Page 1

ponedelnik. 08 avgust. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2,590.88 МБИД 2,639.56

ОМБ 117.44

-1,65% % % +0,26% % -0,06%

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61.51 43.45 70.77

ponedelnik-08. ponedelnik 08. avgust. 2011 | broj 341 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

WWW.KAPITAL.MK

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

Sini{a Krneta

DIREKTOR ZA BIZNIS-OPERACII NA BELGRADSKA BERZA

Spojuvaweto na balkanskite berzi }e ja otvori Pandorinata kutija!  STRANA 10-11

NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

ponedelnik. 08 avgust. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

FR^AT NABAVKI ZA KONSULTANTSKI USLUGI VO POSLEDNITE TRI GODINI

Tri firmi dobile 19 milioni evra kako konsultanti na Agencijata za pati{ta

1,65%

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

Makedonija vo te{ka bitka za kosovskiot pazar  STRANA 4

Namesto godinava, dogodina }e se reformira administracijata!  STRANA 7

30%-50% od delovniot prostor prazen!  STRANA 9

 STRANA 2-3

FEQTON VO KAPITAL: UMETNOSTA NA STRATEGIJA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

ALEKSANDAR BIL VELIKODU[EN I VO POBEDATA 16

VOVEDNIK KATERINA POPOSKA

JADICA ZA KRIMINALOT?!  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 08 AVGUST 2011

JADICA ZA KRIMINALOT?!

Z

Za duri edna ~etvrtina od pro~e{lanite buxeti na 169 dr`avni institucii lani Zavodot za revizija se somneva deka se nezakonski i nenamenski potro{eni. Vo prevod, del od makedonskite funkcioneri nezakonski potro{ile duri 500 milioni evra?! So vnimatelno izbrani frazi i blaga dikcija, verojatno za da ne pogodat vo celta i da ne go poso~at ~ovekot koj najverojatno rabotel kriminalno, revizorite se obidoa da im ka`at na premierot Nikola Gruevski, na Antikorupciskata komisija i na javniot obvinitel Qup~o [vrgovski deka ima funkcioneri ~ie rabotewe mirisa na kriminal. Ministerstvoto za lokalna samouprava lani raspi{uvalo tenderi po zavr{uvaweto na nabavkata, a i vrabotuvalo netransparentno. Revizorite zabele`uvaat deka vo ova ministerstvo otsustvuva vnatre{na kontrola na finansiite i na organizaciskata struktura, {to go zgolemuva rizikot od nezakonsko i nenamensko tro{ewe na buxetskite pari. Ministerstvoto za zdravstvo i Fondot za zdravstveno osiguruvawe se tovarat deka lani odobruvale plafonski buxeti na nekoi zdravstveni ustanovi, a nemaat dokaz deka parite celosno i namenski se potro{eni. Kade oti{le parite? Revizorite alarmiraat i deka ministerot za finansii, Zoran Stavreski, prefrlal pove}e pari na buxetski korisnici otkolku {to bilo predvideno vo buxetot. Na {to se dol`i tolkavata velikodu{nost koga se znae deka site treba da se dr`at do planiranoto. Taka barem vetuvaat koga go nosat buxetot.

Ova voop{to ne se minorni zabele{ki na dr`avnite revizori za raboteweto na del od dr`avnite institucii. E pa, jadicata e frlena... Antikorupciskata komisija dobi 11, a javniot obvinitel 16 izve{tai na masa, za koi revizorite ocenile deka treba ubavo da se razgledaat. Borbata so kriminalot i spre~uvaweto na pereweto pari i na korupcijata treba da bidat imperativ za sekoj javen obvinitel, nezavisno od politi~kata ideologija. Javniot obvinitel po definicija e najpovikaniot koj treba da reagira na zapalenoto crveno svetlo na antikorupcionerite, na dr`avnite revizori, pa duri i toga{ koga tie nema nii{to somnitelno da zabele`at. Pa neli, toa mu e rabotata... [vrgovski e toj {to treba a`urno i bez kompromisi da gi re{i dilemite za site osnovani somnenija na poniskite instanci, za kriminal, nezakonsko i nenamensko tro{ewe na dr`avnite pari. Koga ve}e e praktikaa dr`avnite funkcioneri nadvor od zakonot da gi tro{at dr`avnite pari, nema drug lek za niv osven Javnoto obvinitelstvo, ama ne takvo kakvo {to e sega - apati~no, neanga`irano, nezainteresirano. Ne mo`e prviot obvinitel voop{to da ne saka javno da zboruva za poslednite skandalozni naodi na Dr`avniot zavod za revizija samo zatoa {to e na godi{en odmor. Zarem koga obvinitelot e na odmor, ako se slu~i kriminal vo dr`avna institucija, razre{nicata }e mora da po~eka [vrgovski da se vrati od odmor za da go razgleda slu~ajot. Pa duri toga{ da naredi finansiskata policija, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ili Upravata za spre~uvawe na perewe pari eventualno da se vpu{tat vo akcija?! Zarem vaka efikasno i efektivno }e se spravuvame so kriminalot vo zemjava,

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk ppop p poska@k @ api p tal.com.mk

za koj Dr`avniot zavod za revizija i toa kako gazi na povr{inata ili pak, mnogu malku smee da ~epne podlaboko. No, i nekoi od “najkriminalnite” revizorski izve{tai, so dostaveni dokazi do obvinitelstvo, za koi so godini nanazad se diga{e golema pra{ina vo javnosta, ne dobija epilog. Duri i da imalo razre{nica, (ne)transparentnosta na instituciite ja skratuva mo`nosta javnosta da doznae deka pravdata navistina e zadovolena, a na kriminalot mu se zastanuva na patot. S$ dodeka instituciite koi po definicija treba da go sproveduvaat krivi~niot zakon ne go pravat toa efikasno i a`urno }e vireat lu|e koi }e nao|aat dupki vo zakonite, koi nema da gi po~ituvaat procedurite, koi }e si gi tolkuvaat propisite na na~in svojstven za nivnite interesi, namesto da rabotat ~esno i odgovorno (kako {to gi povika da rabotat premierot Nikola Gruevski minatata nedela od Sobranieto). Koga osnovanite somnenija za storena zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe nema da zavr{at samo kako kup obi~na hartija i koga delata }e zboruvaat za srabotenoto, dr`avniot revizor }e nema mnogu rabota po dr`avnite kancelarii.

ODGOVOREN UREDNIK

Spasijka Jovanova

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

OFFICE MANAGER I FINANSII

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

Verica Jordanova

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

45

I

jadit oni zemjodelski proizvodi se izvezeni od Strumi~ko vo prvite {est meseci godinava. Do krajot na minatiot mesec na stranskite kupuva~i im se ispora~ani rani piperki, domati, krastavici, zelka, konzerviran zelen~uk i ovo{je, tutun, vino, jagne{ko meso i drugi proizvodi. Vo prviot kvartal od godinava, pak, strumi~kiot agrar od izvoz ostvari pove}e od 47 milioni evra. Najgolem izvoz e ostvaren na pazarite vo sosednite zemji, no i vo Evropskata unija, Belorusija, Rusija i Ukraina. Godinava se o~ekuva od Strumi~kiot region da bidat izvezeni okolu 140.000 toni zemjodelski i sto~arski proizvodi.

FR^AT NABAVKI ZA KONSULTANTSKI USLUG

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

KAPITAL / 08.08.2011 / PONEDELNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

TRI FIRMI DOB EVRA KAKO KONS AGENCIJATA ZA Agencijata za pati{ta za tri godini potro{ila pove}e od 25 milioni evra za konsultantski uslugi i nadzor na izgradba na pati{ta, od koi 19 milioni evra za sklu~eni dogovori so tri kompanii, koi imaat dobieno najgolem del od tenderite ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

A

Agencijata za pati{ta za tri godini potro{ila pove}e od 25 milioni evra za konsultantski uslugi i nadzor na izgradba na pati{ta, od koi 19 milioni evra za sklu~eni dogovori so tri kompanii, koi gi imaat dobieno najgolem del od tenderite. Spored podatocite od Biroto za javni nabavki, najgolem del od parite za konsultantski uslugi koi gi potro{ila Agencijata za pati{ta se za izrabotka na proekti za izgradba i za nadzor na izgradba na pati{ta. Spored sklu~enite dogovori, najmnogu ~inela izrabotkata na tehni~kata dokumentacija za avtopatot Demir Kapija-Smokvica, poslednata delnica od Koridorot 10, koja ja izrabotila italijanskata kompanija ILF Beratende Ingenieure za cena od 5,5 milioni evra. Agencijata za pati{ta vo nekolku dogovori za konsultantski uslugi i za izrabotka na tehni~ka dokumentacija na ovaa italijanskata kompanija & platila pove}e od devet milioni evra. Najmnogu dogovori za konsultantski uslugi Agencijata sklu~ila so kumanovskata kompanija

Prostor DOO. Za izrabotka na proektni re{enija vo izminatite tri godini Agencijata & platila na ovaa firma vkupno 7,5 milioni evra. Treta na listata na kompanii so koi naj~esto sorabotuvala Agencijata za pati{ta e GEING Krebs und kifer interne{nal, koja ima sedi{te vo Skopje. Za konsultantski uslugi i za nadzor na izgradba na pati{ta za nekolku sklu~eni dogovori Agencijata na ovaa kompanija & platila 2,3 milioni evra. Samo za nadzor na izgradba na pati{ta, iako nivnata izgradba s$ u{te ne e po~nata, od 2008 godina dosega se potro{eni 3,2 milioni evra. Vo predlogprogramata za 2011 godina Agencijata za pati{ta planira da potro{i 7,3 milioni evra za konsultanti.  Potro{eni se pet milioni evra za proekt za avtopat koj }e se dava pod koncesija. Iako izgradbata na avtopatot MiladinovciSveti Nikole-[tip e del od proektot “Koncesija na avtopati{ta”, Agencijata vo 2009 godina platila 4,3 milioni evra za proektot za izgradba na ovaa delnica, koj vsu{nost treba da go napravi idniot koncesioner. Pred nekolku meseci Agencijata za pati{ta, otkako napravila revizija na proektot, utvrdila deka e potrebna celosna izmena na proektnoto re{enie za ovoj avtopat poradi vkrstuvawe na delnicata so naftovodot na Okta, po {to e sklu~en u{te eden dogovor vo vrednost od 800.000 evra za izrabotka na nov proekt so kumanovskata proektantska ku}a Prostor. Spored objasnuvaweto vo posledniot dogovor za izrabotka na novoto proektno

5,5

milioni evra & platila Agencijata za pati{ta na italijanskata kompanija *ILF Beratende Ingenieure za izrabotka na proektot za izgradba na avtopatot Demir KapijaSmokvica

25

milioni evra potro{ila Agencijata za pati{ta za konsultantski uslugi i nadzor na izgradba na pati{ta vo poslednite tri godini

7,3 milioni evra }e potro{i Agencijata za konsultantski uslugi vo 2011 godina

re{enie, trasata celosno }e se menuva ne samo vo delot do Miladinovci, tuku i od Sveti Nikole do [tip, kade {to e potrebno da se napravi istra`uvawe na izdr`livosta na mostovite, {to ne bilo opfateno vo prethodniot proekt. Iako dr`avata za ovoj proekt }e potro{i pove} e od pet milioni evra, tehni~kata dokumentacija }e ja dobie idniot koncesioner na avtopati{tata, koj s$ u{te ne e izbran. Od Agencijata za pati{ta pri sklu~uvaweto na prviot dogovor se pravdaa deka ne znaele deka i ovaa delnica }e vleze vo paketot za davawe na pati{tata pod


Navigator

KAPITAL / 08.08.2011 / PONEDELNIK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

 3

 POBEDNIK POBEDNI^KI MENTALITET

KOCE TRAJANOVSKI

o pretvori Skopje letovo vo vistinsko gradili{te ama so pravo, kone~no glavniot grad }e dobie {iroki ulici i }e go rastovari soobra} ajniot mete`

G

SAMUEL @BOGAR

@AN POL AGON

aedno so kolegata od Italija, ministerot za nadvore{ni raboti na Slovenija upati pismo do E{ton i File so povik za nov bran pro{iruvawe kon Zapaden Balkan

oreal pretera so kompjuterskoto razubavuvawe na Xulija Roberts i Kristi Tarlington, pa }e mora da zaboravi na reklamirawe na svoite proizvodi vo Francija

Z

L

SILVIO BERLUSKONI

ediumskata grupacija Mediaset na italijanskiot premier }e mora da gi vrati parite od subvencii zatoa {to gi prekr{i pravilata na zaedni~kiot evropski pazar

M

GI VO POSLEDNITE TRI GODINI

BILE 19 MILIONI SULTANTI NA PATIШTA

T

Trenerot na skopskiot fudbalski klub Rabotni~ki, Goran Petreski, mo`ebi e najzaslu`en {to na 25. avgust vo Skopje } e go gledame italijanskiot gigant Lacio. Blagodarenie na hrabrosta i srde~nosta {to o~igledno uspea da im ja vdahne na negovite fudbaleri pred neprijatniot revan{ so kiparski Anortozis, Rabotni~ki go do`ivea najslatkiot poraz vo svojata istorija, kako {to mnogumina go narekoa, poraz so koj “romanti~arite” stanaa prviot makedonski tim {to stignal do ovaa faza na Ligata na Evropa. Tokmu otfrlaweto na kompleksot na inferiornost, od koj po pravilo stradaat makedonskite fudbalski klubovi, e pri~ina vo dramata na arenata Filip Vtori da se slu~i golot na Pan~e ]umbev pri vodstvoto na Kiparcite od 2:0, {to go odvede Rabotni~ki vo ~etvrtoto,

GORAN PETRESKI posledno kolo od Ligata na Evropa, so istoriska mo`nost za vlez vo grupite od istata. Poslednata prepreka do ovaa cel e o~ekuvano najte{ka za pominuvawe, osobeno nejziniot prv del, koj }e se odigra vo “ve~niot grad”, na stadionot na Lacio. Poddr`uvaj}i ja hrabrosta na fudbalerite na Rabotni~ki nema da go otpi{uvame klubot od Debar Maalo i odnapred da go proglasime za eliminiran, no i da ne se slu~i toa, ute{na nagrada za makedonskite qubiteli na fudbalot sekako }e bide istr~uvaweto na arenata Filip Vtori na yvezdi od formatot na Miroslav Kloze, Mauro Zarate, Tomazo Roki...

 GUBITNIK POA@URNO SO KRIMINALOT

D

Dr`avniot zavod za revizija otkri skandalozni podatoci za na~inot na rabotewe na del od funkcionerite vo zemjava. Vo podzaviena forma revizorite obelodenija deka lani nezakonski i nenamenski se potro{eni duri 500 milioni evra od vkupno 1,5 milijardi. Za 335 milioni evra pak, revizorite se vozdr`ale od davawe mislewe dali parite se zakonski ili nezakonski potro{eni. [esnaeset revizorski izve{tai ve}e go ~ekaat na masa javniot obvinitel, [vrgovski. Duri i Antikorupciskata komisija isprati do nego tri osnovani somnenija za zloupotreba na slu`bena polo`ba na odredeni funkcioneri. No, eventualnata razvrska na skandaloznite



QUP^O [VRGOVSKI naodi }e po~eka duri otkako javniot obvinitel }e se vrati od godi{en odmor. Odbegna da dade komentar za vklu~eniot alarm od Dr`avniot zavod za revizija so obrazlo`enie deka e na odmor. Navremenoto i efikasno spravuvawe so kriminalot i korupcijata e obvrska na javniot obvinitel. Transparentnoto rabotewe isto taka treba da bide sostven del na profesijata. Ispratenite izve{tai so seriozni naodi od nadle`nite institucii ne treba da se tretirat samo kako kup hartija.

 MISLA NA DENOT

koncesija, so objasnuvawe deka za pogolem del od pati{tata od Koridorot 8 koi se davaat pod koncesija ve}e imaat izrabotena proektna dokumentacija.  Finansiskite izve{tai na Agencijata za pati{ta poka`uvaat deka vo poslednite pet godini stavkata za fizibiliti studii i za nadzor na izgradba na pati{ta se zgolemila pove}e od deset pati i vo 2010 godina iznesuva 9,7 milioni evra. Za konsultantski uslugi i studii vo periodot od 2006 do 2010 godina se potro{eni pove}e od 30 milioni evra. Vo 2006 godina se

potro{eni samo 815.000 evra, a vo 2010 godina deset pati pove}e - 9,7 milioni evra. Od druga strana, vkupnite rashodi za izgradba i rekonstrukcija na pati{ta se namaleni. Osven vo 2008 godina, koga se potro{eni 98,6 milioni evra, vo 2010 godina investiciite na Agencijata se za 40% pomali i iznesuvaat 56,6 milioni evra. Spored predlog-programata za investicii vo patnata infrastruktura, Agencijata za pati{ta godinava planira da potro{i 7,3 milioni evra za konsultanti i za nadzor na izgradba na pati{tata. Dodeka raste stavkata za konsultantski uslugi, od stavkite za izgradba i rekonstrukcija na pati{ta se

krati od godina vo godina. Za izminatite pet godini se potro{eni pove}e od 350 milioni evra. Vo 2006 godina za ovaa namena se potro{eni 66,4 milioni evra, a vo 2010 godina deset milioni pomalku vkupno 56,6 milioni evra. Ovaa stavka bila malku pogolema samo vo 2008 godina, koga se potro{eni 98,6 milioni evra. No, za pet godini se izgradeni samo 7,7 kilometri avtopat od Kumanovo do grani~niot premin Tabanovce, koj treba da bide pu{ten vo upotreba za eden mesec. Vo 2009 godina be{e zavr{ena i obikolnicata vo Skopje, no taa se grade{e re~isi osum godini. Ako se zgolemuvaat pri-

hodite, a se namaluvaat investiciite vo pati{ta, se nametnuva pra{aweto kade odat parite koi bi trebalo da se namenat za izgradba na novi pati{ta i rekonstrukcija na postoe~kite, koi se vo katastrofalna sostojba. Istra`uvaweto na “Kapital” poka`a deka golem del odat za konsultantski uslugi. Stavkata za tekovno odr`uvawe na pati{tata, odnosno parite koi Agencijata za pati{ta mu gi prefrla na javnoto pretprijatie Makedonija pat za rekonstrukcija i sanacija na pati{tata, e fiksna i iznesuva 13 milioni evra godi{no, osven vo 2006 godina koga se odvoeni 15 milioni evra.

STATISTIKITE IMAAT SAMO EDNA DOBLEST NE SE SLO@UVAAT

XON MEJNARD KEJNZ BRITANSKI EKONOMIST


Navigator

4  GRAFIK NA DENOT...

 FOTO NA DENOT...

KOMPANII PO SEKTORI KOI ZEMAA NAJMNOGU KREDITI VO 2010 (vo milioni €) 0

5

10

15

20

25

30

35

TRGOVIJA NA GOLEMO I MALO

45

42,1

DEJNOSTI ZA NEDVI@EN IMOT

28,1 26,8

GRADE@NI[TVO

TRANSPORT, SKLADIRAWE, KOMUNIKACII

INDUSTRIJA

40

KAPITAL / 08.08.2011 / PONEDELNIK

25,4 4,7

 Najgolema kreditna poddr{ka vo tekot na 2010 godina be{e obezbedena za klientite od dejnosta trgovija na golemo i malo. I pokraj godi{niot pad na zadol`enosta na klientite od dejnosta industrija, nivniot dolg i natamu ima najgolemo u~estvo vo vkupniot dolg na pretprijatijata kon bankarskiot sistem.

ondonski Totenhem gori po napadot so molotovi kokteli “ispaleni” od demonstrantite koi se sobraa po povod smrtta na navodniot mafija{ Mark Dugan. Cel na napadite bea britanskite policajci koi minatata nedela go zastrelaa Dugan vo prestrelka na londonskite ulici. Okolu petstotini u~esnici vo demonstraciite vo sabotata kr{ea izlozi, frlaa kamewa i molotovi kokteli, a protestot go po~naa so palewe policisko vozilo, {to rezultira{e so anga`irawe na specijalnata policija i pretvorawe na ovoj del od severen London vo vistinsko boi{te. Neredite ne odnesoa ~ove~ki `rtvi, a epilogot, pokraj golemata materijalna {teta, e osum raneti policajci.

L

 SVETOT NIZ MEDIUMITE THE WASHINGTON POST Amerikanskiot vesnik na svojata naslovna stranica pi{uva za urivaweto na helihopterot na NATO vo Avganistan vo koj zaginaa 31 amerikanski vojnik i sedum avganistanski vojnici. Stanuva zbor za incident so najgolem broj zaginati stranski vojnici od po~etokot na vojnata vo Avganistan. 

 Kosovskiot pazar ima okolu dva milioni potro{uva~i i e atraktiven pazar za zemjite od regionot.

SE OTVORI TRGOVSKA VOJNA VO REGIONOT ETN ETNOS ET TN Gr~kiot vesnik pi{uva Gr~ deka sudbinata na Grcija dek e vo racete na evrozonata. Spored vesnikot, nat evrozonata treba da prevr ezeme itni dejstva za da ezem se nnadmine skepticizmot, odnosno nejzinata spoodn sobnost da odgovori na sob narasnatata dol`ni~ka nar kriza, smeta gr~kiot prekri mier, Jorgos Papandreu, mie koj poso~uva deka na Grcija treba da i se dodeli nov spasuva~ki kredit.   

TRUD TRU U Bugarskiot vesnik pi{uva za inspekcijata vo pove}e no}ni klubovi, diskoteki i barovi na Son~ev breg koi pravele promet od 200.000 evra za samo edna no}. Inspektorite od Upravata za javni prihodi na Bugarija ostana nezabele`livi i od iljadnicite turisti koi se oddavaat na alkohol i na orgii vo ovie objekti dol` Crnoto More. 

VE^ERWI LIST Hrvatskiot vesnik pi{uva za zakanata na srpskiot mediumski magnat @eqko Mitrovi}, sopstvenik na TV Pink, deka }e ja ukine hrvatskata muzika i turisti~kite reklami za Hrvatska vo site zemji. Ova se slu~i otkakoCarinskata uprava na Hrvatska objavi oglas za proda`ba na luksuznata jahta na Mitrovi}. 

MAKEDONIJA VO TE[KA BITKA ZA KOSOVSKIOT PAZAR Za da ne ja izgubi bitkata, Makedonija }e mora da vlo`i dopolnitelen napor za da go zgolemi izvozot kon Kosovo. Toa e obvrska na kompaniite, komorite i na Vladata. Dali tie se dovolno budni? IVANA KOLEVA

T

koleva@kapital.com.mk

rgovskoto embargo {to go nametna Kosovo kon Srbija i kon Bosna i Hercegovina otvori trgovska vojna na Balkanot. Makedonija ima golema {ansa da profitira od toa so zgolemen izvoz na makedonski proizvodi na kosovskiot pazar, no bitkata }e bide te{ka. Najgolema konkurencija na makedonskite proizvodi }e bidat albanskite i crnogorskite, no i hrvatskite, koi se ve} e pokaneti od kosovskata vlast. Za da ne ja izgubi bitkata, Makedonija }e mora da vlo`i dopolnitelen napor za da go zgolemi izvozot kon Kosovo. Toa e obvrska na kompaniite, komorite i na Vladata. Dali tie se dovolno budni? Od Ministerstvoto za ekonomija tvrdat deka trgovskata vojna {to ja po~naa Kosovo i Srbija }e se odrazi pozitivno vrz makedonskata ekonomija ako se zeme predvid deka Srbija na kosovskiot pazar mese~no izvezuvala proizvodi vo vrednost od okolu 30 milioni dolari, glavno od prehranbenata industrija. “Iako srpskite proizvodi celosno ne mo`e da bidat

zameneti so makedonski, sepak, zabranata pretstavuva mo`nost na{ata prehranbena industrija pozna~ajno da se pozicionira na kosovskiot pazar”, velat od Ministerstvoto i poso~uvaat deka Makedonija ne mo`e da bide obvineta za prekr{uvawe na CEFTA dogovorot ako makedonska firma se obide da izveze proizvodi so srpsko poteklo. “Sepak, na{ite izvoznici treba da znaat deka kosovskata carina }e ja zajakne kontrolata na Blace i nema da dozvoli makedonski uvoz na srpski proizvodi”, velat od Ministerstvoto za ekonomija. Za Makedonija e daleku podobro da izvezuva originalni makedonski proizvodi, bidej}i taka }e go zgolemi izvozot, otkolku da prepakuva srpski, {to se sveduva samo na klasi~na trgovija. Iako Makedonija e najgolemiot trgovski partner na Kosovo, so 14% u~estvo vo vkupniot uvoz na Kosovo, seriozno se zakanuvaat Hrvatska, Albanija i Crna Gora. Tamu na golemo se rasprava kako da se profitira od novite ekonomski tekovi na Balkanot. Kosovskiot ambasador vo zemjava, Skender Durmi{i, gi povika makedonskite kompanii da se naso~at kon izvoz na Kosovo. No,

pokana dobija i hrvatskite kompanii. Kosovskata Vlada {irum gi otvora vratite za hrvatski proizvodi, a ekspertite od Hrvatska komentiraat deka zemjata ima dovolno kapaciteti da go nadomesti nedostigot od srpski proizvodi vo Kosovo. “Okolu 60% od dosega uvozenata stoka od Srbija sega mo`e da doa|a od Hrvatska, {to zna~i deka mo`eme da o~ekuvame zgolemuvawe na izvozot na Hrvatska za okolu 180 milioni evra”, veli Agim [anini, pretsedatel na Biznis-alijansata od Kosovo. Toj dodava deka edinstveniot problem za zgolemuvawe na uvozot na hrvatski proizvodi na Kosovo e nivnata previsoka cena i skapiot transport. Spored Minderes Ku~i, pretsedatel na Komorata na Severozapadna Makedonija, zemjava ne treba da stravuva od konkurencijata od Hrvatska, bidej} i tie proizvodi podle`at na skap transport. “Makedonskite proizvoditeli pove}e treba da se pla{at od konkurencijata {to lesno mo`e da dojde od Albanija ili od Crna Gora, kade {to Kosovo ima silni rodninski vrski, koi lesno mo`at da ja pottiknat ekonomskata razmena”, smeta toj.

OPASNOST OD EVTIN UVOZ OD SRBIJA Druga opasnost za Makedonija e mo`nosta od napliv na evtini srpski proizvodi po zabranata za niven izvoz na Kosovo. Spored poznava~ite na sostojbite, ako se slu~i ova, najpogodeni }e bidat makedonskite zemjodelski proizvoditeli. Makedonija ne mo`e da se spasi od srpskata izvozna agresivnost so voveduvawe dopolnitelni protekcionisti~ki merki, bidej}i e potpisnik na dogovorot CEFTA 2006, koj obvrzuva na slobodna trgovija. Edinstveno {to ostanuva e itno da se napravi strategija za razvoj na agrarot dokolku sakame da se za{titime od konkurencijata, koja lakomo ~eka zad sviokot. So ovie prognozi se soglasuva i Ku~i, koj ve} e ostvari brojni sredbi so kosovskiot ambasador Durmi{i i so pretstavnici na stopanskite komori od Kosovo. “Na na{ite zemjodelci im se zakanuva srpskoto evtino agrarno proizvodstvo, pa nabrzo mo`eme da se najdeme vo porazuva~ka situacija, vo koja makedonskite zemjodelci ne }e mo`at da gi prodadat svoite proizvodi doma, a u{te pomalku da gi plasiraat kako izvoz na Kosovo”, smeta Ku~i.


KAPITAL / 08.08.2011 / PONEDELNIK

 3 FAKTI ZA...

26,6 16,3 25%

Milioni evra e sumata koja makedonskata grade`na operativa ja dogovorila vo stranstvo za prvite {est meseci od godinava Milioni evra e vrednosta na izvr{enite grade`ni raboti vo stranstvo vo prvite {est meseci od godinava Pove}e se izvr{eni grade`ni raboti vo stranstvo vo prvite {est meseci godinava, sporedeno so istiot period lani

Navigator  PROCENKI...

 VESTI...

 VILIJAM HEJG

MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI NA VELIKA BRITANIJA

NEMA ZEMJA [TO ]E BIDE IZZEMENA OD KRIZATA

B

ritanskiot minister za nadvore{ni raboti, Vilijam Hejg, deneska izjavi deka nema zemja {to mo`e da bide izzemena od sega{nata kriza. Spored nego, ova se odnesuva i na Velika Britanija, iako taa, sepak, ne se nao|a vo prvata linija zagrozeni zemji zatoa {to ne e ~lenka na evrozonata. Stravot od povtoruvaweto na kreditniot udar od esenta 2008 godina se zgolemi vo britanskite finansiski krugovi otkako site banki {to pred 2,5 godini bea nacionalizirani za da ne krahiraat vo prvite {est meseci poka`uvaat zaguba.

NA 30-ti SEPTEMVRI

BANKAR BA

60 SEKUNDI BRIFING

RO! O K NAS

RASTE PROFITOT NA NAFTENITE KOMPANII

A

merikanskiot naften gigant Ekson vo vtoriot kvartal godinava zabele`a rast na profitot na godi{no nivo od 41% poradi rastot na cenata na naftata i zgolemuvaweto na mar`ata na gorivata. Vo periodot april-juni 2011 godina kompanijata zarabotila 10,7 milijardi dolari, za razlika od profitot od 7,56 milijardi dolari ostvaren vo istiot kvartal vo 2010 godina. Iako ova pretstavuva najgolem kvartalen profit po tretiot kvartal od 2008 godina, koga kompanijata ima{e zarabotka od 14,8 milijardi dolari, sepak, toj e pomal od o~ekuvawata na analiti~arite. Vo vtoriot kvartal od 2011 godina zna~itelno zgolemuvawe na profitot zabele`aa i Koniko filips, BP i Rojal da~ {el.

NA A 15 15-ti 5-ti i OKTOMVRI I

MENAXER

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP  KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxerr ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamuu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata)  BROJ NA STRANICI: 1000  SODR@INA: rri investirawe r Istra`uvawa na pazari i izvoz (Makedonija/Balkan/Evropa/Svet, lkan/Evropa/Svet, r slu~ai (Makedonija i Svetot), vetot), analizi, komena, delovni strategii, tari, kolumni, intervjua, rrni svetski umovi, planetarni r u pobednici, modeli na uupravuvanwe, tirawe, r , izvoz – kako? dobri odluki za investirawe, acija j i obrazovanie r business modeli… edukacija na menaxerite i osniva-~ite a-~ite na kompanii, na~ini na nao|awe oekti, {to e dobarr finansii za va{ite proekti, -upp business proekti, proekt, inovacii, start-up koj vi pomaga? psihologijata gijata j nicite (make-donski na pobednicite i gubitnicite slu~ai)…  CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni {ni direktori, osniva~i i investitori, i, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, r konsultanti, advokati, profesori r f r i studenti... u i idni pretpriema~i, investitori nvestitori i bankari...  SPECIJALNO INTERNETT IZDANIE: Golemi popusti i gratisi si za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP  kontakt: zikov@kapital.com.mk com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk  lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

2,800 2,600 2,400 2,200 2,000 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

2,452.49 2010/2011 2010/2011

Max. 2 2,827.62 827 62 Min. 2,084.04

Na Makedonskata berza vo petokot najtrguvani bea akciite na Tajmi{te Ki~evo, so vkupen promet od 9.169.800 denari. Posledniot den minatata nedela go odbele`aa deset gubitnici i samo dvajca dobitnici. Najgolem dobitnik be{e OKTA, ~ija maksimalna cena na akciite porasna za 2,34%, a vkupniot promet ostvaren v~era iznesuva{e 140.000 denari. Najgolemiot gubitnik pak, TTK banka, v~era do`ivea pad na akciite za 6,09%. Makedonskiot berzanski indeks MBI-10 zabele`a pad od 1,65%..

НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК OKTA

1,750.00 +40,00

+2,34% 2 34%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК TTK банка

6 09% -6,09%

-81,00

DOW JONES 13,000 12,500 12,000 11,500 11,000 10,500 24/0629/0604/0709/0714/0719/0724/0729/0703/08

11,444.60 +60,93

KREDITNIOT REJTING NA SAD NAMALEN ZA PRV PAT VO ISTORIJATA

M

O! R O K NAS

MBI 10 3,000

1,250.00

e mese~nik! m

nov proizvod na KAPITAL TAL MEDIA GROUP  KO KOGA IZLEGUVA? Pr r Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata) me  BR BROJ NA STRANICI: 100  SO SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari Is (makedonija/balkan/evropa/svet, (m slu~ai, analizi, komentari, kolumni, sl in intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na iz izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitps ni nicite (makedonski slu~ai)… C CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsu sultanti, u investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… ad i idni bankari, investitori i pretpriema~i… pr retpriema~i…  SP SPECIJALNO PECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi Go olemi popusti i gratisi za pretplatni nici ici na KAPITAL MEDIA GROUP

BERZA

e|unarodnata agencija za krediten rejting Standard&Poor’s go namali kreditniot rejting na SAD za eden stepen, od AAA na AA+, {to e dosega nezabele`en slu~aj vo najgolemata svetska ekonomija. Ova zna~i deka najvisokata kreditna sposobnost na SAD namesto so “minimalen” rizik kako dosega, so novata ocenka }e se ocenuva kako “mnogu nizok” rizik. Spored mediumite, ovoj poteg verojatno }e go poskapi zadol`uvaweto na amerikanskata vlada, pretprijatijata i potro{uva~ite. Odluka be{e donesena otkako pretsedatelot Barak Obama go potpi{a Zakonot za zgolemuvawe na nivoto na zadol`uvawe, koj predviduva buxetski rezovi od re~isi 2.500 milijardi dolari vo period od 10 godini i ja zgolemuva granicata za zadol`uvawe za 2.000 milijardi dolari. Vo me|uvreme Kina gi osudi “kratkoro~nite” politi~ki karanici vo SAD poradi problemite so zadol`enosta i pora~a deka na svetot vo ovoj moment mu e potrebna nova globalna valuta vo koja }e gi ~uva rezervite.

+0,54% 0 54%

Denovive se slu~i dramati~en pad na amerikanskata berza, koja drasti~no gi turna i akciite na gigantskite kompanii Apple, Microsoft i Google. Padot se dol`i na lo{ite rezultati na amerikanskata ekonomija, koja se o~ekuva da stagnira i kvartalov.

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq 100 DAX TOPIX

5,246.99 9,299.88 1,199.00 2,194.38 6,236.16 800.96

VALUTI

-2,71% -3,72% +0,50% -0,58% -2,78% -3,07%

£ €

€ $

1.1507

1.4155

+0,3%

-0,5%

СТАПКА

СТАПКА

ПРОМЕНА

ПРОМЕНА

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1.660,000 $ +0,06% 0 06% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

NAFTA BRENT

109,37 $ +1,98% 1 98% ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

@OZE MANUEL BAROSO

Minatata nedela evrozonata potfrli vo naporot da go spre~i {ireweto na dol`ni~ka kriza.


Politika / Pari / Dr`ava

6

KAPITAL / 08.08.2011 / PONEDELNIK

SEKOJ VTOR MINISTER VO NOVATA VLADA E EKONOMIST

AKO SE SUDI PO DIPLOMITE, ZA MAKEDONSKATA EKONOMIJA ]E NEMA ZIMA! MAKSIM RISTESKI

A

risteski@kapital.com.mk

ko se zaklu~uva spored diplomite {to gi poseduvaat ministrite vo novata Vlada na premierot Nikola Gruevski, tie najmnogu bi trebalo da ponudat vo oblasta na ekonomijata. Ekonomistite se ubedlivo najbrojni me|u 23 ministri vo Vladata gi ima duri deset, a dvojno pomalku, odnosno petmina, se in`eneri od oblasta na tehni~kite nauki. Чetvorica od ministrite se pravnici, a premierot vo svojot kabinet raspolaga i so po eden filozof, filolog, sociolog i istori~ar. Dvajcata ~lenovi na Vladata so visoki akademski tituli, doktori na nauki, mu pripa|aat na kadarot delegiran od partnerot na Gruevski, Ali Ahmeti. Sega{niot minister za odbrana, a porane{en za ekonomija, Fatmir Besimi, e doktor po ekonomski nauki, a vicepremierkata zadol`ena za evrointegracii, Teuta Arifi, pokraj toa {to doktorirala na tema od oblasta na filologijata, ima i iskustvo na univerzitetski predava~ od Filolo{kiot fakultet “Bla`e Koneski” i od Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa kade {to bila i dekan na Pedago{kiot fakultet. So ponizok, magisterski stepen, mo`at da se pofalat re~isi polovina od ministrite, ili to~no edinaeset, od koi trojca, ministerot za nadvore{ni raboti, Nikola Popovski, i vicepremierite za ekonomski pra{awa i za stranski investicii, Vladimir Pe{evski, i Bil

 Ekonomistite se ubedlivo najbrojni me|u 23 ministri vo Vladata - gi ima duri deset, a dvojno pomalku, odnosno petmina, se in`eneri od oblasta na tehni~kite nauki. Чetvorica od ministrite se pravnici, a premierot vo svojot kabinet raspolaga i so po eden filozof, filolog, sociolog i istori~ar.

 Dvajcata ~lenovi na Vladata so visoki akademski tituli, doktori na nauki, mu pripa|aat na kadarot delegiran od partnerot na Gruevski, Ali Ahmeti. Pavleski, odbranile po dve magistraturi. Duri desetmina od ministrite obrazovanieto go steknale ili go nadopolnile vo stranstvo (tuka ne gi broime studiite zavr{eni vo Pri{tina), i toa naj~esto vo Soednietite amerikanski dr`avi i vo Velika Britanija. Diplomci i postdiplomci od SAD se ministerot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski, i dvojkata vo potraga po stranski investicii, Samak–Pavleski. Postdiplomski studii na “ostrovot” zavr{ile ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, koja vo 2004 godina od Pravniot fakultet pri Univerzitetot vo Kent dobila i nagrada za posebni dostignuvawa vo oblasta na pravoto, potoa ministerot za obrazovanie, Pan~e Kralev, i ministerot Besimi. Ministerot Popovski steknal dve magistraturi – po edna vo Francija i vo Belgija, vicepremierot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, Musa Xaferi, zavr{il dve specijalizacii vo [vajcarija, a ministerot

za transport i vrski, Mile Janakievski, i vicepremierot Pe{evski, za obrazovanie i doobrazovanie vo stranstvo otpatuvale vo najbliskoto sosedstvo, do Siti kolexot pri Univerzitetot [efild vo Solun. Pe{evski podocna (2004-2006 godina) stanal i predava~ na magisterskite studii na Siti kolexot po predmetot strate{ki menaxment, a bil i asistent vo Istra`uva~kiot centar za novi tehnologii vo Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, kade {to rabotel na proekti od oblasta na energetikata. Ministerot Kralev e doktorant koj nabrzo treba da brani teza na tema {to vetuva korisna stru~nost, “Finansiski reformi vo Jugoisto~na Evropa”, a ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~eska-Milevska, e vo faza na odbrana na doktorska disertacija za kulturnointegrativnata politika na Makedonija. TROJCA MINISTRI ZBORUVAAT GR^KI Najgolem poliglot vo novata

TEUTA ARIFI FATMIR BESIMI Dvajcata minsitri od redovite na DUI se edinstvenite so titula doktor na nauki

ELIZABETA NIKOLA MILE KAN^ESKAJANAKIEVSKI TODOROV MILEVSKA Ovie trojca ministri, iako ne im e vo resorot, mo`at da go olesnuvaat sporot so ju`niot sosed - navele deka pomalku ili pove}e go zboruvaat gr~kiot jazik Vlada e ministerot za obrazovanie, Pan~e Kralev, koj govori angliski, germanski i holandski jazik, pokraj srpskiot i hrvatskiot koi vo svoite kratki biografii gi naveduvaat re~isi site ministri. So poznavawe dva stranski jazici se istaknu-

vaat Nikola Popovski i Teuta Arifi, koi zboruvaat angliski i francuski, Vladimir Pe{evski, koj pokraj angliskiot go poznava i ruskiot jazik, ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, znae angliski i {panski, a svoeviden kuri-

PAN^E KRALEV Noviot minister za obrazovanie e edinstven koj govori tri jazici angliski, holandski i germanski jazik ozitet e {to duri trojca od ministrite, ministerot za zdravstvo, Nikola Todorov, Mile Janakievski i Elizabeta Kan~eska-Milevska go vladeat gr~kiot jazik. Vo mini-`ivotopisot na Kan~eska-Milevska pi{uva deka gr~kiot go poznava delumno. Vkupno sedumnaeset od ministrite go vladeat angliskiot jazik, a od tie {to ne go poznavaat najra{ireniot svetski jazik, germanski zboruvaat Musa Xaferi i ministerot bez resor, Ne`det Mustafa, a italjanski jazik znae ministerot za `ivotna sredina, Abdila} im Ademi. Poznavawa na stranski jazici vo svoite CV ne navele ministerot za lokalna samouprava, Nevzat Bejta, i bezresorniot minister, Hadi Nezir.


KAPITAL / 08.08.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava  PREGLED VESTI

GRUEVSKI JA VETI 2011, PA SE PREMISLI

REFORMA NA ADMINISTRACIJATA NE GODINAVA - DOGODINA!

MUSA XAFERI: RAMKOVNIOT E DEL OD USTAVOT I NE MO@E DA BIDE MRTOV

amkovniot dogovor e preto~en vo Ustavot na Makedonija i Re mrtov, nie pravime logi~ka gre{ka koga velime deka dogovorot za{to ne mo`e za del od Ustavot kade {to ima

mnogu zna~ajni amandmani nekoj da veli deka e mrtov”, istaknuva vicepremierot zadol`en za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, Musa Xaferi, vo intervju za makedonski medium. Pokraj toa {to go vrati mirot, Ramkovniot dogovor vo golem stepen pridonese i za postignuvawe lojalnost kon instituciite na dr`avata od strana na Albancite, smeta Xaferi. “Treba da testirame vo kolkava mera kaj Albancite, Turcite i ostanatite etnikumi e postignata doverba vo instituciite Parlament, Vlada, sudska vlast itn. Albancite nemaat doverba vo sudskata vlast poradi toa {to ne se dovolno zastapeni vo nea. No, glavniot problem ne e vo toa, tuku deka ne se po~ituvaat zakonite, a mo`ebi ima i slu~i na korupcija i zloupotrebi na funkcijata”, veli vicepremierot vo intervjuto. Vo ovoj kontekst, Xaferi se osvrnuva i na pravi~nata zastapenost na etni~kite zaednici vo administracijata i smeta deka matemati~kata preciznost pri raspredelbata na rabotnite mesta e vo senka na pogolemiot problem – prevrabotenosta vo administracijata. “Ako na{ata administracija ima 110 iljadi vraboteni, na primer, ne treba da se bara vinata kaj tie {to ja sproveduvaat pravi~nata zastapenost, tuku imame drug problem {to na{ata administracija e pregolema i treba da ima nekoja reforma”, veli Xaferi.

CANOSKI ЌE SE @ALI VO STRAZBUR ZA KOSMOS

L  Namesto profesionalizacija i transformacija na “dogovorcite”, reformite vo javnata administracija ovaa godina }e se svedat na tehni~ki i informativni programi. Ne se predviduvaat nitu testirawa, nitu pak, nagradi za slu`benicite. Edinstveno ministrite dobivaat pravo do krajot na godinata da si izberat menaxerski tim koj }e gi sovetuva za vreme na nivnoto ministeruvawe

P

GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ompezno najavenite reformi vo javnata administracija za do krajot na 2011 godina po s$ izgleda }e ostanat samo na hartija. Ovogodine{nite reformi vo dr`avnata uprava, soglasno vladinata programa, po s$ izgleda }e se svedat na edna informativna telefonska linija, sproveduvawe na gra|aninot niz administrativnite lavirinti i stiskawe kop~e so koe gra|aninot }e go ocenuva slu`benikot. Soglasno vladinata programa za naredniot ~etirigodi{en mandat, do Nova Godina ne se predviduva nitu testirawe na administrativcite, nitu pak, transformacija na privremeno vraboteni vo trajno vraboteni. Docni i formiraweto na Registarot za administracija, koj soglasno najavite na ministerot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski, treba{e da bide gotov do juli. Istiot treba{e da poka`e kolku to~no ima administracijata, podatok koj so godini ve{to se krie, ne samo od javnosta, tuku i od Brisel, koj so poseben fokus go sledi reformiraweto na ovoj birokratski aparat. Do krajot na ovaa godina, barem soglasno vladinata programa, se predviduva sproveduvawe na principot mol~ewe na administracijata, kako i vospostavuvawe precizni i kratki rokovi za odlu~uvawe po upravna postapka. Gra|anite treba da go po~uvstuvaat i blagodetot od proektot “Nema pogre{na vrata”, koj podrazbira deka sekoj gra|anin treba da bide uslu`en od slu`benikot bez

razlika dali se obratil na vistinskoto mesto ili ne. Tie }e dobijat i telefonska linija na koja }e se zapoznaat so site potrebni informacii koi se povrzani so javnite uslugi, pa taka, ne treba da lutaat od institucija vo institucija za da otkrijat pod ~ija nadle`nost e uslugata koja ja baraat. Taka, namesto su{tinska, Makedonija godinava dobiva informativno reformirana javna administracija. Sepak, Vladata odlu~i crnite to~ki vo izve{tajot na Brisel za javnata administracija da gi prolongira od 2012 godina pa natamu. Bolnata tema so privremeno vrabotenite lica vo administracijata, koja treba{e da bide zavr{ena do septemvri 2010 godina, Vladata, sepak, odlu~i da ja re{ava vo periodot od 2012 do 2015. Do krajot na godinata }e gi uvrdi samo pravilata za dogovori za vrabotuvawe na opredeleno vreme, a }e gi transformira duri vo narednite tri godini. Iako prvi~no be{e najaveno (vo Manifestot na VMRODPMNE) deka do krajot na godinata Vladata planira celosno da gi vklu~i gra|anite, biznis-sektorot i nevladinite organizacii vo izgotvuvawe preporaki za olesnuvawe na

postapkite vo administracijata, sepak, so vladinata programa ovaa inicijativa se planira da se zavr{i do juni 2013 godina. NEMA TESTOVI, NEMA NAGRADI Do narednata godina, osven reformacijata, }e se odlo`i i profesionalizacijata na javnata administracija. Psiholo{kite testovi i testovite na integritet Vladata, sepak, gi odlo`i za januari 2012 godina, koga, soglasno vladinata programa, Vladata planira da gi vovede periodi~nite testovi za administracijata. No, isto taka, do krajot na ovaa godina administrativcite ne treba da se nadevaat nitu na pari~ni ni drugi nagradi koi gi predvide Vladata so programata za reforma na javnata administracija. Modelot za nagraduvawe i motivacija na administrativcite baziran na rezultatite od nivnoto rabotewe }e startuva na po~etokot od 2012 godina. Soglasno reformite, se predviduva nagradite da bidat kako pari~ni, taka i nepari~ni stimulansi za motivacija vo raboteweto. Zatoa pak, do krajot na 2011 godina gra|anite mo`at da ve`baat kako da ja ocenuvaat administracijata. So

I MINISTRITE ]E SI BIRAAT SOVETNICI

Osven premierot, svoi sovetnici }e imaat i site ministri. Spored novite reformi na javnata administracija, do krajot na ovaa godina novite ministri }e gi sostavuvaat svoite menaxerski timovi vo sostavot na svojot kabinet. Stanuva zbor za sovetnici i eksperti od razli~ni oblasti koi }e rabotat za potrebite na ministrite, a ne mora da bidat dr`avni slu`benici. Ovie timovi }e rabotat so odnapred definiran buxet. Od Vladata zasega ne otkrivaat kolku pari od buxetot }e se odvojuvaat za niv.

proektot “Oceni ja administracijata”, vreden 250.000 evra, gra|anite }e mo`at so pritiskawe na edno kop~e da ja pofalat ili da se po`alat na uslugata od slu`benikot.

iderot na PEI i pratenik vo makedonskoto Sobranie, Fiat Canoski, }e se `ali do Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Strazbur za urivaweto na negoviot objekt Kosmos. Na v~era{nata pres-konferencija toj izjavi deka mu se naru{eni osnovnite ~ovekovi prava i najavi deka po zavr{uvaweto na sudskite procesi vo zemjava, dokolku ne bide zadovolen, pravdata }e prodol`i da ja bara i pred me|unarodnite institucii. Spored nego, dr`avata mu gi povredila pravata na slobodno dvi`ewe i raspolagawe so negoviot imot, zabranuvaj}i mu da vleze na lokacijata kaj objektot Kosmos. Canovski smeta deka e obespraven bidej}i, kako {to veli, objektot se uriva bez da se po~eka sudskata postapka. Toj v~era go pretstavi i svojot praven sovetnik, Dejvid Serxi, koj }e go zastapuval pred me|unarodnite institucii. Serxi izjavi deka ne go poznava makedonskoto pravo, no od toa {to go doznal od doma{nite pravni sovetnici na Canoski toj smeta deka ima naru{uvawe na osnovnite ~ovekovi prava i o~ekuva Sudot vo Strazbur da go uvidi toa.

7


Kompanii / Pazari / Finansii

8

KAPITAL / 08.08.2011 / PONEDELNIK

RASTE TRGOVIJATA VO MAKEDONIJA

NAJDOBRO POMINAA TRGOVCITE SO STRUJA, NAJLO[O SO AVTOMOBILI

F

IVA BAL^EVA

inansiskata kriza minatata godina ne go namali prometot na trgovcite vo zemjava. Statisti~kite podatoci poka`uvaat deka vo trgovijata na malo i na golemo e zgolemen prometot vo 2010 vo odnos na 2009 godina. Pove} e faktori vlijaat na ovoj trend - porastot na li~nata potro{uva~ka, zgolemenoto proizvodstvo i uvozot na proizvodi, a svoj pridones ima i porastot na platite vo nekolku sektori. Podatocite od Zavodot za statistika za trgovijata na malo i golemo po kvartali poka`uvaat deka gra|anite najmnogu bile raspolo`eni za {oping vo poslednite meseci od 2010 godina. Vo periodot oktomvri-dekemvri 2010 godina prometot vo trgovijata na malo e zgolemen za 5,8% sporedeno so istiot period 2009 godina, a na golemo za 10,4%. Vo trgovijata na malo e ostvaren vkupen promet od 25.273 milioni denari, a na golemo od 39.365 milioni denari. Ova e pove}e duri i od prometot vo pretkriz-

 Statisti~kite podatoci poka`uvaat deka vo trgovijata na malo i golemo e zgolemen prometot vo 2010 vo odnos na 2009 godina, a osobeno dohodovni se poslednite meseci, koga prometot e pogolem duri i od pretkriznata 2008 godina nata 2008 godina. Najmnogu se pla}alo vo gotovina, duri 91%. So potro{uva~ki krediti najmnogu se kupuvale motorni vozila (12,3% od avtomobilite). Vo letniot period juliseptemvri vo trgovijata na malo e ostvaren promet od 25.565 milioni denari, {to e porast od 6,3%, a kaj trgovijata na golemo prometot iznesuva 36.902 milioni denari i e pogolem za 11% sporedeno so istiot period prethodnata godina. Samo vo poslednite dva kvartali vo 2010 godina vo trgovijata na golemo e ostvaren vkupen promet od nad 77 milijardi denari, {to e mnogu pove} e otkolku vo 2009 godina, koga za cela godina prometot iznesuva 127,8 milijardi denari. Vo 2009 godina najmnogu se trguvalo so cvrsti, te~ni i gasoviti goriva (19,7%). Potoa sleduvaat trgovijata so pijalaci (7,4%), farmacevtski proizvodi (7%), tutunski proizvodi (6,9%), patni~ki vozila (5,4%). Gledano po

 Krizata najmnogu ja pogodi avtomobilskata industrija, koja bele`i pad na prometot ve}e treta godina po red. proizvodi, najmnogu golem promet e ostvaren kaj cigarite, pivoto, proizvodite od oboeni metali i leguri, beton i ve{ta~ki kamen, mobilni telefoni. Na malo pak, prometot iznesuva 91 milijarda denari i povtorno vo 2010 godina be{e nadminat. Najgolem primet imale trgovcite so goriva i maziva (20,6%), leb, pe~iva i kola~i (7,6%) i so zelen~uk

Vrz osnova na ~len 71 od Zakonot za sredno obrazovanie i ~len 22 i 23 od Zakonot za rabotni odnosi PSU “Petta privatna gimnazija” Skopje go objavuva sledniot:

OGLAS

za vrabotuvawe na nastaven kadar na opredeleno vreme od 10 meseci Za oddelenieto vo Skopje: - Nastavnik po albanski jazik – (eden) izvr{itel so polno rabotno vreme; - Nastavnik po matematika na albanski nastaven jazik – (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; - Nastavnik po italijanski jazik – (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; - Nastavnik po latinski jazik – (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; - Nastavnik po fizika na makedonski nastaven jazik – (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; - Nastavnik po hemija na makedonski nastaven jazik – (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; - Nastavnik po hemija na albanski nastaven jazik – (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; - Nastavnik po biologija na makedonski nastaven jazik – (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; - Nastavnik po biologija na albanski nastaven jazik – (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; - Nastavnik po geografija na albanski nastaven jazik – (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; - Nastavnik po geografija na makedonski nastaven jazik – (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; - Nastavnik po sociologija na albanski nastaven jazik – (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; - Nastavnik po sociologija na makedonski nastaven jazik – (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; - Nastavnik po likovna umetnost na makedonski nastaven jazik – (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; - Nastavnik po muzi~ka umetnost na makedonski nastaven jazik – (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; - Nastavnik po filozofija na makedonski nastaven jazik – (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; i - Nastavnik po filozofija na albanski nastaven jazik – (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; i - Nastavnik po istorija na albanski nastaven jazik – (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme. za vrabotuvawe na nastaven kadar na opredeleno vreme od 6 meseci - Nastavnik po angliski jazik – (eden) izvr{itel za nepolno rabotno vreme. Za oddelenieto vo Struga: - Nastavnik po makedonski jazik – (eden) izvr{itel so polno rabotno vreme; - Nastavnik po angliski jazik – (eden) izvr{itel so polno rabotno vreme; - Nastavnik po italijanski jazik – (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; - Nastavnik po matematika na makedonski nastaven jazik – (eden) izvr{itel so polno rabotno vreme; - Nastavnik po biologija na makedonski nastaven jazik– (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; - Nastavnik po istorija na makedonski nastaven jazik– (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; - Nastavnik po filozofija na makedonski nastaven jazik – (eden) izvr{itel so nepolno rabotno vreme; i - Nastavnik po ekonomski predmeti na makedonski nastaven jazik – (eden) izvr{itel so polno rabotno vreme. Vo prilog na prijavata za vrabotuvawe kandidatite treba da ja dostavat slednata dokumentacija: 1.Profesionalna biografija (CV); 2.Motivaciono pismo; 3.Diploma za zavr{eno soodvetno obrazovanie; i 4.Potvrda za poznavawe na angliski jazik (diploma, sertifikat i sl.) Konkursot trae 5 (pet) dena od denot na objavuvaweto. Dokumentite da se dostavat li~no ili po po{ta na bul. Vojvodina bb Skopje. Nenavremeno dostavenite prijavi, kako i prijavite so nepotpolna dokumentacija nema da se razgleduvaat. Potrebnite dokumenti da se sostavuvaat vo kopii i istite ne se vra}aat.

i ovo{je (7,1%). NAJGOLEMI PRIHODI OD TRGOVIJA SO STRUJA Vo 2010 godina trgovijata so elektri~na energija bele`i najgolem porast. EFT Ma, Rou i R, Gen–I i Rudnap se najgolemite kompanii vo ovaa trgovska dejnost, koi ostvarile prihod od 166.462.305 evra, odnosno porast od celi 112,11% sporedeno so 2009 godina. Najgolemite trgovski kompanii, vo koi se vbrojuvaat Ramstor, Tineks, Veropulos, Kam market, Skopski pazar, Tediko super, Svislion maks i Vest, bele`at porast na prihodite od 10,89%. Kaj trgovijata so lekovi ima porast na prihodite od samo 1,97%, {to se gleda od finansiskite rezultati na najgolemite trgovci vo ovoj sektor, Zegin, Zegin Farm, Promedika, Makedonijalek i Kemo farm. Minatata godina be{e krizna za avtomobilskata industrija. Taka, najgolemite avtomobilski distributeri vo zemjava, Por{e Makedonija i MakAutostar,

bele`at pad na prihodite od 16,22% sporedeno so 2009 godina. Spored poslednite podatoci {to gi objavi Zavodot za statistika, prometot vo trgovijata na golemo i malo i popravka na motorni vozila i motocikli vo april godinava bele`i rast od 9,7% vo odnos na april 2010 godina. No, vo kriza e avtomobilskiot sektor, ~ij promet ima pad od 0,6%. Ovie podatoci potvrduvaat deka gra|anite i firmite pomalku kupuvaat novi avtomobili. Za 8% e namalena proda`bata na novi vozila godinava sporedeno so minatata godina, a vo odnos na rekordnata 2008 godina, koga nastana avtomobilski “bum” i bea prodadeni 17.700 avtomobili, prometot e namalen duri za 60%. Vo prvite tri meseci od godinava prodadeni se 1.770 novi avtomobili, a minatata godina 1.926. Namaluvaweto ekspertite go pripi{uvaat na krizata i uvozot na polovni vozila, no i na slabata kupovna mo}, rigoroznite bankarski krediti.

Spored direktorot na Por{e Makedonija, Zlatko Mucunski, krizata sozdava uslovi za predizvici koi }e gi nateraat kompaniite da se borat i da najdat novi na~ini za proda`ba. “Na{ata proda`ba se temeli na lizing. Okolu 40% od proda`bata na avtomobili odi preku lizing”, dodava Mucunski. TRGOVIJATA VO HRVATSKA VO KRIZA Hrvatskite trgovci minatata godina ostvarile neto-zaguba od 59 milioni evra. Vo 2009 godina trgovcite imaa vkupna neto-dobivka od re~isi 205 milioni evra. Trgovijata vo 2010 godina u~estvuva so 22,1% vo vkupniot broj vraboteni vo zemjata i so 35,4% vo vkupnite prihodi na stopanstvoto. Brojot na vraboteni e namalen za 2,1%, vkupnite prihodi za 1,1%, a vkupnite rashodi za 0,2%. Dominira trgovijata na golemo. Vo ovoj sektor vo 2010 godina rabotele 16.535 firmi, odnosno 51,9% od site {to se zanimavaat so trgovska dejnost. Tie ostvarile pove}e od polovina od vkupnite prihodi (53,8%) na trgovijata. I vo Hrvatska najgolem pad na prometot ima vo avtomobilskiot sektor. Trgovcite so avtomobili minatata godina ostvarile neto-dobivka pomala za 73,8% vo sporedba so 2009 godina (3,6 milioni evra). Trgovcite na malo imaat pomala dobivka za 27,1%. No, u{te pogolem e padot kaj trgovcite na golemo so avtomobili, ~ija dobivka od 110 milioni evra vo 2009 godina se svede na zaguba od 121 milion evra vo 2010 godina.

STRATEGIJA ZA RAZVOJ DO 2020 GODINA

SO 82,5 MILIONI EVRA MEPSO ]E JA PODOBRUVA MRE@ATA KATERINA POPOSKA

S

poposka@kapital.com.mk

o 18 proekti vredni okolu 82,5 milioni evra, elektroprenosniot operator MEPSO }e ja razviva mre`ata vo slednite 10 godini. So vkupno 50 milioni evra krediti i pari na MEPSO }e se gradat tri 400 kilovoltni dalnovodi koi Makedonija treba da se povrze so Albanija, Srbija i Kosovo do 2015 godina. So desetgodi{nata Stretagija za razvoj treba da se izgradi i nova trafostanica vo Ohrid, kako i da se revitalizira postoe~kata mre`a vo isto~na i centralna Makedonija, osobeno vo Polo{kiot region. “So interkonekciskite vrski [tip-Ni{ }e se zavr{i Ko-

ridorot 10 niz Makedonija, a so dalekovodot BitolaElbasan }e se zavr{i delot od Koridorot 8 niz zemjava. Ako se zeme predvid deka Albanija e povrzana so Italija, Makedonija }e stane energetski jazol vo Jugoisto~na Evropa”, veli Aleksandar Paunovski od MEPSO. Od kompanijata dodavaat deka za dalekovodot [tipNi{, vreden 19,2 milioni evra, Svetska banka ve}e odobrila kredit. Vo momentot se raboti na eksproprijacija na zemji{teto. Za site proekti MEPSO planira da obezbeduva pari od Svetska banka, Evropskata investiciska banka, kako i od Evropskata banka za obnova i razvoj. MEPSO planira sam da finansira najmnogu do 30% od vrednosta na sekoj proekt.

Vlo`uvawata vo zgolemuvawe na prenosnite kapaciteti i sigurnoto snabduvawe so elektri~na energija e neophodno ako se zeme predvid procenkata na MEPSO deka do 2020 godina potro{uva~kata na energija }e se zgolemi za okolu 3.000 gigavati. Vleguvaweto vo pogon na novite hidrocentrali Чebren, Gali{te, Bo{kov Most, Sveta Petka i Gradec vo slednite 10 godini, kako i na novite termoelektrani vo `elezarnica i vo REK Bitola neminovno bara da se investira i vo prenosnata mre`a. “Studijata e izrabotena vrz osnova na regionalen pristap, so pove}e scenarija., za da izlezeme vo presret na novite proizvoditeli, kako i na raste~kata potro{uva~ka", veli Nikola Stojanov, portparol na kompanijata.


KAPITAL / 08.08.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

9

NAPLIV NA DELOVNO-TRGOVSKI ZGRADI VO SKOPJE

30%-50% OD DELOVNIOT PROSTOR NEISKORISTEN!  Investitorite najavuvaat novi objekti vo Skopje poradi zgolemenata pobaruva~ka na delovni prostorii, a agenciite gi demantiraat so tvrdewe deka objektite se poluprazni, a pobaruva~kata mizerna

Z

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

a dve do tri godini vo Skopje }e ima pove}e od 20 delovni trgovski objekti zatoa {to trendot za nivna izgradba koj intenzivno po~na vo poslednite nekolku godini, prodol`uva i ponatamu. Biznisot so iznajmuvawe delovni objekti ima idnina, potvrduvaat site investitori koi gi konsultira{e “Kapital”. Tvrdat deka s$ u{te ima prostor za novi delovni kvadrati poradi nedovolnata, i po kvantitet i po kvalitet, ponuda na biznis-prostor nasproti raste~kata pobaruva~ka. Agenciite za nedvi`nosti, koi iznajmuvaat deloven prostor, pak so poinakva slika. Velat pobaruva~ka nema, cenite pa|aat, a iskoristenosta e daleku od taa {to ja prika`uvaat investitorite. Otkako pred pet godini po~na izgradbata na, deneska ve} e poznatite biznis-centri, Soravija i Hiperium, vo centarot na Skopje niknaa i Kubus, Grave, Era Siti, San Marko, Biznis-centarot Megi, Siti Galeri... Osven delovno-administrtivni objekti, vo Skopje se o~ekuva zgolemena ponuda na delovno-trgovski prostor i od strana na investitorite na katni gara`i, koi isto taka vo posledniot period niknuvaat kako pe~urki, a nudat deloven prostor za iznajmuvawe. O~ekuvanata zgolemena ponuda na deloven prostor go nametnuva i pra{aweto, dali e mo`na stagnacija na cenite za iznajmuvawe. Spored agenciite za nedvi`nosti, cenite se dvi`at me|u 10 i 20 evra po metar kvadraten vo zavisnost od kvadraturata na delovniot prostor i lokacijata. Vasko Davitkovski, menaxer vo Soravija, sepak tvrdi deka ovoj pazar ima idnina vo Makedonija, bidej} i pobaruva~kata u{te ne go dostignala svojot poln kapacitet. “D el ov ni ot pr o s to r v o Soravija e ispolnet so 70% od negoviot kapacitet, a del od zakupcite se Vip operator, Kapital banka, Evroins, KPMG, IFC, Soni, Strabag i drugi. Va`no e da se napomene deka ponudata s$ pove}e go zgolemuva kapacitetot, no i kvalitetot na delovnite prostorii. Vo periodot koga se grade{e centarot Soravija, vo Skopje samo okolu 10% od delovniot prostor mo`e{e da se klasificira kako A klasa, a tri godini podocna toj procent e zna~itelno zgolemen so izgradba na novi sofisticirani objekti. Toa zna~i deka i drugi kompanii napravile procenka deka pobaruva~kata za takov prostor }e se zgolemi i se

10-20

SORAVIJA 15.000m2

HIPERIUM 15.000m2

6.000m 95%

4.000m 11.000m 770% TRGOVSKI CENTAR

KANCELARISKI PROSTOR

2

jmenos t na nivnite delovni prostorii, agenciite za nedvi`nosti tvrdat deka pola od biznis-centrite zjaat prazni, cenite se preceneti, a uslovite na pazarot smeneti. “Sekoga{ cenite vo novo izgraden objekt se povisoki od cenite na ostanatite delovni prostorii. Se trgnuva so po~etna cena od 20 evra za metar kvadraten, za na kraj da se spu{ti do 10 evra, pa duri i 8 evra, samo za da se izdade objektot. Fakt e deka nema novi pobaruvawa za deloven prostor, a buxetite na kompaniite se namaleni. Nie pred nekoe vreme uspeavme deloven prostor od 1.200 metri kvadratni da go zememe pod naem za cena od 8 evra po metar kvadraten”, veli Donka Filipovska od agencijata Bastion. Spored nea, problem e {to investitorite ne sakat da prifatat deka po ekonomskata kriza uslovite na pazarot se promeneti i treba da gi namalat cenite. “Mo`ebi pred dve godini ovie ceni za iznajmuvawe bile realni, me|utoa sega ve}e ne se. Primer e objektot Grave, koj pove}e od polovina e prazen, a se obiduvame da go izdademe pove}e od polovina godina”, dodava Filipovska. VO IGRA SE I KATNITE GARA@I Osven delovno-administrativnite objekti koi se specijalno izgradeni za iznajmuvawe ili prodavawe na delovni prostorii, vakov tip usluga nudat i katnite gara`i vo koi, spored zakonskite propisi, e dozvoleno 35% od vkupnata povr{ina na objektot da bide od delovnotrgovski karakter. Takva katna gara`a, koja e ve}e vo zavr{na faza na izgradba e gara`ata na investitorot Impeksel-2, locirana zad Univerzalna sala, vo koja se investirani tri milioni evra. Neim Huseini, sopstvenik na grade`nata kompanija Impeksel-2, veli deka od delovniot objekt ve} e se iznajmeni 500 metri kvadratni. Sli~na e sostojbata i vo Zebra, katnata gara`a vo sopstvenost na gradona~alnikot na op{tina Centar, Vladimir Todorovi}, kade {to prizemjeto e celosno izdadeno na zakupci, dodeka del od kancelariite se prodadeni.

DELOVEN PROSTOR OD VO CELOST IZNAJMEN NA MISIJATA NA EVROPSKATA UNIJA ZA PERIOD OD 10 GODINI

2

KANCELARISKI PROSTOR

ISKORISTENOST

2

ISKORISTENOST

evra za metar kvadraten ~ini naem na deloven prostor vo centrot na Skopje

odlu~ile da vlezat vo investicija”, veli Davitkovski, i dodava deka i bankite koi gi poddr`uvaat vakvite skapi proekti isto taka vr{at procenki za nivnata ekonomska isplatlivost. Mira Georgievska, pretsedatel na Zdru`enieto na sopstvenici na delovniot objekt Luna korporacija, lociran na agolot sproti soborniot hram, veli deka i vo ovoj objekt re~isi nema sloboden prostor za iznajmuvawe. “Stanuva zbor za prostor od 2.600 metri kvadratni od koi re~isi 70% se izdadeni. Ostanatiot del go imaat kupeno stranci vo ~ija sopstvenost e objektot, no nemaat interes da go izdavaat”, dodava Georgievska. Re~isi maksimalna iskoristenost na delovniot prostor ima i vo biznis-centarot Hiperium, ~ij investitor e avstriskata Hipo alpe adria lizing, koj nudi kancelariski prostor, kongresen centar, kako i restoran so ketering uslugi. “Od neto-korisna povr{ina od 6.000 metri kvadratni, iskoristenosta e duri 95%. Stanuva zbor za zakupci koi se renomirani internacionalni kompanii. Tie imaat dolgoro~ni dogovori za zakup so traewe od 5 i pove}e godini. So sigurnost mo`eme da ka`eme deka kvalitetot na biznis-centarot Hiperium i vo idnina }e pridonese da bide ispolnet celosniot kapacitet na zgradata”, velat vo Hiperium. Sli~na e sostojbata i vo novoizgradeniot objekt na grade`nata kompanija Kubus, na bulevarot Partizanska, koja ve}e ima sklu~eno dogovori za iznajmuvawe na deloven prostor. “Isto kako i za kupuvawe prostor, taka i za iznajmuvawe navistina e va`no objektot da bide izgraden vo zavr{na faza da bide so imoten list. Tie {to iznajmuvaat za podolg period, na primer, za 5,6 godini, podocna sakaat i istiot da go kupat. Dogovorite so dolgoro~nite zakupci i kupcite se vo zavr{na faza za prvata zgrada na Kubus, dodeka za drugiot objekt koj s$ u{te ni e vo faza na izgradba imame samo zainteresirani, no nemame definitivni dogovori. Vo prviot objekt pove}e od 50% od prostorot ve}e e iznajmen, no ima prostor i za kupuvawe”, veli Zlatko Todorov, direktor na Kubus. AGENCIITE GI DEMANTIRAAT INVESTITORITE I dodeka investitorite se falat za rekordna izna-

BIZNIS CENTAR

LUNA

2.600m 50% DELOVEN PROSTOR

MEGI

15.000m 6.100m

2

2

KANCELARISKI PROSTOR

ISKORISTENOST

2

SAN MARKO 5.400m2

GRAVE

2.000m

ERA SITI SE U[TE VO IZGRADBA

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

2

O

G

L

A

S


Kompanii / Pazari / Finansii

10

KAPITAL / 08.08.2011 / PONEDELNIK

 PREGLED VESTI

gr~kata kompanija OTE. Toa zna~i deka kompanijata treba da dobie strate{ki partner so 51%, Vladata da ostane so okolu 30%, a gra|anite bi imale 20%. Privatizacijata na dr`avnite kompanii preku berzata e isklu~itelno naporna rabota. Stanuva zbor za kompanii od koi sekoja ima po 4,82 milioni akcioneri, {to e ogromen broj za pazarot, za obrabotka na nivnite nalozi. Ima denovi koga na Belgradskata berza dnevno stignuvaat i po 50.000, 80.000, pa i 100.000 nalozi za trguvawe. Vo april be{e ostvaren rekord vo brojot na transakcii na dnevno nivo. Vo eden od najfrekventnite denovi zavr{ivme so 217.000 transakcii. Mnogu e te{ko da se procenat efektite vo ovoj moment. [to se odnesuva do modelot na privatizacija, na berzata insistiravme deka e najdobro dr`avnite kompanii od st strate{ko zna~ewe da se priv privatiziraat preku inicijalna javna ponuda na akcii (IPO), (IPO so koja }e im se ovozmo` ovozmo`i na gra|anite po povolni fi finansiski uslovi da u~estvu u~estvuvaat vo privatizacijata, odnosno da stanat akcioneri. Ova ne e ni{to novo. Inicijalnite Ini javni ponudi kako model na privatizacija pr prvo za`iveaja minatata dece decenija vo Ungarija. Ungarskiot model mnogu go poddr`uva pazarniot moment. S$ ostanato ostanat nema vrska so pazarot. Vo ponovo vreme gi imame prim primerite od Hrvatska, privatizac privatizaciite na Telekomot i na naft naftenata industrija INA. Za ` `al, vo Srbija postapkata za privatizacija na dr`avnite giganti dojde vo vreme na `estoki udari od svetskata ekonomska kriza. No, i vo vakvi okolnosti pretpostavuvam deka vladata e pritisnata od potrebata za privatizacija, koja, kako {to znaeme, pred s$ e politi~ko, socijalno, a duri potoa i ekonomsko pra{awe. A so ovoj model }e gi involvira site gra|ani, odnosno }e im dodeli nekakva materijalna

TELEKOM I T-MOBILE SO NAMALENA DOBIVKA VO PRVOTO POLUGODIE

A

D Makedonski Telekom i T-Mobile Makedonija vo prvite {est meseci od godinava poka`aa namaleni prihodi za 13,1%, do nivo od 63,35 milioni evra, sporedeno so istiot period lani. Dobivkata pred odano~uvawe bele`i pad od 17,3%, objavi Ma|ar telekom. Kako {to se veli vo polugodi{niot finansiski izve{taj na Ma|ar telekom, sopstvenik na dvete kompanii, namaluvaweto na dobivkata pred odano~uvawe e rezultat na golemata konkurencija kaj mobilnite telekomunikaciski uslugi, {to rezultira so zna~itelen pritisok vrz cenite i zgolemeno nivo na subvencionirawe na mobilnite telefoni. Ungarskata kompanija veli i deka ovie dva faktori ne mo`ele da se izbegnat ni preku namaluvawe na operativnite tro{oci. Spored finansiskiot izve{taj, prihodite vo fisknata telefonija se namaleni za 8,3%. Pri~ina za ova e namaluvaweto na prihodite vo fiksnata telefonija od strana na individualnite pretplatnici. Od druga strana, Makedonski Telekom bele`i zgolemeni prihodi vo proda`bata na fiksni telefonski uslugi na golemo, kako i zgolemeni prihodi vo pristignuva~kiot telefonski soobra}aj i vo tranzitniot telefonski soobra}aj. Isto taka, zgolemena e i pobaruva~kata za paketi so dve ili tri uslugi. Vkupnite prihodi na Ma|ar telekom vo prvite {est meseci od godinava se namaleni za 3,9% i iznesuvaat 1,066 milijardi evra.

ZA POLOVINA GODINA DEFICITOT DOSTIGNA 1,3 MILIJARDI DOLARI

V

kupnata vrednost na izvozot na stoki od Makedonija vo prvite {est meseci od godinava iznesuva 2,09 milijardi dolari, a na uvozot 3,39 milijardi dolari. Pokrienosta na uvozot so izvoz e 61,8%, a trgovskiot deficit vo prvata polovina od godinava iznesuva 1,29 milijardi dolari, objavi Dr`avniot zavod za statistika. Trgovskata razmena po proizvodi poka`uva deka vo izvozot najgolemo e u~estvoto na katalizatorite na nosa~i so blagorodni metali ili nivni soedinenija, feronikelot, proizvodite od `elezo i ~elik (valani proizvodi), oblekata i prerabotkite od nafta. Vo uvozot najmnogu se zastapeni platinata i legurite na platina, neobraboteni ili vo prav, surovata nafta, motornite vozila za prevoz na lica i elektri~nata energija. Vo periodot januari-juni godinava najgolemo u~estvo vo izvozot na stoki imaat zemjite-~lenki na EU so 61,7% i zemjite od Zapaden Balkan so 27,3%. Vo uvozot na stoki isto taka e najgolemo u~estvoto na ~lenkite na Unijata, so 55,3%, po koi sleduvaat zemjite vo razvoj so 26,5%. Spored vkupniot obem na nadvore{no-trgovskata razmena, Makedonija najmnogu trguva so Germanija, Srbija, Velika Britanija, Rusija i Bugarija, so koi se vr{at 45,1% od vkupnata nadvore{no-trgovska razmena.

PO^NA REALIZACIJATA NA PROEKTOT ZA VODOSNABDUVAWE

P

o~na realizacijata na proektot “Vodosnabduvawe i odveduvawe otpadni vodi”, za koj od Evropskata investiciska banka bea obezbedeni 50 milioni evra. Kako {to soop{ti Ministerstvoto za transport i vrski, objaven e oglas za dodeluvawe dogovor za javna nabavka za izgradba na fekalna kanalizacija vo naseleno mesto Erxelija, op{tina Sveti Nikole. So ovoj proekt se opfateni prioritetni investicii za vodosnabduvawe i odveduvawe otpadni vodi na celata teritorija na dr`avata so cel podobruvawe na snabduvaweto so ~ista voda za piewe, {to direktno vlijae na zdravjeto na gra|anite i na `ivotnata sredina. “Proektot “Vodosnabduvawe i odveduvawe otpadni vodi” zna~itelno }e gi podobri kvalitetot, efikasnosta, dostapnosta i sigurnosta vo ovozmo`uvaweto komunalni uslugi za gra|anite na site op{tini vo Makedonija”, se veli vo soop{tenieto od Ministerstvoto za transport i vrski.

+

8/5/2011

OKTA Македонски телеком

раст

+2,34% +0,02%

нова цена

1750,00 502,00

SINI[A KRNETA

DIREKTOR ZA BIZNIS-OPERACII NA BELGRADSKA BERZA

SPOJUVAWETO NA BALKANSKITE BERZI ]E JA OTVORI PANDORINATA KUTIJA! MAJA BAJALSKA

S

bajalska@kapital.com.mk

ini{a Krneta e direktor za biznisoperacii na Belgradskata berza i desna raka na generalnata direktorka Gordana Dostani}. Kako eden od klu~nite berzanski direktori vo regionot, a bez vlakna na

jazikot, “Kapital” so nego jazikot razgovara{e za najbolnoto pra{awe - integracijata na berzite vo regionot i sorabotkata so Vienskata berza, kako edna od klu~nite evropski berzi za razvoj na pazarite vo Jugoisto~na Evropa. Edno od najaktuelnite pra{awa na srpskiot finansiski pazar ovaa godina be{e proda`bata na

petok- 05.08.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4.00% 4.80% 4.60% 4.00% 4.60% 4.50% 5.00% 5.30%

6м 5.50% 5.60% 4.80% 5.00% 5.50% 5.90% 6.00% 6.50%

24м 5.00% 8.10% 5.00% 8.20% 8.50% 8.00% 9.00% 9.00%

36м 7.90% 8.50% 5.00% 8.30% 9.00% 8.30% 9.50% 9.50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

3м 2.20% 2.10% 2.50% 2.40% 2.70% 2.40% 2.55%

6м 2.70% 2.50% 3.00% 2.90% 3.00% 3.00% 3.00%

24м 3.80% 3.60% 3.75% 4.10% 4.20% 4.20% 4.50%

36м 4.10% 4.50% 4.00% 4.50% 4.70% 4.50% 6.00%

Еуростандард банка

3.50%

4.00%

5.00%

5.50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

ТТК Банка Макошпед Топлификација Стопанска бан. Битола Уни банка

-

пад

-6.09% -4.50% -3.75% -3.18% -2.95%

нова цена

1,520.00 191.00 3,513.00 2,420.00 527.00

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

1м 1.41% 1.4% 0.21% 0.07%

3м 1.56% 1.5% 0.27% 0.10%

6м 1.76% 1.7% 0.44% 0.18%

12м 2.11% 2.1% 0.76% 0.47%

камата 4.00% 5.50%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61.5053 43.4513 70.7730 56.7026 44.2516 45.4316

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5%

3% 2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

8/5/2011

Telekom Srbija, no vladata ne ja prifati ponudata od Telekom Avstrija. Sepak, proda`bata ostanuva kako cel. Koj e najdobriot model za privatizacija na srpskite pretprijatija i kakov efekt }e imaat pretstojnite privatizacii na Belgradskata berza? -Vo slu~ajot so Telekom Srbija treba da se prodadat 51%. Od niv 31% se vo sopstvenost na dr`avata, a 20% na

Нето вредност

1M

3M

6M

1Y

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

29,478,614.85

-1.69%

-4.01%

-10.13%

-2.06%

-7.05%

8/2/2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

48,661,296.74

-1.48%

-1.07%

-7.87%

-0.49%

-10.88%

8/2/2011

Иново Статус Акции

15,423,516.80

-0.12%

2.05%

-6.29%

-0.71%

4.34%

8/2/2011

КД БРИК

40,600,045.90

-0.41%

-2.12%

-2.81%

1.08%

-5.70%

7/31/2011

КД Нова ЕУ

23,542,214.26

-3.98%

-10.40%

-12.66%

-6.65%

-10.01%

7/31/2011

КБ Публикум - Балансиран

30,362,286.25

-0.18%

-1.41%

-4.59%

0.46%

-0.77%

7/31/2011

КБ Публикум - Обврзници

34,175,253.40

0.45%

1.23%

0.00%

0.00%

0.00%

7/31/2011

КБ Публикум Паричен

52,812,432.55

0.27%

0.00%

0.00%

0.00%

0.00%

7/31/2011


KAPITAL / 08.08.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

 Koga stanuva zbor za kapitalno spojuvawe na berzite vo regionot, se postavuvaat razni pra{awa. Ako se pravi novo pravno lice, koj vo koja proporcija }e bide sopstvenik na toa pravno lice? Kade bi bilo sedi{teto? Koj }e bide regulator na pazarot? Zna~i, se otvora Pandorinata kutija na porane{na Jugoslavija korist, imaj}i predvid deka toj proces doveduva do niza problemi, kako {to e gubeweto rabotni mesta. Krizata ne samo {to go prese~e bikoviot pazar na berzite na Balkanot, tuku i nivniot razvoj. Sepak, na Belgradskata berza } e ima slu~uvawa so ogled na privatizaciite. ]e go zgolemi li toa interesot kaj investitorite? Kako o~ekuvate berzata vo Belgrad da ja zavr{i godinava finansiski? Iskreno se nadevam deka Belgradskata berza }e stane interesna za regionot. Vsu{nost, sakam da veruvam deka taa ne prestanala da bide interesna, no istovremeno sme svesni za okolnostite vo koi rabotat site berzi vo regionot i tie golemite. Koga }e ka`am region, mislam na po{irokiot region, ne samo na Balkanot. Mislam deka e ote`nata rabotata na site berzi. Sekako, pogolemite polesno zakrepnuvaat, kako {to e slu~ajot so Istanbulskata berza. Na balkanskiot pazar, kade {to nema spektar od razli~ni investiciski alternativi koi bi mo`ele da im bidat interesni na investitorite i da se pokrivaat edna so druga, ne e lesno da se ostvari napredok. Mislam deka vo o~ite na javnosta, duri i vo o~ite na novinarite, po prirodata na ne{tata se o~ekuva zakrepnuvawe. Sekoga{ ima pra{awa od tipot: “S&P porasna tolku i tolku, a zo{to i vie ne porasnavte?”. No, ne mo`e za dve godini da se napravi park so stogodi{ni drvja. Za da mo`e stogodi{niot park da se nare~e taka drvjata mora da pu{tat dovolno dlabok koren i dovolno dolgo da se

razvivaat za da proizvedat kro{ni vo koi }e u`ivate. Pod drvceto koe raste desetina godini mnogu e te{ko da se sokrijat i osve`at site pazarni mehanizmi. O~ekuvame 2011 godina vo finansiska smisla da bide isto te{ka kako i 2010, bez ogled na vrednosta na prometot. Godinava vo finansiska smisla sekako }e bide te{ka, od prosta pri~ina {to Belgradskata berza vo golema mera investira{e za da mo`e da go podnese ovoj vid udar niz prilivot na ogromen broj nalozi. Prethodnite godini, pred da dojdat NIS i aerodromot, na berzata imavme po 1.000, 2.000 do 3.000 transakcii dnevno, duri i vo pretkriznite godini. Vo krizniot period, vo 2008, 2009, pa i vo prvata polovina na 2010 godina toj broj se svede na 700 do 800 transakcii dnevno. Sega vo prosek dnevno imame po 15.000 do 20.000, a vo nekoi klu~ni momenti i po 100.000 do 200.000 transakcii. Zna~i, ne o~ekuvam vo finansiska smisla pozicijata na Belgradskata berza zna~itelno da se promeni, od ednostavna pri~ina {to za vakvi raboti mora da se podgotvi samiot pazar, a toa bara odredeni investicii. Sekako, bi bile radosni ako finansiskiot rezultat bide podobar. Belgradskata berza ima{e ponuda za kupuvawe od Vienskata, koja ve}e ja prezede Qubqanskata, a potoa potpi{avte dogovor za sorabotka. Kakva e komunikacijata so Vienskata berza, koja nekoi ja gledaat kako integrator na balkanskite pazari? -Belgradskata i Vienskata berza sekojdnevno ko-

DOW JONES

11,444.60

+0,54%

-0,06%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

МБИ10

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 6,236.16

-2,78%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 800.96

-3,07%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

VO JUNI IZDADENI POMALKU ODOBRENIJA ZA GRADBA

V

o juni godinava se izdadeni 228 odobrenija za gradba, {to e za 9,9% pomalku vo odnos na istiot mesec lani. Predvidenata vrednost na objektite iznesuva 37,1 milioni evra, {to e za 52,1% pove}e vo odnos na juni 2010 godina, soop{ti Dr`avniot zavod za statistika. Od vkupniot broj izdadeni odobrenija za gradewe 184 ili 80,7% se nameneti za objekti od visokogradba, 15 ili 6,6% za objekti od niskogradba i 29 ili 12,7% za objekti za rekonstrukcija. Od vkupno 228 objekti, kaj 189 (82,9%) kako investitori se javuvaat fizi~ki lica, a kaj 39 objekti (17,1%) investitori se delovni subjekti. Vo juni godinava predvidena e izgradba na 615 stanovi, so vkupna korisna povr{ina od 48.394 metri kvadratni.

120

+0,26%

2,800

2,400

104

1,800

2,200

100

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

NASDAQ 100 2,194.38

-0,58%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 52,949.20

+0,26%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5,246.99

-2,71%

-2,14%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 20,946.10

-5,18%

-4,29%

-2,18%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

SASX 10 1,051.29

-0,74%

Главен индекс на Белградската берза

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2,131.35

SOFIX 399.33

-0,59%

0,00%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 715.65

ATHEX 1,062.00

-1,05%

Јединство

6,002.00 Ласта

323.00

2,510.00

45.00

Јадран кап.

-14.50%

115.00

НФД Хол.

0.32

Пробанка

16,000.00

-8.73%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

+23,32%

25.00

Квестус н.

-16.23%

86,20$/барел BRENT

109,37$/барел

Звечево

-10.16%

Цинк. Целје

+1,18%

Пив. Лашко

-9.09%

85.00

10,000.00

СРЕБРО 38.78$/унца БАКАР 9182,50$/унца

+12,50%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

+2,89%

ЛЕСНА СУРОВА

ЗЛАТО 1.660.00$/унца

+0,03%

-11.75%

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

-0,50% +1,98%

0,00% 294,170$/галон +1,65%

ПРИРОДЕН ГАС

3,94$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

-2,25%

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА АИК банка

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

Х. Маестрал

111.00

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 17,305.87

ИНДЕКСИ РЕГИОН

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 5,172.06

BELEX15 679.05

0,06%

112

2,000

2,200

ОМБ

116

108

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

-3,72%

N

amaluvawe na brojot fiksni telefonski linii, zgolemuvawe na postpejd-korisnicite na mobilna telefonija, zgolemuvawe na ispratenite SMSporaki i namaluvawe na vkupniot broj pretplatnici na pristap na Internet so tesen opseg poka`uvaat podatocite na Agencijata za elektronski komunikacii za prviot kvartal od 2011 godina. Brojot na fiksni linii e namalen za 1,58% sporedeno so prviot kvartal od 2010 godina. Kaj mobilnata telefonija, pak nagoren trend ima kaj postpejd-korisnicite, ~ij broj se zgolemil za 29,7% sporedeno so istiot kvartal lani. Spored podatocite na AEK, zgolemuvawe ima i na brojot na isprateni SMS-poraki za 11,6% sporedeno so prvite tri meseci lani. T-Mobile u~estvuva so 80,13% vo vkupniot broj isprateni SMS-poraki vo prviot kvartal od 2011 godina, u~estvoto na ONE operator iznesuva 9,83%, dodeka VIP operator u~estvuva so 10,04%. Podatocite na AEK poka`uvaat deka vkupniot broj pretplatnici na pristap na Internet so tesen opseg e opadnat za 10,51% vo sporedba so prethodniot kvartal, dodeka pak, vo sporedba so prviot kvartal od 2010 godina brojot na pretplatnici e namalen za 39,58%. Od trite mobilni operatori najgolem udel ima TMobile, so 53,71% u~estvo na pazarot, ONE operator u~estvuva so 23,78%, dodeka Vip operator u~estvuva so 22,51% vo vkupniot broj aktivni pretplatnici vo poslednite tri meseci

2,600

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

NIKKEI 225 9,299.88

RASTE BROJOT NA POSTPEJD-KORISNICI VO MOBILNATA TELEFONIJA

МБИД

3,000

2,400

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

-1,26%

3,200

2,600

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

CAC 40 3,287.56

1,65%

2,800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1,199.38

3,000

-1,65% +0,26% -0,06%

Извор: Македонска Берза

duri i ja true samata ideja. Ne ni e jasno zo{to sekoja ideja za sorabotka se sveduva na ideja deka mora kapitalno da se povrzeme. Postojat niza drugi, trojno poevtini ~ekori koi nie, berzite od Balkanot, sekoj vo svojot dvor, mora da se soglasime deka }e gi napravime zaedni~ki, pa potoa na toa zaedni~ko mesto da ka`eme: “Dobro, prifa}ame, }e go napravime toa zaedno”, bez ~epkawe vo ovoj najte`ok problem. Zatoa {to koga stanuva zbor za kapitalno spojuvawe, se postavuvaat razni pra{awa povrzani so nego. Koj na {to }e bide sopstvenik ako me|usebno se povrzuvame? Ili ako se pravi novo pravno lice, koj vo koja proporcija bi bil sopstvenik na toa pravno lice? I u{te edno pra{awe, kade bi bilo sedi{teto? Zna~i, se otvora Pandorinata kutija na porane{na Jugoslavija. Treto ne{to, {to e za mene e fascinantno kolku se zaborava, e pra{aweto koj }e bide regulator na toj pazar? Kolku {to ima dr`avi i dr`avi~ki koi gi proizvede porane{na Jugoslavija, tolku ima i regulatori i regulator~iwa. Dali nekoj drug regulator, osven makedonskiot, }e go regulira pra{aweto na Alkaloid na takviot pazar? I na ~ii nalozi i barawa }e se pokoruva Alkaloid? Dali mislite deka site se soglasni sedi{teto na takvata berza da bide vo Skopje ili mo`ebi bi trebalo da go napravime vo Drvar? Postojat cela niza pra{awa, namerno gi gradirav od najbezna~ajni do mnogu zna~ajni pra{awa. Pra{aweto za regulacijata e ekstremno zna~ajno. Zna~ajni se, sekako, i pra{awata za sedi{teto i sopstvenosta.

 PREGLED VESTI

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 28.07.2011

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2,452.49 МБИД 2,528.26 ОМБ 117.82

municiraat na operativno nivo i mislam deka na toj na~in se odr`uva kontinuirana vrska. Na po~etokot od godinava Belgradskata i Makedonskata berza potpi{aa dogovor za pristapuvawe vo distribucijata na podatoci preku Vienskata berza. Do krajot na minatata godina podatocite od berzite vo Bukure{t, Budimpe{ta, Praga, Qubqana, Saraevo i od Bawa Luka bea dostapni na punktot vo Viena. Od ovaa godina podatocite za trgovijata i od Belgrad i od Skopje } e bidat dostapni vo Viena. Zainteresiranite }e mo`e da izberat dali }e sobiraat podatoci preku izvorot vo Belgrad ili vo Viena. Toa za nas e mnogu va`no, zatoa {to dostapnosta na podatocite preku Vienskata berza e mnogu podobra otkolku preku Belgradskata. Na{iot pazar e tripati pomal od avstriskiot i imame mnogu pomalku iskustvo. Vo ovaa smisla, o~ekuvame pred s$ zgolemuvawe na vidlivosta, a potoa i na investiciite na na{iot pazar i zgolemuvawe na direktnite prihodi od proda`ba na podatoci. Vo svetot vo momentov se integriraat nekoi od najgolemite berzi, vo Evropa isto taka. Stranski pretstavnici na najgolemite berzanski kompanii sovetuvaa integracija na pazarite od Jugoisto~na Evropa kako najdobar na~in za rast i razvoj. Zo{to berzite na Balkanot ne mo`e da se dogovorat za kapitalno spojuvawe? Postoi potreba, no postojat i niza argumenti za i mnogu malku protiv toa da se slu~i. Mislam deka lu|eto razmisluvaat vo sosema pogre{en pravec, koj na nekoj na~in

11

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

МЕТАЛИ

+0,06% -1,65% -2,4%

АЛУМИНИУМ

2295.00$/унца ЧЕЛИК 603.00$/унца

-1,2% -1,3% /

СУРОВИНИ

-0,34% ПЧЕНИЦА 703,00/бушел +0,21% КАФЕ 241,900$/бушел +0,90% ПЧЕНКА 723,00$/бушел

НИКЕЛ 23,200.00

+1,16% ШЕЌЕР +3,45% 27.25 СОЈА 1336,00$/бушел -0,69% КАКАО 2,975 $/бушел

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.


Balkan / Biznis / Politika

12

KOSOVO - SOSTOJBATA MIRNA, BARIKADITE OSTANUVAAT

PRODOL@UVA DA RABOTI RAFINERIJATA NA LUKOIL VO BUGARIJA

R

uskata naftena kompanija Lukoil do krajot na godinata }e postavi uredi za merewe na protokot na gorivo vo rafinerijata vo Burgas, a dotoga{ }e prodol`i da raboti bez licenca. Bugarskiot premier, Bojko Borisov, najavi deka dodeka ne bidat postaveni mera~ite 20 bugarski carinici }e go nadgleduvaat dvi`eweto na gorivoto. Istaknuvaj}i deka pretsedatelot na Lukoil, Vagit Alekperov, se izvinil za problemite sozdadeni so

licencata na kompanijata, Borisov dodade deka o~ekuva oti Lukoil }e uspee do dekemvri da gi postavi potrebnite instalacii.

KAPITAL / 08.08.2011 / PONEDELNIK

S

ostojbata na severot od Kosovo e mirna, no napnata. I pokraj dogovorot me|u Pri{tina i Belgrad so posredstvo na KFOR, lokalnoto srpsko naselenie ostanuva na blokadi na pati{tata koi vodat kon grani~nite premini Brwak i Jariwe. Lokalnite Srbi vo vtornik }e odr`at sostanok na koj } e se re{i kako ponatamu }e postapuvaat, odnosno dali }e gi ostranat barikadite. Premierot na Kosovo, Ha{im Ta~i, vo intervju za Radio Slobodna Evropa izjavi deka so odlukata na Republika

Bugarskiot premier isto taka najavi deka Lukoil do krajot na septemvri vetil investicija vredna milijarda evra.

Kosovo za reciprocitet so Srbija se postignati tri celi: potpolno po~ituvawe na reciprocitetot, prekin na {vercot na stoka i vospostavuvawe kontrola na celata teritorija na Kosovo. Ta~i izjavi deka sega celata me|unarodna zaednica, SAD, EU i NATO, se edinstveni po pra{aweto za vospostavuvawe na zakonitosta i ustavnosta na celata teritorija na Kosovo i izrazi nade` za dobra sorabotka so EULEKS. Toj dodade deka odlukite

na Vladata na Kosovo zasnovani na modelot EU za vospostavuvawe zakonitosta i deka tie im pomognat na Kosovo evrointegraciite.

se na na }e vo

IAKO 2011 GODINA SE O^EKUVA DA BIDE TE[KA

PO JAPONIJA, AVTOMOBILSKATA INDUSTRIJA PO^NA DA ZAKREPNUVA

 Otkako martovskata nuklearna havarija vo Japonija, koja najmnogu ja pogodi avtoindustrijata zavr{i, Folksvagen, Audi, Mercedes, Reno, Pe`o-Sitroen, Ford, po~naa da zakrepnuvaat. Site ostvarija rast na prihodite vo vtoriot kvartal od godinava od 15% do 300%. No, poradi skapite avtodelovi, nafta i ~elik, o~ekuvaat ova da bide u{te edna od najte{kite godini za avtomobilskata industrija

P

BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

o katastrofalnata nuklearna nesre}a vo Japonija, koja udri po xebovite na sopstvenicite na avtomobilskite giganti i drasti~no gi namali profitite vo prviot kvartal, vtoroto trimese~je poka`a pozitivni rezultati. Zakrepnuvawe bele`at germanskite gigant Folksvagen, Audi i Mercedes, francuskite Reno, Pe`o-Sitroen, amerikanski Ford. Sepak, na godi{no nivo, tie o~ekuvaat 2011 godina da bide edna od najte{kite godini za avtoindustrijata, poradi skapite surovini za proizvodstvo na avtomobili, i zagubata od godi{niot profit kako posledica na zemjotresite, cunamito i nuklearnata havarija vo japonskata Fuku{ima. Francuski Pe`o-Sitroen se pofali so rast na netoprofitot vo prvata polovina od godinava za 19% i pokraj zagubata od re~isi 150 milioni evra poradi japonskata katastrofa. Vtorata

K

19%

{est meseci od godinava, sporedeno so lani. Toa se dol`i na podobruvaweto na rabotata na kompanijata vo vtoriot kvartal od godinava. Neto-profitot na Folksvagen od april do juni porasna na 4,78 milijardi evra, dodeka, pak, istiot period minatata godina iznesuva{e 1,3 milijarda evra. No, i germanskiot gigant se `ali na rastot na cenite na repromaterijalite za proizvodstvo na avtomobili. Vo poslednite 12 meseci, cenata na naftata se zgolemi za 19%, dodeka cenata na ~elikot za 7%. Evroto zajakna za 10% nasproti dolarot. AVTOINDUSTRIJATA VO SAD VO POLO[A SOSTOJBA OD EVROPSKATA Dvete najgolemi avtomobilski kompanii vo SAD, Ford i Krajsler, ostvarija rast na prihodite vo vtoriot kvartal od godinava, no rashodite na golemo im udrija po kasite, {to otvori somne` me|u ekspertite deka avtomobilskata industrija vo SAD u{te dolgo }e bide vo kriza. I tie kako i evropskite, se `alat na visokite ceni na inputite za proizvodstvo na avtomobili. Vo vtoriot kvartal od go-

po golemina avtomobilska korporacija vo Evropa za {est meseci ostvari netoprofit od 806 milioni evra, sporedeno so 680 milioni evra profit vo istiot period minatata godina. Sepak, predupredija deka o~ekuvaat i rast na rashodite, poradi enormnoto poskapuvawe na cenata na inputite za proizvodstvo na avtomobili. Od prvi~nite prognozi deka vkupnata vrednost na nabavkata na avtomobilskite delovi za Pe`o-Sitroen }e porasne za 500 milioni evra na godi{no nivo, kompanijata vo juli izleze so “pocrno scenario”. Vo revidiranata prognoza tie o~ekuvaat rast na ovoj parametar za 700 milioni evra na godi{no nivo. Reno pomina u{te podobro od Pe`o-Sitroen. Vo vtoriot kvartal od godinava, kompanijata ostvari profit od 1,2 milijardi evra {to e za 56% pove}e, sporedno so istiot period vo 2010 godina. Najgolem rast na neto-profitot vo Evropa ostvari najgolemata avtomobilska kompanija na “stariot kontinent”, Folksvagen. Neto-profitot na germanskiot gigant se zgolemi za tripati vo prvite O

M

E

R

C

I

J

A

porasna profitot na Pe`oSitroen vo prvoto polugodie od godinava, sporedno so istiot period lani

56%

porasna profitot na Reno vo vtoriot kvartal od 2011 godina, sporedeno so istiot period lani

dinava Krajsler ostvari prihodi od 13,7 milijardi dolari, {to e za 60 milioni dolari pove}e, sporedeno so prviot kvartal. No, vo isto vreme ostvari zaguba od 370 milioni dolari, sporedeno so profitot od 116 milioni dolari vo prviot kvartal. Ekspertite komentiraat deka zagubata se dol`i i na vra} aweto na zaemot od 551 milioni evra na amerikanskata Vlada. So sli~na sostojba se soo~i i Ford. Vo vtoriot kvartal od godinava, Ford ostavi prihodi od 33,5 milijardi dolari, {to e za 40 milioni dolari L

N

I

O

Ednodneven seminar: “CELI I PRIMENA NA ZAKONOT ZA UPRAVUVAWE SO BATERII I AKUMULATORI I OTPAD OD BATERII I AKUMULATORI I IMPLIKACII NA RABOTEWETO NA KOMPANIITE” So cel zapoznavawe na kompaniite so Zakonot za upravuvawe baterii i akumulatori i otpad od baterii i akumulatori i obvrskite proizlezeni od istiot, koj stapi na sila 01.01. 2011 godina, Stopanskata komora na Makedonija na 27 septemvri 2011 godina, so po~etok vo 10 ~asot organizira ednodneven seminar na tema: “Celi i primena na Zakonot za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpad od baterii i akumulatori i implikacii na raboteweto na kompaniite” Predava~i: Ana Karanfilova Maznevska, rakovoditel na Sektorot za upravuvawe so otpad, Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe i pretstavnik od dr`avniot inspektor za `ivotna sredina. Kontakt: Elizabeta A. Eftimova tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

Len~e Zikova tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 lence@mchamber.mk

G

L

A

pove}e, sporedeno so prviot kvartal od 2011 godina. No, poradi skapite delovi, i na Ford profitot opadna. Kompanijata ostvari profit od 2,4 milijardi dolari, {to e za 150.000 dolari pomalku, sporedeno so prethodniot kvartal. Rebeka Lindland, analiti~ar od IHS Automotiv smeta deka ovaa godina }e bide godina na zakrepnuvawe. Taa predviduva “neviden bum” vo avtomobilskata industrija duri vo 2012 godina. “Smetam deka 2011 godina } e bide godina ’kolku samo da pomine’. Toa zna~i deka S

I

kompaniite }e se trudat da zakrepnat od {tetite koi im gi nanese nesre} ata vo Japonija, kade {to se proizveduvaat pogolemiot del avtomobilski delovi. So uspe{en plan na generalno nivo, avtomobilskata industrija mo`e da napravi “bum” slednata godina”, istakna Lindland. Osven japonskata nesre}a, pote{kotii vo avtoindustrijata pridonese i golemata nevrabotenost, koja se pojavi kako rezultat na finansiskata kriza na dr`avite na globalno nivo, i krajnata cena na avtomobili.


KAPITAL / 08.08.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

13

 SVET

0-24 

...POVE]E OD 60 POVREDENI

...KANDIDATURA

...ZA SKANDALOT NEWS OF THE WORLD

Odron na zemji{te vo Seul

Putin za pretsedatel na Rusija?!

Britanija po~na istraga

pretsedatelot Dmitrij Medvedev.

za izmena na Zakonot za mediumi vo Velika Britanija.

O

premier Vladimir Putin planira da se kandidira ritanskiot sudija Brajan Leveson go po~na sudskiot proces Ri neuskiot na pretsedatelskite izbori vo Rusija vo 2012 godina, bidej} Bza skandalot so prislu{kuvawe telefoni za potrebite na e siguren vo liderskite sposobnosti na svojot {titenik, tabloidot News of the World. Ova mo`ebi }e otvori prostor

d odron na zemji{te predizvikan od obilnite vrne`i, koi ve}e nekolku dena pa|aat vo Seul, vo gradot Чun~eon `ivotot go izgubija nad 36 lu|e, a pove}e od 20 se povredeni.

12 NOVI IPO NA BERZITE

AMERIKANSKATA IPO TRESKA ZAVR[I USPE[NO  Desetina amerikanski kompanii uspeaja da dojdat do sve` kapital blagodarenie na nivnite javni ponudi na akcii, koi se slu~ija vo samo edna nedela. Iako analiti~arite se somnevaa deka ova e vistinsko vreme za IPO, proektot se poka`a profitabilen

D

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

esetinata inicijalni javni ponudi (IPO) koi neodamna gi napravija amerikanskite kompanii se poka`aa kako poln pogodok. Stanuva zbor za rekordna brojka na IPO vo rok od edna nedela. Vakva zainteresiranost za emisija na akciite na berzata ne e zabele`ana u{te od 2007 godina, pred da zeme zamav golemata recesija. So toa prakti~ki ne se ostvarija stravuvawata na analiti~arite od 24/7 Wall Street deka re~isi polovina od ovie ponudi mo`at da nastradaat poradi nepovolnite uslovi na pazarot. Za nekoi duri se o~ekuva{e i deka }e bidat odlo`eni. No, po debito na berzata, re~isi site od kompaniite koi re{ija da gi emituvaat svoite akcii uspeaja da soberat pari,

K

Na listata so javni ponudi se najde i taa na kompanijata ADS Tactical Inc., ispora~atel na voena oprema, so ~ii 12 milioni akcii na Wujor{kata berza vo idnina }e se trguva pod simbolot ADS. Me|u ostanatite amerikanski kompanii, vo koi spa|aat Horizon Pharma Inc., Tangoe Inc., Teavana Holdings Inc., Wesco Aircraft Holdings Inc. i WhiteGlove Health Inc., za koja nekoi od brokerite velat deka mnogu malku slu{nale, se nao|a{e i edna firma za farmerski operacii od Urugvaj, Union Agriculture Group Corp., edinstvenata koja go otka`a svoeto IPO. ZO[TO JAVNA PONUDA VO VREME NA KRIZA? Ova pra{awe go otvori amerikanskiot vesnik “^ikago tribjun” po povod brojnite najaveni IPO. Kako odgovor bea ponudeni prognozite na istra`uva~kata kompanija za investicii Morningstar, poto~no na direktorot za razvoj, Sami De{ai, koj uspehot na inici-

Sumata {to ja sobra od svoeto IPO iznesuva 135 milioni dolari. Me|u kompaniite koi ponudija novi emisii na akcii na berzata se najdoa i dve kompanii od energetskiot sektor. Ednata e American Midstream Partners L.P., kompanija koja se zanimava so proizvodstvo i trgovija na priroden gas, koja gi prodade svoite 3,75 milioni akcii po cena od 21 dolar, odnosno povisokata od cenite koi se o~ekuvaa. Inaku, akciite koi sega kotiraat na Wujor{kata berza pretstavuvaat 40,6% od partnerskata sopstvenost na kompanijata, koja e ograni~eno partnerstvo (limited partnership). Drugata kompanija e C&J Energy Services Inc., koja servisira hidrauli~no razbivawe, osobeno va`en proces pri iskopuvaweto na naftata ili prirodniot gas. Na Wujor{kata berza gi ponudi svoite 11,5 milioni akcii po cena od 25 do 28 dolari.

a nekoi duri gi nadminaa i o~ekuvawata. Edna od najinteresnite ponudi za brokerite be{e taa na Dunkin’ Brands Group Inc., operatorot na kafeteriite Dunkin’ Donuts. Ovaa grupacija sobra 422,8 milioni dolari, {to be{e nad o~ekuvawata. Iako na po~etokot na nedelava se prognozira{e deka nejzinite akcii }e se prodavaat po cena od 16 do 18 dolari, na denot na IPO tie se prodadoa po cena od 19 dolari. Druga pointeresna kompanija koja go objavi svoeto IPO be{e i snabduva~ot na luksuznite restorani, Chefs’ Warehouse Holdings, specijalizirana kompanija za hrana. Nejzinata inicijalna javna ponuda be{e objavena na berzata NASDAQ i kako i prethodnata, i ovaa ponuda gi nadmina o~ekuvawata. Namesto o~ekuvanite osum milioni akcii po cena od 14 do 16 dolari, kompanijata prodade devet milioni akcii i site po cena od 15 dolari za akcija. O

M

E

R

C

I

J

A

L

N

I

O

G

L

A

jalnite javni ponudi go povrzuva{e so portfolioto i prepoznatlivosta na kompaniite koi u~estvuvaa vo toa. Me|u drugoto, De{ai pojasni deka odlukata na edna kompanija da ostvari IPO na berzata e samo eden nov na~in na pribirawe pari ili rast na kompanijata, za {to e potrebno zgolemuvawe na kapitalot i investiciite. Ova tvrdewe go potvrdi i Dunkin’ Brands Group Inc., koja so parite {to gi zaraboti od inicijalnata S

javna ponuda soop{ti deka planira da gi isplati svoite dolgovi. Sepak, pojasnuvaj}i go i principot na IPO, De{ai objasni deka i eden prose~en investitor bi mo`el da investira vo inicijalna javna ponuda, no toj mora da ima bliska vrska so investiciskite banki koi ja zastapuvaat ponudata. Poddr{ka na ovoj “bum” na IPO dadoa bankite Doj~e bank, Meril Lin~, X.P. Morgan, Goldman Saks i Morgan Stenli.

I

APEL ZA POMO[ Deteto NIKOLOVSKI DIMITAR, rodeno na 21.01.1999 godina vo Skopje, boleduva od tumor na mozokot (Dg. Tu cerebri– Epi) i ima sekojdnevni epilepti~ni napadi. Dimitar edna{ e operiran vo Qubqana pred 6 godini, no zdravstvenata sostojba ne mu se podobri. Sega se predlaga u{te eden operativen zafat, vo Turcija, kaj svetski poznatiot detski neurohirurg Dr. Memet Ozek. Pomaliot brat na Dimitar, FILIP NIKOLOVSKI, roden na 02.03.2005 godina vo Skopje, i e na vozrast od {est godini, boleduva od leukemija, i toj se nao|a na Detskata Klinika vo Skopje, na oddelenieto za hematoonkologija, i prima citostatska terapija. Lekuvaweto na Filip ke se odviva vo Skopje, no lekuvaweto na Dimitar potrebno e da se izvede vo Turcija vo bolnicata ACIBADEM. Cenata na operacijata vo Turcija iznesuva 30.000 dolari. Otvoreni se i telefonski broevi za donacii: za Filip 070/143-114, i za Dimitar 070/143-115 na koi {to so edno javuvawe se doniraat 100 denari. Vo ime na celoto semejstvo Nikolovski, najiskreno i najdlaboko gi zamoluvame site humanitarni lu|e, dokolku ste vo mo`nost da donirate pari~ni sredstva na `iro smetka 300007088792725 od Komercijalna Banka za humanitarna cel. Sredstvata ke bidat iskoristeni za sobirawe na potrebnata suma na pari za operacijata na Dimitar vo Turcija. Odnapred, na site vas, mnogu }e vi bideme blagodarni. So po~it do site vas, semejstvo Nikolovski. Kontakt telefon 070/ 305-915


Feqton

14

KAPITAL / 08.08.2011 / PONEDELNIK

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI P Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj `ivee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istra`uvawe i prou~uvawe na `ivotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata mo`e da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i  Bitkata kaj Heroneja

ALEKSANDAR BIL VELIKODU[EN I VO POBEDATA

E

den od centralnite takti~ki manevri vo vojuvaweto e indirektniot pristap kon nekoj napad. Pritoa, so koristewe na la`ni manevri i intrigi, privremeno se prenaso~uva silata na protivnikot i se zasiluvaat sopstvenite pozicii. Makedoncite ve}e go upotrebile indirektniot pristap - namesto osvojuvawe na Amfisa, kako {to baral Amfiktionskiot sovet, tie go odminale toj grad i ja zazele Elateja. A potoa, po nekolku meseci, tie so neo~ekuvan napad vospostavile kontrola na Amfisa. Makedoncite }e go upotrebat ovoj pristap i na bojnoto pole kaj Heroneja. STRATEGIJATA ZA POBEDA Atiwanite i tebancite imale prednost na terenot. Tie zazele odbranbeni pozicii na vrvot od grebenot. Makedoncite sakale brzo da ja eliminiraat ovaa prednost, za da go oslabnat borbeniot moral na neprijatelot. Bitkata ja po~nal Filip. Toj, na ~elo na kolona hipaspisti (lesno vooru`eni pe{adijci koi nosele {titovi) izvel juri{ kon eden golem kontingent na dobro vooru`eni i te{ko oklopeni atinski pe{adijci. Koga videle deka Makedoncite se ka~uvaat po

 Statuata lav

grebenot, pote{ko vooru`enite atiwani voskliknale od radost i navalile nadolu po grebenot, za da gi napadnat Makedoncite. Te{kata oprema na Atiwanite im go zabrzala nivnoto dvi`ewe. Koga nivnite kopja trebale da se zarijat vo Makedoncite, Filip dal signal za naglo, odnapred planirano povlekuvawe. Toga{, lesno vooru`enite Makedonci se povlekle nazad od grebenot, no gi dr`ele kopjata kon atiwanite, koi juri{ale vo napad. Toa bilo itrina. Atiwanite, presre}ni poradi povlekuvaweto na Makedoncite, odu{eveno go zasilile juri{ot kon makedonskata pe{adija. No, vo toj moment, tie ne sfatile deka ja izgubile svojata nadmo} na pozicija na grebenot i deka napravile procepi vo nivniot borben raspored. Filip, koj go predvodel lesno vooru`eniot makedonski kontingent, kako so “vol{ebna flejta” ja namamil golemata sila od te{ko oklopeni vojnici nadvor od bezbednite odbranbeni pozicii. Atiwanite ja prokockale svojata strategiska prednost. Makedonskata pe{adija go zaprela povlekuvaweto, brzo se transformirala vo ofanzivna formacija, i izvr{ila napad vrz atiwanite. Atiwanite ne samo {to ja predale svojata strategiska prednost;

tie, ne razmisluvaj}i za svoite postapki, isto taka si sozdale zna~aen strategiski hendikep, so otvoraweto procep vo nivnite borbeni redovi. Sega, koga toj procep bil otvoren, Filip naredil negovata falanga (koja vo dlabo~ina se sostoela od 16 vojnici) da ja napadne atinskata i tebanskata falanga vo centarot (koja vo dlabo~ina imala 8 i 12 vojnici). Na drugiot kraj od makedonskata borbena linija, te{kata kowica od Tesalija, pod komanda na Aleksandar, ja napadnala tebanskata falanga i Svetiot odred. Blagodarej}i na toa {to Filip naredil borba gradi v gradi, se otvoril {irok procep me|u poziciite na Atina i Teba. Me|utoa, tebancite na svoite pozicii ostanuvale cvrsto povrzana celina. Vo ovoj procep, koj go izlo`il na udar edniot kraj od tebanskata frontalna linija, napadnal Aleksandar. Parmenion, predvodej}i ja makedonskata lesna kowica, go zaobikolil drugiot kraj. Dodeka atinskata te{ka pe{adija bila desetkuvana, mnogu podobro obu~enata tebanska vojska se obiduvala da gi dr`i poziciite. No, bez uspeh. Tesaliskata i makedonskata kowica navalile kako bura vo otvorenite procepi i celosno gi okru`ile tebanskite borbeni stro-

 Vo ~est na zaginatite pripadnici na Svetiot odred, Makedoncite podignale kamena statua na lav vrz mestoto kade {to bile pogrebani nivnite tela. Statuata stoi i den-denes, blizu do patot koj gi se~e ramnicite. Neodamne{nite iskopuvawa kaj spomenikot otkrile ostatoci od tela, ~ij broj e ist so brojot na pripadnicite na tebanskiot Svet odred koi zaginale toj den, pred re~isi 2.400 godini.

evi. Nastapil kole`, a celta bil i Svetiot odred. Odredot, bidej}i ne bil vo mo`nost da manevrira vo turkanicata koja ja pravele celosno okru`enite tebanski pe{adijci, bil porazen na mestoto na koe stoel i pred po~etokot na bitkata. Od 300 pripadnici na Svetiot odred, pre`iveale samo 46. Re~isi celata tebanska armija, sakaj}i da ja prodol`i bitkata, herojski zaginala, ne mo`ej}i da & se sprotivstavi na te{kata kowica i na bezbrojnite branovi kopja od falangata. Na stranata na Atina, dobrovolnata armija od vojnicite–gra|ani po~nala da se povlekuva preku ju`niot premin, koj im slu`el za tokmu vakov razvoj na nastanite. Toa ne nalikuvalo na povlekuvawe, tuku na izbezumena trka za begawe od opasnosta. Na nesre} a, mnogu malku izbegale; pove}eto se predale. Istori~arot Plutarh, roden vo Heroneja, raska`uva za edna tragi~na - ili pak komi~na storija, vo zavisnost kon koja strana ste nakloneti. Toa e storijata za Demosten, koj malaksano i malodu{no, kucaj}i begal od opasnosta. Ne e poznato dali kucal poradi te`inata na negovite epoleti, koi bile so golemina na cela Grcija, ili zatoa {to navistina bil povreden. No, znaeme deka negovata nametka mu se zapletkala

 Dru{tvoto na narodite

vo edna gusta grmu{ka. Dodeka se obiduval da ja otpletka, otpletka so strav vo o~ite go nabquduval galop na makedonskata kowica. Toj padnal na kolena pred Makedoncite. Nesvesen za bolnite krici od povredenite atiwani, koi kako zgazeni pol`avi se previtkuvale na bojnoto pole, Demosten zaplakal i molel da mu bide po{teden `ivotot. Ne sakal da umre. Pove} e od dve iljadi atinski vojnici ja nemale taa sre}a, nitu, pak, pove} eto tebanci. @ivotite im zgasnale kako proletno cve}e. VELIKODU[NOST VO POBEDATA Na ramninite kaj Heroneja, vojskite na golemite polisi Atina i Teba bile celosno i poni`uva~ki porazeni. Makedoncite izvojuvale celosna pobeda. Koga pristignale vesti za nivniot voen poraz, vo dvata polisi zavladeala panika. No, tie imale malku pri~ini za stravuvawe - posebno Atina. Vo utroto po bitkata, Aleksandar pridru`uvan od Parmenion, vlegol vo Atina na ~elo na mal kowi~ki odred. Vo racete dr`el urni vo koi bila pepelta na zaginatite atiwani. Zad niv mar{irale zarobenite atiwani - re~isi celata atinska vojska, ne smetaj}i gi dvete iljadi zaginati. Gra|anite na Atina so za~udenost gledale kako makedonskiot kontingent se ka~uval na

 Vo 337-ta godina pred Hristos, Filip gi povikal vo Korint voda~ite na site gr~ki polisi. Toga{ bila sozdadena Korintskata liga. Na ist na~in, liderite na naciite koi se borele protiv Germanija vo Prvata svetska vojna, bile pokaneti vo Versaj za da go sozdadat Dru{tvoto na narodite.


Feqton

KAPITAL / 08.08.2011 / PONEDELNIK

15

 Vo bitkata kaj Heroneja, Makedoncite ja upotrebile strategijata na indirekten pristap kon nekoj napad. Mnogu vekovi podocna, profesorot Xejms Brajan Kvin, eden od vode~kite misliteli za biznis-strategijata, pi{uva deka pravilata i poukite od bitkata kaj Heroneja se trajni i deka vo slednite 2.300 godini postojano povtorno se pojavuvaat i vo drugi uspe{ni “golemi” i “borbeni” strategii, kako i vo glavnite tekovi na strategiskoto razmisluvawe.

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridru`i na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po in`enering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, u`iva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

P

eden rid, kon glavnite grobi{ta vo gradot-dr`ava, sleden od otvoreni ko~ii vo koi bile zaginatite atiwani. Sli~no na ova postapil i najgolemiot atinski vojskovoditel i lider, Perikle, vo 431 godina pred Hristos - vo prvata godina od Peloponeskata vojna. Grobi{tata bile na vrvot od eden rid, poradi toa sekoj `itel na Atina da gi vidi i da se se}ava na svoite po~inati. So strogi i namurteni lica i so navednati glavi, kako da zakopuvaat svoi bliski, makedonskite vojnici uredno gi naredile urnite pokraj praznite parceli. Potoa, gi oslobodile zarobenicite od okovite i gi pu{tile. Atiwanite bile mnogu trognati od ovie gestovi. Pa zatoa, vo tekot na popladneto, nivnoto Sobranie gi proglasilo Filip i Aleksandar za gra|ani na Atina. Filip i Aleksandar go prifatile ovoj gest. Tie vetile deka nema da & se odmazdat na Atina, dokolku atinskoto Sobranie bide raspu{teno i ako Atina stane sojuznik na Makedonija. Site atinski vojnici - i najva`no, nejzinite brodovi otsega trebalo da bidat pod nivna komanda. So tebancite ne bile tolku blagi - delumno bidej}i Filip (koj kako zalo`nik vo Teba zapoznal i gi smetal mnogu tebanci za bliski prijateli) ~uvstvuval deka bil navistina izneveren zatoa {to & se pridru`ile na Atina vo sojuz protiv nego. Golem del od ova ~uvstvo na izneverenost izviralo od na~inot na koj{to anti~kite Grci i Makedonci gi gledale me|usebnite odnosi. Kako {to ka`a Gordon Geko, lik tolkuvan od Majkl Daglas vo filmot Wall Street: ili si celosno vnatre (kako prijatel) ili si nadvor (kako neprijatel). DRU[TVOTO NA NARODITE PO TERK NA KORINTSKATA LIGA Odmazdata kon Teba delumno bila poradi toa {to Filip znael deka tebancite bile dobro obu~eni. Toj ne sakal tie da se vratat vo Teba i da formiraat druga vojska. Site vojnici na Teba bile prodadeni

kako robovi; nivnite zapovednici bile pogubeni po kratka postapka. Vo ~est na zaginatite pripadnici na Svetiot odred, Makedoncite podignale kamena statua na lav vrz mestoto kade {to bile pogrebani nivnite tela. Statuata stoi i dendenes, blizu do patot koj gi se~e ramnicite. Neodamne{nite iskopuvawa kaj spomenikot otkrile ostatoci od tela, ~ij broj e ist so brojot na pripadnicite na tebanskiot Svet odred koi zaginale vo toj den, pred re~isi 2.400 godini. Slednata godina, vo 337 godina pred Hristos, Filip gi povikal vo Korint voda~ite na site gr~ki polisi. Toga{ bila sozdadena Korintskata liga. Na ist na~in, liderite na naciite koi se borele protiv Germanija vo Prvata svetska vojna, bile pokaneti vo Versaj veli~estvenata palata na dinastijata Burbon - za da go sozdadat Dru{tvoto na narodite. Sli~no bilo i vo 1814 godina. Toga{, vo atmosfera koja vlevala stravopo~it, ruskiot car, avstriskiot imperator i pruskiot kral, zaedno so regentite i so vladetelite na pomalite nacii, se sretnale na Vienskiot kongres, po prvata abdikacija na Napoleon. Vo Korint, sekoj gr~ki polis se zakolnal deka nema da vodi vojna protiv drug polis; deka nema da vodi vojna protiv Filip, Aleksandar i nivnite naslednici; i deka nitu eden gra|anin na koj bilo polis nema da gi nudi svoite uslugi na drugi nacii bez nedvosmislena dozvola od Ligata - ova trebalo da gi spre~i gr~kite plateni~ki vojski da bidat vo slu`ba na Persija. Potoa, Filip pobaral pretstavnicite da go proglasat za “hegemon” (vrhoven voda~, glaven zapovednik) na zdru`enite vooru`eni sili na Ligata. Negovata kontrola vrz Grcija bila tolku celosna, taka {to mo`el da im pobara da go izberat i za vladetel na cela Grcija - no, i vaka cela Grcija bila pod negova komanda. Toj ja sakal nivnata dobra volja i nivnite vojnici, triremi i bogatstvoto - za nivnata zemja ne mu bilo gri`a. Filip bil pameten prodava~ na sni{ta. Toj ne sakal da stane vrhoven zapovednik samo poradi titulata; toj go posakuval toa za da ja predvodi cela Grcija vo bitka protiv nejzniot glaven neprijatel, Persija. No, ova ne bilo ponudeno kako neodreden predlog. Toj sakal da gi predvodi Grcite vo bitka protiv Persija, za da se odmazdat za svirepite zlostorstva koi{to Persijcite, a posebno nivniot golem kral Kserks, gi izvr{ile vrz nivnite gradovi, hramovi i lu|e. So vakvoto pozicionirawe na negovite stavovi, Filip so sigurnost znael deka dobro }e ja odigra igrata i deka sekoj Grk }e go poddr`uva. Iako Kserks odam-na bil mrtov, Filip go spomnal bidej}i kon negovoto ime site Grci ~uvstvuvale gadewe. No, negovoto ime budelo i nade`. Napadite na Kserks vrz Grcija, okolu 150 godini pred Korintskata liga, bile najopasni, najzlobni i najpakosni od site napadi na persiskite carevi. Kserks budel i nade`, za{to vo bitkata kaj Salamis, itrinata na atinskiot vojskovoditel Temistokle i upornosta na atiwanite bile pri~ina za poraz na mnogu pogolemata persiska flota. Bilo potrebno soo~uvawe so persiskata zakana. Obedineti pod negovo vodstvo, vetil Filip, tie mo`ele, kako {to Чer~il ima ka`ano za Vtorata svetska vojna, da vodat i da pobedat vo “dobra vojna”. Ligata ednoglasno go izbrala Filip za vrhoven zapovednik.

 Kniga od Xejms Brajan Kvin

 Karl fon Klauzevic

STRATEGIJATA NA MAKEDONCITE VO GEOPOLITIKATA Pruskiot voen filozof, Karl fon Klauzevic, koj `iveel vo 18 vek, ja definiral strategijata kako koristewe na borba ili sila, ili na zakana od borba ili sila, za ostvaruvawe na voeni celi ili na politi~kata cel na vojnata. Kako {to Filip i Aleksandar poka`ale vo bitkata kaj Heroneja, strategijata se sostoi od iskoristuvawe na geografski, ekonomski, op{testveni, me|udr`avni i politi~ki realnosti, za da se postignat po{iroki celi. Tie ne bile naso~eni kon dominacija vrz Grcija, tuku kon dominacija vrz edna cel: predvodewe na Makedonija i Grcija, koi zaedno trebale da trgnat vo pohod za dominacija nad Persija i za nejzino pokoruvawe. Vo geopolitikata, isto taka, svedoci sme na strategisko razmisluvawe, koga nekoi nacii osvojuvaat drugi nacii ne poradi ~isto takti~ki pri~ini, tuku koga toa im pomaga da ostvarat po{iroki strategiski celi - kako {to e p r i s ta p ot ko n rudni bogatstva, ~ove~ki resursi, pristani{ta i pomorski pati{ta. Filip i Aleksandar pretstavile eden star predlog - porazot na Persija - koj se pojavil u{te od krajot na Persiskite vojni, vo 499 godina pred

 Spored profesorot Kvin, makedonskite koncepti za planirana koncentracija, brz probiv, okru`uvawe i napad na neprijatelskata zadnina s$ u{te gi protkajuvaat dobro osmislenite vladini, diplomatski, voeni, sportski ili biznisstrategii.

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

 Pruskiot voen filozof, Karl fon Klauzevic, koj `iveel vo 18 vek, koristej}i go primerot na Makedoncite, ja definiral strategijata kako koristewe na borba ili sila, ili na zakana od borba ili sila, za ostvaruvawe na voeni celi ili na politi~kata cel na vojnata. Hristos. Tie gi napregnale svoite sili za da go ostvarat toj predlog na unikaten na~in - na mo}ta na golemite gr~ki polisi ja dodale mo}ta na Makedonija. Toa bil nesekojdneven predlog. Xejms Brajan Kvin, penzioniran profesor od Amos Tuck School of Business Administration od Dartmut, i eden od vode~kite misliteli za biznis-strategijata, e avtor na mnogu vlijatelnata kniga “Strategii za promena: Logi~ko zgolemuvawe”. Kvin pi{uva deka pravilata i poukite od bitkata kaj Heroneja se trajni i deka vo slednite 2.300 godini postojano povtorno se pojavuvaat i vo drugi uspe{ni “golemi” i “borbeni” strategii, kako i vo glavnite tekovi na strategiskoto razmisluvawe. Kvin dodava: “Mo`ebi najvoo~livite analogii vo Vtorata svetska vojna se borbenite strategii na Paton i na Romel, koi bea kopija na make-



[TO E MENAXMENT XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist



EFEKTIVEN DIREKTOR PITER DRAKER



MENAXIRAWE ZA IDNINATA Piter Draker



DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker



UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI PARTA BOSE



MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE BERI SILVERSTAIN



SOVR[EN BIZNIS PLAN RON XONSON



SOVR[ENO CV MAKS EGERT



ODNOSI SO JAVNOSTA ANTONI DEJVIS



48 ZAKONI NA MO]TA ROBERT GRIN

donskite koncepti za planirana koncentracija, brz probiv, okru`uvawe i napad na neprijatelskata zadnina. Sli~ni koncepti s$ u{te gi protkajuvaat dobro osmislenite strategii - bez ogled dali tie se vladini, diplomatski, voeni, sportski ili biznis-strategii. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ: SEMEJNATA ZBRKA [TO NASTANALA ME\U FILIP I ALEKSANDAR I POUKATA [TO OD TOA MO@AT DA JA IZVLE^AT GLAVNITE IZVR[NI RAKOVODITELI KOI NE NAPRAVILE NEDVOSMISLEN PLAN ZA NASLEDUVAWE.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

N

I

O

G

L

A

S

I

341-08.08.2011  

341-08.08.2011