Page 1

COVER STORY: TOP 10 NAJGOLEMI VO REGIONOT biznis magazin

M

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

INTERVIEW

LEN^E KARPUZOVSKA MENAXER ZA KOMUNIKACII VO EVN MAKEDONIJA

EVN SEKOGA[ GI PREPOZNAVA I PODDR@UVA POTREBITE NA OP[TESTVOTO ...samo samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

BROJ 638 CENA 100 DEN.|18 JANUARI, 2012, SREDA|GODINA 13

WWW.KAPITAL.MK


COVER STORY: TOP 10 NAJGOLEMI VO REGIONOT biznis magazin

4M

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

SODR@INA SODR@INA

IZDVOJUVAME

06 PORTFOLIO

GOLEMI I MALI

12 COVER STORY Top 10 kompanii vo Makedonija i vo regionot Golemite ribi sekoga{ gi jadat malite INTERVIEW

LEN^E KARPUZOVSKA MENAXER ZA KOMUNIKACII VO EVN MAKEDONIJA

EVN SEKOGA[ GI PREPOZNAVA I PODDR@UVA POTREBITE NA OP[TESTVOTO ...samo samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

BROJ 638 CENA 100 DEN.|18 JANUARI, 2012, SREDA| SREDA|GODINA GODINA 13

WWW.KAPITAL.MK

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Dimitrie Tucovi} br 20, Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

18 INTERVJU Len~e Karpuzovska, menaxer za komunikacii vo EVN Makedonija EVN sekoga{ gi prepoznava i poddr`uva potrebite na op{testvoto 22 MOJOT KAPITAL Vo kakva ambala`a e najisplatlivo da se investira? Stakloto i plastikata se golemi investicii, kartonskite kutii najisplatliv biznis!

Site ekonomski merki i reformi na site dosega{ni vladi pa|aat vo voda pred zaklu~okot deka makedonskite kompanii se najslabi vo regionot mereno spored obrtot {to go pravat i spored profitite so koi rabotat, kako i pred faktot deka na vrvot od 10 najdobri kompanii samo dve se vo doma{na sopstvenost, dodeka ostanatite osum se vo stranska sopstvenost. Kolku za ilustracija, samo Agrokor, najgolemata kompanija vo Hrvatska, no i vo celiot region, ima godi{en obrt od 3,6 milijardi evra, {to e okolu 40% od celiot makedonski BDP.

 Str. 12

Cover story

26 COMPANY PROFILE Veda - kompanija za visoki tehnologii So pomo{ na kapsula gasat po`ar za pomalku od edna sekunda 28 INTERVJU Samoil Samak, potpretsedatel na Mikrosam od Prilep Makedonija mora tehnolo{ki da napredne ako saka pogolem ekonomski razvoj! 30 MENAXER Kompaniski op{testveno odgovorni praktiki naso~eni kon vnatre Kako da profitirate od zadovolstvoto na vrabotenite? 34 INTERVJU D-r Bratislav Stankovi}, Aleksandar Tasev – organizatori na Balkanskiot investiciski forum ]e povrzeme mnogu inovatori so nivnite potencijalni finansieri 36 STRATEGII Case study: Paradoksot na podemot na Samsung (2) Kako Samsung po~na da prima i ne-Korejci na rabota 38 NA RU^EK SO... Goran Trajkovski, direktor na Uprava za javni prihodi Vo javnata slu`ba nema medali

12 AMBALA@A Vo prehranbenata i vo farmacevtskata industrija raznite vidovi ambala`a u~estvuvaat i so 30% od cenata na proizvodot. Ova poka`uva kolku golem biznis le`i vo otvoraweto fabriki za kartonska i za plasti~na ambala`a vo zemjava, koi pokraj doma{niot pazar, imaat golemi perspektivi i za izvoz vo sosedstvoto. Spored poznava~ite, fabrika za kartonska ambala`a mo`e da se otvori i so eden milion evra, no za fabrika za plasti~na i za staklena ambala`a po~etnite investicii po~nuvaat od osum milioni evra, pa nagore.

 Str. 22

Mojot kapital

42 INTERVJU Verica Mileska-Stefanovska, pretsedatel na Komorata za obezbeduvawe na lica i imot So nov zakon }e go podobrime kvalitetot na obezbeduvaweto! 44 BIZNIS I TEHNOLOGII Kako proektorite na Kanon vi „crtaat” meni za nara~ka na hrana Restoran kade {to ne go ~ekate kelnerot

22


6 PORTFOLIO  BUSINESS SBRIEF NIKOLOV OD BU^IM PROGNOZIRA

CENATA NA BAKAROT DO 9.000 DOLARI ZA TON pored Nikolaj~o Nikolov, zamenik-generalen direktor na rudnikot za bakar Bu~im od Radovi{, godinava cenata na bakarnata ruda }e se dvi`i od 7.000 do 9.000 dolari po ton bakar. „Ova gi zadovoluva na{ite o~ekuvawa. Sepak, sostojbite mo`e zna~itelno da se vlo{at ako dojde do golemi problemi so dol`ni~ko-doveritelskata kriza vo Evropa�, veli Nikolov. Cenata na bakarot, spored Nikolov, e mnogu va`na, zatoa {to rudnikot prerabotuva apsolutno najevtina bakarna ruda vo svetot, pa edinstven spas od krizata e maksimalnoto proizvodstvo. Brojkite poka`uvaat deka radovi{ki Bu~im godi{no prerabotuva okolu osum milioni toni rudna masa, od koi polovinata e ruda, a ostatokot jalovina.

S

NAD 1 MILIJARDA EVRA ^UVAAT BANKITE VO ZAPISI I REZERVI ad 1 milijarda evra dostigna iznosot koj bankite go ~uvaat vo Narodnata banka na Makedonija po osnov na blagajni~ki zapisi i zadol`itelna

 GRAFIK NA NEDELATA

N

rezerva, a kamatite koi im gi pla}a na bankite se glavnata pri~ina poradi koja NBM vo 2012 godina planira da ostvari zaguba od 10,6 milioni evra. Ako porano guvernerot sekoja godina

IZGRADBATA NA STANOVI NAMALENA ZA 34% rojot na stanovi predvideni da se izgradat vrz osnova na izdadenite odobrenija za gradba vo noemvri lani padnal za 34% vo odnos na istiot mesec prethodnata godina, poka`uvaat podatocite na Dr`avniot zavod za statistika. Ili ako vo noemvri 2010 godina, spored odobrenijata za gradba na zgradi bilo predvideno da se izgradat 822 stanovi, vo istiot mesec vo 2010 godina bilo planirano da se izgradat 541 stan, {to e 281 stan pomalku. Brojnosta na stanovite vo noemvri vo odnos na mesecite od prviot kvartal lani e pogolema, no vo odnos na vtoriot kvartal, koga mese~no vo prosek se barale odobrenija za pove}e od 600 novi stanovi, ima pad. Od januari do noemvri, najmnogu predvideni stanovi vo odobrenijata za gradba imalo vo maj i toa 729.

B

541

507

558

676

697

367

265

376

382

615

729

858

822

BROJ NA STANOVI NAMALEN ZA 34%

noe.10

dek.10

jan.11

fev.11

mar.11

(Izvor: Dr`aven zavod za statistika)

apr.11

maj.11

jun.11

jul.11

avg.11

sep.11

okt.11

noe.11


BROJ 638



18/01/2012



7

www.kapital.mk

 DIMITAR BOGOV guverner na NBM

upla}a{e po nekolku milioni evra vo dr`avniot Buxet, za godinava Narodnata banka dostavi plan do Sobranieto spored koj godinata }e ja zavr{i vo minus. Nasproti toa, prihodite od kamati

za parite {to guvernerot gi investira vo obvrznici vo stranstvo se mnogu poniski. Toa zna~i deka zagubata na Narodnata banka nastanuva kako `rtva na monetarnata politika {to ja vodi guvernerot Dimitar Bogov – sterilizirawe na vi{okot pari od bankarskite kanali vo trezorot, namesto da se ograni~at aukciite na blagajni~ki zapisi na poniski iznosi, a bankarite pove}e pari da plasiraat kako krediti. Od NBM priznavaat deka odr`uvaweto na stabilnosta e „vinovno” za negativnite rezultati. „Poradi nesigurnosta koja vladee na me|unarodniot finansiski pazar, prinosite na najsigurnite finansiski sredstva vo koi NBM gi investira deviznite rezervi se na istoriski najnisko nivo. Vo 2011 godina prose~niot prinos na deviznite rezervi iznesuva{e okolu 0,9%, a vo 2012 godina se predviduva da bide 0,84%. Istovremeno NBM ima visoki rashodi za sproveduvawe na monetarnata politika i obezbeduvawe na osnovnata cel - cenovnata stabilnost. Sepak i pokraj toa, NBM ja zavr{i 2011 godina so pozitiven rezultat”, velat od Narodnata banka. Sepak, za godinava NBM se nadeva deka zemaj}i gi site prihodi predvid, }e uspee da ostvari pozitiven rezultat. Poslednite podatoci za vrednosta na Posl pari vrzana za blagajni~ki zapisi ja potvrduva surovata kreditna politika potv {to ja vodat makedonskite banki. Samo vo blagajni~ki zapisi od poslednite ~etiri aukcii, zarobeni se duri 565 milioni evra.

 BUSINESSBRIEF ZAEDNO SO PRINCOT MAJKL

20 BRITANSKI BIZNISMENI DOA\AAT VO MAKEDONIJA! ove}e od 20 britanski biznismeni }e ja so~inuvaat delegacijata koja princot Majkl od Kent }e ja predvodi vo oficijalna rabotna poseta na Makedonija od 28 januari do 1 fevruari. Posetata na princot e dogovorena vo ramkite na „roud-{outo” na makedonskata Vlada vo London minatata godina, a celta e unapreduvawe na makedonsko–britanskite ekonomski odnosi. Gostite }e imaat mo`nost da se sretnat so na{ite najgolemi stopanstvenici i da razgledaat mo`nosti za sorabotka i za investirawe vo zemjava. Od Britanskata ambasada najavuvaat deka se raboti za mo{ne seriozna poseta, koja }e rezultira so konkretni dogovori i proekti. Sepak, ottamu vo najstroga tajnost gi ~uvaat imiwata na gazdite i na kompaniite koi }e dopatuvaat so princot. Samo otkrivaat deka definitivno }e dojdat golemi igra~i koi se seriozno zainteresirani za biznis-zdelki vo sektorite zemjodelstvo, rudarstvo, farmacevtska industrija.

P

 NAJDOBRITE KOMPANII ZA RABOTA VO SVETOT akate da rabotite vo multinacionalna korporacija so odli~ni uslovi za rabota i so neograni~eni mo`nosti za napreduvawe?

S

Magazinot Fortune tradicionano sekoja godina ja objavuva listata so kompanii vo koi e najdobro da se raboti. Eve koi se na vrvot:

MICROSOFT

SAS

NETAPP

GOOGLE

 Dr`ava: SAD  Prihodi vo 2010: 69.9 mlrd.$ Vrabotenite izjavija deka sakaat pove}e da pomagaat na zaednicata i dobija 40 plateni ~asovi godi{no da volontiraat. Ova e samo del od toa po {to se razlikuva Majkrosoft od drugite kompanii, bidej}i na vrabotenite im dava {ansa da pridonesat pove}e za kompanijata, no i za zaednicata.

 Dr`ava: SAD  Prihodi vo 2010: 2.43 mlrd.$ Kompanijata za analiti~ki i biznis-softveri SAS ima bezbroj besplatni inicijativi so koi ostanuva na svojata misija - da gi pottikne vrabotenite i klientite da ja koristat informacijata i da sozdavaat znaewe koe }e go spodelat so zaednicata.

 Dr`ava: SAD  Prihodi vo 2010: 5.12 mlrd.$ Potpretsedatelot na NetApp sekoja nedela pravi po 30 telefonski razgovori od po pet minuti vo koi na vrabotenite li~no im se zablagodaruva za dobroto srabotenata rabota. Koga se delat otkazi pak, na tie {to ostanuvaat im se posvetuva ekstra vnimanie za pogolem moral.

 Dr`ava: SAD  Prihodi vo 2010: 29.3 mlrd.$ Iako denes vo Google rabotat mnogu pove}e lu|e od po~etokot, gri`ata za dobroto na vrabotenite s$ u{te e na istoto nivo. Pristapot do liderite, koj go imaat site vraboteni, e impresiven za vrabotenite i ovozmo`uva tie da bidat poinovativni.


PORTFOLIO  VO FOKUS

 BROJKI:

Evropskata dol`ni~ka kriza e poopasna od ekonomskata kriza so koja se soo~i svetot vo 2008 godina.

2,5%

porasna izvozot na Germanija vo noemvri

378

milioni dolari e rekordno najvisokata nagrada koja ja dobi dirketorot na Epl, Tim Kuk

130

milijardi evra pomo{ }e dobie Grcija od MMF

XORX SOROS INVESTITOR I MILIONER

 TRENDOVI

BOGATITE ]E INVESTIRAAT VO SUROVINI I IMOTI VO 2012 ogatite investitori planiraat da gi zgolemat investiciite vo surovini i imoti, a da go namalat iznsot na gotovina, poka`uva istra`uvaweto na Institutot na privatni investitori (IPI). Okolu 48% od anketiranite koi imaat bogatstvo pogolemo od 30 milioni dolari izjavile deka vo 2012 godina planiraat da gi zgolemat investiciite vo surovini, a 45% izjavile deka pove}e }e investiraat vo imoti. Minzi Rozental, izvr{en direktor na IPI, veli deka e o~igleden trendot na vra}awe kon starata {kola za pravewe pari, odnosno kon investirawe vo realen, a ne virtuelen imot.

B

SU[ATA VO ARGENTINA ]E JA POSKAPI HRANATA olgotrajnata su{a se zakanuva desetkratno da gi namali prinosite na p~enka i soja vo Argentina, koja e edna od najgolemite zemji proizvoditeli na hrana vo svetot. Argentinskata vlast ve}e proglasi vonredna sostojba i se baraat merki kako da se nadmine proizvodniot nedostig, koj }e bide izvesen. Svetskite analiti~ari prognoziraat deka su{ata vo Argentina sigurno }e predizvika golemo poskapuvawe na p~enkata i sojata godinava, {to na krajot }e se odrazi i so poskapuvawe na hranata. Argentina e vtor najgolem izvoznik na p~enica i vode~ki proizvoditel na maslo i soina sa~ma, kako i tret najgolem proizvoditel na soja vo svetot.

D


10 VOVEDNIK

Zarobena idnina Биљана Здравковска Стојчевска zdravkovska@kapital.com.mk

Dodeka vo pove}eto zemji od regionot najgolemi kompanii s$ u{te se monopolite vo energetikata i vo naftenata industrija, koi s$ u{te se vo dr`avna sopstvenost, vo Srbija i vo Hrvatska na ~elo na listata so najgolemi kompanii se privatni kompanii koi vo tekot na izminatite 20 godini od privatni biznisi na eden ~ovek izrasnaa vo vistinski holdinzi koi rabotat i investiraat vo celiot region. Spored logikata na mnogu novinari, ekonomski analiti~ari ili ministri, tie lesno bi se narekle tajkuni ili oligarsi vo Makedonija. No, vo svoite zemji tie se narekuvaat lideri, a imaa poddr{ka od site, vklu~itelno od site vladi

po 20 godini nezavisnost na Makedonija glavniot vinovnik za site ekonomski problemi na ovaa dr`ava i ponatamu e privatizacijata. Nezakonska, nefer, kriminalna i kakvi u{te ne pridavki dobiva privatizacijata vo ovie 20 godini. Iako se smenija nekolku vladi, koi sproveduvaa kakvi ne reformatorski i prerodbeni~ki merki i programi, de`uren vinovnik za sekoj neuspeh na ekonomskite ministri i den denes e privatizacijata. Nikoj dosega ne rekol deka privatizacijata e pravilna i pravedna. Takva privatizacija ne postoi nitu vo teorijata. No, i pokraj toa, vo Makedonija kako da postoi eden kolektiven sadomazohisti~ki nagon za fiksacija na porazite. Iako dosega nitu eden minister nema odgovarano za nezakonska privatizacija. Naprotiv, odgovornosta sekoga{ se locira vrz tie {to gi kupija firmite. No, na site im odgovara privatizacijata da se dr`i otvorena - na edni da ja skrijat mo`nata vina, a na drugi za da ja opravdaat nesposobnosta za vistinski i pazarni ekonomski reformi. Ako se trgne od fiksacijata deka privatizacijata e glaven ekonomski problem, toga{ }e treba site da se soo~ime so porazitelnata vistina deka makedonskata ekonomija 20 godini stoi vo mesto, a makedonskite kompanii ostanuvaat mali i bezna~ajni. Dodeka makedonskite kompanii se borea kako da ja pre`iveat tranzicijata i kako da go zadr`at toa {to go steknale vo privatizacijata, kompaniite od sosednite zemji go osvojuvaa regionot. Najgolem del od menaxerite koi stanaa gazdi nitu denes nemaat ideja {to da pravat so firmite koi gi dobija vo privatizacijata. ^est na isklu~ocite koi se retki, glavna cel na gazdite-menaxeri be{e kako da gi zadr`at {to podolgo zatvoreni pazarite na koi rabotea, a koga konkurencijata stana neizbe`na, edinstvena strategija be{e nivnata proda`ba i toa voobi~aeno za malku ke{. Zatoa i denes najgolem del od makedonskite kompanii se slabi, bez nikakvi nagoni da osvojuvaat i da se razvivaat nadvor od granicite na Makedonija. Kolku i da se dobri izve{taite koi }e gi dobie Makedonija, kolku e silna, efikasna i uspe{na edna nacionalna ekonomija najdobro se meri preku

I

nejzinite kompanii, odnosno kolku se tie golemi, kolkav obrt pravat, kolku se profitabilni, kolku investiraat, kolku vrabotuvaat... Ako spored ovie kriteriumi se sporedi makedonskata ekonomija so ekonomiite na zemjite od regionot, koi nekoga{ bea del od zaedni~kata jugoslovenska federacija, zaklu~okot e porazitelen. Site ekonomski merki i reformi na site dosega{ni vladi pa|aat vo voda pred zaklu~okot deka makedonskite kompanii se najslabi mereno spored obrtot {to go pravat i spored profitite so koi rabotat, kako i pred faktot deka na vrvot na desette najdobri kompanii samo dve se vo doma{na sopstvenost, dodeka ostanatite osum se vo stranska sopstvenost, deka nitu edna od niv nema otvoreno, nitu kupeno firma vo regionot. Dodeka vo pove}eto zemji od regionot najgolemi kompanii s$ u{te se monopolite vo energetikata i vo naftenata industrija, koi s$ u{te se vo dr`avna sopstvenost, vo Srbija i vo Hrvatska na ~elo na listata so najgolemi kompanii se privatni kompanii koi vo tekot na izminatite 20 godini od privatni biznisi na eden ~ovek izrasnaa vo vistinski holdinzi koi rabotat i investiraat vo celiot region. Spored logikata na mnogu novinari, ekonomski analiti~ari ili ministri vo Makedonija, tie lesno bi se narekle tajkuni ili oligarsi. No, vo svoite zemji tie se narekuvaat lideri, a imaa poddr{ka od site, vklu~itelno od site vladi. Eve samo eden primer. Hrvatskata najgolema kompanija, Agrokor, na bogatiot hrvatski biznismen Ivica Todori}, koja ima godi{en obrt od 3,7 milijardi evra, samo vo 2010 godina dobila dr`avna pomo{ od buxetot vo iznos od ne{to nad 20 milioni evra. Zamislete, nekoja doma{na privatna kompanija da dobie pomo{ od desetina milioni evra. Te{ko za veruvawe. Makedonskite ministri se uvereni deka bogatite biznismeni imaat moralna obvrska da gi finansiraat site vladini populisti~ki proekti. Tokmu zatoa ja dr`at `e{ka temata za nezakonska privatizacija. A gazdite pak, tokmu poradi toa go krijat kapitalot {to podaleku od Makedonija, a kompaniite ostanuvaat nerazvieni. Zatoa, se dodeka ne ja zaboravime privatizacijata, ekonomskata idnina na Makedonija }e bide zarobena vo minatoto.


 12 COVER STORY: TOP 10 KOMPANII VO MAKEDON

GOLEMITE RIB SEKOGA[ GI JA  Kolku e silna i efikasna edna nacionalna ekonomija najdobro mo`e da se izmeri preku nejzinite kompanii, odnosno kolku se tie golemi, kolkav obrt pravat, kolku se profitabilni, kolku investiraat, kolku vrabotuvaat... Ako spored ovie kriteriumi se sporedi makedonskata ekonomija so ekonomiite na zemjite od regionot, koi nekoga{ bea del od zaedni~kata jugoslovenska federacija, zaklu~okot e porazitelen. Site ekonomski merki i reformi na site dosega{ni vladi pa|aat vo voda pred zaklu~okot deka makedonskite kompanii se najslabi mereno spored obrtot {to go pravat i spored profitite so koi rabotat, kako i pred faktot deka na vrvot od 10 najdobri kompanii samo dve se vo doma{na sopstvenost, dodeka ostanatite osum se vo stranska sopstvenost

BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

olku e silna i efikasna edna nacionalna ekonomija najdobro mo`e da se izmeri preku nejzinite kompanii, odnosno kolku se tie golemi, kolkav obrt pravat, kolku se profitabilni, kolku investiraat, kolku vrabotuvaat... Ako spored ovie kriteriumi se sporedi makedonskata ekonomija so ekonomiite na zemjite od regionot, koi nekoga{ bea del od zaedni~kata jugoslovenska federacija, zaklu~okot e porazitelen. Site ekonomski merki i reformi na site dosega{ni vladi pa|aat vo voda pred zaklu~okot deka makedonskite kompanii se najslabi mereno spored obrtot {to

K


13 

NIJA I VO REGIONOT

BI ADAT MALITE go pravat i spored profitite so koi rabotat, kako i pred faktot deka na vrvot od 10 najdobri kompanii samo dve se vo doma{na sopstvenost, dodeka ostanatite osum se vo stranska sopstvenost. Edinstveno malku poslabi od nas se desette kompanii od Crna Gora, no sporedbata e u{te poapsurdna so ogled na faktot {to Crna Gora re~isi nema industrija, tuku `ivee od turizmot i od uslugite. Mo`ebi toa na prv pogled se ~ini logi~no, bidej}i Makedonija e pomala zemja, no goleminata na zemjata i brojot na `iteli se re~isi isti so Slovenija, kade {to strukturata i rezultatite na prvite 10 najgolemi kompanii poka`uvaat deka ekonomijata ja

predvodat silni privatni kompanii. Najgolemite 10 kompanii vo Makedonija zaedno pravat obrt od 2,52 milijardi evra. Analizirano i sporedeno so regionot, prihodite na prvite 10 se pogolemi edinstveno od prihodite na desette najgolemi vo Crna Gora, koi vo 2010 godina rabotele so vkupen prihod od 1,16 milijardi evra. Prvite 10 najgolemi kompanii vo Bosna pravat vkupen obrt ne{to pogolem od makedonskata desetka. Prvite 10 kompanii pak, vo Srbija, Hrvatska i vo Slovenija pravat godi{en obrt od 10, 12 i 13 milijardi evra. Toa se vrednosti koi se pogolemi od bruto-doma{niot proizvod od devet milijardi evra, odnosno pogolemi od vrednosta na site proizvodi i uslugi

koi se proizveduvaat vo Makedonija za edna godina. Taka, na primer, samo Agrokor, najgolemata kompanija vo Hrvatska, no i vo celiot region, ima godi{en obrt od 3,6 milijardi evra, {to e okolu 40% od celiot makedonski BDP. Vo Srbija desette najgolemi kompanii pravat vkupen obrt od 10,17 milijardi. Prva na listata so najgolemi vo Srbija e Delta holding, koja vo 2010 godina rabotela so obrt od 1,67 milijardi evra. Osven vo Hrvatska i vo Srbija, kade {to na ~elo na listite se privatnite holdinzi Agrokor i Delta na Ivica Todori} i na Miroslav Mi{kovi}, vo drugite zemji od regionot na vrvot na


 14

Hrvatskata kompanija Agrokor, so obrt od 3,6 milijardi evra, e najgolema kompanija vo regionot, a dominanten sopstvenik e hrvatskiot biznismen Ivica Todori}, koj sekoja godina dobiva nad dva milioni evra razni stimulacii i poddr{ka od dr`avata za da prodol`i da go osvojuva regionot.

listata so najgolemi kompanii voobi~aeno se nafteni ili energetski kompanii, koi s$ u{te se vo sopstvenost na dr`avata. Taka, najgolema kompanija vo Makedonija e edinstvenata naftena rafinerija, Okta, vo dominantna gr~ka sopst-

venost, koja vo 2010 godina rabote{e so obrt od 511 milioni evra i profit od 1,8 milioni evra. I vo Slovenija na ~elo na listata so najgolemi kompanii e naftenata kompanija Petrol, so godi{en obrt od 2,8 milijardi evra i profit

Najgolema vo Srbija, a {esta vo regionot, e grupacijata Delta, koja e vo dominantna sopstvenost na srpskiot biznismen Miroslav Mi{kovi}, so obrt od 1,67 milijardi evra, koja osven vo Srbija, prisutna e i vo Bosna, Crna Gora, Albanija, Rusija, Bugarija.

od 34 milioni evra, koja s$ u{te e vo doma{na sopstvenost. Vo BiH najgolema kompanija e dr`avnata energetska kompanija JP Elektroprivreda, so obrt od 453 milioni evra, isto kako i vo Crna Gora, kade {to dr`avnata Elektroprivreda

TOP 10 KOMPANII VO MAKEDONIJA (vo milioni evra) Godi{na promena 2010/2009 24,78%

Finansiski 2010 1,8

365,5

5,50%

-16,1

349,9

23,12%

-3,9

Energetika

291,7

10,59%

4,0

5 FENI INDUSTRI

Metalurgija

291,7

67,25%

38,9

6 MAKEDONSKI TELEKOM

Telekomunikacii

211,7

-4,25%

96,7

7 T-MOBILE MAKEDONIJA

Telekomunikacii Hemiska j Metalurgija

165,2

-5,64%

60,9

132,80

6811,00%

1,3

113,0

54,94%

-5,5

91,3 2.524

28,40%

0,69 179

Vkupni prihodi 2010 1.671

Godi{na promena 2010/2009 -0,30%

Finansiski 2010 /

Nafta i gas

Vkupni prihodi 2010 511,6

2 EVN

Energetika

3 MAKPETROL

Nafta i gas

4 ELEKTRANI NA MAKEDONIJA

KOMPANIJA 1 OKTA Rafinerija na nafta

8 XONSON METI 9 ARCELORMITTAL SKOPJE 10 MAKSTIL VKUPNO

DEJNOST

Metalurgija

TOP 10 KOMPANII VO SRBIJA (vo milioni evra) KOMPANIJA DEJNOST 1 DELTA HOLDING

Trgovija

2 NAFTENA INDUSTRIJA SRBIJA

Nafta i gas

1.566

24,09%

162

3 JP ELEKTROPRIVREDA

Energetika

1.539

-1,09%

-31

4 EFT INVESTMENTS

Energetika

1.348

35,89%

42

5 TELEKOM SRBIJA

Telekomunikacii

1.095

-6,09%

165

6 U.S. STIL

Metalurgija

770

53,69%

-146

7 JP SRBIJAGAS

Nafta i gas

712

22,34%

-40,00

8 TE NIKOLA TESLA

Energetika

587

/

3,8

9 JUGOROSGAZ

Nafta i gas

483

31,97%

19

Proizvodstvo

406 10.177

62,40%

52 227

Vkupni prihodi 2010 3.634

Godi{na promena 2010/2009 0,75%

Finansiski 2010 22

10 TARKETT VKUPNO

TOP 10 KOMPANII VO HRVATSKA (vo milioni evra) KOMPANIJA DEJNOST Trgovija i 1 AGROKOR b 2 INA Nafta i gas

3.550

16,66%

131

3 HRVATSKA ELEKTROPRIVREDA

Energetika

1.678

3,07%

197

4 HRVATSKI TELEKOM

Telekomunikacii

1.149

-0,95%

251

5 ZAGREBA^KI HOLDING

561

-6,81%

-65

6 PODRAVKA

Holding Prehranbena

483

-1,23%

13

7 VIP NET

Telekomunikacii

449

-5,27%

69

8 HRVATSKE @ELEZNICE

Transport Tutunska

435

-3,97%

-9

383

-0,78%

64

380 12.702

-1,04%

4 677

9 ADRIS GRUPA 10 VINDIJA GRUP VKUPNO

Prehranbena

Crne Gore e na vrvot, so vkupni prihodi od 302 milioni evra. Ako se analizira dejnosta vo koja rabotat desette najgolemi kompanii vo Makedonija, postoi golema koncentracija vo metalurgijata, naftata i energetikata i telekomunikaciite. Makedonija vo prvite 10 najgolemi ima najgolem broj kompanii od metalurgijata, duri tri. ^etiri kompanii rabotat vo energetikata i naftata i dve se vo telekomunikaciite, dodeka nema nitu edna kompanija koja proizveduva gotov proizvod. Toa ne e slu~aj so drugite zemji. Vo Hrvatska duri tri od najgolemite 10 kompanii - Agrokor, Podravka i Vindija - se od prehranbenata industrija, dodeka Makedonija, koja se deklarira kako zemjodelska zemja i koja vlo`uva stotici milioni evra vo zemjodelstvoto, na listata so najgolemi nikoga{ dosega nemala nitu edna prehranbena kompanija. Vo Slovenija, po naftenata kompanija Petrol i trgovskiot sinxir Merkator, treta najgolema kompanija e proizvoditelot na aparati i bela tehnika Gorewe, dodeka na listata Top 10 najgolemi vo Slovenija se nao|aat i dve farmecevtski kompanii, Krka i Lek. NAJGOLEMITE VO MAKEDONIJA VO RACETE NA STRANCI Od vrvot na desette najdobri kompanii vo Makedonija samo dve, distributerot na nafta i gas Makpetrol


15 

Distributerot na nafta i gas Makpetrol, koja e treta najgolema kompanija vo Makedonija, a na 47 mesto vo regionot, ima godi{en obrt od 350 milioni evra, a dosega nemala nitu ideja da otvori benzinska pumpa vo nekoja od zemjite od regionot.

OD 100 NAJGOLEMI VO REGIONOT SAMO PET SE OD MAKEDONIJA a poslednoto rangirawe, koe go napravi konsultantskata ku}a Deloit, na 100 najgolemi kompanii vo Adria regionot se najdoa samo samo pet makedonski. Spored ova rangirawe, najgolema kompanija vo celiot region e hrvatskata kompanija Agrokor, so obrt od 3,6 milijardi evra i profit od 22 milioni evra, koja e vo mnozinska sopstvenost na hrvatskiot biznismen Ivica Todori}. Agrokor e prisuten re~isi vo celiot region vo Makedonija, Bosna, Srbija, a sega e pred kupuvawe na vtorata najgolema kompanija vo Slovenija, odnosno ~etvrta najgolema kompanija vo regionot, trgovskiot sinxir Merkator, koj pokraj Slovenija, ima supermarketi i vo Srbija, Hrvatska, Bosna, Crna Gora, Bugarija i vo Albanija. Vtora najgolema kompanija vo regionot e hrvatskata naftena kompanija INA, koja e vo dominantna sopstvenost na ungarskata naftena kompanija MOL i ima godi{en obrt od 3,5 milijardi evra i profit od 131 milion evra, a osven vo Hrvatska, ima firmi i vo Srbija, Slovenija, Crna Gora, Bosna, Italija i vo Velika Britanija. Treta najgolema kompanija vo regionot e slovene~kata naftena kompanija Petrol, koja ima svoi benzinski pumpi otvoreno i vo Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Srbija, Crna Gora i vo Kosovo, a godi{no pravi obrt od 2,8 milijardi evra i profit od 34 milioni evra. Slovene~kiot Merkator, ~etvrta najgolema kompanija vo regionot, ima godi{en obrt od 2,7 milijardi evra i profit od 20 milioni evra. Pettata najgolema kompanija vo regionot, hrvatskata enregetska kompanija Elektroprivreda, ima obrt od 1,68 milijardi evra i profit od 197 milioni evra. Srpskata grupacija Delta, vo dominantna sopstvenost na srpskiot biznismen Miroslav Mi{kovi}, e {esta najgolema kompanija vo regionot, so vkupni prihodi od 1,67 milijardi evra, a osven vo Srbija, prisutna e i vo Crna Gora, Bosna, Albanija, Rusija i vo nekoi drugi evropski zemji. Sedma najgolema kompaija vo regionot e Naftena industrija Srbija (NIS), so godi{en obrt od 1,56 milijardi evra i profit od 142 milioni evra, koja od pred nekolku godini be{e kupena od ruskata Gazprom, a svoi benzinski pumpi, osven vo Srbija, ima i vo Bosna i vo Crna Gora. Dr`avnata energetska kompanija Elektroprivreda Srbije e osma najgolema kompanija vo regionot, so godi{en obrt od 1,54 milijardi evra, dodeka na devetto mesto e slovene~kiot proizvoditel na oprema i aparati za bela tehnika Gorewe, so obrt od 1,38 milijardi evra. Kako desetta najgolema kompanija vo regionot, so obrt od 1,34 milijardi evra, e EFT investments. Ovaa firma, koja se povrzuva so srpskiot biznismen Vuk Hamovi}, e najgolem trgovec so struja vo Makedonija i vo celiot region, no isto taka poseduva i objekti za proizvodstvo za struja vo Bosna.

N

Firmata EFT, koja se povrzuva so srpskiot biznismen Vuk Hamovi}, e desetta najgolema kompanija vo celiot region, so obrt od 1,3 milijardi evra, {to samo doka`uva deka biznisot so trgovija so struja i toa kako e profitabilen biznis vo regionov.

i dr`avniot proizvoditel na struja ELEM, se vo doma{na sopstvenost, dodeka ostanatite osum se vo stranska sopstvenost. Vo regionot slikata e sprotivna, odnosno najgolem del od najgolemite kompanii se vo doma{na sopstvenost. Na primer, vo Hrvatska od 10 najgolemim kompanii samo tri se vo stranska sopst-

venost, vo Srbija pet od 10 najgolemi kompanii se vo doma{na sopstvenost, a pet vo stranska sopstvenost. Vo Slovenija samo dve od 10 najgolemi firmi se vo stranska, dodeka ostanatite osum se vo doma{na sopstvenost. Vo Bosna i Hercegovina samo tri od 10 najgolemi se vo stranska sopstvenost, dodeka vo


 16

TOP 10 KOMPANII VO SLOVENIJA (vo milioni evra) Finansiski 2010 34

2.782

5,30%

20,0

1.382

16,50%

4

1.320

2,90%

19

1.010

6,00%

172

909

13,10%

108

839

-1,10%

-175

Trgovija

824

0,50%

-20

Farmacija

701

1,00%

67

658 13.228

22,80%

14 243

Godi{na promena 2010/2009 -6,25%

Finansiski 2010 -7,4

1 PETROL

Nafta i gas

2 MERKATOR

Trgovija

3 GOREWE 4 REVOZ

Elektronika industrija

5 KRKA

Farmacija

6 SLOVENSKE ELEKTRARNE

Energetika

7 TELEKOM SLOVENIJA

Telekomunikacii

8 ENERGOTU[ 9 LEK 10 SPAR SLOVENIJA

Vkupni prihodi 2010 2.803

Godi{na promena 2010/2009 20,10%

DEJNOST

KOMPANIJA

Holding

VKUPNO

TOP 10 KOMPANII VO BOSNA I HERCEGOVINA (vo milioni evra) Vkupni prihodi KOMPANIJA DEJNOST 2010 1 JP ELEKTROPRIVREDA BIH Energetika 453 2 ASA PREVENT GRUP

Holding

373

19,63%

/

3 BH TELEKOM

Telekomunikacii

307

-0,75%

70,9

4 KONZUM DOO

Trgovija

284

/

1,2

5 AR^ELOR MITAL

Metalurgija

272

42,50%

-5,5

6 ALUMINIJ

Metalurgija

264

33,79%

/

7 TELEKOM SRPSKE

Telekomunikacii

250

-1,13%

554

8 ELEKTROPRIVREDA R.SRPSKE

Energetika

227

9,00%

5,2

9 ENERGOINVEST

Grade`ni{tvo

203

18,34%

1,1

Energetika

196 2829

22,81%

20,8 640

Vkupni prihodi 2010

Godi{na promena 2010/2009

Finansiski rezultat 2010 16,5

10 ELEKTROPRIVREDA HERCEG BOSNE VKUPNO

TOP 10 KOMPANII VO CRNA GORA (vo milioni evra) KOMPANIJA

DEJNOST

1 ELEKTROPRIVREDA CRNE GORE

Energetika

302,9

-1,97%

2 KOMBINAT ALUMINIJUMA

Metalurgija

249,9

137,56%

48,5

3 JUGOPETROL

Nafta i gas

159,8

19,08

19,08

4 CRNOGORSKI TELEKOM

Telekomunikacii

122,2

-4,80%

19,4

5 TELENOR

Telekomunikacii Transport i {pedicija Metalurgija

82,1

-6,59%

20,4

76,6

22,06%

1,2

64,3

-6,86%

12,6

8 13 JUL-PLANTA@I

Zemjodelie

38,3

5,11%

2,5

9 PLUS KOMERC

Trgovija Prehranbena industrija

34,0

-37,12%

1,7

30,3

-6,32%

5,2

6 ROK[PED 7 RUDNIK UGQA

10 TREBJESA VKUPNO

1160,4

147,08

Crna Gora pet se vo doma{na, a pet vo stranska sopstvenost. Od analizata na sopstvenosta na najgolemite kompanii vo regionot isto taka mo`e da se zaklu~i deka najgolem del od golemite energetski i nafteni kompanii, koi voobi~aeno se i monopoli vo dejnostite vo koi rabotat, se vo sopstvenost na dr`avata. Vo Makedonija samo vo ELEM, proizvoditelot na struja, dr`avata s$ u{te e edinstven sopstvenik. Dodeka naftenata rafinerija Okta i EVN se vo stranska, a Makpetrol vo doma{na privatna sopstvenost. Na primer, na listata Top 10 najgolemi kompanii vo Srbija duri ~etiri se vo dr`avna sopstvenost. Vo Hrvatska tri kompanii s$ u{te se vo dr`avna sopstvenost, vo Slovenija dr`avata e gazda vo dve od desette najgolemi kompanii, vo Bosna na ~etiri, dodeka vo Crna Gora dve od desette najgolemi kompanii se vo sopstvenost na dr`avata. Nitu edna kompanija od listata so 10 najgolemi vo Makedonija nema investirano vo regionot, odnosno nema nitu otvoreno, nitu kupeno nekoja firma vo nekoja od zemjite vo regionot. Za razlika od makedonskite, slovene~kite kompanii najmnogu investiraat vo regionot. Duri osum od desette najgolemi kompanii vo Slovenija - Petrol, Merkator, Gorewe, Krka, Telekom Slovenija, Energotu{ i Lek - imaat investirano vo pove}e zemji od regionot. Pokraj niv, srpskata Delta i hrvatskite Agrokor, Vindija i Adris se najaktivni vo regionot.

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%

+

-35% SO

POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI

pretplata@kapital.com.mk

ZEMETE POVE]E!


INTERVIEW  18 INTERVIEW

LEN^E KARPUZOVSKA MENAXER ZA KOMUNIKACII VO EVN MAKEDONIJA

EVN SEKOGA[ GI PREPOZNAVA I PODDR@UVA POTR NA OP[TESTVOTO


REBITE

INTERVIEW

TRGNUVAJ]I OD FAKTOT DEKA SEKOJA KOMPANIJA E DEL OD OP[TESTVOTO, NEJZINOTO DELUVAWE, PA AKO SAKATE I RAST I RAZVOJ, E NERASKINLIVO POVRZANO SO PO[IROKIOT OP[TESTVEN RAZVOJ. NITU EDNA KOMPANIJA NE E IZOLIRAN SUBJEKT, NITU PAK NEJZINIOT DOLGORO^EN RAZVOJ E MO@EN, DOKOLKU TOJ NE KORENSPONDIRA SO OP[TITE PRILIKI NA EKONOMSKI I POLITI^KI PLAN  Vie ste na ~elo na oddelot za komunikacii koj opfa}a odnosi so javnost i marketing. Koj e imixot po koj EVN saka da bide prepoznaena vo javnosta? Na{iot dobro prepoznatliv slogan e „Sekoga{ tuka za vas�. Toa e mo`ebi najkratkiot opis na na{ata cel, odnosno na~inot na koj sakame da bideme prepoznaeni vo javnosta i na {to posveteno i timski rabotime vo izminatiot period na razli~ni nivoa. EVN Makedonija e kompanija so ~ie rabotewe se zasegnati site gra|ani, institucii i biznis-sektorot. Osven eksterno komunicirawe, kako golema kompanija so okolu 2.500 vraboteni, imame i razvieni kanali na interna komunikacija koi se vo funkcija na na{ata cel, odnosno da bideme efikasen servis na site na{i korisnici. Tokmu taa na{a cel e su{tinski sodr`ana vo na{iot slogan, koj ne e samo kratka fraza, tuku na{a najvisoka cel, da bideme prepoznaeni kako doverliv partner na site na{i korisnici vo sekoe vreme, odnosno 24/7.  EVN vo posledno vreme posebno se istaknuva so nagradite za op{testvena odgovornost. Koj e za poaktivno kompaniskiot interes int vakvi humanitarni vklu~uvawe vo va aktivnosti so po{iroko i drugi aktivnost zna~ewe? op{testveno zna~ poleto na Priznanijata na po odgovornost se potvrda op{testvenata odgo deka na{ite iskreni iskren nameri se dobro zaednica. Nie razbrani od po{irokata po{ir op{testvena odgovornost na segmentot op{te posvetuvame golemo vnimanie, bidej}i gledame kako na na ovaa problematika problemat neraskinliv del od na{eto sekojdnevno rabotewe. Trgnuvaj}i Trgnuvaj} od faktot deka sekoja kompanija e del od op{testvoto ili od po{irokata zaednica, nejzinoto deluvawe, pa ako sakate i rast neraskinlivo povrzano so i razvoj, e neraski po{irokiot op{testven razvoj, kako i op{tes razvojot na ~ove~kite ~ove~ki resursi vnatre Nitu edna kompanija ne vo kompanijata. Nit e izoliran subjekt, nitu pak nejziniot dolgoro~en razvoj e mo`en dokolku toj ne korespondira so op{tite priliki na

ekonomski i politi~ki plan. Ottuka, ne se raboti za kompaniski interes, tuku za prirodna obvrska na EVN Makedonija kako del od makedonskoto op{testvo da bide vo postojana interaktivna vrska, kade {to pokraj toa {to }e raboti na realizacija na svoite delovni celi, paralelno }e raboti na pottiknuvawe na razvoj vo razli~ni op{testveni segmenti. Tokmu zatoa, EVN Makedonija e aktivna vo nekolku oblasti, kako {to e edukacija za energetska efikasnost, na {to ve}e rabotime pove}e od pet godini i sme edni od pionerite vo Makedonija koi ja otvorija ovaa su{tinska tema. Mladite i potencijalni kadri gi poddr`uvame preku razli~ni proekti, kako {to se letnata prakti~na rabota, potoa regrutacija preku ednogodi{ni trening-programi, a za najdobrite studenti na FEIT dodeluvame i stipendii kako direktna poddr{ka za oformuvawe profesionalni kadri. Mnogu va`ni za nas se i proektite za socijalno ranlivite grupi, osobeno na{ite aktivnosti za podobruvawe na kvalitetot na `ivotot na decata so posebni potrebi, na decata bez roditeli, socijalno zagrozenite itn. Imame specijalna sorabotka i so Crveniot krst, so cel da pridoneseme za {to pokvaliteten `ivot na razli~ni grupi gra|ani bez ogled na vozrasta. Potoa, bi gi istaknala na{ite anga`mani vo sportot, a osobeno vo kulturata, kako i tradicionalnata sorabotka so Makedonskata opera i balet i mnogu drugi institucii koi ja neguvaat makedonskata kultura i tradicija.  Kolku kompaniite vo Makedonija ja razbiraat i praktikuvaat op{estvenata odgovornost? Od moite soznanija i od vladiniot i od nevladiniot sektor, mo`am da konstatiram deka vo poslednive godini ima seriozen progres na ovoj plan. Sepak, ni pretstoi u{te mnogu rabota i jasno razgrani~uvawe na rabotite vo ovaa problematika. Moram da konstatiram deka s$ u{te postoi pogre{no gledawe na rabotite {to e op{testvena odgovornost, kako i o~ekuvaweto na kompaniite so samo eden izoliran

19 


 20 INTERVIEW poteg da dobijat pozitiven publicitet, {to e nevozmo`no. Op{testvenata odgovornost mora da se odviva vo kontinuitet i pritoa mnogu iskreno da se pristapuva kon sekoja aktivnost i samo taka mo`eme da imame rezultati.  Kolkav buxet odvojuva EVN za odgovorni praktiki i kako toa se odrazuva na finansiskite rezultati i uspehot na kompanijata? Vo proekti za op{testvena odgovornost vlo`uvame mnogu energija i posvetenost, a sredstvata koi gi odvojuvame se vo ramki na mo`nostite za soodvetno realizirawe na ovie proekti. Nesomneno nivnata realizacija, odnosno na{iot anga`man vo ovoj

segment vlijae pozitivno na uspehot na kompanijata vo edna poop{ta smisla i na podolg rok. Li~no mislam deka proektite od vakov tip ne treba direktno da se vrzuvaat so finansiskite rezultati, bidej}i nivniot uspeh, odnosno benefitot na kompanijata od niv ne mo`e da se izmeri vo brojki, tuku zna~eweto e mnogu podlaboko i za kompanijata i za zaednicata voop{to. Eve, na primer, i finansiskite rezultati na EVN Makedonija, za `al, se negativni, no gorda sum {to kompanijata vo koja rabotam, znae da prepoznae odredena op{testvena potreba i da ja poddr`i vo ramki na mo`nostite.  Op{testveno odgovorna kompanija zna~i i proaktiven odnos na kompanijata kon lokalnata zaednica. [to pravi EVN na ovoj plan? Sorabotkata so lokalnata zaednica za nas e od osobena va`nost, bidej}i preku ovaa na{a sorabotka dobivame konkreten input za potrebite i o~ekuvawata od teren. Istovremeno, preku sorabotkata so op{tinite navreme gi dobivame informaciite za nivnite planovi i davame poddr{ka za lokalniot ekonomski razvoj so izgradba na soodvetna energetska infrastruktura koja }e mo`e da odgovori na realnite potrebi na korisnicite.

Mo`am so zadovolstvo da konstatiram deka so op{tinite imame odli~na sorabotka na nekolku nivoa {to e vo interes i na dvete strani, a pred s$ vo interes na gra|anite. Na{ata sorabotka e i povrzana preku smetkite za elektri~na energija, so ogled na toa {to EVN Makedonija ima nametnata obvrska da gi napla}a sredstvata za komunalna taksa nameneti tokmu za op{tinite.  Vo posledno vreme se aktuelni i kra`bite na struja, a EVN poka`uva seriozna namera kone~no da se spravi so ovoj problem. Kako gi otkrivate manipulaciite? Kra`bite se krivi~no delo i pretstavuvaat seriozen op{testven problem. Na{a odgovornost e da gi spre~ime vakvite pojavi, bidej}i tie ja zagrozuvaat bezbednosta na gra|anite i nivnite imoti, potoa go o{tetuvaat dr`avniot i op{tinskiot buxet, go namaluvaat kvalitetot na snabduvaweto i negativno vlijaat na celokupniot energetski sistem. Zna~i, ne trpi {teta samo kompanijata, tuku i op{testvoto vo celina. Sepak, blagodarenie na sofisticiranata oprema so koja raspolagame, kako i poddr{kata koja ja imame od policijata, na vakvite pojavi im se gleda krajot. Imame odli~ni

MORA DA NAU^IME DEKA ENERGIJATA TREBA DA SE KORISTI RACIONALNO  Vo Makedonija re~isi nema nikakva svest za energetska efikasnost i racionalno tro{ewe na strujata? Na {to se dol`i toa i kolku EVN deluva proaktivno za toa da go promeni? Koi se efektite? EVN Makedonija raboti mnogu posveteno i temelno na racionalnoto koristewe na elektri~nata energija i toa na nekolku nivoa. Pove}e od pet godini go vodime u~ili{niot proekt za edukacija na mladite za racionalno koristewe na elektri~nata energija, zna~eweto i benefitite {to proizleguvaat od nego i imame odli~ni rezultati. Edukacijata na najmladite za racionalno koristewe na energija e od klu~no zna~ewe, bidej}i edukacijata u{te od ranata vozrast e fundamentalna i samo taka mo`eme da o~ekuvame racionalnoto koristewe na

elektri~na energija da stane del od sekojdnevnite naviki na idnite generacii. Isto taka vo kontinuitet rabotime na potencirawe na va`nosta na racionalnoto koristewe na elektri~nata energija i vo na{ata komunikacija do op{tata publika. Od toa {to e dosega sraboteno na~elno sme zadovolni, bidej}i ova ne e tema za koja mo`ete da o~ekuvate rezultati preku no}, tuku mnogu kompleksen problem i od ekolo{ki i od ekonomski aspekt. Imeno, osven podignuvawe na svesta i edukacija za zna~eweto na racionalnoto koristewe na elektri~nata energija, za pogolemi efekti neophodna e po{iroka op{testvena aktivnost na nekolku nivoa. Isto taka, da ne zaboravime deka Makedonija e edna od retkite zemji kade {to s$ u{te se koristi elektri~nata energija za zagrevawe. Taka {to ova {to dosega e napraveno na poleto na racionalnoto koristewe na elektri~nata energija, i od strana na EVN Makedonija i od strana na nekolku drugi institucii koi rabotat na ovaa problematika, ne e za potcenuvawe.


BROJ 638



18/01/2012



www.kapital.mk

INTERVIEW

 Antimanipulaciskite detektori vgradeni vo broilata mo`e da se sporedat so „crnite kutii” kaj avionite. S$ e snimeno i registrirano, a tie podatoci potoa slu`at kako dokaz pred nadle`nite organi. Taka {to, kolku i da bidat „inventivni” nesovesnite gra|ani pri obidot da kradat elektri~na energija, tie rizikuvaat vo sekoe vreme da bidat otkrieni i da gi snosat site materijalni i pravni posledici koi sleduvaat. Pra{awe e samo na vreme, koga odredena manipulacija }e bide otkriena rezultati dosega vo taa borba so manipulatorite i ne zastanuvame tuka. Vo broilata e vgraden detektor koj gi registrira site vlijanija ili manipulacii vrz nego, so tolkava vremenska preciznost {to otkriva koga to~no e nastanata manipulacijata, na koj datum i vo koe vreme, duri i vo sekundi. Antimanipulaciskite detektori vgradeni vo broilata mo`e da se sporedat so „crnite kutii” kaj avionite. S$ e snimeno i registrirano, a tie podatoci potoa slu`at kako dokaz pred nadle`nite organi. Taka {to, kolku i da bidat „inventivni” nesovesnite gra|ani pri obidot da kradat elektri~na energija, tie rizikuvaat vo sekoe vreme da bidat otkrieni i da gi snosat site materijalni i pravni posledici koi sleduvaat. Pra{awe e samo na vreme koga odredena manipulacija }e bide otkriena. Zatoa, na{iot apel do korisnicite e da ne nasednuvaat na takvite provokacii.  Za period od dve godini bevte proglaseni od makedonskata Vlada i za najdobar, no i za najlo{ investitor vo zemjava? Kako EVN se ~uvstvuva sega vo zemjava? EVN Makedonija e kompanija so seriozni planovi za seriozen pridones vo razvojot na makedonskata ekonomija. Imame normalna komunikacija so site subjekti vo zemjava i site otvoreni pra{awa gi re{avame preku dijalog.

OP[ESTVENATA ODGOVORNOST MORA DA BIDE KONTINUIRAN PROCES

 Kolku kompaniite vo Makedonija ja razbiraat i praktikuvaat op{estvenata odgovornost? Od moite soznanija i od vladiniot i od nevladiniot sektor, mo`am da konstatiram deka vo poslednive godini ima seriozen progres na ovoj plan. Sepak, ni pretstoi u{te mnogu rabota i jasno razgrani~uvawe na rabotite vo ovaa problematika. Moram da konstatiram deka s$ u{te postoi pogre{no gledawe na rabotite {to e op{testvena odgovornost, kako i o~ekuvaweto na kompaniite so samo eden izoliran poteg da dobijat pozitiven publicitet, {to e nevozmo`no. Op{testvenata odgovornost mora da se odviva vo kontinuitet i pritoa mnogu iskreno da se pristapuva kon sekoja aktivnost i samo taka mo`eme da imame rezultati.

21 


 22 MOJOT KAPITAL

VO KAKVA AMBALA@A E NAJISPLATLIVO DA SE

STAKLOTO I PLASTIKATA KARTONSKITE KUTII NAJI  Vo prehranbenata i vo farmacevtskata industrija raznite vidovi ambala`a u~estvuvaat i so 30% od cenata na proizvodot. Ova poka`uva kolku golem biznis le`i vo otvoraweto fabriki za kartonska i za plasti~na ambala`a vo zemjava, koi pokraj doma{niot pazar, imaat golemi perspektivi i za izvoz vo sosedstvoto

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

roizvodstvoto i dizajnot na kartonski kutii, kako i na folii za potrebite na prehranbenata i na farmacevtskata industrija i ponatamu }e bide biznis broj eden vo Makedonija koga stanuva zbor za proizvodstvoto na ambala`a. Glavnata pri~ina e visinata na po~etnite investicii, koi se mnogu poniski kaj fabrikite za proizvodstvo na kartonski kutii. Spored poznava~ite, fabrika za kartonska ambala`a mo`e da se otvori i so eden milion evra, no za fabrika za proizvodstvo na plasti~na i na staklena ambala`a po~etnite investicii se mnogu pogolemi i po~nuvaat od osum milioni

P

evra na nagore. Ova poka`uva deka s$ u{te nema junak koj vo Makedonija }e izgradi staklarnica, iako taa e edinstveniot vid ambala`a koj voop{to ne se proizveduva. I pokraj toa {to teglite i {i{iwata i toa kako im se potrebni na konzervnata i na vinskata industtija, poznava~ite velat deka investicijata vo staklarnica e ogromna za mal pazar kako makedonskiot, no e i slo`en proces. Taka, i pokraj nekolkute inicijativi, nikoj dosega ne se nafatil na takov poteg. Neizvesna e i investicijata na turskiot investitor [i{exam vo zonata Bunarxik, {to u{te pove}e gi zasiluva dilemite za isplatlivosta od vlo`uvawe vo staklarnica vo Makedonija. A kako {to doznavame, pred nekolku godini doma{en investitor od Negotino sakal da investira vo staklarnica, no se premislil poradi visokiot iznos na vkupnata investicija. Biznismenot najmil i eksperti od srpskata fabrika za staklo vo Para}in, koi izrabotile analiza za celiot proekt. Kako {to veli biznismenot, koj saka{e da ostane anonimen, analizite poka`ale deka izgradbata na staklarnica }e go ~ini okolu osum milioni evra, {to spored nego, e golema investicija, za ~ij povrat se potrebni i pove}e od 4-5 godini. “Analizata ja pravevme pod pretpostavka deka so na{eto proizvodstvo bi zamenile najmalku 50% od vkupniot godi{en uvoz na staklena ambala`a vo Makedonija za da ni se isplati investicijata. Normalno, trgnavme od taa pretpostavka, pod uslov na{ata ambala`a da ima poniski ceni od uvoznata i so toa da gi pridobieme proizvoditelite. Samo taka investicijata bi ni se isplatila”, objasnuva investitorot. Spored nego, vo toj period koga ja pravele analizata problem im bilo i da obezbedat lokacija vo okolinata na Negotino, zatoa {to za staklarnica e potreben golem plac. “Ne mo`evme da najdeme soodvetna lokacija, a ni treba{e povr{ina od 13 dekari ili 13.000 metri kvadratni, {to e navistina golem prostor. Poradi toa, kako i poradi toa {to celata investicija treba{e da bide zaedni~ka, na krajot se otka`avme”, objasnuva biznismenot.


BROJ 638



18/01/2012



MOJOT KAPITAL

www.kapital.mk

E INVESTIRA?

A SE GOLEMI INVESTICII, ISPLATLIV BIZNIS! 8 10

milioni evra e minimalniot iznos za izgradba na staklarnica vo Makedonija

milioni evra ~ini izgradba na fabrika za plasti~na ambala`a

Pokraj nego, kako {to doznavame neoficijalno, analiza za otvorawe staklarnica vo Makedonija pravela i edna od poznatite evropski staklarnici, no videla deka celata investicija nema da & se isplati poradi mnogu faktori. Edna od najgolemite pre~ki za potencijalniot investitor e faktot {to za raboteweto na edna staklarnica klu~en input e energijata. Imaj} i predvid deka strujata za industriskite kapaciteti e skapa, a Makedonija nema celosno izgraden gasovod, pra{awe e kolku edna staklarnica bi bila rentabilna vo vakvi uslovi. Isto taka, spored poznava~ite, klu~ni za biznisot so staklo se i dobrata infrastruktura i mo`nostite za evtina nabavka na surovinite, zatoa {to za da opstane, pokraj plasmanot na doma{niot pazar, staklarnicata bi bila prinudena da izvezuva. Vlo`uvaweto vo fabrika za plasti~na ambala`a pak, isto taka e skapo i toa se dvi`i okolu 10 milioni evra, no za razlika od stakloto, koe site go odbegnuvaat, plasti~nata ambala`a se proizveduva vo Makedonija. Za razlika od kartona`ite, fabrikite za plasti~na ambala`a se pomalku, no sepak, rabotat so doma{nata industrija. Dragi Milo{evski, generalen direktor na

 Ma{inata za metaliziran karton vo pe~atnicata Sofija

pe~atnicata Kiro Dandaro od Bitola, prehranbena industrija. Milo{evski veli deka za investicijata vo ma{ini veli deka povratot na investicijata go za plasti~na ambala`a, za potrebite o~ekuvaat po pettata godina, pod uslov da na prehranbenata industrija pred se, prodol`at da izvezuvaat 50% od vkupnoto proizvodstvo. potrebni se 10 milioni evra. “Na{iot kapacitet, so ogled na toa {to KARTONSKATA AMBALA@A be{e stara fabrika vo koja e investiNAJISPLATLIV BIZNIS rano, za da se opremi so novi ma{ini Ako se trgne od visinata na po~etnata ~ine{e okolu 10 milioni evra. I toa e investicija i mo`nostite za plasman, minimumot ako sakate vlo`uvawe so komSuma vo pletno novi ma{ini, Uvezena ambala`a vo Makedonija vo 2010 mil.dolari bez improvizacii. 176,8 Inaku, kompletnata Kartonski kutii investicija dostignuva Etiketi 3,9 i 15 milioni evra�, Stakleni {i{iwa i tegli 11,8 veli Milo{evski. 10,7 Najnovite investicii Kapaci i plasti~ni zatvara~i vo Kiro Dandaro mo- Kutii, sandaci i gajbi 4,6 mentalno se vo dve Kapaci i kanistri 3 novi ma{ini, koi sop2,7 stvenicite gi ~inele Kutii od polimeri na etilen 1,2 milioni evra i Proizvodi za transport ili pakuvawe 2,6 se za proizvodstvo na Poklopki 1,8 fleksibilna plasti~na Vkupno 217,9 ambala`a, koja se koristi vo celata (Izvor: Dr`aven zavod za statistika)

SLOBODAN KUTREVSKI

KLIME ME[KOV

GENERALEN DIREKTOR NA PEKABESKO

PRETSEDATEL NA UO NA SVISSLION MAKEDONIJA

Celata kartonska ambala`a ja nabavuvame od razli~ni fabriki od doma, a plasti~nata naj~esto ja uvezuvame od Bugarija i od Srbija, zavisno od cenata. Ponekoga{ doma{nata plastika e poskapa ili pak, ne mo`e da obezbedi kontinuitet vo kvalitetot i zatoa se odlu~uvame za uvoz.

Kartonski kutii i plasti~ni folii kupuvame od doma i mislam deka s$ mo`e da se najde na doma{niot pazar, osven staklenata ambala`a. Makedonskite fabriki za ambala`a od koi nie nabavuvame s$ pove}e investiraat vo proizvodstvo i stanuvaat konkurentni na tie od sosedstvoto i so kvalitet i so ceni. Zatoa, golem del od niv i izvezuvaat, osobeno vo Srbija.

23


 24 MOJOT KAPITAL  Poznava~ite velat deka e neisplatlivo da se otvori staklarnica vo Makedonija, no zatoa, najevtina e po~etnata investicija vo kartona`a

NEMA JUNAK DA OTVORI STAKLARNICA! ako {to doznavame, pred nekolku godini doma{en investitor od Negotino sakal da investira vo staklarnica, no se premislil poradi visokiot iznos na vkupnata investicija. Toj najmil i eksperti od srpskata fabrika za staklo vo Para}in, koi izrabotile analiza za celiot proekt. Analizite poka`ale deka izgradbate na staklarnica }e go ~ini okolu osum milioni evra, a za povratot na investicijata se potrebni i pove}e od 4- 5 godini. No, toj period koga ja pravele analizata problem im bilo i da obezbedat lokacija vo okolinata na Negotino, zatoa {to za staklarnica e potreben golem plac. “Ne mo`evme da najdeme soodvetna lokacija, a ni treba{e povr{ina od 13 dekari, ili 13.000 metri kvadratni, {to e navistina golem prostor. Poradi toa, kako i poradi toa {to celata investicija treba{e

K

izleguva deka vlo`uvaweto vo fabrika za kartonska ambala`a e najisplatlivata varijanta na investicija vo proizvodstvo na ambala`a. Pokraj doma{niot pazar, fabrikite koi se zanimavaat so vakvo proizvodstvo imaat golemi perspektivi i za zazemawe na pazarite od regionot, kade {to se konkurentni so cenite vo sporedba so ambala`ata od evropskite zemji. Sofija Semenpeeva, menaxer na komer-

da bide zaedni~ka, na krajot se otka`avme”, objasnuva biznismenot. Analiza za otvorawe staklarnica vo Makedonija pravela i edna od poznatite evropski staklarnici, no videla deka celata investicija nema da & se isplati poradi mnogu faktori. Edna od najgolemite pre~ki za potencijalniot investitor e faktot {to za raboteweto na edna staklarnica klu~en input e energijata. Imaj}i predvid deka strujata za industriskite kapaciteti e skapa, a Makedonija nema celosno izgraden gasovod, pra{awe e kolku edna staklarnica bi bila rentabilna vo vakvi uslovi. Isto taka, spored poznava~ite, klu~ni za biznisot so staklo se i dobrata infrastruktura i mo`nostite za evtina nabavka na surovinite, zatoa {to za da opstane, pokraj plasmanot na doma{niot pazar, staklarnicata bi bila prinudena da izvezuva. cija vo pe~atnicata Sofija od Bogdanci, veli deka neodamna investirale vo nova linija ma{ini za proizvodstvo i pe~at na fina kartonska ambala`a, so koja se edinstveni na Balkanot. “Celata proizvodna linija, koja opfa} a pove}e ma{ini, od koi edniot del se za pe~at na vpivlivi materijali(karton, hartija), a drugiot za nevpivlivi materijali(metaliziran karton, polietilen, polipropilen itn.), potoa ma{ina za proizvodstvo na metaliziran materijal, { ta n c - m a { i n a i ma{ina za lepewe, ne ~ine{e nad 800.000 evra. Se razbira stanuva zbor za celosno nova ma{inska linija od poznat evropski proizvoditel, {to ne

ostava prostor za improvizacii, ili brzo dotrajuvawe na opremata”, veli Semenpeeva. Taa objasnuva deka za investicijata se odlu~ile otkako prethodno napravile istra`uvawe na pazarot i do{le do zaklu~ok deka vakvo vlo`uvawe }e im otvori ogromni perspektivi i za snabduvawe na doma{nite fabriki od farmacevtskata i prehranbenata industrija, no i za izvoz vo zemjite vo regionot. “Na pazarot ima{e potreba da se donese ne{to novo. Imavme klienti koi baraa UV pe~at za nevpivlivi materijali, koj ne postoi na Balkanot, od Makedonija, do Slovenija, go nema nit u vo Bugarija. A ima ogromna potreba, pred se zatoa {to metaliziraniot nevpivliv materijal dava mnog u mo`nosti i golema primena vo mnogu industrii. Napravivme edno po{iroko istra`uvawe na pazarot zaedno so milion evra e agencija od regionot i najmaliot iznos koj mo`e odlu~ivme da investi- so da se otvori rame vo vakvo proizvod- fabrika za karstvo”, veli Semenpeeva. tonska ambala`a Spored nea, so ovaa ma{inska linija, kompanijata “Sofija” sega ne samo {to mo`e da pe~ati karton, tuku i poluetilenska i polupropilenska folija, kako i plastika. Spored poznava~ite na biznisot so kartonska ambala`a, po~etnata investicija vo edna vakva fabrika zavisi pred se od nejzinata golemina, asortimanot i kvalitetot na ma{inite koi }e se nabavat, no generalno se dvi`i okolu 1 milion evra. “Se zavisi od toa dali }e nabavite ma{ini od na primer germanski proizvoditel ~ij kvalitet e zagarantiran i koi mo`at da vi slu`at 50 godini ili }e se odlu~ite za poevtina varijanta od Kina, kade {to ma{inite se dvojno poevtini, no mnogu pobrzo se rasipuvaat”, veli Semenpeeva. A deka investiraweto vo fabrika za

1


BROJ 638



18/01/2012



MOJOT KAPITAL

www.kapital.mk

kartonska i za plasti~na ambala`a vo Makedonija i ponatamu }e bidat isplatlivi biznisi mo`e da se zaklu~i od toa {to go ka`uvaat direktorite od prehranbenata i od farmacevtskata industrija. Ako se poglednat statisti~kite brojki za uvoz na ambala`a vo Makedonija, mo`e da se dojde do pogre{en zaklu~ok deka celata ambala`a, vo Makedonija se uvezuva. No, licata odgovorni za nabavki vo raznite industrii velat deka ne e tokmu taka. „I jas imam podatok deka se tro{at ogromni sredstva za uvoz na ambala`a na godi{no nivo, no toa e verojatno zatoa {to makedonskite fabriki koi se javuvaat kako dobavuva~i na ovoj tip na materijali (kartonski i plasti~ni kutii) vr{at uvoz na surovinite. 80% od kartonskata i plasti~nata ambala`a koja Alkaloid ja koristi vo svoite proizvodni procesi e od doma{no proizvodstvo, so tendencija toj procent da se zgolemi. Od plasti~nata ambala`a, uvezuvame samo eden tip na tubi koi ne se izrabotuvaat vo Makedonija. Me|utoa, moram da naglasam deka sega, za razlika od pred nekolku godini, doma{nata ponuda na vakov tip na surovini za na{eto proizvodstvo e prili~no zgolemena”, veli Dejan Kr`ovski, direktor na sektorot logistika vo Alkaloid Skopje. Klime Me{kov, potpretsedatel na Svisslion Makedonija, veli deka re~isi celata ambala`a koja ja koristat e od doma{no proizvodstvo, a taa vo cenata na nivnite konditorski proizvodi u~estvuva so 20% do 30% kaj poluksuznite proizvodi. “Kartonski kutii i plasti~ni folii kupuvame od doma i mislam deka s$ mo`e da se najde na doma{niot pazar, osven staklenata ambala`a. Makedonskite fabriki za ambala`a od koi nie nabavuvame s$ pove}e investiraat vo proizvodstvo i stanuvaat konkurentni na tie od sosedstvoto i so kvalitet i so ceni. Zatoa, golem del od niv i izvezuvaat, osobeno vo Srbija”, veli Me{kov. Slobodan Kutrevski, generalen direktor na Pekabesko, veli deka kartonskata ambala`a prete`no ja kupuvaat od doma{ni proizvoditeli, a plasti~nata ponekoga{ ja zemaat od doma{en pazar, ponekoga{ ja uvezuvaat. Spored nego, ambala`ata u~estvuva so 15% do 20% vo cenata na proizvodite na Pekabesko, pri {to plasti~nata e 50% poskapa od kartonskata i tolku poradi ova, mora da se vodi smetka kolku pari }e se potro{at za da se spakuvaat proizvodite. “Celata kartonska ambala`a ja naba-

vuvame od razli~ni fabriki od doma, a plasti~nata naj~esto ja uvezuvame od Bugarija i od Srbija, zavisno od cenata. Ponekoga{ doma{nata plastika e poskapa ili pak, ne mo`e da obezbedi kontinuitet vo kvalitetot i zatoa se odlu~uvame za uvoz”, veli Kutrevski. Faktot {to doma{nite fabriki zna~aen del od kartonskata i od plasti~nata ambala`a nabavuvaat doma, no i procentualniot udel {to go zafa}a ambala`ata

vo cenata na ~inewe na nivnite proizvodi poka`uva deka perspektivite na ambala`nite biznisi vo Makedonija se ogromni. Poznava~ite velat deka na makedonskiot pazar doprva }e se razgoruva konkurencijata me|u ovie fabriki, a }e opstanat samo tie {to }e investiraat vo novi tehnologii i }e koristat kvalitetna surovina, kako uslov za izlez na stranskite pazari.

25 


 26 COMPANY PROFILE

VEDA

KOMPANIJA ZA VISOKI TEHNOLOGII

SO POMO[ NA KAPSULA GASAT PO@AR ZA POMALKU OD EDNA SEKUNDA ANDRIJANA KOROVE[OVSKA

nteresot ereso za raketna rake a tehnologija e o o ija {to se pojavil kaj Boris Jankovski vo studentskite denovi vo 60-tite godini bil svoevidna odrednica za toa {to podocna }e stane negova `ivotna preokupacija i profesija. Vo toa vreme lansiraweto sateliti bilo edni od klu~nite vesti vo dnevnite vesnici, a Jankovski i negovite kolegi od Ma{inskiot fakultet vo Belgrad po~nale entuzijasti~ki da se zanimavaat so raketnata tehnologija. So realizacijata na prvite proekti mladite kreativci gi poletale prvite raketi, napraveni so pomo{ na opremata i literaturata koja pred 40-ina godini bila prili~no oskudna. Vo me|uvreme, Jankovski i ekipata konstruirale i raketen motor na te~no raketno gorivo. Site tie postignuvawa bile zabele`ani od stru~nata javnost vo svetot, a dobile ponuda da se preselat vo SAD i da rabotat za NASA. No, tie ja odbivaat ponudata, re{avaat da ostanat zaedno so zavet deka }e sozdadat svoja programa i nezavisno kogo kade }e go odvede `ivotot, tie }e prodol`at da rabotat kako tim. [ansa da rabotat na problematikata {to im e pasija dobivaat so izgradbata na fabrikata za proizvodstvo na gradobijni raketi Teas-Temko vo ramkite na Makpetrol vo 80-tite godini. Tamu Jankovski i negovite sorabotnici razvile kompleten tehnolo{ki sistem i realizirale mo{ne zna~ajni proekti, no raspa|aweto na Jugoslavija, vojnite i embargata {to go prosledija toj proces ja prekinale nivnata rabota.

I

KAKO DA IZGASI[ PO@AR ZA POMALKU OD EDNA SEKUNDA Ova e vovedot vo prikaznata za VEDA, kompanija {to Jankovski ja formiral vo 1992 godina, kako ve}e iskusen in`ener, vo vreme koga noviot ekonomski sistem

 Naporite na Boris Jankovski da doka`e deka vo Makedonija “vireat” tehnologii na koi{to im zaviduvaat i razvienite zemji ponekoga{ nalikuvaat na borba protiv veternici. Slabata poddr{ka od dr`avata i pomo}nite doma{ni kompanii ne go pokolebaa uporniot entuzijast i vqubenik vo inovaciite. Eden od najnovite izumi na negovata kompanija Veda, kapsulata za brzo gasewe po`ar, naskoro }e po~ne da se proizveduva vo Ju`na Koreja dozvoli privatna inicijativa so kapital alarm. Jankovski objasnuva deka sistemot od toga{ni 3.000 marki. za gasewe gi ispolnuval site kriteriumi “Celta mi be{e da go so~uvame stru~niot vo pogled na za{tita na ozonskiot sloj, tim i steknatite znaewa, premnogu vlo`ivme netoksi~nosta, otsustvoto na pra{ina, za tukutaka da se prepu{time na stihijata”, neodzemaweto na kislorodot od prostorot, se se}ava Boris Jankovski na po~etocite {to zna~i, bil potpolno ekolo{ki proizna Veda. Referencite so koi{to raspolagal vod, so superiorna efikasnost vo odnos na timot na poleto na raketnata tehnologija im ovozmo`ile da dobijat nekolku proekti vo stranstvo, no so tek na vreme interesot za ovaa problematika vo svetot po~nal da opa|a, pa vo Veda morale da bidat inovativni, da ponudat nov proizvod. Kon po~etokot na 2000 godina vo Veda po~nale da eksperimentiraat so sistemot za aerosolno gasewe po`ar. “Stanuva zbor za nov princip za gasewe po`ar, koj se bazira na primena na cvrsta kompozitna supstanca so ~ija dekompozicija se sozdavaat gasni produkti koi go zabavuvaat procesot na gorewe. Na~inot na proizvodstvo na supstancata za gasewe i principot na rabota se bazira na primena na raketnite tehnologii. Sozdadovme fantasti~ni rezultati. Po`ar pod haubata na avtomobil gasevme za pomalku od edna sekunda, no i koj bilo drug tip po`ar”, objasnuva Jankovski. Sleduvale nadgradbi na sistemot, {to zna~i istovremeno so gaseweto na  BORIS JANKOVSKI, po`arot da se prekine strujnoto kolo osnova~ i sopstvenik na Veda, kako naj~est pri~initel na po`ar, a pripokraj kapsulata {to gasi po`ar toa da se obezbedi svetlosen i zvu~en za pomalku od edna sekunda


BROJ 638



18/01/2012



COMPANY PROFILE

www.kapital.mk

koj bilo od postojnite sistemi za gasewe po`ar. Veda dobila priznanija za svojata inovacija na pove}e saemi vo Makedonija i vo svetot. Me|utoa, realizacijata na eden vakov proizvod i negovata homologacija za da mo`e da se ponudi na pazarot e mo{ne skap i dolgotraen proces, a Veda ne bila vo sostojba sama da go zatvori toj proces. “Za vakov tip proizvod, koj i za svetskiot pazar pretstavuva novina, a se nagovestuva deka mo`e da bide nacionalen brend, neophodna e pomo{ na dr`avata ili pomo} nite kompanii. Taa izostana i pokraj objektivnite mo`nosti vakov tip proizvodstvo da startuva vo dve postojni fabriki vo dr`avata, a koi bea von funkcija - Suvenir od Samokov i kompanijata kade {to porano rabotev, Makpetrol-Temko. Jas gi napraviv potrebnite napori, no ne se poka`a zainteresiranost. Imavme brojni kontakti i so pretstavnici od SAD, Anglija, Avstrija, Kuvajt, Turcija, Grcija, [vedska, Izrael, Ungarija. Do konkretna realizacija i sorabotka ne dojde, delumno poradi neprifatlivite uslovi, ponekoga{ potcenuva~kiot, pa i navredliv odnos od strana na potencijalnite investitori. Uslovot od koj ne sakav da otstapam be{e deka za sorabotka e bitno vo zemjava da se investira vo tehni~ka laboratorija koja }e bide baza za nadgradba

i za razvoj na novi proizvodi. Proizvodniot sistem mo`e da bide kade bilo”, veli Jankovski.

NA KOREJCITE ]E IM ISPORA^AAT FABRIKA “KLU^ NA RAKA” No, osnova~ot na Veda i negovite sorabotnici ne gubele nade`. Prodol`ile da ispra}aat informativni materijali za nivnata inovacija nasekade vo svetot i vo 2009 godina od edna korejska kompanija go pokanile Jankovski da go pretstavi sistemot za gasewe po`ar pred nivnite stru~waci. Potoa Veda ja posetil tim od devetmina menaxeri od kompanijata, na koi{to u{te edna{ im bilo poka`ano kako raboti sistemot i kakva tehnologija koristi Veda. Korejcite bile voodu{eveni od tehnologijata i ne mo`ele da poveruvaat kako dotoga{ inovacijata ne izlegla na pazarot. Ponudile da potpi{at dogovor so Veda, spored koj makedonskite stru~waci treba da im ispora~aat pilot-proekt na fabrika za

Kapital Akademija...

 Del od opremata proizvedena vo pogonite na Veda

proizvodstvo na sistemot mot za gasewe po`ar spored sistemot “klu~ na raka”. “Pred okolu eden mesec kompletnata oprema za fabrikata koja nie ja konstruiravme i ja proizvedovme ja isprativme za Koreja. Mnogu naskoro }e ja montirame opremata, }e izvr{ime obuka na nivniot personal na samoto mesto i }e ja pu{time fabrikata vo rabota. Ete i toa se slu~i. Toa {to ne mo`evme da go napravime kaj nas go realiziravme vo edna od najsilnite tehnolo{ki i ekonomski sili vo svetot”, veli Jankovski. Imeto na korejskata kompanija ne smee da go otkrie, zatoa {to taka pi{uva vo dogovorot so nea.

member of KAPITAL MEDIA GROUP m

објавува ј у

ОБУКА ДЕФИНИРАЊЕ НА СТРАТЕГИЈА ЗА ИНТЕРНЕТ НАСТАП И ИЗРАБОТКА НА ВЕБ СТРАНИЦА 27 јануари 2012 Стопанска Комора на Македонија Дали имате развиено стратегија за ефективно присуство на интернет? Сакате да генерирате нови корисници и преку намалени трошоци да досегнете до нови пазари? За тоа не е доволно само да имате веб страница. Потребно е да ја искористите како моќна алатка за зголемување на продажбата.

Оваа обука ќе ви овозможи да се стекнете со знаење и вештини како успешно да го остварите вашето присуство на Интернет и да ја претворите вашата интернет страница во моќно оружје за продажба. Обуката ќе ве запозне со основите на планирање, нарачка, изработка и употреба на Вашата интернет страница за остварување на вашите цели.

ОД ОБУКАТА ЌЕ НАУЧИТЕ:

Сите заинтересирани за учество на оваа обука можат да се пријават најдоцна до 23 Јануари 2012 година.

Почнувајќи од стратешко дефинирање на целта на страницата и таргетираната публика, преку потребни ресурси за правилна изработка, па се до следење на основните принципи за употребливост на страницата и имплементирање на истите при изработката, ќе имате можност да го видите процесот од остварување основно интернет присутво до поседување на ефективна и профитабилна интернет страница.

ШТО ДОБИВАТЕ?

ПРЕДАВАЧИ: НАТАЛИЈА ТРАЈЧЕВСКА Вrabotena vo New Media MK, internet marketing agencija specijalizirana za razvoj i implementacija na strategii za efektivno prisustvo na internet. Do dekemvri 2011 be{e sostaven del od marketig timot na Sivus.

МАРЈАН СТОЈНЕВ

ЗА КОГО Е НАМЕНЕТА:

 Сопственици и менаџери на мали и средни претпријатија  Менаџери за продажба и маркетинг  Менаџери за развој и иновации  Специјалисти за електронска трговија

Vo svojata desetgodi{na kariera rabotel kako konsultant za IKT vo OSI NY/OSI Europe, konsultant za IKT i podizveduva~ pri SEI na Vlada na RM, konsultant za informati~ki selektivni procesi i podizveduva~ pri Holland & Hart i Persuasion Strategies, The People Speak pod UN, IDEA i NFL.

Проектот Kapital Akademija... е формиран на 25.09.2011 лица за контакт: Гордана Михајловска  mihajlovska@kapital.com.mk, Дијана Гулакова  akademija@kapital.com.mk  02 3298 110

27 


foto: FILIP POPOVSKI

 28 INTERVJU

SAMOIL SAMAK

POTPRETSEDATEL NA MIKROSAM OD PRILEP

MAKEDONIJA MORA TEHNOLO[KI DA NAPREDNE AKO SAKA POGOLEM EKONOMSKI RAZVOJ! MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk j @ p

amoil Samak (30) e del od timot na prilepski Mikrosam koj ja dobi nagradata patent na godinata za 2011 godina od Zavodot za industriska sopstvenost. Se {koluval vo Germanija i vo SAD, kade na Univerzitetot Pensilvanija zavr{il dva fakulteti i sega e in`ener po kompjuterski nauki i po elektronika. Po diplomoraweto rabotel vo Majkrosoft vo Sietel ~etiri godini kako programer. Tamu bil del od tim koj napravil tri verzii od edna od poznatite programi na Majkrosoft. No, i pokraj toa {to rabotel vo kompanija koja e svetski gigant, vo 2007 godina odlu~il deka saka da se vrati da `ivee vo Makedonija i ottoga{ `ivee vo Prilep i raboti vo Mikrosam, koja e osnovana od negoviot tatko Blagoja Samakoski. Spored nego, vo Mikrosam e interesno da se raboti zatoa {to kolegi mu se lu|e od razli~ni in`enerski profesii i toa, kako {to veli toj, dava unikaten proizvod.

S

 Kakov pronajdok, vsu{nost, e Va{iot izum? Na javnosta & e poznato deka e nekoj vid mehanizam za plinski boci tri pati polesni od regularnite i deka aziskata kompanija {to go kupila }e bide vtora vo svetot {to }e ima vakvo proizvodstvo. No, {to zna~i seto toa? Ve molam objasnete ni go mehanizmot, negovata prakti~na primena vo industrijata i za {to }e pridonese? Izumot e del od edna cela proizvodna linija koja ja pravime vo Mikrosam. Toj del e edinstven {to e patentiran, zatoa {to drugite delovi se dizajnirani, no ne se ne{to {to odnovo mo`e da se koristi, tuku se dizajniraat spored toa {to go bara kupuva~ot. Vo slu~ajov, stanuva zbor za proces na proizvodstvo na rezervoari za plasti~ni plinski boci, kade {to glavniot koncept e namotuvawe. Mo`ete da zamislite deka koga ~ovek bi go pravel ova treba da zeme konec i da go namotuva okolu rezervoarot. No, za da bide seto toa avtomatizirano, za da mo`e da se proizveduvaat golem broj vakvi rezervoari va`no e otkako }e se

namota konecot na rezervoarot, da ne doa|a povtorno ~ovek da go se~e, da go trgne rezervoarot i da stavi nov i potoa da go zalepi konecot odnovo. Seto toa treba da bide brzo napraveno, za {to se potrebni mnogu lu|e i ne e po`elno da se pravat gre{ki, zatoa {to toa go zapira celoto proizvodstvo. Zatoa, nie so ovoj pronajdok nudime mo`nost edna plasti~na plinska boca da se proizveduva za edna minuta i pritoa, bez zastoj i bez gre{ki. Odnosno, na{iot pronajdok ovozmo`uva proizvodstvoto da bide visokoproduktivno. Zna~i, stanuva zbor za plinskite boci koi se koristat vo doma}instvoto i vo avtomobilite. Idejata e deka nie so ovoj pronajdok gi zamenuvame metalnite boci, koi tradicionalno se koristat za transport na gas, so kompozitni boci. I namesto doma}instvata da gi kupuvaat portokalovite metalni boci, sega }e mo`at da kupuvaat kompozitni boci, koi, vo osnova, se plasti~ni boci na koi e namotan konec za da mo`at da go izdr`at pritisokot na gasot so koj{to se polnat. Prednost e {to se barem tri pati polesni od metalnite. Normalno, ova zna~i deka koga se koristat Nor vo avtomobil imaat pomala te`ina, a so s toa i pomala potro{uva~ka. Kompozitnite boci se i posigurni, iмаат podolg vek od metalnite i im treba pomalku odr`uvawe. Аko se slu~i nekoja nesre}a ne se opasni, za razlika od metalnite, koi mo`at da eksplodiraat, a toga{ metalot se rasprskuva na par~iwa. Plasti~nite boci mo`at samo da puknat, no nema gi povredat lu|eto naokolu. Toa {to se polepov sni e va`no za lu|eto koi gi koristat vo domovite. Zamislete mesta kako Tajland, dom Indija, Kina, kade {to nema gasifikacija, Ind a lu|eto sekojdnevno kupuvaat vakvi boci lu i gi nosat do mestoto na `iveewe, zatoa {to gi koristat bukvalno za s$ vo domot. Kompozitnite boci se nov vid plinski Kom boci i pomalku se koristat od metalnite, no mislam deka ima presvrt poslednite nekolku godini i deka vo idnina }e se koristat s$ pove}e.  Aziska kompanija go kupi izumot. Za koja kompanija stanuva zbor, od koja zemja, vo koj sektor raboti i {to }e zna~i voveduvaweto na ovoj izum za nejzinoto vkupno proizvodstvo? Kompanijata e vo Indija, no ne mo`am da go otkrijam imeto, bidej}i taka nalaga delovniot dogovor. Stanuva zbor za ogromna firma, koja se zanimava so proizvodstvo na razni vidovi plastiki i e navlezena vo mnogu industrii. Ova e vtora vakva kompanija vo svetot. Ima u{te edna vo Norve{ka koja raboti na istiot princip. Vo Indija nikoj drug nema masovno proizvodstvo na plinski boci. Zna~i, оваа компанија }e bide direkten konkurent so tie {to proizveduvaat metalni boci, no i nekolku ~ekori ponapred od aspekt na


BROJ 638



18/01/2012



INTERVJU

www.kapital.mk

sigurnosta. Ќe mo`e da im garantira na lu|eto deka nema opasnost po nivniot `ivot vo slu~aj na defekt so bocata. Interesno e {to od pove}e zemji i regioni vo svetot ima interes za na{iot pronajdok. Ne e samo Indija, tuku i od nekolku regioni na Kina, Rusija, Germanija, Avstrija, a sega i od Ju`na Amerika. So nekolku kompanii sme vo pregovori, no procesot na odlu~uvawe e dolg.  Na sreden i na dolg rok, kade ja gledate idninata na firmata? Kakov razvoj bi sakale da postignete i vo smisla na asortimanot na proizvodstvo i vo smisla na obemot na izvozot i vrz osnova na toa, rast i razvoj na biznisot? Normalno, celta e firmata da prodol`i da raste i da staneme brend vo na{ata industrija, za da mo`eme da dobivame pove}e rabota. Ostanuvame da bideme izvoznoorientirana kompanija so konkurenti od industriski razvieni dr`avi. Sakame koga edna kompanija }e pora~uva ma{ina da ne se dvoumi dali da go odbere Mikrosam samo zatoa {to e od Prilep, odnosno od Makedonija. Te{ko e nekoja golema svetska kompanija da ja uverite deka ako pora~a ma{ina od Makedonija, toa }e & bide siguren poteg. Poprvin bi ja pora~ale istata ma{ina od proizvoditel od Germanija, iako nie nudime vrven kvalitet po poniska cena. Na{ata cel e dovolno da navlezeme na pazarot, za lu|eto koi }e imaat dobro iskustvo so nas da go spodelat toa so drugite od dejnosta i toa za nekoe vreme da sozdade situacija vo koja svetskite kompanii nema da se dvoumat dali da rabotat so Mikrosam.  Va{ata rabota e kako nau~nofantasti~na prikazna, koja e dobro osve`uvawe vo pesimizmot vo ovaa 2012 godina. Sepak, `iveete vo grad koj i pokraj potencijalite, ne e ekonomski razvien, ima mnogu ste~ajci i socijalno zagrozeni kategorii gra|ani... Kako mlad i “na{etan” ~ovek, kako ja apstrahirate lo{ata ekonomska realnost i uspevate vo takva sredina da rabotite na tehnolo{ki napredni proekti so golemi svetski kompanii? Vo Prilep jas ne ~uvstvuvam nikakov pesimizam. Znam deka imame ekonomski problemi vo gradot, no za mene li~no e najdobar grad za `iveewe. Normalno,

rodno mesto mi e i zatoa sum subjektiven. No, od druga strana, ekonomskite problemi koi gi spomenuvate definitivno se u`as, osobeno koga }e gi diskutirame so kolegi i lu|e {to pominale niz seto toa, ne samo poradi toa {to mnogu lu|e gi izgubile rabotnite mesta i so toa na~inot na egszistencija, tuku i poradi toa {to se zatvorile mnogu industrii koi bile napredni i sо potencijal da ostanat i da vrabotuvaat nekolku novi generacii. Ona {to n$ motivira da prodol`ime, {to e pote{ka bitka otkolku da se raboti vo druga dr`ava kade {to del od problemite se re{eni, e {to ne sakame vo nieden moment da se potcenuvame koga }e se sporedime so konkurentnite vo stranstvo. Toa e eden mnogu lo{ moment {to kaj nas vo Makedonija postoi kako odlika na lu|eto. Tie ednostavno imaat navika da se potcenuvaat vo odnos na toa {to mo`at da go postignat vo sporedba so lu|eto od stranstvo. Sum rabotel vo stranstvo i znam koi se tie lu|e {to ekonomski mo`at da se definiraat kako poproduktivni, no koga gi gledam na{ite rabotnici, tie vo mnogu ne{ta se podobri od strancite, imaat znaewe i golema motivacija da postignat ne{to. Zatoa, ona {to nas vo Mikrosam n$ motivira da prodol`ime da rabotime i da napreduvame e {to ne sme ubedeni deka na{ite konkurenti vo stranstvo se podobri od nas, pa nie treba da potklekneme i samo da obrabotuvame zemja, da sadime tutun i toa da ni bide edinstven na~in na egzistencija. Sakame da mu poka`eme na svetot deka i nie sme pametni lu|e, deka i nie imame znaewe vo ovaa oblast i deka imame tradicija na visokotehnolo{ki dejnosti. Ova go ~uvstvuvaat vrabotenite vo Mikrosam, za{to ne rabotat banalni mehani~ki operacii, tuku kako i in`enerite vo kompanii vo stranstvo, rabotat na re{avawe problemi. Vakvoto razmisluvawe e vistinsko ako sakame gradot ekonomski da se razviva.  Se soglasuvate li so tezata deka makedonskiot izvoz treba da se bazira na zemjodelski proizvodi i na nivnite prerabotki? Ili mo`ebi e podobro naporite da se naso~at kon razvoj na IKT-industrijata, investicii vo ne{to {to bi pridonelo Makedonija da stane “balkanski Singapur”? Go spomnav sadeweto tutun, no ne sakam

toa da zvu~i kako potcenuvawe, tuku ednostavno, sakam da ka`am deka mo`eme i pove}e od toa. Inaku, definitivno veruvam deka zemjodelstvoto e edna od grankite koi Makedonija treba da gi razviva. No, ako se odlu~ime za sadewe tutun, toa ne zna~i deka treba da bide ra~no, tuku so povisoka tehnologija, {to na krajot } e rezultira so povisoka cena na proizvodot. Zatoa, i pokraj toa {to doa|am od IKT-industrijata, smetam deka toa {to Makedonija go ima kako zemjodelski potencijal ne e za zanemaruvawe. No, treba da se raboti на postignuвање povisok kvalitet na krajnite proizvodi i тие da se prodavaat po povisoka cena. Mora da se sfati deka mora da im se pomogne na zemjodelcite da stanat poefikasni i svojot proizvod da го пrодаваат поsкапо na stranskite pazari. Ne samo Vladata da dodava pari za da se odr`at vo `ivot. Tuku i da im pomogne na tie lu|e preku razli~ni treninzi, taka {to domatot koj denes go izvezle za 20 denari, utre da go prodavaat za 100 denari. Site stranski partneri koga doa|aat vo poseta na Mikrosam se voodu{evuvaat od prirodata na Makedonija, od zemjodelskite proizvodi koi imaat navistina specijalen vkus, od vinata koi gi proizveduvame. No, istovremeno, se ~udat kako tie proizvodi ne mo`at da stanat poprepoznatlivi na stranskite pazari. Od druga strana, ne smeat da se zanemaruvaat drugite potencijalni industrii, kako {to e IKT-industrijata. No, ne smee nitu prebrzo da se skoka vo toa {to zna~i inovacii i da mislime deka naedna{ site }e stanat nau~nici. Prvo treba da se obu~i delot od lu|eto koi izlegle od tehnolo{kite fakulteti, no ne mo`at da najdat rabota. Tie, no i onie koi gi izgubile rabotnite mesta, treba da se prekfalifikuvaat vo razni oblasti, za da stanat gotov kadar za novite investicii koi }e se o tvoraat.

“Toa {to vo Mikrosam n$ motivira da prodol`ime da rabotime i da napreduvame e {to ne sme ubedeni deka na{ite konkurenti vo stranstvo se podobri od nas, pa nie treba da potklekneme i samo da obrabotuvame zemja. Da sadime tutun i toa da ni bide edinstven na~in na egzistencija. Ne go potcenuvam zemjodelstvoto, no mo`eme i pove} e od toa. A ako ve}e sakame ekonomskiot razvoj da se bazira na zemjodelstvoto, toga{ treba da vneseme visoka tehnologija vo nego za da dobivame povisok kvalitet i cena za proizvodite”

29 


 30

Pretpriema~ &...

KOMPANISKI OP[TESTVENO ODGOVORNI PRAKTIKI NASO^ENI KON VNATRE

KAKO DA PROFITIRATE OD ZADOVOLSTVOTO NA VRABOTENITE? XONSON KONTROLS, CEMENTARNICA USJE I MAKEDONSKI TELEKOM NA NEODAMNE[NATA TRIBINA SPODELIJA ISKUSTVA ZA TOA KAKO KORPORATIVNITE PRAKTIKI ZA OP[TESTVENA ODGOVORNOST VO ODNOSOT KON VRABOTENITE IM DONELE BENEFIT


BROJ 638



18/01/2012



MENAXER

www.kapital.mk

IVANA KOLEVA Koleva@kapital.com.mk

ogatstvoto na koja bilo kompanija ili poedinec ne nastanalo so pomo{ na magi~no stap~e. Vo nivniot profit e vgradeno ne{to za koe pridonele generacii pred toa – izgradile pati{ta i druga infrastruktura, vlo`ile pari, trud i talent vo brojnite izumi so koi{to denes se slu`ime kako ne{to sosema normalno. Zatoa ve}e stanuva obvrska, a ne samo ~in na dobra volja na sekoja kompanija, del od svoeto bogatstvo da vrati na zaednicata vo koja{to raboti i `ivee, no i da postavi pateka po koja }e odat nekoi idni generacii. Pritoa ne e pove}e dovolno samo da odvoite donacii za siroma{ni i nesre}ni, da sponzorirate pretstava ili filmski festival. Od kompaniite denes se o~ekuva da rabotat spored principi na dobro korporativno upravuvawe, da ja ~uvaat okolinata, no i da vlo`uvaat vo zgolemuvaweto na zadovolstvoto na vrabotenite i vo podobruvaweto na odnosite na rabotnoto mesto. Pretstavnici od nekolku makedonski kompanii, me|u koi Makedonski Telekom, Cementarnica Usje i Xonsons kontrols, na rabotilnicata „Najdobri korporativni praktiki - odnos so vrabotenite” organizirana neodamna od Univerzitetot Amerikan kolex vo Skopje, gi spodelija pozitivnite praktiki primeneti kaj niv. Nekoi od ovie kompanii lani ja dobija i nacionalnata nagrada za op{testvena odgovornost vo pove}e kategorii. Pokraj pretstavnici od makedonski kompanii, bea pokaneti i pretstavnicite od globalnata kompanija MWH Global Inc, za da se dobli`at stranskite iskustva do makedonskata javnost. Kako do pogolema motiviranost na vrabotenite, do popolnuvawe na nedostigot od kadri ili kako do namaleno, a poproduktivno rabotno vreme, se samo del od prezentiranite proekti. Vo tekstot {to sledi mo`e da pro~itate nekolku prakti~ni primeri koi doma{nite kompanii gi primenija vo tekot na 2010 godina i po~uvstvuvaa ostvarlivi benefiti vo raboteweto.

 Xonson kontrols vo svojata fabrika vo Makedonija vospostavi sistem na sugestii i predlozi od vrabotenite, a za da se pottiknat vrabotenite za pogolema aktivnost, se delat bonusi na mese~na i polugodi{na osnova.

B

XONSONS KONTROLS IMPLEMENTACIJA NA BONUSI I SISTEM NA SUGESTII ako samo pred nekolku godini Xonsons kontrols investira{e vo Makedonija, transferot na znaewe i iskustva koi doa|aat od centralata na kompanijata vo SAD brzo se po~uvstvuva vo praktikata na raboteweto vo zemjava. Jelica Ivanovska od sektorot za ~ove~ki resursi na Xonson kontrols - Makedonija, istakna deka lani za prv pat aplicirale so proekt za nagrada za op{testvena odgovornost i vedna{ isplivale na vrvot na listata na najdobrite. Taa prezentira{e sistem na sugestii od vrabotenite, koj rezultiral so pogolema vklu~enost na vrabotenite i dopolnitelni za{tedi za kompanijata. Sistemot na sugestii funkcionira taka {to site vraboteni mo`at da dostavat predlozi vo sekoe vreme i da gi ostavat vo posebni kutii za taa namena ili da gi napi{at na belite tabli niz fabrikata. „Na po~etokot bevme navistina skepti~ni dali ova e dobro za makedonskata kultura i mentalitet,

I

 Novata ambulanta koja nudi besplatni pregledi, denovi na dru`ewe so semejstvata na vrabotenite, stipendii za decata na vrabotenite i obukite za komunikacija koi redovno se odr`uvaat vo kompanijata, se isto taka na~ini preku koi se gradi lojalnost kaj vrabotenite vo Cementarnica Usje, istaknuva menaxerot za ~ove~ki resursi, Magdalena Slavejkova.

CEMENTARNICA USJE BEZBEDNOST I ZDRAVJE PRI RABOTA ementarnica Usje, pak, poslednive godini fokusot go stavi na bezbednosta i zdravjeto pri rabotata na vrabotenite. Kompanijata kako del od grupacijata Titan ima golemo iskustvo vo op{testveno odgovornite aktivnosti. Magdalena Slavejkova od oddelot za ~ove~ki resursi na kompanijata gi prezentira{e aktivnostite preku koi Cementarnica Usje poka`uva po~ituvawe i razvoj na ~ove~kiot kapital, {to vsu{nost e i edna od ~etirite oski na strategijata na grupacijata za uspe{en biznis. „Ako go poglednete globalniot dogovor na Organizacijata na Obedinetite nacii, }e vidite deka od vkupno 10 osnovni principi, 6 se za ~ove~kite

no se poka`a kako odli~na ideja. Bidej}i sekoj vraboten najdobro ja poznava sopstvenata rabota i to~no znae kako taa mo`e da se izvede najefikasno. So toa i kompanijata na krajot za{teduva”, veli Ivanovska. Za edna godina vo Xonsons kontrols bile dostaveni vkupno 130 predlozi, a za da se pottiknat predlozite rakovodstvoto deli finansiski nagradi na mese~na i polugodi{na osnova. Ivanovska raska`uva deka predlozite gi zbli`ile vrabotenite mnogu pove} e, zatoa {to tie na pauzite pove} e razgovarale za usovr{uvaweto na procesite, a i sevkupnoto nivo na svesnost kaj vrabotenite bilo na mnogu pogolemo nivo. Ova e samo eden aspekt od proektot za zgolemuvawe na zadovolstvoto na vrabotenite vo kompanijata. Xonsons kontrols deli i najraznovidni bonusi, a opfa}a i brojni drugi aktivnosti koi se kombinacija od seto ona {to zna~i poddignuvawe na zadovolstvoto na vrabotenite.

C

prava. Toa vo golem del se poklopuva i so na{ite zalo`bi vo kompanijata”, veli Slavejkova. Istakna i deka pla} aweto spored performansite, kontinuiranoto u~ewe i razvoj, no i sistemot na nagradi se samo del od aktivnostite koi go zgolemuvaat zadovolstvoto na vrabotenite.

Novata ambulanta lanta koja nudi besplatni pregledi, denovi novi na dru`ewe so semeseme jstvata na vrabotenite, stipendii za decata na vrabotenite i obukite za komunikacija koi redovno se odr`uvaat vo kompanijata, se isto taka na~ini preku koi se gradi lojalnost kaj lu|eto vo organizacijata.

31 


 32 MENAXER

MAKEDONSKI TELEKOM INVESTICIJA VO SAP IN@ENERI akedonski Telekom e nagradena za voveduvaweto na SAP modulot so koj kreirala kadri koi potoa lesno mo`e da se vrabotat, poradi unikatnosta na ve{tinite koi gi steknale. Mnogu malku od kompaniite kaj nas se zapoznaeni so SAP in`enerstvoto, a nedostigot od kadri vo kompanijata bil nadminat so toa {to pokraj sopstvenite potrebi, tie vlo`ile vo kadri koi podocna }e gi zadovolat potrebite i na drugi kompanii. „SAP modulot e aplikacija koja ja koristat golemite kompanii vo delot na finansiskoto i materijalnoto rabotewe, za koe vo Makedonija postoi nedostig od kadri. Nie so na{i eksperti i finansii razvivme programa za fakultetite, preku koja studentite posetuvaat dopolnitelna nastava za rabota spored SAP modulite. Studentite taka gi zgolemuvaat svoite {ansi za vrabotuvawe vo idnina, a nie sme pridonele so ogromen benefit, ne samo za kompanijata, tuku i za op{testvoto vo celina”, veli Toni Lukanovski od Makedonski Telekom, rakovoditel na Sektorot za nadomestoci i izvr{uvawe na rabotata. Ovoj proekt ja ~inel kompanijata pove}e od 30.000 dolari, a na istiot bile obu~eni 20-ina studenti, koi bile selektivno odbrani vo konsultacii so profesorite od Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Vo idnina, spored najavite od kompanijata, se planira re{avawe i na problemot so nedostig od IP in`eneri.

M

„Nie so na{i eksperti i finansii razvivme programa za fakultetite, preku koja studentite posetuvaat dopolnitelna nastava za rabota spored SAP modulite. Studentite taka gi zgolemuvaat svoite {ansi za vrabotuvawe vo idnina, a nie sme pridonele so ogromen benefit, ne samo za kompanijata, tuku i za op{testvoto vo celina”, istakna Toni Lukanovski, rakovoditel na Sektorot za nadomestoci i izvr{uvawe na rabotata vo Makedonski Telekom.

KAKO GO PRAVAT TOA VO SVETOT

MWH GLOBAL INC RABOTNO VREME PO SOPSTVENA @ELBA

d MWH Global Inc, amerikanska korporacija so glavna dejnost vo upravuvawe so voda, grade`no in`enerstvo, finansii i menaxment, na tribinata vo Amerikan kolex be{e pokanet pretstavnikot Simka Bundaleska, koja do neodamna rabotela za ovaa kompanija vo nejziniot ogranok vo Avstralija i iskusila „od prva raka” kakvi se op{testveno odgovornite praktiki na ovaa firma kon svoite vraboteni. Kompanijata MWH Global Inc e rangirana na 48 mesto od vkupno 100 kompanii za najposakuvan rabotodavec vo Avstralija, i e poznata kako kompanija koja posvetuva mnogu vnimanie na svoite lu|e, no, za `al, s$ u{te nema svoja kancelarija vo zemjata. Stanuva zbor za korporaciski gigant koj ima pove}e od 180 kancelarii vo pove} e od 35 razli~ni zemji na {est kontinenti vo svetot. Vo nea rabotat pove}e od 7.000 biznis-lideri, menaxeri, konsultanti... Od kompanijata velat deka vrabotenite sekoga{ se vo centarot na vnimanieto. Tie se nagradeni poradi na~inot na rabota, koj nudi raznovidno i fleksibilno rabotno vreme. Bundalevska raska`uva od sopstveno iskustvo deka koga taa morala da najde balans me|u doma{nite obvrski kako majka i karierata, kompanijata & izlegla vo presret ponuduvaj}i & skrateno rabotno vreme, za da ja zadr`i kako kvaliteten vraboten. Toa u{te pove} e ja motiviralo da ostane lojalna na rabotnata organizacija. „Sekoj vraboten se tretira kako biznis sam po sebe koj & nosi dobivka na kompanijata. Sekoj od nas mo`e da dobie poddr{ka vo koe bilo vreme od site profesionalci vo kompanijata. Nema barieri. Isto taka i sekoj vraboten mora edna{ vo godinata da napravi prezentacija na seto ona {to go srabotil vo godinata”, veli taa. MWH Global

O

„Sekoj vraboten na MWH Global Inc se tretira kako biznis sam po sebe koj & nosi dobivka na kompanijata. Sekoj mo`e da dobie poddr{ka vo koe bilo vreme od site profesionalci vo kompanijata. Koga morav da najdam balans me|u doma{nite obvrski kako majka i karierata, kompanijata mi izleze vo presret ponuduvaj}i mi skrateno rabotno vreme”, go ka`uva svoeto iskustvo Simka Bundaleska, Makedonka koja rabotela za ovoj svetski gigant vo poleto na upravuvawe so vodeni resursi. Inc e unikatna i po toa {to ~esto organizira ekskurzii za vrabotenite, a vo peto~nite popladnevni ~asovi ve}e site dr`at pija~ka vo racete i razgovaraat na temi nadvor od rabotata. Taa socijalizacija mnogu pomognala vo podobruvaweto na komunikacijata. Donacii na razni edukativni centri se isto taka del od aktivnostite na ovoj deloven subjekt. „Mnogu od na{ite vraboteni se ~lenovi na dobrotvorni organizacii. Neodamna mnogu od kolegite u~estvuvaa i vo proekt koj se fokusira{e na rakot na prostata kaj ma`ite, {to stanuva s$ po~esta bolest vo dene{nicata. Isto taka mnogu interesen be{e i proektot ’10.000 ~ekori vo eden den‘, koj gi pottiknuva vrabotenite da razgovaraat za rabotata so pro{etka niz parkot na kompanijata, otkolku da sedat vo kancelariite. Sekoj od nas mora{e da napravi minimum 10.000 ~ekori vo eden den, so {to kompanijata poka`uva deka se gri`i za zdravjeto na vrabotenite”, veli Bundalevska.


BROJ 638



18/01/2012



PRETPRIEMNI[TVO

www.kapital.mk

TRI PRA[AWA KOI MORA DA GI POSTAVI SEKOJ BIZNIS-ANGEL ostojat tri pra{awa koi mora da gi postavi sekoj biznis-angel i ottuka, ova se trite pra{awa koi treba da gi odgovori sekoj pretpriema~ so predlog-ideja. NA [TO ]E GI POTRO[ITE MOITE PARI? Na prvo mesto, biznis-angelite sakaat da znaat za {to vi trebaat pari. Tie o~ekuvaat konkretni i jasni odgovori, kako za ponatamo{en razvoj na proizvodot i/ili za komercijalizacija na proizvodot ili uslugata/za da se vovede proizvodot na pazarot. Vnimavajte, tro{eweto na {to bilo e gubewe pari i poka`uva deka pretpriema~ot i negoviot/nejziniot tim mo`ebi razvivaat lo{i ili skapi naviki. Pravilo e deka ne treba pove}e od 10% od investiranite pari da se potro{at za nameni nadvor od ovie dve klu~ni oblasti. Piter Draker ka`al deka „parite treba da se potro{at na marketing (i proda`ba) i istra`uvawe i razvoj (ili razvoj na proizvod/inovacija), s$ drugo e zaguba”. Zna~i, biznis-angelite treba da o~ekuvaat jasen odgovor na ova pra{awe. DALI STE ZAINTERESIRANI SAMO ZA POGOLEMA PLATA? Dokolku pretpriema~ot/akcionerot gi koristi novite pari za da si isplati sebesi pogolema plata, toga{ kako angel-investitor treba da go odbiete proektot. Za da imaat doverba vo proektot bi-

P 1.

2.

znis-angelot ili firmata za rizi~ni vlo`uvawa, tie sakaat da bidat sigurni deka site interesi na zasegnatite strani se izramneti. Zatoa, scenarioto vo koe nekoi od u~esnicite vo proektot dobivaat golemi plati (ili gi iscrpuvaat fondovite pred da dobijat dividendi ili pred da se reinvestiraat), a ostanatite ne, } e dovede do sporovi i nesoglasuvawa. Zna~i, fer e i razumno e da se o~ekuva deka isplatata na pretpriema~ot }e bide vo proda`bata na biznisot – kapitalna dobivka – ne popatna golema plata. Se razbira, pretpriema~ite i nivniot tim treba da se hranat za vreme na izgradbata na biznisot i fer e da se isplati odredena plata, no stapkata treba da bide pod pazarnata stapka – ne{to me|u 20% i 80%. KOGA (I KAKO) ]E GI DOBIJAM MOITE PARI NAZAD? Ova e, se razbira, najva`noto pra{awe, zatoa {to investitorite si gi sakaat nazad nivnite pari. Naj~esto, pretpriema~ite ne sfa}aat deka ova e navistina va`no za biznis-angelite i za rizi~nite vlo`uvawa, a ottuka, ne razmisluvaat dovolno za toa kako i koga mo`e da se slu~i toa. Isto taka, kako biznis-angel, mudro e da se prepoznae deka pretpriema~ite se emotivno povrzani za nivnata ideja, kako {to bi o~ekuvale, a so toa tie mo`e da se kolebaat dali da go prodadat biznisot ili da proizvedat proizvodi i us-

3.

lugi so pomal kvalitet, no so pogolem profit. Klu~niot del od va{ata biznis-angel analiza }e se fokusira na toa dali veruvate ili ne deka ovoj tim od pretpriema~i }e bide sposoben da go napravi dogovorot i da go prodade biznisot koga }e proizleze odredena mo`nost. Kako investitor, vredi u{te na samiot po~etok da im se napomene na pretpriema~ite deka vie ste ednakvo privrzani za va{ite pari kako tie za nivnata ideja ili proizvod/usluga. Za da uspee odnosot pretpriema~/investitor, treba na po~etokot i dvete strani toa da go napomenat i da se postigne dogovor. Poddr`ano od I2BAN, prvata mre`a na biznisangeli vo Makedonija

33 


34

INTERVJU

D-R

BRATISLAV STANKOVI], ALEKSANDAR TASEV ORGANIZATORI NA BALKANSKIOT INVESTICISKI FORUM

]E POVRZEME MNOGU INOVATORI SO NIVNITE POTENCIJALNI FINANSIERI  Na 18 i na 19 april vo Skopje }e se odr`i prviot Balkanski investiciski forum, vo organizacija na fondacijata Balkan Unlimited. Osnova~ite na fondacijata, d-r Bratislav Stankovi} i Aleksandar Tasev, najavuvaat nastan kakov {to dosega ne e odr`an vo regionot – na edno mesto }e se soberat najdobrite inovativni proekti i investitorite {to mo`e da stanat nivni finansieri i poddr`uva~i na razvojot

 Objasnete ni {to e, vsu{nost, Balkanskiot investiciski forum? TASEV: Forumot, koj za me|unarodnata publika e poznat kako Balkan ven~r forum (Balkan venture forum), }e bide nastan kakov {to dosega ne se slu~il vo regionot - na edno mesto }e se soberat, od edna strana, najdobrite inovatori i pretpriema~i od Balkanot, koi {to }e se selektiraat prethodno, a od druga strana, }e dojdat golem broj investitori od regionot, od zapadna Evropa, Turcija i Izrael, a se nadevame i od SAD. Forumot ja sobira zaednicata na inovatori i prakti~ari od oblasta, no i investitorite, politi~arite {to donesuvaat odluki vo ovaa oblast. Nastanot e vo organizacija na fondacijata za razvoj na inovatorstvoto i pretpriemni{tvoto na Balkanot, Balkan

anlimited (Balkan Unlimited), ~ii osnova~i sme jas i profesorot Bratislav Stankovi}, i e pod pokrovitelstvo na pretsedatelot \orge Ivanov, koj{to, mora da istaknam deka kako politi~ar se odlikuva so ogromen entuzijazam i poddr{ka za site temi {to se povrzani so razvojot na inovaciite i pretpriemni{tvoto. Partneri vo organizacijata se Jurop anlimited (Europe Unlimited), edna od vode~kite kompanii od Zapadna Evropa za organizirawe vakov tip nastani, investiciskata organizacija Krimson kapital (Crimson Capital), Era grupa, koja go sponzorira nastanot so prostorno-logisti~ki uslugi i u{te nekolku nevladini organizacii


BROJ 638



18/01/2012



INTERVJU

www.kapital.mk

i proekti koi{to pomagaat vo realizacijata.  Kakov tip proekti i investitori planirate da povrzete preku ovoj forum? TASEV: Forumot e namenet pred s$ za finansirawe inovacii i biznis-proekti {to imaat visok komercijalen potencijal. Zna~i, proekti interesni za investitori so t.n. venture kapital, odnosno poedinci, kako {to se biznis-angelite ili pak, fondovi {to vlo`uvaat vo inovativni proekti koi, se razbira, nosat i pogolem rizik, koi{to mnogu te{ko ili prakti~ki nevozmo`no e da se finansiraat vo svojata rana faza od konvencionalnite izvori, kako bankite. Prethodno }e ima natprevar na inovativni proekti od regionot, kade {to o~ekuvame da se prijavat stotina kandidati, pri {to ekspertska komisija }e selektira ~etiriesetina najdobri, koi{to na forumot }e se pretstavat pred investitoriskata zaednica. Sakam da istaknam deka pokraj vnimatelnoto odbirawe na kompaniite {to }e se pretstavat so svoite idei, osobeno }e stavime akcent na kvalitetot na investitorite, {to zna~i tie da bidat poznati i relevantni vo svojata oblast, koi{to aktivno baraat proekti vo koi bi vlo`ile. Kvalitetnite investitori, osven parite, vo firmite vlo`uvaat i znaewe, kako i prakti~na poddr{ka vo strate{koto upravuvawe, razvojot na biznisot i me|unarodnata ekspanzija. Za da se najdat tokmu vakvi investitori } e se pogri`i na{iot partner Jurop anlimited, koi so vakvi nastani se zanimavaat od 1998 godina i imaat zaviden uspeh vo obezbeduvaweto finansieri za inovaciite koi{to se promoviraat na ovie forumi. Okolu 50% od kompaniite {to se selektirani da u~estvuvaat dobivaat investicija. Toa nivo na uspeh }e se obideme da go preneseme i na ovoj Balkanski investiciski forum, {to sekako, bidej}i e prv pat, mo`ebi nema da bide tokmu 50%, no

vo sekoj slu~aj, kako nivo na kvalitet i potencijal za uspeh }e bide bez presedan na celiot balkanski prostor.  Kakvi s$ aktivnosti se predvideni vo agendata na forumot? STANKOVI]: Vo ramkite na forumot se planirani mnogu aktivnosti. Vo nastanot vklu~uvame balkanski i evropski inovatori, akademski istra`uva~i, advokati, politi~ari, diplomati, odnosno site zasegnati strani od oblasta na inovaciite i pretpriemni{tvoto. Vo ramkite na forumot se planirani prezentacii i na investitorite, a ne samo na proektite {to se vo potraga po finansirawe. Isto taka, se obiduvame da go animirame i akademskiot sektor vo Makedonija, odnosno da privle~eme i da educirame profesori i istra`uva~i, da se razvie pretpriema~kiot duh i kaj niv i da sfatat deka toa {to go istra`uvaat vo svoite laboratorii eden den mo`e da se pretvori vo komercijalen proekt ili kompanija koja }e ima uspeh na pazarot. TASEV: Pokraj site aktivnosti {to gi spomenavme, }e bidat ovozmo`eni i t.n. match making sostanoci me|u site u~esnici na forumot, koi }e bidat zaka`ani preku softverski sistem. So toa sakame nastanot da go napravime {to e mo`no pootvoren, da ne bide rezevrviran samo za tie 40-ina kompanii {to }e gi selektirame da se prezentiraat pred investitorite. ]e ima i inovaciski saem, na koj{to }e mo`e da se pretstavi koja bilo kompanija ili poedinec {to ima nekakva inovacija ili razvien proizvod, no i ostanati organizacii {to se relevantni vo ovoj sistem, kako investiciski fondovi, banki, advokatski firmi, obrazovni institucii, biznis-inkubatori i dr., a se razbira, saemot }e bide otvoren i za celata javnost.  Smetate li deka inovativnite kompanii od zemjava i od regionot imaat dovolen kapacitet za uspe{no da se pretstavat pred investitorite? Dali }e im pomognete, mo`ebi so nekakva podgotovka?

TASEV: Svesni sme deka znaeweto za pretpriemni{tvoto i za inovaciite ne se dovolno razvieni na ovie prostori, pa zatoa, na 4 fevruari po~nuvame so obuki za poedinci, kompanii, investitori i za site drugi {to gi interesiraat ovie oblasti, koi{to }e im pomognat pri podgotovka na site aspekti {to se va`ni za razvoj na edna inovacija, za nejzinoto prezentirawe pred investitori i za pregovarawe so niv. Zatoa {to tokmu prezentiraweto na ideite i pregovarweto so potencijalnite investitori }e bide toa {to }e gi o~ekuva inovatorite na Balkanskiot investiciski forum. Site detali za ovie obuki i za samiot forum mo`e da se vidat na oficijalnata internet-stranica, www.balkanventureforum.org.  Dali Balkanskiot investiciski forum }e se odr`uva kako redoven nastan, sekoja godina? STANKOVI]: Ovoj nastan }e bide prv vo serijata nastani kon koi }e se priklu~i Makedonija i regionot. Jurop anlimited organiziraat desetina investiciski forumi niz Evropa godi{no, a ova e prv vakov nastan na Balkanot. Slednite godini planirame vakvi forumi da odr`uvame i vo drugite metropoli vo regionot. Inaku, predvideno e najuspe{nite kompanii {to }e se prezentiraat na forumot vo april da prodol`at so u~estvo na t.n. finalni forumi na Jurop anlimited, kade {to se sobira elitata od site regionalni forumi prethodno odr`ani i kade {to e re~isi sigurna mo`nosta da dobijat finansier na svojot proekt. Se nadevame deka forumot }e privle~e i redica drugi u~esnici, kako na primer, pogolemite kompanii na koi{to im trebaat izvesni tehnologii, pa }e mo`e od grupata inovatori da se najde nekoj {to mo`e da im pomogne. Mo`ebi }e ima i zainteresirani kompanii {to }e sakaat da kupat nekoja od malite inovativni firmi koi }e se prezentiraat, da napravat nekakvo strate{ko partnerstvo i sl.

BRATISLAV STANKOVI]

ALEKSANDAR TASEV

D-r Bratislav Stankovi} ve}e 20 godini `ivee i raboti vo SAD, ima doktorat po molekularna biologija i doktorat po pravni nauki i e registriran praven zastapnik za patenti vo SAD. [est godini rabotel kako advokat vo edna od najgolemite amerikanski firmi specijalizirani za za{tita na pravata na intelektualna sopstvenost, a vo momentov predava patnentno pravo na univerzitetot (?) vo ^ikago i na Univerzitetot Amerikan kolex vo Skopje. Od 2009 godina e sovetnik za tehnologija i nauka na pretsedatelot \orge Ivanov, a e ~len i na Komitetot za inovacii i pretpriemni{tvo pri Vladata na Makedonija.

Aleksandar Tasev e in`ener po kompjuterski nauki. Vo 2005 godina ja osnova kompanijata Akota, specijalizirana za softverski uslugi i autsorsing. Istovremeno, firmata razviva i svoi proizvodi, so cel da se komercijaliziraat na me|unarodniot pazar. Eden od najpoznatite takvi proekti na Akota e sistemot za onlajn-trgovija, koj{to podocna premina vo kompanija, nare~ena Internet trgovija, a sistemot e poznat pod imeto Trgovski centar.

35 


 36 STRATEGII STRATEGII

CASE STUDY: PARADOKSOT NA PODEMOT NA SAMSUNG (2)

KAKO SAMSUNG PO^NA DA PRIMA I NE-KOREJCI NA RABOTA HARVARD BUSINESS REVIEW

aponskite koreni na Samsung (Samsung) se silni: koga kompanijata bila osnovana, Ju`na Koreja bila japonska kolonija. Prviot pretsedatel na Samsung, tatkoto na aktuelniot {ef na kompanijata Li Kun-Hi, se obrazuval vo Japonija, a kompanijata go izgradi svojot korporativen muskul vo industrii vo koi Japonija porano bila dominantna sila: elektronski uredi za {iroka potro{uva~ka, memoriski ~ipovi i LCD ekrani. Vo soglasnost so toa, Samsung go dostigna vrvot na doma{niot pazar, vodej}i se spored japonskiot model na nepovrzana diverzifikacija i vertikalna integracija vo potraga po sinergii. Diverzifikacijata odgovara{e na slabite pazari na nadvore{en kapital na Ju`na Koreja, bidej}i & ovozmo`uva{e na kompanijata da se

J

 Li Kun-Hi, ~elnikot na Samsung, znae{e deka, za da mo`e da se natprevaruva nadvor od doma{niot pazar, kompanijata } e mora da go nadmine svojot dobro integriran sistem i da po~ne da sorabotuva so ne-Korejci vo ne-korejski kontekst. Toa podrazbira{e voveduvawe praktiki koi ne soodvetstvuvaa so momentalnata sostojba

potpre na interno generiranite sredstva od edna operacija za da finansira drugi operacii. Japonskiot hierarhiski raboten model, isto taka, be{e pogoden za korejskiot kontekst. Instituciite za poddr{ka na menaxerskite pazari na rabotna sila vo Ju`na Koreja bea nerazvieni, poradi {to mobilnosta vo ramkite na korporaciite bila retka. Otsustvoto na dobro razviena berza i dovolna konkurencija na talenti, vo kombinacija so silnata konfu~ijanska tradicija na po~it kon postarite, dovede do sistem na kompenzacija i unapreduvawa zasnovan na vozrasta.

Pretsedatelot na Samsung, Li, se obiduva{e da go zgolemi prifa}aweto na idei od drugi delovi na svetot. Toa go napravi na dva na~ina: so nosewe novi misliteli odnadvor i pra}awe na vrabotenite vo stranstvo.

SITE VRABOTENI DA IMAAT PRAVO NA BONUS, A NE SAMO MENAXERITE Li znae{e deka za da mo`e da se natprevaruva nadvor od doma{niot pazar, Samsung }e mora da go nadmine svojot dobro integriran sistem i da po~ne da sorabotuva so ne-Korejci vo ne-korejski kontekst. Toa podrazbira{e voveduvawe na praktiki koi ne soodvetstvuvaa so momentalnata sostojba. Li ne ja potcenuva{e problemati~nosta na seto toa. Zatoa, se pogri`i da se promeni samo ona {to mora{e da bide promeneto, i se potrudi Samsung da gi usvoi najsoodvetnite praktiki, na na~in koj lu|eto }e mo`at da go razberat i prifatat. Kompanijata formira{e novi organizacii koi }e baraat i prilagoduvaat korisni praktiki od stranstvo. Li direktno se zalaga{e za onie praktiki koi toj gi smeta{e za najkriti~ni i


 Mo`ebi

BROJ 638  18/01/2012 najdobar



 Metodot Six SigSTRATEGII ma na Xeneral elektrik dobro se vklopuva{e vo kompaniskata kultura na Samsung za postojano podobruvawe. No, vo GE, vo ovoj sistem u~estvuvaa samo menaxerite i specijalistite, dodeka vo Samsung bea vklu~eni site vraboteni na site rabotni pozicii.

www.kapital.mk

pokazatel za tesnogradosta na kulturata na Samsung e toa {to so decenii edinstvenite vraboteni vo kompanijata koi bile regrutirani od stranstvo bile etni~ki Korejci.

b bara{e od vrabotenite b da pridonesat vo razvojot na sekoja od niv. Rezultatite bea vnimatelno mereni. Na ovoj na~in, Samsung vmetna nekoi prili~no nekompatibilni biznis-praktiki vo svojot biznis-model. Po~nuvaj}i od 1997 godina, na primer, kompanijata vo svojata struktura za plata spored vozrasta, poleka vovede kompenzaciski sistem baziran vrz zaslugi, koj be{e izraboten spored praktikite na Xeneral elektrik (General Electric), Hjulit-Pkard (HewlettPackard) i Teksas insturments (Texas Instruments). Sumata koja im se dodeluva{e na odli~nite rabotnici, nasproti onie slabite vo ramkite na istata profesija, se zgolemuva{e sekoja godina, dostignuvaj} i razliki i od 50%. Isto taka, Samsung prezede ~ekori za da im ovozmo`i na visokokvalitetnite vraboteni pobrzo da napreduvaat niz sistemot na unapreduvawe vrz osnova na vozrasta, so toa {to postojano go namaluva{e minimumot na godini koi treba{e da se minat na opredeleno rabotno mesto. Nekoi od procesite mo`ea da bidat prilagodeni i prifateni na poglobalno nivo. Na primer, metodot Six Sigma na Xeneral elektrik dobro se vklopuva{e vo kompaniskata kultura na Samsung za postojano podobruvawe. No, vo Xeneral elektrik, vo ovoj sistem u~estvuvaa samo menaxerite i specijalistite, dodeka vo Samsung bea vklu~eni site vraboteni na site rabotni pozicii. Sli~no na ova, Samsung usvoi programa za podelba na profitot, izrabotena spored taa na HjulitPakard, vo koja site vraboteni, a ne samo glavnite menaxeri (kako {to e slu~ajot vo golem broj zapadni kompanii), imaat pravo na bonus zasnovan na procent od nivnata plata (do 50%). Ovoj vnimatelen pristap za vnesuvawe na zapadni biznis-praktiki gi namali naru{uvawata, no i go zabavi napredokot. Taka, vo kompanijata vo koja avtoritetot na pretsedatelot koegzistira{e so potrebata od konsenzus na menaxersko nivo, Li se obiduva{e da go zgolemi prifa}aweto na idei od drugi delovi na svetot. Toa go napravi na dva na~ina: so nosewe novi misliteli odnadvor i pra}awe na vrabotenite vo stranstvo.

 Ve}e dve decenii Samsung gi kalemi zapadnite biznis-praktiki na svojot, vo osnova, japonski sistem, kombiniraj}i go svoeto tradicionalno evtino proizvodstvo so sposobnosta brzo da se dostavat visokokvalitetni brendirani proizvodi na pazarot. „Kapital” vo nekolku broevi vi ja prenesuva studijata na Harvard biznis rivju za neverojatniot podem na najgolemata ju`nokorejska kompanija VNESUVAWE STRANCI VO „KU]ATA” Mo`ebi najdobar pokazatel za tesnogradosta na kulturata na Samsung e toa {to so decenii edinstvenite vraboteni vo kompanijata koi bile regrutirani od stranstvo bile etni~ki Korejci. Vo 1983 godina, koga navleze vo biznisot so memoriski ~ipovi, kompanijata najmi in`eneri i izvr{ni direktori – etni~ki Korejci – od Intel (Intel), IBM (IBM) i Bel laboratorii (Bell Labs). Ovie lu|e odigraa klu~na uloga vo podemot na Samsung, za pomalku od edna decenija, do pozicijata na globalen lider vo industrijata na ~ipovi. No, koga Li se obide da go pro{iri ovoj pristap na nivoto na izvr{ni direktori vo Samsung – koe kompanijata go narekuva S-level talent – novodojdencite se soo~ija so neverojaten yid na otpor. I ne e ni ~udo. Bidej}i unapreduvawata vo Samsung se slu~uvale vo ramkite na kompanijata, se smeta{e (so pravo) deka novodojdencite im gi odzemaat unapreduvawata na vrabotenite. O~ekuvano, aktuelnite menaxeri gi zatvorija redovite, osuduvaj}i gi novodojdencite na neuspeh so toa {to im zatajuvaa informacii, gi preuveli~uvaa nivnite gre{ki i gi isklu~uvaa od socijalniot `ivot. Za volja na vistinata, ovaa reakcija be{e delumno opravdana. Na po~etokot, nekoi od regrutiranite kandidati na Samsung nedovolno sfa}aa {to se o~ekuva od niv, a ponekoga{ bea na ponisko nivo otkolku {to o~ekuvala kompanijata. U{te pove}e, uspehot zavisi od kontekstot – vo odreden stepen, ovie profesionalci bile dobri na svoite prethodni rabotni mesta, zatoa {to dobro go poznavale tamo{niot sistem. Stegnatata priroda na kulturata vo Samsung be{e oddelen problem, na

koj treba{e da mu se obrne posebno vnimanie. Da go zememe za primer slu~ajot na Erik Kim, koj vo 1999 godina be{e povikan da bide glaven marketing-direktor na Samsung elektronik kompani (Samsung Electronic company – SEC). Denes, pove}eto direktori vo SEC go prepoznavaat Kim kako ~ovekot koj ja po~na marketin{kata kampawa Samsung DigitAll: Everyone’s Invited i ja vospostavi strategijata koja go pretvori Samsung vo navistina globalen brend. Izvr{niot direktor na SEC, Jun Jong-Jong, od samiot po~etok zastana zad Kim, velej} i im na ostanatite direktori: „Nekoi od vas }e sakaat da go ka~at na vrvot od nekoe drvo i da go frlat dolu. Ako nekoj se obide da napravi takvo ne{to, }e bide strogo kaznet”. Sepak, i pokraj s$, na Kim mu be{e te{ko da ja dobie poddr{kata od ostanatite direktori. „Iako Jun celosno me poddr`a i pobara od ostanatite direktori da mi pomognat, tie ne sakaa da go storat toa vo tekot na moite prvi dve godini vo SEC”, ni izjavi toj vo edno intervju od 2004 godina. „Sega mi pomagaat okolu rabotnite problemi, no s$ u{te se ~uvstvuvam emotivno izoliran”. Vo razgovorite so drugite direktori od SEC vo 2004 godina, nekoi od niv s$ u{te go omalova`uvaa pridonesot na Kim za dramati~noto podobruvawe na brendot na SEC. Tri meseci po tie razgovori, koga dogovorot na Kim zavr{i, toj si zamina od SEC i stana glaven marketing-direktor na Intel. (PRODOL@UVA)

Vo sledniot broj ~itajte za programata za regionalni specijalisti, verojatno najva`niot napor za globalizacijata na Samsung.

37  3


 38 NA RU^EK SO...

GORAN TRAJKOVSKI DIREKTOR NA UPRAVA ZA JAVNI PRIHODI

VO JAVNATA SLU@  Urnek kako treba da izgleda eden dr`aven slu`benik. Strog koga treba, besprekoren profesionalec, otporen na dnevnopoliti~ki presmetki. Qubitel na prirodnite nauki i novite tehnologii i strasen “zavisnik” od vozewe motor, koj mu e izduven ventil od stresnoto sekojdnevie PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

udata na genetikata, avangardniot pristap vo prirodnite nauki, koi gi obo`ava, novite ekolo{ki tehnologii se vistinskata qubov na prviot dano~nik. Nikoga{ ne ni pomisluval deka eden den negovata rabota }e bide da ja kreira i da ja vodi dano~nata politika na Makedonija i deka }e raboti vo javnata administracija. “U{te kako dete znaev {to se danoci (poteknuvam od semejstvo na zanaet~ii), no toa {to li~no me fascinira cel `ivot se predizvicite koi gi nosat

^

prirodnite nauki. Go sakam kreativnoto sozdavawe. Sakam da gledam kako ne{to raste i nosi novi mo`nosti”, raska`uva Trajkovski. @elbata za otkrivawe na zadninata na novite pronajdoci vo prirodnite nauki vo vremeto koga trebalo da se odlu~i za naso~uvawe vo obrazovanieto do`ivuvale svoevidna revolucija, pa se re{il za biotehnolo{kata nasoka vo skopskoto u~ili{te Nikola Karev. “Toa u~ili{te najmnogu mi odgovara{e, bidej}i sakav da dobijam obrazovanie koe e najblisku do gimnaziskoto.” Vo ovoj period ja zapoznava i matematikata, koja mu stanuva preokupacija,

NA[ETO MENI

So Trajkovski od bogatoto meni na Arabeska se za odlu~ivme samoimb ko Vo . rt se de kafe nacija so dobrola~ot ko me av ob pr go “toplo-ladno”.

pa po zavr{uvaweto na srednoto u~ili{te se odlu~uva za Ma{inskiot fakultet. “Za `al, na ovoj fakultet ostanav samo edna godina. Toa be{e vreme na krah na celokupnata industrija, pa smetav deka tamu nemam idnina. Istovremeno, po~etokot na devedesettite godini be{e i vreme na osamostojuvawe na Makedonija. Imavme premin od ednopartiski vo pove}epartiski sistem, {to me naso~i vo eden drug pravec i druga qubov - pravoto. Donesov odluka obrazovanieto da go prodol`am na




16/11/2011



www.kapital.mk

39 

NA RU^EK SO... foto: FILIP POPOVSKI

BROJ 629

@BA NEMA MEDALI Pravniot fakultet.” Pred prviot profesionalen anga`man, po zavr{uvaweto na fakultetot, raboti vo firmata za procesna oprema na negoviot tatko. Vo 2000 godina se vrabotuva vo Ministerstvoto za finansii i kako {to veli, stanal prviot vo familijata {to }e zema plata od Buxetot. Iskustvoto od Ministerstvoto ponatamu go nosi vo Upravata za javni prihodi, najprvin vo centralata na grad Skopje, a po izvesen period stignuva i do pozicijata direktor na UJP. Momentalno go odrabotuva tretiot mandat. Pozicijata mu nosi golema odgovornost, a poradi toa {to, kako {to veli i samiot, “sobiraweto danoci e neblagodarna rabota”, ~esto pati e pod golem pritisok i kritika od javnosta i od mediumite. “Pla}aweto danoci boli i }e boli. Toa sekade funkcionira isto, ne samo kaj nas. Ne mi pre~at obvinuvawata. Znam deka nekoga{ namerno se pravi defokusirawe od vistinata. Toa e cenata na mojata

 “Ako ~ovek e sigur Si odi po svojot paen vo svojot pat, ne mu e gajle za dr t.” ugite pati{ta.


 40 0 NA RU^EK SO...

 “Pla}aweto danoci boli i }e boli. Toa sekade funkcionira isto, ne samo

 “Makedonskite gr a|ani se najgolemi vo Evropa ako saka te patrioti weto na dr`avata pla}aweto na da se meri spored nocite.”

 “Dru{tvoto so motorot mi go spasi `ivotot.”

kaj nas.”

slu`ba. Nikoj ne me prinudil da dojdam na ovaa pozicija. Vo javnata slu`ba nema medali. Me frustrira edinstveno toa {to od site strani dobivame odli~ni ocenki za rabotata na UJP, a doma naj~esto sme pod neargumentirana kritika. Mojata rabota e empiriski merliva i mo`e da ja proveri koj bilo, vo koe bilo vreme. Vo sproveduvaweto na zakonite mene ne me interesira dali prekr{itelot ili osomni~eniot e `ena, ma`, ugleden politi~ar od levo ili od desno... Pred zakonot nikoj nema li~en opis, site se isti - i toj {to & zatail na dr`avata dva denari, {to zel mito od dveste evra i toj {to zel milionski provizii, {to ne pla} al danok so godini...” Li~no e zadovolen od s$ {to srabotil dosega i {to uspeal da go digne nivoto na dano~nata kultura kaj makedonskite gra|ani. Od negovoto doa|awe na pozicijata direktor na UJP zna~itelno e zgolemeno pla}aweto na danocite. “Danocite se olicetvorenie na suverenosta na edna zemja. Makedonskite gra|ani se najgolemite patrioti vo Evropa ako sakaweto na dr`avata se meri spored pla}aweto na danocite. Procentot na gra|ani koi dobrovolno se re{avaat da platat danok e mnogu visok. Dostignuva duri 93%.” @ivotot, kako {to veli, mu donel mnogu predizvici, i li~ni i profesionalni. Uspeal da se spravi i so infarkt, pred s$ blagodarenie na negovata ve~na qubov - motorite. Poseduva dva motori. Edniot e kolekcionersko par~e “vespa”, koj ne go koristi i go ima posveteno na svojata petgodi{na }erka, a drugiot *BMW 1200LT, koj go smeta za najdobar motor na svetot. Naj~esto vozi so svoite najdobri prijateli, koi isto taka se “zavisnici” od motori ili kako {to veli samiot, “del e od neformalna grupa motorxii”. “Dru{tvoto so motorot mi go spasi `ivotot. Vozeweto motor nosi posebno ~uvstvo na sloboda. Od edna strana si sam so patot, a od druga, so vistinskoto dru{tvo. Vo kombinacija so prirodata, nema ne{to poubavo. Toa e posebna vrska. Najdobriot adrenalin, od koj postojano imame potreba. No, i adrenalin koj mora da se znae da se kontrolira. Li~no, smetam deka ne treba da se vozi motor pred triesettata godina.” Osven motori, saka i velosipedi, naj~esto za da vidi s$ {to se slu~uva niz gradot nabrzina. “Sekoga{ sum na dve trkala. Retko se dvi`am pe{.” Slobodnoto vreme go koristi za begstvo od stresnoto sekojdnevie so analizirawe i sledewe na s$ {to e povrzano so novi tehnologii, alternativni proizvodi, energetska efikasnost... “Ovie oblasti kompletno mi go odzemaat vnimanieto i mi pomagaat da bidam nadvor od site nervozi koi odat zaedno so mojata rabota.”


 42

INTERVJU VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

omorata za obezbeduvawe na lica i imot neodamna podnese inicijativa za izmeni na Zakonot za obezbeduvawe, koj vo zemjava funkcionira ve}e 11 godini. Pretsedatelot na Komorata, Verica Mileska-Stefanovska, gi otkriva novinite koi{to }e proizlezat od predlo`enite zakonski izmeni.  Neodamna go promoviravte noviot predlog-zakon za obezbeduvawe lica i imot. [to }e smenat novite odredbi vo raboteweto na privatnite agencii za obezbeduvawe? So predlo`enite zakonski izmeni, nie, odnosno agenciite baravme i dobivme pogolemi zakonski ovlastuvawa kako javen sektor, no od druga strana, pred nas sega imame i pogolemi obvrski na koi{to }e treba sovesno da odgovorime. Dobivme {ansa pred javnosta da se poka`eme kako op{testveno odgovorni kompanii, a istovremeno i li~no odgovorni, kako kompanii koi{to obezbeduvaat egzistencija za svoite semejstva i za vrabotenite i za nivnite semejstva. Noviot Zakon za obezbeduvawe ne predviduva radikalni promeni, no ve}e postoe~kite zakonski ovlastuvawa se kvalitetno nadgradeni, pojasni i poprakti~ni. Bitnite raboti koi nie gi tretirame kako novini se pravilnicite koi }e se donesat, t.e. pravilnikot za transport na pari i pravilnikot za na~inot na primena na ovlastuvawata. Zo{to velime deka ova e najva`no za nas? Bidej}i vo izminatiot period zakonskite ovlastuvawa ne bea dovolno precizirani i se ostava{e prostor i mo`nost za tolkuvawe na razli~ni na~ini, nesoodvetno i sekoj po svoja ocena.  Nalagaat li zakonskite izmeni pogolemi finansiski tro{oci za agenciite za obezbeduvawe? So predlo`enite re{enija se vode{e smetka firmite dopolnitelno finansiski da ne se optovarat po koj bilo osnov, tuku toa {to e ve}e postoe~ko i funkcionira da dobie kvalitetna nadgradba.  [to }e se promeni vo nabavkata na ogneno oru`je od strana na agenciite? Svetska intencija, prifatena kaj nas i od strana na vlasta i od strana na vr{itelite na dejnosta, e {to pomala, t.e. ograni~ena upotreba na ogneno oru`je, pa taka, novina e {to se ograni~uva brojot

K

VERICA MILESKA-STEFANOVSKA PRETSEDATEL NA KOMORATA ZA OBEZBEDUVAWE NA LICA I IMOT

SO NOV ZAKON ]E GO PODOBRIME KVALITETOT NA OBEZBEDUVAWETO!


BROJ 638



18/01/2012



INTERVJU

www.kapital.mk

na par~iwata oru`je {to mo`e da gi poseduva edna agencija na pomalku od polovina od brojot na vraboteni. A ostanuvaat i postoe~kite ograni~uvawa za zabrana za nosewe ogneno oru`je na javni manifestacii, sportski natprevari, vo javni objekti i sli~no.  Zaostreni li se kriteriumite za dobivawe licenca za obezbeduvawe? Uslovite za dobivawe licenca za fizi~kite lica se re~isi isti kako i vo postoe~koto zakonsko re{enie, osven {to sega dopolnitelno se bara ispolnetost i na uslovot - liceto baratel na licenca da poseduva op{ta psihofizi~ka zdravstvena sposobnost, koja }e ja doka`e so soodvetno lekarsko uverenie ne postaro od tri meseci.  Komorata za obezbeduvawe na lica i imot inicira i donesuvawe na pravilnik za na~in na vr{ewe na transport na pari i drugi vrednosti. [to zna~i toa? Obezbeduvaweto na transportot na pari i drugi vrednosni pratki dosega pove}e pati be{e lociran kako problem koj bara temelno ureduvawe, pa taka Zakonot i ponatamu pravilnikot za dadeni situacii }e predvidat: minimalen broj rabotnici, zadol`itelna za{titna oprema (sigurnosni kuferi, za{titen elek, {lem, telekomunikaciska oprema), posebno opremeno vozilo itn., kako i na~inot i uslovite za vr{ewe na transportot na pari.  [to be{e presudno za da podnesete vakva krupna inicijativa za doregulirawe na edna oblast koja funkcionira nepromeneto ve}e 11 godini?

Zakonot za obezbeduvawe na lica i imot vo Makedonija e donesen vo 1999 godina i istiot se primenuva ve}e 11 godini. Vo me|uvreme ima napraveno nekolku promeni ili dopolnuvawa, poradi toa {to Zakonot kako “`iva materija� ima potreba od promeni i sekako, poradi toa {to uslovite za rabota i za vr{ewe na dejnosta za ovoj period vidno se izmeneti.  O~ekuvate li zemjite od regionot kaj koi ne e soodvetno regulirana ovaa oblast da pobaraat va{a pomo{ pri donesuvawe zakon za obezbeduvawe? Preku na{iot anga`man vo CoESS imame mo`nost da bideme zapoznaeni so sostojbite vo oblasta, osobeno vo regionov. Dobar del od zemjite vo regionov voop{to nemaat Zakon za obezbeduvawe ili drugite imaat neprimenlivo zakonsko re{enie, ili re{enie koe{to pove}e popre~uva vo raboteweto, otkolku {to pomaga. Za nas pozitivno e {to vo na{eto rabotewe u{te od samite po~etoci primer ni be{e slovene~koto re{enie, za koe mora da se istakne deka e mnogu kvalitetno i prifateno od vr{itelite na dejnosta i od dr`avata. Duri i pretstavnicite na CoESS, koi se detalno upateni vo zakonodavstvoto na zemjite od EU, na{iot predlog-zakon pozitivno go ocenija i go karakteriziraa kako sovremen, primenliv i prilagoden na nacionalnite uslovi.  Koja promena }e bide najvidliva na teren otkako }e stapi na sila noviot Zakon za obezbeduvawe lica i imot? Smetame deka so noviot Zakon }e se po-

So predlo`enite re{enija se vode{e smetka firmite dopolnitelno finansiski da ne se optovarat po koj bilo osnov, tuku toa {to e ve}e postoe~ko i funkcionira da dobie kvalitetna nadgradba digne kvalitetot na uslugata obezbeduvawe, }e se zgolemi profesionalnosta vo raboteweto, a so toa }e se namali nelojalnata konkurencija vo dejnosta, koja ja sozdavaat postoe~ki firmi koi dosega rabotea koristej}i gi pred s$ pravnite praznini na postoe~kiot zakon. Isto taka i firmite koi rabotat tehni~ko obezbeduvawe sega svojata rabota }e ja stavat vo ovaa zakonska ramka. I generalno, }e se obezbedat precizno definirani uslovi za rabota za site subjekti na pazarot na uslugi za obezbeduvawe na lica i imot. Spored momentalnite podatoci so koi raspolaga Komorata, od dejnosta obezbeduvawe na lica i imot egzistiraat okolu 4.000 semejstva vo Makedonija, no site znaeme deka e golema brojkata na rabotnicite koi rabotat sprotivno na zakonskite propisi, pa ottuka sme sigurni deka e razbirliva na{ata zasegnatost za sozdavawe uslovi da rabotime vo zdravo biznisopkru`uvawe, fer-konkurencija i pravilno postavena zakonska ramka.

43 


 44 BIZNIS I TEHNOLOGIJA  Inamo vo London e prviot restoran vo svetot {to ja koristi inovativnata E-Table platforma, {to se sostoi od vodootporen Bluetooth ekran na dopir, specijalna povr{ina na masata, proektor i kompjuter, koi se smesteni vo specijalna kapsula na tavanot.

KAKO PROEKTORITE NA KANON VI „CRTAAT� MENI ZA NARA^KA NA HRANA

RESTORAN KADE [TO NE GO ^EKATE KELNEROT oga na dvajcata prijateli Noel Hanvik i Denit Poter im zdodealo od ~ekawe kelnerot vo eden londonski restoran, kade {to bile izlezeni na ve~era, da im obrne vnimanie, toa bilo inspiracija za edna super ideja. Zamislete da sednete na masa i da izberete so kakov digitalen ~ar{av da bide ukrasena, da si izberete obrok od digitalnoto meni {to }e se pojavi pred vas, a na krajot, preku interaktivniot proektiran ekran na va{ata masa da si povikate i taksi {to }e ve odnese doma. Tokmu vaka izgledala zamislata na Hanvik i Poter za idealen restoran, koja tie dvajcata, inaku osnova~i na tehnolo{kata kompanija Kompjurents (Compurants), uspeaja da ja realiziraat vo restoranot Inamo (Inamo), vo London. Inamo e pionir me|u restoranite vo britanskata metropola, koj{to koristi

K

visokotehnolo{ki sistem za nara~ki, so {to im ovozmo`uva na svoite posetiteli da imaat kontrola vrz svoeto gastronomsko iskustvo. Prviot Inamo be{e otvoren vo Soho vo 2008 godina, a po negoviot ogromen uspeh, be{e otvoren vtor restoran, Inamo Sent Xejms (Inamo St. James), vo Centralen London vo dekemvri 2010 godina. Hanvik i Poter go razvile inovativniot sistem za nara~ki vo sorabotka so proizvoditeli na hardveri i kompjuterski programeri. Japonski Kanon (Canon) e edna od niv, a partner na Kompjurents e od 2007 godina. Vo 2010 godina, vo Inamo Sent Xejms bea instalirani pove}e od 90 proektori od tipot Canon XEED. Proektorite se del od patentiranoto re{enie na Inamo, nare~eno E-Table, se sostoi od licenciran vodootporen Bluetooth ekran na dopir, specijalna povr{ina na masata, proektor i kompjuter, koi

 Visokokvalitetnite proektori na Kanon se del od inovativniot sistem za nara~ki vo dva londonski restorani, kade {to gostinot mo`e da si izbere kakov digitalen ~ar{av saka za svojata masa, da si nara~a hrana od digitalnoto meni, a na krajot i da si povika taksi bez voop{to da vrti na telefon

se smesteni vo specijalna kapsula na tavanot. Posetitelite nara~uvaat mo{ne ednostavno, so izbirawe na slikite koi se proektiraat na masata. Informaciite se pra}aat vo siste-


BROJ 638



18/01/2012



BIZNIS I TEHNOLOGIJA

www.kapital.mk

mot koj rakovodi so interaktivnite aplikacii, komunicira so centralniot server na sistemot i gi aktivira printerite vo kujnata i barot. Upotrebata na proekcii & dava golema fleksibilnost na E-Table; „Rabotata so proekcii zna~i deka e mnogu lesno da se promeni sodr`inata”, objasnuva Mark Bojl, direktor za proda`ba vo Kompjurents. „Mo`eme bukvalno da promenime s$ {to e povrzano so povr{inata na masata za edna sekunda. Na primer, mo`eme bez problem da se prefrlame od proekcii na ~ar{av za masata, preku proekcii na ednostavni igri, prenos preku veb-kamera od kujnata, interaktivna mapa od lokalnata oblast, pa duri i kratki filmovi”. Kanon tesno sorabotuva so Kompjurents kako niven glaven snabduva~ so proektori. Kanon obezbedi 31 proektor za prviot restoran na Inamo vo Soho, a vo dekemvri 2010 godina, obezbedi pove}e od 90 proektori od tipot Canon XEED SX7, SX6 i SX60 za Inamo Sent Xejms. Isto taka, postoi plan da se instaliraat u{te proektori so novoto re{enie za kru`ni masi. Inamo Sent

 Posetitelite nara~uvaat mo{ne ednostavno, so izbirawe na slikite koi se proektiraat na masata.

Xejms gi koristi proektorite Canon XEED poradi nivnata nenadminata sposobnost da prika`uvaat sliki so visoka rezolucija na kratko fokusno rastojanie. Novitetot i golemiot stepen na zado-

8 FEVRUARI, SPECIJALEN PRILOG

TELEKOMUNIKACII  ANALIZA NA PAZAROT ZA TELEKOMUNIKACISKI USLUGI - KAKO INDUSTRIJATA JA PO^NA GODINATA? KOJ E KOJ VO PAZARNIOT KOLA^ NA TELEKOM OPERATORITE?  [IROKOPOJASNITE USLUGI I MOBILNIOT INTERNET DVIGATELI NA NOVIOT RAST NA TELEKOM INDUSTRIJATA VO MAKEDONIJA  TELEKOMUNIKACISKI USLUGI [TO [TEDAT VREME I PARI ZA KOMPANIITE  TEHNOLO[KI NOVITETI [TO ]E JA ODBELE@AT 2012 - SO KAKVI “GAXETI” ]E SI IGRAME DOPRVA? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 8 FEVRUARI 2012 VO NEDELNIKOT KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

osetitelite rezultiraa so volstvo kaj posetitelite ogromen broj rezervacii i usni preporaki. Vsu{nost, ~itatelite na Time Out London go izglasaa Inamo za najdobar restoran, vo ramkite na prilogot Best of London: Reader’s Decide od 2010 godina.

45


 46 KOMERCIJALNA OBJAVA NOVITE TEHNOLOGII ZA INTERAKTIVNO I ZABRZANO U^EWE KORISTENI OD NAJGOLEMITE EVROPSKI KOMPANII SEGA DOSTAPNI I NA BALKANOT Na 22 fevruari 2012 godina ERP Concept oficijalno go pretstavuva novoto re{enie za interaktivno i zabrzano u~ewe na prvata konferencija „Oblikuvajte go Va{eto znaewe”. o osnovaweto na novata filijala vo Skopje, Makedonija (ERP Konsept DOOEL), prosledeno so objavata za promena na imeto, ERP Concept veti novi re{enija vo svoeto portfolio. Prvoto re{enie e ve}e dostapno – ERP Concept potpi{a dogovor za partnerstvo so vode~kiot inovator za li~en razvoj i kvalifikacija vo IT i SAP-opkru`uvawe - Team Training Solutions GmbH. Train to Retain e profesionalno re{enie koe obezbeduva lesen i efektiven na~in za u~ewe i zadr`uvawe na znaeweto. Poddr`an od modularnite softverski komponenti na TT Knowledge Force, re{enieto ovozmo`uva podgotovka, za~uvuvawe i distribucija na sodr`ina vo razli~ni formi – od e-u~ewe i dokumentacija, do videa i interaktivni primeri. TT Knowledge Force e profesionalna alatka koja kreira i istovremeno ja obnovuva dokumentacijata i e-u~eweto so ednostavno pritiskawe na kop~e. Na ovoj na~in mo`e da se postigne za{teda do 50% na vremeto i tro{ocite pri podgotvuvawe na sodr`inata. So TT Knowledge Force mo`at da bidat dokumentirani kompleksni softverski aplikacii za IT roll out proekti, dodeka se kreiraat najrazli~ni visokokvalitetni interaktivni trening-programi. Ova re{enie e edinstveno poradi sposobnosta da gi producira site potrebni IT i ne-IT treninzi vo kompanijata. Zaedno so klasi~nite IT-treninzi za site SAPmoduli, Windows, veb bazirani aplikacii ili drugi sistemi, kompaniite mo`at da podgotvat specifi~na rabotna (poto~no ne-IT) sodr`ina, kako marketing-opis na proizvod ili kompleksni pra{alnici za istra`uvawe so pove}ekraten izbor vo lesen format na e-u~ewe. TT Knowledge Force gradi ramka za centralno upravuvawe so informacii. Na proekt-timot mu nudi platforma koja dava ednostaven pristap do celata relevantna sodr`ina – seto toa dostapno od kompjuterite na ~lenovite na timot, kade i da se nao|aat.

S

PREDNOSTI – IT/SAP DOKUMANTACIJA  Efikasno kreirawe dokumentacija preku snimawe na IT-aplikacii;  Funkcijata za presnimuvawe obezbeduva ne samo momentalno dokumentirawe tuku brzo i lesno izgotvuvawe nova verzija;  Homogena struktura e obezbedena preku uniformni {abloni;  Centralno upravuvawe so dokumentacija. PREDNOSTI - E-U^EWE  IT-simulacii za krajniot korisnik vo celost verodostojni so realnosta;  Brzo presnimuvawe orientirano na objekti;  Kreirawe funkcija i specifi~ni tematski sodr`ini (IT i nadvor od oblast na IT);  Efikasno prilagoduvawe na sodr`inata zavisno od samata korporacija. Klienti na TTS GmbH se javni institucii vo Evropa, kako i svetski poznati kompanii kako Novartis, Adidas, Conrad Electronics, Lufthansa Technik, Henkel, Bayer, E.ON, BMW, Volvo i mnogu drugi. Vo momentov TT Knowledge Force e dostapen na pove}e od 30 jazici, vklu~uvaj}i gi makedonski i bugarski, taka {to celoto e-u~ewe i dokumentacija mo`e lesno da bidat kreirani na koj bilo jazik. TT Knowledge Force ekspertite vo ERP Concept ve}e obezbeduvaat soveti za e–u~ewe i dokumentacija na klienti vo regionot, a alatkata se koristi od SAP-konsultantite na ERP Concept za da kreiraat e-u~ewe i dokumentacija za nivnite tekovni proekti. Oficijalna prezentacija na TTS GmbH i novite re{enija }e bidat odr`ani na 22 fevruari 2012 vo Skopje, hotel Aleksandar palas. Registracijata e BESPLATNA, no zadol`itelna.

ERP Konsept DOOEL e osnovana vo juni 2011 godina kako kompanija-}erka na ERP Concept Ltd. Kompanijata e del od ERP Concept grupacijata, koja raboti vo regionot na Centralna i Isto~na Evropa. Kako edna od vrvnite konsultantski kompanii bazirani vo Bugarija, Makedonija i vo Republika ^e{ka, so uslugi vo Polska, Slova~ka, Ungarija i vo Srbija, ERP Concept e ekspert vo SAP ERP re{enija, me|unarodni SAP roll out proekti, proekti za SAP-treninzi i dokumentacija, kako i autsorsing SAP-razvoj ili poddr{ka i odr`uvawe na sistemi. Vo s$ {to pravime sme fokusirani na zgolemuvawe na efikasnosta i na ekonomskite benefiti. Koristime mo}ni alatki za da ja poddr`ime na{ata rabota, vklu~uvaj}i TT Knowledge Force (od TT-S) za trening-dokumentacija i spodeluvawe na znaewe.

ERP Konsept DOOEL, „Maksim Gorki” 11/3, 1000 Skopje, Makedonija tel.: +359 2 805 70 37, faks: +359 2 805 70 01 info@erp-concept.com, www.erp-concept.com

"Systems to run your business better"


638-Kapital magazin  

638-Kapital magazin