Page 1

COVER STORY: RUSIJA VO STO-леTO DOBIVA MAKEDONIJA? biznis magazin

M

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

INTERVIEW

KLIME ME[KOV SAMO NOVI PROIZVODSTVA MO@AT DA POTTIKNAT EKONOMSKI RAST! PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA SVISSLION ZA MAKEDONIJA I HRVATSKA

...samo samo idejata e kapital, s├е drugo e pari...

BROJ 640 CENA 100 DEN.|1 FEVRUARI, 2012, SREDA|GODINA 13

WWW.KAPITAL.MK


COVER STORY: RUSIJA VO STO-ШTO DOBIVA MAKEDONIJA? biznis magazin

4M

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

SODR@INA SODR@INA

IZDVOJUVAME

06 PORTFOLIO

[TO IMA MAKEDONIJA OD RUSIJA VO STO?

12 COVER STORY Rusija vleguva vo STO – {to dobiva, a {to gubi Makedonija?

INTERVIEW

KLIME ME[KOV SAMO NOVI PROIZVODSTVA MO@AT DA POTTIKNAT EKONOMSKI RAST! PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA SVISSLION ZA MAKEDONIJA I HRVATSKA

...samo samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

BROJ 640 CENA 100 DEN.|1 FEVRUARI, 2012, SREDA| SREDA|GODINA GODINA 13

WWW.KAPITAL.MK

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Dimitrie Tucovi} br 20, Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

18 INTERVJU Klime Me{kov, pretsedatel na Upraveniot odbor na Svisslion za Makedonija i Hrvatska Samo novi proizvodstva mo`at da pottiknat ekonomski rast! 24 MOJOT KAPITAL Velnes i spa-centrite se noviot hit-biznis vo Makedonija! Slatka razonoda za sladok profit!

Vo dekemvri minatata godina, po 18 godini pregovarawe, Rusija kone~no stana ~lenka na STO (Svetskata trgovska organizacija). Vo svetot ve}e na golemo se pravat analizi kako }e se odrazi vlezot na Rusija vo najgolemata trgovska organizacija vrz globalnata trgovija, no i vrz trgovskite bilansi na sekoja zemja {to trguva so Rusija. “Kapital” analizira koi se pozitivnite i negativnite aspekti od vlezot na Rusija vo STO za Makedonija.

 Str. 12

Cover story

28 INTERVJU D-r Helena Stadert, nerezidenten ambasador na Avstralija vo Makedonija Ima u{te dosta prostor za razvivawe na na{ite dobri odnosi 30 COMPANY PROFILE Sofija – pe~atnica od Bogdanci Sakame da gi osvoime balkanskite pazari! 32 INTERVJU Marta Arsovska-Tomovska, zamenik-minister za informati~ko op{testvo i administracija Makedonija e lider vo telekomunikaciite vo regionot! 36 MENAXER Cloud computing „Oblakot” po~na da im za{teduva na firmite 39 ^OVE^KI RESURSI Tereza Serafimova, ekspert za ~ove~ki resursi Kako da gi so~uvate dobrite i efektivni vraboteni i vo kriza?

12 DAVOS 2012 Ona {to zapo~na kako ideja od relaksiran razgovor pokraj kamin vo planinska ku}a, prerasna vo ogromen nastan: pove}e od 2.600 u~esnici od re~isi 100 zemji, okolu 40 pretsedateli ili premieri, pove}e od 80 vladini ministri...toa e Davos 2012. Sepak, klu~nata sostojka se 1.600 {efovi na golem broj vrvni svetski kompanii. Pove}eto od „golemite yverki” se soglasija deka kapitalizmot e podobar od sekoja druga alternativa za re{avawe na krizata vo momentot.

 Str. 40

Svet

40 SVET Svetski ekonomski forum, Davos 2012 Kapitalizmot ima mani, no nema druga alternativa za izlez od krizata! 44 NA RU^EK SO... D-r Fatmir Besimi, minister za odbrana Najsre}en sum koga sum korisen za dr`avata

40


6 PORTFOLIO  BUSINESS SBRIEF

MI-DA MOTORS SO STRATE[KI PARTNER OD IZRAEL i-Da motors, importerot na Ford za Makedonija, go zbogati svoeto ime so Grand, prvoto ime na strate{kiot partner Grand automotiv od Izrael. Mi-Da grand motors naskoro na makedonskiot pazar }e donese novi brendovi, so koi }e gi zbogati ponudata i portfolioto na kompanijata. „Po pove}e od 25 godini uspe{no rabotewe, kompanijata Mi-Da se soo~i so predizvikot {to go donesoa ekonomskite priliki vo Makedonija, pa zatoa re{iv da po~nam edno novo poglavje vo avtomobilskiot biznis so partner od svetsko renome. Pokraj pro{iruvawe i zgolemuvawe na proda`bata, }e vovedeme i novi brendovi na makedonskiot pazar, koi se ve}e prisutni vo kompaniite vo sosedstvoto {to se vo mre`ata na Grand motors�, izjavi Marjan Minovski, pretsedatel, kosopstvenik i ~len na UO na Mi-Da grand motors.

M

DESETINA NOVI FABRIKI VO 2012?! za privlekuvawe investicii poka`aa deka vo uslovi na kriza so zasileni kampawi i so dobra strategija mo`e da se privle~at stranski investicii. Deset stranski kompanii ve}e donsoa odluka da investiraat vo Makedonija, a so u{te deset pregovorite se pri kraj.

rizata vo Evropa, skapata rabotna sila, nesigurnosta na evropskite pazari se glavnite pri~ini koi{to gi teraat stranskite investitori da preseluvaat del od proizvodstvoto vo Makedonija. Naporite na vladiniot tim

K

 GRAFIK NA NEDELATA

LO[ITE KREDITI LANI PORASNALE ZA 45 MILIONI EVRA pornite i somnitelni pobaruvawa koi gi imaat bankite vo Makedonija kon gra|anite i firmite na krajot na dekemvri dostignaa 20,07 milijardi denari ili 326 milioni evra. Vo sporedba so dekemvri lani koga problemati~nite krediti na bankite iznesuvaa 281 milion denari tie za edna godina se zgolemeni za 16%. Toa zna~i deka krediti vo iznos pogolem od 45 milioni evra koi bankite gi imaat odobreno na firmite i gra|anite lani stanale problemati~ni za vra}awe. Grafikot poka`uva deka lo{ite krediti drasti~no po~nuvaat od juni minatata godina, a vo noemvri go dostignuvaat vrvot, dodeka vo dekemvri bele`at blag pad, {to se dol`i pred s$ na namelenoto kreditirawe i otpisot na del od nenaplatlivite krediti od strana na bankite.

S

SOMNITELNI I SPORNI POBARUVAWA NA BANKITE (VO MILIONI DENARI) 22.500

20.497

20.315

20.034 20.000

17.500

19.070

17.840 18.214

17.979

17.879

20.074

19.694

18.470 17.902

Izvor- NBM

Dek-11

Noe-11

Okt-11

Sep-11

Aug-11

Jul-11

Jun-11

Maj-11

Apr-11

Mar-11

Fev-11

Jan-11

15.000

Dek-10

17.284




01/02/2012



7

www.kapital.mk

foto: FILIP POPOVSKI

BROJ 640

Poslednite dvajca od redicata stranski investitori koi najavija svoi fabriki vo Makedonija se belgiskiot proizvoditel na avtobusi Van Hool, koj planira da investira od 17 do 20 milioni evra vo Makedonija i germanska kompanija za proizvodstvo na avtodelovi za „mer-

cedes” S klasa, investicija vredna 40 milioni evra. Ovie dve najavi, spored premierot, se po~etok na investiciskiot bran koj{to go o~ekuva Vladata. Od osumte stranski investicii najaveni lani i na po~etokot na godinava ~etiri fabriki ve}e se gradat i treba da po~nat so rabota do krajot na godinata. Vkupnite najaveni investicii koga }e bidat celosno realizirani }e dostignat vkupno 129 milioni evra i 8.690 novi vrabotuvawa. Po nabienata agenda na krajot na minatata godina, koga za pomalku od dva meseci bea organizirani {est „roud-{oua” vo nekolku evropski i aziski gradovi, Vladata prodol`uva so aktivnostite za privlekuvawe stranski investitori i godinava. Ovaa nedela vladiniot ekonomski tim, predvoden od premierot Gruevski, {est dena }e prestojuva vo Turcija, kade {to vo {est pogolemi gradovi }e bidat prezentirani investiciskite povolnosti vo Makedonija. Od Turcija, Vladata o~ekuva investitori vo proizvodstvo na avtomobilski komponenti, informati~ko-komunikaciska tehnologija, zemjodelstvo i prerabotka na hrana, potoa biznis-uslugi i autsorsing, farmacevtska industrija i medicinski pomagala, energetika i obnovlivi izvori na energija, turizam, grade`ni{tvo i infrastruktura. Vo isto vreme dodeka premierot gi prezentira investiciskite mo`nosti vo Turcija vo poseta na Makedonija e biznis-delegacija od Velika Britanija, predvodena od princot Majkl od Kent. Britancite se zainteresirani za investicii vo rudarstvoto, informatikata, industrijata i drugi oblasti.

 BUSINESSBRIEF Kapital Akademija... PRVA RABOTNA KONFERENCIJA ZA IZVOZ

KAKO I KADE POVE]E I PODOBRO DA IZVEZUVAME - PERSPEKTIVI ZA 2012 GODINA a 29 fevruari Kapital Akademija, ~lenka na Kapital Media Group ja organizira prvata rabotna konferencija za izvoz za 2012 godina naslovena „Kako i kade pove}e i podobro da izvezuvame!”. Celta na konferencijata e da im se pomogne na izvoznite kompanii vo Makedonija da go zgolemat izvozot, da gi podobrat izvoznite kapaciteti i da najdat novi i potencijalni izvozni pazari. Na Konferencijata }e u~estvuvaat pretstavnici na klu~nite ministerstva, institucii, banki, kako i izvozni kompanii koi so konkretni merki, soveti i iskustva }e im otvorat novi vidici na makedonskite izvoznici. Pove}e detali za konferencijata mo`e da dobiete na tel: 02/ 2 298 110 ili na e-mail akademija@kapital. com.mk.

N

 NAJBOGATITE GRADOVI VO EVROPA bogatstvoto na eden grad se meri spored vrednosta na site i uslugi koi se proizveduvaat, toga{ Milano e na Akoproizvodi MILANO

 BDP po `itel ($): 87.800 87 800  Naselenie: 1,3 milioni  Zemja: Italija

VIENA

e ($): 71.800 71 800  BDP poo `i `itel  Naselenie: 1,72 milioni  Zemja: Avstrija

~elo na listata so najbogati evropski gradovi, so BDP od 87,8 iljadi dolari. Eve koi se drugite najbogati evropski gradovi: LONDON

66 000  BDP po `itel ($): 66.000  Naselenie: 7,57 milioni  Zemja: Velika Britanija

PARIZ

57 000  BDP po `itel ($): 57.000  Naselenie: 2,17 milioni  Zemja: Francija


PORTFOLIO  VO FOKUS

 BROJKI:

Kapitalizmot vo sega{niot oblik ne se vklopuva vo svetot okolu nas. Ne izvlekovme pouka od finansiskata kriza i globalnata transforamacija i vra}aweto kon pogolema op{testvena odgovornost mora da bide najgolemiot prioritet.”

1,35

milioni dolari potro{il Fejsbuk lani za lobirawe

100 1

KLAUS [VAB OSNOVA^ NA SVETSKIOT EKONOMSKI FORUM

dolari dostigna cenata za barel nafta

milion rabotnici godi{no gubi Evropa

 TRENDOVI

NURIEL RUBINI, PROFESOR I EKONOMSKI ANALITI^AR

NA EVROPA I TREBA 20% DO 30% POSLABO EVRO konomistot Nuriel Rubini na Svetskiot ekonomski forum vo Davos izjavi deka ona {to & e potrebno na Evropa e golemo monetarno olabavuvawe za da se spre~i prodlabo~uvawe na krizata i oslabuvawe na evroto za 20% do 30% i za da im se pomogne na ekonomiite i kompaniite. Spored nego, Grcija najmnogu za godina i polovina }e izleze nadvor od evrozonata. „Momentalno ima seriozna recesija na periferijata na evozonata. Pomalku {tedewe i pogolem ekonomski rast. Toa & treba denes na evrozonata”, veli Rubini, za kogo javniot dolg e najgolemiot problem na evrozonata.

E

MMF PROGNOZIRA

BLOKADATA NA IRAN ]E JA POSKAPI NAFTATA ZA 30%

e|unarodniot monetaren fond (MMF) predupredi deka svetskite ceni na naftata bi mo`ele da se zgolemat za 30% ako Iran odlu~i da go stopira izvozot na nafta kako rezultat na sankciite koi gi vovedoa SAD i Evropskata unija. Spored sega{nite ceni na naftata na svetskite berzi od 100 dolari, toa bi zna~elo poskapuvawe za 20 do 30 dolari. Iran isto taka se zakani deka }e go blokira preminot Hormuz, od kade {to pominuva 20% od svetskata trgovija so nafta. [tetite od naru{uvaweto vo ponudata na nafta od eventualna blokada na Iran se procenuvaat isto kolku i {tetite koi gi predizvikaa voenite akcii vo Libija.

M


10 VOVEDNIK

Krizata po~na da zema zalet. Potrebna e akcija vedna{! Биљана Здравковска Стојчевска zdravkovska@kapital.com.mk

Makedonija ima edna od najniskite stapki na DDV od 18% i zasega nikoj ne najavuva nejzino mo`no zgolemuvawe. Ova nepopularno re{enie za problemite vo Buxetot, makedonskata vlada zasega uspe{no go zaobikoluva. Ne deka nema problemi vo Buxetot, tuku tie zasega uspe{no se dr`at pod kontrola. Na ovaa Vlada barem toa treba da & se priznae. Pra{aweto e do koga?

e}e ne mora da se pla{ime od prognozite deka ovaa 2012 godina }e bide edna od najte{kite godini na ekonomski plan. Statistikata ve}e go doka`uva toa. Krizata po~nuva da zema zalet i vo Makedonija. Industrijata e najpogodena. Vo dekemvri proizvodstvoto vo industrijata bele`i godi{en pad od 4,8%. Se namaluva proizvodstvoto vo pove}e industrii, a istovremeno se namaluva i brojot na vraboteni vo industrijata. Najgolemo namaluvawe ima kaj metalurgijata, tekstilnata, tutunskata industrija, proizvodstvoto na mebel. Proizvodstvoto na metali koi u~estvuvaat so 12% vo vkupnoto industrisko proizvodstvo vo dekemvri ima pad od celi 22% vo sporedba so istiot period prethodnata godina. Vo istiot period brojot na vraboteni vo industrijata za proizvodstvo na metali se namalil za 6,5%. Zatoa i ne treba da n$ ~udi {to minatata godina Buxetot imal potfrlawe kaj personalniot danok, kaj pridonesite... O~igledno krizata doprva }e go ote`ne polneweto na Buxetot. Ne treba da ~udi nitu procenkata na MMF deka izvozot od Makedonija vo stranstvo godinava }e porasne samo za 1,4%. Toa zna~i deka }e ima golemi padovi vo izvozot i proizvodstvoto na mnogu klu~ni izvozni industrii. Zasega nikoj ne se potresuva. Ne se baraat, nitu se nudat antikrizni merki. Noviot premier na Hrvatska po doa|aweto na vlast objavi deka stapkata na DDV se zgolemuva od 23% na 25%. Vaka na krajot se re{avaat problemite koi se turkaat pod tepih koga treba da se re{avaat. Sigurno i novata hrvatska vlada ne saka da go vle~e ovoj poteg. No, politi~kata odgovornost

V

za pregolemoto dr`avno tro{ewe vo vreme koga nema otvorawe na novi kompanii i ekonomski rast, mora da se plati. Hrvatska sega ja pla}a cenata na otsustvoto na ekonomski rast vo minatite godini. Isto kako i Grcija. Pregolemoto tro{ewe na dr`avata vo ovie dve zemji nikoga{ nema{e da bide problem ako vo nivnite buxeti se slevaa pogolemi prihodi. Makedonija ima edna od najniskite stapki na DDV od 18% i zasega nikoj ne najavuva nejzino mo`no zgolemuvawe. Ova nepopularno re{enie za problemite vo Buxetot, makedonskata vlada zasega uspe{no go zaobikoluva. Ne deka nema problemi vo Buxetot, tuku tie zasega uspe{no se dr`at pod kontrola. Na ovaa Vllada barem toa treba da & se priznae. Pra{aweto e do koga? Ako industrijata, {to e glaven krvotok vo sekoja ekonomija, po~nuva da pa|a, neminovno e tie padovi vo realniot sektor da se otslikaat preku pla}awe pomali danoci vo Buxetot od strana na kompaniite. Vladata mo`e da se fali kolku {to saka so milionite stranski investicii. No, Buxetot na krajot go polnat golemite kompanii koi se i golemi izvoznici. Tie otvorat i zatvoraat najmnogu rabotni mesta. Ottuka site antikrizni merki mora da bidat usoglaseni so golemite doma{ni kompanii. Tie znaat {to najmnogu im treba i {to najmnogu } e im pomogne da go nadminat ovoj period na namalena pobaruva~ka od stranstvo. Premierot bez nikakov kompleks mora da najde na~in i forma da bide postojano vo kontakt so golemite izvozni kompanii. Oti samo tie mo`at da ja so~uvaat dobrata ekonomska slika na Makedonija. Bez izvoz pa|aat vo voda site drugi ekonomski uspesi i reformi.


КАПИТАЛ АКАДЕМИЈА ОБЈАВУВА ПРВА РАБОТНА КОНФЕРЕНЦИЈА ЗА ИЗВОЗ ЗА 2012

КАКО И КАДЕ ПОВЕЌЕ И ПОДОБРО ДА ИЗВЕЗУВАМЕ! ПЕРСПЕКТИВИ ЗА 2012 ГОДИНА! 29 февруари 2012 / хотел ALEKSANDAR PALACE Скопје КЛУЧНИ ТЕМИ НА РАБОТНАТА КОНФЕРЕНЦИЈА ПРВ ПАНЕЛ  Итни мерки и субвенции со кои може да се поддржи извозот на македонските компании!  Како да се ублажат последиците за компаниите од намалените нарачки од странство?  Што компаниите може да очекуваат од новата СТРАТЕГИЈА ЗА ПРОМОЦИЈА НА ИЗВОЗОТ?  Како извозните промотори да се стават во функција на поголем извоз?  Како да си ги олесните царинските постапки и процедури?  Кои други мерки се потребни на македонските извозни компании?  Како да ја зголемите конкуретноста на странските пазари?  Како да се освојат БАЛКАНСКИТЕ ПАЗАРИ (искуства)!

ВТОР ПАНЕЛ

ТРЕТ ПАНЕЛ

 Осигурување на извозот (како се осигурува извозот, кој осигурува, зошто е потребно осигурувањето – искуства и придобивки)  Факторинг и откуп на побарувањата! ШТО Е ТОА?  Извозни програми и кредити кои ги нуди МБПР (Македонската банка за поддршка на развојот)! Детална анализа на понудата на оваа државна банка!  Како средствата од ИПАРД (Програма на Европската Унија) да се стават во функција на зголемување на извозот?  Какви кредити и услови нудат македонските комерцијални банки за извозните компании? Има ли Проектно финансирање од страна на банките за добри извозни проекти!

РУСИЈА И АРАПСКИТЕ ПАЗАРИ – НОВИ МОЖНОСТИ!  Што се менува со влезот на Русија во СТО за македонските извозни компании и производи?  Како да поставите успешна стратегија за извоз во Русија и поранешните руски републики?  Како да најдете локален партнер и да се претставите во Русија?  Како да се искористат поволностите од бесцаринските договори со ЦЕФТА и да се зголеми извозот во регионот?  Арапските земји–новите пазари кои ги отвори арапската пролет  На кои пазари најдобро поминуваат македонските производи?

ЗА КОГО Е НАМЕНЕТА ОВАА РАБОТНА КОНФЕРЕНЦИЈА

ГОВОРНИЦИ И ЛИЦА ОД КОИ МОЖЕТЕ ДА НАУЧИТЕ ПОВЕЌЕ

 За сите компании кои извезуваат на странски пазари!

 Државен советник за евроинтеграции и меѓународна

 По сектори тоа би биле: Извозници на храна и пијалоци, Извозници на овошје

и зеленчук, Кондиторска индустрија, Конзервна индустрија, Фармацевтска индустрија, Металопрепработувачка индустрија, Тутунска индустрија, Градежни материјали!  Конференцијата е наменета за сите професионалци во извозот – основачи накомпании, извршни директори на компании, раководители на сектори за продажба, комерцијалисти, аналитичари на извозот, истражувачи на странските пазари, претприемачи кои започнуваат со бизнис.  Трите панели (модули) се така структурирани како би ги содржеле сите потребни информации, а има и простор за прашања и дилеми, со што учесниците и слушателите би се здобиле со потребни знаења и нови информации

ЦЕНА НА КОТИЗАЦИЈА Котизацијата за настанот ќе биде 6.200 денари + ддв (7.316 денари вкупно) За секој втор учесник од иста компанија следува 10% попуст, а за секој трет и повеќе – 15% попуст на котизација.

соработка во Министерство за економија!  Државен советник за економска дипломатија и

Директор на Директоратот за економска дипломатија во Министерството за надворешни работи  Директор на Царинска управа на Македонија  Директор на Агенција за странски инвестиции и промоција на извозот  Претставници на македонски извозни компании  Претставници на најголемите банки и финансиски институции  Претствници од Македонска банка за подршка на развојот (осигурување и кредитирање на извозот, факторинг и откуп на побарувања!)  Државен советник во Министерството за земјоделие и раководителот на телото за управување со ИПАРД!  Претседателот на македонско-руско стопанска комора Капитал во наредните денови ќе ја објави и агендата на ова РАБОТНА КОНФЕРЕНЦИЈА заедно со имињата на учесниците на конференцијата!

KAPITAL MEDIA GROUP

Kapital Akademija...

www.kapital.mk

лица за контакт: Гордана Михајловска  mihajlovska@kapital.com.mk, Дијана Гулакова  akademija@kapital.com.mk  02 3298 110


 12 COVER STORY:

RUSIJA VLEGUVA VO

[TO DOBIVA, A [TO

PO 18 GODINI PREGOVARAWE, RUSIJA KONE^NO STANA ^LENKA NA STO, ODNOSNO KONE^NO PRIFATI DA GO NAMALI ME[AWETO NA DR@AVATA VO BIZNISOT I DA GO OTVORI DOMA[NIOT PAZAR ZA STRANSKI KOMPANII PREKU NAMALUVAWE NA CARINITE I OSTRANUVAWE NA RAZNITE NETARIFNI BARIERI. NO, ^LENSTVOTO VO RUSIJA ISTO TAKA JA OTVORA VRATATA I ZA POLESNO TRGUVAWE SO ZEMJA KOJA E ME\U NAJGOLEMITE PROIZVODITELI I IZVOZNICI NA NAFTA, PRIRODEN GAS I METALI. “KAPITAL” ANALIZIRA KOI MAKEDONSKI INDUSTRII MO@E NAJMNOGU DA DOBIJAT ILI DA IZGUBAT OD ^LENSTVOTO NA RUSIJA VO STO


13 

O STO 800

Извоз и увоз со Русија (во мил.$) 569,74 445,04

0 -200

163,35 138,14 -119,16 -84,37

-65,24

-23,26

46,37 60,44

122,33 -83,72

69,21 90,89 91,23 -42,64

-64,79

191,88

-76,15 -181,53

139,71 125,37 178,97 -125,77 -110,93

-400 -600

-800 -1.000

638,18

552,54

425,24

339,75

200

2010

932,02

600

400

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1.000

1990

O GUBI MAKEDONIJA? -165,23

271,01

-251,34 -403,83 -544,11

 IZVOZ  UVOZ  TRGOVSKI DEFICIT

-525,80

-614,57 -899,34

IZVOR: NARODNA BANKA NA MAKEDONIJA

BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

o dekemvri minatata godina, po 18 godini pregovarawe, Rusija kone~no stana ~lenka na STO (Svetskata trgovska organizacija). Rusija treba do 15 juni da go ratifikuva protokolot za ~lenstvo, a potoa da po~ne i so postepeno sproveduvawe vo praktika na toa {to go dogovori so STO. Protokolot gi sodr`i obvrskite na Ruskata Federacija za prilagoduvawe na trgovskata politika so taa na STO, koja va`i za 157 zemji od svetot. Glavnata pridobivka e vo postepenoto namaluvawe na carinskite stapki. Novite carinski stapki na Rusija, kako za Makedonija, taka i za ostanatite zemji~lenki na STO zna~at poevtinuvawe i mo`nost za zgolemuvawe na izvozot. Kolku }e se iskoristi ovaa mo`nost zavisi od kapacitetite i od konkurentnosta na sekoja ekonomija. Vo svetot ve}e na golemo se pravat

V

analizi kako }e se odrazi vlezot na Rusija vo najgolemata trgovska organizacija vrz globalnata trgovija, no i vrz trgovskite bilansi na sekoja zemja {to trguva so Rusija. “Kapital” analizira koi se pozitivnite i negativnite aspekti od vlezot na Rusija vo STO za Makedonija. Najgolemata pridobivka za kompaniite od Makedonija i od celiot svet od vlezot na Rusija vo STO e namaluvaweto na carinite za uvoz vo Rusija, no isto taka i otstranuvaweto na netarifnite barieri, koi se golema pre~ka vo trguvaweto so Rusija, kako i podobra za{tita na pravata od intelektualna sopstvenost. Toa {to e izvesno e deka vlezot na Rusija vo STO }e dovede do namaluvawe na carinite vo prosek za okolu 30%. Najgolemo namaluvawe na carinite }e ima kaj zemjodelskite proizvodi, aparatite za doma}instvo i kaj avtomobilite. No, mnogu va`en moment e {to so vlezot vo STO, Rusija prifa}a

zakonskite re{enija koi gi reguliraat tehni~kite, sanitarnite i fitosanitarnite standardi da gi prilagodi na me|unarodnite standardi, so {to isto taka dopolnitelno }e se otvori ruskiot pazar, bidej}i ovie merki i standardi dosega bea ~esto koristena netarifna bariera, koja Rusija ja koriste{e so cel da go za{titi doma{niot pazar, no istovremeno otvoraa i mo`nost za korupcija, koja ponekoga{ mnogu skapo gi ~ine{e firmite koi sakaat da vlezat i da bidat prisutni na milionskiot ruski pazar. Treba isto taka da se ima predvid deka vlezot na Rusija vo STO ja otvora i vratata za slobodna trgovija so zemja koja e eden od najgolemite proizvoditeli i izvoznici na nafta i gas i poseduva me|u najgolemite svetski nao|ali{ta na nafta, gas i jaglen. Isto taka, Rusija e tret najgolem svetski izvoznik na ~elik i na aluminium. Mnogu va`en aspekt na vlezot na Rusija vo STO e toa {to zemjata prifa}a


 14

[TO NAJMNOGU UVEZUVA I IZVEZUVA RUSIJA? pored vrednosta na bruto-doma{niot proizvod, koj nadminuva 1,4 trilioni dolari, Rusija e sedma najsilna ekonomija vo svetot i 12-ti najgolem svetski izvoznink. Statisti~kite podatoci poka`uvaat deka najgolemi trgovski partneri na Rusija na stranata na izvozot se Germanija, Holandija, Ukraina, SAD, Kina, Turcija. Najizvezuvani proizvodi na Rusija se nafta i nafteni proizvodi, priroden gas, metali, drvo i proizvodi od drvo, hemi-

S

kalii i sekakvi vidovi civilna i voena ma{inerija. Na stranata na uvozot najgolemi trgovski partneri na Rusija se Germanija, Kina, Ukraina, Italija i Belorusija. Rusija godi{no uvezuva proizvodi i uslugi vo vrednost od nad 250 milioni dolari, a najmnogu uvezuva ma{ini, avtomobili, farmacevtski proizvodi, plastika, metalni poluproiozvodi, meso, ovo{je i zelen~uk, opti~ki i medicinski instrumenti, ~elik i `elezo.

ТОП 20 НАЈИЗВЕЗУВАНИ ПРОИЗВОДИ ВО РУСИЈА (Вредност во УСД) 1 Лекови 2 Феро-силициум 3 Сигурносни појаси

9.643.876 4.214.648 2.596.729

4 Производи од камен или од други ми нерални материјали

2.378.423

5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

Јаболка Бела и црвена зелка(д 01 јануари до 31 март) Праски Бела и црвена зелка(од 01 април до 31 декември) Домат свеж (од 15 март до 31 декември) Други лабораториски машини,уреди и опрема Трактори Пекарски квасец сув Лекови Други делови и прибор: Вклучно -исклучни спојници и нивни делови 15 Подготвени адитиви за цементи, малтери или бетони 16 Цреши и вишни свежи 17 Машини за подготвување овошје, јатчесто овошје или зеленчук

2.352.430 1.852.359 1.841.292 1.720.546 1.216.139 741.693 698.887 597.173 549.737 532.344 471.045 451.450 394.082

18 Свежи сливи 19 Друго свежо овошје

317.078 304.792

20 Слатки пиперки од родот Цапсицум или Пимента

301.738

извор: Државен завод за статистика

da igra spored pravilata po od 2008 godina, a toa e deka celiot svet e mnogu tesno koi igra celiot svet, odnospovrzan me|u sebe, pa najdono prifa}a da go namali brata za{tita za ekonomime{aweto na dr`avata vo trgovijata preku namaluvawe jata i za investiciite, vsu{nost, e zemjata da bide na subvenciite i dozvoluotvorena i da gi po~ituva vawe na ramnopraven nai da gi primenuva stap na stranskite, pravilata i stankako i na doma{nite dardite koi va`at vo kompanii, {to dosega globalnata ekonomine be{e slu~aj. ja. Krajnata cel koja Iako vo minamilion `iteli saka da ja postigne toto postoe{e ima Rusija zagri`enost deka Rusija so vlezot vo STO e da obezbedi ruskite industrii ne podobra biznis-klima i da se dovolno silni i deka so go ubla`i negativniot imix vlezot vo STO tie mo`e da za zemja so visoka korupcija. bidat zbri{ani, so godiVlezot vo STO sigurno }e nite ovoj stav kaj ruskata ja napravi zemjata poatrakvlast se promeni. Izgleda, tivno mesto za investirawe, Rusite ja nau~ija lekcijata od svetskata ekonomska kriza bidej}i stranskite kompanii

141

Kapital Akademija...

member of KAPITAL MEDIA GROUP mem

Na 29 fevruari Kapital Akademija ja organizira org prvata izvozna konferencija, a na eden od panelite pretstavnici od Ministerstvoto za ekonomija }e zboruvaat za detalnite izmeni vo trgovijata na Makedonija so Rusija po nejzinoto za~lenuvawe vo STO, kako i na~inite i strategiite so koi polesno mo`e da se osvoi 141-milionskiot ruski pazar Pove}e detali za konferencijata mo`e da dobiete na tel: 02/ 2 298 110 ili na e-mail akademija@kapital.com.mk

ТОП 20 НАЈУВЕЗУВАНИ ПРОИЗВОДИ ОД РУСИЈА (Вредност во УСД) 1 Сурова нафта 2 Природен гас 3 Топло валани плоснати производи, од железо или нелегиран челик 4 Производи од железо добиени со директна редукција на железна руда 5 Други турбини: Со моќност што не надминува 40 MВ

501.181.281 54.067.596 17.380.483

6 Други турбини: Со моќност што не надминува 40 MВ: Делови: Друго 7 Друг камен јаглен 8 Пропан 9 Бутан 10 Делови за машини 11 Слики, цртежи и пастели, изработени во целост со рака 12 Други производи од железо или челик, друго 13 Минерални и хемиски ѓубрива, до 10 кг, со азот, фосфор и калиум 14 Други возила со клипен мотор со зафтнина на цилиндарот 1500см³ до 2000см4 15 Алуминиум, суров: Легури на алуминиум 16 Хидраулични машини и мотори 17 Дезодоранси за лична употреба и препарати против потење 18 Други машини и механички уреди 19 Други производи од гума, освен од тврда гума

3.913.693

20 Спектометри, спектрофотометри и спектрографи што користат оптички зрачења

8.476.849 4.528.227

3.286.013 1 918 422 1 105 565 1 047 887 714 858 577.930 465 209 461 143 458 577 443 178 350 192 337 939 234 759 228 660

извор: Државен завод за статистика

}e imaat pogolema sigurnost za vodeweto biznis i za trgovijata so Rusija. No, ne treba da se o~ekuva deka namaluvaweto na carinite i olesnuvawata }e se slu~at preku no}. Pove}eto od carinite }e se namaluvaat postepeno, vo period od nekolku godini, a najdolgo namaluvawe na carinite od osum godini }e dobie svinskoto meso. Postepeno namaluvawe }e ima i kaj carinite za uvoz na zemjodelski proizvodi. Nekoi analiti~ari velat deka implementacijata na dogovorot so STO mo`e da odi mnogu bavno, bidej}i mnogu od najgolemite ruski kompanii s$ u{te se vo dr`avna sopstvenost i ne treba da se o~ekuva deka ako vo dogovorot e prezemena obvrska da se otvori odreden sektor, toa }e se slu~i vedna{. Bidej}i, za o~ekuvawe e deka dr`avata nema da go dozvoli toa tolku

lesno. Spored nekoi svetski analiti~ari, ratifikacijata na dogovorot so STO vo ruskata Duma mo`e da go odlo`at i pretsedatelskite izbori, koi }e se odr`at na 4 mart godinava. A fakti~koto ~lenstvo na Rusija vo STO po~nuva da va`i duri po istekuvaweto na 30 dena otkako Rusija } e go ratifikuva ovoj dogovor vo parlamentot. Ne treba da se zaboravi deka Rusija mo`e da vlijae vrz trgovskite tekovi preku intervenciite i preku devalvacijata na rubqata, so {to }e go poskapuva uvozot, a }e go pottiknuva izvozot na ruskite proizvodi, {to, vsu{nost, i sega go pravat na golemo. Eve na {to se obvrza Rusija vo dogovorot za ~lenstvo vo STO. KOI CARINI ]E GI NAMALI RUSIJA? So dogovorot za vlez na


[TO NAJMNOGU PROIZVEDUVA RUSIJA? arazvieni industrii vo Rusija se naftenata, hemiskata, metalnata, industrijata za proizvodstvo na avioni i vselenski letala, napredna elektronska oprema i komponenti, oprema za paten i `elezni~ki transport, komunikaciska oprema i tehnologija, zemjodelska mehanizacija i ma{inerija, oprema i ma{ini za grade`ni{tvo, oprema za proizvodstvo i prenos na elektri~na energija, medicinski i nau~ni instrumenti i dr. Od zemjodelski proizvodi, Rusija najmnogu proizveduva `itarki (p~enica), {e}erna repka, son~ogled i dr.

N

30% vo prosek }e se namalat carinite za uvoz vo Rusija

18 godini traeja pregovorite na Rusija za vlez vo STO

MAKEDONIJA MO@E MNOGU POVE]E DA IZVEZUVA VO RUSIJA d Ministerstvoto za ekonomija smetaat deka ~lenstvoto na Ruskata Federacija vo STO }e go zgolemi makedonskiot izvoz, pred s$ poradi primenata na strogi i unificirani pravila vo trgovijata i povolnostite vo carinskite stapki vo odnos na tie {to sega se primenuvaat. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, Makedonija vo prvite 11 meseci od minatata 2011 godina iznesuva samo 36,6 milioni dolari, dodeka za istiot period od Rusija sme izvezle proizvodi i uslugi vo vrednost od 607 milioni dolari. Trgovskiot deficit koj go ima Makedonija so Rusija za ovie 11 meseci iznesuva 570 milioni dolari. Vo Ruskata Federacija od zemjodelskite proizvodi najmnogu izvezuvame ovo{je, zelen~uk i vino, dodeka od industriskite proizvodi najmnogu se izvezuvaat lekovi, ferosilicium, delovi i pribor za karoserii, delovi i pribor za motorni vozila, drugi ma{ini, ognootporni cementi, tuli, kerami~ki plo~ki i drugi proizvodi. Analizata na “Kapital� na 20 najizvezuvani i 20 najuvezuvani proizvodi od Rusija poka`uva deka na prvo mesto, kako najizvezuvan proizvod, se lekovite. Duri edna tretina od celiot izvoz na Makedonija vo Rusija otpa|a na izvozot na lekovi, koj za prvite 11 meseci od 2011 godina iznesuva 10,2 milioni dolari. Najgolem del od izvozot na lekovi vo Rusija go pravi najgolemata makedonska farmacevtska kompanija, Alkaloid, koja vo Rusija ima otvoreno i svoja firma. Vtora najgolema izvozna stavka od Makedonija vo Rusija e ferosilicioumot, vo vrednost od 4,2 milioni dolari za prvite 11 meseci, koj go pravi kombinatot Feni industri od Kavadarci. Tret najizvezuvan proizvod vo Rusija se sigurnosnite pojasi

O

na ohridskata firma Si-po, koja za prvite 11 meseci izvezla proizvodi vo vrednost od 2,6 milioni dolari na ruskiot pazar. Od zemjodelskite proizvodi vo Rusija Makedonija najmnogu izvezuva bela i crvena zelka, ~ij izvoz vo prvite 11 meseci lani iznesuval 3,5 milioni dolari, potoa sleduvaat jabolkata, so izvoz od 2,35 milioni dolari, praski, domati, cre{i, vi{ni, slivi i piperki. Od 20 najizvezuvani proizvodi vo Rusija duri devet se zemjodelski proizvodi, odnosno sve`o ovo{je i zele~uk. Na stranata na uvozot najgolema stavka e uvozot na nafta i nafteni derivati. Taka samo vo prvite 11 meseci lani duri 545 milioni dolari ili 89% od vkupniot uvoz na Rusija otpa|a na surova nafta i na priroden gas. Na uvozot na toplovalani proizvodi otpa|aat 17,3 milioni dolari, dodeka na uvozot na proizvodi od `elezo 8,5 milioni dolari. Samo za periodot od 2009 do 2010 godina makedonskiot izvozot vo Ruskata Federacija e zgolemen

za 80%. Od plasmanot na sve`o ovo{je i zelen~uk, vino i na drugi zemjodelsko-prehranbeni proizvodi vo Rusija vo 2010 godina Makedonija imala devizen priliv od 4,3 milioni evra, nasproti 2,4 milioni evra vo 2009 godina. Samo za prvite {est meseci lani na ruskiot pazar e realiziran izvoz od 6,6 milioni evra, {to e okolu {est pati pove}e vo sporedba so istiot period vo 2010 godina, koga sme izvezle zemjodelskoprehranbeni proizvodi vo vrednost od eden milion evra. Tie {to go poznavaat vodeweto biznis vo Rusija velat deka vlezot i osvojuvaweto na ruskiot pazar e isklu~itelno te{ko. Prvo, bidej}i stanuva za mnogu golem pazar na koj konkurencijata e ogromna, pa zatoa, sovetite na site koi ve}e rabotat tamu se deka bez zaedni~ki nastap makedonskite kompanii poedine~no se mnogu mali i nekonkurentni i ne mo`at da ponudat nitu cena, nitu koli~ina {to bi mo`ela da ja ponudi nekoja druga golema stranska kompanija.  Edna tretina od izvozot na Makedonija vo Rusija otpa|a na izvozot na lekovi

15 


 16

Rusija vo STO, carinskata stapka na site proizvodi }e iznesuva 7,8% od sega{nite 10%, {to e prose~no namaluvawe na carinite od 33%. Najgolemo namaluvawe ima kaj carinite za uvoz na zemjodelski proizvodi. Carinskata stapka za uvoz na zemjodelski proizvodi se namaluva od sega{nite 13,2% na 10,8% ili za 18,2%. Carinite pak, za uvoz na industriski proizvodi se namaluvaat za 23,16% - od sega{nite 9,5% na 7,3%. Vo dogovorot za vlez vo STO, Rusija treba do 2015 godina da gi namali carinite za uvoz na razli~ni vidovi zelen~uk, pred s$ na domati i na krastavici. Carinata za uvoz na razni vidovi zelka, koja sega iznesuva 15%, mora do krajot na 2015 godina da se namali na 11% za karfiol i za brokuli, odnosno na 13% za ostanatite vidovi zelka. No, dogovorot predviduva deka pri vlezot na Rusija vo STO carinata na zelkata mo`e da bide zgolemena na 18%. Carinata za uvoz na morkovi treba do 2016 godina da se namali na 12% od sega{nite 15%, do 2015 godina carinata za uvoz na ren od 15% treba da se namali na 11%, a carinata za uvoz na cveklo od sega{nite 15% na 12%. Inaku, Rusija momentalno uvezuva 60%

PONISKITE CARINI ZA RUSIJA ]E VA@AT I ZA BELORUSIJA I ZA KAZAHSTAN usija ima carinska i ekonomska unija so Belarusija i so Kazahstan. Toa zna~i deka uvoznite carini za proizvodite od drugite zemji-~lenki na STO }e va`at i za ovie dve zemji bidej}i se del od carinskata unija, zatoa {to po vlezot na Rusija vo STO ne samo Rusija, tuku i ovie dve zemji }e mora da gi otvorat svoite pazari za poevtin uvoz.

R

od vkupnite koli~ini zelen~uk koi se tro{at. No, paralelno so namaluvaweto na carinite za uvoz, Rusija planira do 2020 godina da go zgolemi proizvodstvoto na zelen~uk pod staklenici i plastenici za 3,5 pati, {to zna~i deka,

sepak, konkurencijata nema da bide lesna. Carinata za uvoz na mle~ni proizvodi se namaluva od sega{nite 19,8% na 14,19%. Carinata za uvoz na avtomobili vo Rusija po vlezot vo STO }e se namali


od sega{nite 30% na 25%, a vo period od sedum godini po vlezot carinata }e se namali na 12%. Carinata za izvoz na informati~ka tehnologija, koja sega iznesuva 5,4%, }e bide celosno ukinata. I po vlezot vo STO Rusija }e prodol`i da praktikuva dr`avna regulacija na cenite na prirodniot gas, na surovite dijamanti, votkata, uslugite za vodosnabduvawe, uslugite na transport na gas, hranata za bebiwa, medicinskite proizvodi, uslugite za javen i `elezni~ki transport. Najgolema korist od vlezot na Rusija vo STO }e ima Evropskata unija (EU), koja e najgolem trgovski partner na Rusija i na stranata na izvozot i na stranata na uvozot, so godi{na trgovska razmena od 400 milijardi evra. O~ekuvawata se deka trgovskata razmena me|u Rusija i EU po nejziniot vlez vo STO }e se zgolemi za ~etiri milijardi evra godi{no, so ogled na faktot {to Rusija }e mo`e da kupuva i da uvezuva evropski proizvodi i uslugi po poniski ceni poradi namaluvaweto na carinite, bidej}i ~lenstvoto na Rusija vo STO }e im donese korist na ruskite izvozni sektori. Pa taka, poniskite carini na Rusija }e & ovozmo`at mnogu pove}e i poefikasno da gi prodava svojata nafta, svojot gas i metalite na evropskite pazari.

17 

DISTRIBUTIVNIOT CENTAR VO RUSIJA SĂˆ U[TE E SAMO DOBRA IDEJA Blagoja Bla`evski, sopstvenikot na Si-po, koja ima i svoja fabrika vo Rusija, minatata godina izleze so predlog vo Rusija vo Samarskata oblast da se izgradi distributivno-administrativno-deloven centar za makedonski proizvodi, koi ottuka ruskite partneri bi gi kupuvale i bi gi plasirale na ruskiot pazar. No, od ovoj distributiven centar s$ u{te nema ni{to, bidej}i kako i voobi~aeno, me|usebnoto dogovarawe na makedonskite biznismeni odi mnogu te{ko. Spored procenkite na Bla`evski, investicijata za distributivniot centar nema da bide pogolema od dva milioni evra, a godi{nata zarabotka bi se broela vo desetici milioni evra. Ovoj predlog dobi poddr{ka i od Stopanskata komora na Makedonija i od Makedonsko-ruskata stopanska komora.


INTERVIEW  18 INTERVIEW

KLIME ME[KOV

SAMO NOVI PROIZVODSTVA MO@AT DA POTTIKNAT EKONOMSKI RAST!

foto: FILIP POPOVSKI

PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA SVISSLION ZA MAKEDONIJA I HRVATSKA


BROJ 640



01/02/2012



MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

betot na sekoja ekonomija se proizvodnite kompanii, no, za `al, vo Makedonija so godini nanazad dr`avnite ekonomski politiki ne rabotat na pottiknuvawe novi proizvodstva, smeta Klime Me{kov, pretsedatel na Upravniot odbor na Svisslion za Makedonija i Hrvatska. Spored nego, edna od glavnite pri~ini poradi koi mnogu doma{ni izumi, namesto da predizvikaat industriski bum vo Makedonija, se „prodale” vo stranstvo, e faktot {to bankite ne gi poddr`uvaat dovolno silno biznisite, odnosno tie ne se staveni vo nivna funkcija. So Me{kov razgovaravme za planovite na fabrikata na Svisslion vo skopsko Vizbegovo, za problemite i predizvicite na konditorskata industrija, za planovite na sopstvenikot Rodoqub Dra{kovi} koj ja vodi mati~nata kompanija vo Srbija, kako i za sudskiot spor so dr`avata poradi koj Svisslion Skopje ve}e ne e mnozinski sopstvenik na Agroplod.  Spored oficijalnite brojki za proda`ba i prihodi, Svisslion e najgolemata konditorska kompanija vo Makedonija. Raska`ete ni malku pove}e za razvojot i rastot na kompanijata? Od kakvi i kolkavi kapaciteti po~na, a {to e denes? Svisslion se nao|a na 39-to mesto od vkupnata lista na najgolemi kompanii i na 41-to mesto od vkupnata lista na najuspe{ni kompanii vo Makedonija vo 2010 godina. Vo rangiraweto na konditorskite kompanii vo Makedonija Svisslion e najgolema i najuspe{na konditorska kompanija i najgolem uvoznik i najgolem izvoznik na konditorski proizvodi. Ako se zeme vkupniot promet od site povrzani dru{tva na Svisslion vo zemjava, celata grupacija Svisslion vo Makedonija }e bide vo prvite 20 najgolemi kompanii. Site ovie podatoci u{te edna{ potvrduvaat deka Svisslion e dvigatel na konditorskata industrija vo Makedonija i so svoeto rabotewe i so svoite proizvodi pretstavuva reper za mnogu kompanii vo zemjava. Kompanijata e formirana vo 1998 godina kako 100% stranska (green field) investicija so osnovna dejnost uvoz i distribucija na konditorski proizvodi. Uspe{noto rabotewe vo 2001 godina donese pro{iruvawe na dejnosta so izgradba na fabrika vo Skopje i instalirawe linija za biskviti so `ele i ~okolado. Vo 2005 godina se investira{e i vo u{te edna linija za soleno trajno pecivo. Narednata godina se odlu~i da se promeni na~inot na razvoj na kompanijata i po primerot na Svisslion Takovo, Svisslion vo Makedonija stana dominanten sopstvenik na Agroplod Resen, kompanija so zastarena tehnologija, izgubena pozicija

R

INTERVIEW

www.kapital.mk

 „’Rbetot na dr`avata e ekonomijata, poto~no proizvodnite kompanii kade {to se sozdava novosozdadenata vrednost. Za `al, vo strukturata na makedonskata ekonomija s$ u{te preovladuvaat trgovijata i uslugite kako dejnosti kade {to se ostvaruva najgolemiot profit, a toa e na tro{ok na gra|anite. Osnova na ekonomskata politika treba da bide samo proizvodstvoto i toa bez razlika dali se raboti za obrabotka na sekoja peda zemja ili za industriski giganti. Treba da se sozdavaat uslovi za razvoj na proizvodstvoto vo site dejnosti.” na pazarot, uni{teni proizvodni kapaciteti, zaglavena vo dolgovi i preostanati samo denovi do celosna likvidacija. So programata za revitalizacija, Svisslion uspea da & go vrati sjajot na kompanijata so formirawe na Svisslion Agroplod i pretvoraj}i ja kompanijata vo kompanija so modernizirana tehnologija, renovirani proizvodni kapaciteti, zadovolni vraboteni i pozitivni rezultati. Vo Makedonija Svisslion Skopje gi koordinira i finansiski konsolidira povrzanite dru{tva i toa Svisslion Mak, Svisslion Agroplod, Svisslion Agrar i Prespa Turist. Za uspe{no rabotewe na firmite vo Makedonija, Svisslion Skopje konsolidirano anga`ira okolu 9 milioni evra obrten kapital so koj ja odr`uva likvidnosta i finansiskata stabilnost na povrzanite dru{tva. Fleksibilnata organizaciska postavenost i maliot broj stepeni na odlu~uvawe ovozmo`uva Svisslion da izleguva vo presret na site barawa na svoite kupuva~i i polesno da se spravuva so site predizvici. Aktivnata sorabotka so na{ite dobavuva~i i kupuva~i, posvetenosta na site vraboteni kon sorabotnicite i normalno korektnite uslovi za sorabotka se edinstven preduslov za uspe{na rabota i pozicionirawe na pazarot. Svisslion sekoga{ se stremi da pretstavuva stabilen i uspe{en partner za site svoi dobavuva~i i kupuva~i, da nudi kvalitetni proizvodi za dostapni ceni i kvalitetna usluga so korektni uslovi, {to vsu{nost pretstavuva i osnoven preduslov za da se obezbedi uspe{na pozicija na pazarot.  Kako Svisslion vo Makedonija ja zavr{i 2011 godina finansiski, vo sporedba so 2010 godina? Kolkavi se vkupnite prihodi, profitot, kolkav pazaren udel imate? Kakvi finansiski rezultati o~ekuvate da ostvarite godinava? Minatata godina be{e mnogu te{ka za celata konditorska industrija, kako i za ostanatite delovi od prehranbenata industrija. Od edna strana imavme nenormalen rast na cenite na surovnite, a od druga strana drasti~en pad na standardot na gra|anite vo celiot region. Bevme primorani da gi skratime site neproduktivni

tro{oci i da gi iskoristime site rezervi za da gi zadr`ime starite ceni ili minimalno da gi zgolemime. Iako rezultatite od zavr{nata smetka ne se definitivni, zabele`an e mal pad vo vkupniot prihod, a o~ekuvame okolu milion evra dobivka pred odano~uvawe. Godinava ja po~nuvame pospremni i so, zasega, postabilni ceni. Optimisti sme deka }e gi postigneme rezultatite od 2010 godina vo site povrzani dru{tva so Svisslion.  Maloproda`bata vo Makedonija izobiluva so uvozni konditorski proizvodi koi imaat cvrsti pozicii poradi silnite me|unarodni brendovi, no i povisoki ceni. Kakva proda`na strategija }e primenuva Svisslion vo ovaa krizna godina, so cel da ja odr`i i podobri svojata pazarna pozicija? Proizvodite na Svisslion so ni{to ne zaostanuvaat vo sporedba so proizvodite na svetskite poznati brendovi na konditorski proizvodi. Svisslion garantira najvisok kvalitet na sopstvenite proizvodi i toa go obezbeduva so pove}e aktivnosti. Vo sopstvenoto proizvodstvo koristi isklu~ivo kvalitetni i kontrolirani surovini kako od doma{en pazar taka i od uvoz. Opremata koja se koristi za proizvodstvo e celosno avtomatizirana oprema od svetski poznati proizvoditeli, odnosno se po~ituvaat najvisokite barawa za kvalitet i bezbednost na opremata. Sovremeniot dizajn i inovativnoto pakuvawe na proizvodite se karakteristika na site na{i brendovi. Nudime {iroka paleta na proizvodi, golem broj brendovi i raznovidnost vo pakuvaweto. Poseduvame golemi proizvodni kapaciteti koi ja zadovoluvaat pobaruva~kata, obezbeduvaat standardiziran kvalitet na proizvodot i postignuvaat poniska proizvodna cena. Gi implementiravme i sertificiravme najvisokite svetski standardi (ISO 22000:2005, IFS, Ko{er, Halal i najnoviot FSSC22000). Kvalitetot na na{ite proizvodi se doka`uva pokraj so nagradite koi gi dobivame i so proizvodstvoto pod privatni trgovski marki koe zazema golem del od vkupniot proizvoden kapacitet. Svisslion proizveduva privatni trgovski marki za mnogu golemi marketi na

19 


 20 INTERVIEW  „Ne samo {to bea najaveni mnogu investicii vo Resen, tuku po~navme i so realizacija na istite. Vo Agroplod izgradivme nova proizvodna hala od 4.500 metri kvadratni i toa po najvisokite standardi za prehranbena industrija, a pogolemiot del od opremata be{e i nara~an. Vo 2008 godina Republika Makedonija podnese tu`beno barawe za raskinuvawe na kupoproda`niot dogovor za kupuvawe na akciite na Agroplod vo sopstvenost na PIOM. Logi~ki be{e da se zaprat investiciskite aktivnosti do razre{uvawe na nedorazbirawata. Svisslion koj be{e investitor na tie proekti gi prenaso~i istite vo fabrikite vo Gorni Milanovac, a za pogolemiot del po~na nova grinfild- investicija vo Trebiwe, Bosna i Hercegovina.�

teritorijata na Srbija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Kosovo i Bugarija. Pokraj toa, Svisslion proizveduva proizvodi pod privatni trgovski marki i za najpoznatite brendovi od najpoznatite proizvoditeli na konditorski proizvodi na Balkanot. Doverbata koja ni e dodelena se zasnova na kvalitetot na proizvodot i partnerskiot odnos na sorabotka.  Kako se spravuvate so raste~kite ceni na surovinite, osobeno na {e}erot, kakaoto, bra{noto? Od kade nabavuvate, na kolkav vremenski period, kako o~ekuvate da se dvi`at cenite vo sledniot period i kako toa }e vlijae na krajnite proizvodi? Kako i site proizvoditeli taka i Svisslion se soo~uva so problemot so zgolemuvawe na cenite na surovinite, koj ne mo`e da se reflektira proporcionalno i na cenata na ~inewe na krajniot proizvod. Minatata godina se soo~ivme so enormni zgolemuvawa na cenite na surovinite i bevme primorani da izvr{ime minimalna korekcija na cenite na proizvodite. Sepak, nie kako proizvoditeli sekoga{ se stremime site promeni na ceni na surovini da ne gi prefrlime na krajnata cena na proizvodite, tuku da ja amortizirame promenata na na{ tro{ok. Proizvoditelite se primorani del od svoite surovini da gi nabavuvaat od stranstvo. Tokmu poradi ovie pri~ini potro{uva~kata i potrebnata zaliha treba mnogu precizno da se isplaniraat. Koga na ova planirawe }e se dodadat i promenite na cenite na surovinite, rokovite za isporaka i rokovite na traewe na surovinite, celiot proces stanuva mnogu kompleksen. Zatoa vo posledno vreme sme primorani da ~uvame golemi zalihi na klu~nite surovini, a so toa da vrzuvame i golem obrten kapital.  Velat deka vo kriza najdobro pominuvaat kompaniite koi investiraat vo novi tehnologii i inovativni proizvodi. Kolku e ova samo golo teoretizirawe ili navistina mo`e da se primeni vo realniot sektor za spas od krizata? Planirate li novi investicii, mo`ebi lansirawe na nekoi novi proizvodi? Investiraweto vo kriza ne e samo teorija tuku nie go imame potvrdeno toa i vo praktika. Najzna~ajnite investicii na grupacijata Svisslion bea realizirani neposredno pred, za vreme i vedna{ po intervencijata na NATO vo Srbija. Toa bea investicii vo proizvodni linii so kapacitet pogolem od 50 toni dnevno proizvodstvo. Visokata avtomatiziranost i robotizacijata vo investiranata oprema ovozmo`uva visok kavlitet so niska proizvodna cena. Vo toj period tokmu takvi proizvodi bea potrebni na pazarot. Sli~no, najzna~ajnata investicija vo Skopje se realizira{e tokmu vo 2001 godina koga

be{e i najgolemata kriza vo Makedonija predizvikana od voeniot konflikt. I ovaa investicija rezultira{e so uspehot koj go reflektira celokupnoto rabotewe na Svisslion vo Makedonija. Sega krizata go zafati celiot region kade {to sme najdobro pozicionirani. Kupovnata mo} na gra|anite i ponatamu pa|a, pazarot bara evtini proizvodi, a najbarani se osnovnite `ivotni namirnici. Od druga strana svesta za ekolo{ki zdrava hrana kaj populacijata raste. Investiciskite proekti koi gi rabotime treba da gi zadovolat potrebite na pazarot vo ovaa smisla. Vo 2011 godina, Svisslion ja obnovi svojata investiciska politika i prodol`i so svoite investicii vo proizvodnite pogoni vo Skopje. Investiravme vo podobruvawe na infrastrukturata vo proizvodniot pogon vo Skopje so izgradba na nova vodovodna linija i nova trafostanica. Isto taka investiravme i vo nova linija za ~okoladno i {e}erno dra`irawe na cerealii, noviot brend Choco Boom. Sledej}i gi svetskite trendovi za zdrava hrana, po~navme so razvoj na programa za funkcionalna hrana pod brendot Nutricea. Ovaa godina sleduvaat u{te nekolku golemi investiciski energetski efikasni proekti koi }e pridonesat za celosna avtomatizacija na proizvodstvoto, kako i za pro{iruvawe na asortimanot.  Kade s$ izvezuvate vo momentov, planirate li osvojuvawe na novi pazari godinava? Koi? Proizvodnite kompanii na Svisslion vo Makedonija se so ogromni kapaciteti na proizvodstvo kade {to doma{niot pazar e relativno mal i osnovata na celiot biznis e zasnovana na izvoz. Komercijalata vo Svisslion e celosno organizirana kon izvoznite pazari kade {to vo zavisnost od pobaruva~kata i proda`bata razli~no deluva i se prilagoduva kon lokalnite pazari. Vo Srbija, Hrvatska, Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Kosovo, Slovenija, Bugarija, Svisslion e organiziran preku sopstveni uvozni~ki firmi koi preku lokalni distributeri go prodavaat celokupniot asortiman. Vo sklop na lokalnite distributeri deluvaat i brend-menaxeri koi se zadol`eni za asortimanot na proizvodi koi se proizveduvaat vo Makedonija. Na evropskiot pazar Svisslion nastapuva direktno preku sopstvenite kupuva~i koi gi ima vo [vedska, Francija, Avstrija i indirektno preku firmite so koi sorabotuvaat ostanatite fabriki na Svisslion vo regionot. Dogovorot CEFTA i so EU dozvoluva preferencijalno poteklo na na{ite proizvodi i preku tie dr`avi kade {to pora~kite na kupuva~i se pomali i ekonomski e poisplatlivo da se grupira celokupniot asortiman na edno mesto i izveze od tamu. Vo SAD i vo Avstralija Svisslion ima pove}e distributeri kade


INTERVIEW

KOJ E KLIME ME[KOV? Klime Me{kov e ma{inski in`ener od Ohrid. Po zavr{uvaweto na studiite vo Belgrad, rabotel vo nekoga{nata skopska fabrika Plastika, a potoa dolgi godini bil tehni~ki i generalen direktor na ohridskata fabrika Ezerka (vo porane{na Jugoslavija poznat proizvoditel na metalna galanterija, keramika, lusteri). Po propa|aweto na ovaa fabrika, Me{kov rabotel na izumi koi imale primena vo medicinskata industrija vo stranstvo, a potoa otvoril privatna kompanija za me|unarodna trgovija. Vo 1998 stanal zastapnik na proizvodite na srpski Svisslion, toga{en Kondavik, za makedonskiot pazar. Potoa vo 2000 godina firmata, od prostoriite na porane{na Slavija vo Skopje, se seli na lokacijata vo skopsko Vizbegovo, kade {to sega se nao|a fabrikata na Svisslion vo zemjava. Inaku, kontaktot na Me{kov so srpskiot biznismen Rodoqub Dra{kovi} datira od 80-tite godini, koga kako direktor vo Ezerka rabotel na opremuvawe magacin na porane{nata OZT (Organizacija na zdru`en trud) vo Vr{ac, Srbija. {to redovno vr{i izvoz so kontejneri preku Solunskoto pristani{te. Na ostanati pazari kako {to se Iran, Libija, Izrael plasmanot se vr{i direktno preku pove} e distributeri vo ista dr`ava koi se natprevaruvaat za dobivawe pravo na ovlasten distributer na na{ata programa. Toa pravo distributerot }e go dobie koga }e ostvari zadovolitelna realizacija i }e ja opravda doverbata na na{ata kompanija. Za pazarite Rusija, Чe{ka, Slova~ka, Romanija, Ukraina na{ite proizvodi se plasiraat preku Svisslion od Belgrad, a za kineskiot pazar preku Svisslion Trebiwe.  Svisslion, preku svojata mati~na kompanija od Srbija vo 2006 godina ja kupi i resenskata fabrika Agroplod. Za ovaa kupoproda`ba ste vo sudski spor so dr`avata koja ja tu`ite pred Arbitra`niot sud za investiciski sporovi vo Va{ington. Do kade e celata rabota? Svisslion od Skopje e sopstvenost na {vajcarskiot koncern Svisslion DRD Friburg koj poseduva pove}e od 78% od udelot vo skopskata firma. So odlukata na {vajcarskata firma vo 2006 godina, Svisslion od Skopje kupi okolu 58% od akciite na akcionerskoto dru{tvo Agroplod od Resen. 25% ili 5.339 od ovie akcii gi kupivme od Fondot za PIOM na javen povik kako najdobar ponuduva~. Vo 2008 godina po~naa nedorazbirawata koi se odnesuvaa na javniot povik. Pokrenati bea inicijativi za razre{uvawe na nedorazbirawata od na{a strana, sepak tie ne rezultiraa so re{enie pa bevme primorani da pokreneme arbitra`na po-

stapka vo arbitra`niot sud vo Va{ington ington za kr{ewe na Bilateralniot dogovor ogovor me|u Makedonija i [vajcarija za za{tita na investiciite. Postapkata pred ovaa arbitra`a e vo zavr{na faza i o~ekuvame pravi~na presuda.  Koga pred tri godini na Svisslion mu bea „zamrznati� akciite vo Agroplod, najavivte deka }e se odlo`at planiranite investicii vo novi proizvodni linii vo Agroplod i drugite najaveni investicii vo prehranbenata industrija vo Makedonija. Se otka`a li srpskiot biznismen Rodoqub Dra{kovi} celosno od ovie vlo`uvawa? Ne samo {to bea najaveni mnogu investicii tuku po~navme i so realizacija na istite. Imeno, vo Agroplod izgradivme nova proizvodna hala od 4.500 metri kvadratni, i toa po najvisokite standardi za prehranbena industrija, izrabotivme proektna dokumentacija, izvr{ivme izbor na oprema, a pogolemiot del od opremata be{e i nara~an. Vo 2008 godina Republika Makedonija podnese tu`beno barawe za raskinuvawe na kupoproda`niot dogovor za kupuvawe na akciite na Agroplod vo sopstvenost na PIOM. Logi~ki be{e da se zaprat investiciskite aktivnosti do razre{uvawe na nedorazbirawata. Svisslion, koj be{e investitor na tie proekti gi prenaso~i istite vo fabrikite vo Gorni Milanovac, a za pogolemiot del po~na nova grinfild-investicija vo Trebiwe, Bosna i Hercegovina. Odlukata za izgradbata na proizvodnite kapaciteti vo Trebiwe be{e iznudena tokmu poradi nastanatata situacija i sporot vo Make-

donija. Tamu se instalira planiranata oprema za proizvodstvo na Eurokrem i Eurokrem blok i se dokompletira so dopolnitelna oprema za proizvodstvo na 500 toni mese~no gotov proizvod. Kon krajot na minatata godina tamu se pu{ti vo proizvodstvo i fabrikata za proizvodstvo na ~okoladi i ~okoladni deserti. Se raboti za najsovremena oprema za prerabotka na surovo kakao zrno vo najfini ~okoladni masi, ~okolada i deserti. Koga sme kaj najnovite investicii na Svisslion vo regionot, neizbe`no e da se spomene i investicijata vo kompletno nova i celosno avtomatizirana fabrika za proizvodstvo na sladoled so {to }e se startuva i noviot brend Eurokrem sladoledi, kako i fabrikata za gotovi jadewa, dvete vo Gorni Milanovac, Srbija.  Dra{kovi} lani ima{e problemi i vo Srbija kade {to banka mu ja blokira{e smetkata za dolg od 10 milioni evra. Toga{ toj najavi deka seto toa e politi~ka igra i deka celosno }e go povle~e biznisot od Srbija. [to se slu~i vo me|uvreme i kakvi se negovite planovi za razvoj na biznisot? Vesnicite vo Srbija objavija informacija deka e blokirana smetkata na koncernot Svisslion Takovo {to ne be{e to~no. Blokirana be{e smetkata na edno od povrzanite dru{tva na koncernot i toa kompanijata Takovo koja e praven sledbenik na PIK Takovo. Blokirana be{e za krediti od devedesettite godini (prete`no kamati i rati optovareni so nerealno visoki kamati i kursni razliki). Vo 1999 godina spornite krediti bile spoeni vo

21 


 22 INTERVIEW eden dogovor, a narednata godina po predlog na vladata na Srbija pogolemiot del bil otpi{an. Vo 2004 godina po kupuvaweto na Takovo od strana na Svisslion, bankata go tu`i Takovo za celiot iznos na kreditot bez da go namali otpi{aniot del, iako kreditnite pobaruvawa bile zastareni. Sudot i pokraj site argumenti na kompanijata Takovo, donese presuda vo korist na bankata i bankata ja blokira smetkata na ovaa kompanija za okolu 12 milioni evra. Gospodin Dra{kovi} smeta{e deka presudata e politi~ki motivirana i reagira{e na negov svojstven na~in, so isplata na celata suma odedna{ so {to se deblokira{e smetkata na kompanijata Takovo, ja napu{ti Srbija i se zakani deka }e go napu{ti celiot biznis vo Srbija. Zasega e izvesno deka ne se planiraat novi proekti za Srbija, tuku site investiciski proekti se planiraat za Bosna i Hercegovina i Hrvatska. Najavena e i Crna Gora kako destinacija za investirawe vo koja dosega e investirano vo dva hotela i objekti za distribucija na konditorski proizvodi.  Kolku bliskosta i zaedni~kite interesi so politi~kite garnituri se presudni za rastot i razvojot na eden biznis vo zemjite na Balkanot? Na{eto iskustvo poka`uva deka javnosta ima tendecija golemite biznisi da gi povrzuva so edna ili so druga politi~ka opcija. Gospodin Dra{kovi} ima{e mnogu neprijatnosti poradi involviranosta na negoviot brat vo politikata, informacija koja be{e eksploatirana vo negativna konotacija vo Makedonija i vo celiot region. Svisslion od svoeto osnovawe do denes ne se vrzuva so niedna politi~ka opcija tokmu poradi svojot stav deka

 So ogled na toa {to upravuva so tri kompanii na grupacijata Svisslion, edna vo Makedonija i dve vo Hrvatska, Me{kov postojano e na relacija Skopje- Belgrad - Sisak.

biznisot mora da e nezavisen od politikata.  Ste bile na rakovodni pozicii u{te vo vremeto na porane{na Jugoslavija. Kako ja ocenuvate dr`avnata strategija za ekonomski razvoj na Makedonija niz godinite? Kolku vkupnata dr`avna ekonomska politika im e od korist na biznisite? ’Rbetot na dr`avata e ekonomijata, poto~no proizvodnite kompanii kade {to se sozdava novosozdadenata vrednost. Za `al, vo strukturata na makedonskata ekonomija s$ u{te preovladuvaat trgovijata i uslugite kako dejnosti kade {to se ostvaruva najgolemiot profit, a toa e na tro{ok na gra|anite. Osnova na ekonomskata

politika treba da bide samo proizvodstvoto, i toa bez razlika dali se raboti za obrabotka na sekoja peda zemja ili za industriski giganti, odnosno treba da se sozdavaat uslovi za razvoj na proizvodstvoto vo site dejnosti. Poseben akcent treba da se dade na razvoj na malite i sredni proizvodni kapaciteti, bidej}i tie se na{a realnost. Postojat mnogu inovativni proekti, patenti no poradi visokite barawa za obezbeduvawe na krediti ne mo`at da se realiziraat. Ovde posebna uloga treba da imaat bankite, koi namesto da gi vrzuvaat svoite sredstva vo obvrznici i blagajni~ki zapisi, treba da gi investiraat vo inovativni proekti po pat na partnersko sodru`ni{tvo.

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%

+

-35% SO

POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI

pretplata@kapital.com.mk

ZEMETE POVE]E!


8 FEVRUARI, SPECIJALEN PRILOG

TELEKOMUNIKACII  ANALIZA NA PAZAROT ZA TELEKOMUNIKACISKI USLUGI - KAKO INDUSTRIJATA JA PO^NA GODINATA? KOJ E KOJ VO PAZARNIOT KOLA^ NA TELEKOM OPERATORITE?  [IROKOPOJASNITE USLUGI I MOBILNIOT INTERNET DVIGATELI NA NOVIOT RAST NA TELEKOM INDUSTRIJATA VO MAKEDONIJA  TELEKOMUNIKACISKI USLUGI [TO [TEDAT VREME I PARI ZA KOMPANIITE  TEHNOLO[KI NOVITETI [TO ]E JA ODBELE@AT 2012 - SO KAKVI “GAXETI” ]E SI IGRAME DOPRVA? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 8 FEVRUARI 2012 VO NEDELNIKOT KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

22 FEVRUARI, SPECIJALEN PRILOG

ZDRAVI I AKTIVNI  MITOVI I ZABLUDI ZA ZDRAVATA HRANA  SPA, VELNES, JOGA...KADE SÈ SE RELAKSIRAAT MAKEDONSKITE DELOVNI LU\E  KAKVI ANTI - STRES TEHNIKI PREPORA^UVAAT EKSPERTITE?  SO KAPITAL NA SKOPSKIOT MARATON: 5,10, 20 ILI 40 KM, ISTR^AJTE I VIE, NIKOGA[ NE E DOCNA! ZA OVIE I ZA DRUGI AKTUELNI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG ZDRAVI I AKTIVNI KOJ KE IZLEZE NA 22 FEVRUARI 2012 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111


 24 MOJOT KAPITAL VELNES I SPA SPA-CENTRITE CENTRITE SE NOVIOT HIT HIT-BIZNIS BIZNIS V

SLATKA RAZONODA ZA SLADOK PROFI KAKO [TO RASTE STRESOT, NO I KUPOVNATA MO] KAJ ZNA^AEN DEL OD NASELENIETO, TAKA SPA-CENTRITE ]E STANUVAAT SÈ POPROFITABILEN BIZNIS I VO MAKEDONIJA. TOKMU ZATOA, SOPSTVENICITE NA BAWI, NO I ONIE VO HOTELSKIOT BIZNIS KONE^NO SFATIJA DEKA “BANSKO-DO@IVUVA WATA” MO@E DA SE PRODAVAAT I VO MAKEDONIJA!

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

ko nekoga{ le`eweto vo xakuzi so ~a{a pijalak i so pura be{e prvata asocijacija za hedonisti~ki ~in na bogatite direktori, denes e sekojdnevna tehnika za osloboduvawe od stresot na s$ pove}e Makedonci.

A

Pomladata generacija menaxeri, no i vrabotenite ~ii finansii im dozvoluvaat s$ po~esto si dozvoluvaat ponekoe spa-u`ivawe, kako {to se toplata bawa, saunata, masa`ite. Poradi stresniot `ivot, uslugite koi gi nudat urbanite velnes-centri, no i nekoi od bawskite kompleksi vo dr`avava za mnogumina stanuvaat zavisnost ili ne{to {to mora da se napravi, duri i vo ekonomska

SVETLANA PETROVSKA DIREKTOR NA KATLANOVSKA BAWA

Iako kaj nas uslugite se baziraat na medinska rehabilitacija, zatoa {to imame stru~en tim od doktori koi rabotat, sepak, idninata na bawskiot turizam e vo razvoj na velnes i na spa-uslugite. Toa e evropski trend koj doa|a i kaj nas. Ednostavno, vo dene{no vreme, koga stresot e faktor broj eden za site moderni bolesti na lu|eto, tie vo ovoj tip uslugi nao|aat oaza kade {to mo`e da se relaksiraat, da se detoksiciraat i da ja obnovat energijata.

kriza. Golemata potreba od ovoj vid relaksacija ja poka`uva i trendot na izgradba na mini spa-centri vo sopstvenite domovi, {to izminative nekolku godini vo zemjava go pravat bogatite direktori i biznismeni. Tokmu zatoa investicijata vo velnes i vo spa-centri doprva }e stanuva nov hitbiznis vo Makedonija. Pokraj hotelite, koi prodavaat vakvi uslugi za sekojdnevna rekreacija, golem potencijal le`i i vo bawskite kompleksi niz dr`avava. Najgolem del od niv, za razlika od bugarskite i od slovene~kite spa-hoteli, i pokraj potencijalot na termalnite vodi, s$ u{te se samo bolnici za rehabilitacija. Sepak, ima i takvi koi izminative godini investiraat vo modernizacija, a edna od niv e Katlanovska bawa vo blizinata na Skopje. Svetlana Petrovska, eden od direktorite na bawata, veli deka investiciite koi gi napravija vo kompleksot vo Katlanovo


MOJOT KAPITAL

VO MAKEDONIJA!

A IT!

vo 2007 godina se samo po~etok na vkupnata investicija koja planiraat da ja realiziraat. “Celiot proekt ~ini 18 milioni evra, za {to ve}e imame napraveno fizibilitistudija. Spored proektot, planirana e nova investicija vo bazenskiot komleks so voveduvawe sina bawa, potoa turska bawa, rimska bawa, bawa mrtvo more, solena soba i t.n. “vodeni apartmani”, koi }e sodr`at mesto za hidroterapija, me s to za masa`a i

40-50

iljadi evra ~ini najevtinata varijanta na mal spa-centar napraven vo ramkite na hotelski kompleks

spa spa-kapsula”, objasnuva Petrovska. Spored nea, sleden ~ekor e investicija i Spo vo obnovuvawe na postojnite smestuva~ki kapaciteti, odnosno nivna rekonstrukcija kap vo hotel. “Toa {to dosega go investiravme e samo “To edna tretina od planiranata investicija edn vo osovremenuvawe na celiot kompleks. Vo momentov nudime uslugi za redovni pacienti koi poradi operacii ili povpac redi posetuvaat fizikalna terapija, a vtoriot del od klientite se onie koi go posetuvaat velnes i spa-centarot, za koi uslugite se dostapni od 17 ~asot do 21 ~asot sekoj den”, veli Petrovska. Spored nea, vo posledno vreme mnogu e zgolemen interesot za koristewe na velnes-uslugite, osobeno od pomladi lu|e, na koi ovoj vid rekreacija im stanuva sostaven del od `ivotot. “Iako kaj nas uslugite se baziraat na medinska rehabilitacija, zatoa {to imame stru~en tim od doktori koi rabotat, sepak, idninata na bawskiot turizam e vo razvoj na velnes i na spa-uslugite. Toa e evropski trend koj doa|a i kaj nas. Ednostavno, vo dene{no vreme, koga stresot e faktor broj eden za site moderni bolesti na lu|eto, tie vo ovoj tip uslugi nao|aat oaza kade {to mo`e da se relaksiraat, da se detoksiciraat i da ja obnovat energijata”, objasnuva Petrovska. Vo Katlanovska bawa nudat mnogu uslugi od ovoj tip. Po~nuvaj}i od saunskata terapija, preku medinskata masa`a i medicinskata kozmetologija za lice i telo, do hidroterapijata, za {to se koristi termalnata voda, detoksikacijata i uslugi kako {to e oksigenska spa-kapsula. Mexit Capa, sopstvenik na dvete bawi vo Debar, Kosovrasti i Bawi{te, veli deka vo momentov vo dvata kompleksi se investira vo modernizacija na postoe~kite i vo zbogatuvaweto na ponudata so novi sodr`ini. “Vo Bawi{te vr{ime modernizacija na 72 sobi, koi }e bidat so site ni{ani. Stanuva zbor za ekskluzivni apartmani, kade {to renoviraweto na edna soba ~ini 9.000 evra. Vo Kosovrasti isto taka renovirame 72 sobi, a toa n$ ~ini 1,2 milioni evra”, objasnuva Capa. Pokraj ovie dve investicii, toj otkriva deka vo oktomvri godinava na lokacijata Bawi{te }e po~nat da gradat nov hotel so 150 sobi, za {to im se gotovi site proekti. Isto taka,

18

milioni evra e vkupnata planirana investicija na sopstvenicite na Katlanovska bawa za nejzino modernizirawe

PIRIN FILIPOV DIREKTOR NA PIRIN EKSPORT

So 40.000-50.000 evra mo`e da se napravi eden mini spa-centar so nabavka i instalacija na osnovnata oprema, a toa e: bazen, xakuzi, sauna, parna bawa, topli le`alki, kontrasten tu{. Eden bazen so dol`ina 10 metri, {irina pet metri i dlabo~ina 1,5 metar ~ini od 10 do 15 iljadi evra. Xakuzi pak, za ~etvorica so dijametar dva metri ~ini od osum do 10 iljadi evra.

Capa investira i vo rekreativniot del na bawskite kompleksi, odnosno toa {to zna~i spa-centar i terapevtsko-kozmeti~ki uslugi. “Vo april vo Bawi{te }e vovedeme i xakuzi i sauni, kako i kozmeti~ki uslugi. Vo plan ni e renovirawe i na bazenskiot del, kade {to }e vovedeme i pridru`ni sodr`ini”, veli Capa. Samiot fakt {to toj, kako eden od sopstvenicite na makedonskite bawi, ve}e izvesno vreme investira vo modernizacija na kompleksite poka`uva deka interesot za ovoj vid lekuvawe i rekreacija raste. A bawskite kompleksi koi po~ivaat na termalni vodi doprva }e stanuvaat atraktiven biznis vo Makedonija. “Poslednite pet godini postepeno investirame vo dvata bawski kompleksi, koi se kombinacija od lekuvali{ta i od rekreativni centri. Imame 170 vraboteni, od koi {est se lekari. Po pet godini, duri sega gi ~uvstvuvame prvite benefiti od investiciite”, veli Capa. Kako {to objasnuva toj, interesot za prestoj vo Kosovrasti i vo Bawi{te e ogromen, poradi {to mesto vo dvata kompleksi se rezervira i pet meseci odnapred. Nad 50% od gostite se od stranstvo, a od niv najmnogu doa|aat od Albanija, Kosovo,

25 


 26 MOJOT KAPITAL TRI NOVI IZVORI NA TERMALNA VODA ^EKAAT KONCESIJA! Od vkupno 10 koncesii na termomineralni vodi koi gi ima dadeno Ministerstvoto za ekonomija, pet se koristat za bawi, a ostanatite se za polnewe mineralna voda i za zatopluvawe oran`erii. Kako {to informiraat od Ministerstvoto, vo momentov za tri izvori na termomineralna voda ima postapka za dodeluvawe koncesija, a toa se dvata lokaliteti kaj Kumanovo, Proevce i Strnovec i lokalitetite Ke`ovica i Lxi kaj [tip. “Naplatata na koncesiskiot nadomest za termomineralnite vodi e soglasno Tarifnikot za utvrduvawe na visinata na nadomestocite za izdavawe dozvoli i koncesii za vr{ewe detalni geolo{ki istra`uvawa i koncesii za eksploatacija na mineralni surovini. Koncesiski nadomest poradi koristewe na prostorot na koj e dodelena koncesijata za eksploatacija iznesuva 200.000 denari za eden kilometar kvadraten, a za eksploatacija na geotermalna voda se pla}a vo iznos od 7% od vrednosta na mineralnata surovina opredelena vo iznos od 21 denari po metar kuben geotermalna voda”, objasnuvaat od Ministerstvoto.

Turcija i od Italija. KOLKU ^INI DA SE OPREMI SPA-CENTAR? Pirin Filipov, sopstvenik i izvr{en direktor na Pirin eksport, firma koja uvezuva oprema za velnes i za spa-centri, veli deka vo sledniot period }e ima ekspanzija na ovoj biznis. “Kako {to raste kupovnata mo} kaj eden del lu|e i kako {to tie se pove}e {etaat i gledaat {to se nudi vo svetot, taka i spa-centrite }e stanuvaat edni od najperspektivnite biznisi vo Makedonija”, veli Filipov.

9.000

evra ~ini modernizacijata na edna od 72 sobi koi se renoviraat vo debarskata bawa Bawi{te

Spored nego, po~etnata investicija vo oprema za pomali spa-centri vo ramkite na nekoj hotel ili pak, izgradeni samostojno se dvi`i od 40.000 do 50.000 evra. “So ovaa suma pari mo`e da se napravi eden mini spa-centar so nabavka i instalacija na osnovnata oprema, a toa e:


MOJOT KAPITAL bazen, xakuzi, sauna, parna bawa, topli le`alki, kontrasten tu{. Eden bazen so dol`ina 10 metri, {irina pet metri i dlabo~ina 1,5 metar ~ini od 10-15 iljadi evra. Xakuzi pak, za ~etvorica so dijametar dva metri ~ini od 8-10 iljadi evra”, objasnuva Filipov. Spored nego, ako investitorot saka sodr`inite da gi zbogati i so fitnessala, toa bi go ~inelo od 5.000 do 7.000 evra. “Za ovaa suma pari mo`e da se nabavat osnovnite fitnes-uredi, kako {to e multifunkcionalnata sprava, velosiped i lenta za tr~awe”, objasnuva toj. Spored nego, Pirin eksport opremata ja nabavuva od poznati evropski proizvoditeli, odnosno saunskata oprema od Harvija (Harvia) od Finska, a bazenskata oprema od Astral pul (Astral pool) od [panija. Naskoro Pirin eksport }e po~ne da gi prodava i fitnes-uredite na amerikanskata kompanija Lajf fitnes (Life Fitness). Spored Filipov, eden pomal spa-centar mo`e da se opremi i so pomala suma pari, no toa bi zna~elo deka i opremata }e treba da se nabavi od poevtinite kineski proizvoditeli. URBANITE SPA-CENTRI ZA SEKOJ DEN Pokraj bawskite kompleksi, koi po definicija se nadvor od gradskite sredini, vo Skopje, no i vo drugi gradovi niz Makedonija izminative godini se zgolemuva brojot na hoteli koi napravija sopstveni velnes-centri. Vo glavniot grad ovie kompleksi se prepolni so mladi menaxeri koi tamu ja odr`uvaat telesnata kondicija i se relaksiraat. Dejan Mitev, direktor na hotelot TCC Plaza, vo ~ii ramki ima velnes-centar, veli deka koga pred ~etiri godini go otvorile, bilo te{ko da se pridobijat klienti, no sega ima s$ pogolem interes. “Imame bazen, sauna, fitnes-sala, solena soba, nudime i masa`i. Ako na po~etokot be{e te{ko, sega s$ pove}e lu|e doa|aat zatoa {to se zainteresirani da vodat zdrav `ivot. Prodavame i mese~ni karti, a faktot {to sme moderen spa-centar vo urbana sredina, odnosno vo centarot na gradot, pridonesuva brojot na posetiteli da ni raste od den na den”, objasnuva Mitev. So ogled na toa {to investicijata vo spacentarot sopstvenikot na TCC Plaza ja napravi otkako hotelot ve}e be{e pu{ten vo upotreba, Mitev veli deka vkupnoto vlo`uvawe za postavuvawe na opremata na povr{ina od 700 metri kvadratni go ~inelo okolu 300.000 evra. “Visinata na investicijata zavisi od kvalitetot na opremata i obemot na sodr`inite koi }e gi ponudite. Vo sekoj slu~aj, povrat na po~etnata investicija mo`e da se o~ekuva za pet do {est godini”, objasnuva Mitev.

27 


 28 INTERVJU go poznavaat `ivotot i prilikite vo Avstralija, a ja znaat i svojata tatkovina, Makedonija i treba samo poaktivno da se vklu~at vo unapreduvaweto na odnosite me|u dvete zemji.

 Vo koi sektori gledate prostor za zgolemuvawe na sorabotkata me|u dvete zemji?

HELENA STADERT

D-R NEREZIDENTEN AMBASADOR NA AVSTRALIJA VO MAKEDONIJA

IMA U[TE DOSTA PROSTOR ZA RAZVIVAWE NA NA[ITE DOBRI ODNOSI IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

eposredno pred 26 januari, nacionalniot den na Avstralija, razgovaravme so d-r Helena Stadert, nerezidenten ambasador na ovaa zemja vo Makedonija. D-r Stadert e stacionirana vo Belgrad, Srbija, a ottamu, pokraj Makedonija, gi pokriva i Crna Gora. Tokmu vo denovite okolu najgolemiot dr`aven praznik na Avstralija taa prestojuva{e vo zemjava, kade {to odr`a pove}e sredbi so pretstavnici na politi~kiot i na ekonomskiot establi{ment, kako i nevladinite organizacii {to ambasadata gi poddr`uva.

N

 Va{a ekselencijo, kako spored Vas mo`e najdobro da se iskoristat tradicionalnite vrski me|u Avstralija i

Makedonija (golemata dijaspora {to ja ima tamu na{ata zemja), odnosno seto toa da bide staveno vo funkcija na gradewe kulturni, ekonomski, obrazovni, nau~ni i sekakvi drugi mostovi me|u dvete zemji?

Vrskite {to postojat me|u Avstralija i Makedonija, no i so ostanatite zemji od Zapaden Balkan, poradi zna~itelnata dijaspora, sekako deka se dobra osnova za ponatamo{no prodlabo~uvawe na vrskite me|u na{ite zemji. Vpro~em, na{ata izrazena bliskost so zemjite od regionov zaradi golemata dijaspora vo Avstralija, e odli~na osnova za razvivawe na sorabotkata na koe bilo pole. Avstraliskite biznismeni od makedonsko poteklo bi trebalo da se “prviot bran� na investitori vo zemjava, {to }e im poka`at na ostanatite avstraliski biznisi deka Makedonija e dobro mesto za investirawe. Pripadnicite na dijasporata

Turizmot e edna od ekonomskite granki {to mo`e da se unapredi na relacija Makedonija-Avstralija. Avstraliskite Makedonci doa|aat vo svojata tatkovina na poseta, tro{at del od svojata zarabotka vo Makedonija, a mo`at vo golema mera da vlijaat i vrz ostanatite Avstralijci da dojdat kako turisti vo Makedonija za vreme na svoite patuvawa niz Evropa. Zapaden Balkan e neotkriena destinacija za nas Avstralijcite, od turisti~ka gledna to~ka. Me|udr`avnite dogovori pak, kako na primer onoj za regulirawe na socijalnoto osiguruvawe, im pru`a na gra|anite so dvojno dr`avjanstvo sigurnost pri prestojot i vo dvete zemji, {to e od osobeno zna~ewe za lu|eto koi {to po zaminuvaweto vo penzija bi sakale pove}e vreme da pominuvaat vo tatkovinata. Isto taka, Avstralija ima odli~en obrazoven sistem i obezbeduva povolni uslovi za edukacija edukaci na me|unarodnite studenti vo sporedba so drugite zemji od angliskoto govorno podra~je. Iako e geografski daleku od Makedonija, faktot {to imate golema golem dijaspora tamu povtorno bi mo`el da poslu`i kako dobra osnova za na makedonskite studenti pogolem interes in za prestoj i za u~ewe vo Avstralija.

 Kakvi aaktivnosti prezema Avstralso cel da se unapredi iskata ambasada a ekonomskata sorabotka me|u Makeekonoms donija i Avstralija, koja, za volja na vistinata, e preskromna (neceli devet vistina milioni amerikanski dolari za prvite meseci vo 2011 godina)? 11 mesec

To~no, bilateralnata bil trgovska sorabotka e skromna, skromna so trend na opa|awe. Ulogata na Ambasadata Ambas e pred s$ da ohrabruva vakvi inic inicijativi. Nie sme mala ambasada i nemame tolkav obem na resursi za pozna~itelno vklu~uvawe vo formiraweto stopanski komori ili drugi tipovi organizacii {to ja unapreduvaat ekonomskata sorabotka me|u dvete zemji. No, tuka sme za pribirawe i za prosleduvawe informacii povrzani so avstraliskite biznisi, vo sorabotka so pretstavnikot na Avstraliskata trgovska komisija vo Var{ava (vladina agencija za razvoj na trgovijata i investiciite, n.z.) nadle`en za regionov, taka {to zainteresiranite kompanii od zemjite {to gi pokriva na{ata ambasada vo Belgrad mo`e da gi dobijat tie informacii so na{a pomo{.

 Kade vo Evropa najmnogu investiraat avstraliskite biznismeni? Kade se balkanskite zemji, me|u koi i Makedonija, na nivnata investiciska mapa?


BROJ 640



01/02/2012



INTERVJU

www.kapital.mk

 Na{ata izrazena bliskost so zemjite od regionov zaradi golemata dijaspora vo Avstralija, e odli~na osnova za razvivawe na sorabotkata na koe bilo pole. Avstraliskite biznismeni od makedonsko poteklo bi trebalo da se “prviot bran” na investitori vo zemjava, {to }e im poka`at na ostanatite avstraliski biznisi deka Makedonija e dobro mesto za investirawe. Avstraliskite kompanii investiraat vo {irok spektar industrii: rudarstvo, nafta i gas, informatika, finansii... Isto taka, imame da ponudime i vrvno znaewe i tehnologija za agrobiznisot, za{titata na prirodnata sredina, energetski efikasnite proekti, oblasti vo koi{to avstraliskite kompanii se dosta prisutni i konkurentni vo Evropa. Inaku, da potsetime deka Kjubi, golemata avstraliska osiguritelna kompanija, be{e edna od prvite me|unarodni kompanii {to napravija akvizicija vo Makedonija i kako edna uspe{na prikazna, taa mo`e da e pottik za drugi avstraliski kompanii da investiraat vo zemjava. Sepak, mislam deka avstraliskite biznismeni od makedonsko poteklo treba da bidat “prviot bran” na investitori {to }e dojdat vo zemjava i }e im poka`at na ostanatite avstraliski biznisi deka Makedonija e dobro mesto za investirawe. Vo Srbija, na primer, ima edna kompanija otvorena od avstraliski Srbin koja{to e partner so pogolema kompanija od Avstralija, koja, vsu{nost, preku nego investira vo Srbija. Toa e dobar model, definitivno.

 Vie ste akreditiran ambasador za nekolku balkanski zemji, pa kakvo e Va{eto iskustvo dosega, kako se adaptiravte? [to Vi se dopa|a najmnogu na Balkanot, a {to Vi pre~i najmnogu?

Iako sum na Balkanot pove}e edna ipol godina, ~uvstvuvam deka samo sum ja zagrepkala povr{inata na ovoj kompleksen region, prebogat so istorija, tradicija, kultura, {to mene, kako istori~ar po obrazovanie, osobeno me interesira i fascinira. Mi se dopa|a toplinata na lu|eto, prijatelskiot odnos {to brzo mo`ete da go izgradite, a lu|eto imaat mo{ne dobra percepcija za Avstralija. Ona {to za mene, koja {to doa|am od

diverzificirano i tolerantno op{testvo, e malku pote{ko da go razberam e {to ponekoga{ otsustvuva volja problemite da se nadminat so kompromis i razbirawe, tuku preovladuva nekakov tvrdoglav stav, nastojuvawe da se ostane na svoeto, pa makar toa da & odi vo korist na sopstvenata {teta. Nau~iv deka taa “kulturna odlika” vo Srbija ja vikaat “inaet”, a mi ka`aa deka i vo Makedonija i vo Crna Gora se narekuva isto.

 Avstralija e poznat primer za izgradeno bogato i harmoni~no op{testvo sostaveno od mnogu razli~ni nacii, veri, kulturi. Koj e receptot za avstraliskata uspe{na prikazna?

Nie sme gordi na na{iot multikulturalizam. Ne zna~i deka Avstralija otsekoga{ bila tolerantno op{testvo kako {to e sega, sme imale i nie periodi od istorijata so koi{to ne sme se gordeele. Denes vo Avstralija `iveat 270 razli~ni etni~ki grupi, ~ij{to kulturen, religiski i sekoj drug identitet se po~ituva i se pottiknuva da se neguva, me|utoa site se pred s$ Avstralijci, a oficijalen jazik e angliskiot. Postoi golema tolerancija i kompromis me|u lu|eto, tendencija da se raboti zaedno, namesto edni protiv drugi. Po Vtorata svetska vojna Avstralija ima{e napliv od stotici iljadi emigranti od Evropa i od drugite delovi na svetot. Mojot tatko do{ol od Polska, a pove}eto Avstralijci na moja vozrast, vsu{nost, se vtora generacija {to `ivee tamu. Prosperitetot na Avstralija vo 50tite, 60-tite godini vo golem del po~iva vrz napornata rabota na taa generacija emigranti, koi{to so tekot na godinite stanale gordi Avstralijci i toa ~uvstvo potoa ni go prenele nam, nivnite deca. Avstralija dolgo vreme bila izolirana i zatvorena ekonomija, no vo 80-tite i vo 90-tite godini pominavme niz te{ki

@ENA SO TRI KARIERI D-r Helena Stadert ima mo{ne interesen profesionalen „bekgraund”. Na 18 godini go napu{tila fakultetot, zatoa {to smetala deka treba malku pove}e da nau~i za sebe i za svojata zemja, pa dve godini patuvala niz Avstralija. Potoa & se pridru`ila na armijata, kade {to stignala do ~in kapetan. Na 29 godini se vratila na fakultet, diplomirala istorija, a podocna i doktorirala. Deset godini rabotela vo akademskata sfera i podocna re{ila da aplicira za rabota vo avstraliskoto Ministerstvo za nadvore{ni rabot, kade {to ja po~nala diplomatskata kariera. Svojot prv ambasadorski mandat go dobiva vo 2010 godina vo Belgrad, Srbija, od kade {to e nadle`na za u{te tri zemji na Balkanot.

29 

reformi: vovedovme fluktuira~ki kurs za dolarot, gi otvorivme pazarite, go reformiravme pazarot na rabotna sila, sprovedovme mnogu merki za potransparentna ekonomija, za borba protiv korupcijata... Finansiskata kriza vo Azija od 1997 godina ja natera Avstralija da prezeme ponatamo{ni reformi vo javnite i korporativnite finansii, pa sega na{ite banki se mnogu otporni na svetskata finansiska kriza i ekonomijata ne po~uvstvuva posledici kako vo SAD i vo Evropa.

 Objektivno, kolkavo vlijanie ima Avstralija vrz politi~kite procesi na Balkanot i kakov e nejziniot stav za evroatlantskite perspektivi na Makedonija?

Iako geografski e oddale~ena i na prv pogled izolirana od svetskite nastani, Avstralija, sepak, e zna~aen globalen igra~. Nie postojano sme fokusirani na poddr{ka na dr`avite {to imaat pomala mo} na svetskata politi~ka i ekonomska scena i toa go pravime preku telata na OON, kako i preku site ostanati me|unarodni organizacii kade {to sme ~lenki i se trudime da bideme kolku {to mo`eme povlijatelni. Vlo`uvame golemi napori vo svetskata borba protiv siroma{tijata, nasilstvoto, korupcijata, pravata na malcinskite i zagrozenite grupi... Nie sme politi~ki vlijatelni i vo regionov, partneri sme na OBSE i na EU, i sekako deka ne go ignorirame ovoj del na svetot, tuku sme i toa kako zainteresirani za s$ {to se slu~uva na Balkanot i po{iroko, pred s$ poradi golemata dijaspora {to ja imame od regionov, no i pove}e od toa. Oficijalnata avstraliska politika gi poddr`uva Makedonija i site zemji od regionov na nivniot pat kon evroatlantskite integracii. Avstralija go ohrabruva dijalogot me|u Makedonija i Grcija vo sporot za imeto, do tolku pove} e zatoa {to dijalogot i kompromisot se silno vtkaeni i vo matricata na fu n k c i o n i r a w e na avstraliskoto op{testvo, kako {to spomenav prethodno.


 30 COMPANY PROFILE SOFIJA – PE^ATNICA OD BOGDANCI

SAKAME DA GI OSVOIME BALKANSKITE PAZARI!

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

d mal semeen pe~atarski biznis na po~etokot na 90-tite godini do edna od najmodernite pe~atnici vo Makedonija, no i na Balkanot. Vaka mo`e da se sumira dosega{niot `ivoten pat na pe~atnicata Sofija od Bogdanci, koja e osnovana istata godina koga Makedonija stana nezavisna dr`ava. Vo 1991 godina, koga malkumina razmisluvaa za privaten biznis, Dragi Semenpeev od Bogdanci, voden od strasta kon umetnosta, preku grafi~ko-izdava~kata dejnost, nao|a na~in pasijata da ja pretvori vo gotov proizvod. Taka, toj re{ava da otvori pe~atnica. Na po~etokot kompanijata so sito-pe~at izrabotuva dokumenti, pe~ateni obrasci i reklamen materijal za lokalnite kompanii, a denes ispora~uva moderna kartonska ambala`a za doma{nite kompanii od prehranbenata i od farmacevtskata industrija. “Od formiraweto do denes pe~atnicata postepeno raste{e i go zgolemuva{e

O

obemot na rabota. Vo izminatite 20 godini bele`ime postojan napredok, kako vo odnos na resursite, taka i vo odnos na dejnosta i na kvalitetot. Na po~etokot imavme samo dvajca vraboteni, a denes nad 70”, veli Sofija Semenpeeva, komercijalen direktor na pe~atnicata. Vo fabrikata vo Bogdanci se proizveduvaat i se pe~atat pove}e vidovi kartonska ambala`a, po~nuvaj}i od kutii, kesi, papki, katalozi, reklamen materijal, kalendari. Voedno, ova e edna od malkute pe~atnici vo Makedonija so nova oprema za proizvodstvo na fina ambala`a i metaliziran karton. Imeno, za da bide vo ~ekor so tehnolo{kiot razvoj na pe~atarskata industrija vo svetski ramki i za da gi zadovoli potrebite na klientite, no i za da pridobie novi, sopstvenicite na Sofija neodamna investirale vo nova linija ma{ini za proizvodstvo i pe~at na fina kartonska ambala`a, so koja se edinstveni na Balkanot. “Celata proizvodna linija, koja opfa} a pove}e ma{ini, od koi edniot del se za pe~at na vpivlivi materijali (karton, hartija), a drugiot za nevpivlivi materi-

jali (metaliziran karton, polietilen, polipropilen itn..), potoa ma{ina za proizvodstvo na metaliziran materijal, {tanc-ma{ina i ma{ina za lepewe, n$ ~ine{e nad 800.000 evra. Se razbira, stanuva zbor za celosno nova ma{inska linija od poznat evropski proizvoditel, {to ne ostava prostor za improvizacii ili brzo dotrajuvawe na opremata”, veli Semenpeeva. Taa objasnuva deka za investicijata se odlu~ile otkako prethodno napravile istra`uvawe na pazarot i do{le do zaklu~ok deka vakvoto vlo`uvawe }e im otvori ogromni perspektivi i za snabduvawe na doma{nite fabriki od farmacevtskata i od prehranbenata industrija, no i za izvoz vo zemjite vo regionot. “Na pazarot ima{e potreba da se donese ne{to novo. Imavme klienti koi baraa UV pe~at za nevpivlivi materijali, koj ne postoi na Balkanot, od Makedonija do Slovenija, go nema nitu vo Bugarija. A ima ogromna potreba, pred s$ zatoa {to metaliziraniot nevpivliv materijal dava mnogu mo`nosti i golema primena vo mnogu industrii. Napravivme edno


BROJ 640



01/02/2012



www.kapital.mk

COMPANY PROFILE

 Ma{inata za metaliziran materijal vo pe~atnicata Sofija

 Vpe~atliv dizajn i kvalitetna surovina od koja e izraboten visokokvaliteten reklamen materijal i fina ambala`a. Ova se glavnite odliki po koi mo`e da se prepoznae pe~atnicata Sofija od Bogdanci, ~ii najgolemi klienti se makedonskite izvozni kompanii od farmacevtskata i od konditorskata industrija po{iroko istra`uv-awe na pazarot zae- ka. Od kompanijata objasnuvaat deka dno so agencija od regionot i odlu~ivme oddelot za proizvodstvo i knigoveznicata se kompletno opremeni so novite da investirame vo vakvo proizvodstvo”, ma{ini od Hajdelberg, a dizajnerskiot veli Semenpeeva. tim raboti so sovremena kompjuterska Spored nea, so ovaa ma{inska linija, oprema i mre`no kompanijata Sofija VPN povrzuvawe sega ne samo {to za pobrza komumo`e da pe~ati nikacija. karton, tuku i poluetilenska i KLIENTITE evra vredi novata investicija na polupropilenska pe~atnicata Sofija vo oprema za proizvodZADOVOLNI, stvo i pe~at na metaliziran materijal, t.e. folija, kako i plasBARAME NOVI nevpivliv materijal za pe~at tika. Stanuva zbor NA BALKANOT za oprema kupena Semenpeeva obod germanskiot proizvoditel Hajdelberg jasnuva deka pe~atnicata Sofija nudi (Heidelberg). kompleten proizvod na pe~aten grafi~ki Pe~atnicata Sofija raspolaga so rabotmaterijal za potrebite na kompaniite. na povr{ina od nad 3.000 kvadratni Od osmisluvawe na vizuelniot identitet metri, kade {to se izveduva celokupniot na kompanijata (logo), predlog-re{enija proizvoden proces, od dizajn i podgoza reklamen materijal i ambala`i, s$ tovka do pe~atewe i zavr{na dorabotdo nivno pe~atewe i finalna obrabotka. “Rabotime ambala`a SOFIJA za nekoi od SEMENPEEVA najgolemite makeMENAXER ZA KOMERCIJA donski izvozniVO PE^ATNICATA SOFIJA ci. Postojano „Sledeweto na svetskite treninvestirame za dovi i investiraweto vo sekoj da gi zadovolime od segmentite e eden od uslonivnite potrebi. vite za kompanija koja saka Zna~i, ne gaime razvoj, pa taka i se nametna iluzii deka }e potrebata da se donese ne{to prodavame samo novo. Imavme klienti koi na makedonskiot baraa UV pe~at za nevpivlivi materijali, koj ne postoi na Balkanot, od Makedonija do Slovenija, a go nema nitu vo Bugarija. A ima ogromna potreba, pred s$ zatoa {to metaliziraniot nevpivliv materijal dava mnogu mo`nosti i golema primena vo mnogu industrii. Napravivme edno po{iroko istra`uvawe na pazarot zaedno so agencija od regionot i odlu~ivme da investirame vo vakvo proizvodstvo.”

800.000

pazar, tuku sme svesni deka so ovaa oprema i kapacitet ~areto treba da go barame vo kompanii {to izvezuvaat i kompanii {to imaat {iroko pole na deluvawe”, objasnuva Semenpeeva. Momentalno Sofija prodava ambala`a na doma{niot pazar i pomali koli~ini izvezuva vo Grcija i vo Hrvatska, so {to iskoristenosta na vkupniot kapacitet za proizvodstvo na fina ambala`a e 60%. Semenpeeva otkriva deka pregovaraat so srpski prehranbeni kompanii za izvoz na fina ambala`a i folii na srpskiot pazar. Veli deka target-pazari za sledniot period za nivnata pe~atnica, pokraj Srbija, se i Hrvatska i Bosna i Hercegovina. Sepak, spored nea, problem za pogolema proda`ba i na doma{niot pazar e faktot {to golem del od kompaniite s$ u{te kupuvaat ambala`a od recikliran karton, koj e preraboten od otpadna hartija i istiot vo EU e zabranet vo prehrambenata i vo farmacevskata industrija. “Mnogu od menaxerite na kompaniite vo Makedonija koi koristat kartonska ambala`a gre{at koga mislat deka so nabavka na recikliran karton } e za{tedat. Prvo, zatoa {to ne e to~no deka recikliraniot karton e poevtin od celuluzniot, a vtoro, zatoa {to potro{uva~ite na gotoviot proizvod vedna{ ja prepoznavaat razlikata vo kvalitetot na krajniot proizvod, po~nuvaj}i od ambala`ata”, objasnuva Semenpeeva. Taa potencira deka site istra`uvawa na pazarot poka`uvaat deka potro{uva~ite na polica prvi gi biraat proizvodite vo celulozna ambala`a, odnosno onie koi se poubavo i pokvalitetno “spakuvani”.

31 


 32 INTERVJU

MARTA ARSOVSKA-TOMOVSKA

ZAMENIK-MINISTER ZA INFORMATI^KO OP[TESTVO I ADMINISTRACIJA

MAKEDONIJA E LIDER VO TELEKOMUNIKACIITE VO REGIONOT! MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk j @ p

 Koi se nadle`nostite na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo i administracija? Ministerstvoto za informati~ko op{testvo i administracija e najmladoto ministerstvo vo Makedonija, osnovano vo 2008 godina kako Ministerstvo za informati~ko op{testvo. Vo 2011 godina Vladata mu gi dodeli nadle`nostite vo delot na javnata administracija, a na po~etokot na 2012 godina i vo delot na komunikaciite, so prezemawe na Sektorot za komunikacii od Ministerstvoto za transport i vrski. Nakratko ka`ano, ulogata na Ministerstvoto e kreirawe i sproveduvawe politiki za razvoj i za promocija na informati~ko

op{testvo od edna strana, no i centralno administrativno telo i kreator na politikite vo vrska so administracijata kako celina. Pritoa, Ministerstvoto ima opredeleni nadle`nosti ili ja sledi rabotata na nekolku dr`avni organi i institucii institucii, kako na primer Agencijata za administracija, Dr`avniot upraven inspektorat, Agencijata za elektronski komunikacii, Sovetot za radiodifuzija i drugi.  Zo{to vo edno ministerstvo se staveni zaedno obvrskite za administracija i informati~ko op{testvo? Vo ovaa faza na reformite na javnata administracija pribli`uvaweto na ovie dve nadle`nosti ne samo {to e korisno, tuku mislam i nu`no. Govorime za procesi koi treba da analiziraat, da poednostavat i po mo`nost, da avtomatiziraat.

Avtomatizacijata podrazbira primena na informati~ko-komunikaciskite tehnologii vo sekojdnevnoto rabotewe na instituciite i voveduvawe elektronski uslugi za gra|anite, za kompaniite, no i za samite vraboteni vo instituciite.  Kolku voveduvaweto elektronski uslugi vo raboteweto na javnata administracija mo`e da vlijae na zgolemuvawe na kvalitetot na administracijata? Koi se primerite i iskustvata od drugite zemji? Klasi~en primer e edno{alterskiot sistem vo carinata. Otkako za prv pat go vovedovme vo 2008 godina, vremeto za dobivawe dozvola za uvoz, na primer na meso, se meri vo ~asovi, namesto vo denovi. Uvoznikot od svojata kancelarija pra}a elektronsko barawe do carinata, carinata preku sistemot gi distribuira podatocite za pratkata do site nadle`ni institucii, tie elektronski odobruvaat i kamionot vleguva vo zemjata. Nitu uvoznikot, ako e od vnatre{nosta, odi na desetina razli~ni {alteri vo Skopje i pritoa tro{i i vreme i pari za gorivo, nitu pak, carinikot ima mo`nost da mu go dr`i kamionot i da mu ja rasipe robata za vozvrat na nekakva usluga. To~no, makedonskiot edno{alterski sistem e eden od najpoznatitite primeri za uspe{ni carinski sistemi vo svetski ramki i kako takov e prezentiran od strana na Svetskata carinska organizacija, Evropskata komisija i od Obedinetite nacii, a istovremeno nagraden kako aplikativno re{enie od strana na vode~kata kompanija IBM. Ili pak, sistemot za elektronska registracija na firma vo Centralniot registar – za samo tri dena mo`ete da po~nete biznis bez da se pojavite na {alter, voop{to. So takva brza i efikasna usluga mo`e da se pofalat samo pet-{est zemji vo svetot, me|u koi i Makedonija. Iako vo oddelni segmenti vodime vo svetski ramki, ni pretstoi u{te mnogu rabota za da go dostigneme potrebnoto nivo na razvoj. I samiot termin informati~ko op{testvo vo imeto na na{eto ministerstvo implicira primena na informati~ko–komunikaciski tehnologii vo site sferi na op{testvoto, ne samo vo javniot sektor. Informatikata pretstavuva mo}na alatka za ekonomski razvoj na edno op{testvo, no i dvigatel na svetskata ekonomija. Za svetot ve}e se zboruva kako za “globalen svet” vo koj postojat “inteligentni nacii”, a “internetgeneraciite” koi `iveat vo “digitalni gradovi” imaat “sekoga{ povrzan” `ivoten stil. Tokmu vakvite nacii imaat najvisok ekonomski rast, tamu najlesno se vodi biznis, a gra|anite imaat najvisok `ivoten standard. Na primer, Singapur e inteligentna nacija so pove}e od iljada elektronski vladini uslugi na razli~no nivo na sofisticiranost i toa e edna od pri~inite Singapur da bide lider vo indeksite za slobodna, inovativna, konkurentna, ednostavna za vodewe biznis i najmalku korumpirana ekonomija.  Na koi proekti od oblasta na informati~koto op{testvo raboti Ministerstvoto?


BROJ 640



01/02/2012



INTERVJU

www.kapital.mk

Na{eto ministerstvo ima mnogu odgovorna zada~a - da go trasira patot kon razvojot na Makedonija vo moderna, tehnolo{ki razviena zemja. Vo sorabotka so bizniszaednicata, pretstavena preku komorite za informati~ki tehnologii, intenzivno rabotime na gradeweto na informati~ko op{testvo. Gi realizirame proektite zacrtani vo programata za rabota na Vladata, no rabotime i na drugi proekti koi se nametnuvaat kako potreba ili pak, ni pretstavuvaat predizvik poradi brziot razvoj na novite tehnologii. Bi gi spomenala proektite za voveduvawe edno{alterski sistemi vo razli~ni sektori, voveduvawe sistem za upravuvawe so ~ove~ki resursi vo administracijata preku modelot na kompetencii, moderniot metod na javna rasprava preku primena na novite tehnologii, podobruvawe na funkcionalnostite na edinstveniot nacionalen registar na propisi kako del od procesot na procenka na vlijanieto na regulativata, poznat vo javnosta kako RIA. Tuka bi sakala da doobjasnam deka celata regulatorna reforma, vklu~itelno RIA i ~etvrtata faza na “Regulatornata gilotina”, koja se odnesuva na malite i na srednite pretprijatija, premina vo na{a nadle`nost na po~etokot od ovaa godina.  Vie doa|ate od biznis-sektorot. Kako go gledate Va{iot pridones vo Ministerstvoto i koi se Va{ite glavni zadol`enija kako zamenik-minister? Ja po~ituvam i ja cenam opredelbata na premierot i na negoviot tim da privle~at okolu sebe {to e mo`no pove}e profesionalci, pred s$ mladi, koi vo realniot sektor ve}e se nametnale so svojata rabota. I kaj mene tokmu moeto profesionalno portfolio be{e pri~ina da dobijam pokana da se pridru`am na timot na Ministerstvoto. Smetam deka toa e siguren recept za uspe{no kreirawe i sproveduvawe na politikite na ovaa vlada vo ovie dinami~ni vremiwa. Re~isi ne postoi funkcioner koj ne rabotel vo realniot ili vo finansiskiot sektor. Site razbiraat {to e biznis i koi se predizvicite na menaxiraweto so lu|e i so finansii. Moeto petnaesetgodi{no rabotno iskustvo, od koe najgolem del na menaxerski pozicii, kako i nau~enite lekcii pri implementacijata na kompleksni IT-proekti vo dr`avni institucii i golemi privatni kompanii, mi davaat edna posebna perspektiva i objektivnost vo sogleduvaweto na prilikite i potrebite na ovoj sektor, no i na biznis-sektorot, po{iroko. Od druga strana, in`enerskata logika, sve`inata i

novata energija koja ja nosam so sebe }e mi pomognat da vnesam nov duh vo “kroeweto” na administracijata po eden sovremen terk - brza, efikasna, qubezna, motivirana, ekonomi~na i najva`no, orientirana kon rezultati.  Kakva e idninata na telekomunikaciite vo Makedonija? Na koe nivo na razvoj e ovoj sektor i {to mu nedostiga za da bide posilen, ako se sporedi so drugite zemji od regionot i so evropskite zemji? Eden od najpoznatite amerikanski novelisti vo sferata na fantastikata i vizioner na digitalnata era, Vilijam Gibson, u{te vo 2003 godina izjavil: “Idninata e ve}e tuka - samo {to ne e ednakvo raspredelena”. Tokmu taa re~enica i den denes ja otslikuva realnata situacija so telekomunikaciite, duri i vo svetski ramki. Vo svetot postoi neramnomerna raspredelba na telekomunikaciskite uslugi od edna do druga dr`ava, vo ramkite na edna dr`ava postoi neednakva pokrienost od eden vo drug grad, pa ako sakate i od edno do drugo selo. Poentata e deka ne site gra|ani na edna zemja imaat ednakva mo`nost da se povrzat na nekakva telekomunikaciska mre`a i so toa da dobijat pristap do nekoja javna elektronska komunikaciska usluga. Golemata diskusija {to vo momentov se vodi vo svetot e dali {irokopojasniot Internet treba da stane del od univerzalnata usluga, bidej}i tokmu {irokopojasniot Internet e eden od preduslovite za masovno koristewe na elektronskite uslugi, elektronskoto bankarstvo, elektronskiot biznis ili elektronskata trgovija. Sekako, ponudata i stepenot na razvoj na softverskite aplikacii preku koi }e se realiziraat ovie uslugi, kako i aspektot na sigurnost i bezbednost pri izvr{uvaweto na elektronskite transakcii zaslu`uvaat golemo vnimanie pri planiraweto na elektronskite uslugi. So zadovolstvo mo`am da ka`am deka Makedonija e lider vo oblasta na telekomunikaciite vo regionot, osobeno vo odnos na {irokopojasniot Internet, kade {to najnovite statisti~ki podatoci ka`uvaat deka sme sosema blisku do evropskiot prosek. Denes vo Makedonija svojot kompjuter mo`ete da go povrzete na kabelski Internet, Internet preku xDSL ili opti~ko vlakno, bez`i~en Internet preku najrazli~ni bez`i~ni tehnologii, mobilen Internet preku 3G, a vo slednite nekolku meseci predvideno e Agencijata za elektronski komunikacii da go raspi{e tenderot za 4G. Planot e slednata godina da go oslobodime neophodniot radiofrekventen

opseg, takanare~enata “Digitalna dividenda” i da obezbedime {irokopojasen Internet preku mobilni mediumi so brzini od 100Mbps pa nagore. Vo pogled na digitalnata dividenda, bi sakala da potenciram deka pridobivka od analognoto isklu~uvawe na radiodifuzerite, pokraj razvojot na elektronskite komunikacii, }e bide i preminot vo digitalen mod na rabota i mo`nost za emituvawe televiziski signal vo visoka definicija (HD-TV). Imaj}i gi predvid momentalnata sostojba, no i na{ite ambiciozni, no ostvarlivi planovi vo pogled na razvojot na telekomunikaciite, sosema e izvesno deka “Digitalnata agenda 2020”, koja pretstavuva programa za digitalen razvoj na ~lenkite na EU do 2020 godina vo delot za telekomunikacii, }e stane realnost i za Makedonija.  Elektronskata trgovija vo Makedonija ne funkcionira kako {to treba...Ima primeri na pla}awe preku internetstranicite za grupno kupuvawe, na primer, no nedostigaat mnogu raboti za da se ovozmo`i masovna trgovija preku Internet. Zo{to? [to e neophodno da se napravi? To~no e deka postojat relativno mal broj internet-prodavnici registrirani vo Makedonija, osumdesetina. Ima pove}e aspekti na problemot – prvo, nie s$ u{te gradime kultura za kupuvawe preku Internet. Del od vinata le`i vo golemite svetski kompanii za elektronski transferi na pari, preku koi e edinstveno mo`no da kupite proizvod od najgolemite elektronski prodavnici vo svetot. Od Pejpal (PayPal) vo nekolku navrati dobivme vetuvawa deka }e ovozmo`at otvorawe korisni~ki smetki i za makedonskite gra|ani i o~ekuvame toa da se slu~i naskoro. Drug problem so koj{to se soo~uvaat i kupuva~ite i prodava~ite e nedoverbata vo bezbednosta na celiot proces, no taa dilema postoi sekade vo svetot, ne samo vo Makedonija. Vo odnos na relativno maliot pazar na elektronska trgovija na makedonski proizvodi i uslugi, pri~ina se i nedovolnite tehni~ki poznavawa na potencijalnite prodava~i za procesot na kreirawe i vodewe elektronska prodavnica. Zatoa, na{eto ministerstvo po~na prili~no ambiciozen proekt za otvorawe elektronski prodavnici za stotina novi pretpriema~i,

 “Makedonija e lider vo oblasta na telekomunikaciite vo regionot. Osobeno vo odnos na {irokopojasniot Internet, kade {to najnovite statisti~ki podatoci ka`uvaat deka sme sosema blizu do evropskiot prosek. Denes vo Makedonija svojot kompjuter mo`ete da go povrzete na kabelski Internet, Internet preku opti~ko vlakno, bez`i~en Internet preku najrazli~ni bez`i~ni tehnologii, mobilen Internet preku 3G, a vo slednite nekolku meseci predvideno e Agencijata za elektronski komunikacii da go raspi{e tenderot za 4G”

33 


34 INTERVJU za koi prezedovme obvrska vrz osnova na pre-zentiranite biznis-planovi da pomogneme da po~nat sopstven elektronski biznis. O~ekuvame do krajot na slednata godina brojot na elektronski prodavnici vo Makedonija najmalku da se duplira.  Edna od ponovite nadle`nosti na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo e reformata na javnata administracija. Do kade se aktivnostite za reforma na administracijata i voveduvaweto na sistemot za upravuvawe so kompetencii? Eden od klu~nite prioriteti na na{eto ministerstvo pretstavuva tokmu reformata na javnata administracija. Da bideme precizni, reformata e kontinuiran proces koj podrazbira voveduvawe pravila, proceduri i merki za podobruvawe na performansite na administracijata. Re~isi ne postoi zemja vo svetot koja ne e vo nekoja, pomalku ili pove}e, napredna faza na reforma na svojata administracija. Toa {to se o~ekuva od nas kako zemja-kandidat za EU e da go dostigneme evropskiot prosek na javna administracija. Vo taa smisla, kriteriumite za javnata administracija {to va`ele za Bugarija i za Romanija se razli~ni vo odnos na na{ite. Kako {to najrazvienite evropski dr`avi voveduvaat novi merki za podobruvawe, taka i na{ite kriteriumi stanuvaat povisoki. Predizvicite na 21 vek, kako globalizaci-

jata, promenite na prirodata na rabotata so primena na novite tehnologii, potrebata od unificirawe na organizaciskite strukturi vo administracijata, rabotnata sila koja doa|a od novata generacija, pa i finansiskata kriza se faktori koi vlijaat na potrebata da se napravi ramka za radikalni promeni na tradicionalnata birokratska kultura, t.e po{iroka kulturna, pravna i strukturna reforma. Preku voveduvawe sistem baziran na kompetencii, kako osnovna alatka za obezbeduvawe merliv i standardiziran sistem na upravuvawe so ~ove~ki resursi, administracijata treba da prerasne vo efikasna, odgovorna i transparentna javna administracija, koja }e pretstavuva centralno jadro na demokratskoto vladeewe. Ramkata na kompetencii go opfa}a procesot na planirawe na rabotnata sila, vrabotuvaweto, razvojot, ocenuvaweto i napreduvaweto. Za vraboteniot sistemot ovozmo`uva pogolem pottik i motivacija za li~en razvoj, kako i podobro razbirawe za toa {to e potrebno za pouspe{no ispolnuvawe na rabotnite zada~i. Pridobivkite za rakovodniot kadar se odnesuvaat na potransparentni i posoodvetni kriteriumi pri izborot na kadar, poobjektivna ocenka na vrabotenite preku modelot 360 stepeni (samooocenuvawe na vraboteniot, ocenka od podredeniot, nadredeniot i od kolegite na isto nivo ili pak, od korisnikot na

Kapital Akademija...

uslugata), utvrduvawe na potrebite za obuka i razvoj, kako i pouspe{no menaxirawe so resursite i realizirawe na zada~ite. Idejata ne e da ja smenime administracijata, odnosno da gi zamenime vrabotenite so novi, tuku naprotiv, da go izvle~eme maksimumot od sekoj od niv, da gi vooru`ime so potrebnoto znaewe i ve{tini i da gi motivirame da go vlo`at svojot poln kapacitet za da mo`at profesionalno, efikasno i transparentno da si gi vr{at rabotnite obvrski. Motivacijata ja smetam za eden od klu~nite faktori za uspeh na administracijata. Apsolutno ne se soglasuvam so tezite vo poslednite dvaeset godini deka imame lo{a i neprofesionalna administracija. Ako ~ovek kontinuirano go ubeduva{ deka e lo{, prirodno e deka po nekoe vreme toj }e poveruva deka e takov i {to e postra{no, taka i }e se odnesuva. Naprotiv, vo izminative {est meseci, kolku {to sum del od administracijata, odnosno rakovodam so nea, sretnav isklu~itelno profesionalni i posveteni lu|e, koi nesebi~no se vlo`uvaat vo rabotata. Od tie pri~ini, ubedena sum deka samo so pozitiven pristap kon reformite, i od strana na rakovodstvoto, no i od strana na vrabotenite, }e ja postigneme celta i }e dobieme administracija vo koja }e pretstavuva zadovolstvo da se raboti.

member of KAPITAL MEDIA GROUP m

“OBLIKUVAJTE GO VA[ETO ZNAEWE” NAJNOVITE TRENDOVI I TEHNOLOGII NA E-U^EWE 22 Fevruari 2012, hotel “ Aleksandar Palas” Skopje ERP Concept zaedno so TTS GmbH organizira konferencija posvetena na najnovite trendovi vo e-U~ewe, izgotvuvawe na dokumentacija i zadr`uvawe na znaewe vo ramkite na uspe{nite organizacii.

OTKRIJTE  Dali e mo`no vo isto vreme da se kreira simulacija, e-U~ewe i dokumentacija vo edinstven ~ekor? Da!  Dali e mo`no istovremeno da se treniraat stotici vraboteni, locirani na razli~ni mesta niz svetot vo edinstven ~ekor? Da!  Dali e mo`no da se namalat vremeto i tro{ocite od e-U~ewe i izgotvuvaweto na dokumentacijata do 50%? Da!

PROBAJTE Isprobajte ja najnovata verzija od TT Knowledge Force i kreirajte e-U~ewe, simulacija i dokumentacija so pritiskawe na edno kop~e. BROJOT NA U^ESNICI E OGRANI^EN. U^ESTVOTO E BESPLATNO, REGISTRACIJA NA: AKADEMIJA@KAPITAL.COM.MK REGISTRIRAJTE SE DO 10 FEVRUARI I DOBIJTE BESPLATNO E-U^EWE.* (*u~esnicite koi }e se registriraat do 10 Fevruari }e dobijat besplatno e-U~ewe i dokumentacija za krajni korisnici za edna procesna faza vo IT sistemot na svojata kompanija. Vremetraeweto na besplatnoto e-U~ewe }e bide do 15 minuti)

SPODELETE Registrirajte se za konferencijata sega i spodelete go iskustvoto vo e-U~ewe so vode~kite Makedonski i Evropski kompanii. "Systems to run your business better"

Проектот Kapital Akademija... е формиран на 25.09.2011 лица за контакт: Гордана Михајловска  mihajlovska@kapital.com.mk, Дијана Гулакова  akademija@kapital.com.mk  02 3298 110


 36

Pretpriema~ &...

CLOUD COMPUTING

„OBLAKOT” PO^NA DA IM ZA[TEDUVA NA FIRMITE


BROJ 640



01/02/2012



MENAXER

www.kapital.mk

 Popoleka i srame`livo, no makedonskite kompanii po~naa da gi koristat „kompjuterskite re{enija vo oblaci” ili cloud computing kako {to e angliskiot naziv na seto toa {to podrazbira ponuda na informati~ki uslugi smesteni nekade vo beskone~niot prostor na Internetot. „Kapital” naveduva primeri za toa kako da rabotite poefikasno, a da za{tedite na skapi serveri, linkovi, tro{oci za odr`uvawe, licenciran softver... IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

i `ivee{ vo oblaci”, obi~no mu velime na nekoj {to leta so umot, no dali naskoro } e po~neme da pra{uvame „Ti raboti{ li vo oblaci?”. Ova vtorovo nema da bide voop{to povrzano so nekakvo zabeguvawe od realnosta, tuku so eden na~in na primena na internet-tehnologijata, koj{to vo golema mera go pravi raboteweto na kompaniite poevtino i poproduktivno. Na pra{aweto {to zna~i cloud computing, odnosno „programski re{enija vo oblaci”, ima pove}e odgovori, a koj e vistinskiot zavisi od kontekstot i od toj {to pra{uva. Eden od odgovorite bi mo`el da bide – toa e `argonizam {to me|u sebe go koristat profesionalnite informati~ari, a se odnesuva na nazivot na noviot deloven model, no i novata tehnolo{ka platforma za smestuvawe, pokrenuvawe i koristewe na informati~kata programska poddr{ka. „Oblak” e termin {to se koristi vo opisot na Internet koga se veli „tie programski re{enija (ili aplikacii) se nao|aat ’vo oblakot na Internetot‘“. [to e cloud computing za obi~nite korisnici? Koga se raboti za „obi~ni” korisnici odgovorot e: toa e nov i poevtin na~in na koristewe na programski re{enija {to }e se iznajmuvaat spored potrebite. Toa e deloven model {to ovozmo`uva pove}e od obi~no koristewe na elektronskata po{ta ili prebaruva~i kako Gugl ili Bing. „Kapital” pred nekolku meseci pi{uva{e za toa deka Makedonski Telekom, Sivus i u{te nekoi pogolemi kompanii, kako i pogolem broj pomali firmi od sektorot informati~ka i komunikaciska tehnologija (IKT), ve}e nudat ili doprva razvivaat sopstveni re{enija {to na svoite klienti, kompanii i institucii od najrazli~ni sektori im gi nudat pogodnostite na „oblakot”. Na{ite sogovornici, eksperti od IKT sektorot, toga{ ni rekoa deka realno malku se zboruva za upotrebata na „oblakot” vo makedonskiot biznis-sektor, mo`ebi poradi stravot od nepoznatoto i bezbednosta na podatocite na kompanijata, koi se nao|aat nekade daleku na nekoj koj

T

znae kakov server?! Iako detalite za toa kako vo su{tina raboti „oblakot” im se retko poznati na krajnite korisnici, tie voop{to nemaat nikakva potreba od kakva bilo ekspertiza ili kontrola nad infrastrukturata koja e vo samiot „oblak”. KAKO SINHRONIZIRANO DA RABOTITE POVE]E LU\E NA EDEN PROEKT Srame`livo, no sepak doma{nite kompanii ve}e po~naa da gi koristat ovie pogodnosti, a denes }e spomeneme nekolku prakti~ni primeri. KA grup e mala konsultantska kompanija od Skopje, koja ima trojca vraboteni vo monmentov, no za proektite vo koi{to u~estvuvaat koristat i pove}e sorabotnici od Makedonija i regionot. „Pred godina i polovina ima{e situacija da rabotam so trojca lu|e na ist proekt, a tie bea nadvor od zemjava. Razmenivme pove}e od 300 mejlovi vkupno, so tabeli, grafici, izve{tai... ednostavno, popoleka po~nuva{ da se gubi{ vo seta taa koli~ina na podatoci {to postojano se menuva. Se raspra{av malku kako mo`am da go organiziram seto toa na malku povisoko informati~ko nivo, i doznav deka mo`am da si napravam server so razli~ni nivoa na pristap, kade {to jas i sorabotnicite }e imame pristap od dale~ina, preku Internet, se razbira, pri {to serverot kako oprema ~ini najmalku 1.500 evra, sose licenciraniot softver okolu 2.000 evra. Na toa se nadovrzuvaat i tro{ocite od okolu 60 evra mese~no za tekovno odr`uvawe na toj server, a plus se napla}aat intervenciite ako se slu~i negovo pa|awe, hakerski upad i sl. Da ne zboruvame {to serviserite ne se dostapni vo koe bilo vreme, {to isto taka vlijae vrz produktivnosta i efikasnosta na va{ata rabota”, objasnuva Vasko Karangeleski, osnova~ i direktor na KA grup. Namesto da ja napravi taa ne ba{ evtina investicija, toj re{il da vleze vo „oblakot” i da koristi virtuelen mejl server na platformata Google Apps, {to ~ini okolu 80 evra godi{no, za prostor od okolu 115 gigabajti, {to za mikrofirma kako KA grup e sosema dovolno. „Vo platformata na Gugl ima ap-

PRIMERI ZA MO@NO KORISTEWE NA CLOUD COMPUTING PRIMER 1: PRODA@BA NA VLEZNICI ZA KONCERT Pred okolu dve godini nastana problem vo vrska so onlajnproda`bata na vleznici za koncertot na U2 vo Zagreb, koga nadle`nite izjavija deka „ne o~ekuvale tolku golem broj korisnici vo isto vreme” i deka „ne im se ispla}a da investiraat vo infrastuktura koja{to i taka }e bide maksimalno koristena samo nekolku denovi vo godinata”. Toa e idealno scenario za cloud computing – negovata infrastruktura (platforma) }e gi obezbedi potrebnite resursi duri i vo momentite na pregolemo optovaruvawe, a koga toa ne e takvo, }e se koristat minimalni resursi so minimalni tro{oci – i ne e potrebno da se nabavuva nikakva posebna oprema. PRIMER2: BIZNIS-APLIKACIJA ZA NOVA FIRMA Zamislete da otvorite nova kompanija: ste sobrale pari da pokrenete svoj deloven potfat, s$ u{te ne znaete kolku klienti }e imate, a mora da se povrzete so finansikite ustanovi kako {to se banka, dano~na uprava itn. Namesto da vlo`ite pari vo sopstven informati~ki opslu`itel, da kupite neprekinato napojuvawe, edinica za arhivirawe, licenci za operativen sistem i bazi na podatoci, kako i da pla} ate mese~no za odr`uvawe na informati~kata infrastruktura i aplikaciite – ednostavno na Internet }e pronajdete onlajn-servis koj{to nudi postojano dostapen sistem {to }e vi ovozmo`i da vnesete podatoci za svoite klienti i za site delovni transakcii i }e vi bide dostapen vam i na va{ite delovni partneri, od sekoe mesto {to ima pristap do Internet. Namesto vedna{ na po~etokot da vlo`ite mnogu pari, toj servis }e vi ovozmo`i pla}awe na mal po~eten nadomest so mo`nost za zakup na pogolemi resursi (pogolem prostor za podatoci ili pogolem broj korisnici kako {to }e raste kompanijata), pa soglasno so toa }e pla}ate i ne{to pogolem nadomest.

37 


 38 MENAXER likacii za proekten menaxment, {to ni ovozmo`uva da rabotime timski, da spodeluvame dokumenti, rokovnici, kalendari na nastani, izve{tai, zada~i, kako me|u kolegite vo kancelarijata, taka i so sorabotnicite od stranstvo. Isto taka, koristime i besplatni platformi, kako Dropbox i Sugarsync. Ovaa prvata, na primer, ovozmo`uva da spodeluva{ folder so nekoj drug, povrzano preku mejl, a folderot go ima{ i onlajn, i na kompjuter, i avtomatski ti se sinhronizira so folderot kaj tebe. Konkretno, jas dodavam nekoj dokument vo folderot, kolegata mo`e da go menuva, treto lice nekade vo stranstvo raboti na istiot dokument i na krajot site ja imame poslednata verzija na svoite kompjuteri, vedna{ {tom se priklu~ime na Internet, bez da pravime aploud”, veli Karangeleski. PREDNOSTI NA CLOUD COMPUTING ZA OBI^NITE KORISNICI: Poniska cena na programskata poddr{ka: uslugata se pla}a tolku kolku {to se koristi (tro{i);

1. 2. 3. ZBOGUM NA SKAPITE „MA[INI” - VA[IOT SERVER SEGA E VO „SAJBER PROSTOROT” Fleksibilnosta e osnovnata pridobivka na cloud computing. So pristap do kompjuterski resursi „od oblakot” kompaniite dobivaat procesira~ka mo} (hardver) ili odredena softverska alatka, tolku (koli~ina ili vremenski period) kolku {to niv im e potrebno za izvr{uvawe na sekojdnevnite najrazli~ni avtomatizirani aktivnosti. Kompaniite }e nemaat potreba da nabavuvaat skapi procesira~ki uredi (serveri) ili softver so slo`eni i skapi licencni programi. „Oblakot” }e ovozmo`i nivno iznajmuvawe vo zavisnost od poedini~nite potrebi. Denes za kompaniite golem tro{ok pretstavuva da imaat sopstven IT-sekor so site pobaruvawa vklu~eni vo nego, pa zatoa benefit za kompaniite pretstavuva toa {to vo „oblakot” realno tro{ocite se pomali. U{te eden primer na prakti~no koristewe na prednstite na cloud computing ima tokmu vo kompanijata {to go izdava magazinot {to vo

KOI SE NEOSTATOCITE NA CLOUD COMPUTING ZA OBI^NITE KORISNICI? „Oblakot” e relativno nov biznis-model pa sodr`i i nekoi nedostatoci (eti~ki, delovni i tehni~ki):

Na korisnikot sekoga{ mu e dostapna najnovata verzija na programskata poddr{ka;

1.

Programskata poddr{ka i podatocite se dostapni od sekoja lokacija kade {to korisnikot ima pristap kon Internet;

2.

Problem na dostapnosta – ne e vozmo`no da se koristi uslugata dokolku internet-vrskata e slaba ili e vo prekin;

Problem na sigurnosta: a) Doverba deka davatelot na uslugata nema da gi ukrade, prodade ili Pomali tro{oci za odr`uvawe zloupotrebi: i nadogradba na programskata  na{ite podatoci, dokumenti, bazi na poddr{ka; podatoci;  podatocite za na{eto odnesuvawe i Nema tro{oci direktno povkoristewe na aplikaciite; rzani so kupuvaweto hardver (oprema), licenci za poslu`itelskite  mo`nosta za „prislu{uvawe” na kooperativni sistemi, bazi na podamunikaciite me|u nas kako korisnici toci, serveri za elektronska po{ta, i na{ite klientski uredi i kompjutnivna instalacija i konfiguracija, erski centri; kako i podocne`no odr`uvawe; Problemot na zavisnosta od eden Vo uslugata e vklu~ena profedavatel na programska poddr{ka, sionalna antivirusna za{tita, t.e. usluga (poradi nedostig od stana kaj pretplatata e vklu~eno i arhi- dardi za zapisot na podatocite i nivvirawe (ang. backup) na podatocite. nata razmena me|u razli~ni platformi).

4. 5. 6.

momentov go ~itate, Kapital Media Group (KMG). Na{iot tehni~ki direktor, Nikolaj Toma{evski, objasnuva deka KMG koristi virtuelen veb server na Makedonski Telekom, koj{to vo mre`ata na „oblakot” ima pove}e serverski kompjuteri vo rabotna okolina koja{to ovozmo`uva odr`uvawe na internetstranici i internet-portali. „Nie imame kompaniski internetportal, koj{to vo princip e medium {to bara pove}e resursi, memorija i sl., vo sporedba so obi~nata internetstranica. Nie preku virtuelniot veb server na Makedonski Telekom go

3.

hostirame (odr`uvame) svojot portal i so toa za{teduvame investicija vo informati~ka oprema, odnosno skap fizi~ki server, skapi linkovi i ostanatata tehnologija. Istovremeno ne se gri`ime za mese~noto servisirawe i za sigurnosta, opasnosta od hakirawe, itn., zatoa {to seto toa e obezbedeno od provajderot na ovaa usluga”, objasnuva Toma{evski. Na ovoj na~in, Kapital Media Group za{tedila nekolku iljadi evra inicijalen tro{ok za serverot, kako i mese~nite tro{oci za servisirawe od najmalku stotina evra.


BROJ 640



01/02/2012



^OVE^KI RESURSI

www.kapital.mk

Kako da gi so~uvate dobrite i efektivni vraboteni i vo kriza? TEREZA SERAFIMOVA ekspert za ~ove~ki resursi www.aag.com.mk/hogan

Da se so~uvaat dobrite i efektivni vraboteni e klu~no vo uslovi na ekonomska recesija. Vo praktika, toa zna~i voveduvawe, t.e. podobruvawe na vnatre{niot proces za upravuvawe so u~inokot na vrabotenite kako klu~en instrument za motivirawe i zadr`uvawe na lu|eto

ledej}i gi globalnite ekonomski slu~uvawa, nesre}en e i neminoven faktot deka ne mo`eme da o~ekuvame podobra godina od prethodnata. Naprotiv. No, {tom e toa taka, nu`no e da se soo~ime so faktot i vo organizaciite da podgotvime strategija za spravuvawe so ovaa realnost. I toa da go storime {to e mo`no poskoro i podobro. Da se so~uvaat dobrite i efektivni vraboteni e klu~no vo uslovi na ekonomska recesija. Vo praktika, toa zna~i voveduvawe, t.e. podobruvawe na vnatre{niot proces za upravuvawe so u~inokot na vrabotenite kako klu~en instrument za motivirawe i zadr`uvawe na lu|eto. Mereweto na srabotenoto zna~i: mo`nost da se izdvojat izvonrednite od potstandardnite rezultati na poedincite i dava visok stepen na uvid, kako na vrabotenite, taka i na organizaciite. Organizacijata }e bide na vistinski pat dokolku postavi dobri merila povrzani tokmu so promenite. Ovoj proces, dopolnet so mapirawe na talentite i ume{no mentorstvo, e preporaka za izbor na alatki vo te{ki vremiwa. Pritoa, vklu~uvaweto na vrabotenite vo planiraweto, so poseben akcent na liniskite rakovoditeli, e od posebna va`nost. Toa ne samo {to }e go zgolemi nivniot i vkupniot optimizam i doverba, tuku }e ovozmo`i nadminuvawe na komunikaciskiot jaz vo site fazi na promenite. Razvojnite programi za poedincite i timovite koi gi vrednuvaat kreativnosta za re{avawe problemi, sorabotkata, brzinata i fleksibilnosta, sposobnosta za li~en razvoj se del i ishod od upravuvaweto so u~inokot. Vo uslovi na recesija, merki kako prestrukturirawe, pa i namaluvawe na brojot na vraboteni stanuva neminovnost. Takvite treba da se sprovedat sistematski, so posebna vnimatelnost da ne se namali moralot na vrabotenite pove}e od potrebnoto. Zatoa {to nasproti fokusiraweto na vrabotenite

S

koi mora da zaminat, ~esto se slu~uva da se previdi neophodnosta od posvetuvawe nu`no vnimanie na procesot na tranzicija kaj tie {to ostanuvaat, a imaat pesimizam i dopolnitelno treba da se spravat so zgolemeniot obem na rabotni aktivnosti, potraga po novi pazari i sl.

STRAVOT GO NAMALUVA U^INOKOT Predviduvaweto neizvesna i pesimisti~na idnina negativno vlijae na grupniot moral i nosi strav, pa i panika kaj vrabotenite. Stravot e vrzan za: nedostigot od resursi za dnevno rabotewe, namaluvawe na platite i beneficiite, gubewe na rabotnoto mesto. Stravot e neproduktiven sekade, pa i na rabotnite mesta. Toj e tivok ubiec na u~inokot. U{te pove}e, toj se {iri i mo`e da gi opfati vrabotenite na koi se potpira organizacijata, a samite nemaat pri~ina za strav. Toa dopolnitelno vlijae na rezultatite, a lo{ite rezultati se nova pri~ina za strav, {to go zatvora poro~niot krug. Sektorot za HR }e presretne vakov tip

emocii kaj svoite lu|e i nesakan razvoj so prilagoduvawe na sistemot za upravuvawe so u~inokot, koj vr{i podgotovka na vrabotenite i organizacijata za va`ni odluki. Vo uslovi na finansiska recesija osnovno za sektorot HR e da vlijae pozitivno na otpornosta na vrabotenite i da go jakne nivniot kapacitet za sorabotka, a pritoa primenuva cenovno efektivni re{enija. Dokolku ima uloga da ja zajakne otpornosta na vrabotenite, sektorot za HR, zaedno so rakovoditelite na site nivoa so koi ulogata na HR e spodelena vnatre vo organizacijata, treba najprvin da dade svoj primer za odnesuvawe vo uslovi na kriza. Spored Rozabet Mos Kantor od Biznis-{kolata na Harvard, vrabotenite so svojata sposobnost da bidat fleksibilni, brzi, otvoreni i fokusirani (4F, ang. fast, friendly, focused & flexible) pridonesuvaat za rabotnata sredina, zgolemuvaj}i ja produktivnosta i prihodite vo uslovi na recesija. Toa e i razlikata me|u vrvnite kompanii i ostanatite.

LO[I VESTI, KAKO DA SE KOMUNICIRAAT? Komunikacijata so vrabotenite ostanuva klu~na i taa mora da bide otvorena i transparentna. Sekoga{ treba da bide povrzana so merilata na sistemot za upravuvawe so u~inokot. Vo sekoj drug slu~aj neformalnata komunikacija me|u vrabotenite (ang. grapevine) mo`e da stane osnoven izvor za informirawe i samo }e raboti vo polza na {tetata na organizacijata i poedincite. ]e kreira i }e prodlabo~uva strav. Ili pak, lutina, gnev i rezigniranost. So primena na dobri praktiki istata neformalna komunikacija }e se iskoristi vo polza na prilagoduvawe na organizaciskata klima i zajaknuvawe na site zdravi snagi kaj poedincite za izvr{uvawe na rabotata. I ne samo toa, za pottiknuvawe na kreativnosta i na inovativnosta na poedincite niz realizacija na nivniot celosen potencijal i nosewe na sopstveniot najdobar del od sebe na rabotnoto mesto, {to, vsu{nost, e cel na sektorot za HR. Izvesno e deka vo vremeto koe ni pretstoi stepenot i tempoto na promeni samo }e zema zamav. Toa {to ima da sraboti sektorot za HR kako zada~a e sproveduvawe efikasna programa za upravuvawe so promenite. Pobednici }e bidat inovativnite organizacii koi }e napravat presvrt na paradigmata od toa kako da se pre`ivee vo toa kako predizvicite na turbulentnoto vreme mo`e da ja galvaniziraat organizacijata za novi uspesi i dobri rezultati.

39


 40 SVET

SVETSKI EKONOMSKI FORUM, DAVOS 2012

KAPITALIZMOT IMA M NO NEMA DRUGA ALTERN ZA IZLEZ OD KRIZATA! GLAVNITE IZVR[NI DIREKTORI NA NEKOI OD NAJBOGATITE KOMPANII VO SVETOT, I POKRAJ NEGATIVNITE EKONOMSKI PROGNOZI, NA FORUMOT VO DAVOS ISPRATIJA PORAKA DO SVETSKITE LIDERI DA NE JA ZABORAVAAT NIVNATA ULOGA I ULOGATA NA NIVNITE KOMPANII VO VREME NA KRIZA

VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

vajcarskoto planinsko selo Davos minatata nedela be{e mestoto kade {to se sretna svetskata ekonomska i politi~ka elita. Dol`ni~kata kriza vo evrozonata i nejziniot impakt vrz globalnata ekonomija, ulogata na kapitalizmot vo momentalnata ekonomska kriza bea klu~nite pra{awa za koi svetskite mo} nici diskutiraa vo Davos godinava. Ona {to zapo~na kako ideja od relaksiran razgovor pokraj kamin vo planinska ku}a, prerasna vo ogromen nastan: pove}e od 2.600 u~esnici od

[

re~isi 100 zemji, stotici novinari, re~isi 40 pretsedateli ili premieri, pove}e od 80 vladini ministri i brojni politi~ari. Sepak, klu~nata sostojka se 1.600 {efovi na golem broj vrvni svetski kompanii – ne samo od Zapad, tuku i od brzoraste~kite ekonomii. Pove}eto od „golemite yverki” se soglasija deka kapitalizmot e podobar od sekoja druga alternativa za re{avawe na krizata vo momentot. Ako se napravi sporedba so Davos od minatata godina, vo najmala raka mo`e da se ka`e deka ovaa godina investitorite pove}e se ubedeni deka golemite rizici mo`e da dovedat do golemi nagradi. Nekoi od liderite od zapadnite


BROJ 640 01/02/2012



SVET

www.kapital.mk

MANI, NATIVA KOJ E ISHODOT OD DAVOS? Analiti~arite velat deka vo nikoj slu~aj ne treba da se o~ekuva ishod od Svetskiot ekonomski forum vo Davos. Ne go o~ekuvaat nitu organizatorite. Velat deka toa ne e celta na forumot. Profesorot Klaus [vab, koj go osnova{e i s$ u{te go vodi ovoj nastan, go narekuva „platforma za kooperativno razmisluvawe i potraga po re{enija, a ne za donesuvawe odluki”. No, ako u~esnicite si zaminat so novi idei, novi vrski, pogolema svesnost za svetot okolu niv i sve`i idei za spravuvawe so problemite, toga{ Davos povtorno }e si ja ostvari celta.

ekonomii smetaat deka doa|a period na nova recesija, pa prepora~uvaat pretpazlivo odnesuvawe na pazarite, bidej}i se somnevaat dali se otstraneti anomaliite na finansiskite sistemi dokraj. Sepak, ovaa godina Davos, isto taka, nudi i nade`, bidej}i nekoi od svetskite lideri priznaa deka ne ja nau~ile lekcijata od krizata dokraj. Sepak, glavnite izvr{ni direktori na nekoi od najbogatite kompanii vo svetot, i pokraj negativnite ekonomski prognozi na forumot vo Davos ispratija poraka do svetskite lideri da ne ja zaboravaat nivnata uloga i ulogata na nivnite kompanii vo vreme na kriza. [efovite na Nestle, Rojal Da~ [el, Vodafon grup, Cisko, Erbas, Alkoa... koi prisustvuvaa na sesijata nare~ena „Globalen biznis-kontekst”, najavija deka ovaa godina }e se posvetat na investiciite i prezemawata, najmnogu poradi mo}nata gotovina koja ja poseduvaat, dobriot bilans na sostojba i pazarnite operacii vo brzoraste~kite pazari koi im gi „pumpaat” profitite. Ovie izvr{ni direktori priznavaat deka kapitalizmot ja vlo{uva neednakvosta, no velat deka sepak e podobar od koja bilo druga alternativa. „Kapitalizmot mo`ebi e najlo{ata forma na sistem, osven site prethodni sistemi”, izjavi Dejvid Ruben{tajn, koosnova~ na Karlajl grup, globalna kompanija za menaxment na imot, so sedi{te vo Va{ington. Чelnicite za korporativniot svet prenesoa del od vinata i vrz dr`avnite lideri. „Zo{to na Evropa (i na nejzinite lideri) & bea potrebni dve godini da dojde do zaklu~ok so koj u{te od prethodno znae{e deka }e mora da se soo~i? Reformite za izlez od krizata ne se odnesuvaat samo na kompaniite i na nivnata al~nost. Se raboti za princip na donesuvawe odluki”, izjavi izvr{niot direktor na Alkatel Lucent, Ben Vervajen, za Blumberg. Toj ne elaborira{e ponatmu, no se ~ini deka ova se odnesuva{e na priznanieto okolu serioznosta na krizata i potrebata od smela akcija, i na odlukata na liderite da go pribli`at me|usebno ekonomskiot menaxment na zemjite koi go koristat evroto. Izvr{niot direktor na analiti~kata kompanija Delojt, Xo E~evaria,

MORIS LEVI PUBLICIS

„Koga ste globalen igra~ treba da rizikuvate i da vlo`uvate na mnogu pazari, a istovremeno da imate geografska strategija za upravuvawe so rizikot sekade kade {to ste prisutni” POL BULKE NESTLE

„Postoi golema nesigurnost me|u kompaniite na koj brzoraste~ki pazar da investiraat. Kompaniite koi se najdobri vo svojata industrija }e napravat prezemawa godinava, bidej}i nivnata gotovina se zgolemuva” BEN VERVAJEN ALKATEL LUCENT

„Zo{to na Evropa (i na nejzinite lideri) & bea potrebni dve godini da dojde do zaklu~ok so koj u{te od prethodno znae{e deka }e mora da se soo~i? VIKRAM PANDIT SITIGRUP

„Evropskiot mamurlak e realen, iako nekoi ~uvstva se podobri, no opasnosta s$ u{te e me|u nas. Nie }e bideme mnogu pretpazlivi” SERXO ERMOTI UBS BANK

„Me|u nas postoi konsenzus okolu misleweto deka }e dojde do kontroliran bankrot na Grcija. [to se odnesuva do ostanatite zemji vo evrozonata, ne sme premnogu zagri`eni” XEJMS GORMAN MORGAN STENLI

„Bankarite se premnogu naivni ako ne razbiraat zo{to industrijata mora da im pla}a pomalku na svoite vraboteni vo ovoj period”

41 


 42 SVET pak, zboruva{e za razvojot na „so~uvstvitelen kapitalizam” za re{avawe na ekonomskite problemi vo svetot. „Morate da se spravite so regulativite – da balansirate me|u potrebata za za{tita na op{testvoto i potrebata za pottiknuvawe rast. Mislam deka toa treba da se manifestira preku izborite koi gi pravat vladite i kompaniite”, izjavi toj vo intervju za Aso{iejted pres vo Davos. BANKARITE DELUMNO ZADOVOLNI OD NAPREDOKOT NA EVROPA Na Svetskiot ekonomski forum vo Davos, liderite na najgolemite banki vo svetot gi promoviraa vrednostite za {tedewe za vreme na ekonomska kriza, i toa pove}e za sebe, otkolku za prezadol`enite zemji. Mnogumina od niv pristignaa na {vajcarskite Alpi po edna te{ka godina koja ja odbele`aa slabi prihodi, pad na cenite na akciite, kratewe na rabotnite mesta i namaluvawe na platite. Spored ona {to se zboruva{e na forumot vo Davos, finansiskata i bankarskata industrija ostanuvaat so „najmala doverba” vtora godina po red, spored izve{tajot na istra`uva~kata kompanija Edelman, prenesuva Rojters. „Minatata godina sekoja banka smeta{e deka samostojno mo`e da go izodi svojot pat niz krizata i da gi pobedi problemite, no ovaa godina nema da bide taka”, veli Hju van Stejns, glaven ekonomist na bankata Morgan Stenli vo London, za Blumberg. Bankata na Amerika, Doj~e bank, HCBS Holdings, se me|u golemite finansiski institucii koi imaat pote{kotii da se prilagodat na kapitalnite barawa

od strana na Bazelskiot komitet za bankarska supervizija, kako i novite nacionalni propisi poradi zabaveniot rast vo Evropa. Vode~kite svetski bankari na sesijata nare~ena „Reizgradba na Evropa”, na tretiot den od Svetskiot ekonomski forum vo Davos, izrazija optimizam za ishodot na dol`ni~kata kriza vo evrozonata i veruvaat deka }e bide postignat soliden dogovor. Spored niv, o~ekuvaniot bankrot na Grcija, }e predizvika pomali posledici. Brajan Mojnihan, izvr{en direktor na

Bankata na Amerika, koj be{e prinuden da se otka`e do planovite da po~ne da napla}a provizija od pet dolari za debitnite karti~ki otkako se slu~i protestot na „Okupiraj go Volstrit” i na drugi grupi, izjavi deka bankite „napravile mnogu” za da gi namalat tro{ocite i deka „ciklusite na podem i pad se sostaven del od kapitalisti~kata struktura”. No, drugi smetaat deka toj proces ne e neizbe`en – i deka dr`avite treba da prezemat pogolema uloga vo reguliraweto na biznisite na kompaniite.


29 FEVRUARI, SPECIJALEN PRILOG

KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST KAPITAL MEDIA GROUP ZA PRVPAT GO PODGOTVUVA SPECIJALNIOT PRILOG “KORPORATIVNA OP[TESTVENA ODGOVORNOST” VO NEGO KE PRO^ITATE ZA:  ANALIZATA NA SOSTOJBATA VO OVA POLE NA KOMPANISKOTO DELUVAWE VO MAKEDONIJA KOLKU SE KOMPANIITE SVESNI ZA SVOJATA POZICIJA VO ZAEDNICATA  KAKVI PRAKTIKI SPROVEDUVAAT VO NASOKA NA ZGOLEMUVAWE NA SVOJATA OP[TESTVENA ODGOVORNOST  KOLKU VLIJAE KRIZATA VRZ NIVNITE PROGRAMI ZA OP[TESTVENA ODGOVORNOST ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

Kapital Akademija...

member of KAPITAL MEDIA GROUP m

објавува

ОБУКА ПОДГОТВЕТЕ СЕ ЗА ИНВЕСТИТОРИ! 17 февруари 2012 Стопанска Комора на Македонија Имате одлична биснис идеја но немате доволно финансиски средства за реализирање? Барате инвеститори за Вашите нови проекти? Имате потреба од дополнителен капитал во компанијата? Посетете ја обуката “Подгответе се за инвеститори”!

НА ОБУКАТА ЌЕ НАУЧИТЕ:

 Како да ги изберете најдобрите бизнис идеи во компанијата;  Како да изградите победнички тим;  Во зависност од тоа во која фаза е вашиот бизнис, кои се најдобрите извори на финансирање; Како функционираат бизнис ангелите и мрежите на бизнис ангели;  Бизнис планирање и презентација на бизнис планот;  Методи на вреднување на компанијата, структурирање на зделка и излезни стратегии;  Специфични типови на договори кои се користат во релациите со инвеститорите.

ОБУКАТА Е НАМЕНЕТА ЗА:

СО СЕБЕ ЌЕ МОЖЕТЕ ДА ПОНЕСЕТЕ:

 Урнек од договор со инвеститори кој најчесто се користи во праксата;  Урнек кој се користи при вреднување (валуација на компанијата);  Листа со излезни стратегии и клаузули која мора да ја имате предвид кога ќе влезете во преговори со инвеститорот;  Вештини во презентирање на вашата идеја во една минута;  Знаење како најдобро да ја припремите вашата компанија и вашите вработени за пред потенцијален инвеститор. Сите заинтересирани за учество на оваа обука можат да се пријават најдоцна до 13 Февруари 2012 година.

ПРЕДАВАЧ БЛАЖ КОС, direktor na VEN^RLAB D.O.O. (VENTURELAB), i menaxer na Mre`ata na biznis angeli vo Slovenija i Fondot na biznis angeli vo Slovenija. Aktivno e involviran vo pretpriemni{tvoto u{te od svojata 19 godi{na vozrast, koga zapo~nuva dve sopstveni kompanii. Vo poslednite nekolku godini e osobeno fokusiran na finansirawe na kompanii so kapital na udeli. Toj e predava~ i moderator na mnogu biznis konferencii, doma{ni i stranski, konsultant na preku 50 biznis grupi i ima pregledano nekolku stotici biznis planovi. Bla` Kos e ~len na nekolku biznis asocijacii i komiteti i avtor na eden od naj~itanite biznis blogovi vo Slovenija. Obukata }e se izveduva na srpski jazik.

 Сопственици на компании  Извршни менаџери на компаниите  Финансиски менаџери  Останати високи позиции во компанијата

Проектот Kapital Akademija... е формиран на 25.09.2011 лица за контакт: Гордана Михајловска  mihajlovska@kapital.com.mk, Дијана Гулакова  akademija@kapital.com.mk  02 3298 110


 44 NA RU^EK SO...

FATMIR BESIMI

D-R MINISTER ZA ODBRANA

NAJSRE]EN SUM KOGA KORISEN ZA DR@AV  Qubopitnosta mu otvora mnogu vrati vo `ivotot. Postojanata potraga po novi predizvici mu nosi najrazli~ni rabotni iskustva, od koi nau~uva realno da gleda na `ivotot. Od slu`benik vo banka, preku viceguvernerska pozicija vo centralnata banka, stignuva do minister za ekonomija, a denes pred nego e ispravena nova mo`nost - da ja vnese Makedonija vo NATO, kako minister za odbrana PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

konomijata, po koja & stana prepoznatliv na javnosta, ne e edinstvenata qubov na Besimi. Kako mal poka`uval golem interes za astrofizika i za galaksijata. “Kako sekoj tinejxer, imav mnogu idei i interesi. Sekoga{ si go postavuvav pra{aweto {to ima podaleku od Zemjata. Me interesira{e i arheologijata. Sakav da doznaam kako `iveele vo minatoto”, raska`uva toj. Sepak, vlijanieto od familijata, vo koja dominiraat lekari i pravnici, profesii

E

koi se prosperitetni, kako {to veli negoviot tatko, go nosi vo drugi vodi. Po zavr{uvaweto na osnovnoto obrazovanie se zapi{uva vo gimnazija na prirodnomatemati~kiot smer, kade {to smetal deka }e dobie dobra osnova za ponatamo{noto obrazovanie. “Informatikata i novata laboratorija vo u~ili{eto mi stana novata qubov. Kompjuterite, koi toga{ bea ne{to novo, mi stanaa hit. Poka`av golem interes i za genetikata, koja isto mi be{e pasija, pa taka i diplomskata mi be{e na taa tema, a profesorite mi sugeriraa da se fokusiram i na drugi oblasti, ”

NA[ETO MENI

So Besimi od bogatoto meni na restoranot Arabeska se odlu~ivme za rizoto. tele{ko i za

Po zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie vo Tetovo, iako kako seriozna opcija ja ima i medicinata, toj sepak, se odlu~uva za ekonomija. Se zapi{uva na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, na otsekot finansii i bankarstvo, kade {to diplomira vo 1998 godina. “Ekonomijata mi se vide kako oblast vo koja jas }e mo`am da promenam ne{to na podobro vo mojata zemja.” Prvoto vrabotuvawe mu e vo Stopanska banka-Skopje vo filijalata na bankata vo Tetovo. Toa {to go nau~il na fakultet vo tie godini kako predava~ go spodeluva i so studentite na Tetovskiot univerzitet, koj


BROJ 629



16/11/2011



NA RU^EK SO...

www.kapital.mk

GA SUM VATA s$ u{te e nelegaliziran nelegaliziran, pa se vklu~uva i vo rabotnata grupa za legalizacija na fakultetot, a podocna i na [tuloviot fakultet. Obrazovanieto go prodol`uva na Univerzitetot Statford{ir, Stoukontrent vo Velika Britanija, kade {to zavr{uva postidiplomski studii, a so odbranata na disertacijata na tema „Monetarna politika i politika na devizen kurs vo Republika Makedonija pri procesot na pristapuvawe kon Evropskata unija”, vo 2007 godina stanuva doktor po ekonomski nauki. Na istiot fakultet i aktuelno e vklu~en kako mentor vo doktorskite studii.Za vreme na svoeto {koluvawe e stipendist na Fondot za talentirani studenti na Ministerstvoto za obrazovanie, kako i korisnik na zaedni~kata stipendija na Univerzitetot Statford{ir, Velika Britanija i Institutot Otvoreno op{testvo, Ungarija. “Sekoga{ se trudam da nau~am {to e mo`no pove}e, pa i pokraj drugite `ivotni interesi, fokusot sekoga{ mi e na obrazovanieto i na doobrazbata.” Vo tekot na obrazovniot proces zavr{il i golem broj profesionalni kursevi i izvr{ni

 „Ako ~ovek ima jas na vizija i ~esen i

profesionalen pr istap, uspehot

e neizbe`en„

45


 46 6

 „Koga ne{to }e po saka{ od srce, toa i }e

ti se slu~i„

 „Rabotite gi gledam vo po{irok kontekst, ne individualno”

o pove}e„ am da nau~am ne{t  „Sekoga{ se trud

programi za globalno liderstvo i odr`liv razvoj vo Univerzitetot na Kembrix, Obedineto Kralstvo vo 2008 godina i Univerzitetot Harvard, SAD vo 2010 godina. Vrz osnova na dosega{nite profesionalni dostignuvawa, izvonredni liderski sposobnosti i posvetenost kon op{testvoto, kako {to stoi vo izve{tajot na Svetskiot ekonomski forum, vo mart 2010, Besimi se vbroi vo elitnoto dru{tvo na 197 najdobri “mladi globalni lideri”, od 72 zemji od vkupno 5.000 kandidati, prv od Makedonija i eden od trojcata evropski ministri za 2010 godina. U~estvoto na mnogubrojnite konferencii mi nosi najrazli~ni kontakti, pa taa komunikacija i iskustvo mu ovozmo`uva vrabotuvawe i vo Narodnata banka, najprvin vo sektorot analitika i istra`uvawe, a vo periodot od maj 2001 do oktomvri 2002 godina e i na viceguvernerskata pozicija. “Vo toj period s$ be{e vo ramkite na toa {to go posakuvav. Sfativ deka koga ne{to }e posaka{ od srce, toa i } e ti se slu~i.” Vo 2002 godina ja dobiva i prvata ponuda za rabota vo javniot sektor. Stanuva direktor na JP Aerdromski uslugi. Raboteweto na ekonomskata programa na noviot politi~ki faktor, Demokratskata unija za integracija (DUI), go vnesuva vo svetot na politikata i stanuva minister za ekonomija. Na ovaa pozicija e vo dva mandati. Prviot pat vo periodot od dekemvri 2004 do juli 2006 godina i vtoriot od avgust 2008 do juli 2011 godina, koga povtorno kako kandidat na DUI dobiva nov predizvik - minister za odbrana. “Anga`manot kako minister za ekonomija me natera na mnogu li~ni razmisluvawa. Morav privremeno da gi prekinam doktorskite studii, a i da prifatam rabota koja nosi mnogu pogolemi predizvici i eksponirawe od tie {to gi imav dotoga{. Odlukata dali da prifatam ili ne mi be{e mnogu te{ka. Mnogu polesno mi be{e vo vtoriot mandat, koga jasno znaev koi se moite

prioriteti i na~inite kako da go ostvaram toa.” Po prviot mandat kako minister za ekonomija se vra} a na doktorskite studii, a vo periodot od 2007 godina do povtornoto vra}awe na pozicijata minister raboti kako ekonomist vo kancelarijata na Svetska banka vo Kosovo. “Interesno e {to site tie rabotni iskustva me napravija da bidam mnogu realen i polesno da gi nao|am re{enijata za da go ostvaram toa {to sum go zacrtal, bez razlika koja pozicija vo `ivotot me ~eka ponatamu. Svetskata kriza, koja po~na vo vremeto kogo povtorno dojdov na pozicijata minister za ekonomija, zako~i mnogu proekti koi gi imav planirano, no sepak, uspeav da go isteram do kraj Zakonot za energetika soglasno direktivite na EU, koj mi be{e eden od prioritetite.” Na pozicijata minister za odbrana e ve}e pet meseci. Ova e nova sfera za nego, no veli deka nema od {to da se pla{i, bidej}i stanuva zbor za nov vid menaxirawe. “Jas rabotite gi gledam vo po{irok kontekst, ne indvidualno. Ako ne{to mi be{e sporno, denes }e se zanimavav so ne{to drugo. I na ovaa pozicija imam mo`nost da bidam korisen za dr`avata, ~uvstvo koe me pravi najsre} en. Najte{ko e da se nosi{ so doverbata koja ti e doverena.” Za da go ispi{e ovaa impozantno CV Besimi moral da `rtvuva mnogu od svojot privaten `ivot. Poradi mnogubrojnite obvrski, veli deka ima s$ pomalku slobodno vreme za semejstvoto, a najmnogu se raduva na trigodi{nata }erka, koja, kako {to veli, „edvaj ~eka da go vidi”. Muzikata mu e `ivoten prijatel, pa ~esto mo`e da ~ue vo zadnina i na sostanocite. “Muzikata mi dava spokoj, me dr`i pod kontrola, mi dava motivacija a ne mi dozvoluva da se izgubam od realnosta.” Osven muzikata, Besimi e golem fan i na fudbal, bilijard, skijawe i na ekstremni sportovi.


640-Kapital Magazin  

640-Kapital Magazin

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you