Page 1

”KAPITAL” ISTRA@UVA

COVER STORY

KAKO DA SE POTTIKNE FINANSIRAWETO NA SPORTSKITE KLUBOVI?

NA MAKEDONIJA I E POTREBNA INDUSTRISKA REVOLUCIJA!

EKSKLUZIVNO KAPITAL NA WEBIT CONGRESS 2011 - BUGARIJA

IDNINATA E VO DIGITALNIOT MARKETING

www.kapital.mk

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

foto: FILIP POPOVSKI

BROJ 627 CENA 100 DEN.|4 NOEMVRI, 2011|GODINA 13

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

EXCLUSIVE

NIKOLA GRUEVSKI PRETSEDATEL NA VLADATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

MAKEDONIJA SE VRA]A NA NIVOTO NA EKONOMSKI RAST OD PRED KRIZATA


”KAPITAL” ISTRA@UVA

COVER STORY

KAKO DA SE POTTIKNE FINANSIRAWETO NA SPORTSKITE KLUBOVI?

NA MAKEDONIJA I E POTREBNA INDUSTRISKA REVOLUCIJA!

www.kapital.mk

4

EKSKLUZIVNO KAPITAL NA WEBIT CONGRESS 2011 - BUGARIJA

IDNINATA E VO DIGITALNIOT MARKETING

biznis magazin

SODR@INA SODR@INA

IZDVOJUVAME

06 PORTFOLIO

EVTINITE KREDITI PRED NOVA GODINA

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 627 CENA 100 DEN.|4 NOEMVRI, 2011|GODINA 13

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

foto: FILIP POPOVSKI

10 COVER STORY Na Makedonija i e potrebna industriska revolucija!

EXCLUSIVE

NIKOLA GRUEVSKI PRETSEDATEL NA VLADATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

MAKEDONIJA SE VRA]A NA NIVOTO NA EKONOMSKI RAST OD PRED KRIZATA Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

14 EXCLUSIVE Nikola Gruevski, pretsedatel na Vladata na Republika Makedonija Makedonija se vra}a na nivoto na ekonomski rast od pred krizata 28 KOMPANII I PAZARI Site gi ~ekaat kreditite so kamata od 5,5%! Parite vo firmite pred Nova Godina! 32 KAPITAL AKADEMIJA RABOTILNICA Kako da ja zgolemete proda`bata so pomo{ na Internet? Internet-marketingot ne e samo baner! 36 “KAPITAL” ISTRA@UVA Kako da se pottikne finansiraweto na sportskite klubovi? Dr`avata da ja otvori vratata za privatniot kapital vo sportot 40 TEHNOLOGII I BIZNIS Managed Document Services od Duna Kompjuteri So eden klik do sekoj kompaniski dokument 42 EKSKLUZIVNO Kapital na Webit Congress 2011 - Bugarija Idninata e vo digitalniot marketing 44 AVTOMOBILIZAM Cadillac SRX 2012 Gospodski terenec so prifatliva cena

Ako s$ odi kako {to treba, 50-te milioni evra evtini krediti od EIB na makedonskite biznismeni }e im dojdat pred Nova Godina. No, procenkite se deka i tie ne se dovolni, osobeno zatoa {to na po~etokot od 2012 godina se o~ekuva biznis-sektorot da go po~uvstvuva najgolemiot udar od globalnata ekonomska kriza. A novite 100 milioni evra {to gi najavi Stavreski te{ko deka }e stignat vo mart slednata godina!  Str. 28

Kompanii i pazari

28 KAPITAL NA WEBIT Treta godina po red Bugarija e doma}in na eden od najva`nite evropski nastani vo oblasta na digitalniot marketing - Webit Congress 2011. So svoite sedum paralelni konferencii, organizirani vo dva dena, na 26. i 27. oktomvri, Webit im ovozmo`i na profesionalcite od regionot na centralna i isto~na Evropa da bidat vo tek so poslednite trendovi vo internet i vo marketing-industrijata. Kapital be{e na lice mesto i vo ovoj broj ~itajte op{irno za toa {to se slu~uva{e na ovoj golem nastan.

 Str. 42

Ekskluzivno

42


6 PORTFOLIO  BUSINESSBRIEF

“KAPITAL” DOZNAVA: SE PODGOTVUVA DOKAPITALIZACIJA NA ELEM

750 MILIONI EVRA ZA 49% OD ELEM

PRILEPSKA PIVARNICA OSVOJUVA NOV PAZAR

GAZOZA IM SE DOPADNA NA AVSTRIJCITE aziraniot bezalkoholen pijalak so vkus na kru{a, “gazoza” na Prilepska pivarnica gi osvojuva avstriskite potro{uva~i. Poradi dobrata proda`ba ostvarena po plasiraweto na proizvodot vo Avstrija, “gazoza” za kratok period dobi podobra i povidliva pozicioniranost vo avstriskite marketi, velat od kompanijata. “Se obiduvame da se probieme na pazarite nadvor od Makedonija, a idejata so “gazoza” be{e da se ponudi proizvod koj e kvaliteten, so tradicija vo Makedonija. Site pozitivni strani {to gi ima ovoj makedonski brend se glavnata pri~ina za dobrite rezultati {to gi imame na avstriskiot pazar. Avstrijcite poka`aa deka obo`avaat “gazoza”“, veli brend-menaxerot na Prilepskata pivarnica, Aleksandar ^atleski.

G

onsultantot KPMG od Bugarija e pri kraj so procenkata na vrednosta na ELEM, vrz osnova na {to Vladata treba da po~ne

K

 GRAFIK NA NEDELATA

postapka za dokapitalizacija na ELEM, najmnogu 49%. “Kapital” neoficijalno doznava deka bugarskiot konsultant ja procenil ELEM na 1,5 milijardi

DVOJNO POMALKU DOGOVORENI GRADE@NI ZDELKI VO STRANSTVO akedonskite grade`ni kompanii vo prvite devet meseci godinava dogovorile zdelki vo stranstvo za 48,9% pomalku pari vo sporedba so istiot period lani. Spored Dr`avniot zavod za statistika, kompaniite dogovorile grade`ni raboti za dve milijardi denari (32,5 milioni evra), a lani iznosot bil 3,97 milijardi denari (64,5 milioni evra). Vkupnata vrednost, pak, na izvr{enite grade`ni raboti vo stranstvo za istiot period iznesuva 1,7 milijardi denari (27,6 milioni evra), {to e za 8,9% pove}e od lani. Vo navedeniot period e zgolemen obemot na izvr{enite grade`ni raboti vo Slovenija, Albanija, Hrvatska, Italija i Ukraina, dodeka na drugite pazari e registriran namalen obem. Kako novi pazari se javuvaat Crna Gora i Francija.

M 200,00% 150,00%

Dogovoreni raboti Izvr{eni raboti

161,50%

96,80% 96,80%

100,00% 62,70%

52,80%

50,00%

-7,90%

0,00% -17%

-50,00% -100,00%

193%

143,60%

-7,90% -18,40%

-38,30% -93,80%

Ukraina

-70,30%

Kosovo

Romanija

Hrvatska

Germanija

Albanija

Italija




04/11/2011



7

www.kapital.mk

foto: FILIP POPOVSKI

BROJ 627

evra. Toa zna~i deka od proda`bata na udel od 49% od kapitalot na ELEM, kako {to najavi Vladata, Makedonija mo`e da o~ekuva okolu 750 milioni evra, so

koi spored vladinite planovi, }e se zgolemi kapitalot na najgolemata energetska kompanija vo dr`avata. Ve}e od slednata godina Vladata }e treba da anga`ira konsultant i investiciska banka, koi }e treba da gi ponudat site strate{ki modeli za dokapitalizacija na dr`avnata kompanija za proizvodstvo na struja. Vrz osnova na ovaa SWOT analiza Vladata }e treba da odlu~i pod koi uslovi }e ja dokapitalizira ELEM, najmnogu 49% od kapitalot. Vo “Manifestot za reformi i razvoj” Vladata zacrta za dve godini da ja dokapitalizira dr`avnata energetska kompanija, a toa zna~i do 2013 godina. Nitu od Vladata, nitu od ELEM javno zboruvaat za emisijata na novi akcii i za privatizacijata na ovaa dr`avna kompanija. Izvori me|u konsultantite za “Kapital” otkrivaat deka mo`no e ELEM da se dokapitalizira preku emisija na akcii koi }e mo`at da gi kupuvaat i gra|anite. ELEM mo`e da se privatizira i so vlez na doma{en ili stranski investitor, koj nema da stane sopstvenik na kompanijata. Potencijalniot investitor mo`e da ja dokapitalizira ELEM na na~in {to }e gradi energetski objekti vo Makedonija i na toj na~in etapno }e dobiva akcii vo ELEM do 49% od kapitalot. Spored finansiskite rezultati, ELEM vo 2010 godina rabotel so vkupni prihodi od 291 milion evra i profit od okolu ~etiri milioni evra.

 BUSINESSBRIEF MONOPOLI

DR@AVATA NE DOZVOLUVA KONKURENCIJA VO @ELEZNI^KIOT TRANSPORT ako ~e{kata kompanija Loko trans e ~etvrta po red kompanija koja projavuva interes za vlez vo tovarniot `elezni~ki soobra}aj, s$ u{te ne e sigurno dali i koga vo ovoj sektor }e vleze nekoja druga kompanija osven sega{noto javno pretprijatie. Dali i ovoj obid za vlez na privaten kapital vo tovarniot `elezni~ki transport vo zemjava }e bide neuspe{en? Dosega propadnaa tri ponudi, so {to ovoj segment ostana monopoliziran od M@-Transport, dr`avno pretprijatie koe ne investira vo infrastruktura i vo oprema i ne im nudi na najgolemite makedonski proizvodni i izvozni kompanii mo`nost za izbor na poefikasen i poevtin transport. Najgolemite izvoznici vo Makedonija godi{no gubat stotici iljadi evra poradi bavniot i neefikasen transport so vozovi, poradi {to pla}aat skap transport so kamioni. Re{enie na ovoj problem e vlez na privatni operatori vo tovarniot `elezni~ki transport. No, ~etirite ponudi za vlez vo ovoj sektor stojat zaglaveni vo Ministerstvoto za transport.

I

 NAJGOLEMITE ENERGETSKI KOMPANII VO SVETOT ku}a Platts ja objavi publikacijata vo koja rangirani 250 najgolemi energetski kompanii vo celiot Kseonsultantskata ROYAL DUTCH SHELL

 Aktiva: 292.181 milijardi dolari  Prihodi: 278.188 milijardi dolari  Profit: 12.518 milijardi dolari  Zemja: Holandija

GAZPROM

 Aktiva: 270.501 milijardi dolari  Prihodi: 98.135 milijardi dolari  Profit: 25.578 milijardi dolari  Zemja: Rusija

svet spored aktivata, prihodite i profitot. Eve koi se najgolemite energetski kompanii vo svetot: PETRO CHINA CORP

 Aktiva: 254.914 milijardi dolari  Prihodi: 220.177 milijardi dolari  Profit: 21.034 milijardi dolari  Zemja: Kina

BP (BRITISH PETROLEUM)

 Aktiva: 235.968 milijardi dolari  Prihodi: 239.272 milijardi dolari  Profit: 16.578 milijardi dolari  Zemja: Velika Britanija


8 PORTFOLIO  VO FOKUS

 BROJKI:

86.273 rabotnici otpu{tile evropskite banki godinava, spored Blumberg

Ako Berluskoni prodol`i da gi smeta svoite ambicii za pova`ni od dobroto na Italija, toga{ negovata politi~ka kariera } e zavr{i na najlo{ mo`en na~in.

46% 55%

od pazarnata vrednost zagubi Soni godinava

porasna indeksot na berzata vo Venecuela godinava, najdobar rezultat vo svetot

LUKA DI MONTEZEMOLO PRETSEDATEL NA BORDOT NA FERARI

 TRENDOVI

OECD PROGNOZIRA

RASTOT VO EVROZONATA DRASTI^NO USPORUVA o izve{tajot objaven pred samiot na zemjite-~lenki na G-20 koj vikendov }e se odr`i vo Francija, OECD gi namali prognozite za rast na evrozonata vo 2012 godina na 0,3%, od prethodno predvidenite 2%. Od OECD predupreduvaat na zna~ajnite rizici za namaluvawe na globalnite prognozi ako evropskite politi~ari ne uspeat da spre~at dol`ni~kata kriza da gi uni{ti finansiskite pazari. “Vlo{uvaweto na finansiskite uslovi bi mo`elo da dovede do pad na nekoi ekonomii duri za 5% do prvata polovina od 2013 godina”, smetaat od OECD.

V

BANKROTOT NA GRCIJA STANUVA REALNOST

GR^KIOT REFERENDUM GO VRATI STRAVOT OD KRAH NA EVROTO zjavata na gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, deka }e svika referendum na koj gra|anite }e treba da odlu~at za paketot-pomo{ koj treba da go dobijat od Evropskata unija gi {okira{e evropskite politi~ari i povtorno vo igra gi vrati stravovite od celosen bankrot na Grcija i krah na evrozonata. Potegot na Papandreu site go komentiraat kako obid da se oslobodi od odgovornosta za situacijata vo koja se nao|a zemjata i istata da ja spodeli so narodot ako gr~kite gra|ani na referendumot izglasaat deka ne ja prifa}aat evropskata.

I

ite golemi ekonomski sili kako Germanija, SAD, Francija se silni bidej}i imaat silni industrii. Silni doma{ni kompanii, ~ii brendovi i proizvodi se prodavaat niz celiot svet. Po bolnoto otreznuvawe koe na globalno nivo go predizvika krahot na virtuelniot finansiski svet na cena povtorno dobija onie koi imaat da ponudat ne{to opiplivo. Celiot Zapad, otkako industrijata mu ja prepu{ti na Istokot, sega povtorno se vra}a na osnovnite ekonomski fundamenti. Ekonomskata kriza od 2008 godina poka`a deka dr`avite koi imaat silna industriska ekonomija se pootporni na site {okovi. Vo Makedonija vladeat mnogu apsurdi i mnogu ekonomski pravila i paradigmi ne va`at na ova tlo. Eden od najgolemite apsurdi na Makedonija e {to i po 20 godini nezavisnost, 20 godini “te{ki” reformi i dolgi strategii za ekonomski razvoj i prerodba na razni ekonomski eksperti, denes ekonomijata ni e na nivo od okolu 60% od ona {to sme go imale vo 1989 godina. Makedonskata industrija denes proizveduva za 40% pomalku od ona {to proizveduvala industrijata vo zlatnite vremiwa od krajot na 80-tite godini. Porazitelen e faktot {to brojot na industrii vo izminatite 20 godini se namaluva, namesto da se zgolemuva. Porazitelen e faktot {to samo 10% od site firmi vo Makedonija se vo prerabotuva~kata industrija, koja e stolb na makedonskiot BDP i na celata industrija, a pove} e od polovina od firmite rabotat vo trgovijata. Biznismenite sekojdnevno ja gubat borbata so pazarot. Gi zatvoraat proizvodnite pogoni koi poletno gi osnovaa vo ranite 90-ti godini za da stanat ~isti trgovci i uvoznici. Vo Makedonija stanuva nepodnoslivo lesno da se uvezuva, a |avolski te{ko da se izvezuva. Na Makedonija & treba reindustrijalizacija. Nova industriska revolucija, nov manifest za ekonomski razvoj vo ~ij fokus }e bide otvoraweto novi fabriki, novi investicii, pogolem izvoz. Na Makedonija & treba vra}awe kon osnovite, odnosno vra}awe kon proizvodstvoto. Kako? Ima mnogu modeli, no uspe{en mo`e da bide samo onoj zad koj }e zastanat site, biznismenite, politi~arite, ekonomskite eksperti... Imame li sila i kapacitet za takov manifest?

S

Biljana Zdravkovska-Stoj~evska odgovoren urednik


 10 COVER STORY: DENES PROIZVEDUVAME EDVAJ 60% OD

BROJ NA VRABOTENI VO IDNUSTRIJATA PO GODINI 200 000 200.000

190.674

195.000

187.066

193.975

190.000

190.458

185.000

190.530

186.917

186.664

184.928

185.283

180.000

187.077

186.085

184.855

175.000

175.868

170.000

171.390

7.311

165.000

NA MAKEDONIJA I TREBA INDUSTRISKA REVOLUCIJA!

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

163.988

160.000


11  11

D TOA [TO SME GO PROIZVEDUVALE PRED 20 GODINI  Kompaniite i politi~arite r vo Makedonija d j se uupla{eni odd prodlabo~uvawe na evropskata dol`ni~ka kriza, koe ako se slu~i slu~i, }e gi prinudi evropskite ekonomii ekonomii, no i zemjite od regionot pove}e da {tedat i da ja namalat dr`avnata i li~nata potro{uva~ka, {to direktno }e go namali i makedonskiot izvoz. Edinstvena uteha e {to Makedonija najmnogu izvezuva surovini i poluproizvodi so niska cena i dodadena vrednost, koi voobi~aeno ne se kratat prvi vo vreme na {tedewe BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.m

oga pri edna neodamne{na sredba porane{niot premier na Anglija, Toni Bler, ja pra{al germanskata kancelarka Angela Merkel da mu ja otkrie tajnata kako Germanija uspeala da ostane tolku otporna na svetskata ekonomska kriza i da ostvaruva fantasti~ni ekonomski rezultati, Merkel mu odgovorila: “Tajnata e ednostavna. Za razlika od vas, nie s$ u{te proizveduvame proizvodi�. Navistina, Germanija vo izminatava dekada uspea da se nametne kako lider i motor na ekonomskiot razvoj na Evropskata unija. Toa, pred s$, se dol`i na izborot na Germanija svojot ekonomski razvoj da go potpre islu~ivo na industrijata i izvozot, dodeka mnogu drugi zemji odlu~ija ekonomskata idnina da ja gradat vrz razvojot na uslugite i finansiskata industrija, pottiknuvaj}i ja doma{nata potro{uva~ka, duri i po cena na prezadol`uvawe na dr`avite. Po bolnoto otreznuvawe od svetskata ekonomska kriza stana jasno deka nitu edna zemja ne mo`e da pre`ivee i da odi napred kupuvaj}i tu|i proizvodi, so tu|i pari ili obezbeduvaj}i uslugi koi ~esto nemaat nikakva vrska so realnata ekonomska slika na dr`avata. Ako treba da se izvle~e edna glavna lekcija od poslednata finansiska i ekonomska kriza toa sigurno bi bila deka najsilni ekonomii se onie koi imaat silna i izvozno orientirana doma{na industrija. Spored ova merilo, makedonskata ekonomija e mnogu slaba i ranliva. Statistikata e u{te posurova i kolku nekoj da se obiduva da ja {minka i razubavuva taa poka`uva deka na Makedonija vo poslednive 20 godini & se slu~uva deindustrijalizacija. Po 20 godini nezavisnost, reformi, privatizacii i posttranziciski strategii za ekonomski razvoj Makedonija denes e na nivo od edvaj 60% od ona {to go proizveduvala vo po~etokot na 90-tite godini. Industrijata, koja vo sekoja ekonomski razviena zemja e glaven dvigatel i nositel na ekonomskiot rast, vo Makedonija ve}e dve decenii bele`i pad. Industriskoto proizvodstvo na Makedonija denes e pomalo od toa pred 90-tite godini, brojot na vraboteni vo industrijata se namaluva, pove}a fabriki se zatvoraat, otkolku {to se otvoraat novi, namesto vo proizvodstvo, najgolem del novi firmi se otvoraat vo trgovijata... Real-

K

nosta poka`uva deka brojot na vrabotenite vo industrijata postojano se namaluva, a golemite industriski kapaciteti koi porano rabotea se uni{teni. Denes vo industrijata rabotat 186.664 lu|e, {to e edna tretina od vkupniot broj vraboteni vo Makedonija, koj iznesuva 640.199. Brojot na vraboteni vo industrijata od 1996 godina do 2010 godina e namalen za 7.300 lica. Kolku za sporedba, brojot na vraboteni vo sektorot uslugi e zgolemen za 86.000 lica, a brojot na vraboteni vo zemjodelstvoto e zgolemen za 21 iljada. Od vkupno 75.654 iljadi firmi vo Makedonija samo 7.850 ili samo 11% se od prerabotuva~kata industrija, dodeka duri polovina ili 27.691 se trgovski firmi. Ova se porazitelni brojki za site dosega{ni politi~ki eliti koi upravuvaa so Makedonija. Stopanskata komora na Makedonija minatata godina gi predlo`i merkite koi treba da gi sodr`i noviot ekonomski model koj treba da donese do pogolem industriski razvoj i povisoki stapki na ekonomski rast. Site se soglasuvaat deka Makedonija mo`e da ostvari pogolemi stapki na ekonomski rast samo preku pogolem izvoz. No, za pogolem izvoz treba pogolemo proizvodstvo, pove}e investicii, pove}e rabotnici, oprema, tehnologija... Za da se slu~i toa na Makedonija & e potrebna nova industriska revolucija. MAKEDONSKATA INDUSTRIJA POLEKA UMIRA “Ona {to & se slu~uva na Makedonija e dramati~en pad na industriskoto proizvodstvo vo poslednite 20 godini, odnosno

[TO PREDVIDUVA INDUSTRISKATA POLITIKA NA MAKEDONIJA? Do 2020 godina, Republika Makedonija da razvie dinami~en spoj na odr`livi i avtenti~ni industrii kako: organsko vino i hrana, eko~elik, ekolo{ko grade`ni{tvo, kreativni industrii, informati~ki i komunikaciski tehnologii, medicinska oprema i uslugi, avtenti~en turizam i drugi industrii, se veli vo Industriskata politika na Makedonija 2009-2020 godina. Idninata na makedonskata industrija e vo razvojot na sposobnostite za primeneti istra`uvawa i proizvodstvo na odr`livi, organski i specijalizirani visokotehnolo{ki proizvodi i uslugi koi gi zadovoluvaat potrebite na me|unarodnite segmentirani (ni{ni) pazari. Vizijata na industriskata politika na zemjata se fokusira na koncept za ekonomski razvoj, koj poddr`uva ohrabruvawe na doma{nata industrija za proizvodstvo na proizvodi i uslugi so povisoka dodadena vrednost. Vizijata na industriskata politika se bazira na razvivawe mo`nosti za aplikativni istra`uvawa i industrisko proizvodstvo na odr`livi, organski i specijalizirani visokotehnolo{ki proizvodi i uslugi za potrebite na me|unarodniot pazar, so sopstven dizajn, visoko obu~ena rabotna sila, moderen menaxerski pristap, koristewe na istra`uvawe i razvoj.

INDEKS NA INDUSTRISKO PROIZVODSTVO (STAPKI NA RAST) 7,00%

5,90%

4,70%

5,10% 3,90%

-2,20%

-4,80%

-5,30%

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

-8,70% 2009

2010


 12

deindustrijalizacija koja po~na po 1990 godina, a od koja ni odblisku ne zakrepnavme vo tekot na poslednata reformska decenija�, velat od Stopanskata komora na Makedonija. Bruto-doma{niot proizvod na Makedonija, koj po definicija ja izrazuva vkupnata vrednost na site proizvodi i uslugi koi gi proizveduva ekonomijata vo period od edna godina, i koj e klu~en pokazatel za ekonomskiot uspeh na edna zemja, ima najniska stapka na rast vo izminative dve decenii vo sporedba so site ostanati zemji od Jugoisto~na Evropa. Ako se pogledne poblisku strukturata na Bruto-doma{niot prozivod mo`e da se zaklu~i deka 37% se soz dava vo proizvodnite dejnosti, od koi najgolemo u~estvo imaat prerabotuva~kata industrija (okolu 18%) i grade`ni{tvoto (5%-do 6%). Ova e istata struktura na ekonomijata koja Makedonija ja imala i pred 15 godini. Toa samo poka`uva deka ekonomskiot rast na Makedonija vo izminative dve decenii e ostvaren nadvor od industrijata, odnosno vo uslu`nite dejnosti,

dr`avnite i javnite organi koi ne proizveduvaat proizvodi i ne izvezuvaat na stranskite pazari. Industriskoto proizvodstvo vo Makedonija, klu~niot pokazatel koj poka`uva kako raboti industrijata, e na nivo od 60% od ona koe {to go ima{e vo 1989 godina. Toa zna~i deka Makedonija so site privatizacii i posttranziciski reformi denes proizveduva pomalku otkolku {to proizveduvala pred nezavisnosta. Vo strukturata na indeksot na industriskoto proizvodstvo vo Makedonija najgolemo u~estvo ima prerabotuva~kata industrija, duri 83,70%. Sledat snabduvaweto so elektri~na energija, gas i parea so 12,43% i rudarstvoto i vadewe kamen so 3,87%. Gledano vo ramki, pak, na prerabotuva~kata industrija, najgolemo e u~estvoto na proizvodstvoto na metali so u~estvo od 11,47% vo indeksot na industrisko proizvodstvo, proizvodstvoto na prehranbeni proizvodi so 11,47%, proizvodstvoto na obleka so u~estvo od 11,32%. Site drugi industriski granki vo prehranbenata in-

BROJ NA AKTIVNI FIRMI VO MAKEDONIJA 8.263 6.417

28.326

5.228

4.433

4.415

3.912 4.368

1.412 2.519

3.038

3.166

Trgovija

Grade`ni{tvo

Prerabotuva~ka industrija

Dejnosti na zdravstvena i socijalna za{tita

Transport i skladirawe

Zemjodelstvo, {umarstvo i ribarstvo

Stru~ni, nau~ni i tehni~ki dejnosti

Administrativni i pomo{ni uslu`ni dejnosti

Objekti za smestuvawe i servisni dejnosti so hrana

Informacii i komunikacii

Drugi uslu`ni dejnosti

Drugi dejnosti

dustrija imaat u~estvo od pod 10%.Zna~i prerabotuva~kata industrija vo koja se opfateni okolu 30 industriski granki e klu~na za celata industrija i celata ekonomija.

A n a l i z a ta n a “ Ka p i ta l� poka`uva deka prerabotuva~kata industrija na Makedonija vo izminatite 8 godini rastela so prose~ni godi{ni stapki od 0,49%. Toa e porazuva~ki


KOI INDUSTRII IMAAT NAJGOLEMI [ANSI ZA USPEH? Ako se analizira koi industrii imaat najgolemi {ansi za uspeh spored potencijalite za razvoj koi gi ima Makedonija i spored toa koi industriii ostvaruvaat neto-izvoz, odnosno imaat pogolem izvoz, od uvoz, toga{ kako industrii so najgolem, potencijal bi mo`ele da se odvojat slednive industrii:  proizvodstvo na hrana;  metaloprerabotuva~ka industrija;  hemiska i farmacevtska industrija;  razvoj na softver;  proizvodstvo na avtodelovi;  proizvodstsvo na mebel. podatok koj direktno dava objasnuvawe zo{to Makedonija ima niski stapki na ekonomski rast, no dava i nasoki za toa {to i kako treba da se menuva ako sakame vo idnina pobrzo da se razvivame. Zlatnite vremiwa na industrijata vo Makedonija po~na vo {eesetite godini, go do`ivea svojot vrv kon krajot na 90-tite godini koga po~na strmoglavo da pa|a. Makedonskata industrija vo vremeto na socijalizmot rabote{e vo sosema drugi uslovi za{titena od svetskata konkurencija, a izvozot be{e celosno kontroliran. Mnogu toga{ni industriski giganti rabotea so zagubi koi dr`avata gi pokriva{e, poradi {to makedonskata industrija stana neodr`liva. Mnogu od nekoga{nite poznati industriski giganti vo oblasta na proizvodstvoto na tekstil i obleka, ko`a i predmeti od ko`a, prerabotka na drvo, elektromaterijali kako Godel, EMO, Gazela, Teteks, OHIS i u{te mnogu drugi go izgubija svoeto zna~ewe i mestoto vo industrijata. Ve}e dve decenii vo Makedonija pove}e se zatvoraat otkolku {to se otvoraat fabriki. Celi dve decenii ne e promeneta nitu ekonomskata struktura na Makedonija. Vo strukturata na makedonskata industrija dominiraat granki so nisko dodadena vrednost. Tekstilot, metalite i tutunot se klu~nite ekonomski sektori ve}e nekolku godini nanazad. Industriite koi imaat postimulativno vlijanie vo ekonomijata kako elektronskata, hemiskata i farmacevtskata industrija, proizvodi so povisika dodadena vrednost, industrii so primena na pointenzivno istra`uvawe i razvoj, informaciska tehnologija se mnogu

malku zastapeni vo makedonskata ekonomija. Pred 20 godini Makedonija izvezuvala pove}e proizvodi otkolku denes. Taka, na primer, denes najmnogu izvezuvame proizvodi od `elezo i ~elik kako repromaterijali, a porano sme izvezuvale ma{ini i alatni ma{ini od ~elik. Toa za ekspertite e klu~niot pokazatel za neuspehot na makedonskata industrija. EKONOMSKA NEMO] Spored Izve{tajot za konkurentnost na Svetskiot ekonomski forum od Davos, makedonskata industrija i ekonomija ne se sposobni da ja izdr`at konkurencijata na svetskiot pazar. Ona {to im nedostasuva se nova tehnologija, inovacii, istra`uvawe i razvoj, sovremeni sistemi za upravuvawe so delovnite procesi... Ako bideme malku poiskreni mo`eme slobodno da si priznaeme deka ovie raboti se posledni na listata na prioriteti kako na politi~arite, taka i na biznismenite. “Investiciite vo zemjata se mali. Krizata e nasekade, no problemite se ovde, kaj nas. Rezultat na toa se nesoodvetnata stopanska struktura vo koja u~estvoto na zemjodelskiot sektor se zgolemuva na 8% do 11% od op{testveniot proizvod. Vo drugite zemji toj u~estvuva so 1% ili 1,5%. Nedostigaat investiciite vo industrijata, koja generira novi rabotni mesta. Investitorite treba da se pottiknuvaat so dano~nata politika i subvencionirawe na tro{ocite za investirawe. Neophodna e dolgoro~na strategija na 10-15 godini na koja }e opstojat site vladi”, veli Miroqub [ukarov, profesor na Fakultetot na Jugoisto~na Evropa. I najgoloemiot del od biznis-

menite se svesni za sopstvenata ekonomska nemo} i deka ovoj ekonomski model na Makedonija e neodr`liv na dolg rok. “Makedonija 20 godini ima prose~ni stapki na rast koi ne se pogolemi od 2%-3%. I vo periodot na golemata ekonomska ekspanzija koja se slu~uva{e vo svetot pred krizata, toa e periodot na 2007 i 2008 godina, Makedonija postigna stapki na ekonomski rast od 4% do 5%. Vo ovoj period od 20 godini, Makedonija kontinuirano ima okolu 350.000 nevraboteni i toa {to najmnogu zagri`uva e {to taa nevrabotenost ne se namaluva, tuku ostanuva na edno neprifatlivo visoko nivo. Ponatamu, trgovskiot deficit na Makedonija od 400-500 milioni evra na po~etokot na ovaa dekada dostigna 2,5 milijardi evra. Treba edna{ da sfatime deka - visokata nevrabotenost i golemiot trgovski deficit se simptomi na bolesta (posledica), no za da se izle~ime nie treba da gi otstranime su{tinskite pri~ini za bolesta, a ne da gi ubla`uvame simtomite. Od tie pri~ini, site ekonomski politiki treba da bidat naso~eni kon toa kako da se namalat trgov-

skiot deficit i nevrabotenosta. Vreme e da se otvori debata vo dr`avata i da se postavat vistinskite ekonomski politiki, vo ~ij fokus }e bidat interesite na kompaniite i stopanstvoto, odnosno kako tie da po~nat da izvezuvaat pove}e i da vrabotuvaat pove}e lu|e”, veli Min~o Jordanov, pretsedatel na Bordot na direktori na Makstil. Noviot ekonomski model okolu koj se obedinija mnogu biznismeni, a koi minatata godina go predlo`i Stopanskata komora na Makedonija predviduva stimulacii i pottiknuvawe za novite investicii i investiciite vo obnova i modernizacija na postojnite proizvodni kapaciteti, sistemsko pottiknuvawe na doma{nata potro{uva~ka i izvozot, okrupnuvawe na zemjodelskite posedi i pottiknuvawe na pogolemo doma{no proizvodstvo na hrana i u{te niza drugi merki koi vo fokusot na site ekonomski politiki go stavaat investitorite i izvoznicite. O~igledno pravcite i politikite se znaat, ostanuva u{te da go najdeme vistinskiiot model kako da ja napravime industriskata revolucija koja mo`e da ja spasi makedonskata ekonomija od propast.

13 


EXCLUSIVE  14 INTERVIEW


INTERVIEW

15 

NIKOLA GRUEVSKI MAKEDONIJA SE VRA]A NA NIVOTO NA EKONOMSKI RAST OD PRED KRIZATA

M

Makedonskiot premier Nikola Gruevski vo ekskluzivno intervju za „Kapital”, zboruva za vladinata politika protiv ekonomskata kriza, kapitalnite investicii vo 2012, novite stranski investicii, re{avaweto na problemot so imeto... „Vo prvoto polugodie od 2011 godina ostvarena e stapka na rast od 5,2%, {to upatuva deka Makedonija se vra}a na nivoto na ekonomski rast ostvareno pred krizata. Sekoga{ mo`e pove}e i podobro, no dokolku objektivno se pogledne vrz realnosta, nie treba da bideme zadovolni od srabotenoto. So politikite i posvetenosta na realizacija na proektite {to sme gi vetile pred gra|anite }e prodol`ime nezavisno od nametnatiot problem so imeto”, veli premierot Gruevski vo ekskluzivnoto intervju za „Kapital”.

foto: FILIP POPOVSKI

PRETSEDATEL NA VLADATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA


 16 INTERVIEW  Kapital: Dali ste zadovolni so ekonomskiot model na Makedonija koj producira godi{en rast od maksimum 2%, 3%, 4%, a ne od minimum 8-9%, kolku {to treba za da se po~uvstvuva podobruvawe na sevkupniot ekonomski ambient? Gruevski: Ako postoe{e ekonomski model koj producira stapki na ekonomski rast od 8%-9% Republika Makedonija }e go primene{e. Da postoe{e model koj producira stapki i nad ovie 8%-9% sekako deka }e ima{e prednost pred prviot. Za `al ekonomijata ne funkcionira na princip na ednostavno aplicirawe na odnapred poznati modeli, tuku stapkata na ekonomski rast e proizvod na razli~ni inputi i mnogu me|usebno usloveni vrski, taa e proizvod na doma{niot, no e uslovena i od nadvore{niot sektor. Vo 2007 godina zapo~na isklu~itelno povolen ciklus na ekonomski rast, pri {to BDP realizira stapka na rast od 6,1%, kako i vo prvite tri kvartali od 2008 koga ekonomskiot rast dostigna 6,9%, no pod udarot od svetskata ekonomska kriza istiot be{e prekinat vo ~etvrtiot kvartal na 2008-ta godina, i sevkupno vo 2008 godina be{e ostvarena stapka na rast od 5%. Jasno e deka ako ne se slu~e{e svetskata kriza denes }e mo`evme da ka`eme deka novite ekonomski politiki ne samo {to vo 2007-ta godina ovozmo`ija da se slu~i najvisokiot ekonomski rast od 6,1%, tuku

 Kapital: Pretsedatele pominaa 100 dena od rabotata na posledniot vladin sostav. No, i bezmalku 2.000 dena otkako Vie ja vodite Vladata na Republika Makedonija. Vo izminatite pet godini napravivte mnogu promeni! Su{tinski i pomalku su{tinski. No, faktite deneska govorat deka sepak Makedonija ne bele`i ekonomski rast kako {to Vie i Va{iot ekonomski tim vo vladata predviduvate od godina na godina! Od druga strana Makedonija ne e ni blisku do pregovori so EU poradi problemot so imeto, nametnat od Grcija! Dali vo vakvi okolnosti ste zadovolni od srabotenoto? Gruevski: Mo`ebi najdobro bi bilo da se

fokusirame na ovie 100 dena od novata Vlada. Najmnogu zaradi faktot {to spored mnogumina ovaa Vlada vo 100 dena ima zavr{eno pove}e raboti od nekoi drugi vladi vo celiot mandat. Da potsetam, pred samo ~etiri meseci gra|anite dadoa ocenka za tie pet godini. No, duri i da go preskokneme faktot deka gra|anite na izbori dadoa doverba na vladinite politiki od izminatite pet godini, i so toa dadoa ocenka na srabotenoto, zna~i duri i ako se govori za izminatite pet godini, kako {to toa saka da go napravi opozicijata, da ne natera da zaboravime deka ima{e izbori neodamna, mojot odgovor na va{eto pra{awe bi bil - Da, vo

}e imavme i okolu 7% rast vo 2008-ta. Vlijanieto na svetskata ekonomska kriza zna~itelno go ograni~i potencijalot za rast na makedonskata ekonomija, i go zaprea trendot koj vode{e kon stapki na rast od tipot na onie koi vie gi posakuvate vo va{eto pra{awe, i se razbiraa site nie. Ohrabruvaat podatocite za 2011 godina. Kako {to ka`av i prethodno, sekoga{ mo`e pove}e i podobro, no so ogled na sevkupnite sostojbi smetam deka pravime maksimalni napori za da ja pridvi`ime ekonomijata napred. Faktot {to vo prviot moment koga po~na da olabavuva svetskata kriza, a toa e krajot na 2010-ta i po~etokot na 2011ta, vedna{ po~naa povtorno stapki na visok rast od 5,2% vo prvite 6 meseci od 2011. Samo {to se izraduvavme na ovoj rast koj be{e i pogolem od na{ite proekcii, dol`ni~kata kriza vo Evropa dobi svoe novo poglavje so prosledeno so nova recesija. Odlukata na gr~kiot premier za odewe na referendum okolu spasuva~kiot paket objaven denovive dopolnitelno ja komplicira situacijata, {to vo najmala raka }e go zabavi oporavuvaweto, i se pla{am deka povtorno na{ite ekonomski politiki pove}e }e ni koristat da gi ubla`uvaat ovie novi {okovi, otkolku da se vo funkcija na visokiot rast. No, sekoi zdravi politiki i kontinuirani reformi i podobruvawa se od korist, nezavisno kakvi se okolnostite.

izminatite pet godini se napravija mnogu su{tinski promeni, no vo ova intervju veruvam deka nema da imate prostor da govorime za seto sraboteno. Sepak, koga zboruvame za faktite, ne treba da se zaborava deka vo izminatite godini Makedonija go ostvari najvisokiot godi{en rast na BDP vo ponovata istorija, vtoriot najgolem rast vo istorijata i najvisokiot rast na BDP po glava na `itel, ostvari najvisoko nivo na SDI (Stranski Direktni Investicii) iako vo ovoj period se slu~i najgolemata svetska ekonomska kriza vo poslednite 80 godini, a seriozni rizici i zakani od eskalacija na dol`ni~kata kriza vo Evropa se s$ u{te prisutni vo evropski


BROJ 627



04/11/2011



INTERVIEW

www.kapital.mk

Samo poslednive tri meseci imavme otpo~nuvawe so realizacija na 5-6 krupni grinfild investicii na amerikanski, indiski, ruski i italjanski firmi vo slobodnite ekonomski zoni, koi }e donesat zgolemeno proizvodstvo, izvoz i iljadnici rabotni mesta.

Nie kako Vlada sme ubedeni deka subvenciite vo zemjodelstvoto }e imaat isklu~itelno pozitivni implikacii vo profiliraweto na Makedonija kako zemja so konkurentno zemjodelsko proizvodstvo.

Onie na koi im odi biznisot, naj~esto ne se onie koi imaat premnogu zabele{ki, kako i onie na koi ne im odi biznisot naj~esto alibito za sopstveniot neuspeh, ili neispravni i lo{i delovni odluki, gi zamenuvaat so prefrlawe na vinata kon vladata i vladinite ekonomski politiki.

i svetski ramki. Vo periodot koj go spomenuvate Makedonija go realizira{e i najgolemiot rast na izvozot, a pred po~etokot na svetskata kriza, namaluvaj}i ja nevrabotenosta za celi pet procentni poeni, od okolu 37% na okolu 32%, se ostvari i najgolemoto namaluvawe na nevrabotenosta {to se slu~ilo za koi bilo posledovatelni dve godini vo na{ata ekonomska istorija. Za `al, ova be{e i period koga Vladata, pokraj so svetskata kriza, prethodno se soo~i i so najgolemiot naften {ok i najgolemoto svetsko poka~uvawe na cenite na naftata i na hranata, so koi svetot ne se soo~il vo poslednite 40 godini. Vo izminatiot period Vladata soodvetno odgovori na krizata so cel minimizirawe na nejzinite posledici, za{tita na makedonskite gra|ani i biznis sektorot. Zdravata ekonomska politika na zemjata pridonese i vo 2009 godina makedonskata ekonomija da ostvari tret najdobar rezultat vo Evropa i da ja zadr`i socijalnata stabilnost, {to ne be{e slu~aj so zemjite vo regionot i po{iroko. Vo prvoto polugodie od 2011 godina ostvarena e stapka na rast od 5,2% {to upatuva deka Makedonija se vra}a na nivoto na ekonomski rast ostvareno pred krizata. Znaete, sekoga{ mo`e pove}e i podobro, no dokolku objektivno se pogledne vrz realnosta nie treba da bideme zadovolni od srabotenoto. So politikite i posvetenosta na realizacija na proektite {to sme gi vetile pred gra|anite }e prodol`ime nezavisno od nametnatiot problem so imeto, a toa neminovno }e pridonese za povisoki stapki na rast i podobruvawe na `ivotniot

standard na makedonskite gra|ani.  Kapital: Reformite i ekonomskiot rast bea glavnite ~initeli na programata Prerodba vo sto ~ekori, i Programite koi potoa proizleguvaa od nea. Vo ekspertskata javnost site partiski programa bea oceneti kako dobri. Prvata vo 2006 be{e oceneta kako odli~na. No, va{ite elaboracii navestuvaa i obvrzuvaa na nov ekonomski model za razvoj na makedonskata ekonomija. Toj model se u{te ne go gledame vo celost. Deneska rezultatot e: Falat investicii, doma{ni i stranski, efikasni institucii, i javna administracija, biznis klima koja }e sozdava uslovi za otvorawe novi kompanii, rabotni mesta. Zo{to nema vakvi rezultati? Gruevski: Koga zboruvame za nov model na ekonomski razvoj, mislime na niski danoci, i tro{oci za rabota na firmite, prijatelsko biznis okru`uvawe i zasilena promocija na zemjata kako atraktivna biznis – destinacija, za da rastat investiciite, da raste vrabotenosta i `ivotniot standard. Brojnite reformi koi gi sprovedovme kako: voveduvawe i zadr`uvawe na najniski danoci vo Evropa, namaluvaweto na socijalnite pridonesi, ~etirite paketi na antikrizni merki, proektot „Regulatorna gilotiwa” so koj zna~itelno se olesnija postapkite za vr{ewe biznis, reformite vo Katastarot, uprostuvaweto na procedurite za grade`ni dozvoli i drugi davaat rezultati. Zna~i, rezultatite se tuka i istite se potvrdeni ne samo od nas, tuku i od renomirani institucii kako Svetska banka vo ~ij Izve{taj ”Doing Business”, Makedonija

ostvari izvonreden napredok na op{tata rang lista i vo konkurencija na 183 dr`avi spored uslovite za vodewe biznis rangirana e na visokoto 22-ro mesto vo svetot, vo dru{tvo na zemji so visoko razviena ekonomska i pazarna struktura. Makedonija pove}e godini nanazad e lider vo regionot na Jugoisto~na Evropa, no so posledniot izve{taj zad nas se i 19 zemji ~lenki na EU i mnogu drugi visoko razvieni zemji. Deka rezultatite se tuka, govori i podatokot za SDI vo prvite sedum meseci od 2011, soglasno koj istite dostignaa iznos od 167 milioni evra, {to e pove}e od vkupniot iznos na SDI vo 2010 godina, koga istite iznesuvaa 159 milioni evra. Samo poslednive tri meseci imavme otpo~nuvawe so realizacija na 5-6 krupni grinfild investicii na amerikanski, indiski, ruski i italijanski firmi vo slobodnite ekonomski zoni, koi }e donesat zgolemeno proizvodstvo, izvoz i iljadnici rabotni mesta. Zna~i rezultati od reformite ima vo praktika. Vo idnina o~ekuvame prijatelskoto biznis okru`uvawe vo Makedonija da bide prepoznaeno od s$ pogolem broj na investitori i istite vo nego da gi realiziraat sopstvenite biznis planovi. Ubedeni sme deka vo praktika rezultatot od vakvite reformi }e e izvesen i pozitiven. Sekako ova ne zna~i deka sakam da ka`am deka se e odli~no ili idealno, ili deka nema mnogu problemi, no fakt e deka ima krupen napredok vo mnogu pra{awa vo ekonomijata, napraven vo isklu~itelno vonredni okolnosti vo svetskata ekonomija. I ima mnogu argumenti koi uka`uvaat deka novite ekonomski politiki koi vie

17 


 18 INTERVIEW  Kapital: Promoviravte ostri tonovi kon Brisel! Vo va{iot stav otsustvuva{e pragmatizmot! Poka`avte pogolemo koli~estvo nervoza nesvojstveno za smiren lider za kakov inaku va`ite vo {irokata makedonska, pa i me|unarodna javnost! Mora{e li taka? Gruevski: Moite tonovi kon Brisel ne se ostri. Toa se realni tonovi, odnosno onakvi kakvi {to treba da bidat vo relacija pome|u partneri i prijateli, na principielna osnova. Se drugo, i sekoe poinakvo do`ivuvawe e psiholo{ki fenomen, koj se stremi vakvite reakcii da gi izdigne na nivo na bogohulewe. Veruvajte na zapad se ~udat na ova odnesuvawe, koe odredeni lica go promoviraat kaj nas, a po hodnicite verojatno i se smeat. Vakviot pristap, kako vo va{eto pra{awe, e dosta ~uden, a toa {to vie, ili nekoj drug mojata izjava ja protolkuval kako ostra, e samo del od ovoj spomenat fenomen, ili kombiniran so mo`ebi karakterna crta, bez razlika. Zna~i prvo, intenzitetot na devalvacija, na negiraweto na na{iot identitet be{e mnogu seriozen, a reakcijata be{e ekvivalent na toj intenzitet na napad, taa reakcija be{e posledica na ne{to, a ne pri~ina za ne{to, toa e mnogu bitno da se akcentira. Isto taka e bitno da se akcengi narekuvate nov model, ne samo {to se sprovedoa, tuku i davaat rezultati, povtorno }e ka`am vo me|unarodno ekonomsko opkru`uvawe i {okovi koi ne se slu~ile 40 ili 80 godini. Sekoga{ koga se ocenuva nekoj period od minatoto, nezavisno dali e povrzano so ekonomija, ili politika, ili ne{to drugo, mora da se zeme predvid istoriskiot kontekst na okolnosti vo koi se vle~ele odredeni ~ekori i se postignuvale nekoi rezultati.  Kapital: Pred dve godini najavivte investicii od 8 milijardi evra vo infrastruktura i drugi kapitalni objekti. Kapitalnite investicii se u{te se nezna~itelni, so isklu~ok na proektot „Skopje 2014�. Zo{to parite od Buxetot ne odat za kapitalni investicii, koi imaat dodadena vrednost i obezbeduvaat ekonomski rast, tuku vo plati za javnata administracija, penzii i vo neefektivni subvencii za zemjodlecite, koi na kraj produciraat samo pogolema li~na potro{uva~ka, a so toa i pogolem uvoz! Gruevski: Da, pred dve godini objaviv plan za investicii, privatni, javni, koncesii, se zaedno vo iznos od 7 milijardi evra za

narednite 8 godini. Ne bi mo`el da se soglasam so konstatacijata deka parite od Buxetot ne se nameneti za kapitalni investicii. Dokolku ja poglednete strukturata na Buxetot vo izminatite godini }e zabele`ite deka Vladata postojano go zgolemuva delot namenet za kapitalni investicii. Taka vo 2011 godina za kapitalni rashodi se predvideni za pove}e od 30% sredstva vo odnos na prethodnata godina. Vo izminatiot period, Vladata zapo~na krupen investiciski ciklus, so koj kone~no poseriozno se investira vo izgradba na lokalni i regionalni pati{ta, vodovodi, kanalizacii, ambulanti, u~ili{ta i proekti od oblasta na kulturata. Anga`iranosta na grade`nite kompanii na realizacijata na infrastrukturnite proekti pridonese za porast na grade`ni{tvoto vo prvoto polugodie od 24,2%. Nezavisno {to Evropa ja zafa}a nova recesija, i sekoja zemja pravi korekcii kon namaluvawe na proekciite vo ekonomijata, jas s$ u{te se nadevam i }e napravam se {to e vo moja mo} do istekot na ovoj period da go dostigneme ova proektirano nivo na investicii, ili barem pribli`no do nego.

[to se odnesuva na subvenciite za zemjodelcite ne mo`am da se soglasam deka tie se neproduktivni i neefikasni, zatoa {to tie davaat rezultat- kontinuirano se zgolemuva obemot na obrabotlivi povr{ini, a izvozot na zemjodelski proizvodi porasna okolu 20% vo prvite osum meseci od 2011 godina, vo odnos na istiot period vo 2010-ta godina, a golem rast ima{e i vo prethodnite godini. Nie kako Vlada sme ubedeni deka subvenciite vo zemjodelstvoto }e imaat isklu~itelno pozitivni implikacii vo profiliraweto na Makedonija kako zemja so konkurentno zemjodelsko proizvodstvo.  Kapital: Biznismenite baraat nov ekonomski model, koj zna~i svrtenost na dr`avata kon doma{niot biznis, pottiknuvawe na izvozot (MBPR, subvencii, garancii), poddr{ka na doma{nata industrija, namaluvawe na finansiskoto optovaruvawe na stopanstvoto za smetka na glomaznata i neefikasna javna administracija. Dali ste podgotveni za vakvi promeni? Gruevski: Vladata vo izminatiot period gradi partnerski odnos so privatniot sektor, preku bliska komunikacija so stopanstvenicite i nivnite pretstavnici, i predlozite i merkite koi doa|aa od strana na privatniot


BROJ 627



04/11/2011



INTERVIEW

www.kapital.mk

tira deka reakcijata be{e motivirana od otstapuvaweto vo Izve{tajot od vistinskata slika koja postoi vo Makedonija, odnosno nejzino zamenuvawe i interpretirawe niz podatoci koi imaa za cel da ja prika`at situacijata kako preterano negativna, so cel da se zatskrie osnovniot problem koj stoi na patot na na{ite evrointegracii, a toa e protiveweto na Grcija. Toa e neprincipielno, nekorektno, nefer. Vidovme potoa deka i mediumite istra`ija deka postojat redica na podatoci koi se staveni vo izve{tajot, a se neto~ni, i Evropskata komisija znaela deka ne se takvi kako {to gi nazna~ila, zatoa {to nie sme ja izvestile za fakti~kata realna situacija. Jas upativ poraka, na koja stojam i denes, a taa e mnogu ispravna i e bazirana na argumenti, realni. Ako nekoj misli deka so prenaglaseno prenaglasuvawe na opredelni zabele{ki, kakvi {to zabele{ki za sostojbi ima vo dobar del od zemjite kandidati, a i vo nekoi od ~lenkite na Unijata, i koi {to zabele{ki ovaa Vlada se obiduva da gi podobri i toa prv pat edna Vlada vo Makedonija se osvrnuva da gi sprovede tie reformi, ako so takvi zabele{ki nekoj misli deka }e pomogne so pritisok kon nas da se re{i sporot so Grcija na na~in kako {to Grcija go zamisluva toa re{avawe, toga{ toj nekoj gre{i. Toa go ka`av toga{, go ka`uvam i sega. Ne gledam ne{to sporno vo toa da se iska`e vistinata. Naprotiv ka`uvaweto na vistinata vo vreme na demokratija pomaga. Toa bilo mnogu opasna rabota vo drugi vremiwa, nio vo vreme na demokratija, toa e korisno za sekogo. sektor seriozno bea razgleduvani i vo najgolem del prifa}ani od strana na Vladata. Nivoto na doverba pome|u dr`avata i privatniot sektor nikoga{ dosega ne bilo podobro, kako {to nikoga{ dosega privatniot sektor nemal popartnerski i prijatelski kon biznisot nastroena vlada. Vsu{nost toa tie samite sekojdnevno javno go govorat, a izve{tajot na Svetskata banka samo go potvrduva istoto. Nie sme svesni deka dr`avata funkcionira blagodarenie na privatniot sektor i danocite koi toj gi izdvojuva. Ottamu, od isklu~itelno zna~ewe e toj da bide mo}en i vo dobra kondicija, bidej}i na nego po~iva celata dr`ava. [to se odnesuva do finansiskoto optovaruvawe mo`am da ka`am deka blagodarenie na reformite vo minatite godini Makedonija e me|u zemjite so najniski danoci vo Evropa, {to sekako odi vo prilog na biznisot. Za ilustracija fiskalnoto optovaruvawe vo Republika Makedonija iznesuva 33% od BDP, a prose~no vo zemjite vo EU toa iznesuva 44%. Toa e vistinskata slika i precizniot stru~en odgovor za toa kakvo dano~no optovaruvawe ima vo Makedonija. Ima mnogu drugi fakti so koi mo`am da

ja potkrepam tezata za vlada koja najmnogu pomognala na privatniot biznis. Nikoga{ dosega ne se slu~ilo bez da bide povikana Vladata vo edna godina da tropne samata na vrata na nad 150 firmi za da gi pra{a dali imaat problemi koi mo`e da im gi re{i i u{te na nad 40 firmi koi imaat imotno pravni problemi na ~ii vrati ispratila nepovikani prestavnici od instituciite so cel da im gi re{avaat problemite, i poedine~no no i sistemski vrz baza na iskustvata od slu{natite problemi. Nikoga{ dosega nemalo proekt regulatorna gilotina sproveden glavno so povik do kompaniite da dadat idei {to treba da se podobri vo regulativata i birokratijata, i nad 90% od toa e realizirano. Nitu pak premier koj imal tolku mnogu poedine~ni sredbi na negova inicijativa so menaxeri za da slu{ne i da pomogne da se re{at nivnite problemi. Niedna vlada dosega ne ovozmo`i re{avawe na pra{aweto na grade`no izgradeno zemji{te kako ovaa Vlada so modelot i cenite koi gi ponudi. Nema vlada koja dosega taka silno gi namalila dava~kite za komunalii na industriski objekti, hoteli, zemjodelski otkupni centri i sli~no kako {to nie go napravivme toa so mo`nosta za samo edno evro od kvadrat. Ili pak uprostuvaweto za dobivawe grade`ni dozvoli, modernizacijata na Carinata i UJP vo odnos na davawe na uslugite na kompaniite, ili pak ukinuvaweto na danokot na dobivka za sekoja firma koja nema da ja raspredeli dobivkata. Listata e dolga, ne e slu~ajno {to Svetskata banka ne samo {to ne proglasi za treta zemja po reformi za sozdavawe dobra biznis klima za minatite 12 meseci, i na generalnata lista za 4-5 godini stignavme od 96-to na 22-to mesto vo svetot, tuku vo ovoj izve{taj ne izdvoi kako slu~aj od koj treba drugite zemji da u~at iskustva i da gi preminuvaat, od zemja, kako {to velat e 6 godini postojano, bez prekin vo krupni ekonomski reformi i podobruvawa. Bidej}i ima zemji i vladi koi vo ovie izve{tai }e blesnat edna godina so postignuvawe visoka pozicija za taa godina, i potoa so godini gi nema me|u top reformatorite. Edinstveno Makedonija kontinuirano e vo vrvot na top reformatorite. No, iako vo Republika Makedonija postojat dobri uslovi za vodewe biznis, toa nema da zna~i deka i vo idnina nema da ostaneme silno fokusirani na ova pra{awe.  Kapital: Najgolem problem i tovar na Buxetot e javnata administracija, koja sekojdnevno raste, {to so ramkovni, {to so partiski vrabotuvawa. Buxetot ve}e stana zalo`nik na vrabotuvawata vo javnata administracija. Takvata politika e neodr`liva na sreden i dolg rok. Vo eden moment }e treba ili da otpu{tate, ili da zgolemuvate danoci, ili da se zadol`uvate! Dali ima volja vo Vladata da se re{i ovoj problem ili sepak partiskite interesi se pred se? Gruevski: Nemame namera da zgolemuvame danoci, tuku naprotiv da gi namaluvame

onamu kade {to toa e mo`no. Samo vo poslednive nekolku meseci gi namalivme DDV-to za turisti~ki uslugi, DDV-to za surovoto maslo za jadewe, go ukinavme danokot za firmi koi na godi{no nivo ostvaruvaat obrt do 3 milioni denari, za firmite so obrt od 3 do 6 milioni denari predvidovme izbor na dano~en model, gi namalivme i carinite za {e}erot, pulpata za sokovi, sportskite rekviziti. Vo izminatiot period Vladata stavi akcent na reformite vo oblasta na javnata administracija, pri {to se izmenija zakonite za dr`avnite i javni slu`benici so koi vo golema merka se stesni prostorot za bilo kakvi vlijanija vo procesot na selekcija i izbor na slu`benici. Vo administracijata }e se vrabotuvaat lu|e so visok stru~en i moralen integritet. Ponatamu, prezemeni se reformi za skratuvawe na postapkite i rokovite za dobivawe na uslugi od javnata administracija, a vovedeni se i novi elektronski aplikacii za podnesuvawe i razmena na dokumenti so koi dopolnitelno se podobruva efikasnosta na javnata administracija. Vo odnos na obemnosta na administracijata mo`am da ka`am deka vnimatelno ja sledime sostojbata pri {to se odobruvaat vrabotuvawa tamu kade {to e najneophodno, a istovremno se vr{i i preraspredelba na postojnite vraboteni za poefikasno iskoristuvawe na kapacitetot. Treba da imate vo vid i deka vo administracijata ima postojani fluktuacii na lu|e koi ili se penzioniraat ili, pak se vklu~uvaat vo privatniot sektor. Del od vrabotuvawata proizleguvaat i od obvrskite prevzemeni so Ramkovniot dogovor. Ne bi se soglasil so konstatacijata deka Buxetot e zalo`nik na vrabotuvawata vo javnata administracija bidej}i svedoci sme na vlo`uvawe na sredstva od Buxetot vo pove}e oblasti i segmenti bez pritoa da ima bilo kakvi problemi vo navremenoto servisirawe na obvrskite za isplata na plati vo javniot sektor. So reformite koi }e se sprovedat, i so prerasnuvaweto na administracijata vo vistinski servis na gra|anite, zabele{kite vo odnos na nea }e is~eznat. Koga gra|anite i trgovskite subjekti }e gi dobivaat uslugite brzo, efikasno i evtino, a toj proces e ve}e zapo~nat, toga{ i nivnata svoevidna netrpelivost, koja {to pove}e e stereotipna, }e is~ezne vo celost. Najnovite merki za sankcionirawe na administrativcite, no i na ministrite i direktorite vo slu~aite na mol~ewe na administracijata, so ekstremno visoki pari~ni kazni i mo`nost za zatvorska kazna, ne samo {to se najrigidni vo cela Evropa, tuku ve}e davaat i rezultati. Vnimatelno ja sledime nivnata primena, i reagirame vedna{ na obidi da ne se primenuva. 效ekorot da se formira Ministerstvo za informati~ko op{testvo, i administracija se poka`a za vistinski. Proektot za interoperabilnost, vo koj se pomalku gra|anite }e odat od {alter na

19 


 20 INTERVIEW {alter, e proekt koj ve}e dava rezultati koi mo`e da se kvantificiraat. To~no znaeme kolku iljadi pomalku odewa na {alteri se ostvareni otkako se vovede ovoj zakon vo poslednite nekolku meseci i otkako 5 institucii - UJP, Carina, Katasterot, Centralniot register i od neodamna MVR, se povrza me|usebno vo sistemot na interoperabilnost. No, se soglasuvam deka ima u{te mnogu rabota.  Kapital: Najaveno e novo zadol`uvawe na me|unarodniot pazar od 130 milioni evra. Dali e pametno Makedonija da se zadol`uva za pokrivawe na plati, penzii i subvencii, a ne za kapitalni investicii? Kako }e se vra}aat kreditite ako parite ne se oploduvaat? Gruevski: Sekoja vlada vo Evropa proektira buxetski deficit, koj ako e do 3 otsto i od BDP ne e diskutabilen, duri korisen e, pottiknuva~ki za razvojot i soglasno pravilata na EU, ~ii zemji ~lenki za `al vo krizniot period ne go po~ituvaa ova. Na{iot buxetski deficit e 2,5% i e eden od najniskite vo Evropa, ako ne i najnizok. Sekoj buxetski deficit se pokriva so pozajmuvawe. So ogled na momentalnata sostojba na pazarot na kapital, Vladata na Republika Makedonija e vo pregovori so stranski komercijalni banki za obezbeduvawe na finansiski sredstva vo iznos od 130 milioni evra, no pod mnogu povolni uslovi. Se raboti za noviot instrument za garancija vo limitiran period (Policy Based Guarantee) na Svetska Banka, preku koj Vladata }e gi obezbedi ovie sredstva za finansirawe, a pozadi celata transakcija stoi Svetska Banka so svojata garancija. Ovie sredstva }e bidat nameneti za finansirawe na buxetskite potrebi {to zna~i i za kapitalni investicii. So drugi zborovi zaemot so koj }e se pokrie buxetskiot deficit }e se koristi za kapitalni investicii, kako vodovodi, kanalizacioni mre`i, pati{ta, i drugi investicii. Makedonija, spored site me|unarodni statistiki, e so nisko do umereno nivo na zadol`enost i vo delot na dr`avniot dolg i vo delot na nadvore{niot dolg. Vo delot na dr`avniot dolg, ostanuvame zemja so nisko nivo na zadol`enost od 26,2% od BDP zaklu~no so posledniot podatok za tretiot kvartal od 2011 godina i toa e najnisko nivo na dr`aven dolg vo regionot i edno od trite najniski vo Evropa. Zna~i Makedonija gledano stru~no, kako ekonomist, a ne politi~ki, soglasno stru~nite me|unarodno prifateni metodologii e zemja koja e me|u trite najmalku zadol`eni zemji vo Evropa.  Kapital: Vladata i mnogu dr`avni institucii se osobeno aktivni vo tro{eweto pari za reklami i promotivni kampawi. Kolku pari se potro{eni za ovaa namena i koi se efektite? Koja e celta na ovie kampawi? Gruevski: Na javnite informativni kampawi koi gi sproveduva Vladata na Republika Makedonija, kako i ostanati institucii

treba da se gleda vo po{irok kontekst. I toa e praksa sekade vo svetot, i tuka nema nekoj bauk. Kampawite ne se nameneti za promocija na Vladata, nitu na poedine~nite institucii, tuku del od niv se naso~eni kon informirawe na gra|anite za odredeni mo`nosti koi im stojat na raspolagawe, preku odredeni proekti, zna~i del od niv se od informaciski karakter, dodeka ostanatite se sproveduvaat so cel podignuvawe na svesta za odreden problem, zna~i imaat edukativen karakter. Ottamu, neblagodarno e da se zboruva za efekti, osobeno na kratok rok, bidej}i istite se pote{ko merlivi. Podeluvaweto na odredena informacija so gra|anite mo`e da im za{tedi vreme i sredstva, a brojnite kampawi za zgolemuvawe na etikata i svesta na poedincite i op{testvenite grupi, pred se na mladata populacija, pridonesuva kon gradewe na odgovorni i op{testveno svesni individui, od koi polza ima celata dr`ava. Napravete analiza i }e vidite deka mnogu evropski zemji, Britanija, Germanija, pa i SAD i Avstralija sproveduvaat vakvi kampawi, i toa e normalno i se smeta za op{testvena pridobivka sekade vo svetot. Sepak, ima i kampawi koi se donekade merlivi. Na primer kampawata za obrazovanie zna~itelno pomogna za menuvawe na svesta osobeno kaj pomladite vo odnos na odewe na povisoko nivo na obrazovanie. Makedonija e zemja kade 99 osto od osnovcite se zapi{uvaat vo sredno, i 99 osto od maturantite se zapi{uvaat na univerzitet. Se razbira sekoj od niv ne uspeva da go zavr{i fakultetot, no ogromen procent koi po~nale uspevaat. Ili kampawata kupuvajte makedonski proizvodi koja samo vo prvite edna godina za 20 osto go zgolemi prometot na makedonski proizvodi. Dobro e da se spomene deka vo najgolem del od slu~aite, onamu kade toa e potrebno, kampawite odat vo paket so merki na Vladata vo poedina sfera, ili novi zakon, reformi koi vo praksa go stimuliraaat i potkrepuvaat ona {to kampawata go objasnuva. Vo izminatite godini imavme kritiki i za kampawite na me|unarodnite mediumi za privlekuvawe turisti i investitori. No koga ovaa godina efektite zapo~naa da doa|aat, da doa|aat pogolem broj turisti, {to e i o~igledno i ima precizna statistika, a i da po~nuvaat da se gradat novi fabriki od stranski investitori, od koi nekoi od niv javno objavija deka reklamata za Makedonija gi pottiknala da ja stavat Makedonija vo kombinacija za nivnata sledna investicija, a podocna i da ja izberat, kritikite po~naa da opa|aat. Eve sega zapo~na kampawata za pottiknuvawe na pretpriemni~kiot duh. Efektite od ovaa kampawa }e doa|aat postepeno vo slednite godini, no sigurno }e ja menuvaat svesta vo ovoj segment. Makedonija evidentno se menuva!  Kapital: Ako gi pra{ate biznismenite za iskren odgovor, }e Vi ka`at deka

imaat ogromni finansiski problemi, nemaat likvidni sredstva, te{ko doa|aat do kredit, te{ko napla}aat od dr`avata. Dali i kako rabotite na re{avawe na ovoj problem? Gruvski: Dr`avata ne mo`e da gi re{i site problemi na biznismenite i ne mo`e da re{ava individualni problemi na poedine~ni biznismeni koi zavisat od nivnata li~na sposobnost za pravewe biznis, no mo`e da postavi ramka i da ovozmo`i uslovi koi }e im gi poobrat zna~itelno mo`nostite na biznismenite, i }e re{at dobar del od nivnite pote{kotii, i nie kako vlada toa go pravime. Ne velam deka odredeni ekonomski subjekti ne se soo~uvaat so finansiski pote{kotii, no ubeden sum deka generalnata slika za makedonskiot biznis sektor ne e takva. So cel nadminuvawe na finansiskite pote{kotii na pretprijatijata i obezbeduvawe na polesen pristap do kapital vo izminatiot period Vladata obezbedi 100 milioni evra za poddr{ka na pretprijatijata preku krediti so subvencionirani kamatni stapki. Vo momentov }e zapo~ne realizacijata na nova kreditna linija od sve`i 150 milioni evra od nadvor koi pod povolni kamatni


BROJ 627



04/11/2011



INTERVIEW

www.kapital.mk

 Kapital: Poslednata informacija od Vladata e deka odnosite Makedonija-Grcija se zaladeni. Toa zna~i deka prethodno bile zatopleni? Zo{to toga{ ne go re{ivte sporot za imeto? Gruevski: Pra{aweto so sporot koj na{iot ju`en sosed go ima so na{eto ime e seriozen i kompleksen, i zatoa ne dozvoluva proizvolni tolkuvawa izre~eni so vakva lesnotija kako vo va{eto pra{awe. Se raboti za pra{awe na koe maksimalno posveteno i odgovorno mu pristapuvame i kako dr`ava i kako dr`avno rakovodstvo. Faktite govorat deka i pokraj na{ata iskrena namera i volja za nadminuvawe na ovoj predizvik, vo momentov od strana na ju`niot sosed ne postoi interes za osvrnuvawe na istiot. Donekade toa i go razbiram, tie se soo~uvaat so ogromni problemi, finansiska kriza, {trajkovi, dr`aven bankrot, privatni bankroti na iljadnici gra|ani i firmi, nemiri, situacijata e mnogu napnata na ovie temi. Ona {to ne e korektno i {to ne mo`am da go razberam e obvinuvawata od nivna strana deka Makedonija ne se trudi dovolno za da go nadmine predizvikot. Toa e neto~no, toa e neprincipielno, i ne pomaga vo gradeweto na doverbata, isto kako i stapki od 5,5% }e im bidat staveni na raspolagawe na doma{nite firmi. I ovie merki bea silno pozdraveni od biznis zaednicata. Tuka bi sakal da povtoram deka Vladata i biznis zaednicata imaat redoven dijalog i sorabotka, redovna razmena i uva`uvawe na predlozi i mislewa, i mislam deka taa soraotka vroduva so plod, osobeno vo vakvi dramati~ni vremiwa za svetskata ekonomija koja se soo~uva so krizi od razli~en vid. Voveduvaweto na noviot instrument zadol`nica, sekako }e pomogne vo problemite so nepla}awe na dolgovite me|usebno. I kone~no, mnogu zavisi so koi biznismeni razgovarate. Onie na koi im odi biznisot, naj~esto ne se onie koi imaat premnogu zabele{ki, kako i onie na koi ne im odi biznisot naj~esto alibito za sopstveniot neuspeh, ili neispravni i lo{i delovni odluki, gi zamenuvaat so prefrlawe na vinata kon Vladata i vladinite ekonomski politiki. Ako ras~epkate podlaboko, }e vidite deka najgolem del od argumentite, ako voop{to vi gi nabrojat, ne dr`at. Jas minatata esen, nekade od septemvri, pa se do izborite, vovedov praktika najmalku

edna{ nedelno da imam raboten ru~ek so najmalku 4 biznismeni na masata, i plus nekolku ministri so mene. Plus, povremeno gi kanev na sredbi stopanskite komori, poedine~no ili grupno! Nema problem koj ne sum go ~ul, nema argument koj ne sum go analiziral, nema barawe koe ne sum se obidel da go re{am, pa makar i da e poedine~no za nekoja firma, a ne sistemsko. Na tie sredbi nema politiki i partii, se kanat biznismeni od razli~ni politi~ki, etni~ki, verski i bilo kakvi proviniencii. Edno lice od mojot kabinet od sekoja takva sredba nezavisno vo koj oblik e sekoga{ vodi zapisnik koj se postvavuva na prvata naredna vladina sednica, so predlog zaklu~oci so koi gi zadol`uvam ministrite da se osvrnat na problemot i vo to~no utvrden rok da mi dadat ot~et za srabotenoto. Moram da vi ka`am deka reakcijata na najmalku polovina od biznismenite e deka ne im se veruva toa {to go gledaat, takviot pristap na rabota na premierot i Vladata. Najmnogu {okirani se naj~esto biznismenite za koi javno se znae deka se bliski do opozicijata, koi se javno eksponirani vo toj pogled. Tie go dobivaat istiot

pritisocite koi se pravat na strukturi vo Evropskata Unija za i Unijata da prezema ~ekori koi naiduvaat na revolt kaj na{eto naselenie. Mislam deka so eden pogolem entuzijazam, so racionalnost i so odva`nost da se nadminat stereotipite, i da se raboti na dobrososedskite odnosi, kako i so uva`uvawe na argumentite na me|unarodnoto pravo koi se na na{a strana, Grcija bi mo`ela da go nadmine ovoj spor, vo interes na dvete zemji i vo interes na regionot. Vo istorijata na EU, pogolemiot del zemji koi i se priklu~uvale na unijata imale problem so nekoja zemja ~lenka, no vo site slu~ai bilo ovozmo`eno paralelno da se odbvivaat pregovorite za re{enie na toj problem i pregovorite za za~lenuvawe vo EU. Toj pristap vo site situacii dal pozitiven rezultat, i uspe{no zavr{ile dvata procesi. Za `al od slu~ajot so Makedonija pristapot na EU, pod pritisok na Grcija e promenet, i obratno od ona {to se slu~uvalo vo minatoto, onevozmo`en e progresot vo dvete paralelni lenti. Sepak, nie }e prodol`ime da vlo`uvame maksimalni napori za iznao|awe na re{enie, iako sekojdnevno se soo~uuvame so vidlivi nepravdi i nekorektnosti.

tretman kako i drugite, i po nekolku dena slu{am odglasi kako raska`uvaat po lu|e deka seu{te ne im se veruva za ona {to se slu~ilo. Samo taka Makedonija }e odi napred. Reformite imaat smisla samo ako tie bidat razbrani i sprovedeni, no i po~ustvuvani vo sekoja kompanija.  Kapital: Poslednite podatoci poka`uvaat pad vo industrijata. Krizata od evrozonata mnogu brzo se prelea vo makedonskata ekonomija. Kako Vladata }e se spravuva so novata epizoda od globalnata ekonomska kriza, koja o~igledno }e ja gledame do krajot na ovaa i po~etokot na idnata godina? Gruevski: Industriskoto proizvodstvo zaklu~no so septemvri ima kumulativen rast od 6,3% {to e vo ramki na proekciite na Vladata. Fakt e deka rastot na industriskoto proizvodstvo slabee vo odnos na po~etokot od godinata {to vo najgolema mera se dol`i na slu~uvawata vo Evropskata Unija, koja da ne zaboravime i da ne potcenime deka se soo~uva so golem predizvik po odnos na dolgot na poedini nejzini ~lenki koj silno ja pritiska evropskata ekonomija i nejzinata likvidnost. @iveeme vo neobi~no vreme koga ne samo

21 


 22 INTERVIEW  Kapital: ]e prezeme li Vladata ne{to za re{avawe na problemot so blokadata na makedonskogr~kata granica. Taa gi uni{tuva makedonskite izvoznici, koi gubat po stotici iljadi evra mese~no? Gruevski: Ova pra{awe neodamna go otvorivme na ekonomskiot sovet i dolgo go diskutiravme, pri {to osven od instituciite na dr`avata pobaravme mislewe i od pove}e profesori na pravniot fakultet vo Skopje, koi bea pokaneti na sednicata i dadoa stru~no gledi{te od aspekt na me|unarodnite pravila i mo`nosti.

Zaedni~ko mislewe e deka kompaniite i zemjata raspolagaat so mnogu malku instrumenti, da ne re~am voop{to ne raspolagaat, vo smisla na re{enie na ovoj problem. Napravivme temelna analiza, i }e prodol`ime da ostaneme fokusirani na ova pra{awe, vnimatelno sledejki ja sostojbata i povremeno otvarajki go ova pra{awe na redovnite sednici na ekonomskiot sovet koj se odr`uva sekoja nedela, naj~esto vo ponedelnicite, {to e u{te eden nov model na pogolema fokusiranost na ekonomijata od strana na vladata i dr`avnite institucii.

banki ili kompanii, imame zemji koi bankrotiraat, a na nekoi im e odbrojano vo denovi koga }e im se slu~i toa, osobeno ako ne dobijat nekoj spasuva~ki paket. Makedonskata ekonomija e povrzana i zavisna pred se od dvi`eweto na pazarite vo Evropa bidej}i okolu 60% od izvozot e koncentriran vo zemjite na Evropskata unija, {to pretstavuva zna~aen kanal preku koj krizata mo`e da se prelee. Umeren optimist sum vo odnos na ekonomskite slu~uvawa vo Evropa, pred se poradi jasnata opredelba na evropskite lideri za opstanok na monetarnata unija. Makedonija ne mo`e da vlijae na slu~uvawata vo Evropa, no Vladata budno gi sledi slu~uvawa i e podgotvena vo sekoj moment da gi prezeme neophodnite merki so cel da se amortizira negativnoto vlijanie. Vpro~em, Vladata i vo izminatiot period demonstrira{e kapacitet deka mo`e da se spravi vo krizni situacii preku dizajnirawe i implementacija na soodvetni ekonomski politiki, pred s$ tuka mislam na ~etirite paketi na antikrizni merki, so ~ija pomo{ makedonskata ekonomija uspe{no gi nadmina predizvicite na Svetskata ekonomska kriza.  Kapital: Zo{to kaj privlekuvaweto stranski investicii rabotite se odvivaat bavno i se sveduvaat na mnogu memorandumi, najavi, interesi, roud {oua i ministri za stranski investicii. Koga }e mo`eme da merime obem na investicii so koj }e se ramnime so Srbija i Bugarija, ili Albanija, pa i Crna Gora na primer, koi ni se seriozni konkurenti vo regionot? Gruevski: Vo posledniot period od nekolku meseci imame mini investiciski bum, 8 kompanii, me|u koi Kromberg i [ubert, Protek grup, Maderson grup, Kemet Elektroniks, Agrokor, vtorata fabrika na Xonson kontrols... se re{ija, donesoa odluka da investiraat vo svoi kapaciteti vo Makedonija, ili, pak, ja startuvaa investicijata, pri {to so tie investicii }e se otvorat okolu 10.000 novi rabotni mesta vo idniot period, trgnuvajki postepeno od sredinata na slednata godina. Vo pregovori sme so druga grupa vakvi kompanii koi treba da odberat zemja za slednata nivna fabrika za proizvodstvo. Vo periodot, pak, od 2006 do 2010 godina i pokraj toa {to tri godini be{e prisutno vlijanieto na svetskata ekonomska kriza, stranskite direktni investicii nadminaa 1,6 milijardi evra, {to e mnogu pove}e vo odnos na prethodni periodi. Toa {to procesot mo`ebi izgleda deka se odviva bavno e zatoa {to Vladata ima seriozen i seopfaten pristap vo privlekuvaweto na stranski investicii, za {to govori i faktot {to vo na{iot mandat renomirani svetski kompanii poka`aa interes odnosno investiraa vo zemjava. Voedno, bi sakal da istaknam deka koga se pravat sporedbi so drugi zemji osobeno od regionot, ne treba da se zaborava na apsorbcioniot kapacitet na zemjata vo odnos na stranskite direktni investicii, vo smisla na toa dali se raboti za stranski kapital namenet za


 24 INTERVIEW

privatizacija na nekoja kompanija, ili se raboti za celosno nova investicija, t.e. grinfild investicii. Vo Makedonija procesot na privatizacija e ve}e zavr{en, taka {to nie sme fokusirani na privlekuvawe na stranski kapital namenet za otvarawe na novi pretprijatija, investirawe vo fiksni sredstva i sozdavawe na novi rabotni mesta, i tuka rabotite odat mnogu pote{ko i pobavno otkolku da ima{ krupni dr`avni kompanii za privatizacija, kako {to ima{e Makedonija vo devedesetite, i nepovratno ja prokocka {ansata nivnata privatizacija, namesto armija nevraboteni, da zna~i nov investicionen ciklus. I vo idniot period }e prodol`ime so zasileno tempo na privlekuvawe na investicii. I smetam deka imame dobar koncept, seopfaten, ne samo vo prezentacija na povolnostite i namaluvaweto na danocite ili, pak, dr`avnata pomo{ na stranski investicii, tuku i investiciite vo obrazovanieto imaat silna uloga vo podobruvaweto na slikata za Makedonija kako povolna destinacija za vodewe biznis.  Kapital: So sekoe oddale~uvawe od sporot za imeto Makedonija se oddale~uva od evroatlanskite integracii. Tokmu vakva atmosfera se ~uvstvuva vo momentot. Dali smetate deka Makedonija ima alternativa na EU i NATO? Srbija i Crna Gora brzaat napred! Ima li Makedonija drugo scenario osven EU? Gruevski: Strate{ka opredelba na Vladata

e ~lenstvoto na Republika Makedonija vo Evropskata Unija i vo NATO. Nie so dela i fakti sme doka`ale deka taa strategija e na najvisoko nivo na na{ite prioriteti, dokaz za toa se reformite koi gi sproveduvame, a najmnogu evropskite vrednosti vo koi veruvame i koi gi spodeluvame, i veruvajte tie ne zavisat od primesite na birokratizmot na nekoja struktura. Tie vrednosti im pripa|aat na site gra|ani na Evropa, i na makedonskite gra|ani vklu~itelno. Ne ja razbiram ovaa podmetnuva~ka teza, deka navodno Makedonija bara nekoi alternativi, nekakvi vrtewa. Da be{e taka, nie }e izlezevme i toa jasno }e go ka`evme, vo na{ stil, i }e go argumentiravme na{iot stav. Ako pak tezata ja vle~ete od mojata reakcija vo odnos na izostavuvaweto atributot “makedonski� od Izve{tajot, no i od nekorektnata izjava na komesarot File vo odnos na pove}e drugi pra{awa, i zatoa ste stvorile takov vpe~atok, koj e neto~en, toga{ povtorno tezata za navodnite alternativi e neto~na. Mojata reakcija e na linija na odbrana na dostoinstvoto na nacijata, na nacionalnite ~uvstva, na dr`avniot i nacionalen interes, i kolku {to gledam i sledam taa reakcija e na isto nivo kako i reakcijata na celokupnoto makedonsko op{testvo, {to zna~i deka e ispravna i e poddr`ana. I ako vnatre vo samata EU sekojdnevno ima razli~ni mislewa, me|usebni kritiki

i otvoren dijalog za skoro sekoe pra{awe i oblast, malku mi e ~udna reakcijata kaj nekoi strukturi vo Makedonija, koi sekoe razli~no iska`ano gledi{te, nezadovolstvo ili kritika na ne~ii izjavi, vedna{ go preto~uvaat vo nova politika na dr`avata, ili nov strate{ki plan ili sli~ni formulacii koi sozdavaat nekakov ,,eres,, ako se ima razli~no mislewe so nekoj slu`benik ili politi~ar od EU, ili so nekoja politika ili odluka na EU. Pa zarem i tie ne mo`at da zgre{at ne{to, zarem tamu ne rabotat lu|e, ili tie se besprekorno funkcionalni roboti? Ne. Seto toa upatuva na tabu temi, na ograni~uvawe na iska`uvawe na sopstven stav i na totalna nekreativnost, {to se odliki na edno drugo vreme koe se nadevam deka pomina so doa|aweto na demokratijata i multipartizmot. Za `al socijalizmot pomina, no negoviot duh se u{te e dlaboko vo mnogumina od nas. Mo`ebi ne dotolku vo ovoj, no vo eden po{irok kontekst, ima i takvi koi `iveat so maksimata poznata vo Makedonija u{te od vremeto na osmanliskiot period, preto~ena i vo narodnata pogovorka koja veli: navednata glava, sabja ne ja se~e. Toj duh, koj isto taka preovladuva kaj mnogumina, e isto taka ograni~uva~ki faktor za sevkupniot razvoj na zemjata, sozdava ko~nici, nepotrebni otka`uvawa, frustracii, op{testveni konflikti... Jas na primer mislam deka navednata glava sabja JA se~e.


 26 INTERVIEW  Kapital: Propa|aweto na popisot poka`a deka odnosite VMRO-DPMNE – DUI vo vladinata koalicija ne se celosno ispeglani. [to se slu~i, zo{to se pojavi kur{lus na ve}e „dogovorenata� rabota, kako {to prethodno vetuvaa dvete partii? Gruevski: Tezata od pra{aweto e sosema pogre{na. Odlukata za prekin na popisot dojde kako rezultat na preporaka na Dr`avnata popisna komisija i na Zavodot za statistika, i taa preporaka za prekin na popisot be{e donesena ednoglasno od site ~lenovi na vladeja~kata koalicija, od site partii i site etni~ki zaednici. I nie, i DUI, i Romite, Turcite, Srbite, Bo{wacite od koalcijata smetavme deka e podobro, poispravno i pocelishodno da se sprovede popis koj }e bide objektiven i realen, pa i po cena da se prekine postoe~kiot popis za koi ima{e seriozni zabele{ki po odnos na primena na metodologijata za popi{uvawe od licata na teren. Nie bevme svesni za implikaciite na prekinot, i nivnoto iskoristuvawe vo funkcija na politi~kata agenda na opozicijata. Videte, nerealen popis ne mu koristi na nikogo. Pogre{ni podatoci mo`e da dovedat do gre{ni odluki vo vrska so razvojot, investiciite, so modernizacijata. Toa ne e dobro, i tokmu toa be{e spre~eno.  Kapital: Dali ne smetate deka e neodr`livo edna zemja da ne mo`e zakonski i tehni~ki da sprovede edna va`na statisti~ka operacija kako {to e popisot? Gruevski: Dali }e be{e podobro da se dozvole{e nerealen popis? Sigurno ne, vo eden takov slu~aj }e bevme soo~eni so lavina na argumentirani kritiki. Ako go poglednete regionot }e vidite deka vo polovina od zemjite vo koi be{e sproveden popisot se konstatirani golemi zabele{ki i ima nesoglasuvawa pome|u razli~nite op{testveni ~initeli. Dobar del od zemjite na EU, ne pravat popis po struktura i metodologijata tipi~na za ovie prostori. Ne se raboti za kapacitetite, za perforamnsite, instituciite imaat kapacitet koj vo slu~ajot na popisot e potvrden i od strana na Eurostat, mislam deka balkanizacijata na statisti~kata operacija popis i nejzinoto nabquduvawe so pregolema primesa na politizacija e ona {to e predizvik koj treba regionalno da go nadmineme. Prekinot na ovaa operacija mo`e da se gleda i od eden drug aspekt. Ohridskiot ramkoven dogovor ima mnogu prednosti i dobri re{enija. Sepak ima i po nekoja slabost. Koga vo eden ustav }e stavite deka se zavisi od procentot na zastapenost na etni~kite zaednici, nemo`ete da o~ekuvate deka popisot }e pomine bez problemi. @elbata za pove}e mo`nosti koi gi davaat procentite na etni~ka zastapenost po

avtomatizam sozdavaat tenzija, osobeno vo mesta kako Balkanot, no i ne samo Balkanot. Poglednete ja na primer Belgija koja 30 godini nemo`e da sprovede popis.  Kapital: Popisot i barawata na Va{iot koalicionen partner uka`uvaat na edna slabost vo pozicijata na VMRO-DPMNE vo vladinata koalicija. Kako funkcionirate so Ahmeti? Gruevski: So g-din Ahmeti zasega imame korekten odnos, baziran na principi, bi rekol odnos na fer plej. Spored dosega{nata sorabotka toj gi poddr`uva i se zalaga za osnovnite pravci na rabota za podignuvawe na ekonomskiot standard, standardot na gra|anite, za novi investicii, podobro zdravstvo, obrazovanie, za~lenuvawe vo EU i NATO. Kako vo sekoja sorabotka, mo`ebi nekoga{ ima i po nekoj moment na razli~ni mislewa, stavovi, prioriteti, no so dijalog, so argumentacija istite sme gi nadminuvale, i mislam deka toa e dobro, da ima debata i konstruktivnost. Dvete partii ja dobile doverbata na narodot da gi upravuvaat procesite za da gi zadovolat potrebite na narodot, da gi ostvarat celite koi gra|anite gi postavile, i toa e vrven prioritet okolu koj nema raznoglasie. Ne bi komentiral percepcii za ne~ija navodna slabost, ili jakost, bidej}i vo site odnosi, i so partiite od Koalicijata Za podobra Makedonija, i vo koalicijata so DUI vleguvame so po~it, so me|usebno uva`uvawe i sorabotuvame na principielni osnovi.


 28 KOMPANII I PAZARI

SITE GI ^EKAAT KREDITITE SO KAMATA OD 5,5%!

PARITE VO FIRMITE - PRED NOVA GODINA! MAJA AJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk ajalska@kapital.com.mk j @ p

{te ne stignale vo ekonomijata, a ve}e se “razgrabani”. Pedesette milioni evra od novata kreditna linija {to Vladata ja dogovori so EIB (Evropskata investiciska banka) za kompaniite se kako posledna slamka za davenikot. Vo uslovi koga bankite se “stegnati” i s$ pote{ko odobruvaat korporativni krediti ~ii kamati po~nuvaat od 7% pa nagore, kompaniite so du{a gi ~ekaat evtinite zaemi od EIB so kamata od 5,5%. I dodeka ministerot za finansii, Zoran Stavreski, ja objavi informacijata deka potpi{ale nov dogovor so EIB, preku MBPR (Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot) vo delovnite banki ve}e se razgleduvaat barawata na malite i srednite firmi. Kako {to doznavame, i firmite koi zedoa kredit od prvata tran{a od 100 milioni evra, no i firmi koi vo prviot nalet ne uspeaja da gi pominat

U

 Ako s$ odi kako {to treba, 50-te milioni evra evtini krediti od EIB na makedonskite biznismeni }e im dojdat pred Nova Godina. No, procenkite se deka i tie ne se dovolni, osobeno zatoa {to na po~etokot od 2012 godina se o~ekuva biznis-sektorot da go po~uvstvuva najgolemiot udar od globalnata ekonomska kriza. A novite 100 milioni evra {to gi najavi Stavreski te{ko deka }e stignat vo mart slednata godina! site proceduri za odobruvawe sega se vo trka za sumata od 50 milioni evra. Site sakaat da zemat evtin kredit za da zakrpat po nekoja dupka ili za da ja finansiraat odamna planiranata investicija. Konkurencijata e ogromna, a parite - malku. Vo bankite ve}e ima listi na ~ekawe. Bankarite velat:

“Imame klienti koi prviot pat ne uspeaja da zemat kredit zatoa {to podocna aplicirale ili poradi nekoja druga pri~ina. No, u{te ottoga{ gi ostavija kreditnite barawa kaj nas so naglasuvawe deka }e ja ~ekaat novata linija od EIB i deka sakaat isklu~ivo takov kredit so kamata od 5,5%. Sega imame eden kup

NAJMNOGU BARAWA OD GRADE@NI[TVOTO! Najgolemi korisnici na prvata tran{a od 100 milioni evra bea kompanii od prehranbeniot sektor, tekstilnata i grade`nata industrija. Spored MBPR i bankite, sega najmnogu barawa ima pred se od grade`nicite, transporterite i od proizvoditelite na mebel. Ova go potvrduva raste~kiot trend vo grade`ni{tvoto i stanbenata izgradba vo zemjava.

50

milioni evra e vkupnata suma na sredstva za krediti so kamata od 5,5%, koi spored procenkite, vo kompaniite }e stignat do Nova Godina

20

milioni evra od vkupno 50 ve}e se “razgrabani”, odnosno za niv ima kreditni barawa vo bankite

300

kompanii zedoa krediti od prvata tran{a od 100 milioni evra, iako ima{e problemi da se iskoristat na po~etokot


KOMPANII I PAZARI takvi natalo`eni barawa, koi samo ~ekaat odobruvawe {tom parite prote~at niz sistemot”, objasnuvaat od edna od pomalite banki. Samo vo Prokredit banka, koja prete`no raboti so malite i srednite firmi, dosega ima 50 barawa za evtinite krediti od EIB. Vo bankata velat deka 80% od barawata se za investicii, a samo 20% za obrtni sredstva. Gledano po sektori, najmnogu od barawata se od trgovski i transportni kompanii, a potoa i od proizvodni firmi, objasnuvaat od bankata. “Atraktivnosta na kamatnata stapka predizvikuva golem interes za ovie sredstva. Kako banka imame ednakov pristap kon site klienti koi gi ispolnuvaat osnovnite kriteriumi za dobivawe na ovie sredstva. Kaj nas funkcionira principot prv dojden, prv uslu`en”, velat vo Prokredit banka. Od MBPR ja potvrduvaat sostojbata, koja navestuva deka pretstoi jagma za parite od EIB. Ottamu velat deka za re~isi polovina ili za 20 milioni evra od vkupnata suma od novata linija ve}e ima kreditni barawa, koi od MBPR stignale i kaj bankite i ~ekaat samo “da se otvori }eseto”. Kenan Idrizi, vtor izvr{en direktor na MBPR, veli deka ovie barawa se vo proces na obrabotka. Se ~eka samo oficijalno da se potpi{at dogovorite me|u MBPR i devette delovni banki za da po~nat da se odobruvaat kreditite. Dosega se potpi{ani dogovori so tri banki, a se ~ekaat potpisi od ostanatite 6 banki. Toj objasnuva deka najmnogu od momentalnite barawa na

biznismenite se za investiciski krediti. “Iako e kriza, na kompaniite im trebaat sve`i pari za novi investicii. Za ma{ini, za novi investiciski ciklusi i sli~no. Od druga strana, bankite sekoga{ baraat dobri klienti, odnosno firmi koi se zdravi i tokmu zatoa i dosega se odobruvaa pove}e investiciski krediti otkolku krediti za obrtni sredstva”, objasnuva Idrizi. I novata kreditna linija od EIB, kako i prethodnata e nameneta za mali i sredni kompanii. Prose~nite iznosi na barawata za kreditite koi ve}e se pristignati vo MBPR, i vo delovnite banki, se dvi`at od 250.000 evra do 30 0.0 0 0 evra. Interesno e {to vo strukturata na kompaniite koi baraat krediti godinava dominira sektorot uslugi, za smetka na sektorot proizvodstvo. Spored Idrizi, mnogu od barawata se od transportni i od grade`ni firmi, kako i od ugostitelski kompanii. Sekako, veli Idrizi, ima barawa i od firmi od proizvodstvoto, osobeno od proizvoditelite na mebel, odnosno od tie {to pravat vrati, prozorci i sli~ni elementi so koi se opremuva sekoj novoizgraden stan. PRVATA TRAN[A DO DEKEMVRI, PARITE PRED NOVA GODINA Spored dinamikata na rabotite, Idrizi veli deka prvata tran{a od vkupno 50 milioni evra Vladata bi trebalo da ja povle~e do krajot na noemvri. Spored pravilata, taa treba da bide minimum tri milioni evra, a mo`e da bide i 10 ili 20 milioni evra. Ova zna~i

NEMA [ANSI NOVI 100 MILIONI EVRA DA STIGNAT VO MART! inisterot za finansii, Zoran Stavreski, na potpi{uvaweto na dogovorot so EIB za novata kreditna linija od 50 milioni evra najavi deka koga }e bidat iskoristeni 70% od ovie pari, na Vladata & stojat na raspolagawe dopolnitelni 100 milioni evra od EIB. “]e napravime s$ za da nema prostor me|u dvete tran{i, odnosno da mo`e vedna{ po iskoristuvaweto na ovaa tran{a da se efektuira slednata tran{a od 100 milioni evra, koja najverojatno bi stanala efektivna vo prviot kvartal od slednata godina”, re~e Stavreski. No, dali navistina mo`e da se o~ekuva ova? Te{ko verojatno e deka kompaniite }e pomirisaat novi pari od EIB vo prviot kvartal od slednata godina. Pri~inite se slednite. Ako Vladata prvata tran{a od 50-te milioni evra ja vle~e do krajot na noemvri, dodeka po~nat da se delat parite, vo najdobar slu~aj 50% od niv }e bidat iskoristeni vo mart slednata godina. Ova zna~i deka toga{ }e bide ispolnet uslovot za pregovori za novite sredstva, no toa ne zna~i i deka tie vo istiot moment (prviot kvartal od 2012 godina) }e bidat efektivni. Rokovite za kreditnite linii od EIB i dosega se razvlekuvaa. Prvo be{e najaveno deka ovie 50 milioni evra }e stanat efektivni vo septemvri, za sega da izleze deka }e im dojdat kako novogodi{na ~estitka na firmite.

M

deka parite kaj kompaniite najbrzo mo`e da stignat pred Nova Godina. Realno e da se o~ekuva vakvata dinimika poradi na~inot na koj{to se vr{i odobruvaweto na kreditite. Imeno, otkako delovnata bankata }e odobri eden kredit, celata dokumentacija se ispra}a vo EIB, kade {to e finalnata faza za odobruvawe na sredstvata. Na slo`enosta na celiot proces kompaniite negoduvaa u{te vo 2009 godina, koga se dogovara{e prvata suma od 100 milioni evra, kako antikrizna pomo{ za biznis-sektorot. Tie toga{ alarmiraa deka parite im se potrebni itno i bez mnogu nepotrebna birokratija. No, namesto pristapot do ovie krediti da bide polesen od standardnite bankarski pro-

ZORAN STAVRESKI MINISTER ZA FINANSII

“Skrateni se procedurite, namalen e obemot na dokumentacijata potrebna za odobruvawe na proektite. Za razlika od prethodno, koga be{e potrebno da se dostavi podetalna informacija za korisnikot i proektot, sega bankite do EIB }e treba da dostavat samo listi so generalnite podatoci za korisnikot, iznosot na sredstvata i namenata.”

ceduri, so ogled na toa {to stanuva zbor za merka na Vladata, toj stana poslo`en. “Sredstvata }e se odobruvaat preku devette banki koi bea vklu~eni vo prvata tran{a od 100 milioni evra, no pobarana e soglasnost od EIB za da bidat vklu~eni u{te tri banki za polesna dostapnost na sredstvata do krajnite korisnici. Skrateni se i procedurite, odnosno namalen e obemot na dokumentacija potrebna za odobruvawe na proektite. Za razlika od prethodno, koga be{e potrebno da se dostavi podetalna informacija za korisnikot i za proektot, sega bankite do EIB }e treba da dostavat samo listi so generalnite poda-

ACE ANTEVSKI DIREKTOR NA RADE KON^AR

“Nie sme edna od dvete firmi koi prvi dobija kredit od prethodnata tran{a. Prviot pat baraweto ni be{e odobreno brzo, za 40 dena. Sega }e barame novi 750.000 evra. ^ekame da vidime kako }e se odvivaat rabotite i } e aplicirame.”

29 


 30 KOMPANII I PAZARI IDRIZI: MBPR NE MO@E DA ZEMA NOVI KREDITNI LINII! Na pra{aweto dali e mo`no MBPR na pazarot da donese novi kreditni linii od drugi stranski kreditori povolni za kompaniite vtoriot izvr{en direktor na MBPR, Kenan Idrizi, veli deka dr`avnata banka vo momentov ne mo`e dopolnitelno da se zadol`i, zatoa {to nejzinata izlo`enost mo`e da bide maksimum osum pati od osnova~kiot kapital na bankata. “Osnovnata glavnina na MBPR e 25 milioni evra, a so EIB i so drugite linii nie ve}e toci za korisnikot, iznosot na sredstva i namenata”, smiruva{e Stavreski na pres-konferencijata na koja go potpi{a dogovorot za 50-te milioni evra so pretstavnicite na EIB. Biznismenite se nadevaat deka zborovite na Stavreski }e se poka`at na delo. Biznismen od prehranbeniot sektor, koj saka{e da ostane anonimen, veli deka koga stanuva zbor za kreditite od EIB, mnogu se zboruva, a malku se pravi. Toj apliciral, no poradi dosega{noto iskustvo, ne se nadeva deka }e dobie. “Te{ko se doa|a do ovie krediti. Ne znam dali e do bankite ili {to e problemot, no mnogu pati sme bile na sostanoci vo MBPR na nivna pokana za da ni gi objasnat procedurite. Potoa tie n$ upatuvale do delovnite banki i s$ zavr{uva tamu. Procedurite se preslo`eni i nema efikasnost kaj bankite. Namesto da im-

stignuvame do osum pati pogolema suma na izlo`enost”, objasnuva Idrizi. Toj veli deka MBPR pregovara za novi krediti so germanski KWF vo iznos od 15 milioni evra, no objasnuva deka edinstveniot na~in bankata da pozajmi novi pari e ako tie ne & se kni`at kako kredit na MBPR, tuku na Vladata. Ili ako MBPR se dokapitalizira, {to be{e predvideno pred KENAN IDRIZI nekolku godini, no ne se slu~i. VTOR IZVR[EN DIREKTOR NA MBRP

aat partnerski odnos so nas, bankite vo Makedonija se vistinski lihvari”, revoltirano zaklu~uva dolgogodi{niot biznismen. Spored nego i natamu najgolem problem pri odobruvaweto krediti se hipotekite. “Hipotekarniot zalog sekoga{ e najgolem problem. Bankite baraat stabilni hipoteki, odnosno kako zalog priznavaat samo nedvi`nost i toa stoki. Na primer, ne primaat zalihi na proizvodi. A ako kako kompanija bara{ dva milioni evra kredit, bankata ti bara zalog 3 nasprema 1, {to zna~i nedvi`nost vredna {est milioni evra. Pa koja kompanija mo`e da go ponudi toa?”, veli revoltiraniot biznismen, koj ne saka{e da go otkrie identitetot. Ace Antevski, direktor na Rade Kon~ar, firmata na koja & be{e odobren prviot kredit od prethodnata linija na EIB,

vo vrednost od 750.000 evra, veli deka povtorno }e podnesat kreditno barawe za novi 750.000 evra, koi im se potrebni za zakru`uvawe na investiciskiot ciklus. “Prviot pat brzo ni be{e odobreno baraweto zatoa {to imavme izdr`ana studija. Namenata be{e za investicija vo linija za proizvodstvo na distributivni masleni transformatori i za niskonaponski razvodni ormani. Sega sakame da ja investirame i vo linija za pra{kasto farbawe. ^ekame da vidime kako }e se odvivaat rabotite i }e aplicirame”, objasnuva Antevski. Toj veli deka minatiot pat kreditot im bil odobren za 40 dena i se nadeva deka i ovoj pat nema da imaat nikakvi problemi. Spored nego, klu~no za dobivawe sredstva od ovie krediti od EIB e kompanijata da e solventna, da ima izdr`an proekt i sekako, zad nea da stoi dobra banka.


 32 KAPITAL AKADEMIJA RABOTILNICA ZVONKO PEJ^I] RAKOVODITEL NA KOMERCIJA, SKOVIN

Internet-marketingot za mene pretstavuva ne{to novo, no od ovaa rabotilnica dobivme pove}e idei za mo`nostite za pretstavuvawe na pazarot vo idnina.

NATA[A BRESLISKA MENAXER ZA PRODA@BA, SKOVIN

Rabotilnicata e mnogu dobro organizirana, predava~ite isto taka se dobro podgotveni i iskusni. Mislam deka rabotilnicata mnogu }e mi pomogne vo ponatamo{nata rabota, bidej}i ova e na{iot prv ~ekor kon internet-marketingot.

DANICA NI^ESKA ODDEL ZA MARKETING, MAGRONI

Ovaa obuka }e ni pomogne da implementirame mnogu novi raboti, bidej}i sme novi na Internet so strancite za Dobra Voda i Ladna, a istovremeno }e ni pomogne i vo promocijata na socijalnite mre`i.

IRENA KOSTURSKA ODDEL ZA MARKETING, MARGONI

Zadovolna sum od predava~ite i od celata rabotilnica, voop{to. Iskustvoto od ovaa rabotilnica sekako }e ni koristi, bidej}i vo momentov imame inicijalni podgotovki da ja napravime na{ata stranica proda`na.

NATA[A ZDRAVKOVSKA SEKTOR ZA PRODA@BA, MAKSTIL

Sekako, iskustvata od ovaa rabotilnica }e gi preneseme do menaxmentot, pa ponatamu mo`e da se izvr{i nekoja optimizacija na na{ata internet-stranica. So ogled na industrijata vo koja rabotime, ova iskustvo sekako }e ni pomogne da ja podobrime promocijata.

ZORAN ]IPROSKI SOVETNIK ZA PRODA@BA, STOPANSKA BANKA

Smetam deka internetmarketingot s$ u{te e nedovolno iskoristen vo Makedonija, a istiot na Stopanska banka }e & pomogne vo odnos na promocijata, iako bankata ve}e raboti na ova pole.

KAKO DA JA ZGOLEMETE PRODA@BATA S

INTERNET-MA NE E SAMO BA VASE SE CELESKA celeska@kapital.com.mk eska@kapital.com.mk @ p

rziot razvoj na Internetot i socijalnite mre`i donesoa unikatni beneficii za kompaniite, ovozmo`uvaj}i im polesen i poefikasen marketing-pristap do potro{uva~ite, koj istovremeno gi namaluva nivnite tro{oci. Interaktivnata priroda na internet-marketingot obezbeduva instanten odgovor od celnata grupa na kompanijata, predizvikuvj}i nivna reakcija. “Edna od najvrednite raboti koi gi nudi oglasuvaweto na Internet e mo`nosta za poprecizno targetirawe i merewe na efektot od kampawata dodeka trae. Ova zna~i deka sekoga{ treba da se planira mo`nosta da se intervenira vo istata ako ne gi ostvaruva o~ekuvawata”, veli Darko Buldioski, soosnova~ na WuMediaMK i predava~ na prvata rabotilnica na Kapital Akademija, “Kako da ja zgolemite proda`bata preku Internet?”. Makedonskite kompanii ne treba pove} e da se ubeduvaat za mo`nostite koi im gi nudi internet-marketingot i va`nosta od negovata primena vo ramkite na marketing-miksot. Uslovite ve}e odamna

B

gi diktiraat navikite, barawata i odnesuvawata na nivnite potro{uva~i i }e kklienti. Evidentno e deka k kompaniite k mora da se prilagodat na novite uslovi na pazarot i pred s$, da ja sfatat va`nosta od postoewe na nivna internet-stranica i seriozno da se pozanimavaat so kreirawe strategija za internet-marketing preku “nosewe” posetiteli na nivnata internet-stranica, kade {to }e gi “slu{aat” barawata na nivnite potro{uva~i i }e odgovaraat na istite. Najva`no

 DARKO BULDIOSKI soosnova~ na WuMediaMK i predava~ na prvata rabotilnica na Kapital Akademija


foto: FILIP POPOVSKI

33  RAHELA EFTIMOVA KOORDINATOR ZA MARKETING I PRODA@BA, SEMOS MULTIMEDIA

Mi se dopa|a toa {to vo nagorna linija odi celiot onlajn-sektor vo Makedonija, a toa {to go slu{nav na obukata potvrduva deka Semos multimedia se dvi`i vo vistinska nasoka.

ALEKSANDRA DINOVA SPAJDER NET, KABELSKI OPERATOR OD GEVGELIJA

Rabotilnicata se odviva{e odli~no i zadovolna sum od predava~ite, koi iako se mladi, se mnogu podgotveni. Nie s$ u{te sme malada firma koja funkcionira odli~no, a internet-marketingot }e ni pomogne mnogu vo ponatamo{niot rast.

SO POMO[ NA INTERNET?

ARKETINGOT ANER!

 Na Internet mo`ete da go sledite odnesuvaweto na va{iot potencijalen kupuva~ so mnogu pove}e detali. Mo`e da ja vidite negovata direktna reakcija, brzo i ednostavno da po~nete nekoj vid direktna komunikacija za da mu ponudite ne{to pove}e ili porazli~no. Sekoj del od internet-prisustvoto e ednakvo va`en. ^esto edna poseta na potencijalen korisnik po~nuva tokmu od reklamata koja ja objavuvate

od s$ e kompaniite i marketing-menaxerite da znaat deka internet-marketingot ne pretstavuva samo baner postaven na nekoja internet-stranica. Internet ili onlajn-marketingot podrazbira kreirawe na imejl-kampawa, prisustvo na socijalni mediumi, onlajn PR, kreirawe korporativni blogovi, prisustvo na internetforumi, internet-oglasuvawe, internet-proda`ba i mnogu drugi formi i kanali. “Na Internet mo`ete da go sledite odnesuvaweto na va{iot potencijalen kupuva~ so mnogu pove}e detali. Mo`e da ja vidite negovata direktna reakcija, brzo i ednostavno da po~nete nekoj vid direktna komu-

ALEKSANDAR TOLOV IT-ADMINISTRATOR, SPAJDER NET

Od celata organizacija sum premnogu zadovolen, od predava~ite isto taka. Toa {to sega treba da go napravime e da go primeneme nau~enoto od ovaa rabotilnica.

GALENA PETKOVSKA VEB-ADMINISTRATOR NA FENSI.MK

Mnogu mi se dopa|a toa {to kone~no kaj nas se otvori akademija od vakov tip. Predava~ite na ovaa obuka se lu|e koi se dosta poznati po svojata rabota, a nau~enoto od rabotilnicata }e go implementiram ponatamu vo mojata rabota.

NATA[A PAVLOVSKA SEKTOR ZA PRODA@BA, MAKSTIL

ZO[TO INTERNET-MARKETING?  Poefikasen i pobrz na~in na dvonaso~na komunikacija so potro{uva~ite;  Poevtin i pofleksibilen;  Sozdava pogolema vrednost za va{iot brend;  Prisutnost 24/7/365;  Poefektivna promocija.

nikacija za da mu ponudite ne{to pove} e ili porazli~no. Sekoj del od internetprisustvoto e ednakvo va`en. ^esto edna poseta na potencijalen korisnik po~nuva tokmu od reklamata koja ja objavuvate�, naglasuva Buldiovski.

Rabotilnicata e odli~no organizirana, bez ogled na toa {to e prva na Kapital Akademija. Dobienoto znaewe za internetmarketing }e ni pomogne mnogu vo delot za promocija i ostvaruvawe novi kontakti. Koga stanuva zbor za elektronskata trgovija, toa {to kompaniite-u~esnici na rabotilnicata go dobija kako sovet od predava~ite, no i od gostite-predava~i so iskustvo vo ovaa oblast e deka nivnata ponuda na Internet mora da bide porazli~na od konvencionalnata za da gi privle~e kupuva~ite. Toa zna~i ili da stanuva zbor za proizvodi koi


34 KAPITAL AKADEMIJA voobi~aeno ne mo`at da se najdat vo prodavnicite ili da bidat vo ramkite na nekoja posebna ponuda so poniska cena, so podarok i sli~no. NOV PAZAR ZA OSVOJUVAWE S$ pozna~aen del od internet-marketingot stanuvaat socijalnite mre`i, najmnogu poradi nivniot brz rast i golemiot broj korisnici. Ako se zeme predvid faktot deka naskoro brojot na makedonski korisnici na Fejsbuk }e dostigne 900.000, kompaniite treba da gledaat na ovaa socijalna mre`a kako na eden nov pazar za osvojuvawe. “Socijalnite mediumi se samo moderna alatka za da go napravite najosnovnoto vo biznisot - klientot da bide sre}en”, veli Mite Kuzevski, soosnova~ na WuMediaMK i eden od predava~ite na rabotilnicata. So samoto pojavuvawe na socijalnite mre`i se promeni i komunikacijata so potro{uva~ite, a so toa nastana i nov segment vo internet-marketingot, nare~en socijalen marketing. Vospostavuvawe zaemna komunikacija so korisnicite, gradewe na nivnata doverba, brz feedback od korisnicite, izrabotka na viralni kampawi i aplikacii se samo del od

PREDNOSTI NA MARKETING PREKU SOCIJALNI MEDIUMI  Masovna publika;  Bogato multimedijalno iskustvo;  Pove}e mo`nosti;  Targetiran pristap;  Evtini reklamni poraki. mo`nostite na marketing-komunikacijata preku socijalnite mediumi, no dokolku kompanijata ne e podgotvena otvoreno i transparentno da komunicira so svoite korisnici, postoi mo`nost marketingkomunikacijata preku socijalnite mediumi da donese golemi zagubi. Nastapot na socijalnite mediumi bara planski priod i vnimatelna strategija. Najdobro e da se napravi analiza kade pominuvaat najmnogu vreme lu|eto koi gi targetira kompani-

Kapital Akademija...

jata. Potoa sleduva kreirawe k na edna integrirana strategija, koja konzistentno }e go prenesuva brendot. Sekoja opcija bara fokus i definitivno ne e najdobroto re{enie da se napadne sekade. Sepak, marketing-menaxerite treba da zapomnat deka socijalnite mediumi ne mo`at lo{ite proizvodi da gi napravat podobri. Tie se samo edno mo}no sredstvo za da go olesnat patot kon ostvaruvaweto na golemite celi.

member of KAPITAL MEDIA GROUP m

објавува

ОБУКА “МЕЃУНАРОДНО ДВОЈНО ОДАНОЧУВАЊЕ” 18 Ноември 2011 година  Хотел “Александар Палас“ Скопје Зголемената глобализација и меѓуграничната размена го зголемуваат и интересот за оданочување на капиталот и добивката која се остварува од ваквите текови. Во услови на силна економската интеграција, движењето на капиталот, работната сила и технологијата, настанува и проблемот на двојното оданочување. Дилемите се: кога да препознаете дека се соочувате со проблемот на двојното оданочување во секојдневното работење? Како да го надминете овој проблем? Каде да побарате решение? Обуката која ја организираме за меѓународното двојно оданочување ќе ви ги даде одговорите токму на овие прашања и дилеми со кои се соочува Вашата компанија!

ШТО ЌЕ НАУЧИТЕ:  Што да превземете и кому да се обратите кога ќе се соочите со двојното оданочување?  Како да го остварите правото на даночните намалувања / изземања согласно Договорите за избегнување на двојното оданочување?  Кој е ефектот на меѓународното двојно оданочување врз приливот на странските инвестиции и движењето на работната сила?  Каков е третманот на двојното оданочување во УЈП?  Примери и вежби за остварување на правата од Договорите за избегнување на двојното оданочување – симулиран случај

ПРЕДАВАЧ КАТЕРИНА БОШЕВСКА ОБУКАТА Е НАМЕНЕТА ЗА:  Финансиски менаџери  Сметководители  Даночни администратори/работници  Сопственици на компании  Претприемачи

Fинанsиsки диrектоr на EOS Matrix Македонија и финанsиsки конsuлтант за Иsточна Евrопа. Ангажиrана е како надвоrешен sоrаботник и тrенеrобuчuвач за теми од облаsта на финанsиsки менаџмент од rеномиrани тrенинг агенции-конsuлтантsки кuќи.

Kapital Аcademy... е формиран на 25.09.2011 лицалица за контакт: Гордана Михајловска, Дијана Гулакова  02 3298 Проектот Kapital Akademija... е формиран на 25.09.2011 за контакт: Гордана Михајловска, Дијана Гулакова  02 3298110 110www.kapital.mk www.kapital.mk obuki@kapital.com.mk


MENAXMENT

[EST RABOTI KOI MORA DA GI ZNAETE PRED DA SKLU^ITE PARTNERSTVO  Prednosta na sklu~uvaweto partnerstvo e iskoristuvaweto na zaedni~kite resursi i talent vo novite biznis-potfati. Me|utoa, partnerstvoto e malku pove}e od dvajca biznismeni koi rabotat zaedno. Toa povlekuva i mnogu drugi pravni implikacii. Zatoa, bidete podgotveni navreme

oradi nesigurnata biznis-klima, mnogu od pretpriema~ite se odlu~uvaat za zdru`uvawe koe nekoga{ ima svoi prednosti, a nekoga{ i nedostatoci. Prednosta na sklu~uvaweto partnerstvo e iskoristuvaweto na zaedni~kite resursi i talent vo novite biznis-potfati. Me|utoa, partnerstvoto e malku pove}e od dvajca biznismeni koi rabotat zaedno. Toa povlekuva i mnogu drugi pravni implikacii. Ako ste na patot kon navleguvaweto vo zaedni~kiot biznis, dobro razmislete za slednive {est raboti.  DOBAR ADVOKAT Iako partnerstvoto mo`e da bide odli~en na~in za iskoristuvawe na postoe~kite resursi me|u dvete strani, nejasnite i napoznatite opcii koi stojat vo dogovorot za partnerstvoto mo`at da vi nametnat ogromna odgovornost. Zatoa e potrebno da se anga`ira dobar i iskusen advokat koj }e vi pomaga pri rakovodeweto so va{ata firma.  KOJ [TO PRAVI? Spodeluvaweto na postoe~kite resursi mo`e da bide odli~na rabota, no seto toa mo`e skapo da n$ ~ini. Dodeka go delime profitot 50:50, na po~etokot mo`e da zvu~i kako fer zdelka, me|utoa,

P

ponekoga{ mo`e da predizvika i raspravija me|u partnerite poradi napravenite presmetki koj kolku srabotil i spored toa, kolku treba da dobie od vkupno ostvareniot profit. Za da ne dojde do vakov problem od samiot po~etok treba da ja odredite ulogata i dol`nostite na sekoj ~len za da mo`e ponatamu sekoe nedorazbirawe da se re{i na miren i ednostaven na~in.  BIZNIS-ODNOS Pove}eto lu|e vleguvaat vo biznis-partnerstva od li~ni pri~ini, kako prijatelstva ili kooperativni odnosi. Ako sakate da uspee, partnerstvoto treba da se bazira na biznis i da se tretira kako biznis-vrska. Duri i ako eden od partnerite e “potivok� i ako zarabotkata se deli 70:30 ili 80:20, zarabotkata mora da se deli spored vkupno ostvareniot profit. Pred da po~nete so takov potfat treba da odlu~ite kako }e odgovorite na rezultatite. Koi objektivni indikatori } e gi koristite za merewe i sledewe na uspehot? Na koj na~in }e se pla}a i meri vrednosta na naporite i rezultatite?  IZLEZNA STRATEGIJA Delovniot potfat mo`e da bide strukturiran za koj bilo period od godinata, me|utoa, mora da imate vizija za negovi-

ot rast i {irewe vo slednite pet, deset ili pove}e godini. Spored toa, potrebna vi e dobra izlezna strategija so koja nitu eden od partnerite nema da bide vo zaguba dokolku dojde do takov problem.  DOGOVOR VO SLU^AJ NA NAPU[TAWE NA PARTNERSTVOTO Kako {to pred da stapite vo brak potpi{uvate predbra~en dogovor, taka i pred da sklu~ite partnerstvo treba da potpi{ete dogovor. Bez razlika dali ste planirale ili vo odreden moment doa|a do raziduvawe na pati{tata. Zatoa, mora da bidete podgotveni za takvoto scenario i da imate dokument kako del od va{iot dogovor koj }e sodr`i {to bi se slu~ilo dokolku eden od partnerite re{i da go napu{ti partnerstvoto. Na primer, na koj na~in }e se kompenzira? Kako }e gi podelite resursite? [to }e se slu~i so klientite?  ODGOVORNA LI^NOST Za da postoi uspe{na kompanija mora da postojat i odgovorni li~nosti. Zatoa, taa odluka treba da bide napravena u{te na samiot po~etok i sekoj mora da bide svesen za svojata uloga i mesto vo kompanijata, koi mu se zadol`enijata, obvrskite i sl. Za seto toa e potrebna dobra komunikacija i odredeno vreme za planirawe. Iako partnerstvoto samo po sebe ima dosta pozitivni strani, sepak, potrebno e dobro da se razmisli i da se razgledaat site mo`ni aspekti pred da go sklu~ite dogovorot so biznis-partnerot za seto toa da vi bide dolgoro~no, uspe{no i profitabilno, isplatlivo.

35 


 36 ”KAPITAL” ISTRA@UVA

KAKO DA SE POTTIKNE FINANSIRAWETO NA SPO

DR@AVATA DA JA OTVO PRIVATNIOT KAPITAL

PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

adek Zelengovski, petnaesetgodi{no mom~e od Polska neodamna & pi{a na prehranbenata kompanija Vitaminka od Prilep. Vo mejlot pobara maica so logoto na kompanijata za da mu donese sre}a, potenciraj}i deka toa im donese sre}a na makedonskite ko{arkari na Evropskoto prvenstvo vo Litvanija, na ~ii dresovi stoe{e Vitaminka, koja be{e nivniot generalen sponzor.

R

Kolkavo vlijanie ima{e uspehot na ko{arkarite poka`uvaat golemiot broj pisma koi pristignaa do kompanijata vo koi osven ~estitki do na{ata reprezentacija se pozdravuva i poddr{kata na kompanijata, koja im pomogna na sportistite. “Ne postoi podobra reklama za edna kompanija. Vlo`uvaweto vo sportot mo`e da donese mnogu pove}e poeni za imixot na kompanijata i novi klienti, otkolku koja bilo druga marketing-alatka. Plus se raboti za nacionalen interes”, veli Lazar Popovski, najpoznatiot makedonski kajakar,

LAZAR POPOVSKI DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA MLADI I SPORT

“Ne postoi podobra reklama za edna kompanija od sponzorstvo vo sportska ekipa. Vlo`uvaweto vo sportot mo`e da donese mnogu pove}e poeni za imixot na kompanijata i novi klienti, otkolku koja bilo druga marketing-alatka. Plus se raboti za nacionalen interes.”

koj n$ pretstavuva{e na ~etiri Olimpijadi i aktuelen direktor na Agencijata za mladi i sport. Deka e taka potvrduvaat i primerite na najuspe{nite svetski nacii kako SAD, Kina, Ju`na Koreja, Rusija, Francija ili Germanija. Site ovie zemji se ekonomski supersili koi mnogu odamna go sfatile zna~eweto na vlo`uvaweto vo sportot. No, ne samo dr`avata, tuku i privatniot sektor koj znae deka nivnite proizvodi i uslugi najdobro }e se prodavaat ako gi reklamiraat najdobrite,

TRIFUN KOSTOVSKI BIZNISMEN

“Jas sum sportski fan. Go sakam sportot i za 14 godini vo sportot vlo`iv okolu 25 milioni evra. I voop{to ne mi e krivo za toa. Iako sumata zvu~i kako da stanuva zbor za mnogu pari, toa ne se dovolno sredstva ni lokalno da se odr`i eden klub. Od moeto iskustvo mo`am da ka`am deka e mnogu te{ko da se poddr`uva sportot bez progresivno dano~no olesnuvawe i poddr{ka od dr`avata.”


BROJ 627



04/11/2011



37 

www.kapital.mk

ORTSKITE KLUBOVI?

ORI VRATATA ZA L VO SPORTOT [TO VELI ZAKONOT ZA DONACII I SPONZORSTVA Spored Zakonot za danocii i sponzorstva vo javni dejnosti, fizi~ko lice koe donira sredstva na pravno lice, ima pravo na namaluvawe na personalen danok na dohod utvrden vrz osnova na negovata godi{na dano~na prijava vo visina od 20% od godi{niot dano~en dolg na davatelot na donacijata, no ne pove}e od 24 iljadi denari. Na dano~niot obvrznik na danok na dobivka iznosot na donacijata mu se priznava kako rashod vo visna od 5% od vkupniot prihod. Na dano~niot obvrznik na danokot na dobivka iznosot na dadenoto sponzorstvo mu se priznava kako rashod vo dano~niot bilans vo visina od 3% od vkupniot prihod. 1994 godina postigna senzacionalen uspeh vsu{nost, pobednicite. na svetskoto klupsko prvenstvo vo Ju`na BEZ PARI NEMA Afrika, osvojuvaj}i go prvoto mesto, vo 2002 KVALITETEN SPORT Vo celata euforija koga cela Makedonija godina stana evropski prvak i osvojuva~ go slave{e uspehot na ko{arkarite, vo na Kupot na Evropa, a prethodno vo 2000 }o{iwata na nekolku vesnici se pojavi godina be{e vice{ampion, isto kako i vo vest za zgasnuvawe na rakometniot klub \ 2005 godina. Klubot be{e 17 pati prvak na Makedonija i osvojuva~ na 16 kupa, a be{e or~e Petrov od Skopje. Milenikot na makedonskata nacija i kosturot na rakometnata reprezentacija na Makedonija koja vo 1997 godina be{e sedma nekoga{en evropski i svetski vo svetot. klupski rakometen prvak zgasna “Jas sum sportski fan. Go sakam so edna odluka na upravata na  BROJKI: sportot. Vo nego za 14 godini klubot. vlo`iv okolu 25 milioni evra. Otkako upravata na klubot po I voop{to ne mi e krivo za nekolku godini samofinanisrawe toa. Iako sumata zvu~i kako da ne uspeaa da najde sponzor koj milioni evra stanuva zbor za mnogu pari, }e go finansira klubot odlu~i godi{no se vrtat za toa ne se dovolno sredstva ni i oficijalno da go zatvori sponzorstvo na sportot vo Makedonija lokalno da se odr`i eden klub. klubot. Od moeto iskustvo mo`am da Vistinskata slika za sostojbite ka`am deka e mnogu te{ko da se vo sportot vo Makedonija. Biznismenot Trifun Kostovski, koj be{e poddr`uva sportot bez progresivno dano~no dolgogodi{en glaven finansier na ovoj ra- olesnuvawe i poddr{ka od dr`avata”, veli kometen klub koj porano se vika{e Kometal biznismenot Trifun Kostovski. Trejd, vo septemvri 2008 godina se otka`a Toj smeta deka mora da se promeni imod sponzorstvo. Menaxmentot na klubot im provizatorskiot odnos kon sportot od strana dade odvrzani race na site rakometarki na dr`avata i da se najde vistinskiot da si odat, a upravata so samofinansir- koncept za razvoj na sportot. “Uspehot na awe, od svoj xeb, uspea dosega da go odr`i ko{arkarite e incidenten uspeh. Ne e rezul\or~e Petrov vo `ivot. Kolku za potsetu- tat na zdrava vawe, ovoj makedonski rakometen klub vo politika ili

10

ALEKSANDAR PANOV GENERALEN DIREKTOR NA MAKSTIL

“Dr`avata s$ pove}e vlo`uva vo sportska infrastruktura, a istovremeno ja zapostavuva edukacijata i pomagaweto na sportot. Treba da se najde zaedni~ka sprega me|u biznisot i dr`avata za dobroto na sportot. Nie sme sportska nacija i toa e dr`aven interes. Podobra promocija za dr`avata od sportot nema. Sportot n$ obedinuva site.”

 Iskustvata na razvienite sportski nacii poka`uvaat deka dr`avata i biznisot treba da se obedinat za dobroto na sportot. Iako Makedonija ne e ekonomski dovolno razviena, ako ovoj model, koj podrazbira dano~ni olesnuvawa za site {to vlo`uvaat vo sportot, se sprovede so iskreni nameri mo`e Makedonija da ja napravi supersportska nacija ISKUSTVOTO NA FK VARDAR KAKO MODEL Za idninata na najpoznatiot makedonski sportski klub Vardar od Skopje od neodamna se gri`i Grad Skopje, pa taka 51% od finansiite gi obezbeduva gradot, a 49% Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor. Na godi{no nivo klubot od Grad Skopje }e dobiva 30 milioni denari. Samo za ovaa godina Vardar dobi 15 milioni denari. “Svesni sme deka ova ne se dovolni sredstva, no rabotime na nao|awe i drugi sponzori. Nekoj bi n$ osudil deka sme izbrale da go pomagame samo Vardar. No, ako ne go pomognevme, }e go snema{e. Sepak, toa e klub so dolga gradska i nacionalna tradicija. Gi pomagame i drugite klubovi”, veli Zoran [i{kovski, pretsedatelot na FK Vardar, koj doa|a od sektorot za sport vo Grad Skopje. Idejata e, veli [i{kovski, da se pottiknat i drugite op{tini da gi pomagaat gradskite klubovi. Pozadi gradskite klubovi zastanaa i op{tina Ki~evo (Napredok) i [tip (Bregalnica). Vo Rusija, na primer, sekoja op{tina e dol`na da odvoi odreden procent od buxetot za sportskite klubovi. Tiie {to se vo sportot velat deka i kaj nas bi mo`ela da funkcionira odredena modifikacija na ruskoto iskustvo. No, seriozen problem e neramnomerniot razvoj na op{tinite, me|u koi ima seriozni podelbi na bogati i siroma{ni.


 38 ”KAPITAL” ISTRA@UVA KOMPANIITE NEDOVOLNO VLO@UVAAT VO ZAEDNICATA Makedonskite kompanii s$ u{te ne se dovolno svesni za potrebata da bidat op{testveno odgovorni kon zaednicata. Na godi{no nivo za op{testvena odgovornost kompaniite vo Makedonija tro{at okolu 7,5 milioni evra. Analizata na zdru`enieto Konekt poka`uva deka od 100 anketirani kompanii, samo 14% se podgotveni da vodat dolgoro~na politika na op{testvena odgovornost. Ostanatite, pak, praktikuvaat samo ednokratna pomo{. Spored slobodni procenki, za sponzorstvo na sportski klubovi godi{no vo zemjava se tro{at okolu 10 milioni evra. Najmnogu dobiva fudbalot, okolu 5 milioni evra, a ko{arkata okolu 2 milioni evra, a za rakomet okolu 3 milioni evra.

MORA DA SE VOVEDAT DANO^NI OLESNUVAWA

PARI OD KARTI NEMA

Osven {to sponzorite imaat obvrski {to proizleguvaat od doma{nata dano~na politika, menaxmentot na klubovite ima obvrska da pla}a danoci i carina i za stranski donacii (koi godi{no iznesuvaat okolu 1 milion evra) od UEFA i FIFA. “Spored na{i informacii ima {ansi za izbegnuvawe na carinata vo bliska idnina, no za danocite zasega nema {ansi”, veli Popovski.

Sportskite rabotnici komentiraat deka nema pari od proda`ba na karti za sportskite natprevari. Malkute transferi na doma{ni sportisti donesoa malku pari, a kaj nas s$ u{te ne se zarabotuva od proda`ba na dresovi ili drugi rekviziti povrzani so sportskite klubovi. Kolku za sporedba, angliskiot fudbalski klub Ma~ester junajted minatata godina zaraboti okolu 100 milioni funti, tokmu po ovaa osnova.

na seriozno investirawe. Potreben e seriozen koncept, koj }e ja sledi oslabnatata ekonomija”, veli Kostovski. DR@AVATA I BIZNISOT ZAEDNO ZA DOBROTO NA SPORTOT Na{ite pliva~i treniraat so rekreativcite, atleti~arite nemaat edna asalna pateka, sekoj se snao|a kako znae i umee. Ubavo e {to dr`avata gradi 100 sportski sali i 30 bazeni, toa treba da dade rezultat na podolg rok. No, {to dotoga{? I ponatamu }e bele`ime samo epizodni ulogi na na{ite sportisti vo me|unarodna konkurencija. Dr`avata treba da sozdade sistemska ramka za finansiraweto na sportot. Da ja decentralizira ovaa oblast i {iroko da gi otvori vratite, duri i da se ohrabri privatniot kapital da vleze vo klubovite, smetaat biznismenite i sportskite eksperti. Ne treba da gledame daleku, dovolno e da gi sledime iskustvata na Hrvatska, koja napravi revolucioneren ~ekor so privatizacija na sportot. Vleze sve` kapital vo klubovite, infrastrukturno za~ekori vo 21

vek, interesot za natprevarite e ogromen, a igra~ite se prodavaat za milionski sumi. Denes da se postigne uspeh bez silni sponzori e ~ista utopija. Nema podobar primer za ova tvrdewe od Kometal \or~e Petrov. Koga vlo`uvaweto be{e seriozno i ambiciozno, klubot stigna do evropskata titula, a koga buxetot po~na da se kastri, evropskata elita ve}e be{e nedosti`na. Aleksandar Panov, generalniot direktor na Makstil, kompanija koja stoi pozadi ~etiri sportski klubovi (dva rakometni, fudbalski i karate klub) i koja va`i za najgolem sponzor vo momentov smeta deka dr`avata na lokalno i na nacionalno nivo treba da najde na~in da go pomogne sportot. “Dr`avata s$ pove}e vlo`uva vo sportska infrastruktura, a istovremeno ja zapostavuva edukacijata i pomagaweto na sportot. Treba da se najde zaedni~ka sprega me|u biznisot i dr`avata za dobroto na sportot. Nie sme sportska nacija i toa e dr`aven interes. Podobra promocija za dr`avata od sportot nema. Sportot n$ obedinuva site. S$ u{te ne mo`am da gi sredam emociite koga

gi gledav iljadnicite mladi koi go okupiraa centarot na Skopje, za vreme na evropskoto prvenstvo vo rakomet. Toga{ padnaa site politi~ki maski deka sme podeleni. Toa {to p o se b n o me fascinira e {to nema{e nitu eden incident! Site bea edno. Morame da si go najdeme na{iot model kako da mu pomogneme na sportot”, veli Panov, koj e pretsedatel na fudbalskiot klub Metalurg. Deka dr`avata, no i nekoi od biznismenite koi vleguvaat vo klubovite so sponzorstvo nemaat jasna vizija, smeta i Zlatko Krstevski, sportski novinar, koj momentalno izvestuva za Rojters. “Pove}e od jasno e deka dr`avata nema vizija. No, i biznismenite. Dosega{nite iskustva poka`aa deka nekoi od niv vleguvaat vo sportot so misla nabrzina da spe~alat pari. Prvite pet godini ne mo`e{ da vrati{ pari vlo`eni vo sportski klub. S$ funkcionira nekako na poznanstva, a ne na pazarna logika”, veli Krstevski. ZAKONOT ZA SPORT, SVETLO VO TUNELOT Izmenite na Zakonot za sport, koi se ve}e vo sila, treba da promenat mnogu raboti na podobro, komentira Popovski. Transformacijata na sportskite klubovi vo akcionerski dru{tva, koi sega funkcioniraat kako zdru`enija na gra|ani, se o~ekuva da privle~e pove}e sponzori. “So izmenite se otvoraat mo`nosti klubovite da dobijat sopstvenici, bidej}i sega site sponzori koi vlo`uvaat vo sportskite klubovi nemaat nikakva sopstvenost vrz niv. ]e se otvorat i vratite za novi sponzori i }e se utvrdi na~inot i sistemot na nominirawe na delegati vo sobranijata na nacionalnite sportski federacii”, veli Popovski. So izmenetiot Zakon se predlaga sportskite klubovi da se registriraat vo akcionerski dru{tva vo fudbal, ko{arka i rakomet do 31 juli 2012 godina, kako i vo odbojka do avgust 2016 godina. Ova se odnesuva na klubovite od Prva i Vtora liga. Novite akcionerski dru{tva }e go zadr`at sportskiot kontinuitet na prethodniot subjekt i }e im se priznaat postignatite rezultati, so {to mo`at da prodol`at da se natprevaruvaat vo profesionalnite ligi. Akcionerskiot vlog za registracija na sportskite klubovi vo akcionerski dru{tva treba da iznesuva najmalku 25 iljadi evra, najmal nominalen iznos na osnovna glavnina, vo denarska protivvrednost. Akcionerskite dru{tva }e imaat pravo na brendot pod koj nastapuval klubot dotoga{. Osven povolnosti Zakonot }e im donese i obvrski na klubovite: klubot da ima sklu~eno dogovor za profesionalna rabota na eden trener vo seniorska ili dva vo mladinska konkurencija, dogovor so profesionalno medicinsko lice i najmalku edno vraboteno lice za vr{ewe na administrativnotehni~ki raboti.


 40 TEHNOLOGII I BIZNIS

MANAGED DOCUMENT SERVICES OD DUNA KOMPJUTERI

SO EDEN KLIK DO SEKOJ KOMPANISKI DOKUMENT IVA VA BAL^EVA

o napravenoto istra`uvawe na pazarot, timot na Duna Kompjuteri ja utvrdi potrebata na makedonskite firmi od sovremen paket preku koj }e se namalat tro{ocite, }e se zgolemi produktivnosta i ekonomi~nosta na raboteweto, a }e se za{tedi na vreme i resursi. Sekojdnevnata borba so brojnata dokumentacija, a`uriraweto, pristapot do informacii, arhiviraweto i skladiraweto na dokumentite se del od biznisot na sekoja kompanija. Mnogu ~esto golem del od dokumentite se gubat ili se zaveduvaat pod pogre{ni arhivski broevi. Celata procedura, generalno, e slo`ena i pretstavuva glavobolka za vrabotenite i menaxerskiot tim. Tokmu zatoa, kompaniite se vo potraga po ednostavno re{enie koe }e go olesni ovoj sekojdneven proces. So ogled na faktot deka vkupnite tro{oci za upravuvawe so dokumenti vo Evropa iznesuvaat 14 milijardi evra na godi{no nivo ili 5% od godi{niot obrt na kompaniite, a kaj nas kompaniite tro{at okolu 3% od prihodite za pe~atewe dokumenti i 50% od vremeto vrabotenite go tro{at pri barawe na potrebnata dokumentacija od arhiva, potrebata od sistemsko re{enie koe }e gi eliminira ovie problemi e pove}e od izvesna.

P

SOFTVER KOJ ]E GI ZAMENI ARHIVSKITE FIOKI

Managed Document Services (MDS) e re{enie za upravuvawe so dokumenti koe go implementira Duna Kompjuteri. So ovoj paket se ovozmo`uva optimizacija i sledewe na `ivotniot vek na sekoj dokument, od

 Vkupnite u tro{oci r za uupravuvawe r u so dokumenti u vo evropr skite kompanii iznesuvaat u 14 milijardi j r evra r na godi{no nivo ili 5% od godi{niot obrt. r Vo Makedonija j kompaniite tro{at okolu k 3% od prihodite za pe~atewe dokumenti k i 50% od vremeto vrabotenite go tro{at pri barawe na potrebnata dokumentacija od arhiva. Duna Kompjuteri ima re{enie za ovoj problem. Se vika Managed Document Services momentot na negovoto sozdavawe s$ do negovoto uni{tuvawe. Pritoa, ima celosna kontrola vrz dokumentacijata. Krajnata cel na procesot e namaluvawe na tro{ocite, zgolemuvawe na produktivnosta, podobrena za{tita na rabotnata i na `ivotnata sredina, {to pretstavuvaat i pridobivki za sekoja kompanija. So koristewe na MDS re{enieto se pristapuva kon upravuvawe so pe~ateweto i umno`uvaweto na dokumentite (Managed Print Services), digitalizacija na dokumentite vo elektronska arhiva, ~uvawe na dokumentite vo elektronska forma, prebaruvawe na dokumentite vo elektronska i vo pe~atena forma. U{te eden problem koj se pojavuva kaj kompaniite e nivniot strav i zagri`enosta za izlo`uvaweto na dokumentacijata vo javnosta i sigurnosta na podatocite, pa te{ko se odlu~uvaat da gi dostavat na ~uvawe i arhivirawe kaj drugi firmi. So Managed Document Services so dokumentite se postapuva sigurno i vnimatelno i se ovozmo`uva in-house ~uvawe na dokumentacijata, odnosno firmite ne mora da ja autsorsiraat ovaa operacija. Pred da se predlo`i i da se imlementira

PREDNOSTI OD KORISTEWETO NA MANAGED DOCUMENT SERVICES

 se namaluvaat tro{ocite;  se zgolemuva produktivnosta na vrabotenite;  pristap do dokumentite vo sekoe vreme;  site dokumenti se za~uvani i sigurni vo kompanijata;  se zgolemuva za{titata na `ivotnata okolina.

re{enieto, Duna vr{i analiza na `ivotniot vek na dokumentot, koja ja opfa}a celosnata slika za kompanijata i site procesi povrzani so dokumentite. Na kompaniite im se predlaga najoptimalnoto re{enie za podobruvawe vo delot vo koj ima nedostatoci. Implementacijata bi zna~ela arhivirawe, ~uvawe na dokumentite i s$ {to e povrzano so nivno pe~atewe i sekako, za interna upotreba na kompaniite. Ovoj sistem go olesnuva i prebaruvaweto dokumenti


BROJ 627



04/11/2011



TEHNOLOGII I BIZNIS

www.kapital.mk

preku internet-prebaruva~, {to pretstavuva veb-aplikacija koja e vrzana so bazata vo kompanijata. Neboj{a Jovanovi}, Ricoh biznis-menaxer vo Duna, veli deka gi zemale znaeweto, iskustvoto i potrebite na klientite na pazarot, vklopuvaj}i gi sopstvenite softverski re{enija i uspeale da napravat kompleten proizvod koj vo celost mo`e da gi zadovoli potrebite na kompaniite, so koj mo`e da se podobrat nivnite interni procesi.

MDS SE PRILAGODUVA SPORED POTREBITE NA KLIENTOT

“Sekoja kompanija koja raspolaga so odredena dokumentacija mo`e da se javi kako korisnik na MDS sistemot. Ova e re{enie so koe nie ne samo {to nastapuvame kako celosen paket, tuku vrz osnova na barawata i na potrebite na kompaniite go prilagoduvame, bidej}i pretstavuva kombinacija od hardver, softver i konsultanstki uslugi. Ova e dolgoro~no re{enie koe mo`e da e od korist za sekoja kompanija”, izjavuva Koce Petrov, r direktor za istra`uvawe i razvoj vo Duna Dun Kompjuteri. Stru~no obu~enite lica }e napravat skenirawe na rabotnata okolina vo kompanijata za da se utvrokolin eventualni otstapki ili zabele`ana dat eve neefikasnost vo raboteweto, pregled na neefik

tro{ocite povrzani so dokumentite i utvrduvawe na potencijalni sigurnosni rizici. Specijalistite gi pravat analizite na nivo na korporacija, a ne na posebni oddeli i davaat preporaki {to da se prezeme kako sledni dejstva, poso~uvaat {to nedostiga vo raboteweto, {to treba da se podobri ili da se dopolni so ne{to. Postojano se vodi evidencija za toa {to se slu~uva so dokumentite, kade se staveni, koga se koristat, so {to organizacijata i sigurnosta se postavuvaat na najvisoko nivo. “Sakame da go namalime volumenot na

41 

pe~ateni dokumenti koj go produciraat kompaniite, taka {to im prepora~uvame kako da ja namalat potro{uva~kata na hartija, kako da se podobri energetskata efikasnost i da se namalat tro{ocite. Na{ite konsultanti potoa vr{at obuki na vrabotenite, a od kompaniite dobivame povratni informacii za ostvarenite za{tedi i pozitivni rezultati vo raboteweto od po~etokot na koristeweto na ova re{enie”, dodava Neboj{a Jovanovi} od Duna. Ottamu potvrduvaat deka i po samo {est meseci od implementacijata i postoeweto na MDS kako kompletno re{enie na makedonskiot pazar kaj kompaniite se gleda zadovolstvo od koristeweto. Klientite mo`at od pove} e strani da gi koristat pridobivkite i na nivo na kompanija mo`e da se utvrdat za{tedite od koristeweto na ovoj sistem. Managed Document Services e prilagodlivo re{enie, bidej}i se adaptira na potrebite na kompanijata vo zavisnost od goleminata na dokumentacijata. “Nie go sledime dvi`eweto na pazarot i postojano gledame koi se trendovite. Gi sledime potrebite na kompaniite, {to e toa {to se bara i gledame da ponudime novo re{enie za makedonskiot pazar i da gi zadovolime barawata na na{ite klienti”, izjavuvaat od Duna.


 42 EKSKLUZIVNO  Ovaa godina Webit go posetija nad 5.000 pretstavnici od 47 zemji

KAPITAL NA WEBIT CONGRESS 2011 - BUGARIJA

IDNINATA E VO DIGITALNIOT MARKETING  Na konferencijata Webit ovaa godina se slu{naa vizionerski misli i pottiknuva~ki paneldiskusii povrzani so e-marketingot, e-trgovijata, socijalnite mediumi, bidej}i tokmu na ova mesto vrvnite eksperti od svetskata digitalna industrija go spodeluvaat svoeto znaewe i razgovaraat za problemite i za predizvicite na marketingot vo dene{noto digitalno vreme

VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

reta godina po red Bugarija e doma}in na eden od najva`nite evropski nastani vo oblasta na digitalniot marketing - Webit Congress 2011. So svoite sedum paralelni konferencii, organizirani vo dva dena, na 26. i 27. oktomvri, Webit im ovozmo`i na profesionalcite od regionot na Centralna i Isto~na Evropa da bidat vo tek so poslednite trendovi vo internet i vo marketing-industrijata. Fokusot na klu~nite prezentacii i na panel-diskusiite ovaa godina be{e naso~en kon uspe{nite praktiki od regionot i svetot vo oblasti kako {to se e-marketing, e-trgovija, modeli za komunikacija so klientite, strategii za prisustvo na brendot vo socijalnite mediumi, mobilen marketing, prilagoduvawe na brendot kon poslednite trendovi itn. “Dobriot marketing e sovr{eno raska`ana prikazna. Prikaznata e taa koja gi povrzuva potro{uva~ite i brendovite. Prikaznata e taa koja denes gi nosi potro{uva~ite od svoite kompjuteri do prodavnicite”, veli Mark Besel, potpretsedatel za globalen marketing na Majkrosoft advertajzing. Besel naglasi deka glavniot predizvik za digitalniot marketing vo ovoj region e toa {to agenciite }e mora da gi nateraat kompaniite da sfatat deka digitalniot marketing treba da bide del od sekoja

T

kampawa. Ostanatite govornici koi nastapija na Webit se del od menaxerskiot tim na nekoi od najgolemite, najuspe{nite i najinovativnite kompanii vo svetot, kako eBay, PayPal, Google, Facebook, Yahoo, Saatchi & Saatchi, a ovaa godina Main Marketing Stage nesomneno e srceto i du{ata na Webit. Na ova mesto mo`e da se slu{nat vizionerski misli i pottiknuva~ki panel-diskusii povrzani so internet-marketingot, bidej}i tokmu tuka vrvnite eksperti od svetskata digitalna industrija go spodelija svoeto znaewe i razgovaraa za problemite i predizvicite vo marketing-industrijata. Koga stanuva zbor za digitalniot marketing, evidentno e deka s$ pove}e pari od reklamite se prefrlaat od tradicionalnite mediumi kon Internetot i poradi toa s$ pove}e i pove}e rastat prihodite na kompaniite koi rabotat na Internet, potencira{e Alan Hero, pretsedatel i izvr{en direktor IAB Europe, trgovska asocijacija koja gi obedinuva kompaniite od marketin{kata industrija vo Evropa. Interesno e toa {to Hero najavi deka asocijacijata naskoro planira da vleze i na makedonskiot pazar. “Kompaniite od regionot treba da po~nat pove}e da veruvaat deka idninata e vo digitalniot marketing. Vodeweto onlajn biznis istovremeno pobrzo privlekuva potro{uva~i i vlijae vrz jakneweto na brendot na edna kompanija”, istakna Pla-

men Rusev, pretsedatel na E-akademija od Bugarija i organizator na Webit. Pokraj malite tehni~ki problemi i nedostigot od internet-konekcija, na prviot den od konferencijata najgolemo razo~aruvawe pretstavuva{e prezentacijata na menaxerot za proda`ba na Fejsbuk za Evropa, Bliskiot Istok i za Afrika, Rik Keli, koj zboruva{e samo za osnovnite raboti koi biznisite mo`e da gi iskoristat preku ovaa socijalna mre`a.

 PayPal naskoro }e pristigne i vo Makedonija, najavi regionalniot menaxer na kompanijata za Centralna i Isto~na Evropa, Pr`emek Pluta


 Menax-

 Menaxerot za proda`ba na Fejsbuk za Evropa, Rik Keli, gi razo~ara prisutnite so svojata “siroma{na” prezentacija

PAYPAL NA NASKORO VO MAKEDONIJA?! Za razlika od prezentacijata na pretstavnikot od Fejsbuk, na vtoriot den od konferencijata interesno be{e da se slu{nat mislewata na pretstavnicite od PayPal, e-Bay i Google. Toa {to e najinteresno za nas i {to ve} e dolgo vreme se o~ekuva na pazarot e vlezot na PayPal. Pr`emek Pluta, regionalniot menaxer na PayPal za Centralna i Isto~na Evropa, za “Kapital” izjavi deka makedonskite internet-korisnici mnogu naskoro }e mo`at da gi koristat uslugite na PayPal. “Nabrzo na{ite uslugi }e mo`e da se koristat i vo Makedonija. Imame zasilena i postojana komunikacija so va{iot minister za informati~ko op{testvo, koj

erot za EKSKLUZIVNO mobilna proda`ba na Gugl vo JIE, Gijom Bekuver, zboruva{e za trendovite na mobilniot marketing i prednosta koja ja dobivaat biznisite

nastojuva procedurata da se zavr{i {to pobrzo. Makedonskiot del e zavr{en, ostanatoto zavisi od PayPal”, soop{ti Pluta. Toa {to mo`e da se izdvoi od prezentacijata na Kristijan Kunc, senior direktor za globalen advertajzing na e-Bay, e faktot {to kompaniite denes treba da se pojavat so unikatna ponuda onlajn za da mo`at da gi pridobijat potro{uva~ite. Trendot na mobilniot marketing zazede centralno mesto na vtoriot den od konferencijata, a istiot be{e i vo fokusot na prezentacijata na Gijom Bekuver, direktor za mobilna proda`ba vo JIE, Sredniot Istok i Afrika na Google. Iako na na{iot pazar uslugite od ovoj tip kako Google Wallet s$ u{te ne se do-

stapni, interesno e da se potencira deka k marketin{kiot trend se naso~uva kon reklamiraweto na mobilnite uredi. Bekuver zboruva{e deka malite biznisi od Balkanot treba da gi iskoristat mo`nostite koi gi nudi Gugl i Internetot vo celina, bidej}i toa e najbrziot i najefektivniot na~in za promocija. S$ na s$, za godine{niot Webit mo`e da se ka`e deka be{e interesno da se slu{nat praktikite na svetskite giganti vo oblasta na digitalniot marketing, koi i toa kako mo`e da gi inspiriraat menaxerite od regionot i da gi nateraat da gi prifatat novite svetski trendovi. Organizatorite na konferencijata najavija deka ima mo`nost slednata godina Webit da se preseli vo Istanbul, Turcija, so cel istata da dobie pogolem doseg.

43  4


 44 AVTOMOBILIZAM CADILLAC SRX 2012

GOSPODSKI TERENEC SO PRIFATLIVA CENA PODGOTVIL: DEJAN AZESKI

o performansite koi gi nudi i dostapnata cena, na najnovata akvizicija od gamata na Kadilak sigurno & sleduva svetla idnina niz pati{tata vo svetot duri i vo uslovi na s$ ponaglasena globalna avtomobilska konkurencija. Kadilak ednostvano }e si ostane Kadilak, a toa go poka`uva i ve}e ogromnata zainteresiranost na javnosta za ovoj najnov model. Kadilak se otka`uva od konceptot na ekstremno mo}ni pogoni za smetka na udobnosta, mekoto vozewe, komforot i bezbednosta koi se glavnite pri~ini za s$ pogolemata proda`ba na vakov tip vozila kaj amerikanskite doma}instva od malku povisokite op{testveni sloevi. Prethodnata generacija na “kadilak SRX” o~igledno gi {tiklira site

S

 Duhot na amerikanskiot Zapad doa|a so osnovniot paket-oprema

noviteti koi dojdoa kako predlozi od inovatorite za podobruvawe na SRX 2010 - novostrukturiraniot i odli~no skockan pogon na zadnite trkala (sigma platformata na Xeneral motors) so opcija za pogon na site ~etiri trkala, standardniot V6 motor so zafatnina od 3.600 santimetri kubni ili, po izbor so doplata, 320 kowskiot Northstar V8 , so mo`nost na pet ili {est brzinski avtomatski menuva~. O~igledno deka javnosta i ekspertite go prifatija stariot model do tolku {to toj ja dobi nagradata za najdobro luksuzno SUV vozilo vo 2004, 2005 i 2006 godina i be{e finalist na severnoamerikanskiot natprevar na terenci vo 2004 godina. No, sepak nikoga{ ne se ni dobli`i do svojata konkurencija vo pogled na proda`bata ne{to {to navistina e va`no vo ovaa industrija. Taa ~est mu ja ostava na negoviot

naslednik “kadilak SRX 2012”. MO]NO BAFALO OD AMERIKANSKITE PRERII @elbata na Kadilak s$ pove}e da e BMV, a {to pomalu Leksus s$ pove}e se ostvaruva preku najnovite modeli vklu~uvaj}i go i ovoj. Vgraduvaweto na s$ pobrojnata sportska oprema za mnogumina e gubewe na identitetot na Kadilak, koj otsekoga{ proizveduval luksuzni vozila, pred s$, za ceremonijalni i oficijalni potrebi, a ne za vleguvawe vo krivini so “100 na saat”, ne{to {to najverojatno }e go ponudi edna od slednite generacii na Kadilak. No, sepak, novite vremiwa nosat i novi predizvici, taka {to modernizacijata si ima i pozitivni efekti. Toa e slu~aj, na primer, so konstantnoto namaluvawe na potro{uva~kata na gorivo, {to kaj ovoj model barem

 Vo priroden ambient za nego: SRX 2012 na ektraluksuzen imot


AVTOMOBILIZAM  Samiot brend i pojavata na Kadilak nasekade vo svetov nesomneno predizvikuva vnimanie. Istoriskiot `ig, koj sekoga{ }e go nosi kako naj~esto koristen avtomobil od amerikanskite pretsedateli vo posledniov vek si go pravi svoeto

 So kadilak se iska~uvate samo kon uspehot

od amerikanski aspekt, koj i ne e relevanten so ogled na nivnite ceni na energensite, e za nijansa polo{o re{eno od prethodniot negov model. No, bi mo`elo li da bide podobro so ogled na toa kolku sila e potrebna za da se pridvi`i eden vakov oklopen transporter bez gasenici, barem vo pogled na gabaritot i masivnosta vo prostorot. Dostapen e vo dve osnovni varijanti FE2 Kadilak vo prava smisla na zborot i FE3 sportskata varijatna koja istovremeno kolku e kritikuvana, tolku e i falena. Gledaj}i retrogradno, zna~ajno e da se spomene deka in`enerite na Kadilak ja dorazvija SRX suspenzijata. Gledaj}i od pozadi se primetuva istata nezavisna H-raka kako prethodno, no so novite dve {ok-cevki koi }e imaat privilegija

da gi isprobaat kupuva~ite na Performans ili Premium nivoto na oprema. Kako golemo iznenaduvawe doa|a odlukata na Kadilak da ne se smeni formulata koga se osve`uva{e SRX 2012. I verojatno kako posledica na toa obi~niot nabquduva~ bi rekol deka “sinot e cel na tatkoto”, odnosno deka gledano celosno nema golemi promeni vo odnos na odli~noto minato na ovoj model. Sepak, kako prvo i standardno tuka e noviot motor od 3.600 santimetri kubni V6, koj ja koristi seta najnova tehnologija od Xeneral motors, priklu~en za nadvore{na pumpa od odli~ni 308 kowski sili i 130 litarski rezervar. Dodeka toj dodatok s$ u{te e srame`liv vo odnos na stariot, Northstar V8 e posilen za 35 kowski sili i ja vodi svojata klasa vo taa kategorija. OSNOVNA OPREMA I NAVIGACIJA KAKO OD MORSKI “RAZURNUVAЧ” Kabinata e perfektno izolirana od nadvore{niot svet, so re~isi nepostoe~ki zvuci od trieweto ili ko~eweto na gumite i strueweto na vetrot. Vo su{tina, na prv pogled i nema golemi promeni vo vnatre{niot izgled na SRX 2012. No, zo{to i bi imalo koga kadilag sekoga{ i so sekoj model izgledal preubavo. Navigacijata e prirodno od familijata Kadilak, koja dosega se poka`a kako mnogu uspe{na. Ozvu~uvaweto go pokriva patni~kiot prostor so ve}e poznatata

mre`a od osum zvu~nici, koi mo`at da se najdat i vo drugite modeli od ova semejstvo. Tie koi ve}e se vozele vo koj bilo model na Kadilak vedna{ } e vi potvrdat deka ne stanuva zbor samo za obi~en avtomobil, tuku i za statusen simbol koj go menuva ne samo va{iot izgled vo o~ite na drugite, tuku i sopstveniot na~in na razmisluvawe i gledawe na svetot od edna vakva pretsedatelska klasa na avtomobili. Celosno digitaliziran, kako i sekoj sovremen “Amerikanec”, vozeweto }e vi go napravi lesno, a va{ite patnici zadovolni. PROSEЧNATA CENA MNOGU POGODNA ZA TOA [TO GO NUDI Po~etnata cena od 36.000 dolari za vakov avtomobil e navistina dostapna, posebno za zapadnoevropskiot i amerikanskiot pazar za kade {to i najmnogu e namenet. Ova ne e slu~aj samo so Kadilak, generalno amerikanskite modeli na avtomobili vo prosek dr`at poniska cena od svoite germanski konkurenti, iako se raboti za avtomobili so sli~en lukzus, a koi tehni~ki se nekolku ~ekori ponapred. Taka {to mo`e da se o~ekuva i na na{ite ulici da vidime eden, a mo`ebi i pove}e vakvi kolosi od avtomobil koi bi go sledele primerot na nivnite sozemjaci “grand ~iroki” koi ve}e dve decenii se limitirano, no sepak prisutni na makedonskite ulici so nivnite ekstra mo}ni ma{ini koi ~esto ja nadminuvaat psihol{kata bariera kaj nas od 5.000 kubici.

 Ednostavna vnatre{nost za ednostavna poraka: mo} i status na ~etiri trkala

45


 46 GADGETS NOKIA PRETSTAVI NOVI PAMETNI TELEFONI LUMIA

ompanijata za mobilni telefoni Nokia na promocijata za klienti, partneri i programeri Nokia world gi pretstavi novite modeli Lumia 800 i Lumia 710. Stanuva zbor za prvite pametni telefoni od Nokia koi koristat operativen sistem Windows phone. Me|u drugoto, pretstaveni se i pove}e stilski i elegantni mobilni telefoni, superiorna Nokia mapa i rezultatite od sorabotkata so kompanijata Monster za izgradba na gaxet-uredi.

K

LUKSUZEN BLACKBERRY OD PORSCHE DESIGH

R

IM slu`beno go pretstavi luksuznoto izdanie na pameten telefonot Blackberry, raboten vo sorabotka so dizajnerskata ku}a Porsche Desigh. Uredot Porsche Design P’9981 Blackberry hardverski e mnogu sli~en na modelot Bold 9900, so ne{to modificirani ikoni i tematski interfejs. Ku}i{teto od kovan ne’r|osuva~ki ~elik i pozadina izvedena vo ko`a sepak se vizuelno dosta razli~ni od standardniot Bold, a poinaku i mnogu detalno e izrabotena i QWERTY tastaturata. Uredot ima 1,2GHz procesor i 768MB RAM, mo`nost za snimawe na HD videa (5 megapikseli), vgradena 8GB flash memorija i otvor za microCD karti~ka, NFC modul, WiFi i operativen sistem Blackberry OS 7. Ova ekskluzivno izdanie zainteresiranite mo`at da go nabavat samo vo odredenite prodavnici i Porsche Design proda`ni mesta, a cenata bi trebalo da iznesuva isto taka ekskluzivni 2.000 dolari.


627-kapital magazin  

627-kapital magazin

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you