Page 1

vtornik. 06 septemvri. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

-0,24% -0,16% +0,04%

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,50 43,14 69,98

WWW.KAPITAL.MK WW.KAPITAL.MK

 Kursna ur lista na Narodna r d banka na Makedonija, d j , koja j gi sodr`i ddr odnosite d me|u srednite srednitte kkursevi ursevi na stranskite valuti

FILE: O^EKUVAM RE[ENIE ZA IMETO DO KRAJOT NA GODINATA!  STRANA 6 NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

vtornik. 06 septemvri. septe 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

U[TE 40 MILIONI EVRA OD BUXETOT ZA DR@AVNITE FONDOVI

3.000

МБИ10

0,24%

2.800

vtornik-06. vtornik 0 septemvri. sept 2011 | broj 361 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

2.600 2.400 2.200

Stavreski gi nagradi lo{ite direktori

2.000 1.800 07/10

09/10

12/10

03/11

06/11

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

Investiciite i izvozot obremeneti so najmnogu problemi  STRANA 2-3

Ivica Todori} vo oktomvri }e go otvori otkupniot centar vo Strumica  STRANA 11

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

Zaslu`ivme podobro  STRANA 12

 STRANA 4-5

FEQTON VO KAPITAL: UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI F

VOVEDNIK KATERINA POPOSKA

ALEKSANDAR ZAPOVEDNIKOT

Na ist kolosek?!

36

 STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 06 SEPTEMVRI 2011

V

NA IST KOLOSEK?!

Vladata i bizniszaednicata kone~no se soglasija vo edno - 90% od potrebite na realniot sektor se prioritet i za dvete strani do 2015 godina. Super! Da vidime sega koi se prioritetite, koi sega se staveni na hartija i treba itno da se implementiraat. Toa e zada~ata. Celta e da se pottiknat investiciite i da se zgolemi izvozot. Bez toa nema da se postigne glavnata cel pogolem ekonomski rast. Vicepremierot Vladimir Pe{evski gi ~u prioritetite na kompaniite~lenki na Stopanskata komora na Makedonija. Biznismenite bea pove}e od jasni, iako prili~no pla{livi koga stanuva zbor za klu~nite problemi koi gi ma~at vo momentov - nelikvidnosta i kaznenata politika. Tie mora da se re{at itno, Vladata mora da raboti na toa, zatoa {to ako eskaliraat izlezot od krizata }e bide mnogu dale~en. Ne mo`e kompaniite da mol~at za ovie problemi, a Vladata ne smee da gi ignorira.Vo red e {to se mnogu glasni koga stanuva zbor za lo{ata soobra}ajna infrastruktura vo zemjava, neizvesnata idnina na klu~nite energetski proekti, neefikasnata javna administracija, nedostigot od poddr{ka za izvozot, pre~kite za investirawe. Ovie barawa i zabele{ki na biznismenite odamna se isprateni na adresata Ilindenska bb. I {to se slu~i so niv? Vo Vladata velat deka toa se i nivni prioriteti. No, ako ne{to e prioritet, zna~i deka nephodno e da se realizira. Ako ne, ne e

prioritet, tuku proekt staven na hartija koj ~eka podobri vremiwa. Tokmu toa se slu~uva so izgradbata na koridorite 8 i 10, hidrocentralite ^ebren i Gali{te, gasifikacijata... Vladata mora da gi vrati vo `ivot ovie proekti, koi se mnogu va`ni za zgolemuvawe na konkurentnosta na makedonskata ekonomija. Toa }e ovozmo`i privlekuvawe pove} e investicii (doma{ni i stranski) i pogolem izvoz. Ako biznismenite baraat, a Vladata vetuva deka }e go pottikne proizvodstvoto i izvozot, }e go razviva zemjodelstvoto - toga{ neka bide proaktivna! Biznisot bara i efikasna administracija za investiciite da ne zaglavuvaat vo birokratski lavirinti. Mora da se skratat i procedurite za vadewe dozvoli i licenci, a osobeno za zatvorawe firma. Reformite na javnata administracija se klu~ni za podobruvawe na ambientot za vodewe biznis – dr`avniot aparat od glomazen i neefikasen da se stavi vo funkcija na razvojot na ekonomijata. Delovnata klima ja uni{tuva i politi~kata vme{anost na partiite vo biznisot, koja na edni direktori im gi otvora vratite, a drugite gi sopnuva. Svesni deka vladinata programa sodr`i i nerealni proekti, biznismenite o~ekuvaat od ministrite i od premierot pogolema iskrenost i poddr{ka preku subvencii za otvorawe novi kompanii, stimulirawe na izvozot i olabavuvawe na kaznenata politika. Za slednite ~etiri godini Vladata vetuva deka odgovorno i transparentno }e gi upotrebuva parite od buxetot i deka fiskalnata politika }e bide vo funkcija na poddr{ka na ekonomskiot rast i

1

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk ppop p k @k poska@k @ api pittal.com.mk l k

na cenovnata stabilnost. Slu{navme i deka izvr{nata vlast }e bide umerena vo javnata potro{uva~ka i deka javnite rashodi }e gi prestrukturira vo novi kapitalni investicii. Ako Vladata i biznisot kone~no se na ist kolosek, site uslovi se ispolneti za vozot da trgne!No, vo Vladata nedostiga dovolno iskrenost koga stanuva zbor za sogleduvaweto i re{avaweto na problemite. Vladata ne saka da se zafati so nelikvidnosta i pred s$ da ja izmeri, za da vidime kolkava e zadol`enosta na biznis-sektorot, a kolkava na dr`avata i kolkavi se pobaruvawata na dvete strani. Ne saka da zboruva ni za problemot so lo{iot menaxment na dr`avnite fondovi i pretprijatija, koi ne samo {to rabotat so zaguba, tuku crpat ogromni pari od buxetot, koi mo`e da se iskoristat, na primer, za subvencionirawe na izvozot ili na investiciite. I ova se prioriteti. Ama za da se postavat na zdrava osnova mora da se vleze so maksimalna iskrenost od biznisot i od Vladata. Koga za problemite i prioritetite }e se zboruva javno i glasno, }e ima i re{enie.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Gordana Mihajlovska

I

INVESTICIITE MENETI SO NAJ KATERINA POPOSKA

B

poposka@kapital.com.mk

Biznismenite baraat Vladata vo slednite ~etiri godini da ovozmo`i osiguruvawe na izvozot, da vodi stabilna politika na niski danoci i na pomali kazni. Zabrzan ekonomski rast, efikasna javna administracija, navremeno pla}awe na dolgovite i izgradba na patnite i `elezni~kite koridori i na energetskite kapaciteti se strate{kite celi za koi i vladata i biznis-sektorot se ednoglasni deka treba da bidat prioritet do 2015 godina. Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, se sretna so ~lenovi na Stopanskata komora na Makedonija, pri {to biznismenite zadovolni od postignatiot dijalog i od sorabotkata so vladata, pobaraa programata na vladata 2011-2015 navistina da se realizira. Pretsedatelot na Stopan-

Pokraj pofalbi za dobrata sorabotka so vladata, biznismenite se ohrabrija javno da zboruvaat i za toa {to gi ma~i podolg period - nelikvidnost, kazni, osiguruvawe na izvozot, neefikasna javna administracija. Tie baraat ovie pre~ki za biznisot itno da se re{at

skata komora na Makedonija, Branko Azeski, e zadovolen {to nivnite klu~ni barawa (investicii, infrastruktura, izvoz, okrupnuvawe na zemjodelskite posevi) se prifateni od vladata i toj se nadeva deka nema da ostanat samo proekti na hartija. “Vo izminatite dva meseci napravivme analiza, koja poka`a visok stepen na inkorporiranost na stavovite na Stopanskata komora vo vladinata programa 2011-2015 godina. Posebno sakam da go istaknam faktot deka na{iot proekt od po~etokot na godi-

nata, Tri I - investicii, infrastruktura, izvoz, e celosno inkorporiran vo novata vladina progrma, {to zna~i deka po dolgo vreme vladata i Komorata imaat zaedni~ka cel i vozat na ist kolosek, a toa e zgolemuvawe na ekonomskiot rast na dr`avata”, veli toj. Vicepremierot Pe{evski uveruva deka pove}e od 90% od sugestiite i barawata na biznismenite se vgradeni vo vladinata programa. “Celite na vladata i bizniszaednicata se kompatibilni. Zabrzaniot ekonomski razvoj e apsoluten prioritet. Site

VLADIMIR PE[EVSKI, VICEPREMIER ZA EKONOMSKI PRA[AWA “Celite na Vladata i biznis-zaednicata se kompatibilni - zabrzaniot ekonomski razvoj e apsoluten prioritet. Site sakame rast od 4%, 5%, pa i 7%, no glavniot mo`en rizik {to jas go gledam e svetskata ekonomija i svetskata kriza - dali }e se prodlabo~at i reflektiraat na nas.”

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

ljada, 765 studenti }e mo`e da se zapi{at na vtoriot ciklus magisterski studii na Univerzitetot Sv.Kliment Ohridski vo Bitola vo prviot upisen rok. Na Tehni~kiot fakultet mo`e da se zapi{at 285 studenti, za {to treba da platat od 500 do 800 evra za kofinansirawe po semestar. Na Ekonomskiot fakultet vo Prilep se otvoreni 390 mesta, na Fakultetot za turizam i ugostitelstvo vo Ohrid ima 210 mesta, a na Fakultetot za biotehni~ki nauki 110 mesta. Na Fakultetot za administracija i menaxment na informaciski sistemi mo`e da se zapi{at 230 kandidati, na Fakultetot za bezbednost vo Skopje - 250, a vo Nau~niot institut za tutun vo Prilep 40 studenti.

VLADATA I BIZNISMENITE DEBATIRAA ZA E

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 06.09.2011 / VTORNIK

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

BRANKO AZESKI PRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA “Vo izminatite dva meseci napravivme analiza, koja poka`a visok stepen na inkorporiranost na stavovite na Stopanskata komora vo vladinata programa 2011-2015 godina. Na{iot proekt Tri I - investicii, infrastruktura, izvoz, e celosno inkorporiran vo vladinata progrma, {to zna~i deka po dolgo vreme vladata i Komorata imaat zaedni~ka cel i vozat na ist kolosek. ”


Navigator

KAPITAL / 06.09.2011 / VTORNIK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

 3

 POBEDNIK OPTIMIZAM OD BRISEL!

KIRO GLIGOROV agrada za `ivotno dostignuvawe dobi prviot pretsedatel na Makedonija, Kiro Gligorov, od Obedinetata makedonska dijaspora od Va{ington

N

GEORGI STARDELOV

GEIR HORDE

\ORЃI NAUMOV

edno be{e Makedonskata i Albanskata akademija na naukite i umetnostite, kako najgolemi nau~ni institucii vo dvete zemji, da vospostavat nau~na sorabotka

R

orane{niot premier na P Island pred sudot }e mora da objasni zo{to dozvolil

a konferencijata vo Vladata za prviot premier, Nikola Kqusev, prviot minister za pravda se trude{e celosno da ja ospori ulogata na Kiro Gligorov

N

da se slu~i kolaps na finansiskiot sistem vo zemjata vo 2008 godina

EKONOMSKATA PROGRAMA 2011-2015

E I IZVOZOT OBREJMNOGU PROBLEMI sakame rast od 4%, 5%, pa i 7%, no glavniot mo`en rizik {to jas go gledam e svetskata ekonomija i svetskata kriza - dali }e se prodlabo~i i reflektira na nas. @elba na site e stapkite na rast da bidat mnogu pogolemi. Biznis-klimata {to se obiduvame da ja napravime e naso~ena kon site investitori, iako doma{nite ~esto velat deka se zapostaveni”, izjavi Pe{evski.Pokraj pofalbite za dobrata sorabotka so vladata, del od biznismenite se ohrabrija javno da zboruvaat i za problemite koi treba itno da se re{at. Od elektrometalnata industrija baraat vladata da ovozmo`i osiguruvawe na izvozot. “Barame da se stimulira izvozot, poto~no da se osigura. Nie sme 80% izvozna kompanija. Ako ne go osigurame izvozot, ne mo`e da zboruvame za razvoj. Osiguran izvoz zna~i siguren plasman i postabilno proizvodstvo, za {to podobro e da imame poddr{ka od vladata”, veli Ace Antevski, direktor na Rade Kon~ar. Del od menaxerite poso~uvaat deka nelikvidnosta s$ u{te e seriozen problem. Pove}eto nemaat pari ni za tekovnite finansiski obvrski poradi {to baraat poddr{ka od bankite. Dopolnitelen problem e i docneweto na pla} awata od dr`avata. “Vie vicepremiere odli~no ja znaete va`nosta na investiciskite fondovi za poddr{ka na malite i srednite pretprijatija. Pod pritisok na me|unarodnata konkurencija, tokmu poradi ekonomskata kriza, sme izlo`eni na seriozni pritisoci od kompanii koi ni ja zemaat rabotata doma po koja bilo cena, {to za nas e isklu~itelno te{ko zatoa {to imame slaba poddr{ka od bankite. Ne mo`eme da se potpreme na sopstveniot obrten kapital, pa mora da smetame na partnerski odnos na bankite, so koi imame golemi problemi. Imame potreba od privlekuvawe, pa duri i aktiven anga`man na vladata vo delot na privlekuvawe investiciski fondovi”, pora~a Antoni Pe{ev, pretsedatel na Sobranieto na SKM. Biznismenite svesni deka vladinata programa ima i nerealni proekti, o~ekuvaat pogolema poddr{ka preku

NIKOLAJ^O NIKOLOV ZAMENIK-GENERALEN DIREKTOR NA BU^IM “U`asni se makite pri realizacija na investicija vo zemjava i pokraj site napori i olesnuvawa od vladata. Mislam deka treba da se vovede edno{alterski sistem za investirawe vo Makedonija. S$ u{te ima ogromni problemi koga se vo pra{awe gade`nite dozvoli, ureduvawe na grade`noto zemji{te, katastarskite proceduri. Vladata se obiduva da gi olesni barierite, no na `alost toa vo administracijata kako da ne se ~uvstvuva.”

ANTONI PE[EV PRETSEDATEL NA SOBRANIETO NA STOPANSKATA KOMORA “Pod pritisok na me|unarodnata konkurencija, tokmu poradi ekonomskata kriza, sme izlo`eni na seriozni pritisoci od kompanii koi ni ja zemaat rabotata po koja bilo cena, {to za nas e isklu~itelno te{ko za{to imame mnogu slaba poddr{ka od bankite. Zatoa imame potreba od privlekuvawe, pa duri i aktiven anga`man na Vladata vo privlekuvawe na privatnite investiciski fondovi.”

RISTO TA[EV GENERALEN DIREKTOR NA @ITO VARDAR “Mojata molba e da po~enete vedna{ da go realizirate napi{anoto. Imame silna potreba od seto toa {to e napi{ano vo programata. Smetam deka lebot ima sramno niska cena pri najskapi surovini vo proizvodstvoto. Na{ite mlinovi rabotat so najmal kapacitet. Sostojbite se stra{ni. Sto~noto proizvodstvo vo zemjava ve}e nema nikakva smisla. Sega kupuvame sto~na hrana, za nekoe vreme }e kupuvame meso od nadvor. Mora da se re{at problemite.”

STRAШO MILKOVSKI GENERALEN DIREKTOR NA GRANIT “Imam golema molba do vladata za najgolemata rabota za koja ~ekavme dolgo vreme, a toa e izgradbata na avtopatot Demir Kapija-Smokvica. Spored tenderot, isklu~eni sme od trkata. Nema makedonska firma koja mo`e da u~estvuva na tenderot. Staveni se nenormalno visoki uslovi koi soodvetstvuvaat do iznosot na proektot. Koga Granit i Beton bi se spoile vo konzorcium, povtorno nema da mo`at da imaat vkupen obrt od 150 milioni evra, {to e staveno vo tenderot kako kriterium". subvencii za otvorawe novi kompanii, stimulirawe na izvozot i olabavuvawe na kaznenata politika. Tie apeliraat vladata da gi skrati birokratskite proceduri za vadewe dozvoli i licenci, {to e pre~ka i za doma{nite i za stranskite investitori. “U`asni se makite pri realizacija na investicija vo zemjava i pokraj site napori i olesnuvawa. Treba da se vovede edno{alterski sistem za investirawe vo

Makedonija. S$ u{te ima ogromni problemi koga se vo pra{awe gade`nite dozvoli, ureduvaweto na grade`no zemji{te, katastarskite proceduri. Vladata pravi ogromni napori za olesnuvawe na ovie procesi, no na `alost toa vo administracijata kako da ne se ~uvstvuva. Ako toa ne go napravime, nema da gi re{ime i drugite problemi, kako {to e nevrabotenosta. Novi investicii nema da

dojdat koga ima slo`eni problemi i koga zemjite vo regionot pravat maksimalni napori da gi dobijat investitorite naso~eni kon Balkanot”, veli zamenikot-generalen direktor na Bu~im, Nikolaj~o Nikolov. Biznismenite o~ekuvaat parite od buxetot pove} e da se investiraat vo izgradba na moderni avtopati{ta i `eleznica i na klu~nite energetski proekti.

E

Evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, koj e vo poseta na Skopje po povod odbele`uvaweto na desetgodi{ninata od potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor, donese silni poraki deka do krajot na godinava Brisel o~ekuva zatvorawe na dvodeceniskiot spor za imeto na Makedonija so Grcija. Ovaa poraka mo`ebi ne se razlikuva mnogu od prethodnite koi pristignuvale od EU, no momentot sekako e va`en. Prvo, File doa|a, kako {to i samiot re~e, vo specijalna poseta, so poraka koja vo momentot koga odbele`uvame 20 godini nezavisnost i toa kako e va`na. Dopolnitelno {to negovite o~ekuvawa i optimizmot {to go ra{iri se sovpa|aat so infor-

[TEFAN FILE maciite na doma{nata politi~ka scena deka se gotvi “razumniot kompromis”. Na samo edna nedela pred novata mo`na sredba na premierot Nikola Gruevski so kolegata Jorgos Papandreu vo Wujork i otkako izjavata na medijatorot Metju Nimic sugerira{e deka re{enieto verojatno }e se ~eka da proizleze od bilateralnite sredbi, porakata na File samo gi zagreva nade`ite. File veli deka e optimist i bara da ne mu se zabele`uva za toa. Optimizam ima i kaj na{eto vodstvo. Najmalku treba da se zabele`i ako toj optimizam sega go vidime na delo.

 GUBITNIK KOPIRANA INOVACIJA?!

J

Ju`nokorejskiot proizvoditel na elektronika Samsung be{e prinuden da go povle~e modelot tablet od paletata “galaksi tab” so ekran od 7,7 in~i od najgolemiot svetski saem za elektronika vo Berlin, IFA 2011, otkako germanskiot sud donese takva odluka. Sudot vo Dizeldorf na 2. septemvri go odobri baraweto na kompanijata Epl, koja ja obvini Samsung za naru{uvawe na propisite za za{tita na patentite i zabrani reklamirawe i proda`ba na “galaksi tab” na teritorijata na Germanija. Od Samsung ovaa odluka ja tolkuvaat kako ostro ograni~uvawe na potro{uva~kiot izbor vo Germanija. No, i prethodno sud vovede zabrana za proda`ba na modelot “galaksi tab” so ekran od



JUN-VU LI 10,1 in~i, a se o~ekuva toj model da stane najseriozen konkurent na iPad od kompanijata Epl. Dvete kompanii ve}e so godini se obvinuvaat me|usebno za naru{uvawe na pravata za intelektualna sopstvenost za patentirani proizvodi. Sporot me|u dvete kompanii eskalira vo april godinava, koga Epl povede proces protiv Samsung vo sudot vo San Hoze, tvrdej}i deka ju`nokorejskiot koncern go kopiral dizajnot na nivnite mobilni telefoni. Aziskiot proizvoditel odgovori so sli~ni ~ekori, no pred razli~ni sudovi, vo razli~ni amerikanski dr`avi.

 MISLA NA DENOT NE MO@AM DA VI GO DADAM RECEPTOT ZA USPEH, NO MO@AM DA VI JA KA@AM FORMULATA ZA USPEH, NASTOJUVAJTE DA UGODITE SEKOMU

ROBERT B. SVOP AMERIKANSKI NOVINAR I UREDNIK


Navigator

4 GRAFIK NA DENOT...  TRGOVSKA RAZMENA NA MAKEDONIJA izvoz

4,2

uvoz

* VO MILIJARDI DOLARI

KAPITAL / 06.09.2011 / VTORNIK

 FOTO NA DENOT... ndija mo`e da dobie gradba poubava i od Tax Mahal. Novata zgrada za domuvawe li~i na vselenska stanica, nare~ena Atmosfera, koja naskoro mo`e da po~ne da se gradi vo Indija. Zgradata, ~ii delovi od okolu 100 metri se vo vozduh, ima spektakularen dizajn koj mo`e da stane dom na nekolku generacii semejstva. Futuristi~kiot dizajn e eden od dizajnite koi u~estvuvat na tenderot na Svetskiot arhitektonski festival, koj na krajot od godinava }e se odr`uva vo Barselona.

I

trgovski deficit

3,9

2,4

1,7 1,3

januari-juli 2008

2,8

2,7

2,4 1,4

januari-juli 2009

1,7

1,5

1,1

januari-juli 2010

januari-juli 2011

 Vkupnata vrednost na izvozot na stoki od Makedonija vo prvata polovina od godinava iznesuva 2,44 milijardi amerikanski dolari, so {to se dobli`i do vrednosta od 2008 godina, pred po~etokot na krizata, koga makedonskite kompanii izvezoa stoka vo vrednost od 2,48 milijardi dolari. Trgovskata razmena po proizvodi poka`uva deka i vo prvite {est meseci od godinava, isto kako i prethodnite godini, najmnogu se izvezuvale katalizatorite na blagorodni metali, feronikel, `elezoto i ~elikot, no i oblekata i prerabotkite od nafta.

 SVETOT NIZ MEDIUMITE THE WASHINGTON TIMES Amerikanskiot vesnik pi{uva za zagovorot xihad da ja prezeme Libija. Vesnikot objavuva informacii spored koi pretstavnici od radikalnata islamska grupa xihad, koi se me|u libiskite buntovnici, sakaat da ja sru{at novata vlada koja }e se formira po padot na Moamer Gadafi, so cel da sozdadat seislamska dr`ava. 

TR TRUD TRU Bugarskiot vesnik Buga pi{uva za novite pi{ kandidaturi za pretsekan datel za pretstojnite dat pretsedatelski izbori, pre koi{to }e se odr`at vo koi oktomvri. Ministerot okt Rosen za grade`ni{tvo, g Plevneliev i pretsePle datelot na pravosudstdat voto, Margarita Popova, vot oficijalno se i novite ofi kandidati za pretsedatel kan partija na vladeja~kata v GERB. vo Bugarija, B   

POS S POSLOVNI DNEVNIK Hrvatskiot vesnik pi{uva za proektot za bankarskiot sektor koj do krajot na godinata treba da poka`e koi od pomalite banki vo Hrvatska mo`at da bidat predmet na spojuvawe. Zavr{en e prviot krug na razgovori so {est banki vo tekot na juli i avgust, a konceptot i planovite ve}e se pretstaveni pred regulatorite.  BUENOS AIRES HERALD ^ileanskiot vesnik pi{uva deka nema pre`iveani vo te{kata avionska nesre}a, kade {to se urna avion blizina na ostrovite Huan Fernandes vo Tihiot Okean. Kako {to pi{uva vesnikot, spasuva~ki ekipi i ribari prodol`uvaat so potraga po telata na patnicite, a v~era od okeanot se izvle~eni ~etiri tela, na dve `eni i dvajca ma`i. 

U[TE 40 MILIONI EVRA OD BUXETOT ZA DR@

STAVRESKI GI NAGRADI ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

S

VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

Se zgolemuva poddr{kata za socijalnite fondovi od dr`avniot Buxet. Vladata odlu~i da skrati 40 milioni evra

od pove}e ministerstva, a najgolem del od parite } e gi prenaso~i vo Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (PIOM), koj dobiva 23 milioni evra, i Fondot za zdravstveno osiguruvawe (FZOM), na ~ija smetka }e legnat u{te ~etiri milioni evra. Dopolnitelni 7,3 milioni evra pove}e od Buxetot } e se potro{at za socijalni dava~ki. So odlukata za preraspredelba na parite od dr`avniot Buxet, pove}e pari }e se investiraat i za izgradba na tehnolo{ko-razvojnite industriski zoni i za `eleznicata. Najsporno e zo{to ministerot za finansii, Zoran Stavreski, dava u{te pari za dvata dr`avni fonda, koga revizijata izleze so podatoci deka tamu golem del od parite propa|aat vo dupka i nikoj ne snosi odgovornost za toa. Toj nema da gi revidira prihodite vo Buxetot so cel da

MMF NE O^EKUVA DA SE VLE^AT U[TE PARI dlukata na Makedonija vo mart da povle~e pari od kreditnata linija za pretpazlivost od MMF gi istakna postoe~kite nadvore{ni ranlivi to~ki, no ne se o~ekuva vladata dopolnitelno da povlekuva pari od ovoj aran`man, se veli vo soop{tenieto na MMF, otkako Fondot gi analizira{e performansite na Makedonija vo odnos na ekonomskata programa za dvegodi{nata kreditna linija za pretpazlivost. “Vlasta gi zasiluva politikite, fokusiraj}i se na podobren pristap do eksterno finansirawe. No, i pokraj zdravite politiki i fundamenti, Makedonija ostanuva otvorena na nevoobi~aeno visoko nivo na rizik povrzan so globalniot rast i finansiskite uslovi, kako i razvojot na nastanite vo regionot”, velat od MMF. “Poradi ova, neophodni se postojano vnimanie i napori za spravuvawe so preostanatite pri~ini za ranlivost i podobruvawe na adekvatnosta na podatocite. Ovoj aran`man igra va`na uloga za poddr{ka na doverbata na pazarot, so toa {to signalizira deka Makedonija ima zalo`ba za odr`livi politiki i zasiluvawe na svoite rezervi”, izjavi Nemat [afik, zamenik-izvr{en direktor i pretsedava~ na Izvr{niot odbor na MMF.

O

{tedi, bidej}i dr`avnata kasa se polnela spored o~ekuvanoto. “Vladata dostavuva do Sobranieto odluka so koja se preraspredeluvaat pari od Buxetot so cel zajaknuvawe na finansiskata stabilnost na socijalnite fondovi. Nitu eden proekt od kapitalnite investicii nema da se stopira, tuku samo se prenaso~uvaat pari od tamu kade {to realizacijata e poslaba. Buxetskiot

deficit do krajot na godinata }e se ostvari taka kako {to e planirano i nema da nadmine 2,5% od BDP”, izjavi Stavreski. Iako pove}e od edna tretina od buxetite na ovie fondovi gi so~inuvaat pari od centralniot Buxet, transferite od dr`avnata kasa od godina vo godina vrtoglavo rastat. FZOM lani dobi 13,5 milioni evra, odnosno dvojno pove}e pari od dr`avnata kasa, vo odnos na prethodnata godina. Pridonesite od plati lani ja napolnile fondovata kasa samo do polov-


 3 FAKTI ZA...

210 39 697

60 SEKUNDI BRIFING

Navigator

KAPITAL / 06.09.2011 / VTORNIK

 PROCENKI...

 @OZE

Odobrenija za gradba se izdadeni vo juli godinava

3.000 2.800

EVROPSKATA EKONOMIJA NEMA DA VLEZE VO RECESIJA

P

retsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, tvrdi deka evropskata ekonomija nema da vleze vo recesija, tuku }e zabele`i umeren ekonomski rast vo slednite meseci. “Ne o~ekuvame recesija vo Evropa. Poslednite predviduvawa na Evropskata komisija poka`uvaat ekonomski rast, makar i umeren”, izjavi Baroso. Sproed nego, EU i evrozonata se silni i otporni i pokraj te{kotiite so koi se soo~uvaat.

Stanovi e predvideno da se izgradat vo juli vo cela Makedonija

@AVNITE FONDOVI

I LO[ITE DIREKTORI Vladata }e skrati 40 milioni evra od buxetite na pove}e ministerstva, a najgolem del od parite }e gi prenaso~i vo Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (23 milioni evra) i vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe (4 milioni evra). Dopolnitelni 7,3 milioni evra pove}e od Buxetot }e se potro{at za socijalni dava~ki. Ovaa odluka na vladata povtorno go otvora pra{aweto zo{to samo im se davaat pari na fondovite koi nemaat kontrola na toa kade s$ gi tro{at ve}e dobienite pari?! ogromni finansiski zloupotrebi. Ne se znae kolku lekovi bile izdadeni i potro{eni od oddelenijata, a vrabotenite vo bolni~kite apteki pri priem na stoka ne se potpi{uvale vo apte~nite knigi. Fondot za penzisko i invalidsko

osiguruvawe, pak, izdaval re{enija za penzija na po~inati i lica koi ne gi ispolnuvaat uslovite i delel fiktiven sta` na nevraboteni. Revizorite u{te lani evidentiraa zloupotreba na slu`bena dol`nost kaj pogolem del od vrabotenite vo nekolku podra~ni slu`bi na Fondot. MinisterFOND ZA PIOM stvoto za trud denovive otkri deka penziskata kasa MILIONI EVRA e o{tetena za polovina milMILIONI EVRA ion evra samo poradi ispla} awe penzii na PLATI I NADOMESTOCI po~inati lu|e. No, namesto da gi kazni za lo{oto rabotewe, Vladata dopolnitelno im MILIONI EVRA pomaga davaj}i im pari od Buxetot. ZDRAVSTVENA ZA[TITA DR@AVATA ]E SE ZADOL@UVA Spored poslednite podatoci, buxetskiot deficit zaklu~no so avgust MILIONI EVRA dostigna 2,05% od BDP, a vladata najavuva deka MILIONI EVRA za negovo finansirawe doprva }e se zadol`i na pazarot na kapital. Osven STOKI I USLUGI izdavawe evroobvrznica, ministerot Stavreski razgleduva i drugi formi na zadol`uvawe, a se pregoMILIONI EVRA vara i so nekoi me|unarodni finansiski institucii. “Ima nekoi formi {to gi SOCIJALNA ZA[TITA razgleduvame so me|unarodnite finansiski institucii i mislam deka }e dobieme dobri uslovi za nadvore{noto zadol`uvawe”, istakna toj. MILIONI EVRA Zasega deficitot se pokriva so krediot od MMF od 220 milioni MILIONI EVRA evra.

2.600 2.400 2.200 2.000 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

2.328,91

NEVRABOTENOSTA VO SAD POGOLEMA OD OBJAVENATA ostojbata na pazarot na trud vo SAD e mnogu polo{a od taa {to ja poka`uvaat oficijalnite vladini podatoci za stapkata na nevrabotenost, koja vo avgust iznesuva{e 9,1%, ocenuvaat amerikanskite mediumi. Vo SAD ima okolu 14 milioni nevraboteni, na koi im konkuriraat u{te okolu 8,8 milioni koi rabotat so skrateno rabotno vreme. Vo SAD ima u{te okolu 2,6 milioni lica koi vo tekot na ekonomskata kriza prestanaa da baraat rabota i da se registriraat vo agenciite za vrabotuvawe, poradi {to ne se vklu~eni vo oficijalnata brojka za nevrabotenost. Poradi ova, za namaluvawe na nevrabotenosta vo SAD na 5%-6% }e bidat potrebni pove}e godini. Spored analizite na Biroto za buxet, stapkata na nevrabotenost }e ostane nad 8% do 2014 godina, a Belata ku}a predviduva i idnata godina taa da iznesuva okolu 9%. Sega taa iznesuva 16,2% od vkupnoto rabotosposobno naselenie na zemjata.

S

281 78

+ 7,3

V~era{niot den na Makedonskata berza go odbele`aa devet dobitnici i osum gubitnici. Najgolem dobitnik be{e Beton [tip, ~ija maksimalna cena na akciite porasna za 9,38%, a vkupniot promet ostvaren v~era iznesuva{e 63 milioni denari. Najgolemiot gubitnik pak, R@ Uslugi od Skopje, v~era do`ivea pad na akciite od 2,15%. Najtrguvani bea dr`avnite obvrznici od vtorata emisija, so vkupen promet od 57.290.596,96 denari. Makedonskiot berzanski indeks MBI-10 padna za 0,24%.

НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Бетон Штип

1.400,00 +120,00

+9,38%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК РЖ Услуги

208,41 2 15% -2,15%

-5,00

DOW JONES 13.000 12.500 12.000 11.500 11.000 10.500 10.000 9.500 07/07 17/07 27/07 06/08 16/08 26/08 05/09

11.240,30 -2,20% 2 20%

Akciite na aziskite berzi v~era drasti~no padnaa. Izve{tajot koj SAD go objavi pred nekolku dena, a poka`a deka tamo{nata vrabotenost stagnira, spored poznava~ite, e pri~ina za vakviot trend. Zgolemenata zagri`enost kaj amerikanskite biznismeni i zakanata od nova recesija po~naa da gi turkaat berzanskite indeksi. 5.176,25 8.784,46 1.173,97 2.167,83 5.334,14 755,82

VALUTI

+ 23

+4

Max. 2 2.827,62 827 62 Min. 2.084,04

DRUGI PAZARI

638

348

2010/2011 2010/2011

FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq 100 DAX TOPIX

TEKOVNI TRO[OCI OD BUXETOT

380

BERZA MBI 10

MANUEL BAROSO

PRETSEDATEL NA EVROPSKATA KOMISIJA

Milioni evra iznesuva predvidenata vrednost na objektite spored izdadenite odobrenija za gradewe

ina, odnosno po toj osnov Fondot ostvaril 54% od vkupnite prihodi. Re~isi 43% od vkupniot buxet na FZO go so~inuvaat transferi od dr`avnata kasa i od drugi vladini institucii. Na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, pak, dr`avata lani mu vbrizgala 231 milioni evra, {to pretstavuva re~isi 35% od vkupniot buxet na ovaa institucija. Iako buxetskite transferi kon PIOM postojano rastat, lani Fondot godinata ja zavr{i so zaguba od 16,8 milioni evra. Ostanuva enigma kako }e prodol`at da rabotat socijalnite fondovi od slednata godina, koga vladata planira da gi namali stapkite za socijlano i zdravstveno osiguruvawe, osobeno {to podatocite i sega poka`uvaat deka ovie fondovi ne se dovolno stabilni i zavisat od dr`avnata kasa?! KOJ ]E GO RE[I PROBLEMOT SO LO[OTO MENAXIRAWE? Simptomati~no e {to vladata donese odluka da gi zgolemi transferite do ovie socijlani fondovi otkako i Dr`avniot revizor potvrdi niza neregularnosti vo nivnoto rabotewe. Revizorite otkrija deka bolnicite ne znaat nitu kolku tro{at, nitu kolku pe~alat, neevidentiran priem na lekovi i medicinski materijali, somnitelni javni nabavki, nezakonsko vrabotuvawe i matni transakcii vo pove}e skopski kliniki i klini~ki bolnici. Pe~ati i {tembili na va`ni dokumenti vo ovie institucii udiral koj }e stigne, a takvite neovlasteni odluki otvorile mo`nost za

 VESTI...

-2,19% -1,86% -2,53% -2,31% -3,69% -1,81%

£ €

€ $

1,1427

1,4126

+0,4%

-0,9%

СТАПКА

СТАПКА

ПРОМЕНА

NEO^EKUVAN PORAST NA STE^AI VO [VEDSKA o periodot so trend na opa|awe, brojot na ste~ai na firmi vo [vedska vo avgust godinava zabele`a neo~ekuvano golem porast. Minatiot mesec 381 preprijatie oti{le vo ste~aj, {to pretstavuva porast od 18% vo sporedba so istiot mesec lani. Porastot na ste~ai e registriran pred s$ kaj privatnite firmi od uslu`nite dejnosti, transportnite pretprijatija i informati~kite kompanii. “Vo po~etniot stadium najmnogu se pogodeni firmi koi imale slaba rentabilnost i lo{a likvidnost, duri i vo tekot na visokata konjunktura”, veli Roland Sigblad od kreditnoinformativnoto pretprijatie UC.

P

ПРОМЕНА

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1.897,50 $ +3,74% 3 74% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

NAFTA BRENT

112,33 $ +0,27% 0 27% ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

Nikolaj Azarov Vladata na Ukraina e podgotvena na usitnuvawe na najgolemata dr`avna kompanija, Naftogaz


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI MAKEDONIJA I RUSIJA ZAEDNO PROTIV TERORIZMOT I KRIMINALOT uskoto i makedonskoto Ministerstvo za vnatre{ni raboti zaedno }e se borat protiv transnacionalniot kriminal i terorizmot. Zamenik-ministerot za vnatre{ni raboti na Ruskata federacija, Sergej Bulavin, v~era se sretna so ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska. Dvete zemji naskoro treba da potpi{at dogovor za policiska sorabotka. Ruskiot minister ponudi organizirawe na obuki za makedonskite policajci vo oblasta na nelegalnata trgovija so narkotici, vo koja Rusija ostvarila uspeh. “Prioritet e borbata so nezakonskata trgovija so narkotici. Rusija ostvari golem uspeh vo ovaa sfera, nie imame me|unaroden centar za nelegalna borba so narkotici. Im predlo`ivme na makedonskite kolegi, dokolku imaat potreba, da dojdat na obuka”, re~e Bulavin. “MVR e otvoreno za site formi na sorabotka koi zna~at podobruvawe na kapacitetite na policijata. Ruskata federacija e partner od kogo vo borbata protiv kriminalot mo`e mnogu da se nau~i”, izjavi Jankuloska.

R

SOBRANIETO PAK ZA MEDUMITE o rasprava koja najmnogu se vode{e za pri~inite za zatvoraweto na televizijata A1 prodol`i sobraniskata rasprava po informacijata za sostojbata na mediumite, {to po~na vo petokot na predlog od opozicijata. Pratenikot od opoziciskiot front, Safet Bi{evac, re~e deka so zgasnuvaweto na A1 go snemalo korektivot od koj javnosta doznavala za odredeni zloupotrebi od strana na vlasta. Prateni~kata, koja kako i Bi{evac e porane{na novinarka vo A1, Len~e Nikolovska, kako odgovorni za zatvoraweto na televizijata gi poso~i VMRO-DPMNE i DUI i oceni deka Velija Ramkovski bil zatvoren za{to ja kritikuval nivnata vlada. Pratenikot na SDSM, Save Mara~kov, izbroi deka za pet godini se zatvoreni eden elektronski i pet pe~ateni mediumi, a insinuira{e deka postojat spisoci na podobni i nepodobni novinari, me{awe vo ureduva~ka politika, avtocenzura kaj novinarite, kupuvawe poslu{nost so plateni reklami od Vladata. Od druga strana, spored pratenicite od parlamentarnoto mnozinstvo, opozicijata samo se obiduva da sozdade vpe~atok deka vo Makedonija nema sloboda na mediumite. Tie potsetija deka VMRO-DPMNE gi povlekla site tu`bi protiv novinarite.

S

EVROKOMESAROT FILE SO PRO[IRENA PORAKA

O^EKUVAM RE[ENIE ZA IMET  Optimisti~kata izjava na evrokomesarot File u{te pove}e ja zagreva ve}e v`e{tenata tema deka do krajot na godinava }e ima re{enie na sporot za imeto. Proaktiven i konstruktiven dijalog vo ramkite na OON najavi i premierot Nikola Gruevski. Medijatorot Metju Nimic, koj nema nov predlog, verojatno }e ~eka re{enieto da proizleze od bilateralnite sredbi na Gruevski i Papandreu GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ptimist sum deka imeto }e se re{i do krajot na godinata. Poslednite meseci se sozdade novo ~uvstvo na doverba me|u dvajcata premieri, Gruevski i Papandreu. Gledam deka i dvajcata premieri se posveteni da go re{at ova pra{awe i da se dvi`at napred. Gi ohrabruvam i dvajcata da go napravat toa {to e mo`no pobrzo otkolku predocna. Ova e porakata {to v~era ja prenese evrokomesarot za

O

lu~ajno ili ne, tri meseci pred objavuvaweto na evropskiot godi{en izve{taj za napredokot na Makedonija najmnogu se aktuealizira pra{aweto so imeto. Vo toj period ispra}aat sli~ni poraki i do me|unarodnite pretstavnici, sozdavaat vpe~atok deka dogovorot samo {to ne e potpi{an, velat deka ostanale u{te nekolku sitni “detali”... i seto toa trae s$ do objavuvaweto na izve{tajot, a potoa rabotite se vra}aat vo vladinata “normala”, vo koja sekoj koj }e spomene K od kompromis se proglasuva za predavnik, platenik i {piun. Ova be{e vladina neodgovorna igra za mnogu seriozno pra{awe. No, za `al, se povtoruva ve}e nekolku pati i zatoa te{ko mi e da poveruvam deka ne{to }e se promeni su{tinski”, veli vo intervju za internet-portalot Plusinfo prateni~kata na SDSM, Radmila [e}erinska. Spored [e}erinska, vakvite izjavi se samo “namenski” izjavi, koi se samo vo funkcija na izve{tajot na Evropskata komisija. No, dodava taa, “Dokolku izjavite na premierot zna~at nekoja promena vo vladinata politika, neodgovorno e za ovie raboti da se mol~i i tie da se krijat zad poznati i ~ueni floskuli”.

S

EVZONI BLOKIRAN OD REVOLT ZA “VOINOT NA KOW”!? r~kata patriotska asocijacija, Patriotskoto dvi`ewe na Kavala i Sektorot na neopredeleni patrioti od Severna Grcija se trite ultranacionalisti~ki organizacii koi ja prezedoa odgovornosta za blokiraweto na grani~niot premin Bogorodica. So parolata “Makedonija e Gr~ka” tie barale osloboduvawe na Severna Makedonija i tvrdat deka Bitola i Gevgelija & pripa|aat na Grcija. Kako {to tvrdat tie, pri~inata za protestot ne bila izgubeniot ko{arkarski natprevar me|u Makedonija i Grcija, tuku nastanite organizirani po povod 8 Septemvri, Denot na nezavisnosta, me|u koi i sve~enoto otvorawe na spomenikot na Aleksandar Veliki. Spored niv, za ovie nastani nedostigaat reakcii od gr~kata Vlada, pa poradi taa pri~ina se odlu~ile na vakov ~ekor.

G

pro{iruvawe, [tefan File, po sredbata so premierot Nikola Gruevski. File, koj e vo oficijalna poseta na zemjava po povod proslavata “10 godini od potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor”, osven od dvajcata premieri, pobara konsenzus i od politi~arite i od makedonskiot narod da se obedinat i zaedni~ki da dojdat do re{enie, so cel zemjata da ne zaostane na patot kon Evropskata unija. “Zemjata }e bide uspe{na ako go iskoristi istiot duh i istata vizija koja ja ima{e deset godini pret hodno. Politi~arite i pretstavnic-

PREPORAKI OD FILE:

 KONSOLIDACIJA NA KVALITETOT NA DR@AVNITE INSTITUCII;  ZGOLEMUVAWE NA STEPENOT NA DEMOKRATIJA;  REFORMI VO JAVNATA ADMINISTRACIJA NA KVALITATIVNA OSNOVA;  NEZAVISNO SUDSTVO;  VISTINSKA BORBA SO KORUPCIJATA SO POKA@ANI REZULTATI;  SLOBODA NA IZRAZUVAWE I SLOBODA NA MEDIUMITE;  RE[AVAWE NA SPOROT ZA IMETO.

ite na etni~kite zaednici najdoa konsenzus za mnogu va`ni i ~uvstvitelni pra{awa i gi

povikuvam sega, deset godini podocna, da bidat isto tolku posveteni da se soo~at so

PRODOL@UVA ODBELE@UVAWETO NA JUBILEJOT OD OHRIDSK

GRUEVSKI: DO RAMKOVEN MO@ DA SE DOJDE I BEZ KRVOPROL MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

hridskiot dogovor e korisen i treba dokraj da se sprovede, no do nego ne treba{e da se dojde preku destabilizacija na dr`avata so konflikt koj odnese `rtvi, izjavi premierot Nikola Gruevski na konferencijata po povod destegodi{ninata od potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor, so fokus na decentralizacijata i multikulturalizmot vo Makedonija. Gruevski oceni deka konfliktot mo`el da se izbegne dokolku vo Sobranieto imalo debata za pra{awata {to gi tangirale Albancite, a

O [E]ERINSKA: GRUEVSKI DA KA@E AKO GO PROMENIL IMETO

KAPITAL / 06.09.2011 / VTORNIK

poradi koi dojde do voenite dejstva vo 2001 godina: “Makedoncite denes ne se mnogu raspolo`eni da go “svarat” Ramkovniot dogovor, tokmu poradi na~inot preku koj se dojde do negovoto

potpi{uvawe, koj be{e prisilen. No, bez razlika, ovoj Dogovor e korisen i zatoa treba da se sprovede, a ne se dobri site politikantski obidi da se ospori”, istakna premierot.

Za decentralizacijata, koja kako aspekt od Ramkovniot dogovor be{e glavna tema na konferencijata, Gruevski oceni deka e kvalitativen is~ekor koj ne treba da se tolkuva kako segregacija, tuku

SULEJMANI: EVROPA IMA DVOJNI AR[INI!? Moderatorot na konferencijata, profesorot Rizvan Sulejmani, ja iskoristi mo`nosta dodeka go najavuva{e govorot na evrokomesarot File, da mu postavi pra{awe na koe ne dobi konkreten odgovor: “Vozot na EU {to i nie go ~ekame patuva niz ovie kraevi, no dali nekoga{ voop{to }e pomine niz Makedonija? EU nekolkupati go menuva misleweto za ova pra{awe. Gi hrabrite dr`avite da se ka~at na ovoj voz i po pat da se integriraat vo Unijata, a nas ni se veli: najprvo zavr{ete gi reformite. [to treba da napravi Makedonija za nejziniot son za EU da stane realnost?”.

DIREKTORSKI SMENI

DIME SPASOV STANA DR@AVEN SEKRETAR VO PRAVDA KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

apital doznava deka so odluka od poslednata sednica na Vlada kadarot na VMRO – DPMNE, Dime Spasov, e razre{en od direktor na Agencijata za mladi i sport. Spasov dobiva unapreduvawe - dr`aven sekretar vo Ministerstvoto za pravda. Koj } e go nasledi vo Agencijata za mladi i sport, zasega ne se otkriva.Se {pekulira so imeto na Goce Petrov, vraboten vo Agencijata, no s$ u{te nema oficijalna potvrda. Prethodno, nekoi lokalni ohridski mediumi kako najseriozen kandidat za ovaa funkcija go spomenaa imeto na poznatiot porane{en sportist Aleksandar Malenko,

K

no vo VMRO –DPMNE ekspresno ja demantiraa ovaa informacija, so stav deka s$ u{te nemaat odlu~eno, no deka vo nikoj slu~aj nemalo toa da bide Malenko. KO[TRIMOVSKI RAZRE[EN OD DIREKTOR VO JPSSDP! Prvo rabotno iskustvo na Spasov mu be{e zamenik-direktor vo Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i so deloven prostor (JPSSDP) kade {to isto taka ima promeni. Direktorot na delot za stopanisuvawe so deloven prostor, koj na ovaa pozicija dojde od mestoto potpretsedatel na vmrovskata mladina, Mihajlo Ko{trimovski e razre{en, a na negovo mesto doa|a kadar od DUI . Ko{trimovski ja dobi funkci-

jata po podelbata na ova pretprijatie na dve akcionerski dru{tva, posebno za stanben, a posebeno za deloven prostor. Ekspratenikot Cvetko Grozdanov, pak }e prodol`i da bide glaven za stanbeniot prostor. Dvaeset i petgodi{niot Ko{trimovski ambiciozno

najavi deka }e gi poprava ruinirani objekti, no dogovorot na koaliciskite partneri VMRO–DPMNE i DUI mu gi pomati smetkite. Чovekot koj{to }e go nasledi Ko{trimovski neoficijalno e biznismen od Ki~evo.

DIME SPASOV Od pretsedatel na vmrovskata mladina, preku zamenikdirektor na JPSSDP i direktor na Agencijata za mladi i sport, do dr`aven sekretar vo Ministerstvoto za pravda


KAPITAL / 06.09.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava

7

 PREGLED VESTI

TO DO KRAJOT NA GODINATA! osnovnite prepreki {to stojat me|u Makedonija i Evropskata unija za po~nuvaweto na pregovorite”, re~e File, u{te edna{ potenciraj}i deka Unijata nema da go uveze sporot za imeto i deka za zemjata ne postoi druga alternativa dokolku saka da bide del od pro{iruva~kata politika na Brisel. Vo odnos na sporot za imeto premierot Nikola Gruevski re~e deka Makedonija ostanuva so proaktiven i konstruktiven odnos kon pra{aweto za razlikite za imeto so Grcija, pod pokrovitelstvo na Obedinetite nacii, za da se dobie zaemno prifatlivo re{enie koe nema da zadira vo dostoinstvoto nitu na gr~kiot, nitu na makedonskiot narod. PREPORAKATA ZA PREGOVORI POD PRA[ALNIK? Iako ve}e dve godini po red Makedonija dobiva preporaka za po~nuvawe na pregovorite, soglasno izjavata na File,

se ~ini deka preporakata za po~nuvawe pregovori ovaa godina visi vo vozduh. “Izve{tajot za napredokot }e bide gotov na 12. oktomvri. Tamu Evropskata komisija }e ka`e do kade ste so napredokot. Vo 2009 i vo 2010 godina be{e dadena preporaka za po~etokot na pregovorite. Da po~ekame do izve{tajot da

vidime dali i ovaa godina }e bide slu~aj”, re~e File. Toj poso~i deka zemjava ima napraveno napredok vo odnos na sudstvoto i implementiraweto na evropskite standardi vo vnatre{niot pazar, no sepak, re~e toj, postoi potreba od dopolnitelni napori vo oblasta na javnata administracija, korupcijata

i mediumite. Vo odnos na izve{tajot pak, premierot Gruevski re~e deka o~ekuva na 12. oktomvri da dobie objektiven izve{taj od Evropskata komisija i pobara od Komisijata da ostane fokusirana na Balkanot i da raboti na pro{iruvawe so zemjite od regionot vrz osnova na nivnite zaslugi.

KIRO GLIGOROV DOBI NAGRADA ZA @IVOTNO DOSTIGNUVAWE

P

KIOT DOGOVOR

@E[E EVAWE kako forma na zadovoluvawe na potrebite na naselenieto. Spored nego, so slednite ~ekori od implementacijata na Dogovorot vo pravec na usovr{uvawe na decentralizacijata treba da se ovozmo`i ramnopravnost na Makedoncite vo op{tinite kade {to se malcinstvo: “Od osobena va`nost e da se primenuva Badinteroviot princip i na lokalno nivo, za da se ostvarat pravata na zaednicite koi se mnozinstvo na dr`avno nivo, a malcinstvo na lokalno. Treba da se ovozmo`i vra}awe na raselenite lica od konfliktot, i po~ituvawe na nacionalnite zakoni na lokalno nivo”, re~e Gruevski. Specijalen gostin na Konferencijata be{e i evroko-

 File: “Me obvinuvaat deka sum optimist vo odnos na sporot za imeto. Ostavete me da bidam optimist i da se nadevam deka premierot zaedno so svojot narod }e go re{i sporot za imeto i taka }e & ovozmo`ite na va{ata zemja da se pridvi`i kon procesot na pro{iruvawe na EU.” mesarot za pro{iruvawe, [tefan File, koj vo svoeto obra}awe u{te edna{ ja potvrdi poddr{kata na EU za sproveduvaweto na mirovniot dokument, naveduvaj}i deka Evropskata komisija dosega obezbedila pove}e od 100 milioni evra za ovaa cel. Negovite preporaki za prioritetna implementacija se voveduvawe na integrirano obrazovanie, prodol`uvawe na decentralizacijata vo pravec {to }e obezbedi ramnopraven razvoj na op{tinite, i osobeno, da se vnimava pravi~nata zastapenost pri vrabotuvawata vo javnata administracija da se obezbeduva na nepoliti~ka osnova. Govorej}i za Ramkovniot dogovor vo kontekst na evrointegracijata na Make-

donija, File istakna: “Sega e vreme vladata da ja postavi svojata vizija kako } e prodol`i so implementacijata na Ramkovniot, pri {to e potreben jasen pregled na dosega postignatoto. Treba da se donesat te{ki odluki, no vie potpi{uvaj}i go dogovorot vo Ohrid poka`avte deka ste sposobni da re{avate ~uvstvitelni pra{awa. Va{ata kreativnost i vizija }e bidat klu~ni sostojki na uspehot”. Vicepremierot zadol`en za sproveduvawe na Ohridskiot dogovor, Musa Xaferi, istakna deka prisustvoto na evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, e dokaz za bezuslovnata poddr{ka na Evropskata unija za mirovniot dokument. Spored nego, Ramkovniot dogovor e fundamen-

talen kriterium za tekot na evroatlanskata integracija na Makedonija, a decentralizacijata e glavniot stolb na koj implementacijata na Dogovorot se potprela od samiot po~etok. Vicepremerkata za evropski pra{awa, Teuta Arifi, povrzuvaj}i gi pridobivkite od Ramkovniot dogovor so napredokot vo evroatlanskite integracii, vo ime na vladata izrazi spremnost za posvetena rabota na reformite, no i za kreativno prifa}awe na kritikite koi }e stignuvaat od EU. Arifi izrazi i nade` deka do 2021 godina, koga }e se odbele`uva dvaesetgodi{ninata od Ramkovniot dogovor, Makedonija }e bide ~lenka na EU i NATO.

PRAVNITE EKSPERTI ZA SUDBINATA NA HA[KITE SLU^AI

[VRGOVSKI NEKA JA PO^EKA ODLUKATA NA USTAVEN! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

stavniot sud ne polemizira so izjavi na nitu edna institucija, vklu~uvaj}i ja i poslednata, na dr`avniot javen obvinitel Qup~o [vrgovski, deka Obvinitelstvoto nema da ja ~eka odlukata na Sudot, pred koj se nao|aat dve inicijativi za ocenuvawe na ustavnosta na avtenti~noto tolkuvawe na Zakonot za amnestija. [vrgovski za “Kapital” izjavi deka Javnoto obvinitelstvo samostojno }e donese odluka kako }e gi tretira amnestiranite ha{ki slu~ai. Deneska e zaka`ano ro~i{teto za edinstveniot otvoren ha{ki slu~aj od strana na sudovite, “Mavrovski rabotnici”. Osta-

U

retstavnici na Obedinetata makedonska dijaspora v~era vo Skopje mu ja vra~ija Nagradata za `ivotno dostignuvawe na prviot pretsedatel na Makedonija, Kiro Gligorov. Nagradata na Gligorov mu se dodeluva za negovoto dr`avotvorno delo posveteno na Republika Makedonija. “Zalo`bite za makedonskata kauza od Va{a strana se bezbrojni i niv gi projavivte u{te vo mugrite na Va{ata politi~ka kariera. Po edna svetska vojna, mnogu politi~ki prestrojuvawa vo ramkite na Jugoslavija i razorni dejstva na krajot od istata, Vie ostanavte dosleden na makedonskoto delo i se izborivte na{ata zemja da zastane na sopstveni noze na po~etokot na novata doba vo me|unarodnite odnosi. Te{ko mo`e da se zamisli tovarot od vekovnata borba za sloboda na izmoren i istro{en narod vrz grbot na samo eden ~ovek. Te`inata ja iskusivte tokmu Vie, a istorijata }e svedo~i za klu~nite ~inovi od koi Makedoncite }e izvle~at mudri zaklu~oci”, se veli vo obrazlo`enieto na Obedinetata makedonska dijaspora. Zablagodaruvaj}i se za uka`anata ~est so dodeluvaweto na Nagradata za `ivotno dostignuvawe za vreme na devetgodi{noto deluvawe kako pretsedatel na Republika Makedonija, pretsedatelot Gligorov naglasi deka vo po~etnite i te{ki godini na samostojna Makedonija inspiracijata vo raboteweto ja crpel od nepresu{nata mudrost na makedonskiot narod koj se opredeli za miren, demokratski i dostoinstven pat kon ostvaruvawe na vekovniot streme` za sopstvena dr`ava. “Makedonija e s$ {to imame. Ja so~uvavme i }e ja so~uvame za navek, vo soglasnost kako so zavetot na na{ite predci, taka i so dolgot {to go imame kon `rtvite za makedonskoto ime i makedonskata samostojna dr`ava”, istakna pretsedatelot Gligorov. Inaku, odlukata za dodeluvawe na nagradata bila donesena na godi{nata konferencija na makedonskata dijaspora, {to se odr`a od 23. do 25. juni godinava vo Va{ington.

natite, “Nepro{teno”, Lipkovska brana” i “Vodstvoto na ONA”, s$ u{te se vo racete na JO. Eksperti po ustavno pravo za “Kapital” velat deka Obvinitelstvoto ima legitimno pravo i ovlastuvawe da postapuva po ~etirite ha{ki slu~ai, bidej}i avtenti~noto tolkuvawe e vlezeno vo pravniot poredok i mo`e da proizveduva pravni posledici, odnosno da go zapre nivnoto procesuirawe. Sepak, sugeriraat ekspertite, Obvinitelstvoto mo`e da ja po~eka odlukata na Ustavniot sud, koja bi se sovpadnala so avtenti~noto tolkuvawe ili bi bila sprotivna. Dokolku Ustavniot sud preku svoja odluka intervenira vo avtenti~noto tolkuvawe, toa bi zna~elo deka eventualnite

zapreni postapki za ha{kite slu~ai }e mora povtorno da se otvorat i da se prodol`i so nivnoto procesuirawe. Pred Ustaven se nao|aat dve inicijativi za proverka na avtenti~noto tolkuvawe - ednata od semejstvata na dvanaesette kidnapirani Makedonci i drugata od gra|anin od Skopje, izvesen Aleksandar Petru{evski. Toj vo svojata inicijativa predo~uva deka preku avtenti~noto tolkuvawe zemjava ne gi po~ituva ratifikuvanite me|unarodni dogovori i konvencii, spored koi zlostorstva protiv ~ove{tvoto i terorizam ne mo`at da bidat predmet na amnestija i ne zastaruvaat. Od Sudot ne mo`at da preciziraat koga inicijativite }e se najdat na dneven red pred ustavnite sudii.

BEXETI: SUDOT DA GO PO^ITUVA ZAKONOT Vo intervju za “Kapital” ministerot za pravda, Blerim Bexeti, izjavi deka negoviot stav e oti za tie slu~ai edinstveno e nadle`en Ha{kiot tribunal, iako toj & gi vrati na zemjava u{te vo 2008 godina. Bexeti veruva deka instituciite, imaat kapacitet i }e go sprovedat avtenti~noto tolkuvawe na Zakonot za amnestija. “Ako ima slu~ai vo koi ne e pokrenet obvinitelen akt, slu~ai vo koi istragata e vo tek, kako i slu~ajot za koj te~e sudskata postapka, smetam deka obvinitelot vo prviot slu~aj }e ja otfrli prijavata, a vo drugite }e se povle~e, so {to na Sudot }e ostane da donese odluka so koja }e gi zatvori ovie slu~ai”, izjavi Bexeti.

PO[TENSKA MARKA ZA 20 GODINI MAKEDONSKA NEZAVISNOST ova po{tenska marka so otpe~aten motiv od makedonskoto zname promovira{e v~era javnoto pretprijatie Makedonski po{ti po povod 20 godini nezavisnost na dr`avata, a kako del od aktivnostite za odbele`uvawe na Denot na nezavisnosta. “Slobodniot tek na informaciite e edna od najzna~ajnite pridobivki koi gi dobivme so steknuvaweto na na{ata dr`avnost, pa ottuka i simboli~noto odbele`uvawe na ovoj jubilej so izdavawe posebna serija od po{tenskata marka na koja e otpe~aten motiv od dr`avnoto zname na Republika Makedonija”, istakna ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski. Kako {to istakna Janakieski, Makedonski po{ti oven po{tenskata marka, otpe~atile i po{tenski plikoa, kako i prigoden `ig so logoto “Republika Makedonija - 20 godini nezavisnost”. “Prigodniot `ig }e se upotrebuva samo za pratkite koi }e bidat isprateni deneska od po{tite vo Republika Makedonija kon koja bilo destinacija vo svetot {to dodava u{te pogolemo zna~ewe i filatelisti~ka vrednost na ovaa po{tenska marka”, oceni Janakieski. Spored direktorot na Makedonska po{ta, Eujup Rustemi, po{tenskite marki se silen simbol na nezavisnost na edna dr`ava i pravoto na nivno izdavawe kako takvo e neotu|ivo.

N

I NA[ITE VO KANADA SLAVAT MESEC NA DR@AVNOSTA ove}e od ~etiri iljadi Makedonci od 30 gradovi od Los An|eles, Wujork i od Florida do severot na Kanada ja zapo~naa proslavata na makedonskata dr`avnost vo kanadskiot grad Kembrix. Na semakedonskata konvencija u~estvuvaa pretstavnici na makedonskite crkovni op{tini, organizacii, horovi, igraorni grupi i sportski klubovi od Kanada i Soedinetite Amerikanski Dr`avi, a ambasadorot Quben Tevdovski & dodeli plaketa na amerikansko-kanadskata eparhija na MPC.

P


Kompanii / Pazari / Finansii

8

KAPITAL / 06.09.2011 / VTORNIK

IZRAEL ]E POMAGA ZA RAZVOJ NA MAKEDONSKIOT AGRAR

IZRAELCI ]E GRADAT CENTAR ZA SEMENSKI MATERIJAL VO MAKEDONIJA

 Izraelskata ministerka za zemjodelstvo, Orit Noked, koja so tri~lena delegacija e vo prva oficijalna poseta na Makedonija, najavi prodlabo~uvawe na sorabotkata me|u dvete zemji SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

entar za proizvodstvo na sertificiran semenski i saden materijal za eden mesec }e po~ne da se gradi vo Makedonija. Finansiskata poddr{ka }e bide zaedni~ka na dvete zemji, za {to v~era informira{e izraelskata ministerka za zemjodelstvo, Orit Noked. Taa zaedno so tri~lena delegacija e vo ednodnevna poseta na Makedonija. Po sredbata so ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, Noked istakna deka ovaa poseta }e pridonese za da se unapredat dobrite odnosi me|u Makedonija i Izrael. “Ovaa poseta e vo nasoka na prodlabo~uvawe na odnosite me|u Izrael i Makedonija, a najmnogu za da pomogneme vo razvojot na zemjodelstvoto vo va{ata zemja. Za 45 dena

C

jodelskite povr{ini i nivnoto navodnuvawe, e ogromno i smetame deka vo toj del imame mnogu da nau~ime od Izrael. Smetam deka rezultatite od posetata na izraelskata delegacija nabrzo }e bidat vidlivi vo Makedonija”, dodade Dimovski. “Kapital” ve}e pi{uva{e za Izrael kako dr`ava so najunikaten na~in za odgleduvawe zemjodelski kulturi, preku minimalna potro{uva~ka na voda i zemja. Vo izraelskata pustina, poto~no vo dolinata Arava, koja se protega na isto~niot del na pustinata Nege, denes se proizveduvaat nad 50% od izraelskiot izvoz na zelen~uk. Tamu na povr{ina od 2.400 hektari se protegaat oran`erii i plastenici vo koi zemjodelcite proizveduvaat pove}e od polovina od zelen~ukot koj go izvezuva Izrael. Vo taa pustina pod za{titeni uslovi se odgleduvaat piperki, domati, lubenici, diwi, smokvi, jagodi, son~ogled. Tuka se odg-

}e po~neme so proektot za izgradba na poseben kapacitet vo koj }e se proizveduvaat rasadnici i semenski materijali”, dodade Noked. Vo izraelskata delegacija zaedno so ministerkata za zemjodelstvo se i Jicak Ben-David, zamenikgeneralen direktor za nadvore{na trgovija, Daniel Verner, direktor na Centarot za me|unarodna zemjodelska razvojna sorabotka, i David Koen, ambasador na Izrael za Bosna i Hercegovina, Makedonija i Albanija. Ministerot Dimovski re~e deka osven za proizvodstvo na semenici, zaedni~ki proekti so izraelskata ministerka dogovorile i vo delot na nau~nata sorabotka me|u dvete zemji, no i vo nasoka na podobruvawe na uslovite za navodnuvawe. “Iskustvoto na Izrael, kako edna od vode~kite zemji vo odnos na zemjodelskoto proizvodstvo, osobeno vo pogled na iskoristuvaweto na zemK

O

M

E

R

C

I

J

A

 Ministerkata za zemjodelstvo na Izrael, Orit Noked, i nejziniot makedonski kolega, Qup~o Dimovski, se dogovorija da gi unapredat dobrite odnosi me|u dvete zemji. tantite, koja funkcionira sovr{eno i pretstavuva primer za mnogu zemji. Vo Arava se locirani tri istra`uva~ki stanici koi rabotat na razvivawe posebni tehnologii i metodi za zemjodelsko proizvodstvo pod za{titeni uslovi, razvivawe novi hibridni sorti, koi se prisposobeni da se odgleduvaat so minimalna upotreba

leduva 15% od izraelskiot izvoz na cve}iwa i 90% od izvozot na lubenici. Seto toa Izraelcite go imaat postignato so sofisticirani zemjodelski tehniki, kompjutersko navodnuvawe i kontrolirawe na uslovite vo koi se odgleduvaat zemjodelskite kulturi. Vo Izrael postoi silna vrska me|u nau~nicite, zemjodelcite, dr`avata i konsulL

E

N

O

G

L

A

S

na voda. Zemjodelstvoto vo Izrael u~estvuva so 2% vo BDP i so okolu 4,1% vo vkupniot izvoz na Izrael, a zemjodelskoto proizvodstvo nosi prihod od devet milijardi dolari godi{no. Tamu site zemjodelci se obrazuvani, zboruvaat stranski jazici, upotrebuvaat najvisoki tehnologii vo proizvodstvoto. Izrael proizveduva re~isi 90% od hranata koja ja tro{i.


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 06.09.2011 / VTORNIK

9

ZAVR[I ROKOT ZA PRIJAVUVAWE NA BESPRAVNO IZGRADENITE OBJEKTI

PO^NUVA VTORATA FAZA OD LEGALIZACIJATA NA DIVOGRADBITE  Gra|anite koi podnesoa prijava za legalizacija na divogradbite vo rok od {est godini }e treba da ja kompletiraat dokumentacijata. Otkako inspektorite na teren }e gi ocenat dokumentite i }e gi odredat taksite, gra|anite kone~no }e dobijat imoten list i }e imaat celosna sopstvenost vrz svojot imot IVANA KOLEVA

NAJMAL INTERES VO ZAPADNA MAKEDONIJA

koleva@kapital.com.mk

o edna nedela po~nuva vtorata faza od Zakonot za postapuvawe so b e s p r a v n o izgradeni objekti. Gra|anite koi podnesoa prijava za legalizacija na divogradbite }e treba vo rok od {est godini da ja kompletiraat dokumentacijata, so {to }e vlezat vo postapka za zapi{uvawe na nivniot imot vo katastarot. Otkako inspekciskite slu`bi na teren }e gi ocenat dokumentite i }e gi odredat taksite, gra|anite kone~no }e mo`e da dobijat imoten list so koj }e imaat celosna sopstvenost vrz imotot koj sega se vodi kako divogradba. Spored Zakonot, nelegalno izgradenite objekti mora da gi ispolnuvaat ekolo{kite i javnite zdravstveni standardi, kako i site pravila vrzani za gradbata i za{titata od po`ari. Od organite pak, dopolnitelno }e se bara da ja utvrdat fakti~kata sostojba na teren.

pored poslednite podatoci za podnesenite barawa za legalizacija na bespravno izgradenite objekti, najgolem broj barawa se podneseni vo Skopje i toa vo op{tinite Gazi Baba, Kisela Voda, \or~e Petrov, Aerodrom i ^air. Nadvor od glavniot grad so najmnogu barawa predni~at Kumanovo, Prilep i [tip. Vo Kumanovo se procenuva deka ima okolu 15.000 divogradbi, a vo [tip 8.478 divogradbi. Vo Debar nekolku dena pred istekuvaweto na rokot bea podneseni samo 1.200 barawa, a neoficijalnata brojka e deka ima 2.000 divogradbi. Sli~no e i vo Gostivar, kade {to se podneseni 4.500 barawa, a spored procenkite, ima u{te okolu 2.000 divogradbi.

S

P

K

O

M

E

R

Otkako vo mart se donese Zakonot za postapuvawe so bespravno izgradeni objekti, dosega se dostaveni vkupno 342.794 barawa za legalizirawe na divogradbite. Od niv okolu 150.000 barawa se podneseni samo vo poslednite desetina dena. No, ovaa brojka ne mo`e da se zeme za kone~na, bidej}i Ministerstvoto za transport i vrski s$ u{te gi sumira podatocite, za kone~no da gi objavi kon krajot na ovaa sedmica. Dosega se legalizirani vkupno 6.200 C

I

J

A

L

E

N

divogradbi. “So ova ne se zaokru`uva procesot na legalizacija na bespravno izgradeni objekti. Vo naredniot period edinicite od lokalnata samouprava so svoite celosni kapaciteti }e rabotat na podnesenite barawa i }e formiraat op{tinski komisii so cel da ja uredat fakti~kata sostojba i da donesat prakti~ni re{enija za divogradbite”, istakna ministerot za transport, Mile Janakieski. Spored nego, so implementacijata na ovoj Zakon kone~no }e se re{i O

G

L

A

S

pra{aweto {to so decenii se provlekuva i }e se stavi red vo delot na grade`ni{tvoto i urbanizmot. Spored gradona~alnikot na grad Skopje, Koce Trajanovski, brojot na prijavenite nelegalni gradbi jasno govori za zna~eweto na Zakonot. Toj istakna deka op{tinite zele aktivno u~estvo vo donesuvaweto na Zakonot, no i vo negovata implementacija, gordo naglasuvaj}i deka rabotele i prekuvremeno za da gi pottiknat gra|anite da gi prijavat K

O

M

E

R

342.794

barawa za legalizirawe na divogradbite se podneseni do zavr{uvaweto na rokot

divogradbite. “Op{tinite ostanuvaat mobilni za ponatamo{nata realizacija na ovoj Zakon. Toa {to se napravi dosega e samo eden ~ekor, a slednata faza od {est godini trae malku podolgo, bidej}i toa e vo interes na gra|anite - da ja kompletiraat dokumentacijata i kone~no da C

I

J

A

L

E

N

bidat svoi na svoeto”, istakna Trajanovski. Op{tina ^air predni~i vo re{avaweto na problemite so divogradbite. Od 8.500 prijavi nad 1.000 se re{eni. Zrnovci pak, e me|u op{tinite koi imaat najmalku prijaveni divogradbi - vkupno 827 barawa. O

G

L

A

S


Kompanii / Pazari / Finansii

10

 PREGLED VESTI GRANIT ]E JA GRADI KATNATA GARA@A VO MAL RING ajgolemata makedonska grade`na kompanija Granit }e ja gradi katnata gara`a koja e del od Maliot ring, objavija od kompanijata. Granit potpi{a dogovor so Akcionerskoto dru{tvo za izgradba i stopanisuvawe so stanben i deloven prostor za izvedba na grade`nite raboti na objektot, a vrednosta na dogovorot e 4,4 milioni evra ili 273,2 milioni denari. Spored dogovorot, Granit treba da ja izgradi katnata gara`a vo rok od edna godina. Prvite {est meseci godinava Granit gi zavr{i so 11,4% rast na dobivkata, koja iznesuva 2,5 milioni evra.

N

13.000 RE[ENIJA ZA DANOK NA IMOT VO KUMANOVO p{tina Kumanovo distribuira{e okolu 13.000 re{enija za danok na imot na fizi~ki lica za 2011 godina. Od Sektorot za administrirawe prihodi i lokalen ekonomski razvoj informiraat deka ova e polovina od vkupno 26.000 re{enija, koi spored dinamikata }e bidat distribuirani do krajot na noemvri. “Paralelno so distribucijata odi i naplatata, koja iznesuva okolu pet milioni denari za fizi~ki lica. Pogolema e naplatata kaj pravnite lica i se dvi`i do 7,3 milioni”, veli Zoran Pavlovski, rakovoditel na sektorot. Slu`bite rabotat na blokadi na smetkite na firmite za komunalna taksa i na sopstvenicite koi ne platile danok na imot za prethodnata godina. Statisti~kite podatoci od op{tinata uka`uvaat deka naplatata na danokot na imot se dvi`i do 90%.

O

PATNI^KIOT PROMET NA BOGORODICA PORASNA ZA 18% atni~kiot promet na grani~niot premin Bogorodica na makedonsko-gr~kata granica od po~etokot na godinata do 31 avgust porasna za 18%, so realizirani 2.951.286 patni~ki transferi. Vo istiot period minatata godina bea registrirani 2.493.464 pominuvawa na patnici. Najgolem priliv e registriran vo juni, juli i avgust, so realizirani 1.592.736 patuvawa. Sporedeno so istiot period lani, toa zna~i porast od nad 122.280 patnici. Svoj pridones za zgolemuvawe na me|ugrani~niot promet na Bogorodica imaat i makedonskite dr`avjani koi ostvaruvaat trgovski i turisti~ki poseti vo Grcija. Del se dol`i i na turisti~kite ednodnevni ponudi na tur-operatorite od Gevgelija, koi letovo organiziraa 12-~asovni poseti na najbliskite pla`i na Egejskoto more.

P

T-MOBILE SO CENA NA SMS OD EDEN DENAR ri-pejd i post-pejd rezidencijalnite i bizniskorisnici na Denot na nezavisnosta - 8 Septemvri, vo peridoot od 00:00 do 24:00 ~asot, }e mo`e da ispra}aat SMS-poraki vo mre`ata na T-Mobile po promotivna cena od eden denar so vklu~en DDV. Promotivnata cena va`i za site tarifni modeli. Ne se odnesuva za T-Mobile korisnicite koi }e bidat nadvor od dr`avata. “Parite sobrani od SMS-porakite isprateni na 8 septemvri }e & se prefrlat na Fondacijata T-Mobile za Makedonija, koja }e gi iskoristi za donacija”, informira @arko Lukovski, glaven izvr{en direktor na T-Mobile za Makedonija. Spored nego, so prmotivnata cena na SMS-porakite, TMobile im ovozmo`uva na korisnicite zaedni~ki da se vklu~at vo odbele`uvaweto na Denot na nezavisnosta.

P

+

05.09.2011

Бетон Штип Пелистерка RMDEN02 Стопанска банка Битола RMDEN09 05.09.2011

РЖ Услуги Макстил Арцелормиттал Скопје (Х RMDEN04 Алкалоид

-

раст

+9,38% +2,63% +0,84% +0,56% +0,53% пад

-2,15% -1,04% -1,14% -0,54% -0,45%

нова цена

1.400.00 1.950.00 95.80 2.270.00 88.47

нова цена

208,41 167,62 101,83 92,50 4.161.72

KAPITAL / 06.09.2011 / VTORNIK

6PM OD MALTA OTVORI FIRMA VO MAKEDONIJA

MAKEDONSKI PROGRAMERI ]E PRAVAT BOLNI^KI SOFTVER ZA IZVOZ

 Inforamti~kata kompanija 6pm od Malta otvori Nearshore firma vo Makedonija. ]e anga`ira 50 programeri koi }e pravat bolni~ki softver za izvoz vo Malta i vo Velika Britanija. Investicijata vredi pet milioni evra MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

nformati~ko-komunikaciskata grupacija 6pm otvori svoja kompanija vo zemjava – 6pm Nearshore, za proizvodstvo na inteligentni softverski re{enija koi }e se primenuvaat vo zdravstveniot sistem vo Velika Britanija i vo Malta. Stanuva zbor za proizvodstvo na specifi~en bolni~ki softver, koj }e go sozdavaat programeri vo Makedonija. Investitorot zasega ima anga`irano 10 lu|e, do krajot na godinava planira da vraboti 25, a do juni slednata godina 50 lu|e. “Tuka sme za da realizirame strate{ki proekt, veb-re{enie za zdravstvoto, koj }e im pomaga na postarite lu|e i na operiranite pacienti da se rehabilitiraat vo svoite domovi, odnosno tie }e bidat monitorirani vo doma{ni namesto vo bolni~ki uslovi. Stanuva zbor za re{enie koe }e se prenesuva preku cloud computing. Slednata nedela }e po~neme so obuka na vrabotenite vo Makedonija, a vkupnata investicija }e bide pet milioni evra”,

I

 Investicijata ja objavija direktorot na 6pm, Ivan Bartolo, i direktorot na Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot, Viktor Mizo.

5

milioni evra vredi investicijata na malte{kata kompanija 6pm

izjavi Ivan Bartolo, glaven izvr{en direktor na grupacijata 6pm. Spored Bartolo, Makedonija ima 60% poniski tro{oci za rabota vo odnos na Malta, a 150% poniski tro{oci vo odnos na Velika Britanija. “Koga velam poniski tro{oci ne mislam na platite na lu|eto, tuku,

pred s$, na infrastrukturata, odnosno na poniskite tro{oci za internetkonekcija”, dodade Bartolo. Softverot koj }e se razviva vo Makedonija }e se izvezuva vo Malta, kade {to ima 40.000 stari lu|e, a samo 900 bolni~ki kreveti vo klinikite i domovite za stari lica. Kompanijata planira vo slednite 3,5 godini vo zemjava da proizveduva i tele care i tele health uslugi, a vo idnina i 10 drugi proekti. 6pm proizveduva i ERP i Business intelligence re{enija. Najgolem pazar, so pove}e od 90% od

potro{uva~ite, i e Velika Britanija, vo ~ij zdravstven sistem, koj e pod kapa na dr`avata, ima 1,3 milioni vraboteni. Kompanijata vo oktomvri na angliskiot pazar }e lansira novo re{enie za bolnite od virusot HIV, koj potoa planira da go prodava i vo bolnicite vo drugite zemji od EU. 6pm e osnovana vo 1996 godina od Ivan Bartolo na Malta. Pregovorite so makedonskata Vlada po~nale vo mart godinava, a odlukata za investirawe vo zemjava bila donesena za samo dva meseci, vo maj.

ponedelnik- 05.09.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,60% 4,60% 5,00% 5,30%

6м 5,50% 5,60% 4,80% 5,00% 5,50% 6,00% 6,00% 6,50%

24м 5,00% 8,10% 5,00% 8,20% 8,50% 7,80% 9,00% 9,00%

36м 7,90% 8,50% 5,00% 8,30% 9,00% 8,10% 9,50% 9,50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

3м 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70% 2,60% 2,55%

6м 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00% 3,20% 3,00%

24м 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20% 4,00% 4,50%

36м 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70% 4,30% 6,00%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

1м 1,35% 1,3% 0,22% 0,00%

3м 1,54% 1,5% 0,33% 0,01%

6м 1,73% 1,7% 0,49% 0,05%

12м 2,07% 2,1% 0,80% 0,29%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,5031 43,1449 69,9774 55,2489 44,1072 46,1458

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5%

3% 2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

камата 4,00% 5,50%

4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

Нето вредност

1M

3M

6M

1Y

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

28.343.705,77

-10,02%

-13,86%

-17,80%

-10,84%

-16,37%

01.09.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

44.716.190,72

-8,03%

-9,66%

-15,02%

-12,42%

-18,03%

01.09.2011

Иново Статус Акции

18.565.886,73

-4,08%

-4,85%

-6,33%

-1,93%

0,09%

01.09.2011

КД БРИК

38.106.863,50

-7,52%

-7,96%

-10,43%

-7,17%

-12,63%

01.09.2011

КД Нова ЕУ

21.768.136,42

-7,54%

-16,69%

-20,02%

-14,22%

-17,12%

01.09.2011

КБ Публикум - Балансиран

28.365.360,52

-7,15%

-9,30%

-11,23%

-6,25%

-7,86%

31.08.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.212.500,97

0,11%

0,92%

31.08.2011

КБ Публикум Паричен

51.934.680,04

0,26%

0,78%

31.08.2011


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 06.09.2011 / VTORNIK

SE KOMPLETIRA HRVATSKATA INVESTICIJA VO STRUMICA

11

 PREGLED VESTI

TODORI] VO OKTOMVRI GO OTVORA OTKUPNIOT CENTAR  Spored izvori na “Kapital”, posetata na Todori} ve}e e potvrdena, a na otvoraweto }e prisustvuvaat i premierot i nekolku vladini pretstavnici. Na{ite izvori demantiraat deka Todori} i deneska doa|a na kratka poseta vo Skopje, iako “Kapital” ima takvi informacii spasevska@kapital.com.mk

S

 Centarot, koj po~na da se gradi vo fevruari godinava, zafa}a povr{ina od 8.000 metri kvadratni i vo nego dosega se investirani 11 milioni evra. otkupniot centar e celosno zavr{ena. Od op{tina Strumica velat deka go ~ekaat sopstvenikot na Agrokor i potvrduvaat deka kompanijata ve}e gi dobila site potrebni dozvoli za rabota. “Kompanijata dobi upotrebna dozvola. Prostorot e celosno ureden, a otkupniot centar e podgotven da sobira i da skladira zemjodelski proizvodi. Oficijalnoto pu{tawe vo upotreba e zaka`ano za krajot na septemvri, odnosno na po~etokot od oktomvri. S$ u{te nemame potvrdeno to~en termin”, veli Zoran Zaev, gradona~alnik na Strumica. Toj istakna deka na otvoraweto go o~ekuva i Ivica Todori}. I vo Agrokor vo Hrvatska potvrduvaat deka planiraat da dojdat vo Makedonija za eden mesec. Otkupno-distributivniot cen-

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.328,91 МБИД 2.413,49 ОМБ 117,80

11.240,30

-2,20%

-2,53%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

МБИ10

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 5.334,14

-3,69%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

2.600

108

2.000

2.400

104

1.800

2.200

100

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

NASDAQ 100 2.167,83

-2,31%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 55.330,20

-2,13%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.176,25

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 755,82

-1,81%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

-2,19%

-2,69%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 19.616,40

-2,33%

-0.64%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

+0,16%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 1.978,91

SOFIX 376,12

-1,65%

0,00%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 659,38

ATHEX 866,28

-1,75%

Јубмес банка

14.200,00 Прогрес

59,00 Сло. Далм. Квестус

-2,95%

SASX 10 942,20

Главен индекс на Белградската берза

25,50

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 16.713,30

ИНДЕКСИ РЕГИОН

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 5.215,55

BELEX15 619,01

32,99

Лука копер

10,26

Наложби

0,50

+8,32%

-10,61%

Комерцијална

953,00

Комерцијална

2.225,00

+5,89% -5,32%

Текстилпр.

+8,59%

Профицио

-10,03%

380,05

-15,06%

14,00

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА Вип холдинг

+1,53%

0,40

-37,37%

0,04

Ѕвон два

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

84.22$/барел BRENT

112.33$/барел

-5,30% +0,27%

ПРИРОДЕН ГАС

3.90$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ. 296.420

-3,83% -1,11%

-2,88%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

+10,87%

+0,04%

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

ОМБ

116

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

-1,86%

120

0,16%

112

2.200

vo pogon koj e edinstven od vakov tip vo zemjava”, izjavi Boban Todorovski, generalen menaxer vo kompanijata. Spored nego, iako Stil kon na makedonskiot pazar postoi samo {est godini, za mnogu kratko vreme kompanijata stanala uspe{en partner na mnogu evropski kompanii pri izvedbata na proekti, no i bildala bogato portfolio na golemi proekti vo Srbija, Slovenija, Grcija, Albanija, Kosovo, Germanija i na pazarite vo Afrika. Vo noviot pogon, koj se protega na povr{ina od 2.600 kvadratni metri, so skladi{ten prostor od 6.000 kvadratni metri, kompanijata }e gi zgolemi i kapacitetite, posebno vo delot na armaturno `elezo, so namera da postigne proizvodstvo od 15.000 toni na godi{na osnova. Stil kon obezbeduva i uslugi, kako izrabotka na ~eli~ni konstrukcii za sportski i industriski objekti, mostovi, delovni i trgovski objekti, hotelski i rekreativni kompleksi. Vo ponudata, pokraj prerabotka na armaturno `elezo i izrabotka na gotovi elementi za vgraduvawe so zavaruvawe, Stil kon }e nudi i vgraduvawe na elementite soglasno EU-standardite.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik- 05.09.2011

2.800

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

NIKKEI 225 8.784,46

МБИД

3.000

2.400

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

-3.69%

emuvawe na otkupot ili na cenite na zemjodelskite proizvodi. Agrokor raboti pazarno, a i prethodno otkupuva{e zemjodelski proizvodi. Sigurno deka izgradbata na vakov otkupen centar e golema dobivka za nas i za kvalitetot na zemjodelskite proizvodi, no vo sekoj slu~aj, ostanuva da vidime dali } e se ostvarat najavite”, veli Danail Palankov, zemjodelec od Strumica. Hrvatski Agrokor preku svojata firma-}erka Plodovi fruktus vo zemjava e prisuten ve}e ~etvrta sezona. Vo 2008 godina otkupi okolu 5.500 toni zemjodelski proizvodi, vo 2009 godina 13.000 toni, a vo 2010 godina okolu 20.000 toni. Ovaa godina planira da ja zavr{i so otkup na pove}e od 25.000 toni ovo{je i zelen~uk, od koi duri 90% se nameneti za stranskite pazari.

3.200

2.600

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

CAC 40 3.032,20

tar na hrvatskata kompanija vo Strumica, prv od vakov tip vo dr`avata, raspolaga so najsovremeni merni uredi, razladni komori, kalibratori, hali za pakuvawe i transportni sistemi za prifa}awe i distribucija na zelen~uk i ovo{je, so dneven kapacitet od 200 do 300 toni. Centarot, koj po~na da se gradi vo fevruari godinava, zafa} a povr{ina od 8.000 metri kvadratni i vo nego dosega se investirani 11 milioni evra. ]e otkupuva okolu 50.000 toni zelen~uk i ovo{je godi{no. Strumi~kite zemjodelci se zadovolni {to po tolku najavi Agrokor kone~no go otvori otkupno-distributivniot centar. Ne o~ekuvaat golem bum vo otkupot u{te prviot den, bidej}i Agrokor ve}e nekolku godini otkupuva vo Makedonija. “Ne o~ekuvame drasti~no zgol-

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.173,97

3.000

-0,24% -0,16% +0,04%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

akedonsko-holandskata kompanija Stil kon }e investira pove}e od 3,5 milioni evra vo otvorawe nov pogon za prerabotka na armaturno `elezo i za doopremuvawe na postoe~kiot za ~eli~ni konstrukcii vo fabrikata locirana vo Kumanovo. Noviot pogon, kako {to najavija sopstvenicite, }e bide prv i edinstven od vakov tip, so najsovremena tehnologija za prerabotka na armaturno `elezo, {to }e ja zameni dosega{nata praktika na ra~na prerabotka na `elezo vo zemjava. Pogonot za prerabotka na armaturno `elezo }e otvori nad 100 rabotni mesta. Sve~enoto otvorawe na pogonot e zaka`ano za sredinata na septemvri. Stil kon ve}e obezbedila plasman na armaturnoto `elezo, za nekolku objekti koi }e se gradat vo Makedonija i vo drugi zemji. “Za ovaa investicija, kako makedonsko-holandska kompanija, dobivme 750.000 evra grant od Kralstvoto Holandija, {to e dobar dokaz deka se dvi`ime vo vistinska nasoka. Nie sme kompanija prepoznatliva po mnogu novini vo raboteweto, a sega }e bideme edinstveni i vo delot na visokosofisticiranata oprema

M

ALEKSANDRA SPASEVSKA opstvenikot na Agrokor, hrvatskiot biznismen Ivica Todori}, na po~etokot od oktomvri }e dojde vo Makedonija za da ja prese~e lentata na otkupniot centar vo Strumica. Iako otkupniot centar na Agrokor od v~era po~na da raboti (ma{inite i ostanatata oprema se montirani i po~nat e otkupot na sezonski zemjodelski proizvodi), oficijalnoto otvorawe e zaka`ano za po~etokot na oktomvri. Spored izvori na “Kapital”, posetata na Todori} ve}e e potvrdena, a na otvoraweto }e prisustvuvaat i premierot i nekolku vladini pretstavnici. Na{ite izvori demantiraat deka Todori} i deneska doa|a na kratka poseta vo Skopje, iako “Kapital” ima takvi informacii. “Oficijalnoto pu{tawe vo upotreba na otkupniot centar }e bide na po~etokot od oktomvri, koga }e dojde i pretsedatelot na Agrokor, Ivica Todori}. S$ u{te traat zavr{nite podgotovki, odnosno prenesuvaweto i instaliraweto na opremata i ma{inite vo otkupniot centar i startuvame so otkup na sezonski zemjodelski proizvodi”, izjavi Bla`o Vitanov, direktor na pretstavni{tvoto na Agrokor. Spored nego, izgradbata na

STIL KON ]E VLO@I 3,5 MILIONI EVRA VO FABRIKATA VO KUMANOVO

ЗЛАТО 1897.50$/унца СРЕБРО 42.90$/унца БАКАР 8961.50$/унца

ПЧЕНКА 750.25$/бушел

+0,25%

ПЧЕНИЦА 775.50/бушел

-10,00%

КАФЕ 2.88 $/бушел

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

МЕТАЛИ

+3,74% +3,29% -1,2%

НИКЕЛ 21062.5 АЛУМИНИУМ

2295.00$/унца ЧЕЛИК 585.00$/унца

-2,5% -0,4% /

СУРОВИНИ

+2,18% +1,77% -0,59%

+0,98% ШЕЌЕР 0,00% 27,25 СОЈА 1445.75$/бушел +0,47% КАКАО 3092.00$/бушел

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.


Komentari / Analizi

12

KAPITAL / 06.09.2011 / VTORNIK

ZASLU`IVME PODOBRO

 Reformi?

Vo kakvi uslovi? Postoe{e premol~en generalen konsenzus deka edinstveniot pat e napred, so koordinirani politiki i kratkoro~ni `rtvuvawa za dolgoro~en uspeh

0 godini nezavisna Makedonija e dovolna pri~ina da se potsetime na vremiwata niz koi pominavme i za predizvicite koi se pred nas. Bez da pretendiram deka vo ovoj kratok prostor mo`e da se opfatat site fakti, politiki i iskustva, sakam da go spodelam ~uvstvoto deka denes Makedonija po mnogu elementi se razlikuva od taa pred 20 godini. Dominantno vo pozitivna smisla. Deka na ovoj pat mo`evme da se dvi`ime i podobro i pobrzo, sekoga{ e diskutabilna opcija. Denes najsu{tinsko e da se odgovori na pra{aweto dali fundamentite za idniot razvoj se dobro postaveni. Za odgovorot da bide relevanten treba logi~no da gi analizirame rabotite vo kontekst na vremeto vo koe se slu~uvaa. Makedonija be{e edinstvena od porane{nite jugoslovenski republiki koja ne be{e vovle~ena vo vojna. Mudrosta na toga{nite politi~ari be{e i vo davaweto koncesii, odnosno otka`uvawa, koi vo krajna varijanta bea podobri od {tetata koja mo`e{e da nastane dokolku voeniot konflikt se pro{ire{e i na na{ata teritorija. Bez svoja valuta, so seriozno zavisna ekonomija od jugoslovenskite pazari (pove}e od 70% od trgovskata razmena) celata koncentracija na ekonomskata politika be{e kon

2

osamostojuvaweto i opstanuvaweto. Inercijata od t.n. vreme na Ante Markovi}, koe site go pametat po liberalnata ekonomija, prividno visokiot standard i `iveeweto so povolni krediti, se promeni celosno. Bez doma{ni devizni rezervi i so kompliciran zakon za devizno rabotewe finansiskite tekovi bea sosema zapreni. Mora{e da se vovede denarot. Makedonija se bore{e za me|unarodno priznavawe, ~lenstvo vo me|unarodnite institucii i razvoj na regionalnite odnosi po principot na t.n. ekvidistanca. Kompaniite se borea za opstojuvawe, obiduvaj}i se namalenoto proizvodstvo nekako da go plasiraat nadvor od dr`avata. Koridorot 10 be{e von funkcija. Koridorot 8 be{e necelosno izgraden, a slaba korist od nego vo uslovi koga na linija istok-zapad rabotite nikako ne ni odea vo prilog. Bugarija be{e na rabot na ekonomski kolaps (ne be{e ~lenka na EU, a mora{e finansiski da se stabilizira, pa vovede Valuten bord), a Albanija s$ u{te go `ivee{e vremeto na Enver Hoxa. Embargoto od na{iot ju`en sosed n$ ostavi bez nafta i lekovi, a za uvoz na `ito i drugi prehranbeni proizvodi treba{e majstorstvo za da se dobijat. Kolonite vozila na benzinskite pumpi, praznite raftovi vo aptekite i transportot na `itoto, koe be{e donacija

od SAD vo 2004 godina i na koe mu treba{e celi dva meseca od Solun do Skopje, govorat niz {to s$ moravme da pomineme. Koga mislevme deka ne mo`e da bide polo{o, se slu~i vojnata vo Kuvajt i golemite milionski pobaruvawa koi gi imaa na{ite grade`ni kompanii ostanaa nenaplateni do den-denes. Reformi? Vo kakvi uslovi? Postoe{e premol~en generalen konsenzus deka edinstveniot pat e napred, so koordinirani politiki i kratkoro~ni `rtvuvawa za dolgoro~en uspeh. Prvo se sozdadoa uslovi za ~lenstvo vo ON, a so samoto ova i vo MMF i Svetskata banka. Nasproti brojnite opstrukcii na evropsko nivo postoe{e razbirawe deka celosnata izolacija na Makedonija mo`e da gi vlo{i i taka kompleksnite regionalni odnosi. Zatoa se otvorija i opciite za vle~ewe na sredstva od IFC, EIB, EBRD, pa i od evropskite fondovi. Po principot na morkov i stap, sekoe zadol`uvawe kaj ovie institucii be{e usloveno so odredeni koncesii. Makedonija mora{e da po~ne da sproveduva te{ki ekonomski politiki koi baraa golemi `rtvi. Celokupno restrukturirawe na bankarskiot sektor preku osnovawe na Agencijata za sanacija na bankite i delewe na najgolemata, Stopanska banka, na ~etiri banki. Raspadot na Jugobanka i povlekuvaweto

na Qubqanska banka od regionot so golemi depoziti bara{e brzi odluki. Paralelno so ova treba{e da se sprovede procesot na privatizacija na kompaniite vo dr`avna sopstvenost. Kako {lag na tortata dojde i baraweto za re{avawe na problemot so 25 najgolemi zagubari. @elezarnicata, FAS 11 Oktomvri, MZT, Treska, zemjodelskite kombinati, site ja po~uvstvuvaa `estinata na transformacijata, koja bara{e nivno zatvorawe ili restrukturirawe i proda`ba. Osven zdravi politiki, procesite baraa i finansiska poddr{ka. Taa ja dobivavme vo forma na povolni krediti, spakuvani kako podaroci vo razli~ni aran`mani od tipot na stend baj, FESAL, STF, Pakt za stabilnost itn. Deviznite rezervi poleka po~naa da rastat do nivoto na dvomese~en uvoz, a Makedonija koriste{e od posreduvaweto vo razmenata na Srbija so drugite dr`avi. Vo celiot ovoj period Makedonija poleka, no sigurno uspea da ja promeni strukturata na izvozot, no i strukturata na nadvore{nite partneri. EU stana na{ najgolem ekonomski partner, a dominantniot izvoz na surovini i proizvodi so nizok stepen na obrabotka be{e zamenet so polufabrikati i gotovi proizvodi. Dr`avnite institucii poleka, no sigurno zajaknuvaa direktno pri-

donesuvaj}i kon uspesite vo osamostojuvaweto na makedonskata dr`ava i ekonomija. Se formiraa i brojni agencii, fondovi, MBPR, instituti, koi imaa za cel da go poddr`at procesot na ekonomsko za`ivuvawe. Verojatno se otide i pove}e od potrebnoto. Preku celosna promena na dano~nata politika, pred s$, voveduvaweto na DDV, te`i{teto na prihodite vo dr`avnata kasa se promeni od carinski kon dominantno dano~ni prihodi. Buxetot vovede trezorski sistem na finansirawe, so visoka kontrola i vrz rashodite na decentraliziranite institucii, deluvaj}i smiruva~ko vrz inflatornite pritisoci. Monetarnata politika i NBM so svojata funkcija prerasnaa vo silni kontrolori i partneri na ekonomskite subjekti. Servisiraweto na dolgovite kon t.n. Pariski i Londonski klub na kreditori gi otvorija opciite za zgolemeno nadvore{no finansirawe na razvojot na doma{nata ekonomija. Kontinuiranite uspesi na toj plan obezbedija podignuvawe na rejtingot na Makedonija i ponatamo{na stabilizacija na nadvore{nite finansiski prilivi. Procesot direktno vlijae{e vrz prilivot na stranski direktni investicii, koi ne bea dovolni. Dr`avata privatizira{e preku proda`ba na stranski investitori nekolku klu~ni kompanii od tipot

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski profesor

na telekomot, Okta, Usje, ESM i drugi, ispra}aj} i jasen signal deka e podgotvena da se vklu~i vo celosna transformacija na doma{nata ekonomija. Da ne zaboravime deka vo soodveten kontekst i preku Zakonot za denacionalizacija poka`a deka e podgotvena da obezbedi novi fer pozicii na pazarot. Za site ovie 20 godini Makedonija do`ivea serija ekonomski udari so koi mnogu pomo}ni ekonomii te{ko deka }e izlezat na kraj. Postojanite predizvici n$ primoraa da gi re{avame problemite so mnogu pogolemi `rtvi, no i da u~ime od sopstvenoto iskustvo. Krizata e ne{to na koe sme se naviknale, no i zasitile. O~ekuvawata za narednite 20 godini se golemi, a spisokot na `elbi postojano raste. Ostanuva da veruvame deka postoi vnatre{en kapacitet za da gi realizirame site predizvici. U{te edna{ vo ovaa prigoda treba da se potsetime deka ni{to ne ni e dadeno i deka s$ treba da se zaraboti. Vo izminatite 20 godini poka`avme deka ova e mo`no. N$ o~ekuvaat u{te mnogu godini da potvrdat deka toj uspeh ne e slu~aen. Da ni e ve~na Makedonija.

WWW.KAPITAL.MK K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

N

I

O

G

L

A

S

I


Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 06.09.2011 / VTORNIK

 SVET

13 0-24 

...U[TE EDNA KATASTROFA VO AMERIKA

...PODDR[KA ZA PRETSEDATELOT

...POROJNI DO@DOVI

[umski po`ar uni{ti pove}e od 300 ku}i vo Teksas

“Sinovite na Mubarak” protestiraat

Tajfunot Talas odnese 20 `rtvi vo Japonija

umski po`ar uni{ti pove}e od 300 ku}i vo amerikano povod sudskiot proces koj se vodi protiv egipetskiot ajfunot Talas, koj go pogodi zapadniot del na Japonija, [ skata sojuzna dr`ava Teksas, a edna 20-godi{na `ena Ppretsedatel Hosni Mubarak, revolucioneri protestiraa Todnese najmalku 20 `rtvi i predizvika porojni do`dovi, i nejzinoto 18-mese~no dete zaginaaa. Ognenata stihija se na ulicite na Kairo, bara}i poddr{ka za porane{niot poplavi i lizgawe na zemji{teto. Najmalku 50 lica se vodat zakanuva na u{te stanbeni naselbi.

pretsedatel, se narekuvaat “Sinovite na Mubarak”.

kako is~eznati, a se o~ekuva da se zgolemi i brojot na `rtvite.

POSLEDNA MERKA ZA ZAUZDUVAWE NA FRANKOT

[VAJCARIJA KUPUVA EVRA ZA DA SPRE^I RAST NA FRANKOT

 [vajcarskata centralna banka ja pritiskaat mnogu sopstvenici na kompanii, koi predupreduvaat deka }e bidat prisileni da go preselat proizvodstvoto nadvor od [vajcarija ako frankot prodol`i da zajaknuva, {to go pravi nivnoto proizvodstvo mnogu skapo

rankot minatata nedela porasna za 5,2% vo odnos na zaedni~kata evropska valuta, {to mo`e da ja natera centralnata banka na [vajcarija (Swiss National Bank - SNB), koja dosega voveduva{e ograni~eni merki protiv zajaknuvaweto na doma{nata valuta, da po~ne da kupuva evra. Toa oru`je od nuklearniot arsenal na bankata, kako {to za Blumberg go nare~e You-Na Park, strateg na Komercbank, }e bide potrebno, bidej}i momentalnoto nivo na frankot navistina & {teti na ekonomijata, pa zatoa SNB }e mora da intervenira ako frankot se izedna~i so evroto. Centralnata banka i guvernerot Filip Hildebrand se pritisnati od golem broj sopstvenici na kompanii, kako {to se glavniot izvr{en direktor na Swatch Group, Nik Hajek, no i od politi~arite, koi baraat

F

5,2%

od SNB da go oslabne frankot za da spre~i kompaniite da po~nat da otpu{taat rabotnici ili da go preselat proizvodstvoto vo stranstvo, pi{uva Blumberg.

porasna vrednosta na frankot vo odnos na evroto minatata nedela

IZBIRAWE NA MOMENTOT Ekonomistkata na Bank Sarasin od Cirih, Ursina Kubli, smeta deka SNB bi mo`ela da intervenira u{te vedna{ i toa zatoa {to centralnata banka }e saka da intervenira vo momentot koga }e ima nizok obem na trguvawe na valutnite pazari za da bide {to pogolemo vlijanieto na nejziniot poteg. Toa bi mo`elo da bide tokmu na 5 septemvri (v~era), bidej}i toga{ e praznik vo SAD, pa tamo{nite pazari }e bidat zatvoreni. Me|utoa, nekoi od ekspertite smetaat deka SNB voop{to nema da intervenira na pazarot. Geof Kendrik od Nomur International ne o~ekuva centralnata banka da se vme{a i deka za K

niv prodol`uvaweto na razgovorite pretstavuva optimalna strategija. PESIMIZAM KAJ ANALITI^ARITE Frankot za edna godina zajakna 16% vo odnos na evroto, pa ne e ~udno {to [vajcarcite se ispla{eni od zajaknuvaweto na valutata, {to na krajot bi mo`elo skapo da go ~ini stopanstvoto. Pritisokot na frankot nema taka lesno da se namali, bidej }i analiti~arite smetaat deka toj }e prodol`i s$ dodeka vo evrozonata se trupaat fiskalni problemi. [vajcarskata vlada kon krajot na avgust podgotvi paket, vreden 870 milioni franci, za pomo{ na {vajcarskoto stopanstvo, koe e silno O

M

E

R

C

I

J

A

 Frankot za edna godina zajakna 16% vo odnos na evroto, pa ne e ~udno {to [vajcarcite se ispla{eni Namaluvaweto na izvozot i zgolemenata potro{uva~ka na kompaniite poradi silniot frank ja zabavija {vajcarskata ekonomija vo vtoroto trimese~je, pa

pogodeno od jakneweto na frankot. Potpretsedatelot na SNB, Tomas Xordan, izjavi deka bankata e podgotvena na cela niza merki koi bi go oslabele frankot. L

N

I

O

G

L

A

S

bruto-doma{niot proizvod porasna za 0,4%, a vo prethodnoto trimese~je za 0,6%. Toa se najlo{i rezultati na stopanstvoto od 2009 godina, koga be{e zafateno od recesija.

I

Ednodneven seminar: “CELI I PRIMENA NA ZAKONOT ZA UPRAVUVAWE SO BATERII I AKUMULATORI I OTPAD OD BATERII I AKUMULATORI I IMPLIKACII NA RABOTEWETO NA KOMPANIITE” So cel zapoznavawe na kompaniite so Zakonot za upravuvawe baterii i akumulatori i otpad od baterii i akumulatori i obvrskite proizlezeni od istiot, koj stapi na sila 01.01. 2011 godina, Stopanskata komora na Makedonija na 27 septemvri 2011 godina, so po~etok vo 10 ~asot organizira ednodneven seminar na tema: “Celi i primena na Zakonot za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpad od baterii i akumulatori i implikacii na raboteweto na kompaniite” Predava~i: Ana Karanfilova Maznevska, rakovoditel na Sektorot za upravuvawe so otpad, Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe i pretstavnik od dr`avniot inspektor za `ivotna sredina. Kontakt: Elizabeta A. Eftimova tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

Len~e Zikova tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 lence@mchamber.mk


14

Feqton

KAPITAL / 06.09.2011 / VTORNIK

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI P Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj `ivee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istra`uvawe i prou~uvawe na `ivotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata mo`e da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i  "Aleksandar vleguva vo Vavilon", 1664 godina, delo na Чarls Le Brun

ALEKSANDAR ZAPOVEDNIKOT ristotel go nau~il Aleksandar na nekoi od prin principite na efektivnoto liderstvo. Spored Aristotel, zapovedni~kiot stil od liderot bara da bide “naluten na vistinskata li~nost, na vistinskiot na~in, vo vistinskoto vreme i poradi vistinskata pri~ina”. So tekot na vremeto, Aleksandar s$ pove}e bil obvitkan so svoeto sopstveno ~uvstvo na mo} i podocna vo `ivotot na izvesen na~in stanal nemilosrden. No, po bitkata kaj Is, toj bil na vrvot od toa {to se narekuva cvrst zapovednik. Zemete ja predvid ponudata od Darij da go legitimizira osvojuvaweto na Aleksandar kaj Is, vo zamena za pu{taweto na negovoto semejstvo. Darij na Aleksandar ne samo {to mu gi ponudil zapadnite delovi od Persija, tuku i rakata na negovata }erka Stateira. Aleksandar navodno mu pi{al na Darij: “Vo idnina, koga mi se obra}a{, obra}aj mi se kako na kral na cela Azija, i ne mi gi soop{tuvaj tvoite `elbi kako na nekoj koj ti e ramen. No, ako ima{ potreba od ne{to,

A

 Ubistvoto na Parmenion

zboruvaj mi kako na ~ovekot koj e gospodar na site tvoi teritorii”. Dokolku ne odgovteritorii” odgov orel vaka, Aleksandar mo`el da bide staven vo polo`ba da go goni Darij kako obi~en kriminalec. Sli~en stil poka`al i generalot od Gra|anskata vojna, Julisis Grant, koga odgovoril na predlogot od generalot Sajmon Bakner, koj sakal da pregovara za predavaweto na Fort Donelson. Poznat po svojata neposrednost vo pi{aniot i vo govorniot jazik, Julisis Grant mu napi{al na Bakner: “Nikakvi drugi uslovi ne se prifatlivi, osven bezuslovno i momentno predavawe. Jas Vi predlagam vedna{ da po~nete so rabota”. Vedna{ do sr`ta na problemot, “ni pet ni {est” isto kako i pismoto na Aleksandar do Darij. Aleksandar go potsetil Darij deka mo`ebi zaboravil koj bil pobednikot, a koj porazeniot, a ako Darij na nekakov na~in pogre{no razbiral koj e koj, toga{ ne bi trebalo da se koleba povtorno da povede bitka; deka Darij ne treba da mu nudi ne{to {to pove}e ne bilo negovo: zemjata {to mu ja ponudil ve}e mu pripa|ala na Aleksandar; a }erkata koja mu ja ponudil bila

vo negovo zarobeni{tvo. Darij mu uka`al na Aleksandar i deka negovoto carstvo bilo mnogu golemo; deka Aleksandar treba da premine mnogu reki, kako Tigar, Eufrat i Hidasp, pred da po~ne da misli deka e osvojuva~ na Persiskoto carstvo; a dol` ovie reki, vetuval Darij, negovite trupi ogor~eno }e se borat protiv Aleksandar. Aleksandar na ova navodno odgovoril: “Kakva zakana pretstavuvaat rekite za lu|eto naviknati da preminuvaat okeani?”. Aleksandar se pogri`il sekoj da ja doznae sodr`inata na negoviot odgovor do Darij, napi{an vo negoviot zapovedni~ki stil. UBISTVATA NA FILOTA I NA PARMENION Aleksandar, zapovednikot, stanal s$ pove}e nemilosrden kako {to se dobli`uval do okon~uvaweto na osvojuvaweto na svetot, delumno zatoa {to imal doverba vo s$ pomalku lu|e od negovoto okru`uvawe. Nekolku godini po bitkata kaj Is, dodeka vodel ekspedicija vo Baktrija, Aleksandar povtorno ~ul za edna zavera, za koja prvi~no slu{nal pri ekspedicijata vo Egipet. Vo zaverata indirektno bil vklu~en i Filota,

 Kako {to go osvojuval svetot, Aleksandar, zapovednikot, imal doverba vo s$ pomalku lu|e od negovoto okru`uvawe, osobeno kon Parmenion za kogo ~ul deka kova zavera. Spored negovite kalkulacii, ostavaweto na Parmenion vo `ivot bilo rizik koj ne smeel da si go dozvoli.

sinot na Parmenion. Spored Ptolomej, (prijatel na Aleksandar, Aleksandar zapovednik i vladevlade tel na Egipet po negovata smrt), Aleksandar go povikal Filota, koj dotoga{ bil eden od negovite najdoverlivi zamenici. Filota bil ~ovekot koj vo bitkata kaj Is zapovedal so elitnata Prijatelska kowica. Filota bil ~ovekot koj povtorno zapovedal so Prijatelite kaj Gavgamela (za koja }e doznaete pove}e detali vo narednoto poglavje), koja nekoi istori~ari ja imaat opi{ano kako najgolema bitka vodena vo anti~kiot svet. Kaj Gavgamela, Darij povtorno bil pregazen, po {to celoto Persisko carstvo mu pripadnalo na Aleksandar. Za ovaa bitka pi{uva i profesorot B.I. Viler vo knigata “Aleksandar Veliki” (1925): “Vekovnite sporni pra{awa vo eden den go promenija odnosot na silite. Kanalot na istorijata za narednite iljada godini be{e otvoren so juri{e~ki klin”. Klinot bil klinestata formacija vo koja{to Aleksandar i Filota ja organizirale Prijatelskata kowica, pred da gi probie persiskite borbeni redovi so razoren efekt. Parmenion, tatkoto na Filota,

 Aleksandar go ubiva Klejtus

bil voen zapovednik so visok rang vo kralstvoto na Filip. Poradi toa toa, Aleksandar se znael so Filota bukvalno od denot koga se rodil. No, i pokraj takvata bliskost, Aleksandar go pravel toa {to e potrebno koga nekoj od negovoto najblisko okru`uvawe mu ja zagrozuval negovata li~na bezbednost. Filota bil doveden pred voen sud. Aleksandar go ka`al obvinuvaweto i donel ~etiri svedoci koi znaele deka Filota bil svesen za zaverata za ubistvo na Aleksandar. Najglavnoto obvinuvawe od strana na Aleksandar ne bilo deka i Filota }e u~estvuval vo atentatot, tuku deka Filota znael za zaverata, no ne go izvestil Aleksandar, iako so nego se sre}aval najmalku dva pati dnevno. Vsu{nost, obvinuvaweto bilo ponejasno vo odnos na li~noto u~estvo na Filota vo samata zavera. Se ispostavilo deka Filota voop{to ne znael kako }e bide izveden atentatot, ili koj voop{to u~estvuval vo zaverata; negoviot zlo~in bil deka ne dogovoril sredba me|u Aleksandar i Makedonecot koj znael za zaverata. Od gledna to~ka na Aleksandar, Filota, so ogled na negovata pozicija i

 Edna docna letna ve~er od 328 godina p.n.e., Aleksandar i Klejtus bile mrtvi pijani. Klejtus, koj go kritikuval Aleksandar za{to gi prifa}al persiskoto oblekuvawe i obi~aite, po~nal i da citira od dramata Andromaha na Evripid. Aleksandar go probodel so kopje, ubivaj}i go vedna{.


15

Feqton

KAPITAL / 06.09.2011 / VTORNIK

 So tekot na vremeto, Aleksandar s$ pove}e se obvitkal so svoeto sopstveno ~uvstvo na mo} i podocna vo `ivotot na izvesen na~in stanal nemilosrden. Po bitkata kaj Is, toj bil na vrvot od toa {to se narekuva cvrst zapovednik ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridru`i na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po in`enering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, u`iva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata bal Pre Premier liga.

P

dove doverbata koja ja u`ival, bil vinoven kolku i zaverenicite, ako nove ne i pove}e. Filota bil kamenuvan do smrt. Rimskiot istori~ar Kvint Kurtij Ruf ni dava slikovit opis na nastanite neposredno po smrtta na Filota. Aleksandar ispratil eden od najbliskite prijateli na Parmenion (~ii bra}a gi dr`el kako zalo`nici) vo Medija (vo dene{en severozapaden Iran, blizu do Kaspisko More), kade {to Parmenion bil stacioniran. Ovoj prijatel na Parmenion so sebe nosel ~etiri pisma li~no napi{ani od Aleksandar. Tri pisma bile adresirani do trojcata zamenici na Parmenion, vo koi im bilo naredeno da go pogubat Parmenion. Чetvrtoto pismo bilo upateno do Parmenion, koe trebalo da mu bide predadeno nekolku miga pred negovata smrt. Aleksandar go potsetil prijatelot na Parmenion deka site bile `rtvi na zlostorstvoto na Parmenion. No, nikoj ne bil pogolema `rtva od nego, prijatelot, koj celosno bil zaveden od Parmenion. “Jas odlu~iv da gi koristam tvoite uslugi vo lovot i kaznuvaweto na nego - zabele`uva{ li deka imam doverba vo tvojata lojalnost”. Otkako go ka`al ova, Aleksandar mu rekol na prijatelot i deka negovite bra}a }e gi dr`i kako zalo`nici, s$ dodeka Parmenion ne bide ubien. Zgora na toa, toj mora vedna{ da trgne kon Medija, za da ja nadvasa brzinata so koja glasinite voobi~aeno patuvaat. Deset dena podocna, prijatelot na Parmenion vlegol vo ovo{tarnikot koj ja okru`uval ku}ata na Parmenion vo Medija. Sedumdesetgodi{niot vojskovodec - koj postignal mnogu pred vladeeweto na Aleksandar, i bez kogo nitu Aleksandar, nitu, pak, Filip }e postignele {to i da bilo - istr~al za da go pozdravi svojot prijatel, koj mu go predal pismoto od Aleksan-

dar. Dodeka Parmenion go ~ital pismoto, negovite zamenici mu go presekle grklanot. Iako ne postoelo osnovano somnevawe deka Parmenion bil vme{an vo zaverata za atentatot, Aleksandar odlu~il deka ne mo`e da ostavi vo `ivot edna tolku vlijatelna li~nost kako Parmenion, koga na brutalen na~in go ubil negoviot sin, Filota. Vlijanieto na Parmenion ne se prostiralo samo vrz vojnicite od Makedonija, koi mnogupati gi vodel vo bitka, tuku i vrz gr~kiot kontingent, koj go po~ituval i mu se voshituval kako na najdobar vojskovodec pod kogo nekoga{ slu`el. Spored kalkulaciite na Aleksandar, ostavaweto na Parmenion vo `ivot bilo rizik koj ne smeel da si go dozvoli. UBISTVOTO NA KLEJTUS Kako {to negovata komanda stanuvala s$ pove}e i pove}e avtokratska i s$ pomalku tolerantna kon kritiki, nekolku negovi bliski sorabotnici po~inale ili, pak, tivko bile otstraneti i pogubeni. Rodninata na negoviot u~itel Aristotel, Kalisten, bil ubien koga istori~arot odbil da se pokloni na kolena pred Aleksandar, kako {to bil persiskiot obi~aj. Od site ovie, Aleksandar izrazil dlaboko kaewe i samokaznuvawe poradi ubistvoto na Klejtus, sli~no kako {to vo 1170 godina postapil i angliskiot kral Henri *II po pogubuvaweto na nadbiskupot od Kenterberi, Tomas Beket. Klejtus bil borben, nepostojan ~ovek. Toa zna~elo: ako denes bil na tvoja strana, ne postoela garancija deka taka }e bide i utre. No, posle s$, Klejtus slu`el kako zapovednik kaj Aleksandar. Klejtus bil izvonreden zapovednik. Vo bitkata kaj Granik, Klejtus mu go spasil `ivotot na Aleksandar. Ako ne bil Klejtus, Aleksandar }e zaginel vo taa bitka i }e is~eznel kako fusnota vo maglata na istorijata. Klejtus, okolu 20 godini postar od Aleksandar, bil i brat na neguvatelkata koja se gri`ela za Aleksandar od denot na negovoto ra|awe. Za `al, Klejtus nemal “vlakna na jazikot”. Edna od negativnite posledici na antikonformizmot na Klejtus e deka postojano go izvlekuval “podebeliot kraj”. Klejtus, vo mnogu aspekti, nalikuval na generalot od Gra|anskata vojna, Xorx B. Mekklilan, koj izrazuval otvoren prezir kon lu|eto od negovata okolina - posebno kon nadredenite. Dodeka bil vo Vest Point, Mekkliland se raspraval so postarite kadeti i so nastavnicite. Koga rabotel vo privatniot sektor, li~no gi omalova`uval civilnite nadredeni i poka`uval javen prezir kon politi~arite vklu~uvaj}i go i negoviot {ef, pretsedatelot Abraham Linkoln, od kogo duri i kriel informacii; ni{to ~udno, so katastrofalni rezultati - po nekolku meseci bil razre{en od komanduvaweto. Sli~no na ova, vo edna od najgolemite kavgi vodeni pred o~ite na javnosta, pretsedatelot Hari Truman vo april 1951 godina go smeni generalot Daglas Makartur od dol`nosta vrhoven zapovednik. Pri~ina: mnoguodlikuvaniot general se obide da go zaobikoli pretsedatelot i isprati pismo do spikerot na Kongresot, vo koe se zastapuva{e barawe za napad vrz Kina vo tekot na Korejskata vojna. Se razbira, Klejtus nikoga{ ne kriel informacija ili go zaobikoluval Aleksandar, no ~esto izrazuval otvoren prezir -

 Hari Truman i Daglas Mekartur

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

 Klejtus nemal “vlakna na jazikot”. Edna od negativnite posledici na antikonformizmot na Klejtus e deka postojano go izvlekuval “podebeliot kraj”. Sli~no na ova, vo edna od najgolemite kavgi pred o~ite na javnosta, pretsedatelot Hari Truman vo april 1951 godina go smeni generalot Daglas Makartur od dol`nosta vrhoven zapovednik, bidej} i mnoguodlikuvaniot general se obide da go zaobikoli pretsedatelot i isprati pismo do spikerot na Kongresot, vo koe se zastapuva{e barawe za napad vrz Kina vo tekot na Korejskata vojna. duri i gadewe - od toa vo {to se pretvoril Aleksandar. Vo no}ta koga Klejtus umrel - vo docnoto leto od 328 godina pred Hristos, vo dene{en Samarkand, Uzbekistan - i toj i Aleksandar bile mrtvi pijani. Drugite zapovednici se obidele da go zamol~at Klejtus, koj go kritikuval Aleksandar za{to gi prifa}al persiskoto oblekuvawe i obi~aite. Tie privremeno go oddale~ile nadvor od {atorot, vo koj site piele. Me|utoa, Klejtus se vratil i, citiraj}i od dramata Andromaha na Evripid, po~nal da govori za lo{ite obi~ai i naviki koi sega provejuvale niz Grcija. Aleksandar go probodel so kopje, ubivaj}i go vedna{. Dodeka stoel zgrozen nad mrtvoto telo na svojot prijatel, toj go izvlekol kopjeto i sakal da si go probode grklanot. No, vo toa go spre~ile drugite zapovednici. Nata`en, Aleksandar se povlekol vo svojot {ator i tamu le`el tri dena. Toj taguval za svojot prijatel; no najmnogu taguval za samiot sebe - za{to sega stradal od suetata koja gi zafa}a mo}nite lu|e, suetata koja go obvila i negoviot tatko, spored koja sekoj koj ne se soglasuval so nego mora da bil moralno nastran. KRITICIZMOT NEPRIFATLIV VO BIZNISOT Istorijata izobiluva so ostatoci od organizacii i so neuspe{ni lideri, za koi kriticizmot bil neprifatliva rabota. Duri i vo organizacii so golem broj lideri, najbrziot na~in da se zagubi nasokata e koga upatuvaweto na predizvik kon status kvo sostojbata, ili doveduvaweto pod pra{awe i kritikuvaweto na prifatenite obi~ai, stanuva poteg koj ja ograni~uva ili duri ja uni{tuva karierata. Su{tinata na golemoto voeno

i biznis-liderstvo e prifa}aweto na rizikot. A, Aleksandar se zagri`il deka negovoto ubistvo na Klejtus }e isprati poraka deka ne saka toj i negovite odluki da bidat dovedeni vo pra{awe. Po tri dena, koga izlegol od {atorot, vedna{ trgnal na sostanok so negovite zapovednici i se odnesuval ponizno. Aleksandar ne sakal da predvodi na vakov na~in. Pravoto nekoj da ne se soglasuva so nego bila temelna sloboda za koja Aleksandar mislel deka treba da ja za{tituva vklu~uvaj}i go i izrazuvaweto na kriticizam koj mo`el da bide sme{no detinest ili intimno podol. Na toa go u~el Aristotel. Nesoglasuvawata ili kriticizmot nemaat ni{to zaedni~ko so nedostigot od lojalnost. Vladetelite i liderite koi gi me{aat ovie dve raboti - Aleksandar bil svesen - okolu niv so sigurnost sozdavale okru`uvawe koe izobiluvalo so poltronstvo i kliki. Kako {to ni svedo~at mnogu biznis i politi~ki institucii, poltronstvoto e glavna pri~ina za brzo erodirawe na moralnoto tkivo na institucijata. Okolina koja e ispolneta so poltronstvo sozdava nenaklonost kon nesoglasuvawa. Se razbira, sekoga{ ima nekolku hrabri lu|e koi, i pokraj posledicite, sepak nema da se soglasat so ne{to, a potoa i glasno }e go ka`at toa. No, krotkite, blagite i pokornite lu|e ~esto



[TO E MENAXMENT XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist



EFEKTIVEN DIREKTOR PITER DRAKER



MENAXIRAWE ZA IDNINATA Piter Draker



DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker



UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI PARTA BOSE



MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE BERI SILVERSTAIN



SOVR[EN BIZNIS PLAN RON XONSON



SOVR[ENO CV MAKS EGERT



ODNOSI SO JAVNOSTA ANTONI DEJVIS



48 ZAKONI NA MO]TA ROBERT GRIN

mo`e da predizvikaat najgolema {teta. Napoleon ka`al: “Чovek ne treba da se pla{i od tie koi ne se soglasuvaat so vas, tuku od tie koi ne se soglasuvaat so vas, a se pla{at vie da go doznaete toa”. Pri prva mo`nost, tie }e se svrtat protiv vas. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ: SO PQA^KOSUVA^KIOT STIL ZAVR[UVA POGLAVJETO ZA SEDUMTE LIDERSKI STILOVI NA ALEKSANDAR, SO KOI MO@E DA SE RAZLIKUVAAT LIDERITE SO KOI[TO IMAME ZAEMEN ODNOS.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


23 SEPTEMVRI SPECIJALEN PRILOG

AVTOMOBILIZAM  EKOLO[KITE ASPEKTI PRI IZBOR NA NOVO VOZILO - KOLKU MAKEDONCITE VODAT SMETKA ZA [TEDLIVOSTA I EKOLOGI^NOSTA NA SVOETO VOZILO?  NOVITETI VO RAZLI^NITE TIPOVI ZA FINANSIRAWE NA AVTOMOBILSKATA PRODA@BA - KREDITI I LIZING  OSIGURUVAWE OD AVTOODGOVORNOST: POVE]E OD ZAKONSKA OBVRSKA!  ESENSKA PONUDA OD MAKEDONSKITE AVTO-SALONI

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

16 SEPTEMVRI SPECIJALEN PRILOG

KONZERVNA INDUSTRIJA VO OVOJ SPECIJALEN PRILOG PRO^ITAJTE  KAKO USPE[NITE KONZERVNI FABRIKI SI GO PROBILE SVOJOT PAT DO POTRO[UVA^ITE I PAZARITE!

 KOI SE PREDIZVICITE, A KOI MODELITE ZA POZASILEN RAZVOJ NA KOMPANIITE OD OVOJ SEKTOR?

 BRENDIRAWETO, KREATIVNIOT MARKETING PRISTAP I GRADEWETO IMIX NA KVALITETNA I ZDRAVA HRANA SE EDNI OD KLU^NITE MOMENTI KAKO DA SE POSTIGNE ZADOVOLITELEN PAZAREN USPEH I OSVOJUVAWE NOVI PAZARI?

 “KAPITAL” VI DAVA PREGLED NA IZVORITE ZA FINANIRAWE KOI IM STOJAT NA RASPOLAGAWE NA KONZERVNITE KOMPANII!

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111


361-06.09.2011  

361-06.09.2011

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you