Issuu on Google+

vtornik. 27 septemvri. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.124,46 МБИД 2.300,56

ОМБ 119,08

-0,48% -0,68% -1,31%

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,51 45,80 70,51

WWW.KAPITAL.MK

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

KONZORCIUM E FORMULATA ZA OSVOJUVAWE NA SOLUNSKOTO PRISTANI[TE  STRANA 4-5

NASKORO!!! ASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

vtornik. 27 septemvri. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

ZO[TO NEMA KONKURENCIJA VO NAFTENIOT BIZNIS?

3.000

0,48%

МБИ10

2.800 2.600

vtornik - 27. septemvri. 2011 | broj 375 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

2.400 2.200

Samo tri od 100 trgovci so nafta mo`e da prodavaat na golemo

2.000 1.800 07/10

09/10

12/10

03/11

[to s$ otkrija revizorite samo poslednata godina?  STRANA 7

Pove}e od 10 vinarnici }e ostanat bez licenca!  STRANA 2-3

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

 STRANA 11

Po~ituvani ~itateli, Kapital Media Group objavuva deka go zapo~na svojot najnov proekt - Kapital Akademija. Proektot }e bide fokusiran na organizirawe golemi delovni konferencii, biznis-forumi i obuki. So ovoj proekt i so izleguvaweto na na{ite mese~nici “Bankar” i “Menaxer” naskoro, na najdobar na~in ja odbele`uvame 12–godi{ninata od osnovaweto na na{ata kompanija! ...Za da znaeme pove}e! I samite da si pomogneme...

 STRANA 12

VOVEDNIK VERICA JORDANOVA

member of KAPITAL MEDIA GROUP

09/11

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

Piramida postavena naopaku

Kapital Academy...

06/11

Vinarnici za edno evro!  STRANA 2

Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 27 SEPTEMVRI 2011

VINARNICI ZA EDNO EVRO!

D

Dr`avata prodava 40 lokacii za izgradba na novi vinarski vizbi po edno evro!? Objasnuvawata deka eden od proektite “edno evro” ima za cel da go razvie vinskiot turizam i da ja zgolemi konkurencijata na pazarot i~ ne dr`at voda i ne davaat jasna slika zo{to dr`avata se re{ila na ovoj poteg, koj, vo princip, treba da bide posleden, a ne prv na listata so prioriteti vo delot na vinskata industrija. Ako edna od vistinskite pri~ini ne e silnata rasproda`ba na dr`avno zemji{te, koja intenzivno ja pravi Ministerstvoto za transport i vrski so cel da go polni Buxetot, toga{ e sosema jasno zo{to nikomu ne mu e jasen ovoj pove}e od nelogi~en poteg. Da obrazlo`ime zo{to! Prvo, ako celta e da se zgolemi konkurencijata vo vinskiot biznis - slobodno mo`eme da ka`eme deka vo ovoj biznis i toa kako ima konkurencija. Imame nad 80 registrirani vinarnici koi otkupuvaat i prerabotuvaat nad 80% od grozjeto vo zemjata, a ostatokot go prerabotuvaat samite lozari, isto taka vo vino i vo rakija. Ovie vinarnici godi{no proizveduvaat 90 milioni litri vino i uspevaat vo dobri godini da izvezat 70% od proizvodstvoto. Del od niv i toa kako si konkuriraat na doma{niot pazar, te`ok za proda`ba, na

koj se pijat samo 5-6 litri po `itel, {to e isklu~itelno malku! Za kakvo pottiknuvawe na konkurencijata zboruvame ovde? Vtoro, ako celta e da se zgolemat potencijalite za razvoj na vinskiot turizam vo Makedonija, idejata, generalno, e dobra, no pra{awe e kolku e izvodliva. Vo Makedonija ve}e postojat ne idei, tuku konkretni proekti osmisleni od samite vinarnici za razvoj na vinskiot turizam, no na lu|eto te{ko im odi. Ne e dovolno samo da se napravi vinarnica, da se napravi restoran ili motel. Ne se somnevame deka toa }e bide “top”. Te{kiot del od rabotata e da se donesat turisti, qubiteli na vino koi samo poradi ovaa pri~ina }e ja posetat Makedonija. Toa e te{ka rabota, zatoa {to i pokraj vekovnata tradicija za proizvodstvo na vino, vo svetot Makedonija e relativno nepoznata vinska zemja. I tamu kade {to tradicionalno izvezuvame, za `al, pove}e imame imix na proizvoditel na nalivno, niskokvalitetno vino, {to voop{to ne odi vo prilog na ovaa cel. Zatoa, da ne se zala`uvaat ni dr`avata, ni kreatorite na ovaa “genijalna” ideja deka so proda`bata na evtini lokacii za vinarnici }e se smeni ne{to na ovoj i toa kako va`en pazaren segment. Treba samo da gi poslu{a tie koi `ivotot i karierata ja pominale po lozjata i podrumite. Tie lani ostanaa so zalihi od 60 milioni toni vino. Tie sekoja godina maka ma~at da najdat novi

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

VERICA JORDANOVA jjordanova@kapital.com.mk jor danova dan ova@ka ova @ ppittal @ka al.com al. co .mk com mk

izvozni pazari koi od den vo den se poprebirlivi. Tie sekojdnevno izigruvaat izvozni promotori, koi so mapa vo rakata na svoite klienti im objasnuvaat od kade doa|a vinoto {to go prodavaat... I po kojznae koj pat dr`avata ostana i ostanuva gluva na inicijativata da go zeme bajrakot vo promovirawe na Makedonija kako zemja na vinoto (TV-spotovite sami po sebe ne se dovolni, iako se mnogu ubavi), da go promovira makedonskoto vino preku site svoi ambasadi {irum svetot, da izgotvi vinski katalog i da im pomogne na vinarnicite vo izvozot na 90 milioni litri vino. [to ako utre tie novi 40 vinarnici (ako nekoj se fati za mamkata) go zgolemat obemot na doma{noto proizvodstvo, ako napravat dopolnitelen pritisok na i taka zasiteniot doma{en pazar, a ne uspeat da go pro{irat izvozniot potencijal kako rezultat na prethodno ka`anite pri~ini? Dali toga{ dr`avata }e bide sre}na {to pottiknuvaj}i i stimuliraj}i ja konkurencijata napravi armija od nezadovolni i propadnati vinarnici i lozari?

ODGOVOREN UREDNIK

Spasijka Jovanova

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

OFFICE MANAGER I FINANSII

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

Verica Jordanova

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

70

M

ilioni denari treba da iznesuvaat subvenciite za riboproizvodstvo slednata godina, baraat od Grupacijata za ribarstvo pri Stopanskata komora na Makedonija, koi pak, za ovaa godina se proektirani na 64,5 milioni denari. Od grupacijata istaknuvaat deka dosega{nata pomo{ pridonela za zgolemeno proizvodstvo i namaluvawe na uvozot na riba, a subvenciite za 2012 godina, spored niv, bi trebalo da se zgolemat za pet do {est milioni denari. Subvencioniraweto dovelo do zgolemuvawe na riboproizvodstvoto i do namaluvawe na uvozot. Vo 2005 godina, koga po~na subvencioniraweto, bea proizvedeni 868 toni riba, a vo 2010 godina riboproizvodstvoto e zgolemeno na 1.664 toni riba.

“KAPITAL” DOZNAVA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

KAPITAL / 27.09.2011 / VTORNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

POVE]E OD 10 VI ]E OSTANAT BEZ MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

P

bajalska@kapital.com.mk

Pove}e od 10 vinarnici, od vkupno 84 registrirani vo Makedonija, naskoro }e gi izgubat licencite za rabota zatoa {to navreme (do 20 septemvri) ne go isplatile grozjeto od minatata godina, doznava “Kapital”. Vo Ministerstvoto za zemjodelstvo ve}e se spremala lista na dol`nicite koi ne go ispo~ituvale zakonskiot rok, do 20 septemvri da podnesat izjava deka go isplatile grozjeto otkupeno vo 2010 godina. Vo Ministerstvoto za zemjodelstvo nitu ja potvrdija, nitu ja negiraa informacijata na “Kapital”. Ottamu informiraat deka edna od trite vinarnici na koi ve}e im bile odzemeni licencite uspeala

da ja dobie nazad otkako gi podmirila obvrskite kon lozarite. “Soglasno so odredbite na Zakonot za vino i na Zakonot za zemjodelstvo i ruralen razvoj, Dr`avniot inspektorat za zemjodelstvo vr{i kontinuirana kontrola i na otkupuva~ite i na prerabotuva~ite na grozje. Od registarot na proizvoditeli na vino izbri{ani se tri vinarski vizbi, koi soglasno so Zakonot za vino, ne gi imaa isplateno obvrskite kon proizvoditelite vo utvrdeniot rok”, velat od Ministerstvoto. Ottamu objasnuvaat deka na vinarnicite na koi im gi odzedoa licencite Dr`avniot inspektorat za zemjodelstvo im izrekol i zabrana za stavawe na vinoto vo promet, kako na doma{niot, taka i na stranskite pazari. “Edna od vinarnicite koi ja izgubija licencata za rabota vo me|uvreme gi namiri obvrskite kon lozarite, po {to povtorno dobi licenca i be{e vpi{ana vo registarot”, velat od Ministerstvoto i dodavaat deka inspektoratot nema zakonska osnova da gi otkriva imiwata na kompaniite koi

gi izgubile licencite. I dodeka vo vinskiot biznis vo Makedonija vladee kriza i golem broj vinarnici se

DR@AVATA ^EKA DA SE OTVORAT U[TE VINARNICI inisterstvoto za transport minatata nedela objavi proda`ba na 41 parceM la za izgradba na vinarnici vo Kavadarci, Negotino i Rosoman, dol` “Vinskiot pat”. Vo prvata faza se oglaseni osum grade`ni parceli vo Rosoman, so povr{ina od 2.150 do 2.406 metri kvadratni, 12 vo Kavadarci ( od 1.838 do 3.595 metri kvadratni) i 21 vo op{tina Negotino so povr{ina od 1.520 do 5.910 metri kvadratni. Po~etnata cena za naddavawaeto e edno evro za metar kvadraten. “Celta e privlekuvawe {to pogolem broj doma{ni i stranski investicii i otvorawe novi rabotni mesta. So izgradbata na novi vinarnici na ovie lokacii }e se sozdadat uslovi za zbogatuvawe na turisti~kata ponuda vo ovoj region”, objasnija od Ministerstvoto za transport. “Kapital” neodamna objavi deka 13 vinarnici se na proda`ba poradi finansiski problemi. Nivnite imoti, kako {to se lozjata i opremata, ve}e se cel na prezemawe od finansiski posilnite vo biznisot. Me|u imiwata za koi vo vinarskite krugovi se {pekulira deka se na proda`ba se vinarnicite Grkov, Fonko, Popova Kula. Direktorite na Fonko i na Popova Kula toga{ potvrdija deka baraat strate{ki partner, a direktorot na Grkov gi negira{e glasinite deka ne mu odi biznisot. Poznava~ite na vinskata industrija vo Makedonija velat deka 84 vinarnici, kolku {to ima registrirano vo zemjava, se premnogu za makedonskiot pazar i voop{to premnogu za site da uspeat na izvoznite pazari. Vo uslovi koga vo svetot vladee kriza vo vinskiot biznis, a Makedonija ima mala potro{uva~ka na vino, trendot na niknuvawe novi vinarnici “kako pe~urki po do`d” rezultira so krizata so koja doma{nite proizvoditeli se soo~uvaat sega.



Navigator

KAPITAL / 27.09.2011 / VTORNIK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

3

 POBEDNIK NACIONALNA GORDOST

SPIRO RISTOVSKI edno be{e Fondot za penzisko osiguruvawe da se stavi na usluga na svoite osigurenici, a ne obratno, taka {to ovaa reforma na ministerot za trud e za pozdravuvawe

R

MIREK TOPOLANEK e{ka e kandidat za titulata “[vajcarija na Isto~na Evropa”, glavno poradi interesot na investitorite da go selat biznisot od [vajcarija vo ^e{ka

^

LIDIJA GAVRILOVSKA o Idrizovo vrie od zatvorenici, no i od no`evi i drugo ladno oru`je so koe zatvorenicite se presmetuvaat me|usebe

V

DEJVID KAMERON e se namaluva pritisokot N vrz britanskiot premier, od kogo laburistite pobaraa da ja smeni ekonomskata politika na zemjata za da ja izvadi od kriza

INARNICI Z LICENCA!

M

Makedonskiot pijanist so svetsko renome, Simon Trp~evski, prodol`uva neumorno da ja afirmira Makedonija preku svojot talent i znaewe, za {to stana prviot dobitnik na titulata “Nacionalen umetnik”. Pretsedatelot \orge Ivanov, koj mu go dodeli priznanieto, vo ovaa prigoda istakna deka umetnicite se najzna~ajnite glasnici na mirot, tolerancijata i razbiraweto, koi preku umetnosta gi nadminuvaat granicite i nedorazbirawata me|u dr`avite, taka poka`uvaj}i deka kaj dr`avniot vrv se zgolemuva sluhot za zaslugite na umetnicite i sportistite (kako vo slu~ajot so ko{arkarite) za afirmacijata na Makedonija,

SIMON TRP^EVSKI

osobeno za{to nivnata “diplomatija” e sekoga{ uspe{na, za razlika od promenlivata sre}a na politi~arite. Trp~evski zaslu`uva na vakov na~in da gi sobira plodovite od svojata makotrpna rabota, posvetenost na muzikata i promocija na dr`avata vo najdobro svetlo. “Ne be{e ni malku lesen mojot pat za da stignam do ova, tokmu od trwe do yvezdite”, re~e pijanistot primaj}i ja nagradata, taka potvrduvaj}i ja svojata zasluga i na negovoto semejstvo za beskompromisnoto vlo`uvawe vo sebe, koe vrodi so svetski uspeh za Trp~evski, a preku nego i za dr`avata.

 GUBITNIK

R

NE E OD TUKA!

Ministerstvoto za transport prodava 41 lokacija za izgradba na novi vinarnici, a Ministerstvoto za zemjodelstvo podgotvuva lista so nad 10 vinarnici koi }e gi izgubat licencite za rabota zatoa {to do 20 septemvri ne go platile grozjeto od 2010 godina. Kako li samo dr`avata o~ekuva osnovawe novi vinarnici vo uslovi koga vinskata industrija vo zemjava e vo kriza?! na proda`ba poradi toa {to ne mo`at da gi nadminat finansiskite problemi, Ministerstvoto za transport i vrski prodava 41 lokacija za izgradba na novi vinarnici. “Kapital” pra{uva zo{to? Koj e motivot na dr`avata da pottiknuva novi vinarnici vo uslovi koga postoe~kite 84 te{ko opstanuvaat? Vo Ministerstvoto za transport gi pra{avme kako do{le do ideja da prodavaat lokacii za izgradba na novi vinski kapaciteti, dali o~ekuvaat golem interes i od kogo, dali od doma{ni ili od stranski firmi? “So ogled na toa {to Vinskiot pat e del od Evropskiot vinski kulturen koridor, koj pretstavuva sorabotka na pove}e zemji vo delot na razvivawe na ovoj vid turizam, ovie lokacii se atraktivni za investirawe. So izgradbata na novi vinarnici na ovie lokacii, isto

taka, }e se sozdadat uslovi za zbogatuvawe na turisti~kata ponuda vo ovoj region od Makedonija. Ministerstvoto za transport gi informira{e diplomatskite pretstavni{tva na Makedonija, Agencijata za stranski investicii i vinarnicite za raspi{anata objava”, velat vo ovoj resor. Ottamu objasnuvaat deka pravo na u~estvo na javnoto naddavawe imaat doma{ni gra|ani i stranci od EU, od zemjite na OECD i od zemji koi ne se ~lenki na EU i OECD, no pod uslovi na reciprocitet mo`at da stanat sopstvenici na grade`no zemji{te vo Makedonija. Lokaciite za vinarnici mo`e da gi kupat i doma{ni, i firmi vo me{ovita sopstvenost, i firmi osnovani od stranci i stranski firmi ~ie sedi{te e vo EU i zemjite na OECD, kako i vo drugi zemji po principot na reciprocitet.

 Lo{ tajming za novi vizbi!

Menaxerite na vinarskite vizbi vo zemjava ne gledaat logika vo idejata na dr`avata da pottiknuva formirawe novi vinarnici vo uslovi koga postoe~kite se vo finansiska kriza, a na golem del od niv im se zakanuva i gubewe na licencite za rabota. “Koga }e zemete kolku od vkupniot broj registrirani vinarnici se vidlivi na pazarot, }e sfatite deka pomalku od 10 se aktivni. Pola od tie 84 ili se na proda`ba ili se zatvoraat ili rabotat za nekakvi interni potrebi. Zatoa, vo ovoj moment ne znam kolku ima smisla formirawe na 40 novi”, veli Milan Ivanovski, komercijalen direktor na Tikve{. Spored nego, vo red e idejata preku vinskite pati{ta za Makedonija da se izgradi imix kako vinska zemja, no smeta deka dr`avata

treba pove}e da gi stimulira postoe~kite vinarnici za da mo`at da rabotat i opstanat na pazarot. “Od 84 vinarnici, kolku razli~ni proizvoditeli na vina mo`e da vidite na policite vo klu~nite makedonski marketi? A tamu se pravat godi{ni dogovori. Sosema druga e situacijata dali vo nekoja lokalna prodavnica vo Negotino, na primer, mo`e da najdete vino {to se proizveduva vo Ohrid”, potencira Ivanovski. Spored nego, ponudata na novi grade`ni lokacii za vinarnici ima smisla samo dokolku se o~ekuva za niv da se zainteresiraat golemi stranski vinarnici, odnosno kompanii ~ie proizvodstvo na vino e rasprostraneto vo pove}e dr`avi, a koi vo Makedonija bi proizveduvale vino i bi go prodavale na ve}e razrabotenite i probieni stranski pazari.

Radikalnite izjavi na liderot na albanskata opozicija, Menduh Ta~i, ne prestanaa so zavr{uvaweto na izborniot zanes. Za politi~ar koj odvoil 8 prateni~ki mesta vo Parlamentot, a pritoa i toj sedi tamu, krajno e neodgovorno da izjavuva deka problemot so imeto e problem samo na Makedoncite. Ta~i veli deka tie }e poddr`ele kakov bilo kompromis na koj }e se odlu~i makedonskata zaednica, no deka sporot so imeto e vrzan so identitetot isklu~ivo na Makedoncite. A tie voop{to ne se ~uvstvuvaat Makedonci. Tie kako Albanci nemale potreba ni da izlezat na referendum. Ova e sramno i e za sekoja osuda! Menduh Ta~i treba da se osvesti deka sepak e “od tuka”. Menduh Ta~i sedi vo makedonskiot Parlament, lider e na relevanten politi~ki



MENDUH TA^I subjekt i kako takov najmalku {to mo`e da napravi e da poka`e elementarna odgovornost za sopstvenata dr`ava. Na krajot na krai{tata, ako Menduh Ta~i ne ja ~uvstvuva zemjata za svoja (a so toa i problemite koi taa gi ima) sekoga{ mo`e da prestane da se zanimava so politika. Oti politikata e mnogu pove} e od prazen nacionalizam, so koj s$ {to uspea da postigne e izboren poraz. Namesto da se zanimava so palewe niski strasti, neka si gi sredi rabotite vo sopstveniot dvor. Osven da bojkotira i da radikalizira, Ta~i ne poka`a deka umee ne{to drugo.

 MISLA NA DENOT

VO EKONOMIJATA, MNOZINSTVOTO SEKOGA[ GRE[I.

XON KENET GALBRAJT

AMERIKANSKI EKONOMIST, KEJNZIJANEC

Navigator

4  GRAFIK NA DENOT...

 FOTO NA DENOT... 1

0

23,8

10

20,6

24,2

20

32

38,4

35,6

42,9

37,7

30

48,8

40

47,9

DOLG NA OP[TA VLADA, % OD BDP

50

KAPITAL / 27.09.2011 / VTORNIK

 Dolgot na op{tata vlada od 2000 godina koga dostigna rekorndo visoko nivo od 47,9% od BDP, so tekot na godinite bele`i trend na namaluvawe. Vo 2009 godina, dolgot na ministerstvata i dr`avnite institucii iznesuva 23,8% od BDP. Spored Mastri{kite kriteriumi, maksimalno dozvoleno nivo za javniot dolg e 60% od BDP.

I

ako ovoj mini-grad nad more izgleda kako ne{to od filmovite za Xejms Bond, sepak, ova mo`e da stane realnost naskoro. Dizajnerskoto studio Yacht Island Design vo sorabotka so BMT Nigel Geem na ovogodine{niot Yacht Show vo Monako go pretstavija svoeto posledno delo - proekt Utopija! Se raboti za brod so dijametar od stotina metri, so 11 palubi i vidikovec na 360 stepeni. Gradot nad more ima ~etiri heliodromi i sopstveno pristani{te.

 SVETOT NIZ MEDIUMITE THE WALL STREET JOURNAL TH Amerikanskiot vesnik Am na naslovnata stranica pi{uva za ishodot pi od sredbite me|u evropskite lideri evr vo Va{ington okolu planot za spasuvawe pl na ekonomijata od nova kriza. Spored inforkri maciite, MMF i Svetska ma banka izvr{ile pritiba sok vrz ministrite za finansii da se zgolemi fi fondot za spasuvawe fo od bankrot na nekolku iljadi milijardi evra ilj  

VE VE^ERWE NOVOSTI Srpskiot vesnik Sr Ve~erwe Novosti na Ve naslovnata stranica na objavuva analiza za ob sosotojbata vo javnite so pretprijatija vo Srbipr ja, koja poka`uva deka ja najzadol`enite pretna prijatija, vsu{nost pr delat i najvisoki plade ti. Koridori Srbija ti dol`at 2,5 milijardi do dinari, a prose~nata di plata e 125.000 dinari. pl  

DUMA Bugarskiot vesnik objavuva deka smetkite za parno vo Bugarija }e se zgolemat za 10% vo prosek, otkako e donesena odluka za poskapuvawe na ovoj na~in na greewe. Najgolemo poskapuvawe na parnoto }e ima vo Razgrad, kade {to sega smetkite }e dostignat do 100 leva za mesec. 

MAKEDONSKI KOMPANII ZAINTERESIRANI ZA

KONZORCIUM E FOR VAWE NA SOLUNSKO

P

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

Preku zdru`uvawe vo zaedni~ki konzorcium, so poddr{ka od dr`avata, makedonskite kompanii imaat golema {ansa da kupat del od Solunskoto pristani{te. Pove} eto od kompaniite koi gi koristat uslugite na pristani{teto vo Solun velat deka se zainteresirani za kupuvawe udel, no nitu edna sama nema kapacitet da u~estvuva na tenderot koj gr~kata Vlada treba da go objavi slednata godina. Grcija }e ponudi udel od 23% od dr`avnata kompanija koja upravuva so Solunskoto pristani{te. Pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija, Branko Azeski, na sredbata so negoviot kolega od Solun, Dimitrios Bakselos, vikendov istakna deka desette najgolemi makedonski kompanii, koi so decenii rabotat i se klienti na Solunskoto pristani{te, se zain-

teresirani da u~estvuvaat vo negovata privatizacija. Detalite za eventualnoto u~estvo na tenderot kompaniite i menaxmentot na pristani{teto vo Solun }e gi razgleduvaat na sredbata koja }e se odr`i slednata nedela na saemot na Transport i logistika vo Skopje. No, iako interesot e golem, a toa go poka`uva i faktot {to 45% od kargo-transportot na pristani{teto vo Solun otpa|a na makedonski kompanii, sepak, ~estite blokadi na grani~nite premini i {trajkovite vo Grcija mo`e da bidat ote`nuva~ka okolnost. “Samo edna kompanija ne mo`e da kupi udel vo Solunskoto pristani{te, bidej}i toa e golema investicija. Edinstveno preku konzorcium sostaven od pove}e kompanii mo`ebi bi mo`ele da u~estvuvame i da kupime del od pristani{teto”, veli Aleksandar Panov, generalen direktor na Makstil. Spored nego, vo Makstil se zainteresirani za ovaa ideja, no nemaat dobieno oficijalen predlog. “Ovaa ideja e dobra. Za da se realizira ne{to konkretno, treba da sedneme pove}e kompanii, da gi razgledame mo`nostite i nedostatocite i so

poddr{ka od dr`avata da vidime dali mo`eme zaedni~ki da nastapime”, potencira Panov. SEKOJ IMA PRAVO DA U^ESTVUVA NA TENDEROT Ivan Petrovski, izvr{en direktor vo Fer{ed, edinstvenata kompanija koja ima svoe pretstavni{tvo na Solunskoto pristani{te, veli deka ova pristani{te e glaven izlez na makedonskite proizvodi na evropskite pazari i ovaa {ansa mora da se iskoristi. “Na sredbata vo Solun so pretstavnicite na Stopanskata komora be{e ka`ano deka vo 2012 godina }e bide objaven me|unaroden tender za proda`ba na del od Solunskoto pristani{te i deka sekoja kompanija ima pravo da gi prijavi svoite nameri za u~estvo na tenderot”, veli Petrovski. I toj se soglasuva deka preku organiziran nastap makedonskite kompanii mo`e da u~estvuvaat vo tenderot. “Toa e mo`no preku osnovawe zaedni~ko akcionersko dru{tvo na pove}e makedonski kompanii. No, ne stanuva zbor za kupuvawe na pristani{teto, tuku samo del od

BRANKO AZESKI

PRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA

POSLOVNI DNEVNIK Hrvatskiot vesnik objavuva storija za prezemaweto na Brodosplit. Iako sopstvenikot na DIV, Tomislav Debeqak, dade ponuda u{te pred 16 meseci, s$ u{te nema dogovor. Debeqak se nadeva deka nedelava }e padne dogovorot, bidej}i Brodosplit prodol`uva da trupa zagubi. 

“Desetina najgolemi makedonski kompanii, koi so decenii rabotat i se klienti na Solunskoto pristani{te, se zainteresirani da u~estvuvaat vo negovata privatizacija.”

ALEKSANDAR PANOV GENERALEN DIREKTOR NA MAKSTIL

“Generalno, sme zainteresirani, no samo edna kompanija ne mo`e da kupi udel vo Solunskoto pristani{te. Edinstveno preku konzorcium, sostaven od pove}e kompanii, mo`ebi bi mo`ele da u~estvuvame i da kupime del od pristani{teto.”

akciite koi se nudat na proda`ba. Dosega se privatizirani 26%, a gr~kata Vlada donese odluka da prodade u{te 23%, so {to }e bidat privatizirani 49% od kompanijata. Na koj na~in }e se prodava pristani{teto ili }e se dava pod koncesija, s$ u{te ne se znae”, veli Petrovski. Od Vladata velat deka dosega na nitu edna sednica ili sostanok na Ekonomskiot sovet ne bila otvorena ovaa tema. “Ako e dostaveno pismeno barawe od kompaniite, toga{ predlogot }e bide razgleduvan”, velat od Ministerstvoto za ekonomija. SOLUNSKOTO PRISTANI[TE NAJDOBRA VARIJANTA Za najgolem del od makedonskite kompanii Solunskoto pristani{te e najdobra varijanta, no sepak, golemite {teti i tro{ocite koi gi pravat {trajkovite i blokadite od gr~ka strana ja namaluvaat negovata atraktivnost. Koga }e se soberat lo{ite iskustva na makedonskite kompanii i koga na toa }e se dodadat iljadnicite toni stoka koja izminatiot period vo stotici kontejneri stoe{e blokirana vo pristani{teto vo Solun, se otvora pra{aweto dali e mo`no da se nadminat ovie problemi. Kompaniite baraat dr`avata da garantira za transportot na stokata i pri slu~ai na generalen {trajk. “Poradi {trajkovite, transportot na stoka kon Solun e blokiran pove}e od 90 dena godi{no. Ako se presmeta kolkava {teta godi{no presmetuvaat kompaniite po ovaa stavka, toga{ }e vidime deka problemot e seriozen i pristani{teto stanuva pomalku atraktivno. Potrebna ni e dr`avna garancija i kone~no regulirawe na transportot za

Navigator

KAPITAL / 27.09.2011 / VTORNIK

 3 FAKTI ZA...

2 2,062 81,5

Denari za litar poskape dizelot i se prodava po cena od 70 denari Denari za kilogram poskepe i mazutot, i se prodava za 43,309 denari Denari ~ini eurosuper od 98 oktani, odlu~i v~era Regulatornata komisija za energetika

 PROCENKI...

 ALISTER DARLING,

60 SEKUNDI BRIFING

 VESTI...

MBI 10

PORANE[EN MINISTER ZA FINANSII NA VELIKA BRITANIJA

3.000 2.800 2.600

GR^KIOT DOLG GI ERZI ITE DESTABILIZIRA BERZITE

P

orane{niot britanskii minister minisster za finansii, Alister Darling, rling, tvrdi deka razvlekuvaweto na krizata kriizata so vnatre{nite dolgovi vi na Grcija gi destibilizira ra berzite berzite vo svetot poradi stravot vot odd bankrot na ovaa dr`ava i posledicite icite {to { }e nastanat za evroto. “Otsustvoto na liderstvo vo evrozonata onata i neprezemaweto vistinski merki za sreduvawe vawe na sostojbite dozvoli gr~kata krizaa da trae ve}e premnogu dolgo. Duri izminatiot iot vikend kone~no gi pokrenaa rabotite od mrtva to~ka, pa sega e samo pra{awe na vreme koga Grcija }e ja priznae nesposposobnosta da odgovori na finansiskite kite obvrski”, veli Darling.

PRISTANI[TETO VO SOLUN

RMULATA ZA OSVOJUOTO PRISTANI[TE

2.400 2.200 2.000

07/10

DU[I^ DU[I^KA!

S

inot na gr~kiot premier Jorgos Paprem pandreu, Andreas pand (29), ne m mo`e da najde rabota po poradi ekonomskata kri kriza vo Grcija. O Ovaa vest v~era odekna vo svetskite mediumi. Sinot na premierot, koj u~el sociologija i statistika na univerziteti vo Norve{ka i Velika Britanija, za gr~kiot vesnik “Vima” objasni deka firmite vo Grcija sega ne oddeluvaat sredstva za novi vrabotuvawa i toj samiot ima te{kotii da si najde rabota. Andreas dosega se vozdr`uva{e da ka`uva ~ij sin e, a vo slu~ai koga go pra{uvaa dali ima vrska so Jorgos Papandreu, odgovara{e: “samo sli~nost na imiwata”. Zapra{an kako se ~uvstvuva kako sin na ~ovekot koj gi namali platite i penziite, Andreas Papandreu odgovori deka tatko mu pravi s$ {to e vo negovi sili. “Ne gledate li? Kosata na tatko mi celosno pobele samo za tri meseci”, veli toj. No, Andreas priznava deka ponekoga{ i samiot u~estvuva vo demonstraciite vo Grcija protiv merkite za {tedewe.

REGULATORITE OD MAKEDONIJA I OD SRBIJA ]E SORABOTUVAAT

Pove}eto od kompaniite koi gi koristat uslugite na pristani{teto vo Solun velat deka se zainteresirani za kupuvawe akcii od pristani{teto, no nitu edna sama nema kapacitet da u~estvuva na tenderot koj gr~kata Vlada treba da go objavi slednata godina. Grcija nudi 23% od dr`avnata kompanija. Makedonskite kompanii treba da formiraat konzorcium ili zaedni~ko akcionersko dru{tvo za da vlezat vo igra za privatizacija na pristani{teto da mo`e neprekinato da se odviva protokot na stoki me|u dvete zemji”, smeta Panov. Pretsedatelot na Stopanskata komora na Solun, Dimitrios Bakselos, pred makedonskite investitori izjavi deka ~estite blokadi i {trajkovi vo Grcija se pojava koja ne bira na kogo mu {teti. “Tokmu ovie {trajkovi & pravat golema {teta na Grcija, no faktot deka gr~kata ekonomija e vo seriozna finansiska kriza e mnogu pogolem problem od blokadite”, istakna Bakcelos. Idejata na makedonskata biznis-delegacija za vlez vo akcionerskata struktura vo pristani{teto vo Solun ja oceni kako dobra i interesna.

NAJMNOGU SE KORISTI ZA TRGOVIJA SO ^ELIK I FERONIKEL o brodski transport najmnogu patuvaat makedonskiot ~elik, feronikel i kontejneri so razna stoka, a vo Makedonija se uvezuva stoka od Kina, Brazil, Indija, Japonija i od drugi dale~ni zemji. Makstil, Mitalstil, Feni i cementarnica Usje najmnogu uvezuvaat i izvezuvaat preku Solunskoto pristani{te. [peditorski kompanii pak, koi operiraat kako kontejnerski prevoznici se Fer{ed, Mediterejnian {iping kompani, Kontrast, Deni internacional, For{ped logistika, Fortrans, Blu bel, Translog. Niz pristani{teto vo Solun vo 2010 godina tranzitirale 18.584 kontejneri so makedonska stoka, koja ili se izvezuvala ili bila uvezena od prekumorskite zemji. Spored podatocite na transporterite i {pediterskite kompanii, nad 90% od makedonskite proizvodi koi se izvezuvaat ili uvezuvaat so brod odat preku pristani{teto vo Solun.

S

]E SE PRODAVAAT U[TE 23% OD PRISTANI[TETO poseduva 75% od pristani{teto vo Solun. Poradi ekonomskata kriza, Gnarcija dr`avata re{i da prodade u{te 23% na privatni investitori do krajot godinava. Ako slednata godina se slu~i proda`bata, dr`avata }e ostane so 51% udel. Vo momentov privatni investitori se pomali akcioneri, bidej}i pristani{teto kotira na berza i sekoj mo`e da si kupi akcii. Se pretpostavuva deka ostanatiot del, koj najverojatno }e bide kargo-terminalot, }e se prodade na nekoj golem investitor.

BERZA

P

retsedatelot na Komisijata za hartii od vrednost na Makedonija, Marina Na}eva- Kavrakova i nejziniot srpski kolega, Zoran ^irovi}, zaedni~ki }e deluvaat za da ja za~uvaat doverbata na investitorite vo pazarite na kapital vo dvete zemji. Tie ja razgledaa potrebata od prezemawe konkretni merki za edukacija na akcionerite i za za{tita na nivnite prava, za namaluvawe na {ansite za cenovni manipulacii i za zajaknuvawe na ulogata na regulatorot za kontrola na u~esnicite na pazarot na hartii od vrednost. Kavrakova i ^irovi} go aktueliziraa i pra{aweto za integracija na pazarite na hartii od vrednost od regionot na po{iroki platformi za trguvawe, na po~etokot regionalni, a podocna i evropski, so cel zbogatuvawe, prodlabo~uvawe i obezbeduvawe pogolema efikasnost. Dvete komisii }e razmenuvaat informacii i podatoci za da otkrivaat somnitelni transakcii i eventualno povrzani lica vo sopstveni~kite strukturi na kompaniite.

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

06/11

2,124.46 2010/2011 2010/2011

Max. 2 2,827.62 827 62 Min. 2,084.04

886 prioritetni akcii na @ito Karaorman od Ki~evo se prodadoa v~era na javnata aukcija {to se odr`a na Makedonska berza za vkupna suma od 113 iljadi evra ili 6,9 milioni denari. Ova be{e edinstvenata transakcija na aukcijata za akcii na PIOM. Indeksot MBI10, nasproti rastot na evropskite i amerikanskite berzi, padna za 0,48%. Pad od 14,5% ima{e akcijata na Mako{ped, 3% pad do`ivea akcijata na Prilepska Pivarnica, a dobitnik, so rast od 1,55%, be{e Makstil НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Стопанска банка Битола

20,049.00 +10,00

+0,47% 0 47%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК Арчилормиттал (ХРМ)

91.00 9 00% -9,00%

-9,00

DOW JONES 13,000 12,500

12,000 11,500 11,000 10,500 10,000 9,500 07/0717/0727/0706/0816/0826/0805/0915/09

10,771.50 +0,35% 0 35%

Po crniot petok, evropskite i amerikanskite berzi nedelata ja po~naa pozitivno. Akciite na evropskite kompanii porasnaa za okolu 2,3%, dodeka akciite na bankite za okolu 5,5%. Indeksite na fju~ersi na S&P, Dow Jones i Nasdaq vo SAD porasnaa za 15,8 poeni nad vrednosta, 119 poeni i 25,5 poeni soodvetno.

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq DAX TOPIX

5,102.19 8,374.13 1,136.43 2,483.23 5,318.06 728.85

VALUTI

£ €

СТАПКА

+0,70% -2,17% +0,61% +1,12% +2,34% -2,15%

€ $

1.15

ПРОМЕНА

+0,3%

СТАПКА

1.35 ПРОМЕНА

+0,5%

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1,625.10 -0,90% 0 90% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

NAFTA BRENT

103.89 -0,08% 0 08% ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИ��Т ДЕН ДО 15Ч.

Xorx Soros Realno gledano, Grcija mo`ebi ne }e mo`e da izbegne bankrot

6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI IPIS: POZITIVNA OCENKA ZA RABOTATA NA PRETSEDATELOT IVANOV

D

uri 53,4% od gra|anite pozitivno ja ocenuvaat rabotata na pretsedatelot na dr`avata, \orge Ivanov. Ova se poslednite podatoci od ispituvaweto na javnoto mislewe sprovedeno od strana na Institutot za politi~ki istra`uvawa, spored koe se podobruva javnoto mislewe za rabotata na pretsedatelot. Od ostanatite ispitanici 28,1% odgovorile negativno, a 18,5% odgovorile deka ne znaat ili nemaat odgovor. Anketata sprovedena vo periodot od 16. do 20. ovoj mesec, e del od redovnite merewa na stavovite na gra|anite vo odnos na nivnata doverba i percepcii za rabotata na pretsedatelot na Republika Makedonija. Vo prethodno sprovedenite anketi od IPIS, pozitivno mislewe za rabotata na pretsedatelot Ivanov imale 45,7% od ispitanicite vo oktomvri 2010 godina, 47% vo dekemvri istata godina i 49,3% vo maj godinava. Negativno mislewe za rabotata na pretsedatelot imale 44,8% od ispitanicite vo oktomvri 2010 godina, 42,3% vo dekemvri istata godina i 36,7% vo maj godinava.

PODDR[KA OD SLOVENE^KATA ARMIJA ZA VLEZ VO NATO

S

ilnata poddr{ka za polnopravno ~lenstvo vo NATO i vo EU, kako i sorabotkata na makedonskata i slovene~kata armija bea tema na v~era{nata sredba na na~alnicite na General{tabot na Armijata na Republika Makedonija, general-major Goran~o Koteski i na Vooru`enite sili na Republika Slovenija, general-major Alojz [teiner. Dobrata sorabotka me|u dvete armii, spored Kotevski, }e ja poka`e i bilateralnata voena ve`ba “Predizvik 2011”, koja deneska }e po~ne na armiskiot poligon Krivolak. “Armijata na Republika Slovenija }e prodol`i da bide na{ promotor i vo koristeweto na poligonot Krivolak kako regionalen centar za obuka i centar za obuka na ostanatite ~lenki na NATO-alijansata”, istakna Kotevski. Negoviot slovene~ki kolega [teiner naglasi deka sorabotkata me|u dvete armii trae 15 godini i spored nego, toa ne pretstavuva samo prodavawe idei i modeli koi gi ima slovene~kata vojska, tuku sorabotka od koja mo`at da nau~at dvete strani.

SOBRANISKA DELEGACIJA VO POSETA NA BRATISLAVA

D

elegacija na sobraniskata Komisija za evropski pra{awa od v~era do 28. septemvri e vo studiska poseta na Bratislava. Vo ramkite na posetata, delegacijata, vo ~ij sostav se pratenicite Hajrula Misini, Silvana Boneva, Marinela Tu{eva i Orhan Ibraim, }e ima pove}e sredbi so pretstavnici na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Republika Slova~ka, na Evropskata komisija vo Bratislava, a predvidena e sredba i so ~lenovite na Komisijata za evropski pra{awa na Nacionalniot sovet na Republika Slova~ka. Celta na ovaa studiska poseta e da se razmenat mislewa za evrointegrativnite procesi na dvete zemji, kako i zapoznavawe so slova~kite iskustva vo tekot na pridru`uvaweto na Evropskata unija.

TODOROV SE POFALI DEKA DOSEGA INVESTIRALE 150 MILIONI EVRA!

N

abavkata na medicinska oprema i rekonstrukcijata na nekolku zdravstveni ustanovi dosega ja ~inea dr`avata okolu 150 milioni evra, veli ministerot za zdravstvo, Nikola Todorov. Sepak, priznava deka vo delot na zdravstvoto treba da se investira i pravi u{te mnogu, no duri i po 20 godini povtorno }e ima nedostatoci koi }e treba da se saniraat. “Ne postoi zdravstven sistem koj e idealen i koj mo`e da ka`e deka go dostignal vrvot i oti pove}e nema potreba od natamo{ni usovr{uvawa i unapreduvawa i zatoa ne te`neam kon toa. No, sigurno e mo`no da se napravi mnogu pove}e za postignuvawe povisoko nivo na zdravstvena za{tita i usluga”, istakna Todorov na trkaleznata masa na tema “Medicinskite rabotnici i pacientite vo makedonskoto zdravstvo vo slednite 20 godini”. Povisoki plati za lekarite, podobruvawe na odnosot kon pacientite i investicii vo dokvalifikacija na medicinskiot kadar, spored Todorov se vrvni prioriteti na negovata reformsaka lista. Mati~nite lekarite i specijalistite se po`alija deka golemata neiskoristenost na bolni~kite kapaciteti vo vnatre{nosta, e na ogromen tovar na skopskite kliniki.

KAPITAL / 27.09.2011 / VTORNIK

BEZ VE[TA^EWE NEMA STE^AJ ZA A2 TELEVIZIJA

MEDIUMOT NA RAMKOVSKI DOL@I U[TE PARI?! MARIJA SEVRIEVA

P

sevrieva@kapital.com.mk

okraj dolgot od 100 iljadi evra za ~ija naplata Upravata za javni prihodi pobara otvorawe ste~ajna postapka za A2 televizija, mediumot na Velija Ramkovski dol`i u{te pari. Kolkava e sumata s$ u{te se ispituva, informira zastapnikot na UJP od Dr`avnoto pravobranitelstvo, Sa{a Stan~evski. Toj se sprotivstavi na predlogot na zastapnicite na A2 da se otka`e od baraweto za otvorawe ste~ajna postapka za televizijata. V~era{noto ro~i{te vo Osnovniot sud dva be{e odlo`eno otkako sudijata konstatira{e deka nema uslovi za odr`uvawe pretres bez izgotveno ve{ta~ewe. “Rasprava ne se ni otvori, ne e stignat ve{tiot naod i mislewe vo odnos na solventnosta na dol`nikot, koe so re{enie od sudot od minatata rasprava be{e upaten”, izjavi Stan~evski. Zastapnikot na A2, advokatot Don~o Nakov, upati prigovor na zapisnikot od minatoto ro~i{te koe, spored nego, su{tinski ja menuvalo negovata sodr`inata. Nakov prilo`i i dokumenti so koi, kako {to tvrdi, se doka`uvalo deka dolgot kon UJP e platen, a smetkata na televizijata deblokirana. “Imame informacija od Centralen registar od koja se gleda deka smetkata na dol`nikot ne e blokirana.

Baram da bide otpovikana naredbata na sudot za ve{ta~ewe, bidej}i ova be{e dokazot koj mu be{e potreben na sudot, a koj na prethodnoto ro~i{te go nemavme na raspolagawe”, istakna Nakov pred sudot. Zastapnikot na A2 pobara UJP preku Dr`avnoto pravobranitelstvo da dostavi pismen dokument vo koj }e bide navedeno kolku dol`i televizijata, a sudskata postapka za otvorawe ste~aj da bide zatvorena. POSTAPKATA ZA OTVORAWE STE^AJ E TENDENCIOZNA Upravitelot na A2 televizija, Toni Nikolovski, tvrdi deka mediumot pokraj pobaruvawa na Upravata gi podmiril i barawata na drugite doveriteli i vo momentov ne postoi nitu edno re{enie za naplata na nekakov dolg. “Ova e prv slu~aj na firma vo Makedonija, koja{to ima funkcionalna smetka, da ne &

bide dozvoleno da funkcionira normalno. Mislam deka e ova tendenciozno, s$ so edna cel da se onevozmo`i eden medium normalno da funkcionira”, veli Nikolovski. Toj potencira deka ne e zapoznaen so noviot dolg na televizijata za koj pravobranitelstvoto s$ u{te proveruva kolkav e iznosot. Do televizijata ne pristignato nitu edno izvestuvawe od UJP ili drugi pobaruva~i, za nov dolg. Dolgot na A2 televizija be{e platen vedna{ po zaka`uvaweto na ro~i{teto za otvorawe ste~ajna postapka od strana na bratot na pratenikot Fijat Canoski, Tomor, inaku blizok prijatel na Ramkovski. Pravobranitelstvo go ospori pla}aweto na dolgot, bidej}i toa bilo storeno so pozajmica i bez

konsultacija so ste~ajniot Aco Petrov {to dopolnitelno go optovarilo dol`nikot.

DPA GO ODRABOTI SCENARIOTO NA VMRO-DPMNE

TOME AXIEV OSTANUVA PRV LUSTRATOR MAKSIM RISTESKI

T

risteski@kapital.com.mk

ome Axiev ostanuva pretsedatel na Komisijata za verifikacija na faktite, bl a god a r e n i e n a dogovorot me|u VMRO-DPMNE i opoziciskata DPA. Edinstvenata i malku mo`na varijanta vo koja kadidatot na DPA, Agim Mehmeti, mo`e{e da bide izbran za naslednik na Axiev, be{e SDSM, ~ii glasovi bea neophodni, bidej}i vo slu~ajot se bara dvotretinsko mnozinstvo, da glasa za nego, samo za da go smeni dosega{niot pretsedatel, ~ij mandat e izminat ve}e ~etiri meseci. SDSM glasa{e protiv Mehmeti obvinuvaj}i deka VMRO-DPMNE ja poddr`ala negovata kandidaturata vo paket so predlogot negov zamenik da bide dosega{niot pretsedatel Axiev, i taka ne im ostavila drug izbor na partiite od opoziciskiot front osven da glasaat protiv: “Gruevski i familijata pravat s$ za da ne bidat lustrirani porane{ni i sega{ni funkcioneri na VMRO-DPMNE. SDSM ne poddr`uva paketodluka vo koja Tome Axiev e zamenik, i zatoa glasavme protiv predlogot na DPA za

pretsedatel. Ova e scenario na VMRO-DPMNE za Tome Axiev da ostane prv lustrator i `alime {to VMRODPMNE propu{ti mo`nost lustracijata da ja vrati vo ramkite na zakonot i {to }e prodol`i da brka ve{terki”, izjavi pratenikot na SDSM, Emilijan Stankovi}. Od partijata na Menduh Ta~i izlegoa so kontraobvinuvawe deka SDSM ne go poddr`ala nivniot kandidat za{to stravuvala od lustracija tokmu na nivnite funkcioneri: “SDSM dokraj }e gi koristi mo`nostite da go komplicira i taka da go odlo`uva procesot na lustracija za{to tie se najzasegnati od nego”, izjavi koordinatorot na

prateni~kata grupa na DPA, Imer Aliu, koj vinata za neuspe{niot izbor na novo rakovodstvo na Komisijata za lustracija ja prefrli na pratenicite Makedonci: “Ova e tipi~en primer za nepo~ituvawe na dogovorite od strana na Makedoncite. Ne gi po~ituvaat nitu Ramkovniot dogovor, nitu Ustavot, a nitu zakonite. Sobranieto ne go po~ituva zakonot so toa {to glasa protiv na{iot kandidat, koj go predlo`ivme za{to spored rotacijata nam ni dojde redot. Zatoa DPA nema problem, tuku problem imaat drugite tri partii: VMRO-DPMNE, DUI i SDSM”, izjavi Aliu. Zakonot ne predviduva {to po

neuspe{nata smena na Axiev od pretsedatelskoto mesto vo Komisijata. Politi~kite igri za borbata za kontrola na ovaa Komisija koja najmnogu se koristi kako stra{ilo za protivnicite, go ostavija aktuelniot pretsedatel ~etiri meseci podolgo vo foteljata od mandatot {to go predviduva zakonot. Spored brifinzite na odredeni pratenici re{enie }e se bara na nova liderska sredba. Predlogot Agim Mehmeti da bide pretsedatel na Komisijata za lustracija, a Tome Axiev da stane negov zamenik, Sobranieto go odbi so 25 glasa protiv od pratenicite na SDSM, dodeka site drugi vo salata, na broj 61, glasaa za.

KAPITAL / 27.09.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL “^E[LA” KAKO SE TRO[AT NARODNITE PARI

[TO SÈ OTKRIJA REVIZORITE SAMO POSLEDNATA GODINA?

 Za luksuziraweto na ministrite i nenamenskoto tro{ewe narodni pari se interesiraat samo Dr`avniot zavod za revizija i javnosta. Povikanite institucii koi treba da reagiraat po skandaloznite izve{taii na revizorite so godini gi ignoriraat naodite

S

GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

kandaloznite izve{tai na Dr`avniot zavod za revizija nikako da dobijat svoj epilog. Luksuzirawata na ministrite i nivnite sorabotnici na smetka na buxetot, namesto na sud, zavr{uvaat vo fiokite na nadle`nite institucii. Nitu Dr`avnata komisija za spre~uvawe korupcija, nitu pak, Javnoto obvinitelstvo na milionskite sumi nenamenski i potro{eni narodni pari ne se ~uvstvuvaat povikani da raspravaat za izve{taite na Dr`avniot zavod za revizija. Izve{taite objaveni poslednite dve godini poka`uvaat deka ministrite i nivnite slu`benici ne ostanale imuni na tajnite vrabotuvawa i nezakonskoto tro{ewe dr`avni pari, duri i za li~ni celi. Nezakonskoto i netransparentnoto tro{ewe dr`avni pari e slu~aj za sekoja od instituciite kaj koi dr`avnite revizori odlu~ile da pravat revizija poslednite dve godini. NE SE ZNAE KOLKU I ZA [TO SE TRO[AT PARITE Taka, soglasno izve{tajot za Fondot za zdravstveno osiguruvawe (FZOM), kako i za Agencijata za energetika, revizorot ne uspeal da utvrdi kolku i za {to se tro{ele parite vo tekot na 2009 godina. Konkretno, FZOM nema ideja kolkavi se tro{ocite vo zdravstvoto, a i ne raspolaga so seopfatna metodologija {to }e dade odgovor na potrebnite sredstva za izvr{uvawe na dejnosta na Fondot. Sli~na sostojba revizorite utvrdile i vo Agencijata za energetika. Se tro{ele pari, ama ne se znae to~no kade i kolku, bidej}i smetkite nikade gi nema, zaklu~il revizorot. Agencijata nemala nitu edna smetkovodostvena kniga za raboteweto vo 2009 godina. VISOKI TELEFONSKI SMETKI I SKAPI PATUVAWA Nedoma}inskoto ar~ewe na dr`avnite pari e u{te edna karakteristika {to se gleda od izve{taite na Dr`avniot zavod za revizija. Taka, soglasno izve{tajot na Ministerstvoto za obrazovanie, revizorite utvrdile deka Ministerstvoto neopravdano potro{ilo 32.500 evra za patuvawa vo zemjata i vo stranstvo. Sli~na sostojba e utvrdena i vo Ministerstvoto za lokalna samouprava. Imeno, revizorite konstatirale deka 5.000 evra bile dadeni za avansi na vrabotenite za slu`beni patuvawa vo zemjava i vo stranstvo, koi

vrabotenite ne gi vratile. Vo Ministerstvoto za obrazovanie isto taka nedozvoleno se tro{ele pari so koi se “pumpale” i smetkite na slu`benite mobilni telefoni. Za pove}e od 16.250 evra e nadminat limitot za razgovori na mobilni telefoni, a spored revizorite, toa se pari {to ne bile odobreni, a vrabotenite s$ u{te ne gi vratile. Qubiteli na razgovor po telefon bile i ustavnite sudii. Taka, vo 2010 godina ustavnite sudii razgovarale na telefon, mobilen i fiksen, bez prethodno da raspi{e tender za izbor na najpovolen operator za ovie uslugi. Pokraj toa, spored revizorite, vrabotenite vo Ustavniot sud patuvale so avion bez da raspi{at tender za nabavka na aviobileti, a tenderi ne bile raspi{ani nitu za nabavka na kancelariski materijali i sredstva za li~na higiena. Vrednosta na dogovorite koi se sklu~eni bez raspi{uvawe

na tender iznesuva okolu 45.000 evra. RENOVIRAWE KABINETI I SERVISIRAWE VOZILA PO ZAVIDNI CENI Ministrite so narodni pari si gi razubavuvale i svoite kabineti. Taka, ministerot za lokalna samouprava, Musa Xaferi, za rekonstrukcija na svojot kabinet vo 2009 godina potro{il 13.500 evra bez da objavi oglas za pribirawe ponudi. Spored revizorite, dogovorite za obnovuvawe na kabinetot Xaferi gi potpi{al po zavr{uvaweto na rabotite od strana na firmite, iako toa trebalo da go stori prethodno. Sli~no rabotele i vo Narodna banka. I tamu za renovirawe guvernerot bez da raspi{e oglas potro{il 3.170 evra za grade`nozanaet~iski raboti, 4.430 evra za prozorci, a za nabavka na mebel 5.900 evra. Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo pak, bez soodveten dokaz

REVIZIJA NE OTKRIVA U[TE [TO ]E SRABOTI DO KRAJOT NA GODINAVA Reviziite koi gi pravi Dr`avniot zavod se realiziraat soglasno nivnata godi{na programa za rabota. Vo programata za 2011-ta godina stoi deka predvideni se vkupno 58 revizii na finansiski izve{tai na dr`avni institucii, me|utoa od Zavodot velat deka ne gi otkrivaat imiwata na instituciite koi se sledni na red. "Programata e izgotvena, spisokot e napraven i se raboti spored toj plan. Revizorskite izve{tai po pravilo nie ne gi komentirame. Na{ite revizori izleguvaat na teren, utvrduvaat kako se tro{ele parite, pi{uvaat dali toa bilo namenski ili ne, zakonski ili ne, davaat svoe mislewe i tolku. Izve{taite se kone~ni i nema prostor ponatamu za komentar od na{aa strana. Sega red e na instituciite koi se proizjasnuvaat po niv" velat od DZRM za "Kapital".

vo 2010 godina potro{ilo re~isi 29.000 evra samo na servisirawe i odr`uvawe na slu`benite vozila. Revizorite duri konstatirale deka se izvr{eni uslugi za popravka i servisirawe motorni vozila po ceni duri i 100% povisoki od cenite navedeni vo dogovorite. VRABOTUVAWATA BEZ OGLAS SE PRAKTIKA Vrabotuvaweto bez oglas e u{te edna od navikite na ministrite. Taka, Ministerstvoto za obrazovanie vo 2009 godina anga`iralo 73 lica so dogovor na delo, za koi prethodno ne bile obezbedeni pari od Buxetot. Za nivniot anga`man bile isplateni 97.560 evra. Vakvi propusti se bele`at i vo Ministerstvoto za trud i socijalna politika vo 2010 godina, kako i vo javnoto pretprijatie Ulica i pati{ta, isto vo 2010 godina. Imeno, ministerot za trud i socijalna politika, Xeqal Bajrami, vo 2010 godina anga`iral 15 lica vo negoviot kabinet, bez javen oglas, bez da polagaat stru~en ispit. I direktorot na JP Ulici i pati{ta, Sini{a Ivanovski, vrabotuval sprotivno na zakonot. Toj vo 2010 godina anga`iral lica so dogovor na delo, {to predizvikalo nemo`nost za ostvaruvawe prava od raboten odnos, odnosno penzisko i invalidsko osiguruvawe. Za isplata na plati za ovie lica bile potro{eni 26.000 evra. Ministerstvoto za finansii pak, preku agenciite za privremeno vrabotuvawe vo 2009 godina vrabotuvalo lica bez da obezbedi fer konkurencija, tvrdat revizorite. BUXETSKI PARI SE PREFRLALE PO @ELBA Ministerstvoto za finansii vo 2010 godina so interni odluki na Vladata im prefrlilo sedum milioni evra pove}e na nekolku buxetski korisnici. Vo izve{tajot na FZOM pak, revizorite duri utvrdile deka ministerot za finansii si vle~el pari od Fondot po potreba. Taka, vo mart 2009 godina od smetkata na FZOM na barawe na ministerot za finansii e izvr{en prenos na sredstva vo iznos od 6,5 milioni evra na smetka na Buxetot na RM, a za prenosot na sredstvata ne se dostaveni propi{anite obrasci, nitu pak, akt od upravniot odbor za odobruvawe na zaemot. Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (PIOM) pak, vo 2009 godina isplatil i pove}e od 16.250 evra za penzii kaj penziski predmeti za koi ne bila obezbedena kompletna dokumentacija, {to, spored revizorite, vo pogolem del mo`e da zna~i neosnovano steknato pravo na penzija.

7

 PREGLED VESTI VOLERS: OD IZJAVITE NE SE SUDI DO KADE SE PREGOVORITE ZA IMETO

A

merikanskiot ambasador Pol Volers po sredbata so liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski, izjavi deka ne o~ekuva brzo re{enie na sporot za imeto, oti za da dojde do toa potrebna e silna rabota. “No, mnogu od toa {to se slu~uva vo vrska so pra{aweto so imeto ne se pravi preku javni izjavi, tuku se pravi vo mnogu poprivatni situacii. Ponekoga{ razlikata me|u javnite izjavi i privatnite izjavi, na {to i da se odnesuvaat tie, na kakvo bilo pra{awe, e deka voobi~aeno ne se pravat javno. ]e prodol`ime da rabotime na toa pra{awe i se nadevam deka }e bideme vo mo`nost da pomogneme”, izjavi Volers po sredbata. Pra{aweto za imeto Volers go otvoril i vo razgovorite so Crvenkovski, pri {to go slu{nal stavot na SDSM. Zboruvale i za odgovornosta na edna opozicija. “Opozicijata vo edna dr`ava mora da se odnesuva konstruktivno, bidej}i bez silna opozicija nema napredok. Za dobra demokratija neophodna e silna i konstruktivna opozicija, a spored poslednite parlamentarni izbori, SDSM pretstavuva solidna opozicija”, izjavi Volers. Na sredbata stanalo zbor i za drugi temi, slobodata na mediumite, nezavisnosta na sudstvoto i partiziranata administracija, za koi Crvenkovski izrazil golema zagri`enost, soop{tuvaat od negoviot kabinet. “Vakvite sostojbi direktno gi zagrozuvaat demokratskite kriteriumi vo zemjata. Vo odnos na pra{aweto za evroatlantskite integracii, pretsedatelot Crvenkovski go povtori stavot na partijata i dodade deka SDSM e podgotvena da dade maksimalen pridones vo ostvaruvaweto na tie strate{ki celi”, se veli vo soop{tenieto od kabinetot na Crvenkovski. Ambasadorot Volers najavi deka }e prodol`i da ostvaruva sredbi so site politi~ki akteri so cel da se informira za sostojbata vo Makedonija od aspekt na site gledi{ta. Toj v~era ostvari sredba i so liderot na DPA, Menduh Ta~i.

SEMEJSTVO PRONEVERILO 4 MILIONI EVRA OD FABRIKA ZA KABLI

K

rivi~ni prijavi za zloupotreba na slu`benata polo`ba zarabotija tatko, sin i }erka koi bile na visoki rakovodni pozicii vo fabrikata za kabli Negotino, koja ja o{tetile za 4,15 milioni evra, informiraat od policijata. Tatkoto kako generalen direktor na fabrikata zaedno so svojot sin, pretsedatel na Odborot na direktori na fabrikata, i treto prijavenata, ovlasten pretstavnik na “Inter Kabel” od Veles iskoristuvaj}i gi svoite polo`bi kako ovlasteni pretstavnici i odgovorni lica na firmata Alskop od Germanija sklu~uvale zdelki me|u sebe.

IZMENI NA ZAKONOT ZA FINANSIRAWE NA PARTIITE

I

zmenite na Zakonot za finansirawe na politi~kite partii so koi se implemetiraat preporakite na GREKO (grupa zemji vo borba so korupcijata) dobija zeleno svetlo od pratenicite, no i seriozni zabele{ki od pomalite partii. Poslednive go pozdravija podigaweto na nivoto na transparentnosta vo finansiraweto {to se pravi so ova usoglasuvawe so me|unarodnoto zakonodavstvo, no smetaat deka izmenite ne se dovolno opse`ni za da gi spre~at site mo`nosti za korupcija i za ponatamo{noto favorizirawe na golemite partii. “So toa {to fizi~ko lice s$ u{te mo`e da donira vo partija suma vo vrednost od 75 prose~ni plati, {to zna~i pedesetina iljadi evra, ne e otstraneta mo`nosta za funkcionirawe na politi~kiot klientelizam. Za tolku pari mo`e da se kupi i funkcija”, izjavi pratenikot na Liberalnata partija, Ivon Veli~kovski.

BETON ]E JA GRADI KOLONADATA

O

p{tina Centar sklu~i dogovor so grade`nata firma DG Beton za izgradba na kolonadata i za liewe na 11 skulpturi. Dogovorot za izvedba na ovie aktivnosti ~ini pribli`no 900 iljadi evra. “Ve izvestuvame deka DG Beton a.d. Skopje sklu~i dogovor so op{tina Centar vo vkupna vrednost, so vklu~en DDV, od 54.082.940 denari. Predmet na ovoj dogovor e izgradba na kolonadata”, se veli vo soop{tenieto na Makedonska berza. Od op{tina Centar soop{tija deka ovie sredstva }e bidat iskoristeni za liewe na 11 skulpturi, odnosno za devet muzi i dva lava koi se del od arhitektonskiot spomenik, kolonadata. Planirano e kolonadata da bide visoka osum metri i }e se nao|a me|u novite objekti na Agencijata za elektronski komunikacii i na Finansiskata policija.

Kompanii / Pazari / Finansii

8

KAPITAL / 27.09.2011 / VTORNIK

ZAVR[I ME\UNARODNATA KONFERENCIJA NA ISPI VO SKOPJE

PREDIZVICITE DA STANAT MO@NOSTI

 Na konferencijata na Me|unarodnotata asocijacija za podobruvawe na performansite vo Skopje, stranski i doma{ni eksperti debatiraa za anticipirawe na promenite i mo`nostite

P

IVANA KOLEVA

koleva@kapital.com.mk

retvorawe na rabotnite predizvici vo mo`nosti pri postojani promeni be{e temata koja vikendov vo Skopje, vo organizacija na Me|unarodnata asocijacija za podobruvawe na performansite (ISPI), privle~e nad 40 doma{ni i stranski eksperti, koi gi spodelija praktikite i iskustvata so mnogubrojnite u~esnici. ISPI, osnovana vo 1962 godina, e vode~ka me|unarodna asocijacija za podobruvawe na produktivnosta i performansite na rabotnoto mesto. Nejzinata glavna cel e da gi razvie i da gi prepoznae sposobnostite. Od pred edna decenija preku ISPI Europe Charter–ISPI EMEA po~na so rabota i vo Evropa, a godinava Makedonija ja dobi privilegijata da bide centar na slu~uvawata - preku World Learning stana doma}in na tridnevnata konferencija. Na sve~enoto otvorawe na konferencijata pred gostite se obrati direktorot na Kapital Media Group, Qup~o Zikov "Iako dve decenii se mal pe-

riod za razvoj na edna dr`ava ili ~ove~ka individua, sepak, se sosema dovolni za `ivotniot ciklus vo edna kompanija da ja dostigne to~kata na zrelost i jasna opredelenost za toa kade odi i {to saka da postigne. Se nadevam deka so pomo{ na svetskite eksperti za podobruvawe na perfomansite vo edna organziacija, makedonskite kompanii }e nau~at mnogu korisni alatki kako da se spravat polesno so predizvicite na turbulentnata globalna ekonomija", re~e Zikov. Prisutnite imaa mo`nost da slu{nat brojni pozitivni iskustva i praktiki od razli~ni delovi na Evropa i svetot. Za prvpat vo konferenciskata istorija na ISPI u~esnicite treba{e da izrabotat studija na slu~aj (case study) za podobruvawe na internata i eksternata komunikacija vo Ministerstvoto za ekonomija. Stranskite eksperti i konsultanti formiraa nekolku timovi i razli~ni re{enija za problemite, a potoa gi prezentiraa pred porane{niot minister za ekonomija, Fatmir Besimi, koj so svojot tim odlu~uva{e za najdobrata prezentacija. Generalno, site predavawa na konferencijata zboruvaa za va`nosta na promenite K

40

stranski i doma{ni predava~i u~estvuvaa na konferencijata

vo biznisot. Me|u najposetenite be{e prezentacijata na Ilijan~o Gagovski, izvr{en direktor na Majkrosoft Makedonija (Microsoft Macedonia). “Da se promeni{ i da se promeni{ na podobro se dve razli~ni raboti”, so ovaa izreka go po~na edukativniot trening Gagovski. Toj objasnuva{e deka sekoja organizacija e sostavena od tri najva`ni raboti: strategija, lu|e i izvr{uvawe. No, vo ova stresno vreme najva`no od s$ e pri kreiraweto vrednost biznisite da kreiraat i sre}na okolina. “Golema gre{ka za biznisite e koga gi pravat istite raboti, no so pobrzo tempo, bez da prifatat promena. No, isto taka, gre{ka e i koga menaxerite ja baziraat svojata strategija samo na nade`ta, bez da bidat objektivni”, istakna toj. Spored nego, vo ovie vremiwa za sekoj biznis e mnogu va`no da gi sledi “megatrendovite” koi gi turkaat globalnite O

M

E

R

C

I

J

A

 QUP^O ZIKOV direktor na Kapital Media Group

Iako dve decenii se mal period za razvoj na edna dr`ava ili ~ove~ka individua, sepak, se sosema dovolni za `ivotniot ciklus vo edna kompanija da ja dostigne to~kata na zrelost i jasna opredelenost za toa kade odi i {to saka da postigne. vo biznisot. Takov bil slu~ajot koga toj bil HR direktor vo amerikanskata banka Vels Fargo (Wells Fargo). Vrabotenite se `alele postojano na bolki vo grbot i barale trening-programi za toa kako da se poddignuvaat te{kite vre}i so pari. No, podlabokata analiza na Edison poka`ala deka problemot bil vo standardite na FED, poradi koi vre}ite so pari bile navistina te{ki, a niv naj~esto gi krevale `enite vo bankata. Namesto treningprograma, Edison pobaral od FED da gi smenat standardite

biznis-prikazni napred. No, istovremeno treba da se sfatat i lokalnite ograni~uvawa nasproti globalnite kriteriumi za uspeh. Interesno be{e i predavaweto na Roxer M. Edison, ekspert od SAD, koj otkako dve decenii rabotel na poleto na ~ove~kite resursi vo poznati kompanii vo SAD, formiral sopstvena konsultantska kompanija Edison konsalting (Addison Consulting). Od negovata rabotilnica doznavme deka lu|eto ne treba sekoga{ da organiziraat trening-programi koga se javuva nekoj problem L

E

N

O

G

L

A

S

za da se za~uva zdravjeto na vrabotenite. “Ako ne gi smenite standardite, nikoga{ nema da go smenite ni odnesuvaweto”, istakna toj. Za rabotnite predizvici vo vreme i vo sredina koi postojano se menuvaat na paneldiskusija razgovaraa pove}e izvr{ni direktori od makedonski kompanii, me|u koi Valentina Taseva od Semos edukacija, Daniel Sas od Makedonski Telekom, Blagoja Samakovski od Mikrosam, Kristijan Danilovski od Fh3h i Ognen ^ubalevski, porane{en direktor vo Sivus.

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 27.09.2011 / VTORNIK

9

ME\UNARODNA KONFERENCIJA “E-DEMOKRATIJA 2011”

MAKEDONIJA LIDER VO IKT-RE[ENIJA VO REGIONOT

 Ulogata na informati~kite tehnologii vo transformiraweto na demokratskite procesi e golem predizvik za site zemji vo regionot

M

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

akedonija odli~no napreduva vo tehnolo{kite dostignuvawa vo odnos na informati~kite i komunikaciskite tehnologii (IKT), kako dvigatel na demokratskite procesi, i pokraj toa {to izminatite tri godini regionot go zafati ekonomska kriza, se soglasija u~esnicite na me|unarodnata konferencija “E-demokratija 2011”, koja od v~era se odr`a vo Ohrid. Up o t r e b a t a n a i n f o r mati~kata tehnologija vo dr`avnata administracija stanuva s$ posilen faktor ne samo vo zajaknuvaweto na demokratijata, tuku i vo transformiraweto na demokratskite procesi. “Konferencijata za e-demokratija stanuva prepoznatliv brend vo regionot i vo svetski ramki, kako za ekspertite vo ova pole, taka i za vladinite agencii. Osobeno mi e drago {to mo`eme da bideme eden od K

O

M

E

R

dvigatelite na toj progres i razvoj”, veli Vasko Kronevski, izvr{en direktor na makedonskata IT-kompanija Nekstsens, koja vo sorabotka so Centarot za e-vlada od Slovenija e organizator na konferencijata. Ulogata na informati~kite tehnologii vo transformiraweto na demokrat-skite procesi e golem predizvik za site zemji vo regionot. Ministerot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski, go prezentira{e poslednoto dostignuvawe koe aktivno gi vklu~uva gra|anite vo ocenuvaweto na efikasnosta na javnata administracija vo zemjata. “Preku voveduvawe na takanare~eniot “Semafor”, nie aktivno gi vklu~ivme gra|anite vo ocenuvaweto na javnata administracija. Sistemot ponatamu }e se nadgradi so dopolnitelni funkcii i aktivno }e vlijae vrz evaluacijata na slu`benikot od drugata strana na {alterot. Vo idnina gra|anite }e mo`at da ja ocenuvaat administracijata i preku Internet, C

I

J

A

L

E

N

a istoto }e mo`at da go napravat i preku aplikacija na svoite mobilni uredi”, najavi Ivanovski. Kako dobri re{enija za edemokratija, koi celosno ili delumno se implementirani vo dr`avnite institucii, ministerot gi izdvoi tie vo UJP, Katastar, Direkcijata za javni nabavki, Agencijata za vrabotuvawe na RM i Carinata. POLESNA KOMUNIKACIJA ME\U VLADATA, PARLAMENTOT I GRA\ANITE Deka makedonskite IKTre{enija za e-demokratija se poznati vo regionot svedo~i i Bla` Golob, direktor na Centarot za razvoj e-vlada vo JIE. “Makedonija ne e dobra samo vo ko{arka, tuku i vo re{enijata za razvoj na e-demokratija, pa zatoa Centarot odlu~i po vtor pat zaedno so Nekstsens da ja organizira konferencijata vo Ohrid”, istaknuva Golob. Toj veli deka denes golem problem pretstavuva nepovrzanosta me|u politi~kite eliti i gra|anite, pa golem predizvik za vladite e da gi podobrat potrebite na O

G

L

A

S

rabotata na parlamentite i vladite vo 21 vek, za vlijanieto na tehnologijata vrz razvojot i jakneweto na demokratijata, kako i za primena na IT vo legislativniot proces. Na ovaa konferencija pove} e vladi i parlamenti od regionot }e gi prezentiraat nivnite tehnolo{ki

gra|anite i kompaniite. “Informatikata e samo eden segment od razvojot na edemokratijata, a makedonskata Vlada ne samo {to ima dobri re{enija, tuku nastojuva i da gi implementira istite”, istakna Golob. U~esnicite debatiraa za informati~kata tehnologija, koja ja transformira K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

dostignuvawa, koi vo izminatite nekolku godini bea primeneti od makedonskata IT-kompanija Nekstsens. “Aktivno rabotime na mnogu mo`nosti koi sega gi ima vo regionot, a isto taka i vo zemjite od Bliskiot Istok i vo Afrika, kade{to postoi zgolemen interes za na{ite re{enija," veli Kronevski. O

G

L

A

S

10

Kompanii / Pazari / Finansii

 PREGLED VESTI

KAPITAL / 27.09.2011 / VTORNIK

POLITI^KATA KRIZA GO URNA REJTINGOT NA SLOVENIJA

POMALKU SLOVENE^KI INVESTICII VO MAKEDONIJA?!  Na Slovenija & pretstoi mnogu te`ok period vo koj pokraj izbor na nova vlada, pretstojat i te{ki reformi za da se spre~i gr~koto scenario. Problemite na slovene~kite kompanii i banki }e se po~uvstvuvaat i vo Makedonija i vo celiot region BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA

O

zdravkovska@kapital.com.mk

PAK ODLO@ENA PRODA@BATA NA ^EBREN I GALI[TE

N

a samo nekolku dena pred istekuvaweto na rokot Vladata povtorno go odlo`i dostavuvaweto na ponudite za izgradba na dvete klu~ni hidrocentrali vo zemjava, ^ebren i Gali{te, doznava “Kapital” od izvori od energetskite kompanii. Namesto do krajot na ovoj mesec, Vladata odlu~ila na devette rivali da im dade u{te mesec i polovina za da odlu~at dali }e dostavat konkretna ponuda ili sepak, }e se otka`at od megaproektot na Crna Reka. Od Ministerstvoto za ekonomija velat deka zasega nikoj od potencijalnite investitori ne dostavil ponuda - idejno i finansisko re{enie za izgradba na hidrocentralite ^ebren i Gali{te, proekt koj posledno e procenet na 650 milioni evra.

MAKEDONSKO KREDITNO BIRO: “RABOTI I @IVEJ PODOBRO”

Z

a da ja zapoznae po{irokata javnost so svojata rabota, Makedonskoto kreditno biro po~na programa za komunikacija i edukacija “Raboti i `ivej podobro”. Taa }e opfati pove}e edukativni aktivnosti za pravni i fizi~ki lica. Za edukacija i interakcija so pomladite, koi se aktivni na socijalnite mre`i, otvori i svoj *Facebook profil.Programata oficijalno po~na na 26. septemvri 2011 godina so odr`uvawe “Javen ~as”, na koj pretstavnici od Makedonskoto kreditno biro gi informiraa gra|anite za ulogata i funkciite na institucijata. Komunikacijata so gra|anite }e prodol`i na redovni mese~ni seminari. Prviot }e se odr`i na 7. oktomvri vo Stopanskata komora, na koj gra|anite }e mo`e da se informiraat koi podatoci za niv se vodat vo kreditnoto biro, kako da ostvarat uvid, kako da ja unapredat li~nata evidencija i kontrola na finansiskata sostojba i da spre~at eventualno prezadol`uvawe ili docnewe vo servisiraweto na obvrskite. Makedonskoto kreditno biro }e odr`uva mese~ni seminari i za firmi, a prviot e na 21. oktomvri vo Stopanskata komora.Edna od pridobivkite za gra|anite e {to Makedonskoto kreditno biro im pomaga da se za{titat od izmami. ]e gi sovetuva kako da gi kontroliraat smetkite i da ne dozvolat nekoj drug da napravi dolgovi vo nivno ime. Izve{tajot na Makedonskoto kreditno biro pak, e efikasen na~in za za{tita od izmami, bidej}i sodr`i celosni podatoci za obvrskite po krediti, plate`ni karti~ki, lizing, osiguruvawe, danoci, telekomunikaciski uslugi, uslugi od oblasta na energetikata i komunalnite dava~ki i drug vid, kako `irant, kokreditobaratel ili solidaren dol`nik.

tkako svetskata rejting-agencija Mudis go namali kreditniot krejting na Slovenija od Aa2 na Aa3, navestuvaj}i mo`nost za ponatamo{no namaluvawe, ne stivnuvaat reakciite za toa kako toa }e se odrazi vrz ekonomijata i finansiskata stabilnost na zemjata, no i vo zemjite koi imaat slovene~ki investicii. Glavna pri~ina za namaleniot rejting se politi~kata nesigurnost, bavnata fiskalna konsolidacija i strukturni reformi za namaluvawe na deficitot i zadol`enosta na zemjata. Namaluvaweto na kreditniot rejting dojde samo tri dena otkako padna vladata na Borut Pahor. Premierot vo ostavka predupredi deka Slovenija mora {to poskoro da odr`i parlamentarni izbori bidej}i politi~kata kriza mo`e da ja zagrozi pozicijata na dr`avata na me|unarodnite finansiski pazari. Ekonomskite analiti~ari predupreduvaat deka na zemjata & pretstoi mnogu te`ok period, vo koj pokraj izbor na nova vlada, }e mora da se sprovedat i mnogu te{ki reformi za namaluvawe na dr`avnite tro{ewa i da se spre~i zemjata da ne vleze vo gr~koto scenario. Sosema e izvesno deka problemite

n a s l o v e n e ~ k i t e STRANSKI INVESTICII OD SLOVENIJA VO MAKEDONIJA (vo mil. Evra) kompanii i banki akcionerski reinvestirana ostanat vkupno }e se po~uvstvuvaat kapital dobivka kapital vo celiot region so 0,59 / 16,6 17,19 2011 ogled na faktot {to 42,76 / -32,7 10,5 2010 Slovenija ima{e 4,01 2,25 127,86 134,13 2009 vistinska ekonom24,13 40,4 50,33 114,85 2008 ska, investiciska i trgovska ekspanzija TRGOVSKA RAZMENA ME\U SLOVENIJA VO MAKEDONIJA 2007 2008 2009 2010 I-VI 2011 vo regionot. Izvoz 69,06 65,11 34,29 69,1 55,12 ]E “SEKNAT” INUvoz 156,08 203,4 190,88 165,12 112,59 VESTICIITE OD Trgovski deficit -87,02 -138,29 -156,59 -96,02 -57,47 SLOVENIJA Vkupna trgovska 225,14 268,51 225,17 234,22 167,71 \or|i Jan~evski, prv razmena generalen direktor na NLB Tutunska banka, veli pekt, ne mo`e da se o~ekuva Se ~ini, vlasta ne e iznenadedeka namaleniot rejting na ekspanzija na slovene~ki na od namaluvaweto na kredSlovenija nema direktno kompanii nitu pogolemo itniot rejting na dr`avata. da vlijae, nitu da sozdade zgolemuvawe na trgovskata “Na Slovenija }e & bidat problemi za bankata vo sorabotka so Makedonija”, potrebni golemi strukturni veli Jan~evski. reformi, vklu~uvaj}i ja i penMakedonija. “NLB Tutunska ne e izlo`ena Slovenija e me|u desette ziskata reforma, za povtorno so krediti kon mati~nata ban- najzna~ajni trgovski part- da go zgolemi kreditniot ka pove}e od dozvolenoto, a neri na Makedonija. No, rejting”, veli ministerot za ne e mo`no nitu namaluvawe negativnoto saldo vo razme- finansii Franc Kri`ani}. na likvidnosta, osven preku nata e golemo i na {teta na Zagri`uva~ko e {to vo povlekuvawe dividenda. No, Makedonija, a pokrienosta na izve{tajot na Mudis se minatata godina e donesena uvozot so izvozot lani be{e naveduva deka Slovenija odluka dobivkata na NLB 49%. Slovenija be{e 10-ti po mnogu verojatno }e mora da Tutunska da ne se ispla- golemina izvozen pazar za obezbedi dopolnitelna finan}a i izvlekuva kako divi- Makedonija, kade se prodale siska poddr{ka za bankite. denda, tuku da se vlo`uva vo stoki i uslugi za 70 milioni Najgolemata slovene~ka banka, NLB, koja e sopstvenik i dokapitaliacija na bankata”, dolari. Od Slovenija sme uvezle na tretata najgolema banka objasnuva toj. Spored nego, }e poskapat stoki i uslugi za 165 milioni vo Makedonija, NLB Tutunska, izvorite na kapital za dolari, so {to taa e sedmi do krajot na godinata treba slovene~kite banki i kom- najgolem pazar za uvoz na da obezbedi 400 milioni evra za da go zapazi minipanii i otplatata na slo- makedonskite kompanii. vene~kiot dolg. Toj smeta deka Slovenija e i me|u najgolemite malnoto nivo na kapital. Vo namaleniot rejting pove}e }e investitori vo zemjava. Vo sprotivno, bi mo`ela da se se odrazi vrz realniot sektor 2009 godina slovene~kite soo~i so bankrot. kompanii investirale 134 Slovene~kata ekonomija be{e i investiciite. “Koga edna zemja se soo~uva milioni evra, a vo 2010 samo silno pogodena od svetskata so problemi vo ekonomijata, 10,5 milioni evra. Istata ekonomska kriza i vo 2009 najmalku {to mo`e da se godina slovene~kite kompanii padna za 8%, a buxetskiot o~ekuva e deka }e zaprat site povlekoa od Makedonija 32,7 deficit se zgolemi na 5,5% od BDP. investicii nadvor. Od toj as- milioni evra.

ponedelnik- 26.09.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,30% 4,60% 5,00% 5,30%

6м 5,00% 5,60% 4,80% 5,00% 5,00% 5,50% 6,00% 6,50%

24м 7,70% 8,10% 5,00% 8,20% 7,80% 7,80% 9,00% 9,00%

36м 7,90% 7,90% 5,00% 8,30% 8,40% 8,10% 9,50% 9,50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

300 LITRI MAKEDONSKO VINO ISPIENO VO ROVIW

P

od mototo “Vkusot na Makedonija”, pove}e od 3.000 posetiteli na ~etvrtiot Vikend media festival vo Roviw u`ivaa vo vkusot i zvucite na tradicionalnite makedonski proizvodi i vino. Mediteranskata atmosfera vo Roviw be{e nadopolneta so 300 litri ispieno belo i crveno vino, za~ineta so 50 kilogrami makedonski ajvar i so 100 kilogrami sirewe i ka{kaval. “Nema somne` deka koga }e gi spoi{ lu|eto od oblasta na komunikaciite, makedonskiot vkus i {arm, i toa tokmu na Jadranot, dobiva{ prekrasno pominat den vo Roviw. Drago }e ni bide ako so ovoj Makedonski den na Festivalot barem malku pridonesovme za popularizacija na Makedonija kako turisti~ka i kulturna destinacija”, izjavi Tomo Ricov, direktor na VMF. Glaven organizator na Makedonskiot den vo Roviw e Agencijata za odnosi so javnost Pristop MK, a nastanot be{e poddr`an od Skovin, Mamas i Zdravje Radovo.

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

3м 2,20% 2,50% 2,40% 2,40% 2,40% 2,60% 2,40%

6м 2,70% 3,00% 2,90% 2,90% 2,80% 3,00% 2,70%

24м 3,80% 4,50% 3,65% 4,10% 4,00% 4,00% 4,35%

36м 4,10% 5,00% 3,90% 4,50% 4,20% 4,30% 5,25%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,5044 45,7350 70,4316 50,1054 44,2669 44,9232

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5%

3%

3м 1,54% 1,5% 0,36% 0,01%

6м 1,74% 1,7% 0,54% 0,06%

12м 2,06% 2,0% 0,84% 0,29%

2%

1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

камата 4,00% 5,50%

4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

1м 1,35% 1,3% 0,23% 0,00%

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

Нето вредност

1M

3M

6M

1Y

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

26.073.319,16

-5,36%

-17,21%

-24,27%

-16,39%

-22,95%

22.09.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

42.144.229,39

-2,79%

-12,15%

-20,12%

-20,14%

-24,13%

22.09.2011

Иново Статус Акции

16.640.853,09

-2,37%

-6,70%

-7,66%

-3,10%

-2,68%

22.09.2011

КД БРИК

35.624.426,53

-2,62%

-12,20%

-15,78%

-14,35%

-18,94%

22.09.2011

КД Нова ЕУ

20.254.386,99

-4,81%

-20,04%

-26,22%

-22,34%

-24,32%

22.09.2011

КБ Публикум - Балансиран

27.116.946,32

-3,46%

-11,74%

-14,09%

-11,21%

-12,52%

22.09.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.350.498,45

0,59%

1,09%

0,00%

0,00%

0,00%

22.09.2011

КБ Публикум Паричен

50.664.042,68

0,26%

0,79%

0,00%

0,00%

0,00%

22.09.2011

podatocite se od 23 septemvri 2011 god.

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 27.09.2011 / VTORNIK

ZO[TO NEMA KONKURENCIJA VO NAFTENIOT BIZNIS?

SAMO 3 OD 100 FIRMI PRODAVAAT NAFTA NA GOLEMO!

 Od stotina trgovci so nafteni derivati vo Makedonija, samo tri kompanii imaat licenca da skladiraat nafta i nafteni derivati. Nikoj drug ne gi ispolnuva uslovite koi gi nametnuva dr`avata. Biznismenite od ovoj sektor velat deka uslovite se prestrogi i ne dozvoluvaat pazarna konkurencija

500

KATERINA POPOSKA

S

poposka@kapital.com.mk

amo tri nafteni kompanii od stotina registrirani trgovci so nafteni derivati vo zemjava imaat licenca da ~uvaat i prodavaat gorivo na golemo. Rafinerijata Okta, najgolemiot distributer na gorivo, Makpetrol, i Lukoil Makedonija od Regulatornata komisija za energetika imaat dobieno 10-godi{na licenca za da skladiraat nafta i nafteni derivati. Ovie tri kompanii, pokraj svoite goriva za proda`ba, gi ~uvaat i dr`avnite rezervi na nafta i nafteni derivati, ~ii koli~ini se dr`avna tajna. Trgovcite so nafteni derivati velat deka premnogu dokumenti i proceduri treba da pominat za da dobijat licenca za skladirawe nafta i nafteni derivati. Sopstvenicite na benzinski pumpi tvrdat deka duri i da imaat pari sami da uvezuvat i da ~uvaat nafteni derivati, uslovite se neprifatlivi. “Uslovite za sam da uvezuva{ nafteni derivati se neprifatlivi. Te{ko se vleguva na pazarot na golemite. Duri i da saka{ da stane{ trgovec na golemo so nafteni derivati, mnogu te{ko se postignuvaat uslovite. Ne mislam deka sekoj mo`e slobodno da uvezuva ili da ~uva nafteni

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.124,46 МБИД 2.300,56 ОМБ 119,08

-0,48% -0,68% -1,31%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

10.771,50

+0,35%

+0,61%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 5.318,06

+2,34%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 728,85

-2,11%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

obezbedi nediskriminatoren i transparenten pristap na treti strani, kako i da najavi remonti”, pi{uva vo Pravilnikot na RKE za skladirawe na nafteni derivati. Procedurata za dobivawe licenca mo`e da trae i do 2,5 meseci. Potencijalniot skladi{tar treba da uplati na smetka na RKE 500 evra, vo denarska protivrednost. Mora i da go objavi svoeto barawe za licenca vo najmalku dva dnevni vesnii, na sopstven tro{ok. “Dokolku baratelot ne go objavi Izvestuvaweto za baraweto vo rok od pet dena od denot na dostavuvaweto, }e se smeta deka se otka`al od baraweto i toa nema da proizveduva nikakvo pravno dejstvo”, pi{uva vo Pravilnikot na RKE.

МБИД

3.200

PRISTIGNA NOVIOT RANGE ROVER EVOQUE VO MAKEDONIJA

V

o rezidencijata na ambasadorot na Obedinetoto Kralstvo vo Skopje vikendov be{e promoviran noviot “renx rover evok” (Range Rover Evoque). Voziloto so svojot vozbudliv, hrabar, sofisticiran i dinami~en izgled, prilagoden na sovremenite potrebi na `ivotot gi odu{evi gostite, postavuvaj}i novi standardi vo avtomobilskata industrija. “Renx rover evok” se do`ivuva i kako unikatna i inovativna kombinacija na “of roud” (off-road) sposobnosti i kompaktno urbano vozewe. “Britanskata Vlada gi poddr`uva site biznisi so predznak britanski. Na{ata avtomobilska industrija e mnogu `iva i enormno se razviva, a izminatite nekolku nedeli tri od najdobrite svetski avtomobilski proizvoditeli najavija multimilionski investicii vo Britanija”, istakna ambasadorot Kristofer Ivon. Doznavame deka novoto vozilo ima limitirano svetsko proizvodstvo na 100.000 vozila, od koi 40% se ve}e prodadeni. Vo zemjava se prodadeni desetina. Cenata na ovoj avtomobil se dvi`i od 38.000 do 55.000 evra.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik- 26.09.2011

ОМБ

2.800 2.600

2.200 2.000

2.400

1.800 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

2.200 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

NASDAQ 2.483,23

+1,12%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 53.230,40

-0,09%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.102,19

+0,70% +1,59%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 1.407,80

-1,20%

-0,68%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

-2,38%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 1.844,21

SOFIX 348,05

-0,15%

-1,77%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 592,07

ATHEX 779,88

-0,40%

НИШ

655,00 Агробанка

4.909,00 Х. Подгора Централ бан.

-1,48%

SASX 10 946,10

Главен индекс на Белградската берза

17,90

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 16.051,10

ИНДЕКСИ РЕГИОН

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 5.383,10

BELEX15 569,64

211,00

Хелиос

364,20

Јутекс

13,00

-4,92%

-10,91%

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

79,45$/барел BRENT

103.89$/барел

-0,50% -0,08%

ПРИРОДЕН ГАС

3.78/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

280

+2,00% 0,00%

-2,26%

Имлек

2.161,00

Аерод. Н.Т.

636,00

+0,75% -4,65%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

+12,23%

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

+2,02%

1,31%

124 120 116 112 108 104 100 96 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

3.000

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

-2,17%

0,48%

2.400

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

NIKKEI 225 8.374,13

vite, koi se tehni~ki i sekako vo najgolem del opravdani. Regulatornata komisija za energetika, koja gi odobruva i izdava licencite, propi{uva i niza drugi uslovi koi kompanijata zainteresirana za skladirawe goriva mora da gi ispolnuva. “Kompanijata mora da poseduva razdvoeni smetki, zabrana za me|usubvencionirawe. Ima obvrska da dostavuva izve{tai za finansiskoto i delovnoto rabotewe, da gi po~ituva tehni~kite pravila, normativi i standardi za rabota na energetskite objekti i oprema i zadol`itelno da gi osigura objektite i opremata za vr{ewe energetska dejnost od javen interes. Ima i obvrska da gi za{titi `ivotnata sredina, `ivotot i zdravjeto na lu|eto. Potencijalniot skladi{tar treba da

2.600

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

+1,72%

R

@ Institut Skopje potpi{a dogovor za liewe skulpturi vo bronza za op{tina Centar vo vrednost od 21,5 milioni denari. Vo prvoto polugodie od godinava kompanijata go zgolemi proizvodstvoto poradi zazdravuvaweto na ~eli~nata, avtomobilskata i elektroindustrijata i investira{e 3,7 milioni denari vo oprema i osnovni sredstva. Vo prvite tri meseci R@ Institut ostvari neto-dobivka od 8,6 milioni denari, {to e golem porast vo odnos na minatata godina, koga vo prviot kvartal be{e ostvarena zaguba od ~etiri milioni denari.

G

МБИ10

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

CAC 40 2.858,47

R@ INSTITUT ]E LIE SKULPTURI ZA 21,5 MILIONI DENARI

eneralniot izvr{en direktor na ZK Pelagonija AD Bitola, Dragi Petrovski, se stekna so 17 obi~ni akcii, so {to sega poseduva 2.080 obi~ni akcii, odnosno 0,77% od vkupniot broj izdadeni akcii na ZK Pelagonija, so {to poka`uva deka & veruva na kompanijata. ZK Pelagonija, ~ija primarna dejnost e zemjodelsko proizvodstvo, vo prvite {est meseci od godinata ja namali zagubata. Operativnite prihodi se pogolemi za 23,43% (iznesuvaat 258 milioni denari) vo sporedba so istiot period lani. Za ovoj period kompanijata ostvari operativna zaguba {to e za 63,27% (5 milioni denari) pomala vo odnos na ostvarenata zaguba vo 2010 godina. Prihodite od proda`ba, pak, bele`at pad od 11%.

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.136,43

3.000

 PREGLED VESTI

DIREKTOROT NA ZK PELAGONIJA SI KUPI AKCII VO FIRMATA

evra ~ini licenca za skladirawe nafta i nafteni derivati vo zemjava, no drugite uslovi se mnogubrojni i komplicirani

derivati. Na na{iot pazar od dva milioni potro{uva~i ve}e dobro se pozicionirani Okta, Makpetrol i Lukoil, kako najgolemi kompanii i vo golemoproda`ba i vo maloproda`ba”, veli Abduladi Vejseli, sopstvenik na benzinskata pumpa Ata petrol na patot Tetovo-Gostivar. Tie {to sakaat da skladiraat nafta i nafteni derivati za sopstveni potrebi, odnosno da ne ja prodavaat, nemaat potreba od licenca. Za da skladirate nafta vo Makedonija treba da imate rezervoar od najmalku 1.000 metri kubni, vaga so klasa na to~nost III, poseben pristapen pat i skladot da bide lociran nastrana od benzinskata stanica. Baratelot na licenca za skladirawe nafta ili nafteni derivati mora pismeno da & dostavi na Regulatornata komisija ime i lokacija na raspolo`ivite skladi{ta, tabelaren pregled so broj na rezervoari, kapacitet i vidovi derivati vo skladi{niot prostor i {ematski da go prika`e skladi{teto so legenda i tehni~ki karakteristiki na rezervoarite i opremata. . No, toa se samo del od uslo-

11

Хидроелек.

+6,41%

Даковштина

-7,08%

108,36 6,04

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА КД Груп

+2,30%

39,50

-13,33%

1,11

Интереур.

+0,25% -8,26%

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

ЗЛАТО 1625.10$/унца СРЕБРО 29,04$/унца БАКАР 336.40$/унца

ПЧЕНКА 638.50$/бушел ПЧЕНИЦА 640,75$/бушел КАФЕ 2.31 $/бушел

МЕТАЛИ

-0,90% -3,52% -3,57%

НИКЕЛ 18.397,50 АЛУМИНИУМ

2.200,00 ЧЕЛИК 580.00$/унца

+2,1% -15,00% /

СУРОВИНИ

-2,22% +0,59% 0,00%

-0,06% ШЕЌЕР +3,45% 27,25 СОЈА 1258,00$/бушел -2,33% КАКАО 2.655$/бушел

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

Komentari / Analizi

12

KAPITAL / 27.09.2011 / VTORNIK

PIRAMIDA POSTAVENA NAOPAKU  Analizite

}e poka`at deka Fondot tro{i samo 17% od svojot buxet za lekovi i nivnoto namaluvawe ne vodi kon zna~ajni za{tedi koi potoa mo`e da se realociraat za drugi nameni. Namaluvawe od 30% na referentnata cena na lekovite e samo 4% od vkupniot buxet na FZOM

K

ako do zdravje so najevtin lek koga se znae d eka siroma{niot sekoga{ pla}a dva pati? Ili mo`ebi stavot treba da se preformulira? Dali sme dovolno bogati za da pla}ame ne{to od koe imame mala korist? Postojano aktuelnoto pra{awe za cenata na lekovite denovive povtorno dobiva druga dimenzija. Samata najava na Fondot za zdravstvo i na Ministerstvoto za zdravstvo deka referentnite ceni na lekovite povtorno }e se namalat, be{e {iroko pozdravena. Samo vo poslednite pet godini cenite padnaa za okolu 30%. Vo isto vreme, brojot na prepi{ani recepti porasna za istiot procent. Spored ednostavnata logika, sledi deka imame situacija vo koja vkupniot buxet za lekovi na FZOM ne se promenil, a snabduvaweto e podobreno. Zo{to toga{ FZOM generira deficit za koj mora da se intervenira od centralniot Buxet? Postoi samo edno logi~no objasnuvawe, tro{ocite za zdravstveni uslugi naglo rastat. Analizite }e poka`at deka Fondot tro{i samo 17% od svojot buxet za lekovi i nivnoto namaluvawe ne vodi kon zna~ajni za{tedi K

O

M

E

R

koi potoa mo`e da se realociraat za drugi nameni. Namaluvawe od 30% na referentnata cena na lekovite e samo 4% od vkupniot buxet na FZOM. No, zatoa tro{ocite za zdravstveni intervencii i sredstvata, koi gi pla}ame od sopstven xeb, stignaa do fantasti~ni 250 milioni evra i tuka nema da zastanat. Da pogledneme na rabotite od drug agol. Vo farmacevtskiot sektor, koj za mnogumina e percepiran kako visoko profitabilen, se slu~uvaat tektonski turbulencii koi ne se zabele`ani vo poslednite 20 godini. Za uteha, ovie tendencii ne se slu~uvaat samo vo Makedonija. No, kako {to kaj nas rabotite zadocneto doa|aat, taka stanuva jasno deka i vo ovoj slu~aj nema da bideme po{tedeni. Kaj biznisot so lekovi postoi edna zabluda koja nema brzo da se otstrani. Taa glasi: lekovite se skapi i obezbeduvaat ekstra profit na farmacevtskite kompanii. Mo`ebi, no dali e taka? Poglednete gi listite publikuvani vo “Forbs” za najgolemite kompanii i profitabilnosta. Me|u brojkata od 500 odvaj da najdete 10 farmacevtski kompanii po kriteriumot profit vo odnos na prihodite. Analizirajte gi i po pokazateliC

I

J

A

L

E

N

te na ROI, ROK, na kraj }e dobiete ista statistika. Do sli~ni zaklu~oci }e dojdete dokolku gi razgledate brojkite na lokalno nivo. Od kade e toga{ ~uvstvoto deka nepotrebno se pla}aat skapi lekovi i se finansira ekstra profitot kaj golem del od farmacevtskite kompanii? Mo`ebi e nasledstvo od minatoto. Deka rabotite se promeneti govorat odredeni fakti. Na pazarot postojat dva subjekti. Proizvoditeli i distributeri, od edna strana, i kupuva~i od druga. Vo situacija koga vo najgolem del pobaruva~kata na lekovi e neelasti~na, {to bi se reklo deka porastot na cenata ne ja namaluva procentualno pobaruva~kata, toga{ edinstvenoto izlezno re{enie e da se kontrolira pazarot na ponuda. Ova zna~i deka dr`avata koja menaxira so parite na osigurenicite preku fondovite za zdravstvo mo`e da se dovede vo pozicija da u`iva vo ulogata monopson. Preku brojki, vo na{iot slu~aj ova bi zna~elo ne{to kako “jas kupuvam i pla}am 60 milioni evra vrednost na lekovi godi{no i mo`am da diktiram pobaruva~ka na na~in koj mene mi odgovara”. Najlesniot na~in ova da go postigne e so voveduvawe strogi pravila, koi O

G

L

A

S

vklu~uvaat pozitivna lista, registracija na lekovi, tenderi, referentni ceni, kontrolirani mar`i i {to u{te ne. Super. So ova se {titat pazarot i osigurenicite od “al~nite farmacevtski kompanii”. Farmacevtskiot biznis na toj na~in stanuva visoko kontroliran biznis, kade {to profitabilnosta na kompaniite se topi kako sladoled vo avgust. Na odreden na~in, ova e posakuvan razvoj na nastanite gledano od aspekt na korisnicite na lekovi. Vo isto vreme ovie tendencii se dovolna provokacija farmacevtskite kompanii burno da reagiraat. Vo igrata na nadmudruvawe lesno mo`e da se slu~i site da se porazeni. Najmnogu pacientite. FZOM minatata nedela izleze so promotiven stav deka referentnata cena na lekovite e namalena i deka Fondot i Ministerstvoto za zdravstvo }e prodol`at so istata politika. Kako edinstven kriterium pri utvrduvawe na visinata se zema cenata na lekovite. Vedna{ se postavuvaat dve pra{awa. Prvo, koj }e go odreduva potrebniot kvalitet na lekovi koi }e se najdat na pazarot, a da ne n$ preplavat Kinezite, Indijcite i Pakistancite? Odgovorot e Biroto za lekovi, koe sepak e K

O

M

E

R

so ograni~en kapacitet. Za da ja postavi piramidata vo interes na osigurenicite Biroto mora korenito da gi promeni pravilnicite i pristapot. Na politikata na copy, paste, so koja odreden lek registriran vo EU mo`e po avtomatizam da pomine i kaj nas, & treba nadopolnuvawe. Za po~etok, Biroto mora da vovede farmakoekonomski analizi pred da ja dade soglasnosta. So drugi zborovi, treba da odgovori koja e podobra alternativa me|u dva leka, od koi edniot e poskap, no ima mnogu po{iroko dijagnosti~ko pokrivawe, i e pokvaliteten. Vakvite zadol`itelni analizi }e go smenat balansot, }e ja korigiraat cenata na lekovite blago nagore, no }e donesat za{tedi kaj drugite zdravstveni tro{oci. Vtoroto i pote{ko pra{awe e kako da se objasni na osigurenicite deka tie vo novata situacija }e treba da pla}aat pove}e pari od sopstven xeb za da ja pokrijat razlikata me|u novata poniska referentna cena na lekot i proda`nata cena na lek od kvaliteten proizvoditel. Buxetski gledano tro{ocite za zdravstveni uslugi vo Makedonija iznesuvaat okolu 8,5% od BDP, odnosno pribli`no 600 milioni evra. Buxetot na C

I

J

A

L

E

N

D-r RUBIN ZARESKI

Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski profesor

FZOM so parite od osigurenicite i od dr`avniot Buxet pokriva okolu 60% od ovie potrebi. Ostanatite 250 milioni evra se pari koi dopolnitelno gi izdvojuvame za da dobieme zdravstvena usluga. Ovoj procent, isto kako i vkupniot iznos na zdravstveni uslugi, }e prodol`i da raste i proekciite govorat deka do 2015 godina }e se pribli`i do brojkata od 500 milioni evra. Zatoa sekoja za{teda na FZOM za lekovi e na~elno dobra politika. Diskutabilno e dali toj kompromis treba da bide na smetka na pogolemite pla}awa od sopstven xeb i na tovar na namaluvawe na kvalitetot na uslugite. Bidej}i, kako {to stojat rabotite, sekoja za{teda za lekovi na FZOM doveduva do porast na privatnite tro{oci i na brojot na intervencii. Pacientite i vo ovoj slu~aj namesto na vrvot se na dnoto na piramidata. Sostojba koja mora itno da se korigira. O

G

L

A

S

Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 27.09.2011 / VTORNIK

13

DOL@NI^KATA KRIZA SEE STRAV NA SVETSKITE BERZI

VOLSTRIT ZAVIEN VO CRVENO

 Svetskite berzanski indeksi bele`at rekorden pad vo minatite tri godini. Ekspertite predviduvaat nestabilno trguvawe i ovaa nedela, a investitorite poka`uvaat zagri`enost, pa i strav gubitni~kata nedela, sepak stravot i pesimizmot na Volstrit ne stivnuvaat. Ekspertite o~ekuvaat nestabilno trguvawe i ovaa nedela, a pesimisti~kite predupreduvawa na nekoi od ~lenovite na amerikanskata centralna banka sozdadoa u{te pogolem pritisok na berzite i strav deka na Amerika & se zakanuva nova recesija. Po dvodnevnata sednica, prvite lu|e na FED predupredija deka “postojat ogromni rizici od slabeewe na ekonomijata, vklu~uvaj}i gi i deformaciite na svetskite ffinansiski pazari”. r Na berzanskite pazari vladee strav, a investito-

IVA BAL^EVA

P

o ostriot pad na svetskite berzanski indeksi od minatata nedela, na Volstrit (Wall Street) se zabele`uvaat najgolemite zagubi vo trguvaweto od oktomvri 2008 godina. Amerikanskiot berzanski indeks Dow Jones bele`i najgolem pad vo izminatite tri godini, so pad od 6,4% na 10.771 bodovi. Vrtoglav pad imaat i S&P500 za 6,6% na 1.136 bodovi i Nasdaq za 5,3% , na 2.483 bodovi. Iako vo petokot cenite imaa blag porast, so {to investitorite se obidoa da zakrepnat po

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

rite se kraj-no vnimatelni i skepti~ni pri vlo`uvaweto, a toa go potvrduva i porastot na VIX “indeks na strav” na Чika{kata berzanska opcija. Ova poka`uva deka investitorite gi osiguruvaat svoite portfolija od mo`en natamo{en pad na cenite na akciite. Ovaa nedela vo fokusot na investitorite }e bidat makroekonomskite podatoci, koi bi mo`ele da dadat pojasna slika za amerikanskata ekonomija. I evropskite berzi minatata nedela bea vo crveno. Londonskiot indeks FTSE padna za 5,6%, frankfurtskiot DAX za 6,8%, a pariskiot CAC za 7,3%. Tokiskata berza, indeksot Na To Nikkei bele`i pad od 3,4%. Nikk PESIMIZAM KAJ PE LIDERITE, STRAV KAJ LI INVESTITORITE INV Iako investitorite bea ohraod porakite od liderite breni r G-20 deka }e napravat s$ vo G-2 za da ja za~uvaat stabilnosta evropskiot finansiski na ev sistem, sepak toa ne go namasistem stravot od bankrot na Grli str cija j i od pro{iruvawe na dol`ni~kata kriza vo evrozodol`n nata. Ako Grcija ne ja donat bie novata tran{a na mebi |unaroden kredit na po|u ~etokot od oktomvri, nema ~e dda bide vo mo`nost da gi pplati svoite obvrski. Faktot deka evropskite F O

G

L

A

S

OPASNOSTA OD RECESIJA DEMNE NA GOLEMA VRATA ma i drugi problemi za koi e potrebno mnogu vreme i napor da bidat re{eni, kako golemata nevrabotenost, slabiot pazar na nedvi`nosti i skromniot rast na potro{uva~kata na doma}instvata vo SAD. “Na svetskite pazari porakata koja treba da se vidi e slednata: ako FED e zagri`en, toga{ i nie site treba da bideme zagri`eni za situacijata”, izjavuva Brajan @endro od Cetera Financial Group. Vo prvite {est meseci od godinava, amerikanskiot pazar bele`i porast od samo 0,7% na godi{no nivo, {to e najslab porast od krajot na svetskata ekonomska kriza. “Od 2008 godina, verojatnosta od nova

I

politi~ari s$ u{te nemaat celosen i siguren plan za spas na Grcija od dol`ni~kata kriza, kako i na drugite prezadol`eni ~lenki na evrozonata, e edna od osnovite za panika na svetskite berzi. “Finansiskite pazari ve}e se izmoreni gledaj}i kako vlasta vo Evropa i vo SAD ne prezema ni{to konkretno za da ja re{i krizata na svetskite ekonomii. A mo`nosta za povtorno izbuvnuvawe na nova i podlaboka recesija rapidno raste”, veli Barton Bigs, partner vo kompanijata Traxis Partners. Analiti~arite, poradi stravot od recesija, gi namalija procenkite za zarabotka na amerikanskite kompanii. Spored anketata napravena od Rojters, doK

O

M

E

R

recesija sega e najgolema”, veli Tim Kinlan, ekonomist vo Well Fargo, koj {ansite za izbivawe na nova svetska kriza gi zgolemi na 35%. Spored neodamne{noto istra`uvawe na Harvard biznis-{kolata, 70% od svetskite biznis-lideri se uvereni deka ima golema verojatnost da se slu~i nova svetska ekonomska kriza vo narednite meseci. Nekoi od ekonomistite potvrduvaat deka ve}e se nao|ame vo recesija, a kako dokaz gi poka`uvaat slu~uvawa na svetskite finansiski pazari. Ekspertite predviduvaat deka {ireweto na stravot samo }e ja napravi svetskata finansiska nestabilnost u{te polo{a.

bivkata na kompaniite ~ii akcii se vrzani za indeksot S&P500 se o~ekuva vo tretiot kvartal da porasne za 13,7%, a neodamne{niot predviden rast bil 17%. “Te{ko e momentalno da se najde ne{to pozitivno na amerikanskata ili na me|unarodnata ekonomska scena. Stabilnosta na pazarite zavisi od doverbata i sigurnosta, a vo ovoj moment nema niedna od tie raboti”, veli J.J. Kinahan od kompanijata TD Ameritrade. Na godina{nata esenska sredba na Me|unarodniot monetaren fond vo Va{ington bea povikani evropskite politi~ari da po~nat da ja re{avaat dol`ni~kata kriza poodlu~no i postabilno. Evropskite eksperti velat deka vo cenite

C

I

J

A

L

N

I

na akciite investitorite go vgraduvaat najlo{oto mo`no scenario, no i deka go potcenuvaat evropskiot mehanizam za re{avawe na dol`ni~kata kriza. Tie velat deka naskoro evropskite lideri bi mo`ele da izlezat so konkretni merki za spasuvawe na Grcija, {to bi mo`elo da pottikne silen porast na akciite. No, sepak, pretpazlivo gledaat na vlo`uvaweto na berzata poradi visokiot pad na indeksite. Pretsedatelot na FED, Ben Bernanke, neodmana izjavi deka e podgotven da gi iskoristi site alatki koi gi ima na raspolagawe za da go pottikne ekonomskiot rast, no toga{ toj ne najavi sproveduvawe konkretna politika i merki. O

G

L

A

S

I

Od 6 do 9.10.2011 godina biznis-sredbi na kompanii od informati~ko-komunikaciskite tehnologii vo Republika Turcija “CeBIT BILISIM EUROASIA” VO ISTANBUL Zdru`enieto na informati~ko-komunikaciskite tehnologii pri Stopanskata komora na Makedonija organizira u~estvo na sofisticirani sredbi za vreme na „CeBIT Bilisim Euroasia”, vo Istanbul - portata na evroaziskiot IKT-svet. „CeBIT Bilisim Euroasia” pretstavuva najva`niot saem na IKT-sektorot vo cela Evroazija i me|unaroden centar za pogolem broj IKT-pazari na Turcija, Jugoisto~na Evropa, Sredniot Istok i regionot na Crno More. Biznis-sredbite se besplatni. Kontakt: Laze Angelevski Tel: ++ 389 2 3244090 Faks:++ 389 2 3244088 Call Centar: (02) 15015 E-adresa: laze@mchamber.mk

Od 29.9. do 1.10.2011 godina, sovetuvawe vo Bansko, Republika Bugarija „ARBITRA@ATA KAKO POEFIKASEN I POBRZ NAЧIN NA RE[AVAWE NA SPOROVITE I AKTUELNI TEMI OD OBLASTA NA GRA\ANSKOTO PROCESNO PRAVO” (Hotel „Bellevue –residence and SPA” 4* Bansko, Republika Bugarija) Predava~i: prof. d-r Arsen Janevski, prof. d-r Toni Deskoski i doc. d-r Tatjana Zoroska Kamilovska, profesori na Pravniot fakuletet “Justinijan Prvi” pri Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” - Skopje. U~esnicite na sovetuvaweto }e imaat mo`nost da gi prodlabo~at svoite znaewa i da gi spodelat iskustvata povrzani so najzna~ajnite pra{awa povrzani so arbitra`noto re{avawe na sporovite i so aktuelnite temi od oblasta na gra|anskoto procesno pravo. Kontakt: Elizabeta Eftimova tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

Len~e Zikova tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 lence@mchamber.mk

Feqton

14

KAPITAL / 27.09.2011 / VTORNIK

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuva fantasti~niot bestseler “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski” na Parta Bose, Indiec koj `ivee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istra`uvawe i prou~uvawe na `ivotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose uspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata mo`e da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes.  Aleksandar so svojata flota vo Indija, grafika na Andre Kastew (1898-1899)

ZAMRSENI MRE@I - STRATEGIJA U[TE OD VREMETO NA ALEKSANDAR

O

h, kolku zamrsena mre`a tkaeme koga prv pat se u~ime da napravime izmama”, napi{a vo 1808 godina Ser Volter Skot. Edna od prvite golemi primeni na detalni i na {iroki zala`uvawa vo vojna bila vo bitkata kaj Hidasp (Xelum), protiv indiskiot kral Porus, koj bil s$ {to ne bil kralot na Taksila, Ambi. Hrabar, bestra{en i gord, Porus gi natrupal negovite vojnici dol` Hidasp, nasproti bregovite kade {to }e pristigne Aleksandar. Bitkata kaj Hidasp so sigurnost ni ja dava najproniklivata lekcija za suptilniot, indirekten pristap na Aleksandar kon vojuvaweto, so koristewe nadmo}ni manevri, opkru`uvawe i podobro rasuduvawe od neprijatelot. Mnogu voeni istori~ari smetaat deka s$ do Vtorata svetska vojna daleku pove}e od 2.000 godini po bitkata kaj Hidasp - svetot nema da bide svedok na ni{to sli~no. Samo Napoleon, za kogo Bitkata kaj Hidasp bila najintrigantnata bitka na site vremiwa, }e izvede taktiki koi & se pribli`uvaat. Postoele nekolku drugi vojskovodci - Julij Cezar, Hanibal, Scipij, Marlboro, Fridrih Veliki, Velington, me|u drugite - koi }e ja poka`at, delumno, proniklivosta na probojot i kontrolata na Aleksandar, no, samo delumno. Me|utoa, s$ na s$, svetot nema da ja koristi suptilnosta, intrigant-

nosta i ~uvstvoto za pogodno vreme za dejstvuvawe (koga da se izvede nastapuvawe, a koga ne), davaj} i & prednost na masovnata mobilizacija j na golemi sili vo bitki b k ~ii ishodi }e zavisat od brojnata nadmo}nost ili silata na voljata. Ovoj klauzevicevski pristap }e bide osporen od voenite stratezi i istori~ari kako Lidel Hart. Po nepotrebnoto zaginuvawe na milioni lu|e vo Prvata svetska vojna, toj upati uspe{en povik za povtorno preispituvawe na voenata strategija i go poplo~i patot za strategija koja, kako taa na Aleksandar i Napoleon, ne zavisi tolku mnogu od brojnosta na vojskite, kolku od itrinata, iznenaduvaweto, brzinata i ve{tinata. MAKEDONCITE SO VINO I TANCI GI ZBUNILE INDIJCITE Na Aleksandar }e mu bilo lesno da go sovlada Porus kaj Hidasp potpiraj}i se na brojna nadmo} nost: imal dvojno pogolema vojska od Porus, koj imal 35.000 lu|e, za razlika od pove}eto bitki protiv Persijcite, vo koi Aleksandar imal daleku pomala vojska. Uspesite na Makedoncite ve}e stanale legendarni. A ako Persijcite, najgolemata vojska na svetot, ne mo`ele da mu se sprotivstavat na Aleksandar, toga{ sigurno vojskata na edno malo provincisko kralstvo - ~ii najgolemi podvizi bile borbi so pomali grani~ni upadi od sosednoto kralstvo Taksila ili apsewe kradci

na dobitok - ne im bila ramna na Makedoncite. I pokraj nadmo}nata reputacija na Makedoncite i stravotno golemoto iskustvo, kralot Porus i negovite k k P vojnici hrabro se zagrevale za borba. Vojskata na Porus, sostavena od 30.000 pe{adijci, 5.000 kowanici, 300 dvokolki i 100 slonovi, se postroila dol` bregovite na nadojdenite vodi na rekata Hidasp. Vojnicite gi maznele `eleznite me~evi, gi ostrele kopjata i gi pricvrstuvale se~ivata koi stoele na trkalata od dvokolkite. Strelcite gi delkale vrvovite na nivnite streli, dolgi okolu 90 santimetri, i ja proveruvale zategnatosta na lakovite, koi bile dolgi re~isi 150 santimetri. Po~nale monsunskite do`dovi. Voobi~aenata {irina na rekata od okolu 800 metri se udvoila, pusto{ej}i gi i dvata brega i poplavuvaj}i delovi od kopnoto. Za prv pat po Egipet, Makedoncite se soo~ile so tolku bujni do`dovi. Makedonskite meteorolozi samouvereno izjavile deka pri~inata za toa bile klimatskite promeni nad nizinite na Etiopija, prethodno, tie ja navele ovaa pri~ina i za do`dovite vo Egipet. Koga vo ezercata bilo pronajdeno lotosovo cve}e i koga bile videni krokodili koi se pe~ele na sonceto, nau~nicite koi go pridru`uvale Aleksandar nakratko se priklonile kon Aristotelovata hipoteza deka Ind i Nil me|usebno se povrzani. Sepak, nivnata hipoteza podocna bila

 I pokraj nadmo}nata reputacija na Makedoncite i stravotno golemoto iskustvo, kralot Porus i negovite vojnici hrabro se zagrevale za borba. Vojskata na Porus, sostavena od 30.000 pe{adijci, 5.000 kowanici, 300 dvokolki i 100 slonovi, se postroila dol` bregovite na nadojdenite vodi na rekata Hidasp.

pobiena. Porus se nadeval deka majskite monsuni i zgolemeniot vodostoj na Hidasp ili }e go zaprat napreduvaweto na Aleksandar ili vo A k najmala mera, }e mu dadat kratok odmor od stresot i od napnatosta poradi faktot deka stoi nasproti najveli~estvenata vojska na svetot. Porus ne sfatil deka Aleksandar gi ~ekal tokmu monsunskite do`dovi. Dodeka pove}eto vojski vo Azija go prekinuvale vojuvaweto vo vreme na monsunite, Aleksandar sakal da napadne vo tekot na seprisutnata tromost vo koja bile potonati vojskite. Iako Aleksandar prethodno juri{al preku reki za da po~ne borba so neprijatelot - kaj Granik i kaj Is, na primer - toj nikoga{ ne se soo~il so reka kako Hidasp. Zgora na toa, iako imal pogolema i poiskusna vojska od Porus, toj nerado sakal da ima nepotrebni ~ove~ki zagubi. Namesto toa, ja odmoril svojata vojska na re~niot breg, skladiral golemi koli~ini p~enica i p~enka i namesto da ja locira vojskata dol` nekoj odreden del na bregot i da izgradi privremeni prestojuvali{ta, toj sekoj den ja menuval pozicijata dol` nekolku kilometri od bregot. Na ovoj na~in neprijatelot od drugata strana nikoga{ ne mo`el da prestpostavi od kade da o~ekuva napad. Sekojdnevno, Makedoncite izveduvale kowi~ki mar{evi i bu~ni pe{adiski ve`bi. Iako Aleksandar imal 80.000 vojnici, nego go sledele

i 40.000 civili - soprugi, deca, zabavuva~i, filozofi, prostitutki, lekari, poeti, pretska`uva~i na idnina od razni nacionalnosti, geodeti, geolozi, tutori, i taka k natamu. Sekoja ve~er se peelo glasno, burno se tancuvalo i se piele golemi koli~ini evtino vino. No, nemalo napad. ]e ima golemo dvi`ewe na zalihi i vojnici, a Porus na drugiot breg }e gi pomestuva kowite, dvokolkite, slonovite i vojnicite za da odr`i ~ekor so dvi`eweto na Makedoncite, no seto toa bez napad. Sekoj den na scena stapuvala itrinata. Vojnicite se dvi`ele, zazemale pozicii, napu{tale pozicii, povtorno se sobirale, zazemale drugi pozicii za blizok napad, a potoa ni{to ne se slu~uvalo. Doa|alo vreme za ru~ek, prosleden so kowi~ki igri, a potoa sleduvala celove~erna zabava. Seto toa dodeka vrz niv neprekinato liele monsunski do`dovi. Vaka prodol`ilo so nedeli. Vojskata na Porus, o~ekuvaj}i go neizbe`niot napad, otprvin bila voznemirena, a potoa padnala vo dremliva dosada. Sprotivstaveni vojski, koi dolgo vreme stojat edna nasproti druga, razvivaat nekakva me|usebna vrska - vo Prvata svetska vojna docna popladne Germancite prestanuvale da gi bombardiraat britanskite pozicii, ako doznaele deka Britancite }e se odmoraat so {olja ~aj. Vojskata na Porus pove}e sakala da u`iva vo veselbata i radosta kaj protivni~kata strana.

 Aleksandar pak, ne sakal da ima nepotrebni ~ove~ki zagubi. Namesto toa, ja odmoril svojata vojska na re~niot breg i namesto da ja locira na odreden del, toj sekoj den ja menuval pozicijata. Na ovoj na~in neprijatelot od drugata strana nikoga{ ne mo`el da prestpostavi od kade da o~ekuva napad.

Feqton

KAPITAL / 27.09.2011 / VTORNIK

15

 Mnogu voeni istori~ari smetaat deka s$ do Vtorata svetska vojna svetot ne da bil svedok na ni{to sli~no kako bitkata kaj Hidasp. Istoriski, samo Napoleon }e izvede taktiki koi & se pribli`uvaat. Postoele nekolku drugi vojskovodci, kako Julij Cezar, Hanibal, Scipij, Marlboro, Fridrih Veliki, Velington, me|u drugite, koi }e ja poka`at, delumno, proniklivosta na probojot i kontrolata na Aleksandar. No, samo delumno

P

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridru`i na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po in`enering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, u`iva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

STRATEGIJA SO KOJA GERMANCITE JA IZGUBIJA VOJNATA Kako Aleksandar i negovite potezi, koi imale za cel da ne go otkrijat to~noto mesto i vreme za napadot vrz Indijcite, voenite planeri na Sojuznicite kon krajot na letoto 1943 godina se fatile vo kostec so sli~en problem: kako da gi razubedat Germancite od veruvaweto deka invazijata bila neizbe`na? Tie znaele deka bilo te{ko da gi ubedat Germancite deka invazijata ne bila planirana, posebno otkako gi potro{ile prethodnite dve godini sozdavaj}i im vpe~atok na Germancite deka invazijata samo {to ne se slu~ila. No, dodeka gi dovr{uvale detalite za operacijata “Overlord” - invazijata vrz Francija, koja po~nala vo Normandija na 6 juni 1944 godina - tie nerado go zaklu~ile slednovo: mo`ebi e te{ko da se ubedat Germancite deka invazijata ne e neizbe`na, no }e bide od mnogu golema korist ako barem

gi dr`at vo neizvesnost za toa koga i od kade }e dojde napadot. Germancite potro{ile nekolku godini na zajaknuvawe na nivnite odbranbeni pozicii dol` bregot na severozapadna Francija: atlantskiot bedem se smetal za najutvrdenata odbrana vo istorijata. Dol` pla`ite i primorskite gradovi se nao|ale betonski bunkeri, so golemi topovi i so mitraleski gnezda. Germancite se vselile vo objektite na pla`ite - gostilnici i vikendi~ki, a zad prozorcite za{titeni so vre}i so pesok sedele germanski mitralesci i postojano go nabquduvale sinoto more. Vodite i pla`ite bile minirani za da se uni{ti kakvo i da bilo desantno vozilo ili brod koj bi mo`el da pristigne vo nivnoto vidno pole. Za da go odvle~at vnimanieto na germanskata armija od planiranoto mesto za invazija Sojuznicite smislile i sprovele ogromen plan za zala`uvawe, sli~no kako i kowi~kite igri i pijaneweto na vojnicite na Aleksandar. Germancite sekoga{ smetale deka koga (ne ako) invazijata na severozapadna Francija }e bide izvedena, }e odi preku Pa de Kale - isto kako {to Porus veruval deka Makedoncite }e go preminat Hidasp vedna{ sproti nego ili od nekade vo golema blizina - sepak, vojskite stoele gledaj}i se me|usebe na mestoto kade {to rekata bila najtesna. Od gledna to~ka na mnogumina, Pa de Kale bil logi~en izbor. Bil vedna{ nasproti angliskiot primorski Dover, so golemi pristani{ta za poddr{ka na invazijata. Doverskiot tesnec, koj ja odvojuva Francija od Anglija, e najtesniot del od Laman{. Koga denot e vedar od bregovite na Francija mo`e da se vidat galebi koi letaat pokraj belite karpi na Dover - tema na mnogu romanti~ni poemi. Za nekoj sojuzni~ki avion stacioniran na brojnite aerodromi vo Kent, Pa de Kale, bukvalno }e bil skok preku lokva voda. Germancite bile tolku ubedeni deka Pa de Kale }e bide mesto za istovaruvawe na invazivnite sili {to go pro{irile i go prodlabo~ile atlantskiot bedem blizu ovoj francuski primorski grad. Sojuzni~kite voeni planeri nemale namera Germancite da bidat li{eni od zabludata. Vsu{nost, tie storile s$ za da ja zasilat. Taka bila lansirana operacijata “Hrabrost”. “Hrabrost” se sostoela od dva dela: “Hrabrost” (Sever), fokusirana na sozdavawe paravan za zala`uvawe, spored koj Germancite trebalo da poveruvaat deka Sojuznicite

 Kako i Aleksandar i negovite potezi, koi imale za cel da ne go otkrijat to~noto mesto i vreme za napadot, voenite planeri na Sojuznicite se fatile vo kostec so sli~en problem. Dr`ej}i gi vo neizvesnost za toa koga i od kade }e dojde napadot, tie uspeale da go nateraat Hitler da izjavi deka "Germanija ne saka ni{to pove}e otkolku da & bide dadena mo`nost da se soo~i so neprijatelot {to e mo`no pobrzo". planiraat invazija vrz Norve{ka; “Hrabrost” (Jug), fokusirana na sozdavawe iluzija za napad vrz Pa de Kale. Kako del od “Hrabrost” (Sever) bila sozdadena edna cela la`na armiska grupa, koja trebalo da podgotvi i da izvede napad vrz Norve{ka od [kotska. Bile postaveni kartonski maketi na vojnici, la`ni brodovi i voeni vozila, koi trebalo da ostavat vpe~atok deka se raboti za golema invaziska vojska. Operacijata vklu~uvala i la`ni radiovrski, na kod koj lesno mo`el da bide de{ifriran, koi naveduvale na misla deka invazijata bila neizbe`na. Vo ova sorabotuvale duri i sovetite: tie {irele prikazna za vi{i stare{ini koi bile isprateni vo Anglija za da gi kompletiraat podgotovkite za invazija. Germancite bile tolku celosno zavedeni so “Hrabrost” (Sever) {to nekolku dena otkako po~nala vistinskata iznvazija vo Normandija, Adolf Hitler s$ u{te o~ekuval vesti za invazijata vrz Norve{ka. Tokmu vo kontekst na me|usebnoto informirawe za ovie dejstva, koi imale za cel da go zala`at neprijatelot, Stalin vo Teheran gi ~ul ovie pro~ueni zborovi na Vinston ^er~il: “Vo vreme na vojna vistinata e tolku mnogu skapocena {to sekoga{ treba da bide za{tituvana so lagi”. “Hrabrost” (Jug) bila u{te poambiciozna. So meseci pred vistinskoto istovaruvawe sojuzni~kite avioni bombardirale gradovi, `elezni~ki prugi, magacini so zalihi, konvoi, radarski postrojki, skladovi so municija i aerodromi. No, od 200.000 toni bombi koi bile frleni vrz severozapadna Francija, samo edna tretina bile frleni vo oblasta kade

{to trebalo da se odviva vistinskata invazija - Normandija. Pove}eto bombi bile frleni okolu Pa de Kale, so {to bila prodlabo~ena izmamata deka Pa de Kale bilo mestoto za planiranata invazija. Na primer, od bombardiranite aerodromi edinaeset bile vo Pa de Kale, a samo ~etiri vo blizina na Normandija. Duri i podgotovkite vo Anglija bile oblikuvani za da go zbunat neprijatelot. Iako ve}e te~ele detalni podgotovki za mobilizirawe, obu~uvawe, opremuvawe i transport na iljadnici vojnici kon vistinskata destinacija vo Normandija, paralelno so toa vo jugoisto~na Anglija (nasproti Pa de Kale) se izveduvale “podgotovki” za nepostoe~ka invazija na Pa de Kale. Germanski {pioni koi operirale vo Anglija bile preobrateni vo dvojni agenti. Tie vedna{ pred invazijata vrz Normandija gi izvestile svoite germanski {efovi deka Sojuznicite }e izvedat invazija vrz Normandija za da gi namamat Germancite podaleku od Pa de Kale; vistinskata invazija }e po~ne koga germanskite sili }e bidat pomesteni kon Normandija. Hitler i negovite generali celosno se “nasankale”. Edna nedela pred istovaruvaweto vo Normandija firerot do{ol do zaklu~ok deka }e ima invazija (sojuzni~kite podgotovki bile premnogu golemi za da minat nezabele`ano); deka }e ima prvi~no istovaruvawe vo Normandija ili vo Bretawa, no deka vistinskata invazija }e po~ne so otvoraweto vtor front preku Laman{, vo blizina na Pa de Kale. Hitler, navodno, izjavil: “Germanija ne saka ni{to pove}e otkolku da & bide dadena mo`nost

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera: 

 

[TO E MENAXMENT

XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist

EFEKTIVEN DIREKTOR

PITER DRAKER

MENAXIRAWE ZA IDNINATA

Piter Draker  

DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

PARTA BOSE 

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE

BERI SILVERSTAIN 

SOVR[EN BIZNIS PLAN

RON XONSON   

SOVR[ENO CV

MAKS EGERT

ODNOSI SO JAVNOSTA

ANTONI DEJVIS

48 ZAKONI NA MO]TA

ROBERT GRIN

da se soo~i so neprijatelot {to e mo`no pobrzo”. Ostanatoto, kako {to se veli, e istorija. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ: PO DVOMESE^NOTO “LUMPUVAWE”, MAKEDONCITE JA PO^NUVAAT BITKATA KAJ HIDASP, ODLU^UVA^KATA BITKA SO KOJA ALEKSANDAR JA ZAZEL INDIJA

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

Kapital Academy...

O

G

L

A

S

member of KAPITAL MEDIA GROUP

објавува

РАБОТИЛНИЦА

“КАКО ДА ЈА ЗГОЛЕМИТЕ ПРОДАЖБАТА СО ПОМОШ НА ИНТЕРНЕТ?“ 17-18 Октомври 2011 година  Хотел “Александар Палас“ Скопје

Успехот на вашиот бизнис денес зависи и од присуството на Интернет. Интернет маркетингот не е мистерија! Неговата цел е да ги донесе вашите идеални купувачи во вистинско време и на вистинско место и да отвори нови можности за вашиот бизнис!

ДАЛИ ТОА Е И ВАША ЦЕЛ? ШТО ЌЕ НАУЧИТЕ ОД РАБОТИЛНИЦАТА?

 Кои се можностите на Интернетот, кои овозможуваат максимизирање на инвестицијата?  Како вашата продажна кампања успешно да ја лансирате и промовирате на www?  Како да воведете интернет трговија и да ги зголемите нарачките и продажбата?  Како да изградите успешна комуникација со корисниците преку социјалните медиуми?

ЗА КОГО Е НАМЕНЕТА?

 Сопственици и менаџери на мали и средни компании  Менаџери за продажба  Маркетинг менаџери  Манеџери за развој и иновации  Специјалисти за електронска трговија

Po~ituvani ~itateli, Kapital Media Group objavuva deka od 26.septemvri 2011 go po~na svojot najnov proekt - Kapital Akademija. Proektot }e bide fokusiran na organizirawe na golemi delovni konferencii, biznis forumi i obuki za pogolemo znaewe. So ovoj proekt, i so skore{noto izleguvawe na na{ite dva mese~nika “Bankar” i “Menaxer”, na najdobar mo`en na~in ja odbele`uvame 12 – godi{ninata od osnovaweto na na{ata kompanija! ...Za da znaeme pove}e! I samite da si pomogneme...

ШТО ДОБИВАТЕ?

 Нов поглед на продажбата и продажно-промотивните канали?  Искуство од прва рака oд македонски компании кои ја зголемиле продажбата користејќи интернет маркетинг алатки  Богато искуство и знаење од докажани консултанти од оваа област  Ручек, кафе и освежување  Многу корисни материјали за читање и надоградување на знаењата ПРЕДАВАЧИ

ДАРКО БУЛДИОСКИ

Долгогодишен предавач, консултант и тренер во областа на новите медиуми. Еден од ко-основачите на New MediaMK, интернет маркетинг агенција

МИТЕ КУЗЕСКИ

Ко-основач на New MediaMK со повеќегодишно искуство како интернет консултант

Проектот Kapital Аcademy... е формиран на 25.09.2011 лица за контакт: Гордана Михајловска, Дијана Гулакова  02 3298 110  www.kapital.mk  obuki@kapital.com.mk


375-27.09.2011