Issuu on Google+

petok. 23 septemvri. 2011 (weekend izdanie) МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.176,35 МБИД 2.350,36

ОМБ 120,58

-1,51% -0,43% +1,13%

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,51 45,11 70,44

petok-23 - sabota-24 sabota 24 4 - nedela nedela-25. 2 septemvri. 2011 | broj 373 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

WWW.KAPITAL.MK

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

VRIE OD NAFTENI BRENDOVI NA BALKANOT, NO NE I VO MAKEDONIJA  STRANA 8 NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

petok / weekend. 23 septemvri. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

3.000

[TO PRAVI FONDOT ZA ZDRAVSTVO

МБИ10

1,51%

2.800 2.600

Od koja strana e dupnata zdravstvenata kasa?!  STRANA 2-3

06/11

MBI 10 e sostaven odd 10 najlikvidni akcii c na kompanii kotirani koti na oficijalniot pazar na Makedonska Make berza

FORBS 400:

Bil Gejts povtorno na vrvot  STRANA 13

Bugarija glavna glav ccel na prezemawa, preze r Makedonija na n mesto ~etvrto mest  STRANA 4-5

KOLUMNA ALEKSANDAR TODOROV T PROKREDITBANKA, PROKREDITBANKA D BITOLA

Kako do d efikasno menaxirawe na pari~nite r tekovi vo pretprijatieto pretprijatie  STRANA 10

FEQTON VO KAPITAL: UMETNOSTA NA STRATEGIJA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI F

VOVEDNIK KATERINA POPOSKA

ALEKSANDAR TRGNUVA DA GO OBEDINI SVETOT

Kartelski diktat?!

48

 STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 23 SEPTEMVRI 2011

k

KARTELSKI DIKTAT?!

Kartel - formalna organizacija na proizvoditeli koi se dogovaraat da gi koordiniraat cenite i proizvodite! Kartelite obi~no se javuvaat vo oligopolska industrija, kade {to mal broj prodava~i prodavaat homogeni proizvodi. Чlenovite na kartelot mo`e da se dogovorat za cenite, vkupnoto proizvodstvo, udelot na pazarot, podelbata na potro{uva~ite, manipulacijata so ponudata, kako i da osnovaat zaedni~ki pretstavni{tva za proda`ba, podelba na profitot... Чitaj}i ja ovaa najblaga definicija za toa {to e kartel, mene, a veruvam i vam, niz glava vi pominaa nekolku sektori, firmi, direktori, vladini pretstavnici vo Makedonija(?!). Vo zemjava, koga }e se spomenat monopoli, oligopoli, karteli, site zami`uvaat, zatnuvaat u{i i mol~at, a site zboruvaat kako sakame i morame da bideme del od EU. No, tamu liberalizacijata na pazarot e stavena na piedestalot. Dali e i vo Makedonija? Vo EU uspevaat samo tie koi se konkurentni, koi slobodno vleguvaat i izleguvaat od pazarot... Tamu “davaweto pod raka” ne deka ne funkcionira, no ne se zagrozuva slobodata na pazarot do stepen da bide pre~ka za toj {to saka da raste ili da se {iri. Ovaa nedela “Kapital” dojde do informacija deka anglo-holandskiot naften gigant [el pre-

govara i saka da go kupi najgolemiot distributer na nafteni derivati vo Makedonija, Makpetrol. Kompanija koja postoi 60 godini, dr`i 50% od maloproda`bata na goriva vo Makedonija, so 122 benzinski pumpi (tolkav e vkupniot broj na mali privatni benzinski stanici vo zemjava), i e edinstven snabduva~ so kerozin. So 10% vo maloproda`bata u~estvuva Lukoil, koj edvaj uspea vo 2006 godina da vleze na pazarot. Drug stranski brend e samo u{te Helenik petroleum, koj pak preku Okta dr`i 90% od pazarot na golemo. Za kakva liberalizacija, odnosno demonopolizacija zboruvame nie?! Zamajuvame javnost ili veruvame vo sopstvenite nevistini? Zarem so vakvi podatoci }e se slo`ite deka makedonskiot pazar na nafteni derivati e liberaliziran? Mo`e li koj bilo sopstvenik na benzinska pumpa utre sam da uvezuva gorivo od kaj {to saka? Mo`e li koj bilo naften gigant utre da vleze vo Makedonija, a da ne bide sabotiran? Mo`e li da stane uvoznik na gas, a nekoj da ne go povle~e za uvo i da mu re~e: sega mene slu{aj me?! Mo`e li da stane igra~ na pazarot na toplinska i elektri~na energija, a nekoj da ne re~e: ~ekaj, jas diktiram uslovi...? Premnogu retori~ki pra{awa, no odgovorot e pove}e od jasen. I ova e prisutno vo re~isi site sektori koi se klu~ni za raboteweto na industrijata vo zemjava. Za da doka`eme deka sme otvoreni za konkurencija, treba da imame eden kup stranski investitori, lesen pristap

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk ppop posk posk oska@k a@k @ api p tal.co .com com.m m.mk mk

do licenci, pomo{ od dr`avata, ~ist pat za uspeh, namesto sopki od ve}e postoe~kite, koi ne sakaat da se branuva pazarot, nivnata fotelja, a u{te pomalku nivniot profit. Sekako deka e ubavo koga plafonira{ ceni, diktira{ odnesuvawe na pazarot, uslovuva{ da te molat, a od druga strana, kartelski odlu~uva{ deka na pazarot nikoj ne smee da ti se sprotivstavi... I toa trae, i trae... 20 godini so red! Tipi~na za~maenost. No, pokraj u~esnicite na pazarot, za vakvata sostojba, i toa kako golema vina snosi i Vladata!? Pa koj dozvoluva premnogu komotna pozicija na odredeni “monopolci” ako ne dr`avata, koja namesto da stavi red ili u{te podobro kraj na neprikosnovenite, ubavo & doa|a koga se polni Buxetot so DDV, akcizi, dividendi i drugi slatki dava~ki... Pominaa mnogu zakoni, zavr{ija mnogu na~elni sredbi so investitori, se potpi{aa mnogu dogovori i aneksi, no vo ~ija korist?! ]arija golemite, dr`avnite poverenici ili celokupnata ekonomija i gra|anite?!

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

41

okacija za izgradba na vinarnici prodava dr`avata. Ministerstvoto za transport preku elektronsko javno naddavawe prodava pove}e parceli vo Kavadarci, Rosoman i Negotino za izgradba na vinarnici. V~era se oglaseni 12 parceli vo Kavadarci, 21 vo Negotino i osum vo Rosoman, po po~etna cena od evro za metar kvadraten. Prijavite za naddavawe mo`e da se dostavat od 26. do 28. oktomvri. Naddavawata }e se odr`at na 4. i na 8. noemvri.

L

[TO PRAVI FONDOT ZA ZDRAVSTVO

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 23.09.2011 / PETOK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

OD KOJA STRANA ZDRAVSTVENATA K javno od koja strana e dupnata zdravstvenata kasa. milanovska@kapital.com.mk Porane{niot minister za zdravstvo, Bujar Osmani, glavnata vina ja naso~uva{e kon lekarite, koi ne sakale da se vovede pla}awe po u~inok, i kon opozicijata, koja dve decenii ne vodela gri`a za javnoto zdravstvo. Aktuelniot minister, Nikola Todorov, za nesovesni gi prozva belite mantili i dostavuva~ite i na lekovi. Ako menaxmentot na Fon- Direktorite, lekarite i fardot za zdravstveno osigu- macevtite kategori~no tvrdat ruvawe i ministerot za deka ne profitiraat na smetka zdravstvo nekolku pati za na zdravstvenata kasa i deka nekolku meseci izlezat i ne se vinovni za minusot vo ka`at deka nekoj ubavo javnoto zdravstvo. Farmacevzarabotuva od parite tite se ednoglasni deka prona Fondot, zna~i deka cesot na donesuvawe eden lek zdravstvoto vo Makedonija e skap i slo`en. A Fondot za e seriozno bolno, zatoa zdravstvo od niv javno pobara {to parite se tro{at i za toa {to treba, no mnogupati i za toa {to ne treba. Ako e taka, a veruvame deka e, zatoa {to direktorkata na Fondot, Maja Parnaxieva-Zmejkova, sigurno ne zboruva napamet, toga{ logi~no se pra{uvame {to se slu~uva so kasata na Fondot za zdravstvo? Taa godi{no te`i 355 milioni evra, a godinava dobi u{te 23 milioni evra za da se pokrijat site dupki. MINISTER ZA ZDRAVSTVO Ama na ova pra{awe nema odgovor! Iako direktorkata  LEKARI-MITAXII i ministrite za zdravstvo “Sostojbata na godinava obvinija i direkteren govori deka tori na bolnici i doktori prakti~ki listite na i farmacevti deka gi ~ekawe vo bolnicite zloupotrebuvaat parite ne postojat. Toa se ili zarabotuvaat od Fonlisti zapi{ani na dot za zdravstvo, ne sakaat hartija, na tetratka da ka`at kako to~no se zloupotrebuvaat parite, kaj nekoi od vrabotenza kolku e o{teten Fondot ite vo zdravstvenite i kakvi merki }e prezeustanovi i voop{to ne mat za da go spre~at toa. se transparentni, ne “Kapital” v~era gi pra{a podle`at na kontroi Parnaxieva i minisla. Toa otvora {iroka terot Nikola Todorov kako mo`nost za inter}e go re{at problemot so venirawe vnatre vo tro{eweto na parite od niv, kako i mo`nost za zdravstvenata kasa, no ne korupcija.” odgovorија. A vo izminatiot period “Za dupkata vo izvadоа na videlina mnogu zdravstvenata kasa se skandali vo zdravstvoto. vinovni i farmacevParnaxieva gi pra{a tite. Ova e eden od direktorite na klinikite slu~aite koga nepkade im odat parite {to otrebno se ispumpugi dobivaat od Fondot. Spored неа, direktori, vaat pari od Fondot lekari i drug medicinski poradi toa {to pla} personal nedoma}inski ame poskapi lekovi. ja tro{at zdravstvenata Osnovniot motiv za kasa. Se sprovede duri toa e profitot na i vnatre{na revizija vo dostavuva~ite. Jas klinikite, no spisocite vetuvam deka nabrzo so “lo{ite” menaxeri }e izlezeme so ostanaa neobjaveni. konkretno re{enie Vladata prefrli dopolza utvrduvawe na nitelni 23 milioni evra referentnite ceni i za da ja zatvori finananulirawe na vakvite siskata dupka vo FZO za poedine~ni slu~ai.” godinava, no nikoj ne ka`a

VIKTORIJA MILANOVSKA

A

NIKOLA TODOROV

da gi poevtinat lekovite. Od germanskata kompanija Ro{ objasnuvaat zo{to ne mo`at da gi spu{tat cenite. “Za eden lek da se donese na pazarot treba da se napravat u{te mnogu drugi procesi. Nie kako kompanija za inovativni lekovi postojano investirame vo nau~no-istra`uva~ki proekti i nova tehnologija. A procesot od ispituvaweto na edna molekula do registracijata na lekot e navistina skap. Investicijata mora da se isplati, inaku zo{to bi rabotele”, pra{uvaat od Ro{. Ottamu velat deka dokolku mati~nata kompanija ne im dozvoli da namalat odreden lek, a Fondot vo Makedonija insistira na toa, golemi se {ansite toj lek da ne se prodava na makedonskiot pazar.

BUJAR OSMANI PORANEШEN MINISTER ZA ZDRAVSTVO

 VINOVNA OPOZICIJATA “Jas mo`am da ka`am samo deka i kako lekar, koj doa|a od javnoto zdravstvo, i kako pacient i korisnik na uslugite bev svesen za sostojbata vo koja se nao|a javnoto zdravstvo i pred da stanam minister. Ovaa ne e od deneska. Ovaa sostojba se provlekuva kako posledica na pove}ekratno sistematsko razgraduvawe i negri`a na sistemot.” “So toa {to se potpi{avte na inicijativata sostojbite vo zdravstvoto da se razgleduvaat vo Sobranie samo udrivte {amar na javnoto zdravstvo vo Makedonija. No, va{ata cel e toa da propadne, za da se pojavite vo uloga na spasiteli. Celi 20 godini ne smenivte edna vrata, a kamoli da izgradite bolnica.”


Navigator

KAPITAL / 23.09.2011 / PETOK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

 3

 POBEDNIK SO INOVACII DO POBRZ RAZVOJ

GEORGI STARDELOV one~no akademicite go krenaa glasot, pora~uvaj}i deka nivniot um treba da se iskoristi vo strategiite i politikite za razvoj na ekonomijata i demokratijata vo zemjata

K

BIL GEJTS o 18-ti pat ja ponese titulata na “Forbs” - najbogat Amerikanec, so li~no bogatstvo od 59 milijardi dolari, {to e za pet milijardi dolari pove}e od lani

P

IVO IVANOVSKI stavniot sud mu ja sobori reformata koja predviduva{e i zdravstvenite rabotnici da se tretiraat kako javni slu`benici, pa sega ne }e mo`e da vodi gri`a i za ovoj sektor

U

ALEKSANDAR LUKA[ENKO pretsedatel e Bsitieloruskiot najsre}en {to Belorusite se i oble~eni, pa spored nego, ne im treba ni{to drugo za da bidat posre}ni i zatoa e miren vo odnos na negovata idnina

E DUPNATA KASA?!

P

Pretpriemni{tvoto i razvojot na malite i srednite pretprijatija mo`e da bidat glavni dvigateli na ekonomskiot rast i efikasno re{enie vo borbata protiv nevrabotenosta. Tokmu zatoa, avstriskata Vlada preku svojata Agencija za razvoj bezrezervno ja poddr`uva idejata za odbirawe najdobri biznis-planovi i po~nuvawe novi biznisi. Samo poslednite pet godini avstriskata Agencija za razvoj odvoi re~isi milion evra za promovirawe na pretpriemni{tvoto i inovaciite vo zemjava. Dosega{nite natprevari rezultiraa so otvorawe 40 start ap firmi, koi se obedineti vo Biznis-start

ALOJZ KRAUT

ap centar. Natprevarot za najdobri biznis-planovi po~nuva sekoja godina naesen so kampawa za negova promocija, po {to se sobiraat biznis-idei od cela Makedonija. Vo prosek pristigaat okolu 300 biznis-idei, od koi se izbiraat 80 najkvalitetni. Najdobrite 10 biznisplanovi pak, se nagraduvaat. Avstriskiot ambasador vo zemjava, Alojz Kraut, silno go poddr`uva ovoj proekt, bidej}i na toj na~in se gradi novata generacija makedonski pretpriema~i vrz koi }e se temeli makedonskata ekonomija.

 GUBITNIK KRIZATA MU ODNESE [EST MILIJARDI DOLARI

MAJA PARNAXIEVAZMEJKOVA DIREKTOR NA FZO

 KLINIKITE NEOPRAVDANO TROШAT PARI “Kaj nekoi hirur{ki kliniki e zabele`ano deka davaat pomalku uslugi otkolku {to treba soglasno parite {to gi dobivaat od nas. Zabele`ana e i previsoka ocenetost i na internisti~kite uslugi. Zatoa, Fondot }e napravi selekcija kade i kolku treba da pla}a. Fakt e deka nikoj ne mo`e da go finansira seto toa {to nekoj }e go stavi na hartija vo oblik na `elba.” “Vo sosednite zemji, koi imaat povisok standard, istite lekovi se pet pati poevtini. Na{ite dostavuva~i nemaat argumenti. Toa e politika na samite dostavuva~i i proizvoditeli ili nivna strategija.”

Iako direktorkata i ministrite za zdravstvo godinava obvinija i direktori na bolnici i doktori i farmacevti deka gi zloupotrebuvaat parite ili zarabotuvaat od Fondot za zdravstvo, ne sakaat da ka`at kako to~no se zloupotrebuvaat parite, za kolku e o{teten Fondot i kakvi merki }e prezemat za da go spre~at toa. “Kapital” v~era gi pra{a i Parnaxieva i ministerot Nikola Todorov kako }e go re{at problemot so tro{eweto na parite od zdravstvenata kasa, no nieden od niv ne dade odgovor Od francuskata Sanafi avensis velat deka ne treba javno da se obvinuvaat odredeni strukturi bez da se dadat argumenti. “Tie raboti ne se komentiraat na toj na~in. Site sme svesni deka toa realno ne e taka. Farmacevtite ne profitiraat na smetka na zdravstveniot buxet”, tvrdat od Avensis. Pogolemite farmacevtski kompanii tvrdat deka imaat argumenti poradi koi ne se vo mo`nost da gi prifatat sugestiite na FZO za poniski ceni. “FZO se pravda deka nekoi lekovi vo regionot se i

pet pati poevtini otkolku kaj nas, sporeduvaj}i nesporedlivi golemini. Vo Slovenija, na primer, site lekovi se na pozitivna lista. Koga prodavaat s$ {to proizveduvaat, normalno deka mo`at da namaluvaat ceni. A kaj nas od 10 lekovi na eden proizvoditel dva mu se na pozitivna lista, a drugite osum imaat nula proda`ba. Ili na primer, Srbija i Makedonija pla} aat ista carina i {pedicija, ama Srbija za 100.000 par~iwa, a Makedonija za 100. I kako Makedonija da ima poevtini lekovi od ostanatite?”, pra{uvaat

farmacevtite. I direktorite na klinikite se kategori~ni - problemite vo zdravstveniot sistem ne gi pravat tie. “I da si magioni~ar, vo dene{no vreme e te{ko da vodi{ klinika. Kaj nas 90% od buxetot {to ni go prefrla Fondot odi za plati na vrabotenite. Mo`ebi problemot {to istekuvaat pari od zdravstvoto e prevrabotenosta, no za toa ne sme nie vinovni, tuku nadle`nite treba da si go re{at sistemski”, veli direktorot na Klinikata za dermatologija, Neboj{a Pe{i}.

 POSLEDNA VEST OD SRBIJA

UAPSENA DIREKTORKATA NA FONDOT ZA ZDRAVSTVO VO SRBIJA

V

Voren Bafet pove}e ne e najbogat ~ovek na planetava. Po tri godini na tronot, Bil Gejts, koj postojano mu di{e vo vrat, so zarabotka od 59 milijardi dolari, mu go zede prvoto mesto na listata na presti`niot “Forbs”. I ne samo toa. So zarabotka od 39 milijardi dolari, Bafet ostana pokus za {est milijardi dolari, a Gejts e pobogat za pet milijardi dolari. Gejts nikoga{ ne kriel deka mu se voshituva na Bafet. Veli deka dobil mnogu dobri soveti od nego. Smeta deka ima neverojatna sposobnost da gi sumira ne{tata, da raboti samo na navistina va`ni raboti i deka razmisluva

VOREN BAFET mnogu bazi~no. Naj~udno mu e toa {to Bafet mo`e da bide dobar so site, duri i koga odbiva odredeni barawa. Mo`ebi tokmu “dobrinata” na Bafet pridonese godinava da padne na elitnata lista. Za da ja vrati doverbata vo Bankata na Amerika, godinava Bafet ja pomogna so pet milijardi dolari. Na ist na~in gi pomogna i investiciskata banka Goldman Saks i kompanijata Xeneral elektrik za vreme na finansiskata kriza. Kako i da e, do slednoto rangirawe ima dovolno vreme da prodade nekolku ru~eci (a bogami i ve~eri) i da mu vrati na Gejts.

 MISLA NA DENOT

KREATIVNATA EKONOMIJA E GORIVO ZA VELI^ENSTVENOSTA

sud v~era pokrena istraga protiv porane{nata direktorka Blanaelgradskiot na Republi~kiot zavod za zdravstveno osiguruvawe na Srbija (RZZO), SvetVukajlovi}, i protiv dvajca nejzini sorabotnici poradi somnevawe deka ja zloupotrebile slu`benata polo`ba pri nabavka na vakcini, a so toa go o{tetile dr`avniot buxet za 1.270.000 evra. Porane{nata direktorka na RZZO se somni~i deka pri nabavkata na vakcini protiv gripot A1HN1 vo noemvri 2009 godina ja iskoristila svojata slu`bena polo`ba i so sorabotnicite go o{tetila buxetot. Toa go napravila taka {to kako najpovolna ja izbrala ponudata na kompanijata Jugohemija farmacija, iako taa ne gi ispolnuvala uslovite, bidej}i nitu bila proizvoditel, nitu bila ovlasten distributer na vakcinite na Novartis.  (POVEЌE ZA OVA NA STR.12)



RALF VALDO EMERSON AMERIKANSKI ESEIST


Navigator

4  GRAFIK NA DENOT... STAPKA NA NEVRABOTENOST VO 2010

 FOTO NA DENOT...

IZVOR: VIENSKI EKONOMSKI INSTITUT

 Sporedbata na stapkite na nevrabotenost vo zemjite od regionot ja smestuva Makedonija na vrvot, so 32% nevraboteni lu|e. Duri i Bosna i Hercegovina, ~ija ekonomija silno nastrada vo voenoto `ari{te vo devedesettite godini, ima poniska stapka na nevrabotenost od Makedonija. Lider so najmalku nevraboteni lu|e e Slovenija, kade {to samo 7,3% od rabotosposobnoto naselenie e bez rabota.

 SVETOT NIZ MEDIUMITE TTHE H WALL STREET JOURNAL Vesnikot na svojata Ve naslovna stranica na pi{uva za novite stimupi lativni merki na la amerikanskata Cenam tralna banka. Merkite tra na FED treba da gi re{at visokata nevrabotevis nost, slabiot pazar na no nedvi`nosti i skromniot ned rast na potro{uva~kata ra na naselenieto. Spored vesnikot, toa gi obeshabri ves investitorite, pa cenite in na akciite silno padnaa.   

24 ^ASA Bugarskiot vesnik Bu pi{uva deka poradi pi kvotite koi{to }e gi kv kupuvaat centralite, ku cenata na strujata od ce slednata godina }e sl porasne za 15%. Vo inpo tervjuto, pretsedatete lot na regulatornata lo komisija za energeko tika najavuva deka } ti e iima poskapuvawe i na parnoto vo nekolku gradovi vo Bugarija. gr   VEE VE^ERWE NOVOSTI Srpskiot vesnik objavuva intervju so minsterot za zemjodelstvo i trgovija na Srbija, koj{to veli deka cenata na hranata nema da porasne. Ministerot veruva deka nitu ednen gra|anin na Srbija nema da odi na pazar so starv od poskapi prehranbeni proizvodi. Toj o~ekuva vo naredniot period da se stabiliziraat cenite na osnovnite namirnici. 

CHINA DAILY Kineskiot vesnik pi{uva za novite pravila za regulirawe na emisijata na {tetni gasovi za termoelektranite vo Kina, koi }e rabotat pod strogi kontroli. So novite ograni~uvawa, za termoelektranite } e se obezbedi po~ist vozduh i zemjata na ovoj na~in }e se spravi so zagaduvaweto. 

KAPITAL / 23.09.2011 / PETOK

NI DENOT BEZ AVTOMOBILI NE POMINA BEZ NIV

a svetskiot den bez avtomobili gradov re{i da zatvori samo dve ulici, Dimitrie Чupovski i 11 Oktomvri, i toa samo na nekolku ~asa, od 9 do 18 ~asot. O~igledno e deka ne mo`eme da mrdneme ni metar bez na{ite avtomobili i deka ni e gajle za okolinata, a bogami i za nas, bidej}i zaboravime na devizata: “vo zdravo telo, zdrav duh”.

Z

STAGNIRAAT SPOJUVAWATA I PREZEMAWATA VO

BUGARIJA GLAVNA C MAKEDONIJA NA ^E MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

S

bajalska@kapital.com.mk

So vkupna vrednost od 41,1 milion evra i samo dve prezemawa minatata godina Makedonija e ~etvrta na listata zemji od Jugoisto~na Evropa rangirani spored goleminata na akviziciite realizirani vo 2010 godina, poka`uva najnovata analiza na konsultantskata kompanija Roland Berger, naslovena “Spojuvawa i prezemawa vo Centralna, Isto~na i vo Jugoisto~na Evropa”. Prezemawata vo Makedonija lani vredat 14 pati pomalku od tie vo Bugarija, koja bila najinteresna cel za akvizitorite vo Jugoisto~na Evropa. Po Bugarija, ~ii 11 prezemawa vo 2010 godina vredat 600,8 milioni evra, na vtoro mesto e Hrvatska so 18 prezemawa vo vrednost od 280,1 milioni evra. Treta e Slovenija, kade {to, kako i vo Makedonija, se slu~ile samo dve akvizicii, koi “te`at” 248,1 milioni evra. Po Makedonija, petta na listata e Srbija, koja ima ~etiri prezemawa, no po vrednost se 2,2 pati pomali od makedonskite - iznesuvaat 18,5 milioni evra. Vo Crna Gora, pak, lani ne se slu~ila nitu edna akvizicija, a vo 2009 godina imalo edno prezemawe koe ~inelo 253,7 milioni evra. Bosna voop{to ja nema na listite. Ako se sporeduva sostojbata na spojuvawa i prezemawa so 2009 godina, lani najaktivna

 Najgolema akvizicija vo JIE vo 2010 godina e prezemaweto na slovene~ka Droga Kolinska od hrvatskata Atlantik grup za 243 milioni evra. Vo 2009 godina, toa be{e akvizicijata na pivarnicata Ajzenhauer Bu{ vo Bugarija za dve milijardi evra

41,1

600,8

zdelka so vrednost od 243 milioni evra. I Makedonija bele`i zna~aen rast na vrednosta na akviziciite vo 2010 godina od 17 pati vo odnos na 2009 godina, koga ima{e edna akvizicija od samo 2,4 milioni evra. Iako Bugarija e prva na listata, sepak bele`i golem pad na vkupnata vrednost na spojuvawata i prezemawata. Vo 2009 godina ima{e 14 zdelki i za toa bea potro{eni 2,4 milijardi evra, a toa e rezultat na najgolemata akvizicija

vo regionot - prezemaweto na pivarnicata Ajzenhauer Bu{ od britanskiot fond CVC Capital Partners, vredno pove}e od 2 milijardi evra. Kako rezultat na padot na vrednosta na akviziciite vo Bugarija, no i vo Srbija i vo Slovenija, spojuvawata i prezemawata vo JIE lani stagniraa. NAJMNOGU AKVIZICII VO MEDIUMITE Istra`uvaweto na Roland

16%

porasnaa spojuvawata i prezemawata vo Centralna i Isto~na Evropa lani

bila Hrvatska. Tamu, za razlika od pred dve godini koga imalo samo tri prezemawa vo vrednost od 11,8 milioni evra, lani vkupnata vrednost na prezemawata porasnala 25 pati. Hrvatska e i najgolemiot akvizitor vo regionot, so vkupno 403,1 milioni evra potro{eni za 15 prezemawa minatata godina. Ogromniot rast na sumite potro{eni za ovaa namena e rezultat na najgolemata akvizicija vo regionot lani - prezemaweto na slovene~ka Droga Kolinska od hrvatskata Atlantik grup,

milioni evra (najmnogu vo JIE) “te`at” akviziciite vo Bugarija lani

milion evra vredat dvete prezemawa {to vo Makedonija se slu~ile vo 2010 godina

EMIL TEDESKI GENERALEN DIREKTOR NA ATLANTIK GRUP

Hrvatska e najgolemiot akvizitor vo regionot, so vkupno 403,1 milioni evra potro{eni za 15 prezemawa minatata godina. Ova e rezultat na prezemaweto na slovene~ka Droga Kolinska od hrvatskata Atlantik grup, zdelka so vrednost od 243 milioni evra.

VLADIMIR PREVEDEN DIREKTOR NA ROLAND BERGER VO ZAGREB

“Najatraktivni sektori za spojuvawa i prezemawa vo Jugoisto~na Evropa vo 2010 godina bea mediumite, zabavnata industrija i sektorot za maloproda`ba, a telekomunikaciskiot i finansiskiot sektor ja izgubija dominantnata pozicija. Pogolem del od investitorite doa|aat od sektorot za {iroka potro{uva~ka, kako i od bankarstvoto i finansiite”


 3 FAKTI ZA...

4,27 3,8 5,78

60 SEKUNDI BRIFING

Navigator

KAPITAL / 23.09.2011 / PETOK

 PROCENKI...

 VESTI...

 DU[AN VUJOVI],

Milijardi dolari }e bidat godine{nive prihodi na Fejsbuk, soop{ti eMarketer, firma za istra`uvawe na pazarot

VODE^KI EKONOMIST NA SVETSKATA BANKA

PRI BANKROT, GR^KITE BANKI IMAAT PROBLEMI

V

o slu~aj na bankrot na Grcija, vo Srbija na kratok rok bi do{lo do {ok. Gr~kite banki }e imaat problemi, izjavi vode~kiot ekonomist na Svetskata banka, Du{an Vujovi}. Spored nego, }e mora da se ras~isti kolku tie banki se vovle~eni vo krizata, dali }e se povle~at od srpskiot pazar ili }e gi popravat svoite pozicii. “Pra{awe e dali }e go izdr`at oslabnuvaweto ili nekoj }e gi prezeme, bidej}i bankrot ne zna~i zadol`itelno zatvorawe, tuku finansiski te{kotii”, istakna Vujovi}.

Milijardi dolari Fejsbuk }e ostvari samo od reklami, {to e rast od 104% sporedeno so lani Milijardi dolari e prognozata za prihodite na Fejsbuk za 2012 godina

tandard i Purs v~era go namali dolgoro~niot krediten rejting na sedum italijanski banki. Den prethodno amerikanskata rejting-agencija go namali kreditniot rejting i na Italija poradi politi~kata slabost na zemjata. Od Standard i Purs objasnuvaat deka najnovite ocenki se soglasno so kriteriumite za vrskata me|u rejtinzite na zemjite od evrozonata i lokalnite finansiski institucii. Agencijata go namali dolgoro~niot krediten rejting i dolgoro~nite kreditni perspektivi na Mediobanka, Inteza Sanpaolo, Findomestik banka, Banka IMI, Banka Nacionale del lavoro, Banka infrastruture inovacione e svilupo i na Kasa di Risparmio. Standard i Purs go namali od stabilna na negativna perspektiva rejtingot na osum drugi italijanski banki, me|u koi i na Unikredit.

S

JUGOISTO^NA EVROPA

CEL NA PREZEMAWA, ETVRTO MESTO Makedonija e ~etvrta zemja vo Jugoisto~na Evropa spored vkupnata vrednost na prezemawa vo 2010 godina. So 41,1 milion evra akviziciite vo zemjava se 14 pati pomali od tie koi lani se slu~ile vo Bugarija, a koi vredat 600,8 milioni evra. Na vtoro mesto e Hrvatska, a na treto Slovenija, poka`uva najnovata analiza na konsultantskata ku}a Roland Berger

MBI 10 3.000 2.800 2.600 2.400 2.200 2.000

07/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

06/11

2,176.35 2010/2011 2010/2011

Max. 2 2,827.62 827 62 Min. 2,084.04

Indeksot MBI-10 na dnevno nivo zabele`a pad od 1,51% i trgovskiot den go zavr{i so vrednost od 2.176,35 indeksni poeni. Vrednosta na MBID, pak, se namali za 0,43% i denot go zavr{i so 2.350,36 indeksni poeni. Najgolem porast na oficijalniot pazar zabele`aa akcite na R@ Institut Skopje so procentualen porast na prose~nata cena od 4,74%. Na redovniot pazar, pak, najgolem porast od 7,80% zabele`aa akcite na USJE. Najgolem pad na cenata na oficijalniot pazar zabele`aa akcite na Toplifikacija Skopje od 4,18%. НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Усје

20,051.00 +1.450,00

+7,80% 7 80%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК Адинг Скопје

350.00 12 06% -12,06%

-48,00

DOW JONES 13,000 12,500

12,000 11,500 11,000 10,500 10,000 9,500 07/0717/0727/0706/0816/0826/0805/0915/09

10,775.00 -3,15%

-349,88 349 88

Operacijata Twist na FED ne pomogna, Wall Street potona za 2,5%. Porakata na FED, deka postojat silni rizici vo ekonomijata, predizvika pad na cenite na akciite, {to e niven najgolem dneven pad posledniot mesec, iako amerikanskata centralna banka najavi novi merki za pottik na ekonomijata.

Vrednost na spojuvawa i prezemawa vo Centralna i Isto~na Evropa (vo miljrd. evra) 120 100

100 80

71

60

84

77

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq 100 DAX TOPIX

40

39

25

21 2001

20

2000

28

32

27

37 2010

2009

2008

2007

2006

2005

2003

2004

0

2002

Berger poka`uva deka minatata godina najmnogu (25%) od vkupniot broj spojuvawa i prezemawa bile vo sektorot mediumi i zabavna industrija. So 24% u~estvuva sektorot za {iroka potro{uva~ka, so 10% u~estvuvaat finansiite, so 8% nedvi`nostite, so po 3% telekomunikaciite i materijalite, a 5% otpa|aat na drugi sektori. “Najatraktivni sektori za spojuvawa i prezemawa vo Jugoisto~na Evropa vo 2010 godina bea mediumite, zabavnata industrija i maloproda`ba, a telekomunikaciskiot i finansiskiot sektor ja izgubija dominantnata pozicija. Pogolem del od investitorite, isto taka, doa|aat od sektorot za {iroka potro{uva~ka, kako i od bankarstvoto i finansiite”, istaknuva Vladimir Preveden, izvr{en direktor na kancelarijata na Roland Berger vo Zagreb. Spored analizata na Roland Berger i vo periodot 20002010 godina najaktiven pazar e bugarskiot, so ostvareni 243 spojuvawa i prezemawa, vo vrednost od 13,4 milijardi evra. Na vtoro mesto, so 135 sklu~eni dogovori so vkupna vrednost od 7,5 milijardi evra e Hrvatska. Vo Zapadna Evropa lani e zabele`an pad na vrednosta na prezemawata i spojuvawata od 12%, a regionot na Sredna i Isto~na Evropa prv poka`uva znaci na zakrepnuvawe od krizata, pa lani zabele`a rast od 16%. Od 2000 do 2010 godina, Rusija bila najgolemiot pazar za prezemawa i spojuvawa, bidej}i tamu se realizirani 57% od vkupnata vrednost na transakciite vo SIE. Najmnogu, 43% od transakciite vo ovoj period se vo energetikata.

SEDUM ITALIJANSKI BANKI SO NAMALEN REJTING

BERZA

(JIE gi vklu~uva: Slovenija, Hrvatska, Srbija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Bugarija i Makedonija) (CIE e JIE plus Rusija i Turcija)

AKVIZICII VO JIE (spored zemja kako cel na prezemawe) 2009 2010 Vrednost (vo mil. evra)

Broj

Vrednost (vo mil. evra)

Dr`ava

Broj

Bugarija

14

2,363.90

11

600.80

Hrvatska

3

11.80

18

280.10

Slovenija

2

152.30

2

248.10

Makedonija

1

2.40

2

41.10

Srbija

8

591.60

4

18.50

Crna Gora

1

253.70 AKVIZICII VO JIE (spored zemja akvizitor) 2009

Dr`ava

Broj

Vrednost (vo mil. evra)

2010

Broj

Vrednost (vo mil. evra)

Hrvatska

11

9.60

15

403.10

Bugarija

13

53.20

9

100.90

Slovenija

10

192.30

2

14.50

Srbija

3

4.70

2

5.50

Izvor: “M&A activities in CEE/SEE in 2010”, Roland Berger Zagreb, sept. 2011

5,059.56 8,560.26 1,129.58 2,457.43 5,233.51 744.54

-4,33% -2,07% -3,19% -3,18% -3,69% -1,66%

EVROTO ]E PRE@IVEE

VALUTI

£ €

€ $

dinstvenata evropska valuta }e opstoi i }e prodol`i da postoi duri i da ima prodlabo~uvawe na krizata so dr`avnite obvrznici na zemjite od evrozonata i bankrot na Grcija, oceni me|unarodnata rejting-agencija Fi~ vo izve{tajot {to go objavi v~era. “Stravuvawata za mo`niot krah na evrozonata se preuveli~eni. Ima i tret pat, vo koj evroto }e se za~uva duri i bez sozdavawe edinstven dano~en prostor i edinstveno ministerstvo za finansii na evrozonata. Situacijata mo`e da se stabilizira so posilni kontrolni i regulatorni organi, koi }e imaat nadle`nost da gi koordiniraat ekonomskite politiki na zemjite-~lenki”, poso~uvaat od Fi~. Agencijata ne ja isklu~uva mo`nosta za bankrot na Grcija, no toa ne bi dovelo do izlez na zemjata od evrozonata.

1.1451

1.3448

-0,0%

-1,4%

E

СТАПКА

СТАПКА

ПРОМЕНА

ПРОМЕНА

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1,730.10 -4,31% 4 31% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

NAFTA BRENT

106.18 -3,79% 3 79% ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

Ben Bernanke Postojat seriozni rizici od usporuvawe na rastot.‰


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI SE POSTAVUVA SPOMENIKOT NA KAREV PRED SOBRANIETO ostavuvaweto na delovite od spomenikot na makedonskiot revolucioner Nikola Karev e pri kraj i u{te denovive }e go vidime likot na pretsedatelot na Kru{evskata Republika, {to }e bide postaven pred Sobranieto. Ekipa na grade`nata firma Beton v~era gi sostavuva{e bronzenite delovi na spomenikot. Investitor e op{tina Centar, a avtor na idejnoto re{enie e Bogoja An|elkoski, koj pobedi na javniot konkurs {to prethodno go raspi{a op{tinata. Spored idejnoto re{enie na An|elkoski, spomenikot e kowanik i e visok sedum metri, a }e bide postaven na postament visok pet metri. Postamentot e oblo`en so travertin i na istiot se postaveni ~etiri reljefi so motivi od makedonskata istorija. Za ovoj spomenik op{tinata izdvoi okolu 715.000 evra.

S

RAKOVODITEL VO MAKEDONSKI [UMI PRONEVERIL 18.600 EVRA

akovoditel vo javnoto pretprijatie Makedonski {umi - podru`nica Kratovo, ne po~ituvaj}i gi propisite za javni nabavki nanel {teta na javnoto pretprijatie od okolu 18.600 evra, informiraat od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Imeno, J.L. (41) od Kratovo vo tekot na 2005 i 2006 godina ne po~ituvaj}i gi propisite za javni nabavki i bez ovlastuvawe sklu~il dogovor za prevoz na drvni sortimenti so firma koja bila prethodno odbiena od Komisijata za javni nabavki so {to go o{tetil javnoto pretprijatie za okolu 18.600 evra. Po izvr{enite raboti, del od fakturite bile plateni, a ostatokot prisilno naplaten od smetka na javnoto pretprijatie po sudski nalog. Policijata podnese krivi~na prijava protiv rakovoditelot za storeno krivi~no delo zloupotreba na slu`bena dol`nost i ovlastuvawe.

R

SOBRANIETO GO RAZRE[I ANTIKORUPCIONEROT

OPOZICIJATA PREPOZNA PRITISOCI VO OSTAVKATA NA ILMI SELAMI

 Otkako prethodnite dva dena pratenicite gi iscrpea temite od preraspredelbata na Buxetot podatlivi za frontalen napad na politi~kite protivnici, tretoto prodol`enie go posvetija na mlaka rasprava so isti argumenti, za~ineta so navra}awa vo “na{e” i “va{e” vreme MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

amesto da bide prifatena predlog- odlukata za razre{uvawe na Ilmi Selami od funkcijata ~len na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, opozicijata v~era vo Sobranieto otvori diskusija zo{to toj li~no ne ja obrazlo`il ostavkata: poradi pritisoci ili poradi li~na korist za povisoka pozicija. Za Jani Makraduli od SDSM simptomati~no e baraweto za razre{uvawe da stigne od pratenikot na VMRODPMNE, Ilija Dimovski, koj ne go obrazlo`il nitu na Komisijata za pra{awa

N

na izborite i imenuvawata. Li~nite pri~ini koi gi naveduva Selami vo ostavkata, spored Makraduli, se odnesuvat ili na li~na nagrada koja }e ja dobie po zaminuvaweto od Komisijata ili li~ni nedorazbirawa vo Komisijata go dovele vo takva sostojba. “Vie si sozdadovte edna partiska komisija na ~elo so Voislav Zafirovski. Selami be{e poznat po toa {to prv posegna da ras~istuva so korupcijata vo vladinite redovi. Faktot deka nikoj do deneska ja nema{e videno izjavata na Selami deka li~no bara razre{uvawe govori deka ovaa ostavka ne e obi~na”, istakna Makraduli. Opozicijata smeta deka e

nesfatlivo Selami pred samo pet meseci da konkurira za ~len vo noviot profesionalen sostav na Komisijata, a sega pismeno da se otka`uva od ovaa funkcija. Pratenicite od DUI, so koi opozicijata go identifikuva Selami, gi obrazlo`ija pri~inite za negovata ostavka - dovr{uvawe na magisterskite studii i vra}awe na negovoto rabotno mesto kako sovetnik vo Ministerstvoto za odbrana. “Dali vakvite planovi }e mu pomognat ponatamu vo `ivotot da napreduva, ne mo`eme da predvidime”, veli Suzana Saliu od DUI. Xevat Ademi pak, e z a~ ud e n od odnesuvaweto na opozicijata,

SELAMI ZA "KAPITAL": ZNAEV DEKA ]E SE TERA POLITIKA SO MOJATA OSTAVKA

MILO[OSKI: INCIDENTOT NEMA DA GO PODOBRI UGLEDOT NA [ACIMARKAKIS ncidentot na debatata vo Brisel za sostojbata vo makedonskoto novinarstvo nema da pridonese za podobra reputacija na evropratenikot Jorgos [acimarkakis, koj e kopretsedava~ na Me{ovitiot parlamentaren komitet Makedonija-EU, oceni pretsedatelot na sobraniskata Komisija za nadvore{na politika i porane{en {ef na diplomatijata, Antonio Milo{oski. “Na{a cel, kako Parlament, e Me{ovitiot makedonskoevropski parlamentaren komitet da funkcionira dobro, so ugled, i so dobar priem vo makedonskata i vo evropskata javnost. Zatoa, sekoj politi~ar treba da bide vnimatelen”, izjavi Milo{oski. Toj prepora~uva borbata za sloboda na mediumite da ja predvodat novinarite, a mediumite da gi po~ituvaat pravilata na igra vo mediumskata sfera. Od druga strana, [acimarkakis svojata pozicija po incidentot se o~ekuva da ja izlo`i o~i v o~i na sredbata so vicepremierkata, Teuta Arifi, koja denovive e vo rabotna poseta na Brisel. Incidentot vo Evropskiot parlament se slu~i na panel diskusijata organizirana od prateni~kata grupa na liberali i demokrati na tema “Zamol~uvawe na pe~atot”, so akcent na slobodata na mediumite vo Makedonija. Novinarite Mirka Velinovska, Boban Nonkovi} i Milenko Nedelkovski, koi ne bile pokaneti na debatata, dobile dozvola od organizatorot da u~estvuvaat na istata, no otkako }e zavr{at so diskusijata panelistite. Sprotistavuvaj}i se na takviot priod, trojcata novinari `estoko reagirale pri {to do{lo do incident, {to kulminiral so pogrdni zborovi vo hodnicite na Evroparlamentot od strana na evropratenikot [acimarkakis upateni do novinarite.

I

POPOSKI SE SRETNA SO MARTOWI, ZANIER I BRIXMAN inisterot za nadvore{ni raboti na Makedonija, Nikola Poposki, vo Wujork, na marginite na 66toto Generalno Sobranie na ON, ostvari sredbi so negoviot ungarski kolega Jano{ Martowi, ministerot za pravda na Nov Zeland, Endrju Brixman, kako i so generalniot sekretar na OBSE, Lamberto Zanier. Na sredbata so ungarskiot kolega Martowi, kako {to informiraat od Ministerstvoto, Poposki se zablagodaril za poddr{kata koja Ungarija ja dava kon Makedonija vo na{ata evropska i evroatlantska integracija, a Martowi uveril deka Ungarija i ponatamu }e prodol`i da & pomaga na Makedonija s$ do polnopravnoto ~lenstvo vo EU i NATO.

M

KAPITAL / 23.09.2011 / PETOK

koja pred samo eden mesec ostro go napa|ala Selami po povod izve{tajot za rabotata na Komisijata za sega da poka`uva zagri`enost dali toj podnel ostavka pod pritisok. “Kako da dojde i li~no da ja obrazlo`i svojata ostavka? Toj sigurno o~ekuval vakva nedostoinstvena diskusija”, dodade Blagorodna Duli} od VMRO-DPMNE. Iako i pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski, nekolkupati potseti deka vakvite predlozi naj~esto ne se diskutiraat, opozicijata pove}e od eden ~as bara{e odgovori za razre{uvaweto na Selami. Sobranieto ja prifati odlukata za negovo razre{uvawe so 47 glasovi “za”.

Selami o~ekuval negovata ostavka, kako i s$ drugo vo dr`avata, da dobie politi~ka dimenzija. Toj u{te edna{ potencira deka ostavkata ja podnel od li~ni pri~ini i spored odredbite na Zakonot za antikorupcija, koj predviduva tri pri~ini za prestanuvawe na funkcijata na ~len na DKSK, a edna od niv e i po sopstveno barawe. “Obvinuvawata deka pod pritisok sum ja podnel ostavkata apsolutno ne dr`at, bidej}i jas kako pretsedatel i kako ~len na Komisijata doka`av deka ne rabotam pod pritisok”, veli Selami za “Kapital”. Selami saka da se posveti na dovr{uvawe na svoite magisterski studii, a }e se vrati na prethodnoto rabotno mesto, sovetnik vo Ministerstvoto za odbrana. Kako {to veli toj, sfatil deka saka `ivotot da mu se odviva so poinakov tek, a dr`avnata funkcija ne bila del od toa. @elbata na Selami e da raboti vo prosveta.

POSLEDNI PODGOTOVKI ZA POPISOT

V SABOTA ]E SE ZNAAT IMIWATA NA SITE POPI[UVA^I MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

r`avniot zavod za statistika v sabota na svojata internetstranica }e go objavi spisokot so izbrani u~esnici na popisot - reonski popi{uva~i i instruktori, kako i ~lenovi na komisiite na popisnite reoni. Rokot za izbor na u~esnici od vrabotenite vo administracijata, {to treba{e da zavr{i v~era, e prodol`en za eden den, poradi toa {to so slu~ajniot izbor {to se pravi so poseben softver bile izbrani i lica koi vo momentov se vo stranstvo ili na boleduvawe, {to zna~i deka ne mo`at da ja pominat neophodnata obuka. Pretsedatelkata na Dr`avnata popisna komisija, Vesna Janevska, veli deka bez razlika na vakvite nepredv-

D

ideni situacii, podgotovkite se odvivaat po predvidenata dinamika za start na popisot na 1. oktomvri. Naselenieto }e se popi{uva do 15. istiot mesec, a za gra|anite koi }e odbijat da gi dadat baranite podatoci na popi{uva~ite zakonot predviduva kazna od 500 do 1.500 evra. Vo odnos na naselenieto koe nema reguliran status vo dr`avata, za koe opozicijata vo albanskiot politi~ki blok bara da bide popi{ano, zakonot dozvoluva popi{uvawe samo vrz osnova na izjava dokolku nema dokumenti, a verodostojnosta na dadenite podatoci Dr`avniot zavod za statistika }e ja proveruva (po zavr{uvaweto na popisot) so asistencija od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. “O~ekuvam licata koi nemaat dr`avjanstvo barem da poka`at nekoj drug dokument vrz baza na koj{to }e mo`e

9.000

denari }e bidat plateni popi{uva~ite od redovite na administracijata

10-12 iljadi }e im sleduvaat na popi{uva~ite izbrani na konkurs (nevraboteni gra|ani)

da im bide potvrden identitetot. Pokraj toa, ovie lica }e treba da imaat u{te eden dokument, kako na primer prijava vo Zavodot za vrabotuvawe, po koj{to }e se vidi deka `iveat vo Makedonija. Ako nemaat vakov dokument, nie }e gi evidentirame, no nema da bidat popi{ani”, objasnuva Janevska. Za razlika od prethodno, ovoj

popis }e go karakterizira takanare~en lajt-monitoring od strana na evropskata statisti~ka kancelarija Evrostat, {to zna~i malo prisustvo na teren na me|unarodni nabquduva~i. Popisnite obrasci sodr`at nekolku novi pra{awa, koi se odnesuvaat na op{tata zdravstvena sostojba na gra|anite, na pri~inite za nivnite migracii, na fakti~kata bra~na sostojba, na stepenot na kompjuterska pismenost, pa duri i na parking-prostorot so koj raspolagaat ili ne gra|anite – pra{awe nametnato od realniot problem so parkiraweto vo pogolemite urbani sredini vo Makedonija. Za popi{uva~ite izbrani od administracijata honorarite }e se dvi`at okolu 9.000 denari, a za prijavenite na konkursot me|u 10.000 i 12.000 denari.


KAPITAL / 23.09.2011 / PETOK

Politika / Pari / Dr`ava

7

 PREGLED VESTI

BESIMI SE SRETNA SO GR^KATA AMBASADORKA PAPADOPULU

REALEN LI E OPTIMIZMOT [TO GO [IRI BRISEL?

TE[KO DO KOMPROMIS DODEKA VA[INGTON MOL^I!

 Molkot po neuspehot premierite Gruevski i Papandreu da se sretnat, ne go ubiva optimizmot na evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, koj i po vlera{niot sostanok so vicepremierkata Teuta Arifi uporno pora~uva deka sega e momentot da se re{i sporot so Grcija

M

JOVANOVSKI I TA[OVSKI SE NOVI AMBASADORI VO IZRAEL I VO INDIJA

GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

tkako propadnaa o~ e k u v a w a ta deka vo Wujork }e se slu~i pridvi`uvawe na spo-rot za imeto, po otka`anata poseta na gr~kiot premier Jorgos Papandreu i mo`nosta toj da se sretne so makedonskiot kolega Nikola Gruevski, kade {to vo nekolkudnevna oficijalna poseta e i premierot Nikola Gruevski, centarot za optimisti~ki poraki se preseli vo Brisel. Tamu vo dvodnevna oficijalna poseta e vicepremierkata za evorintegracii, Teuta Arifi, koja v~era se sretna so evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, i so nekolku evropratenici. I dodeka sredbata na makedonskiot {ef na diplomatijata, Nikola Poposki, so medijatorot Metju Nimic, pomina tivko so ednostrano soop{tenie od strana na mnakedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, evrokomesarot File, po sredbata so Arifi, vedna{ objavi soop{tenie na svojata internet-stranica. “Smetam deka dijalogot me|u Skopje i Atina go dostigna momentot koj ne treba da se propu{ti. O s tanuva politi~ka realnost deka kompromisot za imeto }e go zabrza startot na pregovorite”, veli File. Inaku, bez detali pomina i sredbata me|u {efovite na diplomatiite na Makedonija i Grcija, Nikola Poposki i Stavros Lambrinidis, vo Wujork. Vo dopisot ispraten od makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti pi{uva samo deka imalo vakva sredba na marginite na 66-toto Generalno sorbanie vo ON, no detali od sredbata ne se soop{tuvaat. Na oficijalnata stranica na gr~kiot minister za nadvore{ni raboti, Lambrinidis, pak, kade {to sekojdnevno se objavuvaat bilaterlanite sredbi koi gr~kiot {ef na diplomatijata gi ostvaril na marginite na ovoj sostanok, za sredbata so ministerot Poposki nema nikakva informacija. Ni{to pokonkretno ne se o~ekuva nitu od sredbite koi

inisterot za odbrana, Fatmir Besimi, v~era ostvari sredba so ambasadorkata na Grcija vo ost Ma Makedonija, Aleksandra Papadopulu. Na sredb sredbata pokraj ambasadorkata prisustvuva{e i voenoto ata{e a na Grcija vo Makedonija polkovnik HrisPolia tos Polianitis, a ministerot Besimi upati i usmena d ministerot za odbarana na Grcija za poskopokana do ra bilateralna bilat sredba “Posvetenosta kon regionalniot i svetski svetskiot mir i bezbednost ostanuvaat prioriteti R.Make na R.Makedonija, a dobrososedskite odnosi se dobra osnova za dostignuvawe na postavenite prioriteti i is celi”, istakna Besimi. Godinava bilateralnite konsultacii me me|u Ministerstvoto za odbrana na Makedonija i Ministerstvoto za nacionalna odbrana na Grcija se planira da se odr`at vo period od 7 do 9 dekemvri 2011 godina vo Atina i se o~ekuva na istite da bide potpi{an planot za bilateralna sorabotka

ariernite diplomati Petar Jovanovski i Slobodan Ta{ovski v~era pred sobraniskata Komisija za nadvore{ni raboti gi pretstavija svoite platformi za novite mandati koi gi dobija kako ambasadori vo Izrael i vo Indija. Ta{ovski, inaku prethoden ambasador na Makedonija vo Obedinetite nacii, zaminuva na ambasadorskata pozicija vo Indija, dodeka Jovanovski zaminuva vo Izrael. “Indija e ogromna zemja so ogromni potencijali i ako uspeeme da napravime barem i mal procent sorabotka so Indija, koja ima 1,3 milijardi `iteli, za nas, koi sme dva milioni, toa bi bilo dovolno”, re~e ambasadorot Ta{ovski. Novoimenuvaniot makedonski ambasador vo dr`avata Izrael, Petar Jovanovski, pretstavuvaj}i ja svojata platforma za diplomatski aktivnosti, istakna deka pokraj neguvaweto na dobrite odnosi so izraelskata vlast i godinava odbele`anite 100 godini od makedonsko-izraelskoto prijatelstvo, treba da se vospostavat odnosi i so palestinskata vlast.

K

O

premierot Nikola Gruevski }e gi ima so Generalniot sekretar, Ban Ki Mun, kako i so medijatorot Metju Nimic. Otkako be{e otka`ana edinaesettata sredba so gr~kiot premier Jorgos Papandreu, nade`ite za pomrdnuvawe na poziciite me|u dvete stranii sosema opadnaa. Zasega poznato e samo deka Nimic nema nov predlog, no i ne planira brzo da gi poseti Skopje i Atina. Taka, ostanuvaat samo porakite, kako od SAD, taka i od EU za pobrzo re{avawe na ovoj problem. Edinstveno ostanuva otvoreno pra{aweto koe go pokrena izvestuva~ot za Makedonija vo Evropskiot parlament, Ri~ard Hauvit, koj re~e deka za imeto se vodat tajni pregovori. Dali e navistina taka, zasega nema potvrda nitu od makedonska, nitu od gr~ka strana. IZVE[TAJOT VO OKTOMVRI ]E BIDE REALEN Izve{tajot vo oktomvri }e bide realen i }e ja otslikuva fakti~kata sostojba vo zemjata. Ova e porakata {to & ja prenese evrokomesarot

[tefan File, na vicepremierkata Teuta Arifi. “Izve{tajot }e bide realen i fer i }e go otslikuva razvojot na zemjata vo izminatite dvanaeset meseci. Ja pozdravuva i trkaleznata masa koja Sekretarijatot ja organizira zasedno so mediumite. Toa e pozitiven znak so koj zdru`enijata na novinarite i nekolku nevladini organizacii se obvrzaa na dijalog. Gi ohrabruvam site strani da prodol`at naporite za da se odr`i toj dijalog me|u vladata i mediumskata zaednica i preku dijalog da gi otvoraat problemite i da najdat zaedni~ki re{enija”, re~e File. Inaku, osven so evrokomesarot [tefan File, na agendata na vicepremierkata Teuta Arifi vo Brisel bea i sredbi so generalniot direktor na Generalniot direktorat na EK za pro{iruvawe, Stefano Sanino, kako i so kopretsedava~ot na Me{ovitiot parlamentaren komitet RM-EU, Jorgos [acimarkakis, i so evropratenicite Ri~ard Hovit, koj e izvestuva~ za Republika Makedonija vo Evroparlamen-

GRUEVSKI NA PRIEM KAJ OBAMA Vo ramkite na 66-toto Generalno sobranie na OON, pretsedatelot na SAD, Barak Obama, organizira{e priem za site {efovite na delegaciite na Generalnoto sobranie, na koi me|u drugite gosti be{e i premierot Nikola Gruevski. Osven na ovoj priem, Gruevski pred da se obrati na zasedanieto na Generalnoto sobranie na OON, }e u~estvuva i na Ekonomskiot forum i Samit na balkanski lideri na koj }e ima i obra}awe. Denes, vo ramkite na Generalnoto sobranie makedonskata vlada vo Harvard klubot }e organizira biznis-forum za prezentacija na investiciskite mo`nosti na Makedonija pred amerikanski kompanii.

tot i so Eduard Kukan, izvestuva~ vo senka za Republika Makedonija.


Kompanii / Pazari / Finansii

8

KAPITAL / 23.09.2011 / PETOK

NAFTENIOT PAZAR VO REGIONOT DO@IVUVA EKSPANZIJA

VRIE OD NAFTENI BRENDOVI NA BALKANOT, NO NE I VO MAKEDONIJA

 MOL, OMV, Petrol, Lukoil, Briti{ petroleum, [el, Mobil se prisutni vo regionot. Vo Makedonija posleden vleze Lukoil, pred {est godini, a drugite evropski brendovi gi nema, voop{to KATERINA POPOSKA popova@kapital.com.mk

lovene~kata kompanija Petrol zav~era objavi deka }e gi kupi ostanatite 49% od akciite vo hrvatskata Euro petrol, so {to stanuva 100% sopstvenik na ovaa naftena kompanija. Se o~ekuva transakcijata da se zatvori do po~etokot na 2012 godina. Neto-prihodot na Euro petrol vo 2010 godina iznesuva{e 271,7 milioni evra, a dobivkata 5,2 milioni evra. Lani ovaa kompanija prodade 256.919 toni nafteni derivati, zgolemuvaj}i ja proda`bata za 30% vo sporedbva so 2009 godina. Vakvite finansiski rezulati bile dovolen motiv za slovene~ki Petrol da napravi dopolnitelna akvizicija. Pretsedatelot na Upravata na Petrol, Toma` Berlo~nik, izjavi deka kupuvaweto na 49% od Euro petrol dopolnitelno ja zacvrstuva pozicijata na Petrol vo regionot. Toj najavi deka do krajot na 2014 godina }e vlo`at 75 milioni evra vo Hrvatska.

S

K

O

M

E

R

Ova e samo poslednata investicija vo nafteniot sektor vo regionot, kade {to se slu~uvaat golemi promeni koi ja jaknat pazarnata konkurencija. Toa ne e slu~aj vo Makedonija, kade {to slovene~ki Petrol saka{e da vleze pred dve godini. Zaklu~no so prvite {est meseci godinava Petrol ima izgradeno 444 benzinski pumpi, od koi 313 se vo Slovenija, 81 vo Hrvatska, 38 vo Bosna i Hercegovina, {est vo Srbija i po tri vo Kosovo i vo Crna Gora. Po dvegodi{en molk, menaxmentot na kompanijata lani povtorno ja stavi Makedonija na mapata za idni strate{ki pazari. Pretsedatelot na Upravniot odbor, Aleksandar Svetel{ek, izjavi deka slednite ~etiri godini }e vlo`at okolu 400 milioni evra za {irewe na biznisot vo Hrvatska, Slovenija, Srbija, Crna Gora, Makedonija i Kosovo. “To~no e deka Makedonija e del od na{ata biznis-strategija. Sega sme prisutni vo Hrvatska, Srbija, Crna Gora, Bosna i Kosovo. Makedonija s$ u{te ja nemame osvoeno. Razmisluvame za mo`nosta. So va{ata vlada nemame nekoi novi konkretni razgovori. Zasega C

I

J

A

L

E

N

ja razgleduvame mo`nosta za vlez, go skenirame terenot”, neodamna za “Kapital” izjavi portparolot na Petrol, Aleksandar Saki~, za podocna da ka`e deka Makedonija ne e vo fokusot na nivniot interes. Od Petrol javno ne otkrija koja e pri~inata za nagliot presvrt vo odlukata da ne investiraat vo Makedonija. Ovoj naften magnat, vsu{nost, e edna od najuspe{nite kompanii vo Jugoisto~na Evropa. REGIONOT VRIE OD NAFTENI BRENDOVI! Spored javno dostapnite podatoci, avstriskata OMV vo juni godinava proslavi 10 godini rabota na srpskiot pazar i stana eden od desette najgolemi grinfild-investitori, koi vlo`ile nad 140 milioni evra. Pazarniot udel na OMV vo Srbija e 17%. “Napravivme mre`a od 59 benzinski pumpi i vrabotivme 1.300 lu|e. Srbija e zna~aen pazar za OMV, bidej}i ima golem potencijal za rast. Kvalitetot na gorivata, no i vlo`uvaweto vo `ivotnata sredina i vo bezbednosta vo soobra}ajot, sekako, }e ostanat na{ imperativ”, izjavi O

G

L

A

generalniot direktor na OMV Srbija, Karol Lajko. Ungarski MOL pak, koj e prisuten vo Srbija od 2005 godina, so izgradbata na gasovodot preku Ungarija & obezbedi na Srbija sigurna isporaka na ruski priroden gas. Vo Srbija e prisuten i Helenik petroleum preku Eko, so 45 benzinski pumpi, hrvatski Ekopetrol, gr~ki Eurolukspetrol. Briti{ petroleum pak, ima 43

pumpi vo Hrvatska. Avstriski OMV izgradi 42 benzinski pumpi. Pazarot na nafteni derivati e liberaliziran i vo Grcija, kade {to pokraj gr~kite nafteni kompanii, prisutni se i BP, [el, Mobil. Sopstvenikot na benzinskata pumpa Ata petrol, Abduladi Vejseli, ocenuva deka na naftenite kompanii vo Makedonija ne im odgovara vlez na nov

igra~, koj mo`ebi }e im go lapne biznisot. “Na sekoja najava za vlez na nov, pogolem nvestitor doma{nite kompanii davaat otpor i ne sakaat nekoj nov da im vleze vo biznisot. Dodeka postoi dogovorot so Okta, mislam deka nema da vleze pogolema kompanija vo zemjava. Vladata treba da razmisli da ne bara ogromni pari za vlez na nov igra~”, veli Vejseli.

S

PRVA PREIMPLANTACIONA ANALIZA

REMEDIKA SO RE[ENIE ZA ZDRAVO POKOLENIE VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

rivatnata bolnica Remedika za prvpat vo Makedonija sprovede tehnika koja garantira zdravo pokolenie duri i ako roditelite se nositeli na genetski zaboluvawa. Pred tri dena kaj 30-godi{na pacientka, koja e prenositel na genot za muskulna distrofija, timot stru~waci na Remedika go napravi prviot transfer na embrioni, prosledeni so preimplantaciona genetska analiza. Ova zna~i deka kaj pacientkata, vo ~ija familija vo pove} e od devet generacii imalo ponekoj zabolen od muskulna distrofija, sega e za~nat zdrav `enski embrion, koj e samo prenositel na bolesta. “Kaj pacientkata be{e napraveno in vitro oploduvawe, a na dobienite embrioni tretiot den be{e izvedena laserbiopsija, pri {to se zemaa pove}e od dve kletki od sekoj embrion za genetska analiza. Rezultatite poka`aa deka site ma{ki embrioni bea zaboleni od muskulna distrofija, dodeka `enskite bea samo prenositeli na bolesta”, objasnuva

P

embriologot i {ef na IVF-laboratorijata vo Remedika, Valentina Sotirovska. Spored {efot na IVFoddelot, Zoran Petanovski, ova e izvonreden rezultat so pomo{ na koj pacientite, osobeno nositelite na odredeni zaboluvawa, }e mo`at bezgri`no da razmisluvaat za svoe pokolenie. “Celta ni e da sozdavame zdravi embrioni koi ponatamu }e mo`at normalno da se razvivaat”, potencira Petanovski. Embriologot Birol Aidin, koj prethodno rabotel vo poznati evropski kliniki, smeta deka ova e eden od najgolemite uspesi na Remedika i deka i ponatamu }e osvojuvaat novi predizvici. Od Remedika potenciraat deka pri vakov proces na osigurenicite im va`i vau~erot za in vitro od Fondot za zdravstveno osiguruvawe, a samo se dopla}a preimplantacionata genetska analiza. Ovoj proces ~ini 1.000 dolari. Otsega }e mo`e rutinski da se izveduva kaj site pacienti koi imaat genetski zaboluvawa, kako cisti~na fibroza, hemofilija, spinalna muskulna atrofija, beta talasemija, Daunov sindrom i drugo. Remedika lani investira{e 500.000 evra vo najsovre-

ZORAN PETANOVSKI [EF NA IVF-ODDELOT NA REMEDIKA Ova e izvonreden rezultat, so pomo{ na koj pacientite, osobeno nositelite na odredeni zaboluvawa }e mo`at bezgri`no da razmisluvaat za svoe pokolenie. Celta ni e da sozdavame zdravi embrioni koi ponatamu }e mo`at normalno da se razvivaat. mena oprema, no ottamu informiraat deka planiraat naskoro povtorno da vlo`at sredstva za moderna tehnologija. Naprolet Remedika }e otvori genetski centar, vo koj }e se primenuva i takanare~enata fi{metoda


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 23.09.2011 / PETOK

DR@AVATA ]E SE ZADOL@I SO U[TE 210 MILIONI EVRA

amesto so krediti, dr`avata sama da ja finansira izgradbata na kapitalnite proekti, a da prestane da tro{i pari za neproduktivni tro{oci, pobaraa pratenicite od opozicijata na v~era{nata sednica na Komisijata za finansirawe i buxet. Iako se vode{e golema rasprava za na~inot na finansirawe na kapitalnite proekti i za zadol`enosta na dr`avata, Komisijata gi poddr`a predlog-

N

zakonite za garancija i za zadol`uvawe na dr`avata po pet proekti vo vrednost od 210 milioni evra. Na ponatamo{no ~itawe pominaa garancijata za kreditot od EBRD za izgradba na HEC Bo{kov most vo vrednost od 65 milioni evra i za kreditot od EIB za mali i sredni pretpriatija od 50 milioni evra, potoa kreditot od EIB za izgradba na avtopatskata delnica Demir Kapija-Smokvica i za zadol`uvawe na dr`avata kaj Bankata za razvoj za proektot za izgradba

na fiskulturni sali, izgradba na osnovni i sredni u~ili{ta, vo vrednost od 45 milioni evra, kako i proektot za efikasen soobra}aj vo Skopje. Najgolemite zabele{ki kaj opozicijata bea deka so ovie pet krediti dopolnitelno se zgolemuva javniot dolg na dr`avata i deka Vladata treba vakvi kapitalni proekti da gradi so pari od buxetot. “So ovie pet kreditni linii dr`avata se zadol`uva so u{te 210 milioni evra. Za kolku ova zadol`uvawe }e go zgolemi K

KONGRES NA EVROPSKATA GRUPACIJA ZA HIGIENSKO IN@ENERSTVO I DIZAJN VO OHRID

o organizacija na EHEDG International i na Makedonskata regionalna sekcija na EHEDG v~era vo Ohrid po~na Svetskiot kongres na Evropskata grupacija za higiensko in`enerstvo i dizajn EHEDG 2011 - Makedonija. Celta e da se povrzat ekspertite i kompaniite i da se sozdade edinstvena mo`nost za sorabotka i razmena na idei me|u istra`uva~ite, izvr{nite direktori, lu|eto {to proizveduvaat hrana i oprema za hrana, profesionalci od kompanii koi davaat in`enerski uslugi, kako i menaxeri za kvalitet odgovorni za kontrola na hranata. Na kongresot u~estvuvaat pove}e od 220 pretstavnici od 35 dr`avi. Vo ramki na kongresot utre }e se odr`i i brokerski nastan, na koj 40 doma{ni i stranski kompanii }e mo`at da se zapoznaat so potencijalni klienti, biznis-partneri i eksperti.

V

VKUPNO 88,6% OD KOMPANIITE KORISTAT INTERNET kupno 88,6% od kompaniite so pove}e od 10 vraboteni vo januari 2011 godina imale pristap do Internet, dodeka 93% od niv bile opremeni so kompjuteri. Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, firmite naj~esto koristat ADSL Internet ili 74,6%, a elektronska razmena na podatoci vr{ele 37,4% od delovnite subjekti vo dr`avata. “Elektronski fakturi primale 9,3% od delovnite subjekti, a ispra}ale 6%, dodeka elektronskoto i avtomatskoto spodeluvawe podatoci vo ramkite na kompanijata bilo zastapeno kaj 47,0% od delovnite subjekti”, se veli vo soop{tenieto od Zavodot za statistika. Tehnologija na radiofrekvenciska identifikacija - RFID imale 7,5% od delovnite subjekti, koja najmnogu se upotrebuvala za identifikacija na lica ili kontrola na pristap. Sopstvena internet-stranica imale 58,9% od delovnite subjekti, a kaj 10,4% internet-stranicata ovozmo`uvala onlajn-nara~uvawe. Spored podatocite od Zavodot za statistika, vo tekot na 2010 godina, 6,9% od delovnite subjekti so najmalku 10 vraboteni, imale internetproda`ba, odnosno primile nara~ki za stoki i uslugi preku internetstranica, dodeka 7,1% ispratile nara~ki za kupuvawe stoki i uslugi preku internet-stranica. Naj~esto koristeni uslugi na e-vlada, vo 2010 godina, od kompaniite so pristap na Internet, bile dobivaweto formulari (78,2%) i dobivaweto razni informacii (76,8%) od internet-stranicite na javnata vlast, dodeka najzastapeni administrativni proceduri realizirani elektronski bile prijavite za socijalni pridonesi na vrabotenite (28,1%).

V

O

M

E

javniot dolg na dr`avata?”, pra{a Marijan~o Nikolov od SDSM. Toj istakna deka namesto so krediti, dr`avata treba od Buxetot da odvoi pari za kapitalni proekti. Vladanka Avirovi} od Socijalisti~kata partija istakna deka ne se zadol`uva dr`avata, tuku a.d. ELEM, a dr`avata dava samo garancija za kreditot. “Makedonija e sredno zadol`ena zemja, nema problem so isplata na kreditite i sporedeno so ostanatite zemji vo regionot,

R

C

I

J

A

L

E

N

ima najmala zadol`enost. Se raboti za kredit koj ima mnogu povolni uslovi”, istakna Avirovi}. Stojko Paunovski od SDSM istakna deka koga stanuva zbor za zado`uvawe, treba da se vnimava dali ovie krediti za koi dr`avata dava garancija }e bidat namenski iskoristeni vo predvideniot rok i dali nivnoto tro{ewe }e bide kontrolirano od dr`avata. Zamenikot-minister za finansii, Nedim Ramizi, istakna deka javniot dolg na dr`avata O

G

L

A

S

9

ne e visok i deka ima prostor za pogolemo zadol`uvawe. “Vo 2006 godina javniot dolg iznesuva{e 38,8% od BDP, vo 2010 godina iznesuva{e 37,7%, a vo juli godinava toj iznesuva 34,6%. Makedonija mo`e da se zadol`i do 40% od BDP”, istakna Ramizi. Spored nego, vo delot na garancii za krediti dosega dr`avata dala garancii za zadol`uvawe vo vrednost od 3,9% od BDP, dodeka ima mo`nost da stigne do 10% od BDP.


Kompanii / Pazari / Finansii

10

 PREGLED VESTI VTORA KONFERENCIJA ZA E-DEMOKRATIJA VO OHRID d 25 do 27 septemvri, vtora godina po red, vo Ohrid }e se odr`i regionalnata konferencija posvetena na promocija na informati~koto op{testvo i razvojot na e-demokratijata. Konferencijata so raboten naslov “E-demokratija 2011 - IKT kako dvigatel za razvoj na demokratskite procesi” na edno mesto }e gi sobere pretstavnicite od parlamentite, vladite i visokite dr`avni institucii, kako i rakovoditeli na sektori za primena na informati~kata tehnologija vo dr`avnite institucii. Glaven organizator na konferencijata i ovaa godina e makedonskata IT-kompanija Nekstsens, vo sorabotka so centarot E-Governance Development od Qubqana. Minatata godina u~estvuvaa okolu 100 pretstavnici od 15 zemji. Organizatorite velat deka ovaa godina }e odat u{te eden ~ekor podaleku vo promocijata na e-demokratijata i nejzinite vrednosti, so {to na konferencijata }e bidat vklu~eni i pretstavnici od lokalnata samouprava.

O

VITAMINKA O^EKUVA DOBIVKA OD 613.600 EVRA itaminka o~ekuva dobivka od 613.600 evra vo 2011 godina. Kompanijata procenuva deka nejzinite prihodi za godinava }e iznesuvaat 25,1 milioni evra, a tro{ocite se proektirani na nivo od 24,5 milioni evra, se veli vo dopisot {to Vitaminka go isprati do Makedonskata berza. Minatata godina kompanijata ostvari dobivka od 700.800 evra, {to pretstavuva pad od 9,6% vo odnos na prethodnata godina. Dividendata za 2010 godina iznesuva{e 143,15 denari po akcija (159,05 denari bruto po akcija). Neto-dobivkata na Vitaminka, pak, vo prvata polovina od godinava porasna za 13% vo odnos na istiot period lani i iznesuva{e 324.400 evra. Vo fevruari, kompanijata proektira{e izvoz od 10 milioni evra za godinava. Okolu 40% od svoeto proizvodstvo go prodava vo stranstvo i ovoj izvozen trend bele`i kontinuiran rast. Vitaminka poseduva i licenca za proizvodstvo od slovene~kata kompanija Droga Kolinska. Taa raboti vo prehranbenata proizvodstvena industrija.

V

ANALIZIRAME ZA VAS

TEMA KAKO DO EFIKASNO MENAXIRAWE NA PARI^NITE TEKOVI VO PRETPRIJATIETO  Eden od glavnite prediz-

vici na menaxerite e da gi menaxiraat pari~nite tekovi, odnosno vlezot i izlezot na gotovina od pretprijatieto. Postoi izreka deka da ima{ profit e dobro, no da bide{ likviden e neophodno

IVANOV: USPE[NO PRETPRIEMNI[TVO ZA USPE[NA MAKEDONIJA o otvoren um i razmisluvawa nadvor od {ablonite, do novi idei i re{enija - ova e porakata do mladite na pretsedatelot na dr`avata, \orge Ivanov, koj prisustvuva{e na otvaroweto na noviot ciklus na “Nacionalniot natprevar za najdobar biznis-plan vo srednite u~ili{ta”. Pretsedatelot ja istakna va`nosta na pretpriemni{tvoto za malite i sredni pretprijatija, so pretpriema~ki duh da se sozdade inicijativa za kreativnost i inovativnost i pobrz ekonomski razvoj. “Natprevarot za najdobar biznis-plan vo srednite u~ili{ta e ~ekor napred za sozdavawe pretpriema~ka klima vo Makedonija. Postojano treba da se podobruvaat kapacitetite za inovativnost i kreativnost kaj mladite i sozdavawe pretpriema~ki duh. Uspe{no makedonsko pretpriemni{tvo, zna~i i uspe{na Makedonija”, izjavi Ivanov. Proektot se realizira so finansiskata poddr{ka od avstriskata vlada, koja preku Agencijata za razvoj na pretpriemni{tvoto, vo izminatite pet godini, ima dadeno okolu eden milion evra za aktivnostite i raboteweto na biznis-start ap centarot. “Golemo zadovolstvo e da se vidi deka aktivnostite na ovoj proekt predizvikuvaat tolkav interes i kaj najvisokiot dr`aven vrv. So toa se doka`uva nacionalnata posvetenost na razvojot na sektorot za mali i sredni pretprijatija. Gi poddr`uvam mladite da razmisluvaat pretpriemni~ki”, izjavi ambasadorot Alojz Kraut.

S

+

22.09.2011

раст

УСЈЕ РЖ Институт РМДЕН08 РМДЕН09 РМДЕН10

+7,80% 20.051,00 +4,74% 398,00 +3,45% 90,00 +1,66% 91,00 +0,44% 92,00

22.09.2011

Адинг Скопје Топлификација Макстил Бетон НЛБ Тутунска банка

нова цена

пад

-

-12,06% -4,18% -3,19% -2,63% -2,50%

нова цена

350,00 3.104,00 150,00 6.801,00 3.120,00

KAPITAL / 23.09.2011 / PETOK

Aleksandar Todorov direktor na Biznis-centar Bitola

a.todorov@procreditbank.com.mk

ProKredit Banka

p{topoznato e deka globalnata ekonomska kriza se prenese i na makedonskoto stopanstvo. Krizata vo Makedonija se reflektira{e so namaluvawe na izvozot, ograni~en rast na prihodite, no posebno se odrazi na namaluvawe na likvidnosta kaj site pretprijatija poradi namalenite pari~ni tekovi. Pretprijatijata dopolnitelno se soo~ija so pote{kotija i da gi naplatat pobaruvawata. Rokovite za naplata, koi i pred krizata vo na{eto stopanstvo ne sekoga{ se po~ituvaa, ovaa kriza dopolnitelno gi vlo{i. Ottuka, eden od glavnite predizvici na menaxerite e da gi menaxiraat pari~nite tekovi, odnosno vlezot i izlezot na gotovina od pretprijatieto. Postoi izreka deka da ima{ profit e dobro, no da bide{ likviden e neophodno. Ovaa zada~a dopolnitelno se komplicira od faktot {to naj~esto malite i srednite pretprijatija vo Makedonija koristat nadvore{ni smetkovoditeli. Tie redovno produciraat za niv izve{tai, koi gi prika`uvaat prihodite i soodvetno profitot, no mnogu retko se bara od niv izve{taj za pari~nite tekovi na pretprijatieto. Postojat pove}e na~ini da se menaxira pari~niot tek na edno pretprijatie vo zavisnost od negovata pozicija na pazarot i izvorite na finansirawe. Edna od prvite merki kon koi treba da se pristapi e povtorno pregovarawe na rokovite za pla}awe so dobavuva~ite i so kupuva~ite. Celta vo idealni uslovi e da se postignat isti rokovi na pla}awe i od strana na ponudata i od strana na pobaruva~kata. Sekako treba da se vlo`at dopolnitelni napori ovie rokovi da se po~ituvaat preku konstantna komunikacija so delovnite partneri. Ova sekoga{ ne e mo`no, bidej}i sekoe pretprijatie ima razli~na pozicija na pazarot i razli~na pregovara~ka mo}, no mo`ebi }e bidete iznenadeni ako navistina se potrudite. Odnapred izgradena dobra sorabotka so va{ite partneri }e vi bide od golema pomo{. Vo uslovi na vlo{eni pari~ni tekovi od ogromna va`nost e i menaxiraweto na zalihite. Ne vi se potrebni zalihi za dve godini. Analizirajte ja pobaruva~kata i prilagodete ja zalihata na novonastanatata situacija. Golemata zaliha mo`ebi vi dava sigurnost, no od

druga strana e skapa za odr`uvawe i pretstavuva zarobeni sredstva vo uslovi na namalena pobaruva~ka i odlo`ena naplata. Tro{ocite se sekoga{ vo fokusot na eden menaxer. Vo ote`nati pazarni uslovi i nepovolni pari~ni tekovi ne e lo{o da gi analizirate povtorno. I najmalo namaluvawe na poedine~ni tro{oci mo`e da oslobodi dopolnitelni pari~ni sredstva za va{iot biznis. Pregovarajte aktivno za tro{ocite za kirija, transportnite tro{oci, tro{ocite za marketing i dopolnitelni uslugi koi gi koristite. Namaluvaweto na tro{oci za plati, preku namaluvawe na vrabotenite ne e popularna merka, no ne e isklu~ena vo zavisnost od va{ata pozicija. Zapomnete, najva`no e da postoite i slednata godina na pazarot za da mo`ete da vrabotuvate vo idnina. Vo slu~aj da koristite krediti koi imaat kratki rokovi i visoki mese~ni rati, ne e isklu~eno i da pregovarate so va{ata banka so cel da gi prolongirate rokovite i so toa da go namalite odlivot na pari~ni sredstva. Se razbira istovremeno }e gi zgolemite tro{ocite za kamata, no sepak, kako {to napomenavme, profitot na krajot na godinata e pomalku va`en od momentalnata likvidnost na pretprijatieto. Sekako nedostigot od pari~ni sredstva mo`e da go nadomestite so dopolnitelno zadol`uvawe so kratkoro~ni kreditni linii za likvidnost. Kako i da e, pred da donesete odluka za dopolnitelno zadol`uvawe treba da ste sigurni deka ste prezele golem del od gorenavedenite merki i deka ste sigurni vo va{ata idna naplata. Vo sprotivno, samo }e go prolongirate problemot za vo idnina. Vo uslovi na ote`nata naplata mo`e da se koristi i faktoringot (gi prodavate va{ite pobaruvawe pod odreden dogovoren diskont), no imajte predvid deka vo Makedonija ovaa usluga e retka i zavisi vo najgolem del od kvalitetot na va{ite pobaruvawa t.e. od bonitetot na va{iot dol`nik. Mo`eme da zaklu~ime deka postojat pove}e merki so koi mo`e da gi menaxirate pari~nite tekovi i najdobro e da se koristat site do odreden stepen. No, najva`no od s$, so cel ovie merki da imaat rezultati, e prvo i osnovno da imate to~na slika na va{ite pari~ni tekovi i da imate proaktiven pristap so site va{i delovni partneri preku konstantna komunikacija.

O

~etvrtok- 22.09.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,30% 4,60% 5,00% 5,30%

6м 5,00% 5,60% 4,80% 5,00% 5,00% 5,50% 6,00% 6,50%

24м 7,70% 8,10% 5,00% 8,20% 7,80% 7,80% 9,00% 9,00%

36м 7,90% 7,90% 5,00% 8,30% 8,40% 8,10% 9,50% 9,50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

3м 2,20% 2,50% 2,40% 2,40% 2,40% 2,60% 2,40%

6м 2,70% 3,00% 2,90% 2,90% 2,80% 3,00% 2,70%

24м 3,80% 4,50% 3,65% 4,10% 4,00% 4,00% 4,35%

36м 4,10% 5,00% 3,90% 4,50% 4,20% 4,30% 5,25%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,5052 45,1050 70,4446 50,3811 45,2444 46,0437

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5%

3%

3м 1,54% 1,5% 0,36% 0,01%

6м 1,73% 1,7% 0,53% 0,05%

12м 2,06% 2,0% 0,84% 0,29%

2%

1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

камата 4,00% 5,50%

4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

1м 1,35% 1,3% 0,23% 0,00%

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

Нето вредност

1M

3M

6M

1Y

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

27.135.871,30

-1,01%

-14,60%

-20,32%

-13,06%

-19,78%

21.09.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

44.036.538,33

2,56%

-8,96%

-15,69%

-16,15%

-20,70%

21.09.2011

Иново Статус Акции

16.722.359,34

-1,99%

-6,31%

-7,47%

-3,41%

-2,21%

21.09.2011

КД БРИК

37.138.977,34

1,69%

-9,02%

-12,17%

-11,04%

-15,48%

21.09.2011

КД Нова ЕУ

20.549.054,28

-3,34%

-19,18%

-24,92%

-20,85%

-23,21%

21.09.2011

КБ Публикум - Балансиран

27.570.796,31

-2,58%

-10,54%

-12,95%

-9,89%

-11,06%

21.09.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.338.747,16

0,61%

1,10%

0,00%

0,00%

0,00%

21.09.2011

КБ Публикум Паричен

50.659.742,51

0,26%

0,79%

0,00%

0,00%

0,00%

21.09.2011


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 23.09.2011 / PETOK

11

 PREGLED VESTI

TONE KAZINO-TURIZMOT?!

GR^KI TURISTI IMA, NO SO PRAZNI XEBOVI

 Poslednive pet meseci drasti~no se namalija prihodite na najgolemite kazino-kompleksi vo Gevgelija. Okolu 300 vraboteni vo gevgeliskite kazina ostanaa bez rabota, a dvajca stranski menaxeri koi upravuvaa so najgolemite hotelsko-kazinski kompleksi, ve}e ja napu{tile rabotata i se vratile vo nivnite zemji

NITU EDNA BANKA NEMA PREKU E-MAIL DA POBARA DA GI DADETE VA[ITE PODATOCI ZA BROJ NA KARTI^KA, PIN, LOZINKA I SL. DOKOLKU DOBIETE TAKVO BARAWE, STANUVA ZBOR ZA IZMAMA

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

o~naa da tropaat kasite na kazinata vo Makedonija. Poslednive pet meseci drasti~no se namalija prihodite na najgolemite kazinski kompleksi vo Gevgelija. Menaxerite priznavaat deka ekstra profitabilniot kazino-turizam s$ pove}e tone, osobeno poradi ekonomskata kriza vo Grcija. “Realno, brojot na stranci, osobeno Grci, vo Gevgelija e zgolemen, no nivnite xebovi se isprazneti. I redovnite gosti koi ostanuvale po nekolku no}i, letovo doa|aat na den-dva. Ostavaat zna~itelno pomalku pari od porano i ne sakaat da rizikuvaat. Sekako deka prihodite ni se namaleni, i ne samo po osnov na uplati vo kazinata, tuku i poradi s$ poprazniot hotelski kapacitet vo ramkite na kazino-kompleksot”, velat od edno od najgolemite kazina vo Gevgelija. Pokraj toa, dopolnitelna pri~ina za opa|aweto na kazino-turizmot se i zgolemenite mese~ni dava~ki koi kazinata & gi pla}aat na dr`avata. Za 50 evra e poskapena taksata koja mora da se plati za sekoja ruletmasa ili avtomat, novina koja proizleze od izmenite na zakonot koj gi regulira igrite na sre}a.

P

PO^NA KONFERENCIJATA “PRETVORAWE NA RABOTNITE PREDIZVICI VO MO@NOSTI”

MENAXERITE FATIJA XADE Dvajca stranski menaxeri koi upravuvaa so najgolemite gevgeliski kazina, ve}e ja napu{tile rabotata i se vratile vo nivnite zemji. Direktorite, pak, koi ostanaa na svoite rabotni mesta, denovive ne sakaa da gi komentiraat porazitelnite brojki. Gradona~alnikot na Gevgelija, Ivan Frangov, ne odrekuva

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.176,35 МБИД 2.350,36 ОМБ 120,58

11.775,00

-3,15%

-3,19%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 5.233,51

-3,69%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 744,54

-1,66%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

formacija deka vo sobraniska procedura se izmeni zakonot so koj se reguliraat ovie dava~ki za igri na sre} a”, veli Frangov. Neoficijalno, okolu 300 vraboteni od gevgeliskite kazina ostanale bez rabota poradi nepovolnata sezona so koja se soo~ija makedonskite hotelsko-kazinski kompleksi.

3.200

1,51%

TEHNOMETAL VARDAR PROEKTIRA PRIHODI OD 2,4 MILIONI EVRA rgovskata kompanija Tehnometal Vardar do Makedonskata berza podnese proekcija za rashodite i prihodite za godinava. Kompanijata predviduva neto-prihodi od 2,4 milioni evra, neto-rashodi od 2,3 milioni evra i dobivka od okolu 100.000 evra. Vo minatata godina taa iznesuva{e 382.000 denari (6.200 evra), {to pretstavuva pad od 11,5% vo odnos na 2009 godina. Vkupnite prihodi iznesuvaa 247 milioni denari, {to pretstavuva pad od 24% vo odnos na 2009 godina.

T

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok- 22.09.2011

МБИД

ОМБ

2.800 2.600

2.200

NASDAQ 2.457,43

2.000

2.400

1.800 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

2.200 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

-3,18%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 54.202,30

-3,18%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.059,56

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 5.302,69

-3,15%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 17.911,90

ИНДЕКСИ РЕГИОН

-4,76%

-4,85%

-4,12%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

SASX 10 946,10

-2,38%

Главен индекс на Белградската берза

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 1.879,84

SOFIX 354,31

-2,48%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 606,02

ATHEX 829,97

-0,77%

Енергопроект

503,00

Аеродром Н.Т

467,00

-0,21%

Соја протеин

НФД холдинг

0,28

Горење

5.900,00

602,00

-0,99%

Термес

+12,23%

Кутјево

-17,67%

214,99

6.545,00

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

+3,38% -7,81%

ЛЕСНА СУРОВА

81,07$/барел BRENT

105.57$/барел

ЗЛАТО 1724.70$/унца

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

-19,85%

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

КД Груп

9.700,00

КС Наложби

0,50

-5,64% -4,34%

ПРИРОДЕН ГАС

3.70/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

284

-0,86% -3,27%

-3,04%

+0,40%

Финвест

+1,13%

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

/

+18,41%

112,13

0,0%

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

Медика

7.750,00

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 16.361,15

BELEX15 577,06

Главен индекс на Љубљанската берза

-4,33%

124 120 116 112 108 104 100 96 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

3.000

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

-2,07%

deka slu{nal za zaminuvawata na dvajca menaxeri od zemjava. Sepak, veli, toa si e politika na firmata. “Nekolku menaxeri na gevgeliski kazina periodov se po`alija za poskapenite taksi za ma{inite. Mo`ebi toa e edna od pri~inite za navodno namalenite prihodi. Jas mislam deka toa sepak }e se re{i, zatoa {to imam in-

2.400

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

NIKKEI 225 8.560,26

V

2.600

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

-4,38%

o Dojran momentalno raboti samo kazinoto Hit vo kamp-kompleksot Mardaja. Biv{oto kazino Atlantik, sega Rojal, pozadi koe stoi Avstriec so hrvatsko poteklo s$ u{te ~eka na dozvola za rabota. Neoficijalno, pri~inata za nedobivaweto dozvolata se dolgovite na prethodniot menaxment.

МБИ10

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

CAC 40 2.807,25

DOJRAN, PAK, OSTANA SO EDNO KAZINO

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.129,58

3.000

-1,51% -0,43% +1,13%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

P

IVAN FRANGOV GRADONA^ALNIK NA GEVGELIJA Nekolku menaxeri na gevgeliski kazina periodov se po`alija na poskapenite taksi za ma{inite. Mo`ebi toa e edna od pri~inite za navodno namalenite prihodi. Jas mislam deka toa sepak }e se re{i, zatoa {to imam informacija deka vo sobraniska procedura se izmeni zakonot so koj se reguliraat ovie dava~ki za igri na sre}a.

retvorawe na rabotnite predizvici vo mo`nosti vo sredina na postojani promeni e temata na devettata godi{na konferencija na Me|unarodnoto op{testvo za podobruvawe na performansite (ISPI EMEA), koja se odr`uva vo Skopje. Na konferencijata }e bidat prisutni u~esnici od Evropa, Afrika i Bliskiot Istok. Na sino}e{noto otvorawe svoe obra}awe ima{e direktorot na Kapital Media Grup, Qup~o Zikov, a za prvpat vo konferenciskata istorija na ISPI EMEA na u~esnicite im be{e prezentirana studija na slu~aj. Porane{niot minister za ekonomija, Fatmir Besimi, gi povika u~esnicite da razvijat i prezentiraat pristapi za proekti, ~ija cel e odreduvawe na mo`nostite za podobruvawe na performansite vo Ministerstvoto. Me|unarodnoto op{testvo za podobruvawe na performansite (ISPI EMEA) e vode~ka me|unarodna asocijacija za podobruvawe na produktivnosta i performansite na rabotnoto mesto, osnovana vo 1962 godina. Na konferencijata }e se organiziraat seminari, rabotilnici i predavawa, na koi }e u~estvuvaat stranski i doma{ni profesori, doktori na nauka, biznismeni, pretpriema~i.

СРЕБРО 36,48$/унца БАКАР 348.750$/унца

ПЧЕНКА 681.50$/бушел

+2,00%

ПЧЕНИЦА 664,0 $/бушел

-7,41%

КАФЕ 2.42 $/бушел

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

МЕТАЛИ

-4,61% -9,86% -7,35%

НИКЕЛ 19.552,50 АЛУМИНИУМ

2.225,00 ЧЕЛИК 580.00$/унца

-5,7% -1,8% /

СУРОВИНИ

0,93% -0,07% -3,95%

-2,70% ШЕЌЕР +3,45% 27,25 СОЈА 1319,25$/бушел -1,36% КАКАО 2.654$/бушел

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.


Balkan / Biznis / Politika

12

KAPITAL / 23.09.2011 / PETOK

SRPSKATA POLICIJA SO SERIJA APSEWA

SRBIJA I OBJAVI VOJNA NA KORUPCIJATA VO ZDRAVSTVOTO!

 Srpskite mediumi pi{uvaat deka so apseweto na porane{nata direktorka na Republi~kiot zavod za zdravstveno osiguruvawe, Svetlana Vukajlovi}, kone~no po~na da se sreduva situacijata vo zdravstveniot sistem svojata slu`bena polo`ba i so sorabotnicite go o{tetila buxetot. Toa go napravila taka {to kako najpovolna ja izbrala ponudata na kompanijata Jugohemija farmacija, iako taa ne gi ispolnuvala uslovite, bidej}i nitu bila proizvoditel, nitu bila ovlasten distributer na vakcinite na Novartis. Na toj na~in Jugohemija farmacija i Detap, kako posrednik vo nabavkata na vakcinite, ostvarile dobivka od 855.600 evra, odnosno 420.000 evra soodvetno, a buxetot na Srbija e o{teten za vkupno 1.270.000 evra. Srpskite mediumi pi{uvaat deka so ovaa postapka kone~no po~na da se sreduva situacijata vo zdravstvezdravst niot sistem na Srbija i borbata borba protiv korupcijata vo zemjata, zemja na koja vojna & objavi tokmu tok ministerkata Malovi}. “Javnosta ima pravo da znae {to rabotat ddr`avnite organi i tuka tu ne smee da postojat postoj tajni”, izjavi minismini terkata Malovi}, alua diraj}i na istragata istraga za zloupotreba na nabavkata na vakcini. vakci Soslu{uvawe za ovaa afera afe go ~eka i porane{niporane{ ot minismin

Garavar i protiv sopstvenikot na pretprijatieto za trgovija Detap, Qubomir Pavi}evi}. Ministerkata za pravda na Srbija, Sne`ana Malovi}, za mediumite izjavi deka ova apsewe e eden od prvite konkretni rezultati od koordinacijata na dr`avnite organi vo borbata protiv korupcijata. “Mislam deka sega na site im e jasno deka na{eto moto, koe veli deka nikoj ne e za{titen, pove}e ne e fraza, tuku ima konkretna realizacija”, naglasi Malovi}. Porane{nata direktorka na RZZO se somni~i ni~i deka pri nabavkata na vakcini protiv gripot A1HN1 vo noemvri 2009 godina ja iskoristila

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

elgradskiot sud v~erautro pokrena istraga protiv porane{nata direktorka na Republi~kiot zavod za zdravstveno osiguruvawe na Srbija (RZZO), Svetlana Vukajlovi} i protiv dvajca nejzini sorabotnici poradi somnevawe deka ja zloupotrebile slu`benata polo`ba pri nabavka na vakcini, a so toa go o{tetile dr`avniot buxet za 1.270.000 evra. Po pove}e~asovnoto soslu{uvawe na obvinetite im odredi pritvor od 30 dena i donese re{enie za sproveduvawe istraga protiv Vukajlovi}, protiv direktorot na Jugohemija Farmacija, Vladimir

B

MINISTERKATA ZA PRAVDA PRAVI ^ISTKA! elumno pod pritisok od me|unarodnata ata zednica, a najmnogu od Brisel, srpskata ministerinisterka za pravda, Sne`ana Malovi}, otvori ori vojna so korupcijata na pove}e frontovi. Neodamna amna bea uapseni i porane{niot direktor na JP Pati{ta ati{ta Srbija, Branko Joci} i u{te tri lica poradi adi somnevawe deka gi zloupotrebile parite od EBRD. Poradi zloupotreba na polo`bata i falsisifikuvawe ispravi za privatni celi, uapsen en e i potpretsedatelot na Fudbalskiot sojuz na Srbija, Dragan Xorxevi}.

D

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

N

I

O

G

L

A

S

I

K

O

ter za zdravstvo, no toj vedna{ zadade kontraudar. Poradi obvinuvawata koi pristignaa od Vukajlovi}, porane{niot minister za zdravstvo, Tomica Milosavqevi}, pokrena tu`ba poradi javno iznesena navreda i povrzuvawe na negovoto ime so nabavkata na vakcini. Toj veli deka li~no podnel inicijativa za prekin na isporakata. Na telefonskata sednica na Vladata, koja samiot ja iniciral, bila donesena odluka za prekin na isporakata poradi slabiot odyiv za vakcinacija. “No, dali RZZO ja sprovede taa M

E

R

C

I

J

A

L

N

I

odluka od Vladata ili ne ostanuva pra{awe za istragata”, veli toj. Kako {to prenesuva RTS, 15 dena po odlukata na Vladata, RZZO da prestane so ponatamo{na nabavka, Vukajlovi} prifatila isporaka na u{te 395.000 dozi vakcini, a so nivnata isplata buxetot na Srbija e o{teten za nad 340.000 evra. Sega{niot minister za zdravstvo, Zoran Stankovi}, izjavi deka re{avaweto na aferite vo zdravstvoto tuku{to po~nalo i navede deka vo tek se u{te osum istragi na slu~ai za korupcija vo toj resor. O

G

L

A

S

I

TTK BANKA AD Skopje objavuva oglas za vrabotuvawe na pozicijata:

ЧLEN NA UPRAVEN ODBOR Karakteristiki na pozicijata • Upravuvawe so Bankata, izvr{uvawe i sproveduvawe odluki na upravuva~kite tela; • Zastapuvawe na Bankata pred drugi institucii, pravni i fizi~ki lica; • Kontinuirano inicirawe planovi i strategii za unapreduvawe na raboteweto na Bankata, so cel ostvaruvawe na zacrtanite celi za razvoj.

Potrebni kvalifikacii za rabotnoto mesto • Visoko obrazovanie; • 6 ({est) godi{no uspe{no rabotno iskustvo od oblasta na finansiite ili bankarstvoto, ili 3 (tri) godini rabotno iskustvo kako lice so posebni prava i odgovornosti vo banka so aktivnosti sli~ni na baranata pozicija; • Odli~no poznavawe na propisite od oblasta na bankarstvoto; • Odli~no poznavawe na doma{nite i stranski regulativi i trendovi vo oblasta na finansiskite uslugi; • Visoka profesionalnost i etika; • Poznavawe na angliski jazik i po`elno poznavawe na dopolnitelni stranski jazici; • Odli~ni komunikaciski i organizaciski sposobnosti; • Liderski sposobnosti, motiviranost za postignuvawe rezultati i spravuvawe so predizvici.

Potrebni dokumenti za aplicirawe: • • • •

Aplikacija - Motivaciono pismo; Kratka biografija; Zaveren prepis od Uverenie za stepen na stru~na podgotovka; Dokaz za najmalku 6 godini rabotno iskustvo od oblasta na finansiite ili bankarstvoto ili za 3 (tri) godi{no rabotno iskustvo kako lice so posebni prava i odgovornosti vo banka so aktivnosti sli~ni na baranata pozicija; • Potvrda od nadle`en sud deka nema izre~eno kazna zabrana za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost. Zainteresiranite kandidati e potrebno da gi ispratat svoite aplikacii na adresa TTK BANKA AD Skopje ul. Naroden Front 19a, 1000 Skopje. Potrebnite dokumenti za aplicirawe da se dostavat vo zatvoren plik so naznaka “Za oglas – Чlen na Upraven Odbor” najdocna do 07.10.2011 godina. TTK BANKA AD Skopje go zadr`uva pravoto da gi kontaktira samo selektiranite kandidati.


KAPITAL / 23.09.2011 / PETOK

Svet / Biznis / Politika

13

FORBS 400 - NAJBOGATI AMERIKANCI

BIL GEJTS POVTORNO NA VRVOT  Po s$ izgleda ekonomskata kriza ne im mo`e ni{to - bogatite stanuvaat pobogati vo SAD. Bil Gejts e povtorno na vrvot, Soros za prv pat vleze vo prvite 10, Zakerberg so najgolem skok e vo prvite 20 najbogati Amerikanci VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

konomskite problemi se ~ini deka ne go zasegaat Bil Gejts, koj ve}e 18 godini po red se nao|a na vrvot od listata na magazinot “Forbs” na 400 najbogati Amerikanci. Magazinot objavi deka bogatstvoto na ovoj filantrop i koosnova~ na Majkrosoft dostignuva 59 milijardi dolari, so {to Gejts go predvodi spisokot na milijarderi koi vlegoa na ovogodi{nata lista. Bogatstvoto na Gejts porasna za pet milijardi dolari vo odnos na minatata godina, nadminuvaj}i go vtoriot na listata, Voren Bafet, ~ija neto-vrednost iznesuva 39 milijardi dolari, soop{tuva “Forbs”. Najgolemiot del od zarabotkata se dol`i na investiciite nadvorr odd Majkroj r soft, a pomognaa i akciite na kompanijata, ~ija cena ena porasna za 5% vo odnos na minatata godina. Bafet e edinstvenataa li~nost me|u najdobrite 20 na listata na “Forbs”, ~ie bogatstvo se namalilo lo vo odnos na prethoddnata godina. Bogatsttvoto na pretsedatelot ot i izvr{en direktor na investiciskiot gigant nt Berk{ir Hatavej se namali za {est milijardi ardi dolari, {to pretstavuva vuva najgolema zaguba na ovogodi{nata Forbss 400 lista. Izvr{niot direktor na Orakl, Leri Elison,, e tretiot najbogat Amerierinost kanec, so neto-vrednost lari, od 33 milijardi dolari, {to e za {est milijardi jardi idolari pove}e od mikraj natata godina. I pokraj pravnite bitki me|u Orakl AP, HP i negovite rivali SAP, i Gugl, akciite na Orakl porasnaa za 15% % vo odnos na minatiot avgust. Elison vo tekot na minatata godina & dade akcii vo vrednost od 50 milioni llison dolari na svojata Ellison

E

1. BIL GEJTS MAJKROSOFT

59 5

1.500 12%

2. VOREN BAFET

milijardi dolari iznesuva vkupnoto bogatstvo na najbogatite 400 Amerikanci

e zgolemeno bogatstvoto na najbogatite Amerikanci vo sporedba so lani

Medical Foundation. SOROS ZA PRV PAT ME\U DESETTE VELI^ESTVENI Finansierot Xorx Soros e na sedmoto mesto i za prv pat se nao|a me|u najbogatite 10. Spored “Forbs”, negovoto bogatstvo iznesuva 22 milijardi dolari, {to pretstavuva zgolemuvawe od 7,8 milijardi dolari vo odnos na prethodnata godina. Toa najmnogu se dol`i na informacijata deka Soros poseduva mnogu pogolem procent od svoite fondovi otkolku prethodnite procenki na “Forbs”. Trojca ~leno-

vi od semejstvoto Volton, potomci na osnova~ot na Wal-Mart Stores, Sem Volton, isto taka se me|u 10-te najbogati Amerikanci ovaa godina. Na krajot od prvite 10 se [eldon Adelson, izvr{en direktor na kazino-operatorot Las Vegas Sands Corp., kako i nafta{ite-milijarderi, bra}ata Чarls i Dejvid Ko~. Xef Bezos, osnova~ot na Amazon, zaraboti dopolnitelni 6,5 milijardi dolari, so {to negovoto bogatstvo sega iznesuva 19,1 milijardi j rd dolari, d r , blagodarenie na impresivniot rast na akciite r Amazon od 55%. Toj na Amaz e sega 113-tiot najbogat ~ovek vo Amerika. Spored “Forbs”, vkupbogatstvo na 400 noto bo lu|e od godina{nata lista iiznesuva 1.500 milijardi dolari, milija prose~na netoso pro vrednost po ~ovek od vredno milijardi dolari. 3,8 mi Toa ppretstavuva zgolemuvawe od 12% vo emuva odnos na minatata godina. godin Bogatstvata na 262 Bogat lu|e od listata porasnale, a samo na rasn 72 sse namalile. Ovaa godina na listata dominiraat list pretpriema~ite, pret toa so dosega i to najvisok procent, najv od 70%. Na Forbs 400 listata godinava, lis po prvpat vlegoa 18 lu|e, me|u koi i koosnova~ot na Napster (internetNa kompanija), [on ko Parker, koj se P nnajde na 200 mesto, i Xon m Henri, mnozinski sopstvenik na

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

N

I

milijardi dolari milijardi pove}e od lani

BERK[IR HATAVEJ

O

39 6

milijardi dolari milijardi pomalku od lani

3. LERI ELISON ORAKL

33 6

milijardi dolari milijardi pove}e od lani

7. XORX SOROS INVESTITOR

milijardi dolari milijardi pove}e od lani

22 7,8

14. MARK ZAKERBERG FACEBOOK

17,5 10,6

milijardi dolari milijardi pove}e od lani

Boston Red Sox i fudbalskiot klub Liverpul, koj se najde na 375 mesto. Osnova~ot na Fejsbuk, Mark Zakerberg, ostvari najgolema dobivka ovaa godina, a negovoto bogatstvo porasna za neverojatni 10,6 milijardi dolari vo odnos na minatata godina. Pri~ina za ova e trojnoto zgolemuvawe na vrednosta na Fejsbuk na privatniot pazar, koja sega iznesuva G

L

A

S

66,5 milijardi dolari. So neto-vrednost od 17,5 milijardi dolari, toj go zaraboti 14-toto mesto na listata i za prvpat se najde me|u najbogatite 20. Na listata ima 42 `eni, me|u koi e i mediumskiot mogul Opra Vinfri, koja se najde na 139 mesto, so neto-vrednost od 2,7 milijardi dolari.

I

Od 29.9. do 1.10.2011 godina, sovetuvawe vo Bansko, Republika Bugarija „ARBITRA@ATA KAKO POEFIKASEN I POBRZ NAЧIN NA RE[AVAWE NA SPOROVITE I AKTUELNI TEMI OD OBLASTA NA GRA\ANSKOTO PROCESNO PRAVO” (Hotel „Bellevue –residence and SPA” 4* Bansko, Republika Bugarija) Predava~i: prof. d-r Arsen Janevski, prof. d-r Toni Deskoski i doc. d-r Tatjana Zoroska Kamilovska, profesori na Pravniot fakuletet “Justinijan Prvi” pri Univerzitetot “Sv. Kiril i Metodij” - Skopje. U~esnicite na sovetuvaweto }e imaat mo`nost da gi prodlabo~at svoite znaewa i da gi spodelat iskustvata povrzani so najzna~ajnite pra{awa povrzani so arbitra`noto re{avawe na sporovite i so aktuelnite temi od oblasta na gra|anskoto procesno pravo. Kontakt: Elizabeta Eftimova tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

Len~e Zikova tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 lence@mchamber.mk


14

Feqton

KAPITAL / 23.09.2011 / PETOK

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestseler na Parta Bose, Indiec koj `ivee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istra`uvawe i prou~uvawe na `ivotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose uspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata mo`e da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes.  Svadbata na Aleksandar i Roksana, freska na Xovano Antonio Bazi, {to se nao|a vo renesansnata vila Farnesina vo Rim

ALEKSANDAR TRGNUVA DA GO OBEDINI SVETOT o 328 godina pred Hristos, Aleksandar Hristos se podgotvil da ja osvojuva Indija. Ovaa nacija bila poslednata granica pred svetot da zavr{i vo {iren okean - taka mu ka`al Aristotel. Sega, koga sekoja nacija od Grcija do najdale~nite isto~ni pretstra`i na Persija bila pod negova vlast, Aleksandar odlu~il da zastane na peso~nite bregovi na okeanot i da se proglasi sebesi za vladetel na svetot - obedinuva~ na svetot. Toa bila glavnata pri~ina zad negovata `elba da ja osvoi Indija. Ni{to nema da mu pri~ini pogolema taga i razo~aruvawe od toa koga po nekolku meseci }e navleze vo Indija i }e sfati deka okeanot za koj mu bilo ka`ano deka e kraj na svetot ne e ni{to drugo osven rekata Gang, na ~ij sprotiven breg po~nuvalo carstvoto Nanda, koe imalo golema i ludo hrabra vojska. Aleksandar imal u{te edna pri~ina za osvojuvaweto na In-

V

dija: toa bil predizvik kako skroen za nego. nego Nitu eden stranski osvojuva~ ne ja osvoil Indija. A iskustvoto na nekoi najgolemi vladeteli vo istorijata koi ne ja osvoile Indija bilo tema za legendi. Na spisokot predvodela Semiramida, legendarnata asirska kralica od osmiot vek pred Hristos. Vo nejzinoto dolgo vladeewe taa ostvarila mnogu izvonredni potfati, kako {to e povtornata izgradba na gradot Vavilon, razoren od Hetitite re~isi iljada godini pred nea. Me|utoa, vo nejziniot obid da ja osvoi Indija nejzinite vojnici edvaj odele pri preminuvaweto na pustinite vo Avganistan. Navuhodonosor, koj nikoga{ ne se predaval - toj bil ~ovekot koj 13 godini dr`el opsada protiv Tir - vo {estiot vek pred Hristos se obidel i ne uspeal. Kir Veliki, osnova~ot na Ahemenidskoto Carstvo, koj ja osvoil cela Azija, pa duri i Grcija, mo`el da dopre samo do perifernite oblasti na Indija, ne podaleku. Duri i bo`estveniot

Herkul, koj pominal niz Indija dodeka se trudel da gi ispolni negovite “dvanaeset zada~i”, ne uspeal da ja osvoi ovaa nacija. Seto toa voop{to ne mu odelo vo prilog na Aleksandar. Sepak, postoela nade`. Mitskiot Dionis (ili Bahus), bog na vinoto i na ekstazata, uspeal (i pokraj toa {to kako bebe bil donesen vo Indija). Ako ovoj sin na Zevs mo`el da uspee, toga{ Aleksandar, koj dotoga{ bil ubeden deka ima bo`estveno poteklo, veruval deka i toj mo`e. Vo proletta 327 godina pred Hristos vojskata na Aleksandar preminala preku Hindu Ku{, od severen Avganistan kon dolinata na Kabul. Otkako malku se odmorile, gi ubedil svoite vojnici da se zafatat so napornoto patuvawe vo Indija. Invazijata vrz Indija bila planirana - i izvedena - mo{ne detalno. Vojskata bila razdvoena na dva dela. Glavninata ja predvodel Hefajstion, preku preminot Kiber kon sparnite nizini na Indija - glaven pat po koj vo

 Nekoi istori~ari go sporeduvale mar{ot na Aleksandar kon planinata Aornos so mar{ot na {panskiot konkvistador Hernando Kortez kon prestolninata na Actekite. Pokraj geolo{kite sli~nosti, i Kortez svoite vojnici gi pottiknuval so bo`estvenata priroda na nivnata ekspedicija.

narednite dva mileniumi posledovatelni branovi osvojuva~ki armii }e navleguvaat vo Indija. Aleksandar go predvodel pomaliot kontingent preku planinata, na sever kon Himalaite - vo dolinata na Ka{mir, da bideme poprecizni. Negovata misija: da go obezbedi krajniot sever na Indija, kade {to taa zemja zavr{uva vo Himalaite i od vrvot na planinskite verigi budno da vnimava na centralna Azija. Himalaite se tolku visoki a centralna Azija e tolku ramna {to ottamu re~isi mo`e da se vidi zakrivenosta na na{ata planeta - ne deka Aleksandar znael deka zemjata e trkalezna. Dodeka si go probivale patot niz planinite i dolinite kade {to nitu eden ~ovek prethodno ne patuval, Makedoncite mo`ele da go po~uvstvuvaat pomestuvaweto na snegot pod nivnite stapala i gi slu{ale rastrojuva~kite zvuci od pukaweto na ledot. Aleksandar im ka`al na svoite vojnici deka ova bil patot po koj Dionis odel nekolku vekovi prethodno. Zatoa,

ova ne bilo osvoju osvojuvawe, tuku axilak. axilak Makedonskata prethodnica doznala deka pokraj patot vo izobilstvo imalo br{leni od vinova loza. Pa taka, nemalo somnevawe deka Dionis patuval tuka. Na nivnoto dolgo patuvawe Makedoncite nemale videno br{leni od vinova loza, klu~nata sostojka za bahanaliskite orgiski rituali. Poradi toa, tie bile soglasni deka navistina odat na axilak. Celta na Aleksandar vo severna Indija bilo osvojuvawe na tvrdinata na vrvot od planinata Aornos (dene{en Pir-Sar) vo Himalaite. Planinata Aornos se izdigala nad {umite od elki i borovi i nad poliwata so {afran do kade {to dopiral pogledot. Tvrdinata se nao|ala kraj ezero od vulkansko poteklo. Aleksandar naslu{nal deka vo tvrdinata `iveelo edno pleme nepobedlivi indiski voini, koe si crpele zalihi od strmnite nasadi so oriz i od ovo{tarnicite od ramniot vrv na planinata, pribli`no golem kolku planinata

 Kortez im velel deka tie }e mu slu`at na hristijanskiot bog ako uspeat da ja prenaso~at posvetenosta koja Actekite ja imale na nivnite bogovi. Sepak, misijata na Aleksandar ne bila religiozna. Negovata misija bila obedinuvawe na svetot kako eden svet na kulturen, politi~ki i ekonomski plan.


15

Feqton

KAPITAL / 23.09.2011 / PETOK

 Vo 328 godina pred Hristos, Aleksandar se podgotvil da ja osvojuva Indija, poslednata granica pred svetot da zavr{i vo {iren okean, kako {to ka`uval Aristotel. Sega, koga sekoja nacija, od Grcija do najdale~nite isto~ni pretstra`i na Persija, bila pod negova vlast, Aleksandar odlu~il da zastane na peso~nite bregovi na okeanot i da se proglasi sebesi za vladetel na svetot - obedinuva~ na svetot

P

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridru`i na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po in`enering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, u`iva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

Masa vo Kejptaun. Voinite bile spu{tani dolu i podigani nagore so pomo{ na ja`iwa i sinxiri. No, ako ovaa oprema za iska~uvawe po planina ne bila dostapna, ednostavno ne postoel na~in koj bilo ~ovek da se ka~i po strmnite padini koi opkru`uvale tri ~etvrtini od planinata, visoka okolu 2.500 metri. Od ednata strana, kade {to padinite ne bile tolku strmni, imalo eden dlabok kanal koj ja razdvojuval planinata od {umata koja bila zad nea. Legendata velela deka duri i Herkul bil popre~en vo negovata `elba da ja osvoi tvrdinata. Se razbira, Aleksandar odel tamu kade {to se predele legendi. No, voenata prednost koja ja nudela planinata Aornos bila toa {to mo`ela da poslu`i kako prirodna lokacija za nabquduvawe. Dodeka Aleksandar javal kon planinata Aornos, vo eden indiski grad koj se nao|al na patot

stignala vesta za doa|aweto na Makedoncite. Za da go izbegnat besot na Aleksandar, `itelite izlegle nadvor i im se predale na Makedoncite. Tie tvrdele i deka nivniot grad bil Nisa (blizu do dene{en Xalalabad, vo Pakistan), spored izmislenoto selo kade {to gr~kiot bog Hermes, navodno, go donel Dionis na vospituvawe. Ne znaeme kolku mnogu Aleksandar bil zamajan od nivnoto zala`uvawe, no negovite vojnici sigurno bile - tie tancuvale cela no} na svetlinata od fakelite i melodi~no izvikuvale “Euoi, euoi”. Nekoi istori~ari go sporeduvale mar{ot na Aleksandar kon planinata Aornos so mar{ot na {panskiot konkvistador Hernando Kortez, izveden vo avgust 1519 godina kon acte~kata prestolnina Tenohtitlan. I Tenohtitlan se nao|al kraj ezero na visina od okolu 2.500 metri, kade {to se izvi{uval najsvetiot acte~ki hram. Gradot bil povrzan so kopnoto preku tri zemjeni premini. Koga bile vo opasnost Actekite trebalo samo da gi podignat mostovite koi go povrzuvale nivniot grad so zemjenite premini i }e bile “hermeti~ki” zatvoreni. Isto kako Aleksandar, i Kortez za da gi pottikne svoite vojnici na akcija im zboruval za bo`estvenata priroda na nivnata ekspedicija. Kortez im ka`uval deka tie }e mu slu`at na hristijanskiot bog ako uspeat da ja prenaso~at posvetenosta koja Actekite ja imale na nivnite bogovi, kon nivniot “superioren bog”. Sevo ova e sli~no, no Aleksandar ne bil na religiozna misija. Negovata misija bila da go obedini svetot kako eden svet - na kulturen, politi~ki i ekonomski plan. FANTOMSKA ZAKANA Koga pristignal do Aornos, Aleksandar re{il deka treba da sozdade fantomska zakana za da gi zala`e Indijcite da se simnat dolu od bezbednosta na planinskoto prestojuvali{te. Imaj}i go toa na um, toj ispratil golem kontingent vojnici, predvodeni od Ptolomej, da odat napred i da vospostavat edna isturena baza na planinata. Ptolomej i negovite vojnici bile postojano voznemiruvani od Indijcite i zasipuvani so kamewa i karpi koi pa|ale od vrvot na planinata. I pokraj te{kite zagubi, po dolga borba Ptolomej uspeal da obezbedi pozicija na srtot na planinata. Indijcite ne trepnuvaj}i gi gledale dvi`ewata na Ptolomej, podgotveni da frlat

u{te kamewa ako zabele`ele nekoj makedonski vojnik. Me|utoa, Indijcite ne sfatile deka Aleksandar pravel la`en napad. Dodeka bile preokupirani da se odbranat sebesi od napad na Ptolomej, Aleksandar gi predvodel drugite vojnici okolu drugata strana od planinata, kade {to padinite ne bile tolku strmni. Odlu~il da go ostvari toa {to sekoj, a najmnogu Indijcite, mislele deka e nevozmo`no: premostuvawe na kanalot. Za da go izgradi mostot, toj gi razdvoil vojnicite vo tri grupi: prvite se~ele drva, koi izobiluvale vo {umata, drugite gi prenesuvale drvata i golemite kamewa kon i vo kanalot, a treti gi zabivale vo kanalot za da go izgradat mostot. Vojnicite rabotele na smeni po cel den i cela no} sli~no na sojuzni~kite zarobenici koi vo Vtorata svetska vojna go gradele `elezni~kiot most {to gi povrzuval Tajland i Mijanmar preku rekata Kvae Noi (pove}e poznata kako rekata Kvaj). Na tretiot den mostot bil dovolno cvrst za preku nego da se prenesat opsadnite orudija i balistite, koi otkako bile namesteni, po kratka postapka }e se spravat so otporot {to go davale Indijcite. Dodeka Aleksandar se dvi`el napred preku mostot za da napadne od podno`jeto na stranata, koja ne bila tolku strmna, branitelite ja videle svojata gre{ka. Sega tie po~nale da se dvi`at okolu, za da gi napadnat trupite na Aleksandar. No, za da go napadnat mostot morale da se simnat od nivnata pozicija na vrvot od planinata. Toa i go storile. A Aleksandar go posakuval tokmu toa. Sega, koga im bile na dostrel na opsadnite orudija i na balistite, Makedoncite gi zasipale Indijcite so kamewa i so streli. Tie bile tolku preokupirani so bitkata so Aleksandar {to zaboravile na Ptolomej. Toj, dvi`ej}i se poleka dol` planinskata padina, od zadnata strana gi iznenadil indiskite odbranbeni pozicii. Planinata Aornos bila osvoena. A vo tvrdinata bil smesten garnizon za da ja nabquduva okolnata zemja. Osvojuvaweto na planinata Aornos u{te edna{ doka`alo deka terenskite prednosti, kako planinite, ne mo`e da izdr`at protiv voljata i itrinata na eden re{itelen lider, kako {to bil Aleksandar. ALEKSANDAR JA SRETNUVA ROKSANA Re{itelnosta na Aleksandar i

negovata sposobnost da izveduva la`ni napadi se vidlivi i vo edna od najneverojatnite pobedi vo negovata kariera, koja bila izvojuvana samo eden mesec pred ekspedicijata vo Indija. Toa se slu~ilo kaj Sogdijskata Karpa, edna strmna planina - sepak, ni oddaleku visoka kako planinata Aornos - na ~ij vrv imalo tvrdina. Snegot pokrival s$ {to se gledalo. Koga Aleksandar pobaral da mu se predadat, Sogdijcite (Uzbekistancite), koi bile zasolneti vo tvrdinata, po~nale da se smeat. Nekoi im se potsmevale na negovite vojnici, velej}i im da si gi ra{irat kriljata i da gi fatat. Nezastra{en, toj im naredil na trista lu|e da se ka~at no}e na planinata pokriena so sneg, koristej}i ja`iwa i klinovi i nosej}i so sebe makedonski znamiwa. Vojnicite se ka~uvale cela no}. A koga zazorilo mo`ele da se vidat nekolku znamiwa koi se veele na stra`arskite mesta, daleku nad tvrdinata. Sogdijcite, vo soglasnost so planinarskoto moto “Ka~uvaj se visoko, spij nisko”, no}e gi napu{tale nivnite stra`arski mesta i spiele vo tvrdinata. Iako pove}e od trieset makedonski vojnici padnale i zaginale, nivnite tela nabrzina bile otstraneti. A dolu ostatokot od vojnicite bil nadvor od vidokrugot na protivnikot. Koga Sogdijcite nautro poglednale od nivnata tvrdina za da im se potsmevaat na Makedoncite, videle samo nekolku od niv. Tie sega im se potsmevale na Sogdijcite i im rekle da poglednat zad niv i nagore. Tamu, stoej}i na padinata nad niv, Makedoncite go veele svoeto nacionalno zname i bile podgotveni da upadnat vo tvrdinata. Sogdijcite ne mo`ele da ja vidat planinskata padina pod niv, kade {to pove}eto Makedonci stoele nadvor od nivnoto vidno pole. Mislej}i deka site Makedonci se ka~ile ili se ka~uvale na planinata, Sogdijcite se predale. Me|u Sogdijcite koi Aleksandar gi videl bila i Roksana, }erkata na plemenskiot glavatar. Aleksandar bil tolku zaluden od Roksana {to se o`enil za nea. Taa bila negova vistinska i edinstvena sopruga - Barsine mu bila qubovnica, a Stateira (}erkata na Darij) }e mu bide simboli~na sopruga, koja trebalo da go olicetvori ven~avaweto me|u makedonskata ili gr~kata i persiskata kultura i op{testvo. Otkako Aleksandar po~inal, Roksana i nejziniot sin od

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera: 

 

[TO E MENAXMENT

XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist

EFEKTIVEN DIREKTOR

PITER DRAKER

MENAXIRAWE ZA IDNINATA

Piter Draker  

DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

PARTA BOSE 

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE

BERI SILVERSTAIN 

SOVR[EN BIZNIS PLAN

RON XONSON   

SOVR[ENO CV

MAKS EGERT

ODNOSI SO JAVNOSTA

ANTONI DEJVIS

48 ZAKONI NA MO]TA

ROBERT GRIN

Aleksandar - Aleksandar IV - }e se vratat vo Makedonija. I dvajcata }e zavr{at tragi~no. (PRODOL@UVA) VO SLEDNIOT BROJ: KAKO LA@NITE NAPADI [TO GI KORISTEL ALEKSANDAR MO@E DA SE ISKORISTAT VO BIZNISOT


7 OKTOMVRI, SPECIJALEN PRILOG

VINO “KAPITAL” PRAVI ANALIZA NA TOP 5 STRANSKI PAZARI ZA IZVOZ NA MAKEDONSKO VINO  KAKVI MARKETING STRATEGII TREBA DA SE PRIMENAT SOGLASNO KARAKTEROT NA POTRO[UVA^ITE?

 KAKO DOMA[NITE VINARII POVE]E DA GO KORISTAT POTENCIJALOT NA HOREKA (HOTELI, RESTORANI, KETERING) SEGMENTOT ZA PRODA@BA NA VINO I VO MAKEDONIJA I VO STRANSTVO?

 KAKO RESTORANITE I HOTELITE GI SOSTAVUVAAT VINSKITE LISTI?

 VINSKIOT TURIZAM VO MAKEDONIJA - KOI VINARII NUDAT VINSKI TURI, [TO TIE OPFA]AAT, KOLKU ^INAT, KOLKU SE POSETENI?

 KOI SE GLAVNITE PROBLEMI [TO GO KO^AT POSILNIOT RAZVOJ NA OVOJ BIZNIS?

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG VINO KOJ ]E IZLEZE NA 7 OKTOMVRI 2011 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

14 OKTOMVRI SPECIJALEN PRILOG

INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA  AKTUELNI SOSTOJBI I TRENDOVI VO MAKEDONSKATA INFORMATI^KA INDUSTRIJA

 BESPREKORNA I NEODMINLIVA SORABOTKA NA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA I TELEKOMUNIKACIITE NAJGOLEMI DOBITNICI SE KORISNICITE!

 SITE ZBORUVAAT ZA “KOMPJUTERI VO OBLACI” (CLOUD COMPUTING) KAKVA E PONUDATA VO MAKEDONIJA, KOI SE PREDNOSTITE ZA KOMPANIITE?

 MAKEDONSKITE KOMPANII PRED OGROMNA PONUDA NA USLUGI ZA ELEKTRONSKO ARHIVIRAWE – [TO MO@AT DA DOBIJAT, KOI SE PREDNOSTITE?

 NOVIOT VOZBUDLIV I RAZNOVIDEN SVET NA APLIKACII

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111


373-23.09.2011