Issuu on Google+

ponedelnik. 05 septemvri. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА [tefan File -0,73% vo specijalna poseta nosi poraka МБИ 10 2.590,88 МБИД

2.639,56

ОМБ 117,44

-0,48% -0,02%

 Izvor: Makedonska Berza

Nema da go uvezeme sporot za imeto re{ete go!

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,51 43,06 69,80

WWW.KAPITAL.MK WW.KAPITAL.MK

 Kursna ur lista na Narodna r d banka na Makedonija, d j , koja j gi sodr`i ddr odnosite d me|u srednitee kkursevi u evi urs na stranskite valuti

 STRANA 6 NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

ponedelnik. 05 0 septemvri. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

"KAPITAL" NA AERODROMOT ALEKSANDAR VELIKI

3.000

МБИ10

0,73%

2.800 2.600

ponedelnik onedelnik - 05. septemvri. septem ri. 2011 | broj 360 | godina 2 | c cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

2.400 2.200 2.000 1.800 07/10

09/10

12/10

03/11

06/11

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

Xonson kontrols }e go za`ivee [tip  STRANA 4-5

Skopje dobi nov aerodrom!  STRANA 2-3

FEQTON VO KAPITAL: UMETNOSTA NA STRATEGIJA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI F

ALEKSANDAR IMAL DOBLEST 35 DA BIDE HUMAN LIDER

Koga brodot tone, bogatite go spasuvaat?!

 STRANA 10-11

KOLUMNA TEODOR ALEKSOV

Tehniki na slu{awe  STRANA 12

VOVEDNIK VERICA JORDANOVA

I nie krenavme glas

 STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 05 SEPTEMVRI 2011

I NIE KRENAVME GLAS

K

Kone~no }e go vidime i toj film. Makedonija da krene glas koga nejzinite ekonomski interesi se zagrozeni od druga zemja, koja pritoa kr{i eden kup me|unarodni pravila i potpi{ani dogovori. Makedonija oficijalno }e protestira i do CEFTA i do Brisel za praktikata na Srbija da deli dr`avna pomo{ za stranskite investitori nadvor od site me|unarodno propi{ani pravila. Vakvoto odnesuvawe, koe kreira nelojalna konkurencija me|u zemjite vo regionot koga stanuva zbor za atraktivnosta pred stranskiot kapital, definitivno ja prelea ~a{ata. Reakcijata ne samo {to e opravdana, tuku e i neophodna. Zo{to? Od 2006 godina redovno ja slu{ame prikaznata za efektite koi }e gi donese CEFTA dogovorot za slobodna trgovija me|u zemjite od Jugoisto~na Evropa. Prvi~nata ideja Makedonija, Albanija, BiH, Hrvatska, Srbija, Kosovo, Crna Gora i Moldavija da kreiraat zona na slobodna trgovija, skroena po terkot na edinstveniot evropski pazar, celi pet godini podocna ne gi dava posakuvanite efekti. Zemjite-potpisni~ki na dogovorot, koj, demek, polesno treba da gi vnese na golemiot, prebirliv i kompliciran

evropski pazar, se odnesuva “turni me da kinisam”. De edna, de druga zemja na ostanatite im sozdavaat sopki s$ so cel da se spre~i, namesto da se pottikne, krajnata cel – olesnuvawe i zgolemuvawe na trgovijata i ekonomskata sorabotka. Primerite se brojni. Isto kako i golemata “kreativnost” na instituciite koga stanuva zbor za voveduvawe necarinski barieri od tipot na nepotrebno dr`ewe na stokata na granica, nepriznavawe licenci, voveduvawe skrieni dava~ki, barawe dopolnitelna dokumentacija... Ne se dale~ni za makedonskite kompanii situaciite koga izvozot na vino vo Hrvatska ode{e ote`nato ili re~isi be{e stopirano poradi toa {to Hrvatska ednostavno ne saka{e da gi raspredeli navreme kvotite za uvoz na makedonsko vino. Ili pak, situaciite koga carinskata vlast na kosovskata granica za makedonskite proizvodi koi odea na toj pazar, osven EUR1, baraa sertifikati i za potekloto na stokata?! Primeri ima mnogu. Dovolno e da se poglednat dolgite listi koi gi pravi sekoe ministerstvo za ekonomija od ovie zemji za konstatiranite barieri za slobodno odvivawe na slobodnata trgovija. Takva lista ima i vo makedonskoto Ministerstvo za ekonomija. Detekcija na problemite ima, no ne i akcionen plan za nivno nadminuvawe. Za prvpat sega se

VERICA JORDANOVA jjordanova@kapital.com.mk jor danova@ka @ pit p al.com.mk

slu~uva trpenieto da ni zavr{i. Ako Srbija, edna od potpisni~kite na CEFTA, grubo go prekr{uva dogovorenoto i ako, spored neoficijalnite informacii, toa niz prsti & go progleduvala i Evropskata unija, pove}e od opravdana e makedonskata reakcija. I ne samo toa. Vo idnina treba da bideme u{te poglasni i proaktivni vo izrazuvaweto revolt i nezadovolstvo od nepo~ituvaweto na dogovorenoto ili nerealiziraweto na obvrskite. Site zemji od regionot sme vo ist ko{. ^ekame za vlez vo EU, se soo~uvame so sli~ni problemi vo ekonomijata, konkurentnosta, izvozot i pazarnite pozicii. Da, bitkata e nemilosrdna, no toa ne go opravduva odnesuvaweto “da mu umre kozata na kom{ijata”! Naprotiv. Makedonija kone~no mora glasno i jasno da se izbori za toa {to & sleduva od me|unarodno potpi{anite dogovori.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

SKOPJE DOBI

ALEKSANDRA SPASEVSKA

S

spasevska@kapital.com.mk

Staklenata fasada, vozdu{nite porti za avioni, novata pista..., u{te na prv pogled davaat slika deka se pristignuva vo evropska metropola. Skopje dobi nov aerodrom! Grandioznosta i moderniot izgled na aerodromot Aleksandar Veliki stanaa realnost. Novata terminalna zgrada utre oficijalno }e bide otvorena, a “Kapital” objavuva fotografii od skopskiot aerodrom. Turskata kompanija TAV, koja od minatata godina e koncesioner na dvata makedonski aerodromi, go ispolni vetuvaweto i za rekordno vreme

Grandioznosta i moderniot izgled na aerodromot Aleksandar Veliki stanaa realnost. Staklenata fasada, vozdu{nite porti za avioni, novata pista..., u{te na prv pogled davaat slika deka se pristignuva vo evropska metropola izgradi vo Skopje moderen aerodrom so evropski lik. Grandioznosta na aerodromot Aleksandar Veliki se gleda u{te od nadvore{niot izgled, a toa e prviot vpe~atok na strancite koga pristignuvaat vo Makedonija. No, zadovolstvoto e isto tolku golemo i za doma{nite patnici. Noviot aerodrom e deset pati pogolem od starata terminalna zgrada i se prostira na povr{ina od 40.000 metri kvadratni. Ima {est porti za patnici, 23 {alteri za ~ekirawe, 15 {alteri za paso{ka kontrola. Aerodromot sega ima kapacitet da obezbedi usluga za ~etiri milioni patnici godi{no. Osven terminalnata zgrada, na skopskiot aerodrom vo izminatite 18 meseci be{e

izgraden i kargo-hangar so kapacitet od 40.000 toni godi{no, nova protivpo`arna stanica, slu`bena zgrada od 5.000 metri kvadratni, parking za 1.300 vozila i 23 mesta za ~ekirawe. Postojnata pistata e prodol`ena za 500 metri. Glavniot vlez na terminalnata zgrada e na desnata strana od objektot, koj ima pove}e vlezovi i izlezi. Prviot vpe~atok pri vlezot vo terminalnata zgrada go dava ogromnata skulptura na Aleksandar Veliki, ka~en na kow, po koj aerodromot go nosi imeto. Taa e podarok od investitorot. Vedna{ do glavniot velz se {alterite za ~ekirawe na biletite na site aviokompanii koi }e letaat

LENTATA ]E JA SE^E PREMIEROT GRUEVSKI

Nikolaj Toma{evski

pretplati@kapital.com.mk

I

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

nikolova@kapital.com.mk

350

ljadi barawa za legalizacija na divogradbi pristignale zaklu~no so 3. septemvri, koga be{e krajniot rok. To~nata brojka }e se znae vo tekot na utre{niot den. Pred po~etokot na akcijata vlasta operira{e so brojka od nad 300.000 divogradbi, {to zna~i deka najgolem procent se prijaveni i }e po~nat postapka za legalizacija. Podnesuvaweto barawa se intenzivira{e poslednata nedela, koga bea podneseni okolu 100.000 barawa, a polovinata od niv poslednite tri dena pred istekuvaweto na rokot. Toa sozdade haos vo op{tinite. Vtorata faza od Zakonot za legalizacija po~nuva utre. Na teren }e se utvrduva fakti~kata sostojba. Gra|anite imaat rok od {est godini da ja kompletiraat dokumentacijata, da platat po evro za metar kvadraten i da dobijat imoten list. Za site {to ne prijavile }e va`at kaznenite odredbi od Zakonot, koi kako krajna merka predviduvaat i urivawe na divogradbata.

“KAPITAL” NA AERODROMOT ALEKSANDAR

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 05.09.2011 / PONEDELNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ako prvi~no be{e najaveno deka lentata za otvorawe na noviot aerodrom I }e se se~e na 8 septemvri, na Denot na nezavisnosta, menaxmentot na TAV poradi va`nosta na nastanot na jubilejnata proslava, odlu~i da go promeni terminot na 6 septemvri. Na sve~enoto otvorawe }e prisustvuvaat makedonskiot premier Nikola Gruevski, ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, pretsedatelot na odborot na TAV aerodromi, Hamdi Akin, i generalniot direktor na TAV aerodromi, Sani [ener. Spored programata, predvideno e ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, na se~eweto na lentata na noviot aerodrom da pristigne so 20 dvokatni avtobusi, koi toj den besplatno }e vozat patnici zainteresirani da go vidat noviot rekonstruiran aerodrom vo Skopje.


Navigator

KAPITAL / 05.09.2011 / PONEDELNIK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

 3

 POBEDNIK MOTIVATOR NA GOLEMIOT TRIUMF

MARK ZAKERBERG snova~ot na Fejsbuk ostana najvlijatelna li~nost spored “Veniti fer” i toa vtora godina po red, a gi pobedi site drugi biznismeni, in`eneri i {oumeni

О

BORIS TADIЌ

rbija si obezbedi maksimalna poddr{ka od Brisel, od kade {to se na stav deka Belgrad ne mora da go priznae Kosovo za da dobie kandidatski status za ~lenstvo vo EU

S

QUP^O DIMOVSKI

olk vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, iako vinarnicite se soo~uvaat so kriza, za {to svedo~i i faktot deka 13 se na proda`ba

M

ILIR META

}e mora da odgovori V{estladata zo{to Albanija vo prvite meseci go namali proizvodstvoto na elektri~na energija za duri 45,1%, {to e {teta od 50 milioni evra

VELIKI

NOV AERODROM!

I

Iako zaslugata za golemata pobeda nad Grcija nesporno e na celiot tim, posebno priznanie treba da mu se oddade na glavniot motivator na triumfot, selektorot na makedonskata ma{ka ko{arkarska reprezentacija, Marin Dokuzovski. Ako nekoj prethodnata pobeda nad favoriziranata hrvatska reprezentacija poradi malata razlika od samo dva poeni ja pripi{a na slabata forma i na lo{ata sre}a na “kockestite”, Dokuzovski so ubedlivata pobeda nad dvokratniot evropski prvak, Grcija, poka`a deka sozdal reprezentacija za mnogu pogolemi dostreli. Vo odnos na brilijantnata igra na najdobriot poedinec vo na{iot tim, naturaliziraniot Makedonec, Lester Bo Mekejleb, zaslugata na Dokuzovski mo`ebi

MARIN DOKUZOVSKI e samo vo sposobnosta kaj nego da motivira avtenti~en patriotski duh na ~ii krilja ja postignavme pobedata, no za fantasti~nata postavenost i igrata na odbranata, so koja na gr~kiot napad mu be{e ostaven mnogu malku prostor, “lovorikite” vo najgolem del se negovi. Kako {to izjavi i samiot Dokuzovski, da ne primevme vo poslednite minuti pet poeni, vo faza koga pobednikot ve}e be{e odreden, }e ja zaprevme Grcija na brojkata od samo 53 poeni, {to samo po sebe zboruva za toa kako odigra makedonskata odbrana vo sabotata na nacionalnata gordost.

 GUBITNIK

M

KRIMINAL VO PIOM

 Postojnata pistata e prodol`ena za 500 metri. od Skopje. Na prviot kat e paso{kata kontrola, koja e podelena na patnici od zemji koi se vo [engen-zonata i nadvor od nea, kontrola na baga`ot i izlezot na portite. Na prviot kat se nao|aat i restoranite za jadewe, fri{op i drugi prodavnici, kako i kancelariite na aviokompaniite i na TAV. Terminalot e opremen so najnova tehnolo{ka oprema koja TAV holding za prvpat ja instalira na aerodromot vo Skopje. Opremen e i so najmoderni sistemi za osvetluvawe, ~ita~i na kodovi na baga`ot, transport na baga`ot, na koj vo po~etok }e rabotat eksperti od Turcija i }e gi obu~uvaat vrabotenite na aerodromot. Za edna ipol godina, kolku {to TAV operira so makedonskite aerodromi, investirani se vkupno 110 milioni evra, od koi 10 milioni za modernizacija na aerodromot Apostol Pavle vo Ohrid, a 100 milioni evra na skopskiot aerodrom. Kako {to informiraat od kompanijata, pove}e od 90% od dobavuva~ite za izgradba na dvata aerodromi se makedonski kompanii.  Vleguvaweto na TAV vo Makedonija ne zna~i samo modernizirawe na aerodromite. Kompanijata za kratok period go zgolemi i brojot na patnici i preleti. Vo poslednite {est meseci dogovori nekolku niskobuxetni aviokompanii, koi }e letaat od Skopje kon evropskite metropoli - Pegasus, Vizer, Beler, Er Belin po~naa so redovni linii do Istanbul, Venecija, London, Dizeldorf. Do krajot na godinata se najavuvaat i direktni letovi od Skopje za Milano, Bazel, Pariz, pa duri i do Dubai.

Aerodromot Aleksandar Veliki poleka po~nuva da go povrzuva Skopje so site evropski metropoli. Eden mesec pred zavr{uvawe na grade`nite raboti na skopskiot aerodrom menaxmentot na TAV najavi evtini letovi za makedonskite gra|ani i do Barselona i Amsterdam. “Moja cel e da go povrzam Skopje so nekoi evropski gradovi. Da ima avionska konekcija pokraj so Dizeldorf i so drugi golemi germanski gradovi. Mo`ebi naskoro i so Amsterdam, a verojatno i so pogolemite gradovi vo [panija. Ova se destinacii kon koi }e celime”, izjavi Murat Ornekol, generalen operativen direktor na TAV. Ornekol istaknuva deka celta na TAV e so celosno rekonstruirana i moderna terminalna zgrada i podolga pista aerodromot Aleksandar Veliki da gi zadovoli potrebite na sekoja aviokompanija, a makedonskite gra|ani treba samo da imaat `elba da patuvaat i da

 Turskata kompanija TAV, koja od minatata godina e koncesioner na dvata makedonski aerodromi, go ispolni vetuvaweto i za rekordno vreme izgradi vo Skopje moderen aerodrom so evropski lik. kupat bileti. Ve}e 20 dena turskata niskobuxetna aviokompanija Pegasus erlajn leta na relacija Skopje-IstanbulSkopje i Skopje-IzmirSkopje, po po~etna cena od 30 evra vo eden pravec so aerodromski taksi. Od juni,

gra|anite so Vizer mo`e da letaat i do London za po~etna cena od 26 evra vo eden pravec, isto taka so vklu~ena aerodromska taksa. Za desetina dena ovaa kompanija najavi i evtini aviobileti od Skopje do Venecija.

KOJ E TAV? storijata na TAV po~nuva vo 1997 godina, koga dvete kompanii I Tepe i Akfen se zdru`ija i go dobija tenderot za izgradba na terminalnata zgrada na internacionalniot aerodrom Ataturk vo Istanbul. Izgradbata na ovoj aerodrom e i me|u prvite primeri na “gradi-upravuvajprenesi”, odnosno koncesionirawe na aerodromite koe go praktikuva TAV holding. Postignuvaj}i odli~en uspeh vo relativno kratok vremenski period, TAV se zdobi so status na globalen brend, ne samo vo aerodromski izveduva~ki proekti, tuku i vo upravuvawe so aerodromi. Vo momentov, turskata kompanija osven so dvata makedonski aerodromi upravuva i so

istanbulskiot Ataturk, aerodromot Esenboga vo Ankara, Adnan Menderes vo Izmir i Gazipa{a vo Antalija i so po dva aerodromi vo Tunis i vo Gruzija. Kompanijata neodamna go dobi na upravuvawe i aerodromot Medina vo Saudiska Arabija. TAV aerodromi rakovodat i so drugi sektori od aerodromskite uslugi, kako duty free proda`ba, uslugi so hrana i pijalaci, informaciski tehnologii, bezbednost... Vo 2010 godina, kompanijata obezbedila uslugi za okolu 420.000 letovi i za prose~no 48 milioni patnici. Vo zemjite vo regionot TAV aerodromi be{e zainteresirana za prezemawe na aerodromot vo Pri{tina i vo Zagreb.

Mrtovci so godini primale penzija, penzija se dobivala i so la`en sta`, se dopolnuvale godini, firmite ne pla}ale pridonesi za svoite vraboteni. Fondot so godini raboti so zagubi. Dolgot na neplateni pridonesi po razni osnovi dostignal fantasti~ni 1,6 milijardi denari, utvrdi Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Iako ovoj podatok pred nekolku godini go obelodeni i Dr`avniot zavod za revizija, direktorot na Fondot, Isni Jakupi, muva ne go lazi. Revizorot pred dve godini go poso~i Jakupi deka toj e odgovoren za vakvata katastrofalna sostojba vo Fondot, no toj dosega ni{to ne napravi. Direktorot vo izve{tajot od Zavodot za revizija be{e obvinet deka ne znae da

 ISNI JAKUPI

vospostavi vnatre{na kontrola nad institucijata i da gi kontrolira vrabotenite kolku, kako i na kogo odobruvaat penzii. Od druga strana, od godina vo godina drasti~no rastat i dotaciite za PIOM od centralniot Buxet. Ako buxetskite pari bile 27,1% od vkupniot buxet na Fondot vo 2008 godina, lani duri 35% od buxetot na PIOM bil transfer od centralniot Buxet. E pa, ako prodol`i so vakvoto nedoma}insko rabotewe, nitu elektronski sistem za pronao|awe na malverzaciite nema da go spasi od bankrot.

 MISLA NA DENOT KREATIVNIOT ^OVEK E MOTIVIRAN OD @ELBATA DA POSTIGNE NE[TO, A NE OD @ELBATA DA GI POBEDI DRUGITE.

AJN RAND AMERIKANSKI NOVELIST, SCENARIST, FILOZOF


Navigator

4  GRAFIK NA DENOT...

KAPITAL / 05.09.2011 / PONEDELNIK

 FOTO NA DENOT...

KREDITEN RAST ZA PRIVATNIOT SEKTOR 39,2% 34,4% 30,5%

eposredno po triumfot na ko{arkarskata selekcija na Makedonija protiv najlutiot rival, Grcija, na plo{tadot Makedonija vo Skopje po~na spontana proslava na zna~ajnata pobeda protiv ju`niot sosed. Oble~eni vo crveno`olti dresovi, maici, so {alovi vo racete, so makedonski znamiwa na bajraci i so svire`i od vozilata, gra|anite na na{iot glaven grad spontano se sobraa na plo{tadot Makedonija so cel zaedni~ki da se spodeli radosta po vtoriot triumf na kontinentalniot {ampionat.

N

7,1% 3,5% 2006 2007 2008 2009 2010  Porastot na kreditiraweto poslednite nekolku godini zna~itelno zabavi, otkako globalnata ekonomija vleze vo recesija. Makedonskite kompanii se soo~ija so seriozni problemi vo raboteweto, a bankite, upla{eni deka nema da mo`at da si gi naplatat kreditite, finansiskata poddr{ka za privatniot sektor ja svedoa na minimum.

 SVETOT NIZ MEDIUMITE

AVTOMOBILSKIOT GIGANT OTVORA VTORA FA DNEVNIK Bugarskiot vesnik veli deka nikoj od resornite ministri ne znae ili pak, ne ka`uva koj }e bide noviot sopstvenik na najgolemata dr`avna tutunska kompanija, Bulgartabak, koja e vo proces na proda`ba. 

PPOSLOVNI OS DNEVNIK Tretiot po golemina Tre mobilen operator mob Tele2, vo Hrvatska, H tvrdi deka nekoj mu tvr sistemot go hakiral h i uspeal za naplata n pove}e od 66 da prati p iljadi hotline poraki ilja i da napravi {teta od 400 4 iljadi kuni, ili pove}e od 55 iljadi evra.   

WALL STREET JOURNAL Evropskoto izdanie na Wall Street Journal pi{uva deka proizvodstvoto vo fabrikite {irum svetot poka`uva znaci na namaluvawe, {to vnesuva dopolnitelni gri`i za nova globalna recesija. 

LOS ANGELES TIMES Kaliforniskiot vesnik veli deka pri~inite za toa {to vladata ne go odobri spojuvaweto na AT&T i T-Mobile USA ne e samo opasnosta od monopolska pozicija, tuku i mo`noto otpu{tawe na 20.000 vraboteni koi }e bidat vi{ok otkako kompaniite }e gi spojat biznisite. 

XONSON KONTROLS ]

Z

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

Za edna godina vo [tip }e nikne nova fabrika na Xonson kontrols, pogolema od postoe~kata vo Bunarxik, vredna okolu 20 milioni evra. Vladata i amerikanskata avtomobilska kompanija pred dva dena oficijaliziraa deka vo nedoizgradenata tehnolo{ko-industriska zona vo [tip }e se gradi fabrika za proizvodstvo na avtomobilski sedi{ta. Proektniot menaxer na Xonson kontrols vo Makedonija, Stiven Melemans, istakna deka pokraj toa {to novata fabrika }e vraboti 1.427 lu|e, sekoj vraboten }e dobie i soodvetna obuka. “Novata fabrika vo [tip, koja treba da po~ne so rabota slednata godina ova vreme, }e im slu`i i na na{ite evropski klienti. Paralelno so grade`nite aktivnosti koi }e startuvaat kon sredinata na oktomvri }e po~neme so edukacija na novite vraboteni. Ja izbravme Makedonija zatoa {to va{ata zemja e mnogu konkurentna, kako i

20

milioni evra }e vlo`i Xonson kontrols vo {tipskata razvojna zona

poradi na{eto pozitivno iskustvo i poddr{kata {to ja dobivme od vladinite institucii vo analizata za novata investicija”, re~e Melemans. Za premierot Gruevski ovaa investicija vo [tip }e ja razdvi`i celokupnata ekonomija. “Ima edna misla od [ekspir koja veli deka koga nesre}ata doa|a, doa|a vo branovi. No, so ogled na toa {to vo Makedonija za mesec ipol dojde da investira ~etvrta globalna multinacionalna kompanija, se ~ini deka i sre}ata doa|a vo branovi. Ovaa fabrika }e dade seriozen pridones vo na{ata ekonomija. Za mene e posebno va`no {to edna kompanija vtor pat odlu~uva da investira vo Makedonija. Toa zna~i deka e zadovolna od uslovite i od komunikacijata so Vladata. Me|unarodnite investitori koi razmisluvaat za nekoja investicija sigurno }e go zabele`at toa”, re~e Gruevski. Direktorot na Agencijata za stranski investicii pak, Viktor Mizo, veli deka novata fabrika na amerikanskata avtomobilska kompanija }e bide pogolema od postoe~kata vo Bunarxik. Sepak, ovie dve fabriki nema da imaat isti privilegii. “Novata fabrika }e bide

6.130 2.316

{tipjani se prijavile kako nevraboteni zaklu~no so juli godinava

od vkupniot broj nevraboteni {tipjani se `eni

KOJ SÉ MO@E DA VLEZE VO TIMOT NA XONSON KONTROLS? NOVATA FABRIKA VO [TIP ]E VRABOTUVA:  IN@ENERI ZA KROEWE;  IN@ENERI ZA [IEWE;  IN@ENERI ZA KOMPJUTERSKO DIZAJNIRAWE;  TIM LIDERI ZA PROIZVODNA LINIJA;  ELEKTROMEHANI^ARI;  REVIZORI NA KVALITET;  PROEKT-ASISTENTI;  ISKUSNI OPERATORI ZA [EIWE. pogolema od prvata i po povr{ina i po broj na vraboteni, no nema da gi dobie istite uslovi kako Xonson kontrols vo Bunarxik, bidej}i toga{ imavme slobodni ekonomski zoni, a sega va`i Zakonot za tehnolo{ko-industriski razvojni zoni”, objasnuva Mizo, iako ne objasni pod koi uslovi Xonson kontrols vleguva vo {tipskata zona. [TIPSKATA BIZNISKLIMA RAZDRMANA: RABOTNICITE SE RADUVAAT, BIZNISMENITE NEGODUVAAT! U{te dodeka ne be{e oficijaliziran vlezot na amerikanskiot Xonson kontrols vo [tip biznisklimata vo gradot po~na da se branuva. Edni se sre}ni {to ovaa investicija }e ja namali

NIKOLA GRUEVSKI PREMIER

“Ima edna misla od [ekspir koja veli deka koga nesre}ata doa|a, doa|a vo branovi. No, so ogled na toa {to vo Makedonija za mesec ipol dojde da investira ~etvrta globalna multinacionalna kompanija, se ~ini deka i sre}ata doa|a vo branovi. Ovaa fabrika }e dade seriozen pridones vo na{ata ekonomija.”

nevrabotenosta, no del od sopstvenicite na konfekciite se pla{at da ne im zaminat vrabotenite. Direktorkata na Agencijata za vrabotuvawe na [tip, Sne`ana Marolova, tvrdi deka [tip nema dovolno rabotna sila. “Ne mo`e novata fabrika da se potpre na rabotnici samo od [tip, tuku }e mora da akumulira rabotna sila i od okolnite gradovi. Definitivno imame deficit od kvalifikuvan kadar. Na primer, Xonson kontrols bara rabotni~ki, a pogolem del od prijavenite nevraboteni se ma`i. Pokraj toa, na na{ite spisoci dominiraat vozrasni lica, a sekoj rabotodavec bara mladi lu|e”, veli Marolova. Taa potencira deka e neophodno da za`ivee srednoto tekstilno u~ili{te vo [tip. Gradona~alnikot na [tip pak, Zoran Aleksov, ne se soglasuva deka [tip ne mo`e da ja zadovoli pobaruva~kata za rabotnici na novata fabrika, no priznava deka toa }e zna~i i glavobolka za postojnite fabriki. “Ovaa investicija }e ja za`ivee ekonomskata zona vo [tip, }e ja podobri biznis-klimata i }e ja


 3 FAKTI ZA...

750 17% 2

Тoni zlato ~uvaat dr`avnite trezori na Grcija, [panija i Portugalija Оd vkupnata proizvedena koli~ina na zlato minatata godina e ednakva na rezervite na zlato koi gi ~uvaat ovie tri evropski dr`avi

60 SEKUNDI BRIFING

Navigator

KAPITAL / 05.09.2011 / PONEDELNIK

 PROCENKI...

 ROBERT ZELIK

Илјади dolari za fina unca, dostigna cenata na zlatoto minatata nedela

 VESTI...

BERZA MBI 10 3.000

PRETSEDATEL NA SVETSKA BANKA

2.800

MOTORITE NA KINESKIOT RAST PO^NUVAAT DA OTKA@UVAAT

M

otorite na neverojatniot rast na kineskata industrija vo izminatite 30 godini po~nuvaat da poka`uvaat znaci na otka`uvawe, {to uka`uva na potreba od reforma na ekonomijata”, predupredi pretsedatelot na Svetska banka, Robert Zelik. “Za Kina da prodol`i so silniot rast ne mo`e ve}e da se potpira samo na silniot rast na izvozot i investiciite, tuku mora da ja kontrolira i ramnote`ata so jaknewe na doma{nata potro{uva~ka”, izjavi Zelik.

ABRIKA VO MAKEDONIJA

]E GO ЗА@ИVЕЕ [TIP

2.600 2.400 2.200 2.000 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

2,334.43

ON O^EKUVA POBAVEN RAST NA SVETSKOTO INDUSTRISKO PROIZVODSTVO vetskoto industrisko proizvodstvo }e zabavi ovaa godina i pokraj visokata stapka na rast vo zemjite vo razvoj, se prognozira vo posledniot izve{taj od Obedinetite nacii (ON). Vo vtoriot kvartal od godinava industriskoto proizvodstvo porasnalo za 5,2%, po {to prethodnite tri meseci e zabele`an rast vo visina od 7,4%, izvesti Organizacijata na Obedinetite nacii za industriski razvoj, UNIDO, vo svojot kvartalen izve{taj. Ako prodol`i vakviot trend, vkupniot rast na dodadena vrednost vo industrijata ovaa godina }e iznesuva 5,2% i }e bide ne{to poniska od 2010 godina. Zemjite vo razvoj vo vtoriot kvartal zadr`aa povisoki stapki na rast na industriskoto proizvodstvo, vo prosek od 11,1%, dodeka nivnata dodadena vrednost ovaa godina treba da bide zgolemena za 8,4%. Glavniot motor na ovoj rast e Kina, so rast na industriskoto proizvodstvo od 14,3% vo vtoriot kvartal vo odnos na istiot period minatata godina. Povisoki stapki na rast se zabele`ani vo Turcija i vo zemjite od Latinska Amerika, kako {to se Argentina, ^ile, Peru i drugi.

S

2010/2011 2010/2011

Max. 2 2,827.62 827 62 Min. 2,084.04

Minatata nedela trguvaweto na Makedonskata berza go odbele`a proda`bata na akcii od javnite aukcii i edna bloktransakcija. Na javnite aukcii se prodadoa prioritetni akcii na Povardarie od Negotino, na Oaza ugostitelstvo i trgovija i na Fakultetot za zemjodelsko stopanstvo. Vo blok-transakcijata se prodadoa 3,02% od Vardar osiguruvawe, za vkupna suma od 776 iljadi evra. Indeksot MBI-10 padna za 1,04% i nedelata ja zavr{i na 2.334 indeksni poeni. MBID padna za 0,44%, dodeka indeksot na obvrznici OMB ne zabele`a promena. НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Фершпед

46,500.00 +1.250

+2,76% 2 76%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК Македонијатурист

2,522.00 3 00% -3,00%

-78

DOW JONES 13,000 12,500 12,000 11,500

11,000 10,500 10,000 9,500 07/07 17/07 27/07 06/08 16/08 26/08

11,493.60 -1,03% 1 03%

Cenite na akciite na svetskite berzi minatata nedela ja po~naa so golem rast, no poslednite dva dena ostro padnaa poradi lo{ite podatoci za ekonomskiot rast i stravuvawata od nova recesija vo SAD. Na Volstrit, Dow Jones Industrial minatata nedela padna za 0,4%, a Standard&Poor's 500 za 0,2%, {to e petta nedela po red.

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq 100 DAX TOPIX

5,335.79 8,950.74 1,204.42 2,219.05 5,574.33 796.78

VALUTI

U{te dodeka ne be{e oficijaliziran, vlezot na Xonson kontrols vo [tip ja razdrma biznis-klimata vo gradot. Novata fabrika }e ja namali nevrabotenosta vo [tipsko, no i }e ja podobri biznisklimata vo regionot. Sopstvenicite na najgolemite {tipski konfekcii se vo panika. Tvrdat deka ne mo`at da im ja zgolemat platata na vrabotenite za da gi zadr`at na rabota namali nevrabotenosta vo gradot. Smetam deka, generalno, vo gradot ima dovolno rabotna sila, no znam i deka mnogu konfekciski rabotnici koi rabotat za ekstremno niski plati }e gi napu{tat pogonite i }e se vrabotat vo Xonson kontrols. ]e se pojavi edna situacija vo koja postojnite konfekcii }e mora da gi poka~at platite za da ne ostanat bez vraboteni”, veli Aleksov za “Kapital”. Sopstvenicite na najgolemite [tipski konfekcii se vo panika. Velat deka ne mo`at da izdvojat ista plata kako stranskite kompanii zatoa {to imaat pogolemi dava~ki od niv. “Mnogu od kolegite stravuvaat deka }e ostanat bez vraboteni poradi vlezot

na taa kompanija. Kako i da e, ako se realizira taa investicija [tip nema da mo`e da ponudi dovolno rabotna sila. Ednostavno, n$ stavaat vo neramnopravna pozicija so stranskite kompanii zatoa {to gi osloboduvaat od mnogu dava~ki i normalno deka na toj na~in se otvora prostor

za povisoka plata. Nie ne mo`eme da zgolemuvame plati”, veli Stojan Kocev, sopstvenik na tekstilnata kompanija Gracija. Xonson kontrols ~etiri godini raboti vo Makedonija. So fabrika locirana vo industriskata zona Bunarxik, toa e prvata pogolema stranska investicija vo zemjava. Za da

gi privle~e vo Makedonija toga{ Vladata se obvrza da go finansira Xonson kontrols so 4,5 milioni evra za izgradba na fabrikata i za trening na vrabotenite.

STIVEN MELEMANS PROEKT-MENAXER NA XONSON KONTROLS

“Novata fabrika vo [tip, koja treba da po~ne so rabota slednata godina ova vreme, }e im slu`i i na na{ite evropski klienti. Paralelno so grade`nite aktivnosti koi }e startuvaat kon sredinata na oktomvri }e po~neme so edukacija na novite vraboteni. Ja izbravme Makedonija zatoa {to va{ata zemja e mnogu konkurentna, kako i poradi na{eto pozitivno iskustvo i poddr{kata {to ja dobivme od vladinite institucii vo analizata za novata investicija.”

-1,53% -1,21% -1,19% -0,98% -2,73% -1,09%

£ €

€ $

1.1378

1.4255

СТАПКА

СТАПКА

ПРОМЕНА

+0,3%

ПРОМЕНА

-0,2%

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI

UKRAINA INVESTIRA VO EKSPLOATACIJA NA GAS orporacijata [el i filijalata na ukrainskata kompanija Naftogas Ukraina, firmata Ukrgazdobica go obnovija dogovorot za zaedni~ko istra`uvawe i eksploatacija na fosilni goriva vo Dneprovskiot-Dowe~ki basen, so predvideni investicii od 800 milioni dolari. “Predvidenite investicii od 800 milioni dolari e prv zna~aen zaedni~ki dogovor, koj ovozmo`uva brzo zgolemuvawe na eksploatacijata na gas vo na{ata zemja”, izjavi ukrainskiot minister za energetika i industrija za jaglen, Jurij Bojko, po potpi{uvaweto na dogovorot.

K

ZLATO

1.881,10 $ +2,84% 2 84% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

NAFTA BRENT

111,93 $ -2,06% 2 06% ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

Jo{ihiko Noda Nemame vreme za gubewe vo reformiraweto na dr`avnite finansii.


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI TI-M: FZOM E MONOPOL VO SLU@BA NA VLASTA ondot za zdravstveno osiguruvawe ima monopolska polo`ba, a celiot sistem na zdravstveno osiguruvawe im slu`i na celite na tie {to gi kreiraat politikite, tvrdi Transparensi interne{nal – Makedonija, povikuvaj}i se na prethodno izvr{eni istra`uvawa i konsultacii so pravni eksperti vo vrska so reformite vo zdravstvoto. “Vo Zakonot za zdravstvena za{tita, donesen vo 1991 godina, voveden e stav koj veli deka Vladata, po predlog na ministerot za zdravstvo, mre`ata na zdravstveni ustanovi }e ja utvrdi do 1. septemvri istata godina. No, ovaa mre`a ne e vospostavena celi sedum godini”, veli pretsedatelkata na Transparentnost, Sla|ana Taseva.

F

SKANDAL: PENZII ZA PO^INATI ondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe e vo dolg od milijarda i 600 milioni denari. Se delele penzii za lu|e koi bile po~inati, kompaniite ne gi pla}ale pridonesite i gra|ani aplicirale za penzii so la`en sta`. Vakvite malverzacii instituciite ne gi otkrivale so godini. Podatokot go soop{ti ministerot za trud i socijalna politika, Spiro Ristovski, koj na zaedni~kata preskonferencija so Isni Jakupi, direktor na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, gi povika firmite redovno da si gi pla}aat obvrskite i da ne se obiduvaat da go izigraat penziskiot fond, bidej}i so noviot softver toa ne e mo`no. Ristovski izjavi deka osven izmamata so po~inatite penzioneri, bila otkriena i zloupotreba te{ka okolu 60 milioni denari koga bile falsifikuvani podatoci za sta`ot na osigurenicite. Dolgot na stopanstvoto kon Fondot pred nepolni dve godini iznesuval frapantni milijarda i 600 milioni denari ili pove}e od dva ipol milioni evra. No, so porigorizni merki dve tretini od dolgot ili milijarda denari se naplateni vo izminatite 20 meseci, soop{ti ministerot Ristovski. Od Fondot informiraat deka noviot elektronski sistem }e gi pronajde kompjuterski tie {to }e se obidat da dobijat penzija na nelegalen na~in, po pat na fiktiven sta` ili drugi nelegalni metodi.

F

NOVA OPREMA ZA KLINIKATA ZA O^NI BOLESTI linikata za o~ni bolesti vo Skopje dobi nova medicinska oprema vo vrednost od eden milion evra kako del vkupnata nabavka na oftalmolo{ki aparati za javnite zdravstveni ustanovi. Klinikata e opremena so poslednata generacija aparati za dijagnostika na o~ni bolesti, kako {to se opti~ki tomograf i retinalna kamera, kako i so oprema za oftalmolo{ka ambulanta: biomikroskop, tonometar, set za ortooptika, oftalmoskopi i aparatura za izveduvawe hirur{ki zafati. Na sve~enoto pu{tawe vo upotreba na opremata prisustvuva{e li~no premierot Nikola Gruevski, pridru`uvan od ministrite za zdravstvo i za obrazovanie, Nikola Todorov i Pan~e Kralev. Todorov oceni deka novata aparatura }e ovozmo`i primena na mnogu sovremeni metodi za koi dosega pacientite bile prepra} ani na nekoi od privatnite kliniki ili vo stranstvo. Od 18. septemvri pak, }e se po~ne so obuki za posebni metodi {to se rabotele vo dr`avata, dodavaj}i deka za aparatite za dijagnostika ve}e ima obu~en kadar.

K

BLOKIRAN EVZONI OD GRCI-NACIONALISTI

[TEFAN FILE VO SPECIJALNA POSETA NOSI PORAKA

NEMA DA GO UVEZEME SPOROT ZA IMETO RE[ETE GO! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

vrokomesarot za pro{iruvawe [tefan F il e koj d o a |a v o Makedonija vo ramkite na konferencijata za odbele`uvawe na 10 godi{ninata od Ramkovniot dogovor, veli deka negovata poseta na Skopje ne e rutinska, tuku e vo posebno izbran moment: "Mislam deka ima uslovi za dogovor so Grcija i tie se najdobri od koga bilo prethodno. Mora da se sfati politi~kata realnost deka EU nema da go uveze problemot so imeto. Re{ete go" veli evrokomesarot vo intervju za dene{na "Nova Makedonija". Vakvite poraki se vo nasoka na optimizmot koj se {iri deka tokmu esenva }e se iznajde re{enie na dvodeceniskiot problem. Deka razgovori se vodat govori i toa {to vikendov vo Sopot, Polska, na neformalen sostanok na ministrite na zemjite-~lenki, no i na zemjite-kandidati za ~lenstvo vo EU, {efot na makedonskata diplomatija Nikola Popovski se sretna so svojot gr~ki kolega Stavros Lambridis. Ovaa kratka sredba, za koja ne se otkrija nikavi detali, a se odr`a zad zatvoreni vrati, kako {to informiraa od makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, se realizirala na barawe na Popovski. Lambrinidis ima{e pokana za sredba i od neodamne{niot minister, Antonio Milo{oski, no toj ne ja prifati. Neoficijalno, iako sredbata bila kratka, so cel da se zapoznaat dvajcata ministri, pra{aweto za sporot za imeto se na{lo na dneven red. Sepak, Pop-

E

ovski vo svojata izjava ne se osvrna na sredbata so Lambrinidis. “Naiduvame na razbirawe za faktot {to ve}e podolg period sme zemja-kandidat za ~lenstvo, faktot {to nekolku godini po red Evropskata komisija izleguva so konstatacija deka sme podgotveni da go po~neme procesot na pregovori. Imavme isklu~itelno korisni razgovori na bilateralna osnova so pove}e zemji-~lenki na EU i mo`nost da razmenime i na{i stavovi i mo`nosta i Makedonija da bide del od uspe{niot bran koj ni pretstoi na krajot od ovaa i po~etokot na slednata godina, voedno so realizirawe na na{ata cel

za po~etok na pregovori za pristapuvawe kon EU”, izjavi ministerot Poposki. Sredbata na dvajcata ministri se slu~uva neposredno pred odr`uvaweto na 68-to Generalno sobranie na Obedinetite nacii, koe treba da se slu~i na 13. ovoj mesec vo Wujork, za koe se najavuva deka }e bide povod za nova, dvanaesetta po red sredba na makedonskiot premier, Nikola Gruevski, so gr~kiot kolega, Jorgos Papandreu. Zasega nema oficijalni najavi za ovoj sostanok, a Gruevski izjavi deka sredbata ne zavisela samo od nego, tuku trebalo i Papandreu da ima `elba da se vidat. Minatata godina Gruevski ne se pojavi

na Generalnoto sobranie. Otide pretsedatelot Ivanov, a otsustvoto na Gruevski se komentira{e kako begawe od problemot za koj prakti~ki nema ideja za re{avawe. Dali godine{novo u~estvo zna~i i pridvi`uvawe vo sporot, za koj se najavuva nova runda pregovori, zasega nema oficijalen odgovor. No, sepak s$ poglasni se {pekulaciite deka osven 20-godi{ninata od nezavisnosta, esenva }e ja odbele`i i oficijalna najava za referendum na koj gra|anite, soglasno vetuvawata vo site izborni programi na VMRODPMNE, }e treba da se izjasnat za zaemno prifatlivo pronajdeno re{enie.

ODLUKATA NEMA DA ZAVISI OD USTAVEN SUD! risteski@kapital.com.mk

avnoto obvinitelstvo samostojno }e donese odluka kako }e gi tretira amnestiranite ha{ki slu~ai, koja ne mora da bide identi~na so presudata na Ustavniot sud, otkriva javniot obvinitel, Qup~o [vrgovski, vo razgovor za “Kapital”. Prethodno se [pekulira{e deka Obvinitelstvoto }e ~eka na odlukata na Ustaven sud koj treba da se izjasni dali e povreden principot vladeewe na pravoto i dali se prekr{eni me|unarodnite konvencii so koi e obvrzana Makedonija. so toa {to politi~ki se amnestiraa osomni~eni za voen kriminal. Potvrda deka s$ u{te nema odluka da prestane sudskiot progon na obvinetite za predmetite koi tribunalot gi vrati vo nadle`nost na makedonskite sudovi - “Vodstvo na ONA”, “Lipkovska brana”,

J

G

 Dali sredbata na ministrite Popovski i Lambridis }e bide voved vo `e{kata esen, koja bi prodol`ila so sostanok na premiersko nivo, a bi zavr{ila so najavata za referendum, kako {to File o~ekuva?

[VRGOVSKI ZA "KAPITAL" OKOLU HA[KITE SLU^AI:

MAKSIM RISTESKI

rani~niot premin Bogorodica/Evzoni v~era pretpladne be{e celosno blokiran za soobra}aj od gr~ka strana od pomala grupa Grci. Avtomobilite vo toj period se naso~uvaa za vlez vo Makedonija preku preminot Dojrani. “Sobrana be{e tolpa od okolu 60-70 Grci koi ni gi gledaa registerskite tabli~ki. Mislam deka gledaa i kolku se brojni Makedoncite, za da vidat dali mo`e da po~nat fizi~ka presmetka. Imaa okolu 3-4 golemi transparenti i 7-8 mali. Ne razbiram gr~ki, ama kako {to slu{nav posle od edna devojka koja na angliski na `iteli na drugi zemji im objasnuva{e, mislam deka parolite bea nacionalisti~ki, oti devojkata zboruva{e deka ne postojat Makedonci i deka nie sme Skopjani”, objasnuva o~evidec za Plus–info. Toj veli deka gr~kite carinici i policajci vedna{ se anga`irale na pomo{ na blokiranite turisti i im velele na Makedoncite da zaminuvaat ottamu za da ne nastanat incidenti, koi tie vo toj sostav ne bi mo`ele da gi spre~at.

KAPITAL / 05.09.2011 / PONEDELNIK

“Mavrovski rabotnici” i “Nepro{teno” - stigna i od [vrgovski, no toj pojasnuva deka taa odluka }e se nosi nezavisno od presudata na Ustaven sud.. Za prviot aspekt {to }e go analizira Ustavniot sud, obiduvaj}i se da utvrdi dali e povredeno vladeeweto na pravoto, pravnicite smetaat deka odlukata }e bide sprotivna na pomiluvaweto {to go usvoi sobraniskoto mnozinstvo. Vo avtenti~noto tolkuvawe na Zakonot za amnestija prekinuvaweto na sudskiot progon za odgovornite se opravduva so poimot pomiruvawe, so {to, smetaat pravnite eksperti, politi~ki postignatiot dogovor, odnosno politikata se izdignuva nad pravoto. No, Ustavot definira deka principot vladeewe na pravoto zna~i deka pravoto e nad s$ i ni{to ne smee da go zagrozi kako objektiven na~in za utvrduvawe na pravdata. Od druga strana, amnestijata za obvinetite vo ha{kite slu~ai, spored

pravnicite, ne mo`e da se tolkuva kako pomiruvawe, za{to vo ovie predmeti ne se goneti celi etni~ki zaednici, tuku mal broj poedinci. Vtoriot aspekt za koj }e se proiznese Ustavniot sud e dali me|unarodnite konvencii koi po usvojuvaweto se del od ustavniot poredok na Makedonija se prekr{eni so usvojuvaweto na avteniti~noto tolkuvawe. Vo ovoj kontekst, so me|unarodnata konvencija protiv tortura dr`avata se obvrzala deka nema da amnestira slu~ai vo koi }e ima elementi na tortura, kakvi {to sodr`at obvinenijata od ha{kite slu~ai. Denovive tokmu za prekr{uvawe na me|unarodnoto pravo so amestijata na obvinetite od ha{kite predmeti reagira{e i Amnesti interne{nal, organizacijata za za{tita na ~ovekovite prava, prepora~uvaj}i makedonskata vlast da ja povle~e odlukata i ha{kite predmeti da gi vrati vo sudska pro-

cedura. Spored organizacijata, `rtvite od konfliktot i nivnite semejstva ne smee da se ostavat bez mo`nost sudski da ja baraat pravdata. Spored pravnite eksperti, mo`no e Ustavniot sud pri odlu~uvaweto da se povika i na odlukata na Ha{kiot tribunal, so koja se predviduva vratenite slu~ai vo Makedonija sudski da se procesuiraat vo zemjata, nasproti tolkuvaweto na odredeni pretstavnici na vlasta deka vra}aweto na slu~aite zna~i signal za nivno zatvorawe. Do Ustavniot sud dosega se podneseni dve pretstavki za ispituvawe na ustavnosta na amnestijata, a vo tekot na septemvri se o~ekuva odlukata. Denes prodol`uva procesot za “Mavrovski rabotnici”, za koj Obvinitelstvoto nema da go povle~e aktot, tuku } e po~eka do definiraweto na sopstveniot stav, od koj }e zavisi dali }e prestane sudeweto.


KAPITAL / 05.09.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

KONFERENCIJA ZA ULOGATA NA PRVATA VLADA

NAUMOV: KQUSEV, E NAJZASLU@EN ZA MAKEDONSKATA NEZAVISNOST! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

rviot premier na nezavisna M ake donija, Nikola K qusev, e najzaslu`nata li~nost za samostojnosta na dr`avata, e zaklu~okot od konferencijata “Ulogata na Vladata na Nikola Kqusev vo obezbeduvaweto na nezavisnosta i samostojnosta na Makedonija”, organizirana od Vladata, na koja u~estuvaa ministri od prvata Vlada i eksperti. Iako ne be{e na listata so govornici sostavena od moderatorot, vicepremierot Zoran Stavreski, porane{niot minister za pravda od prvata vlada formirana vo 1991 godina, \or|i Naumov, pobara zbor za da progovori za opstrukciite, koi, spored nego, gi pravel Gligorov na obidot da se formira prvata makedonska vlada, {to gi sozdade uslovite za osamostojuvawe na Makedonija. “Kako sakate narekuvajte n$ - ekspertska, tehni~ka ili vmrovska vlada, nie ja ovozmo`ivme nezavisnosta i samostojnosta na Makedonija i vladite na Kqusev, na Nikola Karev i na Metodija Andonov–^ento se trite dr`avotvorni makedonski vladi. Gligorov ne dozvoluva{e VMRO-DPMNE, iako pobedi na prvite parlamentarni izbori, da formira svoja vlada i ~etiri predlozi za premieri”, istakna Naumov. Vicepremerot vo prvata vlada, Bla`e Risteski, i ministrite od toa vreme, Cvetko Grozdanov i Trajan Gocevski, ulogata na Kqusev

P

malo pla}awa na smetkata na A2 televizija, no ve{to lice }e ispituva dali dolgot kon Upravata za javni prihodi e platen vo celost. Osnovniot sud Skopje 2 na barawe na Dr`avnoto pravobranitelstvo koe ja zastapuva Upravata odredi ve{ta~ewe koe treba da go izvr{at ve{ti lica od Biroto za sudski ve{ta~ewa vo prisustvo na predste~ajniot upravnik Aco Petrov. Zastapnikot na A2, advokatot Don~o Nakov, pove}e od eden ~as se obiduva{e da go ubedi sudot deka site smetki na A2 televizija se deblokirani so pla}awa izvr{eni so pozajmica. Nakov tvrde{e deka momentalno na smetkata na A2 ima okolu 5 milioni denari, a dolgovite kon UJP i drugite doveriteli se vo celost podmireni.

I

TITO PETKOVSKI: MESTOTO NA DEKLARACIJATA Í E VO SOBRANIETO ko Vladata ja prenese Deklaracijata za nezavisnosta vo Muzejot na revolucionernata borba, }e ja prekr{i odlukata na Sobranieto spored koja eksponatite od istorisko zna~ewe za dr`avnosta na Makedonija treba da se ~uvaat vo memorijalniot prostor vo Sobraniskata zgrada, izjavi pretsedatelot na NSDP, Tito Petkovski. Toj potseti deka Parlamentot na 29 mart 1995 godina donel odluka za osnovawe memorijalen prostor vo koj }e im se uka`uva gostoprimstvo na visokite gosti na zakonodavniot dom, i kade {to istite }e mo`at da gi vidat najva`nite eksponati od patot na makedonskata dr`avnost. Petkovski ja iskoristi mo`nosta da soop{ti deka negovata partija }e u~estvuva na sve~enosta po povod 20-godi{ninata od nezavisnosta, no deka }e go izbegne delot {to go organizira VMRODPMNE, za{to, spored nego, toa nema da bide dr`avna, tuku partiska aktivnost. Pretsedatelot na NSDP & zabele`uva na vlasta i poradi toa {to, spored nego, “rabotela vo ilegala na podgotovkite za sve~enosta po povod nezavisnosta, i programata ja soop{tila duri na 31 avgust, na edna nedela pred nastanot, za da spre~i eventualna negativna reakcija od javnosta”.

A

akedonskiot premier, Nikola Gruevski, vo telefonski razgovor so selektorot na makedonskata ko{arkarska reprezentacija, Marin Dokuzovski, mu gi prenesol svoite ~estitki za ostvarenata pobeda nad gr~kata reprezentacija. Gruevski, kako {to soop{ti vladinata pres-slu`ba, istakna deka ovaa pobeda i hrabrata i po`rtvuvana igra e istoriski podvig koj silno ja izraduva nacijata, ja sploti i pridonese za ~uvstvoto na gordost na sekoj na{ gra|anin. “Ovoj golem uspeh, za koj se najzaslu`ni igra~ite i ~lenovite na stru~niot {tab, e uspeh za sekoj gra|anin, uspeh za Makedonija, primer deka so trud, `elba i zalagawe, kako {to poka`a ko{arkarskata reprezentacija, progresot i triumfite vo sekoja oblast se dosti`ni i ostvarlivi”, istakna premierot Nikola Gruevski vo telefonskiot razgovor so selektorot Dokuzovski. Makedonija go pobedi dvokratniot evropski ko{arkarski prvak, Grcija, so 72:58 vo tretoto kolo od evro{ampionatot {to se odr`uva vo Litvanija.

M

ja potenciraa preku postignuvawata vo nivnite resori, a prviot premier go karakteriziraa i kako li~nost, raska`uvaj}i anegdoti od nivnata sorabotka. Vo toj kontekst, govorej}i za altruizmot i podgotvenosta na Kqusev sekogo i vo sekoe vreme da go soslu{a i sesrdno da mu ponudi pomo{, akademikot Grozdanov mu se obrati na premierot, Nikola Gruevski, so zborovite: “Gospodine premier, Kqusev mo`ebi e va{ata paradigma”. Govorej}i za predizvicite na vladata so koja gi deli zaslugite, podvlekuvaj}i go faktot deka toga{ se postaveni temelite za funkcioniraweto na nezavisnata

dr`ava Makedonija, akademikot Risteski se osvrna na gr~ko-makedonskiot spor za ustavnoto ime, velej}i deka nikoj ne e ovlasten da ja napravi `rtvata i da go promeni imeto. “Imeto sme nie, kako zemja, kako narod, jazik, istorija i kultura, a imeto se i predcite koi zaginale za samostojnosta na Makedonija, taka {to nikoj ne mo`e da bide ovlasten da go `rtvuva imeto Makedonija”, istakna Risteski. Vicepremierot vo aktuelnata vlada, Zoran Stavreski, vo svoeto izlagawe gi istakna najzna~ajnite uspesi na Vladata na Kqusev, formirana na 20 mart 1991 godina, postignati vo isklu~itelno

lo{i voeni, politi~ki i ekonomski uslovi. “Vo mandatot na vladata na Kqusev e donesen dr`avniot Ustav; smeneto e imeto od Socijalisti~ka Republika Makedonija vo Republika Makedonija; donesen e prviot Zakon za odbrana, so koj na miroqubiv na~in se ovozmo`i povlekuvawe na JNA; odr`an e referendumot za nezavisnost; donesen e najzna~ajniot paket ekonomski merki so koj preku voveduvaweto na valutata denar i formiraweto na Narodnata banka se postaveni temelite na samostojnata ekonomska politika, postignati se prvite me|unarodni priznavawa na dr`avata”, istakna Stavreski.

STE^AJOT ZA A2 ODLO@EN DO KRAJOT NA MESECOV! sevrieva@kapital.com.mk

 PREGLED VESTI

GRUEVSKI TELEFONSKI MU ^ESTITA[E NA DOKUZOVSKI

UJP IMA NOVI POBARUVAWA KON TELEVIZIJATA

MARIJA SEVRIEVA

7

Tokmu pla}aweto so pozajmica izvr{eno eden den po objavata za otvorawe predvremena ste~ajna postapka be{e sporna za Pravobranitelstvoto koe pobara ispituvawe na zakonitosta na taa postapka. “Zabranite zo{to ne mo`elo da se vr{i pla}awe stojat vo re{enieto za otvorawe prethodna postapka kade {to e navedeno deka dol`nikot ne smee da raspolaga so svojot imot i dopolnitelno da go optovaruva. Nie denes slu{navme deka ste~ajniot ne bil pra{an nitu konsultiran za da bidat izvr{eni naplatite”, izjavi Sa{o Stani~evski, zastapnik na Dr`avnoto pravobranitelstvo. Pokraj toa zastapnikot na podnositelot na baraweto za otvorawe na ste~ajna postapka istakna deka A2 televizija s$ u{te & dol`i pari na UJP, no ne potencira{e za kolkav iznos stanuva zbor. Tie i ponatamu smetaat deka

se ispolneti site uslovi za ste~aj. Insistiraweto da se prodol`i so sudskata postapka spored Nakov e tendenciozno i so edinstvena cel - ne da se naplati dolgot tuku da se uni{ti dol`nikot. Ste~ajniot Petrov pred sudot istakna deka nema informacija kakva e sostojbata

na smetkite na televizijata, nitu pak izgotvil finansisko- ekonomski izve{taj za nivnata sostojba. Dolgot na A2 televizija be{e platen od strana na bratot na pratenikot Fijat Canoski, Tomor, inaku blizok prijatel na Velija Ramkovski sopstvenikot na mediumite od Pero Nakov bb.

ARIFI: O^EKUVAM REALEN IZVE[TAJ OD EK reba da porabotime na reformite vo celina. Dobro se raboti, ima dobra aktivnost, no treba u{te pove}e vo odnos na reformite i efikasnosta na javnata administracija. Ne treba da go zanemarime faktot deka sudstvoto i celiot toj proces e pod golema lupa na Evropskata unija i tuka isto taka treba da se poraboti, izjavi vicepremierkata za evropski pra{awa, Teuta Arifi, vo intervju za Radio Slobodna Evropa. “Ne mo`am da ka`am deka ima zastoj vo reformite vo sudstvoto, no mislam deka treba da go promenime kon podobro imixot i oti toa mo`e da se napravi. Imav sostanoci so visoki sudski instanci i gledam volja i podgotvenost. Taa podgotvenost treba da se poka`e i mislam deka }e bide ceneta i od Brisel”, istakna Arifi. Na pra{aweto na {to go temeli optimizmot deka vo oktomvri Makedonija }e dobie dobar izve{taj za napredokot od Evropskata komisija, Arifi so odgovor deka optimizmot ne mo`ete da go temelite na va{i `elbi, tuku na toa {to go pravite. “Jas go temelam vrz osnova na toa kako odgovorivme najprvin i na listata na Sanino. Go temelam i vrz toa deka mo`ebi mo`eme da dademe eden nov pottik na procesite. Imavme dobri izbori, {to mislam deka }e se priznae vo izve{tajot i deka }e imame izve{taj so koj }e dobieme preodna ocenka, mo`ebi ne najvisokata, no ima situacii koga e bitno da pominete. Smetam deka } e pomineme i od toa treba da bideme zadovolni. Inaku, o~ekuvam realen izve{taj, da ni se ka`e kade sme dobri, a kade treba da se podobrime i nie toa da go napravime”, re~e vicepremierkata za evrointegracii. Vo vrska so sporot so Grcija, Arifi veli deka dobrata volja i podgotvenosta za re{avawe na ova pra{awe treba da prodol`i da se poka`uva i oti taa volja treba da bide poka`ana i od drugata strana.

T


Kompanii / Pazari / Finansii

8

KAPITAL / 05.09.2011 / PONEDELNIK

SE LIBERALIZIRA PAZAROT NA ELEKTRI^NA ENERGIJA

MEPSO GI NAMALI TRO[OCITE ZA STRUJA ZA TRGOVCITE

 Ako dosega trgovcite so struja pla}aa razli~na cena za ista usluga, sega MEPSO voveduva najniska prifatliva cena za zakup na sloboden kapacitet za prekugrani~en prenos na elektri~nata energija. Trgovcite sega treba da re{at dali }e ja namalat i strujata koja im ja prodavaat na golemite kompanii nudenata, site trgovci besplatno dobivaat prenosen kapacitet. Dosega, pri zakupot na slobodni kapaciteti prednost imaa trgovcite koi snabduvaa vo zemjava, nameto tie koi zakupuvaa kapaciteti za tranzit. Sega site igra~i na pazarot se stavaat vo ramnopravna polo`ba. Modelot “najniska prifatliva cena” }e go zameni modelot “plati kolku {to }e ponudi{“ i }e se primenuva za site ~etiri dalnovodi so koi MEPSO e povrzan so sosednite zemji”, izjavi Dejan Bo{kovski, generalen direktor na MEPSO. Bo{kovski smeta deka so ova se otvora prostor trgovcite da ja namalat cenata na elektri~nata energija za golemite kompanii. “Formiraweto na cenata na strujata e kompleksna rabota. Normalno e deka ova implicira deka bi trebalo da se namali cenata za krajnite korisnici, no sepak toa se obligaciski dogovori me|u dva posebni subjekti vo koi nie ne u~estvuvame. MEPSO treba da sozdade

KATERINA POPOSKA popova@kapital.com.mk

rgovcite so struja vo zemjava od oktomvri godinava }e imaat pomali tro{oci za prenos na elektri~nata energija preku mre`ata na MEPSO. Ako dosega trgovcite so elektri~na energija pla}aa razli~na cena za ista usluga, sega sistem-operatorot vo zemjava, MEPSO, voveduva najniska prifaliva cena za zakup na sloboden kapacitet za prekugrani~niot prenos na elektri~nata energija. Rangiraweto na ponudite i ponatamu }e se vr{i od najvisokata kon najniskata ponudena cena za opredelen sloboden kapacitet so koj raspolaga MEPSO. “So ovaa usluga, kako i dosega MEPSO }e napla}a samo dokolku pobaruva~kata za prenos na elektri~na energija e pogolema od ponudeniot kapacitet. Dokolku pobaruva~kata za prenosen kapacitet e pomala od po-

T

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

uslovi za konkurentnost za site trgovci da bidat ramnopravni na ovoj pazar, kako i toa korisnicite da imaat potransparenten uvid vo tro{ocite”, dodava Bo{kovski. Trgovcite so elektri~na energija vo zemjava imaat podeleni mislewa okolu toa dali }e ja namalat cenata na elektri~nata energija za golemite kompanii. O

G

L

A

S

“Tro{ocite za zakup na prekugrani~nite kapaciteti se del od tro{ocite koi u~estvuvaat vo vkupnata cena na elektri~nata energija. Ako se namalat tro{ocite za zakup na kapacitetite sekako deka toa }e ima reperkusii kon krajnite potro{uva~i, a toa se golemite kompanii koi sami kupuvaat struja na slobodniot pazar. Pazarot e toj koj opredeluva kako nie K

O

M

E

R

kako trgovci }e se odnesuvame. Ako trgneme od faktot deka so konkurentni ceni pogolemi se {ansite da se sklu~at pogolem broj dogovori, sekako deka }e razmislime da bideme konkurentni na pazarot”, izjavi za “Kapital” direktor na kompanija za trgovija so elektri~na energija vo zemjava. Del od trgovcite pak, ne se dokraj ubedeni deka noviot C

I

J

A

L

E

N

model na MEPSO apsolutno }e zna~i i poniska cena na strujata za kompaniite. “Vo zimskite meseci postoi mo`nost da se namalat tro{ocite za prenos na elektri~nata energija, a so toa i da poevtini strujata za krajnite potro{uva~i, no toa ne mora da bide slu~aj za letnite meseci, koga ima golem interes za snabduvawe na Grcija so struja. Za godinava ne mislam deka ovoj model }e promeni mnogu vo tro{ocite na trgovcite so elektri~na energija, bidej}i na{ite dogovori za 2011 godina ve}e odamna se napraveni. Za slednata godina ve}e }e imame interesna situacija”, veli za “Kapital” Goran Чogeqa, direktor na Rudnap. I trgovcite so struja, no i od najgolemite potro{uva~i na struja vo zemjava re~isi se ednoglasni deka noviot model e preduslov za liberalizacija na pazarot na elektri~na energija, ne{to {to ve}e e praktika vo zemjite od EU. O

G

L

A

S

INTERNATIONAL SOCIETY FOR PERFORMANCE IMPROVEMENT (ISPI) I WORLD LEARNING Ve pokanuvaat na devettata godi{na konferencija na ISPI Evropa, Bliskiot Istok i Afrika

TRANSFORMING PERFORMANCE CHALLENGES INTO OPPORTUNITIES IN AN ENVIRONMENT OF CONTINUOUS CHANGE 22-24 septemvri 2011 godina Holidej in, Skopje

Dojdete i slu{nete od renomirani me|unarodni eksperti za podobruvawe na produktivnosta na organizaciite i od izvr{ni direktori i sopstvenici na uspe{ni kompanii kako da gi iskoristite mo`nostite za zgolemuvawe na efikasnosta i efektivnosta na va{ata organizacija vo uslovi na dinami~no nadvore{no opkru`uvawe. Doznajte kako sistemskiot pristap vo raboteweto na organizacijata vlijae vrz nejzinite rezultati, kako i vrz korisnicite, partnerite, konkurentite, regulatornite tela i op{testvoto vo celina. Bidete i vie del od konferencijata za sistemsko i sistematsko podobruvawe na raboteweto na organizaciite {to za prv pat se organizira vo Makedonija. Kontaktirajte né vedna{ na 02/ 31 32 062 ili na maja.petkovska@ worldlearning.org i iskoristete go popustot za u~esnici od Makedonija i grupniot popust za u~estvo na konferencijata. Za pove}e informacii posetete go blogot na konferencijata http://ispi-europe. blogspot.com/. Ekskluziven mediumski pokrovitel


KAPITAL / 05.09.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

BIZNISMENI OD INDONEZIJA BARAAT MAKEDONSKI PARTNERI ZA SORABOTKA regolemata oddale~enost, skapiot transport, otsustvoto na direktnata komunikacija me|u kompaniite i nemaweto informacii za mo`nostite na biznis-zaednicite se klu~nite pri~ini za dosega{nata minimalna delovna sorabotka me|u Makedonija i Indonezija. Edna od pre~kite za intenzivirawe na razmenata e i toa {to makedonskite kompanii glavno se fokusirani na pazarite vo EU i vo regionot, namesto da istra`uvaat i da baraat novi. Ova be{e istaknato na promocijata na semskata manifestacija “Trejd ekspo Indonezija”,

P

SERTIFIKATI OD USAID ZA 24 KRETIVNI PRETPRIEMA^I roektot za kreativni biznisi na USAID gi dodeli prvite 24 sertifikati na u~esnicite na prvite obuki. Proektot ima za cel da go pottikne razvojot na kreativnite industrii, so mo`nost za sozdavawe novi rabotni mesta i da gi zgolemi prihodite na malite i mikro pretprijatija. Nagrada od 900 dolari dobija i pretstavnicite na najdobrite {est biznis-planovi, koi vo rok od edna godina }e otvorat sopstveni biznisi i }e gi stavat vo komercijalna proda`ba svoite kreativni rakotvorbi. “Na{ite zalo`bi se da go promovirame konceptot na socijalno pretpriemni{tvo, koe podrazbira ostvaruvawe na socijalna misija so biznis-efekti. Vo zemjava obi~no nevladiniot sektor se promovira kako neprofiten, za razlika od svetskite trendovi koi na golema vrata razvivaat koncepti {to funkcioniraat na komercijalna osnova”, veli Zoran Todorovski, pretsedatel na Makedonska artisanska trgovska asocijacija (MATA) koja go sproveduva proektot.

P

METRUDHEM ]E JA RESTARTIRA VELE[KATA TOPILNICA kopskata kompanija Metrudhem pravi studija koja treba da poka`e kako }e vlijae raboteweto na vele{kata topilnica vrz `ivotnata sredina. Dokolku Ministerstvoto za `ivotna sredina odobri da se izraboti studijata, Metrudhem saka da go restartira proizvodstvoto na olovo i cink vo topilnicata, kako i fabrikata za kompleksni ve{ta~ki |ubriva vo Gradsko. Direktorot na Metrudhem, Toni Dimitrioski, najavi deka ve}e rabotat na studijata so stranski agencii i doma{ni eksperti, a imaat podgotveno i investiciski plan vo slu~aj da se aktivira industriskiot kapacitet vo Veles. Investicijata se procenuva na 150 milioni dolari za renovirawe, revitalizacija i modernizacija na postrojkite. Metrudhem planira da vraboti 1.000 lu|e i da pravi godi{en obrt od 300 milioni evra. Metrudhem e del od Mineko, me|unarodna grupacija na kompanii koi rabotat so trgovija so oboeni metali, so sedi{te vo London.

S

PO^NUVA SO RABOTA OTKUPNIOT CENTAR NA AGROKOR eneska }e po~ne so rabota otkupno-distributivniot centar na hrvatskata kompanija Agrokor. Ma{inite i ostanatata oprema se montirani i so otkup }e startuvaat na sezonskite zemjodelski proizvodi, kako {to se industriskata crvena piperka, domatite i korni{onite. “Ovoj otkupno-distributiven centar, prv od takov tip vo dr`avata, raspolaga so najsovremeni merni uredi, razladni komori, kalibratori, hali za pakuvawe i transportni sistemi za prifa}awe i distribucija na zelen~uk i ovo{je, so dneven kapacitet me|u 200 i 300 toni”, izjavi Bla`o Vitanov, pretstavnik na od Agrokor. Centarot, koj po~na da se gradi vo fevruari godinava, zafa}a povr{ina od 8.000 metri kvadratni i vo nego dosega se investirani 11 milioni evra. ]e otkupuva okolu 50 iljadi toni zelen~uk i ovo{je, godi{no

D

koj minatata nedela se ordr`a vo Stopanskata komora na Makedonija. Saemot {to }e se odr`uva od 19 do 23 septemvri godinava vo Xakarta go pretstavija pretstavnicite od Centarot za trgovska promocija na Indonezija so sedi{te vo Budimpe{ta. Tie se vo Makedonija, kako {to rekoa, i za da se zapoznaat so mo`nostite za razmena i so biznis-uslovite, kako i za da ostvarat direktni biznis-kontakti. “Indonezija momentalno ima ogromna potreba od uvoz na plasti~en otpad. Se baraat kompanii koi se podgotveni da izvezuvaat plasti~en otpad, no i distributeri za gumi za avtomo-

K

O

M

E

bili na treti pazari. Voedno, dr`avata nudi poddr{ka za iznao|awe direktni biznispartneri. Nikako ne se prepora~uva delovni sorabotnici da se baraat, biraat ili prifa} aat preku Internet, tuku direktno, preku konkretni firmi ili nadle`ni institucii”, izjavi Qubica Nuri, direktor vo Stopanskata komora na Makedonija. Makedonija i Indoenzija mo`at da sorabotuvaat i vo zemjodelstvoto, pred s$ od aspekt na transfer na tehnologii i znaewa. Vladata na Indonezija, re~e Nuri, implementira programa za poddr{ka na kompanii so cel ekspanzija na netradicionalni pazari

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

9

kako Balkanot i Centralna Evropa. Indoezija kako prerabotuva~ka ekonomija glavno uvezuva, no i izvezuva surovina. Tradicionalni pazari & se Dale~niot Istok, Avstralija i Nov Zeland. Makedonija lani realizirala samo ~etiri milioni dolari izvoz vo Indonezija, nasproti 59 milioni uvoz. Vo maj godinava izvoz za Indonezija ne e evidentiran. Makedonija od Indonezija uvezuva najmnogu palmino maslo, kakao, za~ini, guma, s$ {to e od oblasta na industrijata za hartija, tekstil, nikel. Porano izvezuvavme tutun kako surovina za cigari.

L

A

S


Kompanii / Pazari / Finansii

10

 PREGLED VESTI

KAPITAL / 05.09.2011 / PONEDELNIK

RAZVIENITE EKONOMII VO @ESTOKI DEBATI ZA VOVEDUVAWE

KOGA BRODOT TONE, BOGATIT

ALKALOID PROSLAVI 75 GODINI USPE[NO RABOTEWE armacevtskata kompanija Alkaloid slavi 75 godini uspe{no rabotewe. Uspehot na makedonskiot farmacevtski gigant se dol`i na kvalitetnite lekovi i kvalitetot na kadarot koj raboti vo Alkaloid. Za sedumdeceniskoto postoewe kompanijata ima 14 kancelarii nadvor od dr`avata, a svoite proizvodi gi prodava vo 28 zemji vo svetot. Po povod dijamantskiot jubilej, 75-godi{ninata od formiraweto, kompanijata Alkaloid organizira{e humanitarna akcija za sobirawe sredstva za decata na Klinikata za pedijatrija vo Skopje. “Sekoj od prisutnite gosti donira po 200 denari. So toa dobiva mai~ka napravena vo ~est na 75-god{noto postoewe na kopanijata, a sredstvata koi }e se soberat od ovaa akcija preku fondacijata Traj~e Mukaetov }e bidat donirani na Oddelot za onkologija na Detskata klinika za pedijatrija vo Skopje. Za den ipol se prodadeni 2.300 mai~ki po 200 denari, pa presmetajte kolku pari sobravme”, izjavi @ivko Mukaetov, izvr{en direktor na Alkaloid. Uspe{nosta na golemite kompanii se potvrduva preku pomo{ta za tie na koi im e najpotrebna. Primerot na Alkaloid, koj najavuva novi humanitarni akcii, treba da bide pottik i za drugite uspe{ni firmi da im podavaat raka na najranlivite kategorii.

F

PREDVREMEN OTKUP NA TUTUNOT VO PRILEPSKO o Prilepsko deneska po~nuva predvremen ograni~en septemvriski otkup na tutunot, pilot-proekt {to prv pat se sproveduva vo Makedonija. Za taa cel deneska }e se kontroliraat 10-ina punktovi. Spored Dan~o Mileski, pretsedatel na Sojuzot na tutunskite zdru`enija na Makedonija, minatata nedela se zaveruvale mostrite, a deneska dve od trite firmi koi imaat sklu~eno dogovori so tutunarite treba da po~nat da otkupuvaat. “Pilot-proektot go pobaraa tri kompanii. So otkup }e po~nat Sokotab od Bitola i Alijansa od Kavadarci, a na 15. septemvri Strumica Tabak. Tie treba da prezemat okolu 1.500 toni dogovoren tutun vo kutii. Vo Prilepsko, Dolnensko i Krivoga{tansko }e se otkupuva na 10-ina punktovi. Na 1. septemvri be{e zaverkata na mostrite, a na 2. kontrolata na punktovite”, izjavi Mileski. Tutunot }e se pakuva vo kartonski kutii od po 14 kilogrami. Vo prvata faza }e se otkupuvaat prvite berbi.

V

+

02.09.2011

фершпед RMDEN05 Македонски телеком RMDEN10 Алкалоид 02.09.2011

Македонијатурист Арчилормиттал (ЦРМ) Тетекс Топлификација Окта

-

раст

нова цена

+2,76% 46.500.00 91.97 +0,51% +0,32% 511.62 88.20 +0,22% +0,15% 4.180.43 пад

-3,00% -2,83% -2,80% -1,99% -1,14%

нова цена

2.522.00 103,00 520,00 3.479,43 1.740.00

 Da se vovede danok za najbogatite ili ne? Ova e glavnoto pra{awe {to periodov “gi trese” SAD, evropskite zemji, no i balkanskite. Dr`avite, vo trkata da gi zgolemat buxetskite prihodi vo vreme na kriza, s$ pove}e razmisluvaat za dopolnitelno odano~uvawe na najbogatite. Zasega drugata strana ne se buntuva, pa duri dava i poddr{ka - bogata{ite s$ pove}e svesno sakaat da `rtvuvaat del od prihodite za da kreiraat povolno okru`uvawe vo koe }e go {irat biznisot IVANA KOLEVA

koleva@kapital.com.mk

vstrija se pridru`i kon evropskite zemji koi razmisluvaat za dopolnitelno odano~uvawe na najbogatite. Francija ve} e najavi i ukinuvawe na dano~nite olesnuvawa za najbogatite, koi vo buxetot bi donele pet do deset milijardi evra. Francuskite industrijalci duri

A

5-10

milijardi evra planira da sobere Francija od ukinuvaweto na dano~nite olesnuvawa za najbogatite

i samite ponudija pla} awe na pogolemi danoci za da se spravi zemjata so ekonomskata kriza. Sli~na solidarnost o~ekuvaat i drugite zemji, a bogata{ite s$ pove}e svesno sakaat da `rtvuvaat del od prihodite za da kreiraat povolno

okru`uvawe vo koe }e go {irat biznisot. Voveduvawe danok za najbogatite sloevi so stapka od 3% na zarabotkata nad 90.000 evra planira{e i Italija, no premierot Silvio Berluskoni na krajot gi po{tedi najbogatite od nov dano~en udar so toa {to najavi zgolemena kontrola vrz sivata ekonomija, posebno vo delot na luksuznata potro{uva~ka. Na ovaa `e{ka tema debatiraat i ekspertite. Ekonomistot i nobelovec Xozef Stiglic vo inter-

vju za hrvatski “Globus” izjavi deka ekonomiite mo`e da rastat samo ako ja stimuliraat javnata potro{uva~ka, {to e mo`no so dopolnitelno odano~uvawe na najbogatite. Za sekoja dr`ava e mnogu prijatno dokolku vonredno gi zgolemi bux-

 Pra{aweto e samo kolka kolku vreme }e im zema i ja nadmine krizata i da Pra{aweto e samo kolka kolku vreme }e im zema i ja nadmine krizata i da

I BAFET E ZA POGOLEMI DANOCI ZA BOGATITE VO SAD

etskite prihodi odano~uvaj}i gi bogatite, posebno vo vreme koga evropskite zemji i SAD se soo~uvaat so buxetska i dol`ni~ka kriza. Taka se dobivaat sredstva so koi mo`e da se zakrpat buxetskite dupki. No, ova e me~ so dve ostrici. I pokraj na~elnata soli-at darnost koja ja poka`uvaat biznismenite, sepak krizata gi pogodi i niv, taka {to dopolnitelnoto odano~uvawe sigurno nema da pomine bezbolno. Pra{aweto e samo kolkav del }e zeme

ilijarderot Voren Bafet, pretsedatel na investiciskiot gigant Berk{ir Hetavej, gi povika amerikanskite zakonodavci da gi zgolemat danocite za bogatite, so {to bi se namalil dr`avniot deficit na SAD. “Krajno vreme e na{ata vlada seriozno da ja sfati raspredelbata na tovarot”, pi{uva Bafet vo svojot komentar za “Wujor tajms”. Ugledniot milijarder i investitor minatata godina na dr`avata & platil danok vo iznos od 6,39 milioni dolari, {to e golema suma, no e 17,4% od negoviot odano~en prihod. Toj smeta deka visokiot danok nema da gi namali investiciite i nema da im {teti na novite vrabotuvawa. Vo periodot od 1980 do 2000 godina, koga dano~nite stapki bile povisoki, vo SAD bile otvoreni 40 milioni novi rabotni mesta, a sega toa ne e slu~aj, iako danocite za bogatite se poniski. “Dodeka siroma{nite i srednata klasa se borat vo Avganistan i pove}eto Amerikanci odvaj spojuvaat kraj so kraj, nie ekstra bogatite dobivame isklu~itelni dano~ni olesnuvawa. Amerikancite brzo gubat verba vo mo`nosta na Kongresot da se soo~i so fiskalnite problemi vo zemjata. Edinstveno brza i golema akcija mo`e da pridonese za spre~uvawe somne`ot da se pretvori vo beznade`nost”, pi{uva Bafet.

M

petok- 02.09.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,60% 4,60% 5,00% 5,30%

6м 5,50% 5,60% 4,80% 5,00% 5,50% 6,00% 6,00% 6,50%

24м 5,00% 8,10% 5,00% 8,20% 8,50% 7,80% 9,00% 9,00%

36м 7,90% 8,50% 5,00% 8,30% 9,00% 8,10% 9,50% 9,50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

3м 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70% 2,60% 2,55%

6м 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00% 3,20% 3,00%

24м 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20% 4,00% 4,50%

36м 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70% 4,30% 6,00%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

1м 1,35% 1,3% 0,22% 0,00%

3м 1,54% 1,5% 0,33% 0,01%

6м 1,75% 1,7% 0,49% 0,05%

12м 2,09% 2,1% 0,80% 0,29%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,5050 43,0557 69,7969 53,8714 44,0770 46,0746

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5%

3% 2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

камата 4,00% 5,50%

4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

Нето вредност

1M

3M

6M

1Y

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

28.343.705,77

-10,02%

-13,86%

-17,80%

-10,84%

-16,37%

01.09.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

44.716.190,72

-8,03%

-9,66%

-15,02%

-12,42%

-18,03%

01.09.2011

Иново Статус Акции

18.565.886,73

-4,08%

-4,85%

-6,33%

-1,93%

0,09%

01.09.2011

КД БРИК

38.106.863,50

-7,52%

-7,96%

-10,43%

-7,17%

-12,63%

01.09.2011

КД Нова ЕУ

21.768.136,42

-7,54%

-16,69%

-20,02%

-14,22%

-17,12%

01.09.2011

КБ Публикум - Балансиран

28.365.360,52

-7,15%

-9,30%

-11,23%

-6,25%

-7,86%

31.08.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.212.500,97

0,11%

0,92%

31.08.2011

КБ Публикум Паричен

51.934.680,04

0,26%

0,78%

31.08.2011


KAPITAL / 05.09.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii  PREGLED VESTI

E DANOK ZA NAJBOGATITE

TURSKI BIZNISMENI ZAINTERESIRANI ZA TETOVSKATA ZONA

TE GO SPASUVAAT?! 3% V danok za najbogatite sloevi na zarabotkata nad 90.000 evra planira{e da vovede Italija, no premierot Silvio Berluskoni se otka`a

}e inicirana od mediumite, poradi predizborniot period, so {to nekakvi konkretni potezi se o~ekuvaat po osnovaweto na novata vlada. Fiskalnata politika vo Hrvatska se karakterizira so visok dano~en pritisok poradi visokite dava~ki za pridonesi i progresivnite stapki kaj personalniot danok na dohod. Mediumite kritikuvaat deka vo ovaa av del }e zeme dr`avata od bogata{ite, ima i kolku efikasno }e gi potro{i parite za da zemja poveja vrati ekonomijata vo normalen kolosek. }e dano~ni av del }e zeme dr`avata od bogata{ite, stapki otkolku i kolku efikasno }e gi potro{i parite za da bogata{i. Vo kategorijata ja vrati ekonomijata vo normalen kolosek. bogata{i tie vbrojuvaat menaxeri na golemi pretprijatija, politi~ari, advokati i sportisti. “Sepak toa e mnogu mala osnova i nedovolen temel vrz koj mo`e da se ddr`avata od izgradat seriozni buxetski bbogata{ite, planovi. kolku vreme ko Fakt e i deka ne sekoga{ }e im i zema i prihodite se merilo za kolku efikasno }e bogatstvoto, bidej}i mnogu gi potro{i potr parite za od bogatite lu|e se nao|aat da ja nadmine nadmi krizata i da ja vrati ekonomijata vo vo sivata zona na ekonomijata, so {to privatniot normalen kolosek. k imot go krijat zad imoIako postojat posto eden kup tot na kompaniite so koi dilemi i predizvici, p i upravuvaat”, komentiraat balkanskite balkanski zemji se poznava~ite vo Hrvatska. fatija so s ovaa tema. Hrvatskoto izdanie na Vo Hrvatska, Hrv na primmagazinot “Forbs” za er, er taa tema e povenajbogat Hrvat go pro-

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.334,43 МБИД 2.417,29 ОМБ 117,75

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

11.493,60

-1,03%

-1,19%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 5.574,33

-2,73%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 796,78

-1,09%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

glasi biznismenot Ivica Todori}, prviot ~ovek na kompanijata Agrokor. Negovoto familijarno kompanisko carstvo se procenuva na vrednost blizu 500 milioni evra. Vtor na listata e Emil Tedeski, sopstvenik na Atlantik grup, so ne{to

ve aukcii na dr`avni zapisi vo vtornik }e organizira Ministerstvoto za finansii, preku koi }e bara da pribere vkupno 62,5 milioni evra. Ednata aukcija e na trimese~ni zapisi bez devizna klauzula vo iznos od 53,6 milioni evra ili 3,3 milijardi denari. Vtorata aukcija e so {estmese~ni zapisi vo iznos od 8,9 milioni evra, odnosno 550 milioni denari, so kamata od 4,10%. Vkupnata suma koja dostasuva za naplata na 7. septemvri godinava e 64,9 milioni evra ili 3,9 milijardi denari.

D

pomalku od 125 milioni evra. Ponatamu sledat Ante Vlahovi}, Plinija Cucurina, Anxelko Leko, Branko Rogli}... Mnogu od ovie biznismeni za mediumite izjavija deka bogatite mora da pla}aat pogolemi danoci.

3.200

0,73%

62,5 MILIONI EVRA ]E BARA DR@AVATA PREKU AUKCII NA ZAPISI

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok- 02.09.2011

МБИД

3.000

2.600

108

2.000

2.400

104

1.800

2.200

100

2.200

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

-0,98%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 58.118,20

+2,87%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.335,79

-1,53%

-2,72%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 20.212,90

-0,47%

+0.87%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

+1,00%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.014,41

SOFIX 376,12

-0,70%

-0,38%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 671,15

ATHEX 932,37

+0,39%

Витал

1.794,00

+20,00%

Ласта

-10,45%

300,00 Јадран Капита

1.505,00

-24,73%

+11,00%

НФД Холд.

-11,54%

0,23

250,00

АИК банка

2.258,00

+4,17% -2,59%

Звечево

109,99

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

87.49$/барел BRENT

114.29$/барел

Јадран творни

СРЕБРО 42.57$/унца БАКАР 9072.50$/унца

-9,97% +2,87%

ПЧЕНИЦА 762.00/бушел

Интеревропа

-10,05%

КАФЕ 2.90 $/бушел

1.691,00

ПРИРОДЕН ГАС

4.01$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ. 302,15

-0,94% -0,99%

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

+1,85% +2,50% -0,6%

НИКЕЛ 21.817,50 АЛУМИНИУМ

2436.50$/унца ЧЕЛИК 580.00$/унца

+0.0% +0,00% /

СУРОВИНИ

ПЧЕНКА 734.25$/бушел

Заваровалниц

14,00

-1,62% -0,00%

МЕТАЛИ

ЗЛАТО 1862.90$/унца

+4,75%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

КС наложба

0,80

Симпо

90,03

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

+1,79%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

+24,95%

0,02%

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

Хрватска пошт

-1,81%

SASX 10 931,00

Главен индекс на Белградската берза

24,99

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 16.821,50

ИНДЕКСИ РЕГИОН

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 5.381,30

BELEX15 633,79

ОМБ

116 112

2.400

NASDAQ 100 2.219,05

120

0,48%

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

-1,21%

 SAD  FRANCIJA – danok na bogatite i ukinuvawe na dano~nite olesnuvawa za najbogatite  AVSTRIJA – danok na bogatite  HRVATSKA – debata za danok na bogatite, konkretni merki se o~ekuvaat po zavr{uvawe na izborite

2.800

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

NIKKEI 225 8.950,74

KOI ZEMJI DEBATIRAAT ZA DANOK NA BOGATITE?

2.600

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

-2.44%

B

o Makedonija strate{kata orientiranost na Vladata e naso~ena kon primenuvawe na politika na niski danoci so edinstvena stapka na ramen danok od 10%. Vladata donese i nova merka - danokot za mali i mikro pretprijatija so vkupen godi{en prihod do tri milioni denari go svede na 0%. Del od ekspertite s$ u{te zagovaraat politika na progresivno odano~uvawe, koja ja smetaat za pofer i popravedna. Takov e stavot i na opozicijata vo Makedonija. Spored ekspertite, za da se vovede danok za najbogatite vo Makedonija prvo treba personalniot danok da stane progresiven. Takva fiskalna politika primenuvaat SAD, Avstralija, Velika Britanija, Kanada i drugi zemji. Progresivnoto odano~uvawe zna~i deka licata so pogolemi prihodi plaa}at povisok danok. @ivko Atanasovski, profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, smeta deka mo`ebi treba da se vovede danok za najbogatite vo Makedonija za da se postigne pogolema socijalna pravednost, posebno ako proekciite velat deka toa nema destimulativno da vlijae na ekonomskata aktivnost na subjektite. “Vo odnos na danokot na luksuzni stoki, bi mo`elo edinstveno da se intervenira kaj akcizite na najluksuznite avtomobili, koi gi kupuvaat najbogatite”, smeta Atanasovski. Toj ja kritikuva merkata za 0% danok za neraspredelena dobivka. Spored nego, vakvite merki pove}e se koristat za zgolemuvawe na li~noto bogatstvo.

МБИ10

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

CAC 40 3.186,19

iznismeni od Turcija, od regionot na Bursa, zainteresirani da stopanisuvaat i da investiraat vo slobodnata ekonomska zona vo Tetovo. Idejata ja pretstavija na sredba so rakovodstvoto na Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija. Za da se realizira idejata turskite biznismeni baraat dr`avata da ja napravi infrastrukturata vo zonata. Spored najavite od ovoj region, koj e sredi{te na avtomobilskata industrija vo Turcija, bi do{le kompanii od ovaa industrija, od tekstilot, od prehranbenata industrija. “Zainteresirani se da najdat partneri od Makedonija i zaedni~ki da vlo`uvaat vo zonata”, izjavi pretsedatelot na Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija. Oglasot za barawe strate{ki investitor vo zonata vo Tetovo zavr{i na 1. avgust. Spored izvori na “Kapital”, kako zainteresirana se javila samo edna kompanija, poradi {to, spored tenderskite uslovi, tenderot e neuspe{en. Vo naredniot period povtorno }e bide objaven oglas, no dali }e bidat promeneti tenderskite uslovi ne se znae. Spored javniot povik za javno-privatno partnerstvo za tetovskata zona, koj be{e objaven pred {est meseci, predvideno be{e investitorot na 94,7 hektari vo tehnolo{ko-razvojnata zona da izgradi 25 do 30 industriski objekti, koi treba da vrabotat od 7.000 do 10.000 lu|e.

MAKEDONIJA OSTANUVA NA POLITIKATA NA RAMEN DANOK SO NISKI STAPKI

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индек�� 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.204,42

3.000

-0,73% -0,48% -0,02%

11

-2,94% -3,36% +0,00%

+0,98% ШЕЌЕР +3,45% 27,25 СОЈА 1439.00$/бушел -1,08% КАКАО 3105.000$/буше

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.


Komentari / Analizi

12

KAPITAL / 05.09.2011 / PONEDELNIK

TEHNIKI NA SLU[AWE  Slu{aweto

ubedlivo e najva`niot aspekt na komunikaciskiot proces, no sepak, s$ u{te e najslabiot del od profesionalnite ve{tini na delovnite lu|e

D

LEKCIJA ZA SLU[AWE BR.3. Razmisluvajte za na~inot na koj{to slu{ate tokmu sega. - Dali pravite ne{to drugo dodeka nekoj vi zboruva? - Dali va{ite misli se fokusirani na ne{to drugo dodeka nekoj vi zboruva? - Dali se prepravate deka slu{ate za da dojdete do momentot naa va{ite komentari? - Dali pravite kratka pauza dodeka go soop{tite va{iot odgovor, bidej}i vie ve}e go znaete va{iot odgovor?

LEKCIJA ZA SLU[AWE BR.1. Dvete najgolemi pre~ki vo slu{aweto se: - Vie sekoga{ imate izgradeno mislewe ({to }e ka`ete) pred da po~nete da slu{ate; - ^estopati go “premisluvate” sogovornikot duri i pred da go islu{ate ili pred da ja islu{ate celata prikazna.

O

M

E

R

SOVETI ZA SLU[AWE Eve 14,5 soveti koi e po`elno da gi razberete i da gi usvoite. Tie }e gi maksimiziraat va{ite ve{tini za slu{awe, }e ja zgolemat va{ata produktivnost, }e gi reduciraat gre{kite, }e dovedat do sre}a kaj kupuva~ite i }e vi pomognat da ostvarite pove}e proda`ba: - Ne prekinuvajte; (No..., No..., No...) - Postavuvajte pra{awa. Potoa bidete tivki. Koncentrirajte se na odgovorite na drugite lu|e, a ne na svoite misli;

LEKCIJA ZA SLU[AWE BR.4. Vo nekoi momenti vie prestanuvate da slu{ate. e. Zo{to se slu~uva toa? - Otkako }e go formulirate va{iot odgovor; r; - Otkako }e bidete “isklu~eni” od ~ovekott koj vi zboruva; - Koga }e odlu~ite da prekinete nekogo za daa ka`ete ne{to; - Koga li~nosta koja vi

LEKCIJA ZA SLU[AWE BR.2. Dve va`ni pravila za efektivno slu{awe mora da bidat nabquduvani po ovoj redosled ili vie nema da bidete efektiven slu{atel. - Prvo, slu{ajte so namera da razberete; K

zboruva vi ka`uva ne{to {to ne sakate da go slu{nete.

- Vtoro, slu{ajte so namera da odgovorite.

ali nekoga{ ste posetile obuka za steknuvawe ve{tini vo slu{aweto? Lekcii za kako da slu{ate ne bile nikoga{ ponudeni kako del od koja bilo formalna edukacija. Me za~uduva faktot deka ve{tinite koi ni se potrebni za li~en uspeh vo pove}eto slu~ai nikoga{ ne bile ka`ani na u~ili{te.

C

I

J

A

L

E

N

- Predrasudite }e go poreknat toa {to ste go slu{nale. Slu{ajte bez predrasudi; - Koristete go kontaktot so o~i i ostanatite zvuci za potvrda deka slu{ate (da, taka, sega razbiram i sl.) za da & poka`ete na li~nosta koja vi zboruva deka ja slu{ate; - Ne brzajte so odgovor dodeka ne ja islu{ate CELATA situacija; C u c j ; - Slu{ajte

-

-

-

-

-

-

so namera slu{ajte u j detali i zaklu~oci; Aktivnoto slu{awe vklu~uva interpretirawe. Interpretirajte O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

tivko ili pi{uvajte zabele{ki; Isto taka, slu{ajte go i toa {to ne e ka`ano - slu{ajte me|u redovi; Primenetoto ~esto e pova`no od ka`anoto. Pogodok: intonacijata na zboruvaweto naj~esto }e go reflektira primenetoto zna~ewe; Razmisluvaj me|u re~enici i za vreme na pauzata vo zboruvaweto; Protolkuvajte go ka`anoto (i ne ka`anoto) pred da ja “vklu~ite” va{ata usta; Postavuvajte pra{awa za da se uverite deka ste razbrale s$ {to bilo ka`ano ili zamisleno; Pra{uvajte pra{awa za da se uverite deka sogovornikot vi ka`al s$ {to sakal da vi ka`e; Poka`ete deka slu{ate prezemaj}i akcii; Dokolku razmisluvate za vreme na zboruvaweto, razmisluvajte za mo`ni re{enija. Ne go “razubavuvajte” problemot; 14,5 - Izbegnuvajte gi I

J

A

L

E

N

TEODOR ALEKSOV eden od predava~ite na “Konferencijata za izvr{ni asistenti, ofis-menaxeri i delovni koordinatori”, koja }e se odr`i na 7 oktomvri 2011 godina

site prekinuvawa. Isklu~ete go zvukot na mobilniot telefon, zatvorete ja vratata. Izbistrite gi mislite i dvajcata sednete ili dvajcata stoete na blisko rastojanie. Ima mnogu tajni za da se bide dobar slu{atel, no edna koja gi povrzuva site niv e: ZAMOL^I! Za~uduva~ki e kolku mo`e{ da nau~i{ dokolku mol~i{. Lu|eto mislat deka si popameten dokolku slu{a{. U~i{ pove}e so mol~ewe otkolku so zboruvawe. Od aspekt na proda`bata, efektivnoto slu{awe doveduva do proda`ba - do mnogu proda`bi. Vsu{nost, slu{aweto e najva`niot aspekt od proda`niot proces, no s$ u{te e najslabiot del od profesionalnite proda`ni ve{tini. O

G

L

A

S

Ednodneven seminar: „NOVINI VO ZAKONOT ZA IZVR[UVAWE KOJ[TO SE PRIMENUVA OD 1 JULI 2011 GODINA” Predava~i: Ranko Maksimovski, Fidan~o Stoev i Teofil Tomanovi}, sudii vo penzija Od 1 juli 2011 godina se primenuva Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe. So ovoj zakon notarite dobivaat novi nadle`nosti da odlu~uvaat po predlozi za donesuvawe na re{enija za izvr{uvawe vrz osnova na verodostojni ispravi. Isto taka, so primenata na ovoj zakon od 1 juli 2011 godina site izvr{ni predmeti koi vo ovoj moment se nao|aat kaj izvr{nite sudovi, pred se’, po izjava na doveritelot }e bidat predadeni na opredeleniot izvr{itel ili na notarite kako poverenici na sudovite. So cel polesno tolkuvawe i sproveduvawe na Zakonot za izvr{uvawe, Stopanskata komora na Makedonija na 13 septemvri 2011 godina organizira ednodneven seminar.

Kontakt: Anita Mitrevska tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 anita.mitrevska@mchamber.mk

Len~e Zikova tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 lence@mchamber.mk

Intenzivni letni kursevi po deloven angliski jazik „ISKORISTETE GO LETOTO – NAUЧETE ANGLISKI JAZIK!”

Juni- septemvri 2011 godina Sala 53 na IV kat Stopanska komora na Makedonija so Centarot za stranski jazici “Sunrise” Ovoj intenziven kurs }e opfati temi od oblasta na marketing i proda`ba, menaxment i finansiski menaxment, ~ove~ki resursi, odnosi so javnosta, brendirawe, biznis-planirawe i sl. Obukata }e ja sprovede: Men~e Grozdanova, diplomiran profesor po angliski jazik. Nastavata }e trae vkupno 36 ~asa/45 minuti ~as, eden mesec, vo blok-~asovi, tri pati nedelno (ponedelnik, sreda i petok), od 14-16.30 ~asot. STEPENI: Maksimalen broj vo edna grupa e 8 slu{ateli. Site u~esnici koi }e go polo`at zavr{niot test }e se steknat so serti- 1. Elementary 2. Pre-Intermediate fikat za uspe{no zavr{eno nivo. Intermediate Cena na eden stepen: 5.900,00 denari +DDV. Vo cenata e vklu~en i 3. 4. Upper-intermediate originalen u~ebnik od programata Oxford. Za pove}e u~esnici od ista kompanija sleduva popust. KONTAKT : ELIZABETA ANDRIEVSKA-EFTIMOVA Tel: ++ 389 2 3244074 Faks:++ 389 2 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

ANITA MITREVSKA tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 e-mail: anita.mitrevska@mchamber.mk


Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 05.09.2011 / PONEDELNIK

13

 SVET

0-24 

...POJADOK SO PRETSEDATELOT

...DENOVI NA PIVOTO

...VO PANIKA

Medvedev aktiven na Denot na znaeweto

Kosor nenajaveno na pivo vo Karlovac

Nenadejna plima na kineskiot breg

retsedatelot na Rusija, Dmitrij Medvedev, pojaduva{e enajaveno za hrvatskite mediumi, premierkata Jadtotina Kinezi i stranski turisti koi odmaraa na kiP zaedno so u~enik na Pretsedatelskoto u~ili{te za kadeti Nranka Kosor se pojavi na 25-tite Karlova~ki denovi Sneskiot breg na Isto~noto kinesko more pani~no begaa od na Denot na znaeweto vo Stravopol. Denot na znaeweto go na pivo to i toa vo dru{tvo na u{te ~etvorica ministri. neo~ekuvaniot napliv na plimata. Kineskite mediumi velat deka odbele`uva po~etokot na u~ebnata godina vo Rusija.

Taa se napi ~a{a “karlova~ko” so lokalnite sopartijci.

vo poslednite 10 godini ne e zabele`an tolku golem bran.

PROMENI VO VRVOT NA VAC

SE MENUVA SOPSTVENIKOT, SE MENUVA STRATEGIJATA VO VAC!

 Pred eden od najgolemite evropski mediumski koncerni, germanskata VAC media grup, sleduvaat zna~ajni promeni. Se menuvaat sopstveni~ki odnosi, a so toa }e se menuva i strategijata na mediumskata ku}a milijarda evra, {to be{e za 200 milioni evra pomalku od prethodnata. Ne uspea ni obidot na VAC da ja kupi grupacijata Pro Sieben/ Sat1 i vlijatelniot germanski dneven vesnik Süddeutsche Zeitung. VAC se {iri i vo drugi zemji. Prisuten e vo mo}niot avstriski tabloid Kronen Zeitung. Minatata godina izleze informacijata deka VAC se povlekuva od Srbija. Grupacijata s$ u{te raboti vo Ungarija, Rusija, Srbija i Hrvatska, kade {to ima 49% udel vo Europres holding. Vo Makedonija e prisuten od 2003 godina i rakovodi so Media print Makedonija (MPM). Nekoi od analiti~arite na mediumskata industrija komentiraat deka proda`nata cena od 500 milioni evra za 50% od akciite na VAC e nerealna. “Cenata od 500 milioni evra izgleda premnogu niska”, veli germanskiot analiti~ar Horst Roper, za germanskiot vesnik Tageszeitung. Vesnikot prenesuva deka situacijata vo VAC e polo{a otkolku {to generalno se

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

osle 63-godi{no postoewe na evropskiot pazar, vo mediumskiot gigant od Esen, VAC, }e nastanat promeni vo sopstveni~kata struktura, promeni me|u familiite Funke i Brost. Niz germanskite mediumi ve}e so denovi se zboruva za sumata od 500 milioni evra, {to pretstavuva polovina od vrednosta na VAC, a so koi nasledni~kata na Jakob Funke ima namera da go otkupi udelot na familijata na Erik Brost. Celit proces go pokrena }erkata na pokojniot Funke, Petra Grotkamp, koja momentalno poseduva 16,7% od akciite, a so ovoj poteg ima namera da sozdade “edinstvena sopstveni~ka sutruktura” vo koncernot. So toa grupacijata VAC bi bila “kompanija vo familijarna sosptvenost i vo idnina bi imala uspeh”, naso~uvaj}i se kon razvoj na lokalnite i regionalni germanski vesnici. So drugi zborovi, Grotkamp se nadeva deka VAC preku samo eden sopstvenik }e stane posilen i pootporen na previrawata na globalniot mediumski pazar. Dosega, site sopstvenici na grupacijata go odobruvaa sekoj biznis-poteg na VAC, no ~esto doa|a{e do nesoglasuvawa, koi go ko~ea najgolemiot evropski izdava~ vo donesuvaweto

P

NARU[UVAWE NA IDEOLO[KATA RAMNOTE@A lanot za edinstven sopstvenik na VAC na nasledni~kata na Jakob Funke, Perta Grotkamp, mo`e da padne vo voda edinstveno poradi principot na politi~ka ramnote`a. So ogled na toa {to dvajcata osnova~i na VAC pripa|ale na razli~ni politi~ki tabori, Funke na demohristijanskiot, a Brost na socijal-demokratskiot, ideolo{kata ramnote`a na koncernot otsekoga{ bila uramnote`ena, so {to se garantira{e i ramnopravna uloga na dvajcata direktori - Hombah i Najnhaus. So izleguvaweto na socijal-demokratksta struja od sopstveni~kata struktura, VAC mo`e da zaplovi vo konzervativni vodi. “Otako }e mu gi isplati parite na semejstvoto Brost i }e stane sopstvenik na 66,7% od akciite na VAC, na Petra Grotkamp o~igledno }e & pretstoi borba vnatre vo sopstvenata familija”, velat analiti~arite.

P

va`ni odluki. Oficijalno ne se zboruva za kavgata me|u dvete nasledni~ki familii, no sega kaj K

O

M

E

BODO HOMBAH IZVR[NIOT DIREKTOR NA VAC

Bodo Hombah, kako {to prenesuvaat mediumite, ve}e pregovara za otpremninata i negovoto zaminuvawe e izvesno

eden od sopstvenicite e aktivirano yvon~eto za uzbuna. Grupacijata minatata godina ostvari profit od 1,1 R

C

I

J

A

L

N

I

O

G

L

A

S

I

misli, pa zatoa i ponudenata cena za akciite e tolku niska. Promenite vo sopstveni~kata struktura, kako {to procenuvaat germanskite mediumi, e ve}e zavr{ena rabota i toa }e vlijae na promenite vo operativnoto rakovodstvo na grupacijata. Porane{niot {ef na kabinet na kancelarot Gerhard [reder, a od 2002 godina izvr{en direktor na grupacijata VAC, Bodo Hombah, kako {to prenesuvaat mediumite, ve}e pregovara za otpremninata i negovoto zaminuvawe e izvesno. Hombah na ~elo na kompanijata be{e postaven od semejstvoto Bros. Drugiot direktor, koj vo operativnoto vodstvo go pretstavuva semejstvoto Funke, e Kristijan Najnhaus, no s$ u{te ne se znae dali toj }e ostane na pozicijata.


14

Feqton

KAPITAL / 05.09.2011 / PONEDELNIK

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI P Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj `ivee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istra`uvawe i prou~uvawe na `ivotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata mo`e da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i  "Semejstvoto na Darij pred Aleksandar", 16 vek, slika na Paolo Veroneze, izlo`ena vo Nacionalnata galerija vo London

ALEKSANDAR IMAL DOBLEST DA BIDE HUMAN LIDER ri osvojuvawata na zemji koi imale razli~ni kulturi Aleksandar postojano doka`uval deka bil blagoroden osvojuva~. Za razlika od mnogute pobednici vo istorijata, Aleksandar ne bil odmazdoqubiv ili pak, pqa~kosuva~. Sepak, postojat nekoi isklu~oci od ova pravilo: negovite uspesi kaj Gaza, Tir i vo mnogu bitki vo Indija bile prosledeni so ogromni razoruvawa i iz`ivuvawa. No, sepak, dlaboko preovladuval humanizmot. VELIKODU[EN KON SEMEJSTVOTO NA DARIJ Re~isi bilo polno} koga Aleksandar se vratil vo svojot logor, otkako li~no istra`uval u{te edni mo`ni tragi od Darij. Toa za nego bil dolg den. Negovite zapovednici go ~ekale da sedne na masata vo eden {ator, kade {to po~nala da se servira ve~erata. Edna golema kada ispolneta so topla voda, koja prethodno mu pripa|ala na Darij, bila podgotvena za Aleksandar vo negoviot {ator. Dodeka vleguval so negovoto umorno telo vo toplata voda po~nal da razmisluva: “Zna~i, vaka izgleda da se bide kral. No, negovite misli bile prekinati od silnoto `ensko ta`ewe od eden

P

od persiskite {atori, koi makedonskite zapovednici gi postavile otstrana kako del od negoviot plen od bitkata. Ta`eweto bilo tolku glasno {to Aleksandar si pretpostavil deka toa mora da doa|alo od nekoj {ator blisku do negoviot. Ova gi otstranilo somnevawata deka ta`eweto doa|alo od haremot na Darij, koj isto taka bil del od negoviot plen, no poradi bezbednosni pri~ini bil dr`en podaleku od negoviot {ator. Od eden negov zapovednik pobaral da doznae koj pla~el i zo{to {atorot bil tolku blizu do negoviot. Mu bilo ka`ano deka majkata, soprugata, }erkite i sinot na Darij ja oplakuvaat smrtta na Darij. “Tie dobile vest”, mu ka`al eden zapovednik, “deka negoviot lak i kralskata nametka i negoviot {tit bile doneseni nazad i deka tie sega se vo tvoja sopstvenost”. Koga go slu{nal ova, Aleksandar ripnal od kadata so topla voda i nabrzina se oblekol za ve~erata. Mu ka`al na eden od Prijatelite vedna{ da odi kaj semejstvoto na Darij i da im ka`e: “Darij s$ u{te e `iv; pri negovoto begstvo gi ostavil vo dvokolkata negovoto oru`je i nametkata; a toa se edinstvenite ne{ta koi Aleksandar gi poseduva”. Potoa izlegol nadvor,

 Semejstvoto na Darij pred Aleksandar

ja protnal glavata vo {atorot kade {to bila servirana ve~erata i go povikal Hefajstion - eden od zapovednicite na Prijatelite i negov najblizok prijatel - da pojde so nego. Pridru`uvan od Hefajstion, Aleksandar oti{ol vo {atorot i gi videl majkata, soprugata, }erkite i maliot sin na Darij skukaleni vo eden agol. Majkata na Darij, Sisigambis, koga videla deka vleguvaat dvajca lu|e sli~no oble~eni i na ista vozrast, padnala na kolena pred Hefajstion. Taa si mislela: “Bidej}i od tie dvajca toj e povisok, toj mora da e Aleksandar”, scena koja trogatelno e pretstavena od italijanskiot slikar od {esnaesettiot vek Paolo Veroneze na slikata “Semejstvoto na Darij pred Aleksandar”, koja e izlo`ena vo Nacionalnata galerija vo London. Hefajstion za~ekoril nanazad vo isto vreme koga eden od nejzinite ~uvari & uka`al na gre{kata. Vidno zasramena, taa se svitkala nadolu za da padne na kolena pred Aleksandar. No, Aleksandar ja fatil za race i ja podignal. Toj & rekol deka taa ne napravila gre{ka, bidej}i i Hefajstion bil Aleksandar za{titnik na lu|e. Aleksandar & vetil deka taa }e go ima istiot ugled, rang i pozicija

 Aleksandar oti{ol vo {atorot i gi videl majkata, soprugata, }erkite i maliot sin na Darij skukaleni vo eden agol. Koga majkata kleknala na kolena Aleksandar ja ispravil i & vetil deka }e go ima istiot ugled, rang i pozicija koi gi imala i pri vladeeweto na nejziniot sin.

koi gi imala pri vladeeweto na sin. Bez da gleda direktno nejziniot sin kon soprugata na Darij, Stateira (koja mu bila i sestra - me|u sledbenicite na Zoroaster ven~avaweto na bliski srodnici bilo i s$ u{te e prifatliva praktika), toj & ka`al na `enata koja bila smetana za najubava vo cela Persija deka ne treba da ta`i, bidej}i Darij ne bil mrtov. Aleksandar gi odr`al site svoi drugi vetuvawa koi im gi dal na semejstvoto na Darij. Se raska`uva deka imal mo{ne blizok prijatelski odnos so majkata na Darij – bestra{na, blagorodna i ubava `ena, koja po~inala od taga pet dena po smrtta na Aleksandar vo Vavilon, odnosno deset godini po bitkata kaj Is. Toj ne sakal da gleda vo soprugata na Darij, Stateira, i poradi po~itta kon nea i za{to ne sakal da bide doveden vo isku{enie od ubavinata na edna tolku zanosna `ena. Dodeka Stateira bila zarobenik Aleksandar se pogri`il kon nea dobro da se postapuva i nikoga{ ne go iskoristil nejzinoto zarobeni{tvo. Taa po~inala dve godini po bitkata kaj Is, umorna i sovladana od tagata, neposredno pred celosniot poraz na nejziniot soprug kaj Gavgamela. Koga doznal za nejzinata smrt,

 Porus pred Aleksandar

Aleksandar vedna{ go posetil semejstvoto. Postel zaedno so niv niv, semejstvoto spored Zoroastriskiot obi~aj, go pridru`uval nejzinoto telo vo pogrebnata povorka, go napravil sekoj potreben pogreben obred. So ova toj go zacvrstil svojot nadaleku pro~uen ugled na ~ovek koj e milozliv i ima samokontrola. Nekolku godini podocna toj i Hefajstion gi zele za soprugi }erkite na Darij - Aleksandar se ven~al so Stateira (koja imeto go dobila po soprugata na Darij, Stateira), dodeka Hefajstion ja zel za `ena nejzinata sestra, Dripetis. Brakot bil simboli~en brak me|u Grcite i Persijcite, a Aleksandar i Hefajstion go storile toa za da sozdadat ~uvstvo kaj ovie dolgo zavojuvani nacii deka sega bile eden narod. Sledej}i go nivniot primer, mnogu Grci i Persijci se ven~avale edni so drugi i se naseluvale i vo dvete zemji. Odnesuvaweto kon semejstvoto na Darij bilo sli~no na negoviot odnos kon poslabite, nevooru`enite ili kon tie {to gi po~ituval. Negoviot humanisti~i liderski stil ja namaluval voznemirenosta i im daval zrak na nade` na tie {to se nao|ale vo stresni okolnosti. POMILUVAWE NA PORAZENITE Kaj Is, Aleksandar trebalo da

 Aleksandar & se voshituva na odlu~nosta i na borbeniot duh na indiskiot kral Porus. Za razlika od Darij, pred Aleksandar stoel eden kral koj odbival da go napu{ti bojnoto pole i da si go spasuva sopstveniot `ivot. Nagraduvaj}i go, toj duri i teritorijalno go zgolemil negovoto kralstvo.


15

Feqton

KAPITAL / 05.09.2011 / PONEDELNIK

 Pri osvojuvawata na zemji koi imale razli~ni kulturi Aleksandar postojano doka`uval deka e blagoroden osvojuva~, deka ne e odmazdoqubiv ili pak, pqa~kosuva~. Po porazot koj mu go nanesol na Darij go pomiluval celoto negovo semejstvo, a vo odredena prigoda gi oslobodil i gr~kite ambasadori koi do{le da go kodo{at. U{te pozna~aen e negoviot odnos kon kralot Porus, kogo povtorno go postavil na prestolot, pa duri i teritorijalno go zgolemil negovoto kralstvo ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridru`i na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po in`enering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-adminis istracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. To Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Ab Ko Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Slo Review Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo be Sloan Management Review. Slo @i @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, u`iva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata ba Pr Premier liga.

 Nelson Mandela

P

odlu~i za sudbinata na ~etiri ambasadori, isprateni kaj Darij od tri gr~ki polisi - Atina, Teba i Sparta. Tie trebalo da baraat pomo{ od Darij vo nivnata borba protiv Aleksandar. (Vedna{ {tom Aleksandar se oddale~il od Grcija, Demosten povtorno po~nal da kova zli zaveri.) Ambasadorite bile zarobeni na bojnoto pole. Dvajcata ambasadori od Teba brzo gi oslobodil, ~uvstvuvaj}i `al poradi uni{tuvaweto na Teba i prodavaweto na Tebancite kako robovi, koe Makedoncite go sprovele neodamna. Sekoja nacija koja bila vo istata sostojba kako i Teba }e go storela istoto - }e pobarala pomo{ od koj bilo koj mo`el da & ja ponudi. No, Aleksandar nikoga{ javno ne go soop{til ovoj stav. Javniot stav na Aleksandar vo odnos na osloboduvaweto na pretstavnicite na Teba bil razli~en od negoviot privaten so~uvstvitelen stav. Toj ka`al deka gi osloboduva lu|eto poradi zaslugite koi gi imalo za Teba semejstvoto na eden od niv - blagorodnik; drugiot go osloboduval vo znak na po~it poradi negoviot uspeh na Olimpiskite igri. Pretstavnikot na Atina go pu{til za{to bil sin na mo{ne poznat atinski vojskovodec, koj mu pomognal na negoviot tatko, Filip. No, ne mo`el da go pu{ti Spartanecot. Toj pretstavuval nacija koja bila otvoreno neprijatelski raspolo`ena kon nego i kon negoviot narod. (Sepak, vo kontekstot na posledovatelnite uspesi, toj }e go oslobodi i Spartanecot.) Pri~inite za pomiluvaweto na ambasadorite bile vo soglasnost so nivnata individua: nivnoto poteklo, zaslugite ili li~nite dostignuvawa. Pravej}i taka, Aleksandar se osigural deka pomiluvawata nema da pretstavuvaat navreda za negoviot sega{en kontingent od lu|e i za se}avawata na tie {to

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

 Nitu eden sovremen lider ne poka`a tolku golemo ~uvstvo za pomiruvawe i za humanizam kako {to poka`a ju`noafrikanskiot lider Nelson Mandela vo odnos na svoite porane{ni protivnici i porobuva~i, koi 27 godini go dr`ea vo zatvor. vodele ogor~eni bitki protiv ovie gradovi-dr`avi. Negovite vojnici nemale dopirna to~ka so vakviot na~in na pomiluvawe. Bile fateni i nekolku ~lenovi na pobliskoto semejstvo na Darij (vklu~uvaj}i go i semejstvoto na negoviot brat), negovi vojskovodci i dvorjani. Tie sakale da pobegnat so persiskoto bogatstvo. Parmenion gi zarobil koga se obidele da pobegnat vo Damask, vo Sirija, najbliskiot golem grad do Is, so golem del od persiskoto bogatstvo - samo zlatoto te`elo pove}e od dva toni. Ova bogatstvo bilo od golema va`nost za makedonskite finansii, koi od smrtta na Filip (Aleksandar so eden poteg omilen me|u narodot gi ukinal site direktni odano~uvawa) bile vo golem deficit. Aleksandar gi oslobodil site zarobenici, osven Barsine, prekrasnata mlada vdovica na Memnon od Rodos. Barsine za Aleksandar bila toa {to @ozefina bila za Napoleon. No, za razlika od @ozefina, koja isto taka bila vdovica, Barsine doa|ala od svetot na blagorodni{tvoto i bogatstvoto - taa bila vdovica na najsposobniot persiski vojskovodec i }erka na najbogatiot persiski guverner, Artabaz, koj vo ime na Darij vladeel so Mala Azija. Barsine, osum godini postara od Aleksandar, nikoga{ ne ja iskoristuvala ovaa vrska kako {to @ozefina ja iskoristuvala vrskata so Napoleon. Barsine na Aleksandar mu rodila sin, Herkul. Po osvojuvaweto na Isto~na Azija, Aleksandar go nazna~il nejziniot tatko, Artabaz, za guverner na anti~kata provincija Baktrija vo severoisto~na Persija, region koj sega e vo Iran, Uzbekistan, Taxikistan i Avganistan. ”TRETIRAJ ME KAKO KRAL” Nekolku godini podocna pri ekspedicijata vo Indija, Aleksandar }e go zarobi Porus, bestra{niot, u~eniot, gordiot kral, sakan od narodot. Toj vladeel so Indija vedna{ na sever od Taksila, blizu Ravalpindi vo dene{en Pakistan. Aleksandar videl deka Porus bil ranet vo bitkata. No, i pokraj toa, ne go napu{tala voljata da ja prodol`i borbata. Aleksandar ispratil nekolku emisari koi pobarale od Porus da se predade, bidej}i bil celosno opkolen. Porus otprvin gi pra}al emisarite nazad, a nekoi duri i gi napadnal. Porus se predal samo koga Aleksandar ispratil emisar koj bil prijatel

na Porus. Aleksandar do{ol da & se voshituva na odlu~nosta i na borbeniot duh na Porus. Za razlika od Darij, tuka stoel eden kral koj odbival da go napu{ti bojnoto pole i da si go spasuva sopstveniot `ivot. Aleksandar go pra{al indiskiot kral (visok okolu 195 santimetri ) {to da pravi so nego. “Tretiraj me kako kral”. Ova go znae sekoj sredno{kolec vo Indija koga ja u~i lekcijata za eden od najpoznatite - i najrano zapi{anite - kontakti me|u Indija i Zapadot. “I navistina, toa }e bide storeno”, navodno, mu odgovoril Aleksandar. No, sigurno imalo ne{to koe indiskiot kral go sakal za sebe koga ve}e Aleksandar do{ol da mu izrazi po~it? “S$ e ka`ano so ova barawe”, odgovoril Porus. Aleksandar nikoga{ ne be{e slu{nal vakov odgovor. Toj ~ul molbi za milost, blagost, popustlivost i za predavawe. No, nikoga{ ne bil svedok na vakva gordost i samopo~it duri i vo poraz. Nau~en od Aristotel da gi dolovi suptilnite nijansi vo odnesuvaweto na lu|eto, Aleksandar sfatil deka veli~estvenosta, du{evnoto raspolo`enie i li~niot stav na ovoj kral ne bile uni{teni duri ni vo porazot. Aleksandar povtorno go postavil na prestolot, teritorijalno go zgolemil negovoto kralstvo i mu vetil deka za negovata bezbednost }e se gri`at Makedoncite, vo toj mig najhrabrite vojnici na svetot. HUMANISTI^KIOT STIL NA MANDELA Kaj sovremenite lideri ne e voobi~aeno da se pronajde ~uvstvoto za humanizam, vsu{nost, toa e retka doblest {to ja poseduvaat samo nekolkumina. Nitu eden lider ne poka`a tolku go l e m o ~ u v s t v o z a p omi ru v a w e i za humanizam kako {to poka`a ju`noafrikanskiot lider Nelson Mandela vo odnos na svoite porane{ni protivnici i porobuva~i. Toj toa go stori duri otkako pomina niz surov zatvorski `ivot, {iej}i vre}i od juta i rabotej}i vo kamenolom za

potrebite na belite Afrikaneri, koi 27 godini go dr`ea v zatvor. Mandela gi sovetuval i gi potsetuval svoite sledbenici da ne ja poni`uvaat protivni~kata strana. “Nikoj ne e poopasen od ~ovekot koj bil poni`uvan”. Dodeka pregovaral so svoite porane{ni neprijateli toj iska`uval - i gi ohrabruval svoite sledbenici da iska`at - verba vo principite na demokratijata, kako i moralen integritet koj zabranuva odmazda za site decenii pominati pod aparthejdot. Vsu{nost, Komisijata za vistina i pomiruvawe, predvodena od drugarot na Mandela, anglikanskiot nadbiskup Dezmond Tutu, sproveduva{e istraga i razre{uvawe bez odmazda, ne samo na zlodelata storeni od belite Afrikaneri vrz mnozinstvoto vo Ju`na Afrika - crncite i drugite rasi - tuku i za nasilnite dela izvr{eni od ~lenovite na Afrikanskiot nacionalen kongres (koj be{e pod vodstvo na Mandela), protiv crncite koi sorabotuvaa so re`imot na aparthejdot. Vo negovata fascinantna biografija za Nelson Mandela britanskiot novinar Entoni Sampson pi{uva za sklonosta na Mandela da citira delovi od [ekspirovata drama “Julij Cezar”: “Kukavicite umiraat mnogu pati pred nivnata smrt, a hrabriot ~ovek samo edna{ ja vkusuva smrtta”. @ivotot na Nelson Mandela e prikazna za hrabriot triumf nad najma~nata nesre}a. Zatoa, ne treba da n$ iznenaduva deka - nalik na dvajcata lu|e so koi najmnogu saka{e da se soobrazi, Mahatma Gandi i pre~esniot Martin Luter King Junior - negovata hrabrost i moralnata cel go napravija eden od najistaknatite heroi na na{eto vreme. Nadin Gordi-



[TO E MENAXMENT XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist



EFEKTIVEN DIREKTOR PITER DRAKER



MENAXIRAWE ZA IDNINATA Piter Draker



DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker



UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI PARTA BOSE



MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE BERI SILVERSTAIN



SOVR[EN BIZNIS PLAN RON XONSON



SOVR[ENO CV MAKS EGERT



ODNOSI SO JAVNOSTA ANTONI DEJVIS



48 ZAKONI NA MO]TA ROBERT GRIN

mer, ju`noafrikanska pisatelka i dobitni~ka na Nobelova nagrada (koja Mandela ja poseti nabrzo otkako izleze od zatvor), vo svojata brilijantna i trogatelna politi~ka novela ]erkata na Berger napi{a: “Na mnogu Ju`noafrikanci mora da im e ~udno da `iveat vo zemja vo koja s$ u{te postojat heroi”. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ: ALEKSANDAR SÉ POVE]E GO OBVITKUVA ^UVSTVOTO NA MO] I STANUVA SÉ PONEMILOSRDEN, PROTE@IRAJ]I GO ZAPOVEDNI^KIOT STIL NA LIDERSTVO

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


14 OKTOMVRI SPECIJALEN PRILOG

INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA  AKTUELNI SOSTOJBI I TRENDOVI VO MAKEDONSKATA INFORMATI^KA INDUSTRIJA

 BESPREKORNA I NEODMINLIVA SORABOTKA NA INFORMATI^KATA TEHNOLOGIJA I TELEKOMUNIKACIITE NAJGOLEMI DOBITNICI SE KORISNICITE!

 SITE ZBORUVAAT ZA “KOMPJUTERI VO OBLACI” (CLOUD COMPUTING) KAKVA E PONUDATA VO MAKEDONIJA, KOI SE PREDNOSTITE ZA KOMPANIITE?

 MAKEDONSKITE KOMPANII PRED OGROMNA PONUDA NA USLUGI ZA ELEKTRONSKO ARHIVIRAWE – [TO MO@AT DA DOBIJAT, KOI SE PREDNOSTITE?

 NOVIOT VOZBUDLIV I RAZNOVIDEN SVET NA APLIKACII

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

28 OKTOMVRI SPECIJALEN PRILOG

OSIGURUVAWE I LIZING  OSIGURITELNITE KOMPANII OVAA ESEN SO NOVI PAKET-PONUDI, DIZAJNIRANI SPECIJALNO ZA KOMPANIITE!

 KAKVI NOVI MO@NOSTI I POVOLNOSTI SE OTVARAAT ZA MAKEDONSKITE KOMPANII?

 [TO ZNA^I POSEDUVAWETO NA OSIGURITELNA POLISA?  VO SEGMENTOT @IVOTNO OSIGURUVAWE GODINAVA VLEGOA DVE NOVI KOMPANII - DALI TOA ]E GO ZA@IVEE @IVOTNOTO OSIGURUVAWE ILI ZGOLEMENATA POBARUVA^KA I SVESNOST ZA POTREBATA OD OSIGURUVAWE NA @IVOTOT- PREDIZVIKA I ZGOLEMUVAWE NA PONUDATA?

 NOVINI NA LIZING PAZAROT VO MAKEDONIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE KOI KE MO@E DA GI PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG OSIGURUVAWE I LIZING, KOJ ]E IZLEZE NA 28 OKTOMVRI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111


360-05.09.2011