Page 1

COVER STORY: NИ ТRЕБА SИЛNА ДRЖАVNА ТЕЛЕVИЗИЈА biznis magazin

M

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

GORDANA MIHAJLOVSKA

direktor na Kapital Akademija

foto: FILIP POPOVSKI

KOMPANIITE BARAAT PRAKTI^NI ZNAEWA I IDEI ZA BRZI RE[ENIJA! NIE IM GI NUDIME

INTERVIEW

BRANKO AZESKI SAMO INVESTICIITE I IZVOZOT MO@E DA JA NAMALAT NEVRABOTENOSTA PRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA

...samo samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

BROJ 642 CENA 100 DEN.|15 FEVRUARI, 2012, SREDA|GODINA 13

WWW.KAPITAL.MK


COVER STORY: NИ ТRЕБА SИЛNА ДRЖАVNА ТЕЛЕVИЗИЈА biznis magazin

4M

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

GORDANA MIHAJLOVSKA

SODR@INA SODR@INA

IZDVOJUVAME

06 PORTFOLIO

ZA NELIKVIDNOSTA, POVTORNO

direktor na Kapital Akademija

foto: FILIP POPOVSKI

KOMPANIITE BARAAT PRAKTI^NI ZNAEWA I IDEI ZA BRZI RE[ENIJA! NIE IM GI NUDIME

18 INTERVJU Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija Samo investiciite i izvozot mo`e da ja namalat nevrabotenosta

INTERVIEW

BRANKO AZESKI SAMO INVESTICIITE I IZVOZOT MO@E DA JA NAMALAT NEVRABOTENOSTA PRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA

...samo samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

BROJ 642 CENA 100 DEN.|15 FEVRUARI, 2012, SREDA|GODINA 13

12 COVER STORY Svet na novi mo`nosti pred menaxmentot na javniot servis Na Makedonija & treba nezavisna i silna dr`avna televizija

WWW.KAPITAL.MK

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Dimitrie Tucovi} br 20, Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

24 MOJOT KAPITAL Zdravata hrana e idninata na prehranbenata industrija Kriza ili ne, investirajte vo organska hrana!

Golemata nelikvidnost ili nedostigot od gotovina so koja{to se soo~uvaat mnogu makedonski kompanii vo momentov, mo`e da e posledica i na nedobroto planirawe na biznis-procesite, velat doma{nite stru~waci. Problem so likvidnosta imaat tokmu zatoa {to ne isplanirale od koi izvori }e go finansiraat razvojot na proizvodstvoto i proda`bata na nov proizvod ili, pak, duri i obezbeduvaweto pari za plati na vrabotenite i namiruvawe na snabduva~ite.

 Str.42

Menaxer

28 INTERVJU Gordana Mihajlovska, direktor na Kapital Akademija Kompaniite baraat prakti~ni znaewa i idei za brzi re{enija! Nie im gi nudime 34 NOVI INVESTICII Vinarnicata Stobi otvora novo poglavje vo vinskiot turizam 38 INTERVJU Gream Hend, izvr{en direktor na britanskata konsultantska organizacija Briti{ ekspertiz EU dava pari samo za firmi so silni programi 42 MENAXER Planirawe na finansiite vo vreme na kriza Za podobra likvidnost, mora da gi menaxirate pari~nite tekovi! 46 MEDIUMI Koj stoi zad najuspe{nite reklami vo Makedonija Sozdavaat svetski kvalitet so makedonski buxet 52 INTERVJU Hilari Hju, ekspert za korporativni finansii Krizata e idealno vreme za prezemawa 54 BIZNIS PRIKAZNA Fenomenot Fejsbuk izleguva na berza „Lajk” vreden 100 milijardi dolari

42 MAKEDONSKITE KREATIVCI Nagradite {to sekoja godina gi osvojuvaat doma{nige reklamni agencii na svetskite festivali za advertajzing-industrijata potvrduvaat deka makedonskite kreativci mo`at slobodno da zastanat ramo do ramo do svetskite majstori za reklami. “Menaxer” poseti nekolku makedonski reklamni agencii zakiteni so presti`ni me|unarodni priznanija za svoi advertajzing-re{enija za da vidime koi se timovite {to stojat zad tie uspe{ni kreacii.

 Str. 46

Mediumi

60 NA RU^EK SO... Radmila [e}erinska-Jankovska, politi~ar Ostra vo umerenosta

46


6 PORTFOLIO  BUSINESS SBRIEF

STRANCI KUPIJA 16 PARCELI VO @ABENI ri avstraliski kompanii, edna germansko-gr~ka i makedonski investitori kupija 16 parceli vo industriskata zona @abeni na sprovedenoto javno elektronsko naddavawe. Bitolskiot gradona~alnik, Vladimir Taleski, veli deka 15 parceli se nameneti za industriski objekti, a edna e za komercijalen objekt. „Prodadeno e zemji{te so povr{ina od 9,2 hektari koe zaedno so prethodnata proda`ba zna~i deka vo industriskata zona @abeni dosega se prodadeni okolu 34 hektari ili pove}e od 60% od predvidenite povr{ini za izgradba na fabriki i drugi stopanski objekti”, istakna Taleski. Vo @abeni svoj biznis }e mo`e da po~nat 24 investitori koi izgradbata na objektite }e ja po~nat naprolet.

T

FER[PED GI OBJAVI SITE A ]E GO SLEDAT LI DRUGITE AKCIONERSKI DRU[TVA? ompanijata Fer{ped minatata nedela na svojata internetstranica gi objavi imiwata na site akcioneri. Iako Zakonot za hartii od vrednost vo zemjava gi krie akcionerite pod 5%, {to e direktna zakana za transparentnoto i dobro korporativno upravuvawe, kompanijata Fer{ped ja otvori akcionerskata kniga za javnosta. odlu~i javno da gi objavi i akcionerite koi imaat

K

akcii pod 5%, vklu~itelno i onie koi imaat samo edna akcija. Zasega, ova e edinstven primer vo Makedonija. Vo drugite zemji vo regionot, posebno vo Srbija, ovaa praktika odamna e vospostavena i toa od site kompanii koi kotiraat na berzata vo Belgrad. Zakonot vo Srbija e ist kako i vo Makedonija, odnosno gi {titi “sitnite” akcioneri pod 5%, no toa ne e pri~ina za kompaniite da gi krijat

 GRAFIK NA NEDELATA 600.000.000 500.000.000

534.998.851

400.000.000

381.481.542 300.000.000

200.000.000 100.000.000

120.429.782

103.005.755

100.775.350

Ma{ini i aparati za filtrirawe ili pre~istuvawe na drugi gasovi:So katali~ka postapka

Ko{uli za ma`i ili mom~iwa: od pamuk

0 Katalizatori na podloga so blagoroden metal ili so soedinenija na blagorodni metali

Fero-nikel

Toplo valani plosnati proizvodi od `elezo ili nelegiran ~elik

TOP PET IZVOZNI PROIZVODI NA MAKEDONIJA uri 12% od celiot izvoz na Makedonija vo izminatata 2011 godina ili okolu 535 milioni dolari otpa|a na izvozot na katalizatorite koi gi proizveduva britanskata kompanija Xonson Meti vo fabrikata vo slobodnata ekonomska zona Bunarxik. Vtora najgolema izvozna stavka e feronikelot, koj go proizveduva i go izvezuva kombinatot Feni industri od Kavadarci, koj minatata godina dostigna vrednost od 381 milion dolari. Toplovalanite limovi se tret najizvezuvan proizvod, ~ij izvoz minatata godina dostigna 120 milioni dolari. Чetvrt najizvezuvan proizvod se ma{inite i aparatite za pro~istuvawe gasovi, ~ij izvoz lani iznesuva{e 103 milioni dolari. Ma{kite ko{uli se petti najizvzuvan proizvod od Makedonija minatata godina, so vrednost na izvozot od 100 milioni dolari.

D


BROJ 642



15/02/2012



7

www.kapital.mk

AKCIONERI

akcionerite. Od objavenata akcionerska kniga na Fer{ped mo`e da se vidi deka akcii vo kompanijata imaat mnogu stranski dr`avjani i makedonski gra|ani. Primerot na Fer{ped poka`uva deka kompaniite vo Makedonija nemaat problem so toa da ja objavat sopstveni~kata struktura. No, o~igledno, politi~arite imaat protiv, a tokmu tie treba da go smenat Zakonot za hartii od vrednost, odnosno Ministerstvoto za finansii. Ottamu velat samo deka zakonot e “evropski”, a objavuvaweto na akcionerite pod 5% nemalo da ima nikakov efekt za po{irokata javnost, nitu pak, toa } vrz upravuvaweto na kome vlijaelo lij paniite. paniit Samo prateni~kata na SDSM, Radmila [e}erinska, ja poddr`uva idejata na [e}er “Kapital” i podgotvuva inicijativa “Kapit predlog-izmena na Zakonot, koja za pre treba da ja dostavi do Sobranie. kategori~no za “Kapital” se Taa ka izjasni kakov stav ima vo odnos na izjasn pra{aweto za pogolema transparentpra{a nost na n “sitnite” akcioneri. Spored [e}erinska, vaka postaveniot Zakon [e}er ostava mo`nost za korupcija i sudir na interesi kaj javnite funkcioneri, a u{te postra{no e {to tokmu tie se indikatorite deka vo zemjava doa|aat novi sovremeni formi na korupcija. Toa ostava mo`nost i da se izigruvaat dodeluvawata na tenderi, kade {to politi~arite koi imaat akcii mo`at da gi favoriziraat tokmu tie kompanii kaj javnite nabavki.

 BUSINESSBRIEF

TURSKATA BANK ASJA MO@E DA VLEZE VO MAKEDONIJA? urskata Bank Asja gi ispituva mo`nostite za investirawe na Balkanot i toa osobeno vo Kosovo, Bosna, Albanija i vo Makedonija, izjavi zamenik-direktorot na bankata, Ahmet Bejaz. Ovaa banka predviduva rast od 15% vo 2012 godina i toa osobeno vo sektorite na privatnoto bankarstvo i malite i srednite pretprijatija, prenesuva “Huriet”. Bankata saka da otvori i 25 delovnici godinava, kako i da ja dostigne brojkata od 300 delovnici do 2015 godina, a saka i da gi pro{iri operaciite vo Indija, Severen Irak, Afrika i na Balkanot. “Sakame da gi pro{irime na{ite operacii vo Afrika. Na{ite zaedni~ki potfati vo regionot dostignaa re~isi 250 milioni evra na krajot od 2011 godina”, izjavi Bejaz. Bank Asja e {esta po red privatna finansiska institucija osnovana vo Turcija vo 1996 godina so sedi{te vo Istanbul.

T

 KOMPANII SO NAJLOJALNI KLIENTI nogu ~esto slu{ame deka potro{uva~ite ne go kupuvaat proizvodot, tuku go kupuvaat brendot. Zatoa e mnogu va`no za sekoja kompanija da gradi silen brend

M

APPLE

Kolku drugi kompanii mo`at da se pofalat deka mo`at da soberat iljadnici lu|e pred svoite prodavnici da go ~ekaat startot na proda`bata na najnoviot model od nekoj proizvod od koj nemaat nikakva neophodnost. Apple e na prvo mesto i kaj laptop-kompjuterite.

HYUNDAI

Korejskata kompanija Hyundai e edna od kompaniite koi so godini nanazad imaat lojalni klienti vo celiot svet. Glavnite pri~ini poradi koi potro{uva~ite mu se verni na ovoj avtomobilski brend se pristapnite ceni, garancijata od 10 godini i pominati 100.000 milji.

i silna grupa lojalni klienti kon toj brend. Na vrvot na listata so kompanii koi imaat najsilni brendovi i najsilni lojalni klienti se nao|aat: MCDONALDS

Ovoj brend ima najlojalni klienti koga stanuva zbor za brzata hrana. So okolu 33 iljadi restorani vo celiot svet, obo`avatelite na McDonalds mo`at da gi konsumiraat proizvodite vo sekoja zemja kade {to patuvaat, a za da im bide poprijatno, restoranite se renovirani, so ~isti toaleti, so plazma-televizori.

AMAZON

Iako sekoja godina se poja pojavuvaat novi i novi onlajnbiznisi i platformi za kupuvawe preku Internet, Amazon i ponatamu ostanuva broj eden kompanija vo celiot svet za onlajn{oping. Uspehot na Amazon se temeli na dve raboti: na niskite ceni i na perfektnata usluga.


PORTFOLIO  VO FOKUS

 BROJKI:

Toa e isto kako da dojdete vo samoposluga i da re~ete: “Jas sakam da gi zemam ovie artikli, toa e moe ~ove~ko pravo da se hranam�.

24 750

iljadi Hrvati ja zagubile rabotata vo januari godinava

milioni evra porasnal dolgot na srpskite gra|ani i kompanii kon bankite posledniov mesec

800

IVO JOSIPOVI]

iljadi bareli nafta dnevno }e se tro{at vo svetot godinava, procenuva Me|unarodnata agencija za energetika

PRETSEDATEL NA HRVATSKA, OBJASNUVA ZO[TO JA PODDR@UVA KONTROVERZNATA ME\UNARODNA SPOGODBA ASTA

 TRENDOVI

KINESKIOT IZVOZ PADNA PRV PAT PO POVE]E OD DVE GODINI

ineskiot izvoz padna vo januari godinava, prv pat vo pove}e od dve godini, povtorno podgrevaj}i go stravot od vlijanieto na svetskite ekonomski nastani vrz kineskata ekonomija. Izvozot na godi{no nivo padna za 0,5% poradi slabata pobaruva~ka i zatvorenite fabriki za vreme na kineskata lunarna Nova godina. Uvozot padna za 15,3%, {to rezultira{e so trgovski deficit od 27,3 milijardi dolari. Padot na uvozot poka`uva deka merkite na Peking da ja pottikne doma{nata potro{uva~ka i so toa da go neutralizira zabavuvaweto na izvozot, ne nosat rezultat.

K

GAZPROM ]E GI ZGOLEMI ISPORAKITE VO EVROPA

uskiot energetski gigant Gazprom objavi deka ima namera da go zgolemi izvozot na gas vo Evropa vo 2012 godina, vo odnos na minatata, iako ovaa zima odbi da gi zgolemi isporakite tokmu za vreme na golemiot studen bran. Kompanijata o~ekuva deka vo 2012 godina vo Evropa }e izveze 154 milijardi metri kubni gas, vo odnos na 150 milijardi izvezeni vo 2011 godina. Se o~ekuva prose~nata cena na gasot ispora~an vo Evropa godinava da iznesuva 415 dolari za 1.000 metri kubni, vo odnos na prose~nite 384 dolari vo 2011 godina, objavi agencijata Interfaks.

R


10 VOVEDNIK

Vreme e za doma{ni investicii! Биљана Здравковска Стојчевска zdravkovska@kapital.com.mk

Makedonskite politi~ari mora da najdat na~in i sredstva za da gi pottiknat i da gi zgolemat investiciite na doma{nite industrii koi imaat izvozen potencijal. Zo{to pomo{ta za doma{nite investitori izvoznici bi imala razli~en tretman od stranskite investitori? Celta treba da bide ista – Makedonija mora da gi zgolemi investiciite i izvozot ako saka da ja pre`ivee ovaa kriza

tatistikata poka`a deka Xonson Meti minatata godina napravil duri 12% od vkupniot izvoz na Makedonija i re~isi 5% od celiot uvoz, odnosno izvozot samo na katalizatorite na Meti lani iznesuval 534 milioni evra, dodeka uvozot okolu 350 milioni evra. Nekoi neoficijalni informacii velat deka e mo`no Xonson Meti da izgradi u{te eden proizvoden pogon so koj izvozot na ovaa britanska kompanija }e dostigne edna milijarda evra. Toa ve}e e brojka koja ostava vpe~atok i pravi promeni vo uslovi koga celiot makedonski izvoz lani iznesuval 4,4 milijardi dolari. Zamislete vo Makedonija da vlezat u{te deset vakvi golemi stranski i izvozno orientirani investicii vo nekolku industrii. Likot na makedonskata ekonomija }e bide celosno smenet. Kako {to se smenija ekonomskite profili na Slovenija, ^e{ka, Estonija, Slova~ka, Irska, Romanija... Site tie do`iveaja brz ekonomski rast tokmu blagodarenie na vlezot na vakvi golemi stranski investicii, koi gi biraa za mesto kade {to otvoraa fabriki, od kade {to izvezuvaa na drugite svetski pazari. Presudni, sekako, bea niskite tro{oci za proizvodstvo, poto~no golemite dano~ni olesnuvawa i subvencii i lokacijata. Makedonija ja igra istata igra. Ovaa vlada site karti gi stavi na privlekuvawe stranski investicii, posebno vo slobodnite ekonomski zoni, vo koi se nudat golemi dano~ni osloboduvawa i primamliva dr`avna pomo{ za strancite koi }e dojdat da izgradat fabriki vo Makedonija. Se objavija mnogu reklami vo svetskite vesnici vo koi Makedonija se reklamira{e kako noviot dano~en i biznis-raj vo Evropa. Vladinite ministri li~no, na ~elo so premierot, otidoa na turnei niz nekolku evropski i svetski bizniscentri za da gi ubedat strancite da dojdat i da investiraat vo Makedonija. Se ~ini, naporite po~naa da davaat rezultati. Okolu deset novi fabriki se najaveni da se gradat samo godinava. Statistikata neminovno }e registrira rast na stranskite investicii. Nekoi porane{ni presmetki poka`uvaat deka na Makedonija godi{no & trebaat novi

S

stranski investicii od okolu 500 milioni evra za da mo`e da ostvaruva povisoki stapki na ekonomski rast od 5% do 7%. Dali vo ovaa kriza mo`eme da se nadevame na tolkav priliv na stranski investicii i dali kone~no makedonskata ekonomija }e zeme zalet ostanuva da vidime, bidej}i sega s$ u{te ne go gledame efektot od stranskite investicii vrz ekonomskite bilansi na zemjata. Dodeka go ~ekame povisokiot ekonomski rast, dobro e da ja povtorime lekcijata za razvojot na zemjite koi pred nekolku godini svetot gi narekuva{e ekonomski ~uda ili ekonomski tigri, a sega kolabiraat na samiot prag na svetskata ekonomska kriza. Ako treba da se izvle~e edna zaedni~ka lekcija, toa e deka stranskite investicii ne mo`at i ne smeat da bidat edinstven stolb na koj{to }e se temeli rastot i razvojot na nacionalnata ekonomija, bidej}i ovaa kriza go poka`a i grdoto lice na stranskite investitori. Vo vreme na kriza, koga ke{ot se topi i koga najva`en prioritet e krateweto tro{oci, stranskite kompanii prvi se povlekuvaat i zatvoraat fabriki vo edni za da se selat vo drugi zemji koi nudat poniski tro{oci i pogolemi stimulacii. Toga{ ekonomiite se strmoglavuvaat i neminovno tonat vo ekonomska, no i vo bankarska kriza. Porane{nite ekonomski tigri od krizata ja nau~ija lekcijata deka samo silni doma{ni izvozni kompanii mo`at da ja izvle~at ekonomijata od kriza. Germanija sekojdnevno go doka`uva vo praktika i se ~ini }e bide edinstvena evropska ekonomija koja nema da bide pogodena od dol`ni~kata kriza. Zatoa, kreatorite na ekonomskite politiki mora da najdat na~in i sredstva za da gi pottiknat i da gi zgolemat investiciite na doma{nite industrii koi imaat izvozen potencijal. Zo{to pomo{ta za doma{nite investitori izvoznici bi imala razli~en tretman od stranskite investitori? Celta treba da bide ista – Makedonija mora da gi zgolemi investiciite i izvozot ako saka da ja pre`ivee ovaa kriza, koja, se ~ini, definitivno gi menuva site dosega{ni ekonomski pravila i postulati.


КАПИТАЛ АКАДЕМИЈА ОБЈАВУВА ПРВА РАБОТНА КОНФЕРЕНЦИЈА ЗА ИЗВОЗ ЗА 2012

КАКО И КАДЕ ПОВЕЌЕ И ПОДОБРО ДА ИЗВЕЗУВАМЕ! ПЕРСПЕКТИВИ ЗА 2012 ГОДИНА! 29 февруари 2012 / хотел ALEKSANDAR PALACE Скопје

Конференцијата ќе ја отвори

г-дин ВАЉОН САРАЌИНИ

министер за економија на Р.Македонија

КЛУЧНИ ТЕМИ НА РАБОТНАТА КОНФЕРЕНЦИЈА ПРВ ПАНЕЛ ВТОР ПАНЕЛ

ТРЕТ ПАНЕЛ

 Итни мерки и субвенции со кои може да се поддржи извозот на македонските компании!  Како да се ублажат последиците за компаниите од намалените нарачки од странство?  Што компаниите може да очекуваат од новата СТРАТЕГИЈА ЗА ПРОМОЦИЈА НА ИЗВОЗОТ?  Како извозните промотори да се стават во функција на поголем извоз?  Како да си ги олесните царинските постапки и процедури?  Кои други мерки се потребни на македонските извозни компании?  Како да ја зголемите конкуретноста на странските пазари?  Како да се освојат БАЛКАНСКИТЕ ПАЗАРИ (искуства)!

 Осигурување на извозот (како се осигурува извозот, кој осигурува, зошто е потребно осигурувањето – искуства и придобивки)  Факторинг и откуп на побарувањата! ШТО Е ТОА?  Извозни програми и кредити кои ги нуди МБПР (Македонската банка за поддршка на развојот)! Детална анализа на понудата на оваа државна банка!  Како средствата од ИПАРД (Програма на Европската Унија) да се стават во функција на зголемување на извозот?  Какви кредити и услови нудат македонските комерцијални банки за извозните компании? Има ли Проектно финансирање од страна на банките за добри извозни проекти!

ГОВОРНИЦИ НА ПРВИОТ ПАНЕЛ: ВАНЧО КАРГОВ

ГОВОРНИЦИ НА ВТОРИОТ ПАНЕЛ: МАРГАРИТА ДЕЛЕВА

Директор на Царинска Управа на Р.Македонија

БИЉАНА Д.СТОЈАНОВСКА

Државен советник за евроинтеграции и меѓународна соработка во Министерство за економија

КРУМ ЕФРЕМОВ

Државен советник во Министерство за надворешни работи и Директор на Директоратот за економска дипломатија

Државен советник во Министерството за земјоделие и Раководител на телото за управување со ИПАРД

АЛЕКСАНДАР СТАНОЈКОВСКИ

Директор на сектор за кредитирање и гаранции во Македонска банка за поддршка на развојот

РИСТО ХАЏИМИШЕВ

Главен економист во Стопанска банка АД Скопје

РУСИЈА И АРАПСКИТЕ ПАЗАРИ – НОВИ МОЖНОСТИ!  Што се менува со влезот на Русија во СТО за македонските извозни компании и производи?  Како да поставите успешна стратегија за извоз во Русија и поранешните руски републики?  Како да најдете локален партнер и да се претставите во Русија?  Потенцијали и можности за трговија со Украина  Како да се искористат поволностите од бесцаринските договори со ЦЕФТА и да се зголеми извозот во регионот?  Арапските земји–новите пазари кои ги отвори арапската пролет

ГОВОРНИЦИ НА ТРЕТИОТ ПАНЕЛ: БИЉАНА Д. СТОЈАНОВСКА

Државен советник за евроинтеграции и меѓународна соработка во Министерство за економија

КРУМ ЕФРЕМОВ

Државен советник во Министерство за надворешни работи и Директор на Директоратот за економска дипломатија

ВАЛЕРИЈ КОКОТ

Раководител на одделение за економски прашања на Амбасадата на Украина во Македонија, прв секретар

ВИСАР ФИДА

АЛЕКСАНДАР ШАПКАРOВ

МИНЧО ЈОРДАНОВ

Повисок самостоен референт, Дирекција за девизни кредити во Комерцијална банка АД Скопје

Директор на Македонско-руска стопанска комора

ЈАНКО ЛОСЕВ

БЛАГОЈ ДОНЧЕВ

Директор на Агенција за странски инвестиции и промоција на извозот Претседател на Бордот на директори на Макстил АД Скопје

Директор на деловен центар за правни лица во Шпаркасе Банка АД Скопје

СВЕТОЗАР ЈАНЕВСКИ

Претседател на Управниот одбор на ВВ Тиквеш

ШЕФКИ ИДРИЗИ

Директор на Ренова, Тетово ПРЕТСТАВНИЦИ ОД ИЗВОЗНИ КОМПАНИИ

ДЕЈАН БЕШЛИЕВ

Генерален директор на Адинг АД Скопје

ГЛИГОР ЦВЕТАНОВ

Директор на Макпрогрес Виница

За повеќе информации обратете се на тел. 02 3298 110

генерални покровители:

принт партнер:

ЕМИЛ МИЦАЈКОВ

регионален директор на Алкалоид АД за Европска Унија, Русија и ЦИС

медиумски партнери:

организатор: KAPITAL MEDIA GROUP

Kapital Akademija...

www.kapital.mk

лица за контакт: Гордана Михајловска  mihajlovska@kapital.com.mk, Дијана Гулакова  akademija@kapital.com.mk  02 3298 110


 12 COVER STORY:

SVET NA NOVI MO@NOSTI P

foto: FILIP POPOVSKI

NA MAKEDONIJA I I SILNA DR@AVNA PO POSLEDNITE IZMENI NA ZAKONOT ZA RADIODIFUZNA DEJNOST, MAKEDONSKATA RADIO-TELEVIZIJA NEMA VE]E DA MO@E DA SE PRAVDA SO FINANSISKATA ZAVISNOST OD VLASTA ZA OBVINUVAWATA DEKA E PARTISKA TELEVIZIJA KOJA NE VODI SMETKA ZA JAVNIOT INTERES. OD LANI UPRAVATA ZA JAVNI PRIHODI E GARANT I ZA SIGURNA NAPLATA NA RADIODIFUZNATA TAKSA. ZATOA, OVAA GODINA MENAXMENTOT NA MRT TREBA DA DOKA@E DEKA E DOSTOEN NA PREDIZVIKOT DA JA VRATI KU]ATA NA ODGOVORNATA POZICIJA REZERVIRANA ZA JAVNIOT SERVIS

M MAKSIM RISTESKI riristeski@kapital.com.mk steski@kapital.com.mk @ p

K KRISTINA OZIMEC oozimec@kapital.com.mk

o steknuvaweto stabilni i nezavisni izvori na prihodi, ovozmo`eni so izmenite na Zakonot za radiodifuzija i so efikasnoto napla}awe na radiodifuznata taksa, asistirano od UJP, d M pokraj toa {to }e mo`e da napraMRT, vi v zna~aen ~ekor kon osloboduvawe od politi~kata podredenost vo odnos na p v vlasta, }e se obide i da si go vrati stariot sjaj, koj blednee od po~etokot s na n samostojnosta na Makedonija. Ra-

S


PRED MENAXMENTOT NA JAVNIOT SERVIS

I TREBA NEZAVISNA A TELEVIZIJA kovodstvoto na javniot servis najavuva ambiciozen plan za vra}awe na gledanosta, vo koj klu~na uloga }e ima za`ivuvaweto na igranata produkcija na ku}ata. Povozrasnite gra|ani so nostalgija se se}avaat na seriite “Edno leto”, “Vol{ebnoto samar~e”, “Trst via Skopje”, vo ~ii neosporni kvaliteti preku reprizni izdanija mo`e{e da se uveri i pomladata populacija. Na raspi{aniot konkurs na MRT lani za doma{ni serii se javile stotina razli~ni producenti i izvr{niot direktor, Petar Karanakov, ve}e za septemvri go najavuva emituvaweto na dve do tri novi igrani serii, so am-

bicija da se steknat so statusot trajni vrednosti, kako prethodno nabroenite. “]e ima mnogu nova doma{na programa, no celta ne ni e brojkata, tuku da napravime dobar kraen proizvod. Serii, filmovi – igrani i dokumentarni - so trajna vrednost. Ubavo e {to na{ite akteri gi pozajmuvaat glasovite za stranskite serii, no u{te poubavo e da se pojavat so “glas i stas” vo doma{na produkcija. I za toa da se anga`iraat na{i scenaristi i re`iseri”, veli Karanakov, koj govorej} i za zna~eweto na doma{nite serii za vra}aweto na gledanosta na MRT, se povikuva na iskustvoto na negoviot

kolega od RTS, Aleksandar Tijani}. “Pred ~etiri godini RTS be{e najlo{a televizija vo Srbija, a za nejziniot nov podem Tijani} mi re~e: “Petar, koga dojdov jas za direktor, prvo {to napraviv e {to otidov vo banka i zedov kredit, pa site pari gi vlo`iv vo producirawe serii. Za edna godina RTS stana broj eden vo Srbija”“, veli Karankov. Zaedno so televiziskite serii, MRT po 15 godini povtorno }e snima i radiodrami, detski i za vozrasni, koi }e po~nat da se emituvaat kon sredinata na ovaa godina. Za uspe{en “kambek” javniot servis gi kupil licencite za

13 


PETAR KARANAKOV IZVR[EN DIREKTOR NA MRT:

Pred ~etiri godini RTS be{e najlo{a televizija vo Srbija, a nejziniot nov podem vaka go objasni direktorot Aleksandar Tijani}: “Petar, koga dojdov jas za direktor, prvo {to napraviv e {to otidov vo banka i zedov kredit, pa site pari gi vlo`iv vo producirawe serii. Za edna godina RTS stana broj eden vo Srbija”.

NAJGOLEMITE PREDIZVICI NA MRT DENES  PROGRAMSKO PRESTRUKTURIRAWE Postavuvaweto profesionalni novinarski standardi i nivo na raznovidna kulturna i sportska ponuda }e ja vrati gledanosta. Itno e potrebna i sopstvena filmska – igrana i dokumentarna produkcija i osloboduvawe na informativnata programa od politi~ki pritisoci.  ZGOLEMUVAWE NA BUXETOT Golem predizvik vo 2012 godina za rakovodstvoto na javniot servis }e bide zgolemuvaweto na buxetot i nao|awe nezavisni sredstva. So ogled na toa {to Upravata za javni prihodi pomaga vo napla}aweto na radiodifuznata taksa, se o~ekuva da prodol`i trendot na zgolemuvawe na naplatata na istata.  VRA]AWE NA IMOTOT Rakovodstvoto na MRT vo godinata {to sleduva najverojatno }e po~ne postapka za da si ja vrati zgradata na MRT, po {to ministerstvata i instituciite koi se tamu smesteni }e treba da pla}aat kirija.  DIGITALIZACIJA Modernizacijata na starata oprema, dodigitalizacijata i op{toto tehni~koto obnovuvawe na servisot ostanuvaat predizvik za 2012 godina.  VRA]AWE NA DOLGOVI I pokraj direktnite subvencii od dr`avniot buxet i uspe{noto vra}awe na dobar del od dolgovite talo`eni so godini, javniot servis s$ u{te dol`i nad tri milioni evra.  SISTEMATIZACIJA NA RABOTNI MESTA Vo momentov javniot servis ima okolu 900 vraboteni i kontinuirano vrabotuva novi lu|e. Neodamna so javen oglas vraboti u{te 20 novi novinari, stru~ni i administrativni sorabotnici na neopredeleno vreme.  SUDSKIOT PROCES ZA SLU~AJOT “TARBS” Vo juni londonskiot sud }e ja izre~e presudata koja vo MRT o~ekuvaat da bide pozitivna i da gi vrati vlo`enite nad eden milion evra vo odbranata od tu`bata na Tarbs. Vo slu~aj da go izgubi sporot, MRT }e treba da plati suma od okolu dva milioni evra.

foto: FILIP POPOVSKI

 14

pove}e svetski {ou-programi, kako “Tanc so yvezdite” na angliskiot Bi-bi-si, koe so golem uspeh se emituva vo Hrvatska. Qubitelite na sportot ova leto na MRT }e mo`e da gi sledat Olimpijadata vo London i Evropskoto prvenstvo vo fudbal {to }e se odr`i vo Polska i vo Ukraina, i dvata nastani vo HD, besplatno, odnosno bez da bidat usloveni od faktorot televiziski operator. Menaxmentot na ku}ata ve}e dogovoril da go prenesuva i Svetskoto prvenstvo vo fudbal, koe za dve godini (2014) }e se odr`i vo Brazil. MRT VO NIZOK START PRED TRKATA VO VISOKA DEFINICIJA Digitalizacijata e uspeh na koj se osobeno gordi vo MRT. Vo ramkite na reformite na nacionalniot radiodifuzen servis, koi se vo sklop na globalnoto isklu~uvawe na analogniot signal, MRT od neodamna se emituva digitalno, a spored o~ekuvaweto na rakovodstvoto, za dva-tri meseci vo eterot }e zra~i i vo HD. Re`ijata na javniot servis ve}e e digitalna, a momentalno se instaliraat digitalniot i HD master. So ovoj master, koj }e bide gotov za eden mesec, MRT } e bide prva vo regionot {to }e se emituva vo HD (nitu HRT, nitu RTS ne odat vo visoka definicija), prvenstveno poradi docneweto so procesot na digitalizirawe

– HRT i RTS se digitalizirani pred nekolku godini, koga HD opremata bila mnogu poskapa. Kupeni se i 30-ina novi ma{ini za grafi~ka monta`a, mo}ni kompjuteri, serveri i renderi, a Karanakov uveruva deka po poslednite nabavki na oprema MRT ima najdobri kameri vo Makedonija. Uspe{nata digitalizacija, spored Karanakov, pretstavuva i seriozen predizvik za vrabotenite vo tehnikata na MRT, osobeno povozrasnite. “Me raduva {to ima povozrasni vraboteni koi so godini rabotele monta`a so se~ewe lenti, a sega so entuzijazam u~at da rabotat digitalno so svoite deca, koi se informati~ki ponapredni. Ima i takvi koi smetaat deka na nekolku godini pred penzija ne treba mnogu da se zamoruvaat so novata tehnologija”, veli Karanakov. Uspe{no e zavr{en i tenderot za operator {to }e go “ka~uva” signalot na MRT na satelit, so {to e obezbedeno satelitsko pokrivawe nad Amerika, Avstralija i Evropa. “Dosega za ovaa cel nemalo legalen tender, a ova e prv kade {to se ispo~ituvani site proceduri. ]e pla} ame pribli`no ista cena kako od dogovorot so Tarbs, no sega za tri kontinenti, so dva TV-kanali, plus dva radiokanali. Na Tarbs im pla}avme ista suma za samo eden kontinent i za samo edna programa”, objasnuva izvr{niot direktor. DALI MRT KONE^NO ]E DOBIE NEZAVISNO FINANSIRAWE? So izmenite na Zakonot za radiodifuzna dejnost, koi na MRT & dozvolija da go zgolemi vremetraeweto na reklamite od ~etiri na osum minuti vo eden ~as i predvidoa zgolemuvawe na radiodifuznata taksa od 130 na 190 denari, se otvorija pove}e mo`nosti za priliv na nezavisni sredstva vo buxetot na MRT. Izvr{niot direktor, Karanakov, veli deka zgolemenoto vreme za emituvawe reklami, koe e ograni~eno za doma{nata i za programata od sopstveno proizvodstvo, vsu{nost, e poddr{ka za snimawe makedonska produkcija.


“Mnogu e poskapo da se sozdade be{e obvinuvana deka funkcionira kako besplatno otkolku da se kupi stranska reklamno pano na Vladata. Vo serija. Ako sakame da imame prilog na obvinuvawata odea makedonska produkcija, toga{ i revizorskite izve{tai, kako treba da imame finansii za posledniot, {to se odnesuva toa”, veli Karanakov. Spored nego, so site izmeni na Zakonot na finansiskoto rabotewe na javniot servis vo 2009 godina, za radiodifuzija, se zgolemuva spored koj javniot servis, ~ija nezavisnosta na MRT. programa vo navedenata “Da ne se la`eme. Ako godina be{e preplavena ne dobivame denar od so vladini reklami, radiodifuzna taksa i od marketing ostvaril nemame pari od marprihodi od samo 5,9%. keting, {to ni ostanuZabele{kite na opoziciva, osven da molime za novi doma{ni serii startuvaat jata, no i na stru~nata pari od Vladata ili od septemvri na od Ministerstvoto za javnost bea deka MRT MRT politi~kite reklami finansii. A koga nekogo na vladeja~kata partija moli{, normalno e spakuvani vo vladini da si zavisen. Vlakampawi gi tretira data sega }e gi dava kako sodr`ini od javen samo onie pari so koi milioni evra interes, koi po zakon se treba da se pokrie bile sobrani od naplatata na emituvaat besplatno. satelitskiot kanal, radiodifuznata sobraniskiot, etni~kite NAPLATATA NA taksa vo 2011 kanali, koi & se obvrgodina RADIODIFUZNATA ska. Ako vo minatoto TAKSA ZGOLEMENA rakovodstvoto na MRT ZA 300% zatvoralo o~i za obvrskite na Akciskiot plan za podobruvawe dr`avata, nie ne go pravime na sostojbata na mediumite na toa {to i go doka`avme koga Makedonskiot institut za medipobaravme Sobranieto da si umi, vo delot za javniot servis, go plati dolgot kon nas”, smeta tokmu limitiranite prihodi od Karanakov. reklamite i celosnata naplata Vo prethodniot period MRT na radiodifiznata taksa gi

3

5

NAJGOLEM DEL OD DOLGOVITE NA MRT SE VRATENI ajgolemite i najopasnite dolgovi na MRT kon dostavuva~ite od zemjata, od biznissektorot, taka i kon na{ite partneri vo stranstvo se vrateni i ni ostana dolg od u{te tri milioni evra, veli za “Kapital”, direktorot na MRT, Petar Karanakov. “Od nasledeniot dolg od 20-ina milioni evra ostana obvrskata kon Evrovizija (Evropska radiodifuzna unija – EBU), koja dogovorivme da ja pla}ame na rati. Na Toplifikacija & vrativme dolg od okolu 50-60 milioni denari od sopstveni pari, a ne od Vladata, kako i kon EVN i Telekom, koi isto taka bea milionski dolgovi”, veli Karanakov.

N

JAVNIOT SERVIS ]E MORA DA OBJAVUVA KAKO GI TRO[I PARITE OD TAKSATA onceptot za nova regulativa vo mediumskata sfera, koj vo momentov e vo javna rasprava, od MRT predviduva mnogu pogolema ot~etnost. Dokolku MRT ima potreba od nabavka na audiovizuelna oprema, sekoga{ } e mora toa da go pravi po pat na javen konkurs i za istoto da sklu~i poseben dogovor. Spored konceptot, MRT }e treba da dostavuva i finansiski izve{taj za toa kako se iskoristile sredstvata pribrani od radiodifuznata taksa, no i od drugite javni prihodi.

K

15 


kako glavni problemi.  16 utvrduva “Obezbeduvawe siguren izvor na prihodi, nezavisen od vlasta; garantirawe na politi~kata i na finansiskata nezavisnost na MRT i na javniot interes; celosna naplata na radiodifuznata taksa; precizno utvrduvawe na godi{nite tro{oci na MRT”, velat preporakite vo akciskiot plan. Direktorot na MRT, Karanakov, veli deka za`ivuvaweto na prihodite od nezavisnite izvori, odnos-

no od radiodifuznata taksa e najva`no za javniot servis. “Koga dojdov vo MRT naplatata na radiodifuznata taksa be{e nula procenti, duri se {eguvavme deka pla}aaat samo 50-ina lu|e vo Makedonija, koi se vraboteni vo MRT. Poslednive godini rastot na naplatata e 200%-300%. 2011 godina ja zavr{ivme so nad pet milioni evra naplata na radiodifuzna taksa, {to ovozmo`i najgolem del od

na{iot buxet da dojde od taksata”, veli Karanakov. Spored analizata na MIM, osven celosno sobirawe na parite od radiodifuznata taksa, treba da se razgledaat i drugi modeli za finansirawe na milioni evra dol`i MRT javniot servis, kako otkako e vraten odvojuvawe sredstva pogolemiot del od Buxetot so fiksen od 20-te milioni evra dolgovi procent opredelen so talo`eni so zakon ili da se usvoi godini model na poseben mehanizam za nezavisno finansirawe na buxetot na MRT so odreden procent od stapkata na DDV, koj bi se relociral vo buxetot na MRT.

3

MRT ]E SNIMA SERIJAL SO TURSKATA TRT MRT e edna od najaktivnite ~lenki na Asocijacijata na Jugoisto~na Evropa na javnite mediumi, vo koja participiraat i HRT, RTS, turskata TRT i javnite servisi od Slovenija, Bosna i Hercegovina, Albanija, Kosovo, Bugarija, Romanija, Crna Gora. Slednata konferenija na Asocijacijata, koja pokriva populacija od nad 130 milioni lu|e, }e se odr`i na 23 i 24 fevruari vo Novi Sad, kade {to glavna tema } e bidat koprodukciski proekti. “Imame dobieno nekolku predlozi za koprodukcija – Albancite predlagaat zaedni~ki da go pravime “Balkan kafe”, nie predlagame koprodukcija koja se vika “Balkan {ef”, natprevar vo gotvewe me|u zemjite, Turcija neodamna prelo`i snimawe na zaedni~ki serijal za kulturno pribli`uvawe, {to }e go snima sekoja zemja poedine~no, a potoa seto zaedno }e se vklopi”, veli Karanakov.


INTERVIEW  18 INTERVIEW

BRANKO AZESKI

SAMO INVESTICIITE I IZVOZOT MO@E DA JA NAMALAT NEVRABOTENOSTA

foto: FILIP POPOVSKI

PRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA


BROJ 642



15/02/2012



INTERVIEW

www.kapital.mk

BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

 Stopanskata komora na Makedonija mesecov proslavuva 90 godini od osnovaweto. Ako treba da izdvoite nekolku raboti koi se najgolemo dostignuvawe i uspeh na ovaa komora, koi bi bile tie?

Kako prvo, toa se dolgotrajnosta i kontinuitetot. Komorata opstojuva 90 godini i kontinuirano ja odr`uva dolgata komorska tradicija na makedonskiot prostor i pokraj promenite vo op{testveno-politi~koto i ekonomskoto ureduvawe. Opstana vo period na dve vojni, opstana vo ramkite na tri dr`avi, na tri razli~ni op{testvenopoliti~ki i ekonomski sistemi. Opstana i pokraj nekolku ekonomski krizi, embarga i politi~ka nestabilnost i prodol`uva da bide kreativen pottiknuva~ na vladinite politiki vo funkcija na na{ata osnovna cel - unapreduvawe i promocija na makedonskoto stopanstvo. Potoa, najgolem uspeh e doverbata na najgolemite i na najuspe{nite kompanii, koi se ~lenki na Stopanskata komora na Makedonija. Nie i vo uslovi na komorski pluralizam i dobrovolno ~lenstvo sme najbrojnata so ~lenstvo i najdobro organiziranata biznis-asocijacija, na koja & iska`uvaat doverba najgolemite i najprofitabilnite, kako i re~isi site stranski kompanii koi rabotat vo Makedonija (Okta, EVN, Feni, Telekom, Sasa, Bu~im, Pivara Skopje, Cementarnica Usje, Sokotab, Stopanska banka itn.). Golem uspeh so koj{to se gordeeme e i kvalitetot na uslugite koi gi nudime. So svojata tradicija dolga 90 godini na komorsko dejstvuvawe vo ovoj region nie sme siguren izvor na informacii za site makedonski kompanii i za nivnite stranski partneri. Nudime niza uslugi, od obezbeduvawe informacii za kompaniite, za propisite i zakonite, pa do delovna edukacija i usovr{uvawe, unapreduvawe na kvalitetot, arbitra`a, regionalno organizirawe i me|ukomorska sorabotka.

 Na ~elo na Komorata ste ve}e nekolku godini. Kolku uspeavte da gi nametnete interesite i predlozite na kompaniite-~lenki na nositelite na ekonomski politiki?

Najodgovorno tvrdam deka nositelite na ekonomskata politika vo detali ja znaat sostojbata vo biznis-sektorot. Komorite, biznis-zdru`enijata i direktno kompaniite se vo sekojdnevna komunikacija so nositelite na ekonomskata politika. Site nie zaedno vo izminatite godini sme podnele iljadnici predlozi i inicijativi, sme imale stotici konsultativni sredbi i sme usoglasile ogromen broj predlozi.

No, dali tie site se vo soglasnost so vkupnite nivni politiki e drugo pra{awe. Na toa odgovor davaat izbira~ite, so faktot {to nositelite na ekonomskata politika svojot sevkupen legimitet go dobivaat od izbira~ite, a ne od realniot sektor.

 Makedonskata ekonomija ve}e 20 godini ima mnogu niski stapki na rast, koi ne mo`e da ja aspsorbiraat golemata nevrabotenost. Komorata minatata godina pottikna debata za nov ekonomski model za pogolem ekonomski rast, vo koj glavni nositeli }e bidat investiciite, izvozot i infrastrukturata. Koi se klu~nite promeni koi treba da se napravat vo politikite ako sakame ovie tri segmenti da po~nat zabrzano da se razvivaat?

Po~ituvaj}i go postignatoto na site dosega{ni vladi i institucii, minatata godina go otvorivme pra{aweto za promena na ekonomskiot model na razvoj, promena koja zna~i premin od model ~ij porast na BDP se bazira na porastot na potro{uva~kata, kon model na BDP ~ij rast }e se bazira na porastot na proizvodstvoto i izvozot. Glaven preduslov za da se realizira toa e zaokru`uvaweto na temelnite principi na pazarnata ekonomija, pred s$ preku obezbeduvaweto zagarantirana privatna sopstvenost, soodveten odnos me|u kapitalot i trudot i efikasna zakonska regulativa, sudstvo i za{tita na sopstvenosta i dogovorite. Samo po ispolnuvaweto na ovoj prioritet }e mo`eme da o~ekuvame pozitivni efekti od merkite za pottiknuvawe na proizvodstvoto i izvozot, za podobruvawe na delovniot ambient i merkite za upravuvawe so agregatnata potro{uva~ka, efekti koi }e ja uslovat su{tinskata promena na ekonomskiot model. Realnosta e taa - bez iнvesticii vo proizvodstvoto, bez porast na izvozot, bez moderna infrastruktura za polesen pristap do stranskite pazari, za mala i otvorena ekonomija kako na{ava, nema razvoj koj }e ja aпsorbira visokata nevrabotenost. Za efikasno da se realizira toa neophoden e kontinuiran, sekojdneven javno-privaten dijalog.

slu~i istata?

Potrebata od reindustrijalizacija samaта po sebe ne e diskutabilna, no celite, sodr`inata, a posebno na~inot na restrukturirawe se otvoreni pra{awa. Toa go potvrduvam so slednite fakti izvle~eni od oficijalnite statisti~ki podatoci. Industriskoto proizvodstvo vo 1999 godina e prepoloveno, a vo 2008 godina, koga be{e edna od najdobrite vo delot na ekonomskite aktivnosti, be{e 61,6% od toa {to go imavme vo 1990 godina, pred na{eto osamostojuvawe. Vo 2009 i 2010 godina fizi~kiot obem na industriskoto proizvodstvo e samo 53% ili 47% ponisko od istoto vo 1990 godina. Od vkupno 75.497 aktivni delovni subjekti, samo 15,2% se od proizvodnite dejnosti (zemjodelstvo 3.038 ili samo 4%; rudarstvoto i vadewe kamen 164 ili 0,2%, prerabotuva~kata industrija 8.263 ili 11% i vo grade`ni{tvoto 4.368 subjekti ili 5,8%). Site ostanati aktivni delovni subjekti se vo trgovijata, uslugite i drugite dejnosti. Od vkupno 75.497 aktivni delovni subjekti vo 2010 godina (po izzemaweto na 10.000 aktivni delovni subjekti so nula vraboteni), samo 1.173 ili 1,79% se so nad 20 vraboteni (vo zemjodelstvoto samo 70, vo rudarstvoto 23, vo prerabotuva~kata industrija 887 i vo grade`ni{tvoto 193 aktivni delovni subjekti). Ponatamu, od vkupno 435.524 vraboteni kaj delovni subjekti vo 2010 godina, okolu 25% se vraboteni vo proizvodnite dejnosti (zemjodelstvoto 13.000, rudarstvoto 3.700, prerabotuva~kata industrija 102.474) i 5% vo grade`ni{tvoto, 22.850 lica. Zna~i, na proizvodnite dejnosti so izvozen potencijal otpa|aat samo 30% od vkupniot broj vraboteni kaj delovnite subjekti vo zemjata. I na krajot, od novosozdadenite pretprijatija vo periodot od 2008 do 2010 godina oddelno po godini samo 10%13% se vo prerabotuva~kata industrija, vo grade`ni{tvoto 5%-6%, dodeka vo trgovijata 38% vo 2008 i 2009 godina i 30% vo 2010 godina. Spored toa, o~igledno e deka porastot na BDP vo poslednite, kako i vo prethodnite godini se ostvaruva nadvor od sektorot na industrijata, i toa pred s$ vo domenot na uslugite, koi ne sme vo sostojba da gi ponudime na stranskiot pazar i da obezbedime

Gasifikacijata, razvojot na `elezni~kata infrastruktura i okrupnuvaweto na zemjodelskite posedi se trite najva`ni proekti za razvojot na Makedonija

 Neodamna izjavivte deka na Makedonija & treba reindustrijalizacija. [to mislite za ova i kako mo`e da se

19 


 20 INTERVIEW porast na izvozot. Op{to zemeno, strukturnite promeni kon raznoobraznosta i aktivnostite so pogolema dodadena vrednost ostanuvaat ograni~eni, srednite pretprijatija se soo~uvaat so te{kotii vo pristapot do kapital i pazari, a so toa makedonskite pretprijatija zaostanuvaat vo proceot na restrukturirawe i gubat vo odr`uvaweto na konkurentnosta. Zatoa, otvorenite pra{awa za reindustrijalizacija baraat odgovor, a gi otvorivme so predlozite za poтtiknuvawe na proizvodstvoto i izvozot, odnosno noviot ekonomski model za razvoj, pri {to povikavme na op{testven konsenzus za site va`ni pra{awa vo nasoka na obezbeduvawe zabrzan, stabilen i dolgoro~en ekonomski rast vo na{ata zemja.

 Spored Vas, koi industrii imaat najgolem potencijal da go povle~at ekonomskiot rast na zemjata?

Postojnite izvozni industrii i onie koi }e znaat maksimalno da gi iskoristat komparativnite prednosti na ovoj region imaat najgolem potencijal. No, toa ne zna~i deka drugite nemaat ili deka komparativnata prednost sama po sebe e dovolna. Spored vizijata na Industriskata politika na Makedonija 2009-2020, do 2020 godina }e se razvie dinami~en miks od odr`livi i avtenti~ni industrii, kako organsko vino i hrana, eko~elik, informati~ko-komunikaciska tehnologija (IKT), specijalizirani elektronski delovi, proizvodstvo na obnovliva energija, kreativni industrii, medicinska oprema i uslugi, avtenti~en turizam i drugi industrii. Isto taka, so proaktivna industriska politika }e se pottikne orientacijata na makedonskata industrija kon sozdavawe proizvodi i uslugi so povisoka dodadena vrednost bazirani na znaewe, inovacii i sorabotka. So seta po~it kon navedenite opredelbi, no za zabrzan ekonomski rast ni trebaat konkurentni proizvodi, {to e problem i vo aktuelnite izvozni industrii. Koga ima{ golemi razliki me|u cenite na surovinite i na izleznite proizvodi, na mikroplan edinstvenoto re{enie e da se reducira proizvodstvoto i od izvoznata da se pomine na uvoznata strana. ^esti se pojavite uvezeniot gotov proizvod da e poevtin od surovinata za proizvodstvo na istiot proizvod kaj nas (vinoto, mlekoto, bra{noto, rafiniranoto maslo, oddelni grade`ni materijali, mebel vo drvnata industrija itn.). Vo momentov samo 5% od aktivnite kompanii vo zemjava izvezuvaat proizvodi i uslugi i toa vo uslovi koga nastapuvame na zaedni~ki, odnosno celosno

liberaliziran CEFTA-pazar i celosno liberaliziran pazar so zemjite-~lenki na EU od po~etokot na 2011 godina, po desetgodi{niot asocijativen period. Zna~i, pazar na koj sekoj proizvod od koja bilo industrija mo`e da najde mesto imame, konkurentni proizvodi i vo obem za toj pazar nemame. Zatoa, potrebna e itna reindustrijalizacija, izgradba na novi fabriki i infrastruktura, kako klu~en uslov za zabrzan ekonomski rast i porast na izvozot. Kompaniite, vodeni od profitot, }e rabotat na iskoristuvawe na vnatre{nite mo`nosti za ostvaruvawe na ovaa cel, }e gi koristat komparativnite prednosti, no na makroplan, soglasno nacionalnite interesi, dr`avata treba da se vklu~i vo delot na razvojot na infrastrukturata i zasilenata poddr{ka na izvoznite aktivnosti, po primerot na konkurentite od zemjite so koi nastapuvame na globalniot pazar.

 Ako treba da izdvoite tri proekti {to se najzna~ajni za Makedonija, koi bi bile tie?

Gasifikacijata, razvojot na `elezni~kata infrastruktura i okrupnuvaweto na zemjodelskite posedi. Izgradbata na gasovodniot sistem vo Republika Makedonija i modernizacijata na patnata mre`a i na `elezni~kata infrastruktura e imperativ za razvoj na privatniot proizvoden i izvozen sektor, od aspekt na konkurentnosta preku cenata na poevtin energens i pristapot do golemite pazari. So vladinata potprograma se opfateni aktivnosti za izrabotka na proektnata dokumentacija na na{iot gasovoden sistem, za {to godinava se predvideni buxetski sredstva vo iznos od 390,6 milioni denari. Po zavr{uvaweto na izrabotkata na proektnata dokumentacija se planira izgradba na nacionalen gasovoden sistem vo Makedonija. No, ovoj proekt e sodr`an kako prioritet vo site dosega{ni vladini razvojni programi i programi za javni investicii. Zatoa, baraweto na stopanstvenicite e da se stavi kraj na negovoto prolongirawe. Vo zemjodelstvoto okrupnuvaweto na zemjodelskiot posed e prv od prioritetite za zgolemuvawe na produktivnosta, odnosno na konkurentnosta na zemjodelskiot sektor. Prose~nata povr{ina na koristenoto zemjodelsko zemji{te po stopanstvo vo Makedonija iznesuva 1,47 hektari, pa kade e negovata konkurentnost nasproti 20 hektari vo Evropskata unija, odnosno 22 hektari vo EU-15, vo Srbija pet hektari i vo Hrvatska {est hektari prose~na povr{ina po stopanstvo.

 Mnogu prognozi velat deka ovaa 2012

godina }e bide edna od najte{kite godini na ekonomski plan. Koi se o~ekuvawata na biznismenite, koi } e bidat najgolemite predizvici so koi{to }e se soo~uvaat kompaniite i makedonskata ekonomija?

O~ekuvawata se realni - ne o~ekuvaat ni katastrofa, ni ekonomski ~uda. Sovr{eno im e jasno deka treba da se raboti vo uslovi na kriza i za toa se podgotveni. Ako dr`avata im pomogne vo vakvi uslovi, na {to se nadevaat site, toa za niv }e bide silen pottik Са da gi sovladaat predizvicite. Namaluvaweto na nara~kite, porastot na vleznite tro{oci i nelikvidnosta, kako vo 2011 godina, i godinava }e bidat najgolemite predizvici za makedonskite kompanii.

 Kompaniite se `alat deka tokmu nelikvidnosta }e im bide najgolem problem godinava. Koi se glavnite problemi poradi koi nelikvidnosta sega tolku seriozno gi pogoduva kompaniite?

Nelikvidnosta otsekoga{ bila seriozen


BROJ 642



15/02/2012



INTERVIEW

www.kapital.mk

KOMPANIITE ZAEDNO SE POSILNI Glavnoto moto na Stopanskata komora e „^lenstvoto e mo}�, za{to nekoja kompanija bi bila pomo}na ako e ~lenka na Stopanskata komora na Makedonija. Najva`na za biznisot e informacijata. Najbrzata razmena na informacii e vo mre`ata, a najdobra biznis-mre`a kaj nas e Stopanskata komora na Makedonija, ~lenka na site me|unarodni biznis-mre`i. Zna~i, na{ite ~lenki gi imaat najdobrite informacii, a so toa i prednost vo biznisarenata. ^lenstvoto e mo}, zatoa {to ne samo malite kompanii, tuku i najgolemite imaat potreba od organizirano dejstvuvawe. Poedine~no sme slabi, pa duri i najgolemite kompanii me|u na{eto ~lenstvo se posilni koga se zaedno. Koga sme site zaedno, toga{ polesno gi re{avame realnite problemi, polesno se povrzuvame so drugite koi imaat sli~ni problemi vo drugite zemji i sredini preku sorabotkata na komorite od zemjite na CEFTA i EU, pocelosno i pouspe{no se pretstavuvame vo stranstvo i kako poedinci i kako makedonska ekonomija. problem vo makedonskata ekonomija poradi naplastenite i nere{enite problemi izminatite 20 godini. Neefikasnoto sudstvo, labavata zakonska regulativa, stravot od socijalni tenzii, finansiskata kriza, restriktivnata monetarna politika i ote`natoto servisirawe na dolgovite se glavnite problemi za momentalnata sostojba so nelikvidnosta. Sepak, nelikvidnosta posebno se izostri vo periodot na globalnata ekonomska kriza, 2009 i 2010 godina, so namalenata pobaruva~ka od stranstvo, koja go prekina sinxirot na premostuvawe na istata do odredeno nivo i prefrlawe na problemot so istata vo narednata godina. Toa se reflektira vo, kako nikoga{ dosega, nepodnoslivoto izostruvawe na nelikvidnosta i vnatre{nata zadol`enost vo makedonskata ekonomija. Finansiskite izve{tai po zavr{nite smetki za 2010 godina (kaj reprezentativen primerok od 50 golemi i sredni

pretprijatija od prerabotuva~kata industrija) poka`uvaat deka 2011 godina ja zapo~nale so struktura na vkupnite tekovni sredstva od koi 58% otpa|aat na kratkoro~nite pobaruvawa (52% na pobaruvawa od kupuva~i i 6% na ostanati kratkoro~ni pobaruvawa), 35% na zalihite i samo 1,5% na pari~nite sredstva, {to ja potvrduva nelikvidnosta kako problem vo tekovnoto rabotewe. Vkupno tekovnite obvrski pretstavuvaat 67% od vkupno tekovnite sredstva. Vo strukturata na vkupno tekovnite obvrski 68% se obvrski kon dostavuva~ite, 15% obvrski po kratkoro~ni krediti i ostatokot po ostanati kratkoro~ni obvrski. Pritoa, pobaruvawata od kupuva~ite se 25% povisoki od obvrskite kon dostavuva~ite, {to ja potvrduva visokata vnatre{na zadol`enost. Nelikvidnosta prodol`i da se izostruva i vo tekot na 2011 godina. Spored podatocite od devetmese~nite izve{tai za bilansot na uspeh po

priroda na tro{ocite, kaj 30 firmi od prerabotuva~kata industrija (reprezentativen model na firmi od prehranbenata industrija, tekstilnata industrija i od metalurgijata) uka`uvaat deka operativnite prihodi za devette meseci vo 2011 godina zabele`ale porast od 1,6%; operativnite rashodi porast od 3,2%; operativnata dobivka e namalena za 70% vo odnos na istiot period prethodnata 2010 godina, {to uka`uva na drasti~no namalenata profitabilnost, pred s$ poradi visokiot porast na cenite na surovinite i na repromaterijalite. Imeno, rashodite za potro{eniot materijal, sitniot inventar i uslugite se zgolemile za 47%. Od druga strana, proda`bata na stoki na doma{niot pazar e povisoka za 2,4%, a na stranskiot pazar namalena za 0,3%. Vo grade`ni{tvoto, pokraj pozitivnite rezultati vo operativnoto rabotewe soglasno visokiot porast na vrednosta na izvr{enite grade`ni raboti,

21 


 22 INTERVIEW

USPEHOT NA STOPANSKATA KOMORA E USPEH I NA KOMPANIITE  [to smetate za Va{ najgolem uspeh na ovaa funkcija?

Za poedine~en uspeh na edna li~nost ovde ne mo`e da stane zbor. Uspehot, ako voop{to postoi, e na samite kompanii i na menaxmentot na Stopanskata komora na Makedonija. Nie poslednite sedum godini rabotime vo uslovi na komorski pluralizam i dobrovolno ~lenstvo. Ako vo takvi uslovi 70% od prihodite se ostvareni na komercijalna osnova, a samo 30% od ~lenarina i ako bukvalno site uspe{ni makedonski kompanii se na{i ~lenki na dobrovolna osnova, toga{ e mnogu pojasna pozicijata na Komorata vo na{eto biznis-opkru`uvawe. Vo 2011 godina vo Komorata se odr`ani 40 redovni preskonferencii, 96 sostanoci na zdru`enijata, 35 sostanoci na regionalno nivo, 23 me|unarodni nastani, 46 biznisforumi, 35 forumi vo stranstvo, 47 seminari, izdadeni se 44 elektronski izdanija na Biznis info. Vo prosek, dnevno Komorata li~no ja posetuvaat 143 pretstavnici na na{ite ~lenki, {to, }e priznaete, e impresivna brojka. I u{te ne{to - nie sme edinstvena mala komora vo Evropa koja vo poslednite nekolku godini ja posetile bukvalno site najgolemi komorski lideri vo Evropa, vklu~uvaj}i go i pretsedatelot na EUROCHAMBERS, koj denovive e na{ gostin. Kako vode~ka stopanska institucija vo komorskoto organizirawe i dejstvuvawe vo Makedonija, Stopanskata komora na Makedonija i

zna~aen problem vo grade`ni{tvoto se nenaplatenite pobaruvawa za istite. Soglasno navedenoto, namalenata pobaruva~ka od stranstvo, nelikvidnosta i visokata vnatre{na zadol`enost, kako i sivata ekonomija, koja ja ograni~uva proda`bata od legalnata ekonomija na doma{niot pazar, se glavnite problemi na makedonskoto stopanstvo.

 Imate li, kako komora, nekoi predlogmerki kako mo`e da se namali i da se ubla`i ovoj problem? [to mo`e i ŃˆŃ‚Đž treba da napravat kompaniite, a {to Vladata za da se spre~i ovoj likvidnosen problem?

So cel podobruvawe na finansiskata

ponatamu }e gi artikulira i }e gi {titi interesite na svoeto ~lenstvo preku institucionalnata sorabotka so dr`avnite institucii, }e go promovira i }e go povrzuva makedonskoto stopanstvo so stopanstvata vo stranstvo, }e go pottiknuva pretpriemni{tvoto, stranskite investicii, standardite, kvalitetot i }e nastojuva da gi pro{iri svoite uslugi za svoite ~lenki.

disciplina i likvidnosta vo 2010 godina, pobaravme prezemawe na Direktivata na Parlamentot i Sovetot na EU od 2000 godina za spre~uvawe na docneweto vo pla}aweto na site komercijalni transakcii. Ova barawe delumno }e se realizira so proektot zadol`nica, kako nov instrument za obezbeduvawe i naplata na me|usebnite pobaruvawa na firmite i podobruvawe. No, cenime deka toa ne e dovolno. Vo uslovi na namalena pobaruva~ka od stranstvo, a ograni~ena pobaruva~ka na doma{niot pazar, se slu~uva prodava~ite na stoka ili usluga da ne se osmeluvaat da pra{aat koga }e mu se plati za da

ne go izgubi kupuva~ot, koga nema na kogo drug da ponudi. Zatoa, predlagame soglasno navedenata regulativa da se donese zakon so koj{to }e se utvrdat rokovite za ispolnuvawe na pari~nite obvrski, koi }e se odnesuvaat i za dogovorite me|u privatnite i javnite pravni lica, kako i pravnite posledici od neispolnuvawe na istite. Potoa, predlagame prebivawe na dano~nite obvrski po osnov na DDV pri uvoz na oprema za investiciskite aktivnosti so dano~nite pobaruvawa po osnov na DDV, so {to }e se dade zna~aen pridones vo premostuvaweto na finansiskite problemi vo tekovnoto rabotewe, posebno vo krizni uslovi na


BROJ 642



15/02/2012



INTERVIEW

www.kapital.mk

stopanisuvawe. Dokolku iniciraniot predlog za prebivawe ne se realizira, i pokraj raspolo`livite tehni~ki preduslovi da se unificira postapkata me|u Upravata i Carinata, kriznite sostojbi }e nametnat neminovna potreba od voveduvawe nov model na naplata na DDV, koj }e gi eliminira problemite pri povratot na DDV.

 S$ pogolem e brojot na firmi koi imaat problemi so otpla}aweto na kreditite kon bankite, koi pak, vo ova vreme na kriza otvoreno zboruvaat deka ne sakaat da rizikuvaat i da kreditiraat firmi koi imaat problemi so likvidnosta. Kako gledate na odnosot i na raboteweto na bankite vo kontekst na ekonomijata?

^isto ekonomski. Vpro~em, i bankite se privatni kompanii kako i najgolem del od kompaniite vo realniot sektor, a ne socijalni institucii. Biznisot e arena na koja{to opstojuvaat najsposobnite. Sepak, edno e jasno - ako propadnat kompaniite, }e propadnat i bankite.

 Imate li, kako komora, nekoi predlozi kako da se olesni pristapot na kompaniite do pove}e i popovolni kredi-

ti, bidej}i e jasno deka bez bankarska poddr{ka ne mo`eme da o~ekuvame pogolemi doma{ni investicii?

Nemo`nosta da obezbedat dovolno kolateral spored barawata na bankite kako obezbeduvawe vo odobruvaweto krediti, pokraj drugoto, e klu~niot problem vo pristapot do kreditite na komercijalnite banki. Za nadminuvawe na ovoj problem, odnosno za podobruvawe na kvalitetot na izlo`enosta na malite i na srednite pretprijatija kon komercijalnite banki, za da se obezbedi dopolnitelen kolateral, predlagame Ń„ormirawe na garanten fond vo ramkite na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot, MBPR, vrz osnova na Zakonot za kontrola na dr`avna pomo{, koj }e izdava garancija za nedostig od kolateral. Vpro~em, iskustvata na zemjite od regionot se primer kako go olesnuvaat pristapot do finasii na kompaniite vo razli~ni segmenti od nivniot razvoj. Edna od glavnite aktivnosti na Slovene~kiot fond za pretprijatija (The Slovene Enterprise Fund -SEF), Nacionalniot garanten fond (NGF) vo Bugarija, Nacionalniot garanten fond za mali i sredni pretprijatija i

Garantniot fond za ruralen razvoj vo Romanija, Dr`avniot fond vo Srbija, Agencijata za malo stopanstvo HAMAG i Garantniot fond za zemjodelstvo (posebna programa za garancii vo zemjodelstvoto) vo Hrvatska e izdavaweto garancii koi }e im ovozmo`at polesen pristap do krediti vo otsustvo na drug kolateral. Neophodno e nivnoto re{enie da se primeni i vo na{ata zemja, kako za doma{noto kreditirawe, isto i za povlekuvawe sredstva od EU-fondovite po za nas dostapnite programi, posebno od IPARD-programata. [to se odnesuva do pristapot do povolni krediti, {to e eden od uslovite za uspe{no vodewe na biznisot, realnite mo`nosti n$ naso~uvaat samo kon Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot. Vladata na Makedonija, spored Programata za rabota, vo periodot od 2012-2015 godina za pretprijatijata vo Makedonija }e obezbedi kreditna linija od Evropskata investiciska banka, vo vkupen iznos od 150 milioni evra, po povlastena kamatna stapka od 5,5% godi{no, a ve}e se obezbedeni za koristewe 50 milioni evra.

23


 24 MOJOT KAPITAL ZDRAVATA HRANA E IDNINATA NA PREHRANBENATA INDUSTRIJA

KRIZA ILI NE, INVESTIRAJTE VO ORGANSKA HRANA! MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

riza ili ne, mora da se jade, a vo posledno vreme s$ pogolem broj lu|e vnimavaat kakva hrana jadat, svesni deka zdravata ishrana e prviot na~in za prevenirawe fatalni bolesti. Organskata hrana, koja e oslobodena od {tetni preparati vo primarnoto proizvodstvo i od razni aditivi vo procesot na dobivawe kraen proizvod, e vistinski hit na {tandovite vo stranskite marketi kade e ozna~eno deka se prodava zdrava hrana. I ako ovoj trend odamna gi zafati stranskite pazari, vo Makedonija doprva im vleguva „pod ko`a” na potro{uva~ite, a vo posledno vreme po~naa da se otvoraat i specijalizirani prodavnici za zdrava hrana. Gra|anite s$ pove}e gi polnat korpite i koli~kite so organski leb, tegli organski ajvari i xemovi, razni organski kola~iwa i gricki, kako i sve`o ovo{je i zelen~uk, i pokraj toa {to ovie proizvodi vo prosek se od 20% do 30% poskapi od obi~nite. Ova otvora silni perspektivi za razvoj na novi proizvodstva na organska hrana, a tie doprva }e stanuvaat edni od najprofitabilnite biznisi vo prehranbenata industrija. Olesnitelna okolnost e {to Vladata dava 30% povisoki subvencii za organskoto proizvodstvo, vo odnos na konvencionalnoto. Goran Angelovski, izvr{en direktor na Federacijata na proizvoditeli na organski proizvodi vo Makedonija, veli deka vo agrobiznisot najprimamlivo e organskoto proizvodstvo, od nego se pravat i najgolemi zarabotki, no samo ako go izreklamira{ kako takvo. „Sertifikatot za organska hrana e proda`en argument koj treba da se znae da se iskoristi. Pozitiven primer za ova be{e eden bugarski proizvoditel koj na denot na organska hrana koj go organiziravme lani uspea da prodade pogolema koli~ina od organskite sokovi koi gi

K

ORGANSKITE PROIZVODI SE OD 20% DO 30% POSKAPI OD OBI^NITE, A VLADATA IM DAVA 30% POVISOKI SUBVENCII NA ORGANSKITE ZEMJODELCI. OVA I RASTOT NA POBARUVA^KATA ZA ORGANSKI PROIZVODI I VO MAKEDONIJA, GO PRAVI ORGANSKOTO PROIZVODSTVO NAJPRIMAMLIVIOT PREHRANBEN BIZNIS!


25 

5.228

ZA 3 GODINI POVR[INITE PORASNALE 5 PATI, A BROJOT NA PROIZVODITELI 2,5 PATI!

 „SERTIFICIRANI ORGANSKI ZEMJODELSKI POVR[INI VO HEKTARI „BROJ NA ORGANSKI PROIZVODITELI

509

266 2005

2006

2007

2008

562

321

226

150

102

50

1.374

1.029

714

2009

2010

(Izvor: Ministerstvo za zemjodelstvo, vodostopanstvo i {umarstvo)

pravi i za samo edno popladne napravi promet od 300 evra. Ova poka`uva deka i vo Makedonija ima pazar za organsko proizvodstvo, samo treba da znae{ kako da go izreklamira{“, veli Angelovski. Deka biznisot so organska hrana doprva } e stanuva interesen, poka`uvaat i potezite na najgolemite kompanii vo Makedonija, koi prvi se orientiraa kon proizvodstvo na zdrava hrana. Malkumina znaat deka Alkaloid, iako e primarno farmacevtska kompanija, e prvata na Balkanot so organski sertifikat za del od ~aevite, dobien u{te vo 1997 godina. Me|u prvite kompanii koi pravat organski proizvodi e i Vitalia, proizvoditelot na zdrava hrana, koja pravi organski ~aevi i xemovi.

[TO TREBA ZA DA BIDE ORGANSKO? KOLKU ^INI? Prvo i osnovno e kompanijata-proizvoditel da go ima sertificirano proizvodstvoto kako organsko, od ovlasteni sertifikaciski ku}i, a surovinite {to gi nabavuva za proizvodstvo na gotovi proizvodi, da bidat od sertificirani organski zemjodelci. Kompanijata Biokomerc od Strumica, na pazarot postoi 15 godini, a od oktomvri minatata godina, koga go sertificirale proizvodstvoto kako organsko, proizveduvaat i organski ~ajni kola~i i gricki so susam i |umbir pod brendot Biolajn. „Del od surovinite gi nabavuvame od doma{nite sertificirani organski proizvoditeli, a del gi uvezuvame, zatoa {to gi nema na doma{niot pazar. Na primer, zrnata koi se i integralni i organski, gi kupuvame od makedonski firmi od Sveti Nikole, dodeka kokosot, son~ogledovoto maslo, susamot, |umbirot, vanilata i kanelata gi uvezuvame od stranstvo. Naj~esto doa|aat od Germanija i od Dale~niot

Istok i se 30% do 50% poskapi od konvencionalnite surovini”, veli Sowa Spasova, komercijalen direktor na Biokomerc. Po nabavkata na zrnata celi se melat na kamen, odnosno na tradicionalen na~in pravi integralno organsko bra{no koe potoa e baza za proizvodstvo na kola~ite i grickite. Ma{inite za proizvodstvo se istite koi se upotrebuvaat za konvencionalnoto. Spasova raska`uva deka na po~etokot na biznisot ma{inata za pravewe suvi kola~i gi ~inela od 13.000 do 15.000 evra, ma{inata za polnewe na kola~ite okolu 5.000 evra, dodeka ma{inata za pakuvawe, kade {to gi pakuvaat i kola~ite i grickite vo folija ~ini 22.000 evra. Svesni deka doma nema {irok pazar za organskite proizvodi na doma{niot pazar pravat obidi za izvoz vo Bugarija i vo Srbija. Fabrikata vo Strumica ima mese~en kapacitet za proizvodstvo od 120.000 do 150.000 par~iwa. Laste Mladenovski e sopstvenik na firmata Biovital, koja proizveduva organsko bra{no i organski leb. Iako e pomala firma, stanuva zbor za edna od prvite vo Makedonija koi po~nale da se zanimavaat so organsko proizvodstvo. Nabavuvaat organska p~enica i na sopstvena vodenica ja melat, a potoa vo pekarnica pravat organski leb. I bra{noto i lebot, so brendot Biovital, gi prodava vo golemite marketi. „Lebot koj go pravime e tradicionalno proizveden, zrnest leb. Po~nuvaj}i od proizvodstvoto na bra{noto, koe go meleme na vodenica od celo zrno, zna~i ne e belo bra{no, a potoa lebot se prigotvuva so prirodno kiselo testo bez nikakvi dodatoci, pe~eno vo zemjena pe~ka na drva”, objasnuva Mladenovski. Po~etnata investicija vo negoviot biznis, kako {to veli, ne bila premnogu golema.

Melnicata e primitivna, odnosno bra{noto se pravi na kamen, i toa spored nego, ne e golem tro{ok. Pekarskata oprema, koja, kako {to veli, e standardna, ja kupil na staro i go ~inela 50.000 evra. Eko grup e edna od ponovite konzervni fabriki vo Makedonija, koja gi proizveduva organskiot ajvar i salca pod brendot Green food. „Na pazarot postoime dve godini. Prvo

KAKO DO SERTIFIKAT?

Onie koi sakaat da proizveduvaat primarni zemjodelski proizvodi koi se organski treba da imaat golemo trpenie zatoa {to celiot proces na pretvorawe na edna obi~na farma vo organska trae nekolku godini, vo koi sertifikaciskite ku}i pravat pove}e inspekcii se dodeka utvrdat deka po~vata gi ispolnuva uslovite. Kaj kompaniite {to prerabotuvaat organski surovini vo gotovi proizvodi, iskustvata govorat deka sertifikacijata trae pokratko. Ona {to mora da se napravi sekoja godina, e obnovuvawe na organskiot sertifikat. Vo Makedonija ima dve ovlasteni od dr`avata sertifikaciski ku} i Balkanbiosert i Procert. Spasova od Biokomerc veli deka procesot na sertifikacijata na nivnoto proizvodstvo kako organsko ~inela 1.000 evra, a do kone~noto odobruvawe ~ekale edna godina. „Sertifikaciskata ku}a doa|a i go sledi sekoj ~ekor na rabotewe i na proizvodstvo. Po~nuvaj}i od meleweto na zrnata na vodenica, do finansiskoto rabotewe, preku koe se osiguruva deka surovinite se organski”, veli Spasova.

ANDREJ TOLEVSKI

GORAN ANGELOVSKI

EKO GRUP

FEDERACIJA NA ORGANSKI PROIZVODITELI

Se obiduvame da najdeme potencijalni primarni proizvoditeli, koi bi go promenile konvencionalnoto vo organsko proizvodstvo. Iako toa e proces za koj treba da pominat najmalku dve godini, zavisno od zemjodelskata kultura, za da se is~isti zemjata od {tetnite sredstva so koi proizvodite prethodno bile prskani. Duri potoa po~vata mo`e da stane organska, a proizvodstvoto da dobie sertifikat otkako }e po~ne da se koristi organsko seme i organski preparati.

Sertifikatot za organska hrana e proda`en argument koj treba da se znae da se iskoristi. Eden bugarski proizvoditel na denot na organska hrana lani uspea da prodade pogolema koli~ina organski sokovi i za samo edno popladne napravi promet od 300 evra. Ova poka`uva deka i vo Makedonija ima pazar za organsko proizvodstvo, samo treba da znae{ kako da go izreklamira{


 26 ALKALOID I VITALIA PIONERI NA ZDRAVATA HRANA! lkaloid e edinstveniot sertificiran proizvoditel od Makedonija za organsko proizvodstvo spored amerikanski i japonski regulativi za vakov vid proizvodstvo. „Nie bevme prviot sertificiran proizvoditel na organska hrana na balkanskite prostori u{te vo 1997 godina. Ottoga{ navamu na{eto specijalizirawe vo oblasta na proizvodstvo na organski proizvodi ni ovozmo`i i kontakti so firmi od SAD, kako i sklu~uvawe dogovori so renomirani internacionalni kompanii kako {to se Aveda, koja e del od grupacijata Estee Lauder, Arbonne International, Swanson”, velat od Alkaloid. Od kompanijata objasnuvaat deka podnebjeto vo Makedonija navistina nudi mnogu dobri uslovi za odgleduvawe - kultivirawe na zdrava organska hrana, me|utoa toj segment, za `al, ne e dovolno razvien. Bidej}i podolgo vreme gi izvezuva organskite ~aevi vo SAD, za niv ova e izvozniot pazar so najgolem potencijal za proda`ba na organskite proizvodi. „Tamu ve}e od 2006 godina ostvaruvame

izvoz koj minative godini s$ pove}e se intenzivira. Ovoj pazar e strogo kontroliran, prili~no prebirliv i navistina mnogu specifi~en, {to nalaga zadovoluvawe na visoki kriteriumi postaveni od strana na kupuva~ite. Pazarot na herbalni ~aevi vo SAD e vo podem, a visokokvalitetnite proizvodi dobro kotiraat”, objasnuvaat od Alkaloid. Nikola Vetaxokoski, osnova~ i kosopstvenik na Vitalia, pak, veli deka vo Makedonija najbrzo se vra}a investicijata vo konvencionalna hrana zavisno od izborot na proizvodot. „Investirawe vo tehnologija za proizvodstvo na organska hrana vo Makedonija zasega e neisplatlivo poradi ograni~enite koli~ini na surovini, no i te{kiot plasman na gotoviot proizvod. Za `al, brojot na konsumenti na organska hrana vo Makedonija e minimalen. Nadvore{nite pazari se restriktivni i te{ko dostapni. Vitalia proizveduva organski xemovi i ~aevi, pred s$, poradi svojata opredelenost za poddr{ka na ovoj perspektiven segment,

pravevme konvencionalni ajvari so tradicionalni recepti, a organskot ajvar i salca, koi sega gi imame kako 10 razli~ni proizvodi, gi lansiravme minatata godina”, veli Andrej Tolevski, direktor na Eko grup. Spored nego, po~etnata investicija vo fabrikata, koja se prostira na 500 metri kvadratni na vlezot na Kavadarci, za opremuvawe so ma{ini i oprema za pravewe ajvar i salca sopstvenikot go ~inela od 20.000 evra do 30.000 evra, pari koi e proektirano da se vratat za 3 do 5 godini. „Site surovini koi gi koristime za proizvodstvo na organski ajvar se organski sertificirani. Toa e osnovniot uslov, za da mo`e{ da pravi{ organska hrana. Zna~i sertifikacijata vo organski proizvoditeli od nas bara celosno da se snabduvame so primarni zemjodelski proizvodi koi imaat organski sertifikati. Ovoj fakt sertifikaciskata ku}a go proveruva najednostavno,

preku kontrola na dobavuva~ite, odnosno validnost na nivnite sertifikati, kade {to gleda kakvi inputi se vnesuvaat vo procesot na proizvodstvo”, objasnuva Tolevski. Kako {to veli toj, surovinite gi nabavuvaat prete`no od doma{ni organski proizvoditeli, za {to im pomaga Federacijata na organski proizvoditeli. „Edna od glavnite opredelbi na Eko grup e da bideme izvozno orientirana kompanija. No, izvozot na organska hrana momentalno e mnogu ote`nat, zatoa {to strancite baraat golemi koli~ini, a nie ne mo`eme da nabavime dovolno doma{ni organski surovini za pogolemo proizvodstvo”, veli Tolevski. Toj se nadeva deka subvenciite koi se davaat za organsko proizvodstvo }e vlijaat na zgolemuvawe na koli~inite organski zemjodelski proizvodi. „Se obiduvame da najdeme potencijalni primarni proizvoditeli, koi bi go promenile

A

VKUPEN IZNOS NA SUBVENCII ZA ORGANSKO PROIZVODSTVO (vo denari) 2007

2008

2009

2010

2011

2012

no zasega bez komercijalni efekti”, veli toj. Spored nego, poslednite godini kako posledica na ekonomskata kriza proda`bata na organski proizvodi vo razvienite zemji opa|a, a toa se dol`i na standardno povisokite ceni na ovoj tip proizvodi, predizvikani od specifikite na proizvodstvoto. Zatoa spored nego, edinstveno re{enie za pottiknuvawe na potro{uva~kata na organska hrana e cenovno izedna~uvawe so konvencionalnata hrana, a toa e mo`no preku subvencionirawe na proizvodstvoto i promocijata na ovie proizvodi.

konvencionalnoto vo organsko proizvodstvo. Iako toa e proces za koj treba da pominat najmalku dve godini, zavisno od zemjodelskata kultura za da se is~isti zemjata od {tetnite sredstva so koi proizvodite prethodno bile tretirani. Duri potoa po~vata mo`e da stane organska, a proizvodstvoto da dobie organski status, otkako }e po~ne da koristi organsko seme i organski preparati”, objasnuva Tolevski. Eko grup lani proizvel 30.000 tegli, a za godinava proektirano e zgolemuvawe na 100.000 tegli, poradi zgolemenata pobaruva~ka. „Prodavame vo najgolemite marketi i poslednite informacii govorat deka pobaruva~kata raste, osobeno sega vo zimskiot period i osobeno na odredeni lokacii vo glavniot grad, kade {to frekvencijata na lu|eto koi vnimavaat {to kupuvaat i pretendiraat da se hranat zdravo e pogolema”, veli Tolevski.

SUBVENCII I ZA PRERABOTKITE

11.000.000

36.500.000

67.000.000

70.800.000

110.000.000

130.000.000

(Izvor: Ministerstvo za zemjodelstvo, vodostopanstvo i {umarstvo)

Interesno e {to dr`avata gi subvencionira i primarnite zemjodelski proizvoditeli na organska hrana, po hektar povr{ina, no i prerabotuva~ite. Taka, fabrikite koi pravat i krajni organski proizvodi dobivaat subvencija za prodadenoto, vo iznos od 2% od vkupnite godi{ni proda`bi, {to pak ne smee da nadmine 150.000 denari. Istovremeno, dr`avata 50% od sumata koja proizvoditelite ja pla}aat za obnova na organskiot sertifikat sekoja godina.


INTERVIEW 28 INTERVIEW

GORDANA MIHAJLOVSKA DIREKTOR NA KAPITAL AKADEMIJA

KOMPANIITE BARAAT PRAKTI^NI ZNAEWA I IDEI ZA BRZI RE[ENIJA! NIE IM GI NUDIME




15/02/2012



29 

www.kapital.mk

Akademijata, koja ve}e pet meseci raboti vo sostav na Kapital Media Group, prakti~no, ovozmo`uva i nudi s$ {to mo`e da gi zgolemi individualnite kapaciteti i performansi na vrabotenite na razni nivoa, s$ do vrvnite menaxeri vo edna kompanija, javna institucija ili nevladina organizacija! Isto taka preku obukite i raznite manifestacii Akademijata na Kapital, ovozmo`uva u~esnicite da ja zgolemat informiranosta za klu~ni pra{awa od biznisot, kompaniskite mo`nosti, investiciite i izvozot i voop{to ve{tinite za rabotewe!

foto: FILIP POPOVSKI

BROJ 642


 30 INTERVIEW Ne samo kaj nas, tuku vo celiot svet, najgolem nedostatok vo kompaniite ima za dobri prodava~i, kako i za finansiski menaxeri. Tokmu zatoa i prvite obuki {to gi organiziravme bea od oblasta na upravuvawe so pari~ni tekovi, analiza na finansiski izve{tai, zgolemuvawe na kapacitetite na proda`ba. IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ordana Mihajlovska pripa|a na ekipata „veterani” vo Kapital Media Group. Iako ne e bukvalno od prviot den vo kompanijata, po bezmalku deset godini ~lenstvo vo dru{tvoto koe{to smeta deka samo „idejata e kapital, s$ drugo e pari”, taa denes e glavniot „egzekjutivec”, neumoren motor koga se raboti za rastot i razvojot na grupacijata. Od pred nekolku meseci Mihajlovska e i na ~elo na Kapital Akademija, najnoviot proizvod-brend vo portfolioto na KMG, ~ija{to glavna misija e da im go obezbedi najvredniot kapital na makedonskite kompanii – znaeweto! Prvite nekolku rabotilnici ve}e se organizirani, a so Mihajlovska porazgovarav okolu toa {to s$ n$ o~ekuva kako ponuda od Kapital Akademija vo periodot {to sledi.  Kako se rodi idejata za Kapital Akademija? Koja e nejzinata misija? U{te od po~etokot na prikaznata za Kapital, koga vo ramki na na{ata kompanija go imavme samo nedelniot magazin, nie zemavme aktivno u~estvo kako organizatori, koorganizatori ili pokroviteli na konferencii i drugi biznis-nastani. Me|utoa, so Prvata konferencija za evropski fondovi {to ja organiziravme vo 2007 godina, nie vsu{nost gi postavivme temelite na ona {to be{e zamisleno kako del od, toga{ ve}e Kapital Media Group, koj{to }e bide odgovoren za razli~ni tipovi nastani {to }e nudat pogolemo znaewe na biznis-zaednicata vo Makedonija i vo regionot. Prakti~no, s$ {to mo`e da gi zgolemi individualnite kapaciteti i performansi na vrabotenite

G

 U{te so prvite ispe~ateni stranici na nedelnikot „Kapital” esenta 1999 godina, ekipata {to ja po~na ovaa uspe{na prikazna si ima{e zadadeno misija da bide ne samo informator na biznis-zaednicata vo Makedonija, tuku i nejzin edukator. Da analizira, poso~uva i sovetuva! Vo me|uvreme Kapital stana mediumska grupacija, magazinot dobi „brat~e i sestri~e” – dnevniot vesnik i portalot, a makedonskite kompanii ja dobija Kapital Akademija, formirana specijalno za nivnite potrebi od novi znaewa. Priroden spoj! vo edna kompanija, javna institucija ili nevladina organizacija, kako i da ja zgolemi informiranosta na biznis i politi~kiot establi{ment okolu klu~ni pra{awa. Vo taa nasoka be{e i vtorata golema konferencija vo na{a organizacija, za Korporativno upravuvawe, odr`ana vo 2008 godina, a kulminacija na na{ite zalo`bi da doneseme ekspertiza od svetski kalibar vo zemjava, be{e ednodnevnata konferencija so Filip Kotler, najgolemiot `iv guru na naukata za marketingot denes, koja{to ja organiziravme po povod desetgodi{niot jubilej na Kapital vo septemvri 2009 godina.  No, potoa se pojavi eden zastoj vo anga`manite na Kapital Media Group vo organiziraweto vakov tip nastani, za povtorno da se aktivira pri krajot na minatata godina? [to se slu~i vo me|uvreme? Po~nuvaweto na na{iot nov proekt vo mart 2010 godina - izleguvaweto na dnevniot vesnik „Kapital” - ne ni dozvoli da postigneme konzistentnost vo ona {to treba{e da bide osnovna zada~a na Kapital Akademija, odnosno redovna dinamika na

organizirawe nastani. Noviot proekt bara{e maksimalno anga`irawe na resursite na Kapital Media Group, i ~ove~ki i materijalni, pa koga go postavivme dnevniot vesnik na noze, {to se veli, mo`evme povtorno da se fokusirame kon Akademijata. Prvata obuka, sega ve}e i pod oficijalniot brend Kapital Akademija, ja organiziravme vo sredinata na oktomvri minatata godina i be{e posvetena na zgolemuvaweto na proda`bata so pomo{ na Internet. Do krajot na godinata organiziravme u{te pet rabotilnici, na temi kako {to se upravuvawe so pari~en tek, izbegnuvawe dvojno odano~uvawe, ~itawe finansiski izve{tai, i u{te nekolku temi za koi{to smetavme deka se korisni za kompaniite.  Koi obuki gi planira Kapital Akademijata za godinava? Godinava pogolem akcent }e dademe na obukite za zgolemuvaweto na proda`bata i upravuvaweto so finansiite. Imaj}i predvid deka ekonomijata ja o~ekuva te{ka godina, smetame deka ovie dve temi }e bidat od klu~no zna~ewe za kompaniite.


BROJ 642



15/02/2012



www.kapital.mk

Gostuvaweto na Kotler be{e  Kako izgleda{e da se organizira konferencija so Filip Kotler? Na Kapital mu be{e prvo takvo iskustvo, pa vedna{ so najgolemiot `iv teoreti~ar na marketingot. Be{e li „stra{no” da se bide doma}in na Kotler? Tie nekolku denovi od krajot na septemvri 2009 godina mislam deka nema nikoga{ da gi zaboravam. Gostuvaweto na Kotler se poklopi so 10-godi{niot jubilej na Kapital, i nie pokraj organizacijata na samata konferencija, bevme preokupirani i so golemata proslava {to ja napravivme vo Aleksandar Palas i site pridru`ni aktivnosti na odbele`uvaweto na godi{ninata. No, konferencijata so Kotler be{e definitivno nastanot koj{to, toga{ mi se ~ine{e deka mi gi iscedi i poslednite atomi od silata, isto kako i na moite sorabotnici od timot. A, doma} ini ste na ~ovekot koj{to sekoj marketingprofesionalec vo svetot go smeta za ikona. Toj, vsu{nost, pred da odgovori deka }e dojde vo Makedonija prakti~no istra`i koj go kani! Kolku lu|e }e go slu{aat? Vo koj hotel (Aleksandar Palas n.z.) }e bide udostoen? Koja e reputacijata na brendot {to go organizira negovoto doa|awe!? Pa negovata sredba so premierot, Nikola Gruevski, be{e proekt vo proekt (potoa slu{navme deka za taa sredba so premierot, kako i voop{to

 Gordana Mihajlovska so Filip Kotler za vreme na konferencijata vo septemvri 2009

INTERVIEW

Obukite za proda`ba }e bidat podeleni vo ~etiri sesii od po 3 do 4 dena sekoja, kade {to }e se razrabotuvaat temi {to se odnesuvaat ne samo na organizaciskiot del, tuku i na ve{tinite na proda`bata. Za sopstvenicite i izvr{nite menaxeri na kompaniite koi imaat potreba od dopolnitelen kapital, a ima Svetskite mnogu mala verojatnost deka }e go iznajdat od bankite i istra`uvawa ostanatite finansiski instipoka`uvaat tucii, ja podgotvuvame obukata deka 70% od naslovena „Podgotvete se za investitori”, {to }e se odr`i steknatite skapoceno iskustvo na 17 fevruari. kapaciteti i Vedna{ potoa, na 22 fevruza do`ivuvaweto so Kapisposobnosti za ari, sledi konferencijata tal vo tie denovi, na dolgo za najnovite trendovi i tehnekoja rabota raska`uval na edno predvawe nologii za onlajn-edukacija, se dobivaat vo Var{ava vo Polska). koja }e gi pretstavi iskustVidete, toa e isto kako vo preku sopstvata na makedonskite i na evsvetot na muzikata da ja venoto iskustvo, ropskite kompani vo oblasta donesete Madona. Pogolema na e-u~eweto. 20% preku yvezda nema. Prosto neveroPonatamu }e imame i obuki za jatno. Kotler be{e vistinski spodeluvawe zajaknuvawe na kapacitetite profesionalec, korekten, {ariskustva so dru- za upravuvawe so vrabotenmanten, duhovit, no sepak, koga ite, na menaxerite od sredno gi, a samo 10% si imate rabota so li~nosti i visoko nivo. Isto taka od negov rang, postojano ste na od ’klupa‘. Kapi- }e imame i obuki posebno {trek da ne izleze slu~ajno za delot komunikacija, i toa tal Akademija so nekoe barawe {to nema preku SDI (od Strength Deploynudi isklu~ivo {ansi da go ispolnite. Imament Inventory) metodata, so vme dopolnitelen stres zatoa prakti~ni znae- toa {to sekoj u~esnik }e ima {to toj e poznat vo svetot po mo`nost da mu se izraboti wa, spodeleni razvojot na marketingot kako SDI profil na od iskusni pro- individualen nauka, vo koja tema vsu{nost li~nosta. spa|a i pozicioniraweto i fesionalci. Interesni obuki podgotvuvame organizacijata i na samiot i za temata zgolemuvawe na nastan so nego! Posledniot den, profitot preku namaluvawe na ispra}aweto duhovito ni pora~a deka na konfliktite vo organizacijata, i interno, sme go polo`ile ispitot kaj nego! Dobro, no i eksterno vo rabota so klientite. Zatoa ne ka`a so koja ocenka!!! {to vo Makedonija mnogu energija i vreme S$ izleze odli~no i na denot na konferneproduktivno se tro{at za re{avawe na encijata, koga vidov bezmalku 1.000 lu|e konfliktite. kako voodu{eveno go is~ekuvaat negovoto Vo oblasta na ~ove~kite resursi, poto~no pojavuvawe na scenata, da be{e taa motivacijata na vrabotenite, smetam deka denes odr`ana, sigurno }e re~ev „Lele osobeno atraktivna obuka }e bide za toa {to napravivme?!”, vo stilot na na{ite kako da gi naterate svoite vraboteni ko{arkari vo Litvanija. da ja ~uvstvuvaat firmata kako svoja. Dosega{nite iskustva poka`ale deka toa e edna od najte{kite misii vo ramkite na edna kompanija.  Kako gi odbirate predava~ite za obukite? Po {to Kapital Akademija se izdvojuva od ostanatite kompanii {to nudat biznisedukacija? Predava~ite se lu|e od praktikata, iskusni profesionalci, etablirani vo svojata sfera, bez ogled dali se toa finansii, proda`ba, ~ove~ki resursi ili, pak, trguvawe preku Internet. Insistirame na ovoj koncept, zatoa {to od mnogubrojnite kontakti so pretstavnici na biznis-sektorot, koi{to se i na{ata glavna ~itatelska grupa, zaklu~ivme deka ona {to nedostasuva vo ponudata na znaewe vo Makedonija, e tokmu praktikata, odnosno spodeluvawe iskustva so onie {to se slu{ateli na obukite i treninzite. Svetskite istra`uvawa poka`uvaat deka 70%

31 


INTERVIEW  32 INTERVIEW  [to stanuva so konferenciite, od tipot na onie {to gi organiziravte periodot 2007-2009 godina? Konferenciite nekako prirodno doa|aat da gi raboti Kapital Media Group, odnosno Kapital Akademija, zatoa {to za temite {to se prisutni na ovoj tip nastani, nie sekojdnevno pi{uvame vo na{ite izdanija, a mnogu ~esto nie i gi otvorame kako problem vo ekonomijata i op{testvoto, generalno. Takov problem, ili predizvik podobro ka`ano, e kako da se zgolemi izvozot na makedonskite kompanii. Zatoa i ja organizirame konferencijata tokmu na ovaa tema, {to }e se odr`i na 29 fevruari, so raboten naslov „Kako i kade pove}e i podobro da izvezuvame”. Celta na konferencijata e da im se pomogne na kompaniite vo Makedonija da gi podobrat izvoznite kapaciteti i da najdat novi i potencijalni izvozni pazari. Na konferencijata }e u~estvuvaat pretstavnici na klu~nite ministerstva, institucii, banki, kako i izvozni kompanii koi so konkretni merki, soveti i iskustva }e im otvorat novi vidici na makedonskite izvoznici. Konferencijata }e ja otvori ministerot za ekonomija, Vaqon Sara}ini. Na nea }e u~estvuvaat klu~ni lideri kako od najgolemite makedonski izvozni kompanii, taka i profesionalci od konsalting-ku}i i od administracijata koi operativno rabotat na izvoz! Za ponatamu planirame i konferencija posvetena na brendiraweto, zatoa {to smetame deka e krajno vreme temata gradewe brend, ona {to e me|u najgorlivite problemi na makedonskite kompanii, pa ako sakate i na Makedonija kako dr`ava, da go aktualizirame kako {to dosega toa ne e napraveno vo zemjava. Naesen }e organizirame delovna konferencija od regionalen karakter na odredena top-tema koja go integrira regionot vo koj se nao|a Makedonija. ] e bidat pokaneti golem broj donesuva~i na odluki od sferata na biznisot i politikata od zemjava i regionot, koi }e diskutiraat na najaktuelni temi {to gi zasegaat nivnite ekonomii od steknatite kapaciteti za nekoja rabota se dobivaat preku sopstvenoto iskustvo, 20% preku spodeluvawe iskustva so drugi, a samo 10% od „klupa”. Isto taka, vo zavisnost od temata {to ja obrabotuvame na obukite, na kompaniite im davame podgotveni materijali - matrici i urneci koi{to mo`e ponatamu da si gi prilagodat na sopstvenite potrebi vo raboteweto na kompanijata – vnesuvaj} i podatoci vo Eksel, za da se dobie nekoja finansiska presmetka, na primer. Nam ne ni e celta posetitelite na obukite samo da dobijat nekakva papka so suvoparni materijali, grafikoni, prezentacii i sli~no, koja{to potoa }e ja zafrlat vo nekoj agol,

foto: FILIP POPOVSKI

NA RED E IZVOZNATA KONFERENCIJA NA 29 FEVRUARI!

nikoga{ ne navra}aj}i se na nea povtorno, zatoa {to prakti~no ne mo`ele da go sprovedat vo svoeto sekojdnevno rabotewe ona {to go slu{ale na predavawata.  Kako se definiraat temite na obukite, dali se konsultirate so biznis-zaednicata za ona {to se nejzini potrebi od dopolnitelno znaewe? Da, obukite gi modelirame vrz osnova na ona {to naj~esto go dobivame kako sugestija i barawe za dopolnitelno znaewe, od na{ite ~itateli site ovie 13 godini kolku {to postoi Kapital Media Group. So ogled na toa {to i nie samite sme kompanija, pa koga gi definirame temite na obukite trgnuvame i od toa {to nie samite sme zabele`ale deka pomalku ili pove}e ni nedostasuva kako ve{tina ili znaewe. Generalno, ne samo kaj nas, tuku vo celiot svet, najgolem nedostatok vo kompaniite ima za dobri prodava~i, kako i finansiski menaxeri. Tokmu zatoa i prvite obuki {to gi organiziravme bea od oblasta na upravuvawe so pari~ni tekovi, analiza na finansiski izve{tai, zgolemuvawe na kapacitetite na proda`ba... Vo princip, na dene{noto nivo na tehnolo{ka razvienost, nie i ovde vo Makedonija mo`eme da proizvedeme bukvalno s$. Pra{aweto e dali znaeme da go prodademe toa!? Kade? I kako ponatamu? Ona {to go zabele`avme od evalucionite formi od dosega{nite posetiteli, i od sugestiite na klientite, pokraj ovie dve raboti {to gi spomenav, potrebni im se znaewa od oblasta na t.n. meki ve{tini (soft skills), ve{tini na pregovarawe, delovna komunikacija. Sledniot period }e organizirame obuki tokmu za ovie oblasti. Isto taka, zabele`avme deka firmite po~naa da baraat i inhaus obuki (obuki vo svoite delovni prostorii), na najrazli~ni temi. Temite se i od tehni~ka priroda, no mnogu ~esto baraat del za zajaknuvawe na ve{tini. Taka {to, rabotime i vakov tip obuki, t.n. tailor made, ili posebno skroeni za sekoj klient.  Regionalnite biznis-u~ili{ta se poznati po specijalno napravenite treningseminari nameneti za top-menaxeri. Dali mo`ebi i vo ovoj segment planirate nekakvi aktivnosti?

Toa bi bilo svoeviden vrv vo ponudata, odnosno, t.n. letni {koli za menaxeri (summer executive school), kade {to pomali grupi direktori (10-15 lu|e) od povisokite kompaniski nivoa, zaedno so vrvni predava~i od regionot i po{iroko, }e bidat desetina dena izolirani vo nekoj hotel, da re~eme na planinsko mesto, i intenzivno }e rabotat na odredena tema. ]e se raboti po cel den, i ve~erta }e se podgotvuva proekt – case study (studija na slu~aj), {to }e se prezentira pred ostanatite utredenta. Toa }e bidat poskapi obuki od voobi~aenite, no renometo na predava~ite i intenzitetot na predavawata (agendata) }e garantira za efektot {to }e go postignat ovie rabotilnici kaj posetitelite-menaxeri.  Kapital go donese svetskiot guru na marketingot, Filip Kotler, pred 2,5 godini, nastan za koj{to i den-denes se zboruva i preraska`uva. Dali sega Kapital Akademija planira gostuvawe na u{te nekoe golemo ime od oblasta na ekonomskata nauka ili praktika? Nie imame planovi povtorno da doneseme nekoja li~nost od kalibarot na Kotler, no agendite na vakvite li~nosti se bukirani duri i po edna godina odnapred, {to zna~i deka ovaa prolet }e ja skokneme. No, mo`ebi vo vtorata polovina na godinata }e doneseme nekoe golemo ime vo Makedonija. Sepak, vo ovoj kontkest bi sakala da istaknam deka sega e malku poinakvo vreme od periodot od 2007, 2008, pa i 2009 godina, koga svetskata kriza s$ u{te ne nema{e dojdeno vo zemjava, a kompaniite imaa daleku pove} e pari, i bea poraspolo`eni da platat u~estvo na konferencii so svetski biznisgurua. Sega site se maksimalno fokusirani na kratewe na tro{ocite i mnogu pove} e sakaat da posetuvaat rabotilnici od tipot na onie {to Kapital Akademija, na primer, gi organizira, i da se steknat so novo prakti~no znaewe {to }e im pomogne vo sekojdnevnoto rabotewe. Inaku, noseweto golemi yvezdi vo Makedonija, ne e nevozmo`na misija kako {to obi~no mislat lu|eto. Treba samo da se usoglasite so nivniot raspored i da ja zakru`ite finansiskata konstrukcija za nivnoto gostuvawe. Sepak se raboti za li~nosti ~ij{to honorar zna~i prili~no golema suma za makedonski uslovi.


34 NOVI INVESTICII

VINARNICATA STOBI OTVO POGLAVJE VO VINSKIOT TUR SILVANA @E@OVA silvana@kapital.com.mk

inarnicata Stobi otvori nov ekskluziven restoran vo kompleksot Gradsko, {to pretstavuva zavr{na alka vo sinxirot investicii. Na edno mesto sega mo`e da se najdat lozovi nasadi, proizvodstvo na vino, specijalen na~in na ~uvawe i degustacija na vina. “Preku izgradba na najmoderna vinarnica na Balkanot i po{iroko go zatvorame investiciskiot ciklus za poslednite tri godini. So otvoraweto na barik-oddelot, na salite za degustacija i na restoranot otvorame novo poglavje vo vinskiot turizam, a polagame i mnogu vo razvojot na vinskata kultura. Se raboti za “sloufud” restoran kade {to }e gi spoime dobrata hrana i dobroto vino. ]e ima ponuda na mnogu lokalni, tradicionalni specijaliteti, koi }e bidat odli~no spoeno so lokalni sorti makedonsko vino, koi pak, imaat tradicija vo minatoto, a denes malku se zaboraveni. Ovde mo`e da dojdat stotina lu|e bez

V

 Stobi e moderno koncipirana vinarnica, koja raboti na principot s$ na edno mesto. So otvoraweto na ekskluzivniot restoran vo kompleksot Gradsko se zaokru`i edna investiciska prikazna, koja ~ini pove}e od 20 milioni evra prethodna najava. Restoranot e od otvoren tip”, izjavi Dane Jovanov, direktor na vinarnicata Stobi. Ottamu objasnuvaat deka konceptot na moderno koncipirana vinarnica, s$ na edno mesto, e trend koj se praktikuva sekade vo svetot. Prvata asocijacija za vinoto sekoga{ e u`ivawe, a sekoe vino mora da se vkusi, da se degustira, da se u`iva vo negovite vkusovi. “Ovaa vinarnica e napravena so edna cel - na kupuva~ot da mu dademe kvalitet bez izmama za vinoto {to go pla}a”, istakna sopstvenikot na vinarnicata, biznismenot Min~o Jordanov. PROEKCIITE ZA GODINAVA SE OPTIMISTI^KI Godinava Stobi planira da investira vo pro{iruvawe na proizvodstvenite kapaciteti, so {to koli~estvoto vino }e se zgolemi za dopolnitelni milion

litri. “]e investirame vo delot na zgolemuvawe na prerabotuva~kite kapaciteti, bidej}i sme treta godina na pazarot i bele`ime konstanten porast na proda`bata. I za godinava na{ite prognozi se optimisti~ki. Vo vreme na ekonomska kriza vinoto ne e idealen proizvod za proda`ba i se smeta za luksuz, no so pronao|awe stranski pazar i vistinski importeri problemite se re{avaat”, dodava Jovanov. Vinata na Stobi se izvezuvaat na pazarite na Germanija, Rusija, ^e{ka, Polska, Slovenija, kako i vo Srbija, Bugarija, Kosovo i vo Albanija. Vo odnos na osvojuvaweto na doma{niot pazar, tie ostanuvaat na nivnata politika - fer ceni na vinoto. “Makedonija i Slovenija se isti po povr{ina, po broj na `iteli i po


BROJ 642



15/02/2012



NOVI INVESTICII

www.kapital.mk

 Vo restoranot }e se nudat mnogu lokalni, tradicionalni specijaliteti, koi }e bidat odli~no spoeni so lokalni sorti makedonsko vino.

ORA NOVO RIZAM godi{no proizvodstvo na vino, no spored statistikata na piewe vino, brojkite se porazitelni. Vo Slovenija konsumacijata e 50 litri po `itel, a vo Makedonija 7-8 litri. Pri~ini ima pove}e, no vistinskata se nerealno visokite ceni na vinoto. Vo uslovi na ogromna nevrabotenost, vinoto e preceneto”, istakna Jovanov. Proizvodstvoto na vinarnicata se bazira isklu~ivo na sopstvenite lozovi nasadi, koi se prostiraat na povr{ina od 600 hektari. “Sekoja godina investirame vo podigaweto novi lozovi nasadi i za poslednite dve godini zasadivme 60 hektari od lozov kalem, koj doa|a od edna od najvisoko priznaenite institucii vo svetot, Vivai kooperativi rau{edo (Vivai Cooperativi Rauscedo), od Friuli, Italija. Dosega imame zasadeno pove}e vidovi lozov kalem, kako {to se “{ardone”, “muskat otonel”, “kaberne soviwon”, “kaberne frank”, “merlo”, “petit verdo”, “piraz” itn.”, velat od vinarnicata Stobi. Dosega kompleksot vo Gradsko go

posetile brojni doma{ni i stranski turisti. Vinarnicata pregovara i so turoperatori od Slovenija, Hrvatska i od Srbija, koi }e nosat turisti vo kompleksot. Za praznikot na vinoto, sveti Trifun, vinarnicata o~ekuva 600 gosti od zemjava i od stranstvo. NAJDOBRITE VINA SE OD BARIK-ODDELOT Vinarnicata Stobi zapo~na so rabota juli 2010 godina. Kapacitetot na vinarskata vizba e 4,5 milioni litri na godi{no nivo, so nad 15 sorti, raspredeleni vo ~etiri kategorii - tradicionalni, klasik, elit i premium vina. Linijata za polnewe e izrabotena od germansko-italijanski konzorcium, kompletno avtomatizirana i so kapacitet od 5.000 {i{iwa na ~as i mo`e da raboti so pet razli~ni formati i zasega e edinstvena od vakov vid vo Makedonija. Stobi raboti spored najsovremeni evropski standardi. Vinarnicata e opremena so najnovite tehnolo{ki dostignuvawa, kako i so sistem za filtracija, koi pomagaat pri zadr`uvaweto na visokiot kvalitet na vinoto. Celata instalirana tehnologija poteknuva od Italija i od Germanija. Se raboti spored najsovremeni standardi propi{ani od Evropskata unija. Po~nuvaj}i od odgleduvaweto i odr`uvaweto na lozjata, preku distribucijata na grozjeto do vinarnicata, s$ do krajniot proizvodstven proces, kako i procesot na polnewe. Primenata na soodvetna enolo{ka praktika ovozmo`uva da se proizvedat ~isti vina bez hemsiki dodatoci.  DANE JOVANOV Godinava Stobi planira da investira vo pro{iruvawe na proizvodstvenite kapaciteti, so {to koli~estvoto vino }e se zgolemi za dopolnitelni milion litri.

“Rezultat na seta taa gri`a, znaewe i ekspertiza se 4,5 milioni litri visokokvalitetno makedonsko vino godi{no. Osum od vinata se crveni (“aminta”, “veritas”, “kaberne soviwon”, “merlo”, “pino noar”, “antigona vranec”, “vranec”, “vranec vilarov” i “makedonsko crveno”), a pet se beli (“muskat otonel”, “{ardone”, “rizling”, “r’kcateli”, “stobi kuve”, kako i “roze”)”, istaknuvaat od vinarnicata. Vo oktomvri minatata godina Stobi go otvori barikoddelenieto, kade {to vinoto zree vo dabovi bo~vi i buriwa. Bo~vite i buriwata se nabaveni od francuskite proizvoditeli Segin

35 


 36 NOVI INVESTICII

 Vinarnicata pregovara i so turoperatori od Slovenija, Hrvatska i od Srbija, koi }e nosat turisti vo kompleksot.

Moro (Seguin Moreau) i Toneli Baron (Tonnelie Baron), vrvni vo taa oblast. Kapacitetot na vinarnicata e 300 iljadi litri vino, od koe dve tretini se smesteni vo golemi dabovi bo~vi so razli~en volumen i edna tretina dabovi buriwa od 225 litri. Barik-oddelenieto e pod zemja i ovozmo`uva odr`uvawe na konstantna temperatura od 16-18 stepeni Celziusovi i vla`nost do 80%. Vinoto vo dabovite buriwa treba da zree od najmalku {est meseci do 3-4 godini, vo zavisnost od negoviot tip. “Barik-oddelot samo ja potvrduva na{ata re{enost da bideme edinstveni po pove}e ne{ta vo Makeodnija. Ovoj oddel zna~i deka se vnimava na sekoj detaq povrzan so proizvodstvoto. Vinoto odle`ano vo bure e so poseben

vkus i kvalitet. Zatoa, barik-vinata se ozna~eni kako presti`ni, vistinski predizvik za onie koi u`ivaat vo vkusovite na vinoto. Najdobrite vina izleguvaat od ovoj barik-oddel. Odle`ano vo bure mo`e da bide samo vinoto so dobar kvalitet. Kako pridru`ni sodr`ini vo barik-oddelenieto se i enotekata i vinskata arhiva, kade {to }e bidat ~uvani na{ite najdobri vina, kako i sala za degustacija so kapacitet od pedesetina lu|e�, istaknuvaat od vinarnicata. Koga }e se vkusi vinoto na Stobi se vkusuvaat aromite dobieni od najdobroto makedonsko vino, napraveno od najdobrite makedonski enolozi. Aromite koi doa|aat od kombinacijata na grozjeto ja pravat magijata okolu vinoto, okolu negovata rasko{nost, ubavina.

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%

+

-35% SO

POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI

pretplata@kapital.com.mk

ZEMETE POVE]E!


29 FEVRUARI, SPECIJALEN PRILOG

KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST KAPITAL MEDIA GROUP ZA PRVPAT GO PODGOTVUVA SPECIJALNIOT PRILOG “KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST” VO NEGO KE PRO^ITATE ZA:  ANALIZATA NA SOSTOJBATA VO OVA POLE NA KOMPANISKOTO DELUVAWE VO MAKEDONIJA KOLKU SE KOMPANIITE SVESNI ZA SVOJATA POZICIJA VO ZAEDNICATA  KAKVI PRAKTIKI SPROVEDUVAAT VO NASOKA NA ZGOLEMUVAWE NA SVOJATA OP[TESTVENA ODGOVORNOST  KOLKU VLIJAE KRIZATA VRZ NIVNITE PROGRAMI ZA OP[TESTVENA ODGOVORNOST ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

Kapital Akademija...

member of KAPITAL MEDIA GROUP m

објавува

ОБУКА ПОДГОТВЕТЕ СЕ ЗА ИНВЕСТИТОРИ! 17 февруари 2012 Стопанска Комора на Македонија

Имате одлична биснис идеја но немате доволно финансиски средства за реализирање? Барате инвеститори за Вашите нови проекти? Имате потреба од дополнителен капитал во компанијата? Посетете ја обуката “Подгответе се за инвеститори”!

НА ОБУКАТА ЌЕ НАУЧИТЕ:

 Како да ги изберете најдобрите бизнис идеи во компанијата;  Како да изградите победнички тим;  Во зависност од тоа во која фаза е вашиот бизнис, кои се најдобрите извори на финансирање; Како функционираат бизнис ангелите и мрежите на бизнис ангели;  Бизнис планирање и презентација на бизнис планот;  Методи на вреднување на компанијата, структурирање на зделка и излезни стратегии;  Специфични типови на договори кои се користат во релациите со инвеститорите.

ОБУКАТА Е НАМЕНЕТА ЗА:

СО СЕБЕ ЌЕ МОЖЕТЕ ДА ПОНЕСЕТЕ:

 Урнек од договор со инвеститори кој најчесто се користи во праксата;  Урнек кој се користи при вреднување (валуација на компанијата);  Листа со излезни стратегии и клаузули која мора да ја имате предвид кога ќе влезете во преговори со инвеститорот;  Вештини во презентирање на вашата идеја во една минута;  Знаење како најдобро да ја припремите вашата компанија и вашите вработени за пред потенцијален инвеститор. Сите заинтересирани за учество на оваа обука можат да се пријават најдоцна до 13 Февруари 2012 година.

ПРЕДАВАЧ БЛАЖ КОС, direktor na VEN^RLAB D.O.O. (VENTURELAB), i menaxer

na Mre`ata na biznis angeli vo Slovenija i Fondot na biznis angeli vo Slovenija. Aktivno e involviran vo pretpriemni{tvoto u{te od svojata 19 godi{na vozrast, koga zapo~nuva dve sopstveni kompanii. Vo poslednite nekolku godini e osobeno fokusiran na finansirawe na kompanii so kapital na udeli. Toj e predava~ i moderator na mnogu biznis konferencii, doma{ni i stranski, konsultant na preku 50 biznis grupi i ima pregledano nekolku stotici biznis planovi. Bla` Kos e ~len na nekolku biznis asocijacii i komiteti i avtor na eden od naj~itanite biznis blogovi vo Slovenija. Obukata }e se izveduva na srpski jazik.

 Сопственици на компании  Извршни менаџери на компаниите  Финансиски менаџери  Останати високи позиции во компанијата

Проектот Kapital Akademija... е формиран на 25.09.2011 лица за контакт: Гордана Михајловска  mihajlovska@kapital.com.mk, Дијана Гулакова  akademija@kapital.com.mk  02 3298 110


 38

INTERVJU

GREAM HEND

IZVR[EN DIREKTOR NA BRITANSKATA KONSULTANTSKA ORGANIZACIJA BRITI[ EKSPERTIZ

EU DAVA PARI SAMO ZA FIRMI SO SILNI PROGRAMI SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

etirieset makedonski kompanii minatiot ponedelnik sklu~ija dogovor za sorabotka so 10 britanski, od koi }e dobijat stru~na pomo{ za privlekuvawe pari od evropskite IPA-fondovi. Posrednik vo celava rabota be{e britanskata konsultantska organizacija Briti{ ekspertiz, koja im nudi profesionalni uslugi na svoite kompanii-~lenki, kako {to e identifikuvawe na potencijalni partneri i klienti i istra`uvawe na pazarot. So izvr{niot direktor na Briti{ ekspertiz, Gream Hend, razgovaravme vo Skopje za aktivnostite {to }e gi imaat vo Makedonija, za toa kako ja ocenuva biznis-klimata vo zemjava i koi se negovite o~ekuvawa za finansiskata kriza vo Evropa.

Ч

 Se zasiluvaat posetite i aktivnostite na britanskite kompanii vo Makedonija vo posledno vreme. Na {to se dol`i ovoj zgolemen interes za biznismo`nostite na Makedonija?

Britanskata ambasada e zainteresirana da gi zapoznae britanskite kompanii so mo`nostite {to im se nudat, bidej}i toa e i edna od nejzinite zada~i. Makedonskata

vlada e, isto taka, aktivna i se obiduva da go privle~e stranskiot interes – investicii i kompanii. Vo Britanija doma{nata klima ne e ba{ dobra, pa zatoa site se naso~uvaat kon me|unarodnite biznisi za da ja nadomestat razlikata. Prethodnata vlada ne be{e dovolno vnimatelna i imame pregolem dolg, koj ne be{e ba{ neophoden. Sega{nata vlada smeta deka treba da se namali prezadol`enosta, pa poradi toa se namaluvaat javnite tro{oci. Toa zna~i i deka ima pomalku biznis za kompaniite. A, me|unarodniot biznis mo`e da se slu~uva kade bilo, pa i vo Makedonija.

 Nekoi britanski kompanii ve}e projavija konkreten interes za investicii vo Makedonija ili za ispituvawe na terenot. Mo`e li da ni ka`ete koi kompanii koi Vie gi zastapuvate se zainteresirani za investicii vo Makedonija?

Sega{nata misija e naso~ena kon mo`nostite koi gi nudat EU-fondovite, a tie se naso~eni kon sektorot na proekti za pomo{ na razvojot vo Makedonija na razli~ni na~ini, no ne se raboti za investicii. Toa e posebno pra{awe. Mo`e da ima investicii vo Makedonija, no za toa }e treba da se natprevaruvate

so site zemji vo regionot, pa i od drugi regioni za da obezbedite investicii od Britanija ili od druga zemja.

 Na Va{ata internet-stranica gi informirate britanskite kompanii za nekolku potencijalni atraktivni sektori za investirawe vo Makedonija, kako na primer zemjodelstvo i ruralen razvoj, transport, javen sektor, za koi e planirana i finansiska poddr{ka od programata IPA. Dali britanskite kompanii }e se fokusiraat na ovie sektori ili pove}e se zainteresirani za direktni investicii vo proizvodstvo, na primer, vo slobodnite ekonomski zoni?

Ima golema razlika me|u proizvodnite kompanii i kompaniite za uslugi koi gi donesovme denes. Op{to zemeno, ne postojat ograni~uvawa vo apetitot na britanskite kompanii da investiraat i da rabotat vo stranstvo, no stanuva zbor za dve razli~ni aktivnosti. Sega nemame ovde kompanii koi samite bi bile investitori, no koj znae, mo`ebi nivnite aktivnosti }e dovedat do investicii. Ovie britanski kompanii nosat so sebe ogromno iskustvo kako da postignete dobri rezultati koga konkurirate pred Evropskata komisija. Tie, isto taka, sorabotuvaat i so Svetskata


BROJ 642



15/02/2012



www.kapital.mk

INTERVJU foto: FILIP POPOVSKI

banka, so Aziskata banka za razvoj i so drugi institucii za razvoj, taka {to znaat {to pravat. No, za da rabotite vo zemja kako Makedonija mora da sorabotuvate so Makedonci. Taka {to, najverojatno, }e baraat partneri za zaedni~ko vlo`uvawe za da rabotat zaedno na dobivawe sredstva od EU-fondovite.

 Dali naiduvate na interes vo Makedonija za takov vid sorabotka?

Pa, se ~ini taka. Denes imavme mnogu kompanii, a bea prisutni i od Stopanskata komora, taka {to postoi golem interes. Bev svedok na golem broj razgovori me|u biznismenite, a toa e i celta na sevo ova. Vo osnova, se stava akcent na target-sektorite koi gi odredija Vladata na Makedonija i Evropskata komisija, no sorabotkata nema da bide ograni~ena isklu~ivo na tie sektori. ]e rabotat zaedno sekade kade {to ima prostor za toa.

 [to im sovetuvate na makedonskite kompanii? Kakvi programi i aktivnosti treba da imaat za da privle~at pari od EU-fondovite?

Treba da gi ispolnuvaat barawata koi gi postavuva EU. EU bara mo{ne strogo definirana programa, bidej}i razvojot na ekonomijata i na kapacitetite na Vladata ne e lesna rabota. Zatoa baraat da vidat deka toa }e bide dobro sraboteno, deka postojat presvrtni to~ki koi }e pretstavuvaat vistinska ramka na proektot. Nema da & ja dadat rabotata na kompanija koja samo }e dojde i }e re~e „jas }e vi gi re{am problemite, samo ostavete na mene i dajte mi pari”. ]e baraat organizirana programa, koja }e poka`uva {to to~no }e se slu~uva, koj }e bide vlogot, a koi rezultatite, i vleva doverba deka rabotata }e bide zavr{ena.

 Dali ova }e bide dolgoro~na sorabotka me|u makedonskite i britanskite kompanii?

Najverojatno da, zatoa {to ako pretpostavime deka Makedonija }e vleze vo EU vo odreden moment, ova nema da bide kraj na finansiraweto od strana na EU, bidej}i Makedonija mora da se dovede na povisoko nivo na razvoj za da go zazeme svoeto mesto vo Evropa kako ramnopraven partner od ekonomska i od politi~ka gledna to~ka. A za toa }e bidat potrebni vreme i napori. GLAVEN PROBLEM NA MAKEDONIJA E [TO E MAL PAZAR

 Vladata na Makedonija ve}e nekolku godini ja promovira Makedonija kako atraktivna biznis i investiciska destinacija i nudi serija povolnosti za investitorite. Zo{to ova ne e dovolno za da se privle~at pove}e britanski investicii vo Makedonija? Zasega gi ima samo nekolku, a glavna e Xonson Meti.

Mislam deka problemot e vo toa {to Makedonija e mal pazar, a ako investi-

ZA DA DOBIJAT PARI OD EU-FONDOVITE MAKEDONSKITE KOMPANII TREBA DA GI ISPOLNUVAAT BARAWATA KOI GI POSTAVUVA EU. EU BARA MO[NE STROGO DEFINIRANA PROGRAMA, BIDEJ]I RAZVOJOT NA EKONOMIJATA I NA KAPACITETITE NA VLADATA NE E LESNA RABOTA. ZATOA BARAAT DA VIDAT DEKA TOA ]E BIDE DOBRO SRABOTENO, DEKA POSTOJAT PRESVRTNI TO^KI KOI ]E PRETSTAVUVAAT VISTINSKA RAMKA NA PROEKTOT. NEMA DA I JA DADAT RABOTATA NA KOMPANIJA KOJA SAMO ]E DOJDE I ]E RE^E „JAS ]E VI GI RE[AM PROBLEMITE, SAMO OSTAVETE NA MENE I DAJTE MI PARI”

39 


 40

INTERVJU rate vo mal pazar, pra{awe e kolkava dobivka mo`ete da imate. Kako {to nekoj istakna na dene{niot seminar, vo London od drugite mesta sekojdnevno migriraat poradi rabota onolku vraboteni kolku {to ima naselenie vo Makedonija. Zna~i, stanuva zbor za mala ekonomija, a imate i konkurencija od drugi ekonomii, pomali ili pogolemi. Mislam deka makedonskata Vlada pravi s$ {to treba i mo`e vo odnos na konkurentnosta, no mora mnogu naporno da raboti za da ja nadmine konkurencijata.  Kako britanskite biznismeni ja ocenuvaat biznis-klimata vo Makedonija? Koi se nivnite najgolemi zabele{ki, a od {to se najmnogu impresionirani?

Mislam deka obrazovnata osnova e dobra. Ona {to go zabele`uvam kako nedostig kaj Makedoncite e nivnata nedoverba deka mo`at da rabotat so kompanii od mnogu pogolemi ekonomii, kako, na primer, od Velika Britanija. Ne treba da se ~uvstvuvate taka, treba da znaete kolku vredite kako poedinci i kako zemja. Edna mnogu pozitivna rabota, koja e o~igledna za mene, e deka Vladata dava golema poddr{ka za biznis. Чestopati toa {to Vladata treba da go stori e da im se trgne od patot na biznisite, a ne da im ka`uva kako da rabotat.  Velika Britanija voop{to ne e imuna na dol`ni~kata kriza vo evrozonata, koja se zakanuva godinava da premine vo recesija. Kolku toa mo`e da bide pri~ina za odlo`uvawe na investiciite na britanskite kompanii ili, pak, sega e vreme za akvizicii i novi investicii?

Pa, toa zavisi od va{ata procenka na rizik, {to e mo{ne va`no za biznis. Ako ste hrabri, ova e vistinsko vreme za investicii, no sekako vnimatelno. Ne mislam deka ova e vreme da se pokriete so }ebe preku glava i da ostanete vo krevet nautro, toa e samoporazuva~ki.  Dali veruvate deka politi~arite vo EU naskoro }e najdat model za nadminuvawe na krizata, koja vpro~em ja produciraa tie so svojata neodgovornost i nedisciplina?

Pa, }e mora. Ne protivre~am okolu nedostigot od disciplina, bidej}i se se}avam deka koga francuskite zadol`uvawa ja nadminaa opredelenata granica, reakcijata na site be{e: „Hm, ova e interesno” i ne napravija ni{to. Nema{e kritiki, nitu vo Brisel, ni na drugo mesto, i mo`ebi ne be{e ni va`no vo toj moment, no sega e va`no. Vo Britanija ni e jasno deka nemaweto dovolno disciplinirana timska rabota vo Evropa n$ dovede do ovde i deka zemjite od evrozonata }e mora da ja vospostavat taa disciplina za da ja vratat doverbata vo evroto. Bez somnenie, }e mora da najdat re{enie, bidej}i i Britanija i site zemji vo svetot }e trpat posledici ako evrozonata i ponatamu se

Vo Britanija doma{nata klima ne e ba{ dobra, pa zatoa site se naso~uvaat kon me|unarodnite biznisi za da ja nadomestat razlikata. A, me|unarodniot biznis mo`e da se slu~uva kade bilo, pa i vo Makedonija soo~uva so te{kotii.

 Fakt e deka kompaniite vo Evropa, pa i na me|unarodno nivo silno gi ~uvstvuvaat posledicite od krizata. Koi se efektite vrz britanskata ekonomija?

Kako {to ka`av, ne bevme dovolno vnimatelni vo poslednive godini, se obiduvame da go popravime toa, {to e mo{ne te{ko. Trgovijata vo EU e vo zastoj, a EU e na{iot najgolem biznis-partner. Dali navistina sme vo recesija vo momentov, kojznae. „Ekonomist”, od nekakva pri~ina ja definira recesijata kako dva posledovatelni kvartali na negativen rast. No, ako pra{ate nekoj biznismen koga e recesija, }e vi odgovori deka toa e vreme koga se otpu{taat lu|e, a kompanijata e zagri`ena za svojata idnina.

 Koj e ekonomskiot model vo koj vie kako biznis-asocijacija veruvate, a koj treba da pomogne za nadminuvawe na krizata? Dali e toa silna finansiska poddr{ka od dr`avata ili pove}e veruvate vo liberalna ekonomija, vo koja biznisot }e im bide ostaven na kompaniite?

Silno veruvam deka kompaniite treba da bidat ostaveni da si go vodat biznisot. Sekako, tuka e i Vladata kako regulator za da se osigura deka nema kriminal, deka ima fer igra i red na pazarot. No, toa ne zna~i deka treba da im ka`uva na kompaniite kako da si ja rabotat rabotata. Vo vremeto na socijalizmot imavme eden kup dr`avni slu`benici koi im ka`uvaa na biznismenite kako treba da rabotat, {to ne be{e dobro. No, sekako, i nekontroliraniot kapitalizam e lo{. Zatoa

Vladata treba da regulira, no ne treba da im se me{a na kompaniite i treba da gi ostavi da si gi vodat biznisite.  Koi se Va{ite prognozi za finansiskata kriza godinava, vo koja nasoka }e se razviva i dali u{te pove}e }e eskalira?

Ne znam, no pretpostavuvam deka liderite na evrozonata }e najdat na~in da gi zacvrstat evroto i ekonomiite vo evrozonata. Jasno e deka Germanija e liderot i toa e dobro. Se pla{am deka vo momentov sme ranlivi vo odnos na ne{to na koe ne sme pomislile prethodno i koe mo`e naedna{ da ni eksplodira vo lice. Postoi nervoza vo biznis-zaednicata deka toa bi mo`elo da predizvika nenadeen pad vo ekonomijata. [to bi mo`elo toa da bide, nemam poim. Mo`e da bide se{to. Eve, na primer, lo{ite vremenski uslovi mo`e da bidat povod za kriza, ako se zadr`at podolg period. Ekonomijata na SAD zazdravuva, {to e dobar znak, zatoa {to toa }e vlijae i na na{ata ekonomska idnina, so zadocnuvawe od nekolku meseci, no ne podolgo. Optimist sum, mislam deka idninata }e bide dobra, no toa ne zna~i deka politi~arite treba da se opu{tat. Mislam deka treba da bidat mnogu vnimatelni, da liberaliziraat, da gi namalat danocite, osobeno vo odnos na biznisot, pa toga{ }e n$ o~ekuva dobra idnina. Dali }e nau~ime ne{to od ova, }e vidime. Jas sum dovolno star za da se se}avam na nekolku vakvi scenarija na ekonomski katastrofi, koi sekoga{ se ispravale, no sekoga{ po niv sleduvala nova katastrofa.


 42

Pretpriema~ &...

PLANIRAWE NA FINANSIITE VO VREME NA KRIZA

ZA PODOBRA LIKVIDNOST, MORA DA GI MENAXIRATE PARI^NITE TEKOVI!

DOMA[NITE KOMPANII ^ESTO PA\AAT VO STAPICATA DA GO IMAAT PROFITOT VO BILANSITE, A DA GI NEMAAT PARITE NA SMETKA. SO ANALIZA NA PARI^NITE TEKOVI TO^NO ZNAEME KOLKU PARI IMAME VO SEKOJ MOMENT, I ZATOA OVAA ALATKA JA PREPORA^UVAAT KONSULTANTITE ZA FINANSII


BROJ 642



15/02/2012



MENAXER

www.kapital.mk

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

KATERINA BO[EVSKA „Kreditorite imaat podobro pametewe od FINANSISKI DIREKdol`nicite”, rekol svoevremeno mudriot Benxamin Frenklin, no dodeka ovaa izjava deluva tolku o~igledno, premnogu menaxeri, sopstvenici, investitori, go stavaat akcentot isklu~ivo na brojkite od profitot i prihodite, i gi ignoriraat operativnite tekovi na gotovinata. Pribli`no 85% od site novoosnovani kompanii propa|aat vo prvite pet godini od raboteweto, a najmnogu od niv poradi nedostig od gotovina, velat svetskite statistiki. Spored istra`uvawata na Ernst i Jang, vo momentalnata finansiska kriza firmite se odnesuvaat na sledniov na~in: otpu{taat vraboteni i o~ajno baraat krediti so niski kamatni stapki. I koga krizata } e pomine, se razbira, o~ekuvaat da go prodol`at sopstveniot rast i razvoj. Naj~esto ne sme svesni kolku e ne{to vredno i kolku ni e va`no s$ do onoj moment koga }e go zagubime. Istata raboti va`i i za gotovinata. Golemata nelikvidnost ili nedostigot od gotovina so koja{to se soo~uvaat mnogu makedonski kompanii vo momentov, mo`e da e posledica i na nedobroto planirawe na biznis-procesite, velat doma{nite stru~waci. Osobeno malite i srednite kompanii, poradi ograni~enite kapaciteti ~esto go preskoknuvaat praveweto kratkoro~ni i dolgoro~ni planovi. Problem so likvidnosta imaat tokmu zatoa {to ne isplanirale od koi izvori }e go finansiraat razvojot na proizvodstvoto i proda`bata na nov proizvod ili, pak, duri i obezbeduvaweto pari za plati na vrabotenite i namiruvawe na u snabduva~ite. Katerin Katerina Bo{evska, finansiski direktor vo EOS Matriks, koja{to dr`ela mnogu ob obuki na makedonski kompanii vo oblasta na planiraweto i buxetiraweto na biznis-procesite, bizni veli deka bez ogled na veli~ veli~inata, kompaniite treba da imaat biz biznis-plan za toa {to mislat da go rabot rabotat. „Prvo e strate{koto planirawe. Toa zna~i

ROBERT MANASIEV

TOR VO EOS MATRIKS

OSNOVA^ NA KATO EDUKACIJA

Edna rabota e kolkava e dobivkata, a drugo e kolku e kompanijata likvidna. Firmite mnogu ~esto nesvesno vleguvaat vo problemi poradi nepravilnoto definirawe na rokovite na naplata i rokovite na ispla}awe obvrski. Ako se naru{i toj balans, toga{ se javuvaat problemite na likvidnosta. Profitot e tuka, no vie realno gi nemate parite.

Dobroto finansisko planirawe gi povrzuva planiranite nastanuvawa na rashodite so obvrskite i nivnoto dostasuvawe i gi identifikuva pove} e va`nite od pomalku va`nite nabavki. So toa se sozdava mo`nost za ’razumno‘ namaluvawe na nepotrebnite rashodi ili nabavki, bez pritoa da se zagrozi normalnoto izvr{uvawe na predvidenite aktivnosti na dru{tvoto.

da znaete kade se nao|ate sega, a kade sakate da go vidite svojot biznis za pet ili deset godini, na primer. Strate{koto planirawe e povrzano so misijata {to ja imate kako kompanija, odnosno koi celi sakate da gi postignete. Za na~inot na koj{to }e gi ostvarite tie celi odgovorno e operativnoto planirawe. Tuka se fokusirate na generatorot na prihodite, odnosno kako vsu{nost firmata }e zarabotuva pari. Treba da vidite koj e u~inokot na sekoj oddel od kompanijata, {to e mnogu korisno, no retko se primenuva. Ova osobeno mu e potrebno na operativniot direktor, za da mo`e pravilno da go oceni efektot od operativnoto rabotewe na site sektori vo firmata. Tretata klu~na alka vo biznis-procesot e finansiskoto planirawe, {to podrazbira detalna analiza na prihodite i tro{ocite so cel da se sogledaat nu`nite tro{oci bez koi firmata ne mo`e da funkcionira, ponatamu identifikuvawe na tro{oci {to mo`e da se namalat bez pritoa da predizvikaat seriozni posledici po raboteweto, i na krajot, da se vidi dali ima tro{oci {to mo`e celosno da se otstranat”, objasnuva Bo{evska. Finansiskoto planirawe e osobeno va`no vo vreme na kriza, koga e zagrozena likvidnosta, dodava taa, pa zatoa edna

RECEPT ZA NAMALUVAWE NA BOLKATA OD NELIKVIDNOSTA

NAU^ETE GO OBRTOT NA SVOITE POBARUVAWA

„Firmite mora da nau~at da presmetaat vo koj moment e to~kata kade {to treba da prestanat so kreditirawe na svoite klienti, odnosno prodavawe stoka ili usluga {to ja napla}aat po izvesen vremenski period. Treba da znaat koj e obrtot na nivnite pobaruvawa i kako so nego da upravuvaat. Zgolemenata proda`ba mo`e da ima negativni kapitalni posledici po kompanijata. Taa mo`e da re~e, imam pobaruvawa, pa }e zemam kredit za vo me|uvreme da se isfinansiram, na kraj }e mi platat i s$ }e bide vo red. No, {to ako zemete kredit, zna~i dopolnitelno se zadol`ite, a pobaruvawata ne gi naplatite. Firmite odat prebrzo so proda`bata, mislat deka ako se prodadat, go re{ile problemot. A, dokolku nemate naplata, toga{ nemate pari da gi platite svoite vraboteni, za marketing, za istra`uvawe i razvoj, zna~i stanuvate nekonkurentni i ednostavno propa|ate”, sovetuvaat vo EOS Matriks.

PRA[AWA [TO TREBA DA SI GI POSTAVITE AKO STE NELIKVIDNI

 Kade se na{ite pari?  Kade se izvorite na (ne)likvidnosta?  Dali e problemot samo vo nedovolnata proda`ba ili ima i drugi pri~ini?  Dali nedostigot od gotovina se re{ava samo so namaluvawe na tro{ocite na raboteweto?  Dali nelikvidnosta se lekuva so zemawe kratkoro~ni krediti (makar i so niski kamatni stapki) ili krediti za refinansirawe ili toa pretstavuva lekuvawe na srcevi problemi i visok krven pritisok so pomo{ na „{umlivi tableti”?  Koi se posledicite od nelikvidnosta?

43 


 44 MENAXER od aktivnostite koi mora da se prezemat kako del od toa planirawe podrazbira revidirawe na dogovorite so snabduva~ite i klientite, vo nasoka na {to pogolemo pribli`uvawe na rokovite za pla}awe i rokovite za naplata, {to bi trebalo da donese podobro pozicionirawe na pazarot vo uslovi na kriza ili uspe{no odr`uvawe na ve}e steknatata pazarna pozicija. „Vo vreme na nelikvidnost site pregovaraat za rokovite na isporaka i pla} awe, s$ so cel da gi zadr`at klientite. Najlo{o vo uslovi na kriza e da se gubat klienti. No, mora vnimatelno da odredite do koja mera }e bidete fleksibilni. Klientite {to podolgo vreme se lo{i pla}a~i nosat pove}e {teta otkolku korist na va{ata kompanija”, istaknuva Bo{evska. BADIJALA E PROFITOT, AKO SMETKATA E PRAZNA Vo ramki na finansiskoto planirawe vo kompanijata, e planiraweto na pari~nite tekovi i ovaa alatka e mnogu korisna za podobruvawe na likvidnosta velat stru~wacite za finansii. Za `al, taa se koristi prete`no vo pogolemite kompanii, no sledeweto na pari~nite tekovi treba da e sekojdneven proces vo site firmi. Iako aktuelniot zakonski pravilnik za formata i sodr`inata na godi{nata smetka, ne predviduva zadol`itelno izgotvuvawe i objavuvawe na izve{tajot za pari~nite tekovi kaj makedonskite kompanii, toj e neophoden za celosno sogleduvawe na raboteweto na firmata za periodot na izvestuvaweto i osobeno za planiraweto na idnoto rabotewe, smetaat stru~wacite. „Izgotvuvawe samo plan na prihodi, rashodi i rezultat od raboteweto, odnosno planiran Bilans na uspeh, bez pritoa da se izgotvi i Bilansot na sostojba i Izve{tajot za pari~nite tekovi ne obezbeduva celosna slika na efektite od ostvaruvaweto na planot. Vo slu~aj na poinakvo odvivawe na prihodite od proda`bata, kako i o~ekuvanite prilivi, ne mo`e so sigurnost da se sogledaat i potrebnite pari~ni sredstva za namiruvawe na sozdadenite obvrski, a so toa i navremeno planirawe na alternativnite izvori na finansirawe”, veli Robert Manasiev, osnova~ na konsultantskata ku}a Kato edukacija. Spored Manasiev - koj {to e ovlasten revizor, so 20 godini rabotno iskustvo vo

NEDOSTASUVAAT KVALITETNI LU\E ZA UPRAVUVAWE SO PARI^NITE TEKOVI

DOBAR FINANSISKI MENAXER ZLATO VREDI o pove}e navrati menaxmentkonsultantite istaknale deka finansiskite problemi na mnogu makedonski kompanii se dol`at vo dobar del i na nemaweto kvalitetni finansiski menaxeri ili voop{to nemawe vakvi kadri vo firmata. Golem broj makedonski biznismeni s$ u{te smetaat deka finansii i smetkovodstvo se edna ista rabota, {to e pogubno za firmata, velat na{ite sogovornici. Me|utoa, ulogata i zada~ite na finansiskite direktori (ang. CFO, Chief Financial Officer) zna~itelno se promenija vo poslednive dvaesetina godini. „Stariot” finansiski direktor se fokusira{e na knigovodstveni zapisi, izrabotka

V

Makedonija, Bosna i Hercegovina, Ukraina i Taxikistan - va`nosta na navremenoto obezbeduvawe na pari~ni sredstva se gleda i vo faktot {to nenavremenoto ispla}awe na dostasanite obvrski mo`e da predizvika namaluvawe na doverbata kaj doveritelite, a so toa i namaluvawe na pristapot kon kvalitetni surovini i uslugi, gubewe na del od vrabotenite, a sekako i mo`nosta od blokirawe na transakciskite smetki na dru{tvoto. So toa se sozdavaat uslovi za poveduvawe postapka za ste~aj i likvidacija na dru{tvoto. „Vo kompanijata nekoj mora sekojdnevno da gi obrabotuva pari~nite tekovi, a tie treba dolgoro~no da se sledat i analiziraat so cel da bidat korisni za menaxmentot vo procesot na donesuvawe odluki. Konkretno vo na{ata kompanija, vo uslovi na vlo{ena likvidnost jas praktikuvam sledewe na pari~nite tekovi na sekoi 15 dena, a vo period na stabilizirawe na likvidnosta,

na finansiski planovi ili dano~ni izve{tai. Nikoj ne bara{e negov sovet za toa kako operativno da se podobri raboteweto. Nego go do`ivuvaa kako zdodeven knigovoditel. Od dene{niot finansiski direktor se o~ekuva delovnite procesi da gi poznava mnogu po{iroko od ramkata na knigovodstvenite i finansiskite izve{tai. Toj, me|u drugoto, treba da e stru~wak za upravuvawe so rizicite, izvor na informacii za toa {to

dovolno e i edna{ vo mesec dena”, veli Katerina Bo{evska, od EOS Matriks, kompanija koja inaku i samata e specijalizirana za finansiski uslugi, me|u koi i menaxirawe so pobaruvawata. Taa objasnuva deka analizata na pari~nite tekovi e osobeno korisna zatoa {to preku nea to~no znaeme kolku pari imame na raspolagawe. „Edna rabota e kolkava e dobivkata, a drugo e kolku e likvidna kompanijata. Kompaniite vodeni od mislata da bidat profitabilni, ne vodat smetka kolku od toj profit imaat na svojata smetka. Profitot e su{tinata na biznisot, to~no, no toj treba da e raspolo`iv otkako }e gi namirime site tro{oci. Firmite mnogu ~esto nesvesno vleguvaat vo problemi poradi nepravilnoto definirawe na rokovite na naplata i rokovi na ispla} awe obvrski. Ako se naru{i toj balans, toga{ se javuvaat problemite na likvidnosta. Profitot e tuka, no vie realno gi nemate parite”, istaknuva Bo{evska. SOPSTVENIKOT NE JA GLEDA FIRMATA ISTO KAKO PROFESIONALNIOT MENAXER Edna od pri~inite {to otsustvuva kvalitet-


BROJ 642



15/02/2012



MENAXER

www.kapital.mk

neophodno, e nedovolno bez izgotvuvawe na podolgoro~ni planovi, na primer, na tri i pet godini. „Za ilustracija, kratkoro~noto planirawe, bez dolgoro~ni planovi, mo`eme da go sporedime so dvi`ewe vo temna nepoznata prostorija so obi~na mala sve}a. Normalno deka vo tie uslovi vidikot na dru{tvoto e mal i navremeno ne mo`at da bidat identifikuvani site prepreki

i kako raboti konkurencijata, no i mnogu pove}e, velat konsultantite za menaxment. Toj mora da predupredi deka ne e dobro slepo da se sledat so planot zadadenite celi dokolku ima rizici {to mo`e da vlijaat na odlu~uvaweto. Poradi toa mora da e spremen na „borba” so menaxerite od proizvodstvo, proda`ba i marketing.

no biznis-planirawe kaj makedonskite mali i sredni kompanii, a so toa i planirawe na finansiite, spored stru~wacite, e i koncentracijata na sopstvenosta i menaxiraweto vo edna ista li~nost. Kaj doma{nite biznisi mnogu ~esto ne se pravi razgrani~uvawe na toa {to e sopstvenik, a {to menaxer. Osnova~ot - sopstvenikot na kompanijata, obi~no se gri`i za s$, i ~esto ne saka da priznae deka mu fali znaewe i iskustvo za odredeni procesi, kako {to e planiraweto na pari~nite tekovi. „Imaj}i predvid deka najgolem broj od malite i srednite dru{tva se registrirani kako dru{tva so ograni~ena odgovornost, pri {to samo vo mal broj postoi vistinska odvoenost me|u sopstvenosta i upravuvaweto, od osobena va`nost e prifa}awe na del od dobrite praktiki na golemite trgovski dru{tva, bidej}i direktniot uvid ili vlijanie vrz upravuvaweto od strana na sopstvenicite ne pretstavuva garancija i za uspe{nost”, veli Robert Manasiev od Kato edukacija. Pritoa ne smee da se zaboravi deka planiraweto na kratki rokovi, iako e

koi postojat vo prostorot, koi ponekoga{ i poradi ’inercija‘ ne mo`e da za zaobikolat, nitu pak slobodnite, proodnite pati{ta za izlez od prostorijata, a koi mo`ebi ni stojat na raspolagawe i se na dofat od nas”, veli Manasiev. Nakuso ka`ano, so strate{koto planirawe definirame {to sakame da postigneme, so planot na finansiskite tekovi definirame kako da go ostvarime toa.

45


 46

MEDIUMI

KOJ STOI ZAD NAJUSPE[NITE REK

SOZDAVAAT SVET SO MAKEDONSKI  Nagradite {to sekoja godina gi osvojuvaat doma{nite reklamni agencii na svetskite festivali za advertajzing-industrijata se dokaz deka makedonskite kreativci mo`at slobodno da zastanat ramo do ramo so svetskite majstori za reklami

IVA BAL^EVA

noj {to prestanuva da go koristi advertajzingot so cel da za{tedi pari postapuva isto kako onoj {to go zapira ~asovnikot za da za{tedi vreme”, veli edna stara mudrost vo vrska so reklamiraweto. Ekspertite velat dobriot advertajzing ne zna~i samo da ja prenese{ informacijata za proizvodot i za uslugata, tuku da navleze{ vo ~ovekoviot um, sozdavaj}i & na publikata `elba i potreba za toa {to se reklamira. Vil Roxers, poznat amerikanski pretpriema~, odi dotamu {to veli deka “advertajzingot e umetnost preku koja se ubeduvaat lu|eto da gi potro{at parite {to gi nemaat na ne{to {to ne im e potrebno!”. A emotivnata vrska {to se sozdava me|u potro{uva~ot i brendot e klu~ot i osnovata za uspe{en advertajzing. Spored profesionalcite vo reklamnata industrija vo Makedonija, nedoverbata vo marketing-agenciite, nedovolnoto poznavawe na zna~eweto na advertajzingot i lo{oto menaxirawe na rashodite od strana na menaxerite se glavnite nedostatoci koi gi pravat kompaniite pove}e skepti~ni vo odnos na dobriot i kvaliteten advertajzing. Od druga strana pak, nagradite {to sekoja godina gi osvojuvaat doma{nige reklamni agencii na svetskite festivali za advertajzing-industrijata potvrduvaat deka makedonskite kreativci mo`at slobodno da zastanat ramo do ramo do svetskite majstori za reklami. “Menaxer” poseti nekolku makedonski reklamni agencii zakiteni so presti`ni me|unarodni priznanija za svoi advertajzing-re{enija za da vidime koi se timovite {to stojat zad tie uspe{ni kreacii.

O

FUTURA 2/2: DOZVOLETE SI DA BIDETE OLD SCHOOL, NO NIKOGA[ OLD FASHION!


BROJ 642



15/02/2012



MEDIUMI

www.kapital.mk

KLAMI VO MAKEDONIJA

TSKI KVALITET I BUXET a makedonskiot pazar postojat od 2004 godina, a vo 2010 godina marketing-agencijata Futura 2/2 bea dobitnici na zlatniot medal na svetskiot presti`en advertajzing-fessve tival tiv vo Wujork. Vo konkurencija na pove}e od 10.000 kreativni re{enija pov od pove}e od 70 zemji i nad 60 kategorii, rii vo kategorijata kalendar Vorld vajd vaj bejkeri: Kalendar 2010 (World Wide Wid Bakery: Calendar 2010) na Futura go osvoi zlatniot medal. Ottamu velat deka Kalendar 2010 Ott pretstavuva nevoobi~aen i nesekojdpre neven nev novogodi{en promotiven materijal izraboten za biznis-komunikacija. U{te od samoto pojavuvawe proizvodot predizvikal ogromen interes kaj doma{nata i kaj stranskata javnost i istiot be{e objavuvan na pove}e svetski internet-portali za advertajzing. Inteligentnosta vo reklamite n$ pravi prepoznatlivi na makedonskiot pazar, velat kreativcite na Futura. Spored Iva Galevska, kreativen direktor vo Futura, odgovoren za klientot Vip operator, profesionalna obvrska i dol`nost na sekoja marketing-agencija e da ja educira publikata za toa {to zna~i kvalitet. Toa {to Futura ja pravi razli~na od drugite agencii e toa {to tendenciozno se vnimava na rabotite {to se produciraat. “Pri sozdavaweto kreativno re{enie ni{to ne e slu~ajno, iako mo`ebi na momenti reklamite se sfa}aat taka. Nie nikoga{ ne gi ostavame rabotite na slu~ajnosta, tuku naprotiv, sekoj detaq mora da ima nekoe zna~ewe i s$ da bide vo funkcija na porakata koja treba da ja prenese reklamata”, veli Galevska. Uspe{nosta vo reklamiraweto se bazira na kreativnosta na timot. “Onie koi se del od kreativnite timovi vo edna marketing-agencija neophodno e da bidat “prislu{uva~i na javnosta” i da bidat postojano vo tek

3

GORDANA DAUTOVSKA

IVA GALEVSKA

KREATIVEN DIREKTOR VO FUTURA

KREATIVEN DIREKTOR VO FUTURA

Najva`no e da se zboruva za reklamata, da se zasaka prikaznata za brendot i da se prodade proizvodot na krajot od denot.

Pri sozdavaweto kreativno re{enie ni{to ne e slu~ajno, iako mo`ebi na momenti reklamite se sfa}aat taka.

so najnovite slu~uvawa, so trendovite, kako i so potrebite na publikata. Potrebno e da bidat budni 24 ~asa i da sledat {to se menuva kaj odredena target-grupa. Dobriot kreativec pred s$ treba da bide odli~en psiholog”, smeta Gordana Dautovska-Popovska, kreativen direktor vo Futura. Taa dodava deka najva`noto kaj sekoja reklama e taa da bide zapametena, da dopre do gleda~ite, pa duri i na na~in {to mo`e da isprovocira, bidej}i samo taka }e bide ostvarena celta. “Najva`no e da se zboruva za reklamata, da se zasaka prikaznata za brendot i da se prodade proizvodot na krajot od denot”, dodava DautovskaPopovska. Kreativcite vo Futura istaknuvaat deka advertajzingot bara golema dinamika, a svetskite trendovi treba da stanat del od sekojdnevoto rabotewe. “Ne mo`e da si dozvolite da bidete zastareni. Mo`e da bidete old school (stara {kola), ama ne i old fashion (staromodni). Treba da se bide predvodnik na ne{to {to ne bilo kreirano dosega”, veli Galevska. Vremeto na advertajzingot e sega i toa ne e ne{to {to mo`e da se odlo`i. Sekoj kvaliteten proizvod mo`e da se prodade i za sekoj postoi na~in kako da se izdvoi od konkurencijata, pritoa sozdavaj}i brend koj pred s$ e interesen i posakuvan od strana na publikata. “Golem del od menax-

erite treba da ja podignat svesta i da ja promenat marketing-strategijata. Samo na toj na~in }e mo`at da se izdvojat na pazarot i da sozdadat emotivna vrska me|u proizvodot i potro{uva~ot”, istaknuva DautovskaPopovska. Minatata godina od Futura ja ocenuvaat kako uspe{na godina. Tuka ja izdvojuvaat serijata reklami na pripejdponudata na Vip operator. Se raboti za trilogijata “afera, roditelska i muvawe” za koi od Futura velat deka predizvikaa golem interes na pazarot i ostanaa zapameteni reklami. “Za da se sozdade takva reklama, potrebno be{e da se identifikuvame so targetgrupata, odnosno pripejd-populacijata na Vip vo ovoj slu~aj, da se vidi {to e toa {to go sakaat tie i kako se odnesuvaat vo sekojdnevnite situacii. Potrebno be{e da se napravi prikazna vo koja sekoj gleda~ mo`e{e da se identifikuva i mislam deka toa be{e edna od pri~inite zo{to tie reklami imaa tolkav uspeh”, veli kreativniot direktor za Vip vo Futura. Za pouspe{en proekt be{e izdvoen i proektot za “zlaten dab”. “Za ovoj proekt se iskoristija golem broj pozicii za nadvore{no reklamirawe so avtenti~en dizajn i ikonografija, koi na brendot mu dadoa sve`ina i pove}e energija, so cel dobli`uvawe na brendot do potro{uva~ite na mestata kade {to se dvi`at.”

47 


 48

MEDIUMI

NEW MOMENT: ADVERTAJZINGOT E SEKADE OKOLU NAS o srebro za reklamata na Boom TV na One i zlato za dizajn na pakuvaweto na “viva” sokovite, osvoeni na presti`niot festival “Golden dram” vo Slovenija, advertajzingagencijata Wu moment (New Moment) uspe{no ja zaokru`i 2011 godina. Ovie nagradi se osvoeni vo konkurencija so golem broj internacionalni marketing-agencii, vo razli~ni kategorii. Od agencijata velat deka reklamata za BOOM e srabotena vo rekordno kratko vreme, pritoa istaknuvaj} i ja primenata na te{ko ostvarliviot recept da se sozdade reklama so svetski kvalitet, a makedonski buxet. “Celta ni be{e da napravime kampawa so koja }e se gordeeme i nie i na{iot klient i kampawa koja mo`e da konkurira na internacionalno nivo. Krajniot rezultat be{e zadovolitelen, bidej}i dobivme kampawa koja

S

dobi nagrada na eden seriozen festival”, veli Filip Dimitrov, direktor za uslugi na klienti vo marketingagencijata Wu moment. Za najgolem nedostatok vo advertajzingot Dimitrov ja istaknuva nedovolnata otvorenost na ovaa profesija. “Mnogu lu|e koi ja rabotat ovaa rabota zaboravaat na socijalnata strana. Advertajzingot ne pretstavuva zatvoren dijalog me|u eden brend na edna strana i eden targetiran potro{uva~ na drugata strana, tuku pretstavuva dijalog vidliv i dostapen za sekogo. Advertajzingot e sekade okolu nas i zatoa, sekoj {to raboti

vo ovoj biznis snosi ogromna odgovornost kon celata javnost”, veli Dimitrov. Spored nego, advertajzingot, kako seprisuten i so golemo vlijanie vrz formiraweto na javnoto mislewe, treba da informira ne samo za toa deka odreden proizvod e nov na pazarot ili ima novi karakteristiki, tuku treba da sozdade dopolnitelna vrednost na brendot. Vo toj moment nastanuva podelbata na dobri i lo{i kampawi. “Mnogu e lesno da se prenese poraka na direkten i brutalen na~in i taa

IDEA PLUS:

USPEAVME DA NAMETNEME SVOJA IDEOLOGIJA NA PAZAROT

ajdobrata reklamna kampawa za NLB Tutunska banka vo regionot vo konkurencija na najuspe{nite marketingagencii od Slovenija, Hrvatska, Albanija i od Srbija & donese uspeh na makedonskata marketing-agencija IDEA Plus vo izmi-

N

natata godina. Timot od kreativci na IDEA Plus veli deka celata kampawa bila osmislena taka {to mo`e da se prifati i da se primeni vo sekoja zemja od regionot, no i dovolno kreativna za da mo`e da se razlikuva od konkurencijata. Marko Stojanovi}, kreativen direktor vo IDEA Plus,

veli deka ne sekoga{ osvoenata nagrada na nekoj festival e reper za uspe{no rabotewe na agencijata ili pak, za kvaliteten proizvod, odnosno usluga. “Golem del od klientite se porezervirani {to se odnesuva do prifa} awe odredeni idejni re{enija. Mnogu


BROJ 642



15/02/2012



MEDIUMI

www.kapital.mk

 “Za edna reklama da bide uspe{na taa treba istovremeno da bide kreativna i da prodava”, velat od timot na New Moment, koj{to kreativno ja napravi i grupnata fotografija

da bide jasna i zabele`ana od sekogo, no toa da se napravi na na~in na koj{to taa reklama }e kreira nekakva nova vrednost kaj primatelot na porakata – e toa ve}e ne e ednostavno. Sekoja reklamna kampawa prvenstveno treba da bide zdrava i postavena na jasni temeli”, istaknuva Dimitrov. “Za edna reklama da bide uspe{na taa treba istovremeno da bide kreativna i da prodava, pritoa zadovoluvaj}i gi dvata osnovni kriteriumi – realizacija, odnosno nivoto na produkcija {to mo`e da se vidi  “Nie sme glasnici koi treba da go svrtat vnimanieto na javnosta kon na{iot klient”, velat “apostolite” od kreativniot tim na IDEA Plus

e te{ko da se najdat klienti koi imaat hrabrost da odobrat odredena posmela ideja, bidej}i, vo princip, sekoga{ se nastapuva so odnapred zadadeni parametri”, veli Stojanovi}. Vo IDEA Plus velat deka uspeale da nametnat svoja ideologija i da ostavat svoj pe~at na pazarot. Reklamnite kam-

vo reklamata i samata ideja. Se trudime nivoto na realizacija da go odr`uvame visoko i da ostaruvame tesna vrska me|u idejata i samiot proizvod. Ona {to n$ pravi razli~ni na pazarot e toa {to na{ite idei se vo tesna vrska so proizvodot i so brendot koj se reklamira i istite go otslikuvaat vo celost”, veli Du{an Drakalski, re`iser i kreativen direktor vo Wu moment. Toj objasnuva deka za da se sozdade uspe{na reklama potrebno e da se pronajde vistinskiot na~in da se dopre do pub-

likata, da im se odvrati vnimanieto od sekojdnevnite aktivnosti za da go zabele`at proizvodot i porakata {to ja prenesuva reklamata. “Mislam deka celoto vnimanie treba da bide naso~eno kon emocijata {to ja sozdava reklamata. Neophodno e da se izgradi emotivna vrska so proizvodot, koja e sostaven del od advertajzingot, za da se kupi istiot. I samo toga{ mo`e da se ka`e deka reklamata go ostvarila efektot i celta i deka postignala uspeh”, veli Drakalski.

pawi od minatata godina, kako “Volku, volku” za One, bea zabele`ani i predizvikaa bura reakcii vo javnosta, a osobeno vo socijalnite mediumi. “Nie sme glasnici koi treba da go svrtat vnimanieto na javnosta kon na{iot klient”, dodava Stojanovi}. Advertajzingot ima nekolku fazi vo svojot razvoj. Na po~etokot reklamata slu`ela za da se pretstavi proizvod koj drugite konkurenti go nemaat i reklamata ednostavno ja naglasuvala taa unikatna prednost vo odnos na konkurencijata. No, so razvojot na tehnologijata ve}e stanuva te{ko da se sozdade edinstven unikaten proizvod koj drugite go nemaat, denes site avtomobili se so odli~en dizajn, brzi, udobni, ekonomi~ni i tuka e rabotata na reklamata da ja sozdade razlikata. Vo ovaa faza vo igra vleguva emotivnata povrzanost so proizvodot, bidej}i preku izgradba na tie emocii treba da se privle~e vnimanieto na potro{uva~ot. A proizvodot koj }e uspee najdobro da go svrti vnimanieto e pobednik na pazarot. “Na{ata obvrska e kako }e go pretstavime toa {to saka da go ka`e klientot. Nie treba da mu go svrtime vnimanieto na potencijalniot potro{uva~, bidej}i najva`no e da

se zainteresira publikata”, veli Stojanovi}. Od IDEA Plus istaknuvaat deka nedostigot od doverba na klientite kon marketing-agenciite i podgotvenosta da eksperimentiraat so proizvodot e glavniot nedostatok na marketingpazarot kaj nas. “Kompaniite treba da si dozvolat da veruvaat deka toa {to im go nudi marketing-agencijata e so cel da se zgolemi profitot, da se podobri imixot na pazarot i da ostavat pe~at za ne{to dobro i kvalitetno {to proizleguva od niv”, istaknuvaat vo agencijata. Milka Isjanovska, art-direktor vo IDEA Plus, veli deka na makedonskiot advertajzing-pazar ne postoi nedostig od kreativnost i deka pazarot, kompaniite i agenciite imaat mnogu potencijal za sozdavawe uspe{na marketing-industrija vo zemjata. “Site nie imame kreativnost vo sebe i sekoj mo`e da prepoznae ne{to dobro i kvalitetno. Samo treba da se najde vistinskiot na~in da se iskoristi. Kompaniite sakaat da imaat dobar proizvod, a agenciite da ponudat dobra kampawa. Nie sme podgotveni da odgovorime na site predizvici”, veli Isjanovska.

49 


 50

MEDIUMI

PUBLICIS:

ME SAKA? NE ME SAKA? ME SAKA... EMOTIVNA VRSKA ME\U POTRO[UVA^OT I BRENDOT E KRAJNATA CEL NA ADVERTAJZINGOT araja Keri na hologram na plo{tadot vo Skopje kako del od internacionalnata kampawa koja paralelno, vo isto vreme se slu~uva{e na pet pazari, onlajn-koncert na Makedonskata Filharmonija, rebrendiraweto na Bekutan, 10-godi{niot jubilej na filmskiot festival “Sinedejs” (Cinedays), konkursot za izrabotka na umetni~ko delo od ambala`a na Pakomak se samo del od uspe{nite reklamni kampawi izlezeni od “laboratorijata” na advertajzing-grupacijata Publicis, koja gi opfa}a agenciite Publicis, Sa~i i Sa~i i Zenit optimedia. Koga mnogu proizvodi na pazarot se sli~ni i mo`at da gi izvr{at istite funkcii, toga{ stapuva na sila najva`niot del od advertajzingot, a toa

M

 “Treba dobro da ja poznavate psihologijata na potro{uva~ite, {to o~ekuvaat od proizvodot i kakvi ~uvstva imaat kon istiot”, velat vo Publicis. Na fotosot se direktorkata na Publicis, Aleksandra Dilevska i Vasilie ]orluka, kreativen direktor vo agencijata.

e momentot na sozdavawe posebna vrska so brendot, velat kreativcite vo Publicis. Advertajzingot postoi za maksimalno iskoristuvawe na kreativnosta vo vistinskata nasoka. Kreativcite na Publicis velat deka uspe{na reklama e onaa koja ja postignala celta. Na sekoja reklama & prethodi istra`uvawe i opredeluvawe na celite koi se saka da se postignat vo dogovor so klientot. “Za uspeh go smetame dokolku reklamata gi ispolnila celite, a ne samo da predizvika vnimanie i bura od reakcii. Ponekoga{ provokacijata e metod vo komunikacijata, no treba da se bide mnogu pretpazliv i vnimatelen. ]e treba dobro da ja pozna-

22 FEVRUARI, SPECIJALEN PRILOG

ZDRAVI I AKTIVNI  MITOVI I ZABLUDI ZA ZDRAVATA HRANA  SPA, VELNES, JOGA...KADE SÈ SE RELAKSIRAAT MAKEDONSKITE DELOVNI LU\E  KAKVI ANTI - STRES TEHNIKI PREPORA^UVAAT EKSPERTITE?  SO KAPITAL NA SKOPSKIOT MARATON: 5,10, 20 ILI 40 KM, ISTR^AJTE I VIE, NIKOGA[ NE E DOCNA! ZA OVIE I ZA DRUGI AKTUELNI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG ZDRAVI I AKTIVNI KOJ KE IZLEZE NA 22 FEVRUARI 2012 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

vate psihologijata na potro{uva~ite, {to o~ekuvaat od proizvodot i kakvi ~uvstva imaat kon istiot”, veli Aleksandra Dilevska, direktor na Publicis. Taa objasnuva deka makedonskiot pazar e mnogu mal pazar, no deka razvojot na advertajzingot odi vo nagorna linija. Za najgolem nedostatok go smeta toa {to golem del od kompaniite, osobeno vo uslovi na kriza, se odlu~uvaat da rabotat po linija na pomal otpor i tro{ocite za marketing se kratat prvi vo takvi uslovi. “Koga }e se skrati mo`nosta da se komunicira so potro{uva~ite i


BROJ 642



15/02/2012



MEDIUMI

www.kapital.mk

 “Pazarot, klientite i publikata go baraat advertajzingot kako sostaven del od sekojdnevnoto rabotewe, a marketing-agenciite imaat obvrska da odgovorat na tie barawa”, velat Jelena Veki}, izvr{en direktor na Sa~i i Sa~i, specijalistot za digitalni komunikacii Nenad Ristovski i Eleonora \or|eva, direktor za strategisko planirawe vo Publicis

mo`nosta da se unapreduva proda`bata, iako postoi kratkotrajna za{teda, sepak, na dolg rok ne se postignuva mnogu”, veli Dilevska. Spored Vasilie ]orluka, kreativen direktor vo Publicis, potro{uva~ite se na edno povisoko nivo za razlika od porano i sega ve}e site gi sledat evropskite i svetskite trendovi, pa i nivnite potrebi se dvi`at vo taa nasoka. “Potrebite i o~ekuvawata na potro{uva~ite se pogolemi, a nivniot glas e krenat povisoko. Komunikaci-

jata me|u brendovite i potro{uva~ite e pootvorena. Nie gi procenuvame potrebite i barawata na klientite i odgovarame na istite i poradi toa, mora da sme postojano vo tek so svetskite trendovi, osobeno vo onoj kreativen del”, veli ]orluka. Toj dodava deka seto toa mora da se pravi vo granicite na mo`nostite, bidej}i postojat realni ograni~uvawa. “Mora da bidete sigurni vo svoite kapaciteti. Nie mora da `onglirame so resursite, a tie da odgovaraat na situacijata i na momentalnite barawa. Nie

14ti MART SPECIJALEN PRILOG

TRANSPORT I LOGISTIKA  OBNOVUVAWE NA VOZNIOT PARK VO TRANSPORTNIOT BIZNIS - POTREBNI LI SE SUBVENCII OD VLADATA ZA NABAVKA NA VOZILA SO VISOKO TEHNOL[KI STANDARDI KAKO [TO TOA GO NAPRAVIJA NEKOI ZEMJI OD REGIONOT?  NA KOI DESTINACII VOZAT DOMA[NITE TRANSPORTERI?  POSREDNICITE VO TRANSPORTNIOT BIZNIS- NOVA ZAKANA ZA NELOJALNA KONKURENCIJA.  SE PRILAGODIJA LI KOMPANIITE NA NOVIOT TREND [TO DOA\A PONUDA NA INTEGRIRANI TRANSPORTNO-LOGISTI^KI USLUGI? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TRANSPORT I LOGISTIKA KOJ KE IZLEZE NA 14 MART 2012 VO NEDELNIKOT KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

51 

sozdavame ne{to {to treba da bide vo funkcija na brendot, a istovremeno sozdavame ne{to {to treba da bide interesno i inspirativno za odredena populacija, odredena target-grupa”, veli Aleksandra Dilevska. Eleonora \or|eva, direktor za strategisko planirawe, objasnuva deka otkako }e se utvrdi koj e statusot na brendot vo momentot i koi se komunikaciskite celi {to se saka da se postignat so potro{uva~ot, se definira glavnata poraka {to treba da se ka`e. Otkako }e se definira taa poraka i lu|eto na koi im se prenesuva, toga{ mo`e da zapo~ne kreativniot proces. I Jelena Veki}, izvr{en direktor na Sa~i i Sa~i; Milan Stojanov, art-direktor i specijalistot za digitalni komunikacii Nenad Ristovski vo Publicis se ednoglasni deka bez marketing-pristap i bez uspe{na advertajzing-strategija kompaniite mo`e da go dovedat vo pra{awe svoeto uspe{no rabotewe. Tie velat deka marketingot e investicija koja sekoga{ se isplatuva i deka ne treba da se gleda na nego kako na nepotreben tro{ok. Pazarot, klientite i publikata go baraat advertajzingot kako sostaven del od sekojdnevnoto rabotewe, a marketing-agenciite imaat obvrska da odgovorat na tie barawa, velat ovie marketing-eksperti.


 52

INTERVJU IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

a se razmisluva za spojuvawa i prezemawa vo vreme na kriza zatoa {to vrednosta na kompaniite e pomala e glavnata preporaka na irskiot ekspert za korporativni finansii Hilari Hju, koj neodamna odr`a rabotilnica na ovaa tema vo edukativniot centar M6. So Hju, koj bil konsultant na pove}e irski i svetski kompanii, a bil i del od menaxerskiot tim na Bankata na Irska (Bank of Ireland), razgovaravme i za toa {to naj~esto gi sovetuva svoite klienti vo najnovava, aktuelna kriza, kako i zo{to “irskoto ekonomsko ~udo� do`ivea kolaps pred tri godini.

D

 Koi se prednostite, a koi slabostite na spojuvawata i akviziciite vo odnos na organskiot rast na kompaniite?

HILARI HJU

EKSPERT ZA KORPORATIVNI FINANSII

KRIZATA E IDEALNO VREME ZA PREZEMAWA

Glavno e deka spojuvawata i prezemawata (akviziciite) se va`en del od strategiite za rast na golem broj poznati evropski kompanii. Eden od glavnite problemi e {to koga }e gi sporedite rastot preku akvizicii i organskiot rast, rastot preku akvizicii se ~ini mnogu poprivle~en, zatoa {to e polesno da rastete ako kupite druga kompanija. Zatoa, golem broj kompanii se naso~eni kon ovoj vid rast. Na seminarot gi istaknav glavnite problemi vo vrska so ovie strategii. Potencirav i zo{to cenite na prezemawata se padnati, a toa e bidej}i e te{ko da gi ostvarite za{tedite i sinergiite koi se potrebni po akvizicijata. Premiite koi gi pla}aat kompaniite za akvizicija vo prosek iznesuvaat okolu 30% pove}e od vrednosta na kompanijata koja ja kupuvaat. Ottuka, za niv e mnogu te{ko da ostvarat vrednost, zatoa {to mora da pokrijat dopolnitelni 30% pred voop{to da ostvarat profit. A tuka e i faktot deka okolu 50% od prezemawata i spojuvawata ne im nosat profit na akcionerite koi ja kupuvaat kompanijata.  Za {to bea naj najzainteresirani makedonskite kompanii vo odnos k na akviziciite? akviziciite

Da, ima intere interes. Zavisi od goleminata na kompanijata kompanijat i od sektorot vo koj raboti. Na primer, p farmacevtskite kompanii se s zainteresirani za akvizicii, a isto taka i golemite telekomunikaciski kompanii. Nim im telekomunikaci objasniv kako mo`at da ja procenat vrednosta na kompanijata k koja sakaat da ja prezemat. Dosega, edukativn edukativniot centar M6 se fokusiral na or organskiot rast na kompan paniite. Ova e prv pat da zboruvame za rast preku akvizicii. Pretpostavuvam deka na po~etokot makedonskite kompanii naj~esto


BROJ 642



15/02/2012



INTERVJU

www.kapital.mk

}e vr{at prezemawe na drugi makedonski kompanii, zatoa {to koga kupuvate kompanija vo druga zemja rizikot stanuva pogolem i stanuva pote{ko da dobiete vrednost. Kako {to }e rastat kompaniite, taka }e po~nat da baraat i akvizicii vo drugi zemji. ]e im treba kapital, no sekoga{ ima dovolno kapital na raspolagawe za dobrite akvizicii. Eden od glavnite problemi e {to mnogu kompanii pla}aat premnogu pri akviziciite i potoa imaat te{kotii pri ostvaruvaweto na vrednosta.

 Kakvi se trendovite sega, vo vreme na kriza? Kakvi se o~ekuvawata, dali }e ima pove}e ili pomalku akvizicii? Dali krizata e dobro vreme za akvizicii?

Sekoga{ ima dovolno kapital na raspolagawe za dobrite prezemawa. Eden od glavnite problemi e {to mnogu kompanii pla}aat premnogu pri ovie transakcii i potoa imaat te{kotii pri ostvaruvaweto na vrednosta

Krizata e mnogu dobro vreme za prezemawa, bidej}i nekoi kompanii mo`at da do`iveat kriza i da bidat dostapni po mo{ne privle~ni ceni. Ako gi pogledneme sostojbite vo svetski ramki, akviziciite go dostignaa vrvot vo 2007 godina i ottoga{ pa|aa s$ do 2010 godina, koga povtorno se izdignaa, a toj trend na porast prodol`i i vo 2011 godina. O~ekuvawata se taka da bide i vo 2012 godina.

 Vie isto taka imate golemo iskustvo kako sovetnik na kompanii od site golemini vo odnos na strategiite. Na {to treba da se fokusiraat malite i srednite kompanii vo sega{nava kriza?

Za malite i za srednite pretprijatija e najva`no da go pre`iveat sevo ova. Toa podrazbira mo{ne vnimatelno menaxirawe na tro{ocite: tro{oci za personalot, tro{oci za nabavki na surovini... Treba da se menaxiraat site tro{oci, a osobeno da se odr`uvaat administrativnite tro{oci na najnisko mo`no nivo. Isto taka, va`no e da upravuvate so rabotniot kapital, da uspeete da gi soberete parite od svoite dol`nici navreme, a golem broj kompanii imaat problem so ova i se odol`uva periodot za naplata na dolgot, pa zatoa e mnogu va`no da uspeete da se spravite so toa.

vladata. Bankata na Irska vo momentov e edinstvenata banka koja raboti privatno. I tamu ima vladini investicii, no iznesuvaat pomalku od 15%. Poukata koja mo`e da ja izvle~e bankarskiot sektor e da ja odr`uva likvidnosta na raboteweto. Bankite treba da go namalat brojot na zaemi vo svoite knigi, koi predizvikuvaat problemi kaj biznisite, bidej}i golem del od niv se vrzani so imot. Sektorot na bankarski zaemi vo momentov e vo faza koga ne mo`e da raste mnogu. Veruvam deka toj treba da se fokusira na izdavawe zaemi na malite i na srednite pretprijatija, a i irskata vlada posebno gi pottiknuva bankite da se fokusiraat na investicii vo malite i vo srednite pretprijatija.

 Do pred finansiskata kriza {to se razgore 2008 godina Irska be{e narekuvana “keltski tigar” i “ekonomsko ~udo”, no be{e stra{no pogodena od krizata. Koi se glavnite pouki koi mo`eme da gi izvle~eme od ova i koi bea slabostite na irskiot ekonomski model? Kakva e situacijata sega vo Irska?

 Vie ste sovetuvale i ste obu~uvale izvr{ni direktori vo golemi i poznati kompanii, kako Xonson i Xonson (Johnson&Johnson), Soni Erikson (Sony Ericsson), Hilton hoteli (Hilton Hotels), Turksel (Turkcell)... Koi pra{awa naj~esto vi gi postavuvale vo tekot na izminatite godini? Koi se najgolemite stravovi so koi se soo~uvaat sega golemite kompanii?

Problemot be{e {to nie imavme ogromen rast, bevme najbrzoraste~ka zemja vo Evropa. Potoa, vo 2009 godina dojde do pad i se sozdade bankarska kriza, bidej}i nastana kriza vo sektorot na nedvi`nosti, a bankite u~estvuvaa vo golema mera vo finansiraweto imoti, a toa sozdade golemi problemi za bankarskiot sektor. Sega, bankite vo Irska, osven Bankata na Irska, prete`no se vo sopstvenost na

Site lu|e so koi{to sum rabotel vo tie kompanii bile od sektor koj ne e povrzan so finansii, pa taka, naj~esto im objasnuvav koi se osnovite na finansiite. Znaete, i menaxerite koi ne rabotat direktno so finansii, sepak, treba da gi razbiraat i da znaat {to da pravat vo ovie te{ki vremiwa. I za niv va`i istoto kako i za malite i za srednite pretprijatija: treba da upravuvaat so tro{ocite, da

upravuvaat so rabotniot kapital, so osnovnite sredstva, da gi minimaliziraat investiciite vo osnovni sredstva so cel da se osiguraat deka zaemite se na najnisko mo`no nivo.  Kako profesor po smetkovodstvo i finansii na kolexot Triniti (Trinity College) vo Dablin, na {to im obrnuvate vnimanie na studentite vo vakvi krizni vremiwa? Koj e sega{niot fokus vo ekonomskoto obrazovanie vo Irska?

Jas predavam vo ramkite na MVA programata, vo koja ima studenti od celiot svet. Vo dene{noto obrazovanie vo Irska akcentot e staven na toa da se privle~at {to pove}e lu|e kon tehni~kite fakulteti, namesto kon finansii, biznis i umetnost. Se obiduvame da pottikneme {to pogolem broj lu|e da studiraat informati~ka tehnologija, predmeti od naukata, matematika, zatoa {to vo niv le`i idninata, ottamu doa|aat inovaciite. Vo tekot na minatite godini se stava{e akcent na studiite po finansii, smetkovodstvo, biznis, pa zatoa sega gi ohrabruvame lu|eto da se zavrtat kon naukata. Smetam deka toa e podobro, gledano dolgoro~no, za koja bilo zemja. Mislam deka ne treba da se fokusirame tolku na univerzitetskoto obrazovanie. Treba da gi obu~uvame lu|eto so tehni~ki ve{tini. Nema poenta da imate dobar menaxer ako nemate lu|e koi }e proizveduvaat. Zatoa ni se potrebni pove}e tehni~ki ve{tini, koi ne mora da se u~at na fakultet, tuku na tehnolo{ki instituti i preku praktika, za da nau~at lu|eto kako, vsu{nost, se raboti vo realniot sektor.

53 


 54 BIZNIS PRIKAZNA

FENOMENOT FEJSBUK IZLEGUVA NA BERZA

„LAJK” VREDEN 100 M MINATATA SREDA NAJPOZNATATA INTERNETSOCIJALNA MRE@A, FEJSBUK, GI OBJAVI SVOITE PLANOVI ZA INICIJALNA JAVNA PONUDA NA AKCII (IPO), SPORED KOJA KOMPANIJATA MO@E DA DOSTIGNE VREDNOST OD 75 DO 100 MILIJARDI DOLARI. OVA E IZVONREDNO DOBRA PRI^INA ZA RADUVAWE NA VOLSTRIT, NORMALNO, VO OVIE KRIZNI VREMIWA

VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

$ po~na kako na {ega. Mark Zakerberg „postira{e” sliki na Internet od negovite kolegi vo Harvard i im dozvoli na ostanatite vo internata mre`a na fakultetot da komentiraat za toa koj e „zgoden”, a koj ne. Osum godini podocna, Fejsbuk e edna od „naj`e{kite” kompanii na svetot. Na 1 fevruari, denes najpoznatata internet-socijalna mre`a gi objavi svoite planovi za inicijalna javna ponuda na akcii (IPO), spored koja kompanijata mo`e da dostigne vrednost od 75 do 100 milijardi dolari. Ova e izvonredno dobra pri~ini za raduvawe na Volstrit, normalno, vo ovie krizni vremiwa. Investitorite, pak, sega-zasega veruvaat deka start ap kompanijata vodena od 27-godi{en de~ko e povredna od Boing, najgolemiot proizvoditel na avioni vo svetot. Dali

S

se tie ludi?! – Sekako deka NE! Fejsbuk naskoro }e mo`e da se pofali so milijarda korisnici, ili sekoj sedmi ~ovek od svetskoto naselenie. Minatata godina generira{e 3,7 milijardi dolari prihod i to~no edna milijarda dolari profit. Iako ovie brojki se mali za kompanija koja treba da vredi 100 milijardi dolari, ima mnogu pri~ini koi ja opravduvaat vozbudata me|u investitorite za IPO na Fejsbuk. Lu|eto sakaat da se socijaliziraat, a Fejsbuk go olesnuva toa. Po s$ izgleda kolku pove}e lu|e se „zaka~uvaat” na Fejsbuk, tolku pove}e raste negovata vrednost. NOVA ISTORIJA NA VOLSTRIT Se o~ekuva preliminarnoto IPO na Fejsbuk da bide objaveno vo maj i da gi nadmine site inicijalni javni ponudi na tehnolo{kite kompanii dosega, vklu~uvaj}i go i IPO na internet-gigantot Gugl, vredno dve milijardi dolari. Zakerberg i ostanatite od Upravniot


BIZNISMARKETING PRIKAZNA

MILIJARDI DOLARI odbor na Fejsbuk ja izbraa investiciskata banka Morgan Stenli i ~etiri drugi banki da menaxiraat so ponudata na akcii preku koja planiraat da soberat dopolnitelni pet milijardi dolari. Morgan Stenli ja prezede najposakuvanata „vode~ka leva” uloga vo ova IPO, koe se o~ekuva da bide najgolemoto koe nekoga{ } e bide objaveno od tehnolo{ka kompanija vo Silikonskata Dolina. „Vode~kata leva” uloga se odnesuva na mestoto kade {to } e stoi imeto na bankite preku koi }e se sproveduva ova IPO. Vrednosta od pet milioni dolari e po~etna i mo`e da se zgolemuva vo narednite meseci vo zavisnost od interesot na mo`nite investitori. Ostanatite ~etiri banki se Goldman Saks, Bankata na Amerika Meril Lin~, Barklis kapital i JP Morgan, a kako {to prenesuva Rojters, ovoj sostav mo`e da se pro{iri podocna. Iskustvoto na Morgan Stenli vo rakovodeweto so IPO na internet-kompanii, vklu~uvaj}

i gi i tie na Grupon i na Zinga, be{e pri~ina za dodeluvaweto na klu~nata uloga po eden tainstven proces na selekcija. Kone~nata cena nema da se znae u{te nekolku meseci, vo tekot na koi mo`e da se zgolemi negovata vrednost vo zavisnost od zainteresiranosta. Inicijalnata javna ponuda na Fejsbuk, koja se o~ekuva da bide edna od najgolemite vo istorijata na SAD, predizvika bura od reakcii kaj investitorite i niza {pekulacii vo mediumite. Analiti~arite velat deka ova IPO, koe e eden vid nagrada za sekoja banka, postavi nov standard za toa kolku nisko mo`e da odat menaxerite

MARK ZAKERBERG Smetam deka pootvoreniot i pokonektiran svet preku Fejsbuk }e pomogne da se izgradi posilna ekonomija so poavtenti~ni biznisi, koi }e donesat podobri proizvodi i uslugi.

55 


 56 BIZNIS PRIKAZNA KOJ KOLKU ]E ZARABOTI OD IPO NA FEJSBUK?

[ERIL SANDBERG 88 milioni $

MAJK [REFER 100 milioni $

MARK ZAKERBERG 25 milijardi $

ACEL PARTNERS 10 milijardi $

DIXITAL SKAJ 4,8 milijardi $

$5 MLRD

PITER TIEL 2,1 milijarda $

T.ROU PRAJS 556 milioni $

DEJVID EBERSMAN 101 milion $

TIODOR ULJOT 86 milioni $ MARK ANDERSEN 166 milioni $

DASTIN MOSKOVIC 6,7 milijardi $

vo pogled na honorarite za pogolema dobivka. KOJ GO POSEDUVA FEJSBUK? Poslednava godina mnogu se {pekulira{e za toa koj, kolku i {to poseduva vo Fejsbuk, pa so izleguvaweto na berza kone~no postojat oficijalni finansiski podatoci. Ne e za iznenaduvawe toa {to soosnova~ot i glaven izvr{en direktor, Mark Zakerberg, e najgolem akcioner vo kompanijata. Dvaeset i sedumgodi{niot pretpriema~

poseduva 28% od akciite na kompanijata, odnosno 1,1 milijarda obi~ni akcii i 42,2 milioni prioritetni akcii. Dokolku vrednosta na kompanijata se proceni na 100 milijardi dolari, kako {to se pretpostavuva, akciite na Zakerberg }e vredat 28 milijardi dolari. Udelot na investiciskiot fond Aksel partners i negoviot osnova~, Xim Brajer, vo Fejsbuk iznesuva 11,4%, {to e vtor najgolem udel vo kompanijata po toj na Zakerberg. Za investicijata napravena vo

SE POJAVUVA NOV „DOT-KOM” BALON?! tart ap kompaniite od Silikonskata Dolina, kako {to se Zinga, Linkedin, Grupon i Pandora, od minatata godina go testiraat apetitot na investitorite za nov bran na „dot-kom” industrijata, no bez nekoj pozna~aen uspeh. Lani investitorite predupreduvaa na pojavata na vtor „dot-kom” balon, otkako Linkedin postigna dvojno povisoka vrednost so svoeto IPO, no takviot preteran entuzijazam splasna poslednive meseci. Posledniot „dot-kom” igra~ na pazarot za IPO, Zinga, vo dekemvri zavr{i so 5% pomala vrednost od planiranata na svoeto IPO, u{te na prviot den od trguvaweto. Internet-kompanijata za grupno kupuvawe i popusti, Grupon, na 3 maj minatata godina izleze na berza preku IPO vredno 805 milioni dolari. Ottoga{ dosega vrednosta na nejzinite akcii e namalena za 42%. Internet-platformata za biznis-vmre`uvawe, Linkedin, ~ija vrednost na akcii na prviot den od trguvaweto na 19 maj se duplira{e, sega se soo~uva so pad od 36% na vrednosta na akciite. Ekspertite smetaat deka e rizi~no kompanija kako Fejsbuk da izleze na pazarot na kapital vo vreme koga investitorite po~nuvaat da se somnevaat vo nekoi od internet-biznisite.

S

2006 godina, vredna 12,7 milioni dolari, ovaa kompanija sega mo`e da zaraboti 11 milijardi dolari. Piter Tiel, osnova~ot na sistemot za pla}awe preku Internet, Pejpal, koj neodamna ja prodade kompanijata na Ibej, poseduva 2,5% od akciite na Fejsbuk, iako na po~etokot, kako prv biznis-angel investitor, toj poseduval pove}e od 10% od akciite. I ovoj udel {to sega go ima voop{to ne e zanemarliv ako se zeme predvid deka vo 2004 godina investiral samo 500.000 dolari. Dastin Moskovic, prijatel od studentskite denovi na Zakerberg i soosnova~ na kompanijata, poseduva 7,6% udel. Toj e edinstveniot koj ima udel pove}e od 5% vo Fejsbuk, koj ne e vraboten i ne e investior vo kompanijata. Ruskata investiciska kompanija Dixital skaj tehnoloxi poseduva 6,4% od akciite na Fejsbuk, dodeka Majkrosoft ima udel od 1,6% poradi investicijata od 240 milioni dolari vo 2007 godina, koja istovremeno vklu~uva i strate{ko marketing-partnerstvo. Kako akcioneri vo Fejsbuk se pojavuvaat i del od vrabotenite i poedinci-investitori koi kupuvale akcii preku Goldman Saks i preku drugi investiciski banki. Samo Goldman Saks lani kupila 66 milioni prioritetni akcii od Fejsbuk. Iako Fejsbuk soop{ti deka preku IPO vo maj planira da sobere pet milijardi dolari, s$ u{te ne e poznato kolku akcii i po koja cena }e se prodavaat. Vo pismoto koe Mark Zakerberg go isprati do SEK vo sredata toj istakna deka li~nite kontakti se osnovnata edinka na edno op{testvo i deka Fejsbuk im pomaga na lu|eto da ja gradat i da ja odr`uvaat komunikacijata. „Smetame deka pootvoreniot i pokonektiran svet preku Fejsbuk }e pomogne da se izgradi posilna ekonomija so poavtenti~ni biznisi, koi }e donesat podobri proizvodi i uslugi”, istaknuva Zakerberg na krajot od negovoto pismo na nameri.


MARKETING

FEJSBUK NIZ BROJKI

3,71

milijardi dolari iznesuva prihodot vo 2011 godina, rast od 88%

1 3,9

milijarda dolari iznesuva profitot za 2011 godina, rast od 65%

milijardi dolari e gotovinata so koja Fejsbuk ja zavr{i 2011 godina

5 75-100 28% 1,5 milijardi dolari Fejsbuk planira da sobere preku IPO

milijardi dolari }e bide vrednosta na Fejsbuk

od akciite na Fejsbuk gi poseduva Mark Zakerberg

milioni dolari zaraboti Mark Zakerberg lani

85% 12% 3.200 845 od prihodite na Fejsbuk se od reklami

od prihodite na Fejsbuk se od Zinga, socijalni igri na mre`ata

vraboteni ima Fejsbuk

milioni korisnici ima{e Fejsbuk na krajot od 2011 godina

PRIHODI NA FEJSBUK (vo milioni $) godina suma 2007 153 2008 272 2009 777 2010 1.974 2011 3.711 NETO PROFIT (vo milijardi $) godina suma 2007 -138 2008 -56 2009 229 2010 606 2011 1.000

DOVOLNO GOLEM KOLA^ [to se odnesuva do investiciskite banki, Morgan Stenli ne e edinstvenata koja }e se „omrsi�, bidej}i vo proda`bata na akcii }e pomognat i JP Morgan Чejs, kako vtor najva`en igra~, a potoa }e se priklu~at i Goldman Saks, Barklis i Bankata na Amerika. Spored procenkite na odredeni analiti~ari, bankarite koi }e rabotat na IPO na Fejsbuk mo`e da zarabotat najmalku 500 milioni dolari. Treba da se napomene deka iako go izgubija glavniot zbor za vodeweto na IPO kaj Fejsbuk, Goldman Saks voop{to nema pri~ina da `ali. Goldman, so samoto izleguvawe na kompanijata na berza }e bide vo dobivka, bidej} i negoviot udel vo kompanijata mo`e da vredi duplo pove}e, pa samo vo eden den bankata mo`e da zaraboti 375 milioni dolari. KOLKU NAVISTINA VREDI FEJSBUK? So izleguvaweto na berza, finansiskite izve{tai na Fejsbuk stanaa javni, pa tie poka`aa mnogu interesni detali za raboteweto na kompanijata. Imeno, Fejsbuk lani ostvari vkupno edna milijarda dolari netoprofit, {to pretstavuva porast od 65% vo odnos na 2010 godina. Istovremeno, prihodite na kompanijata porasnaa za duri 88%, na 3,7 milijardi dolari. Rastot na kompanijata navistina e ostar ako se zeme predvid deka vo 2009 godina dobivkata na Fejsbuk iznesuvala 229 milioni dolari, a prihodot 777 milioni dolari. Duri 85% od prihodite na kompanijata doa|aat od mo`nosta za marketing na socijalnata mre`a. Do 31 dekemvri 2011 godina Fejsbuk ima{e 845 milioni aktivni korisnici, {to e 39% pove}e od lani. Kompanijata ja zavr{i 2011 godina so gotovina od 3,9 milijardi dolari.

ZAKERBERG SE SOO^UVA SO REALNOSTA

Izvr{niot direktor i osnova~ na Fejsbuk, Mark Zakerberg, vo minatoto javno izrazuva{e nepodgotvenost kompanijata da ponudi akcii na berza i se trude{e Fejsbuk da bide privatna kompanija najdolgo {to mo`e. No, poslednite informacii poka`uvaat deka toj go promeni misleweto. Glavniot finansiski direktor na Fejsbuk, Dejvid Ebersman, gi vodi pregovorite za IPO so bankarite. Toj neodamna izjavi deka e skepti~en za pra{aweto kolkav pridones mo`e da imaat nekoi investiciski bankari koga Fejsbuk }e gi ponudi akciite na berza, bidej}i kompanijata e mnogu barana od golemite investitori.

57 


 58 BIZNIS PRIKAZNA FEJSBUK IMA OGROMNI PRIHODI OD ONLAJN-REKLAMI Prihodite na Fejsbuk najmnogu se polnat od biznisot za onlajnreklamirawe, bidej}i golemite brendovi vo ovaa socijalna mre`a gledaat sovr{en na~in za interakcija so potro{uva~ite. Duri 85% od prihodite na Fejsbuk doa|aat od onlajn-reklami. Privle~no za kompaniite e toa {to Fejsbuk go napravi internet-reklamiraweto ednostavno i targetirano, davaj}i im kontrola na kompaniite da reklamiraat kolku, kade i koga sakaat. „Fan” stranicite i aplikaciite na Fejsbuk koi kompaniite mo`at sami da gi kreiraat isto taka se interesna i evtina marketing-alatka. Fejsbuk, isto taka, zarabotuva i od socijlanite igri vo mre`ata, bidej}i istite zarazno se pro{irija me|u korisnicite. Samo sorabotkata so Zinga, internet-kompanijata koja pravi socijalni igri, na Fejsbuk mu nosi 12% od vkupnite prihodi. Interesno e toa {to okolu 12% od prihodite na Fejsbuk doa|aat od Zinga, najgolemiot proizvoditel na igri za Fejsbuk, me|u koi se FarmVille, CityVille i Texas HoldEm. Zarabotkata doa|a direktno od Zinga, koja kupuva oglasen prostor, no i izrabotuva stranici na koi Fejsbuk prodava oglasi. Od druga strana, 90% od prihodite na Zinga doa|aat od ovaa socijalna mre`a. Na krajot od minatata godina Fejsbuk ima{e 845 milioni aktivni korisnici mese~no, {to pretstavuva zgolemuvawe od 39% vo odnos na minatata godina. Vo tekot na poslednoto trimese~je od minatata godina, korisnicite na Fejsbuk vo prosek generirale 2,7 milijardi „lajkovi” i komentari dnevno. „Denes op{testvoto dostigna nov vrv. @iveeme vo vreme koga pogolemiot broj na lu|eto niz svetot imaat pristap do Internet i imaat mobilni telefoni, {to e osnovna alatka za spodeluvawe na misleweto, ~uvstvata i aktivnostite so kogo sakame i koga sakame. Fejsbuk nastojuva da gi razvie uslugite koi na lu|eto }e im dadat mo} za spodeluvawe i }e im pomognat povtorno da gi promenat mnogute klu~ni institucii i industrii”, pi{uva vo pismoto na Mark Zakerberg isprateno do SEK vo sklop na baraweto za IPO. RIZICI VO RABOTEWETO Sekoja javna ponuda na akcii na berza e prosledena nosi rizici. Me|u rizicite za ponatamo{noto rabotewe {to gi naveduvaat od Fejsbuk, pokraj rivalstvoto so Gugl, }e bidat i zakonskite regulativi, napadite od hakeri, preminot na mobilna telefonija i vlezot na kineskiot pazar. Konkurencijata so Gugl, Tviter i ostanatite socijalni mre`i bi mo`ela negativno da vlijae na razvojot, velat od Fejsbuk. Mo`e }e se soo~at i so konkurencija vo Kina, ako uspeat da vlezat na toj pazar, kade {to pristapot zasega im e ograni~en.

„Nekoi konkurenti, vklu~itelno i Gugl, bi mo`ele da gi iskoristat silnite ili dominantnite pozicii na nekoi pazari so {to bi steknale prednost pred nas”, izjavija od Fejsbuk. Nivnite taktiki bi mo`ele da vklu~at integrirani kompatibilni platformi i socijalni mre`i vo proizvodi koi kontroliraat, velat od kompanijata. Tie izrazuvaat i zagri`enost poradi nivnite mobilni strategii. Re~isi celata zarabotka im doa|a od oglasite na kompjuterite, a ne od telefonite i

tabletite. Predupreduvaat i deka proizvodite na Epl, i proizvodite koi rabotat na android softverot na Gugl, vo idnina mo`ebi nema da go vklu~uvaat Fejsbuk. Fejsbuk isto taka razmilsuva za vlez na kineskiot pazar, {to so sebe nosi dopolnitelni predizvici. Poradi cenzura, dru{tvenite mre`i kako {to se Fejsbuk, Tviter i Jutjub na Gugl, ne se prisutni na toj pazar. „I ponatamu razmisluvame za vlez vo Kina”, rekoa od Fejsbuk. „Kina e potencijalen pazar za Fejsbuk, no na korisnicite glavno im e ograni~en pristapot na Fejs-

buk. Ne znaeme dali }e uspeeme da najdeme na~in so koj }e upravuvame so sodr`inite i informaciite koi bi bile prifatlivi i za nas i za kineskata vlada. POLITIKATA ZA PRIVATNOST „TRN VO OKO” NA REGULATORITE Amerikanskite mediumi pi{uvaat deka gri`ite na Fejsbuk i na investitorite povtorno }e zapo~nat koga amerikanskata Federalna trgovska komisija povtorno pod lupa }e gi stavi pravilata za privatnost na socijalnata mre`a, koja ve}e pobara od Zakerberg da dostavi izve{taj od nadvore{na revizija za procedurite za privatnost. Vo centarot na vnimanieto na Federalnata trgovska komisija se samite korisnici i za{titata na nivnite privatni podatoci koi, pak, im se servirani na kompaniite za da gi koristat za marketin{ki celi. Vo SAD izminative meseci mnogu se debatira{e na ovaa tema, a mnogu analiti~ari zaklu~ija deka e najdobro mo}ta za spodeluvawe na privatnite informacii da im se dade na samite korisnici, a toa Fejsbuk donekade go napravi so novata politika za privatnost, no od druga strana ja vovede i opcijata „Tajmlajn” koja pak ja poka`uva celata istorija na fejsbuk korisnikot. Od druga strana, rivalstvoto me|u Fejsbuk i Gugl ja zagreva atmosferata kaj amerikanskite regulatori, bidej} i i Gugl napravi nov poteg, pravej}i go popersonalizirano prebaruvaweto preku socijalnata mre`a Gugl plus, koja mo`e da se ka`e deka e na samiot start, no ima namera da prezeme golem del od kola~ot na Fejsbuk. Ova e samo mal del od problemite koi go ~ekaat Fejsbuk vo idnina, a vojnata so regulatorite i so Gugl e na samiot po~etok. Koja }e bide strategijata na Mark Zakerberg vo idnina, ostanuva da vidime...


KOMERCIJALNA OBJAVA

ERP CONCEPT I TEAM TRAINING SOLUTIONS VI PRETSTAVUVAAT: 22 FEVRUARI 2012 G, HOTEL ALEKSANDAR PALAS, 13:30 – 18:00 ~.

OBLIKUVAJTE GO VA[ETO ZNAEWE. NAJNOVITE TRENDOVI I TEHNOLOGII ZA E-U^EWE  Konferencija, posvetena na najnovite trendovi za upravuvawe i transfer na znaewe, podgotvuvawe na e-U~ewe i IT dokumentacija vo uspe{ni organizacii.

E

RP Concept i TTS GmbH organiziraat konferencija, posvetena na najnovata tehnologija za podgotovka na e-U~ewe, IT dokumentacija, simulacii na IT sistemi i celosni interaktivni trening moduli. Mototo “Oblikuvajte go Va{eto znaewe”, ja voop{tuva idejata na organizatorite da zapo~nat edna inicijativa za razmena na iskustva, znaewe i idei me|u kolegi, partneri i prijateli, trgnuvaj}i od najva`no spored niv~ove~kiot kapital. Vo ramkite na ovoj forum makedonski i evropski kompanii }e gi spodelat svoite iskustva vo sferata na e-U~ewe i transfer na znaewe. Zaedno so toa softverskiot proizvod za izgotvuvawe na e-U~ewe i dokumentacija TT Knowledge Force }e bide za prv pat oficijalno pretstaven vo Makedonija. Nastanot e specijalno namenet za klienti na ERP Concept i TTS GmbH, menaxeri i sopstvenici na kompanii, IT menaxeri od razli~ni industrii, HR profesionalci i menaxeri, kako i pretstavnici na visokoobrazovni institucii. Site u~esnici }e mo`at da uvidat dali e mo`no so eden ~ekor da se sozdade istovremeno simulacija, e-u~ewe i dokumentacija? Dali e mo`no so eden ~ekor da bidat obu~eni istovremeno stotici vraboteni vo razli~ni to~ki na svetot? Da se namalat tro{ocite i vremeto za podgotovka na obuka i dokumentacija do 50%? Tie }e mo`at da gi spodelat svoite iskustva vo podgotovkata i upotrebata

na e-U~ewata i dokumentirawe na IT sistemi na vode~kite makedonski i evropski kompanii, sozdavaj}i novi biznis kontakti i razmenuvaj}i know-how so kolegi i partneri. Specijalno najqubopitnite u~esnici na konferencijata }e imaat edinstvena mo`nost da ja testiraat najnovata verzija na TT Knowledge Force i da probaat sami kako se sozdavaat e-U~ewe, simulacija i dokumentacija istovremeno. Nastanot }e se odr`i vo hotel Aleksandar Palas vo Skopje. Me|u govornicite na konferencijata }e sretnete imiwa kako:  Dr.Vladimir Trajkovi}, Prodekan za nauka i sorabotka na FINKI, Fakultet za informati~ki nauki i kompjutersko in`iwerstvo  Dimitar Nestorov, IT Menaxer na godinata za 2010 vo Bugarija, Direktor na IKT KCM 2000  Dr. Marija Topuzovska, Institut za sociolo{ki i pravno politi~ki istra`uvawa  Renata Kronowetter, korpotativen trener i kou~, ko-avtor na ”Pushing to the Front“ so Brian Tracy  Alexander Gassmann, TTS GmbH  Petr Palan, Izvr{en direktor na ERP Concept Ltd  Referentni klienti na ERP Concept i TTS GmbH

ORGANIZATORI: ERP Concept e vode~ka konsultantska kompanija vo centralna i isto~na Evropa, koja obezbeduva softverski re{enija vo sferata na SAP, biznis modelirawe i planirawe, kako i izgotvuvawe na interaktivni treninzi i dokumentacija. http://erp-concept.com/ TTS e vode~ki Evropski inovator, dostavuva~ na uslugi vo sferata na IT i SAP, podr`uvaj}i razvoj i kvalifikacija na vrabotenite. Kako snabduva~ na vode~kite re{enija im pomaga na svoite klienti da gi privle~at, razvivaat i zadr`uvaat svoite vraboteni. http://en.tt-s.com/ ZA KONTAKT : Stefanova Du{anka stefanova@erp-concept.com, mob. +389 78 492 598

"Systems to run your business better"

59 


 60 NA RU^EK SO...

RADMILA [E]ERINSKA-JANKOVSKA POLITI^AR

OSTRA VO UMER  Orginalnosta, posvetenosta, ambicioznosta, preciznosta i racionalnosta ja napravija najprepoznatliva makedonska politi~arka i doma i nadvor. Preku nejzinite govori vo Sobranie za brzo vreme nametna prepoznatliv stil, pa ne e ni ~udno {to za nekolku godini uspea da iscrta impozantna kariera na koja mo`at da & pozavidat i mnogu evropski politi~ari PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

olitikata nikoga{ ne & bila na radar, znae da ka`e, i ne ja ~ustvuvala kako atraktivna profesija, a vo tinejxerskite denovi ne bila ba{ sigurna deka individualec mo`e sam da donese pozitivni promeni tokmu preku politikata. „Od dene{en aspekt, op{testvenite nauki mi izgledaat i atraktivno i interesno. No, vo vremeto koga bev sredno{kolec, na~inot na koj tie bea predavani be{e zastaren i bez tronka kreativnost. Zatoa, nemav dilemi: fokusot i vo osnovno i vo sredno u~ili{te

P

mi be{e na matematikata. Ubedena sum deka taa odli~no me podgotvi za `ivotot: me nau~i da razmisluvam i deluvam racionalno, argumentirano, precizno... i toa da go baram i vo politikata. @alam {to matematikata i den-denes se tretira kako bauk...”, raska`uva [e}erinska. Interesot za matematikata ja nosi na nekolku natprevari na republi~ko i sojuzno nivo. Tripati bila prva vo glavniot grad, dvapati makedonski vice{ampion i dvapati ja pretstavuvala Makedonija na sojuzni natprevari. Matematikata & go predodreduva i natamo{noto obrazovanie. Zavr{uva sredno vo edna od skopskite gim-

NA[ETO MENI

So [e}erinskani od bogatoto me na Arabeska se sta, odlu~ivme za paga w vr so taqateli reze”. ap „k ta la i sa

nazii - Kor~agin - na matemati~koinformati~kata nasoka. „Ne e ednostavno na 14 godini da odlu~ite na {to vsu{nost }e go posvetite `ivotot. Mnogu mi be{e pote{ko da odlu~am kade da prodol`am vo sredno, otkolku potoa da gi izberam studiite.” Vo toa vreme blagodarenie na nejzinite roditeli i na uspehot {to go ima vo u~ili{te ima mo`nost da ja propatuva Evropa i da gi poseti SAD. Ovie patuvawa na koi na samoto mesto se soo~uva so najrazli~ni kulturi, naviki i op{testveni sistemi imaat golemo vlijanie vrz nejziniot ponatamo{en razvoj i li~ni ubeduvawa.




16/11/2011



NA RU^EK SO...

www.kapital.mk

RENOSTA „Mnogu sum im blagodarna na moite roditeli za nivniot entuzijazam i energija. So malku pari ergija pari, stara „zastava zastava 101” i „brako” i dve deca – ne im be{e lesno da ja krstosuvaat polovina Evropa. Avtokampovite i doma{nata hrana bea mala cena za da se vidat site tie gradovi, arhitektura i muzei. No, ne be{e zaludno. Mo`nosta za sporeduvawe koja ja imav na tie patuvawa ima{e golemo vlijanie vrz mene. Sfativ deka svetot ne e samo na{eto maalo. Patuvawata mi sru{ija mnogu sterotipi i stanav mnogu porealna vo svoite stavovi. Po~uvstvuvav deka i kako poedinec mo`am da gi menuvam rabotite.” Vo vremeto koga treba da go prodol`i svoeto obrazovanie na fakultet gi ima i prvite kontakti so politikata. Po pokana na Nikola Popovski, stanuva del od podmladokot na SDSM. Do 1998 godina koga prv pat dobiva politi~ka funkcija, stanuvaj}i pratenik na SDSM na ovaa aktivnost ne gleda kako na profesija, tuku kako na dolg kon sebe, svojot grad i dr`ava. Celata energija ja tro{i na fakultetot i noviot predizvik - energet-

 „Site imame mani svesni za niv. I ra. Razlikata me|u uspe{nite i neusp botat za da gi nadm e{nite lu|e e {to inat. Isto e i so ovie prvite se dr`avite.”

61 

foto: FILIP POPOVSKI fo

BROJ 629


 62

 „Ne postojat odlu ki koi nosat 100% usp eh.”

 „Svetot okolu nas brzo se menuva. Ako zastane{ – vremeto }e te pregazi.”

e te da gi promenimvo mo`eme rabotitu ka j}i de va m nu va ta ru os ve ku te , u{  „S$ }i od politikata na podobro. Ne beslgaj i ~ist obraz.” a mi sta ~i so nea

ikata. „Dedo mi kako eden od prvite elektoin`eneri vo Makedonija u~estvuva{e vo izgradbata na re~isi site glavni energetski kapaciteti vo zemjava. Majka mi i tatko mi isto taka dolgi godini rabotea vo ovoj sektor i nekako normalno be{e, slu{aj}i gi nivnite sekojdnevni debati, da se odlu~am za Elektrotehni~kiot fakultet i smerot energetika. Vo toa vreme informatikata be{e poatraktivna, no i toga{ bev ubedena deka energetskite analizi se klu~ni za sekoja seriozna dr`ava. Kakva politika na investicii da se vodi? Dali prioritetot da bide na zgolemeno proizvodstvo ili poefikasna potro{uva~ka? Kako da se stimuliraat potro{uva~ite? Koi politiki na odr`livost se vozmo`ni?.. Dilemite sami se nametnuvaa, pa pronajdov golemo zadovolstvo vo studiraweto.” Po zavr{uvaweto na studiite so prili~no visok prosek od 9,72 i kako eden od prvencite na generacijata nekolku godini ~eka na {ansa da raboti kako asistent na fakultetot. Vo me|uvreme si gi proveruva kvalitetite i kako PR asistent i kompjuterski operator vo Centarot za sovremena umetnost. So vleguvaweto vo Parlamentot, kako rezultat na prethodnoto obrazovanie, smislata za debatirawe, `elbata za napredok i mo`nosta za pozitivni promeni na koja & e posvetena celiot `ivot [e}erinska preku nejzinite govori za brzo vreme nametna prepoznatliv stil {to se obiduvaa da go kopiraat mnogu drugi pratenici. Nejzinata originalnost, posvetenost, ambicioznost vo godinite {to sleduvaat }e iscrtaat impozantna kariera na koja mo`at da & pozavidat i mnogu evropski politi~ari. Bila portparol, me|unaroden sekretar i potpretsedatel na SDSM, zamenik-pretsedatel na Vladata (2002-2006) za evropski integracii i koordinacija na stranska pomo{. Od 2006 do 2008 be{e pretsedatel na SDSM. „Чovek mora postojano da u~i

i da raboti na sebe, bidej}i svetot okolu nas brzo se menuva. Ako zastane{ – vremeto }e te pregazi.” Zatoa dala s$ od sebe da gi zavr{i magisterskite studii po me|unarodni odnosi na presti`nata Fle~er {kola za pravo i diplomatija, od kade {to poteknuvaat mnogu vlijatelni politi~ari od SAD i funkcioneri na klu~nite svetski finansiski institucii. Momentalno povtorno e na pozicijata pratenik i va`i za eden od naj`estokite kriti~ari na vladinata politika. Na pra{aweto kade pove}e se nao|a sebe si, kako pratenik ili kako vicepremier, veli: „S$ treba da se napravi vo svoe vreme. Za nekoj da stane minister prethodno treba da bide pratenik za da ima mo`nost da vidi kako se kreiraat novi zakoni, da po~uvstvuva kako izgleda argumentirana debata, da nau~i da gi iskoristi mo`nostite na administracijata, da vidi kako izgleda protokol... Ne mo`am da izdvojam samo edna funkcija. Iskreno na sekoja od ovie funkcii se trudev da go dadam svojot maksimum.” [e}erinska e verojatno edinstveniot partiski kormilar na SDSM zad kogo ne ostanaa aferi po povlekuvaweto od funkcijata. Nitu dodeka be{e vo Vlada, nitu vo partijata. I pokraj re~isi dvaesetgodi{no prisustvo vo politikata, vo nea s$ u{te go gleda najgolemiot predizvik. „S$ u{te go nosam vo sebe istiot entuzijazam i silna verba deka mo`eme rabotite da gi promenime na podobro. Ne begaj}i od politikata, tuku ostanuvaj}i vo nea - so ~ista misla i ~ist obraz.” Brakot so biznismenot Bo`idar Jankovski i }erkata Ada, koja naskoro }e napolni dve godini ja pravat sre}na i so poinakvi dnevni rasporedi. „Sega ~itam knigi, ama detski. Gledam TV, ama crtani. Obvrskite okolu }erki~kata i semejstvoto me napravija poracionalna vo koristeweto na vremeto. I ne se `alam. U`ivam vo tie obvrski.” [e}erinska e golem qubitel na skijaweto i vozeweto velosiped.


642-Kapital Magazin  

642-Kapital Magazin