Issuu on Google+

COMPANY PROFILE NOMA METAL

EKOLO[KI PE^KI I KAMINI

COVER STORY SITE NEBULOZI NA MAKEDONSKIOT UVOZ

POEFTINO E DA SE UVEZE, OTKOLKU DA SE PROIZVEDE

ANALIZA

“PLA^AT” ZA KREDITI, A 75 MILIONI EVRA STOJAT NEISKORISTENI

www.kapital.mk

biznis magazin

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 599|CENA 100 DEN.|21 APRIL, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

PITER FISK NE SE NATPREVARUVAJTE SO CENA, TUKU SO ORIGINALNOST I INOVACIJA MARKETING-EKSPERT

VO OVOJ BROJ SPECIJALEN PRILOG


4

SODR@INA

Kompanii i pazari

NN: Iskustva na makedonskite kompanii

N: Kako da se “osvoi” Rusija?

08 PORTFOLIO 16 COVER STORY Site nebulozi na makedonskiot uvoz Poeftino e da se uveze, otkolku da se proizvede 22 INTERVJU Piter Fisk, marketing-ekspert Ne se natprevaruvajte so cena, tuku so originalnost i inovacija 26 ANALIZA “Pla~at” za krediti, a 75 milioni evra stojat neiskoristeni 30 COMPANY PROFILE Оhrидsките печки ја гrеат цела Евrопsка uнија Noma metal, proizvodstvo na ekolo{ki pe~ki i kamini 32 INTERVLU Filip Ivanovski, direktor na Pakomak Nudime najevtino i najefikasno menaxirawe so ambala`niot otpad 36 MOJATA KANCELARIJA Zoran Nara{anov ,generalen direktor na Viner osiguruvawe Timot i klientite pred formata na prostorot 39 SPECIJALEN PRILOG Edukacija 52 LIFESTYLE Starata, dobra aktovka Najprepoznatliv simbol na delovniot svet 52 REPORTA@A Reporta`a Kipar Ostrov so dve lica i bleskav kontrast 57 MOBILNA KOMUNIKACIJA Relax Surf za dolgi razgovori i bezgri`no surfawe


COMPANY PROFILE NOMA METAL

www.kapital.mk

EKOLO[KI PE^KI I KAMINI

6

COVER STORY SITE NEBULOZI NA MAKEDONSKIOT UVOZ

POEFTINO E DA SE UVEZE, OTKOLKU DA SE PROIZVEDE

ANALIZA

“PLA^AT” ZA KREDITI, A 75 MILIONI EVRA STOJAT NEISKORISTENI

biznis magazin

IZDVOJUVAME SODR@INA ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BROJ 599|CENA 100 DEN.|21 APRIL, 2011|GODINA 12

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

INTERVIEW

PITER FISK NE SE NATPREVARUVAJTE SO CENA, TUKU SO ORIGINALNOST I INOVACIJA MARKETING-EKSPERT

VO OVOJ BROJ SPECIJALEN PRILOG

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

BIZAREN UVOZ

MARKETING GURU

^ove~ka kosa, periki, la`ni trepki i bradi, lisja i granki, mov i li{aj, creva i `eludnici od `ivotni, rogovi, sperma na bikovi, ga}i, fliperi, kibriti, sve}i... Ova se samo del od ~udnite i bizarni proizvodi koi se uvezuvaat vo Makedonija i za koi se pla}aat te{ko zaraboteni milionski sumi na devizi. Dali ni e ova se potrebno? I da ne ni e potrebno, ako e evtino }e ni se najde za ne{to. A vrednosta na uvozot stana kolku dva buxeti.

Na 27 maj vo Skopje doa|a svetski poznatiot marketing-ekspert i konsultant Piter Fisk, ~ii soveti i taktiki gi koristat Koka-Kola, Prokter i Gembl, Marks i Spenser, Majkrosoft, Filips i u{te mnogu drugi svetski poznati kompanii. Marketinggenijot pred negovoto gostuvawe vo Skopje ni zboruva{e za tajnite i taktikite koi gi koristat marketing-liderite, kako i za poinakvite marketing-pristapi vo uspe{noto pozicionirawe na proizvodot i brendot na pazarot.

 Str. 16

 Str. 22

Cover story

Intervju

16

22

KREDITI

SU[TINATA PRED FORMATA

Dodeka kompaniite, osobeno malite i srednite, se `alat deka te{ko pristapuvaat do bankarskite krediti, zna~ajno e da se spomene deka na raspolagawe im stojat i pomalku poznati kreditni linii od stranski izvori, koi se servisiraat preku nekolku doma{ni banki, no i preku nebanakrski institucii, a vo momentov iznesuvaat najmalku 75 milioni evra.

Kancelarijata na Zoran Nara{anov, direktorot na Viner osiguruvawe, vo koja se obiduva da ne pominuva premnogu vreme, e tipi~en deloven prostor ureden bez nekoi posebni standardi. Za nego e najva`en timot so koj raboti, so koj postignuva uspesi otkolku na~inot i formata na rabotnata kancelarija.

 Str. 26

 Str. 36


BROJ 599



21/04/2011



OHRIDSKI PE^KI

PAKOMAK

Vo ohridskiot region ima nekolku fabriki koi{to proizveduvaat pe~ki {to rabotat na principot sogoruvawe na peleti, ekolo{ko gorivo {to se dobiva od otpadnite delovi vo drvnata industrija, a nie ja posetivme Noma metal, najgolemiot proizvoditel vo ovaa oblast vo momentov, barem ako se gleda tabelata na top 100 makedonski izvoznici, kade {to kompanijata e na 47 mesto so izvoz od re~isi 6,5 milioni evra vo 2010 godina.

Makedonija lani dobi nova zakonska regulativa za tretirawe na otpadot od ambala`a za pakuvawe, koja stana efektivna od prvi januari godinava. Vrzano so po~etokot na funkcionirawe na ovoj zakon e i formiraweto na Pakomak, privatna kompanija koja }e go menaxira celiot proces na tretirawe na ambala`niot otpad, od negovoto pribirawe, selektirawe, transport, pa s$ do krajniot proces, recikliraweto, vo ime na svoite klienti-~lenki.

Company profile

Intervju

30

32

AKTOVKI

KIPAR

Modnata emancipacija na ma`ite, na koja posledniot vetar vo edrata & go duvna metroseksualizmot, go “oslobodi” pogrubiot pol od aktovkite i im ponudi cela paleta modeli na ~anti. No, sepak, aktovkata ostana nezamenliv simbol na delovnite lu|e, ~ii ostri naglaseni rabovi novoto vreme samo gi ubla`i.

Najtopliot ostrov na Mediteranot i tret po golemina ostrov vo Sredozemnoto More, pretstavuva edna od najpopularnoite turisti~ki destinacii, posetena od pove}e od 2,4 milioni turisti vo tekot na godinata, pred s$, blagodarenie na toplata mediteranska klima, preubavite pese~ni pla`i i bogatoto kulturno anti~ko nasledstvo.

 Str. 30

 Str. 52

7

VOVEDNIK

www.kapital.com.mk

 Str. 32

 Str. 54

ako {to po~nuvaat da se razvivaa predizbornite prepukuvawa stanuva jasno deka glavniot lajt motiv na debatite me|u dvete najgolemi politi~ki partii }e bidat obvinuvawata za toj uspeal da “ispere” pove}e pari preku la`nite mediumski i ekspertski uslugi za op{tewe so javnosta. A javnosta so koja {to sekoga{ op{tat i vlasta i opozicijata se ~ini se zadovoluva da bide samo voajer na ovie bunga-bunga zabavi koi si gi organiziraat makedonskite politi~ari ve}e so godini nanazad. I bez nikakov prigovor da gi pla}a cehovite so koi zavr{uvaat ovie zabavi. A ve}e stanuva mnogu perverzno toa {to za site ovie kriminali i valkani ga|i koi si gi vadat od od fioki, nikoj ne le`el vo zatvor. Osven Ambdi Bajram koj mora{e da plati za nelegalnite biznis zdelki ama edinstveno zaradi golot so peta koj go dal. Vo me|uvreme Makedonija stanuva se poslaba, posiroma{na i unanazadena za godinite koi gi gubime dodeka drugite go odat patot napred. Izminatata 2010 godina be{e mnogu lo{a i te{ka za makedonskite kompanii. Godinava }e bide u{te pote{ka. Ve}e na site im e jasno deka do krajot na godinata ne mo`e da se o~ekuva vistinsko i realno vodewe na ekonomijata. Sega prioritetot mora da im se preotstapi na skapite proekti koi nosat mnogu glasovi, a nemaat nikakov realen efekt vrz biznisot. Potezite koi gi bara biznisot i kompaniite se premnogu nepopularni za vo predizborie. Tie }e ~ekaat nekoi podobri vremiwa. Sekojdnevnoto objavuvawe na skapite reklami za srabotenoto na ovaa vlada i obvinuvawata na opozicijata za nesrabotenoto vo minatoto samo poka`uva deka fokusot e izmesten namesto kon idninatata, kon minatoto. I toa mnogu dale~noto i crno minato na Makeodnija. Povtorno slu{ame za kriminalite koi nekoj gi pravel pred 15 ili 20 godini i preku koi nekoj od dr`avnata kasa elegantno proneveruval milionski sumi, a se u{te na nikogo vlakno ne mu fali od glava. A za celiot ovoj period edni te isti se menuvaat na vlast i vo opozicija. Ist e i narodot i kompaniite koi gi pla}aat cehovite za ovaa dr`ava da mo`e kako taka da funkcionira kako dr`ava. Razlikata e vo toa {to sega vesnicite se polni so oglasi za zaplenet imot, ku}i, stanovi, fabriki, delovni objekti i vozila. Mirisot na bankrotot stanuva mnogu silen.

K

Biljana Zdravkovska-Stoj~evska odgovoren urednik


8 PORTFOLIO

NA MESTOTO NA PORANE[EN OHIS  ZORAN STAVRESKI FIRMITE ]E PO^EKAAT ZA EVTINITE KREDITI

08–TE MILIONI EVRA POVOLNI KREDITI OD EIB DURI PO IZBORI redvremenite izbori }e go odlo`at noviot kredit od 50 milioni evra od Evropskata investiciska banka (EIB). Bordot na EIB ostanuva na svoeto - vo sredinata na maj godinava }e & odobri na Makedonija nov zaem, prodol`enie na ve}e aktivniot popularno nare~en evtin zaem od 100 milioni evra. No, zakonot za garancija za zaemot }e ~eka u{te nekolku meseci, do formirawe na noviot parlamenatren sostav na

P

Sobranieto. Toj e uslov za parite da po~nat da se povlekuvaat vo Makedonija. Vo Ministerstoto za finansii velat deka noviot zaem od 50 milioni evra }e se odobruva po starite uslovi za zaemot od 100 milioni evra. “Bordot na direktori na Evropskata investiciska banka vo maj godinava treba da odlu~uva za novata kreditna linija za Makedonija. Taa }e bide nameneta za finansirawe mali i sredni pretrijatija. Kreditnata linija

vo iznos od 50 milioni evra }e mo`e da se koristi otkako na Sobranie }e pomine zakonot za garancija”, tvrdi Zoran Stavreski, minister za finansii. Ako ima nekolku preglasuvawa, noviot parlamentaren sostav mo`e da se formira duri vo avgust. Neizvesno e kolku novite pratenici }e mu dadat prioritet na zakonot, koj treba da ja digne rampata i ovie pari da po~nat da se slevaat kako poddr{ka na makedonskoto stopanstvo.

]E SE FORMIRAAT 40 NOVI GRADE@NI PARCELI pored noviot Detalen urbanisti~ki plan za fabrikata OHIS, koj naskoro treba da go usvoi Sovetot na op{tina Kisela Voda, povr{inata na fabrikata }e se parcijalizira na 40 delovi. Ova go soop{ti gradona~alnikot na op{tina Kisela Voda, Marjan \or~ev, koj dodade deka so realizacija na ovoj plan OHIS nema pove}e da bide potencijalen zagaduva~. “Na slednata sednica go usvojuvame Detalniot urbanisti~ki plan, vo koj predviduvame sodr`ini koi se mnogu va`ni za nas. OHIS }e bide podelen na 40-ina parceli. Predvideno e na tri hektari da bidat smesteni Javnoto pretprijatie Komunalna higiena, potoa mehanizacijata na Ulici i pati{ta, a na okolu sedum hektari }e se pravi memorijalen centar, koj e potreba za ovoj del od gradot”, izjavi \or~ev.

S

STRAV OD POGOLEM RAST NA CENITE KAJ MENAXERITE I BANKARITE

O^EKUVAAT INFLACIJA POVISOKA OD 6%?! uri polovina od makedonskite menaxeri i bankari koi gi anketira{e Narodnata banka o~ekuvaat deka cenite do krajot na godinata }e porasnat mnogu pove}e vo sporedba so prvi~nite procenki. Nekoi od niv stravuvaat deka inflacijata vo 2011 godina }e nadmine 6% na godi{no nivo, a nivnite procenki se temelat na o~ekuvawata deka cenata na naftata }e prodol`i da raste

D

poradi nemirite vo severnoafrikanskite zemji, poradi prenosnite efekti od povisokite ceni na energensite vrz celoto proizvodstvo, kako i poradi namaluvaweto na bankarskite kamati koi stimuliraat potro{uva~ka. Anketata poka`uva deka 64% od site ispitanici se uvereni deka rastot na cenite }e se intenzivira. Najpesimisti~ki se ocenkite na bankarite, koi ednoglasno proce-

nile deka inflacijata }e bide glaven problem vo ekonomijata. Okolu 71% od analiti~arite i 55% od biznismnite isto taka prognoziraat deka cenite do krajot na 2011 godina }e rastat mnogu pove}e od minatata godina. Menaxerite na kompaniite potvrduvaat deka rastot na cenite na surovinite i na energensite na svetskite berzi neminovno }e se odrazi na poskapuvawe i na

nivnoto proizvodstvo. Stravuvaat deka povisokite ceni na proizvodite mo`e da ja namalat pobaruva~kata za niv, {to }e zna~i povtorno stagnirawe na biznisot. Spored poslednite statisti~ki podatoci, cenite na proizvodite vo mart porasnale za 5,2% pove}e vo sporedba so istiot period vo 2010 godina, so {to inflacijata ve}e gi

nadmina proekciite na monetarnata vlast u{te vo prvite meseci od godinata. Toa e dovolen signal za Narodnata banka da predupredi deka inflacijata na godi{no nivo }e bide pogolema od prvi~no planiranite 3%.


BROJ 599



21/04/2011



9

www.kapital.com.mk

 VO FOKUS

 BROJKI:

transkite investitori vo zemjava dobija duri i nadnacionalen tretman, no sepak, nema grinfild-investicii. Smetam deka edinstvenoto re{enie {to mo`e da dade podobri rezultati e metodot na investiciska premija, odnosno direktna finansiska poddr{ka od buxetot, kako {to be{e slu~ajot so Xonson kontrols

S

45,6

milioni evra povlekle vo januari makedonskite kompanii kako zaemi od mati~nite firmi vo stranstvo ili od firmi registrirani vo nekoj dano~en raj

141

iljadi evra e zagubata na skopskata fabrika za ambala`a Komuna vo prvite tri meseci godinava

METODIJA NESTOROVSKI UNIVERZITETSKI PROFESOR

2,27

milioni evra }e dobie Granit za izgradba na parking na skopskiot aerodrom Aleksandar Veliki

 BUSINESSBRIEF KREDITI ZA INTELIGENTNA ENERGIJA I EKOINOVACII d slednata nedela kompaniite }e imaat mo`nost da apliciraat so proekti za koristewe na evropskite fondovi od Programata za konkurentnost i inovativnost CIP Ekoinovacii, kako i za Programata za inteligentna energija na Evropskata komisija, od koi godinava se dostapni vkupno 98 milioni evra. CIP programata predviduva vkupno 40 milioni evra, sredstva za kofinansirawe isklu~ivo inovativni proekti za podobruvawe na `ivotnata sredina, tehnolo{ki re{enija za pokvalitetno proizvodstvo, a polovina od sumata e prakti~no investicija na samata kompanija. Kako {to informiraat od Stopanskata komora, Makedonija od minatata godina mo`e da se vklu~i i vo EU Programata za inteligentna energija, koja za 2011 godina iznesuva 58 milioni evra, a kofinansiraweto e 75%.

O

ELEM ]E INVESTIRA ^ETIRI MILIONI EVRA VO NOV BIZNIS-INFORMACISKI SISTEM D Elektrani na Makedonija (ELEM) po~na so implementacija na biznis-informaciski sistem (SAP ERP), ~ija primena treba da gi standardizira, integrira i avtomatizira biznis-procesite vo site podru`nici na kompanijata. Kako {to informiraat od kompanijata, sistemot }e se implementira vo dve fazi vo tekot na slednite 18 meseci. Vo prvata faza softverot }e po~ne da se primenuva vo sektorite finansii, ~ove~ki resursi, nabavki, zalihi i magacini, kupoproda`ba na elektri~na energija i upravuvawe so kapitalni investicii. Vo vtorata faza, pak, biznis-sistemot }e bide voveden vo segmentite odr`uvawe, finansiska kontrola i dokument menaxmentsistem, so {to celosno }e bidat opfateni site postojni delovni edinici vo kompanijata. Vkupnata investicija vo implementacija na noviot sistem iznesuva ~etri milioni evra.

A

DOBRI VESTI ZA MAKEDONSKATA ^ELI^NA INDUSTRIJA

REKORDNO GOLEMA POBARUVA^KA ZA ^ELIK VO 2012 GODINA vetskata pobaruva~ka za ~elik vo svetot slednata 2012 godina }e porasne na rekordni 1,44 milijardi toni, {to Svetskoto zdru`enie za ~elik go objasnuva so planiranoto za`ivuvawe na globalnata ekonomija. Ova se dobri vesti za dorba konjunktura koja mo`e da ja povle~e makedonskata ekonomija, so ogled na faktot {to ~eli~nata industrija u~estvuva so pove}e od 30% vo vkupniot makedonski izvoz. Rastot na pobaruva~kata bi bil duri i pogolem ako Kina, koja e najgolem potro{uva~ na ~elik vo svetot, ne vovede{e mer-

S

ki za {tedewe so cel da ja “oladi� ekonomijata. Za rekordniot rast na pobaruva~kata za ~elik pridonesuvaat i ekonomiite vo razvoj. Dodeka kaj niv pobaruva~kata zna~itelno }e go nadmine nivoto od pred krizata, potro{uva~kata na ~elik vo ekonomski razvienite zemji i ponatamu }e zaostanuva zad rekordnoto nivo od 2007-2008 godina. Pobaruva~kata vo Kina, koja, pokraj toa {to e najgolem potro{uva~, e i najgolem proizveduva~, vo narednite dve godini }e raste za pribli`no 5%, na 605 milioni toni ovaa i 635 milioni toni

vo 2012 godina, uka`uvaat od Zdru`enieto za ~elik. Kina, me|utoa, }e ja Kina me|utoa nadmine Indija, kade {to ovaa godina se o~ekuva rast na pobaruva~kata na ~elik za 13,3%, a narednata 14,3%. Ekonomiite vo razvoj vo 2012 godina na pobaruva~kata na ~elik bi trebalo da imaat udel od 72%, dodeka vo 2007 godina toa bi bilo okolu 61%. Od druga strana, pobaruva~kata vo Evropskata unija ovaa godina poradi krizata vo grade`niot sektor bi trebalo da porasne za 4,9%, a vo 2012 godina da se namali za 3,7%.


10 PORTFOLIO  KAPITAL SOVETUVA...  PRILAGODETE SE NA PROMENITE NA PAZAROT

Va`no e navreme da se spozne neminovnosta na promenite koi se slu~uvaat. S$ se menuva okolu nas, pa spored toa ni va{ata komunikacija so pazarot ne mo`e da bide ista. Zemete gi predvid novite mediumi, pribli`ete im se na potro{uva~ite preku direkten marketing i rabotete postojano na podobrvawe na svojot imix.

SPORED QUBQANSKI “FINANCE”

NA MERKATOR MU OSTANUVA SAMO AGROKOR? idej}i se poka`a deka za kupuvaweto na Merkator ne se zainteresirani golemite evropski trgovski sinxiri, mo`nosta za dopolnitelni pregovori na prezadol`enata Pivovarna La{ko, koja {to ima 23% udel vo Merkator i hrvatskiot koncern Agrokor, zainteresiran za kupuvaweto na najgolemiot slovene~ki trgovski sinxir, stanuva s$ porealna. Spored navodite na qubqanskiot biznis vesnik “Finance“, slovene~kata diplomatija minatata nedela do{la do soznanija deka Merkator ne go sakaat nitu britanskiot Tesko,

B

francuskiot Kerfur, nitu pak belgiskiot Delhaize. Delhaize Zatoa preostanuvaat pregovorite so Agrokor, koj {to dade najvisoka obvrzuva~ka ponuda dosega. Spored “Finance“, Agrokor ponudil 206 evra po akcija za udelot na La{ko vo Merkator, {to e 20% pove}e od cenata na akcijata na Merkator na Qubqanskata berza, no Finance naveduva deka vo La{ko ocenuvaat deka Todori} bi mo`el da ponudi i 230 evra dokolku se postigne dogovor so bankite, koi {to isto taka imaat zna~itelni sopstveni~ki udeli vo

Merkator, a Agrokor bi mo`el da gi kupi i nivnite udeli po ista cena. Agrokor vo dosega{nite pregovori so upravata na La{ko veti plasirawe na nejzinite pijaloci vo sopstvenata trgovska mre`a, odnosno marketite Konzum, kako i proizvodstvo na pivo pod svoja trgovska marka vo pogonite na La{ko. Isto taka, Agrokor bi se obvrzal tri godini da ne gi prodava svoite proizvodi vo marketite na Merkator, za da bidat za{titeni sega{nite snabduva~i na Merkator, kompanii od slovene~kata prehranbena industrija.

 USOGLASETE GO KORPORATIVNIOT IMIX SO IDENTITETOT

Odnosite so javnosta gi dvi`i dobriot stav, a ne la`nata slika. Porakite treba da bidat pokritie za rezultatite, a rezultatite pokritie za slikata vo javnosta. Samo taka javnosta }e vozvrati so ista merka.  VA@NO E DA SE POBEDUVA

Starata socijalisti~ka izreka “Va`no e da se u~estvuva, a ne da se pobeduva” pove}e ne va`i vo dene{niot svet. Denes va`i edna prili~no poinakvo moto, “Koj }e pre`ivee, }e raska`uva”, a mo`e i “Pobednikot odnesuva s$”. Razvivajte pobedni~ki mentalitet kaj svoite vraboteni, stimulirajte razvoj na inovativni proizvodi i uslugi, zatoa {to obi~no onoj {to prv }e ponudi ne{to revolucionerno na pazarot, go “sobira kajmakot”

 NAJPLATENI MENAXERI VO SVETOT inatata godina, 2010, be{e te{ka za mnogu kompanii od celiot svet. No, i pokraj krizata, nekoi menaxeri na kompanii uspeale da zemat rekordno visoki plati,

M

dvojno ili trojno pogolemi vo sporedba so prethodnata 2009 godina. Eve koi bea najplatenite menaxeri vo svetot za izminatata 2010 godina.

FILIP DAUMAN, VIACOM

REJ IRANI, OCCIDENTAL PETROLEUM

LARI ELISON, ORACLE

MAJKL VAJT, DIRECTV

 Vkupni primawa za 2010 godina - 85,5 milioni dolari  Gotovina: 14 milioni dolari  Akcii i opcii: 70,5 milioni dolari  Godi{na promena: 149%

 Vkupni primawa za 2010 godina - 76,1 milioni dolari  Gotovina: 35,9 milioni dolari  Akcii i opcii: 40,3 milioni dolari  Godi{na promena: 142%

 Vkupni primawa za 2010 godina - 70,1 milioni dolari  Gotovina: 8,2 milioni dolari  Akcii i opcii: 61,9 milioni dolari  Godi{na promena: 17%

 Vkupni primawa za 2010 godina - 32,9 milioni dolari  Gotovina: 5,7 milioni dolari  Akcii i opcii: 27,2 milioni dolari  Godi{na promena: /


12 PORTFOLIO  TRENDOVI

ZA PRV PAT PO 15 GODINI

CENATA NA P^ENKATA POVISOKA OD CENATA NA P^ENICATA a prv pat vo 15 godini p~enkata stanuva povredna od p~enicata i toa pokraj preporakata koja Goldman Saks ja dade za “prodavawe”. Cenata na p~enkata na ^ika{kata berza za metrijali i surovini za isporaka vo maj dostigna 7,55 dolari za bu{el, {to e za o,5 centi nad cenata na p~enicata za istite dogovori. Cenata na p~enkata po~na da raste posebno otkako Japonija objavi deka nuklearnata katastrofa koja & se slu~uva e na isto nivo kako taa {to se slu~i vo ^ernobil, po {to investitorite vo strav od zabavuvawe na japonskata i svetskata ekonomija po~naa da begaat vo posigurni investicii i vo investici na pazarot na surovini i materijali.

 BUSINESSBRIEF

Z

ONLAJN-VESNICITE GI NADMINAA PE^ATENITE

VESTI POVE]E SE ^ITAAT NA INTERNET d krajot na 2010 godina brojot na lu|e koi ~itaat vestii i se informiraa preku Internet go nadmina brojot na lu|e koi se informiraat ~itaj}i pe~ateni vesnici.Spored istra`uvaweto na Pew Project for Excellence in Journalism brojot na lu|eto koi se informiraat preku Internet e za 10% pogolem od tie koi za najnovite slu~uvawa se informiraat vo pe~atenite vesnici. Duri 70% od lu|eto na vozrast od 18 do 29 godini vestite gi ~itaat onlajn. Sepak, i pokraj raste~kiot broj na korisnici na Internetot, vode~koto mesto i ponatamu go ima televizijata kako medium koj najmnogu se koristi kako izvor za informirawe za najnovite slu~uvawa.

O

 VIZIONERI

^UDNO USPE[NA INVESTICIJA

GOOGLE INVESTIRA VO NAJGOLEMATA SOLARNA CENTRALA

oga vo 2008 godina Google objavil deka investiral 10 milioni dolari vo start ap firmata Bright Source Energy mnogu malku lu|e mo`ele da pretpostavat deka firtmata e predodredena za uspe{na i svetla idnina. No, neodamne{nata informacija e deka firmata B right Source energy dobila kredit od 1,6 milijardi dolari od amerikanskoto Ministerstvo za energetika i dopolnitelna investicija od 168 milioni dolari za da ja gradi najgolemata solarna farma na svetot. Vo 2013 godina, koga se planira da bide zavr{ena ovaa solarna investicija, }e za{tedi 2.600 megavati na elektri~na energija i dvojno }e ja zgolemi koli~inata na struja proizvedena od sonce vo SAD. Site indikatori govorat deka od 2013 godina solarnata industrija }e cveta, a Google }e pravi dobar profit so ogled na faktot {to u{te sega firmata ima sklu~eno dogovori za proda`ba na struja na energetskata kompanija vo Kalifonija.

K

& LIDERI

“Podobro da vrabotite odli~en rabotnik za pogolemna plata otkolku prose~en za pomala plata” PITER DRAKER, ekspert za menaxment

“@ivotot ne e praveden. Porasnete i nau~ete da se nosite so toa” BIL GEJTS

otrebno e da se izvr{i reforma na finansiskiot sektor, so {to bankite povtorno }e se stavat vo slu`ba na realnata ekonomija so odobruvawe krediti za malite i srednite pretprijatija, koi treba da bidat klu~nite dvigateli na zgolemuvaweto na brojot na rabotni mesta i na ekonomskiot rast.”

P

osnova~ na Majkrosoft

“Ako sakate da bidete lider ne gi “udirajte” lu|eto po glava. Toa e napad, a ne lidestvo”. DVAJT AJZENHAUER amerikanski voen general

DOMINIK [TROS-KAN DIREKTOR NA ME\UNARODNIOT MONETAREN FOND


14 PORTFOLIO AMERIKANCI ]E INVESTIRAAT 1,5 MILIJARDA DOLARI VO HRVATSKA

PADNA PRODA@BATA NA [VEDSKIOT BREND

LO[ MART ZA H&M

vedskiot sinxir na prodavnici za obleka Hennes & Mauritz, mnogu popoznat po skrateniot naziv H&M, zabele`al pad na proda`bata vo mart. Modniot brend koj {to neodamna gi otvori svoite prvi dve prodavnici vo Hrvatska, zabele`al 5% pomala proda`ba odo{to vo istiot mesec lani, a vo H&M istaknuvaat deka na minatogodi{nite rezultati pozitivno vlijaela i dobrata proda`ba sproti Veligden. Objavata za padot na proda`bata vo mart doa|a vo nezgodno vreme, so ogled na toa {to kompanijata izvesti deka vo prviot kvartal, koj {to nejze & trae od dekemvri do fevruari, dobivkata & be{e namalena za 30%. ti deka vo prviot kvartal, koj {to nejze & trae od dekemvri do fevruari, dobivkata & be{e namalena za 30%

[

]E SE GRADI MINI LAS VEGAS VO ISTRA rupa biznismeni od Las Vegas planiraat da vlo`at edna ipol milijarda dolari vo proekt za otvorawe na World Las Vegas, mal grad za zabava po primerot na onoj golemiot Las Vegas vo SAD. S$ u{te neoficijalnite planovi se ovoj mini grad za zabava da se gradi vo Istra. Inaku vo konkurencija pokraj Istra bile i u{te nekolku gradovi na Balkanot, me|u koi i Ohrid, gr~kiot Solun i crnogorskata Budva, no izborot na Amerikancite padnal na Hrvatska poradi blizinata na sredna i zapadna Evropa, poradi razvieniot turizam i preubavoto i pregolemo morsko krajbre`je. Toj bi se prostiral na povr{ina od 100 hektari, od koi na 30 hektari }e se gradat tri golemi hoteli, pove}e biznis-objekti i kongresni centri, sportski kompleksi, restorani i barovi, a isto taka se planira da se gradi i ve{ta~ko ezero i akvapark na solarna energija. Ovoj mini Las Vegas bi rabotel 365 denovi vo godinata, a bi vrabotuval okolu 5.000 lu|e, od koi najgolem del bi bile doma{ni, osven menaxmentot koj se planira da bide amerikanski.

G

NAJGOLEMIOT PREBARUVA^ DOBRO SE “KE[IRA”

GOOGLE ZARABOTUVA POVE]E OD MILIJARDA DOLARI OD REKLAMIRAWE

NE E SÈ GOTOVO

ugl (Google) ja objavi listata so najgolemite oglasuva~i vo posledniot kvartal od 2010 godina. Na prvo mesto se najde Amazon, koj spored objavenite podatoci e na dobar pat da potro{i okolu 200 milioni dolari godi{no za reklamirawe na najpoznatata internet-stranica vo svetot, Gugl. Poslednive denovi Amazon i Gugl se najgolemi rivali koga stanuva zbor za proda`bata na mobilni i mediumski proizvodi, no rivalstvoto go zavr{uva Amazon, bidej}i Gugl mu e najdobrata “investicija” za reklamirawe. Vo posledniot kvartal od minatata godina Gugl za oglasite na Amazon dobi 51 milion dolari. Na listata so oglasuva~i na Gugl se najdoa i AT&T so 27 milioni dolari, Capital One so 26 milioni dolari, Target Department Store so 25 milioni, Expedia i Ebay so okolu 20 milioni dolari i Progressive, Sprint, Geico i State Farm so pomalku od 20 milioni dolari i mnogu drugi.

G

BANKI ]E BANKROTIRAAT I VO SLEDNITE DVE GODINI vetskiot bankarski sektor vo narednite dve godini }e se soo~i so isplata na ogromni finansiski sredstva poradi sozrevaweto na dol`ni~kite hartii od vrednost, pogolemi od 3,6 iljadi milijardi dolari. Istovremeno, bankite }e mora da se borat so dol`ni~kite krizi na del od dr`avite za da si obezbedat finansiska stabilnost. Poradi toa, na golem del od evropskite banki im e potrebna kapitalna poddr{ka za da ja vratat nazad doverbata od investitorite i da se osiguraat deka se kreditosposobni da davaat zaemi. Od druga strana, golem del od slabite “igra~i” treba da se zatvorat, pi{uva Me|unarodniot monetaren fond (MMF) vo svojot izve{taj za Globalnata finansiska stabilnost. So vakvi promeni najprvin }e se soo~at irskite i germanskite banki, bidej}i pogolemiot del od nivnite hartii od vrednost im sozrevaat vo narednite dve godini.

S

 MEDIUMI HARWARD

BUSINESSWEEK 

Gavnata tema na Harward Business review e posvetena na nesupehot. Kako vistinski da go razbereme, da nau~ime pove}e i da zakrepneme od neuspehot, koj e neizbe`en del od patot do sekoj uspeh



Businessweek na naslovna ja ima vojnata se vodi za buxetot i dopolnitelnoto zadol`uvawe. Porakata do politi~arite vo Capitall Hill e da gi oladat glavite.

THE ECONOMIST



Vo nose~kata tema nedelnikot Economist pi{uva za novata represivna vladeja~ka elita na Kina, koja se izdava preku svoite nervozni akcii. Kako i se drugo na ovaa planeta, reprsijata vo Kina doa|a vo ciklusi.


 16 COVER STORY: SITE NEBULOZI NA MAKEDON 140,00

UVOZ NA HRANA VO MAKEDONIJA (MIL.USD) 120,00

100,00

80,00

60,00

40,00

20,00

0,00 2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

201

`ivi `ivotni meso i prerabotki od meso mle~ni proizvodi i jajca ribi i prerabotki od ribi

`ita i prerabotki od `ita ovo{je i zelen~uk {e}er, prerabotki od {e}er i med kafe, ~aj, kakao i za~ini dobito~na hrana

razni proizvodi za ishrana

EVTINIOT UVOZ PRETVORI VO TR NA SĂˆ I SE[TO


NSKIOT UVOZ

Z NĂˆ RGOVCI

 Zo{to vo Makedonija e mnogu evtino da se uveze bukvalno s$ i se{to, i toa {to ni treba i toa {to ne ni treba, a nasproti toa izvozot na makedonski proizvodi vo stranstvo se zgolemuva mnogu bavno i mnogu te{ko? Dali uvozni~koto lobi e mnogu silno vo Makedonija pa uspeva da nametne ekonomski politiki i merki koi go favoriziraat uvozot? Dali devizniot kurs na denarot go poevtinuva uvozot, a go poskapuva izvozot? Dali i zo{to i pokraj stoticite milioni evra subvencii za zemjdelcite raste edinstveno izvozot na sve` zelen~uk i ovo{je, a ne i doma{noto proizvodstvo na prehranbeni proizvodi koi }e go supstituiraat uvozot? Ova se pra{awa koi so godini ostanuvaat bez odgovor, dodeka vo Makedonija stanuva nepodnoslivo lesno da se uvezuva bukvalno s$ i se{to BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

ekoj makedonski zemjodelec bi se f at il z a gl av a koga bi znael deka Makedonija godi{no tro{i nad 30 milioni evra za uvoz na zamrznat i su{en zelen~uk, razni marmeladi i xemovi i ovo{ni sokovi. Makedonija koja so godini se deklarira kako zemjodelska uvezuva ogromni koli~ini na prehranbeni i zemjodelski proizvodi za da gi zadovoli svoite doma{ni proizvodi. I pokraj milionite evra subvencii, koi godinava } e nadminat 100 milioni evra, uvozot na hrana vo Makedonija od godina vo godina stanuva se pogolem. No, vladinite ministri kako dokaz za uspehot na strategijata vo zemjodelieto pove}e sakaat da potenciraat deka izvozot na zemjodelski proizvodi bele`i istoriski najgolem porast vo izminatite 20 godini, koj lani dostigna 426 milioni dolari. No, ako malku poblisku se proanalizira ovoj trend lesno se zabele`uva deka toa se dol`i na pogolemiot izvoz na sve`o ovo{je i zelen~uk, odnosno primarni zemjodelski proizvodi koi od makedonskite zemjodelci se otkupuvaat direktno od niva. Izvezuvame domati, piperka, zelka, jabolki, grozje i lubenici, a uvezuvame ke~ap i konzerviran i zamrznat zelen~uk i ovo{je, razni

N

ovo{ni xemovi i marmeladi, za koi {to proizvodi zaradi faktot {to sodr`at pogolema dodadena vrednost pla}ame mnogu pove}e devizi otkolku {to dobivame od izvozot na sve`iot zelen~uk i ovo{je. Iako prvata asocijacija na sekoj makedonski potro{uva~ koga se spomenuva ovo{je od uvoz e ju`noto ovo{je, ponudata vo marketite i na zelenite pazari toa go demantiraat, pa taka sekoja godina vo ponudata mo`at da se najdat jabolki, kru{ki, lubenici, domati, kratsavici i kakov u{te ne zelen~uk i ovo{je za ~ie kupuvawe od stranstvo godi{no se pla}aat desetici milioni dolari. Trgovcite velat deka doma{noto proizvodtsvo ne ja zadovoluva doma{nata pobaruva~ka i potro{uva~ka pa zatoa moraat da prodavaat i zemjodelski proizvodi od uvoz. “Strukturata na ponudata na zelen~uk i ovo{je od uvoz zavisi od godi{noto vreme, pa taka nekoi zemjodelski proizvodi se nabavuvaat samo vo mesecite koga tie ne se proizveduvaat vo Makedonija. Ju`noto ovo{je i bananite (za koi lani potro{ile blizu 15 milioni dolari n.z) se uvezuvaat vo tekot na celata godina�, objasnuvaat od Tineks. Ekspertite veat deka barem koga stanuva zbor za ovo{jeto i zelen~ukot situacijata ne e alarmantna, bidej}i Makedonija pove}e go izvezuva, otkolku {to uvezuva. Izvozot na zelen~uk i

17  17


 18 COVER STORY SITE NEBULOZI NA MAKEDONSKIOT UVOZ

BROJ 599



21/04/2011

www.kapital.mk

PLA]AME 11,8 MILIONI DOLARI ZA STAKLENI TEGLI I [I[IWA OD UVOZ idej}i vo Makedonija ne se proizveduva re~isi nikakva ambala`a se {to e potrebno za pakuvawe i ambala`irawe na gotovite proizvodi se kupuva od stranstvo za {to se davaat milionski sumi pari. Taka na primer za uvoz na stakleni tegli i {i{iwa koi potoa se koristat za konzervirawe i ambala`a vo 2010 godina sme potro{ile 11,8 milioni dolari. Bidej}i nema dovolno proizvodtsvo na kartonski kutii koi slu`at za pakuvawe lani sme gi uvezuvale od stranstvo za {to se potro{eni blizu 17 milioni dolari, dodeka za uvoz na hartieni ili kartonski etiketi sme platile blizu 4 milioni dolari.

B

19,6 11 1 10

milioni dolari ~inel uvozot na kop~iwa i patenti vo 2010 godina

milioni dolari lani se potro{ile za uvoz na skulpturi

milion dolari ~ini lanskiot uvoz na novogodi{ni ukrasi i razni karnevalski i drugi proizvodi za razonoda

milioni evra e uvozot na aparati za igri koi rabotat na `etoni i banknoti

ovo{je vo 2010 godina dostigna 181 milion dolari, dodeka vrednosta na ovo~jeto i zelen~ukot od uvoz lani iznesuva{e 67,66 milioni dolari, {to zna~i deka vo trgovijata so stranstvo vo ovoj del Makedonija imala vi{ok od 113 milioni dolari. Ona {to e alarmantno e {to na listata na uvezeni proizvodi se pogolem e brojot, a i vrednosta na proizvodi koi se proizveduvaat vo Makedonija, a koi sepak se uvezuvaat i stigaat na makedponskiot pazar so poniska cena. Pa taka so godinite kaj odredeni zemjodelski proizvodi i kulturi ima trend na postojano namaluvawe na proizvodtsvoto bidej} i mnogu e poeftino tie da se uvezat otkolku da se proizvedat. Kako posledica na toa uvozot na hrana vo Makedonija postopjano rast i vo 2010 godina dostigna 558 milioni dolari. Za izminatite pet godini uvozot na hrana e zgolemen za 214 milioni dolari, ili za okolu 40%. Ako se pogledne strukturata na hranata koja ja uvezuvame najgolemiot del,

[TO SĂˆ Ăˆ SE UVEZUVA MAKEDONIJA? Uvoz na meso

(VO USD.) 106.301.376

Uvoz na ~okoladi

30.576.765

Uvoz na surovo maslo od son~ogled

27.201.412

Uvoz na bel {e}er

26.968.869

Uvoz na {e}er od {e}erna trska

21.226.051

Uvoz na mineralna i gazirana voda

21.062.672

Uvoz na kafe

18.810.000

Xemovi, marmneladi i drug konzerviran zelen~uk i ovo{je

17.014.797

Uvoz na mleko i pavlaka

15.579.659

Uvoz na ju`no ovo{je

14.625.319

Uvoz na p~eni~no bra{no

13.273.875

Uvoz na sirewa

11.581.202

Uvoz na hrana za ku~iwa, ma~ki i `ivotni

8.300.406

Uvoz na kolbasi

7.591.569

Uvoz na sladoled

5.902.313

Uvoz na sve` ili zamrznat zelen~uk

5.463.553

Uvoz na ovo{ni sokovi

4.908.074

Uvoz na pivo

4.892.596

Uvoz na supi

4.792.396

Uvoz na puter

4.148.421

Uvoz na majonez

3.082.714

Uvoz na su{en zelen~uk

2.969.676

Uvoz na sve`o ovo{je

2.670.616

Uvoz na cve}iwa

2.598.776

Uvoz na pol`avi

2.581.157

Uvoz na za~ini

1.735.568

Uvoz na jajca

1.495.039

Uvoz na ~aevi

1.360.138

Uvoz na ke~ap

942.451

Jogurt i kiselo mleko

567.164

Uvoz na vina

568.569

Uvoz na gumi za xvakawe

445.084

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...


19 

HIGIENATA SKAPO NÈ ^INI

SEDUM MILIONI DOLARI ZA UVOZNA TOALETNA HARTIJA U{te edna stavka koja e prili~no golema e uvozot na peleni za bebiwa za {to lani sme potroile 13,6 milioi dolari. Za uvozna toaletna hartija lani sme potro{ile blizu 7 milioni dolari. Ogromen e iznosot koj go pla}ame za uvezeni pra{oci i drugi preparati za perewe i ~istewe,za {to lani sme platile 31 milion dolari. Za uvoz na sapuni za higiena lani sme potro{ile blizu 6,5 milioni dolari. Blizu 6 milioni dolari godi{no tro{ime na uvezeni {amponi za kosa, a dopolnitelni 6 milioni dolari se tro{at za lakovi za kosa i razni drugi preparati za nega na kosa. Polovina milion dolari lani sme potro{ile za prezervativi od uvoz. duri edna pettina, otpa|a na uvozot na meso i prerabotki od meso, a vtora najgolema uvozna stavke se `itata i prerabotkite od `ita na koi otpa|aat 14% od vrednosta na vkupniot uvoz na proizvodi za hrana. Postojat rast bele`i i uvozot na ovo{je i zelen~uk, {e} er i konditorski proizvodi, kafe, kakao, i bukvalno kaj site potrebni i nepotrebni prehranbeni proizvodi. A podatocite poka`uvaat deka samo do pred desetina godini duri 70% od potrebite za hrana se zadovoluvale od doma{no proizvodstvo. Nad polovina od potrebite za {e}er i za maslo za jadewe vo Makedonija se zadovoluvale so doma{na {e}erna repka i son~ogled. Denes imame samo nezna~itelni povr{ini nasadeni so ovie dve industriski kulturi, a pokraj niv od makedonskite nivi gi snema i pamukot i maslodajnata repka. Bitolskata {e}erana namesto da prerabotruva i proizveduva {e}er se preorinetira na uvoz, dodeka proizvoditeli na maslo se prinudeni da uvezuvaat skapa surovina ili polpreraboteno maslo. Pa taka sega imame situacija koga Makeodnija godi{no uvezuva bel {e}er vo vrednost od blizu 27 milioni evra, i {e}er od {e} erna trska vo vrednost od 21 milion dolari. “Poznato e deka Makedonija e silno zavisna od uvozot na hrana. Pa vo nastojuvaweto da se podobri vkupnata razmena i da se namali visokiot trgovski deficit, namaleniot uvoz na hrana bi bil va`en pridones kon toa. Za `al, fakti~kata polo`ba e sosema poinakva”, veli profesor Boris Anakiev. Ekspertite velat deka masovnoto napu{tawe na nivite izminative godini, nedovolnoto proizvodstvo i niskata konkurentnos-

ta na makedonskiot agrosektor se najgolemi problemi zaradi koi raste i uvozot. “Ako eden proizvod ima visoka cena, ne }e mo`e da se izveze, nitu da se prodade na doma{niot pazar. Ako e nekvaliteten, problemot e pogolem i se javuva potreba od uvoz za da se zadovolat potrebite na doma{nite potro{uva~i”, objasnuva Anakiev. To~no e deka Makedonija e uvozno zavisna dr`ava i za da mo`e ekonomijata normalno da funkcionira i e neophpden uvoz na razno razni surovini, materijali, oprema i tehnmologija koja nikoga{ ne se proizveduvala, nitu vo dolgedno vreme }e se proizveduva vo Makeodnija. No, koga na listata na proizvodi od uvoz se javuvaat i proizvodi koi bez pogolemi investicii ili tehnologii mo`at da se proizveduvaati i vo Makedonija, toga{ se nametnuva pra{aweto zo{to toa ne se pravi. Mnogupati dosega mogu biznismeni i ekonomski eksperti go imaat dosega javno postavuvano pra{aweto zo{to vo Makedonija e mnogu evtino da se uveze bukvalno se i se{to, i toa {to ni treba i toa {to ne ni treba, a nesproti toa izvozot na makedonski proizvodi vostranstvo se zgolemuva mnogu sporo i mnogu te{ko. Dali uvozni~koto lobi e mnogu silno vo Makedonija pa uspeva da nametne ekonomski politiki i merki koi go favoriziraat uvozot? Dali devizniot kurs na denarot go poevtinuva uvozot, a go poskapuva izvozot? Dali i zo{to i pokraj stoticite milioni evra subvencii za zemjdelcite raste edinstveno izvozot na sve` zelen~uk i ovo{je, a ne i doma{noto proizvodtsvo na prehranbeni proizvodi koi }e go supstituiraat uvozot? Ova se pra{awa koi so godini os-

tanuvaat bez odgovor vo Makedonija i sekoe povikuvawe tie da se revidiraat ili postavat so cel da go namalat uvozot naiduvaat na omalova`uvawe i diskreditirawe od strana na vlasta deka se vo korist samo na odreden broj lu|e ili kompanii. A vistinata e deka ako Makedonija proizveduva pove} e zemjodelski i prehranbeni proizvodi, }e mo`e da pokrie pogolem del od doma{nata potro{uva~ka, i }e se namali odlivot na devizi koi po osnov na uvoz se pravat sekoja

godina. Ona {to e najapsurdno e {to uzvozot na hrana vo Makedonija postojano raste, a istvremeno okolu 200.000 hektari zemji{te stoi napu{teno i neobraboteno. O~igledno deka stimulaciite za zemjodelstvoto ne stigaat na pravoto mesto, bidej}i proizvodstvoto na hrana ne se zgolemuva, a uvozot postojano raste. Istvremeno zemjite od G20 i Evropskata unija edinstveniot spas od skapata hrana go gledaat vo pogolemite


 20 COVER STORY SITE NEBULOZI NA MAKEDONSKIOT UVOZ

BROJ 599



21/04/2011

www.kapital.mk

investicii i primena na sovremena tehnologija vo zemjodelskoto proizvodstvo. Za da gi zgolemat prinosite vo zemjodelieto mnogu zemji odvojuvaat ogromni buxeti za investirawe vo istra`uvawe i razvoj i primenuvaat najinovativni na~ini na proizvodstvo na hrana, kako i semiwa i sorti koi se otporni na vremenski nepogodi. UVEZUVAME SĂˆ I SE[TO Kapital analizira{e {to

s$ Makedonija uvezuva i zaklu~okot e deka navistina uvezuvame se i se{to, ^ove~ka kosa, periki, la`ni trepki i bradi, lisja i granki, mov i li{aj, creva i `eludnici od `ivotni, rogovi, sperma na bikovi, ga}i, fliperi, kibriti, sve}i se samo del od ~udnite proizvodi koi se uvezuvaat vo Makedonija i za koi se pla}aat te{ko zaraboteni milionski iznosi na devizi. Iako Makedonija va`i za zemja koja ima orgomni rez-

revi i izvori na pitka voda ogromni milionski sumi godi{no pla}ame za uvoz na razno razni brendovi na voda. Za mineralni, gazirani i zasladeni vodi od uvoz samo lani sme platile frapantni 21 milion dolari. Frapantni 30 milioni dolari godi{no tro{ime na uvozni stranski ~okoladi. Blizu 5 milioni dolari ne ~ini uvozot na supi, a 6 milioni dolari ~inel uvozot na sladoled vo 2010 godina. Osum milioni dolari lani sme potro{ile za uvoz na hrana za ku~iwa i ma~ki i drugi `ivotni. Blizu eden i pol milion dolari lani vo Makedonija se potro{eni za uvozni ga|i, pi`ami, gradnici, mideri i dr`a~i na ~orapi. Okolu 3,3 milioni dolari e iznosot koj sme go platile za da uvezeme pravosmukalki. Lanskiot uvoz na imitacii na nakit i razni drugi metalni bi`uterii ja ~inel Makedonija blizu 2 milioni dolari. Samo po osnov na uvoz na detski boenki lani od Makedonija se odleale 800 iljadi evra. Iako proizveduvame ovo{je, sekoja godina raste uvozot na stranski ovo{ni sokovi vo Makedonija. Taka, samo lani sme uvezle ovo{ni sokovi od stranstvo za koi se plateni 5 milioni dolari. Uvozot na stranskite brendovi ke~ap i majonez lani ne ~inele 4 milioni dolari, od koi nad 900 iljadi dolari otpa|aat samo na uvoz na ke~ap, iako Makedonija proizveduva i izvezuva domati. Raznite za~ini od stranstvo pravat odliv na 1,7 milion dolari od Makedonija, me|u koi samo za uvoz na crn melen biber pla} ame polovina milion evra. Za uvozot na razni vidovi ~aevi od stranstvo lani se potro{eni 1,4 milioni dolari. Iako Makedonija proizveduva tutun i cigari, minatata 2010 godina vo Makedonija se uvezle tutun i prerabotki od tutun za koi se potro{ile 25 milioni dolari. Od niv blizu 9 milioni dolari se za stranskite puri, cigarilosi i cigari. Iako Makedonija go ima edno od najdobrite piva Skopsko, brojkite poka`uvaat deka makedonskite gra|ani se pove}e sakaat da pijat stranski brendovi na piva. Taka samo lani vo Makedonija se uvezle piva vo vrednost od okolu 5 milioni dolari, koi poka`uvaat deka tu|oto sepak e poslatko. Iako ne treba golema tehnologija da se proizvede, Makedonija tro{i devizi blizu 100 iljadi dolari za uvoz na kibriti od stranstvo. Uvozot na sve}i i sve}i~ki samo lani ne ~inel 530 iljadi dolari. Uvozot na lekovi e edna od pogolemite uvozni stavki za koja lani sme platile 107 milioni dolari, dodeka samo vakcinite od uvoz ne ~inele dopolnitelni 3 milioni dolari. Minatata godina koga na sila be{e merkata za povolen uvoz na stari avtomobili vo Makedonija bile uvezeni upotrebuvani avtomobili za duri 68 milioni dolari. Za uvezeni mobilni telefoni pak lani sme potro{ile blizu 43 milioni dolari.


 22 INTERVJU

PITER FISK MARKETING-EKSPERT

NE SE NATPREVARUVAJTE SO CENA, TUKU SO ORIGINALNOST I INOVACIJA


BROJ 599



21/04/2011



INTERVJU

www.kapital.com.mk

 Na 27. maj vo Skopje doa|a svetski poznatiot marketing-ekspert i konsultant Piter Fisk, ~ii soveti i taktiki gi koristat Coca Cola, Procter & Gamble, Marks & Spencer, Microsoft, Philips i u{te mnogu drugi svetski poznati kompanii. Marketing-genijot na negovoto gostuvawe vo Skopje }e zboruva za tajnite i taktikite koi gi koristat marketing-liderite, kako i za poinakvite marketing-pristapi vo uspe{noto pozicionirawe na proizvodot i brendot na pazarot VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

 Po globalnata ekonomska kriza, a i so sekojdnevniot napredok na tehnologijata, marketingot pretrpe fundamentalni promeni. Na {to treba denes najmnogu da vnimavaat marketingmenaxerite? Dozvolete mi najprvin so Vas da go spodelam mojot ogromen entuzijazam povrzan so doa|aweto vo Skopje! Od prviot moment koga bev kontaktiran od organizatorite sfativ deka Makedonija e mlad, mal, no mnogu dinami~en i kompetitiven pazar i vedna{ napraviv analiza koi se glavnite predizvici {to bi mo`ele da gi imaat marketingprofesionalcite. No, toa na {to sakam posebno da se fokusiram e ulogata na sovremeniot marketing-profesionalec i negovoto mesto vo kompanijata – {to nesomneno e vo centarot na biznisot. Vo dene{nata kompetitivna biznis-sredina marketing-menaxerot e toj {to ja pravi razlikata – toj {to utvrduva kako kompanijata }e go pozicionira proizvodot ili uslugata i kako kupuva~ite }e go percipiraat. Toj go ima glavnoto kormilo, a spored toa i odgovornosta kompanijata da stane lider na pazarot. Ima mal milion aspekti na koi treba da vnimavaat marketingmenaxerite, no }e izdvojam samo tri. Marketing-menaxerite na pazarnite lideri nikoga{ ne ~ekaat da vidat {to }e napravi konkurencijata, pa da plasiraat kampawa so eden cent poniska cena. Znaat deka toa mo`e da donese rezultati samo na kratok rok. Marketing-menaxerite na pazarnite lideri se originalni i inovativni do stepen {to nikoj ne ni mo`e da napravi verna kopija ili emitacija na nivniot marketing ili advertajzingkoncept. Ponatamu, marketing-liderite sfa}aat deka uspehot ne se sostoi vo toa da se kreira

najkvaliteten proizvod ili najdobra usluga denes, tuku i vo toa da se razbere potrebata na kupuva~ot utre, koga }e ostari, porasne ili promeni. Tretiot aspekt e deka marketing-menaxerite na liderskite kompanii ne razmisluvaat za toa kako da kreiraat popopularen proizvod ili usluga, tuku na toa kako nivniot proizvod/usluga mo`e da sozdade pokvaliteten `ivot za nivnite korisnici.  Vie ste osnova~ na kompanijata Genius Works, so koja im pomagate na kompaniite “da gledaat na rabotite poinaku”. [to podrazbirate pod “poinakov pogled” na biznisot? Niz godinite rabotej}i kako konsultant re~isi i da ne sretnav kompanija koja nema solidno sistematizirani biznis-planovi, tabeli za merewe performansi, iljadnici zapisnici, evidentirani izve{tai. No, retko kaj koja kompanija naidov na disciplina za sistematski pristap kon inoviraweto na unikaten pazaren pristap i pametno pozicionirawe na proizvodot i biznisot. Pazaren pristap koj menuva s$. Koga }e ka`am gledawe na rabotite poinaku, mislam na toa {to go napravi Nintendo Wii, koj go prekr{i stereotipot deka kompjuterskite igri se retro, antisocijalni i zdravstveno nepogodni; Swatch, koj go skr{i stereotipot deka kvaliteten ~asovnik mora da e skap i eleganten. Ponekoga{ ne mora da go menuva{ biznisot ili klu~niot proizvod, ponekoga{ treba da promeni{ samo nekolku sitni elementi na proizvodot koj }e go napravat su{tinski razli~en i poblizok do grupata za koja e namenet. A ulogata na marketing-specijalistot e da go “~ue” pulsot, odnosno potrebite na grupata, na kupuva~ite i vrz osnova na toa da kreira i lansira nov koncept. Malite detali vo marketin{kiot pristap ponekoga{ pravat ogromna razlika. I vo o~ite na kupuva~ite

EMOTIVNATA VRSKA SO KUPUVA^ITE SOZDAVA I DOBRI BROJKI ZA KOMPANIJATA So godini nanazad od menaxerite se preferiralo razmisluvawe koe bilo visoko analiti~ko, logi~ko, odmereno, se cenela samo racionalnosta i preciznosta. Preteranata odmerenost dovela kaj mnogu menaxeri da se zaboravi esencijalnoto, {to mo`e da gi napravi ~ekor pred konkurencijata ili lideri, kako {to posakuvaat, a toa e imaginacijata, instinktivnosta i mo`nosta ne samo da se izmeri, tuku i po~uvstvuva brendot. Marketingliderite treba da gi imaat dvete – dlaboka i {iroka vizija i discipliniran fokus; radikalna kreativnost i rigorozna metrika. Sposobnosta da se ostvari emotivna vrska so kupuva~ite e edinstveniot na~in da se kreira vistinska vrednost i ispora~a superiorna usluga za nivnite potrebi, no i da se osiguraat dobri brojki za akcionerite i menaxmentot na kompanijata. i na bankarskata smetka na kompanijata.  Napredokot na tehnologijata nudi novi mo`nosti za napreduvawe na biznisot. Koi se novite mo`nosti koi treba da gi iskoristat marketing-menaxerite? Klu~nata razlika {to ja pravat digitalnite mediumi i tehnologijata e toa {to davaat mo`nost malite brendovi, malite kompanii da gi nadvladeat golemite. A toa e mo`nost {to nikoga{ prethodno ne postoela, duri ni pred 5-10 godini. Na e-advertajzinot ne treba da se gleda poinaku otkolku kako na klasi~niot, vo smisla na buxetirawe i finansirawe. Najpogre{en na~in e na e-marketingot da se gleda kako na na~in na kratewe na buxetot.  Vo naslovite na va{ite tri posledni knigi figurira zborot “genij”. Kako go objasnuvate konceptot “genij” i kolku toj e relevanten i esencijalen za biznisite vo ovie promenlivi i ekonomski nesigurni vremiwa? Konceptot “marketing-genij��� implicira imawe poinakov i pobedni~ki pazaren i marketing-pristap, veruvawe i ume{nost na pravewe poinakvi i inteligentni ~ekori i biznis-

MARKETINGMENAXEROT E VO CENTAROT NA BIZNISOT Ulogata na sovremeniot marketing-profesionalec i negovoto mesto vo kompanijata e nesomneno vo centarot na biznisot. Vo dene{nata kompetitivna biznis-sredina marketingmenaxerot e toj koj ja pravi razlikata – toj {to utvrduva kako kompanijata }e go pozicionira proizvodot ili uslugata i kako kupuva~ite }e go percipiraat. Toj go ima glavnoto kormilo, a spored toa i odgovornosta kompanijata da stane lider na pazarot. podvizi. Poa|aj}i od vizionerstvoto na Apple do suptilnosta na ZARA, od strasta kaj Nike i pretpriemni{tvoto kaj Jet Blue, toplinata kaj My Space i provokativnosta kaj Agent Provocateur, dene{nite marketinglideri nesomneno gi pravat ne{tata poinaku i retko koj mo`e da se sporedi so niv. Konceptot “marketing-genij” implicira na koristewe i na levata (racionalna) i na desnata (emocionalna) strana

23


PETAR FISK GI SOVETUVA  24 INTERVJU MAKEDONSKITE KOMPANII

KUPUVA^ITE SAKAAT IZNENADUVAWA

na mozokot. So godini nanazad od menaxerite se preferiralo razmisluvawe koe bilo visoko analiti~ko,  Kako mo`e da pridonese razvojot na brendovite logi~ko, odmereno, se cenela samo za pobrzo vra}awe na investiciite i razvoj na racionalnosta i preciznosta. Prebiznisot? Dali imate nekoi soveti za makedonteranata odmerenost dovela kaj skite kompanii na ovaa tema? mnogu menaxeri da se zaboravi Marketing-profesionalcite mora da prestanat da esencijalnoto {to mo`e da gi bidat defanzivni – i da ne rabotat na najrazvidonese ~ekor pred konkurencijata eniot pazar, i da ne rabotat za najmo}nite brenili lideri, kako {to posakuvaat, dovi, i da nemaat najgolem buxet na pazarot – toa a toa e imaginacijata, instinkne e nedostatok, toa e predizvik. Svedoci sme na tivnosta i mo`nosta ne samo da se stotici niskobuxetni kampawi koi za kratko vreme izmeri, tuku i po~uvstvuva brenpridonele proizvodot da stane liderski proizdot. Marketing-liderite potrebno vod na pazarot. Pri kreirawe na edna kampawa, e da gi imaat dvete – dlaboka i lansirawe na nov proizvod ili vizija za prevlast {iroka vizija i discipliniran na pazarot ni{to ne e tolku vredno i bitno kako fokus; radikalna kreativnost i mozokot na samiot marketing-ekpert. rigorozna metrika. Sposobnosta S$ po~nalo od edna ideja, no denes u{te pova`ni da se ostvari emotivna vrska so se timskite idei, kompaniite kade {to sektorite za kupuva~ite e edinstveniot na~in marketing ili marketing-agenciite sekoga{ pravat da se kreira vistinska vrednost ne{to razli~no, imaat razli~en pazaren pristap, i ispora~a superiorna usluga za razli~no realizirani kampawi, a pritoa ne go nivnite potrebi, no i da se osiguzagrozuvaat identitetot i imixot na brendot. raat dobri brojki za akcionerite Na makedonskite menaxeri bi im prepora~al tri i menaxmentot na kompanijata. ne{ta na koi treba da vnimavaat: (1) smrtonosOva se osnovnite nasoki vrz koi noto namaluvawe na cenite, opasnite popusti – vo e osnovan konceptot koj go propamomentot koga }e po~ne{ da se natprevaruva{ po girame i mojot prv bestseler parametar cena nema mnogu aspekti po koi mo`e{ “Marketing-genij” i mojata kompanija da se razlikuva{, osven po cenata i ima samo edna i e koncept koj tekovno go koristat nasoka po koja mo`e{ da odi{ – nadolu i nadolu, najmo}nite svetski brendovi, kako poevtino i poevtino. Veruvaweto “Ako ne znae{ {to Marks & Spenser, Volkswagen i O2 e najdobro, pra{aj {to e najskapo” s$ u{te postoi da postignat zna~itelen efekt vrz i e vitalno me|u kupuva~ite. Mo}en brend ne zna~i svoite klienti. brend so najniska cena i glavno na kupuva~ite nema da im pre~i da platat 20% pove}e za da go izberat  [to mo`eme da nau~ime od novite lideri na pazarot. [to omileniot proizvod i najdoverliviot od kategorie toa {to tie pravat razli~no jata; (2) Vnimatelno so e-marketingot. To~no e deka vo biznisot, a vo su{tina gi retko koj mo`e ne{to da predvidi. Veruvaweto vo pravi pouspe{ni? svetskite marketing-krugovi e deka s$ u{te sme svetNa golemo iznenaduvawe na site, losni godini daleku od momentot koga celosno }e ekonomskata kriza, pokraj mnogu mo`e da go predademe advertajzintot na internet i socijalnite mediumi. Sekoj marketing-profesionalec gubitnici, proizvede i mnogu pobednici, kompanii koi gi iskoe voodu{even od ne{to {to deluva moderno i ristija novosozdadenite uslovi za novo, no kupuva~ite s$ u{te pove}e im veruvaat na da otidat ~ekor nanapred, da se tradicionalnite mediumi. Kako {to ka`a eden moj oddelat od konkurencijata i da drag prijatel, porane{en marketing-direktor na stanat pazarni lideri. Toa {to Coca Cola, “Toa {to e-marketingot ne uspeva i ne uspeva da ispora~a e direktna proda`ba”. Istovre- sum zabele`al kaj del od moite klienti, a i op{to kaj kompaniite meno se nadevam deka ova }e bide generacijata na koi odli~no se snajdoa, a i se marketing-profesionalci koi toa }e go smenat; (3) Treta najgolema zakana, spored mene, za sovremenite snao|aat vo izminatiov period se slednite raboti. Kako merka za marketing-profesionalci e “latentnosta”. Godini i nivniot uspeh, uspeh na nivnata godini nepromenuvawe ni{to vo pristapot, vo mediumite koi se koristat, vo dizajnot. Bidete hrabri! nova kampawa ili usluga go zemaat momentalniot, tekovniot fidbek od Rizikuvajte! Ne bidete robovi na va{iot grafi~ki dizajner, kreativen direktor ili marketing-agencija. kupuva~ite, a ne se vodat slepo od Odlu~ete se edna{ za ne{to porazli~no. Kupuva~ite toa kolku tie samite smetaat deka se dobri i davaat s$ od sebe, a sakaat iznenaduvawa. Zapra{ajte se koga posleden pat ste gi iznenadile va{ite korisnici ili va{ite vremiwata se lo{i. Ja kreiraat svojata strategija vrz osnova na toa potencijalni korisnici? Dali nekoj na pazarot {to mu e potrebno na pazarot, a ne ja raska`uva va{ata komercijalna prikazna? So vrz osnova na toa {to im e najleunikaten komunikaciski pristap ne samo {to gensno da proizvedat, realiziraat ili erirate pobrz povrat na marketing-investicijata, {to imaat i {to mora da prodadat. tuku i nebroen i nepresmetan soobra}aj od usno Komuniciraat so klientite preku reklamirawe. Ultimativno – dokolku ne kreirate kampawa za koja lu|eto zboruvaat ne ste postignale razli~ni mediumi, ne samo preku razli~en advertajzing. Razmisluvaat ni{to nad prose~noto. i za kreirawe vrednost denes

koja }e ja naplatat i od koja }e zarabotat utre. Nikoga{, duri ni vo najkriznite momenti ne rizikuvaat da ja izgubat ili kompromitiraat vrednosta na brendot. Razbiraat deka marketingot e mnogu pove}e od advertajzing i mnogu pove}e od standardnoto 4P pravilo – marketingot e dvi`e~kata sila na biznisot – trkalo pridvi`uvano paralelno i od toj {to prodava i od toj {to kupuva, a kaj uspe{nite kompanii toa dvi`ewe mora da e sinhronizirano.  Koi marketing-strategii najdobro funkcioniraat na turbulentniot i nepredvidliv pazar? Mnogu kompanii bukvalno se ispla{ija, ispani~ija i zamrznaa u{te pri samata pomisla i najava na krizata. Ve{ta~ki si gi hendikepiraa i blokiraa osnovnite funkcionalnosti na svojot organizam i za `al, samite si se dovedoa vo pozicijata vo koja se nao|aat, a ne kupuva~ite, konkurentite, pazarot ili krizata. No, inteligentnite marketing-igra~i znaat deka krizata e samo promena na okolnosti, a nieden drug period ne e popogoden za istaknuvawe na pazarot otkolku period koga postojat turbulencii. Osnovnite pravila za igra na marketing-specijalistite vo krizni vremiwa se: prodol`ete da rabotite, da proizveduvate, da prodavate i da uslu`uvate so ednakov intenzitet i entuzijam kako prethodno – lu|eto s$ u{te sakaat da `iveat i u`ivaat, s$ u{te imaat pari, samo se povnimatelni vo toa kade gi tro{at. Fokusirajte se na najdobrite klienti, tie {to nosat najgolem del od biznisot, najlojalnite, sekojdnevno davaj im novi pri~ini da prodol`at da kupuvaat od kaj tebe. Vedna{ zgrap~uvajte gi klientite na konkurentskite kompanii koi propadnale ili potfrlile so kvalitetot – uloga na marketing-ekspertot e da go inovira toj pristap i pronajde svoj pazar. Inovirajte go na~inot na komunicirawe i pozicionirawe na proizvodite, plasiraj novi idei za koristewe na tvojot proizvod ili usluga. I najva`no – redovno komunicirajte so klientite, informirajte gi preku kampawi, pisma, razni kanali so redovna dinamika. Zapomnete deka dokolku kupuva~ite po~uvstvuvaat deka “ve snemuva”, deka poradi krizata imate kampawi, akcii i novini mnogu poretko od prethodno, mo`e da se po~uvstvuvaat pomalku sigurno i da baraat sigurnost na drugo mesto.


^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

AVTOMOBILIZAM

MAJ

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA

JUNI ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111 TOP 100 NAJGOLEMI

PROIZVODI I USLUGI

BRENDOVI


 26 KOMPANII I PAZARI NEDOVOLNO POZNATI KREDITNI LINII

PLA^AT ZA KREDITI, A 75 MILIONI EVRA STOJAT NEISKORISTENI IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

odeka kompaniite, osobeno malite i sredni, se `alat deka te{ko pristapuvaat do bankarskite krediti, zna~ajno e da se spomene deka na raspolagawe im stojat i pomalku poznati kreditni linii od stranski izvori, koi se servisiraat preku nekolku doma{ni banki, no i preku nebankarski institucii. Vo momentov najmalku 75 milioni evra kreditni linii stojat na raspolagawe na makedonskite kompanii, po~nuvaj}i od srednoro~ni i dolgoro~ni krediti za podobruvawe na energetskata efikasnost, investirawe vo obnovlivi izvori na energija, za{tita i bezbednost pri rabota, investicii vo ekologijata i vo kvalitetot na proizvodite i uslugite, s$ do kratkoro~ni krediti za obrtni sredstva. Makedonskiot Instrument za poddr{ka na konkurentnosta (IPK), finansiran od Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR) i Evropskata komisija, obezbeduva specijalna kreditna linija za mali i sredni pretprijatija (MSP) preku tri makedonski partnerski banki: IK banka, [parkase i Ohridska banka. Kreditnata linija e vo iznos od 15 milioni evra i e nameneta da im pomogne na MSP vo zgolemuvawe na konkurentnosta za nastap na doma{en, a u{te pove}e na stranskite pazari. Konkurentnosta se zgolemuva preku usoglasuvawe so evropskite standardi za za{tita na `ivotnata sredina, za zgolemuvawe na bezbednosta i za{titata na zdravjeto na vrabotenite, kako i zgolemuvawe na kvalitetot na proizvodite i uslugite. Pokraj toa {to EBOR go obezbeduva kreditot, Evropskata komisija obezbeduva i grant koj mo`at da go iskoristat kompaniite so uspe{no implementiran proekt finansiran od kreditnata linija. Pokraj toa {to ovaa kreditna linija obezbbeduva grant, obezbeduva i profesionalna ppomo{ od konsultanti. Vo slu~ajov toa e kkonsultantskata ku}a Analizis advajzori ggrup - AAG od Skopje, koja na kompaniite iim pomaga da napravat investiciski plan zza da apliciraat za vakov kredit. ““Vo momentov imame nekolku proekti {to ~~ekaat na odobruvawe od bankite. Se rraboti za najrazli~ni proekti: od zamena nna oprema so nova tehnolo{ka linija, so kkoja se zgolemuva za{titata na `ivotnata ssredina i bezbednosta na vrabotenite, s$ do

D

 Za kompaniite vo zemjava stojat na raspolagawe kreditni linii vo iznos od najmalku 75 milioni evra od stranski uizvori, servisirani od komercijalnite banki, no i od nebankraski institucii. Krediti za promocija i poddr{ka na izvozot, podobruvawe na energetskata efikasnost, investirawe vo obnovlivi izvori na energija, za{tita i bezbednost pri rabota, investicii vo ekologijata i vo kvalitetot na proizvodite i uslugite se vo momentov aktuelni za makedonskite kompanii


BROJ 599



21/04/2011



KOMPANII I PAZARI

www.kapital.com.mk

nabavka na pro~istitelna stanica so cel da ne se pu{ta {teten otpad vo vodite�, veli Verica Haxivasileva-Markovska, partner vo AAG. [to se odnesuva do grantovite, dokolku kompanijata napravi investicija so koja }e gi zadovoli minimalnite barawa na nacionalnoto zakonodavstvo vo oblasta za{tita na okolinata i zdravje i bezbednost pri rabota, so koi se postignuva dobli`uvawe kon standardite na EU direktivite, toga{ se dobiva grant vo iznos od 10% od kreditot. Dokolku investicijata obezbeduva usoglasenost so barawata na EU direktivite, koi se odnesuvaat na bezbednost pri rabota i bezbednost na proizvodi i uslugi, se dobiva grant vo iznos od 15% od kreditot i na kraj, 20% od sumata na kreditot mo`e da se dobie kako grant dokolku so investicijata se obezbeduva celosno usoglasuvawe so barawata na prioritetnite EU direktivi od oblasta na `ivotnata sredina. “Mo`na e i kombinacija od ovie tri usoglasuvawa so evropskite standardi, pa grantot mo`e da ima stapka od 17,18% i sl. Da re~eme, ako kompanijata zeme kredit od 200 iljadi evra mo`e da dobie grant od 30 ili 40 iljadi evra, vo zavisnost od toa kakva e investicijata. No, prvo, otkako kompanijata }e gi dobie parite od kreditot po~nuva procedura {to ja izveduva t.n. verifikaciski konsultant od druga konsultantska kompanija odredena od EBOR, koj treba da ispita dali investicijata e napravena vo soglasnost so toa {to e navedeno vo investiciskiot plan so koj se apliciralo za kreditot. Ako verifikaciskiot konsultant go potvrdi toa se ispra}a barawe do EBOR, koja potoa vo opredelen rok go ispla}a grantot. A vo me|uvreme kreditot si te~e po dinamikata {to e dogovorena so bankata koja ja servisira ovaa kreditna linija�, objasnuva Haxivasileva-Markovska. Maksimalniot iznos na kreditot e eden milion evra, no kako {to istakna Markovska, celta e da go koristat pogolem broj mali i sredni pretprijatija - od 50 do 70 - a ne celiot da bide iskoristen od samo 15 kompanii {to bi zele po eden milion evra. Na krajot, sepak, uslovite za kreditot gi odreduvaat samite banki vrz osnova na nivni analizi za proektot i za kompanijata. Kompaniite {to mo`at da apliciraat za ovie krediti treba da ja ispolnuvaat definicijata za mali i sredni kompanii spored preporakata na EU, a toa zna~i da vrabotuvaat do 250 lu|e, da imaat godi{en prihod {to ne nadminuva 50 milioni evra ili, pak, godi{en bilans na sostojba do 43 milioni evra. Terminot mali i sredni pretrpijatija se odnesuva i na trgovec poedinec. Za ovie krediti na EBOR ne mo`e da apliciraat kompanii {to deluvaat vo biznisite kako {to se igri na sre}a, nedvi`nosti, bankarstvo, osiguruvawe ili finansisko posreduvawe, proizvodstvo, nabavka ili trgovija so oru`je i ostanatite aktivnosti isklu~eni od finansiraweto na EBOR.

KREDITI ZA ZGOLEMUVAWE NA ENERGETSKATA EFIKASNOST Za makedonskite kompanii na raspolagawe e i kreditnata linija od 60 milioni evra, vospostavena isto taka od EBOR, a se odnesuva za kompanii vo Makedonija, Srbija i Bosna i Hercegovina, za proekti {to se nameneti za zgolemuvawe na energetskata efikasnost i koristewe obnovlivi izvori

27 

na energija. Kreditnata linija e poznata pod akronimot WeBSEFF (Western Balkans Sustainable Energy Financing Facility) i vo zemjava e servisirana preku IK banka i Ohridska banka. Makedonka Dimitrova od E3International, pretstavnikot na weBSEFF vo Makedonija, istakna deka kreditnata linija na ovoj fond e nameneta pred s$ za investicii vo


 28 KOMPANII I PAZARI energetska efikasnost i obnovlivi izvori na energija, {to za kompaniite e od osobena va`nost poradi liberalizacijata na pazarot za energija vo 2012 godina. Kreditite koi gi nudi ovoj fond se dvi`at od 90.000 do dva milioni evra, so rok na vra}awe od pet godini dokolku parite se koristat za investicii vo energetska efikasnost i od pet do 10 godini ako se investira vo obnovlivi izvori na energija. “Vo Makedonija s$ u{te nikoj ne ja iskoristil ovaa kreditna linija, no vo dr`avite vo regionot kade {to se koristat ovie sredstva periodot za vra}awe na kreditot vo prosek se dvi`i okolu godina i sedum meseci ako se raboti za proekt za energetska efikasnost”, istaknuva Dimitrova. I kompaniite koi gi koristat sredstvata od ovoj fond mo`e da dobijat grant od 15% do 20% i toa za investicii vo industriskoenergetska efikasnost, energetska efikasnost na komercijalni objekti i vo obnovlivi izvori. Korisnici na kreditot mo`e da bidat privatni kompanii (pove}e od 51% privatna sopstvenost), koi {to ne smee da bidat vo industrijata za oru`je ili proizvodstvo na `estok alkohol. Proekti za energetska efikasnost {to se soodvetni za finansirawe od ovaa kreditna linija mora da podrazbiraat investicija {to }e za{tedi najmalku 20% od energijata. Proektitte {to se dizajnirani da ja zgolemat energetskata efikasnost na komercijalni i administrativni objekti mora da ja zgolemat taa efikasnost za najmalku 30%. Izgradba na novi zgradi ne e predvidena za

finansirawe so ovaa kreditna linija.

ZA KREDIT NE MORA SAMO VO BANKA Golem broj makedonski kompanii imaat problemi so kratkoro~nata likvidnost, odnosno te{kotii da obezbedat obrten kapital koga treba da izfinansiraat nabavka na surovini i repromaterijali, tro{oci za pakuvawe i sl. Tokmu zaradi pomagawe na kompaniite vo vakvi slu~ai e formirana Razvojnata Fondacija Krimson/MSP Fond, koja {to direktno, bez posredstvo na bankite im nudi na malite i sredni kompanii kratkoro~ni krediti za obrtni sredstva , vo iznos od 500.000 denari do maksimum {est milioni denari so kamatna stapka od 8% do 12%, a periodot na vra}awe e od 30 do 180 dena. “Spored odredeni analizi, okolu 70% od malite i srednite pretprijatija imaat potreba od finansii, no poradi problemite so hipoteki nemaat sloboden pristap do raboten kapital”, veli Darko Arsov, proekt-menaxer vo Razvojnata fondacija Krimson, koja ovoj proekt go po~na vo 2003 godina so poddr{ka na amerikanskata razvojna agencija USAID, a vo 2007 godina se priklu~i i Norve{kiot razvoen fond do svoi sredstva. Krimson fondacijata za obezbeduvawe na kreditot im dozvoluva na kompaniite da koristat menici, bankarski garancii, polisi za osiguruvawe na izvozot, zalog na podvi`ni predmeti i prava, li~ni i korporativni garancii i neopoviklivi akreditivi. “Od osnovaweto vo 2003 godina dosega imame izdadeno 259 krediti vo vrednost

od 19 milioni dolari, pri {to se otvoreni okolu 2.200 rabotni mesta”, istaknuva Simona [o{ol~eva, krediten referent vo Fondacijata. Taa objasnuva deka MSP Fondot kreditira kompanii {to rabotat vo proizvodstvo, trgovija i uslugi, poka`uvaat pozitivni finansiski rezultati, ~ij broj na vraboteni e od 5 do 200 lica. Kreditobaratelite treba da vr{at dejnost najmalku tri godini, a kreditni barawa od firmi {to se vo dejnosta pomalku od tri godini se prifa}aat dokolku nivnite glavni menaxeri imaat prethodno iskustvo kako fizi~ki lica vo taa dejnost. Prioritet imaat kompanii {to se izvozno orientirani, obezbeduvaat pogolem broj vrabotuvawa, koristat doma{ni surovini i se gri`at za za{tita na `ivotnata sredina. Vo momentov Krimson Fondacijata na raspolagawe ima okolu 3,5 milioni dolari za kratkoro~no kreditirawe na malite i srednite kompanii. Razvojni kreditni linii, pokraj trgovskoto osiguruvawe na izvozot i na doma{niot pazar, nudi i MBPR. Del od tie kreditnite linii bankata gi nudi od sopstvenite sredstva i toa za malite i srednite pretprijatija, za poddr{ka na izvozot i za trajni obrtni sredstva. Ostanatite sredstva se od kreditnite linii na Evropskata investiciska banka, na germanskata KfW za mikrobiznisi i revolving-kreditnata linija, kreditnata linija na razvojnata banka pri Sovetot na Evropa, kako i kreditnata linija nameneta za prioritetni proekti, kako {to se proektite za investirawe vo energija, ekologija i sli~no.


 30 COMPANY PROFILE

NOMA METAL

PROIZVODSTVO NA EKOLO[KI PE^KI I KAMINI

ОHRИДSКИТЕ ПЕЧКИ ЈА ГRЕАТ ЦЕЛА ЕVRОПSКА УNИЈА

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk g @ p gor@kapital.com.mk

a toa deka k O Ohrid prerasnuva vo makedonski centar za proizvodstvo na razli~ni vidovi pe~ki i kamini, imavme slu{nato od porano, pa re{ivme da posetime edna od kompaniite {to se zanimavaat so ovoj biznis. Za volja na vistinata, vo Ohrid i vo Struga ima nekolku fabriki koi proizveduvaat pe~ki {to rabotat na principot sogoruvawe na peleti, ekolo{ko gorivo {to se dobiva od otpadnite delovi vo drvnata industrija, no nie ja posetivme ohridskata Noma, najgolemiot proizvoditel vo ovaa oblast vo momentov, barem ako se gleda tabelata na top 100 makedonski izvoznici, kade {to kompanijata e na 47 mesto so izvoz od re~isi 6,5 milioni evra vo 2010 godina. Vsu{nost, celovkupnoto proizvodstvo na Noma e nameneto za izvoz, zatoa {to, spored na{ite sogovornici, direktorite za proizvodstvo i trgovija, Sime [ainoski i Sa{o Klewoski, na doma{niot pazar s$ u{te ne se sozreani uslovite za stabilno snabduvawe so peleti i tehni~ka poddr{ka. “Ova e specifi~en proizvod koj{to bara gorivo koe vo momentov se proizveduva vo mali koli~ini vo zemjava, a potrebna e i dobro organizirana distributerska mre`a, koja mo`e da ovozmo`i 24 ~asovna tehni~ka poddr{ka pri koristeweto na ovie pe~ki”, objasnuva Sime [ainoski. Zatoa pak, dodava toj, pe~kite na peleti se mnogu dobro poznat proizvod vo

Z

Evropskata unija, i momentalen hit na nejzinite pazari. Popularni se zatoa {to koristat cvrsto gorivo {to ne ja zagaduva okolinata, a se dobiva od otpadni drveni materijali, t.n. pilevina, granki, slama i sl. Pri rabotata na ovie pe~ki preku poseben izduven sistem vo atmosferata se ispu{taat samo topli gasovi, a samo po nekolku minuti pri paleweto i gasneweto na pe~kata, izleguva ~ad. Iako pri spomenuvaweto na vakov tip pe~ki mo`ebi }e pomislime deka se raboti za prili~no ednostavni proizvodi, pe~kite na peleti imaat vgradeno elektronika, koja{to im ovozmo`uva potpolna avtoma-

 Direktorot na proizvodstvo vo Noma metal, Sime [ainoski, pokraj edna od pe~kite {to izleguvaat od pogonite na fabrikata

tizacija, {to zna~i deka tie so pomo{ na tajmer sami se palat i gasat vo zavisnost od postignatata programirana temperatura, a koga }e se potro{i koli~inata na peleti {to e stavena vo rezevoarot avtomatski se isklu~uvaat, {to gi pravi maksimalno bezbedni. KAJ NAS NEMA “[RAFCIGER SISTEM” NA PROIZVODSTVO! Vo Noma metal se osobeno gordi na faktot {to nivnite pe~ki ne se praveni po t.n. “{rafciger sistem”, odnosno samo sklopuvawe na kompletno uvezeni elementi, tuku celiot proces na proizvodstvo kompletno se odviva vo pogonite na


BROJ 599



21/04/2011



www.kapital.com.mk

 Voobi~aeno logi~niot sled na razvojot na eden proizvoden biznis e prvo da se probiete na doma{niot pazar, pa koga }e stane pretesno da se obidete i nadvor, no vo slu~ajot na ohridskata fabrika za pe~ki Noma, va`i obratnoto: otkako gi osvoija pazarite na EU, sopstvenicite na fabrikata razmisluvaat da go “po~estat” i doma{niot pazar so svoite ekolo{ki grejni tela f fabrikata, so isklu~ok na mal del {to se nabavuva od doma{ni kooperanti. So pomo{ na sofisticranite CNC ma{ini po za obrabotka na metalnite delovi, se dobivaat potrebnite komponenti za teloto do na pe~kite, a tuka ima mnogu rabota ookolu vitkaweto, zavaruvaweto i ostanatite fazi vo obrabotkata, objasnuvaat na na{ite sogovornici. Se rabti za okolu na 120 elementi samo za teloto na pe~kite, 12 a potoa u{te okolu pedesettina za da se dojde do kompletnoto re{enie. do “S$ {to mo`eme da najdeme kako kom“S ponenti od doma{niot pazar, go nabavuvame, no elektronikata i nekoi drugi delovi mora da gi uvezeme, zatoa {to ne se proizveduvaat vo Makedonija, a se snabduvame od najpoznatite svetski proizvoditeli vo svojata oblast. Problem imame i so nabavkata na kvaliteten lim za teloto na pe~kata, koj mora da bide po najvisoki standardi na EU, zatoa {to nie rabotime za nivnite pazari, a istoto va`i i za site ostanati delovi vgradeni vo pe~kite”, veli odgovorniot za izvoz vo firmata, Sa{o Klewoski. Noma metal inaku, na pazarot postoi pet godini i od prvi~nite 4-5 vraboteni, firmata porasna na dene{nite {eesetina, koi{to godi{no proizveduvaat okolu 13.000 pe~ki vo pogonite {to se prostiraat na povr{ina od 5.000 metri kvadratni. So ogled deka periodov e mrtva sezona za pobaruva~kata na ovoj proizvod, vo fabrikata ja nema{e voobi~aenata razdvi`enost, a sopstvenicite vo momentot se vo Italija da ja dogovorat dinamikata na nara~kite za slednata sezona. Uvoznicite baraat isporaka vo periodot avgust-septemvri, koga zabrevtanosta na ma{inite vo Noma go dostignuva svojot maksimum, za da se zapazat rokovite kaj klientite. “Vo fabrikava pravime okolu 30 modeli, so mo}nost od osum i deset kilovati, koi se razlikuvaat po nekoi finesi vo diza-

jnot. Dizajnot e spored vkusovite na na{ite kupuva~i, koi ka`uvaat po kolku par~iwa od koj model sakaat, i toa mora da se po~ituva. Gi zadovoluvame site tehni~ki standardi na EU, pe~kite se atestirani od na{ite klienti i gi imaat pominato najrigoroznite kontroli za kvalitet”, velat na{ite sogovornici. Iako peletite s$ u{te ne mo`e da postig-

COMPANY PROFILE nat atraktivna cena na doma{niot pazar poradi nedovolnoto doma{no proizvodstvo i visokite carini na uvoznite peleti, vo Noma metal velat deka ne se otka`uvaat od makedonskiot pazar, koj e slednata cel za osvojuvawe, kako i pazarite na balkanskite zemji, kade {to ovie ekolo{ki pe~ki, isto taka, stanuvaat s$ popopularni.

31 


 32 INTERVJU

FILIP IVANOVSKI DIREKTOR NA PAKOMAK

NUDIME NAJEVTINO I NAJEFIKASNO MENAXIRAWE SO AMBALA@NIOT OTPAD

 Pakomak go menaxira sistemot za tretirawe otpad koj ve}e postoi i se trudi da go napravi poefikasen. Soglasno regulativata, Pakomak treba site funkcii povrzani so tretmanot na otpadot – sobirawe, selekcija, transport do krajnite reciklatori i samoto reciklirawe – da go doveri na firmi {to imaat licenci od dr`avata za taa rabota. Nie intenzivno razvivame mre`a od firmi-partneri koi }e gi izvr{uvaat site tie funkcii za nas, odnosno za osnova~ite i ~lenkite na Pakomak IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

akedonija lani dobi nova zakonska regulativa za tretirawe na otpadot od ambala`a za pakuvawe, koja stana efektivna od prvi januari godinava. Vrzano so po~etokot na funkcioniraweto na ovoj zakon e i formiraweto na Pakomak, privatna kompanija koja }e go menaxira celiot proces na tretirawe na ambala`niot otpad, od negovoto pribirawe, selektirawe, transport, s$ do krajniot proces, recikliraweto, vo ime na svoite osnova~i-klienti i ~lenki, pove}e makedonski

M

kompanii. Za kakva kompanija se raboti, vsu{nost, i koi }e bidat benefitite od nejzinoto fukcionirawe razgovaravme so nejziniot izvr{en direktor, Filip Ivanovski.

 Objasnete ni zo{to e osnovana Pakomak, koja e nejzinata osnovna misija?

Osnova~i na Pakomak so svoj vlog se nekoi od najgolemite makedonski kompanii vo prehranbenata industrija, pred s$ industrijata za alkoholni i bezalkoholni pijaloci, koi {to se pogolemi zagaduva~i so ambala`en otpad. Za da ja objasnam funkcijata na Pakomak prvo da potsetam deka od po~etokot na godinava vo Makedonija

po~na da funkcionira noviot Zakon za pakuvawe i otpad od pakuvawe, koj e napraven po principot: zagaduva~ot pla}a za menaxirawe so otpadot. Na kompaniite im e ostavena mo`nost, na primer, za eden ton plastika da uplatat po 320 evra vo buxetot na dr`avata i potoa taa da se gri`i za negovo tretirawe. Vtoro, da se organiziraat taka {to }e doka`at deka samite se gri`at za tretman na svojata otpadna ambala`a i ni{to da ne & pla}aat na dr`avata i treto, da se organiziraat pove}e firmi, po primerot na Pakomak, vo posebna firma koja }e bide operator so procesot na menaxirawe na

otpadot. Osnova~i na Pakomak se Skopska pivara, Prilepska pivarnica, Vitaminka, vinarnicite Tikve{ i Stobi, proizvoditelite na voda “gorska”, “ko`uv~anka”, “pelisterka”, “dobra voda”, “ladna”, fabrikata za sokovi Vivaks, industrijata za maslo za jadewe Blagoj \orev, no Pakomak e otvorena i za site drugi kompanii {to imaat interes na poevtin i poefikasen na~in da se gri`at za tretirawe na svojot ambala`en otpad, da stanat ~lenki na firmata pod isti uslovi kako osnova~ite.

 Koja }e bide razlikata me|u niv i osnova~ite? ^lenstvoto }e zna~i deka }e pla}aat isti nadomestoci za


BROJ 599



21/04/2011



INTERVJU

www.kapital.com.mk

tretirawe na nivniot otpad kako i osnova~ite, deka }e mo`at vo sekoe vreme da pobaraat uvid vo toa kako raboti kompanijata, no za razlika od osnova~ite, kompaniite {to se samo ~lenki nemaat pravo vo donesuvaweto odluki.

 Kolkav e interesot dosega kaj drugi kompanii da & se pridru`at na Pakomak?

Dosega imame okolu 30 ~lenki, me|u koi od pogolemite kompanii bi gi izdvoil Alkaloid, Pekabesko, Brilijant, Nestle... O~ekuvame i golemite supermarketi da se vklu~at vo na{iot sistem. 30 juni godinava e rokot {to go ima dadeno Ministerstvoto za `ivotna sredina vo koj firmite zagaduva~i so amabala`en otpad treba da se izjasnat na kakov na~in }e se gri`at za tretmanot na svojata ambala`a. Nie o~ekuvame do ovoj rok da imame pokrieno ve}e 50% od pazarot, odnosno na{i ~lenki ili klienti, podobro ka`ano, da bidat firmite {to generiraat polovina od ambala`niot otpad vo zemjava, a toa se okolu 50 iljadi toni godi{no. Od tie 50 iljadi toni, soglasno zakonot, nie sme obvrzani odvoeno da go sobereme otpadot – hartija, plastika, drvo, limenki, kompozitni materijali i staklo - i vo prvata godina da reciklirame 12% od ovoj otpad, vo vtorata godina da stigneme do 18%, a do 2020 godina industrijata treba da postigne reciklirawe na 60% od otpadot {to go ispu{ta na pazarot. Ovie brojki, vsu{nost, se vo soglasnost so nacionalnite celi vo oblasta na reciklirawe na otpadot, definirani vo strategijata na Ministerstvoto za `ivotna sredina.

 Kako }e go izvede Pakomak menaxiraweto na otpadot? Dali firmata ima nabaveno svoi vozila, planira li da otvora kapaciteti za reciklirawe otpad i sl.?

Zakonot zabranuva kompanija od tipot na Pakomak da poseduva vozila za sobirawe i transport na otpad ili, pak, kakvi bilo postrojki za negovo reciklirawe, so cel kompanijata da ne stane monopol na pazarot. Zna~i, Pakomak go menaxira sistemot za tretirawe otpad koj ve}e postoi i se trudi da go napravi poefikasen. Soglasno regulativata, Pakomak treba site funkcii povrzani so tretmanot na otpadot – sobirawe, selekcija, transport do krajnite reciklatori i samoto

reciklirawe – da go doveri na firmi {to imaat licenci od dr`avata za taa rabota. Nie intenzivno razvivame mre`a od firmi-partneri koi }e gi izvr{uvaat site tie funkcii za nas. Na po~etokot se sudrivme so problemi na pazarot zatoa {to ima firmi {to rabotat so tretirawe seriozni koli~ini otpad, no nemaat s$ u{te licenci od dr`avata, pa rabotime zaedno so Ministerstvoto tie kompanii {to pobrzo da dobijat dozvola i da bidat vklu~eni vo sistemot.

 Toga{ izleguva deka Pakomak e samo eden vid posrednik vo ciklusot na tretman na ambala`niot otpad ili...

Ne ba{ klasi~en posrednik, tuku kompanija koja }e nastojuva da gi koordinira i menaxira tekovite na ambala`en otpad, a so cel tie da bidat dokumentirani i da se postigne {to pogolema stapka na reciklirawe na materijalite {to se vo otpadot. Pakomak e neprofitna firma, {to zna~i deka osnova~ite ne o~ekuvaat od nea podelba na dividenda i tokmu zatoa nie sekoga{ }e nastojuvame da imame najniska cena za na{ite osnova~i i ostanati ~lenki, koi treba da se oslobodat od svojot ambala`en otpad. Taa cena }e treba da gi pokriva fiksnite i operativnite tro{oci na kompanijata, bez kakov bilo profit, {to e vo interes na samite klienti, i tie pri donesuvaweto na odlukite }e gledaat tro{ocite da bidat {to e mo`no poniski i da se postigne najefikasno sobirawe i ponatamo{no tretirawe na otpadot, so najmal mo`en nadomest. Samite osnova~i se klienti i mnogu e logi~no da sakaat da pla}aat najmalku {to mo`at za ovaa usluga, a site ostanati podocne`ni ~lenki }e pla}aat cena po ton otpad, utvrdena od osnova~ite. Tie nadomestoci se dvi`at od 6% do 20% od vrednosta na nadomestocite {to treba da & se platat na dr`avata dokolku kako kompanija ne sakate da se organizirate vo vakov sistem kako Pakomak. Sakam da istaknam deka Pakomak ne e konkurencija na postoe~kite kompanii {to sobiraat, selektiraat i recikliraat otpad, tuku postoi na pazarot za da im pomogne da go zgolemat svojot kapacitet, odnosno kako da izvadat pove}e materijal za reciklirawe pred da go odnesat na deponija. Toa e i vo soglasnost so nacionalnite celi {to gi spomenav prethodno,

 “Samite osnova~i na Pakomak se nejzini klienti i mnogu e logi~no da sakaat da pla}aat najmalku {to mo`at za uslugata tretirawe na ambala`niot otpad. Tie nadomestoci se dvi`at od 6% do 20% od vrednosta na nadomestocite {to treba da & se platat na dr`avata dokolku kako kompanija ne sakate da se organizirate vo vakov sistem kako Pakomak.” odnosno postepeno zgolemuvawe na procentot od otpadot {to }e bide recikliran na godi{no nivo.

 Vo dosega{nite iskustva na tretirawe otpad vo dr`avava pove}e raboti ne bea dokraj regulirani i definirani kako {to treba, vo smisla koj sobira, koj transportira, koj reciklira.. Kako }e se za{titi od eventualni neregularnosti i zloupotrebi vo celiot ciklus na tretirawe na otpadot?

Toa {to osobeno sakam da go

istaknam kako zna~ajna rednost vo funkcioniraweto na sistemot na Pakomak e toa {to celiot tek na tretirawe na otpadot, od firmata {to go isfrla do krajniot reciklator, }e bide dokumentiran. Toa zna~i deka }e se znae kolku toni otpad od pakuvawe se podignati od odredena kompanija, koja firma ovlastena za transport na neopasen otpad ja prezela taa koli~ina, kaj koj reciklator go odnela, koj isto taka treba da ima licenci za taa dejnost. Celta e da se sledi procesot vo site svoi fazi, a ne kako dosega, kompaniite samo da se oslobodat od otpadot, a toj

33 


34 INTERVJU subjekt, kompanija ili fizi~ko lice ne se znae{e kade to~no }e go odnese - dali kaj reciklator {to ima ili nema licenca, dali na legalna ili pak, na nekoja diva deponija, ili }e go isfrli zadiprviot svijok na patot. So novata zakonska regulativa i funkcioniraweto na Pakomak }e se stavi red vo tretiraweto na otpadot, }e se namali brojot na divite de-

ponii, }e se znae koj s$ mo`e da raboti so sobirawe, selektirawe i reciklirawe otpad, {to zna~i nie }e go stimulirame raboteweto na legalnite operatori vo ovie dejnosti.

 Koga mo`e da gi o~ekuvame prvite rezultati od funkcioniraweto na Pakomak?

Povidlivi rezultati o~ekuvame vo vtoriot kvartal godinava, zatoa {to Pakomak treba da po~ne zaedni~ki proekti so op{tinite koi se sopstvenici na komunalnite pretprijatija, so “Pakomak ne e konkurencija na postoe~kite kompanii {to sobiraat, selektiraat i recikliraat otpad, tuku postoi na pazarot za da im pomogne da go zgolemat svojot kapacitet, odnosno kako da izvadat pove}e materijal za reciklirawe pred da go odnesat na deponija. Toa e i vo soglasnost so nacionalnite celi za reciklirawe na 60% od ambala`niot otpad do 2020 godina.�

cel da im ovozmo`i na gra|anite selektivno frlawe na otpadot vo posebni kontejneri za sekoj tip otpad. Vo nekoi op{tini ve}e ima takvi kontejneri i tamu }e nastojuvame da se zgolemi nivniot broj, a vo op{tinite kade {to voop{to gi nema,}e pomogneme pri nivna nabavka i edukacija na gra|anite zo{to e korisno da se vr{i selektirano frlawe na |ubreto. Toa }e bidat svoevidni informativni kampawi vo sorabotka so op{tinite.

 Nakratko, koi }e bidat benefitite od aktivnostite na Pakomak, pokraj poevtinoto i poefikasno tretirawe na sopstveniot ambala`en otpad na osnova~ite i ~lenkite na kompaniskiot sistem?

Pokraj ekonomskiot benefit za kompaniite vo sistemot na Pakomak, sekako, bitna e ekolo{kata dimenzija, no i ekonomskata dimenzija na celiot toj mehanizam za celata op{testvena zaednica. Na primer, so recikliran eden ton hartija se za{teduvaat 17 prose~no golemi drva. Eden recikliran ton plastika zna~i za{teda na 600-900

litri nafta, od koja se dobiva PET ambala`ata za {i{iwa, a se {tedi i eden ton jaglerod dioksid, ~ija {tetna emisija odi vo atmosferata. Drvoto mo`e da se iskoristi za dobivawe energija, a od metalniot otpad, kako limenkite, se dobivaat sekundarni surovini za metalnata industrija. Potoa, deponiite nema da se polnat so ne{to {to mo`e da se upotrebi povtorno. Denes, na primer, od 100 toni ambala`en otpad okolu 98 toni zavr{uvaat na deponija, a samo dva toni prethodno se selektirani od neformalnite sobira~i na otpad. Na{ata cel e do 2020 godina od tie 100 toni otpad e najmalku 60 toni da se odnesat na reciklirawe ili na energetsko iskoristuvawe. Isto taka, so zgolemuvaweto na kapacitetot na sistemot za sobirawe, selekcija i reciklirawe, {to }e go menaxira Pakomak, } e se sozdavaat novi rabotni mesta vo industrijata za reciklirawe otpad, koja treba da stane seriozna ekonomska granka vo dr`avata i da nosi zna~aen devizen priliv preku izvozot na recikliraniot otpad.


 36 MOJATA KANCELARIJA

ZORAN NARA[ANOV GENERALEN DIREKTOR NA VINER OSIGURUVAWE

TIMOT I KLIENTITE PRED FORMATA NA PROSTOROT

ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk @ p

iena osiguritelnata grupacija j uspe{no raboti ve}e dva veka. Otkako vleze i na makedonskiot pazar, preku kupuvaweto na porane{noto Sigma osiguruvawe, kone~no vo Makedonija ima pokvalitetna i pobrza usluga, pogolem izbor na polisi, kako i novi na~ini na ispolnuvawe na obvrskite po osnova na osiguruvaweto, smeta generalniot direktor na kompanijata, Zoran Nara{anov. Locirani vo centarot na gradot, vo mete`ot na slu~uvawata se poblisku do svoite klienti i sorabotnici. Kancelarijata na Nara{anov vo koja se obiduva da ne pominuva premnogu vreme, e tipi~en deloven prostor, ureden bez nekoi posebni standardi. Za nego e najva`en timot so koj raboti, so koj postignuva uspesi otkolku na~inot i formata na rabotnata kancelarija.  Kolku vreme ste na ovaa funkcija i {to zna~i prisustvoto na Viena in{urans grup za makedonskiot osiguritelen pazar? Na ovaa funkcija sum od 1 fevruari 2008 godina. Viena in{urans grup e najgolemata korporacija vo oblasta na osiguruvaweto prisutna vo Centralna i Jugoisto~na Evropa. Za Makedonija zna~i kone~na mo`nost za kvalitetno osiguruvawe. Imaj}i go predvid reosiguritelniot

V

 “Za mene e najva`no lu|eto koi rabotat ovde da se ~uvstvuvaat prijatno i komotno, kako i site klienti i gosti. Toa e pozna~ajno otkolku formata i na~inot na koj e sreden delovniot prostor”, veli Nara{anov

kapacitet na korporacijata vo koj ima 54 kompanii, toa ovozmo`uva beskrajna sigurnost za imotot, vozilata, zdravjeto i `ivotot na gra|anite. Od druga strana zna~i eden nov pristap kon klientite, da bidat tretirani kako najzna~ajnoto ne{to, a toa go postignuvame preku isklu~itelno brzata isplata na {teti. Osiguruvaweto vo su{tina e usluga koja se dava koga }e se slu~i {teta. Samoto prodavawe na polisa ne e dovolno.  Kolku vreme rabotniot prostor na Viner osiguruvawe se nao|a na ovaa lokacija? Ovoj prostor e nasleden, zatoa {to porano be{e Sigma osiguruvawe. Vo po~etokot imav ~uvstvo deka treba da ja smenime lokacijata zatoa {to napravivme zna~ajni promeni od minatoto. Me|utoa izleze isklu~itelno dobro za nas {to ostanavme so raboten prostor ovde. Ovaa lokacija ni ovozmo`i minatata godina da imame 24% pogolema premija, a ovoj kvartal da imame 100% porast vo odnos na minatiot. I pokraj site moi nameri da ja smenam lokacijata, sega s$ pove}e se privrzuvam

za nea. Poto~no, ne za nea, tuku za lu|eto vo kompanijata.  Kolku e od polza toa {to kancelarijata Vi se nao|a vo centralnoto gradsko podra~je? Osobeno e zna~ajno, poradi navikite na na{ite klienti. Edinstven problem vo centarot na gradot e parkiraweto. Po voveduvaweto na zonskoto parkirawe malku bea istisnati vozilata da parkiraat vo ovoj del besplatno. Se nadevame deka po renoviraweto na ulicata “Mitropolit Teodosij Gologanov” }e se napravat uslovi za zonsko parkirawe. Toa e edinstveniot i najgolem problem.  Kolku ovaa kancelarija gi zadovoluva va{ite kriteriumi? Mnogu te{ko pra{awe dokolku se zeme predvid faktot deka doa|am od kompanija koja ima{e poseriozni kriteriumi, {to se odnesuva na prostorot za rabota na lu|eto. Jas s$ u{te sakam da obezbedam u{te pogolem prostor, koj }e bide pokomforen za kolegite. Se obiduvam vo sklop na ovaa zgrada da zememe u{te eden kat samo za da obezbedime podobri uslovi za rabota. Definitivno smetam deka


BROJ 599



21/04/2011



MOJATA KANCELARIJA

www.kapital.com.mk

treba da bide podobar za kolegite, no i za mene samiot.  So ogled na toa deka kancelarijata Vi e nasledena, dali sakavte da promenite ne{to vo nea, mo`ebi da vmetnete nekoj Va{ beleg? Iskreno zadovolen sum i nemam namera ni{to da menuvam.  Mislite li deka prethodnite sopstvencii na ovoj prostor ja uredile spored nekoi korporativni pravila? Ne veruvam zatoa {to ova otsekoga{ bilo deloven prostor. Zgradava postoi okolu 20 godini i e poznata po golemiot broj kompanii koi se od golemo zna~ewe za makedonskata ekonomija. Imaj}i gi predvid moite skromni znaewa od taa oblast ne veruvam deka se upotrebeni nekakvi posebni taktiki, od tipot na feng {ui ili koroporativni pravila za ureduvawe na rabotniot prostor. Za mene e najva`no lu|eto {to rabotat tuka da se ~uvstvuvaat prijatno i komotno, kako i site klienti i gosti. Toa e pozna~ajno otkolku formata i na~inot na koj e sreden

ovoj deloven prostor.  Kolku vreme pominuvate vo Va{ata kancelarija? Se obiduvam da ne bidam predolgo zatoa {to sekoj den sakam da go iskoristam da sum {to poblisku do moite kolegi i klienti. Pod toa podrazbiram sredbi ne samo kaj mene vo kancelarija, tuku i kaj niv. Toa e edinstven na~in da go po~uvstvuvate rabotniot prostor vo koj tie rabotat i funkcioniraat, i da sfatite deka treba da kreirate podobruvawe za niv.  Dali pretpo~itate sostanocite da se odvivaat ovde ili, pak, vo nekoj restoran ili kafule? Site delovni sostanci se odr`uvaat tuka, zatoa {to toga{ se funkcionalni, i efektivno kratki, a vtoriot del, ne go odbegnuvame otkako }e go zavr{ime formalniot del. Toa e najmnogu poradi toa {to sme vo oblast koja e bogata so ostanati aletrnativni tipovi kancelarii.  Dali imate nekoj omilena detaq vo Va{ata kacelarija? Ima dva detali koi mi se dragi. Toa e

37 

~asovnikot od korporacijata i vtoriot mi e elektronskata ramka na koja imam slika od semejstvoto i moite tri deca.

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII I ZA[TEDETE! NAJPOVOLNA CENA ZA PRETPLATA NA NEDELNIKOT I DNEVENIOT VESNIK KAPITAL ZA SAMO 8.000 DENARI SO VKLU^ENO DDV, PLATENA PO[TARINA ZA 12 MESECI... ZA[TEDETE DURI 35%

+

-35% SO

POVE]E INFORMACII NA 02/3298 110 ILI

pretplata@kapital.com.mk

ZEMETE POVE]E!


OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII! PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk


 52 LIFESTYLE STARATA, DOBRA AKTOVKA

NAJPREPOZNATLIV SIMBOL NA DELOVNIOT SVET  Modnata emancipacija na ma`ite, na koja posledniot vetar vo edrata & go duvna metroseksualizmot, go “oslobodi” pogrubiot pol od aktovkite i im ponudi cela paleta modeli na ~anti. No, sepak, aktovkata ostana nezamenliv simbol na delovnite lu|e, ~ii ostri, naglaseni rabovi novoto vreme samo gi ubla`i, so {to ne se izgubi nivnata glavna karakterna crta - nu`no da baraat “sparuvawe” so klasi~en kostum

MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

etroseksualcite likuvaat {to dene{nite moderni ma{ki torbi s$ pove}e gi istisnuvaat “grdite i zastareni” aktovki. Vo prilog im odi podatokot deka vo 2010 godina proda`bata na ma{ki torbi so remen za nosewe od meka ko`a ili od platno porasnala duri za 21% na svetsko nivo. Vo neizbe`en moden dodatok gi pretvorija yvezdite od tipot na Dejvid Bekam i Bred Pit, po prvi~niot otpor na “vistinskite” ma`i za koi noseweto torba be{e `enska moda. Izgleda deka posleden bastion na klasikata koga se vo pr a { aw e ma{kite ~anti

M

 È Mio (Toj e moj) na Berluti

ostana delovniot svet. So elegancija od pred erata na metroseksualizmot, aktovkata e neophodna za zaokru`uvawe na delovniot izgled. Modernizacijata koja ne & ja odzede potrebnata strogost {to treba da ja ima kako ~uvar na dokumenti, pred s$ se odnesuva na “omeknatiot” dizajn i dodadenata mo`nost vo nea da se smesti laptop-kompjuter. Toa zna~i upotreba na izdr`livi materijali, kako karbon i kevlar, i vnatre{nost {to predviduva mesto za kabli, opti~ki mediumi i ostanata elektronska oprema. Aktovkata s$ u{te ne e mesto za obleka, kozmetika, energetski ~okoladi, {i{iwa so voda ili izotoni~ni pijalaci koi so sebe gi nosat dene{nite urbani {eta~i. Pove}eto aktovki poteknuvaat od mekata torba upotrebuvana vo ~etirinaesettitot vek za ~uvawe pari i ostanati vrednosti. Torbata ja vikale “Buxet”, ime {to e derivat od latinskiot zbor bulga, so zna~ewe ko`ena torbi~ka (ottuka poteknuva i identi~niot finansiski termin). Vo 1826 godina francuskiot dizajner na ko`eni predmeti Aleksis Godijot (Alexis Godillot) prv se setil da eksperimentira, vgraduvaj}i metalna ramka vo ma{kata torba, za podobro planirawe na prostorot vo nejzinata vnatre{nost.

Sledniot ~ekor go napravile Angli~anite, dizajniraj}i ja cvrstata torba nare~ena “Gladston” vo ~est na ~etirikratniot britanski premier Vilijam Gladston (William Gladstone 1809-1898), koja nabrzo evoluirala vo verzijata “Rosberi”, so poovalna forma. Modelot {to go zaokru`il konceptot od koj poteknuvaat sovremenite delovni ~anti go razvil angli~anecot Xeremi Stening vo 1850 godina, sozdavaj}i ja prvata pravoagolna ~anta. AKTOVKATA NA XEJMS BOND Svejn Edni Brig (Swaine Adeney Brigg) e pro~uen angliski proizvoditel na oprema za kowi~ki sportovi i na ko`eni predmeti. Kompanijata, osnovana vo 1750 godina, so vekovi go poddr`uva luksuzniot `ivoten stil na patnicite od biznisklasata, izrabotuvaj}i za niv vrvni par~iwa baga`. Vo nejzinoto potrfolio zabele`itelno mesto zazemaat i ~adorite, ma{ki i `enski, dovereni na kompani skata divizija Brigs, za koi Svejn Edni Brig vo 1893 godina dobila kralska povlastica, privilegija {to britanskoto kralsko se mejstvo im ja

 ^ista klasika od Svejn Edni Brig, kolekcija “Papvort”

dodeluva na zanaet~iite koi go snabduvaat so nekoj od svoite proizvodi. Cenite na ovie luksuzni ~adori startuvaat od 230 evra pa odat s$ do 1.100 evra za varijantite so svilena nastre{nica. Popularnost nadvor od dofatot na nivniot voobi~aen target kompanijata steknala po nenadejnata poseta (kako {to samite tvrdat) vo 1980 godina na “dvajcata amerikanski xentlmeni, koi se pretstavile kako gospodin Spilberg i gospodin Ford”. Gospodata barale {apka za glavniot junak vo nivniot film “Kradcite na izgubeniot kov~eg”, so koj na svetot vo 1981 godina mu be{e pretstaven arheologot i avan-

 Originalen poster za aktovkata na Xejms Bond


BROJ 599



21/04/2011



LIFESTYLE

www.kapital.com.mk

turist Indijana Xons. Eden od najprepoznatlivite elementi od imixot na doktorot Henri Volton Xons, popoznat po prekarot Indijana, e tokmu {apkata “Herbet Xonson” (nare~ena po londonskiot milioner {to `iveel od 1868 do 1928 godina), koja re`iserot Stiven Spilberg i akterot Harison Ford ja izbrale na londonskata adresa Sent Xejms Strit 54, sedi{teto na Svejn Edni Brig. [apkata se proizveduva od 1890 godina, a mo`e da se kupi i denes, po cena od 250 evra. Najpoznat proizvod na kompanijata, sepak, e aktovkata “SAB Bond” (SAB Bond), prvoto oru`je na kni`evno-filmskiot taen agent 007, Xejms Bond. Vo novelata na Jan Fleming taa e izmislena od istra`uva~korazvojniot oddel Kju (Q) na Britanskata tajna slu`ba, no vo stvarnosta ovaa aktovka e proizvod na Svejn Edni Brig. So nejzina pomo{ Bond go ubiva svojot protivnik Red Grent vo filmot “Od Rusija so qubov”, od 1963 godina.

 Model na Alfred Danhil so soodvetno ime - “Tradicija”

Aktovkata na filmskoto platno vo sebe krie snajperska pu{ka AR-7 so infracrven ni{an, 20 par~iwa soodvetna municija, no`evi za frlawe i 50 zlatnici so koi Bond go potkupuva Grent. Funkcijata na aktovkata so koja tajniot agent go menuva te`i{teto na sre}ata vo naditruvaweto so svojot neprijatel e siguronosniot mehanizam za detonirawe na solzavec dokolku se otvora nasilno, bez soodvetniot klu~. Po~etnata cena na sovr{eno verna replika na aktovkata

“SAB Bond” ~ini 1.800 evra. Eventualnite modifikacii koi bi gi pobarale zainteresiranite kupuva~i-kolekcioneri, za koi edinstven limit e nivnata imaginacija, baraat odvojuvawe na ne{to pove}e pari. “Pove}eto kupuva~i baraat xeb ovde, remen onde, no nie mo`eme da odgovorime i na mnogu poneobi~ni barawa ispora~ani od klientite so ambicija da bidat ili barem da se ~uvstvuvaat kako terenski agenti. ^estopati i samo mal “tvist” na klasi~niot dizajn mo`e ovaa aktovka da ja pretvori vo ne{to za {to }e se zboruva”, velat od Svejn Edni Brig. “SAB Bond” poseduva ra~no {iena ko`ena nadvore{nost (od najfina, crno oboena ko`a), crvena ko`ena postava vnatre i dlabo~ina od re~isi 12 santimetri, vo koja pokraj dokumenti mo`at da se skrijat i mnogu gaxeti. Taa e dokaz deka aktovkata ne e “zdodevna” ~anta za nosewe “zdodevni” dokumenti. Moderen ekvivalent na tradicionalnata aktovka e modelot “Raketa” (Rocket) na poznatiot proizvoditel na ko`eni predmeti Bil Amberg (Bill Amberg). Pretstavena pred samo nekolku godini, ovaa aktovka izrabotena od ekolo{ka ko`a (odnadvor) i od elenska ko`a (odnatre), so aluminiumska ra~ka i zakop~uvawe pomognato so magnet, ve}e stekna status na moderna klasika. Opremena e so pregrada za laptop-kompjuter i xebovi za mobilen telefon i pari~nik, a se proizveduva vo crna, siva i prirodna boja na ko`a. Standardniot model ~ini 1.200 evra. Od golemiot izbor na luksuzni aktovki {to gi proizveduvaat Danhil, Valekstra, Aspri, Luj Viton... }e go izdvoime i modelot “Toj e moj” (È Mio), na pariskata (so italijansko poteklo) ku}a na luksuzot Berluti (Berluti). “Toj e moj” e plod na imaginacijata na Olga Berluti, glavnata dizajnerka i sopstveni~ka na brendot, koja izrabotuvala mokasini po merka za Endi Vorhol i kostumi za filmovite na Serxo Leone. Aktovkata e izrabotena so “vitelo fiore”,

noviot vid obrabotka na tele{kata ko`a, koj podrazbira ra~no tretirawe na materijalot so priroden na~in na {tavewe, koj r ezultir a so dlaboka, bleskava boja. Sodr`i tri pregradi, od koi ednata e predvidena za laptop-kompjuter, a mo`e da se nosi i na ramo, so pomo{ na remen koj po potreba se odvojuva.

 “Raketata” na Bil Amberg

53 


 54 REPORTA@A REPORTA@A O @

KIPAR

OSTROV SO DVE LICA ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

Mnogu odamna bo`icata na qubovta, Afrodita, izlegla od moreto i za~ekorila po bregot na Kipar. Denes toa go pravat [ve|anite i Angli~anite, koi ja odbrale Agia Napa, letuvali{te na isto~nata strana na ostrovot, za novata Meka na dobrata zabava. Ova nekoga{ bilo zamreno ribarsko selo, a vo posledno vreme, posebno vo periodot juli– avgust ovaa lokacija stanuva seriozen konkurent na Ibica i na drugite sli~ni destinacii. Najtopliot ostrov na Mediteranot i tret po golemina ostrov vo Sredozemnoto More, pretstavuva edna od najpopularnoite turisti~ki destinacii, posetena od pove}e od 2,4 milioni turisti vo tekot na godinata, pred s$ blagodarenie na toplata mediteranska klima, preubavite pese~ni pla`i i bogatoto kulturno anti~ko nasledstvo. A osven sitniot pesok i kristalno tirkiznoto more, svetot slu{nal i za kiparskite silni neodolivi vina i maslinki. So bogatata rastitelna i `ivo-

M

 So svojot spektakularen pejza` i preubava klima Kipar nudi magi~na me{avina od romantika i opu{tawe vo preubava atmosfera. Ova e ostrov na son~evite pla`i, kosmopolitski gradovi i luksuzni hoteli. Tie samo gi dopolnuvaat visokite planini so borova {uma i `ivopisniot planinski del, pravej}i ja slikata za Kipar edna razglednica tinska priroda ova mesto e vistinski raj za vqubenicite vo prirodata. Kipar e ostrovska dr`ava koja se nao|a na isto~niot del na Sredozemnoto More i e krstosnica me|u Evropa, Azija i Afrika. Toa e mesto vo koe s$ u{te se prisutni tragite od drevnite civilizacii kako rimskata, vizantiskata i venecijanskata. Toa {to go karakterizira ostrovot e turizmot i trgovijata, posebno izvozot na obleka i farmacevski proizvodi. MISTIKATA NA OSTROVOT Postojat nekolku teorii za nastanuvaweto na imeto na ovoj ostrov. Ednata od niv e deka poteknuva od gr~kiot naziv za zborot “~emprez�. Druga teorija e deka toa e vtoroto ime na bo`icata Afrodita (Kipris), koja spored nekoi legendi se rodila tokmu na ovoj ostrov. Sepak, najverojatnata teorija, koja e prifatena

i denes, e taa deka imeto poteknuva od gr~kiot naziv za zborot bakar. Vo anti~ko vreme Kipar bil poznato mediteransko nao|ali{te na bakar. Kipar e navistina trendi mesto. Toa se zabele`uva u{te pri samoto sletuvawe na aerodromot Larnaki. Ne mo`ete da ne gi zabele`ite raspolo`enite Angli~ani koi se redovni posetiteli re~isi sekoja godina. Kipar za niv e niven ostrov, iako poslednive godini zna~itelno se prefrluvaat i na drugite ostrovi, kako {to se Krf i Zakintos. Na Kipar va`i istoto soobra}ajno pravilo kako i vo Anglija. Se vozi po levata strana na ulicata, menuva~ot se nao|a na pogre{nata strana, a tahometarot poka`uva vo milji. Dokolku vozite pokraj krajbre`jeto 25 milji (ili poto~no 41 kilometar) }e stignete do destinacijata Agia Napa.


REPORTA@A

I BLESKAV KONTRAST ZATI[JE PRED BURA Vodata na moreto na ovaa strana od ostrovot ima karakteristi~na tirkizno– zelena boja i prijatni 26 stepeni Celziusovi. Nisi e najubavata pla`a na Kipar. Za vreme na popladnevnite ~asovi se pretvora vo najgolemata diskoteka pod otvoreno nebo. Muzikata e pu{tena tolku glasno {to duri i toj {to e dojden samo da razladi vo moreto ne ostanuva ramnodu{en, pa se prepu{ta ne celosno zabavuvawe i dru`ewe. Devojki vo preubavi kostimi za kapewe paradiraat po ovaa pla`a, na koja vladee opu{tena atmosfera s$ dodeka ne naidat [ve|anite, koi se podgotveni za pena-zabava vo sekoe vreme. Toa {to e karakteristi~no za ovaa pla`a se ~estite izbori za mis , pa devojkite mo`at da bidat zabele`ani so kniga na glava kako go ve`baat famoznoto manekensko mrdawe so kolkovite. EPICENTAR NA DOBRA ZABAVA Popularniot Likvid kafe e glavnoto mesto za sobirawe pred lu|eto da se vpu{tat vo nezaboravnoto no}no “luduvawe”. Na ova mesto se pu{ta opu{tena ambientalna muzika za da mo`at gostite da soberat sila za zabavata koja trae do ranite utrinski ~asovi. Epicentarot

na najdobrata zabava na Kipar e vo legendarniot Skver. Od barovite koi se smesetni okolu stariot manastir dopiraat zvucite na silnata muzika, a vo neposredna blizina se nao|a klub koj e ureden kako zamok vo srednovekoven stil. Ova e mestoto kade {to e za~etokot na mnogu ne{ta. Kon sredinata na devedesettite godini od minatiot vek angliskite dixei ne bile raspolo`eni da pu{taat muzika na starite mesta za zabava, pa zatoa vo Agia Napa, koe dotoga{ bilo najmirnoto mesto na Kipar, go napravile najgolemiot dens-klub. Tuka gostuvaat najzvu~nite imiwa, kako {to se Pol Okenfold, Karl Koks i mnogu drugi. Na ~etiri podiumi se pu{ta razli~na muzika. Od hip–hop, rok, s$ do veselata dens-muzika, koja doveduva do ekstaza. Dokolku se sporedi so Ibica, vleznicite i cenite na pija~kite po kiparskite diskoteki se dosta povolni. Najposetuvanata adresa godini nanazad e Vavilon, vo koj edna{ mese~no gostuva popularniot londonski klub Ministri of saund. Starosedelcite vo Agia Napa toplo go prepora~uvaat klubot Pica. Dokolku devojkite uspeat da se protnat niz obezbeduvaweto na vratata, ovde }e mo`at

da flertuvaat so doma{nite fraeri dodeka igraat na gr~ka i orientalno disko muzika. Za ova kultno mesto vlezot ~ini 10 evra so konsumacija. Me|utoa, potrebna e rezervacija i poseben kod na oblekuvawe. NIKOZIJA, CENTAROT NA KIPAR Za da stignete do glavniot grad Nikozija (mora da vnimavate na patokazite, zatoa {to stoi samo gr~kiot naziv Lefkosija) potrebno e eden ~as i polovina vozewe so avtomobil. Ovoj grad se nao|a vo centarot na ostrovot. So vleguvaweto na turskite trupi vo severniot del na Kipar vo 1974 godina ova e posledniot podelen grad vo Evropa. Prestolninata na Kipar e mesto za asimilacija i integracija na site kulturi vo edna zemja. Vo noviot del od gradot, okolu ulicata Makarios se nao|aat butici vo koi se prodavaat najpoznatite evropski dizajneri, a istovremeno mo`e da se po~uvstvuva i blizinata na Orientot. Vo tekot na no}ta e mnogu razdvi`eno, postojano vo Nikozija se otvoraat novi no}ni klubovi. Sepak, vikend-zabavite se slu~uvaat vo glasnata i drska Agia Napa, koja e ~ista sprotivnost na glavniot grad na Kipar.

55 


 56

REPORTA@A

KIPAR – MESTO ZA SE^IJ VKUS I SE^IJ XEB Na zapadniot del od Kipar se nao|a mestoto Limasol, koe e sobirali{te na kulturnoto bogatstvo na ostrovot. Okolinata na gradot e prepolna so stari pravoslavni crkvi i so svetili{ta vo koi za vreme na anti~kiot period se neguval kultot za bo`icata Afrodita. Spored legendata, bo`icata izlegla od moreto i zastanala na karpite kaj Petra tu Romiu, dvesetina kilometri od Limasol. Ne stanuva zbor samo za religiozni veruvawa. Hramovite na Afrodita se

mesta za u`ivawe i zadovolstvo. Limasol e vtoriot grad po golemina, vedna{ po glavniot grad Nikozija, i pretstavuva glavno trgovsko pristani{te i va`en turisti~ki centar. Tuka letnata sezona po~nuva od april i trae s$ do noemvri. Mirisot na borovite, pogledot kon moreto, sitniot pesok gi privlekuva semejstvata da si napravat prekrasen familijaredn odmor. No, no}nite klubovi, diskotekite, brendiranite butici i neograni~enata zabava pretstavuvaat magnet za mladite od sekade vo svetot. Kipar nudi zabava i zadovolstvo, odmor i relaksacija za site

vozrasti, za se~ij vkus i se~ij xeb. Ako ve}e pravite tura niz ostrovot, nikako ne smee da se propu{ti jugozapadot na ostrovot, kade {to pogledi mami mestoto Pafos. Se smeta deka toa e rodnoto mesto na bo`icata na qubovta, Afrodita. Za{titeno od UNESKO, koj go stavi celiot grad na listata so svetski kulturni najpoznati nasledstva. Zvukot na buzukito od tavernite, mirisot na morskata riba i vkusot na uzoto pravat da posaka{ godi{niot odmor na Kipar nikoga{ da ne zavr{i.

 Mesto na koe doa|a do harmonija na mislite i du{ata, kade {to ne mo`e{ da razmisluva{ jasno, bidej}i si opien od mirisot na za~inite, portokalite, urmite...


BROJ 599



21/04/2011



MOBILNA KOMUNIKACIJA

www.kapital.com.mk

RELAX SURF ZA DOLGI RAZGOVORI I BEZGRI@NO SURFAWE a site onie koi {to surfaat isto kolku {to razgovaraat, T-Mobile im ovozmo`i neverojatno dobra ponuda - internet soobra}aj vklu~en vo mese~nata pretplata, so Relax Surfer tarifniot model. Kone~no, korisnicite }e surfaat bez gri`i, bidej}i osven povolnite Relax razgovori dobivaat i internet soobra}aj vklu~en vo mese~nata pretplata. Za opu{teni razgovori i bezgri`no surfawe so najbrziot internet kade i da se, korisnicite mo`at da odberat eden od Relax Surfer tarifnite modeli: Relax Surf Start, Relax Surf Medium, Relax Surf Comfort i Relax Surf Premium. Pa taka, pretplatnicite na Relax Surf Medium tarifniot model na primer, za pretplata od samo 599 denari mese~no dobivaat 400

Z

denari koi mo`at da gi koristat za razgovori, YMY i MMY, kako i plus 300 MB internet sekoj mesec. Za pogolema kontrola pri tro{ewe na internet pretplatata, otsega korisnicite }e dobivaat YMY notifikacija vo onoj moment koga }e iskoristat 90 ili 100 otsto od pretplatata. Dokolku vo tekot na mesecot, korisnicite go potro{at internetot vklu~en vo pretplatata, mo`at povtorno da surfaat za ekstra povolna cena od samo 3 denari za 1 MB. Za internet do`ivuvaweto da bide celosno, so sekoj sklu~en Relax Surf dogovor, korisnicite mo`at da odberat eden od neverojatno povolnite smartfoni od promotivnata ponuda. Pove}e informacii za ponudata na besplatniot telefonski broj 122 ili pak vo najbliskata T prodavnica.

57 


 58 GADGETS PODGOTVI: VLADIMIR \UROV

TOSHIBA GI PRETSTAVUVA TECRA I PORTEGE – NOVITE BIZNIS-LAPTOPI

T

oshiba gi pretstavi novite Tecra i Portege nameneti za bizniskorisnicite koi od svojot PC o~ekuvaat brzina i efikasnost, based on Intel 2nd Generation Core “Sandy Bridge” processors. Ovaa serija gi vklu~uva 14 in~niot Tecra R840 i 15,6 in~niot Tecra R850, kako i 13,3 in~niot Portege R830. Tie doa|aat so 2nd Gen Core i3, i5 i i7 procesori, najnova AMD Radeon HD 6450 M grafi~ka kartica i traewe na baterijata do duri edinaeset ~asa rabota, a golema novina e i {to za razlika od nivnite prethodnici tie se zna~itelno polesni {to dopolnitelno im ja zgolemuva efikasnosta pri prenosot. Site tri modeli imaat do 8 GB RAM memorija, golem harddisk, vgraden opti~ki drive, meka i izdr`liva tastatura i operativen sistem Windows 7 Professional. Cenata, vo zavisno od posakuvaniot model, se dvi`i od 900 do okolu 1.500 dolari. Vo prodavnicite mo`eme da gi vidime ve}e od 14 april.

HIGH-DEF TOUCHSCREEN GPS – DVD PLAYER ZA VO KOLA oga se raboti za vgraduvwe na najovite uredi vo avtomobile, DVD player i ne e golema novina. Oddamna pogolemite kompanii gi vgraduvaat ovie uredi vo poeksluzivnite modeli. No, definitvno ova e eden od prvite, ako ne i prv, DVD player koj pokraj toa {to vi ovozmo`uva da gledate filmovi, videoklipovi, fotografii ili da slu{ate muzika, seto toa na rezolucija od 800h480 pikseli), isto taka, vi nudi i GPS navigacija kako i Bluetooth konekcija {to vo sekoj moment }e vi go olesnat vozeweto. Vo pogled na muzikata, ovoj ured ima i USB i iPod priklu~oci, kako i ~ita~ na memoriski kartici {to vi dava ogromen izbor za izbor na multimedijalnata sodr`ina. A tuka ne smeeme da go zaboravime nitu radioto. Sekako, va`ni se GPS navigacijata koja pokraj mapite, imate i zvu~ni instrukcii, kako i informirawe za poznatite mesta, znamenitosti, pokraj koi pominuvate. Bluetooth opcijata vi ovozmo`uva da go spoite uredot so va{iot mobilen telefon i povicite da gi obavuvate preku vgradeniot mikrofon, so {to }e ja zgolemite pretpazlivosta na patot. Najefikasno e toa {to site ovie funkcii mo`ete da gi kontrolirate preku HD ekranot na dopir {to ja izbegnuva potrebata da se ma~ite da gi pogodite kop~iwata dodeka vozite. Ednostavno s$ vo eden ured, koj navistina bi sakale da go imate vo va{iot avtomobil. Negovata cena iznesuva 700 dolari

3

HTC DESIRE S – U[TE EDEN OD HTC ELITATA ristigna HTC Desire S, koj ima za cel da ja prezeme scenata koja ja podgotvija prethodnicite od HTC vo trkata za smart telefonite. Vo mnogu raboti toj e sli~en kako i drugite telefoni od HTC. Taka doa|a so ekran od 3,7 in~na pri rezolucija od 480h800, so tehnologijata Sense UI. RAM memorijata e zgolemena na 1GB, operativniot sistem e najnoviot Android 2.3, a napraven e od aluminumska obvivka koja e otporna na udari. Sepak, nekoi mo`e da zamerat na procesorot od samo 1GHz so edno jadro, vo vreme koga pove}eto novi smart telefoni doa|aat so dvo-jadreni procesori. No, ova mo`e da ne bide tolku golem minus koga }e se zemat predvid drugite novini koi HTC gi zapostavuva{e vo minatoto. Takov primer e novinata pri snimaweto na video-klipovi, odnosno HD kamerata koja snima so brzina od 720p i pravi fotografii so 5 megapiskeli. Isto taka, tuka se i poddr{kata za povrzuvawe na be`i~na mre`a, kako i HSDPA standardot. Od HTC velat deka i baterijata dobila svoe osve`uvawe, taka sega od kompanijata velat deka e prodol`eno traeweto na baterijata do 20%. Ostanuva da vidime kako ovoj smart telefon }e se poka`e na pazarot.

P

CLASSÉ DELTA CDP-300 PREFINET DVD SISTEM d site presti`ni doma{ni kina, retko koj ja ima mo}ta na Delta CDP-300 od kanadskiot brend Classé. So cvrsta aluminiumska konstrukcija i LCD ekran na dopir, Delta CDP-300, od mnogu pri~ini e izvonreden DVD player. Pokraj multi-funcionalniot kontrolen panel i konstrukcijata koja, zamislete, e otporna na kur{umi, toj sodr`i nova vgradena tehnologija za konvertirawe, koja vi ovozmo`uva da pretvorite filmovi vo razli~en videoformat. Odnosno, koj bilo format, bez razlika od negovata rezolucija, mo`ete da go pretvorite vo format so rezolucija od 1920h1080 pikseli, {to e i pove}e od dovolno za gledawe na kvalitenti filmovi. Pokraj videomo`nostite, toj e i odli~en audiopleer. Taka, }e vi ovozmo`i sekoj zvuk da go slu{nete oddelno, odnosno, celosno da u`ivate vo muzikata, bez razlika dali se raboti za film, videoklipovi, koncerti ili, pak, mo`ebi samo sakate da si go slu{te omileniot album. Sepak, sekoe u`ivawe mora da soodvetno da se plati. Zatoa, dokolku go sakate ovoj ured, podgotvete se da izdvoite 5.600 evra od va{ata smetka.

O



599 - Kapital magazin