Page 1

petok. 18 noemvri. 2011 (weekend izdanie) МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.045,44 МБИД 2.222,50

ОМБ 119,33

-0.95% +0.31% +0.03%

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,49 45,60 71,98

petok-18. sabota-19. nedela-20. noemvri. 2011 | broj 411 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

WWW.KAPITAL.MK WW

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

BANKITE I VO 2012 MASOVNO ]E ZAPLENUVAAT IMOT OD HIPOTEKI  STRANA 2-3

IZVOZNICITE BARAAT SLOBODNA TRGOVIJA SO RUSIJA

 STRANA 8-9

NASKORO!!! MESE^NIK

NA 23 NOEMVRI

petok / weekend. 18 noemvri. 2011

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

L A T : I A P V KA ZNA VLADATA I TOPLIFIKACIJA VO VOJNA?! DO ...samo mo o id i idejata dejata ata e kapi k kapital, sè drugo e pari...

HAXIMI[EV UCENUVA DR@AVNA GARANCIJA ZA GAS I MAZUT ILI SKOPJE BEZ PARNO?! VLADATA ]E INTERVENIRA OD STOKOVITE REZERVI? 4-5 STR.

3.000

МБИ10

0,95%

2.800 2.600 2.400 2.200

03/11

06/11

09/11

 MBI 10 e sosta sostaven od 10 najlikvidni akcii c na kompanii kompan kotirani na oficijalniot pazar na n Makedonska berza

Fronteks Frontekst: r zgolemen Za tretina tretin r protokot r na ilegalci niz Makedonija! Ma  STRANA 7

Isni Jaku Jakupi u si odi odd direktorskata ddirekt r fotelja vo v PIOM!  STRANA 9 KOLUMNA OGNEN GRAORKOVSKI GRAO PROKREDIT D B BANKA

Kako da se s pozicionirate pozicion pazarot na pazaro r na trudot?  STRANA 10

VOVEDNIK D DIMITROV PETRE DIM

Mora misli dda se mis na izvozot! izvozo  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 18 NOEMVRI 2011

G

MORA DA SE MISLI NA IZVOZOT!

Germanija }ari od izvozot i vo kriza. Od po~etokot na globalnata ekonomska kriza do denes, vreme vo koe svetot vodi trgovska vojna za sekoe evro, germanskiot izvoz e zgolemen za rekordni 30%. Zemjata, koja do pred dvaesetina godini be{e podelena na dve dr`avi, tokmu poradi jasno definiranata nadvore{na trgovija, polna so samodoverba, povtorno stana svetska sila i uspea kako Feniks da se vrati na svetskata ekonomska karta. Za 20 godini Makedonija na ovaa pole uspea da stigne samo do fazata debata za toa kakva nadvore{na trgovska politika da vodime i stana regionalen lider, no vo uvozot. Na{ite politi~ari obo`avaat periodi~no da se falat so sitni povremeni merki za pottiknuvawe na izvoznite kompanii, a koga nemaat novi merki, deklarativno konstatiraat deka topeweto na trgovskiot deficit e od su{tinsko zna~ewe za rast na makedonskata ekonomija i za zgolemuvawe na `ivotniot standard na gra|anite. Koga dr`avata e i bez ovie aduti, se odi na nova strategija ili prevedeno na ni{to. Epilogot od vakvata stihijna politika go ~uvstvuvame sekojdnevno. Pazarot ni e preplaven od razna stoka, ~ija niska cena e pogubna za na{ite nekonkurentni firmi, koi se davat vo dolgovi i koi namesto da se borat za

osvojuvawe novi pazari, se “tepaat” za mesto na doma{niot pazar. Zgolemeniot `ivoten standard, omilenata tema na gra|anite, so vakvata politika u{te dolgi godini }e ostane samo utopija. Ako ne se prezemat seriozni merki, koi }e ovozmo`at Makedonija da sozdade i da odr`i konkurentna prednost po me|unarodni standardi, kako i voveduvawe politiki, merki i na~ini {to }e im ovozmo`at na doma{nite firmi da postignuvaat visoki stapki na rast na produktivnosta, toga{ te{ko deka }e mo`e da se nadevame na naglo zgolemuvawe na `ivotniot standard. Namesto smisluvawe na razni strategii, za koi pla}ame skapi stranski konsultanti, dr`avata samo ubavo treba da ja razgleda i prou~i strukturata i potrebite na na{ite izvozni kompanii. Okolu 80% od makedonskiot izvoz se ostvaruva preku 90 firmi, koi doa|aat od granki kade {to doma{nite firmi imaat nekakva pazarna prednost na svetskite pazari. Znaej}i deka ovde le`i na{ata konkurentna prednost vo globalnata ekonomija, dokolku sakame da go zgolemime izvozot, pove}e od jasno e deka treba da dademe maksimalna poddr{ka na ovie firmi. Toa podrazbira neophodno voveduvawe merki i postapki {to treba da bidat dizajnirani taka {to }e ja zgolemat konkurentnosta na grankite od kade {to doa|aat ovie firmi, so {to samite tie }e mo`at da go zgolemuvaat izvozot. Krajna cel treba da bide sozdavawe dinami~na i konkurentna biznis-oko-

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

lina vo ovie sektori, so {to kompaniite }e stanat u{te pogolemi izvozni lideri. Seopfatna ekonomska transformacija, koja }e ovozmo`i maksimalno dodavawe na vrednost na makedonskite firmiizvoznici, e edinstveniot na~in preku koj mo`e da se obezbedi drasti~no zgolemuvawe na makedonskiot izvoz. Drugo re{enie nema. A, vo me|uvreme, bidej}i ovie promeni ne se pravat preku no}, nadle`nite ministerstva i institucii mo`e seriozno da se pozanimavaat so kratkoro~ni merki. Ministerstvoto za ekonomija mora poagresivno da “pritiska” za dogovor za slobodna trgovija so Rusija, {to }e bide odli~na mo`nost za mnogu na{i kompanii. Ministerstvoto za finansii so isti sili mo`e da raboti na dogovorot za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe so Grcija i drugite na{i strate{ki partneri. Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot da pronajde na~in so osiguruvawe i garancii da im pomogne na doma{nite kompanii...

ODGOVOREN UREDNIK

Spasijka Jovanova

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

OFFICE MANAGER I FINANSII

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

Aleksandar Jan~eski

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

BANKITE I VO 20 ]E ZAPLENUVAAT Novata recesija dramati~no }e gi zgolemi lo{ite krediti, koi bankite }e gi napla}aat preku aktivirawe hipoteki i proda`ba na fabriki, ma{ini i oprema, deloven prostor ili avtomobili {to se ostaveni kako zalog. Ekonomistite i bankarite se svesni deka biznisot doprva }e pre`ivuva finansiska golgota poradi padot na proizvodstvoto i izvozot, no velat deka bankarskiot sektor }e ostane stabilen ALEKSANDAR JANEV

K

janev@kapital.com.mk

Krizata {to se o~ekuva silno da ja pogodi doma{nata ekonomija vo 2012 godina u{te pove}e }e go vturne imotot na kompaniite vo barabanot na bankite. Novata recesija dramati~no }e gi zgolemi lo{ite krediti, koi bankite }e gi napla}aat preku aktivirawe hipoteki i proda`ba na fabriki, ma{ini i oprema, deloven prostor ili avtomobili {to se ostaveni kako zalog. Ekonomistite i bankarite se svesni deka biznisot doprva }e pre`ivuva finansiska golgota poradi padot na proizvodstvoto i izvozot, no velat deka bankarskiot sektor }e ostane stabilen. “Nesomeno e deka problemot so vra} aweto na kreditite kaj biznis-sektorot }e stanuva s$ pogolem,

me|utoa od druga strana, nasproti kompaniite, bankite se fantasti~no likvidni. Jasno e deka ovoj negativen trend }e prodol`i i idnata godina, no edinstveniot problem {to }e nastane kaj bankite e {to vo takvi uslovi povtorno }e gi seknat kreditite za biznisot. A poradi zgolemenite tro{oci, nekoi od niv }e prika`uvaat zagubi, a nekoi }e se soo~at so namaleni dobivki”, ocenuva univerzitetskiot profesor Miroqub [ukarov. Lo{ite krediti {to bankite ne mo`at da gi naplatat, bele`at dramati~en porast i vo septemvri godinava nadminaa 320 milioni evra. Od niv, re~isi 210 milioni evra se sporni za naplata od kompaniite. Najzaglaveni so bankarski dolgovi se firmite od

industrijata, trgovijata na malo, grade`ni{tvoto, hotelierstvoto i trasnportot. Predupreduvawa deka krizata }e gi vlo{i bankarskite kreditni portfolija stignaa i od guvernerot na Narodnata banka, Dimitar Bogov. “Krizata vo evrozonata bi se prenela vrz makedonskata ekonomija preku namalena pobaruva~ka za makedonskiot izvoz, {to bi predizvikalo pad na proizvodstvoto i ekonomskiot rast. Toa potoa bi dovelo do rast na lo{ite krediti za okolu dva do tri procentni poeni i negativno bi se odrazilo vrz profitabilnosta na bankite”, izjavi Bogov. Me|utoa, bankarite se cvrsto ubedeni deka nitu ovie ekonomski naru{uvawa {to im se zakanuvaat na doma{nite kompanii nema da ja naru{at stabilnosta

Verica Jordanova

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

pretplati@kapital.com.mk

200

I

ljadi rabotni mesta }e bidat izgubeni vo globalnata finansiska industrija godinava, kako rezultat na nesigurnite pazari i evropskata dol`ni~ka kriza, procenuva Blumberg. Brojot na otpu{tawa postojano raste, bidej}i se namaluva prihodot od trguvawe so akciite, a kompaniite s$ pove}e se predomisluvaat za akvizicii. Svetskite finansiski kompanii doplnitelen pritisok imaat i od regulatornite tela koi baraat novi rezervacii poradi rizikot, {to ja namaluva profitabilnosta na poedini banki. Vo 2009 godina vo ekot na svetskata finansiska kriza vo ovoj sektor bez rabota ostanaa 174 iljadi lu|e.

BIZNISOT PRE@IVUVA FINANSISKA GOLG

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

KAPITAL / 18.11.2011 / PETOK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

GLIGOR BI[EV

DIMITAR BOGOV

Duri i dvojno da se zgolemi vrednosta na aktivirani hipoteki, {to bi bilo okolu 3% od BDP, ne bi bilo dramati~no lo{o.

Udarot od krizata }e gi zgolemi lo{ite krediti kaj bankite za dva do tri procentni poeni, no toa samo }e se odrazi vrz profitabilnosta, ne i vrz stabilnosta na bankite.

GENERALEN DIREKTOR NA STOPANSKA BANKA

GUVERNER NA NARODNA BANKA


Navigator

KAPITAL / 18.11.2011 / PETOK

 LIDERI

 3

 NE IM BE[E DENOT

 POBEDNIK PODDR@UVA^ NA IZVOZNICITEE

MARE BOGEVA a javni nabavki pomali od 5.000 evra }e mora da se sproveduva tenderska postapka, {to e poteg koj mora da se pozdravi

Z

GORDANA JANKULOVSKA remnogu le`erno se odnesuva MVR kon problemot so imigrantite od Azija i od Afrika vo Lipkovsko, iako toj bara itno i brzo re{avawe

DEJAN BO[KOVSKI EPSO e doma}in na prviot regionalen samit na prenosni sistem-operatori, so {to Makedonija doka`uva deka e aktivna vo liberalizacijata na pazarot na struja

LEON PANETA uxetot na Pentagon za slednata decenija }e bide pomal za 450 milijardi dolari, {to osobeno go zagri`i amerikanskiot sekretar za odbrana

P

M

B

GOTA

012 MASOVNO T IMOT OD HIPOTEKI

Vrednosta na hipotekite {to gi zaplenile bankite vo nemo`nost da gi naplatat kreditite se zgolemi za re~isi 80%, od 60,9 milioni evra na 107,7 milioni evra.

Kako {to objavi “Kapital”, statistikata na Narodnata banka poka`a frapantni podatoci za porast na vrednosta na aktiviranite hipoteki od po~etokot na godinava, {to pretstavuva u{te eden dokaz deka ekonomskata kriza voop{to ne stivnuva, tuku naprotiv se razgoruva. Redicata od kompanii ~ii imoti zavr{ija neslavno na proda`ba vo katalozite na bankite e dolga. Bankarite priznavaat deka proda`bata na imotot zaplenet od hipoteki odi mnogu te{ko, a

dadat zaplenetiot imot. Prethodno, bankarite naj~esto se obiduvaat da gi naplatat dostasanite obvrski so instrumentite za redovna naplata, kako aktivirawe na administrativna zabrana, preku kontakti so klientot so cel podmiruvawe na dolgot ili negovo reprogramirawe, so cel da se izbegne krajnata opcija - aktivirawe na zalogot, odnosno hipotekata.

pre~ka za proda`ba na ovoj imot. Osven toa, postoi i psiholo{ki otpor kaj gra|anite da kupuvaat imot {to e odzemen na vakov na~in”, velat izvr{itelite. Bankarite velat deka aktiviraweto na hipotekite kako opcija e poslednata merka koja se primenuva dokolku klientot ne mo`e navreme da go vrati kreditot, bidej}i u{te pogolemi problemi imaat koga treba da go pro-

problemot go potvrdija i izvr{itelite. “Otkako po~na krizata interesot za kupuvawe na konfiskuvaniot imotot {to go prodavaat bankite drasti~no padna. Lani ne samo {to retko se nao|a{e nekoj {to }e kupi od tie stanovi ili deloven prostor, tuku i retko koj se javuva{e da se raspra{a za detalite za imotot {to bankite go nudea na licitacija. Krizata stana glavna

PORAST NA LO[ITE KREDITI KAJ BIZNIS SEKTOROT 217.7

223.1

208.1

195.3

197.5

191.7

189.4

190.3

188.4

180.7

194.3

205.8

202.8

207.7

194.5

187.6

(vo milioni evra) 191.2

na banakrskiot sektor. “Dobro za makedonskiot bankarski sektor e {to u{te pri prviot bran na krizata golem del od lo{oto kreditno portfolio e is~isteno. Del od tie lo{i krediti predizvikaa aktivirawe na hipotekite i treba da se o~ekuva ovaa vrednost da raste. Me|utoa, taa suma e mala za da predizvika nestabilnost vo bankarskiot sektor. Duri i da se zgolemi dvojno vrednosta na aktivirani hipoteki, {to bi bilo okolu 3% od BDP, ne bi bilo dramati~no lo{o”, izjavi generalniot direktor na Stopanska banka, Gligor Bi{ev.

Kreditite {to kompaniite ne mo`at da gi vra}aat vo bankite, vo tretiot kvartal povtorno bele`at golem rast. Se o~ekuva deka ovaa vrednost doprva }e raste poradi udarot od novata kriza. Maj

Juni

Juli

Avg.

Sept.

Okt. Noem. Dek.

Jan.

Fev. Mart Apr.

Maj

Juni

Juli

2011

2010

Avg.

KOI SE NAJPROBLEMATI^NI DOL@NICI?

98€

41,3€ TRGOVIJA

INDUSTRIJA milioni krediti se sporni za naplata od industrijata. Kompaniite od ovoj sektor imaat najmnogu problemi so otplatata na kreditite

Sept.

Izvor: NBRM

S

Stopanskata komora na Makedonija preku svoite merki i predlozi koi{to gi bara od Vladata dosega nekolkupati ja poka`a svojata zalo`ba za podobruvawe na biznis-klimata. Toa be{e slu~aj i na posledniot sostanok vo Stopanskata komora na Makedonija, kade {to se sretnaa pretstavnici na najgolemite izvozni kompanii i Ministerstvoto za ekonomija, kade {to biznismenite si gi ka`aa svoite maki, a Ministerstvoto svoite nadle`nosti i napori za podobuvawe na izvozot. Sledej}i gi sostojbite i pre~kite za rabota na izvoznicite, ova e vistinski poteg na Stopanskata komora potreben za kompaniite koi{to se najgolem

QUBICA NURI dvigatel na ekonomijata, vo nasoka za podobruvawe na uslovite za izvoz na stranskite pazari. Re{avaweto na klu~nite problemi, kako {to se olesnuvawe na trgovijata, namaluvawe na carinskite dava~ki, liberalizacijata na pazarite se glavnite to~ki za koi se zalaga sektorot za me|unarodna sorabotka na Stopanskata komora. Samo so konkretni merki i proekti mo`e da se naso~i vladinata politika vo vistinska nasoka. Sega ostanuva na Vladata da gi razgleda barawata na izvoznicite i da donese merki koi }e bidat vo nasoka na podobruvawe na biznis-klimata.

 GUBITNIK

SE SLU[A LI [TO ZBORUVA!?

S

Sramna e odlukata na liderot na DPA, Menduh Ta~i, negovite pratenici da ne prisustvuvaat na sve~enata sobraniska sednica po povod odbele`uvaweto na 20godi{ninata od prviot makedonski Ustav. DPA smeta deka nema potreba da se slavi ustav koj samo gi unaka`al pravata na Albancite vo zemjata i ne im dal prostor za nivno slobodno participirawe vo gradeweto na makedonskata dr`avnost. Pa go pu{tija pratenikot Bekim Fazliu da objasnuva kako ne samo {to Ustavot bil sramen, tuku i dvaeset godini potoa Albancite `iveele vo zemja vo koja nemaat svoj slu`ben jazik i nemaat nacionalno zname. Za ironijata da bide pogolema, Fazliu ova go zboruva{e tokmu na albanski jazik srede zakonodavniot dom.

MENDUH TA^I Dr`avata koja Ta~i i negovite privrzanici ja smetaat za proizvod na “nedemokratski ala Milo{evi}” re`im im ovozmo`ila da zboruvaat na svojot maj~in jazik vo site institucii, im obezbedila pravi~na zastapenost vo vlasta, im skroila buxet po etni~ki klu~, dozvolila otvoreni grafi na popis i sekojdnevno pravi s$ za da gi po~ituva (kako retko koja druga evropska i svetska dr`ava) pravata na malcinstvata. Ako Ta~i ne misli taka, ako smeta deka `ivee vo tiranija i makedonski radikalen nacionalizam, pra{aweto e {to baral vo nekolku vladi dosega? Ili koga tro{i{ narodni pari ne{tata izgledaat poinaku?

 MISLA NA DENOT

milioni bankite nemo`at da gi naplatat od kompanii {to se zanimavaat so trgovija na golemo ili malo

TAJNATA NA USPEHOT E DA ZNAE[ NE[TO [TO NIKOJ DRUG NE GO ZNAE. HOTELI I RESTORANI

15,4€

milioni od lo{ite krediti doa|aat od kompaniite {to se zanimavaat so turizam - smestuvawe i uslugi so hrana

15€

GRADE@NI[TVO milioni milioni evra se klasificirani kako nenaplatlivi krediti od sektorot grade`ni{tvo



8,7€

TRANSPORT milioni sporni krediti otpa|aat na sektorot za transport na stoki i patnici

kubanski nacionalen heroj

ARISTOTEL ONAZIS GR^KI MILIJARDER

r.i.p.


Navigator

4  GRAFIK NA DENOT...

 FOTO NA DENOT...

VELIKA BRITANIJA I GERMANIJA NAJGOLEMI PROIZVODITELI NA MLEKO I SIREWE Mleko

KAPITAL / 18.11.2011 / PETOK

Sirewe

0 Velika Britanija

Germanija

Francija

[panija

Italija

Polska izvor: Evrostat

 Germanija, Francija i Italija se najgolemi proizvoditeli na sirewe vo Evropskata unija. Podatocite od Evrostat poka`uvaat deka vo 2010 godina 27-te zemji na EU proizvele 136,4 milioni toni mleko i mle~ni proizvodi. Velika Britanija najmnogu proizveduva mleko za piewe, duri 6,9 milioni toni, {to e 22% od vkupnoto proizvodstvo vo EU.

 SVETOT NIZ MEDIUMITE TH WALL STREET JOURNAL THE Amerikanskiot vesnik na Am naslovnata stranica objana vuva deka evropskite banvu ki se s$ pove}e zagri`eni za pristapot do kapital, pa poradi toa razmisluvaat za novi na~ini lu koi }e im ovozmo`at da ko prodol`i zadol`uvaweto pr kaj Evropskata centralna ba banka. Me|utoa, ekonomisti tite ocenuvaat deka ovie potezi mo`e dopolnitelno po da ja razni{aat nestabi bilnosta vo finansiskiot sektor vo Evropa. se  

VE^ERWE NOVOSTI Srpskiot vesnik doznava deka Vladata podgotvuva nov zakon za obrazovanie, spored koj decata ne mora da odat vo u~ili{te, tuku roditelite }e mo`e da gi podu~uvaat doma. Ne se znae do koja vozrast }e va`at ovie fleksibilni formi na obrazovanie. 

sven {to stanaa poqubezni, ~uvarite na redot i mirot s$ pove}e se gri`at i za nivniot izgled. Aparatot na “Kapital” gi ulovi kako si gi sreduvaat ~evlite.

O

HAXIMI[EV UCENUVA - D ZA GAS I MAZUT ILI SKOP VLADATA ]E INTERVENIRA Toplifikacija, Vladata i Regulatornata komisija za energetika ve}e nekolku meseci se vo “vojna”, doznava “Kapital”, a pri~inata, neoficijalno, e nabavkata na gas i mazut za pretstojnata sezona, no i neizvesniot start na termoelektranata Te-To. Toplifikacija, iako e privatna kompanija, barala dr`avna garancija za da kupi gas i mazut za da proizveduva toplinska energija. “Kapital” neoficijalno doznava i deka Toplifikacija najverojatno bara dr`avni garancii i za da kupi ruski gas, {to e uslov Te-To kone~no da proraboti?! Vicepremierot Pe{evski veli deka Vладата nema da sedi so skrsteni race, ne preciziraj}i kako }e go re{i problemot

S

poposka@kapital.com.mk

POSLOVNI DNEVNIK Hrvatskiot vesnik pi{uva za proda`bata na eden od najgolemite dr`avni zagubari, Dalmacija vino. Agencijata za upravuvawe so dr`aven imot odlu~uva dali kompanijata }e ja prodade na Amerikancite od Traubi International Salomon Berkowitz ili pak, na konkurentite ST Invest, koi se povrzani so rabotnicite vo kompanijata. 

AJDE MAJSTORE

“KAPITAL” DOZNAVA: VLADATA I TOPLIFIKACIJA VO

KATERINA POPOSKA

KA KAPITAL DAILY Bugarskiot vesnik objaBu vuva deka Gazprom, koj e vu ed edinstven dostavuva~ na gaz so Bugarija, vleguva i vo biznisot so nafta i benzi zini. Celta na kompanijata e da zazeme 8% od ovoj jat pa pazar, kade {to vo posledni nite 12 godini dominantno u~ u~estvo ima{e Lukoil.  

foto: FILIP POPOVSKI

2.661.000

1.472.000

667.000

1.000.000

302.000

2.000.000

337.000

3.000.000

1.177.000

2.083.000

4.000.000

3.518.000

5.000.000

3.653.000

6.000.000

6.928.000

7.000.000

1.925.000

5.276.000

8.000.000

Direktorot na skopska Toplifikacija, Dimitar Haximi{ev, bara dr`avna garancija od okolu pet milioni evra za da kupi mazut za da proizveduva toplinska energija, doznava “Kapital” od izvori vo kompanijata. Vo sprotivno, ako Regulatornata komisija za energetika ne odobri povisoka cena za parnoto, od Toplifikacija ne ja isklu~uvaat mo`nosta da ja vratat licencata za snabduvawe so toplinska energija, {to e zakana Skopje da ostane bez parno vo ekot na grejnata sezona. Prviot ~ovek na Toplifikacija, Haximi{ev, ne saka javno da gi komentira slu~uvawata i razvojot na nastanite. Ne otkriva nitu dali ve}e se obidele da ja vratat licencata za snabduvawe so toplinska energija. Izvori na “Kapital” od Toplifikacija pak, velat deka spored ~lenot 6 od Zakonot

za energetika, privatna kompanija koja vr{i javna dejnost vo slu~aj na problemi mo`e da pobara pomo{ od dr`avata. Ottamu velat deka ne se vo “vojna” so Vladata, tuku so Regulatornata komisija za energetika, so koja ve}e eden mesec sporat dali odobrenata cena na parnoto gi pokriva tro{ocite za proizvodstvo na Toplifikacija. Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, v~era izjavi deka ima problemi so Toplifikacija, no deka Vladata nema da dozvoli sostojbata da eskalira. “Toplifikacija ne mo`e da ja vrati licencata za snabduvawe do Vladata, tuku do Regulatornata komisija za energetika i toa e nivno pravo dokolku smetaat deka ne mo`at da ja izvr{uvaat javnata dejnost. No, toa {to e sigurno e deka Vladata nema da stoi nastrana dokolku se slu~i takvo ne{to. ]e se obideme da prezememe merki vo ramkite na na{ite nadle`nosti, da ovozmo`ime gra|anite na Skopje i ponatamu da se snabduvaat so toplinska energija. Nie sme vo kontakt so Toplifikacija za del od problemite, no sepak, se raboti za privaten subjekt ~ii{to odnosi glavno se definirani vo Zakonot za energetika. Nie }e ja razgledame mo`nosta eventualno da pomogneme so stokovite rezervi na mazut, no zasega Vladata nema zazemeno nikakov stav po ova pra{awe”, izjavi v~era Pe{evski.

Neoficijalnite informacii na “Kapital” se deka zad celiot problem najverojatno stoi i neizvesniot start na termoelektranata i toplanata Te-To?!

Izvori na “Kapital” vo Te-To velat deka starot na elektranata zavisi od bankarskite garancii na investitorite, ruskata Sintes grup i Toplifikacija, koi ruskata kompanija Gazprom gi bara za da po~ne da dostavuva gas za elektranata. Neoficijalno, ruskiot konzorcium Sintes, koj e sopstvenik na 80% od kapitalot na Te-To, ve}e obezbedil bankarska garancija. Kako {to otkrivaat na{ite izvori, za startot na Te-To se ~eka garancijata na Toplifikacija, koja u~estvuva so 20% vo Te-To. Haximi{ev najverojatno pobaral i garancija od dr`avata deka proizvedenata struja od Te-To sigurno }e se prodade. No, za {to to~no se raboti javno ne zboruvaat nitu od Te-To, nitu od Toplifikacija. Proizvodstvoto na elektri~na energija od kombiniranata elektrana zavisi tokmu od gasot na ruski Gazprom, koj vo Makedonija stiga po mnogu visoka cena. So skapiot gas Te-To }e proizveduva i mnogu skapa struja, {to od start sozdava nezivesnost dali taa }e mo`e celosno da se prodade na slobodniot pazar. Najverojatno, toa e pri~inata poradi koja Toplifikacija se obiduva da ja natera Vladata, odnosno dr`avata

da go garantira otkupot na strujata od Te-To, koja e celosno privatna kompanija?! I Haximi{ev i rakovodstvoto na Te-To mol~at za toa dali i koga elektranata }e po~ne da raboti. Nema potvrda deka problemite so bankarskite garancii koi najverojatno gi bara Gazprom za da go ispora~a gasot na Te-To se edinstvenata pre~ka za elektranata da po~ne da raboti. Energetski eksperti vo zemjava pak, ja sporat mo`nata dr`avna garancija na edna privatna kompanija ~ii{to proizvod }e se prodava na slobodniot pazar, kade {to va`at konkurentnite ceni. “Te-To kako osnovno pogonsko gorivo }e go koristi prirodniot gas, koj }e go ispora~uva od ruski Gazprom. Gazprom najverojatno bara bankarski garancii od Te-To za da ja ispora~a koli~inata gas koja ja bara klientot. Poradi visokata cena na metar kuben gas vo Makedonija, Te-To }e ima visoka proizvodna cena na strujata. Ako dr`avata zastane kako garant za otkupot na proizvedenata struja na Te-To, toga{ ovoj dopolnitelen tro{ok bi mo`el da se odrazi vrz cenata na strujata vo zemjava. Sepak, Te-To e privatna kompanija ~ija{to proizvedena energija treba da se natprevaruva so cenata na strujata na otvoren pazar”, objasnuvaat za “Kapital” energetski eksperti. Te-To po~na so probna rabota vo dekemvri lani. Do deneska elektranata ne po~nala so proizvodstvo.


Navigator

KAPITAL / 18.11.2011 / PETOK

 3 FAKTI ZA...

18,8% 74.703 25,4%

 PROCENKI...

porasnal brojot na patnicite na dvata makedonski aerodromi vo oktomvri, sporedeno so lani e brojot na prezemeni patnici od aerodromite Aleksandar Veliki i Apostol Pavle vo oktomvri be{e rastot na patnicite na aerodromite vo septemvri, sporedeno so prethodnata godina



@AN-KLOD

JUNKER

PRETSEDATEL NA EVROGRUPATA

IZLEZOT NA GRCIJA OD EVROZONATA ]E BIDE KATASTROFA

E

ventualniot izlez na Grcija od evrozonata bi pretstavuval katastrofa, bidej}i vo takov slu~aj zemjata }e se vrati na edna drahma, devalvirana za 60%, a dolgovite }e ostanat vo evra, izjavi pretsedatelot na Evrogrupata, @an-Klod Junker. Junker smeta deka patot koj go sledi Atina e dobar vo odnos na finansiite i stabilnosta, no istaknuva deka ne bi go narekol ovoj pat “vistinski” s$ dodeka ne mo`e da se vidi svetlinata na krajot od tunelot.

O “VOJNA”?!

DR@AVNA GARANCIJA PJE BEZ PARNO?! A OD STOKOVITE REZERVI?

DIMITAR HAXIMI[EV PRETSEDATEL NA UO NA TOPLIFIKACIJA AD Pred re~isi pet godini skopska Toplifikacija vo Te-To vlo`i 20% od kapitalot, dodeka ostanatite 80% se vo sopstvenost na ruskiot naften konzorcium Sintes

 SINTES E INTERNACIONALNA GRUPACIJA OD RUSIJA, KOJA SE ZANIMAVA SO EKSPLOATACIJA NA NAFTA, SO IZGRADBA NA TERMOENERGETSKI POSTROJKI, SO PROIZVODSTVO NA PLASTIKA... PROEKTOT TE-TO “TE@I” OKOLU 136 MILIONI EVRA, SPORED PRINCIPOT „KLU^ NA RAKA”, DODEKA VKUPNATA INVESTICIJA SE PROCENUVA NA 160 MILIONI EVRA, ZEMJA]I GI PREDVID SITE INFRASTRUKTURNI POVRZUVAWA

milioni evra lini kombiniranata termoelektrana i toplana Te-To

350-400 MILIONI NORMALNI METRI KUBNI GAS

}e se zgolemi godi{nata potro{uva~ka na gas so raboteweto na Te-To vo poln kapacitet

E

konomskite i politi~kite uslovi se menuvaat rapidno. [to }e donese 2012 godina za regionot, za Evropa i za svetot?! Dali mo`e da se so~uva ekonomijata? Kakva e ulogata na politikata vo sozdavaweto ekonomska politika? Kako se spravuvaat kompaniite so stareeweto na nivnite biznisi? [to pravat evropskite banki? Ova se samo del od pra{awata koi }e bidat odgovoreni na 13-ta biznis-konferencija, koja v~era i deneska se odr`uva vo Portoro`, Slovenija. Kapital Media Group e prisutna na ovoj va`en forum, na koj se razrabotuvaat va`nite pravci za idninata. Biznis-konferencijata po~na so `alna izvedba na violina, koja efektivno go otslika vtoriot bran na ekonomskata kriza {to doa|a od Evropa. Naslovot na konferencijata e “Globalno vladeewe i upravuvawe ili nacionalna dr`ava. Kade e svetot, a kade sme nie?”. Poslednive decenii hiperglobalizacijata ja nametna slednava dilema: postavuvawe globalni regulatorni ramki i globalno vladeewe ili vra}awe na nacionalnata dr`ava i protekcionisti~ki merki. Dokolku ne postoi mnogu nade` za prvata, vtorata mo`e da bide fatalna, barem za malite dr`avi kako {to se Slovenija i Makedonija. Svojot interes tie treba da go naso~at kon otvorenata ekonomija i iskoristuvawe na nejzinite prednosti preku otstranuvawe na klu~nite ograni~uvawa. “Site zemji od Jugoisto~na Evropa imaat problemi so site gorenavedeni oblasti, a najizlo`en e finansiskiot sektor. Ne se znae dali mo`e da se o~ekuva podobruvawe vo dogledna idnina”, veli profesor Janez Pra{nikar, programski direktor na konferencijata. Eden od glavnite govornici koj zboruva{e za idninata na ekonomskiot rast e Kventin Pil, glaven dopisnik od Germanija i urednik vo “Fajnen{al tajms” od London.

member of KAPITAL MEDIA GROUP

 KOMBINIRANATA CENTRALA PRVI^NO TREBA[E DA PO^NE SO RABOTA VO JANUARI 2010 GODINA.  TE-TO TREBA DA PROIZVEDUVA POLOVINA OD GODI[NOTO PROIZVODSTVO NA TOPLINSKA ENERGIJA [TO GO DAVA TOPLIFIKACIJA  TE-TO E PRVIOT ENERGETSKI KAPACITET OD VAKOV VID VO ZEMJAVA ZA KOMBINIRANO PROIZVODSTVO NA ELEKTRI^NA I TOPLINA ENERGIJA VO OTVOREN GASEN I ZATVOREN PAREN TEHNOLO[KI SISTEM

PORTORO@ KONFERENCIJA: KADE E SVETOT, A KADE SME NIE?

Kapital Akademija...

IN@ENER I PRAVNIK, KOJ BE[E ODGOVOREN ZA IZGRADBATA NA GASNATA ELEKTRANA. DIMITRI DMITRENKO PAK E GRADE@EN IN@EWER I DOA\A OD RUSIJA.

MILIONI

 VESTI...

1.700

GIGAVAT/^ASOVI STRUJA e proektiranoto godi{no proizvodstvo na struja na Te-To, {to e 30% od vkupnite potrebi na struja na Makedonija

800

MILIONI NORMALNI METRI KUBNI GAS e kapacitetot na gasovotot vo Makedonija, no vo momentov se koristat najmnogu do 100 milioni. So ova iskoristenosta na gasovodot }e se zgolemi za ~etiri pati.

BERZA MBI 10 3.000 2.800 2.600 2.400 2.200 2.000

07/10

08/10

10/10

12/10

02/11

 PROIZVODSTVOTO NA ELEKTRI^NA ENERGIJA OD KOMBINIRANATA ELEKTRANA ZAVISI TOKMU OD GASOT NA RUSKI GAZPROM, KOJ VO MAKEDONIJA STIGA PO MNOGU VISOKA CENA.

04/11

06/11

2.045,44 2010/2011 2010/2011

Max. Min.

2 2.827,62 827 62 2.059,92

Na Makedonskata berza v~era be{e ostvaren promet od 6.523.906 denari od redovnoto trguvawe koe se namali za 53,75% vo sporedba so prethodniot trgovski den. Glavniot berzanski indeks MBI-10 na dnevno nivo zabele`a pad od 0,95% i trgovskiot den go zavr{i so vrednost od 2.045,44 indeksni poeni. Makedonskiot berzanski indeks MBID porasna za 0,31%, dodeka indeksot na obvrznici OMB porasna za 0,03%.

НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Прилепска пиварница

9.270,00 +270.00

+3.00%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК Топлификација

2.376.00 -102.00

-4.13% 4 13%

DOW JONES 13.000 12.500 12.000 11.500 11.000 10.500 10.000 9.500

07/07

27/07

16/08

05/09

25/09

11.905,59 1 58% -1.58%

Otkako rejting-agencijata Fi~ objavi deka amerikanskite banki mo`e da bidat seriozno pogodeni od pro{iruvaweto na evropskata dol`ni~ka kriza, berzanskite ceni trgnaa nadolu. Zasega, rizicite za amerikanskite banki se “kontrolirani”, no investitorite brzo reagiraat.

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei225 S&P 500 Nasdaq DAX TOPIX

5.408,84 8.479,63 1.236,91 2.639,61 5.847,91 727,71

VALUTI

 MIHAIL SKOBIOALA I DIMITRI DMIRIENKO SE REGISTRIRANI KAKO DIREKTORI NA GASNA ELEKTRANA I TOPLANA TE-TO. MIHAIL SKOBIOALA E MA[INSKI

160

60 SEKUNDI BRIFING

£ € СТАПКА

-1.82% +0.19% -1.66% -1.73% -1.11% +0.50%

€ $

1,171 ПРОМЕНА

0.00%

СТАПКА

1,348 ПРОМЕНА

0.00%

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

KAPITAL AKADEMIJA PO^NA RABOTILNICA ZA ME\UNARODNO DVOJNO ODANO^UVAWE

P

retstavnici od pove} e makedonski kompanii deneska }e u~estvuvaat na tretata rabotilnica na Kapital Akademija za “Me|unarodno dvojno odano~uvawe”. Menaxerite }e imaat mo`nost da nau~at kako da prepoznaat deka imaat problem so dvojno odano~uvawe vo sekojdnevnoto rabotewe. Na predavaweto }e dobijat i prakti~ni soveti za toa kako uspe{no da go izbegnat ovoj problem. Na rabotilnicata ekspertot i predava~ Katerina Bo{evska, finansiski direktor na EOS Matrix, }e im prezentira na prisutnite koi postapki gi o~ekuva UJP, kakvi se dogovorite za izbegnuvawe na dvojnoto pla}awe danok, no i kade mo`at kompaniite da se obratat za da gi ostvarat pravata za dano~ni olesnuvawa koi im sleduvaat. Obukata e nameneta za finansiski menaxeri, smekovoditeli, dano~ni rabotnici, pretpriema~i i biznismeni.

FJU^ERSI ZLATO

1.744,10 -1.70% 1 70%

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

Нафта Брент NAFTA BRENT

109,56

-2.07% 2 07% ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

Vladimir Putin

Rusija ostanuva podgotvena da % pomogne na EU vo spravuvaweto so krizata.


Politika / Pari / Dr`ava

6

KAPITAL / 18.11.2011 / PETOK

IZMENI NA ZAKONOT ZA JAVNI NABAVKI

VISTINSKI, NO PREMAL ^EKOR ZA BORBA SO NAMESTENITE TENDERI

I

ZLOUPOTREBI NA ETI^KIOT KODEKS NA UKIM

BEZ KNIGA OD PROFESOROT – NEMA OCENKA!?

GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ako e za pozdravuvawe odlukata na Vladata za zadol`itelen oglas i za nabavkite i do 5.000 evra, poznava~ite velat deka so ovie izmeni vo Zakonot ne se re{avaat najgolemite problemi i malverzacii so nabavkite. Velat deka so ova se zgolemuva transparentnosta i kontrolata vrz javnite nabavki so pomala vrednost, no sepak, problemite so sklu~uvawe dogovori vo ~etiri o~i, ~esto poni{tuvawe na tenderite i favorizirawe odredeni kompanii i ekonomski operatori ostanuvaat. “Centarot za gra|anski komunikacii insistira ve}e nekolku godini nanazad vo Zakonot da se predvidat sankcii za prekr{uvawe na obvrskite i odredbite od Zakonot za javni nabavki so cel da se zgolemi negovata dosledna primena. Voedno, predlagame poseopfatno re{enie vo nasoka na namaluvawe na sega {iroko ostavenite zakonski mo`nosti za poni{tuvawe na tenderite, kako i odredeni ograni~uvawa vo odnos na koristeweto na netransparentnata postapka za pregovarawe bez objavuvawe oglas, {to ovozmo`uva sklu~uvawe na direktni dogovori”, veli Sabina Faki}. Taa, sepak, veli deka ovie izmeni se posre}no re{enie od prethodniot zakon, koj dozvoluva{e za nabavki do 5.000 evra da ne se objavuva oglas, tuku dovolno be{e da ima barem trojca ponuduva~i.

KRISTINA OZIMEC ozimec@kapital.com.mk

P 30

Od Vladata i od Biroto za javni nabavki tvrdat deka so ovaa izmena se ostranuva mo`nosta za malverzacii od strana na nekoi kompanii. “Zakonot }e stapi na sila na krajot na godinata i 100% od nabavkite da bidat po elektronski pat so javna aukcija. Toa za malite nabavki zna~i prostor za zgolemena konkurencija. O~ekuvam vo krajna linija dobitnici od ova da bidat i gra|anite i dr`avata preku poednostavuvawe na postapkite i otstranuvawe na mo`nostite za malverzacija od strana na nekoi kompanii, koi se zabele`ani kako praktika vo minatoto i so poniski ceni }e se napravat i za{tedi vo buxetot”, veli vicepremierot za ekonomija, Vladimir Pe{evski. K

O

M

E

rofesori prinuduvale s t udent i da k upuvaat u~ebnici i skripti kako uslov da polo`at ispit, predavale i na dr`avni i na privatni univerziteti i gazele po studenstskoto dostoinstvo - otkriva inspektorot \or|e Ilievski od Dr`avniot prosveten inspektorat, del od u~esnicite na diskusijata na Ekonomskiot fakultet za Eti~kiot kodeks so koi e obvrzan UKIM. No, ocenkite se deka Kodeksot ne se po~ituva: “Jazot me|u Eti~kiot kodeks e mnogu golem. Vo nego ima raboti koi se va`ni, a nekoi pak se samo glazura. Dali }e gi persiram ili }e gi uslovuvam studentite po ime, ne e pra{awe za koe se kr{at kopjata. Ima mnogu pova`ni raboti

milioni evra godi{no iznesuvaat “sitnite” javni nabavki

Direktorkata na Biroto za javni nabavki, Mare Bogeva-Micovska, veli deka izmenata e so cel da se zgolemi transparentnosta, konkurentnosta i vklu~enosta na malite i na srednite pretprijatija na pazarot na javni nabavki. “Mislam deka so ova }e bideme prvi vo regionot {to }e gi spu{time vrednosnite pragovi i }e obezbedime apsolutna transparentnost, taka {to site tenderi javno }e se objavuvaat”, veli Bogeva. R

C

I

J

A

L

E

N

koi ne samo {to vo Kodeksot ne se opfateni, tuku i nie kako da begame od niv. Postoi iznuduvawe na pari preku ocenki, ocenki iznuduiznudu vawe na seksualni uslugi preku ocenki, ima golem broj problemi koi do utre mo`e da gi nabrojuvame”, veli za “Kapital”, profesorot Vladimir Petru{evski od Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje. Vo dosega{niot period od 126 poplaki koi gi dobil studenstkiot pravobranitel, 20-tina se odnesuvaat na odnosot na profesorite kon studentite. “Predlo`iv do Senatot da razmisluva za formirawe komisija koja }e ima zada~a da ponudi paket na literatura za studentite pri upis na fakultet po popularna cena koj }e se prodava na rati i }e bide institucionalen i fakultativen”, re~e pravobranitelot Nikola Glavin~e.

EDEN PROFESOR PRAVEL PLAGIJATI, SE ISTRA@UVAAT U[TE TROJCA Inspektoratot za visoko obrazovanie i studentskiot pravobranitel na eden od fakultetite fatile profesor koj za pari pravel diplomski i seminarski raboti, {to e plagijatorstvo. “Ovaa aktivnost }e prodol`i i idnata nedela na u{te tri fakulteti za drugi profesori, bidej}i imame javuvawa od studenti i ako e vistina mo`e da se povedat postapki protiv profesorite”, izjavi Glavin~e. O

G

L

A

S


KAPITAL / 18.11.2011 / PETOK

Politika / Pari / Dr`ava

7

 PREGLED VESTI

DODEKA MVR GI KRIE OFCIJALNITE BROJKI

FRONTEKS: ZA TRETINA ZGOLEMEN PROTOKOT NA ILEGALCI NIZ MAKEDONIJA!

D

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

odeka makedonskoto Ministerstvo za vnatre{ni raboti nema podatok (ili barem ne otkriva) kolku ilegalni migranti ni gi minuvaat granicite, nitu kolku ostanuvaat vo zemjata, podatoci ima evropskata Agencija za grani~na kontrola, Fronteks. Vo prvite devet meseci od 2011 godina, evropskata vlast registrirala re~isi dvojno pove}e ilegalni imigranti otkolku vo istiot period od 2010 godina, soop{tuvaat od Fronteks. Poprecizno, od 1 januari do 30 septemvri ovaa godina, vo Evropa pristignale 112.844 imigranti, dodeka minatata godina ovaa brojka iznesuvala 76.697. Rutata Makedonija – Srbija – Ungarija – Avstrija, pak, ovaa godina ja pominale 2.000 lu|e {to e za duri 35 % pove} e od lani. Me|unarodnata organizacija za migracija, pak, (IOM) e zapoznaena so sostojbata so ilegalnite migranti stacionirani vo seloto Lojane preku izve{taite vo mediumite. Vo nedostig od oficijalni podatoci od na{eto MVR od tamu ne sakaat da {pekuliraat kolkava e nivnata brojka. Ekipa na “Kapital” pri posetata na Lojane vo grupi od po sedum do deset lica zabele`a okolu pedesetina Afroazijati dodeka spored ka`uvawata na pretsedatelot na mesnata zaednica, Selami Mehmeti, i drugi lojanci ilegalnite migranti dostignuvaat brojka od 400 lica. Od IOM samo informiraat

20 GODINI MAKEDONSKI USTAV!

N  “Dojdencite” vo Lojane zasega gi imaat “prebrojano” samo od mesnata zaendica – vikaat bile 400. MVR ne znae kolku se, a nivnoto prisustvo vo seloto se zabele`uva vedna{ {tom }e pristignete tamu.

2.000 migranti go pominale patot Makedonija – Srbija – Ungarija – Avstrija

IZVOR: FRONTEKS

35%

e zgolemen brojot na migranti koi ja koristat ovaa ruta vo sporedba so 2010 godina

IZVOR: FRONTEKS deka spored oficijalnite podatoci za poslednata, 2010 godina, brojot na ilegalni migranti e namalen, a spored soznanijata na IOM ovie migranti poteknuvaat naj~esto

od Palestina, Avganistan, Somalija, Eritreja, Irak i vleguvaat na teritorijata na Makedonija ilegalno, pominuvaj}i ja ju`nata granica. “Mnozinstvoto od ovie migranti prethodno prestojuvale vo Grcija ilegalno, neregistrirani od strana na vlasta ili, pak, kako barateli na azil. Makedonija ne e nivna krajna destinacija, no e edna stanica na mar{rutata na ovie migranti kako del od nivnata ruta koja vodi niz zemjite na Zapaden Balkan kon zemjite na Zapadna Evropa”, pojasnuvaat od IOM. PROEKT NA IOM ZA ASISTIRANO DOBROVOLNO VRA]AWE Me|unarodnata organizacija za migracija pokraj sledeweto na sostojbata so ilegalnite migranti u~estvuva vo zemjava i so drugi proekti kako tehni~ka

pomo{ za podobruvawe na institucionalnite kapaciteti na policijata vo borbata protiv organiziraniot kriminal so akcent na trgovijata i krium~areweto lu|e. Pokraj toa IOM vo Prifatniot centar za stranci go sproveduva proektot za asistirano dobrovolno vra}awe na migrantite vo mati~nata zemja. “Dokolku liceto koe prestojuva vo centarot saka dobrovolno da se vrati vo mati~nata dr`ava od IOM pomagaat pri kupuvaweto na avionskiot bilet i pri asistencija na licata na zaminuvawe”, izjavi Biljana Trnkovska-Alunovska, direktor na centarot. Po dobiena informacija i barawe od strana na MVR, IOM vr{i redovna poseta i razgovor so licata koi se smestuvat vo centarot.

“KAPITAL” ANALIZA NA BUXETOT NA UBK

OD GODINA VO GODINA POMALKU PARI - POGOLEMA TAJNOST! MAKSIM RISTESKI

B

risteski@kapital.com.mk

uxetot na Upravata za bezbednost i kontrarazuznavawe bele`i trend na namaluvawe, a ne obratno, kako {to se {pekulira vo javnosta, poka`uva analizata na “Kapital”. Najgolem skok vo buxetot na UBK e zabele`an so rebalansot na dr`avniot Buxet

SA[O MIJALKOV DIREKDOR NA UBK

napraven vo juli 2008 godina – od 780 iljadi evra planirani za Upravata vo 2008 godina, vo juli istata godina ovaa suma porasnala za celi 32 pati, na 25 milioni evra! Ve}e narednata godina, vo 2009, se kratat celi 17,8 milioni evra, pa direktorot na UBK, Sa{o Mijalkov, ima na raspolagawe samo 7,2 milioni. Vo 2010 godina ministerot za finansii, Zoran Stavreski, na Upravata prvo & dodeli 3,3 milioni evra, no so rebalanost & go skrati buxetot na 2 milioni evra. Ovaa 2011 godina UBK raspolaga so 2,3 milioni evra, a za narednata spored proekciite treba da dobie 1,4 milioni, {to e novo kratewe. Iako podatocite za toa kolku narodni pari se davaat na ovaa Uprava se javni, tie ne ka`uvaat ni{to za na~inot na tro{ewe. Mnogu pra{alnici ostava nepredvidlivata dinamika so koja se menuva sumata od godina vo godina Nitu Komisijata za nadzor na slu`bite, nitu ekspertite ne mo`at so sigurnost da ka`at

na {to se dol`i ogromniot skok vo 2008 godina koga so rebalansot UBK dobiva celi 25 milioni evra plus koi treba da gi potro{i za samo pet meseci. Ekspertite ne ja sporat potrebata od tajnost za odredeni segmenti od dejstvuvaweto na slu`bite, no sepak smetaat deka nekoj mora, vo ime na javnosta, da ostvaruva uvid vo na~inot na koj tie gi tro{at svoite buxeti. Nominalno takva uloga kaj nas ima Sobranieto, odnosno Komisijata za nadzor nad rabotata na Upravata za bezbednost i kontrarazuznavawe i na Agencijata za razuznavawe. No, i za ovaa Komisija, tro{eweto na slu`bite ostanuva tajna. Aktuelnite ~lenovi na ova nadzorno telo se `alat deka i vo Izve{tajot za rabotata na UBK za 2010 godina koj kone~no se najde pred pratenicite nema ot~et za toa kako slu`bata gi tro{ela parite. Ekspertite ne negiraat deka golem del od proektite na UBK se so strogo doverliv karakter i deka pokraj javniot postoi i taen buxet na tajnite slu`bi, no smetaat deka mora

da postoi na~in za kontrola na na~inot na koj gi tro{at dr`avnite pari: “Kaj nas ~lenovite na sobraniskata Komisija za nadzor na slu`bite koi imaat bezbednosni sertifikati za pristap do klasificirani informacii treba da ostvaruvaat uvid i vo tajniot buxet za da se spre~i nedoma}insko tro{ewe”, veli profesorot po bezbednost, Vladimir Pivovarov. Na v~era{nata sednica na Komisijata za nadzor na rabotata na slu`bite pratenicite gi razgleduvaa izve{taite na UBK i na Agencijata za razuznavawe zad zatvoreni vrati. Pred po~etokot na sednicata, pretsedatelot na Komisijata, Goran Min~ev, revoltiran od ignorantskiot odnos na direktorite na UBK, Sa{o Mijalkov, i na Agencijata za razuznavawe, Aleksandar Bocinov, koi uporno ne doa|aat da dadat ot~et za srabotenoto, pobara od prisutnite pretstavnici na ovie slu`bi da im dostavat dokument so koj }e go opravdaat otsustvoto na nivnite pretpostaveni.

a 17 noemvri 1991 godina so prviot Ustav na nezavisna Republika Makedonija se ostvari sonot na generacii Makedonci za samostojna suverena dr`ava, vo koja sveta e samo edna vrednost, ~ovekot kako individua i negovite prava i slobodi odnosno gra|anskata dimenzija koja podrazbira politi~ki pluralizam, pazarna ekonomija koja se temeli vrz privatnata sopstvenost. Ova go pora~a sobraniskiot spiker Trajko Veqanoski vo obra}aweto po povod dvaesetgodi{ninata od donesuvaweto na Ustavot na nezavisna i samostojna Makedonija. Vo svojot govor Veqanovski istakna deka pred 20 godini Makedonija imala mnogu visok stepen na politi~ki konsenzus i poddr{ka od gra|anite koja mnogu silno bila izrazena na referendumot na 8 septemvri. „Taa splotenost okolu najzna~ajnite pra{awa za idninata na na{ata tatkovina ja manifestiravme i podocna. Uveren sum deka toa e slu~aj i denes, koga sme blokirani vo ostvaruvaweto na na{ata strate{ka opredelba za ~lenstvo vo NATO i vo Evropskata unija” istakna Veqanoski. Dosega se usvoeni 32 ustavni amandmani – od ustavni intervencii koi se odnesuvaat na sudskata vlast, potoa amandmani koi se odnesuvaat na pravata i slobodite na gra|anite, kako i izmenite {to se napraveni kako rezultat na Ramkovniot dogovor. Veqanovski veli deka za site niv e karakteristi~no deka samiot proces bil transparenten so vklu~enost, kako na politi~kite subjekti, taka i na stru~nata javnost, a samiot ~in na donesuvawe - konsenzualen. - Isto tolku e va`en i faktot deka so site ovie amandmani ne e promenet temelniot karakter na dr`avnoto ureduvawe. Republika Makedonija i denes e unitarna dr`ava na makedonskiot narod i na site etni~ki zaednici, parlamentarna demokratija vo koja osnoven subjekt e gra|aninot, pravna dr`ava vo koja nikoj ne e nad zakonot i vo koja vladeat pazarnite zakonitosti, istakna Veqanoski. Na sve~enata sednicata prisustvuvaa i pretsedatelot \or|e Ivanov, premierot Nikola Gruevski, pretsedatelot na prviot Parlament vo nezavisna Makedonija Stojan Andov i drugi porane{ni pretsedateli na Sobranieto i na Vladata, kako i pretstavnici na verskite zaednici i na diplomatskiot kor. Sednicata ja bojkotiraa pratenicite na DPA, zatoa {to spored niv, ovoj Ustavot sozdal dr`ava vo koja nivnite prava ne se po~ituvaat dokraj, bile aneksirani, a i do den dene{en Albancite kaj nas nemale svoj slu`ben jazik i nacionalno zname.

PROVINICIJALCITE ]E SE VOZAT VO STARITE SKOPSKI AVTOBUSI

G

rad Skopje zaedno so Javnoto soobra}ajno pretprijatie i Zdru`enieto na edinici na lokalna samouprava }e doniraat avtobusi vo vozna sostojba na 40 makedonski op{tini, za da gi koristat za svoi potrebi “JSP zaedno so Gradot Skopje odlu~i da donira del od postarite avtobusi koi se vo vozna sostojba. Zaednicata na edinici na lokalna samouprava se obrati do site op{tini niz Makedonija so ponuda dali bi sakale da dobijat avtobus od JSP i na na{e zadovolstvo tokmu site op{tini koi pobaraa }e dobijat, pa se nadevam deka nema da ima nezadovolni op{tini”, re~e direktorot na JSP, Mi{o Nikolov za portalot Skaj. Odlukata za donirawe na stari avtobusi na op{tinite be{e donesena na sednica na Sovetot na grad Skopje, na koja be{e donesen nacrt buxetot na gradot za narednata godina.


Kompani / Pazari / Finansii

8

KAPITAL / 18.11.2011 / PETOK

DR@AVATA MORA KONKRETNO DA GO POMOGNE IZVOZOT

IZVOZNICITE BARAAT SLOBODNA TRGOV

D

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ogovor za bescarinska trgovija so Ruskata Federacija, namaluvawe na carinite i na carinskite stapki za repromaterijali i oprema, pogolemi dano~ni olesnuvawa, subvencii za izvoz, podobruvawe na delovnata klima so poefikasni institucii, kako i ponatamo{na liberalizacija na trgovijata. Ova se del od barawata na izvoznite kompanii do Ministerstvoto za ekonomija na rabotnata sredba koja{to se odr`a vo Stopanskata komora na Makedonija. Izvoznicite velat deka }e bidat mnogu pokonkurentni dokolku im se ovozmo`i carinewe na stokata za izvoz na pove}e grani~ni premini, ako bidat oslobodeni od carina pri uvoz na opremata {to ja koristat

vo proizvodstvoto isklu~ivo za izvoz i ako se sozdadat uslovi za prebivawe na DDV pri uvoz na repromaterijali nameneti za izvoz. Baraat dr`avata da gi namali carinskite dava~ki za uvoz na nova tehnologija od po~etokot na slednata godina, a za pogolem obem na izvoz klu~no e sklu~uvawe novi dogovori za slobodna trgovija i za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe. Zoran Kostovski, rakovoditel na logistika i proda`ni operacii vo Alkaloid a.d. Skopje, uka`a na potrebata od novi bilateralni dogovori za slobodna trgovija i za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe so zemjite so koi toa ne e napraveno. “Nemaweto dogovor za slobodna trgovija vlijae na konkurentnosta na na{ite proizvodi poradi dopolnitelnite dava~ki {to gi imame pri vlezot na na{ite proizvodi vo Rusija. Vladata ve}e pregovara so Rusija za mo`nost za sklu~uvawe spogodba za bescarinska trgovija, no ima

ZORAN KOSTOVSKI RAKOVODITEL NA LOGISTIKA I

PRODA@NI OPERACII VO ALKALOID otrebni se novi bilateralni dogovori za slobodna trgovija i za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe so zemjite so koi toa ne e napraveno. Nemaweto dogovor za slobodna trgovija vlijae na konkurentnosta na na{ite proizvodi.

P

[TO BARAAT IZVOZNICITE:

 sklu~uvawe spogodba za slobodna trgovija so Rusija;  subvencionirawe na izvozot;  subvencionirawe na transportot;  subvencionirawe na najgolemite izvoznici vo metaloprerabotuva~kata industrija;  namaluvawe na danocite za repromaterijali;  namaluvawe na carinskite stapki za surovini i repromaterijali, oprema i ma{ini koi ne se proizveduvaat vo zemjata;  olesnuvawe na privremeniot uvoz;  namaluvawe na carinskite stapki za surovini i repromaterijali so poteklo od Kina;  garancii od dr`avata za izvoz; netarifni barieri koi{to vlijaat na odlukata za potpi{uvawe na dogovorot. Mo`ebi Vladata bi trebalo vo me|uvreme da se koncentrira na odredeni industrii i granki za koi Rusija bi na{la doblest da gi prifati i taa bilateralna spogodba da bide foku-

 poddr{ka za razvoj na novi i redizajnirawe postoe~ki proizvodi;  poddr{ka pri nabavka na sovremena visokoproduktivna tehnolo{ka oprema;  evtini krediti za proizvodstvo so minimalna kamata i dolg grejs-period;  fluktuira~ki kurs na evroto;  MBPR da bide navistina poddr{ka na dr`avata za izvozot;  poddr{ka na grupni saemski nastapi za promotivnite materijali;  zapoznavawe na promotorite so aktivnosta na izvoznicite;  obedinuvawe na informaciite od promotorite vo eden sistem dostapen za site izvoznici.

sirana na del od industriskite granki, a ne dr`ava so dr`ava”, smeta Kostovski. Od Leov kompani potenciraat deka imaat problem pri carineweto na stokata na grani~nite

ZLATKO SIMONOVSKI

GENERALEN DIREKTOR NA FAKOM arame da se namalat carinskite dava~ki za uvoz na oprema, ma{ini i nova tehnologija, a potrebno e da se namalat i dava~kite za uvoz na repromaterijali koi{to ne se proizveduvaat vo Makedonija. So toa doma{nite proizvodi }e bidat pokonkurentni na stranskite pazari.

B

Kapital Akademija...

premini 24 ~asa vo denot, osebno na grani~niot premin Tabanovce, koj e va`en za izvozot. “Carinskata uprava ni ovozmo`uva direktno carinewe na izlezite na Bogorodica i na Blace, no ne i na drugite izlezi od dr`avata. Najgolemiot problem e {to 24 ~asa toa ne mo`eme da go napravime na izlezot na Tabanovce. Barame toa da se napravi {to poskoro, bidej}i najgolemite pazari na makedonskite izvoznici se evropskite zemji”, izjavi Traj~e Leov, sopstvenik na Leov kompani od Veles. Toj pobara i pri uvozot na repromaterijalite nameneti za izvoz da se ovozmo`i prebivawe so DDV koj kompaniite treba da

m member of KAPITAL MEDIA GROUP

објавува ј у

ОБУКА

ПЛАНИРАЊЕ НА ПАРИЧНИТЕ ТЕКОВИ И ПЛАНИРАЊЕ И БУЏЕТИРАЊЕ НА ИДНИ АКТИВНОСТИ 15 - 16 Декември 2011  Хотел “Александар Палас“ Скопје

Во турбулентни времиња со кои сите ние се соочуваме, водењето успешен бизнис е уметност. Особено планирањето и управувањето со паричните текови кои, и покрај успешното и профитабилно работење на компаниите, се почесто бараат дополнителна умешност и знаење за обезбедување на се попосакуваната ликвидност на компаниите. На оваа обука, преку практични примери и пополнети обрасци ќе ја приближиме оваа проблематика до секојдневното работење на деловните субјекти.

НА ОБУКАТА ЌЕ ДОБИЕТЕ СОЗНАНИЈА ЗА:

 Од каде компанијата добива парични приливи  Каде ги троши своите парични средства  Како да го подготвиме и разбереме Извештајот за паричните текови  Како да дознаеме на време за проблемите околу ликвидноста на компанијата  Кои се ризиците кои ги носат финансиските продукти  Како да ги планираме паричните текови  Како да ги планирате и кои факти треба да ги знаете за идните деловни активности  Анализа на добиениот план и споредба со остварените резултати

ОБУКАТА Е НАМЕНЕТА ЗА:

 Финансиски менаџери  Сметководители  Сопственици на компании  Претприемачи

ПРЕДАВАЧ КАТЕРИНА БОШЕВСКА

Fинанsиsки диrектоr на EOS Matrix Македонија и финанsиsки конsuлтант за Иsточна Евrопа. Ангажиrана е како надвоrешен sоrаботник и тrенеr-обuчuвач за теми од облаsта на финанsиsки менаџмент од rеномиrани тrенинг агенции-конsuлтантsки кuќи.

Сите заинтересирани за учество на оваа обука можат да се пријават најдоцна до 10 декември 2011 година. Цената за еден учесник изнесува 10.500 денар (без ДДВ). За секој втор учесник од иста компанија следува попуст од 10% а за секој нареден учесник следува 15% попуст.

Проектот Kapital Akademija... е формиран на 25.09.2011 лица за контакт: Гордана Михајловска, Дијана Гулакова  02 3298 110  www.kapital.mk  obuki@kapital.com.mk


KAPITAL / 18.11.2011 / PETOK

Kompani / Pazari / Finansii

9

IJA SO RUSIJA i go platat na dr`avata i da se oslobodat od carinata za opremata {to ja uvezuvaat. \or|i Popovski, pretstavnik na firma koja se zanimava so izvoz na pro~istitelni stanici so nova tehnologija, naglasuva deka krizata mo`e da se izbegne so inovacii i novini vo raboteweto. “Nie sme mala firma, no imame nova tehnologija vrz osnova na koja imame izvezeno pro~istitelni stanici vo 12 zemji. S$ {to e novo ne pripa|a na krizata i taka mo`e da se opstane i da se vodi firmata vo dobar pravec. Ne ni treba poddr{ka od dr`avata ako sami ne stoime na noze. Se potpirame na na{ite sili i znaewa”, istakna Popovski. Od Ministerstvoto za ekonomija velat deka od dogodina intenzivno }e po~ne da se raboti na sproveduvawe na Strategijata za promocija na izvozot. “Strategijata sega e vo vladina procedura, a otkako }e bide donesena, }e se izraboti i akciski plan. Taa se fokusira na pozicionirawe na klu~nite tradicionalni sektori koi ve}e se zastapeni na stranskiot pazar od aspekt na negoviot izvoz i voedno, potencijalnite izvozni sektori”, izjavi Biljana

Stojanovska, dr`aven sovetnik vo Ministerstvoto za ekonomija. Spored Stojanovska, kako {to se poso~uva vo strategijata, avtomobilskiot, hemiskiot, farmacevtskiot sektor, turizmot i obnovlivite izvori na energija se identifikuvani deka mo`e da bidat nose~kite granki. Od Ministerstvoto najavuvaat i otvorawe na poseben veb-portal za izvoznicite. “Predvideno e slednata godina da se formira veb-portal na koj{to site kompanii {to se izvoznoorientirani }e mo`at da gi prezentraat potencijalite i mo`nostite za izvoz. ]e bidat opfateni site mo`nosti za finansirawe na kompaniite, od komercijalnite banki i od strana na dr`avnata MBPR”, pojasnuva Stojanovska.

 Dr`avata mora da sklu~i novi dogovori za slobodna trgovija i za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe so zemjite so koi trguvame za izvoznicite da bidat pokonkurentni. Izvoznicite baraat osloboduvawe od carina pri uvozot na oprema {to ja koristat vo proizvodstvoto za izvoz i da se sozdadat uslovi za prebivawe na DDV pri uvoz na repromaterijali za izvoz

BILJANA STOJANOVSKA DR@AVEN SEKRETAR VO MINISTERSTVOTO ZA

MIROSLAV GEORGIEVSKI

S

Z

HISNI JAKUPI SI ODI OD DIREKTORSKATA FOTELJA VO PIOM!

D

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

irektorot na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (PIOM), Hisni Jakupi, denovive }e podnese ostavka na funkcijata, doznava “Kapital”. Pri~inite za vakvata odluka na Jakupi zasega ne se poznati. Se {pekulira deka toj se podgotvuva za nova pozicija. Od Ministerstvoto za trud i socijalna politika potvrduvaat deka Jakupi si odi. “To~no e deka direktorot se povlekuva od funkcijata, no ne znam koga to~no }e ja podnese ostavkata. Pri~inite s$ u{te ne gi znaeme, nitu pak e poznato koj }e dojde na negovo mesto”, veli za “Kapital” izvor od Ministerstvoto za trud. Za direktor na PIOM Hisni Jakupi be{e

nazna~en vo 2008 godina. Pred nekolku meseci, Jakupi i ministerot za trud, Spiro Ristovski, javno priznaa deka slu`benici od Fondot ja zloupotrebuvale svojata polo`ba, la`irale sta` i ispla}ale penzii na po~inati lica. V~era dvajcata potvrdija deka protiv ovie slu`benici se podneseni krivi~ni prijavi, a del od niv ve}e ja dobile presudata. Fondot za penzisko e edna od najproblemati~nite dr`avni institucii, bidej}i ima og-romni finansiski problemi. PIOM lani ja zavr{i godinata so zaguba od 17 milioni evra. Podatocite od posledniot izve{taj poka`uvaat deka poslednive 10 godini rashodite porasnale dvojno, od 373 milioni evra vo 2000 godina na 691 milion evra vo 2010 godina. Vo tekot na 2010 i 2011 godina bea naplateni edna milijarda denari zaostanati pridonesi.

STARTUVA[E ELEKTRONSKIOT SISTEM ZA PENZIJA ondot za penzisko v~era go pu{ti vo upotreba elektronskiot sistem, ~ija cel e da go skrati vremeto za dobivawe re{enie za pravo na penzija. Od PIOM velat deka preku ovoj sistem se evidentira sekoja promena i dopolnuvawe na podatocite za sta` i plati i se eliminira mo`nosta za nezakonsko vnesuvawe i la`irawe podatoci.

F

“Ovoj sistem ovozmo`uva i soodvetna razmena na podatoci i so fondovite na drugi dr`avi so koi Makedonija ima sklu~eno bilateralni dogovori za socijalno osiguruvawe. Taka vo idnina zna~itelno }e se namali vremetraeweto na re{avawe na barawata so stranski penziski sta`”, velat od Ministerstvoto za trud.

ZANAET^IITE BARAAT POMALKU KAZNI

P

remnogu visoki kazni, neramnomerno sproveduvawe na fiskalizacija, siva ekonomija, proporcionalno odano~uvawe za golemi i mali biznisi se samo del od problemite koi v~era pretstavnicite na komorite na zanaet~ii gi adresiraa do Vladata, vo ramkite na proektot “U~ime od biznis-zaednicata”. Zanaet~iite baraat dr`avata da dade pogolema poddr{ka vo nacionalnata strategija za zanaet~istvoto, no i vedna{ da ne gi zatvora delovnite objekti. Sakaat inspekciskite slu`bi ramnomerno da vr{at proverki vo cela zemja, no i da sprovedat merka opomena i edukacija, a potoa da kaznuvaat. Pomo{ za izvozno orientiranite, pojasna regulativa za obvrskite i razgrani~uvawe na zanaet~iite od trgovskite dru{tva se isto taka del od

GENERALEN MENAXER NA GEOPROM a registracija na eden proizvod vo stranstvo se pla}a od 7.000 do 10.000 evra. Predlagam da se prezemat merki za sertificiran i registriran proizvod vo Makedonija da ne mora da se registrira povtorno vo zemjata kade {to izvezuvame.

EKONOMIJA trategijata za promocija na izvozot se fokusira na pozicionirawe na klu~nite tradicionalni sektori koi ve}e se zastapeni na stranskiot pazar, kako i na potencijalnite izvozni sektori. Nose~ki granki se avtomobilskiot, hemiskiot, farmacevtskiot sektor, turizmot i obnovlivite izvori na energija.

problemite na ovie biznisi. Komorite pobaraa od Vladata da gi vklu~i vo izrabotkata na predlog-zakoni, no i da gi osloboduvaat od danoci zanaet~iite vo po~etnata faza na biznisot. Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, istakna deka del od barawata se protivustavni i sprotivni na regulativite na Svetskata trgovska organizacija, no del gi oceni kako sosema opravdani, pa }e gi dostavi kako predlozi do oddelnite ministerstva i do Vladata. Samo vo Zanaet~iskata komora vo Skopje ima 1.700 zanaet~ii, a na teritorijata na Skopje se registrirani okolu 5.000. Tie se najva`niot izvor na novi rabotni mesta i stabilen rast, bidej}i se fleksibilni i se prilagoduvaat lesno na promenite na pazarot.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Kompanii / Pazari / Finansii

10

 PREGLED VESTI FORMIRANA GRUPACIJA NA KLASTERI

S

edum makedonski klasteri se zdru`ija vo grupacija koja }e funkcionira vo sklop na Uslu`nata komora pri Sojuzot na stopanski komori (SSK). Avtomobilskiot, drvniot, p~elarskiot, konditorskiot i klasterot na prerabotuva~ite na zelen~uk i ovo{je se del od grupacijata pri SSK za ~ij kordinator e izbran Vladimir Tevdov od Avtomobilskiot klaster. Mitko Aleksov,izvr{en direktor na SSK, veli deka celta na zdru`uvaweto e na lesen i poefektiven na~in da se re{avaat zaedni~kite problemi za da mo`e sekoj klaster svojata energija da ja fokusira kon su{tinskite pra{awa. “]e pokreneme inicijativa za promeni vo Zakonot za rabotni odnosi, }e ja preispitame sostojbata so kreditite i likvidnosta, kaznenata politika kon kompaniite i raboteweto na Makedonska banka za poddr{ka na razvojot”, izjavi Aleksov.

VIP DONIRA[E VO SOS DETSKO SELO

V

ip operator donira{e 550 iljadi denari so koi e obnoveno sportskoto igrali{te vo SOS Detsko selo. Igrali{teto dobi nova za{titna ograda i kompletno osvetluvawe, a obnoveni se postojnite elementi i rekviziti. Ovaa donacija na SOS Detskoto selo mu ovozmo`uva razvoj na novi sodr`ini i aktivnosti od sportsko-rekreativen karakter. “Osobeno sme sre}ni koga sozdavame vrednosti za najmladite, bidej}i so toa poddr`uvame edna od glavnite op{testveni celi - sozdavawe zdravi i pozitivni pokolenija. Tokmu sportot i rekreacijata se nezamenlivi alatki za ispolnuvawe na taa cel. Sigurni sme deka na ova igrali{te }e se otkrijat mnogu sportski talenti,” izjavi Nikola Qu{ev, glaven izvr{en direktor na Vip operator. Na sve~enoto otvorawe na igrali{teto so decata se dru`ea i igraa prijatelite na Vip operator, rakometarite na makedonskata rakometna reprezentacija.

ANALIZIRAME ZA VAS

TEMA KAKO DA SE POZICIONIRATE NA PAZAROT NA TRUDOT?  Od vkupniot broj

nevraboteni, okolu 20.000 lica poseduvaat visoko obrazovanie. Ova ni poka`uva deka visokoto obrazovanie e neminovno i deka e eden od ~ekorite koj }e n$ dobli`i poblisku do celta, no sekako ne e i edinstvenoto re{enie

PE[EVSKI: PROEKCIJATA ZA RAST NA SVETSKA BANKA E NA DNEVNA OSNOVA

V

ladata ne mo`e da gi menuva proekciite na dnevna osnova, bidej}i, sepak, stanuva zbor za zakon koj go predlaga Vladata, a go nosi Sobranieto. Vaka vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, gi komentira poslednite prognozi za rastot na Makedonija za narednata godina od 2,5%, nasproti proektiraniot od Vladata na 4,5%. “Kako {to ka`aa i od Svetska banka, tie pravat promeni na dnevna osnova, bidej}i dinamikata na svetskata kriza se menuva vo zavisnost od toa {to se slu~uva na politi~ki plan vo zemjite {to se zafateni od krizata, a nie go nemame toj luksuz da gi menuvame proekciite na dnevna osnova”, izjavi Pe{evski, odgovaraj}i na novinarski pra{awa pred sredbata vo Zanaet~iskata komora na Skopje. Vo predlo`eniot buxet za narednata godina, spored nego, ima fleksibilnost i dokolku ima potreba, toj }e bide soodvetno prisposoben vo tekot na godinata, no re~e deka zasega Vladata ostanuva na toa {to e dadeno kako proekcija vo predlo`eniot buxet.

+

17.11.2011

Прилепска пиварница Охридска банка РМДЕН10

раст

+3.00% +1.13% +0.27%

нова цена

9.270.00 1.345.00 90,00

Ognen Graorkovski

koordinator vo sektor za ~ove~ki resursi

o.graorkovski@procreditbank.com.mk

ProKredit Banka

Топлификација ТТК Банка Макстил Гранит Комерцијална банка

пад

-

-4,13% -2,99% -2,41% -1.60% -0,68%

V

o Agencijata za vrabotuvawe na Makedonija, zaklu~no so 31 juli 2011 godina, evidentirani se 307.057 nevraboteni, {to poka`uva deka stapkata na nevrabotenost e na zavidno nivo od 31%. Ovaa sostojba na pazarot na trud poka`uva deka problemot so vrabotuvawe e golem, no ostanuva pra{aweto kako sekoj mlad ~ovek da se spravi so edna vakva situacija, t.e. kako da “ispliva na povr{ina” vo moreto od nevraboteni? Dokolku malku podetalno gi razgledame navedenite statistiki, }e uvidime deka od vkupniot broj nevraboteni, okolu 20.000 lica poseduvaat visoko obrazovanie. Ova ni poka`uva deka visokoto obrazovanie e neminovno i e eden od ~ekorite koj }e n$ dobli`i poblisku do celta, no sekako ne e i edinstvenoto re{enie. Klu~en moment pri izborot na visokoto obrazovanie e tipot na profesija za koja planirate da se obrazovate. Normalno, treba da se izbere profesija koja navistina se saka, no nekoga{ treba da se razmisluva i racionalno, da se sogleda {to se bara na pazarot na trud. Ne sekoga{ pobaruva~kata za site profesii e ednakva. Mnogu va`en element e izborot na visokoobrazovnata institucija, bez razlika dali e dr`avna ili privatna. Sli~no kako i na svetsko nivo, i vo Makedonija obrazovnite institucii se rangiraat spored kvalitetot. Iako toa ne se informacii od oficijalni agencii, tuku kru`at me|u rabotodavcite i rabotnata sila, sepak odredeni kandidati imaat prednost pri vrabotuvawe vo zavisnost od toa kade go zavr{ile svoeto obrazovanie. Golemata ponuda na visokoobrazovni institucii diktira kaj ponudata kvantitet za smetka na kvalitetot, {to bi zna~elo vistinski izbor na fakultet. Studentite treba da razmisluvaat za svojata kariera mnogu porano od zavr{uvaweto na obrazovniot proces. Mo`am da ka`am deka retko koj go praktikuva. Studentite treba da vospostavuvaat kontakt so kompaniite vo poslednite godini od studiite. Istoto mo`e da go pravat preku profesionalna komunikacija i praktikantska rabota. Iako vo mal broj, sepak del od kompaniite se prisutni na pazarot na trud i stapuvaat vo direkten kontakt so studentite. Toa treba da bide maksimalno iskoristeno od studentite so cel pribli`uvawe do svoite idni

~etvrtok- 17.11.2011 Банка НЛБ Тутунска банка Стопанска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4,00% 4,30% 4,80% 4,60% 4,00% 4,30% 4,60% 5,00% 5,30%

6м 5,00% 5,30% 5,60% 4,80% 5,00% 5,00% 5,50% 6,00% 6,50%

24м 7,70% 8,10% 8,10% 5,00% 8,20% 7,80% 7,80% 9,00% 9,00%

36м 7,90% 8,30% 7,90% 5,00% 8,30% 8,40% 8,10% 9,50% 9,50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Стопанска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка

3м 2,20% 2,40% 2,50% 2,40% 2,40% 2,40% 2,60%

6м 2,70% 2,90% 3,00% 2,90% 2,90% 2,80% 3,00%

24м 3,80% 4,00% 4,50% 3,65% 4,10% 4,00% 4,00%

36м 4,10% 4,30% 5,00% 3,90% 4,50% 4,20% 4,30%

Уни банка

2,40%

2,70%

4,35%

5,25%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

3м 1,46% 1,4% 0,47% 0,05%

6м 1,69% 1,6% 0,68% 0,09%

12м 2,02% 2,0% 1,00% 0,31%

нова цена

2.376.00 1.261.00 137,00 502,00 2.673.00

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

камата 4,00% 5,50%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,4933 45,6046 71,9809 49,6554 44,4605 46,1557

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5% 4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

1м 1,20% 1,1% 0,25% 0,03%

potencijalni rabotodavci. Praktikantskata rabota e edna od mo`nostite koja kompaniite ja nudat, no treba da se ima seriozen pristap i od dvete strani. Kompaniite treba da ponudat kvalitetna i strukturirana praktikantska programa, a studentite seriozno da ja sfatat i celosno da se posvetat so cel da ostavat pozitiven vpe~atok kaj potencijalniot rabotodavec. Sevo ova, dokolku e kvalitetno realizirano, }e pridonese i za sozdavawe konkurenten kadar na pazarot na trud. Nepravilno organizirana praktikantska programa mo`e da bide samo tro{ok za kompanijata bez nikakov benefit, a da bide i zaludno izgubeno vreme za samite studenti, bez mo`nost za nadopolnuvawe na ve}e steknatoto znaewe od fakultet so rabotno iskustvo. Ova e samo eden po~eten del od s$ {to treba da se napravi za da se otskokne od prosekot na ponuda na rabotna sila na pazarot na trud. Sekako postojat u{te mnogu drugi raboti na koi treba maksimalno da se posveti vnimanie so cel podobro pozicionirawe na pazarot na trud, pobrzo vrabotuvawe i gradewe uspe{na kariera. Kako pretstavnik od edna sovremena kompanija, dopolnitelno na mladite kadri bi im prepora~al da razmisluvaat za: - kreirawe li~en imix vo op{testvoto, vo okru`uvaweto kade {to `iveete, preku Internet, socijalni mre`i, sekojdnevni kontakti so prijatelite i semejstvoto, a i preku ostvaruvawe novi poznanstva. Ova e s$ so cel da stanete lesno prepoznatlivi i prepora~ani kaj rabotodavcite; - nadminuvawe na problemot so nefleksibilna rabotnata sila na pazarot na trud. Sekako, da se bide fleksibilen zna~i, od edna strana, da se ima prednost pred drugite pri baraweto rabota, no od druga strana, i da se `rtvuva del od prvatniot `ivot so cel dobivawe rabota i gradewe uspe{na kariera; - dokumentite so koi aplicirate i na~inot na koj go pravite toa, t.e. prvi~niot vpe~atok na rabotodavecot za aplikantot, normalno dokolku prethodno ne stapile vo kontakt; - podgotvenost za testirawe/intervjuirawe kako del od proces na selekcija; - upornost, informiranost, posvetenost, skromonost i iskrenost; - dolgoro~na investicija vo sebe i vo baraweto rabota.

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

17.11.2011

KAPITAL / 18.11.2011 / PETOK

3% 2%

1% 0% 01/10 03/10 05/10 06/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11 Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

Нето вредност

1M

3M

6M

1Y

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

25.333.273,40

0,56%

-7,57%

-19,59%

-16,59%

-22,49%

16.11.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

44.786.820,83

3,33%

-1,38%

-11,55%

-15,27%

-19,01%

16.11.2011

Иново Статус Акции

18.428.751,22

-1,07%

-4,77%

-7,76%

-4,35%

-4,47%

16.11.2011

КД БРИК

39.379.277,39

3,23%

1,52%

-6,82%

-8,43%

-12,49%

16.11.2011

КД Нова ЕУ

19.437.803,33

-3,14%

-12,93%

-27,04%

-26,87%

-27,95%

16.11.2011

КБ Публикум - Балансиран

23.273.863,66

-0,82%

-6,21%

-12,93%

-11,48%

-12,44%

16.11.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.914.550,00

0,35%

0,12%

0,92%

0,00%

0,00%

16.11.2011

КБ Публикум Паричен

53.733.336,06

0,28%

0,80%

0,00%

0,00%

0,00%

16.11.2011


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 18.11.2011 / PETOK

 PREGLED VESTI

OSOMNI^ENITE VO SLU^AJOT “MAVROVO” KONTRA MVR

DIREKTORITE NEGIRAAT KRIMINAL, A MAVROVO PROPADNA  Obvinetite vo slu~ajot “Mavrovo” tvrdat deka ne se vinovni za kriminalot od 2,7 milioni evra, za koj gi tovari MVR, no nemaat odgovor zo{to ADG Mavrovo e vo ste~aj, a Mavrovo in`enering pred ste~aj SOWA JOVANOVA

O

s.jovanova@kapital.com.mk

bvinetite vo slu~ajot “Mavrovo”, hrvatskata Ingra i makedonskata firma Medijan trejd, tvrdat deka ne se vinovni za kriminalot od 2,7 milioni evra, za koj gi tovari MVR, no nemaat odgovor zo{to ADG Mavrovo e vo ste~aj, a Mavrovo in`enering pred ste~aj. Sopstvenikot na Medijan trejd, firmata koja poseduva 50% od kapitalot vo Mavrovo in`enering, Goran Mihajlov, negira sekakva involviranost vo slu~ajot. Nemu MVR mu podnese krivi~na prijava poradi somnitelna kupoproda`ba na tri asfaltni bazi od ADG Mavrovo na Medijan trejd. Spored Mihajlov, voop{to nemalo proda`ba. Toj tvrdi deka nedvi`nite stvari gi dobil kako zalog poradi nenaplateni pobaruvawa od ADG Mavrovo vo vreme koga Medijan trejd ja snabduvala grade`nata kompanija so bitumen, `elezo i razni ma{ini. “Poradi toa {to ne mi pla}aa, jas barav steknuvawe pravo na sopstvenost na pobaruvaweto. I dobiv, osven asfaltni bazi, i druga oprema, kako bageri, ma{ini i sli~no, {to zna~i deka ne se slu~ila kupoproda`ba. Neka mi donese nekoj faktura deka za 100.000 evra mi prodal asfaltni bazi i jas }e gi gonam krivi~no. Jas, kako Medijan trejd imam izjavi od upravitelite na ADG

Mavrovo deka tie mi gi prefrlaat kako zalo`no pravo”, objasnuva Mihajlov. Toj se somneva deka mo`ebi postoi prefrlawe na nedvi`ni raboti od ADG Mavrovo na Mavrovo in`enering, a deka negovata firma po gre{ka e spomenata. Veli deka ima dokumenti koi }e potvrdat deka ni{to od toa za {to go tovari MVR ne e vistina. A MVR go somni~i i deka Ingra mu ispla}ala pari za nepostoe~ki konsultantski uslugi. Toj tvrdi deka tie uslugi gi izvr{il. “Koga Ingra vleze vo ADG Mavrovo vo juni 2008 godina, go kupi i Mavrovo in`enering, vo koe dotoga{ jas bev 100% sopstvenik. No, bidej}i im trebav za da im nao|am klienti, jas rabotev za niv kako nadvore{en ~len i za toa tie treba{e da mi platat 18 milioni denari na ime konsultantski uslugi. No, bidej}i nemaa pari, mi ponudija ma{ini, za {to jas predlo`iv da im gi fakturiram na ime na Mavrovo in`enering, a tie da mi gi platat. I taka be{e. Za toa jas imam faktura, imam plateno i DDV i danok na dobivka, i toa mo`e da se proveri vo UJP”, dodava Mihajlov. Pred tri dena i Marjan Kostren~i}, ~len na nadzorniot odbor na Ingra, koj isto taka dobi krivi~na prijava od MVR poradi kriminal vo Mavrovo, gi otfrli obvinuvawata. Toj pak ja obvini makedonskata vlast za neprezemawe merki da se spre~i ste~ajot na ADG Mavrovo. Za Mav-

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.045,44 МБИД 2.222,50 ОМБ 119,33

-0.95% +0.31% +0.03%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

11.905,59

-1,58%

-1.66%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 5.847,91

-1,11%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 727,71

+0,50%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

M

rovo in`enering, firma-}erka na ADG Mavrovo, veli deka }e napravat s$ za da ne odi vo ste~aj. Firmata Medijan trejd s$ u{te figurira kako kosopstvenik na Mavrovo in`enering, a upravuva zaedno so hrvatska Ingra. Za finansiskite problemi na Mavrovo in`enering, Mihajlov veli deka po~nale vo momentot koga firmata ne go dobila tenderot za izgradba na ka-

0,95%

menolomi. Problemite po~nale da se redat, i finansiski i logisti~ki, zatoa {to dvajcata partneri te{ko nao|ale zaedni~ki jazik za strate{ki celi na kompanijata. Spored nego, Mavrovo in`enering ima potencijal da profunkcionira i da ne odi vo ste~aj, no samo ako “Ingra vistinski saka firmata da za`ivee” i ako se usoglasat zaedni~ki da postavat upravitel.

3.200

lijansata na Slova~ka BAS-Bas i Konfederacijata na rabotodavci vo narednite 15 meseci }e ja merat korupcijata pottiknata od biznis-zaednicata. Planot koj go izgotvija BAS i Biznis-konfederacijata na Makedonija se sostoi od sistematsko merewe na stepenot na korupcija, podgotovka na eti~ki kodeks za ~lenovite na biznis-zaednicata i izrabotka na tri stru~ni analizi fokusirani na borbata protiv korupcijata. Petar Golia{ od Slova~kata biznis-asocijacija veli deka voveduvaweto onlajn biznisregistar za vrabotenit kompaniite, specijaliziran sud za re{avawe golemi slu~ai, onlajn-registrirawe na imotot, prijavuvawe na site sklu~eni dogovori i fakturi na kompaniite se samo del od aktivnostite koi treba da gi prezeme i Makedonija. “Rezultatot e evidenten i ima mnogu pove}e ponudi vo javnite tenderi, a dr`avata za{tedi 6%15% za sproveduvawe na istite. Praktikite od Slova~ka, koi se poka`aa kako uspe{ni, treba da gi primenuva i Makedonija”, dodade Golia{.

NLB LIZING OBU^UVA KONSULTANTI

P

reku vtorata faza od pilot-programata “Pristap do finansii”, NLB lizing po~na da gi obu~uva konsultantite koi CEED i USAID im gi davaat kako pomo{ na kompaniite za mo`nostite na lizing-finansiraweto. Osnovna cel e da se razvie nov kanal za pristap do finansii na makedonskite kompanii. Krajniot rezultat e da se zgolemi finansiskata sposobnost, izvozot, investiciite, efikasnosta vo raboteweto na kompaniite i otvaraweto novi rabotni mesta. Vo programata se vklu~eni finansiskite sovetnici koi prisustvuvaat na dvomese~na intenzivna i prakti~na programa za finansiski proizvodi, pretstavena od strana na izbrana grupa finansiski institucii. Tie }e dobijat ekskluzivna mo`nost da gi ponudat finansiskite proizvodi na pretprijatijata. Od druga strana u~estvuvaat finansiskite institucii, koi }e imaat mo`nost da go upotrebat ovoj nov efektiven kanal za promocija na svoite proizvodi i uslugi na pretprijatijata.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok- 17.11.2011

МБИД

ОМБ

+0,31%

3.000

2.600

2.200 2.000

2.400

1.800 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11 10/11

2.200 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11 10/11

NASDAQ 2.639,61

-1,73%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 58.197,90

-0,62%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.408,84

-1,82% -0,78%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 18.817,50

CROBEX 1.817,67

SOFIX 327,34

-0,22%

-1,87%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

-1,61%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 626,89

ATHEX 720,54

+0,06% +19,32%

Ласта

315,00 Креди банка

-10,26%

1.750,00 Бадел 1862

КС Наложба

12,56

10,40

АИК банка

1.757,00 Центар банка

230,00

-28,84%

245,00

+4.00% -2,39%

-50,00%

ЛЕСНА СУРОВА

101.04$/барел BRENT

109.56$/барел

Соларис

НФД Холдинг

162,10

Сивент

0,27

-1,51% -2,07%

ПРИРОДЕН ГАС

3.41/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

310

+2,00% -1,22%

ЗЛАТО 1744.10$/унца СРЕБРО 33.00$/унца БАКАР 7.525,25

МЕТАЛИ

-1,70% -2.45% -1,2%

НИКЕЛ 17.747,50 АЛУМИНИУМ

1.995,00 ЧЕЛИК 530.00$/унца

+0,0% -1,5% /

+9.00% -9,26%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

Максима Инве

0,05

Чачанска банк

+10,28%

+12.560%

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

+0,36%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

21,00

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

Теп

-0,76%

-1,80%

Главен индекс на Сараевската берза

37,00

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 16.461,70

-0,65%

SASX 10 850,75

Главен индекс на Белградската берза

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 5.641,24

ИНДЕКСИ РЕГИОН

BELEX15 529,38

+0,03%

124 120 116 112 108 104 100 96 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11 10/11

2.800

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

+0,19%

avrovo in`enering ve}e nekolku nedeli funkcionira bez direktor, so blokirana smetka, zaguba od 3,3 milioni evra i dolgovi od 21,7 milioni evra. Osven {to e neizvesna sudbinata na Mavrovo in`enering, neizvesni se i mnogu proekti na koi s$ u{te raboti ovaa kompanija, me|u koi ima i dr`avni. Otkako Ingra vo 2008 godina ja prezede Mavrovo in`enering, kompanijata dobi mnogu dr`avni proekti, kako {to se avtopatot KumanovoTabanovce, industriskata zona Bunarxik, rekonstrukcijata na Ministerstvoto za zemjodelstvo, asfaltirawe pove}e ulici vo Skopje i izgradba na stanben kompleks na Javnoto stanbeno pretprijatie vo Aerodrom.

2.400

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

NIKKEI 225 8.479,63

MAVROVO IN@ENERING SÉ U[TE BEZ DIREKTOR

2.600

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

-1,20%

A

МБИ10

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

CAC 40 3.028,18

SO ORO^UVAWE NA VA[ITE ZA[TEDI SO GARANTIRANI KAMATNI STAPKI TO^NO ZNAETE KOLKU VA[ITE ZA[TEDI ]E PORASNAT DO KRAJOT NA ROKOT NA ORO^UVAWE

]E SE MERI KOLKU SE KORUMPIRANI BIZNISMENITE

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.236,91

3.000

11

+1,95% -10,00%

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

СУРОВИНИ

-0,50% ПЧЕНИЦА 637.50$/бушел -0,20% КАФЕ 2.40 $/бушел +1,59%

ПЧЕНКА 642.00$/бушел

-1.50% ШЕЌЕР +3,45% 27,25 СОЈА 1188.00$/бушел -1,00% КАКАО 2498.000$/буше

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.


Kompani / Pazari / Finansii

12

KAPITAL / 18.11.2011 / PETOK

EU JA FORMIRA[E PRVATA EVROPSKA MRE@A NA MENTORI

SO MENTORSTVO ]E SE POTTIKNUVA @ENSKOTO PRETPRIEMNI[TVO

 Preku novoformiranata mre`a na mentori na Evropskata unija, Makedonija kone~no dobi mo`nost so mentorstvo da go pottiknuva `enskoto pretpriemni{tvo. Se o~ekuva ova da bide samo edna platforma koja ponatamu }e go pro{iri konceptot na mentorstvo na celata teritorija i na pove}e razli~ni oblasti vo biznisot

34,4%

SPECIJALNO ZA “KAPITAL” OD SOFIJA IVANA KOLEVA

M

Koleva@kapital.com.mk

akedonija e edna od 17-te zemji {to preku mentorstvo }e pottiknuva razvoj na `ensko pretpriemni{tvo kako del od novata Evropska mre`a na mentori. Mre`ata oficijalno be{e otvorena na konferencija vo Var{ava, Polska, na koja prisustvuvaa nad 500 biznis-`eni od cela Evropa. Celta na mre`ata e da se zgolemi procentot na `enipretpriema~i vo Evropa, koj momentalno e 34,4%, za da se iskoristi nivniot potencijal i da se kreira pogolem ekonomski rast vo zemjite. Uspe{ni pretpriema~i i biznismeni koi imaat nad petgodi{no iskustvo vo vodeweto biznis treba da mentoriraat `eni-pretpriema~i koi vodat biznis najmalku edna godina. Mentorite so konkretni soveti }e im pomognat na `enite da ja pominat pouspe{no prvata kriti~na faza od razvojot na biznisot i da gi zajaknat mekite ve{tini. Vkupniot broj na mentori e 170, a od na{ata zemja }e u~estvuvaat deset. “Znaeme deka prioritetite sega i vo idnina }e bidat staveni vo fokusot na `enskoto pretpriemni{tvo. Od zemjite na Balkanot, samo Hrvatska K

O

M

E

R

C

I

od `enite vo Evropa se pretpriema~i

170

mentori od Evropa }e u~estvuvaat vo mre`ata

 Na konferencijata vo Var{ava prisustvuvaa nad 500 biznis `eni od cela Evropa, koi spodelija pozitivni praktiki i iskustva od oddelnite nacionalni zemji

mo`e da se pofali so nacionalna strategija za razvoj na `ensko pretpriemni{tvo. Vo Makedonija idejata s$ u{te e vo zarodi{. Veruvam deka ovaa ideja mo`e da se ravie vo ne{to navistina golemo, bidej}i ima odr`liva metodologija po koja }e se raboti”, veli Gabriela Kostovska-Bogoevska, od MIR fondacijata za istra`uvawe i razvoj. Taa veli deka vo proektot u~estvuvaat ~etiri partneri od zemjata, poradi {to mre`ata od 10 mentori }e bide rasprostraneta niz celata zemja. Celta na proektot e `enite koi }e bidat mentorirani ne samo da dobijat pomo{ za razvoj na J

A

L

E

N

O

G

L

biznisot, tuku i da crpat kontakti i iskustva od Europe Enterprise Network, najgolemata mre`a za poddr{ka na biznisot vo Evropa, vo koja ~lenuvaat nad 50 zemji. “Kriteriumite za izbor na mentori koi gi nalo`i Evropskata komisija bea obemni. Tie treba da imaat navistina golema `elba da se priklu~at vo mre`ata, da rabotat na liderska pozicija ili da se so petgodi{no iskustvo vo svoja firma, da rabotat na princip na volonterstvo bez nadomest, no i da imaat odredeni sposobnosti oceneti preku intervjua, kako i motivacija da se posvetat edna A

S

K

O

godina aktivno da mentoriraat dve `eni-pretpriema~i”, veli taa. Na konferencijata vo centarot na Var{ava prisustvuvaa site mentori od Makedonija. Tie se mnogu motivirani i so golem entuzijazam zboruvaat za rabotata koja doprva treba da go pottikne `enskoto pretpriemni{vo kaj nas. “Za proektot doznav preku Agencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto. Se zainteresirav, bidej}i dava mo`nost da se prenesat del od iskustvata koi sme gi sobrale vo izminatite 7-8 godini na nekoi pomladi pretpriema~i”, veli Aleksandar Popov, osnova~ i sopstvenik na Global media, izdava~ka ku}a za pove}e mese~ni spisanija i onpajnmediumi. Toj veli deka o~ekuva da M

E

R

C

I

J

A

L

N

I

zapoznae mladi lu|e so interesni idei koi }e uspeat da gi preto~at vo biznis na pazarot. “]e mi bide zadovolstvo ako tie `eni-pretpriema~i uspeat da rabotat odli~no so toa {to nie sme im go poso~ile kako sovet. Vo tekot na raboteweto se fokusirame postojano na sekojdnevni obvrski i ova e odli~na mo`nost za novi kontakti i pro{iruvawe na horizontite, so {to }e po~neme da razmisluvame malku po{iroko i nadvor od krugot {to n$ opkru`uva”, veli toj. Za Petar Lazarov od Makedonija eksport, koj isto taka e na listata so mentori od ovoj proekt, konceptot na mentorirawe e odli~na rabota za pomo{ na biznisot, no i ne{to {to vo Makedonija nedostiga. “Kaj nas nema mentorstvo i dobro educirani mentori. A od druga strana pak, ima lu|e koi sakaat da napravat ne{to na ova pole, no dosega ne postoe{e platforma na koja mo`at da se priklu~at”, veli toj. Spored Lazarov, ova }e bide pottik, predizvik, no i konkurencija me|u samite mentori da se doka`uvaat preku podobri rezulatati. “Efektite od na{ata rabota sigurno }e bidat vidlivi. No, smetam deka mentorstvoto kako koncept treba da se pro{iri na pove}e poliwa, a ne samo da se zadr`i za `enite-pretpriema~i”, dodava toj. O

G

L

A

S

I


Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 18.11.2011 / PETOK

13

VO OBID DA GO SPRE^AT DOL@NI^KIOT VIRUS

SARKOZI I MERKEL SE SKARAA ZA ECB!

 S$ pogolemi se pritisocite ECB da stane rezerven zaemodavec i pove}e da se anga`ira vo re{avawe na dol`ni~kata kriza. Toa {to posledno gi skara Merkel i Sarkozi e tokmu pozajmuvaweto na ECB: francuzite se za, a Germancite se protiv Sarkozi se soo~uva so zgolemuvawe na tro{ocite za pozajmuvawe, so {to vrvniot krediten rejting na zemjata denovive se najde pod zakana. Ova go pottikna Sarkozi da pobara posilna akcija od ECB, dodavaj}i deka krizata vo Evropa sozdava globalen pritisok i na ostanatite pazari, osobeno na amerikanskiot, so {to go poddr`a stavot na pretsedatelot na SAD, Barak Obama. “Ulogata na ECB e da ja osigura stabilnosta na evroto, no isto taka da vlijae na finansiskata stabilnost na Evropa. Veruvame deka vo ECB }e gi prezemat site neophodni merki za da se obezbedi finansiskata stabilnost vo regionot”, soop{ti Sarkozi po sostanokot na vladiniot kabinet vo Pariz docna vo sredata. Francuskiot minister za finansii, Fransoa Baroan, povtori deka fon-

VASE CELESKA

D

celeska@kapital.com.mk

vete centralni ekonomski sili na Evropa, Francija i Germanija, se skaraa za toa dali Evropskata centralna banka (ECB) treba da intervenira poenergi~no so cel da se zapre {ireweto na dol`ni~kata kriza vo pogolemite ekonomii. Francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, smeta deka Evropskiot fond za finansiska stabilnost treba da prerasne vo banka i da pozajmuva od ECB, a germanskiot kancelar, Angela Merkel, odbiva, povikuvaj} i se na evropskata regulativa. Za da gi smiri pazarite, ECB povtorno po~na da kupuva dr`avni obvrznici od zadol`enite zemji, no pozitivnite posledici na pazarite i kaj investitorite kratko traeja.

AKO POPU[TI ECB, NEMA VRA]AWE NAZAD CB e pod golem pritisok. S$ po~esti se barawata bankata da gi pro{iri intervenciite i da ja prezeme ulogata na rezerven zaemodavec,- velat analiti~arite na Siti bank za londonski “Fajnen{al tajms”. Bankata nema na raspolagawe neograni~eni kapaciteti vo re{avaweto na krizata, predupreduvaat ekspertite. “Ako ECB popu{ti edna{, nema vra}awe nazad”, predupredi minatata nedela germanskiot vicekancelar, Filip Rosler. Toj smeta deka pe~ateweto pari mo`e da pomogne samo kratkoro~no, no nema da pottikne sozdavawe na trajna stabilnost i reformi. Dosega ECB se razlikuva{e od amerikanskata centralna Banka na federalni rezervi (FED) i britanskata Banka na Anglija po toa {to se vozdr`uva{e od politikata na “kvalitetno ubla`uvawe”, koe vo bankarskiot svet pretstavuva {ifra za pe~atewe pari.

E

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

N

I

O

G

L

A

dot za spas na evrozonata, Evropskiot fond za finansiska stabilnost (EFSF), treba da ima bankarska licenca, a toa e toa na {to se protivi Berlin. Spored Francuzite, toa }e mu ovozmo`i na fondot da pozajmuva od ECB, {to mu dava dopolnitelna “ognena mo}” za borba protiv {ireweto na krizata. “Pozicijata na Francija e deka edinstveniot na~in da se spre~i dol`ni~kata zaraza e EFSF da dobie bankarska licenca”, istakna Baroan. No, germanskiot kancelar, Angela Merkel, jasno se sprotivstavi na idejata ECB da dobie pogolema uloga vo re{avaweto na dol`ni~kata kriza. “Kako {to ka`uvaat dogovorite, ECB nema mo`nost za re{avawe na ovie problemi”, soop{ti Merkel po razgovorite so irskiot premier Enda Keni, za vreme na negovata poseta na Berlin. Edinstven na~in da zakrepne pazarnata doverba e da se implementiraat ekonomskite reformi i da se izgradi pobliska evropska politi~ka unija so promena na spogodbata na EU, objasni Merkel. No, ECB kontinuirano gi ignorira me|unarodnite razgovori za re{itelno intervenirawe kako posleden evropski zaemodavec, istaknuvaj}i deka re{avaweto na dol`ni~kata kriza najmnogu zavisi od vladite na zadol`enite zemji i od sproveduvaweto na merkite za {tedewe i reformite. Mnogu analiti~ari veruvaat deka S

I

K

O

vakviot poteg od ECB e edinstven na~in da se spre~i zarazata, i pokraj potencijalnata opasnost od inflacijata i od pe~ateweto pari.

M

E

R

C

I

J

A

L

N

I

Pazarot na obvrznici vo evrozonata e pod golem pritisok. Italijanskite desetgodi{ni obvrznici se zgolemija nad 7% i stanaa neisplatlivi na dolg rok.

O

G

L

A

S

I


Svet / Biznis / Politika

14

KAPITAL / 18.11.2011 / PETOK

 SVET

0-24 

...PREDIZBORNA KAMPAWA

...SAEM NA AVTOMOBILI

...REALOKACIJA VO AVSTRALIJA

HDZ startuva od pred baraki

Los Anxeles preplaven so novi modeli

Obama postigna dogovor za podobar pristap na more

po~na kampawata pred baraka vo predgradie na Zagreb.

brendovi.

Xulija Gilard zaminuvaat od pres-konferencijata.

eobi~en po~etok na predizbornata kampawa vo Hrvatska. a saemot za avtomobili koj denovive se odr`uva vo AD }e isprati dopolnitelni voeni trupi na severot od AvsN Vladeja~kata partija HDZ na Kosor, ~ija{to zgrada s$ u{te N Los Anxeles, Kalifornija, }e bidat pretstaveni na- Stralija, {to e vo soglasnost so noviot bilateralen dogovor. e blokirana od Uskok poradi aferata so crni fondovi, ja jnovite i najskapite modeli od poznatite svetski luksuzni Na fotografijata pretsedatelot Barak Obama i premierkata

NA “[OPING” VO GRCIJA

KINESKITE INVESTITORI TRIJAT RACE OD GR^KATA KRIZA

 O~ajno baraj}i investitori koi }e pomognat vo privatizacijata na dr`avnite kompanii, Grcite mu se obratija na Peking, a kineskite investitori vedna{ ja zabele`aa mo`nosta za profit i vlez na drugite evropski pazari

K

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

inezite imaat glaven zbor vo Grcija vo poslednite 17 meseci. Prezadol`enata Grcija, o~ajna za solventni dr`avni prijateli, pobara od Peking da & pomogne vo borbata protiv krizata, a kineskite investitori vedna{ ja uo~ija mo`nosta za profit i siguren vlez na pazarot na Evropskata unija (EU). Na primer, kineskata dr`avna kompanija Kosko (Cosco) gi dobi pravata da upravuva so pristani{teto i so terminalot za kontejneri Pireja za narednite 35 godini, so mo`nost za dopolnitelni pet godini. Za vozvrat, nesolventnata dr`ava treba da dobie 3,4 milijardi evra (4,6 milijardi dolari), {to pretstavuva zna~itelen pridones vo gr~kata borba protiv krizata i dobar znak za idna finansiska poddr{ka od Azija. Germanskiot dneven vesnik “[pigel” pi{uva deka porane{niot gr~ki premier Jorgos Papandreu, tragaj}i po solventni prijateli, najde pribe`i{te vo komunisti~kata vlast vo Peking. Sega najnovata golema svetska sila, za koja se procenuva deka poseduva stranski devizni rezervi vo vrednost od 3.200 milijardi dolari, se podgotvuva za “{oping” po povolni ceni vo pretstojnata privatizacija na gr~kite dr`avni kompanii. PEKING, NAJGOLEMIOT NADDAVA^ Kosko, na primer, saka da kupi dopolnitelni 23,1% od kompanijata OLP, sopstvenik na pristani{teto vo Pireja. Peking e najgolemiot kandidat za akcii vo atinskiot me|unaroden aerodrom, vo koj germanskiot grade`en gigant Hohtif (Hochtief) poseduva udel od 40% s$ do 2026 godina. Kinezite dadoa najvisoka ponuda, no i postavija najmnogu uslovi, izjavuvaat oficijalni lica od gr~kata Vlada. Vo pra{awe e dogovor za 20godi{na koncesija za aerodromot vo periodot od 2026 do 2046 godina, za koj gr~kata Vlada bara minimum 500 milioni evra. Peking isto taka kupi kom-

 Porane{niot premier na Grcija, Jorgos Papandreu i premierot na Kina, Ven Xiabao, pred Pantenon vo Atina, fotografirani na po~etokot od minatiot mesec.

KINESKITE INVESTICII VO GRCIJA NIZ BROJKI - 3.200 milijardi dolari iznesuvaat stranskite devizni rezervi na Kina; - 20 preliminarni dogovori za ekonomska sorabotka potpi{aa Grcija i Kina; - 3,4 milijardi evra plati kineskata kompanija Kosko za 35-godi{na koncesija na pristani{teto Pireja; - Kina kupi kompanija za prevoz na stoka od brodovite do `eleznicata vo blizina na Pireja; panija za prevoz na stoka od brodovite do `eleznicata vo blizina na Pireja, kako i centar za pakuvawe, a kineskite kupuva~i se zainteresirani i za drugite pristani{ta, kako toa vo blizina na Timbaki i pristani{teto vo ju`en Krit. Vo Solun, vtoriot najgolem pristani{en grad vo Grcija, proda`bata na terminalot za kontejneri na eden od trojcata kineski naddava~i be{e privremeno zaprena poradi golemite javni protesti protiv ovoj plan. “Dobrite prijateli se tuka da pomognat koga nekoj e vo nevolja”, mu re~e kineskiot premier, Ven Xiabao, na svojot toga{en kolega, Papandreu, letovo vo Atina. Papandreu be{e presre-

- 23,1% od akciite na OLP, sopstvenik na pristani{teto Pireja, planira da kupi Cosco; - So 500 milioni dolari, Peking e najgolemiot kandidat za akcii vo atinskiot me|unaroden aerodrom, kade {to germanskiot grade`en gigant Hohtif poseduva udel od 40% s$ do 2026 godina; - Skaj solar grup vlo`i 250 milioni evra vo kompanii za alternativni izvori na energija.

}en, a negovite slu`benici potpi{aa pove}e od 20 preliminarni dogovori. “Kinezite doa|aat”, slavea gr~kite vesnici. KINESKA PORTA ZA VLEZ VO EVROPA Se ~ine{e deka ova e situacija od koja dvete strani imaat polza. Atina }e dobie sredstva za da gi zakrpi fiskalnite dupki, a Peking }e dobie novi partneri na Zapad i pristap do “portata za vlez vo Evropa”, na koja se nadeva{e. Mo`e da se debatira za toa kolkav blagoslov pretstavuva dosega{nata pomo{ na Kina. Ostanuva nejasno dali site dogovori se navistina implementirani, isto kako i

dosega{nata suma koja Kina ja ima investirano vo kupuvawe gr~ki dr`avni obvrznici. Ven Xiabao postojano najavuva{e takvi kupuvawa, no nema precizna informacija za toa kolkava e to~no nivnata golemina i koja e vkupnata suma na dosega{nite kineski investicii vo Grcija. “Kupuvame i poseduvame gr~ki obvrznici”, izjavuva kineski diplomat vo Atina, “i se nadevame deka }e kupuvame u{te”. Koga go pra{uvaat za detali, diplomatot samo se nasmevnuva i ne veli ni{to. Ekspertite pretpostavuvaat deka Kina s$ u{te ima investirano okolu 70% od svoite monetarni rezervi vo dr`avni obvrznici na SAD, a samo okolu 25% vo

obvrznici od evrozonata, od koi najgolem del se investirani vo niskorizi~ni germanski hartii od vrednost. Ekspertite procenuvaat deka kupuvawata na Peking na evroobvrznici od zemjite vo kriza, kako Grcija i Portugalija, ostanuvaat na ponisko nivo, so sumi od ednocifreni milijardi (od edna do devet milijardi). Gao Xiking, pretsedatel na kineskiot dr`aven fond CIC, koj gi investira vo stranstvo monetarnite rezervi na zemjata, se soglasuva so ovaa procenka. “Ne sme vitezi na bel kow!”, izjavi Gao vo septemvri vo ramkite na sostanokot na MMF vo Va{ington. “Mora samite da se spasuvame”, dodade toj. “Nikoj pameten ne investira vo vakvi obvrznici”, izjavi Ma Veihua, pretsedatel na China Merchants Bank, na Svetskiot ekonomski forum vo Dalian, Kina. “Ne mo`eme da gi `rtvuvame na{ite interesi za da im pomogneme na drugi”, veli Ma Veihua. EDINSTVENOTO NE[TO [TO GO IMAAT GRCITE E SONCETO! Vo juni energetskata grupacija vo kineska dr`avna sopstvenost Dongfang potpi{a dogovor so gr~kiot partner DTS za “dolgogodi{na strate{ka sorabotka” za proizvodstvo na solarni paneli i turbini za veternici. Dogovorot “te`i” pove}e od dve milijardi dolari. “Edinstvenoto ne{to {to go imame nie Grcite e sonceto, a Kinezite imaat pari!”, veli pretsedatelot na DTS, Vasilis Dricas. Ovaa kompanija }e gi snabduva Kinezite so patentirana tehnologija koja avtomatski gi orientira solarnite paneli i go optimizira agolot za dojdovnata solarna radijacija vo zavisnost od pozicijata na sonceto. Grcija se nadeva deka ekonomskiot razvoj vo idnina }e go pottiknuva preku alternativnite izvori na energija i solarnata tehnologija. Skaj solar grup, kineska kompanija koja razviva alternativni izvori na energija, e zainteresirana za licenci i za grade`ni dozvoli za 194 solarni proekti vo Grcija, sekoj od niv sposoben za proizvodstvo na 350 do 500 kilovati struja. Investicijata na ovaa kompanija vkupno iznesuva 250 milioni evra.


Feqton

KAPITAL / 18.11.2011 / PETOK

15

LONDONGRAD – OD RUSIJA SO KE[: INSAJDERSKA PRIKAZNA ZA OLIGARSITE Po~ituvani ~itateli, vo sorabotka so izdava~ite AEA, “Kapital” vi go pretstavuva vozbudliviot bestseler na Mark Holingsvort i Stjuart Lensli, “Londongrad - od Rusija so ke{“. Ne ja propu{tajte neverojatnata prikazna za toa kako London stana dom na ruskite superbogata{i, raska`ana za prv pat i bazirana vrz vistinski likovi i nastani. Ultravozbudlivo ~etivo za `ivotot protkaen so neviden luksuz, ubavi `eni, privatni avioni, megajahti, najdobrite svetski fudbaleri i telohraniteli vo crni “renx-roveri” so neprobojni stakla

NA PARITE GLAVA 4: KRIEWE

LONDONE GRADE, DOA\AM PRI TEBE!

Sega, koga idninata mu be{e neizvesna, opciite na Berezovski bea bez perspektiva - da se vrati vo Moskva i da se soo~i so sudewe ili da vodi `ivot vo progon. Na kraj, padna odlukata. London }e bide posigurno pribe`i{te. Ve}e ima{e vrski so Velika Britanija, negovite }erki ve}e bea vo Kembrix, a isto taka poseduva{e i luksuzen apartaman vo Palas gejt, vo Kensington palas gardens...

K

najgolemite delovni zdelki na Berezovski, kako i golem del od negovite politi~ki intrigi. Tokmu tamu vo 1998 godina, vo tekot na ruskata finansiska kriza, koja s$ pove}e se prodlabo~uva{e, Berezovski kova{e zagovor so drugite oligarsi za toa kogo da poddr`at za Jelcinov naslednik otkako pretsedatelot po~na zabrzano da gi gubi svoite sposobnosti. Narednata godina Vladimir Putin i negovoto semejstvo bea me|u pokanetite gosti. Esenta 2000 godina, koga Berezovski se soo~uva{e so site implikacii od svoeto spektakularno nesoglasuvawe so Putin, a ruskite obviniteli mu se pribli`uvaa, zamokot mu obezbedi sovr{eno pribe`i{te. Na 30 oktomvri 2000 godina dr`avata mu ja zapleni dobro obezbeduvanata vikendi~ka vo predgradieto Aleksandrovskaja, {to ja iznajmi od Kremq, koja datira od *XIX vek. Na 1 noemvri 2000 godina ruskiot zamenikobvinitel Vasilij Kolmogorov izjavi deka }e pokrene krivi~na postapka i so sudska pokana go povika Berezovski da se pojavi vo Moskva na ispra{uvawe za stoticite milioni dolari {to, navodno, nedostigaat od bankarskite smetki na Aeroflot, otvoreni vo [vajcarija. Obvinitelot re~e deka ako toj ne se pojavi, }e bide izdaden me|unaroden nalog za priveduvawe. Znaej}i deka nema da izleze od procesot neo{teten, Berezovski narednot den donese momentalna odluka: da ostane vo Ju`na Francija i da stane begalec. Toj postojano gi negira{e obvinuvawata, tvrdej}i deka tie se politi~ki motivirani. Dodeka razmisluva{e vo zasolni{teto na Anark Holingsvort e istra`uva~ki tibite za neprilikata novinar i avtor na pove}e knigi, vo koja se najde, olivklu~itelno i studijata za MI5, garhot re{i da ostane britanskata Slu`ba za bezbednost. Negovite novinarski tekstovi se neposlu{en. Berezovski objavuvaat vo Sandej Tajms, Gardijan i javno izjavi deka s$ Fajnen{el Tajms. Od maliot broj intervjua u{te planira da se napraveni so nego, se znae deka toj ne vrati vo Rusija, no saka mnogu da zboruva javno, niti pak e qubitel na {oping. privatno, odlukata ve} rugiot avtor, Stjuart Lensli e e be{e donesena. Dve novinar i ekonomski konsultant koj nedeli potoa, na 14 `ivee ju`en London. Me|udrugoto toj e dobitnik na nekolku nagradi noemvri, izjavi deka kako televiziski i radio producent, me|u nema da se vrati vo koi e i nagradata na Wujor{kiot tele- Moskva. “Prinuden sum viziski i filmski festival. Vo negovata da biram me|u toa da kniga od 1985 godina, Poor Britain, toj ja definira{e mo}ta upotrebuvaj}i metodologija koja podocna stanam politi~ki zatpo~naa da ja primenuvaat istra`uva~ite i vladite na Velika vorenik ili politi~ki Britanija, Evropskata unija i golem broj zemji, od Japonija emigrant”, izjavi. do Ju`na Afrika. Vo tekot na naredniot lo{er de la Garup e impresivna, ogromna vila vo luksuznoto odmorali{te na Antibite, vo srceto na Azurniot Breg. Smestena e na 50 akri uredno zemji{te zasadeno so mirizlivi gradini, maslinovi drvja i so terasi {to vodat dolu do Mediteranot. Veli~estveniot imot vo italijanski stil e za{titen so dobro ~uvana kula kaj vleznata vrata, a vilata e oddale~ena cela milja od prekrasno dekoriraniot vlez. Ima tri golemi vili: dve za gosti i edna za sopstvenikot, koi ovozmo`uvaat impresivna gletka na bregot i na moreto, vklu~uvaj}i i sportska sala, tenisko igrali{te i golem bazen. Okolnite gradini se stilizirani vo grandiozen formalen angliski na~in, so trevnici i so `iva ograda {to se ~istat i odr`uvaat. Amerikanskiot kompozitor Koul Porter go iznajmil imotot vo 1922 godina. Zaedno so svojot sonarodnik, glumecot Xerald Marfi, Porter ja is~istil pla`ata od morska treva istata godina i pove}eto poznati pesni gi napi{al tokmu vo ovaa vila, a za istaknuvawe e negoviot mjuzikl *Hitchs-Koo. Boris Berezovski go kupi mestoto za 13,4 milioni amerikanski dolari vo septemvri 1997 godina, tipi~no svedo{tvo za negovoto li~no bogatstvo i za ekstravagantniot stil. Naskoro vilata be{e dobro iskoristena, ne samo kako letno kat~e. Zamokot vedna{ dolu na bregot, blizu do Kan, be{e mestoto kade {to bea sklu~uvani golem del od

M

D

mesec Berezovski ostana vo Francija. Sega, koga idninata mu be{e neizvesna, negovite opcii bea bez perspektiva: da se vrati vo Moskva i da se soo~i so sudewe ili da vodi `ivot vo progon. Zakanuva~kiot me|unaroden nalog za negovo priveduvawe be{e izdaden od ruskot generalen javen obvinitel. Iako Interpol izdade “crveno izvestuvawe”, koe gi stavi vo pripravnost drugite zemji za ovoj nalog, toa ne ja zadol`uva{e, nitu & dava{e mandat na policijata da go privede. No, koga zakanata po~na da se intenzivira, a negovite opcii rapidno da se stesnuvaat, Berezovski donese odluka koja mu go smeni `ivotot: London }e bide posigurno pribe`i{te. Toj ve}e ima{e vrski so Velika Brijatija, negovite }erki ve}e bea vo Kembrix, a toj poseduva{e luksuzen apartaman vo Palas gejt, vo Kensington palas gardens, pa na po~etokot na 2001 godina otpatuva vo London, poteg {to toj se nadeva{e deka }e bide privremen. ABRAMOVI^ NUDI “DIL” Bidej}i ja napu{ti Rusija, prva gri`a na Berezovski be{e kako da si go za{titi bogatstvoto. Toj s$ u{te poseduva{e ili veruva{e deka poseduva golem udel vo Logovaz, Aeroflot, Sibneft, Rusal i vo ORT, site zaedni~ki so Patarkatsi{vili. Toj isto taka ima{e udel vo televiziskiot kanal TV 6 i vo nekolku vesnici. Toa od {to najmnogu se pla{e{e be{e deka Putin ednostavno }e mu gi zapleni site tie aktivi. Nekolku nedeli otkako ja napu{ti Rusija dobi telefonski povik od svojot star prijatel Roman Abramovi~. Porane{niot pulen na Berezovski, isto taka akcioner vo Sibneft i vo Rusal, mu objasni deka saka da se sostanat za “iten biznis”. Toa be{e sredinata na dekemvri 2000 godina i Berezovski be{e do nekade zbunet od povikot. Naredniot den od svojata veli~estvena vila vo [ato de la Kroa, Abramovi~ dojde do zamokot na Berezovski so avtomobil za samo desetina minuti, a tamu im se priklu~i i Badri Patarkatsi{vili. Sostanokot ne be{e neformalen nastan so voobi~aenoto tapkawe po grbot, na kakov bea naviknati trojcata

“Tamu (vo Rusija) e kako na Diviot Zapad. Nekolkumina biznismeni poseduvaat s$. Za~uduva~ki.”

26

 Stiven Kurtis ma`ii. Namesto toa, atmosferata ma`i. f r be{e nevoobi~aeno napnata. Mnogu ne{ta bea staveni na kocka me|u trojcata i Berezovski ima{e sekatrojca kva pri~ina da bide vnimatelen vo odnos na svojot star prijatel. Dodeka Berezovski se pretvori vo neprijatel na Putin, se somneva{e deka Abramovi~ stanal sovetnik na Putin. Na prvo mesto na agendata be{e mediumskata kompanija ORT. Putin s$ u{te besnee{e poradi kriti~nata reporta`a na Kanal 1 za potopenata podmornica Kursk i s$ u{te bara{e tajkunite da go prodadat svojot del od 49% na dr`avata. Toa be{e tenzi~en i va`en sostanok i kako rezultat na toa, se pojavija konfliktni verzii za toa {to bilo re~eno i ottoga{ tie verzii se predmet na te{ko vodena parnica za koja se borat dvajcata oligarsi vo London. Spored Berezovski, Abramovi~ be{e ispraten po specifi~ni nalozi na Putin da izvr{i pritisok vrz niv da gi prodadat akciite. Toj tvrde{e deka Abramovi~ vo uloga na pretsedatelov glasnik na dobra volja go predupredil deka ako ne gi prodade negovite akcii od ORT, Putin ednostavno }e mu ja odzeme televiziskata stanica bez kompenzacija. Berezovski podocna tvrde{e deka toa bilo trik za da gi prisilat nego i Patarkatsi{vili da go prodadat nivniot udel vo ORT po niska cena i na na toj na~in da bidat izmameni za milioni dolari. Spored Berezovski, vo su{tinata na pregovorite bila sudbinata na Nikolaj Glu{kov, koj bil priveden na 7 dekemvri 2000 godina vo soglasnost so obvinenijata povrzani so negovoto menaxirawe na Aeroflot. Be{e zatvoren vo Lefortovo vo Moskva, zatvor ozloglasen kako mesto kade {to KGB gi ma~ela politi~kite zatvorenici vo sovetskata era. Berezovski veruva{e deka apseweto be{e del od edna po{iroka kampawa na Kremq za da ja zauzdaat negovata mo}. Tvrde{e deka Glu{kov, vo su{tina, bil iskoristen od Putinovata administracija kako zalo`nik za da gi isprovociraat nego i Patarkatasi{vili da se otka`at od svoite aktivi. Spored Berezovski, Abramovi~ im rekol na partnerite deka dokolku gi prodadat svoite akcii od ORT, Putin }e go oslobodi Glu{kov od zatvor. Iritiran i zagri`en, Berezovski nema{e nikakvo vlijanie i nevolno gi prifati uslovite. Mu bea potrebni zna~itelni finansiski sredstva za da go finansira svojot londonski stil na `iveewe i znae{e deka postoi rizik negoviot udel da bide odzemen na poinakov na~in bez nikakva kompenzacija.

LITERATURA ZA RAZLI^NI VKUSOVI Od 2000 godina navamu AEA izdava~i objavuva knigi od razni oblasti: proza, poezija, literatura za mladi, publicistika, popularna psihologija, ezoterija... Proda`niot salon Egipetska sonuvalka vo centarot na Skopje izobiluva so bogata literatura – od sovremenite makedonski pisateli, preku angliskite klasici, s$ do detskata literatura, seto toa po dostapni ceni. • Od doma{nite avtori AEA izdava~i gi objavila Bo`in Pavlovski, Mateja Matevski, Mitko Maxunkov, Eftim Kletnikov, Radovan Pavlovski, Tome Arsovski... • Od stranskite X.R.R. Tolkin, K.S. Luis, Malkolm Gladvel, Kaled Hoseini, Jasmina Kadra, Kormak Mekkarti, Xered Dajmond, Karla del Ponte... Prevodot na trilogijata “Gospodarot na prstenite” od Tolkin be{e vistinski hit pred nekolku godini i e proekt kakov {to retko bele`at izdava~ite vo zemjava. • Pred dve godini vo Skopje go pre~eka i dobitnikot na Bukerovata nagrada, Tomas Kenili, avtorot na “[indlerovata arka (lista)”, izdanie isto taka na AEA.

Verzijata na Abramovi~ za nastanite e sosema sprotivna na taa na Berezovski. Iako priznava deka bil na eden takov sostanok, tvrdi deka bil prisuten vo sosema poinakvo svojstvo - za da mu pomogne na Berezovski, na negovo barawe, da gi prodade negovite akcii {to gi imal vo ORT. Abramovi~ negira deka se zakanil ili deka dejstvuval kako agent na Putin ili na ruskata dr`ava, tvrdej} i deka Berezovski bil voznemiren i podgotven, poradi o~ajnata sostojba, da gi prodade svoite akcii od ORT i vsu{nost, go zamolil za pomo{. Daleku od toa deka se zakanuval. Idniot sopstvenik na FK ^elzi tvrdi deka toj, vsu{nost, mu pomognal na Berezovski i mu zarabotil pari kupuvaj}i go negoviot udel vo ORT po cena pogolema od taa {to bi ja dobil na nekoj poinakov na~in. Bez ogled na koj na~in se gleda na ovoj slu~aj, ne izgleda{e deka zdelkata }e se odviva lesno i ednostavno. Nitu Abramovi~, nitu Putin ne sakaa da bidat javno videni deka imaat rabota so ~ovek koj e pod istraga na ruskata dr`ava za izmama i za kogo e izdaden me|unaroden nalog za priveduvawe. Site strani znaeja deka za da uspee transakcijata, }e treba da bide sosema tajno izvedena. No, kako mo`e da se izvede edna vakva zdelka? (PRODOL@UVA) VO SLEDNIOT BROJ: KOJ GI RE[I PROBLEMITE NA DVAJCATA STARI PRIJATELI? KOJ JA SMISLI [EMATA ZA PRODA@BA NA AKCIITE?

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

411-18.11.2011  

411-18.11.2011

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you