Issuu on Google+

sreda. 12 oktomvri. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.117,41 МБИД 2.239,50

ОМБ 117,80

+1,20% -0,79% -0,41%

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,50 45,78 71,12

WWW.KAPITAL.MK

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

MAJK ZAFIROVSKI:

POTPRETE SE NA SEBESI  STRANA 04-05 NASKORO!!! MESE^NIK

NA 12 OKTOMVRI MESE^NIK

NA 19 OKTOMVRI

sreda. 12 oktomvri. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

sreda - 12 oktomvri. 2011 | broj 385 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

BALKANOT ZBORUVA ZA ZAEDNI^KI BIZNISI

PRI^INI ZO[TO 5 MAKEDONSKITE BIZNISMENI TREBA[E DA BIDAT NA SAMITOT 100

3.000

+1,20%

МБИ10

2.800 2.600 2.400 2.200 2.000 1.800 07/10

09/10

12/10

03/11

06/11

09/11

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

Popisot do`ivea fijasko  STRANA 6

Od “brkawe” partiski interesi op{tinite ne mo`at da mrdnat!  STRANA 7 K KOLUMNA KATERINA BO[EVSKA K

A Analiza na ffinansiskite iizve{tai  STRANA 12

KOMENTAR NA ISTATA TEMA

 STRANA NA 02-03

VOVEDNIK V K KATERINA POPOSKA P

ZZa~maenost!  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 12 OKTOMVRI 2011

M

ZA^MAENOST!

Maliot srpski grad Aran|elovac minatata nedela producira{e golemi idei i planovi, sobra mnogu umovi koi predlagaa kako da se premostat problemite koi mu stojat na patot na biznisot na Balkanot. Samitot 100, koj za prv pat se odr`a na edno mesto ja sobra bizniselitata od zemjite od porane{na Jugoslavija. Osven od Makedonija, od kade {to bea samo dvajca menaxeri. Srpskiot pretsedatel Boris Tadi} i slovene~kiot Danilo Turk za moment izlegoa od ko`ata na {efovi na dr`avi i stanaa biznismeni, zboruvaa deka `eleznicata, avtopati{tata, energetikata i izvozot se su{tinata za ekonomski rast i razvoj na regionot. Pretsedatelite i bizniselitata od regionot debatiraa, polemiziraa, se kritikuvaa. Se soglasija deka ako gi zdru`at silite, uspehot voop{to ne e nedosti`en. Samitot 100 gi otvori perspektivite i go tresira{e patot za zajaknuvawe na konkurentnosta na ekonomiite, no i na potencijalot na cela Jugoisto~na Evropa. Biznismenite od regionot bez vlakna na jazikot i bez kalkulacii kritikuvaa i sovetuvaa kako da se podbri idninata na Balkanot. Alarmiraa deka pazarite od porane{na Jugoslavija se lesna “niva za orawe” ako ima sinergija i zaedni~ka sorabotka, ~ija krajna cel }e bide rast i razvoj na Balkanot, a so toa i na sekoja ekonomija oddelno. Sekako, sekoj }e dobie tolku kolku {to }e vlo`i i }e stane golem i mo}en. “Dogovor za novoto vreme” e predizvikot koj na edno mesto gi sobra najgolemite i najzna~ajnite biznis-lideri vo JIE, koi predlagaa kako pazarot od 22 milioni lu|e da stane eden pazar, koj }e gi razviva avtoindustrijata i informati~ko-

tehnolo{kite komunikacii, }e go zgolemi izvozot na hrana, }e gi razviva infrastrukturata, energetikata, turizmot. Politi~kite i biznis-lideri razgovaraa kako da se vospostavi konstruktiven odnos me|u vladite i kako zemjite da se pozicioniraat na pazarite kade {to konkurencijata ne spie i galopira pred niv. E, tuka doa|ame do bolniot moment za Makedonija! Ne deka vo zemjava nema dovolno dobri, pametni i uspe{ni biznismeni koi }e mo`at da zastanat ramo do ramo so prvite lu|e na Nektar, Jafa, Koka-Kola, Pionir, Fiat, Gorewe, EFT, Rudnap, Riko, Energoproekt, Agrokor, MK grupa, Merkator, INA, OMV, Atlantik grup... Ama osven prvite lu|e na Alkaloid i na Kapital media group, nitu eden drug makedonski biznismen ne dojde na Samitot vo Aran|elovac, koj e na samo 390 kilometri od Skopje! Za makedonskata bizniselita treba posebna pokana, treba crven tepih i molewe za da se pojavi na samit kade {to se kroi idninata na Balkanot, kade {to se dogovaraat biznis-zdelki. Direktorite na kompaniite od regionot ne mo`evte da gi vidite da sedat sami i so skrsteni race. Postojano imaa bilateralni sredbi, sostanoci, davaa izjavi, intervjua, se nametnuvaa, se falea... Samitot ne be{e samo sobir na “lu|e so vratovrski”, tuku mesto kade {to se zboruva za biznis i ekonomija, se davaat predlozi i re{enija kako pazarot od 22 milioni da stane eden pazar, koj }e osvojuva treti pazari. Biznismenite od regionot, i toa onie koi se ve}e bogati i golemi, laktovito se borat da osvojat treti pazari, da go zgolemat profitot, da otvorat novi proizvodni kapaciteti, da ukradat nekoja ideja za da ostanat na vrvot, da ja uverat dr`avata deka e lo{ stopanstvenik i deka nedovolno pravi za biznisot. Biznis-elitata od regionot so svoeto prisustvo poka`a deka dogovaraweto na megainfrastrukturnite proekti,

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

otvoraweto novi pazari, zgolemuvaweto na razmenata me|u zemjite i na konkurentnosta, poevtinuvaweto na vleznite tro{oci se klu~nite problemi koi treba itno da se re{at. Na ovaa tema se “potro{ija” tri dena vo Aran|elovac. No, toa ne be{e va`no za makedonskite biznismeni, so ~esen isklu~ok. [to }e baraat tie da odat vo Aran|elovac?! [to bi dobile od Samitot 100?! Zo{to da gubat vreme da u~estvuvaat na debati, pa da dr`at govor, vo koj treba da se pofalat {to napravile i kakvi idei imaat za da stanat pogolemi i pova`ni vo regionot?! [to }e im e da se vidat so direktorite na konkurencijata vo energetskiot, grade`niot, prehranbeniot ili finansiskiot sektor?! Da se nema elementarno ~uvstvo i poriv {to treba da se pravi. A, znaat da kukaat kako ni{to ne ~ini, kako biznis-klimata e lo{a, kako nemaat pari za investicii, prezemawa, rastewe. Ama koga treba da se baraat re{enija, polesno im e da si sedat vo fotelja, da se pravdaat na krizata i da ~ekaat. Vo isto vreme, biznismenite od regionot rastat, nao|aat alternativi kako da se iska~at na vrvot, kupuvaat drugi pomali kompanii... Tokmu tie, koi i taka znaat kako da pravat milioni i gi ima na svetskite pazari, na Samitot 100 se zalo`ija da ja ponesat odgovornosta za idninata na Balkanot. Pusta makedonska za~maenost...

ODGOVOREN UREDNIK

Spasijka Jovanova

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

OFFICE MANAGER I FINANSII

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

Verica Jordanova

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

I

ljadi elektronski zdravstveni karti~ki ve}e se izdadeni od Fondot za zdravstvo, a se kompletira dokumentacijata za izdavawe 100.000 karti~ki za javnata administracija, kako i za nevrabotenite. FZO najavi deka do sredinata na 2012 godina 80% od gra|anite }e imaat elektronska zdravstvena karti~ka. Do mart 2012 godina }e se vovedat i elektronski prijavi i proverki, elektronsko osiguruvawe za firmite, mati~nite lekari i za osigurenicite.

BALKANOT ZBORUVA ZA ZAEDNI^KI BIZNIS

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

50

KAPITAL / 12.10.2011 / SREDA

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

PET PRI^INI ZO[TO MENI TREBA[E DA BI KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

SPASIJKA JOVANOVA

Z

jovanova@kapital.com.mk

Z a nad 100 biznismeni od zemjite od porane{na SFRJ be{e predizvik i potreba da se pojavat na Samitot 100, {to se odr`a vo Srbija minatata nedela, zatoa {to sakaa da ka`at i da slu{nat kako da ja zgolemat konkurentnosta, da najdat partneri vo regionot i zaedno da osvojat treti pazari. Toa {to be{e interesno za menaxerite od Slovenija, Srbija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina ne be{e za makedonskite i za crnogorskite direktori. Kosovskite, sekako, ne bea prisutni zatoa {to ne bea ni pokaneti. Osven pretsedatelot na Upravniot odbor na Alkaloid, @ivko Mukaetov, i glavniot izvr{en direktor na Kapital Media Group, Qup~o Zikov, nieden drug biznismen od Makedonija ne be{e na samitot, a treba{e da bide. Zo{to? Prvo, ne postoi kompanija koja ne saka da prodava na ovoj pazar, bidej}i potro{uva~ite go prepoznavaat brendot. Vtoro, kompaniite sami te{ko se probivaat na golemite pazari (ruski, amerikanski, kineski) bidej}i se mali, a koga bi sorabotuvale polesno bi osvojuvale treti pazari. Treto, site kompanii vo regionot stradaat od nedovolna konkurentnost i visoki tro{oci, koi vo golem del }e se nadminat ako ja zgolemat sorabotkata. ^etvrto, iako e dogovorena slobodna trgovija, postojat mnogu administrativni barieri, predrasudi i politi~ki problemi koi ne dozvoluvaat nepre~en protok na stoki vo eks ju-republikite. Petto, na povidok e silna bitka za prezemawe kompanii i kupuvawe zemji{te vo regionot, a }e pre`iveat samo kompaniite koi }e znaat da vojuvaat. Dali ova ne se dovolno pri~ini za makedonskite direktori da bidat na

PARTNERSTVO ZA NOVI PAZARI dna od pri~inite zo{to treba da sorabotuvaat kompaniite od regionot e predizvikot da se osvojat novi pazari. Vo momentov zemjite od regionot stradaat od:  hroni~en nadvore{notrgovski deficit  nerazvien pazar na trud  mala ekonomija so nesoodvetno nivo na tehnolo{ka opremenost  izvoz glavno vo EU, {to zna~i me|usebna konkurencija so sli~na ponuda  mala dodadena vrednost na izvozot No, padot na pobaruva~kata od evropskite zemji jasno uka`uva vo koj pravec treba da se dvi`i stopanstvoto vo regionot – od fragmentacija kon integriran pristap, od me|usebno konkurirawe kon sorabotka i zaedni~ki nastap na treti pazari. “Iako mnogu kompanii vo regionot sé u{te razmisluvaat i deluvaat lokalno, fakt e deka rezultatite od protokot na stoki i vlijanieto na ekonomskata kriza jasno poka`uvaat deka regionot vleguva vo druga faza – faza na posilna integracija i kooperacija, specijalizacija i formirawe konzorciumi. No, za povtorno da ne gi ~ekame vladite, vistinsko vreme e pretprijatijata da stanat nositeli na inicijativite”, zaklu~ija u~esnicite na Samitot 100.

E

SAVKA DIMITROVA

GENERALEN DIREKTOR NA EVROPA Ne bev informirana deka se odr`uval takov samit. Verojatno mo`ev da doznaam deka imalo takov sobir, no vo ovoj period sme preokupirani so pove}e drugi raboti vo fabrikata. isto mesto kade {to se nivnite konkurenti od regionot? “Kapital” pra{a nekolku zo{to ne bea na Samitot 100 biznislideri? Nivnite odgovori se deka ne ~ule, ne dobile pokana, ne o~ekuvaat premnogu... “Ne bev informirana deka se odr`uval takov samit. Verojatno mo`ev da doznaam, no vo ovoj period sme preokupirani so drugi raboti vo fabrikata. Koga bi bila pokaneta, verojatno bi oti{la. No, bez da bidam skeptik, sakam da ka`am deka ne o~ekuvam premnogu od takvite nastani”, veli Savka Dimitrova, generalen direktor na fabrikata Evropa. Od grade`nata kompanija Renova, pak, velat deka ako ne dobijat pokana, ne u~estvuvaat na vakvi nastani. “Ako sae-

[EFKI IDRIZI

SOPSTVENIK NA RENOVA Ako samitot, saemot ili konferencijata e od oblasta na grade`ni{tvoto, se interesirame i odime. Ne se interesirame mnogu za vakvi nastani. Za samitot vo Aran|elovac ne sum doznal, a ne dobiv nitu pokana. mot ili konferencijata e od oblasta na grade`ni{tvoto, odime. Ako dobieme pokana za vakov nastan, toga{ odime. Nie sme mnogu anga`irani i ne se interesirame mnogu za vakvi nastani”, veli sopstvenikot na Renova, [efki Idrizi. Ilija Kostov od MZT Learnica priznava deka prvpat slu{a deka imalo sobir vo Srbija. “Ne znam za {to se raboti, nitu dali sme dobile pokana, ni dali sme projavile interes da u~estvuvame”, veli toj. Vo grade`nata kompanija Ading tvrdat deka imale svoj ~ovek na samitot od nivnata kancelarija vo Belgrad. “Na vakvite nastani treba da se gleda kako na ubavi sredbi, na koi se ostvaruvaat mnogu kontakti, se dogovara sorabot-


Navigator

KAPITAL / 12.10.2011 / SREDA

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

 3

 POBEDNIK

Z

KONE^NO RAZUM

BOGOJA BLA@ESKI hridskata firma Sipo go {iri pazarot vo Rusija, kade {to sege }e se pozicionira, osven so fabrika, i so distributiven centar vo Samarskata oblast

O

DONALD TUSK artijata Gra|anska platforma osvoi nov mandat na parlamentarnite izbori vo Polska, so {to zemjata }e go dobie staro-noviot premier

P

EVANGELOS VENIZELOS

LIAM FOKS e obiduva britanskiot minister za odbrana preku izvinuvawe da ja simne damkata {to sam si ja nanese poradi “bliskite” biznis-vrski {to gi imal so svojot kum

o 24 oktomvri dobi rok S D ministerot za finansii da podgotviizve{tajzaekonomskata sostojba na zemjata i za idninata na gr~kiot dolg, {to voop{to nema da mu bide lesno

SI

O MAKEDONSKITE BIZNISIDAT NA SAMITOT 100

Za samo 10 dena dva sostavi na Dr`avnata popisna komisija si podnesoa kolektivni ostavki od funkciite. Dokolku ostavkata na Vesna Janevska be{e indikator deka ne{to seriozno lo{o se podgotvuva so popisot, so ostavkata na nejzinata nasledni~ka, Slobodanka Gievska, ve}e e sigurno deka so statisti~kata operacija upravuva nekoj drug, a ne organite nadle`ni da ja sprovedat. Gievska ne dozvoli da bide marioneta i po serioznite predupreduvawa od prethodni~kata i slu~uvawata na teren odlu~no stavi do znaewe deka ne saka da bide del od nezakonskoto prebrojuvawe na naselenieto vo Makedonija. Sosema razumen poteg. Dobro poznatite pravila na Dr`avnata popisna komisija i preporakite na Eurostat za toa koj mo`e da bide popi{an za sproveduva~ite na pop-

SLOBODANKA GIEVSKA isot ne bile mnogu jasni, pa tie si popi{uvale po svoja metodologija. Gievska, konstatiraj}i go ovoj problem, vo soop{tenieto veli deka popisot ne mo`e da rezultira so relevantni podatoci, a sekoe ponatamo{no dejstvuvawe na Komisijata }e zna~i vpletkuvawe vo nezakonitosta. So pravo taa gi povika site involvirani vo popisot da gi prekinat aktivnostite, a so toa i neregularnostite. Odlu~nosta na Gievska poka`uva deka taa i Komisijata se podgotveni i da go dovedat vo pra{awe zavr{uvaweto na Popisot poradi edinstvena pri~ina da se so~uva zakonitosta na postapkata. Ni{to drugo ne e pova`no.

 GUBITNIK

N

KAUBOEC

 Nad 100 biznismeni od zemjite od porane{na SFRJ se pojavija na Samitot 100 biznis-lideri, {to se odr`a vo Srbija minatata nedela. Stotina menaxeri od porane{na SFRJ bea na Samitot 100 biznis-lideri zatoa {to sakaa da ka`at i da slu{nat kako da ja zgolemat konkurentnosta, da najdat partneri vo regionot i zaedno da osvojat treti pazari. Toa {to be{e interesno za menaxerite od Slovenija, Srbija, Hrvatska, BiH ne be{e za makedonskite i za crnogorskite direktori. Osven pretsedatelot na UO na Alkaloid, @ivko Mukaetov i glavniot izvr{en direktor na Kapital Media Group, Qup~o Zikov, nieden drug biznismen od Makedonija ne be{e na samitot, a treba{e ka... Ading vo sekoja granka mo`e da go najde svojot interes, bidej}i imame {to da ponudime. Regionalnata sorabotka i povrzuvaweto se imperativ”, veli Aleksandar Belev, odgovoren za proda`na strategija vo Ading.

 Vo Ading se sosema vo pravo koga velat deka regionalnata sorabotka ve}e e imperativ za kompaniite.

Spored Sre}ko Naki}, pretsedatel na UO na Droga Kolinska i ~len na upravata na Atlantik grup, taka site bi do{le do mnogu podobri i pokvalitetni rezultati. “Najva`no e kako n$ gleda potro{uva~ot. Dale~nite zemji, po pravilo, ne gi prepoznavaat brendovite od ovoj region. Zatoa sme predodredeni edni na drugi,

@IVKO MUKAETOV

dali poradi minatoto ili poradi idninata. Vitaminka ne e nepoznata vo Slovenija, a Fruktal ne e nepoznat vo Makedonija. Interesot e da im se dobli`ime {to pove}e na potro{uva~ite, a ne da se zanimavame so samite sebe”, veli Naki}. Toj uka`uva na eden mnogu va`en moment od koj treba da stravuvaat malite i nerazvojni kompanii - sekade vo svetot se pozicioniraat golemi igra~i i toa se slu~uva i vo regionot. Ivan Ergovi}, pretsedatel na upravata na Nekse grup, pora~uva site da bidat svesni deka zaedni~kite ekonomski mo`nosti za zemjite od Balkanot mo`e da zna~at izlez od krizata. “Politikata treba da sozdava op{testvo vo koe kompaniite }e se razvivaat i sorabotuvaat. Na toj na~in uspehot e re~isi zagaranti-

ran”, smeta toj. Na Samitot 100 bea pretstavnici na Gorewe, EFT, Rudnap, Riko, Energoproekt, Agrokor, Nektar, Jafa, Pionir, MK grupa, Fiat, INA, OMV, Merkator, Atlantik grup. Biznismenite se obiduvaa da ja iscrtaat mapata po koja treba da se dvi`i Balkanot vo slednite 20 godini. Glavniot predizvik e pogolema konkurentnost. Samitot vo Aran|elovac ima{e za cel da gi otvori perspektivite i da gi postavi osnovite za zajaknuvawe na konkurentnosta. Razmenata na iskustva i prezemaweto konkretni ~ekori za realizacija na regionalni proekti be{e dovolen motiv da se sobere biznis-elitata na konstruktivna debata. “Ovde sme za da ja sozdademe vizijata za zaedni~kata sega{nost, da ja otvorime

PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA ALKALOID Regionalnata integracija e neophodna za uspehot na kompaniite. Site znaeme deka Makedonija so dva milioni `iteli e mal pazar. No, ovoj hendikep Alkaloid go premosti preku kompletna orientiranost kon izvoz. Duri 65% od plasmanot na Alkaloid e namenet za izvoz, so koj pokrivame 30 pazari vo svetot. Sinergijata me|u kompaniite vo regionot e neminovna. Alkaloid sorabotuva so hrvatski Belupo, bosanska Farmavita, turski Mafar i slovene~ki Marifarm. Vo regionot ima potencijal za da se odigraat u{te posilni natprevari od dosega{nite, no za toa ni treba mnogu podobra organizacija i maksimalna liberalizacija, koja }e n$ is~eli~i da bideme u{te pokonkurentni na pazarite.

vratata za zaedni~kata idnina. Nikoj od nas ne mo`e so sigurnost da ka`e {to }e se slu~i narednite tri meseci, u{te pomalku narednite nekolku godini. No, jasno e deka na Balkanot mu se potrebni infrastrukturni investicii koi }e gi namalat tro{ocite, a }e ja zgolemat konkurentnosta. Treba da staneme partneri, da sorabotuvame na site poliwa. Pazarot od 22 milioni lu|e i toa kako e interesen”, istakna Maja Pi{~evi}, izvr{en direktor na Srpskata asocijacija na menaxeri, organizator na Samitot 100.

Na liderot na najgolemata albanska opoziciska partija DPA, Menduh Ta~i, o~igledno ne mu se omileni legalnite sredstva za politi~ka borba. Pratenicite na Ta~i vo prethodniot parlamentaren sostav dobrovolno se li{ija od mo`nosta da gi plasiraat svoite politiki na demokratski na~in, bojkotiraj}i ja rabotata na Sobranieto, dodeka prodol`uvaat da si ja zemaat prateni~kata plata, odvreme-navreme zaskokotkuvaj}i ja javnosta so nekoj nadrealen predlog {to ne go sfa}a{e seriozno nitu partiskoto ~lenstvo. Vo aktuelniot prateni~ki sostav pretstavnicite na DPA zasega si ja zarabotuvaat platata, u~estvuvaj}i vo rabotata na Sobranieto, no povtorno poka`uvaat



MENDUH TA^I

deka im e pobliska uli~nata demokratija. Liderot Ta~i pridonese i za debaklot {to go do`ivea Poisot na naselenieto. Vo ekot na popi{uvaweto, otkako site relevantni doma{ni i stranski institucii jasno ka`aa kako treba da se ~ita Zakonot za popis izglasan od Sobranieto, toj objavi od Tetovo deka partijata i natamu bara popi{uvawe na Albancite koi se na privremena rabota vo stranstvo i na lica so zastareni i fotokopirani li~ni karti. Ta~i stana maksimalno destruktiven.

 MISLA NA DENOT BIDI MERILO ZA KVALITET. NEKOI LU\E NE SE NAVIKNATI DA RABOTAT VO SREDINA KADE [TO SOVR[ENOSTA E O^EKUVANA

kubanski nacionalen heroj

STIV XOBS OSNOVA^ NA EPL


Navigator

4  GRAFIK NA DENOT... RAST NA UVOZOT I IZVOZOT 800

Izvoz

KAPITAL / 12.10.2011 / SREDA

 FOTO NA DENOT...

(vo milioni dolari) извоr: Dr`aven zavod za statistika

Uvoz

700

600

500

400

300

200

100

B

0

ugarskiot premier, Bojko Borisov, se sretna so gradona~alnikot na Kalifornija, holivudskiot akter i bodibilding-{ampion, Arnold [varceneger, koj denovive vo Bugarija snima sceni za svojot nov film. “Mnogu sum sre}en {to za prv pat sum vo Bugarija i {to imame dobri odnosi so va{ata dr`ava”, izjavi [varceneger po sredbata so Borisov.

 Poslednite statisti~ki podatoci za nadvore{nata trgovija poka`uvaat porast na izvozot vo avgust, me|utoa, istovremeno raste i uvozot. Vo prvite osum meseci od godinata trgovskiot deficit dostigna 1,7 milijardi dolari, a pokrienosta na uvozot so izvoz iznesuva 61,6%.

 SVETOT NIZ MEDIUMITE TTHE HE IRISH TIMES Irskiot vesnik pi{uva Ir za idejata na germanskiot kancelar, Angela ski Merkel, za izmeni na Me Lisabonskiot dogovor Lis kako del od seopfatniot kak dogovor za vospostadog vuvawe kontrola na vuv dol`ni~kata kriza dol koja vladee vo Evropa. Spored vesnikot, Merkel Spo ve}e ja ima poddr{kata ve} za ovaa ideja i od francuskiot pretsedatel, cus Nikola Sarkozi. Nik   

TTHE HE NEW YORK TIMES Amerikanskiot vesnik Ame pi{uva za krvavite pi{ izbori vo Egipet. Spored izb vesnikot, najmalku 24 ves lica go zagubija `ivolic tot, a pove}e od 200 se povredeni vo sudirite vo pov glavniot grad na Egipet. gla Toa bea naj`estokite sudiri po soboruvaweto sud na porane{niot pretsedatel, Hosni Mubarak. dat Spored evsnikot, egiSpo petskiot premier, Esam pet [araf, predupredi deka [a zemjata e vo “opasnost”. zem   

TRUD Bugarskiot vesnik pi{uva za novinata koja{to ja vovede Ministerstvoto za obrazovanie, spored koja, vo sekoe u~ili{te u~enicite }e imaat po eden ~as dnevno za “surfawe” na Internet. Spored vesnikot, toa ne e klasi~en ~as po informatika, tuku za u~enicite da bidat na socijalnite mre`i. 

POSLOVNI Hrvatskiot vesnik pi{uva za padot na cenata na akciite i na obvrznicata na Agrokor po re{enieto koe minatata nedela go donese hrvatskata regulatorna agencija HANFA, koja & nalaga na kompanijata javno da ja objavi ponudata za prezemawe na zemjodelskiot kombinat Belje, {to e u{te edna od nizata iznenaduva~ki potezi na ovaa agencija. 

MAJK ZAFIROVSKI GI SOVETUVA MAKEDONSKI M

POTPRETE SE NA S

M

PETRE DIMITROV

Ne ~ekajte dr`avata da vi gi re{i problemite. Samite kreirajte merki kako da se spravite so krizata i kako da go zgolemite proizvodstvoto i izvozot. I zdru`ete se, im pora~a na makedonskite biznismeni Majk Zafirovski, vi{ sovetnik na amerikanskata kompanija Blekston grup i ~len na UO na Boing

dimitrov@kapital.com.mk

LOST IN TRANSLATION

Makedonija e mala zemja. Svetskata kriza u{te pove}e & gi namaluva {ansite za pogolem uspeh. Zatoa biznisot treba da se fokusira na zgolemuvawe na izvozot i inovaciite i da se potpre na sebe. Vladata, pak, treba da raboti kontinuirano na olesnuvawe na uslovite za vodewe biznis i da ja pribli`i zemjata do Evropskata unija i NATO i da ja prodol`i borbata protiv korupcijata, im pora~a Majk Zafirovski, najuspe{niot biznismen vo SAD so makedonsko poteklo, na biznismenite od zemjava. Prvo ova im go ka`a na ~lenovite na Sojuzot na stopanski komori (vo nedelata), a sledniot den i na biznismenite od Stopanskata komora. “Krizata vo EU nema da ja odmine Makedonija, firmite namesto da ~ekaat pomo{ od vlasta,

olku makedonskite biznismeni znaat jazici imavme mo`nost da vidime i na sredbata so Zafirovski. Retko koj od niv gi razbra negovite preporaki. Ne deka ka`a ne{to nerazbirlivo. Problemot be{e nepoznavaweto na angliskiot jazik. Pobaraa prevod, ama ne dobija.

K

KAKO DA SI JA VRABOTAM ]ERKA MI VO WUJORK? retstavnicite na nekolku kompanii (izvoznici i stranski investitori) na sredbata so Zafirovski vo Stopanskata komora na Makedonija ima mo`nost da mu postavat i direktni pra{awa. Nekoi ja iskoristija taa mo`nost, a nekoi smetaa deka znaat s$, pa ja preskoknaa. Osven {to mu se po`alija za nelikvidnosta i nemaweto poddr{ka od dr`avata, go pra{aa i kako da stanat pokonkuretni na svetskite pazari. Eden od biznismenite be{e tolku drzok, pa direktno go pra{a kako da si ja vraboti }erkata vo Wujork.

P

treba da sami da kreiraat merki”, istakna Zafirovski, koj dojde vo poseta na zemjava za da go razdvi`i proektot “Makedonija 2025”. Spored nego, ova e te{ko vreme za vodewe biznis i zatoa biznismenite treba da rabotat zaedno. “Malite kompanii neka se zdru`at so pogolemite, samo taka mo`ete da napreduvate, so zdru`en pristap”, pora~a Zafirovski, koj se sretna so biznismenite za da gi slu{ne pre~kite za vodewe biznis, no i da regrutira potencijalni sorabotnici koi }e mu pomognat polesno da go realizira proektot “Makedonija 2025”. “Makedonija 2025” i

oficijalno ima svoja kancelarija vo Skopje, {to spored Majk Zafirovski, ~len na bordot na organizacijata, }e ja olesni nejzinata misija za unapreduvawe na ekonomskiot razvoj na Makedonija i za gradewe posilna nacija. Kancelarijata }e im dava pomo{ na potencijalnite stranski investitori pri ostvaruvawe kontakti vo Makedonija, lokalna poddr{ka na u~esnicite vo obrazovnite programi poddr`ani od organizacijata i }e im ovozmo`i pristap do aktuelnite biznis-nastani vo zemjava i po{iroko. “’Makedonija 2025’ e neprofitna i politi~ki nezavisna platforma,

koja po~na da funkcionira pred pet godini. Osnovna cel e da & pomogne na dr`avata da odi napred. So pomo{ na na{ata ekspertiza i kontaktite }e se trudime da go pomogneme ekonomskiot napredok na Makedonija preku promovirawe na stranskite direktni investicii, no i preku pomo{ta na kompaniite {to se ve}e aktivni vo zemjata, da se {irat globalno. Isto taka, ’Makedonija 2025’ }e dade pomo{ i vo edukacijata na makedonskite pretpriema~i preku nivno povrzuvawe so kompanii i institucii vo SAD i Kanada, kade {to mo`e da gi usovr{at

ZAFIROVSKI NA NOVA POZICIJA

Z

afirovski, koj vo svojata kariera na visoki menaxerski funkcii ima raboteno vo Xeneral elektrik, Motorola i vo kanadskiot telekomoperator Nortel, neodamna stana ~len na bordot na kompanijata za zdravstveni uslugi Apria heltker grup (Apria Healthcare Group). Kompanijata e vode~ka nacionalna kompanija od oblasta na zdravst-

venite uslugi i del od portfolioto na kompanijata Blekston grup. Blekston grup go objavi nazna~uvaweto na Majk Zafirovski za vi{ sovetnik vo firmata. Me|u drugoto, Zafirovski s$ u{te e ~len na Odborot na direktori na Boing, a bil i ~len vo pove}e odbori vo razli~ni kompanii i soveti vo SAD i vo Evropa. Toj e aktiven vo nekolku neprofitni organizacii, vklu~uvaj}i gi poziciite na potpretsedava~ vo Akademijata na liderstvo vo urbani {koli (organizacija koja gi unapreduva najproblemati~nite javni {koli vo Чikago), ~len na Odborot na direktori na “Makedonija 2025”, eden od kopretsedava~ite na Odborot na roditeli na Univerzitetot Djuk i ~len na Чika{kiot sovet za globalni pra{awa. Vo 2008 godina ja primi nagradata za istaknat lider od Wujor{kata nau~na institucija, a vo 2004 godina go primi Medalot na ~esta od ostrovot Elis.


Navigator

KAPITAL / 12.10.2011 / SREDA

 3 FAKTI ZA...

137 113 2

Kazni izre~e Inspektoratot za transport poradi prekr{uvawe na Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj vo avgust Barawa za poveduvawe prekr{o~na postapka se podneseni do nadle`nite sudovi poradi prekr{uvawe na zakonskite odredbi vo patniot prevoz Vozila se isklu~eni od soobra}aj vo avgust so odzemawe na soobra}ajnite dozvoli vo rok od 30 dena

 PROCENKI...

 @AK DIUF GENERALEN DIREKTOR NA FAO CENITE NA HRANATA A ]E OSTANAT VISOKI I

A

gencijata za hrana i zemz jodelstvo pri Obedine Obedinetite etite nacii (FAO) posledO) vo posled dniot godi{en {en izve{tajj predupredii deka cenit cenite te na hranataa i ponatamuu }e ostanat visoki i nestabilni. stabilni. Generalniot direktor na FAO, @ak @ak Diuf istakna deka cenata ata na orizot, p~enicata i drugite klu~ni prehrannbeni proizvodi }e ostane ane nestabilna, a verojatnoo i }e se poka~i. Spored procenkitena FAO toa posebno }e gi pogodi siroma{nite farmeri vo Afrika.

ITE BIZNISMENI

SEBESI

 "Biznisot treba da se fokusira na zgolemuvawe na izvozot i inovaciite i da se potpre na sebe", im pora~a Majk Zafirovski, najuspe{niot biznismen vo SAD so makedonsko poteklo, vo Stopanskata komora. svoite biznis-ve{tini”, istakna Zafirovski. Zaedno so Zafirovski, na otvoraweto na kancelarijata na “Makedonija 2025” vo Skopje prisustvuvaa u{te tri ~lenovi na bordot, Aleks Kormu{of i Emil Hristov, koi `iveat i rabotat vo SAD, kako i Zoran Martinovski, direktor na Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) vo Makedonija.

VENKO GLIGOROV

^LEN NA UPRAVNIOT ODBOR NA SOJUZOT NA STOPANSKI KOMORI Ova se na{i redovni sredbi so Majk Zafirovski koga doa|a vo Makedonija. Se informiravme me|usebno za situacijata i vo svetski ramki i vo Makedonija, mu ka`avme so koi predizvici se soo~uvaat doma{nite biznismeni. Zboruvavme za EU. Toj vo kontinuitet e poddr`uva~ na makedonskata ekonomija i na zgolemuvawe na stranskite investicii vo zemjata. Spored nego, kompaniite vo vakvi uslovi ne treba da se potpiraat samo na merkite na Vladata tuku da zapo~nat seriozni analizi i podgotovki za da gi podobrat procesite koi mo`e da donesat rezultati vo krizen period. I, se razbira, da se misli pove}e na izvozot.

U^EWETO NE ZAVR[UVA SO FAKULTETOT! ve~enoto otvorawe na kancelarijata na “Makedonija 2025” vo Skopje be{e prosledeno i so obra} awe na Zafirovski pred makedonskite studenti od nekolku univerziteti. Toj go raska`a svojot pat do uspehot, odnosno kako od tinejxer, koj zaminal vo SAD so svoite roditeli kon krajot na 60-tite godini, edvaj zboruvaj}i angliski, uspeal da stane eden od najuspe{nite menaxeri vo amerikanskata korporativna istorija. Zafirovski be{e 25 godini vo menaxerskiot tim na Xeneral elektrik, rabotej}i pod vodstvo na legendarniot Xek Vel~, a potoa pomina nekolku izvonredno uspe{ni godini vo Motorola, pravej}i kompleten presvrt vo raboteweto na klu~nata divizija na kompanijata za proizvodstvo na mobilni telefoni. “Gradej}i ja menaxerskata kariera, jas ne prestanuvav da u~am. U~ev od Vel~, u~ev i od site ostanati rakovoditeli so koi rabotev. Nau~iv deka za da bide{ dobar biznis-lider mora da ima{ strast za rabotata, koja }e im ja prenese{ na svoite vraboteni. Mora da bide{ dobar motivator, da gi inspirira{ vrabotenite, da bide{ konzistenten vo svoite stavovi”, im pora~a Zafirovski na makedonskite studenti. Na pra{aweto dali treba da si roden

S

za biznis-lider ili taa ve{tina mo`e da se nau~i so rabota i upornost, Zafirovski re~e deka poprvin veruva vo vtorata teorija. “Va{eto {koluvawe ne zavr{uva so fakultetot. Celiot `ivot u~ite kako da bidete podobri rabotnici, menaxeri, sopruzi ili tatkovci. Taka {to mo`e da se nau~i i kako da se bide dobar biznis-lider. Talentot e mo`ebi 10% od uspehot, 90% e naporna rabota i u~ewe, postojano u~ewe”, istakna Zafirovski.

60 SEKUNDI BRIFING

 VESTI... SI-PO SE [IRI NA RUSKIOT PAZAR PAZ ZAR

O

hridskata ko kompanija SI-PO }e gradi distrib distributiven centarr vo Rusija. SopstS venikot venikoot na kompanijata, kompani ot Bogojaa Bla`eski, otkriva deka ve}e v kupil zemji{te ze od okolu okoolu 20.000 metri me kvadratni kvadraatni vo Samarskata Sama oblast. oblastt. Investicijata Investicija za d ributivniot centar distri ce distributivniot nema da bide pogolema od dva milioni evra, a godi{ godi{nata zarabotka bi se broela bro vo desetici milioni milio evra, veli Bla`e Bla`eski. “Samarskata “Sama oblast e edna od posilnite ekonom ekonomski zoni vo RuskaFe ta Federacija i tamu investirame. Do na{ata fabrika SI-PO kupivme okolu 20.000 metri kvadratni zemji{te, koe e vo neposredna blizina na aerodrom i avtopat i na sredina od dvata najgolemi grada vo oblasta, Samara i Toqati. Idejata e da formirame golem distributivno-administrativno-deloven centar za makedonski proizvodi, koi ottuka ruskite partneri bi gi kupuvale i bi gi plasirale na tamo{niot golem pazar. Vodime pregovori so redica makedonski proizvoditeli od oblasta na prehranata, konditorskite proizvodi, vinoto, tekstilot. Od nivnata agilnost }e zavisi i startot na proektot, no smetam deka do sredinata na idnata godina bi se videle konturite na centarot, za {to postojat i realni pretpostavki”, veli Bla`eski. Ovaa firma so godini e prisutna vo Rusija. Fabrikata za sigurnosni pojasi na semejstvoto Bla`eski vo Rusija pravi godi{en obrt od nad 2,5 milioni evra.

ERSTE BANKA SO ZAGUBA OD 800 MILIONI EVRA

A

vstriskata Erste bank objavi deka godinava }e ja zavr{i so zaguba od 800 milioni evra, nema da deli dividenda i nema da ja vra}a dr`avnata pomo{. Zagubata na bankata se dol`i na dol`ni~kata kriza vo evrozonata i na zagubite od deviznite krediti vo Ungarija. Erste banka e vtoriot po golemina kreditor vo Isto~na Evropa, a prisutna e i vo Makedonija preku [parkase banka. Od bankata informiraat deka sakaat so temelno ~istewe na bilansite idnata godina da zastanat na zdrava osnova i ve}e vo prviot kvartal od 2012 godina da ostvarat dobivka od 250 milioni evra. Najgolemi otpi{uvawa na pobaruvawata ima vo Ungarija, od 762 milioni evra, i vo Romanija od 700 milioni evra, plus dokapitalizacija od 100 milioni evra. Guvernerot na avstriskata centralna banka izjavi deka najnovite odluki na Erste banka se dobri i treba da bidat primer za drugite banki kako da se spravuvaat so krizata – preku naso~uvawe na site pari za zgolemuvawe na kapitalot.

BERZA MBI 10 3.000 2.800 2.600 2.400 2.200 2.000

07/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

06/11

2,117.41 2010/2011 2010/2011

Max. 2 2,827.62 82 827 62 Min. 2,059.92

Trguvaweto na Makedonskata berza vo ponedelnikot go obele`a blok-transakcijata so 1,87% od akciite na Vitaminka. Od prilepskata konditorska fabrika se prodadoa 1.464 akcii po cena od 4.000 denari za akcija, za vkupna suma od 95 iljadi evra ili 5,8 milioni denari. No, i pokraj blok-transakcijata, vkupniot promet povtorno be{e edvaj 200 iljadi evra. Najmnogu se trguvaa akciite na Alkaloid i Makedonski Telekom. MBI-10 ~etvrt den raste{e i se zgolemi za 1,2%, na 2.117.41 indeksni poeni. НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Пелистерка Скопје

2,340.00 +390,00

+20% 20%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК НЛБ Тутунска банка

2,770.00 -130,00

-4,48% 4 48%

DOW JONES 13,000 12,500 12,000 11,500 11,000 10,500 10,000

9,500 07/07

27/07

16/08

05/09

25/09

11,103.10 -0,18% 0 18%

Evropskite akcii zajaknaa vo ponedelnikot otkako Francija i Germanija vetija deka do krajot na mesecot }e podgotvat plan za borba protiv dol`ni~kata kriza vo evrozonata i deka }e gi poddr`at regionalnite banki. Merkel i Sarkozi vetija i plan za dokapitalizacija na evropskite banki.

DRUGI PAZARI

FTSE 100 Nikkei225 S&P 500 Nasdaq DAX TOPIX

5,344.05 8,605.62 1,155.46 2,479.35 5,702.34 741.55

VALUTI

+0,77% +0,98% -0,82% -1,10% +0,47% +0,64%

СТАПКА

£ €

€ $

1.1509

1.3593

ПРОМЕНА

СТАПКА

ПРОМЕНА

+1,2%

-0,5%

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1,665.70 +1,83% 1 83% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

ф р NAFTA BRENT

107.07 +1,12% 1 12% PODAT OCIT E SE OD 10.10.2011

Antoni Pe{ev

Eventualniot pad na evroto }e go poevtini makedonskoto proizvodstvo.


Politika / Pari / Dr`ava

6

 PREGLED VESTI

KOLEKTIVNA OSTAVKA NA DR@AVNATA POPISNA KOMISIJA

“MAKEDONSKA GORDOST ILI BUDAL[TINA?” - SERIJAL NA SI-EN-EN

M

akedonska gordost ili budal{tina?, - so ovoj naslov amerikanskata televiziska mre`a Si-enen od v~era pa s$ do 19 oktomvri sekojdnevno }e emituva prilozi posveteni na Makedonija, kako del od nejziniot popularen serijal “Pogled kon”, koj najmnogu }e bide posveten na proektot “Skopje 2014”. Vo narednite pet dena poznatiot voditel na taa televiziska mre`a, Xim Klensi, vo 18.30 ~asot vo `ivo }e se javuva od razni lokacii vo Skopje i Makedonija. Vo fokusot na serijalot na Si-en-en posveten na Makedonija, pokraj proektot “Skopje 2014”, se i ekonomskiot razvoj i industrija, promenite vo obrazovanieto i infrastrukturata, noviot aerodrom Aleksandar Veliki, peja~kata i humanistka Esma Rexepova, kompanijata za specijalni filmski efekti FX3X, re`iserot Mil~o Man~evski, kako i obrazovniot sistem i nevrabotenosta vo Makedonija. Za proektot “Skopje 2014”, ovaa televiziskata ku}a veli deka e ambiciozen proekt ~ija cel e da go podigne kulturniot profil na glavniot grad i da ja podobri infrastruktirata.

ARIFI: O^EKUVAM POZITIVEN I REALEN IZVE[TAJ

P

ovtoruvawe na preporakata za po~etok na pregovorite za priem vo EU i notirawe na postignuvawata, no i oblastite kade {to e potreben pogolem napredok o~ekuva Vladata od Izve{tajot na Evropskata komisija za napredokot na zemjata {to treba da bide objaven deneska vo Brisel. Spored vicepremierkata za evropski pra{awa, Teuta Arifi, Izve{tajot }e bide sli~en na minatogodi{niot i }e pretstavuva objektivna slika za zemjata. “Treba da bideme zadovolni so ogled na zadr`anata preporaka, notiraniot uspeh i da rabotime na podobruvawe”, istakna Arifi. Arifi uveruva deka kakov i da e izve{tajot Vladata vedna{ }e se zafati so rabota. Po oficijalnoto objavuvawe, Vladata }e izgotvi ednogodi{en plan koj }e gi sodr`i ~ekorite {to }e se prezemat vrz osnova na zabele{kite. Spored Arifi, pozitivni ocenki treba da dobieme za uspe{no sprovedenite vonredni parlamentarni izbori, za rabotata na Parlamentot, vo delot na politi~kite kriteriumi, odnosno deka zemjata gi ispolnuva Kopenha{kite kriteriumi, kako i za harmonizacijata na zakonodavstvoto so pravoto na EU. Zabele{ki se o~ekuvaat za reformite vo sudstvoto i administracijata. K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

KAPITAL / 12.10.2011 / SREDA

E

N

POPISOT STANA FIJASKO

 Na samo tri dena pred krajot na popisot, ~lenovite na Dr`avnata popisna komisija si podnese neotpovikliva ostavka poradi strav deka metodologijata po koja se vr{i popisot mo`e da rezultira so nerelevantni podatoci od teren.

Ч

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

lenovite na Dr`avnata popisna komisija v~era ednoglasno si podnesoa neotpovikliva ostavka od funkcijata. Po dolgi razgovori konstatirale deka na samo tri dena pred krajot na popisot pome|u niv postojat golemi raziduvawa za mnogu pra{awa okolu sproveduvaweto na popisot i zatoa najbezbolno bilo da povikaat na prekin na site aktivnosti povrzani so popisot na teren i da se samoraspu{tat. Sega ve}e porane{nata pretsedatelka na Komisijata, Slobodanka Gievska, veli deka nesinhroniziranosta na odnosite pome|u ~lenovite dovela do neharmonizirawe na primenata na popisot na teren. “Sekojdnevno se soo~uvavme so golem broj predizvici, koi dosega uspevavme da gi re{ime. Prvo bea predizvcite od tehni~ka priroda, potoa okolu popi{uvaweto so fotokopirani dokumenti, za da dojdeme do pra{aweto {to e rezidentno, a {to nerezidentno mesto na `iveewe. Koga vakvite dilemi se zgolemija i ne postoe{e na~in tie da se otstranat, odlu~ivme deka O

G

L

A

S

SLOBODANKA GIEVSKA

PORANE[NA PRETSEDATELKA NA DPK Postoeja golem broj dilemi i nema{e na~in da se otstranat. Odlu~ivme deka najdobro }e bide da ja prekineme celata operacija bidej}i se navestuva{e deka rezultatite od vaka sproveden popis nema da bidat vo soglasnost so fakti~kata sostojba. e najdobro da ja prekineme celata operacija bidej}i se navestuva{e deka rezultatite od vaka sproveden popis nema da bidat vo soglasnost so fakti~kata sostojba”, veli Gievska za „Kapital”. I porane{niot ~len na Komisijata, Artan Grubi, veli deka kolegite, pome|u koi ima pretstavnici na site etni~ki zaednici vo dr`avata, ne mo`ele da najdat zaedni~ko razbirawe za tolkuvaweto na Zakonot za popis i za metodologijata po koja toj se sproveduva. “Toa se reflektira{e i vrz timovite koi rabotea na teren i na kraj vrz gra|anite, koi isto taka bea doveduvani vo zabluda koj i kako mo`e da bide popi{an”, veli Grubi. Spored nego, ne bilo dovolno jasno koj mo`e da bide popi{an, a edinstven organ koj mo`el da dade avtenti~no tolkuvawe na Zakonot za popis bil Sobranieto. „Sega preostanuva da se pribire popisniot materijal vo Dr`avniot zavod za statistika”, veli pretsedatelkata Blagica Novkovska. I taa se pridru`uva kon izjavite deka metodologijata e pre~ka za prodol`uvawe na popisot. “Edna od glavnite pri~ini

ARTAN GRUBI

PORANE[EN ^LEN NA DPK Nesoglasuvawata vo Komisijata se reflektiraa i vrz timovite koi rabotea na teren i na kraj vrz gra|anite, koi isto taka bea doveduvani vo zabluda koj i kako mo`e da bide popi{an. Vakvite slu~uvawa se zakanuvaa da go zagrozat sproveduvaweto na popisot i negovata uspe{nost.

da se zaprat popisnite aktivnosti e razli~nata primena na metodologijata, pred se na onie ~lenovi koi definiraat koi se licata {to treba da se popi{uvaat, a koi ne treba”, veli Novkovska. Vo me|uvreme komisiite na popisnite reoni vo tekot na v~era{niot den bea na svoite rabotni mesta i ~ekaa ponatamo{ni instrukcii. Osven izvestuvaweto za odlukata za ostavka na DPK, golem broj od niv ne bile kontaktirani za idnite ~ekori. “Vremeto }e poka`e”, be{e

komentarot na porane{nata pretsedatelka na popisnata komisija Vesna Janevska, koja eden den pred po~etokot na popisot si podnese ostavka od funkcijata so tvrdewe deka se podgotvuva izboren falsifikat. Vladata na sednica deneska }e ja razgleduva novonastanatata situacija. Do zatvorawe na vesnikot vladiniot portparol ne ka`a {to }e se prezeme vo vrska so sudbinata na Popisot na naselenieto. Samo vicepremierot Musa Xaferi najavi vladina odluka za deneska.

SE GOTVI AKCIONEN PLAN

ZNM SO VLADATA ]E GO "SPASUVA" NOVINARSTVOTO

A

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

kcionen plan koj }e g i so d r` i glavnite ~ekori ko i t r e b a d a bidat prezemeni za podobruvawe na slobodata na mediumite i sorabotkata so Vladata podgotvuva Zdru`enieto na novinari. Akcioniot plan }e bide vo traewe od edna godina, a Vladata }e treba da bide partner na Zdru`enieto za zaedni~ko re{avawe na problemite vo mediumskiot sektor. Na prvata sredba me|u Vladata i ZNM, del od dogovorot za vospostavuvawe na rabotna grupa za podobruvawe na sostojbite vo novinarstvto preku dijalog so vlasta, bile dogovoreni glavnite to~ki na koi }e se raboti vo idnina: “Mislam deka ova e dobar po~etok imaj}i go predvid faktot deka dijalogot za mediumite i so mediumite e zna~aen i mnogu va`en za evropskiot napredok na zemjata”, istakna vicepremierkata za evropski pra{awa, Teuta Arifi. Spored Arifi, senzibiliziraweto na Vladata za ovoj problem ne e rezultat na dene{noto izleguvawe na izve{tajot na Evropskata

NOV SOVET NA ^ESTA o tri meseci pauza formiran e nov Sovet na ~esta otkako posledniot si podnese kolektivna ostavka poradi, kako {to navedoa vo pri~inite, napu{tawe na standardite na izvestuvawe i slabosta na novinarite da se izborat za profesijata koja treba da bide del od kreiraweto na demokratskiot ambient. Noviot sostav, spored statutot na Zdru`enieto na novinari, se bira od slednite kandidati koi na poslednoto Sobranie dobile poddr{ka, pa taka nov pretsedatel na Sovetot e novinarot na Radio Ko~ani, Ilija Stefanovski. Чlenovi na Sovetot se Paraskeva Petroska, novinar vo MRTV, Gordana Cvetanovska, novinar vo TV Kanal Vizija-Prilep, Adnan Ajdari, novinar vo MRTV, Karolina Micevska, dopisnik vo Nova Makedonija od Prilep i Gordana Milkovska, novinar vo KRTV Kumanovo. Tie ve}e razgleduvale ~etiri pretstavki od koi za ednata se proglasile za nenadle`ni, a vo drugite tri slu~ai pobarale dopolnitelni objasnuvawa, pi{uva vo soop{tenieto na internet-stranicata na ZNM.

P

komisija za napredokot na zemjava vo koj se o~ekuva da ima zabele{ka za slobodata na mediumite, tuku realena potreba. Brisel ne e malo dete za vie da mu gi zama~kate o~ite, dodade Arifi koja najavi deka vakvi sredbi }e se odr`uvaat vo kontinuitet. Pretsedatelot na ZNM, Naser Selmani, potencira{e deka dijalogot me|u Zdru`enieto i Vladata ne treba da se sfati kako dopolnitelen pritisok vrz mediumite, tuku kako relaksirawe na odnosite. “Smetam deka dijalogot e edinstven na~in na koj nie mo`eme

da gi re{ime problemite so koi se soo~uvaat mediumite. Usoglasivme eden tekst na memorandum kade {to zadno }e go definirame procesot kako }e te~e i za dve nedeli }e bide podgotven akcioniot plan i na slednata sredba ve}e }e razgovarame i na konkretna tema”, istakna Selmani. Prva zabele{ka za koja Vladata se obvrzala deka }e ja prifati i realizira, a vo nasoka na zgolemuvawe na sorabotkata so mediumite, e vospostavuvawe praktika na detalno informirawe za sednicite na Vlada preku sredbi so novinari.


Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 12.10.2011 / SREDA

7

GRADONA^ALNICI OD EDNA, SOVETI OD DRUGA PARTIJA

OD “BRKAWE” PARTISKI INTERESI OP[TINITE NE MO@AT DA MRDNAT!

 Osven na centralno nivo, rivalstvoto me|u partiite e na golemo prisuten i kaj op{tinite. Tesnata razlika na partiskite “sili” vo op{tinskite soveti znaat so meseci da gi ko~at proektite koi se od interes na gra|anite. “Kapital” analizira kako funkcioniraat onie op{tini kade {to gradskite tatkovci i mnozinstvata vo sovetite se od razli~ni partii GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

I

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ako kaj mnozinstvoto op{tini vo Makedonija postoi sinhroniziranost vo politi~kite orientacii kaj gradona~alnicite i op{tinskite soveti, sepak, rivalstvoto tamu kade {to e prisutno uspeva da zabavi, a ponekoga{ duri i da stopira proekti koi se od interes na gra|anite. Najaktuelen e primerot so op{tina Berovo, kade {to gradona~alnikot Dragi Naxinski (~len na VMRO-DPMNE) i negovite sovetnici (od SDSM) izgubija donacija od 10 milioni denari tokmu poradi vodewe partiski inaet. Sovetot ne saka{e da go poddr`i rebalansot na Buxetot predlo`en od nego so cel podobro iskoristuvawe na parite od evropskite fondovi i obvini deka prethodno gradona~alnikot ne sakal 450.000 denari nameneti za neproduktivni stavki, da gi prenameni za modernizacija na vodovod i kanalizacija. Gradona~alnikot se `ali: “Ne e te{ko, prete{ko e da se donesat odluki. Preku populizam sovetnicite od SDSM se obiduvaat da gi ko~at site proketi za{to tie prethodno ni{to ne napravile. Ako trgnat rabotite kon podobro tie }e bidat kritikuvani od gra|anite zo{to tie toa prethodno ne go napravile. Bidej}i od opoziciskata partija go opstruiraat donesuvaweto na rebalansot na Buxetot se trudime site zacrtani prorkti da gi realizirame bez izglasan rebalans, odnosno so sredstvata {to se odobreni spored prethodno izglasaniot Buxet”, veli Naxinski. No, op{tina Berovo ne e edinstveniot vakov primer. Za nedorazbirawata me|u prviot ~ovek na op{tinata i negovite sovetnici se pi{uva{e i za op{tina Negotino, Tetovo, gradot Skopje i sekako, Ohrid. Rivalstvoto me|u SDSM i VMRO-DPMNE mo`ebi najmnogu doa|a do izraz vo Sovetot na op{tina Ohrid, kade {to mnozinstvo imaat sovetnicite koi se privrzanici na gradona~alnikot Aleksandar Petreski. Gradona~alnikot veli deka ne mo`e da dade nitu pozitivna nitu negativna ocenka za rabotata na Sovetot, no tvrdi deka ne dobiva blankopoddr{ka od sovetnicite koi stojat zad nego. “Site inicijativi koi gi predlagam jas prvo se razgleduvat na koordinacija na koja naj~esto site sovetnici davaat svoe mislewe, a potoa na sednica sovetnicite od VMRO-DPMNE po

ROTIRA^KA DEMOKRATIJA VO OP[TINA JEGUNOVCE

p{tina Jegunovce e edinstvena op{tina vo koja pretsedatelot na Sovetot ima rotira~ka funkcija. Mnozinskite sili vo Sovetot se podeleni me|u ~lnovite od VMRO-DPMNE i DUI, pa taka prviot pretsedatel Mile Milo{evski pred nekolku dena mu go otstapi prvoto stol~e vo Sovetot na svojot kolega od DUI, Lokman Adili, soglasno so dogovorot so Sovetot prvite dve godini da pretsedava pretstavnik od vladeja~kata partija, a vtorite dve godini funkcijata da ja izvr{uva kadar od redovite na DUI.

O

“difolt” glasaat protiv”, veli Petreski. Od druga strana, pak, sovetnikot Dejan Panovski od redovite na VMRO-DPMNE vo Sovetot na op{tina Ohrid, veli deka Sovetot naj~esto gi “turka” ideite koi se od li~en interes na Petreski osobeno vo delot na urbanizmot kade {to tie kako sovetni~ka grupa imaat najmnogu inicijativi vo nasoka na za{tita na krajbre`niot pojas. “Predlozite za izmena na Detalniot urbanisti~ki plan koi se vo nasoka na za{tita na ekosistemot na ezeroto sekoga{ se odbivaat za smetka na izmeni vo DUP so koi se promoviraat nivnite politiki”, tvrdi Panovski. No, deka ne e lesno da si opozicija vo gradskiot ili op{tinskiot sovet potvrduva Sofija Kunovska, sovetni~ka od SDSM vo Sovetot na Grad Skopje. “Na{ite inicijativi naj~esto ne se prifa}aat ili koga se del od dnevniot red se stavaat na posledno masto koga ne mo`ete da zadr`ite na sednica nikoj od sovetnicite i tie nikoga{ ne do`ivuvaat po{iroka debata”, pojasnuva Kunovska. Kuriozitet vo celata prikazna e op{tina Novo Selo. Iako tamu gradona~alnikot, Petar Spasov, doa|a od SDSM, a mnozinstvoto vo Sovetot e od VMRO-DPMNE, toj veli deka komunikacijata so Sovetot mu e besprekorna. “Na po~etokot ima{e problemi, no gradona~alnikot ima zada~a da gi menaxira odnosite me|u sovetnicite. Poslednata godina ipol odli~no funkcionirame. Site odluki koi{to se odnesuvaat za prosperitet na op{tinite pominuvaat mnogu dobro, a onie inicijativi ili predlozi koi se so politi~ka konotacija, ili

 Posleden primer za op{tinski raskol e Berovo, kade {to minatata nedela propadnaa 163 000 evra od evropskite fondovi, poradi nesoglasuvawa i partiski prepukuvawa me|u gradona~alnikot od VMRO - DPMNE i Sovetot ~ie mnozinstvo e od SDSM

DRAGI NAXINSKI

GRADONA^ALNIK NA BEROVO (VMRO–DPMNE) Bidej}i od opoziciskata partija go opstruiraat donesuvaweto na rebalansot na Buxetot se trudime site zacrtani proekti da gi realizirame bez izglasan rebalans, odnosno so sredstvata {to se odobreni spored prethodno izglasaniot Buxet.

SOFIJA KUNOVSKA

SOVETNIK VO GRAD SKOPJE (SDSM) Na{ite inicijativi naj~esto ne se prifa}aat ili koga se del od dnevniot red se stavaat na posledno masto koga ne mo`ete da zadr`ite na sednica nikoj od sovetnicite i tie nikoga{ ne do`ivuvaat po{iroka debata.

RUFI OSMANI

GRADONA^ALNIK NA GOSTIVAR (NDP) Sovetnicite od DUI nekonstruktivni i vo predlagaweto proekti ili argumentirawe na ona so {to ne se soglasuvaat vodej}i se od svojot tesno partiski insteres i potrebata postojano da bidat protiv.

IMA I TAKVI KADE [TO SORABOTKATA E BESPREKORNA pokraj {areniot raspored na silite vo sovetite na op{tinite, del od gradona~alnicite tvrdat deka ne postojat problemi pri odlu~uvaweto. Vo op{tina Kumanovo vo koja dominantno mesto ima SDSM, gradona~alnikot tvrdi deka nema problemi. “Na koordinacija se dogovaraat najva`nite pra{awa i tie pominuvaat so dvotretinsko mnozinstvo. Osven odredeni poedinci koi imat gradona~alni~i ambicii i koi na li~na osnova ja ko~at rabotata na Sovetot drugi pogolemi nedorazbirawa nema”, tvrdi Zoran

I

pak se za ispolnuvawe na partiski interesi, voop{to ne gi stavame na dneven red. Problemite gi nadminuvame so po~esti sredbi i razgovori”, veli Spasov. Vo op{tina Gostivar, pak,

Damjanovski gradskiot tatko na Kumanovo. Na dobra sorabotka se falat i vo Ara~inovo. Iako sovetnicite vo Sovetot na op{tina Ara~inovo se podeleni sedum od Nova Demokratija, sedummina od DUI, gradona~alnikot Bastri Bajrami veli deka rabotat principielno i transparentno. “Dokaz za toa e ednoglasnoto usvojuvawe na predlogot ~lenot od DPA, koj e obrazovan i stru~en, da rakovodi so Sovetot kako pretsedatel”, veli Bajrami. Istoto go poso~uvaat i od op{tinite Negotino i Makedonski brod. Razli~nata partiska kompozitnost, velat ottamu, ne vlijae vrz donesuvaweto na odlukite {to se od so koja rakovodi gradona~alnikot Rufi Osmani rasporedot na silite e 16 – 15 vo negova polza, no kako {to toj tvrdi odlukite se glasaat so dvotretinska poddr{ka.

BASTRI BAJRAMI

GRADONA^ALNIK NA ARA^INOVO (NOVA DEMOKRATIJA) Dokaz za toa kolku dobro sora-botuvame so sovetnicite od DUI e ednoglasnoto usvojuvawe na predlogot ~lenot od DPA, koj e obrazoven i stru~en, da rakovodi so Sovetot kako pretsedatel.

ZORAN DAMJANOVSKI GRADONA^ALNIK NA KUMANOVO (SDSM)

Osven odredeni poedinci koi imat gradona~alni~i ambicii i koi na li~na osnova ja ko~at rabotata na Sovetot drugi pogolemi nedorazbirawa nemal.

interes zaprosperitetot na op{tinata i gra|anite. Velat politi~kite interesi

i presmetki voop{to ne doa|aat do izraz vo nivnite op{tini.

“Vo Sovetot imame mnogu kvalitetna sorabotka, site inicijativi se glasaat so 25 glasovi za osven glasovite na sovetnicite od DUI koi sekoga{ se protiv. Tie se nekonstruktivni i vo pred-

lagaweto proekti ili argumentirawe na toa so {to ne se soglasuvaat vodej}i se od svojot tesno partiski interes i potrebata postojano da bidat protiv”, pojasnuva Osmani.


8

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 12.10.2011 / SREDA

SO OKRUPNUVAWETO NA ZEMJI[TETO DO POKONKURENTNO ZEMJODELSTVO

O

krupnuvaweto na zemji{teto e prviot prioritet za zgolemuvawe na produktivnosta i konkurentnosta na makedonskoto zemjodelstvo. I zemjodelskite stopanstva i individualnite proizvoditeli se svesni deka so mali i sitni zemji{ni parceli ne mo`e da se gradi konkurentno, evropsko zemjodelsko proizvodstvo. Stopanskata komora na makedonija gi poddr`uva

aktivnostite na Ministerstvoto za zemjodelstvo za okrupnuvawe na zemjodelskiot posed, bidej}i spored bizniszaednicata, toa e imperativ za regionalnite pazari, kade {to konkurencijata e mnogu pogolema. Od Komorata poso~uvaat deka subvenciite i sistemskata poddr{ka {to ja obezbeduva Vladata }e ima pogolem efekt ako se nadmine problemot so sitnite zemjodelski parceli. “Okrupnuvaweto na zemjodelK

O

M

E

R

C

skoto zemji{te e neophodno za zgolemuvawe na produktivnosta i konkurentnosta”, istakna Stojmirka Tasevska, direktor vo Komorata. Spored Perica Ivanoski, dr`aven sovetnik vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, glavna slabost na makedonskiot agrar se malite obrabotlivi povr{ini od samo 1,6 hektari vo prosek i nivnata fragmentiranost na {est do sedum posebni parceli, a toa

I

J

A

L

E

N

e i pri~ina za neisplatlivost na primena na agrotehni~ki merki, ograni~ena produkcija i nedovolen prihod. “Podobruvaweto na zemji{nata struktura vo nasoka na nejzino okrupnuvawe e me|u prioritetite na na{ata agrarna politika. Pokraj ve}e prezemenite zakonski izmeni koi ja ograni~uvaat fizi~kata delba na povr{inite pomali od dva hektari i spre~uvaweto na trendot na rasipnuvawe, predvideni se niza drugi

O

G

L

1

A

aktivni merki”, naglasi Ivanoski. Ivanovski istakna deka do krajot na godinava }e se donese nacionalna strategija za konsolidacija na zemjodelskoto zemji{te so operativen plan od 2011 do 2020 godina, }e bidat izgotveni izmeni na Zakonot za zemjodelsko zemji{te so cel pravno regulirawe na razmenata na zemji{teto, a }e bidat zavr{eni i postapkite za okrupnuvawe na zemji{teto {to se po~nati vo odredeni

regioni. Preku strategijata postepeno }e se voveduvaat instrumentite za okrupnuvawe na zemji{teto koi dolgo vreme se praktika vo EU. Principot e dobrovolna razmena na povr{inite me|u zemjodelcite, menuvawe na goleminata na parcelite i vklu~uvawe infrastrukturni objekti {to se od interes za lokalnoto naselenie. Dosega vo Makedonija se evidentirani 100.000 zemjodelski stopanstva.

S

DENESKA PO^NUVA PRIJAVUVAWETO ZA SUBVENCII

O

d deneska pa do 5 noemvri zemjodelcite }e mo`at da apliciraat za subvencii za gradinarski kulturi predadeni vo prerabotuva~ki kapaciteti i za proizvodstvo na sertificiran semenski i saden materijal, informira Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj. Vo istiot period }e mo`at da se podnesuvaat i barawa za direktni pla}awa za zaklani goveda, goenici, brojleri i nesilki vo registrirani klani~ni kapaciteti, za nabavka na priplodni grla ovci, kozi, junici, sviwi, nabavka na matici, kako i za proizvodstvo na brojlerski piliwa i piliwa od jajcenosni hibridi. Do 5 noemvri mlekoproizvoditelite mo`at da podnesat barawa za finansiska poddr{ka za proizvedeno i prodadeno kravjo, ov~o i kozjo mleko vo registrirani mlekarnici vo period od 1 maj do 30 septemvri. Vo istiot rok barawa do podra~nite edinici na Ministerstvoto za zemjodelstvo mo`at da podnesat lozarite za proizvedeno i prodadeno grozje vo registrirani doma{ni vinarski vizbi.

OTKUPOT NA ZEMJODELSKI PROIZVODI ZGOLEMEN ZA 11,2%

V

rednosta na vkupniot otkup i proda`ba na zemjodelski proizvodi vo avgust iznesuva 668 milioni denari, {to pretstavuva zgolemuvawe za 11,2% vo odnos na istiot mesec lani, objavi Dr`avniot zavod za statistika. Vrednosta na otkupenite zemjodelski proizvodi od individualnite zemjodelski proizvoditeli e zgolemena za 120,9%, a proda`bata od sopstvenoto proizvodstvo na pretprijatijata e namalena za 24,6%. Zgolemuvawe na vrednosta na vkupniot otkup i na proda`bata e zabele`eno kaj industriskite i fura`nite rastenija, ovo{jeto i grozjeto, dobitokot, mlekoto i mle~nite proizvodi, dodeka namaluvawe e zabele`ano kaj `itata, zelen~ukot, alkoholnite pijalaci, `ivinata i jajcata i ribata.

FESTIVAL NA NOVIOT GERMANSKI FILM

A

mbasadata na Germanija vo sorabotka so Prokredit banka, po sedmi pat go organiziraat festival na noviot germanski film so moto “Sakam film” (Ich Liebe Film), koj po~nuva vo sreda vo kino Milenium so proekcija na tragikomedijata “Vinsent saka more”. Na Festivalot }e bidat prika`ani 12 najnovi filmski ostvaruvawa. Frank [toesel, ata{e za kultura vo Germanskata ambasada, na pres-konferencija istakna deka festivalot stanuva s$ pouspe{en, za{to lani go posetile okolu 4.000 gleda~i. Toa gi pottiknalo ovaa godina da go pro{irat i vo u{te eden grad pove}e.


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 12.10.2011 / SREDA

9

EKSPERTITE KONTRA PREDLOG-IZMENITE NA ZAKONOT ZA GRADBA

PROTIVUSTAVNO E DA SE KONFISKUVA IMOT NA GRA\ANITE

 Predlogot gra|anite koi ne podnele barawe za legalizacija na divogradbite da pla}aat penali i vo rok od tri godini da gi sru{at divogradbite ekspertite go ocenija kako dr`aven intervencionizam, koj o~ekuvano }e padne na Ustaven sud

P

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

ravnici, sudii i eksperti javno gi kritikuvaa najnovite predlog-izmeni na Zakonot za gradewe koi predviduvaat kazni i konfiskacija na imot na gra|anite koi ne podnele barawe za legalizirawe na divogradbite. Glavnite zabele{ki na ekspertite i opozicijata se odnesuvaat na odredbata dr`avata i op{tinite da mo`at da konfiksuvaat privaten imot i za ~lenot od Zakonot koj gi definira site gradbi kako objekti od javen interes. Poslednite predlog-izmeni vo zakonskata regulativa, predlo`eni od dvajca pratenici na VMRO-DPMNE, predviduvaat gra|anite koi ne podnesoa barawe za legalizacija do krajniot rok da pla}aat mese~na kazna od 3% od pazarnata cena na objektot vo period od tri godini, do koga sami treba da ja urnat divogradbata. Dokolku ne ja K

O

M

E

R

NEMA DA SE LEGALIZIRAAT SITE OBJEKTI? voe mislewe za predlog-zakonot dade i pratenikot Izet Zekiri od NDP, koj predupredi deka Zakonot }e donese mnogu problemi ako se zeme predvid deka nema da se prifatat mnogu od ve}e podnesenite barawa za legalizacija. Spored negovite analizi, duri 40% od vkupno podnesenite barawa za legalizicaija }e bidat odbieni, bidej}i divogradbite se nao|ale vo zoni kade {to ne e dozvolena legalizacija na istite. “Tie 40% od barawata nema da se prifatat zatoa {to objektite sigurno se nao|aat blizu aerodrom, vo nacionalni parkovi, grani~ni premini i sli~no, kade {to ne se dozvoluva legalizacija. Stra{niot moment e {to i za ovie objekti }e va`i ovoj Zakon, koj predviduva ogromni pari~ni kazni i konfiskacija na imot”, dodade Zekiri.

S

pla}aat kaznata, dr`avata ili op{tinata }e mu go konfiskuva legalno izgradeniot objekt ili del od nego, a }e ja urne nelegalnata gradba. Opozicijata potseti deka vo fevruari minatata godina Ustavniot sud gi ukina istite ~lenovi od Zakonot za gradba donesen vo 2009 godina, koi & dozvoluvaa na dr`avata da gi odzeme objektot i zemji{teto pod nego dokolku se konstatira deka objektot bil graden bez dozvola za gradba. ^lenovite bea ukinati so obrazlo`enie deka sopstvenosta nad zemji{teto e ustavno zagarantirano pravo na sekoj gra|anin. Tokmu vo ovoj ~len sudijata od Vrhovniot sud, C

I

J

A

L

E

N

Nikol~e Nikolov, gleda seriozno zagrozuvawe na sopstveni~kite prava na gra|anite. “Mo`ebi celta bila da se stavi red vo gradeweto i da se kaznat gra|anite koi ne gi po~ituvaat zakonite, no smetam deka zakonodavecot ne smee da se povika na konfiskacija, posebno zatoa {to toj ~len e menuvan nekolku pati”, dodade Nikolov. Iako pratenicite od vladeja~kata partija gi pravdaa zakonskite izmeni, tvrdej}i deka }e donese red vo urbanizmot vo dr`avata, ekspertite seriozno reagiraa na nedore~enosta na Zakonot. Asistentkata na Praven Fakultet, Tina Pr`eska, O

G

L

A

S

pobara doprecizirawe na ~lenot, spored koj site gradbi od eden urbanisti~ki plan se definirani kako objekti od javen interes. “Vaka opredelen javen interes e premnogu {irok poim i dava mo`nost za kakvo bilo tolkuvawe. Treba da se precizira za koja kategorija gradbi stanuva zbor?”, predlo`i taa. Jani Makraduli od SDSM potencira{e deka javniot interes treba da se odnesuva samo za objekti koi se od javen interes kako bolnicite, gradinkite i u~ili{tata, {to pak, ve} e e opredeleno so Zakonot za eksproprijacija. Zaednicata na edinicite na lokalnata samouprava, K

O

M

E

R

iako ima{e pretstavnik na javnata rasprava, ne se proiznese po predlogzakonot, so obrazlo`enie deka istiot go dobile premnogu docna za da C

I

J

A

L

E

N

mo`at opse`no da go analiziraat i da dadat svoe mislewe. Pratenicite od opozicijata povikaa na celosno povlekuvawe na predlozite. O

G

L

A

S


Kompanii / Pazari / Finansii

10

 PREGLED VESTI TROJCA MAKEDONSKI STUDENTI STIPENDISTI NA BUNDESTAG

D

elegacija na germanskiot Bundestag ja poseti Makedonija za da izvr{i izbor na stipendisti za Me|unarodnata parlamentarna stipendiska programa. Germanskiot Bundestag preku Me|unarodnata parlamentarna stipendija sekoja godina na tri makedonski stipendisti im nudi mo`nost zaedno so mladi lu|e od celiot svet da se zapoznaat so rabotata na germanskoto Sobranie. U~esnicite steknuvaat prakti~ni iskustva vo parlamentarnoto rabotewe preku petmese~en anga`man vo kancelarijata na eden pratenik, a voedno mo`at da slu{aat predavawa na eden od berlinskite univerziteti.

NEKTAR DOBI DOZVOLA OD HRVATSKA DA GO KUPI FRUKTAL

S

rpskata kompanija Nektar dobi oficijalna soglasnost od Komisijata za za{tita na konkurencijata vo Slovenija deka mo`e da go prezeme poznatiot slovene~ki proizvoditel na sokovi, Fruktal. Kompanijata od Ba~ka Palanka objavi deka 93,73% od akciite na fruktal gi kupila od Pivovarna La{ko, no cenata na transakcijata ne e objavena. Nektar }e go prezeme Fruktal otkako }e dobie soglasnost od Komisiite za za{tita na konkurencijata vo Makedonija i vo Bosna i Hercegovina, otkako ve}e dobi vakva dozvola od nadle`nite vo Srbija i Crna Gora. Kako {to neodamna objavi “Kapital”, Nektar go kupuva Fruktal za 50,2 milioni evra. Fruktal i Nektar imaat ambiciozni planovi. Planiraat ve}e od januari 2012 godina da zazemat 15% od vkupniot udel na pazarot na ovo{ni sokovi vo Makedonija. Ako go realiziraat planiranoto, velat deka }e zastanat ramo do ramo so liderot vo ovaa dejnost, proizvoditelot na sokovi Vivaks, koj dr`i okolu 20% od pazarot na ovo{ni sokovi vo zemjava. Od fabrikata Fruktal Mak velat deka ve}e slednata godina, so celo portfolio na proizvodi i brendovi }e go zazemat vtoroto lidersko mesto vo proizvodstvo na sokovi vo zemjava.

NEDOSTATOCI NA ZAKONOT ZA KONCESII I JAVNO-PRIVATNO PARTNERSTVO

P

redlog-zakonot za koncesii i javno-privatno partnerstvo ima seriozni nedostatoci na koi treba da se intervenira vo vtoroto ~itawe, oceni opozicijata na prvoto razgleduvawe na Zakonot vo Sobraniskata komisija za ekonomski pra{awa. Kako glavni zabele{ki na opozicijata se deka ne e dobro toa {to vo Zakonot se ostava mo`nost za da se izvr{i izbor dokolku ima samo eden ponuduva~, a neprifatlivo za niv e i toa {to e ostavena mo`nost na koncesionerite za javna rabota i koncesionerite za javna usluga da im se priznaat do 50% od prvi~nata ponuda. Kako nedostatok ja poso~ija i odredbata so koja mu se ovozmo`uva na toj {to ja izrabotuva fizibilitistudijata da u~estvuva na javniot povik. So predlog-zakonot za prvpat se voveduva `albata kako pravno sredstvo protiv odlukite, dejstvata i propu{tawata na prezemeni dejstva od strana na javniot partner i koncedentot. Ministerstvoto za ekonomija se opredeluva kako nadle`en organ za sproveduvawe na javno-privatno partnerstvo, koe }e dejstvuva kako koordinator, a za prvpat se predviduva i vodewe registar za sklu~eni i dodeleni dogovori za javno-privatno partnerstvo i za koncesiite za stoki od op{t interes. Se propi{uva i posebna postapka za dodeluvawe na koncesijata za stoki od op{t interes. Zamenikot-minister za ekonomija, Katerina Kosteska, pojasni deka ne e zadol`itelno da se izbere najdobar ponuduva~ dokolku na javniot povik e dostavena samo edna ponuda, tuku se ostava mo`nost toa da se napravi dokolku javniot partner oceni deka ponudata odgovara na barawata.

+

10.10.2011

Пелистерка РЖ Техничка контрола Макстил Фершпед РЖ Услуги 10.10.2011

НЛБ Тутунска банка Стопанска банка Битола Арцелормиттал RMDEN04 Окта

-

раст

нова цена

+20.00% 2.340.00 +4,17% 350.00 147.27 +3,27% +3,00% 41.200.00 +2,59% 199.00 пад

-4,48% -2,70% -2,17% -1,91% -0,44%

нова цена

2.770.00 1.800.00 90,00 92,20 1.642.74

KAPITAL / 12.10.2011 / SREDA

MESARNICITE I KASAPNICITE ALARMIRAAT

NEMA KASAPI VO ZEMJAVA  S$ pomalku mladi se interesiraat za ovoj te`ok zanaet, pa ako ne se prezemat soodvetni merki naskoro kompaniite od mesnata industrija }e se soo~at so u{te pogolemi problemi

M

IVANA KOLEVA

koleva@kapital.com.mk

esnata industrija vo Makedonija ima problem da najde kasapi. Biznismenite od ovoj sektor alarmiraat deka naskoro vo zemjava }e nema lu|e koi }e sakaat i }e bidat stru~ni da ja izvr{uvaat ovaa te{ka rabotna zada~a. So neatraktivnosta na ovaa profesija, od koja site mladi begaat, no i so s$ pogolemiot odliv od zemjava poradi pogolema plata vo stranstvo, mesarnicite i klanicite se prinudeni sami da obu~uvaat kadri, bidej}i obrazovniot sistem ne ja stimulira dovolno ovaa profesija. Biznismenite predupreduvaat deka dr`avata mora strate{ki da razmisluva koga go oblikuva obrazovniot sistem. Tie se `alat deka vrie od diplomci koi zavr{ile humanisti~ki i op{testveni nauki, a ima deficit kaj tehni~kite i stru~nite nauki. “Poslednive 15 godini Makedonija nema {kola za mesari. Jas ve}e nekolku pati signalizirav kaj lokalnata samouprava vo Kavadarci, no i na brojni sredbi i sostanoci deka mora itno da se formiraat paralelki za da se oformi kadar. Site vraboteni niz klanicite ve}e se od postarata generacija i nabrzo }e se sudrime so golem problem”, veli Risto Mihajlov, sopstvenik i generalen menaxer na Serta kompani, kompanija za prerabotka i izvoz na jagne{ko meso, koj poseduva klanici vo Kavadarci i vo

RISTO MIHAJLOV Prilep. Spored nego, so bezvizniot re`im mnogu mesari zaminaa da rabotat vo EU za pogolema plata. Sega ve}e po~nuva da se ~uvstvuva nedostig od ovoj kadar, a mnogu mesarnici i razni prerabotuva~ki kapaciteti ve}e po pet pati objavuvaat ist oglas i povtorno ne mo`at da najdat takvi kadri. “Ova e mnogu zna~aen kadar, bidej}i toj treba poleka da se prilagoduva na sistemot na rabota po odredeni evropski standardi i regulativi, koi se mnogu strogi. Nevnimatelnoto rabotewe i propustot na samo edna bakterija niz proizvodstvoto mo`e da napravi vistinski haos”, veli Mihajlov. Drug sopstvenik na kompanija za mesni proizvodi veli deka ima samo pet kasapi. Rajko Maksimovski, pak, direktor na IKL Gorni Polog, koj go poseduva najgolemiot klani~en kapacitet vo Polo{ko, veli deka ima desetina kasapi vo poodminati godini. “Vo Gostivar nema sredni stru~ni u~ili{ta od kade {to mo`eme da prezememe

SOPSTVENIK NA SERTA KOMPANI Poslednive 15 godini Makedonija nema soodvetna {kola za mesari. Site vraboteni niz klanicite ve}e se od postarata generacija i nabrzo }e se sudrime so golem problem. Mnogu mesarnici i razni prerabotuva~ki kapaciteti ve}e po pet pati objavuvaat ist oglas i mnogu te{ko nao|aat takvi kadri.

kadar, pa poradi toa mora vo klanicata poiskusnite da gi prekvalifikuvaat pomladite za da go nau~at zanaetot”, veli toj i dodava deka kasapite imaat te`ok zanaet. “Mladite denes ne sakaat takva rabota, imaj}i predvid deka 90% od niv ve}e imaat diploma za zavr{en fakultet. Poradi toa ovoj vid kadar poleka izumira i ne se pravi negova reprodukcija”, istaknuva Maksimovski. Spored nego, ministerstvata za obrazovanie i za trud treba da prezemat merki za da se spre~i problemot. Od Ministerstvoto za obrazovanie velat deka interesot generalno opa|a za srednoto stru~no obrazovanie od trigodi{no traewe. Tie velat deka otvoraweto na novite obrazovni profili go realiziraat vrz osnova na barawata na op{tinite. “Potrebno e kompaniite direktno da sorabotuvaat so lokalnata samouprava za da go re{at nedostigot od takvite kadri”, velat od Ministerstvoto. Vo zemjava ima dve

u~ili{ta so nastava za obrazoven profil “prerabotuva~ na meso i mleko” - SOU “Dimitar Vlahov” od Skopje i “Ko~o Racin” od Sveti Nikole. Od “Dimitar Vlahov” doznavame deka godinava se zapi{ala samo edna paralelka kasapi. “Lani imavme dve paralelki, a godinava samo edna so 34 u~enici. Nastavata trae tri godini, a ve}e vo vtorata i tretata godina u~enicite imaat praktikantska rabota vo oddelni kompanii od mesnata industrija. Ako se poka`at dobri, kompaniite ponatamu gi zadr`uvaat na rabota”, velat od “Dimitar Vlahov”.

ponedelnik- 10.10.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,30% 4,60% 5,00% 5,30%

6м 5,00% 5,60% 4,80% 5,00% 5,00% 5,50% 6,00% 6,50%

24м 7,70% 8,10% 5,00% 8,20% 7,80% 7,80% 9,00% 9,00%

36м 7,90% 7,90% 5,00% 8,30% 8,40% 8,10% 9,50% 9,50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

3м 2,20% 2,50% 2,40% 2,40% 2,40% 2,60% 2,40%

6м 2,70% 3,00% 2,90% 2,90% 2,80% 3,00% 2,70%

24м 3,80% 4,50% 3,65% 4,10% 4,00% 4,00% 4,35%

36м 4,10% 5,00% 3,90% 4,50% 4,20% 4,30% 5,25%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

камата 4,00% 5,50%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,5038 45,7822 71,1191 49,7402 44,2123 44,8082

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5% 4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

1м 1,36% 1,3% 0,24% 0,00833%

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

3%

3м 1,57% 1,5% 0,39% 0,03%

6м 1,77% 1,7% 0,58% 0,07%

12м 2,10% 2,1% 0,89% 0,30%

2%

1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

Нето вредност

1M

3M

6M

1Y

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

25.658.840,66

-7,70%

-20,05%

-25,92%

-17,47%

-24,23%

09.10.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

42.309.071,88

-5,07%

-16,58%

-21,20%

-18,77%

-23,20%

09.10.2011

Иново Статус Акции

16.188.741,18

-3,84%

-8,70%

-8,41%

-4,23%

-4,83%

09.10.2011

КД БРИК

35.995.984,43

-5,09%

-14,40%

-17,89%

-13,80%

-18,13%

09.10.2011

КД Нова ЕУ

19.711.869,86

-7,91%

-20,92%

-27,89%

-22,93%

-26,29%

09.10.2011

КБ Публикум - Балансиран

22.880.983,24

-4,44%

-12,66%

-14,94%

-11,79%

-13,21%

06.10.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.036.186,21

0,64%

0,10%

1,15%

0,00%

0,00%

06.10.2011


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 12.10.2011 / SREDA

11

 PREGLED VESTI

@ENITE SE POGOLEMI BLOK-TRANSAKCIJA SO AKCII NA VITAMINKA BIZNISMENI OD MA@ITE N  @enite vo Grcija, posebno na Halkidiki, se mnogu pove}e involvirani vo biznisot od ma`ite. Toa go poka`uva i faktot deka samo

a Makedonskata berza se realizira blok-transakcija so 1.464 akcii (1,89% od glavninata) na Vitaminka AD Prilep po cena od 4.000 denari za akcija. Vrednosta na celata transakcija e 5,8 milioni denari. Vitaminka vo prvite tri meseci od godinava ostvari prihodi od proda`ba vo vrednost od 271.043 denari, dodeka pak, neto-dobivkata za navedeniot period iznesuva 7,1 milioni denari. Minatata godina kompanijata ja zavr{i so rast na prihodite od proda`ba, koi na krajot od godinata dostignaa 1.223.783.000 denari. Ostvarenata netodobivka za 2010 godina iznesuva 43,1 milioni denari, dodeka pak, vo 2009 godina dobivkata iznesuva{e 46,6 milioni denari.

10% od `enite na Halkidiki se nevraboteni ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

to pretstavuva Mre`ata na `enipretpriema~i na Halkidiki? Papameti: Na{ite ~lenovi se ~lenovi i na Stopanskata komora na Halkidiki. Nie za prvpat sme vo poseta na va{ata zemja i ja iskoristivme ovaa biznisprigoda za da se sretneme so `enite-pretpriema~i vo va{ata dr`ava za da ja zgolemime me|usebnata sorabotka. Mnogu sme sre}ni od sredbata so mre`ata na `eni-pretpriema~i, bidej}i imavme mo`nost da slu{neme kakva e pozicijata na `enite. Koga }e re~am pozicija, mislam na odgovornite pozicii vo op{testvoto i sekako, pozicijata na `enata vo biznisot, vo delot na toa kolku procentualno ima `enibiznismeni, kolku se nevraboteni i sli~no. Koja e pozicijata na `enatapretpriema~ na Halkidiki i ulogata pri donesuvaweto odluki vo biznis-zaednicata? Psomadeli: Jas sum vo Bordot na direktori na Stopanskata komora na Halkidiki od 1994 godina. Od 21 ~len na Bordot na direktori ima samo pet `eni. Sledniot dekemvri }e imame izbori i se nadeveme deka }e go zgolemime brojot na `eni vo upravuva~kata struktura. Na Halkidiki 60% od site pretpriema~i se `eni, za razlika od va{ata zemja, kade {to samo 4% od pretpriema~ite se `eni. Nie sme vklu~eni vo site sektori - turizam,

[

nedvi`nosti, finansiski uslugi, banki, trgovski centri, dekoracija i sli~no. Dali toa zna~i deka `enite na Halkidiki se pogolemi biznismeni od ma`ite? Psomadeli: Da, sekako. Mo`am da ka`am deka posebno za Halkidiki toa e mnogu pove}e izrazeno otkolku vo drugite delovi na Grcija. Nie imame silna asocijacija i sme mnogu pove}e involvirani vo biznisot od ma`ite. Od vkupniot broj na naselenie na Halkadiki, 30% od `enite se vraboteni, 10% se nevraboteni, a 60% se biznismeni, odnosno vodat svoj biznis. Kako {to znaeme, najrazvien sektor e turizmot. Toa e granka vo koja mo`e da se raboti {est meseci vo godinata. A ostanatite {est meseci `enite mo`e da se posvetat na semejstvoto. Toa e dobro za `enata. No, i vo mesecite koga ne rabotat `enite se socijalno poddr`ani, odnosno zemaat socijalna pomo{ od dr`avata za nevraboteni. Kako se odrazi krizata vo Grcija vrz turizmot na Halkidiki i vrz biznisot? Turisti~kata sezona zavr{i i dali sega o~ekuvate pogolem zamav na krizata? Papameti: Prihodite od turizmot vo Grcija godinava porasnaa za 8% do 9%, a toa zna~i deka uspeavme da go iskoristime momentot. Imame dobra usluga i za da privle~eme pove}e turisti, gi namalivme cenite na na{ite uslugi. Na{ite kompanii se ekonomski silni i mislam deka se dovolno silni za da se nosat so problemite od finansiskata kriza. Veruvame deka ovaa ekonomska

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.117,41 МБИД 2.239,50 ОМБ 117,80

+1,20% -0,79% -0,41%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

11.306,11

+1,83% +2,09%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 5.710,65

+0,62%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 741,55

+4,69%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

`eni-pretpriema~i na Halkidiki

kriza ne e samo vo Grcija, tuku internacionalna. Psomadeli: Jas sum smetkovoditel, gi znam brojkite, presmetkite i problemite na kompaniite od ovaa ekonomska kriza. Veruvam deka Grcija }e ja pomine ovaa kriza. Grcija prva vleze i prva }e izleze od krizata zajaknata. Nie sme silni i veruvame deka mo`eme da se izborime. @enite-biznismeni se sploteni vo zaedni~ko zdru`enie za da mo`eme zaedno da izlezeme od problemite, da gi zajakneme na{ite pozicii i site zaedno da izlezeme od ovaa kriza Prvpat ste vo Makedonija. Koi se Va{ite o~ekuvawa

za ponatamo{na sorabotka so makedonskite `enipretpriema~i? Papameti: So ovie biznis-sredbi vo Stopanskata komora, kako i so sredbite so mre`ata na `eni-pretpriema~i vo va{ata zemja o~ekuvame deka }e razvieme dobra sorabotka. Nie sme sosedi so mnogu zaedni~ki karakteristiki. O~ekuvame da po~neme vo va{ata zemja da rabotime na zaedni~ki proekti, kako {to se obrazovanie, know-how, da go spodelime na{eto iskustvo. Vo noemvri godinava }e go organizirame prviot biznisforum vo Halkidiki, kade {to o~ekuvame prisustvo i na va{ite `eni-pretpriema~i.

+1,20%

3.200

МБИД

eli~nata industrija se soo~uva so te{ki vremiwa poradi padot na cenite na ~elikot i odlo`uvaweto na pora~kite od strana na kupuva~ite i ekstremnata nervoza poradi oslabuvaweto na globalnata ekonomija, pi{uva londonski “Fajnen{al tajms”. O~ekuvaniot pad na cenite na ~elikot go zagrozuva profitot na nekoi od najgolemite proizvoditeli i poradi toa, nivnite glavni izvr{ni direktori v~era se sobraa vo Pariz na godi{niot sostanok na Svetskata asocijacija za ~elik. Na svetskiot pazar za ~elik ve}e postoi zagri`enost za pobaruva~kata od Kina, zatoa {to Peking go namali finansiraweto na investiciite poradi inflatorniot pritisok vo kineskata ekonomija. Ova go zabavuva rastot na pobaruva~kata za ~elik od Kina, koja be{e dvi`e~ka sila vo ekspanzijata na globalnata industrija. “Cenite na nekoi vidovi ~elik vo EU se na katastrofalno nivo i vo takva situacija kompaniite rabotat samo za da gi pokrijat tro{ocite. Od druga strana, kupuva~ite stojat nastrana od pazarot, zatoa {to o~ekuvaat cenite i ponatamu da se namaluvaat”, veli Bruno Bolfo, pretsedatel na Duferko, eden od najgolemite proizvoditeli na ~elik vo svetot so sedi{te vo [vajcarija. Saxab Xindai, glaven izvr{en direktor na JSW, golem indiski proizvoditel na ~elik, prognozira deka turbulenciite }e se preleat i vo 2012 godina, godina koja, spored nego, }e bide zapametena po toa {to kratkoro~nite ekonomski i finansiski pra{awa }e vlijaat na dolgoro~nata ekonomska odr`livost. Kako rezultat na lo{ata situacija vo industrijata, najgolemiot svetski proizvoditel na ~elik, Ar~elor Mital, privremeno zatvora del od kapacitetite, odnosno samo dve-tretini od negovite evropski topilnici }e rabotat vo ~etvrtiot kvartal od godinava. Britanskata konsultantska kompanija Meps prognozira deka prose~nite ceni na ~elikot do dekemvri }e padnat na 838 dolari za ton, {to }e bide nov pad od 8% gledano od maj godinava. Spored anketata na “Fajnen{al tajms”, napravena so {est eksperti od industrijata, rastot na svetskite isporaki na ~elik slednata godina }e zabavi za 4,9%, po padot od 6,6% koj se slu~i godinava.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik- 10.10.2011

ОМБ

0,79%

3.000

2.600

2.200 2.000

2.400

1.800 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

2.200 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

NASDAQ 2.525,76

+1,87%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 52.117,60

+1,71%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.359,64

+1,06%

+0,34%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 17.711,10

+0,47%

+2,00%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

+0,92%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 1.801,75

SOFIX 337,10

-1,12%

+0,30%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 615,06

ATHEX 730,12

-1,79% +7,91%

Вино Жупа

6.750,00

Филип Морис

1.320,00

-12,00% ѓ

Белје

700,00

НФД Холдинг

0,26

Интереуропа

1,00

Галеника

6.500,00 Ласта

265,00 Магма

+30,04%

3,35

-22,11%

63,48

+6,23% -11,37%

ЛЕСНА СУРОВА

84.59$/барел BRENT

107.03$/барел

Карловачка ба

Горење

5.830,00 Максима Инве

0,08

+1,94% +1,09%

ПРИРОДЕН ГАС

3.52/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

290

+1,24% +1,32%

ЗЛАТО 1667.50$/унца СРЕБРО 32.10$/унца БАКАР 7.346,25

МЕТАЛИ

+1,94% +3,56% +0,9%

НИКЕЛ 18.802,50 АЛУМИНИУМ

2.200,00 ЧЕЛИК 550.00$/унца

+0,2% -0.2% /

+10,20% -14,97%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

-22,36%

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

-1.91%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

+4,40%

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

Агромеѓимурј

+0,02%

SASX 10 918,31

Главен индекс на Белградската берза

113,75

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 16.557,20

ИНДЕКСИ РЕГИОН

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 5.671,26

BELEX15 537,86

0,41%

124 120 116 112 108 104 100 96 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

2.800

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

+0,98%

pretpriema~i na Halkidiki

2.400

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

NIKKEI 225 8.605,62

KRISTINA PSOMADELI potpretsedatel na Mre`ata na

2.600

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

+1.02%

OLGA PAPAMETI pretsedatel na Mre`ata na `eni-

МБИ10

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

CAC 40 3.126,99

^

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.179,56

3.000

CENITE NA ^ELIKOT NA KATASTROFALNO NISKO NIVO

+2,64% -20,00%

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

СУРОВИНИ

-1,07% ПЧЕНИЦА 607.50$/бушел -1,34% КАФЕ 2.24 $/бушел +0,00%

ПЧЕНКА 600.00$/бушел

+1,24% ШЕЌЕР +3,45% 27,25 СОЈА 1158.25$/бушел -0,45% КАКАО 2685.000$/буше

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.


Komentari / Analizi

12

KAPITAL / 12.10.2011 / SREDA

ANALIZA NA FINANSISKITE IZVE[TAI  Finansiskite

izve{tai pretstavuvaat korisna alatka za prika`uvawe na ekonomskata realnost za raboteweto na delovnite subjekti do vrvniot menaxment i drugite nivni korisnici

F

inansiskite izve{tai gi povrzuvaat finansiskite podatoci na delovniot subjekt niz vremenska ramka, so cel da sozdadat vizija kaj vrvniot menaxment za toa koja e pozicijata na delovniot subjekt. Tokmu preku ova se izrazuva i su{tinskata karakteristika koja ja nosi so sebe ovaa alatka, pravej}i ja kvalitetna podloga za donesuvawe odluki. Finansiskite izve{tai pretstavuvaat korisna alatka za prika`uvawe na ekonomskata realnost za raboteweto na delovnite subjekti do vrvniot menaxment i drugite nivni korisnici. Dokolku pravilno gi pro~itame, od niv mo`eme da ja vidime primenetata politika za likvidnost na delovniot subjekt, negovata finansiska sila i da izvle~eme zaklu~ok za na~inot na finansiraweto na aktivnostite. Sledstveno, da se utvrdi stepenot na zadol`enost na delovniot subjekt, strukturata na kapitalot i najva`no od s$, ostvareniot finansiski rezultat. Ako se obideme site tie podatoci da gi analizirame vo vremenska ramka, mo`eme da izvle~eme trendovi na

dvi`ewa na odredeni klu~ni finansiski varijabli od raboteweto, koi }e ni gi prika`at idnite slu~uvawa na finansiski plan. Pravilnoto ~itawe na finansiskite izve{tai vo golema mera pomaga vo procesot na idnite planirawa ili buxetirawe za delovniot subjekt. Finansiskite rabotnici mora seriozno da se posvetat na pra{aweto dali mo`e pravilno da gi pro~itaat izve{taite, {to pretstavuva pravilno ~itawe i kako da go postignat toa. Pravilnoto ~itawe po~nuva vo procesot na sozdavawe na finansiskite izve{tai, poto~no za vreme na finansiskata evidencija na site podatoci i transakcii, koja ima klu~na uloga i vlijanie vrz kvalitetot na podatocite vo izve{taite. Delovnite subjekti treba da posvetuvaat golemo vnimanie na organizirawe i postavuvawe visokostru~ni, sovremeno orientirani i posveteni finansiski rabotnici, koi }e ja nosat odgovornosta za visokokvalitetni podatoci. Kako poddr{ka vo procesot na sozdavawe kvalitetni finansiski podatoci, na finansiskite rabotnici rakovodstvoto treba da im stavi na

raspolagawe sofisticirani i specijalno dizajnirani softverski re{enija za obrabotka na podatoci, koi treba da bidat vo korelacija so lokalnite zakonski propisi i me|unarodnite smetkovodstveni standardi ili so standardite postaveni od grupacijata na koja eventualno pripa|a delovniot subjekt. Visokata tehnologija i uredno dizajniranite tehnolo{ki procesi so softverska obrabotka na podatocite obezbeduvaat sigurnost vo obrabotenite podatoci i nivna pravilna prezentacija. Tokmu golemite korporacii, koi imaat svoi pretstavni{tva niz svetot, odlukite gi temelat na konsolidiranite finansiski izve{tai, od koi gi crpat potrebnite informacii za donesuvawe delovni odluki. Kaj niv praktikata na sozdavawe finansiski izve{tai odi dotamu {to se standardizira na~inot na obrabotka na finansiskite podatoci, koristej}i ista nomenklatura (smetkovni planovi), se transformiraat podatocite od sekoja poedine~na podru`nica vo edna ista forma na izve{tai, koi potoa se obrabotuvaat i se konsolidiraat. Na toj

apital Akademija na 4-5 noemvri 2011 godina organizira dvodnevna rabotilnica na tema: “Finansiski izve{tai kako alatka za delovno odlu~uvawe - podgotovka i analiza”, na K koja u~esnicite }e razrabotuvaat set na alatki za podgotovka na finansiski izve{tai, } e dobijat nasoki kako pravilno da gi ~itaat izve{taite, kako da potenciraat i definiraat odredeni pokazateli od analizata i kako pravilno da gi tolkuvaat dobienite zaklu~oci. Predava~ na rabotilnicata e Katerina Bo{evska, finansiski direktor na EOS Matrix Makedonija i finansiski konsultant za Isto~na Evropa. Pove}e informacii na: www.kapital.mk

na~in pridonesuvaat kon visokokvalitetni informacii vo sekoj finansiski izve{taj, koi dokolku pravilno se pro~itaat, mo`e da ni poka`at mnogu korisni podatoci za delovniot subjekt. Dokolku pravilno gi primenime i/ili interpretirame pro~itanite podatoci od finansiskite izve{tai, mo`eme da gi izrazime ekonomskite pozicii na delovniot subjekt. Vakvata praktika vo finansiskata literatura u{te e poznata kako analiza na finansiskite izve{tai, koja pomaga vo izrazuvaweto na ekonomskite pozicii za delovniot subjekt, a toa pretstavuva osobeno va`na i korisna informacija za vrvniot menaxment vrs osnova na {to gi bazira odlukite za idninata na delovniot subjekt. Preku podatocite vo finansiskite izve{tai se otslikuva uspe{nosta vo raboteweto, profitabilnosta, stabilnosta i perspektivata na delovniot subjekt. Sepak, mora da potsetime deka se analiziraat podatoci koi se to~no izmereni, provereni i gi sodr`at potrebnite atributi neophodni za izve{taite da bidat korisni. Naj~estite atributi koi treba da gi poseduvaat finansiskite izve{tai se: kvalitativno provereni, relevantni, navremeni, verificirani i verodostojni, no najva`no od s$, nepristrasni informacii. Tie atributi se glavna podloga za analiza na finansiskite izve{tai i izveduvawe zaklu~oci za tri vre-

Kapital Akademija...

menski dimenzii na delovniot subjekt: minatoto, sega{nosta i idninata. Za da se izbegne rizikot od nekvalitetni podatoci i verodostojnosta na analizata na tie podatoci, delovnite subjekti treba da praktikuvaat redovna finansiska kontrola. So pravilno funkcionirawe na kontrolata, krajnite korisnici na analizata na finansiskite izve{tai }e bidat uvereni vo nivnata verodostojnost i site odluki }e gi zasnovaat tokmu na rezultatite od interpretacijata na istite. Za da funkcionira pravilno procesot na analiza na finansiskite izve{tai, treba da se razbere konceptot na nivno podgotvuvawe, forma i sodr`ina. Pravilno da se ocenat izbranite smetkovodstveni metodi, politiki i celokupniot finansiski proces i sistem na finansisko izvestuvawe. Finansiskata kontrola mora da potvrdi deka vo procesot na sozdavawe na izve{taite se zapazuva konceptot na kontinuitet vo nepredvideno traewe za delovniot subjekt. Treba da se razbere konceptualnata ramka na finansiskite izve{tai zatoa {to gi dava potrebnite karakteristi~ni finansiski informacii koi pomagaat vo odlu~uvaweto (nezavisno dali toa se odnesuva na odluka za investirawe ili drugi ekonomski odluki). Otkako }e se obezbedat zdravi politiki, procesi i sistemi, finansiskata analiza gi obrabotuva podatocite od sekoj finansiski izve{taj, ja pro-

KATERINA BO[EVSKA

Finansiski direktor na EOS Matrix i predava~ na obukata “Finansiskite izve{tai kako alatka za delovno odlu~uvawe”

cenuva nivnata opravdanost ili gi bara nelogi~nostite koi mo`e da proizlezat od nepravilnata finansiska evidencija. Rezultatot od finansiskata analiza se izve{taite so analizirani finansiski pokazateli i konsolidirani finansiski izve{tai. So takva postavenost na edna, navidum, te{ka i troma struktura na podgotovka, kontrola i analiza na finansiskite izve{tai se obezbeduva sigurnost na vrvniot menaxment deka zasnovaj}i ja svojata odluka na finansiskite izve{tai za delovniot subjekt ja donesuva vistinskata odluka za negovata idnina. Najgolema i najva`na uloga vo analizata imaat oddelenijata za interna kontrola i kvalitet, koi pokraj redovnite finansiski revizii (koi voobi~ano se od eksterni revizorski ku}i), sproveduvaat interni revizii so cel da se osiguraat deka sekoj od niv gi koristi najdobrite praktiki za delovno rabotewe.

member of KAPITAL MEDIA GROUP m

објавува

РАБОТИЛНИЦА ФИНАНСИСКИТЕ ИЗВЕШТАИ КАКО АЛАТКА ЗА ДЕЛОВНО ОДЛУЧУВАЊE ПОДГОТОВКА И АНАЛИЗА 4-5 Ноември 2011 година  Хотел “Александар Палас“ Скопје

Финансиските извештаи се повеќе од бројка! Тие се многу повеќе од законска обврска! Финансискиот извештај во денешниот бизнис свет е основната деловна алатка на секој менаџер кој врз основа на добиените информации од истиот треба да ги донесе клучните одлуки. Оваа работилница ќе ве научи како и вашиот финансиски извештај да стане вашатa клучна алатка. Ќе научите кој е правилниот сет алатки за изработка на финансиски извештај, како правилно да ги читате извештаите, да ги потенцирате, дефинирате, пресметувате и толкувате соодветните показатели од финансиските извештаи. А сето тоа поткрепено со готови матрици, кои понатаму слободно ќе може да ги користите во секојдневната работа!

РАБОТИЛНИЦАТА Е НАМЕНЕТА ЗА:

 Финансиски менаџери  Сметководители  Лица кои подготвуваат финансиски извештаи и анализи  Сопственици на компании  Претприемачи

ЌЕ ДОБИЕТЕ ГОТОВИ МАТРИЦИ ЗА:

 Биланс на состојба - сублимирана форма со мапирање Биланс на успех - сублимирана форма за  со мапирање  Добивка и профитна маржа со графикони за движења  Правична распределба на плати според позиции  Мерење на профитабилноста/успешноста со планот и/или споредно со минати години  Завршна пресметка за 2011 според најновиот меѓународен стандард за МСП со мапирање  Приходи и трошоци во еден преглед и нивна интеракција со мапирање  Структура на побарувања и обврски по рочност

ЌЕ СЕ СТЕКНЕТЕ СО СЛЕДНИВЕ ЗНАЕЊА:

 Значење и примена на сметководствените податоци  Основи за подготовка на финансиските извештаи  Сет на финансиски извештаи  Подготовка на финансиски извештаи  Значење на финансиските извештаи  Читање и анализа на финансиските извештаи  Анализа на финансиските извештаи – пресметка на финансиски индикатори  Врска на финансиските индикатори со извештаите и како да ги толкуваме  Анализа на трошоците преку финансиски извештаи  Анализа на приходите преку финансиски извештаи  Поврзаност на финансиски извештаи

ПРЕДАВАЧ КАТЕРИНА БОШЕВСКА

Fинансиски диrектоr на EOS Matrix Македонија и финанsиsки конsuлтант за Иsточна Евrопа. Ангажиrана е како надвоrешен sоrаботник и тrенеrобuчuвач за теми од облаsта на финанsиsки менаџмент од rеномиrани тrенинг агенции-конsuлтантsки кuќи.

Проектот Kapital Аcademy... е формиран на 25.09.2011 лица за контакт: Гордана Михајловска, Дијана Гулакова  02 3298 110  www.kapital.mk  obuki@kapital.com.mk


Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 12.10.2011 / SREDA

13

MERKEL I SARKOZI SO NOV PLAN

DOKAPITALIZACIJA - EDINSTVEN SPAS ZA EVROPSKITE BANKI?!

 Dodeka Merkel i Sarkozi zagovaraat itna dokapitalizacija na evropskite banki, drugi smetaat deka toa nema da gi re{i problemite, tuku }e ja prodlabo~i krizata

D

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o krajot na mesecov } e se obelodenat detali od noviot plan za spas na evrozonata, koj izminatiot vikend go dogovaraa germanskata kancelarka Angela Merkel i francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi. Tie vo rabotnata ve~era vo Berlin, docna vo nedelata, imaa te{ka zada~a - da go usoglasat stavot za dokapitalizacijata na bankite, {to mo`e da e klu~en ~ekor za re{avawe na krizata vo evrozonata.

Liderite na Evropskata unija se pod u{te pogolem pritisok da go osmislat celosniot plan za spasuvawe na evrozonata do noemvri, koga e zaka`an sostanokot na Grupata 20 industriski najrazvieni zemji. “Nie sme odlu~ni da go napravime toa {to e neophodno za rekapitalizacija na na{ite banki”, re~e Merkel. Dvajcata dr`avnici se podgotveni da gi poddr`at banki tei do krajot na oktomvri da prilo`at zaedni~ki paket. Sarkozi naglasi deka Grcija “e i }e ostane ~lenka na evr r da rozonata i deka za nea mora se iznajde trajno re{enie”. Toj istakna deka Evropskata cen-

tralna banka, Me|unarodniot monetaren fond i Evropskata komisija ja ispituvaat situacijata vo Grcija i ovoj mesec }e dostavat izve{taj. Vo su{tina, Merkel i Sarkozi ne ka`aa ni{to novo, no o~igledno e deka se razmisluva za plan B dokolku Grcija i oficijalno bankrotira, odnosno koj }e ja nadomesti zagubata na bankite?! Za evropskite analiti~ari izjavite na Merkel i Sarkozi pove}e nalikuvaa na starogr~ki mit, otkolku na koncept za izlez. TRPENIETO E PRI KRAJ drr d j Ovie,, neodredeni izjavi napravija britanskiot premier Dejvid Kameron da go

NAJMNOGU PARI IM FALAT NA GERMANSKITE I FRANCUSKITE BANKI lanovite za kapitalna injekcija na evropskite banki se ve}e na pat, izjavi {efot na EK, @oze Manuel Baroso. [pekulaciite deka planot za dokapitalizacija na evropskite banki e ve}e napraven i deka se ~eka samo na negova implementacija gi na~naa analiti~arite na Blumberg, bidej}i indeksot na evropskite banki i finansiski instutucii se zgolemi za 9% na krajot od minatata nedela. Spored procenkite, najmnogu pari }e im bidat potrebni na germanskite Doj~e bank (9,7 milijardi evra) i Komercbank (5,1 milijardi evra), kako i na francuskata Sosiete `eneral (okolu {est milijardi evra).

P

{to ne prezema uloga na lider vo dol`ni~kata kriza. “Na vladata vo Berlin & nedostasuva vizija”, smeta Zelik. Toj ja kritikuva germanskata vlada i `ali {to Merkel nema vizija za natamo{niot razvoj na evrozonata. Zelik naglasi deka Germanija vo spravuvaweto so krizata mora da prezeme pogolema odgovornost, a ostanatite golemi evropski dr`avi kako

izgubi trpenieto, pa toj povika na “brzo i seriozno re{avawe na krizata bidej}i vremeto istekuva, a nesigurnosta ima “zastra{uva~ki posledici. P Pove}eto evropski mediumi za zaklu~ija deka ni Berlin ne e siguren deka mo`e da ja sp spasi Atina od bankrot. Od dr strana, pretsedatelot na druga Sv Svetska banka, Robert Zelik, ja kr kritikuva{e Germanija zatoa

Francija, Italija i Velika Britanija, vo momentov, od razli~ni pri~ini ne mo`at da ponudat re{enija. “Dosega Evropejcite se obiduvaa da gi sredat svoite problemi so pomo{ na likvidnosta. Ne sakam toa da go kritikuvam, no taka problemot ne se re{ava. Taka samo se dobiva vreme”, dopolni Zelik.

@OZE MANUEL BAROSO

PRETSEDATEL NA EVROPSKATA KOMISIJA

Ne samo dr`avite od evrozonata, tuku i drugi zemji treba dda i odobrat finansiska pomo{ na Grcija za izleguvawe od krizata. Ako evroto se destabilizira, toa }e sozdade te{kotii za site zemji, vklu~uvaj}i gi i onie koi imaat sopstvena valuta. Va`no e evropskite gra|ani da znaat deka instrumentite ne se samo vo racete na Evropskata komisija, tuku i vo sferata na odgovornost na zemjite-~lenki. K

FILMSKA AKTIVNOST NA STRANSKI FIRMI NA PO^VATA NA MAKEDONIJA

M

o{ne zna~ajna snimatelska aktivnost na podra~jeto na Makedonija, u{te vo po~etokot na vekot, razvija i snimatelite od pogolem broj stranski filmski kompanii. Najstariot film za Makedonija, za koj{to dosega se znae, e “Kole`ot vo Makedonija”, snimen od francuskata firma na Bra}ata Pate. Ovaa inscenacija na nekoi nastani od Ilindenskoto vostanie dobila golem publicitet. Taa go razgore interesot na Evropa za nekoi aspekti od heroi~nata borba i stradawata na eden mal narod. Kopijata na filmot za koj svoevremeno mnogu se pi{uva{e, ne e pronajdena. Sepak, daleku pogolema istoriska vrednost imaat avtenti~nite filmski dokumenti {to gi napravija profesionalnite snimateli kako {to e, na primer, ~arls Rajder Nobl (Charles Rider Noble), prviot stranec {to u{te vo 1903 godina snima{e vo Makedonija za producentot Чarls Urban Kompani (Chareles Urban Trading Compans). Toj realiziral osum dokumentarci, me|u koi za najzna~aen se smeta filmot “Makedonski vostanici se borat so Turcite”. Ovde kamerata registrira edno od prvite, ako ne i prvo avtenti~no ubistvo vo istorijata na filmot. Zna~ajno e da se zabele`i deka vo site ovie dokumentarni zapisi jasno se identifikuva posebnosta na Makedonija i nacionalniot karakter na borbata za osloboduvawe na nejziniot narod od okupatorot. Filmovite dobile golem publicitet vo Evropa. I vo dramati~nite godini na Balkanskite vojni, Makedonija go privlekuva vnimanieto na stranskite filmski kompanii. Nasproti golemite te{kotii {to zavojuvanite strani gi predizvikuvaat vo rabotata na snimatelite, Pate (Pathe), Gomon (Gaumont), Sine (Cines) i Ekler (Eclair) pra}aat dvaeset filmski reporteri na boi{tata vo Makedonija. Cenzurata i zabranite da se dojde do boi{tata se edna od pri~inite {to ovie filmski materijali ne izobiluvaat so gletki od voeni operacii, tuku na niv, vo pogolema merka, se registrirani stradawata na civilnoto naaselenie. Hronikite naj~esto gi spomnuvaat kako najuspe{ni filmovite: “Sliki od boi{tata”, “Vojnata na Balkanot”, “Zazemaweto na Kumanovo”,”Krvavata bitka na Bregalnica” itn. Samo {to zavr{ija Balkanskite vojni, Makedonija plamna vo viorot na Prvata svetska vojna. Od ovoj tragi~en period ostanaa filmski zapisi napraveni od dvete zavojuvani strani, Antantata i Centralnite sili. Nekoi od nastanite, kako {to se voenite operacii okolu Bitola, ostanaa registirani vo filmskite zapisi na sojuznicite (“Napreduvawe kon Bitola”, 1916), no i vo hronikite napraveni od germanskite i avstriskite snimateli (“Dvaesetodnevna bitka kaj Bitola”, 1917). Germanskite dokumentaristi poka`aa interesirawe za makedonskiot pejza`, dolinite na rekite Vardar i Babuna, panoramata na Skopje i na Veles, od kade gi pra}aa svoite

filmski zapisi na firmata “Master film”. Pomalku poznati se materijalite {to vo ovie godini gi snimi Knematografskata sekcija na srpskata vojska, stacionirana na po~vata na Makedonija. No, interesirawata na srpskite snimateli za kulturnoto nasledstvo na Makedonija i nejzinite prirodni ubavini ne se namaluva ni vo godinite po Prvata svetska vojna. Pokraj filmot “Skopje, Kosovo i Ju`na Srbija”, tie ja snimija i reporta`ata “Sokolski slet vo Skopje” (1928). Centralnoto pres biro od Belgrad izgotvi turisti~ki film za Makedonija (1932), a za Etnografskiot muzej od Belgrad se napraveni folkloristi~ki filmovi za makedonskite tanci (1932). Folklorot, narodnite obi~ai i obredi stanuvaat egzoti~ni objekti na interesiraweto i kaj stranskite snimateli, me|u koi Xon Dored (John Dored) od Paramaunt (Paramount) voodu{eveno gi fokusira obrednite detali na Gali~kata svadba i gi stava na filmska lenta ve{tinite na odr`uvaweto na ba~ilata na Bistra (1932). Interesiraweto za folklorot na makedonskiot narod, negovite kulturni tradicii i `ivopisnosta na pejza`ot, }e potrae kaj stranskite firmi i poedine~ni snimateli se do po~etokot na Vtorata svetska vojna. Filmski informacii za nastanite vo Makedonija vo ovoj period }e mo`e da se dobijat samo od germanski i bugarski izvori. Vleguvaweto na germanskite okupacioni edinici vo razurnatoto Skopje, na primer, e zabele`ano od vermahtovite snimateli. Najmnogubrojni, sepak, se materijalite od fondacijata Bugarsko delo vo ~ii ramki rabotel i oddelot specijaliziran za snimawe filmski `urnali. Od 1941 do 1944 godina vo negovite arhivi bile registrirani 152 naslovi na `urnali, od koi duri vo {eesetina se nao|aat prilozi za Makedonija. Eve nekoi od naslovite na prilozite {to, vo edna ili druga prigoda, gi koristea vo svoite `urnali germanskata UFA (UFA) i italijanskata Lu~e (Lucce): “Pre~ek na bugarskata vojska vo Ohrid”, “Skopje - pre~ek na bugarskiot vladika”, “Resen - pre~ek na bugarski vojski”, “Sportski sobir vo Skopje”, “Kur{umli-an vo Skopje” itn.

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Feqton

14

KAPITAL / 12.10.2011 / SREDA

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuva fantasti~niot bestseler “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski” na Parta Bose, Indiec koj `ivee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istra`uvawe i prou~uvawe na `ivotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose uspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata mo`e da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes.

ALEKSANDAR OSTANUVA VE^NA INSPIRACIJA

V

o novelata “Besmrtnost” ~e{kiot pisatel Milan Kundera pi{uva za ~ove~kiot kopne` za ostavawe zad sebe istrajno nasledstvo. Takvoto nasledstvo bi go napravilo ~oveka besmrten, bidej}i, i pokraj neizbe`nata smrt, toj bi `iveel vo srcata i vo umovite na lu|eto. Tokmu poradi ovoj dlabok

 Kleopatra

kopne` za nekakvo nasledstvo Kleopatra tajno donela egipetska kobra vo ko{nica so smokvi i ja stavila kraj svojot krevet, bidej}i Egip}anite smetale deka smrtta od zmisko kasnuvawe vodi do besmrtnost od bo`estven vid – besmrtnost na du{ata. KLEOPATRA I KRAJOT NA HELENISTI^KIOT PERIOD Nie ne znaeme dali Kleopatra

dostignala besmrtnost vo zadgrobniot `ivot, no taa dostignala besmrtnost, za `al, kako fatalna `ena. Taa itro ja koristela svojata ubavina za da go fati vo stapica najprvin Julij Cezar (dodeka bila ma`ena za nejziniot pomlad brat, Ptolomej XIV), a potoa, po smrtta na Cezar, i negoviot blizok prijatel Marko Antonij. Edna izvonredna koincidencija bila deka tokmu rodninata

 Kleopatra bila posledniot bastion na helenizmot, kulturolo{ki pravec koj se zacvrstil po Aleksandar. So nejzinata smrt oficijalno po~nuva rimskoto vladeewe i vo site sferi na kulturata i filozofijata.

na Cezar i {urata na Marko Antonij, Julij Cezar Oktavijan, na vozrast od 32 godini (na isto tolku godini po~inal Aleksandar), mu stavil kraj na haosot koj vladeel vo Rim po smrtta na Cezar i go stavil pod kontrola Sredozemjeto so pobedata nad Kleopatra i Antonij kaj Aktium. Na 29 avgust 30 godina pred Hristos, Oktavijan zastanal pred balsamiranoto telo

 Avgust Cezar

na Aleksandar, koe le`elo na odar vo Aleksandrija, i izjavil deka so smrtta na Kleopatra celiot helenisti~ki period sega bil oficijalno mrtov. (Ova bilo Stunde Null, germanska fraza koja go opi{uva momentot vo istorijata koga zavr{ila Vtorata svetska vojna.) Za pomalku od tri godini rimskiot Senat mu ja dodelil titulata imperator Cezar Avgust, religiozen izraz

 No, i Rimjanite ne go zaboravile Aleksandar. Interesno, duri i Avgust Cezar, prviot rimski imperator, niz svojot bole`liv, no dolg `ivot }e sfati mnogu od pravilata za obedinet svet koi Aleksandar sakal da gi ispolni.


Feqton

KAPITAL / 12.10.2011 / SREDA

15

NOV FEQTON OD UTRE: “Londongrad – od Rusija so ke{“

Po~ituvani ~itateli, od utre “Kapital” vo sorabotka so izdava~ite AEA, vi go pretstavuva vozbudliviot bestseler na Mark Holingsvort i Stjuart Lensli, “Londongrad - od Rusija so ke{“. Ne propu{tajte ja neverojatnata prikazna za toa kako London stana dom na ruskite superbogata{i, raska`ana za prv pat i bazirana vrz vistinski likovi i nastani. Ultravozbudlivo ~etivo za `ivotot protkaen so neviden luksuz, ubavi `eni, privatni avioni, megajahti, najdobrite svetski fudbaleri i telohraniteli vo crni renx-roveri so neprobojni stakla.

P

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridru`i na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po in`enering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, u`iva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

koj ne samo {to ozna~uval imperator, tuku uka`uval i na nat~ove~ki mo}i. Avgust Cezar, prviot rimski imperator, niz svojot bole`liv, no dolg `ivot }e sfati mnogu od pravilata za obedinet svet koi Aleksandar sakal da gi ispolni. Koga site is~eznale Dijadohi vnimanieto se vratilo kon `ivotot i zave{tenieto na Aleksandar Veliki. Bile napi{ani brojni istorijati. Eden od prvite napi{al Diodor Siciliski, smetan za nekriti~ki sobira~ na informacii od mnogu izvori. Sleduval Plutarh, re~isi 120 godini po Diodor, so negovite biografii na 46 rimski i gr~ki `ivoti, vo koi heroite bile prika`ani kako najgolemi mo`ni heroi, a neprijatelite kako najgolemi mo`ni neprijateli. Sleduval Arijan, re~isi polovina vek po Plutarh - za nego se smeta deka najdobro gi pojasnil, gi tolkuval i gi integriral izvorite. No, izvesno e deka zave{tenieto na Aleksandar zavisi od toa koj go prou~uva ili go definira. Kako {to napi{a Kundera, besmrtnosta ~esto ne vodi kon slavno zave{tenie, tuku kon edno koe e sme{no, koga nekoj e zapameten ne po hrabrite i dobronamernite dela, tuku po sramni i nesre}ni zastranuvawa. Zemete go predvid zave{tenieto na Kristifor Kolumbo. S$ do neodamna pove}eto u~enici vo SAD veselo go peeja ovoj stih: “Vo iljada ~etiristotini devedeset i vtorata Kolumbo go preplovi siniot okean”. No, neposredno pred proslavata na 500-godi{ninata od negovoto patuvawe, kako {to napi{a kolumnistot na

KRATOK PREGLED NA KLU^NITE TEMI OD POSLEDNOTO POGLAVJE

NEPOSTOEWE KONKRETEN PLAN ZA NASLEDUVAWE 1nizacii, Eden od temelnite predizvici vo odnos na planiraweto za nasleduvawe vo politi~ki i biznis-orgakako i pri vladeeweto so nacii e deka mnogu malku organizacii nekoga{ napravile eventualni

planovi vo slu~aj da go zagubat nivniot lider. Istorijatot na smrtta na Aleksandar Veliki i zagubata na carstvoto na negovite naslednici ni slu`i kako izvonredno svedo{tvo za slu~aite na nepodgotvenost za zaguba na liderot.

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA

DAVAWE PREDNOST NA LOJALNOSTA, A NE NA TALENTOT 2jata Iako Prijatelite bile mnogu sposobni lideri, Aleksandar nikoga{ ne podu~uval nekogo od niv za pozicinaslednik, za{to toa bi ja dovelo vo pra{awe negovata nadmo}. Vsu{nost, kon krajot na negovoto

Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

vladeewe na povisoki pozicii postojano postavuval lu|e koi mu bile lojalni ili dobro mu slu`ele, a ne sekoga{ lu|e koi bile sposobni da predvodat lu|e ili da pobeduvaat vo bitki. Pre~esto zave{tenieto na nekoj silen lider e organizacija bez dovolen liderski kapacitet koj bi ja popolnil prazninata ostavena od liderot vo zaminuvawe.

NA KRITICIZMOT VODI KON KONFORMIZAM 3iZADU[UVAWETO Prijatelite, koi ja po~nale karierata kako kolegi i ednakvi so Aleksandar, po ubistvata na Parmenion na negoviot sin Filota prestanale da gi doveduvaat vo pra{awe pristapite, planovite i odlukite na Aleksandar. Kon krajot na negovoto vladeewe postoelo protivewe da se vlo{i situacijata, a site vojskovodci i guverneri od povisok rang vo golema mera se soglasuvale so toa {to go velel ili go posakuval Aleksandar.

LI^NI VREDNOSTI, JAVNI DEJSTVA 4uspeh. Aleksandar go zagubil ~uvstvoto za specifi~nite kvaliteti koi bile najmnogu zaslu`ni za tolku golemiot Negovite li~ni vrednosti i dejstvata vo javnosta stanale edno i toj nikoga{ ne razmisluval kako vli-



jaele negovite li~ni uveruvawa na tie {to gi predvodel, koi mo`ebi ne gi delele istite uveruvawa.

OD UPRAVUVA^KA POZICIJA 5}eNEDOSTIG Sekoj {to bil blizok so Aleksandar stanal neverojatno bogat, bogat kolku {to nikoga{ ne sonuval deka bide. Od druga strana, negovite naslednici nikoga{ ne gi zajaknale politi~kite i voenite institucii



koi naporno gi sozdavale Filip i Aleksandar. Delumno, toa e propust na naslednicite, no delumno e propust na Aleksandar. Toj bil tolku mnogu fokusiran na integriraweto i obedinuvaweto na svetot {to obrnal malku vnimanie na izgradbata na instituciite koi im ovozmo`ile na Makedoncite da go osvojat re~isi celiot poznat svet.

“Wuzvik”, Meg Grinfild, “Izvonredniot navigator be{e udren po lice so {ampita”. Grinfild napi{a: “Negovoto zave{tenie, koe be{e bazirano na hrabrost, fantazija i trudoqubivost, be{e revidirano vo zave{tenie na negativni raboti, koi vklu~uvaat genocid, rasizam i nebre`no siluvawe i uni{tuvawe na `ivotnata okolina”. Zave{tenieto na Aleksandar isto taka pomina niz faza na revizija. Do pred nekolku godini toj najmnogu se pamete{e poradi negovata vizija za obedinuvawe na svetot; poradi delata vo soglasnost so taa vizija vo vreme koga mo}ta na Persiskoto Carstvo bila najgolema; poradi postignuvaweto pove}e otkolku {to imal veteno; poradi unapreduvaweto na pogledot na svetot za kulturna i op{testvena koegzistencija i poradi sozdavaweto institucii, nacii i gradovi koi postojat i denes. Toj ednostavno mo`el da go trupa i da go eksploatira bogatstvoto za negova li~na korist. Sigurno e deka napravil gre{ki vo nepokoleblivoto ostvaruvawe na negovata ambicija i deka ~esto nemilosrdno te`neel kon zgolemuvawe na carstvoto ili li~nite uveruvawa. Iljadnici `ivoti bile zagubeni. Nekoi istori~ari pretpo~itaat celosno da se fokusiraat na ovie izdvoeni nastani i da go opi{uvaat kako megaloman gladen za mo}, uni{tuva~ na mnogu golemi kulturi i civilizacii, nesekojdneven pqa~kosuva~, al~en avtokrat i masoven ubiec. REPER ZA USPEH Na koja bilo krajnost od zave{tenieto na Aleksandar da se fokusirame - {to storil pravilno, a {to pogre{no - nema somne` deka negovite dela i odluki, strategii i taktiki, kako i liderski kvaliteti i vizija sekoga{ }e

slu`at kako reper i svetilnik za site {to sakaat da sozdadat institucii, bez ogled na nivnata golemina, li~ni ili profesionalni. A negovoto sfa}awe i cenewe na razli~nite kulturi ni pomaga da ja razjasnime dvosmislenosta i nesigurnosta na svetot vo koj `iveeme. Ova ni nalaga kon prou~uvaweto na negoviot karakter i dostignuvawa da pristapime so izvesna doza skepticizam i da odime ponatamu od toa {to mo`e da ni go ponudat klasicistite, biografite ili istori~arite ili vo najmala raka, da sfatime deka postojat mnogubrojni tolkuvawa. Aleksandar se zdobil so besmrtnost kako poedinec koj{to odel tamu kade {to nikoj prethodno nemal hrabrost da go stori toa; da pravi toa {to nikoj prethodno ne go napravil



EFEKTIVEN DIREKTOR

PITER DRAKER

MENAXIRAWE ZA IDNINATA

Piter Draker

i da gi ostvari svoite celi na na~in koj ne samo {to mu odgovaral nemu, tuku i na na~in koj sozdal reper za narednite generacii. Toj go storil toa vo epoha koga se ~inelo deka istorijata nudi ostar kontrast me|u demokratskiot humanizam - duri i ako bil nesovr{en na Grcija ili totalitarizmot na Persija. Prikaznata za Aleksandar Veliki sekoga{ }e bide bleskavo sonce za sekoj {to saka da ja ras~isti maglata na kriti~kata propaganda ili temnite oblaci na potsmevot vo odnos na nego. Sekoja epoha }e go interpretira i reinterpretira so pomo{ na op{testvenite i moralnite stavovi na taa epoha i sekoja interpretacija kolku {to }e ni ka`uva za nego, }e ni ka`uva i za nas. Sepak, ne mo`eme da porekneme deka po 2.500 godini polni so takvi K O M E R C I J A L E N

[TO E MENAXMENT

XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist

 

DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

PARTA BOSE 

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE

BERI SILVERSTAIN 

SOVR[EN BIZNIS PLAN

RON XONSON   

SOVR[ENO CV

MAKS EGERT

ODNOSI SO JAVNOSTA

ANTONI DEJVIS

48 ZAKONI NA MO]TA

ROBERT GRIN

interpretacii, toj prodol`uva da n$ inspirira vo toa {to go rabotime denes.

O G L A S

(KRAJ)


Kapital Akademija...

member of KAPITAL MEDIA GROUP

објавува

РАБОТИЛНИЦА

“КАКО ДА ЈА ЗГОЛЕМИТЕ ПРОДАЖБАТА СО ПОМОШ НА ИНТЕРНЕТ?“ 17-18 Октомври 2011 година  Хотел “Александар Палас“ Скопје Успехот на вашиот бизнис денес зависи и од присуството на Интернет. Интернет маркетингот не е мистерија! Неговата цел е да ги донесе вашите идеални купувачи во вистинско време и на вистинско место и да отвори нови можности за вашиот бизнис!

ДАЛИ ТОА Е И ВАША ЦЕЛ? ШТО ЌЕ НАУЧИТЕ ОД РАБОТИЛНИЦАТА?

 Кои се можностите на Интернетот, кои овозможуваат максимизирање на инвестицијата?  Како вашата продажна кампања успешно да ја лансирате и промовирате на www?  Како да воведете интернет трговија и да ги зголемите нарачките и продажбата?  Како да изградите успешна комуникација со корисниците преку социјалните медиуми?

ЗА КОГО Е НАМЕНЕТА?

 Сопственици и менаџери на мали и средни компании  Менаџери за продажба  Маркетинг менаџери  Манеџери за развој и иновации  Специјалисти за електронска трговија

ШТО ДОБИВАТЕ?

 Нов поглед на продажбата и продажно-промотивните канали?  Искуство од прва рака oд македонски компании кои ја зголемиле продажбата користејќи интернет маркетинг алатки  Богато искуство и знаење од докажани консултанти од оваа област  Ручек, кафе и освежување  Многу корисни материјали за читање и надоградување на знаењата

ПРЕДАВАЧИ ДАРКО БУЛДИОСКИ

Dolgogodi{en predava~, konsultant i trener vo oblasta na novite mediumi. Eden od ko-osnova~ite na New MediaMK, internet marketing agencija

МИТЕ КУЗЕСКИ

Ko-osnova~ na New MediaMK so pove}egodi{no iskustvo kako internet konsultant

Проектот Kapital Аcademy... е формиран на 25.09.2011 лица за контакт: Гордана Михајловска, Дијана Гулакова  02 3298 110  www.kapital.mk  obuki@kapital.com.mk

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA  AKTUELNI SOSTOJBI I TRENDOVI

VO MAKEDONSKATA INFORMATI^KA INDUSTRIJA

 BESPREKORNA I NEODMINLIVA

SORABOTKA NA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA I TELEKOMUNIKACIITE NAJGOLEMI DOBITNICI SE KORISNICITE!

 SITE ZBORUVAAT ZA “KOMPJUTERI

VO OBLACI” (CLOUD COMPUTING) KAKVA E PONUDATA VO MAKEDONIJA, KOI SE PREDNOSTITE ZA KOMPANIITE?

 MAKEDONSKITE KOMPANII PRED

OGROMNA PONUDA NA USLUGI ZA ELEKTRONSKO ARHIVIRAWE – [TO MO@AT DA DOBIJAT, KOI SE PREDNOSTITE?

 NOVIOT VOZBUDLIV I RAZNOVIDEN SVET NA APLIKACII

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111


385-12.10.2011