Issuu on Google+

понеделник. 31 oktomvri. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.164,11 МБИД 2.227,76

ОМБ 117,54

+0,13% +0,04% +0,09%

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,50 43,81 70,18

WWW.KAPITAL.MK

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

INTERVJU

ZO[TO JANAKIESKI NE DOZVOLUVA KONKURENCIJA VO @ELEZNICATA

 STRANA 4-5 45

NIKOLA POPOSKI MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI

GR^KATA GR R^KATA ^ KRIZA GI ZAMRZNA PREGOVORITE!

 STRANA 7

NASKORO!!! MESE^NIK

понеделник. 31 oktomvri. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

3.000

понеделник - 31. oktomvri. 2011 | broj 397 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

NA 9 NOEMVRI

+0.13

МБИ10

2.800 2.600 2.400 2.200 2.000 1.800 07/10

09/10

12/10

03/11

06/11

09/11

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

NE SE 100, TUKU 1.889 DENA VLADA. [TO E SRABOTENO DOSEGA? [ESTA GODINA NIKOLA GRUEVSKI E NA VLAST

KOMENTAR NA ISTATA TEMA

 STRANA TRANA 2 2-3 3

Ponuda od Todori} {to ne se odbiva  STRANA 12-13

Metalnata i prehranbenata industrija vo sloboden pad

 STRANA 11 V VOVEDNIK SPASIJKA S JJOVANOVA

K plovi Kade oovoj brod?  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 31 OKTOMVRI 2011

KADE PLOVI OVOJ BROD?

K

Kade plovi makedonskiot brod na koj kapetanot e na vlast od 2006 godina? Premierot Nikola Gruevski upravuva so politi~kata i ekonomskata scena vo Makedonija to~no 1.889 dena, od 28 avgust 2006 do 30 oktomvri 2011 godina. A toa e pove}e od dovolno vreme za makedonskata ekonomija sega da plovi po nov kurs, koj }e zna~i napredok. Premnogu dolgo zemjava stoi vo mesto i nema ekonomski rast, tuku stagnacija. Toa go poka`uvaat i podatocite za industriskoto proizvodstvo, za brutodoma{niot proizvod, za platite i za vrabotenosta, za investiciite i za izvozot, za `ivotniot standard, ako sakate. Ve}e dve decenii ekonomijata vo zemjava tapka vo mesto zatoa {to nema investicii, novi kompanii, novi rabotni mesta... Od januari 2007 do juni 2011 godina industriskoto proizvodstvo devet kvartali bilo vo minus, a devet vo plus. Zna~i, stagnacija. Vo 1991 godina BDP po `itel vo Makedonija be{e na isto nivo kako i prosekot vo site zemji vo Centralna i Isto~na Evropa – okolu 6.000 dolari. Vo 2010 godina prosekot vo drugite porane{ni socijalisti~ki zemji dostigna 15.000 dolari, a vo Makedonija okolu 10.000. Zna~i, ubavo zaostanuvame zad drugite. Za investiciite i da ne zboruvame, zatoa {to stranskite vo Makedonija se merat vo 5, 10, 100 milioni evra, a vo drugite zemji vo milijardi. Doma{nite nikoj i ne gi meri, oti se nezna~itelni. Za razlika od nas, poslednata decenija vo regionot izrasnaa giganti koi sega osvojuvaat celi pazari (Agrokor, Atlantik grup, Delta, Nektar...).

Toa go doka`uva i vrabotenosta. Kolku i da se vetuvaat novi rabotni mesta, vo 2010 godina stapkata na vrabotenost e 34,2% i padna vo odnos na 2009 godina. Duri i so nekontroliranoto vrabotuvawe vo javnata administracija. Zna~i, vo realniot sektor se zatvoraat rabotni mesta. Statistikata e nemilosrdna. Nema investicii, nema rabotni mesta. Ne se otvoraat rabotni mesta so stimulirawe na privatnata potro{uva~ka. Taa samo hrani gladni usti. Isto kako i zgolemuvaweto na platite vo javnata administracija i na penziite. Kade e investiciskata potro{uva~ka? Kade e izvozot? Videte samo edna grade`na ofanziva za “Skopje 2014” kolku go digna grade`niot sektor. Zamislete {to }e se slu~e{e ako premierot i negovite vladi otvorea front za masovna izgradba na pati{ta, `eleznica i gasovod. Ama toa ne se slu~i. Buxetot najmnogu se tro{i za plati, penzii i subvencii. Nema dodadena vrednost vo takviot buxet. Do koga e odr`livo toa? Ne na dolg rok, zatoa {to sekoja ekonomija koja ne sozdava rast vo eden moment ima problem so odr`uvaweto na obemnata buxetska potro{uva~ka. Eve, sega go ~ekame buxetot za 2012 godina. Sigurno }e ima mnogu najavi i stavki za kapitalni investicii. Kako i sekoja godina. Ama dali ima realizacija? Na primer, zo{to ni Ministerstvoto za finansii, ni Ministerstvoto za transport ne ka`uvaat kolku pari se planirani dogodina za izgradba na avtopati{ta od Koridorot 8? Propadna idejata za izgradba so privatni koncesioneri, a Vladata veti deka }e gi gradi pati{tata. Kako, ako za toa ne planira pari vo buxetot? Izgradbata na avtopati{tata, `eleznicata, gasifikacijata, elektranite se klu~nite

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

investicii koi }e ja dignat ekonomijata poradi grade`nata operativa {to }e ja anga`iraat. No, i poradi povolniot ekonomski i biznis-ambient {to }e go sozdadat. Tie }e ja zgolemat konkurentnosta na makedonskata ekonomija. Buxetot e klu~niot moment okolu koj sega se kr{at kopjata vo svetot. Zo{to? Zatoa {to toj e osnovata za da se vodi pametna ekonomska politika. Kako dr`avata da gi potro{i parite efikasno i da ja podigne ekonomijata? Toa e klu~ot za izlez od krizata i za pottiknuvawe na ekonomskiot rast. Nema napredok ako dr`avata i kompaniite ne investiraat. Zatoa, vo taa nasoka treba Gruevski da go nosi kursot na brodot {to go vodi. Ima dve pri~ini za toa. Zatoa {to moreto sega e razbranuvano i makedonskiot brod stoi srede vrtlog, pa vo sekoj moment mo`e da potone ako po~ne ciklusot na vrtlogot. I zatoa {to makedonskata ekonomija e 20 godini na dnoto i sekoj mal rast ne e rast, a sekoj mal pad e golem zatoa {to odi u{te podolu. Vladata ne smee da se zadovoli so ekonomski rast od 2%-3% koga znae deka Makedonija treba da raste so 5%, 6%, 7% vo vreme na kriza, a so pove}e od 10% vo ekonomski podem, za da mo`e da sozdade investiciski ciklus, otvorawe rabotni mesta, pottiknuvawe na izvozot. Toga{ Vladata }e mo`e da se fali so rezultatite.

ODGOVOREN UREDNIK

Spasijka Jovanova

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

OFFICE MANAGER I FINANSII

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

Verica Jordanova

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

30.715

D

enari iznesuva prose~nata mese~na isplatena bruto-plata vo avgust godinava, objavi Dr`avniot zavod za statistika. Sporedeno so istiot period lani prose~nata brutoplata bele`i rast od 1,7%. Zgolemuvaweto se dol`i na zgolemuvaweto na prose~nata mese~na isplatena bruto-plata po vraboten vo sektorite: drugi uslu`ni dejnosti (23.7%), stru~ni, nau~ni i tehni~ki dejnosti (8.9%) i umetnost, zabava i rekreacija (8.6%). Najgolem porast e zabele`an vo sektorite: rudarstvo i vadewe kamen (10%), snabduvawe so elektri~na energija, gas, parea i klimatizacija (3.5%) i dejnosti vo vrska so nedvi`en imot (3.3%). Vo avgust, 3,1% od vrabotenite vo zemjava ne primile plata.

[ESTA GODINA NIKOLA GRUEVSKI E NA VLA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

KAPITAL / 31.10.2011 / PONEDELNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

NE SE 100, TUKU 1.88 [TO E SRABOTENO

 Na otvorena sednica na Vladata, ministrite v~era mu referiraa na premierot za srabotenoto vo svoite resori

[est godini treba da se dovolni za da se izmeri srabotenoto na Vladata, koja u{te vo 2006 godna si zadade ambiciozni celi, neophodni za Makedonija da bide ramnopravna na Balkanot, no i vo Evropa. Gruevski veti vlez na zemjava vo NATO i vo EU, veti i rast na BDP od 6%, izgradba na koridorite 8 i 10, gasifikcija, kako i moderni bolnici, u~ili{ta, nezavisno sudstvo, podobar `ivoten standard... Kakva e realnosta sega? KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

KATERINA SINADINOVSKA

Z

sinadinovska@kapital.com.mk

Za 1.889 dena, kolku {to Nikola Gruevski e vo premierskata fotelja, Vladata treba{e da ja prerodi makedonskata ekonomija, da obezbedi podobar `ivoten standard, da ja napravi zemjava ramnopravna so 27 ~lenki na EU. No, ekonomskite predizvici za rast na ekonomijata do 7%, za razvoj na ekonomskata infrastruktura, za stimulirawe na izvozot i privlekuvawe stranski investicii koi }e otvoraat rabotni mesta pove}e ostanaa `elba. Ako mu se veruva na premierot, toga{ do juni, koga po vtorpat raspi{a predvremeni izbori, negovata vlada uspeala da realizira neverojatni 98% od proektite od dvete Prerodbi. No, “Kapital” pra{uva - ako e taka,

zna~i li deka pri~inite za raste~kata siroma{tija i nevrabotenost, partiziranata administracija, sudstvo i institucii, problemite vo zdravstvoto i obrazovanieto treba da gi barame vo samo 2% nerealizirani prerodbeni~ki potfati? Za niv Gruevski ima opravduvawe vo vid na vi{a sila, koja gi nadminala ingerenciie, ili Vladata se otka`ala od nivnata realizacija za{to vo me|uvreme na{la podobri re{enija.

Veti rast pogolem od 6%!

Ekonomija so visok i odr`liv rast od 6% do 8%, baziran na investicii, najavi premierot pred pet godini. Vo Manifestot za razvoj i reformi Vladata go korigira optimizmot, pa rastot do 2015 godina go revidira na 5,5%-7% (ako ne se slu~i nova svetska ekonomska kriza). No, realnosta ne nalikuva na vladinite proekcii. Vo 2007 i 2008 godina ekonomijata porasna 5%, a vo 2009 godina padna 0,9%. Minatata godina ima{e minimalen porast. Za godinava Vladata proektira{e rast na BDP od 3,5%. Statistikata zasega poka`uva rast od okolu 5%, no dol`ni~kata kriza vo evrozonata se zakanuva. Zatoa, industriskoto proizvodstvo vo septemvri ve}e padna 2,3%. Stimuliraweto na grade`ni{tvoto, dominantno na objektite od “Skopje 2014”, vo poslednite dve godini najmnogu pridonese za amortizirawe

na negativnite trendovi. No, minatata godina rastot na BDP be{e samo 0,7%, {to e tri pati pomalku od vladinite proekcii za rast od 2%.

Na patot kon EU s$, osven datum za pregovori, e neuspeh!

Zalo`bite za vlez na dr`avata vo EU i vo NATO se prepi{uvaat od vlada do vlada i od programa do programa. VMRO–DPMNE prvo dve godini so DPA, a potoa i dve so DUI (osven preporaka za po~etok na pregovori, koja ja dobivame od 2009 godina so sekoj izve{taj) ne napravi vistinski ~ekor. Makedonija dobi kandidatski status vo 2005 godina i ottoga{, osven konkreten datum za pregovori, ni{to drugo ne mo`e da se smeta za uspeh, bez razlika kolku vladeja~kata garnitura se obiduva da gi koristi pofalbite za reformi vo dadeni oblasti kako alibi. A za toa da se slu~i, neophoden e kompromis so Grcija za imeto. Premierot Gruevski ostvari duri 12 sredbi so kolegata Jorgos Papandreu, no celiot optimizam deka tie vrodile so pribli`uvawe na poziciite pa|a vo voda so poslednite slu~uvawa. Odnosite Skopje–Atina vo posledniot period se zaladeni, granicata e zatvorena (se {pekulira i za politi~ki pri~ini), a za dve nedeli n$ ~eka i sudska razvrska vo Hag na slu~ajot vo koj ja tu`ime


Navigator

KAPITAL / 31.10.2011 / PONEDELNIK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

 3

 POBEDNIK DIPLOMAT VO VISTINSKA SMISLA

JO[IHIKO NODA remierot, ministrite i zamenicite vo Japonija si gi namalija platite za 30%, 20% i za 10% za da go {tedat buxetot – ete toa e primer na odgovorni politi~ari

P

VEN XIABAO ina razmisluva, }e ja spasuva evrozonata so okolu sto milijardi dolari, a ako uslovite bidat u{te poprifatlivi, Peking }e dade u{te dolari za evroto

K

NIKOLA GRUEVSKI adot na industrijata treba da mu go rasipe raspolo`enieto, zatoa {to najavuva recesija, no toj ostana poln so sebe so srabotenoto na Vladata vo stote dena

P

AST

FUAD MEBAZA ema kraj na neredite vo Tunis i pokraj demokratskata “prerodba”, pa poslednite parlamentarni izbori zavr{ija so neredi i protesti na opozicijata

N

[TO E VETENO, A [TO OSTVARENO

89 DENA VLADA.  DOSEGA?  Grcija za prekr{uvawe na Privremenata spogodba. Samiot minister za nadvore{ni raboti, Nikola Poposki, vo dene{noto intervju za “Kapital”, vsu{nost, priznava deka pregovorite vo momentov se zapreni. A fakt e deka odgovornosta za re{avawe na sporot ne mo`e da se bara samo vo Makedonija. Problemot, koj e kompleksen i za koj makedonskata strana celi dve decenii pravi kompromisi preku promena na znameto i prifa}awe na referencata FIROM za ~lenstvo vo me|unarodnite organizacii, samo dopolnitelno mo`e da se vlo{i so dvojnite ar{ini koi gi primenuva Evropskata unija. Od edna strana, Brisel se zalaga za neutralnost i neme{awe vo bilateralnite sporovi, no od druga, formite na pritisok, kako bri{ewe na “makedonski” kako pridavka vo nivnite izve{tai, stanaa praktika i se vr{at samo vrz Skopje. So toa, na zemjata & se nanesuva ogromna {teta, za{to prakti~ki, celiot proces na integracija i razvoj e usloven od sporot za koj treba pomo{ i vistinska posvetenost, namesto licemerie i nefer igra. A dodeka Makedonija tapka, regionot galopira. So posledniot izve{taj od Brisel, Srbija dobi kandidatski status i preporaka za odreduvawe datum za pregovori. So ova Belgrad n$ stigna na patot kon EU, go dobi toa {to nie go dobivme pred tri godini. No, i ne{to plus – Srbija ne mora da go ~eka naredniot izve{taj za da dobie datum. Crna Gora, dr`avata koja vo 2006 godina proglasi nezavisnost, vo dekemvri dobiva datum za pregovori so EU! Crnogorcite n$ prestignaa.

Investicii vo najava!

Ekonomskiot tim na Vladata pet godini zboruva deka investiciite se osnova za ekonomski razvoj i za otvorawe rabotni mesta. Iako vo 2009 godina Gruevski najavi deka do 2016 godina }e investira osum milijardi evra vo patni, `elezni~ki i energetski proekti, denes ne mo`e da se pofali so nieden proekt. Vo periodot 2006-2011 godina stranskite investicii iznesuvaat 1,32 milijardi evra. Tokmu privlekuvaweto stranski investiciii i zgolemuvaweto na doma{nite e edno od dvete klu~ni vetuvawa na VMRODPMNE na poslednite dva izbori. Na 54 stranica od Prerodbata pi{uva: “Stranskite direktni investicii od 2008 do 2012 godina kumulativno }e dostignat dve milijardi evra. Samo vo 2010 godina se o~ekuva priliv od 500 milioni evra”. Statisti~kite podatoci poka`uvaat deka lani investiciite odnadvor iznesuvaa samo 159 milioni evra, a vo 2009 godina 145 milioni evra, od koi najgolem del otpa|aat na neraspredelena dobivka i krediti zemeni od mati~nite kompanii od stranstvo. Vo prvite sedum meseci od godinava stranskite investicii iznesuvaat 167 milioni evra, a Vladata zacrta 350 milioni evra za cela godina. Vo 2008 godina (koga po~na krizata) prilivot na stranski kapital kaj sosedite se

broi vo milijardi. Ekonomistite komentiraat deka nestabilnata politi~ka i biznis-klima (totalna izolacija od evroatlantskite procesi, korupcija, neefikasno sudstvo i lo{a infrastruktura) se pre~ka za pove}e investicii. Toa {to Vladata na Gruevski uspea da go napravi i vo vreme na kriza se nekolkute dano~ni i carinski olesnuvawa, koi im pomognaa na kompaniite da gi ubla`at posledicite od krizata. Se skratija rokovite i tro{ocite za dobivawe licenci i dozvoli za po~nuvawe biznis. No, zatvoraweto firma ostana problemati~en del. Ne se ostvari do kraj vetuvaweto za namaluvawe na stapkite na pridonesite za penzisko i zdravstveno osiguruvawe i za vrabotuvawe, koi treba{e da im pomognat na kompaniite da ja zajaknat konkurentnosta. Vo Buxetot snema pari za ovaa namena. Zatoa porasna javniot dolg na zemjava na 26% od BDP. Vo 2008 godina iznesuva{e 20,6%. Vladata se zadol`uva za da deli plati na administracijata, penzii i subvencii. Verojatno, tuka se vklu~eni i skapite reklamni kampawi. Poslednive godini mnogu pove}e se tro{i otkolku {to ima pari vo dr`avnata kasa. No, ne za kapitalni investicii.

Lesno se nosat zakoni, implementacija ni za lek!

Vo sferata na sudstvoto kako uspeh Vladata ja naveduva statistikata za rabota na sudovite, koja poka`uva zgolemena efikasnost. No, kritikite za nepotizam i partizacija ostanaa. Zakonite za krivi~na postapka, za sudovi i za sudski buxetski sovet, koi treba{e da obezbedat nezavisnost na sudstvoto, promena na modelot za borba protiv organiziraniot kriminal, se izglasani. No, nivnata implementacija e zaglavena. Samiot javen obvinitel, Qup~o [vrgovski, na cel glas zboruva deka Zakonot za krivi~na postapka ne mo`e da se sprovede oti obvinitelite kuburat so osnovni sredstva za rabota. U{te pogolem problem e {to ovaa institucija ostana nema vo nekolku navrati koga se otvorija ogromni aferi za pronevera na dr`avni pari. Godinava Vladata ja najavi kako klu~na i za reforma na javnata administracija, iako ve}e e jasno deka so godini polnetata dr`avna uprava so partiski vojnici ne } e mo`e da se is~isti. A kako {to trgnalo, nema ni najavi. Reformite se svedoa na vgraduvawe semafori, so koi se ceni rabotata na administrativcite. No, za otpu{tawe slu`benici ne stanuva zbor. Ministrite Zoran Stavreski i Ivo Ivanovski sekoj den davaat razli~ni izjavi za toa kolku broi administracijata – od 90.000 do 180.000. Vakvite manipulacii lesno im odat od raka koga Registarot, {to treba{e da gi prebroi do juni, s$ u{te ne e gotov. Ako na ova se dodadat i vrabotuvawata spored Ramkoven, koi kako ustavna obvrska ne zapiraat ni vo vreme na kriza, upravata bukvalno e pretvorena vo bure bez dno.

       

Rast na ekonomijata od 6% do 8% Чlenstvo vo NATO i EU Reformirana javna administracija Nezavisno sudstvo Vizna liberalizacija Izgradba na Klini~ki centar vo Bardovci Utvrduvawe na minimalna plata Namaluvawe na pridonesi za penzisko i zdravstveno osiguruvawe Subvencii vo zemjodelstvoto Dr`avni otkupni centri vo Strumica, Rosoman, Resen i Gevgelija Zgolemeni penzii i plati na administracijata Gasifikacija

 Koridor 8 patni~ki i `elezni~ki HEC Чebren i Gali{te Aerodromi @i~arnica Vodno doLokalni i regionalni pati{ta Sportski sali “Skopje 2014” 

S

Slovene~kiot ambasador vo Makedonija, Alen Bergant, u{te edna{ preku svoite hrabri izjavi se doka`a kako vrven diplomat. Pokraj toa {to vo nekolku navrati apelira{e Atina i Skopje da najdat zedni~ki jazik za sporot za imeto, Bergant vo najnovoto intervju za Radio Slobodna Evropa otvoreno sugerira Makedonija da po~ne pregovori so EU po sekoja cena. Toj veli deka bi bilo dobro da se najde nekoja formula Makedonija da po~ne so pregovorite, a paralelno da go re{ava pra{aweto za imeto. Ne samo {to vo ova ne gleda problem, tuku Bergant smeta deka na ovoj na~in zemjava pobrzo bi gi realizirala i reformite koi gi bara Ev-

ALEN BERGANT ropa. Bergant otvoreno priznava i deka ova ne e stav samo na Slovenija, tuku i na nekolku drugi dr`avi, koi ne gledaat problem pregovorite i re{avaweto na sporot da te~at paralelno. Vakvite nade`ni stavovi za evrointegrativnata idnina na Makedonija se i kontraudar na kakov bilo evroskepticizam kaj gra|anite, koj periodov go prepoznaa mnogu diplomati od zemjava i od stranstvo. Stavovite na Bergant se samo potvrda deka namesto prazni izjavi i sekojdnevni prepukuvawa, s$ u{te ima prostor za izdr`ani predlozi i argumentirani idei!

 GUBITNIK PI[MAN ANTIKORUPCIONER ER

P

Pretsedatelot na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata otkako ka`a deka e utvrdena prekr{o~na i krivi~na odgovornost vo finansiraweto na kampawata kaj politi~kite partii, parlamentarni i neparlamentarni, postojano go izbegnuva pojasnuvaweto na vakvite navodi poradi nepredvideni obvrski. Kakvi se tie nepredvideni obvrski za profesionaliziranata Antikorupciska komisija za koja prioritet treba da bide tokmu utvrduvawe i poso~uvawe na koruptivni dejstvuvawa od strana na dr`avnite organi ili politi~kite partii, pretsedatelot ne pojasni. Zafirovski samo upatuva na {turo soop{tenie vo koe nema najavi koga }e bidat obelodeneti podatocite do koi do{le antikorupcionerite. Izjavite na Zafirovski deka



VOISLAV ZAFIROVSKI Komisijata rabotela naporno na ovie predmeti, deka bilo potrebno vreme za vkrstuvawe na site podatoci pa|aat vo voda so faktot deka i vo istekot na pettiot mesec od zavr{uvaweto na izborite nikoj gi nema videno efektite od nivnata rabota. Pokraj toa, rabotej}i na finansiskite izve{tai na partiite, Komisijata nema objaveno nitu eden poseriozen korupciski slu~aj so koj }e doka`e deka ima vistinska zalo`ba za borba protiv korupcijata. Zafirovski kako prv ~ovek na Komisijata, treba da poka`e dali taa e podgotvena na javnosta da & poka`e deka e na nivoto na predizvikot da mu stavi kraj na nezakonskoto finansirawe na izbornite kampawi?

 MISLA NA DENOT EFEKTIVNO LIDERSTVO E DA SE STAVAT PRIORITETITE VO PREDEN PLAN. EFIKASNOTO UPRAVUVAWE E DISCIPLINA KOJA SE NOSI VO SEBE

kubanski nacionalen heroj

STIVEN KOVEJ AMERIKANSKI AVTOR

r.i.p.


Navigator

4  GRAFIK NA DENOT...

PAD NA DOGOVORENITE GRADE@NI RABOTI VO STRANSTVO

KAPITAL / 31.10.2011 / PONEDELNIK

 FOTO NA DENOT...

1.958.786

Vrednost na dogovorenite grade`ni raboti po zemji vo periodot januari-septemvri (vo iljadi denari) Izvor: Dr`aven zavod za statistika 2011

52.890

0

57.413

492.400

603.642

172.734

113.079

1.062.480

1.208.327

2010

Ukraina

Romanija

Hrvatska

Polska

Germanija

 Spored Dr`avniot zavod za statistika, vo periodot januari-septemvri 2011 godina grade`nata operativa vo stranstvo dogovorila grade`ni raboti vo vrednost od 2.027.279 iljadi denari, {to e za 48,9% pomalku vo sporedba so istiot period lani. Vrednosta, pak, na izvr{enite grade`ni raboti za istiot period bele`i rast od 8,9%.

ilna sne`na bura, nevoobi~aena za ovoj period od godinata, go pogodi severoistokot na SAD, ostavaj}i tri `rtvi, prekin na strujata vo 2,3 milioni doma}instva i otka`uvawe na letovite. Sne`nata bura se dvi`i od centralnata dr`ava Pensilvanija, preku jugoisto~nite dr`avi Wujork i Konektikat, do Virxinija, Zapadna Virxinija i Merilend.

S

 SVETOT NIZ MEDIUMITE

SKANDAL: INVESTICII VO TOVARNIOT @ELEZ S 2244 ЧASA Ч Bugarskiot vesnik ja Buga prenesuva izjavata na pre bugarskiot premier Bojko buga Borisov, po dogovorot koj Bor go ppostignaa liderite na evrozonata za krizata vo evr Evropa i za gr~kiot dolg. Evr Borisov im pora~uva na Bor Grcite da gi zamrznat Grc platite i poso~uva deka pla bankite so gr~ki kapital ban vo BBugarija ne se zagrozeni od ggr~kata kriza.   

ZO[TO JANAKIESKI N KONKURENCIJA VO @ Najgolemite izvoznici vo Makedonija godi{no gubat stotici iljadi evra poradi bavniot i neefikasen transport so vozovi, poradi {to pla}aat skap transport so kamioni. Re{enie na ovoj problem e vlez na privatni operatori vo tovarniot `elezni~ki transport, za {to ve}e pristignale ~etiri ponudi vo Ministerstvoto za transport. No, vo Ministerstvoto zaglavile vo fioka. Zo{to ministerot Mile Janakieski ne dozvoluva liberalizacija i konkurencija vo `eleznicata, kako {to nalaga i zakonot i zdravata pazarna logika? SOWA JOVANOVA

U

s.jovanova@kapital.com.mk

TTHE HE NACIONAL Vesnikot od Emiratite Ves pi{uva za ubistvoto na pi{ libiskiot lider Gadafi. lib Spored niv, ubijcite na Spo Gadafi treba da odat na Gad sudewe, bidej}i spored sud vestite vo mediumite i ves objavenite fotografii, obj Gadafi pred da bide ubien Gad bil maltretiran i seksualno zloupotreben. aln   

THE WALL STREET JOURNAL Vesnikot pi{uva za dogovorot koj go postignaa liderite od evrozonata za spas od krizata. So naslov “Nasmevki i skepticizam go pozdravija evropskiot dogovor” vesnikot pi{uva za rastot na cenata na naftata i na berzite, otkako be{e postignata soglasnost na evroliderite za idninata na evrozonata i na gr~kiot dolg. 

U{te edna stranska kompanija projavi interes za vlez vo tovarniot `elezni~ki soobra}aj vo Makedonija, doznava “Kapital”. Firmata Loko trans od Чe{ka, koja ve}e otvori pretstavni{tvo vo Skopje, ja po~nala procedurata za dobivawe dozvola za vlez na pazarot. Licencata za rabota ja dostavile do Agencijata za regulurawe na `elezni~kiot soobra}aj, kade {to im ja priznale. Sledniot ~ekor e Upravata za sigurnost pri Min-

isterstvoto za transport, od kade {to kompanijata mora da dobie sertifikat za sigurnost za vr{ewe javen `elezni~ki prevoz. Vo me|uvreme kompanijata ve}e objavi oglas za vrabotuvawe na ma{inovoza~i za dizel i elektrolokomotivi. Dali i ovoj obid za vlez na privaten kapital vo tovarniot `elezni~ki transport vo zemjava }e bide neuspe{en? Dosega propadnaa tri ponudi so {to ovoj segment ostana monopoliziran od M@-Transport, dr`avno pretprijatie koe ne investira vo infrastruktura i vo oprema i ne im nudi na najgolemite makedonski proizvodni kompanii (izvoznici) mo`nost za poefikasen i poevtin transport. So toa ja ubiva nivnata konkurentnost na me|unarodniot pazar. Najgolemite izvoznici vo Makedonija godi{no gubat stotici iljadi evra poradi bavniot i neefikasen transport so vozovi, poradi {to pla}aat skap transport so

tovarni vagoni vo momentot se na raspolagawe na M@-Transport

kamioni. Re{enie na ovoj problem e vlez na privatni operatori vo tovarniot `elezni~ki transport, za {to ve}e pristignale ~etiri ponudi vo Ministerstvoto za transport. No, zaglavile vo fioka. Zo{to ministerot Mile Janakieski ne dozvoluva liberalizacija i konkurencija vo `eleznicata, kako {to nalaga i zakonot i zdravata pazarna logika? Direktorot na Agencijata za regulirawe na `elezni~kiot soobra}aj, Nikola Dimitrovski, za “Kapital” veli deka Leko transport go pominala prviot filter za dobivawe dozvola. Ostanuva u{te Ministerstvoto za transport. “Ni gi dostavija licen-

SLOVENE^KI @ELEZNICI SAKAAT 30% OD @ELEZNI^KIOT TRANSPORT ako edna{ be{e odbien, menaxmentot na Slovene~ki `eleznici ne se otka`uva od idejata za vlez vo tovarniot soobra}aj vo Makedonija. Napravil duri i presmetki deka

I POSLOVNI DNEVNIK Hrvatskiot vesnik pi{uva za odlukata na sudot da pokrene obvinenie protiv vladeja~kata partija HDZ poradi korupcija i kriminal vo partijata. Spored vesnikot, sudot trba da donese i odluka dali smetkata na partijata }e bide blokirana za vreme na izbornata kampawa. 

922 30%

po vlezot }e se zgolemi tovarniot `elezni~ki transport po Koridorot 10. Dokolku vlezat kako privaten operator, Slovene~ki `eleznici bi operirale so 30% od `elezni~kiot transport vo Makedonija.

LOKO TRANS PLANIRA DA VLO@I PET MILIONI EVRA okolku dobie dozvola za rabota, firmata Loko trans od Чe{ka planira da vlo`i pet milioni evra, od koi del se za `elezni~ki vozila, a del za infrastruktura za odr`uvawe na vozilata. Dejnosta na Loko trans e odr`uvawe i trgovija so `elezni~ki vozila, transport na stoki i {pediterski uslugi. Kompanijata vr{i

D

transport samostojno ili vo sorabotka so drugi privatni ili dr`avni operatori na pove}e relacii. Zasega vr{i transport na }umur od Polska preku Чe{ka, Slova~ka, Ungarija do Romanija i na razni vidovi stoka preku Ungarija, Romanija i Bugarija do Solunskoto pristani{te. Raspolaga so pove}e od 40 lokomotivi i 324 vagoni.

od patniot tovaren prevoz na relacii podolgi od 300 kilometri da se prenaso~i kon `eleznica do 2030 godina, nalaga EU

cite izdadeni od nadle`na institucija vo Чe{ka. Bidej} i doa|aat od dr`ava-~lenka na Evropskata unija nie gi priznavame tie licenci. Nemame nikakvi zabele{ki, postapkata e definirana. No, mora da ispolnuvaat i drugi uslovi, me|u koi i sertifikat za sigurnost”, objasnuva Dimitrov. Loko trans e ~etvrtata kompanija koja bara vlez vo `elezni~kiot soobra}aj vo zemjava. Iako Zakonot za `elezni~ki sistem e donesen pred edna godina, Makedonski `eleznici s$ u{te ja imaat monopolskata pozicija vo ovoj biznis. Dve doma{ni kompanii apliciraa za dozvola da operiraat po makedonskite prugi. Bea odbieni u{te vo fazata na barawe dozvola za rabota od Agencijata. Slovene~ki `eleznici, tretata prijavena kompanija, ne obezbedi sertifikat od Ministerstvoto za transport zatoa {to Upravata za sigurnost konstatirala “nepravilnosti i nedostatoci” vo nivnoto barawe. Dali odbivaweto na ponudite e nameren bojkot od dr`avata za da se odr`i monopolot na Makedonski `eleznici, javno pretprijatie so golem broj vraboteni, no neefikasno, so zastarena oprema i infrastruktura? Vakvata politika e rizi~na zatoa {to `eleznicata treba da


Navigator

KAPITAL / 31.10.2011 / PONEDELNIK

 3 FAKTI ZA...

7,8% 40 29,5

}e se namalat platite na japonskite dr`avni slu`benici vo slednite tri godini

iljadi dolari e mese~nata plata na japonskiot premier

iljadi dolari e ministerska plata vo Japonija

 PROCENKI...

 ANGELA MERKEL, GERMANSKI KANCELAR KRIZATA VO EVROZONATA NE E NADMINATA

G

ermanskiot kancelar Angela Merkel smeta deka i po samitot na Evropskata unija vo Brisel s$ u{te ne e sovladana krizata na evroto i deka pretstojat u{te mnogu ~ekori vo toj pravec. “Veruvam deka }e mora da napravime u{te mnogu ~ekori”, veli Merkel, dodavaj}i deka slednite ~ekori treba da bidat potesnata sorabotka vo oblasta na finansiite i stopanskata politika, bidej}i vo minatoto “nedovolno cvrsto se postapuva{e so evrogre{nicite”.

ZNI^KI SOOBRA]AJ STOJAT VO FIOKA

NE DOZVOLUVA @ELEZNICATA

60 SEKUNDI BRIFING

 VESTI... IZDADEN PRIRA^NIK ZA FINANSISKO OPISMENUVAWE

M

akedoncite nedovolno gi poznavaat finansiskite instrumenti. Bez razlika dali {tedat za dopolnitelna penzija, {koluvawe na decata ili godi{en odmor, naj~esto se obra}aat kaj bankite, preskoknuvaj}i gi investiciskite fondovi. Malku vodat smetka i za li~nite finansii, a kaj strukturata na zadol`uvawe preovladuva investirawe vo li~na potro{uva~ka, sprotivno na evropskite trendovi. Ova se glavnite pri~ini za izdavawe na prviot “Prira~nik za investitori”, {to e prva finansisko-edukativna publikacija za fizi~kite lica vo zemjata. Publikacijata e zaedni~ki trud na Dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KD Fondovi i Agencijata za finansiska pismenost Sinergija plus. Prira~nikot ima korisni alatki so prakti~na primena za gra|anite. Akcentot e staven na delovite posveteni na li~niot bilans, inflacijata, dolgoro~niot kamaten efekt i fleksibilnosta vo izborot na vlo`uvawata. Namenet e za tri grupi klienti: takvi koi predolgo vodat `ivot na veresija, takvi koi znaat vistinski da {tedat i pretpriema~i koi sakaat da nau~at kako da stignat do dopolnitelni, aktivni i pasivni prihodi.

PROMOVIRAN RUSKO-MAKEDONSKI BIZNIS-KATALOG

R

LIBERALIZACIJATA VO REGIONOT E REALNOST 

BUGARIJA - 10 PRIVATNI OPERATORI



ROMANIJA - 27 PRIVATNI OPERATORI



SLOVENIJA - 3 PRIVATNI OPERATORI



GERMANIJA - 380 PRIVATNI OPERATORI

pretstavuva najevtin i najbrz na~in za prevoz na stoki. Vo M@-Transport smetaat deka privatnata konkurencija e dobredojdena, no ne o~ekuvale taa da gi podobri uslugite i da go zgolemi obemot na transport po Koridorot 10. Velat celta na stranskite operatori bila da go soberat celiot profit od tranzitnite vozovi. “I Slovenija i Bugarija go liberaliziraa pazarot po vlezot vo EU. Tie ne gi frlija dr`avnite kompanii vo ogan, tuku gi podignaa na povisoko nivo”, veli Kire Dimanoski od Sektorot za tovaren transport pri M@-Transport.

MNOGU VETENI, NO NEREALIZIRANI INVESTICII Makedonskite kompanii so godini baraat modernizirawe i podobruvawe na `eleznicata. Toa }e gi namali transportnite tro{oci i optovaruvaweto na avtopati{tata. Vladata vo 2008 godina veti nabavka na 100 novi tovarni vagoni, no za ~etiri godini donese samo 36. Veti i deka vozovite }e vozat so 100 kilometri na ~as, no tie s$ u{te vozat so 40 kilometri na ~as. “Ne e sporno deka modernizacijata na Koridorot 10 e klu~na. No, mnogu e va`no da imame i alternativa. Izgradbata

NIKOLA DIMITROVSKI

direktor na Agencijata za regulirawe na `elezni~kiot soobra}aj $ u{te nemame golem pritisok od EU za liberalizacija na `eleznicata, bidej}i ne sme zemja~lenka na Unijata, a ne sme ni celosno podgotveni za takov ~ekor. Mora da napomenam deka i vo Slovenija `elezni~kiot soobra}aj s$ u{te ne e celosno liberaliziran. Hrvatska iako ima doneseno zakonski odredbi }e go liberalizira `elezni~kiot soobra}aj po vlezot vo EU. Mnogu ~lenki na EU nao|aat na~in da si ja {titat ekonomijata.

S

na Koridorot 8 ne smee da se zaboravi, iako ima i takvi koi }e re~at deka ne e isplatliva. Nie si znaevme kolku e pogubno za biznisot koga se zatvoreni makedonsko-gr~kata granica i Solunskoto pristani{te”, istaknuva Aleksandar Panov, generalen direktor na Makstil. Vo kombinatot Feni od Kavadarci potenciraat deka poradi lo{ata `elezni~ka infrastruktura se prinudeni da go koristat patniot soobra} aj, {to e lo{o za okolinata, bidej}i kamionite zna~itelno gi o{tetuvaat pati{tata.

Ekspertite smetaat deka liberalizacijata na tovarniot `elezni~ki soobra} aj }e gi namali cenite na transportot za 10-15% i }e go zgolemi kvalitetot na uslugite, so {to doma{nite kompanii }e bidat pokonkurentni na stranskite pazari. Dopolnitelen benefit }e dobie i makedonskiot del od Koridorot 10, koj }e stane poatraktiven za stranskite kompanii svoite proizvodi da gi transportiraat preku makedonskite prugi, namesto preku Bugarija ili preku more so brod.

uskite kompanii s$ pove}e gi zabele`uvaat mo`nostite i potencijalite na makedonskiot pazar i ekonomskite vrski me|u Makedonija i Rusija s$ pove}e se zajaknuvaat, pora~uvaa biznismenite koi prisustvuvaa na promocijata na vtoriot ruskomakedonski biznis-katalog izdaden na ruski jazik. Katalogot treba podetalno da gi zapoznae u~esnicite na nadvore{noekonomskata dejnost na Ruskata Federacija so makedonskiot pazar i osven reklama na firmite i na makedonskite stoki, sodr`i informacii i za investiciskata klima vo Makedonija i za detalnite uslovi vo slobodnite ekonomski zoni vo zemjata.

KOMPANIITE OBJAVIJA NAMALENI DOBIVKI

K

ompanijata za {pedicija i maloproda`ba Mako{ped objavi deka dobivkata vo prvite devet meseci & porasnala za {est pati sporedeno so lani i iznesuva 18,6 milioni denari. Kompanijata ima ostvareno proda`ba vo iznos od 70,5 milioni denari vo prvite tri kvartali od godinava. Hotelskiot operator Hoteli Metropol, pak, objavi pad na preliminarnata neto-dobivka za istiot period do nivo od 784 iljadi denari, a prihodite bele`at zgolemuvawe za 5,1%. Naftenata kompanija Makpetrol objavi dobivka od 91,6 milioni denari, so {to finansiskiot rezultat na kompanijata e podobren za 247,7 milioni denari. Komercijalna banka objavi pad na dobivkata za 4,3%, a Makedonija turist objavi bruto-dobivka od 122 milioni denari, {to e za 18% pomala od istiot period lani.

BERZA MBI 10 3.000 2.800 2.600 2.400 2.200 2.000

07/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

06/11

2.164,11 2010/2011 2010/2011

Max. 2 2.827,62 827 62 Min. 2.059,92

Minatata nedela na Makedonskata berza e ostvaren promet od 975.307,91 evra od redovnoto trguvawe, koe porasna za 2,76% vo sporedba so prethodnata nedela. Na nedelno nivo najtrguvani bea akciite na Komercijalna banka, so promet od 14.595.994 denari. Najgolem porast minatata nedela imaa akciite na ZK Pelagonija od Bitola, so porast na prose~nata cena od 18,35%. Najmnogu padnaa akcite na EMO od Ohrid, ~ija prose~na cena padna za 4,96%. НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Жито Полог Тетово

3.000,00 +1.000,00

+50,00% 50 00%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК Реплек

37.000,00 -999,00

-2,63% 2 63%

DOW JONES 13.000 12.500 12.000 11.500 11.000 10.500 10.000 9.500

07/07

27/07

16/08

05/09

25/09

12.208,55 +2,86% 2 86%

Akciite na gr~kite berzi zabele`aa golem rast po dogovorot na liderite na evrozonata za re{enie za gr~kiot dolg. Akciite na berzata vo Atina vo tekot na denot go sledea jakneweto na svetskite pazari i porasnaa za 5,74%, pri {to akciite na bankite zabele`aa rast od 12% po golemite zagubi minatata nedela.

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei225 S&P 500 Nasdaq DAX TOPIX

5.700,53 9.050,47 1.284,59 2.738,63 6.344,34 771,43

VALUTI

£ €

СТАПКА

-0,23% +1,39% +3,43% +3,22% +0,10% +1,13%

€ $

1,1372

ПРОМЕНА

-0,4%

СТАПКА

1,416 ПРОМЕНА

+0,9%

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1.738,10 -0,55% 0 55% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

Нафта БрентBRENT NAFTA

109,82

2 02% -2,02% ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

Nikola Sarkozi

Priemot na Grcija vo evrozonata be{e gre{ka.


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI KOS: MAKEDONIJA NEMA VISTINSKA BORBA SO KORUPCIJATA

P

retsedatelot na Grupata na zemji protiv korupcijata (GREKO), Drago Kos, smeta deka Makedonija dosta dobro gi ispolnuva preporakite na GREKO, no i deka taa treba da napravi u{te pove}e na podra~jeto na prakti~nata borba protiv korupcijata. Toj vo intervju za Doj~e vele na makedonski veli deka Makedonija gi ispolnuva evropskite zakonski standardi za borba protiv korupcijata “Makedonija dosta dobro gi ispolnuva preporakite na GREKO i nie sme zadovolni od toa {to go raboti Makedonija. Na{ite preporaki se odnesuvaat na promenite vo zakonodavstvoto i instituciite i tuka Makedonija ima napraveno mnogu poslednive godini. No, postoi golem problem koj GREKO s$ u{te go nema zemeno predvid, odnosno site tie merki za promeni vo zakonodavstvoto i instituciite zasega ne davaat konkretni rezultati. A koga nema konkretni rezultati, `itelite na zemjata ne gi sfa}aat site tie promeni seriozno i Evropskata unija ima seriozni zabele{ki za toa. Pominaa vremiwata koga Brisel se zadovoluva{e samo so izmenite vo zakonodavstvoto i instituciite. Sega Brisel bara toa da dava rezultati i mislam deka Makedonija tuka ima u{te mnogu zabele{ki”, veli Kos. Vo odnos na kritikite dadeni vo Izve{tajot na Evropskata komisija, Kos veli deka GREKO ne se zanimava so konkretnite slu~ai na korupcija, no toa {to EU go o~ekuva od Makedonija e ednostavno, a toa se resursi i politi~ka volja za konkretni promeni, zaklu~uva Kos vo intervjuto.

CRVENKOVSKI GI VRA]A OSNOVA^ITE NA SDSM

L

iderot na SDSM, Branko Crvenkovski, gi vra}a osnova~ite na partijata za da mu pomognat vo kreiraweto na opoziciskata strategija. Od partijata soop{tija deka porane{nite ministri za nadvore{ni raboti, za finansii i za obrazovanie - Ilinka Mitreva, Nikola Popovski, Taki Fiti i Sofija Todorova - kako i porane{niot gradona~alnik na op{tina Centar, Miroslav Gr~ev, ve}e se del od Sovetot na osnova~i na SDSM, koj partijata go osnova{e pred dva dena. Pokraj toa, Mitreva e i pretsedava~ na Diplomatskiot sovet, Stevo Pendarovski }e zastane na ~elo na Sovetot za bezbednost i integracii, Margarita Caca Nikolovska }e go vodi politi~kiot sistem, so Sovetot za kultura }e pretsedava Robert Ala|ozovski, a Agro sovetot }e go vodi Risto Elenov, profesor na Zemjodelskiot fakultet. Od SDSM velat deka celta im e da im ja otvorat vratata za site nepartiski lica koi sakaat da u~estvuvaat vo sozdavaweto na alternativna politika na vladeja~kata. Vladeja~kata VMRO-DPMNE reagira{e deka SDSM so ova doka`uva deka nema novi lu|e i li~nosti koi ne go nosat tovarot na tranzicijata. Od SDSM pak, vratija deka VMRO-DPMNE ne se vozdr`uvaat nitu od navredi vrz vidni intelektualci, stru~waci i eksperti.

PRAVOBRANITEL OD PRILEP OSOMNI^EN ZA KRIMINALNO OTU\UVAWE DR@AVEN IMOT

K

rivi~ni prijavi zarabotija dr`aven pravobranitel od Prilep i dve lica od Kavadarci i od Skopje poradi postoewe osnovano somnenie za storeno krivi~no delo zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawe. Protiv dvete lica se podneseni prijavi i za krivi~no delo falsifikuvawe slu`bena isprava. MVR soop{ti deka vo tekot na 2009 godina pravobranitelot i dvete lica vraboteni vo Ministerstvoto za transport i vrski – Sektor za dokumentirawe i upravuvawe so dr`avno zemji{te, postapuvaj}i po dostaveno barawe od liceto J.J. od Prilep i od drugi 47 barateli, ovozmo`ile nezakonsko otu|uvawe na grade`no zemji{te vo sopstvenost na dr`avata. Vrabotenite vo Ministerstvoto za transport izdale i slu`bena isprava so nevistinita sodr`ina. Prijavenite so svoite aktivnosti ovozmo`ile baratelite da se steknat so pravo na otkup na zemji{te vo sopstvenost na dr`avata, so neposredna spogodba, {to e sprotivno na Zakonot za koristewe i raspolagawe so stvari na dr`aven organ, so vkupna povr{ina od okolu 1.159 metri kvadratni, koi voop{to ne bile predmet na otu|uvawe, so {to & e onevozmo`eno na dr`avata da gi koristi objektite vo nejzina sopstvenost.

ZNM ZGROZENO OD SUDSKITE PRESUDI PROTIV NOVINARI

Z

dru`enieto na novinari na Makedonija `estoko reagira na postapuvaweto na Apelacioniot sud so novinari tu`eni za krivi~ni dela kleveta i navreda od nositeli na javni funkcii. Velat, krajno neodgovorno i skandalozno e {to za Sudot e pobiten ugledot na politi~arite, koi treba da bidat pootporni od javna kritika, otkolku pravoto na sloboda na izrazuvawe na novinarite. “Ekstremno visokata kazna od 18 iljadi evra protiv novinarkata na Fokus, Jadranka Kostova, poradi nanesuvawe {teta na ugledot na pratenikot Antonio Milo{oski e skandalozna”, se veli vo reakcijata na ZNM. Osven toa, velat, krajno neodgovorno e i vra}aweto na povtorno razgleduvawe na osloboditelna presuda za novinar, koja be{e donesena povikuvaj}i se na Evropskata konvencija za ~ovekovi prava i sudskata praktika od Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Strazbur.

KAPITAL / 31.10.2011 / PONEDELNIK

NAJAVIJA SKANDALOZNI DETALI, PA GI SNEMA

TAKTIZIRA LI ANTIKORUPCISKA SO NAODITE ZA CRNI PARI VO KAMPAWATA?

T

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

aktizira li Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata so neobjavuvaweto na analizata za finansiraweto na politi~kite partii za kampawata za predvremenite parlamentarni izvori? Informacijata za koja rekoa deka e podgotvena i vo koja e utvrdena prekr{o~na i krivi~na odgovornost kaj politi~kite partii, parlamentarni, no i onie koi ostanaa nadvor od Sobranieto i za nekolku mediumi s$ u{te se dr`i vo tajnost. Iako kako kone~en datum za odr`uvawe na pres-konferencija na koja }e se prezentiraat navodite do koi do{la Komisijata be{e najaven vikendot, ottamu povtorno se predomislija. “DKSK ja odlo`uva zaka`anata pres–konferencija za vo sabota, poradi obvrski koi prethodno ne mo`ea da bidat predvideni”, se veli vo soop{tenieto na DKSK, a terminot za pres–konferencijata }e bide dopolnitelno uvrden. Pretsedatelot na Antikorupciska, Voislav Zafirovski, minatata nedela obelodeni deka vo izve{tajot na DKSK za finansiraweto na izborniot proces imalo utvrdeno neregularnosti. “Vo izve{tajot na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata za finansirawe na izborniot proces se zabele`ani neregularnosti, naj~esto vo finansiraweto

i koristeweto sredstva na partiite i davaweto neto~ni podatoci od strana na partiite i del od mediumite”, izjavi Zafirovski. Odlo`uvaweto na presot, kako {to velat od Komisijata, e od ~ista tehni~ka priroda. “Materijalot e usvoen na sednica i se vr{i negova redaktura. Чlenovite na Komisijata vikendov se na seminari, a za prezentacija na podatocite do koi dojdovme sakame da bidat prisutni site”, veli Mirjana Dimovska, ~len na Komisijata. KOI BEA PRVI^NITE SOZNANIJA DO KOI DOJDE KOMISIJATA? Od kone~nite izve{tai za finansiraweto na politi~kite partii Komisijata konstatira{e deka organizatorot na kampawata na Koalicijata na vladeja~kata poartija VMRO-DPMNE prijavil prihodi od 1,1 milion evra od donacii od fizi~ki i pravni lica, no i mediumi, a potro{il 4,4 milioni evra za reklama i za transportni uslugi. Razlikata me|u prihodite i rashodite iznesuva 3,3 milioni evra. Inaku vkupniot iznos potro{eni sredstva ne go nadminuva zakonski propi{aniot limit, pi{uvae{e vo izve{taite na Antikorupciska. Spored Komisijata, sporen be{e hipotekarniot kredit od Komercijalna banka vo visina od 1,5 milioni evra so hipoteka na nedvi`en imot vo vrednost od 2 milioni evra, cesiite kon A1 televizija, kako i sredstvata potro{eni

 530 lica donirale pari~ni sredstva (sekoj po 1.000 evra)  31 medium se javuva kako donator (najgolem e televizija Sitel, 325 iljadi evra)  Za reklami i propaganda potro{ile 3,9 milioni evra  Prihodnata strana na VMRO-DPMNE iznesuva 1,1 milion evra. Vkupnite rashodi iznesuvaat 4,4 milioni evra.  Kredit od Komercijalna banka vo visina od 464 iljadi evra  Vkupen prihod od donacii 324 iljadi evra  Za reklami i propaganda potro{ile 834 iljadi evra  Prihodnata strana na SDSM iznesuva 788 ilajdi evra. Rashodnata strana iznesuva 869 iljadi evra.  11 lica donirale pari~ni sredstva vo vrednost od 10.880 evra  Za reklami i propaganda DPA potro{ile 35.000 evra  DPA potro{ile 29.970 evra pove}e od sredstvata so koi raspolagale.  22 lu|e donirale pari~ni sredstva vo vrednost od okolu 86.500 evra  Za prevozno-transportni uslugi DUI potro{ile 8.150 evra  Za reklami i propaganda potro{ile 72.640 evra  Od prihodite, po zavr{uvaweto na kampawata, na DUI im ostanale okolu 100 evra nepotro{eni pari~ni sredstva. za reklamirawe vo mediumot koj sega e pod stre~aj. Po objavuvaweto na finalnite izve{tai i razlikite koi se pojavija vo niv del od partiite rekoa deka golemite nesovpa|awa me|u prihodnata i rashodnata strana }e se

niveliraat: “Najgolem broj od sumite prika`ani vo finalnite izve{tai se odnesuvaat na pazarnite ceni na stokite i uslugite koi partiite gi koristele za vreme na kampawata”.

ZAVODOT ZA STATISTIKA JA PRESMETUVA ZAGUBATA

POPI[UVA^ITE NEMAAT ZEMENO NI DENAR ZA SVOJOT TRUD! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

D

r`avniot zavod za statistika gi ~eka u{te nekolkute posledni reonski popisni komisii da ja dostavat finansiskata dokumentacija za sprovedenite aktivnosti do stopiraweto na popisot, za da presmeta kolku to~no }e treba da im isplati na u~esnicite vo operacijata za honorari i ostanati tro{oci. “Od najgolemiot del od popisnite reoni finansiskata dokumentacija e pribrana, a vo najkus rok ~ekame da ja predadat u{te nekolku posledni reonski komisii. Otkako vrz baza na dokumentacijata }e se napravi pregled na realno potro{enoto, }e po~ne isplatata na honorarite i ostanatite tro{oci. No, toa ne zavisi samo od Zavodot tuku i od mo`nosta vo konkretniot moment potrebnata suma da bide podignata od Trezorot na dr`avata”, velat od Dr`avniot zavod za statistika. Vo me|uvreme, del od popi{uva~ite s$ u{te stravuvaat deka neuspe{niot popis za

niv mo`e da zna~i neisplateni honorari, no i nepokrieni tro{oci napraveni od sopstven xeb, iako Zavodot e obvrzan da gi isplati so Zakonot za prestanok na va`ewe na Zakonot za popis. Popi{uva~ka od Kumanovo, koja se prijavila na konkurs kako nevraboteno lice, a bila anga`irana vo Skopje, za desette dena popi{uvawe sama si gi pla}ala patnite tro{oci Kumanovo-Skopje i obratno, kako i obrocite na teren, so pozajmeni pari. Bidej}i dosega ne uspeala od Zavodot za statistika da dobie informacija koga } e bidat isplateni i na koj na~in }e se presmetuvaat hon-

orarite i ostanatite tro{oci (po den ili po popi{ano doma}instvo), taa veli deka ne & ostanuva ni{to drugo osven odvreme-navreme da ja proveruva transakciskata smetka: “Potro{iv najmalku 100 evra za desette dena popis. Na relacijata Skopje – Kumanovo nema povratna avtobuska karta, taka {to prevozot me ~ine{e 200 denari dnevno – vo eden pravec e 100 denari. Poradi toa {to na teren bevme i pove}e od deset ~asa, dva obroka morav da kupuvam vo Skopje. Dosega nikoj ne n$ kontaktiral okolu toa koga }e ni bidat isplateni tro{ocite i honorarite”,

veli popi{uva~kata od Kumanovo. Popisot za nea bil osobeno stresno iskustvo, bidej}i na teren izlegla nedovolno podgotvena, so samo nekolku ~asa obuka odr`ani na den pred po~etokot na operacijata: “Vo popi{uva~kiot par bev zaedno so vraboten vo administracijata. Jas imav malku obuka, toj nema{e voop{to, bidej}i vo posleden moment go povikale kako zamena za negov kolega koj bil izbran po slu~aen izbor, no ne mo`el da u~estvuva. Prvite nekolku dena bevme vo golem haos, n$ zbunuvaa pra{awata vo popisnicite, moravme da poni{time mnogu popisnici, bidej}i napi{anoto vo niv ne mo`e da se preprava, ode{e mnogu bavno. Ako go dobijam honorarot }e bide te{ko zaraboten”, obajsnuva u~esni~kata vo popisot. Iako Zavodot za statistika najavuva deka naskoro }e po~ne so isplata na tro{ocite, javnosta }e treba da po~eka tri meseci za da doznae kolku potro{il neuspe{niot popis – najskapata statisti~ka operacija koja tokmu poradi cenata dr`avite si ja priu{tuvaat edna{ na deset godini.


KAPITAL / 31.10.2011 / PONEDELNIK

Intervju

7

 [efot na makedonskata diplomatija, Nikola Poposki, za “Kapital” otkriva deka vo momentov pregovorite za imeto so Grcija prakti~ki se zapreni, oti ekonomskata kriza so koja se soo~uva ju`niot sosed sosema ja defokusirala oficijalna Atina od posvetenosta na bilateralnoto pra{awe. Za pridobivkite na sredbite na dvajcata premieri, Nikola Gruevski i Jorgos Papandreu, toj veli deka mo`e da zboruvame samo za eden uspeh – deblokirawe na evrointegraciite

NIKOLA POPOSKI

GR^KATA KRIZA GI ZAMRZNA PREGOVORITE! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

amo {to dojdovte na funkcijata se rastr~avte vo poseti po sosednite zemji. Velite, odnosite so sosedite se prioritet. Site sme navedeni kon ista cel, vo regionot site zemji se ili ~lenki na Evropskata unija i NATO ili se na pat da stanat. Taka {to, tie dva strate{ki koloseci n$ vodat na ist pravec. Generalno, koga govorite za dobri primeri na regionalna sorabotka mislite na Beneluks ili na Skandinavija, a koga zboruvate za Balkanot, voobi~aeno ne e taa prvata ideja. Tuka treba da se borime. [to e so dogovorot so Bugarija, koj nikako da se potpi{e? Bugarija be{e i prva zemja~lenka na EU kade {to bev vo poseta. Imavme isklu~itelno otvoreni i konstruktivni razgovori. Toa {to proizleze kako zaklu~ok e deka prijatelstvoto i sorabotkata se gradat na teren so konkretni gestovi i ne treba da se optovaruvame so toa dali eden dogovor e klu~en. Imame dosta poliwa na koi mo`eme mnogu podobro da sorabotuvame i mnogu povidlivo da bide toa. Za primer }e zemam deka ekonomskata sorabotka mo`e da bide mnogu podobra. Ako imavme pruga, mo`ebi }e be{e? Mo`ebi, no toa podrazbira i pari. Kolku trpi diplomatijata koga nedostiga infrastruktura? Koridorot 8 e mnogu bitna delnica, a dokolku ne nastapuvame koordinirano zaedno so Bugarija i so Albanija, izgledite deka toa }e se

S

pojavi na nekoja prioritetna lista za finansirawe vo dogledno vreme se mnogu mali. Edinstven na~in da go napravime toa, a da iskoristime finansirawe od EU ili od drugite multirateralni izvori sekoga{ }e bide zaedni~ki nastap. Tuka ni se adutite. A {to e so Grcite? Osven Privremenata spogodba od 1995 godina, nie nemame nitu eden bilateralen dogovor. Dali sporot za imeto e alibi? Mo`e da zvu~i malku parodoksalno, no sorabotkata koja se odviva so Grcija, zna~i, bilo da e odrazena preku trgovskata razmena, obemot na investicii ili turisti, e na visoko nivo, koe ne go reflektira politi~kiot problem. No, o~igledno, vo izminatiov period nedostiga eden pokonstruktiven pristap od strana na Grcija. Zna~i, vinata zo{to nemame bilateralni dogovori bi ja locirale kaj niv? Mislam deka ne mo`eme da zboruvame za vina, tuku za odgovornost. A da zboruvame za inicijativa od na{a strana? Inicijativite ne nedostigaat. Inicijativi imame navistina brojni. Mnogu od niv ne naiduvaat na presretnuvawe od drugata strana i toa e navistina toa kade {to bi ja lociral odgovornosta. Od edna strana, Grcija e najstariot ~len na NATO i EU vo regionot, a od druga strana, na~inot na koj{to e anga`irana vo poddr{kata ne soodvetstvuva so te`inata koja sakaat da ja dadat. Okolu blokadata na gr~kata granica. Se zboruva{e za politi~ki pri~ini, a bizniszaednicata bara{e Vladata soodvetno da reagira do Atina. Apsolutno site kanali za reakcii se iskoristeni vo

ovoj pravec i nie nema da prestaneme da go pravime toa. Golem del od izvozot odi preku Solunskoto pristani{te i bez razlika na pri~inata za blokada, mora da najdeme na~in da go nadmineme toa. Odgovornosta e kaj gr~kata strana. Ne mo`e da opravdame dolgotrajni blokadi. Toa ne soodvetstvuva so duhot na pottiknuvawe na me|usebnata doverba. Jas razbiram deka mo`ebi situacijata kaj niv navistina e kompleksna, no mora da najdeme nekoi modaliteti koi }e im ovozmo`at na makedonskite transporteri da odat preku taa granica nepre~eno i da ne trpime {teti od toa. Bidej}i {tetite vedna{ se reflektiraat i na ekonomijata, i na odnosite, i na tenzi~nosta. NEMA PRIDOBIVKA OD TET-A-TET SREDBI AKO NE SE NADMINE PROBLEMOT! Da, i politi~kite tenzii rastat. Vpe~atokot e deka Papandreu nema mnogu vreme da se zanimava so bilateralni pra{awa od tipot na imeto. Fakt e deka kursot sega e vo sosema drug pravec. Vo vakvi uslovi, mnogu e te{ko da se dobie posakuvano vnimanie za nadminuvawe na problemot. No, krizata ne smee da se koristi za zamrznuvawe na pregovorite. Ne mo`e da ~ekame da se nadmine krizata vo Grcija za da diskutirame ponatamu za procesot na pro{iruvawe. Zna~i li ova deka sega prakti~ki e zamrznat procesot na pregovori? Objektivno, vnimanieto e na mnogu nisko nivo. Ona {to nie bi posakale e da se vrati dinamikata so redovnite sredbi na dvajcata premieri. [to e so optimizmot koj{to se {ire{e deka esenva }e

foto: FILIP POPOVSKI

MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI

se dojde do nekoe kone~no prifatlivo re{enie. f Krizata li go prese~e? Krizata vo nikoj slu~aj ne pomaga. Dopolnitelno go ottrgna fokusot od problemot koj ni e nametnat i mislam deka vnimanieto koe e posveteno ne e dovolno. Ne smee da postoi direktna korelacija me|u toa kako se razviva ekonomskata kriza i kolku vreme }e mo`e da posveti za da se najde kompromis. Koi bea direktnite pridobivki od razgovorite na Gruevski so Papandreu. Do kade stignavme? Najednostaven odgovor e deka edinstvena pridobivka bi bilo samo ako go nadmineme problemot. Toa e edinstvenata pridobivka koja ja zaslu`uvame. A koi mo`e da bidat pridobivkite od presudata vo Hag naredniot mesec? [pekulaciite koi se pojavija niz javnosta za razni sce-

narija se neosnovani i nema da ni donesat nikakva pridobivka. Sosema sprotivno, tie se kontraproduktivni. Toa e praven proces i taka treba da se tretira. Toa {to go o~ekuvame e da bide vratena pravnata sigurnost od pred periodot koga e prekr{ena pravnata spogodba, vo princip 2008 godina. Se nalutija li Grcite za tu`bata? Nikoj ne bi se ~uvstvuval isklu~itelno sre}en so toa {to e tu`en, no vo ovoj slu~aj imavme argumenti za da se napravi toa. [tetata koja e nanesena so prekr{uvaweto na Spogodbata e navistina golema. Kako pomina sredbata so [tefan File? Se slu~i vo interesen period, koga komesarot be{e preplaven so po{ta od Makedonija. Imavme isklu~itelno otvoren razgovor so komesarot na temi koi ne inspiriraat osobeno zadovolstvo. Faktot {to se problematiziraat nekoi principi na koi se bazira EU ne n$ pravi sre}ni. EU treba da pomogne vo afirmiraweto vrednosti, za za{tita na identitetot, na razli~nostite, bidejki tokmu toa e i su{tinata na EU - da bideme obedineti vo na{ite razli~nosti. Negiraweto na postoeweto na makedonskata nacija i jazik nema da pomogne. Reagiravte li do File za izostavuvaweto na “makedonski”? Ima{e razli~ni informacii, dali stanalo zbor za toa na sredbata? Apsolutno mislam deka e krajno neseriozno voop{to da se pomisli deka ne sum go otvoril toa pra{awe! [to vi odgovori File? Procesot na nosewe odluki vo Evropskata komisija e prili~no kompleksen i nivniot stav e nezazemawe strana vo eden bilateralen spor. A neli izostavuvaweto na “makedonski” e

Koi se efektite od ekonomskata diplomatija? Neli Stavreski ka`a deka sekoj ambasador }e dobie zada~a da se sre}ava so po 10 kompanii minimum? Postoi takva praktika. U~inocite da ne bidat samo svedeni na broj na kontakti, tuku i da zememe predvid kolku edna zemja ima potencijal za investirawe kaj nas, kolku ima potencijal za zgolemen izvoz na proizvodi vo taa zemja i da gi definirame ocenkite, bidej}i navistina bi bilo te{ko za opredeleni zemji da dadete ista cel za kontaktirawe potencijalni investitori. Gledam isto taka da imame maksimalna sinergija me|u diplomatite i promotorite koi rabotat vo ramkite na ambasadite i racionalizirawe na sredstvata i lu|eto koi{to ni se nadvor.

zazemawe strana? Ne mo`ete da dojdete do rezultat so promena na toa {to ste. Toa {to }e vi bide rezultat e zasiluvawe na toa ~uvstvo dopolnitelno. ^uvstvoto na evroskepticizam? Ne. Na nepravednosta? N a n e p r a v e d n o s t a ko n gra|anite. ^uvstvoto na revolt e podeleno od navistina ogromen broj gra|ani, bez politi~ka distinkcija. Go ~uvstvuvate li ova kako forma na pritisok? Samo zgolemuva frustracii. A kakvi formi na pritisok se koristat vrz Atina, na primer? Objektivno, koga se raboti za Atina, vo ovoj moment apsolutno celata energija i site napori se fokusirani kon toa {to ekonomski im se slu~uva. Se zboruva deka nasledivte partizirano ministerstvo. Koi se va{ite komentari za ova? Zateknavte li profesionalna diplomatija? Ministerstvoto navistina raspolaga so profesionalci, lu|e koi{to poseduvaat kapacitet. Ne e ednostavno i ne e pravedno da se davaat crno-beli kvalifikacii za koj bilo segment od javnata administracija. Zo{to toga{ dozvolivte da se imenuva dr`aven sekretar koj ne e kadar na ova ministerstvo? Dr`avnite sekretari se imenuvani funkcioneri. Dali Vlado Misajlovski proizleze od MNR? Ne. Sega e imenuvan za dr`aven sekretar. No, neli Zakonot za nadvore{ni raboti nalaga na taa pozicija da se postavi ~ovek od redot na diplomatsko-konzularnite slu`bi so najvisoko zvawe? Mislam deka vo sekoj slu~aj, koja e i da bide postapkata, }e bide po~ituvan Zakonot.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


KAPITAL / 31.10.2011 / PONEDELNIK

Kompani / Pazari / Finansii

ZAPI[ETE SE NA TEHNI^KI FAKULTET DEJAN AZESKI

K

ompaniite vo zemjava imaat golem problem da najdat soodveten kadar od tehni~kite nauki i apeliraat u~enicite da se naso~at pove}e kon elektrotehni~kite, ma{inskite i hemiskite fakulteti. Ministerot Pan~e Kralev na predavawe vo gimnazijata Josip Broz Tito zaedno so pretstavnici od kompaniite Xonson kontrols i Xonson Meti gi povika u~enicite poleka da ja napu{taat famata i da prestanat site da se zapi{uvaat na praven, ekonom-

STOPANSKA BANKA SO HUMANITARNA AKCIJA ZA DENOT NA [TEDEWE

P

o povod Svetskiot den na {tedewe, Stopanska banka Skopje, zaedno so svoite vraboteni organizira{e humanitarna akcija i Denot na {tedewe go posveti na licata koi imaat potreba od pove}e gri`a i poddr{ka vo `ivotot. Humanitarnata akcija gi opfati site op{tini vo Makedonija vo koi Stopanska banka Skopje raboti so svoja filijala. Vrabotenite vo bankata so svoite semejstva doniraa obleka, obuvki, postelnini, knigi, poku}nina i s$ {to mo`e da im pomogne na semejstvata vo Makedonija {to `iveat vo te{ki uslovi. Partner vo ovaa akcija na Bankata e Crveniot krst na Makedonija, koj }e ja distribuira humanitarnata pomo{ do semejstvata.

FONDACIJATA TRAJ^E MUKAETOV DODELI 40 NOVI STIPENDII

I

godinava tradicionalno, Fondacijata Traj~e Mukaetov, osnovana od Alkaloid, dodeli 40 novi stpendii, 20 na studenti na Medicinskiot i 20 na studenti od Farmacevtskiot fakultet na UKIM. Stipendijata, koja se prima vo tekot na celata godina e vo iznos od 6.500 denari mese~no, a dokolku studentot i narednata studiska godina gi ispolni dogovorenite kriteriumi, prodol`uva da go prima istiot mese~en iznos. “Zaklu~no so studentite koi godinava }e dobijat stipendii, Fondacijata }e ima vkupno 182 stipendisti. Od niv ve}e 46 se diplomirani, a 12 rabotat vo Alkaloid, so tendencija i ponatamu da se zgolemuva brojot na stipendisti od dvata fakulteti, a ako imaat `elba i da prodol`at da rabotat vo na{ata kompanija”, istakna generalniot direktor na Alkaloid, @ivko Mukaetov. Pokraj stipendiite, Mukaetov soop{ti deka na neodamna odr`aniot humanitaren piknik na a.d. Alkaloid po povod 75 godini od postoeweto bile sobrani 425.500 denari koi }e bidat donirani na Klinikata za detski bolesti vo Skopje vo onkolo{kiot oddel.

[PARKASE SO NOV PROMOTIVEN PAKET ZA DETSKOTO [TEDEWE

[

parkase banka go promovira{e noviot proizvod za detsko {tedewe nameneto za decata i mladi do 18 godini, Medo [tedo. Ovoj paket na klientite im nudi neograni~eni dopolnitelni vlo`uvawa bez razoro~uvawe na depozitot i bez prodol`uvawe na rokot na dostasuvawe na depozitot. Noviot proizvod ima posebni uslovi za dolgoro~no {tedewe na 12, 24 i 36 meseci so godi{ni kamatni stapki od 8,5% za denarski depoziti i 4,5% za {tedewe vo evra. “Preku eden vakov interesen nastan sakame da go promovirame noviot paket na {tedewe i da gi nau~ime mladite na finansiska kultura i da gi pottikneme na {tedewe. Celta e da znaat deka so denar po denar vo idnina }e imaat benefit od toa”, izjavi Sr|an Krsti}, pretsedatel na Upravniot odbor na [parkase banka.

ski ili medicinski fakultet. So decenii kadrite od tehni~kite fakulteti vo Makedonija se mnogu barani i deficitarni, a ministerot Kralev ova go smeta za direktna posledica na filmskata industrija koja za uspe{ni gi pretstavuva samo advokatite, brokerite i doktorite. “Ovde sme zaedno so kompaniite koi se osnova na ekonomijata da preneseme jasna poraka deka ni se potrebni kadri od tehni~kite nauki”, izjavi Kralev. Xonson Meti momentalno ima potreba od ma{inski, hemiski i elektroin`eneri. “Voveduvame praktika, bidej}i e mnogu zna~ajno studentite da dobijat prakti~na

industriska naobrazba {to e neophodno za dobri kadri”, veli Dankan Xuit, pretstavnik na kompanijata. Vo odnos na novite popularni smerovi koi se nudat na na{ite fakulteti, kompaniite izjavija deka nema rabotni mesta za industriski dizajn, a za industrisko in`enerstvo i menaxment ima, no deka ne mo`e da se dobie rakovodno mesto dirketno od fakultet. “Vraboteniot iako ima zavr{eno industrisko in`enerstvo i menaxment }e mora da se doka`e i nametne kako kako lider vo kolektivot pa duri potoa da se smeta za del od menaxment na kompanijata”, izjavi Xuit. K

O

M

E

R

C

I

J

A

Adam Stoj~eski od Xonson kontrols potseti deka ovaa godina zavr{uva prvata generacija na stipendisti od Xonson kontrols i gi povika u~enicite od ~etvrta godina da im se pridru`at vo {to pogolem broj na tehni~kite fakulteti so {to bi si obezbedile posigurna idnina. “Nemame nitu kapacitet nitu idejata e da gi primime site {to }e zavr{at na elektrotehni~ki ili na ma{inski vo zemjava, no navistina imame problem da najdeme kvaliteten kadar od ovaa oblast”, veli Stoj~eski. Toj dodade deka za tie {to se podgotveni mesto sekoga{ ima vo kompanijata i gi ohrabri id-

L

E

N

O

G

L

A

S

9

nite studenti {to pove}e da gi predavaat svoite aplikacii za praksa. Od Xonson kontrols velat deka 90% se pogolemi {ansite da bidete primeni na rabota ako prethodno ste bile na prakti~na rabota vo kompanijata. Ministerstvoto za obrazovanie planira so pomo{ na kompaniite da go zgolemi brojot na stipendii za da se pottiknuvaat u~enicite vo {to pogolem broj da se zapi{uvaat na deficitarnite fakulteti. “Imame obezbedeno stipendii za tehni~kite fakulteti, no }e gi zgolemuvame sekoja godina, bidej}i ni e potreben motiviran i zdrav kadar tokmu od ovoj profil”, veli Kralev.


Kompanii / Pazari / Finansii

10

 PREGLED VESTI UNI BANKA SO NOVI OLESNUVAWA NA KREDITITE ZA FIZI^KI LICA

U

NI banka lansira{e denarski krediten produkt, so najniska godi{na kamatna stapka od 8%, so istovremeno najdolg rok na otplata do sum godini i dopolnitelni olesnitelni uslovi. Vo tekot na pretstojniot period, do novogodi{nite praznici, UNI banka dava mo`nost za odobruvawe na kreditnite barawa na pogolemi iznosi, bez `iranti. Ovaa ponuda se odnesuva na klientite vraboteni vo javna administracija i akcionerski dru{tva, koi ja zemaat svojata plata preku bankata. “Na{ata `elba za kontinuiran partnerski odnos so klientite e neiscrpen motiv za postojano pro{iruvawe na paletata produkti preku podobruvawe na nivniot kvalitet. Podgotveni sme da odgovorime na sekoe barawe za isklu~itelno kratko vreme od samo tri rabotni dena”, izjavi Aleksandra Kermet~ieva, direktor na Direkcijata za kreditirawe na malo vo UNI banka.

EVN NUDI PLA]AWE NA SMETKI NA RATI

E

VN Makedonija nudi nova mo`nost za pla}awe na site otvoreni dolgovi kon kompanijata. Doma}instvata na devet rati, a biznis-korisnicite na pet rati }e mo`e da gi platat tekovnite dolgovi za potro{ena struja, tu`enite pobaruvawa, dopolnitelnite fakturi, kako i ve}e presmetanata kamata za zadocneto pla}awe na redovnite i tu`enite pobaruvawa. So sklu~uvawe dogovor za pla}awe na rati ili vo celost korisnicite se osloboduvaat od pla}awe na kamatite koi dopolnitelno bi se presmetale po osnov na zadocneto pla}awe. Dokolku pak, korisnikot go plati sevkupniot dolg so sklu~uvawe spogodba na edna rata, }e bide osloboden od pla}awe na site kamati i na tie {to bi proizlegle od predmetniot dolg i od prethodno zadol`enite kamati. Sloganot na kampawata e “Pobedete go dolgot”, so {to na simboli~en na~in im se pora~uva na korisnicite da sklu~at dogovor za pla}awe na rati i polesno da gi platat dolgovite kon EVN Makedonija po site osnovi. Doma}instvata i malite biznis-korisnici mo`e da gi sklu~uvaat spogodbite vo site priemni kancelarii vo korisni~kite energocentri na EVN Makedonija niz zemjava, a buxetskite korisnici, lokalnata samouprava, javnite pretprijatija i industriskite korisnici vo oddelot biling.

SVETSKI DEN NA [TEDEWETO

BANKITE ]E SOBIRAAT PARI SO KAMATITE ZA [TEDEWE

 Glaven adut na bankarite za privlekuvawe {to pove}e depoziti se povisokite kamati za {tedewe. Dodeka prose~nite evropski kamati za depoziti se dvi`at od 1,3% do najmnogu 4%, Makedoncite za ist vlog mo`e da dobijat prinosi od 4% do 10%

V

IVA BAL^EVA

o vreme koga pristapot do stranski kapital stanuva pote`ok i poskap poradi finansiskata kriza vo Evropa, makedonskite banki se obiduvaat da gi zadr`at doma{nite {teda~i kako glaven izvor na depoziti. Glaven adut na bankarite za privlekuvawe {to pove}e depoziti se visokite kamati za {tedewe. Dodeka prose~nite evropski kamati za depoziti se dvi`at od 1,3 do najmnogu 4%, Make-

NOVIOT “TOJOTA JARIS”, NAJPAMETEN VO KLASATA

N

oviot “tojota jaris” gi konsolidira site pridobivki od prethodnata generacija, ovojpat nudej}i posofisticiran i podinami~en dizajn, dopolnet so podobren kvalitet na materijalite vo vnatre{nosta, inteligentni tehnologii, ekonomi~ni motori i inovativna transmisija. Toj e kompakten, samouveren i privle~en gradski avtomobil koj se odlikuva so energi~nost i agresiven dizajn. “Kompakten odnadvor, prostran odvnatre” i ponatamu ostanuva osnovniot koncept vrz osnova na koj e napraveno voziloto. Vo ramkite na novite avangardni tehnologii i bogata seriska opremenost se Toyota touch 6,1-in~en ekran osetliv na dopir, koj vklu~uva: upravuva~ na audiosistemot i bluetooth funkcijata, priklu~uvawe na MP3 ured ili iPod preku USB izlez, dostapnost do informaciite od patniot kompjuter, kako i displej na kamerata za pomo{ pri parkirawe. Preku Toyota Touch&Go na kupuva~ite }e im bidat dostapni razli~ni aplikacii od tipot: cena na gorivo, slobodno parking-mesto, vremenska prognoza, kako i Fejsbuk aplikacija. Novata generacija na “jaris” ja prodol`uva tradicijata na Tojota so vgraduvawe visokoekonimi~ni motori so niska emisija na izduvni gasovi.

+

28.10.2011

Жито Полог Тетово ЗК Пелагонија Битола РЖ Услуги Гранит ОКТА 28.10.2011

Реплек Арчелормитал (ХРМ) РМДЕН02 Макстил ТТК Банка

раст

+50,00% +19,99% +3,08% +1,73% +1,31% пад

-

нова цена

3.000,00 2881,00 201,00 534,00 1621,00

нова цена

-2,63% 37.000,00 -1,22% 90,00 -0,52% 96,00 -0,12% 150,00 -0,04% 1.202,00

KAPITAL / 31.10.2011 / PONEDELNIK

doncite za ist vlog mo`e da dobijat prinosi od 4% do 10%, vo zavisnost od valutata vo koja se {tedi. Interesno e {to nekolku banki vo presret na Svetskiot den na {tedeweto dopolnitelno ponudija povisoki kamati za privlekuvawe depoziti, {to avtomatski diktira povisoko nivo i na kamatite za kreditite. Atraktivnite prinosi ovozmo`ija depozitnata baza kaj bankite vo prvite devet meseci od 2011 godina da se zgolemi za 7,5% vo sporedba so lani, so {to vkupnite depoziti dostignaa 3,67 milijardi evra. Bankarite o~ekuvaat deka depozitite i ponatamu }e rastat, bidej}i {tedeweto vo banka e najsigurno i obezbeduva dobar prinos. “Depozitite se zgolemuvaat bidej}i {tedeweto vo banka pretstavuva najisplatliv i najmalku rizi~en na~in na oploduvawe na parite. Bankarskiot sektor e stabilen i u`iva visoko nivo na doverba”, izjavi Elena Mladenovska-Jelenkovi}, direktor na Direkcijata za marketing i razvoj na proizvodi vo TTK banka.

7,5%

porasna vkupnoto {tedewe za prvite devet meseci

Od Stopanska banka velat deka raste brojot na doma{nite {teda~i i deka depozitite {to im se nudat na gra|anite so visoki kamatni stapki se dovolno privle~ni. “Pove}e ne va`i praviloto deka Makedoncite {tedat pod pernica. Doverbata vo bankite se zgolemuva, ne samo kaj dobro informiranite {teda~i, tuku i kaj tie za koi se smeta{e deka imaat strav od ostavawe pari vo banka. Nie gi pottiknuvame da {tedat vo denari preku povisoki kamatni stapki, bidej}i stabilnosta na doma{nata valuta ostanuva glaven faktor i vo vreme na recesija”, komentiraat od Stopanska banka. Sepak, statisti~kite podatoci poka`uvaat deka s$ u{te dominira pogolem interes za {tedewe vo stranska valuta. Vkupno 1,9 milijardi evra od depozitite se vo stranska valuta, dodeka pak, 1,8 milijardi evra se ~uvaat vo denari. “Poradi krizata vo evrozonata, ovaa godina ima porast na {tednite vlogovi vo denari, koja se dol`i pred s$ na stabilniot kurs na denarot. Vo uslovi na postoewe na rizici od po{irok karakter, politika na bankata e da im ponudi na klientite atraktivni kamatni

\OR\I JAN^EVSKI

PRETSEDATEL NA ZDRU@ENIETO NA BANKARI Makroekonomskata stabilnost, niskata inflacija, nisko-srednata zadol`enost i stabilnosta na bankarskiot sistem se na{ite glavni aduti. Makedonskite {teda~i imaat doverba vo bankite, a finansiskiot sektor pravi s$ za da gi zadr`i postoe~kite i da privle~e novi {teda~i preku povolni paketi so visoki kamatni stapki i povolni uslovi za {tedewe. stapki, vodej}i gri`a za stabilnosta na depozitite”, velat od [parkase banka. Bankarite velat deka rizikot za pozajmuvawe pari s$ u{te ne e namalen i tie vo obid da privle~at {to e mo`no pove} e depoziti kako dominanten izvor na finansirawe, ne planiraat drasti~no da gi namalat kamatite za {tedewe.

petok- 28.10.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,30% 4,60% 5,00% 5,30%

6м 5,00% 5,60% 4,80% 5,00% 5,00% 5,50% 6,00% 6,50%

24м 7,70% 8,10% 5,00% 8,20% 7,80% 7,80% 9,00% 9,00%

36м 7,90% 7,90% 5,00% 8,30% 8,40% 8,10% 9,50% 9,50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

3м 2,20% 2,50% 2,40% 2,40% 2,40% 2,60% 2,40%

6м 2,70% 3,00% 2,90% 2,90% 2,80% 3,00% 2,70%

24м 3,80% 4,50% 3,65% 4,10% 4,00% 4,00% 4,35%

36м 4,10% 5,00% 3,90% 4,50% 4,20% 4,30% 5,25%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

камата 4,00% 5,50%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,5003 43,8099 70,1818 50,3564 44,042 46,6335

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5% 4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

1м 1,37% 1,3% 0,25% 0,02333%

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

3%

3м 1,59% 1,5% 0,43% 0,04%

6м 1,79% 1,7% 0,62% 0,09%

12м 2,13% 2,1% 0,93% 0,31%

2%

1% 0% 01/10 03/10 05/10 06/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11 Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

Нето вредност

1M

3M

6M

1Y

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

26.462.995,90

1,45%

-16,16%

-20,48%

-14,41%

-21,67%

27.10.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

44.819.494,71

5,04%

-9,35%

-12,78%

-13,23%

-18,42%

27.10.2011

Иново Статус Акции

14.634.201,13

-0,99%

-8,15%

-6,30%

-1,92%

-3,98%

27.10.2011

КД БРИК

39.106.031,17

4,82%

-6,58%

-9,78%

-7,65%

-12,22%

27.10.2011

КД Нова ЕУ

20.046.933,42

-0,23%

-17,24%

-24,72%

-23,44%

-25,33%

27.10.2011

КБ Публикум - Балансиран

23.880.282,60

2,16%

-8,91%

-10,47%

-8,94%

-9,75%

27.10.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.461.177,21

-0,05%

-0,19%

1,09%

0,00%

0,00%

27.10.2011

КБ Публикум Паричен

53.682.987,98

0,26%

0,79%

0,00%

0,00%

0,00%

27.10.2011


KAPITAL / 31.10.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

STOLBOVITE NA INDUSTRIJATA SE SRUШIJA

METALNATA I PREHRANBENATA INDUSTRIJA VO SLOBODEN PAD

 Nose~kite industrii na makedonskata ekonomija se soo~uvaat so ogromen pad na proizvodstvoto. Menaxerite potvrduvaat deka kni`at zagubi, a del ve}e gi zatvorija pogonite ALEKSANDAR JANEV

N

janev@kapital.com.mk

ose~kite industrii vo makedonskata ekonomija se soo~uvaat so ogromen pad na proizvodstvoto. Dr`avnata statistika gi potvrdi prvite negativni vlijanija od ekonomskata kriza vrz industriskoto proizvodstvo – tekstilnata industrija vo septemvri padna za 38,8% na godi{no nivo, prehranbenata za 15,7%, metalnata za 9,7%, a rudarskata za 8,6%. Ovie pokazateli poka`uvaat deka industrijata po~na povtorno da ja vle~e ekonomijata nadolu, kako {to pred samo nekolku meseci ja za`ivea od prethodnata ekonomska kriza. Padot na industriskoto proizvodstvo nesomneno e voved vo te{ki vremiwa za doma{nite kompanii. Najgolemata kriza vo proizvodstvoto e locirana vo tekstilnata industrija, koja voobi~aeno prva reagira na negativnite promeni vo ekonomijata. Nekolku golemi i pomali tekstilni fabriki ve}e gi zatvorija pogonite. “Generalno, site tekstilni fabriki go imaat stopirano proizvodstvoto, del od niv duri i gi zatvorija kapacitetite potkleknuvaj}i im na predizvicite od krizata. Nie zasega dobro se dr`ime iako ima odredeno namaluvawe na rabotata. Imame nara~ki za naredniot period, no s$ e mnogu nestabilno, taka {to nema garancija deka

stranskite partneri nema da gi otka`at nara~kite ako se soo~at so namaluvawe na proda`bata”, izjavi Goran Georgievski, direktor na tekstilnata konfekcija Palteks od Prilep. Proizvodstvoto na prehranbeni proizvodi isto taka se namaluva poradi padot na pobaruva~kata {to go diktira zagrozeniot standard na gra|anite. “Proizvodstvoto vo prehranbenata industrija pa|a, i toa e rezultat na namaluvawe na pobaruva~kata kaj naselenieto i otka`uvawa na nara~kite. Kompaniite generalno se soo~uvaat so seriozni problemi, nemaat dovolno pari, a zadol`eni se so krediti, {to zna~i deka namaluvaweto na rabotata go ote`nuva i vra}aweto na dolgovite kon bankite. @alam {to mora da priznaam, no krizata od Evropa doprva doa|a kaj nas”, izjavi Rade Trajkovski, generalen direktor na Globus, kompanija od mesnata industrija. Lo{ite vesti od metalnata industrija za pad od 9,7% vo septemvri u{te pred dve nedeli gi navesti kombinatot za proizvodstvo na ferosilicium Silmak, koj zgasna ~etiri od vkupno sedum pe~ki. Direktorot na kompanijata, Zvonko Stojanovski, potvrdi deka krizata go namalila interesot za kupuvawe metali, {to bilo pri~ina za namaluvawe na proizvodstvoto za 40%. Kaj rudarskata industrija glaven problem za padot e namaluvaweto na cenite.

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.164,11 МБИД 2.227,76 ОМБ 117,54

+0,13% +0,04% +0,09%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

12.208,55

+2,86% +3,43%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 6.344,34

+0,10%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 771,43

+1,13%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

maj

juni

juli

avg.

40%

25,60%

30%

PAD NA METALNATA INDUSTRIJA

19,80%

20%

10,90%

10%

7,10%

5,70%

0,10%

0%

0,00% -3,60%

-10%

0,90% -3,20%

-6,30% -9,70%

-3,00%

-7,60%

-15,70% -20%

SILMAK ZGASNA ^ETIRI OD SEDUM PE^KI

KONFEKCIJATA MAKSIMA STAVI KLU^ NA VRATA

ilmak od Jegunovce go prepolovi proizvodstvo na ferosilicium. Poradi aktuelnata finansiska kriza vo pogon se samo tri pe~ki, a ~etiri prinudno se izgasnati. So zgasnuvaweto na pe~kite, proizvodstvoto se namaluva za 40%. Ako do krajot na godinava ne se stabiliziraat sostojbite, kombinatot }e gi izgasne i drugite tri pe~ki. Na prinuden odmor }e zaminat od 150 do 200 lu|e, a na rabotnite mesta }e ostanat okolu 500. Ako pobaruva~kata za ferosiliciumot ne se zgolemi, na kombinatot od Jegunovce go ~eka klu~ na vrata.

tipskata konfekcija Maksima, ~ii partneri bea svetskite brendovi Hugo Bos, Mango, Alba, Li Kuper i drugi, padna vo racete na izvr{itelite. Pokraj nedvi`niot imot, koj se prodava za okolu 81.000 evra, na proda`ba se i 140 ma{ini, {to izvr{itelot gi prodava za okolu 100.000 evra. Biv{i vraboteni vo Maksima komentiraat deka kompanijata poslednive godini vlo`ila pregolem iznos pari za renovirawe na objektot i luksuzna rekonstrukcija na rabotniot prostor, a podocna krizata i namalenite nara~ki predizvikale celosen bankrot na kompanijata.

S

“Dokolku prodol`i trendot na pad na cenite na metalite, mo`e da bide seriozna zakana za namaluvawe na proizvodstvoto. Zasega nema otka`uvawe na nara~ki. Ve}e napravivme rezerven plan vo slu~aj cenata na metalite da prodol`i da pa|a pod nivoto na profitabilnost. Toa zna~i deka do nivo od 5.000 dolari cena

na bakarot bi rabotele bez profit, no pod toa nivo, }e zna~i deka do{la faza na te{ka kriza. Prvata merka {to }e se prezeme za namaluvawe na tro{ocite bi bilo namaluvawe na platite, koi vleguvaat so 12% vo cenata na ~inewe na proizvodot. Nema vedna{ da premineme kon radikalni ~ekori, odnosno

3.200

[

otpu{tawa na rabotnici”, izjavi Nikolaj~o Nikolov, zamenik-generalen direktor na rudnikot Bu~im. Zagri`uva~ki za ekonomijata e {to o~ekuvawata na biznismenite za idnata godina se u{te popesimisti~ki. Procenkite za ekonomskiot rast, kako i za dvi`eweto na izvozot i uvozot kaj najgolemite trgovski partneri

ОМБ

2.800 2.600 2.400

1.800 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11 10/11

2.200 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11 10/11

+3,22%

BRAZIL BOVESPA 59.270,10

+3.72%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.700,53

-0,23%

+0,25%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 20.019,20

CROBEX 1.843,49

SOFIX 343,68

-0,27%

+2,98%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

+0,00%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 643,09

ATHEX 811,11

-0,16%

Развојна банк

1.889,00

+10,79%

Галеника

-12,00%

3.300,00 Магма

Истрабенз

2.500,00

Привредна ба

389,00

Симпо

230,00 Маистра

+10,27%

48,00

-22,98%

44,25

Гранд Хотел У

9.000,00

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

92.63$/барел BRENT

109.82$/барел

Хотели Брела

+9,89% -11,54%

Интереуропа

1.139,00

-7,41%

4.063,00

Нова кредитна

ПРИРОДЕН ГАС

3.87/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

307

+2,68% -0,97%

ЗЛАТО 1738.10$/унца СРЕБРО 34.93$/унца БАКАР 8.000,25

МЕТАЛИ

-0,55% -0,52% +0,5%

НИКЕЛ 19.725,00 АЛУМИНИУМ

2.185,00 ЧЕЛИК 535.00$/унца

-0,4% +0,5% /

+8,65% -19,59%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

+11,80%

-1,42% -2,02%

+4,82%

ЗАГРЕБСК�� БЕРЗА

201,02

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

Трансадриа

+1,68%

+0,03%

Главен индекс на Сараевската берза

4,94

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 17.804,80

+0,58%

SASX 10 883,42

Главен индекс на Белградската берза

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 5.837,84

ИНДЕКСИ РЕГИОН

+0,09%

124 120 116 112 108 104 100 96 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11 10/11

3.000

BELEX15 553,33

na na{ite kompanii, se revidiraat kon popesimisti~ki. MMF vo najnoviot izve{taj za dvi`eweto na globalnata ekonomija procenuva deka Germanija, koja va`i za glaven dvigatel na makedonskata ekonomija, idnata godina }e se soo~i so drasti~no zabavuvawe na ekonomskiot rast, na samo 1,2% godi{no.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok- 28.10.2011

МБИД

2.000

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

PAD NA PREHRANBENATA INDUSTRIJA

37,90%

2.200

NASDAQ 2.738,63

sept. 2011

43,70%

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

+1,39%

apr.

37,00%

2.400

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

NIKKEI 225 9.050,47

50%

2.600

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

-0.41%

mart

МБИ10

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

CAC 40 3.354,89

fev.

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.284,59

3.000

jan.

+9,10% -2,33%

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

СУРОВИНИ

+2,04% ПЧЕНИЦА 643.75$/бушел +3,83% КАФЕ -0,68% 2.23 $/бушел

ПЧЕНКА 651.00$/бушел

-1,49% ШЕЌЕР +3,45% 27,25 СОЈА 1244.00$/бушел +1,95% КАКАО 2715.000$/буше

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.


Balkan / Biznis / Politika

12

KAPITAL / 31.10.2011 / PONEDELNIK

KAKO AGROKOR USPEA DA GO PREZEME MERKATOR?

PONUDA OD TODORI] [TO NE SE O ALEKSANDRA SPASEVSKA

S

spasevska@kapital.com.mk

$ poizvesno e deka nacionalnata gordost na Slovenija }e padne vo racete na hrvatskiot magnat Ivica Todori}. Zdelkata na decenijata, koja e od golemo zna~ewe i za hrvatskata i za slovene~kata ekonomija, ve}e e izvesno deka }e se sklu~i. Agrokor kone~no }e ja ostvari zacrtanata cel, }e go kupi najgolemiot slovene~ki trgovski sinxir Merkator i }e stane lider na Balkanot, so mre`a pogolema od 2.500 prodavnici. Vo trkata za prezemawe, koja{to trae{e nekolku godini, Todori} ima{e mnogu sopki i pre~ki koi

 Ivica Todori} sepak uspea na kraj. No, plati mnogu povisoka cena. uspe{no gi preskoknuva{e. No, sega maratonot, vo koj Todori} be{e vo mrtva trka so slovene~kata politika, e pred samiot fini{. Vo sekoj dosega{en obid za prezemawe na Merkator,

kontra Todori} be{e Slovenija. Otporot na dr`avata (politi~ari, zemjodelci, ekonomisti) be{e tolku silen {to poprvin }e be{e odlo`ena proda`bata na kompanijata otkolku da se

@IGA DEBEQAK

GENERALEN DIREKTOR NA MERKATOR

Za Merkator }e se platat 832 milioni evra (600 milioni od me|unarodnite finansiski institucii i 232 milioni evra kratkoro~ni krediti na Agrokor). Agrokor na Slovenija }e & go donese svojot pazar, a mo}nite finansieri }e & dadat pari.

 Preku proda`bata na Merkator Sloveni Sega dr`avata ima pari za da mo`e da gi zagrozat nacionalnite interesi. Duri i po cena Merkator da prodol`i da tone vo finansiski problemi. No, poslednata ponuda na Agrokor go omekna stavot na slovene~kite politi~ari. Agrokor formira{e holding so EBRD, IFC i JP Morgan so fond od 1,5 milijardi evra. Agrokor vo toj holding }e go donese trgovskiot brend Konzum, koj vredi okolu 900 milioni evra, a ostanatite finansieri }e dadat 600 milioni evra. Za Merkator }e se platat 832 milioni evra (600 milioni K

KINOPRIKA@UVA^KATA AKTIVNOST VO MAKEDONIJA

K

inoprika`uva~kata aktivnost vo Makedonija datira od godinite pred da se razvie snimatelskata aktivnost na bra}ata Manaki. Vo eden od bitolskite hoteli neidentifikuvana bra~na dvojka od Italija prika`uvala kusometra`ni filmovi, no prestojot na sopstvenicite na ova patuva~ko kino bil privremen. Vo tekot na narednite godini za~estuva praksata na krstosuvawe na patuva~ki cirkusi i teatarski grupi niz Makedonija. Tie vo programata redovno ja vklu~uvale i atrakcijata na prika`uvaweto `ivi sliki. Vo bitolskiot hotel “{ark” italijanecot Pietro Чinezi (PietroCinessi) dolgo }e go privlekuva vnimanieto na gleda~ite so repertoarot so~inet od burleski i drugi omileni `anrovi od toa razdobje (1906). I vo zgradata na Turskiot teatar vo Skopje }e se prika`uvaat filmovi od francuskite producenti Gomon, Pate i Ekler. Vo 1907 godina Skopjani mo`at da gi sledat i proekciite vo hotelot “Angleter” {to gi odr`uval Milan Golubovski, koj ja pro{iril svojata aktivnost i vo drugi mesta vo Makedonija i Albanija. Vo narednite godini patuva~kite kina za~esteno gostuvaat vo Ohrid, Veles, Prilep, Debar, [tip, no se pojavuvaat i sopstvenici na mali kino proektori (Milan Golubovski od Skopje, Arso Petrov Kartov od Veles, Ta{ko i Kosta Чomu vo Bitola) koi gi zabavuvaat svoite sogra|ani so ~udoto na podvi`nite sliki vo iznajmenite hotelski sali, kafeani, u~ili{ta i vo privatnite ku}i na poimotnite gra|ani. No, prvoto postojano kino Vardar }e se pojavi vo Skopje duri vo 1912 godina. Toa rabote{e do 1927 godina koga, po eksplozijata na aparaturata, dojde do golem po`ar i toa do temel izgorelo. Vo 1916 godina vo Skopje bil otvoren u{te eden kinematograf, Balkan, a vo Prilep prvoto postojano kino, Progres, gi primi svoite posetiteli vo 1917 godina. Bitola stana doma}in na dva kinematografa, edniot instaliran

vo hotelot “Amerika”, a drugiot vo hotelot “Solun”. Naskoro niknuvaat postojani kina vo site gradovi na Makedonija, taka {to vo 1915 godina na teritorijata na dene{na Makedonija rabotat 15 kinematografi. Po snimatelskiot debakl, dvajcata bra}a Manaki se posvetuvaat na kinoprika`uva~ka dejnost i vo 1921 godina ja odr`uvaat prvata proekcija vo letnata bav~a na svoeto kino “Manaki”. Nivniot primer na podigawe na specijalizirani kino sali go sledi ohri|anecot Mile Petkovski (1924), a Skopje se zdobiva so moderno kino “Apolo” vo 1925 godina, koga bila sve~eno pu{tena vo eksploatacija i atraktivnata Venecijanska terasa. Kinoprika`uva~kata dejnost ja sledat, pokraj mnogubrojnite hipoteki, i golem broj nevolji: poplavi, po`ari i urivawa. Pa, sepak, interesot na gledali{teto za noviot medium si pove}e se zgolemuva. Na barawata na publikata golem broj entuzijasti }e odgovorat so novi ponudi, tie go popravaat kvalitetot na prika`uvaweto, gi moderniziraat kinata, po pojavata na zvu~niot film voveduvaat tonski aparaturi i go zbogatuvaat repertoarot so atraktivni naslovi. Agilnite kinoprika`uva~i vo svojata dejnost nema da napravat ~ekor nanazad ni vo voenite godini, koga brojot na kino salite prodol`uva da se zgolemuva.

O

M

E

R

me|unarodnite finansiski od me|unarodnit institucii i 232 milioni evra kratkoro~ni krediti na Agrokor). Agrokor na Slovenija }e & go donese svojot pazar, a mo}nite finansieri }e & dadat pari. Otkako padna Vladata na Borut Pahor, koj be{e i najgolem protivnik na vakvata zdelka, s$ pove}e se otvora vratata na Merkator za Agrokor. Kako {to pi{uvaat slovene~kite mediumi, ~etvrtata ponuda na Agrokor ne smee da se propu{ti, ne samo poradi finansiskite uslovi, tuku i C

I

J

A

L

E

N

poradi ekonomskiot interes na dvete zemji. [TO DOBI MERKATOR, A [TO AGROKOR? Agrokor sega e najgolemiot maloproda`en sinxir vo Adria regionot, no so Merkator bi bil va`en igra~ vo evropski razmeri. Dali ova }e se slu~i ili ne zavisi od Slovencite, koi ovie denovi }e treba da odlu~at dali }e ja prifatat ponudata na Agrokor za kupuvawe na 50,03% od Merkator. Vo sekoj slu~aj, zdelkata koja }e ja dogovorat }e bide vo O

G

L

A

S


KAPITAL / 31.10.2011 / PONEDELNIK

ODBIVA

Balkan / Biznis / Politika  Zdelkata na decenijata, koja e od golemo zna~ewe i za hrvatskata i za slovene~kata ekonomija, ve}e e izvesno deka }e se sklu~i. Agrokor }e bide sopstvenik na Merkator. Poslednata ponuda na Ivica Todori} sodr`i uslovi koi te{ko se odbivaat i cena od 832 milioni evra. Toa gi omekna slovene~kite politi~ari, koi bea protiv vlezot na Todori} vo Slovenija i prevzemawe na nivnata nacionalna gordost. Ova e primer kako dve dr`avi pregovaraat za svoite nacionalni interesi SE SOZDADE TRGOVSKI XIN OD 5,6 MILIJARDI EVRA o povzruvaweto na Merkator i Konzum, Todori} }e dobie trgovski holding so konsolidiran prihod od 5,6 milijardi evra. Чlenki na noviot holdnig, pokraj Konzum i Merkator }e bidat i site maloproda`ni sinxiri na Agrokor vo regionot, kako Idea vo Srbija i Konzum vo

S

ija gi spasi doma{nite banki. i dokapitalizira. interes i na Hrvatska i na Slovenija, a toa se gleda i od uslovite koi gi postavi Agrokor, a koi delumno se po barawe na Merkator. Kako {to pi{uvaat hrvatskite mediumi, osven Hrvatska, korist od proda`bata na Merkator, sekako }e ima i Slovenija. Na site vo ovaa dr`ava im e jasno deka treba {to pobrzo da se prodade trgovskata kompanija, bidej}i taka na dr`avata }e & trebaat pomalku pari za dokapitalizacija na Nova Qubqanska banka. A, i opstanokot na Pivovarna La{ko zavisi od proda`bata na Merkator, bidej}i ima ogromna potreba od sve`i pari. Spored presmetkata na slovene~kiot

13

biznis-vesnik “Finance”, La{ko mese~no gubi 650.000 evra, a sekoe odlo`uvawe na proda`bata Nova Qubqanska banka ja ~ini mese~no 300.000 evra. Taka Slovenija gubi mese~no re~isi eden milion evra dodeka se misli dali Agrokor e najdobriot kupuva~ za Merkator. So proda`ba, dr`avata }e za{tedi okolu 150 milioni evra od dokapitalizacijata na Nova Qubqanska banka, bidej}i }e treba da dade 250 milioni, a ne 400 milioni evra. Razlikata od 150 milioni evra bankata bi ja dobila od Agrokor i od negovite finansiski partneri za akciite vo Merkator. PET USLOVI ZA AGROKOR Vo ponudata za prezemawe na 50,03% udel od Merkator se naveduvaat pet uslovi koi }e bidat ispolneti dokolku zdelkata uspee. Spored “Finance”, Agrokor i osta-

KOI SE USLOVITE?

BiH. Spored Agrokor, noviot holding }e pretstavuva najgolem maloproda`en sinxir na potegot od Polska do Turcija. Od holdingot }e bide del i Makedonija, kade {to Todori} poseduva otkupno-distribitiven centar za ovo{je i zelen~uk. natite investitori se obvrzuvaat da go zadr`at imeto Merkator na site pazari na koi e prisuten Agrokor, osven vo Hrvatska i vo Bosna i Hercegovina, so ogled na toa deka tamu najgolem trgovski sinxir e Konzum, koj e vo sopstvenost na Agrokor. Vtoro, imeto Merkator }e se koristi za osvojuvawe novi pazari. Holdingot Konzum-Merkator, kako {to najavuva Agrokor, }e bide rasprostranet na devet pazari, od Slovenija do Bugarija. Treto, od Agrokor vetuvaat deka }e go zgolemat brojot na vraboteni vo Merkator na site pazari, kako i nivnite plati. Чetvrto, vo tekot na tri godini od prezemaweto Agrokor se obvrzuva da gi zadr`i istite uslovi za dobavuva~ite na Merkator, a duri najavuva i deka mo`e da vovede

Kapital Akademija...

1. Agrokor }e go zadr`i imeto Merkator na site pazari, osven vo Hrvatska i BiH; 2. Imeto Merkator }e se koristi za osvojuvawe novi pazari; 3. Agrokor }e go zgolemi brojot na vrabotenite vo Merkator na site pazari; 4. Tri godini po prezemaweto Agrokor }e gi zadr`i postoe~kite dostavuva~i i }e go ograni~i prisustvoto na sopstvenite proizvodi; 5. Agrokor i partnerite }e oformat zaedni~ki trgovski holding, koj }e bide izlistan na Londonskata berza.

1,5

1

milijardi evra kapital }e ima holdingot {to }e go formiraat Agrokor i me|unarodnite finansiski institucii EBRD, IFC i JP Morgan

milion evra mese~no gubi slovene~kata dr`ava za da gi servisira tro{ocite na Merkator

podobri. Petto, Agrokor }e go ograni~i koli~estvoto na proizvodi od svoite kompanii, so cel da ne se nadmine sega{niot udel na policite na slovene~kite kompanii vo marketite. [esto, istovremeno treba da se oformi i trgovski holding, koj potoa }e bide izlistan na berzata vo London.

Slovene~kite mediumi potvrduvaat deka proda`bata na Merkator }e donese sve`i pari na Qubqanskata berza, koja bi `ivnala. Ako Merkator ni sega ne se prodade, toa }e bide golema sramota za Slovenija kako investiciska destinacija, tvrdat slovene~kite mediumi.

member of KAPITAL MEDIA GROUP m

објавува

РАБОТИЛНИЦА ФИНАНСИСКИТЕ ИЗВЕШТАИ КАКО АЛАТКА ЗА ДЕЛОВНО ОДЛУЧУВАЊE ПОДГОТОВКА И АНАЛИЗА 4-5 Ноември 2011 година  Хотел “Александар Палас“ Скопје

Финансиските извештаи се повеќе од бројка! Тие се многу повеќе од законска обврска! Финансискиот извештај во денешниот бизнис свет е основната деловна алатка на секој менаџер кој врз основа на добиените информации од истиот треба да ги донесе клучните одлуки. Оваа работилница ќе ве научи како и вашиот финансиски извештај да стане вашатa клучна алатка. Ќе научите кој е правилниот сет алатки за изработка на финансиски извештај, како правилно да ги читате извештаите, да ги потенцирате, дефинирате, пресметувате и толкувате соодветните показатели од финансиските извештаи. А сето тоа поткрепено со готови матрици, кои понатаму слободно ќе може да ги користите во секојдневната работа!

РАБОТИЛНИЦАТА Е НАМЕНЕТА ЗА:

 Финансиски менаџери  Сметководители  Лица кои подготвуваат финансиски извештаи и анализи  Сопственици на компании  Претприемачи

ЌЕ ДОБИЕТЕ ГОТОВИ МАТРИЦИ ЗА:

 Биланс на состојба - сублимирана форма со мапирање Биланс на успех - сублимирана форма за  со мапирање  Добивка и профитна маржа со графикони за движења  Правична распределба на плати според позиции  Мерење на профитабилноста/успешноста со планот и/или споредно со минати години  Завршна пресметка за 2011 според најновиот меѓународен стандард за МСП со мапирање  Приходи и трошоци во еден преглед и нивна интеракција со мапирање  Структура на побарувања и обврски по рочност

ЌЕ СЕ СТЕКНЕТЕ СО СЛЕДНИВЕ ЗНАЕЊА:

 Значење и примена на сметководствените податоци  Основи з�� подготовка на финансиските извештаи  Сет на финансиски извештаи  Подготовка на финансиски извештаи  Значење на финансиските извештаи  Читање и анализа на финансиските извештаи  Анализа на финансиските извештаи – пресметка на финансиски индикатори  Врска на финансиските индикатори со извештаите и како да ги толкуваме  Анализа на трошоците преку финансиски извештаи  Анализа на приходите преку финансиски извештаи  Поврзаност на финансиски извештаи

ПРЕДАВАЧ КАТЕРИНА БОШЕВСКА

Fинанsиsки диrектоr на EOS Matrix Македонија и финанsиsки конsuлтант за Иsточна Евrопа. Ангажиrана е како надвоrешен sоrаботник и тrенеrобuчuвач за теми од облаsта на финанsиsки менаџмент од rеномиrани тrенинг агенции-конsuлтантsки кuќи.

Проектот Kapital Akademija... е формиран на 25.09.2011 лица за контакт: Гордана Михајловска, Дијана Гулакова  02 3298 110  www.kapital.mk  obuki@kapital.com.mk


Svet / Biznis / Politika

14

KAPITAL / 31.10.2011 / PONEDELNIK

OFICIJALEN PEKING IZJAVUVA

KINA NEMA NAMERA DA BIDE SPASITEL NA EVROZONATA  “Vo uslovi na vakva dosega nevidena kriza vo Evropa, Kina ne mo`e da ja prezeme ulogata na spasitel na Evropejcite, nitu pak, da obezbedi lek za evropskata bolest, no }e stori s$ {to mo`e za da pomogne”, tvrdi kineskata dr`avna agencija Hsinhua IGOR PETROVSKI

I

petrpvski@kapital.com.mk

ako Kina iska`a doverba vo sposobnosta na Evropa da ja pre`ivee dol`ni~kata kriza, s$ u{te oficijalno ne objavi deka } e kupi pove}e od evropskite dr`avni obvrznici, kako {to se {pelulira{e denovive. Del od svetskite mediumi izminative tri dena, otkako zavr{i evrosamitot so odluka da & se prostat 100 milijardi evra na Grcija po osnov na dolg za emituvanite dr`avni obvrznici, tvrdea deka mnogu e verojatno Kina da u~estvuva vo fondot za spas na evrozonata. “Fajnen{al tajms” citira{e visok sovetnik na kineskata Vlada, koj{to re~e deka dolgoro~en interes na Kina e da & pomogne na Evropa, zatoa {to taa e nivniot najgolem trgovski partner, no najgolemata gri`a na kineskata Vlada e kako da mu ja objasni ovaa odluka na

svojot narod. “Poslednoto ne{to {to go saka Kina e da se rasfrla so nacionalnoto bogatstvo i na nea da se gleda samo kako na izvor na glupavi pari”, dodade sovetnikot. So svoite 3.200 milijardi dolari devizni rezervi, od koi okolu edna ~etvrtina se vo evra, Kina bi mo`ela da pridonese so 50 do 100 milijardi evra vo EFFS, Evropskiot fond za finansiska stabilnost, od kade {to se crpat parite za pomo{ na zagrozenite ~lenki na evrozonata. Francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, ja pozdravi mo`nosta Kina da u~estvuva vo paketot za spas na evrozonata: “Na{ata nezavisnost nema da bide do-

vedena vo pra{awe poradi ova. Zo{to da ne go prifatime faktot deka Kina ima doverba vo evrozonata i }e plasira del od nejzinite vi{oci pari. Zarem nie bi bile posre}ni ako gi plasiraat vo SAD?”. Oficijalen Peking, preku svojata novinska agencija Hsinhua, izjavi deka i pokraj razlikite vo politikata, ekonomijata i kulturata, Kina i Evropa se dobri prijateli i partneri i deka Kina bi go poddr`ala partnerot koga e vo nevolja. “Me|utoa, vo uslovi na vakva dosega nevidena kriza vo Evropa, Kina ne mo`e da ja prezeme ulogata na sp-

SARKOZI: AKO EVROTO EKSPLODIRA[E, ]E EKSPLODIRA[E CELA EVROPA! rancuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, veruva deka Grcija }e se izvle~e od krizata, no naglasi deka nejzinoto prifa}awe vo evrozonata vo 2001 godina bilo

F

gre{ka. “Grcija vleze vo evrozonata so la`ni podatoci, taa ne be{e podgotvena”, izjavi Sarkozi vo ~etvrtokot, po zavr{uvaweto na Evrosamitot. Toj isto taka istakna deka evroliderite go storile toa {to morale za da ja spasat Grcija od bankrot, a so toa i evroto od propa|awe. “Da eksplodira{e v~era evroto, cela Evropa bi eksplodirala. Ako Grcija bankrotira{e, bi sleduval proces {to bi go povlekol celiot svet”, dodade Sarkozi.

GUVERNEROT NA BUNDESBANK: GRCIJA DA NE SE OPU[TA rcija, koja{to zdivna za moment od pritisokot za mo`en bankrot otkako & prostija polovina od 210 milijardi evra {to gi dol`i na banki i ostanati privatni investitori, spored analiti~arite, i ponatamu e podlo`na na rizici za nejzinata finansiska stabilnost, i pokraj toa {to sega nejziniot javen dolg e proektiran na s$ u{te previsoki 120% od nejziniot bruto-doma{en proizvod. Jens Vajdman, {ef na germanskata centralna banka i ~len na sovetot na Evropskata centralna banka, predupredi deka otpi{uvaweto na del od gr~kiot dolg mo`e da go olabavi pritisokot vrz Atina da prodol`i so te{kite fiskalni JENS VAJDMAN merki za {tedewe i Grcija da se najde GUVERNER NA GERMANSKATA vo neopravdana zona na komfor. CENTRALNA BANKA

G

asitel na Evropejcite, nitu pak, da obezbedi lek za evropskata bolest”, izjavi Hsin kineskata vlast preku Hsinhua. “O~igledno, samo od

evropskite zemji zavisi kako }e gi re{at svoite finansiski problemi. No, Kina }e stori s$ {to e vo ramkite na nejzinite mo`nosti za da k k na prijatel”, j ” pomogne kako dodava agencijata. Evropskite lideri se soglasija deka EFFS bi imal dve scenarija za da ja zgolemi sumata pari od 250 na 1.000 milijardi dolari. Prvoto e da im ponudi na investitorite obezbeduvawe poedine~ni paketi dr`avni obvrznici {to tie bi gi kupile vo idnina, dodeka vtorata varijanta e da se napravi poseben fond vo koj{to bi vlo`ile pove}e zemji, me|u koi i Kina. Kina pak, kako uslov bi mo`ela da pobara barem del od nejzinite pari vo toj fond da

100

milijardi evra bi mo`ela Kina da vlo`i vo fondot za spas na evrozonata

bidat denominirani vo juani za da gi za{titi nejzinite investicii od fluktuacii na deviznite kursevi. Sepak, ne se site voodu{eveni od eventualnoto kinesko u~estvo vo spasot na evrozonata. Hans-Peter Kajtel, {ef na Germanskata industriska asocijacija, koja e najmo} nata industriska komora vo Evropa, se pla{i deka kineskata pomo{ }e ima svoja politi~ka cena. “Da se bara od zemja {to ne e ~lenka na evrozonata da mu pomaga na evroto & dava na taa zemja mo} da odlu~uva za sudbinata na ovaa zaedni~ka valuta”, tvrdi Kajtel. MNOGU NEIZVESNOSTI Dogovorot {to go napravija liderite na evrozonata vo ~etvrtokot rano nautro gi krena svetskite berzi. Me|utoa, vo vozduh ostana da lebdi zagri`enosta me|u ekonomistite, analiti~arite, pa duri i nekoi evropski lideri za izvesnoto re{enie na krizata vo evrozonata. Mnogumina smetaat deka na dogovorot od Evrosamitot mu nedostigaat klu~ni detali {to mora da bidat precizirani slednite nedeli i meseci i potoa da bidat sprovedeni na teren. “Predizvikot za primena na planot za spas e pogolem od toj za negovoto donesuvawe”, istakna Mohamed El-Erian, direktor na Primko, kompanija {to menaxira so najgolemiot svetski privaten fond za investirawe vo

obvrznici. Drugi pak, se pesimisti~ni vo pogled na toa dali odlukite da se prepolovi dolgot na Grcija kon privatnite investitori {to kupile nejzini obvrznici i da se zgolemi fondot za spas na evrozonata }e bidat dovolni za da se re{i krizata na evroto. Nekoi analiti~ari smetaat deka vo dogovorot od Brisel nedostigaat merki za stimulirawe na ekonomskiot rast vo evrozonata, a toa bi mo`elo da e Ahilovata peta vo nego. Otkako evroliderite ja soop{tija odlukata za otpi{uvawe na polovina od gr~kiot dolg na ime dr`avni obvrznici, pazarite koi se najkriti~ni vo pogled na finansiskoto zdravje na evrozonata reagiraa mlako. Kamatnite stapki na dr`avnite obvrznici na Italija i [panija – dve golemi ekonomii so najgolem rizik da bidat podlaboko vovle~eni vo krizata – padnaa skromno, no s$ u{te bea povisoki otkolku {to e komfornoto nivo za nivnite vladi: prinosite na italijanskite obvrznici so 10-godi{en rok na dostasuvawe bea okolu 5,7% vo ~etvrtokot, a tie na [panija okolu 5,3%. Ova mo`e da go pottikne skepticizmot na investitorite za samiot plan na evroliderite da gi poddr`at fondovite za pomo{ na zagrozenite ~lenki na evrozonata. A so samoto toa pod znak pra{alnik se i nivnite napori da im se dadat garancii na investitorite vo obvrznici, {to bi zna~elo namaluvawe na tro{ocite za pozajmuvawe na [panija i Italija, odnosno kamatite na nivnite dr`avni obvrznici.


Feqton

KAPITAL / 31.10.2011 / PONEDELNIK

15

LONDONGRAD – OD RUSIJA SO KE[: INSAJDERSKA PRIKAZNA ZA OLIGARSITE Po~ituvani ~itateli, vo sorabotka so izdava~ite AEA, “Kapital” vi go pretstavuva vozbudliviot bestseler na Mark Holingsvort i Stjuart Lensli, “Londongrad - od Rusija so ke{“. Ne ja propu{tajte neverojatnata prikazna za toa kako London stana dom na ruskite superbogata{i, raska`ana za prv pat i bazirana vrz vistinski likovi i nastani. Ultravozbudlivo ~etivo za `ivotot protkaen so neviden luksuz, ubavi `eni, privatni avioni, megajahti, najdobrite svetski fudbaleri i telohraniteli lohraniteli ohraniteli r vo c crni “renx-roveri” so neprobojni stakla

GLAVA 2: KMLIULBINA JARDERI RUSKITE ““Toa T {to e te{ko da se

12

ospori e deka iako ia stotina stanaa mnogu, mno mnogu bogati, 150 milioni Rusi sega `iveat vo zemja koja go prodade svoeto rudno bogatstvo za porcija gusta ~orba.”  Dominik Midglej i Kris Hat~ins, 2005

BIZNISMEN [TO RAZMISLUVA KAKO [AHIST Prvoto mom~e {to ima{e moderen kasetofon vo vojska nau~i kako “od ni{to da napravi ne{to”. Iako po~na so {verc, podocna uspea da otvori sopstvena fabrika, a po raspa|aweto na SSSR i firma za trgovija so nafta. No, seto toa }e be{e popusto dokolku ne go ulove{e okoto na tajkunot Berezovski...

A

ko postoi klu~ za neumorniot poriv na Abramovi~, toa e sira~eto vo nego. Roden e vo 1966 godina, od majka Irena i tatko Arkadij, evrejski Ukrainci koi `iveele vo Sjaktjavkar, zabranetiot glaven grad na Republika Komi, na sever vo Sibir. Gi zagubil roditelite u{te pred da napolni tri godini: majka mu umrela od truewe na krvta po eden abortus, a tatko mu padnal od kran na gradili{te. Roman bil posvoen od negoviot vujko Lib i od negovata sopruga Qudmila, porane{na pobedni~ka na izbor za ubavica. Semejstvoto `iveelo vo industriskoto grat~e Ukta, kade {to Lib bil odgovoren za nabavki vo pretprijatieto za gra|a vo dr`avna sopstvenost. Roman u`ival vo relativno povolni uslovi za rastewe i razvoj i bil, kako {to velat, prvoto mom~e od toj kraj {to imalo moderen kasetofon. Vo 1974 godina Roman se preselil vo Moskva i `iveel kaj negoviot vujko Abram, rakovoditel vo grade`ni{tvo, koj }e stane negov surogat-tatko. Iako `iveele vo mal dvosoben stan, sepak, se nao|al vo srceto na glaviot grad, na Bulevarot na cve}iwata, tokmu nasproti centralniot market i moskovskiot cirkus. Mladiot Roman ne se istaknuval so uspeh vo u~ili{teto, a vo 1983 godina bil povikan da go otslu`i voeniot rok vo Crvenata armija i bil rasporeden vo artileriska edinica vo Kirzak, 80 kilometri severoisto~no od Moskva. Koga doa|al na otsustvo vo

golemiot grad Abramovi~ bil za{titen i upaten od vujko si vo sivata pazarna ekonomija na perestrojkata. Ne bilo neobi~no za obi~nite Rusi da se oddadat na {vercuvawe i na trguvawe na crnata berza, no nasproti negovata srame`livost, mladiot Abramovi~ ne zabavuval vo svojot napredok. Ve}e ja imal usovr{eno svojata ve{tina vo vojskata. “Roman be{e mnogu podobar od drugite koga se rabote{e za pretpriemni{tvo”, se prisetuva Nikolaj Pantelejmonov, porane{en prijatel od vojskata. “Mo`e{e da napravi pari od ni{to”. Koga Abramovi~ go zavr{il voeniot rok, studiral na Grade`niot fakultet, otsek niskogradba, a potoa & se vratil na vtorata ekonomija - prenesuvawe luksuzni stoki, kako cigari “marlboro”, parfemi “{anel” i farmerki “levis” i “{traus” od Moskva vo Ukta. Vo 1987 godina nade`niot pretpriema~ ja zapozna svojata prva sopruga, Olga Lisova, }erka na visok vladin diplomat. Mladite stapija vo brak vo dekemvri istata godina, vo mati~nata slu`ba na Moskva, vo prisustvo na petnaesetina semejni gosti i prijateli. Narednata godina Abramovi~ osnova fabrika za proizvodstvo na igra~ki, vklu~uvaj}i plasti~ni patki, {to gi prodava{e na moskovskite pazari. Isto taka, kupuva{e i preprodava{e vulkanizirani gumi. Be{e intuitiven pregovara~, sposoben da gi oslobodi kupuva~ite od gri`i. Naskoro zarabotuva{e tri-~etiri iljadi rubqi mese~no, 20 pati pove}e od platata na rabotnik vo dr`avno pretprijatie, ark Holingsvort e istra`uva~ki pa mo`e{e da si dozvoli novinar i avtor na pove}e knigi, da si kupi avtomobil vklu~itelno i studijata za MI5, britanskata Slu`ba za bezbed“lada”. nost. Negovite novinarski tekstovi se Vo 1989 godina Abramovi~ objavuvaat vo Sandej Tajms, Gardijan i se razvede od svojata Fajnen{el Tajms. Od maliot broj intervjua napraveni so nego, se znae deka toj ne prva `ena. Olga veli saka mnogu da zboruva javno, niti pak e deka soprugot ja ubedil qubitel na {oping. da se razvedat za da rugiot avtor, Stjuart Lensli e mo`at zaedno da eminovinar i ekonomski konsultant koj `ivee ju`en London. Me|udrugoto griraat vo Kanada, tvrdejtoj e dobitnik na nekolku nagradi }i deka spored zakonite kako televiziski i radio producent, me|u za imigracija, }e mu bide koi e i nagradata na Wujor{kiot televiziski i filmski festival. Vo negovata polesno da odi tamu ako kniga od 1985 godina, Poor Britain, toj ja ne e o`enet. [tom }e definira{e mo}ta upotrebuvaj}i metodologija koja podocna stane kanadski gra|anin, po~naa da ja primenuvaat istra`uva~ite i vladite na Velika Britanija, Evropskata unija i golem broj zemji, od Japonija }e se vrati po Olga i po nejzinata }erka od edna do Ju`na Afrika. prethodna vrska.

M

D

Names to toa, Abramovi~ ja napu{ti Olga i & dade dovolno pari za dve godini, iako podocna taa tvrde{e deka s$ {to & dal bil “evtin stan”. Edna godina podocna Abramovi~ se o`eni so Irina Malandina, stjuardesa vo Aeroflot. Se zapoznale vo tekot na edno od negovite delovni patuvawa, a vo 1992 godina im se rodi prvata ro`ba, }erkata Ana. Koga se raspadna Sovetskiot Sojuz, Abramovi~, koj redovno bil anga`iran vo Institutot za nafta i gas Gubkin vo Moskva, formira{e firma za trgovija so nafta pod ime ABK, so sedi{te vo Omsk, centarot na

SIBNEFT Ovoj konglomerat be{e sostaven od ~etiri pretprijatija vo dr`avna sopstvenost: Noyabrskneftegaz, kombinat za proizvodstvo na nafta i na gas; Noyabrskneftegaz geofizika, ogranok za istra`uvawe nafta; Omsknefteproduct, kompanija za marketing i najva`noto od site, ruskata najgolema i najsovremena rafinerija za nafta vo Omsk.

biznisot so sibirska nafta. Vo postkomunisti~ka Rusija be{e mo`no da se zarabotuvaat ogromni profiti so kupuvawe nafta po kontrolirani doma{ni ceni, a potoa da se prodava na nereguliraniot me|unaroden pazar. S$ {to be{e potrebno be{e dozvola za izvoz, koja Abramovi~ ja dobi preku svojata vrska so eden carinski slu`benik. “ORTAKLUKOT” SO BEREZOVSKI Tokmu prijatelstvoto so Boris Berezovski be{e toa {to go transformira{e Abramovi~ od siten kriminalec i trgovec so nafta od srednata klasa vo milijarder. Dvajcata prvpat se sretnaa na novogodi{nata zabava vo 1994 godina na luksuzna jahta vo sopstvenost na Petr Aven, bogat bankar i porane{en dr`aven minister. Odbranoto dru{tvo be{e pokaneto na krstosuvawe do karipskiot ostrov Sent Barts. Berezovski be{e impresioniran od tehni~koto znaewe na Abra-

movi~ i od negovoto skromno odnesuvawe so koe la`no & se pretstavi na kalkulantskata inteligencija. k k k j Non{alantno oble~en i ~esto so brada neizbri~ena nekolku dena, negovoto ednostavno, umereno odnesuvawe i navidum, nezakanuva~kiot na~in na odnesuvawe ~esto rezultiraa so toa biznismenite so koi sorabotuva{e da go potcenat. Kako ~ista sprotivnost na svojot mentor, so negovata hiperaktivna, nemirna priroda Abramovi~ se pojavi kako {ahist koj dlaboko razmisluva za site mo`ni permutacii na {ahovskata tabla. Berezovski podocna prizna deka od site biznismeni {to gi zapoznal Abramovi~ bil najdobar vo tet-atet odnosite. Detektiraj}i go komercijalniot talent na mladiot trgovec so nafta, Berezovski go regrutira{e kako klu~en partner vo zdelkata so Sibneft. Trojcata partneri odgovorni za steknuvaweto, odnosno za kupuvaweto na Sibneft imaa razli~ni, no klu~ni ulogi. Abramovi~ izvr{i procenka na delovniot potencijal na Sibneft, Berezovski ja izmazni privatizacijata so Jelcinovata administracija, a Badri Patarkatsi{vili organizira{e polovina od finansiraweto. Pri krajot na 1995 godina 49% od kompanijata bea prodadeni na licitacija na trojcata ma`i preku nivnata petrolejska finansiska kompanija, poznata kako NFK. Glavniot del od 51% treba{e da & ostane na dr`avata tri godini, a za toa vreme na zaemodavcite im be{e dozvoleno da menaxiraat so aktivata. Spored planot, ako zaemot ne bide otplaten vo rok od tri godini, zakonskata sopstvenost }e premine vo racete na zaemodavcite. Na kraj, najgolem del od ostanatite 49% be{e prodaden na licitacija ne{to podocna, vo januari 1996 godina, so toa {to kontrolata otide kaj Berezovski i kaj negovite sorabotnici. Koga sopstvenota na Sibneft be{e osigurana, Berezovski ve}e be{e obzemen so politikata na Kremq, a Patarkatsi{vili rakovode{e so ORT. Zatoa be{e dogovoreno Abramovi~ da menaxira so novata kompanija. Spored Berezovski, akciite na drugite dvajca partneri, vsu{nost, bea samo deponirani na ime na Abramovi~, koj nema{e nikakvi sopstveni~ki prava vrz niv. Oktomvri 1998 godina be{e krajniot rok za dr`avata da go isplati zaemot. Kako {to se o~ekuva{e, toj ne be{e zapazen. Spored toa,

LITERATURA ZA RAZLI^NI VKUSOVI Od 2000 godina navamu AEA izdava~i objavuva knigi od razni oblasti: proza, poezija, literatura za mladi, publicistika, popularna psihologija, ezoterija... Proda`niot salon Egipetska sonuvalka vo centarot na Skopje izobiluva so bogata literatura – od sovremenite makedonski pisateli, preku angliskite klasici, s$ do detskata literatura, seto toa po dostapni ceni. • Od doma{nite avtori AEA izdava~i gi objavila Bo`in Pavlovski, Mateja Matevski, Mitko Maxunkov, Eftim Kletnikov, Radovan Pavlovski, Tome Arsovski... • Od stranskite X.R.R. Tolkin, K.S. Luis, Malkolm Gladvel, Kaled Hoseini, Jasmina Kadra, Kormak Mekkarti, Xered Dajmond, Karla del Ponte... Prevodot na trilogijata “Gospodarot na prstenite” od Tolkin be{e vistinski hit pred nekolku godini i e proekt kakov {to retko bele`at izdava~ite vo zemjava. • Pred dve godini vo Skopje go pre~eka i dobitnikot na Bukerovata nagrada, Tomas Kenili, avtorot na “[indlerovata arka (lista)”, izdanie isto taka na AEA.

sopstvenosta na Sibneft premina na NFK. Dotoga{ Abramovi~ go ima{e, na hartija, lavovskiot del od nafteniot gigant preku razni kompanii. Na 32 godini be{e na dobar pat da stane eden od najbogatite lu|e vo Rusija. Site odluki vo tekot na steknuvaweto na sopstvenosta od trojcata partneri vo zdelkata bea donesuvani na sostanoci na koi prisustvuvaa samo tie trojca i na koi ne se vodea nikakvi zapisnici. Nikoga{ ni{to ne be{e staveno na hartija i postoe{e oskudna ili nikakva dokumentacija. Otsustvoto na pismena traga be{e promisleno, bidej}i toa be{e naj~est na~in na dejstvuvawe za najgolem broj od zdelkite na vlijatelni li~nosti od toj period. Delumno, toa e i pri~inata za pra{aweto koj {to poseduva podocna da stane predmet na gorko neprijatelstvo me|u Berezovski i Abramovi~. Golem del od zdelkite so koi se kova{e transferot na ruskoto bogatstvo bea sklu~uvani na ovoj na~in: vo zamra~eni sobi, bez nezavisni svedoci, bez kasetofoni ili dokumentacija, s$ napraveno vrz osnova na podavawe raka, t.e. rakuvawe. Ne e za iznenaduvawe {to mnogu vakvi zna~ajni dogovori po~naa da se otpletkuvaat kako {to porane{nite delovni sojuznici podocna stanuvaa ogor~eni neprijateli i rivali. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ: VO ME\UVREME SE SLU^UVA[E I PODEMOT NA EDEN OD OLIGARSITE, RIVALI NA BEREZOVSKI...

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


397-31.10.2011