Page 1

COVER STORY

KAPITAL ANALIZA

BRAJAN TREJSI

5 NAJGOLEMI IZVOZNI PAZARI NA MAKEDONIJA-KOI ]E PA\AAT, A KOI ]E RASTAT

ZLATNA GODINA ZA @IVOTNOTO OSIGURUVAWE

najpoznatiot svetski guru za uspeh

SVETOT PATI OD LO[A VRABOTENOST, A NE OD NEVRABOTENOST!

www.kapital.mk

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 626 CENA 100 DEN.|28 OKTOMVRI, 2011|GODINA 13

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

VLADIMIR PE[EVSKI VICEPREMIER ZA EKONOMSKI PRA[AWA

FLUKTUIRA^KIOT KURS E INTERES SAMO NA NEKOLKU IZVOZNI KOMPANII

VO OVOJ BROJ SPECIJALEN SPECIJA AL A LEN PRILOGG


www.kapital.mk

COVER STORY

KAPITAL ANALIZA

BRAJAN TREJSI

5 NAJGOLEMI IZVOZNI PAZARI NA MAKEDONIJA-KOI ]E PA\AAT, A KOI ]E RASTAT

ZLATNA GODINA ZA @IVOTNOTO OSIGURUVAWE

najpoznatiot svetski guru za uspeh

4

SVETOT PATI OD LO[A VRABOTENOST, A NE OD NEVRABOTENOST!

biznis magazin

BROJ 626 CENA 100 DEN.|28 OKTOMVRI, 2011|GODINA 13

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

SODR@INA SODR@INA

IZDVOJUVAME

06 PORTFOLIO

KRIZA

10 COVER STORY 5 najgolemi izvozni pazari na Makedonija- Koi }e pa|aat, a koi }e rastat

Kompaniite i politi~arite vo Makedonija se upla{eni od prodlabo~uvawe na evropskata dol`ni~ka kriza, koe ako se slu~i, }e gi prinudi evropskite ekonomii, no i zemjite od regionot pove}e da {tedat i da ja namalat dr`avnata i li~nata potro{uva~ka, {to direktno }e go namali i makedonskiot izvoz. “Kapital” analizira{e koi se najgolemite izvozni pazari na Makedonija i kakvi se o~ekuvawata za nivnite ekonomii slednata 2012 godina.

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

INTERVIEW

VLADIMIR PE[EVSKI VICEPREMIER ZA EKONOMSKI PRA[AWA

FLUKTUIRA^KIOT KURS E INTERES SAMO NA NEKOLKU IZVOZNI KOMPANII

VO OVOJ BROJ SPECIJALEN SPECIJA AL A LEN PRILOGG

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

16 INTERVJU Vladimir Pe{evski, vicepremier za ekonomski pra{awa Fluktuira~kiot kurs e interes samo na nekolku izvozni kompanii 24 INTERVJU Brajan Trejsi, najpoznatiot svetski guru za uspeh Svetot pati od lo{a vrabotenost, a ne od nevrabotenost!

 Str. 10

Cover story

30 INTERVJU Filip Kaderabek, menaxer za Makedonija na ERP Concept SAP e najdobar na~in za rast na va{iot biznis 33 SPECIJALEN PRILOG Zlatna godina za `ivotnoto osiguruvawe 54 TEHNOLOGII I BIZNIS Zrelata IT industrija ima zelena boja

10 OSIGURUVAWE O

Intervju

O Osiguritelniot pazar vo Makedonija pporasnal za 7,7% vo prvata polovina od godinava, a lu|eto i kompaniite s$ pove}e se zainteresirani za imotnite i ostanatite vidovi ne`ivotni osiguruvawa. @ivotnoto osiguruvawe, pak do`ivuva vistinski procut. Na pazarot se pojavija u{te dve kompanii {to nudat `ivotno osiguruvawe, a premijata porasnala za 32% vo prvite {est meseci vo odnos na istiot period lani. Pove}e za seto toa vo specijalniot prilog.

24

 Str.33

BRAJAN TREJSI Brajan Trejsi svoeto prvo predavawe vo Makedonija go odr`a pred ~etiri godini, na tema “Maksimizirawe na strategiite za profit vo 21 vek”. Toa be{e vo vreme koga svetot s$ u{te be{e vo ekonomska ekspanzija, nesvesen za cunamito {to sleduva edna godina podocna. Trejsi povtorno }e dojde vo Makedonija, kade {to na doma{nite menaxeri sega }e im poso~i alatki za borba protiv konkurencijata vo te{ki pazarni uslovi.

 Str. 24

Specijalen prilog

33


6 PORTFOLIO  BUSINESSBRIEF PORADI PORASTOT NA SVETSKATA BERZANSKA CENA

UVOZOT NA SUROVO KAFE GODINAVA POSKAPEL 50% oli~inata uvezeno nepr`eno kafe vo Makedonija vo prvite osum meseci od godinava se zgolemila za samo 3,9%, od 3,96 milioni kilogrami na 4,12 milioni kilogrami. Zatoa pak, vrednosta na ova kafe porasnala za re~isi 50%, od 8,34 milioni dolari na 12,43 milioni dolari, spored podatocite {to gi dostavi Stopanskata komora na Makedonija. Nepr`enoto surovo kafe u~estvuva so 82% vo vkupniot uvoz na kafe vo zemjava, pokraj pe~enoto kafe (espreso) i ostanatata kategorija vo koja vleguvaat ekstrakti, esencii i koncentrati na kafe (nes i filter), koi{to u~estvuvaat so pribli`no ednakov procent, okolu 9%, vo vkupniot uvoz na kafe. Vo sporedba so minatata godina, pe~enoto kafe e uvezeno za 7,9% ili 36.562 kilogrami pomalku, no zatoa, za 19% povisoka cena, odnosno 3,2 milioni dolari. Uvozot pak, na ekstraktite, esenciite i koncentratite na kafe porasnal za duri 23%, na 426 iljadi kilogrami, kako i za 34% pogolema vrednost, na tri milioni dolari.

K

IZBRANI OP[TESTVENO NAJODGOVORNITE KOMPA

TELEKOM NAJODGOVO VRABOTENITE, A USJE

d vkupno 38 mali, sredni i golemi kompanii {to u~estvuvaa na konkursot raspi{an od Ministerstvoto za ekonomija, 10 se zakitija so nagradata za op{testveno odgovorni praktiki vo vkupno pet kategorii. Kaj golemite pretprijatija nagrada vo kategorijata odnosi so vrabotenite dobija Makedonski Telekom i T-Mo-

O

 GRAFIK NA NEDELATA PROIZVODI/USLUGI [TO GI NARA^ALE MAKEDONSKITE POTRO[UVA^I PREKU INTERNET

20,4%

14,4% 13,2%

24,4%

12,6% 7,6% 8,2%

10,2% 9,4%

IZVOR: IZVO OR DR@AV DR@AVEN @ EN ZAVOD ZAVOD ZA A STATISTIKA ST ISTI STAT STI IKA

Obleka, sportska oprema Proizvodi za doma}instvo Knigi, spisanija, vesnici Medicina, lekovi Elektronska oprema

Film, muzika Prehranbeni i dr.proizvodi Hotelski i dr.smestuvawa Ostanato

bile Makedonija za proektot “SAP Modul” i Xonson kontrols Makedonija za “Zgolemuvawe na zadovolstvoto na vrabotenite”, a kaj malite i srednite pretprijatija taa nagrada ne be{e dodelena. Vo kategorijata eti~ko upravuvawe kaj golemite firmi nagradata mu pripadna na Alkaloid a.d. Skopje za proektot “FriWild standard - kruna na 75-godi{na tradicija na visoki vrednosti”, a kaj malite i srednite

NA INTERNET NAJMNOGU SE KUPUVA OBLEKA I SPORTSKA OPREMA amo 4,1% od makedonskite gra|ani {to koga bilo koristele Internet, vo poslednive tri meseci kupile nekakov proizvod ili usluga onlajn, velat podatocite na Dr`avniot zavod za statistika. Dvojno pogolem, 8% e delot na potro{uva~i {to koga bilo kupile ne{to preku Internet. Vo poslednite 12 meseci, 6,7% gra|ani kupile ne{to preku Internet, a 92% nikoga{ ne kupuvale preku Internet. Makedoncite {to kupuvaat onlajn, naj~esto kupuvaat obleka i sportska oprema (20,4%), proizvodi za doma}instvo (14,4%), knigi, spisanija i vesnici (13,2%), kako i medicinski preparati i lekovi (12,6%).

S


BROJ 626



28/10/2011



7

www.kapital.mk

 BUSINESSBRIEF KADROVSKI PROMENI VO NAJGOLEMATA VINARNICA

IGOR ILIEVSKI NOV DIREKTOR NA TIKVE[ osega{niot generalen direktor na vinarskata vizba Tikve{, \or|i Petru{ev, preminuva na nova pozicija vo grupacijata M6, dominanten akcioner vo vinarnicata. Na ~elo na makedonskata vinarnica so najgolema tradicija doa|a Igor Ilievski, menaxer so golemo iskustvo vo marketingot i proda`bata. Ilievski e porane{en marketing-menaxer vo Pivara Skopje a.d. i direktor na Coca-Cola Hellenic vo Crna Gora. Petru{ev pak, so svoeto golemo iskustvo i znaewe i ponatamu }e & pomaga na vinarnicata vo ostvaruvaweto na nejzinite strate{ki razvojni celi, informiraat od Tikve{. Negovata nova funkcija opfa}a menaxirawe na postojnoto portfolio na investicii i identifikacija na novi investiciski mo`nosti, {to }e bide osoben predizvik vo uslovi na svetska finansiska kriza.

D

ANII

OREN KON KON OKOLINATA pretprijatija Farmahem Skopje za proektot “Transparentnost na menaxmentot i vklu~enost na vrabotenite vo noseweto odluki”, dodeka Donia DOO i Feni industri AD ponesoa statuetka za najodgovorni kompanii vo kategorijata “Odnosi so snabduva~i-potro{uva~i”. Za najodgovoren odnos kon `ivotnata sredina bea nagradeni Adora in`enering i cementarnica Usje. Vo kategorijata “Vlo`uvawe vo zaedni-

cata”, koja tradicionalno ima najgolem broj prijaveni proekti, godinava nagradata ja dobija TTK banka i a.d. Elektrani na Makedonija. Nagradenite se izbrani vo konkurencija na 63 proekti, dostaveni na konkursot {to go raspi{a Ministerstvoto za ekonomija preku proektot “Op{testvena odgovornost na pretprijatijata vo Makedonija”, kofinansiran od Evropskata unija.

 10 NAJGOLEMI RABOTODAVCI VO SVETOT o CNBC napravija rangirawe na 10 najgolemi rabotodavci vo svetot, od redovite na kompanii kotirani na berza. Koristele podatoci od Rojters, svetskite berzanski

V

WALMART

MCDONALD’S

indeksi, kompaniski internet-stranici, godi{ni izve{tai i ostanati dostapni informacii. Vo brojot na vraboteni, vleguvaat i tie {to ne se so polno rabotno vreme. HON HAI PRECISION INDUSTRY/FOXCONN

PETROCHINA

 Rabotnici: 2,1 2 1 milioni  Prihodi po vraboten: 199.500 dolari

 Rabotnici: 1,7 1 7 milioni  Prihodi po vraboten: 14.200 dolari

 Rabotnici: 836 iljadi  Prihodi po vraboten: 117.700 dolari

 Rabotnici: 592.700 592 700  Prihodi po vraboten: 390 iljadi dolari

Volmart e najgolemiot maloproda`en sinxir vo svetot, so pove}e od 9.600 marketi vo 28 zemji.

Sinxirot za brza hrana ima pove}e od 33.000 restorani vo 118 zemji. Pove}e od 80% se po principot na fran{iza.

Hon Hai Precision e kompanijatamajka na Foxconn Technology, najgolemiot proizvoditel na elektronika vo svetot, spored ostvareni prihodi.

PetroChina e najgolema kineska naftena kompanija so kapitalizacija od nad 274 milijardi dolari i vtora po golemina energetska kompanija vo svetot.


8 PORTFOLIO  VO FOKUS

 BROJKI:

Finansiskite pazari i bankite se tuka za da & slu`at na realnata ekonomija, a ne obratno. Ovaa kriza mo`e da poslu`i za da se potsetime kolku nekoi finansiski aktivnosti i instrumenti stanale kompleksni i opasni. Toa mora da se promeni.

5

iljadi evra }e bide maksimalnata kazna za firmite {to nema da izdavaat fiskalni smetki

23

iljadi izve{tai se pobarani od Kreditnoto biro otkako po~na da funkcionira pred 10 meseci

2

iljadi gr~ki firmi go prefrlile svoeto rabotewe vo Bugarija poslednive dve godini

MI[EL BARNIE EVROKOMESAR ZA VNATRE[NI PAZARI I USLUGI

 TRENDOVI

KATOLI^KATA CRKVA IMA RE[ENIE ZA KRIZATA

VATIKAN PREDLO@I OSNOVAWE NA SVETSKA CENTRALNA BANKA atikan predlo`i da se osnova nadinstitucija so globalen javen avtoritet, odnosno svetska centralna banka, koja }e ima kontrola nad site finansiski institucii koi o~igledno stanale neefikasni vo reagiraweto na krizata. Novata svetska banka bi imala univerzalna nadle`nost da vodi ekonomska politika i centralizirano da donesuva odluki. Vo dokumentot od 18 stranici, nasloven “Reforma na me|unarodnite finansiski i monetarni sistemi vo kontekst na globalniot javen avtoritet�, Vatikan ja objasnuva idejata koja bi trebalo da bide mnogu dobro do~ekana od strana na ogor~enite demonstranti od celiot svet koi se pobunija protiv ekonomskata kriza.

V

I POKRAJ SVETSKATA KRIZA

KINEZITE ZATRUPANI SO NARA^KI ZA PROIZVODSTVO pokraj previrawata vo svetskata ekonomija, proizvodnite aktivnosti vo Kina vo oktomvri dostignale najvisoko nivo vo poslednite pet meseci, potkrepeni so rastot na proizvodstvoto i nara~kite. Izve{tajot na britanskata banka HSBC poka`uva deka preliminarniot indeks na menaxerite za nabavka (PMI), koj{to go presmetuva bankata, vo oktomvri bil zgolemen na 51,1% od 49,9% vo septemvri, so {to za prvpat od juni navamu ja nadminal granicata od 50 poeni. Spored HSBC, ovie podatoci svedo~at deka Kina ne se nao|a na patot na ostro zabavuvawe na rastot, i pokraj zabavuvaweto na rastot na izvozot i postrogite uslovi za kreditirawe so cel da se zauzda inflacijata.

I

iznis-klimata vo Makedonija e najosetliva tema na koja {to i da ka`e{ mo`e{ da bide{ pogre{no sfaten. Posebno koga biznismenite s$ po~esto sakaat da ostanat anonimni koga zboruvaat za biznis-klima. Iako site se ~udat kako toa Makedonija sekoja godina odi s$ pogore i pogore na rang-listata na zemjite vo koi najlesno se vodi biznis, vodeweto biznis vo makedonskata realnost stanuva s$ poslo`eno i pote{ko. Mo`ebi toa treba da bide efektot na reformite. Da gi isfrli od pazarot onie koi nema da mo`at da gi sledat reformite. Mo`ebi biznismenite samo se nau~eni glasno da se `alat koga nekoj }e gi natera da rabotat vo zakonski ramki. No, problemite i frustraciite rastat koga zakonskite ramki za edni se pretesni, a za drugi ne postojat. Se pravat reformski zakoni kako {to imaat najrazvienite ekonomski zemji, a na teren im dozvoluvame na inspektorite da imaat celosna sloboda da go tolkuvaat zakonot kako {to sakaat. Pa taka, ako si biznismen i ako navreme sfati{ deka treba samo da si poslu{en i da ne zboruva{ glasno, posebno ne za reformite, toga{ Makedonija mo`e navistina da bide dano~en i biznis-raj. Vo sprotivno, na sopstvena ko`a mo`e{ da ja oseti{ rakata na reformskata dr`ava. Ako si direktor na javno pretprijatie ili dr`avna kompanija ne mora voop{to da raboti{ po pazarni principi, nitu da pla}a{ danoci ili pridonesi. Ne mora{ nitu javno da objavuva{ izve{tai kako si rabotel, a ne mo`e{ nitu da odi{ vo ste~aj ako so godini raboti{ so zaguba. Treba samo da referira{ kaj partiskiot {ef. Ako si dovolno reformatorski nastroen i poslu{en, mo`e da ti se otpi{at dolgovite, da dobie{ nepovratni pari od dr`avniot Buxet za novi investicii i proekti so koi }e bide{ u{te i glaven xek. E toa ne e dobra biznis-klima. Klima vo koja zakonite va`at za edni, a ne va`at za drugi, i vo koja nivnoto sproveduvawe zavisi od voljata na biznismenot ili na inspektorot, e dobra ama samo samo za korupcija. Toa nema ama ba{ nikakva vrska so fizi~koto broewe na zakonite so evropsko znamenmce koi gi izglasala glasa~kata ma{inerija vo Parlamentot.

B

Biljana Zdravkovska-Stoj~evska odgovoren urednik


 10 COVER STORY: EKONOMSKATA KRIZA I 5-TE NAJGO

ZATI[JE PRED BU  Kompaniite i politi~arite vo Makedonija se upla{eni od prodlabo~uvawe na evropskata dol`ni~ka kriza, koe ako se slu~i, }e gi prinudi evropskite ekonomii, no i zemjite od regionot pove}e da {tedat i da ja namalat dr`avnata i li~nata potro{uva~ka, {to direktno }e go namali i makedonskiot izvoz. Edinstvena uteha e {to Makedonija najmnogu izvezuva surovini i poluproizvodi so niska cena i dodadena vrednost, koi voobi~aeno ne se kratat prvi vo vreme na {tedewe

BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ankrot na Grcija, pad na evroto i evrozonata, dol`ni~ka kriza i ekonomska recesija. Ova se problemite so koi vo momentov e opsednat celiot svet. Ve}e i makedonskite ekonomski ministri javno predupredija deka doa|aat crni denovi za ekonomijata, pred s$ poradi toa {to evropskite zemji kade {to najmnogu izvezuvaat makedonskite kompanii se davat vo dol`ni~kata kriza i se na pragot na nova recesija. Svetskata ekonomska kriza vo 2009 godina poka`a deka najgolem del od svetskata ekonomija e povrzana i integrirana mnogu pove} e otkolku {to se veruva{e,

B

otkako site se uverija deka negativnite ekonomski {okovi se prenesuvaat od zemja na zemja vo period od nekolku nedeli ili meseci. Zatoa, za Makedonija e opasno {to procenkite na re~isi site me|unarodni finansiski institucii za ekonomskiot rast i za izvozot i uvozot kaj na{ite najgolemi trgovski partneri se revidiraat nadolu. Germanija, koja va`i za glaven dvigatel na evropskata ekonomija i e najgolem izvozen pazar na koj se plasiraat re~isi 30% od makedonskiot izvoz, idnata godina }e se soo~i so drasti~no zabavuvawe na ekonomskiot rast od samo 1,0%, dodeka godinava }e ja zavr{i so 2,9%. Spored procenkite, germanskiot uvoz vo 2012 godina }e porasne samo za 3,6%, nasproti planiranite 7,7%.

GERMANIJA GE Vk Vkupen izvoz (januari-avgust 2011) Udel vo vkupen izvoz Ud R Rast na BDP vo 2012g. (procenka MMF) Dr`aven dolg vo 2012g (% od BDP)

Negativni prognozi ima i za Grcija i za Italija, kade {to Makedonija prodava okolu 12% od vkupniot godi{en izvoz. Za zemjite od regionot, kako Srbija i Bugarija, o~ekuvawata se pooptimisti~ni, so ogled na toa {to se procenuva deka nivnite ekonomii }e rastat so stapki od okolu 3%, isto kolku {to se o~ekuva deka }e raste i makedonskata

ekonomija. “Eventualnoto prodol`uvawe i prodlabo~uvawe na finansiskata kriza vo Evropa }e zna~i deka ekonomiite pove}e }e {tedat, nara~kite od na{ite trgovski partneri }e se namaluvaat, a so toa i izvozot vo tie zemji, {to zna~i deka rastot } e zabavi. Postojat silni rizici, a rast od 3% do krajot

KOSOVO K 7 91.431.000 0$ 27,80% 0% 0% 1,00% 81,90%

Top 10 najizvezuvani proizvodi vo prvite osum meseci 303.592.903

1 Katalizatori

V Vkupen izvoz (januari-avgust 2011) Udel Ud vo vkupen izvoz R Rast na BDP vo 2012g. (procenka MMF) Dr`aven dolg vo 2012g (% od BDP)

BUGARIJA B 365.456.000 0$ 12,80% 0% 0% 5,00% /

Top 10 najizvezuvani proizvodi vo prvite osum meseci 75.000.233

1 Rudi na olovo i koncentrati

50.496.121

2 Rudi na bakar i koncentrati

40.293.149

3 Rudi na cink i koncentrati

30.030.802

4 Plosnati valani proizvodi od ` nelegiran ~eli 5 Otpadoci i ostatoci od bakar: O bakar: Drugo 6 Tutun, surov i nepreraboten, Tip

2 Ma{ini i aparati za filtrirawe ili pre~istuvawe na drugi gasovi 3 Ko{uli za ma`i ili mom~iwa: od pamuk

46.615.159

4 Fero-nikel

25.529.261

1 Gasni masla za drugi nameni so sodr`ina na sulfur {to nadminuva 0,001% po masa 2 Gasni masla za drugi nameni so sodr`ina na sulfur {to ne nadminuva 0,001% po masa 3 Motoren benzin so oktanski broj od 95 ili pogolem, no pomal od 98 4 Masla za lo`ewe

19.957.516

5 Portland cement: Drug

16.618.621

6 Puri, cigarilosi i cigari, od tutun ili od zameni za tutun 7 Dr. pra~ki od `elezo ili nelegiran ~elik, samo kovani, toplo valani 8 Naften koks: nekalciniran (Surov)

7.598.853

9 Kitovi, smolni malteri, drugi masi za zatinawe

5.444.019

5 Bluzi, ko{uli i ko{uli-bluzi, za `eni ili devoj~iwa: od pamuk 6 Bluzi, ko{uli i ko{uli-bluzi, za `eni ili devoj~iwa 7 Pantaloni, brix-pantaloni i {orcevi: za `eni ili devoj~iwa od pamuk 8 Pantaloni, brix-pantaloni i {orcevi: za `eni ili devoj~iwa od sinteti~ki vlakna 9 Ma{ki jakni i sakoa: Od volna ili fini `ivotinski vlakna 10 Potko{uli i maici, pleteni od volna ili fini `ivotinski vlakna

38.212.604

14.601.234 13.154.048 8.183.570 6.181.116

V Vkupen izvoz (januari-avgu Udel U vo vkupen izvoz R Rast na BDP vo 2012g. (pr Dr`aven dolg vo 2012g (%

10 Plosnati valani proizvodi od `elezo ili nelegiran ~elik

15.779.988

7.070.982 5.503.407

4.297.968

Top 10 najizvezuvani proiz

7 Toplo valani plosnati proizvodi nelegiran ~elik 8 Podgotveni vrzivni sredstva za ili learski jadraindustrii 9 Drugi zavareni cevki {to ne se napre~en presek 10 Tutun, surov i nepreraboten; otp Tip Jaka


OLEMI IZVOZNI PAZARI NA MAKEDONIJA nikoj ne se zafa}a, se obidovme da dademe barem pribli`ni nasoki vo koi } e se dvi`at ekonomiite na na{ite najgolemi izvozni pazari. Prvi~nata analiza na 10-te najizvezuvani proizvodi na pette najgolemi izvozni pazari na Makedonija poka`uvaat deka vo najgolem del stanuva zbor za proizvodi so niska dodadena vrednost, surovini ili poluproizvodi koi imaat rela-

URA

na godinata vo uslovi na nestabilno globalno zakrepnuvawe bi bil odli~en rezultat�, ocenuva univerzitetskiot profesor Dimitar Eftimovski. Na site im jasno deka zakrepnuvaweto na makedonskata ekonomija i pogolemite stapki na ekonomski rast se mo`ni samo ako kompaniite izvezuvaat pove} e na stranskite pazari. No, tie o~igledno stanuvaat s$ pomalku dostapni. Vo vreme koga celiot svet

e pred nova ekonomska recesija, a Evropa se gu{i vo dol`ni~ka kriza, se postavuva dilemata {to i na kogo mo`eme da mu prodademe od toa {to go proizveduvame. VO EVROPA I NA BALKANOT SE PRODAVA 90% OD IZVOZOT “Kapital� analizira{e koi se najgolemite izvozni pazari na Makedonija i kakvi se o~ekuvawata za nivnite ekonomii slednata 2012 godina. Iako predviduvaweto vo ovoj period e najte{ka zada~a so koja

tivno niska cena. Feronikel, katalizatori, ~elik, olovo i cink, nafteni derivati, tekstil, sve` zelen~uk i ovo{je, tutun se glavnite proizvodi koi gi izvezuvame vo Germanija, Kosovo, Bugarija, Srbija i Italija, koi se najgolemite izvozni pazari na koi se prodavaat proizvodite od Makedonija. Duri i ovie zemji da se soo~at so nekoja pogolema kriza, ne se o~ekuva da ja namalat vedna{ i drasti~no pobaruva~kata za proiz-

SRBIJA S

ust 2011)

rocenka MMF) % od BDP)

209.158.000 $ 7,34% 4% 3,00% 0% 20,46%

zvodi vo prvite osum meseci 47.885.180 38.314.492 22.034.467

`elezo ili

13.525.039

Vk Vkupen izvoz (januari-avgust 2011) Udel vo vkupen izvoz Ud Rast R na BDP vo 2012g. (procenka MMF) Dr`aven dolg vo 2012g (% od BDP)

vodite koi gi izvezuva Makedonija. Okolu 60% od vkupniot izvoz na Makedonija se plasira na evropskite pazari, od koi duri 28% se vo Germanija. Blizu edna tretina od ostanatiot izvoz na Makedonija se plasira vo zemjite od regionot ili t.n. Zapaden Balkan. Spored neodamna objaveniot izve{taj na CMA za rizicite za bankrot na oddelni dr`avi, izvozot na proizvodi i uslugi vo nekoi delovi od svetot na koi tradicionalno se prodavaat makedonskite proizvodi }e bide ednakov na podvig. Spored ovoj izve{taj, na primer, najgolemi {ansi za bankrot ima Grcija, duri 90,6%, sleduva Portugalija so 61,3% {ansi za bankrot. Me|utoa, me|u desette najrizi~ni zemji se nao|aat i zemji koi se na{i najgolemi trgovski partneri i najgolemi izvozni pazari, kako Ukraina, Italija, Hrvatska, koi imaat okolu 30% {ansi za bankrot. Iako {ansite za bankrot ne zna~at i deka zemjata }e bankrotira, sepak, toa uka`uva deka zemjata se soo~uva so problemi so javnite finansii koi neminovno }e se preslikaat vo problemi vo ekonomijata preku otka`uvawe na mnogu javni investici i kapitalni grade`ni proekti, namaluvawe na li~nata i javnata potro{uva~ka i ote`nato i

ITALIJA I 207.804.000 0$ 7,30% 0% 3,00% 0% 44,50%

Top 10 najizvezuvani proizvodi vo prvite osum meseci 11.861.142

1 Domat, sve` ili razladen: Od 15 mart do 31 dekemvri 2 Lekovi

11  11

10.368.432

Vk Vkupen izvoz (januari-avgust 2011) Udel vo vkupen izvoz Ud Rast R na BDP vo 2012g. (procenka MMF) Dr`aven dolg vo 2012g (% od BDP)

187.307.000 $ 6,58% 0,32% 121,38%

Top 10 najizvezuvani proizvodi vo prvite osum meseci 62.458.660

1 Fero-nikel

2 Delovi na obuvki; vlo{ki za obuvki, vmetki za peti i sli~ni proizvodi; od ko`a 3 Trupovi i polutki, jagne{ki sve`i ili razladeni

15 426 052

10 463 655

5.808.175

4 Toplo valani plosnati proizvodi, od `elezo ili nelegiran ~elik 5 So lice (gorni{te) od ko`a ili ve{ta~ka ko`a: So|onovi od drugi materijali 6 Drugi obuvki so |onovi od ko`a {to go pokrivaat glu`dot za `eni 7 Fero-silicium

3 Plosnati valani proizvodi od `elezo ili nelegiran ~elik 4 Drugi zavareni cevki {to ne se so kru`en napre~en presek 5 Kerozin: gorivo za mlazni motori

8.312.887

5.861.891

7.193.959

Od leguri na

9.659.130

p Prilep

6.246.549

i, od `elezo ili

4.934.183

6 Plosnati valani proizvodi od `elezo ili nelegiran ~elik,prekrieni so cink 7 Elektri~na energija

learski kalapi

3.837.125

8 Kolbasi i sli~ni proizvodi, od meso

5.073.235

8 Drugi obuvki za `eni

6 647 992

3.535.969

9 Toplo valani plosnati proizvodi

5.065.854

9 Silicium

5 542 107

so kru`en adoci od tutun,

2.573.536

10 Puri, cigarilosi i cigari, od tutun ili od zameni za tutun

6.594.922

11 591 159

4.785.582

10 Drugi obuvki {to go pokrivaat glu`dot so vnatre{ni |onovi so dol`ina od 24 sm ili pogolema za `eni

7 382 895 7 345 887 7 250 374

2 131 357


 12

zadocneto pla}awe. Eskalacijata i vlo{uvaweto na dol`ni~kata kriza e eden od najgolemite rizici za makedonskata ekonomija. So ogled na faktot {to nad 90% od makedonskite banki se vo sopstvenost na stranski, pove} eto evropski, banki, vlo{uvaweto na dol`ni~kata kriza pove}e od sigurno }e go zamrzne kreditiraweto na kompaniite vo Makedonija i drugite zemji od regionot. Vo takvi uslovi, ne mo`e da se o~ekuva nitu pogolemo proizvodstvo, nitu rast na izvozot, nitu

brzo zakrepnuvawe od s$ poizvesnata bankarska i ekonomska kriza.  GERMANIJA Iako Germanija va`i za motor na evropskata ekonomija, prognozite za 2012 godina uka`uvaat deka najsilnata evropska ekonomija }e zabavuva. Vladata na Angela Merkel predviduva ekonomski rast od 1% za slednata 2012 godina, {to e namaluvawe na prethodnata prognoza za rast od 1,8%, a uvozot na stoki }e raste so 3,6%, namesto so 7,7%.

 KOSOVO Iako Kosovo e vtor najgolem izvozen pazar za Makedonija, strukturata na izvozot poka`uva deka najgolem del od izvozot otpa|a na izvozot na nafta i nafteni derivati, kako i proizvodi i surovini koi se koristat vo grade`ni{tvoto, kako cement, ~eli~ni proizvodi... Ako se znae deka Kosovo godinava i vo 2012 godina }e ima na raspolagawe nad 150 milioni evra donacii i krediti od me|unarodni institucii, mo`e da se o~ekuva deka grade`nata ekspanzija na Kosovo } e prodol`i, a so toa i izvozot na grade`ni materijali }e prodol`i da raste. MMF predviduva slednata godina Kosovo da ima ekonomski rast od 5%, a so ogled na relativnata niska zadol`enost na dr`avata, ne se o~ekuva nekoj pogolem zastoj vo planiranite kapitalni investicii  BUGARIJA MMF predviduva deka bugarskata ekonomija slednata godina }e raste so solidni 3%. Vo Bugarija najmnogu izvezuvame rudi na olovo, cink i bakar, kako i razni ~eli~ni proizvodi i tutun. Od Sasa i Bu~im, koi se najgolemi izvoznici vo Bugarija, zasega nemaat najavi za otka`uvawe nara~ki, no poradi neizvesnosta od krizata, ne planiraat zgolemuvawe na proizvodstvoto, {to zna~i deka izvozot vo Bugarija }e ostane stabilen kolku {to }e bidat stabilni i cenite na bakarot i drugite metali na svetskite berzi.  SRBIJA Srpskata vlast prognozira srpskata ekonomija vo slednata 2012 godina da raste za 3%, blagodarenie na rastot na izvozot. Na srpskiot pazar vo prvite osum meseci najmnogu sme izvezle sve`i domati i lekovi. Mo`e da se o~ekuva izvozot vo Srbija, posebno na ovie dve stavki, da raste i slednata godina, pred s$ poradi toa {to golem del od makedonskite proizvodi koi se izvezuvaat kaj severniot sosed, vsu{nost, zavr{uvaat na golemiot ruski pazar.  ITALIJA Italija e eden od najgolemite trgovski partneri na balkanskite zemji. No, slednata godina site o~ekuvaat siguren pad kaj izvozot i trgovskata razmena so Italija, so ogled na toa {to Italija se soo~uva so mnogu golemi problemi poradi pregolemata zadol`enost na dr`avata. Najgolema izvozna stavka vo Italija e feronikelot, a potoa sleduva izvozot na ~evli, jagne{ko i ~eli~ni proizvodi. Poradi merkite za {tedewe mo`e da se o~ekuva deka pobaruva~kata za makedonskite proizvodi od Italija slednata godina }e se namali. KOMPANIITE O^EKUVAAT NEIZVESNOST, NO NE I KRAH NA IZVOZOT Vo vreme koga kompaniite go pravat


za rabotewe za idnata godina,  14 planot najgolemite trgovski partneri od Evropa se soo~uvaat so seriozni ekonomski problemi. Mnogu izvozni kompanii o~ekuvaat najte{ko da ja po~uvstvuvaat krizata vo po~etokot na 2012 godina. Procenkite na Makstil se deka idnata godina }e bide polo{a od godinava. Planiraat namaluvawe na proizvodstvoto za okolu 10% do 15%, glavno poradi namaluvawe na pobaruva~kata od stranstvo. “Se o~ekuva deka evropskite zemji pomalku }e investiraat vo izgradba na kapitalni objekti poradi finansiskite problemi, {to avtomatski zna~i pomala pobaruva~ka za ~elikot. Mo`ebi nema da se soo~ime so drasti~en pad na rabotata, me|utoa, sme pretpazlivi. Vo obid da go namalime rizikot od otka`uvawe nara~ki, standardnite pazari, kako Italija, [panija, Germanija, Portugalija, Anglija, planirame da gi dopolnime so probivawe na na{eto proizvodstvo vo zemji koi ne ~uvstvuvaat efekti od globalnata kriza, kako {to e Turcija. Isto taka, na{ata kompanija ve}e po~nuva da plasira proizvodstvo i vo SAD”, veli Aleksandar Panov, generalen direktor na Makstil. Spored Nikolaj~o Nikolov, generalen

60%

od makedonskiot izvoz se plasira vo Evropskata unija

direktor na rudnikot Bu~im, glaven predizvik za rabotata na rudnicite }e bide dvi`eweto na cenite na metalite na svetskite berzi. “Dokolku prodol`i trendot na pad na cenite na metalite, mo`e da bide seriozna zakana za namaluvawe na proizvodstvoto. Zasega nema otka`uvawe na nara~ki i ne o~ekuvam deka }e n$ pogodi te{ka kriza, kako {to be{e slu~aj vo 2009 godina. No, sigurno ne e vreme nitu koga proizvodstvoto }e raste”, veli Nikolov. Od rudnikot Sasa, koj najmnogu gi iz-

Kapital Akademija...

vezuva olovoto i cinkot vo Bugarija, o~ekuvaat neizvesna godina, no kako {to velat, zasega nemaat najavi za otka`uvawe nara~ki. “Zasega nema najavi za otka`uvawe nara~ki, taka {to spored planovite za rabota za idnata godina, ne o~ekuvame namaluvawe na proizvodstvoto i otpu{tawe rabotnici kako posledica na toa. Sekako deka e neizvesno i zatoa ne o~ekuvame nitu porast na proizvodstvoto. Klu~en problem mo`e da bide trendot na namaluvawe na cenite na metalite i dokolku padnat pod nivoto na profitabilnost, }e se soo~ime so predizvikot da go namalime proizvodstvoto”, veli Maksim Prohorov, direktor na Sasa. Kolku za potsetuvawe, vo 2009 godina, koga svetskata ekonomska kriza se po~uvstvuva najsilno, mnogu makedonski izvozni kompanii go namalija proizvodstvoto, privremeno ili trajno otpu{tija del od rabotnicite. Zasega site se umereni optimisti deka ovojpat nema da bide tolku te{ko. Treba samo da se pre`iveat slednite nekolku najlo{i meseci.

member of KAPITAL MEDIA GROUP m

објавува

РАБОТИЛНИЦА ФИНАНСИСКИТЕ ИЗВЕШТАИ КАКО АЛАТКА ЗА ДЕЛОВНО ОДЛУЧУВАЊE ПОДГОТОВКА И АНАЛИЗА 4-5 Ноември 2011 година  Хотел “Александар Палас“ Скопје Финансиските извештаи се повеќе од бројка! Тие се многу повеќе од законска обврска! Финансискиот извештај во денешниот бизнис свет е основната деловна алатка на секој менаџер кој врз основа на добиените информации од истиот треба да ги донесе клучните одлуки. Оваа работилница ќе ве научи како и вашиот финансиски извештај да стане вашатa клучна алатка. Ќе научите кој е правилниот сет алатки за изработка на финансиски извештај, како правилно да ги читате извештаите, да ги потенцирате, дефинирате, пресметувате и толкувате соодветните показатели од финансиските извештаи. А сето тоа поткрепено со готови матрици, кои понатаму слободно ќе може да ги користите во секојдневната работа!

РАБОТИЛНИЦАТА Е НАМЕНЕТА ЗА:

 Финансиски менаџери  Сметководители  Лица кои подготвуваат финансиски извештаи и анализи  Сопственици на компании  Претприемачи

ЌЕ ДОБИЕТЕ ГОТОВИ МАТРИЦИ ЗА:

 Биланс на состојба - сублимирана форма со мапирање  Биланс на успех - сублимирана форма за со мапирање  Добивка и профитна маржа со графикони за движења  Правична распределба на плати според позиции  Мерење на профитабилноста/успешноста со планот и/или споредно со минати години  Завршна пресметка за 2011 според најновиот меѓународен стандард за МСП со мапирање  Приходи и трошоци во еден преглед и нивна интеракција со мапирање  Структура на побарувања и обврски по рочност

ЌЕ СЕ СТЕКНЕТЕ СО СЛЕДНИВЕ ЗНАЕЊА:

 Значење и примена на сметководствените податоци  Основи за подготовка на финансиските извештаи  Сет на финансиски извештаи  Подготовка на финансиски извештаи  Значење на финансиските извештаи  Читање и анализа на финансиските извештаи  Анализа на финансиските извештаи – пресметка на финансиски индикатори  Врска на финансиските индикатори со извештаите и како да ги толкуваме  Анализа на трошоците преку финансиски извештаи  Анализа на приходите преку финансиски извештаи  Поврзаност на финансиски извештаи

ПРЕДАВАЧ КАТЕРИНА БОШЕВСКА Fинанsиsки диrектоr на EOS Matrix Македонија и финанsиsки конsuлтант за Иsточна Евrопа. Ангажиrана е како надвоrешен sоrаботник и тrенеrобuчuвач за теми од облаsта на финанsиsки менаџмент од rеномиrани тrенинг агенции-конsuлтантsки кuќи.

Проектот Kapital Akademija... е формиран на 25.09.2011 лица за контакт: Гордана Михајловска, Дијана Гулакова  02 3298 110  www.kapital.mk  obuki@kapital.com.mk


INTERVIEW  16 INTERVIEW

VLADIMIR PE[EVSKI

VICEPREMIER ZA EKONOMSKI PRA[AWA

FLUKTUIRA^KIOT KURS E INTERES SAMO NA NEKOLKU IZVOZNI KOMPANII


BROJ 626



28/10/2011



INTERVIEW

www.kapital.mk

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

 Vo izminatiot period imavte pove}e sredbi so makedonskite biznismeni na koi tie pobaraa i konkretni merki za podinami~en razvoj na ekonomijata? [to od tie barawa mo`at realno da se realiziraat? So makedonskite biznismeni imame izgradeno kontinuirana komunikacija. Smetame deka komunikacijata me|u Vladata i biznis-sektor e od golemo zna~ewe za razvojot na makedonskata ekonomija i zatoa vo naredniot period planirame da go intenzivirame ovaa partnerstvo. Niza merki i proekti poteknuvaat tokmu od dijalogot me|u ovie sektori. Voveduvawe na edno{alterski sistem za investitori e edno od barawata od strana na biznis-zaednicata na koe Vladata ve}e podolg period raboti so cel na kreirawe eden sistem, koj }e ovozmo`i podobruvawe na kvalitetot na uslugite i uslovite za investirawe. Poednostavuvaweto na carinskite stapki e edno od barawata koi imaat realna mo`nost da se ispolnat. Vo naredniot period Vladata }e vlo`i napori da gi poednostavi transportot so sosednite dr`avi. No, sepak, ova barawe ne zavisi samo od makedonskata Vlada, tuku i od raspolo`enieto na vladite vo sosednite dr`avi. Vladata so tek na vreme }e gi ispolni site barawa na biznis-zaednicata koi se realni i ostvarlivi. Razvojot na biznis-sektorot i ekonomijata e eden od prioritetite na ovaa Vlada, koja silno se zalaga za nivniot razvoj.  Koj e, spored Vas, patot po koj Makedonija treba da odi za da mo`e da ostvaruva povisoki stapki na ekonomski rast pogolemi od 6%-7%? (konkretni merki i politiki) Patot do pobrz ekonomski rast e {to pobrza realizacija na vladinata programa. Tamu se nabrojani pove}e od iljada proekti i aktivnosti koi se osmisleni tokmu so taa namena: zabrzan ekonomski rast i namaluvawe na nevrabotenosta. Neseriozno e koj bilo da ka`e deka so Nese nekolku proekti ili merki e mo`no da se neko ostvari golema stapka na razvoj, bidej}i ostv da bbe{e taka ednostavno site dr`avi vo svetot }e go pravea toa i }e imaa recept sveto Dokolku se realizira programata za uspeh. us za narednite ~etiri godini, na Vladata V mislam deka ovie stapki na rast se cemisl losno realni i ostvarlivi. Sepak, duri i losn za reformi i razvoj, koj e vo Manifestot M osnovata na programata na Vladata, i vo osno ~ija izrabotka imav zna~itelen pridones, ka`ano deka osnovna pretpostavka za e ka visoki stapki na razvoj e da nema u{te viso edna svetska ekonomska kriza. Za `al, od den na den, globalnite ekonomski procesi ne odat o vo pozitivna nasoka i sekako deka toa nema da ima povolno vlijanie i vrz

 Izjavite na biznismenite koi se odnesuvaat na monetarnata politika treba da se zemaat so golema rezerva. Prvo ne postoi konsenzus i kaj niv za ovaa rabota, a li~no smetam i deka ne raspolagaat so dovolna ekspertiza za kvalitetni makroekonomski analizi na nivo na dr`ava. Se raboti pove} e za interes na nekolku golemi izvoznici so cel da dobijat poevtin kone~en proizvod i pogolema zarabotka za sopstvenite kompanii, {to se razbira e legitimno kako barawe. Sepak, ova barawe ne e vo interesot na celata dr`ava, tuku pove}e vo interesot na nivnite kompanii, veli vicepremierot Pe{evski vo intervjuto za “Kapital� makedonskata ekonomija.  Edno od barawata na biznismenite e i porelaksirana monetarna politika i voveduvawe na fleksibilen namesto fiksen devizen re`im na denarot? [to mislite za ovaa ideja? Izjavite na biznismenite koi se odnesuvaat na monetarnata politika treba da se zemaat so golema rezerva. Prvo ne postoi konsenzus i kaj niv za ovaa rabota, a li~no smetam i deka ne raspolagaat so dovolna ekspertiza za kvalitetni makroekonomski analizi na nivo na dr`ava. Se raboti pove}e za interes na nekolku golemi izvoznici so cel da dobijat poevtin kone~en proizvod i pogolema zarabotka za sopstvenite kompanii, {to se razbira e legitimno kako barawe. Sepak, ova barawe ne e vo interesot na celata dr`ava, tuku pove}e vo interesot na nivnite kompanii. Od site dosega{ni analizi koi{to se sproveduvani i vo ramkite na Vladata, no i vo Narodnata banka, vo Svetskata banka i MMF, institucii koi gi zemaat predvid site kompleksnosti na edno vakvo pra{awe, uka`uvaat deka kursot na denarot treba da ostane stabilen. Vo sprotivnost, so fluktuira~ki kurs postoi realen rizik da dobieme visoka inflacija, visoki kamatni stapki za deviznite krediti, zgolemeni iznosi {to }e treba da gi vra} aat firmite koi ve}e se zadol`ile vo evra, namaluvawe na deviznite rezervi i kone~no namaluvawe na `ivotniot standard. Od tie pri~ini, vo ovoj moment ne ja poddr`uvam ovaa ideja.  Do 2009 godina rabotevte vo realniot sektor, dve godini, pak, ste del od izvr{nata vlast. Gi znaete problemite i barawata na realniot sektor, od druga strana znaete so kolkav buxet raspolaga dr`avata i koi & se prioritetite? Koga utre bi se vratile vo privatniot sektor, {to }e pobarate prvo od Vladata kako merka za da se podobri biznis-klimata vo zemjava? Va{eto pra{awe e vsu{nost na~in da me pra{ate so {to ne se soglasuvam vo sega{nite vladini politiki. Smetam deka vo ramkite na sega{nite ograni~uvawa, Vladata go dava svojot maksimum vo podobruvawe na biznis-klimata, {to vsu{nost

e valorizirano i od Svetskata banka vo najnoviot izve{taj za Duing biznis, kade {to Makedonija e rangirana pred golem broj dr`avi i od Evropskata unija, i najvisoko od site zemji na Balkanot. No, bi dodal i deka s$ dodeka sum del od timot na premierot Gruevski, s$ {to imam da ka`am kako ideja ili sugestija za podobruvawe na biznis-klimata, no i za ostanatite segmenti na rabotewe na Vladata, soop{tuvam na sednicite na Vladata ili na ~lenovite na vladiniot tim i, se razbira, se obiduvam toa da go sprovedam.  I pokraj visokiot rang vo Izve{tajot Duing Biznis, makedonskata ekonomija e prili~no nekonkurentna spored cenite, kvalitetot, ideite i inovaciite, tehnologijata... [to Vladata prezema za podobruvawe na konkurentnosta na kompaniite i ekonomijata? Pra{aweto po~nuva so konstatacija so koja ne se soglasuvam celosno. Vo opredeleni segmenti makedonskata ekonomija stanuva s$ pokonkurentna, {to e s$ poevidentno od postojanoto zgolemuvawe na izvozot i zgolemuvaweto na brojot na stranski turisti vo zemjata. Se razbira, situacijata ne e rozova, no napraveni se golemi podobruvawa, no ona {to e pova`no, sledat i niza na novi merki i politiki so koi dopolnitelno }e se zgolemi konkurentnosta. Vo najskoro vreme }e go reafirmirame Nacionalniot sovet za konkurentnost koj vo poslednite nekolku godini ne be{e mnogu aktiven. Vo ramkite na mojot kabinet u{te vo tekot na minatata godina e izgotvena seriozna analiza so predlog-merki i proekti za podobruvawe na konkurentnosta i golem broj od tie predlozi se ve}e vgradeni vo vladinata programa. Napraveni i predlo`eni se niza merki so koi se podobruva sorabotkata me|u naukata i realniot sektor, merki za podobruvawe na standardite i kapacitetite na instituciite koi se zanimavaat so akreditacija, podobruvawe na kvalitetot na obrazovanieto, golem broj infrastrukturni proekti, proekti za ponatamo{no namaluvawe na administrativniot tovar vrz biznis-zaednicata i sli~no.

17 


 18 INTERVIEW OT[TETATA OD 72 MIL.EVRA [TO JA BARA TARBS E PREVISOKA Spored moe mislewe, baraweto b na Tarbs b za ot{teta od 72 milioni evra e vo golema mera preceneto, osobeno ako se ima predvid deka Tarbs realno se javuval najmnogu vo uloga na davatel na uslugi vo delot na satelitski prenos na televiziski signal na Makedonskata radio-televizija vo iznos od nekolku milioni evra, a mnogu pomal del se ima pojaveno kako realen investitor vo zemjata. Sporot e kompleksen od aspekt {to glavnite problemi se nastanati so nekolku vladi nanazad, a ne so aktuelnata Vlada, taka {to ne e ednostavno da se utvrdat site fakti. Se razbira, Tarbs imaat pravna mo`nost da postavat kakov bilo iznos kako barawe za ot{teta vo sudskiot spor, no istoto treba vo sudska postapka i da go doka`at kako realno nastanata {teta. Na{a obvrska e da ja za{titime dr`avata i nejzinite gra|ani od pla}awe nepotrebni {teti, no pritoa da vodime smetka i za po~ituvawe na dogovornite obvrski koi se prezemeni kon Tarbs od strana na dr`avnite institucii. Zasega nema nikakvi pregovori me|u stranite, iako postoeja kontakti so cel me|usebno da se zapoznaeme so toa kako sekoja od stranite gleda na sporot. Isto kako i Tarbs, i Vladata gi prezema site potrebni ~ekori za da ima soodvetna kvalitetna odbrana i vo ovoj sudski spor. Mo`am samo da ka`am deka sme umereni optimisti vo odnos na ishodot. Li~no bi sakal vo idnina da go vidam sporot razre{en so {to pomali negativni posledici za dvete strani. Paralelno aralelno so ovie aktivnosti, Vladata vlo`uva lo`uva golemi napori kon privlekuvawe stranski transki investicii. Edna od brojnite pri~ini ri~ini e {to eden od benefitite na stranskite transkite investicii e vnesuvaweto novi tehnologii vo dr`avata, kako k k i zgolemuvaweto na ve{tinite i znaeweto na rabotniot kadar, pri {to se namaluva tehnolo{kiot jaz me|u Makedonija i razvienite evropskite zemji.  So sopstvenikot na gasovodot od Solun do Skopje - Vardaks AS, neodamna postignavte dogovor deka na Makedonija }e & isplatat pet milioni evra. [to se slu~i vo me|uvreme? Zo{to Makedonija ne dobiva i ne bara pari od dividenda? Na poslednoto Sobranie na akcioneri, kade {to Vladata ima{e i svoj pretstavnik, be{e donesena odluka za raspredelba na sredstva na akcionerite vrz osnova na akumuliranata dobivka, spored koja, Republika Makedonija treba da dobie 4,6 milioni evra. O~ekuvame vo narednite 30 dena da dojde do celosna operacionalizacija na ovaa odluka i sredstvata da se najdat na smetkata na dr`avnata firma Naftovod DOO, koja vo ime na Vladata e akcioner vo Vardaks AS so 20% od akciite. Napomenuvam deka ova e prvpat od osnovaweto na ovaa kompanija Makedonija da dobie del od akumuliranata dobivka, i pokraj toa {to e malcinski akcioner, {to e rezultat na pregovorite {to mojot kabinet gi vode{e so drugiot akcioner vo Vardaks AS.  Proektot 效ebren i Gali{te e re~isi vo zavr{na faza. Neodamna izjavivte deka

toj e najblisku do realizacija od koga realiz bilo dosega. Mo`eme li da o~ekuvame deka do krajot na godinava godina nekoj konkreten ~ekor, kako po potpi{uvawe dogovor? Koi kompanii imaat najgolemi i {ansi da go dobijat proektot? proe Do sredinata na dekemvri o~ekuvame da dobieme ponudi od strana na kvalifikuvanite kompanii, i bi trebalo do krajot na godinata da se objavi koja e kompanijata koja ja ima dadeno najpovolnata ponuda. No, vo ovaa faza ne bi se osmelil da ka`uvam koj e favorit za da go dobie dogovorot. Pobednik }e bide kompanijata koja }e ponudi najvisok procent na u~estvo na ELEM vo zaedni~kata kompanija koja }e go gradi proektot 效ebren i Gali{te. Dokolku dojde do uspe{na realizacija na ovoj proekt, mislam deka slobodno }e mo`e da se ka`e deka e toa najgolemiot ekonomski proekt zapo~nat vo izminatite 20 godini vo Republika Makedonija.  Koga vo 2009 godina stanavte del od Vladata, pred sebe verojatno si zadadovte cel koi proekti sakate da gi vidite zavr{eni, za da ne do`iveete li~en neuspeh vleguvaj}i vo Vladata, a napu{taj}i go realniot sektor? Kolku od va{ite ambicii gi ostvarivte? Koj e Va{iot najgolem predizvik na ovaa funkcija? Eden del od proektite i celite koi gi imav zadadeno pred sebe se realizirani, no eden del ostanuva da se realiziraat. Jas sum umereno zadovolen od postignatite rezultati, iako li~no o~ekuvav deka nekoi od proektite }e gi realiziram zna~itelno pobrzo. Kako glaven predizvik

na ovaa funkcija bi ja navel svetskata ekonomska kriza, koja vo golema mera go zabavi tempoto na vlez na stranskite investitori, ne{to na {to potro{iv dosta dobar del od vremeto vo izminatite dve godini. Tuka ne mislam samo na investitori vo zonite, tuku i na partneri za nekoi od golemite infrastrukturni proekti. Svetskata ekonomska kriza vlijae{e i na toa eksternata pobaruva~ka za proizvodite od makedonskite kompanii da ne bide so o~ekuvanoto tempo, {to rezultira{e so necelosno efektuirawe na site reformi i aktivnosti koi bea predvodeni od mojot kabinet.  Pred da go prifatite predizvikot vicepremier za ekonomski pra{awa rabotevte kako direktor i partner na Me|unarodniot investiciski fond SEAF za Ju`en Balkan, kako rezultat na osumgodi{noto rakovodewe na SEAF Makedonija. Kolku vakvoto iskustvo i prijatelstva Vi pomognaa vo rabotata kako zamenik-pretsedatel na Vladata? Prijatelstvata bea od korist vo delot na formirawe kvaliteten tim na lu|e vo mojot kabinet, dodeka iskustvoto vo delot na vodewe i analiza na investicioni proekti be{e pove}e od dragoceno i potrebno za funkcijata koja ja izvr{uvam. Gledaweto na rabotite od aspekt na eden stranski investitor, uloga vo koja se nao|av mnogu godini, mi pomogna vo realizacija na nekolku golemi proekti, no i vo nadminuvawe na nekoi od poserioznite sporovi koi gi ima{e Vladata so nekoi stranski i doma{ni investitori. Ponekoga{, za `al, iskustvoto od privat-


 20 INTERVIEW

“ZADOL@NICATA” ]E STARTUVA SLEDNATA GODINA

 Koi se prioritetite na Vladata vo slednite {est meseci? [to novo mo`e da o~ekuva biznisot vo nasoka na pogolem izvoz, poefikasna administracija, porelakirana dano~na i kaznena politika?.. Vo narednite {est meseci treba da zapo~nat i stapat na sila niza proekti i merki koi imaat za cel da go pottiknat razvojot na ekonomijata. Konkretno za pottiknuvawe na izvozot predvideno e voveduvawe na izvozen faktoring. Mo`nosta da gi prodadat pobaruvawata na MBPR so odreden diskont pretstavuva zna~aen benefit za izvoznicite. So cel podobruvawe na likvidnosta na kompaniite, na po~etokot od slednata godina predvideno e voveduvawe na noviot instrument “Zadol`nica”. Ovoj instrument }e ovozmo`i sredstvata avtomatski da se prefrlaat na smetkite na doveritelite od smetkite na dol`nicite, pri {to bi se podobrila likvidnosta na kompaniite. Ponatamu }e prodol`i da se sproveduva proektot “U~ime od biznis-zaednicata”, odnosno }e prodol`at posetite na kompani od strana na vladini timovi. Ovaa praktika se poka`a kako mnogu uspe{na, bidej}i direktnite sredbi so biznis-sekorot ovozmo`uvaat direktno voo~uvawe na problemite i nivno brzo re{avawe. Eden od problemite koi se navedeni od strana na bizniszaednicata e neeti~kata selekcija od strana na ispektorskite slu`bi. Voveduvawe na proektot e-inspektorati }e ovozmo`i elektronsko izbirawe ispektori, pri {to }e se eleminira neeti~kata selekcija. Koga ve}e stanuva zbor za proekti koi se temelat na baza na informati~ka tehnologija, bi go napomenal i proektot Elektronsko podnesuvawe na carinski deklaracii i dokumenti. Eden od nizata proekti koi se naso~eni kon namaluvawe na tro{ocite i potrebnoto vremeto za izvr{uvawe na carinskite proceduri.

niot sektor i steknatite naviki predizvikuvaa i golem broj li~ni frustracii, osobeno na po~etokot, bidej}i vo privatniot sektor nema ~ekawe od momentot na nosewe na odlukata do nejzinoto realizirawe, dodeka vo javniot sektor ponekoga{ treba da potro{ite pove}e energija da gi mobilizirate instituciite da gi realiziraat odlukite so baranoto tempo, otkolku na samoto nosewe na odluka. Sepak, bi sakal ovde da ja naglasam ulogata na timot koj go formirav vo Vladata vo ramkite na mojot kabinet, koj{to e od klu~no zna~ewe za kvalitetno izvr{uvawe na mojata rabota. Se raboti za lu|e koi se mnogu kvalitetni i posveteni na rabotata, i na koi sum im neizmerno blagodaren za rabotata {to ja izvr{uvaat.  Koj e va{iot stav za dol`ni~kata kriza so koja se soo~uva Evropa i s$ poglasnite prognozi za nova svetska ekonomska recesija, i kako tie se odrazuvaat vrz Makedonija. Ima li Vladata plan B kako da & pomogne na ekonomijata ako svetskata ekonomija vleze vo recesija? Makedonija ne mo`e da ja spre~i dol`ni~kata kriza niti svetskata recesija, dokolku dojde do nea. Ona {to poka`avme vo godinite na krizata od 2009 godina, e deka i vo takvi situacii znaevme da iznajdeme merki i politiki so koi gi ubla`ivme negativnite efekti za makedonskata ekonomija. Se razbira deka razmisluvame za site mo`ni scenarija, i dokolku dojde do niv, }e izlezeme so paket-merki so koi }e & pomogneme na makedonskata ekonomija. No, sekako deka ova ne se povolni vremiwa za ekonomijata i rizicite se realni.  [to e pote{ko da se menaxira dr`avno

ministarstvo ili kompanija? Koi se Va{ite prinici za uspe{no upravuvawe? Sekoja rabota si ima svoi predizvici i specifi~nosti, no so sigurnost mo`am da ka`am deka stepenot na slo`enost i faktorite koi treba da gi zemete predvid pri noseweto odluki se pogolemi na nivo na vicepremier, otkolku kako direktor na investiciski fond. Ona {to e zaedni~ko za dvete pozicii e deka vo timot rabotev i rabotam so lu|e so golem intelektualen kapacitet. Imam nekolku ednostavni pravila za upravuvawe, no ovde bi izdvoil deka so ~lenovite na timot treba da bidete celosno iskreni i otvoreni, dokolku sakate da ja steknete nivnata doverba. Smetam deka potrebno e da se odberat kvalitetni lu|e koi se samostojno motivirani, na koi }e im se objasni koi se celite i {to sakate da postignete, potoa dadete im kreativna sloboda da go realiziraat toa {to ste go zamislile bez da im se me{ate vo sekoj ~ekor. Чesto pati tie }e go napravat zadadenoto podobro i od toa {to ste go zamislile. Davajte mu poddr{ka na timot sekoga{ koga mo`ete, kritikuvajte gi za gre{kite samo vo ~etiri o~i, i koga mo`ete i koga e toa zaslu`eno, pofalete gi i nagradete gi. Pomognete im na sposobnite i ambicioznite lu|e da gi ostvarat svoite li~ni profesionalni celi, duri i koga toa }e zna~i deka mo`e da go napu{tat va{iot tim. Cenam i deka od vrabotenite treba da se bara da rabotat na sebe i postojano da go podobruvaat svoeto znaewe, bidej}i taka }e stanat i pozadovolni i posigurni vo sebe, no }e stanat i povredni ~lenovi na va{iot tim.


 24 INTERVJU

BRAJAN TREJSI NAJPOZNATIOT SVETSKI GURU ZA USPEH, EKSKLUZIVNO ZA KAPITAL

SVETOT PATI OD LO[A VRABOTENOST, A NE OD NEVRABOTENOST!  Vo dene{niot svet, kade {to sekoj den ne{to se menuva, sekoj e odgovoren za postojano nadgraduvawe na svoite ve{tini i znaewe, i op{to za li~niot uspeh, za tie da mo`e da bidat s$ pove}e i pove}e dragoceni za rabotodavecot. Za `al, vo vreme na prosperitet, koga ekonomijata raste{e, lu|eto stanaa mrzelivi i po~naa da go tro{at slobodnoto vreme gledaj}i televizija ili u`ivaj}i vo drugi aktivnosti

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

rajan Trejsi svoeto prvo predavawe vo Makedonija go odr`a pred ~etiri godini, na tema “Maksimizirawe na strategiite za profit vo 21 vek”. Toa be{e vo vreme koga svetot s$ u{te be{e vo ekonomska ekspanzija, nesvesen za cunamito {to sleduva edna godina podocna. Blagodarenie na ekipata na Triple S Group, vo sorabotka so CEED – Centarot za razvoj na pretpriema~i i menaxeri, Trejsi povtorno }e ja spodeli svojata ekspertiza i iskustvo so makedonskata biznis-zaednica. Nastanot }e se odr`i na 10. i 11. noemvri vo Gevgelija, vo hotelot-kazino Princes, a “Kapital” dobi ekskluzivna mo`nost da razgovara so Trejsi za toa {to }e bide temata na predavaweto ovoj pat, koga svetskata ekonomija e vo mnogu poinakva situacija od taa vo 2007 godina, no i za mnogu drugi raboti povrzani so uspehot vo biznisot.  G-ne Trejsi, koja }e bide temata na va{ata vtora konferencija vo Skopje vo noemvri? [to mo`e da o~ekuvaat makedonskite menaxeri ovoj pat? Mojot seminar vo Skopje }e bide fokusiran na specifi~nite biznis-strategii vo liderstvoto, marketingot, proda`bata, gri`ata za klientite i menaxerskite ve{tini {to kompaniite mo`e da gi koristat za borba protiv konkurencijata vo te{ki pazarni uslovi. Isto taka }e se fokusiram na proda`ba so visoki performansi, biznis-so-biznis pre-

B

govarawe i postignuvawe li~en uspeh. Ima razli~ni strategii {to biznisite mo`e da gi koristat koga ekonomijata raste i razli~ni strategi koga taa e vo gr~. Otkako bev vo Makedonija pred ~etiri godini rabotev so stotici kompanii niz svetot so razli~na golemina za da im pomognam da gi prilagodat svoite aktivnosti i da postignat pogolema proda`ba i profitabilnost vo odnos na konkurencijata. Toa se ideite {to }e gi spodelam vo Skopje so makedonskite biznisi.  Kako ekspert za liderstvo i na~ini za postignuvawe uspeh, dali bi mo`ele sporedbeno da ni napravite paralela me|u sega{noto svetsko politi~ko liderstvo i toa {to go spasi svetot od krizata vo 30-tite godini na XX vek. Ima li svetot vo momentov eden nov Ruzvelt? [to se odnesuva do politi~koto liderstvo vo svetot denes, prili~no sum zagri`en. Izgleda deka nema golemi lideri nikade, osobeno vo SAD. Golem lider e li~nost {to ima ~ista vizija za idninata, jasna strategija i prakti~en plan kako da se sprovede taa strategija. Za `al, pove}eto aktuelni politi~ari vo SAD nikoga{ ne bile vo biznisot. Nemaat iskustvo vo menaxiraweto biznis-problemi. Ne znaat kako rabotat kompaniite i kako se kreira novata vrednost. Tie znaat samo kako da vodat administracija i da bidat povtorno izbrani vo natprevar so drugi politi~ari koi isto taka sakaat da bidat izbrani za nekoja pozicija. Iskreno se nadevam deka eden ili pove}e izvonredni lideri }e izniknat od aktuelnava kriza.  Vo momentov najgolemiot problem na Amerika i na ostanatite zapadni ekonomii e nevrabotenosta, a vie na va{ata internet-stranica imate


 26

INTERVJU postaveno tekst tokmu na taa tema. Kako motivaciski trener, koj e va{iot sovet za lu|eto {to baraat rabota: kako da se “prodadat� sebesi na rabotodavecot vo uslovi koga konkurencijata na pazarot na rabotna sila stanuva s$ poostra? Najgolemiot problem na Amerika i na ostanatite zapadni ekonomii, vsu{nost, e vrabotenosta, a ne nevrabotenosta. Zo{to? Zatoa {to nevrabotenosta glavno e predizvikana od neproporcionalnosta me|u ve{tinite {to im se potrebni na rabotodavcite i ve{tinite {to gi nudat vrabotenite. Vo dene{niot svet, kade {to brzo se `ivee i sekoj den ne{to se menuva, sekoj e odgovoren za postojano nadgraduvawe na svoite ve{tini i znaewe, i op{to za li~niot uspeh, za tie da mo`e da bidat s$ pove}e i pove} e dragoceni za rabotodavecot. Za `al, vo vreme na prosperitet, koga ekonomijata raste{e, lu|eto stanaa mrzelivi i po~naa da go tro{at slobodnoto vreme gledaj}i televizija ili u`ivaj}i vo drugi aktivnosti. Interesno e {to vo sekoe op{testvo ima lu|e koi nikoga{ ne se nevraboteni. Sekoga{ imaat rabota, ponekoga{ i po dve, tri raboti. Tie se kako proizvod za koj{to ima golema pobaruva~ka. Rabotodavcite sekoga{ gi anga`iraat i dobro gi pla}aat. Sekoj mora da re{i da bide skapocen vraboten za svojata firma i da raboti naporno za da pridonese za nejziniot uspeh. A, koga lu|eto me pra{uvaat kade da gi prodol`at svoite karieri za da bidat podobro plateni, im velam - odete tamu kade {to se parite, vo sektorite za proda`ba.  Kolku ste zapoznaeni so balkanskite politi~ki i biznis-lideri? Ima li nekoj {to vi ostava osoben vpe~atok i na kogo od pomladata generacija mu predviduvate bleskava idnina? Redovno ~itam za ekonomskata i za politi~kata situacija na Balkanot, no ne sum posebno zapoznaen so karierite na balkanskite lideri, osobeno tie od pomladata generacija, koi {to mo`e da postignat pozna~aen uspeh vo idnina. Me|utoa, ova ne mora da zna~i ni{to. Nikoj ne znae{e za Bil Gejts, Majkl Del ili Lari Elison na po~etokot. Tie porasnaa kako biznis-lideri vo vreme na visoka nevrabotenost i inflacija i izgradija mnogu uspe{ni kompanii. Ubeden sum deka ima biznismeni na Balkanot {to }e izrasnat vo biznis-lideri naskoro.  Koja biznis-strategija bi & ja prepora~ale na Makedonija kako ekonomija, zemaj~i gi predvid site

 “Za `al, pove}eto aktuelni politi~ari vo Amerika nikoga{ ne bile vo biznisot. Nemaat iskustvo vo menaxiraweto biznis-problemi. Ne znaat kako rabotat kompaniite i kako se kreira novata vrednost. Tie znaat samo kako da vodat administracija i da bidat povtorno izbrani vo natprevar so drugi politi~ari koi isto taka sakaat da bidat izbrani za nekoja pozicija.� geopoliti~ki parametri vo korelacija so aktuelnata svetska ponuda i pobaruva~ka? Mojata preporaka za makedonskite biznislideri e da bidat fokusirani na proizvodi i uslugi so povisok kvalitet od toj na konkurencijata, i balkanskata i evropskata, i da se fokusiraat na sni`uvawe na cenite na popularnite proizvodi i uslugi za tamo{nite potro{uva~i.  Imate odr`ano mnogu predavawa za proda`ba. Kriti~arite duri }e ka`at deka ste sposobni i na beduin da mu prodadete pesok. Pra{aweto vo svetov po s$ {to ni se slu~uva vo poslednive tri godini, osobeno poslednive meseci, dali na pazarot ima kupci, voop{to, ili se ostanati samo prodava~i? Na krajot na denot, potro{uva~ite se s$. Zada~a na kompanijata e da sozdade proizvodi i uslugi za potro{uva~ite, kade i da se tie, na nivo na kvalitet i ceni {to tie se podgotveni da gi platat. Ova bara postojano strate{ko planirawe i postojani inovacii. Koga sme kaj proda`bata, na sekoj pazar ima pove}e prodava~i otkolku kupuva~i. Zada~a na kompanijata {to prodava e da razvie edna ili pove}e oblasti kaj {to } e ima konkurentska prednost i potoa da se naso~i kon proda`ba na proizvodi i uslugi vo toj segment. Ova e isto za sekoja ekonomija, bez ogled dali raste ili opa|a. Konkurencijata sekoga{ e naporna. Duri i koga ima 30% nevrabotenost s$ u{te ima 70% vrabotenost. I koga lu|eto kupuvaat pomalku proizvodi i uslugi, pove}eto od niv s$ u{te se prodavaat.

No, vo kriza kako ovaa denes lu|eto sakaat da kupuvaat poevtino. Sega se pozainteresirani za vrskata me|u cenata i kvalitetot. Biznisite mora da ponudat razli~ni kombinacii na proizvodi i uslugi za da ostanat konkurentni. Mora da gi namalat cenite pove}e otkolku {to bi sakale. Nema drug izlez.  Dali menaxerskata efikasnost e edna od pri~inite za nezadr`liviot podem na Kina? Mnogumina smetaat deka e mnogu polesno da se menaxiraat lu|e koi na sekoe pozdravuvawe se navednuvaat za ja iska`at svojata pokornost, ne{to {to vo nikoj slu~aj go nema vo zemjite so razviena demokratija. Spored vas, koja e vistinskata pri~ina za podemot {to go postigna Kina? Edna od pri~inite za brziot rast na Kina, od 9%-10% godi{no, e zatoa {to Kina po~na od mnogu niska ekonomska osnova. Pove}e od 800 milioni Kinezi s$ u{te izleguvaat od 50 godini na siroma{tija. Tamu postoi ogromna pobaruva~ka za sekoj vid proizvod i usluga {to mo`e da gi proizvede kineskata industrija. Poradi niskoto nivo na ekonomskata aktivnost vo vremeto na rigidniot komunizam, kineskite rabotnici denes se podgotveni da rabotat mnogu ponaporno i podolgo za niska plata. Zatoa {to 65% od tro{ocite na proizvedenite stoki se platite i ostanatite beneficii, kineskata industrija mo`e da proizvede visokokvalitetni stoki barani niz cel svet po niski ceni. [to se odnesuva pak, na efikasnosta na kineskite menaxeri, stotici, duri i iljad-


 28 nici kineski kompanii bankrotiraa, ostavja} i desetici iljadi rabotnici na ulica. Tie ne se tolku efikasni kako evropskite proizvoditeli. Ednostavno, ima mnogu pogolema pobaruva~ka za nivnite proizvodi vo zapadniot svet, a tie imaat mnogu poniski tro{oci na trudot, so cel da se zadovoli taa pobaruva~ka.  Vie ste poznat govornik, motivator i avtor, odr`uvate bezbroj predavawa niz svetot i bogat ~ovek ste. Kako bi go

definirale uspehot? Dali uspehot se meri preku materijalnata blagosostojba ili potrebno e ne{to drugo? Mojata definicija za bogatstvo e ednostavna: da se bide bogat zna~i da imate dovolno pari za da ne mora da se gri`ite za pari. Najgolemoto bogatstvo e da bidete sre}ni, opkru`eni so prijateli i semejstvoto {to ve saka i po~ituva. Parite ne ja pravat li~nosta sre}na. Radosta ne e vo avtomobilite ili vo ku}ite. Seta sre}a vo `ivotot

BRAJAN TREJSI PO VTOR PAT VO MAKEDONIJA Brajan Trejsi e eden od najvlijatelnite i najbaranite svetski biznisgovornici vo oblastite na proda`ba, liderstvo, strategija, profesionalen i li~en razvoj. Toj e svetski vode~ki avtoritet za proda`ba, so pove}e od 40 godini isklu~itelni rezultati vo svojata kariera. Sekoja godina pove} e od 250.000 biznismeni od celiot svet prisustvuvaat na negovite predavawa. Trejsi dosega ima obu~eno pove}e od pet milioni menaxeri za proda`ba od celiot svet. Vo odnos na negovoto zna~ewe i relevancija kako svoeviden guru za menaxment i liderstvo vredno e da se spomene deka toj stana del od uspesite na pove}e od 1.000 svetski poznati kompanii, me|u koi }e gi spomeneme samo Pepsi, Tojota, Volmart, Xonson i Xonson, Nisan, Ernst i Jang, Hjulit Pakard, IBM, Ford, Federal ekspres‌ Trejsi dosega ima izdadeno pove}e od 50 bestseleri, koi se prodavaat vo 52 zemji {irum svetot. Triple S Group go donese Trejsi vo Makedonija vo 2007 godina, a sega na barawe na biznis-zaednicata toj povtorno }e ima predavawe na 11. noemvri vo hotelot Princes ramada vo Gevgelija. izvira od vrskite so drugite lu|e, vklu~uvaj} i gi tie so koi{to rabotite sekoj den.  Koi menaxerski ve{tini denes se klu~ni za postignuvawe uspeh vo vakov turbulenten svet? Prvo bea hard skills, pa “moderniâ€? stanaa soft skills... [to e sledno? Menaxment-ve{tinata {to denes e klu~na za uspehot vo ovoj turbulenten svet, pred s$, e strate{koto razmisluvawe. Toa e sposobnost da postavite celi i da podgotvite planovi za da se soo~ite so realnite situacii. Vtoriot kvalitet {to e najva`en e inovativnosta i kreativnosta. Toa zna~i deka uspe{niot menaxer postojano e vo potraga po pobrzi, podobri, poevtini, polesni i poefikasni na~ini za sozdavawe proizvodi i uslugi. Tretiot najva`en kvalitet e fleksibilnosta. Fleksibilnosta zna~i menaxerot da bide otvoren kon novi idei i novi na~ini na pravewe na ne{tata, {to }e stanat normalen na~in na `ivot, sekoj den. Spored mene, lu|eto vo Makedonija imaat potencijal da bidat odli~ni delovni lu|e i da izgradat prosperitetni biznisi {to }e kreiraat mo`nosti za mnogu drugi lu|e. Moite prijateli i klienti vo Makedonija se edni od najdobrite i najdoverlivite lu|e {to gi imam sretnato. Mnogu u`ivam vo posetata na Makedonija i raboteweto so moite prijateli vo Triple S i CEED. Tie se lideri {to go poka`uvaat patot napred na mnogu drugi poedinci i biznisi.


 30 INTERVJU FI I KADERABEK FILIP KAD A MENAXER ZA MAKEDONIJA N NA ERP CONCEPT

 “SAP definitivno }e ja promeni kompanijata. Implementacijata na SAP mo`e da pomogne kompanijata da za{tedi na tro{ocite za sekojdnevnite operacii, mo`nost da dobie onlajn-informacii za re~isi s$ vo kompanijata, {to mo`e da & pomogne da pre`ivee vo lo{i vremiwa, bidej}i ima mo`nost da planira i predviduva” IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ode~kiot svetski softver za upravuvawe so procesite vo edna organizacija, germanskiot SAP, go imaat vovedeno samo nekolku makedonski kompanii, zatoa {to, pred s$ e skap i prili~no slo`en za implementacija. “Me|utoa, pridobivkite od negovoto koristewe se ogromni”, veli Filip Kaderabek, menaxer za Makedonija na ERP Concept, koja{to se zanimava so implementacija na SAP sistemot. “SAP ja zgolemuva efikasnosta i efektivnosta na kompanijata, {tedej}i gi nejzinite resursi”, dodava toj. ERP Concept neodamna otvori kancelarija i vo Makedonija, taka {to SAP i ostanatite re{enija {to gi nudi kompanijata, }e bidat polesno dostapni za makedonskite kompanii.  Koga po~na so rabota kancelarijata na ERP Concept vo Makedonija i kakvi uslugi }e im nudi na klientite? ERP Concept e osnovana letovo, kako del od ERP Concept grupacijata (prethodno pod ime SAP Concept Group) so sedi{te vo Bugarija i Чe{ka, so kancelarii niz Centralna i Isto~na Evropa. Nie obezbeduvame uslugi fokusirani na softverskata platforma SAP i sme

V

eksperti vo efikasni SAP re{enija za uslu`ni kompanii (elektri~na energija, gas, vodovod i greewe). Na{ata kompanija e va`en ~len od konzorciumot NERAS, koj sega raboti na implementacijata na SAP vo ELEM. Pokraj iskustvoto vo uslu`ni dejnosti, nie sme eksperti vo me|unarodni SAP rollout proekti za koi{to gledame golem potencijal vo makedonskiot pazar. Kako {to Makedonija }e napreduva kon nejzinoto ~lenstvo vo Evropskata unija, s$ pove}e }e ima kompanii koi }e doa|aat i }e zapo~nuvaat rabota ovde i tie }e sakaat da imaat ist sistem(i) kako {to imaat vo nivnata mati~na zemja. Ne e tajna deka nekoi od najaktivnite investitori na Balkanot doa|aat od regionite so germansko govorno podra~je (Germanija, Avstrija, [vajcarija) kade {to SAP e dominantno koristen korporativen sistem. Go imame istoto iskustvo vo Чe{ka, Slova~ka i Bugarija. Gi nudime re~isi site mo`ni uslugi okolu SAP platformata, pa samo bi spomenal nekolku - SAP treninzi vo golemi razmeri i proekti za dokumentacija, autsorsing razvivawe na SAP, podr{ka i odr`uvawe na SAP, revizija na SAP re{enija i proekti za optimizacija i mnogu drugi. No, iako Makedonija e na{a najnova

foto: FILIP POPOVSKI

SAP E NAJDOBAR NA^IN ZA RAST NA VA[IOT BIZNIS filijala, ne sakame da ostaneme samo na uslugi orientirani kon SAP. Bidej}i sekoga{ se fokusirame na zgolemuvawe na efikasnosta i ekonomskite benefiti na na{ite klienti, nie se fokusirame na kompleksni pra{awa koi gi sledat proektite na implementacija od kakov bilo vid. Nekoi od ovie pra{awa se povrzani so zadr`uvawe na znaeweto, podgotovka na dokumenti, podgotovka za e-u~ewe, modelirawe na procesi i isto taka fleksibilno izvr{uvawe na sporedni procesi okolu su{tinskiot ERP sistem na kompanijata (enterprise resource planning: sistem za planirawe na resursite vo edna firma). Poradi ova, koristime alatki kako TT Knowledge Force ili Metasonic Suite. Ova }e bidat edinstveni uslugi vo Centralna i Isto~na Evropa i nie gi nudime nasekade vo ovoj region vklu~uvaj}i ja i Makedonija.  Mo`e li za na{ite ~itateli da objasnite {to vsu{nost zna~i SAP i zo{to e ovaa platforma zna~ajna za kompaniite? Koga }e se postavi ova pra{awe voobi~aeno kako odgovor se dobiva: “SAP }e promeni s$”. Isto taka postoi i {ega koja veli: “SAP e najdobra alatka za da se testira stabilnosta na va{ata kompanija. Kompanijata koja }e go pre`ivee implementiraweto na SAP, }e pre`ivee s$”. No, ako pra{ate IT-specijalist, }e slu{nete ne{to otprilika vaka: “SAP e kompletno integriran informaciski sistem za pretprijatija koj gi zamenuva nasledenite sistemi so serija od softverski moduli koi komuniciraat me|usebno besprekorno i avtomatski, zamenuvaj}i gi postoe~kite procesi so najdobri praktiki”.


INTERVJU Ednostavno ka`ano platformata SAP e kompleten set od re{enija za kompanii od sekakov razmer koj gi povrzuva site podatoci od razli~ni biznis-oblasti vo kompanijata - proizvodstvo, skladirawe, proda`ba, nabavki, finansii itn. Integrira~kata priroda na SAP gi pottiknuva vrabotenite da razberat kako rabotat drugite funkcii vo kompanijata i kako nivnata rabota e povrzana so golemata slika za kompanijata. So ovoj softver, informacijata vo sistemot se vnesuva edna{: nema vnesuvawe i povtorno vnesuvawe ili proveruvawe i dvojno proveruvawe. Edna{ otkako }e se vnese informacijata, taa stanuva del od centralniot nerven sistem na organizacijata. Ovaa osobina nosi ogromna efikasnost, no ima i nedostatok, a toa e sekoja akcija {to }e se prezeme ima posledica. Treba da se sfati deka sekoja promena koja }e se napravi vo sistemot e vedna{ dostapna i mo`ebi se koristi od stotina drugi korisnici. Generalno mo`e da se ka`e deka SAP definitivno }e ja promeni kompanijata. Implementacijata na SAP mo`e da pomogne kompanijata da za{tedi na tro{ocite za sekojdnevnite operacii, mo`nost da dobie onlajn-informacii za re~isi s$ vo kompanijata, {to mo`e da & pomogne da pre`ivee vo lo{i vremiwa, bidej}i ima mo`nost da planira i predviduva. No, va`no e da se razbere deka SAP mo`e da im pomogne na lu|eto od kompanijata da razberat {to se slu~uva vo kompanijata i na pazarot, no s$ u{te nema ve{ta~ka inteligencija za da gi zameni mislite, pronajdocite i ideite na lu|eto. SAP s$ u{te e samo alatka koja mo`e da pomogne da se napravat biznis-procesite jasni i efektivni.  Koi industriski sektori se glaven target na ERP Concept? Na{eto glavno iskustvo e od rabotata so uslu`nite dejnosti, proizvodstvoto i maloproda`nite sektori. Nie rabotime na pro{iruvawe na na{eto portfolio i vo javniot sektor i grade`ni{tvoto. Glavnata pri~ina za ovaa odluka ne e samo poradi na{ata prethodna vklu~enost vo implementirawe na nekoi proekti za e-vlada, tuku isto taka i ~uvstvoto deka novite proizvodi koi sakame da gi vlu~ime vo na{eto portfolio se navistina soodvetni za optimizirawe na procesite vo javniot sektor.  Spored va{ite istra`uvawa na pazarot, kolku makedonskite kompanii se spremni za voveduvawe na SAP sistemot, odnosno kolkava e svesnosta na menaxerite za potrebata od nego? Znam deka nekoi kompanii vo Makedonija ve}e imaat implementirano SAP. Iskreno ka`ano, glavnata pri~ina za na{ata prisutnost vo Makedonija e faktot deka

 Koga }e se postavi pra{aweto “[to e SAP?”, voobi~aeno kako odgovor se dobiva: “SAP }e promeni s$”. Isto taka postoi i {ega koja veli: “SAP e najdobra alatka za da se testira stabilnosta na va{ata kompanija. Kompanijata koja }e go pre`ivee implementiraweto na SAP, }e pre`ivee s$.” sme del od konzorciumot koj potpi{a dogovor za implementacija na SAP baziran sistem za planirawe na resursi vo ELEM. SAP ERP softverot ne e edinstveniot igra~, no vedna{ ostvari vodstvo i e dominanten paket na pazarot. SAP po~na so golemi kompanii pred 30 godini, a imame dobro iskustvo i so implementacija vo mali i sredni pretprijatija so samo 15 korisnici na sistemot. Ovie implementacii bea bazirani na pretstavuvawe na takanare~enite “najdobri industriski praktiki” koi ni dozvolija da obezbedime re{enija po razumna cena vo smisla koja be{e prifatliva za pomalite kompanii. Jas sum siguren deka sme vo mo`nost da ponudime razumno re{enie i za makedonskite kompanii. Isto taka e va`no da se spomene deka nie rabotime na lokalizirawe na SAP na makedonski jazik i veruvam deka narednata godina }e bideme vo mo`nost da ponudime kompletna makedonska verzija na SAP, i liderite so izostreno ~uvstvo za biznis, definitivno }e pobrzaat da ja iskoristat ovaa mo`nost.  Kakvi ostanati uslugi nudi ERP Concept? Nie se fokusirame da ispora~ame na pazarot najdobri “klu~ na raka” re{enija za odredeni industrii bazirani na na{eto iskustvo vo razli~ni zemji. Kako {to rekov, nie voveduvame novo revolucionerno re{enie za menaxmentot na biznis-procesite. Re{enieto nare~eno Metasonic e bazirano na kompletno nova metodologija nare~ena Subject oriented business process management (S-BPM) i postavuva novi standardi na pazarot. Ovoj metod koj e edinstven vo svetot e razvien od d-r Albert Flejshman. Toj e revolucija vo menaxmentot na biznisprocesite so cel brzo i lesno postavu-

vawe na dinami~ki proces-aplikacii i integrirawe vedna{ i besprekorno vo postoe~kite IT-sistemi. Isto taka, se zdobivme so mnogu dobro iskustvo i so novata alatka za kreirawe na dokumentacija i e-u~ewe bazirana na re{enieto TT Knowledge Force. Ova softversko re{enie poddr`uva prenos na strukturirano znaewe. Modularnite softverski komponenti na TT Knowledge Force mo`at da go poddr`at menaxmentot na sodr`inata za u~ewe, kako i kreiraweto na samata sodr`ina za u~ewe. Drug del od na{eto portfolio na proizvodi }e bide bazirano na na{eto prethodno iskustvo od dr`avnite proekti vo javniot sektor koi }e bidat bazirani na infrastrukturni i bezbednosni softverski re{enija od svetskiot proizvoditel na softverski re{enija Novel.  Kakva }e bide sorabotkata na kompanijata so lokalnata baza na konsultanti i eksperti? Vo kolkava mera ERP Concept }e go razigra pazarot na konsultantski uslugi vo Makedonija? Imame anga`irano osum lokalni konsultanti po samo nekolku meseci od na{eto prisustvo ovde. Moram da ka`am deka bev navistina pozitivno iznenaden od educiranosta i pristapot na na{ite novi kolegi. Siguren sum deka na{eto pove}e od petnaeset godi{no iskustvo vo vrvni konsultantski i IKT-kompanii vo kombinacija so pozitivniot stav na na{ite novi kolegi }e ni pomogne da gi dovedeme niv mnogu brzo na nivo na soodvetno znaewe. I se razbira osum lokalni konsultantni ne e kone~nata sostojba, pa veruvam deka }e imame mo`nost da go razigrame pazarot.

 Nie rabotime na lokalizirawe na SAP na makedonski jazik i veruvam deka narednata godina }e bideme vo mo`nost da ponudime kompletna makedonska verzija na SAP, i liderite so izostreno ~uvstvo za biznis, definitivno }e pobrzaat da ja iskoristat ovaa mo`nost.

31 


AMSM APLIKACIJA ZA IPHONE I ANDROID BAZIRANI TELEFONI MSM, kako kompanija koja gi sledi globalnite trendovi i standardi za kvalitet vo nasoka na postojanoto participirawe vo zgolemuvaweto na bezbednosta vo soobra}ajot vo Republika Makedonija, go olesnuva na~inot na koristewe na informaciite i uslugite vo sistemot izgotvuvaj}i iPhone i Android aplikacija za site korisnici na “pametnite� telefoni. So eden dopir na ekranot na va{iot telefon site korisnici i AMSM ~lenovi mo`at da bidat del od AMSM uslugite.

A

AMSM iPhone i Android aplikacijata obezbeduva najnovi informacii za sostojbata na pati{tata vo Republika Makedonija, povikuvawe pomo{ na pat preku GPS lokator kade bilo vo Evropa, informacii za me|unarodni dokumenti, zelen karton, pregled i mo`nost

za pla}awe na zonskoto parkirawe, informacii za tehni~ki pregled, obuki za voza~i, izdavawe osiguritelni polisi, najnovi turisti~ki aran`mani, AMSM ~lenski paketi, novi AMSM biznispaketi za golemi korisnici, novosti i popusti za na{ite AMSM ~lenovi so AMSM partner programata i mnogu

drugi uslugi koi gi obezbeduva sistemot na AMSM, dostapni preku ednostavna i pregledna aplikacija na Va{iot iPhone ili Android baziran telefon. AMSM iPhone i Android aplikacijata e besplatna i ve}e e dostapna za simnuvawe na Apple store i Android market.


 54 TEHNOLOGII I BIZNIS

ZRELATA IT INDUSTRIJA IMA ZELENA BOJA lobalnoto zatopluvawe, uni{tuvaweto na ve~nite ledovi i ozonot, zagaduvaweto na vozduhot i vodata se samo eden del od nus pojavite poradi zgolemenata industrijalizacija vo poslednite dekadi. Kompaniite `elni za rast i razvoj, edinstveno fokusirani na zgolemuvawe na proizvodstvoto i profitot ednostavno ja zemaa planetata Zemja i prirodata zdravo za gotovo i mnogu malku posvetuvaa vnimanie

G

na nejzinoto za~uvuvawe. Posledicite od toa gi ~uvstvuvame ve}e site, a pritisnati od pritisokot na javnosta i zagri`eni za idninata na idnite generacii, golemite kompanii poleka po~naa da voveduvaat pravila na rabotewe so ~ie po~ituvawe }e se za~uva i za{titi i prirodnata okolina. MIKROSOFT – KOMPANIJA KOJA RABOTI ZELENO Kompanijata Mikrosoft kako op{testveno odgovorna kompanija e

eden od liderite vo ovaa oblast i toa ne samo vo konkurencija na IT kompaniite. Iako samata industrija mo`ebi ne e najgolemiot zagaduva~ na `ivotnata okolina (vo sporedba so fabrikite, proizvodstvenite procesi ili pak transportot), no sepak se pomo}nite hardverski ma{ini i dolgotrajnite procesi i servisi pobaruvaat energija koja ne sekoga{ se dobiva na ekolo{ki na~in. Za taa cel vo Mikrosoft ve}e nekolku godini konstantno


BROJ 626



28/10/2011



TEHNOLOGII I BIZNIS

www.kapital.mk

voveduvaat novi i gi podobruvaat postoe~kite polisi za rabota, se so cel da postignat maksimalni rezultati, so minimalno zagaduvawe na prirodata i `ivotnata sredina. Nekoi od politikite se odnesuvaat na direktnata za{tita, dodeka drugite indirektno pridonesuvaat kon podobruvawe na op{tata sostojba. Vo prodol`enie del od niv.  Platformi i tehnologii koi rabotat mnogu poefikasno. Poslednite serii na produkti i tehnologii razvieni od Mikrosoft mo`at da se pofalat so navistina impresivni rezultati koga stanuva zbor za za{teda na energija i efikasno rabotewe. Na primer, kompaniite koi imaat instalirano Windows 7 na svoite kompjuteri vo prosek za{teduvaat godi{no po 35 dolari za elektri~na energija, vo sporedba so Windows XP ili Windows Vista. Potoa, tehnologijata za virtuelizacija Microsoft Hyper V koja {to e implentirana vo operativniot sistem Windows Server 2008 R2 ovozmo`uva kreirawe na virtuelni ma{ini na edna fizi~ka ma{ina so {to se namaluva potrebata od hardverski uredi koi dopolnitelno tro{at elektri~na energija. Dobar primer e Banque de Luxemburg koja {to go namali brojot na fizi~ki serveri od 50 na 4, pa sekoj mo`e da presmeta kolkavo namaluvawe e toa. Koga pogorespomenatiot Windows Server 2008 R2 }e se kombinira so vistinskiot hardver (hardver kreiran da tro{i pomalku energija), toga{ se postignuva podobruvawe od impresivni 54% vo pogled na namaluvawe na potro{uva~kata na elektri~na energija, sporedeno so klasi~en server na koj bi imal instalirano Windows Server 2003.  Rabota vo oblak. Raboteweto vo oblak ima niza prednosti za koi sme pi{uvale i porano, a edna od niv e i namaluvaweto na potrebata od od fizi~ki serveri i aplikacii koi sega rabotat „nekade daleku od vas”. So toa, emisijata na jaglerod dioksid kaj kompaniite se namaluva i do 30% {toe ne navistina golemo dostignuvawe. „Oblak” platformite, kako {to e Windows Azure platformata go transformiraat na~inot na koj se soo~uvame so ekolo{kite predizvici, ovozmo`uvaj}i novi na~ini za vizuelen prikaz i spodeluvawe na informaciite. Na primer, Mikrosoft vo partnerstvo so Evropskata agencija za `ivotna sredina go sozdade „Pogled na

zemjata” (www.eyeonearth.com) {to im ovozmo`uva na dr`avjanite od 32 zemji da go vidat kvalitetot na vodata i vozduhot nasekade vo Evropa, vo realno vreme.  IT poddr{ka za ekolo{ka odr`livost Blagodarenie na del od re{enijata na Mikrosoft, kompaniite, no i poedincite mo`at samite da ja kontroliraat, sledat i planiraat potro{uva~kata na energija, a so toa da vlijaat i na namaluvaweto na emisijata na {tetni gasovi i za~uvuvawe na prirodata. So pomo{ na Environmental Sustainability Dashboard – instrument integriran vo Microsoft Dynamics AX srednite pretprijatija mo`e da gi merat i kontroliraat sopstvenite emisii na jagleroden dioksid i {tetni gasovi .  Komunikacija i rabota bez hartija. Integriranite i unificirani alatki za komunikacija na Mikrosoft koi vo sebe obedinuvaat slika, tekst i video vo realno vreme nekolkukratno ja namaluvaat potrebata za patuvawe na sostanoci i konferencija. Sega preku ovie alatki koi {to mo`e da bidat smesteni vo oblak dovolno e samo da se priklu~ite na internet i vo realno vreme da prisustvuvate „i lice vo lice” da razgovarate i da razmenuvate mislewa so va{ite kolegi i klienti. Za sorabotnicite tuka se i aplikaciciite za kolaboracija so koi zaedni~ki mo`ete da rabotite na ist proekt bez razlika kade se nao|ate vo toj moment. Opciite na elektronski formi vo Microsoft InfoPath programata za pribi-

rawe informacii mo`e da im pomogne na pretprijatijata procesite {to gi vr{ele manuelno/na hartija, sega da gi vr{at na internet, so {to }e se namali potro{uva~kata na hartija, a sobiraweto informacii }e bide poefikasno i posigurno kako del od raboten proces {to e sozdaden da gi obedini kolaborativnite procesi. So pomo{ na Microsoft OneNote softverot za digitalni zabele{ki, pretprijatijata mo`e da ja namalat potro{uva~kata na hartija i da im ovozmo`at na korisnicite poproduktivno da rabotat so elektronsko upravuvawe so svoite zabele{ki. ZELENA IT I NA INNOVATION FORUM Tokmu ovaa tema be{e del i od neodamna odr`aniot Innovation Forum koj ovaa godina se odr`a po 5-ti pat, kako del od najgolemata tehnolo{ka konferencija vo Makedonija – Vizija. Nekolkute predavawa bea rasporedeni taka, da na posetitelite im dadat pojasna slika za toa {to zna~i zelena IT, kako mo`e dolgoro~no taa da se odr`i i kako Mikrosoft go raboti toa. Pokraj kompaniskite politiki i pravila, stana zbor i za zakonodavstvoto i predizvicite i perspektivite pri za{titatta na prirodnata sredina. Za toa govore{e pretstavnikot od Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe so {to se potvrduva i posvetenosta na na{ata zemja, sekako pomognata od kompanii kako Mikrosoft, da gi implementira i primeni site svetski pravila i politiki so {to }e se pomogne vo globalnata vojna protiv zagaduvawewto na prirodata.

55 


626-kapital magazin  

626-kapital magazin

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you