Issuu on Google+

понеделник. 07 noemvri. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.134,96 МБИД 2.237,11

ОМБ 119,16

-0.61% +0.02% +0.29%

 Izvor: Makedonska Berza

VTORA RABOTILNICA NA KAPITAL AKADEMIJA

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,50 44,65 71,57

понеделник - 07. noemvri. 2011 | broj 402 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

WWW.KAPITAL.MK

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

STRUMICA I [TIP VO STANBENA RENESANSA  STRANA 4-5

KOMPANIITE SAKAAT DA U^AT ZA DLABINSKA FINANSISKA ANALIZA  STRANA 9

NASKORO!!! MESE^NIK

NA 16 NOEMVRI

понеделник. 07 noemvri. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

1,3 MILIONI EVRA POVE]E ZA RAMKOVNI VRABOTUVAWA VO 2012 KADE ]E NI BIDE KRAJOT?

3.000

0.61

МБИ10

2.800 2.600

12/10

03/11

06/11

09/11

MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii c na kompanii kotirani na oficijalniot pazar p na Makedonska berza

Se spasija spa 200 ffirmi r od u{te poska struja poskapa  STRA STRANA 10

KOJ E NAJBOGATIOT ^OVEK VO MAKEDONIJA VO 2010?

Direktor od Struga zarabotil 2,4 milioni evra  STRANA 11

1

1,3 MILIONI EVRA ZNA^AT 1.555 NOVI VRABOTUVAWA

2 3

1.555 RABOTNI MESTA SE DOVOLNI DA SE OTVORI GOLEMA PRIVATNA KOMPANIJA

4

60 PATI E ZGOLEMEN BROJOT NA ADMINISTRATIVCI VO POSLEDNITE 4 GODINI

1,3 MILIONI EVRA MO@AT DA BIDAT SERIOZNA PODDR[KA NA IZVOZOT PREKU MBPR

K VO PETO EN PRILOG L ! SPECIJA SI ODI OD EU? E ] GRCIJA A^I TO?A N Z E ] O [T DONIJA E K A M A Z VOVEDNIK ALEKSANDAR JANEV

 STRANA 7

Buxetski finti

 STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 07 NOEMVRI 2011

P

BUXETSKI FINTI

Prvo }e se odvojat pove}e pari za kapitalni investicii vo Buxetot, a potoa po potreba }e se preraspredelat za plati, penzii i nabavki na stoki i uslugi. Godinite nanazad ja doka`aa ovaa surova buxetska politika kapitalnite investicii, koi edinstveno mo`e da & pomognat na doma{nata ekonomijata pobrzo da se razviva, samo se planiraat, no ne se realiziraat dokraj. Istata finta ja vidovme i godinava. So poslednata preraspredelba na Buxetot, stavkata za kapitalni investicii se skrati za 40 milioni evra, a najgolem del od parite zavr{ija vo socijalnite fondovi i za plati na administrativcite. Glaven adut na ministerot za finansii, Zoran Stavreski, i vo noviot Buxet za 2012 godina povtorno se kapitalnite investicii, koi se planirani na nivo od 440 milioni evra, no dosega{nata lo{a navika sozdade nedoverba deka idnata godina ne{to }e se promeni?! Vo uslovi koga se procenuva deka izvozot vo 2012 godina }e nema nikakov pridones vo rastot na ekonomijata, bidej}i isto tolku }e porasne i uvozot, a stranskite investicii poradi krizata povtorno } e seknat, dr`avata so kapitalnite investicii mo`e da ja igra presudnata uloga vo dvi`eweto na ekonomijata. No, glavnoto pra{awe sega e koi kapitalni proekti }e se finansiraat so ovie pari i kolku tie navistina mo`e da & pomognat na ekonomijata da se odbrani od udarot na novata ekonomska kriza? ]e se gradat lokalni i regionalni pati{ta, }e se nabavuvaat novi gradski avtobusi, }e se dograduvaat administrativnite zgradi i muzei za da se prodol`i erata na Barokot vo Skopje. Ova e poznatiot vladini recept so koj se bildaat dobri statisti~ki pokazateli za ekonomski rast, a efektite

se selektivni i kratkoro~ni. Edinstveno grade`nite kompanii }e bidat anga`irani da bidat glavnite nositeli na rastot, no ovie proekti ne sozdavaat podobri uslovi za vodewe biznis za ostanatite industriski sektori. Vo Buxetot od 2,75 milijardi evra za 2012 godina gi nema klu~nite infrastrukturni proekti koi treba da ja podobrat konkurentnosta na doma{nata ekonomija na dolg rok. Vladata go izostavila od svoite prioriteti avtopatot od Koridorot 8, koj treba da ja povrze zemjata so Albanija i Bugarija i da go olesni pristapot do pristani{teto vo Dra~, ne se predvideni pari nitu za golemite energetski kapaciteti, kako Чebren i Gali{te. Za novi `elezni~ki prugi, na primer, }e se potro{at samo 11 milioni evra, kolku {to se odvoeni i za vladinite kampawi za promocija. Kapitalnite investicii dokolku se realiziraat, sozdavaat podobri uslovi za privlekuvawe stranski investitori i podobro rabotewe na doma{nite kompanii. Zatoa e va`no {to pove}e pari od Buxetot da se investiraat vo izgradba na nova patna i `elezni~ka infrastruktura, gasovodi i hidrocentrali, a ne ovie proekti da bidat zalo`nici na neuspe{ni tenderi. Kako druga silna karta na Vladata vo ovoj Buxet se najavuvaat zgolemenite zemjodelski subvencii, za {to se planira da se potro{at 130 milioni evra. Me|utoa, vaka postavenata politika na subvencionirawe na zemjodelstvoto ne ovozmo`uva razvoj na ovoj sektor, bidej} i subvenciite zavr{uvaat kako dopolnitelen socijalen prihod za zemjodelcite. Sepak, kolku i da se opi{uva Buxetot kako razvoen, i vo 2012 godina najmnogu pari od dr`avnata kasa }e se potro{at za tekovni i neproduktivni potrebi. Javnata administracija }e izede vkupno 370 milioni evra za plati, }e se sklu~at dogovori za nabavka na stoki i uslugi vo vrednost od 600 milioni evra i okolu 830 milioni evra za socijalni nadomestoci. Jasno e deka

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

zemja kako Makedonija, so stapki na siroma{tija i nevrabotenost koi nadminuvaat 30% od naselenieto, mora da odvojuva zna~itelni sumi od Buxetot za najranlivite gra|ani, me|utoa na socijalnite slu~ai najmnogu }e im pomognete ako im ovozmo`ite da se vrabotat. Vladata namesto da gi zgolemuva socijalnite dava~ki, mora da se fokusira na pottiknuvawe investiciski ciklus i otvorawe novi rabotni mesta. So dinami~en ekonomski razvoj, socijalnite kategorii na gra|ani postepeno }e se eliminiraat. Lo{ata postavenost na javnite rashodi e hroni~en problem, a Buxetot namesto razvoen, ima dominantno socijalen karakter. Generalen zaklu~ok e deka so noviot Buxet prodol`uvaat da se realiziraat starite proekti. Nema pogolema su{tinska reforma na listata na prioriteti za koi{to se tro{i najgolem del od sekoj denar {to go sobira dr`avata od danoci i pridonesi od gra|anite i kompaniite. So pari~nik debel 2,75 milijardi evra, {to e vsu{nost 35% od celiot BDP na zemjata, Vladata, ako saka, mo`e da vodi razvojna politika i da obezbedi ekonomski rast od 4,5%, iako site drugi prognozi na me|unarodnite finansiski institucii se deka ekonomijata vo 2012 godina }e stagnira. No, }e treba da napravi druga finta - pogolem del od parite za neproduktivnite tro{oci da gi prenameni za kapitalni investicii vo infrastrukturata.

ODGOVOREN UREDNIK

Spasijka Jovanova

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

1,25%

I

znesuva novata, namalena kamatna stapka na Evropskata centralna banka. Vo obid da ja pottikne slabata evropska ekonomija, Evropskata centralna banka ja namali kamatnata stapka od 1,5% na 1,25%. Mario Dragi, noviot pretsedatel na bankata, veli deka izgledite za slab ekonomski rast na zemjite od evrozonata dovele do vakov ~ekor. So namaluvaweto na kamatite se o~ekuva da se spre~i nova recesija. Dragi pred izvesno vreme go zameni @an-Klod Tri{e, koj be{e na ~elo na bankata osum godini.

KORIDOROT 8 I HIDROCENTRALITE GI NEM

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

KAPITAL / 07.11.2011 / PONEDELNIK

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

VO [TO ]E INV 440 MILIONI E Kapitalnite investicii se glavniot adut na Vladata vo Buxetot za 2012 godina, no klu~nite infrastrukturni proekti, koi imaat presudna uloga za podobruvawe na konkurentnosta na doma{nata ekonomija i za pogolem ekonomski rast, ne se na listata so prioritetite. Gi nema Koridorot 8, hidrocentralite ^ebren i Gali{te. Prodol`uva izgradbata na “Skopje 2014”, na dr`avnite administrativni zgradi, na Sobranieto ALEKSANDAR JANEV

K

janev@kapital.com.mk

Kapitalnite investicii se glavniot adut na Vladata vo Buxetot za idnata godina, no klu~nite infrastrukturni proekti koi imaat presudna uloga vo podobruvaweto na konkurentnosta na doma{nata ekonomija i na ekonomskiot rast ne se na listata so vladinite prioriteti. Gi nema Koridorot 8, koj treba da gi povrze makedonskite kompanii so pristani{tata vo Albanija i vo Bugarija, ni hidrocentralite ^ebren i Gali{te. Vo noviot Buxet za 2012 godina Vladata odvoi 440 milioni evra za kapitalni investicii, {to e okolu 16% pove} e od sumata od 380 milioni evra godinava. No, ne ponudi novi proekti. Generalno, prodol`uva izgradbata na objektite od “Skopje 2014”, }e se dograduvaat dr`avnite administrativni zgradi, Sobranieto i se planira rekonstrukcija na bolnicite i na u~ili{tata. Za investicii vo patna infrastruktura Vladata odvoi 105 milioni evra, {to e 12 milioni evra

pove}e od godinava, a za `elezni~ki prugi 11 milioni evra. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, veti deka idnata godina }e se vlo`uva vo `elezni~ka infrastruktura, }e se rekonstruira Koridorot 10 i }e po~ne izgradbata na prugata kon Bugarija od Koridorot 8. Za gasifikacijata se odvoeni 6,3 milioni evra, a se potrebni 300 milioni. ^etiri pati pove}e pari otkolku za gasifikacija se odvoeni za nabavka na gradskite avtobusi. Ministerot za transport, Mile Janakieski, vo 2012 godina }e treba da plati u{te 24 milioni evra za avtobusi. Okolu 8,5 milioni evra ima za izgradba na industriskite zoni.

Biznis-sektorot bara Vladata da investira pove}e pari vo izgradba na patna i na `elezni~ka infrastruktura, no i da gi realizira vetenite proekti.

Menaxerite & sugeriraat na Vladata da ne ja povtoruva istata prikazna kako sekoja godina, koga so sekoj rebalans ili preraspredelba na parite od Buxetot tokmu kapitalnite investicii bea prvi na udar. “Buxetot mora da dobie razvojna komponenta za da go pottiknuva ekonomskiot rast. Toa zna~i deka treba pove}e da se vlo`uva vo infrastrukturata. Nie ja povikuvame Vladata da gi potro{i site pari nameneti za kapitalni investicii, a ne samo da gi planira”,

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

OFFICE MANAGER I FINANSII

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

Verica Jordanova

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

VLADATA ]E SE ZADOL@I 290 MILIONI EVRA VO 2012 GODINA uxetskiot deficit idnata godina se planira na nivo od 2,5% od BDP, {to e okolu 200 milioni evra, a }e se finansira so zadol`uvawe na nadvore{niot i na doma{niot pazar na kapital. Vladata planira da se zadol`i 290 milioni evra, bidej}i ima dolgovi za vra}awe i kamati za pla}awe. Tokmu zatoa ima u{te pogolema obvrska parite od Buxetot da gi tro{i produktivno, bidej}i pozajmenite pari treba da se vra}aat, a se pla}aat i kamati.

B

4

пати повеќе паrи sе одвоени за набавка на гrадsки автобusи отколкu за гаsификација

izjavi Mir~e ^ekrexi, potpretsedatel na Sojuzot na stopanski komori. Spored podatocite za realizacija na Buxetot vo prvite devet meseci od godinava, Vladata investirala 215 milioni evra vo kapitalni objekti. So neodamne{nata preraspredelba na buxetskite pari 40 milioni evra od predvidenite 380 milioni se skratija od stavkata za kapitalni investicii i zavr{ija vo socijalnite fondovi.

Iako evropskata ekonomija se soo~uva so kriza i predizvikuva nestabilnost za ostanatite evropski zemji, makedonskata Vlada prili~no optimisti~ki go skroi Buxetot za 2012 godina.

Stavreski uveruva deka nasproti site predizvici koi doa|aat od prodlabo~uvaweto na evropskata kriza, vo Makedonija nema da se zgolemuvaat danocite, pridonesite i drugite dava~ki, tuku so pove}e kapitalni investicii }e se eliminiraat negativnite vlijanija odnadvor. Se o~ekuva bruto-investiciite vo 2012 godina da ostvarat rast od 8,5%, glavno poradi zgolemena investiciska aktivnost na dr`avata. Spored proekciite, potro{uva~kata na gra|anite }e se zgolemi za 4% vo sporedba so godinava, a javnata potro{uva~ka za 1,4%. Izvozot v godina }e zabavi so godi{na stapka na rast od 7,7%, a uvozot se o~ekuva da porasne za 7%. Na ovie pokazateli se temeli vladinata proekcija za ekonomski rast od 4,5% idnata godina, iako site me|unarodni finansiski institucii predviduvaat stagnacija.


Navigator

KAPITAL / 07.11.2011 / PONEDELNIK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

 3

 POBEDNIK LEKCIJA PO DEMOKRATIJA ZA [ACIMARKAKIS S

VAN^O KARGOV ova povolnost za kompaniite od Carinata - na grani~niot premin Tabanovce praznite i kamionite so lesno rasipliva stoka }e pominuvaat na posebna lenta

ANGELA MERKEL ак ja doka`a svojata mo} so toa {to go ubedi gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, da se otka`e od idejata za referendum, so koja ja stavi idninata na evrozonata na kocka

N

SPIRO RISTOVSKI akedonija e najniskorangirana vo regionot spored uslovite za `ivot, {to bara ministerot za trud i socijala да se zafati so seriozni proekti, a ne samo so slikawe

P

M

QUP^O SAVEVSKI akometnata reprezentacija go po~na Bring kupot so poraz od Norve{ka, so {to poka`a deka u{te treba da se “bilda” formata pred Evropskoto prvenstvo

R

MA VO BUXETOT ZA 2012

VESTIRA VLADATA EVRA?! TEKOVNI TRO[OCI

P

Pratenikot od makedonskiot Parlament, Andrej Petrov, mu odr`a lekcija po demokratija na evropratenikot, Jorgo [acimarkakis, prakti~no demonstriraj}i {to zna~i iskrena zalo`ba za pravednost i objektivnost, kako najsu{tinski civilizaciski vrednosti. Na sostanokot na Me{ovitiot parlamentaren komitet Makedonija-EU, Petrov so rafiniran re~nik i sovr{eno odmeren ton mu ja izlo`i na [acimarkakis vistinskata priroda na izostavuvaweto na pridavkata makedonski od Izve{tajot na Evropskata komsija, i taka, na nekoj na~in, go natera da priznae deka Evropa napravila gre{ka i nepravedno se ponela kon Makedonija. Petrov vo ovaa mo`nost poka`a i edna, za

ANDREJ PETROV makedonski poim mnogu retka osobina na politi~arite, so toa {to se izdigna nad tesnopartiskiot interes komentiraj}i go neodamne{niot incident vo Brisel vo koj bea vklu~eni makedonski novinari: “Treba da se izbegnuvaat situacii kako taa vo Brisel, bez razlika {to involviranite novinari se redovni moi kriti~ari i na moite kolegi od SDSM. Odnosot kon sekoj gra|anin na Makedonija treba da bide na nivoto koe & dolikuva na zaednicata vo koja stremime da se za~lenime”, istakna Petrov, taka efektno razobli~uvaj}i go “kaubojskoto” odnesuvawe na [acimarkakis vo spomnatata situacija.

 GUBITNIK

VO KO@A NA PAPANDREU

418€

I

PLATI NA ADMINISTRACIJA

DOGOVORNI USLUGI

milioni vkupno }e se potro{at vo 2012 za dogovorni uslugi. Stavkata va`i za misteriozna bidej}i ne precizira to~no za {to se tro{at ovie pari.

370€

milioni od Buxetot }e izede javnata administracija za plati vo 2012. Se u{te ne se znae kolku to~no lu|e broi administracijata, a spored del od ministrite dostignuva do 180.000 lu|e.

PROCENKI

KAPITALNI INVESTICII

105€

11€

PATI[TA

@ELEZNICA

milioni od Buxetot za 2012 se planira da se investiraat vo izgradba i rekonstrukcija na lokalni i regionalni pati{ta. ]e se dograduva i delnicata od Koridorot 10, no vo noviot Buxet go nema patni~kiot Koridor 8.

milioni dobi Ministerstvoto za transport i vrski za investicii vo `elezni~kata infrastruktura. Najavena e rakonstrukcija na prugata od Koridorot 10, a se planira da po~ne i izgradbata na prugata kon Bugarija.

24€

AVTOBUSI milioni }e ~ini nabavkata na avtobusite idnata godina. Dosega se nabaveni 107 gradski avtobusi, a vo slednite dve godini se o~ekuva da pristignat u{te 134.

36,3€

BOLNICI

milioni planira da vlo`i Ministerstvoto za zdravstvo vo 2012 vo izgradba na bolnici i nabavka na medicinska oprema. Rekonstrukcijata na objektite }e ne ~ini 7,8 milioni evra, dodeka pak za opremata e predvideno da se platat 28,5 milioni evra.

4,5%

6,3€

GASIFIKACIJA

porast na BDP o~ekuva Vladata vo 2012, iako evropskite zemji koi {to se i na{i najgolemi trgovski partneri se soo~uvaat so kriza

7,7%

milioni od stavkata za kapitalni investicii se odvoeni za gasifikacijata na zemjata koja {to so godini se porast na izvozot provlekuva kako proekt vo sekoj se o~ekuva Buxet. Ovie pari ne se dovolni idnata godina bidej}i celiot proces se procenuva deka }e ~ini 300 milioni evra.

7%

9,5€ ZATVORI

milioni od Buxetot za dogodina }e se potro{at za rekonstrukcija na zatvorite. Ovoj proekt se procenuva deka }e se zavr{i do 2015 godina so vkupna vrednost od 52 milioni evra.

}e porasne uvozot {to zna~i deka neto efektot za ekonomijata od trgovskata razmena e samo 0,7%

3%

Italija kako Grcija, a Silvio Berluskoni kako Jorgos Papandreu. Italijanskiot premier naskoro mo`e da se najde vo ista ko`a kako i gr~kiot kolega. Pod silen pritisok na finansiskite pazari i evropskite partneri, se soglasi Me|unarodniot monetaren fond i Evropskata unija da go nabquduvaat sproveduvaweto na dolgo vreme odlo`uvanite reformi na penziskiot sistem, pazarot na trud i privatizacijata vo Italija. So ovaa odluka Berluskoni se obiduva da ja zajakne momentalno zagrozenata pozicija na negovata zemja na pazarite na obvrznicite, kade {to italijanskite tro{oci za



SILVIO BERLUSKONI zadol`uvawe izminatava sedmica nadminaa 6%. No, uteha mu e se u{te poddr{kata od drugite zemji vo EU. Do koga? Deka Italija nema da bide ostavena sama da si gi sreduva rabotite poradi odnesuvaweto na Berluskoni, na koj pove}e mu e biten ma~o-imixot i bunga-bunga zabavite, jasno e podolgo vreme. Na neodamne{nata preskonferencija toa javno go potvrdija i klu~nite igra~i vo evrozonata, Merkel i Sarkozi, koi koga dobija novinarsko pra{awe dali Berluskoni }e uspee da gi sprovede reformite, samo se poglednaa vo o~i i se iznasmeaja.

 MISLA NA DENOT VO DENE[NO VREME PROBLEMOT NE E SAMO VO INOVACIJATA, TUKU VO TOA KAKO DA GI NATERAME LU\ETO DA GI USVOJAT VE]E POSTOE^KITE DOBRI IDEI

}e porasne vrabotenosta vo 2012, so {to nivoto na nevrabotenost se o~ekuva da se namali na 29,5%

kubanski nacionalen heroj

DAGLAS ENGELBART AMERIKANEC, PRONAO\A^ NA KOMPJUTERSKOTO GLUV^E

r.i.p.


Navigator

4  GRAFIK NA DENOT...

 FOTO NA DENOT...

NADVORE[NO TRGOVSKA RAZMENA ZA PRVITE (vo milioni dolari) DEVET MESECI OD GODINAVA

mart

apr.

maj

jun.

589

611

jul.

avg.

411

384

355

365

403

378

fev.

323

317

292

579

565

578 503

535

571

jan.

NAD 2 MILIONI LU\E NA AXILAK VO MEKA

izvoz

627

uvoz

KAPITAL / 07.11.2011 / PONEDELNIK

sep.

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

 Trgovskiot deficit vo prvite devet meseci od godinava e 1,9 milijardi amerikanski dolari. Pokrienosta na uvozot so izvoz e 62,6%, poka`uvaat poslednite podatoci na Dr`avniot zavod za statistika. Spored podatocite, najmnogu sme izvezle katalizatori na nosa~i so blagorodni metali ili nivni soedinenija, feronikel, proizvodi od `elezo i ~elik, obleka i prerabotki od nafta, a najmnogu sme uvezle platina i leguri na platina, surova nafta, motorni vozila za prevoz na lu|e i struja.

ove}e od dva milioni muslimani se sobraa na vrvot Arafat za godi{noto poklonuvawe vo Meka. Vernicite, oble~eni vo belo, u{te od izgrejsonce po~naa da se dvi`at kon Arafat, koj e nare~en Xabal al Rahma (Rid na prostuvaweto), od kade {to prorokot Muhamed go dal posledniot zavet pred pove}e od 14 veka. Vernicite u~estvuvaat na zaedni~kata molitva vo xamijata Namera, izgradena na mestoto kade {to se molel Muhamed. Ostanatiot del od denot vernicite }e molat za prostuvawe od Gospod na vrvot Arafat, koj e simbol na o~ekuvaweto na sudniot den.

P

 SVETOT NIZ MEDIUMITE NEW N EW YORK TIMES Vesnikot na naslovnata Ves stranica pi{uva za odlustr kata na gr~kiot premier, kat Jorgos Papandreu, da ne Jor odr`i referendum na koj odr gra|anite treba{e da se gra izjasnat za merkite na izja antikrizniot paket od evant rozonata. Spored vesnikot, roz na sostanokot s na G-20 vo Kan svetskite lideri upatija ostri kritiki za upa gr~kiot predlog, po {to gr~ Papandreu se povle~e. Pap   

Noviot stanbeno-deloven centar vo Strumica, vo naselbata Park, ve}e po Nova Godina }e go dobie svojot lik.

Na mestoto na porane{nata strumi~ka kasarna ve}e e zapo~nata izgradba na stanben blok za 1.600 lu|e

OSVEN VO SKOPJE, GRADE@NICITE RABOTAT TURBO I VO 2244 ^ASA Vode~ka tema na bugarVod skiot vesnik e kriminalot ski {to go pravat in-vitro klinikite. Spored kli vesnikot, davaat poskapi ves tretmani i in-vitro tre oploduvawa za paciopl enti kade {to toa ne e ent potrebno za da naplatat pot pove}e pari. Namesto da pov se lekuva l ma`ot, {to e poevtina varijanta, tie poe davaat poskapi terapii za dav `enite. `en   

VE^ERWE NOVOSTI Srpskiot vesnik ima istra`uvawe kakva e li~nata karta na Srbija vo sporedba so drugite dr`avi, a se pravi sporedba vo nekolku segmenti. Spored vesnikot, Srbija e rekorder po smrtnost, lo{i pati{ta, odliv na mozoci i broj na mobilni telefonii. 

VE^ERWI LIST Hrvatskiot vesnik pi{uva za prviot den od sudeweto na hrvatskiot premier Ivo Sanader, obvinet za voeno profiterstvo i zemawe milionska provizija od avstriskata Hipo banka vreme na vojnata vo Hrvatska. Toj gi otfrli site obvinenija, a celata vina ja prefrli na porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Mate Grani. 

STRUMICA I [TIP VO Ako vo Skopje grade`nite kompanii se izraduvaa na merkata na Vladata za dr`avna pomo{ so stanbenite krediti, mislej}i deka taka }e si gi prodadat ve}e izgradenite stanovi koi podolgo vreme im stojat neprodadeni, vo ostanatite gradovi grade`nicite prepoznaa {ansa za stanbena izgradba koja podolgo vreme be{e zamrena. Pa taka, vo [tip ve}e po~na izgradba na kompleks so 150 stanovi, vo Strumica na tri lokacii se gradat stanbeni kompleksi, sekoj so po okolu 300 stanovi. Vo Kavadarci se najavuva izgradba na stanben blok so 85 stanovi na mestoto poznato kako Pamu~na stanica

K

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

Koga vo april godinava, po pauza od celi dve godini, op{tina [tip izdade grade`na dozvola za izgradba na 150 stanovi vo naselbata Sewak 3, ve}e be{e jasno deka kockata e frlena i deka toa }e pottikne golem broj grade`ni aktivnosti. Toa se potvrdi koga gradona~alnikot na [tip vedna{ potoa najavi izgradba na u{te tri stanbeni objekti pokraj rekata Otiwa. [tipjani sega velat deka gradot so pravo }e zali~i na univerzitetski centar vo Isto~na Makedonija, potsetuvaj}i deka vo [tip 15 godini nanazad nemalo interes od privatnite investitori da gradat novi zgradi. “Kapital” be{e vo

poseta na nekolku gradovi vo Isto~na Makedonija i zabele`a deka ne e samo Skopje vo grade`na stanbena renesansa. [tip, no i Strumica, kade {to samo na mestoto na porane{nata kasarna poleka, no sigurno niknuva cel eden mal grad, mo`at slobodno da mu pariraat na glavniot grad po brojot na po~nati proekti vo stanbenata izgradba. Investitorite nemaat precizen odgovor na {to se dol`i grade`niot “bum”, no objasnuvaat deka delumno vlijanie imaat i najavenite dr`avni subvencii za polesno kupuvawe stan. Nekoi od niv priznavaat i deka se zgolemila potrebata na pazarot, glavno poradi

DRAGAN TODOROV

toa {to gasterbajterite od stranstvo prepoznale sigurna investicija vo nedvi`nostite. [TIP POLEKA GO MENUVA LIKOT! Investitorot Robert Dimitrov, poznat i kako sopstvenik na kabelskiot operator Telekabel, po~na da ja gradi luksuznata zgrada vo {tipskata naselba Sewak 3, koja treba celosno da bide gotova za dve godini. Objektot }e ima 150 stanovi i 10 VIP apartmani, 4.000 metri kvadratni deloven prostor i katna gara`a na dva kata. “[tip ve}e e golem grad, a so ogled na toa {to vo poslednite 15 godini se nema izgradeno nova zgrada, interesot za na{iot

stanben kompleks e golem. Dosega imame prodadeno okolu 40 stanovi, a se u{te sme vo faza na izgradba, odnosno na samiot po~etok. Luksuznite stanovi }e bidat na najvisokite katovi, a }e bidat so povr{ina od 120 do 400 metri kvadratni”, dodava Dimitrov. Investicijata na Dimitrov vredi 10 milioni evra. Cenata na stanovite se dvi`i od 650 do 850 evra za metar kvadraten, vo zavisnost od postavenosta na stanot i na~inot na pla}awe. Tolku se dvi`i i prose~nata cena na nov stan vo [tip, iako spored lokalnite `iteli, sepak e nerealna i previsoka. Dragan Trenkovski, 29-godi{en

upravitel na Gradba promet, Kavadarci o Kavadarci godi{no ima potreba od edvaj 15 do 20 stanovi i zatoa ve}e ~etiri godini nemavme izgradeno zgrada. No, po dolgi analizi odlu~ivme deka sega e momentot da izgradime stanben objekt so 84 stanovi na mestoto poznato kako Pamu~na stanica. Dopolnitelen impuls ni dava i merkata za dr`avno subvencionirawe na stanbenite krediti i smetame deka taa nema da pomogne samo za da se prodadat postoe~kite stanovi, tuku i za da se pottikne nova izgradba. Li~no kaj nas, vo Gradba promet dojdoa nekolku mladi lu|e koi planiraat da zemat takvi krediti i da kupat stan, zatoa {to i cenite vo Kavadarci se povolni i se dvi`at prose~no okolu 600 evra po metar kvadraten.

V


Navigator

KAPITAL / 07.11.2011 / PONEDELNIK

 3 FAKTI ZA...

32 75% 7,5

60 SEKUNDI BRIFING

 PROCENKI...

 @AN LEONETI, MINISTER ZA EVROPSKI PRA[AWA NA FRANCIJA GRCIJA SEPAK ]E OSTANE VO EVROZONATA

odobrenija za upotreba se izdadeni vo tretiot kvartal od godinava

M

ojata prognoza e deka Grcija }e ostane vo evrozonata i vo Evropa, isto kako {to be{e spasena Irska, smeta francuskiot minister za evropski pra{awa @an Leoneti. Toj potseti deka Grcija bi mo`ela da bide isklu~ena od evrozonata, no i od EU dokolku ne go prifati planot odobren od evropskite zemji na 27 oktomvri za re{enie na dol`ni~kata kriza. “Da ne se prifati planot e ednakvo na napu{tawe na evrozonata, a zna~i i izlez od Evropa”, istakna Leoneti.

od odobrenijata za upotreba se dadeni na investitori fizi~ki lica

milioni evra iznesuva vrednosta na objektite koi dobile odobrenie za upotreba

 VESTI... ISTRGUVANI 8,18% OD AKCIITE NA STOPANSKA BANKA BITOLA

N

a Makedonskata berza se istrguvaa 31.869 akcii od Stopanska banka a.d. Bitola, {to e re~isi 8,18% od vkupniot broj akcii. Najgolem del od akciite pomina vo dve bloktransakcii od po 14.740 akcii i 15.023 akcii po cena od 2.000 denari. Bankata vo prvite devet meseci od godinava ostvari zaguba od 557,8 milioni denari. Zagubata e rezultat na vlo{enoto kreditno portfolio na bankata, pri {to taa imala obvrska da izdvoi povisok procent rezervacii, odnosno da izvr{i pogolema ispravka na vrednosta na kreditite i drugite plasmani i pobaruvawa.

BERZA MBI 10 3.000 2.800 2.600 2.400 2.200 2.000

07/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

06/11

2.134,96 2010/2011 2010/2011

Max. 2 2.827,62 827 62 Min. 2.059,92

Na Makedonskata berza minatata nedela be{e ostvaren promet od 49.171.556 denari od redovno trguvawe, koe na nedelno nivo bele`i namaluvawe od 24,61% vo sporedba so prethodnata nedela. Prometot od trguvawe so obvrznici pak, bele`i zgolemuvawe od 46,89% vo sporedba so prethodnata nedela. Glavniot berzanski indeks MBI-10 na nedelno nivo zabele`a pad od 1,35% i trgovskata nedela ja zavr{i so vrednost od 2.134,96 indeksni poeni. НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК ТТК Банка

1.260.00 +33,00

+2.70% 2 70%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК ЗК Пелагонија

foto: FILIP POPOVSKI

2.766.00

Zgradata vo {tipskata naselba Sewak 3 }e bide gotova do 2013 godina.

Na ulica Van~o Pr}e vo [tip, nov stanben objekt gradi i investitorot na hotelot Oaza. Zgradata }e ima 36 stanovi i 380 metri kvadratni deloven prostor.

O VNATRE[NOSTA

STANBENA RENESANSA {tipjanec, go zateknavme na tezga kako prodava ovo{je i zelen~uk vo blizina na zagradeniot prostor kade {to treba da nikne noviot stanben kompleks na Dimitrov. Ni raska`a kako s$ u{te `ivee so svoite roditeli, no posakuva da si kupi svoj stan, bidej}i naskoro planira svadba. Veli deka nema gotovina, no e zainteresiran za povolnite stanbeni krediti koi se najavuvaat po Nova godina. Toa {to e vraboten vo administracija mu dava mala nade` deka }e se kvalifikuva za subvencioniranite stanbeni krediti. “Jas bi zel takov kredit, ama mislam deka od banka nema da mi odobrat, zatoa {to sum na dogovor od tri meseci, iako rabotam vo javno pretprijatie. I platata mi e mala, samo 9.000 denari. Lo{o e {to i dr`avnite subvencii pak se za tie {to imaat i ubavi plati i ubava rabota, tie {to i bez subvencii mo`at da si kupat stan.” Sli~no razmisluva i Marjan Sokolov, koj nema postojana rabota, a `ivee od zemjodelstvo. “Jas imam nekoja za{teda i od moite roditeli i od zemjodelstvoto, ama pak ne se osuduvam da zemam kredit kolku i da izgleda povolno. Toa e dolg period za vra}awe, a site znaeme kolku ni e stabilna dr`avata i kojznae utre za {to }e mi pritreba za{tedata, taka {to ne bi vlegol vo

takov zafat. Se znae koj mo`e da si go dozvoli toa. Treba da si vraboten pod Buxetot, a roditelite i dvajcata da zemaat penzija”, veli Sokolov. STRUMICA 2014?! Ako Skopje za dve godini dobie sosema izmenet lik poradi golemiot broj novi gradbi, definitvno istoto }e se se slu~i i vo Strumica. Kako najgolem grad vo Isto~na Makedonija, Strumica do`ivuva investiciska prerodba. Na vlezot vo gradot od Radovi{ ve do~ekuva slika na osum re~isi zavr{eni zgradi, koi se gradat edna do druga kako vo blok, i mnogu grade`ni rabotnici. Toa e naselbata Park, vo blizina na gradskiot park, kade {to ve}e po Nova godina stanbeno-delovniot centar }e go dobie svojot lik. Na ova mesto porano postoelo pretprijatieto Zelenilo na strumi~ki Komunalec, a sega se gradi ekskluziven kompleks. Zgradite gi gradat dve firmi, strumi~kata

ROBERT DIMITROV

Sara in`enering i skopskata Adora in`enering na Van~o ^ifliganec. Kompleksot }e ima vkupno 280 stanovi, od koi tri stanbeni zgradi so 100 stanovi gradi ^ifliganec. Osven na ovoj lokalitet, vistinska grade`na ekspanzija se slu~uva i na mestoto na porane{nata strumi~ka kasarna. Tamu poleka niknuva nov minigrad. Na 40 hektari ve}e e po~nata izgradba na stanben blok za 1.600 `iteli, a od idnata godina }e se gradat i penzionerski dom, gradinka, crkva, u~ili{te, studentski dom, obrazovni, kulturni i zdravstveni organizacii i ustanovi. Eden od upravitelite na strumi~kata grade`na kompanija Sara in`enering, Branko Stamboliski, veli deka i na ovoj lokalitet u~estvuvaat so stanbena izgradba. “Ovde treba za period od 7,8 godini da se izgradat 800 stanovi, no momentalno ve}e dve zgradi se ve}e po~nati”, veli Stam-

upravitel na Top invest, [tip e{ivme da gradime vo [tip zatoa {to smetame deka ima potreba, a toa se poka`a i so faktot deka u{te vo izgradba se prodadeni 40 stanovi, a }e se gradat vkupno 150. Stanovi kupuvaat glavno postari lu|e za svoite deca, no ima i takvi koi rabotat vo stranstvo, a sakaat da gi vlo`at parite vo nedvi`nosti. Dosega kupuva~ite pla}aa vo gotovo, no evidenten e i interesot za subvencioniranite stanbeni krediti. Smetame deka ovoj proekt na Vladata }e vlijae pozitivno na proda`bata na stanovi. Ima interes i mislime deka do krajot na ovoj proekt }e gi prodademe site stanovi.

R

boliski. Vkupno 54 objekti treba da se izgradat na celata teritorija na kasarnata. Prose~nata cena na stanovite }e se dvi`i od 590 evra do 690 evra po metar kvadraten, cena {to spored investitorite e realna i ne pretstavuva problem za Strumi~ani. “I taka duri 50% od lu|eto {to kupuvaat stanovi vo Strumica se gasterbajteri, najmnogu od [vajcarija, a ima i od Germanija i pove}eto od niv kupuvaat vo gotovo”, komentiraat investitorite. Strumi~ani se skepti~ni vo odnos na dr`avnata subvencija za stanbeni krediti. “Golem rizik e, da ne re~am deka mi li~i na izmamni~ki trik. Nikoj ne ka`uva {to po tie pet godini dr`avna pomo{, kolku }e se zgolemi kamatata. Ima mnogu neodgovoreni pra{awa vo vrska so ovaa merka”, veli Milica Vitanova, `itelka na Strumica.

-683.00

-19.80% 19 80%

DOW JONES 13.000 12.500 12.000

BURNU^UK: VLADATA DA IZBEGNE POKA^UVAWE NA PLATI I PENZII

M

akedonija e mala zemja i ima mal pazar i ograni~eni doma{ni instrumenti so koi bi mo`elo celosno da se ubla`i efektot od nadvore{nite faktori. Sepak, postojat ~ekori koi mo`e da gi prezeme za da ubla`i del od mo`nite posledici, izjavi Lilija Burun~uk, direktor na kancelarijata na Svetskata banka vo Makedonija vo nedelnoto intervju na Radio Slobodna Evropa. Spored Burun~uk, potrebno e odr`uvawe na mnogu stabilna makroekonomska sredina. Mo`ebi }e bide potrebno da se izbegnat poka~uvawa na plati i penzii vo bliska idnina so cel da se sozdade fiskalen prostor za reakcija vo slu~aj na pojava na fiskalni pritisoci koi vo idnina krizata bi mo`ela da gi sozdade. “Potrebno e i da se oslobodat resursi za da se sozdade sredina so namaleni tro{oci za rabota na biznisite preku investicii vo infrastrukturata. Potrebno e podobruvawe na sredinata za vodewe biznis, ne{to koe vladata ve}e go pravi kako {to go poka`uva izve{tajot Duing Biznis”, smeta Burun~uk. Direktorkata potencira deka visokata stapka na nevrabotenost, problemite so visokiot trgovski deficit sozdavaat odredeni rizici za koi se potrebni dopolnitelni napori za poddr{ka na rastot vo idnina. “Uspe{nite ekonomii vo svetot demonstriraat deka za visokite stapki na rast na prodol`en vremenski period potrebno e dobro obrazovanie, mnogu dobri ~ove~ki ve{tini. Potrebni se odr`livi visoki investicii vo infrastruktura, kako i dolgoro~ni, jasni i konzistentni politiki koi gi implementira sposobna javna administracija. Seto toa se gradi vrz silni makroekonomski performansi”, izjavi Burun~uk.

11.500 11.000 10.500 10.000 9.500

07/07

27/07

16/08

05/09

25/09

11.900,30 -1.20 1 20

Porasnaa cenite na surovata nafta na svetskite berzi на krajot na minatata nedela, додека vnimanieto be{e naso~eno кон Grcija. Od toa dali vo Grcija }e se odr`i referendum za prifa}awe na me|unarodnata pomo{ vo golem del zavisat sostojbite na svetskite berzi, komentiraat poznava~ite.

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei225 S&P 500 Nasdaq DAX TOPIX

5.521,45 8.801,40 1.242,92 2.668,61 5.982,42 752,02

VALUTI

-0.44% +1.86% -1.45% -1.09% -2.46% +1.82

£ €

€ $

1,1611

1,3773

-0.2%

0.00%

СТАПКА

СТАПКА

ПРОМЕНА

ПРОМЕНА

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1.755,60 -0.54% 0 54% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

Нафта БрентBRENT NAFTA

110,89

0 05% +0.05% ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

Mario Dragi

Evropskata dol`ni~ka kriza go zabavuva ekonomskiot rast vo 17 zemji ~ija valuta e evroto.


Politika / Pari / Dr`ava

6

KAPITAL / 07.11.2011 / PONEDELNIK

DUI NEMA DA SE SMIRI BEZ ZAVOD ZA STATISTIKA PO SVOJ TERK

AHMETI NE DOZVOLUVA POPIS DODEKA GRUEVSKI NE VRABOTI DOVOLNO ALBANCI  Partijata na Ahmeti e decidna deka Albancite vo Makedonija ne mo`e da veruvaat na institucija kade {to nema vraboteno dovolno niven kadar spored ramkovnite principi, so {to cel mesec po popisniot krah, stanuva u{te pogolemo pra{aweto, zo{to Vladata dozvoli voop{to da po~ne popisnata operacija i da se potro{at milioni, ako problemite vo koalicijata bile do olku golemi. Gruevski ne otstapuva od stavot deka popisot koga i da se napravi }e bide po pravila na Evrostat MAKSIM RISTESKI

M

risteski@kapital.com.mk

akedonija nema da odr`i po pis s$ dodeka vo Zavodot za statistika ne se vrabotat dovolno Albanci, a DUI e na vlast. Partijata na Ahmeti e decidna deka Albancite vo Makedonija ne mo`e da veruvaat na instit ucija kade {to nema vraboteno dovolno niven kadar spored ramkovnite principi, so {to cel me se c p o popisniot krah, stanuva u{te pogolemo pra{aweto, zo{to Vladata dozvoli voop{to da po~ne popisnata operacija i da se potro{at milioni, ako problemite vo koalicijata bile do olku golemi. “Neophodna e celosna reforma na Dr`avniot zavod za statistika, bidej}i brojot na vraboteni Albanci vo Zavodot e minimalen, a vo

rakovodnite strukturi e re~isi nula. Ova e osnoven preduslov za uspe{en popis”, izjavi za “Kapital” portparolot na DUI, Bujar Osmani. Albanskata vladeja~ka partija, minatiot oktomvri go popre~uva{e noseweto na zakonot za popis, otvoreno doveduvaj}i ja vo pra{awe objektivnosta na Zavodot za statistika so nelogi~no uslovuvawe na negoviot profesionalen kredibilitet so procentot na vraboteni Albanci. Otkako be{e postignat dogovor za zakonot i evropskata statisti~ka kancelarija Evrostat iznese najvisoki ocenki za Zavodot, DUI nitu edna{ ne spomna deka makedonskata statisti~ka institucija na kakov i da e na~in pretstavuva rizi~en faktor za uspehot na popi{uvaweto. Naprotiv, Ahmeti dva dena pred po~etokot na operacijata pora~a popisot da ne se politizira, zatoa {to site detali za negovoto uspe{no odr`uvawe bile dogovoreni vo tekot na podgotvuvaweto na zakonot. Od negovata partija nemaat odgovor na pra{aweto zo{to sega, eden mesec po stopiraweto na popisot, povtorno go problematiziraat etni~kiot sostav na vrabotenite vo Zavodot za statistika. Za razlika od Ahmeti, premierot Nikola Gruevski, i lani, pri noseweto na zakonot za popis, a i sega, ne ostava prostor za somnevawe

vo Zavodot: “Makedonskite institucii imaat kapacitet koj vo slu~ajot na popisot e potvrden i od strana na Evrostat, i ne e vo niv problemot {to popisot ne uspea”, veli Gruevski vo poslednoto intervju za nedelnikot “Kapital”. Spored premierot, problemot treba da se bara vo prekumernata politizacija na operacijata i vo odredeni slabosti na Ramkovniot dogovor: “Ohridskiot dogovor pokraj prednostite ima i po nekoja slabost – koga vo eden ustav }e stavite deka s$ zavisi od procentot na zastapenost na etni~kite zaednici, ne mo`ete da o~ekuvate deka popisot }e pomine bez problemi”, smeta Gruevski. Od druga strana, analiti~arite gledaat na poslednite izjavi na DUI kako na u{te eden na~in odr`uvaweto na nov popis da se odlo`uva {to podolgo. Spored niv, dodeka vladee tandemot Gruevski-Ahmeti popis nema da se odr`i, za{to dvajcata imaat sprotivni celi – Gruevski da izbori pomalku, a Ahmeti pove}e Albanci vo odnos na rezultatite od popisot odr`an vo 2002 godina. Vo prilog na tezata {to ja iznesuvaat ekspertite odi i faktot {to vo buxetot za 2012 godina za Dr`avniot zavod za statistika }e se odvojat tri pati pomalku pari od lani, {to zna~i deka Vladata nema namera

DUI BARA I POPISNA METODOLOGIJA PO SVOJ TERK Zaedno so Dr`avniot zavod za statistika, DUI bara su{tinski razli~en zakon za popis od onoj so koj go po~navme popi{uvaweto na 1 oktomvri. Iako nema{e problem so zakonot, i Ahmeti duri izjavi deka vo zakonskoto re{enie se vklu~eni site prethodno dogovoreni detali za uspe{no odr`uvawe na popisot, DUI sega bara nekoj drug, a ne nadle`nata institucija {to e Zavodot za statististka, da odlu~uva za popisnata metodologija: “Na noviot zakon za popis }e mu pretstoi {iroka javna debata pred da vleze vo institucionalna procedura, no na{a glavna zalo`ba }e bide deka metodologijata ne smee da bide diskreciono pravo na direktorkata na Dr`avniot zavod za statistika”, izjavi portparlot na DUI, Bujar Osmani, za “Kapital”. da organizira popis narednata godina. Sprotivno na ovaa logika, vo petokot, Me{ovitiot parlamentaren komitet Makedonija-EU, donese zaedni~ka preporaka deka Vladata treba

da pretstavi kredibilen i nepristrasen plan za sproveduvawe popis vo bliska idnina.

TEHNI^KATA VLADA VO GRCIJA NEMA DA RE[AVA ZA SPOROT ZA IMETO

NOVA RUNDA PREGOVORI PO IZBORITE VO ATINA GABRIELA DELOVA

S

delova@kapital.com.mk

o liderot na Nea demokratia, Antonio Samaras, kako del od novata tehni~ka vlada na Grcija, koj zemjava najdobro go poznava po negovite radikalni izjavi za sporot za imeto me|u Skopje i Atina, no i kako gr~kiot politi~ar koj go inicira vakviot spor, Makedonija te{ko mo`e da se nadeva na brzo re{avawe na sporot za imeto. Ova go izjavi kopretsedava~ot na Me{ovitiot komitet EU-RM, Jorgo [acimarkakis, od pozicija na germanski evropratenik so gr~ko poteklo. “Samaras dobro go znaete kako ~ovek koj be{e dosta vlijatelen vo pokrenuvaweto na sporot za imeto. Sekako, toj nema da trgne vo promeni na odnosite na dvete zemji. Ne mo`am da predvidam {to }e se slu~i potoa, no mo`am da ve osiguram deka Grcija }e razbere deka ekonomskata kriza ne mo`e da bide opravduvawe zasekoga{ da ne se re{avaat pra{awa {to gi zasegaat odnosite me|u

sosedite. O~ekuvam slednata gr~ka vlada po novite izbori da usvoi razli~en pristap kon celiot region na Zapaden Balkan”, re~e [acirmakakis i dadade deka duri i da ja pre`ivee doverbata, Papandreu nema da prodol`i kako premier, tuku za toa } e nazna~i nov lider. Osven pregovorite za imeto, toa na {to }e ima najgolemo vlijanie gr~kata kriza za Makedonija e bankarskiot sektor. “Va{ite sistemski banki vo golema mera se povrzani so gr~kite. Programata za spas, osobeno prostuvaweto na dolgot, predviduva 50 % prostuvawe na dolgot od site banki dobrovolno. Za gr~kite banki toa zna~i deka }e treba dokapitalizacija od 30 milijardi evra. Ako bankrotiraat gr~kite banki i ako lu|eto pobrzaat da si gi zemat parite od bankite, mo`ete da zamislite {to }e zna~i toa za va{ata zemja”, re~e [acimarkakis. Inaku, toj ne ja isklu~uva mo`nosta da se vrati vo Grcija i da & pomogne na zemjata da izleze od ovaa

[ACIMARKAKIS PROZBORE NA MAKEDONSKI

 Samaras kako del od tehni~katav Vlada vo Grcija }e bide dopolnitelen problem za sporot za imeto. Poznava~ite velat deka Papandreu so nego, nikoga{ nema da izdejstvuva usoglasen stav za ova pra{awe kriza. U{te pove}e, gi povika site Grci od dijasporata da se vratat nazad vo mati~nata zemja za da & pomognat. MAKEDONIJA NE VLEGUVA VO EU PORADI SILNOTO GR^KO LOBI Jasno e deka Evropskata

komisija vo izminatite tri godini go zabele`a napredokot na zemjata i prepora~a po~etok na pregovori, no toa ne se slu~i poradi gr~koto lobi. Site evropski zemji, so isklu~ok na Grcija, ja priznavaat Makedonija pod nejzinoto

“Kako ~len na Evropskiot parlament, drago mi e {to sum ovde i {to mo`am da ka`am nekolku zbora na makedonski. Ovde sum da & pomognam na va{ata zemja da vleze vo EU. Vo posledno vreme ima{e signali od Brisel koi uka`uvaat na te{kotii i go osuduvam toa, bidej}i s$ u{te veruvam vo brz priem na va{ata zemja. Imam samo edna cel - da & pomognam na va{ata zemja da se priklu~i vo EU vo najkus mo`en rok”, re~e evropratenikot Jorgo [acimarkakis na preskonferencija vo Sobranieto, zboruvaj}i na makedonski jazik. Pra{an dali }e ima problemi vo Grcija poradi negovoto obra}awe na makedonski jazik, toj re~e deka ne se pla{i od toa, bidej}i mnogu lu|e vo Grcija zboruvaat makedonski i nemaat nikakvi problemi. “Mnogu pogolemi problemi”, navede, “o~ekuvam vo Bugarija, za{to mojot izgovor mo`e da zali~i na bugarski”. ustavno ime i zatoa mi e te{ko da razberam zo{to gr~koto lobi go pravi toa. Sepak, toa e edinstvenata pri~ina zo{to na Makedonija ne & e daden datum za po~etok na pregovorite so EU, re~e evroprateni~kata

Monika Makovej. Taa povikuva Grcija da gi po~ituva dogovorite {to gi ima potpi{ano i obvrskite {to proizleguvaat od niv, aludiraj}i na Privremenata spogodba od 1995 godina me|u Skopje i Atina.


KAPITAL / 07.11.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

7

 PREGLED VESTI

GRUEVSKI VO SLOVENIJA PO PARTISKA LINIJA

P

KADE ]E NI BIDE KRAJOT?

1,3 MILIONI EVRA POVE]E ZA RAMKOVNI VRABOTUVAWA VO 2012 BUXET NA SEKRETARIJAT ZA SPROVEDUVAWE NA RAMKOVNIOT DOGOVOR 2008-2012 2008 2009 2010 2011 Buxetski sredstva 2.241.463 evra 2.931.430 evra 7.094.032 evra 9.786.178 evra Br. na vraboteni 28 276 620 1,145 Sredstva za plati 3.495 evra 2.585 evra 6.600 evra 9.238 evra

R

GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

e~isi 1,3 milioni evra pove}e od lani dobiva Sekretarijatot za sproveduvawe na ramkovniot dogovor - pari koi }e se tro{at za novi vrabotuvawa. So toa, vo narednata godina vkupniot buxet na Sekretarijatot }e iznesuva 11,1 milion evra. Vakvata raspredelba na narodnite pari mo`ebi i ne treba da iznenaduva ako samiot vicepremier Musa Xaferi najavi novi 300 vrabotuvawa samo esenva. Izve{tajot na Evropskata komisija vo koj pi{uva deka ramkovnite vrabotuvawa ve} e odgovaraat so demografskata struktura i iznesuvaat 30% (nasproti dogovorenite 25%) za makedonskata Vlada o~igledno ne zna~i ni{to. Nasproti tolkuvawata na Brisel oficijalnite vladini pretstavnici ne se soglasuvaat so vakviot procent, iako ne ka`uvaat od kade, pak, komisijta gi nabavila ovie podatoci. I vicepremierot Xaferi, no i ministerot za administracija, Ivo Ivanovski, demantiraa deka ramkovnite vrabotuvawa go postignale dogovoreniot procent bez da konkretiziraat kolku to~no iznesuva toj. Prakti~no, na{ata vlada, voop{to ne raspolaga (ili ne otkriva) ni so informacija kolku vkupno administrativci ima, a kamoli kolku vraboteni po Ramkoven. SEDI DOMA, ZEMAJ PLATA I GLASAJ! Ona {to u{te pove}e zagri`uva e i faktot {to dodeka del od ramkovnite vraboteni s$ u{te sedat doma i zemaat plata po po{ta, Sekretarijatot namesto istite da gi preraspredeli po instituciite, raspi{uva oglas za novi vrabotuvawa. Iako preraspredelbata na vaka vraboteni treba{e da zavr{i do septemvri ovaa godina, ovaa vladina najava, koja proizleze od prepo-

1,3

milioni evra zna~at 1.555 novi vrabotuvawa

1.555

rabotni mesta se dovolni da se otvori golema privatna kompanija

rakite na Komisijata s$ u{te ne e ostvarena. Vo me|uvreme, dodeka se trupa administracija ne samo po ramkovna osnova tuku i po {iroko partiska osnova, premirot Nikola Gruevski vo intervjuto za “Kapital“ veli deka zasega ne se planira namaluvawe na ovoj birokratski aparat. Naprotiv, toj najavuva novi vrabotuvawa koi sega }e bile so visok stru~en i moralen integritet. “Vo administracijata }e se vrabotuvaat lu|e so visok stru~en i moralen integritet. Vo odnos na obemnosta na administracijata mo`am da ka`am deka vnimatelno ja sledime sostojbata pri {to se odobruvaat vrabotuvawa tamu kade {to e najneophodno, a istovremeno se vr{i preraspredelba na postojanite vraboteni za poefikasno iskoristuvawe na kapacitetot. Trba da se ima predvid i deka vo administracijata ima postojani fluktuacii na lu|e koi ili se penzioniraat ili, pak, se vklu~uvaat vo privatniot sektor”, veli Gruevski. Iznenaduva i faktot {to iako vo nekolku navrati Komisijata reagira{e na privremenite vrabotuvawa vo administracijata i bara nivno transformirawe vo trajni, za 2012 godina Vladata povtorno odvojuva sredstva za takvi anga`irawa. Soglasno so buxetot za 2012 godina, okolu 816.570 evra }e se odvojat od

 Vicepremierot za Ramkoven dogovor so lesnotija dobiva dozvola od kolegata Zoran Stavrevski da tro{i nenormalno visoki sumi za plati na ramkovni administrativci, dodeka golem del od ve}e primenite (~ija brojka e dr`avna tajna) s$ u{te sedat doma i zemaat plata po po{ta.

1,3

2012 11.105.691 evra 1,571 10.409 evra

60

milioni evra mo`at da bidat seriozna poddr{ka na izvozot preku MBPR

pati e zgolemen brojot na administrativci vo poslednite 4 godini

buxetot za taa namena, so taa razlika {to za razlika od 2011 godina (koga se odvoile re~isi 1,7 milioni evra), za 2012 godina se predviduvaat re~isi za polovina pomalku sredstva za privremenite vrabotuvawa. ZA ^ETIRI GODINI 60 PATI POVE]E RAMKOVNI ADMINISTRATIVCI! Vo Sekretarijatot za sproveduvawe na ramkovniot dogovor, koj zapo~na da funkcionira kako takov vo poslednite ~etiri godini, za ovoj period brojot na vraboteni se zgolemil za neverojatni 60 pati. Prerasnuvaj}i od Sektor za Ohrdiski ramkoven dogovor vo Sekretarijat za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, vo 2008 godina toj imal 28 vraboteni, nasproti 1.147 vraboteni koi soglasno so proekcijata na noviot buxet }e rabotat vo Sekre-

tarijatot vo 2012 godina. Za re~isi {est pati, se zgolemuva apetitot za pari odnosno sumata na sredstva {to ovoj Sekretarijat ja dobiva od Buxetot vo poslednite ~etiri godini. Ako vo 2008 godina, sredstvata {to Vladata gi izdvojuvala za ova telo iznesuvale okolu 2,3 milioni evra, spored proekcijata na noviot buxet, vo 2012 godina za ovoj Sekretarijat se planiraat duri 11,1 milion evra. Naporedno so rasteweto na brojot na vraboteni, raste i stavkata za plati vo Sekretarijatot. Za tri pati porasnale platite na ramkovnite administrativci vo poslednite ~etiri godini. Vo 2008 godina za plati se izdvojuvale samo 3.500 evra, a vo 2012 godina za ovaa namena od Buxetot }e se raspredelat 10.409 evra.

remierot Nikola Gruevski, vo svojstvo na pretsedatel na VMRO-DPMNE, prestojuva{e vo rabotna poseta na Slovenija, na pokana od sestrinskata partija, Slovene~kata demokratska stranka. Gruevski se sretna so pretsedatelot na Slovene~kata demokratska stranka, Janez Jan{a, koj e i kandidat za nov premier na Slovenija. Pretsedatelot na VMRO-DPMNE se obrati i na izbornata konvencija na Slovene~kata demokratska stranka pred okolu 600 delegati. Vo obra}aweto toj naglasi deka nema kratok pat do uspehot, a uspehot e pat {to go sledat evropskite desni~arski partii od Skandinavija do Balkanot: “Nie ja imame dobieno doverbata od gra|anite za da gi realizirame nivnite potrebi, i potrebite na na{ata nacija”, istakna Gruevski. Jan{a, od svoja strana, izjavi deka Makedonija ostvaruva odli~en ekonomski rast blagodarenie na Vladata na Gruevski, koja poka`ala deka ima pravilen na~in kako da se soo~i so svetskata kriza.

ANKETA NA IPIS: 49,6% ZADOVOLNI OD RABOTATA NA VLADATA

S

pored rezultatite od telefonskata anketa sprovedena na reprezentativen primerok od 1.119 ispitanici od strana na Institutot za politi~ki istra`uvawa vo periodot me|u 28 oktomvri i 1 noemvri godinava, 49,6% od gra|anite se zadovolni od rabotata na Vladata vo prvite 100 dena, a 47,2% smetaat deka Vladata }e gi ispolni predizbornite vetuvawa. Na pra{aweto dokolku utre se odr`at parlamentarni izbori za koja partija bi glasale, 23,9% od ispitanicite se izjasnile za VMRO-DPMNE, 13,6% za SDSM, 7,5% za DUI, a 3,8% DPA. Na pra{aweto dali Makedonija zaslu`uva da dobie datum za pregovori za vlez vo Evropskata unija, 86,1% se izjasnile pozitivno. Nasproti o~ekuvaniot evroskepticizam, od anketiranite 83,7%, odnosno 83,4%, se za vlez na Makedonija vo EU i vo NATO. Sepak, 62,9%, poka`uvaat rezultatite od anketata, ne bi prifatile promena na imeto za me|unarodna upotreba, so cel da staneme ~lenka na EU i na NATO. Spored anketata na IPIS, institutot Pavel [atev napravi simulacija na osvoeni mandati po Dontoviot model, koja poka`ala deka VMRO-DPMNE bi osvoila 56, SDSM 36, DUI 15, DPA 8, a NDP 3 prateni~ki mesta.

MAKEDONSKIOT AMBASADOR VO UNGARIJA NA NATO KONFERENCIJA VO BUDIMPE[TA

M

akedonskiot ambasador vo Ungarija, Darko Angelov, u~estvuva{e na 15-tata godi{na esenska NATO konferencija vo Budimpe{ta. Angelov na konferencijata potseti deka Makedonija sprovela ambiciozni voeni i sevkupni reformi, prerasnuvaj}i vo eden od najgolemite pridonesuva~i po glava na `itel vo raznite misii na Alijansata. Vo toj kontekst, ambasadorot pobara NATO da ja afirmira ovaa posvetenost na zemjata so ~lenstvo vo Alijansata: “Makedonskata iskrenost i posvetenost vo u~estvoto vo misiite na NATO e obratnoproporcionalno na kontinuiranata blokada za odamna zaslu`enoto ~lenstvo”, naglasi ambasadorot. Pretsedatelot na ungarskiot Parlament, Laslo Kover, i ministerot za nadvore{ni raboti, Jano{ Martowi, vo svoite obra}awa se zalo`ija na NATO samitot vo Чikago vo 2012 godina Makedonija da bide primena vo alijansata, bidej}i ve}e podolgo vreme gi ispolnuva site uslovi za ~lenstvo, a pra{aweto so imeto da ne pretstavuva pre~ka.

MINISTEROT POPOVSKI VO PRAGA NA SOSTANOK NA VI[EGRADSKATA GRUPA

M

inisterot za nadvore{ni raboti, Nikola Poposki, vo Praga u~estvuva{e na neformalniot sostanok na {efovite na diplomatiite na zemjite od Vi{egradskata grupa, Slovenija i zemjite od Zapaden Balkan, na pokana na ~e{kiot kolega Karel [varcenberg. Na sostanokot u~estvuvaa i komesarot za pro{iruvawe, [tefan File i direktorot vo Slu`bata za nadvore{ni raboti na EU, Miroslav Laj~ak. Na sostanokot be{e reafirmirana potrebata za {to poskoro po~nuvawe na pregovorite za pristapuvawe na Makedonija vo EU, kako i va`nosta na pottiknuva~koto vlijanie na evrointegrativniot proces vrz politi~kiot i demokratskiot razvoj na Balkanot.


Intervju

8

KAPITAL / 07.11.2011 / PONEDELNIK

Francuskata grupacija Apave e prisutna na makedonskiot pazar sedum godini. Minatata nedela otvori sovremen nau~noistra`uva~ki centar za ispituvawe oprema pod pritisok, investicija vredna 2,5 milioni evra. Celta e Skopje da stane centar za razvoj vo celiot region

@AN BESEJ PRETSEDATEL NA BORDOT NA DIREKTORI NA APAVE INTERNACIONAL

APAVE OD SKOPJE ]E GO OSVOJUVA REGIONOT ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

tvorivte istra`uva~ki centar vo Makedonija. Koja e celta na ovaa investicija i {to }e raboti laboratorijata? Apave internacional raboti vo pove}e segmenti. Prviot e tehni~ka inspekcija, kako osnovna aktivnost. Pravime tehni~ka inspekcija na oprema pod pritisok, elektri~na i

O

K

O

M

E

R

C

I

oprema r za podigawe. Drugite ru ~etiri r segmenti se grade`ni{tvo (b (bezbednost b pri gradba), konsalting vo delot na re{avawe tehni~ki problemi vo menaxmentot i organizacijata i profesionalna obuka na vraboteni. Odlukata da gradime vakov centar vo Makedonija ja donesov pred 1,5 godina, koga mu rekov na tehni~kiot direktor na pretstavni{tvoto vo Makedonija-Apave Jugoisto~na Evropa (JIE), Slobodan Popovski, da napravi laboratorija za ispituvawe J

A

L

E

N

O

G

L

bez razoruvawe, koja }e bide edna od najdobrite od ovoj tip vo svetot. Za mnogu kratko vreme toj obezbedi cela nau~na ekspertiza potrebna za realizacija na proektot, tehni~ka podgotovka i in`enerski tim i za kratko vreme ja realiziravme investicijata. Rezultatot mo`e da go vidime deneska. Proektot e zavr{en da se kupi u{te nad 90%. Ostanuva O mal del od o opremata. Investicijata iznesuva u okolu 2,5 milioni evra. `elba mnogu brzo ja realizOvaa `el zatoa {to Makedonija ima iravme r za mnoguu komp kompetenten tehni~ki personal, kvalitetni tehni~ari, in`eneri so visoko nivo niv na poznavawe na oblasta. Mo`am da ka`am deka laboratorijata {to ja izgradivme e najdobra vo Evropa i vo svetot. Vo nea }e se mostri od opremata {to ja ispituvaat u ispituva u kkompanijata od site proekti na koi raboti. ra Laboratorijata e opremena so najsovremena oprema. ispituvawata }e utvrdime dali Od ispitu u rreaktori, r bojleri ili druga oprema se bezbedni bezbed i so toa }e spre~ime eventualna havarija. [to be{e presudno vo odlukata da investirate investira r vo vakov nau~no-iscentar tokmu vo Maketra`uva~k tra`uva~ki r u donija? j Konstatiravme deka vo Makedonija Konstatira ima kvaliteten kadar, so visoko tehni~ko poznavawe, in`eneri kvalifikuvani i kompetentni za rabota vo vakva laboratorija. Generalno, raspolo`livosta na kadarot e mnogu povolna i mnogu lesno mo`e da se organizira patuvawe vo stranstvo. Klientite so koi rabotime baraat da rabotat so lu|e koi dobro zboruvaat angliski jazik. Vo kolku zemji e prisutna grupaciA

S

K

O

jata Apave? Vo oblasta koja najmnogu sme zastapeni, odnosno ispituvawe bez razoruvawe, Apave raboti vo site zemji vo svetot kade {to ima nafta i nafteni poliwa. Prisutni sme vo Libija, no poradi politi~kata situacija tamu rabotata e stopirana. Za {est meseci }e gi obnovime proektite. Rabotime i vo Tunis, Al`ir, Bregot na Slonovata Koska, Nigerija, Kamerun, Gabon, vo Kango. Vo ovie zemji rabotime of{or. Na Bliskiot Istok sme prisutni vo Katar, Saudiska Arabija, Liban, vo Turcija, a imame tendencija da se pro{irime vo Turkmenistan i Azejrbexan, bidej}i tamu ima potencijal za {irewe na biznisot. Apave ima golema aktivnost i vo Azija. Najmnogu rabotime vo Vietnam, kade {to imame kancelarija {to vrabotuva okolu 800 lu|e. Na ovoj pazar rabotime, generalno, tehni~ki nadzor vo grade`ni{tvoto, posebno na nadzor na oprema bez razoruvawe na brodovi, platformi za nafta, tankeri. Vo grupacijata Apave se vraboteni 8.000 lu|e vo Francija i 2.000 nadvor. Sedum godini ste prisutni na makedonskiot pazar. So koi kompanii sorabotuvate i kakvo e va{eto iskustvo od rabotata vo Makedonija? Imame dolgogodi{en dogovor so rafinerijata Okta i rabotime so site kompanii koi upotrebuvaat oprema pod pritisok. Rabotevme so Makpetrol, a imame dogovori i so MEPSO, ELEM, go napravivme celoto ispituvawe i priemot na oprema vo termocentralata Te-To, a imame dogovor so site pomali kompanii koi imaat nekakva upotreba na M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

oprema pod pritisok. Vo Makedonija vrabotuvame 86 lu|e, od koi dvajca se doktori na nauki, osum magistri, 50 in`eneri, a ostanatite administrativen personal. Kako stranski investitor, ne barame poseben tretman. So Ministerstvoto za ekonomija, koe e nadle`no za na{ata rabota, imame odli~na sorabotka i nemame nikakov problem za realizacija na zaedni~kite idei. Gi imame site odobruvawa i akreditacii. Vo koi zemji od regionot e prisutna Apave JIE i koi se planovite za {irewe na regionalnite pazari? Apave JIE e podru`nicata na Apave internacional. Osven na makedonskiot pazar, imame pretstavni{tvo vo nekolku zemji vo regionot kako direktna stranska investicija od Makedonija. Godinava gi osnovavme Apave Kosovo, Apave Albanija, kupivme edna kompanija vo Hrvatska i ja rebrendiravme vo Apave. Vo proces sme na otvorawe na pretstavni{tva vo Srbija, BiH, vo Crna Gora. Na{ata cel e Skopje da prerasne vo regionalen centar za razvoj. Apave JIE u~estvuva so 25% vo vkupnite prihodi na Apave internacional. Prioritetni planovi vo idnina se pogolemo {irewe vo regionot. Centarot na celiot biznis, sekako, ostanuva vo Skopje. Planirame da go {irime biznisot vo Kosovo i da gi zgolemime aktivnostite vo Hrvatska. Tamu vo momentov ni odi mnogu dobro i imame golemi dogovori i proekti na koi{to rabotime. Novina koja vo golema mera }e gi zgolemi na{ite aktivnosti e {to dobivme odobrenie od Ministerstvoto za ekonomija za ispituvawe elektri~ni postrojki i uredni instalacii. O

G

L

A

S


Kompani / Pazari / Finansii

KAPITAL / 07.11.2011 / PONEDELNIK

9 Kapital Akademija...

VTORA RABOTILNICA NA KAPITAL AKADEMIJA

member of KAPITAL MEDIA GROUP

KOMPANIITE SAKAAT DA U^AT ZA DLABINSKA FINANSISKA ANALIZA  Golemata posetenost na rabotilnicata za analiza na finansiskite izve{tai, {to ja organizira{e Kapital Akademija, poka`uva deka postoi ogromen interes kaj kompaniite za prodlabo~uvawe na finansiskite znaewa. U~esnicite potvrdija deka klu~nite nedostatoci vo finansiite se vrzani za nivnata transparentnost, relevantnost, kako i nedostig od dovolno stru~en kadar od oblasta

IVANA KOLEVA

R

elevantnosta na finansiskite izve{tai, potrebata za podetalna analiza od kompaniite i nedostig od dovolno stru~en kadar za finansisko rabotewe bea glavnite temi koi predizvikaa ogromen interes kaj u~esnicite na rabotilnicata “Finansiskite izve{tai kako alatka za delovno odlu~uvawe, podgotovka i analiza”, koja ja organizira{e Kapital Akademija. Pretstavnici od bankite, kompaniite i od Centralniot registar dobija prakti~ni alatki i matrici so koi mo`e da ja prodlabo~at analiti~kata sposobnost i podobro da gi ~itaat finansiskite izve{tai. U~esnicite se soglasija deka samo dlabinska analiza mo`e da dade pozdravi i podobri ekonomski odluki vo firmite. “Analizata na finansiskite izve{tai sekoga{ po~nuva so nivno ~itawe. Sleduva K

O

M

E

R

podobri zna~ajno kvalitetot na podatocite. Nedostatok vo ovaa oblast e nepostoeweto finansiski podatoci od javen karakter vo zemjava. Edinstvenata institucija koja gi nudi e Centralniot registar. Pretstavnici na ovaa institucija velat deka bazata na finansiski podatoci e obemna, pa zatoa e te{ko site da se prika`at javno. Nedostatok e i toa {to nema dovolno stru~en finansiski kadar. Ekspertite velat deka obrazovnite institucii ne produciraat kadri koi mo`e

 Na rabotilnicata pretstavnici od bankite i od kompaniite dobija prakti~ni alatki i matrici so koi }e mo`at podobro da gi ~itaat finansiskite izve{tai.

IVA BAL^EVA

kvantnata analiza i presmetka na pokazatelite. Na koi segmenti }e posvetime vnimanie zavisi od toa {to sakame da izvle~eme kako zaklu~ok od analizata”, istakna Katerina Bo{evska, izvr{en direktor na EOS Matriks, koja be{e glaven predava~ na dvodnevnata rabotilnica. Spored nea, kompaniite ne treba da ja potcenuvaat ulogata na smetkovodstvoto, bidej}i od negovata rabota vo golem del zavisi uspe{nosta na pretC

I

J

A

L

E

N

prijatieto. “S$ {to eden biznis raboti se otslikuva vo finansiskite izve{tai. A, bidej}i tie mo`e da bidat mnogu slo`eni, preku analizata treba da se svedat na razbirlivi pokazateli za menaxerot. Samo taka rakovodstvoto }e donese pravilna odluka za toa vo koja nasoka }e go vodi biznisot”, istakna Bo{evska. Golemite kompanii posvetuvaat pogolemo vnimanie na analiza na izve{taite i O

G

L

A

S

KATERINA BO[EVSKA

kontrola na rezultatite od raboteweto. Malite kompanii s$ u{te go koristat smetkovodstvoto kako nadvore{na usluga. No, zakonskite izmeni nametnaa me|unarodni smetkovodstveni standardi koi baraat dopolnitelna razrabotka na smetkovodstvenite politiki i podetalna izrabotka na izve{taite. Sega analizata na finansiskite izve{tai ima tri ~ekori: ~itawe, presmetka i tolkuvawe rezultati. Ekspertite smetaat deka toa }e go K

O

M

E

R

vedna{ da gi prezemat. Zatoa se nametnuva potreba od organizirawe vakov tip obuki. (utre: Bilans na sostojba, bilans na uspeh ili izve{taj na pari~ni gotovinski tekovi? Koj od ovie izve{tai e podobar izbor za vistinski pregled na raboteweto na kompanijata?)

IZVR[EN DIREKTOR NA EOS MATRIKS “S$ {to eden biznis raboti se otslikuva vo finansiskite izve{tai. A, bidej} i tie mo`e da bidat mnogu slo`eni, preku analizata treba da se svedat na razbirlivi pokazateli za menaxerot. Samo taka rakovodstvoto }e donese pravilna odluka za toa vo koja nasoka }e go vodi biznisot.” C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Kompanii / Pazari / Finansii

10

 PREGLED VESTI BUGARSKA VELGRAF VLEGUVA NA PAZAROT NA NEDVI@NOSTI?!

B

ugarskata kompanija Velgraf aset menaxment vleguva na makedonskiot pazar vo biznisot so nedvi`nosti preku makedonskata firma za nedvi`nosti Balkan real estate development, javuvaat bugarskite mediumi. Spored mediumite, Velgraf zela kredit od Centralnata kooperativna banka od okolu ~etiri milioni evra, koj treba da go vrati za 10 godini so godi{na kamata od 8,2%. So ova, Velgraf se javuva kako posrednik me|u bugarskata banka i makedonskata firma za nedvi`nosti. Eden od sopstvenicite na Balkan real estate development, Ivica Jovanov, ja negira{e informacijata. “Ne sme zele ~etiri milioni evra preku bugarskata firma Velgraf. Firmata ja osnovavme zaedno so Edo Skenderovi} so na{ sopstven kapital”, izjavi Jovanov za “Kapital”. Firmata za nedvi`nosti Balkan real estate development e osnovana vo 2010 godina i se zanimava so izgradba na pomali zgradi na razli~ni lokacii vo Skopje. Zgradite gi gradat na lokacii koi se so golemina do 1.000 metri kvaratni, i }e gi kompenziraat del od stanovite so sopstvenicite na privatnoto grade`no zemji{te.

HULT INTERNACIONAL BUSINESS SCHOOL NA STIPENDII EKSPO

H

ULT International Business School za prvpat godinava ima{e izla|awe na ovogodine{niot Stipendii EKSPO koj se odr`a vo prostoriite na NUB Sveti Kliment Ohridski vo Skopje. Pokraj HULT u{te 25 u~esnici od zemjava i stranstvo imaa svoi {tandovi na vtoriot po red Stipendii EKSPO saem na koj site zainteresirani mo`at na edno mesto da se zapoznaat so mo`nostite i uslovite za steknuvawe doma{ni i me|unarodni stidpenii. “Pokraj idejata da se prezentira i ponudi s$ {to se odnesuva na stipendiite na edno mesto skrien motiv za nas e i da se spre~i odlivot na mozoci i zadr`uvaweto na najkvalitetnite kadri vo doma{noto stopanstvo”, veli Maja Petru{eva, pretsedatel na Obrazoven informativen centar. Dosega HULT International Business School ima dodeleno {est stipendii vo Makedonija, a na saemot najavija i novi stipendii. Brojot na stipendisti ne e ograni~en, a stipendijata pokriva i do 60% od {kolarinata.

NESCAFE DOLCE GUSTO KONE^NO VO MAKEDONIJA

M

a{inite Nescafe Dolce Gusto, proglaseni za proizvod na godinata vo SAD, pristignaa i vo Makedonija. Nestle, zaedno so KRUPS, najgolemiot proizvoditel na ku}ni aparati, ovozmo`uvaat kafeto podgotveno vo doma{ni uslovi da e isto po kvalitet i profesionalno podgotveno kako kafeto vo kafuliwata. “Eleganten i ednostaven za upotreba Nescafe Dolce Gusto nudi sistem na visok pritisok od 15 bari i so svojata inovativna tehnologija na kapsula-sistem obezbeduva sovr{ena {olja kafe vo sekoe vreme. Sekoja od kapsulite sodr`i najkvalitetna me{avina od pe~eno i meleno kafe vo sekoe vreme napraveno od vnimatelno odbrani zrna “arabika” i “robusta”, koi se specijalno odgledani da go zadr`at svojot intenziven miris i vkus”, ja potencira specifikata na Dolce Gusto poznatiot makedonski barista Jovan Svinarski.

NOVA KOLEKCIJA NA KELVIN KLAJN

S

o modnoto {ou “Strasta so Calvin Klein e romansa {to trae cel `ivot” be{e pretstavena novata kolekcika na nakit Kelvin Klajn za 2011-2012godina. Za ovaa kolekcija se koristeni visokokvalitetni i sofisticirani materijali, kako {to se antialergiski ~elik vo kombinacija so ko`a i guma i dodatoci na dijamanti i blagorodni kamewa. Чasovnicite koristat visokoprecizen ETA mehanizam. “Kelvin Klajn ostanuva dosleden na svojata estetska opredelba za ednostavnost, le`ernost i sofisticiranost vo izrabotakata na sekoj segment na kolekcijata, bez razlika dali zboruvame za ~asovnicite ili nakitot na CK,” velat od Bo`inovski ~asovnici i nakit.

+

04.11.2011

раст

ТТК Банка РМДЕН04 Мак. Телеком Алкалоид

+2.70% +2.07% +0.20% +0.01%

04.11.2011

ЗК Пелагонија Битола Реплек Фершпед Стопанска бан. Битола Топлификација

-

пад

нова цена

1.260.00 94,00 506,00 4.100.00

NEMA PODZAKONSKI AKTI VO ZAKONOT ZA ENERGETIKA

SE SPASIJA 200 FIRMI OD U[TE POSKAPA STRUJA

 Nedoneseni podzakonski akti od Regulatornata komisija za energetika se pri~inata {to od 2012 godina nema da se liberalizira pazarot na struja za kompaniite koi sega pla}aat regulirana cena. Liberalizacijata zna~i tie sami da si kupuvaat struja na slobodniot pazar KATERINA POPOSKA

D

poposka@kapital.com.mk

vesta firmi vo zemjava se spasija od obvrskata od 1 januari idnata godina da po~nat sami da kupuvaat struja na slobodniot pazar. Taa struja ima pazarna cena, koja, vo princip, e povisoka od reguliranata {to ja pla}aat sega. Pri~ina za odlo`uvaweto na ovaa zakonska obvrska e {to nedostigaat podzakonski akti vo Zakonot za energetika. So ova Makedonija gi prekr{uva i preporakite na Evropskata energetska zaednica, spored koi pazarot na elektri~na energija mora da se liberalizira za malite kompanii do 2012 godina, a za doma}instvata do 2015 godina. Golemite kompanii ve}e kupuvaat struja na me|unarodniot pazar. Regulatornata komisija za energetika treba da donese nekolku podzakonski akti, od koi najva`en e Pravilnikot za pazarni pravila na elektri~na energija, koj to~no gi utvrduva pravata i obvrskite na tarifnite potro{uva~i i na prenosniot sistem MEPSO. Pretsedatelot na Regulatornata komijata ne e dostapen za komentar, no ~lenovi na Komisijata potvrduvaat deka Pravilnikot s$ u{te ne e gotov. Rabotele i na u{te nekolku drugi podzakonski akti od Zakonot za energetika. Od MEPSO velat deka ~ekaat na Pravilnikot za da po~ne liberalizacijata.

DALI OVA, SEPAK, E POLITI^KA ODLUKA?! Spored ekspertite, izleguvaweto na kompaniite na sloboden pazar }e zna~i i kraj na praktikata cenata na strujata da bide socijalna kategorija. Del od kompaniite koi dominantno rabotat na struja stravuvaat deka toa }e ja zagrozi odr`livosta na biznisot. Dodavaat deka vo vreme na namalena likvidnost, slaba konkurentnost, namaleni nara~ki od stranstvo, zgolemuvaweto na cenata na strujata drasti~no }e im go poskapi raboteweto. Velat deka ako kupuvaat struja na slobodniot pazar, }e im se zgolemat tro{ocite za najmalku 15%. Toa avtomatski go zagrozuva proektiraniot ekonomski rast od 4,5% za 2012 godina. Deka liberalizacijata na pazarot na elektri~na energija i za malite firmi }e bide seriozen udar neodamna potvrdi i vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski. “Mo`no e opredeleni izmeni vo delot na liberalizacija na pazarot na elektri~na energija da dovedat do zgolemuvawe na cenata na strujata, pred s$ za pretprijatijata. Liberalizacijata na regionalniot energetski pazar, obvrska {to Makedonija ja prezede so stapuvaweto vo energetskata zaednica, vo opredeleni segmenti }e donese pridobivki, kako {to e privlekuvaweto pove}e stranski investicii vo ovaa oblast. No, toa zna~i i deregulacija na cenata, odnosno narednite godini mo`e da se o~ekuva

petok- 04.11.2011 Банка НЛБ Тутунска банка Стопанска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4,00% 4,30% 4,80% 4,60% 4,00% 4,30% 4,60% 5,00% 5,30%

6м 5,00% 5,30% 5,60% 4,80% 5,00% 5,00% 5,50% 6,00% 6,50%

24м 7,70% 8,10% 8,10% 5,00% 8,20% 7,80% 7,80% 9,00% 9,00%

36м 7,90% 8,30% 7,90% 5,00% 8,30% 8,40% 8,10% 9,50% 9,50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Стопанска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка

3м 2,20% 2,40% 2,50% 2,40% 2,40% 2,40% 2,60%

6м 2,70% 2,90% 3,00% 2,90% 2,90% 2,80% 3,00%

24м 3,80% 4,00% 4,50% 3,65% 4,10% 4,00% 4,00%

36м 4,10% 4,30% 5,00% 3,90% 4,50% 4,20% 4,30%

Уни банка

2,40%

2,70%

4,35%

5,25%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

pritisok za zgolemuvawe na cenata na strujata”, neodamna izjavi Pe{evski. Kompaniite ne se podgotveni da izlezat na nereguliraniot pazar, koj nudi poskapa struja. “Vo na{ite tro{oci strujata u~estvuva so nad 60%. Liberalizacijata }e zna~i i poskapa struja, no ako celta ni se EU i evropskite pazari, mora poleka da se adaptirame na uslovite, ne odedna{. Nie kako kompanija se podgotvuvame za liberalizacijata. Kolku {to mo`eme }e vlo`ime vo za{teda na energija”, veli Simon Naumoski, pretsedatel na UO na Vitaminka od Prilep. Presmetkite na Stopanskata komora poka`uvaat deka strujata ima najgolemo u~estvo vo cenata na proizvodot vo prehranbenata industrija (10%). Vo metalnata industrija i

vo elektroindustrijata ima u~estvo od 3%, a vo tekstilnata, drvnata i vo industrijata za hartija od 2%. Tekstilcite se `alat deka zgolemenite tro{oci za struja ne }e mo`at da gi pokrijat so pogolemi ceni na lon-proizvodite, bidej}i }e gi izgubat stranskite pazari. “Poskapuvaweto na strujata e neodr`livo na dolg rok. Konkurencijata na pazarot e golema, taka {to so poskap proizvod ne }e mo`eme da sklu~ime dogovori so stranskite partneri”, veli Goran Georgievski, sopstvenik na konfekcijatsa Palteks. Od kumanovskata fabrika Stilkon velat deka mo`ebi e podobro pobrzo da se otvori pazarot, zatoa {to toga{ }e sklu~uvaat godi{ni dogovori so trgovcite, koi ne mora da zna~at skapa struja.

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

камата 4,00% 5,50%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,5006 44,6530 71,5706 50,5928 43,328 46,5385

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5% 4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

1м 1,25% 1,3% 0,25% 0,02333%

 Izleguvaweto na kompaniite na sloboden pazar }e zna~i kupuvawe struja od uvoz po mnogu povisoka cena od sega{nata, a menaxerite se pla{at deka toa ja zagrozuva odr`livosta na biznisot.

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

3м 1,49% 1,5% 0,43% 0,04%

6м 1,70% 1,7% 0,62% 0,09%

12м 2,04% 2,1% 0,94% 0,31%

нова цена

-19,80% 2.766.00 -2,36% 37.100.00 -2,33% 42.000.00 -1,73% 2.001.00 -1,68% 2.773.00

KAPITAL / 07.11.2011 / PONEDELNIK

3% 2%

1% 0% 01/10 03/10 05/10 06/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11 Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

Нето вредност

1M

3M

6M

1Y

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

26.250.954,78

2,06%

-15,39%

-19,49%

-16,29%

-22,47%

02.11.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

45.058.900,32

10,30%

-6,90%

-8,31%

-14,81%

-18,11%

02.11.2011

Иново Статус Акции

14.249.902,43

0,73%

-6,67%

-8,00%

-1,53%

-2,98%

03.11.2011

КД БРИК

38.981.642,59

8,48%

-4,68%

-7,49%

-9,59%

-12,66%

03.11.2011

КД Нова ЕУ

19.705.359,05

-0,43%

-18,27%

-26,18%

-25,99%

-26,73%

03.11.2011

КБ Публикум - Балансиран

23.513.972,28

2,80%

-8,64%

-11,23%

-10,77%

-11,07%

03.11.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.484.198,13

0,20%

-0,10%

1,04%

0,00%

0,00%

03.11.2011

КБ Публикум Паричен

53.496.355,35

0,27%

0,79%

0,00%

0,00%

0,00%

03.11.2011


KAPITAL / 07.11.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

KOJ E NAJBOGATIOT ^OVEK VO MAKEDONIJA VO 2010?

DIREKTOR OD STRUGA ZARABOTIL 2,4 MILIONI EVRA

 Spored podatocite na Upravata za javni prihodi, a vrz osnova na podnesenite godi{ni dano~ni prijavi vo 2010 godina, najgolemata godi{na bruto-plata e isplatena vo farmacevtskata industrija, 823.000 evra, a najvisoka kapitalna dobivka imal skopjanec, vo iznos od 2,2 milioni evra SOWA JOVANOVA

M

s.jovanova@kapital.com.mk

enaxer od Struga lani zarabotil 2,4 milioni evra brutoprihodi, objavi Upravata za javni prihodi. Za razlika od minatite godini, koga najbogatite lu|e prihodite gi zarabotuvaa od kapitalna dobivka, godinava ~ovekot so najgolema zarabotuva~ka ne trguval na Makedonskata berza, no uspeal da zaraboti duri i pove}e od lanskiot bogata{, koj kako nevraboten na berza zaraboti 1,6 milioni evra. Direktorot na UJP, Goran Trajkovski, ne otkriva detali za stru{kiot direktor, a makedonskite zakoni go {titat identitetot na milionerot. “Nie ne sme Forbs i ne otkrivame podatoci za bogata{ite. ]e ka`eme

deka ~ovekot se zanimava so upravuvawe i o~igledno, dobro znae da menaxira. Bidej}i sme mala dr`ava, mislam deka za brzo vreme }e se doznae koj e toj”, veli Trajkovski. Po stru`anecot, sleden so najgolema zarabotka vo 2010 godina e `itel na Skopje. Toj prijavil bruto-prihod od 2,3 milioni evra i toa od kapitalna dobivka. Me|u prvite deset ima i osum skopjani i eden tetovec, koj prijavil prihod od 958.000 evra. Spored UJP, najvisokata godi{na plata lani, isto

CETO I L E KOE ARABOTI Z I [TO NOGU PAR A NAJM010 GODIN JA VO 2 AKEDONI VO M

2,4

EN DI[ RA GOOD V E I H ION PRI MIL BRUTO-

irektorot na UJP objavi deka se vodat 175 postapki soglasno Zakonot za spre~uvawe na korupcijata i 509 soglasno Zakonot za personalen dohod. Na tolku lica im se ispituva potekloto na imotot - dali e steknat so odano~eni prihodi. “Interesno e deka vo ovie postapki se opfateni carinici, gradona~alnici, sudii, pratenici, vraboteni vo UJP, sovetnici, direktori na dr`avni ustanovi”, izjavi Trajkovski.

D

МБИ 10 2.134,96 МБИД 2.237,11 ОМБ 119,16

-0.61% +0.02% +0.29%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

11.900,30

-1,20% -1,32%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 5.968,18

-2,69%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 752,02

+1,82%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

2.279,27 1.589,40 1.494,30 664,57 549,65

NASDAQ 2.668,61

2.400

1.800 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11 10/11

2.200 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11 10/11

-1,09%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 57.839,10

+0,90%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.515,34

-0,55% -0,45%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 19.842,80

CROBEX 1.840,99

SOFIX 339,86

+1,12%

+0,46%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

+0,47%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 628,53

ATHEX 750,63

-0,10% +6,52%

Прогрес

49,00

Путеви Ужице

623,00 ИПК

Мерката

1.300,00

Бамби

21.000,00 Тигар

530,00 Диоки

+40,00%

52,70

-20,33%

48,99

Звон Два Холд

+3,95% -3,11%

-13,33%

ЛЕСНА СУРОВА

93.33$/барел BRENT

110.89$/барел

Дрвна индуст

-18,34%

Плама-Пур

+7,78%

Пивоварна

-11,11%

2.910,00 12,00

-0,79% +0,05%

ПРИРОДЕН ГАС

3.83/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

305

+1,35% +0,36%

ЗЛАТО 1755.60$/унца СРЕБРО 34.10$/унца БАКАР 7.942,50

МЕТАЛИ

-0,54% -1.17% +1,0%

НИКЕЛ 18.512,50 АЛУМИНИУМ

2.105,00 ЧЕЛИК 535.00$/унца

1,3% +1,7% /

+36,65%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

+40.00%

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

-1,17%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

14,50

0,01

-11,51%

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

Профицио

+3,12%

+0,65%

Главен индекс на Сараевската берза

21,00

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 17.562,60

+0,28%

SASX 10 881,02

Главен индекс на Белградската берза

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 5.642,27

ИНДЕКСИ РЕГИОН

+0,29%

124 120 116 112 108 104 100 96 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11 10/11

2.600

2.000

BELEX15 541,35

€ € € € €

taka bila isplatena vo Skopje i iznesuva 943.000 evra. Pomala e od lanskata, koja iznesuva{e 1,1 milion evra. Ima rast vo primawata re~isi vo site sferi. Rastat i prihodite od povremeno vr{ewe uslugi. Najvisokite iznesuvaat 445.000 evra. Vo Makedonija lani mnogu podohodovno bilo da se izdavaat zemji{te, stanovi i deloven prostor otkolku da se zarabotuva od avtorski prava, patenti i industriska sopstvenost. Od imot i imotni prava Tetovec zaraboti 908.000 evra, a od avtorski prava skopjanec 653.000 evra. Deka i od penzija mo`e ubavo da se `ivee poka`uva najvisokata isplatena penzija i toa vo Kumanovo, vo iznos od 9.000 evra.

ОМБ

+0,02%

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

+1,86%

NAJVISOKA KAPITALNA DOBIVKA OSTVARENA LANI

2.800

2.200

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

NIKKEI 225 8.801,40

1.394,35 € 423,38 € 392,32 € 178,70 € 177,09 € 174,43 € 169,85 € 169,85 € 160,05 € 156,22 €

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok- 04.11.2011

МБИД

3.000

2.400

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

-1,74%

3.200

2.600

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

CAC 40 3.139,74

0,61%

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.244,47

3.000

МБИ10

NAJVISOKI DOPOLNITELNI PRIMAWA ISPLATENI VO 2010 GODINA (NAGRADI, BONUSI, TRO[OCI)

grade`ni{tvoto, a od lani i vo IT-sektorot. Interesno e {to i od bonusi i drugi nadomestoci menaxerite zarabotuvaat iljadnici evra, duri i pove}e od najgolemata bruto-plata. Skopjanec po ovoj osnov zarabotil 1,4 milioni evra. Toa e pove}e od lani, koga najvisokite dopolnitelni primawa iznesuvaa 1,3 milioni evra. Deka krizata ne be{e {tetna za site {to trguvaat na berza svedo~at petmina skopjani koi vo 2010 godina imale ogromna kapitalna dobivka. Prviot na listata so deset gra|ani so najgolema zarabotka e od Skopje i zarabotil 2,2 milioni evra. Lani najvisokata dividenda isto

a Strug a n l e t  `i nimava e, w za e  s upravuvavo so xerst mena ne mu se ite a  parkapitaln od vka dobi otkriva ne il  UJPli ostvar a d d di o prihoi dejnosti drug koi i od ina i niot om  go pnatogodi{ mi rder, koj reko boti 1,6 zara oni evra milirguvawe od t erza na b

GRADONA^ALNICI, PRATENICI I VRABOTENI VO UJP OSOMNI^ENI ZA ZATAJUVAWE DANOK

МАКЕДОНСКА БЕРЗА

kako i vo 2009 godina, e isplatena vo farmacevtska kompanija. Taa iznesuva 823.000 evra i e za 1% povisoka od lani. Me|u desette najplateni menaxeri devet se od Skopje i eden od Kumanovo, od grade`na kompanija. Toj e vtor na listata, so godi{na bruto-plata od 422.000 evra. Najgolemi plati menaxerite imaat vo farmacijata, telekomunikaciite, bankarstvoto, vo

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

СУРОВИНИ

+1,52% ПЧЕНИЦА 636.00$/бушел +2,17% КАФЕ 2.27 $/бушел +0,00%

ПЧЕНКА 653.00$/бушел

-0,55% ШЕЌЕР +3,45% 27,25 СОЈА 1226.75$/бушел +2,02% КАКАО 646.000$/бушел

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Balkan / Biznis / Politika

14

KAPITAL / 07.11.2011 / PONEDELNIK

TODORI] ]E PLATI MILIONI EVRA ZA LOBIRAWE ZA DA GO KUPI MERKATOR

I

vica Todori} }e potro{i nekolku milioni evra na sovetnici i lobisti koi treba da mu pomognat vo namerata da go kupi slovene~kiot trgovski sinxir Merkator. Kako {to pi{uva slovene~kiot vesnik “Finance”, Todori} e svesen deka bez zeleno svetlo od politi~arite vo Slovenija, koi se i najgolemi protivnici na idejata, hrvatskiot gigant Agrokor ne mo`e da stane sopstvenik na Merkator, pa zatoa re{i preku lobirawe da gi ubedi da go zmenat stavot. Pove}eto lideri na slovene~kite politi~ki partii, kako Borut Pahor, Janez Jan{a, Karl Erjavec, negiraat deka imale kontakti so pretstavnici na Agrokor, so lobisti ili so sovetnici. Edinstveno liderot na novoformiranata Pozitivna Slovenija, Zoran Jankovi}, bidej}i e eden od pogolemite mali akcioneri vo Merkator, potvrdi deka go posetil finansiskiot sovetnik na Agrokor, Dean ^endak i kosopstvenikot na Publikum holding i praven zastapnik na Agrokor vo Slovenija, Ale{ Rojs. Aktuelniot premier na Slovenija, Borut

Pahor, e zagri`en poradi mo`nosta Merkator da bide vo sopstvenost na Agrokor, bidej}i od toa }e zavisi celata prehranbeno- prerabotuva~ka industrija vo zemjata. “Agrokor vo svojot sostav ima silna proizvodna zadnina, koja postojano bara novi pazari. Vo golema mera, stanuva zbor za proizvodno portfolio koe pretstavuva direktna konkurencija na sega{nite dostavuva~i na Merkator. Poradi zamena na slovene~kite so hrvatski proizvodi, spored gruba procenka, slovene~koto proizvodstvo na hrana mo`e da pretrpi {teta od ~etiri milijardi evra godi{no”, predupredi ministerot za zemjodelstvo, Dejan @idan. Ivica Todori} }e potro{i nekolku milioni evra na sovetnici i lobisti koi treba da mu pomognat vo namerata da go kupi slovene~kiot trgovski sinxir Merkator. Kako {to pi{uva slovene~kiot vesnik “Finance”, Todori} e svesen deka bez zeleno svetlo od politi~arite vo Slovenija, koi se i najgolemi protivnici na idejata, hrvatskiot gigant Agrokor ne mo`e da

stane sopstvenik na Merkator, pa zatoa re{i preku lobirawe da gi ubedi da go zmenat stavot. Pove}eto lideri na slovene~kite politi~ki partii, kako Borut Pahor, Janez Jan{a, Karl Erjavec, negiraat deka imale kontakti so pretstavnici na Agrokor, so lobisti ili so sovetni-ci. Edinstveno liderot na novoformiranata Pozitivna Slovenija, Zoran Jankovi}, bidej}i e eden od pogolemite mali akcioneri vo Merkator, potvrdi deka go posetil finansiskiot sovetnik na Agrokor, Dean ^endak i kosopstvenikot na Publikum holding i praven zastapnik na Agrokor vo Slovenija, Ale{ Rojs. Aktuelniot premier na Slovenija, Borut Pahor, e zagri`en poradi mo`nosta Merkator da bide vo sopstvenost na Agrokor, bidej}i od toa }e zavisi celata prehranbeno- prerabotuva~ka industrija vo zemjata. “Agrokor vo svojot sostav ima silna proizvodna zadnina, koja postojano bara novi pazari. Vo golema mera,

stanuva zbor za proizvodno portfolio koe pretstavuva direktna konkurencija na sega{nite dostavuva~i na Merkator. Poradi zamena na slovene~kite so hrvatski proizvodi, spored gruba procenka, slovene~koto proizvodstvo na hrana mo`e da pretrpi {teta od ~etiri milijardi evra godi{no”, predupredi ministerot za zemjodelstvo, Dejan @idan.

PAPANDREU OSTANUVA, REFERENDUM NEMA

KAKO MERKEL I SARKOZI GO DOVEDOA VO RED PAPANDREU?!

 Po pritisokot od evropskite lideri na samitot na G-20 vo Kan, gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, ja napu{ti kontroverznata ideja za referendum. No, toa ne zna~i deka krizata e re{ena, a opasnosta za izlez na Grcija od evrozonata e eliminirana

G

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

r~kata drama dobi iznenaduva~ki presvrt. Premierot Jorgos Papandreu se soglasi da nema referendum, da formira koaliciska vlada i da ostane na vlast. S$ u{te nema informacii kako germanskiot kancelar, Angela Merkel i francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, vo posleden moment go ubedija Papandreu da se otka`e od

referendumot. Del od gr~kite mediumi smetaat deka toa bil uslovot na opozicijata za razgovori za zaedni~ka vlada. “Mojot stav e jasen. Mora vedna{ da po~neme razgovori za formirawe vlada na {irok konsenzus za da ja normalizirame politi~kata situacija i da go primenime dogovorot od Brisel pred po~nuvaweto na izbornata procedura”, re~e neo~ekuvano Papandreu vo ~etvrtokot. [efot na opoziciskata Nova demokratija, Andonis Samaras, pobara formirawe preodna vlada i predvremeni izbori. Toj e protiv ref-

erendum za paketot evropska pomo{ za Grcija Spred nego, zemjata treba da ja vodi preodna vlada s$ dodeka ne se sprovede programata za pomo{ na Grcija, a vedna{ potoa da ima predvremeni izbori. SIMPTOMATI^EN PRESVRT NA NASTANITE Ako slu~uvawata se poglednat hronolo{ki, }e se vidi deka presvrtot se slu~i vo Kan. Papandreu prvo be{e povikan na sostanok so liderite od G-20, od koi dobi jasni poraki - Grcija da se pridr`uva do planot za izlez od dol`ni~kata kriza i da odlu~i dali saka ili ne da ostane vo evrozonata! Mu pora~aa i deka nema mu dadat pari za buxetskiot dolg ako ne se prifatat novite merki za {tedewe i za kratewe na tro{oci od buxetot. Papandreu ja izgubi i doverbata vo svojata partija poradi idejata za referendum. Trojca pratenici od PASOK mu otka`aa qubov, a najgolemo iznenaduvawe pretstavuva{e toa {to klu~nite figuri od negoviot kabinet, kako ministerot za finansii, Evangelos Venizelos, po~naa da se protivat. Analiti~arite komentiraat deka po site peripetii, Papandreu nema da ostane na vlast u{te dolgo. “Pozicijata na premierot e mnogu te{ka, bidej}i toj izbra da odgovori na predlogot na opozicijata za preodna koalicis-

SE PREGOVARA VLADA ZA NACONALNO EDINSTVO tkako so tesna razlika go pre`ivea glasaweto za doverba, gr~kiot premier Jorgos Papandreu zapo~na pregovori za formirawe nova koaliciska vlada na Grcija. Planot na Papandreu so formirawe na vladata za nacionalno edinstvo da gi obezbedi parite za zemjata, 6-ta rata i noviot paket, a podocna otkako ekonomskata situacija na Grcija } e bide stabilna, da se raspi{at izbori. Od druga strana, {efot na gr~kata opozicija, Andonis Samaras, u{te edna{ go povtori baraweto za ostavka na Papandreu i itno odr`uvawe novi izbori. Samaras bara preodna vlada za kratko vreme, za parlamentot da mo`e da go odobri finansiski paket za spas za Grcija. Ovaa vlada, samaras, bi trebalo samo da go premosti periodot do predvremenite

O

ka vlada. Zatoa, veruva deka malku e verojatno deka toj }e pobedi na izborite”, izjavi Kostas Panagopulos, pretsedatel na istra`uva~kata

izbori. Toj istovremeno najavi deka za natamo{ni merki za {tedewe nema da glasa. Denes treba da se znae koj }e bide noviot premier na Grcija. Vo gr~kite mediumi se {pekuliraat nekolku mo`ni scenarija spored koi: 1. Aktuelniot minister za finansii, Evangelos Venizelos, da ja prezeme premierskata funkcija; 2. Sozdavawe preodna ekspertska vlada, za ~ie vodstvo se vrtat imiwata na porane{niot zamenik-{ef na ECB, Lukas Papademos i na porane{niot premier Kostas Simitis; 3. Sozdavawe vlada na nacionalen spas so u~estvo na opoziciskata Nea demokratija.

ku}a Alko.“Nie sme kako zlatni ripki ~ekame so na{ite otvorni usti”, izjavi analiti~arot Petros Tacopulos za gr~kata dr`avna televizija.

TEHNI^KA VLADA I 88 MILIJARDI EVRA ZA GRCIJA kolu 88 milijardi evra }e vlezat vo Grcija vo slednite tri meseci, od dekemvri 2011 do fevruari 2012 godina, ako se normalizira politi~kata situacija vo zemjata i bide ratifikuvan dogovorot za vtoriot evropski paket finansiska pomo{, pi{uva gr~kiot vesnik “Ta nea”. Spored vesnikot, parite bile podgotveni da trgnat za Grcija, no se blokirani poradi idejata za referendum. Odlo`uvaweto na referendumot vnese spokojstvo vo Brisel, koj bara garancii deka dogovorite so Grcija }e bidat ispo~ituvani.

O

SANADER: POVREDENO MI E PRAVOTO ZA PRAVEDNO SUDEWE

P

orane{niot hrvatski premier Ivo Sanader na vtoriot den od sudeweto vo @upaniskiot sud vo Zagreb od obvinitelnata klupa se po`ali deka poradi objavuvaweto na iskazite od svedocite vo mediumite, se kr{at negovite osnovni ~ove~ki prava i deka mu e povredeno pravoto

na pravi~no sudewe, voop{to. Stanuva zbor za iskazot na biv{ata direktorka na Elan, Bo`ena Kqu~eri}, za USKOK, koj be{e objaven po hrvatskite mediumi pred da po~ne sudeweto. “Od aspekt na Konvencijata za ~ove~ki prava, koja zboruva za pravedno sudewe, molam vakvi

raboti da ne se povtorat, bidej}i & na{tetuvaat na mojata odbrana”, istakna Sanader na vtoriot den od sudeweto. Upravata za borba protiv korupcija i organiziran kriminal (USKOK) vo prvoto obvinenie go tovari Sanader za voeno profiterstvo, odnosno deka dodeka bil zamenik-min-

ister za nadvore{ni raboti primil mito od Hipo banka od 3,6 milioni kuni. Protiv nego neodamna be{e podignato i drugo obvinenie i toa za primawe 10 milioni evra mito od ungarskata kompanija MOL za da se ovozmo`i prezemawe upravuva~ki paket vo hrvatskata kompanija INA.

Obvinitelstvoto navede deka ima 19 svedoci, so {to ima namera da doka`e deka Sanader kako zamenik-minister za nadvore{ni raboti vo 1994 i 1995 godina baral i dobil provizija od 5% od dogovoreniot iznos na kreditot, so {to se tovari i za voeno profiterstvo.


Feqton

KAPITAL / 07.11.2011 / PONEDELNIK

15

LONDONGRAD – OD RUSIJA SO KE[: INSAJDERSKA PRIKAZNA ZA OLIGARSITE Po~ituvani ~itateli, vo sorabotka so izdava~ite AEA, “Kapital” vi go pretstavuva vozbudliviot bestseler na Mark Holingsvort i Stjuart Lensli, “Londongrad - od Rusija so ke{“. Ne ja propu{tajte neverojatnata prikazna za toa kako London stana dom na ruskite superbogata{i, raska`ana za prv pat i bazirana vrz vistinski likovi i nastani. Ultravozbudlivo ~etivo za `ivotot protkaen so neviden eviden d luksuz, ubavi `eni, privatni avioni, megajahti, najdobrite svetski fudbaleri i telohraniteli vo crni “renx-roveri” so neprobojni stakla

A GLAVAIT2E: KMLIULBINJARDERI RUSK

“Nema{e li Rusija nikakov izbor me|u diviot kapitalizam od edna strana i stariot sovetski birokratizam od druga? Dvata sistemi po~naa da izgledaat somnitelno sli~ni”

17

 Majkl Hadson, finansiski ekonomist od Volstrit.

VO TRANZICIJATA NEKOJ GOL, DRUG VOYY “Zapadwacite” znaeja deka formata na vladeewe vo SSSR, bazirana na korupcija i na avtoritarizam ne mo`e da se reformira preku no}, najmalku vo zemja vo koja da se poseduva privaten imot be{e krivi~no delo izminative 75 godini. No, iako promenata be{e po`elna, celoto po~na da nalikuva na stariot korumpiran komanden i kontrolen sistem...

V

o 90-tite godini od XX vek, Rusija be{e svedok na transfer na bogatstvo od epski razmeri. Toa {to se slu~i tamu mo`e da se izedna~i so odlukata na Margaret Ta~er da gi prodade site britanski nacionalizirani industrii, od Briti{ gas do Briti{ telekom, za samo del od nivnata vistinska vrednost, na grst nejzini omileni tajkuni koi & doniraa pari na Konzervativnata partija. Del od onie {to najmnogu iskoristija sakaa da gi odbranat svoite aktivnosti, sporeduvaj}i se samite sebesi so industriskite i finansiskite tajkuni od XIX vek, kako Xon D. Rokfeler, J.P. Morgan i Kornelius Vanderbilt, koi natrupale ogromni bogatstva od naftata, finasiite i od `eleznicite vo SAD, pri krajot na XIX i po~etokot na XX vek. Rokfeler, Morgan i Vanderbilt bile narekuvani baroni-kradci poradi nivnite nemilosrdni i eksploatira~ki taktiki. Hodorkovski edna{ re~e deka “koga bi imal heroj, toj bi bil kako Xon D. Rokfeler, osnova~ot na amerikanskata naftena industrija i prviot milijarder vo svetot”. No, delovnite metodi na Rokfeler, isto taka, stanale tolku nepopularni {to pri krajot na negoviot `ivot od svoite vraboteni toj bil narekuvan “najomrazeniot ~ovek vo Amerika”. Golem broj oligarsi predizvikuvaa sli~ni reakcii kaj ruskiot narod. Bez ogled na nivnite delovni uspesi, amerikanskite baronikradci gi posvetile `ivotite na gradewe na nivnite xinovski

monopoli vo naftenata industrija, patnata infrastruktura i vo ~eli~nata industrija, po~nuvaj}i od nula. Modernite ruski oligarsi nemaat takvo opravduvawe. Mal del od niv imaa polo`eno cevkovodi, izgradeno fabriki, montirano oprema ili, duri, prezemeno neophodni finansiski i komercijalni rizici. Malkumina imaat sozdadeno novo bogatstvo. Mal broj od niv imaat poznavawe za industriite {to im padnaa vo race. Koga Hodorkovski go stekna Jukos i otide da vidi edno od glavnite gradili{ta, negoviot doma}in be{e iznenaden koga otkri deka toj nikoga{ pred toa ne videl nafteno pole. Oligarsite gi steknaa svoite bogatstva, manipuliraj}i go sistemot so me{avina taktiki bez bokserski rakavici i so politi~ki patronat. Dodeka baronite-kradci gi reinvestirale svoite pari doma, oligarsite iznesoa golem del od svoeto steknato bogatstvo nadvor od zemjata. Studiite {to sleduvaa go potvrdija vlijanieto na obemot na li~noto zbogatuvawe vrz koncentriraweto na ekonomskata sopstvenost vo Rusija. Edna takva studija otkri deka vo 2001 godina 12 najdobri privatizirani ruski kompanii imaa prihodi ednakvi na celiot buxet na Federacijata. Od 64 najgolemi privatni ruski kompanii, samo osum grupi oligarsi kontroliraa 85% od nivnite prihodi. Postoeja alternativi. Toa bea zapadnite lideri i finansiski institucii koi otfrlija eden Mar{alov plan za Rusija, kako onoj za amortizirawe na socijalnata sostojba, za koj se zalaga{e Xorx Soros. Xefri Sa~s, vlijatelen amerikanski ekonomist i eden od klu~nite arhitekti koj se zalaga{e za proark Holingsvort e istra`uva~ki biv na pristapot “golem novinar i avtor na pove}e knigi, vklu~itelno i studijata za MI5, bum”, koj podrazbira brza britanskata Slu`ba za bezbedprivatizacija na ekonominost. Negovite novinarski tekstovi se jata, podocna prizna deka objavuvaat vo Sandej Tajms, Gardijan i koga toj predlo`il eden Fajnen{el Tajms. Od maliot broj intervjua napraveni so nego, se znae deka toj ne takov plan na Belata ku}a, saka mnogu da zboruva javno, niti pak e apsolutno nemalo nikakov qubitel na {oping. rugiot avtor, Stjuart Lensli e interes za toa. “Nikoj ne se novinar i ekonomski konsultant koj interesira{e, a pretstav`ivee ju`en London. Me|udrugoto nicite na MMF samo zjapaa toj e dobitnik na nekolku nagradi kako televiziski i radio producent, me|u vo mene kako da sum lud”. koi e i nagradata na Wujor{kiot tele- Namesto toa, Jelcinovata viziski i filmski festival. Vo negovata vlada be{e pritisnata da kniga od 1985 godina, Poor Britain, toj ja definira{e mo}ta upotrebuvaj}i metodologija koja podocna prodol`i so “golemiot bum” po~naa da ja primenuvaat istra`uva~ite i vladite na Velika bez ogled na posledicite na Britanija, Evropskata unija i golem broj zemji, od Japonija toj pristap vrz ekonomijata do Ju`na Afrika. i vrz lu|eto. Tie na vlast vo

M

D

toa vreme argumentiraa deka site opcii za politi~ka i ekonomska tranzicija od komunizam nosat golemi rizici. No, toga{ vrvniot prioritet na Zapadot be{e da se sozdade edna prilagodliva i popustliva zemja koja nudi evtina nafta i nikakvo vra}awe kon nejziniot sovetski sistem od minatoto. Site drugi razmisluvawa bea sporedni.

“Koga bi imal heroj, toj bi bil kako Xon D. Rokfeler, osnova~ot na amerikanskata naftena industrija i prviot milijarder vo svetot”, izjavi Mihail Hodorkovski, zaboravaj}i deka delovnite metodi na Rokfeler stanaa tolku nepopularni {to pri krajot na negoviot `ivot od svoite vraboteni toj bil narekuvan “najomrazeniot ~ovek vo Amerika”.

Zapadnite sovetnici znaeja deka edna vakva dolgoro~na forma na vladeewe bazirana na korupcija i na avtoritarizam ne mo`e da bide reformirana preku no}, najmalku vo zemja vo koja da se poseduva privaten imot bilo krivi~no delo izminative 75 godini. No, kako {to profesorot Majkl Hadson, finansiski ekonomist od Volstrit zabele`a: “Zarem navistina ne postoe{e sredno re{enie? Nema{e li Rusija nikakov izbor me|u diviot kapitalizam od edna strana i stariot sovetski birokratizam od druga? Dvata sistemi po~naa da izgledaat somnitelno sli~ni. I dvata imaa svoi crnoberzanski ekonomii i soodvetna dinamika na ekonomska polarizacija”. Nekoi komentatori argumentiraat deka pojavata na edna klasa oligarsi be{e neizbe`na, drugi, pak, deka sozdavaweto na edna ekonomska elita be{e neophodnost za brza tranzicija vo kapital-

izam. Sepak, nekoi tvrdat deka pri zamenata na stariot korumpiran nekompetenten komanden i kontrolen sistem toa bilo duri i po`elno. Berezovski podocna gi brane{e svoite aktivnosti kako neizbe`en rezultat na kapitalizmot. “Ne znam nitu eden primer kade {to imotot se deli na pravi~en na~in”, izjavi. “Ne e va`no kako se deli imotot. Ne mo`at site da bidat sre}ni”. No, toj, isto taka, prizna deka zarabotil milijardi od privatizacijata i deka Jelcin “ni dade mo`nost da bideme bogati”. KOJA CENA JA PLATI DR@AVATA? Neizbe`na ili posakuvana, socijalnata cena za Rusija be{e ogromna. Postignat e {irok konsenzus deka procesot na privatizacija be{e eden od najnesovr{enite ekonomski reformi vo sovremenata istorija. Industriskoto proizvodstvo opadna za okolu 60% vo tekot na 90-tite godini od XX vek, golemite uspesi na ekonomijata bea zbri{ani, a golem del od naselenieto be{e turnat vo siroma{tija. Ogromnite sumi pari koi se izlevaa od Rusija za da bidat skrieni na bankarski smetki vo stranstvo, t.e. na of{orsmetki, ja zasilija dramati~nata ekonomska kriza od 1998 godina. Vo tekot na 90-tite godini od XX vek, ona {to be{e poznato kako begstvo na kapitalot stana eden od ekonomskite problemi {to ja pravea zemjata poslaba. Spored ekonomistite od Me|unarodniot univerzitet na Florida, “toa ja potkopa dano~nata osnova na zemjata, go zgolemi javniot deficit, go namali doma{noto investirawe i gi destabilizira finansiskite pazari”. Investiciskiot fond Ermita` kapital proceni deka me|u 1998 i 2004 godina kapital vo iznos od 56 milijardi funti se izleal od Rusija, najgolem del zavr{uvaj}i na of{orsmetki. Iako del od ovoj iznos be{e legitimen, so investitori koi baraa posiguren dom za parite otkolku nekoja ruska banka, pogolemiot del ne be{e. Ruskoto Ministerstvo za ekonomski razvoj i trgovija veli deka od 210 do 230 milijardi amerikanski dolari se izleale od Rusija vo tekot na reformite, a pribli`no polovinata od toa bile valkani pari, povrzani so perewe pari ili so organiziran kriminal. Procenkata na MMF e deka 170 milijardi dolari se izleale od zemjata vo sedumte godini do 2001 godina. Drugi izvori sugeriraat deka aktiva od okolu 300 milijardi

LITERATURA ZA RAZLI^NI VKUSOVI Od 2000 godina navamu AEA izdava~i objavuva knigi od razni oblasti: proza, poezija, literatura za mladi, publicistika, popularna psihologija, ezoterija... Proda`niot salon Egipetska sonuvalka vo centarot na Skopje izobiluva so bogata literatura – od sovremenite makedonski pisateli, preku angliskite klasici, s$ do detskata literatura, seto toa po dostapni ceni. • Od doma{nite avtori AEA izdava~i gi objavila Bo`in Pavlovski, Mateja Matevski, Mitko Maxunkov, Eftim Kletnikov, Radovan Pavlovski, Tome Arsovski... • Od stranskite X.R.R. Tolkin, K.S. Luis, Malkolm Gladvel, Kaled Hoseini, Jasmina Kadra, Kormak Mekkarti, Xered Dajmond, Karla del Ponte... Prevodot na trilogijata “Gospodarot na prstenite” od Tolkin be{e vistinski hit pred nekolku godini i e proekt kakov {to retko bele`at izdava~ite vo zemjava. • Pred dve godini vo Skopje go pre~eka i dobitnikot na Bukerovata nagrada, Tomas Kenili, avtorot na “[indlerovata arka (lista)”, izdanie isto taka na AEA.

amerikanski dolari na Zapadot & pripa|a na ruski dr`avjani, a re~isi polovina od toj iznos e od “nesigurni” izvori. Toa bea pari {to mo`ea da se upotrebat za povtorna izgradba na fabriki, otvorawe novi biznisi vo zemjata i za investirawe vo infrastrukturata. Vsu{nost, Rusija na toj na~in izgubi edna tretina od svojot vkupen stranski dolg. Iako postoe{e zakonska regulativa proektirana da spre~i vakvo begstvo na kapital, taa vo golem stepen be{e ignorirana. Do 2000 godina, privatizacijata napravi nekoga{ mo}nata dr`ava koja se prostira vo 11 vremenski zoni da izgnie do srceto. Spored Tomas Fridman, kolumnist na “Wujork tajms”, “na sekoe nivo, razli~ni ministri, direktori na sektori, na agencii i gradona~alnici stapija vo partnerstvo so privatni biznisi, lokalni oligarsi ili so kriminalni elementi, sozdavaj}i eden vid ruski feudalizam od XXI vek”. Fridman go citira{e ruskiot politi~ki analiti~ar Sergej Markov: “Ruskata dr`ava li~i na golemiot titan Atlas, celiot so muskuli. No, kako {to se pribli`uvate, sfa}ate deka ovoj Atlas e, vsu{not, mrtov. Vnatre ovoj ogromen trup e ispolnet so crvi koi go jadat teloto i se hranat od nego”. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ: KOJ DRUG IZNESUVA[E PARI OD RUSIJA VO STRANSTVO? DO KOGA TRAE[E RAZGRABUVAWETO?

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


402-07.11.2011