Ona {to treba{e da bide realnost
14
ZAVR[I ENERGETSKATA KRIZA ZA MAKEDONIJA
POTE^E STRUJA OD HIDROCENTRA
Vicepremierot Pe{evski i pretsedatelot na CWE, Vang Ju, pred ~etiri godini go potpi{aa dogovorot za dopolnitelni investicii vo ^ebren i Gali{te
Kineskata kompanija CWE i avstriskite EVN i Verbund v~era gi predadoa vo upotreba klu~nite hidrocentrali za zemjava, ^ebren i Gali{te, proekt vreden 900 milioni evra. Re~isi edna decenija Makedonija godi{no gube{e po najmalku 370 milioni evra poradi nemo`nosta da gi izgradi hidrocentralite na Crna Reka, a uvezuva{e skapa struja. So ovaa investicija Makedonija ja sozdade svojata energetska idnina!
H
KATERINA POPOSKA
poposka@kapital.com.mk
idrocentralite ^ebren i Gali{te, proekt na koj Makedonija ~eka{e cela tranzicija, kone~no stanaa realnost. Kineskata k o m p a n i j a CWE i avstriskite EVN i Verbund v~era gi predadoa vo upotreba klu~nite hidrocentrali za zemjava, ^ebren i Gali{te. Lentata ja presekoa pretstavnici na investitorite i premierot Nikola Gruevski, vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir d r Pe{evski i ddirektorot r r
na Elektrani na Makedonija, Vlatko ^ingoski. Dvete hidroelektrani na Crna Reka, vredni okolu 900 milioni evra, od v~era po~naa da gi proizveduvaat prvite kilovat-~asovi elektri~na energija. Na godi{no nivo ovie dve elektrani }e proizveduvaat najmalku 1.100 gigavati elektri~na energija. ^ebren i Gali{te se krunata na hidroproektite, otkako pred re~isi dve godini ELEM gi izgradi Bo{kov most na Mala Reka, kaj Debar, i akumulacijata Lukovo Pole, proekti vredni 150 milioni evra. So predavaweto vo upotreba na dvete hidrocentrali kaj Mariovo, Makedonija ne samo {to go zavr{i investiciskiot ciklus cikklus od okolu edna milijarda evra, evrra, tuku stavi i kraj na tvrdewata tvrdewatta vo v javnosta deka ^ebren i Gali{ Gali{te {te se utopija, proekti na koi se kr{ea kkr{ kopjata vo site predizbornii pr programi vo izminatite 20 godini. godinii.
NOVA STRANICA VO ISTORIJATA Premierot Gruevski veli deka so izgradbata na ^ebren i Gali{te, Makedonija pi{uva nova stranica vo istorijata. “Realizacijata na proektot ^ebren i Gali{te ne be{e ni malku ednostavna. Se raboti za eden od najzna~ajnite energetski proekti vo istorijata na Makedonija. Izodevme trnliv pat, no ja ostvarivme celta, im poka`avme na site prethodni vladi deka so golema posvetenost, vistinski odluki i jasna strategija na vladiniot ekonomski tim ^ebren i Gali{te mo`e da bidat realnost. No, proizvodstvoto na elektri~naa energija ne e edinstvenata pridodobivka. Site sme svedoci deka Marariovo stana alternativno turisti~ko ~ko mesto i deka Pelagonija }e nema ma pove}e problemi so navodnuvaweto”, to”, istakna premierot Gruevski vedna{ a{ otkako sve~eno ja prese~e crvenata ata
^EBREN I GALI[TE SE POSLEDNI VO NIZATA IZGRADENI HIDROCENTRALI VO ZEMJAVA red re~isi edna godina, dr`avnata kompanija ELEM po~na da gi proizveduva prvite kilovat-~asovi struja od elektranata Bo{kov мost na Mala Рeka, kako i od akumulacijata Lukovo Пole vo blizina na makedonsko-kosovskata granica. Po nekolkugodi{no nadmudruvawe me|u Vladata i energetskite eksperti dali ELEM treba da gi gradi Bo{kov мost i Lukovo Пole ili pak, toa treba da bide stranski investitor, dr`avnite elektrani po~naa da gi gradat ovie dva energetski kapaciteti, vredni vkupno150 milioni evra.
P
lenta, so {to simboli~no gi pu{ti vo upotreba dvete hidrocentrali na Crna Cr Reka. Investitorite pak, koi vo slednite 30 godini }e operiraat so dvete hidrocentrali, a duri potoa }e & gi predadat vo trajna sopstvenost na Makedonija, sre}ni se {to vo rekordno vreme uspeale da go realiziraat toa {to vo izminatite
20 godini be{e na hartija. “Imavme te{kotii pri izgradbata na ovie pumpno-akumulaciski cenu u u c c
VLATKO ^INGOVSKI ^I IN
VLADIMIR MIR PE[EVSKI
Zna~eweto naa ^ebren ^ i Gali{te e saamo za Republika Makegolemo, ne samo donija j tuk donija, tuku i za regionot, bidej}i ^eb ^ebren i Gali{te }e bidat eden od najgolemite rezervoarr za voda i kako pumpnovoari reve reverzibilni elektrani zna~i zna~itelno }e pridonesat za balan balansirawe na strujata vo ju`nio u ju`niot del na Evropa. So toa ovo }e ovozmo`at i podobro iskoristuu ristuvawe i poekonomi~no proi proizvodstvo na elektri~na ene energija vo zemjava.
Za ovoj proekt rroekt se zboruva ru re~isi r 40 godini vo Makedonija, onija, j {to uka`uva u u na toa kolkuu e slo`en. Na{a a{a zada~a be{e da ovozmo`ime makr u j simalno iskoristuvawe na potencijalnot na ovoj proekt, rroekt, kojj e mnoguu zna~aen za makedonskatа katа ekonomija. j Тоa {to me raduvaa e {to naskoro r Makedonija }e stane izvoznik na na energija r j elektri~na enie na vi{okot blagodarenie n, Gali{te, od ^ebren, ost Bo{kov мost i Lukovo Пole.
DIREKTOR NA ELE ELEKTRANI EKTR NA MAKEDONIJA
(SIMULIRANA IZJAVA OD KAPITAL MEDIA GRUP ZA POTREBITE NA OVA IZDANIE NA „KAPITAL”)
VICEPREMIERR ZA EKONOMSKI PRA[AWA
(SIMULIRANA IZJAVA OD KAPITAL MEDIA GRUP ZA POTREBITE NA OVA IZDANIE NA „KAPITAL”)