Page 1

~etvrtok. 01 septemvri. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

-0,21% -0,17% -0,04%

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,51 42,46 69,53

WWW.KAPITAL.MK

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

FIRMITE GI MENUVAAT PROMENLIVITE KAMATI SO FIKSNI  STRANA 2 -3

NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI OKT

~etvrtok. 01 septemvri. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

[ESTA STRANSKA INVESTICIJA VO ZONATA VO SKOPJE

3.000

0,21%

МБИ10

2.800

~etvrtok-01. sep ~etvrtok septemvri. 2011 | broj 358 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

2.600 2.400 2.200 2.000 1.800 07/10

09/10

12/10

03/11

06/11

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

Indiskata kompanija Motherson gradi dve fabriki vo Bunarxik  STRANA 4-5

AGRESIVEN LIDERSKI STIL

FEQTON VO KAPITAL: UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI F

33

Na spektaklot ne se {tedelo, d , no nne se znae kolkuu se potro{ilo?  STRANA 7

Propa|a popisot vo oktomvri?!  STRANA 6

Vinarnicite r c ne “trzaat” na vladinite d subvencii  STRANA 11

SPIROS LACIS

Bankar i prijatel na kralevite  STRANA 12

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

Pod pritisok  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 01 SEPTEMVRI 2011

N

POD PRITISOK

Ne postoi vinska zemja vo svetot vo koja sekoj septemvri lozarite i vinarite se tepaat, a dr`avata so pau{alni i ad hok merki demek gi miri. Vo niedna zemja vo Evropa ili Ju`na Amerika, koi va`at za najgolemi proizvoditeli na vino vo svetot, problemite so berbata i otkupot na grozjeto ne se re{avaat vo septemvri. Ne sme ~ule deka vo Francija, Italija ili [panija lozarite {trajkuvaat, namesto da berat, zatoa {to nema koj da im go otkupi grozjeto, a u{te pomalku da im go plati. Toa ne se slu~uva nitu vo Чile ili Argentina. Tamu nema problemi zatoa {to se re{eni. Zatoa vinoto od ovie zemji go osvojuva svetskiot pazar so atraktivni ceni i dobar kvalitet. Makedonija treba da bide nivna seriozna konkurencija zatoa {to ima visokokvalitetno vino i lu|e orientirani kon biznisot so lozarstvo i vinarstvo. Ama, za `al, ovoj biznis e obremenet so seriozni problemi koi pretstavuvaat seriozna opasnost za makedonskoto vino. Ako pro{etate denovive vo Tikve{ijata, Povardarieto, Vele{ko, Gevgelisko, }e vidite deka nema radost poradi pretstojnata berba na grozjeto. Vladee maksimalna nervoza zatoa {to lozarite ne znaat kako }e go oberat grozjeto, kade }e go predadat, dali i koga }e zemat pari. Tie {to do pred nekolku godini

investiraa vo lozovi nasadi, sega se razo~arani. Nekoi gi kopa~at, drugi gi ostavaat lozjata na milost na neboto i zemjata (za da gi namalat tro{ocite). Toa {to }e ostane na lozite }e go oberat i }e se molat nekoj da im go otkupi, a potoa da im go plati. Toa zna~i deka ne nudat na pazarot grozje so visok kvalitet. Nekoi {to investiraa vo novi sorti grozje, nemaat apsolutno nikakov plasman zatoa {to otkupuva~ite (trgovci) se maksimalno nefleksibilni i pasivni koga stanuva zbor za izvoz. Ni{to porelaksirani ne se ni vinarskite vizbi. Najgolemite me|u niv se soo~uvaat so finansiska kriza poradi zalihite na vino. Eden kup problemi go obremenuvaat plasmanot na makedonskoto vino (politikata na dr`avata da go tretira vinoto kako alkohol i ne dozvoluva proda`ba po 21 ~asot, nezainteresiranosta da se re{i problemot so geografskoto poteklo na makedonskoto vino koj go nametna Grcija, navikata od Makedonija da se kupuva nalivno, a ne pakuvano vino, otsustvoto na volja vo Agrilend i vo Ministerstvoto za zemjodelstvo da se pridonese za pogolema promocija i izvoz na makedonskoto vino...). @alno e {to vinarstvoto vo Makedonija vleguva vo s$ pogolema kriza vo uslovi koga samite vinarski vizbi uspeaja isklu~ivo so sopstveni sili vo poslednite nekolku godini da go zgolemat izvozot na pakuvano vino, da nametnat novi visokokvalitetni vina na pazarot i da investiraat vo ovoj biznis. Koga slu{nav deka 13 vinarski vizbi se vo te{ka

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

SPASIJKA JOVANOVA jjovanova@kapital.com.mk jov anova@ @kappita tal.c .com.mk

kriza i se nudat na proda`ba, sfativ deka rabotata stanala vrvka. Fakt e deka niknaa mnogu vinarnici vo poslednite nekolku godini i deka nekoi od sopstvenicite ne bile do kraj na~isto so izdr`anosta na biznisot. No, fakt e i deka ako pove}e subjekti se soo~at so problemi, zna~i deka celiot sektor ima te{kotii vo raboteweto. Toa se znae ve}e podolgo vreme ama ne se re{ava. Ministerstvoto za zemjodelstvo mo`e da potpi{e totalna kapitulacija vo odnos na lozarstvoto i vinarstvoto. Subvenciite koi gi deli na lozarite i vinarite ne gi davaat sakanite efekti zatoa {to problemite eskaliraat. Najsporni se kriteriumite za delewe subvencii zatoa {to stimuliraat kvantitet, a ne kvalitet. Neka izleze ministerot za zemjodelstvo malku na teren, ama ne na ru~ek vo vinarskite vizbi, tuku na otkupnite centri za da vidi kako stojat rabotite. A, i vreme e da izleze (namesto da sedi na sednici na Komitetot za stranski investicii) zatoa {to vinarstvoto ne ja zaslu`uva krizata.

ODGOVOREN UREDNIK

Spasijka Jovanova

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

OFFICE MANAGER I FINANSII

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

Verica Jordanova

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

8,5%

P

orasna trgovijata na golemo vo juni godinava vo sporedba so istiot period lani. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, prometot vo trgovijata na malo izmeren vo juni godinava porasna za 6,6% vo sporedba so juni 2010 godina. Za 6,6% porasna i trgovijata na golemo i malo i popravkata na motorni vozila i motocikli vo juni godinava vo sporedba so istiot period lani. Gledano po oddeli, vo juni 2011 godina prometot opa|a vo trgovijata na golemo i malo so motorni vozila i motocikli, delovi i pribor i nivno odr`uvawe i popravka za 4,6% na godi{no nivo, poka`uvaat statisti~kite podatoci.

KAKO DA SE SPASITE OD POSKAPUVAWE NA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

KAPITAL / 01.09.2011 / ^ETVRTOK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

FIRMITE GI MEN PROMENLIVITE

K

dramati~en porast na Euriborot, doma{nite kompanii koi imaat zemeno kredit od bankite so kamata koja zavisi od dvi`eweto na evropskite kamati razmisluvaat za promena na dogovorite za kreditirawe - promenlivite kamati gi zamenuvaat Kamatite na kreditite vo so fikevra rastat poradi zgol- sni, no i emuvaweto na evropskata povisoki od dosega{nite. kamatna stapka Euri“Koga bor. Kompaniite koi se zadol`ile so promenliva potpi{uvate dogovor za kredit so promenliva kamata, koja zavisi od dvi`eweto na Euroborot, kamata vrzana za Euribor go prifa}ate rizikot ovoj mesec }e mora da deka kamatata mo`e mnogu platat pogolema rata, da porasne. Vo posledno bidej}i od po~etokot na vreme kamatite na kredigodinata ovaa evroptite porasnaa poradi rasska kamata se zgolemi tot na evropskite kamati, za okolu 0,5 procentni no zasega tie promeni vo poeni. Toa zna~i deka tro{ocite ne se drasti~ni. za tolku se zgolemile O~ekuvawata se deka vo i kamatite na site krediti {to se izdadeni naredniot period Euriborot dopolnitelso promenliva kamata. no }e porasne, pa [estmese~niot Euribor, poradi toa kredikoj naj~esto pretstavuva reper za odreduvawe na tite so promenliva kamata odlu~iv kamatite na kreditite, da gi zamenam so dostigna 1,75%, iako vo ekot na krizata negovata fiksna. Na toj na~in se vrednost go dopre dnoto odbegnuva rizikot od zgolemuvawe na bankarskite pod 1%. Ovaa evroptro{oci poradi porastot ska kamata prodol`uva na kamatite”, komentira sekojdnevno da raste, a generalniot direktor na spored prognozite na Feroinvest, Ko~o An|u{ev. me|unarodnite finansiski institucii, za dve Od ovoj raste~ki trend godini }e dostigne 3,73%. na evropskite kamati vo Makedonija se Biznismenite komentizasegnati re~isi raat deka porastot na evropskite kamati sepak 25% od site kreditokorisnici, bidej}i negativno se odrazuva od vkupnoto kredvrz raboteweto na itno portfolio od kompaniite, osobeno 3.250 milioni evra, 840 vo uslovi koga imaat milioni se izdadeni vo seriozni likvidnosni stranska valuta. Takvite problemi i koga s$ krediti naj~esto gi zemaat pote{ko uspevaat da gi vra}aat kreditite. Tokmu kompaniite. Bankarite, pak, komentiraat deka poradi zagri`enosta od raste~kiot trend na evropskata kamata Euribor po

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

KO^O AN\U[EV

GENERALEN DIREKTOR NA FEROINVEST “Koga potpi{uvate dogovor za kredit so promenliva kamata vrzana za Euribor go prifa} ate rizikot deka kamatata mo`e mnogu da porasne. Vo posledno vreme kamatite na kreditite porasnaa poradi rastot na evropskite kamati, no zasega tie promeni vo tro{ocite ne se drasti~ni. O~ekuvame vo naredniot period Euriborot dopolnitelno da porasne, pa poradi toa kreditite so promenliva kamata odlu~iv da gi zamenam so fiksna. Na toj na~in se odbegnuva rizikot od zgolemuvawe na bankarskite tro{oci poradi porastot na kamatite.”


Navigator

KAPITAL / 01.09.2011 / ^ETVRTOK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

 3

 POBEDNIK NAJZASLU@EN PREGOVARA^

\ORGE IVANOV kolata za mladi lideri po vtorpat sobra triesetina u~esnici podgotveni za novi znaewa i predizvici, a taa mo`nost im ja dade pretsedatelot kako pokrovitel na nastanot

[

VUK DRA[KOVI]

ENVER HOXAJ

{te eden srpski politi~ar podgotven za priznavawe na Kosovo, {to s$ pobrzo se otvora evrointegrativnata perspektiva na Srbija

bidite na kosovskiot minister za nadvore{ni raboti samo so re~nikot na Albancite da ja smiri situacijata na Kosovo mo`e da donesat novi sudiri

U

O

VALID MUALEM

ministerot za nadvore{ni raboti na Sirija se najde na crnata lista na SAD, so {to u{te pove}e e pottiknata eskalacijata na krizata vo ovaa arapska zemja

I

A KREDITITE VO EVRA?

NUVAAT KAMATI SO FIKSNI

Firmite koi zele kredit so promenliva kamata, koja zavisi od dvi`eweto na Euroborot, ve}e imaat povisoki tro{oci za otplata, bidej}i evropskite kamati dramati~no rastat. Od po~etokot na godinata dosega ovie krediti poskapele za 0,5 procentni poeni. Bankarite ne o~ekuvaat vlo{uvawe na naplatata poradi zgolemuvaweto na kamatite, a biznismenite baraat zamena na promenlivite kamati so fiksni i povisoki za da se obezbedat od nepovolnite dvi`ewa na Euriborot vo idnina koja tie se zadol`uvaat kaj me|unarodnite finansiski institucii e o~ekuvan, no ne o~ekuvaat kompaniite da imaat problemi da gi vra}aat kreditite, bidej} i ovoj tro{ok odnapred im e presmetan vo godi{nite planovi. Dopolnitelno, pred da im se odobri kredit, bankite procenuvaat dali edna kompanija ima kapacitet da pla}a i povisoki rati dokolku dojde do porast na kamatite na globalnite pazari. “Zasega kompaniite nemaat problem so otplata na kreditite, iako kamatite vrzani za Euribor malku porasnaa. Vo odnos na o~ekuvawata, neblagodarno e da se prognozira dali i ponatamu kamatnite stapki vo evrozonata }e rastat i kolku, osobeno poradi nestabilnosta vo globalnata ekonomija. Me|utoa, bankite u{te dodeka ja procenuvaat kreditnata sposobnost na klientite analiziraat dali kompanijata ima kapacitet da ispla}a povisoki rati za kreditot poradi odredeni pazarni dvi`ewa na kamatite”, ocenuva zamenikot-generalen direktor na Stopanska banka, Toni Stojanovski. Del od bankarite, pak, ubedeni deka Euriborot }e raste, sugeriraat fiksni kamatni stapki kako najdobro re{enie za kompaniite. “Te{ko e da se prognozira ponatamo{noto

3,73% 1,75%

se procenuva deka }e dostigne {estmese~niot Euribor vo 2013 godina

dvi`ewe na Euriborot, no najverojatno momentalniot raste~ki trend }e prodol`i, {to bi zna~elo i ponatamo{no zgolemuvawe na ovie kamatni stapki. Zatoa nie sugerirame krediti so fiksna kamatna stapka, koja ne zavisi od promenata na Euriborot, {to e osobeno va`no za kreditobaratelite vo vakvi uslovi”, ocenuva Emilija Spirovska, ~len na Upravniot odbor na Prokredit banka.

 Rastot na Euriborot gi zgolemuva i tro{ocite za kamati na dr`avata, bidej}i najgolem del od zadol`uvawata kaj me|unarodnite finansiski institucii se vrazni za dvi`eweto na evropskite kamati.

Re~isi site dogovori {to gi sklu~uva dr`avata so Svetskata banka, Evropskata investiciska banka,

TONI STOJANOVSKI

ZAMENIK-GENERALEN DIREKTOR NA STOPANSKA BANKA “Zasega kompaniite nemaat problem so otplata na kreditite, iako kamatite vrzani za Euribor malku porasnaa. Vo odnos na o~ekuvawata, neblagodarno e da se prognozira dali i ponatamu kamatnite stapki vo evrozonata }e rastat i kolku, osobeno poradi nestabilnosta vo globalnata ekonomija. Me|utoa, bankite u{te dodeka ja procenuvaat kreditnata sposobnost na klientite analiziraat dali kompanijata ima kapacitet da ispla}a povisoki rati za kreditot.”

dostigna {estmese~niot Euribor zaklu~no so krajot na avgust

Me|unarodnata banka za obnova i razvoj za zaemi za investicii vo kapitalni objekti vsu{nost zavisat od nivoto na Euriborot. Trendot na porast na ovaa evropska kamata po avtomatizam go zgolemuva dolgot na dr`avata kon niv. Poradi porastot na Euriborot se zgolemuvaat i tro{ocite na dr`avata kon EIB za kreditnata linija od vkupno 150 milioni evra nameneta za malite i sredni kompanii, bidej} i Vladata se obvrza deka krajnata kamata }e bide fiksna od 5,5%, bez ogled kolku }e se zgolemuva trimese~niot Euribor. Spored podatocite od Ministerstvoto za finansii, Vladata godinava od buxetot treba da odvoi 52 milioni evra za kamati, od koi 36 milioni za nadvore{en dolg na zemjata. Od Ministerstvoto komentiraat deka dvi`eweto na Euriborot e odnapred vkalkulirano vo sumata {to se odvojuva za pla}awe kamati.

K

Koga od cel ekonomski tim premierot osobeno }e pofali nekogo kako najzaslu`en za donesuvaweto na stranskata investicija, toga{ mo`e da se pretpostavi kolku taa li~nost rabotela na proektot, ~ija zavr{nica ja vidovme v~era vo Bunarxik na udiraweto na kamen-temelnikot na dve novi fabriki za proizvodstvo na retrovizori. Investicija od 12 milioni evra, 140 novi vrabotuvawa. Toa e rezultatot od pregovorite koi celi dve godini gi vodel Viktor Mizo, direktorot na Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot, so indiskata grupacija Samvardhana Motherson. Premierot Gruevski go poso~i Mizo kako prv ~ovek vo celiot ekonoms-

VIKTOR MIZO

ki tim, koj vo kontinuitet komuniciral so indiskite investitori i najmnogu im pomognal da donesat odluka za vlo`uvawe vo Makedonija. Za tie {to go znaat i me|u vrabotenite vo Agencijata Mizo e poznat kako ve~en entuzijast i golem vorkoholik, {to verojatno imalo golemo vlijanie vo naporite na Vladata za donesuvawe na novata indiska investicija. Osobeno ako se znae deka pregovorite po~nale pred dve godini, vo ekot na globalnata ekonomska kriza.

 GUBITNIK I POPISOT ZA NAS E VI[A MATEMATIKA

P

Pretsedatelkata na Dr`avnata popisna komisija, Vesna Janevska, gi ispu{ta koncite od race. Dozvoluva odr`uvaweto na (ve}e edna{ odlo`eniot popis) obi~nata statisti~ka operacija i vo oktomvri da se stavi pod znak pra{alnik otkako ne uspea da gi smiri strastite na Albancite–~lenovi vo Komisijata. Nejziniot zamenik, Abdulmenaf Bexeti, koj verojatno dr`i stav blizok na toj na opozicionerot Menduh Ta~i, deka popisot e najdobro da se odlo`i za na leto ili za koe bilo godi{no vreme koga Albancite bi izlegle kolku {to gi ima zamisleno DPA. Pa sega ne im odogovara ni tajmingot, ni strukturata na



VESNA JANEVSKA popi{uva~kite parovi, ni samiot popis. No, kolku i da se nivnite barawa neracionalni i polni so evtina dnevna politika (ili mo`ebi ne tolku evtina nacionalisti~ka strategija), Janevska e taa koja treba da ja vrati kontrolata nazad. Neka udri na masa, neka donese odluka, neka razre{i ako treba. A pritoa, neka ne razmisluva dali so svoeto odnesuvawe mo`ebi }e go prekr{i dogovorot na vladeja~kite VMRO-DPMNE i DUI, koi patem, nikade gi nema da progovorat za skandalot koj ni se gotvi.

 MISLA NA DENOT AKO STE DOBRI VO SVOJOT BIZNIS ЌE BIDETE VO PRAVO ШEST OD DESET PATI, NO NIKOGAШ DESET OD DESET PATI.

PITER LIN^

INVESTITOR NA WALL STREET


Navigator

4  GRAFIK NA DENOT...

KAPITAL / 01.09.2011 / ^ETVRTOK

 FOTO NA DENOT...

PREVEZENI PATNICI I STOKA VO VTORIOT KVARTAL OD 2011 GODINA prevezeni patnici vo patni~ki prevoz

prevezeni patnici vo `elezni~ki soobra}aj

prevezeni patnici vo vozdu{en soobra}aj

3.992.000

377.000 0

197.046

prevezeni patnici vo gradsko-prigradski prevoz

16.429.000

 Vo vtoroto trimese~je od 2011 godina vo patniot patni~ki prevoz se prevezeni 3.992.000 patnici, vo `elezni~kiot prevoz 377.000 patnici, vo gradsko-prigradskiot prevoz 16.429.000 patnici, dodeka pak, vo vozdu{niot soobra}aj se prevezeni 197.046 lu|e. Vo istiot period, vo sporedba so vtoroto trimese~je od 2010 godina, koli~estvoto prevezena stoka vo tovarniot paten prevoz e namaleno za 27,4%, vo `elezni~kiot prevoz za 22,8%, dodeka vo vozdu{niot ima rast od 3,9%.

P

rvoto obvinenie po koe }e mu se sudi na porane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, se odnesuva na voeno profiterstvo, za vreme na izvr{uvaweto na funkcijata zamenikminister za nadvore{ni raboti, vo periodot 1994-1995 godina. So ova, toj e prviot Hrvat na koj }e mu se sudi za voeno profiterstvo. Ova e prvata to~ka od vkupno {est po koi se tovari Sanader, a ostanatite se u{te pokomplicirani ako se znae deka se vme{ani eden kup mo}nici od Hrvatska i regionot.

 SVETOT NIZ MEDIUMITE Vo 2010 godina Ernst&Young go proglasi Vivek Segal za pretpriema~ na godinata. Biznisot zaedno so majka mu go po~nal na 18 godini, a denes patuva 250 dena vo godinata - sklu~uva dogovori i pravi akvizicii.

INTERNATIONAL HERALD TRIBUNE Me|unarodnoto izdanie na New York Times pi{uva za novata vnosna zdelka za nafteniot gigant Ekson mobil, koj sklu~i dogovor so ruski Rosneft za istra`uvawe na nafteni poliwa vo ruskiot del od Arktikot. 

DAILY D AI MAIL Nekolku britanski Nek banki im se javuvaat ban na ssvoite klienti zadol`eni so hipotekazad rni stanbeni krediti i gi predupreduvaat da sskratat na tro{oci telefoni, za mobilni m fitnes i ostanati fit nesu{tinski raboti za nes da gi g otpla}aat poredovno ratite. dov   

GUARDIAN “Bezdomnici mo`e da se izrodat i od srednata klasa”, predupreduva Guardian, poradi rastot na nevrabotenosta i krateweto na socijalnite fondovi vo Britanija. 

NACIONALNI GRADJANSKI “Sudir poradi Jadranka Kosor”, komentira novosadskiot vesnik za nediplomatskata izjava, kako {to veli, na sprspkiot pretsedatel, Boris Tadi}, za ministerot za nadvore{ni raboti, Vuk Jeremi}. 

[ESTA STRANSKA INVESTICIJA VO ZONATA V

INDISKATA KOMPA GRADI DVE FABRIKI MAJA BAJALSKA GEORGIEVSKA

D

bajalska@kapital.com.mk

Dve novi fabriki za proizvodstvo na avtomobilski retrovizori za dva meseci }e po~ne da gradi indiskata grupacija Samvardahna Motherson vo Bunarxik, za {to }e investira 12 milioni evra i }e vraboti 140 lu|e. Pretstavnici na kompanijata v~era potpi{aa dogovor vo Vladata, po koj zaedno so ekonomskite ministri se upatija vo Bunarxik - da udrat kamen-temelnik na novite proizvodni kapaciteti, koi }e se prostiraat na povr{ina od 2,7 hektari. Direktorot na Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot, Viktor Mizo, najavi deka kompanijata Samvardahna Motherson Reflectec, del od indiskata grupacija,

vo Bunarxik }e gradi dve fabriki. Ednata e za proizvodstvo na lieni delovi za avtomobilski retrovizori, a drugata za stakla za retrovizori. Proizvodstvoto e nameneto za evropskite proizvoditeli na avtomobili, koi }e gi dobivaat gotovite retrovizori prethodno montirani vo fabrikata na grupacijata vo Ungarija. Spored Mizo, stanuva zbor za golema kompanija, koja pokriva 25% od potrebite na avtomobilskite kompanii za retrovizori. SMR pravi retrovizori za Audi, Aston Martin, BMW, Chrysler, Citroen, Fiat, Ford, GM, Honda, Hyundai, Land Rover, Nissan, Porsche, Toyota, Vokswagen, Volvo. Kompanijata raboti so 16 proizvodni pogoni vo 12 zemji na ~etiri kontinenti: Severna Amerika, Evropa, Azija i Avstralija, so mre`a na proizvodstvo, dizajn i marketing-centri vo SAD, Meksiko, Velika Britanija, [panija, Francija, Ungarija, Indija, Kina, Japonija, Ju`na Koreja i Avstralija. Sopstvenikot na SMG, In-

12

milioni evra }e vlo`i indiskata kompanija vo Makedonija

diecot Vivek ^. Segal, se zablagodari za mo`nosta {to mu e dadena negovata kompanija da investira vo Makedonija. “Vo 1975 godina so majka mi go po~navme biznisot, a ottuka potteknuva i imeto na kompanijata. Toga{ bevme samo dvajca lu|e, a grupacijata sega ima 51.000 vraboteni vo svetot. Do utrovo bevme prisutni vo vkupno 25 zemji, a so potpi{uvaweto na dogovorot so makedonskata Vlada stanuvame prisutni vo 26 zemji”, izjavi Segal vo Bunarxik. Toj najavi deka negovata kompanija }e po~ne so dva proekti za po~etok, a potoa vo plan im e da prodol`at da go razvivaat biznisot vo Makedonija. “Se nadevam deka }e najdeme nov dom ovde. Ve molam da ni pomog-

140

lu|e }e se vrabotat vo 2-te fabriki na Motherson vo Bunarxik

nete, da mu pomognete na na{iot tim i se nadevame na uspeh, na rast na biznisot”, potencira Segal. Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vlado Pe{evski, prizna deka koga vo oktomvri 2009 godina za prv pat se sretnale so indiskite investitori toj ne znael za koja kompanija stanuva zbor. No, celiot proces na pregovori do donesuvaweto na odlukata na Indijcite trael dve godini, a vo toj period, kako {to re~e Pe{evski, kompanijata ja ima udvoeno svojata golemina. “Ovaa kompanija i vo vreme na krizni godini raste{e i gi prodol`i razgovorite so nas, pregovaravme i za najsitnite detali. Ima seriozni planovi za rast, novi proekti za koi ve}e razgovarame”, do-


Navigator

KAPITAL / 01.09.2011 / ^ETVRTOK

 3 FAKTI ZA...

1% 1,4% 4,8%

Porasnaa tro{ocite vo grade`ni{tvoto za novi objekti za individualno domuvawe vo vtoroto trimese~je od godinava vo sporedba so lani Porasnale tro{ocite za izgradba na novi objekti za individualno domuvawe vo vtoroto trimese~je vo sporedba so prvoto Se zgolemile tro{ocite za vrabotenite koi gradele objekti za individualno domuvawe vo vtoroto trimese~je sporedeno so prvoto

 PROCENKI...

 VINS KEJBL

MBI 10 2.800

B

ritanskiot minister Kejbl, gi obvini bankite deka sozdavaat panika na finansiskiot pazar za da izbegnat reformi. Toj smeta deka bankarite ja zloupotrebuvaat aktuelnata kriza vo evrozonata za da gi odlo`at sistemskite promeni. “Finansiskite i ekonomskite turbulencii letovo iznudija merki {to im ovozmo`uvaat na bankite da se ~uvstvuvaat pobezbedni od koga bilo dosega iako reformiraweto na sistemot {to go regulira nivnoto rabotewe e neophodno”, veli toj.

“Gordi sme {to vo Makedonija doa|a vakva kompanija, zatoa {to sekade kade {to otvorile fabrika uspeale vo biznisot i ja zadr`ale duri i vo vreme na ekonomska kriza. Biznisot vo 1975 godina go po~nale so osum evra kapital, vo 1993 godina imale tri milioni evra, a za godinava proektiraniot obrt im e pet milijardi evra.”

VO SKOPJE

ANIJA MOTHERSON I VO BUNARXIK! Indiskata grupacija }e vlo`i 12 milioni evra vo dve fabriki za proizvodstvo na stakla za retrovizori i lieni delovi za retrovizori. V~era be{e postaven kamen-temelnikot na fabrikite vo industriskata zona vo blizina na Skopje ndiskata grupacija SamvardI hana Motherson e {esta stranska kompanija koja potpi{a dogovor so Vladata za izgradba na fabrika vo Bunarxik. Pred 1,5 mesec vo skopskata tehnolo{ka razvojna zona kamen-temelnik udri amerikanskata kompanija Kemet elektroniks, a pred dve nedeli vo zonata vleze i ruskata farmacevtska kompanija Protek grup. dade Pe{evski. Premierot Nikola Gruevski re~e deka ovaa investicija ima dvojno zna~ewe. Prvo poradi faktot {to so otvoraweto na dvete fabriki od oblasta na avtomobilskata industrija }e donese novi tehnologii vo Makedonija, a potoa i poradi toa {to }e bide dobra preporaka za drugite kompanii vo Indija, koja e edna od najbrzoraste~kite ekonomii vo svetot. “Gordi sme {to vo Makedonija doa|a vakva kompanija, zatoa {to sekade kade {to otvor-

BERZA 3.000

BANKITE SOZDAVAAT PANIKA ZA DA IZBEGNAT REFORMA

PREMIER NA MAKEDONIJA

OSNOVA^ NA SAMVARDAHNA MOTHERSON GROUP “Vo 1975 godina so majka mi go po~navme biznisot, a ottuka poteknuva i imeto na kompanijata. Toga{ bevme samo dvajca lu|e, a grupacijata sega ima 51.000 vraboteni vo svetot. Do utrovo bevme prisutni vo vkupno 25 zemji, a so potpi{uvaweto na dogovorot so makedonskata Vlada stanuvame prisutni vo 26 zemji.”

 VESTI...

MINISTER ZA EKONOMIJA NA VELIKA BRITANIJA

NIKOLA GRUEVSKI

VIVEK ^. SEGAL

60 SEKUNDI BRIFING

Pred dva meseci svojata investicija vo Bunarxik ja objavi i italijanskata kompanija Tehnohoze. Inaku, vo zonata momentalno proizveduvaat Xonson kontrols i Xonson Meti. Neodamna “Kapital” objavi deka divizijata na Xonson kontrols, koja proizveduva enterieri za avtomobili, planira da otvori proizvodstvo vo zonata vo [tip.

ile fabrika uspeale vo biznisot i ja zadr`ale duri i vo vreme na ekonomska kriza. Biznisot vo 1975 godina go po~nale so osum evra kapital, vo 1993 godina imale tri milioni evra, a za godinava proektiraniot obrt im e pet milijardi evra”, potencira Gruevski. Spored nego, vo slednite dva meseci }e se izramnuva zemji{teto i }e se podgotvuva lokacijata, za vedna{ potoa da se po~ne so izgradbata na dvata kapaciteti, koi treba da bidat gotovi vo avgust slednata godina.

Gruevski re~e deka Vladata e vo pregovori i so edna grupa kompanii, koi se blisku do donesuvawe odluki. Imalo kompanii zainteresirani za tehnolo{ko-industriskata razvojna zona Skopje 1, za drugite zoni, no i za lokacii nadvor od zonite. “^ekor po ~ekor ovaa zona ja dobiva svojata fizionomija, iako so po~etokot na krizata najgolemiot del od investitorite se povlekoa. Sega ima nov bran investitori zainteresirani za Makedonija”, izjavi Gruevski.

2.600 2.400 2.200 2.000 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

2,347.63

[KODA ]E PROIZVEDUVA ELEKTRI^NI AVTOMOBILI

N

ajgolemata ~e{ka avtomobilska industrija [koda auto po~na so izrabotka na desetina avtomobili na elektri~en pogon “oktavija grin elajn”. Avtomobilite koi }e bidat gotovi esenva zasega ne se nameneti za proda`ba, tuku za testirawe na nivnata prakti~na upotreba, sigurnost i bezbednost. Seriskoto proizvodstvo se najavuva za 2013 ili 2014 godina. Prviot “elektromobil” proizleguva od modelot “oktavija kombi”, ~ija konstrukcija e idealna za monta`a na baterija, elektronski kontrolni edinici i elektromotor. Elektri~niot motor obezbeduva kontinuirano rabotewe na 60 kilovat-~asovi so maksimalna mo}nost od 85 kilovati. “Oktavija grin e-lajn” ima zabrzuvawe od nula do 100 km na ~as za 12 sekundi. Nejzinata maksimalna brzina e ograni~ena na 135 km na ~as. Noviot avtomobil energijata ja crpi od litium-jonski akumulator sostaven od 180 individualni litium-jonski }elii so vkupna energija od 26,5 kilovati energija i te`ina od okolu 315 kilogrami.

2010/2011 2010/2011

Max. 2 2,827.62 827 62 Min. 2,084.04

Glavniot indeks na Makedonskata berza, MBI-10, v~era padna za 0,21% i nedelata ja po~na so vrednost od 2.347,63 indeksni poeni. Indeksot MBID v~era iznesuva{e 2431,74 indeksni poeni i zabele`a pad od 0,17%. Poradi v~era{nata aukcija na akcii na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, Makedonskata berza ne be{e vo mo`nost navreme da gi objavi detalnite podatoci za toa koi akcii najmnogu dobile, a koi najmnogu izgubile od vrednosta vo tekot na denot. НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Трготекстил заед. Служби

1,873.00 +673

+56,08% 56 08%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК Фершпед

45,010.00 9 07% -9,07%

-4.490

DOW JONES 13,000 12,500 12,000 11,500

11,000 10,500 10,000 9,500 07/07 17/07 27/07 06/08 16/08 26/08

11,560.00 +0,18%

Cenite na akciite na globalnite berzi prodol`ija da rastat, pottiknati od izve{tajot za najgolemiot rast na potro{uva~kata vo SAD od mart ovaa godina, dodeka na valutnite pazari ima blag pad na evroto vo odnos na dolarot. Zajakna panevropskiot indeks na akcii FTSEurofirst 300, a i globalniot MSCI indeks be{e na najvisoko nivo vo odnos na izminatite 10 dena.

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq 100 DAX TOPIX

5,321.94 8,955.20 1,212.92 2,255.61 5,723.44 770.60

VALUTI

ЧE[KA NIKOGA[ NEMA DA VOVEDE EVRO?

P

retsedatelot na Чe{ka, Vaclav Klaus, saka zemjata da dobie postojana otstapka od obvrskata za usvojuvawe na evroto. “Ako treba kon toa ne{to novo da ka`am, toga{ toa bi bilo opt-aut osloboduvawe od obvrskata da go primime evroto. No, vladata se pla{i od toa”, izjavi Klaus. Opt-aut e postojano izzemawe od pravata na EU za zemja-~lenka. Za voveduvawe na evroto dogovoren opt-aut imaat Danska, Velika Britanija i [vedska. Za ostanatite zemji vo EU postoi obvrska za voveduvawe na evropskata valuta dokolku se ispolnat odredeni kriteriumi. Spored Klaus, problematikata na evroto e pogre{no naso~ena kon Grcija. Toj smeta deka eventualno namaluvawe na brojot na zemjite vo evrozonata ne bi bilo nikakva katastrofa. Klaus e poznat evroskeptik i protivnik na evropskata valuta.

£ €

СТАПКА

+1,01% +0,01% +0,23% +0,80% +1,41% +0,43%

€ $

1.1292

ПРОМЕНА

-0,2%

СТАПКА

1.445 ПРОМЕНА

+0,3%

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1.832,20 $ +0,13% 0 13% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

NAFTA BRENT

113,74 $ -0,25% 0 25% ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

Jadranka Kosor

Kako pol`av izleguvame od krizata, poleka no sigurno


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI

KAPITAL / 01.09.2011 / ^ETVRTOK

ESKALIRA KRIZATA VO POPISNATA KOMISIJA

PROPA\A POPISOT VO OKTOMVRI?!

23 NADVORE[NI SORABOTNICI ]E GI SOVETUVAAT PRATENICITE

B

uxetskiot sovet na Sobranieto v~era go usvoi vkupniot broj nadvore{ni sorabotnici koi }e im pomagaat na pratenicite vo rabotata vo Sobranieto. Soglasno so zakonskite propisi, na sekoj petti pratenik sleduva eden nadvore{en sorabotnik. Taka, spored brojot na pratenici koi gi imaat partiite vo Sobranieto, VMRO-DPMNE i koalicijata dobija najmnogu, odnosno 11 nadvore{ni sorabotnic, SDSM dobi 6, DUI 3, a NSDP, DPA i PEI imaat po eden nadvore{nen sorabotnik. Za vreme na raspravata pratenikot na DPA, Orhan Ibraimi, pobara vrz osnova na dobra volja Sobranieto da go razgleda nivnoto barawe i da im dozvoli na svoite osum pratenici, da dobijat dva nadvore{ni sorabotnici. Predlogot na DPA be{e poddr`an i od pratenicite na SDSM. Pratenikot na SDSM, Mile Andonov, duri najavi i inicijativa za promena na ovoj zakon. Na vakvite barawa reagira{e pretsedatelkata na Buxetskiot sovet, Suzana Saliu, kako i generalniot sekretar na Sobranieto, @arko Denkovski, koi objasnija deka baraweto ne mo`e da bide usvoeno, bidej}i toa bi zna~elo prekr{uvawe na zakonskite propisi. “Ne stanuva za volja ili nevolja, tuku za sproveduvawe na zakonot i treba strogo da se dr`ime do zakonskite propisi”, re~e sekretarot Denkovski.

SE ZATVORAAT IZDANIJATA “FORUM” I LIFE NA SIVUS GRUP

P

e~ateni mediumi od grupacijata Sivus zgastnuvaat. Stanuva zbor za nedelnikot “Forum”, magazinot Life i turisti~kiot vodi~ Free time guide, potvrduvaat za “Kapital” izvori od redakcijata. Edinstveniot medium od grupacijata ~ija sudbina e neizvesna e na informativnata agencija Makfaks. Rakovodstvoto na novinarite i ostanatite involvirani vo sozdavaweto na ovie mediumi im soop{tilo deka zasega Makfaks }e prodol`i da egzistira, no platite na vrabotenite }e bidat svedeni na minimum. Generalnata pri~ina poradi vakvata odluka, velat izvori od redakcijata, e poradi golemite zagubi so koi rabotele mediumite. Od zatvoraweto na mediumite na Sivus grup direktno se zasegnati okolu 30 lu|e. Zasega bez rabota }e ostanat licata koi u~estvuvale vo sozdavaweto, pe~ateweto i distribucijata na nedelnikot “Forum” i magazinot Life.

ADEMI SE SRETNA SO ITALIJANSKIOT AMBASADOR VO MAKEDONIJA

M

inisterot za `ivotna sredina i prostorno planirawe, Abdilakim Ademi, v~era ja odr`a prva oficijalna sredba so ambasadorot na Republika Italija vo Makedonija, Fabio Kristijani, i so koordinatorot za `ivotna sredina vo italijanskoto Ministerstvo za `ivotna sredina, teritorija i more. Na sredbata dvete strani istaknaa zadovolstvo od stepenot na dosega{nata sorabotka {to se odviva me|u dvete ministerstva nadle`ni za `ivotnata sredina u{te od 2005 godina i izrazija podgotvenost za prodol`uvawe i unapreduvawe na sorabotkata. Ministerot Ademi gi istakna prioritetite na Vladata na Makedonija vo delot na `ivotnata sredina, dodeka pretstavnicite na italijanskata strana uka`aa na potrebata od u{te pogolem prodor na italijanski investicii vo dr`avata. Na sredbata be{e dogovorena dinamikata na slednite slu~uvawa od zaedni~ki interes.

DAVUTOGLU: BALKANSKITE DR@AVI SE SEMEJSTVO

D

r`avite od Balkanot ne se samo sosedi koi `iveat edni pokraj drugi, tuku i semejstva so op{testveni i kulturni vrski, izjavi ministerot za nadvore{ni raboti na Turcija, Ahmet Davutoglu. Toj go sporedi regionot so ~orba za koja se veli deka e vkusna samo ako & se dodade sol i site drugi sostojki. “Ako koja bilo sostojka izostane, ~orbata nema da bide vkusna... Srbite, Albancite, Turcite, Grcite, Bosancite, Bugarite, Hrvatite, Romancite, me|u ostanatite }e `iveat zaedno vo sledniot vek davaj}i svoj pridones za trpezata”, izjavi Davutoglu za “Dnevni avaz”. [efot na diplomatijata na Turcija, koj e vo poseta na BiH, veli deka e neophodno da se razvijat regionalni inicijativi za da se zajakne sorabotkata i da se razvijat na~inite i sredstvata za re{avawe na problemmite.

 Nitu cvrstiot dogovor za popis vo oktomvri postignat vo vladinata koalicija ne gi spre~i Albancite vo Dr`avnata popisna komisija dokraj da gi opstruiraat podgotovkite za odr`uvawe na statisti~kata operacija i istata da ja odlo`at i po vtor pat. Vladeja~kite partii v~era ostanaa bez komentar

O

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

pasnosta popisot da ne uspee i vo vtoriot obid, otkako poradi predvremenite izbori propadna aprilskiot rok, e s$ porealna. V~erave~er Dr`avnata popisna komisija ja ima{e poslednata mo`nost da postigne dogovor za spornite pra{awa inicirani od ~lenovite Albanci, za{to ve}e denes treba da po~ne so objavuvawe oglasi za popi{uva~i, koi vo tek na septemvri treba da bidat i izbrani i obu~eni. Kolku e mala mo`nosta da bide postignat dogovor i popisot da se odr`i vo predvideniot rok – od 1. do 15. oktomvri - govori izjavata na zamenikot-pretsedatel na Dr`avnata popisna komisija, Abdulmenaf Bexeti. “Mala e mo`nosta da postigneme dogovor. Mislam deka }e vlezeme vo te`ok cajtnot. Fakt e deka na poslednata odr`ana sednica, na koja{to ne prisustvuvav od opravdani pri~ini, ne samo {to ne bil postignat napredok, tuku imalo duri i reterirawe vo odnos na prethodno postignatiot dogovor”, izjavi Bexeti za “Kapital”. Pretsedatelkata na Komisijata, Vesna Janevska, se obiduva da ja ubla`i situacijata, tvrdej}i deka }e se dobiele u{te nekolku dena za pregovori so prolongirawe na rokot za objavuvawe na oglasite za popi{uva~i za edna sedmica, so {to, spored nea, s$ u{te bi ostanalo dovolno vreme za podgotovki i po~etok na popisot na 1. oktomvri. “Sednica }e ima i denes i } e mora da doneseme odluka, za{to ova ve}e stanuva besmisleno. Mo`no e, dokolku Albancite ostanat beskompromisni, nie da napravime izvesen kompromis, normalno, vo zavisnost od toa kakvi otstapki }e treba da se napravat. Toa bi go napravila na moj li~en rizik, kako pretsedatel na Komisijata”, izjavi Janevska za “Kapital”, koja poso~i deka za odr`uvawe na popisot vo oktomvri postoi cvrst dogovor vo vladinata koalicija – VMRO-DPMNE i DUI. O~igledno, na Albancite vo Komisijata ovoj dogovor

ne im zna~i mnogu. mnogu Krizata vo Dr`avnata popisna komisija po~na so baraweto na ~lenovite Albanci, predvodeni od Bexeti, vo popisnite reoni so dominantno albansko naselenie da popi{uvaat samo Albanci, {to e sprotivno na logikata na koja se temeli voveduvaweto popi{uva~ki parovi, prvpat na ovoj popis. Poentata po dvajca lu|e da popi{uvaat vo edinicite opfateni so popisot e da se izrazi multietni~kiot karakter na dr`avata, osobeno vo sredinite kade {to ima poizrazena etni~ka raznolikost. Baraweto na Albancite, koe be{e odbieno, rezultira{e so nivno napu{tawe na rabotata na Komisijata, {to be{e nadminato duri minatata sedmica so postignatiot dogovor deka popi{uva~kite parovi, sepak, treba da bidat so me{an etni~ki sostav. Vedna{ po ovoj napredok vo pregovorite Albancite otvorija nov problem za toa na koj na~in }e se biraat etni~kite pretstavnici vo popi{uva~kite parovi. Nivnata intencija e ili da nema Makedonci vo albanskite sredini ili da ima Albanci i vo Isto~na Makedonija, kade {to, vo primerot {to go navede Janevska, Del~evo ima samo trojca `iteli Albanci, od

VESNA JANEVSKA

PRETSEDATEL NA DR@AVNATA POPISNA KOMISIJA “Sednica }e ima i denes i }e mora da doneseme odluka, za{to ova ve} e stanuva besmisleno. Mo`no e, dokolku Albancite ostanat beskompromisni, nie da napravime izvesen kompromis, normalno, vo zavisnost od toa kakvi otstapki }e treba da se napravat.” koi, vo slu~aj da bide prifateno albanskoto barawe, eden }e treba da gi popi{uva drugite dvajca. Popisot vo Makedonija prvi~no treba{e da se odr`i od 1. do 15. april, no poradi predvremenite parlamentar-

TA^I DOLEVA MASLO NA OGNOT... ILI GO PALI!? Vo me|uvreme, albanskata opozicija, poto~no DPA podnese predlogzakon za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za popis, so cel pomestuvawe na statisti~kata operacija od oktomvri godinava vo juli idnata godina. Obrazlo`enieto od partijata na Menduh Ta~i e isto kako i pred odlo`uvaweto na popisot vo april, deka iselenicite Albanci, za koi od DPA procenuvaat deka se 200 iljadi, vo oktomvri ne se vo Makedonija, poradi {to popisot vo ovoj mesec bi dal pogre{na demografska slika na {teta na vtorata etni~ka zaednica vo zemjata. Partijata pobara izmenite na Zakonot da se donesat po skratena postapka, bidej}i vremeto pred popisot vo oktomvri e kratko. Ovoj pat izostana poddr{kata od Nova Demokratija za popis vo periodot na letni odmori poradi postizbornata kriza {to se zakanuva da ja zgasne partijata na Selmani.

ABDULMENAF BEXETI

POTPRETSEDATEL NA DR@AVNATA POPISNA KOMISIJA “]e vlezeme vo te`ok cajtnot. Fakt e deka na poslednata odr`ana sednica, na koja{to ne prisustvuvav od opravdani pri~ini, ne samo {to ne bil postignat napredok, tuku imalo duri i reterirawe vo odnos na prethodno postignatiot dogovor.” ni izbori, kompleksnata statisti~ka operacija vredna 14 milioni evra be{e pomestena za oktomvri. Sredstvata }e se obezbedat od Buxetot na dr`avata i vo najgolema mera }e se potro{at za pla}awe na 20-te iljadi u~esnici vo popisot, od koi 16 iljadi }e bidat popi{uva~i – polovina izbrani so konkurs od nevraboteni lica, a polovina od javnata a d m i n i stracija.


KAPITAL / 01.09.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

PROSLAVA NA 20-GODI[NINATA OD NEZAVISNOSTA

NA SPEKTAKLOT NE SE [TEDELO, NO NE SE ZNAE KOLKU SE POTRO[ILO?

L

MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

egendarnata misla na Goce D el~ev “Svetot kako kulturen natprevar me|u narodite” i stihovite na Ko~o Racin “Ako ku}a ne napraviv ku}a cel svet bratski mi e” se lajtmotivot spored koj se rakovodel re`iserot Dejan Projkovski pri sozdavaweto na programata za proslavata na 20-godi{ninata od makedonskata nezavisnost. “Kosmopolitizmot na makedonskiot narod preku spojot na minatoto, sega{nosta i idninata se postulatite na koi se temeli nezavisnosta na Makedonija, a faktot deka generaciite denes go `iveat golemiot son na site na{i sogra|ani vo minatoto, koi se borele i vlo`uvale, e dopolnitelen pottik za slavewe na ovie vrednosti”, veli Projkovski. “Sve~enoto defile sakam da potenciram deka e razli~no od toa {to se narekuva parada. Defileto sekoga{ se odr`uva vo ~est na golemi dr`avni praznici koi imaat sve~en ton”, potencira toj. “Zaedno pod edno sonce” e sloganot vo koj }e bidat obedineti site gra|ani na Republika Makedonija , 1.500 deca, umetnici, po~esna garda i voen orkestar, se samo del od mnogubrojnite u~esnici vo spektaklot. “Centralnata proslava }e zapo~ne vo 18 ~asot pred Sobranieto na Republika Makedonija, so obra}awe na pretsedatelot Trajko Veqanoski i predavawe na deklaracijata za nezavisnost na gardata na Republika Makedonija, koja }e ja prosledi do noviot Muzej na makedonskata borba za dr`avnost i samostojnost”, istakna Elizabeta Kan~eskaMilevska, ministerkata za kultura, koja e nositel na proslavata po povod jubilejot. “Nepokor” i “Makedonium” se scenskite dela vo koi }e u~estvuvaat akteri od site teatri vo dr`avava, Makedonskata filharmonija, MOB, Tanec i Zlatno slavej~e. Kulminacija, kako {to potencira Milevska, }e bide izvedbata na muzi~ko-scenskiot spektakl “Makedonium”, koj }e bide postaven na bina od 40 metri so najsovremena scenska tehnika i tehnologija. “Po obra}aweto na pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, Nikola Gruevski, }e sledi i grandioznoto pu{tawe vo upotreba na fontanata na plo{tadot Makedonija so spomenikot “Voin na kow”, dodade Milevska. Vo koncipiraweto i realizacijata na site predvideni sodr`ini e vklu~en golem kreativen tim vo koj u~estvuvaat, pokraj re`iserot Projkovski, i scenografot Valentin Svetozarev, koreografot Sta{a @urovac, kostimografot Marija Pupu~evska, kompozitorot Marjan Ne}ak i Branko \or~ev i Dejan Lili} kako koordinatori.

 PREGLED VESTI [EFOT NA DIPLOMATIJATA, POPOSKI, VO DVODNEVNA POSETA NA BUGARIJA

M

inisterot za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija, Nikola Poposki, od v~era e vo dvodnevna oficijalna poseta na Republika Bugarija. Poposki i negoviot doma}in, {efot na bugarskata diplomatija, Nikolaj Mladenov, denes }e potpi{at memorandum za sorabotka vo oblasta na evropskata i evroatlantskata integracija. Dokumentot pretstavuva osnova vrz koja }e se odviva bilateralnata sorabotka na patot kon celosno i polnopravno ~lenstvo na Makedonija vo evropskite i evroatlantskite strukturi. Osven so Mladenov, Poposki }e se sretne i so pretsedatelot na Narodnoto sobranie na Bugarija, Cecka Ca~eva, kako i so ministerot za kultura, Ve`di Ra{idov. Na sredbite vo Sofija, kako {to soop{tuvaat od makedonskoto MNR, }e bidat razgledani mo`nostite i inicijativite za ponatamo{en razvoj i unapreduvawe na sorabotkata me|u Makedonija i Bugarija vo site oblasti od zaemen interes, kako i na regionalen i multilateralen plan.

RODENDENSKA TORTA ZA MINISTRITE OD PREMIEROT

B Ministerkata Kan~eska-Milevska ne saka{e da potencira kolkav }e bide “cehot” na proslavata. Taa veli deka nikoj od involviranite vo sozdavaweto na programata za proslavata ne pra{ale za pari. “Site {to se vklu~eni vo proslavata go napravija toa so golema qubov, energija i bez nikakvi finansiski sredstva vnesuvaj}i ja svojata avtorska kreativnost, energija i seto ona {to go poseduvaat”, istakna ministerkata. KAKO SOSEDITE JA PROSLAVIJA 20GODI[NINATA OD NEZAVISNOSTA? Makedonija odlu~i da mu priredi spektakularna proslava na svojot narod bez pokani do stranski gosti da zemat u~estvo vo golemiot jubilej. “Odlukata be{e da se pokanat samo doma{ni li~nosti, gra|anite na Makedonija, li~nosti od politi~kiot, op{testveniot, kulturniot i obrazovniot `ivot, site koi vo izmninatiov period dale

zna~itelen beleg vo nezavisnosta na zemjava”, istakna Kan~eska Milevska. Jubilejot od 20 godini nezavisnost niz koj pominaa re~isi site porane{ni jugoslovenski republiki be{e dostojno odbele`an i vo Hrvatska i vo Slovenija. Misa vo crkvata Sv. Marko i sve~ena sednica na Vlada, vaka hrvatskiot dr`aven vrv ja po~na proslavata na 20-godi{nata nezavisnost. Pokraj prigodnite govori na premierkata Jadranka Kosor i pretsedatelot Ivo Josipovi}, poseten be{e i bastionot na Hrvatska, gradot Vukovar, kade {to im be{e oddadena po~it na site zaginati vo vojnata. Proslavata na nezavisnosta na Hrvatska sepak ne pomina “mazno”. Na nea & prethodea dolgi prepirki okolu spisokot na gosti me|u Kosor i Josipovi}, ~ija ideja be{e da bidat povikani pretsedatelite na site sosedi. Na kraj, na proslavata prisustvuvaa pretsedatelite na Ungarija i Slovenija, Pol [mit i Danilo Tirk.

IVANOV ]E GO ODLIKUVA BIZNISMENOT BITOV? “Kapital” doznava deka na Denot na nezavisnosta vo Skopje }e dopatuva kanadskiot biznismen so makedonsko poteklo, Xon Bitov, zaedno so negovite ~etvorica sinovi, pri {to treba da dobie odlikuvawe od makedonskiot pretsedatel \orge Ivanov. Informacijata koja ja plasiraa diplomatski izvori, nitu ja demantiraa nitu ja potvrdija vo pretsedatelskiot kabinet. Xon Bitov e pretsedava~ na bordot na direktori i izvr{en {ef na Bitov korporacijata, golema kanadska kompanija za hrana ~ija rabota vklu~uva i ketering, restorani i drugi doma}inski uslugi so pove}e od 1.200 vraboteni. Va`i za snaodliv biznismen i golem filantrop.

SEPTEMVRI MESEC NA NEZAVISNOSTA Pokraj centralnata proslava na 8-mi, mesecot septemvri }e bide vo znakot na nezavisnosta. Sve~eni sednici vo Sobranieto, kako i sredba na premierot Gruevski so site porane{ni premieri, sve~ena Akademija i sli~no. Od populisti~kite aktivnosti, nezavisnosta }e bide odbele`ana i so promocija na novite dvokatni avtobusi, kako i pu{tawe vo upotreba na moderniziraniot aerodrom “Aleksandar Veliki”. Sve~eno }e bide otvorena za soobra}aj i rekonstruiranata delnica Tabanovce-Kumanovo.

Slovenija svojata nezavisnost ja odbele`a so centralna proslava vo Qubqana na koja prisustvuvaa pretsedatelite na Italija, Xorxo Napolitano, na Avstrija, Hajnc Fi{er, kako i pretsedatelite na Ugarija i Hrvatska. Prisustvoto na stranskite dr`avnici na jubilejnata proslava, spored slovene~kiot pretsedatel Tirk, go simbolizira po~ituvaweto koe Slovenija go ima vo svoeto sosedstvo.

7

ez mnogu oficijalnosti, na rabotnoto mesto vo Vladata, so po par~e torta za ministrite i za partiskite funkcioneri na VMRO-DPMNE, v~era be{e odbele`an rodendenot na premierot, Nikola Gruevski. Praktikata na vakov na~in da se odbele`uva negoviot rodenden, Gruevski ja vovede u{te so osvojuvaweto na prviot premierski mandat, vo 2006 godina, koga na 31 avgust organizira{e mala zabava so koja go odbele`a svojot 36-ti rodenden. I toga{, vo prisustvo na negovite najbliski partiski i vladini sorabotnici Gruevski prese~e rodendenskata torta, podarok od partijata, na koja dominira{e grbot na VMRODPMNE. Premierot Nikola Gruevski v~era napolni 41 godina.


Kompanii / Pazari / Finansii

8

KAPITAL / 01.09.2011 / ^ETVRTOK

LEKARITE SKEPTI^NI ZA REFORMITE NA TODOROV

ELEKTRONSKITE LISTI NEMA DA JA NAMALAT KORUPCIJATA VO ZDRAVSTVOTO

 Lekarite se somnevaat deka najnovata reforma vo zdravstvoto }e dade efekti, zatoa {to del od lekarite }e preminat kon “filuvawe” na dijagnozata za da go smestat pacientot na vrvot na spisokot VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

L

ekarite ne veruvaat deka so novonajavenite elektronski listi na ~ekawe za operacii ministerot Todorov }e ja namali korupcijata vo javnoto zdravstvo. Velat, svetskata praktika poka`ala deka duri i vakvite listi ne ja otstranuvaat mo`nosta za zloupotreba i primawe mito. “Nikoj ne mo`e da garantira deka specijalistot nema da ja “filuva” dijagnozata za da go smesti pacientot na vrvot na spisokot”, kategori~no objasnuva lekar od edna od skopskite kliniki. Nevrohirurgot Spase Jovkovski veli deka elektronskite listi nema da ja otstranat korupcijata vo zdravstvoto. “Sevo ova zvu~i ubavo, no samo za u{ite na narodot. Te{ko e da se

ras~isti nezakonskoto rabotewe na klinikite i iskreno, ne veruvam deka }e se postigne toa so elektronskite listi. Ako nadle`nite sakaat da izlezat na kraj so korupcijata vo zdravstvoto, treba trojno da gi poka~at platite na lekarite. Deka ovoj princip funkcionira doka`uva privatnoto zdravstvo”, veli Jovkovski. Direktorot na Urgentniot centar, Rexep Selmani pak, smeta deka za da se izbegne lo{ata praktika na postapuvawe so pacientite novite elektronski listi treba da sodr`at nekolku grupi, vo zavisnost od stepenot na serioznosta na dijagnozata. “Ako idejata e da se zgolemi transparentnosta na raboteweto na klinikite, treba da gledame pozitivno na ovoj ~ekor. No, ako postoi samo edna lista na ~ekawe, bez pove}e grupi dijagnozi, toa }e bide lo{o za pacientite”, veli Selmani. Nitu ministerot Nikola Todorov ne e dokraj siguren deka samo na K

SPASE JOVKOVSKI

NEVROHIRURG Sevo ova zvu~i ubavo, no samo za u{ite na narodot. Te{ko e da se ras~isti nezakonskoto rabotewe na klinikite i iskreno, ne veruvam deka }e se postigne toa so elektronskite listi. Ako nadle`nite sakaat da izlezat na kraj so korupcijata vo zdravstvoto, treba trojno da gi poka~at platite na lekarite. Deka ovoj princip funkcionira doka`uva privatnoto zdravstvo.

NIKOLA TODOROV

ovoj na~in }e ja namali korupcijata me|u belite mantili. “Dali specijalistot }e ja la`ira dijagnozata e pra{awe na negovata sovest. Dokolku postojat ekstremno nesovesni doktori koi sakaat da go izigraat sistemot {to go postavuvame i pravat vakvi raboti, toga{ treba da podrazmislime O

M

E

R

C

I

J

}e po~ne da se primenuva od 1. januari narednata godina. Sekoja zdravstvena ustanova }e bide dol`na listata na ~ekawe da ja objavuva na oficijalnata internet-stranica na Ministerstvoto za zdravstvo i vo ustanovata. Dokolku taa ne se a`urira na

za drug vid sankcii”, re~e Todorov. Toj potencira deka fakti~kata sostojba na teren govori oti prakti~ki listite na ~ekawe ne postojat i deka se sveduvaat na tetratka na lekarite. Noviot elektronski koncept na listi na ~ekawe A

L

E

N

O

G

L

A

S

MINISTER ZA ZDRAVSTVO Dali specijalistot }e ja la`ira dijagnozata e pra{awe na negovata sovest. Dokolku postojat takvi doktori koi se ekstremno nesovesni za da go izigraat sistemot {to go postavuvame, treba da razmislime za drug vid sankcii. dnevna osnova, odgovornoto lice }e bide kazneto so pari~na globa od 600 do 1.000 evra, a zdravstvenata ustanova od 3.000 do 5.000 evra.


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 01.09.2011 / ^ETVRTOK

9

 PREGLED VESTI

PRVA INVESTICIJA VO ZONATA VO BITOLA

SEDMI PAT PO RED A RANGIRAWE ZA GRUPACIJATA EOS

KROMBERG I [UBERT DOBI DOZVOLA DA GRADI P FABRIKA VO @ABENI

o sedmi pat ednopodrugo, eminentnata revizorska kompanija Euler Hermes & dodeli A rangirawe na grupacijata EOS. Ova zna~i deka agencijata ja pozicionira grupacijata EOS nad prosekot vo odnos na kreditnata sposobnost na kompaniite koi se sostaven del na stopanstvoto vo celost. Revizorite predvidoa postojan razvoj, so {to ovoj rejting }e go odr`i stabilniot trend i vo slednite 12 meseci. Klu~ni faktori vo ova ocenuvawe bea isklu~itelno visokata i izdr`liva mo} na zarabotuva~ka, cvrstata pozicija na pazarot vo Germanija i dolgogodi{noto iskustvo vo otkup na portfolija so pobaruvawa. Solidnoto prisustvo na grupacijata EOS vo me|unarodni ramki isto taka odli~no se reflektira na rangiraweto od agencijata. EOS ima dobra osnova za natamo{na implementacija na svojata internacionalna strategija za razvoj, istaknaa revizorite. “Rangiraweto n$ ohrabri vo na{ata strategija za internacionalizacija i motivacija da prodol`ime so na{ata dobra rabota i usluga na na{ite klienti”, izjavi Justus Heking-Veltman, ~len na Odborot na Direktori na grupacijata EOS i glaven finansiski direktor. Grupacijata EOS, koja e del od grupacijata OTTO, e vode~ki internacionalen dobavuva~ na uslugi po merka, pokrivaj}i go `ivotniot ciklus na delovniot odnos so klientot – od steknuvawe klienti do procesirawe na elektronsko pla}awe, naplata i otkup na pobaruvawa. Osnovnata dejnost na grupacijata EOS e upravuvawe so pobaruvawa.

 Fabrikata vo @abeni }e izrabotuva kabelski instalacii, plasti~na tehnologija i mehatronika za avtomobilski kompanii od Evropa. Investicijata se procenuva na 20 milioni evra, a se najavuvaat 2.500 novi vrabotuvawa samo vo prvata faza povle~e drugi firmi {to }e se stacioniraat vo industriskata zona @abeni. Ovaa i drugite fabriki zna~itelno }e go namalat problemot so nevrabotenosta vo na{iot grad”, potencira{e Taleski. Fabrikata vo @abeni }e izrabotuva kabelski instalacii, plasti~na tehnologija i mehatronika za avtomobilski kompanii od Evropa. Investicijata se procenuva na 20 milioni evra, a se najavuvaat 2.500 novi vrabotuvawa samo vo prvata faza, so mo`nost za maksimalen kapacitet na vrabotenost od okolu 4.000 lu|e. Konsultantskata firma Ivanov od Bitola koja raboti za Kromberg i [ubert, potencira{e deka magacinskiot del i prostorot za proizvodstvo na kabli }e bide izgraden do mart, a administrativniot objekt i parterot }e bidat zavr{eni kon krajot na maj idnata godina. Germanskata kompanija Krom-

SOWA JOVANOVA

G

s.jovanova@kapital.com.mk

ermanskata kompanija Kromberg i [ubert od idnata nedela }e po~ne so izgradba na fabrika za avtomobilski delovi vo industriskata zona @abeni vo Bitola. Gradona~alnikot na Bitola, Vladimir Taleski, soop{ti deka kompanijata v~era dobila odobrenie za gradba so {to zavr{ile site formalnosti i se sozdale uslovi od idnata nedela da po~ne podgotovkata na parcelite na koi }e se gradi fabrikata za izrabotka na kabli za vozila. “Uslovite {to gi ponudivme rezultiraa so doa|awe na firma-gigant vo Bitola. Deneska go vra~ivme prvoto odobrenie za gradba i o~ekuvame investitorot da po~ne so podgotovka na lokaciite ovoj ponedelnik, a voedno i da K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

TELEKOM I T-MOBILE PRIMENUVAAT SIGNAL ZA PRENESENI BROEVI

berg i [ubert postoi eden vek, ima okolu deset iljadi vraboteni niz svetot i 30 golemi fabriki na site kontinenti. Poznata e po toa {to izrabotuva i pakuva kabli za avtomobili od svetski poznatite brendovi BMV, Audi i Mercedes. Germanskata investicija e prva vo @abeni, iako pred nekolku meseci 19 parceli O

G

L

A

S

M

akedonski telekom i T-Mobile go primenuvaat zvu~niot signal za prepoznavawe prenesen broj vo drug operator, otkako Agencijata za elektronski komunikacii odlu~i da gi za{titi korisnicite i da gi informira za povik kon prenesen broj. Bip signalot e kratok i korisnikot }e go slu{a vedna{ pred vospostavuvaweto na povikot vo slu~aj koga povikuva prenesen broj. Zvu~niot signal ozna~uva deka povikaniot fiksen ili mobilen broj se nao|a vo mre`ata na drug operator, razli~na od taa koja e nositel na prefiksot na povikuva~kiot broj. Vo fiksnata telefonija pak, zvu~niot signal ozna~uva deka povikuva~kiot broj ja promenil geografskata lokacija vo ramkite na numeraciskoto podra~je, a pritoa go promenil ili go zadr`al operatorot.

so povr{ina od 25 hektari bea prodadeni na stranski i doma{ni investitori. Gradona~alnikot na Bitola, Taleski, toga{ istakna deka Firmite koi }e gradat se od prehranbenata industrija, odnosno proizvodstvo i prerabotka na mleko, firmi koi se opredelile za skladirawe i prerabotka na ovo{je, kako i firmi od drvnata i tekstilnata industrija. K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

INTERNATIONAL SOCIETY FOR PERFORMANCE IMPROVEMENT (ISPI) I WORLD LEARNING Ve pokanuvaat na devettata godi{na konferencija na ISPI Evropa, Bliskiot Istok i Afrika

TRANSFORMING PERFORMANCE CHALLENGES INTO OPPORTUNITIES IN AN ENVIRONMENT OF CONTINUOUS CHANGE 22-24 septemvri 2011 godina Holidej in, Skopje

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

Dojdete i slu{nete od renomirani me|unarodni eksperti za podobruvawe na produktivnosta na organizaciite i od izvr{ni direktori i sopstvenici na uspe{ni kompanii kako da gi iskoristite mo`nostite za zgolemuvawe na efikasnosta i efektivnosta na va{ata organizacija vo uslovi na dinami~no nadvore{no opkru`uvawe. Doznajte kako sistemskiot pristap vo raboteweto na organizacijata vlijae vrz nejzinite rezultati, kako i vrz korisnicite, partnerite, konkurentite, regulatornite tela i op{testvoto vo celina. Bidete i vie del od konferencijata za sistemsko i sistematsko podobruvawe na raboteweto na organizaciite {to za prv pat se organizira vo Makedonija. Kontaktirajte né vedna{ na 02/ 31 32 062 ili na maja.petkovska@ worldlearning.org i iskoristete go popustot za u~esnici od Makedonija i grupniot popust za u~estvo na konferencijata. Za pove}e informacii posetete go blogot na konferencijata http://ispi-europe. blogspot.com/. Ekskluziven mediumski pokrovitel


10

Kompanii / Pazari / Finansii

 PREGLED VESTI ZELENITE KARTONI SO PONISKI CENI

Z

elenite kartoni koi }e va`at edna godina od deneska se prodavaat poevtino. Zeleniot karton za patni~kite vozila do 66 kilovati }e ~ini 60 evra, za onie nad 66 kilovati 90 evra, a za tovarnite vozila cenata e 280 evra. Dosega cenata na zeleniot karton za avtomobilite se dvi`e{e od 40 evra za eden mesec do 150 evra za edna godina, a za tovarnite vozila ~ine{e 280 evra. Vadeweto zelen karton nema da bide zadol`itelno, odnosno sekoj mo`e da izbere dali }e go izvadi zeleniot karton pri registracija na voziloto ili ne. Zelenite kartoni izdadeni pred 1. septemvri }e va`at do istekuvaweto na rokot za koj se izdadeni. Odlukata za namaluvawe na cenata na zelenite kartoni ja donese Vladata vo juli na svojata prva sednica.

IT-FIRMATA KODVEL FINALIST NA EUROPE STARTUP WEEKEND BATTLE

M

akedonskata kompanija Kodvel osvoi najgolem broj glasovi na natprevarot za u~estvo vo finaleto na Europe Startup Weekend Battle so svojot proizvod Trawell. Minatiot mesec preku socijalnata mre`a Fejsbuk se glasa{e za pove}e od 50 aplikacii od Evropa, a 13 aplikacii so najgolem broj glasovi se steknaa so pravo na u~estvo vo finaleto. Najgolem broj glasovi osvoi Kodvel, koja na Europe Startup Weekend Battle }e ja prezentira svojata mobilna aplikacija pred potencijalni investitori i biznis-angeli od Evropa. “U~estvoto vo London pretstavuva odli~na mo`nost za nas kako kompanija da gi ponudime na{ie proizvodi pred investitorite i da gi ubedime vo na{ite mo`nosti, kapaciteti i kreativnost. Ova pretstavuva golema {ansa za biznis-uspeh i na{a promocija vo stranstvo”, velat od Kodvel.Na natprevarot vo London }e u~estvuvaat i pobednicite na lokalniot nastan Startup Weekend vo Skopje, koi }e ja prezentiraat mobilnata aplikacija Pocket Discount.

MAKEDONSKITE IZVOZNICI ]E SE SRETNAT SO KOSOVSKITE

N

a barawe na pretsedatelot na Stopanskata komora na Kosovo, Safet \er|aliu, deneska vo Stopanskata komora na Makedonija na raboten sostanok }e se sretne so makedonski firmi-izvoznici vo Kosovo. Na sredbata }e prisustvuvaat i pretstavnici na carinskite upravi od dvete strani. \er|aliu }e gi prezentira sostojbite na kosovskiot pazar po voveduvaweto na zabranata na uvoz na stoki od Srbija, kako i potrebite na kosovskata bizniszaednica vo tekovniov period. Makedonskite kompanii go zasilija svojot izvoz na kosovskiot pazar po blokadata za uvoz na srpski i bosanski proizvodi na Kosovo, no potvrduvaat deka ima prostor za u{te pogolem izvoz, kako i za sklu~uvawe novi zdelki.

MALITE I MIKRO PRETPRIJATIJA ]E SE OSLOBODUVAAT OD DANOK NA DOBIVKA

M

alite i mikro pretprijatija }e se osloboduvaat od danok na dobivka. Pratenicite v~era gi donesoa izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za danok na dobivka, ~ija osnovna cel e natamo{no stimulirawe na razvojot na malite i mikro pretprijatija vo zemjava, so {to celosno }e gi oslobodat od obvrskata za pla}awe danok na dobivka za tie firmi ~ij{to vkupen godi{en prihod e do tri milioni denari godi{no. Spored zamenikotminister za finansii, Nedim Ramizi, so zakonskite izmeni se voveduva mo`nosta za izbor na modelot na odano~uvawe vo odnos na tie dano~ni obvrznici ~ij vkupen prihod iznesuva me|u 3-6 milioni denari na godi{no nivo. Tie }e mo`at da pla}aat danok na vkupen prihod vo visina od 1%, namesto danok na dobivka po stapka od 10% kako {to predviduva postojnoto zakonsko re{enie. Poradi v~era{nata aukcija na akcii na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, Makedonskata berza ne be{e vo mo`nost navreme da gi objavi detalnite podatoci za toa koi akcii najmnogu dobile, a koi najmnogu izgubile od vrednosta vo tekot na ponedelni~koto trguvawe na Berzata.

KAPITAL / 01.09.2011 / ^ETVRTOK

NA TRI DENA PRED ISTEKUVAWETO NA ZAKONSKIOT ROK

NA LEGALIZACIJA ^EKAAT U[TE 30% OD DIVOGRADBITE

 Od Ministerstvoto za transport i vrski se decidni deka nema da go prodol`at rokot za legalizacija na bespravno izgradenite objekti. Divogradbite koi nema da se legaliziraat vo predvideniot rok dr`avata }e gi uriva

N

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

a samo tri dena pred istekuvaweto na rokot za legalizacija na divogradbite duri 30% od sopstvenicite na bespravno izgradenite objekti ne podnele barawe za legalizacija. Od Ministerstvoto za transport i vrski se decidni - nema da go prodol`at rokot. Dosega vo site op{tini se podneseni vkupno 219.331 barawa. Agencijata za katastar na nedvi`nosti pak, evidentirala okolu 300.000 divogradbi vo cela dr`ava. Spored Zakonot za gradewe, site objekti koi nema da se legaliziraat vo predvideniot rok }e se urivaat, iako ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, ne ja isklu~i mo`nosta sopstvenicite na nelegaliziranite divogradbi pari~no da se kaznat. “Del od pratenicite na VMRO-DPMNE ve}e dostavija predlog-izmeni vo Zakonot za gradewe, so koi se bara sopstvenicite na divogradbite {to nema da ja iskoristat mo`nosta za legalizacija da pla} aat kazni vo visina od 3% od pazarnata vrednost na objektot. Sobranieto treba da gi razgleda tie izmeni”, objasni Janakieski.

6.118 re{enija za legalizacija izdale op{tinite

Predlo`enite izmeni na Zakonot predviduvaat pari~nata kazna za nelegaliziranite divogradbi da se pla}a vo period od tri godini, so presmetana mese~na kamata od 3% od vrednosta na objektot. No, bidej}i izmenite ne se doneseni, s$ u{te va`i zakonskata mo`nost da se urivaat nelegaliziranite divogradbi. Janakieski poso~i i na mnogu izmami vo periodot po donesuvaweto na Zakonot za legalizacija na divogradbite. Inspekciskite slu`bi na

op{tinite zateknale golem broj novoizgradeni divogradbi, za koi sopstvenicite vedna{ podnesuvale barawa za legalizacija. “Samo vo skopskata op{tina Aerodrom inspekciite zateknale pove}e od 20 divogradbi koi po~nale da se gradat po donesuvaweto na Zakonot i za istite podnele prijavi za zapirawe na gradbata i izdale nalog za nivno urivawe. Krajniot rok do koga eden objekt se smeta za divogradba e 3. mart godinava, koga se donese Zakonot”, dodava ministerot Janakieski. Podatocite na Ministerstvoto za transport i vrski poka`uvaat deka od okolu 300.000 divogradbi re~isi 220.000 se izgradeni vo

grade`en reon, dodeka 80.000 na zemjodelsko zemji{te, koi }e se legaliziraat spored Zakonot za zemjodelsko zemji{te. Do nadle`noto ministerstvo za legalizacija na objekti od prva kategorija, me|u koi vleguvaat i telekomunikaciski objekti, dostaveni se 2.000 barawa za utvrduvawe na pravniot status na dr`avnite objekti. Za edna divogradba da stane legalna sopstvenikot treba da dostavi uverenie za dra`avjanstvo ili kopija od li~na karta, dokaz za priklu~ok na komunalna infrastruktura, odnosno smetki za javni uslugi i geodetski elaborat za utvrduvawe na fakti~kata sostojba na bespravniot objekt.

sreda- 31.08.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,60% 4,60% 5,00% 5,30%

6м 5,50% 5,60% 4,80% 5,00% 5,50% 6,00% 6,00% 6,50%

24м 5,00% 8,10% 5,00% 8,20% 8,50% 7,80% 9,00% 9,00%

36м 7,90% 8,50% 5,00% 8,30% 9,00% 8,10% 9,50% 9,50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

3м 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70% 2,60% 2,55%

6м 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00% 3,20% 3,00%

24м 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20% 4,00% 4,50%

36м 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70% 4,30% 6,00%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

1м 1,35% 1,3% 0,22% -0,01%

3м 1,54% 1,5% 0,33% 0,01%

6м 1,75% 1,7% 0,48% 0,05%

12м 2,09% 2,1% 0,80% 0,29%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,5063 42,4562 69,5301 52,0182 43,4459 45,0695

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5%

3% 2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

камата 4,00% 5,50%

4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

Нето вредност

1M

3M

6M

1Y

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

27.412.275,51

-13,61%

-16,21%

-18,38%

-12,51%

-18,87%

25.08.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

42.060.976,28

-15,48%

-15,33%

-17,24%

-15,49%

-22,70%

25.08.2011

Иново Статус Акции

18.592.539,24

-4,06%

-4,39%

-6,05%

0,22%

0,23%

28.08.2011

КД БРИК

36.552.932,90

-10,51%

-11,56%

-14,08%

-9,76%

-15,97%

28.08.2011

КД Нова ЕУ

21.273.629,45

-10,31%

-18,19%

-22,29%

-16,09%

-18,99%

28.08.2011

КБ Публикум - Балансиран

28.156.839,69

-7,76%

-9,38%

-11,89%

-7,45%

-8,54%

28.08.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.213.391,89

0,08%

1,07%

0,00%

0,00%

0,00%

28.08.2011

КБ Публикум Паричен

51.921.356,10

0,26%

0,78%

0,00%

0,00%

0,00%

28.08.2011


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 01.09.2011 / ^ETVRTOK

 PREGLED VESTI

]E IZBEGNEME LI KRIZA SO OTKUPOT NA GROZJETO?

PO TRETPAT ODLO@EN ROKOT ZA KONCESIJA NA AVTOPATI[TA

VINARNICITE NE “TRZAAT” NA VLADINITE SUBVENCII

V

 Na po~etokot na otkupnata sezona vinarnicite razmisluvaat dali da apliciraat za dr`avni subvencii, koi gi vrzuvaat da otkupuvaat grozje po povisoki ceni i vo pogolemi koli~ini

60

ALEKSANDRA SPASEVSKA

V

spasevska@kapital.com.mk

inarskite vizbi s$ u{te razmisluvaat dali da se soglasat na dr`avni subvencii i da go otkupuvaat vinskoto grozje po ceni koi ne im odgovaraat i koli~ini {to ne im se potrebni ili pak, da si pla} aat za otkupenoto grozje spored mo`nostite i potrebite. Golem del od vinarnicite koi se najgolemi otkupuva~i na grozje baraat Vladata u{te edna{ da ja preispita merkata spored koja vinarnicite }e dobijat 1,5 denari subvencija za kilogram “smederevka” otkupena po cena od osum denari i 2,5 denari subvencija za otkupen kilogram “karto{ija” po cena od 10 denari. Komentiraat deka ovaa merka im odi vo prilog samo na lozarite i deka so toa Vladata gi uslovuva da otkupuvaat pogolemi koli~ini grozje, koi potoa samo }e im se trupaat vo rezervi. Za vinarskata vizba Povardarie od Negotino vladinite subvencii ne se primamlivi poradi visokata otkupna cena {to e ponudena. “Minatata godina dobivme okolu 90 milioni denari subvencii za otkupeno grozje od doma{ni proizvoditeli. Planirame da aplicirame i ovaa godina, no s$ zavisi od cenata koja }e ja dogovorime na kraj. Merkata za subvencionirawe i na lozarite i na vinarnicite, koja ja objavi

milioni litri se zalihite vo vinarskite vizbi

190

iljadi toni vinsko grozje }e se naberat godinava

Vladata, so koja subvenciite se vrzani so otkupnata cena i koli~inata grozje, im odi vo prilog samo na lozarite, a ne na vinarnicite”, veli Van~o Angelov, {ef na smetkovodstvo vo Povardarie. Toj smeta deka cenata za kilogram otkupeno grozje ne treba da se vrzuva so subvenciite za vinarnicite. “N$ uslovuva da otkupuvame pogolemi koli~ini grozje po cenite koi gi utvrdila Vladata, a toa na vinarnicite ne im odgovara, bidej}i nemame tolkava pobaruva~ka. Ako otkupime ista koli~ina kako minatata godina }e dobieme mnogu pomalku subvencii”, veli Angelov. Od vinarskata vizba Tikve{ od Kavadarci, generalno, nemaat ocenka za vladinata merka za subvencionirawe, no smetaat deka taa treba da se preispita vo odreden del. Dali }e apliciraat za subvencii }e zavisi od kvalitetot na grozjeto {to }e bide ponudeno. “Kaj crvenite sorti nie ne mo`eme da koristime subvencii, bidej}i ne otkupuvame

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.347,63 МБИД 2.431,74 ОМБ 117,72

-0,21% -0,17% -0,04%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

11.560,00

+0,18%

+0,23%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

МБИ10

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 5.723,44

+1,41%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 770,60

+0,43%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

G

lavniot marketing-direktor na operatorot Vip, Mario Cvitkovi}, po 4,5-godi{no rabotewe vo mobilniot operator vo Makedonija go prodol`uva svojot anga`man vo Telekom Avstrija grupacijata. Od deneska Cvitkovi} stapuva na funkcijata glaven marketing-direktor za VIPnet za Hrvatska. “Podgotven sum za novite predizvici koi me o~ekuvaat”, kuso izjavi Cvitkovi}. Florijan Nidersus e noviot glaven marketing-direktor na operatorot Vip, koj stapuva na dol`nost na 4. septemvri godinava. Cvitkovi} vo zaminuvawe veli deka e zadovolen od toa {to dosega go srabotil vo kompanijata vo Makedonija. Naglasuva deka negoviot naslednik e mnogu mlad i uspe{en so {to, kako {to re~e, se poka`uva deka Makedonija e vo fokusot na grupacijata i oti makedonskiot pazar e mnogu zna~aen za nea.

0,17%

120

112

2.600

108

2.000

2.400

104

1.800

2.200

100

2.200

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

NASDAQ 100 2.237,69

+0,62%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 55.385,00

+0,96%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.321,94

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

+1,01% +0,94%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 20.534,80

+1,69%

+1.59%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

+0,34%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.024,17

SOFIX 378,15

+0,47%

+0,46%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 668,49

ATHEX 908,92

-0,10%

Ласта

335,00

+15,52%

-10,67%

1.072,00 Хрватски Теле

205,03 ПСЗ

0,06 Пробанка

12.800,00

Развојна банк

2.532,00

Креди банка

2.012,00

-6,08%

Адрис група

220,10

Загребачка ба

51,85

+11,00% -8,55%

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

88.44$/барел BRENT

113.74$/барел

Абанка Випа

26,89

-20,00%

58,90

Словенијалес

ЗЛАТО 1832.20$/унца СРЕБРО 41.72$/унца БАКАР 9218.50$/унца

+2,18% -1,44%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

+46,34%

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11 08/11

-0,52% -0,25%

ПРИРОДЕН ГАС

3.93$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ. 306,3

+0,51% -0,20%

-5,14%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

+1,28%

0,04%

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

Дунав осигу.

Ривиера поре

+1,64%

SASX 10 921,79

Главен индекс на Белградската берза

251,65

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 16.676,80

ИНДЕКСИ РЕГИОН

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 5.500,15

BELEX15 632,92

ОМБ

116

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

+0,01%

FLORIJAN NIDERSUS, NOV GLAVEN MARKETING-DIREKTOR NA VIP

2.800

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

NIKKEI 225 8.955,20

ladata u{te edna{ go odlo`i rokot za koncesija na avtopati{tata. Iako pette konzorciumi koi vlegoa vo trkata za dvata paketi avtopati{ta od Koridorot 8, po prvoto odlo`uvawe od tri meseci treba{e ponudite da gi dostavat do 19 septemvri, Vladata donese odluka po tretpat da go odlo`i rokot za koj kompaniite, treba da gi dostavat ponudite. Dodeka minatiot pat pri~inata za odlo`uvawe be{e toa {to s$ u{te ne be{e izglasana novata Vlada, ovojpat od Ministerstvoto ne davaat objasnuvawe na {ro se dol`i povtornoto prolongirawe na rokovite. Spored odlukata na Vladata, objavena vo Slu`ben vesnik, namesto 260 dena, spored poslednata izmena, pette konzorciumi imaat rok od 280 dena ili 9 meseci da gi dostavat ponudite vo vtorata faza od postapkata za davawe na pati{tata od Koridorot 8 pod koncesija. So toa rokot na sproveduvawe na postapkata za koncesija na avtopati{tata se prolongira na 27 meseci ili 805 dena. Vo vtorata faza od proektot za koncesija vlegoa pet konzorciumi me|u koi izraelskata kompanija [ikun i Binui vo sorabotka so Grupo Suarez de Kosta od Portugalija, konzorciumot predvoden od francuskata kompanija Buik travo so DTP Terasman od Francija i Intertol Jurop od Ungarija, konzorcium sostaven od avstriskata kompanija [trabah so doma{nata kompanija Granit. Sleduvaat konzorciumot od gr~kata kompanija Aktori akto konse{ns i konzorciumot predvoden od Alpine bau GMBH od Avstrija so turska Limak i Soma enterprajz od Indija. Prviot rok do koj konzorciumite treba{e da gi dostavat svoite ponudi be{e 26 april, a po dopolnitelnite 90 dena konzorciumite treba{e da gi dostavat ponudite na 25 juli. Potoa rokot be{e prolongiran do 19 septemvri, za sega povtorno da se odlo`i za 9 oktomvri. Kako glaven uslov e koncesiskiot nadomest {to treba da go dobiva dr`avata.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda- 31.08.2011

МБИД

3.000

2.400

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

+1,97%

za otkup na vinsko grozje, no s$ u{te nemame napraveno presmetki”, potencira Miteva. Spored nea, vakvata odluka gi stava vo ramnopravna polo`ba i malite i golemite vinarnici i gi pottiknuva da kupat pogolemi koli~ini grozje. Lozarite koi }e go predadat grozjeto vo registrirani vinarski vizbi }e dobijat dva denari za kilogram grozje; Vinarnicite }e dobijat 1,5 denar za beli sorti grozje po cena od osum denari za kilogram i dva denari za crveni sorti grozje otkupeno po 10 denari za kilogram. Ova }e va`i samo ako otkupuvaat grozje so najmalku 17 {e}erni edinici za beloto i so 18 {e} erni edinici za crvenoto; Dopolnitelni subvencii za vinarnicite koi }e otkupat pogolemo koli~estvo grozje od prosekot vo 2009 i 2010 godina od po dva denari za kilogram belo i tri denari za kilogram crveno grozje.

3.200

2.600

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

CAC 40 3.221,94

0,21%

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.212,92

3.000

sorti za nalivno vino koi{to imaat 18 {e}erni edinici, kako {to predlaga Vladata. [to se odnesuva na belite vina, s$ u{te razmisluvame i pravime presmetki. Ako grozjeto gi zadovoli na{ite barawa za kvalitet, toga{ mo`e da otkupime po cenata koja e predlo`ena i da aplicirame za subvencii”, veli \or|i Petru{ev od vinarskata vizba Tikve{ od Kavadarci, koj merkata na Vladata ja ocenuva kako pozitivna za celata industrija. Marija Miteva, generalen direktor na vinarskata vizba Skovin, veli deka s$ u{te pravat presmetki dali }e apliciraat za subvencii, no potencira deka }e gi po~ituvaat preporakite na Vladata za otkupnata cena. “Ovaa godina planirame da prerabotime okolu od 15 do 17 milioni toni grozje, {to e pove}e od prosekot od minatata godina. ]e ja po~ituvame odlukata na Vladata za cenite

11

ПЧЕНКА 763.25$/бушел

+9,76%

ПЧЕНИЦА 790.50/бушел

-7,90%

КАФЕ 2.87 $/бушел

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

МЕТАЛИ

+0,13% +0,62% +0,9%

НИКЕЛ 22.072,50 АЛУМИНИУМ

2325.00$/унца ЧЕЛИК 600.00$/унца

+1,2% +0,09% /

СУРОВИНИ

+0,93% -0,53% +0,00%

+0,52% ШЕЌЕР +3,45% 27,25 СОЈА 1454.50$/бушел +0,33% КАКАО 3118.000$/буше

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.


12

Komentari / Analizi

KAPITAL / 01.09.2011 / ^ETVRTOK

GR^KIOT BIZNISMEN SPIROS LACIS VO OFANZIVA ZA VREME NA KRIZA

BANKAR I PRIJATEL NA KRALEVITE

 Najbogatiot Grk, Spiros Lacis, e sopstvenik na EFG banka (Evropska finansiska grupacija), no e daleku popoznat vo javnosta po svoite prijatelski odnosi so najmo}nite i najbogatite lu|e vo svetot, po~nuvaj}i od kralicata Elizabeta, biv{iot pretsedatel na SAD, Xorx Bu{, ruskiot premier Vladimir Putin

Z

a razlika od naslednicite na Aristotel Onazis i Stavros Nikros, ~ii imperii brzo se raspadnaa, potomcite na brodosopstvenikot Janis Lacis, koj po~ina vo 2003 godina, “plovat” so polna sila. So kormiloto na semejnata imperija, vo ~ij sostav spa|aat banki, osiguritelni kompanii, brodovi, avioni i nafteni kompanii, cvrsto upravuva negoviot sin

Spiros Lacis, profesor po ekonomija i povremen predava~ na pove}e presti`ni univerziteti vo svetot. Spored procenkite na amerikanskiot magazin “Forbs”, imotot na Spiros Lacis, najbogatiot Grk i najbogat `itel na [vajcarija, vo mart godinava vrede{e 4,8 milijardi dolari. Pred po~etokot na krizata negovoto bogatstvo vrede{e devet milijardi dolari. Padot na vrednosta ne go spre~i da prezeme novi biznisofanzivi.

Ne postoi r vrata vo j svetot koja Spiros S iros Lacis ne mo`e da ja otvori. r Mo}ta, koja mu doa|a od parite, inteligencijata i {armot {armot se negovoto negovoto glavno glavno oru`je or ru`je



K

crpi od parite, inteligencijata i {armot se negovoto glavno oru`je. KAKO NASTANA BOGATSTVOTO NA FAMILIJATA LACIS? Interesno e da se spomene deka tatkoto na Spiros, Janis Lacis, kako 14-to od vkupno 15 deca na siroma{ni roditeli, stana multimilijarder. Negovata prikazna po~na kako mom~e na brod. Mnogu brzo uspea sam da iznajmi pomal brod, so kkoj oj od Grcija kon Italiija prenesuva{e su{eno oovo{je. Od prvite zarabotteni pari kupi pogolem bbrod. Rabotej}i vo Egipet ggo zapoznal toga{niot llider na zemjata, Abdel GGamal Naser. Od nego ddobil dozvola da trguva i so Saudiska Arabija. TTamu za brzo vreme stapiil vo kontakt so dvorot vvo Rijad, vospostavuvaj} i mnogu bliski odnosi so kkralot. ralot. Ovie odnosi bea kklu~ni lu~ni za s$ {to podoocna & se slu~uva{e na ffamilijata amilijata Lacis. JJanis Lacis na saudiskiot kkral mu poklonil dvorec vvo [vajcarija i jahta, a zza vozvrat dobil pravo nna pristani{teto Rabig vvo Saudiska Arabija da iizgradi rafinerija za nnafta. Za vreme na {estdnnevnata arapsko-izraelska vvojna vo 1967 godina, JJanis ja stavi svojata brodska flota na stranata na egipetskata mornarica, a od Kairo dobi golemi zdelki za rekonstrukcija na Sueckiot kanal. Spiros od 1999 godina, koga negoviot tatko mu gi dodeli “klu~evite od kralstvoto”, odnosite so svetskite lideri gi zacvrsti i gi pro{iri. Od privatnata morska ili vozduhoplovna flota prijatelite na familijata Lacis sekoga{ mo`e da pozajmat nekoj brod ili avion. Spiros Lacis e i golem donator. Re~isi site avioni za gasnewe {um-

ISKLU^ITELNO SPOSOBEN BIZNISMEN Za s$ {to dosega postignal, Spiros treba da mu bide mnogu blagodaren na svojot tatko, koj be{e va`na li~nost vo svetot na biznisot, no i vo diplomatijata zatoa {to va`e{e za “Grk so najdobri vrski vo svetot”. Vrskite Spiros i negovite dve sestri, Marijana i Margarita, u{te pove}e gi zacvrstija. Najva`nite li~nosti na svetot tie gi do`ivuvaat kako ramni na sebe. Saudiskiot kral Fahda, britanskata krali-ca Elizabeta, sega{niot saudiski kral Abdula se vo bliski prijatelski odnosi so Lacis. Vo domot i u{te po~esto na luksuznite jahti na Lacis se odmoraa porane{niot amerikanski pretsedatel Xorx Bu{ senior, princot Чarls i princezata Dajana, ruskiot premier Vladimir Putin, prviot ~ovek na Evropskata unija, @ose Manuel Baroso... Po s$ izgleda, ne postoi vrata vo svetot koja Spiros Lacis ne mo`e da ja otvori. Mo}ta, koja ja

O

M

E

R

C

I

J

A

L

N

I

O

G

L

A

LACIS GRUP GAZDA NA OKTA?

o}nata gr~ka kompanija Lacis grup (Latsis Group) naskoro }e stane gazda i na edinstvenata naftena rafinerija vo Makedonija, Okta, ako Spiros Lacis preku negovata Paneuropean Oil and Industrial Holdings S.A. go kupi paketot akcii od 35,5% vo Helenik petroleum, koj dr`avata mora da go prodade do krajot na noemvri. Ako akciite od dr`avata gi kupi Lacis, toj zaedno so postojnite 41,3% }e stane dominanten sopstvenik na 76,8% od kapitalot na najgolemata gr~ka rafinerija, ~ija pazarna vrendost iznesuva 1,6 milijardi evra.

M

PROFESOR MILIJARDER ajbogatit Grk, Spiros Lacis, e i profesor koj doktorira{e filozofija na London School of Economics. Magazinot “Forbs” vo 2006 godina go stavi na 51 mesto na listata milijarderi, bidej}i toga{ negovoto bogatstvo vrede{e devet milijardi dolari. Familijata Lacis, so ~ie bogatstvo menaxira Spiros, ima 40% udel vo EFG Eurobank, 41,3% vo Helenik petroleum, celosna sopstvenost na Paneuropean Oil and Industrial holdings, Lamda Development, grupacija za nedvi`nosti od Atina, koja stoi zad trgovskite centri The Mall Athens i Golden Hall Mall.

N

ski po`ari koi denes gi poseduva Grcija se poklon od nego. @vee vo [vajcarija, no godi{no po nekolku nedeli ili meseci pominuva vo London, Monako ili Wujork. ЧUVAR NA FAMILIJARNOTO NASLEDSTVO Pokraj dve rafinerii za nafta, vo Saudiska Arabija i vo Grcija, familijata Lacis e mnozinski sopstvenik vo {vajcarskata EFG banka (Evropska finansiska grupacija), koja kontrolira 12 banki i finansiski institucii i ima vraboteno 20.000 lu|e. Privatnata aviokompanija Privat Air na Spiros Lacis ima 60 avioni. Lacis ima{e bliska sorabotka so germanskata kompanija Hochtief pri izgradbata i menaxiraweto na aerodromot Spata, vo blizina na Atina. Preku Helenik petroleum (Hellenic Petroleum), edna od najgolemite gr~ki nafteni kompanii (vo koja vtor partner e ruskiot naften gigant Lukoil) Lacis ima dogovor za celosno snabduvawe so gorivo na aerodromot. Helenik petroleum, spored S

procenkite, vo 2000 godina platila 612 milioni dolari za kupuvawe na 34% od Athens Airport Fuel Pipeline Company. Edna kompanija na Spiros Lacis poseduva 50% od ogromniot dogovor za rakovodewe so najgolemiot del od aerodromskite uslugi na zemja. Lamda Development, pak, e partner so Hochtief vo golemite proekti za izgradba na avtopati{ta niz Grcija, koi se delumno finansirani od EU. Vo periodot me|u 1999 i 2004 godina, koga be{e zavr{en aerodromot Spata, komisijata otkri deka gigantot EFG Eurobank Ergasias imal ekskluziven dogovor za upravuvawe so site strukturni fondovi na EU koi doa|aat vo Grcija, a ~ij vkupen iznos be{e 28 milijardi dolari. Mediumite pi{uvaat deka smetkite na Lacis mo`e da gi o{teti 27godi{niot Paris, vnuk na Marijana Lacis, sestrata na Spiros, koj premnogu u`iva vo rasko{niot `ivot.

I

Ednodneven seminar: „NOVINI VO ZAKONOT ZA IZVR[UVAWE KOJ[TO SE PRIMENUVA OD 1 JULI 2011 GODINA” Predava~i: Ranko Maksimovski, Fidan~o Stoev i Teofil Tomanovi}, sudii vo penzija Od 1 juli 2011 godina se primenuva Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe. So ovoj zakon notarite dobivaat novi nadle`nosti da odlu~uvaat po predlozi za donesuvawe na re{enija za izvr{uvawe vrz osnova na verodostojni ispravi. Isto taka, so primenata na ovoj zakon od 1 juli 2011 godina site izvr{ni predmeti koi vo ovoj moment se nao|aat kaj izvr{nite sudovi, pred se’, po izjava na doveritelot }e bidat predadeni na opredeleniot izvr{itel ili na notarite kako poverenici na sudovite. So cel polesno tolkuvawe i sproveduvawe na Zakonot za izvr{uvawe, Stopanskata komora na Makedonija na 13 septemvri 2011 godina organizira ednodneven seminar. Kontakt: Anita Mitrevska tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 anita.mitrevska@mchamber.mk

Len~e Zikova tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 lence@mchamber.mk


KAPITAL / 01.09.2011 / ^ETVRTOK

Svet / Biznis / Politika

13

 SVET

0-24 

...OTFRLEN DIKTATOR

...POLITI^KA “MA^O” KAMPAWA

...RUDARSKA DRAMA

Gadafi vo |ubre!

Putin startuva na Harli Dejvidson!

Po sedum dena, nadvor od oknoto

}i ja pobedata na buntovnicite nad negoviot re`im.

gi nare~e “bra}a”, a Rusija - “edinstvena nacija”.

najgolema smrtnost na svetot.

olem poster na libiskiot polkovnik i lider vo posleduskiot premier Vladimir Putin se pojavi vo crna ko`ena ove}e od 20 rudari bea spaseni v~era od poplaveniot Gulicite nite 42 godini, Moamer al Gadafi, ostaven e vo |ubre na Rjakna na motor Harli Dejvidson, na “bajkerskiot sobir” Prudnik za jaglen Hentagi, na severoistokot od Kina, kade od Tripoli, po nemirite, simboli~no pretstavuvaj- na stariot sovetski voen brod vo Novorsisk. Bajkerite toj {to bea zarobeni cela nedela. Kineskite rabotnici imaat

STANDARD I PURS PREDVIDUVA

EVROPA ]E IZBEGNE RECESIJA SO DVOJNO DNO?!

 Standard i Purs ja namali prognozata za rast na BDP vo evrozonata poradi slabiot vtor kvartal, no se nadeva deka Evropa }e izbegne recesija so dvojno dno

B

ital pretstavuvaat zna~itelni rizici za potro{uva~kata. “Prilagodenata monetarna politika od strana na centralnite bankari zasega e efikasna, a zaedno so za{titata na sistemot na evroto, ovozmo`i za{tita od kriza na likvidnosta. Sepak, smetame deka vlijanieto na ovie politiki vrz realnata ekonomija e ograni~eno”, velat analiti~arite. ECB JA VLO[UVA KRIZATA Borbata protiv inflacijata na Evropskata centralna banka (ECB) ja vlo{uva mo`nosta za ekonomsko zakrepnuvawe na evrozonata, predupreduvaat ekonomskite eksperti. [efovite na ECB poslednite godini gi zgolemija kamatnite stapki vo najlo{o mo`no vreme - vo juli 2008 godina, koga po~na ekonomskata kriza i potoa povtorno vo arpil i juli ovaa godina, koga se ~ine{e deka }e nastane ekonomsko za`ivuvawe. Pretsedatelot na ECB, @anKlod Tri{e, podignuvaweto na kamatnite stapki go opravduva so stravot koj vladee poradi inflacijata. Vo nekolku navrati Tri{e izjavi deka glavniot prioritet vo momentov e zadr`uvawe na finansiskata stabilnost, pa kamatnite

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

avniot ekonomski rast vo vtoroto trimese~je od godinava go zgolemuva rizikot od recesija so dvojno dno vo Evropa, no najverojatno taa }e bide izbegnata, prognoziraat analiti~arite na agencijata za krediten rejting Standard i Purs vo svojot najnov izve{taj. Kako rezultat na slabite rezultati od vtoriot kvartal, kako i problemite so koi vo naredniot period }e se soo~at prezadol`enite zemji od evrozonata, Standard i Purs ja namali prognozata za rast na BDP vo evrozonata od 1,7% vo 2011 godina, na 1,5% vo 2012 godina, sporedeno so 1,9% i 1,8% soodvetno, predvideni vo prognozata na agencijata od juni. “Iako pogolemiot del od evropskite zemji vo vtoriot kvartal zabele`aa zabavuvawe na rastot na BDP (bruto-doma{niot proizvod), i ponatamu o~ekuvame deka regionot }e ja izbegne vistinskata recesija so dvojno dno”, se veli vo izve{tajot na Standard i Purs. “Se zabele`uvaat nekolku izvori za prodol`uvawe na rastot vo slednite 18 meseci, vklu~uvaj}i ja u{te posilnata

K

Vo izve{tajot pi{uva deka pobaruva~kata na pazarot vo slednite meseci mo`e da ostane skromna i deka nema mnogu da vlijae na rastot vo narednite nekolku meseci poradi relativno niskata plate`na sposobnost na doma} instvata vo nekoi delovi od evrozonata. Sepak, visokata nevrabotenost i posledniot ostar pad na pazarite na kap-

nata godina }e porasne so stapka od 1,7%, nasproti dosega prognoziranite 2%. Analiti~arite na agencijata smetaat deka Evropskata centralna banka (ECB) treba da gi zadr`i klu~nite kamatni stapki vo evrozonata na postoe~koto nivo od 1,5% do idnata prolet, nasproti namerite na bankata da gi zgolemi na 2% do krajot na ovaa godina.

pobaruva~ka na pazarite vo razvoj i kontinuiranoto, iako slabo zakrepnuvawe na kapitalnata potro{uva~ka na kompaniite”, dodavaat analiti~arite vo izve{tajot. Standard i Purs istovremeno ja namali i prognozata za rast na germanskiot BDP vo 2012 godina na 2% od dosega{nite 2,5%. Od agencijata o~ekuvaat deka i francuskiot BDP sledO

M

E

R

C

I

J

A

L

N

I

O

G

L

A

S

stapki na ECB se obiduva da gi iskoristi kako instrument za regulirawe na cenite na pazarite vo evrozonata. Me|utoa, kako pogolem problem od inflacijata vo evrozonata se smeta visokata nevrabotenost, slabiot ekonomski rast, kako i zemjite na koi treba da im se pomogne da go izbegnat bankrotot, me|u koi se Grcija, Portugalija, Irska, [panija Italija. So zgolemuvaweto na kamatnite stapki {efot na ECB gi favorizira samo silnite ekonomii, kako {to e Germanija, dodeka ostanatite zemji mo`e da pretrpat negativni posledici. Analiti~arite smetaat deka poradi dol`ni~kata kriza, duri i silnite ekonomii ne mo`at da prosperiraat od niskite kamatni stapki i infalcijata. Iako na Germanija ne & odgovara pad na vrednosta na proizvodite koi gi izvezuva vo ostanatite zemji od Evropa, nejze u{te pomalku & odgovara ekonomski krah i pad na potro{uva~kata mo} vo zemjite vo koi izvezuva. “ECB ovaa godina po~na borba protiv fantomskata zakana od inflacijata, no sega e vreme da se soo~i so vistinskata zakana od recesijata so dvojno dno”, velat analiti~arite na Standard i Purs.

I

Intenzivni letni kursevi po deloven angliski jazik „ISKORISTETE GO LETOTO – NAUЧETE ANGLISKI JAZIK!” Juni- septemvri 2011 godina Sala 53 na IV kat Stopanska komora na Makedonija so Centarot za stranski jazici “Sunrise” Ovoj intenziven kurs }e opfati temi od oblasta na marketing i proda`ba, menaxment i finansiski menaxment, ~ove~ki resursi, odnosi so javnosta, brendirawe, biznis-planirawe i sl. Obukata }e ja sprovede: Men~e Grozdanova, STEPENI: diplomiran profesor po angliski jazik. 1. Elementary Nastavata }e trae vkupno 36 ~asa/45 minuti ~as, eden 2. Pre-Intermediate mesec, vo blok-~asovi, tri pati nedelno (ponedelnik, sre- 3. Intermediate da i petok), od 14-16.30 ~asot. 4. Upper-intermediate Maksimalen broj vo edna grupa e 8 slu{ateli. Site u~esnici koi }e go polo`at zavr{niot test }e se steknat so sertifikat za uspe{no zavr{eno nivo. Cena na eden stepen: 5.900,00 denari +DDV. Vo cenata e vklu~en i originalen u~ebnik od programata Oxford. Za pove}e u~esnici od ista kompanija sleduva popust. KONTAKT : ELIZABETA ANDRIEVSKA-EFTIMOVA Tel: ++ 389 2 3244074 Faks:++ 389 2 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk

ANITA MITREVSKA tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 e-mail: anita.mitrevska@mchamber.mk


Feqton

14

KAPITAL / 01.09.2011 / ^ETVRTOK

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

P Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj `ivee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istra`uvawe i prou~uvawe na `ivotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata mo`e da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i  Bitkata kaj Is, delo na Albreht Altdorfer, 1529 godina

AGRESIVEN LIDERSKI STIL

N

a drugata strana od rekata so edno brzo povlekuvawe na ~ove~kata zavesa Darij gi otkril svoite borbeni pozicii. Na Aleksandar vedna{ mu stanalo jasno deka negovite najgolemi stravuvawa stanale vistina: Darij go postroil pogolemiot del od persiskata kowica kon makedonskata kowica vo nasoka kon moreto. A Parmenion trebalo da odi - sprotivno na `elbite na Aleksandar - kon poziciite na te{kata pe{adija dol` ridovite. No, Aleksandar ne dozvolil ova da gi naru{i negovite potezi. Aleksandar vedna{ ja pratil iskusnata tesaliska kowica (koja ja stacioniral od desno zad sebe) da mu dade boeva poddr{ka na Parmenion na levata strana. Toj im naredil na Tesalijcite da javaat nevpe~atlivo zad stroevite

na falangata za da ostanat nadvor od vidnoto pole na Darij. Dolgite kopja na falangata obezbedile ~eli~na zavesa, zad koja tesaliskata kowica ja menuvala svojata pozicija. Naso~uvaweto kon poziciite na makedonskata kowica kon moreto bila edna itrina od strana na Darij: o~igledno, toj sfatil deka negovata pe{adija }e bide vo totalno podredena polo`ba protiv formaciite na makedonskata falanga, koja vo dlabo~ina imala 32 redovi od vojnici, site vooru`eni so 420 santimetri dolgi sarisa kopja. Darij odlu~il glavnata uloga vo ovaa bitka da & pripadne na kowicata. Na stranata kon moreto, za razlika od stranata kon planinite, imalo mo`nost za podobro manevrirawe na kowicata. Samiot Darij stoel to~no vo centarot na persiskata frontalna linija. Toa, kako {to bilo jasno u{te od vremeto na

 Detaq 1 (od gorenavedenata slika)

Ksenofon, bila omilena borbena pozicija na persiskite kralevi. Oble~en vo persiska kralska ode`da, Darij se vozel na nakitena dvokolka. Okolu nego bile persiskite blagorodnici, od koi sekoj predvodel svoj sopstven polk. Vedna{ do Darij stoela edna prazna dvokolka, ukrasena so skapoceni kamewa, na koja imalo piedestal. Toj piedestal bil namenet za zoroastriskiot bog Ahura Mazda, koj, spored veruvaweto na Persijcite, go pridru`uval vo bitkite nivniot golem kral. Vojnicite od dvete strani ~esto zemale zdiv pokraj dvokolkata i se voodu{evuvale od nejzinata rasko{na elegancija. Za razlika od zapovednicite na Aleksandar, koi zaedno se obu~uvale, zaedno se borele i so meseci patuvale zaedno, persiskite blagorodnici se sretnuvale na bojnoto pole samo vo slu~aj na dr`avni krizi. Zatoa,

 Efektot od juri{ot na Aleksandar bil hipnotizira~ki. Dodeka javal na Bukefal {lemot mu bleskal na docnoto popladnevno sonce, a belata nametka mu se veela vo vozduhot.

vo ranite fazi od bitkata tie tro{ele mnogu vreme za da se prilagodat kon silite i slabostite na drugite blagorodnici koi gi predvodele nivnite napadi. Vedna{ zad ovie persiski blagorodnici se nao|ale ~lenovite na semejstvoto na Darij. Spored persiskiot obi~aj, tie sekoga{ go sledele golemiot kral vo bitka. Kako {to ni opi{a istori~arot Kvint Kurtij Ruf, Darij se per~el na negovata visoka dvokolka i izgledal kako da e pobedonosen vojskovodec koj se vra}a od bitka, a ne kako vojskovodec koj odi vo bitka. Darij napravil eden takti~ki poteg za odvlekuvawe na vnimanieto na Aleksandar. Toj ispratil edna grupa lesna kowica dol` planinskata padina za da zazeme greben lociran vedna{ zad desnoto krilo na Makedoncite, navodno, za da go napadne toa desno krilo, pa duri i zadninskite

 Detaq 2 (od gorenavedenata slika)

redovi. Poradi malobrojnosta na kontingentot, poradi nau~enoto od prethodnite bitki me|u gr~kata i makedonskata vojska i Persijcite, no i spored nivnata formacija i pozicija bilo jasno deka ova e kontingent sostaven od “novajlii”, koi {totuku izlegle od persiskata voena akademija. Ovoj manevar mu uka`al na Aleksandar deka Darij nema seriozna namera da gi upotrebi ovie vojnici i deka dvi`eweto po svojata su{tina imalo za cel edinstveno da mu go odvle~e vnimanieto. Aleksandar kon niv upatil edna grupa lesna kowica, poradi {to pogolemiot del od tie Persijci nabrzina se povlekle. A tie {to ne se povlekle bile eliminirani od strana na Makedoncite. Aleksandar stravuval od juri{ na persiskata kowica kon negovata leva strana, no ni{to od toa ne se slu~ilo. Dvete najgolemi vojski vo istorijata na anti~kite

 Koga persiskite strelci go videle ova, se povlekle. Darij pak, se per~el na negovata visoka dvokolka i izgledal kako da e pobedonosen vojskovodec koj se vra}a od bitka.


Feqton

KAPITAL / 01.09.2011 / ^ETVRTOK

15

 Aleksandar vo svojot kratok `ivot videl dovolno odbranbeni formacii. Poradi toa, sfatil deka Darij se zagradil so klasi~na odbranbena pozicija i deka }e ostane vo taa pozicija s$ dodeka ne bide napadnat. I pokraj negovata pogolema vojska, Darij o~igledno ne ~uvstvuval pottik da ja promeni ovaa status kvo situacija. No, na Aleksandar sevo ova mu do{lo preku glava. Toga{ go napravil toa za koe Napoleon sekoga{ tvrdel deka e najte`ok manevar vo bitka: transformacija od odbranbena vo napa|a~ka pozicija

P

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridru`i na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po in`enering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, u`iva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

vremiwa ednostavno stoele na bregovite na rekata Pinar i zjapale edni vo drugi. Aleksandar poleka po~nal da sfa}a deka Darij mo`ebi nema da go napadne i pokraj golemata nadmo}nost po broj i napa|a~kata pozicija na persiskata kowica. Nekoi od zapovednicite na Aleksandar po~nale da se pra{uvaat dali Darij imal odlu~nost i potrebni borbeni sredstva za napad nad Makedoncite. Tie ne morale dolgo da ~ekaat na odgovorot. OD ODBRANA VO NAPAD Aleksandar bil podgotven i za vakov razvoj na nastanite. Vsu{nost, toj mnogu pove}e sakal Persijcite da ne go napadnat. Toj sekoga{ bil `elen, a taka bil i u~en, pove}e da e napa|a~, a ne branitel. Toa bilo vo soglasnost i so negoviot li~en agresiven liderski stil. Toj sekoga{ prv poa|al vo bitka, sekoga{ se borel kade {to bilo najgusto i sekoga{ bil ~ovekot koj juri{al podlaboko i podaleku vo neprijatelskite redovi. Nikoga{ ne ~ekal sami da mu dojdat re{enijata na problemite. Toj bil ~ovek koj sam gi bara re{enijata. Dodeka drugi vojskovodci ispra}ale trupi od ponizok rang za izviduvawe na terenot na bojnoto pole ili za barawe informacii ili razuznava~ki podatoci, Aleksandar, od druga strana, samiot agresivno ja baral takvata informacija. Neprepoznatliv za Persijcite, no i za mnogu Makedonci, Aleksandar prodol`il da gi vodi trupite kon bregot na Pinar. Ve}e bilo docna popladne. Aleksandar vo svojot kratok `ivot videl dovolno odbranbeni formacii. Poradi toa, sfatil deka Darij se zagradil so klasi~na odbranbena pozicija i deka }e ostane vo taa pozicija

 Bitkata kaj Is, reljef na sarkofagot na Aleksandar

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

 Za razlika od zapovednicite na Aleksandar, koi zaedno se obu~uvale, zaedno se borele i so meseci patuvale zaedno, persiskite blagorodnici se sretnuvale na bojnoto pole samo vo slu~aj na dr`avni krizi s$ dodeka ne bide napadnat. I pokraj negovata pogolema vojska, o~igledno, Darij ne ~uvstvuval pottik da ja promeni ovaa status kvo situacija. No, na Aleksandar sevo ova mu do{lo preku glava. Toga{ go napravil toa za koe Napoleon sekoga{ tvrdel deka e najte`ok manevar vo bitka: transformacija od odbranbena vo napa|a~ka pozicija, sledeno so takva brzina i sila dovolni da se zabele`i elementot na iznenaduvawe i istovremeno, da se postignat mnogu efektni rezultati. Aleksandar jurnal - obla~eto od pra{ina vo vozduhot bilo znak deka negoviot kow galopiral. Zaedno so nego javala i mala grupa Prijateli vo zbiena formacija, s$ dodeka do{le na dostrel na persiskite strelci, koi vedna{ gi zasipale Makedoncite so streli. No, Makedoncite so pomo{ na nivnite {titovi lesno se spravile so strelite. Eden istori~ar napi{al: plotunot od streli bil mnogu zgusnat, taka {to nalikuval na oblak koj se podiga vo vozduhot. Sepak, poradi gustinata, mnogu streli se sudirale me|usebe i ne postignuvale nikakov efekt. Koga strelcite go isfrlile plotunot, a pred da mo`at da zemat novi streli, odeknal silen pisok na truba. Na ~elo na elitnata Prijatelska kowica, Aleksandar juri{al kon strelcite. Prijatelite so godini se obu~uvale da izvedat tokmu takov napad. Prijatelite bile (da go koristime izrazot so koj bile narekuvani kapetanite na admiralot Horacio Nelson) “dru`ina na bra}a�, koi to~no znaele {to treba da storat koga bile vo blizinata na neprijatelot, sli~no kako i kapetanite na Nelson koga bile vo blizina na neprijatelski brod. Tie bile tolku tesno povrzani vo nivnoto ~uvstvo za cel i ambicija, taka {to bile sigurni deka sekoj od niv to~no znae {to treba da stori. Efektot od juri{ot na Aleksandar bil hipnotizira~ki. Aleksandar javal na Bukefal. [lemot mu bleskal na docnoto popladnevno sonce. Belata nametka mu se veela vo vozduhot. A Prijatelite, koi nosele sli~na ode`da, javale zad nego. Koga persiskite strelci go videle ova se povlekle kon persiskata lesna pe{adija, a racete im se smrznale dodeka se

obiduvale da stavat streli na nivnite lakovi. Aleksandar posakuval juri{ot na negovite Prijateli da predizvika tokmu vakov mete`. Toj gi predvodel Prijatelite do levoto krilo na Persijcite, koe bilo za{titeno od Kardakite. Kardakite bile persiski vojnici koi voobi~aeno stapuvale vo vojska na vozrast od okolu 20 godini. Tie bile naizmeni~no obu~uvani i kako pe{adijci i kako kowanici i trebalo da znaat da koristat kopja i streli. Vo vreme na mir tie sadele drvja, ~istele ulici, izrabotuvale {titovi i se gri`ele za kowite na kowanicite. Bile indoktrinirani vo persiskiot na~in na `ivot i vsu{nost, re~isi bile anti~kite prethodnici na hitlerovata Mladinska brigada. Toa zna~elo deka bile grupa od neefektivni, neiskusni i mnogu nezreli mladi vojnici. Koga videle deka Prijatelite juri{aat kon niv i Kardakite pobegnale nazad kon centarot na persiskata vojska, koj bil prepoln so prisilno regrutirani vojnici od razni delovi na Azija pod persiska vlast. Tie imale mal interes ili pottik da poka`at nekakva hrabrost vo bitkata. Prijatelite lesno zabile klin vo stroevite na levoto krilo od persiskata vojska. Dotoga{, hipaspistite pristignale so zabrzan ~ekor, a makedonskata falanga po~nala da ja preminuva rekata Pinar, mar{iraj}i so stalo`eno tempo. Falangata sozdala yid od ostri kopja naso~eni kon neprijatelot, bez vidlivi procepi me|u kopjata. Prvenstvenata uloga na lesno vooru`enite hipaspisti bila da go zadr`i protivnikot i po mo`nost da go potisne. Nivna cel bila da ~eka da pristigne falangata i da go po~ne kole`ot vrz neprijatelskite vojnici. Tokmu ova go stor i l e h i p a s p i stite i falangata. Najprvin gi zaboduvale kopjata v o p l a te n i c i te na Darij, a potoa

gi dokraj~uvale. Za toa vreme Prijatelite gi zaobikolile persiskite borbeni redovi i napa|ale odzadi. A leksandar i Prijatelite prodol`ile so pritisokot kon vnatre{nosta na levoto krilo na Persijcite, sakaj}i da dojdat zad gr~kite platenici i kralskite telohraniteli koi go {titele Darij. KAKO NA MAKEDONSKITE PLANINI Aleksandar imal edna edinstvena cel: ubivawe ili zarobuvawe na Darij. Li~nata persiska Kralska kowica na Darij bezuspe{no se obiduvala da go za{titi svojot kral. Iako Persijcite poseduvale podobri kowi, tie ne im bile ramni na Aleksandar ili na Prijatelite, koi bile odlu~ni da go fatat svojot plen. Prijatelite bile obu~uvani da se borat samostojno ili zaedno, kako grupa. Vo ovaa bitka tie si ja znaele ulogata - juri{ po sekoja cena vo centarot na persiskite borbeni redovi. Ako bilo potrebno, tie pri te`neeweto kon taa edinstvena cel se prilagoduvale na novonastanatite situacii. Persiskata kowica bila obu~uvana da manevrira preku ogromnite, {iroki nizini na Persija, a ne na bitka koja se odvivala vo ograni~en prostor vo nekakov male~ok zaliv. Na ova tesno mesto kaj Is persiskata kowica se poka`ala kako krajno neefektivna. Od druga strana, na Makedoncite sovr{eno im odgovarale okolnos-



 

[TO E MENAXMENT

XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist

EFEKTIVEN DIREKTOR

PITER DRAKER

MENAXIRAWE ZA IDNINATA

Piter Draker  

DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

PARTA BOSE 

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE

BERI SILVERSTAIN 

SOVR[EN BIZNIS PLAN

RON XONSON   

SOVR[ENO CV

MAKS EGERT

ODNOSI SO JAVNOSTA

ANTONI DEJVIS

48 ZAKONI NA MO]TA

ROBERT GRIN

tite kaj Is. Tie poteknuvale od zemja koja e prete`no planinska. Zatoa, znaele kako da manevriraat so kowica vo male~ki enklavi. Makedoncite celosno ja iskoristile prednosta na svojata kowica. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ: DARIJ BEGA OD BITKATA PORADI ENERGI^NIOT I AGRESIVNIOT NAPAD NA ALEKSANDAR. PO PRIMEROT NA MAKEDONSKIOT KRAL, GRADONA^ALNIKOT NA WUJORK PAK, JA PREDVODE[E PRERODBATA KOJA GRADOT GO PRETVORI VO EDEN OD NAJBEZBEDNITE NA SVETOT

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


21 OKTOMVRI, SPECIJALEN PRILOG

TRANSPORT I LOGISTIKA  PATNI^KIOT PREVOZ NA STOKI - KOLKU

TRANSPORTNITE (KAMIONSKI) KOMPANII SE NAVISTINA PARTNERI NA MAKEDONSKITE UVOZNOIZVOZNI KOMPANII?

 STRUKTURATA I STAROSTA NA VOZILATA, EKO STANDARDI, CEMT DOZVOLI, LICENCIRAWE, TAHOGRAFI...

 INFRASTRUKTURATA KAKO SERIOZNA PRE^KA ZA OZASILEN RAZVOJ NA TRANSPORTNATA INDUSTRIJA

 KOI SE NOVITE PONUDI OD LOGISTI^ARITE? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG TRANSPORT I LOGISTIKA KOJ ]E IZLEZE NA 21. OKTOMVRI 2011 VO KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

23 SEPTEMVRI SPECIJALEN PRILOG

AVTOMOBILIZAM  EKOLO[KITE ASPEKTI PRI IZBOR NA NOVO VOZILO - KOLKU MAKEDONCITE VODAT SMETKA ZA [TEDLIVOSTA I EKOLOGI^NOSTA NA SVOETO VOZILO?  NOVITETI VO RAZLI^NITE TIPOVI ZA FINANSIRAWE NA AVTOMOBILSKATA PRODA@BA - KREDITI I LIZING  OSIGURUVAWE OD AVTOODGOVORNOST: POVE]E OD ZAKONSKA OBVRSKA!  ESENSKA PONUDA OD MAKEDONSKITE AVTO-SALONI

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

358-02.09.2011  

358-02.09.2011

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you