Page 1

sreda. 19 oktomvri. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.157,67 МБИД 2.259,57

ОМБ 116,71

-0,51% -1,07% -0,58%

 Izvor: Makedonska Berza

MAKEDONSKITE KOMPANII NA UDAR NA KRIZATA OD EVROZONATA

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,50 44,64 70,37

WWW.KAPITAL.MK

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

 STRANA 11

ZA ZAPO^NA SO RABOTA KA KAPITAL AKADEMIJA...

Kapital Akademija...

member of KAPITAL MEDIA GR GROUP ROUP P

INTERNET-PONUDATA MORA DA BIDE RAZLI^NA I ORIGINALNA

 STRANA 9 NASKORO!!! MESE^NIK

sreda. 19 oktomvri. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

6,3 ZA KAMPAWI,

3.000

0,51%

МБИ10

2.800

KAKO SE TRO[AT PARI PREKU JAVNITE NABAVKI?

sreda - 19. oktomvri. 2011 | broj 390 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

NA 2 NOEMVRI

2.600 2.400 2.200 2.000 1.800 07/10

09/10

12/10

06/11

09/11

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

MILIONI EVRA

PRIVREMENI VRABOTUVAWA I KNIGI  STRANA 2-3

REVIZORITE OTKRIJA SKANDALOZNI TRO[EWA VO DR@AVNI INSTITUCII VO 2010: 1 2 3

03/11

18,7 MILIONI EVRA E VREDNOSTA NA TU@BITE PODNESENI PROTIV AGENCIJATA ZA DR@AVNI PATI[TA PRO KOMENTAR NA ISTATA EVRA ISPLATIL FONDOT ZA PENZISKO 1 1 MILION 1,1 M TEMA NA PO^INATI LICA ZA PENZII P 17.000 EVRA SUDSKIOT SOVET BEZ TENDER PLATIL ZA „VERNA” KARTICI, 1700 17.00 CI, TELEFON I KANCELARISKI MATERIJAL TEL  STRANA 10

VOVEDNIK ALEKSANDAR JANEV

NENORMALNO

 STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 19 OKTOMVRI 2011

NE-NOR-MAL-NO

V

Vladata tro{i, revizorot ne ja ~epka. Ve}e tri godini dr`avnite kontrolori ja preskoknuvaat Vladata vo svoeto rabotewe, {to im ostava golema komocija na premierot i na negovite ministri da se rasfrlaat so parite {to gi sobiraat od danoci i pridonesi. Krajnosta vo koja otide dr`avata so reklamirawe na s$ i se{to, so nagraduvawe na najzaslu`nite partiski vojnici so rabotno mesto vo administracijata, so nabavki na avtomobili, mebel, suveniri, podaroci, go ~inat dr`avniot Buxet milioni evra, no efekti nema. Poto~no, ima, no negativni. Simptomati~no e {to Vladata voop{to ne e na listata na Dr`avniot zavod za revizija za da gi proveruva nejzinite smetki, osobeno {to 2011 godina be{e izborna godina, koga voobi~aeno se tro{at mnogu pari?! Nasproti krizata, koja silno go pogoduva biznissektorot i kompaniite ve}e se spremaat za namalen izvoz i ceni, Vlada go tro{i Buxetot kako da nema kriza. Prodol`uva da tro{i pove}e otkolku {to ima i ja zadol`uva dr`avata za tekovni potrebi, a ne za investicii vo su{tinskite infrastrukturni objekti. Stanuva jasno od sklu~enite zdelki na Vladata deka godinava prodol`uva praktikata na reklamirawe na vladinite politiki pred javnosta za da prika`e razli~na realnost na virtuelen na~in. Samo Vladata, bez ministerstvata, od po~etokot na godinata dosega potro{ila dva milioni evra za promotivni kampawi. Iako javnosta silno ja kritikuva{e ovaa vladina politika na agresiven marketing i na toj na~in

bildawe na rejtingot, taa ne se otka`a od kampawite, koi spored mnogumina ne go dadoa ni o~ekuvaniot efekt. Simptomati~no vo ovie javni nabavki e i {to postojano isti marketing-agencii gi dobivaat tenderite. A, kriteriumite se dogovaraat taka {to }e odgovaraat na odredena ponuda od firma {to e bliska do vlasta, taka {to odnapred se znae koj }e gi raboti vladinite kampawi. Glaven kriterium za izbor na ponudata voobi~aeno e kvalitetot, a ne cenata. Mirisa na korupcija, neli?! Dr`avnata revizija vo eden od izve{taite duri obelodeni deka se tro{ele pari za zakup na reklamen prostor vo elektronski i pe~ateni mediumi, a kampawite ne se pojavuvale nitu vo vesnicite nitu na televizija. Nedoma}inski tro{at i pove}eto ministerstva. Ministerstvoto za kultura, na primer, sklu~ilo pove}e od 200 dogovori za prevod, izdavawe i pe~atewe na literaturni dela, za koi se plateni 2,5 milioni evra. Zamislete del od tie svetski poznati naslovi ve}e se prevedeni i izdadeni vo zemjava. Objasnuvaweto od resornoto ministerstvo e deka jazikot bil `iva materija i do`iveal promeni?! [to li samo se smenilo? Karakteristi~no za ministerkata Kan~eska-Milevska e i toa {to ~estopati pravela lo{i procenki za vrednosta na kapitalnite proekti od “Skopje 2014”, pa morala so aneks-dogovori da pla}a dopolnitelno za nepredvideni raboti. Istoto Ministerstvo potro{ilo i 340.000 evra za nabavka na suveniri. Drugite ministerstva isto taka potro{ile golemi sumi za izdavawe knigi, nabavki na cve}iwa, avtomobili, za hotelski prestoj. Dolga e listata na neproduktivni tro{ewa na narodnite pari. Revizorskite izve{tai za ministerstvata postoja-

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

no otkrivaat nezakonsko i neefikasno tro{ewe na parite od Buxetot. Poradi navodnite somne`i za zloupotrebi na narodnite pari, dr`avniot revizor duri mu sugerira{e na premierot Nikola Gruevski da formira posebno oddelenie vo Vladata za javnite nabavki, koe }e vodi smetka za doma}insko i racionalno tro{ewe. No, i pokraj site kritiki i zabele{ki, domenot na javnite nabavki ostanuva najpodlo`en na korupcija. Analizite poka`uvaat deka vo prvata polovina od godinata, 12,3 milioni evra se potro{eni preku dogovarawe na Vladata ili nejzinite institucii so kompaniite vo ~etiri o~i i toj trend postojano raste. Problemot so ovie postapki e vo {to ne obezbeduvaat kakva i da e transparentnost kako garant za racionalno i efikasno tro{ewe na narodnite pari, a sodr`at pove}e mo`nosti za manipulacii. No, vo su{tina, najgolem problem e {to revizijata samo gi notira zloupotrebite, a razr{enica nema. Vo uslovi koga Javnoto obvinitelstvo reagira anemi~no, mo`ebi klu~no re{enie }e bide da se zgolemat ingerenciite na Zavodot za revizija so mo`nost da podnesuva krivi~ni prijavi, kako {to toa se predlaga vo slu~ajot so politi~kite partii. Toga{ mo`ebi }e bideme svedoci na sudski epilog na slu~aite.

ODGOVOREN UREDNIK

Spasijka Jovanova

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

OFFICE MANAGER I FINANSII

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

Verica Jordanova

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

17,5

М

ilioni evra sobra Ministerstvoto za finansii so izdavawe trimese~ni dr`avni zapisi. Obvrznicite se prodadeni so kamata od 4,2% i 4,1%, a so ovie pari }e se finansira buxetskiot deficit. Ekonomistite ja kritikuvaat opredelbata na Vladata da se zadol`uva na doma{niot pazar, bidej}i ja istisnuva likvidnosta od ekonomijata. Problemati~no e i toa {to pozajmenite pari se tro{at najmnogu za tekovnite rashodi, kako plati i socijalni dava~ki, za nabavka na stoki i uslugi, a pomalku za kapitalni investicii, koi mo`e da ja stimuliraat ekonomijata pobrzo da se razviva.

KAKO SE TROШAT PARITE PREKU JAVNITE N

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

KAPITAL / 19.10.2011 / SREDA

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

6,3 MILIONI EVR PRIVREMENI VRA Analizata na “Kapital” za sklu~enite javni nabavki vo tekot na ovaa godina poka`a deka Vladata potro{ila najmnogu pari za kampawi – dva milioni evra. Ministerkata za kultura pak, za proektot “Zvezdi na svetskata kni`evnost” potro{ila 2,5 milioni evra. Ministerot za finansii odobril 1,8 milioni evra za privremeni vrabotuvawa, i pokraj zakonskata obvrska da prekine ovaa praktika. Nedoma}inski tro{ele pove}eto ministerstva – se kupuvale cve}iwa, avtomobili, podaroci i suveniri... reformite vo adminis-

KATERINA SINADINOVSKA tracijata vo vrednost od sinadinovska@kapital.com.mk

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

V

Vladata prodol`uva da gi tro{i neproduktivno parite od Buxetot. Milioni evra zavr{uvaat za promotivni kampawi, prevod i izdavawe literaturni dela, privremeni vrabotuvawa vo javnata adminstracija. Analizata na sklu~enite javni nabavki od po~etokot na godinata poka`uva deka celi dva milioni evra se frlile za kampawi. “Kapital” analizira koi s$ proekti si gi reklamira Vladata vo posledniot period. Promotivnata kampawa za reformite vo sudstvoto ~ini duri 600.000 evra, a tenderot go dobile agenciite Republika, Genezis i Wu moment. Za promocija na Zakonot za legalizacija na divogradbite, Vladata na agenciite Republika, Akvarius Dizajn i Market vizion im platila vkupno 590.000 evra. Za da se informiraat gra|anite za golemite reformi i novata bolni~ka oprema, koi }e dovedat do podobrena zdravstvena za{tita, potro{eni se 160.000 evra. Kampawata povtorno ja rabotea Republika, Genezis i Omega. Premierot Nikola Gruevski nara~al i kampawi za

1

2 3

155.000 evra, za promocija na mo`nostite za subvencionirawe, za koja Vladata platila u{te 150.000 evra i kampawa za informirawe za skratuvawe na postapkata za odobrenija za gradba, koja ~inela 145.000 evra. Dopolnitelno se potro{eni 120.000 evra za soop{tenija i videospotovi {to }e se emituvaat na videobimovi. Iako ekspertite javno ja kritikuvaa ovaa vladina politika na agresiven marketing za “bildawe” na rejtingot na Vladata, taa ne se otka`a od kampawite, koi spored mnogumina, ne go dadoa nitu o~ekuvaniot efekt. So ogled na toa deka nema jasno razgrani~uvawe na toa koi kampawi se od javen interes, a koi se za samoreklamirawe, ~estopati Vladata ja zloupotrebuva vakvata zakonska mo`nost preku reklami od javen interes da reklamira odluki za da ostvari politi~ki celi.

Kriteriumite za izbor na najpovolnata ponuda i pla}aweto na operatorite koi gi izgotvu-

2.040 nastavnici v~era dobija re{enija za trajno vrabotuvawe od ministerot za obrazovanie

vaat ovie kampawi isto taka e dr`avna tajna.

Karakteristi~no e {to postojano istite marketing-agencii gi dobivaat tenderite za vladinite kampawi, {to spored ekspertite, otvora seriozen somne` za korupcija. Vo Vladata voobi~aeno nemaat komentar za mnogute pari potro{eni za reklami. Mol~at na pra{awata za opravdanosta na milionskite sumi, ne ka`uvaat dali znaat koj e efektot od bezbrojnite reklamni kampawi so koi sekojdnevno ja bombardiraat javnosta, a nemaat odgovor ni na zabele{kata deka vo vreme na ekonomska kriza promocijata na vladinite politiki preku skapi spotovi ne smee da bide prioritet. [to se odnesuva do vkupnata suma {to ja potro{ila Vladata za finansirawe na reklamnite reklami vo poslednite tri godini, zasega ostanuva enigma. Iako redicata vladini kampawi s$ pove}e se




Navigator

KAPITAL / 19.10.2011 / SREDA

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

3

 POBEDNIK VO POHOD KON STRANSKI PAZARI

IVO JANKOVSKI akedonskiot turizam do`ivea promocija preku proektot „Vol{ebna Makedonija”, koj dobi me|unarodna nagrada na Festivalot na turisti~ki filmovi vo Hrvatska

M

SEP BLATER IFA }e pokrene nova akcija protiv korupcijata i pari~no }e nagraduva i amnestira lu|e koi }e ponudat informacii za mestewe natprevari vo fudbalot

VACLAV KLAUS e{kiot pretsedatel povtorno e pod lupa – policijata mu proveruva kako i zo{to pomiluval zatvorenici, a se somneva vo mo`na korupcija

F

^

KRISTIN LAGARD aste pesimizmot kaj {eficata na MMF otkako realnosta poka`a deka krizata zafa}a s$ pove}e zemji, pa duri i tie so zabrzan ekonomski razvoj

R

NABAVKI?

RA ZA KAMPAWI, ABOTUVAWA I KNIGI ELIZABETA KAN^ESKAMILEVSKA

Ministerkata za kultura platila 2,5 milioni evra za izdavawe i prevod na knigi. Del od niv edna{ ve}e se prevedeni.

NIKOLA GRUEVSKI

600.000 590.000 160.000 155.000 150.000

evra za kampawa za reformi vo sudskiot sistem evra za kampawa za legalizacija na divogradbi evra za kampawa za podobrena zdravstvena za{tita evra za kampawa za reformi vo administracijata

ZORAN STAVRESKI

Ministerot za finansii dava amin za novi ramkovni vrabotuvawa, iako Vladata nema podatok kolku vkupno vraboteni po ovoj osnov ima od 2001 godina dosega. Za plati godi{no od Buxetot se tro{at 380 milioni evra.

evra za promocija na subvenciite vo zemjodelstvoto

145.000

evra za informirawe za odobrenijata za gradba

izdol`uva, dosega Vladata nitu edna{ ne dade ot~et za toa kolku dr`avni pari se potro{eni za samoreklamirawe. Se procenuva deka sumata za reklamirawe nadminuva 30 milioni evra. Vladata potro{ila i nekolku milioni evra za izgradba na zgradata za Ustavniot sud, Dr`avniot arhiv i Arheolo{kiot muzej, za novata zgrada na Javnoto obvinitelstvo i Finansiskata policija, kako i za Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Sepak, iljadnici evra od buxetot na Vladata zavr{ile i za sitnici. Za odr`uvawe i servisirawe na vozniot park, na primer, se tro{at 290.000 evra, za mobilnite telefoni 155.000 evra, za nabavka na znamiwa 57.000 evra. Patuvawata na premierot i vladinata delegacija so avion go ~inat Buxetot 40.000 evra, a za nabavka na cve}iwa se plateni 32.000 evra. Ekonomistite sugeriraat Vladata da gi namali neproduktivnite tro{oci od dr`avnata kasa, osobeno poradi

Premierot ne dava ot~et kolku vkupno pari tro{i negovata vlada za proekti koi vo vreme na kriza ne smeat da bidat prioritet

krizata koja brzo }e se prelee i vo makedonskata ekonomija. Toa }e zna~i namaleni prihodi vo Buxetot, od edna strana, a golema potreba za poddr{ka na biznis-sektorot za polesno da se spravi so krizata.

Ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~eska-Milevska, sklu~ila nad 200 dogovori za izdavawe i pe~atewe literaturni dela od poznati svetski avtori.

Za proektot “Yvezdi na svetskata kni`evnost” se potro{eni 2,5 milioni evra. No, skandalozno e {to del od tie avtori i dela ve}e se prevedeni i izdadeni vo Makedonija. Vo Ministerstvoto za kultura objasnuvaat deka

nekoi od niv ne e na zadovolitelno nivo. Prevodot bil napraven odamna, a jazikot e `iva materija, se menuva”, velat od Ministerstvoto. Istoto ministerstvo potro{i i 340.000 evra za nabavka na suveniri.

izdavaweto knigi bilo od kapitalno zna~ewe. “Se raboti za kapitalna investicija vo izdava{tvoto. Od neprocenlivo zna~ewe se prevodite na tie knigi za makedonskata literatura”. Ottamu priznavaat deka nekoi dela se preveduvale po vtor pat, odnosno se pla}al prevod na dela koi ve}e postojat vo dr`avava na makedonski jazik. Objasnuvaweto za ovoj tro{ok e lingvisti~ko – jazikot bil `iva materija. “Da, to~no e deka nekoi dela koi sega se vklu~eni vo proektot ve}e se prevedeni. Me|utoa, nie formiravme Komisija od lektori, preveduva~i i eksperti, koi izbiraa koi dela }e se zemat predvid i tie odlu~uvaa deka ve}e postoe~kiot prevod na

I pokraj obvrskata da prekinat privremenite vrabotuvawa, dr`avata odvoi 1,8 milioni evra za privremeni administrativci.

Ne stopiraat nitu vrabotuvawata po etni~ka osnova, koi, vsu{nost, kako ustavna obvrska se i najgolemite tro{oci za administracijata. Nasproti frapantniot podatok na Evropskata komisija deka dosega vo javnata administracija vrabotenite po ovoj osnov dostignale 30%, Vladata ne otkriva kolku pretstavnici na malcinskite zaednici rabotat na smetka na dr`avniot buxet. Vicepremierot zadol`en za Ramkoven dogovor, Musa Xaferi, i ministerot za administracija, Ivo Ivanovski, ne ja priznavaat brojkata od Brisel – najavuvaat novi 300 oglasi za ramkovni vrabotuvawa esenva.

I

Iako za promocija na proizvodite i re{enijata na kompaniite od makedonskata IKT-industrija se zboruva dolgo vreme, kone~no Stopanskata komora za informati~ki i komunikaciski tehnologii (MASIT) prezede inicijativa, pa preku formirawe na Centarot za inovacii makedonskite softverski re{enija }e mo`e da go osvojat pred s$ regionalniot, no i stranski pazari. Razvojot na informati~kokomunikaciskite tehnologii }e pridonese ne samo za razvoj na IKT-industrijata, tuku i za op{tiot razvoj na ekonomijata vo Makedonija, kako i za zgolemuvawe na nejzinata konkurent-

IGOR BIMBILOSKI nost. Preku ovoj Centar za inovacii, koj }e bide povrzan so 11 ostanati regionalni centri, kompaniite od IKT-industrijata }e imaat posigurna mo`nost za nastap, a istovremeno centarot }e vospostavi pozitivna biznis-klima me|u kompaniite. Kompaniite se vo o~ekuvawe najaveniot Centar za inovacii da bide generator za partnerstvo koj }e ja podobri celokupnata slika na IKT-industrijata vo Makedonija.



 GUBITNIK PATARINATA KLU^EN PROBLEM

Z

Zakonskoto rabotewe na Agencijata za dr`avni pati{ta e dovedeno vo pra{awe otkako Dr`avniot zavod za revizija navede niza nezakonski aktivnosti od minatata godina. Revizorot go oceni celokupnoto finansisko rabotewe na Agencijata kako netransparentno. [to e u{te pova`no, ne dava mislewe za zakonskoto i vistinito prika`uvawe na tro{ocite, {to zna~i deka knigite na ovaa dr`avna institucija se sporni. Direktorkata Nata{a Valkanovska i toa kako ima pri~ina da objasni kako se raboti vo Agencijata za pati{ta. Revizorite zabele`aa tenderi bez elektronska aukcija, prefrlawe pari na op{tinite bez pokritie,

NATA[A VALKANOVSKA neevidentirani vozila na patarinite, so {to prihodite vo Agencijata zna~itelno se namaluvale od godina vo godina. Toa e samo del od matnite raboti {to gi evidentira revizorot. Valkanovska ne uspeala da vospostavi nitu sistem za raspredelba na plati, pa revizorot konstatiral deka vraboteni koi rabotele ista rabota zemale razli~ni plati. Ima li nekoj kontrola na toa zo{to Agencijata e tu`ena za 18 milioni evra. Koga }e se zeme predvid deka na ovie tu`bi sleduvaat tro{oci i kamati, dolgot u{te pove}e se zgolemuva. Zatoa, Agencijata i nejzinata direktorka mora da odgovaraat za nezakonskoto rabotewe.

 MISLA NA DENOT SOZDAVAWETO 1.000 [UMI E VO EDEN @ELAD

kubanski nacionalen heroj

RALF VALDO EMERSON AMERIKANSKI ESEIST


Navigator

 GRAFIK NA DENOT...

NOVI MERKI ZA PROIZVODITELITE NA JABOLKA

4.500

hektari se zasadeni so jabolka, {to e re~isi polovina od ovo{nite nasadi vo zemjava

2,4

hektari e prose~nata povr{ina na farmite so jabolka

73%

od farmite se so golemina do tri hektari

25-30

toni e prinosot po hektar

70%

od jabolkata se od sortata “ajdared”, koja te{ko se probiva na evropskiot pazar

 Makedonija nema strategija za razvoj na jabolkoto, otkupot se realizira bez prethodno sklu~eni dogovori, isplatata ne e redovna, a retko se postignuva i dobra cena. Ova se glavnite problemi so koi se soo~uva ovaa zemjodelska granka vo zemjava. Zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Zoran Kowanovski, najavi nov model za formirawe zemjodelski zadrugi za pokvalitetno proizvodstvo, pogolem profit, podobra pregovara~ka pozicija i pozicionirawe na pazarot.

KAPITAL / 19.10.2011 / SREDA

 FOTO NA DENOT... EMIROT SI ZAMINA VO "CIVILKA"

amesto vo tobi i gutra na glavata, vredno 40.000 dolari, tradicionalna obleka na blagorodnicite vo Katar, emirot Hamad bin Kalifa Al Tani v~era go napu{ti Alkesandar palas vo kostum. Toj zaedno so u{te 14 ekonomski ministri i pridru`ba od 85 lu|e be{e vo dvodnevna poseta na Skopje, po {to zamina za Albanija, a potoa i za Polska i Ukraina.

N

foto: FILIP POPOVSKI

4

SVETOT NIZ MEDIUMITE

KAKO ]E SE REALIZIRA VLADINIOT PROEKT “K WALL W A STREET JOURNAL Vesnikot pi{uva deka Ves dodeka Evropskata unija dod re{ava za dolgot na Grcija re{ i za toa dali }e & bidat prosteni dolgovite, Grcija pro ja pre`ivuva p poslednata kriti~na nedela. [trakri jkovite vo Atina ne jkov prestanuvaat ve}e edna pre nedela, a premierot Jorgos ned Papanderu pobara od Pap gra|anite da se obedinat, gra bidej}i odgovornosta e na bid celata nacija. cel   

SO DR@AVNI SUBVE PRODAVAAT IZGRAD Pazarot na nedvi`nosti vo zemjava stagnira. Vo izminatite nekolku godini intenzivno se gradat stanovi, no proda`bata e mnogu mala. Grade`nicite ne o~ekuvaat dopolnitelen grade`en bum so vladinata merka za subvencionirani stanbeni krediti, tuku se nadevaat deka }e gi prodadat ve}e izgradenite. Za da ne predizvikaat hiperprodukcija na stanovi, koja mo`e da gi urne cenite i da predizvika hipotekarna kriza vo Makedonija, }e bidat pretpazlivi SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

TTRUD RU Bugarskiot vesnik na Bug naslovnata stranica nas pi{uva za odlukata na pi{ premierot Bojko Borisov pre da ne ja zgolemuva akcizata na gasot. Vesnikot ja prenesuv suva izjavata na premierot koj veli deka zgolemuvaweto na n cenata na energensit site gi zgolemuva cenite na drugite proizvodi, a toa ne dru sme smee da se slu~i vo vreme na kriza.   

POSLOVNI Hrvatskiot vesnik pod naslov “Bitka za Merkator. Vtor del” pi{uva za proda`bata na najgolemiot slovene~ki trgovski sinxir Merkator i na golemite napori na Agrokor da ja kupi kompanijata. Spored vesnikot, Agrokor ponudil dva milioni evra za trgovskiot sinxir. 

S

Subvencioniranite stanbeni krediti, koi }e startuvaat od januari idnata godina, }e im pomognat na gra|anite polesno da kupat stan ili ku}a, no mo`e i seriozno da go naru{at pazarot na nedvi`nosti, koj ve}e se soo~uva so stagnacija. Ve}e ima golema ponuda na stanovi, no mala pobaruva~ka. Zatoa grade`nicite ne planiraat grade`en bum za da spre~at cenoven pad, a planiraat so vladiniot proekt “Kupi ku} a-kupi stan” polesno da gi prodadat ve}e izgradenite stanovi. O~ekuvaat pogolema pobaruva~ka, no ne pregolema. Gra|anite, pak, zasega se rezervirani zatoa {to ~ekaat da vidat kakvi }e bidat krajnite uslovi. Odlukata dali }e kupat stan ili ku}a }e ja donesat

vo posleden moment. Proektot za polesno kupuvawe stan predviduva pla}awe polovina od ratata ili polovina od u~estvoto za stanben kredit od strana na dr`avata. “Kapital” gi pra{a site strani koi }e u~estvuvaat vo proektot za o~ekuvawata i rizicite {to gi nosi vladinata merka. Vladata, bankite, grade`nite kompanii, agenciite za nedvi`nosti i gra|anite se ubedeni deka mnogu bra~ni parovi }e go re{at stanbenoto pra{awe, bidej}i }e se namalat cenite na stanovite. No, re~isi site se soglasni deka postoi rizik od ve{ta~ki bum na pazarot na nedvi`nosti, koj }e donese iljadnici zadol`eni gra|ani, koi po tri godini, koga }e prekine dr`avnata pomo{, mo`e da zapadnat vo finansiski problemi, odnosno da ne mo`at da go otpla}aat kreditot. Toa zna~i kolaps na pazarot na nedvi`nosti i hipotekarna kriza. GRADE@NICITE GLEDAAT IZLEZ OD STAGNACIJATA Grade`nite kompanii vo novata merka gledaat pazar za golemiot broj neprodadeni stanovi. Spored statisti~kite podatoci, vo Makedonija vo prosek godi{no se gradat 5.000 stanovi. Spored informaciite od agenciite za nedvi`nosti, vo poslednite dve godini 20% od

MALA RATA ZA KREDIT SAMO TRI GODINI

“Kapital” napravi presmetka kolku }e pla}a dr`avta, a kolku korisnikot na stanot. Presmetkite se deka za kupuvawe stan od 50 metri kvadratni vo Skopje, po cena od 900 evra za metar kvadraten, na kredit od 20 godini, so kamata od 4,99%, potreben e kredit od 45.000 evra. Mese~nata rata }e iznesuva 197,82 evra. Vo prvite tri godini korisnikot }e pla}a rata od 98,91evra, a ostanatite }e gi pla}a dr`avata. No, zakonot dozvoluva po tri godini bankite da gi zgolemat kamatnite stapki i do 10%. stanovite se neprodadeni. “Vo momentot ponudata e pogolema od pobaruva~kata. Grade`nite kompanii se zaglaveni vo bankite, ama realnosta se negira. Ako pra{ate grade`na kompanija kako & odi proda`bata, }e vi ka`e deka stanovite & se prodavaat kako alva, duri i vo izgradba. Vistinata e deka odvaj 30% od stanovite se prodavaat vo izgradba”, veli sopstvenik na grade`na kompanija vo Skopje. Deka vo sekoja novoizgradena zgrada sigurno ima neprodadeni stanovi potvrduvaat i od agencijata za nedvi`nosti Bastion. Donka Filipovska, generalen menaxer, veli deka pazarot stagnira, no se nadeva deka vladinite subvencii }e go razdvi`at. I vo Zdru`enieto na grade`nici pri Stopanskata komora potvrduvaat deka po-

OPOZICIJATA PROTIV ZAKONOT VE^ERWE NOVOSTI Srpskiot vesnik pi{uva za prvi~nite podatoci od popisot vo Srbija. Spored vesnikot, pri~inite za namaluvawe na brojot na naselenieto vo Srbija e namaleniot priroden prirast i migracijata na gra|anite. Demografite o~ekuvaat Srbija da ima vkupno 7,1 milioni `iteli. 

redlog-zakonot za subvencionirawe stanbeni krediti mora da se smeni za navistina da im pomogne na gra|anite polesno da dojdat do sopstven stan, pobara v~era opozicijata na sobraniskata sednica i najavi niza amandmani. Pratenicite od SDSM smetaat deka Zakonot ne zna~i subvencionirawe tuku pozajmuvawe, aludiraj} i na toa deka spored eden od proektite, so koj dr`avata pla}a polovina od u~estvoto za stanben kredit, po otplatata gra|anite mora da gi vratat parite.

P

Pan~e Orcev, pratenik od SDSM, re~e deka anomalija na Zakonot e {to im se dozvoluva na bankite po tri godini da gi zgolemat kamatite i do 10%, po {to kreditite na gra|anite zna~itelno }e poskapat. Opozicijata reagira{e i na ~lenot od Zakonot koj uslovuva subvencija samo dokolu cenata na stanot ne nadminuva 900 evra po metar kvadraten, {to smetaat }e predizvika zgolemuvawe na cenata na stanovite vo vnatre{nosta, kade {to stanovite se poevtini.

nudata na stanovi e pogolema od pobaruva~kata, poradi {to i nemalo euforija kaj grade`nicite za nova stanbena izgradba. “Ima potreba od izgradba na stanovi, ama nema kupuva~i i toa e problem. Se nadevame deka merkata }e pridonese barem da se prodadat stanovite koi se ve}e izgradeni. Mora da se poso~i deka nekolku golemi stanbeni proekti se vo izgradba i doprva }e ponudat novi stanovi na pazarot. Pra{awe e po koja cena }e se nudat i dali }e se prodadat”, veli Nikola Velkovski, pretsedatel na Zdru`enieto. SUBVENCII SAMO ZA KREDITOSPOSOBNI GRA|ANI Od bankite tvrdat deka subvenciite }e se delat samo na kreditosposobni gra|ani. Vo Stopanska banka se podgotveni da se vklu~at vo vladiniot proekt i o~ekuvaat naskoro da potpi{at dogovor. “S$ dodeka Sobranieto ne go izglasa Zakonot za subvencionirawe kredit, nie ne mo`eme da go potpi{eme dogovorot, nitu da ka`eme detali od pregovorite {to gi vodime so Ministerstvoto za finansii. Va`no e da bideme konstruktivni, bidej}i sepak na{a cel e kreditirawe na naselenieto”, komentiraat od Stopanska banka. V o [p a r ka se b a n ka go


Navigator

KAPITAL / 19.10.2011 / SREDA

 3 FAKTI ZA...

100% 98% 89%

60 SEKUNDI BRIFING

 PROCENKI...

 KO^O AN\U[EV DIREKTOR NA EFT MAKEDONIJA ]E RASTE CENATA NA STRUJATA NA SLOBODNIOT PAZAR

od Grcite se pesimisti i smetaat deka finansiskata situacija e lo{a, poka`a istra`uvaweto Evrobarometar

o krajot na godinata cenata na elektri~nata energija na evropskiot pazar }e porasne, veli Ko~o An|u{ev, direktor na EFT Makedonija, firma trgovec so struja. “Od 53 evra za kilovat }e porasne na 5657 evra. Evropa nema da soo~i so nedostig od struja i pokraj namalenoto proizvodstvo poradi padot na cenite na metalite, {to predzvika namaleno proizvodstvo. Zatoa, Makedonija treba da ostane na sega{noto nivo na uvoz na energija, koe godi{no e od 30%-40% i da razmisluva poseriozno za vlo`uvawe vo izvori na energija”, veli An|u{ev.

D

od gra|anite vo Grcija smetaat deka situacijata so vrabotuvaweto e lo{a

od Grcite smetaat deka e skapo zadovolstvo da ima{ pokriv nad glavata

KUPI KU]A-KUPI STAN”

ENCII ]E SE DENITE STANOVI TOP 10 OP[TINI KADE NAJMNOGU SE GRADELE STANOVI VO 2010

2062

2000 20

TRISOBNI 1621

EDNOSOBNI 529

TRISOBNI 1518

EDNOSOBNI 397

TRISOBNI 1466

500

1500

EDNOSOBNI 647

TRISOBNI 1606

1000

EDNOSOBNI 587

1500

EDNOSOBNI 647

2000

1000

0

2007

2008

2009

2010

 Spored analizata na konsultantskata kompanija Forton MKA, proda`nite ceni na stanovite vo Skopje se zgolemeni za 40% vo periodot me|u 2007 i 2010 godina. Samo vo Skopje sekoja godina na pazarot se nudat novi 1.500 stanbeni edinici. No, o~ekuvawata se deka vo narednite tri godini pazarot }e raste za skromen 1% godi{no.

poddr`uvaat proektot zatoa {to go videle i vo drugi dr`avi. “Vo Hrvatska ima sli~en proekt i tamu odli~no funkcionira{e. Cenata na rizikot na ovoj proekt se dvi`i od 1,2% do 4% i toa e glavniot benefit za nas. Dr`avata }e ni pla}a edna godina odnapred, a nie }e odobruvame krediti samo na kreditosposobni gra|ani, pri {to }e bide presmetan rizikot za nefunkcionalnite stanbeni krediti”, objasnuvaat od bankata. Doprva }e se vidi kolku proektot }e im pomogne na semejstvata so poniski primawa da dojdat do sopstveno

171

233

267

284

`iveali{te i kolku od niv }e dobijat vakva privilegija zatoa {to Ministerstvoto za finansii s$ u{te nema presmetki kolku pari od buxetot }e se odvojat za subvencionirawe stanbeni krediti. Spored ministerot za finansii, Zoran Stavreski, celta e parite da stignat do tie {to prvpat go re{avaat stanbenoto pra{awe, odnosno srednata i poniskata klasa gra|ani da izgradat ku}a ili da kupat stan. Zatoa uslovot e dvajcata sopru`nici da imaat vkupen prihod do 900 evra i da nemaat imot. Vo uslovi koga prose~nata neto-plata vo Makedonija e 330 evra, se postavuva

pra{aweto kolku od gra|anite mo`e da apliciraat za vakvi krediti. Gra|anite koi gi anketiravme velat deka ne bi se vpu{tile vo rizik so dolgoro~no zadol`uvawe dokolku ne se sigurni deka }e mo`at da go vra}aat kreditot. “Od toa {to sum informiran, subvencijata va`i za pet godini, od koi vo dve godini kamatata }e bide povisoka od 4,99%, a kreditot treba da se vra}a vo narednite 20 godini. Mislam deka nitu jas nitu nikoj drug ne bi se zadol`il dokolku ne e siguren vo svoite primawa zatoa {to sepak ratata i so subvencija i bez subvencija mi izgleda

0

SKOPJE PJE PJE

TETOVO O OVO VO VO

OHRID RID RI ID

GOSTIVAR AR VAR VA R

BITOLA OLA O LA LA

BOGOVIWE WEE W

IZVOR: DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA

KUMANOVO OVO OVO VO

107

GEVGELIJA IJA IJJA IJ A

DEL^EVO EVO E EV VO VO

105

141

250

500

395

STRUG UG UGA

2006

IZVOZ VO EU BEZ CARINA DO 2015

E

vropskata komisija odlu~i da go prodol`i re`imot za bescarinski uvoz na stoki od zemjite od Zapaden Balkan do 2015 godina. Stanuva zbor za site proizvodi od zapadnobalkanskite zemji koi ova olesnuvawe go imaat od 2000 godina, a }e se primenuva retroaktivno od 1 januari godinava. Celokupniot izvoz vo EU iznesuva pomalku od 1% od vkupniot uvoz na site dr`avi vo Unijata. Za Makedonija, isto kako i za ostanatite zemji od regionot koi ve}e gi primenuvaat ovie trgovski olesnuvawa, soglasno so Dogovorot za stabilizacija i asocijacija va`i ovoj re`im. Vrednosta na izvozot na Makedonija na pazarot na Unijata vo 2010 godina iznesuva{e 1,7 milijardi evra, a uvozot 2,4 milijardi evra.

REGULATIVATA PRE^KA ZA INVESTITORITE VO OBNOVLIVI IZVORI

IZGRADENI STANOVI TRISOBNI 2350

2500

 VESTI...

O

sven {to mora da obezbedat duri 19 dokumenti za dobivawe dozvola za otvorawe objekt vo koj }e se proizveduva struja od obnovlivi izvori, investitorite vo ovaa oblast se `alat i na postoe~kata regulativa koja go regulira sektorot. Na tribinata “Predizvici, aktuelna sostojba i bankarstvo vo energetikata”, koja se odr`a vo sklop na samitot za tehnologija, Tehnoma, investitorite poso~ija deka s$ u{te ne se doneseni nekolku pravilnici i uredbata koi se odnesuvaat na obnovlivite izvori, a so izmenetiot Zakon za energetika, starite ne va`at. Za pravniot vakuum e svesen i direktorot na Agencijata za energetika, Lazar Ge~evski, koj veli deka momentalno tokmu poradi ovie pri~ini se stopirani dve investicii. Spored negovi informacii od Vladata, problemot nema da bide re{en pred januari 2012 godina.

MBI 10 3.000 2.800 2.600 2.400 2.200 2.000

07/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

06/11

2.157,67 2010/2011 2010/2011

Max. 2 2.827,62 827 62 Min. 2.059,92

Makedonskiot berzanski indeks MBI-10 ne go pre`ivea padot {to v~era gi zafati pazarite na kapital {irum svetot. MBI-10 povtorno se dvi`i kon minimumot vo poslednite dve godini, a v~era ima{e vrednost od samo 2.157,67 indeksni poeni. Vo celoto crvenilo, uspea da porasne samo cenata na akcijata na Stopanska banka Skopje i na Alkaloid. Berzanskiot promet be{e skromen, so samo 4,5 milioni denari. НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Стопанска банка Скопје

320,00 +9,00

+2,89% 2 89%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК Арцелормитал ЦРМ

92,00 -5,00

-4,89% 4 89%

DOW JONES 13.000 12.500 12.000 11.500 11.000 10.500 10.000 9.500

07/07

27/07

16/08

05/09

25/09

11.397,00 -2,13% 2 13%

Padnaa cenite na evropskite berzi, a so pad trgnaa i amerikanskite. Osven pesimizmot pred sostanokot na ~elnicite na evrozonata ovoj vikend, na padot vlijae i najavata od Mudis za mo`no namaluvawe na francuskiot krediten rejting.

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei225 S&P 500 Nasdaq DAX TOPIX

5.357,32 8.741,91 1.200,86 2.614,92 5.811,50 751,24

VALUTI

-1,46% -1,55% -1,94% -1,98% -0,82% -1,40%

£ €

€ $

1,1492

1,3676

+0,4%

-0,7%

СТАПКА

СТАПКА

ПРОМЕНА

ПРОМЕНА

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

VLADINIOT EKONOMSKI TIM NA ROAD SHOW VO BRITANIJA

E deka nema da bide pomala od 200 evra”, veli Zoran Petrov, vraboten vo privatna kompanija. Vo Hrvatska i vo Srbija, kade {to postojat sli~ni proekti za subvencionirawe stanbeni krediti, poradi krizata mnogu gra|ani ne mo`ea navreme da gi pla}aat kreditite. Vo Hrvatska, od 2008 godina dosega proda`bata na stanovi e prepolovena, a bankite dnevno oglasuvaat po 25 stanovi. Vo SAD, pak, otkako pukna hipotekarniot balon, imotnosta na gra|anite padna za neverojatni devet trilioni dolari, (40%). Samo godinava, vrednosta na ku}ite padna za u{te eden trilion (8%).

BERZA

konomskiot tim na Vladata deneska go po~nuva svoeto roadshow vo Britanija. Kako {to informira Ministerstvoto za ekonomija, delegacijata koja{to }e ja predvodi premierot Nikola Gruevski, pridru`uvan od ministerot za ekonomija, Valon Sara}ini, vicepremierot Vladimir Pe{evski, ministrite za investicii, Bil Pavleski i Vele Samak i direktorot na Agencijata za stranski investicii, Visar Fida, deneska }e u~estvuva na britansko-makedonskiot Forum za investicii, koj }e se odr`i vo Painters’ Hall vo London. Pred britanskata delovna javnost tie }e gi prezentiraat mo`nostite za investirawe vo Republika Makedonija, so poseben akcent na investiciskite proekti vo infrastrukturata, energetikata, mineralnite surovini i IKT-sektorot.

FJU^ERSI ZLATO

1.642,80 -2,02% 2 02% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

Нафта БрентBRENT NAFTA

109,30

0 78% -0,78% ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

Vladimir Putin

Vo Rusija }e nema protesti, a SAD e parazit koj pe~ati premnogu dolari


Politika / Pari / Dr`ava

6

KAPITAL / 19.10.2011 / SREDA

VMRO-DPMNE OBEDINETO UDRI PO JU@NIOT SOSED

MILO[OSKI: GRCIJA NÈ BLOKIRA ZA SRBIJA PRVA DA VLEZE VO EU

 Premierot Nikola Gruevski i pratenikot Antonio Milo{oski vo sinhroniziran nastap ja poso~ija Grcija kako vinovnik za site kritiki vo Izve{tajot na EU. Opozicijata obvinuva deka so ovaa izjava, premierot otvoreno im go vrti grbot na EU i na NATO

{to mnogumina go ocenija skandalozno intevju za delova@kapital.com.mk Makedonskata Informativna Agencija, ostrite kritiki od a samo nekolku dena Brisel gi vide kako nova po Izve{tajot na taktika i zagovor na EvropEvropskata komisi- skata unija so koj Brisel saka ja vo koj Brisel so da vr{i pogolem pritisok poostar ton ni gi vrz Makedonija za pobrzo pro~ita kritikite vo odnos re{avawe na sporot za imna reformite, vladeja~kata eto so Grcija. Toj tvrdi deka partijata VMRO -DPMNE Grcija ja koristi situacijata izleze so sinhronizirana vo koja se nao|a i poradi toa odbrana. Premierot Nikola odolgovlekuva vo procesot na Gruevski i porane{niot min- re{avawe na imeto. “Grcija ve}e pove}e meseci ister za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, vinata izbegnuva sredbi, a tie za kritkite vo Izve{tajot {to gi ima se nesu{tinski. vedna{ ja upatija na adresa Ekonomskata kriza duri i sozdade mnogu podobra na Grcija. Prvo, premierot Nikola pozicija kaj me|unarodnata Gruevski vo negovoto kako zaednica. Tie sfatija deka se tempirana bomba vo racete na EU, koja ako mnogu se pritisne }e eksplodira. I zatoa nikoj ne smee da gi dopre ili da gi pritisne po pra{aweto za imeto. Vo takva komotna situacija, Atina nema interes da se re{i pra{aweto so razumen kompromis. ]e prodol`i da im prodava prikazna deka mnogu se trudat, deka sme blisku do re{enie, a tie } e go zgolemuvaat pritisokot vrz nas, {to u{te pove}e }e n$ odale~i od celta”, veli Gruevski vo vtoroto prodol`enie od intervjuto. Istiot den, za vreme na rapravata po Izve{tajot od EU vo sobraniskata Komisija za PORANE[EN MINISTER ZA NADVORE[NI GABRIELA DELOVA

N

ANTONIO MILO[OSKI

evropski pra{awa, pratenikot Antonio Milo{oski pu{ti nova informacija so koja i toj vinovnikot za site na{i kritiki vo Izve{tajot go gleda vo Grcija. Imeno, tri godini podocna, Milo{oski otkriva detali od edna sredba so toga{nata ministerka za nadvore{ni raboti na Grcija, Dora Bakojani, vo koja veli deka Bakojani spodelila teza so nego, deka Grcija }e ja blokira Makedonija na patot kon EU s$ dodeka Srbija ne stane ~lenka na Unijata. “Nejzinata otvorena teza, verojatno kako forma da se sozdade dopolnitelen pritisok vrz Republika Makedonija, be{e slednata: deka Grcija nema da dozvoli, soglasno so svoite geopoliti~ki interesi vo regionot, Republika Makedonija da stane ~lenka na Evropskata unija pred toa da stane Srbija. Koi se tie geopoliti~ki interesi i dali se tie racionalni, ne navleguvam, iako bi gi osporil po site osnovi, bidej}i nema racionalnost va{iot neposreden sosed da se obiduvate da go napravite poslab sosed od toa {to mo`e da bide - posilen sosed. No, toa be{e i kako {to gledam s$ u{te ostanuva edna pozicija koja{to oficijalna Atina uporno ja sledi”, re~e Milo{oski. Ostanuva nejasno zo{to ministerot Milo{oski, vakvata informacija ja liferuva tri godini podocna, a ne vo vremeto koga be{e minister ili vedna{ po negovata sredba so Bakojani vo 2008 godina vo Pariz na marginite na konferencijata na ISAF.

 Tezata deka Grcija "raboti" za Srbija Milo{oski ja bazira na razgovor so porane{nata ministerka za nadvore{ni raboti, Dora Bakojani koja kako del od vladata na Nova Demokratija vo 2008-ta ka`ala deka Atina ne dozvoluva Belgrad da stagnira zad Skopje TEUTA ARIFI GI UBLA@UVA STAVOVITE NA KOALICISKIOT PARTNER! Intervjuto na premierot Gruevski gi v`e{ti reakciite i kaj opozicijata. Vo tonot i odgovorite na Gruevski, opozicijata gleda postavuvawe nova nadvore{na politika. Tie tvrdat deka Gruevski go menuva svojot kurs, i deka Evropskata unija ve}e ne e patot kon koj se dvi`i Makedonija. Namesto evrooptimizam, obvinuvaat od SDSM, Vladata s$ pove} e go vgnezduva evroskepticizmot. Pratenikot na SDSM, Gordan Georgiev, smeta deka Gruevski napravil seriozen gaf {to vo intervjuto poka`uva so prst na nekoi poedinci, a pritoa ne gi imenuva koi se tie. “Koi se tie poedinci {to go

vle~at premierot vo matnite i temnite odai na Evropskata unija i mu zabranuvaat da vlezeme vo EU. Treba da gi ka`e, mo`ebi stvarno ima takvi lu|e koi se instruirani od zlobnite Grci i od zlobnite Evropejci koi{to i go pravat ova na na{ata mala i mila Makedonija”, veli pranitekot na SDSM, Gordan Georgiev. Vo vakvata izjava na Gruevski, Georgiev gleda najava na nov “Lov na ve{terki” vo koj, sekoj {to }e ka`e ne{to protiv Vladata } e bide desetkuvan. Sekoj {to }e ka`e ne{to protiv nejziniot prognoziran antievropski kurs, i anti-NATO kurs }e bide opstruiran, }e bide desetkuvan, povtorno }e bide proglasen za politi~ki neistomislenik i predvanik, veli toj. Od druga strana, pak, vi-

cepremierkata zadol`ena za evropski pra{awa, Teuta Arifi, vo izjvata na Gruevski ne gleda menuvawe na kursot i tvrdi deka vlezot vo EU i NATO ostanuvaat strate{ki prioriteti na Vladata. “Nema da ocenuvam. Vo princip mislam deka EU ostanuva i e najgolemiot partner na Makedonija i toa e edna na{a zaedni~ka pozicija {to be{e zaedni~ki iska`ana v~era na toj va`en regionalen sobir, kade {to na najvisoko politi~ko nivo site zaedni~ki go iska`avme na{eto partnerstvo i odnosot kon EU. Ne mislam deka ovaa Vlada {iri evroskepticizam, naprotiv, mislam deka {irime evrooptimizam”, veli vicepremierkata Arifi. Arifi se ogradi od komentar na informacijata {to ja spodeli Milo{oski.

OPOZICIJATA PROZBORE ZA SKANDALITE VO ZDRAVSTVOTO

SAMIOT TODOROV SI GI DEMANTIRA REFORMITE!

 Dodeka vo Sobranieto se razgleduvaa kritikite od Evropskata unija za zdravstveniot sistem, opozicijata go poso~i ministerot Todorov kako `iv primer za sostojbata vo zdravstvoto. Negovite izjavi go otslikuvaat haosot, korupcijata i niskite standardi, veli SDSM. Kolegite od vlasta im vra}aat deka Vladata neumorno investira! VIKTORIJA MILANOVSKA

X

milanovska@kapital.com.mk

abe pratenicite gi falat sostojbite vo javnoto zdravstvo, ko ga m i n i s t e r o t Nikola Todorov sekojdnevno gi demantira po mediumite. So ovie zborovi opozicijata v~era im kontrira{e na pratenicite od vladeja~kata garnitura, koi na sobraniskata Komisija za zdravstvo gi falea sostojbite vo javniot zdravstven sektor. “Ova ne e EPP na Vladata, pa da se falite {to ste napravile za zdravstvoto i kakvi aparati ste nabavile. Toa najdobro go ka`uva ministerot Todorov sekoj den na televizija. Po~nuvaj}i od higienata vo zdravstvenite ustanovi, do tr~aweto na pacientite niz cela Makedonija vo potraga

po soodveten priem od doktor”, istakna pretsedatelot na sobraniskata komisija i pratenik na SDSM, Mende Dinevski. Pratenicite na VMRO-DPMNE pak, potenciraa deka ekonomskata kriza si go napravila svoeto i vo delot na zdravstveniot sektor, no i pokraj toa, Vladata neumorno investirala. “Duri i vo uslovi na ograni~eni materijalni resursi, investiciskiot del na Vladata vo delot na zdravstvoto, novata oprema i infrastruktura se ne{to {to ne mo`e da se ospori”, re~e pratenikot od VMRO-DMPNE, Haralampie [okarovski. Opozicijata isto taka pobara sankcii za zloupotrebite i kriminalot vo javnoto zdravstvo, na koj sekojdnevno aludira i samiot minister. “Slu{ame poplaki od Fondot za zdravstveno osiguruvawe

TRI^ASOVNA RASPRAVA ZA EVROPSKIOT IZVE[TAJ VO DELOT NA ZDRAVSTVOTO

i od ministerot deka ne{to se slu~uva po bolnicite, no pak ne se prezema ni{to. Pa neli, treba ako nekoj se ogre{il da odgovara za toa”, pra{a Stanka Anastasova od SDSM. Taa potencira deka dokolku pravilno se tro{i zdravstveniot denar, makedonskoto

zdravstvo kontinuirano }e napreduva. Ministerot Todorov nitu v~era ne se odva`i da ka`e koi se profiterite {to na smetka na pacientite ispumpuvaat pari od zdravstvenata kasa. Od negoviot kabinet na v~era{niot nastan samo potsetija deka ministerot

^lenovite na sobraniskata Komisija za zdravstvo v~era dva ipol ~asa se raspravaa dali vo EU vo ovogodine{niot Izve{taj notirala “odreden”, “umeren” ili “dobar” napredok vo delot na zdravstvoto. Pratenicite na VMRO-DPMNE smetaat deka kakov i da e, napredokot si e napredok, no potenciraa deka Evropskata komisija godinava {turo prenela samo nekoi segmenti od zdravstvoto i ispu{tila golem del od vladinite zalo`bi. Pratenicite na SDSM pak, velat deka ako se sporedat godina{niot i lanskiot izve{taj za zdravstvo, zaklu~okot e deka notiranite skromni napredoci se identi~ni i situacijata ne e izmeneta, voop{to. ima gostin. Vo rok od tri meseci, otkako stana minister, Todorov nekolkupati vo javnosta gi obvini site ~initeli na zdravstveniot sistem deka rabotat nezakonski i profitiraat vrz grbot na pacientite. Vo farmacevtite

prepozna mafija, vo lekarite mitaxii, direktorite na klinikite gi obvini deka rabotat nedoma}inski, a prethodnite ministri gi nare~e po`arnikari, zatoa {to samo gasele po`ari, namesto su{tinski da gi re{avaat bitnite problemi.


KAPITAL / 19.10.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

VLADATA VIDE FALSIFIKAT, DR@AVNA TAJNA E KAKOV

KAKVA CENA BI PLATILE, AKO NE SE UNI[TI POPISNIOT MATERIJAL?

 Dodeka vicepremierot Musa Xaferi veli deka sobraniot materijal od popisot najdobro e da se uni{ti, vo ime na povisoki celi i za da ne se plati pogolema cena, premierot Nikola Gruevski nema komentar za celiot skandal. Materijalot treba da se sobere do 25 oktomvri MAKSIM RISTESKI

D

risteski@kapital.com.mk

evet dena po stopiraweto na popisot, premierot Nikola Gruevski s$ u{te & dol`i na javnosta objasnuvawe za pri~inite poradi koi dojde do zapirawe na najgolemata i najskapa statisti~ka operacija, i toa vo faza koga do krajot na popi{uvaweto ostanuvaa u{te samo ~etiri dena. Objasnuvaweto {to go dade negoviot partner vo Vladata, Ali Ahmeti, deka popisot e prekinat za da se preveniraat me|uetni~ki, no i me|upartiski tenzii, samo otvori novi nedoumici koi se vrtat okolu pra{aweto {to se slu~ilo na teren. [to videla vlasta tolku stra{no vo podatocite sobrani vo desette dena popi{uvawe, pa za da ja spasi situacijata odlu~ila da frli vo veter najmalku {est milioni evra i da se soo~i so `estoki i argumentirani kritiki deka ne e kadarna da organizira popis!? Deka popisniot materijal krie alarmantni podatoci mo`e da se zaklu~i i od odgovorot {to vicepremierot, Musa Xaferi, go dade vo v~era{noto intervju za “Kapital”, na pra{aweto zo{to Vladata pr ed l o`i z a kon so koj se onevozmo`uvaat pravnite posledici za eventualnite falsifikatori na popisot i so

koj se nalo`uva uni{tuvawe na popisniot materijal: “Ako instutuciite odlu~ija deka naj~isto bi bilo da nema posledici, da ne platime plus cena za celiot proces, toga{ najdobro bi bilo popisniot materijal da se uni{ti, bez ralika dali se dokaz za obid za falsifikat”, veli Xaferi, ne kriej}i deka na Makedonija mo`e da& se slu~i i pogolemo zlo od toa nekoj nekazneto da & go falsifikuva popisot i taka da pri~ini {teta od milioni evra {to }e treba da ja pla}aat makedonskite gra|ani. Gruevski dol`i objasnuvawe i za oficijalnite pri~ini za prekin na popisot nevedeni vo obrazlo`enieto na Zakonot za prestanok na va`ewe na Zakonot za popis, za{to istite se nelogi~ni, i kako takvi se neprifatlivi. Vo vovedniot del od Zakonot potpi{an od vicepremierot, Vladimir Pe{evski, se veli deka “so otpo~nuvaweto na primenata na Zakonot za popis se pojavile nedoslednosti i nedore~enosti vo odnos na primenata na odredeni odredbi od Zakonot”, {to e neseriozno obrazlo`enie na odlukata da se prekine popisot, pred s$ za{to na~inot na koj treba da se tolkuv a Z a ko n ot mora{e da se definira pred da po~ne popi{uvaweto. Prviot ~ovek na Evrostat, Piter Everaers,

na 1 oktomvri, na samiot po~etok na popisot, nedvosmisleno ka`a kako treba da se ~ita Zakonot, a Albancite vo Popisnata komisija (javno) ne iska`aa nikakvi zabele{ki po ovoj povod. Nekolku dena podocna i porane{nata pretsedatelka na Dr`avnata popisna komisija, Slobodanka Gievska, go potvrdi ka`anoto od Everaers i go proglasi za oficijalen stav na Komisijata. Albancite povtorno nemaa ni{to protiv. No, samo po nekolku dena, poto~no desettiot den od popisot, se slu~i kolektivnata ostavka na Komisijata pri {to se slu{naa krajno disonantni stavovi od etni~ki razli~nite ~lenovi. Nelogi~no e neusoglasenosta me|u Albancite i Makedoncite vo Dr`avnata popisna komisija okolku Zakonot i metodologijata, {to postoe{e u{te vo podgotvitelnata faza, so koja se vleze i vo popisot i koja na krajot dovede do kolektivna ostavka na Popisnata komisija, da po~ne da pretstavuva problem duri na desettiot den od sproveduvaweto na operacijata. Premierot duri i vo dolgoto intervju za informativnata agencija MIA, {to }e se objavuva vo delovi, ja odbegnuva temata popis, barem vo dosega{nite prodol`enija. Vo me|uvreme od relevantni instanci pristignuvaat informacii za toa koi se vistinskite pri~ini za stopirawe na statisti~kata operacija. RAZLI^NI SOMNEVAWA Od partijata na porane{niot premier, Qub~o Georgievski, izlegoa so stav deka edna od celite na prekinot na popisot bila da se skrie navodniot izboren falsifikat: “Prekinuvaweto na popisot im odgovara na DUI i na VMRO-DPMNE za{to golema }e be{e verojatnosta brojot na popi{anite lica vo odredeni

 Premierot Nikola Gruevski denovive e aktuelen po serija sredbi so gosti od stranstvo, no i po intervjuto za dr`avnata agencija MIA, vo koe zboruva za s$ osven za krahot na popisot. Duri i Zakonot za stopirawe na popisot go potpi{a vicepremierot Vladimir Pe{evski.

mesta da bide mnogu pomal od brojot na lica koi izlegoa na parlamentarnite izbori, a so toa samo }e se potvrdea somnevawata za regularnosta na izborite”. Pretsedatelot na partijata, Marjan Dodovski, ne saka{e da dade dopolnitelen komentar na ovaa izjava, a najavi deka }e dojde vreme koga javno }e se debatira za problemot {to go otvora. Na Gruevski e dali }e ostavi i ponatamu da se naga|a ili }e izleze so informacii {to }e go demistificiraat takanare~eniot slu~aj “Popisen falsifikat”. Vladinata sednica koja treba{e da se odr`i v~era e odlo`ena verojatno za vo sabota, no izvori za “Kapital” otkrivaat deka analizata na pri~inite koi dovedoa do stopirawe na popisot nema da bidat staveni na dneven red ni toga{. Opravduvaweto e deka zasega Dr`avniot zavod za statistika i Dr`avnata popisna komisija s$ u{te nemaat prateno svoi izve{tai. Vo me|uvreme, del od sporniot popisen materijal, koj gi krie dokazite za falsifikatot koj go prizna Vladata, ve} e se nao|a vo Zavodot i ~eka na svoe uni{tuvawe

7

 PREGLED VESTI IVANOV SE SRETNA SO ARIN^

P

retsedatelot \orge Ivanov v~era ostvari sredba so zamenik-pretsedatelot na Vladata na Turcija, Bulent Arin~, koj prestojuva vo Makedonija po povod odr`uvaweto na sedmiot Me|unaroden kongres za Ataturk, {to se odr`uva pod pokrovitelstvo na pretsedatelite na Republika Makedonija i Republika Turcija. Zamenik-pretsedatelot na Vladata na Turcija, prenesuvaj}i srde~ni pozdravi od pretsedatelot \ul i premierot Erdogan do pretsedatelot Ivanov i do makedonskite gra|ani, izrazi zadovolstvo {to dvajcata pretsedateli se pokroviteli na kongresot posveten na `ivotot i deloto na Mustafa Kemal Ataturk, koj za prvpat se odr`uva nadvor od Turcija, so u~estvo na pove}e od 200 nau~nici od site strani na svetot. Dvajcata sogovornici gi potvrdija odli~nite politi~ki odnosi me|u dvete zemji i izrazija zadovolstvo {to se zgolemuva interesot na turskite investitori vo Makedonija.

POPOSKI I BESIMI NA SOSTANOK NA SEVERNOATLANTSKIOT SOVET

M

akedonska delegacija predvodena od ministerite za nadvore{ni raboti i za odbrana, Nikola Poposki i Fatmir Besimi, u~estvuva{e na sostanokot “Makedonija so Severnoatlantskiot sovet”, vo sedi{teto na NATO vo Brisel. Poposki i Besimi na sostanokot se obratija so osvrt na politi~ko-ekonomskite i na odbranbenite reformski procesi vo zemjata, pri {to zaedno so ambasadorite na Severnoatlantskiot sovet izvr{ija procenka za statusot na implementacijata na dvanaesettiot ciklus od Akcioniot plan za ~lenstvo i na zada~ite sodr`ani vo Godi{nata nacionalna programa na Makedonija za ~lenstvo vo NATO za periodot 2010-2011 godina. So ovoj sostanok se zatvori 12-tiot ciklus na Akcioniot plan za ~lenstvo, a preporakite {to proizlegoa od diskusijata, zaedno so Individualniot izve{taj za napredokot na zemjata, }e bidat osnova za po~nuvawe na 13-tiot ciklus na Akcioniot plan za ~lenstvo i podgotovka na novata Godi{na nacionalna programa za ~lenstvo na Makedonija vo NATO za 2011-2012 godina.


Kompanii / Pazari / Finansii

8

KAPITAL / 19.10.2011 / SREDA

[TO DA MU PONUDI MAKEDONIJA NA EMIROT OD KATAR

VODA I SVE@O JAGNE[KO ZA GAS I NAFTA  [eikot Hamad bin Kalifa Al Tani, ~ij{to buxetski suficit lani iznesuva{e 17 milijardi dolari, e zainteresiran za

makedonskoto zemjodelstvo, voda, jagne{ko meso i termalni vodi, a saka da investira i vo gasovodot, doznava “Kapital”

E

jverojatno i pretsedatelot \orge Ivanov na po~etokot na dekemvri povtorno }e zamine na gosti kaj emirot na Katar. Vladata pak, na emirot v~era mu gi prezentirala site golemi energetski i infrastrukturni proekti, kako koridorite 8 i 10, gasifikacijata, izgradbata na golemite hidrocentrali. Formiran e ministerski tim od vicepremierot za ekonomski pra{awa, Pe{evski; ministerot za finansii, Stavreski; ministerot za ekonomija, Sara}ini i ministerot za transport i vrski, Janakieski, koi treba da ja dopreciziraat mo`nata ponatamo{na ekonomska sorabotka me|u Katar i Makedonija. “Чlenovite na katarskata delegacija najgolem interes izrazija za turizmot i za energetikata, a vo fokusot bea mo`nostite za izgradba na komercijalni objekti od tipot na hoteli, rekreativni centri i spa-centri, zemaj} i go predvid bogatstvoto so termalni vodi, so koi Makedonija mo`e da se pofali, a ne e dovolno iskoristeno. Iskoristuvaweto na rudite, odnosno mineralnite surovini isto taka e del od nivnite delovni vizii, kako i energetikata, pa so

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

mirot od Katar, {eikot Hamad bin Kalifa Al Tani, si zamina od Makedonija so najava deka bi mo`el da gradi gasovod vo Makedonija i da otkupuva zemjodelski proizvodi, prirodna voda za piewe i jagne{ko meso. Emirot od Katar i 14-te ministri posebno se zainteresirale i za termalnite vodi vo Makedonija i otvoraweto na spa-centri i hoteli, kako i za distribucijata na nafteni derivati. Ova se del od temite za koi se razgovaralo na sve~enata ve~era vo hotelot Aleksandar palas, na koja pokraj dr`avnata i vladinata delegacija od Makedonija i od Katar, prisustvuvaa i 40-ina makedonski biznismeni, me|u koi direktorite na Tineks,

i pretstavnici na Sojuzot na stopanski komori na po~etokot na dekemvri }e zaminat za Katar za doprecizirawe na mo`nostite za konkretna sorabotka me|u Makedonija i Katar. Na-

Pelisterka, Lukoil, Mikrosam, Makstil, Login sistemi, Sivus. “Kapital” neoficijalno doznava deka direktorot na Agencijata za stranski investicii, Visar Fida,

[TO GO ZAINTERESIRA EMIROT VO MAKEDONIJA?  Оtkup i izvoz na jagne{ko meso  Иzvoz na ovo{je i zelen~uk  Иzvoz na voda za piewe vo {i{iwa  Гrade`na operativa

 Иskoristuvawe na termalnite vodi  У~estvo vo gasovodot  U~estvo vo energetski i infrastrukturni proekti. K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

zadovolstvo gi pretstaviv mo`nostite za investirawe vo sektorot za mineralni surovini, kako i aktuelnite energetski proekti”, veli za “Kapital” ministerot za ekonomija, Valon Sara}ini. Za vreme na pro{etkata niz starata skopska ~ar{ija, na delegacijata od Katar im se prezentirala idejata za restavracija i za~uvuvawe na zanaetite i avtenti~nosta na ~ar{ijata, vo nade` deka Katarskiot investiciski fond, zad koj stoi emirot, mo`e da u~estvuva vo finansiraweto na proektot. Del od biznismenite koi se s r e t n a a so em i r o t pora~uvaat deka makedonskite kompanii, so poddr{ka na dr`avata, mora da ja iskoristat mo`nosta za investicii i zaemna sorabotka, nezavisno vo koj sektor. “Poznavaj}i go mentalitetot na Katarcite, toa se lu|e koi ne odlu~uvaat da posetat drugi zemji tolku lesno, a i te{ko nudat proekti. Vistinska retkost e najbogatiot da go poseti najsiroma{niot. Toa {to jas go znam e deka sakaat da investiraat vo Makedonija i deka se voodu{eveni od prirodata. No, spored mene, Makedonija treba da se fokusira na izvoz vo Katar ne na A

S

surovini ili polufabrikati, tuku na gotov proizvod. Isto taka, koga e grade`nata operativa vo pra{awe, Bliskiot Istok, kade {to sega masovno se gradi, treba da bide motiv pove}e za makedonskite kompanii, koi mo`at da u~estvuvaat kako podizveduva~i. Sojuznicite gi imame, treba da se iskoristat”, veli Menderes Ku~i, pretsedatel na Komorata na Severozapadna Makedonija. Mikrosam ve}e eden mesec podgotvuva proekt so koj saka da go osvoi katarskiot pazar. So nivnata avtomatizirana linija za proizvodstvo na rezervoari na gas, zajaknati so kompozitni materijali, mo`at da u~estvuvaat vo izgradbata na gasovodot. Emirot od Makedonija zamina vo Albanija, Polska i Ukraina. Katar ja gradi gasovodnata infrastruktura vo Polska, koj treba da profunkcionira za dve godini., a najverojatno }e go gradi gasovodot i vo Albanija. Agencijata za komunikaciski menaxment Apriori komunikacii pak, ~len na grupacijata Apriori, vo sorabotka so katarskata grupacija Al-Atija denska vo Doha }e otvori svoja kancelarija.


Zapo~na so rabota Kapital Akademija...

KAPITAL / 19.10.2011 / SREDA

9

Kapital Akademija...

ELEKTRONSKATA TRGOVIJA I SOCIJALNITE MEDIUMI VO FOKUSOT

member of KAPITAL MEDIA GROUP

INTERNET-PONUDATA MORA DA BIDE RAZLI^NA I ORIGINALNA

 Da prodavate na Internet i vo va{ata prodavnica se dve sosema razli~ni raboti. Internet-trgovijata ima golem

potencijal samo ako kompaniite sfatat deka nivnata onlajn-ponuda mora da bide razli~na, originalna, poevtina od konvencionalnata. Ova e porakata od Kapital Akademija do makedonskite kompani

M

akedoncite nemaat problem da kupuvaat na Internet i da gi ostavat podatocite od svojata plate`na karti~ka onlajn. Kompaniite treba da ras~istat so ovaa dilema, ako ja imaat, i da gi razgledaat mo`nostite koi im se nudat za onlajnproda`ba. Tokmu elektronskata trgovija i takanare~eniot social commerce bea vo fokusot na vtoriot den od rabotilnicita “Kako da ja zgolemite proda`bata so pomo{ na Internet?”. Toa {to kompaniite-u~esnici na rabotilnicata go dobija kako sovet od predava~ite, no i od gostite-predava~i so isksustvo vo ovaa oblast e deka nivnata ponudata na Internet mora da bide porazli~na od konvencionalnata za da gi privle~e kupuva~ite. Toa zna~i ili da stanuva zbor za proizvodi koi voobi~aeno ne mo`at da se najdat vo prodavnicite, ili da bidat vo ramki na nekoja posebna ponuda so poniska cena, so podarok i sli~no. Unikatnosta na ponudata ja potencira{e i Biljana RadK

O

M

E

R

puvawe Gruper i Kolektiva se kanal za promocija, a ne za proda`ba. Ovde davate ogromni popusti, odnosno pla} ate za da se reklamirate i da regrutirate idni klienti. Ako sakate seriozen pristap i da imate celosna kontrola nad procesot toga{ e podobro da si otvorite sopstvena e-prodavnica”, prepora~a Buldioski. Trgovijata preku socijalnite mre`i, isto taka, be{e edna od klu~nite temi na v~era{nata sesija na rabotilnicata. “Socijalnite mre`i nu`no ne

ni brojot na karti~ki, ni upotrebata na Internet, ni spremnosta na lu|eto da kupuvaat onlajn. Problemati~na e samo nedovolno dobrata ponuda od strana na trgovcite i nivnata podgotvenost internet-ponudata da bide originalna i primamliva za kupuva~ite”, im pora~a Darko Buldioski na u~esnicite i im dade prakti~ni soveti kako da organiziraat i implementiraat re{enija za e-trgovija. “Kompaniite, isto taka, treba da razberat deka internetstranicite za masovno ku-

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

vklu~uvaat direktna proda`ba, tuku korisni~ki iskustva koi mo`at da bidat najdobra reklama. Ocenkata za nekoj proizvod ne e dovolna za kupuva~ot da se pottikne na akcija. Iskustvoto na lu|eto spodeleno preku socijalnite mre`i ima mnogu pogolemo vlijanie vrz odnesuvaweto na potro{uva~ite”, veli Mite Kuzeski od Wumedia.mk. Iskustvoto so e-trgovija so u~esnicite go spodeli i Andrej [ev~enko od “Studio Moderna” koi gi prodavaat proizvodite na Top [op.

REAKCII NA U^ESNICITE e s$ u{te nedovolno iskoristen vo Makedonija, a istiot na Stopanska banka }e & pomogne vo promocijata, iako ve}e rabotime na ova pole”, veli Zoran Kiproski, sovetnik za proda`ba од оваa banka. Rahela Eftimova од Semos Multimedia, pak, veli deka e sre}na {to od slu{natoto mo`e da zaklu~i deka компанијата so proektite {to gi raboti se dvi`i vo vistinska nasoka. “Mnogu mi se dopa|a toa {to kone~no kaj nas se otvori Akademija od vakov tip. Predava~ite na ovaa obuka se lu|e koi se mnogu poznati po svojata rabota, a nau~enoto od rabotilnicata }e go implementiram ponatamu vo mojata rabota”, veli Galena Petkovska, veb-administrator na Fensi.mk.

d prvata rabotilnica na Kapital Akademija zadovolni i so novi idei O si zaminaa site u~esnici. Zvonko Pej~i}

owanin, osnova~ na prvata elektronska prodavnica vo Makedonija, Ekskvizit, koja tokmu so postojanite popusti, akcii, no i specijalni ponudi nadopolneto so evtina i brza dostava do kupuva~ite, bele`i drasti~en rast i na ponudata i na proda`bata. Vo Makedonija ima okolu 50 C

I

J

A

L

E

N

internet-stranici koi nudat e-komerc re{enija, no ne postojat podatoci za toa kolku transakcii se realiziraat preku niv i nivnata vrednost. “Deneska e pove}e od jasno deka za pogolem razvoj na elektronskata trgovija vo Makedonija problem ne se O

G

L

A

S

од vinarnicata Skovin, veli deka iako internet-marketingot za nego e ne{to novo, rabotilnicata mu dala nekolku idei za pretstavuvawe na pazarot vo idnina. Danica Ni~eska od marketing-sektorot na “Magroni” o~ekuva rabotilnicita da & pomogne vo implementacija na mnogu novi raboti na internet-stranicite za Dobra Voda i Ladna. U~esnicite od Makstil se nadevaat deka dobienoto znaewe od rabotilnicata }e im pomogne najmnogu vo delot za promocija i ostvaruvawe novi kontakti. “Smetam deka internet-marketingot K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Kompanii / Pazari / Finansii

10

 PREGLED VESTI

REVIZORITE OTKRIJA SKANDALOZNI TRO[EWA

PRIZNANIE ZA CRYO-SAVE OD SVISMEDIK

S

vetskata banka za mati~ni kletki Cryo-Save dobi priznanie za pravilno rabotewe so primeroci od papo~na vrvca i masno tkivo podgotveni za upotreba, dodeleno od {vajcarskata vladina agencija za terapevtski proizvodi Svismedik. “Klu~ot na na{ata biznis-strategija le`i vo odr`uvaweto na standardite za visok kvalitet vo site zemji vo koi sme aktivni. Na{a odgovornost e primerokot na sekoj ~ovek koj za~uval mati~ni kletki, bidej}i tie mo`e da spasat ne~ij `ivot”, veli Arnoud van Tulder, glaven izvr{en direktor na Cryo-Save. Ovoj sertifikat potvrduva deka dvete uslugi, Cryocord i Cryocord+, se ponudeni so najgolema gri`a. Cryocord+ e pro{iruvawe na Cryocord, odnosno za~uvuvawe ne samo na krv od papo~na vrvca, tuku i na tkivo od papo~na vrvca bogato so mati~ni kletki. Cryo-Save e vode~ka internacionalna semejna banka za mati~ni kletki i ve}e ima za~uvano nad 185.000 primeroci od krv i tkivo od papo~na vrvca od novoroden~iwa i masno tkivo na vozrasni. Vo Makedonija e prisutna preku kompanijata Bi-MEK.

IKT-FIRMITE ]E OSVOJUVAAT STRANSKI PAZARI PREKU CENTAR ZA INOVACII

M

akedonskite kompanii od IKT-industrijata }e mo`e da gi nudat svoite proizvodi i uslugi i na stranskite pazari preku centar za inovacii, be{e najaveno na v~era{nata konferencija na MASIT. Skopje v~era be{e centar na edna od najgolemite IKT-konferencii vo regionot - devettata regionalna SEEITA i osmite Otvoreni denovi na MASIT-Stopanskata komora za informati~ki i komunikaciski tehnologii. “Denes konkretno zboruvavme za inicijativa koja ja pokrenavme pred nekolku godini, a tokmu sega e vremeto da & dademe publicitet. Stanuva zbor za Centarot za inovacii, koj }e bide smesten vo Makedonija, a }e sorabotuva so 11 regionalni centri, ~ii pretstavnici se gosti na dene{nata konferencija”, izjavi pretsedatelot na MASIT, Igor Bimbiloski. Toj smeta deka makedonskite kompanii se mnogu konkurentni i zatoa, ovaa industrija }e bide edna od ~etirite koja }e ja promovira Vladata vo stranstvo. Ministerot za informati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski, naglasi deka Vladata preku dijalog so privatniot sektor se trudi da vospostavi pozitivna biznis-klima za makedonskite kompanii da razvijat IKT-re{enija. Ovoj nastan e mesto kade {to u~esnicite imaat pristap do informacii od najvisok rang od IKT-liderite od regonot. “IKT-industrijata pretstavuva motor {to go pridvi`uva op{testvoto, a i krucijalen del za sevkupniot uspeh na Makedonija. Edinstveno preku vospostavuvawe partnerstvo mo`e da se podobri celokupnata slika za IKT-industrijata vo Makedonij”, smeta glavniot izvr{en direktor na Makedonski Telekom, Daniel Sas. Ovaa konferencija na edno mesto gi sobra najrenomiranite IKT-kompanii od Jugoisto~na Evropa. Na konferencijata posebno vnimanie be{e posveteno na novite uslugi vo oblakot, takanare~enite cloud computing servisi.

+

18.10.2011

раст

Стопанска банка Алкалоид

+2,89% +0,26%

нова цена

320,00 4.010,00

NEMA KONTROLA NA PENZIITE I NA NAPLATATA NA PATARINA

 Nitu edna od dr`avnite institucii koi bea predmet na revizijata vo 2010 godina ne go po~ituvala zakonot vo finansiskoto rabotewe, a u{te pomalku bila transparentna SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

D

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

r`avniot zavod za revizija se somneva vo celokupnoto finansisko rabotewe na Agencijata za dr`avni pati{ta, a ima seriozni zabele{ki za nezakonsko rabotewe i na Fondot za penzisko osiguruvawe i na Sudskiot sovet. Vo revizorskite izve{tai objaveni v~era se poso~uvaat mnogu zabele{ki za nezakonsko i nenamensko tro{ewe pari vo 2010 godina, vo sumi od nekolku iljadi do nekolku milioni evra. Za Agencijata za dr`avni pati{ta dr`avniot revizor ima rezervirano mislewe za objektivnoto prika`uvawe i usoglasenosta so zakonite i propisite, a se somneva i vo vistinitosta na finansiskite izve{tai i usoglasenosta na finansiskite transakcii so zakonskite propisi. “So izvr{enata revizija konstatirano e deka ne se vospostaveni potrebnite kontrolni sistemi vo raboteweto so prihodi i pobaruvawa i buxetskiot ciklus”, se veli vo izve{tajot. Spored revizorite, Agencijata za pati{ta e tu`ena po mnogu osnovi, a vrednosta na tu`enite barawa iznesuva 18,7 milioni evra. Tu`bite se za dolgovi, utvrduvawe pravo na sopstvenost, nadomest na {teta i poni{tuvawe odluka za otka`uvawe dogovor za vrabotuvawe. Ishodot na ovie tu`bi }e vlijae na iznosot na obvrskite iska`ani vo delovnite knigi. Revizorot vide i nepravilnosti kaj prihodite. “Vospostave-

niot sistem na naplata (na patarina) ne garantira sigurnost. Konstatirana e sostojba koja poka`uva deka 816.000 vozila odbile da platat patarina, {to pretstavuva 3,26% od vkupniot broj vozila koi platile patarina”. Poradi vakvite sostojbi, Dr`avniot zavod za revizija prepora~uva Agencijata za pati{ta da vovede celosno nov avtomatiziran sistem za naplata na patarina i da go minimizira ~ove~kiot faktor. Agencijata za pati{ta ne koristela elektronska aukcija vo najmalku 30% od procenetata vrednost na planiranite postapki za dodeluvawe dogovori za javni nabavki. Vo Izve{tajot za izvr{eniot popis na pari~ni sredstva, pobaruvawa i obvrski, popisnata komisija ne ja utvrdila starosnata struktura na sostojbite na nekolku smetki, vo iznos od 237,4 milioni evra za investicii vo grade`ni objekti, dadeni avansi za kapitalni sredstva, pobaruvawa, dolgoro~ni krediti, obvrski kon dostavuva~i, depoziti. PIOM DELI PENZII NA PO^INATI I Zavodot za revizija konstatira deka na Fondot za penzisko osiguruvawe mu trebaat buxetski pari za da ne bankrotira. Revizijata zabele`uva deka poradi namalenata stapka na pridonesi (za penzisko i invalidsko), PIOM e prinuden intenzivno da koristi zaemi od dr`avniot Buxet i prepora~uva prefrlaweto na parite da se pravi direktno na smetkata na Fondot, za{to so transfer preku Ministerstvoto za trud se dobivala nerealna slika za buxetot na Ministerstvoto. Vo izve{tajot se naveduva deka Fondot anga`iral rabotnici

Арчилормитал (ЦРМ) ОКТА РЖ Техничка контрола Прилепска пиварница РЖ Услуги

-

пад

-4,89% -2,83% -2,29% -1,93% -1,84%

нова цена

92,00 1.611,00 342,00 9.001,00 195,00

 Vo 2010 godina Fondot prika`al pobaruvawa po osnov na isplateni penzii na po~inati, lica so fiktiven sta` ili so nesteknati uslovi za penzija od 1,1 milion evra

postoi kontrola pri procesot na pla}awe, koja }e obezbedi sigurnost i }e spre~i rizik od pogre{ni pla}awa na advokati, sudski porotnici, ve{taci, sudski preveduva~i, de`urstva i pla}awa po izvr{eni re{enija. Poradi otsustvoto na kontrola za 2010 godina, konstatirano e deka nezakonski bile deleni pari za de`urstva na sudii, voza~i i daktilografi - namesto po 500 denari, kolku {to e propi{ano, dobivale po 800 denari. Osnovniot sud vo Bitola nema imoten list za objektot {to go poseduva, ~ija vrednost sega iznesuva 1,6 milioni evra, konstatiraat revizorite. I vo sudskiot sovet otsustvuva konkretno utvrduvawe na platite na vrabotenite. Revizorite notirale i deka ne se evidentirani javni nabavki vo visina od 17.000 evra za nabavka na “verna kartici”, za izvr{eni uslugi za anga`irawe rabotnici preku Agencijata za privremeno vrabotuvawe, za telefonski i internet-uslugi i kancelariski materijal.

so dogovor na delo, zaobikoluvaj}i ja Agencijata za posreduvawe pri vrabotuvawe, so {to ostavil prostor za subjektivno odlu~uvawe pri izborot na licata, na koi vkupno im se isplateni 95.000 evra. Do 31 dekemvri 2010 godina Fondot prika`al pobaruvawa po osnov na {teti (isplateni penzii na po~inati lica, na lica so fiktiven sta` ili so nesteknati uslovi za penzija) vo iznos od duri 1,1 milioni evra. Vkupnite nenaplateni pobaruvawa za pridones za penzisko i invalidsko na krajot od 2010 godina iznesuvaat 38 milioni evra. Na ime pridonesi se naplateni tri pati pomalku - 11,8 milioni evra. I SUDSKATA FELA TRO[I NEZAKONSKI Povisoki dnevnici za de`urstva na sudii i dvojno napla}awe nadomestoci za obvrski kon advokati i obvineti konstatiraat revizorite vo finansiskoto rabotewe na Osnovniot sud vo Bitola. Revizorite utvrdile deka ne

vtornik- 18.10.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,30% 4,60% 5,00% 5,30%

6м 5,00% 5,60% 4,80% 5,00% 5,00% 5,50% 6,00% 6,50%

24м 7,70% 8,10% 5,00% 8,20% 7,80% 7,80% 9,00% 9,00%

36м 7,90% 7,90% 5,00% 8,30% 8,40% 8,10% 9,50% 9,50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

3м 2,20% 2,50% 2,40% 2,40% 2,40% 2,60% 2,40%

6м 2,70% 3,00% 2,90% 2,90% 2,80% 3,00% 2,70%

24м 3,80% 4,50% 3,65% 4,10% 4,00% 4,00% 4,35%

36м 4,10% 5,00% 3,90% 4,50% 4,20% 4,30% 5,25%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

1м 1,37% 1,3% 0,24% 0,02000%

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

камата 4,00% 5,50%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,5025 44,6447 70,3690 49,7392 44,072 45,8768

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5% 4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

18.10.2011

KAPITAL / 19.10.2011 / SREDA

3%

3м 1,58% 1,5% 0,41% 0,04%

6м 1,78% 1,7% 0,60% 0,09%

12м 2,12% 2,1% 0,91% 0,31%

2%

1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

Нето вредност

1M

3M

6M

1Y

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

26.244.409,58

-4,89%

-17,85%

-22,35%

-15,35%

-22,51%

16.10.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

43.538.521,67

-3,80%

-13,72%

-17,45%

-15,58%

-21,16%

16.10.2011

Иново Статус Акции

16.452.580,44

-1,14%

-6,72%

-6,04%

-1,19%

-3,35%

17.10.2011

КД БРИК

36.834.498,48

-3,97%

-11,57%

-14,85%

-12,24%

-16,45%

17.10.2011

КД Нова ЕУ

20.001.254,97

-4,09%

-19,61%

-25,58%

-22,41%

-25,30%

17.10.2011

КБ Публикум - Балансиран

23.285.933,82

-2,15%

-11,00%

-12,30%

-10,66%

-11,99%

17.10.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.080.511,96

-0,61%

-0,11%

1,05%

0,00%

0,00%

17.10.2011

КБ Публикум Паричен

55.258.110,76

0,26%

0,79%

0,00%

0,00%

0,00%

17.10.2011


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 19.10.2011 / SREDA

EBRD JA NAMALI PROEKCIJATA ZA RASTOT NA ЕKONOMIJATA

MAKEDONSKITE KOMPANII NA UDAR NA KRIZATA OD EVROZONATA finansiski institucii predupreduvaat deka krizata e na pragot  Me|unarodnite na makedonskata ekonomija. Kompaniite go znaat toa i se svesni deka }e se namalat nara~kite i cenite ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

M

akedonija e mnogu ~uvstvitelna i ranliva na krizata vo evrozonata i na turbulenciite vo Grcija i toa vo golema mera }e vlijae na ekonomijata, predupreduva Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) vo posledniot izve{taj za ekonomskata sostojba vo Evropa. EBRD ja namali proekcijata za rast na makedonskata ekonomija godinava od prvi~nite 3,1% na 3%, a alarmira na zabavuvawe na rastot vo vtorata polovina od godinata. Spored najnoviot izve{taj na EBRD, i pokraj iznenaduva~kiot rast na makedonskata ekonomija vo prvoto polugodie, zemjata }e ja po~uvstvuva krizata vo poslednite meseci od godinata. Bankata prognozora rast od 2,4% vo 2012 godina samo ako ima zgolemuvawe na pobaruva~kata i izvozot na metali. Makedonskite kompanii go znaat toa i svesni se deka }e se namalat nara~kite i cenite, no nemaat konkretni dolgoro~ni planovi za raboteweto. Ne o~ekuvaat ovaa kriza da bide so tolku golem intenzitet kako taa vo 2008 godina, bidej}i svetskite ekonomii ja nau~ile lekcijata. O~ekuvaat evropskite lideri {to pobrzo da go re{at dol`ni~kiot problem so Grcija, bidej}i vo sprotivno, kolaps & se zakanuva ne samo na makedonskata ekonomija, koja e tesno povrzana so Grcija, tuku i na

cela Evropa. Ace Antevski, direktor na Rade Kon~ar, veli deka ve}e ima namaluvawe na pobaruva~kata na evropskite pazari, pred s$ poradi namaluvawe na kapitalnite investicii. Iako vo narednite ~etiri meseci ima obezbedeno nara~ki, ne znae {to }e se slu~i potoa. “Vladee golema nesigurnost na pazarot. Vo metalskata industrija nema namaluvawe na cenite na imputite, no kako {to }e se namaluva pobaruva~kata na evropskite pazari, ne znaeme po koja cena }e gi prodavame krajnite proizvodi. O~ekuvam u{te eden bran na krizata, a toa vo golema mera }e se odrazi vrz na{eto rabotewe”, veli toj. Antevski potencira deka makedonskata ekonomija najgolemiot udar }e go dobie od Grcija. “Grcija e najgolem investitor vo Makedonija i ne e mo`no da nema vlijanie. Se vide kolku im nosat {teti blokadite i {trajkovite na kompaniite poradi blokiraweto na Solunskoto pristani{te”, istaknuva toj. TEKSTILCITE PRVI NA UDAR Pobaruva~kata na tekstilni proizvodi ve}e po~na drasti~no da se namaluva. Marija Petkovska, pretsedatel na Klasterot za tekstil, veli deka vlijanieto na krizata kaj tekstilnite kompanii najmnogu zavisi od toa na koj pazar se izvezuva. So ogled na toa {to Makedonija najmnogu izvezuva na evropskite pazari, vto-

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.157,67 МБИД 2.259,57 ОМБ 116,71

-0,51% -1,07% -0,58%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

11.397,00

-2,13%

+1,74%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 5.874,07

+0,25%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 751,24

-1,40%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

S

kopski pazar prvite devet meseci ovaa godina gi zavr{i so 2,7 pati pogolema dobivka vo odnos na istiot period lani. Od januari do septemvri Skopski pazar ostvari dobivka vo iznos od 17,7 milioni denari, a vo prvite devet meseci lani dobivkata na kompanijata be{e 6,5 milioni denari. No, i pokraj rastot na dobivkata, operativnite prihodi vo devette meseci od godinava se namaleni za 9,4%, od 1,4 milioni denari lani na 1,3 milioni denari godinava. Sepak, Skopski pazar gi namali rashodite za 10,6%, pri {to pad od 12,8% ima kaj tro{okot za nabavka na trgovski stoki, kaj tro{okot za materijali i inventar za 3,4%, a tro{ocite za vraboteni se namaleni za 8,7%. Namaleni se i tro{ocite za amortizacija za 9,9%, a vo ramkata na vkupnite rashodi ima rast od 1,4% kaj stavkata potro{eni materijali, siten inventar i uslugi..

Padna prometot vo industrijata vo sektorot rudarstvo vo avgust godinava

riot udar vrz industrijata }e bide prili~no silen.“Vo momentov nema namaluvawe na nara~kite, no po~nuvaat da se namaluvaat cenite. Koga se namaluva standardot na gra|anite, tie prvo kratat na tro{oci za obleka, a toa zna~i i namaluvawe na cenite”, veli Petkovska. Taa veli deka edinstven izlez na tekstilnite fabriki e da ja zgolemat produktivnosta so modernizacija na proizvodstveniot proces. Rudarskiot sektor ve}e se podgotvuva za krizata otkako cenata na metalite kontinuirano pa|a vo izminatite dve

nedeli. Nikolaj~o Nikolov, zamenik-direktor na rudnikot Bu~im, o~ekuva ponatamo{en pad na cenite na metalite, no kompanijata ve}e napravila analiza za toa koi merki bi gi prezela vo uslovi na kriza. “Sega cenata na bakarot e 7.000 dolari za ton, a na{ata crvena linija e na 5.000 dolari. Ako padne pod 5.000 dolari, }e odime na maksimalno namaluvawe na tro{ocite, bez da otpu{tame vraboteni i redovno }e ispla}ame plati”, objasnuva Nikolov. Toj ne o~ekuva silna kriza kako vo 2008 godina.

3.200

topanska banka gi namaluva za 50% administrativnite, notarskite i tro{ocite za procenka na imotot {to se ostava kako obezbeduvawe pri aplikacija za stanben kredit. Bankata vo slednite dva meseci }e im ovozmo`i preferencijalni uslovi za klientite. Stanbeniot kredit od Stopanska banka e so garantirana kamatna stapka od 6,25% godi{no za prvite tri godini, a po istekuvaweto na periodot so garantirana kamatna stapka se primenuva promenlivata kamatna stapka, koja vo momentov iznesuva 7,43% godi{no. Ovie kamatni stapki se odnesuvaat na klientite koi platata ja primaat preku Stopanska banka. Od neodamna bankata potpi{a dogovori za sorabotka so pove} e grade`ni kompanii. Sega stanbeniot kredit e dostapen i za stanovi koi se vo izgradba.

ME\UNARODNI DOGOVORI ZA PENZIJA OD STRANSTVO

M

akedonija }e sklu~uva dogovori za socijalno osiguruvawe so site zemji vo koi rabotat ili rabotele makedonski dr`avjani, kako {to toa go ima napraveno dosega so 18 zemji, kako Germanija, [vajcarija, Avstrija, Srbija, Avstralija, Bosna, Turcija. Sega toa }e go pravi i so Danska, Albanija, [vedska, Slova~ka, Francija, Obedineti Arabski Emirati, najavi ministerot za trud i socijalna politika, Spiro Ristovski. Od Ministerstvoto velat deka slobodnoto dvi`ewe na rabotnicite e trend koj postojano se slu~uva i zatoa na rabotnicite treba da im se obezbedat podednakvi prava kako tie {to gi u`ivaat vo mati~nata dr`ava. Dosega 350.00 gra|ani, od vkupno 281.000 penzioneri, ostvaruvaat pravo na stranska penzija od koi 130.00 se samo od Germanija. Pove}e od 2.000 gra|ani dosega gi pobarale svoite prava za stranska penzija po stapuvaweto na sila na dogovorot so Avstralija ovaa prolet, a se o~ekuvaat u{te 2.000 novi slu~ai po stapuvaweto na sila na dogovorot so Kanada vo noemvri ovaa godina.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik- 18.10.2011

МБИД

ОМБ

2.800 2.600

2.200 2.000

2.400

1.800 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

2.200 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

NASDAQ 2.614,92

-1,98%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 53.807,60

-0,19%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.396,19

-0,75% -0,57%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 18.076,50

-0,07%

-1,62%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

-0,17%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 1.804,30

SOFIX 339,49

-1,21%

-0,77%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 635,68

ATHEX 737,04

-0,97% +8,89%

49,00

Глобос осиг.

260,00 Магма

151,00

Истрабенз

2,58

Меркатор

168,10

-10,34% ѓ

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

86.72$/барел BRENT

109.54$/барел

Енергопро.

494,00

Месер тех.

4.511,00

+6,24% -8,83%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

Лошинска пл.

+17,74%

112,95

-25,25%

45,00

ВАБА

Нова кр. бан.

4,60

-2,80%

8,82

Лука копер

ПРИРОДЕН ГАС

3.64/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

300

-1,38% -0,55%

ЗЛАТО 1645.70$/унца СРЕБРО 31.02$/унца БАКАР 7.294,25

МЕТАЛИ

-1,84% -2,53% -3,60%

НИКЕЛ 18.625,00 АЛУМИНИУМ

2.140,00 ЧЕЛИК 535.00$/унца

-0,8% -2,6% /

+7,88% -21,73%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

+28,61%

+0,39% -0,56%

-2,07%

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

Прогрес

Електром.

-4,23%

SASX 10 922,19

Главен индекс на Белградската берза

3,65

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 16.748,29

ИНДЕКСИ РЕГИОН

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 5.690,94

BELEX15 552,27

0,58%

124 120 116 112 108 104 100 96 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

3.000

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

-1,55%

}e porasne evropskata ekonomija vo 2011 godina, a prvi~no se o~ekuvaa 4,8%

2.400

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

NIKKEI 225 8.741,91

4,5% 6,9%

2.600

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

-1,14%

DOBIVKATA NA SKOPSKI PAZAR PORASNA 2,7 PATI

S

МБИ10

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

CAC 40 3.130,07

 PREGLED VESTI

STOPANSKA BANKA SO ESENSKA PONUDA ZA STANBEN KREDIT

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.200,86

3.000

11

+5,48% -2,22%

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

СУРОВИНИ

-0,08% ПЧЕНИЦА 626.75$/бушел +0,64% КАФЕ 0,00% 2.34 $/бушел

ПЧЕНКА 630.50$/бушел

КАКАО 2565.000$/буше

ШЕЌЕР 27,74 СОЈА 1251.25$/бушел

-2,17% -0,18% -1,48%

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.


12

Komentari / Analizi

KAPITAL / 19.10.2011 / SREDA

UPRAVUVAWE SO LIKVIDNOSTA I CASH GAP primenliviot model cash gap im pomaga na menaxerite da utvrdat kako nivnite postapki vlijaat na gotovinskiot tek na kompanijata. Cash gap pretstavuva broj na denovi me|u pla}aweto na dobavuva~ite za kupenite proizvodi ili uslugi i potrebniot broj denovi tie da se prodadat i naplatat od na{ite kupuva~i

 Ednostavno

o dene{noto dinami~no opkru`uvawe, menaxmentot pove}e od koga bilo mora da vnimava na likvidnosta koja go osiguruva idnoto rabotewe na kompanijata. S$ pomalku ima na raspolagawe gotovina, a zada~a na sekoj uspe{en menaxer e da znae da upravuva so sredstvata na vistinski na~in. Koi alatki treba da se koristat i na koj na~in tie vlijaat na zgolemuvawe na profitabilnosta na

V

K

O

M

E

R

C

I

J

A

vawe na proizvodite na zaliha direktno vlijae na cash gap i na goleminata na dobivkata na kompanijata. Vo sledniot primer evidentno e deka cash gap na kompanijata e 80 dena. Cash gap direktno vlijae na prihodot na kompanijata. Dokolku prose~nite obvrski na kompanijata se okolu 36.500.000 denari, a cenata na kapitalot e 10% na godi{no nivo, tro{okot na kapitalot }e go dobieme na sledniot na~in: 36.500.000/365 h 80 =

}aweto na dobavuva~ite ne mo`e da bide finansirano od redovnoto rabotewe na kompanijata, tuku od drugi izvori. Koristeweto tu| kapital vklu~uva dopolnitelni tro{oci za kamata. Me|utoa, i sopstveniot kapital ima svoja cena, odnosno oportuniteten tro{ok ili druga korist koja bi mo`ele da ja ostvarime dokolku ne bi morale da gi vlo`ime parite vo pokrivawe na cash gap. Na primer, promenata na brojot na denovi na vrzu-

periodot na pla}awe na dobavuva~ite; - so namaluvawe na denovite na naplata od kupuva~ite; - so namaluvawe na denovite na vrzuvawe na proizvodite na zaliha. Cash gap = broj na denovi na vrzuvawe na proizvodite na zaliha + denovi na vrzuvawe na kupuva~ite – denovi na vrzuvawe na dobavuva~ite Cash gap go poka`uva brojot na denovi koga pla-

kompanijata? Ednostavno primenliviot model cash gap im pomaga na menaxerite da utvrdat kako nivnite postapki vlijaat na gotovinskiot tek na kompanijata. Cash gap pretstavuva broj na denovi me|u pla}aweto na dobavuva~ite za kupenite proizvodi ili uslugi i potrebniot broj denovi tie da se prodadat i naplatat od na{ite kupuva~i. Cash gap mo`e da se unapredi na slednive na~ini: - so zgolemuvawe na

L

E

N

O

G

L

A

S

ANDREJA [VIGIR

vode~ki regionalen revizor i ekspert za likvidnost

8.000.000 denari. Toa e iznos koj ne mo`eme da im go isplatime navremeno na dobavuva~ite 8.000.000 h 10% = 800.000 denari e tro{okot za kapitalot i namaluvawe na dobivkata na kompanijata. Dokolku go namalime vremeto na vrzuvawe na zalihite na 20 dena pod pretpostavka site parametri da ostanat isti tro{okot za kapital }e bide sledniot: - Cash gap se namaluva za 20 dena i sega iznesuva samo 60 dena. Namaluvaweto na Cash gap za 20 dena rezultira so namaluvawe na tro{ocite za kapital za 200.000 denari, odnosno sega iznesuva 600.000 denari. Sevo ova ni poka`uva deka dobivkata na kompanijata }e se zgolemi za 200.000 denari. Sevo ova ni poka`uva kolku e va`no sledeweto na cash gap za profitabilnosta na kompanijata.


Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 19.10.2011 / SREDA

PROPADNA PRIVATIZACIJATA NA KOSOVSKATA PO[TA I TELEKOM

P

ropadna obidot na kosovskata Vlada da gi privatizira Kosovskata po{ta i telekom, otkako na tenderot pristignala samo edna ponuda. Otkako Hrvatski telekom se otka`a, Telekom Avstrija ostana edinstven ponuduva~ za kosovskiot telekom, {to ne soodvetstvuva na tenderskite pravila. Kosovskiot minister za ekonomski razvoj, Besim Be~aj, izjavi deka problemot ne e kaj kosovskata Vlada, bidej}i taa gi pr-

13

ARAPSKITE TURISTI GI ZAMENIJA IZRAELCITE VO TURCIJA

P

ezela site merki za privatizacijata na fiksnata i mobilnata telefonija na Kosovo vo ramkite na PTK (Kosovska po{ta i telekom. Be~aj negira{e deka pri~ina za propa|aweto na tenderot se korupciskite skandali vnatre vo kosovskata kompanija. Od komisijata za privatizacija najavija deka }e go povtorat tenderot spored site me|unarodni standardi, no i spored principot na za~uvuvawe na vistinskata vrednost na kompanijata.

ove}e od 1,5 milioni arapski turisti ja posetile Turcija ovaa godina, {to e skok od 600.000 za vreme na celata 2009 godina. Statistikata poka`uva deka rapidno se namaluva brojot na izraelski turisti vo Turcija, ~ij broj vo 2008 godina iznesuva{e 560.000, a vo prvite devet meseci od godinava registrirani se samo 62.000 turisti od Izrael. Promenite se objasnuvaat so zaostrenite politi~ki odnosi me|u Izrael i Turcija osobeno po direktnoto obra}awe na turskiot premier Erdogan do [imon Perez vo 2008 godina so zborovite “vie ubivate lu|e”, mislej}i na izraelskite voeni kampawi protiv Arapite. Sostojbite dobija na te`ina po 31 maj

2010 godina, koga izraelskite vojnici ubija osum turski dr`avjani na brod so humanitarna pomo{, nameneta za pojasot Gaza, kako i za s$ pozasilenata turska poddr{ka na Palestincite od toga{ navamu.

PRODA@BATA OSTANUVA NEIZVESNA

AGROKOR I INVESTICISKI FONDOVI VO TRKA ZA MERKATOR

 Investiciskite fondovi Mid Europa, Warburg Pincus i TPG gi predale svoite ponudi za kupuvawe na 50,03% od akciite na Merkator. Iste~e prodol`eniot rok za predavawe ponudi za kupuvawe na mnozinskiot del od Merkator, a od Agrokor s$ u{te nema odgovor dali dostavile ponuda

I

IVA BAL^EVA

nvesticiskite fondovi Mid Europa (Mid Europa), Varburg Pinkus (Warburg Pincus) i TPG gi predale svoite ponudi za kupuvawe na 50,03% od akciite na Merkator. Iste~e prodol`eniot rok za predavawe ponudi za kupuvawe na mnozinskiot del od Merkator, a interesot be{e golem. No, od investiciskata banka ING, koja e sovetnik vo proda`bata, ne ka`uvaat to~no kolku ponudi se pristignati posledniot den od prodol`eniot rok za kupuvawe na Merkator. Pretsedatelot na Nadzorniot odbor na Pivorna La{ko, Vladimir Malenkovi}, potvrdi deka na sednicata na 26 oktomvri }e se razgleduvaat pristignatite ponudi. Od hrvatskata kompanija Agrokor, koja e najzainteresiran kupuva~, s$ u{te nema odgovor dali dostavile ponuda. Se o~ekuva Ivica Todori} da se obide po ~etvrti pat da go kupi Merkator. Agrogor e najgolemiot strate{ki kupuva~ so ogled na toa

Ponudata na Agrogor be{e mnogu podobra od taa na investiciskite fondovi Mid Europa i Varburg Pinkus, {to potoa be{e preneseno kako obid na hrvatskiot gigant po sekoja cena da vleze vo najgolemiot slovene~ki trgovski snixir. Ekspertite ovoj pat ja otfrlaat vaka visokata cena, objasnuvaj}i deka vo takov slu~aj Agrokor }e treba da odvoi 832,14 milioni evra za akciite na Merkator. Sega se o~ekuva

deka be{e del od re~isi site prethodni obidi za proda`ba na Merkator. Izvr{niot potpretsedatel na Agrokor, Damir Ku{trak, ne saka{e da komentira za potencijalnoto kupuvawe. “S$ u{te ja razgleduvame mo`nosta za davawe ponuda, analizirame i se podgotvuvame”, veli toj. Spored neoficijalni izvori, cenata koja Todori} planira da ja plati za akcija na Merkator e 221 evro, {to e istata suma od proletta, koga Pivovarna La{ko go prodade svoeto portfolio od 23,34%.

i ponudata na Mid Europa i na Varburg Pinkus da bide mnogu poniska. Cenata na akcijata na Merkator na Qubqanska berza porasna za 6% i iznesuva 172,95 evra. Mnogu analiti~ari predupreduvaat deka cenata na akcijata na Merkator e preceneta i deka vredi najmnogu 180 evra. No, Ku{trak misli poinaku. “Agrokor, kako kompanija koja e vo ista granka i od isti rang so slovene~kiot trgovski sinxir, poinaku go vrednuva Merkator od drugite zainteresirani kupuva~i. So spojuvaweto

 Iako ima interes, proda`bata na Merkator neizvesna

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

Na 20 i 21.10.2011 godina, Konferencija i biznis-sredbi na kompanii od IT-sektorot vo Republika Srbija DANUB.IT VO NOVI SAD Zdru`enieto na informati~ko-komunikaciski tehnologii pri Stopanskata komora na Makedonija i EEN Makedonija organiziraat u~estvo na DANUB.IT. Za pove}e informacii: Zdru`enie za informati~ko-komunikaciski tehnologii Lica za kontakt: Laze Angelevski Tel: ++ 389 2 3244090 Faks:++ 389 2 3244088 Call Centar: (02) 15015 E-adresa: laze@mchamber.mk

na Agrokor i Merkator }e se sozdade golema kompanija, koja bi pridonela mnogu za razvojot na prehranbenata industrija vo dvete zemji”, objasnuva Ku{trak. Spojuvaweto na hrvatskiot i slovene~kiot gigant e po`elno i za bankite, bidej}i toga{ kako golem regionalen igra~ bi bilo polesno da se prodade. Slovene~kite mediumi minatite denovi izvestuvaa deka se pretpostavuva Agrokor preku direktni pregovori so bankite da obezbedi vlez vo Merkator. Vesnikot “Finance”

Sof~e Jovanovska Tel: (02) 3244060 Faks:(02) 3244088 Call Centar: (02) 15015 E-adresa: sofce@mchamber.mk

N

I

O

G

L

A

S

objavi deka minatata nedela Agrokor potpi{al informaciski memorandum so Pivovarna La{ko, nekolku banki i pomali sopstvenici, vo koj e navedeno deka do istekuvaweto na rokot }e ja podnese ponudata za kupuvawe. Na toj na~in go izbegna potpi{uvaweto na poseben memorandum so koj se bara od tie {to }e podnesat ponuda da se obvrzat dokolku sega{noto naddavawe se prekine ili e neuspe{no, vo narednite 18 meseci da ne smeat da go prezemat Merkator. Kako {to naveduvaat mediumite, Agrokor s$ u{te nema potpi{ano izjava za tajnost na podatocite, {to zna~i deka ne se ispolneti site uslovi za naddavawe na ponudata za kupuvawe. Akcionerite na Merkator vo juni godinava potpi{aa dogovor za zaedni~ka proda`ba na Merkator, a proda`nata postapka da ja vodi ING. Ovoj pat se o~ekuva proda`bata da bide uspe{na, bidej}i vo sprotivno, prezadol`enata Pivovarna La{ko najverojatno }e zavr{i so ste~aj. Ostanuva pra{aweto kakva ocena }e dade slovene~kiot pazaren regulator za spojuvaweto na Merkator i Agrokor.

I

Od 4 do 13 noemvri 2011 godina vo [vajcarija SAEM ZA HRANA I PIJALACI „COMPTOIR BROYARD” VO PAJERN Vo periodot od 4 do 13 noemvri 2011 godina, Stopanskata komora na Makedonija, organizira u~estvo na makedonski kompanii na 6. Regionalna saemska manifestacija za hrana i pijalaci „COMPTOIR BROYARD” vo Pajern, [vajcarija. Dokolku postoi interes za nastap na makedonski kompanii, Upravniot komitet na Saemot vo Pajern, }e ja prifati R. Makedonija kako zemja-partner na ovogodine{niot saem i na makedonskite kompanii }e im ponudi specijalni povlasteni uslovi za nastap. Podetalni informacii na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk. Lica za kontakt: Venera Andrievska tel:3244037; faks:3244088 E-mail:Venera@mchamber.mk

Biljana Peeva-\uri} Tel: (02) 3244034; Faks:(02) 3244088 Call Centar: (02) 15015 E-mail: biljana@mchamber.mk


Svet / Biznis / Politika

14

KAPITAL / 19.10.2011 / SREDA

 SVET

0-24 

...MASOVNI PROTESTI VO GRCIJA

...TURISTI^KI LETOVI VO VSELENATA

...AFROAMERIKANEC DOBI SPOMENIK

Site na {trajk

Za 200 iljadi dolari kruk~e okolu Zemjata

SAD se pokloni pred King

ministerstvata, a {trajkuvaat i novinarite.

koj karti ve}e kupija 450 lica e 200 iljadi dolari.

zaslu`nite amerikanski gra|ani.

Grcija po~na najmasovniot {trajk vo poslednite dve godini, opstvenikot na Virxin rekord, biznismenot Ri~ard Branson, pomenikot e visok devet metri, a Martin Luter King e Vpadotootkako po~na krizata vo zemjata. Prevozot e vo kolaps, ot- Sgo otvori aerodromot za letovi vo vselenata. Izgradbata Sprviot afroamerikanski voda~ koj dobil spomenik vo parkot ne se sobira, vrabotenite vo javnite slu`bi gi okupiraa ~ine{e 209 milioni evra. Cenatata na eden let od 2 ~asa za vo centarot na Va{ington vo koj se nao|aat spomenicite na

EVROPA E DLABOKO PODELENA PRED PRETSTOJNIOT RE[AVA^KI SAMIT

DALI MERKEL ]E GI ZEME UZDITE VO SVOI RACE?

 [efot na Doj~e bank e gneven na politi~arite, Berlin e gneven na Pariz, a Severot e gneven na Jugot. Svetot o~ekuva odlu~uva~ki rezultati na samitot na EU ovoj vikend za itnite merki za poddr{ka na evroto, no Evropejcite ostanuvaat podeleni

N

PETRE DIMITROV

dimitrov@kapital.com.mk

acrt-planot za spas na evroto ve}e e napi{an. Sedumnaeset ministri za finansii od monetarnata unija }e se sretnat vo Brisel vo petok, nivnite kolegi od ostatokot od EU }e im se pridru`at vo sabota, i kone~no vo nedela }e pristignat pretsedatelite na dr`avite i vladite od EU za da dadat svoj blagoslov okolu finansiskiot paket za spas. Najva`nite sostanoci bea zaka`ani za vikendot za da se donesat odluki dodeka finansiskite pazari se zatvoreni. “]e se sretneme vo petok otkako }e zavr{i trguvaweto na Volstrit, a planirame da zavr{ime vo nedela, pred da se otvorat pazarite vo Azija”, veli pretsedatelot na evrogrupata @an-Klod Junker. Pritisokot vrz evropskata politi~ka elita da ostvari napredok nikoga{ ne bil tolku golem. No, isto taka, Evropa retko bila tolku podelena. S$ pove}e zemji se vovle~eni vo dol`ni~kata kriza. Grcija ne gi ispolni merkite za {tedewe i e vo recesija. Rejting-agenciite & ja namalija ocenata na Italija

i na {panskiot dolg. Duri i Francija mo`e da go zagubi svojot AAA rejting. [irum svetot, rastat somne`ite dali Evropa }e mo`e sama da se izvle~e od dol`ni~kata ka{a. Novite industriski zemji, Brazil, Indija i Kina, dat pomo{, a SAD ve}e nudat samo go zgolemuva pritirz EU. Va{ington sokot vrz o~ekuva od samitot vo Brisel da proizleze “odlu~na akcija”. Krizata na doega gi stigna tokmu verba sega bankite koi ja predizvikaa te{kata finansiska kriza pred trii godini, pravej}i hodni gi neophodni ~kite spasuva~kite obidi odd nekolku di milijardi evra. ot Minatiot k, ~etvrtok, iot izvr{niot direktor na ank, Doj~e bank, Xozef Akeredizvika man, predizvika rizirana naelektrizirana ra koga silno se atmosfera stavi na prisilnata sprotivstavi izacija na golemite kapitalizacija evropskii banki. Rezultatot s$ u{te e nepoznat. Dali ja }e & bide prosna Grcija ten del od dolgot? Dali ite visokozadol`eni ostanatite

zemji vo Evropa }e ja izbegnat krizata? [to mo`e da se napravi za da se spre~i kolapsot na bankarskiot sistem? Edinstvenoto jasno ne{to vo momentov e podelbata na ulogi na scenata vo Brisel. Od edna strana, gi imame tie {to baraat radikalno kratewe na dolgot na Grcija i sakaat pogolem pridones od privatnite kreditori. Ova se, vo najgolem del,

pretstavnici na zemji vo EU koi s$ u{te imaat silen krediten rejting.

Niv gi predvodat premierot na Luksemburg, Junker, i germanskiot minister za finansii, Volfgang [ojble. PRITISOK VRZ BANKITE Spored nivniot plan, bankite }e bidat dobrovolno povikani da go zgolemat udelot vo finansiraweto na gr~kiot dolg. Ako ova

ne go skrati dolgot za barem 50%, bankite }e bidat prinudeni da u~estvuvaat vo planot. Postojat mnogu indikatori deka Grcija ne mo`e da go namali visokoto nivo na dolg, izjavi [ojble ppred svoite sopartijci. “Ako dolgot ne e odr`liv na dolg rok, to toga{ }e mora da bide namale namalen na nivo koe }e & ovozmo ovozmo`i na Grcija razumna pers perspektiva. No, ova ne mo`e da se napravi isklu~ivo na sm smetka na dano~nite obvr obvrznici”, dodade toj. No, mnogu e ma mala verojatnosta banki bankite dobrovolno da go storat ova. Francuzite osobeno se sprotivsta sprotivstavuvaat na pogolemo kratewe, bidej}i nnekoi od niv pozajmi pozajmija ogromni sumi nna nestabilni ekonom ekonomii kako Grcij Grcija, [panija iI Italija. Francus cuskiot pretseda datel Nikola Sa Sarkozi se pl pla{i deka na namaluvaweto na rejtingot na obvrznicite od ovie zemji }e ddovede do kolap kolaps na francuskiot bankarski sistem. I zemjite

od ju`niot del na EU i Evropskata centralna banka go poddr`uvaat stavot na Sarkozi. Minatata nedela, ECB izrazi silno predupreduvawe vo vrska so pogolemo otpi{uvawe na dolgot od privatniot sektor vo Grcija. “Vme{uvaweto na privatniot sektor vo zemja-~lenka mo`e da pretstavuva rizik za finansiskata stabilnost na celata valutna zona”, objavi ECB. Zatoa evropskite politi~ari imaat namera da vbrizgaat sve` kapital vo bankite, za da gi podgotvat za pogolemo kratewe na gr~kiot dolg. Poseduvaweto gr~ki dr`avni obvrznici vo bankarskite knigi ne e niven prioritet. Vsu{nost, nekoi banki ve}e naglo go namalija poseduvaweto takvi obvrznici. Doj~e bank sega poseduva samo 900 milioni evra, vo sporedba so 1.800 milijardi prethodno. Pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, izjavi deka site banki treba “privremeno” da odr`uvaat povisoka adekvatnost na kapitalot. Novoformiranata Evropska bankarska asocijacija (EBA) ja razgleduva stapkata od 9% vo krizni situacii (namesto dosega{nata od 5%).


Feqton

KAPITAL / 19.10.2011 / SREDA

15

LONDONGRAD – OD RUSIJA SO KE[: INSAJDERSKA PRIKAZNA ZA OLIGARSITE Po~ituvani ~itateli, vo sorabotka so izdava~ite AEA, “Kapital” vi go pretstavuva vozbudliviot bestseler na Mark Holingsvort i Stjuart Lensli, “Londongrad - od Rusija so ke{“. Ne ja propu{tajte neverojatnata prikazna za toa kako London stana dom na ruskite superbogata{i, raska`ana za prv pat i bazirana vrz vistinski likovi i nastani. Ultravozbudlivo ~etivo za `ivotot protkaen so neviden luksuz, ubavi `eni, privatni avioni, megajahti, najdobrite svetski fudbaleri i telohraniteli vo crni “renx-roveri” so neprobojni stakla

TO GLAVA E1: ^PORVEEMKNOOTG[ U ZNAE[

sovetska jagma za izgradba na pazarna ekonomija so zapaden stil. Iako samata Rusija be{e izvor na nivnite li~ni bogatstva, London be{e toj {to im ja obezbedi kulisata za narednata faza vo nivniot meteorski podem na listite so najbogati lu|e vo svetot. London mu pomogna na Abramovi~ da go zadovoli svojot nezasitliv apetit za ekstravagantno tro{ewe. Za Deripa{ka, komu mu e zabranet vlez vo Soedinetite Dr`avi, glavniot grad na Britanija pretstavuva presudna baza za gradewe na negovata raznovidna i kolosalna delovna imperija. Pred negovoto zatvorawe Hodorkovski go koriste{e London za r na brida mu se dodvoruva do i deloven tanskiot politi~ki pol establi{ment vo negovata kampawa vo stra stranstvo da ja transsvojata reputacija, koja formira svoja po~na da bledee bled na svetsko nivo. Na Berezovski, Berezovsk koj se bori protiv ekstradicija u{te od 2001 ekstradic London mu obezbedi godina, Lond pribe`i{te od ruskite obviniteli, ru koi go obvinuvaat za navodno zatajuvawe danok i za izmama, obvinenija {to toj energi~no negira. Za razlika od korumpiranoto politizirano sudstvo vo Rusija, London isto taka nudi pravno zasolni{te i pravedni fundamentalni principi na pravdata. I dodeka obvineti ruski biznismeni se priveduvaat i pritvoraat vo [panija, Francija, Italija i vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi, Britanija odbi da prifati koj bilo od duzinata nalozi za ekstradicija podnesni od ruskata vlast, vlo{uvaj}i gi pritoa diplomatskite odnosi. “Mislam deka tie (Rusite) ~uvstvuvaat deka ova e zemja na pravoto”, izjavil Berezovski. “Tie ~uvstvuvaat deka ovde se dobro za{titeni”. London dolgo vreme gi privlekuva ekstravagantnite bogata{i, no postmileniumskiot bran stransko bogatstvo e bez presedan. Vo decenijata do 2008 godina trilioni funti stranski kapital se smesti vo Obedinetoto Kralstvo. Za tie {to pravat pari od pari toa be{e zlatna decenija, kako, na primer, za dano~ni advokati, smetkovoditeli i za bankari. “Britancite otkrija nova profesija”, izjavi Vilijam Ke{, izdava~ so dobri vrski, koj ja osnova “Spears velt menaxment servi” (Spears Wealth Management Survey), ilustrirana trimese~na revija {to dava hronolo{ki prikaz na aktivnostite na superbogatite. “A toa e da se bide nosa~ na polni vre}i pari po svetot. Britanskite vladeja~ki klasi voobi~aeno bea sopstvenici na bogatstvo. Sega tie stanaa slobodni slugi koi zarabotuvaat so toa {to & slu`at na svetskata finansiska elita”. Do 2007 godina, pred opustosuva~koto vlijanie na globalniot ekonomski

ZO[TO OLIGARSITE GO IZBRAA LONDON? Paralelno so ruskite novope~eni bogata{i, oligarsite bea namameni vo London so dano~nite zakoni za domuvawe, bankarskiot sistem koj ovozmo`uva podnesuvawe `albi, opu{teniot stil na `iveewe, nenametlivite regulativi na Siti, elitnite u~ili{ta i nezavisniot sudski sistem

I

ako nema oficijalni podatoci za brojnosta na ruskata zaednica i na zaednicata doselenici od porane{nite sovetski republiki koi `iveat vo London, na{iroko e prifateno deka do 2008 godina nivniot broj iznesuva{e pove}e od 300.000. Toa be{e dovolno golem broj za da se po~ne so izdavawe ~etiri vesnici na ruski jazik, na ilustriraniot magazin “Wu stajl” na kvalitetna sjajna hartija, da se otvorat mnogu me|usebno povrzani ruski klubovi i internet-kafuliwa, kako i London da stane doma}in na mnogu ruski nastani. Iako dotoga{ ruskata zaednica be{e raznovidna, sepak, najgolemiot del od nejzinite ~lenovi bea stru~waci srednisti, koi odbrale da `iveat, da rabotat i da se naselat vo London. Mnogumina imaa britanski bra~ni drugari. Poto~no, toa e ovaa grupa, a ne oligarsite, koi na {ega go narekuvaa London - Moskva na Temza. Nekoi rabotea za me|unarodni organizacii ili za ruski kompanii so sedi{te vo London, dodeka drugi otvorija svoi firmi. Nekoi najdoa rabota kako agenti za nedvi`nosti vo Siti (najstar del od London, finansiski i deloven centar) i vo maloproda`ba ili vo ugostitelstvo za da gi zadovolat ruskite klienti. Tie glavno doa|aa vo Britanija za da gi izbegnat kriminalot, politi~kata nesigurnost i ekonmskite turbulencii i toa be{e grupa od dobro selektirana sredna klasa vo sporedba so po{irokoto rusko naselenie. Nekoi prodol`ija redovno da

patuvaat od i do Moskva, pove}e so komercijalni otkolku so privatni mlazni avioni. Avionot na letot broj SU247 od Moskva sletuva{e na aerodromot Hitrou vo petocite nave~er, nosej}i gi tie {to ekipa`ot na Aeroflot gi narekuva{e ma`i za nedela. Toa

bea redovni transkontinentalni patnici, me{avina od izvr{ni direktori od nafteniot biznis, bankari, uvoznici i izvoznici koi imaa domovi i semejstva vo London, no rabotea vo Moskva. Za niv toa be{e ritual sekoja sedmica: vo petocite i vo nedelite nave~er na ~etiri~asoven let da gi pominuvaat vikendite vo London, a vo tekot na rabotnite denovi da bidat vo nivnite kancelarii vo Moskva. Toa {to dominira{e so ovaa neprekinata reka emigranti be{e mnogu pomalobrojnata grupa od nizok profil, oligarsite, malubroen kadar privilegirani ~lenovi na zatvoren krug koi gi steknaa, odnosno gi kupija prirodnite resursi vo dr`avna ark Holingsvort e istra`uva~ki sopstvenost i do krajot na novinar i avtor na pove}e knigi, 90-tite godini od XX vek vklu~itelno i studijata za MI5, dojdoa od nikade za da se britanskata Slu`ba za bezbedpriklu~at na rangot na nost. Negovite novinarski tekstovi se objavuvaat vo Sandej Tajms, Gardijan i svetskata superbogata klasa. Fajnen{el Tajms. Od maliot broj intervjua Iako del od ruskite novi napraveni so nego, se znae deka toj ne bogata{i - milijarderi saka mnogu da zboruva javno, niti pak e qubitel na {oping. i multimilioneri - ostarugiot avtor, Stjuart Lensli e nale vo Rusija, najgolem novinar i ekonomski konsultant koj del se preselija ili si `ivee ju`en London. Me|udrugoto izgradija svoi bazi vo toj e dobitnik na nekolku nagradi kako televiziski i radio producent, me|u stranstvo, prenesuvaj}i gi koi e i nagradata na Wujor{kiot tele- so sebe svoite ogromni akviziski i filmski festival. Vo negovata tivi. Dodeka malkumina gi kniga od 1985 godina, Poor Britain, toj ja definira{e mo}ta upotrebuvaj}i metodologija koja podocna izbraa Izrael, Wujork ili po~naa da ja primenuvaat istra`uva~ite i vladite na Velika [vajcarija, najgolem del od Britanija, Evropskata unija i golem broj zemji, od Japonija niv go odbraa London. Od do Ju`na Afrika. po~etokot na mileniumot

M

D

ovaa grupa go rasfrluva{e svoeto novosteknato bogatstvo kako konfeti, pomagaj}i London da se transformira vo svetsko vode~ko igrali{te na superbogata{i, pridonesuvaj}i cenite na nedvi`nostite galopira~ki da se zgolemat, profitite na trgovcite na malo so luksuzni stoki mnogu brzo da se zgolemuvaat, paradiraj}i so svojot rasko{, neviden u{te od 20-tite godini od XX vek. Poradi strav od apsewe, nekoi od ruskite ultrabogata{i bea prinudeni da ja napu{tat Rusija i se naselija vo London. Drugi stanaa me|unarodni supernomadi, `ivej}i delumno vo London, delumno vo Rusija, Vo 90-tite godini od minatot vek ruskite oligarsi izgradija golemi bogatstva so brzina na svetlinata, eksploatiraj}i ja nesovr{enata postsovetska jagma za izgradba na pazarna ekonomija so zapaden stil

dodeka patuvaa niz celata planeta vo svoite privatni mlazni avioni i luksuzni jahti. Mnogumina go zadr`aa diskretniot stil i vo dvata kampusi. Paralelno so narednata niza ruski novope~eni bogata{i, oligarsite bea namameni vo London od dano~nite zakoni za domuvawe, bankarskiot sistem koj ovozmo`uva podnesuvawe `albi, opu{teniot stil na `iveewe, nenametlivite regulativi na Siti, elitnite u~ili{ta i nezavisniot sudski sistem. KOI SE NAJGOLEMITE YVERKI? Knigava ja prika`uva storijata za ~etiri ruski oligarsi: za Boris Berezovski, silen, ekstroverten begalec koj kova{e zagovor protiv Putinovata Rusija od svojata pozlatena baza vo London; za Roman Abramovi~, itar, rezerviran sopstvenik na fudbalskiot klub ^elzi, ~ie nafteno bogatstvo od pove}e milijardi funti go stekna nadmudruvaj}i go svojot porane{en prijatel, a sega lut neprijatel, Berezovski; za Mihail Hodorkovski, intelektualec koj naivno veruva{e deka e pomo}en otkolku dr`avata i zavr{i vo sibirski zatvor i za Oleg Deripa{ka, bezmilosen mlad pretendent i aluminiumski magnat koj se izdigna i stana najbogat od site niv, potpomognat na toj pat od svoeto blisko prijatelstvo so Vladimir Putin. Vo tekot na 90-tite godini od XX vek ovie ~etvorica izgradija golemi bogatstva so brzina na svetlinata, eksploatiraj}i ja nesovr{enata post-

5

LITERATURA ZA RAZLI^NI VKUSOVI Od 2000 godina navamu AEA izdava~i objavuva knigi od razni oblasti: proza, poezija, literatura za mladi, publicistika, popularna psihologija, ezoterija... Proda`niot salon Egipetska sonuvalka vo centarot na Skopje izobiluva so bogata literatura – od sovremenite makedonski pisateli, preku angliskite klasici, s$ do detskata literatura, seto toa po dostapni ceni. • Od doma{nite avtori AEA izdava~i gi objavila Bo`in Pavlovski, Mateja Matevski, Mitko Maxunkov, Eftim Kletnikov, Radovan Pavlovski, Tome Arsovski... • Od stranskite X.R.R. Tolkin, K.S. Luis, Malkolm Gladvel, Kaled Hoseini, Jasmina Kadra, Kormak Mekkarti, Xered Dajmond, Karla del Ponte... Prevodot na trilogijata “Gospodarot na prstenite” od Tolkin be{e vistinski hit pred nekolku godini i e proekt kakov {to retko bele`at izdava~ite vo zemjava. • Pred dve godini vo Skopje go pre~eka i dobitnikot na Bukerovata nagrada, Tomas Kenili, avtorot na “[indlerovata arka (lista)”, izdanie isto taka na AEA.

kolaps vo godinata {to doa|a{e, London go be{e zamenil Wujork kako finansiski glaven grad na svetot. Toa go stori taka {to obezbedi edna industrija, bez presedan, za odbegnuvawe pla}awe danok i mnogu poblago vlijanie na zakonskata regulativa. Po 9 septemvri i po serijata finansiski skandali od visok profil na Volstrit, amerikanskata Vlada usvoi nov zakon - aktot Sarbans-Oksli - koj nametna mnogu postrogi pravni uslovi i barawa vo vrska so obelodenuvaweto informacii, smetkovodstveni proceduri i so procesot na vnesuvawe vo spisokot na Wujor{kata berza. Toa go napravi Wujork poneatraktiven za bogatite biznismeni od celiot svet, a London ja zgrap~i {ansata. Soedinetite Amerikanski Dr`avi isto taka vovedoa mnogu porestriktivni vizni ograni~uvawa za stranskite biznismeni {to ne mo`ea da se sporeduvaat so pootvorenata grani~na kontrola na Obedinetoto Kralstvo i so nejzinata politika na regulirawe prekuokeanski finansiski pra{awa. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ: OTKRIJTE KAKO ZAKONOT ZA DANOK NA VELIKA BRITANIJA OD LONDON NAPRAVI OF[OR FINANSISKI CENTAR

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


Kapital Akademija...

member of KAPITAL MEDIA GROUP m

објавува

РАБОТИЛНИЦА

ДЕФИНИРАЈТЕ ИЗВОЗНА СТРАТЕГИЈА И СТЕКНЕТЕ НОВИ АЛАТКИ ЗА ЗГОЛЕМУВАЊЕ НА ИЗВОЗОТ! 27-28 Октомври 2011 година  Хотел “Александар Палас“ Скопје

УНИКАТНО, ОРИГИНАЛНО! За прв пат во Македонија извозните компании и оние кои тоа сакаат да станат и да освојат нови пазари имаат единствена можност со искусни и докажани консултантни два дена да изработат извозна стратегија за своите компании! Наместо искуството на успешни извозни компании, овојпат case stydy на работилницата ќе биде токму Вашата компанија!

ПО ДВА ДЕНА РАБОТА ЌЕ СИ ЗАМИНЕТЕ СО:

 готова и разработена извозна стратегија  сет алатки кои можат веднаш да се спроведат во пракса  дефинирани решенија и одговори на сите проблеми и дилеми поврзани со извозот  поддршка при имплементација на дефинираните активности од предавачите-консултанти!  Контакт со компании кои се соочуваат со исти или слични дилеми и развојни цели  Богата литература и корисни материјали на тема извоз и освојување нови пазари

НА РАБОТИЛНИЦАТА ЌЕ НАУЧИТЕ:

 Како да направите анализа на можните извозни пазари, реално да лоцирате каде се наоѓате и да дефинирате каде сакате да бидете во иднина?  Кои пазари се полесни а кои потешки за освојување?  Кои се сите неопходни елементи кои треба да ги содржи една извозна стратегија?  Како да го спроведете акциониот план кој ќе ве доведе до целта- поголем извоз?  Алатки за зголемување на извозот: cold calling, посета на саеми, продажен состанок, генерирање нови контакти!

ПРЕДАВАЧИ ПЕТАР ЛАЗАРОВ

Macedonia Export, kompanija specijalizirana za promocija i trgovija so makedonski proizvodi na me|unaroden i lokalen pazar, koja nudi konsultantski uslugi za marketing, proda`ba i izvoz.

КАЛИН БАБУШКУ

Macedonia Export

КРУМ ЕФРЕМОВ

direktor na Direktoratot za ekonomska diplomatija vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti

РАБОТИЛНИЦАТА Е ПРЕПОРАЧЛИВА ЗА:

 Генерални менаџери и сопственици на компании  Менаџери за извоз и нови пазари

Проектот Kapital Аcademy... е формиран на 25.09.2011 лица за контакт: Гордана Михајловска, Дијана Гулакова  02 3298 110  www.kapital.mk  obuki@kapital.com.mk

16 NOEMVRI, SPECIJALEN PRILOG

MEDICINA I FARMACIJA  ZGOLEMENA E PONUDATA NA ZDRAVSTVENI USLUGI VO MAKEDONSKITE PRIVATNI KLINIKI!  ZGOLEMENI SE INVESTICIITE/PONUDATA VO DELOT NA OFTALMOLOGIJATA - KOJ? ZO[TO?  NA KOJ NA^IN PACIENTITE I POTENCIJALNITE PACIENTI SE ZAPOZNAVAAT SO NOVITE LEKOVI, VITAMINSKI PREPARATI I SUPLEMENTI - DALI INFORMACIITE GI DOBIVAAT OD LEKARITE, OD FARMACEVTITE VO APTEKA, OD SPECIJALIZIRANI SPISANIJA ILI OD INTERNET?  NA KOJ NA^IN MO@E DA SE PODOBRI INFORMIRANOSTA I SVESNOSTA NA PACIENTITE ZA SOPSTVENOTO ZDRAVJE?  MATI^NI KLETKI- PONUDA, POBARUVA^KA, TEKOVNI TRENDOVI... ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

390-19.10.2011  

390-19.10.2011

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you