Issuu on Google+

ponedelnik. 12 septemvri. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2,590.88 МБИД 2,639.56

ОМБ 117.44

-0,37% -0,26% -0,28%

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61.50 44.51 71.02

ponedelnik onedelnik - 12. septem septemvri. 2011 | broj 364 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

WWW.KAPITAL.MK WWW.KAPI

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

EMANUEL MIHALIDIS ZAMENIK-DIREKTOR NA SOLUNSKOTO PRISTANI[TE

INVESTIRAME MILIONI EVRA ZA PODOBRUVAWE NA USLUGITE!

250  STRANA 9 NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

ponedelnik. 12 septemvri. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... ...sam

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

GRADE@NIOT BUM PREDIZVIKA ERUPCIJA NA NOVI FIRMI VO ZEMJAVA

3,000

Sekoja 17-ta firma vo Makedonija e grade`na

1,800

МБИ10

0,37%

2,800 2,600 2,400

07/10

12/10

03/11

06/11

 MBI 10 e ssostaven od 10 najlikvidni akcii c na kompanii ko kotirani na oficijalniot pazar paz na Makedonska berza

NO EKSKLUZIV

D d Tramp Donald r se obra obrati ati na RealEx vo Tirana  STRANA 11

Okta i ponatamu edinstvena od Makedonija vo TOP 500!  STRANA 10-11

Stranskite investitori baraat s$ pove}e in`eneri!  STRANA 4-5

KOLUMNA MITKO KERAMIT^IEV

Pregovarawe i kompromis  STRANA 12

 STRANA 2-3

FEQTON VO KAPITAL: UMETNOSTA NA STRATEGIJA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI F

OPSADATA NA TIR 39

VOVEDNIK MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

Mali i nekonkurentni  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 12 SEPTEMVRI 2011

MALI I NEKONKURENTNI

M

Mali i nekonkurentni. Toa se dvata zbora koi gi opi{uvaat makedonskite kompanii koga }e gi stavime vo kontekst na globalnite slu~uvawa. A denovive dva izve{tai go potvrdija ova. Edniot na Svetskiot ekonomski forum, spored koj Makedonija e na 79 mesto na listata na globalna konkurentnost, a drugiot rangiraweto na Delojt 500 najgolemi, vo koe, kako i minatata godina, edinstvenata kompanija od zemjava e rafinerijata Okta. Nekoi }e re~at pa ne e tolku lo{o, zatoa {to godinava Makedonija se iska~ila za pet mesta pogore na skaliloto na izve{tajot za konkurentnosta, a podobri sme i od Srbija, koja e na 95 mesto, od Bosna, koja e na 100 mesto, pa i od Grcija, koja e na 90 mesto. Sepak, na{iot zapaden sosed Abanija e edno mesto pogore, na 78 mesto, a podobri vo globalnata konkurentnost od Makedonija se i Slovenija, koja e rangirana na 57 mesto, Crna Gora, koja e na 60 mesto, Turcija, koja e na 61 mesto, Bugarija, koja e na 74 mesto. No, rabotite ne treba da se gledaat samo od aspekt na “golo” rangirawe i dali nekoja od balkanskite zemji e edno mesto pred Makedonija ili ne. Vo drugo e su{tinata, a toa mo`e da se razbere ako se vidi objasnuvaweto na Svetskiot ekonomski forum zo{to {vajcarskata ekonomija e najkonkurentnata vo svetot. Imeno, [vajcarija e broj eden ekonomija od aspekt na

konkurentnosta, blagodarenie na sektorot inovacii i na gra|anite koi poseduvaat visoko nivo na znaewe i ve{tini. Druga pri~ina za konkurentnosta na {vajcarskata ekonomija e faktot {to vo ovaa dr`ava stapkata na u~estvo na javniot dolg vo bruto-doma{niot proizvod e mala, javnite institucii se efikasni, infrastrukturata e odli~na i finansiskite pazari se visokorazvieni. Toa {to e interesno e deka sive ovie faktori (re~isi site!) koi pridonesuvaat za konkurentnosta na {vajcarskata ekonomija mo`at da se nabrojat kako pri~ini za nekonkurentnosta na makedonskata ekonomija. I tie se povtoruvaat so godini nanazad, zatoa {to poteknuvaat od strukturnite problemi vo doma{nata ekonomija. Tokmu poradi ova nedelnikot “Kapital” gi obrabotuva pri~inite za nekonkurentnosta na makedonskata ekonomija vo nekolku prodol`enija. Dopolnitelno maslo na ognot doleva i zaklu~okot {to mo`e da se donese ako se analizira najnovoto rangirawe na Delojt TOP 500 kompanii vo Centralna i Isto~na Evropa. Vo nego edinstvena kompanija od Makedonija e Okta. Ova samo potvrduva deka makedonskite kompanii se mali vo ramkite na ovoj region, no i vo sporedba so kompaniite na Balkanot. Samo Makedonija i Bosna i Hercegovina imaat po edna kompanija na listata na Delojt, {to ne e slu~aj so Srbija, Hrvatska, Slovenija i Bugarija, kade {to biznis-sektorot e daleku porazvien i kompaniite od konkurentnite sektori se daleku pogole-

KAPITAL / 12.09.2011 / PONEDELNIK

121,5

azvodi na 1.000 brakovi imalo vo Makedonija vo 2010 godina, poka`uvaat oficijalnite statisti~ki podatoci. Spored Dr`avniot zavod za statistika, vo 1994 godina samo 38,9 od 1.000 sklu~eni brakovi zavr{uvale so razvod. Prose~nata vozrast na ma`ite koga stapuvaat vo brak se zgolemi od 26 godini vo 1994 na 28 godini vo 2010 godina, a na `enite od 22,9 na 25,2 godini. Na 1.000 `iteli se sklu~uvaat 6,9 brakovi, a vo 1994 godina ovaa brojka iznesuvala 8,1.

R

GRADE@NIOT “BUM” PREDIZVIKA ERUPCIJA

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk baj jals alska@ ka@ @kappita ital.c l.com. om.mk mk

mi. Toa go poka`uvaat golite brojki vo ova istra`uvawe, koe opfa}a 18 slovene~ki, 13 hrvatski, 11 srpski i sedum bugarski kompanii. Za kakva igra na globalniot pazar toga{ zboruvame nie vo Makedonija? I kakvi preventivni merki vo vakvi ekonomski uslovi mo`at da se prezemat vo vreme koga svetot e pred nova recesija? Poznava~ite na prilikite na makedonskiot biznis-sektor velat deka kompaniite mo`at da se borat so krizata samo ako rabotat na zgolemuvawe na konkurentnosta. No, kako da go napravat toa? Kako da im pomogne dr`avata? So isklu~ok na nekolku golemi izvoznici, makedonskiot ekonomski rast go pravat more od mali kompanii koi maka ma~at so likvidnosta, so nemo}-ta da u~estvuvaat na globalnite pazari. S$ dodeka vo ekonomijata ne po~nat posilni aktivnosti na spojuvawa i prezemawa i vlezot na stranskite direktni investii ne se po~uvstvuva vo realnata statistika, Makedonija nema da ima “kowi za trka”. Nitu na Balkanot, a u{te pomalku vo Evropa.

SEKOJA 17-TA VO MAKEDON

D

SOWA JOVANOVA s.jovanova@kapital.com.mk

Dnevno po edna grade`na firma se otvora{e vo Makedonija vo 2010 godina. Od vkupno 75.000 iljadi aktivni firmi, 4.368 rabotat vo oblasta na grade`ni{tvoto, poka`uvaat podatocite na Dr`avniot zavod za statistika. Toa zna~i deka sekoja 17-ta firma vo zemjava se zanimava so nekakva grade`na dejnost, bilo da e novogradba, dogradba, rekonstrukcija, sanacija, adaptacija, golemi popravki ili redovno odr`uvawe na gradbite. Ako se sporedi brojot na grade`ni firmi vo 1990 godina, koga iznesuva{e samo 317, }e se vidi deka za 20 godini se otvorile 4.000 novi grade`ni kompanii. Grade`nata ekspanzija {to po~na vo Skopje pred dve godini be{e najdobar predznak deka grade`niot biznis

stanuva s$ poatraktiven, vo koj mnogu biznismeni prepoznaa mo`nost za investirawe. Na ovoj teren vlegoa i biznismeni ~ija primarna dejnost e vo sosema druga industrija. Najsve`i primeri za toa se Pece Naumovski i Mite Jovanov, koi kako uspe{ni biznismeni i sportisti vlegoa vo grade`niot biznis so izgradba na zgradi, katni gara`i i delovni objekti. Mite Jovanov, direktor na benzinskite pumpi Makoil, osven so primarnata dejnost, proda`ba na nafta, se zafati so gradewe katni gara`i. Neodamna be{e izbrzan za najpovolen ponuduva~ za izgradba na katnata gara`a kaj MEPSO. Prethodno dobi dr`avno zemji{te na dolgotraen zakup kaj Sobranieto za izgradba na podzemna gara`a. Petar Naumovski, porane{en ko{arkar i pratenik na VMRO-DPMNE, ja osnova{e grade`nata firma Mand internacional, koja e investitor na nekolku atraktivni lokacii vo Skopje, me|u koi i na dve parceli vo op{tina Aerodrom, pokraj Vardar, za izgradba na sportski tereni. I Van~o ^ifliganec, porane{en direktor na radovi{kiot rudnik za bakar, Bu~im i porane{en pratenik, vleze vo grade`niot biznis so otvorawe na Adora

in`enering, grade`na kompanija koja ostvari prihod od pet milioni evra vo 2010 godina. Dokolku se sudi spored najavite na novoformiraniot Komitet za grade`na ekspanzija deka vo prvata polovina na mesecov dr`avata }e ponudi na proda`ba okolu 50 lokacii za izgradba na vinarnici i komplekslokacii vo Petrovec za izgradba na industriski objekti i trgovski centri, mo`e da se smeta deka i vo idnina }e ima u{te pogolemi aktivnosti vo grade`ni{tvoto. Vkupno 1.300 lokacii ve}e se prodadeni na javno naddavawe, a vo najgolem del od niv se po~nati grade`ni

PETAR NAUMOVSKI

VAN^O ^IFLIGANEC

PORANEШEN KOШARKAR I PRATENIK NA VMRO-DPMNE Јa osnova{e grade`nata firma Mand internacional, koja e investitor na nekolku atraktivni lokacii vo Skopje, me|u koi i na dve parceli vo op{tina Aerodrom, pokraj Vardar, za izgradba na sportski tereni.

PORANE[EN DIREKTOR NA RADOVI[KIOT RUDNIK ZA BAKAR Bu~im i porane{en pratenik, vleze vo grade`niot biznis so otvorawe na Adora in`enering, grade`na kompanija koja ostvari prihod od pet milioni evra vo 2010 godina.

11,3%

pove}e grade`ni materijali i energija vo grade`ni{tvoto se potro{eni vo 2010 godina vo sporedba so 2009 godina

7,5%

rast na grade`ni{tvoto vo slednite pet godini proektira Vladata

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

MITE JOVANOV SOPSTVENIK NA BENZINSKITE PUMPI MAKOIL Оtkako go razvi nafteniot biznis se prefrli vo grade`niot i po~na so izgradba na katni gara`i. Neodamna be{e izbrzan za najpovolen ponuduva~ za izgradba na katnata gara`a kaj MEPSO. Prethodno dobi dr`avno zemji{te na dolgotraen zakup kaj Sobranieto za izgradba na podzemna gara`a.


 LIDERI



Navigator

KAPITAL / 12.09.2011 / PONEDELNIK

 NE IM BE[E DENOT

3

 POBEDNIK DOBAR LIDER ZA DOBAR TIM!

HOZE LUIS RODRIGEZ panija se odva`i i go prifati “zlatnoto pravilo” za buxetska stabilnost, so {to stana vtora zemja po Germanija koja go voveduva ovoj standard vo Ustavot

[

ALEKSANDAR PANOV odinava pove}e od 15.000 posetiteli ja posetija stopansko-turisti~kata manifestacija “Tikve{ki grozdober”, koja sekoja godina tradicionalno se odr`uva vo Kavadarci

G

JENS STOLTENBERG o apseweto na Brejvik ne se smirija desni~arskoekstremisti~kite grupi vo Norve{ka, naprotiv, brojot na nivni privrzanici se zgolemuva

P

@EQKO MITROVI] ako zadol`en, so dolg od 150 milioni evra, direktorot na Pink, Mitrovi}, o~ekuva akciite na produkcijata da se prodavaat na Londonskata berza vo vrednost od 2 milijardi evra

I

A NA NOVI FIRMI VO ZEMJAVA

FIRMA NIJA E GRADE@NA

N

Nema dobar tim bez dobar lider. Sre}a {to makedonskata ko{arkarska reprezentacija ima i dobar tim i odli~en lider, koj mudro ja planira ko{arkarskata igra na terenot. Makedonija e navistina gorda so trenerot Marin Dokuzovski, koj po fantasti~nite pet pobedi po red gi naso~i makedonskite ko{arkari ubedlivo da ja sovladaat i slovenskata reprezentacija. Na Evropskoto prvenstvo vo Litvanija, Makedoncite stanuvaat s$ pogolemi favoriti. Izbranicite na Dokuzovski prodol`uvaat so fantasti~nata igra vo odbranata, za koja odgovor ne nao|aat nitu Slovencite. Lesno se zabele`uva i deka na{ite reprezentativci igraat so celo srce na terenite vo Litvanija, a Dokuzovski postojano budno go sledi sekoj niven ~ekor. Na{ite ko{arkari stanuvaat vistinski hit na Evropskoto prvenstvo vo

MARIN DOKUZOVSKI Litvanija, a priznanie za istoriskiot uspeh na izbranicite na selektorot Marin Dokuzovski na kontinentalniot {ampionat doa|a i od FIBA Evropa. Voop{to ne za~uduva {to vo analizata na ko{arkarskata internetstranica na Me|unarodnata ko{arkarska federacija sme me|u osumte najdobri ekipi na Stariot kontinent. Se potencira faktot deka Makedonija e bez nitu edna NBA-yvezda vo timot i bez evropski igra~i od najvisok kalibar, a sepak, selektorot Dokuzovski kaj crveno`oltite pottiknuva odli~na atmosfera, po`rtvuvanost, drugarstvo i precizno postavena igra so fantasti~na odbrana. Klu~ni elementi poradi koi vo momentov Dokuzovski ja smesti Makedonija me|u najdobrite vo Evropa.

 GUBITNIK ATINA “GORI”, PAPANDREU ]E BARA NAFTA

D Minatata godina vo Makedonija sekoj den se osnova{e firma {to se zanimava so grade`ni{tvo. Grade`niot “bum” samo vo 2010 godina inicira{e otvorawe na pove}e od 300 novi firmi aktivnosti.

 Interesen podatok za grade`nite kompanii koi se osnovaat vo poslednite dve godini e toa {to mnogu od niv funkcioniraat so nula vraboteni.

Lani cela godina aktivni bile duri 593 firmi, koi funkcionirale bukvalno bez nitu eden vraboten. Iako nivnoto rabotewe zakonski e dozvoleno, dosega{nata praktika poka`uva deka dobar del od ovie firmi se koristat namenski za u~estvo na odreden tender, a otkako }e go dobijat, anga`iraat podizveduva~i koi ja vr{at rabotata vo nivno ime. Tokmu za ovie firmi koi dobivaat tenderi vo minatoto najmnogu

reagiraa zdru`enijata na grade`ni kompanii, `alej}i se na nelojalna konkurencija. “Voobi~aeno, toa se kompanii koi vr{at rabota kako podizveduva~i, a gi rabotat zavr{nite raboti na odreden objekt. Takvi se, na primer, gipseri, malterxii, parketari i tokmu tie rabotat so nula vraboteni. Prethodno rabotele na crno, a sega osnovale firma. No, za niv Zakonot za gradewe ne predviduva licenca, {to za nas pogolemite kompanii pretstavuva nelojalna konkurencija, zatoa {to i nie gi vr{ime istite raboti, a mora da ispolnime mnogu uslovi za da dobieme licenca”, objasnuva Sead Ko~an, pretsedatel na Komorata na grade`nici pri Sojuzot na stopanski komori.Vo grade`ni{tvoto, koe va`i za trudointen-

zivna granka, samo {est golemi kompanii imaat pove}e od 250 vraboteni. Najgolem del od kompaniite imaat od eden do devet vraboteni. Site statisti~ki podatoci poka`uvaat deka grade`nicite vo vtorata polovina od godinava }e rabotat so zasileno tempo. Pozitivnite tendencii vo grade`ni{tvoto gi potvrdi i Dr`avniot zavod za statistika, koj neodamna objavi deka grade`nite kompanii se optimisti za periodot {to sleduva, zatoa {to finansiskata sostojba im bila podobrena. Toa im dozvoluvalo vo vtorata polovina od godinava da o~ekuvaat namaluvawe na proda`nite ceni i zgolemuvawe na vkupnite pora~ki. Izgleda deka Vladata odamna sfati deka ako go o`ivee grade`ni{tvoto toa }e dade impuls za razdvi`uvawe na

mnogu industrii. Po~nuvaj}i od industrijata za grade`ni materijali, no i u{te 30 drugi stopanski granki, me|u koi prvenstveno gi povlekuva elektroindustrijata, drvnata industrija i proizvodstvoto na trajni potro{ni stoki. Samo lani delovnite subjekti potro{ile grade`ni materijali i energija vo vrednost od re~isi 100 milioni evra, {to e za 11,3% pove}e od prethodnata godina. Vo vkupnata vrednost na potro{enite grade`ni materijali i energija najgolemo u~estvo ima grupata materijali za vrzuvawe, so 31 milion evra, po koja sleduvaat potro{enoto gorivo, 16 milioni evra i izolaciskite materijali i premazi, 13,4 milioni evra. Vladata proektira{e rast od 7,5% vo grade`ni{tvoto vo slednite ~etiri godini.

Dodeka vo Solun i vo Atina “gori” od incidenti, gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, najavuva deka }e bara nafta vo Jonskoto More so cel da pomogne vo zakrepnuvaweto na ekonomijata na zemjata. Namesto prezemawe na merkite koi Evropa i SAD strogo mu gi poso~ija na Papandreu, gr~kiot premier se vpu{ta vo nova avantura, koja te{ko deka }e & pomogne na ve}e bankrotiranata gr~ka ekonomija. Osven demonstrantite, koi so drva, kamewa i jajca napravija incident za vreme na negovoto obra}awe vo Solun na me|unarodniot saem za trgovija, kritika za odnesuvaweto i merkite na Papandreu iznese i



JORGOS PAPANDREU solunskiot gradona~alnik, Janis Butaris, koj re~e deka namesto denot da bide praznik za gradot, gradot stana zalo`nik na policijata. Zgora na s$, kako rezultat na nezadovolstvoto od vladinite merki Carinskata uprava najavi 48-~asoven {trajk na site grani~ni premini na Grcija, so {to zemjata vleguva vo 48~asovna trgovska izolacija. Iako zasega toj gi otfrli {pekulaciite deka ovaa nedela zemjata }e se soo~i so bankrot, so vakvata politika vakvite navodi mo`e da prerasnat vo realno scenario za Grcija.

 MISLA NA DENOT ZBOROT KRIZA NAPI[AN NA KINESKI E SOSTAVEN OD DVA KARAKTERI, EDNIOT PRETSTAVUVA OPASNOST, NO DRUGIOT ZNA^I MO@NOST!”

XON F.KENEDI

PORANE[EN PRETSEDATEL NA AMERIKA


Navigator

4  GRAFIK NA DENOT...

RAZLIKA ME\U DOSELENICI I ISELENICI

1630

2.000

KAPITAL / 12.09.2011 / PONEDELNIK

 FOTO NA DENOT...

MAKEDONIJA I ODR@A LEKCIJA I NA SLOVENIJA!

642

142

146

455

474

531

354

500

485

586

1.000

674

1.500

-620

-510

-521

-758

-500

-528

-113

0 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

-1.000

 Izminatite 16 godini vo Makedonija, razlikata me|u doselenite i iselenite lica ima opa|a~ki trend, a od 2004 godina navamu ova saldo e vo negativa, poka`uvaat sumiranite podatoci na Dr`avniot zavod za statistika objaveni vo Biltenot po povod 20 godini nezavisnost na dr`avata. Toa poka`uva deka vo poslednite 6 godini dramati~no raste brojot na Makedoncite koi se otselile, vo odnos na stranskite dr`avjani koi se doselile vo zemjata. Vo 2004 godina brojot na iseleni e za 113 pogolem od brojot na doseleni lica, a minatata godina ovaa razlika stignala do 620.

 SVETOT NIZ MEDIUMITE

THE WASHINGTON POST “Nacionalnoto edinstvo stanuva bledo se}avawe”, pi{uva The Washington Post, analiziraj}i deka vojnite, recesijata i politikata ja porazija solidarnosta {to go obedini amerikanskiot narod po 11 septemvri 2011 godina. 

IN INTERNATIONAL HERALD TRIBUNE TR Me|unarodnata edicija M na New York times za 11. septemvri veli deka e se denot {to nikoga{ ne de zavr{i, istaknuvaj}i za deka po samo moment de na obedinuvawe svetot s$ u{te e nadvisnat od senkata na konfliktite se i zzagubite.  

24 SATA Hrvatskiot vesnik vo v~era{noto izdanie pi{uva za Dominik Mirkovi}, nepoznatiot heroj od Wujork, koj na 11. septemvri pred deset godini vlegol vo edna od zapalenite kuliblizna~ki za da spasi drugi `ivoti. 

LOS ANGELES TIMES “Bankata na Amerika }e otpu{ti najmalku 40 iljadi vraboteni”, pi{uva kaliforniskiot dnevnik za dramati~nata situacija vo koja{to se nao|a najgolemata banka vo SAD. Bankata planira da krati najmnogu rabotni mesta vo delot na bankarstvo na malo. 

akedonskata ko{arkarska reprezentacija vo Vilnus ubedlivo ja pobedi i Slovenija, so {to postignavme neverojatni {est posledovatelni pobedi na evro{ampionatot vo Litvanija. So ovaa pobeda Makedonija }e bide na edno od prvite dve mesta vo grupata F, a dali }e bide i najdobroplasirana }e zavisi od dene{niot natprevar protiv Rusija.

M

IMA LI MAKEDONIJA DOVOLNO TEHNI^KI K

STRANSKITE INVES SÉ POVE]E IN@EN

S

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

Stranskite investitori koi neodamna vlegoa na makedonskiot pazar drasti~no ja zgolemija pobaruva~kata na in`enerski kadar. Samo nekolku dena otkako se objavija oglasite za vrabotuvawe ovie kompanii i agenciite koi posreduvaat pri vrabotuvawe se soo~uvaat so ovoj nedostig na pazarot na rabotna sila. Samo IT-kompanijata Siks PM planira da vraboti 50 programeri. Xonson kontrols pak, za potrebite na novata fabrika vo [tip ima potreba od tekstilni in`eneri. Direktorot na Agencijata za stranski investicii, Viktor Mizo, tvrdi deka za kratko vreme stranskite investitori }e baraat u{te pove}e in`eneri.

NAJBARANI PROFESORI ZA 2011 GODINA a listata so najbarani profesii na pazarot na rabotna sila godinava, pokraj tradicionalno najbaranite kadri vo oblasta na marketing i finansii, sega se najdoa i IT-programerite i in`enerskite profili. “Bez razlika na koe hierarhisko nivo se nao|aat, najbarani vo sledniot period }e bidat profesiite koi se vrzani so proda`ba, finansii, informati~ki tehnologii i proizvodstvo”, smetaat od agencijata za posreduvawe pri vrabotuvawe Dekra. Taa naglasuva deka ovoj trend se dol`i na kontinuiraniot tehni~kotehnolo{ki razvoj, {to zna~itelno }e ja zgolemi pobaruva~kata na stru~ni profili za site segmenti na proizvodstvo.

N

“Definitivno, na makedonskoto stopanstvo mu trebaat tehni~ki kadri. Duri i da gi ima dovolno sega, stranskite investitori vo idnina }e baraat u{te pove}e. Zatoa, vo sorabotka so ministerot za obrazovanie planirame aktivnosti za naso~uvawe na sredno{kolcite kon tehni~kite fakulteti, zatoa {to tamu le`i nivnata perspektiva. Duri planirame vo toj proces da gi vklu~ime i samite investitori, za tie direktno da im ka`at na u~enicite deka in`enerstvoto ima idnina vo ovaa zemja”, veli Mizo. I agenciite za posreduvawe pri vrabotuvawe potvrduvaat deka pobaruva~kata za in`enerski kadar vo momentov e enormna, a Makedonija generalno, Maked mo`e da gi zadovoli zadov takvite barawa. Sepak, situacii velat, ima i situ prinudeni da koga se prinuden baraat odreden profil p nadvor od gradot vo koj se nao|a fabrikata. fabrika apso“Vo momentov aps lutno se baraat mnogu

in`eneri na pazarot na rabotna sila. Generalno, Makedonija ima dovolno vakov kadar, osven koga stanuva zbor za nekoi pospecifi~ni profili. Vo odnos na kvalitetot, tamu kade {to stranskite investitori otkrivaat dupki vo znaeweto toa go re{avaat so treninzi i dokvalifikacii. Periodov i IT-kompanijata Siks PM bara golem broj programeri, a {to se odnesuva do novata fabrika na Xonson kontrols vo [tip, dokolku nedostiga odreden in`enerski profil }e go uvezeme od Skopje”, veli Irina Tulevska-Jovanovska od agencijata Dekra,

 Tehni~kite fakulteti neinteresni za sredno{kolcite

Zgolemenata pobaruva~ka na in`enerski kadar na koja uka`uvaat ekspertite se ~ini ne go zgolemi interesot na sredno{kolcite za studirawe na tehni~ki fakulteti. Kaj del od fakultetite situacijata e sli~na kako lani, a kaj

IRINA TULEVSKA T - JOVANOVSKA DEKRA

Periodo Periodov r i IT-kompanijata Siks PM bara r golem gol broj programeri, a {to se odne odnesuva do novata fabrika na Xonso Xonson kontrols vo [tip, dokolku nedos nedostiga odreden in`enerski profil }}e go uvezeme od Skopje.

ostanatite e i polo{o vo sporedba so prethodnata upisna sezona, priznavaat dekanite. Na Fakultetot za elektrotehnika i informaciski tehnologii, FEIT, interesot za studirawe e pomal od lani, no toa, spored dekanot, e i poradi novootvoreniot fakultet za informatika FINKI. “Generalno, godinava na tehni~kite fakulteti se zapi{aa pomalku studenti od realnite potrebi na pazarot na trud. Konkretno na{iot fakultet godinava obrna vnimanie na kvalitetot na obrazovniot kadar. Imame i prestrukturirawa na odredeni studiski programi, za da mo`at studentite koi }e izlezat od ovde da odgovorat na potrebite na stranskite kompanii vo zemjava”, veli dekanot Mile Stankovski. Od Tehnolo{kometalur{kiot fakultet vo Skopje potvrduvaat deka interesot za tehni~ki nauki kaj mladite e minimalen. “Interesot za tehni~kite nauki i ovaa godina e slab. Imame edna situacija koga stranskite investitori vo zemjava ni baraat konfekciski, polimerni i hemiski in`eneri, a nie nema {to da im ponudime. Xonson kontrols sega bara konfekciski in`eneri za fabrikata vo [tip, a kaj nas vo prviot upisen rok se zapi{aa


 3 FAKTI ZA...

337 130 1.005

lica od Turcija imale privremen prestoj vo Makedonija vo 2010 godina i tie se najbrojni koi se doselile vo zemjava lica od Makedonija vo 2010 godina se otselile vo Italija, a 126 vo SAD, poka`uvaat podatocite na Dr`avniot zavod za statistika ma`i na 1.000 `eni imalo vo zemjava lani, a vo 1994 godina bile 1.003 ma`i na 1.000 `eni

60 SEKUNDI BRIFING

Navigator

KAPITAL / 12.09.2011 / PONEDELNIK

 PROCENKI...

 XORX SOROS INVESTITOR

 KRIZATA NA EVROZONATA MO@E DA BIDE POLO[A OD LEMAN

L

egendarniot investitor Xorx Soros izjavi deka razedinetosta na Evropskata unija, odnosno nedostigot od panevropsko centralno telo za re{avawe na dol`ni~kata kriza, mo`e da predizvika postra{na kriza od finansiskiot kolaps vo 2008 godina, po propa|aweto na Leman bradrs. “Dol`ni~kata kriza ima potencijal da bide polo{a od Leman bradrs. Taa vsu{nost e potrebna za da sozdade politi~ka volja vo Evropa za sozdavawe zaedni~ki avtoritet, no s$ u{te ne postoi soglasnost za toa {to toj treba da napravi”, veli Soros..

 VESTI... PAMETNI TELEFONI I TABLETUREDI OD DEL I BAIDU merikanskata informati~ka kompanija Del i najgolemiot kineski internet-prebaruva~ Baidu, planiraat da se zdru`at za da razvijat pametni telefoni i tableturedi za kineskiot pazar. Del i Baidu sklu~uvaat partnerstvo za da mu konkuriraat na Epl i Lenovo, koi dominiraat na kineskiot pazar. Vo Kina ima okolu 900 milioni pretplatnici na mobilna telefonija. Lokalnite mediumi javuvaat deka prvite proizvodi od toa partnerstvo mo`e da se pojavat na pazarot vo noemvri.

A

KADAR?

BERZA MBI 10 3,000 2,800 2,600 2,400 2,200 2,000 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

2,296.54 2010/2011 2010/2011

Max. 2 2,827.62 827 62 Min. 2,084.04

1,8 milioni evra bea istrguvani minatata nedela na Makedonskata berza, a vo vkupniot promet oficijalniot pazar u~estvuva{e so 95,82%. Prometot od trguvawe so akcii na nedelno nivo porasna za 21,56%. Na oficijalniot pazar najgolemo u~estvo imaa akciite na Granit, a na redovniot na Beton od [tip. Najmnogu porasnaa akciite na Vitaminka, za 10,18%, a najmnogu padnaa akciite na R@ Inter Tran{ped, za 28,57%. Se odr`a i javna aukcija na akcii i udeli, no ni{to ne se prodade. НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Витаминка

5,500.00

ESTITORI BARAAT NERI!

+505,00

+10,11% 10 11%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК Стопанска банка Битола

2,103.00 -167,00

-7,36% 7 36%

DOW JONES 13,000 12,500 12,000

PRVITE PATNICI NA AERODROMOT ALEKSANDAR VELIKI AV Makedonija so roza i vino gi pre~eka prvite patnici koi pristignaa na noviot terminal na aerodromot Aleksandar Veliki vo Skopje. Prvi vo novata zgrada vlegoa 74 patnici koi pristignaa od Cirih so ~arter-letot na aviokompanijata Edelvais i 63 patnici od Viena so avionot na Austrian erlajns. So toa Austrian erlajns stana prvata kompanija so redovna aviolinija koja po~na da go koristi noviot terminal na aerodromot Aleksandar Veliki. Zaedno so koncesionerot TAV Makedonija, patnicite gi pre~ekaa i vicepremierot Vladimir Pe{evski i ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, a VV Tikve{ prijatno gi iznenadi prvite patnici so podarok makedonsko vino “t’ga za jug” i beli rozi, kako gest na tradicionalnata makedonska gostoprimlivost. TAV aerodromi minatata nedela sve~eno go otvori noviot aerodrom. So novata terminalna zgrada od 40.000 kvadratni metri i {est patni~ki pristapni mostovi se zgolemi kapacitetot na ~etiri milioni patnici, so pro{irena pista, kargo-del i parkingprostor. Na aerodromot e izgraden i kargo-hangar so godi{en kapacitet od 40.000 toni, nova protivpo`arna stanica, slu`bena zgrada od 5.000 kvadratni metri, parking za 1.300 vozila, 23 mesta za ~ekirawe i postojna pista pro{irena za 500 metri. Poradi strate{kata lokacija, se predviduva deka noviot aerodrom, koj be{e zavr{en za 18 meseci i pet dena, }e stane najpoznat balkanski transporten centar.

T

Samo nekolku dena otkako izlegoa oglasite za vrabotuvawe na poslednite najaveni stranski investicii na videlina izleguva problemot so nedostig od in`enerski kadar na pazarot na rabotna sila. Vakviot trend ne soodvetstvuva so interesot za studirawe na tehni~kite fakulteti samo dvajca studenti. U{te pozgagri`uva~ki e toa {to i malkute kadri koi izleguvaat od kaj nas idninata si ja baraat nadvor od Makedonija. Mora da sfatime deka ne mo`eme da go postigneme sakaniot ekonomski rast bez in`eneri”, veli dekanot Aleksandar Dimitrov. Toj potencira deka se zgolemuva interesot za in`enerski kadar i od

doma{nite kompanii do toj stepen {to duri go-

dinava }e stipendiraat nekolku bruco{i.

ALEKSANDAR DIMITROV DEKAN NA TEHNOLOШKO-METALURШKIOT FAKULTET NA UKIM

“Imame edna situacija koga stranskite investitori vo zemjava ni baraat konfekciski, polimerni i hemiski in`eneri, a nie nema {to da im ponudime. Eve sega, Xonson kontrols bara konfekciski in`eneri za fabrikata vo [tip, a kaj nas godinava vo prviot upisen rok se zapi{aa samo dvajca studenti.”

11,500

11,000 10,500 10,000 9,500 07/07 17/07 27/07 06/08 16/08 26/08 05/09

11,414.90 +2,47% 2 47%

Amerikanskite indeksi vo petokot pa|aa za pove}e od 2,5% vo prosek, a najgolem pad na evropskite berzi ima{e germanskiot indeks DAX, koj padna za 4%. Vinovnik za vakvite berzanski trendovi e tenzi~nata fiskalna i finansiska situacija vo EU.

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq 100 DAX TOPIX

5,339.39 8,793.12 1,198.62 2,548.94 5,442.20 757.41

VALUTI

+0,39% +0,34% +2,86% +3,04% +0,68% +0,50%

£ €

€ $

1.139

1.4036

ПРОМЕНА

ПРОМЕНА

СТАПКА

СТАПКА

-0,1%

-0,4%

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1.861,200 $ +1,82% 1 82% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

NAFTA BRENT

112,770 $ +0,16% 0 16% ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

Barak Obama Denes Amerika e posilna, a Al-kaeda e na patot na porazot!


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI

KAPITAL / 12.09.2011 / PONEDELNIK

SE PROFESIONALIZIRAA ZA DA MOL^AT!?

ANTIKORUPCIONERITE GO PRESPAA LETOTO GRCIJA GI ZATVORA GRANICITE d denes od 07.00 ~asot s$ do sreda nautro poradi 48-~asoven {trajk na gr~kite carinski slu`benici }e bide celosno blokiran patniot soobra}aj za site tovarni motorni vozila na trite makedonsko-gr~ki grani~ni premini od gr~kata strana na granicata, informira Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Isto taka, informira MVR, vrz osnova na dobienoto izvestuvawe, odnosno najava od gr~ka strana na grani~niot premin Bogorodica, odnosno Evzoni }e ima i odreden zastoj vo odvivaweto na soobra}ajot i za patni~kite motorni vozila, poto~no tie }e se propu{taat vo odredeni vremenski intervali.

O

ZNM: PARTIITE DA PRESTANAT SO ETIKETIRAWETO NA NOVINARITE a Zdru`enieto na novinari na Makedonija (ZNM) nedozvoleno e politi~ka partija da si dade sloboda da ocenuva novinari kako platenici, megafoni i sli~no vo ime na odbrana na ~esta na druga grupa novinari. Lo{ata usluga koja so toa se pravi e prodlabo~uvawe na jazot vo podelbata na novinarite, pred s$ predizvikana od me{aweto na politikata vo novinarstvoto i podelbata na mediumite me|u politi~kite partii na “na{i i va{i”. ZNM u{te edna{ bara od politi~ite partii da prestane etiketiraweto i “prisvojuvaweto” na novinarite vo ime na odbrana na novinarstvoto,- se veli vo v~era{noto soo{tenie na zdru`enieto. Vakvata reakcija na ZNM doa|a otkako pismo na grupa novinari be{e upateno do evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, za sostojbata so mediumite vo zemjava, po {to sleduva{e i reakcijata na SDSM na toa pismo. “Ova u{te edna{ ja poka`a grdata sprega me|u politikata i novinarstvoto vo Makedonija, protiv koja se bori Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. Etiketirawa na smetka na novinarite, koi gi ima i vo pismoto do File i vo soop{tenieto na politi~kata partija, se krajno nedozvoleni”, reagiraat od ZNM.

Z

PO^NA PRIMENATA NA ZAKONOT ZA PARNI^NA POSTAPKA o edna godina podgotovki v~era vo sudovite vo Republika Makedonija po~na primenata na izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za parni~na postapka, so {to se obezbeduva efikasna, kvalitetna i pobrza parni~ka postapka, kako i pobrz pristap na gra|anite do pravdata. “So primenata na ovoj Zakon se ispolnuvaat o~ekuvawata na gra|anite i drugite pravni subjekti deka nivnite gra|anskopravni sporovi, za ~ie razre{uvawe se obratile do sudovite vo Republika Makedonija, }e bidat razre{eni bez odol`uvawe, vo razumen rok i so {to pomalku tro{oci vo postapkata”, istakna na pres-konferencijata ministerot za pravda, Blerim Bexeti. So Zakonot se predvideni i pari~ni kazni za povedenieto na strankite i drugite u~esnici vo postapkata koga se zloupotrebuvaat pravata vo postapkata. “Kaznite se dvi`at od 700 do 1.000 evra vo denarska protivvrednost za fizi~ki lica i od 2.500 do 5.000 evra vo denarska protivvrednost za pravnite lica. Toa zna~i deka sekoj subjekt vo postapkata e odgovoren za kvalitetot na svoeto odnesuvawe pred sudot, a Zakonot so soodvetnite kazni gi {titi sovesnite od nesovesnite gra|ani”, istakna Bexeti. Bexeti najavi deka Ministerstvoto za pravda podgotvi izmeni i na Zakonot za sudski taksi, so koi se predviduva telefonska i internet-naplata na sudskite taksi.

P

 Po nemo`nosta ~lenovite na Dr`avnata popisna komisija da se dogovorat kako treba da go ~itaat Zakonot za popis, Vladata prese~e vo posleden moment, spasuvaj}i go odr`uvaweto na popisot vo oktomvri, so preporaka do Komisijata kako da gi sostavi me{anite popi{uva~ki parovi GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

evet odr`ani preskonferencii i samo tri inicijativi za krivi~ni gonewa. Ova e balansot na rabotata na Dr`avnata komisija za spre~uvawe korupcija vo poslednite pet meseci otkako dobi nov profesionalen sostav. Pompezno najavenite reformi za pogolema transparentnost i pogolema posvetenost na profesionalniot sostav, koj od april po~na da raboti so polno rabotno vreme, i pet meseci podocna s$ u{te ne vrodile so plod. Soglasno podatocite objaveni na internet-stranicata na Komisijata, otkako stanaa profesionalci antikorupcionerite postapile po 1.039 predmeti, od koi najgolem del se za mislewa pobarani od dr`avnite institucii, a se odnesuvale za raspi{uvawe tenderi i mo`nost za vrabotuvawe vo periodot otkako se raspi{aa izborite s$ do nivnoto zavr{uvawe. Osven obvrskite za izborite, antikorupcionerite se zanimavale i so anketnite listovi za imotnata sostojba na slu`benite lica i so predmeti od oblasta na sudir na interesi. Od podnesenite podatoci antikorupcionerite samo kaj 30 lica, glavno sudii i javni obviniteli, zabele`ale otstapuvawe od toa {to e navedeno vo anketnite listovi nasproti fakti~kata sostojba na slu`benikot, za

D

dna godina pred Samitot vo Bukure{t, Va{ington znael deka Atina se podgotvuva za veto. Amerikanskiot ambasador vo Grcija, ^arls Rajs, go informiral Stejt departmentot deka Atina }e vr{i pritisok vrz procesot na pro{iruvawe so ucena za blokada na makedonskiot priem, se veli vo posledniot dopis od Vikiliks. Vakviot poteg Bakojani duri li~no go soop{tila pred administracijata na Bu{. “Ministerkata za nadvore{ni raboti, Bakojani, za vreme na nejzinata poseta na Va{ington vo mart signalizira{e (iako ne izjavi eksplicitno) oddale~uvawe od Vremenata spogodba, uka`uvaj}i deka Grcija nema da mo`e da go ratifikuva ~lenstvoto vo NATO ako ne se re{i pra{aweto za imeto”, pi{uva vo depe{ata. Drug dopis ispraten od zamenik-pomo{nikot dr`aven sekretar Tomas Kantrimen pak, otkriva deka Karamanlis baral da se izvr{i pritisok vrz Skopje za promena na imeto. Karamanlis, kako {to se veli vo dopisot, e podgotven na veto makar Grcija da ne dobie poddr{ka od nikoj vo Alijansata. Vakvite zakani Va{ingotn mora seriozno da gi sfati. Atina, Samitot vo Bukure{t go gledala kako {ansa da se pritisne Skopje na re{enie po nivna merka, {to za SAD bilo pogre{na strategija.

E

GOLEMITE SLU^AI STOJAT VO FIOKA! Iznenaduva faktot {to vo ovoj buren period, osobeno poradi toa {to vo zemjava ima{e izbori, za vreme na koi vo predizbornata kampawa bea iznesuvani navodi za golem del od politi~arite, otkako go dobi svojot nov sostav dosega Antikorupciskata komisija ima podneseno samo tri prijavi za krivi~no gonewe. Pritoa,

3

1.039

istite se odnesuvaat za zloupotreba na slu`bena dol`nost na direktori ili vraboteni vo op{tinskata admninistracija. Konkretno, dve inicijativi za krivi~no gonewe se podneseni do direktorite i nekolku vraboteni bliski do niv, na KomunalecKavadarci i KomunalecOhrid, a tretata inicijativa e za gradona~alnikot i slu`beni lica vo op{tina @elino. Najgolem del od aferite koi politi~kite partii gi izvadija na povr{ina za vreme na izborite ostanuvaat vo fiokite na nadle`nite institucii. Od

site aferi samo “Nade`” se najde pred Obvinitelstvoto, od kade {to naskoro najavuvaat detalni informacii za slu~ajot. Ostanatite, kako “Nade` 2”, “Telekom”, NATO samitot vo 2007 godina, neprijavenite pari od proda`bata na firmata vo ^e{ka na {efot na tajnata policija, Sa{o Mijalkov; imotite na premierot Nikola Gruevski, na porane{niot {ef na diplomatijata, Antonio Milo{oski; imotite na liderite na SDSM, Branko Crvenkovski i Radmila [e}erinska, s$ u{te ~ekaat da bidat razgledani.

inicijativi za krivi~no gonewe vo poslednite pet meseci

predmeti razgledal noviot profesionalen sostav

SE MENUVA SOSTAVOT NA DR@AVNATA IZBORNA KOMISIJA

REIZBOR NA AKTUELNITE ^LENOVI NA DIK? MARIJA SEVRIEVA

VA[INGTON ZNAEL ZA GR^KOTO VETO EDNA GODINA PRED BUKURE[T

{to pokrenale inicijativi za dopolnitelno ispituvawe do Upravata za javni prihodi. Poslednite pet meseci antikorupcionerite u~estvuvale i na 21 rabotilnica, od koi s$ u{te se ~ekaat najavenite prezentacii za dvete programi - Dr`avna programa za prevencija i represija na korupcijata i Dr`avna programa za namaluvawe na sudirot na interesi.

sevrieva@kapital.com.mk

zborot na nov pretsedatel, potpretsedatel i ~lenovi na Dr`avnata izborna komisija od strana na Sobranieto se o~ekuva da bide ~isto formalno po~ituvawe na zakonskata odredba, koja nalaga sostavot da bide izbran 60 dena od konstitutivnata sednica na zakonodavniot dom. Mandatot na aktuelniot sostav istekuva na krajot na 2012 godina, no toj e prekinat poradi odr`uvaweto na predvremenite parlamentarni izbori. Potpretsedatelot na DIK, Su bh i J a k u p i , o ~ e k u v a dosega{niot sostav da bide reizbran za u{te eden mandat od ~etiri godini. “Kako kandidati za pretsedatel i ~lenovi na DIK imaat

I

pravo da se prijavat site koi gi ispolnuvaat kriteriumite koi se propi{ani vo zakonot, bez razlika dali bile ~lenovi ili za prv pat se prijavuvat. Jas }e se prijavam na konkursot, a mislam deka toa }e go storat i ostanatite ~lenovi”, veli Jakupi. Toj pojasnuva deka vo rok od tri dena po prijavuvaweto Komisijata za pra{awa na izborite i imenuvawata podgotvuva predlog na lista od prijavenite kandidati i ja dostavuva do Sobranieto. Spored zakonot, od predlo`enite kandidati politi~kite partii vo opozicijata predlagaat pretsedatel i dvajca ~lenovi na Dr`avnata izborna komisija, a partiite na vlast predlagaat potpretsedatel i trojca ~lenovi na Dr`avnata izborna komisija. Ako politi~kite partii ne gi utvrdat i ne gi dostavat imi-

wata na pretsedatelot, potpretsedatelot i ~lenovite na DIK vo predvideniot rok, niv }e gi predlo`i Komisijata. Tie se izbiraat za mandat od ~etiri godini so dvotretinsko mnozinstvo glasovi. KONDARKO POVTORNO PRETSEDATEL? Posleden koj se priklu~i na s$ u{te aktuelniot sostav na DIK na mestoto pretsedatel, Boris Kondarko, najverojatno i vo idniot sostav }e bide na ~elo na Komisijata. Iako ne otkrivaat, od Socijaldemokratskiot sojuz ne ja isklu~uvaat nitu mo`nosta Kondarko povtorno da bide niven predlog. “S$ u{te ne sme razgovarale za toa koi kandidati }e gi predlo`ime za noviot sostav na DIK.” Pretsedatelot Kondarko vo izjava za “Kapital” veli deka s$ u{te e rano da se zboruva

za toa dali toj povtorno }e se kandidira za da bide del od noviot sostav na DIK. “Zakonska obvrska na Sobranieto e da raspi{e oglas za izbor na sostavot na DIK i taa mora da bide ispo~ituvana. Da se strpime u{te malku do oficijalnoto objavuvawe na ovaa odluka”, izjavi Kondarko. Za ~len na Dr`avnata izborna komisija mo`e da bide izbrano lice koe e dr`avjanin na Makedonija, koe e diplomiran pravnik so osum godini rabotni iskustvo i ne e ~len na organ na politi~ka partija. Na sednicata na sobranieto zaka`ana na 19. septemvri e stavena to~kata za odluka za oglasuvawe na izbor za nov sostav na DIK, podnesen od pratenicite Silvana Boneva, Talat Xaferi, Goran Misovski, Rejhan Durmi{i, Imer Aliu i Igor Ivanovski.


KAPITAL / 12.09.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

7

 PREGLED VESTI

GRUEVSKI PODADE RAKA

GRUEVSKI SO PISMO DO OBAMA ZA DESETGODI[NINATA OD 11. SEPTEMVRI

MAKEDONIJA DA IMA KAPACITET ZA EDINSTVO! P  Premierot Nikola Gruevski za prvpat vo eden otvoren nastap ima{e govor koj upati na toa deka toj e podgotven da napravi poteg. Gruevski mo`ebi i prethodno povikuval na edinstvo, no ovoj pat od uloga na ~ovek koj, sepak, e nositel na odgovornosta prakti~ki gi zamoli za pomo{ site lideri da se nadminat sebesi i partiskite interesi i da se obedinat okolu zaedni~ki makedonski crveni linii KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ovorot na premierot Nikola Gruevski na p r o s l a v a ta n a dvaesetgodi{ninata od nezavisnosta na zemjata, vo koj glavnata poraka be{e taa za nacionalno po miruvawe i edinstvo, predizvika burni reakcii na politi~kata scena. Dodeka opozicijata (koja, patem, govorot go slede{e od TVekranite, za{to ne se pojavi na rodendenot) se fokusira{e na estetskite karakteristiki na slaveweto i broe{e kolku evra n$ ~inelo istoto, kako da ja proma{i glavnata poenta na premierot. Premierot Nikola Gruevski za prvpat vo eden otvoren nastap ima{e govor koj upati na toa deka toj e podgotven da napravi poteg. Gruevski mo`ebi i prethodno povikuval na edinstvo, no ovoj pat od uloga na ~ovek koj, sepak, e nositel na odgovornosta prakti~ki gi zamoli za pomo{ site lideri da se nadminat sebesi i partiskite interesi i da se obedinat okolu zaedni~ki makedonski crveni linii. “Me pra{uvaat koja e na{ata politika za imeto. Ova e konceptot za koj se zalagame, od ova ne otstapuvame i barame poddr{ka od site, od gra|anite na Makedonija. Nema promena na Ustavot so cel promena na ustavnoto ime, a toa e Republika Makedonija. Nema da prifatime

G

idei i predlozi koi bi go zagrozile makedonskiot nacionalen identitet, zasebnosta na makedonskata nacija i makedonskiot jazik. Nema da dozvolime koe bilo re{enie da bide prifateno od strana na politi~ari i poedinci, Vlada ili Sobranie, bez prethodno za toa da se izjasnat makedonskite gra|ani na referendum, a pritoa, mnozinstvoto gra|ani koi }e izlezat na referendumot da se soglasi so mo`noto re{enie. Ajde site da se obedineme okolu ova. Ajde ova da bidat na{ite crveni linii”, re~e Gruevski. SDSM ne go poddr`a ova, tuku izleze so reakcija deka tokmu Gruevski bil kreator na podelbite i nemal pravo da povikuva na obedinuvawe. SDSM prati pismeni

reakcii i pokraj toa {to se o~ekuva{e deka liderot Branko Crenkovski za vakva golema poraka }e svika preskonferencija. “SDSM e za obedinuvawe i se zalaga za re{enie na sporot za imeto koe nema da zadira vo makedonskiot identitet i jazik. SDSM e za obedinuvawe za vistinski patriotizam, za evroatlantskite integracii na Makedonija, za podobra ekonomska sostojba, za unapreduvawe na javnoto zdravstvo i obezbeduvawe kvalitetno obrazovanie. Povtorno gi ~uvme crvenite linii za sporot za imeto, no ne ~uvme nitu zbor za toa kako planira da ja vnese Makedonija vo EU i vo NATO, {to pretstavuva opredelba i streme` na ogromnoto mnozinstvo gra|ani”, se veli vo pismenata reakcija na SDSM, koi politikite na Gruevski gi ocenija kako obi~ni floskuli vo govor na partiski sobir. Odgovorot od VMRO-DPMNE povtorno be{e vo nasoka na pomiruvawe, zatoa {to tie prakti~ki ne go iskomentiraa napadot, tuku povtorija deka e vreme za nadminuvawe na site razliki. Mo`ebi tokmu porakata za imeto za koe Gruevski bara zaedni~ki crveni linii e najsilnata koja ja slu{navme na 8. septemvri. Toa e pra{aweto za koe otsekoga{ celata doma{na, no i me|unarodna javnost bara{e i bara vnatre{en konsenzus. Ottuka, ako premierot vo esenta za koja se zboruva deka }e ni donese referendum podava raka i bara zaedni{tvo, se o~ekuva opozicijata da bide konstruktivna. Dopolnitelno, ako toa {to Vikiliks go otkri e vistina, Branko Crvenkovski otsekoga{ gi imal istite crveni linii, {to zna~i deka konsenzusot ve}e odamna bil napraven, a sega e vreme da se demonstrira. ZASEGA NEMA NAJAVA ZA LIDERSKA SREDBA! I vo Vladata i vo Kabinetot na pretsedatelot \or|e

Ivanov velat deka nema najava za liderska sredba, za koja po~na da se {pekulira vo javnosta po nastapot na premierot. Sepak, izvori od VMRO-DPMNE za “Kapital” velat deka ne e isklu~eno da se povika na liderska, me|utoa toa bi mo`elo da se slu~i otkako Gruevski bi se vratil od Wujork, kade {to se o~ekuva po dvanaesetti pat da se sretne so gr~kiot premier, Jorgos Papandreu. Vo me|uvreme, poraki za brzo re{avawe na imeto doa|aat i od aktuelni i od porane{ni diplomati. “Pozicijata na Vladata na Obedinetoto Kralstvo za pra{aweto za imeto e mo{ne postojana. Bi sakale {to poskoro da se iznajde re{enie. Sekako, }e bide te{ko. ]e bidat potrebni liderstvo, hrabrost i fleksibilnost za da se postigne takvo ne{to. Bi sakale naskoro da se postigne re{enie”, izjavi britanskiot ambasador, Kristofer Ivon, vo nedelnoto intervju na Radio Slobodna Evropa. Dijalog me|u premierite na Makedonija i Grcija pobara i prviot medijator vo gr~komakedonskiot spor, Robin O’Nil. “So interes gi pro~itav poslednite komentari od Nimic i se soglasuvam so nego vo celost. Ima granici vo koi mo`e da odi medijatorot. S$ {to mo`e da napravi e da gi olesni kontaktite me|u dvete strani,i toga{ koga }e se vospostavat direktni sredbi dijalogot me|u niv }e bide podobar. Se nadevam deka ovoj dijalog }e prodol`i za vreme na sega{nata sesija na Obedinetite nacii i bilateralno otkako sesijata }e zavr{i. Krajot na ovoj ve{ta~ki spor treba{e da se slu~i odamna”, veli O’Nil. Vo vrska so makedonskoto za~lenuvawe vo NATO i vo EU, O’Nil poso~uva deka Makedonija treba da go zazeme svoeto vistinsko mesto vo Evropa, no ne samo poradi nea, tuku i poradi stabilnosta i prosperitetot na regionot i na site makedonski sosedi.

retsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, Nikola Gruevski, v~era po povod desetgodi{ninata od tragi~nite teroristi~ki napadi vo Wujork vo 2001 godina isprati pismo do pretsedatelot na SAD, Barak Obama. Vo pismoto premierot Gruevski vo imeto na Vladata na Republika Makedonija i vo svoe li~no ime izrazuva najdlaboko so~uvstvo do celiot amerikanski narod i do semejstvata ~ii najbliski gi zagubija svoite `ivoti vo ovoj teroristi~ki akt. “Se}avaweto na ovoj tragi~en nastan, od koj{to izmina edna decenija, ostava neizbri{liva taga i bolka na semejstvata, rodninite i prijatelite na iljadnicite nevini `rtvi koi go zagubija svojot `ivot ili bea povredeni vo ovie napadi”, se veli vo pismoto. Pismo do Obama isprati i pretsedatelot \orge Ivanov. “Tokmu na desetgodi{ninata od teroristi~kite napadi koi ne ja potresoa samo Va{ata golema nacija, tuku i srcata i mislite na site slobodoqubivi demokratii vo svetot, bi mo`el edinstveno da se pridru`am kon edinstvenoto ~uvstvo deka u`asnite nastani od toj koben den ne smeat nikoga{ da bidat zaboraveni. ^uvstvoto na u`as, strav i taga nikoga{ nema da izbledi vo zaborav. Mora da ostane zapameteno kako lekcija, no i kako pottik za solidarnost i edinstvo me|u slobodnite dr`avi vo nivnata borba protiv zloto”, pi{uva vo pismoto. Vo nego Ivanov go uveruva Obama deka Republika Makedonija i nejziniot narod }e prodol`at da gi poddr`uvaat amerikanskite napori za odbrana na slobodata, demokratijata i ~ovekovite prava vo svetot so istata odlu~nost kako i dosega.

POPISOT VO OKTOMVRI esoglasuvawata vo Dr`avnata popisna komisija me|u ~lenovite Albanci i Makedonci se nadminati so prifa}aweto na vladinata preporaka za toa kako treba da se tolkuva Zakonot za popis vo delot za strukturata na popi{uva~kite parovi, {to zna~i deka pove}e nema politi~ki pre~ki za zapazuvawe na oktomvriskiot rok za statisti~kata operacija. Vladata odlu~i da gi zeme rabotite vo svoi race otkako vo Dr`avnata popisna komisija u{te od proletoska trae{e lavovskata bitka me|u taborite na pretsedatelkata Vesna Janevska i nejziniot zamenik, Abdulmenaf Bexeti, bez bitno pomestuvawe od “vkopanite” pozicii. So pismoto koe Vladata go isprati do Komisijata se potvrdi deka Janevska pravilno go tolkuvala Zakonot, odnosno popi{uva~kite parovi treba da se sostavuvaat od pretstavnici na dvete najgolemi etni~ki zaednici vo popisniot reon, a ne vo op{tinata. Spored tolkuvaweto na Zakonot koe go potvrdi Vladata, vo 40 od vkupno 44 popisni reoni }e ima popi{uva~iMakedonci. Vo popisnite reoni [uto Orizari, Studeni~ani, Lipkovo i Debar najbrojnata zaednica na dr`avno nivo ne e me|u prvite dve po lokalnata zastapenost. Vo [uto Orizari po Romite najbrojni se Albancite, vo Studeni~ani i vo Debar po Albancite se Turcite, a vo Lipkovo }e odat popi{uva~i od albanska i od srpska nacionalnost.

N

RISTOVSKI NA SVETSKI KONGRES VO ISTANBUL inisterot za trud i socijalna politika, Spiro Ristovski, i direktorot na Dr`avniot inspektorat za trud, Goran Jovanovski, v~era i denes u~estvuvaat na 19-tiot Svetski kongres za bezbednost i zdravje pri rabota, {to se odr`uva vo Istanbul, Turcija. Ova dosega e najgolem sobir na ministri od 99 zemji od svetot. Na kongresot }e u~estvuvaat okolu 20.000 u~esnici od 120 zemji i }e diskutiraat za merkite za spre~uvawe na nesre}ite pri rabota pod mototo “Gradewe na globalnata kultura na prevencija za zdrava i bezbedna idnina”. Glavnite celi na sostanokot se da se istra`uvaat na~ini i sredstva za sorabotka me|u zemjite vo oblasta na bezbednost i zdravje, vklu~uvaj}i ja i blagosostojbata na rabotnicite-emigranti i unapreduvaweto na socijalnata odgovornost na rabotnoto mesto, da se poddr`i i da se promovira efikasna sorabotka vo oblasta na bezbednosta i zdravjeto i da se razgovara za na~inite i sredstvata na efektivna sorabotka kon eliminirawe na nevrabotenosta. Se o~ekuva sostanokot, na koj be{e potpi{ana i deklaracija, da obezbedi platforma na ministrite za trud, koi prvpat }e se zdru`at i }e diskutiraat za pra{awa od zaedni~ki interes vo nivnite zemji.

M


Kompanii / Pazari / Finansii

8

KAPITAL / 12.09.2011 / PONEDELNIK

PAYPAL, SEPAK, NE DOA\A VO MAKEDONIJA

MAKEDONIJA POGRE[NO DODADENA NA LISTATA NA PAYPAL

 I pokraj najavite koi denovive kru`ea na Internet, PayPal, sepak, ne doa|a vo Makedonija, a makedonskite internet-potro{uva~i }e mora da po~ekaat “u{te nekoe vreme” za da go koristat ovoj servis VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

tkako makedonskata javnost se izraduva od vesta {to prostrui na Internet deka od 24 septemvri }e mo`e da kupuva onlajn preku najdobrata platforma za onlajn-pla}awe i transfer na pari vo svetot, PayPal, se poka`a deka stanuva zbor za gre{ka vo servisot, pa taka, vo novata polisa na kompanijata, koja stapuva na sila na spomenatiot datum, } e ja nema Makedonija. Na po~etokot od ovaa nedela makedonskite blogeri ja ra{irija vesta deka PayPal na svojata internet-stranica ja dodade i Makedonija na listata so zemji koi od 24-ti ovoj mesec }e mo`at da go

O

i do srpskite i do ruskite korisnici, koi isto kako i Makedonija bea staveni na listata na PayPal. Makedonskite potro{uva~i go o~ekuvaat PayPal ve}e nekolku godini, bidej}i so ovaa internet-platforma polesno se prefrlaat pari vo stranstvo, se vr{at uplati i se primaat pari preku Interent. PayPal funkcionira na takov na~in {to preku koristewe imejl i plate`na karti~ka mo`ete da napravite uplata na prethodno otvorena PayPal smetka i potoa kade i da ste na Internet kade {to se prifa}a PayPal, a go ima na re~isi site svetski golemi internet-stranici za onlajn-proda`ba, }e mo`ete ednostavno da kupuvate preku niv ili da prefrlate pari me|u PayPal korisnici ili me|u PayPal i banka. PayPal ne napla}a za transfer na pari, no zema mal procent ako nekoj vi uplati pari na va{ata smetka, iako zavisi od razli~nite uslovi pri prenosot i uplatata. Iako u{te vo 2008 godina be{e najaveno deka PayPal }e vleze na makedonskiot pazar do krajot na 2009 godina, s$ u{te ni{to ne e realizirano,

koristat servisot i lesno da pla}aat i da prefrlaat pari vo stranstvo. No, po samo nekolku dena kompanijata negira{e i ja ispravi gre{kata. “Vi blagodarime {to go kontaktiravte PayPal vo vrska so PayPal uslugite vo Makedonija. PayPal nema planovi da startuva servis vo Makedonija ovaa godina. Vo neodamne{noto dopolnuvawe na na{ata polisa, koja stapuva vo sila na 24. septemvri 2011 godina, Makedonija e pogre{no dodadena na listata so zemji koi mo`at da primaat PayPal uplati. Taa gre{ka e popravena”, e porakata od PayPal ispratena do brojni korisnici, prenesuva portalot IT.com.mk . Portalot prenesuva deka istata poraka e ispratena

[TO E PAYPAL?

P

ayPal e nalog zaosnovan na sistem koj ovozmo`uva pla}awa i transfer na pari preku Internet. Postoi visoka garancija za bezbednosta pri transferot na sredstvata i pratkite, bidej}i PayPal e povrzan so site nacionalni po{ti vo zemjite kade {to deluva. Dokolku se slu~i nekakov problem so odredena pratka, postojat izgledi toj mnogu brzo da bide re{en. So eden zbor, PayPal e Koka-Kola na modernite internet-finansii. K

O

M

E

R

C

I

J

A

a normalno, delumno za toa e vinovna i globalnata ekonomska kriza. Ministerot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski, izjavi deka vo 2008 godina PayPal imal namera da vleze vo Makedonija, no poradi ekonomskata kriza L

E

N

O

G

L

komapnijata go odlo`ila toa. Ivanovski veli deka vo PayPal mo`at vedna{ da ja priklu~at Makedonija, no so toa nie }e mo`eme samo da kupuvame. “Toa ne e vo na{ interes. Na{ interes e da mo`eme da prodavame nadvor, a za toa tie treba da go vovedat denarot A

S

kako valuta. Ovaa investicija tie treba da ja napravat. No, poradi okolnostite i zatoa {to Makedonija e mala zemja i mal pazar, tie svoite investicii gi naso~uvaat kon pogolemite svetski ekonomii vo ovoj moment”, potencira ministerot.


KAPITAL / 12.09.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

EMANUEL MIHALIDIS

ZAMENIK-DIREKTOR NA SOLUNSKOTO PRISTANI[TE

INVESTIRAME 250 MILIONI EVRA ZA PODOBRUVAWE NA USLUGITE!

r }e po~neme so ekspanzija j na {estiot priod r za tovarni r brodovi, r , vo  “Mnoguu brzo delot na infrastruktura i vo delot na zgolemuvawe na kapacitetite za ~uvawe na robata. Parite ve}e se obezbedeni od strana na gr~kata Vlada i Evropskata investiciska banka. Stanuva zbor za 250 milioni evra, koi }e po~nat da se tro{at u{te od idniot mesec. Se o~ekuva rekonstrukcijata na {estiot priod da bide zavr{ena do 2014 godina, a pridobivkite od toa }e bidat za 500 metri zgolemena povr{ina, dlabo~ina od 16 metri, kapacitet za 1,2 milioni kontejneri, bidej}i vo momentov ima kapacitet za samo 300 iljadi kontejneri” SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

manuel Mihalidis, zamenik-direktor na Solunskoto pristani{te, vo intervju za “Kapital” zboruva za va`nosta na makedonskite kompanii kako trgovski partner, za najavenata privatizacija na del od pristani{teto, kako i za investiciskiot plan od 250 milioni evra koj do 2014 godina od pristani{teto vo Solun treba da napravi glaven transporten centar za site dr`avi na Balkanot. Gospodine Mihalidis, vo ekot na ekonomskata kriza vo Grcija vlasta najavi proda`ba na del od Solunskoto pristani{te? Spored najavite, privatizacijata treba da se slu~i do krajot na godinava. Koi se soznanijata na menaxmentot na pristani{teto vo odnos na ova pra{awe? Vo momentov dr`avata posedu-

E

va 75% od pristani{teto vo Solun. Poradi ekonomskata kriza, koja silno ja zafati Grcija, dr`avata re{i da prodade u{te 23% od svojot del na privatni investitori do krajot na godinava. Iskreno se somnevam deka celata postapka }e zavr{i do krajot na godinata, zatoa {to s$ u{te nema nikakvi detali za privatizacijata, nitu pak, se znaat potencijalnite investitori. Spored moi pretpostavki, poverojatno e narednata godina da se slu~i proda`bata, po {to dr`avata }e ostane so 51% udel vo pristani{teto, a privatnite investitori so 49%. Vo momentov privatni investitori se pomali akcioneri, bidej}i pristani{teto kotira na berza i sekoj mo`e da si kupi akcii, no mislam deka sega{nata ideja na vladata e ostanatiot del, koj najverojatno }e bide kargo-terminalot, poradi negovata atraktivnost, da se prodade na nekoj poseriozen i pogolem investitor, {to e dobro zatoa {to toa }e zna~i

podobruvawe na uslugite. Mo`ete li niz brojki da ni ka`ete kolku makedonskite kompanii go koristat Solunskoto pristani{te? Spored obemot na tovar, po Severna Grcija, kade {to odi najgolem del od stokata, najgolem broj klienti ima od va{ata zemja, a duri potoa se Srbija i Bugarija. Minatata godina duri 43,4% od vkupno 4,4 milioni toni obi~en tovar {to tranzitira{e niz pristani{teto e od ili za va{ata zemja. Samo minatata godina vkupno 18,584 kontejneri bea nameneti za kompaniite od va{ata zemja, {to e 6,8% od vkupniot broj kontejneri. No, tuka mora da ka`am deka toj procent e pomal od 2009 godina, osobeno od 2008 godina, koga re~isi 10% od kontejnerite bea za va{ata zemja. Toa jasno govori deka krizata vlijaela i na na{ite klienti ili pojasno ka`ano, slu~uvawata vo sosednite zemji i nivnata ekonomska sostojba se reflektiraat vrz

rabotata na pristani{teto. Minatata godina najavuvavte deka do 2014 godina transportot na stokite preku Solunskoto pristani{te }e go nadmine zlatnoto vreme od 2007 godina. Kakva e momentalnata sostojba? Spored poslednata analiza za rabotata na pristani{teto, izrabotena u{te pred dve godini, a revidirana minatata godina, o~ekuvawata se deka pobaruva~kata za uslugite na pristani{teto narednive godini kontinuirano }e raste i deka sleduva zna~itelen porast na pobaruva~kata za obi~niot, odnosno konvencionalniot tovar, koj do 2012 godina bi trebalo da ja dostigne brojkata od pet milioni toni, kolku {to be{e vo 2007 godina, no i da se zgolemi na devet milioni toni do 2020 godina. Ako go analizirame finansiskiot obrt }e vidime deka sme podobri od lani, posebno vo delot na konvencionalniot

tovar, kade {to minatata godina imavme obrt od 25,5 milioni evra. Brojkite zboruvaat za rast i uvereni sme deka }e ja dostigneme 2007 godina. Neodamna najavuvavte vlo`uvawa vo nabavka na oprema so cel podobruvawe na funkcionalnosta, zgolemuvawe na kapacitetot i zgolemuvawe na brojot na vraboteni za podobruvawe na pristani{teto. Ima{e li zastoj vo investiciskiot ciklus so ogled na krizata vo Grcija? Site tie investicii planirame da gi realizirame i toa mnogu brzo }e po~neme so ekspanzija na {estiot priod za tovarni brodovi, vo delot na infrastruktura i vo delot na zgolemuvawe na kapacitetite za ~uvawe na stokata. Parite ve}e se obezbedeni od strana na gr~kata Vlada i Evropskata investiciska banka. Stanuva zbor za 250 milioni evra, koi }e po~nat da se tro{at u{te od idniot mesec. Se o~ekuva re-

9 konstrukcijata na {estiot priod da bide zavr{ena do 2014 godina, a pridobivkite od toa }e bidat za 500 metri zgolemena povr{ina, dlabo~ina od 16 metri, kapacitet za 1,2 milioni kontejneri, bidej}i vo momentov ima kapacitet za samo 300 iljadi kontejneri. Ve}e ni e izraboten investiciski plan za narednite pet godini, a toj vklu~uva i razvoj na zonata kade {to }e se vr{i popravka na brodovite, a }e se razvie i avtomobilskiot terminal. Planirame i poagresivno da nastapime vo delot na prezentacija na pristani{teto, osobeno vo Balkanskiot region, kako i tesno da sorabotuvame so `eleznicata i carinata, kade {to vo posledno vreme se detektirani mnogu problemi. Klu~niot problem koj go poso~uvaat makedonskite kompanii e tokmu `eleznicta, koja be{e pod postojani blokadi od vrabotenite `elezni~ari, {to zna~itelno go ote`nuva{e transportot na stokata. Dopolnitelno i poradi neraboteweto na carinata kompaniite ~ekaa i po 24 ~asa za carinewe na eden kontejner. Kako mo`e da se re{i ovoj problem. Najavuvate pogolema sorabotka? Ima problemi i od va{a strana, osobeno vo delot na brzinata na vozovite, no mora da priznaam deka pogolemi se problemite od gr~ka strana. Fakt e deka F de gr~kata `eleznica mora da se rekonstruira i m toa e vvo procedura, a se o~ekuva finalizacija idnata godina. Spored evropskata regulativa, gr~kata `eleznica regulativ e obvrzana obvrza da go liberalizsoobra}aj. ira `elezni~kiot `ele Mislam deka i vo va{ata dr`ava e sli~no, {to zna~i mo`nostite za sorabotka deka mo` }e bidat pogolemi dokolku se slu~i toa. to Koga imate priblokadite od vaten investitor inv strana na vrabotenite se svedeni na minimum. Od zaemen interes e da se slu~i toa. Sigurno ste svesni za rapirazvoj na pristani{dniot ra zemji na tata vo sosednite s Balkanot. ^uvstvuva li meBalkanot naxmentot na Solunskoto naxmento pristani{te ostra pristani konkurencija? konkuren zboruvate za pristaAko zbo ni{tata vo Dra~ i Burgas, smetam deka se razvivaat, no nemaat napraveno poseriozni ~ekori vo delot na kontejnerskiot prevoz. Mo`ebi vo idnina }e treba da gi pro{irat pristani{tata, da napravat novi objekti kade {to }e se ~uvaat kontejnerite i kojznae, mo`ebi }e mo`eme i nie kako Solunsko pristani{te da sorabotuvame so niv. Ne mora sekoga{ da se gledame kako konkurencija, mora da ima i sorabotka, kako na primer vo delot na kargoprevozot, mo`ebi odreden tovar i nie da pratime na tie pristani{ta vo uslovi na prebukiranost na na{a strana, zatoa {to na kraj, glavna cel na pristani{teto e komercijata, stokata da stigne do krajnite korisnici. Na 5. oktomvri }e prisustvuvate na Saemot za transport i logistika vo Skopje. Koi se va{ite o~ekuvawa od takvata prezentacija? ]e imame {tand, }e gi prezentirame na{ite uslugi i planovi. Se nadevame deka }e imame uspe{ni sostanoci so na{ite dosega{ni klienti, no se nadevame i na sozdavawe novi partneri. Isto taka, sakame da gi slu{neme novitetite koi gi voveduvaat pristani{tata vo drugite gradovi, a se razbira, i uslugite koi gi nudat `elezni~kite kompanii.


Kompanii / Pazari / Finansii

10

 PREGLED VESTI LUKOIL OTVORI BENZINSKA PUMPA VO OHRID uskata kompanija Lukoil na sve~en na~in ja pu{ti vo upotreba svojata prva benzinska pumpa vo Ohrid, 16-ta po red na teritorijata na Republika Makedonija. Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, na sve~enosta istakna od deka osobena va`nost e toa {to novata benzinska stanica na Lukoil e napravena spored najsovremeni svetski standardi. “Od aspekt na za{titata na `ivotnata sredina, pumpata ima sistem za odvojuvawe na derivatite od atmosferskata voda, sistem za bezbedno polnewe na rezervoarite, sistem za za{tita na kvalitetot na gorivata, odnosno potro{uva~ite, kako i toa {to e bitno za dr`avata - nemo`nosta za to~ewe goriva bez fiskalna smetka. Mislam deka ovaa pumpa gi ima site parametri na najsovremenite objekti, gi ispolnuva site standardi i postavuva novi merila za toa kako treba da izgledaat benzinskite pumpi vo Makedonija”, re~e Pe{evski. Toj potseti i deka Lukoil e seriozen investitor i stopanski partner, so vlo`eni pove}e od 30 milioni evra vo Makedonija dosega. Generalniot direktor na Lukoil za Makedonija, Andrej Kuku, istakna deka Lukoil na 18. septemvri }e ja odbele`i 20-godi{ninata od svoeto formirawe. "]e se potrudime, so pomo{ na makedonskata Vlada, vo tekot na ovaa godina da slavime po povod otvoraweto na 20-tata benzinska stanica vo Makedonija”, istakna Kuku.

R

KAPITAL / 12.09.2011 / PONEDELNIK

DELOITTE GO OBJAVI RANGIRAWETO NA KOMPANIITE OD CENTRALNA I

OKTA I PONATAMU EDINS OD MAKEDONIJA VO TOP IVANA KOLEVA

koleva@kapital.com.mk

MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

kta i ponatamu e edinstvenata makedonska kompanija koja spored goleminata na prihodite mo`e da vleze vo dru{tvoto na najgolemite kompanii vo Centralna i Isto~na Evropa, a toa poka`uva kolku e nemo} na makedonskata ekonomija vo globaliziraniot pazar. I godinava vo rangiraweto TOP 500 na kompaniite od Centralna i Isto~na Evropa, {to go pravi konsultantskata ku}a Delojt (Deloitte), gr~kata rafinerija e edinstvenata kompanija od zemjava vlezena vo izve{tajot. Spored istra`uvaweto, OKTA godinava se iska~i za 45 mesta vo odnos na minatata godina i go zazede 400-toto mesto, so 500 milioni evra ostvareni prihodi. Ova u{te edna{ potvrduva deka ekonomskiot rast vo Makedonija, pokraj malkute golemi, prakti~ki go sozdavaat pogolem broj pomali kompanii. A i kompaniite koi vo zemjava gi rangirame

O

 Osven Okta, nitu edna druga golema makedonska kompanija ne vleze vo rangiraweto na Deloitte. Najgolemite makedonski kompanii se mali duri i vo sporedba so konkurentskite kompanii od Slovenija, Srbija, Bugarija i Hrvatska

kako najgolemi se mnogu mali duri i koga }e se sporedat so konkurentskite kompanii od Slovenija, Srbija, Bugarija i Hrvatska. Toa go poka`uvaat brojkite, a spored niv, vo istra`uvaweto na Delojt se opfateni 18 slovene~ki, 13 hrvatski, 11 srpski i sedum bugarski kompanii. Majk Berington, glaven izvr{en direktor na Delojt za Centralna i Isto~na Evropa, veli deka toa {to go karakterizira raboteweto na kompaniite vo Centralna i Isto~na Evropa e {to nivnite profiti povtorno po~nale da rastat vo 2010 godina. “Ova e rezultat na generalno podobrenite uslovi vo regionot i na klu~nite izvozni pazari. No, jasno e deka nesigurnosta za idninata e prisutna. Kade i da rabotat, kompaniite od CEE se soo~uvaat so istite problemi - ograni~ena potro{uva~ka, zgolemeni tro{oci i baven rast na zapadnoevropskite pazari. Vremeto }e poka`e

najbrzoraste~kite, ~ij broj na kompanii porasna za sedum i iznesuva 80 kompanii, kako i Romanija, ~ija zastapenost godinava e so 38 kompanii, {to e za {est pove}e vo odnos na rangiraweto lani. “Istra`uvaweto poka`a deka pet golemi trendovi vlijaele na raboteweto na kompaniite vo Centralna i Isto~na Evropa vo 2010 godina. Toa se rastot na cenite na surovinite, dlabo~inata na javnite dolgovi, aktivnostite povrzani so spojuvawa i prezemawa, nadvore{nite globalni vlijanija i stranskite direktni investicii”, veli Bela Ceres, menaxing-partner vo Delojt za Centralna Evropa. SLOVENE^KITE KOMPANII PREDNI^AT VO REGIONOT Ako listata na 500 najgolemi vo Centralna i isto~na Evropa ja pogledneme od balkanski aspekt mo`eme da zaklu~ime deka najbrojni se slovene~kite firmi. Niv gi ima vkupno 18. Po slovenskite kompanii, Hrvatska e vtora na listata i mo`e da se pofali so vkupno 13 kompanii od listata na 500 najgolemi. Koncernot Agrokor na Ivica Todori} i ponatamu e rangiran kako vode~ka hrvatska kompanija vo regionot na 28 mesto. Po Agrokor, koj lani ostvaril 3,63 milijardi evra prihod ili 1% pove}e od prethodnata godina, vtora e kompanijata Ina, rangirana

dali 2010 godina be{e samo pauza za zemawe zdiv pred vra}awe vo nekoja forma na kriza. Sepak, jas sum optimist deka inovaciite }e bidat klu~ni za podobruvawe na sostojbite”, veli Berington. Vo 2010 godina pove}e od 80% od TOP 500 kompaniite vo Centralna i Isto~na Evropa prijavile zgolemeni prihodi, a ovoj trend prodol`uva i vo prvata polovina od godinava. Ova e osobeno izrazeno vo proizvodstvoto, ~ie u~estvo vo TOP 500 e zgolemeno za 16 kompanii, a ovoj sektor ima 23% rast na prihodite vo 2010 godina. Najdobrite 10 kompanii vo izve{tajot TOP 500 glavno se gigantite od sektorot energetika i istra`uvawe i tie imaat sedum mesta vo top 10. Prvi na listata spored prihodite se polskata kompanija PKN Orlen i ungarskata MOL. Kako i minatite godini, taka i godinava, Polska ima najmnogu kompanii vo rang-listata ili 173, dodeka ^e{ka e me|u

TOP 10 KOMPANII VO CIE TOP 500 rang vo 2010

TOP 500 rang vo 2009

1

1

PKN Orlen

Polska

20,915.10

2

2

MOL

Ungarija

15,530.50

3

4

[koda

4

5

Naftogas

5

3

OHRID I STRUGA ZADOVOLNI OD HOLANDSKITE GOSTI hridskite i stru{kite hotelieri vo ~ii objekti vo turisti~kata sezona {to izminuva prestojuvaa gosti od Holandija preku aran`manite na Korendon i Fibula er travel se zadovolni i od brojot na no}evawata i od potro{uva~kata {to ja ostvarile gostite vo tekot na sezonata. “Spored podatocite od tri smestuva~ki objekti za juli i avgust, vo sporedba so istiot period lani brojot na gosti e zgolemen za 11%, brojot na no}evawa e pogolem za 53%, a zgolemuvaweto na ekstrapotro{uva~kata vo tie tri hoteli e za celi 121%”, re~e Don~o Taneski, pretsedatel na Asocijacijata na hotelieri na Makedonija (HOTAM). Izrazeno vo brojki, Taneski pojasni deka minatata godina vo navedeniot period vo trite objekti prestojuvale 4.058 gosti, za razlika od godinava, koga toj broj iznesuva 4.497. Vo istiot period lani trite smestuva~ki objekti ostvarile 17.574 no}evawa, nasproti 26.818 registrirani ovaa godina. Isto taka, minatata godina bil ostvaren promet od ekstrapotro{uva~ka od gostite vo iznos od 2.158.743 denari, dodeka ovaa godina toj e zgolemen pove}e od dvojno ili to~no 4.780.082 denari.

O

+

раст

9/7/2011

Витаминка Прилеп Макстил RMDEN08 RMDEN10 RMDEN04

+10,11% +2,72% +1,14% +0,67% +0,54%

9/7/2011

Стопанска банка Битола Скопски пазар ТТК банка Комерцијална банка RMDEN07

-

пад

-7.36% -3.00% -2.96% -0.98% -0.56%

нова цена

5.500.00 162.69 89.00 88.95 93.00

нова цена

2,103.00 5,820.00 1,213.00 3,218.22 89.00

Kompanija

Prihodi (vo 2010)

Zemja

8,698.10 Ukraina

8,643.70 7,861.60

6

9

Metinvest

Ukraina

7,057.20

7

16

Energorinok

Ukraina

5,346.20

8

8

PGNiG

Polska

5,327.50

9

6

PGE

Polska

5,126.00

10

12

Xeronimo Martins

Polska

5,061.10

Ц

petok- 09.09.2011 КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка

3м 4.00%

6м 5.00%

24м 7.70%

36м 7.90%

Шпаркасе банка Охридска банка

4.80% 4.60%

5.60% 4.80%

8.10% 5.00%

7.90% 5.00%

Прокредит банка

4.00%

5.00%

8.20%

8.30%

ТТК банка Алфа банка

4.30% 4.60%

5.00% 5.50%

7.80% 7.80%

8.40% 8.10%

Уни банка Еуростандард банка

5.00% 5.30%

6.00% 6.50%

9.00% 9.00%

9.50% 9.50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

24м

36м

НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка

Банка

2.20% 2.50% 2.40%

2.70% 3.00% 2.90%

3.80% 4.50% 3.65%

4.10% 5.00% 3.90%

Прокредит банка ТТК банка

2.40% 2.40%

2.90% 2.80%

4.10% 4.00%

4.50% 4.20%

Алфа банка Уни банка

2.60% 2.40%

3.00% 2.70%

4.00% 4.35%

4.30% 5.25%

Еуростандард банка

3.50%

4.00%

5.00%

5.50%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

Домашна валута

10%

Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД

Валута евро долар

Среден

В.Британија Швајцарија

фунта франк

71.0244 50.5549

Канада

долар

Австралија

долар

61.5

44.5104

44.8316

46.8571

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5% 4% 3%

1м 1.34% 1.3% 0.23%

3м 1.53% 1.5% 0.34%

6м 1.73% 1.7% 0.50%

12м 2.06% 2.0% 0.82%

0,00%

0.01%

0.05%

0.29%

2%

1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

камата 4.00% 5.50%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Libor (CHF)

ј

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD)

р

Нето вредност

1M

3M

6M

1Y

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

28,343,705.77

-10.02%

-13.86%

-17.80%

-10.84%

-16.37%

9/1/2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

44,716,190.72

-8.03%

-9.66%

-15.02%

-12.42%

-18.03%

9/1/2011

Иново Статус Акции

18,565,886.73

-4.08%

-4.85%

-6.33%

-1.93%

0.09%

9/1/2011

КД БРИК

38,106,863.50

-7.52%

-7.96%

-10.43%

-7.17%

-12.63%

9/1/2011

КД Нова ЕУ

21,768,136.42

-7.54%

-16.69%

-20.02%

-14.22%

-17.12%

9/1/2011

КБ Публикум - Балансиран

28,365,360.52

-7.15%

-9.30%

-11.23%

-6.25%

-7.86%

8/31/2011

КБ Публикум - Обврзници

34,212,500.97

0.11%

0.92%

8/31/2011

КБ Публикум Паричен

51,934,680.04

0.26%

0.78%

8/31/2011


KAPITAL / 12.09.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

 PREGLED VESTI

I ISTO^NA EVROPA

STVENA 500! na 30 mesto. Spored Ivica Kre{ik, direktor na Oddelot za finansisko sovetuvawe vo Delojt, interesen fakt e toa {to vo sporedba so 2009 godina brojot na hrvatskite kompanii opadnal od 16 na 13. Spored Kre{ik, vakvite sostojbi jasno zboruvaat za bavnoto zakrepnuvawe na Hrvatska vo sporedba so nejziniot severen region, koj pak, bele`i zna~itelen rast. Na listata godinava gi nema hrvatskite kompanii Vindija, Adris, Kon~ar, Tisak, Pliva i Hipo banka, koi s$ u{te se dr`at blizu do atraktivnite 500 najgolemi. Novi kompanii vo 500 najgolemi se Prirodni plin i Merkator-H (koj poradi akvizijata na Getro lani gi zgolemi prihodite za 32%). Iako se na treto i ~etvrto mesto me|u hrvatskite kompanii, Hep grupa i Konzum lani se unazadile za pove}e mesta na skaliloto, na koe se nao|aat i Zagreba~ki holding, HEP-proizvodstvo, Podravka, HEP-operator, Vipnet, H@ i HT grupa. Iako petta na listata, HT so 251 milioni evra neto-dobivka e daleku poprofitabilna od site ostanati hrvatski kompanii, dodeka HEP e vtor po profitabilnost so 200 milioni evra dobivka. Po Hrvatska, Srbija mo`e da se pofali so vkupno 11 kompanii me|u 500 nagolemi. Prva e Delta grupa, na 86 mesto, so ostvareni prihodi od 1,67 milijardi evra. Vtora e Naftena industrija Srbija, na 99 mesto, a treta Elektroprivreda Srbija, na 101 mesto. Za prv pat na listata godinava se najde i Viktorija grupa, na 461 mesto, kako i Tarket, na 498 mesto. Za ra-

DONALD TRAMP SE OBRATI NA REALEX VO TIRANA

N

zlika od lani, koga ima{e vkupno 12 srpski kompanii, godinava od listata ispadna kompanijata PTT Srbija. Na listata se prisutni i EFT holding, na 118 mesto, Telekom srbija na 153 mesto, US Stil Srbija na 250 mesto, Srbijagas na 271 mesto, Jugorosgas na 408 mesto i Merkator-S na 452 mesto. Na top-listata so 500 najgolemi kompanii vo CIE se nao|aat i sedum bugarski kompanii, kade {to najdobroplasiran e gigantot za prerabotka na nafta Lukoil neftohim od Burgas, koj se nao|a na 41 mesto. Toj ima napredok od {est pozicii sporedeno so rangiraweto od

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2,296.54 МБИД 2,406.30 ОМБ 118.29

11,414.90

+2,47%

+2,86%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 5,382.33

-0,43%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 757.41

+0,50%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok- 09.09.2011

МБИД

120

0,01%

3,000

112

2,600

108

2,000

2,400

104

1,800

2,200

100

2,200

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

NASDAQ 100 2,223.75

+2,59%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 56,607.30

+2,93%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5,318.66

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

+0,00%

-0,00%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 19,912.80

-0,34%

+0.59%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

-0,10%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 1,989.12

SOFIX 371.66

+0,00%

0,27%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 659.70

ATHEX 895.77

-0,47% +5,26%

20,000.00

Напред ГП

-12.00%

2,200.00 Банка Сплитск

107.65

Аеродром Љу

13,890.00

Униор Зрече

10.00

Имлек

2,194.00 Симпо

255.00

-24.41%

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

89.39$/барел BRENT

115.58$/барел

+2,38% -10.84%

Бадел 1862

+6,21%

Трансадриа

-18.10%

53.00

430.00

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА Сава ре

+5,99%

6,400.00

-58.33%

35,010.00

Словенијалес

-2,03% +0,12%

ПРИРОДЕН ГАС

3.99$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ. 306

-1,38% -1,97%

-3,62%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

+9,36%

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

Бамби Банат

Хрватски духа

-0,67%

SASX 10 939.30

Главен индекс на Белградската берза

76.56

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 17,165.50

ИНДЕКСИ РЕГИОН

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 5,501.22

BELEX15 613.36

ОМБ

116

2,800

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

+0,34%

Pokraj Makedonija, na listata so 500 najgolemi so edna kompanija e zastapena i Bosna i Hercegovina, a samo od Albanija nitu edna kompanija ne vlegla na rang-listata na Delojt.

3,200

2,400

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

NIKKEI 225 8,793.12

2009 godina. OMV go zazema 221 mesto, CEZ 294 mesto, mobilniot operator Mobi tel 350 mesto, vtoriot mobilen provajder BTK (Vivakom) 439 mesto, dodeka Kozmo se nao|a na 493 pozicija.

2,600

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

+0.28%

 SLOVENIJA (18)  HRVATSKA (13)  SRBIJA (11)  BUGARIJA (7)  MAKEDONIJA (1)  BOSNA I HERCEGOVINA (1)  ALBANIJA (nema)

МБИ10

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

CAC 40 3,081.91

BROJ NA KOMPANII NA LISTATA SO 500 NAJGOLEMI PO ZEMJI:

2,800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1,198.62

3,000

-0,34% -0,01% +0.48%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

e e bitna lokacijata kolku {to e bitna sposobnosta na investitorot {to gradi, - im pora~a amerikanskiot milijarder i grade`en magnat Donald Tramp na prisutnite na galave~erata odr`ana vo ramkite na RealEx, saemot za grade`ni{tvo {to se odr`a minatata nedela vo Tirana. “Sum videl mnogu dobri lokacii koi bile prakti~ki upropasteni od lo{i investitori koi ni samite ne znaele {to pravat na zemji{teto {to skapo go platile”, re~e Tramp, koj svoeto bogatstvo go izgradi investiraj}i vo nedvi`nsti. Tramp ima{e specijalno obra}awe preku video-konferenciska vrska na vtoriot den od saemot, 7. septemvri, pri {to dade svoj osvrt na pazarot za nedvi`nosti vo SAD i po{iroko, a odgovori i na nekolku pra{awa od prisutnite. Saemot RealEx sobra na edno mesto {eesetina izlo`uva~i od redovite na investitori vo nedvi`nosti, banki, agencii za nedvi`nosti, centralni i lokalni vladini institucii, arhitektonski biroa i ostanati u~esnici na pazarot za nedvi`nosti od Albanija i od regionot. Organizator na saemot be{e agencijata Leoron Events, a generalen sponzor kompanijata Knauf, odnosno nejzinoto pretstavni{tvo vo Skopje, koe go pokriva i regionot na Albanija i Kosovo.

МЕТАЛИ

ЗЛАТО 1852.90$/унца СРЕБРО 42.32$/унца БАКАР 9061.25$/унца

НИКЕЛ 21,675.00 АЛУМИНИУМ

2315.00$/унца ЧЕЛИК 580.00$/унца

-0,5% -1,5% /

СУРОВИНИ

ПЧЕНКА 735.50$/бушел

+4,75%

ПЧЕНИЦА 753.50/бушел

-17.12%

КАФЕ 2.85 $/бушел

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

+0,55% -2,13% -3.40%

+0,41% -1.05% -4,96%

-1,31% ШЕЌЕР +3,45% 27.25 СОЈА 1420.75$/бушел +0,67% КАКАО 2916.000$/буше

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.


Komentari / Analizi

12

KAPITAL / 12.09.2011 / PONEDELNIK

PREGOVARAWE I KOMPROMIS  Edna

od najra{irenite iluzii vo konceptot na pregovaraweto e negovoto izedna~uvawe so kompromisot. Vo taa iluzija le`i i opasnost koja gi afektira rezultatite od pregovara~kiot proces. Zatoa e potrebno nejzino razbivawe

D

(proces) na prifa}awe na razliki od originalnite barawa na stranite preku otstapuvawe zaradi postignuvawe na zaedni~ko dobro... KOMPROMIS NE E ISTO [TO I PREGOVARAWE Za kompromis vo procesot na pregovarawe zboruvaat pretstavnici na strani kaj koi postoi naglaseno fokusirawe na edna pregovara~ka varijabla, na primer, cenata na proizvodot, visinata na popustot ili, pak, na kamatnata stapka. Vo taa situacija, procesot nalikuva na klackalka vo koja eden po eden, u~esnicite se dobli`uvaat do to~kata na dogovor. Po dogovorot, ako pregovara~ite se svrtat nanazad i poglednat od kade trgnale }e dojdat do dva zaklu~oci: Prvo, deka: 1. stignale podaleku od po~etnata to~ka, no i deka toa go postignale so... 2. ... davawe otstapki na drugata strana. So drugi zborovi, tie postignale nekakov napredok i vrednosta koja ja dobivaat verojatno ja nadminuva vrednosta od koja se odrekle vo procesot na davawe otstapki, no vo taa situacija

postignat spogodba za re{avawe pra{awe od zaedni~ki interes ili razre{at konflikt... Kompromis e proces na zaemno prilagoduvawe vo koja sekoja strana se otka`uva od eden del od vrednosta kon koja se stremi... - www.Dictionary.com Pregovarawe e diskusija so namera da se postigne spogodba ili sramnuvawe... Kompromis e sramnuvawe na razlikite preku otstapki (koncesii)... recipro~na promena na barawata... - www.wordiq.com Pregovarawe e proces vo koj zasegnatite strani gi re{avaat konfliktite, postignuvaat soglasnost za slednite ~ekori, se cenkaat za individualna ili zaedni~ka prednost i se obiduvaat da oformat ishod koj im slu`i na nivnite zaedni~ki interesi... Kompromis e situacija

okolku denes vo poleto za prebaruvawe na Google se vpi{e Negotiation definition, na prvata stranica se dobivaat 10 rezultati. Ako se otvorat linkovite i se poglednat izvorite koi nudat definicii za pregovarawe, se doa|a do zaklu~ok deka vo NITU EDNA definicija ne se sodr`i izrazot “kompromis”! DEFINICII Pokraj onie definicii do koi mo`e da se dojde na gorenavedeniot na~in vo ovoj obid za razgrani~uvawe na poimite pregovarawe i kompromis, nudime i drugi definicii od javno dostapni mediumi koi, sepak, imaat svoe renome i vrednost. Izvor: - www.BusinessDictionary.com: Pregovarawe e proces me|u dve ili pove}e strani koi tragaat po zaedni~ka osnova za da

ETIMOLOGIJA

Od kade doa|a zborot pregovarawe? Negotiatus, latinski – da se raboti (ne{to), bukvalno: da ne se pladnuva. Angliski: to carry on business – not to leisure.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

N

I

O

G

L

A

S

I

menzionalen proces vo koj se zemaat predvid mno{tvo varijabli vo razli~ni poliwa od biznisot. Dokolku nekoja od pregovara~kite strani e zaglavena vo procesot na cenkawe okolu poziciite za konkretna varijabla, toga{ EDINSTVENIOT pozitiven ishod e kompromis. Gledano od aspekt na taa konkretna varijabla, toa mo`e da se smeta za uspeh. Sepak, gledano od GLOBALEN aspekt i od to~ka kolku u{te vrednost stranata mo`ela da dobie, zaklu~okot e deka kompromisot e delumen win-win ishod. Vo toj pregovara~ki proces, ne bila proverena mo`nosta otstapkata po edna pregovara~ka varijabla da se naplati (nadomesti otstapenata vrednost) preku barawe drugata strana da otstapi od svojata pozicija po nekoja od drugite pregovara~ki varijabli. ZAKLU^OK Nekoi pregovarawa, vsu{nost, mnogu ~esto vklu~uvaat otstapki i zavr{uvaat so kompromis i stranite se zadovolni, bidej}i imaat ~uvstvo

SEKOGA[ postojat dve dilemi na koi naj~esto, na krajot od taka vodeniot pregovara~ki proces, ne se dobiva vistinskoto soznanie: 1. Dali ja dobiv najvisokata mo`na vrednost vo ovoj pregovara~ki proces? 2. Dali toa istoto va`i i za drugata pregovara~ka strana? Vtorovo pra{awe mo`e da se podeli na pove}e potpra{awa: a. Dali moeto Win e isto tolku golemo kako i ona Win na mojot “sopernik”? b. Dali po~etnata to~ka na drugata pregovara~ka strana e taa koja tie ja pretstavija ili mo`ebi primenija nekakva taktika? v. Kolkava e dobivkata na drugata strana sporedeno so dadenata otstapka od nivna strana i sl. GENEZA NA DILEMATA Pregovaraweto vo biznisot e daleku od toa da bide ednodimenzionalen proces vo koj pregovara~kite strani se cenkaat (samo) okolu edna pregovara~ka varijabla. Naprotiv, toj e multidiK

O

M

E

R

C

I

J

A

L

N

I

MITKO KERAMIT^IEV Eden od predava~ite na “Konferencijata za izvr{ni asistenti, ofis menaxeri i delovni koordinatori”, koja }e se odr`i na 7 oktomvri 2011 godina.

ili soznanie deka se steknale so vrednost koja ja nemale pred po~etokot na pregovara~kiot proces. Dokolku e toa slu~aj, pregovaraweto e uspe{no... no samo delumno. So cel pregovaraweto da zavr{i so RE[ENIE, a ne samo so kompromis, potrebno e da se zemat predvid SITE mo`ni varijabli i da se postigne KOMPENZACIJA na vrednosta od koja ednata strana, davaj}i otstapki za da se postigne kompromis, se otka`ala. Ottamu, promenata duri i na terminologijata koja e vo optek, zamenata na izrazot kompromis so re{enie, pridonesuva za promena na paradigmata deka pregovaraweto e ednakvo na kompromis, bidej}i toa ne e. Kompromisot i pregovaraweto se dopiraat, no nikako ne se poklopuvaat. O

G

L

A

S

I

INTERNATIONAL SOCIETY FOR PERFORMANCE IMPROVEMENT (ISPI) I WORLD LEARNING Ve pokanuvaat na devettata godi{na konferencija na ISPI Evropa, Bliskiot Istok i Afrika

TRANSFORMING PERFORMANCE CHALLENGES INTO OPPORTUNITIES IN AN ENVIRONMENT OF CONTINUOUS CHANGE 22-24 septemvri 2011 godina Holidej in, Skopje

Dojdete i slu{nete od renomirani me|unarodni eksperti za podobruvawe na produktivnosta na organizaciite i od izvr{ni direktori i sopstvenici na uspe{ni kompanii kako da gi iskoristite mo`nostite za zgolemuvawe na efikasnosta i efektivnosta na va{ata organizacija vo uslovi na dinami~no nadvore{no opkru`uvawe. Doznajte kako sistemskiot pristap vo raboteweto na organizacijata vlijae vrz nejzinite rezultati, kako i vrz korisnicite, partnerite, konkurentite, regulatornite tela i op{testvoto vo celina. Bidete i vie del od konferencijata za sistemsko i sistematsko podobruvawe na raboteweto na organizaciite {to za prv pat se organizira vo Makedonija. Kontaktirajte né vedna{ na 02/ 31 32 062 ili na maja.petkovska@ worldlearning.org i iskoristete go popustot za u~esnici od Makedonija i grupniot popust za u~estvo na konferencijata. Za pove}e informacii posetete go blogot na konferencijata http://ispi-europe. blogspot.com/. Ekskluziven mediumski pokrovitel


KAPITAL / 12.09.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

13

 SVET

0-24 

...RUSKI GAS KON EVROPA

...ZA USTAVNI REFORMI

...NOV DIREKTOR NA CIA

Severen tek po~na so rabota

[pancite baraat referendum

Dejvid Patreus polo`i zakletva

o sve~ena ceremonija na koja u~estvuvaa premierot na ove}e od iljada lu|e izlegoa na ulicite od pogolemite merkanskiot general Dejvid Patreus polo`i zakletva pred S Ruskata Federacija, Vladimir Putin, biv{iot germanski P{panski gradovi da protestiraat za planot na vladata Apotpretsedatelot na SAD, Xozef Bajden, vo Belata ku}a kancelar Gerghard [reder i pretsedatelot na UO na Gazprom, vo Ustavot da vovede amandmani za balansirawe na buxetot, kako nov direkotr na Centralnata izvestuva~ka agencija Aleksej Miler, po~na polneweto na gasovodot Severen tek.

baraj}i ovaa reforma da se iznese na referendum.

(CIA). Patreus be{e komandant na NATO vo Avganistan.

FRANKOT SE FIKSIRA VO ODNOS NA EVROTO

[VAJCARIJA OTVORI NOVA EPIZODA VO VALUTNATA VOJNA

 So cel da go zaprat “diveeweto” na frankot, {vajcarskite bankari odlu~ija da go fiksiraat na minimalni 1,2 franci za evro. Spored analiti~arite, ovaa odluka predizvikuva novi potezi od drugite bankari vo takanare~enata valutna vojna }e gi zajakne samo “prepukuvawata” na finansiskite pazari za globalnata valutna vojna, predvodena od Brazil i Japonija. “Zemjite momentalno se borat da gi za{titat svoite ekonomii i izvozot, a so otstranuvawe na dosega{niot za{titen ventil na investitorite i edinstvenoto zasolni{te od previrawata na pazarot mo`e da dovede do zgolemuvawe na nestabilnosta na finansiskite pazari. Po valutnata vojna sleduva i trgovska vojna, a so toa doa|a i pritisokot na izvozot i dogovorite za izvoz na zemjite vo razvoj. Tenziite }e rastat!”, pi{uva vo komentarot na Piter Garnam vo londonskiot vesnik. Promenata na strategijata na bankata pretstavuva znak deka i drugite centralni bankari }e po~nat da razmisluvaat ili }e prezemat akcija da ja oslabnat vrednosta na sopstvenite valuti, {to doveduva do prodlabo~uvawe na valutnata vojna, kako {to i minatata godina predvide brazilskiot minister za finansii, Gvido Mantenga. ESENVA SLEDUVA NOVA OPASNA FAZA Iako investitorite na evropskite berzi go pozdravija potegot na centralnata banka na [vajcarija, klu~nite berzanski indeksi vo Evropa vo vtornikot povtorno padnaa na najnisko nivo vo poslednite dve godini. Stabiliziraweto na frankot

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

vajcarija otvori nova runda vo globalnata valutna vojna so odlukata da ja “zamrzne” vrednosta na frankot, za prvpat od 1978 godina, za da ja za{titi doma{nata ekonomija od nepredvidliviot kurs na nacionalnata valuta. Frankot minatiot mesec dostigna rekordno nivo vo odnos na dolarot i evroto. Zatoa, centralnata banka na [vajcarija vo vtornikot go odredi minimalniot kurs od 1,2 franci za evro, naveduvaj}i deka odlu~no }e go brani od nadvore{nite vlijanija. Vrednosta na evroto na me|unarodnite devizni pazari za samo eden den se zgolemi za duri 8,51%. “Momentalnata izrazena precenetost na {vajcarskiot frank pretstavuva akutna zakana za {vajcarskata ekonomija i nosi rizik od deflatorni dvi`ewa. Bankata zatoa ima cel zna~ajno i vo podolg vremenski period da go namaluva kursot na frankot”, se veli vo soop{tenieto. [vajcarskata banka, koja od 15 septemvri treba da ja revidira svojata trimese~na monetarna politika, soop{ti deka }e prezeme i drugi merki za ograni~uvawe na rastot na frankot. Mnogu analiti~ari veru-

[

vaat deka mo`at da napravat i novi intervencii na devizniot pazar. Od bankata, isto taka, naveduvaat deka se spremni da kupuvaat stranski valuti vo neograni~eni koli~ini. Analiti~arite na Blumberg velat deka ovaa postapka mo`e da gi napravi Norve{ka i [vedska ranlivi i da predizvika neposakuvan rast na nivnite valuti, a zemjite K

O

M

E

kako Brazil i Japonija se borat da ja limitiraat aprecijacijata na nivnite nacionalni valuti, vo vreme koga evroto se nao|a vo najgolema kriza dosega, a amerikanskite obvrznici imaat rekordno niski kamatni stapki. “Fajnen{al tajms” pi{uva deka ovoj poteg na {vajcarskite bankari doa|a vo pogre{no vreme bidej}i R

C

I

J

A

L

N

I

O

G

L

A

S

I

go zaseni i stravot od nov bran na dol`ni~kata kriza vo Evropa. Somne`ite deka Italija i Grcija }e mo`e na delo da gi sprovedat zacrtanite merki za {tedewe gi zagri`i investitorite, a nivniot strav dopolnitelno go zgolemi i germanskiot minister za finansii, Volfgang [ojble, so predupreduvaweto deka Grcija mo`ebi nema da ja dobie novata tran{a pomo{ ako najnovite izve{tai na me|unarodnite inspektori ne bidat pozitivni. “Negativno sme raspolo`eni kon bankite, bidej}i mora da sobereme u{te kapital. Vladee i golema zagri`enost poradi problemite na perifernite delovi od evrozonata, bidej}i nivnite bilansi i ponatamu se polni so ’nepoznati’”, veli Kolin Meklin, analiti~ar vo SVM Asset Management. Zagri`en e i Robert Zelik, {efot na Svetskta banka, koj izjavi deka globalnata ekonomija naesen vleguva vo nova i opasna faza. “Finansiskata kriza vo Evropa se pretvora vo golema dol`ni~ka kriza i sozdava te{ki posledici za monetarnata i ekonomskata unija, za bankite i konkurentnosta na nekoi zemji. SAD mora da go re{i problemot so dolgovite, potro{uva~kata i dano~nite reformi za da go pottikne jakneweto na privatniot sektor”, soop{ti pretsedatelot na Svetskata banka.


14

Feqton

KAPITAL / 12.09.2011 / PONEDELNIK

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

P Po~ituvani ~itateli, “Kapital� po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski�. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj `ivee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istra`uvawe i prou~uvawe na `ivotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata mo`e da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i  Opsadata na Tir, minijatura od nepoznat avtor

OPSADATA NA TIR psadata na fenikiskiot grad Tir po~nala vo sredinata na zimata 333 godina pred Hristos. Aleksandrovata opsada na Tir se smeta za najgolema opsada vo istorijata; po obem mo`at da & se pribli`at samo opsadata na Tulon i artilerijata, koja po naredba na Napoleon biela po britanskata mornarica, kako i ruskata odbrana na Stalingrad protiv Germancite vo Vtorata svetska vojna. Vo Tulon i kaj Stalingrad odbranbenite sili uspe{no im se sprotivstavile na napa|a~ite, zatoa Tir ostanuva najgolemata ofanzivna opsada. Sekoja generacija voeni generali ja prou~uva ovaa opsada, bidej}i taa ubedlivo ni poka`uva deka nitu edno fizi~ko utvrduvawe ne e dovolna odbrana protiv odlu~en neprijatel. Tir bil najsilnata pomorska baza na nepobedlivata (s$ dodeka ne se soo~ila so Aleksandar) fenikiska mornarica. Se nao|al na eden ostrov dolg okolu 3,3 kilometri i ne{to pomalku {irok. Od site strani bil za{tituvan so moreto i so mnogu visok yid. Fenikijcite go izgradile noviot grad Tir kako neosvoiva tvrdina. @itelite na Tir bile pro~ueni moreplovci vo

O

 Opsadata na Tir

anti~ko vreme i pokraj nivnata hrabrost i sposobnosta za plovewe, bile poznati po nivnata ve{tina za odolevawe na opsadite. Stariot grad, na kopnoto, 13 godini & odoleval na opsadata izvedena od eden persiski vojskovodec. Noviot grad Tir bil u{te pove}e utvrden otkolku stariot , vo toa vreme imal kapaciteti da izdr`i re~isi sekakvo vremetraewe na opsadata. Koga Makedoncite se dobli`ile do Tir negovite `iteli ponudile da im se predadat, no samo ako Makedoncite vetat deka nema da stapnat na nivnata ostrovska tvrdina. Ovoj uslov bil neprifatliv za Aleksandar, iako toa bil istiot dogovor koj Persijcite go sklu~ile so `itelite na Tir. Aleksandar sakal da se moli i da prinese `rtva vo hramot na tirskiot Herkul. No, spored tirskiot obi~aj, samo nivniot kral mo`el da ja prinese taa `rtva. Zatoa, moleweto na Aleksandar vo hramot se smetalo za ednakvo na kapitulacija. Re~isi bez brodovi, bidej}i gi uni{til site po preminot na Helespont, Aleksandar ja po~nal opsadata. Toj po~nal da gradi zemjen premin od kopnoto (stariot Tir), koj se nao|al na okolu 800 metri od ostrovot. Ova }e bide negoviot primaren na~in za pristap do utvrdeniot grad. @itelite

na Tir mislele deka Aleksandar go izgubil umot. Tirskite mornari ka~eni na nivnite brodovi }e plovat kraj rabotnicite koi }e go gradat zemjeniot premin i }e gi opomenat zatoa {to budalesto mislat deka nekoga{ mo`at da bidat podobri od Posejdon, gr~kiot bog na moreto. Makedonskite vojnici, zaedno so sekoj drug rabotnik {to mo`ele da go najdat, prodol`ile da go gradat zemjeniot premin {irok pribli`no 65 metri. Branovite od Sredozemjeto, zasileni od jugozapadnite vetrovi, pove}eto denovi udirale i gi uni{tuvale grade`nite raboti. No, lu|eto bile istrajni - tie frlale celi drvja okolu zemjeniot premin so cel da gi smirat branovite. Kolku pove}e naiduvale na te{kotii pri izgradbata na preminot, tolku podlaboko Makedoncite trupale materijal na dnoto od moreto i go zajaknuvale so kamewa i drvja doneseni od stariot grad. Po nekolku meseci, kako {to preminot se pribli`uval do ostrovot, rabotata stanala pote{ka i nesigurna. Toa delumno se dol`elo na golemata dlabo~ina na vodata blizu ostrovot. No, glavnata pri~ina bile `itelite na Tir, koi koristele sekakvi mo`ni metodi za bukvalno da gi potopat naporite na Makedoncite: no}e ispra}ale nurka~i za

 Koga Makedoncite se dobli`ile do Tir negovite `iteli ponudile da im se predadat, no samo ako Makedoncite vetat deka nema da stapnat na nivnata ostrovska tvrdina. Ovoj uslov bil neprifatliv za Aleksandar.

da go sabotiraat zemjeniot premin; ispra}ale brodovi na koi imalo katapulti, lu|e so pra~ki i strelci, koi gi voznemiruvale rabotnicite; i od vrvot na bedemite od nivniot utvrden grad napa|ale so golemi kamewa, zapallivi bombi, duri i so zovrieno maslo. Na odreden na~in, tie go koristele anti~kiot ekvivalent na Napoleonoviot artileriski bara` kaj Tulon. Za da go odbrani ovoj francuski grad od britanskata opsada Napoleon gi premestil site topovi na vrvot od strmnata karpa koja dominirala nad pristani{teto, od kade {to artileriski bara`i gi zasipuvale britanskite brodovi. Isto taka, tircite brutalno se odnesuvale kon site zarobenici. Eden zaroben brodski ekipa`, sostaven od gr~ki i makedonski mornari, bil masakriran na bedemite od tvrdinata, a nivnite tela bile frleni vo razbranuvanoto more. Na krajot od zemjeniot premin Aleksandar izgradil dve kuli za da gi odvrati napadite na tircite. No, eden den dodeka vetrot im duval v grb tircite napolnile eden brod so granki, sulfur, nafta i so drugi zapallivi materii i otplovile kon zemjeniot premin. Mornarite go zapalile brodot i otplivale kon sigurnosta na nivniot utvrden grad. Ognot gi uni{til kulite i opsad-

 Triumfalnata porta kaj Tir

nite orudija i nna kraj, temelite na zemjeniot premi premin popu{tile poradi ognot na povr{inata. Preminot bil potopen. Za pomalku od eden ~as bila uni{tena pove}emese~na rabota. Aleksandar vedna{ naredil da se gradi pogolem zemjen premin, dvojno pogolem od uni{teniot, za da mo`e da postavi mnogu pove}e kuli za odbrana na rabotnicite. Toj sfatil i deka trebal da ja uni{ti tirskata kontrola nad moreto. Sli~no kako i biznis-organizaciite, koi ili sozdavaat loklani organizacii ili stapuvaat vo sojuz so etablirani lokalni kompanii za da gi realiziraat nivnite globalni aspiracii - Aleksandar, poradi sozdavawe svoja flota kraj Tir so eden mal voen kontingent odjaval kon fenikiskoto pristani{te Sidon. Ovoj grad prethodno mu se predal, pa Aleksandar ja prezel komandata nad 80 triremi koi bile zakotveni tamu. Kralot na Kipar, gledaj}i deka doa|a do pomestuvawe na mo}ta vo Sredozemjeto, isto taka ja ispratil svojata flota od 120 brodovi. Primerot go sledel i Rodos. Naskoro Aleksandar se vratil vo Tir so tripati pogolema flota od tirskata. Toj gi opremil ovie brodovi so lansirni rampi, borbeni ovni, balisti i mostovi

 @itelite na Tir koristele sekakvi mo`ni metodi za bukvalno da gi potopat naporite na Makedoncite. Na odreden na~in, tie go koristele anti~kiot ekvivalent na Napoleonoviot artileriski bara` kaj Tulon.


15

Feqton

KAPITAL / 12.09.2011 / PONEDELNIK

 Aleksandrovata opsada na Tir se smeta za najgolema opsada vo istorijata. Po obem mo`at da & se pribli`at samo opsadata na Tulon i artilerijata, koja po naredba na Napoleon biela po britanskata mornarica, kako i ruskata odbrana na Stalingrad protiv Germancite vo Vtorata svetska vojna. Zemjeniot premin na Aleksandar me|u stariot i noviot Tir go pretvoril ova mesto vo poluostrov, na koj deneska se nao|a i prosperira sovremeniot Tir

P

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridru`i na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po in`enering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, u`iva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

za prizemjuvawe. Iako pove}eto od ovie orudija ne mo`ele da storat ne{to protiv re~isi 50metarskite yidini na tvrdinata, tie im bile dostoen protivnik na tirskite brodovi. Iako bil relativen “novajlija” vo vojuvaweto na more, Aleksandar pobedil poradi svojata smelost i re{itelnost. Vo pomorskoto vojuvawe Aleksandar go praktikuval toa {to po re~isi 2.100 godini }e bide poznato kako doktrinata na Nelson: “Nitu eden pomorski kapetan nema mnogu da zgre{i ako go dovede negoviot brod pokraj brodot na neprijatelot”. Triremite go sozdale o~ekuvaniot pusto{. Tirskite brodovi ili bile potopeni ili brzo se povlekuvale kon nivnoto pristani{te. Tircite od relativnata sigurnost koja im ja davale nivnite vrtoglavo visoki bedemi gledale kako nivnite brodovi tonat ili im se predavaat na Makedoncite. Padot na Tir bil samo pra{awe na vreme. 30iljadniot tirski garnizon im se predal na Makedoncite, no otkako so niv vodel `estoka bitka. Vo bitkata 8.000 tirci bile ubieni, 15.000 bile spaseni od strana na Sidoncite (sosedite na Tir, koi gi zdru`ile svoite sili so Makedoncite), a drugite bile prodadeni kako robovi. Zemjeniot premin na Aleksandar me|u stariot i noviot Tir go pretvoril ova mesto vo poluostrov, na koj deneska se nao|a i prosperira sovremeniot Tir. MENTALITETOT NA OPSADATA Fizi~kite utvrduvawa imaat dolga istorija - Tir, golemiot Kineski yid i yidot na rimskiot imperator Hadrijan, koj gi se~e severnite delovi na britanskite ostrovi, s$ do relativno sovremenite utvrduvawa kako Berlinskiot yid. Toa n$ naveduva na pomisla deka yidinite ne pravat ni{to drugo osven {to privremeno - i samo privremeno - gi dr`at neprijatelite

 Bitkata za Kvebek

 Montreal

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA

 Bitkata za Kvebek bila presudna vo sedumgodi{nata vojna na Francuzite so Britancite za dominacijata nad regionot. Gradot Kvebek bil podlo`en na dolga opsada. Toj bil edinstven utvrden grad vo Severna Amerika i kako i Tir, bil smetan za neosvoiv. nadvor. Me|utoa, yidinite gi dr`at zaklu~eni i lu|eto koi se nao|aat od vnatre{nata strana. ^esto ovie utvrduvawa mo`e da se nao|aat i vo umovite na lu|eto; na primer, islamskite fundamentalisti~ki dvi`ewa se obidoa da sozdadat mentalni yidovi poradi spre~uvawe kakvo bilo vlijanie od zapadnata kultura vrz umovite na nivnite sledbenici ili kako {to storija nekoi napredni i razvieni nacii, kako Francija, koi se obidoa da go spre~at vlijanieto na Holivud i na amerikanskata brza hrana vrz nivnite `iteli. ]e razgledame eden interesen primer za bescelnosta na utvrduvawata, fizi~ki ili mentalni. Kvebek, najgolemata provincija na Kanada, vtora po golemina dr`ava vo svetot, se obide so utvrduvawa da spre~i fizi~ki ili intelektualni vlijanija otstrana. Kvebek e prviot region od Severna Amerika koj bil naselen so Evropejci. Vo raniot 17 vek Francuskite istra`uva~i kako @ak Kartie i Samuel de [amplen izrabotuvale precizni mapi na regionot. A mnogu lu|e od severna Francija se doselile vo ogromnite prostranstva na regionot - lu|e koi mo`ele da gi izdr`at mo{ne studenite zimi vo taa provincija. Vo 1763 godina Francuzite vo sedumgodi{nata vojna so Britancite ja zagubile dominacijata nad regionot. Pogolemiot del od francuskite doselenici se spakuvale i zaminale nazad vo Normandija, od kade {to do{le nivnite predci; tie koi poradi ekonomski pri~ini ne mo`ele da se vratat ostanale i dodeka Britancite gi osvojuvale teritoriite bile vo pot~inetost pod novite doselenici, glavno [koti. Bitkata za Kvebek bila presudnata bitka vo taa vojna. Gradot Kvebek bil podlo`en na dolga opsada. Toj bil edinstven utvrden grad vo Severna Amerika i kako i Tir, bil smetan za neosvoiv. Me|utoa, britanskiot kontingent od 4.500 vojnici, pod komanda na general majorot Xejms Vulf, se iska~il po re~isi vertikalnata strmna karpa visoka okolu 115 metri, koja{to go odvojuvala utvrdeniot grad od vodite na rekite Sent ^arls i Sent Lorens, koi te~ele pod nego. Rano nautro Francuzite gi videle Britancite na Ramninite na Abraham. Francuzite, pod komanda na markizot De Montkom, odlu~ile vedna{ da pojdat vo bitka, a ne da ostanat vo tvrdinata, koja se

Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

 Vo 1996 godina evrejskite `iteli na Kvebek bea osobeno besni poradi toa {to sega se narekuva aferata “Macogejt”. Toga{ eden revnosen jazi~en islednik ne dozvoli vnesuvawe evrejski pashalen leb vo Montreal. Pri~ina: oznakite na kutiite bile napi{ani na angliski.

nao|ala na edniot kraj od utvrdeniot grad i da go ~ekaat zasiluvaweto, koe bilo oddale~eno okolu 15 kilometri. Za pomalku od trieset minuti Britancite go osvoile gradot Kvebek. Taka zavr{ila edna od dvete najgolemi opsadi vo Severna Amerika vtorata e uspe{nata opsada na Viksburg vo Gra|anskata vojna vo SAD, izvedena od generalot na severot, Julisis Grant. Po Bitkata za Kvebek, dominacijata na angliskiot jazik i kultura prodol`ila da bide golem problem za sedumte milioni frankofoni vo Kanada, od koi pove}eto `iveat vo Kvebek. So generacii frankofonskite `iteli na Kvebek imale ~uvstvo, i toa opravdano, deka se ugnetuvani - istra`uvawata otkrija deka vo ranite 60-ti godini od 20 vek frankofonski rabotnik vo Montreal zarabotuval edna tretina pomalku od rabotnik koj zboruval angliski. No, me|u 1960 i 1975 godina vo Kvebek se slu~i takanare~enata “Tivka revolucija”. Taa ne samo {to donese ekonomska ednakvost, tuku sozdade i klasa od frankofonski profesionalni umetnici i biznismeni, koi na regionot mu go vratija ~uvstvoto za radost i gordost. No, so novoto ~uvstvo za identitet dojde i nesmalenoto ~uvstvo za politi~ka i jazi~na pravednost. Vo 1976 godina na vlast dojde secesionisti~kiot Blok Kvebek. A so nego francuskiot jazik be{e nametnat kako oficijalen jazik na Kvebek. Po~na politikata na preimenuvawe na francuski na site oznaki, znaci i upatstva, naso~ena protiv kakva bilo upotreba na ostanatite jazici. Doselenicite vo regionot se prisileni brzo da go nau~at francuskiot jazik, bidej}i tamu ili se `ivee spored obi~aite na Kvebek ili se “fa}a xade”. Denes, Office de la Langue Francaise na Kvebek zastapuva politika za primena na francuskiot jazik {irum provincijata. Nikakvi isklu~oci ne se dozvoleni. Vo 1996 godina evrejskite `iteli na provincijata bea osobeno besni poradi toa

{to sega se narekuva aferata “Macogejt”. Toga{ eden premnogu revnosen jazi~en islednik, no}ta sproti evrejskata Pasha ne dozvoli vnesuvawe na ko{er maces (evrejski pashalen nesolen leb) vo Montreal. Pri~ina: oznakite na kutiite bile napi{ani na angliski. Francuskiot jazik vo Kvebek, so negovata upotreba i so nametnuvaweto, stana visok tirski yid, zad koj se nao|aat lu|e koi ne sakaat promeni. Za razlika od francuskiot jazik vo Francija, koj mo{ne brzo go zbogatuva svojot fond na zborovi - iako e pod soodveten “nadzor” od Francuskata Academie de la Langue Francais - francuskiot jazik vo Kvebek stoi vo mesto, od kade {to se nema pomrdnato od vremeto koga pristignale prvite francuski doselenici. Za `al, jazikot ne stana sredstvo za komunikacija i interakcija so nadvore{niot svet, tuku alatka za spre~uvawe na vetrovite na promenite od svetot i za negovite kulturni i lingvisti~ki vlijanija. Praktikata za za{tita na francuskiot jazik vo Kvebek lesno mo`e da dovede do istata sostojba na zamirawe vo koja se najde valonskiot, francuski dijalekt koj se upotrebuva vo Ju`na Belgija. Padot na tvrdinata ne e daleku. Kako {to Aleksandar veruval, s$ {to e potrebno za osvojuvawe na nekoja tvrdina e koncentrirawe na napadite kon edna to~ka - vedna{ {tom yidot e probien vo taa to~ka, ostanatoto se uriva kako zamok od pesok. Kvebek se fa}a vo kostec so nekolku religiozni i op{testveni problemi: zgole-



 

[TO E MENAXMENT

XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist

EFEKTIVEN DIREKTOR

PITER DRAKER

MENAXIRAWE ZA IDNINATA

Piter Draker  

DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

PARTA BOSE 

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE

BERI SILVERSTAIN 

SOVR[EN BIZNIS PLAN

RON XONSON   

SOVR[ENO CV

MAKS EGERT

ODNOSI SO JAVNOSTA

ANTONI DEJVIS

48 ZAKONI NA MO]TA

ROBERT GRIN

meni razvodi i abortusi, rapidno opa|awe na odeweto vo crkva i is~eznuvaweto na privrzanosta kon starite tradicii. Sevo ova sigurno }e pridonese za odol`uvawe na baraweto za nezavisnost na Kvebek. Eden od ovie problemi bi mo`el da ja razurne tvrdinata.

K O M E R C I J A L E N

(PRODOL@UVA) VO SLEDNIOT BROJ: ALEKSANDAR KAKO PODDR@UVA^ NA MULTIKULTURALIZMOT PO^NUVA DA SOZDAVA NOV POLITI^KI SISTEM VO KOJ NEMALO PIRAMIDALNA HIERAHIJA

O G L A S


28 OKTOMVRI SPECIJALEN PRILOG

OSIGURUVAWE I LIZING  OSIGURITELNITE KOMPANII OVAA ESEN SO NOVI PAKET-PONUDI, DIZAJNIRANI SPECIJALNO ZA KOMPANIITE!

 KAKVI NOVI MO@NOSTI I POVOLNOSTI SE OTVARAAT ZA MAKEDONSKITE KOMPANII?

 [TO ZNA^I POSEDUVAWETO NA OSIGURITELNA POLISA?  VO SEGMENTOT @IVOTNO OSIGURUVAWE GODINAVA VLEGOA DVE NOVI KOMPANII - DALI TOA ]E GO ZA@IVEE @IVOTNOTO OSIGURUVAWE ILI ZGOLEMENATA POBARUVA^KA I SVESNOST ZA POTREBATA OD OSIGURUVAWE NA @IVOTOT- PREDIZVIKA I ZGOLEMUVAWE NA PONUDATA?

 NOVINI NA LIZING PAZAROT VO MAKEDONIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE KOI KE MO@E DA GI PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG OSIGURUVAWE I LIZING, KOJ ]E IZLEZE NA 28 OKTOMVRI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

16 SEPTEMVRI SPECIJALEN PRILOG

KONZERVNA INDUSTRIJA VO OVOJ SPECIJALEN PRILOG PRO^ITAJTE  KAKO USPE[NITE KONZERVNI FABRIKI SI GO PROBILE SVOJOT PAT DO POTRO[UVA^ITE I PAZARITE!

 KOI SE PREDIZVICITE, A KOI MODELITE ZA POZASILEN RAZVOJ NA KOMPANIITE OD OVOJ SEKTOR?

 BRENDIRAWETO, KREATIVNIOT MARKETING PRISTAP I GRADEWETO IMIX NA KVALITETNA I ZDRAVA HRANA SE EDNI OD KLU^NITE MOMENTI KAKO DA SE POSTIGNE ZADOVOLITELEN PAZAREN USPEH I OSVOJUVAWE NOVI PAZARI?

 “KAPITAL” VI DAVA PREGLED NA IZVORITE ZA FINANIRAWE KOI IM STOJAT NA RASPOLAGAWE NA KONZERVNITE KOMPANII!

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111


364-12.09.2011