Page 1

~etvrtok. 18 avgust. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

+0,28% -0,54% +0,27%

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,50 42,83 70,01

WWW.KAPITAL.MK

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

Ministerstvoto za transport progovori za sporot so Tarbs:

JANAKIESKI: GI INTERVJUIRAME SITE POTENCIJALNI SVEDOCI  STRANA 7 NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

~etvrtok. 18 avgust. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

KOMPANIITE SE GU[AT VO NELIKVIDNOST

3.000

МБИ10

+0,28%

2.800 2.600 2.400

~etvrtok-18. ~etvrtok 18. avg avgust. 2011 | broj 349 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

2.200

Najmnogu se baraat krediti za obrtni sredstva

09/10

12/10

03/11

06/11

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii akc c na kompanii kotirani na oficijaln jalniot pazar na Makedonska berza

Sko stanuva Skopje turisti~ka Meka?! tur S STRANA 8

Biz Biznismenite ne oo~ekuvaat podobri denovi pod d po vvlezot vo EU! S STRANA 12

KOL KOLUMNA D-R ZLATKO [AJ [AJNOSKI STOPANSKA BANKA AD STOP

REV REVIZIJA NA FATF STANDARDITE ZA STA POEFIKASNA PO BORBA BOR PROTIV PRO KRIMINALOT KRI S STRANA 10

 STRANA 2-3

FEQTON VO KAPITAL: UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI F

ODMAZDATA VRZ TEBA KAMENTEMELNIK NA GEOPOLITIKATA

24

VOVEDNIK MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

GOLEMATA TROJKA GO TRESE SVETOT  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 18 AVGUST 2011

GOLEMATA TROJKA GO TRESE SVETOT

M

Moody’s, Standard&Poor’s i Fitch. Ova e golemata trojka od koja se pla{at pretsedateli na dr`avi, premieri, pa i celi dr`avi. Stravot doa|a od nivnata mo} da donesat presuda za idninata na edna dr`ava, so samoto toa {to }e & odredat nov krediten rejting. No, kakov rejting imaat denovive ovie agencii za krediten rejting vo o~ite na javnosta, otkako vo vremenski period pomal od dve nedeli dadoa razli~ni ocenki za kondicijata na amerikanskata ekonomija? Odlukata na Standard&Poor’s za namaluvawe na kreditniot rejting na SAD, koja se slu~i pred dve nedeli, prvo deluva{e kako kontroverzen poteg. No, dali e pokontroverzna od kontradiktornosta na ocenkite za amerikanskata ekonomija koi vo ist den gi dadoa agenciite Fitch i Moody’s. Iako Moody’s s$ u{te ceni deka SAD go ima najvisokiot krediten rejting, denovive ovaa agencija ja namali prognozata za rast na amerikanskata ekonomija vo slednata edna ipol godina. Oceni deka mo`nostite za vlez vo nova recesija se zgolemuvaat so padot na akciite na berzite. Agencijata o~ekuva realniot bruto-doma{en proizvod na SAD vo vtorata polovina od godinava da raste so godi{na stapka od okolu 2%, a slednata godina so ne{to nad 3%, iako pred eden mesec predvide rast od 3,5% do krajot na ovaa i vo slednata godina. Kako pri~ina za revizijata na predviduvaweto analiti~arite od Mudis go naveduvaat padot na doverbata me|u biznismenite, investitorite i potro{uva~ite po debatata za zgolemuvawe na granicata na vladinoto zadol`uvawe i namaluvaweto na kreditniot re-

jting na SAD od strana na Standard&Poor’s. Vo duhot na neo~ekuvanoto, istiot den Fitch & go potvrdi perfektniot krediten rejting na amerikanskata ekonomija, koj se ozna~uva so AAA+. Kakov neo~ekuvan presvrt? Koj mo`e{e da zamisli deka po neceli dve nedeli od potopot {to go predizvika namaleniot krediten rejting na SAD na svetskite berzi ({to se slu~i za prv pat vo istorijata!!!), kolegi na Standard&Poor’s, analiti~arite od Fitch, ocenija deka SAD ima fleksibilna i bogata ekonomija, kako i fleksibilen kurs na dolarot i poradi toa smetaat deka Amerika mo`e da se spravi so pazarnite {okovi. (?!) No, vakvite turbulencii so kreditnite rejtinzi ne se novost. Barem ne za tie {to pametat kako se taktizira{e so kreditnite rejtinzi pred svetot da se svesti deka mu se slu~uva globalna finansiska kriza vo 2008 godina. Toga{ kreditnite agencii im dodeluvaa vrvni rejtinzi i na kompaniite koi se zanimavaa so razli~ni somnitelni finansiski instrumenti. Tokmu poradi ova, svetskite mediumi ve}e pi{uvaat golemi analizi za toa kako kredit-rejting agenciite, vsu{nost, se odgovorni za nastanuvaweto na globalnata finansiska kriza. I ako toga{ nivnata rabota mo`ebi ode{e vo prilog na globalnite lideri, koi pred narodot ne sakaa da priznaat deka svetot vleguva vo kriza, posledniov mesec “qubovta” me|u najvisokite politi~ki funkcioneri i direktorite na najgolemite rejting-agencii “pukna”. Dali toa se slu~i vo momentot koga agenciite bea vo pravo za sostojbite vo evropskite ekonomii, kako Grcija, Portugalija i Irska i polovina od evropskite obvrznici smestija vo “|ubre”? Taka, pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Emanuel Baroso, neodamna gi proglasi ovie agencii za zli i po~na reforma na

MAJA BAJALSKA - GEORGIEVSKA baj jalska@ @kappital.com.mk bajalska@kapital.com.mk

nivnata regulativa. No, vojnata me|u politi~kite lideri i agenciite ne e najva`na sama po sebe. Najva`no e kakov efekt mo`at da predizvikaat nivnite rejtinzi na pazarite na kapital i vrz vkupnite izvori na finansirawe na edna dr`ava. Toa e su{tinata. Koga rejtingagenciite }e gi spu{tat palcite nadolu investitorite nemaat drug izbor osven da gi sledat nivnite nasoki, pa taka, svetskite berzi tonea po spu{taweto na kreditniot rejting na SAD. Nivnata uloga na finansiskite pazari e ogromna. Odlukite na golemata trojka prakti~ki se del od regulativata na finansiskite institucii, a tie imaat ogromna mo} i mo`at da predizvikaat golemi berzanski potresi. Od niv nekoi gubat, no nekoi zarabotuvaat. Nekoi pak, voop{to nemaat poim {to se slu~uva, nitu pak, mo`at da vlijaat. No, lo{o e {to eskalacijata na krizata koja mo`e da ja predizvikaat negativnite ocenki na agenciite gi stava dr`avite vo nezavidna pozicija. Mo`nostite na edna dr`ava za pribirawe sve` kapital se stesnuvaat kako {to se namaluvaat kreditnite rejtinzi na najgolemite svetski ekonomii, a vo takvi uslovi i panika poradi strav od nova recesija raste i cenata na parite.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

e namali ekonomskiot rast na 17 zemji koi kako valuta go koristat evroto, poka`uvaat kvartalnite podatoci na Evrostat. Ekonomskiot rast na site 27 ~lenki od Evropskata unija vo istiot period iznesuva 0,2%. Germanskata ekonomija porasnala za samo 0,1% vo vtoriot kvartal od godinata vo odnos na prethodniot kvartal, {to ne e dobar znak za evropskata ekonomija. Dosega germanskata ekonomija, koja e najgolema vo Evropa, ima{e golem rast i nasproti dol`ni~kata kriza. Ekspertite o~ekuvaa rast na Germanija od najmalku 0,5% vo vtoriot kvartal. Vo prvite tri meseci ekonomskiot rast na Germanija iznesuva{e 1,3%..

S

KOMPANIITE SE GUШAT VO NELIKVIDNOST

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

0,2%

KAPITAL / 18.08.2011 / ^ETVRTOK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

NAJMNOGU SE ZA OBRTNI SRE SOWA JOVANOVA

I

s.jovanova@kapital.com.mk

I v o n a r e d n i te t r i meseci }e se zgolemuva pobaruva~kata za korporativni krediti od bankite. Vaka analizira Narodnata banka vo najnoviot avgustovski izve{taj za kreditnata aktivnost, kade {to se naveduva deka firmite i vo idnina }e imaat kreditni pobaruvawa, najmnogu poradi investicii vo zalihi i obrten kapital, no i poradi investirawe vo osnovni sredstva, kako i prestrukturirawe na dolgot. Spored upatenite, strukturata na kreditite koi vo posledno vreme gi odobruvaat bankite e zna~itelno promeneta, no ne vo nasoka na odobruvawe krediti za investicii, tuku mnogu pove}e za obrtni sredstva, namesto osnovni. Toa se dol`i na faktot deka kompaniite s$ u{te imaat nedostig od likvidni sredstva. Vo bankarskite krugovi se komentira deka ve}e e vidlivo oti interesot na kompaniite za novi investiciski proekti e namalen, a poradi ote`natite uslovi za stopanisuvawe, kompaniite s$ pove}e barale i prolongirawe na rokovite za vra}awe na kreditite ili promena na dinamikata na servisirawe. Ace Antevski, direktor na fabrikata za servis i popravka na elektri~na oprema Rade Kon~ar, koj ve}e iskoristi dva krediti od Evropskata investiciska banka, veli deka iako realno ima potreba, vo momentov ne razmisluva za nov finansiski zaem poradi toa {to ve}e go otpla}a prviot kredit. “Za nov zaem }e razmisluvame koga }e po~neme da pravime dobivka, a pove}e od sigurno ni e

Najgolem problem na kompaniite i ponatamu e nelikvidnosta. Toa go poka`uva strukturata na pobaruva~kata za krediti, koja, spored bankarite, vo posledno vreme e promeneta - namesto za investicii, firmite pove}e baraat krediti za obrtni sredstva neophoden u{te eden kredit so cel da go zaokru`ime investiciskiot ciklus vo kompanijata. Ve}e povlekovme dve tran{i od kreditnata linija na Evropskata investiciska banka. Zedovme dva krediti od vkupno milion i 500 iljadi evra, dva pati po 750 iljadi evra, i gi iskoristivme za proizvodstvo na novi transformatori, kako i za materijal za proizvodstvo na tranformatori. S$ u{te ne mo`eme da go zgolemime proizvodstvoto, zatoa {to ni e prva godina od otplata na kredit, taka {to iako imame potreba, ne smeeme da razmisluvame za novi zaemi”, veli Antevski. IZVOZNICITE NAJMNOGU BARAAT KREDITI Kompaniite od izvoznite granki i ponatamu se najbrojni barateli na zaemi od bankite. Metaloprerabotuva~kata, tek-

stilnata, rudarskata industrija, kako i del od zemjodelskite granki, osobeno vinarstvo, oran`erisko i prerabotuva~ko prehranbeno proizvodstvo, spored bankite, vo ovoj period imaat konstantna potreba od krediti. No, interesno e toa {to e zgolemena pobaruva~kata na krediti od grade`niot sektor poradi s$ pogolemiot broj proekti, kako od izgradbata na stanbeni objekti, taka i delovni i infrastrukturni proekti. “To~no e deka grade`nite kompanii s$ pove}e imaat pobaruvawa za zaemi, zatoa {to se najaveni izgradbi na celi stanbeni kompleksi. No, mora da se napomene deka toa, sepak, e rizi~no, bidej}i kamatite s$ u{te se visoki, a mnogu retko se kupuvaat stanovi vo izgradba. Vo grade`nata komora smetame deka namaluvaweto na kamat-

ACE ANTEVSKI

NIKOLA VELKOVSKI

DIREKTOR NA RADE KON^AR “ Za nov zaem

ZDRU@ENIE NA GRADE@NICI “To~no e deka grade`nite kompanii s$ pove}e imaat pobaruvawa za zaemi, zatoa {to se najaveni izgradbi na celi stanbeni kompleksi. No, sepak, toa e rizi~no, bidej} i kamatite s$ u{te se visoki, a mnogu retko se kupuvaat stanovi vo izgradba. Namaluvaweto na kamatnite stapki kaj bankite treba da bide generalna politika.”

}e razmisluvame koga }e po~neme da pravime dobivka, a pove}e od sigurno ni e neophoden u{te eden kredit so cel da go zaokru`ime investiciskiot ciklus vo kompanijata. Ve}e povlekovme dve tran{i od kreditnata linija na Evropskata investiciska banka.”


Navigator

KAPITAL / 18.08.2011 / ^ETVRTOK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

 3

 POBEDNIK VISTINSKI PODDR@UVA^ NA REFORMITE

HERMAN VAN ROMPUJ o predlo`ija da bide pretsedatel na ekonomskata vlada na evrozonata koja bi se sozdala za vra}awe na buxetskata ramnote`a i namaluvawe na buxetskiot deficit

G

BOJKO BORISOV

ugarija }e mo`e da povle~e pove}e od devet milijardi evra od EU, no e protiv vlezot na Bugarija vo evrozonata, bidej} i zemjite ~lenki se vo pote{ka finasiska sostojba

B

DIMITRIS HRISTOFIAS

ipar gi zgolemuva danocite, na {to opozicijata ostro kritikuva. Deka dr`avata tone doka`a i Me|unarodnata agencija Fi~, koja i go namali krediten rejting za dva stepeni

K

KRISTIN LAGARD

o~na istragata protiv {efot na MMF, koja se somni~i za zloupotreba na slu`benata polo`ba kako minister za finansii, za {to & se zakanuva kazna zatvor od pet godini

P

T

BARAAT KREDITI EDSTVA

V

Velika Britanija se poka`a kako vistinski partner i poddr`uva~ na reformite vo zemjava. Samo izminatata nedela Kralstvoto finansiski poddr`a nekolku klu~ni proekti. Za sproveduvaweto na reformite vo javnata administracija, za koi ambasadorot Ivon veli deka se klu~ni za integracijata na zemjava vo EU, Britanija ni dodeli grant od 400.000 funti za voveduvawe unificiran sistem za razvoj na ~ove~ki resursi preku treninzi i obuki. Za da se zgolemi brojot na preveduva~i i da se ispolni obvrskata za pravi~na zastapenost vo instituciite ostrovskata zemja ni pomogna so 30.000 funti, za {to garant e memorandumot za sorabotka koj go potpi{aa ambasa-

KRISTOFER KRISTO TOFE FER IVON dorot Ivon i vicepremierot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, Musa Xaferi. Deka Velika Britanija navistina se zalaga za sproveduvawe na reformite koi makedonskata vlast dolgo vreme gi najavuva e i poslednata pomo{ od 50.000 evra nameneta za poddr{ka za sproveduvawe na antikorupciskite merki i politiki. Site proekti za koi Kralstvoto vlo`uva pari se od golema va`nost za Makedonija, bidej}i od nivnata primena zavisi toa {to me|unarodnata zaednica go o~ekuva od zemjava kako potpisnik na site me|unarodni dokumenti.

 GUBITNIK

PORAZITELNI PODATOCI

R

nite stapki kaj bankite treba da bide generalna politika”, veli Nikola Velkovski, pretsedatel na Zdru`enieto na grade`nici pri Stopanskata komora na Makedonija. Problem so visinata na kamatnite stapki na kreditite, no i so obezbeduvaweto imaat i vo tekstilnata industrija. Vo tekstilniot klaster komentiraat deka iako kompaniite imaat realna potreba od krediti, mnogu te{ko gi dobivaat. “Tekstilnite firmi ne uspeaja da dobijat nitu od povolnite evropski krediti. Fakt e deka toa se pari koi mo`e da gi koristat postabilni i pogolemi firmi, a tekstilnite se mali i sredni kompaniii. Iako imaat potreba, nemaat uslovi da dobijat kredit. Kamatnite stapki ne im go dozvoluvaat toa, a problem e i hipotekata, zatoa {to pove}eto firmi ve} e imaat zemeno kredit i imaat zalo`eno hipoteka. Pobaravme od dr`avata da se obezbedat garantni fondovi vo koi dr`avata }e bide garant na firmite koi ve}e nemaat {to da zalo`at”, veli Nata{a Sivevska, pretsedatel na tekstilniot klaster.

KREDITNITE USLOVI ]E SE ZAOSTRUVAAT? pored anketata na Narodna banka, pove}eto delovni banki uka`uvaat na zaostreni kreditni uslovi, najmnogu vo delot na rokovite. Vo odnos na o~ekuvawata na bankite za dvi`eweto na kreditnite uslovi vo tretiot kvartal godinava, Narodnata banka zabele`ala negativni sogleduvawa. Vo odnos na juli, duri 43% od bankite se izjasnile deka o~ekuvaat kreditnite uslovi vo tretiot kvartal da bidat porigorozni poradi vkupnata ekonomska sostojba i slabata naplata. Od Komercijalna banka potvrduvaat deka vo poslednite nekolku meseci e zabele`an blag porast na kreditnite barawa na kompaniite, a sostojbite gi objasnuvaat so celokupnata ekonomska sostojba vo zemjava. “O~ekuvame i vo naredniot period pobaruva~kata da bide relativno konstantna, so mali nagorni trendovi. Ekonomijata e isklu~itelno povrzana celina, {to zna~i deka sekoe pozitivno pridvi`uvawe na daden sektor vedna{ ima pozitivni implikacii na ostanatite sektori”, velat od bankata.

S

U[TE 150 MILIONI EVRA OD EIB sven kreditite od delovnite banki, golem broj firmi s$ u{te gi ~ekaat kreditite od Evropskata investiciska banka(EIB). Spored najavite, uslovite }e bidat povolni, a parite }e bidat operativni najdocna do septemvri. Stanuva zbor za vkupno 150 milioni evra, koi }e im bidat na raspolagawe na kompaniite od po~etokot na 2012 s$ do 2015 godina. Pregovorite za prvite 50 milioni evra se zavr{eni i tie }e bidat dostapni naesen. Ostanatite 100 milioni evra, koi gi pobarala Vladata, o~ekuva da bidat odobreni do krajot na godinata. Prvite 100 milioni evra, isto taka od EIB, bea celosno iskoristeni do krajot na fevruari godinava, a kredit podignale okolu 300 kompanii, glavno od prehranbenata, tekstilnata i grade`nata industrija. Kompaniite najmnogu zemale kredit za novi investicii i za kupuvawe ma{ini. Ovaa evtina kreditna linija po~na da se realizira kon krajot na 2009 godina, kako antikrizna merka.

O

Rast na nevrabotenosta, zgolemuvawe na inflacijata, namalen rast na BDP. Velika Britanija s$ pove}e navleguva vo dlaboka kriza. Porazitelnite podatoci od Britanskiot zavod za statistika gi ru{at site napori na britanskiot premier, Dejvid Kameron, da ja spasi zemjata od novata kriza, a se ~ini i merkite {to gi nosi ne gi davaat posakuvanite efekti. Inflacijata vo Velika Britanija vo juli ovaa godina iznesuva 4,4%, {to e pove}e od dvapati nad zacrtanite 2%. Spored britanskite eksperti, pri~inata za odr`uvaweto na povisokata inflacija se dol`i na odlukata na Ministerstvoto za finansii da se zgolemi danokot za dodadena vrednost (DDV) od dotoga{nite 17,5% na 20%. Taa odluka vladata na premierot Dejvid Kameron ja objasni kako neophodna za



DEJVID DE EJVID JVVID DK KA KAMERON AMERON AME AM sproveduvawe na sega{nata ekonomska politika. Od druga strana, nevrabotenosta vo kralstvoto prodol`uva da raste i na krajot od juni iznesuva nepolni 2,5 milioni lica. Ova e najvisoko nivo na nevrabotenost vo zemjata po fevruari 2010 godina, a bez rabota se 7,9% od rabotosposobnoto naselenie. Spored ekspertite, vakvite statisti~ki podatoci u{te edna{ ja otkrivaat temnata strana na britanskata ekonomija. E pa, premierot Kameron treba seriozno da razmisli pred da donese nekoja merka, da ne ima sprotiven efekt od posakuvaniot.

 MISLA NA DENOT

MUDROSTA E ]ERKA NA ISKUSTVOTO

LEONARDO DA VIN^I ITALIJANSKI RENESANSEN ARHITEKT, VAJAR, SLIKAR


Navigator

4  GRAFIK NA DENOT...

BU[ POMLADIOT “NABILDAL” NAJGOLEM DOLG Bil Klinton (1993-2001)

VKUPNO: N NO: 14.3 ILJADI J JADI MILIJARDI A ARDI DOLARI ARI

7.00%

Pred Regan

 FOTO NA DENOT...

MEDVEDEV I PUTIN NA VOLGA PO RIBI!

Xorx Bu{ pomladiot (2001-2009)

9.80% 9. 80% Џorx Bu{ postariot (1989-1993) 10.50 10.50% 0

Ronald Regan (1981-1989) 13.2 13.20%

KAPITAL / 18.08.2011 / ^ETVRTOK

16.80%

42.70%

PROCENT NA AMERIKANSKIOT JAVEN DOLG AKUMULIRAN VO VREMЕTO NA SEKOJ PRETSEDATEL Barak Obama (od2009) 2009)) IZVOR:NEW YORK TIMES

 Javniot dolg na SAD dostigna vrtoglavii 14,3 , iljadi j milijardi j r dolar dolari, r a najgolem del od nego e akumuliran vo vremeto na Xorx Bu{ pomladiot pomladiot. Vojnata protiv te terorizmot i operaciite vo Avganistan i Irak o~igledno mnogu ~inat, pa ne e ni ~udo {to vo erata na Bu{ junior se napravile re~isi 43% od momentalniot dolg na SAD.

vajcata ruski lideri, koi naskoro treba da re{at koj od niv }e se kandidira za pretsedatel na Rusija, v~era{niot den go pominaa vo ribolov i plovewe so ~amec na rekata Volga. Pretsedatelot, Dmitrij Medvedev i premierot, Vladimir Putin, se {etaa po re~niot breg vo reonot na gradot Astrahan, kratko vreme lovea ribi so jadica, a potoa se ka~ija na ~amec za da napravat podvodni snimki.

D

 SVETOT NIZ MEDIUMITE USA TODAY Gugl ja kupi Motorola mobiliti, so {to }e ja razgori konkurencijata so Epl, koj zema s$ pogolem kola~ na pazarot za pametni telefoni, pi{uva amerikanskiot vesnik. Na naslovna stranica e i temata za finansiraweto na kampawite za pretsedatelskite izbori vo SAD. 

 Poslednive pet godini samo Xonson kontrols i Xonson Meti se pozna~ajni grinfild-investicii vo Makedonija EKSPERTITE PORA^UVAAT

TH THE HE INDEPENDENT Edno pismo od Edn porane{en vrabopor ten vo mediumskata imperija na Rupert imp Mardok, krieno od Mar javnosta ~etiri godini, javn obemot na go otkriva o ilegalnite aktivnosti ile {to bile koristeni od novinarite vo News nov Corp za da dojdat do ekskluzivni informacii. skl   

POSLOVNI DNEVNIK Germanskiot trgovski sinxir Metro go namaluva svojot osnoven kapital vo Hrvatska, kade {to e prisuten so svoite marketi, navodno, so cel da gi prenaso~i parite vo farmacija i da mu konkurira na DM, golemiot sinxir od drogerii, isto taka od Germanija. 

DNEVNIK Merkel i Sarkozi }e go spasuvaat evroto so nov danok, pi{uva bugarskiot vesnik za predlogot na Francija i Germanija za voveduvawe danok na finansiskite transakcii vo zemjite od evrozonata, so {to bi se pribrale dopolnitelni pari za poddr{ka na stabilnosta na evroto.. 

DA SE STEGNE SISTEMOT ZA PRIVLEKUVAWE STRANSKI INVESTICII Preklopuvaweto na mandatite na instituciite zadol`eni za privlekuvawe investicii i nivnata nekoordiniranost e edna od pri~inite za nivniot slab rezultat dosega ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

rojnosta na lu|eto {to rabotat na privlekuvawe investitori ne z n a~ i d e ka }e ima investicii, velat ekspertite. Tie pora~uvaat da se stegne sistemot odgovoren za privlekuvawe stranski investicii, {to zna~i site lu|e anga`irani vo nego treba precizno da bidat raspredeleni i da se koordiniraat nivnite nadle`nosti. Iako Makedonija ima dobra investiciska klima i mnog ubrojni povolnosti za investitorite, klu~nata zabele{ka na analiti~arite e deka edna od najgolemite pre~ki vo sistemot na privlekuvawe stranski investicii e preklopuvawe na mandatite na instituciite zadol`eni za privlekuvawe stranski investicii. Poso~uvaat deka za da ima konkretni rezultati lu|eto i instituciite {to rabotat na privlekuvawe stranski investicii treba da se naso~at kon konkretni proekti. Vo momentov vo Vladata na privlekuvawe stranski

B

investicii, osven Agencijata za stranski investicii i 29 promotori, imame i dvajca ministri zadol`eni da privlekuvaat investitori, a se {pekulira i tret minister so isti ingerencii. Vo opisot na rabotata i vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, treba da privlekuva stranski investicii. Sektor za stranski investicii ima i vo Ministerstvoto za ekonomija, a institucija direktno povrzana so stranskite investicii e i Direkcijata za tehnolo{ko-razvojni i industriski zoni (DTIRZ), koja so svoite povolnosti za investirawe privlekuva investitori. “Kolku se povrzani i koordinirani me|usebe site institucii {to rabotat na privlekuvawe stranski investicii mo`e da se vidi i od informaciite koi gi dobivame od niv, kolku se razli~ni, ponekoga{ i sprotivstaveni”, veli Verica HaxivasilevaMarkovska, konsultant vo konsultantskata ku|a AAG. Taa gi poso~uva analizite na stranski eksperti koi dosega mnogupati predupreduvaa deka edna od rabotite koi mora da se

promenat vo strategijata za privlekuvawe stranski investicii e da se koordiniraat instituciite i lu|eto {to rabotat na privlekuvawe stranski investitori. “Treba konkretno da bide navedeno koja institucija koi nadle`nosti gi ima i za {to e zadol`ena vo delot na privlekuvawe stranski investicii. O~igledno e deka ima premnogu lu|e koi rabotat na privlekuvawe stranski investicii. Ako site se dobro orga n i z i r a n i n e m a d a ima preklopuvawe na nadle`nostite i nema da ima potreba od tolku mnogu lu|e”, objasnuva Haxivasileva-Markovska. Samo poslednava godina dve me|unarodni institucii vo izve{taite i strategiite koi gi rabotea za investiciskata politika vo dr`avata kako najgorki problemi vo vladinata programa go poso~uvaat istoto. Vo Izve{tajot za nvesticiskata politika na Makedonija na koj rabote{e UNKTAD ekspertite alarmiraat na nedostig od kapacitet vo instituciite koi rabotat na privlekuvawe stranski investicii i velat deka treba da se

ukine pozicijata minister bez resor za stranski investicii, a negovata nadle`nost da premine vo Agencijata za stranski investicii. Vo preporakite na UNKTAD se naveduva deka, me|u drugoto, treba da se sozdade sinergija me|u strategijata za privlekuvawe stranski investicii i industriskata politika. Vo Strategijata za promocija na izvozot pak, koja s$ u{te ne e odobrena od Vladata, konsultantot od Svetska banka, Dejvid Braun, poso~uva deka potrebna e celosna reorganizacija na Agencijata za stranski investicii. Konsultatot predlaga da se zajakne menaxmentot na Agencijata za stranski investicii so spojuvawe so TIRZ i so Agencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto. Vo Strategijata e potencirano deka za da se zajaknat kapacitetite Agencijata za stranski investicii treba {to pobrzo da po~ne so vrabotuvawe nov personal, a potrebno e i da se smeni opisot na rabotnite zada~i koi sega gi imaat menaxerite i vrabotenite na izvr{ni funkcii vo ovaa institucija.


 3 FAKTI ZA...

900 700 4,7%

60 SEKUNDI BRIFING

Navigator

KAPITAL / 18.08.2011 / ^ETVRTOK

Мilioni evra e nadvore{notrgovskiot suficit na evrozonata vo juni godinava Мilioni evra iznesuva{e nadvore{notrgovskiot suficit na evrozonata vo juni lani Оslabe izvozot na evrozonata vo juni godinava sporedeno so maj

 PROCENKI...

 VESTI...

 RADOE

BERZA MBI 10

@UGI^ GUVERNER NA CENTRALNATA BANKA NA CRNA GORA

3.000 2.800

SVETSKATA KRIZA ]E SE RZ CRNA GORA ODRAZI I VRZ

2.600

K

2.400 2.200 2.000 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

rizata na svetskite pazari vo Crna Gora }e ostavi najmnogu posledici na trgovskiot skiot sektor. Spored CBCG, dol`ni~kata kata kriza vo SAD i problemite vo evrozonata za posledica ledica }e imaat i pad na izvozot, nepovolni epovolni uslovi za zadol`uvawe na pazarot azarot i priliv na stranski direktni ni investicii. “Nie sme mala i otvorena ekonomija, taka {to dokolku poseriozno bidat pogodeni golemite igra~i, sigurno i nie ie toa }e go po~uvstvuvame”, velat od Centralnata banka.

NA 30-ti SEPTEMVRI

BANKAR BA

2,375.08 2010/2011 2010/2011

EK BERLIN EK: NEMA PRAVO NE EDNOSTRANO ED DA GI ISKLU^I NUKLEARKITE NU RO! O K NAS

e mese~nik! m

nov proizvod na KAPITAL TAL MEDIA GROUP  KO KOGA IZLEGUVA? Pr r Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata) me  BR BROJ NA STRANICI: 100  SO SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari Is (makedonija/balkan/evropa/svet, (m slu~ai, analizi, komentari, kolumni, sl in intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na iz izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitps ni nicite (makedonski slu~ai)… C CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsu sultanti, u investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… ad i idni bankari, investitori i pretpriema~i… pr retpriema~i…  SP SPECIJALNO PECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi Go olemi popusti i gratisi za pretplatni nici ici na KAPITAL MEDIA GROUP

ermanskata Vlada mora mnogu podobro od dosega da ja usoglasuva svojata energetska politika so partnerite vo Evropskata unija, pora~a evropskiot komesar zadol`en za energetski pra{awa, Ginter Etinger. Toj istakna deka isklu~uvaweto na osum atomski centrali vo Germanija donekade bilo prifatlivo za ostanatite zemji na EU, no deka Berlin nema pravo ednostrano da gi izgasi ostanatite devet nuklearni centrali. Evrokomesarot, kako {to prenesuvaat mediumite, go predupredi Berlin deka ima obvrska da ja nadomesti atomskata energija so energija od drugi izvori. Spored Etinger, Germanija mora da im objasni na svoite partneri vo EU na koj na~in }e go napravi toa.

G

Max. 2 2,827.62 827 62 Min. 2,084.04

V~era{niot den na Makedonskata berza go odbele`aa devet dobitnici i pet gubitnici. Najgolem dobitnik be{e KJUBI, ~ija maksimalna cena na akciite porasna za 2,86%, a vkupniot promet ostvaren v~era iznesuva{e 46.800 denari. Najgolemiot gubitnik pak, Popova kula Demir Kapija, do`ivea pad na akciite od 4%. Najtrguvani bea akciite na Granit, so vkupen promet od 3.988.070 denari. Makedonskiot berzanski indeks MBI10 porasna za 0,28%.

НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК КЈУБИ

360.00 +10,00

+2,86% 2 86%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК Попова куќа Демир Капија ј

24.00 4% -4%

-1,00

DOW JONES 13,000 12,500 12,000 11,500

11,000 10,500 10,000 9,500 07/0712/0717/0722/0727/0701/0806/0811/08

11,405.90 -76,97

-0,67% 0 67%

Akciite na najgolemiot svetski proizvoditel na mobilni telefoni, Nokia i kanadskata komanija RIM, proizvoditel na Blekberi, se zgolemija otkako Gugl go prezede nivniot konkurent Motorola mobiliti. Vrednosta na akciite na Nokia, na Wujor{kata berza se zgolemi za 17,35%, a na RIM za 10,3%.

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq 100 DAX TOPIX

5,334.92 9,057.26 1,192.76 2,194.27 5,964.93 776.65

VALUTI

£ €

СТАПКА

-0,42% -0,55% -0,97% -0,90% -0,50% -0,31%

€ $

1.1395

ПРОМЕНА

+0,1%

СТАПКА

1.436 ПРОМЕНА

+0,4%

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

O! R O K NAS

FJU^ERSI NA A 15 15-ti 5-ti i OKTOMVRI I

ZLATO

1.788,50 $ +0,20% 0 20%

MENAXER

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP  KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxerr ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamuu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata)  BROJ NA STRANICI: 1000  SODR@INA: rri investirawe r Istra`uvawa na pazari i izvoz (Makedonija/Balkan/Evropa/Svet, lkan/Evropa/Svet, r slu~ai (Makedonija i Svetot), vetot), analizi, komena, delovni strategii, tari, kolumni, intervjua, rrni svetski umovi, planetarni r u pobednici, modeli na uupravuvanwe, tirawe, r , izvoz – kako? dobri odluki za investirawe, acija j i obrazovanie r business modeli… edukacija na menaxerite i osniva-~ite a-~ite na kompanii, na~ini na nao|awe oekti, {to e dobarr finansii za va{ite proekti, -upp business proekti, proekt, inovacii, start-up koj vi pomaga? psihologijata gijata j nicite (make-donski na pobednicite i gubitnicite slu~ai)…  CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni {ni direktori, osniva~i i investitori, i, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, r konsultanti, advokati, profesori r f r i studenti... u i idni pretpriema~i, investitori nvestitori i bankari...  SPECIJALNO INTERNETT IZDANIE: Golemi popusti i gratisi si za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP  kontakt: zikov@kapital.com.mk com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk  lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

]E PREDLO@AM PLAN ZA POTTIK NA STOPANSTVOTO retsedatelot na Amerika, Barak Obama, izjavi deka na Kongresot vo septemvri }e predlo`i poseben plan za pottik na amerikanskoto stopanstvo. “Koga }e se vratat na rabota vo septemvri na kongresmenite }e im predlo`am poseben plan za pottik na stopanstvoto, otvorawe rabotni mesta i kontrola na na{iot deficit”, izjavi Obama, dodavaj}i deka toa e del od negoviot pristap “napravete go toa”. Obama ne iznese nikakvi detali za planot za pridvi`uvawe na ekonomijata.

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

NAFTA BRENT

110,73 $ +1,47% 1 47% ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

P

Volfgang[ojble Germanskata Vlada e protiv barawata za postoewe na zaedni~ki evroobvrznici‰


6

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 18.08.2011 / ^ETVRTOK

 PREGLED VESTI DR@AVEN INSPEKTORAT: URIVAWETO NA KOSMOS E ZAKONSKO p{tina Gazi Baba ja vodi postapkata za urivawe na stanbeno-delovniot kompleks Kosmos vo soglasnost so zakonite za gradewe i za op{ta upravna postapka, izjavija v~era od Dr`avniot inspektorat za grade`ni{tvo i urbanizam. “U{te edna{ potencirame deka pri proverkata e utvrdeno deka investitorot napravil seriozni prekr{uvawa na Zakonot za gradewe. So ovoj slu~aj op{tina Gazi Baba poka`a deka celosno e podgotvena i gi po~ituva zakonite na Republika Makedonija”, ocenuva Inspektoratot i zabele`uva deka sekoja reakcija kako taa na gradona~alnicite od opozicijata mo`e samo da se protolkuva kako obid za manipulirawe na javnosta od samo za niv poznati pri~ini. Urivaweto na Kosmos po~na na 1. avgust. Op{tinskata vlast tvrdi deka investitorot, Fijat Canoski, gi prekr{il zakonite i dozvolil celata gradba da bide povisoka za metar i ~etirieset santimetri, kako i toa deka dozvolil objektot da se gradi spored osnovniot proekt, za koj e dobiena dozvolata za gradewe. Od Fine reagiraat na, kako {to velat, pau{alnite izjavi na gradona~alnikot na op{tina Gazi Baba i objasnuvaat deka site dejstva prezemeni od strana na op{tinata bile vo soglasnost so Zakonot. “Fine s$ u{te ne go dobila re{enieto za ru{ewe na Kosmos. Pra{awe e dali ima takov dokument, voop{to. Se postavuva i pra{aweto dali se zapazeni site uslovi za bezbednost i zdravje, bidej}i na~inot na koj{to se ru{e{e vo ponedelnikot mo`e da predizvika golema opasnost za ponatamo{noto rabotewe. So urivaweto o~igledno e deka se ru{i i uni{tuva, i toa na sadisti~ki na~in, seto toa {to ne e opfateno so nekakvi re{enija od op{tinata”, izjavi Katerina Canevska-Arsovska, portparol na Fine.

O

REPORTERI BEZ GRANICI: KOBNO LETO ZA MEDIUMITE VO MAKEDONIJA rganizacijata za za{tita na novinarite Reporteri bez granici e dlaboko zagri`ena za sostojbata so mediumskite slobodi vo Makedonija. Reporteri bez granici reagira na zatvoraweto na televizijata A1, trite dnevni vesnici i promenite vo Sovetot za radiofuzija, kako i na otpu{tawata od rabota na novinari-~lenovi na sindikatot. Vo svojot posleden izve{taj, objaven v~era, organizacijata konstatira deka Vladata vo Skopje ja iskoristila {ansata za da gi zamolkne malkute mediumi koi bile kriti~ni kon nea. Kako poedine~ni slu~ai se naveduvaat i otpu{tawata od rabota na novinari-~lenovi na sindikalnata organizacija, toj na pretsedatelkata na novinarskiot sindikat, Tamara ^ausidis, koja be{e izbrkana od rabota vo televizijata Alsat-M, kako i na Tamara Grn~arovska, koja dobi otkaz vo dnevniot vesnik “Utrinski vesnik”.

O

JANKULOSKA PRIMI DELEGACIJA OD KINESKATA NARODNA VOORU@ENA POLICIJA inisterot za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, ostvari sredba so visoki pretstavnici na Narodnata vooru`ena policija na Narodna Republika Kina, vo ramkite na nivnata ~etiridnevna poseta na makedonskoto Ministerstvo za vnatre{ni raboti. Na generalot-potpolkovnik Vu Junfeng, voedno i zamenik-komesar na kineskata policija, Jankulovska mu poso~ila deka dobrite me|udr`avni odnosi mora da bidat zemeni kako osnova za ponatamo{no prodlabo~uvawe na sorabotkata i vo drugi oblasti i za napredok vo oblastite vo koi bezbednosnite organi na dvete zemji imaat zaedni~ki interes, informiraat od MVR. Kako oblast od zaemen interes bila navedena i borbata protiv globalnite teroristi~ki zakani, za koja i dvete strani iska`ale podgotvenost za razmena na iskustva i informacii.

M

ODBELE@AN DENOT NA ARM o povod praznikot na makedonskata armija, 18 Avgust, delegacija na General{tabot na armijata, predvodena od na~alnikot, general-potpolkovnik Miroslav Stojanovski, polo`i cve}e na partizanskite grobi{ta, na grobot na zaginatiot pretsedatel Boris Trajkovski, kako i na grobot na general Mihailo Apostolski, na gradskite grobi{ta vo Butel. Stojanovski go odr`a posledniot govor vo svojstvo na na~alnik na G[ pred napu{taweto na funkcijata, vo koj go pofali zalagaweto na armijata i pobara zgolemuvawe na nejziniot buxet. Cve}e polo`ija i delegacii na Kabinetot na pretsedatelot, na Sobranieto, na Vladata, na Ministerstvoto za odbrana, na porane{nite pretsedateli na Makedonija, na Sojuzot na borcite od NOV. I ministerot za odbrana, Fatmir Besimi, polo`i venec i se pokloni pred spomenikot na padnatite braniteli vo 2001 godina vo krugot na Ministerstvoto, so {to stana prv minister za odbrana Albanec koj se poklonil pred spomenik na zaginatite braniteli od 2001 godina. Vo sklop na odbele`uvaweto na Denot na ARM, v~era napladne od kasarnata Ilinden bea ispaleni 10 plotuni od 12 artileriski orudija.

P

[TO PRAVAT MAKEDONSKITE POLITI^ARI NA “NET”?

POLITI^KA AGENDA NA FEJSBUK SAMO VO IZBORNA KAMPAWA

 Makedonskite politi~ari politi~ki mnogu se aktivni na socijalnite mre`i samo za vreme izbori. Koga }e zavr{at izborite politi~arite gi koristat ovie mo}ni alatki samo za privatni celi. Zaboravaat deka politikata e sekojnevna rabota! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

otografii od sobraniski sednici, letni odmori i prinovi vo semejstvoto se del od sodr`inite koi javnite li~nosti - politi~arite gi objavuvaat na svoite profili na socijalnata mre`a Fejsbuk *(Facebook). Fotografiite sekoga{ se prosledeni so dosetliv opis, koj predizvikuva mnogu komentari od prijatelite. Iako politi~arite mnogu “agresivno” gi koristea Fejsbuk, Tviter (Twitter) i Jutjub (Youtube) za sopstvena promocija vo vreme na izbornata kampawa, po zavr{uvaweto na glasaweto komunikacijata preku Internet se svede na privatna, a ne organizirana i kontinuirana upotreba na novite mediumi, ocenuvaat analiti~arite. “Za vreme na izborite, osobeno dvete najgolemi politi~ki partii, VMRO -DPMNE i SDSM, demonstriraa deka se podgotveni i deka mo`at da gi upotrebuvaat socijalnite mre`i organizirano, osobeno Fejsbuk, pomalku Tviter, no ne vo vistinska smisla vo koja mo`e da se iskoristat pridobivkite od ovie socijalni mre`i”, veli Darko Buldioski, internetkonsultat od Centarot za novi mediumi. Spored Buldioski, namaluvaweto na intenzitetot na upotreba na socijalnite mre`i po izborite uka`uva na zatvorenost i nemawe strategija na koj na~in mo`at da se iskoristat ovie mre`i, duri i da nema poseben povod. “Golem broj od politi~arite preku socijalnite mre`i gi reemituvaat porakite koi ve} e gi upatile preku klasi~nite mediumi - vesnici, televiz-

F

ija i radio - {to e sosema sprotivno na konceptot na ovie mediumi”, objasnuva Buldioski. Vo Makedonija ima nad 800 iljadi korisnici na Fejsbuk, {to ja pravi ovaa mre`a super-medium na koj se prisutni site {to imaat dopirni to~ki so javniot `ivot, vklu~itelno i politi~arite. Sepak, postoi odredena generaciska distinkcija, pomladite politi~ari go koristat i za dru`ewe i otvorena komunikacija, no toa e isklu~ok, velat poznava~ite na novite mediumi. “Vo sli~en tesen obem nekoi od aktivnite politi~ari go koristat Fejsbuk da prika`at del od svojata privatna ili sekojdnevna strana. Sepak, i za `al, preovladuva koristeweto

na Fejsbuk za sebepromocija, osobeno vo predizbornite periodi. Toga{ tie stanuvaat “isklu~itelno dru`equbivi i otvoreni”, no ova se poka`uva kako prosta PR-alatka za

agitirawe ili propagirawe na svoite dostignuvawa vo izvr{uvaweto na javnite funkcii”, veli Mite Kuzevski od Centarot za novi mediumi.

ILIJA DIMOVSKI DIREKTOR NA CENTAROT ZA KOMUNIKACII NA VMRO-DPMNE “Imam profil na Fejsbuk i Tviter. Pokraj dobrata mo`nost za kontaktirawe so {irok krug na prijateli, socijalnite mre`i se i odli~en medium za prezentirawe li~ni, politi~ki ili op{testveni stavovi. Preku ovie mre`i lu|eto mo`at po~esto da bidat vo kontakt so politi~arite.”

PROFILI NA FEJSBUK ZA EDNA UPOTREBA Mo`nosta da mu pi{ete na Nikola Gruevski ili da razgovarate vo realno vreme na “~et” so Radmila [ekerinska pove}e ne e dostapna za korisnicite na Fejsbuk koi gi poddr`uvaat ovie politi~ari. Nivnite profili koi bea aktivirani za vreme na izbornata kampawa sega se svedoa samo na ostavawe komentari od gra|anite bez nikakva povratna informacija od drugata strana. Spored dobroupatenite vo novite mediumi, vakviot pristap e pogre{en. “Dobro e {to lu|eto koi se zanimavaat so

politikata, koja e javna profesija i e vo slu`ba na gra|anite, se prisutni na socijalnite mediumi. No, va`ni se dve raboti. Prvo, tie da ne bidat tuka samo za predizbornite kampawi, a potoa nivnite profili da ostanat neupotreblivi; i vtoro, politi~arite sekoga{ da sledat {to se slu~uva na ovie mre`i i da odgovaraat na komentarite i barawata na gra|anite. Dvonaso~nata komunikacija e mnogu va`na i toa e najgolemata prednost na Fejsbuk i Tviter”, veli Bojan Kordalov, ekspert za novi mediumi.

[TO PI[UVAAT POLITI^ARITE NA FEJSBUK? Fejsbuk profilite na del od politi~arite se otvoreni, kako na Ilija Dimovski, direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE ili porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski. Dodeka Dimovski naj~esto gi objavuva svoite kolumni koi gi pi{uva vo dnevnite vesnici ili muzikata koja ja slu{a, Milo{oski preku svojot profil naj~esto informira za negovite sekojdnevni slu~uvawa. Fotografija od poznatata plasti~arska ulica vo Skopje so komentar “Edna masi~ka za na balkon od slobodnata ekonomskoplasti~arska zona vo Skopje” e samo del

BUJAR OSMANI PORANE[EN MINISTER ZA ZDRAVSTVO “Smetam deka e dobro politi~arite da go koristat sekoj mo`en na~in da bidat vo kontakt so gra|anite i glasa~ite. Se razbira granicite na privatnosta ostanuvaat procenka na sekoj individualno”.

od slikite i komentarite koi Milo{oski gi ostava na svojot profil. Na profilot na Jani Makraduli od SDSM pak, mo`at da se zabele`at fotografii od partiskite aktivnosti niz Makedonija, no i ponekoj komentar koj naj~esto se odnesuva na politi~kite protivnici. “I premiere, koga ja nema A1 polesno di{e{? Misli{ bez A1 }e porasne BDP? ]e se namali siroma{tijata? ]e se otkupuva po povisoka cena grozjeto? P.S. AEK ne gi namali SMS-porakite, kako {to veti na 5. juni, ama ja namali na nula frekvencijata na A1. Sramota, kriminalci”, pi{uva na svojot profil Makraduli.

STEV^E JAKIMOVSKI GRADONA^ALIK NA OP[TINA KARPO[ “Imam profil na Fejsbuk koj naj~esto go koristam za komunikacija so gra|anite. Toa e moj li~en profil na koj imam okolu osum iljadi prijateli. Gra|anite naj~esto postavuvaat pra{awa ili baraat sredba za razgleduvawe na nekoi od problemite koi gi ma~at, a se povrzani so op{tinata.”


KAPITAL / 18.08.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

OD TRANSPORT PROGOVORIJA ZA SPOROT SO TARBS

7

 PREGLED VESTI

JANAKIESKI: GI INTERVJUIRAME SITE POTENCIJALNI SVEDOCI  Ministerstvoto za transport i vrski po~na da gi intervjuira potencijalnite svedoci za da gi najde vistinskite, koi treba da ja odbranat Makedonija vo sudskiot spor so Tarbs, te`ok 72 milioni evra MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

inisterstvoto za transport i vrski, edna od tu`enite makedonski institucii vo sudskiot spor {to go pokrena avstraliskata kompanija Tarbs pred Komercijalniot sud vo London, po edna godina molk progovori za tekot na procesot vo britanskata prestolnina. Ottamu otkrivaat deka intenzivno rabotat na sostavuvawe na listata so svedoci koi vo London }e svedo~at vo interes na makedonskata strana. Londonskiot sud ve}e utvrdi deka vo avgust ovaa godina treba da po~ne so soslu{uvawe na svedocite povikani od dvete strani (Tarbs i Makedonija). “Ministerstvoto za transport i vrski, vo sorabotka so advokatskata kancelarija, }e gi intervjuira site potencijalni svedoci. Po sproveduvawe na intervjuata kon sredinata na septemvri, po preporaka na advokatite, a vo zavisnost od relevantnosta na iskazite, }e ja definirame listata so svedoci koi }e bidat pokaneti vo sudot”, velat od Ministerstvoto. Sudot se o~ekuva da ja izre~e presudata vo april 2012 godina, bidej}i po soslu{uvaweto na svedocite, vo oktomvri vo London }e otpatuvaat i ekspertite, pa duri vo noemvri se o~ekuva da po~ne pretposlednata faza od procesot - razmena na ekspertskite mislewa. Tu`enata strana, Makedonskata radio-televizija, s$ u{te ne otstapuva od embargoto na informaciite za tekot na sudskiot spor pod izgovor deka mo`e da mu se na{teti na ishodot na sporot. Izvr{nite direktori na MRT odbivaat da zboruvaat za slu~ajot so Tarbs. Deka site detali za slu~ajot so Tarbs se dr`at vo tajnost vo MRT poka`uva i fatot deka za tekot na sudskiot proces ne znae ni{to nitu pravnata slu`ba na javniot radiodifuzen servis. Edinstveno pretsedatelot na Sovetot na MRT, Slobodan ^a{ule, javno zboruva za “Kapital”, objasnuvaj}i deka samoto sklu~uvawe na dogovorot so avstraliskata kompanija bilo {tetno za Makedonija. Toj najavi deka na slednata sednica Sovetot }e se obide da utvrdi odgovornost za {tetata napravena so dogovorot od strana na funkcionerite vo ku}ata vo sporniot period. ^a{ule o~ekuva pobeda vo London preku kontratu`bata podnesena od advokatite na javniot servis. “Bez razlika na napravenata {teta {to proizleguva od dogovorot so Tarbs, za koja odredeni li~nosti mora da snosat odgovornost, nie }e ja odbranime MRT vo London. Dr`avata ne smee da trpi

NOV DOGOVOR SO TURCIJA ZA SORABOTKA VO OBRAZOVANIETO urcija i Makedonija ja prodlabo~uvaat sorabotkata vo obrazovanieto i vo naredniot period dvete zemji }e gi definiraat oblastite vo koi postoi potencijal za sorabotka, kako {to e razmenata na studenti, sozdavaweto ednakvi uslovi za studirawe, razvojot na nau~no-istra`uva~ka dejnost. Spored ministerot za obrazovanie, Pan~e Kralev, vo Turcija ima okolu 400 makedonski studenti, koi svoeto {koluvawe go obezbedile preku stipendii od najrazli~ni institucii. “]e rabotime na toa i studentite od Turcija koi }e odlu~at da studiraat na univerzitetite vo Makedonija da gi dobijat site potrebni uslovi i standardi koi gi imaat i drugite studenti vo dr`avata”, izjavi Kralev. Negoviot turski kolega, Omer Din~er, o~ekuva intenzivirawe na ekonomsko-obrazovnata sorabotka me|u dr`avite. “Ubeden sum deka izvonrednite politi~ki odnosi treba da se intenziviraat i na poleto na ekonomijata, obrazovanieto i kulturata. ]e formirame ekspertski timovi vo obrazovanieto i se nadevam deka so toa }e se prodlabo~i izvonrednata sorabotka koja ja imame”, izjavi Din~er, koj ja pozdravi novata vlada i upati silna poddr{ka za evroatlantskite aspiracii na Makedonija.

T

M

BRITANIJA NI POMAGA VO BORBATA PROTIV KORUPCIJATA golemuvawe na efikasnosta vo borbata protiv korupcijata preku prakti~na primena na novinite vo Krivi~niot zakon i podobruvawe na prevencijata od koruptivni aktivnosti na site involvirani subjekti vo dr`avnata administracija e celta na proektot “Poddr{ka za sproveduvawe na antikorupciskite merki i politiki”, koj }e bide finansiran od Velika Britanija, a realiziran preku Akademijata za sudii i javni obviniteli. Vkupniot buxet za negova realizacija iznesuva 50.000 funti. Direktorkata na Akademijata, Aneta Arnaudovska, objasni deka proektot opfa}a pove}e aktivnosti. Prvo }e bide formirana rabotna grupa sostavena od makedonski eksperti i so pomo{ na ekspertite od Velika Britanija i Severna Irska }e izrabotat materijali za obuka, a potoa }e gi obu~uvaat doma{nite subjekti. Spored ambasadorot na Velika Britanija vo Makedonija, Kristofer Ivon, ovoj proekt e va`en bidej}i negovata primena e tokmu toa {to go o~ekuva me|unarodnata zaednica od Makedonija, kako potpisnik na site me|unarodni dokumenti. “So ova nie davame u{te edna potvrda deka sakame da rabotime zaedno so Makedonija vo nasoka na podobra borba protiv korupcijata, organiziraniot kriminal i podobra primena na zakonot”, re~e Ivon.

Z

{teta poradi gre{kite {to gi napravile poedinci”, veli ^a{ule. REVIZORSKI IZVE[TAJ VO KORIST NA TARBS Del od obvinuvawata koi Tarbs gi adresira do makedonskite institucii gi potvrduva i edinstveniot revizorski izve{taj na Dr`avniot zavod za revizija za javnoto pretprijatie Makedonska radiodifuzija. Vo izve{tajot koj se odnesuva na 2006 godina se navedeni se “penalite” koi treba da gi plati Vladata poradi nepridr`uvawe do dogovorot sklu~en so Tarbs. “Na 09.05.2006 godina Vladata go ovlastila ministerot za transport i vrski da go potpi{e aneksot na dogovorot za sorabotka so Tarbs, so va`nost do 2010 godina, spored koj Vladata treba da go plati dolgot na Tarbs od 324.000 evra kon javnoto pretprijatie Makedonska radiotelevizija, kako i dolgot na Ministerstvoto za transport i vrski od 290.000 evra, so {to se sozdavaat dopolnitelni obvrski na Buxetot na Republika Makedonija”, konstatiraat dr`avnite revizori. Ova “olesnuvawe” na dr`avniot Buxet od 614.000 evra e posledica na neodgovorniot odnos na dr`avata kon dogovorot za

realizacija na planot za teleport-centarot na Tarbs, odnosno na odlo`uvaweto na uvozot na neophodnata oprema za centarot i na nejzinoto blokirawe vo carinski sklad vo traewe od celi tri godini (2003-2005 godina). Dr`avnite revizori konstatiraat u{te edno nepridr`uvawe do dogovorot so Tarbs. “Vladata na 29.05.2007 godina donela odluka za davawe na opremata smestena vo Teleport centarot na trajno koristewe na javnoto pretprijatie, a primopredavaweto na istata da se izvr{i do 01.08.2007 godina. Imaj}i predvid deka ne e izvr{eno celosno definirawe na opremata vo Tarbs, revizijata prepora~uva pred da se pristapi kon davawe na zakup na navedenata oprema da se utvrdi fakti~kata sostojba na navedenata oprema koja javnoto pretprijatie treba da ja dobie na trajno koristewe”, pi{uva vo revizorskiot izve{taj. Revizorite vo ovoj naod ja komentiraat vladinata odluka dr`avata da go prisvoi teleport-centarot tri godini porano od predvidenoto vo aneksot. KAKO SE NAJDE MAKEDONIJA VO SPOR SO TARBS?! Londonskiot sudski spor

po~na vo 2008 godina so dve oddelni tu`bi podneseni od Tarbs protiv ~etiri makedonski institucii, Vladata, Ministerstvoto za transport i vrski i javnite pretprijatija Makedonska radio-televizija i Makedonska radiodifuzija. Vo pogolemiot proces Tarbs bara obes{tetuvawe od 72 milioni evra poradi zagubata predizvikana so onevozmo`uvawe na biznisot so nivniot satelitski teleport-centar vo Makedonija. Vo pomaliot proces pak, avstraliskata kompanija bara 1,8 milioni evra od MRT poradi nepla}awe na obvrskite na javniot radiodifuzer za emituvawe na negoviot satelitski kanal so posredstvo na Tarbs. MRT vo me|uvreme podnese protivtu`ba do Tarbs poradi neispora~uvawe satelitski signal za potrebite na MKTVSAT i poradi nepla}awe na pravoto za emituvawe na programata na MTV za dijasporata. Spored rakovodstvoto na MRT, Tarbs-Avstralija na MRT & dol`i 1,5 milioni evra. Dr`avata }e im plati nad sedum milioni evra na pravnite zastapnici na Ministerstvoto za transport – advokatskata ku}a Herber Smit i zastapnicite na MRT – kancelarijata TLT, i dvete od London.

SORENSEN NA PRO[TALNA SREDBA KAJ IVANOV retsedatelot \orge Ivanov v~era ime{e pro{talna sredba so {efot na Delegacijata na Evropskata unija vo Makedonija, Piter Sorensen, koj zaminuva na nova dol`nost vo Bosna i Hercegovina. Od pretsedatelskiot kabinet informiraat deka Ivanov i evroambasadorot se zadovolni od intenzivnata sorabotka vo izminatiot period. Na sredbata tie razmenile mislewa za aktuelnite sostojbi vo Evropskata unija, osobeno vo odnos na EU integriraweto na Makedonija od aspekt na sproveduvaweto na reformite i na atmosferata vo Unijata. Stanalo zbor i za pretstojniot izve{taj na Evropskata komisija za napredokot na Makedonija. Spored ambasadorot Sorensen, Evropskata unija }e prodol`i da gi poddr`uva makedonskite aspiracii za evrointegrirawe. Pro{talni sredbi evroambasadorot ostvari i so premierot, Nikola Gruevski, kako i so ministerot za nadvore{ni raboti, Nikola Popovski.

P


8

Kompanii / Pazari / Finansii

 PREGLED VESTI KLIMATSKITE PROMENI ZAKANA ZA MAKEDONSKOTO ZEMJODELSTVO acionalno iskoristuvawe na vodnite resursi, modernizacija na irigacionite sistemi, navremeno predviduvawe na vremenskite uslovi, obuka na zemjodelcite za primenuvawe najsoodvetni proizvodni tehniki i dobivawe brzi, to~ni informacii za uspe{en plasman se klu~nite merki koi treba da gi sprovede makedonskiot agrar so cel efikasno nadminuvawe na posledicite od klimatskite promeni. Spored studijata na Svetska banka za vlijanieto na klimatskite promeni vrz makedonskoto zemjodelstvo, kako posebno ranlivi vo Makedonija gi poso~uva ruralnite podra~ja poradi niskata produktivnost, ja naglasuva potrebata od iznao|awe sorti i kulturi otporni na povisoki temperaturi, su{ni uslovi i novi zaboluvawa, kako i od investirawe vo infrastrukturata, edukacijata i modernizacijata na sistemite za rano predupreduvawe. “Klimatskite promeni se seriozna zakana i va`en problem za zemjodelstvoto, vodnite resursi, prehranbenata sigurnost, ruralnoto `iveewe i namaluvaweto na siroma{tijata vo Makedonija. Nivnoto vlijanie posebno }e se odrazi vrz naselenieto vo poslabo razvienite sredini, koe se direktno zavisni od proizvodstvoto”, pi{uva vo studijata. Od druga strana, kako {to se naveduva, ne e isklu~eno da se sozdadat i novi mo`nosti vo agrosektorot - prodol`uvawe na sezonata, pointeziven rast na kulturite, duri i zgolemuvawe na vodnite resursi vo nekoi regioni. Spored analizite na Svetska banka, kako rezultat na klimatskite promeni vo zemjava ve}e se zabele`uvaat zgolemuvawa na srednata temperatura, deficiti od vlaga i potencijalni opasnosti od ekstremni pojavi kako su{i, toplotni branovi i {umski po`ari.

R

“DEJLI TELEGRAF” JA POFALIJA MAKEDONSKATA TURISTI^KA PONUDA akedonija, koja mo`ebi dosega e najdobro poznata po svoite vrski so Aleksandar Veliki, po Majka Tereza i po sporot za imeto {to go ima so sosedna Grcija, retko e prisutna na glavnata turisti~ka karta kako interesna i posakuvana turisti~ka destinacija, pi{uva londonski “Dejli telegraf”. Vesnikot pi{uva deka na{ata dr`ava, iako dosega ostavena na strana od glavnite turisti~ki patuvawa, ima mnogu {to mo`e da im poka`e na stranskite gosti. Pred s$, toa se odnesuva na Ohrid, poznat turisti~ki centar i grad staven pod za{tita na UNESKO, kako edno od svetskite kulturni nasledstva i na ezeroto na koe ovoj star grad se nao|a. Spored vesnikot, mo`nosta za otkrivawe na dosega nepoznatata Makedonija se otvora so prvata direktna avionska linija me|u London i Skopje, glavniot grad na dr`avata, {to ja odr`uva kompanijata za niskobuxetni letovi Viz er. Nemaweto direktna avionska vrska me|u dvete dr`avi dosega be{e poso~uvano kako najgolemata pre~ka za intenzivirawe na turisti~kata sorabotka, kako i za zaminuvawe na Britancite na patuvawe ili na odmor vo Makedonija. Pretstavnikot na firmata Tripadvajzer, Ema O’Bojl za “Dejli telegraf” veli deka ve}e postoi zasilen interes za tragawe po Makedonija, za 48% pove}e vo odnos na izminatata godina. Vo Velika Britanija se traga po idnite pozna~ajni destinacii za turisti~ki patuvawa, pri {to e vklu~en i Balkanot, posebno dr`avite od porane{na Jugoslavija i Albanija, destinacii koi do pred samo nekolku godini ne bea spomenuvani nitu kako opcii za patuvawe.

M

KAPITAL / 18.08.2011 / ^ETVRTOK

MAKEDONIJA VO JUNI JA POSETILE 24% POVE]E STRANCI

SKOPJE STANUVA TURISTI^KA MEKA?!

 Za razlika od lani, koga najgolem del od stranskite posetiteli odea vo Ohrid, godinava turistite se s$ pobrojni po skopskite ulici. Od vkupno 55.323 turisti vo juni re~isi polovina no}evale vo Skopje, dodeka ostanatite se odlu~ile za bawski i drugi turisti~ki mesta VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

uristi~kata sezona vo Makedonija godinava po~na so edna ~etvrtina pove}e stranski turisti otkolku lani. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, samo vo juni zemjava ja posetile 24% pove}e stranci od istiot mesec lani, me|u koi ubedlivo najbrojni se Turcite, Grcite i Holan|anite. Za razlika od lani, koga najgolem del od stranskite posetiteli odea vo Ohrid, godinava turistite se s$ pobrojni po skopskite ulici. Od vkupno 55.323 turisti vo juni re~isi polovina no}evale vo Skopje, dodeka ostanatite se odlu~ile za bawski i drugi turisti~ki mesta. Od Skandinavci do Kinezi, stotici turisti so fotoaparati i kameri sekojdnevno poziraat pred kulturnite znamenitosti vo glavniot grad. Intenzivnata razdvi`enost na sezonskite gosti letnive meseci e najzabele`liva na Kameniot most, na ulicata “Makedonija” i vo Starata ~ar{ija. Od skopskite hoteli potvrduvaat deka drasti~no e zgolemen brojot na stranski turisti vo glavniot grad. Sepak, velat, gostite vo Skopje ne ostanuvaat pove}e od dve no}i, iako spored niv, i toa e dovolno za da se zajakne turisti~kiot duh na gradot. “Periodov najmnogu gosti imame od Finska i od Holandija, no ne mo`eme da gi isklu~ime i zemjite od regionot. Skandinavcite naj~esto doa|aat vo grupi koi imaat maksimum dvaesetina lu|e i sakaat vo rok od dva

T

STRANCITE SAKAAT HOTELI SO ^ETIRI YVEZDI bedlivo najgolem del od stranskite turisti vo zemjava prestojuvaat vo hoteli so ~etiri svezdi. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, od vkupno 55.323 turisti, 10.313 stranski turisti se odlu~ile za hoteli od ovaa kategorija. Na vtoro mesto po posetenost se hotelite so pet yvezdi, kade {to vo juni otsednale re~isi 7.663 turisti. Samo 600 pomalku, odnosno 7.065 stranski turisti gi posetile hotelite so tri yvezdi.

U

TRIESETINA BRAZILCI JA POSETILE MAKEDONIJA VO JUNI ajgolem broj stranski turicti vo juni godinava bile od Turcija (12,1%), Grcija (11,95%), Srbija (11,5%) i Holandija (8,8%). Makedonija ja posetile i gosti od SAD, Finska, Koreja, Ju`noafrikanskata Republika, pa duri i od Brazil, od kade {to do{le 27 turisti.

N

dena da go razgledaat celiot grad. Pokraj Matka, tie se najvoodu{eveni od Starata ~ar{ija i od pazarite, za koi velat deka se izvor na doma{nata tradicija”, velat od eden od renomiranite hoteli vo Skopje. Duri i na biznis-hotelite vo Skopje, ~ii glavni gosti naj~esto se kongresni grupi i delegacii, im godi zgolemeniot broj stranski turisti vo zemjava. “Vo momentov nemame nitu edna slobodna soba. Razdvi`enosta na turisti definitivno se ~uvstvuva,

21.970 no}evawa od stranski turisti imalo vo juni vo Skopje

12.282 od vkupno 33.767 stranski turisti prestojuvale vo Skopje

iako glavni gosti otsekoga{ ni bile biznis-grupite”,

velat od skopskiot hotel Stoun brix.


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 18.08.2011 / ^ETVRTOK

9

GRADONA^ALNICITE I KONCESIONERITE NEGODUVAAT

ZGOLEMENIOT BROJ INSPEKTORI NE GI SOTRE DIVITE KOPA^I

 Do pred nekolku godini nelegalnite eksploatatori na mineralni surovini imaa biznisi so odredeni politi~ari, kradea pesok od Crna Reka i ne bea krivi~no goneti, tvrdi za “Kapital” gradona~alnikot na op{tina Rosoman

bea krivi~no goneti. Pred KATERINA POPOSKA izvesno vreme policijata poposka@kapital.com.mk fati na delo {est kamioni koi nelegalno iskopuvaa pea k o o d D r - sok od Crna Reka i gi odzede `avniot ins- ma{inite, a slu~ajot sega se p e k to r a t z a vodi pred sudovite. Nemam tehni~ka ins- moi slu`bi, gi koristam od pekcija tvrdat Kavadarci ili od Veles. Vo deka sedumte po~etokot se slu~uva{e neldr`avni inspektori po ru- egalniot iskopuva~ da ima darstvo solidno si ja vr{at informacija deka trgnala rabotata, slu~aite na teren inspekcija da go kazni, pa na div iskop na pesok, ~akal se povlekuvaat od mestoto i kamen doka`uvaat deka na nastanot”, veli Stojan~o inspekcijata i policijata Lazov, gradona~alnik na ne se dovolno efikasni vo op{tina Rosoman. sankcioniraweto na pre- Iako i lokalnata vlast i stapnicite. Svedo{tvoto na od Dr`avniot inspektorat za del od koncesionerite za tehni~ka inspekcija tvrdat eksploatacija na mineralni deka se namaluva brojot na surovini vo zemjava deka di- prijavi na nelegalno iskovite kopa~i na mineralnite puvawe, sepak, ne dobivme surovini samo vo letnite konkreten odgovor dali meseci pravat profit od namalenite prijavi zna~at re~isi 10 milioni evra ne i namalena degradacija na gi ohrabri inspektorite re~nite korita ili pak, otvoreno da zboruvaat koj nedovolna a`urnost na go tolerira ova krimi- nadle`nite. nalno odnesuvawe i kolku Me{tani od seloto Peso~ani, efikasno tie si ja vr{at Ohridsko za “Kapital” zboruvaat deka vo atarot na svojata rabota. Vo otsustvo na stav na seloto ima nelegalen iskop dr`avnite inspektori za na pesok po tekot na rekata rudarstvo i vodostopanstvo, Sateska. Gradona~alnikot na del od gradona~alniciite op{tina Debarca, Qup~o vo zemjava priznavaat deka Koj~inovski, veli deka ima divoto iskopuvawe miner- slu~i koga nekoj im javuva na alni surovini s$ u{te e divite kopa~i deka policijata trgnala vo akcija, pa se rak-rana na ekonomijata. “Pred dve godini imavme povlekuvaat pred nadle`nite mnogu pogolemi problemi so da dojdat na teren. divite iskopuva~i na pesok “Poslednata godina ima{e otkolku sega. Nelegalnite ek- mnogu slu~ai na prijavi sploatatori imaa biznisi so za divo iskopuvawe pesok odredeni politi~ari, kradea po tekot na rekata Sateska, pesok od Crna Reka, no ne nekolku pati intervenira{e

i policijata. Ako policijata saka da gi fati nelegalnite iskopuva~i, ima na~in, iako ima slu~ai koga nekoj gi izvestuva divite kopa~i da se povle~at pred policijata i inspektorite da stignat na teren. No, mora da ka`am deka namalen e brojot na prijavi za divo iskopuvawe mineralni surovini poslednava godina vo sporedba so 2009 godina”, veli Koj~inovski. Zemjodelci od {tipskoto selo Dolni Balvan se somnevaat deka divite kopa~i na pesok go degradiraat koritoto na Bregalnica i navleguvaat vo nivnite nivi. Mijal~e Balbanov, sopstvenik na zemjodelsko zemji{te, veli deka za edna godina od crpeweto pesok negovata niva se namalila za hektar i polovina, bidej}i zemjata se spu{tila vo koritoto na rekata. “Trpime golemi {teti. Divite kopa~i na pesok doa|aat vo pet ~asot izutrina ili vo ve~ernite ~asovi. Reagiravme i do policijata. Tie dojdoa i napravija uvid i tolku”, veli Balbanov. Direktorot na Dr`avniot inspektorat za tehni~ka inspekcija, Xemail Mehazi, smeta deka namaleniot broj prijavi na nelegalno iskopuvawe mineralni surovini e dokaz deka dr`avnite inspektori za rudarstvo i policijata uspe{no se spravuvaat so problemite na teren.

I

PORAST NA PROMETOT VO INDUSTRIJATA rometot vo industrijata vo juni e zgolemen za 14,3% vo sporedba so istiot mesec lani, objavi Dr`avniot zavod za statistika. Najgolemo zgolemuvawe ima vo prometot na stranskite pazari i toa za 19,3% vo sporedba so istiot period lani, dodeka prometot ostvaren na doma{niot pazar vo juni godinava vo odnos na istiot mesec lani bele`i porast od 8,6%. Indeksite na prometot vo industrijata se presmetuvaat po tekovni ceni, a analizirano po sektori, prometot vo industrijata vo sektorot rudarstvo vo juni godinava bele`i opa|awe od 1,8% sporedeno so istiot period lani. Sektorot prerabotuva~ka industrija pak, bele`i porast od 15,3%. Spored glavnite industriski grupi, vo odnos na juni minatata godina, prometot vo juni godinava bele`i porast kaj energetskiot sektor od 38,7%, kapitalni proizvodi od 134,1%, trajni proizvodi za {iroka potro{uva~ka od 42,5% i netrajni proizvodi za {iroka potro{uva~ka od 0,4%, dodeka opa|awe ima kaj intermedijarnite proizvodi od 6,2%. Prometot vo industrijata vo juni 2011 godina se namalil za 6,2% vo odnos na maj 2011 godina, dodeka vo periodot od januari do juni godinava indeksot porasnal za 28% vo odnos na istiot period lani.

P

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

“Do pred izvesno vreme imavme samo dvajca dr`avni inspektori, a od ovaa godina imame sedum inspektori. Smetam deka imame solidno pokrivawe na teren. Mora da ka`am deka ima tendencija na namaluvawe na pretstavkite koi gi dobivame za nelegalna eksploatacija na mineralni surovini. Sekako deka ima poedine~ni slu~ai na div iskop, no nie, K

O

M

E

R

zaedno so slu`bite na Ministerstavoto za vnatre{ni raboti, uspe{no se spravuvame so problemite”, veli Mehazi za “Kapital”. Spored tvrdewata na koncesionerite za eksploatacija na mineralnite surovini vo zemjava, divite kopa~i vo letniot period dnevno nezakonski kopaat i do 10.000 kubni metri pesok, ~akal i kamen, koj na pazarot go prodavaat C

I

J

A

L

E

N

duri 50% poevtino od legalno iskopanite mineralni surovini, pritoa zaobikoluvaj}i gi zadol`itelnite dava~ki kon dr`avata. Od Makedonskata asocijacija za rudarstvo se `alat deka vo zemjava problemot so nezakonsko, kriminalno odnesuvawe kon mineralnite surovini se turka pod tepih na {teta na dr`avata i na kompaniite koi rabotat zakonski. O

G

L

A

S

INTERNATIONAL SOCIETY FOR PERFORMANCE IMPROVEMENT (ISPI) I WORLD LEARNING Ve pokanuvaat na devettata godi{na konferencija na ISPI Evropa, Bliskiot Istok i Afrika

TRANSFORMING PERFORMANCE CHALLENGES INTO OPPORTUNITIES IN AN ENVIRONMENT OF CONTINUOUS CHANGE 22-24 septemvri 2011 godina Holidej in, Skopje

Dojdete i slu{nete od renomirani me|unarodni eksperti za podobruvawe na produktivnosta na organizaciite i od izvr{ni direktori i sopstvenici na uspe{ni kompanii kako da gi iskoristite mo`nostite za zgolemuvawe na efikasnosta i efektivnosta na va{ata organizacija vo uslovi na dinami~no nadvore{no opkru`uvawe. Doznajte kako sistemskiot pristap vo raboteweto na organizacijata vlijae vrz nejzinite rezultati, kako i vrz korisnicite, partnerite, konkurentite, regulatornite tela i op{testvoto vo celina. Bidete i vie del od konferencijata za sistemsko i sistematsko podobruvawe na raboteweto na organizaciite {to za prv pat se organizira vo Makedonija. Kontaktirajte né vedna{ na 02/ 31 32 062 ili na maja.petkovska@ worldlearning.org i iskoristete gi povolnostite i grupniot popust za rano prijavuvawe na u~estvo {to trae do 22 avgust 2011 godina. Za pove}e informacii posetete go blogot na konferencijata http://ispi-europe.blogspot.com/. Ekskluziven mediumski pokrovitel


Kompanii / Pazari / Finansii

10

 PREGLED VESTI IMB KUPI GERMANSKI JUNICI VREDNI EDEN MILION EVRA a da go zgolemi proizvodstvoto na mleko mlekarnicata Bimilk uveze 140 visokokvalitetni junici od Germanija od vkupno planiranite 500, koi }e bidat dostaveni do nekolku farmi kooperanti na bitolskata mlekarnica. Se o~ekuva ovie junici zna~itelno da go podignat nivoto na mlekoprodukcija po krava, od sega{nite 3.000 litri na nad 5.000 litri, kako i da go zgolemat primarnoto proizvodstvo i da go podobrat kvalitetot na mlekoto. Od mlekarnicata velat deka zgolemenoto proizvodstvo na mleko i pogolemata rentabilnost treba da pridonesat za namaluvawe na zavisnosta od uvozno mleko, kako i za namaluvawe na cenite na mlekoto i mle~nite proizvodi. “Vo podobruvaweto na bezbednosta i kvalitetot na mlekoto vo site fazi na proizvodstvo i ponatamu }e se investira. Vo uslovi koga retko koja farma mo`e da zeme kredit i sama da uveze junici za na dolg rok da ja podobri rentabilnosta, ovaa investicija na bitolskata mlekarnica od okolu eden milion evra zna~i direkna investicija vo zemjodelstvoto”, izjavi Roko Vodopija, generalen menaxer na IMB Mlekara Bitola - Bimilk.

Z

NAD 2.000 PREKR[OCI NA ZAKONOT ZA PATEN SOBRA]AJ r`avniot inspektorat za transport vo prvite {est meseci od godinava, kako rezultat na izvr{enite inspekciski kontroli, izgotvi 2.017 zapisnici za konstatirani otstapuvawa od zakonskata regulativa, soglasno ovlastuvawata koi proizleguvaat od Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj. “Vo ovoj period se doneseni 736 re{enija vo upravna postapka i podneseni 454 barawa za poveduvawe prekr{o~na postapka do nadle`nite sudovi, a poradi konstatirani neregularnosti od soobra}aj se isklu~eni 30 vozila so odzemawe na soobra} ajni dozvoli vo rok od 30 dena i odzemeni se 18 dozvoli za prevoz na patnici vo me|uop{tinskiot i me|unarodniot paten soobra}aj”, se veli vo soop{tenieto od Ministerstvoto za transport i vrski. Dr`avniot inspektorat za transport, soglasno Zakonot za javni pati{ta, vo kontinuitet vr{i inspekciska kontrola vo odnos na izgradbata, odr`uvaweto i za{titata na pati{tata i patniot pojas, mostovite, signalizacijata, opremata na pati{tata i vr{i proverka na optovaruvaweto na pati{tata od vozila. Isto taka, redovno se vr{at akciski kontroli soglasno Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj na site avtobuski stanici vo Makedonija kade {to se sledi redovnosta i urednosta na me|uop{tinskite i me|unarodnite linii, kako i ispolnuvawe na soodvetnite tehni~ko-eksploataciski uslovi na vozilata so koi se izvr{uva prevoz na patnici.

D

SE PRODOL@UVA RABOTNOTO VREME NA OP[TINITE ZA LEGALIZACIJA NA DIVOGRADBITE p{tinite da rabotat vo dve smeni za da odgovorat na s$ pogolemiot broj barawa na gra|anite koi sakaat da gi legaliziraat bespravno izgradenite gradbi. Vakov apel upati Ministerstvoto za transport poradi nabli`uvaweto na krajniot rok za podnesuvawe barawa, koj istekuva na 3. septemvri. Ottamu se zakanija deka nema da go prodol`at zakonskiot rok i deka }e sleduvaat pari~ni kazni za tie {to navreme nema da gi legaliziraat divogradbite. Od op{tina Kisela Voda najavija deka slu`bite }e rabotat vo dve smeni poradi zgolemeniot intres na gra|anite za legalizacija na bespravno izgradenite objekti. Od Ministerstvoto za transport potsetuvaat deka gra|anite ne treba da gi ~ekaat poslednite denovi pred istekuvaweto na rokot za da gi legaliziraat divogradbite. Postapkata za legalizacija se sproveduva so tri dokumenti - uverenie za dr`avjanstvo ili kopija od li~na karta, dokaz za priklu~ok na komunalna infrastruktura, odnosno smetki za javni uslugi i geodetski elaborat za utvrduvawe na fakti~kata sostojba na bespraven objekt.

O

+

17.08.2011

КЈУБИ Макпетрол РМДЕН09 РМДЕН05 Македонски телеком 17.08.2011

Попова кула НЛБ Тутунска банка ОКТА Комерцијална банка РМДЕН 10

раст

+2,86% 360,00 +2,15% 23.495,00 +0,92% 88,00 +0,52% 92,00 +0,48% 507,00 пад

-

нова цена

-4,00% -2,99% -2,34% -0,26% -0,01%

нова цена

24,00 3.376,00 1.710,00 3.392,00 88,00

KAPITAL / 18.08.2011 / ^ETVRTOK

REVIZIJA NA FATF STANDARDITE ZA POEFIKASNA BORBA PROTIV KRIMINALOT MMF go kritikuva raboteweto na FATF i go pokrenuva pra{aweto za toa dali evaluacijata {to se prezema vo odnos na primenata na nejzinite standardi kaj zemjite voop{to funkcionira i dava jasna slika za nivnata primena vo borbata protiv kriminalot. pored podatocite na MMF, zemjite ne sekoga{ efikasno ja sproveduvaat borbata protiv pereweto pari (PP) i finansiraweto na terorizmot (FT), iako tvrdat deka vlo`uvaat maksimalni napori vo taa nasoka. Kon ova se pridodava i terenskoto istra`uvawe na FATF (Rabotna grupa za prezemawe finansiski akcii), koe uka`uva na faktot deka odredeni zemji ne se ni svesni deka se involvirani vo kriminalni aktivnosti, kako {to e na primer trgovijata so droga, poradi {to tie se soo~uvaat so realen rizik od zgolemuvawe na aktivnostite na kriminalnite grupi. Ponatamu, sega{nite standardi za spre~uvawe na PP i FT ne uspevaat dovolno da gi tretiraat i slu~aite vo koi nekoi zemji dobivaat pozitivni ocenki za nosewe zakoni za spre~uvawe na PP i borba protiv FT koi voop{to ne gi ni primenuvaat ili pak, dosledno ne gi po~ituvaat. MMF go kritikuva raboteweto na FATF i go pokrenuva pra{aweto za toa dali evaluacijata {to se prezema vo odnos na primenata na nejzinite standardi kaj zemjite voop{to funkcionira i dava jasna slika za nivnata primena vo borbata protiv kriminalot. Poto~no, ako implementiraweto na kontrolite za spre~uvawe

S

na PP i FT ne pomaga vo re{avaweto na problemite povrzani so soodvetnite kriminalni aktivnosti kaj odredeni zemji ili vo implementacijata na vladeeweto na pravoto na nivna teritorija, se postavuva pra{aweto zo{to zemjite gi primenuvaat takvite kontroli, voop{to. Sekako, FATF ima izrazeno namera da izvr{i izmena na 49-te preporaki, proces {to treba da po~ne da se odviva od po~etokot na fevruari idnata godina. Pri~ina za takvata odluka na FATF se skromnite rezultati koi proizleguvaat od vlo`enite napori na zemjite vo borbata protiv PP i FT. Spored izve{tajot na MMF, koj gi istra`uva metodite vo borbata protiv kriminalot vo periodot 2004-2011 godina kaj 161 zemja vo soglasnost so FATF preporakite/standardite, sevkupnoto nivo na usoglasenost so standardite kaj ispituvanite zemji e nisko, pri {to se zabele`uvaat mali podobruvawa vo odnos na transparentnosta i mnogu slaba usoglasenost na finansiskite institucii so propisite kreirani vo soglasnost so standardite. Taka, na primer, vo odredeni slu~ai se slu~uva zemjite da dobijat visoki ocenki za primenata na standardite delumno poradi faktot {to se bogati, so {to im se dava mo`nost poseopfatno da gi

D-R ZLATKO [AJNOSKI STOPANSKA BANKA AD - SKOPJE

ocenuvaat vrz osnova na toa dali istite se usoglaseni, dobro usoglaseni, delumno usoglaseni ili neusoglaseni so sekoj od 49-te standardi. Ovoj metri~en sistem isto taka bi trebalo da poka`e dali zemjite gi konfiskuvaat ispranite pari ili kako stapkite na kriminal fluktuiraat kako posledica od merkite za spre~uvawe na PP. Sepak, primenata na vakov nov sistem bi nai{la na pre~ki, me|u koi najgolema e trgovijata so droga, {to e i najva`niot dvigatel na naporite za spre~uvawe na PP. Nekoi zemji poseduvaat silni kontroli za spre~uvawe na PP, no istite pretstavuvaat i regioni kade {to se perat najvisokite prinosi od trgovijata so droga. Sekako, MMF e re{en da pomogne vo naporite za izmena i podobruvawe na standardite za borba protiv PP i FT, osobeno vo zasilenata analiza na klientite na finansiskite institucii. Sekako, ovie izmeni }e sleduvaat po izmenite na preporakite {to se najaveni od strana na FATF.

implementiraat kontrolite za borba protiv PP i FT. No, od druga strana, tie zemji imaat i golem udel vo globalnite problemi koi proizleguvaat od trgovijata so droga. Osven toa, spored MMF, iako pribli`no 40% od ispituvanite zemji dobile visoka ocenka za donesenite zakoni za spre~uvawe na PP i FT, ~ija cel e podobro identifikuvawe na pravnite subjekti, mnogu zemji se soo~uvaat so te{kotii pri identifikacijata na krajnite korisnici na sredstvata. Ponatamu, naporite na FATF isto taka se nedovolni vo smisla na nesproveduvawe podetalna analiza na kriminalnite aktivnosti, {to bi trebalo da gi zeme predvid kriminalnite odnesuvawa i podatoci {to spa|aat vo opsegot na nejzinite standardi. Zatoa, MMF vo svojot izve{taj prepora~uva deka FATF i ostanatite organizacii treba da usvojat metri~en sistem za podobra kvantifikacija na napredokot na zemjite vo nivnoto usoglasuvawe so standardite. Vo momentov zemjite se

sreda - 17.08.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,60% 4,50% 5,00% 5,30%

6м 5,50% 5,60% 4,80% 5,00% 5,50% 5,90% 6,00% 6,50%

24м 5,00% 8,10% 5,00% 8,20% 8,50% 8,00% 9,00% 9,00%

36м 7,90% 8,50% 5,00% 8,30% 9,00% 8,30% 9,50% 9,50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

3м 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70% 2,40% 2,55%

6м 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00% 3,00% 3,00%

24м 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20% 4,20% 4,50%

36м 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70% 4,50% 6,00%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

1м 1,35% 1,3% 0,21% 0,02%

3м 1,54% 1,5% 0,29% 0,05%

6м 1,74% 1,7% 0,46% 0,11%

12м 2,08% 2,1% 0,78% 0,36%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,5000 42,8273 70,0057 54,9352 43,4169 44,5975

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5%

3% 2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

камата 4,00% 5,50%

4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

Нето вредност

1M

3M

6M

1Y

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

27.802.229,10

-10,95%

-12,51%

-19,06%

-10,71%

-15,99%

15.08.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

44.023.028,86

-9,26%

-8,73%

-15,28%

-8,66%

-17,08%

15.08.2011

Иново Статус Акции

14.877.182,13

-3,18%

-3,13%

-8,89%

-3,98%

0,33%

16.08.2011

КД БРИК

37.539.570,78

-8,77%

-8,22%

-12,90%

-8,56%

-13,80%

16.08.2011

КД Нова ЕУ

21.871.935,64

-10,95%

-16,20%

-22,44%

-14,41%

-17,25%

16.08.2011

КБ Публикум - Балансиран

28.740.091,85

-5,59%

-7,16%

-11,15%

-5,40%

-6,64%

16.08.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.124.629,12

0,06%

0,80%

0,00%

0,00%

0,00%

16.08.2011

КБ Публикум Паричен

52.583.181,66

0,27%

0,00%

0,00%

0,00%

0,00%

16.08.2011


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 18.08.2011 / ^ETVRTOK

 PREGLED VESTI

MAKEDONIJA PRED NOV INFLATOREN BRAN

VIP GI ZGOLEMI PRIHODITE ZA 58% VO PRVOTO POLUGODIE

ЌЕ POSKAPАТ LEBOT, MESOTO I ^OKOLADITE!

elekomunikaciskiot operator Vip gi zgolemi proihodite za 58% vo prvite {est meseci od godinava. Rast na prihodite od 57% kompanijata registrira vo vtoriot kvartal od godinava vo sporedba so istiot period lani. Spored finansiskite rezultati {to v~era gi objavi grupacijata Telekom Avstrija, prihodite na kompanijata vo poslednite tri meseci dostignale 13,2 milioni evra, za razlika od 8,4 milioni evra lani, {to spored kompanijata se dol`i na silniot i stabilen rast na korisni~kata baza. Zarabotkata pred kamati, danoci, depresijacija i amortizacija se podobrila do pozitiven iznos od 0,5 milioni evra vo vtoroto trimese~je od 2011 godina, koja pak, vo istiot period minatata godina iznesuva{e negativni 1,6 milioni evra. Tretiot mobilen operator vo zemjava krajot na vtoriot kvartal od godinava go zavr{i so pove}e od polovina milion korisnici, {to e zgolemuvawe od 43% vo sporedba so lani, a bele`i i zgolemuvawe na pazarniot udel na 22,7%, sporedeno so 17,1% vo istiot period minatata godina. “Kontinuiraniot porast vo site segmenti od operativnoto rabotewe na Vip operator, evidentno i vo prezentiranite finansiski pokazateli, n$ pravi isklu~itelno zadovolni i gordi. Toa {to osobeno me raduva e {to zabele`uvame deka za prvpat Vip operator bele`i pozitivna EBITDA i porast na prihodite od nad 58% na polugodi{no nivo”, izjavi Nikola Qu{ev, glaven izvr{en direktor na Vip operator.

T

 Zasega poskapuvawe ne najavuvaat samo proizvoditelite na maslo za jadewe, zatoa {to berbata na son~ogled s$ u{te ne e po~nata, kako i proizvoditelite na mle~ni proizvodi, koi tvrdat deka nema pri~ini za poskapuvawe

50%

MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

poskape masloto vo prvite ov bran poska{est meseci

puvawe na osnovnite prehranbeni proizvodi gi o~ekuva makedonskite gra|ani. Otkako melni~arite i pekarite najavija deka lebot }e poskapi od 15% do 20% kako rezultat na rastot na cenata na p~enicata i vladinata odluka za ograni~uvawe na uvozot od stranstvo, sega i proizvoditelite na meso i konditorski proizvodi najavuvaat novi poskapuvawa. Od prognozi sе vozdr`uvaat proizvoditelite na maslo za jadewe, bidej}i berbata na son~ogledot u{te ne e po~nata. Proizvoditelite na mle~ni proizvodi tvrdat deka nema pri~ini za novi poskapuvawa. Direktorot na agroindustriskiot kombinat Agria, Pero Kolevski, veli deka vo slednite desetina dena }e poskapi svinskoto meso, za{to ve}e ne mo`at da go izdr`at pritisokot na visokite ceni na surovinite, koi minatata godina porasnale vo prosek za 70%. “Eden ton ja~men lani go kupuvavme za 115 evra, godinava se dvi`i od 210 do 220 evra za ton. P~enkata lani se prodava{e za 150 evra za ton, a godinava ~ini od 260 do 270 evra za ton. Vo nekoi slu~ai rastot na cenite e 100%. Zboruvam za ceni od Srbija

N

i Ungarija, od kade {to nabavuvame sto~na hrana”, veli Kolevski. Spored nego, vo poslednite ~etiri meseci kompanijata rabotela so zagubi, no se vozdr`uvale od poskapuvawe na mesoto zatoa {to se nadevale deka cenite na surovinite }e padnat otkako Rusija ja trgna zabranata za izvoz na p~enica. No, namesto da se korigiraat cenite na `itata, po ovaa odluka tie u{te pove}e rastat, veli Kolevski. “Vaka visoki ceni ne pametam vo 30 godini. I toa vo vreme na `etva. Vo 2008 godina, koga cenite dostignaa vrv, ton ja~men se prodava{e za 150 do 160 evra za ton, a sega ~ini 220 evra. Prinudeni sme da gi zgolemime cenite na svinskoto meso od 8% do 11%, iako presmetkite poka`uvaat deka rastot treba da bide 15%”, veli Kolevski. I konditorite od po~etokot na godinava maka ma~at so raste~kite ceni na nivnite najva`ni inputi, {e}erot i kakaoto. Poradi toa, na krajot na prvoto trimese~je godinava tie gi poskapea proizvodite. Sega, direktorkata na najgolemata fabrika za ~okoladi, Evropa od Skopje, Savka Dimitrova, najavuva novo poskapuvawe od 5% do 6%. “Se nadevavme deka }e ima

DOW JONES

11.405,90

-0,67%

-0,97%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

МБИ10

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 5.948,27

-0,78%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 776,65

-0,31%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

M

108

2.000

2.400

104

1.800

2.200

100

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

-0,90%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 54.354,90

+0,06%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.330,75

-0,50% +0,48%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 20.289,00

-0.58%

+0,65%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

-0.19%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.022,36

SOFIX 376,19

+0,45%

-0,83%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 673,80

ATHEX 1.011,70

-1,13% +0,55%

2.200,00 Привредна ба

-4,50%

382,00 Хрватски Духа

21,35 Пивоварна

11.000,00

Словенијалес

65,90

+0.41%

492,00

Бамби Банат

-3,32%

18.600,00

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

Божјаковина

150,76

-28,83%

14,03

-37,36%

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

88.75$/барел BRENT

110,73$/барел

Профицио

Хелиос Домжа

378,00

Јутекс

18.995,00

ЗЛАТО 1794.50$/унца СРЕБРО 40.48$/унца БАКАР 8895.50$/унца

+15.97% -12,31%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

+9,89%

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

+2,42% +1,47%

+0,31% 299.360$/галон +2.08%

ПРИРОДЕН ГАС

3.94$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

-0,08%

Аеродром Ник

+28.96%

+0,27%

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

Имлек

ИПК

+0,38%

SASX 10 940,37

Главен индекс на Белградската берза

124,99

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 16.840,80

ИНДЕКСИ РЕГИОН

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 5.398,94

BELEX15 637,11

ОМБ

116

2.600

2.200

NASDAQ 100 2.194,27

120

0,54%

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

-0,55%

akedonskata PR-agencija Element PR otsega }e bide zadol`ena za PR-aktivnostite na renomiranata Grejling za teritorijata na Makedonija, Albanija i Kosovo. Denovive ovie dve agencii i oficijalno stanaa partneri. Agencijata Grejling sorabotuva so klienti kako {to se Majkrosoft, Skajp, En-bi-si, Nestle, Xoni Voker, Viza, Mekdonalds, Lend Rover, Vestern union i drugi. Ovaa nova sorabotka, spored Element PR, e potvrda za profesionalnosta i posvetenosta na nivniot tim. “]e bide vistinska privilegija da se sorabotuva so Grejling, ne samo vo Makedonija, tuku i na teritorijata na na{ite sosedi Albanija i Kosovo”, izjavi Kristina Anti}, direktor za odnosi so javnosta vo Element PR. Grejling e vtora najgolema kompanija za odnosi so javnosta, odnosi so investitori i konsultacii za nastani vo svetot. So pove}e od 900 vraboteni vo 70 kancelarii od 40 dr`avi {irum svetot e edna od najuspe{nite kompanii od ovaa oblast vo svetot so prihod od 100 milioni evra.

112

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

NIKKEI 225 9.057,26

ELEMENT PR STANA PARTNER SO PRESTI@NATA GREJLING

2.800

2.400

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

+0,70%

МБИД

3.000

2.600

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

CAC 40 3.253,47

toga{ }e znaeme dali }e ima poskapuvawe na zejtinot ili ne”, veli Varadinov. Spored nego, cenata na son~ogledot od 320 evra za ton lani letoto na po~etokot od godinava stana 500 evra za ton, dodeka cenata na surovoto maslo poslednata godina porasna za 50% i sega ~ini 1.100 evra za ton. Poslednoto poskapuvawe na zejtinot vo Makedonija be{e 50%. Direktorot na mlekarnicata Zdravje Radovo, Jovan Dabevski, veli deka ne treba da se o~ekuva poskapuvawe na mlekoto i mle~nite proizvodi, zatoa {to spored nego, rastot na cenite na `itarkite e sopren. Spored Dabevski otkupnata ecena na mlekoto, koja lani kako rezultat na porastot na cenite na sto~nata hrana porasna za 30%, ve}e podolgo vreme e stabilizirana. Spored toa, smeta toj, ne treba da se o~ekuva nitu poskapuvawe na mle~nite proizvodi.

3.200

+0,28%

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.192,76

3.000

+0,28% -0,54% +0,27%

Извор: Македонска Берза

stabilizirawe na cenite na surovinite za da ne bideme prinudeni da gi zgolemime maloproda`nite ceni i da gi izgubime poziciite na pazarot. No, tro{ocite za osnovni surovini i ambala`a od po~etokot na godinata se zgolemija dva pati, a poslednite denovi cenata na {e}erot povtorno e nestabilna i so trend za zgolemuvawe. Zatoa, mora da napravime povtorno zgolemuvawe na cenite do 6%”, veli Dimitrova. Taa objasnuva deka del od konkurencijata na pazarot ve} e gi zgolemila cenite. Direktorot na vele{kata fabrika za maslo za jadewe, Blagoj \orev, Nikola Varadinov, ne saka da prognozira dali }e ima novo poskapuvawe na masloto zatoa {to `etvata na son~ogledot s$ u{te ne e po~nata. “Do krajot na avgust ne bi sakal da davam prognozi. Od 1. septemvri prvite koli~ini }e se pojavat na pazarot i

11%

}e poskapi svinskoto meso od doma{no proizvodstvo

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 17.08.2011

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.375,08 МБИД 2.448,86 ОМБ 117,82

70%

poskapele `itarkite poslednava godina

11

ПЧЕНКА 712.75$/бушел

+8.00%

ПЧЕНИЦА 752.25/бушел

-13,66%

КАФЕ 2.52$/бушел

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

МЕТАЛИ

+0,53% +1,59% +1,3%

НИКЕЛ 21.652,50 АЛУМИНИУМ

2262.50$/унца ЧЕЛИК 575.00$/унца

+0,5% +0.3% /

СУРОВИНИ

-0,18% +0,03% +0,00%

+0,77% ШЕЌЕР +3,45% 27,25 СОЈА 1350.25$/бушел +0,06% КАКАО 3012.000 $/буше

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.


Balkan / Biznis / Politika

12

KAPITAL / 18.08.2011 / ^ETVRTOK

SANADER OSTANUVA VO PRITVOR PORADI OPASNOST OD BEGSTVO

BUGARIJA DOBI 1,7 MILIJARDI EVRA OD EU ZA EDNA GODINA

stra`niot sudija na zagrepskiot okru`en sud v~era odlu~i da mu go prodol`i pritvorot na porane{niot hrvatski premier, Ivo Sanader, za u{te dva meseci. Sanader e vo pritvor od 18. juli godinava, koga be{e ekstradiran od Avstrija. So ogled na negovata slaba podvi`nost, raspravata se odr`a v~erautro vo zatvorot Remetinec.

ugarija poslednata godina dobi rekordni 1,7 milijardi evra od evropskite fondovi, poka`uvaat podatocite na internet-stranicata *Investor.bg, povikuvaj}i se na podatocite od Bugarskata narodna banka (BNB). Vo odnos na prethodnata godina, Bugarija dobila polovina milijarda pove}e sredstva od Evropskata unija (EU). Otkako e ~lenka na EU,

I

Sudijata Kre{imir Dev~i} odlukata ja donese po soslu{uvaweto na argumentite od odbranata, koja smeta deka Sanader treba da se brani od sloboda. Kancelarijata za borba protiv korupcijata i organiziraniot kriminal pak, nastojuva Sanader da ostane vo zatvor u{te najmalku dva meseci. Pritvorot na Sanader mu be{e odreden u{te vo dekemvri 2010 godina, koga

Kancelarijata pokrena istraga protiv nego za zdru`uvawe so ostanatite osomni~eni za slu~ajot “Fimi media”, preku koja se ispumpuvani pari od dr`avnite pretprijatija i ministerstva i na toj na~in ja zloupotrebil premierskata pozicija i ovlastuvawa. Sanader e uapsen na 10. dekemvri 2010 godina vo blizina na Salcburg vrz osnova na hrvatska poternica.

od 1. januari 2007 godina, Bugarija dobila 5,6 milijardi evra, a platila 3,11 milijardi evra. Najgolem del od evropskite pari nameneti za Bugarija se odnesuvaat na podobruvawe na infrastrukturata, gradewe na avtopatot Trakija (Sofija-Burgas), avtopatot Marica, avtopatot Struma, pro{iruvawe na sofiskoto metro, obikolnicata okolu Sofija, izgradba na mostot na Du-

B

nav koj ja spojuva Bugarija i Romanija i drugi proekti. Za razvoj na zemjodelstvoto Unijata & odobri okolu 270 milioni evra. Vo sledniot period bugarskata vlada saka da go izgradi avtopatot Hemus, koj }e gi povrzuva Sofija i Varna. Premierot Bojko Borisov smeta deka Bugarija preku evropskite fondovi mo`e da privle~e okolu devet milijardi evra vo naredniot period.

SPLASNA EUFORIJATA VO HRVATSKA

BIZNISMENITE NE O^EKUVAAT PODOBRI DENOVI PO VLEZOT VO EU!

 Pogolem del od kompaniite od Hrvatska ne gledaat zna~itelna promena vo raboteweto po zavr{uvaweto na pregovorite so EU. Tie posebno se pla{at od gubewe na regionalnite pazari na koi imaa prednosti od CEFTA dogovorot

rvatskite biznismeni i pretpriema~i, osven nekolku isklu~oci, izminatiot mesec ne po~ustvuvaa pozitivni vibracii od zavr{uvaweto na pristapnite pregovori so Evropskata unija. Toa {to tie go o~ekuvaat od vlezot na EU mo`e da se svede na `elbata za ureden pazar, a kompaniite koi ve}e rabotat na evropskite pazari odamna se podgotveni za te`ok pazaren natprevar i site prednosti i mo`nosti gi koristat u{te od potpi{uvaweto na Dogovorot za stabilizacija i asocijacija na krajot na 2001 godina. Pred ne{to pove}e od eden mesec Hrvatska gi zatvori pristapnite pregovori so Evropskata unija (EU), so {to gi ispolni uslovite da stane 28 zemja-~lenka na EU. U{te pred pred da bidat zavr{eni samiot ~in na zaklu~uvawe na pregovorite go koristea politi~arite kako eden vid vetuvawe kon biznismenite i pretpriema~ite deka za niv doa|aat podobri vremiwa. BOLNA ZAGUBA NA CEFTA Eden od biznismenite od terenot, Zvonko Popovi}, sopstvenik na kompanijata Kanaan, hrvatski proizvoditel na “snek” proizvodi, od koi pogolemiot broj gi plasira kako privatni trgovski marki za golemi trgovski sinxiri, veli deka za negoviot biznis zatvoraweto na pregovorite za vlez vo EU ne zna~i ni{to pozitivno.

Mo`ebi }e dobieme pravedna borba na pazarot vo smisla da go naplatime toa {to sme go zarabotile”, veli ^ubri}. Edna od kompaniite koja izvezuva duri 96% od svoeto proizvodstvo na pazarite na EU e kompanijata Piramida, proizvoditel na staklena farmacevtska ambala`a. Nejziniot direktor, Kre{imir Hlede, tvrdi deka so ogled na toa deka rabotat za farmacevtskata industrija, ve}e odamna se podgotvuvaat za uslovite koi va`at vo EU”, objasnuva Helde. Za nego vo nekoj ponatamo{en period vlezot vo EU }e zna~i olesnuvawe na logistikata na rabotewe vo smisla na nabavka na surovini za proizvodstvo ili namaluvawe na carinite. NOVI BIZNIS-PONUDI Edinstveniot hrvatski biznismen nismen koj po~uvstvuva relativnoo konkretni promeni od zatvoraweto weto na pregovorite so EU e Branko Rogli}, sopstvenik na grupacijata Orbiko. Toj vakviot proces go po~uvstvuval stvuval ve}e dva pati, pri pristapuvaweto vaweto na Slovenija i Bugarija konn EU.

H

“Vlezot na Hrvatska vo EU }e mi donese samo zaguba na izvoznite pazari kako Srbija, BiH, Makedonija, kade {to plasiram 25% od proizvodstvoto i toa poradi zgolemuvawe na carinite”, veli Popovi} za Lider pres. So vlezot vo EU, Hrvatska pove}e nema da bide ~lenka na CEFTA, pa proizvodite na Kanaan ve}e nema da bidat tolku konkurentni bidej}i za nivnite kupuva~i vo sosednite zemji }e prestanat da va`at bezcarinskite povolnosti. Sepak, od vlezot vo EU dolgoro~no o~ekuva reducirawe na {umata od nebulozni hrvatski propisi koi sega mora da K

O

M

E

gi zadovoluva, koi lo{o vlijaat na negovata konkurentnost. Deka samoto zavr{uvawe na pregovorite vo su{tina ne zna~i mnogu potvrduva i Nikica ^ubri}, direktor na kompanijata Fokus, koja se zanimava so proda`ba na golemo na kancelariski i {kolski materijali i promotivni artikli. Vo posledniot mesec vo rabotata na Fokus ne se promeni ni{to, a negovata kompanija za vlezot vo EU se podgotvuva ve}e godini nanazad. Isto kako Popovi}, i ^ubri} od EU o~ekuva pravilno ureden pazar. “Sakam doma{niot pazar so vlezot vo EU da go re{i ova divja{tvo. R

C

I

J

A

L

N

I

O

BRANKO ROGLI] SOPSTVENIK NA ORBIKO Vo posledniot mesec dobivme vme samo deset novi barawa odd kompanii od EU za distribucija na nivnite proizvodi. G

L

A

S

I

“Zabele`av razli~en odnos na bankarite i partnerite pri sklu~uvaweto pregovori, koi se konkretiziraa vo smisla na dobivawe desetina barawa od evropskite kompanii da gi distribuirame nivnite proizvodi”, veli Rogli}. Prednost od vlezot na Hrvatska vo EU toj gleda samo vo namaluvaweto na carinite. “Me|utoa, zna~itelno }e se racionaliziraat tro{ocite, a va`no e i pametnite lu|e od stranstvo da dojdat vo Hrvatska i da gi iskoristat na{ite resursi i biznisi, koi nie ne znaevme da gi iskoristime”, objasnuva Rogli}. (PREZEMENO OD LIDER PRES)


KAPITAL / 18.08.2011 / ^ETVRTOK

Svet / Biznis / Politika

13

 SVET

0-24 

...VO SORABOTKA SO INDIJA

...MASOVNA AKCIJA

...SOBIRA POENI

Rusija izgradi “nevidliv” avion

Narko-borbite prodol`uvaat

Obama na turneja vo Sredniot Zapad na SAD

usija go pretstavi noviot “nevidliv” avion-lovec od ekolku osomni~eni dileri na droga zaginaa vo presmetkata e ~ini deka za pretsedatelot na SAD, Barak Obama, po~na Rdolari. pettata generacija, “suhoj T-50”, vreden 140 milioni Nme|u narkodilerite i meksikanskata vojska vo zapadnata Spredizbornata kampawa za 2012 godina. Toj denovive e Vo razvojot na “T-50” Rusija vlo`i 10 milijardi provincija Mi~oakan. Vlasta vo Meksiko e re{ena da stavi vo poseta na nekolku gradovi od Sredniot Zapad na SAD i dolari.

kraj na narkobiznisot vo zemjata.

postojano se dru`i so lokalnoto naselenie.

STAGNACIJA

GERMANIJA JA POVLE^E NADOLU EVROPSKATA EKONOMIJA

 Odrazuvaj}i go nagliot pad na germanskiot BDP i stagnacijata na francuskata ekonomija, evrozonata po~na da se dvi`i sprotivno od svoite konkurenti, SAD i Japonija, koi bele`at rast VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ermanskata kancelarija za statistika na po~etokot od ovaa nedela objavi lo{a vest za Germanija - ekonomskiot rast vo vtoriot kvartal od godinava ostro padna i iznesuva samo 0,1%. Ova e najmaliot rast od po~etokot na 2009 godina, koga be{e vrvot na krizata. Germanskiot Zavod za statistika ja korigira{e prognozata za ekonomskiot rast za prviot kvartal (od januari do mart 2011 godina), koj e korigiran na 1,3% od prvi~no o~ekuvanite 1,5%. Neo~ekuvano lo{ite brojki za slabiot rast na germanskata ekonomija se lo{a vest i za celata Evropska un unija. Ostanatite zemji od zaednicata se silno ispla{eni od vesta deka se namaluva potro{uva~kata vo

G

zemjata, koja za mnogu od niv e najva`niot i najgolem trgovski partner. Toa {to gi zagri`uva analiti~arite vo odnos na perspektivite za idno zakrepnuvawe na “motorot na Evropa” e {to eden ekonomski faktor e zna~itelno porazli~en od prethodnata kriza od 2008 godina, koja Germanija brzo ja nadmina poradi visokata potro{uva~ka. No, denes, po poslednata turbulencija vo svetskata ekonomija, Germancite gi zatvorija svoite pari~nici. Pokraj toa, Germanija e zemja koja `ivee od izvozot, pa slu~uvawata vo globalnata ekonomija silno se odrazuvaat na nejzinata ekonomija. Zasega, germanskata industrija i ponatamu e optimisti~na, duri i za ovoj mal plus vo rastot, za koj

EVROPSKA EKONOMSKA VLADA KAKO IZLEZ edna{ po objavuvaweto na porazitelnite ekonomski rezultati na Germanija, vo Pariz se odr`a francusko-germanskiot mini-samit, me|u pretsedatelot Nikola Sarkozi i kancelarkata Angela Merkel. Docna vo vtornikot ve~erta sredbata zavr{i so serija predlozi za zgolemuvawe na koordinacijata na ekonomskite i finansiskite politiki vo evrozonata. Pariz i Berlin predlagaat sozdavawe na ekonomska vlada na evrozonata, koja bi se sostanuvala najmalku dva pati godi{no so stabilen pretsedatel so dveipolgodi{en mandat. Francusko-germanskata dvojka predlaga i usvojuvawe na t.n. “zlatno pravilo” od site 17 zemji-~lenki na evrozonata pred letoto 2012 godina za vra}awe na buxetskata ramnote`a i namaluvawe na buxetskiot deficit.

V

K

O

M

E

R

I EVROZONATA SO NAMALEN RAST konomskiot rast na 17-te zemji-~lenki od evrozonata zabavi vo vtoriot kvartal na 0,2% od 0,8% vo prvite tri meseci ovaa godina, poka`aa podatocite na Eurostat. Vo sporedba so vtoriot kvartal lani, godinava porastot iznesuva 1,7%. Najslabi rezultati postignaa ekonomiite na Francija i na Portugalija, kako i na Ungarija, a najdobri Estonija (1,8%), Finska (1,2%) i Avstrija (1%). Odrazuvaj}i go nagliot pad na germanskiot BDP i stagnacijata na francuskata ekonomija, brojkite za tri meseci, zaklu~no so juni, poka`uvaat deka evrozonata optovarena so dolgovi se dvi`i vo sprotivna nasoka od svoite konkurenti, SAD i Japonija, koi istovremeno zabele`aa rast.

E

najgolema zasluga imaat investiciite na kompaniite. Na analiti~arite ovie podatoci ne im se dopa|aat voop{to i za niv tie se golemo razo~aruvawe. “Ovie podatoci ne ostavaat nade` za rastot na BDP na celata EU. Tamu ne mo`e da se o~ekuva ni{to drugo osven stagnacija”, veli Jorg Lu{~ov, analiti~ar vo germanskata banka Vest LB. So ogled na golemite o~ekuvawa od Germanija vo pogled na spasuvawe na evrozonata i lo{ite tendencii vo nejzinata ekonomija, pove}eto ~lenki na Unijata predviduvaat deka germanskata ekonomija }e gi C

I

J

A

L

N

I

O

povle~e nadolu i nivnite ekonomii. Finansiskite pazari ve}e reagiraa na vakvite negativni tenedencii i vozdr`ani predviduvawa. ZA GERMANIJA NEMA OPASNOST?! Na opa|aweto na tempoto na ekonomskiot rast na Germanija ovoj pat najmnogu vlijae{e namalenata privatna potro{uva~ka, kako i zabavenata aktivnost vo grade`ni{tvoto. No, vo sporedba so prvoto polugodie lani, rastot godinava iznesuva 2,8%. Vo prviot kvartal pak, ekonomskiot rast vo sporedba so lani iznesuva{e duri 4,7%. Blagodarenie na toa, sevkupnite ekonomski postignuvawa ve}e G

L

A

S

go nadminaa nivoto od po~etokot na krizata vo 2008 godina. Za celata 2010 godina blago nagore e korigirana stapkata na rast na 3,6%. Ekonomistite o~ekuvaat vo narednite meseci trend na porast na germanskata ekonomija, iako na povidok ima optovaruvawe od novi dopolnitelni merki za {tedewe.

I

Ednodneven seminar: “CELI I PRIMENA NA ZAKONOT ZA UPRAVUVAWE SO BATERII I AKUMULATORI I OTPAD OD BATERII I AKUMULATORI I IMPLIKACII NA RABOTEWETO NA KOMPANIITE” So cel zapoznavawe na kompaniite so Zakonot za upravuvawe baterii i akumulatori i otpad od baterii i akumulatori i obvrskite proizlezeni od istiot, koj stapi na sila 01.01. 2011 godina, Stopanskata komora na Makedonija na 27 septemvri 2011 godina, so po~etok vo 10 ~asot organizira ednodneven seminar na tema: “Celi i primena na Zakonot za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpad od baterii i akumulatori i implikacii na raboteweto na kompaniite” Predava~i: Ana Karanfilova Maznevska, rakovoditel na Sektorot za upravuvawe so otpad, Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe i pretstavnik od dr`avniot inspektor za `ivotna sredina. Kontakt: Elizabeta A. Eftimova tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

Len~e Zikova tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 lence@mchamber.mk


14

Feqton

KAPITAL / 18.08.2011 / ^ETVRTOK

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI P Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj `ivee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istra`uvawe i prou~uvawe na `ivotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata mo`e da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i  “Aleksandar i Timokleja”, 17 vek. Delo na Domeniko Zampieri, izlo`eno vo muzejot Luvr, vo Pariz.

ODMAZDATA VRZ TEBA – KAMEN-TEMELNIK NA GEOPOLITIKATA

edna{ otkako se vratil vo Makedonija, Aleksandar so edna divizija j oti{ol da go zadu{i buntot na severot. Buntot bil pogolem i po`estok otkolku {to pretpostavuval Aleksandar. No, so negovata voobi~aena ve{tina i lukavstvo toj smiril cela niza buntovi dol` te~enieto na Dunav. Mu bile potrebni nekolku meseci celosno da go uni{ti sekoe `ari{te na otporot. Dodeka go ~istel terenot od neprijatelite do nego doprela edna vest. Persiskiot car Darij *III ispratil emisari do site vode~ki gr~ki gradovi-dr`avi. Toj im vetil finansiska i voena poddr{ka ako stapat vo sojuz so Persija, so {to se

V

oslabuvala, i mo`ebi se spre~uvala, planiranata makedonska invazija vrz P Persija. j Samo S Sparta S oficijalno f j jja prifatila persiskata dare`livost. Atina i Teba, zagri`eni poradi odmazdata od Makedoncite, odbile da primat kakvi bilo formalni, oficijalni darovi. No, mnogu od vode~kite politi~ari vo Atina i vo Teba “neoficijalno” go storile toa. Tie primile tolku mnogu mito {to toa “im te~elo od u{ite”. Demosten primil najgolem potkup - del od nego go upotrebil za da kupi oru`je za nekoi od Tebancite progoneti vo Atina. Za da gi v`e{ti emociite na Atiwanite i na Tebancite, Demosten, koristej} i go potkupot od Persija, povtorno po~nal da podbucnuva na vojna i da

{iri la`ni vesti. Demosten na Atiwanite i na progonetite Tebanci im soop{til deka k prethodnite nekolku k k nedeli golemata makedonska armija bila pregazena vo bitkite za obezbeduvawe na severnite makedonski granici, kako i deka Aleksandar bil mrtov. Toj duri ubedil eden ~ovek da se pretstavuva kako vojnik i po ulicite na Atina da tvrdi deka li~no videl kako Aleksandar zaginal vo bitka. Pod vodstvo na Demosten odbrana grupa progoneti i postari Atiwani edna no} krade{kum vlegle vo Teba. Tie gi posetile vode~kite tebanski politi~ari i vojskovodci koi se spasile od kole`ot kaj Heroneja. Nekolku dena podocna vojskata na Teba postavila opsada vrz makedon-

 Aleksandar na Tebancite im ponudil {ansa da se predadat, no Tebancite duri zaklale nekoi pripadnici na makedonskiot garnizon koj bil dr`en pod opsada vo gradot. Toa bila kapkata {to ja prepolnila ~a{ata. Osven nekolku lu|e koi gi oslobodil, Aleksandar go napadnal i celosno go razoril gradot, ubil nad 6.000 Tebanci i zel nad 30.000 zarobenici, koi site bile prodadeni kako robovi.

skiot garnizon vo toj grad. BUNTOT VO TEBA Samo {to gi pominal granicite na golema Makedonija, Aleksandar doznal za buntot vo Teba. Bil zadovolen zatoa {to mu se dala mo`nost da se spravi so Tebancite. Sepak, pove}e se gri`el za toa deka mo`e da se formira sojuz me|u Teba i Atina i - ne daj Bo`e - Sparta. Toa neizbe`no }e mu odzemelo mnogu vreme i energija, poradi {to } e morao da ja stavi vo vtor plan invazijata vrz Persija. Moral brzo da dojde do Teba i da go zadu{i buntot. Za nesre}a, Teba bila oddale~ena pribli`no 480 kilometri od mestoto na koe se nao|al vo Severna Makedonija. A na terenot vo Makedonija i vo golem del od

Tesalija imalo tolku mnogu planini {to na edna vojska voobi~aeno & bile b potrebni b tri nedeli za da go pomine toa rastojanie. Od druga strana, armijata na Aleksandar ne bila obi~na armija. So zasilen mar{, odnosno so tr~awe, preku planinite na Makedonija izmorenata makedonska vojska za samo 13 dena pristignala na granicite na Teba. Aleksandar sakal da go zapazi faktorot na iznenaduvawe, pa taka, so pomo{ na krajno neobi~ni dejstva go pominal toa rastojanie. Gi izbegnuval site pova`ni pati{ta vo Makedonija i vo Tesalija. Ova zna~elo deka se odelo samo po planinski pati{ta. Aleksandar izbegnuval duri i golem broj premini. Edinstven premin koj mu bil

 Aleksandar znael koga da upotrebi zastra{uvawe. Osven {to mo`e da bide demotivira~ko, demoralizira~ko i ~esto poni`uva~ko za protivni~kata strana, za Aleksandar toa bilo mo{ne efekten na~in vo soo~uvaweto so sudbonosni situacii, kako {to bila tebanskata beskompromisnost.


15

Feqton

KAPITAL / 18.08.2011 / ^ETVRTOK

 Samo {to gi pominal granicite na golema Makedonija, Aleksandar doznal za

buntot vo Teba. Bil zadovolen zatoa {to mu se dala mo`nost da se spravi so Tebancite. Iako podocna }e `ali, sepak, toj so ne~uena surovost im dade primer na drugite gr~ki polisi deka za bunt, za kakov bilo bunt }e sleduva odmazda. Toa go sfatija Atiwanite, pa za da gi dobie svoite barawa Aleksandar ne moral da postavi nikakva opsada na nivniot grad

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridru`i na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po in`enering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, u`iva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

P

potreben za da vleze vo centralna Grcija bil preminot kaj Termopili. Kon Termopili ne oti{ol preku patot koj vodi ugore kon nego, tuku po eden pat koj se spu{ta nadolu od planinite koi go okru`uvaat, visoki okolu 1.500 metri. Makedoncite se dvi`ele tolku brzo i bes{umno {to tebanskite pretstra`i kaj Termopili nemale poim deka Makedoncite pominale preku preminot. Tebanskite {pioni go po~uvstvuvale prisustvoto na Makedoncite duri otkako site vojnici pominale preku Termopili. No, makedonskiot mar{ bil tolku brz {to {pionite pristignale vo Teba (patuvaj}i po glavniot pat) vo isto vreme koga i makedonskata armija. Teba bila totalno nesvesna za opasnosta. Vojskata se stacionirala nadvor od visokite gradski yidini na Teba. Aleksandar na Tebancite im ponudil {ansa da mu gi predadat dvajcata od nivnite lideri koi osobeno podlo go napa|ale. Tebancite ne samo {to ne mu gi predale ovie lu|e, tuku zaklale nekoi pripadnici na makedonskiot garnizon koj bil dr`en pod opsada vnatre, vo gradot. Toa bila kapkata {to ja prepolnila ~a{ata. Aleksandar napadnal i vlegol vo Teba. Osven nekolku lu|e koi gi oslobodil, celosno go razoril gradot, ubil nad 6.000 Tebanci i zel nad 30.000 zarobenici, koi site bile prodadeni kako robovi. Me|u tie koi bile pomiluvani se nao|ale tebanskite sve{tenici i sve{teni~ki, semejstvoto i rodninite na lirskiot poet Pindar (vo Mieza nau~il da gi ceni negovite dela), kako i Timokleja, soprugata na vojskovodecot koj ja predvodel tebanskata vojska vo bitkata kaj Heroneja. Eden trakiski zapovednik od makedonskata vojska ja siluval Timokleja. Potoa & naredil da go vodi do bogatstvata koi sigurno gi poseduvala edna `ena so tolku visok status. Kako {to ni raska`uva Plutarh, Timokleja go odnela do eden bunar.

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA  Kako {to postapi Aleksandar so Teba, taka postapija i Sojuzni~kite sili vo Vtorata svetska vojna koga gi bombardiraa civilite i civilnata infrastruktura vo germanskite gradovi kako Drezden, Lajpcig, Darm{tat i Hamburg. Spored vozdr`ani procenki, vo tie napadi zaginale pove}e od 150.000 germanski civili.

Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

 Barawata na Aleksandar upateni kon Atina bile nalik na dale~noto tatnewe na sovremeniot bombarder “V-52” ili na britanskiot “lankaster” nad Berlin vo tekot na Vtorata svetska vojna - im vleale strav vo koski na Atiwanite. Stravuvaj}i deka gi o~ekuva sudbina sli~na na padot na Teba, tie go pratile Demosten da gi zastapuva i da moli pred Aleksandar.





Taa mu rekla na Trakiecot deka na dnoto na bunarot bile skrieni mnogu zlato i srebro. Dodeka trakiskiot zapovednik yirkal vo bunarot, Timokleja go turnala dolu i kako “dopolnuvawe” vrz nego frlila golemi kamewa. Koga i po nekolku ~asa nivniot zapovednik nemal aber da se pojavi, trakiskite vojnici vlegle vo ku}ata i ja dovle~kale Timokleja i nejzinite deca kaj Aleksandar. Koga ja slu{nal nejzinata prikazna, Aleksandar ja oslobodil nea i nejzinite deca. Barokniot slikar od 17-tiot vek Domeniko Zampieri (Il Domenikino) ja ovekove~il ovaa slu~ka na edna slika so naslov “Aleksandar i Timokleja”, koja e izlo`ena vo muzejot Luvr, vo Pariz. JAK SIGNAL DO SITE GR^KI POLISI U`asniot ~in na uni{tuvaweto na cela edna kultura i op{testvo kako tebanskoto go sledele Aleksandar vo tekot na celiot negov `ivot. Aleksandar ~esto izrazuval dlaboko kaewe za negovite dejstva. No, vo slu~ajot so Teba,toj odlu~il da im dade primer na drugite gr~ki polisi deka za bunt, za kakov bilo bunt }e sleduva odmazda. Toj znael i deka lu|eto imale podeleni ~uvstva vo odnos na Teba. Zatoa, uni{tuvaweto na Teba, osven {to }e slu`elo kako primer, nemalo da predizvika ma~notija koja }e bila prisutna pri uni{tuvaweto na koja i da bilo druga polisa. Podelenite ~uvstva poteknuvale od dejstvata na Teba vo tekot na persiskite vojni, koga dozvolila nejzinite teritorii da bidat upotrebeni kako otsko~na {tica za napadi protiv drugi gr~ki polisi; tebanskoto razoruvawe na gr~kata polisa Plateja vo tekot na primirjeto vo Peloponeskite vojni; i poradi stavot na Teba na krajot od Peloponeskite vojni, koga ja ohrabruvala Sparta da ja uni{ti Atina. Iako Teba zaedno so Atina ja porazila Sparta kaj Leuktra, so {to ja oslobodila cela Grcija od surovoto vladeewe koe Sparta go nametnala na site polisi po pobedata vo Peloponeskite vojni, i iako zaedno so Atina im se sprotivstavila na Makedoncite kaj Heroneja, poplakite i negoduvawata protiv Teba bile dlaboki i dolgotrajni. Aleksandar znael koga da upotrebi zastra{uvawe. Osven {to mo`e da bide demotivira~ko,

demoralizira~ko i ~esto poni`uva~ko za protivni~kata strana, toa za Aleksandar bilo mo{ne efekten na~in vo soo~uvaweto so sudbonosni situacii, kako {to bila tebanskata beskompromisnost. Davaj} i im primer so Teba, Aleksandar se obidel da gi potisne drugite vostanija koi bile planirani od ostanatite polisi. Toa go donelo posakuvaniot {okanten efekt, koj imal za cel da prestanat takvite obidi i da se napu{tat kakvi bilo planovi za otcepuvawe. Mnogupati, pa duri i vo bliskata istorija, nekoi nacii morale da pribegnat kon nepotrebno masovno uni{tuvawe za da stavat kraj na borbata koja mo`ela da prodol`i do beskraj. Site nie znaeme za frlaweto na atomskite bombi vrz Hiro{ima i vrz Nagasaki so cel da se stavi kraj na japonskiot militarizam. No, zemete go predvid sojuzni~koto bombardirawe vo Vtorata svetska vojna vrz civilite i civilnata infrastruktura vo germanskite gradovi kako Drezden, Lajpcig, Darm{tat i Hamburg. Spored vozdr`ani procenki, vo tie napadi zaginale pove}e od 150.000 germanski civili. Istori~arite se interesiraat zo{to Drezden, grad star 800 godini i prebogat so arhitektonski ubavini, koj nemal nikakva strate{ka va`nost za germanskite voeni napori, trebalo da bide tolku stravotno bombardiran. Edinstvena pri~ina, smetaat istori~arite, bilo ispra}aweto signal do Germancite za goleminata na odmazdata koja Sojuznicite bile podgotveni da ja sprovedat. Iako celosno ja kontroliral Teba, A leksandar im ja doveril idninata na gradot na pretstavnicite vo Amfiktionskiot sovet. Aleksandar so toa sakal da gi zasili ~uvstvata na “sloboda” i na “avtonomija” koi gr~kite dr`avi mislele deka s$ u{te gi imaat, iako bile pod vlast na Makedonija. Toj znael deka Sovetot nitu oddaleku nemalo da stori ne{to {to se kosi so negovata

volja. Taka i bilo. Vsu{nost, Sovetot prepora~al surova kazna za Teba, a Teba bila u{te pove}e kritikuvana i izbegnuvana poradi nejzinite diplomatski odnosi so Persijcite. ATINA KREVA BELO ZNAME Koga slu~ajot so Teba bil zavr{en, Aleksandar go svrtel svoeto vnimanie kon Atina, oddale~ena samo 65 kilometri od Teba. Aleksandar pobaral Atina da mu gi predade site oratori i vojskovodci koi go ohrabruvale Tebanskoto vostanie. Za da ja ostvari ovaa cel ne moral da postavi opsada na Atina. Negovite barawa, nalik na dale~noto tatnewe na sovremeniot bombarder “V-52” ili na britanskiot “lankaster” nad Berlin vo tekot na Vtorata svetska vojna, im vleale strav vo koski na Atiwanite. Stravuvaj}i deka gi o~ekuva sudbina sli~na na padot na Teba, tie go pratile Demosten da gi zastapuva i da moli pred Aleksandar. I pokraj protivewata na Demosten protiv negovata i vlasta na Filip, Aleksandar se sretnal so nego i popu{til na negovoto barawe pod uslov da bide progonet eden od najbu~nite oratori, Karidem. Karidem ja napu{til Atina i mu se pridru`il na persiskiot car Darij, koj po nekolku godini }e go pogubi poradi negovata iskrenost. Atiwanite na Aleksandar mu dale u{te pogolemi po~esti otkolku {to mu dale na Filip. Karlajl napi{a za Napoleon: “Kaj nego ima{e pogled i du{a koja se osmeluva{e da stori ne{to. Za nego be{e prirodno da stane kral. Site

[TO E MENAXMENT XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist

EFEKTIVEN DIREKTOR PITER DRAKER



MENAXIRAWE ZA IDNINATA Piter Draker



DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker



UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI PARTA BOSE



MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE BERI SILVERSTAIN



SOVR[EN BIZNIS PLAN RON XONSON



SOVR[ENO CV MAKS EGERT



ODNOSI SO JAVNOSTA ANTONI DEJVIS



48 ZAKONI NA MO]TA ROBERT GRIN

lu|e vidoa deka toj be{e takov”. Istoto ova mo`elo da bide napi{ano i za Aleksandar. I pokraj ne~uenata surovost vo odredeni prigodi, kako pri kampawata protiv Teba, negovoto 12-godi{no vladeewe }e bide protkaeno so ~uvstvo na blagorodnost, vite{tvo i qubeznost. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ: OTKAKO JA POKORIL CELA GRCIJA, ALEKSANDAR PO^NUVA SO PLANIRAWE NA “NOVATA TROJANSKA VOJNA” SO PERSIJA, [TO BILO PRIMER ZA IDEJNIOT TVOREC NA GRA|ANSKATA VOJNA VO SAD, LINKOLN

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


21 OKTOMVRI, SPECIJALEN PRILOG

TRANSPORT I LOGISTIKA  PATNI^KIOT PREVOZ NA STOKI - KOLKU TRANSPORTNITE (KAMIONSKI) KOMPANII SE NAVISTINA PARTNERI NA MAKEDONSKITE UVOZNOIZVOZNI KOMPANII?

 STRUKTURATA I STAROSTA NA VOZILATA, EKO STANDARDI, CEMT DOZVOLI, LICENCIRAWE, TAHOGRAFI...

 INFRASTRUKTURATA KAKO SERIOZNA PRE^KA ZA OZASILEN RAZVOJ NA TRANSPORTNATA INDUSTRIJA

 KOI SE NOVITE PONUDI OD LOGISTI^ARITE? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG TRANSPORT I LOGISTIKA KOJ ]E IZLEZE NA 21. OKTOMVRI 2011 VO KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

7 OKTOMVRI, SPECIJALEN PRILOG

VINO “KAPITAL” PRAVI ANALIZA NA TOP 5 STRANSKI PAZARI ZA IZVOZ NA MAKEDONSKO VINO  KAKVI MARKETING STRATEGII TREBA DA SE PRIMENAT SOGLASNO KARAKTEROT NA POTRO[UVA^ITE?

 KAKO DOMA[NITE VINARII POVE]E DA GO KORISTAT POTENCIJALOT NA HOREKA (HOTELI, RESTORANI, KETERING) SEGMENTOT ZA PRODA@BA NA VINO I VO MAKEDONIJA I VO STRANSTVO?

 KAKO RESTORANITE I HOTELITE GI SOSTAVUVAAT VINSKITE LISTI?

 VINSKIOT TURIZAM VO MAKEDONIJA - KOI VINARII NUDAT VINSKI TURI, [TO TIE OPFA]AAT, KOLKU ^INAT, KOLKU SE POSETENI?

 KOI SE GLAVNITE PROBLEMI [TO GO KO^AT POSILNIOT RAZVOJ NA OVOJ BIZNIS?

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG VINO KOJ ]E IZLEZE NA 7 OKTOMVRI 2011 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

349-18.08.2011  

349-18.08.2011

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you