Issuu on Google+

KOMPANII I PAZARI

COVER STORY

JOVAN DABEVSKI

SO POTENCIJAL, NO BEZ ZNAEWE DA PROIZVEDEME AMBALA@A

2012 - GODINA NA GOLEMI INVESTICII VO SITE PRIVATNI BOLNICI!

generalen direktor na Zdravje Radovo

]E GI OSVOJUVAME BALKANSKITE PAZARI!

www.kapital.mk

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 613/614|CENA 100 DEN.|29 JULI / 5 AVGUST, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

DU[KO UGRINOSKI VO MAKEDONIJA NEDOSTIGAAT NAPREDNI VE[TINI I ZNAEWA DIREKTOR NA TRIPLE S GROUP


www.kapital.mk

KOMPANII I PAZARI

COVER STORY

JOVAN DABEVSKI

SO POTENCIJAL, NO BEZ ZNAEWE DA PROIZVEDEME AMBALA@A

2012 - GODINA NA GOLEMI INVESTICII VO SITE PRIVATNI BOLNICI!

generalen direktor na Zdravje Radovo

4

]E GI OSVOJUVAME BALKANSKITE PAZARI!

biznis magazin

SODR@INA SODR@INA

IZDVOJUVAME

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 613/614|CENA 100 DEN.|29 JULI / 5 AVGUST, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

06 PORTFOLIO

INTERVIEW

DU[KO UGRINOSKI VO MAKEDONIJA NEDOSTIGAAT NAPREDNI VE[TINI I ZNAEWA DIREKTOR NA TRIPLE S GROUP

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

10 COVER STORY Silen razvoj na privatnoto zdravstvo vo Makedonija 2012 - godina na golemi investicii vo site privatni bolnici! 16 INTERVJU Du{ko Ugrinoski, direktor na Triple S Group Vo Makedonija nedostigaat napredni ve{tini i znaewa 22 KOMPANII I PAZARI So potencijal, no bez znaewe da proizvedeme ambala`a Makedonija godi{no pla}a pove}e od 60 milioni dolari za uvoz na ambala`a

INVESTICISKI “BUM” VO PRIVATNITE BOLNICI! Dodeka reformite vo makedonskiot javen zdravstven sistem kaskaat i ne davaat rezultati, gra|anite s$ pove}e se svrtuvaat kon privatnite bolnici i polikliniki. Problemot i za gra|anite-osigurenici na Fondot za zdravstveno osiguruvawe i za privatnite bolnici, ~ii investicii od godina vo godina rastat, e {to s$ se pla}a od xeb. Dodeka nereformiraniot sistem propa|a, privatnite bolnici najavuvaat i pravat milionski investicii vo novi i pokvaliteteni uslugi.  Str. 10

Cover story

26 COMPANY PROFILE BalonArt, kompanija za baloni i balonski dekoracii Biznis {to ja prepozna magijata na balonite! 28 INTERVJU Jovan Dabevski, generalen direktor na Zdravje Radovo ]e gi osvojuvame balkanskite pazari! 34 BIZNIS-PRIKAZNA Groupon - od obi~na internet-stranica do svetski xin za onlajn-{oping Biznis-ideja koja gi frustrira investitorite od Wall Street 37 MENAXMENT Efektivno menaxirawe na va{eto vreme Ako sakate da uspeete, vremeto sfatete go seriozno 38 REPORTA@A Bora Bora, skapoceniot kamen na Polinezija Luksuz od ~istata priroda

10 UVEZUVAME SEKAKVA AMBALA@A Iako makedonskata industrija godi{no pla}a nad 60 milioni dolari za uvoz na ambala`a od stranstvo, dosega nemalo nekoja poseriozna privatna inicijativa za po~nuvawe biznis so proizvodstvo na ambala`a. Namesto da se pottikne doma{noto proizvodstsvo na ambala`a i da se namali ogromniot uvoz, makedonskata Vlada nad tri godini go najavuva vlezot na turskata fabrika za staklo [i{e xam. I toa e vizija?!

 Str. 22

Kompanii i pazari

42 AVTOMOBILIZAM Audi A6 TDI Quattro Elegancija kako adrenalinska injekcija 46 TELEKOMUNIKACII S$ pove}e se zboruva na mobilen telefon Raste brojot na minutite {to makedonskite gra|ani gi pominuvaat vo razgovori

22


6 PORTFOLIO  BUSINESSBRIEF U[TE EDNO PRIZNANIE

FX3X ME\U EVROPSKITE [AMPIONIPRETPRIEMA^I akedonskata kompanija za vizuelni efekti i animacija FX3X e me|u novite evropski {ampioni-pretpriema~i za 2011 godina, proglaseni minatata nedela vo Var{ava. Vo konkurencija od nad 100 kompanii FX3X se najde me|u 20-inata kompanii koi se izbrani kako primeri za uspe{no pretpriemni{to. Nastanot e vo organizacija na Evropskiot forum za pretpriema~ko istra`uvawe, ~ija cel e da se identifikuvaat pretpriema~i od Centralna i Isto~na Evropa i od Rusija koi postignale me|unaroden razvoj so primena na inovativni metodi. So izborot ovie kompanii treba da bidat predvodnici i vodilki za drugite pretpriema~ki firmi od po{irokiot region kon uspe{no pro{iruvawe na me|unarodni pazari. Direktorot i osnova~ na FX3X, Kristijan Danailovski, veli deka nagradata e stimul za ponatamo{nata rabota na kompanijata.

M

SE OKRUPNUVA MLE^NATA INDUSTRIJA VO JUGOISTO^NA

LAKTALIS STANUVA MONOPOL VO BIZN SO MLEKO NA BALK roda`bata na srpskata mlekarnica Imlek drasti~no }e ja promeni slikata na mle~niot biznis vo celiot Balkanski region. Ako francuskiot

P

mle~en gigant Laktalis, koj e sopstvenik na hrvatskata mlekarnica Dukat, ja kupi Imlek }e ja zacementira svojata liderska pozicija na pazarot vo regionot. Otkako hrvatskite vesnici ja prenesoa

 GRAFIK NA NEDELATA

OD KADE NAJMNOGU UVEZUVAME LEKOVI?

U

UVOZ NA LEKOVI VO MAKEDONIJA ($) 18.215.290

7.270.970

7.137.622 4.984.925

Slovenija

Danska

Srbija

vozot na lekovi e me|u pogolemite stavki na stranata na uvozot na Makedonija, a veledrogeriite koi gi uvezuvaat redovno se nao|aat na listata so najprofitabilni kompanii vo Makedonija. Izminatata 2010 godina vo Makedonija se uvezle lekovi od stranstvo vo vrednost od okolu 100 milioni dolari. Statistikata poka`uva deka najgolem del od lekovite koi se uvezuvaat vo Makedonija doa|aat od Slovenija, od kade {to lani sme kupile lekovi vo vrednost od nad 18 milioni dolari. Potoa sleduvaat Danska i Srbija, od kade {to lani sme uvezle lekovi vo vrednost od okolu sedum milioni dolari.

Francija

4.128.959

4.086.571

[vajcarija

SAD


BROJ 613/614



29/07/2011-05/08/2011

EVROPA

A NISOT KANOT informacijata za proda`bata na Imlek, na golemo po~naa da se kalkuliraat pridobivkite i zagubite vo mle~niot biznis od ova scenario. So proda`bata na Imlek francuskiot Laktalis }e stane



7

www.kapital.mk

najgolem igra~ vo mle~nata industrija. Bidej}i vo sopstvenost na Imlek e mlekarnicata vo Bitola, a hrvatskiot Dukat ve}e e sopstvenik na Ideal [ipka. Vo Srbija, Imlek gi poseduva mlekarnicite Impaz i Zemun vo Belgrad i Novosadskata mlekarnica i ima pazarno u~estvo od 30%, a poseduva mlekarnica i vo Republika Srpska. Menaxmentot na Imlek ne otkriva kolku pari }e baraat, no tvrdat deka vo mlekarnicata dosega investirale pove} e od 120 milioni evra, poradi {to mlekarnicata sigurno nema da bide prodadena evtino. Od Imlek velat deka vo bitolskata mlekarnica investirale 35 milioni evra, a vo Bosna i Hercegovina pove}e od 10 milioni evra. Toa {to e edinstveno sigurno i potvrdeno deka proda`bata na Imlek }e bide strate{ko povrzuvawe so golema kompanija od istata oblast. Sopstvenik na Imlek e Danub fuds grup (*Danube Foods Group), koja ima sedi{te vo London, a so nego upravuva investiciskiot fond Salford. Imlek, spored podatocite od Belgradskata berza, 2010 godina ja zavr{i so nekonsolidirani prihodi od proda`ba od 176 milioni evra i neto-dobivka ne{to pove}e od 11 milioni evra. Laktalis e edna od najgolemite mle~ni industrii vo Evropa koja vrabotuva 52 iljadi lu|e, a prisuten e raboti vo 56 zemji vo svetot. Godi{nite prihodi na Laktalis se nad 15 milijardi evra, a po prezemaweto na italijanskiot Parmalat, Laktalis stana najgolema evropska prehranbena kompanija.

 BUSINESSBRIEF

VERUVALE ILI NE

SRPSKI NEKTAR GO KUPI FRUKTAL ko pred nekolku godini nekoj re~el deka poznatata slovene~ka kompanija Fruktal }e bide kupena od nekoja kompanija od srpska Ba~ka Palanka sigurno }e zvu~elo kako vic. No, vesta deka srpskata komaponija za sokovi Nektar kupi 93,73% od Fruktal zvu~i kako vistinski biznis-poteg. No, za Fruktal koj vo izminative nekolku godini tone{e vo dolgovi proda`bata e iznuden poteg za spas na kompanijata. Ponudata na Nektar bila najdobra na me|unarodniot javen konkurs. Toa {to e sigurno e deka ova sigurno }e bide najgolema srpska investicija vo Slovenija. So ovoj poteg srpskiot Nektar }e stane gazda i na fabrikata na Fruktal vo Makedonija. Dali i kako }e vlijae vrz makedonskata industrija za bezalkoholni pijalaci vlezot na Nektar vo Makedonija }e ~itate vo nekoi od slednite broevi na magaiznot “Kapital�.

A

 NAJGOLEMITE KOMPANII VO SVETOT merikanskiot magazin Fortune go objavi redovnoto godi{no rangirawe na najgolemite 500 kompanii vo celiot svet. Rangiraweto e napraveno spored ostvarenite prihodi vo

A

WALL MART

 Prihodi - 421.849 421 849 mil mil.$$  Profit - 16.389 mil.$  Industrija - Trgovija  Zemja - SAD

ROYAL DUTCH SHELL

378 152 mil.$ mil $  Prihodi - 378.152  Profit - 20.127 mil.$  Industrija - Nafta i gas  Zemja - Holandija

2010 godina. Na vrvot na listata so 10 najgolemi korporacii se nao|aat tri amerikanski kompanii, tri kineski, dve japonski i po edna holandska i britanska kompanija. EXXON MOBIL

354 674 mil. mil $  Prihodi - 354.674  Profit - 30.460 mil.$  Industrija - Nafta i gas  Zemja - SAD

BP (BRITISH PETROLEUM)

354 674 mil. mil $  Prihodi - 354.674  Profit - 30.460 mil.$  Industrija - Nafta i gas  Zemja - Velika Britanija


8 PORTFOLIO  VO FOKUS

 BROJKI:

Bi bil nasjre}en ~ovek koga bi mo`el da se oslobodam od s$, da prodadam s$ i ednostavno da se zanimavam so izdava{tvo i istra`uva~ko novinarstvo

158 3,1% milijardi evra pomo{ }e dobie Grcija od Evropa

}e porasne makedonskata ekonomija godinava, prognozira EBRD

100

ALEKSANDAR LEBEDEV

dolari za barel dostigna cenata na naftata po vesta za spasuvawe na Grcija

RUSKI MILIJAREDER I SOPSTVENIK NA VESNIKOT LONDON EVENING STANDARD

 TRENDOVI

PO REKORDNO DOBRITE FINANSISKI REZULTATI

APPLE ]E STANE NAJVREDNA KOMPANIJA VO SVETOT tkako gi objavi rekordnite finansiski rezultati za vtoriot kvartal, tehnolo{kiot gigant Apple e na dobar pat da stane najgolema komapnija vo svetot i da go nadmine amerikanskiot naften gifant ExxonMobil. Profitot na Apple vo vtoriot kvartal dostigna 7,31 milijardi dolari, {to e rast od famozni 125%, dodeka prihodite porasnale za 82%, na 28,57 milijardi dolari. Cenata na akcijata na Apple dostignaa 394 dolari, {to znai deka pazarnata kapitalizacija na kompanijata dostigna 364 milijardi dolari. Za sporedba pazarnata kapitalizacija na ExxonMobil iznesuva 412 milijardi dolari.

O

SAMO TRI MESECI PO KATASTROFALNITE ZEMJOTRES I CUNAMI

JAPONIJA POVTORNO IZVEZUVA POVE]E OTKOLKU [TO UVEZUVA amo tri meseci otkako se slu~ija katastrofalniot zemjotres i silnoto cunami Japonija go iznenadi svetot so podatocite za suficit vo juni. Site se za~udeni kako japonskata ekonomija uspea tolku brzo da zakrepne i samo tri meseci po katastrofata koja predizvika ogromni {teti povtorno da izvezuva pove} e proizvodi i uslugi otkolku {to uvezuva. Japonskiot izvoz vo juni iznesuval 73,2 milijardi dolari ili samo 1,6% pomalku vo odnos na juni 2010 godina.

S

egionot na Jugoisto~na Evropa povtorno stanuva interesen za biznis za stranskite kompanii. Poslednata vest deka francuskiot Laktalis e zainteresran da ja kupi srpskata mlekarncia Imlek samo poka`uva deka golemite igra~i povtorno se vra}aat vo igra i krizata vo evropskata i svetskata ekonomija mudro ja koristat za kupuvawe novi kompanii i strate{ko {irewe na nivnite biznisi. Sekoj pameten investitor znae deka najdobro se kupuva koga ekonomijata odi nadolu. Vo juni be{e objaveno deka i svetskiot gigant vo prehranbenata industrija Nestle ja kupi srpskata kompanija Centroproizvod. Iako na{ite ministri i dr`avni slu`benici zadol`eni za privlekuvawe na stranski investicii se frustriraat koga }e im se spomene Srbija i na~inot na koi strancite vleguvaat na pazarot, fakt e deka poleka, no sigurno Srbija stanuva biznis-centar na regionot na Jugoisto~na Evropa. No, pokraj grinfildinvesticiite, vo Srbija vo izminative nekolku se slu~uvaat i mnogu prezemawa na ve}e postojni kompanii. I toa stanuva zbor za dobri kompanii za koi strancite se podgotveni dobro da platat. A privatizacijata vo Srbija duri sega po~nuva. Toa {to e zaedni~ko za site ovie prezemawa e {to strancite biraat da kupat kompanii koi imaat proizvodi i brendovi, no pred s$ kompanii koi ve}e se imaat dobro pozicionirano vo regionot. Kompanii koi vo svoeto rabotewe uspeale da otvorat ili kupat fabriki vo regionot i ~ii proizvodi se dobro prepoznaeni na pazarot koj ima pove}e od 50 milioni potro{uva~i. Imame li vo Makedonija takvi kompanii? Koga posleden pat sme slu{nale deka nekoja kompanija otvorila fabrika ili pretstavni{tvo vo regionot? Ili deka nekoja makedonska kompanija e zainteresirana da kupi nekoja firma od sosednite zemji? Mnogu, mnogu retko. Takvite vesti za uspe{ni biznis-potfati na makedonskite biznismeni mo`e da se izbrojat na prsti. Namesto da sozdadat uslovi i klima polesno da gi izgradime i sozdademe takvite kompanii, makedonskite politi~ari celi dve decenii n$ zamajuvaat so stranski investicii. Vreme e namesto da se frustriraat so vestite za Srbija, da sfatat deka stranskite investitori nema vo {to da investiraat. Starite profitabilni monopoli gi {titime so zakon od konkurencija i prezemawe, a novite kompanii ne gi sozdadovme. Site rabotat na sitno i vo svojot atar... E, zatoa sitno ni se brojat i stranskite investicii..

R

Biljana Zdravkovska-Stoj~evska odgovoren urednik


 10 COVER STORY: SILEN RAZVOJ NA PRIVATNOTO

2012 - GODINA NA GO VO SITE PRIVATNI B DODEKA REFORMITE VO MAKEDONSKIOT JAVEN ZDRAVSTVEN SISTEM KASKAAT I NE DAVAAT REZULTATI, GRA\ANITE SÈ POVE]E SE SVRTUVAAT KON PRIVATNITE BOLNICI I POLIKLINIKI. USLUGATA, KVALITETOT I PRISTAPOT SE NAVISTINA NA EVROPSKO NIVO. PROBLEMOT I ZA GRA\ANITE-OSIGURENICI NA FONDOT ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE I ZA PRIVATNITE BOLNICI, ^II INVESTICII OD GODINA VO GODINA RASTAT, E [TO SÈ SE PLA]A OD XEB. GRA\ANITE SE STAVAAT VO NERAMNOPRAVNA POLO@-BA, A NEREFORMIRANIOT SISTEM SAMO PROPA\A. “KAPITAL” GO POSTAVUVA PRA[AWETO: DO KOGA? VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

akedoncite s$ po~esto i s$ pomasovno svojot lek go baraat i nao|aat vo privatnite bolnici i polikliniki. Badijala mese~nite uplati za zdravstveno osiguruvawe koga dobivaweto na uslugite, za koi pla}aat, odi mnogu bavno i te{ko. Deka ovaa konstatacija ne e preteruvawe i preuveli~uvawe na realnosta, potvrduva i statistikata. Re~isi site privatni bolnici vo Makedonija bele`at drasti~en porast na brojot na pacienti. Pobaruva~kata sekojdnevno raste, isto kako i doverbata na pacientite vo zdravstvenite ustanovi vo koi uslugata se dobiva na profesion-

M

alen, visokostru~en i kvaliteten na~in. Prvata privatna op{ta bolnica vo Makedonija, Remedika, koja postoi od 2005 godina, bele`i fascinanten 100 procenten rast na brojot na pacienti, po site osnovi. Zaklu~no so 2010 godina vo hirurgijata ima zgolemuvawe na operaciite od 100%, vo poroduvawata porastot iznesuva 30%, a vo ginekolo{kite intervencii i operacii duri 80%. Privatnoto zdravstvo definitivno e vo podem. Site pogolemi i poseriozni subjekti od ovaa dejnost najavuvaat seriozni i golemi investicii vo novi objekti, nova sofisticirana oprema, novi metodi na lekuvawe i sekako najva`noto - investicii vo kvalitetot i kompetenciite na lekarite. Remedika godinava po~nuva golem

 BROJKI:

7,3% 300

IZNESUVA STAPKATA NA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE VO MAKEDONIJA MILIONI EVRA E BUXETOT NA FZO VO MAKEDONIJA ZA 2011 GODINA

proekt za prostorno pro{iruvawe so izgradba na nov objekt. Akcentot } e bide staven na nevrohirurgijata, so nabavka na sofisticirana oprema na


O ZDRAVSTVO VO MAKEDONIJA

11 

OLEMI INVESTICII BOLNICI! PROFESOR D-R

ANDREJA ARSOVSKI REMEDIKA

Dokolku ova se po~ituva od site vo evropsko nivo. bolnicata, toga{ uspehot e neminoven. I Sistina najavuva 10 milioni evra Medicinskiot direktor na Remedika, investicija vo novi 6.000 metri profesor doktor Andreja Arsovski kvadratni vo koi }e se smestat veli deka pred pet godini mu bilo onkolo{ki centar so dva bunnezamislivo deka Remedika }e bide keri za radioterapija, PET centap, prostorno tesna za site pacienti koi pedijatrisĐşa bolnica, pro{iruvawe se lekuvaat ovde, {to sega se slu~uva na poliklini~kiot del so 20 novi i e povod za {irewe na bolnicata. ordinacii, pro{iruvawe na stacioPrivatnoto narniot del na zdravstvo e kardiohirurgi-  Menaxerite na privatnite uspe{no, veli jata i internoto zdravstveni ustanovi vo zem- toj, zatoa {to se oddelenie. pravi pravilen Slednata godina jata se ednoglasni vo stavot izbor na oprema vo Skopje i deka formulata za nivniot i na kadar, se Neuromedika } uspeh e na~inot na razmislu- raboti timski e po~ne so fleksibilno izgradba na vawe i funkcionirawe spored ispored potrebite bolnica od devizita: ZADOVOLSTVOTO na pacientite. pomal kapacEdnostavitet, pred s$ za NA PACIENTOT PRED SĂˆ! potrebite od no ka`ano hospitalizirawe na svoite pacienti. sega{nata sostojba so makedonskoto Novata bolnica na Filip Vtori na zdravstvo mo`e da se opi{e kako 22 iljadi metri kvadratni bi trebalo borba na sistemi. Edniot sistem koj da bide celosno gotova vo slednite ne uspeva ve}e 20 godini da se priladve do tri godini. Intencijata e taa godi na promenata na ekonomskiot da bide regionalen hirur{ki centar, sistem vo dr`avata i drug sistem koj za da opstoi mora sekojdnevno da se koj osven kardiohirurgija }e ima i prilagoduva na site tie potrebi. mnogu novi oddeli i disciplini.

ie kontinuirano sekoja godina odvojuvame golemi sredstva za investicii vo oprema. Minatata godina se investirani pove}e od 900 iljadi evra samo za obnova na oprema. Ovaa godina brojkite }e bidat u{te pogolemi, bidej}i otvorame nevrohirurgija, {to planirame da bide izvedeno na evropsko nivo vo delot na opremata. Ednostavno, ne mo`ete da ostanete na edno isto nivo zatoa {to opremata zastaruva, a sekoja dejnost ra|a novi potrebi. Sopstvenicite na Remedika go pravat najdobroto za da ni se ovozmo`at uslovi da pru`ime najkvalitetni uslugi. Godinava po~nuvame i golem proekt za prostorno pro{iruvawe.

N


 12 COVER STORY SILEN RAZVOJ NA PRIVATNOTO ZDRAVSTVO VO MAKEDONIJA

BROJ 613/614



www.kapital.mk

EMIL UGRINOVSKI

@AN MITREV

NEUROMEDIKA

D

euromedika minatata godina ja zavr{i so 30% pove}e pacienti. Ako se znae deka na okolu 1% od pacientite koi doa|aat im e potrebna hospitalizacija, niv }e gi hospitalizirame vo bolnicata koja naskoro }e po~neme da ja gradime.

N

FILIP 2

eka sme uspe{ni vo toa {to go rabotime poka`uva na{ata 11godi{na istorija, so pove} e od 9.000 operacii na otvoreno srce, dve operacioni sali, moderna intenzivna nega, 24 ~asa otvoren urgenten i dijagnosti~ki centar so postignata tradicija pogolema od 30.000 pregledi na godi{no nivo.

SE BARAAT TEMELNI REFORMI

ZASTARENIOT SISTEM NA ZDRAVSTV NE OSTAVA PROSTOR ZA RAZVOJ! olku i da izgledaat strogi izjavite od privatnite kliniki, za “nefunkcionalnosta “na postoe~kiot sistem za zdravstveno osiguruvawe i potrebata od negovo reformirawe, vo nekolku navrati tokmu toa go potvrduvaat i sega porane{niot minister za zdravstvo, Bujar Osmani, i prviot ~ovek na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, Maja ParnaxievaZmejkova. Kon krajot na 2010 godina ambiciozno se najavuvaa dva predlog-modeli za izmena na aktuelniot sistem na osiguruvawe, no javnosta nikoga{ ne dozna kako Vladata se izjasnila za predlozite i zo{to ne gi usvoi izmenite. Izjavite ostanaa samo kako bled izraz na navodnata politi~ka volja da se promei ne{to vo sega{niot nefunkcionalen i neodr`liv sistem! Parnaxieva-Zmejkova za “Kapital” veli deka promeni dosega nemalo i }e nema s$ dodeka ne se napravat klu~nite reformi vo eden zdravstven sistem. Tie, spored nea, se donesuvawe i usvojuvawe na protokolite za rabota na lekarite, medicinskata mapa i definirawe na osnovniot paket ili paketi na osiguruvawe zasnovani na konkretni pokazateli. “Protokolite za lekuvawe bi bile garancija za Fondot deka site zdravstveni

K

 Makedonija ima 1,9 milioni osigurenici, od koi samo 350.000-400.000 se vraboteni i od koi realno se vlevaat finansiski sredstva vo fondot. Site ostanati upla}aat pomali stapki. Eden zemjodelec za sebe i za svojata familija pla}a okolu 400 denari mese~no, a za nevrabotenite i za socijalnite slu~ai pla}a buxetot po 700 denari. Site sme vo ist red na ~ekawe. Zo{to? Do koga? ustanovi na ist na~in gi lekuvaat pacientite i pravat ist tro{ok za toa lekuvawe. Tie }e bidat zadol`itelni za site lekari, bez razlika dali rabotat vo javen ili privaten sektor. Toa }e zna~i standardizirawe i na procedurite i na tro{ocite za lekuvawe”,

veli Parnaxieva-Zmejkova potenciraj}i deka dosega se usvoeni i objaveni vo Slu`ben vesnik samo nekolku protokoli od potrebnite okolu 1.500. Taa smeta deka s$ u{te e nevozmo`no Fondot celosno da se otvori kon privatnoto zdravstvo zatoa {to ni javnoto

zdravstvo ne e kompletno reformirano ni efikasno za da mo`e, ako utre nema tolku pacienti kolku {to o~ekuvale, ednostavno da se zatvori odredeno oddelenie ili bolnica. “S$ dodeka ne se napravi taa fleksibilnost, a i pra{ewe e dali mo`e da se napravi, primenata na vakov sistem ne e mo`na. Da ne zaboravime i toa deka najkompliciranite intervencii vo najgolem del zavr{uvaat vo javnoto zdravstvo, koi voedno se najgolemi potro{uva~i na buxetite kako {to se intenzivna nega ili koma. Da ne zaboravime i toa deka golem del od komplikaciite vo privatnoto zdravstvo se prepra}aat vo javnoto, kade {to ne mo`at i ne smeat da ne gi primat”, veli direktorkata na Fondot. Taa se nadeva deka dokolku zdravstvenoto osiguruvawe bide prioritet na idniot minister za zdravstvo, do krajot na godinata realno mo`e da se o~ekuva osigurenicite kone~no da imaat definiran paket {to i kolku to~no dobivaat so uplatata na 7,3% za zdravstveno osiguruvawe sekoj mesec. Vo opteg e i opcijata da se definiraat tri tipa paketi so razli~na stapka, no toa }e se znae otkako aktuarot, koj sega raboti na ovaa problematika, }e gi napravi neophodnite finansiski analizi. “Nie kako Fond mnogu sme zasegnati od ovaa reforma


ORCE KAM^EV

KAKOV E SISTEMOT NA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE VO MAKEDONIJA?

SISTINA

lednata investicija iznesuva 10 milioni evra vo novi 6.000 metri kvadratni vo koi }e se smestat onkolo{ki centar so dva bunkeri za radioterapija, PET centap, pedijatrisкa bolnica, pro{iruvawe na poliklini~kiot del so 20 novi ordinacii, pro{iruvawe na stacionarniot del na kardiohirurgijata i internoto oddelenie

S

 Vo Makedonija ima zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe i gra|anite dobivaat eden paket.  Site vraboteni od svojata plata pla}aat 7,3% za zdravstveno osiguruvawe.  Za pove}e od 300.000 gra|ani koi se nevraboteni, Agencijata za vrabotuvawe za sekoj od niv upla}a vo Fondot pau{al od 712 denari.  Penzionerite pla}aat 4%, a zemjodelcite 5% (okolu 400 denari).

VENO OSIGURUVAWE zatoa {to otkako }e se donesat ovie paketi ili paket nie morame da garantirame deka }e imame pari za toa {to sme go vetile. Vo sprotivno, proektot }e bide neuspeh”, decidna e Parnaxieva-Zmejkova. Inaku, Makedonija ima 1,9 milioni osigurenici, od koi samo 350.000-400.000 se vraboteni i od koi realno se vlevaat finansiski sredstva vo Fondot. Site ostanati upla}aat pomali stapki. Eeden zemjodelec za sebe i za svojata familija pla} a okolu 400 denari mese~no, a za nevrabotenite i za socijalnite slu~ai pla}a buxetot po 700 denari. Buxetot na Fondot godinava iznesuva 21 milijarda denari. Od celiot buxet, 19 milijardi denari se nameneti za zdravstveni uslugi. Od niv pet milijardi se za primarnoto zdravstvo, vo koe vleguvaat site mati~ni lekari i apteki. Okolu 1,6 milijardi denari se nameneti za privatnite zdravstveni uslugi pri {to FZO ima dogovori so okolu 180 privatni specijalisti i okolu 130 na nivo na stomatolo{ki uslugi, plus dogovori so o~ni kliniki i onie za in-vitro i za kardiohirurgija. Do pred nekolku godini ovaa stavka voop{to ne postoe{e, a sega od godina vo godina drasti~no raste brojot na barawa od privatnite specijalisti~ki ordinacii i polikliniki za sklu~uvawe dogovori so Fondot. KOI SE OPCIITE? Site, bez isklu~ok, baraat promena na sistemot na osigu-

ruvawe. Osven mo`nosta za dopolnitelno osiguruvawe, koja podrazbira osigurenicite koi sakaat i imaat vi{ok sredstva da si uplatat pove} e sredstva vo dopolnitelno zdravstveno osiguruvawe, koe potoa }e go iskoristat vo koja zdravstvena ustanova sakaat. Eden od modelite e site gra|ani da pla}aat odreden procent (sega iznesuva 7,3%) zdravstveno osiguruvawe na prose~nata plata vo zemjata, a nad taa plata da se otvori mo`nost za dopolnitelno osiguruvawe, vo dr`avniot ili vo privatni osiguritelni fondovi. Druga mo`na reforma, koja ja predlagaat privatnite, bi bila vo nasoka sekoj osigurenik da dobie vau~er za uslugata koja saka da ja dobie, a osigurenikot da izbere dali }e si doplati i }e ja dobie uslugata vo privatna klinika ili celosno }e go iskoristi vo dr`avna klinika.

Na toj na~in na lu|eto bi im se namalile visokite smetki koi gi imaat vo privatnite kliniki. Vo Makedonija procentot na lu|e koi mo`at da platat dopolnitelno zdravstveno osiguruvawe bi bil okolu 2%, kolku {to e i vo mnogu drugi zemji. Ako Fondot prodol`i da funkcionira na postojniot na~in - toj }e krahira. Deka ova ne e daleku od vistinata potvrduva izjavata dadena vo noemvri 2010 godina od toga{niot minister Bujar Osmani: “Sega{niot paket e preobemen i ne mo`e da se izdr`i. Slovenija ima buxet za zdravstvo od tri milijardi evra, a nie so trista milioni treba da pokrieme s$. Toa e kompletno nov sistem na zdravstveno osiguruvawe, edna temelna reforma na sistemot”.

 MAJA PARNAXIEVA-ZMEJKOVA

[TO U[TE ]E PLA]A FZO KON PRIVATNITE BOLNICI? “Vo Zakonot za zdravstveno osiguruvawe neodamna se vovede odredba dokolku pacientot treba da se upati na lekuvawe vo stranstvo, a taa usluga ja ima vo na{eto privatno zdravstvo, toga{ FZO }e mo`e da sklu~i dogovor so taa klinika za toj tip intervencija. Vtora izmena e deka prioritet imaat uslugite vo javnoto zdravstvo, no ako tie ne se pravat tamu Fondot mo`e da sklu~i dogovor za tie uslugi so privatnite ustanovi. Toa zasega e neprimenlivo zatoa {to nemame informacii od Ministerstvoto za zdravstvo koja bolnica vo zemjata za koja usluga ima dozvola da ja vr{i. Tie informacii ni se potrebni za da vidime koi od niv nemaat ni prostorni, ni kadrovski ni tehni~ki uslovi.”

 Vo zemjite na EU dr`avnoto zdravstveno osiguruvawe finansira vo prosek 75% od zdravstvenata potro{uva~ka, a 25% se finansira od dobrovolnoto zdravstveno osiguruvawe. Kontinuirano raste brojot na komercijalni dru{tva za osiguruvawe koi se zanimavaat so dobrovolno zdravstveno osiguruvawe.

13 


 14 COVER STORY SILEN RAZVOJ NA PRIVATNOTO ZDRAVSTVO VO MAKEDONIJA

BROJ 613/614 www.kapital.mk



29/07/2011

 Vo Turcija koja ima 80 milioni `iteli, 2% do 2,5% (okolu dva milioni lu|e) imaat dopolnitelno zdravstveno osiguruvawe vo privatnite fondovi.  Vo Slovenija dopolnitelnoto osiguruvawe prvo be{e vo ramki na dr`avniot fond, a sega kaj dva privatni osiguriteli.  Vo Hrvatska pazarot na dopolnitelno zdravstveno osiguruvawe e sloboden, na nego ima 14 osiguriteli, a so najnovite zakonski izmeni vo toj segment sega vleguva i dr`avniot fond  Vo Grcija ima 8 privatni fondovi i eden dr`aven.

 Pove}eto od menaxerite vo privatnite zdravstveni kliniki se somnevaat deka dr`avniot zdravstven sektor, vo koj{to zavr{uvaat najgolem del od sredstvata na osigurenicite, mnogu te{ko mo`e da se restrukturira vo navistina funkcionalen sistem. “Menaxiraweto vo privatna i dr`avna bolnica, zdravstvena ustanova e totalno razli~no. Nie imavme 10-godi{no iskustvo vo menaxirawe na edno malo porodili{te koga prakti~no se u~evme na gre{kite. Probuvavme razli~ni modeli na funkcionirawe, a so tek na vreme vospostavivme princip na rakovodewe na piramida. Vo bolnicata mora definitivno da ima dva dela - medicinski i ekonomski, no site se vo slu`ba na lekarite, koi se glavniot motor vo edna bolnica”, objasnuva Orce Kam~ev, generalen menaxer na Sistina. Toj veli deka osven finansiskata motivacija, eden eminenten doktor ili profesor od klinika za da premine vo privaten sektor mora da vidi i da se

uveri deka stanuva zbor za ne{to navistina seriozno {to najlesno se gleda preku nivoto na drugiot kadar i tehni~kata opremenost i uslovite za rabota. Arsovski od Remedika, koj vo minatoto bil i direktor na Klini~kiot centar veli deka nepromenetiot, slo`en sistem na nosewe odluki vo dr`avniot sektor koj e spor, dolg i nefleksibilen ne ovozmo`uva brza reakcija i prilagoduvawe kon promenetite uslovi i barawa na pacientite. Sprotivno, eden od glavnite aduti vo privatniot sektor e tokmu fleksibilnosta, brzinata i navremenosta, toa {to e klu~no vo medicinata. Razlikite vo dr`avnoto i privatnoto zdravstvo se ogromni. Menaxmentot na Sistina se somneva deka e vozmo`no da se reformira

 BROJKI:

14 3

OSIGURITELNI DRU[TVA VO HRVATSKA NUDAT DOBROVOLNO ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE MILIJARDI EVRA IZNESUVA BUXETOT NA SLOVENE^KIOT FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE

makedonskoto javno zdravstvo od pri~ina {to “nikoj ne saka da si gi napu{ti du} an~iwata”. Nabavenata nova zdravstvena oprema od strana na dr`avata vo vrednost od 100 milioni evra, za niv ne pretstavuva ni{to posebno zatoa {to “avion bez pilot” nikade ne mo`e da ve odvede.

PREDNOSTI NA PRIVATNOTO ZDRAVSTVO  kontinuirani investicii vo oprema  doedukacija i obuka na medicinskiot kadar  zaka`uvawe na pregledi i intervencii i za{teda na vreme  fleksibilnost na kadarot


15 

SLU^AJ HRVATSKA

PRIVATNITE BOLNICI SE @ALAT: DR@AVATA ZA EDNI E MAJKA, ZA DRUGI MA]EA opstvenicite na privatnite zdravstveni uslugi ne se zadovolni od strategijata za razvoj na privatnoto zdravstvo vo Hrvatska, zatoa {to i pokraj golemite vlo`uvawa vo privatniot zdravstven sektor, s$ u{te ne postoi regionalna strategija na nivo na dr`ava. Prvite privatni polikliniki vo Hrvatska se formirani vo 1993 godina. Ottoga{ do denes, vo niv dominiraat dejnostite genikologija i interna medicina, a pozasileno se razviva oftalmologijata. Drugite dejnosti, kako {to se plasti~na hirurgija, vaskularna hirurgija, ORL se pomalku razvieni poradi relativno maliot broj specijalisti od ovie dejnosti i potrebata od pogolemi investicii vo oprema i prostor. Privatnite kliniki ne se celosno zadovolni od strategijata za razvoj na privatnoto zdravstvo zatoa {to postoe~kite kreditni linii i nepostoeweto na dr`avna poddr{ka go usporuvaat razvojot na ustanovite i

S

Prviot ~ovek na Neuromedika, Emil Ugrinovski, smeta deka pristapot so nabavkata na nova oprema e celosno po obraten redosled. Namesto prvo da se obu~at lekari i da se napravat timovi, prvo e nabavena oprema za koja nema ni dovolno prostorni i tehni~ki uslovi za smestuvawe i najva`noto – nema koj da raboti so nea i da postavuva pravilna dijagnoza. Vakvata sostojba, kako i dolgite termini za zaka`uvawe snimawa, pregledi i operacii neminovno gi prenaso~uvaat pacientite kon privatnite kliniki. No, lu|eto dobro upateni vo zdravstvoto velat deka i pokraj zgolemeniot broj pacienti vo privatnite kliniki, na dolg rok konkurencijata na privatnoto zdravstvo treba da bide javnoto, {to sega ne e slu~aj vo Makedonija. Profesorot Arsovski, koj ima iskustvo i so proektot na Svetska banka za reforma na zdravstveniot sistem e deciden deka samo so simbioza me|u privatniot i dr`avniot sektor mo`e da se podigne nivoto na zdravst-

uslugite. Nepostoeweto jasna strategija na nacionalno nivo zna~itelno gi ote`nuva novite investicii, tvrdat menaxerite na del od privatnite polikliniki. Smetaat deka site privatni zdravstveni ustanovi nemaat ist tretman od strana na dr`avata. Najgolem del od investiciite vo ovoj segment se od krediti od delovnite banki, no tie tvrdat deka dokolku kreditni linii bi bile specifi~no prilagodeni na zdravstveniot sektor, vlo`uvawata sigurno bi bile pogolemi. DOBROVOLNOTO OSIGURUVAWE JA ZGOLEMI KONKURENCIJATA Zakonot za dobrovolno zdravstveno osiguruvawe vo Hrvatska e donesen vo 2006 godina, a so izmenite vo 2009 godina se ovozmo`i negov natamo{en razvoj, kako i dopolnitelno zdravstveno osiguruvawe. Ekspertite velat deka razvojot na dopolnitelnoto zdravstveno osiguruvawe ja podobri mre`ata na privatni ordinacii i kliniki, a konkurencijata me|u niv pridonese

vena za{tita. “Znam deka }e odi te{ko, no alternativa na toa nema�, veli toj. Eden od predlozite kako da se podobri nivoto na zdravstvena za{tita vo zemjata doa|a od menaxmentot na Sistina, preku voveduvawe na javno-privatno partnerstvo. [to podrazbira toa? Odredeni segmenti koi gi nema vo javnoto zdravstvo da se ponudat na javno-privatno partnerstvo. Na tender da se izbere najdobrata ponuda, a toj {to }e go dobie proektot da dobie besplatno zemji{te i da bide osloboden od komunalii od strana na dr`avata. Pritoa, obvrskata }e bide da se prifati cenovnikot na Fondot za tie uslugi {to }e gi razvivaat vo javno-privatnoto partnerstvo, a drugite uslugi da mo`at da gi naplatuvaat privatno. Preduslov za da se realizira ovaa ideja e kone~no da se izraboti medicinska mapa na zemjata, koja }e poka`e vo koi regioni koi dejnosti nedostigaat, kolku kadar i oprema. Denes, bez taa analiza i striktni podatoci sekoja nabavka na oprema e kako veter vo magla!

i za zgolemuvawe na kvalitetot na medicinskite uslugi. Sepak, istra`uvawata poka`uvaat deka najgolem del od uslugite vo privatnite kliniki se pla}aat od xebot na osigurenicite, a mnogu pomal del od osiguritelnite polisi. Osiguritelnite kompanii koi nudat dobrovolno zdravstveno osiguruvawe se nezadovolni od odlukata dr`avniot fond da se vklu~i vo dobrovolnoto zdravstveno osiguruvawe, pod posebni uslovi. Tvrdat deka toa gi stava vo neramnopravna polo`ba i ja pottiknuva nelojalnata konkurencija. Vkupno 14 drugi osiguritelni dru{tva nudat eden od oblicite na dobrovolno zdravstveno osiguruvawe, a konkurencijata od den vo den raste. Vo Hrvatska od privatni izvori se finansira okolu 16% od zdravstvenata potro{uva~ka, pri {to ulogata na privatnite osiguriteli e niska. So vlezot vo Evropskata unija, osiguritelite o~ekuvaat rast na dobrovolnoto osiguruvawe.


INTERVIEW  16 INTERVIEW

DU[KO UGRINOSKI DIREKTOR NA TRIPLE S GROUP

VO MAKEDONIJA NEDOSTIGAAT NAPR VE[TINI I ZNAEWA


REDNI A

INTERVIEW  Pazarot vo Makedonija za neformalna edukacija ve}e se zasituva od soft skills, golem broj vraboteni vo izminatite godini pominaa vakvi obuki i ve}e se podgotveni za ponapredni ve{tini i znaewa. Triple S od ovaa godina nudi obuki koi se tesno specijalizirani i za golem del od niv sme edinstveniot trening-centar koj gi nudi istite IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

u{ko Ugrinoski go poznavam od pred nekoi 6-7 godini, koga vo “Kapital” pi{uvavme za uslugata {to toj i negoviot biznispartner Igor Menovski samo {to bea po~nale da ja nudat na makedonskite kompanii. Vo svoite sredni dvaesetti, iako neiskusni, deluvaa prili~no sigurno koga mi objasnuvaa {to zna~i mistery shopping i zo{to e dobar za site {to imaat dopir so kakov bilo vid klienti pri svojata rabota, odnosno davaat nekakva usluga. Iako mi be{e simpati~na celata taa ideja nekoj da anga`ira “misteriozni kupuva~i” da dojdat vo negoviot restoran ili proda`en salon, koi potoa }e go opi{at svoeto iskustvo so personalot so cel menaxmentot da vidi kade treba da se podobri uslugata, da bidam iskren, nekako bev skepti~en deka na{ite kompanii rado bi prifatile vakva nekonvencionalna alatka, znaej}i go mentalitetot na na{ite biznismeni. Za sre}a, se izla`av vo svojata procenka, a SWOT, malata agencija na Ugrinoski i Menovski, dobi stotici klienti me|u makedonskite kompanii {to sakaat da go proverat kvalitetot na svoite uslugi. Vo me|uvreme, dvajcata biznis-partneri ja formiraa i Triple S Group, kompanija za trening i konsalting vo oblasta na uslugite, proda`bata i li~niot razvoj, koja preresna vo edna od najgolemite na ovoj pazar od taa oblast i uspe{no se {iri i vo regionot. So Du{ko, direktor na biznis-operaciite na Triple S Group, zadol`en glavno za makedonskiot pazar, razgovaravme za patot do uspehot na kompanijata, kako do{le do ideja da nosat stranski eksperti treneri i motivaciski govornici vo Makedonija i kakvo iznenaduvawe podgotvuvaat za svoite klienti naesen.  Mistery shopping be{e edna sosema nova rabota za na{ite kompanii, pa kako uspevavte da go kr{ite mrazot, da gi ubedite deka so pomo{ na ovaa alatka }e ja podobrat svojata usluga kon potro{uva~ite i na krajot, svoite finansiski rezultati? @elbata za aktiven biznis, adrenalin, novi kontakti, `elbata za rabota, vizijata i strasta bea pojaki od mo`nosta za sigurna rabota so fiksno rabotno vreme. Silniot poriv be{e dovolen vo 2004 godna so mojot partner Igor Men-

D

ovski da po~neme biznis so agencijata SWOT mystery shopping. Vo tie momenti ne be{e voop{to lesno, pove}eto lu|e n$ do`ivuvaa kako svoevidni {pioni na vrabotenite, a dopolnitelno ne ni veruvaa poradi na{ata vozrast. Se soo~ivme i so situacija samo 10% od sogovornicite da znaat ne{to za mistery shopping, zatoa na{ata prvenstvena zada~a be{e da go educirame pazarot za toa {to pretstavuva ovaa usluga. Toa e edna cela industrija razviena niz svetot, no na Balkanot nekoi raboti ne funkcioniraat ednostavno. Za taa cel, organiziravme istra`uvawa vo nekolku industrii i rezultatite gi objavuvavme na pres-konferencii na koi imavme gosti i od svetskata asocijacija za mistery shopping, MSPA, i na toj na~in ja gradevme svesta za tie uslugi. Imavme sre}a i upornost da naideme na klienti koi ja prepoznaa taa na{a opredelba deka dostavuvame kvalitetni informacii koi mo`at da go unapredat nivnoto rabotewe. Vo uslovi koga konkurencijata mnogu lesno mo`e da go kopira proizvodot, lokacijata i cenite, kvalitetot na uslugata be{e edinstveniot adut koj mo`e{e da gi izdvoi na{ite klienti vo nivnoto opkru`uvawe. Ja uvidovme i neophodnata potreba na pazarot vo Makedonija za kvalitetna edukacija. Taka po~navme so rabota so Triple S Learning kako trening-centar specijaliziran za obuki za usluga, proda`ba i personalen razvoj.  Vo me|uvreme mnogu raboti se slu~ija, mnogu novi uslugi promoviravte, mnogu svetski spikeri donesovte vo Skopje... [to zna~i Triple S Group denes? Kako e struktrurirana kompanijata vo momentov, kakvi s$ uslugi nudi? Za koj paket-uslugi ili proizvodi bi rekle deka se nose~ki za kompanijata? Od samiot po~etok do denes postojano nudime novi uslugi, no nepromeneta e vizijata koja ja imaat vrabotenite vo Triple S Group, od koi golem del se od samiot po~etok, i opredelbata sekoga{ da ispora~uvame kvalitetni uslugi. Smetam deka tokmu taa opredelba n$ dovede vo pozicija da mo`eme da im nudime s$ pove} e uslugi na na{ite klienti i da bideme prepoznatlivi vo site segmenti na na{eto rabotewe. Momentalno ima ~etiri sektorski podelbi: obuki (Learning), regrutirawe na kadri (Recruitment), spikeri (Speakers) i konsalting (Consulting). Sektorot na obuki se zanimava so organizirawe obuki za kompaniite po pat na otvoreni treninzi koi se odr`uvaat za

17 


 18 INTERVIEW

 Poradi svetskata kriza kompaniite po~naa da {tedat na edukacija na svoite vraboteni. Otpu{taweto pak, na vraboteni zna~e{e deka pomal broj vraboteni treba da ostvarat isti ili podobri performansi kako {to imal celiot tim prethodno. Toa bez soodvetni obuki ne e vozmo`no, zatoa del od kompaniite po~naa povtorno da gi educiraat svoite vraboteni. vreme na vikendite vo na{ite prostorii ili t.n. in-house obuki koi se izveduvaat na datum i lokacija koja odgovara za klientite. Tuka postojat mnogu varijacii na temi za koi s$ pove}e kompanii se odlu~uvaat. Sektorot za regrutirawe se zanimava so uslugi od oblast na ~ove~kite resursi, regrutirawe na kadri, merewe na performansite kaj vrabotenite i sli~no. Za ovoj sektor najaktuelen e izborot na najdobar rabotodavec, koj vtora godina po red go organizirame me|u makedonskite kompanii vo tri kategorii: do 100 vraboteni, me|u 100 i 500 i kompanii so pove}e od 500 vraboteni. Preku set od 100 pra{awa gi pottiknuvame vrabotenite vo kompaniite da go iska`at svoeto mislewe za toa kolku se zadovolni od kompanijata kade {to rabotat. Triple S Learning, kako pioner vo dejnosta organizirawe biznis-konferencii, ja ima{e privilegijata da potpi{e strate{ki dogovor so Celebrity Speakers Associates

od London za nivno zastapuvawe na spikeri vo regionot, poto~no vo delot na porane{na Jugoslavija i Albanija. Takvata sorabotka ni ovozmo`uva sekoga{ da imame dostapnost na ekskluzivni informacii koi temi se najaktuelni vo momentot. Vo Makedonija prethodnite ~etiri godini se organizirani 12 konferencii so poznati predava~i, a u{te 14 konferencii preku na{ata kompanija bea organizirani vo regionot. Konsalting e sektor koj proizleze kako zaokru`uvawe na celinata na na{ite uslugi. Ovoj sektor e namenet za raste~kite pretpriema~ki kompanii kade {to nudime strate{ko sovetuvawe na izvr{niot menaxment za upravuvawe so marketin{kiot i proda`en miks. Edna od prednostite od koristeweto na ovaa usluga e sogleduvawe na odredeni situacii od razli~ni perspektivi, {to rezultira so otvorawe novi mo`nosti za re{avawe problemi. Na{ite soveti se konkretni, bazirani na integriran marketin{ko-proda`en

pristap za investirawe na pazarot i organizirawe na proda`bata, pritoa gradej}i zna~ajna prednost i zgolemuvawe na pazarniot udel. So cel kvalitetot na uslugite da bide na maksimalno nivo, postojat sektorski menaxeri koi se zadol`eni za razvojot na sekoj oddel i sledewe na slu~uvawata vo regionot i svetot. Praktikata ni e 2-3 pati godi{no zadol`itelno da pravime revizija na aktivnostite i performansite i naslu{uvaj}i gi potrebite na na{ite klienti dogovarame ponatamo{ni aktivnosti.  Kako dojdovte do idejata da organizirate konferencii so poznati gurua na menaxmentot i marketingot? Te{ko li be{e da se dojde vo kontakt so niv i da se organizira seto toa? Vo maj 2007 godina so Igor imavme mo`nost da prisustvuvame na konferencijata na Xek Vel~ vo Zagreb. Toa be{e najposetenata konferencija vo celiot region, po se}avawe mislam deka prisustvuvaa okolu 1.200 menaxeri, od koi 20-ina bea i od Makedonija. Energijata koja se po~uvstvuva na toj nastan i impresiite koi gi ponesovme n$ pottiknaa da razmisluvame eden sli~en nastan da organizirame i vo Makedonija. S$ se slu~uva{e mnogu brzo. Po nepolni {est meseci ja organiziravme konferencijata so Brajan Trejsi vo Skopje. I pokraj site predizvici vo organiziraweto vakvi nastani, konferencijata be{e mnogu uspe{na i do den denes edna od najspomenuvanite od na{ite klienti. Otkako vidovme deka interesot vo Makedonija be{e golem, stapivme so sorabotka so CSA od London i potoa najmalku po dva pati godi{no po~navme da organizirame vakvi nastani. Kredibilitetot {to go steknavme preku sorabotkata so CSA ni ovozmo`i dosta pobrzo da gi dogovarame gostuvawata, so ogled deka samite predava~i prepoznavaa deka imaat seriozen partner koj dokraj uspe{no }e go izraboti nastanot, {to e najva`no za nivnata reputacija.  Kolku ekonomskata kriza vlijae{e vrz interesot na kompaniite za toa {to go nudi TSG? Gi kratat li zna~itelno makedonskite kompanii tro{ocite za obuki i treninzi koga e zagrozena nivnata finansiska kondicija? Edukativniot sektor e eden od najpogodenite vo svetskata kriza. Osobeno se po~uvstvuva vo 2009 godina, koga kompaniite zna~ajno po~naa da gi namaluvaat vlo`uvawata vo edukacija na svoite vraboteni. Imam vpe~atok deka site bea poneseni od mediumskoto vlijanie za {tedewe, {to rezultira{e i so namaluvawe na vrabotenite. Za sre}a, samoto otpu{tawe vraboteni zna~e{e deka pomal broj vraboteni treba da ostvarat isti ili podobri performansi kako {to imal celiot tim prethodno. Toa bez soodvetni obuki ne e vozmo`no, zatoa del od kompaniite po~naa


BROJ 613/614



29/07/2011-05/08/2011

povtorno da gi educiraat svoite vraboteni. Ovaa godina ve}e zabele`itelno se ~uvstvuva toj trend, iako pove}eto pokazateli vo ekonomijata govorat deka likvidnosta na kompaniite ne e podobrena.  TSG raboti i vo regionot. Ka`ete ni ne{to pove}e za ova probivawe na kompanijata - vo koi dr`avi ima svoi kancelarii, koj del od portfolioto na uslugi gi nudi tamu? Imam vpe~atok deka sme edna od malkute makedonski kompanii koi prodavaat uslugi nadvor od granicite na svojata dr`ava. Entuzijasti~ki po~navme od Srbija vo 2007 godina, kade {to na kompaniite im ponudivme del od na{ite obuki i po~navme so organizirawe konferencii. Uvidovme deka i toj pazar e gladen za na{ite uslugi, pa na po~etokot na 2009 godina napravivme interna podelba, so koja jas ostanav vo Skopje da upravuvam so lokalnata firma, a mojot partner Igor Menovski zamina da rakovodi so kompanijata vo Srbija. Iako podrazbira{e mnogu otka`uvawa, ova se poka`a kako ispravna odluka, bidej}i za kuso vreme uspeavme da se pozicionirame me|u pette najgolemi kompanii koi nudat konsultanski uslugi kon komercijalniot sektor vo Srbija. Kolku i da izgleda sli~en i blizok, toj pazar si ima brojni specifiki, pred s$ poradi goleminata i brojnite me|unarodni kompanii koi se prisutni. Bara maksimalen fokus i involvirawe, {to izminatiov period nesomneno go pravime i zatoa i uspe{noto rabotewe e postignato. Iskustvata i kontaktite pak, koi gi steknuvame vo Srbija mnogu ni pomogaat vo noseweto na slednite ~ekori za rabotewe i vo Makedonija. Svoi pretstavni{tva imame registrirano i vo Zagreb i vo Qubqana,



INTERVIEW

www.kapital.mk

orientirana proda`ba; Merchandising, Category Management. Osobeno sme gordi {to poradi na{eto prisustvo na pazarite vo regionot uspevame da vospostavime dolgoro~na i internacionalna sorabotka so ovie treneri, pa uspevame vo Makedonija da ponudime obuki po lokalno prifatliva cena, koi istite, na primer vo Hrvatska, sprovedeni od istiot trener ~inat tri do ~etiri pati pove}e, {to pretstavuva vistinska vrednost za investicijata na na{ite klienti.  Ako napravite edna ret Vo maj 2007 godina so Igor imavme rospektiva na razvojot na kompanijata, koi momenti za {ansa da prisustvuvame na konbile najgolem predizvik, ferencijata na Xek Vel~ vo Zagreb. vas ste po~uvstvuvale te{kotija i Energijata koja se po~ustvuva na toj opasnost i kako uspeavte da go re{ite toa? nastan i impresiite koi gi ponesNajte{ki bea momentite da ovme n$ pottiknaa da razmisluvame se nau~i kako da se biraat i eden sli~en nastan da organizirame vodat lu|eto, pote{ki otkolku koga nekoj kvalitet vraboten }e i vo Makedonija. S$ se slu~uva{e zamine od svoeto rabotno mesto. mnogu brzo. Po nepolni {est meseci Sekoj nov vraboten ima potenciili brzo da se poka`e ili ja organiziravme konferencijata so jal da potro{i nekolku meseci od Brajan Trejsi vo Skopje. negovoto, no i od na{eto vreme. Recesijata samo dopolnitelno golem broj vraboteni vo izminatite godini go zgolemi ovoj problem. Be{e pote{ko pominaa vakvi obuki i ve}e se podgotveni da se evaluira dali nekakvi negativni za ponapredni ve{tini i znaewa. TSG performansi se rezultat na sposobnosod ovaa godina nudi obuki koi se tesno tite na vraboteniot ili pak, na celoto specijalizirani i za golem del od niv opkru`uvawe vo ekonomijata. sme edinstveniot trening-centar koj gi nudi Predizvicite se sekojdnevni vo sekoj biistite. Takvi se, na primer, obukite za znis. Sekoga{ ima ne{to {to se pojavuva controlling (vo finansii, proda`ba, market- i n$ dvi`i napred. Vo posledno vreme se ing, logistika); planirawe, upravuvawe i pojavija dosta konkurentski kompanii vo kontrola na proizvodstvoto; upravuvawe delot na obuki i konferencii koi ~esto so likvidnosta; upravuvawe so zalihi besplatno gi nudea svoite uslugi na klieni nabavki; telefonska, V2V, izvozno tite, so edinstvena cel da stignat do niv. kade {to organiziravme nekolku konferencii, a za ovie dve zemji o~ekuvame stabilizirawe na ekonomskite uslovi kako bi prodol`ile so nudewe na ostanatite na{i uslugi.  Za koi obuki i treninzi ima najgolem interes me|u kompaniite? Za koi ve{tini i alatki ~uvstvuvaat deka treba da gi dorazvijat najmnogu? Pazarot vo Makedonija za neformalna edukacija ve}e se zasituva od soft skills,

BRAJAN TREJSI POVTORNO VO SKOPJE!

 Kakvi se va{ite planovi za iden razvoj na Triple S Group? Na{ata vizija i planovi se za za~uvuvawe na kvalitetot na uslugite i razvoj na postoe~kite proekti vo Makedonija i regionot. Sakame da ja za~uvame na{ata stabilnost, bez golemi turbulencii, zatoa gazime poleka i sigurno. Informacijata koja veruvam deka } e izraduva golem del od va{ata ~ita~ka publika e deka vo tekot na noemvri povtorno }e bideme doma} ini na legendarniot Brajan Trejsi, koj na samo nemu prepoznatliv na~in }e zboruva za klu~nite raboti {to go napravile uspe{en vo proda`bata i biznisot i kako da gi koristime mo`nostite {to se uka`uvaat vo postrecesiskiot period. Li~no sum go slu{al tri pati i sekoga{ e ubava mo`nost ne{to novo da se

nau~i tokmu od nego, a toa go baraat i del od menaxerite {to bea i na negovata prethodna konferencija vo Skopje. Vo sorabotka so kolegite od CEED Makedonija, so koi zaedni~ki

gi organizirame nekolkute posledni konferencii, uspeavme kako del od negovata turneja niz Evropa povtorno da go organizirame vo Makedonija, a za prvpat i na Kosovo.

19 


 20 INTERVIEW Znaeweto lesno mo`e da se prenese, no ne mo`e da se odzeme. Toa e intelektualna usluga koja mora sekoga{ da se naplatuva za da se dobie vrednost. Me raduva {to poslednive nastani koi gi organiziravme n$ uverija deka imame golem broj klienti koi znaat da ja cenat vrednosta na toa {to go nudime i imaa svest deka za istoto treba da se plati.  Kakov e va{iot li~en stil na menaxirawe – na {to najmnogu insistirate kaj svoite vraboteni? Kako gi motivirate? Iako e te{ko da se govori za sebe, se smetam za korektna li~nost i sekoga{ se dr`am do dogovorenoto – so doza fleksibilnost. Insistiram na pi{ana komunikacija. Taka sekoga{ imame pretstava koj {to rekol i deka na site im e jasno {to treba da rabotat. Nedelnite sostanoci koi gi praktikuvame isto taka se poka`ale mnogu prakti~ni. Ne donesuvam odluki vo od, sakam da go slu{nam razmisluvaweto na kolegite, potoa jas da razmislam i odlukata da ja javam preku pi{ana komunikacija.

Navreme ja nau~iv lekcijata deka menaxerot e tolku jak kolku {to e negoviot tim, zatoa pogolem del od svoeto vreme vo izminatata godina re{iv da go pominuvam vo patuvawa i da se posvetam na zajaknuvawe na pozicijata na na{ata kompanija vo Srbija. Lu|eto vo Triple S se najgolemata vrednost. Vpro~em, tokmu za toa i gi sovetuvame na{ite klienti. Zatoa, li~no se trudam sekoga{ da imam vreme da gi soslu{am i za privatni raboti, da dadam korisen sovet, da bidam prijatel von delovniot svet i da gi motiviram na soodveten na~in za toa {to go rabotat.  Koi se va{i li~ni favoriti me|u sovremenite avtori na poleto na motivacijata, menaxmentot i ostanatite oblasti povrzani so uspehot? Zboruvaj}i za sebe, sekoga{ poprvin }e se odlu~am za opcijata pretpriema~ otkolku menaxer, no kako menaxer na edna kompanija prirodno e i jas maksimalno i kontinuirano da se usovr{uvam. Edna od poslednite knigi koja mi se najde vo racete i mi ostavi poseben vpe~atok e “Vodewe i motivirawe lu|e - Kako da gi inspirirate

svoite vraboteni� od hrvatskiot avtor i konsultant Goran Tudor, vo sorabotka so u{te 10-ina hrvatski avtori. Samata kniga e rezultat na trigodi{no istra`uvawe vo kompaniite vo Hrvatska i mo`e da se najdat mnogu primeri koi se karakteristi~ni i za Makedonija. Odli~en prira~nik za rabota so lu|e! Tuka se delata i na site avtori koi sme gi slu{ale na konferencii, od Brajan Trejsi, Levinson, Hopkins, do Vel~ i Piters, vo sekoja od niv ima brojni mudrosti. Li~no za mene najgolema motivacija se razgovorite so site predava~i koi gi nosime vo Skopje, bilo da se lokalni, regionalni ili svetski. Sekoj od niv e vistinski ekspert vo svojata oblast, iskreni se vo toa {to go govorat i u{te pova`no, imaat pozitiven na~in kako nivnoto znaewe da go prenesat na sogovornicite. Razgovarame otvoreno, zatoa vlijanieto {to }e go ostavat vo direktna komunikacija e mnogu pogolemo otkolku koga }e se pro~ita vo nekoj kniga. Ova e edna od pri~inite zo{to u`ivam vo svojata rabota.


 22 KOMPANII I PAZARI

SO POTENCIJAL, NO BEZ ZNAEWE DA PROIZVEDEM

MAKEDONIJA GODI[NO POVE]E OD 60 MILIONI DOLARI ZA UVOZ NA AMB VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

d kartoni i samoleplivi etiketi, pa s$ do kapaci za tegli i {i{iwa... Vo Makedonija se uvezuva re~isi celata ambala`a koja se tro{i. Samo vo tekot na izminatata 2010 godina vo Makedonija se uvezla razna ambala`a vo vrednost od 60 milioni dolari. Lani sme uvezuvale stakleni {i{iwa, tegli, kapaci, kartonski kutii, gajbi, kesi, pa duri i samoleplivi etiketi. Imaj}i predvid deka lani za stakleni tegli i {i{iwa sme potro{ile 11,8 milioni dolari, za kartonski kutii blizu 17 milioni dolari, dodeka za uvoz na hartieni ili kartonski etiketi sme platile blizu 4 milioni dolari, stanuva jasno deka celata idnustrija vo Makedonija stanuva s$ pozavisna od uvozot na ambala`a. Iako site velat deka ima ogromni po-  Iako makedonskata industrija godi{no pla}a pove}e od 60 tencijali, vo Makedonija se proizveduva milioni dolari za uvoz na ambala`a od stranstvo, dosega samo mal del od toa {to e potrebno za pakuvawe i ambala`irawe na gotovite nemalo nekoja poseriozna privatna inicijativa za po~nuvawe proizvodi. Kompaniite koi gi kontaktibiznis so proizvodstvo na ambala`a. Namesto da se potravme, a koi zadol`iteno koristat razni tikne doma{no proizvodstsvo na ambala`a i da se namali ambala`i za pakuvawe na nivnite proizvodi velat deka i onie malku ambala`i ogromniot uvoz, makedonskata Vlada pove}e od tri godini go koi se proizveduvaat vo zemjava ne se najavuva vlezot na turskata fabrika za staklo [i{e xam. Ekdovolno kvalitetni i se daleku poskaspertite komentiraat deka ako Vladata navistina se gri`e{e pi od uvoznite poradi faktot {to za da se proizvede edna za ekonomijata, za vremeto dodeka go ~ekavme kartonska kutija [i{e xam }e izgradevme makedonska fabrika vo Makedonija, treba da se za staklena ambala`a uvezat site potrebni SAVKA DIMITROVA surovini od DIREKTOR NA EVROPA stranstvo. Makedonija “Faktot {to Makedonija uvezuva karton, hartija i traka za da napravi kutija, poka`uva deka nam gotoviot proizvod ni e e edinstvena re~isi uvezen. Kaj nas problemite so pregolemiot uvoz vle~at zemja vo regionot koja n emnogu dlaboki koreni. Ne e dovolno Makedonija da ima ma{ini za hartiena ambala`a, ako kapacitetite za proizvodstvo proizveduva

O

na samata hartija kako surovina ni zjaat neiskoristeni. Ako sme uspe{ni vo dvete sferi, ne samo {to }e go minimizirame uvozot, tuku }e go pottikneme i izvozot i na surovini i na gotov proizvod.�


BROJ 613/614



29/07/2011-05/08/2011

KOMPANII I PAZARI

www.kapital.mk

ME AMBALA@A

PLA]A

BALA@A staklena ambala`a, a ima duri 52 fabriki za konzervirani proizvodi i godi{no tro{i pove}e od 12 milioni amerikanski dolari za uvoz na tegli i {i{iwa. Transportnite tro{oci pri uvoz koi gi pla}aat konzervnite fabriki se ogromni, a koli~inata staklena ambala`a koja se uvezuva voop{to ne e  BROJKI: za potcenuvawe. Okolu 20 milioni tegli vlese ima strateguvaat vo dr`avata za gija za osvojuvawe samo edna godina. i na pazarite Albanija, Dodeka go ~ekame [i{e Kosovo i Crna Gora. Pokraj x am d a d oj d e i d a MILIONI DOLARI E UVOZOT Kosovo, Makedonija e edinstNA TEGLI I [I[IWA LANI proizveduva staklo vo vena zemja vo regionot vo koja Makedonija, pogolemite ne postoi vakva fabrika”, konzervni kompanii veveli sopstvenikot na Bonum, lat deka ne im preostaMom~ilo Ivanovski. nuva ni{to drugo osven “ I a ko p o go l em d e l o d da se nadevaat deka vo ambala`ata za na{ite proizskoro vreme }e se pojavi MILIONI DOLARI SME vodi se proizveduva vo zeminvestitor koj }e go potPLATILE LANI ZA UVOZ NA java, ne mo`am da ka`am deka HARTIENI ILI KARTONSKI tikne odamna zgasnatoto ETIKETI cenite se pristojni. Samiot proizvodstvo na staklo fakt {to Makedonija uvezuva vo Makedonija. karton, hartija i traka za da “Vo toj moment koga Makenapravi ambala`a, poka`uva donija }e po~ne da proizveduva staklena ambala`a na{ite tro{oci drasti~no }e deka gotoviot proizvod ni e re~isi se namalat. Bonum godi{no uvezuva okolu uvezen. Kaj nas problemite so pregolemiot 4 milioni tegli, a edna ~ini 8,5 denari. uvoz vle~at mnogu dlaboki koreni. Ne e Transportnite tro{oci od Srbija iznesu- dovolno Makedonija da ima ma{ini za vaat okolu 600 evra, a od Hrvatska 1.000 hartiena ambala`a, ako kapacitetite evra za eden kamion. Naj~esto uvezuvame za proizvodstvo na samata hartija kako od Srbija, Hrvatska, Plovdiv i Moldavija. surovina ni zjaat neiskoristeni. A ako Proizvodstvoto na staklena ambal`a vo sme uspe{ni vo dvete sferi, ne samo {to Makedonija bi bilo uspe{en biznis ako }e go minimizirame uvozot, tuku }e go pot-

11,7 17

SA[O NAUMOSKI GENERALEN DIREKTOR NA VITAMINKA

“Del od ambala`ite za na{ite proizvodi se uvozni, a del se proizveduvaat vo zemjava. Fleksibilnata ambala`a, od tipot na traki za ~ipsovi i smoki, e kompletno uvozna, zatoa {to ovde nema ni pribli`no ist kvalitet kako vo Srbija, Grcija i Turcija. Malkute firmi koi proizveduvaat vakva ambala`a vo zemjava rabotat so dotraena tehnologija i polovni ma{ini, a i rabotat so dvojno pomala paleta na boi od stranskite proizvoditeli. Pokraj toa i kapacitetite im se premali za da opslu`at pogolem del od prehranbenata industrija, a i ne mo`eme da ~ekame red so meseci.”

tikneme i izvozot i na surovini i na gotov proizvod. E so takvo kvalitetno i ekonomi~no proizvodstvo, normalno deka }e imame i poevtina hrana”, veli direktorot na Evropa, Savka Dimitrova. Generalniot direktor na Vitaminka, Sa{o Naumoski, pak, veli deka postojnite fabriki za proizvodstvo na hartiena ambala`a ne mo`at da zadovolat nitu mal del od potrebite na prehranbenata industrija. “Del od ambala`ite za na{ite proizvodi se uvozni, a del se proizveduvaat vo zemjava. Fleksibilnata ambala`a, od tipot na traki za ~ipsovi i smoki, e kompletno uvozna, zatoa {to ovde nema ni pribli`no ist kvalitet kako vo Srbija, Grcija i Turcija. Malkute firmi koi proizveduvaat vakva ambala`a vo zemjava rabotat so dotraena tehnologija i polovni ma{ini, a i rabotat so dvojno pomala paleta na boi od stranskite proizvoditeli. Pokraj toa i kapacitetite im se premali za da opslu`at pogolem del od prehranbenata industrija, a i ne mo`eme da ~ekame red so meseci”, veli Naumoski.

MOM^ILO IVANOVSKI SOPSTVENIK NA BONUM

“Bonum godi{no uvezuva okolu 4 milioni tegli, a edna ~ini 8,5 denari. Transportnite tro{oci od Srbija iznesuvaat okolu 600 evra, a od Hrvatska 1.000 evra za eden kamion. Naj~esto uvezuvame od Srbija, Hrvatska, Plovdiv i Moldavija. Proizvodstvoto na staklena ambal`a vo Makedonija, bi bilo uspe{en biznis ako se ima strategija za osvojuvawe i na pazarite Albanija, Kosovo i Crna Gora. Pokraj Kosovo, Makedonija e edinstvena zemja vo regionot vo koja ne postoi vakva fabrika.”

23


 24 KOMPANII I PAZARI realiziraat i pokraj vetuvawata za milionski investicii mnogu e verojtano ovaa investicija voop{to da ne se realizira. Poznava~ite na ovaa oblast velat deka ova ne e prv pat Makedonija da propu{ti {ansa da go namali enormniot uvoz na staklo. Makedonija ja “otka~ila” i Svetska banka koja Toj objasnuva deka imalo odredeni inici- pred desetina godini sakala da ja vrati jativi da se pro{iri proizvodstvoto na vo funkcija edinstvenata fabrika za ambala`a vo Makedonija, ama poradi staklo vo zmejava. goleminata na investicijata, site se Profesorkata Marija Zarezankova za otka`uvaat. “Kapital” veli deka bila svedok na ovie Toj potencira deka dokolku za`iveat napori i obidi na Svetskata banka da takvite idei, ne samo {to investitorot }e ja vrati vo funkcija edinstvenata fabima golem profit, tuku zna~itelno }e se rika za staklo koja nekoga{ postoela vo namalat i tro{ocite na prehranbenata Makedonija. industrija. “Svetska banka be{e mnogu zagrena da Poznava~ite presmetale deka tro{ocite investira vo ovoj proekt. No, za `al, na konzervnata industrija }e se prepolo- birokratskite proceduri i dolgite sudski vat koga bi imale sopstveno proizvodstvo ro~i{ta spre~ija edna izvonredna zdelka na staklo, no Makedonija uporno gi kocka za Makedonija, biznis za koj imavme i {ansite za razvoj na ovoj profitabilen kapacitet i obu~ena rabotna sila. Adbiznis. ministracijata vo Makedonija e celosno BEZ DOMA[NO PROIZVODSTVO birokratizirana i toa e glavna pre~ka NA AMBALA@A, DVOJNO pri razvojot na delovnata klima, koja POVISOKI TRO[OCI dosega ne uspea da ja otstrani nitu edna ZA INDUSTRIJATA vlada. Nemaj}i vizija i inVo septemvri minatata goteres za ne{to novo, biznisdina, poznata evropska kom-  BROJKI: menite se vadat so faktot panija bila zainteresirana deka zemjava ne raspolaga da investira vo proizvodso site surovini koi se stvo na staklena ambala`a potrebni pri proizvodvo zemjava. Od Stopanskata stvo na staklena ambala`a. komora velat deka pretPa i Italija e najgolem stavnicite se voodu{evile uvoznik na ko`a, no i naMILIONI DOLARI MAKEod navidum ednostavnite DONIJA LANI PLATI ZA jgolem izvoznik na ko`ena UVOZ NA HARTIENI ILI zakonski proceduri i evtigalanterija vo svetot. Samo KARTONSKI ETIKETI nata rabotna sila, no koga so kreativnost se doa|a do ja po~nale postapkata, po zaglavuvaweto na prviot {alter, si zaminle i ve} e ne se vratile, a planiraniot pogon najverojatno naskoro }e nikne vo nekoja od sosednite zemji. I trigodi{nite najavi na Vladata za vlez na turskata kompanija [i{e xam na makedonskiot pazar nikako d a se

4


KOMPANII I PAZARI

MAKEDONIJA IMA NEISKORISTEN POTENCIJAL ZA PROIZVODSTVO NA HARTIJA d Zdru`enieto za hartija i celuloza pri Stopanskata komora velat deka Makedonija ima potencijal za proizvodstvo na hartija, no interesot kaj biznismenite e mnogu mal. Pretsedatelot Van~o Spaseski potencira deka pokraj biznis-interesot, golem problem e i skapata tehnologija. I golem del od biznismenite, samokriti~no smetaat deka Makedonija mora da proizveduva hartija, za da go namali enormniot uvoz na ambala`i. Tie predupreduvaat deka nema ve}e idnina za magacinite koi samo gi snabduvaat marketite so stoka, osven ako ne se svrtat i kon proizvodstvena dejnost.

O

golem profit. Zatoa na site treba da im bide jasno deka ne se va`ni zakonite na hartija, tuku instituciite koi gi realiziraat, a tie, za `al, s$ u{te se tromi. A biznismenite nemaat vreme za dremewe pred {alteri�, veli Zarezankova. BANKITE DA GI OTVORAT VRATITE ZA POTENCIJALNI INVESTITORI Site se sogalsuvaat deka proizvodstvoto na ambala`a, posebno na staklena, bi mo`elo da bide mnogu profitabilen biznis vo Makedonija. No, duri i tie koi se obidele da investiraat vo ovoj biznis se otka`ale koga videle deka so lo{ite uslovi za bankarskite krediti koi se nudat vo Makedonija ne mo`e da se startuva tolku golema investicija. Od druga strana, pak, makedonskite biznismeni koi finansiski mo`at da poddr`at eden nov biznis-proekt, sakaat investiranite pari da si gi vratat za edna godina. A samiot fakt deka Makedonija godi{no uvezuva pove}e od 60 milioni ambala`a poka`uva deka ima biznis vo proizvodstvoto na ambala`a. O~igledno nedostasuva biznis-logikata, no i pretpriemni~kiot duh za da se startuva i realizira edna vakva biznis-ideja i Makedonija da po~ne da proizveduva ambala`a.

25 


 26 COMPANY PROFILE

BALONART KOMPANIJA ZA BALONI I BALONSKI DEKORACII

BIZNIS [TO JA PREPOZNA MAGIJATA NA BALONITE! KOLEVA IVANA koleva@kapital.com.mk

ako na prv pogled izgleda lesen i privle~en, biznisot so baloni e |avolski te{ka rabota. Barem taka velat tie {to se zanimavaat so nego. “Ako nekoga{ ste pomislile da investirate vo eden vakov biznis treba stopati da go preispitate va{iot biznis-plan, zatoa {to od entuzijazmot do realizmot ima navistina dolg i trnliv pat koj treba da se izodi”, raska`uva Gordan [umkovski, osnova~ot na kompanijata za baloni i balonski dekoracii BalonArt, se}avaj} i se na po~etocite na biznisot. Kako i mnogu drugi interesni biznisi, prikaznata za BalonArt se ra|a sosem slu~ajno, koga [umkovski i negovata sopruga, koja mu e i partner vo biznisot, “surfaj}i” na Internet vo dale~nata 2003 godina naiduvaat na interesna internet-stranica od nekoja amerikanska kompanija {to se zanimavala so biznisot so baloni vo SAD. “Po~navme da istra`uvame malku, za da sfatime deka ova e mnogu interesen biznis, ne{to {to vo toj period vo Makedonija be{e sosem nepoznato. Bez

I

mnogu razmisluvawe po~navme biznis. Investiravme okolu 10.000 evra po~etni sopstveni sredstva, koi mi bea za{teda od prethodnata rabota kako grafi~ki dizajner”, veli Gordan [umkovski. Na po~etokot firmata imala samo dvajca vraboteni, Gordan i negovata sopruga, a denes istata ima pet redovno vraboteni, no i nekolku honorarni nadvore{ni sorabotnici. “Naj~esto ni pomagaat studentite,

bidej}i edinstveno tie nemaat pogolemi rabotni obvrski vo tekot na denot, so isklu~ok koga polagaat ispiti. Prirodata na ovaa rabota e takva {to nie ne mo`eme da imame fiksno rabotno vreme, bidej}i s$ zavisi od nara~kite na na{ite klienti”,

FABRIKA ZA BALONI VO MAKEDONIJA E NEISPLATLIVA INVESTICIJA! o razgovor so osnova~ot na kompanijata, koj dobro go poznava biznisot so baloni, “Kapital” doznava deka investiraweto vo fabrika za baloni e neisplatliva investicija. Spored [umkovski, makedonskoto proizvodstvo nema da vlijae na namaluvaweto na tro{ocite na kompaniite koi se vo biznisot bidej}i imame mnogu mal pazar. “Za da se izgradi takva fabrika potrebno e da se obezbedi najprvin plasman na balonite vo mnogu dr`avi. Balonot e siten i evtin proizvod, koj treba da se proizveduva vo pove}e milionski koli~ini za da bide isplatliva investicijata”, zaklu~uva toj.

V


BROJ 613/614



29/07/2011-05/08/2011

poso~uva toj i dodava deka imaat navistina golem problem da se organiziraat koj i koga da dojde na rabota sledniot den za da mo`at uspe{no i navreme da odgovorat na barawata na klientite. Od BalonArt poso~uvaat i deka na po~etokot sekojdnevno se soo~uvale so brojni barieri. Mentalitetot na Makedoncite bil takov {to biznisot so baloni go percipirale kako rabota samo za vreme na praznicite okolu Nova godina. “Moravme mnogu da objasnuvame deka edna firma ne mo`e da postoi ako raboti samo na 31. dekemvri i deka balonite se upotreblivi vo tekot na celata godina, a ne samo za novogodi{nata ve~er”, niz smea raska`uva [umkovski, koj veruva deka denes ne }e uspee{e da go osvoi makedonskiot pazar ako ne ja vovede{e i edukativnata komponenta pri probivot na biznisot so baloni vo event industrijata. “Ova be{e nepoznat biznis za lu|eto, a sekako ne mo`ete da imate klienti za ne{to za koe tie nemaat nikakvi poznavawa. Nekolku meseci ne mo`evme da najdeme nitu eden klient i mnogu se razo~aravme. Vo eden moment duri razmisluvavme i da se otka`eme. No, ~etiri meseci otkako ja dobivme prvata nara~ka sleduva{e i vtorata, pa tretata, a denes se slu~uva dnevno da rabotime i po nekolku nastani”. [VERCOT NA BALONI PRAVI PROBLEMI Menaxerskiot tim na BalonArt veli deka balonite so koi rabotat gi uvezuvaat glavno od Evropa i pomal del od Amerika. Va`no e deka tie se napraveni od 100% priroden lateks i se biorazgradlivi, {to zna~i deka imaat i prijatelski odnos kon `ivotnata sredina. Za BalonArt pri izborot na proizvoditel najva`no e raboteweto po evropski standardi i poseduvaweto sertifikati kako garancija za kvalitetot. No, toa {to navistina & {teti na rabotata na balonskiot biznis vo zemjava e nelojalnata konkurencija i {vercot, koi za vreme na novogodi{nite praznici masovno gi sretnuvame re~isi na sekoe uli~no }o{e. “Pazarot e preplaven so baloni od Kina. Carinskite bilteni izvestuvaat deka zaplenuvaat golemi koli~ini baloni preku nelegalniot uvoz. No, i pokraj toa {to se otkrieni od dr`avata, {vercerite s$ u{te funkcioniraat na nelegalen na~in, sozdavaj}i im nelojalna konkurencija na uvoznicite koi pla}aat dava~ki kon dr`avata”, veli [umkovski. Toj smeta i deka tokmu od tie pri~ini ne mo`e da se napravi to~na analiza za uvezenoto koli~estvo baloni vo Makedonija i da se otkrie udelot na oddelnite kompanii vo proda`bite so baloni. Pokraj nelegalniot uvoz, BalonArt ima pogolemi problemi i so neorganiziraniot pristap na klientite kon kompanijata.



www.kapital.mk

COMPANY PROFILE

GORDAN [UMKOVSKI OSNOVA^ NA BALONART

osega sme rabotele za mnogu politi~ki mitinzi, koncerti, sportski natprevari, Vienskiot bal vo Skopje, nastapi na To{e Proeski, koncerti na Karolina Go~eva, Vlado Janevski, Adrijan Gaxa, Leb i Sol, Dejvid Geta, Roxer San~ez, Underworld, Mak-Evrosong, Slatkaristika, Zdravko ^oli} i mnogu drugi.

D

 Mo`ebi b biznisot b so baloni b vo Makedonija k denes nema{e da bide tolku uspe{no voveden vo event industrijata da ne be{e ~eli~nata volja, entuzijazmot i trpelivosta na mladite sopru`nici [umkovski. Blagodarenie na nivnata edukativna komponenta vo biznisot so baloni, denes ve}e ne postoi pozna~aen nastan bez interesni balonski dekoracii i scenski efekti “^esto se slu~uva klientite da gi promenat nara~kite vo poslednata minuta. Na primer, ni otka`uvaat baloni koi nie ve}e sme gi ispe~atile. Nekoga{ i vremenskite uslovi ne se na na{ata strana koga se raboti za nastani na otvoreno, no na toa nie, sekako, ne mo`eme da vlijaeme”, objasnuva sopstvenikot. ZO[TO BALONOT E MO]NO PROMOTIVNO SREDSTVO? Kompaniite vo Makedonija poka`uvaat golem interes za balonskite dekoracii. Toa se potvrduva i vo slu~ajot na BalonArt, kade { to d u r i 8 0 % od proda`noto portfolio go so~inuvaat klientite od biznis-zaednicata ili poto~no kompanii i marketing-agencii. [umkovski veli deka mo} ta na balonot oddamna im e poznata na kompaniite, bidej}i balonot e tolku `ivopisen i koloriten {to ne postoi ~ovek koj e ramnodu{en na negovata ubavina i privle~nost. “Balonot ne e penkalo so logo koe go nosite skrieno vo xebot, nitu pak, letok koj go ~itate i vedna{ go frlate vo |ubre. Balonot nema kade da go sokriete. Lu|eto se sre}ni koga so sebe nosat ubav balon

na koj ima ispe~ateno kompanisko logo, a pritoa nesvesno tie na kompaniite im pravat “podvi`na” reklama”, veli [umkovski, niz smea raska`uvaj}i deka vozrasnite mnogu ~esto la`at deka balonot e za nivnite deca, a vsu{nost, so niv ja delat istata radost. Osven vo pe~ateweto baloni, BalonArt se pioneri i kaj specijalnite efekti so konfeti. Pred nekolku godini tie videle potencijal i pobaruva~ka za voveduvawe specijalni efekti na razni politi~ki mitinzi, koncerti, otvorawa, sportski natprevari i svadbi, pa re{ile da investiraat i vo profesionalni scenski elektri~ni lanseri i topovi za isfrlawe konfeti. “Toa se nastani so golema dinamika, vo koi na{ata ekipa e aktivno vklu~ena. Na primer, izveduvame efekti kako ispu{tawe baloni vrz publikata ili poletuvawe na balonite, scenski efekti so ispukuvawe na konfeti i sli~no, a seto toa bara golema koordiniranost so organizatorot, “bidej}i nema vtora {ansa za korekcija na efektot”, zaklu~uva toj i dodava deka i pokraj toa {to e mnogu kreativna, rabotata istovremeno e i mnogu stresna.

27 


INTERVIEW 28 INTERVIEW

JOVAN DABEVSKI

GENERALEN DIREKTOR NA ZDRAVJE RADOVO

]E GI OSVOJUVAME BALKANSKITE PAZ


E ZARI!

INTERVIEW  “Filozofijata na biznisot e ili postojano da rastete, ili koga }e re~ete dosta mi e -po~nuvate da pa|ate. Sekoja kompanija koga }e re~e deka & e dosta, ovoj promet mi e dovolen, ovoj profit mi e dovolen, po~nuva da pa|a. So odredena grupa proizvodi go dostignavme maksimumot vo Makedonija. No, sakame da rasteme, a toa zna~i da osvojuvame novi pazari, zatoa {to makedonskiot so dva milioni `iteli ni e mal� MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

a okolu eden mesec kompanijata Zdravje Radovo }e otvori treta mlekarnica vo Makedonija, vo koja }e se proizveduvaat trajno mleko, pudinzi, sutlija{i i mle~ni napitoci so razli~ni vkusovi. Vo noviot proizvoden pogon sopstvenicite investirale 3 milioni evra i }e vrabotat 20 lu|e. Za tri godini ovaa fabrika na Zdravje Radovo treba da prerabotuva 50.000 litri mleko dnevno, {to }e bide 55% rast na vkupnata koli~ina mleko od 90.000 litri dnevno, koja sega dvete fabriki ja prerabotuvaat. Zdravje Radovo, koja e vtora po golemina mlekarnica vo Makedonija, minatata godina ja zavr{ila so vkupni prihodi od 15 milioni evra i pove}e od 2 milioni evra dobivka. Generalniot direktor Jovan Dabevski veli deka sekoja godina proizvodstvoto na kompanijata raste vo prosek okolu 15% i taka planiraat da prodol`at i ponatamu. Od vkupnata proda`ba 20% se izvezuva na pazarite vo Srbija, Kosovo, Crna Gora, Bosna i Hercegovina i Hrvatska. Iako, kako {to veli Dabevski, proizvodite na Zdravje Radovo vo Belgrad, Podgorica i Pri{tina dobro gi znaat, `elbata na menaxmentot e kompanijata da prodol`i da se {iri na balkanskite pazari, zatoa {to makedonskiot pazar e mal i nema dovolno surovina za prerabotka. Dabevski ne krie deka razmisluva za akvizicija ili investicija vo nova mlekarnica na sosednite pazari, so cel posilno pozicionirawe na Balkanot.  Mlekarnicata Zdravje Radovo vo strumi~koto selo Radovo, ste ja osnovale vo 2001 godina, vo godina koga vo Makedonija se slu~i voeniot konflikt. Koi bea pri~inite za da go po~nete ovoj biznis i koi bea klu~nite presvrtni to~ki vo negoviot dosega{en razvoj? Pred 2001 godina re~isi 15 godini se zanimavav so trgovija na mle~ni proizvodi i toa pridonese da po~ne da se razviva idejata za proizvodstvo na mle~ni proizvodi. Zna~i ne vlegov vo taa oblast slu~ajno, tuku sleduva{e kako logi~ki ~ekor, bidej}i mnogu raboti vo vrska so proizvodstvoto i kvalitetot na mle~nite proizvodi ve}e gi znaev. Stanuva zbor za grinfild-investicija, po~etniot kapital be{e okolu 500.000 evra, partnerski kapital. Po~navme so skromni `elbi, bez nekoi pompezni najavi. Sakavme biznisot da raste postepeno. Na po~etokot obrabotuvavme okolu 2.000 litri mleko dnevno, ponatamu kako raste{e i se razviva{e brendot celta be{e postojano da imame voedna~en i prepoznatliv kvalitet, odnosno toa {to go sakaat kupuva~ite da go dobijat. Seto toa nose{e rezultati, biznisot se zgolemuva{e od den na den. I sega

Z

vo biznis-planovite sekoja godina proektirame rast koj go ispolnuvame. Vo momentov vo dvata kapaciteti na Zdravje Radovo, vo seloto Radovo vo Strumica i vo Kumanovo (kapacitet koj go otkupivme vo 2004 godina), dnevno prerabotuvame 90.000 litri mleko, so {to se vbrojuvame kako vtora po golemina mlekarnica vo Makedonija. Imame vkupno 230 vraboteni. Minatata godina ja zavr{ivme so vkupni prihodi od 15 milioni evra. Od vkupniot izvoz na mleko i mle~ni proizvodi od Makedonija, vo 2010 godina, vo vrednost od okolu 4 milioni evra, 3 milioni evra otpa|aat na na{iot izvoz. Iako vkupniot izvoz na mle~ni proizvodi od Makedonija s$ u{te e mal, Zdravje Radovo vo nego u~estvuva so okolu 80%, za razlika od drugite mlekarnici koi ili voop{to ne izvezuvaat ili imaat skromen izvoz. Proektiranite godi{ni stapki na rast dosega bea od 10% do 15%, no sekoga{ gi nadminuvavme. Taka, lani imavme pove}e od 30% rast na proda`bata, a nitu edna godina ne sme imale pomal rast od 10%. Edna od rabotite koi n$ odlikuva kako kompanija e toa {to s$ {to e sraboteno, celiot trud, celata dobivka sekoja godina se reinvestira. Vo ovie 9,5 godini investiciite se mnogu pogolemi od po~etniot kapital. Minatata godina dobivkata be{e ne{to pogolema od 2 milioni evra i celata ja reinvestiravme. Postojano pravime seriozni investicii za zgolemuvawe na kapacitite, podobruvawe na kvalitetot na opremata i tehnolo{kata podgotvenost.  Va{ite mle~ni proizvodi poleka, no sigurno go najdoa svoeto mesto na policite vo maloproda`bata vo Makedonija. No, vo mediumite ne mo`am da zabele`am mnogu reklami za niv. Kolku be{e te{ko da se izgradi brendot, prepoznatlivosta i doverbata kaj kupuva~ite, kakvi tehniki primenuvavte? Toa e sklop na tehniki. So ogled na toa {to prvata fabrika ja otvorivme vo dekemvri 2001 godina, so proda`ba po~navme vo 2002 godina. Toga{ zateknavme situacija vo koja mlekarnicite voop{to ne se reklamiraa. Nie bevme pioneri vo reklamiraweto, me|u prvite koi po~naa da se reklamiraat. Duri nekoi proizvodi gi reklamiravme pred da se pojavat na pazarot. Toa ne bea nekoi bombasti~ni sumi na pari, no fakt e deka nie od doma{nite proizvoditeli prvi po~navme da se reklamirame. Smetavme i s$ u{te smetame deka reklamiraweto preku mediumite e va`en faktor, no u{te od po~etokot odevme i preku eden drug vid promocija na proizvodite. Nie prvi lansiravme odredeni mle~ni proizvodi na pazarot i na toj na~in gi pridobivavme potro{uva~ite. I denes sme edinstven proizvoditel za nekoi od mle~nite proizvodi, vnesovme nekoi novini vo mle~nata industrija koja vo toj moment be{e troma, ili

29 


 30 INTERVIEW se proizveduva{e samo toa {to e tradicionalno i prepoznatlivo za Makedonija. Na primer, prvi bevme {to izlegovme na pazarot so edna grupa rastitelni ka{kavali so koi sme edinstveni na Balkanot, a po~navme i so proizvodstvo na sirewa so ultra filtracija od tipot na feta-sirewata, so koi sme edinstveni vo Makedonija. Pokraj toa, nie bevme prvi na pazarot {to vnesovme i me{ano sirewe (od kravjo i ov~o mleko) i toa be{e op{to prifateno od site target grupi gra|ani, zatoa {to be{e ne{to izme|u. Toj pristap na pazarot ni donese prili~no golema prepoznatlivost. Vo celoto postoewe ne brkavme brojki po sekoja cena, ne sakavme da postigneme rezultati samo poradi rezultati, zatoa {to osnovno ni be{e da odr`uvame visoko nivo na kvalitet na proizvodite. I mislam deka po toa sme prepoznatlivi. Po kvalitetot na proizvodite i postojanosta vo toj kvalitet, zatoa {to potro{uva~ite ne sakaat deneska da dobijat eden, a utre drug proizvod, tuku sakaat kontinuitet. Va`en faktor se i cenite, sekako. Nie znaeme kade `iveeme, kakov e standardot na naselenieto i zatoa odime so ceni koi se prifatlivi za xebot na makedonskite gra|ani. Istovremeno, vo maloproda`bata, postojano pravime akcii na proizvodite koi vo odreden period se prodavaat po poniska cena.  Konkurencijata na pazarot na mle~ni proizvodi vo Makedonija e golema, ne poradi toa {to imame mnogu doma{ni proizvoditeli, tuku poradi invazijata na uvozni proizvodi. Vo takvi uslovi, kolkav del od pazarot na mle~ni proizvodi imate i kakov trend bele`i toj udel izminatite godini? Najsilni sme vo proda`bata na belite sirewa kade na{eto pazarno u~estvo e pogolemo od 40% i tuka sme prezadovolni od pazarniot udel koj go imame. Osobeno zatoa {to toj procent postojano raste, pobrzo na po~etokot, a sega koga stigna do ovaa brojka rastot e pomal. Vo delot na `oltite sirewa, odnosno na ka{kavalite pazarnoto u~estvo e okolu 25%. Zadovolni sme i od proda`bata na pasterizirano mleko, jogurt i fermentirani proizvodi za koi imame okolu 15% pazaren udel. Trajnite mleka voop{to ne gi proizveduvame, no toa }e go popravime ovaa godina. Vo Makedonija vo momentov spremame u{te eden, tret proizvoden

objekt vo Strumica. Prezedovme nova mlekarnica vo op{tina Vasilevo, koja mislam deka voop{to nema{e po~nato so rabota. Ja kupivme i na investicijata rabotevme poslednata godina, investiravme vo oprema za proizvodstvo na trajni mleka, mle~ni proizvodi vo ~a{ki kako {to se pudinzi, sutlija{i, mle~ni napitoci so razli~ni vkusovi. Monta`ata na toj objekt e kompletno zavr{ena, a sega imavme i HACCP kontrola. Energetskiot del docni, zatoa {to ima trafostanica, no sakavme da stavime pogolema za distribucijata na elektri~na energija da bide pogolema. Verojatno site podgotovki }e zavr{at letovo i oficijalnoto otvorawe na toj objekt }e se slu~i na krajot od avgust, a ve}e na po~etokot na septemvri novite proizvodi na Zdravje Radovo }e bidat na pazarot. Investicijata kompletno e zavr{ena vo delot na objektot i opremata i {to e najva`no vo delot na lu|eto {to }e rabotat. Na po~etok }e vrabotime 20 lu|e. Del od tehnolozite se od stranstvo, del gi prezemavme od drugi kompanii. Mnogu mladi lu|e prativme na obuki vo stranski mlekarnici so koi sorabotuvame. Ovoj pogon na po~etokot }e prerabotuva 10.000 litri do 15.000 litri mleko dnevno, za koi ve}e imame obezbedeno mleko od novi reoni vo Makedonija, a za 3 godini, planirano e da prerabotuva pove}e od 50.000 litri mleko dnevno. Dosega vo ovaa fabrika imame investirano pove}e od 3 milioni evra, od koi eden del se od kredit od EBRD. Mislam deka so ovaa fabrika }e staneme edinstven doma{en proizvoditel na ~okoladno mleko i na drugi vidovi aromatizirano mleko. Prednost }e imame i na izvoznite pazari, zatoa {to, na primer, na crnogorskiot pazar nema doma{ni proizvoditeli na ovoj vid mle~ni proizvodi. Sakame da ja iskoristime ovaa prednost za podobro pozicionirawe na balkanskite pazari.  Dodeka go dogovaravme intervjuto dvapati odevte na pat vo regionot... Kade se izvezuva Zdravje Radovo i koi vi se najgolemite problemi vo probivaweto na stranskite pazari? Zdravje Radovo e izvozno prisutna vo regionot. Pokraj Srbija koja e najgolem pazar za izvoz, kade {to imame i sopstvena kompanija, interesni se i Bosna, Hrvatska, Crna Gora, Kosovo. Tie rastat kako na{i pazari i tamu ve}e stanuvame prepoznatliv brend. Na ovie pazari ne gi izvezuvame site vidovi proizvodi, no golem del od proizvodite gi plasirame. Seriozno sme zainteresirani za {irewe i silno

pritiskame za da go postigneme toa. Ne se nosime od idejata deka mora da izvezuvame na amerikanskiot pazar ili vo Kanada i da preskokneme edna cela niza na pazari, tuku deka pred s$ treba da izvezuvame vo na{eto opkru`uvawe. Vo momentot koga }e gi osvoime ovie pazari od Jugoisto~na Evropa, ako imame u{te koli~ini bi odele eden ~ekor ponatamu - vo EU, a duri potoa na podale~nite pazari. Smetame deka sega s$ u{te mo`eme da rasteme na pazarite vo sosedstvoto, a ako analizirame po dr`avi, vo Srbija, Crna Gora i Kosovo sme navistina prepoznatliv brend. Toa go postignavme zatoa {to ne ni e va`no samo da ima na{i proizvodi vo ovie zemji, tuku vnimavme i kade gi prodavame. Va`no ni e da n$ ima vo sekoj grad, vo sekoj supermarket, i dobro da bideme pozicionirani vo proda`bata so {iroka paleta proizvodi. Taka ako sega pra{ate potro{uva~i vo Belgrad, Podgorica ili vo Pri{tina za Zdravje Radovo, site vedna{ n$ znaat. Gi znaat na{ite proizvodi i gi prifa}aat. Toa e dobro, zatoa {to taa prepoznatlivost potoa pomaga da lansirate i novi proizvodi na tie pazari. Vo Srbija, Kosovo i Crna Gora smetame deka sme odli~no pozicionirani. Vo Bosna odi dobro, tamu sme nekade na 80% od o~ekuvawata na pazarot, a vo Hrvatska smetame deka s$ u{te ima prostor za {irewe , za{to tamu ne sme stignale nitu 50% od toa {to mo`eme da go postigneme. Hrvatska ja ostavivme za pogolem pritisok vo 2012 godina. Od vkupnata proda`ba 20% e izvoz. A od vkupniot izvoz vo Srbija odat 40%, na Kosovo i Crna Gora otpa|aat okolu 15%, a vo Hrvatska odi ne{to pomalku od 15% od vkupniot izvoz. Vo regionot rabotime so site trgovski sinxiri, so Delta, so Idea (koja e firma-}erka na Konzum), so Merkator, so Tu{. Najsilno sme pozicionirani vo Srbija, kade {to imame dva distributivni centri, edniot vo Ni{, od kade {to ja opslu`uvame Ju`na Srbija, a drugiot vo [abac, koj go opslu`uva delot na Belgrad i Vojvodina.  Kako menaxer dosega poka`avte deka upravuvate so poinakva mentalna matrica. Dodeka site vo Makedonija o~ekuvaat nekoj ovde da investira, Vie u{te vo 2007 godina investiravte vo Ukraina, kade {to kupivte mlekarnica. Чinam imavte obid i za otvorawe na sopstven kapacitet vo Srbija pred nekoja godina. [to se slu~i so ukrainskata investicija, a {to se slu~uva so idejata za proizvodstvo vo Srbija? Planirate li akvizicii ili inves-

 “Najsilni sme vo proda`bata na belite sirewa kade {to na{eto pazarno u~estvo e pogolemo od 40%. Vo delot na ka{kavalite pazarnoto u~estvo e okolu 25%. Zadovolni sme i od proda`bata na pasterizirano mleko, jogurt i fermentirani proizvodi za koi imame okolu 15% pazaren udel. Trajnite mleka voop{to ne gi proizveduvame, no toa }e go popravime ovaa godina. Vo Makedonija vo momentov spremame u{te eden, tret proizvoden objekt vo Strumica�


BROJ 613/614



29/07/2011-05/08/2011



www.kapital.mk

“Svedmilk predizvika distorzija na pazarot, no mislam deka slu~ajot premnogu se eksponira{e i se iskoristuva{e vo politi~ki celi. Jas nikoga{ ne bi ubeduval farmer da zeme kredit i da mu potpi{am dogovor deka }e mu go pla}am mlekoto po cena dvapati pogolema od svetskite ceni. Toa be{e “superprikazna”. No, koga gi nateraa lu|eto da vlezat vo toj biznis, prestanaa da im go pla}aat mlekoto. Mislam deka celata rabota premnogu se tretira{e mediumski, pred s$ poradi toa {to se o~ekuva{e deka so nejzinoto doa|awe mnogu }e se podobri mlekoproizvodstvoto. No, tie o~ekuvawa bea pogre{ni” ticii vo regionot? Vo Ukraina, na 80 kilometri od Kiev, vo 2007 godina kupivme mlekarnica i investiravme vo oprema za proizvodstvo na sirewe so ultra filtracija, odnosno proizvodstvo na feta-sirewe. Celta be{e da proizveduvame i da prodavame na ukrainskiot pazar, zatoa {to carinite za uvoz na mle~ni proizvodi od Makedonija tamu se mnogu visoki. Napravivme probno proizvodstvo, na{i vraboteni `iveeja tamu, no tokmu koga treba{e da po~neme da prodavame gotovi proizvodi, se slu~i finansiskata kriza koja silno ja udri Ukraina. Ima{e golema inflacija, celiot finansiski sistem be{e vo kolaps. Ukrainskata e edna od ekonomiite koi najsilno bea pogodeni od krizata, iako mediumite mnogu ne ja tretiraa. Taa investicija ni e partnerska so amerikanska kompanija, koja vo svojot biznis, grade`ni{tvo, isto taka do`ivea pad. Toga{ donesovme odluka deka e poubavo da ne prodavame, otkolku da prodavame so zaguba. Se povlekovme od pazarot, mlekarnicata sega stoi zatvorena. Imavme obidi da ja prodademe, no s$ u{te ne sme go napravile toa. [to se odnesuva do Srbija, pak, tamu vo Vojvodina kupivme del od udelite na edna mala mlekarnica kade {to po~navme so nekoi tehnolo{ki promeni i vo momentot koja po~na finansiskata kriza i turbulenciite na makedonskiot pazar koi gi predizvika Svedmilk, gi prodadovme, zatoa {to procenivme deka vo takva situacija e podobro da se fokusirame na postojniot biznis. Za Vojvodina vo Srbija, i za Slavonija vo Hrvatska, seriozno razmisluvame za eventualni prezemawa ili izgradba na mlekarnica, zatoa {to stanuva zbor za regioni koi se golemi `itnici, a kako rezultat na toa ima i mnogu farmeri i golem broj molzni kravi. Postojano gi razgleduvame mo`nostite za akvizicija ili grinfild-investicija, no vo momentov nema ni{to konkretno. Tamu ima mo`nosti za prezemawa. Salford kupi nekolku mlekarnici vo Srbija, no del od niv gi zatvori i gi prodava. Del mlekarnici ne

go izdr`aa udarot na pazarot i propadnaa, taka {to vo Srbija ima mlekarnici koi se na proda`ba. No, treba da vidime dali e podobro da prezememe postoe~ka mlekarnica, koja sigurno }e ima nedostatoci vo odnos na na{ite tehnolo{ki barawa, i toa }e ne ~ini sredstva, trud i vreme, ili da odime so grinfild-investicija. Idejata sozreva i raste i eden den sigurno }e imame seriozna investicija na srpskiot pazar. So odredena grupa proizvodi go dostignavme maksimumot vo Makedonija. No, sakame da rasteme, a toa zna~i da osvojuvame novi pazari, zatoa {to makedonskiot so dva milioni `iteli ni e mal. Filozofijata na biznisot e ili postojano da rastete, ili koga }e re~ete dosta mi e - po~nuvate da pa|ate. Sekoja kompanija koga }e re~e deka & e dosta, ovoj promet mi e dovolen, ovoj profit mi e dovolen, po~nuva da pa|a. Nemame kapacitet da u~estvuvame na pazari so 100 milioni ili 500 milioni `iteli, zatoa prirodno se vrtime kon pazarite vo sosedstvoto. Ako makedonskoto farmerstvo ne poka`e deka raste i deka mo`e da raste, kolku {to ni se nas potrebite, toga{ mora da najdeme mleko i toga{ i proizvodno bi se pozicionirale na pazarite vo Srbija i vo Hrvatska, koi imaat pove}e surovina. Toa }e bide i natamu na{a cel.  Kako ja ocenuvate sostojbata vo mle~nata industrija vo Makedonija? Po propa|aweto na Svedmilk, mnogu raboti vo primarnoto proizvodstvo se poremetija. Sto~niot fond se namaluva, farmerite ne stanuvaat i proizvoditeli na mleko, a mnogu malku od postojnite mlekarski kapaciteti investiraat i lansiraat novi proizvodi. Zo{to dojde do ovaa sostojba? Ne se soglasuvam so konstatacijata deka proizvodstvoto na mleko i farmerstvoto vo Makedonija opa|a op{to gledano. Tamu kade {to nie otkupuvame mleko ima rast. Toa e celiot isto~en region, od Strumica do granicata so Srbija i kosovskiot region, i Centralna Makedonija i vo Pelagoniskiot

INTERVIEW region. Zna~i vo ovie regioni nema pad na proizvodstvoto, nema nitu nekoj golem rast, no pad nema. Svedmilk predizvika distorzija na pazarot, no mislam deka slu~ajot premnogu se eksponira{e i se iskoristuva{e i vo politi~ki celi. Jas nikoga{ ne bi ubeduval farmer da zeme kredit i da mu potpi{am dogovor deka }e mu go pla}am mlekoto po cena dvapati pogolema od svetskite ceni. Toa be{e “superprikazna”. No, koga gi nateraa lu|eto da vlezat vo toj biznis, prestanaa da im go pla}aat mlekoto. Ako se analizira slu~ajot Svedmilk, mislam deka celata rabota premnogu se tretira{e mediumski, pred se poradi toa {to se o~ekuva{e deka so nejzinoto doa|awe mnogu }e se podobri mlekoproizvodstvoto. No, tie o~ekuvawa bea pogre{ni. ]e vi dadam klasi~ni primeri. Vo najrazvienite mlekarski zemji kako {to e Danska ima edna golema mlekarnica - Arla i drugite se mali. No, taa golema mlekarnica vo ramki na nejzinata sopstveni~ka struktura ima i farmeri i toa e eden sinhronizaran odnos. Ottuka, ne mora da zna~i deka zgolemenata konkurencija so novi mlekarnici po definicija }e gi podobri sostojbite. Zatoa e va`no sekoja mlekarnica da gradi zdravi odnosi so farmerite. I toga{ }e ima op{t rast na proizvodstvoto. Od druga strana, mle~niot biznis e mnogu specifi~en. Fakt e deka Makedonija ima nedostig od mleko. Koli~inski proizvodstvoto na mleko raste okolu 20% na godi{no nivo, a nie sekoja godina otkupot na mleko go zgolemuvame za pove}e od 10.000 litri dnevno, soglasno so na{ite planovi. No, ne mo`ete da gi naterate lu|eto da stanat farmeri preku no}. Nie im pomagame, na razni na~ini. Im nao|ame stoka i oprema za rabota, gi povrzuvame so instituciite, gi educirame, so cel da imame zgolemeno proizvodstvo na mleko. No, ne o~ekuvame da se slu~i “bum”. Sekoj farmer treba da go vidi svojot interes vo toa {to go raboti. Osobeno n$ interesira mladata generacija, zatoa {to vo nekoi regioni navistina ima lo{a starosna struktura na farmerite, koi se vo poodminati godini. No, pogre{no bi bilo nie da gi naso~uvame mladite da bidat farmeri, da insistirame deka toa e nivnata idnina. Najdobro e tie samite da sfatat deka toa e nivnata idnina i da se odlu~at da bidat na{i partneri. Zatoa {to imame vistinski partnerski odnosi so kooperantite. Nikoga{ ne docnime so pla} aweto, redovno gi izvestuvame za s$ {to se slu~uva vo farmerstvoto, za dr`avnite subvencii i sli~no. Na toj na~in izminatite godini izgradivme vistinski odnos na doverba so mlekoproizvoditelite. Toa e osnovniot temel za na{eto kvalitetno rabotewe so godini nanazad i toa edna od na{ite komparativni prednosti. Toa silno se vide koga se pojavi Svedmilk, koga se slu~ija turbulencii. Toga{ nie mnogu malku izgubivme od kooperantite, ili okolu 5% od celiot otkup na mleko. Bez razlika {to Svedmilk im nude{e fantasti~no visoki ceni, farmerite ne prifa}aa, zatoa {to imaa vistinski partnerski odnos so nas. Jas sekoga{ im pomagam na farmerite, za

31 


 32 INTERVIEW kakvo i da bilo pra{awe gi primam vo kancelarija i razgovaram so niv. Mo`am da ka`am deka funkcionirame kako edno semejstvo.  Kako ja ocenuvate ponudata na bankite za finansirawe na obrtni sredstva i novi proekti? Kolku se tie podgotveni i fleksibilni za da poddr`at rast i razvoj na proizvodstvoto? Zdravje Radovo e malku kreditno izlo`ena, redovno gi servisirame obvrskite i imame visok krediten rejting. Zatoa sme posakuvan klient kaj bankite. Sekoja nova investicija {to ja pravime se realizira pove}e od 60% so sopstveni sredstva, ostanatoto e so krediti. Dosega sekoga{ n$ poddr`uvale bankite. Pokraj toa, ve}e direktno rabotime so Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD), koja n$ kreditira, a rabotime i so Svetska banka na realizacija na nekoi proekti i standardi. So EBRD rabotime zatoa {to ima poniska kamatna stapka od delovnite banki. Od EBRD koristime dva kredita po eden milion evra, a kamatite se dvi`at okolu 5% na godi{no nivo.  Kako i kolku dr`avata go pomaga mlekoproizvodstvoto i proizvodstvoto na mle~ni proizvodi i dali smetate deka ima u{te prostor za dr`avna pomo{ vo vkupniot mle~en sektor? Dr`avata, indirektno, mo`e na mnogu to~ki mnogu da pomogne, no toa zavisi od raboteweto na dr`avnite institucii kako {to

svojot kadar i toa e mnogu silna pomo{. Toa ne e direktna pomo{, no ni go olesnuva na~inot na rabotewe.  Po doa|aweto na srpski Imlek, odnosno Salford i hrvatski Dukat, odnosno Laktalis, Zdravje Radovo e edinstvenata od pogolemite mlekarnici koja ostana so doma{en kapital. Ste imale li ponudi za prezemawe i kako gledate na takvata mo`nost? Po definicija, ponuda za prezemzna~i pismena ponuda. Takva  “Otvoreni sme za sorabotka od tipot awe ponuda dosega ne sme imale. No, na zaedni~ki nastap na pazarite i razgovori i kontakti so mnogu grupacii sme imale i }e zaedni~ki investicii so sekoja kom- silni imame sekoga{. Jas sum zastappanija. No, edno se kontakti i razgo- nik na tezata deka treba da se so site, duri i so vori, a drugo e `elbata da se pro- kontaktira konkurencijata, zatoa {to taka dadete. Sme ja pravele kompanijata }e im gi doznaete slabostite i i }e nau~ite ne{to. da `ivee so nas i na{ata pozicija prednostite Na primer, vo postojana komue deka ne se prodavame� nikacija sme so danskata mlekarnica Arla, nivnite vrati ni se otvoreni za da u~ime od niv. Otvoreni sme sorabotka, zatoa {to se vovedoa mnogu za sorabotka od tipot na zaedni~ki nastap pravila po koi se raboti. Mnogu e va`no na pazarite i zaedni~ki investicii so sekoja dali veterinarniot inspektor najbrzo {to kompanija. No, edno se kontakti i razgovori, mo`e }e vi izdade sertifikat za odreden a drugo e `elbata da se prodadete. Sme proizvod ili za toa }e ~ekate podolgo vreme. ja pravele kompanijata da `ivee so nas i Tie uslovi se smenija i se dobli`ija do na{ata pozicija e deka ne se prodavame. evropskite pravila. Instituciite gi pra}aa Zdravje Radovo ne se prodava. Dali e toa vrabotenite na mnogu obuki, go usovr{ija pogre{no ili ne }e vidime. e veterinarnata uprava, Ministerstvoto za zemjodelstvo. Dali ovie nadle`ni institucii se naso~eni i otvoreni za sorabotka so biznis-sektorot. Mislam deka vo ovoj del otide mnogu napred dr`avata, za razlika od pred sedum-osum godini koga imavme eden mnogu zastaren model na funkcionirawe na site tie institucii, koi bea tromi i polni so neznaewe. Sega vo 2011 godina imame mnogu silna sprega, mnogu dobra


NA 30-ti SEPTEMVRI N

BBANKAR

RO! O K NAS

e mese~nik!

no proizvod na KAPITAL nov TAL MEDIA GROUP  KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata)  BROJ NA STRANICI: 100  SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari (makedonija/balkan/evropa/svet, slu~ai, analizi, komentari, kolumni, intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)…  CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i…  SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

RO! O K NAS

NA 15 15-ti 5-ti i OKTOMVRI OKTOM MVRI

MENAXER

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP  KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxer ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamu sekoj 15-ti voo mesecot (12 pati vo godinata)  BROJ NA STRANICI: 100  SODR@INA: Istra`uvawa na pazari investirawee i izvoz (Makedonija/Balkan/Evropa/Svet, vet, slu~ai (Makedonija i Svetot), analizi, i, komentari, kolumni, intervjua, delovni strategii, ategii, svetski umovi, planetarni pobednici,, modeli na upravuvanwe, dobri odluki za investiestiu rawe, izvoz – kako? business modeli… edukaciiva-~ite ja i obrazovanie na menaxerite i osniva-~ite na kompanii, na~ini na nao|awe finansii ansii za va{ite proekti, {to e dobar proekt, inovacii, start-up business proekti, koj vii pomaga? nicite psihologijata na pobednicite i gubitnicite (make-donski slu~ai)…  CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni direktori, osniva~i i investitori, investiciski eksperti i okati, sovetnici eksperti, konsultanti, advokati, profesori i studenti... i idni pretpriema~i, iema~i, investitori i bankari...  SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici nici na KAPITAL MEDIA GROUP

 kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk akt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk  lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP


34 BIZNIS-PRIKAZNA

GROUPON OD OBI^NA INTERNET-STRANICA DO S

BIZNIS-IDEJA KOJA INVESTITORITE OD

G

roupon e mlada tehnolo{ka kompanija koja vo poslednive nekolku godini od interesna internet-stranica prerasna vo najbrzoraste~ka kompanija vo svetot. Ako se personalizira uspehot na Grupon (Groupon), toga{ bi trebalo celiot uspeh da se prepi{e na ~udniot i mlad eksentrik Endrju Mejson. Mejson, koj ima triesetina godini, denes va`i za eden od najinventnivnite biznismeni vo ovoj digitalen svet. Amerikanskiot magazin “Forbs” (Forbes) u{te minatata godina na svojata naslovna stranica go stavi Mejson pretstavuvaj} i go kako sledniot veb-fenomen koj ja osnova{e najbrzoraste~kata kompanija vo istorijata. Mejson so svojata biznis-ideja uspea celosno da go smeni konceptot na za onlajn-kupuvawe i da pottikne mnogu biznismeni od celiot svet da go primenat negoviot recept da uspeh. Internet-stranicata Grupon ponudi na edno mesto grupni popusti i za pomalku od tri godini kompanijata prerasna od lokalna internet-stranica vo poznata i mnogu vredna multinacionlana kompanija, koja denes ima nad 83 milioni registrirani korisnici. Denes Grupon raboti vo 35 zemji i ostvaruva prihodi od nad 760 milioni dolari. Vrednosta na Grupon lani e proceneta na 2,3 milijardi evra, a finansiskite analiti~ari prognoziraat de-

ka so planiranoto izleguvawe na kompanijata na berza nejzinata vrednost bi mo`ela da se zgolemi na 20 milijardi dolari. Vo toj slu~aj osnova~ot i izvr{en direktor na Grupon, Endrju Mejson, koj vo kompanijata denes poseduva udel od samo 7,7%, preku no} }e stane milijarder. Mejson i dosega{nite investitori, od koi najgolem del se od mo}ni investiciski fondovi i poznati amerikanski banki, planiraat preku izleguvaweto na berza i inicijalnata ponuda na akcija da soberat 750 milioni dolari potrebni za novi akvizicii i zajaknuvawe na raboteweto. Prikaznata zvu~i odli~no. Posebno ako na toa se dodaode faktot deka gigantot Gugl (Google) vo mart godinava ponudi

{est milijardi dolari za prezemawe na Grupon (Groupon), {to be{e odbieno od Mejson. No, ponudata koja Gugl ja dade za Grupon definitivno go privle~e interesot na javnosta i na mnogu investitori. Mnogu smetaat deka tokmu osnova~ot na Grupon bi mo`el da bide pre~ka za pogolem uspeh na kompanijata. Mejson vo javnosta ima imix na totalno neseriozen i po malku ~uden za normalnite sfa}awa na investitorite od Volstrit (Wall Street). Mejson i otvoreno ka`uva deka gi mrazi biznis-formalnostite i deka u`iva koga } e napravi nekoja uspe{na {ega ili finta na negovite kolegi i biznis-partneri. Na primer, na edna neodamne{na konferencija vo Minhen koga Mejson bil

 Za pomalku od tri godini firmata Groupon, ~ij sopstvenik e Endrju Mejson, od lokalna internetska stranica se pretvori vo vistinski xin so 83 milioni registrirani korisnici i prihod od nad 760 milioni dolari. Vrednosta na Groupon minatata godina e proceneta na 2,3 milijardi dolari, a so izleguvaweto na kompanijata na berza ovoj mesec nejzinata vrednost bi mo`ela da se zgolemi na 20 milijardi dolari. Za uspehot na ovaa biznis-ideja e zaslu`en nejziniot kreator, Endrju Mejson, koj najmnogu od s$ gi mrazi biznis-formalnostite i “kostumosanite” investitori od Wall Street


BROJ 613/614



29/07/2011-05/08/2011



www.kapital.mk

BIZNIS-PRIKAZNA

SVETSKI XIN ZA ONLAJN-[OPING

A GI FRUSTRIRA D WALL STREET  Na re~isi site javni pojavuvawa osnova~ot na Groupon zadol`itelno podgotvuva dobri {egi so koi ja ostava javnosta zuneta, zaradi {to va`i za neseriozen i po malku ~uden tip

zamolen da ka`e ne{to pove}e za pretetstojnata ponuda na akcii toj so ekonomska terminologija po~nal da objasnuva za {to stanuva zbor, vsu{nost. Po nekolku re~enici odedna{ zastanal i prodol`il. “Koga bev pomlad na televizija gledav lu|e koi rabotite gi objasnuvaa vaka kako {to jas predmalku gi objasnuvav. Toga{ si rekov. Koi kreteni. Jas nikoga{ nema da bidam takov. Vistinata e deka nie sega s$ u{te gi nemame site odgovori i nekoi raboti doprva se obiduvame da gi sfatime”, priznal Mejson. Toga{ novinarkata go prekinala. “Izvinete {to Ve prekinuvam, no so ovaa izjava vie pra}ate poraka deka Vie ne znaete {to bi pravele i povikuvate lu|eto da vi dadat pari?”, izjavila novinarkata. “Da, tokmu taa poraka ja pra}am”, & odvratil Mejson. Za site “kostumosani” investitori od Volstrit tokmu praznoto rasfrlawe so korporativni termini e mnogu poprifatlivo, makar i koga ne e dokraj vistina. Tie pak, {to go znaat Mejson se sigurni deka Volstrit nikoga{ nema da go do~eka toj film od nego. No, isto taka znaat deka Mejson }e uspee vo biznisot. Pra{aweto e kako - dali so Grupon ili so nekoja druga firma. Toj prviot biznis go po~nal u{te kako tinejxer. Dostavuval pe~iva. I toa od

pekarnicite gi nabavuval po poniska cena, a potoa im gi dostavuval na svoite sosedi po proda`na cena, plus nekoj cena ekstra za dostavuvaweto. Iako otsekoga{ preterano lesno zarabotuval za xeparlak, pretpriemni{tvoto i biznisot ne go interesirale preterano. Mnogu pove} e se “palel” na umetnost i muzika, a na pijano u{te od mal svirel so nepodnosliva lesnotija i u`ivawe. RODEN TALENT Poradi svojot talent i `elbata za muzika se zapi{al i na muzi~ka akademija, vo tekot na koja paraleleno u~el i programirawe vo slu~aj nekoga{ da ne mu zatreba. Po zavr{uvaweto se vrabotil vo firmata InnerWorkings, kade {to go zapoznal investitorot Erik Lefkofski, koj imal klu~na uloga i vlijanie vrz razvojot na negovata kariera. Koga Mejson na Lefkofski mu ja ka`al svojata ideja za otvorawe na internet-stranicata Grupon ovoj vedna{ go prepoznal potencijalot i odlu~il da investira duri eden milion dolari vo nejzinata realizacija. Mejson bil uveren deka mo}ta na grupata mo`e da donese vistinska revolucija vo dene{noto potro{uva~ko op{estvo. Taka nastanal Grupon. Akciskata grupna proda`ba se poka`ala kako poln pogodok. Kolku {to grupata bila pogolema, tolku popustot bil pogolem, so toa {to firmata koja }

e prodadela na popust preku internetstranicata Grupon zarabotkata ja delela ednakvo so ekipata na Mejson. Za samo polovina godina Grupon stana nacionalna, pa potoa i svetska kompanija. No, i pokraj nejzinata golemina, Mejson i den denes odbiva od Grupon da napravi vistinska seriozna kompanija so svoja korporativna kultura so principi i pravila na upravuvawe. Negovite sorabotnici duri izjavuvaat deka odbojnosta {to ja ima Mejson kon formalnostite go ima tolku obzemeno {to ve}e se zakanuva da go zagrozi ponatamo{noto rabotewe i razvoj na komapnijata. Site se pla{at dali javnosta }e gi sfati negovite nesoleni {egi? Dali nekoj nema da se posomneva vo { nnegoviot zdrav razum ako toj u{te edna{ ssnimi klip vo koj po ga}i ve`ba joga? I Ili kako imitira majmun kauboj na kantri muzika? Dali vrabotenite }e po~nat da ja m napu{taat firmata ako u{te edna{ im donese {ef koj oble~en vo baletanki } e im skoka po cel den niz kancelariite. No, ako se izzemat ovie {egi koi Mejson u`iva da im gi pravi na site okolu sebe, stanuva zbor za ~ovek koj vo biznisot e isklu~itelno discipliniran, samokriti~en, so jasna i brza misla, kreativen i beskrajno energi~en. Ako na toa se dodade deka dobrite i inovativni biznis-idei gi ka`uva kako dobro utro, stravot od negov neuspeh vo biznisot e celosno bespredmeten. Neuspehot e mo`en samo ako Grupon se pretvori vo dosadna kompanija. Takva nema da ja saka nikoj, nitu nejziniot osnova~ Mejson. A Grupon bez Mejson bi bila samo edna obi~na internet-stranica.  Amerikanskiot investitor Erik Lefkofski u{te na samiot po~etok veruval vo dobrata biznis ideja na Mejson i investoiral okolu 1 milion dolari vo formiraweto na Groupon, poteg so koj stana eden od novope~enite milijarderi vo SAD

35 


 36 DELOVNI SOVETI

KAKO DA NE PI[UVATE BIZNIS-PLAN  Verojatno ste pro~itale {to treba da sodr`i eden biznis-plan, no ponekoga{ postojat i raboti koi nema potreba da se definiraat, pa doa|a do zabuna. ]e nabroime samo nekolku od najvoobi~aenite gre{ki... SEKOGA[ SPREMNI Ne ~ekajte so pi{uvaweto na planot. Mnogu lu|e pi{uvaat biznis-plan za svojata kompanija samo koga toa e potrebno, a redovno se slu~uva i bankite i investitorite da pobaraat biznis-plan, a toj da ne postoi. Nikoga{ nemojte da mislite deka imate dovolno vreme za pi{uvawe deloven plan. Isto taka, ne e dobro nitu da ka`ete “nemam vreme da napi{am” ili “ne mi treba plan premnogu sum zafaten da napi{am”. Kolku i da bidete prezafateni, sekoga{ mora da imate vreme

za pi{uvawe biznis-plan.

MISLETE NA TEKOT NA PARITE Celokupniot tek na parite e mnogu pova`en od proda`bata, profitot ili {to bilo ostanato vo biznis-planot... iako mnogu lu|e smetaat deka vo osnova na profitot se parite. Koga vie i va{ite prijateli razmisluvate za nov biznis, razmislete kolku }e ve ~ini proizvodot, kolku mo`e da prodadete i kolkava e zarabotuva~kata po odreden proizvod. Najednostavna e presmetkata deka profitot e proda`bata minus tro{ocite. Za `al, vo biznisot vie ne tro{ite profit, tuku pari. Zatoa, na tekot na parite potrebno e da im se pristapi kriti~ki.

INFLACIJA IDEJA Biznis-planot ne prodava nova ideja na investitorot, tuku toa go pravat lu|eto. Biznis-planot e samo pat za prezentirawe informacija. Imajte na um deka investitorot vlo`uva vo lu|e, a ne vo idei. Ne ja preuveli~uvajte va`nosta na idejata, osobeno ne va`nosta na orginalnosta na idejata. Vo golem broj

4.

slu~ai, vas ne vi e potrebna ideja da po~nete biznis, tuku vreme, pari, odrekuvawe itn. Od vkupniot broj, samo nekolku uspe{ni biznisi se baziraat na osnovni idei. Imajte na um deka prodavaweto novi idei e pote{ko otkolku na ve}e postoe~kite, bidej}i lu|eto ponekoga{ ne ja sfa}aat va`nosta na novoto i ne se sigurni deka toa bi uspealo vo praktika.

STRAV OD PI[UVAWE Pi{uvawe biznis-plan ne e tolku te{ka rabota kako {to mislite. Vie ne treba da napi{ete doktorska teza ili novela, tuku svoite idei i operativni mo`nosti da gi prenesete na hartija. Vo ovaa rabota }e vi pomognat dobri delovni knigi, izvor na infiormacii od vladini slu`bi i specijalizirani programi.


BROJ 613/614



29/07/2011-05/08/2011



MENAXMENT

www.kapital.mk

EFEKTIVNO MENAXIRAWE NA VA[ETO VREME

AKO SAKATE DA USPEETE, VREMETO SFATETE GO SERIOZNO ealnosta na vremenskoto menaxirawe e mnogu ednostavna – imate na raspolagawe 24 ~asa sekoj den. Za da bidete najproduktivni mora da go organizirate vremeto so koe raspolagate na na~in na koj{to }e gi zavr{ite site dnevni obvrski. Iako zvu~i mnogu lesno, sepak, mnogu lu|e postojano baraat “dopolnitelno vreme”. Sekoj ~ovek treba da odvoi vreme za planirawe na svojot dneven raspored odnapred. PREDUSLOV ZA USPEH Dali nekoga{ ste se zapra{ale kakov raspored na dnevni aktivnosti ima ~ovek kako {to e Bil Gejts, Ted Tarner ili Lari Elison? Site tie se mnogu uspe{ni vo toa {to go rabotat. Ova se edni od najuspe{nite lu|e na site vremiwa, a golem del od nivniot uspeh se dol`i tokmu na organizacijata na rabotnoto vreme. Ili ka`ano poinaku, ovie lu|e se gospodari na menaxiraweto na svoeto vreme. Iako imaat lu|e koi go pravat toa za niv, sepak, ova doka`uva deka tie “vremeto” go sfa}aat seriozno. Mora da nau~ite kako da ja iskoristite sekoja minuta bez da poludite vo tekot na procesot. Zapomnete deka menaxiraweto na vremeto ne e ne{to {to }e go nau~ite na fakultet ili na va{eto rabotno mesto. Vie plivate so “golemite ajkuli” i imate alternativa: ili da stanete del od niv ili da bidete niven “obrok”. Izborot e va{. Bidej}i nikoj ne saka da bide ne~ij obrok, eve nekolku na~ini koi }e vi pomognat kako da menaxirate podobro so va{eto vreme i da ja zgolemite efektivnosta. IZGRADETE EFEKTIVEN RASPORED Rabotnoto vreme gledajte go kako potro{en mozaik. [to i da pravite }e potro{ite edno del~e (blok) od mozaikot. Goleminata na tie blokovi }e zavisi od va`nosta i te`inata na zada~ata. Zatoa, podelbata na vremeto ne treba da bide ednakva. Vnimavajte za {to }e gi opredelite pogolemite blokovi.  Koga }e go razberete konceptot na podelba na vremeto, toga{ ve} e mo`ete da po~nete so gradewe na raspored. Ednostavno ka`ano,

R

rasporedot e eden pokrupen blok koj go ras~lenuva vremeto na pomali, polesni za menaxirawe blokovi. Na po~etokot na mesecot zaka`uvate sedum sostanoci. I pokraj toa {to znaete deka ovie sostanoci traat po cel den i vi go odzemaat celoto vreme, sepak, ostavete vo rasporedot i ponekoja dopolnitena obvrska koja }e mora da ja zavr{ite istiot den. Ako treba da zaka`ete dopolnitelni sostanoci vnimavajte da gi zaka`uvate vo denovi koga nemate nikakvi prethodno zapi{ani obvrski. Toa se denovite koga imate pove}e slobodno vreme. Ova pomaga za minimizirawe na {ansite za prenatrupanost i sovpa|awe na obvrskite. NEDELEN I DNEVEN MENAXMENT Koga imate pregled na celiot mesec mo`ete da vidite kolku ~asovi vi se slobodni vo tekot na sekoja nedela ili sekoj den. Sledniot ~ekor e da go isplanirate sekoj ~as od denot za da postignete najvisoka efektivnost. Za da go napravite ova mora da znaete kolku vreme }e vi bide potrebno za izvr{uvawe na sekoja zada~a i potoa da go rezervirate vremeto oddelno za sekoja aktivnost. Pri menaxiraweto na vremeto nikoga{ ne gi zaka`uvajte sostanocite premnogu “tesno”, zatoa {to taka ja zgolemuvate opasnosta da vi se sovpadnat nekoi obvrski. Razredete gi sostanocite so pauzi od 15 minuti. Sepak, vnimavajte da ne postavite predolgi pauzi, zatoa {to toa direktno }e se odrazi na va{eto raspolo`livo vreme. I u{te edna rabota, ne pla{ete se da koristite kalendar ili nekoj vid elektronski organizator za planirawe na vremeto. Kakva bilo investicija vo ovoj pogled }e vi se isplati. Na kraj, s$ se sveduva na toa kolku ste motivirani da go koristite vremeto efikasno.

 Menaxiraweto na sopstvenoto vreme e osnova na raboteweto. Golem procent lu|e koga po~nuvaat so rabota se soo~uvaat so problemot nemawe dovolno vreme. Zatoa, lu|eto mora da sfatat deka vremeto e ne{to so koe mora pravilno da se menaxira

37 


 38 REPORTA@A REPORTA@A O @

BORA BORA

SKAPOCENIOT KAMEN NA POLINEZIJA

LUKSUZ OD ^ISTATA PRIRODA


BROJ 613/614



29/07/2011-05/08/2011



www.kapital.mk

REPORTA@A

 Skapocen kamen vo Pacifikot

BORA BORA OSTANUVA NAJMISTERIOZNIOT OSTROV VO PACIFIKOT, A VULKANSKOTO POTEKLO NA MESTOTO JA PRAVI MISTERIOZNOSTA U[TE POGOLEMA. SEKOJ [TO GO POSETIL OVOJ OSTROV MO@E SLOBODNO DA KA@E DEKA NAI[OL NA TOPLINA I MIR. QUBITELITE NA MNOGU SONCE, @E@OK PESOK, TROPSKA KLIMA, KOKOSOVI PALMI, KRISTALNO ^ISTA VODA, SPECIFI^NI JADEWA NA OVA MESTO BI GO PRONA[LE SVOETO KOMPLETNO ZADOVOLSTVO IVA BAL^EVA

ko se pra{uvate kade se nao|a malo par~e od rajot na zemjata, toga{ odgovorot }e go najdete vo preubavata Francuska Polinezija i ostrovite Bora Bora, koi se nao|aat severozapadno od Tahiti. Ova e toa {to slobodno mo`e da se nare~e son~eva strana na `ivotot. Bora Bora ostanuva najmisteriozniot ostrov vo Pacifikot, a vulkanskoto poteklo na mestoto ja pravi misterioznosta u{te pogolema. Ostrovot e opkru`en so prekrasni sovr{eni pla`i so bel pesok koi se protegaat vo nedogled i koralen greben. A eden pogled vo dale~inata i mo`e da se zabele`i tirkiznoto vodno prostranstvo koe se spojuva so neboto. A tamu vo vodite na ostrovot unikatni ribi vo najrazli~ni boi, koi re~isi ne mo`at da se vidat na niedno drugo mesto, gi “{araat� morskite grebeni. ^ISTA ELEGANCIJA SO LE@ERNA ATMOSFERA Ostrovot e 260 kilometri oddale~en od glavniot grad Papeete (Papeete). Vo sredi{teto na ostrovot se nao|aat ostatoci od nekoga{niot vulkan vo oblik na tri vrvovi, Maunt Hju, Maunt Pahia i Maunt Otemanu, kade {to se nao|a i najvisokata to~ka na ostrovot od okolu 727 metri. Mnogu turisti od celiot

A

svet doa|aat na Bora Bora specijalno da go vidat i posetat Otemanu, koj izgleda kako zamok {to go se~e neboto nad kristalno sinata laguna, koja le`i mirno so svoite unikatni bungalovi smesteni nad vodata, koi pak, im nudat na posetitelite magi~ni i neverojatni momenti na prestoj so takvata ekskluzivna priroda. Sekoj {to go posetil ovoj ostrov mo`e slobodno da ka`e deka nai{ol na toplina i mir. Qubitelite na mnogu sonce, `e`ok pesok, tropska klima, kokosovi palmi, kristalno ~ista voda, specifi~ni jadewa na ova mesto bi go prona{le svoeto kompletno zadovolstvo. Vo menito za jadewa na Bora Bora glavno mo`e da se najdat morskite jadewa i jadewa napraveni od kokos. Ova mesto e kombinacija od ~ista elegancija so le`erna atmosfera na eden atlantski ostrov, koj dava izgled na kompletna celina koja predizvikuva samo voshit i za{emetuvawe. Imeto na ostrovot Bora Bora doa|a od tahitijanskiot jazik i ozna~uva prvo ra|awe, a `itelite na ostrovot go izgovaraat Pora Pora poradi nedostigot od bukvata B vo nivniot jazik. Rasposlan na povr{ina od samo 29 kvadratni kilometri, ostrovot nalikuva na skapocen kamen smesten vo dlabokite sini vodi. Tipi~en primer na ubavina bez mnogu luksuz,

39 


 40

REPORTA@A

 Tirkizno more i bel pesok

bogatstvo i svetlikavost od zlato i skapocenosti. Ostrovot raspolaga samo so ~ista, re~isi nedoprena priroda i egzoti~na flora i fauna od koja zastanuva zdivot i ne go ostava nikoj ramnodu{en. Izgleda kako `ivotot na ostrovot da te~e pobavno, bez sekojdnevnite brzawa i mete`i, pa mo`ebi zatoa i najgolem del od turistite go smetaat za sovr{eno mesto za begstvo od burnoto sekojdnevie. Interesnata kombinacija i me{avina od razli~ni kulturi i obi~ai pretstavuva dopolnitelno iznenaduvawe i zadovolstvo za turistite i posetitelite na ostrovot. Polineziskite, amerikanskite i francuskite tradicii se vo osnovata na ve~no nasmeanite lokalni lu|e. Bora Bora nudi zabava i zadovolstvo za site generacii. Mirnata priroda so ti{inata i spokojstvoto {to go nudi, vo kombinacija so site mo`ni vodni sportovi i pridobivkite od spa i fitnescentrite, do lekovitite masa`i, mo`ete da gi najdete na edno mesto. I sekako,

 Son~eva strana na `ivotot

 Edno od najromanti~nite zajdisonca

{opingot i tretmanite za ubavina, b koi se del od luksuznite kompleksi. Bora Bora nudi mo`nost za otkrivawe na vozbudlivata magi~nost na lagunata, voshituvawe na inspirativniot Mount Otemanu i u`ivawe vo mirot i spokojstvoto na okolinata. Sepak, toa {to e neizostaven del od posetata na Bora Bora, me|u site aktivnosti i zadovolstva koi gi nudi mestoto, e nurkaweto vo lagunata, za koe nema turist da ne se soglasi deka pretstavuva nezaboravno do`ivuvawe i ogromno zadovolstvo na vakvo unikatno mesto, koe ne mo`e da se do`ivee nikade na svetot. Klimata e tropska i mo`e da se podeli na dve sezoni, vla`na sezona i suva sezona. Polineziskoto leto koga e vla`na sezona po~nuva od noemvri i trae do april. Vo toj period navrnuvaat 他 od vkupnite do`dovi vo Francuska Polinezija. Vremeto e prete`no obla~no i ne tolku toplo. Burite i porojnite do`dovi se ~esta pojava. Logi~no, ovoj period ne se smeta

 Tropski raj

pogoden za turizam i poseta na ostrovite. Sepak, za mnogumina pretstavuva idealen period za odmor, bidej}i nema tolku turisti i cenite na prestojot i site aktivnosti, proizvodi i uslugi se mnogu poniski, pa mo`at podobro da se odmorat i da gi razgledaat ostrovite. Sprotivno na ova, suvata sezona ili polineziskata zima, koja trae od maj do oktomvri, e period vo koj turizmot e vo poln ek. Toga{ vremenskite uslovi se sovr{eni i idealni za qubitelite na mnogu sonce i toplata tropska klima. Osven son~evoto vreme, ovoj period e pogoden za poseta i poradi interesnite slu~uvawa na ostrovite, kako na primer vo juli, koga posetata na turistite e najgolema, me|u drugoto i poradi brojnite festivali i proslavi koi se odr`uvaat vo ovoj mesec za vreme na praznicite poznati kako Tiurai. TURIZMOT NAJJAKA STRANA NA EKONOMIJATA NA BORA BORA Pristignuvaweto na ostrovot e do-


BROJ 613/614



29/07/2011-05/08/2011



www.kapital.mk

tite dobro go zboruvaat i angliskiot jazik. Posetitelite se gosti od celiot svet, no najmnogu gi ima od Amerika, Japonija i Zapadna Evropa. So dobro razvien turizam i javen sektor, ekonomijata na Francuska Polinezija e glavno orientirana kon uslu`nite dejnosti, koi zafa}aat ogromen procent od bruto-doma{niot proizvod. Poradi izobilstvoto od prirodni bogatstva, Bora Bora ima mo`nost za prerabotka i izvoz na mnogu proizvodi. Najmnogu

 Mir i spokojstvo za sekoj turist

stapno preku aerodromot Bora Bora, koj se nao|a severno na ostrovot Motu Mete, preku Er Tahiti, koj ovozmo`uva sekojdnevni letovi od Papeete na Tahiti. Najgolemata naselba, Vaitape, se nao|a na zapadnata strana na glavniot ostrov, a spored posledniot popis napraven vrz naselenieto, brojot na `iteli na Bora Bora iznesuva okolu 9.000. Denes ekonomskiot razvoj na ostrovot najmnogu zavisi od turizmot. Vo poslednite godini se izgradeni pove} e luksuzni resorti, koi se opkru`eni so sinata laguna, a bungalovite na voda denes pretstavuvaat standarden i sostaven del od turisti~kite kompleksi na Bora Bora. Kvalitetot i standardot na bungalovite se dvi`i od navistina evtini i dostapni za sekoj xeb, preku relativno skapi do ekstraluksuzni. Iako francuski i tahitijanski se glavnite jazici koi se zboruvaat na ostrovot, `itelite koi se vo postojan kontakt so turis-

 Planinskite vrvovi kako najdobra turisti~ka atrakcija

REPORTA@A se izvezuvaat biseri, proizvodi od kokos, vanila i meso od ajkuli, koe se slu`i vo eksluzivnite restorani {irum svetot. Bora Bora ostanuva unikatno mesto za odmor i relaksacija. Prirodnata ubavina, luksuzot na kompleksite za smestuvawe, edinstvenata flora i fauna, gostoprimlivosta na doma}inite se samo del od karakteristikite na ova mesto, koi {to ne posakal da se vrati, sekoj od razli~na pri~ina.

41 


 42 AVTOMOBILIZAM AUDI A6 TDI QUATTRO

ELEGANCIJA KAKO ADRENALINSKA INJE BORO MIR^ESKI mirceski@kapital.com.mk @ p

legantnosta, dominacijata j i vpe~atlivosta na germanskite limuzini na Audi se karakteristikite koi vi go zgolemuvaat adrenalinot samo koga }e pominat pokraj vas na ulica, a vo momentot koga }e sednete zad volanot kako da se izdigate nivo pogore, pa otmenosta i mo}nosta se ~uvstvata koi ve obzemaat. Takvo ~uvstvo Audi predizvika kaj potro{uva~ite i so noviot “audi A6 kvatro” (Audi A6 TDI Quattro). Po negovoto pojavuvawe vedna{ stana omilen me|u politi~kata i bizniselitata. Kako negovi privrzanici prvi se javija tie so malku podlabok xeb, no so golem avanturisti~ki duh, `elba za brzina i afinitet kon bezbednosta, kako najsilna alatka na noviot mo}nik. So promena na celata mehanika, elektronika, dizajn, pa duri i raspored na masata na osovinata Audi sozdade daleku podobar model od prvenecot “A6”. Na prv pogled ovoj mo}nik potsetuva na pomaliot “A4”. Dizajnerite napravija ista konceptualna promena kako i kaj pomalite modeli na Audi. A toa e prodol`uvawe na prednata osovina za sedum sentimetri nanapred za da go promeni rasporedot na masata, s$ so cel da obezbedat u{te podobra upravlivost. I nesomneno, toa go postignaa. Ovaa promena na koncepcijata im ovozmo`i na dizajnerite malku da si poigraat so dobropoznatiot izgled na germanskata limuzina, pa krajniot rezultat be{e v~udoviduva~ki. “Audi A6 kvatro” se pojavi na svetskite ulici u{te poeleganten, zbogaten so detali, povpe~atliv i

E

poproporcionalen. Sepak, Audi ne go izostavi germanskiot duh i klasikata koja Audi go odnese na vrvot vo avtomobilskata industrija. Za kriti~arite sportskata linija karakteristi~na za “kvatro” mu dava izgled na vrven i nepobedliv atleti~ar. Sepak, sportskata grubost, dopolneta so agresivnosta na uli~niot mo}nik ja ispolnuva modernata formula za vistinska visokoklasificirana elegancija. Audi sekako ne se otka`a od upotrebata na specijalnite materijali, pa pove} e od 20% od “kvatro” se napraveni od ner|osuva~ki ~elik. Kvalitetot na izrabotkata i materijalot e vrven i kako i sekoga{, ne treba da bide tema za komentirawe. Pokraj ostanatite premium germanski proizvoditeli, Audi e klasa samiot po sebe. Kabinata e dizajnirana po primerot na prethodnikot, no deluva zna~itelno poelegantno i pobogato. Centralnata konzola ostana asimetri~na i

SEDI[TA ZA SEKOGO a prednite sedi{ta se nao|aat vozdu{ni perni~iwa koi se mestat spored nozete, strani~nata potpora na grbot, lumbalnata potpora, pa duri se prilagoduva i dol`inata na sedi{teto. Koga motorot na “A6 kvatro” }e se izgasne vozdu{nite perni~iwa se izduvuvaat za da mo`ete polesno da izlezete od avtomobilot. Tie {to sednale vo germanskiot klasi~ar potenciraat deka ne mo`e da se opi{e ~uvstvoto koga }e sednete na sedi{tata, a avtomobilot }e ve “gu{ne”, odnosno sedi{tata }e se namestat spored prethodno odbranata opcija.

N

EDEN AVTOMOBIL, TRI KARAKTERI a menito mo`ete da go namestite odnesuvawe na avtomobilot na tri nivoa i toa: dinami~no, efikasno i komforno. Tuka e u{te avtomatskoto prilagoduvawe, koe se prilagoduva spored stilot na vozeweto, a ostavena vi e mo`nosta i samite da gi namestite parametrite kako vie sakate. Na primer, mo`ete da imate sportski odyiv na motorot i menuva~ot, a volanot da vi e mek... Site tri stilovi na odnesuvawe na “A6 kvatro” se me{aat eden so drug. Toa e toa {to pravi da se ~uvstvuvate kako da lebdite dodeka “grizete” so 250 kilometri na ~as na nekoj od svetskite avtopati{ta.

N


BROJ 613/614



29/07/2011-05/08/2011



AVTOMOBILIZAM

www.kapital.mk

EKCIJA

 Koga se vozite so Audi A6 TDI Quattroo se ~uvstvuvate kako vo dnevna soba, u`ivate vo prekrasnata muzika, a do vas tivko dopira zvukot na {estventilskiot motor zaoblena kon voza~ot. Pogolem del od komandite i prekinuva~ite se smesteni vo neposredna blizina na menuva~ot za da mu bidat “pri raka” na voza~ot. AVTOMOBIL KOJ MA\EPSUVA Koga za prv pat }e sednete vo “audi A6 kvatro” ne ste ni svesni {to s$ ve o~ekuva zad volanot. Mo`nostite koi gi nudi ekskluzivniot enterier na ovoj premium model se samo tema na obemnoto upatstvo, koe ekspertite prepora~uvaat detalno da se prou~i pred da se po~ne so vozeweto na germanskiot klasi~ar. Toa ne zna~i deka e kompliciran za upravuvawe, tuku tie ve sovetuvaat na toa vo slu~aj da ne propu{tite nekoja mo`na opcija za prilagoduvawe, pa podocna da se kaete. Komforot na voza~koto i suvoza~koto sedi{te se najgolemiot adut na “A6 kvatro”. Tie se prilagoduvaat po elektri~en pat, a sekoe od niv ima vozdu{ni perni~iwa koi se mestat spored konturite na va{eto telo. Avtomatskiot klima-ured so duri ~etiri zoni mu ovozmo`uva na sekoj patnik prisuten vo avtomobilot, poedine~no da ja regulira visinata na temperaturata za ladewe ili greewe. Tehnologijata koja ja poseduva e do toj stepen napredna, {to “A6 kvatro” sam go recirkulira vozduhot vo momentot koga }e po~uvstvuva deka toj stanuva “zagaden”. Ova ne e nekoj poseben novitet, bidej}i go poseduvaat site modeli od klasata D, no kaj “A6 kvatro” i recirkulacijata na vozduhot se mesti na nekolku razli~ni na~ini. To a j a p r a v i starata tehnologija

NA TEHNI^KITE PRILAGODUVAWA IM NEMA KRAJ e|u raspolo`livite opcii se nao|a opcijata ksenon svetlata da gi namestite taka da odgovaraat za vozewe na levata strana (dokolku ste na patuvawe vo Anglija), a tuka se i takvite podatoci kako pritisokot vo gumite, nivoto na masloto... Sepak, ednostavnosta ne e zaboravena. Celata tehnologija se prilagoduva so nekolku prekinuva~i kaj menuva~ot i brojni opcii na kolor displejot od patniot kompjuter, koj po gaseweto na motorot na “A6 kvatro” uredno se sobira vo komandnata tabla. Poradi kompliciranosta na brojnite opcii koi gi hudi, kriti~arite strogo zabranuvaat racete da vi bidat na kolor displejot namesto na volanot dodeka upravuvate so “A6 kvatro”.

M

kaj “A6 kvatro” da izgleda sosema novo i trendi. Fascinira~ka e zavesata na zadnoto staklo, koja se mesti po elektronski pat. Voza~ot mo`e da ja namesti sam, dodeka vo momentot koga menuva~ot }e se promeni vo rikverc taa avtomatski se podiga. Ergonomijata e na vrvno nivo. Sedeweto e nisko i zavieno i poradi toa neophodni vi se i parking-senzori, koi, sekako, se opcija kaj ovoj model. Sepak, iako dol`inata od re~isi pet metri e premnogu za gradskite gu`vi, “A6 kvatro” ima pre~nik za vrtewa od 11,9 metri, {to zna~itelno go olesnuva vozeweto. Kako edinstvena pomalku pozitivna karakteristika kaj ovoj model kriti~arite go istaknuvaat namaleniot prostor na zadnite sedi{ta, koj sobira samo dvajca patnici, koi imaat ograni~en prostor za sedewe. Vnatre{nosta ja krasat skapite materijali kako aluminium, ko`a, tekstil i drvo.

MUZI^KI MAESTRO uzi~kite performansi se u{te eden adut koj gi privlekuva potro{uva~ite. “A6 kvatro” poseduva audiosistem so devet zvu~nici, zasiluva~ i procesor na zvukot. Ako patuvate sami muzikata mo`ete da ja namestite kako da vi sviri nekoj na uvo, a dokolku patuvate so prijatelite mo`ete da go programirate sekoj zvu~nik oddelno. A toa deka ~ita muzika vo site muzi~ki formati ne treba ni da se spomene. Povrzuvaweto so Bluetooth na telefon, ~ita~ot na memoriski karti~ki i USB priklu~okot se ve} e standardna oprema koga stanuva zbor za muzikata kaj modelite na Audi. Kaj “A6 kvatro” ima i tradicionalen DVD ~ita~, koj so naprednata tehnologija stanuva s$ pomalku upotrebuvan, no sepak, posakuvan i korisen, so cel da se za~uva klasikata karakteristi~na za germanskiot proizvoditel.

M

43 


APPLE VE]E RABOTI NA IPHONE 6 odeka site vqubenici vo gaxetite na Apple so netrpenie ja ~ekaat prezentacijata na pettiot model na iPhone, koja treba da se slu~i kon krajot na septemvri, na Internet se pojavi informacija deka kompanijata ve}e go podgotvuva {estiot model na ovoj smart-telefon. [pekulaciite isto taka velat deka ovoj model treba da napravi nekoi golemi promeni i inovacii, kako {to se novite na~ini za polnewe na baterijata, iako s$ u{te ne e poznato za kakov vid inovacija se raboti. iPhone 6, modelot koj }e bide prezentiran od strana na kompanijata slednata godina, navodno, }e ima pogolem i malku zakriven ekran. [to se odnesuva do iPhone 5, kompanijata na Xobs veruva vo odli~na proda`ba i od proizvoditelite na komponenti nara~a okolu 25 milioni par~iwa, koi se o~ekuvaat da se prodadat do krajot na ovaa godina i po~etokot na slednata. S$ u{te ne e poznato dali Apple } e pretstavi dva modeli (eden poevtin namenet za pripejd-pazarot na pazarot i drug kako vistinsko naslednik na iPhone 4) ili samo eden, no re~isi e sigurno deka naslednikot }e ima A5 dual-core procesor i podobra kamera so rezolucija od osum megapikseli, a verojatno }e bide u{te potenok i polesen. Vo prilog na noviot iPhone, Apple mo`e do krajot na godinava da pretstavi i nadgradena verzija na iPad.

NOVIOT NOKIA ZETA GADGETS ILI NOKIA 700 ]E BIDE PU[TEN OVAA GODINA

D

ametnite telefoni sigurno, no ne poleka, tuku eksplozivno go osvojuvaat pazarot. Proizvoditelite kako denono}no da se natprevaruvaat vo toa koj }e bide poinovativen. Brzinata na promenata na modelite ne e zabele`ana vo mladata istorija na ovaa industrija i mnogu to~na e konstatacijata deka ako avtomobilskata industrija se razviva{e ednakvo so mobilnata, dosega }e letavme vo na{ite avtomobili. Noviot smartfon }e raboti na Symbian platforma, na poslednata verzija. Napravata }e bide komanduvana preku AMOLED ekran na dopir so golemina 640h360 pikseli, ne{to pomal od toj na I-phone 4, no pribli`no brz i mnogu kompakten za rabota. Nokia Zeta poddr`uva 3G, Bluetooth i WiFi kako i HSPDA konekcija, a od posebnite dodatoci vredi da se spomenat kompasot i mera~ot na zabrzuvawe. Napravata isto taka se o~ekuva da bide najtenkiot i najlesen smartfon dosega, so samo 10 mm debelina i te`ina pomala duri od 90 grama. Se o~ekuva na pazarot da se plasira kako niskobuxeten proizvod, a datumot na negovoto oficijalno pu{tawe vo proda`ba ne e preciziran. Samo se znae deka toa }e bide vo aktuelnava 2011 godina.

P

PRVIOT NOTEBOOK KOJ ]E RABOTI NA CHROME OPERATIVEN SISTEM

vstraliskiot proizvoditel Kogan Arora go lansira prviot notebook vo istorijata koj }e raboti na Chrome operativniot sistem. Displejot koj raboti na princip na lesni diodi e {irok samo 11,6 in~i. Poseduva dva oddelni zvu~nici, mikrofon i HD audio kako garancija za odli~en zvuk. Acer i Samsung se podgotveni vo idnina da lansiraat vakov notebook. Konfiguracijata e so Intel Atom N270 procesor, koj e {iroko rasprostranet kaj pove}eto netbooks. Isto taka poseduva 160 GB memoriski prostor, 3 USB priklu~oci, kamera od 1,3 megapikseli. Zad baterijata mo`e da se najde priklu~ok za 3D SIM karti~ka. Inaku, kompanijata Kogan Arora e poznata po proizvodstvoto na pametni telefoni vo Avstralija, koi se raprostraneti {irum kontinentot. Ova e nivni prv golem izlet vo kompjuterskata industrija i najverojatno dosta uspe{en ako se zeme predvid deka Chrome i kako prebaruva~ e me|u najuspe{nite, a od operativniot sistem ima mnogu visoki o~ekuvawa vo janosta. Noviot notebook odi vo paket so baterija koja trae do 3,5 ~asa, {to i ne e nekoj prosek, no na taa te`ina i tolku mal prostor te{ko da se smesti i ne{to pove}e. Napravata e te{ka okolu kilogram ipol, a na amerikanskiot i na angliskiot pazar mo`e da se najde po prose~na cena od 300 evra.

A

45


 46 TELEKOMUNIKACII

MAKEDONSKITE GRA\ANI SÈ PODOLGO RAZGOVARAAT NA TELEFON

 Spored podatocite na Agencijata za elektronski komunikacii (AEK), vo Makedonija na krajot na minatata godina brojot na aktivni pretplatnici vo mobilna telefonija porasnal za re~isi 11% vo odnos na 2009 godina. Kako {to mo`e da se vidi vo godi{niot izve{taj na AEK, pogolemiot del od ovie pretplatnici koristat pripejd nasproti postpejd uslugi akale da priznaeme ili ne, tehnikata zavladea so na{ite `ivoti do taa mera {to bez nekoi “sitnici” od toj tip re~isi ne mo`e da se zamisli `ivotot na eden sovremen ~ovek, osobeno koga e vo pra{awe upotrebata na mobilnata tehnologija. S$ pogolem e brojot na lu|e koi mo`at da se vidat so mobilen telefon vo raka ili pak, slu{alki vo u{ite. Retko koj saka da bide prikovan za rabotnata masa, retko koj ne saka da bide vo tek so tehnolo{kite inovacii, a na{ite mobilni operatori odamna gi prepoznaa ovie potrebi, pa so tekot na vremeto go pro{iruvaa spektarot na telekomunikaciski uslugi i novi tehnologii koi n$ pravat s$ “pomobilni” vo komunikacijata. O~igledno, vo zemjava se nudat s$ poatraktivni mobilni telefonski uslugi po povolni ceni i so s$ podobar kvalitet, so cel da bidat {to poprivle~ni za krajniot korisnik vo odnos na ostanatite u~esnici na pazarot. Toa mo`e da se zabele`i i od podatokot na AEK za porastot na vkupnoto potro{eno vreme na razgovori na mobilnite telefoni po pretplatnik, koj poka`uva deka vo odnos na 2009 godina obemot na razgovori po pretplatnik porasnal za 14 minuti. Imeno, prose~noto vkupno vreme na mese~en razgovor po

S

pretplatnik, koe vo 2009 godina bilo 95 minuti, do krajot na 2010 godina se zgolemilo na 109 minuti. Vo 2010 godina se bele`i rast na prose~noto vremetraewe na razgovorot vo odnos na 2009 godina, so toa {to pretplatnicite na telekomunikaciskiot operator ONE bile najopu{teni vo razgovorite i nivnite razgovori vo prosek traat najdolgo vo sporedba so drugite operatori. Denes mobilniot telefon, koj pretstavuva neophodno sredstvo za komunikacija, s$ pove}e i pove}e prerasnuva vo ured koj na korisnicite osven telefonski razgovori }e mora da im ponudi i odredena doza zabava. Koristeweto Internet preku mobilen telefon e vo porast i novite fejsbuk generacii od nivnite operatori se o~ekuva da pobaraat pogolema brzina na internet-vrskata i pogolem transfer na podatoci. Pove}e od o~igledno e deka vakvite trendovi }e gi ispravat proizvoditelite na mobilni telefoni i telekomunikaciskite operatori pred novi predizvici: kako da proizvedat baterija koja }e trae podolgo i koja }e mo`e da gi izdr`i potrebite na korisnicite za podolgi razgovori kombinirani so pove}e zabava.

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%

+

-35% SO

POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI

pretplata@kapital.com.mk

ZEMETE POVE]E!



613-614- Kapital Magazin