Issuu on Google+

sreda. 07 septemvri. 2011

^ESTIT DENOT NA NEZAVISNOSTA

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

-1,05% -0,29% -0,70%

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,50 43,14 69,98

 Kursna ur lista na Narodna r d banka na Makedonija, d j , koja j gi sodr`i ddr odnosite d me|u srednit srednite te kkursevi ursevi na stranskite valuti

OTVOREN NOVIOT AERODROM ALEKSANDAR VELIKI VO SKOPJE

 STRANA 2-3

NASKORO!!! NA ASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI O

sreda-07, ~etvrtok-08 septemvri. 2011 | broj 362 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

sreda. 7 septemvri. septemvri 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

KOJ DOBI NAJMNOGU PARI OD ZEMJOKAPITAL SIMULACIJA... DELSKITE SUBVENCII VO 2010 GODINA?

KAKO NI E? A KAKO MO@E[E DA NI BIDE?

 STRANA 2-3

EDEN FATAMORGANI^EN BROJ NA KAPITAL... ie vo Kapital Media Group odlu~ivme deneska na glavite da zaka~ime rozevi o~ila! Zatoa utrovo vo racete dr`ime vol{eben broj! Magi~en broj! Fatamorgani~en broj... Kusturica... Letaat la`ici, vilu{ki, buketi so cve} e, kreveti... Se da bide vo oblaci! Neboto da e limit... Levo od tekstov! Nebo, sonce, niva... Vo nivata son~ogledi! Glavici so sekakva golemina! Golemi i pomali...! Koja do koja... Nadrealno e deneska! Ja baravme formata kako da rikneme, kako da vikame, kako “kosi da is~upame”, a sepak nikoj da ne ne vidi, da ne ne slu{ne! Tiiiivko! Pssssst... tivki~ko, molam vi se! Meki~ko... Sonuvame deneska po~ituvani ~itateli na „Kapital”! Kako vo narodnata... Gladna koko{ka proso sonuva...! Ima i edna pobezobrazna, ama ne e za ovde i ne e za deneska... Aaaah! A kakva li Makedonija mo`e{e da imame ako ovie, od nivata so son~ogledi levo od ovoj tekst, bea poerbap momci! Zamislete da gi imaa madiwata na Bukefal od plo{tadot, {to visoko se izvi{il denovive na prekrasnata fontana, poka`uvaj}i ja ma{kosta i gordosta na Makedonija, koja tolku dolgo ja sokrivavme, a tolku ni bila potrebna i va`na! Zamislete! Kaj li }e ni be{e krajot...? ^estit praznik Makedonija...

N

Qup~o Zikov

Direktor i Glaven urednik na izdanijata na Kapital Media Group


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 07 SEPTEMVRI 2011

POBEDNI^KI DUH!

M

Makedonija e me|u ~etirite najdobri ko{arkarski reprezentacii vo Evropa. Ova ne e fikcija! Ova, sekako, mo`e da bide realnost. Ajde malku da se strpime i da veruvame. A kolku sme gordi koga pobeduvame. Po~ituvani ~itateli “Kapital” vi ja pretstavuva Makedonija kakva {to sakavme da ja vidime nie ova generacija Makedonci! Kakva {to mislime deka ja zaslu`uvaat gra|anite. Kakva {to ovaa dr`ava mora da bide eden den. Kakva {to mo`e{e da bide i porano... Ova {to “Kapital” go pi{uva nema{e da bide fikcija dokolku dosega{nite vladi, guverneri, ekonomisti, biznismeni, mediumi bea poiskreni vo svojata rabota! Pove}e anga`irani i posveteni! Ako imaa silni vizii, detska zavist i inaet da se stignat drugite koi se pred nas! Pohrabri i poodgovorni vo upravuvaweto so dr`avata, vo re{avaweto na problemite - ekonomijata, evrointegraciite, demokratijata, pravnata dr`ava. Makedonija ne zaslu`uva da bide izgubena na patot kon EU i NATO! Dokolku Makedonija na vreme sfate{e deka bez rast na kompaniite, osvojuvawe novi pazari, pogolem obem na doma{ni i stranski investicii, pogolema kreditna aktivnost od bankite ne mo`e da gi zgolemi brutodoma{niot proizvod i izvozot, a so toa da ja namali nevrabotenosta, sega slikata }e be{e poinakva. Sega stranskite investicii }e bea najmalku pet milijardi dolari. Izvozot od Makedonija nema{e da bide 3,3 milijardi dolari,

tuku {est milijardi dolari zatoa {to doma{nite kompanii }e rastea i }e bea rangirani me|u prvite 20 vo regionot. Nema{e da postojat dr`avnite zagubari. ]e nemavme energetska kriza. Nema{e da postoi neefikasna (partiska) javna administracija. ]e nemavme 350.000 nevraboteni. Nema{e da zboruvame za toa dali imame sloboda na mediumite ili ne, dali imame sloboden pristap do informacii ili ne, dali postoi odgovornost i zakonitost vo upravuvaweto so dr`avnite institucii, dali dr`avnite pari se tro{at zakonski, dali Sobranieto e megdan za konstruktivna debata ili pole za li~ni i partiski kavgi... Ovoj nazaden duh, zaglaven vo mentalniot sklop na site koi ne sakaat Makedonija da ja vidat kako napredna i razvojna zemja, mora edna{ zasekoga{ da is~ezne. Nie sekoga{ velime deka po nekoja vijuga (ako ne i pove}e) se krivo nasadeni kaj mnogu lu|e (na vlast ili na ulica) vo ovaa dr`ava. Rabotata si ja terame na majtap, a se zadovoluvame so toa {to go imame, demek “taka ni e od Boga dadeno”, “tolku mo`eme”, “tolku zaslu`uvame”, “pove}e od toa e premnogu za da barame”. Premnogu vreme istro{ivme za terawe majtap so sopstvenata mizerija, so minatoto, so me|usebnata netrpelivost (pa, i omraza). Takvata zaslepenost, za~maenost i nazadnost n$ pravi mnogu mali i neva`ni. Toa definitivno ne go zaslu`uvame. Kako {to makedonskite ko{arkari preku no} se transformiraa vo pobednici (da se potsetime pred samo dve nedeli bea me|u poslednite na turnirot vo Slovenija, na koj u~estvuvaa porane{nite jugoslovenski republiki, a sega se prvi zatoa {to

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

SPASIJKA JOVANOVA jjovanova@kapital.com.mk jov anova@ @kappital.com.mk

gi zgazija Bosna i Hercegovina, Hrvatska i sekako Grcija i Finska), taka i Makedonija op{testvoto i ekonomijata mo`e da prerasnat vo liderski. S$ {to e propu{teno vo izminatite 20 godini mo`e da se nadomesti vo narednite 20 meseci zatoa {to toa ne e te{ko da se napravi. Mnogu malku e potrebno za zemjata da trgne na vistinski pat. Dovolno e da se povle~e najhrabriot poteg – da se re{i sporot so Grcija za imeto, dr`avata da se stavi vo funkcija na biznisot, a ne obratno, pazarnata ekonomija da se is~isti od biznisite na politi~arite i nivnite bliski, javnata administracija da se provetri, zakonite da se implementiraat, Narodna banka da se preispita dali navistina monetarnata strategija & pomaga ili & odmaga na ekonomijata so politikata na fiksen devizen kurs. Koga }e se odlu~uva za ovie raboti ne treba energijata da se tro{i na toa koj }e ima korist od reformite. Odnapred treba site da si stavat vo glavite deka ovie klu~ni reformi se od interes za cela dr`ava. Za Makedonija kakva {to odamna ja barame! Kakva {to treba{e da bide i sami da ja izgradime! Neka ni e ~estit Denot na nezavisnosta!

ODGOVOREN UREDNIK

Spasijka Jovanova

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

OFFICE MANAGER I FINANSII

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

Verica Jordanova

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Г

odi{ninata od makedonskata nezavisnost sve~eno }e bide odbele`ana so golema proslava na 8 septemvri. Centralnata proslava }e zapo~ne so obra}awe na pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski, koj Deklaracijata za nezavisnosta }e ja predade na Gardata koja }e ja polo`i vo Muzejot na makedonskata borba za dr`avnost i samostojnost. Vo ~est na postavuvaweto na Deklaracijata za nezavisnost vo muzejskiot kompleks, armijata }e ispuka topovski plutoni od Skopskoto kale. Preminuvaweto na 1.000 deca pod portata Makedonija simboli~no }e go ozna~i ~ekorot niz slobodnata idnina na na{ata zemja. Multimedijalniot proekt “Makedonium” vo koj u~estvo }e zemat 300 umetnici }e ja ozna~i kulminacijata na proslavata. Po oficijalnoto pu{tawe vo upotreba na fontanata so spomenikot “Voin na kow” sve~enosta }e bide zaokru`ena so muzi~ki koncert na koj }e nastapat 90 estradni imiwa od makedonskata muzi~ka scena.

TAV I VLADATA JA PRESEKOA LENTATA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

20

KAPITAL / 07.09.2011 / SREDA

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

OTVOREN NOVI ALEKSANDAR V

 Vo prisustvo na golem broj gra|ani, lentata sve~eno ja presekoa pretstavnicite na TAV i na Vladata, na ~elo so premierot Nikola Gruevski. ALEKSANDRA SPASEVSKA

I

spasevska@kapital.com.mk

Izgraden so najsovremena tehnolo{ka oprema i so kapacitet da opslu`uva ~etiri milioni patnici godi{no, v~era be{e pu{ten vo upotreba noviot aerodrom Aleksandar Veliki vo Skopje. Vo prisustvo na golem broj gra|ani, koi dojdoa so novite dvokatni avtobusi, lentata sve~eno ja presekoa pretstavnicite na TAV i na Vladata, na ~elo so premierot Nikola Gruevski. “Od 9. septemvri, so prviot let na Austrian

Od petok, so prviot let na Austrian erlajns, celiot vozdu{en soobra}aj vo Skopje }e se odviva preku noviot aerodrom Aleksandar Veliki. Izgraden e so najsovremena tehnolo{ka oprema i so kapacitet da opslu`uva ~etiri milioni patnici godi{no erlajns, celiot soobra}aj }e se odviva na noviot terminal na Aleksandar Veliki”, najavi Mustafa Sani [ener, generalen direktor na TAV aerodromi, kompanija od Turcija. Prikaznata za toa kako ja donele odlukata da investiraat vo Makedonija, [ener ja po~na so reklamata “Investiraj vo Makedonija”, koja bila klu~na za da se javat na tenderot za koncesija na aerodromite, koj go objavi Vladata. “Ja vidovme sli~nosta na na{ite kulturi i gi prepoznavme naporite na Vladata za privlekuvawe stranski

investicii. Ekonomskiot porast e va`en indikator za vlo`uvawe vo aerodromskata infrastruktura. Vo toa veruvavme i zatoa se javivme na tenderot za koncesija na aerodromite”, istakna [ener. Toj poso~i deka i pokraj pritisocite na svetskata ekonomska kriza, uspeale da go sprovedat proektot za modernizacija na ohridskiot aerodrom i predvreme da go izgradat skopskiot aerodrom. Premierot Nikola Gruevski istakna deka noviot aerodrom, Aleksandar Veliki, otsega }e bide prepoznatliv simbol na razvojnite procesi

SOFTVEROT ZA DVATA AERODROMI GO IZRABOTI DUNA KOMPJUTERI una kompjuteri go razvi celosnoto softversko re{enie za kargo-centarot na D aerodromite vo Skopje i vo Ohrid, kako i ERP softverot soglasno visokite standardi i strogi pravila na TAV holding. “Duna go integrira{e postoe~kiot

AODB (Airport operations database) sistem na TAV so novite softverski re{enija za da obezbedi povrzuvawe na makedonskite aerodromi vo globalnata mre`a na TAV. Za mnogu kratok rok zavr{i implementacijata na softverot, so neprekinato funkcionirawe na kompanijata i ispolneti najprioritetnite tehnolo{ki i biznispotrebi na TAV”, velat od Duna kompjuteri.Duna ima dolgogodi{no iskustvo vo razvojot na ERP softver, koj e pretpo~itan izbor na brojni kompanii od regionot i vo EU. Vo Makedonija softverot go koristat mnogu javni pretprijatija i mali, sredni i golemi multinacionalni kompaniii.


Navigator

KAPITAL / 07.09.2011 / SREDA

8,5 495 P

rocenti padna vrednosta na frankot vo odnos na evroto samo eden den otkako [vajcarskata narodna banka (SNB) prezede merki za ograni~uvawe na vrednosta na frankot do 1,2 za evro i se obvrza deka postojano }e kupuva devizi na pazarot za da ja odr`i ovaa vreddnost. Ovaa merka doa|a poradi toa {to centralnata banka be{e pritisnata od golem broj sopstvenici na kompanii, no i od politi~arite, koi baraa da go oslabi frankot za da spre~i kompaniite da po~nat da otpu{taat rabotnici ili da go preselat proizvodstvoto vo stranstvo.

I

ljadi toni se procenuva deka }e bide pobaruva~kata za bakar vo svetot godinava, {to }e bide najgolem nedostig od 2004 godina. Vo 2012, pak, pobaruva~kata }e bide pogolema od ponudata za 31.000 toni, prognozira najgolemiot japonski proizvoditel na bakar, Pan Pasifik koper. Ograni~enata ponuda na svetskiot pazar mo`e da potrae s$ do 2013 godina, prognozira Pan Pasifik koper. Nedostigot od bakar na svetskiot pazar predizvika zgolemena pobaruva~ka vo Kina.

IOT AERODROM VELIKI VO SKOPJE i napravenite ~ekori koi ja dvi`at zemjata napred. “Aerodromot e ogledalo na zemjata, na koe se steknuva prviot vpe~atok pri patuvaweto. Ova e golem den za Makedonija, koga se menuva slikata na site patnici koga stapnuvaat na nejzino tlo”, istakna premierot. Spored Gruevski, realizacijata na ovoj proekt doa|a vo vistinsko vreme, vo presret na doa|aweto na novite investicii i turisti i period koga s$ po~esto do odredeni destinacii mo`e da se patuva po simboli~ni ceni, poso~uvaj}i deka glavnite karateristiki na noviot aerodrom se kapacitet, efikasnost i funkcionalnost. “[esti septemvri }e ostane zapameten datum vo ponovata makedonska istorija, koga e zaokru`en eden od najgolemite infrastrukturni proekti. So modernizacijata na Aleksandar Veliki ostavame odli~en beleg i primer kako treba da se raboti za svojata dr`ava”, istakna Gruevski. Spored vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, modernizacijata na aerodromot e vetuvawe koe stana realnost. “Dogovorot za koncesija e najslo`eniot proekt od ekonomski i praven aspekt dosega sproveden vo Makedonija, blagodarenie na kapacitetite na administracijata, serioznosta na investitorot i pokraj skepticizmot od svetskata ekonomska kriza”, re~e Pe{evski. Toj istakna deka i pokraj krizata i slo`enosta na proektot, investitorot uspeal da dobie me|unarodna finansiska poddr{ka i da ja realizira investicijata vo najkratok rok. “Sega makedonskite gra|ani so gordost }e patuvaat od aerodromot vo Skopje, }e pre~ekuvaat gosti od cel svet i }e ja promoviraat Makedonija”, istakna Pe{evski. Ministerot za transport, Mile Janakieski, smeta deka realizacijata na proektot e seriozen ~ekor za razvoj na vozduhoplovniot sektor vo Makedonija. “Novite i modernizirani objekti se izgradeni spored najnovite svetski standardi, a nabavena e i nova oprema, so {to aerodromot Aleksandar Veliki }e funkcionira spored najvisokite me|unarodni standardi, koi ovozmo`uvaat zna~itelno podobri uslovi, komoditet i prostor za patnicite, ne{to {to tie go baraa so godini”, poso~i Janakieski.

3

 Vo aerodromskata zgrada e postaven spomenikot na Aleksandar Veliki

SKOPJE DOBI NOVI 68 DVOKATNI I 39 UKRAINSKI AVTOBUSI

N

ovite dvokatni avtobusi pristignaa vo Skopje. Vkupno 68 na broj, deneska napladne bea pu{teni vo soobra}aj. Dizajnirani vo retro-stil, po pet decenii sega povtorno se vra}aat na skopskite ulici. Voedno bea promovirani u{te 39 ukrainski ednopodni avtobusi. So toa JSP Skopje ima 1.490 avtobusi, so {to se zamenuvaat 50% od vozniot park. “Pred nas e novoto lice na gradskiot soobra}aj vo Skopje, pred nas se novite avtobusi, od koi 39 niskopodni, 67 dvokatni i eden panoramski dvokaten avtobus. So ve} e pristignatite toa se vkupno 149 avtobusi ili edna polovina od vozniot park na JSP. Narednite dve godini }e pristignat i ostanatite avtobusi, so {to celosno }e bide obnoven vozniot park na JSP Skopje”, re~e premierot Gruevski. Toj najavi deka do krajot na godinava za potrebite na JSP }e pristignat u{te 16 minibusi od kinesko proizvodstvo, a na po~etokot na narednata godina i 15 dvokatni panoramski avtobusi. Ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, re~e deka transportot e eden od najva`nite sektori, no i pole koe mora sekoga{ da se unapreduva. “Cvrsto re{eni da pomogneme vo unapreduvaweto na soobra}ajot vo gradot Skopje, re{ivme da gi nabavime novite avtobusi za JSP Skopje. Od deneska soobra} ajot za site gra|ani na Skopje }e bide u{te poudoben”, re~e ministerot Janakieski. Avtobusite se izraboteni po site aktuelni svetski vode~ki tehnologii i imaat nadvore{ni i vnatre{ni informatori, klimauredi, ramki za invalidizirani lica, kako i ekolo{ki motori, koi }e zna~at pomalo zagaduvawe i pomala potro{uva~ka na gorivo.

SMETKITE ZA STRUJA BEZ BANKARSKA PROVIZIJA

S

 So novata oprema aerodromot }e funkcionira spored najvisokite me|unarodni standardi

 Za 18 meseci TAV izgradi terminalna dvokatna zgrada so {est pristapni mostovi

ALEKSANDAR VELIKI IZGRADEN ZA 18 MESECI AV }e upravuva so skopskiot aerodrom 20 godini. Za 18 meseci kompanijata izgradi nova terminalna dvokatna zgrada od 40.000 kvadratni metri, so {est patni~ki pristapni mostovi, 23 mesta za ~ekirawe, parking za 1.300 vozila... Na prizemjeto e delot za pristignuvawe, a na katot za poletuvawe. Dvata kata se povrzani so {est eskalatori i devet liftovi. Na prizemjeto ima ~ekalna, a nasproti nea se punktovite za ~ekirawe i prodavnicite za suveniri. Na katot, pokraj carinata i paso{kata kontrola, se pristapnite mostovi za vleguvawe vo avion. Vo sredi{niot del na aerodromskata zgrada e postaven simbolot na aerodromot, spomenikot na Aleksandar Veliki na kow. Spomenikot e podarok za Makedonija od Murat Ornekol, operativniot direktor na koncesionerot TAV.

T

ite gra|ani koi gi pla}aat smetkite za potro{ena elektri~na energija vo bankite se osloboduvaat od bankarska provizija. Ova go ovozmo`uva dogovorot {to EVN Makedonija go napravi so 13 banki i eden provajder so cel da im ovozmo`i na korisnicite ednostaven i povolen na~in na pla}awe na smetkite. Gra|anite ne pla}aat provizija i pri pla}awe na fakturite za potro{ena elektri~na energija i na naplatnite mesta na Makedonski po{ti, kako i vo proda`nata mre`a na Tobako Tugeder i 24/7 vo zemjava kade {to korisnicite dobivaat dopolnitelna mo`nost da gi pla} aat smetkite 24 ~asa na den, sedum dena vo nedelata. Pla}aweto se odviva na istiot na~in kako i na {alterite na EVN Makedonija. Gra|anite koi “Kapital” gi anketira{e velat deka slu{nale, no ne bile sigurni dali navistina bankite nema da im zemat provizija. “Dobro e {to znam deka mo`am sekade da platam bez provizija i vo najbliskata banka vo mojata naselba”, veli eden gra|anin koj ~eka{e vo EVN za da ja podmiri smetkata. Edinstveno provizija bankite naplatuvaat pri pla} aweto na fakturite so platni nalozi. Nalozite treba da se uredno i to~no popolneti, odnosno vo poleto za povikuvawe na broj zadol`itelno da se navede brojot ({ifrata) na korisnikot i brojot na fakturata. Od EVN informiraat deka vaka se ovozmo`uva, pravilno i navremeno evidentirawe na uplatite na korisnicite. Site potrebni informacii okolu pla}aweto na smetkite, gra|anite mo`e da gi dobijat vo Centarot za odnosi so korisnicite na EVN Makedonija na telefonskiot broj 089012345, 24 ~asa.

VLADATA ЌE JA NAGRADI KO[ARKARSKATA REPREZENTACIJA

N

a v~era{nata vladina sednica se donese odluka ~lenovite na ko{arkarskata reprezentacija na Makedonija da bidat nagradeni za postignatite uspesi na Evropskoto prvenstvo vo Litvanija. Inicijativata e na premierot Nikola Gruevski. Reprezentacijata na Makedonija so ~etiri pobedi i samo eden poraz, kako prvoplasirana vo grupata C, v ~etvrtok gi prodol`uva natprevarite vo slednata faza na ko{arkarskoto Evropsko prvenstvo. Vo dosega{noto natprevaruvawe bea sovladani selekciite na Hrvatska, Grcija, Finska i Bosna i Hercegovina, a izbranicite na Marin Dokuzovski go izgubija samo prviot natprevar, protiv Crna Gora. Vo novoformiranata grupa prviot me~ Makedonija-Gruzija se igra na 8. septemvri (~etvrtok) vo 14.30 ~asot, duelot so Slovenija e na 10. septemvri (sabota) vo 17.00 ~asot i protiv Rusija makedonskite ko{arkari igraat na 12 septemvri (ponedelnik) vo 20.00 ~asot.


Ona {to treba{e da bide realnost

4

 GRAFIK NA DENOT....

FOTO NA DENOT... F kopje dobi nov futuristi~ki izgled otkako vo centarot na gradot niknaa oblakoderi – pove}enamenski kompleks so tri 50-katnici koi davaat ~uvstvo kako da se nao|ate na Menheten. Idejata na vladata kone~no se realizira{e, a sega Skopje mo`e da se vbroi i vo listata na svetski moderni gradovi so najsovremeni gradbi.

S

Prose~na bruto plata vo regionott (vo evra 1495

Slovenija 1054

Hrvatska

834

Makedonija

715

Crna Gora Bosna i Hercegovina Srbija

622 461

 Sporedbata na prose~nite bruto-plati vo zemjite od regionot poka`uva deka Makedonija so plata od 834 evra e rangirana treta, vedna{ zad Slovenija i Hrvatska. Silniot ekonomski razvoj vo poslednite nekolku godini, so prose~na stapka na rast od 7%, ovozmo`i zemjata da gi ostavi zad sebe Srbija, Crna Gora i Bosna i Hercegovina.

 BROJKI

24%

I

znesuva kreditniot porast od bankite kon privatniot sektor zaklu~no so avgust godinava. Najmnogu krediti se podeleni za kompaniite i toa od grade`nata, prehranbenata i tekstilnata industrija, kako i za kompanii od trgovskata dejnost. Vo isto vreme, so silno tempo raste i {tedeweto vo bankite, so godi{na stapka od 29,5%. Bankite povtorno se vra}aat so zgolemena kreditna aktivnost otkako poslednite tri godini kreditiraweto malku zabavi poradi svetskata ekonomska kriza. Bankarite komentiraat deka se soo~uvaat so napliv od dobri proekti koi zaslu`uvaat finansiska poddr{ka i toa se odrazuva pozitivno vrz obemot na kreditirawe. Istovremeno se namaluvaat lo{ite krediti koi bankite ne mo`at da gi naplatat. Za golemata kreditna poddr{ka za privatniot sektor govori i podatokot deka vkupnite dadeni krediti zafa}aat 94% od BDP.

50

М

ilioni evra vredni javni nabavki se ob`aleni vo prvata polovina od godinava, poka`uvaat podatocite od Komisijata za `albi po javni nabavki, {to pretstavuva ogromen napredok vo odnos na istiot period minatata godina, koga kompaniite se po`alile na nepravilnosti vo tenderite vo vrednost pogolema od 300 milioni evra. Brojot na ob`aleni javni nabavki po~na da se namaluva otkako instituciite po~naa s$ pove}e da go primenuvaat modelot na elektronska aukcija, koj se poka`a kako najtransparenten. Rekorder vo brojot na primenite `albi za javni nabavki e dr`avnata kompanija ELEM so 11 `albi, Makedonska `eleznica-Transport ima 8 `albi, Ministerstvoto za odbrana - 5.

132

И

лјади, 478 e brojot na turistite vo avgust godinava, a brojot na no}evawa iznesuva 295.012. Brojot na turisti vo avgust godinava e zgolemen za 10% vo sporedba so istiot period lani, poka`uvaat poslednite podatoci na Dr`avniot zavod za statistika. Brojot na doma{nite turisti porasna za 6,3% vo avgust godinava, dodeka, pak, brojot na stranski turisti koj vo avgust ja posetile makedonija e pogolem za 28,4% vo sporedba so avgust minatata godina. Spored turisti~kite rabotnici vo zemjava, porastot na brojot na turisti vo zemjava se dol`i na pette novi tur-operatori od Velika Britanija, Rusija, Italija, Germanija i Francija. Pogolemiot broj turisti vo zemjava, isto taka, se dol`i na ve}e izgradenite elitni hoteli so ~etiri i pet yvezdi vo Ohrid, Berovo i Mavrovo, koi po~naa da gi nudat svoite kapaciteti pred po~etokot na letnata sezona. Vo prvite osum meseci od 2011 godina, brojot na turisti e zgolemen za 15%, vo sporedba so istiot period lani.

700

И

лјади,evra }e investira Elektrani na Makedonija za otvorawe rudnik na jaglen vo Mariovo. Trigodi{nite istra`uvawa na jaglenovite nao|ali{ta poka`ale deka Mariovo le`i na okolu 100 milioni toni jaglen. ELEM najavuva deka za polovina godina }e po~ne so jamska eksploatacija na lignit. Dosega{nite 250 bu{otini poka`ale deka od mariovskiot rudnik mo`e da se iskopuva lignit so kalori~na vrednost od 10.600 kiloxuli po kilogram. Se planira iskopuvawe na 5-7 milioni toni jaglen godi{no, {to e dovolno za da se otvori nova termoelektrana so kapacitet od 500 do 700 megavati. Se procenuva deka so jamskata eksploatcija na lignitot rudnikot vo Mariovo }e egzistira najmalku 20 godini.

MAKEDONIJA STANUVA AVTOMOBILSKA MEK

AUDI GRADI VTORA FAB MAJA BAJALSKA GEORGIEVSKA

G

bajalska@kapital.com.mk

Germanskiot avtomobilski brend Audi }e investira novi 500 milioni dolari vo pro{iruvawe na svoite kapaciteti vo Makedonija. Stanuva zbor za izgradba na treta fabrika na koncernot Folksvagen vo zemjava, vo industriskata zona Bunarxik, koja }e mo`e da proizveduva do 125.000 avtomobili godi{no, vklu~uvaj}i gi i avtomobilite "audi A3" i "audi TT". So ovaa vtora investicija na Audi vo Makedonija }e se otvorat 1.800 novi rabotni mesta, so {to vkupniot broj na lu|eto anga`irani od germanskiot koncern }e dostigne 5.800. So ovoj poteg Audi, vsu{nost, go seli svoeto proizvodstvo od Severozapadna Ungarija, od gradot Gior, kade {to dosega ima{e svoj kapacitet, zatoa {to Makedonija im nudi pokonkurentni uslovi. Audi e najgolemiot stranski rabotodavec vo zemjava i najgolem investitor, koj od 1995 godina dosega vlo`i re~isi 2 milijardi dolari vo Makedonija. Momentalno vo fabrikata na Audi vo zonata Bunarxik vo Skopje se proizveduvaat avtomobilite "audi TT kupe", "audi kabriolet" i "A3 kabriolet", kako i motorite za ovie avtomobili. Vo posebna fabrika, kako del od programata na koncernot Folksvagen, se proizveduvaat i avtomobilite na Seat, "ibica" i "kordoba". Infuzijata od novi pari sega }e pomogne

Infuzijata od novi pari sega }e pomogne da se kreira kompleten sinxir na proizvodstvo na avtomobilite na Audi, so poseben oddel za boewe i sklopuvawe, {to }e & pomogne na kompanijata da gi postigne nejzinite strategiski celi, da ja zgolemi vkupnata proda`ba za 50% do 2015 godina, na 1,5 milioni vozila godi{no

500 1.800

milioni dolari }e vlo`i Audi vo vtorata fabrika vo Makedonija

da se kreira kompleten sinxir na proizvodstvo na avtomobilite na Audi, so poseben oddel za boewe i sklopuvawe, {to }e & pomogne na kompanijata da gi postigne nejzinite strategiski celi, da ja zgolemi vkupnata proda`ba za 50% do 2015 godina, na 1,5 milioni vozila godi{no. RASTE PROIZVODSTVOTO NA AUDI Minatata godina Audi vo Bunarxik proizvede vkupno 32.603 avtomobili i 1.383.909 motori. Ova pretstavuva rast na proizvodstvoto na Audi vo Makedonija za okolu 10% vo odnos na prethodnite dve godini. Vo 2010 i 2009 godina, poradi krizata vo avtomobilskata industrija vo Germanija i vo svetot, kompanijata go namali proizvodstvoto na sportskite modeli koi gi pravi vo zemjava. Seat vo Makedonija lani proizvede 40.000 avtomobili, {to e rast od 25% vo odnos na 2010 i 2009 godina. Audi vleze na makedonskiot pazar pred 16 godini, vo 1995 godina, kako prva golema grinfild-investicija vo Makedonija. Kompanijata na germanskiot koncern Folksvagen vo prvata faza investira{e 800 milioni dolari i vraboti 2.000

AUDI GO POVLE^E I SIMENS!

novi rabotni mesta }e otvori Audi vo zemjava

lu|e. Prvi~no be{e najaveno deka pokraj sportskite modeli na Audi, koi sega se proizveduvaat vo fabrikata vo Skopje, }e se sklopuvaat i avtomobilite na Seat, no za vtorava najava bea potrebni pet godini, pa taka, "ibica" i "kordoba" po~naa da se proizveduvaat duri vo 2000 godina. Za toj period Folksvagen kako svoi dostavuva~i gi anga`ira{e makedonskite kompanii Ruen od Ko~ani i Vesna Sap od Probi{tip. So cel da se osigura deka nivnite proizvodi }e gi zadovolat germanskite standardi, Folksvagen prethodno prakti~ki go reformira{e proizvodstvoto na dvete doma{ni fabriki vo kvalitativna smisla, za {to so niv potpi{a dogovor za partnerstvo i sorabotka. Celi timovi na Audi i na Seat dve godini rabotea na implementacijata na potrebnata tehnologija vo fabrikite vo Ko~ani i vo Probi{tip. Taka, delovite na Ruen ve}e 10 godini se koristat vo avtomobilite na Audi, dodeka akumulatorite na Vesna Sap gi zadovoluvaat potrebite na linijata na Seat. Za pu{taweto na fabrikata na Seat vo Bunarxik,

Folksvagen vo Makedonija investira{e 700 milioni dolari i anga`ira{e novi 2.000 lu|e. AVTOMOBILSKI RAJ VO BUNARXIK Celata prikazna za pregovorite so germanskiot koncern Folksvagen po~na vo vremeto na vladata na premierot Branko Crvenkovski, a golema uloga za donesuvaweto na odlukata na Audi, pokraj ministerot za finansii Taki Fiti, odigra i Pece Dameski, direktor na toga{niot uvoznik na Audi za Makedonija, kompanijata Asiba. Pokraj fabrikite na Audi i novata {to }e se gradi, vo Bunarxik sosedi na germanskiot proizvoditel mu se amerikanskite kompanii od avtomobilskata industrija, Xonson kontrols i Xonson Meti, a od pred dva meseci i Kemet elektroniks. Vo zonata vo Skopje vo faza na izgradba na fabriki se italijanskata Tehnohoze, ruskata Protek i najnovata sedma investicija vo Bunarxik, indiskata Maderson grup, koja isto taka e od oblasta na avtomobilskata industrija i }e proizveduva retrovizori. Kako {to trgnala rabotata, avtomobilskite kompanii }e po~nat da gi polnat i drugite zoni, kako taa vo [tip. Tamu Xonson kontrols najavi deka }e gradi vtora fabrika - za proizvodstvo na enterieri za avtomobili - za {to }e investira 20 milioni evra i }e otvori 1.400 novi rabotni mesta.

Vlezot na Audi be{e dobra referenca za germanskite kompanii, pa taka, vtoroto golemo ime koe vleze vo Makedonija vo 2007 godina be{e Simens. Kompanijata prvo go formira softverskiot centar vo Skopje, a potoa se vpu{ti i vo pogolem proekt, za {to formira me{ovita firma zaedno so ohridskata fabrika EMO, za obrabotka na softver i novi tehnologii. Rezultat od ovaa sorabotka e dene{niot izvoznik Simens-EMO, oddel od nekoga{niot ohridski gigant specijaliziran za softverski re{enija. Vkupnite investicii na Simens vo Makedonija dosega se okolu 200 milioni evra.


5

KAPITAL / 07.09.2011 / SREDA

 3 FAKTI ZA...

140 47,5% 68,5%

Iljadi aktivni firmi rabotat vo Makedonija

 PROCENKI...

 @AN-KLOD

TRIШE

PRETSEDATEL NA EVROPSKATA CENTRALNA BANKA

MAKEDONIJA GI ISPOLNUVA KRITERIUMITE NA EVROZONATA

@

an Klod Tri{e, pretsedatelot na Evropskata centralna banka, potvrdi deka Makedonija gi ispolnuva kriteriumite za vlez vo evrozonata, no poradi dol`ni~kata kriza vo Evropa mora da po~eka. “Toa {to so sigurnost mo`am da go ka`am e deka priemot na novi ~lenki vo evrozonata sigurno nema da se slu~i vo slednite dve godini. Makedonija, koja minatata godina stana ~lenka IZJAVA OD na EU, doka`uva deka mo`e da gi (SIMULIRANA KAPITAL MEDIA GRUP ZA sproveduva monetarnite politiki na POTREBITE NA OVA IZDANIE NA „KAPITAL”) evrozonata”, izjavi Tri{e.

Od firmite se od prerabotuva~kata industrija Od firmite imaat nad 20 vraboteni

 VESTI... MAKEDONIJA I RUSIJA SKLU^IJA DOGOVOR ZA SLOBODNA TRGOVIJA

S

e otvora 140 milionskiot ruski pazar za makedonskite proizvodi. Makedonija i Rusija v~era sklu~ija dogovor za slobodna trgovija, koj makedonskite proizvodi sega }e gi napravi pokonkurentni na golemiot ruski pazar. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, i ruskiot, Aleksej Kudrin, vo Skopje go potpi{aa dogovorot koj predviduva slobodna trgovija na makedonski i ruski proizvodi na dvata pazari, bez obremenuvawe so carinski dava~ki. “Goleminata na ruskiot pazar e impozantna, a so toa i mo`nosta za biznis-zdelki. No, mo`nosta treba i da se realizira. Jas sum cvrsto ubeden deka so ovoj dogovor za slobodna ekonomska sorabotka me|u dvete zemji zna~itelno }e se podobri pozicijata i konkurencijata na makedonskite kompanii na ruskiot pazar”, veli Stavreski. Makedonija re~isi dve decenii ~eka{e na dogovorot za slobodna trgovija so Rusija. Biznismenite postojano alarmiraa deka bez ovaa spogodba makedonskite proizvodi go gubat identitetot na ruskiot pazar. Od takvata dosega{na situacija najmnogu profitiraa Srbija i Bugarija. Tie se javuvaa kako posrednici na makedonskite proizvodi do Rusija.

KA VO EVROPA

BRIKA VO MAKEDONIJA Dokolku vladata na Branko Crvenkovski vo 1995 godina dozvole{e Audi da vleze vo Makedonija, germanskiot koncern Folksvagen }e stane{e eden od najgolemite stranski investitori i najgolem rabotodava~ vo Makedonija. No, za `al, ni{to od ova {to go objavuva “Kapital” ne e realnost zatoa {to toga{ politi~kite ili koj znae koi drugi interesi bea pogolemi od ekonomskite interesi na zemjata.

AMERICAN AIRLINES ]E LETA WUJORK-SKOPJE

O

d sredinata na oktomvri makedonskite gra|ani }e imaat direkten let od Skopje do Wujork, doznava “Kapital” od izvori vo vozduhoplovnata vlast. American Airlines ve}e potpi{ala dogovor so Agencijata za civilno vozduhoplovstvo i so TAV aerodromi za od 15 sledniot mesec dva pati nedelno da ima direktni letovi od Wujork do Skopje. Od American Airlines najavuvaat deka povratniot prekuokeanski let }e ~ini najmnogu 900 evra, so vklu~eni aerodromski taksi. Sega makedonskite iselenici koi `iveat vo SAD, biznismenite i makedonskite gra|ani }e mo`at da letaat za Wujork bez da menuvaat dva do tri avioni. Od ovaa amerikanska aviokompanija najavuvaat deka razmisluvaat da vovedat i redovna direktna linija Va{ington-Skopje, dva pati mese~no. Direktniot let od Skopje do Wujork doa|a samo dva meseci otkako Agencijata za civilno vozduhoplovstvo vospostavi redovni direktni avionski linii za Moskva, Berlin, London, Pariz, Barselona, Dubai i Toronto. Vozduhoplovnata vlast vo zemjava otkriva i deka nekolku niskobuxetni aviokompanii od Sredniot Istok go skeniraat makedonskoto nebo. Od ACV velat deka se vo pregovori za otvorawe na neboto me|u Makedonija i Malezija i Makedonija i Singapur.

M MAKEDONIJA POVLE^E 1,7 MILJARDI EVRA OD EU FONDOVITE EV

M

akedonija vo 2010 godina dobi rekordni 1,7 milijardi evra od evrofondovite, poka`uvaat podatocite na Narodnata banka na Makedonija. Otkako stana ~lenka ~le na Evropskata unija dr`avata ima iskoristeno pove}e od 5,6 milijardi evra od evropskite fondovi, a po platila, pla odnosno prefrlila vo evropskiot buxet samo 3,1 miljardi evra. Najmnogu sredstva, sporedi izve{tajot od NBM, Makedonija Na iskoristi za investicii vo infrastrukturata, odnosno isk za izgradba na patna i `elezni~ka infrastruktura od Koridorot 10, metro i tramvaj vo Skopje i za izgradba Ko na energetski proekti, mali hidrocentrali i termoelektrana. tra Do 2017 godina na Makedonija & se dostapni sedum miljardi evra od evropskite fondovi. mi

[TIP DOBI KARGO-AERODROM [

Kako rezultat na seleweto weto na proizvodstvoto r od Ungarija, r j A Audi udi }e gradi r vtora fabrika za avtomobili mobili vo Makedonija. j Po 16 godini od vlezot vo Bunarxik, germanskiot koncern r Folksvagen }e investira r 500 milioni dolari, so {to ostanuva najgolemiot jgolemiot grinfild-investitor vo zemjava, so vkupni rdi dolari investicii od 2 milijardi

POVOLNOSTITE VO BUNARXIK RASTEA! udi be{e prvata kompanija koja dobi besplatno zemji{te na koristewe vo Bunarxik. Pet godini A be{e oslobodena od personalen danok i danok na dobivka, a isto tolku vreme pla}a{e i povlasten procent na pridonesi za vrabotenite, 40% pomalku od toa {to go pla}aat drugite rabotodavci vo zemjava. Spored Zakonot za dr`avna pomo{, denes stranskite investitori vo zonata Bunarxik 10 godini se oslobodeni od personalen danok i danok na dobivka, oslobodeni se od DDV pri uvoz na repromaterijali

i dobivaat 500.000 evra subvencija za tro{ocite za izgradba na fabrikata. Povolnostite vo nekoga{ slobodnata ekonomska zona, a denes tehnolo{ko-industriska razvojna zona, so tekot na godinite rastea, kako {to se zgolemuva{e konkurencijata me|u balkanskite dr`avi za privlekuvawe stranski investicii. Osobeno investiciite od avtomobilskata industrija, bidej}i svetskite avtomobilski giganti baraa novi i poevtini lokacii za selewe na proizvodstvoto.

[

tip kone~no dobi kargo-aerodrom. Koncesionerot na makedonskite aerodromi, turskata kompanija TAV, go pu{ti vo upotreba celosno izgradeniot kargo-aerodrom kar vo [tip, koj ima kapacitet za priem na 50.000 50. toni stoka. Investicijata vo ovoj proekt iznesuva 70 milioni evra. So ovaa investicija turskiot koncesioner gi realizira{e site sit obvrski za izgradba i modernizacija na aerodromite, predvideni vo koncesiskiot dogovor. Noviot kargoaerodrom }e go zgolemi izvozot na zemjodelski proizvodi od jugoisto~niot del na Makedonija. Toj e od strate{ko zna~ewe za razvoj na zemjodelstvoto. Spored operativniot direktor na TAV holdingot, Murat Ornekol, kargo-aerodromot e izgraden vo predvideniot rok i e spored site evropski standardi za kargo-aerodromi vo Evropa. So ovoj objekt, vkupnata investicija na TAV holdingot vo Makedonija se zaokru`i na 200 milioni evra. TAV izgradi i nov moderen aerodrom vo Skopje i go modernizira{e aerodromot Sveti Apostol Pavle vo Ohrid. Turskata kompanija vo 2009 sklu~i dogovor za koncesija na dvata makedonski aerodromi i za izgradba na kargo-aerodrom vo [tip. So niv }e upravuva vo narednite 35 godini.


Ona {to treba{e da bide realnost

6

LIDERITE NA ZEMJITE OD EU SE SOBRAA VO OHRID

DA SE U^I OD MAKEDONIJA KAKO SE

 Za prv pat otkako Makedonija dobi polnopravno ~lenstvo vo Evropskata unija e doma}in na samitot “S$ se mo`e koga se saka – novite yvezdi na Evropskoto nebo” na koj se sobraa liderite od zemjite~lenki, no i liderite na Srbija, Albanija, Kosovo, Crna Gora i Bosna i Hercegovina - zemji koi u{te ~ekaat za da se ka~at na evropskiot voz KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

S

GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

$ se mo`e koga se saka – novite yvezdi na evropskoto nebo” e mototo pod koe v~era vo Ohrid se odr`a samit na zemjite~lenki i zemjite-kandidatki za ~lenstvo vo Ervopskata unija, od koj proizleze glavnata poraka od pretsedatelot na Evropskata komsija, @ose Manuel Baroso, - deka tokmu od Makedonija regionot treba da u~i kako se vodi vistinska politika. Na konferencijata koja e prva so olkava posetenost, pretstavnici ispratija site zemji-~lenki – nekoi na premiersko, nekoi na pretsedatelsko nivo. Od zemjitekandidatki Srbija, Albanija,

Kosovo, Crna Gora prisustvuvaa pretsedatelite Boris Tadi}, Bamir Topi, Atifete Jahjaga, a od Bosna i Hercegovina premierot Nikola Spiri}. Tokmu idninata na ovie dr`avi be{e glavna tema na razgovor. Site imaat izodeno odredena etapa od svojot pat, no pred site prestojat u{te poliwa na koi treba da se raboti – Srbija na otvoreniot problem so Kosovo, Bosna i Hercegovina so reformite i stabilnosta, a u{te reformi pred sebe ima i Albanija. Premierot Nikola Gruevski sobra mnogu pofalbi od evropskite ~elnici. Pretsedatelot na Evropskata komisija, @ose Manuel Baroso, direktno ja poso~i Makedonija kako najdobar primer za vodewe ume{na politika i re{avawe na problemite: “Ne zaboravajte deka ovaa zemja pred sebe ima{e mnogu

predizvici. No taa eden po eden gi sovladuva{e – dobrite me|uetni~kite odnosi postojano gi dr`e{e na piedestal, a toa {to Makedonija go napravi so Grcija so re{avaweto na sporot e dokaz deka vo zemjata imalo posveteni lideri, koi ne se pla{ele da nosat hrabri odluki vo vistinsko vreme. Ne e lesno da se odi protiv ~uvstvata na narodot, no da se bide golem lider zna~i da se objasni na gra|anite deka vizijata za idninata na zemjata vklu~uva i pominuvawe te{ki vremiwa i odluki”, re~e Baroso. Toj mu se zablagodari na premierot Gruevski za idejata za organizacija na samitot i povika i do ostanatite lideri da razmisluvaat vo nasoka na razvivawe na pogolema regionalna sorabotka, koja e nophodna za razvojot na dr`avite, no i na Evropa vo celost.

TOA [TO NE USPEA VO KRAW, SE SLU^I VO OHRID

ISTORISKA SREDBA TADI] - JAHJAGA Zaladenite odnosi me|u Belgrad i Pri{tina koi so meseci ne uspea da gi zatopli nitu visokiot komesar za nadvore{ni raboti, Ketrin E{ton, koja pred dve nedeli i li~no gi poseti srpskiot pretsedatel Boris Tadi} i kosovksata pretsedatelka, Arifete Jahjaga, kone~no se pomestija od mrtva to~ka. Tri~asovnata sredba zad zatvoreni vrati, organizirana na marginite na samitot pod rakovodstvo na premierot Nikola Gruevski, zavr{i so srde~na pregratka me|u Tadi} i Jahjaga koja mnogumina ja sporedija so taa na hrvatskata premierka Jadranka Kosor i nejziniot slovenski kolega Borut Pahor. Iako oficijalno dvajcata pretsedateli soop{tija deka dogovorile datum za prodol`uvawe na pregovorite pod rakovodstvo na EU, bliski izvori do makedonskiot premier, koj voedno be{e i inici-

jator za sredbava, tvrdat deka Tadi} i negovata kosovska kole{ka Jahjaga, uspeale uspe{no da se dogovorat za u{te tri sporni pra{awa vo pregovorite. Detali zasega ne se otkrivaat, so cel da ne se zagrozat pregovorite koi, spored istite izvori, naredniot mesec }e se odvivaat vo Brisel. Vakvata sredba poznava~ite ja ocenija kako istoriska, oddavaj}i pofalbi i priznanija za makedonskiot premier Gruevski, koj ne samo {to uspea da gi sedne na ista masa zakaranite strani, tuku i da se javi vo uloga na medijator koj pomogna da se restartiraat so meseci zaladenite odnosi me|u Srbija i Kosovo. Toa pred godina ipol ne im trgna od raka na Kosor i Pahor, koi na samitot na Brdo kraj Kraw vo Slovenija ne uspeaja da go donesat Tadi}.

 Specijalen gostin na doma}inot, premierot Nikola Gruevski, mu be{e gr~kiot kolega Jorgos Papandreu so kogo na marginite na samitot odr`aa i posebno predavawe. Dvajcata pora~aa deka re{enieto za golemiot spor za imeto minatata godina ne bilo voop{to lesno, no deka so iskrena posvetenost i jasno zacrtani vizii za idninata na dr`avata se re{ava i najgolemiot problem (SIMULIRANA IZJAVA OD KAPITAL MEDIA GRUP ZA POTREBITE NA OVA IZDANIE NA „KAPITAL”)

KLU^NITE USPESI MAKEDONIJA GI POSTIGNA VO SUDSTVOTO I ADMINISTRACIJATA Zaklu~okot od bilateralnata sredba koja premierot

Gruevski ja ima{e so Baroso e deka klu~nite reformi Makedonija gi sporvela vo oblastite koi prethodno se smetaa za kriti~ni – sudstvoto i javnata adminis-

tracija. So serijata zakoni koi se donesoa pred 8 godini, a se implementiraa nabrzo potoa, Makedonija uspea da obezbedi nezavisnost vo sudovite, da gi is~isti od

GRUEVSKI I BORISOV GI “UDRIJA TEMELITE” NA DOBROSOSEDSKIOT DOGOVOR Ne so lopata, tuku so srde~en pozdrav makedonskiot premier Nikola Gruevski i negoviot bugarski kolega Bojko Borisov po dve godini pregovori gi udrija “temelite” na Dogovorot za dobrososedski odnosi. Dvajcata premier, poznati po se~ewe lenti i frlawe lopati, kone~no uspeaja da stavat potpis na so godini osporuvaniot dogovor. Po intenzivnite pregovori na relacija Sofija–Skopje, na regionalniot samit vo organizacija na makedonskata Vlada, so stavawe potpisi dogovorot kone~no go oficijaliziraa premierite Gruevski i Borisov.

Vo znak na iskreniot pristap vo pregovorite, bugarskiot premier Borisov na svojot makedonski kolega mu podari trimese~no lav~e so toa poka`uvaj}i deka lavot e zaedni~ni simbol – tradicionalen simbol vo bugarskata heraldika i aftenti~en element prisuten vo najstarite grbovi na Makedonija. Vo najava e i mo`na sorabotka za izgradba na nuklearnata centrala Belene - proekt na Bugarija koj re~isi edna decenija ne mo`e da se realizira. Spored izvori od makedonskata vlada, na golemo se razmisluva tokmu Makedonija da bide partner vo ovoj proekt so 50% u~estvo.

ZAVR[IJA REFORMITE VO JAVNATA ADMINISTRACIJA

DVOJNO NAMALENA, A SEPAK, POEFIKASNA!

S

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

pored Regis tar ot na javnata administracija, koj be{e formiran na po~etokot na april ovaa godina, dr`avniot aparat ima 65 iljadi administrativci. Ispolneti se site kriteriumi na polova i pravi~na zastapenost, kako i strukturata na vrabotenite. Ministerot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski, koj brojkata na administrativci ja

procenuva{e na okolu 120 iljadi lica, e zadovolen od prepolovenata, no kako {to potencira, efikasna javna administracija. “Registarot na javnite institucii e samo eden ~ekor od uspehot koj be{e postignat so reformite vo javnata administracija. Namesto za tri ili ~etiri godini, kolku {to o~ekuvavme deka }e bide potrebno za celosna implementacija na odredbite od Strategijata za reformi vo javnata administracija, nie deneska imame efikasna i odgovorna administracija”,

izjavi ministerot Ivanovski. Dokaz za toa, dodava Ivanovski, e i evaluacijata na biznis-zaednicata, koja transformacijata na konceptot na koj rabotat javnite slu`benici ja oceni kako uspe{na. “Administrativcite se poefikasni, navreme odgovaraat na sekoe pra{awe ili barawe i pove{to ja izvr{uvaat rabotata. Visokite kriteriumi za vrabotuvawe gi elimiraa site somne`i za partiziranost na administracijata”,

SEMAFOROT SVETI NAJMNOGU ZELENO Alatkite preku koi se ispituva{e efikasnosta na javnata administracija kako “Semafor”, “Mol~eweto zna~i odobruvawe” i “Nema pogre{na vrata” gi dadoa prvite rezultati. Spored poslednoto istra`uvawe sprovedno vo site javni institucii kade {to se primenuvaat ovie merki, duri 75% od gra|anite pritisnale zeleno svetlo na semaforot pred slu`benicite. Neza-

dovolni se samo 4%, a 16% od gra|anite smetaat deka rabotata na administrativcite mo`e da se podobri. Gra|anite se zadovolni i od efikasnosta na administracijata. Na pra{aweto za kolku dena zavr{uvate administrativnite raboti vo svojata op{tina najgolem broj od gra|anite ili 68% odgovorile deka site potrebni dokumenti od op{tinata gi dobivaat za eden den.

Reformite na javnata administracija koi zavr{uvaa kako najavi na hartija ni sozdadoa neprofesionalni i partizirani javni slu`benici, koi aj {to ne mo`eme da gi dobroime, tuku vo mnogu primeri i gi pla}ame za da sedat doma i popolnuvaat brojka za po~ituvawe na Ramkovniot dogovor veli Ivanovski. Zadovolstvoto od vospostavenata komunikacija me|u Vladata i biznis-sektorot go potvrdi i direktorkata na Stopanskata komora, Jadranka Arizankovska. “Posebnite komiteti koi gi formira{e Vladata kako del od reformata na javnata administracija ne samo {to ja podobrija i intenziviraa sorabotkata me|u bizniszaednicata i Vladata, tuku za prv pat godinava dadoa i realni rezultati. Zaedni~kata sorabotka na golem broj

proekti go zgolemija izvozot na zemjata vo stranstvo”, re~e Arizankovska. Specijalnata grupa na Evropskata unija koja be{e formirana prvi~no samo za Makedonija, ~ija zada~a be{e da ja sledi implementacijata na reformite vo javnata administracija ja napu{ti zemjava. “Makedonija uspea za kratko vreme prenatrupanata, inertna i neefikasna administracija da ja svede na optimalen broj. Namaluvaweto na `albite od rabotata na

65

iljadi lica ima javnata adminstracija

dr`avnite organi se dokaz deka malobrojnata administracija si ja vr{i svojata rabota”, se veli vo posledniot izve{taj na grupata. Pretstavnici na Specijalnata grupa na EU vo idnina }e izgotvuvaat samo polugodi{ni izve{tai za sostojbite vo javnata administracija.


7

KAPITAL / 07.09.2011 / SREDA

E ^EKORI NAPRED!

“Ako vo poslednite 20 godini na{ite lideri ne se fokusiraa na evtini dnevni politiki so koi si obezbeduvaa vlast i vo partiite i vo dr`avata, zemjata denes }e be{e ramo do ramo so Slovenija ili barem so Hrvatska, a samiti od ovoj tip }e bea realnost.”

 PREGLED VESTI

D DARAVELSKI I VRANI[KOVSKI SSE VSELIJA VO IDRIZOVO

D

ragan Daravelski i Zoran Vrani{kovski stignaa vo Makedonija da gi otslu`at zatvorskite kazni {to vo nivno otsustvo im gi odredija makedonskite sudovi. Srbija e prvata dr`ava od tie so koi Makedonija potpi{a bilateralni dogovori za ekstradicija, koja ja ispolni svojata obvrska da gi ispora~a makedonskite dr`avjani koi krivi~nata odgovornost ja izbegnuvaa so srpski paso{. Se o~ekuvaat soodvetnite potezi od Bugarija, kade {to s$ u{te se krijat Vladislav Tamburkovski i Vladi Dimov. Novite `iteli na Idrizovo }e odle`at pove}egodi{ni kazni - Daravelski sedum, a Vrani{kovski dve ipol godini. Makedonskiot minister za pravda, Blerim Bexeti, izrazi zadovolstvo od ekspeditivnosta na Belgrad, poradi ispora~uvaweto na begalcite nabrzo po potpi{uvaweto na dogovorot za ekstradicija. Voedno veti deka i makedonskata strana }e odgovori recipro~no, vo odnos na srpskite dr`avjani koi kriej}i se vo Makedonija ja izbegnuvaat pravdata.

 Glavnata poraka koja pretsedatelot na Evropskata komisija, @ose Manuel Baroso, i evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, ja ispratija do liderite na zemjite-kandidatki e deka tokmu od Makedonija i od nejzinite voda~i treba da se u~i {to e liderstvo. “Makedonija e najdobar primer za vodewe vistinska politika. Nejzinite lideri vo kontinuitet od zbor do zbor gi sproveduvaa preporakite od Brisel, pa sega zemjata ima silno postaveni standardi – nezavisni sudovi, profesionalna administracija, sloboda na mediumite i vistinska neselektivna borba so korupcijata i kriminalot”, izjavi Baroso (SIMULIRANA IZJAVA OD KAPITAL MEDIA GRUP ZA POTREBITE NA OVA IZDANIE NA „KAPITAL”)

politi~ki vlijanija, a vo isto vreme da sozdade nezavisna javna administracija koja postojano }e bide na usluga na gra|anite.

“Prostor za napredok sekako deka s$ u{te ima. Sekoga{ mo`e podobro i nie nema da zapreme, no verifikacijata na na{iot trud koja ja dava

Brisel ni e mnogu va`na. Makedonija ne samo {to trgna napred, taa stigna kade {to proektiravme i sega ni ostanuva da rabotime na

obezbeduvawe silen ekonomski rast i podobar `ivot za site gra|ani. Rabotime posveteno i narodot toa go ~uvstvuva”, izjavi Gruevski.

NIKOLA GRUEVSKI

JORGOS PAPANDREU

(SIMULIRANA IZJAVA OD KAPITAL MEDIA GRUP ZA POTREBITE NA OVA IZDANIE NA „KAPITAL”)

(SIMULIRANA IZJAVA OD KAPITAL MEDIA GRUP ZA POTREBITE NA OVA IZDANIE NA „KAPITAL”)

PREMIER NA R.MAKEDONIJA “Gordi sme {to uspeavme na edna masa da gi sedneme site evropski lideri i osobeno liderite na zemjite od regionot, kade {to znaeme deka s$ u{te ima otvoreni bilateralni pra{awa. Makedonija silno go poddr`uva vlezot na zemjite-kandidatki vo EU. Nie go izodevme toj pat, so mnogu rabota, so posvetenost i so pomo{ na na{ite evropski prijateli. Sega silno }e se anga`irame da pomogneme za ostanatite.”

PREMIER NA GRCIJA “Mojata glavna poraka e deka koga nie uspeavme da go re{ime sporot za imeto so Makedonija, i ostanatite zemji treba da bidat sigurni oti nema nere{liv problem. Vakvi samiti se sekoga{ dobredojdeni vo nasoka na {irewe na pozitivna energija i doverba me|u site nas. Pofalba za organizatorot, mojot drag prijatel Nikola Gruevski, i sekako za site lideri koi dojdoa vo prekrasniot Ohrid.”

MAKEDONIJA DOBI MODERNA BOLNICA

ZAPO^NA SO RABOTA NOVIOT KLINI^KI CENTAR VO SKOPJE VIKTORIJA MILANOVSKA

R

Dokolku izminative dvaeset godini ministrite za zdravstvo barem polovina od vremeto pominato pred kameri go potro{ea niz ruiniranite makedonski bolnici, noviot Klini~ki centar, koj pompezno se najavuva godini nanazad, sega barem }e be{e vo finalna faza.

milanovska@kapital.com.mk

asposlan na 93 hektari i so 3.000 bolni~ki legla nov objekt smesten vo Bardovci od denes }e bide klini~ki centar. Spored eksministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, vo ~ie vreme se finalizira{e ovoj proekt veli deka ova e najgolemata investicija vo su{tinskite reformi vo zdravstvoto: "Zavr{i prikaznata so ekskurzija na pacientite niz ladnite hodnici i od edna vo druga. Sega, okolu 50% od sobite vo novata zgrada se ednokrevetni, a internite, hirur{kite i rendgen-dejnostite se na edno mesto, me|u sebe povrzani so edna informati~ka mre`a”, veli Osmani. Pokraj toa, zgradata ima okolu 2.000 parking-mesta, a od centarot na Skopje e oddale~ena samo pet kilometri. Ultramoderniot kampus

ne e mnogu oddale~en nitu od obikolnicata i od magistralnite pati{ta, a pogodnata lokacija ja zgolemuva dostapnosta na zdravstvenite uslugi vo sekoe vreme. Operacionite sali se opremeni so multifunkcionalni aparati, pove}eto od golemata nabavka na medicinska oprema. Nedostigot od lekarski kadar se amortizira{e so vladinata programa za razmena vo ramkite na zdravstvoto. Vrvni specijalisti od turskiot brend Axibadem privre-

meno }e rabotat vo noviot klini~ki centar, dodeka ist broj makedonski lekari }e se doobu~uvaat vo Turcija. Pokraj toa, ministerot Todorov najavi deka za eden mesec }e se opremat prostoriite za nau~no-istra`uva~ki dejnosti, koi }e imaat strogo utvrdena namena. Vo plan e i lansirawe na napredna platforma na informati~ka tehnologija. Dodeka se grade{e noviot luksuzen klini~ki centar, paralelno se rekonstruira{e

i del od postojniot. Sepak, ministerot Nikola Todorov veli deka renoviraweto na internite kliniki }e potrae, zatoa {to noviot klini~ki zadovoluva zna~itelen del od potrebite na pacientite koi se prateni na lekuvawe vo Skopje. Pokraj visokite vladini pretstavnici, na otvoraweto prisustvuvaa i nekolku pretstavnici od opozicijata, koi go pozdravija po~etokot na nova era vo makedonskoto zdravstvo.

TETOV^ANI ZA DVE NEDELI ZABORAVIJA NA DESETGODI[NATA @ED

D

ovolni bea dve nedeli po pu{taweto vo upotreba na noviot tetovski vodovod za Tetov~ani da zaboravat na problemite so vodata za piewe, koi gi ma~ea poslednite deset godini, informiraat od Sovetot na op{tinata smestena pod [ar Planina. Osumdesetinata iljadi `iteli na eden od najgolemite makedonski gradovi od neodamna u`ivaat vo blagodetite na noviot, moderen vodovod, po uspe{nata realizacija na proektot za zafat na vodite od rekata Pena, finansiran od Vladata. Poslednite pogolemi investicii bea napraveni vo 2007 godina, koga bea vlo`eni 800 iljadi evra i lani, so 350 iljadi evra, investicija koja proektot go privede pri kraj.

ZAVR[I POSETATA NA ERUSALIMSKIOT PATRIJARH NA MPC

S

o liturgija vo soborniot hram Sveti Kliment Ohridski vo Skopje, zavr{i tridnevnata oficijalna poseta na erusalimskiot partijarh Teofil treti na Makedonskata pravoslavna crkva. Ova be{e prvo soslu`uvawe na arhiepiskopot ohridski i makedonski, Stefan, so poglavarot na Erusalimskata crkva, po oficijalnoto vleguvawe na MPC vo semejstvoto pravoslavni crkvi. Negovata svetost, Teofil treti, na svojot doma}in i na site pravoslavni hristijani vo Makedonija im pora~a deka re{avaweto na na{eto crkovno pra{awe e pri~ina za golema radost vo celata crkva, za{to, kako {to istakna, vistinska crkva ima samo vo soborot na pomesnite pravoslavni crkvi obedineti vo isto veroispovedawe. Vo pridru`bata na erusalimskiot patrijarh bea i mitropolitot na Kesarija, Vasilij, i igumenot na manastirot Sveti Gerasim Jordanski, arhimandritot Hrizostom.

DONESEN NOV ZAKON ZA MEDIUMI PREKU [IROKA RASPRAVA

S

o dogovorot me|u vlasta i opozicijata za prifa} awe na dva amandmani podneseni od prateni~kata grupa na SDSM, fini{iraat podgotovkite za, popularno p nare~eniot, Zakon za mediumi, so {to Makedonija }e ja ispolni preporakata da go usoglasi svoeto d zakonodavstvo z od ovaa oblast so novite direktivi na Evropskata E unija za audio i vizuleni servisi. Na op{to zadovolstvo na zainteresiranite strani, denovive z zavr{i z i javnata debata od koja se o~ekuva{e da dojdat konstruktivni k sugestii za zatvorawe na zakonskata ramka. r Od Zdru`enieto na novinari, od Makedonskiot institut i za mediumi i od Sovetot za radiodifuzija, izrazuvaat r zadovolstvo od transparentnosta na postapkata i od podgotvenosta na vladata, odnosno na Ministerstvoto v za transport i vrski, koe e predlaga~ na zakonot, da d gi prifati sugestiite na stru~nata javnost.

225% VISOKOOBRAZOVANI

E

dna ~etvrttina od makedonskiot narod e visokoobrazovan, poka`aa podatocite od posledniot popis. Za razlika od pred nekolku godini, koga samo 7% od naselenieto ima{e visoko obrazovanie, poslednite podatoci poka`aa deka vladinite obrazovni programi, vrodija so plod. Ministerot za obrazovanie, Pan~e Kralev, e zadovolen od efektite od dobli`uvaweto na obrazovniot proces do gra|anite. Veli, golbalnata cel za masovna obrazovanost, ve}e e siten predizvik za Makedonija. Pokraj toa, vo momentov samo 30% od naselenieto e so nezavr{eno osnovno obrazovanie, za razlika od prethodnite godini, koga polovina Makedonija nema{e osnovno obrazovanie.


Ona {to treba{e da bide realnost

8

 Nikola Gruevski, premier "Golema gordost i ~est mi e {to denes, koga Makedonija slavi 20 godini nezavisnost, se vozam so novite avtobusi na doma{nata fabrika Sanos, posebno poradi toa {to doka`avme deka i makedonskite kompanii imaat kapacitet da proizvedat kvalitetni i moderni dvokatni avtobusi. (SIMULIRANA IZJAVA OD KAPITAL MEDIA GRUP ZA POTREBITE NA OVA IZDANIE NA „KAPITAL”)

TOP 100 NAJGOLEMI I NAJPROFITABILNI KOMPANII VO MAKEDONIJA

NAJGOLEMITE IZVOZNICI OSTANUVAAT NA VRVOT

Dokolku makedonskite politi~ki eliti izminatite 20 godini navistina se gri`ea za nacionalnite ekonomski interesi, denes na listata Top 100 najgolemi kompanii i najgolemi izvoznici pove}e od polovinata }e bea doma{ni kompanii, a namesto samo edna, Makedonija }e ima{e barem 15 kompanii me|u 100-te najgolemi kompanii vo regionot.

aj o emi i najprofaj rof  Na denot koga Makedonija slavi 20 godini od svojata nezavisnost listata Top 100 najgolemi itabilni kompanii i Top 100 najgolemi izvoznici ja odrazuvaat vistinskata slika na makedonskata ekonomija i reformite koi bea napraveni vo izminatite dve decenii. Makedonija denes izvezuva pove}e gotovi proizvodi vo sporedba so vremeto od pred 20 godini, a izvozot e re~isi {estkratno zgolemen BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

K

ako del od proslavata na Denot na nezavisnosta, 8 Septemvri, premierot Nikola Gruevski im dodeli nagradi na pove}e kompanii koi vo izminatite 20 godini so svoeto uspe{no rabotewe pridonesoa za razvojot na Makedonija. Nagradeni bea najdobrite izvoznici, najprofitabilnite kompanii, najbrzoraste~kite kompanii, najgolemite investitori i najdobrite i najgolemi rabotodavci. Za najuspe{en izvoznik vo doma{na sopstvenost be{e nagradena fabrikata za proizvodstvo na avtobusi, Sanos (porane{en FAS 11 Oktomvri), dodeka za najdobra izvozna kompanija so stranski kapital be{e nagradena Audi Makedonija. FAS 11 Oktomvri vo izminatite 20 godini uspea da se nametne kako eden od najgolemite proizvoditeli na avtobusi, ne samo vo Makedonija, tuku i vo regionot. Avtobusite od brendot Sanos, posven vo Makedonija, se vozat i vo zemjite od regionot, vo Rusija i vo mnogu zemji od Bliskiot Istok. Izminatava godina Sanos po nara~ka na makedonskata Vlada za prvpat proizvede i 70 dvokatni avtobusi, koi na denot koga Makedonija ja odbele`uva dvaesetgodi{ninata od nezavisnosta }e bidat promovirani i }e po~nat da vozat

niz ulicite na Skopje. Premierot Gruevski istakna deka e gord {to na denot koga odbele`uvame 20 godini nezavisnost gi promovira novite dvokatni avtobusi, koi gi proizvede makedonskata fabrika za avtobusi. “Golema gordost i ~est mi e {to denes, koga Makedonija slavi 20 godini nezavisnost, se vozam so novite avtobusi na doma{nata fabrika Sanos, posebno poradi toa {to doka`avme deka i makedonskite kompanii imaat kapacitet da proizvedat kvalitetni i moderni dvokatni avtobusi”, veli Gruevski. Od fabrikata, koja do 2013 godina treba da proizvede u{te 130 avtobusi od nara~kata na Vladata, velat deka ovoj proekt }e im ovozmo`i u{te pogolem izvoz, bidej}i ve}e imaat sklu~eno nekolku dogovori za proizvodstvo i izvoz na dvokatni avtobusi so sosednite zemji. Sanos neodamna objavi deka potpi{al dogovor za proizvodstvo i isporaka na 540 avtobusi od otvoren tip za potrebite na javniot prevoz vo Turcija, dogovor vreden 50 milioni evra. Direktorot na fabrikata, Slave Raspa{kovski, izjavi deka e gord {to po 20 godini Sanos povtorno se vra}a na turskiot pazar. Audi Makedonija od premierot Gruevski pak, ja dobi nagradata za najuspe{en izvoznik so stranski kapital. Audi, so izvoz koj na krajot na 2010 godina iznesuva{e 1,2 milijardi dolari, e najgolem izvoznik vo Makedonija, koj pravi 10% od makedonskiot izvoz. Audi

TOP 20 NAJGOLEMI KOMPANII VO MAKEDONIJA 1 AUDI MAKEDONIJA

TOP 20 NAJGOLEMI IZVOZNICI 1 AUDI

2 XONSON METI

2 SIMENS EMO

3 OKTA

3 XONSON METI

4 MAKPETROL

4 OKTA

5 EMO SIMENS

5 SANOS

6 ELEM

6 ALKALOID

7 EVN

7 FENI INDUSTRI

8 T-MOBILE MAKEDONIJA

8 MAKPETROL

9 MEPSO

9 MAKSTIL

10 SANOS

10 ALUMINA

11 TELEKOM

11 AGRILEND

12 ALKALOID

12 IGM TREJD

13 GRANIT

13 TETEKS

14 TETEKS

14 TUTUNSKI KOMBINAT PRILEP

15 TINEKS

15 OHIS

16 TUTUNSKI KOMPABINAT PRILEP

16 BU^IM

17 AGRILEND

17 JUGOHROM

18 OHIS

18 GRANIT

19 ALUMINA

19 ^IK KUMANOVO

20 ^IK KUMANOVO

20 GAZELA

objavi deka godinata koga Makedonija ja odbele`uva dvaesetgodi{ninata od nezavisnosta }e investira vo izgradba na tretata fabrika vo Makedonija, so {to e sosema izvesno deka kompanijata i ponatamu }e

ostane najgolem izvoznik vo zemjava. Vkupnite investicii na Audi vo Makedonija od negoviot vlez vo 1995 godina dostignaa 5,5 milijardi dolari. No, kako {to se najavuva{e, vlezot na Audi na makedon-

15 MAKEDONSKI KOMPANII VO TOP 100 VO JUGOISTO^NA EVROPA

N

a listata Top 100 najgolemi kompanii vo Jugoisto~na Evropa za 2010 godina se najdoa 15 kompanii od Makedonija. Okta, Makpetrol, Elem, Sanos, Alkaloid, Simens-Emo, Makedonski Telekom, TMobile Makedonija se samo del od kompaniite koi se najdoa me|u regionalnite lideri. Inaku, prv na listata so najgolemi kompanii vo regionot ostanuva Agrokor, koj vo izminatite 20 godini uspea da izgradi vistinska imperija pro{iruvaj}i se vo site zemji na Balkanot.

skiot pazar pridonese za brz razvoj na avtomobilskata industrija. Audi vleze na makeonskiot pazar pred 16 godini kako prva golema grinfild-investicija vo Makedonija. Mnogu makedonski firmi bea spaseni od propast otkako po izgubenite pazari po raspa|aweto na Jugoslavija po~naa da rabotat i da proizveduvaat avtomobilski delovi za svetski poznatiot avtomobilski gigant. Kompanijata na germanskiot koncern Folksvagen vo prvata faza investira{e 2,3 milijardi dolari i vraboti 2.000 lu|e. Prvi~no be{e najaveno deka pokraj sportskite modeli na Audi,

55%

od vkupniot izvoz go pravat kompanii so doma{na sopstvenost

6

milijardi dolari dostigna izvozot na Makedonija

75% 3,5

e pokrien uvozot so izvoz

milijardi dolari e izvozot na 100 najgolemi izvoznici

8

milijardi dolari se vkupnite prihodi na 100 najgolemi kompanii vo Makedonija

koi sega se proizveduvaat vo fabrikata vo Skopje, }e se sklopuvaat i avtomobilite na Seatm, no za vtorava najavabean poptrebni pet godini, pa taka, “ibica” i “kordoba” po~naa da sde proizveduvaat vo 2000 godina. Za toj period Folksvagen kako svoi dostavuva~i gi anga`ira{e makedonskite kompanii Ruen od Ko~ani i


9

KAPITAL / 07.09.2011 / SREDA

 Tekstilnata industrija, koja e edna od najgolemite izvozni industrii vo Makedonija, isto taka e me|u grankite koi uspeaja da profitiraat vo izminative nekolku godini i da go zgolemat izvozot, pred s$ vo evropskite zemji, poradi preorientiraweto kon proizvodstvo vo pomali serii. Vesna Sap od Probi{tip i u{te mnogu drugi makedonski firmi od avtomobilskata industrija. Zgolemenata pobaruva~ka od stranstvo, povolnite cenovni dvi`ewa i zgolemenata konkurentnost na klu~nite izvozni proizvodi rezultiraa so rast na makedonskiot izvoz vo izminatite 20 godini. Makedonija poka`a deka izvozot e edinstveniot instrument koj mo`e da ja spasi i da ja izvle~e ekonomijata od recesija i od kriza. Makedonija, koja ima{e najbrz rast na izvozniot sektor vo izminatite dve decenii, e tipi~en primer za toa. Imeno, od celiot region edinstveno makedonskata ekonomija uspea krizata da ja prebrodi bez nekoi pogolemi potresi i da izbegne pogolemi buxetski i finansiski problemi so koi se soo~uvaat ostanatite ekonomii vo regionot i vo Evropa. Statistikata poka`uva deka izvozot na Makedonija na krajot na 2010 godina dostigna {est milijardi dolari, dodeka vkupniot uvoz dostigna osum milijardi dolari, dodeka pokrienosta na uvozot so izvozot dostigna 75%. Iako svetskata kriza vo 2009 i 2010 godina go namali vkupniot izvoz na makedonskite kompanii, 2011 godina poka`a deka makedonskata ekonomija uspea da ja nadmine ekonomskata recesija blagodarenie na izvozot. Zgolemenoto proizvodstvo na doma{nite kompanii i izvozot na stranskite grinfildinvesticii vo Makedonija vo izminatite 20 godini nekolkukratno go zgolemija izvozot, koj vo 1991 godina iznesuva{e pomalku od edna milijarda evra. O~ekuvawata se deka izvozot na Makedonija }e prodol`i da raste i vo slednite godini. Najgolemite izvoznici se najzaslu`nite, koi i ovojpat ja izvadija makedonskata ekonomija od recesija. No, sepak, golemo vlijanie vrz rastot na izvozot imaa i ekonomskite politiki so koi dr`avata vo izminatite 10 godini nedvosmisleno gi poddr`a izvoznicite. Promenata na monetarnata politika i fleksibilniot upravuvan kurs na denarot, dokapizalizacijata i reformata na Makedonskata banka

 Makedonija ve}e nekolku godini po red bele`i rekordno zgolemuvawe na izvozot na zemjodelski i prehranbeni proizvodi. Osnovaweto na makedonsko-izraelskata Agrilend celosno go promeni i go zgolemi izvozot na makedonski zemjodelski proizodi pod brendot Nature.

IZVOZ I UVOZ OD MAKEDONIJA (vo mil.USD) 10.000

VKUPEN IZVOZ

9.000

VKUPEN UVOZ

8.000 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 1990

1991

za poddr{ka na razvojot, voveduvaweto na osiguruvaweto na izvozot i faktoringot, kako i formiraweto na fondovite so povolni krediti za poddr{ka na izvoznite proekti se samo nekoi od klu~nite politiki koi pridonesoa Makedonija vo izminatite dve decenii da se razvie vo izvoznoorientirana ekonomija. Prognozite na najgolemite makedonski izvoznici se deka u{te slednata 2012 godina izvozot }e se vrati na nivoto od 2007 i 2008 godina, koga Makedonija ostvari rekordno zgolemuvawe na izvozot, pred s$ poradi toa {to uspea odli~no da profitira od povolnata konjunktura na svetskite pazari. TOP 100 NAJGOLEMI IZVOZNICI VO MAKEDONIJA Pokraj FAS 11 Oktomvri, na listata Top 100 najgolemi izvoznici vo Makedonija se nao|aat Xonson Meti, Alkaloid, Makstil, Okta, Alumina, Simens EMO od Ohrid, hemiskiot Ohis, Makpetrol, IGM Trejd, Agrilend, Astibo, ELEM, Gazela, ^IK Kumanovo. Rangiraweto na 100-te najgolemi izvoznici vo Makedonija e jasen pokazatel koi se {ampionite i liderite na makedonskata ekonomija. 100-te najgolemi izvoznici vo 2010 godina imale vkupen izvoz od 3,5 milijardi dolari, {to e 58% od vkupniot izvoz na Makedonija.

1992

1993

1994

1995

Gledano po industrii, najgolemi izvoznici vo Makedonija se avtomobilskata, farmacevtskata, ~eli~nata, prehranbenata i industrijata za elektromaterijali. Otkako se promeni monetarnata strategija i otkako Makedonija go napu{ti re`imot na fiksen devizen kurs, izvozot na hrana od zemjava stana mnogu pokonkurenten i za mnogu firmi proizvodstvoto i izvozot na hrana stana poisplatliv od uvozot na hrana. Izvozot na hrana i zemjodellski proizvodi od Makedonija posebno se zgolemi vo izminatite pet godini, pred s$ poradi pogolemite izvozni subvencii, koi vlasta im gi deli na proizvoditelite na hrana ve}e nekolku godini nanazad. No, sepak, klu~no za pogolemiot izvoz vo ovaa oblast be{e formiraweto na makedonskoizraelskata firma Agrilend, koja bukvalno ja promeni celata filozofija i strategija za izvoz na hrana. Ve} e deset godini makedonskite zemjodelski proizvodi se izvezuvaat pod eden zaedni~ki brend Nature, a dr`avata, po primerot na Izrael, preku formiraweto na Agrilend pomogna vo organizacijata i obezbeduvaweto na izvoznite pazari. Izvozot na hrana od Makedonija sega godi{no dostignuva 600 milioni dolari, dodeka uvozot na

1996

1997

1998

1999

2000

hrana e namalen na 200 milioni dolari. Tret na listata Top 100 izvoznici e Simens-Emo, nekoga{en Emo-Ohrid, koj porano va`e{e samo kako gigant za proizvodstvo na elektrooprema, dodeka deneska e predvodnik i na softverskata tehnologija. Vlezot na Simens vo Emo se slu~i pred sedum godini, pod pokrovitelstvo na Vladata na Bu~kovski, a najmnogu na negoviot germanski sovetnik za finansisko-ekonomski pra{awa, Teodor Vajgel. Emo proizveduva{e elektroproizvodi, prekinuva~i i dalnovodni sistemi, kako edinstven takov kapacitet vo regionot, a deneska e va`en softverski centar na Balkanot so proizvodstvo na softver i novi tehnologii. TOP 100 NAJGOLEMI I NAJUSPE[NI KOMPANII VO MAKEDONIJA Na listata Top 100 najgolemi i najprofitabilni K

O

M

E

R

2001

2002

2003

2004

kompanii, koja “Kapital� ja podgotvuva vrz osnova na finansiskite rezultati na site kompanii, vo izminatata 2010 godina se nao|aat kompaniite koi se vistinski lideri na makedonskata ekonomija. Najgolemite 100 makedonski kompanii lani napravile vkupni prihodi od osum milijardi dolari, {to e rast od 30%. 100-te najgloemi makedonski kompanii lani sozdale pove}e od 65% od vkupniot BDP na Makedonija. Na listata Top 100 najgolemi kompanii vo Makedonija se nao|aat i mnogu od najgolemite izvoznici, kako Audi Makedonija, Sanos, Alkaloid, Simens-Emo... Iako prvata polovina od 2010 godina be{e isklu~itelno te{ka godina za vodewe biznis vo Makedonija, duri 68 kompanii od listata Top 100 najgolemi zabele`ale rast na prihodite, dodeka 31 kompanija C

I

J

A

L

E

N

2005

2006

2007

lani rabotela so pomalku prihodi vo sporedba so kriznata 2009 godina, koga svetskata ekonomska kriza se po~uvstvuva najsilno, za da kulminira vo prvite dva kvartali od 2010 godina. No, nekoi od najgolemite kompanii uspeaja navistina da profitiraat od rastot na cenite na surovinite i energensite na svetskite pazari. Na primer, nafteniot distributer Makpetrol lani ostvari rast na prihodite od duri 37%, pred s$ poradi raste~kite ceni na naftata na svetskite berzi i zgolemeniot obem na rabota po otvoraweto na novite 50 benzinski pumpi vo Bosna i Hercegovina i na Kosovo. Profitira{e i farmacevtskata industrija, ~eli~nite kompanii i avtomobilskata industrija. Celiot rast na prihodite na 100-te najgolemi vo najgolem del se dol`i na nivnite zgolemeni prihodi od izvoz. O

G

L

A

S


Ona {to treba{e da bide realnost

10

BERZATA KONE^NO SE INTEGRIRA

NASDAQ OMX JA KUPI MAKEDONSKA BERZA

 NASDAQ OMX kupi 100% od kapitalot na Makedonskata berza za 7,2 milioni evra. Investitorite sega so du{a ~ekaat vlez na stranski fondovi, pove}e pari, pogolem promet, akvizicii i novi hartii od vrednost

E

MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

dna od najgolemite berzanski grupacii vo svetot, NASDAQ OMX , ja kupi Makedonskata berza za 7,2 milioni evra. ^etiri godini otkako bea ostvareni prviot kontakt i pregovori, amerikanskonordiskata grupacija se dogovori so rakovodstvoto i akcionerite na Berzata vo Skopje. Vo administratorska blok-transakcija bea prezemeni 100% od kapitalot na Makedonskata berza, so {to NASDAQ OMX stana dominanten sopstvenik na dru{tvoto koe go organizira makedonskiot pazar na kapital. Porane{nite akcioneri i brokerite ve}e krojat mo`ni scenarija za razvoj na pazarot po prezemaweto. “Vo koja nasoka }e se reorganizira Berzata, kolku stranski fondovi }e vlezat, za kolku }e se zgolemi prometot?”, se naj~estite pra{awa koi si gi postavuvaat brokerite, dru{tvata za upra-

vuvawe so investiciski fondovi i investitorite. Del od direktorite na brokerskite ku}i, koi kako akcioneri vo Berzata pregovaraa so NASDAQ OMX za proda`bata, otkrivaat del od detalite na planot za razvoj. “Prvo {to }e napravat novite gazdi e prodol`uvawe i zajaknuvawe na procesot na sorabotka so berzite vo Belgrad i vo Sofija, preku povrzuvawe so zaedni~ka platforma za trguvawe. Vo plan im e da formiraat i posebni pazari za dr`avni hartii od vrednost, finansiski derivati i za ETF (exchange traded funds)”, velat brokerite. “Kapital” razgovara{e so Henri Bergstrom, direktor za novi pazari vo NASDAQ OMX , koj i vo 2008 godina be{e odgovoren za pregovorite so rakovodstvoto na Makedonskata berza. Od Wujork toj dade eksluzivna izjava, no zasega ne gi otkriva konkretnite planovi za reorganizacija i razvoj na Berzata. Veli, toa }e go ka`at naskoro na pres-konferencija vo Skopje. Sepak, proektira K

ZA EDNA GODINA PROMETOT ]E SE ZGOLEMI ZA 5 PATI! PROSE^EN DNEVEN PROMET PO GODINI

VO EVRA

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011(jan.-juni) 2011(juni-dek.) (proekcija) 2012 (proekcija)

151.988,00 € 184.990,00 € 222.626,00 € 542.141,00 € 696.529,00 € 2.001.545,00 € 533.017,00 € 273.151,00 € 215.235,00 € 249.196,00 € 747.590,00 €

(SIMULIRANA IZJAVA OD KAPITAL MEDIA GRUP ZA POTREBITE NA OVA IZDANIE NA „KAPITAL”)

HENRI BERGSTROM

1.245.984,00 €

DIREKTOR ZA NOVI PAZARI VO NASDAQ OMX Mislam deka so prezemaweto na Makedonskata berza postignavme dobar dogovor, iako plativme 6,6% povisoka cena za akcija od momentalnata pazarna. Kupuvaweto na Makedonskata berza be{e kompletirawe na na{ite planovi za {irewe na Balkanot i logi~en fini{ na okrupnuvaweto, koe go po~navme so prezemawe na Belgradskata i na Sofiskata berza.

PODATOCITE SE OD MAKEDONSKA BERZA, ^LENKA NA NASDAQ OMX

momentalnata pazarna cena. Kupuvaweto na Makedonskata berza be{e kompletirawe na na{ite planovi za {irewe na Balkanot i logi~en zavr{ok na okrupnuvaweto, koe go po~navme so prezemaweto na Belgradskata i Sofiskata berza”, izjavi Bergstrom ekskluzivno za “Kapital”. Vo 2009 godina NASDAQ OMX se otka`a od prezemawe na Berzata vo Skopje poradi krizata koja zavladea na finansiskite pazari. Bergstrom toa javno go ka`a na desettata godi{na kon-

deka vrz osnova na novinite koi }e gi vovedat vo trguvaweto investitorite mo`e da o~ekuvaat trikratno zgolemuvawe na prometot vo prvite {est meseci i petkratno zgolemuvawe na prometot samo po prvata godina. Od sega{nite 250.000 evra prose~en dneven promet, slednata godina prometot se o~ekuva da porasne na 1,3 milioni evra. “Mislam deka so 100% prezemawe na Makedonskata berza postignavme dobar dogovor, iako plativme 6,6% povisoka cena za akcija od O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

ferencija na Makedonskata berza vo Ohrid. Spored nego, sega interesot povtorno A

S

Dokolku akcionerite i menaxmentot na Makedonskata berza proaktivno deluvaa za proda`ba na Berzata, toga{ }e uspeaja pregovorite so NASDAQ OMX, kako {to simulira “Kapital” vo ovoj tekst. Vleguvaweto na stranski kapital na Makedonskata berza e neophodno za da go pottikne razvojot na pazarot, da ja zgolemi ponudata, da privle~e pove}e investitori i kotirani kompanii. se javil otkako NASDAQ OMX gi prezede berzite vo Sofija (lani) i vo Belgrad (vo mart godinava), so {to balkanskite pazari se pod dve kapi. Ednata на NASDAQ OMX , а drugata на Vienska berza, koja pokraj Qubqanskata i Zagrepskata upravuva i so crnogorskite i bosanskite berzi. Razgovorite so NASDAQ OMX , kako i so u{te dve berzi Zagrepskata i Var{avskata - za proda`ba na Makedonskata berza oficijalno po~naa esenta 2008 godina. Toga{ rakovodstvoto na Makedonskata berza i akcionerite formiraa paket za proda`ba od 66% od akciite na 16 akcioneri.


11

KAPITAL / 07.09.2011 / SREDA

USPE[NIOT MODEL NA PRIVATIZACIJA DAVA SÉ PODOBRI REZULTATI

RASTE PROIZVODSTVO VO INDUSTRIJATA

 Nekoga{niot zagubar FAS 11 Oktomvri, po proda`bata, stana uspe{na i raste~ka kompanija za proizvodstvo na avtobusi. Klu~no za uspehot be{e modelot na privatizacija, koj ja postavi ovaa kompanija na zdravi noze. Na toj na~in od ste~aj se spasija i Teteks, Emo, Ohis, Treska, a, Gazela, A Alumina lumina

S

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

kopskata fabrika za proizvodstvo na avtobusi Sanos potpi{a dogovor za proizvodstvo i isporaka na 540 avtobusi od otvoren tip za potrebite na javniot prevoz vo Turcija, dogovor vreden 50 milioni evra. Direktorot na fabrikata, Slave Raspa{kovski, po sklu~uvaweto na zdelkata so turskiot minister za transport, izjavi deka e zadovolen {to po 20 godini Sanos se vra}a na turskiot pazar. Toj najavi deka isporakata }e se realizira vo rok od tri godini. Do krajot na 2012 godina treba da se ispora~aat najmalku 102 avtobusi, do krajot na 2013 godina 220, a ostanatite }e bidat ispora~ani do krajot na 2014 godina. So ista dinamika }e bide i pla}aweto na avtobusite. “Bevme izbrani na tenederot vo konkurencija so dve kineski i edna bugarska fabrika za proizvodstvo na avtobusi, no pobedivme bidej}i na{ite avtobusi se visokokvalitetni, proizvedeni po rigorozni evropski tehni~ki i ekolo{ki standardi, so vgradeni “kumins” (Cummins) motori. Avtobusite }e imaat ZF menuva~i, oski i upravuva~i proizvedeni vo Germanija. Za u~estvo na ovoj tender bevme pokaneti od makedonskiot ambasador vo Turcija”, istakna Raspa{kovski. So ovoj dogovor Sanos si obezbedi sigurna rabota za u{te pet godini, i toa vo vreme na globalna ekonomska kriza, a najavi deka poradi zgolemeniot obem na rabota }e vraboti u{te 500 lica. Sega ima vkupno 1.200 rabotnici, kolku {to ima{e ovaa kompanija pred privatizacijata.

50

milioni evra te`i dogovorot na Sanos za izvoz na avtobusi vo Turcija

KLU^EN – USPE[NIOT MODEL NA PRIVATIZACIJA Klu~en za uspe{nata prikazna {to sega ja raska`uva Sanos be{e modelot na privatizacija, koj ja postavi ovaa kompanija na zdravi noze. Na toj na~in od ste~aj se spasija i Teteks, EMO, Ohis, Treska, Gazela, Alumina, Tutunskite kombinati vo Kumanovo i vo Prilep, pogonite vo skopskata `elezarnica i vo tekstilniot kombinat Makedonka vo [tip, koi iako bea podeleni na pove} e kompanii bea uspe{no privatizirani i sega imaat dobar menaxment. O h r i d s k i E M O, ko j p o uspe{nata transformacija vo akcionersko dru{tvo, od vladata na Vlado Bu~kovski vo 2006 godina be{e prodaden na germanskata grupacija Simens, vo poslednite pet godini u~estvuva so 7% vo makedonskiot izvoz. Vo maj ostvari rekordno proizvodstvo na elektroproizvodi i dalnovodni sistemi i za godinava najavuva obrt od 200 milioni evra. Investicijata na Simens iznesuva{e 20 milioni evra. Uspe{no raboti i tetovskiot kombinat Teteks, koj e prisuten na site pazari vo regionot. Vo ovaa kompanija, dominantnata sopstvenost ja imaat menaxmentot i vrabotenite, no golema finansiska poddr{ka obezbedi Evropskata banka za obnova i razvoj, koja poseduva 15% od kapitalot na kompanijata i privaten investiciski fond od [vedska. Teteks proizveduva 5.000 toni prediva, eden milion metri tkaenini, 800.000 par~iwa

(SIMULIRANA IZJAVA OD KAPITAL MEDIA GRUP ZA POTREBITE NA OVA IZDANIE NA „KAPITAL”)

JANE MIQOSKI  Sanos si obezbedi sigurna rabota za u{te pet godini i toa vo vreme na globalna ekonomska kriza.

ЧETIRI KLU^NI MOMENTI VO MODELOT NA PRIVATIZACIJA 1. Prvi~nata transformacija od op{testveni pretprijatija vo akcionerski dru{tva pomina bez obezvrednuvawe na kapitalot; 2. Dr`avata ostavi stru~ni lu|e, a ne politi~ari da go teraat procesot na privatizacija; 3. Kompaniite se prodavaa vo transparentna postapka i bez obvrska za zadr`uvawe na site vraboteni; 4. Novite sopstvenicii imaa obvrska da go odr`at proizvodstvoto i da investiraat za da ne im se aktivira bankarskata garancija. konf ekciski i 90 0.0 0 0 par~iwa trikota`ni predmeti, i e najgolem makedonski tekstilen proizvoditel. Vo Teteks rabotat pove}e od 6.000 lu|e, a po vlezot na norve{kata firma JAR vo delot za prediva, proizvodstvoto e dvojno zgolemeno. Ekspertite se soglasni deka vo Centralnoisto~na Evropa, Makedonija zaedno so Hrvatska, Polska i Чe{ka se vbrojuva vo grupata zemji so najsupe{ni privatizacii na op{testveniot kapital. Vo Makedonija, od 1.700 dr`avni firmi {to pominaa niz Agencijata za privatizacija, 1.500 rabotat

uspe{no, a del od niv uspe{no se pozicionirani ne samo na doma{niot, tuku i na stranskite pazari. Tie i postprivatizaciski dobro se prestrukturiraa so sovremena organizaciska postavenost, tehnolo{ka opremenost, proizvodstvena struktura i korporativno upravuvawe. Toa ja zgolemi nivnata konkurentnost, a dr`avata sobra pove}e od 10 milijardi evra od procesot na privatizacija. Transformacijata na dr`avniot vo privaten kapital be{e i eden od kanalite za privlekuvawe stranski kapital vo Makedonija, koja

PORANE[EN MINISTER ZA FINANSII I KREATOR NA MODELOT ZA PRIVATIZACIJA Ja otfrlivme tezata deka e normalno lo{o da se upravuva so dr`avnata sopstvenost. Toa go nametnaa politi~arite koi go prenesoa obi~ajot komitetite da go odreduvaat odborot, a nie samo se obidovme da ne ja koristime privatizacija za naplata na nekoi istoriski, izborni i politi~ki dolgovi. I uspeavme vo toa. Denes e celosno promenet na~inot na upravuvawe so porane{nite dr`avni firmi. Od niv sozdadovme profitabilni kompanii, koi go polnat buxetot. go odbra metodot na slu~aj po slu~aj privatizacija, isto kako i porane{nite socijalisti~ki zemji. Stranski kapital prvo vleze vo najatraktivnite pretprijatija koi prethodno bea celosno privatizirani. Od Agencijata za privatizacija se zadovolni od rezulatite. “Od aspekt na brojot na dr`avni kompanii koi bea transformirani preku Agencijata, mo`am da ka`am deka rabotata e zavr{ena uspe{no. Podatocite ka`uvaat deka re~isi site se privatizirani i transformirani i uspe{no rabotat ne samo doma, tuku i

Ako modelot za privatizacija na op{testveniot kapital vo Makedonija pomine{e bez obezvrednuvawe na kapitalot, bez politi~ki odluki, transparentno i bez socijalni momenti, sega zagubarite }e bea uspe{ni kompanii, Okta nema{e da bide monopol, tekstilnite kombinati nema{e da propa|aat, a industriskoto proizvodstvo }e go bildaa Sanos, EMO, Ohis... na stranskite pazari”, r r izjavi j Marina Na}eva-Kavrakova, direktor na Agencijata za privatizacija vo 2001 godina. RASTAT I DRUGITE KOMPANII Bugarskata kompanija Jorset holding, koja za 15 milioni evra stana gazda na skopskata fabrika Alumina, denes ima vraboteno okolu 1.400 rabotnici. Taa ja kupi fabrikata za proizvodstvo na aluminiumski profili bez obvrska da vrati na rabota okolu 700 porane{ni vraboteni. No, so restartirawe na edinstvenata fabrika za aluminium vo regionot, sega ima vraboteno dvojno pove}e. I vele{ka Porcelanka ne samo {to gi zadr`a starite pazari, osvoi i novi. [vajcarskata kompanija Gofi Lugano vo 2004 godina ja kupi vele{kata fabrika za porcelan. “Iako prvi~no bevme skepti~ni dali da prodol`ime so proizvodstvo na porcelan, bidej}i mislevme deka nema da postigneme dobra cena, sepak se poka`a deka novata tehnologija, investiraweto vo kadarot i napornata rabota n$ stavija vo dobra pozicija na pazarite. Zatoa re{ivme da go prodol`ime investiciskiot proces i taka se rodi idejata za proizvodstvo na redizajnirani plo~ki so evropski standard”, velat vo Gofi.


Ona {to treba{e da bide realnost

12

MAKEDONSKATA EKONOMIJA OD NEZAVISNOSTA DO DENES

MAKEDONCITE OSUM PATI P Nitu stranskite investicii za dve decenii dostignaa 5,6 milijardi evra, nitu prose~nata plat vo Makedonija e 600 evra, nitu a nevrabotenosta i siroma{tija iznesuvaat 11% od naselenieto,ta nitu pak, ekonomijata raste so stapki od 7% ili 8%... Toa se samo proekcii niz rozovi o~ila na se {to mo`evme, a ne ostvarivme. Politikite {to se vodea se poka`aa kako pogubni, a ne razvojni, a Makedonija ekonomski ostana na opa{kata vo regionot.

VRABOTENI 446.117

2,2 MIL. $ 100 EVRA 2,3 MLRD. $

D

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ve decenii otkako Makedonija vodi samostojna ekonomska politika zemjata uspea da ostvari pove}e od dobri ekonomski rezultati – so brutodoma{en proizvod (BDP) po `itel od 8.000 dolari, Makedoncite se

osum pati pobogati vo sporedba so 8 septemvri 1991 godina, koga se postavuvaa temelite na edna nova dr`ava. Ekonomskata slika na Makedonija na 20-tiot rodenden poka`uva deka ovaa zemja sozdade prednost vo razvojot pred ostanatite zemji vo regionot. Edinstveno Slovenija i Hrvatska, koi i pred raspa|aweto na Jugoslavija va`ea za ekonomski najmo}ni, i sega mo`at da se pofalat so podobar `ivoten standard.

Iako Makedonija be{e najmala i najsiroma{na jugoslovenska republika, dene{nite ekonomski rezultati samo doka`uvaat deka goleminata na zemjata ne e nikakva pre~ka za nejziniot ekonomski uspeh ako se ima vizija, no i hrabrost za da se sprovedat vistinskite ekonomski politiki i potezi. Presekot na ekonomskite dostignuvawa na 8 septmevri 2011 poka`uva deka Makedonija e lider vo regionot so najniska stapka na nevrabotenost

od 11% i isto tolku siroma{no naselenie, prose~na plata od 600 evra, ekonomija koja godi{no sozdava nad 16 milijardi evra. Ovie rezultati doka`uvaat deka Makedoncite sekoga{ koga izleguvale na izbori go pravele vistinskiot izbor, davaj}i im vlast na lideri ~ii politiki ovozmo`ija uspe{na tranzicija na zemjata od socijalisti~koto ureduvawe vo kapitalizam, koj im donese pogolema blagosostojba na gra|anite.

Ekonomskiot rast vo prvata polovina od 2011 godina dostigna 7,3%, so {to se potvrdija vetuvawata na Vladata deka ekonomijata }e raste so dinami~ni stapki. Najgolem pridones za brziot ekonomski rast ima investiciskiot ciklus, {to ovozmo`i bruto-investiciite

MODERNA SOOBRA]AJNA INFRASTRUKTIRA VO FUNKCIJA NA BIZNISOT

KORIDOROT 8 DOBI AVTOPAT OD 380

M

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

akedonija dobi kompletno nova i moderna soobra} ajna infrastruktura. Premierot Nikola Gruevski v~era ja prese~e lentata od poslednata delnica od Koridorot 8, {to zna~i finalizirawe na izgradbata na ovoj koridor vo Makedonija. Avtopatotot

od Miladinovci do [tip, dolg 50 kilometri, se grade{e tri godini, a sega patuvaweto po novata trasa vo isto~niot del na Makedonija se skratuva za eden ~as. Za samo sedum godini, otkako Vladata gi dade avtopati{tata od Koridorot 8 pod koncesija, se izgradija vkupno 380 kilometri avtopat. “Proektot koncesija na avtopati{ta, po mnogu prekini i zadocnuvawa, kone~no dobi zavr{nica. Makedonija sega ima modeni i brzi avtopati{ta i najkvalitetna patna infrastruktura vo regionot. Izgradbata na

avtopati{tata od Koridorot 8 e eden od najgolemite infrastrukturni proekti koi se realizirale vo Makedonija vo poslednite 20 godini”, izjavi premierot Nikola Gruevski na se~eweto na lentata na noviot avtopat. Toj mu se zablagodari na koncesionerot, konzorcium sostaven od doma{nata kompanija Granit i od avstriskata [trabag, koj vo predvideniot rok od sedum godini odgovori na zada~ata i izgradi sedum avtopatski delnici koi gi povrzuvaat isto~niot i zapadniot del od dr`avata. Ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski,

istakna deka izgradbata na patnata infrastruktura pozitivno vlijae na zgolemuvaweto na protokot na stoki, pri {to vo golema mera }e se podobrat transportnite vrski, a toa }e zna~i i rast na ekonomijata. “Vkupnata investicija za izgradba na 380 kilometri avtopati{ta ~ine{e 1,1 miljiardi evra. Koncesionerot za relativno kratok period, pred s$ za vakov vid investicija, izgradi moderni avtopati{ta, po najvisoki standardi. So toa dr`avata

sega ima razviena patna infrastruktura”, re~e Janakieski. Dokolku dr`avata vo izminatite Toj poso~i 20 godini investira{e vo izgradba deka dosega se na infrastruktura Makedonija }e izgradeni dva ima{e razviena i moderna patna i paketi pati{ta vo `elezni~ka mre`a. Sega Koridorot isto~niot i zapad10 se u{te ne e kompletiran na niot del na Makedonija. Od prviot nivo na avtopat, Koridorot 8 ne e paket bea izgrade- ni po~nat da se gradi, a `eleznini patnite pravci cata e stara i bavna. ]e imavme Kriva Palanka– moderna soobra}ajna mre`a ako Romanovce i proektite ne se ~uvaa vo fioka. Ko~ani–[tip, a be{e rekonstruiran patniot r c Stenkovec– c patnite pravci ci– pravec Miladinovci– Blace, Gostivar–]afasan i Skopje. Vo vtoriot paket Gostivar–Tetovo–Skopje. vo izminatite dva meseci Proektot koncesija na bea pu{teni vo upotreba

NIKOLA GRUEVSKI

MILE JANAKIESKI

Izgradbata na avtopati{tata od Koridorot 8 e eden od najgolemite infrastrukturni proekti koi se realizirale vo Makedonija vo poslednite 20 godini

Vkupnata investicija za izgradba na 380 kilometri avtopati{ta ~ine{e 1,1 milijardi evra. Koncesionerot uspea za relativno kratok period, pred s$ za vakov vid investicija, da izgradi moderni avtopati{ta, po najvisoki standardi

PRETSEDATEL NA VLADATA NA MAKEDONIJA

(SIMULIRANA IZJAVA OD KAPITAL MEDIA GRUP ZA POTREBITE NA OVA IZDANIE NA „KAPITAL”)

MINISTER ZA TRANSPORT I VRSKI

(SIMULIRANA IZJAVA OD KAPITAL MEDIA GRUP ZA POTREBITE NA OVA IZDANIE NA „KAPITAL”)


13

KAPITAL / 07.09.2011 / SREDA

 Dve decenii otkako Makedonija vodi samostojna ekonomska politika

POBOGATI INVESTICII 5,6 MLRD. $ PLATA 840.000

600 EVRA

BDP 16 MLRD. $

7,3%

porast na doma{nite investicii, kako od postojnite golemi, no isto taka i od mnogu porasna makedonskata ekonomija novi investicii od novi biznisi. Izvozot vo prvo prvata polovina od 2011 vite {est meseci od 2011 godina isto taka da se zgolemat za duri 86% vo sporedba so istiot pe- porasnal za 54%, dodeka riod minatata godina. Osven pak, uvozot zna~itelno se stranskite investicii, mnogu namaluva, bidej}i kompaniite golemo vlijanie vrz ekonom- s$ pove}e koristat doma{ni skiot rast ima i postojaniot surovini za proizvodstvo.

zemjata uspea da ostvari pove}e od dobri ekonomski rezultati – so bruto-doma{en proizvod (BDP) po `itel od 8.000 dolari, Makedoncite se osum pati pobogati vo sporedba so 8 septemvri 1991 godina, koga se postavuvaa temelite na novata nezavisna dr`ava. Iako Makedonija be{e najmala i najsiroma{na jugoslovenska republika, dene{nata ekonomska slika samo doka`uva deka goleminata na zemjata ne e nikakva pre~ka za nejziniot ekonomski uspeh

8.000 11% dolari e BDP po `itel vo 2011, dodeka vo 1992 dostigna edvaj 1000$

Javnata potro{uva~ka na dr`avata raste pobavno vo sporedba so tro{eweto na gra|anite. Statisti~kite podatoci za porastot na BDP go potvrduvaat trendot na dinami~en ekonomski razvoj, iako globalnata kriza {to go zafati svetot pred tri godini po definicija zna~e{e zabavuvawe na proizvodstvoto i trgovskata razmena so stranstvo. Sepak, duri i vo vreme koga celiot svet se soo~i so recesija makedonskata ekonomija ve{to gi odbegna golemite negativni vlijanija od krizata. Bankarskiot sektor ostana stabilen, silno poddr`uvaj} i gi doma{nite kompanii vo nivniot razvoj, a ekonomijata prodol`i da raste so stapki od 4%. Toa e zabavuvawe na makedonskata ekonomija vo sporedba so prethodnite 2007 i 2008 godina, koga vo vreme na svetskata ekonomska ekspanzija makedonskiot BDP porasna za 8,8%, odnosno za 10,3%, so {to Makedonija se vbroi vo zemjite so najgolem i najbrz ekonomski rast vo svetot.

Makedonija za 20 godini privle~e 5,6 milijardi evra stranski kapital, koi se investiraa vo izgradba na novi fabriki od avtomobilskata,

e stapkata na nevrabotenost vo Makedonija

informati~kata, tekstilnata i prehranbenata industrija.

Analizite poka`uvaat deka Makedonija e treta najprivle~na destinacija za stranskite investitori, vedna{ zad Hrvatska i Srbija. Agresivnata investiciska politika {to ja vodi Vladata so promovirawe na zemjata kako raj za investitorite so najniski danoci vo Evropa gi nadmina o~ekuvawata duri i na ekspertite koi se somnevaa deka vo vreme na kriza stranskite investicii }e rastat so petta brzina. Nasproti pesimisti~kite prognozi od svetskata ekonomska kriza, Makedonija uspea duri i da profitira na smetka na turbulenciite vo razvienite zemji, koi soo~eni so rizikot od bankrot gi zgolemija danocite, a nekolku golemi kompanii vo obid da go odbegnat dano~niot tovar vo mati~nite zemji go preselija proizvodstvoto vo Makedonija, koja, sepak, gi zadr`a danocite na najnisko nivo vo Evropa. Spored poslednite statisti~ki podatoci, samo od po~etokot na godinata zabele`an e zgolemen priliv na stranski investicii, so {to saldoto se zgolemi za 550 milioni evra. Do krajot na 2011 godina se o~ekuva rekorden priliv od nad edna milijarda evra. Pove}e od polovina od stranskite direktni investicii i godinava, kako i vo izmina-

600

na sopstveni~kite prava kako klu~ni to~ki poradi koi Makedonija i ponatamu e Meka za stranskite investicii.

tite 10 godini, zavr{uvaat vo grinfild-investicii, odnosno izgradba na novi fabriki, koi godi{no otvoraat po nekolku stotici novi rabotni mesta, {to be{e klu~no za namaluvawe na nevrabotenosta vo Makedonija. Ekonomistite i biznismenite komentiraat deka izborot na investitorite da vlo`uvaat vo biznis vo Makedonija doa|a poradi toa {to zemjata vo izminatite 20 godini napravi navistina seriozni reformi za podobruvawe na biznis-klimata i postigna istoriski napredok vo klu~nite odrednici koi se va`ni pri noseweto odluka za investirawe. Vlezot na Makedonija vo Evropskata unija i vo NATO ja zacvrsti politi~kata stabilnost i isto kako i vo ostanatite zemji, go podobri ambientot za biznis i investirawe. Reformata na javnata administracija od obemna i nedovolno efikasna vo pomala, no stru~na be{e klu~niot signal so koj Makedonija poka`a deka e podgotvena da go promeni ambientot za biznis, so {to birokratskite lavirinti vo koi zaglavuvaa investitorite baraj}i razni dozvoli i licenci za rabota stanaa minato. Me|unarodnite finansiski institucii gi notiraat kako zna~ajni i napredokot vo borbata protiv korupcijata, nezavisnosta na sudovite, kako i za{titata

Zabrzanata investiciska aktivnost go zgolemi brojot na vraboteni vo poslednite dve godini, so {to stapkata na nevrabotenost se namali od 15% na 11%. Vkupniot broj vraboteni sega iznesuva 840.000 lu|e, dodeka pak, kako nevraboteni se registrirani samo 94.000 lu|e. Za sporedba, lider vo regionot spored stapkata na nevrabotenost e Bosna i Hercegovina, so 41% od aktivnoto naselenie, a vedna{ zad nea Srbija, so okolu 20% nevrabotenost. Me|utoa, i Bosna i Hercegovina i Srbija so godini bea involvirani vo etni~ki vojni, koi sozdadoa ekonomsko nazaduvawe. Ekonomskite pokazateli za dostignuvawata na Makedonija vo svoite dve decenii nezavisnost dozvoluvaat da se zaklu~i deka zemjata stana primer za multietni~nost i ekonomska blagosostojba, odbegnuvaj}i gi etni~kite vojni koi se vodea na ovie prostori, a nesre}ata {to im se slu~i na sosedite ja iskoristi vo svoja polza, zadr`uvaj} i gi porane{nite izvozni pazari i ekonomski vrski od porane{nata zaedni~ka jugoslovenska dr`ava.

evra e prose~nata plata vo Makedonija

So prose~na plata od 600 evra i najniski stapki na siroma{tija i nevrabotenost od 11%, Makedonija gi ostavi vo senka zemjite od regionot.

0 KILOMETRI avtopati{ta po~na vo 2003 godina. Tenderot za izbor na koncesioner trae{e {est meseci, a na nego se prijavija pet konzorciumi, me|u koi izraelskata kompanija [ikom binui vo sorabotka so portugalskata Grupo Suarez de Kosta, francuskite Buik travo i DTP Terasman i Intertol Jurop od Ungarija, avstriskata [trabag so doma{nata kompanija Granit, gr~kata Aktori akto konse{ns i konzorciumot na Alpine bau GMBH od Avstrija, turskata Limak i Soma enterprajz od Indija. Najdobra ponuda dostavija Granit i [trabag. Izgradbata na prvata delnica od Kriva Palanka do Romanovce zapo~na vo april 2004 godina. Spored koncesiskiot dogovor, so izgradenite avtopati{ta, kako i so naplatnite rampi koncesionerot } e upravuva 35 godini od potpi{uvaweto na koncesiskiot dogovor.

800

milioni evra bea odvoeni od buxetot za izgradba na `elezni~kata pruga od Bugarija do Albanija

ZA 10% PORASNA PROMETOT NA VOZILA NA KORIDOROT 10 Minatiot mesec brojot na dnevno pominati vozila po Koridorot 10 nadmina 7.000, {to e 10% pove}e sporedeno so istiot period minatata godina. Otkako pred dve godini zavr{i izgradbata na poslednata delnica od ovoj panevropski koridor, avtopatot Demir Kapija-Smokvica, so {to Koridorot 10 celosno be{e izgraden na nivo na avtopat, se zgolemi protokot na vozila niz zemjava. So toa e nadminata i prognozata deka obemot na soobra}aj vo periodot 2008-2012 godina }e raste so 4% godi{no i

 So pu{tawe vo upotreba na delnicata Miladinovci-[tip kone~no

zavr{i izgradbata na patniot del od Koridorot 8, koja ja povrzuva Makedonija so Albanija i so Bugarija. Za sedum godini, otkako Vladata gi dade avtopati{tata od Koridorot 8 pod koncesija, se izgradija vkupno 380 kilometri avtopat }e dostigne 6.315 vozila dnevno. Izgradbata na avtopatot Demir Kapija-Smokvica po~na vo 2006 godina. Toa be{e eden od

najslo`enite infrastrukturni proekti, bidej}i opfa}a{e izgradba na dva tuneli, {est mostovi, dve klu~ki i pove}e nadvoznici i podvoznici.

Izgradbata na ovaa delnica ~ine{e 240 milioni evra, a be{e finansirana so sredstva od Evropskata unija, Evropskata investiciska

banka i Evropskata banka za obnova i razvoj. Grade`nite raboti gi izvr{uva{e doma{nata grade`na kompanija Beton.


Ona {to treba{e da bide realnost

14

ZAVR[I ENERGETSKATA KRIZA ZA MAKEDONIJA

POTE^E STRUJA OD HIDROCENTRA

 Vicepremierot Pe{evski i pretsedatelot na CWE, Vang Ju, pred ~etiri godini go potpi{aa dogovorot za dopolnitelni investicii vo ^ebren i Gali{te

 Kineskata kompanija CWE i avstriskite EVN i Verbund v~era gi predadoa vo upotreba klu~nite hidrocentrali za zemjava, ^ebren i Gali{te, proekt vreden 900 milioni evra. Re~isi edna decenija Makedonija godi{no gube{e po najmalku 370 milioni evra poradi nemo`nosta da gi izgradi hidrocentralite na Crna Reka, a uvezuva{e skapa struja. So ovaa investicija Makedonija ja sozdade svojata energetska idnina!

H

KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

idrocentralite ^ebren i Gali{te, proekt na koj Makedonija ~eka{e cela tranzicija, kone~no stanaa realnost. Kineskata k o m p a n i j a CWE i avstriskite EVN i Verbund v~era gi predadoa vo upotreba klu~nite hidrocentrali za zemjava, ^ebren i Gali{te. Lentata ja presekoa pretstavnici na investitorite i premierot Nikola Gruevski, vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir d r Pe{evski i ddirektorot r r

na Elektrani na Makedonija, Vlatko ^ingoski. Dvete hidroelektrani na Crna Reka, vredni okolu 900 milioni evra, od v~era po~naa da gi proizveduvaat prvite kilovat-~asovi elektri~na energija. Na godi{no nivo ovie dve elektrani }e proizveduvaat najmalku 1.100 gigavati elektri~na energija. ^ebren i Gali{te se krunata na hidroproektite, otkako pred re~isi dve godini ELEM gi izgradi Bo{kov most na Mala Reka, kaj Debar, i akumulacijata Lukovo Pole, proekti vredni 150 milioni evra. So predavaweto vo upotreba na dvete hidrocentrali kaj Mariovo, Makedonija ne samo {to go zavr{i investiciskiot ciklus cikklus od okolu edna milijarda evra, evrra, tuku stavi i kraj na tvrdewata tvrdewatta vo v javnosta deka ^ebren i Gali{ Gali{te {te se utopija, proekti na koi se kr{ea kkr{ kopjata vo site predizbornii pr programi vo izminatite 20 godini. godinii.

NOVA STRANICA VO ISTORIJATA Premierot Gruevski veli deka so izgradbata na ^ebren i Gali{te, Makedonija pi{uva nova stranica vo istorijata. “Realizacijata na proektot ^ebren i Gali{te ne be{e ni malku ednostavna. Se raboti za eden od najzna~ajnite energetski proekti vo istorijata na Makedonija. Izodevme trnliv pat, no ja ostvarivme celta, im poka`avme na site prethodni vladi deka so golema posvetenost, vistinski odluki i jasna strategija na vladiniot ekonomski tim ^ebren i Gali{te mo`e da bidat realnost. No, proizvodstvoto na elektri~naa energija ne e edinstvenata pridodobivka. Site sme svedoci deka Marariovo stana alternativno turisti~ko ~ko mesto i deka Pelagonija }e nema ma pove}e problemi so navodnuvaweto”, to”, istakna premierot Gruevski vedna{ a{ otkako sve~eno ja prese~e crvenata ata

^EBREN I GALI[TE SE POSLEDNI VO NIZATA IZGRADENI HIDROCENTRALI VO ZEMJAVA red re~isi edna godina, dr`avnata kompanija ELEM po~na da gi proizveduva prvite kilovat-~asovi struja od elektranata Bo{kov мost na Mala Рeka, kako i od akumulacijata Lukovo Пole vo blizina na makedonsko-kosovskata granica. Po nekolkugodi{no nadmudruvawe me|u Vladata i energetskite eksperti dali ELEM treba da gi gradi Bo{kov мost i Lukovo Пole ili pak, toa treba da bide stranski investitor, dr`avnite elektrani po~naa da gi gradat ovie dva energetski kapaciteti, vredni vkupno150 milioni evra.

P

lenta, so {to simboli~no gi pu{ti vo upotreba dvete hidrocentrali na Crna Cr Reka. Investitorite pak, koi vo slednite 30 godini }e operiraat so dvete hidrocentrali, a duri potoa }e & gi predadat vo trajna sopstvenost na Makedonija, sre}ni se {to vo rekordno vreme uspeale da go realiziraat toa {to vo izminatite

20 godini be{e na hartija. “Imavme te{kotii pri izgradbata na ovie pumpno-akumulaciski cenu u u c c

VLATKO ^INGOVSKI ^I IN

VLADIMIR MIR PE[EVSKI

Zna~eweto naa ^ebren ^ i Gali{te e saamo za Republika Makegolemo, ne samo donija j tuk donija, tuku i za regionot, bidej}i ^eb ^ebren i Gali{te }e bidat eden od najgolemite rezervoarr za voda i kako pumpnovoari reve reverzibilni elektrani zna~i zna~itelno }e pridonesat za balan balansirawe na strujata vo ju`nio u ju`niot del na Evropa. So toa ovo }e ovozmo`at i podobro iskoristuu ristuvawe i poekonomi~no proi proizvodstvo na elektri~na ene energija vo zemjava.

Za ovoj proekt rroekt se zboruva ru re~isi r 40 godini vo Makedonija, onija, j {to uka`uva u u na toa kolkuu e slo`en. Na{a a{a zada~a be{e da ovozmo`ime makr u j simalno iskoristuvawe na potencijalnot na ovoj proekt, rroekt, kojj e mnoguu zna~aen za makedonskatа katа ekonomija. j Тоa {to me raduvaa e {to naskoro r Makedonija }e stane izvoznik na na energija r j elektri~na enie na vi{okot blagodarenie n, Gali{te, od ^ebren, ost Bo{kov мost i Lukovo Пole.

DIREKTOR NA ELE ELEKTRANI EKTR NA MAKEDONIJA

(SIMULIRANA IZJAVA OD KAPITAL MEDIA GRUP ZA POTREBITE NA OVA IZDANIE NA „KAPITAL”)

VICEPREMIERR ZA EKONOMSKI PRA[AWA

(SIMULIRANA IZJAVA OD KAPITAL MEDIA GRUP ZA POTREBITE NA OVA IZDANIE NA „KAPITAL”)


15

KAPITAL / 07.09.2011 / SREDA

ALITE ^EBREN I GALI[TE trali. Vakvite proekti ne ni se nepoznati vo na{eto rabotewe, no Mariovskiot region ne be{e mnogu pristapen i lesen za sovladuvawe. Sakam da potenciram deka energetskata sorabotka so Makedonija nema da zapre ovde”, izjavi pretsedatelot na Kineskata me|unarodna korporacija za voda i elektri~na energija, CWE, Vang Ju. Toj ne ja isklu~i mo`nosta zaedno so EVN i Verbund da se prijavat na tenderot za izgradba na nuklearnata elektrana vo Mariovo, proekt za koj Vladata najavi deka naskoro }e raspi{e me|unaroden tender. Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Pe{evski pak, veli deka doprva }e se po~uvstvuvaat pridobivkite od izgradbata na ovie dve najzna~ajni hidrocentrali za elektroenergetskiot sistem vo zemjava. “Za ovoj proekt se zboruva re~isi 40 godini vo Makedonija, {to uka`uva na toa kolku e slo`en. Na{a zada~a be{e da ovozmo`ime maksimalno iskoristuvawe na potencijalnot na ovoj proekt, koj e mnogu zna~aen za makedonskatа ekonomija. Тоa {to me raduva e {to naskoro Makedonija }e stane izvoznik na elektri~na energija blagodarenie na vi{okot od ^ebren, Gali{te, Bo{kov мost i Lukovo Пole”, istakna Pe{evski. Od vkupno 16 kompanii koi podignaa tenderska dokumentacija za ^ebren i Gali{te na posledniot tender, samo 10 se kvalifikuvaa za izgradba na dvete najgolemi hidrocentrali vo Makedonija. CWE, EVN i Verbund

DO KRAJOT NA GODINAVA GAS DO SEKOJ DOM VO MAKEDONIJA ificirana. Ovoj evtin energens stana realnost i za doma}instvata i za firmite, koi s$ u{te ne se kvalifikuvani potro{uva~i. Blagodarenie na Gasprom i naplatata na кlirin{kiот dolg, Makedonija naskoro }e bide del od me|unarodniot koridor Ju`en potok. Ova ja pravi zemjata krtstosnica na Balkanot, za koj doprva }e se grabaat stranskite investitori”, re~e ministerot Stavreski. Ekspertite se ednoglasni deka vklu~uvaweto vo Ju`en potok, proekt vreden 8,6 milioni evra, e od su{tinsko zna~ewe za stabilnosta i sigurnosta za isporakata na gas vo idnina.

ako {to neodamna najavi ministerot za finansii, Zoran Stavrеski, do krajot na godinata gasot }e stane realnost za sekoe doma}instvo. Gasprom i Makedonija gas re~isi gi zavr{uvaat poslednite aktivnosti за Skopje, Tetovo i Gostivar. So postavuvaweто na distributivnata mre`a okolu ovie gradovi Makedonija }e bide celosno gasificirana. Pokraj doma}instvata, i doma{nite kompanii }e mo`e da se priklu~at na mre`ata i da go koristat ovoj evtin energens, na koj Makedonija ~eka ve}e 20 godini. “Makedonija e celosno gas-

K

O

M

E

snovniot proekt za izgradba na branata ^ebren na Crna Reka datira od 1963 godina, koga se pravele idejni proekti za slivot i vodostojot na Vardar, a i proekcii za vidot i visinata na branata. Od 1991 godina se smenija mnogu vladi, mnogu stavovi, mnogu interesi, koi re~isi edna decenija ne se sretnaa na patot na, kako {to velea vo nivnite predizborni progrаmi, strate{kite energetski proekti - ^ebren i Gali{te. Re~isi edna decenija Makedonija godi{no gube{e po najmalku 370 milioni

O

na najmalku 90.000 evra, ako se zeme predvid momentalnata prose~na cena na megavat-~as na evropskite berzi. Vlogot na dr`avata vo celiot proekt, preku ELEM, e postoe~kata hidrocentrala Tikve{, eksproprijacijata na zemji{teto kade {to se izgradija ^ebren i Gali{te, pristapnite pati{ta do Crna Reka i postavenite trafostanici. “Zna~eweto na ^ebren i Gali{te e golemo, ne samo za Republika Makedonija, tuku i za regionot, bidej}i ^ebren i Gali{te }e bidat eden od najgolemite rezervoari za voda i kako pumpno-reverzibilni elektrani zna~itelno }e pridonesat za balan-

na krajot ja dobija trkata. MAKEDONIJA ]E IZVEZUVA NAJMALKU 1.400 GIGAVAT^ASOVI STRUJA GODI[NO Proizvodstvoto na struja od ve}e izgradenite hidrocentrali Bo{kov мost, Lukovo Пole, ^ebren i Gali{te ja nadminuva godi{nata potro{uva~ka na struja na makedonskite doma}instva za 1.400 gigavat-~asovi. Poradi dobrata hidrolo{ka sostojba, sekoja godina akumulaciite na ovie elektrani se polni, pa na ELEM edinstveno mu ostanuva vi{okot struja da go ponudi na me|unarodniot pazar. Ovie 1.400 gigavat-~asovi elektri~na energija zna~at priliv K

PROEKTOT DATIRA OD 1963 GODINA

R

C

I

J

A

L

E

N

Makedonija se u{te e zaglavena vo administrativni lavirinti za izgradba na klu~nite energetski proe kti. Ako pred bare m 10 godini nadle`nite dr`avni institucii najdea inve stitor za energetskite proe kti, sega ne{tata }e bea dale ku pora zli~ni. ]e bea tok mu kakvi {to gi prezentira “Kapital”. evra poradi toa {to ne proizveduva{e struja od ovie dve hidrocentrali, a uvezuva{e skapa struja odnadvor. Makedonija izgubi skapoceno vreme, pari i ugled kaj nekoi od stranskite investitori koi bea silno zainteresirani da gi izgradat dvete hidrocentrali na Crna Рeka. No, vremeto na “energetskiot mrak” vo Makedonija zavr{i i po niza turbulentni godini zemjava kone~no po~na da gi dobiva i prvite kilovat-~asovi struja od najzna~ajnite hidroenergetski kapaciteti.

[TO IZGRADI MAKEDONIJA ZA 20 GODINI? Hidrocentralite ^ebren i Gali{te na Crna Reka, proekt vreden 900 milioni evra Hidrocentralata Bo{kov most, investicija vredna 80 milioni evra Akumulacija Lukovo Pole, vredna okolu 70 milioni evra sirawe na strujata vo ju`niot del na Evropa. So toa }e ovozmo`at i podobro iskoristuvawe i poekonomi~no O

G

L

A

S

proizvodstvo na elektri~na energija vo zemjava”, re~e v~era direktorot na ELEM, ^ingoski.


Ona {to treba{e da bide realnost

16

MAKEDONIJA VOVEDE RAKOVODENO-FLUKTUIRA^KI KURS VO VISTINSKI MOMENT

DEVIZNIOT KURS GO VRATI I

 Makedonija vovede pofleksibilen devizen kurs zatoa {to be{e mnogu te{ko i premnogu skapo da se odr`uva liberalizacija na dvi`eweto na kapitalot, fiksen devizen kurs i avtonomna monetarna politika. Problem be{e {to Makedonija e mala i otvorena ekonomija, vo koja nadvore{notrgovskata razmena ima visoko u~estvo vo bruto-doma{niot proizvod. No, tuka poleka se vospostavuvaa zdravi odnosi zatoa {to porasna izvozot na makedonski proizvodi i se namali trgovskiot deficit eliminirawe na uvozot na elektri~na energija i za{teda na najmalku stotina milioni evra godi{no. Elektri~nata energija, avtomobilite i hranata prethodno bea najgolemite stavki vo makedonskiot uvoz. Makedonija vovede pofleksibilen devizen kurs zatoa {to be{e mnogu te{ko i premnogu skapo da se odr`uva liberaleweto na izacija na dvi`eweto kapitalot, fiksenn devizen kurs i avtonomnaa monr etarna politika. Problem onija be{e {to Makedonija na e mala i otvorena ekonomija, vo kojaa kata nadvore{notrgovskata razmena ima visoko u~estvo vo brutodoma{niot proizvod. No, tuka poleka se vospostavuvaa zdravi odnosi zatoa {to porasna izvozot na makedonski proizvodi i se namali trgovskiot deficit. [TO DOBI MAKEDONIKEDONIJA SO OVAA MONETARONETARNA POLITIKA?? POGOLEM IZVOZ VOZ Atraktivnostaa na devizniot kurs rs za izvoz na stranskitee pazari, a ne za uvoz na stoki vo Makedonija rezultira{e ltira{e so namaluvawe na vkupniot uvoz, a zgolemuvawe na izvozot ozot na

SPASIJKA JOVANOVA

M

jovanova@kapital.com.mk

akedonija e edna od najkonkurentnite ekonomii vo zemjite od Jugoisto~na Evropa zatoa {to so uspe{na i dinami~na monetarna politika od surovinska baza stana zemja-izvozni~ka na gotovi proizvodi, koi se ve} e etabliran brend ne samo na balkanskite, tuku i na evropskite pazari. Go nema deficitot vo trgovskata razmena so porane{nite jugoslovenski republiki, koj be{e karakteristi~en i za vreme na SFRJ i vo prvata decenija od tranzicijata. Otkako Narodnata banka na Makedonija i Vladata ja stabiliziraa inflacijata, karakteristi~na za godinite po osamostojuvaweto na dr`avata, so politika na fiksen devizen kurs, po 2000 godina, {to se poklopi i so voveduvaweto na evroto vo Evropskata unija, so upravuvan fluktuira~ki kurs pridonesoa za pottiknuvawe na izvozot. Olabavuvaweto na monetarnata politika be{e mo`no i poradi pogolemiot broj stranski investicii, koi donesoa devizen priliv, so {to se zgolemi ponudata na devizi na pazarot i polesno se brane{e vrednosta na denarot. Se zgolemi i izvozot kon zemjite od EU, koi se glaven trgovski partner na Makedonija,

(SIMULIRANA IZJAVA OD KAPITAL MEDIA GRUP ZA POTREBITE NA OVA IZDANIE NA „KAPITAL”)

(SIMULIRANA IZJAVA OD KAPITAL MEDIA GRUP ZA POTREBITE NA OVA IZDANIE NA „KAPITAL”)

DIMITAR BOGOV

ANTONI PE[EV

a se namali deficitot blagodarenie na toa {to del od lon-proizvodstvoto vo tekstilnata industrija e zameneto so make-

donski tekstilni proizvodi. Svoj pridones vrz goleminata na uvozot od EU ima i fabrikata na Audi vo Makedonija, k koja supstituira{e del o uvozot na avtomood b bili. Izgradbata, pak, na h hidrocentralite ^ebren i Gali{te pridonese za

GUVERNER NA NARODNATA BANKA NA MAKEDONIJA “Apsolutno ne zgre{ivme koga strategijata na targetirawe na devizniot kurs ja zamenivme so strategija na targetirawe na inflacijata, a devizniot kurs dobi pogolema fleksibilnost. Po osum godini mo`eme da ka`eme deka Makedonija ja odr`a makroekonomskata stabilnost, go pottikna doma{noto proizvodstvo, so {to se zgolemija stapkite na ekonomski rast na prose~no nivo od 7% i se namali platnobilansniot deficit.”

SOPSTVENIK NA KOMPANIJATA ULTRA “Ve}e nemame problem so obezbeduvawe krediti za finansirawe na biznisot i na investiciite. Poddr{kata od bankite se zgolemi poradi zgolemenata konkurencija od nadvor, po liberalizacijata na deviznoto rabotewe. Sega ni se dostapni i krediti od stranskite banki i finansiska poddr{ka od privatni investiciski fondovi. No, mora da gi pofalime i doma{nite banki, koi obezbeduvaat atraktivni krediti za kompaniite.”

25%

O

M

E

R

C

I

J

A

 Zamena na politikata na targetirawe na monetarnite agregati so targetirawe na devizniot kurs vo 1995 godina;  Ednokratna devalvacija od 16% vo 1997 godina;  Zamena na politikata na fiksen re`im na devizen kurs so rakovodeno-fluktuira~ki vo 2004 godina;  Devizniot kurs porasna od 60,5 denari za edno evro vo 1999 na 77,5 denari za evro vo 2011 godina.

1

godi{no raste kreditiraweto vo zemjava poradi zgolemenata konkurencija k vo bankarskiot sektor, ovozmo`ena od liberalizacijata na deviznoto rabotewe

K

KAKO MAKEDONIJA UPRAVUVA[E SO DEVIZNIOT KURS?

L

N

I

200

milioni dolari iznesuva godi{niot uvoz na hrana, a proekciite bea deka }e dostigne 600 milioni dolari ako ostane{e fiksniot devizen kurs, koj im be{e pogoden na uvoznicite

O

G

L

A

S

I


ZVOZOT VO @IVOT doma{ni gotovi proizvodi. Tie stanaa poevtini i pokonkurentni na stranskite pazari. Najmnogu porasna izvozot na hrana i vino, lekovi, ~eli~ni proizvodi, obleka. Mnogu e zna~ajno za Makedonija {to se namali uvozot na prehranbeni proizvodi. Namesto uvoz na hrana vo vrednost od 600 milioni dolari godi{no, kakvi {to bea proekciite ako se prodol`e{e so politikata na fiksen devizen kurs, Makedonija sega uvezuva prehranbeni proizvodi vo vrednost od samo 200 milioni dolari. Toa se glavno proizd koi gi nema ili se vodi deficitarno dom doma{no proi proizvodstvo

mnogu im pomognala za da se nametnat na pazarot so konkurentna ponuda. “Sega e polesno da se izvezuva zatoa {to nudime konkurentni ceni. Iako cenata na trudot porasna, uspeavme da uvezeme poevtini ma{ini i druga tehnologija od Indija i Kina, so {to ja pokrivme razlikata vo tro{ocite. Vospostavivme i partnerski odnosi so zemjodelcite so nekolku godi{ni dogovori za kupoproda`ba na gradinarskite proizvodi, a so toa i stabilni otkupni ceni. Na toj na~in postignuvame poniski prose~ni otkupni ceni. Mnogu ni pomognaa i subvenciite od dr`avi so koi isto taka ostvaruvame dobra konkurentska prednost vo odnos na konzervnata industrija vo regionot”, velat od fabrikata Agrolend od Strumica. ZAMENA NA LONPROIZVODSTVOTO SO MAKEDONSKI TEKSTILNI PROIZVODI Promenata na politikata na upravuvawe so devizniot kurs mnogu gi pogodi tekstilnite fabriki koi rabotea isklu~ivo lonproizvodstvo zatoa {to im ja zgolemi cenata na uvozot. No, toa natera del od biznismenite da investiraat vo proizvodstvo na obleka. Sega Makedonija uvezuva tekstilni surovini glavno od Turcija i Indija, a izvezuva obleka vo Bugarija, Grcija, Albanija, Kosovo, Bosna i Hercegovina i del vo zemjite od EU.

(riba, meso, p~enica i p~enka). Namaleniot uvoz na hrana go namali i pritisokot vrz kursot na denarot koj go pravea uvoznicite koga kupuvaa devizi za pla}awe vo stranstvo. Ovoj efekt e klu~en za makedonskata ekonomija zatoa {to go pottikna doma{noto proizvodstvo na gotovi prehranbeni proizvodi. Vo Strumi~ko, Gevgelisko, Svetinikolsko, Resensko, ve}e ne se glavni fraeri trgovcite, tuku sopstvenicite na nekolku proizvodstveni kapaciteti od konzervnata industrija. Tie ve}e ne se dobavuva~i na kompaniite vo regionot, tuku nivni partneri za snabduvawe na supermarketite vo balkanskite zemji so kvalitetna hrana od Makedonija. Proizvoditelite se decidni deka politikata na rakovodenofluktuira~ki devizen kurs

SE NAMALI BROJOT NA UVOZNICITE, A SE ZGOLEMI NA PROIZVODNITE KAPACITETI Podatocite od Centralniot registar poka`uvaat deka s$ pove}e kako novootvoreni firmi se pojavuvaat proizvodstveni kapaciteti, a s$ pomalku trgovski firmi. I vo strukturata na trgovskite firmi ima promeni, posebno kaj tie koi rabotat nadvore{na trgovija. Pove}eto od niv se naso~eni kon izvoz na makedonski proizvodi, a pomalku za uvoz na stranski proizvodi. Pove}eto golemi trgovski kompanii otvorija svoi pretstavni{tva vo Belgrad i vo Zagreb. PORASNA KREDITIRAWETO NA KOMPANIITE Vo 2008 godina Makedonija kompletno go liberalizira{e deviznoto rabotewe, {to ne mo`e{e da se napravi vo uslovi na fiksen devizen kurs zatoa {to mo`e{e da predizvika naglo odlevawe na devizi od zemjava i praznewe na deviznite rezervi so cel da se brani vrednosta na denarot. No, so rakovodeno-fluktuira~ki kurs liberalizacijata be{e mnogu polesna. Taa pak ovozmo`i pogolema konkurencija na stranata na kreditiraweto. Otkako makedonskite kompanii dobija mo`nost da se zadol`uvaat vo stranstvo, doma{nite banki bea prinudeni da gi namalat kamatnite stapki na kreditite i da vodat poagresivna kreditna politika. Toa ovozmo`i godi{no kreditnata masa vo zemjava da raste so stapka od okolu 25%.

3

(SIMULIRANA IZJAVA OD KAPITAL MEDIA GRUP ZA POTREBITE NA OVA IZDANIE NA „KAPITAL”)

BRANKO AZESKI PRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA “Aktivnata i prilagodliva ekonomska politika na vladata i na centralnata banka i predlozite od kompaniite-~lenki na Stopanskata komora dadoa odgovor za izlez od krizata. Site sfativme deka Makedonija ne mo`e da `ivee bez proizvodstvo i industrija. Deka razvojot ne mo`e da bide baziran na uslugite, kako trgovijata. Ne postojat ve}e lobi grupi koi toa go turkaa i na koi im be{e vo interes, a koi glavno bea od oblasta na uslugite. Koja normalna zemja bi ja precenila svojata valuta? Samo taa ~ija cel e da se uni{ti realniot sektor.”

4

2

G

D

M

E

R

C

I

J

A

L

N

I

O

G

L

A

ZORAN STAVRESKI

MINISTER ZA FINANSII “Sorabotkata me|u Ministerstvoto za finansii i Narodnata banka na Makedonija e eden od klu~nite faktori koi pridonesoa za uspe{na implementacija na novata monetarna strategija vo Makedonija. Ve}e ne pra{awe kako devizen kurs i e potreben na Makedonija, fiksen ili fleksibilen, tuku kolkava treba da bide negovata vrednost za da vlijae stimulativno na izvozot i na doma{noto proizvodstvo. Rakovodeno-fluktuira~kiot devizen kurs mnogu }e i pomogne na Makedonija vo momentot koga zemjata }e stane ~lenka na evrozonata zatoa {to toa nema da bide {ok. Toj ve}e se amortizira preku devizniot kurs.”

uvernerot na Narodnata banka na Makedonija, zakonski ne vodi gri`a samo za monetarnata politika, tuku i za nejzinoto vlijanie vrz efektite {to taa gi ima vrz celokupnata ekonomska politika. Guvernerot, ministerot za finansii i bankarite sekoja nedela ili na sekoi dve nedeli zaedno sednuvaat i go odreduvaat kursot na denarot. I toa mnogu vnimatelno za da ne sozdadat inflacija, a denarot poleka da devalvira. Na Evropskata unija i na Me|unarodniot monetaren fond ne im be{e po volja promenata na monetarnata strategija vo zemjava. No, analiti~arite komentiraat deka na EU & odgovara{e prethodnata protekcionisti~ka politika na NBM zatoa {to go stimulira{e uvozot na evropski proizvodi vo Makedonija.

evizniot kurs denes e 77,5 denari za edno evro. Ovaa vrednost e realna dr`ava i kursot ako se zeme predvid razlikata me|u inflacijata vo edna e kon evroto, koja poka`uva kolku e preceneta doma{nata doma{n valuta. Kumulativnata inflacija vo Makedonija od 1999 godina do 2011 godina e 29,6%, a devizniot kurs na denarot porasna za 27,6% (od 60,5 na 77,5 denari dena za edno evro). Vo razlikata treba da se dodadat i okolu 2% evropska inflacija. O

(SIMULIRANA IZJAVA OD KAPITAL MEDIA GRUP ZA POTREBITE NA OVA IZDANIE NA „KAPITAL”)

ZO[TO MONETARNATA POLITIKA NA MAKEDONIJA E USPE[NA?

ZO[TO DENAROT DENES IMA REALNA VREDNOST?

K

17

Toa {to ministrite za finansii i guvernerite vo Makedonija izm inatite 20 godini ne bea viz eri , tuku bea naso~eni kon toa sekion oj da si go ~uva svojot dvor, rezultira so nekonkurentna ekonomija. “Ka{e pit vi pretstavuva {to }e se slu~e{ al” e ako Makedonija navreme go napu{te{e fiksniot devizen kurs i so ovo denofluktuira~ki ja {tite{e rak eko nom jata od uvoz i go pottiknuva{e idoma{noto proizvodstvo.

KAPITAL / 07.09.2011 / SREDA

S

I


Feqton

18

KAPITAL / 07.09.2011 / SREDA

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI P Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj `ivee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istra`uvawe i prou~uvawe na `ivotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata mo`e da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i

I ALEKSANDAR NE ODOLEAL NA MEGALOMANIJATA

V

o 326 godina pred Hristos, sedum godini po bitkata kaj Is, Makedoncite ja napadnale Indija. Tie bile umorni po naporniot pat preku nekoi od najvisokite planini i najmnogu negostoqubivite pustini vo svetot. Na nivno iznenaduvawe, tie se soo~ile i so `estok otpor od vojskite na lokalnite kralevi, otpor kakov {to nikoga{ porano ne videle. Dodeka Makedoncite go zazemale sekoe selo i grad, ~esto po `estoki bitki, tie barale naselenieto celosno da im se predade. Begstvoto bilo smetano ednakvo na vodewe bitka. Mnogumina od tie koi begale bile sledeni i pogubuvani od makedonskata kowica. Duri postoi i pretpostavka deka Makedoncite gi prebaruvale {umite vo potraga po begalci koi mo`ebi ja napu{tile svojata zemja i gi ubivale. Takvata surovost vo toa vreme bila za{titen znak na mnogu vojski. No, sepak, spored mnogu istori~ari, Makedoncite, s$ na s$, ne vr{ele sistematsko uni{tuvawe na civilnite begalci, iako nekoi eminentni istori~ari, kako Viktor Dejvis Henson od California State University, energi~no i promisleno se protivat na ovoj stav. [to i da se slu~uvalo pred Indija - postojat primeri deka Makedoncite pqa~kosuvale i uni{tuvale vo Teba, Gaza, Tir i Persepolis - edno e sigurno: nivnite prioriteti se izmenile vo vremeto vo koe do{le vo Indija. Nekoi smetaat: za da se kontroliraat teritoriite vo krajnite delovi od nivnoto carstvo bilo potrebno da se izvede celosno

pot~inuvawe ili istrebuvawe od masovni razmeri, koe trebalo da im slu`i kako lekcija na tie {to bile po{tedeni. Poradi golemata rasprostranetost na nivnite carstva, tie ne mo`ele da si dozvolat da se podigne nekakov bunt vedna{ otkako go napu{tale regionot. Tie trebalo da ja zadu{at mo`nosta za kakov bilo bunt vo idnina. Ova se fundamentalnite principi na zastra{uvaweto. Vo negovata mo{ne vlijatelna kniga “Oru`je i vlijanie”, Tomas [eling napi{a deka mo}ta za nanesuvawe bolka im nudi na armiite, na naciite i na biznisite podobra pozicija pri pregovorite so nivnite neprijateli. So pomo{ na nanesuvaweto bolka ili so zakanata za nanesuvawe bolka edna nacija mo`e da gi upla{i - mnogu da gi upla{i - protivnicite deka mo`e da im nanese neprifatlivi posledici. Multan, vo indiskata provincija Panxab, bil eden od indiskite gradovi koj pretrpel odmazda od monstruozni razmeri, otkako Aleksandar ve}e go poka`al inspirativniot, agresiven stil koj go donel tolku daleku. Gradot Multan, koj s$ u{te se nao|a na bregovite na rekata Ravi, imal mnogu `iteli i bil dobro branet so yid {to go opkru`uval gradot. Vo sredinata na gradot se nao|ala golema tvrdina. Re~niot breg na koj{to se nao|al gradot se izdigal visoko nad nivoto na rekata, so {to gradot imal prirodna odbrana protiv napa|a~ite. Okolu 50.000 indiski vojnici stoele dol` re~niot breg za da spre~at kakov bilo napad od Makedoncite. Aleksandar, so vojska od 5.000 lu|e, odjaval kon sprotivniot breg.

Namesto da go ~eka pristigaweto na zasiluvaweto koe trebalo da mu pomogne pri soo~uvaweto so daleku pogolemata indiska vojska, toj ja preminal rekata. Dodeka Indijcite napa|ale vo zbiena, liniska formacija, Aleksandar gi postavil gr~kite falangi na nivnite pozicii i gi napa|al krilata ili zadninata so formacija koja nalikuvala na

Toj im naredil da gi koncentriraat napadite na edna edinstvena to~ka od yidot. Toj pravilno pretpostavil deka ako bide probiena edna to~ka od yidot opsadata }e bide okon~ana. Aleksandar naredil dol` yidot da bidat naredeni skali za ka~uvawe, po {to skoknal na vtorata skala koja bila postavena. Dr`ej}i go {titot nad glavata za da se odbrani

LIDERSKITE STILOVI NA ALEKSANDAR 1. LIDERSKI STIL ZASNOVAN NA DOVERBA 2. INSPIRATIVEN STIL 3. LIDERSKI STIL BAZIRAN NA POVRZANOSTA 4. AGRESIVEN LIDERSKI STIL 5. HUMANISTI^KI STIL 6. ZAPOVEDNI^KI STIL 7. PQA^KOSUVA^KI STIL kolona. Makedoncite brzo se pregrupirale po sekoj napad. A dodeka Indijcite se obiduvale da ja pregrupiraat nivnata golema formacija, Makedoncite izvele juri{. Naskoro moralot na Indijcite opadnal i tie se povlekle vo bezbednosta na nivnata cvrsta tvrdina, kade {to ve}e bile zasolneti decata, `enite i postarite lu|e. Aleksandar im naredil na svoite trupi da gi probijat yidinite na tvrdinata. Stapile vo dejstvo borbenite “ovni”, no dobro zajaknatite yidovi odolevale na napadite. Aleksandar gi prekolnuval svoite vojnici da dejstvuvaat poenergi~no.

od do`dot streli koi doa|ale od kulite na tvrdinata, Aleksandar se iska~il na yidinite od tvrdinata. Tamu mavtal so me~ot, a negovata bela nametka mu se viorela vo vozduhot. Kako {to ima napi{ano istori~arot Kvint Kurtij Ruf, negoviot {lem sjael kako najbleskavo srebro. Ottamu toj gi povikal svoite obeshrabreni vojnici da go sledat vo u{te edna pobeda. Na negovite motivira~ki zborovi im nemalo ramni, s$ dodeka [ekspiroviot junak Henri V ne gi nagovaral vojnicite da go napadnat Arfler so zborovite: “U{te edna{ vo proboj, dragi prijateli, u{te edna{...”.

Inspirirani od ova, nekolku Makedonci se iska~ile po skalite. No, skalite se skr{ile poradi nivnata te`ina. I pokraj toa {to negovite vojnici izbezumeno go molele da se vrati nazad, Aleksandar skoknal na tvrdinata, mavtaj}i so me~ot za da gi odbie protivni~kite napadi. Trojca negovi doverlivi stare{ini - vklu~uvaj}i go i Pevkest, koj vodel gri`a za {titot na Ahil pozajmen od hramot na Atina vo Troja - isto taka skoknale vo mete`ot. Toga{ edna strela go pogodila Aleksandar i mu gi probila gradite. Dokolku Pevkest ne go za{titel, koristej}i go pro~ueniot {tit za da gi odbie drugite streli i dvajcata }e bile mrtvi; drugite dvajca makedonski vojnici koi se ka~ile na tvrdinata bile ubieni. Koga Aleksandar padnal nazemi, proboden so strelata vo gradite, makedonskite vojnici koi pristignuvale na parapetot im ka`ale na svoite soborci koi bile dolu deka nivniot kral bil mrtov. Glasinite za negovata smrt se {irele brzo. Toga{ Makedoncite po~nale posilno da udiraat so ovnite po gradskite yidini i eden od yidovite popu{til toga{ koga na Aleksandar najmnogu mu trebala pomo{. Indiskite vojnici bile uvereni deka }e go dokraj~at, no toga{ gi slu{nale izvicite na Makedoncite koi se probivale preku puknatinite vo yidinite na tvrdinata. Koga se svrtele za da se borat protiv Makedoncite koi kako reka navaluvale od puknatinata, Aleksandar bil prenesen nadvor od tvrdinata i strelata mu bila izvadena po hirur{ki pat. Sepak, makedonskata vojska bila tolku ogor~ena poradi vesta za smrtta na svojot kral (voj-


Feqton

KAPITAL / 07.09.2011 / SREDA

19

 Sedum godini po bitkata kaj Is, Aleksandar go predvodi zazemaweto na Indija. Iako Makedoncite ne vr{ele sistematsko uni{tuvawe na civilnite begalci, sepak, nivnite prioriteti se izmenile vo vremeto vo koe do{le vo Indija. Za da se kontroliraat teritoriite vo krajnite delovi od nivnoto carstvo bilo potrebno da se izvede celosno pot~inuvawe ili istrebuvawe od masovni razmeri, koe trebalo da im slu`i kako lekcija na tie {to bile po{tedeni ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridru`i na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po in`enering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, u`iva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

P

nicite ne znaele deka Aleksandar pre`iveal) {to gi masakrirale site `iteli na Multan. Iako vojnicite ne dejstvuvale spored zapovedite na Aleksandar, o~igledno bilo deka tie usvoile nov, odmazdni~ki na~in na vojuvawe, koj bil mo{ne razli~en od prvite ekspedicii vo pohodot na Aleksandar, vo Egipet i vo Persija. DREZDEN, GERNIKA, HIRO[IMA, NAGASAKI... Neopravdanoto ubivawe na civilite i uni{tuvaweto na materijalnite stoki vo analite na vojuvaweto ostanuva edno od nedofatlivite pra{awa za koi{to nema precizni odgovori. Poimot strate{ko vojuvawe - koj podrazbira ne samo kole` vrz vojnici, garnizoni i utvrduvawa, tuku i ubivawe civili, kako i sistematsko uni{tuvawe na civilnite materijalni stoki i pqa~kosuvawe na gradovi i sela - vo preden plan dojde vo tekot na amerikanskata Gra|anska vojna. Toga{, generalite na Severot, kako {to e Vilijam [erman, poradi voenite potrebi ja izmenija su{tinata na bitkite. Koga celi sela i gradovi - vklu~uvaj}i gi i civilnite `iteli - dobrovolno ili prisilno se vklu~ija vo voenite dejstva, stana legitimno da se uni{tuvaat farmi i skladovi so hrana, `elezni~ki stanici i prugi, rabotilnici i fabriki, komunikacii i po{tenski kancelarii. Iako vojnicite na Severot veruvale deka treba da bidat goneti samo civilite koi pridonesuvale za prodol`uvawe na vojnata, mnogu ju`wa~ki istori~ari tvrdele deka odmazda bila vr{ena i vrz mnogu nevini lu|e, posebno kon krajot na vojnata. Toga{ armijata na Severot napravila golemi razoruvawa pri nejziniot Mar{ kon moreto vo noemvri 1864 godina, od Atlanta kon Atlantskiot Okean, vo koj, me|u

drugite uni{tuva~ki dejstva, se slu~ilo i sramnuvaweto so zemja na dve tretini od gradot Kolumbija vo Ju`na Karolina, na 17 fevruari 1865 godina. Nekolku masakri vrz civili posledovatelno slu`ea za zapla{uvawe: sojuzni~koto bombardirawe na Drezden vo Vtorata svetska vojna, koe na nacisti~ka Germanija treba{e da & go predo~i vidot na odmazdata koja }e ja snajde; bombardiraweto na britanskiot grad Koventri vo noemvri 1940 godina, koe ^er~il znael deka }e se slu~i, no ne prezel ni{to za da ne go kompromitira razuznava~kiot izvor od visok rang; bombardiraweto na eden od najstarite baskiski gradovi, Gernika, izvedeno od Hitlerovata avijacija, koja pri {panskata Gra|anska vojna mu pomagala na generalot Franko; masakriraweto na pove}e od trista deca, `eni i postari lu|e, koe Amerikancite go napravija vo seloto Maj Lai vo Vietnam; ubistvoto na nekolku stotini indiski civili koi u~estvuvaa vo miroven mar{ vo Xalijanvala Bag, izvedeno po naredba na britanskiot general R. E. H. Dajer vo april 1919 godina i o~igledno, Hiro{ima i Nagasaki. PQA^KOSUVAWE VO BIZNISOT I vo biznisot pqa~kosuva~kiot stil ~esto e oblikuvan spored agresivniot stil so koj glavnite izvr{ni rakovoditeli sakaat nivnite biznisi da pobedat po sekoja cena, na na~in koj e superkonkurentski i ne prifa}a “zarobenici”. Nekoi od kompaniite, navodno, koristat sekakvi sredstva za da postignat konkurentska prednost, vklu~uvaj}i i {pionirawe na rivalot ili istisnuvawe na rivalot nadvor od biznisot. Sepak, tie, vo osnova, ne gi prekr{uvaat zakonite; nitu pak, od druga strana, pretstavuvaat primer za moralna doblest. Nekoi glavni izvr{ni rakovoditeli sakaat da zazemat i hiperkonkurentski stav za da napravat promeni vo bajatata organizaciska kultura. ]e go zememe za primer Xejmi Dajmon, glavniot izvr{en rakovoditel na Bank One so sedi{te vo ^ikago, kompanija koja be{e formirana vo 1998 godina, so integriraweto na Bank One od Kolumbus, Ohajo i First Chicago NBD. Integriraweto “te`e{e” 29 milijardi dolari. Dajmon, koj napravi uspe{en presvrt vo toa {to do neodamna be{e problemati~no integrirawe, gi inspirira svoite “trupi” so pogrdni zborovi protiv daleku pogolemite konkurenti na bankata. “[to mislam jas za na{ite konkurenti?” gi pra{a Dajmon nasobranite vraboteni od Bank One na McCormick Plaza vo ^ikago. “Jas gi mrazam! Sakam tie da iskrvarat!” Ovie zborovi se izgovoreni za da gi inspiriraat vrabotenite vo kompanijata i za da se vsadi ~uvstvo na konkurentski duh vo organizaciskata kultura. Vo ova nema ni{to gre{no. ^esto hiperkonkurentskiot stil, posebno ako vodi kon stravotno visoki profiti, mo`e da go zasili egoto i suetata. Pa taka, toa {to porano bilo konkurentski isnpirativen stil se transformira vo pqa~kosuva~ki stil, poradi koj organizaciite ~esto ja preminuvaat dozvolenata granica. Koga vo 1991 godina skandalot so trguvaweto so obvrznici go pogodi Solomon Brothers mnogumina ne bea za~udeni deka taa firma bila vme{ana vo neeti~ki zdelki, so ogled na premnogu agresivnata organizaciska kultura sozdadena od nejzinite predvodnici. Trguva~ite bea ohrabruvani da se fokusiraat

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

 Salomon Brothers se urna kako kula od karti, sli~no na katastrofalnite rezultati koi vojskata na Aleksandar gi postignuvala vo Indija. Koga “vrap~iwata po~naa da pejat” se konstatira{e deka Salomon sakal da zaraboti mnogu od licitacijata, ponuduvaj}i nad 90% na samo edna licitacija. Zgora na toa, namesto da go istra`at, vi{ite rakovoditeli go prikrivaa slu~ajot. na kratkoro~ni celi i po sekoja cena da sozdavaat profiti. Vo menaxmentot na taa organizacija postoe{e mnogu mala transparentnost. No, be{e dobro poznato deka bogato bea nagraduvani oddelite koi sozdavaa prekumerni profiti. A ~esto bea sklu~uvani tajni zdelki za poedine~ni oddeli da dobijat mnogu pogolemi bonusi od drugite oddeli. Vo 1990 godina vi{ite rakovoditeli napravija dogovor so oddelot za arbitra`a na rizikot (iskoristuvaweto na razlikata me|u oddelni ceni na berzata). Spored dogovorot, tie mo`ele da zadr`at i do 15% od site profiti i da go podelat na trguva~ite. Takviot pottik bi go nateral oddelot da sozdava pogolemi profiti. Tokmu toa be{e storeno vo Salomon. Ni{to ~udno, oddelot po~na da sozdava izvonredni profiti i im dodeluva{e veli~estveni bonusi na svoite trguva~i. Daleku od toa deka koj bilo vo Salomon po~nuva{e so niska plata. No, dodeka tipi~niot trguva~ zarabotuva{e eden ili dva milioni dolari kako godi{en bonus, trguva~ot koj ima{e “pottik” dobiva{e prekumerni 20 milioni dolari. Bi mo`elo da se ka`e deka institucionalnite mehanizmi za ogromen skandal bea prisutni vo Salomon pove}e meseci pred da se slu~i skandalot. Koga se slu~i, gi razni{a samite temeli na finansiskiot sistem na SAD, za{to se pojavi vo oblasta na mo{ne ~uvstvitelnite i “sveti” licitacii na obvrznici od dr`avnata blagajna. Licitaciite na obvrznicite od dr`avnata blagajna gi odreduvaat kamatnite stapki na tie obvrznici, koi vlijaat na s$ vo amerikanskata ekonomija - od hipotekite, do zaemite i do kamatata na {tednite vlogovi. Za da se spre~i nekoja institucija da ima pregolemo vlijanie na ovoj va`en stolb na amerikanskata ekonomija zakonite zabranuvaat instituciite da ponudat pove} e od 35% na licitaciite na obvrzni-

cite od dr`avnata blagajna. Koga “vrap~iwata po~naa da pejat” se konstatira{e deka Salomon sakal da zaraboti mnogu od licitacijata, ponuduvaj}i nad 90% na samo edna licitacija. Zgora na toa, namesto da go istra`at slu~ajot i sami da gi kaznat ne~esnite trguva~i, prvi~niot nagon na vi{ite rakovoditeli be{e da go prikrijat seto toa. Pa taka, tie pravea edno prikrivawe po drugo, s$ dodeka Salomon Brothers ne se urna kako kula od karti, sli~no na katastrofalnite rezultati koi gi postignuvala vojskata na Aleksandar vo Indija. Iako bile pobednici, nivnata pobeda bila skapo platena. A duri i vojnicite koi tolku mnogu godini go sledele Aleksandar bile za~udeni zo{to tie i nivniot lider stanale groteskni i egotisti~ni ~ove~ki su{testva. I ALEKSANDAR IMAL MAANI Bez sekakvo somnevawe, Aleksandar bil neprikosnoven strateg i takti~ar. Toj bil izvonreden vojskovodec. Toj bil pameten, prefinet, kulturen i inteligenten. I kako i sekoj ~ovek - imal maani. Site tie kvaliteti gi poka`uval po~nuvaj}i od 20-godi{na vozrast. No, negovata sila le`ela vo sposobnosta da odbere liderski stilovi vo zavisnost od situacijata. Toa, barem vo ranata faza od pohodot, go napravilo da bide izvonreden lider. Za `al, kon krajot na negovoto vladeewe stanal podlo`en na eden vid megalomanija, koja go obele`uva stilot na mnogumina uspe{ni lideri. Ovie razli~ni stilovi ne gi opi{avme za da mo`eme da gi



[TO E MENAXMENT XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist



EFEKTIVEN DIREKTOR PITER DRAKER



MENAXIRAWE ZA IDNINATA Piter Draker



DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker



UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI PARTA BOSE



MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE BERI SILVERSTAIN



SOVR[EN BIZNIS PLAN RON XONSON



SOVR[ENO CV MAKS EGERT



ODNOSI SO JAVNOSTA ANTONI DEJVIS



48 ZAKONI NA MO]TA ROBERT GRIN

praktikuvame site (poslednite dva liderski stilovi se dostojni samo za potsmev), tuku za{to tie gi pretstavuvaat stilovite koi mo`eme da gi prepoznaeme kaj liderite so koi imame zaemen odnos. Nie mo`eme da izbereme da unapredime nekoi od ovie stilovi, nekoi stilovi da gi imitirame i aktivno da gi odbegnuvame drugite. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ: PO^NUVA NOVOTO POGLAVJE VO KOE SE ZBORUVA ZA ALEKSANDROVATA STRATEGIJA ZA GLOBALIZACIJA

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


21 OKTOMVRI, SPECIJALEN PRILOG

TRANSPORT I LOGISTIKA  PATNI^KIOT PREVOZ NA STOKI - KOLKU

TRANSPORTNITE (KAMIONSKI) KOMPANII SE NAVISTINA PARTNERI NA MAKEDONSKITE UVOZNOIZVOZNI KOMPANII?

 STRUKTURATA I STAROSTA NA VOZILATA, EKO STANDARDI, CEMT DOZVOLI, LICENCIRAWE, TAHOGRAFI...

 INFRASTRUKTURATA KAKO SERIOZNA PRE^KA ZA OZASILEN RAZVOJ NA TRANSPORTNATA INDUSTRIJA

 KOI SE NOVITE PONUDI OD LOGISTI^ARITE? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG TRANSPORT I LOGISTIKA KOJ ]E IZLEZE NA 21. OKTOMVRI 2011 VO KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

7 OKTOMVRI, SPECIJALEN PRILOG

VINO “KAPITAL” PRAVI ANALIZA NA TOP 5 STRANSKI PAZARI ZA IZVOZ NA MAKEDONSKO VINO  KAKVI MARKETING STRATEGII TREBA DA SE PRIMENAT SOGLASNO KARAKTEROT NA POTRO[UVA^ITE?

 KAKO DOMA[NITE VINARII POVE]E DA GO KORISTAT

POTENCIJALOT NA HOREKA (HOTELI, RESTORANI, KETERING) SEGMENTOT ZA PRODA@BA NA VINO I VO MAKEDONIJA I VO STRANSTVO?

 KAKO RESTORANITE I HOTELITE GI SOSTAVUVAAT VINSKITE LISTI?

 VINSKIOT TURIZAM VO MAKEDONIJA - KOI VINARII

NUDAT VINSKI TURI, [TO TIE OPFA]AAT, KOLKU ^INAT, KOLKU SE POSETENI?

 KOI SE GLAVNITE PROBLEMI [TO GO KO^AT POSILNIOT RAZVOJ NA OVOJ BIZNIS?

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG VINO KOJ ]E IZLEZE NA 7 OKTOMVRI 2011 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111


362-07.09.2011