regionot, no sepak, obemot i kvalitetot na toa {to se nudi e vo porast. Novoformiranata Akademija za menaxeri, kako proekt na Sojuzot na stopanski komori i Univerzitetot [efild od Solun, ja zbogatuva postoe~kata ponuda na proekti i programi koi nekolku godini nanazad intenzivno rabotat manaxerska edukacija. Takvi se specijaliziranite programi za menaxeri na CEED Makedonija, postdiplomskite studii na Ekonomskiot fakultet Qubqana vo Skopje za organizacija i menaxment, programata za obuka na menaxeri na Univerzitetot Amerikan kolex, obukite na edukativniot centar M6, Adi`es licenciranata programa za usovr{uvawe na menaxerskite sposobnosti, kako i Kapital Akademija vo ponovo vreme. Zaedni~ki imenitel za site niv e deka sredniot menaxment, odnosno direktorite koi s$ u{te sakaat da napreduvaat vo karierata se naj~esti posetiteli na programite za edukacija, bez razlika dali stanuva zbor za formalno ili neformalno obrazovanie. Tie se naj~estite posetiteli na edukativnite moduli, naso~eni pred s$ kon steknuvawe novi znaewa glavno od finansiskata sfera, no i steknuvawe podobri pregovara~ki i komunikaciski ve{tini. Od edukativniot centar M6 potvrduvaat deka najgolem interes kaj makedonskite menaxeri ima za obukite za menaxerski ve{tini, meki

 menaxerski ve{tini;  meki ve{tini (pregovarawe i komunikacija);  finansii;  proda`ba;  marketing.

ve{tini, finansii, proda`ba, marketing i komunikacii. “Nema strogi pravila. Interesot naj~esto e vrzan za kapacitetot na menaxerskiot kadar da ja prepoznae potrebata od u~ewe. Naj~esto, stanuva zbor za u~esnici od sredno menaxersko nivo, so ambicija da ja unapredat svojata kariera. Interesno e deka kompaniite koi najmnogu investiraat vo obuki istovremeno se i najgolemite i najuspe{ni makedonski kompanii”, veli Dimitar Osmanli, direktor na M6. Sli~na e strukturata i na u~esnicite vo postdiplomskite studii na Ekonomskiot fakultet Qubqana vo Skopje, koja ve}e ja zapi{a sedmata generacija studenti. Regionalniot koordinator Melita Sekulovska veli deka visok procent, okolu 40%-50%, od u~esnicite se menaxeri, koi preku studiite imaat potreba ednakvo da gi unapredat svoite stru~ni znaewa vo finansiskoto rabotewe, no i mekite ve{tini, pred s$ onie za pregovarawe i za prepoznavawe razli~ni situacii vo biznis-okolinata. Iskustvoto na Clear View so Adi`es programata koja vo Makedonija dosega ja imaat pominato 450 menaxeri e “deka makedonskite menaxeri seu{te nedovlno se vklu~uvaat vo t.n. specijalizirani programi za zgolemuvawe na svojata sposobnost i podobruvawe na svoite ve{tini vo izvr{uvawe na sekojdnevnata rabota”. Sepak, se zabele`uva trend na zgolemuvawe na brojot na kompanii koi vlo`uvaat vo edukacija na svoite vraboteni, za zgolemuvawe na stepenot nivnata stru~na osposobenost za izvr{uvawe na rabotata. Programata za edukacija na menaxeri, pak, na Univerzitetot Amerikan Kolex Skopje e fokusirana na obuki za podobruvawe na ve{tinite, otkolku na znaewata i so niv glavno se targetiraat sredniot i visokiot menaxment. “Obukite sozdavaat pottiknuva~ka klima na „u~ewe” kade se razvivaat ve{tinite na

TRI VE[TINI KOI MORA DA GI POSEDUVA SEKOJ MENAXER NA 21 VEK! ekolku svetski poznati eksperti od oblasta na me|ukulturnata komunikacija i informati~kite mre`i za Harvard Bisiness Review gi utvrdija trite klu~ni ve{tini koi treba da gi sovladaat menaxerite od 21 vek za da mo`at uspe{no da upravuvaat i da ostanat vo svetot na biznisot. Tie ve{tini se: PRILAGODUVAWE KON 1 PRIL RAZLI^NI KULTURI RAZL Global e ona {to mora lobal mind-set min da go poseduvaat menaxerite. Poznavaweto i po~ituvaweto na razli~nite kulturi i vrednosti e neophodno poradi faktot {to kompaniite i nivnite operacii stanuvaat multikulturni. Samo sposobnosta za promena na odnesuvaweto so cel da se prilagodat kon specifi~ni kulturni karakteristiki e klu~ot za uspeh. DIGITALNO VLIJANIE 2 DIGI Kako {to kompaniite stanuvaat s$$ pomalk pomalku hierarhiski postaveni, efikasnata upotreba na onlajnmre`ite }e bide klu~na za uspe{no rabotewe. Poentata e deka mre`ata od kontakti na socijalnite i na profesionalnite mre`i treba da se {iri, no i da se iskoristi vo profesionalni i vo biznis-celi. RAMNOMERNO RASPOREDUVAWE 3 RAMN NA VVNIMANIETO Novite tehnologii i uredi, Interovite teh netot i socijalnite mre`i postojano go prekinuvaat vnimanieto i koncentracijata na edna rabota. Toa e novata realnost deneska, za koja istra`uva~ite smetaat deka menaxerite ne treba da ja menuvaat, tuku da nau~at kako pravilno, ramnomerno i efektivno da go rasporedat vnimanieto kon razli~nite rabotni zada~i i pritoa, site da bidat zavr{eni.

N

33 


34 MENAXER

 Steknuvaweto novi znawa i ve{tini e must vo dene{nata era, koga praviloto na Darvin, “posilniot go jade poslabiot”, funkcionira nemilosrdno. Ako ne u~i{, si odi{ doma. Ako ne se menuva{, drug }e te zameni.

MENAXERSKATA EDUKACIJA MNOGU POPULARNA VO REGIONOT olemiot interes i pobaruva~ka za edukacija vo zemjite od regionot gi motivira{e univerzitetite i ekonomskite fakulteti da razvijat posebni poslediplomski programi nameneti za pretpriema~i i menaxeri. Ovie programi vo Hrvatska se osobeno popularni. Na Univerzitetot VERN mnogu popularna e trigodi{nata programa “Ekonomija na pretpriemni{tvo”, a razvieni se i specijalni programi za pretpriemni~ki menaxment, nameneti za site delovni lu|e koi sakaat da steknat po{iroki znaewa od oblasta na menaxmentot i pretpriemni{tvoto. Specijalizirani poslediplomski programi ima razvieno i Zagrepskata {kola za ekonomija i menaxment, no i kratki obuki vo sorabotka so poznati stranski univerziteti, koi se poznati pod terminot Executive Education. Tajmingot za izveduvawe na nastavata e celosno adaptiran kon menaxerite i nivnoto polno rabotno vreme, a del od nastavata se odviva i preku Internet. Poslediplomski specijalisti~ki studii za menaxment na delovni sistemi ima i na Fakultetot za organizacija i informatika vo Vara`din. Vakvata golema ponuda na hrvatskiot pazar na delovna edukacija se dol`i i na golemata pobaruva~ka od strana na menaxerite. Marko Lackovi}, sekretar na Hrvatskoto zdru`enie na mladi menaxeri YES, potencira deka sekoj mlad menaxer saka i mora kontinuirano da vlo`uva vo li~niot razvoj, a vo rabotnata sredina da bide opkru`en so rabotlivi i pametni lu|e. Toj, od edna strana, go naglasuva zna~eweto na obrazovanieto kako klu~no za spravuvawe so predizvicite i so dilemite so koi sekojdnevno se soo~uvaat menaxerite, no e kriti~en koga stanuva zbor za kvalitetot. IEDC, Delovnata {kola Bled vo Slovenija, razvi duri i doktorski studii po menaxment, nameneti za iskusni menaxeri, koja }e se koncentrira na {iroko podra~je na strategii, vodewe i op{t menaxment.

G

kriti~ko razmisluvawe, ve{tini za nosewe na delovni odluki i u~ewe niz sli~ni iskustva na drugi kompanii. Tuka menaxerite u~at da gi nadminat prakti~nite problemi i pra{awa so koi se soo~uvaat vo svoeto rabotewe, preku sli~ni, realni situacii od drugi poznati me|unarodni kompanii (studii na slu~aj). Formalniot obrazoven proces ne mo`e da ja zavr{i taa zada~a”, velat od Amerikan kolex. “Gapot” vo znaewata na makedonskite menaxeri i kompaniite, voop{to, go prepozna i Kapital Akademija, najmladiot proekt na Kapital Media Group, ~ii aktivnosti se naso~eni tokmu kon obuki od razli~ni oblasti koi kako znaewe nedostigaat vo kompaniite. Osven postoe~kite moduli, glavno naso~eni kon proda`ni ve{tini i finansisko rabotewe, se razmisluva i za razvoj na trening-programi za top-menaxeri. “Toa bi bile takanare~eni letni {koli za menaxeri (summer executive school), kade {to pomali grupi direktori (10-15 lu|e) od povisokite kompaniski nivoa, zaedno so vrvni predava~i od regionot i po{iroko, }e bidat desetina dena izolirani vo nekoj hotel, kade {to intenzivno }e rabotat na odredena tema. ]e se raboti studija na slu~aj (case study), {to }e se prezentira pred ostanatite utredenta. Toa }e bidat poskapi obuki od voobi~aenite, no renometo na predava~ite i intenzitetot na predavawata (agendata) } e garantira za efektot {to }e go postignat ovie rabotilnici kaj posetitelite-menaxeri”, objasnuva Gordana Mihajlovska, izvr{en direktor na Kapital Media Group. Dosega{noto iskustvo na Kapital Akademija poka`a deka vo makedonskite kompanii nedostigaat meki ve{tini, ve{tini na pregovarawe i delovna

komunikacija. ZO[TO MAKEDONSKITE MENAXERI SE “PE^ENI” ZA VRA]AWE VO KLUPA? Zastaren mentalitet, nemoderna kultura na odnesuvawe, nedovolna menaxerska emocionalna razvienost i nefleksibilnost, zatvorenost za novi znaewa se edni od karakteristikite na pove}eto makedonski menaxeri. Ova ne e na{a subjektivna konstatacija. Ova e zaklu~ok na lovcite na menaxeri, odnosno kompaniite koi se zanimavaat so executive search na top-menaxeri glavno za stranski kompanii. Nivnoto iskustvo, za `al, poka`uva deka pove}eto menaxeri od makedonski kov ne se soodvetni za visoki menaxerski pozicii vo internacionalni kompanii poradi nedovolni znaewa i kompetencii i u{te pove}e, poradi nesoodveten mentalitet. Isklu~ok od ova “pravilo” se menaxerite od bankarskata i od IKT-industrijata, kako edni od najpropulzivnite industrii, vo koi ima silen probiv na stranski kapital i pogolema otvorenost. “Vinata za vakvata sostojba ne e vo edukacijata. Naprotiv, vo Makedonija ima zgolemen interes za MBA, za u~ewe vo stranstvo, no mo`am da ka`am deka toa ima mal udel vo negoviot li~en napredok. Nivniot najgolem nedostatok e da razberat deka u~eweto e kontinuiran proces, a otvorenosta kon novini e klu~na”, veli Goran Civkaroski. Golem hendikep za makedonskite menaxeri, za razlika od svoite kolegi vo regionot, e zatvorenosta na ekonomijata i otsustvoto na golemi stranski korporacii koi promoviraat i poinakva organizaciska i korporativna kultura. Ima golem potencijal, no ne e iskoristen, veli Civkaroski.


 36 INTERVJU

PITER VARDEN

IZVR[EN MENAXER NA BALFIN MK

SKOPJE SITI MOL ]E PONUDI SOSEMA NOVO [OPING-ISKUSTVO  “So svoite 150 prodavnici, ponudata na 24 novi brendovi {to dosega ne bile pretstaveni vo Makedonija, hipermarket od 4.000 metri kvadratni, ultramoderen 3D kino-kompleks, sala za kuglawe, centar za zabava i mnogu drugi sodr`ini, Skopje siti mol }e ponudi ne samo novo {oping-iskustvo, tuku i dosega neviden prostor za razonoda i sovremen `ivoten stil�, veli izvr{niot menaxer na Balfin MK, kompanija koinvestitor vo najgolemiot {oping-centar vo Makedonija IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

alfin MK, podru`nica na grupacijata Balfin od Albanija, zaedno so partnerot Fe{n grup od Makedonija zabrzano rabotat na kompletirawe na svojata golema investicija – Skopje siti mol (Skopje City Mall), najgolemiot trgovski centar dosega izgraden vo zemjava, proekt {to po~na da se realizira esenta 2010 godina. Razgovaravme so Piter Varden, izvr{en menaxer na Balfin MK, za toa {to s$ }e im ponudi Skopje siti mol na potro{uva~ite od Makedonija i od regionot.  Gospodine Varden, koga se o~ekuva da bide zavr{ena izgradbata na Skopje siti mol? Kolku ~ini celata investicija? Se planira objektot da bide zavr{en i pu{ten vo upotreba vo septemvri godinava, a celiot trgovski centar }e

B

ima kapitalna vrednost od nad 90 milioni evra.  Seriozni finansiski institucii, kako {to e Evropskata banka za obnova i razvoj, vlegoa vo proektot so svoi sredstva. Spored vas, {to be{e klu~no za privlekuvawe vakvi investitori vo proektot? Kolkav e udelot na EBRD vo vkupnite investicii? Nositelite na proektot u{te od samiot po~etok rabotat so visokokvalitetni dizajneri i konsultanti od svetska klasa. Visokoto nivo na profesionalizam pridonese za sozdavawe doverba vo vrska so proektot i za privlekuvawe na golem broj me|unarodni investitori i banki, vklu~uvaj}i ja i EBRD, koja investira{e re~isi 19 milioni evra.  [to go privle~e Balfin da investira vo Makedonija? Balfin zaklu~i deka vo Skopje ima drasti~en nedostig od soodveten {opingprostor i toa n$ pottikna da pobarame

Skopje siti mol }e raboti od rano nautro do docna nave~er, }e ima dve smeni, a treba da se zeme predvid i odr`uvaweto, ~isteweto i obezbeduvaweto na objektot. Sevo ova }e sozdade re~isi 2.000 novi rabotni mesta so polno ili delumno rabotno vreme.

pogodna lokacija. Vo momentov Skopje ima 50 metri kvadratni moderen maloproda`en prostor na 1.000 `iteli. Sporedete go ova so Zagreb, kade {to ima 500 metri kvadratni, ili so Budimpe{ta, kade {to ima 1.150 etri kvadratni za istiot broj `iteli, i stanuva o~igledno deka ima ogromna potreba za maloproda`en prostor. Nedostigot od moderen maloproda`en prostor spre~uva golem broj me|unarodni brendovi da otvorat svoi prodavnici vo Makedonija.  Mo`e li povtorno da objasnite za na{ite ~itateli {to s$ }e sodr`i ovoj trgovski centar? Trgovskiot centar }e sodr`i 39.000 metri


BROJ 646



14/03/2012



INTERVJU

www.kapital.mk

kvadratni prostor za maloproda`ba i za razonoda, rasporeden na tri kata, kako i podzemen parking na pove}e nivoa za 1.300 avtomobili. ]e ima 150 prodavnici, od mali kiosci do golemi prodavnici, na dve nivoa za korisnicite na golem prostor. Vo centarot }e ima hipermarket od 4.000 metri kvadratni, so koj }e rakovodi me|unaroden brend. Trgovskiot centar, osven prodavnici, }e obezbeduva i prostor za razonoda i `ivoten stil, koj }e vklu~uva barovi, mesta za hrana, kafuliwa, restorani, sala za kuglawe, centar za zabava i najsovremeno 3D kino so 10 sali za proekcii. Site restorani imaat terasa, za da mo`at lu|eto da sedat nadvor na sve` vozduh i da pu{at ako sakaat. S$ na s$, posetata na Skopje siti mol }e pretstavuva mnogu pove}e od {oping.  Go najavuvate Skopje siti mol kako najmoderen trgovski centar vo regionot. Vo {to e poinakov sporedeno so sli~nite kompleksi na Balkanot? Dizajnot e na Lagvarda lou (Laguarda Low), eden od najzna~ajnite dizajneri na trgovski centri vo svetot, a vnatre{no sodr`i najsovremena klimatska oprema i softver koj }e obezbeduva minimalna energetska potro{uva~ka. Duri i stakloto e specijalno izraboteno za da ja minimizira zagubata na toplina vo zima i navleguvaweto na toplinata vo leto. Dizajnot na prodavnicite e posebno izraboten za da im obezbedi na trgovcite optimalni uslovi vo odnos na prostorot.  Najavivte deka }e ima okolu 150 prodavnici vo trgovskiot centar. Koi brendovi }e bidat zastapeni? Dali }e ima novi brendovi koi dosega ne bile prisutni vo Skopje? Poradi klauzulata za doverlivost vo ramkite na dogovorite koi gi potpi{avme, ne mo`am da vi soop{tam detali bez prethodno odobrenie od zastapnicite na brendovite. Mora da razberete deka e ova e sosema normalno, bidej}i trgovcite sakaat da imaat celosna kontrola vrz svoite odnosi so javnosta. Ova e osobeno to~no za pogolemite me|unarodni kompanii, koi ~estopati sakaat da gi planiraat svoite soop{tenija za da se sovpadnat so prognozite za godi{niot profit i drugi finansiski izve{tai. Ona {to mo`am da vi go ka`am e deka dosega dogovor potpi{aa 24 novi brendovi, koi vo momentov nemaat prodavnici vo Makedonija. Oficijalnata pres-konferencija e odobrena za krajot na mart i toga{ }e imame ovlastuvawe da go otkrieme identitetot na na{ite glavni zakupci na prostor.

 Li~na karta: Skopje City Mall  Vkupna grade`na povr{ina: 90.000m2;  Vkupna povr{ina za iznajmuvawe (bez stanbenata): 39.000m2;  1.300 mesta za parkirawe (podzemna i katna gara`a);  150 prodavnici na tri kata;  Hipermarket od 4.000m2;  Multipleks-kino so 10 sali;  Kuglarnica so 10 pateki;  Del so restorani i kafuliwa;  Vkupna vrednost na investicijata: 90 milioni evra.  Dali smetate deka vo Makedonija ima dovolno kupovna mo} za ponudata {to }e ja sozdade Skopje siti mol, so ogled na niskata prose~na plata? Gledame postojano deka edni isti brendovi zatvoraat lokali vo eden za da se preselat vo drug, ponov trgovski centar, tokmu poradi relativno niskata potro{uva~ka na nivnite proizvodi... Apsolutno sme ubedeni deka vo Skopje i vo Makedonija ima sosema dovolno kupuva~i koi{to }e bidat prezadovolni so ona {to }e im go ponudime vo Skopje siti mol. Prvo, nie }e doneseme brendovi {to dosega ne bile prisutni vo zemjava, taka {to makedonskite potro{uva~i nema da imaat potreba da odat vo Solun ili vo drugite mesta od regionov na {oping, sega }e imaat golem izbor na vrvni proizvodi vo svojata metropola. Da prenaso~ime samo polovina od tie kupuva~i {to sekoj vikend odat nadvor od Makedonija vo {oping vo na{iot trgovski centar }e bide perfektno za nas. Osven toa, smetame i na kupuva~ite {to }e doa|aat od Kosovo, koi{to isto taka sekoj vikend pravat dosta promet vo skopskite prodavnici.  Kolku novi rabotni mesta }e se sozdadat so Skopje siti mol? Bidej}i trgovskiot centar }e raboti od rano nautro do docna nave~er, }e ima dve smeni, a treba da se zeme predvid i odr`uvaweto, ~isteweto i obezbeduvaweto na objektot. Sevo ova }e sozdade re~isi 2.000 novi rabotni mesta so polno ili delumno rabotno vreme, {to }e pretstavuva ogromen stimul za lokalniot pazar na trud vo Skopje.  Dali Balfin MK razmisluva za drugi proekti vo Makedonija na sreden rok?

Balfin e mnogu nogu mlada i dinami~na kompanija, koja e posvetena na inovativni proekti za koi ima pobaruva~ka, so {to }e go dopolni podemot na Makedonija kako raste~ka i konkurentna zemja.  Mo`ete li da ni ka`ete ne{to pove}e za va{iot profesionalen “bekgraundâ€?, kakvi se va{ite vrski so regionov, kako dojdovte na ~elo na Balfin MK, kade ste rabotele prethodno... Jas sum ekspert geodet, a obrazovanieto go steknav na kolexot Kingston (Kingston), vo ramkite na Univerzitetot TemСа (Thames University) vo London. Jas imam dobieno i zvawe in`ener pri Kralskiot institut za nadzorni i`eneri. Na po~etokot od mojata kariera rabotev vo London za Vulvorts (Woolworths) i Halfords (Halfords), dva vode~ki maloproda`ni sinxiri za visokata klasa. Vo poslednite 20 godini zasileno rabotam na poleto na razvoj na maloproda`ba, a se specijalizirav za prodavnici, supermarketi i trgovski centri koi se nao|aat nadvor od gradot. Posledniot zavr{en proekt be{e Rok {oping-centar (Rock Shopping Centre) vo Beri, Britanija, vreden 340 milioni funti. Preku mojata sorabotka so King Sterx (King Sturge), vode~ki imoten sovetnik vo Britanija, se vklu~iv vo brzoraste~kiot pazar na Jugoisto~na Evropa. King Sterx be{e konsultant na Balfin i me prepora~a na kompanijata, za da go zajaknam so moeto iskustvo i taka izvonredniot tim koj rabote{e na proektot.

 Vo momentov Skopje ima 50 metri kvadratni moderen maloproda`en prostor na 1.000 `iteli. Sporedete go ova so Zagreb, kade {to ima 500 metri kvadratni, ili so Budimpe{ta, kade {to ima 1.150 metri kvadratni za istiot broj `iteli, i stanuva o~igledno deka ima ogromna potreba za maloproda`en prostor.

37 


 38 MEDIUMI KOJ E KOJ VO PR-BIZNISOT (2)

I NAJCRNATA VISTINA E PODOBRA OD LA@NATA VI OSNOVNATA CEL NA PR E DA NAJDE KREATIVEN NA^IN, SOODVETNI ALATKI I KANALI PREKU KOI ]E JA ISTAKNE VISTINATA I ]E OBEZBEDI TAA DA DOPRE DO CELNATA JAVNOST. KRIZNIOT PR E NAJTE[KIOT ASPEKT OD OVAA RABOTA I BEZ RAZLIKA DALI KLIENTOT E PODGOTVEN ILI NE, PR-TIMOT E TOJ KOJ[TO MORA DA BIDE PODGOTVEN ZA “URAGANOT” KOJ DOA\A VO TAKVITE SITUACII PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

apital” i vo ovoj broj prodol`uva da gi pretstavuva timovite na kompaniite od komunikaciskiot biznis. Vo ovoj broj prodol`uvame so serijalot vo koj vi gi pretstavuvame licata koi rabotat vo odnosite so javnosta, profesija koja dobi popularnost poslednive nekolku godini, no zaraboti i ~esti kritiki od javnosta. Za timovite na PR-agenciite postavivme nekolku dilemi: kolkava e linijata me|u spinuvaweto i liferuvaweto na informacijata od PR-agencija, kako da se reagira vo vreme na krizen menaxment, lesno li e da se pravi razgrani~uvawe na privatnoto od slu`benoto...

K

APRIORI KOMUNIKACII KOMUNIKACIJA VO DVI@EWE spehot na eden PR-tim se meri od pove}e aspekti: ume{nosta da se izgradi, da se zadr`i ili da se popravi naru{eniot ugled na klientot; zadovolstvoto na klientot; doverbata koja uspeal da ja izgradi so nego; doverbata koja ja izgradil so mediumite; konzistentnosta na komunikaciskite poraki koi gi ispra}a vo javnosta; ume{nosta da gi po~uvstvuva i da gi predvidi novite trendovi, objasnuvaat od Apriori komunikacii. “Se razbira, uspehot e najo~igleden koga imate uspe{no spravuvawe so kriznite situacii”, velat ottamu. Spinot i PR se sli~ni, no sepak, mnogu razli~ni. Zatoa, za `al, lu|eto znaat da gi pome{aat ovie dva poimi. “Kaj spinot e dozvoleno re~isi s$, tamu

U

va`i izrekata - celta gi opravduva sredstvata. Vo PR pak, mnogu e va`no da se iznesuvaat isklu~ivo to~ni informacii, bidej}i doverbata na mediumite i na javnosta e baza za dolgoro~en uspeh. Se razbira deka ~esto se slu~uva da ima potreba od “{minkawe” na informaciite, no vo osnova, tie ne smeat da otstapuvaat od vistinata”, velat vo Apriori komunikacii. Osnovnata cel na PR e da najde kreativen na~in, soodvetni alatki i kanali preku koi }e ja istakne vistinata i }e obezbedi taa da dopre do celnata javnost, pojasnuvaat vo agencijata. Krizniot PR e najte{kiot aspekt od ovaa rabota. “Koga vistinata e nepovolna za ugledot na klientot, PR pristapuva kon


39  3

PUBLICIS IMIXOT TE[KO SE SOZDAVA, A LESNO MO@E DA SE NARU[I speh za eden PR-tim e koga klientot mu uka`uva doverba i go ~uvstvuva kako del od timot. Koga zaedno aedno ja kreiraat komunikaciskata strategija, informiran e za zna~ajnite aktivnosti vo kompanijata, pa i koga gii znae i dobrite i lo{ite raboti vo raboteweto. Doverbata zna~i partnerstvo i dolgoro~na sorabotka, od {to imaat interes dvete strani. Klientot dobiva kvalitetna i konzistentna PRusluga, perfektno organiziran nastan, f k a agencijata mo`nost da ja poka`e svojata stru~nost i kreativnost, velat vo Publicis. Kolku e tenka linijata me|u spin i PR? “Profesionalecot za odnosi so javnosta ima obvrska da gi zastapuva interesite na klientot i da se gri`i za negoviot imix na dolg rok. Seto toa podrazbira mnogu vnimatelno i precizno komunicirawe, a posebno vo uslovi na kriza. Spinot e PR-tehnika so koja se odvlekuva vnimanieto na javnosta od odredena tema, a koga toa se pravi, treba da se vnimava da ne & se nanese {teta na javnosta. Sekoga{ treba da se ima po~it kon javnosta i da se vnimava na nejzinite ~uvstva”, velat vo agencijata. Profesionalecot za odnosi so javnosta treba da dava najdobri soveti za komunikacija na organizacijata koja ja zastapuva. Da e lojalen, no i da ima jasen stav deka e nemoralno da se la`e javnosta. “Imixot te{ko se sozdava, a lesno mo`e da se naru{i. Organizacijata i liceto za odnosi so javnosta, kako nejzin advokat, treba da imaat po~it kon javnosta, bidej}i samo na toj na~in na dolg rok se kreira pozitiven imix. PR postoi poradi promocija, a toa samo po sebe ne zna~i isprevrtuvawe na vistinata. Odnosno, dobriot PR samo bara vistinski kanal i na~in kako da go napravi toa, a pritoa sekoga{ vnimava na stavovite i na percepcijata na javnosta”, velat vo Publicis. Javnosta nema direkten kontakt so PRtimot, objasnuvaat vo agencijata. “Naj~esto, mediumite se koristat kako transmiter na porakite. A kolku eden klient }e mu veruva na PR-timot zavisi od li~nata vrednost na lu|eto so koi{to sorabotuva, od nivnite sposobnosti, iskustvo, posvetenost i kreativnost”, velat vo agencijata. Ne sekoja kriza e o~ekuvana. No, so pomo{ na soodvetno upravuvawe i planirawe na konfliktite mo`ebi del od krizite mo`e da se spre~at navreme ili barem da se ubla`at. “Verojatnosta za predviduvawe na

ISTINA U krizno komunicirawe. Krizniot PR e najte{kiot aspekt od na{ata rabota. Najgolemiot problem e {to retko se slu~uva kompaniite da vlo`at vreme i sredstva vo podgotovka na mo`ni krizni scenarija i planirawe i podgotovka za reagirawe vo krizna situacija. Vo sekoj slu~aj, bez razlika dali klientot e podgotven ili ne, PR-timot e toj koj{to mora da bide podgotven za “uragan”, bidej}i komunikacijata vo kriza podrazbira 24-~asovna podgotvenost, analiza na sostojbata vo mediumite i javnosta, sovetuvawe i itni reakcii vo soglasnost so serioznosta na situacijata. Ona {to klientite treba da go storat e da gi spodelat so nas site relevantni informacii i da reagiraat vo soglasnost so na{ite nasoki, a za toa e potrebno prethodno da se vospostavi bezrezervna doverba”, velat vo Apriori komunikacii. Kako i vo pove}eto PR-agencii, i vo Apriori komunikacii fokusot e staven na ugledot na klientot i na negoviot tretman vo mediumite i vo javnosta. “Javnosta retko doa|a vo direkten kontakt so PR-timovite. Za nas e najva`na doverbata na klientite i na mediumite, a ponatamu i doverbata na javnosta vo mediumite preku koi patuvaat na{ite komunikaciski poraki. Tokmu zatoa i edna od celite na novoformiranoto Zdru`enie za odnosi so javnosta e da bide gradeweto na doverbata i kredibilitetot na na{ata fela vo javnosta.” Prirodata na ovaa profesija ne ostava mnogu prostor za podelba me|u privatnoto i slu`benoto. “Komunikacijata se odviva denono} no, sledeweto na promenite i na trendovite okolu nas ne mo`e i ne smee da prekine so zavr{uvaweto na rabotnoto vreme. Koga se raboti na ugledot na odreden proizvod, normalno e da go koristime, da go do`iveeme od gledna to~ka na korisnicite, za da mo`eme da gi izgradime komunikaciskite poraki na soodveten na~in. No, toa ne zna~i deka sekoj od nas se vrzuva za sekoj proizvod so koj doa|a vo kontakt. Sepak, se raboti za vkusovi”, velat od Apriori komunikacii.

krizite e mala, a efektite od niv mo`e da bidat golemi vrz raboteweto na organizacijata. Vo sekoj slu~aj, neophodno e navremeno identifikuvawe na problemite i posledicite koi mo`e da se slu~at za organizacijata. Da se definiraat site involvirani strani nivnite interesi, o~ekuvawa, potrebi i nameri. Da se predvidi s$ {to pomalku ili pove}e mo`e da vlijae na na{iot biznis. Da se analiziraat trendovite, navikite i potrebite na potro{uva~ite, da se analizira s$ {to mo`e da vlijae. Potoa sleduva izbor na pravilnata PRstrategija i nejzina implementacija. A nekoga{ da se predlo`i i strategija na izvinuvawe!”, velat od Publicis. Najdobrite rezultati se postignuvaat koga go “saka{“ klientot, odnosno negoviot proizvod. No, toa ne e presudno! “Profesionalecot za odnosi so javnosta treba dobro da go poznava biznisot na svojot klient i spored toa da predlaga efektivni i kreativni PR-alatki i BTLaktivnosti, a s$ so cel da mu pomogne na klientot vo vospostavuvaweto dvonaso~na komunikacija so potro{uva~ite. PR ne poznava granica me|u privatno i slu`beno, {to zna~i deka ako klientot ti uka`uva doverba, imate ostvareno dolgoro~na sorabotka, mo`ebi i potsvesno izborot na proizvodi ili uslugi vo najgolem del e determiniran”, objasnuvaat vo Publicis.


 40 MEDIUMI

PRISTOP VISTINSKIOT I DOBRO ODRABOTEN PR NE ZNA^I IZVRTUVAWE NA VISTINATA iedna profesionalna PR-agencija vo svetot dominantno ne se zanimava so spinuvawe. Uspehot vo ovaa na{a specifi~na komunikolo{ka industrija ne se meri preku no}. Za postignuvawe vistinski stabilni rezultati i analiza na istite potrebno e podolgo vreme. Od druga strana pak, uspehot na eden PR-tim se meri i so doverbata i so verbata {to ni e dadena od sekoj klient direktno da vlijaeme na negovata rabota i na idnite delovni planovi, velat vo Pristop. Linijata me|u PR i spin e pove}e crvena otkolku tenka. “Dodeka spinot slu`i za manipulirawe so namensko svrtuvawe na vnimanieto i menuvawe na brzinata i fokusot na interesot, PR, spored site pravila, treba da se zanimava so korektno komunicirawe fakti i poraki vo vremenska i sodr`inska smisla. Nie se zalagame i rabotime spored standardnite principi na komunikologijata, sekako, zbogateni so kreativnost, adaptivnost i unikatnost za sekoj proekt i klient posebno”, velat vo agencijata.

N

Dali PR postoi za da ja isprevrtuva vistinata ili procesot e obraten? “Procesot e mnogu ednostaven. Osnovnata funkcija na agenciite za komunikacija so javnosta e da bidat strate{ki kreatori na poraki i na~ini na komunikacija na tie poraki. Vistinskiot i dobro odraboten PR ne zna~i izvrtuvawe na vistinata, tuku konzistentno komunicirawe na faktite (kakvi i da se) i definirawe na najdobrite kanali kako da se stori toa i da se dopre do definiranata publika. Komparativno sporeduvaj}i primeri od ovaa oblast, op{t zaklu~ok e deka i najcrnata vistina e podobra od la`nata vistina“, velat vo Pristop. Vo okolnosti koga javnosta prete`no e bombardirana so spinuvani informacii, a op{tata populacija toa go poistovetuva so odnosite so javnosta, neminovno e kako profesionalnci da gubime od kredibilitetot, velat vo agencijata. “Od druga strana pak, se postavuva i pra{aweto kolku klientite im veruvaat na PRagenciite, a sledstveno pod-

ocna, kolku javnosta & veruva na istata taa kompanija. Procesot odi bavno, no klientite s$ pove} e ja sfa}aat neophodnosta od upotreba na PR-doktrinite vo celokupnoto menaxirawe na sopstvenoto rabotewe. Tuka se misli na komercijalnite, no i na nekomercijalnite subjekti. Na primer, ako do pred nekoja godina PR-servisite bea “rezervirani” samo za golemite internacionalni kompanii, svedoci sme deka vo ponovo vreme i mnogu lokalni mali i sredni pretprijatija ni se obra}aat za sorabotka. I toa pretstavuva najgolem dokaz deka na{ata rabota ne e aktuelen moden trend, tuku vistinski strate{ki menaxment.” Krizniot PR pretstavuva mo`ebi najgolem predizvik na odnosite so javnosta. Istovremeno i najbaran produkt na na{iot pazar! “Pri rabotata so sekoj klient sekoja profesionalna PR-agencija kreira strate{ki doku-

ment, t.n krizen akcionen plan, koj se aktivira vo slu~aj na kriza. Najva`no e da se deluva smisleno i a`urno, brzo vo prvata faza i (pro)aktivno po smiruvaweto na krizata. Spored na{eto iskustvo i sledej}i svetski primeri, svedoci sme deka sekoja kompanija, ako ne se vodi spored ovie na~ela, na kratok rok mo`ebi nema da po~uvstvuva ni{to stra{no, me|utoa na podolg rok se soo~uva so negativni implikacii vrz imixot i delovnite rezultati. Vo na{eto portfolio za ovie re~isi 15 godini postoewe sme rabotele na mnogu krizni komunikacii za razni klienti od razli~ni indrustrii vo Makedonija i vo regionot”, velat vo Pristop. Sekoja profesionalna opredelba vlijae i na privatniot `ivot. “@iveej}i del od denot so eden brend, so negovata prikazna, ~ove~ki i moralno e da go favorizira{“, velat vo agencijata.

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%

+

-35% SO

POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI

pretplata@kapital.com.mk

ZEMETE POVE]E!


BROJ 646



14/03/2012



41 

www.kapital.mk

NEW MOMENT SPINOT NEMA VRSKA SO USPEHOT VO ODNOSITE SO JAVNOSTA spehot za timot e {to pogolema javna svest ili pozitivna percepcija za konkreten proizvod ili za kompanijata za koja rabotime, koja }e se odrazi na proda`bata ili na imixot. Uspehot za nas e dobra kampawa, kreativno zamislena i uspe{no realizirana, koja }e predizvika interes kaj mediumite. Kone~no, uspeh e zadovolen klient i postavuvawe novi kriteriumi za na{ata industrija. Sakame predizvici i zadovolni sme koga }e zavr{at dobro za nas, objasnuvaat vo New moment. Kolku {to e tenka linijata me|u novinarstvoto i spinot, tolku e tenka i linijata me|u spin i PR. “Prefrluvaweto na spinot vo dnevnite obvrski na profesionalcite za odnosi so javnosta e vulgarizirawe na na{ata rabota. Lu|eto, osobeno vo Makedonija, ne ja poznavaat dobro su{tinata na na{ata rabota i mnogu ~esto ja poistovetuvaat so nastapite na politi~arite. Najgolem del od klientite na makedonskite agencii nikoga{ ne koristele spin vo svoeto pretstavuvawe kon javnosta. Kompaniite ne se postojano defanzivni, kako {to se sozdava la`na pretstava vo javnosta, golem del od niv se uspe{ni, otvoreni kon op{testvoto, zavr{uvaat profitabilno i vra}aat del od svoite finansii vo zaednicata. Normalno e da sakaat da gi komuniciraat i da gi pretstavat svoite uspesi. Ili koga imaat dobar proizvod, zaedno nao|ame interesni na~ini da gi pretstavime, nevoobi~aeni, unikatni, kreativni, da ja vklu~ime publikata, da gi zainteresirame mediumite”, velat vo agencijata. Vistinata e klu~na vo rabotata na na{iot PR-tim.

U

Nitu edna laga ne mo`e da pomine nekazneto. “Samoto ime ka`uva za {to postoi PR, odnosi so javnosta. Na~in za prenesuvawe poraki do javnosta, na poevtin i na porazli~en na~in od {to toa go pravi tradicionalniot advertajzing na tradicionalnite mediumi. Vistinata e klu~na vo rabotata na na{iot PR-tim. Nitu edna laga ne mo`e da pomine nekazneto. Opasnosta e ili javnosta da bojkotira odredeni proizvodi na na{ite klienti ili da bide seriozno o{teten imixot na nekoja od kompaniite koi gi pretstavuvame ili novinarite nikoga{ pove}e da nemaat doverba vo nas. Toa e seriozna opasnost so koja vo nitu eden moment ne sakame da si igrame. Ne sakame da ja isprevrtuvame vistinata, sakame da ja prika`eme realnata slika za benefitot od odredeni proizvodi ili od rabotata na kompaniite. Kako koga }e se poglednete vo ogledalo pred da go napu{tite svojot dom. Nie sme slikata vo ogledaloto, gi istaknuvame na-

jsilnite aduti, ne zboruvame za slabite strani, osven ako nekoj isklu~ivo ne n$ pra{a za toa. No, nikoga{ nema da la`eme za da se prika`eme kako nekoj {to ednostavno ne sme”, objasnuvaat vo New moment. Kolku javnosta im veruva na PR-timovite? “Javnosta vo Makedonija vo najgolem del ne e nitu svesna za postoeweto na PR-timovi re~isi zad sekoja pogolema kompanija vo Makedonija. PR vo na{ava dr`ava se vrzuva isklu~ivo so politikata i so politi~kite partii i mo`ebi tokmu zatoa dobiva negativna konotacija. Vpro~em, javnosta ne se sre}ava so nas direktno”, velat vo New moment. Krizen PR e vistinski predizvik za sekoj PR-tim i fantasti~no brzo go mobilizira sekoj od timot. “Sekoja krizna situacija e slu~aj za sebe, no ona {to e zaedni~ko za site e deka se raboti pod visok stres za cel tim. Toa e pekolen pristisok, no li~noto i timskoto iskustvo mnogu pomaga za da uspeete situacijata, kolku i

da e lo{a, da ja vidite od pti~ja perspektiva i da najdete brz izlez od nea. Kolku vo ovaa profesija e te{ko da se napravi linija me|u privatnoto i profesionalnoto? “Toa e individualen pristap. Ne mo`eme da im naredime na svoite vraboteni da kupuvaat odredeni proizvodi. Izborot e li~en, zavisi od emotivniot, no i od finansiskiot moment. Sepak, pove} eto od na{ite klienti se so nas i po nekolku godini. Razvivame bliska sorabotka, koja ~esto pati preminuva i vo prijatelstvo von rabotnoto vreme. Proizvodite i uslugite na kompaniite koi gi pretstavuvame gi poznavame kompletno. Mo`ebi tokmu toa na nesvesno nivo vlijae vo odlukata za nivno koristewe. Vpro~em, samo taka mo`e da gi znaeme pozitivnite segmenti i da bideme uverlivi i pred javnosta i obratno, na{iot klient da dobie sugestii za podobruvawe, dokolku mu gi zabele`ime slabostite”, objasnuvaat vo New moment.


 42

NA RU^EK SO...

IVICA KONEVSKI GRADONA^ALNIK NA AERODROM

SRE]EN SUM [TO DA GI NAPRAVAM

 Konevski e eden od predvodnicite na mladata generacija na politi~ari koi proizlegoa od VMRO-DPMNE. Iako cel `ivot sonuval da stane advokat, zavr{il vo politi~kite vodi. Od sovetnik vo gradskoto sobranie na Skopje, za nekolku godini stigna na pozicijata gradona~alnik na op{tina Aerodrom, kade {to, kako {to veli, kone~no ja dobil mo`nosta site `iteli da gi napravi sre}ni PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

portot, i igraweto fudbal i ko{arka bile glavnite preokupacii na Konevski vo negovite tinejxerski godini. Rastel so negovite idoli, fudbalerite Darko Pan~ev, Ilija Najdovski... „Bev golem fan na fudbalskiot klub Vardar i mnogu sum sre}en {to denes po nekolku godini kriza ovoj klub blagodarenie na menaxmentot na Grad Skopje povtorno se vra}a tamu kade {to mu e mestoto”, veli Konevski.

S

Iako sportot vo tie godini mu bila glavna preokupacija, nemal ambicii profesionalno da se zanimava so nekoj sport. „Tie natprevari na koi u~estvuvav gi gledav pred se kako rekreacija. Najgolemata pridobivka, sekako, mi e ~eli~eweto na natprevaruva~kiot duh, rabota koja ja nau~iv blagodarenie na sportot”. Vo osnovnoto u~ili{te veli deka bil soliden u~enik, a izborot za prodol`uvawe na obrazovanieto padnal na srednoto u~ili{te „Boris

NA[ETO MENI So Konevski od bogatoto meni na Arabeska se odlu~ivme za ta biftek i sala

Kidri~” vo Skopje, kade se zapi{al vo pravnata nasoka. „Sakav da stanam advokat. Vo toa vreme, a i denes smetam deka taa profesija i le`i na mojata li~nost. Sekoga{ sum bil golem borec za doka`uvawe na pravdata„. Negovite roditeli, majka mu koja e profesor po fizi~ko obrazovanie, i tatko mu koj e bankarski slu`benik, kako {to veli Konevski, ne vr{ele pritisok vrz idniot izbor na nivniot sin. „Naprotiv tie me podr`uvaa vo sekoja moja odluka”.




16/11/2011



NA RU^EK SO...

www.kapital.mk

MO@AM DRUGITE SRE]NI Vo tekot na sredno{kolskite denovi Konevski go steknuva i prvoto rabotno iskustvo. Raboti kako menaxer vo nekolku skopski klubovi. „Posebno P b sum gord na faktot f k {to od osmo oddelenie prestanav da baram pari od moite roditeli. Menaxiraweto po klubovite, osven {to mi pomogna da gi zarabotam prvite pari i da nau~am kako sam da se gri`am za sebe, mi donese i mnogu prijatelstva i poznanici, moment koj i denes mnogu mi pomaga vo rabotata. Poznanstvata se golemo bogatstvo za sekoj ~ovek”. So menaxiraweto po klubovite zarabotil pari i za studiite. Re{il obrazovanieto da go prodol`i na pravniot fakultet pri univerzitetot „Kiril i Metodij” vo Skopje. „Participacijata za fakultet sam si ja plativ. Ubavo e ~uvstvoto koga vlo`uva{ svoi pari vo svojata idnina”. Vo periodot po zavr{uvawe na srednoto obrazovanie poleka navleguva i vo politi~ki vodi. Stanuva ~len na VMRO-

 Uspehot e neizbe `en koga si ~esen vo namerite.

43 

foto: FILIP POPOVSKI fot

BROJ 629


 44 4

 Poznanstvata i prijatelite se najgo bogatstvo za eden lemoto ~ovek.

 Sekoga{ sum bil golem borec za doka`uvawe na pravdata.

ki ambicii.  Nemam ministers

DPMNE. „Stanav samo ~len, bez nikakov konkreten anga`man. Se opredeliv za ovaa partija, bidej}i ja do`iveav kako progresivna, a posebno me plene{e toa {to vo preden plan na partijata be{e toa {to raboti i se zalaga za dobroto na Makedonija. Toa {to me fascinira{e posebno, vo {to podocna i sam se uveriv e {to partijata im dava {ansa na obi~nite lu|e, kakov {to sum i jas”. Po zavr{uvaweto na fakultetot steknal i prakti~no iskustvo. Sta`iral dve godini vo sud, po {to go polo`il i pravosudniot ispit. „Sè u{te nemam iskustvo kako advokat. Se nadevam deka eden den koga }e izlezam od politikata }e imam mo`nost da se posvetam i na ovaa golema qubov”. So doa|aweto na Nikola Gruevski na liderskata pozicija vo VMRO-DPMNE vo 2004 godina, Konevski aktivno vleguva vo politikata. Od partijata ja dobiva mo`nosta da rakovodi so gradskiot komitet na Unijata na mladi sili na VMRO-DPMNE za Gradot Skopje. Ovaa zada~a podocna mu gi nosi i prvite politi~ki funkcii. Edna godina e sovetnik na partijata vo Sovetot na Skopje, vo vreme koga gradona~alnik e Trifun Kostovski. Dve godini podocna stanuva generalen direktor na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor (JPSSDP). Kako {to veli samiot vo toj period ova javno pretprijatie bele`i golem napredok vo rabotata. Vo vremeto dodeka toj e direktor na JPSSDP, pretprijatieto realizira niza zna~ajni proekti, kako {to se izgradba na golem broj socijalni i komercijalni stanovi, izgradba na stanovi za mladi bra~ni parovi vo Aerodrom, izgradbata na severnata tribina i po~nuvaweto na postapkata za celosno obnovuvawe na stadionot „Arena Filip Vtori”, a JPSSDP stana i prvoto javno pretprijatie vo zemjava koe vovede ISO standard za kvalitet. „Sekako deka ovaa funkcija mi be{e golem predizvik. Na po~etokot se pra{uvav dali mo`am uspe{no da ja ispolnam ovaa zada~a. No blagodarenie na timot koj go formirav, pri-

donesovme zaedno za zna~itelno podobruvawe na sostojbite vo pretprijatieto. Gi zgolemivme prihodite za fantasti~ni 600%”. Vo JPSSDP ostanuva 2,5 godini, a na lokalnite izbori vo 2009 godina se kandidira za gradona~alnik na skopskata op{tina Aerodrom. Na izborite pobeduva so zna~itelna razlika od negoviot protivkandidat. „Ovaa pozicija be{e sosema ne{to novo od sè {to rabotev porano. Se se}avam kolku na po~etok mi be{e komplicirano sekojdnevno da bidam pred kameri, da dr`am govori pred masa na lu|e... Sega ve}e dobro se nosam i so ovoj del od mojata rabota... Golem e predizvikot da ima{ mo`nost na svoite sogra|ani da im go ovozmo`i{ toa {to im fali za nivniot `ivot da stane pokvaliteten i pobogat”. Veli deka `ivotot ne mu se promenil otkako e gradona~alnik. Rodum e od sosednata skopska naselba Novo Lisi~e, pa denes kako {to veli ima odli~na mo`nost da gi promeni na podobro site raboti za naselbata, koja e del od op{tina Aerodrom, a za koi razgovaral nekoga{ so svoite prijateli, kom{ii... „Se u{te sedam so moite prijateli pred zgrada kako vo starite dobri vremiwa. Sre} en sum {to op{tinata Aerodrom za razlika od pove}eto op{tini vo zemjava seriozno vlo`uva vo parkovi i mesta za razonoda, i deka i moite dve deca }e imaat mo`nost da rasnat vo zelena okolina. Site proekti {to gi realizirame proizleguvaat od `itelite na op{tinata. Za nekolku godini ovaa op{tina } e gi ima i najgolemite zgradi vo zemjava... Sre}en sum {to sum vo mo`nost da gi napravam i drugite sre}ni”. Dokolku go kandidira partijata i dobie poddr{ka od gra|anite }e ja prifati kandidaturata za gradona~alnik na pretstojnite lokalni izbori slednata godina. „Ja sakam ovaa rabota. Nemam ministerski ambicii”. Kako i vo detstvoto, sè u{te sekoe slobodno vreme go koristi za sportski aktivnosti. Go raduva momentot {to sega i konkretno mo`e da go pomogne razvojot na sportot, kakov {to e primerot so ko{arkarskiot klub od Aerodrom, MZT.


Kapital Akademija... ...Za da znaeme pove}e! I samite da si pomogneme...

member of KAPITAL MEDIA GROUP m

објавува

РАБОТИЛНИЦА

АНАЛИЗА И ТОЛКУВАЊЕ НА ФИНАНСИСКИ ПОКАЗАТЕЛИ Дали знаете дали и колку е профитабилна Вашата компанија? Дали успевате да ја одржите ликвидноста и солвентноста на компанијата? Дали имате и одржувате долгорочна успешност на Вашиот бизнис? Преку оваа еднодневна работилница ќе дознаете како да ги препознаете клучните елементи од финансиската слика на Вашето претпријатие и како истите да ги разберете на начин кој ќе ви помогне во донесувањето на вистински деловни одлуки. Познавањето на повеќе информации кои стојат позади бројките во извештаите е огромна предност затоа што тогаш знаете во која насока се движи Вашиот бизнис.

РАБОТИЛНИЦАТА Е НАМЕНЕТА ЗА:

 Лица вработени во областа на финансиското работење, сметководство, финансиско известување и анализа  Особено е корисна на надоградување на знаењата кај претприемачите, лицата кои работат на менаџерски позиции, управителите и лицата кои се директно вклучени во процесот на донесување деловни одлуки во претпријатијата.

20.03.2012

НА РАБОТИЛНИЦАТА ЌЕ НАУЧИТЕ:

 Да дефинирате правилен сет на финансиски извештаи корисни во процесот на одлучување и нивно читање како извор на финансиски податоци  Да ги дефинирате соодветните показатели за финансиска анализа, нивно пресметување, начин на нивно толкување и потенцирање на нивното значење  Да ја анализирате оперативно-деловната успешност од работењето преку извештаите и показателите, структурата на приходите и трошоците и нивна примена во процесот на одлучување

ПРЕДАВАЧ: м-р КАТЕРИНА БОШЕВСКА

finansiski direktor na EOS Matrix Makedonija i finansiski konsultant za Isto~na Evropa. Anga`irana e kako nadvore{en sorabotnik i trenerobu~uva~ za temi od oblasta na finansiski menaxment od renomirani trening agencii-konsultantski ku}i.

Проектот Kapital Akademija... е формиран на 25.09.2011 лица за контакт: Гордана Михајловска  mihajlovska@kapital.com.mk, Дијана Гулакова  akademija@kapital.com.mk  02 3298 110


 46 ^OVE^KI RESURSI PAYWELL ISTRA@UVAWETO ZA PLATI I BENEFICII VO MAKEDONIJA

67% OD KOMPANIITE ]E GI POKA^AT PLATITE VO 2012 GODINA

 Na baza na rezultatite od istra`uvaweto, 67% od kompaniite–u~esnici imaat ve}e buxetirano zgolemuvawe na platite za 2012 godina, koe predviduva prose~no zgolemuvawe od 4,6% za site vraboteni. Ostanatiot del od kompaniite–u~esnici ne planiraat zgolemuvawe na platite ili pak, s$ u{te ne donele kone~na odluka vo vrska so zgolemuvaweto na istite aklu~no so 2011 godina, 58% od rabotodavcite gi zgolemile platite na svoite vraboteni vo prosek za 5,6%, poka`a godine{noto izdanie na PayWell, istra`uvaweto za plati i beneficii vo Makedonija, sprovedeno od timot za konsultantski uslugi od oblasta na ~ove~kite resurci na PwC Makedonija. Na baza na rezultatite od istra`uvaweto, 67% od kompaniite– u~esnici imaat ve}e buxetirano zgolemuvawe na platite za 2012 godina, koe predviduva prose~no zgolemuvawe od 4,6% za site vraboteni. Ostanatiot del od kompaniite–u~esnici ne planiraat zgolemuvawe na platite ili pak, s$ u{te ne donele kone~na odluka vo vrska so zgolemuvaweto na istite. Vo odnos na bonusite, dodeleni nezavisno od platite, istra`uvaweto za plati i beneficii vo Makedonija PayWell 2011 dava zaklu~ok deka 75% od kompaniite vo Makedonija nudat fiksni bonusi (nezavisno od uspe{nosta na kompanijata ili na samiot vraboten). Naj~esto zastapenite fiksni bonusi se bonusite isplateni za godi{en odmor ili za bo`i}nite praznici.

Z

Bonusite zasnovani na individualnite zalagawa se isplateni naj~esto na nivo na najvisokoto rakovodstvo (83% od kompaniite) i sredno rakovodstvo (75% od kompaniite). “Podatocite od istra`uvaweto poka`uvaat deka kompaniite vo Makedonija napravile pogolemo zgolemuvawe na platite vo 2011 godina vo sporedba so 2010 godina. Istra`uvaweto poka`uva deka sega mo`eme da zboruvame za vistinsko zgolemuvawe na platite sporedeno so minatata godina (2,1% vo 2010 godina)”, veli Miroslav Mar~ev, odgovoren vo Oddelot za dano~ni i pravni uslugi vo PwC Makedonija. Istra`uvaweto za plati i beneficii PayWell 2011 na PwC Makedonija gi sporeduva podatocite za plati i beneficii dobieni od kompanii od tri industriski sektori (proizvodstveni, finansiski i telekomunikacii uslugi). Re~isi site kompanii–u~esnici se del od multinacionalni organizacii, koi imaat ili me{ovita sopstvenost ili celosna stranska sopstvenost. Odreden broj prilagodeni analizi i izve{tai, zasnovani na brojot na vraboteni i na prihodite, isto taka mo`e da

 Istra`uvaweto za plati i beneficii PayWell 2011 na PwC Makedonija gi sporeduva podatocite za plati i beneficii dobieni od kompanii od tri industriski sektori: proizvodstveni, finansiski i telekomunikacii uslugi

se izvedat od PayWell istra`uvaweto. Zna~itelen del od izve{tajot sporeduva informacii za specifi~ni politiki za plati i beneficii, na primer zgolemuvawe na plati, fiksni i varijabilni bonusi), kako i analiza na pove}e od dvaeset beneficii raspolo`livi na pazarot, od slu`beno vozilo do organizirana ishrana za vrabotenite”, dodade Miroslav Mar~ev. Dlabinskite analizi zastapeni vo izve{tajot, negovata organizaciska postavenost, kako i brojot na kompaniiu~esnici go pravat PayWell 2011 alatka broj eden, dostapna vo sferata na nadomestoci vo Makedonija. PwC kompaniite obezbeduvaat uslugi, fokusirani na revizija, dano~ni i konsultantski uslugi, so cel zgolemuvawe na vrednosta na nivnite klienti. Pove} e od 161.000 vraboteni vo 154 zemji vo firmite dol` celata PwC mre`a gi spodeluvaat nivnite razmisluvawa, iskustva i re{enija za razvoj na novi i sve`i perspektivi i prakti~ni soveti.


спорт и рекреација по избор

БУЛ: ОКТОМВРИСКА РЕВОЛУЦИЈА БР.15 СКОПЈЕ; TEЛ: +389 2 3092 190 ФAКС: +389 2 3092 152

ФИТНЕС ЦЕНТАРОТ ОПФАЌА:

ПРОФЕСИОНАЛНИ ТРЕНЕРИ СПРАВИ ЗА КАРДИО ВЕЖБИ 4 ЛЕНТИ ЗА ТРЧАЊЕ, СТАТИЧНИ ВЕЛОСИПЕДИ, СТЕПЕРИ, ОРБИТРЕК ПОВЕЌЕНАМЕНСКИ ДИСПЛЕИ ЗА СИТЕ КАРДИОСПРАВИ СВЕТСКИ ПОПУЛАРНА ОПРЕМА CYBEX И TECHNOGYM ПРОГРАМИ ЗА ИСХРАНА И ВЕЖБАЊЕ ДОДАТОЦИ ВО ИСХРАНАТА4 ПРОТЕИНСКИ ШЕЈКОВИ И БАРОВИ КАФEТЕРИЈА САУНА И ЏАКУЗИ МАСАЖА

info@aleksandarpalace.com.mk www.aleksandarpalace.com.mk


 60 AVTOMOBILIZAM

@ENEVA AVTO[OU PO 107 PAT

TRENDSETER NA AVT BILSKATA INDUSTR

 [efot na Audi AG, Rupert [tadler, go pretstavuva noviot “A3”

[VAJCARIJA E ZEMJA KOJA NEMA SOPSTVENA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA, PA ZATOA, NAJGOLEMITE SVETSKI PROIZVODITELI NA BREGOT NA @ENEVSKOTO EZERO SE ^UVSTVUVAAT KAKO SITE DA SE DOMA]INI. I GODINAVA POKA@AA SÈ [TO SRABOTILE IZMINATIOT PERIOD NA @ENEVSKIOT SAEM ZA AVTOMOBILI.


AVTOMOBILIZAM

 Vkupnata investicija za da se proizvede novata A-klasa Mercedes go ~ine{e 1,4 milijardi evra.

NOVATA MERCEDES A-KLASA - AJFON NA TRKALA ali znaete deka postoi Ajfon golem 4,3 metri i li~i na sportski avtomobil? Se pra{uvate {to e sega ova? Toa e noviot avtomobil na Mercedes, A-klasa, koj koga }e go poglednete vnatre i odnadvor vi izgleda kako avtomobil na idninata ili kako {to po~naa da go narekuvaat, Ajfon na trkala. Na saemot za avtomobili vo @eneva, Mercedes pretstavi sosema nov model na avtomobil, novata A-klasa. So ova Mercedes postavi nov standard za avtomobili vo kompaktnata klasa, so isklu~itelen, impresiven sportski dizajn i inovativna tehnologija. Ovoj avtomobil ve}e postavuva novi standardi vo avtomobilskata industrija i e predizvik za konkurencijata. Vkupnata investicija za da se proizvede ovoj avtomobil Mercedes go ~ine{e 1,4 milijardi evra. Toa {to go pravi razli~en e negoviot isklu~itelen, prefinet i sportski dizajn, najaerodinami~en avtomobil vo svojata klasa, najmalku emituva {tetni materii i nova tehnologija vo svoite motori, koi razvivaat i nad 200 kowski sili. Gri`ej}i se za bezbednosta na svoite voza~i, Mercedes vgraduva standardni sistemi koi voza~ot vo sekoe vreme }e mo`at da go izvestat navreme za eventualni pre~ki na patot.

D

TOMORIJA DEJAN AZESKI

o`ebi hibridnite avtomobili nemaat tolku zna~ajna uloga na ovogodi{noto @eneva avto{ou kako {to be{e minatite godini, no sepak, toa ne zna~i deka svetskata avtomobilska industrija go zapostavila predizvikot za kreirawe po{tedlivi, poekolo{ki i pobezbedni vozila. Ova be{e edna od konstataciite na analiti~arite na slu~uvawata vo avtomobilskiot sektor, koi{to budno go sledat sekoj golem nastan, osobeno @eneva avto{ou, koe{to e mesto kade {to na publikata & se pretstavuva sekoj {to ne{to zna~i vo svetot na avtomobilite. Generalna konstatacija e deka proizvoditelite povtorno se vrtat kon motorite so vnatre{no sogoruvawe, no sega se raboti za potpolno novi generacii na ovie agregati, so mal raboten volumen i dva ili tri cilindri, koi{to se zna~itelno poefikasni i ekolo{ki poprifatlivi. @enevskiot avtosalon, po pravilo, e trendseter me|u saemite za avtomobili i

M

na nego mo`e da se vidat najinteresnite modeli, koi poka`uvaat vo koja nasoka proizvoditelite sakaat da gi povedat svoite kupuva~i, no i pravecot na razvoj na novite avtomobili. Na godine{noto @eneva avto{ou, {to trae od 8 do 18 mart, nastapuvaat pove}e od 260 izlaga~i so 180 premieri na vozila. [vajcarija e zemja koja nema sopstvena avtomobilska industrija, pa zatoa, najgolemite svetski proizvoditeli na bregot na @enevskoto Ezero se ~uvstvuvaat kako site da se doma}ini. Toa va`i i za Francuzite, za  Brzite luksuzni avtomobili neizbe`no odat so ubavi `eni, “maserati grand turizmo sport�

Italijancite i za Germancite, a i za Japoncite, Korejcite i za Amerikancite. Za ova pridonesuva mondenskoto opkru`uvawe na eden od najpoznatite i najceneti spored presti`ot evropski gradovi. Vo @eneva sekoga{ ima golem mete` na avtomobilskiot saem, a

61 


 62 AVTOMOBILIZAM ovoj pat konstruktorite i dizajnerite poka`aa s$ {to srabotile izminatiot period. Proizvoditelite ne gi zapostavija nitu alternativnite pogoni, najmnogu elektri~niot. Denes re~isi site imaat hibriden ili ~isto elektri~en avtomobil vo podgotovka ili ve}e se proizveduva, {to se vide i vo @eneva. Prototipovi, nova oprema, tehni~ki otkritija, me|unarodni partnerstva i politi~ki i socijalni debati se samo del od sodr`inite na saemot.

[TO DA O^EKUVAME VO 2012 GODINA? Na `enevskata pista se pretstavija Audi so noviot A3 model, A-klasata na MercedesBenc, Volvo so noviot “V40”, Fiat so noviot “fiat 500L”, multiverzija na restavriraniot oldtajmer “fiat 500”, koja e na pazarot pet godini. Najnoviot “fiat 500L” }e se proizveduva i vo srpskata fabrika na Fiat vo Kraguevac, a na evropskiot pazar planirano e da se pojavi kon krajot na 2012 godina. “Klientite gledaat pove}e skromni vozila za da se namalat tro{ocite i go menuvaat kursot, iako s$ u{te u`ivaat vo statusot na kvalitetni i luksuzni brendovi”, smetaat svetskite avtomobilski analiti~ari. Evropskata podru`nica na Xeneral motors, germanskiot Opel, dobi nov pottik u{te pred oficijalniot po~etok na saemot, koga hibridniot avtomobil so mo`nosti za dvi`ewe na elektri~niot pogon na rastojanija podolgi od 500 kilometri e proglasen za evropski avtomobil na godinata od strana na specijalizirani novinari od 23 zemji. Modelot “ampera”, koj se prodava vo SAD kako “{evrolet volt”, be{e prvpat pretstaven vo @eneva vo 2009 godina. Finalistite vo natprevarot za presti`nata nagrada bea pomali energetski efikasni vozila. Opeloviot model dobi 330 glasa od 1.450, pred Folksvagen so 281 i “ford fokus” so 256 poeni. Pe`o vo @eneva nastapuva so noviot “pe`o 208”, model koj e osobeno va`en za edna kompanija koja zavisi od evropskata proda`ba. Pe`o napravi pokratka i podolga verzija od ovoj model. Opel lansira{e nov kompakten sportski terenec, “moka”, koj vleze

vo segmentot SUV. Agencijata IHS automotiv (IHS automotiv) predviduva deka kompaktnite sportski vozila, ~ija proda`ba se zgolemi od 100.000 vo 2010 godina na 160.000 minatata godina, }e porasne na 400.000 do 2014 godina. Me|u drugite brendovi, novata serija BMV 3 isto taka debitira vo @eneva, vo o~ekuvawe naskoro da bide dostapna vo izlo`benite sali. Audi uka`uva na tretata generacija na A3. Serijata A3 vo proda`bata na Audi u~estvuva so 20%.

700.000 180 posetiteli se o~ekuvaat na godina{noto avto{ou vo @eneva

premieri na vozila se slu~ija vo `enevskiot avtosalon

SVETSKA PREMIERA NA NOVIOT “MICUBI[I AUTLENDER” o 11 godini od prvoto pojavuvawe i prodadeni nad 950.000 vozila, na avtosaemot vo @eneva spektakularno be{e promoviran noviot “autlender”, koj ja pretstavuva novata harmonija na Micubi{i: vpe~atliv dizajn, dinami~nost, bezbednost, udobnost, napredna tehnologija i za{tita na `ivotnata sredina. Novata generacija na “micubi{i aulender” pretstavuva napredno inovativno vozilo, razvivano na globalnata strate{ka platforma za celosna harmonija. Svetskata promocija na “autlender” vo @eneva ima ogromno zna~ewe, bidej}i so ovoj model Micubi{i ja potvrduva svojata strate{ka opredelba - proizvodstvo na “zeleni” avtomobili i pogolema globalna zastapenost. So noviot “autlender” se najavuva i noviot dizajnerski jazik na Micubi{i, dovolno fleksibilen za da mo`e da se bide vo soglasnost so karakterot i so duhot na avtomobilite koi go nosat logoto na trite dijamanti. Ovaa promena mo`e da se razbere kako nov na~in na izrazuvawe na Micubi{i vo odnos na svojata dolgogodi{na tradicija od okolu 100 godini na sozdavawe napredna tehnologija. Noviot “autlender” nudi isklu~itelna udobnost, za{tita i bezbedno patuvawe.

P

 Se o~ekuva noviot “autlender” naskoro da go dobie svojot milioniti kupuva~

AVTOMOBILSKA MODNA PISTA VE]E 107 GODINI e|unarodniot saem na avtomobili vo @eneva za prvpat se odr`a vo 1905 godina. “Fiat 502”, “opel 4” i “ford model A” se me|u prvite gordi modeli izlo`eni vo @eneva. Saemot ottoga{ bil doma}in na re~isi site pogolemi avtomobilski dostignuvawa vo istorijata na avtomobilizmot. Bogatite bankari od cela [vajcarija u{te od po~etokot na minatiot vek svojot avtomobil go birale vo @eneva. Na ovoj nastan se promovirani prvite motori so vnatre{no sogoruvawe, kako i benzinskite i tie na paren pogon od po~etokot na minatiot vek. Egzoti~nite superavtomobili ~esto bukvalno se turkaat samo za da bidat vo centarot na vnimanieto za vreme na nivnite debi-nastapi vo {o {outo. Ova ne e slu~ajno, bidej}i tokmu ovoj saem ~esto ja pretstavuva sta nasokata vo koja }e se dvi`i industrijata vo pretstojnata godina, god koja kulminacijata, normalno, ja do`ivuva vo Frankfurt.

M

 Izdanieto na @eneva avto{ou od 1910 godina


646- kapital magazin -1  

646- kapital magazin -1