Page 1

~etvrtok. 11 avgust. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2,590.88 МБИД 2,639.56

ОМБ 117.44

+3,45% +0,41% +0,04%

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61.50 43.11 70.44

WWW.KAPITAL.MK

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

Kenet Rogof PROFESOR PO EKONOMIJA NA HARVARD

Nekoi od evropskite zemji, vo osnova, se bankrotirani  STRANA 12 NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

~etvrtok. 11 avgust. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

UVOZOT NAJPROFITABILNA DEJNOST VO ZEMJAVA

3,000

МБИ10

+3,45%

2,800 2,600 2,400

~etvrtok-11. ~etvrtok 11. avgust. avgu 2011 | broj 344 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

2,200 2,000 1,800

07/10

09/10

12/10

03/11

06/11

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

Koi se najgolemite uvoznici vo 100Makedonija?  STRANA 2-3

FEQTON VO KAPITAL: F KAPITAL UMETNOSTA NA STRATEGIJA ST NA ALEKSANDAR D MAKEDONSKI D

ALEKSANDAR ITRO GO ZACVRSTUVA TRONOT 19

ISKRA MM }e gradi stanovi na mestoto na FAS 11 Oktomvri  STRANA 4

Zlatnata treska trese kako nikoga{ dosega!  STRANA 13

MARJAN BOJAXIEV rektor na Univerzitetot Amerikan kolex-Skopje

AMERIKAN KOLEX ME\U 10 NAJDOBRI BIZNIS[KOLI VO ISTO^NA EVROPA  STRANA 10 VOVEDNIK VERICA JORDANOVA

KONE^NO SUBVENCII ZA STAN!  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 11 AVGUST 2011

KONE^NO SUBVENCII ZA STAN!

V

Vladinata merka za subvencionirano kreditirawe stanovi e odli~na. Ekonomskite analiti~ari bi trebalo istata nedvosmisleno da ja poddr`at i da nema nikakvi politi~ki razliki na ovaa tema. Pritoa, opozicionata SDSM da mol~i. Zo{to? Zatoa {to matematikata deka prose~en Makedonec za stan od 60 kvadratni metri treba da raboti celi 44 godini i pritoa da ne ja tro{i platata za ni{to drugo e zastra{uva~ka i porazitelna. Taa matematika, za `al, go otslikuva makedonskiot nizok `ivoten standard, skapite bankarski kamati i besperspektivnosta na mladite, pa vesta deka Vladata } e startuva programa za subvencionirano stanbeno kreditirawe i toa kako e dobredojdena. Mo`ebi e malku zadocneta so ogled na toa deka merkata ne e ni nov izum na ovaa vlada. Taa e dobro testirana vo sosedstvoto, kade {to ve}e ima iskustvo vo nejzinoto sproveduvawe. Srbija programata ja sproveduva od 2009 godina, a Hrvatska od 2010 godina. Kriteriumite pomalku ili pove}e sli~ni, kamatite daleku poniski od na{ite, no celta ista. Od edna strana, da im se pomogne na mladite koi kupuvaat prv stan vo `ivotot, a od druga strana, da se pottikne grade`nata industrija, koja ako dobro se “zalaufa” mo`e ubavo da ja povle~e napred

celata ekonomija. Za ova ne treba ni da se diskutira. Toa se fakti koi dokolku se realiziraat i vo Makedonija o~ekuvano }e dadat pozitivni efekti. Iako javnosta i brojnite zainteresirani potencijalni korisnici na subvencioniranite krediti s$ u{te se vo nedoumica pod koi uslovi }e mo`at kone~no da go re{at svoeto stanbeno pra{awe, pravecot e jasen. Toa {to “Kapital” saka da go potencira e deka efektot od subvenciite za stan ne samo {to }e bidat od }ar za negovite korisnici, u{te pova`no e da bidat taka dizajnirani i osmisleni da ja pottiknat i stimuliraat grade`nata ekspanzija vo zemjata. Grade`ni{tvoto em povlekuva anga`man na u{te 20-30 drugi granki i dejnosti, em anga`ira rabotna sila i demonstrira silna ekonomska aktivnost.Svedoci sme na grade`na ekspanzija osobeno izrazena vo Skopje i vo Ohrid, no ovoj trend se {iri i vo drugi gradovi od vnatre{nosta. Pobaruva~kata na stanovi postojano raste, a se o~ekuva u{te pove}e da porasne po pu{taweto vo igra na povolnite subvencionirani krediti. Za da prodol`i vakviot trend dr`avata ne smee da ostane so zatvoreni o~i i u{i pred predupreduvawata na grade`nicite deka se soo~uvaat so neras~isteni sopstveni~ki odnosi na atraktivnite parceli, koi se atraktivni i za kupuva~ite. Dr`avata vo partnerstvo tokmu so grade`nicite mo`e da postigne u{te pogolem benefit od merkata od prvi~no potenciraniot

5

enari poskapuvaat benzinite eurosuper od 95 i od 98 oktani, odlu~i v~era Regulatornata komisija za energetika. Eurosuper-95 od deneska se prodava po cena od 80,50 denari za litar, dodeka pak, eurosuper-98 od deneska ~ini 82 denari. Maloproda`nata cena na eurodizelot se zgolemuva za tri denari za litar, taka {to ovoj derivat ~ini 69,50 denari. Ekstralesnoto maslo za doma}instvo poskapuva za polovina denar i ~ini 58 denari za litar. Mazutot pak, }e se prodava po ista cena. Drasti~niot rast na benzinite najverojatno se dol`i na zavr{uvaweto na ~etirimese~niot period vo koj dr`avata gi namali akcizite za gorivata.

Д

UVOZOT NAJPROFITABILNA DEJNOST VO ZE

VERICA JORDANOVA jjordanova@kapital.com.mk jor danova@ka @ pit p al.com com.mk .mk

- pomo{ pri kupuvawe prva nedvi`nost za pomalku imotnite semejstva. I vtoriot moment koj ne treba da se zanemari potrebata od kontrolirawe na kreditniot rast so cel da ne dojde do prezadol`uvawe na gra|anite. Na ova neodamna predupredi i guvernerot Dimitar Bogov, koj po objavuvaweto na merkata pora~a deka Narodna banka }e vodi smetka kolkav }e bide kreditniot rast i dali toj }e predizvikuva odredena neuramnote`enost vo platniot bilans, zatoa {to “kreditniot rast treba da se odviva vo odredeni ramki koi se prifatlivi za momentalniot porast na ekonomijata”.I kone~no, redno vreme be{e subvenciite kako termin i kako pojava da se “odlepat” isklu~ivo od zemjodelcite. Ako subvenciite dosega glavno se vrzuvaa za pottiknuvawe na zemjodelskoto proizvodstvo, kone~no ovoj poim dobiva i nova dimenzija. Poddr{ka na ekonomskiot rast. Sekako, ako pametno se osmisli i realizira.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 11.08.2011 / ^ETVRTOK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija)

KOI SE NAJGOLEM VO MAKEDONIJA? 778 BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA

A

zdravkovska@kapital.com.mk

Ako analizata na izvozot gi poka`uva silnite strani na edna ekonomija, uvozot definitivno gi poka`uva slabite to~ki na ekonomijata. Makedonija e re~isi celosno uvozno zavisna zemja, {to zna~i deka e prinudena da uvezuva najgolem del od proizvodite koi & se potrebni za proizvodstvo, no i za {iroka potro{uva~ka, bidej}i ne gi proizveduva sama. No, vo Makedonija se uvezuva bukvalno s$ i se{to. I toa {to ni treba i toa {to ne ni treba, i toa {to go nemame i toa {to go imame ili mo`eme da go obezbedime preku doma{no proizvodstvo. Najtipi~en primer e prehranbenata industrija. Makedonija, koja va`i za zemjodelska zemja so mnogu golemi potencijali za doma{no proizvodstsvo na hrana, ne pokriva nitu polovina od sopstvenite potrebi za hrana. I pokraj stoticite milioni podeleni dr`avni subvencii na zemjodelcite, namesto da se zgolemuva doma{noto proizvodstvo na hrana, od godina vo godina uvozot s$ pove}e raste i minatata 2010 godina dostigna rekordni 600 milioni dolari. Tie {to ve}e rabotat vo makedonskata prehran-

bena industrija velat deka bukvalno s$ e poskapo da se proizvede doma otkolku da se uveze od okolnite pazari. Zatoa sme preplaveni so stranska stoka bukvalno od sekade. Od godina vo godina raste i vrednosta na vkupniot uvoz vo Makedonija. Minatata godina vo Makedonija se uvezeni proizvodi vo vrednost od 5,5 milijardi dolari. Zemjava so godini uvezuva pove}e otkolku {to izvezuva. Vo 2010 godina uvozot be{e za 2,14 milijardi dolari pogolem od izvozot. Vo prvite pet meseci od godinava uvozot dostigna dve milijardi evra, a trgovskiot deficit e 1,1 milijardi evra, odnosno 30% pogolem otkolku vo istiot period lani. Kolku za sporedba, vo 2000 godina Makedonija uveze proizvodi i uslugi vo vrednost od dve milijardi dolari, a trgovskiot deficit be{e samo 770 milioni dolari. Toa zna~i deka vrednosta na uvozot za ovie deset godini se zgolemi za 178%, a trgovskiot deficit porasna za celi 160%.  Analizata na 100-te najgolemi uvoznici, koja vo celost }e bide objavena vo

milioni dolari e uvozot na nafta i nafteni derivati

31% e zgolemen trgovskiot deficit vo prvite pet meseci od godinava

najnoviot broj na magazinot “Kapital”, poka`uva deka tie lani ostvarile uvoz vo vrednost od 2.650 milijardi dolari, {to e polovina od vrednosta na vkupniot godi{en uvoz na celata zemja. Na listata so 100 najgolemi uvozni kompanii vo Makedonija se nao|aat i mnogu od golemite izvozni kompanii. Na primer, na listata so 100 najgolemi izvozni kompanii najbrojni se kompaniite od metaloprerabotuva~kata industrija. Duri 11 kompanii od metalurgijata, koi istovremeno se izvoznici, se nao|aat

TOP 10 NAJUVEZUVANI PROIZVODI Proizvod Gasni masla Drugi soedinenija; amalgami Elektri~na energija Rudi na nikel i koncentrati Toplo valani plosnati proizvodi, od `elezo ili nelegiran ~elik Struganici, opilki, otse~oci i ise~oci Lekovi Upotrebuvani patni~ki avtomobili, dizel ili poludizel, >1500-2000sm³ Toplo valani plosnati proizvodi, od `elezo ili nelegiran ~elik za povtorno valawe Telefoni za celularni mre`i za mobilna telefonija i za drugi bez`i~ni mre`i

Vrednost ($) 128,849,520 116,249,342 115,681,057 110,177,111 90,353,171 67,537,078 67,317,587 47,801,952 44,477,196

42,669,055

UREDNICI IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

I DR@AVATA NA LISTA SO NAJGOLEMITE UVOZNICI a listata so 100 najgolemi uvoznici vo Makedonija se nao|aat ministerstvata za zdravstvo i za vnatre{ni raboti i op{tina Centar, koi lani uvezle proizvodi vo vrednost od 56,5 milioni dolari. Ministerstvoto za zdravstvo so uvoz od 30 milioni dolari se nao|a na 15-to mesto na listata so najgolemi uvoznici. Najgolem del od uvozot na ova ministerstvo se dol`i na oprema za javnoto zdravstvo. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti lani uvezlo proizvodi vo vrednost od okolu 16 milioni dolari i e na 32 mesto na listata so 100 najgolemi uvoznici. Najgolemiot uvoz na ova ministerstvo otpa|a na uredi za sledewe i reprodukcija na zvukot. Op{tinata Centar se nao|a na 62 mesto so uvoz od 9,5 milioni dolari vo 2010 godina. Op{tinata Centar za prv pat se javuva vo grupata najgolemi uvoznici godinava, poradi uvezenite spomenici i skulpturi od stranstvo kako del od proektot “Skopje 2014”.

N




Navigator

KAPITAL / 11.08.2011 / ^ETVRTOK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

3

 POBEDNIK

^

ANTIKRIZNA STRATEGIJA A

STIV BALMER

KATERINA KRESAL

{te eden nov proizvod od “kujnata” na Majkrosoft nameneta za fanovite na tablet-kompjuterite, koi dobija specijalna platforma za Windows 8

inisterkata za vnatre{ni raboti na Slovenija mo`e da bide za primer otkako podnese ostavka poradi kritiki od revizijata, iako taa ne be{e prifatena od premierot

U

^ARLS HALDEMAN

MARIN DOKUZOVSKI

M

otalen neuspeh na makedonskite ko{arkari na turnirot “Kup na {estte nacii” vo Qubqana, kade {to go osvoija poslednoto, {esto mesto vo grupa na eks JU dr`avite

T

merikanskata hipotekarnofinansiska korporacija Fredi Mek e dupka bez dno, povtorno bara od dr`avata pomo{ vo visina od 1,5 milijardi dolari

A

EMJAVA

MITE 100 UVOZNICI ?  Makedonija, koja va`i za zemjodelska zemja so mnogu golemi potencijali za doma{no proizvodstsvo na hrana, ne pokriva nitu polovina od sopstvenite potrebi za hrana

^lenovite na srpskata vlada v~era se sostanaa so guvernerot na Narodnata banka na Srbija i pretstavnicite na Fiskalniot sovet. Premierot Mirko Cvetkovi} gi svika na iten sostanok so cel da ja procenat {tetata koja srpskata ekonomija ve}e ja trpi od aktuelnata finansiska kriza vo EU, no i da razgovaraat za toa {to mo`e da se slu~i. Srbite si gi znaat slabite to~ki. Tie imaat problemi so valutata ve} e podolgo vreme, srpskiot dinar slabee, pa izminative dva dena vo ekot na celata svetska finansiska panika dinarot padna 2%. Toa be{e osnoven pottik za “breinstormingot” na srpskiot dr`aven vrv, kade {to ministrite

MIRKO CVETKOVI]

razgovaraa za mo`nite merki koi Vladata i Narodnata banka na Srbija mo`at da gi donesat, koi bi vlijaele na smiruvawe na momentalnata nesigurnost na srpskiot finansiski sistem. Vistinski poteg vo vistinsko vreme na srpskiot premier. Treba hrabrost za eden politi~ar javno da gi istakne prepoznaenite slabosti vo doma{niot finansiski sistem i da reagira na to~kite kade {to globalnata kriza mo`e da ja podjade nacionalnata ekonomija.



 GUBITNIK “POLESEN” ZA OSUM MILIJARDI DOLARI

N

IZVOZ I UVOZ OD MAKEDONIJA (vo mil.USD) 8,000.00 6,000.00 4,000.00 2,000.00 0.00 -2,000.00 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 -4,000.00

Vkupen izvoz

Vkupen uvoz

Trgovski deficit

Analizata na uvozot gi poka`uva slabite to~ki na ekonomijata. Makedonija e re~isi celosno uvozno zavisna zemja i e prinudena da uvezuva najgolem del od proizvodite koi & se potrebni bidej}i ne gi proizveduva. No, vo Makedonija se uvezuva i toa {to ni treba i toa {to ne ni treba, i toa {to go nemame i toa {to go imame, a uvoznite kompanii pravat najgolemi profiti i na listata so najgolemi izvoznici. Toa e sosema logi~no ako se znae deka najgolem del od surovinite za proizvodstvo ovie izvozni kompanii mora da gi uvezuvaat od stranstvo zatoa {to Makedonija nema ~eli~na ruda. Vkupniot uvoz na ovie 11 metaloprerabotuva~ki kompanii lani iznesuva{e 405 milioni dolari, pri {to najgolem uvoznik e Ar~elor Mital, ~ij godi{en uvoz nad-

minuva 100 milioni dolari. Sleduvaat Feni industri i IGM trejd.Najmnogu devizi Makedonija kako dr`ava definitivno tro{i za pla}awe na uvozot na nafta i nafteni derivati. Na nivo na dr`ava lani se potro{eni 744 milioni dolari za uvoz na nafta i nafteni derivati, a nad 85% od ovoj uvoz go pravi rafinerijata Okta, koja e najgolem uvoznik vo Makedonija. Rafinerijata Okta istovre-

meno e i najgolema kompanija vo Makedonija spored vkupnite prihodi vo raboteweto, koi nadminuvaat 514 milioni evra. Na vtoro mesto na listata so najgolemi uvoznici se iska~i Xonson Meti, hemiskata kompanija, koja pred dve godini izgradi fabrika vo slobodnata ekonomska zona Bunarxik. Uvozot na Xonson Meti, koj lani ima{e vkupni prihodi od 132 milioni evra, nadminuva 250

milioni dolari, a izvozot s$ u{te e pomal od uvozot. Na tretoto mesto na listata so najgolemi uvoznici e metaloprerabotuva~kata fabrika Ar~elor Mital, ~ij uvoz nadminuva 100 milioni dolari.Vo prvite 10 najgolemi uvozni kompanii vo Makedonija duri tri se od naftenata industrija, koi godi{no uvezuvaat nafteni derivati vo vrednost od nad 780 milioni dolari.

UVOZNIK

GRAD

DEJNOST

1. OKTA-Rafinerija na nafta

Skopje

Naftena industrija

2. XONSON METI

Skopje

Hemiska industrija

3. ARCELORMITTAL SKOPJE (CRM)

Skopje

Metaloprerabotuva~ka industrija

4. MAKPETROL

Skopje

Naftena industrija

5. FENI INDUSTRI

Kavadarci

Metaloprerabotuva~ka industrija

6. LUKOIL MAKEDONIJA

Skopje

Naftena industrija

7. IGM-TREJD

Kavadarci

Metaloprerabotuva~ka industrija

8. EFT MAKEDONIJA

Skopje

Trgovija so elektri~na energija

9. DOJRAN STIL

Dojran

Metaloprerabotuva~ka industrija

10. XONSON KONTROLS

Skopje

Avtomobilska industrija

Najbogatiot ~ovek na svetot ostana “polesen” za osum milijardi dolari. Tokmu tolku pari izgubi meksikanskiot multimilijarder Karlos Slim do crniot ponedelnik, koga berzanskite indeksi {irum svetot se strmoglavija, so rekorden pad od 5% do 7%. Zagubata e rezultat na trguvaweto na svetskite finansiski pazari, kade {to Slim e mnogu rasposlan, pa dramati~niot pad vo ponedelnikot mora{e da go plati so mnogu visoka cena. Vkupniot imot na tajkunot Slim, sopstvenikot na najgolemiot meksikanski telekomunikaciski operator, se procenuva{e na 71 milijarda dolari.

KARLOS SLIM Sega vredi pomalku od 63 milijardi dolari. Nema spas od finansiskite zagubi na investitorite i verojatno tie se najgolemite gubitnici od krizata koja s$ u{te go trese svetot, a ovaa nedela so prili~no silen intenzitet. Nivnata izlo`enost na berzite ne dozvoluva sekoga{ da se povle~e vistinskiot poteg vo vistinsko vreme. Tokmu toa mu se s~lu~i na Slim, odnosno na lu|eto koi upravuvaat so negovoto bogatstvo.

 MISLA NA DENOT

AKO NACIONALNIOT DOLG NE E PRETERAN, TOJ MO@E DA BIDE I NACIONALEN BLAGOSLOV

ALEKSANDAR HAMILTON PRV SEKRETAR NA TREZOROT NA SAD


Navigator

4  GRAFIK NA DENOT...

KAPITAL / 11.08.2011 / ^ETVRTOK

 FOTO NA DENOT...

[AMPIONI VO ZADOL@UVAWE

DR@AVI SO NAJGOLEM JAVEN DOLG VO 2010 GODINA (vo miljardi dolari) 12,000

10,000

8,000

6,000 10,040

9,840

4,000

2,000

2,080

1,843

1,822

Italija

Brazil

1,591

1,351

900

799

Indija

Kina

639

615

0

SAD

Japonija

Germanija

Francija

Velika Britanija

[panija

Kanada

IZVOR: ММФ И ЕVROРSКА КОМИSИЈА

 I dodeka zapadnite lideri se ~udat kako da izlezat na kraj so ogromniot javen dolg na svoite zemji, da vidime koi se svetskite {ampioni vo kategorijata zadol`uvawe (podatocite se za 2010 godina). Vkupniot javen dolg na zemjite dadeni vo tabelata iznesuva 31,5 iljadi milijardi dolari, {to e 67% od vkupniot bruto-doma{en proizvod na celiot svet vo 2010 godina.

V

rabotenite vo Moskovskata berza so neveruvawe gi sledat najnovite padovi na cenite na akciite. Frankfurtskiot berzanski indeks s$ u{te uriva negativni rekordi. Vraboten pak, vo posredni~ka kompanija od Ju`na Koreja se samoubi po neodamne{niot pad na berzite vo Azija poradi toa {to nanel golemi zagubi na svoite klienti. Berzite vo Azija v~era utroto zabele`aa rast me|u 1% i 3%. Svetskite berzi v~era gi poka`uvaa prvite znaci na pozitiven bilans po odlukata na amerikanskata centralna banka da gi zadr`i kamatite na aktuelnoto nivo i vo slednite dve godini. Stabilizirana e i cenata na naftata, koja izminatite nedeli be{e vo postojan pad.

 SVETOT NIZ MEDIUMITE

POSLOVNI DNEVNIK “Stisnaa zabi i zami`aa”, pi{uva hrvatskiot vesnik, objasnuvaj}i deka doma{nite kompanii ne se premnogu zagri`eni poradi drasti~noto pa|awe na berzanskiot indeks. Iako firmite imaat zakonska mo`nost da otkupat do 10% od vkupniot broj izdadeni akcii so cel da spre~at ponatamo{no pa|awe na cenata, tie zasega ne razmisluvaat za toa. 

BLLIC BLIC Srpski Blic pi{uva Srp za baraweto b na ggermanskata kancelarka, Angela kan Merkel, Srbija da Mer go pprepu{ti severot Kosovo vo racete na K na ppri{tinskata vlast i da dojde do vla brzo re{avawe na brz problemot. Tema na pro naslovnata straninas ca se s i neredite vo Britanija.. Bri   

INTERNATIONAL HERALD TRIBUNE Globalnata edicija na New York Times veli deka neredite vo Britanija se posledica na razo~aranosta na mladite nevraboteni lu|e, zaglaveni vo besperspektivnosta. Sekako, na naslovnata stranica na IHB golem prostor i za aktuelnata finansiska kriza. 

REAKCIJA o dnevniot vesnik “Kapital” izdaden na 29.7.2011 Vsomnevaat godina vo vesta so naslov “Antikorupcionerite se vo trojca dr`avni funkcioneri” e navedeno deka “rakovoditeli vo javnoto pretprijatie Ohridski Komunalec najverojatno ja zloupotrebile slu`benata polo`ba i neovlasteno rabotele minatata godina”, {to podrazbira deka se raboti za periodot 2010 godina. Me|utoa, se raboti za izvr{ena revizija od Dr`avniot zavod za revizija za raboteweto na JP Ohridski Komunalec vo 2009 godina, za presmetkovniot period od 2008 godina. Vo periodot za koj se odnesuva revizijata bile drugi rakovodni lica, a od maj 2009 godina JP Ohridski Komunalec ima novo lice na direktorskata pozicija, Sa{o Al~e, koj nema nikakvi dopirni to~ki so raboteweto koe go tretira revizijata.

 Spored nacrtot na detalniot urbanisti~ki plan, na mestoto na fabrikata FAS 11 Oktomvri treba da se izgradi moderna stanbena naselba.

KOJ E INVESTITOROT NA LOKACIJATA KERAMIDNICA 1?

ISKRA MM ]E GRADI STANOVI NA MESTOTO NA FAS 11 OKTOMVRI Od op{tina Gazi Baba ekskluzivno za “Kapital” otkrivaat deka na mestoto na fabrikata za avtobusi }e niknat golemi trgovski objekti i stanbeni zgradi VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

kopskata firma ISKRA MM }e go gradi luksuzniot stanben kompleks na mestoto na nekoga{nata fabrika za avtobusi FAS 11 Oktomvri, doznava ekskluzivno “Kapital”. Od op{tina Gazi Baba otkrivaat deka na ovaa lokacija }e niknat golemi trgovski objekt i stanbeni zgradi. Spored nacrtot na detalniot urbanisti~ki plan, treba da se izgradi moderna stanbena naselba. Zasega nikoj ne saka da otkrie pove}e detali za luksuzniot proekt. Kolku i kakvi objekti }e se gradat }e se znae otkako pravnoto lice }e gi dobie grade`nite dozvoli. Sopstvenik na firmata ISKRA MM e poznat skopski biznismen.

S

Ste~ajniot upravnik na FAS 11 Oktomvri, Simon Mihajloski, veli deka ne e informiran za najnovite slu~uvawa so fabrikata za avtobusi. “Jas mojata rabota si ja zavr{iv koga fabrikata mu ja prodadov na Slave Raspa{kovski. Poradi negovite podocne`ni dolgovi i krediti, Stopanska banka Bitola mu ja aktivira{e hipotekata. A koj e noviot sopstvenik i za kolku pari go kupil zemji{teto ne znam. Toa ponatamu e rabota na izvr{itelot”, izjavi Mihajloski. Izvr{itelot Hristo Jovanov ostana nedostapen za komentar zatoa {to zaminal na godi{en odmor. I negovata zameni~ka ne saka{e da ni dade informacii za slu~ajot. Nakratko potvrdi samo deka nekoga{nata fabrika ja kupilo pravno lice. I porane{niot sopstve-

nik na FAS 11 Oktomvri, Slave Raspa{kovski, nitu v~era ne saka{e da komentira na ovaa tema. “Na sostanok sum i ne mo`am da razgovaram za toa”, kratko odgovori Raspa{kovski, otkako eden den prethodno za “Kapital” izjavi deka ne znae dali zemji{teto na nekoga{nata fabrika za avtobusi e prodadeno. FAS 11 Oktomvri e prodadena kako hipoteka vrz nedvi`en imot od Stopanska banka Bitola, a spored neoficijalni informacii, noviot sopstvenik go kupil zemji{teto na javno naddavawe. Spored dosega objavenite informacii, objektite na FAS 11 Oktomvri, so vkupna korisna povr{ina od 50.652 kvadratni metri, {to se nao|aat na zemji{teto na porane{nata fabrika za avtobusi bea staveni na licitacija so po~etna cena od 17,5 milioni

evra. Naselbata Keramidnica se planira da stane elitna naselba niz koja }e pominuva bulevar koj preku most na Vardar }e se povrze so naselbata Aerodrom. Fabrikata FAS 11 Oktomvri be{e zagubar. Vo 2003 godina be{e kupena od Raspa{kovski za okolu 1,5 milioni evra, no toj ne uspea da go obnovi proizvodstvoto na avtobusi. Vo Centralniot registar fabrikata e zavedena kako kompanija vo ste~aj, a nejzinata sopstvenost e nedefinirana. Ovaa formulacija se dol`i na faktot {to ovaa institucija ve}e nema pravo da objavuva sopstvenost na kompaniite vo zemjava. Taa informacija ja ima samo Centralniot depozitar, no e tajna. Spored Edinstveniot trgovski registar, osnovnata glavnina na FAS 11 Oktomvri iznesuva 1,2 milijardi denari.


 3 FAKTI ZA...

82 1,81 88,14

60 SEKUNDI BRIFING

Navigator

KAPITAL / 11.08.2011 / ^ETVRTOK

dolari za barel v~era ~ine{e naftata na berzata vo Wujork dolar poskape evropskata nafta “brent” na Londonskata berza v~era, dostignuvaj} i 104,38 dolari za barel milioni bareli nafta bi bila prose~nata dnevna potro{uva~ka godinava spored OPEK

 PROCENKI...

 VESTI...

 ANEMI TJURTELBOM

MINISTER ZA VNATRE[NI RABOTI NA BELGIJA

NEMIRI KAKO VO LONDON MO@E DA SE SLU^AT SEL I VO BRISEL

N

emiri iri kako tiee vo Londo London on mo`e `e sekoj moment ment da se slu~at voo Brisel. isel. Do ovoj zaklu~ok klu~ok dojd dojdoa doa belgiskite politi~ari. “Takvi nemiri mo`e daa po~nat nasekade vo Evropa”, prizna rizna ministerkata za vnatre{ni e{ni raboti Anemi Tjurtelbom. om. Pri~inite se baraat voo imigracijata, koja ne e pod kontrola ve}e 15 godini, i, i vo nevrabotenosta, posebno ebno na mladite, koja vo odddelni reoni e 50%.

NA 30-ti SEPTEMVRI

BANKAR BA

RO! O K NAS

KINEZITE GO SAKAAT ATINSKIOT AERODROM D ineskiot konzorcium k HNA grup dostavi ponuda za kupuvawe na del od me|unarodniot me|u aerodrom Elefterios Elef Venizelos vo Atina. Atinskiot aerodrom ae be{e predlo`en predlo` za privatizacija od kabinetot na premierot Jorgos Papandreu Papandr vo ramkite na planot pla od koj vo buxetot se predviduva p da vlezat 50 milijardi evra za pokrivawe na dolgovite na Grcija. Komisijata za privatizacija vo Atina neodamna objavi deka re{ila da prodade 20% od akciite na me|unarodniot aerodrom. Gr~kata dr`ava poseduva 55% od aerodromot, a germanskata kompanija Hohtif 40%.

K

O! R O K NAS

NA A 15 15-ti 5-ti i OKTOMVRI I

MENAXER

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP  KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxerr ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamuu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata)  BROJ NA STRANICI: 1000  SODR@INA: rri investirawe r Istra`uvawa na pazari i izvoz (Makedonija/Balkan/Evropa/Svet, lkan/Evropa/Svet, r slu~ai (Makedonija i Svetot), vetot), analizi, komena, delovni strategii, tari, kolumni, intervjua, rrni svetski umovi, planetarni r u pobednici, modeli na uupravuvanwe, tirawe, r , izvoz – kako? dobri odluki za investirawe, acija j i obrazovanie r business modeli… edukacija na menaxerite i osniva-~ite a-~ite na kompanii, na~ini na nao|awe oekti, {to e dobarr finansii za va{ite proekti, -upp business proekti, proekt, inovacii, start-up koj vi pomaga? psihologijata gijata j nicite (make-donski na pobednicite i gubitnicite slu~ai)…  CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni {ni direktori, osniva~i i investitori, i, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, r konsultanti, advokati, profesori r f r i studenti... u i idni pretpriema~i, investitori nvestitori i bankari...  SPECIJALNO INTERNETT IZDANIE: Golemi popusti i gratisi si za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP  kontakt: zikov@kapital.com.mk com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk  lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

MBI 10 3,000 2,800 2,600 2,400 2,200 2,000 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

2,400.35 2010/2011 2010/2011

Max. 2 2,827.62 827 62 Min. 2,084.04

Po ~etiri dena vo crveno, v~era kone~no zelena boja na Makedonskata berza. Se razbi pesimizmot koj vladee{e dodeka vrednosta na indeksot MBI se namaluva{e. MBI-10 v~era porasna silni 3,45%, odnosno od 2.320,23 indeksni poeni se zgolemi na 2.400,35 indeksni poeni. I MBID se zgolemi za 0,41%, a OMB porasna za 0,4%. Sepak, prometot ostana vo granicite na okolu 200.000 evra. Najmnogu se trguvaa akciite na Komercijalna banka i na Makedonski Telekom. Najmnogu porasna akcijata na Makstil, re~isi 10%, dodeka najgolem pad do`ivea akcijata na Hoteli Metropol, isto taka re~isi 10%. НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Макстил

176.00 +15,00

+9,59% 9 59%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК Метропол

200.00

e mese~nik! m

nov proizvod na KAPITAL TAL MEDIA GROUP  KO KOGA IZLEGUVA? Pr r Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata) me  BR BROJ NA STRANICI: 100  SO SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari Is (makedonija/balkan/evropa/svet, (m slu~ai, analizi, komentari, kolumni, sl in intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na iz izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitps ni nicite (makedonski slu~ai)… C CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsu sultanti, u investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… ad i idni bankari, investitori i pretpriema~i… pr retpriema~i…  SP SPECIJALNO PECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi Go olemi popusti i gratisi za pretplatni nici ici na KAPITAL MEDIA GROUP

BERZA

9 91% -9,91%

-22,00

DOW JONES 13,000 12,500 12,000 11,500

11,000 10,500 10,000 9,500 06/07 11/07 16/07 21/07 26/07 31/07 05/08

11,239.80 +429,92

EPL I EKSON SE BORAT ZA VRVOT ehnolo{kiot gigant Epl vo vtornikot za kratko stana najvredna svetska kompanija, koja so pazarnata kapitalizacija ja nadmina energetskata grupacija Ekson mobil. Epl prvpat go nadmina Ekson koga cenata na negovite akcii skokna za 6,1% na 374,61 dolari, so {to ostvari pazarna kapitalizacija od 347,3 milijardi dolari. No, otkako si gi zamenija mestata nekolku pati, na kraj Ekson povtorno se vrati na vrvot. Zav~era na Volstrit negovite akcii bea zaklu~eni na 71,64 dolari za akcija, {to e rast od 2,1%, a vkupnata pazarna kapitalizacija iznesuva 348,3 milijardi dolari. No, bitkata za prvoto mesto se o~ekuva{e da prodol`i i vo tekot na v~era{noto trguvawe, koe na amerikanskite berzi zatvora docna nave~er po makedonsko vreme.

T

+3,98% 3 98%

Berzite v~era malku zdivnaa po padot prvite dva dena od nedelava. Sepak, zagubite se golemi. Germanskiot berzanski indeks DAX izgubi 160 milijardi evra. Amerika be{e vo plus.

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq 100 DAX TOPIX

5,165.72 9,038.04 2,482.52 2,357.69 5,909.07 776.73

VALUTI

+0,02% +1,05% +5,29% -6,90% -0,12% +0,82%

£ €

€ $

1.1308

1.4367

СТАПКА

СТАПКА

ПРОМЕНА

-1,3%

ПРОМЕНА

+0,7%

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1.766,500 $ +1,35% 1 35% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

NAFTA BRENT

105,050 $ +2,42% 2 42% ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

VALERI PEKRES

Francija }e udri na buxetskiot deficit so s# {to treba.


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI

KAPITAL / 11.08.2011 / ^ETVRTOK

SVEDOCI VO SPOROT TARBS-MAKEDONIJA PRED SUDOT

KOJ ]E SVEDO^I VO KORIST NA TARBS, A KOJ PROTIV?  Tu`enite makedonski institucii od avstraliskata kompanija Tarbs vo najgolema tajnost ja sostavuvaat listata so svedoci koi ovoj mesec so svoi iskazi pred Komercijalniot sud vo London }e ja poddr`at tu`enata makedonska strana MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ODBELE@ANI 10 GODINI OD QUBOTENSKI BA^ILA red spomen-obele`jata vo selo Qubanci, vo kasarnata Ilinden i vo Volkovo bea odbele`ani 10 godini od zaginuvaweto na osumte pripadnici na rezervniot sostav na Armijata na Republika Makedonija kaj mesnosta Qubotenski ba~ila. Pokraj ~lenovi na semejstvata i kolegi na zaginatite braniteli, cve}e na spomen-obele`jata polo`i i delegacija na Vladata sostavena od ministerot za zdravstvo Nikola Todorov, zamenik-ministerot za odbrana, Emil Dimitriev i direktorot na Agencijata za sport i mladi, Dime Spasov, od Kabinetot na pretsedatelot na Republika Makedonija, General{tabot na ARM, zdru`enija na gra|ani i od VMRO-DPMNE. Na 10 avgust 2001 godina voeno tovarno vozilo na ARM na patot kaj mesnosta Qubotenski ba~ila nagazi na dve protivtenkovski mini. Pritoa `ivotot go zagubija Tome Badarovski, Goce ^ankulovski, Branko Janev, Tomislav Nastevski, Marjan~o Bo{kovski, Ivica Zlatevski, Tome Dimovski i Rade Jankovski, site pripadnici na rezervniot sostav na ARM od garnizonot Skopje.

P

akedonskata radio-televizija ne otkriva koi svedoci } e gi povika na ro~i{teto zaka`ano za ovoj mesec pred Komercijalniot sud vo London, kade {to }e se pojavi kako tu`ena strana vo procesot Tarbs protiv Makedonija. Izvr{niot direktor na javniot servis, Eftim Ga{tov, i ovoj pat so identi~en odgovor kako sekoga{ koga e vo pra{awe sporot so Tarbs. “Ne davam izjavi na taa tema i dodeka ne zavr{i sudskiot proces ni{to ne mo`am da zboruvam”, izjavi Ga{tov. Za stepenot na tabuiziranost na temata Tarbs vo MRT govorat i informaciite deka tekot na sudskiot proces se dr`i vo najgolema tajnost, duri i od pravnata slu`ba na ku}ata. Za potrebite na sudeweto vo London, MRT ja anga`ira{e angliskata advokatska firma TLT. Spored procenkite napraveni vo mart godinava, tro{ocite za advokatite }e iznesu-

odor Petrov e rezibran za pretsedatel na Svetskiot makedonski kongres na 21-to Generalno sobranie na organizacijata {to se odr`a vikendov vo Skopje. Za po~esni pretsedateli se izbrani akademik d-r @an Mitrev i \or|ija Xorx Atanasoski, funkcijata potpretsedateli }e ja izvr{uvaat prof. d-r Frosina Ta{evskaRemenska, Bor~e Stefanovski, Vangel Bo`inoski i Ismail Bojda, a Ni~e Dimovski e nazna~en za generalen sekretar. Generalnoto sobranie donese i rezolucija za dr`avnoto ime Makedonija, deka toa e nepromenlivo. Rezolucii se doneseni i za pravoto na makedonsko dr`avjanstvo na Makedoncite po poteklo i za elektronsko glasawe na makedonskite dr`avjani vo stranstvo, kako i za popisot na naselenieto vo Makedonija i popi{uvaweto na Makedoncite vo Albanija, Srbija i vo Avstralija.

T

vaat re~isi dvojno pove}e od sumata {to javniot servis }e treba da ja plati dokolku go izgubi sporot. TLT }e naplati tri milioni evra, a Tarbs vo sporot protiv MRT bara 1,8 milioni evra. Ovaa i drugite nelogi~nosti povrzani so anga`iraweto na advokatite {to ja zastapuvaat makedonskata strana uka`uvaat na somnitelno rabotewe na involviranite makedonski institucii vo ovoj slu~aj. Sporen e i samiot na~in na koj se vklu~eni

advokatite koi gi branat MRT i Ministerstvoto za transport. Angliskata advokatska ku}a TLT e izbrana da ja zastapuva MRT bez oficijalna tenderska postapka. Javniot servis se pravda{e deka pravnite zastapnici moralo da se pojavat na sud vo rok od dve sedmici po podnesuvaweto na tu`bata, inaku procesot }e bil izguben. Uslugite na TLT samo vo vo ovaa faza ja ~inele MRT 650.000 evra. Iako u{te vo mart 2010 godina

BU^KOVSKI: NE SUM OPTIMIST ZA ISHODOT OD LONDON Porane{niot premier Vlado Bu~kovski, koj vo juli 2005 godina zaedno so sopstvenikot na Tarbs, Majk Bulos, go pu{ti vo rabota teleport-centarot okolu koj se vrti sudskiot spor, ne o~ekuva povolna presuda za Makedonija. “Ne sum optimist za toa kako }e zavr{i sudskiot proces vo London. Imam lo{i iskustva so dosega{nite me|unarodni arbitra`i vo koi Makedonija bila tu`ena strana. Tamu nema politi~ki vlijanija”, veli Bu~kovski.

V

TODOR PETROV REIZBRAN ZA PRETSEDATEL NA SMK

Me|u mo`nite svedoci koi bi otpatuvale mesecov vo London se site premieri od Qub~o Georgievski dosega, kako i site ministri za transport i direktori na MRT vo ovoj period.

M

VTOR ISPITEN ROK ZA DR@AVNA MATURA toriot rok za testirawe po ispitite od dr`avna matura za u~enicite koi ne ja polo`ija vo juni e 13. i 16. avgust. Spored podatocite na Dr`avniot ispiten centar, nadle`en za organizacija i sproveduvawe na dr`avnata matura, vo avgustovskiot rok ima 1.928 prijavi. V sabota 320 kandidati }e polagaat maj~in jazik (makedonski, albanski ili turski) i literatura, a vo vtornik vtoriot eksteren predmet po izbor na u~enikot – matematika ili stranski jazik za gimnazisko obrazovanie, odnosno filozofija ili estetika za maturantite od umetni~kite u~ili{ta. Za stranski jazik se prijavile 1.309 kandidati, za matematika osnovno nivo 296, za estetika ili filozofija trojca kandidati, a nema prijaven za matematika napredno nivo. Vo junskoto polagawe be{e postignata prose~na ocenka 3,3, {to e najdobar rezultat vo izminatite tri godini otkoga vo Makedonija se polaga dr`avna matura. Maturantite {to ja polo`ija dr`avnata matura vo juni idnata nedela mo`e da konkuriraat za upis na fakultet. Prviot rok za prijavuvawe e 16. i 17. avgust, vtoriot na 1. i 2. septemvri, a tretiot, kade {to }e ima slobodni mesta, e na 15. septemvri, koga }e po~ne novata akademska godina.

KOI SE SVEDOCITE?

TLT ja zastapuvala MRT vo London, prvata objava za anga`irawe advokati za ovoj slu~aj izleze vo Slu`ben vesnik duri na 3. noemvri minatata godina. Ministerstvoto za transport odbivalo da go primi izvestuvaweto deka e tu`ena strana, pa ne anga`iralo advokati. Koga bilo prinudeno da ja prifati tu`bata, vo avgust 2010 godina ja zadol`ilo MRT da ovozmo`i TLT da ja pretstavuva i ovaa institucija pred sudot. Ministerstvoto duri vo oktomvri 2010 objavi javen oglas vo koj bara{e advokatska firma registrirana vo Anglija, a vo fevruari 2011 godina ja izbra Herbert Smit. Otkako vo mart ovaa godina londonskiot sud gi definira{e ~ekorite {to }e vodat do presudatata, Herbert Smit go izvestila Ministerstvoto za transport deka nivnite tro{oci vo sudskiot spor }e iznesuvaat 3,2 milioni evra. Tro{ocite na TLT najverojatno bi bile ne{to pomali, {to zaedno pravi sumata {to }e se potro{i samo za advokatite, zaedno so dosega potro{enoto, da iznesuva me|u 6,5 i sedum milioni evra.

CANOSKI POBARA JAVNO SOO^UVAWE

GAZI BABA ODBI SPOGODBENO RE[AVAWE NA SLU^AJOT “KOSMOS” MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

nv e s t ito r ot na Ko s mo s , p r a te nikot Fijat Canoski, pobara javno soo~uvawe so gradona~alnikot na op{tina Gazi Baba, Toni Trajkovski, na koe }e gi prezentiral negovite fakti, za koi veli deka se zakonski osnovani vo slu~ajot so urivaweto na kompleksot vo izgradba. Trajkovski pred dva dena prezentira{e dokumenti vrz osnova na koi tvrde{e deka investitorot i izveduva~ na Kosmos ne samo {to gradel sprotivno na Detalniot urbanisti~ki plan i na Zakonot za gradba, tuku nemal proekt po koj gi izveduva grade`nite zafati. “Jasna e namerata so vakvi odnapred podgotveni i od

I

drug napi{ani stavovi, bez nikakva zakonska osnova, tendenciozno da se na{teti li~no na mojot ugled i finansiski da se uni{ti investiciskata firma TDU FINE DOO–Skopje”, pi{uva Canoski vo svoeto otvoreno pismo do prviot ~ovek na op{tina Gazi Baba. Spored Canoski, sekoe begawe od javno soo~uvawe }e zna~i deka op{tinata ne e zainteresirana da gi slu{ne negovite stavovi i da ja pogledne dokumentacijata so koja }e ja doka`el legalnosta na celiot proekt. toj najavi

deka podgotvuva i sudsko soo~uvawe. Pravniot tim na Canoski intenzivno raboti na podgotovka na krivi~nite prijavi koi }e bidat podneseni protiv Trajkovski i in`enerkata od Sektorot za urbanizam, koja postapuvala vo slu~ajot so Kosmos. Investitorot na Kosmos uveruva deka nema nikakvi otstapuvawa od osnovniot proekt. Kompleksot Kosmos, vreden 60 milioni evra, kako {to potencira Canoski, pove} e od 10 dena e zatvoren, a na negovo urivawe raboti tim od op{tina Gazi Baba.

Trajkovski odbi voninstitucionalno soo~uvawe so Canoski. “Ne gledam racionalna pri~ina za debata koja } e se odviva nadvor od instituciite, zatoa {to takva forma na komunikacija }e go simne nivoto na op{testvena debata i osven nepotrebni dramatur{ki efekti, ne nosi ni{to produktivno. Naprotiv, taa odnapred e bespredmetna, zatoa {to nema institucionalna potkrepa, nitu efekt”, veli Trajkovski vo odgovorot na otvorenoto pismo na Canoski.

KOSMOS NA DNEVEN RED NA OPOZICISKIOT FRONT Na barawe na Fijat Canoski, liderot na PEI, partija koja e del od opozicionata koalicija, idnata nedela }e se odr`i sredba na pretsedatelite na Opozicioniot front, predvoden od SDSM. Od partijata na Canoski potenciraat deka }e baraat poddr{ka od koalicionite partneri za stavawe na to~kata na dneven red na nekoja od sobraniskite komisii ili na plenarna sednica na Sobranieto.


KAPITAL / 11.08.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

7

 PREGLED VESTI PERDJU: RAMKOVNIOT E USPE[EN MODEL ZA ETNI^KITE KONFLIKTI e{e te{ko da se pregovara, no be{e mnogu pote{ko da se primenuva, veli Xejms Perdju olesnuva~ot na pregovorite me|u makedonskata i albanskata strana pri sostavuvaweto na Ramkovniot dogovor. Toa {to e najva`no, potencira Perdju vo intervju za Doj~e vele, e toa {to Ramkovniot ja pridvi`i Makedonija napred kon polna demokratija, gra|anski prava i priznavawe na kulturniot i etni~kiot identitet na lu|eto vo zemjata. Toj potencira deka e zadovolen od negovoto sproveduvawe. “Mo`eme da ka`eme deka principite na Ramkovniot do dogovor se usvoeni – ednakvite prava i priznavaweto na kulturite. Dali toa e sovr{eno? Ne, ne e sovr{eno. No sepak, Makedonija dobiva dobri ocenki poradi No, o` o`ivotvoruvaweto na Ramkovniot dogovor”, veli Perdju. To podvlekuva deka Ramkovniot dogovor pretstavuva Toj mo model za nadminuvawe na etni~kite konflikti i vo dr drugi krizni regioni vo svetot. “V “Vsu{nost, Ramkovniot dogovor e ve}e upotreben ne ka obvrzuva~ki dokument, tuku kako model, koj drugkako ite go koristat vo drugi podra~ja. Mislam deka Marti Ah Ahtisari go iskoristi Ohridskiot dogovor za svoite pr principi za Kosovo. Napravena e navistina dobra ra rabota vo priznavaweto na pravata i privilegiite na ma malcinstvata”, ocenuva Perdju. Pe Perdju istaknuva deka Ohridskiot dogovor e zavr{ena rabota, a Makedoncite i Albancite vo zemjava treba da rabotat na otvorenite pra{awa nadvor od nego, a ne toj da se pro{iruva so nov korpus na albanski etni~ki barawa.

B

VLEGUVAME LI VO IZOLACIJA?

MAKEDONIJA ZAOBIKOLENA OD SVETSKITE POLITI^ARI

 S$ po~estoto zaobikoluvawe na zemjata za ekspertite e lo{ znak deka Makedonija ne e na prioritetnata lista na evropskite i svetskite politi~ari GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

e spu{ta li Makedonija s$ ponisko na listata so prioriteti na svetskite politi~ari? Dodeka zemjite od regionot redovno pre~ekuvaat visoki pretstavnici od EU i SAD, Makedonija od posetata na evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File i pretsedatelot na evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, vo Ohrid na po~etokot na april ne pre~ekala nitu eden visok gostin od stranstvo. Na agendata na balkanskata turneja koja denovive ja pravi germanskiot {ef na diplomatijata, Gvido Vestervele, ja nema Makedonija. No, ova ne e prv slu~aj koga oficijalno Skopje ne bilo del od agendata na balkanskite turnei na stranskite politi~ari. Za potsetuvawe, poslednite nekolku meseci Makedonija be{e zaobikolena od balkanskata turneja na pomo{nikot-dr`aven sekretar na SAD, Filip Gordon, kako i od miniturnejata na amerikanskiot dr`aven sekretar, Hilari Klinton. Makedonija ne be{e del ni od balkanskata turneja na ruskiot premier, Vladimir Putin. Zemjava so godini nemala oficijalna poseta nitu od vladini pretstavnici na najmo}nite evropski dr`avi, kako Germanija, Italija i Francija. Iako del od doma{nite eksperti vakvoto zaobikoluvawe go opravduvaat so faktot deka od Makedonija se ~eka samo re{avawe na sporot za imeto za zemjava da trgne napred vo evroatlantskite integracii, s$ po~esti se komentarite deka ova e lo{ znak koj poka`uva deka Makedonija e s$ podolu na regionalnata lista so prioriteti na svetskite politi~ari. Vo taa nasoka doa|a i izjavata koja vicepremierkata za evrointegracii, Teuta Arifi, ja dade za “Kapital”, vo koja veli deka zemjava treba pove}e da se anga`ira za da ne bide zaobikoluvana. “Sekoga{ e dobro koga visoki pretstavnici ja posetuvaat zemjata vo ramkite na nivnite turnei. Toa e mo`nost za promocija na na{ite dr`avni interesi. Za konkretniot

S

slu~aj mislam deka prioritet na Vestervele se regionite vo koi se detektirani krizi. No, sekako, smetam deka treba da se anga`irame da ne bideme zaobikoluvani”, veli vicepremierkata Arifi. S$ po~estoto zaobikoluvawe na oficijalno Skopje go komentira i univerzitetskiot profesor Stevo Pendarovski. Spored nego, ne dr`at tezite deka tokmu poradi toa {to Makedonija ne e vo kriza otsustvuvaat posetite od visokite pretstavnici. Toj veli deka nitu Hrvatska, nitu Crna Gora, koi se del od posetata na germanskiot minister za nadvore{ni raboti Vestervele, po nieden parametar ne se nestabilni ili dr`avi vo kriza. “Ova e lo{ znak za zemjava. Toa e znak deka Makedonija pa|a od listata so prioriteti kaj visokite pretstanici, kako od Evropa, taka i od svetot. Te{ko e da se ka`e koga posleden pat n$ posetil visok pretstavnik od klu~nite evropski zemji kako Italija, Holandija ili Germanija, iako makedonskata vlada va`i za progermanska. Smetam deka visokite pretstavnici namerno n$ odbegnuvaat poradi toa {to ne gledaat deka se slu~uvaat pozitivni politi~ki promeni vo zemjava”, veli Pendarovski. GO ISPU[TA LI REGIONOT OTVORENIOT PROZOREC NA EU? Optimisti~kata poraka na evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, deka do kra-

TEUTA ARIFI VICEPREMIER ZA EVROINTEGRACII “Sekoga{ e dobro koga visoki pretstavnici ja posetuvaat zemjata vo ramkite na nivnite turnei. Toa e mo`nost za promocija na na{ite dr`avni interesi. Mislam deka prioritet na germanskiot {ef na diplomatijata se regionite vo koi se detektirani krizi. No, sekako, treba da se anga`irame da ne bideme zaobikoluvani.” jot na 2011 godina o~ekuva da po~nat pregovorite so najmalku tri zemji od Zapaden Balkan najverojatno e preambiciozna za regionot. Neizglasaniot izboren zakonik vo Podgorica i uslo`netite pregovori me|u Belgrad i Pri{tina seriozno go popre~uvaat patot na Crna Gora i Srbija, za koi se polaga{e najgolema nade` deka do krajot na 2011 godina }e gi po~nat pregovorite. Doma{nite eksperti celosno ja isklu~uvaat mo`nosta Makedonija do krajot na godinava da gi po~ne pregovorite so Unijata, so ogled na toa {to pregovorite za re{avawe na sporot za imeto voop{to ne mrdnale od mesto.

KOI VISOKI PRETSTAVNICI NÈ POSETIJA VO 2011?  Tomas Kantrimen, pomo{nik-dr`aven sekretar na SAD  [tefan File, evrokomesar za pro{iruvawe  @oze Manuel Baroso, pretsedatel na Evropskata komisija

KOI VISOKI PRETSTAVNICI NÈ ZAOBIKOLIJA VO 2011?  Filip Gordon, pomo{nik-dr`aven sekretar na SAD  Hilari Klinton, dr`aven sekretar na SAD  Gvido Vetervele, minister za nadvore{ni raboti na Germanija  Vladimir Putin, premier na Rusija  Ketrin E{ton, visok pretstavnik na EU za nadvore{ni raboti

DLABOREZOT OD IVANOV ME\U NAJVREDNITE PODAROCI NA TADI] laborezot izraboten na drvena podloga so motiv “Ptica so piliwa”, koj pretsedatelot \orge Ivanov mu go podari na srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, e eden od najvrednite podaroci koi Tadi} gi dobil vo 2010 godina, prenesuva srpskiot vesnik “Blic”. Spored katalogot objaven na stranicata na Agencijata za borba protiv korupcijata, od site ministeri i drugi politi~ari vo Srbija najmnogu podaroci, nad 130, dobil srpskiot pretsedatel. Kako najskap podarok se procenuva podarokot koj mu go donel pretsedatelot na gr~kiot Parlament, Filipos Petsalnikos, koj na Tadi} mu podaril zlatnik so likot na Perikle, ~ija vrednost se procenuva na 180.000 dinari ili 1.800 evra. Sleden najvreden podarok se smeta bronzenata statua na rudar, vredna 150.000 dinari, odnosno 1.500 evra, koja Tadi} ja dobil od RTB Bor, a me|u povrednite podaroci, prenesuva “Blic”, e i podarokot od makedonskiot presedatel Ivanov.

D


8

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 11.08.2011 / ^ETVRTOK

 PREGLED VESTI ZEMJODELSKO ZEMJI[TE ]E SE PRENAMENUVA ZA DETALNI GEOLO[KI ISTRA@UVAWA inisterstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo donese nov pravilnik za postapka za izdavawe pozitivno mislewe za vremeno prenamenuvawe na zemjodelsko zemji{te za detalni geolo{ki istra`uvawa i eksploatacija na mineralni surovini. Sklu~enite dogovori od ovaa oblast se va`e~ki dokolku resornoto ministerstvo pozitivno se izjasni za niv. Kako {to objasnuvaat od Ministerstvoto, pozitivno mislewe ne mo`e da se dobie ako na edno dr`avno zemjodelsko zemji{te ve}e ima sklu~eno dogovor za zakup. Isklu~ok e mo`en dokolku se raboti za mineralna surovina od javen interes.

M

BESPLATNO DESETMINUTNO PARKIRAWE VO STROGIOT CENTAR NA SKOPJE retprijatieto Parkinzi na op{tina Centar }e stane nov stopanstvenik na parkinzite vo centralnoto gradsko podra~je i od sredinata na idniot mesec }e vovede kompletno nov sistem za parkirawe. So ova gra|anite prv pat }e imaat mo`nost za besplaten parking od 10 minuti vo strogiot centar na gradot, bez da imaat obvrska da kupat parking-karta. Osven vo gotovo i so plate`ni karti~ki, gra|anite koi }e se parkiraat na teritorijata na op{tina Centar }e mo`at da pla}aat so pomo{ na beskontaktna pripejdkarti~ka koja }e se izdava na novopostavenite uredi i na plate`ni mesta koi }e gi utvrdi pretprijatieto, a }e va`i i za naplata na drugi uslugi, kako na primer javniot gradski prevoz, karti za razni kulturni i sportski manifestacii. Sistemot na naplata i izdavaweto na karti~kite }e se izvr{uva na parkomati koi }e vra}aat kusur, a }e bidat postaveni na najfrekventnite parkirali{ta. “Kupenata parking-karta }e va`i za cela zona, {to zna~i deka so nea korisnikot dobiva maksimalna mobilnost i koristewe na parking-uslugata na pove}e parkirali{ta koi se nao|aat vo edna ista zona. So ova se predviduva priroden tek na soobra}ajot vo centarot na gradot, bez nepotrebni zadr`uvawa na vozilata na edna lokacija podolgo vreme”, izjavi Margarita Bakev, rakovoditel na Sektorot za pravni raboti i ~ove~ki resursi.

P

500.000 EVRA GRANT ZA IPA PROEKTI ME\U MAKEDONIJA I BUGARIJA avnite organizacii od Severoisto~niot, Jugoisto~niot i Isto~niot region mo`e da dostavat predlogproekti soglasno IPA povikot za programata “Prekugrani~na sorabotka me|u Makedonija i Bugarija” do 14. septemvri. Maksimalniot iznos na grantot e 500.000 evra. Od Severoisto~niot region aplikanti mo`e da bidat javni organizacii od Kratovo, Kriva Palanka, Rankovce, Kumanovo, Lipkovo i Staro Nagori~ane. Od Jugoisto~niot region mo`e da apliciraat Valandovo, Bogdanci, Dojran, Radovi{, Kon~e, Strumica, Vasilevo i Novo Selo, a od Isto~niot region Berovo, Peh~evo, Vinica, Ko~ani, ^e{inovo, Oble{evo, Zrnovci, Probi{tip, [tip, Karbinci, Del~evo i Makedonska Kamenica. Konsalting Makedonija zadutre }e gi sovetuva vo Skopje site zainteresirani na temata - Kako da podgotvite proekt za programata “Prekugrani~na sorabotka me|u Makedonija i Bugarija”.

J

SE O^EKUVAAT NOVI INVESTICII VO STANBENA IZGRADBA

GRADE@NICITE BARAAT LOKACIJA PLUS ZA IZGRADBA NA STANOVI  Dokolku grade`nite kompanii navreme se podgotvat za pobaruva~kata na stanovi, koja spored site presmetki }e kulminira po Nova godina, toga{ navistina mo`e da stane zbor za dolgonajavuvanata grade`na ekspanzija vo Makedonija SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

obaruva~kata na pazarot na nedvi`nosti, koja se o~ekuva naglo da se zgolemi po Nova Godina, po stapuvaweto na sila na vladinata merka za subvencionirani stanbeni krediti, mo`e dobro da gi razdvi`i grade`nata industrija i celokupnta ekonomija, voop{to. Bankite ve}e najavija deka podgotvuvaat novi, relaksirani uslovi za stanbeni krediti, a zasilena ofanziva najavuvaat i grade`nite kompanii. Grade`nicite koi gi konsultiravme velat deka ve}e baraat novi lokacii za gradewe. Vo igra se grade`ni parceli koi se nao|aat na periferijata na Skopje, bidej}i spored vladiniot proekt, za subvencionirawe na stanben kredit e neophodno proda`nata cena na stanot so presmetan DDV da ne

P

nadminuva 900 evra za metar kvadraten. Spored grade`nicite, dokolku stanuva zbor za Skopje, toga{ najmnogu interes }e ima tokmu za izgradba na stanovi vo perifernite delovi, kade {to se prodavaat poevtino. Vo Zdru`enieto na grade`ni kompanii pri Stopanskata komora smetaat deka sega na poteg se dr`avata i op{tinite, koi vo sledniot period treba zasileno da rabotat na izgotvuvawe novi urbanisti~ki planovi, ureduvawe na infrastrukturata, no i proda`ba na dr`avnite lokacii nameneti za izgradba na stanbeni kompleksi. “Jasno e deka vo centralnoto gradsko podra~je nema stanovi za taa klasa koja }e bide opfatena so ovie proekti koi gi najavuva Vladata. No, koga stanuva zbor za poevtini stanovi koi se gradat vo prigradskite naselbi, treba da se ima predvid deka tamu navistina ima potreba od izgradba na pati{ta i in-

1.042 718

evra za metar kvadraten iznesuva prose~nata cena na stanovite vo Skopje

evra za metar kvadraten iznesuva prose~nata cena na stanovite vo drugite gradovi niz Makedonija

frastruktura, voop{to. A i op{tinskata administracija treba da sedne i da donese novi urbanisti~ki planovi”, velat vo Zdru`enieto. Spored ekspertite, dokolku grade`nite kompanii navreme se podgotvat za zgolemenata pobaruva~ka na stanovi, koja spored site presmetki se o~ekuva da dostigne kulminacija po Nova godina, toga{ navistina mo`e da se slu~i dolgonajavuvanata grade`na ekspanzija na stanbeni kompleksi vo Makedonija. Toa }e povle~e podobruvawe i na sostojbite vo drugite industrii. Ekspertite smetaat deka o`ivuvaweto na stanbenata izgradba }e zna~i nov impuls za pogolema stopanska aktivnost na industrijata za grade`ni materijali, no

i na elektroindustrijata, drvnata industrija i na proizvoditelite na trajni potro{ni stoki. Kolku pove}e stanovi se gradat, tolku pove}e se zgolemuva vkupnata potro{uva~ka na trajnite potro{ni stoki. Vo momentov intenzitetot na gradewe, spored statisti~kite podatoci, bele`i namaluvawe vo sporedba so minatata godina. Spored grade`nicite, toa se dol`i na bavnoto izdavawe na dokumentacijata od op{tinite. Dr`avnata statistika vo juni godinava zabele`a namaluvawe na brojot na izdadeni odobrenija za gradewe za 9,9% vo sporedba so istiot mesec lani. Udel vo negativnite brojki ima i nedostigot od slobodno zemji{te za gradewe.


KAPITAL / 11.08.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

9

MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT PRODOL@UVA SO STARATA PRAKTIKA

JANAKIESKI NE GO DAVA DR@AVNOTO ZEMJI[TE

 Iako od 1. juli op{tinite dobija mo`nost da upravuvaat so dr`avno grade`no zemji{te, Ministerstvoto za transport i vrski prodol`uva da oglasuva proda`ba na dr`avno grade`no zemji{te, koe formalno e vo nadle`nost na op{tinite ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

inisterstvoto za transport i vrski prodol`uva so proda`ba na dr`avno grade`no zemji{te, iako od 1. juli ovaa nadle`nost ja zedoa op{tinite. Vo poslednite dva oglasi objaveni v~era se prodavaat atraktivni parceli vo vikend-naselbi vo Berovo i vo Dojran. Iako i dvete op{tini gi ispolnuvaat uslovite za samostojna proda`ba na parcelite na nivna teritorija, nejasno e zo{to toa povtorno go pravi Ministerstvoto. Berovo be{e prvata op{tina za koja ministerot Mile Janakieski najavi deka }e dobie ovlastuvawe za proda`ba na dr`avno zemji{te vedna{ po sostavuvaweto na Vladata. Vo Berovo se oglaseni tri parceli nameneti za vikend-ku}i vo turisti~kata naselba Suvi laki so vkupna povr{ina od 1.561 metar kvad-

M

raten po po~etna cena od edno evro za metar kvadraten, a vo Dojran se prodavaat sedum parceli na krajbre`jeto nameneti isto taka za vikendku}i, so vkupna povr{ina od 3.389 metri kvadratni. Od op{tina Dojran vakvata postapka ja objasnuvaat so toa {to Ministerstvoto za transport i vrski ve}e edna{ gi objavilo na proda`ba ovie parceli, no nikoj ne se javil. Iako op{tinata ima kapacitet sama da prodava, sepak, odlu~ile Ministerstvoto za transport i vrski da ja sprovede ovaa postapka zatoa {to toa ja po~nalo istoto. Velat deka dosega ne oglasile nitu edna parcela bidej}i po~etnite ceni se mnogu niski. “Op{tina Dojran gi ispolnuva uslovite za proda`ba na dr`avno grade`no zemji{te. Planirame samostojno da po~neme so proda`ba na po~etokot na oktomvri. Ne sakame da gi oglasime parcelite bidej}i zemji{teto se prodava

po mnogu niska po~etna cena od edno evro za metar kvadraten, {to ne e isplatlivo”, objasnuva gradona~alnikot na op{tina Dojran, Gligor ^abulev. Toj veli deka Dojran ima pove}e atraktivni parceli i za vikend-naselba i za hoteli i deka ima interes za niv, no }e ~ekaat da se zgolemi cenata. Od Ministerstvoto za transport i vrski velat deka dosega nitu edna op{tina gi nema ispolneto uslovite potrebni sama da upravuva so dr`avno grade`no zemji{te. "Od vkupno 85 op{tini preduslov za steknuvawe so nadle`nost za upravuvawe so dr`avno grade`no zemji{te imaat 48 op{tini. Od niv Gevgelija, Karpo{, Ko~ani, Strumica, Veles i Demir Kapija imaat dostaveno barawa do Komitetot za grade`no zemji{te, no imaa nekompletna dokumentacija, koja se bara soglasno so zakonot i do niv e isprateno barawe

za dokompletirawe na istata. Po dostavuvawe na potrebnite dokumenti, Komitetot }e dostavi predlog do Vladata za prenesuvawe na pravoto za upravuvawe so dr`avno grade`no zemji{te" informiraat od Ministerstvoto za transport i vrski. Vo me|uvreme Ministerstvoto intenzivno

raboti na ras~istuvawe na golem broj lokacii niz dr`avata. "Vo tek e postapka za ottuy|uvawe na grade`no zemji{te na 174 lokacii, a vo zavr{na faza za ottu|uvawe se u{te 230 likacii" velat od Ministerstvoto. Sporeed Zakonot, za da mo`at da upravuvaat

so dr`avnoto zemji{te op{tinite treba da imaat dovolen broj obu~eni vraboteni koi }e upravuvaat so grade`no zemji{te i da donesat programa za upravuvawe so zemji{teto usvoena od strana na sovetot na op{tinata i od Ministerstvoto za transport i vrski.

28 OKTOMVRI SPECIJALEN PRILOG

OSIGURUVAWE I LIZING  OSIGURITELNITE KOMPANII OVAA ESEN SO NOVI PAKET-PONUDI, DIZAJNIRANI SPECIJALNO ZA KOMPANIITE!

 KAKVI NOVI MO@NOSTI I POVOLNOSTI SE OTVARAAT ZA MAKEDONSKITE KOMPANII?

 [TO ZNA^I POSEDUVAWETO NA OSIGURITELNA POLISA?  VO SEGMENTOT @IVOTNO OSIGURUVAWE GODINAVA VLEGOA DVE NOVI KOMPANII - DALI TOA ]E GO ZA@IVEE @IVOTNOTO OSIGURUVAWE ILI ZGOLEMENATA POBARUVA^KA I SVESNOST ZA POTREBATA OD OSIGURUVAWE NA @IVOTOT- PREDIZVIKA I ZGOLEMUVAWE NA PONUDATA?

 NOVINI NA LIZING PAZAROT VO MAKEDONIJA OVA SE SAMO DEL OD TEMITE KOI KE MO@E DA GI PRO^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG OSIGURUVAWE I LIZING, KOJ ]E IZLEZE NA 28 OKTOMVRI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111


Kompanii / Pazari / Finansii

10

 PREGLED VESTI a 9,5% porasnale proda`nite ceni na industriskite proizvodi vo juli ovaa godina vo sporedba so istiot period lani. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, vo juli 2011 godina proda`nite ceni na proizvoditelite na industriski proizvodi na doma{niot pazar se poniski za 1% na mese~no nivo. Vo juli ovaa godina, sporedeno so istiot period lani, proda`nite ceni na proizvoditelite na industriski proizvodi na doma{niot pazar se povisoki vo grupata energija za 13,6%, kaj grupata netrajni proizvodi za {iroka potro{uva~ka za 7,2%, kaj intermedijarnite proizvodi, osven energijata, za 6,9%. Trajnite proizvodi za {iroka potro{uva~ka pak, na godi{no nivo porasnale za 4,2%, dodeka kapitalnite proizvodi za 1,8%. Na mese~no nivo pak, vo periodot juni-juli ovaa godina proda`nite ceni na proizvoditelite na industriski proizvodi na doma{niot pazar se namalija vo grupata energija za 2,4% i vo grupata intermedijarni proizvodi, osven energijata, za 0,4%.

Z

OHRI\ANEC OSOMNI^EN ZA DANO^NO ZATAJUVAWE I UNI[TUVAWE DELOVNI KNIGI VR Ohrid podnese krivi~na prijava protiv S.D.(44) od Ohrid, osomni~en deka storil krivi~ni dela dano~no zatajuvawe, o{tetuvawe ili povlastuvawe na doveriteli i falsifikuvawe ili uni{tuvawe delovni knigi. Od MVR velat deka so ovie dela osomni~eniot go o{tetil dr`avniot buxet za 28.300 evra. Vo tekot na 2008, 2009 i 2010 godina osomni~eniot vo svojstvo na sopstvenik i upravitel na firma, so namera da obezbedi protivpravna materijalna korist, vodel fiktivno smetkovodstvo, delumno se obezbeduval so fiktivni fakturi, do UJP Ohrid ne podnesuval DDV prijavi ili gi podnesuval so nevistiniti podatoci, protivpravno podigal `iralni sredstva od smetkata na firmata vo delovnite banki koi bile nezakonski razkni`uvani po pove}e osnovi, bez da poseduva soodveten dokument. Osomni~eniot vo tekot na 2009 i 2010 godina, iako znael deka negovata firma e nesposobna za pla}awe, so namera izigral nekolku doveriteli-dostavuva~i na behaton plo~ki. So izmamni~ki dejstva vo knigovodstvenata evidencija, namesto da gi pla}a obvrskite kon doveritelite vo iznos od 42.800 evra, toj gi podignal vo gotovo od `iro-smetka i li~no fiktivno gi evidentiral kako materijalni tro{oci vo iznos od re~isi 60.000 evra vo 2009 i 54.000 evra vo 2010 godina. So izmamni~ki dejstva i la`no pretstavuvaj}i se deka e vraboten vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti prijaveniot o{tetil pove}e doveriteli na negoviot praven subjekt za vkupen iznos od 40.800 evra i ja prikril, odnosno ja uni{til delovnata dokumentacija koja zakonski bil obvrzan da ja ~uva.

S

ZAVR[I @ETVATA VO STRUMI^KO, SOBRANI 22.000 TONI @ITO o poslednite aktivnosti vo povisokite ridskoplaninski regioni zavr{i `etvata na p~enicata vo Strumi~ko. Od okolu 5.800 hektari sobrani se 22.000 toni `ito, pribili`no ista koli~ina kako i minatata godina. “Godinava prose~nite prinosi se pogolemi, no poradi namalenite povr{ini `itnata rekolta e re~isi kako minatogodi{nata”, velat vo melni~kata industrija Koda trejd. Kvalitetot na rodot e odli~en, a otkupnite ceni na lebnoto `ito od 12 denari za kilogram se 50% povisoki od minatata godina.

S

+

Макстил РЖ Услуги Макпетрол Стопанска бан. Битола Фершпед 8/10/2011

Хот. Метропол Охрид Јака 80 Радовиш Тетекс Тетово Охридска банка Македонијатурист

-

раст

нова цена

+9,59% 176,00 +9,35% 220,00 +9,12% 24.005,00 +5,51% 2.380,00 +3,25% 50.075,00 пад

-9.91% -3.00% -2.90% -2.10% -1.22%

MARJAN BOJAXIEV REKTOR NA UNIVERZITETOT AMERIKAN KOLEX-SKOPJE

RASTAT PRODA@NITE CENI NA INDUSTRISKITE PROIZVODI

8/10/2011

KAPITAL / 11.08.2011 / ^ETVRTOK

нова цена

200.00 291.00 535.00 1,400.00 2,717.00

AMERIKAN KOLEX ME\U 10 NAJDOBRI BIZNIS-[KOLI VO ISTO^NA EVROPA  Amerikan kolex ima vizija da bide univerzitet so me|unarodna akreditacija, me|unarodni studenti i profesori i me|unarodni standardi na nastavnite programi. Na{ata misija e da staneme univerzitet od treta generacija, ~ii{to osnovni karakteristiki se {to nastavata e prete`no na angliski jazik, ne se bazira na dr`avno finansirawe i se karakterizira so ogromna mobilnost na studentite i profesorite IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ealniot sektor ve}e go prepozna kvalitetot na na{ite studii, pa 60% od na{ite diplomirani studenti se vrabotuvaat vo rok od {est meseci, a toa be{e eden od preduslovite za da dobieme amerikanska akreditacija. Isto taka, vraboteni od 100-te najgolemi kompanii se naj~esti studenti na na{ite MBA studii. I se razbira, najva`noto, izminative dve godini dobivme ~etiri me|unarodni priznanija: akreditacija od ECBE (European Council for Business Education), od ACBSP (Accrediting Council for Business colleges and schools) i sega vo {ega se narekuvame “edinstven ACBSP akreditiran univerzitet isto~no od Viena”, veli Marjan Bojaxiev, rektor na Univerzitetot Amerikan kolex-Skopje, dodavaj}i deka posebno zna~ajno priznanie za Amerikan kolex so koj toj upravuva e rangiraweto vo top 10 biznis-{koli vo Isto~na Evropa od strana na biznis internet-portalot CEO Magazine od London. Vo intervjuto so Bojaxiev, koe vo celost }e bide objaveno vo

R

dvobroj izdanieto na magazinot “Kapital”, koe }e izleze na 12 avgust, razgovaravme za mnogu raboti, po~nuvaj}i od toa {to s$ go izdvojuva ovoj univerzitet od konkurencijata na makedonskiot obrazoven pazar, za trendovite i kvalitetot na obrazovanieto vo Makedonija, pa do biznis-literaturata bez koja ne mo`e da se zamislat policite vo negoviot raboten kabinet. Univerzitetot Amerikan kolex-Skopje (UACS) po~na da raboti kako Fakultet za delovna ekonomija i menaxment vo 2005 godina, a od 2006 godina prerasna vo univerzitet so {est fakulteti. Bojaxiev veli deka Amerikan kolex ima zacrtano vo svojata vizija da bide univerzitet so me|unarodna akreditacija, me|unarodni studenti i profesori i me|unarodni standardi na nastavnite programi. “Me|unarodnite akreditacii i zapadnite standardi na nastava se u{te edna rabota koja garantira deka od Amerikan kolex nema da izlezat kadri “nabubani” samo so teorija”, veli Bojaxiev. Na pra{aweto po {to se razlikuva Amerikan kolex od drugite privatni univerziteti vo Makedonija Bojaxiev

odgovara deka ne saka da se sporeduva so doma{nite univerziteti. “Na{i benchmark univerziteti se Amerikanskiot univerzitet vo Blagoevgrad, Amerikanskiot kolex vo Solun, Siti kolex kako ogranok na Univerzitetot [efild vo Solun i Univerzitetot vo Qubqana. Nie nudime ist kvalitet kako site niv, no po daleku poniska cena, koja e prilagodena na makedonski uslovi. UACS ima mnogu raboti {to go pravat poseben. Del od na{ata misija e da staneme 3G univerzitet, odnosno univerzitet od treta generacija, ~ii osnovni karakteristiki se {to nastavata e prete`no na angliski jazik, ne se bazira na dr`avno finansirawe i se karakterizira so ogromna mobilnost na studentite i profesorite. Za razlika od ostanatite koi se teach only, odnosno se fokusiraat na teoriska nastava, nie sme teach and research univerzitet, {to zna~i deka vlo`uvame mnogu vo nau~noistra`uva~kata rabota”, objasnuva Bojaxiev. Toj posebno ja potencira odli~nata sorabotka na Amerikan kolex so biznissektorot vo Makedonija. “Vo delovniot sovet ima pove}e

od 100 kompanii, me|u koi najgolemite banki, telekomoperatori, firmi od ITsektorot, advokati, notari, grade`ni firmi, nevladiniot sektor i lokalnata samouprava, kako i pretstavnici na kontrolni i regulatorni tela”, zavr{uva Bojaxiev.

sreda - 10.08.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка

3м 4.00%

6м 5.50%

24м 5.00%

36м 7.90%

Шпаркасе банка Охридска банка

4.80% 4.60%

5.60% 4.80%

8.10% 5.00%

8.50% 5.00%

Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

4.00% 4.60% 4.50% 5.00% 5.30%

5.00% 5.50% 5.90% 6.00% 6.50%

8.20% 8.50% 8.00% 9.00% 9.00%

8.30% 9.00% 8.30% 9.50% 9.50%

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

3м 2.20% 2.10%

6м 2.70% 2.50%

24м 3.80% 3.60%

36м 4.10% 4.50%

Охридска банка Прокредит банка ТТК банка

2.50% 2.40% 2.70%

3.00% 2.90% 3.00%

3.75% 4.10% 4.20%

4.00% 4.50% 4.70%

Алфа банка Уни банка

2.40% 2.55%

3.00% 3.00%

4.20% 4.50%

4.50% 6.00%

Еуростандард банка

3.50%

4.00%

5.00%

5.50%

Држава

Валута

Среден

ЕМУ САД

евро долар

61.5042 43.1094

В.Британија Швајцарија Канада Австралија

фунта франк долар долар

70.4435 58.0557 43.4874 43.9630

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка

камата 4.00% 5.50%

3%

12м

Euribor (EUR)

1.38%

1.55%

1.74%

2.08%

Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

1.3% 0.21% 0.06%

1.5% 0.28% 0.09%

1.7% 0.45% 0.16%

2.1% 0.77% 0.44%

2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето вредност

1M

3M

6M

1Y

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

26,503,880.49

-13.62%

-15.93%

-21.72%

-13.57%

-18.14%

8/9/2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

43,776,167.80

-12.18%

-12.76%

-16.58%

-9.90%

-19.15%

8/9/2011

Иново Статус Акции

14,722,490.76

-4.94%

-3.84%

-10.11%

-5.76%

-0.91%

8/9/2011

КД БРИК

37,398,304.44

-10.47%

-9.77%

-11.72%

-9.12%

-14.37%

8/9/2011

КД Нова ЕУ

21,068,256.13

-14.59%

-19.11%

-24.99%

-17.59%

-20.39%

8/9/2011

КБ Публикум - Балансиран

28,508,616.04

-6.96%

-7.46%

-11.45%

-6.95%

-7.17%

8/9/2011

КБ Публикум - Обврзници

34,123,053.85

0.11%

0.93%

0.00%

0.00%

0.00%

8/9/2011

КБ Публикум Паричен

52,551,849.23

0.27%

0.00%

0.00%

0.00%

0.00%

8/9/2011

Отворен инвестициски фонд


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 11.08.2011 / ^ETVRTOK

SVETOT VO PANIKA PORADI STRAVOT OD RECESIJA

11

 PREGLED VESTI

PODGOTVENA LI E VLADATA ZA NOVA KRIZA?  Srpskata Vlada ve}e razgovara{e na tema {to mo`e da se slu~i so nacionalnata ekonomija pod naletot na novata finansiska kriza. Makedonskiot vladin vrv e na odmor

ekoga{niot hemiski gigant OHIS napravi zaguba od 1,3 milioni evra vo prvoto polugodie od godinava, koja e za 23,7% pogolema so zagubata na kompanijata vo prvite {est meseci lani. Konsolidiraniot izve{taj na OHIS poka`uva i deka ovoj zagubar vo prvoto polugodie od godinava rabotel polo{o vo sporedba so raboteweto na fabrikata vo prvite {est meseci od 2010 godina. Vkupno 3,5 milioni evra OHIS inkasiral od proda`ba na svoite proizvodi za prvite {est meseci godinava, od koi tri milioni se prihodi od doma{niot pazar, a re~isi 470.000 evra od stranskite pazari. Vo sporedba so istiot period lani pak, OHIS ostvaril vkupno 3,6 milioni evra prihodi od proda`ba, od koi 2,9 milioni evra se od doma{niot pazar, a re~isi 640.000 evra od stranskite pazari. Spored berzanskite podatoci, vrabotenite go ~inele OHIS 1,3 milioni evra vo prvoto polugodie od godinava, {to e za 57.000 evra pomalku vo sporedba so tro{ocite za vrabotenite vo prvite dva kvartali lani.

N

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

odgotvena li e Vladata na Makedonija za novata globalna finansiska kriza, koja se najavuva? Samo {to se konstituira noviot vladin tim vo zemjava, vo svetot po~naa turbulencii na pazarite na kapital otkako kreditniot rejting na SAD be{e namalen, a dol`ni~kata kriza vo Italija i [panija po~na da see s$ pogolem strav vo Evropa. Pretsedatelot na Evropskata centralna banka, @an-Klod Tri{e, predupredi deka svetot }e se soo~i so najte{kata finansiska kriza od Vtorata svetska vojna navamu. Taka, srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, v~era svika iten sostanok na ~lenovite na svojot kabinet, guvernerot na Narodnata banka na Srbija i pretstavnicite na Fiskalniot sovet. Tema na razgovorot e {to mo`e da se slu~i so srpskata ekonomija pod naletot na aktuelnata globalna kriza. “Kapital” gi kontaktira{e dvajcata vicepremieri za ekonomija, Vlado Pe{evski i Zoran Stavreski, koj voedno e i minister za finansii, ministerot za ekonomija, Vaqon Sara}ini i vladiniot portparol Martin Martinoski. Gi pra{avme kako }e vlijae novata finansiska kriza na doma{nata ekonomija i dali se podgotvuvaat nekoi merki za ubla`uvawe na negativnite efekti? I dvajcata zamenici-premieri se na godi{en odmor. Noviot minister za ekonomija,

P

MAKPETROL SO DOBIVKA OD POLOVINA MILION EVRA ZA [EST MESECI Sara}ini, smeta deka Makedonija na kratok rok nema da gi po~uvstvuva posledicite od novite turbulencii vo globalnata ekonomija. “I vo krizata od 2008 godina makedonskiot finansiski sektor ostana stabilen. No, kako otvorena ekonomija i zavisna od pazarite na evropskite zemji kako najzna~ajni trgovski partneri, so koi ostvaruvame 60% od trgovskata razmena, na podolg rok i dokolku se ostvarat crnite predviduvawa za nova svetska recesija ne mo`eme da ostaneme sosema imuni od slu~uvawata vo svetot. Padot na cenite na metalite, na naftata i na ostanatite berzanski stoki koi najmnogu u~estvuvaat vo makedonskiot izvoz mo`e da predizvika negativno vlijanie vrz doma{nata ekonomija”, veli Sara}ini.

DOW JONES

10,952.50

-2,56%

-2,52%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

МБИ10

2,600 2,400

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 5,825.05

-1,56%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

NASDAQ 100 2,106.94

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 776.73

+0,82%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

120

3,000

116

2,800

112 108

2,400

104

1,800

2,200

100

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

-2,49%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 50,430.10

-1,41%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5,108.81

SWISS 4,943.10

-1,09%

-1,10%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 19,783.70

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

ИНДЕКСИ РЕГИОН

+8,58%

+1,62%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

+0,64%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 1,991.67

SOFIX 388.20

-0,70%

+2,46%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 671.22

ATHEX 986.32

+2,34% +19,94%

Дунав Осиг.

1,113.00

Креди банка

-10.20%

2,200.00

+35,85%

20.90

Храм Холдинг Цетис

23,000.00

414.00

Месер

5,981.00

-11.03%

ХТП Корчула

57.01

Јадранка

400.00

+14.68% -3.09%

-9.80%

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

80,77$/барел BRENT

104,80$/барел

Сава -Ре

6,600.00 Сава

36,220.00

ЗЛАТО 1768.90$/унца СРЕБРО 38.30$/унца БАКАР 8864.50$/унца

+12,18% -10.51%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

+207,69%

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

+1,85% +0,62%

+0,23% 283,020$/галон +2.37%

ПРИРОДЕН ГАС

4.00$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

-1,38%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

ХГ.Спот

0.40

Ветеринарски

ОМБ

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

Хотели Подгор

+2,34%

SASX 10 969.84

Главен индекс на Белградската берза

10.80

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 17,130.50

BELEX15 644.60

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

АЗИЈА ИНДЕКСИ

+1,05%

МБИД

2,600

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

NIKKEI 225 9,038.74

N

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

-2,14%

aftenata kompanija Makpetrol vo prvite {est meseci od godinava zabele`a dobivka po odano~uvawe od 520.000 evra, za razlika od minatata godina, koga kompanijata zabele`a zaguba vo visina od pet milioni evra. Spored nerevidiraniot finansiski izve{taj na kompanijata objaven na Makedonskata berza, Makpetrol vo prvoto polugodie zabele`uva zaguba vo operativnoto rabotewe od re~isi eden milion evra. Vkupnite prihodi od proda`ba iznesuvaat 194,6 milioni evra. Spored podatocite od izve{tajot, prihodite od vlo`uvawa, zaemi, kamati i kursni razliki, kako i ostanatite prihodi od finansirawe iznesuvaat dva milioni evra, dodeka rashodite iznesuvaat 582.000 evra. Vo obrazlo`enieto na finansiskiot izve{taj pi{uva deka pri~inite za pozitivnite promeni vo polugodine{niot finansiski izve{taj se dol`at na zgolemuvaweto na koli~inskiot promet na nafteni derivati i priroden gas, na zgolemuvaweto na operativnite prihodi vo sporedba so lani za 26%, kako i na zna~ajnoto zgolemuvawe na iznosot na prihodi od proda`ba na stranskite pazari. Makpetrol naveduva i deka pozitivniot rezultat se dol`i na uspe{nata politika na kompanijata za iznao|awe stranski kupuva~i na ~istiot biodizel i glicerin, rastot na prihodite po osnov na naplateni otpi{ani pobaruvawa so istovremenoto namaluvawe na rashodite po osnov na otpi{ani pobaruvawa.

2,000

2,200

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

CAC 40 3,108.25

tualni negativni posledici. No, od negoviot kabinet n$ izvestija deka i toj oti{ol na odmor. Ottamu ni vetija deka negovite zameni~ki }e ni odgovorat, no poradi kompleksnosta na odgovorite ne mo`at toa da go storat vedna{. Gi kontaktiravme dvete stopanski komori, kako mesta kade {to se artikuliraat potrebite, problemite i barawata na kompaniite. Od Stopanskata komora na Makedonija ne dobivme odgovor, a od Sojuzot na stopanski komori ni rekoa deka vo momentov ne podgotvuvaat nikakvi merki zatoa {to ne se ubedeni deka }e ima nova kriza. ^ekaat da vidat {to }e se slu~i, dali novata globalna kriza }e vlijae na Makedonija. Ako e finansiska, kako minatiot pat, Makedonija nema da bide mnogu pogodena, smetaat od SSK.

3,200

+3,45%

2,800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1,142.93

3,000

+3,45% +0,41% +0,04%

Извор: Македонска Берза

Spored Martinoski Vladata vo kontinuitet gi sledi globalnite ekonomski dvi`ewa i vodat proaktivna politika za poddr{ka na makedonskata delovna klima. "Se sledi sostojbata, stanuva zbor za globalen predizvik kade {to igrata pred s$ ja vodat golemite zemji i podolgoro~nite efekti s$ u{te se procenuvaat. Sostojbata varira na dnevna osnova. Dokolku se javi potreba, }e se razrabotat pove}e opcii koi }e bidat vo funkcija na za{tita na makedonskata ekonomija”, izjavi Martinoski. “Kapital” saka{e da go slu{ne i razmisluvaweto na guvernerot na Narodnata banka, Dimitar Bogov, vo vrska so o~ekuvanite vlijanija vrz makedonskata ekonomija i merkite koi mo`e NBM da gi prezeme za da spre~i even-

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 10.08.2011

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2,400.35 МБИД 2,472.20 ОМБ 117.79

OHIS SO ZAGUBA OD 1,3 MILIONI EVRA VO PRVOTO POLUGODIE

+10.00% -5.92%

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

ПЧЕНКА 682,75$/бушел ПЧЕНИЦА 708,00/бушел КАФЕ 2.35$/бушел

МЕТАЛИ

+1,49% +2,72% -0,1%

НИКЕЛ 22,062.50 АЛУМИНИУМ

2285.00$/унца ЧЕЛИК 570.00$/унца

+1,9% +0,9% /

СУРОВИНИ

+1,49% +2,79% +0,00%

+0,27% ШЕЌЕР +3,45% 27.25 СОЈА 1304,00$/бушел -0,15% КАКАО 2951.000 $/буше

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.


Intervju

12 K O M E R C I J A L E N

KAPITAL / 11.08.2011 / ^ETVRTOK

O G L A S

KENET ROGOF PROFESOR PO EKONOMIJA NA HARVARD

NEKOI OD EVROPSKITE ZEMJI, VO OSNOVA, SE BANKROTIRANI

 Stravuvawata od povtorna recesija rastat kako posledica na previrawata na berzite i namaluvaweto na rejtingot na SAD od strana na Standard & Poor’s. Vo intervju za “[pigel” ekonomistot od Harvard, Kenet Rogof, go kritikuva pretsedatelot Obama poradi toa {to im popu{til na politi~kite protivnici vo pregovorite za granicite na dolgot i smeta deka evrozonata mora da stane unija kade {to }e ima transfer na pari me|u pobogatite i posiroma{nite ~lenki maj}i gi predvid previrawata na globalnite berzi, dali svetot go o~ekuva nov finansiski ambis? Glavno, berzite ednostavno se prilagoduvaat na realnosta, t.e. na postojanoto bavno i nesigurno zakrepnuvawe. Tie sfa}aat deka vo bliska idnina nema da ima podem. Prognozerite na Volstrit, zaedno so golem broj centralni banki, bea deka }e ima ostar rast vo zakrepnuvaweto. No, celo vreme gre{at, bidej}i postojano se obiduvaat da gi iskoristat normalnite povoeni recesii kako referentna ramka. No, ova e zakrepnuvawe po finansiska kriza, {to e sosema druga rabota. Kakov efekt ima{e takvata percepcija? Mentalitetot deka ova e samo golema recesija, Velika recesija, dovede do pogre{ni politi~ki odluki, kako {to be{e predvremeniot kraj na kvantitativnoto olesnuvawe na SAD, kako i veruvaweto vo Evropa deka vedna{ zad agolot gi ~eka brzo zakrepnuvawe koe }e ja spasi situacijata i }e im ovozmo`i na zakonodavcite da gi izbegnat te{kite odluki vo vrska so periferniot dr`aven dolg. Vo realnosta ova be{e poinakov vid kriza, koja }e be{e podobro da se nare~e Vtorata golema kontrakcija, bidej}i vklu~uva{e dolgotrajno namaluvawe na preekstenzivnite globalni bilansi i zaostruvawe na kreditniot sistem. Vo momentov za zakrepnuvawe od ovaa sostojba }e bide potreben pogolem monetaren stimul, osobeno vo SAD. Dali toa e verojatno? Tekovnata debata vo SAD se fokusira na kratewe na dr`avnite tro{oci i namaluvawe na dolgot. Dali povisokata inflacija pretstavuva izlez? Ako ste ~len na bordot na nekoja centralna banka mora da bidete podgotveni i sposobni da mu se sprotistavite na javnoto mislewe. Mnogu lu|e duri i umerenata inflacija ja smetaat za eres. No, se nao|ame vo mnogu te{ka situacija. Ne velam deka treba da imame hiperinflacija ili dvocifrena inflacija, no smetam deka centralnite banki treba da prifatat odreden rast na inflacijata vo vremetraewe od nekolku godini, povisok od voobi~aenite 2%. Iako veruvam deka }e ima monetaren stimul, zagri`en sum deka nema da bide dovolno silen za da ima kakov bilo materijalen efekt vrz bilansite na sostojba. Dali na SAD & e potrebna nova programa za stimul? Leri Samers, porane{en glaven sovetnik na pretsedatelot Barak Obama, veli deka namaluvaweto na dr`avnite

I

tro{oci vo ekot na krizata }e go ubie ekonomskiot rast i vrabotuvawata. Lu|eto koi baraat fiskalen stimul se naso~eni kon pogre{en model. Tie mislat deka ova e golema, no tipi~na recesija. No, ne e taka. Zakonodavcite mora kratkoro~no da se fokusiraat na olesnuvawe na preekstenzivnite privatni bilansi, a dolgoro~no na stabilizacija na javniot dolg. Fiskalniot stimul ne mo`e da bide glavnoto re{enie. Toj mo`e da obezbedi privremeno olesnuvawe, no nema da ima pridvi`uvawe dokolu ne se normalizira nivoto na privatniot dolg. Vo Evropa pak, dr`avniot dolg treba da bide zna~itelno namalen vo nekoi zemji. I SAD vo odreden moment }e sfati deka istoto treba da se napravi so nekoi hipoteki. Sopstvenicite na domovi koi }e go prifatat ova olesnuvawe }e mora da napravat nekoi zna~ajni otstapki, kako na primer da se otka`at od idno zgolemuvawe na vrednosta na imotot vo slu~aj cenite na nedvi`nostite da po~nat da rastat. Zo{to delumniot bankrot za nekoi evropski zemji bi bil pomalku {teten otkolku, da re~eme, dr`aven bankrot na SAD? Grcija, Portugalija i Irska se mali, osobeno Grcija i Portugalija se vo rana faza od nivnoto postoewe kako napredni ekonomii. Tie s$ u{te se poblisku do brzoraste~kite pazari. A brzoraste~kite pazari bankrotiraat postojano, bez da ja naru{at pritoa globalnata ekonomija. Ako SAD ili Germanija bankrotiraat toa }e bide sosema poinakov slu~aj. Ne mislam na tehni~kiot bankrot so koj }e se soo~e{e SAD ako Kongresot ne gi podigne{e granicite za zadol`uvaweto. I da se slu~e{e takva gre{ka brzo }e be{e popravena, iako }e ima{e dolgotrajni posledici. Najverojatno SAD }e treba{e da plati ne{to povisoka kamata vo narednite decenii. No, situacijata vo SAD e mnogu poinakva od taa vo Evropa, kade {to nekoi od zemjite, vo osnova, se bankrotirani. Ako ja poglednete histeri~nata reakcija na finansiskite pazari, dali politi~arite s$ u{te imaat {ansa da ja zauzdaat mo}ta na {pekulatorite? Berzite imaa prili~no brz rast. Sega sfa}aat deka bea pregolemi optimisti. Volstrit, Federalnite rezervi na SAD i ostanatite, site se oblo`ija na brz rast, a toa be{e sosema pogre{no. Dali politi~arite gre{ea na dvete strani od Atlantikot za vreme na poslednata finansiska kriza? Jas ednostavno ne mo`am da raz-

beram kako pretsedatelot Obama napravi tolku mnogu otstapki vo poslednite pregovori za granicite na dolgot. Kaj nego bea site karti, a sepak, be{e prinuden da otstapi pred pritisocite od lobito {to se zalaga za namaluvawe na dr`avnite tro{oci. Treba{e da re~e: “Ne pregovaram so teroristi. Ako sakate da gi urnete finansiskite pazari, toa }e bide na va{a sovest. Jas }e se odnesuvam normalno i odgovorno”. Namesto toa, be{e izigran i primoran da napravi xinovski otstapki, a toa go oslabe negovoto pretsedatelstvuvawe. Mo`ebi {tetata nema da bide dolgotrajna, no naredniot pat pretsedatelot mo`ebi }e mora da doka`e deka toj ili taa e podgotven da prifati kratok tehni~ki bankrot namesto da se predade. A Evropejcite? Kancelarot Angela Merkel mo{ne nevolno se soglasi so finansiskata pomo{ za Grcija. Ne e lesno za eden politi~ar da go napravi toa {to treba ako toa ne{to e nepopularno. Na Grcija & e potreben plan za masovno restrukturirawe, isto taka i na Portugalija, a najverojatno i na Irska. Najposle, Germanija mora da garantira za siot centralen dr`aven dolg vo [panija i Italija, a toa }e bide mnogu bolno. Ako Italija i [panija ostanat vo evrozonata, toga{, za `al, Germancite }e mora da priznaat deka Evropa }e se pretvori vo unija na transfer na nekoe vreme. Dali postoi alternativa? O~igledno be{e pogre{no predvremenoto prifa}awe na nekoi od ju`nite zemji vo evrozonata, no ne postoi drug na~in da se isplati dolgot osven preku transferi. Bi sakal da mo`ev da ka`am deka ova e ednokratna isplata, no mislam deka nikoj vo Germanija ne veruva vo toa, a i ne bi trebalo. Ova e dolgoro~en problem. Sekako, Germanija verojatno }e izvle~e golemi politi~ki dobivki vo tekot na ovaa situacija, kako nazna~uvawe na mo}en evropski pretsedatel ili evropski minister za finansii. Rastot vo momentov e baven i vo Kina. Od kade }e dojde globalniot rast vo bliska idnina? Brzoraste~kite pazari zasega samo blago zabavuvaat. No, zakonodavcite treba da se oslobodat od idejata vo nivnite glavi deka }e nastapi ogromen skok sekoga{ koga }e zabele`ime porast. Toa nema da se slu~i s$ dodeka nivoto na dolg e tolku visoko. Mo`eme da o~ekuvame umeren rast, vo prosek okolu 1% ili 2%, vo golem broj razvieni zemji vo tekot na narednite tri do pet godini. Toa ne e kraj na svetot.


Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 11.08.2011 / ^ETVRTOK

13

 SVET

0-24 

...BRITANIJA VO OPASNOST

...OPASEN MARKETING

...NOV JAVEN PREVOZ

Neredi vo Man~ester, apsewa vo London

Ejmi Vajnhaus prodava kokain

Belgrad }e dobie metro

a da ja zgolemat proda`bata brazilskite dileri na vre} elgrad }e go zbogati javniot prevoz so podzemna `eleznica, asilstvoto prodol`i da se {iri vo Velika Britanija. N 16.000 policajci raspredeleni niz London uspeaja donekade Zi~kite od kokain stavaat sliki od Ejmi Vajnhaus. Dilerite Ba }e ja gradi francuskata kompanija Alstom. Studijata da gi smirat nasilstvata, no so dosega nevideni neredi se se slu`at i so drugi poznati faci, kako na primer Osama treba da se zavr{i do septemvri idnata godina, a izgradbata bin Laden, veli brazilskata policija.

soo~i Man~ester.

}e po~ne vo sredinata na 2013 godina.

DOL@NI^KATA KRIZA JA ZGOLEMI CENATA NA ZLATOTO

ZLATNA TRESKA KAKO NIKOGA[ DOSEGA!  Padot na berzite i nesigurnosta na finansiskite pazari gi prenaso~i investitorite kon “sigurnata karpa vo nevreme” zlatoto. Unca od ovoj blagoroden metal do krajot na godinata mo`e da dostigne i 2.500 dolari VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

e}e so godini cenata na zlatoto znae samo za eden pravec - nagore! Novopostaveniot rekord v~era e istoriski najvisoki 1.778 dolari za edna unca (31 gram). Tradicionalno, zlato kupuvaa glavno privatnite i institucionalnite investitori, a sega na pazarot kako golemi igra~i se pojavija i centralnite banki. Vo vtornikot cenata na zlatoto se zgolemi za 3,5%, na 1.750 dolari za unca, bidej}i investitorite po crniot ponedelnik vlo`uvaa samo vo sigurni sredstva. Ako prodol`i vakviot trend do krajot na godinava cenata na zlatoto mo`e da dostigne 2.500 dolari za unca, velat analiti~arite na Goldman Saks. “Pred crniot ponedelnik na{a prognoza be{e deka do krajot na godinata unca zlato }e se kupuva za 1.800 dolari, no so ovaa stapka na rast do krajot na 2011 godina zlatoto }e vredi nad 2.500 dolari za unca”, veli Kolin Fenton, analiti~ar vo JP Morgan za londonski “Fajnen{al tajms”. Upla{eni od dol`ni~kata kriza koja & se zakanuva na Evropa i politi~kata nestabilnost vo SAD, mnogumina od investitorite re{ija da vlo`uvaat vo zlato, bidej}i toa za niv vo momentov pretstavuva najsigurna investicija. “Zlatoto momentalno deluva kako

V

2.500

cvrska karpa vo nevreme. Mislam deka ovoj blagoroden metal }e bide na cena s$ dodeka ne se razre{i dol`ni~kata kriza vo Evropa i vo SAD”, procenuva Juxin Vajnberg, analiti~ar od Komercbank. DEKADA NA ZLATOTO Za sporedba, na krajot od devedesettite godini unca zlato vrede{e samo 300 dolari, a so taa cena proizveduva~ite edvaj mo`ea da gi pokrijat svoite tro{oci. Cenata na unca zlato vo 2000 godina iznesuva{e 272 dolari, 20 dolari pomalku od cenata za proizvodstvo. Nekoi analiti~ari smetaat deka glavniot presvrt na cenata na zlatoto nastana po teroristi~kiot napad na kulite blizna~ki vo Wujork na 11 septemvri 2001 godina. “Ottoga{ navamu s$ se promeni”, veli Fenton. So cel da ja spre~at recesijata, centralnite banki gi preplavija pazarite so pari, kamatite zabrzano se dvi`ea kon nula, pa povtorno se pojavi opasnost od inflacija. Rastea i cenite na surovinite i osnovnite produkti, a vo SAD po~na da se due i balonot na pazarot na nedvi`nosti. TRI BRANOVI NA POBARUVA^KA Potoa sleduvaa tri golemi branovi na pobaruva~ka na zlato, {to dovede do rast na cenata na ovoj blagoroden metal: 2008 godina, koga bankrotira{e amerikanskata investiciska banka Leman braders; 2010 godina, koga stana jasno deka K

O

M

E

dolari za unca zlato do krajot na godinava

PROSE^NA CENA N

VO DOLARI ZA UNCA (2000-2011)

2000 1,778

1800 1600

1,225

1400 1200

872

1000 603

800 600

364 272

400 200 0

2000

2003

2006

2008

2010

avgust, 2011 IZVOR: ROJTERS

Grcija e prezadol`ena i 2011 godina, koga se doka`a deka Evropskata monetarna unija se ma~i da izleze na kraj so dolgovite na perifernite zemji kako Irska, Portugalija i [panija. Ottoga{ vo trkata za zlato nema pauza. Zlatoto e mnogu pove}e od obi~na surovina, se ocenuva vo analizata na Komercbank, vo koja analiti~arite konstatiraat deka momentalniot razvoj poka`uva deka zlatoto ne e samo za{tita od inflacijata, pokazatel za nesigurnost i zamena za dolarot”, tuku i moneta koja profitira od slabosta na dvete golemi valuti - evroto i dolarot. Me|utoa, nekoi analiti~ari smetaat R

C

I

1.778

dolari za unca e noviot rekord na zlatoto

J

A

L

N

I

O

deka investitorite vo zlato treba da vnimavaat. Spored Suzan Stejnmen od wujor{kata investiciska ku}a Kvirin, porazumno e kapitalot da se raspredeli na pove}e strani, a toa e slu~aj i so zlatoto. “Privatnite investitori treba del od parite da investiraat vo zlato, no odlukata da vlo`uvaat samo vo zlato e premnogu rizi~na. Za `al, denes toa mnogumina go potcenuvaat”, veli Stejnmen. Cenata na zlatoto }e raste so u{te pogolema brzina bidej}i zlatoto denes ne go kupuvaat samo privatnite investitori, tuku i hex-fondovite i drugi institucionalni investitori kako bankite, fondovite, osiguritelnite G

L

A

S

I

kompanii, s$ so cel da se za{titat od slabiot dolar. VLIJANIE NA CENTRALNITE BANKI Analiti~arite smetaat deka za rastot na cenata na zlatoto najmnogu pridonesuvaat centralnite banki. Taka, meksikanskata centralna banka neodamna kupi sto toni zlato, a rezervite vo zlato gi zgolemija i Kina, Rusija, Tajland i drugi zemji vo razvoj. Od druga strana, razvienite zemji prestanaa da prodavaat zlato. SAD ima rezervi vo zlato od 8.113 toni, a Germanija 3.401 ton. Vkupno, se procenuva deka centralnite banki imaat rezervi od 27.300 toni zlato, a ako se dodadat i rezervite na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i Bankata za me|unarodno poramnuvawe, toga{ }e se dobijat 30.800 toni zlato vo rezervi.


14

Feqton

KAPITAL / 11.08.2011 / ^ETVRTOK

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

P Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj `ivee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istra`uvawe i prou~uvawe na `ivotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata mo`e da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i  „Aleksandar A k razgovara raz so nekoj filozof”, k jf f 18 vek, nepoznat italijanski umetnik

ALEKSANDAR ITRO GO ZACVRSTUVA TRONOT A leksandar razbiral deka zakanite kon makedonskata monarhija bile ogromni. Mnogu od sosednite gr~ki polisi, koi bile prinudeni da stanat del od Makedonija, kako i glavniot neprijatel na Grcija, Persija, mo`ele da izvedat agresija vrz Makedonija. Poradi toa, Aleksandar pobaral nekolku od negovite najdobri prijateli od Mieza, koi sega bile visoki zapovednici vo redovite na Prijatelite, da ja obezbedat palatata i glavnite grani~ni premini. Tie vidlivo trebalo da poka`at deka ja imaat celosnata kontrola. Na Aleksandar mu bilo va`no okolu sebe da ima lu|e koi gi znae i vo koi ima doverba deka }e go ispolnat toa {to go vetuvaat. Vo tie prvi denovi bilo va`no i deka nema da mu bide daden

“emotiven i intelektualen otrov”. Voobi~aeno e na eden nov lider da mu se davaat proekti ili li~ni soveti od lu|e koi ja gledaat samo sopstvenata korist. Toj sakal da dr`i {to pogolemo rastojanie od takvite lu|e. Otkako palatata i granicite bile obezbedeni duri i pred da mo`e da organizira podgotovki za pogrebot, Aleksandar gi povikal na sredba site najdoverlivi vojskovodci na Filip. Pove}eto od niv go poznavale u{te od denot koga se rodil. Na ovaa sredba toj na site blagorodnici im soop{til deka poslednata rabota za koja }e se zalaga Makedonija e nekakva vizija za vodeweto na Grcija vo nova nasoka. Seni{teto na Persija bilo na nivnite bregovi. Makedonija, zaedno so Grcija, trebalo vedna{ da se podgotvi za vojna. Vodeweto na Grcija i Makedonija vo nova

 Pridru`bata na Aleksandar, ilustracija od 1890 godina

nasoka bi do{lo podocna, , koga na 1 april 1993 godina ja prezede kontrolata vrz IBM, koj be{e na rabot da se raspadne vo trinaeset razli~ni nasoki, poslednata rabota koja mu treba na mamutot e u{te edna vizija. UPRAVUVAWE SO PREODNIOT PROCES Aleksandar pobaral Antipatar, eden od dvata najzna~ajni vojskovodci na Filip, da upravuva so preodniot proces. Toj im soop{til na nasobranite generali deka pristignal glasnik od Parmenion, vtoriot najzna~aen vojskovodec na Filip. Toj vo Mala Azija vodel ekspediciona sila od deset iljadi vojnici. Parmenion ne samo {to mu vetil celosna poddr{ka i vernost, tuku mu ponudil da se vrati nazad vo Makedonija ako e potrebno. Toj ne go povikal Parmenion od

 Antipatar i Parmenion bile veterani od mnogu bitki. Istovremeno, tie bile i edni od najbogatite blagorodnici vo Makedonija, a ja imale najgolemata po~it od vooru`enite sili, kako i od `itelite na Makedonija. Bilo dobro poznato deka nitu eden od niv ne se interesiral za prestolot.

Azija. No, odlu~il da gi imenuva Antipatar i Parmenion (vo otsustvo) kako kolideri na procesot na tranzicijata. Povikanite vojskovodci silno go pozdravile izborot na Antipatar i Parmenion. I dvajcata imale po {eesetina godini. Tie bile veterani od mnogu bitki i edni od najbogatite blagorodnici vo Makedonija. A ja imale najgolemata po~it od vooru`enite sili, kako i od `itelite na Makedonija. Bilo dobro poznato deka nitu eden od niv ne se interesiral za prestolot. Pove}eto od nivnite deca bile vode~ki ~lenovi na makedonskoto op{testvo - nivnite sinovi bile vojskovodci, nivnite }erki bile soprugi na vode~kite vojskovodci. Dvajcata postojano zboruvale deka sakaat da se penzioniraat i da odat da `iveat vo nekoe zafrleno mesto vo pro{irenata Makedonija

 Ubistvoto na Parmenion, minijatura od 1696 godina

(po mo`nost vo nekoja ju`na gr~ka polisa, kade {to klimata bila potopla) i tamu da odgleduvaat ovo{ki. Tie sonuvale da gledaat kako eleni pasat vo nivnite gradini, da slu{aat `uborewe na poto~e na nivnite imoti ili da gledaat vo nekoja bujna fontana. Potekloto i li~nostite na Antipatar i na Parmenion ne mo`ele da bidat porazli~ni. Antipatar bil vojskovodec koj se probival samostojno i uspeal vo `ivotot bez tu|a pomo{. Toj va`el za graditel na konsenzusi. Dodeka Parmenion, koj imal privilegirano vospituvawe, bil otse~en i vedna{ preminuval na najbitnoto. Antipatar bil sovr{en diplomat koj gi izgladuval nedorazbirawata, a Parmenion bil ~ovek od akcija. No, i pokraj nivnite razli~ni `ivotni stilovi, tie dolgo vreme efektivno sorabotuvale me|usebe, kako i so

 Parmenion ja pretstavuval “institucionalnata memorija” na makedonskata vojska. Nikoj podobro od Parmenion ne gi znael ve{tinite, sposobnostite i najva`no, slabostite na sekoj stare{ina, a po smrtta na Filip nikoj nemal pogolemo borbeno iskustvo od Parmenion.


15

Feqton

KAPITAL / 11.08.2011 / ^ETVRTOK

 Itar poteg od strana na Aleksandar bilo toa {to gi ubedil Parmenion i Antipa-

tar da go vodat vo preodniot proces. Parmenion li~no obu~il mnogu od negovite vi{i stare{ini, a re~isi sekoj vojnik vo makedonskata armija vo odreden period slu`el pod negova direktna komanda - vo periodi koga Filip ne komanduval. Antipatar pak, bil odli~en vojskovodec i izvonreden administrator. Koga Filip vo Korint bil nazna~en za hegemon ili vrhoven zapovednik na site sili Antipatar rabotel so nego pri izrabotuvaweto na tajnite planovi za invazija na Persija

P

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridru`i na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po in`enering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, u`iva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

Filip i vo javnosta poka`uvale mo{ne qubezen me|useben odnos, ne dozvoluvaj}i ni{to da se ispre~i me|u niv. Ubeduvaweto na ovie dvajca lu|e da go vodat preodniot proces bilo itar poteg od strana na Aleksandar. Parmenion, na primer, ne bil samo izvonreden vojskovodec, toj imal silna poddr{ka vo redovite na vojskata. Toj li~no obu~il mnogu od negovite vi{i stare{ini, a re~isi sekoj vojnik vo makedonskata armija vo odreden period slu`el pod negova direktna komanda - vo periodi koga Filip ne komanduval. Parmenion ja pretstavuval “institucionalnata memorija” na makedonskata vojska. Nikoj podobro od Parmenion ne gi znael ve{tinite, sposobnostite i najva`no, slabostite na sekoj stare{ina. A sega, po smrtta na Filip, nikoj nemal pogolemo borbeno iskustvo od Parmenion. Antipatar bil odli~en vojskovodec i izvonreden administrator. Koga Filip vo Korint bil nazna~en za hegemon ili vrhoven zapovednik na site sili Antipatar, zaedno so Aleksandar i Parmenion, rabotel so nego pri izrabotuvaweto na tajnite planovi za invazija na Persija. Nikoj drug ne bil zapoznaen so detalite za planovite, bidej}i bilo neophodno da se zadr`i elementot na iznenaduvawe protiv eden takov opasen neprijatel. Dodeka Filip planiral Aleksandar da bide regent koga toj bi go predvodel prvi~niot pohod vo Persija, Aleksandar sakal da najde soodveten regent koj bi vladeel so Makedonija dodeka toj bi gi predvodel vojskite. Nikoj ne bi bil podobar regent od Antipatar. Toj imal golem ugled vo redovite na blagorodnicite. Zgora na toa, Antipatar bil edinstveniot blagorodnik koj mo`el da mu odolee na zavodni~koto odnesuvawe na negovata majka, Olimpija. Ova bil klu~en faktor pri izborot na ~ovekot koj }e bide regent vo negovo otsustvo. Olimpija imala

samo okolu 35 godini i bila mo{ne sposobna da go koristi {armot za da gi ostvari svoite planovi. Taa s$ u{te bila mnogu privle~na i mo`ela da gi natera pove}eto ma`i da se prepotuvaat vo liceto, da im se tresat kolenata i da podzinat so ustata. Osven Antipatar, toj bil sre}no o`enet i ne bil sklon da ja izgubi svojata stalo`enost poradi {armot na Olimpija. NAPORITE VO DENE[NITE KORPORACII Ulogite na Parmenion i na Antipatar li~at na naporite na mnogu pretsedava~i i potpretsedava~i na korporacii koi mu pomagaat na nekoj nov glaven izvr{en rakovoditel (CEO) da se snajde vo nasleduvaweto i vo preodniot proces. Interesen primer za CEO koj nazna~uva naslednik, zaedno so tim so jasno odredeni ulogi za procesot na tranzicija mo`eme da vidime vo General Electric. Pred da go naimenuva Xefri Imelt za svoj naslednik na funkcijata CEO, Xek Vel~ gi nazna~i za potpretsedava~i Denis Damerman, toga{en CEO na GE Capital i Robert Rajt, koj go predvode{e NBC. Tie treba{e da mu pomognat na Imelt lesno da se snajde na novata funkcija. Vel~ za ovie ulogi ne gi zede predvid tie {to bea razo~arani za{to ne bea imenuvani za nov CEO ili tie {to ne mo`ea da sorabotuvaat so Imelt. Kako {to izvr{niot urednik na New York Times, Maks Frankel, edna{ napi{a za porane{niot minister za odbrana na SAD, Robert Meknamara, tie ulogi treba{e da im bidat dadeni na lu|e koi, bez da se zeme predvid nivnata brilijantnost, se zadovoluvaat da “ne bidat sonce, tuku planeta koja dava otsjaj od sonceto”. Ketrin Greem ja predvode{e Washington Post Company kako sopstvenik i pretsedatel, niz serija ekonomski i nacionalni krizi, vklu~uvaj}i go atentatot vrz Kenedi, aferata so dokumentite na Pentagon i “Votergejt”. Taa ja opi{uva va`nata uloga koja pretsedava~ot na kompanijata, Frederik Fric Bib, ja igral pri olesnuvaweto na nejziniot preod od doma}inka kon pretsedatel na kompanijata koga nejziniot soprug, Filip Greem, neo~ekuvano po~inal vo avgust 1963 godina. Bib pristigna vo Washington Post Company nekolku godini pred smrtta na Fil od mo{ne uglednata pravna firma Cravath, Swaine and Moore. Vo nejzinata avtobiografija, “Li~na istorija”, Kej Greem opi{uva kako nejziniot tatko, sopstvenikot na Post, go sovetuval nejziniot soprug da pobara vistinski partner koj }e mu pomogne vo odnos na operativnite odgovornosti na kompanijata - “ne nekoj vraboten, koj e tvoj izvr{en rakovoditel, tuku vistinski partner”. Vo Bib, Fil Greem go prona{ol toj partner. Koga ja prifatila ulogata da rakovodi so kompanijata, koja isto taka ja poseduvala, edna od prvite raboti {to gi storila bil razgovorot so Bib za nivnite poedine~ni ulogi. Bib, koj ja odr`al kompanijata (vklu~uvaj}i go i neodamna kupeniot Newsweek) vo tekot na mani~nata depresija na Fil Greem, & ponudil toj da ostane pretsedava~, a Kej da go nasledi Fil kako pretsedatel. Taa napi{a: “Titulite sami po sebe ne me zagri`uvaat, duri i ne me interesiraat. No, sogledav deka ova mo`ebi }e vodi do toa toj da bide {ef, a jas da bidam broj dva, i sakav da sum na ~isto deka odnosot }e bide partnerstvo na ednakvi”. Otprvin ne bilo jasno kako bi funkcioniral odnosot me|u eden iskusen biznismen kako Bib i nova-

 Xek Vel~ i Xefri Imelt

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

 Xek Vel~, izvr{niot direktor na General Electric. Pred da go imenuva Xefri Imelt za svoj naslednik na funkcijata, Xek Vel~ gi nazna~i za potpretsedava~i Denis Damerman, toga{en CEO na GE Capital i Robert Rajt, koj go predvode{e NBC, koi mu pomognaa na Imelt lesno da se snajde na novata funkcija.  Voren Bafet i Ketrin Greem



 

[TO E MENAXMENT

XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist

EFEKTIVEN DIREKTOR

PITER DRAKER

MENAXIRAWE ZA IDNINATA

Piter Draker  

 “Namesto da ti ka`am blagodaram milion pati, jas ti ka`uvam blagodaram od nekade 65 do 110 milion dolari”, & napi{al legendarniot investitor Voren Bafet na Ketrin Greem, zablagodaruvaj}i & za parite koi negovata kompanija Berkshire Hathaway gi zaraboti poradi nejzinoto ve{to upravuvawe so Washington Post. jlija kako Kej Greem, koja i pokraj toa {to & nedostiga{e iskustvo vo biznisot, be{e sopstvenik na kompanijata koja nejziniot tatko ja kupi od bankrot na edna aukcija pred samo tri decenii. Im pomogna pristapot kon me|usebniot odnos kako kon biznis-brak - tie ostanaa ednakvi partneri vo tekot na mnogute podemi i padovi na Post, posebno pri objavuvaweto na toa {to }e stane poznato kako “dokumentite na Pentagon” i pri prvi~noto izvestuvawe za aferata “Votergejt”. Partnerstvoto }e bide okon~ano so smrtta na Bib vo 1972 godina, nekolku meseci po 17. juni, koga se slu~i upadot i postavuvaweto uredi za prislu{uvawe vo kancelariite na Demokratskata partija vo hotelot Votergejt, izvedeno od sedum lu|e direktno ili indirektno povrzani so komitetot za reizbor na pretsedatelot Ri~ard Nikson. Zna~eweto na Ketrin Greem vo istorijata na izdavaweto vesnici ne e samo poradi toa {to upravuva{e so Post vo tekot na nekolku krizi. Taa be{e inspirativen lider koj ne prave{e kompromisi so ureduva~kite standardi, poterata

po dobra storija ili so nejzinata posvetenost kon pravata od prviot amandman od Ustavot na SAD. Taa ima{e vernost i lojalnost od strana na nejzinite novinari, urednici i drugite vraboteni. Tie ne ja gledaa kako novinska baronica koja se interesira samo za pari ({to be{e, i e prete`no imix na novinskite moguli), tuku ja gledaa kako nekoj koj gradi institucija {to ima moralna cel. Rabotej}i na ovoj na~in taa im donese mnogu pari i na nejzinite akcioneri i na vrabotenite. Legendarniot investitor Voren Bafet & zablagodari za parite koi negovata kompanija Berkshire Hathaway gi zaraboti poradi nejzinoto ve{to upravuvawe so Washington Post. Desette milioni dolari koi Bafet gi investira{e

DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

PARTA BOSE 

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE

BERI SILVERSTAIN 

SOVR[EN BIZNIS PLAN

RON XONSON   

SOVR[ENO CV

MAKS EGERT

ODNOSI SO JAVNOSTA

ANTONI DEJVIS

48 ZAKONI NA MO]TA

ROBERT GRIN

vo ovaa kompanija vo 1973 godina za ne{to pove}e od edna decenija vredea okolu 140 milioni dolari. Bafet & napi{a: “Namesto da ti ka`am blagodaram milion pati, jas ti ka`uvam blagodaram od nekade 65 do 110 milioni dolari”, razlikata me|u dobivkata ako Bafet investiral vo koj bilo drug medium. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ: ALEKSANDAR NE GO ODLAGA POKA@UVAWETO NA NOVATA VIZIJA I CELITE NA SVOETO VLADEEWE, PA SO SIGUREN ^EKOR STIGNUVA DO KRUNISUVAWETO

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

16 SEPTEMVRI SPECIJALEN PRILOG

KONZERVNA INDUSTRIJA VO OVOJ SPECIJALEN PRILOG PRO^ITAJTE  KAKO USPE[NITE KONZERVNI FABRIKI SI GO PROBILE SVOJOT PAT DO POTRO[UVA^ITE I PAZARITE!

 KOI SE PREDIZVICITE, A KOI MODELITE ZA POZASILEN RAZVOJ NA KOMPANIITE OD OVOJ SEKTOR?

 BRENDIRAWETO, KREATIVNIOT MARKETING PRISTAP I GRADEWETO IMIX NA KVALITETNA I ZDRAVA HRANA SE EDNI OD KLU^NITE MOMENTI KAKO DA SE POSTIGNE ZADOVOLITELEN PAZAREN USPEH I OSVOJUVAWE NOVI PAZARI?

 “KAPITAL” VI DAVA PREGLED NA IZVORITE ZA FINANIRAWE KOI IM STOJAT NA RASPOLAGAWE NA KONZERVNITE KOMPANII!

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

344-10.08.2011-2  

344-10.08.2011-2

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you