Issuu on Google+

sreda. 27 juli. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

+0,03% % % -0,38% % +0,06%

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,63 42,83 69,82

WWW.KAPITAL.MK

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

STAVRESKI ODBROJUVA DO REBALANSOT NA BUXETOT?!  STRANA 11

NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

sreda. 27 juli. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

FRAPANTNI PODATOCI OD GODI[NIOT IZVE[TAJ NA DR@AVNIOT ZAVOD ZA REVIZIJA

3.000

МБИ10

2.800 2.600 2.400 2.200

sreda-27. sreda 27 7. juli. li. 2 2011 | broj 338 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

2.000

milioni evra 500 dr`avata potro{ila nezakonski vo 2010?!

1.800 07/10

12/10

03/11

06/11

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

Velija ima 900 iljadi na smetka, a dol`i 30 milioni evra  STRANA 6

Bankrotot na SAD }e ja ubie Kina  STRANA 13

Srpski Nektar za 50 milioni evra go kupi slovene~ki Fruktal  STRANA 12

 STRANA 2-3

FEQTON VO KAPITAL: UMETNOSTA NA STRATEGIJA NA ALEKSANDAR F D MAKEDONSKI D

KAKO HONDA I WAL-MART JA ISKORISTIJA HERONEJA

09/10

13

VOVEDNIK ALEKSANDRA SPASEVSKA

PO^NA GOLEMATA IGRA  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 27 JULI 2011

PO^NA GOLEMATA IGRA

P

ili sorabotka, a u{te pomalku za spojuvawe so svoite konkurenti. Duri i sega koga vo celiot region se vodi vojna koj }e go okupira pazarot, koj }e go zgolemi pazarnoto u~estvo i }e gi osvoi kupuva~ite i nivnite Po~na branot prezemawa potrebi, koi stanuvaat na Balkanot, koj u{te mi- pospecifi~ni, makedonnatata godina go navesti skite kompanii sedat hrvatskiot biznis-magnat otstrana i gledaat kako Emil Tedeski. Negovata pred o~i go gubat pazorot. kompanija, Atlantik grup, Poslednite slu~uvawa ja prezede slovene~kata definitivno treba da gi Droga Kolinska vo ekot zamislat menaxerite na na krizata, koja za Tedes- makedonskite prehranki ne be{e problem, tuku beni kompanii, bidej}i predizvik za osvojuvawe ako prodol`at so vakviot nov teren. I uspea. konzervativen na~in na Sega ima mnogu sledrazmisluvawe }e go izgubenici. Ivica Todori} e bat i doma{niot pazar. vo pohod vo slovene~ki [pekulaciite deka franMerkator. Srpski Nektar cuskata mle~na indusja kupi slovene~kata fab- trija Laktalis, koja e rika za sokovi Fruktal. najgolemiot proizvoditel A hrvatski Dukat saka da na mle~ni proizvodi vo gi prezeme site golemi Evropa, preku hrvatski mlekarnici na Balkanot Dukat }e ja prezeme Im(Imlek, IMB...). I sev ova lek, a so toa i bitolskata se slu~uva vo prehranbe- mlekarnica, predizvika nata industrija. niza reakcii vo celiot Po~na golemata igra, region. Ako se slu~i koja “Kapital” ja ova scenario, osven vo prognozrira{e u{te pred Srbija, proda`bata na godina-dve. Problemot e Imlek }e predizvika {to Makedonija e nadvor golemi turbulencii i od ovaa igra. na pazarot so mleko vo Kompanite od biv{ite Makedonija. Ako Dukat, jugoslovenski prostori koj sega e sopstvenik na stanaa cel na prezemawa makedonskata mlekarnica ne samo na regionalIdeal [ipka, ja kupi i nite igra~i, tuku i na bitolskata mlekarnica }e svetskite. Nestle go kupi stane monopol na pazarot srpskiot Centroproizvod, za proizvodstvo na mleko a belgiskata Delez grup i mel~ni proizvodi. stana gazda na Delta, Toa od edna strana zna~i trgovskiot sinxir. deka drug }e go diktira Kade e makedonskata pazarot, a od druga, deka prehranbena indusmalite mlekarnici, koi trija vo ovaa balkanska i sega se minorni, nema prikazna na spojuvawa da imaat {ansa za rast i akvizicii? Ne e tajna na doma{niot, a kamoli deka golemite regionalni na regionalnite pazari, i svetski prehranbeni pred s$ vo zemjite od kompanii se interesiraat porane{na Jugoslavija. i za makedonskiot pazar, Uvozot na mleko i mle~ni no makedonskite kompanii proizvodi, koj vo izmise uspani koga stanuva natite nekolku godini zbor za osvojuvawe i kontinuirano raste, pred spojuvawe na regionalnite s$ po vlezot na Imlek pazari. vo IMB, sega mo`e u{te Zatvoreni se za sekapove}e da porasne. kov vid prezemawa Toa }e go svede

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

doma{noto proizvodstvo na minimum, a za izvoz ne mo`eme ni da zboruvame. Toa }e gi ubie farmerite. ]e se namalat otkupot na mleko i sto~niot fond, a so toa i celata me~na industrija. Ova treba da gi zamisli kompaniite - kade se tie, a kade se drugite i kako treba da razmisluvaat vo idnina. Samo za primer mo`e da im poslu`i toa {to srpski Nektar, kompanija koja postoi ne{to pove}e od deset godini, za kratko vreme uspea da osvoi 50% od srpskiot pazar i sega go kupi slovene~kiot gigant Fruktal. Dali mo`ebi ovaa informacija }e gi razbudi makedonskite menaxeri, pa }e gi pro{irat svoite vidici. Dali kone~no }e sfatat deka ako nekoj gi prezeme ili ako se spojat so svojot konkurent ne zna~i deka biznisot }e propadne, tuku deka }e stane pogolem i pomo}en da osvojuva novi pazari i deka toa e edinstveniot na~in da stanat regionalni igra~i.

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

S

500 MILIONI E POTRO[ILA NE

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

0,2%

amo porasna britanskata ekonomija vo vtoriot kvartal godinava, {to e namaluvawe vo sporedba so prvite tri meseci, a pri~inata e kralskata svadba na princot Vilijam i Kejt Midlton. Vo prviot kvartal godinava ekonomijata vo Velika Britanija ima{e rast od 0,5%, a vo vtorite tri meseci poslab rezultat poradi prodol`eniot odmor po povod kralskata svadba i katastrofalniot zemjotres i cunamito vo Japonija, koi ostavija bez rabota pove}e avtomobilski fabriki vo Velika Britanija poradi nedostig od delovi.

FRAPANTNI PODATOCI OD GODI[NIOT IZ

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 27.07.2011 / SREDA

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Dr`avnite revizori dadoa negativno mislewe za zakonskoto i namensko tro{ewe na 500 milioni evra od strana na dr`avnite institucii minatata godina. Za na~inot na koj se potro{eni 355 milioni evra revizorite imaat rezervirano mislewe. Ova e poso~eno vo Godi{niot revizorski izve{taj za 2010 godina. Iako se o~igledni sumite na nezakonsko tro{ewe na pari od buxetot, Dr`avniot zavod za revizija vo posledniot izve{taj ima mnogu poblaga dikcija otkolku vo prethodnite KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

O

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

Od vkupno 1,5 milijardi evra, kolku {to potro{ile 169 dr`avni institucii vo minatata godina, za duri 500 milioni evra revizorite imaat negativno mislewe vo odnos na zakonskoto i namenskoto tro{ewe na parite. Poinaku ka`ano, ovie pari se nezakonski i ne-

dina o~igledna e poblagata dikcija vo zabele{kite do dr`avnite institucii. Revizorite se vozdr`uvale od direktna kritika za nezakonsko i nenamensko tro{ewe na parite. Nema nitu konkretna suma kolku odredeni dr`avni institucii ja o{tetile buxetskata kasa, iako vakvi ostri zabele{ki ne otsustvuvaa vo revizorskite izve{tai za 2009 i 2008 godina. No, iako e vo pozaviena forma, revizorskiot izve{taj za 2010 godina ne e pomalku skandalozen. Pratenicite od SDSM v~era od Sobranieto reagiraa deka Izve{tajot na DZR ne dava jasna slika kako rabotat dr`avnite organi nitu dali i kolku pari potro{ile nenamenski. “Izve{taite na Zavodot, za `al, od godina vo godina otstapuvaat od standardot koj be{e vospostaven osobeno vo 2008 i 2009 godina, koga od samite izve{tai imame jasni

efekt, bidej}i ne poso~uva kade se napraveni prekr{oci, dali nekoj }e reagira na zloupotrebite i dali }e ima odgovornost za negativnite naodi. Na vakvite obvinuvawa zamenikglavniot revizor Naser Ademi se brane{e so mol~ewe. Edinstveno reagira{e prateni~kata Vladanka Avirovi} od koalicijata na VMRO-DPMNE, koja preku hronologija na razvojot na DZR zaklu~i deka so sekoja godina izve{taite “stanuvaat podobri”.

 Vo Godi{niot izve{taj glavnite zabele{ki se naso~eni kon ministerstvata za finansii, lokalna samouprava, obrazovanie i za zdravstvo.

KONCESIONERITE NE PLA]AAT NAVREME inisterstvoto za finansii ne go a`uriralo registarot na sklu~eni dogoM vori za koncesii poradi {to davatelite ne ja po~ituvale obvrskata i ne dostavile podatoci za sklu~enite dogovori. “Vo otsustvo na soodvetna evidencija na koncesionerite i kontrola na na~inot i dinamikata na eksploatacija na mineralnite surovini, koi pretstavuvaat izvori od nacionalno nivo i obezbeduvat soodvetni prihodi na dr`avata, osnovniot buxet se soo~uva so necelosno i nenavremeno ostvaruvawe na prihodi po ovoj osnov. Postoi zna~aen rizik za navremena i celosna naplata na nedano~nite prihodi, pred s$, po osnov na koncesii i od proda`ba na op{testveni stanovi”, konstatiraat revizorite. namenski potro{eni, iako dr`avnite revizori se potrudile toa da ne go ka`at na toj na~in, tuku vo poblaga forma. Ako se zeme predvid deka za potro{enite 355 milioni evra dr`avnite revizori imaat rezervirano mislewe, toga{ sumata na somnitelni buxetski transakcii dostignuva frapantni 855 milioni evra, {to e pove}e od polovina od potro{enite pari. Чisti se samo 573 milioni evra, za ~ie tro{ewe revizorite dale pozitivno mislewe. Vo Godi{niot revizorski izve{taj za minatata go-

konstatacii dali vo dr`avnite organi se rabotelo nezakonski i nenamenski. Vo ovoj izve{taj nema nitu edna konstatacija za nezakonsko i nenamensko tro{ewe. Ako e tolku idealna sostojbata vo buxetot, fondovite, javnite pretprijatija, ministerstvata, toga{ ne ni treba Dr`aven zavod za revizija. Se ~ini vo Makedonija nema nikakvi propusti vo raboteweto na dr`avnite organi, iako vo izve{tajot pi{uva deka 25% od javnite nabavki se izvr{eni bez postapki, no ne e naveden iznosot”, veli pratenikot Marijan~o Nikolov od SDSM. Spored Stojko Paunovski od SDSM, vakviot izve{taj e bez

Resorot za lokalna samouprava raspi{uvalo javni nabavki po zavr{uvawe na nabavkata. “Pri evaluacija na ponudite ne se primenuva metodologijata za izrazuvawe na kriteriumite za dodeluvawe na dogovorot za javna nabavka vo bodovi”, velat revizorite. Ova Ministerstvo nema vnatre{na kontrola na finansiite, organizacionata struktura, metodite i procedurite na rabotewe. “Ova go zgolemuva rizikot od nezakonsko i nenamensko tro{ewe na buxetskite pari i pridonesuva vo pove}e slu~ai pla}awata da se vr{at bez dokumentacija”, pi{uva vo izve{tajot. Od vkupno konstatiranite ne-




Navigator

KAPITAL / 27.07.2011 / SREDA

 LIDERI

3

 NE IM BE[E DENOT

 POBEDNIK MENAXER SO VIZIJA

BORIS TADI]

LUIS SUARES

rpskiot pretsedatel v~era eprezentativecot na Sza demokratski ja dobi nagradata “Polak” RUrugvaj e proglasen za i ekonomski re- najdobar fudbaler na Kopa formi vo centralna i isto~na Evropa, {to e u{te edno priznanie za negovata politika

HARALAMPIE HAXI RISTESKI

BRANKO CRVENKOVSKI

e o~ajna situacijata T{toolku vo makedonskiot fudbal Fudbalskata federacija

ojde vreme opozicijata, predvodena od liderot na SDSM, vo kafeana da se dogovara kako }e nastapuva protiv izborot na novata vlada vo Sobranieto

D

Amerika, no verojatno pove} e se raduva na zlatoto za negoviot tim

na Makedonija ne mo`e da najde selektor na reprezentacijata

ZVE[TAJ NA DR@AVNIOT ZAVOD ZA REVIZIJA

EVRA DR@AVATA EZAKONSKI VO 2010?! KAKO SE TRO[AT DR@AVNITE PARI? (vo milioni evra) 0

500

1.000

1.500

2.500

3.000

2010 / 2.650

Revidirani javni prihodi

2009 / 2.600 2008 / 2.200 2010 / 1.500

Revidirani javni rashodi

Negativno mislewe za zakonsko i namensko koristewe na sredstva

2.000

2009 / 2.000

2008 / 1.400 2010 / 500 2009 / 631 2008 / 501

Mislewe so rezerva za zakonsko i namensko tro{ewe na sredstva

2010 / 355 2009 / 588 2008 / 454 IZVOR: DR@AVEN ZAVOD ZA REVIZIJA

regularnosti za raboteweto na 169 dr`avni institucii, edna ~etvrtina se za izvr{eni nabavki bez javna nabavka. “Pove}e od 16% od nepravilnostite se odnesuvaat na fazata na evaluacija, predlogot za izbor na najpovolen ponuduva~ i donesuvawe odluka za izbor. Konstatirani se nepravilnosti pri primenata na metodologijata za bodirawe, pri izgotvuvawe na izve{taite od evaluacijata, rang-listite, predlog za izbor na najpovolni ponuduva~i i odlukata za izbor”, konstatiraat revizorite. Za netransparentno sprovedenite javni nabavki ministerot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski, smeta deka dokolku e napraveno takvo ne{to nekoj }e treba da odgovara. “Dr`avniot zavod za revizija mo`e da go pokrene toa i da informira za koi institucii stanuva zbor zatoa {to za ogromen broj nabavki vtorostepenata komisija, koja e nezavisno telo, ima doneseno pozitivni odluki. Jas nemam videno za koi nabavki stanuva zbor”, veli toj.

 Ministerot za finansii, Zoran

Stavreski, lani prefrlal pove}e pari na buxetski korisnici otkolku {to bilo predvideno vo buxetot. “So odluki na Vlada, od razdelot Funkcii na dr`avata

isplateni se sredstva na oddelni buxetski korisnici nad odobrenite buxeti za nameni koi po svojata priroda mo`ele da se planiraat ili pri podgotovka na buxetot na Funkcii na dr`avata ili na buxetite na oddelni buxetski korisnici”, konstatiraat revizorite. Tie uka`uvaat deka i se

odlevale pari na smetkite na nekoi buxetski korisnici za privremeni vrabotuvawa. Dr`avniot zavod za revizija podnel 16 izve{tai do Javnoto obvinitelstvo i 11 do Antikorupciskata komisija. Pratenicite od opozicijata smetaat deka dosega niedna od ovie institucii ne rabotela po naodite na revizorite.

B

Bojan Radun, mladiot menaxer na srpskata kompanija Nektar definitivno ima golema vizija za svojata kompanija. Srpskiot proizvoditel na sokovi Nektar od Ba~ka Palanka, koj postoi 12 godini uspea da go kupi slovene~kiot gigant i najgolem proizvoditel na ovo{ni sokovi i bebe{ka hrana koj postoi pove}e od 60 godini. Srpskata kompanija Nektar, koja e vo sopstvenost na semejstvoto Radun, go kupi Fruktal za 50 milioni evra, so {to stana den od najgolemite srpski investitori vo Slovenija. Iako ovaa kompanija e semejna, pod vodstvo na mladiot menaxer Nektar uspea za kratko vreme da go zgolemi pazarnoto u~estvo na srpskiot pazar na 50%. I ne samo vo Srbija, nivnite proizvodi s$ posilno go osvoija pazarot vo celiot re-

BOJAN RADUN gion i stanaa pretpoznatliv brend. So prezemaweto na Fruktal, Nektar uspea da ja zacementira svojata pozicija na pazarot na ovo{ni sokovi, ne samo vo zemjite od porane{na Jugoslavija, tuku so mre`ata na Fruktal, sega i vo cela Jugoisto~na Evropa. Radun so vakviot poteg poka`a deka sekoj biznismen mora da bide dobar menaxer, da ima vizija za svojata kompanija i da znae kako da ja realizira svojata idea. Samo na toj na~in mo`e da stane regionalen igra~ na pazarot.



 GUBITNIK VE^EN SKEPTIK

I

Istaknatiot evroskeptik, Vaclav Klaus, svojot skepticizam po~na da go {iri na pove}e poliwa. Klimatskite promeni toj gi karakterizira kako masovna izmama, vo ramkite na negovata dvonedelna turneja vo Avstralija, kade {to dr`i predavawa za svoite pogledi za globalnoto zatopluvawe. Privrzanicite za klimatskite promeni Klaus gi obvini za totalitarizam. Klaus se protivi na idejata Avstralija da go primeni modelot na EU i da vovede sistem na nadomest za emisija na {tetni gasovi, spored koj te{kata industrija }e mora da ja namali emisijata na jaglerod dioksid. Klaus ostanuva na misleweto deka jaglerod dioksidot ne e primar-

VACLAV KLAUS na pri~ina za globalnoto zatopluvawe i zatoa ne gleda vina vo ~ove{tvoto za klimatskite promeni. Borbata za klimatskite promeni za ~e{kiot “ve~en skeptik” e edna od najgolemite politi~ki gre{ki vo posledno vreme. Arogantnosta na Klaus otide dotamu {to toj odbil da pomine niz bezbednosniot skener vo avstraliskiot Parlament, kade {to trebalo da dade intervju za dr`avnata televizija Ej-bi-si 1, koja se nao|a vo zgradata na Parlamentot. Klaus ne se pojavil na intervjuto, odbivaj}i da pomine niz skenerot.

 MISLA NA DENOT

REVIZIJA BARA ZDRAVSTVOTO DA SI GI PLATI DOLGOVITE! evizorite ne prona{le celosna finansiska dokumentacija vo zdravstvenRmedicinski ite ustanovi. Za da se namali rizikot od gre{ki i izmami pri koristewe na materijal i da se zgolemi preglednosta na zalihite, revizorite predlagaat poefikasna evidencija vo bolnicite i bolni~kite apteki. “So revizijata na Ministerstvoto za zdravstvo i na Fondot za zdravstveno osiguruvawe utvrdivme deka finansiraweto na zdravstvenite ustanovi se vr{i spored utvrdeni buxetski plafoni, kade {to otsustvuva vistinsko kupuvawe na izvr{enite zdravstveni uslugi”, predupreduvaat revizorite.

POSTOJAT TRI VIDA LAGI: LAGA, PROKLETA LAGA I STATISTIKA

OP[TINITE VRABOTUVALE NETRANSPARENTNO aj pogolem del od op{tinite s$ u{te se ispla}aat pari bez prethodno K doneseni programi i kriteriumi za dodeluvawe, raboteweto ne e usoglaseno so zakonite i ne se po~ituvani odredbite od Zakonot za gradewe. Del od op{tinite anga`irale rabotnici so dogovor na delo i preku agencii za privremeni vrabotuvawa. Vakvite vrabotuvawa vo odredeni slu~ai dostignuvaat i do 60% od vkupniot broj redovno vraboteni, {to e sprotivno na zakonot.

SEMJUEL LENGHORN KLEMENS AMERIKANSKI PISATEL I HUMORIST, POPOZNAT KAKO MARK TVEN


Navigator

4  GRAFIK NA DENOT...

 FOTO NA DENOT...

KOI ZEMJI SE NAJZAGLAVENI SO KRIZATA VO SAD (VO MILIJARDI DOLARI)

0

200

400

600

800

1.000

VELIJA BRITANIJA

BRAZIL TAJVAN

KARIPSKI BANKI RUSIJA HONG KONG [VAJCARIJA

a tretiot natprevaruva~ki den na Svetskoto prvenstvo vo sportovi na voda {to se odr`uva vo [angaj, na pliva~kite disciplini beleg ostavi trkata na 100 metri grbno kaj ma`ite. Prvoto mesto go podelija dvajca Francuzi, Kamil Lakur i @eremi Stravius, koi patekata ja isplivaa za 52,76 sekundi. Bronzata mu pripadna na Japonecot Riosuke Irie. Pove}ekratnata svetska {ampionka na 100 metri grbno, Amerikankata Natali Koglin be{e vo vodstvo vo pogolemiot del od trkata, a osvoi samo bronza, dodeka zlatniot medal go osvoi Jing @ao od Kina, so vreme 59,05 sekundi. Srebroto so edna stotinka zaostanuvawe & pripadna na Rusinkata Anastasija Zueva.

N 1.200

1.400

1.152,5

KINA

906,9

JAPONIJA

IZVOZNICI NA NAFTA

KAPITAL / 27.07.2011 / SREDA

333,0 221,5 206,9 154,5 138,1 125,4 122,4 112,4

 Vkupniot dolg na SAD iznesuva 1.427 milijardi dolari i toj ne e gri`a samo na Belata ku}a, tuku i na niza drugi vladi niz svetot. Najzagri`ena e Kina zatoa {to e najizlo`ena na amerikanskite dol`ni~ki hartii od vrednost. Po nea e Japonija, dodeka drugite aziski zemji mo`e da bidat mirni. No, ne i zemjite-izvozni~ki na nafta.

 SVETOT NIZ MEDIUMITE 24 ^ASA Sofiskiot vesnik pi{uva deka spored podnesenite dano~ni prijavi, vo 2010 godina vo Bugarija imalo 1.673 milioneri, {to e {eeset pati pove} e otkolku minatata godina, koga imalo samo 28. Za milioner vo Bugarija se smeta ~ovek koj poseduva pove}e od milion leva, odnosno nad 500.000 evra pari vo efektiva. 

PO POSLOVNI OS DNEVNIK Hrvatskiot vesnik objaHrv vuva informacija deka vuv broilata za struja vo bro Hrvatska naskoro }e se Hrv ot~ituvaat elektronski, ot~i preku mobilnite mre`i. pre So ttoa inkasatorite ve}e nema da {etaat po ku}i, a nem gra|anite nema da pla}aat gra pau{al. pau   

THE GUARDIAN Londonski Guardian na naslovnata stranica objavuva fotografija od ubiecot od Norve{ka vedna{ po soslu{uvaweto vo sudnicata i pi{uva deka e mo`no vo planot da se zame{ani u{te lu|e, so {to postoi opasnost deloto da se povtori. 

THE WALL STREET JOURNAL Amerikanskiot vesnik pi{uva deka izgledite za namaluvawe na kreditniot rejting na SAD od AAA se s$ poizvesni, bidej}i republikancite i demokratite s$ pove}e se raziduvaat vo stavovite za nadminuvawe na finansiskite problemi na SAD. 

MLE^NATA INDUSTRIJA NA UDAR

MONOPOLOT NA LAKTALIS ]E GO UNI[TI MLE^NIOT BIZNIS VO MAKEDONIJA?! Ako francuskata kompanija Laktalis ja kupi srpskata mlekarnica Imlek, koja e sopstvenik na bitolskata IMB, toa mo`e bide pogubno za makedonskata mle~na industrija. Poznava~ite na mle~niot biznis alarmiraat deka ova scenario zna~i opasnost za uni{tuvawe na mlekoproizvodstvoto i sto~niot fond, bidej}i golemite korporacii }e go preplavat pazarot so svoi proizvodi, koi ne mora da bidat od makedonsko proizvodstvo ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ko francuskata kompanija L a k ta l i s j a kupi srpskata mlekarnica Imlek, koja e sopstvenik na bitolskata IMB, toa mo`e bide pogubno za makedonskata mle~na industrija. Laktalis planira akvizicii na Balkanot preku hrvatskata mlekarnica Dukat, koja na toj na~in }e stane monopol vo regionot i vo Makedonija. Dukat ve}e e sopstvenik na Ideal [ipka, a Imlek na IMB Mlekara Bitola. Proda`bata na srpskata mlekarnica }e predizvika golemi turbulencii na makedonskiot pazar, bidej}i dvete najgolemi mlekarnici }e bidat vo sopstvenost na edna kompanija. Poznava~ite na mle~niot biznis velat deka ova scenario }e bide pogubno za makedonskata mle~na industrija. Alarmiraat deka ima golema opasnost za uni{tuvawe na mlekoproizvodstvoto i na sto~niot fond bidej}i golemite korporacii go osvojuvaat pazarot so proiz-

A

RANO E DA SE KOMENTIRA KOJ ]E GO KUPI IMLEK tkako hrvatskite vesnici ja prenesoa informacijata deka francuskiot O mle~en gigant Laktalis preku Dukat saka da go kupi Imlek, na golemo po~naa da se kalkuliraat pridobivkite i zagubite vo mle~niot biznis. Iako od menaxmentot na Imlek i od bitolskata mlekarnica ne gi komentiraat {pekulaciite, sigurno e deka najgolemata srpska mlekarnica }e dobie nov gazda najdocna do po~etokot na slednata godina.“Toa se samo {pekulacii koi gi prenesoa mediumite. Edinstveno mo`am da ka`am deka investiciskiot fond Salford planira do krajot na ovaa ili po~etokot na slednata godina da go prodade Imlek. Koj }e ja kupi mlekarnicata nikoj ne mo`e da znae vo momentov, nitu pak, da komentira koj e zainteresiran”, izjavi Predrag Cvetkovik, pretsedatel na upravniot odbor na IMB. vodi koi ne mora da bidat od doma{no proizvodstvo, a i ne mora da go zgolemat proizvodstvoto na noviot pazar. Velat deka ako Dukat dogovori kupuvawe na Imlek odobruvawe }e mora da dade Antimonopolskata komisija, bidej}i }e nastane koncentracija na pazarot. “Vo Srbija, Imlek ve}e be{e kaznet za toa {to e monopol. Ako se slu~i prezemaweto Dukat }e se soo~i so istite sankcii tuka”, veli @ivko Radevski, porane{en direktor na bitolskata mlekarnica. Toj samiot vo momentov investira vo izgradba na nova mlekarnica vo Bitola. Smeta deka ako nastane monopol najmnogu }e izgubat pomalite mlekarnici. “]e ostanat mali i poradi

golemata konkurencija ne }e mo`at da go zgolemat proizvodstvoto. ]e nemaat tehnologija, kapaciteti, surovina, nitu pazar za svoite proizvodi”, potencira Radevski. Toj veli deka toa mo`e da go sru{i celiot mle~en biznis. “]e se zgolemi uvozot na mleko i mle~ni proizvodi od Hrvatska, kako {to sega so Imlek imame zgolemen uvoz na mleko od Srbija, i vo golem del }e se namali mlekoproizvodstvoto. Toa } e ima golemi implikacii ne samo vo Makedonija, tuku i vo celiot region”, objasnuva Radevski. Kiro Dokuzovski, porane{en minister za zemjodelstvo, veli deka makedonskata mle~na industrija najmnogu }e bide

pogodena od mo`noto prezemawe na Imlek, bidej} i toa sigurno }e go namali mlekoproizvodstvoto. “Site tie stranski kompanii koi vleguvaat vo regionot imaat edinstvena cel da go osvojat pazarot so zgolemuvawe na plasmanot na svoite proizvodi, a ne da go zgolemat proizvodstvoto preku investicii vo farmi i proizvodstveni kapaciteti. Nikoj ne poddr`uva proizvodstvo, tuku celta e da se zgolemi izvozot”, objasnuva Dokuzovski. Spored nego, Antimonopolskata komisija ne bi trebalo da dozvoli koncentracija na pazarot, bidej} i IMB I Ideal [ipka se najgolemi mlekarnici vo Makedonija i imaat najgolemo pazarno u~estvo.


 3 FAKTI ZA...

4.71 23% 3,4%

60 SEKUNDI BRIFING

Navigator

KAPITAL / 27.07.2011 / SREDA

Мilijardi dolari iznesuva prose~niot dneven promet na globalniot pazar na valuti, {to poka`uva deka tie se atraktivni za investitorite Skokna prose~niot dneven promet na pazarot na valuti vo Velika Britanija i dostigna rekordni 2.191 milijarda dolari Se zasili prometot so valuti na pazarot vo Wujork, na 798,7 milijardi dolari

 PROCENKI...

 VESTI...

 IVO IVANOVSKI,

MBI 10

MINISTER ZA INFORMATI^KO OP[TESTVO

M

3.000 2.800

JAVNATA ADMINISTRACIJA NE E GLOMAZNA akedonija godinava }e dobie pozitiven izve{taj od Evropskata komisija za reformite vo javnata administracija bidej} i e napraven golem napredok, smeta ministerot za informati~ko op{testvo i javna administracija, Ivo Ivanovski. Spored nego, 120-iljadnata makedonska javna administracija ne e glomazna. “Nekolkupati sum gi pra{al site eksperti koi ka`uvaat deka administracijata e glomazna {to e toa glomazna. Slovenija, koja ima pomalku naselenie, ima mnogu pobrojna administracija, od 165.000 do 185.000”, veli Ivanovski.

NA 30-ti SEPTEMVRI

BANKAR BA

BERZA

RO! O K NAS

e mese~nik! m

nov proizvod na KAPITAL TAL MEDIA GROUP  KO KOGA IZLEGUVA? Pr r Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata) me  BR BROJ NA STRANICI: 100  SO SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari Is (makedonija/balkan/evropa/svet, (m slu~ai, analizi, komentari, kolumni, sl in intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na iz izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitps ni nicite (makedonski slu~ai)… C CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsu sultanti, u investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… ad i idni bankari, investitori i pretpriema~i… pr retpriema~i…  SP SPECIJALNO PECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi Go olemi popusti i gratisi za pretplatni nici ici na KAPITAL MEDIA GROUP

2.600 2.400 2.200 2.000 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

2,515.35 2010/2011 2010/2011

MAFIJA[ITE ZAD RE[ETKI BEZ GU^I I ARMANI afija{ite zad re{etki }e ostanat bez dizajnerska obleka. Upravitelkata na zatvorot vo Palermo }e im zabrani na mafija{ite da nosat obleka Gu~i, Armani i drugi brendovi, koi poka`uvaat deka tie u`ivaat vo svilena obleka. Vo ovoj zatvor ne mora da se nosi posebno skroena zatvorska obleka i na zatvorenicite im e dozvoleno da nosat {to sakaat. Imaj} i predvid deka mnozinstvoto od niv se povrzani so mafijata, stilot na `ivotot i qubovta kon brendiranite par~iwa gi prenesoa i zad re{etki. No, novata upravitelka na zatvorot Ukiardone odlu~i da ja promeni ovaa praktika. “Pri samoto spomenuvawe na zatvorot, site vedna{ pomisluvaat na slikite na “kumovite” vo svilena obleka. Vreme e da gi trgneme tie razliki me|u zatvorenicite, posebno me|u tie koi se istaknuvaat so svojata ekonomska nadmo} i status”, izjavi taa.

M

Max. 2 2,827.62 827 62 Min. 2,084.04

Na Makedonskata berza v~era najtrguvana be{e desettata emisija na dr`avni obvrznici, so vkupen promet od 2.020.074 denari. Gubitnicite, vkupno 10, bea pobrojni od dobitnicite, koi od {est stanaa osum. Najgolem dobitnik be{e NLB Tutunska banka, ~ija maksimalna cena na akciite dostigna 567 denari, a vkupniot promet ostvaren v~era iznesuva 66.339 denari. Najgolemiot gubitnik pak, Stopanska banka Bitola, koja zav~era be{e me|u trite najgolemi dobitnici, v~era do`ivea pad na akciite za 4,10%. Makedonskiot berzanski indeks MBI-10 zabele`a rast od 0,03%. НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Тетекс

567.00 +16,00

+2,90% 2 90%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК Стопанска банка Битола

2,611.00 4 10% -4,10%

-112,00

DOW JONES 12,800 12,600 12,400 12,200

12,000 11,800 11,600 11,400 22/06 27/06 02/07 07/07 12/07 17/07 22/07

12,592.80 -88,36

-0,70% 0 70%

2. avgust mo`e da bide eden od najlo{ite denovi za finansiskite pazari ako ne se postigne dogovor za buxetot na SAD. Na pazarite vladee pretpazlivost. V~era na Volstrit, Amerikan stok eks~ejnx i na Nasdak bea prodadeni samo 5,9 milijardi akcii, a dnevniot prosek godinava iznesuva 7,49 milijardi

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq 100 DAX TOPIX

5,935.73 10,132.10 1,337.43 2,842.80 7,340.70 866.20

VALUTI

+0,18% +1,22% -0,56% -0,56% -0,05% +0,50%

£ €

€ $

1.1333

1.4471

+0,0%

+0,6%

СТАПКА

СТАПКА

ПРОМЕНА

O! R O K NAS

SOROS GI VRA]A PARITE NA A 15 15-ti 5-ti i OKTOMVRI I

MENAXER

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP  KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxerr ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamuu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata)  BROJ NA STRANICI: 1000  SODR@INA: rri investirawe r Istra`uvawa na pazari i izvoz (Makedonija/Balkan/Evropa/Svet, lkan/Evropa/Svet, r slu~ai (Makedonija i Svetot), vetot), analizi, komena, delovni strategii, tari, kolumni, intervjua, rrni svetski umovi, planetarni r u pobednici, modeli na uupravuvanwe, tirawe, r , izvoz – kako? dobri odluki za investirawe, acija j i obrazovanie r business modeli… edukacija na menaxerite i osniva-~ite a-~ite na kompanii, na~ini na nao|awe oekti, {to e dobarr finansii za va{ite proekti, -upp business proekti, proekt, inovacii, start-up koj vi pomaga? psihologijata gijata j nicite (make-donski na pobednicite i gubitnicite slu~ai)…  CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni {ni direktori, osniva~i i investitori, i, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, r konsultanti, advokati, profesori r f r i studenti... u i idni pretpriema~i, investitori nvestitori i bankari...  SPECIJALNO INTERNETT IZDANIE: Golemi popusti i gratisi si za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP  kontakt: zikov@kapital.com.mk com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk  lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

orx Soros ve}e nema da upravuva so nadvore{ni sredstva i }e im gi vrati parite na investitorite za prvpat po 38 godini. Spored Blumberg, Xorx Soros izleguva od biznisot so hex-fondovi, {to se zaklu~uva od edno negovo pismo do klientite. Toj }e prodol`i da gi menaxira i investira svoite pari (kako semejna kompanija), no site nadvore{ni investitori }e si gi dobijat parite nazad do krajot na godinata. Se ~ini deka odlukata e delumno povrzana so regulativite, kako i so potrebata od registracija kaj Amerikanskata komisija za hartii od vrednost. Ova mo`ebi go objasnuva negovoto neodamne{no fokusirawe kon gotovina. Osven toa, ova e del od golemiot bran legendi koi se penzioniraat.

X

ПРОМЕНА

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1.614,200 $ -0,01% 0 01% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

NAFTA BRENT

118,270 $ +0,28% 0 28% ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

RI^ARD KINEL

Instituciite vo EU se nao|aat vo `estoka konkurencija so stopanstvoto


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI

KAPITAL / 27.07.2011 / SREDA

SUDOT OTVORI STE^AJNA POSTAPKA ZA A1

VELIJA IMA 900 ILJADI NA SMETKA, A DOL@I CELI 30 MILIONI EVRA! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

DONACIJA OD 70.000 EVRA ZA MVR ZA BORBA PROTIV NELEGALNO ORU@JE inisterstvoto za vnatre{ni raboti primi donacija nameneta za gradewe na kapacitetite za kontrola na malo i lesno oru`je i efikasna borba protiv nelegalnoto oru`je, {to e rezultat na intenzivnata sorabotka na MVR so Evropskata komisija, UNDP i SISAK (Klirin{ka ku}a na Jugoisto~na i Isto~na Evropa za kontrola na maloto i lesno oru`je). Donacijata vo vrednost od 70 iljadi evra se sostoi vo oprema i tehni~ki sredstva za Sektorot za kriminalisti~ka tehnika, koj isto taka dobiva i soodvetna tehni~ka oprema za elektronsko dokumentirawe na site tie podatoci i nivna upotreba pri istragi i proverki. Ministerkata Gordana Jankuloska izjavi deka Makedonija kontinuirano e vklu~ena vo site procesi naso~eni kon prevencija i iskorenuvawe na nelegalnoto oru`je soglasno me|unarodnite inicijativi, standardi i dokumenti za kontrola na oru`jeto, municijata i eksplozivnite materii. Spored dosega ostvarenoto, naglasi taa, kako dr`ava poka`avme silen kapacitet i umeewe da se spravime so site formi na kriminal.

M

VEQANOSKI SE SRETNA SO ROBIN DAVID SKOT, PRATENIK OD AVSTRALIJA retsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija, g. Trajko Veqanoski, v~era go primi Robin David Skot, pratenik na Parlamentot na Viktorija-Avstralija. Na sredbata prisustvuva{e i pratenikot vo Sobranieto na Republika Makedonija, g. Milorad Dodevski, izbran od izbornata edinica devet, koja ja opfa}a Avstralija. Na sredbata, kako {to soop{tuvaat od Sobranieto, stanalo zbor za pove}e pra{awa od zaemen interes me|u dvete prijatelski zemji. Pratenikot Skot ja pozdravil izvonrednata mo`nost {to makedonskata dijaspora ja ima da bide pretstavena vo makedonskiot Parlament. I dvajcata sogovornici konstatiraa deka makedonskata iseleni~ka zaednica, osobeno vo Viktorija i vo gradot Melburn, pridonesuva za sevkupniot op{testven, kulturen i ekonomski razvoj na Avstralija i pretstavuva zna~aen faktor koj pridonesuva za bliskite i prijatelski odnosi me|u dvete dr`avi, se veli vo soop{tenieto. Pretsedatelot na Sobranieto, g. Veqanoski, go pokrenal i pra{aweto za olesnuvawe i liberalizirawe na vizniot re`im so cel na{ite gra|ani nepre~eno da patuvaat vo Avstralija i povika avstraliskite multinacionalni kompanii da investiraat vo Makedonija.

P

UKRASITE NA FASADATA NA NOVOTO MNR ]E ^INAT 1,8 MILIONI EVRA asadata na noviot objekt na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti }e ja krasat skulpturi, reljefi i ostanati ornamenti. Vladinata slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti na 18. juli sklu~ila dogovor za javna nabavka za izveduvawe dekorativni elementi na fasadata na objektot so dru{tvoto za grade`ni{tvo Beton AD, vreden eden milion i osumstotini iljadi evra. Kompanijata Beton rabotite na proektot, po~nati na 20 ovoj mesec, spored dogovorot treba da gi zavr{i vo rok od ~etiri meseci. Beton go dobil dogovorot so Vladata kako rezultat na kriteriumot vo koj 60 bodovi vredela ekonomskata povolnost na ponudata, a 40 bodovi ekspeditivniot rok za izvedba na rabotite na novata zgrada na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti.

F

snovniot sud Skopje 2 donese re{enie za otvorawe ste~ajna postapka z a A1 tel ev iz ija, {to spored Zakonot za ste~aj zna~i deka na site 230 vraboteni vo televizijata im prestanuva rabotniot odnos. Klu~en za sudskoto re{enie be{e izve{tajot za finansiskata sostojba na televizijata, prezentiran od privremeniot ste~aen upravnik, Aco Petrov, od koj se gleda deka A1 vkupno dol`i okolu 30 milioni evra, od koi 20 milioni se obvrski kon doveriteli, a 9,6 milioni kon Upravata za javni prihodi. Na smetkite na televizijata vo momentov ima okolu 900 iljadi evra, so koi mo`e da se pokrie samo 4,3% od dolgot. Petrov oceni deka nelikvidnosta na A1 e o~igledna, pri {to iznosot na dolgovite kon dostavuva~ite i kon dr`avata (UJP) e mnogu pogolem od kapacitetot n a A1 d a gi vrati. Za ispla}awe na dolgovite televizijata ne mo`e da go koris ti svojot nedvi`en i dvi`en imot, koi se zalo`eni kaj NLB Tutunska banka ili se zapleneti od Upravata za javni prihodi. “Dol`nikot A1 televizija nema solventnost, `irosmetkite mu se blokirani

O

pove}e od 45 dena, {to zna~i deka se ispolneti site uslovi za otvorawe ste~ajna postapka. Imotot na A1 e dovolen za pokrivawe na tro{ocite na postapkata”, istakna Petrov vo sudnicata. Odbranata na A1, pretstavuvana od advokatite Don~e Nakov i Violeta Duma, predlo`i odbivawe na predlogot za otvorawe na ste~ajnata postapka i pobara sudot da opredeli ve{to lice koe zaedno so ste~ajniot upravnik dopolnitelno }e ispita dali televizijata e nesposobna za pla}awe. Nakov baraweto go potkrepi so stavot deka ste~ajniot upravnik izgotvuvaj}i go izve{tajot za finansiskata sostojba gi ne-

mal site potrebni dokumenti, odnosno tie {to se odzemeni od strana na sudskite organi za potrebite na paralelniot (krivi~en) predmet protiv sopstvenikot na A1, Velija Ramkovski i asociranite lica. Sudot go odbi baraweto, kako i prigovorot na odbranata deka UJP nastapuvala so sosema razli~ni sumi za istiot dolg vo dvata slu~ai povrzani so A1 – “Paja`ina” i otvoraweto na ste~ajnata postapka - pri {to vo prviot slu~aj Upravata bara od A1 nekolkukratno pomala suma. Nakov potseti deka UJP go odbila nivnoto barawe za pla}awe na dolgot na rati i istakna deka ako televizijata prodol`i da raboti }e mo`e da go isplati dolgot, vo

STE^AJNATA POSTAPKA NE ZNA^I KRAJ ZA PROGRAMATA NA A1 Na pra{aweto dali televizijata otsega }e mo`e da emituva programa ste~ajniot upravnik, Aco Petrov, upati kaj nadle`nite institucii – Sovetot za radiodifuzija i Agencijata za elektronski komunikacii - koi po otvoraweto na ste~ajnata postapka }e treba da odlu~at dali na A1 }e & bide odzemena koncesijata i licencata. Petrov dodade deka za neodlo`nite raboti vo televizijata toj, sega ve}e kako ovlasten ste~aen upravnik, mo`e da anga`ira odreden broj vraboteni po prethodna odluka na sudot.

okolnosti koga ima zamrznati 900 iljadi evra na smetkata i pobaruvawa od kompanii vo visina od milion evra. Advokatkata Violeta Duma go oceni v~era{noto ro~i{te kako korektno, iako re~e deka }e podnesat `alba poradi neprifa}aweto na odredeni dokazi na odbranata od strana na sudot. Donesenoto re{enie sudot formalno }e go dostavi do involviranite strani vo rok od tri dena, po {to v~era imenuvaniot ovlasten ste~aen upravnik, Aco Petrov, na vrabotenite vo A1 }e im gi prekine dogovorite.

ZNM SE NADEVA DEKA STE^AJOT NEMA DA JA ZGASNE A1 Zdru`enieto na novinari i Samostojniot sindikat na novinarite i mediumskite rabotnici izrazija `alewe poradi ste~ajnata postapka za televizijata A1, kako i nade` deka toa nema da zna~i i nejzino zgasnuvawe. “O~ekuvame deka site nadle`ni instanci }e go spodelat na{eto uveruvawe deka makedonskiot mediumski prostor bi bil seriozno osiroma{en so zatvoraweto na najstarata privatna televizija vo Makedonija. Osobeno zagri`uva~ki e faktot {to ste~ajnata postapka bi mo`ela da dovede do gubewe na rabotata na golem broj na{i kolegi”, se veli vo soop{tenieto od novinarskite organizacii.

KOCE NE MIRUVA NA LETO

SKOPJE I NA PLUS 40 VO GRADE@EN “BUM” GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

istinski grade`en “bum” go zafati Skopje poslednite nekolku meseci. Nasproti aktivnostite na Vladata okolu proektot “Skopje 2014”, Skopje vo poslednite meseci poleka, no sigurno go menuva svojot lik. Vo trka za izgradba na vistinska metropola, gradskiot tatko, Koce Trajanovski, ne stivnuva so izvedbite na grade`ni raboti niz celiot grad. Rekonstrukcija na ulici, promovirawe kanti za otpad, otvarawe novi rolersko-velosipedski pateki i gradski pla`i se samo del od {irokata lepeza aktivnosti koi gi prezema gradot Skopje. Soglasno podatocite, samo posledniot mesec Trajanovski potro{il eden milion evra za razubavuvawe na glavniot grad. Del od parite

V

se nameneti za rekonstrukcija na dve ulici, a po re~isi 100.000 evra }e se dadat za konsultantski uslugi, novi kompjuteri i oprema. Del od poslednite zafati na gradot Skopje se rekonstruiranata ulica Kozle, rekonstrukcijata na bulevarot Dame Gruev, novata pateka za roleri i velosipedi od levata strana na kejot, promocijata na turisti~kite panoa niz Skopje, unificirawe na taksi-prevozot, kako i pu{taweto na dolgonajavuvanata `i~arnica na Vodno. Novite avtobusi, parkinzi, katni gra`i isto taka se del od brojnite proekti vo koi investira gradot Skopje. Gradskiot tatko minatata nedela li~no promovira{e i prikolka za krupen dobitok, koja ~ini 300.000 denari, so koja gradot planira da gi lovi pred s$ kowite skitnici koi go nagrduvaat liceto na Skopje. Za v~era be{e najavena

1

milion evra investiral gradot Skopje samo vo posledniot mesec

i promocijata na 15 novi kamioni za sobirawe otpad, no poradi tehni~ki pri~ini ovaa aktivnost be{e otka`ana. Vakvata slika niz skopskite ulici mnogumina ja sporeduvaat so postzemjotresiot period od 1963 godina, koga Skopje odnovo se grade{e. SKOPJE ODBELE@A 48 GODINI OD KATASTROFALNIOT ZEMJOTRES So sve`o cve}e pred Spomenikot na zaginatite vo zemjotresot, krvodaritelska akcija i izlo`ba v~era be{e obele`ana 48-godi{ninata od katastrofalniot zemjotres vo Skopje, {to se slu~i na 26

juli 1963 godina. Po povod odbele`uvaweto skopskiot gradona~alnik, Koce Trajanovski i pretsedatelot na Sovetot na grad Skopje, Irena Mi{eva, deneska na gradskite grobi{ta Butel polo`ija cve} e pred Spomenikot na zaginatite vo zemjotresot. Cve}e polo`ija i pretstavnici od Sobranieto i Vladata na Republika Makedonija, ~lenovi na Sovetot na grad Skopje, pretstavnici od op{tinite na grad Skopje, pretstavnici od Crveniot krst na grad Skopje, kako i oficijalni delegacii od stranskite ambasadi vo Republika Makedonija. Katastrofalniot zemjotres vo Skopje se slu~i na 26 juli 1963 godina vo 5 ~asot i 17 minuti, a pomali potresi ima{e do 5 ~asot i 43 minuti. Od potresot bea urnati 15.800 stanovi, a o{teteni 28.000. Nad 200.000 lu|e ostana bez pokriv nad glava. @ivotot go zagubija 1.070 lu|e, a 3.000 bea povredeni.


Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 27.07.2011 / SREDA

7

 PREGLED VESTI MAKEDONIJA I KOSOVO SO EVROPSKI PARI ]E JA PRODLABO^UVAAT SORABOTKATA o pari od evropskite fondovi Makedonija i Kosovo }e ja prodlabo~uvaat sorabotkata. Sorabotkata }e po~ne so izgradba na zgrada na grani~niot premin Belanovce–Stan~i}. Spogodbata za finansirawe na prekugrani~nata sorabotka so Kosovo ja potpi{aa dr`avnite sekretari vo Sektorot za evrointegracii na Makedonija, Jovan Andonovski i Edon ^ana, od Kosovo. So ovaa spogodba treba da se prodlabo~at me|usosedskite odnosi, da se neguva stabilnosta i da se zgolemi trgovijata me|u Makedonija i Kosovo. Dopolnitelno se o~ekuva da go zgolemi protokot na makedonski proizvodi na kosovskiot pazar po odlukata na kosovskata vlast za embargo kon Srbija. Ovaa spogodba e prv proekt od bilateralnata sorabotka me|u Makedonija i Kosovo vo ramkite na IPA. Programata e proektirana na 2,84 milioni evra za periodot 2011-2012 godina, od koi 1,42 milioni se nameneti za Makedonija. IPA programata za prekugrani~na sorabotka me|u Republika Makedonija i Kosovo e usvoena od EK na 17. dekemvri minatata godina. Celta na programata e da se promoviraat dobrite me|usosedski odnosi, neguvaweto na stabilnosta, bezbednosta i prosperitetot.

S

 [estiot premier na nezavisna Republika Makedonija, Nikola Gruevski, po tretpat dobiva mandat za formirawe vlada otkako negovata partija VMRO–DPMNE pobedi i na ovogodine{nite parlamentarni izbori

MANDATAROT GRUEVSKI IMA 15 MINUTI ZA EKSPOZE

CEL PRATENI^KI SOSTAV ]E DEBATIRA ZA VLADATA ! Z

SOVETOT ZA RADIODIFUIZIJA ]E OSTANE BEZ NOVINARI

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

o 15 minuti izlagawe mandatarot Nikola Gruevski deneska pred pratenicite }e go obrazlo`i negoviot izbor za sostav na novata vlada, po {to pratenicite } e imaat pravo na izlagawe. Nad 100 pretstavnici od {este parlamentarni grupi se prijaveni za zbor na dene{nata sednica, koja spored najavite, }e bide maratonska. V~era na koordinacija kaj sobraniskiot spiker, Trajko Veqanoski, {efovite na prateni~kite grupi dogovorija pratenicite da imaat pravo da se obratat vo vrska so izlagaweto na premierot po 10 minuti, a koordinatorite po 15 minuti. Prv koj }e ja otvori diskusijata }e bide koordinatorot na SDSM, Igor Ivanovski. Na komentarite na Ivanovski }e se sprotistavi sega ve} e porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, kako prvoprijaven od redovite na vladeja~kata partija. Debatata od DUI }e ja ot-

V

vori Ermira Mehmeti Devaja, a od DPA liderot Menduh Ta~i. Fijat Canoski i Tito Petkovski }e repliciraat kako pretstavnici na nivnata prateni~ka grupa.Po obra} aweto na pretstavnicite od prateni~kite grupi, redosledot na pratenicite koi }e se obra}aat }e bide dvajca pratenici od opozicija i eden od vladeja~koto mnozinstvo. Na koordinacijata preovladuval stavot deka ne treba da se pretera so replikite za da ne se odol`i nepotrebno diskusijata. Dogovorot e sekoj pratenik {to }e zeme zbor da ima pravo na tri repliki. Od opozicijata velat deka ne bi bilo nitu eti~ki, nitu moralno kandidatite za ministri, s$ u{te aktuelni pratenici,

da mo`at da se javat za zbor ili da repliciraat, iako ustavno i delovni~ki go imaat toa pravo, na {to od VMRO– DPMNE nemaat komentar. Ako nema docnewe, dene{nata sednica treba da po~ne to~no na pladne, a da zavr{i vo 20 ~asot, no spored Delovnikot, taa }e prodol`i i utre najdocna do 23 ~asot i 30 minuti, za koga e predvideno glasaweto i polagaweto na zakletvata pred polno}. Vo noviot vladin sostav vleguvaat stari i provereni kadri. Vicepremierite za finansii i za ekonomski pra{awa, Zoran Stavreski i Vladimir Pe{evski, ministrite za vnatre{ni raboti, za kultura, za transport i vrski i za adminsitracija - Gordana Janku-

^ETVRT MINISTER BEZ RESOR – BIL PAVLESKI OD AMERIKA! Premierot Nikola Gruevski v~era popladne go dostavi do Sobranieto dopolnuvaweto na predlo`eniot sostav na vladata so u{te eden minister bez resor. Gruevski se odlu~il da go pro{iri svojot kabinet so Bil Pavleski, koj e roden vo 1974 godina vo Ohrid, a `ivee vo SAD. Predvideno e toj da mu pomaga na Vele Samak vo privlekuvaweto na stranski investicii.

lovska, Elizabeta Kan~eskaMilevska, Mile Janakievski i Ivo Ivanovski.Nov {ef na diplomatijata e Nikola Poposki, dosega{en ambasador vo Brisel, a za nov minister za obrazovanie i nauka od redovite na VMRO-DPMNE e predlo`en Pan~e Kralev, otkako negoviot prethodnik, Nikola Todorov, se predlaga za minister za zdravstvo. Ministerstvoto za semjodelstvo }e prodol`i da go vodi Qup~o Dimovski, a za trud i socijalna politika }e bide Spiro Risteski, koj dosega be{e zamenik-minister. Od redovite na koaliciskiot partner DUI ima dvajca vicepremieri - za evropska integracija e Teuta Arifi, a za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor Musa Xaferi. Valon Sara~ini }e go vodi resorot ekonomija, a dosega{niot minister, Fatmir Besimi, preminuva vo Ministerstvoto za odbrana.Ekologija } e ja vodi Abdula}im Ademi, lokalnata samouprava Nevzat Bejta, a minister za pravda } e bide Blerim Bexeti. Ministri bez resor se Ne`det Mustafa, Hadi Nezir i Vele Samak.

CRVENKOVSKI SAMO KONSTATIRA

ODGOVORNOSTA ZA DR@AVATA E VO RACETE NA VLASTA! a den pred glasaweto za novata Vlada, liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski, vo intervju za Doj~e Vele veli deka politikite na premierot Nikola Gruevski samo ja oddale~uvaat zemjata od glavnata cel, iako nema prostor za optimizam za idninata na Makedonija dokolku taa ostane nadvor od Evropskata Unija i od NATO: “Sekoja druga prikazna e neuspe{na i n$ vodi kako dr`ava kon nazaduvawe, duri ne bi rekol ni kon status kvo, tuku kon vlo{uvawe na sostojbite, i toa ne e ne{to {to va`i samo za Makedonija, tuku i za celiot region, koj, kako {to gledame, se dvi`i vo

N

taa nasoka, a Makedonija nie velime - stoi vo mesto. Na Balkanot poimot stoewe vo mesto ne e poznat. Ako ne se dvi`ite napred, toa zna~i deka vsu{nost se vra} ate nazad. So `alewe smetam deka nema da ima promena vo klu~nata politika na ovaa vlast vrz osnova na koja } e go temelime optimizmot deka Makedonija naskoro bi stanala ~lenka na NATO i bi gi po~nala pregovorite so EU, {to od druga strana e povrzano so prilivot na stranski investicii bez koi nema re{avawe na klu~nite problemi za gra|anite, siroma{tijata i niskiot standard”, veli Crvenkovski za Doj~e Vele. Vo intervjuto toj se potsetuva na negoviot pretsedatelski

mandat i na samitot na NATO vo Bukure{t, koga poradi sporot so Grcija Makedonija ne stana polnopravna ~lenka na Alijansata: “Od toj period pa do denes gledame deka ima mnogu nazaduvawa vo mnogu bitni oblasti za NATO, a u{te pove}e za integrativniot proces. Na primer, vo nezavisnoto sudstvo, partizacijata na administracijata, slobodata na mediumite. Zna~i generalno vo toj korpus na ~ovekovi prava, slobodi i demokratija Makedonija denes e mnogu ponazad od pred nekolku godini i sega imame situacija vo koja aktuelniot spor go koristi pove}e kako izgovor i kako defokusirawe na javnoto mislewe od tie oblasti”, veli toj.

dru`enieto na novinari na Makedonija pove}e nema da delegira svoi pretstavnici vo Sovetot za radiodifuzija. Ovaa odluka Zdru`enieto ja donelo poradi ignoriraweto na novinarite pri menuvaweto na zakonskata regulativa {to direktno gi tangira, odnosno pri poslednite izmeni na Zakonot za radiodifuzna dejnost. “ZNM ne be{e voop{to vklu~eno vo procesot na donesuvawe na ovoj mnogu biten zakon, so koj se ureduva rabotata na elektronskite mediumi. So ovoj poteg sakame da ja alarmirame makedonskata javnost deka e nezamislivo vo edna demokratska zemja, koja e kandidat za ~lenstvo vo Evropskata unija, da se menuva zakonskata regulativa od mediumskata sfera bez da se slu{ne glasot na novinarite i lu|eto {to rabotat vo mediumite”, se istaknuva vo soop{tenieto na Zdru`enieto, vo koe e navedeno deka ostanalo bez efekt novinarskoto barawe Zakonot da se povle~e i da se razgleda vo nova, redovna i transparentna postapka. ZNM reagira i poradi odbivaweto na nivniot predlog kapacitetot na Sovetot da se zgolemi so ~lenovi delegirani od nepoliti~ki organizacii. Vo soop{tenieto e upaten apel i do aktuelnite ~lenovi-novinari na SRD, Branko Radovanovi} i Stole Naumov, da go preispitaat svoeto ponatamo{no u~estvo vo rabotata na Sovetot, vo svetlinata na poslednata odluka na ZNM.

VLADATA ]E POTRO[I 1.200 EVRA ZA RABOTNATA POSETA NA BAROSO VO MAKEDONIJA e~isi 1.200 evra ili 70.000 denari }e potro{i Generalniot sekretarijat na Vladata za ugostitelski uslugi po povod rabotnata poseta na pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, vo zemjava. Soglasno podatocite objaveni na internet-portalot na Biroto za javni nabavki, ugostitelskite uslugi }e gi pravi Vodenica One TP od Skopje, kako ekonomski operator koj bil edinstven ponuduva~ na tenderot. Osven za posetata na visokiot gostin, Generalniot sekretarijat }e potro{i i dopolnitelni 6.830 evra, odnosno 420.000 denari za ugostitelski uslugi po povod manifestacijata “20-godi{nina od izborot na prvata vlada na Republika Makedonija”. Tenderot go dobi Holidej in Skopje. Stanuva zbor za nabavka za koja prethodno ne bil raspi{an oglas.

R

SREDBA NA CRVENKOVSKI SO SANINO iderot na makedonskata opozicija i pretsedatel na SDSM Branko Crvenkovski deneska vo sedi{teto na partijata }e se srfetne so generalniot direktor za pro{iruvawe na Evropskata Unija Stefano Sanino. Na sredbata se o~ekuva da stane zbor za predizvicite na Makedonija na patot kon Evropskata Unija. Od partijata ne otkrivaat detali za sredbata, i velat deka normalno e {to nivniot lider e doma} in na visoki evropski funkcioneri, so koi bi zboruval za probloemite so koi se soo~uva na{ata dr`ava vo svoite aspiracii za polnopravno ~lenstvo vo EU.

L


Kompanii / Pazari / Finansii

8

KAPITAL / 27.07.2011 / SREDA

PO ZABRANATA ZA SRPSKI UVOZ, PRI[TINA PREDUPREDUVA

KOSOVO NE SAKA SRPSKI IZVOZ PREKU MAKEDONIJA

 Kosovo ja zajaknuva kontrolata na granicata so Makedonija od strav deka srpskite proizvoditeli baraat na~in preku Makedonija da stignat do kosovskiot pazar. Kosovo gi predupreduva na{ite kompanii da ne izvezuvaat prepakuvani srpski proizvodi, iako dogovorot CEFTA dozvoluva kako makedonski proizvodi da se izvezuvaat tie {to sodr`at srpski surovini ili repromaterijali IVANA KOLEVA

koleva@kapital.com.mk

BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

akedonija se najde me|u dva o g n a ot ka ko sosednite Srbija i Kosovo si otvorija me|usebna trgovska vojna. Po kosovskata zabrana za uvoz od Srbija, do makedonska strana sega pristignuvaat predupreduvawa za zgolemena kontrola na granicite za da se spre~at site obidi na srpskite kompanii preku Makedonija da stignat na kosovskiot pazar. Kosovskite ministri i kosovskiot ambasador vo Skopje, Skender Durmi{i, ja povikaa Makedonija da izvezuva isklu~ivo doma{ni brendovi i da ne ja zloupotrebuva novonastanatata situacija

M

so izvoz na prepakuvani srpski proizvodi. Ambasadorot Durmi{i vo razgovor so pretstavnicite na Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija istaknal deka makedonskite kompanii treba da ja iskoristat novonastanatata situacija, no apeliral izvoznicite da ne gi prepakuvaat srpskite proizvodi, tuku da izvezuvaat svoi. “Na sredbite so stopanskite komori od Kosovo i so kosovskiot ambasador ni pora~aa na{ite kompanii da bidat korektni. Mo`e da se plasiraat proizvodi koi imaat srpska komponenta, no tie ne smeat da bidat gotov proizvod na koj samo mu e smeneta ambala`ata. Vakvite merki na podolgi stazi treba da donesat supstitucija na srpskite proizvodi so na{i, no kolku }e uspeeme da ja iskoristime situacijata zavisi samo od na{ite biznismeni”, izjavi za “Kapital”

[TO IZVEZUVA SRBIJA NA KOSOVO? 1. P~enica, {e}er i drugi prehranbeni proizvodi 2. Grade`ni materijali 3. Lekovi 4. Hartieni proizvodi 5. Gorivo i nafteni derivati 6. Elektri~na energija

[TO IZVEZUVA MAKEDONIJA NA KOSOVO? 1. Nafta i nafteni derivati 2. Ovo{je, zelen~uk i drugi prehranbeni proizvodi 3. Maslo za jadewe 4. Konditorski proizvodi 5. Grade`ni materijali 6. Cigari 7. Alkoholni i bezalkoholni pijalaci

400

milioni evra e lanskiot izvoz od Makedonija na Kosovo

391

milioni evra e lanskiot izvoz od Srbija na Kosovo

Menderes Ku~i, pretsedatel na Komorata na severozapadna Makedonija. Toj smeta deka ne mo`e da se o~ekuva osvojuvawe na kosovskiot pazar preku no}, iako interesot e ve}e golem. Toj izjavi deka kosovskata Vlada e zainteresirana da organizara biznis-sredbi i pretsaemski manifestacii za prodlabo~uvawe na makedonsko-kosovskata sorabotka. Najgolema {ansa sega imaat makedonskite kompanii koi

rabotat so p~enica, {e} er, grade`ni materijali, lekovi, hartieni proizvodi, gorivo, nafteni derivati i elektri~na energija. Tokmu ovie proizvodi se najzastapeni vo srpskiot izvoz za Kosovo. [VERC NAMESTO TRGOVIJA Trgovskata razmena na Srbija i Kosovo e daleku popovolna za Belgrad otkolku za Pri{tina. Ako minatogodi{niot izvoz na

Srbija za Kosovo iznesuva okolu 391 milioni evra, izvozot od Kosovo dostigna edvaj ~etiri milioni evra. Srpskite eksperti veruvaat deka zabranetiot uvoz “}e si go pronajde sam svojot pat”. Tie analiziraat deka so ovoj poteg Kosovo }e si napravi {teta, bidej}i {vercot }e ja zameni legalnata trgovija i }e go o{teti kosovskiot buxet za carinite koi dosega gi pribira{e od srpskiot

uvozot. Izvoznicite velat deka Pri{tina go kr{i CEFTA dogovorot, koj podrazbira sloboden protok na lu|e, stoka i kapital. CEFTA 2006 dava mo`nost site ~lenki, me|u koi i Kosovo, Srbija i Makedonija, me|usebno da koristat surovini i repromaterijali bez pogolemo nivo na obrabotka, so toa {to toj proizvod }e dobie poteklo na nacionalen proizvod.

KOSOVSKOTO EMBARGO ZA SRBIJA - KUR[UM ZA REGIONALNATA POLITIKA osovskoto embargo za vlez na srpskite proizvodi na kosovskiot pazar gi podgrea politi~kite tenzii me|u Srbija i Kosovo, koi od 2008 godina se ma~at da ja zakopaat sekirata od minatoto. Po naredba na kosovskiot premier, Ha{im Ta~i, kosovskata specijalna edinica Rosa vo ponedelnikot ve~erta ja zazede kontrolata na administrativniot premin Brwak, me|u Srbija i Kosovo i trgna vo pohod za prezemawe na kontrolata i vrz ostanatite grani~ni premini so Srbija vo severno Kosovo. Na ova prvi se sprotivstavija srpskite selani od selata blizu kosovskosrpskata granica, koi so peso~ni blokadi, kamioni, lopati i sekiri planiraa da se presmetaat so Kosovcite. Vakvata odluka na kosovskata vlada bez poddr{ka na EULEKS (Misija na Evropskata unija za vladeewe na pravoto vo Kosovo) ja krena na noze srpskata Vlada, Evropskata unija (EU) i celata me|unarodna zaednica. [efot na pregovara~kiot tim me|u Srbija i Kosovo, Borislav Stefanovi}, zaedno so generalot na KFOR, Erhard Biler, se obidoa da iznajdat re{enie za bilateralniot problem i ja smiruvaat javnosta deka situacijata e pod kontrola. No, deka politi~kite tenzii gorat poka`uva i postapkata

K

na EULEKS, so koja za da spre~i eventualni konflikti me|u Srbite i Albancite koi `iveat vo Kosovska Mitrovica go blokira{e glavniot most {to go deli gradot na srpski i albanski del, a nekolku tenkovi se pozicioniraa i pred sudot vo Kosovska Mitrovica. S$ potsetuva na krajot od minatiot vek, koga krajot na konfliktot me|u Srbite i Kosovcite go stavi NATO so bombardiraweto na srpskata prestolnina, Belgrad. No, kakva sudbina mo`e da ja snajde Makedonija, koja e rastrgnata me|u dvete sprotivstaveni strani?! Dilemata koja gi ma~i ekspertite e dali kosovskiot premier, Ha{im Ta~i, }e naredi zgolemuvawe na policiskata kontrola i na kosovskomakedonskata granica, so {to bi postoela opasnost da se otvorat me|uetni~ki problemi, osobeno vo godinata vo koja zemjava obele`uva 10 godini od potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor. Najcrnoto scenario koe mo`e da se slu~i i izbuvnuvawe na nov etni~ki konflikt me|u Srbite i Kosovcite, koj spored analiti~arite, mnogu lesno mo`e da se prelee vo Makedonija kako posledica na neposrednata geografska postavenost na dr`avata, etni~kiot sostav i involviranosta na trite dr`avi vo ekonomsko-politi~kite odnosi.


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 27.07.2011 / SREDA

9

JAVNOTO ZDRAVSTVO BEZ ESAP I MERKA

NA NEKOI KLINIKI IMA POVE]E LEKARI OTKOLKU PACIENTI!

 Dr`avnite kliniki so prose~nata iskoristenost na kapacitetite od 35% imaat re~isi dvojno pove}e lekari otkolku klinikite so 90% iskoristenost na kapacitetite, poka`a godi{niot izve{taj na FZO VIKTORIJA MILANOVSKA

NASKORO 216 NOVI SPECIJALIZACII

sevrieva@kapital.com.mk

a klinikite kade {to re~isi nikoga{ nema sloboden bolni~ki krevet, ima dvojno pomalku lekari otkolku na klinikite ~ii{to oddelenija zjaat prazni. Godi{niot izve{taj na Fondot za zdravstveno osiguruvawe (FZO) za 2010 godina potvrduva deka klinikite kaj koi prose~nata iskoristenost na kapacitetite iznesuva 35%, imaat re~isi dvojno pove}e lekari otkolku klinikite ~ii bolni~ki kapaciteti se iskoristeni vo prosek okolu 90%. Na primer, Klinikata za o~ni bolesti vo koja se koristat samo 26,19% od kapacitetite so koi raspolaga, ima 22 lekari, dodeka na Klinikata za nevrologija kade {to iskoristenosta iznesuva 93,95% ima samo 13 lekari. Drug primer e Klinikata za ortopedija koja so iskoristenost od 39% ima 40 lekari, a Hematologija so 100% iskoristenost ima 21 lekar. Spored ekspertite, vakvata asimetri~na slika vo

Od Ministerstvoto za zdravstvo za “Kapital” izjavija deka naskoro }e odobrat 216 specijalizacii za site novovraboteni lekari vo dr`avnite zdravstveni ustanovi. “Procenkata koi specijalizacii se neophodni gi napravi Ministerstvoto otkako rabotna grupa na ~elo so porane{niot minister, Bujar Osmani, gi poseti site zdravstveni ustanovi vo zemjata i na samoto mesto gi utvrdi realnite potrebi”, velat ottamu.

N

K

O

M

E

R

dr`avnite kliniki i neracionalnata rasporedenost na lekari-specijalisti, ne samo {to go namaluva kvalitetot na zdravstvenata usluga, tuku ima i negativni finansiski posledici vrz zdravstveniot buxet. “Neramnomernata rasporedenost na lekarite vo javnoto zdravstvo proizveduva golemi finansiski zagubi vo zdravstvenata kasa. Zdravstvoto ne e fabrika, pa site kliniki da rabotat po teoriski iskalkuliran sistem. Vo nekoi kliniki, na primer, nevrohirurgija, pacientite bavno zazdravuvaat, imaat komplicirana nega i terapija, dodeka vo drugi kliniki pacientot }e si pomine i so eden asC

I

J

A

L

E

N

pirin. Ne mo`e i ednite i drugite da zemaat isto pari, zatoa {to rashodite ni od daleku ne im se isti”, veli d-r \or|i Orov~anec, specijalist po otorinolaringologija i porane{en minister za zdravstvo. Nevrohirurgot Spase Jovkovski veli deka ako neorganiziranosta vo zdravstvoto prodol`i vo istata nasoka, na pacientite lo{o im se pi{uva. “Pacienti na navrohirurgija otsekoga{ imalo i }e ima, no kako minuvaat godinite toa ve}e ne e najstra{no. U{te potragi~no e {to ima s$ pomalku nevrohirurzi. Del od kolegite se penzioniraa, a del zaminaa vo privatnite kliniki. Faktot deka Klinikata O

G

L

A

S

Iskoristenost na kapacitetite

Broj na lekari

Klinika za o~ni bolesti

26,19%

22

Klinika za uvo nos i grlo

35,04%

24

Klinika za ortopedski bolesti

38,93%

40

Klinika za dermatologija

40,12%

26

Klinika za toksikologija

45,74%

16

Klinika za nevrohirurgija

93,95%

13

Klinika za traumatologija

84,32%

14

Klinika za torakalna i vaskularna hir.

81,19%

14

Klinika za urologija

79,85%

12

Column1

za nevrohirurgija ima re~isi najiskoristeni kapaciteti, no vo isto vreme i najmalku lekari treba da bide posledna opomena za nadle`nite”, veli Jovkovski. Toj potencira deka vakvata sostojba e rezultat ne samo na lo{ata kadrovska politika, tuku i na taktiziraweto so re{enijata za specijalizacija. Veli, sega imame nekolku mladi specijalizanti po nevrohiruK

O

M

E

R

rgija, no tie morale da si platat 12.000 evra od sopstven xeb, zatoa {to zdravstvenata vlast go ignorirala problemot so deficit na lekarski kadar tamu kade {to e najpotreben. Direktorot na Urgentniot centar, Rexep Selmani, pak, veli deka ne sekoga{ statistikata za iskoristenosta na kapacitetite e merilo za kvalitet. “Konkretno na traumatologija ni falat pove}e kreveti otkolku C

I

J

A

L

E

N

lekari. Iako sporedeno so ortopedija, na traumatologija ima re~isi dvojno pomalku lakari i dvojno pogolema iskoristenost na kapacitetite, ne mo`eme da generalizirame deka na ednoto mesto imame vi{ok, a na drugoto nedovolno lekari. Taa statisti~ka razlika vo delot na medicinskiot personal ja prepi{uvame na kompleksnosta na rabotata na ortopedite”, veli Selmani. O

G

L

A

S


Kompanii / Pazari / Finansii

10

 PREGLED VESTI INOVATIVNIOT TURIZAM VO FOKUSOT NA STUDENTITE rieset studenti od fakulteti po ekonomski nauki od Makedonija, Hrvatska, Italija, Turcija i Bugarija u~estvuvaat na Letnata {kola “Napravi razlika, bidi inovativen EU lider”, {to od zav~era do 31 juli se odr`uva vo Ohrid. Celta na ovaa {kola, organizirana od Ekonomskiot fakultet pri Univerzitetot “Sveti Kiril i Metodij” i od Lokalniot komitet na AIESEC vo Skopje, e preku predavawa, rabotilnici i rabota na slu~aj u~esnicite da gi razvijat liderskite ve{tini niz prizmata na inovaciite. Biljana Sekulovska-Gaber, prodekan za nastava na Ekonomskiot fakultet, potseti deka 2011 e proglasena za godina na inovativnosta vo Programata 2020 na Evropskata unija i zatoa fokusot na letnata {kola e staven na zapoznavawe na studentite za va`nosta na inovaciite i kreativnosta vo sovremenite op{testva. “Od sorabotkata {to }e ja ostvarat studentite me|usebno, kako i so akademskata i biznis-zaednicata, se o~ekuva da proizlezat aktivnosti {to }e pridonesat za podinami~en razvoj na makedonskoto op{testvo vo site negovi sferi”, istakna Sekulovska-Gaber. Spored nea, poleto na inovaciite ne e ograni~eno samo vo tehni~kite, odnosno ekonomskite nauki, tuku bara promeni vo site oblasti. Taa o~ekuva od {kolata da proizlezat inovativni idei, koi studentite }e mo`at i prakti~no da gi konkretiziraat vo nivnite idni rabotni anga`mani. Bojan Dimevski od Lokalniot komitet na AIESEC smeta deka makedonskite studenti voop{to ne zaostanuvaat zad nivnite kolegi vo odnos na kreativnosta i inovativnosta. U~esnicite }e go posetat Nacionalniot park “Gali~ica” so zada~a da prezentiraat konkretni inovativni re{enija za razvoj na alternativniot turizam, koi potoa }e bidat dostaveni do op{tina Ohrid, koja kako poddr`uva~ na letnata {kola bi mo`ela da gi iskoristi kako nasoki pri kreiraweto na razvojnata strategija vo ovaa sfera.

T

HRVATSKITE I SRPSKITE GRADE@NICI ]E JA OSVOJUVAAT RUSIJA ristigna prvata ponuda od Rusija za srpskite i hrvatskite grade`ni kompanii, koi minatata esen preku komorite dogovorija zaedni~ki konzorcium za polesno dobivawe pogolemi proekti. Od Rusija stigna ponuda za izgradba na turisti~ki objekti na 150 kilometri dolgiot breg vo So~i, grad vo koj vo 2014 godina }e se odr`at zimskite olimpiski igri. Oficijalnoto formirawe na konzorciumot se najavuva za naskoro, a grade`nicite od dvete zemji se ubedeni deka stanuva zbor za odli~na ideja, bidej}i sfatile deka so poedine~ni nastapi ne mo`at uspe{no da im konkuriraat na stranskite kompanii, bez ogled na golemoto iskustvo {to go imaat vo izgradba na pati{ta, hidroelektrani i mostovi. Dogovorot predviduva hrvatskite grade`ni kompanii da ja obezbeduvaat finansiskata garancija, a srpskata grade`na operativa da gi obezbedi ruskite proekti. I dodeka grade`nite kompanii od sosedstvoto se podgotvuvaat za povtorno osvojuvawe na isto~nite pazari, makedonskite grade`nici ostanuvaat nadvor od celiot biznis. Pred nekolku meseci pretsedatelot na Zdru`enieto na grade`nici pri Stopanskata komora na Makedonija, Nikola Velkovski, izjavi deka iako dvapati prisustvuvale na sostanoci vo Rusija, problem bile bankarskite garancii, licencite, ovlastuvawata i obvrskata za registrirawe pretstavni{tvo, {to bilo te{ko za realizacija. Vo minatoto, mnogu makedonski grade`ni kompanii imaa aktivnosti vo pove}e ruski gradovi, me|u koi i So~i. Hotelot “Moskva” go ima izgradeno Mavrovo, a vo Rusija imaat gradeno objekti i Pelagonija i Beton.

P

vtornik - 26.07.2011

+

26.07.2011

раст

ТТК банка Макстил ФЗЦ 11 Октомври Гранит Топлификација

+2,90% +2,04% +1,62% +0,73% +0,54%

26.07.2011

Стопанска бан. Битола Арцелормиттал (ХРМ) ИЦН Фарм Арцелормиттал (ЦРМ) НЛБ Тутунска банка

-

пад

-4,10% -2,44% -2,17% -1,59% -1,10%

нова цена

567,00 188,00 690,00 594,00 3670,00

нова цена

2.611,00 120,00 90,00 119,00 3.500,00

KAPITAL / 27.07.2011 / SREDA

PORADI MONOPOLOT NA M@ TRANSPORT

MAKEDONSKITE KOMPANII PLA]AAT NAJSKAP TRANSPORT VO REGIONOT  Cenite koi gi diktira Makedonskata `eleznica ne se fiksni, se odreduvaat vo zavisnost od nekolku parametri i se razli~ni za sekoja kompanija. Se dvi`at me|u 8,65 evra i 9,3 evra za ton, ako se raboti za vnatre{na relacija, od Gevgelija do Tabanovce SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

oradi monopolot na M@-Transport, makedonskite kompanii pla}aat najskap transport za prevoz na stoki sporedeno so zemjite od regionot. Iako cenite koi gi diktira Makedonskata `eleznica ne se fiksni i se razli~ni za sekoja kompanija, informaciite na “Kapital” poka`uvaat deka tie se dvi`at me|u 8,65 evra i 9,3 evra po ton, ako se raboti za relacija vo Makedonija, odnosno za relacija od Gevgelija do Tabanovce. Vo sporedba so Bugarija, Srbija ili Slovenija, doma{nite kompanii pla}aat poskapi uslugi, bidej}i vo Slovenija cenata za prevoz na tovar iznesuva 2,2 evra po ton. Kompaniite so @eleznicata sklu~uvaat dva dogovori, direktni i {pediterski. Onie koi imaat sklu~eno direktni dogovori pla}aat poevtino. Del od kompaniite koi gi konsultira{e “Kapital” objasnuvaat deka M@-Transport nudi skapi uslugi poradi faktot {to e edinstvena kompanija vo Makedonija koja nudi `elezni~ki transport. Iako zakonska regulativa za liberalizacija na ovoj vid soobra}aj postoi, dosega pro-

P

padnaa tri obidi za vlez na privatni operatori vo tovarniot `elezni~ki soobra}aj. Vo Germanija, pak, ima 380 privatni `elezni~ki operatori, vo Bugarija 10, vo Romanija 27, a vo Slovenija tri. Poznava~ite za “Kapital” komentiraat deka ako vo zemjava vlezat privatni kompanii koi }e prevezuvaat tovar i stoki, cenite na transportot }e se namalat za okolu 10%-15%, a so toa }e se zgolemi i kvalitetot na uslugite. Najgolemite izvoznici vo Makedonija, a koi najmnogu zavisat od `elezni~kiot transport, ve} e trpat ogromni {teti poradi zastarenite prugi i bavnite vozovi. @eleznicata ne samo {to ne mu pomaga na biznisot, tuku i go ko~i. Kompaniite re~isi nemaat izbor koga stanuva zbor za transportot do i od Solunskoto pristani{te. Poznava~ite alarmiraat deka dopolnitelen problem vo celiot proces na liberalizacijata na `elezni~kiot transport e toa {to cenite {to gi diktira M@-Infrastruktura za koristewe na prugite se premnogu visoki. Istiot stav go delat i vo M@-Transport, od kade {to se soglasuvaat deka M@-Infrastruktura nudi previsoki ceni za pristap do prugite, {to duri i za niv, kako edinstven prevoznik vo momentot, e preskapo, pa

SPECIFI^EN CENOVNIK NA M@-TRANSPORT Spored del od kompaniite koi gi konsultira{e “Kapital”, cenovnikot na M@-Transport se opredeluva spored koli~inata na tovarot, destinacijata (dol`inata na prugata), a se zema predvid i tro{okot {to go ima M@-Transport poradi pla}awe nadomestok na M@-Infrastruktura za koristewe na prugite. Za koli~inski pogolem tovar, cenite se poniski. moraat da odvojuvaat duri 50% od ostvareniot prihod za da gi koristat prugite. Podatocite poka`uvaat deka duri 90% od soobra}ajot po makedonskata `eleznica e tovaren, a godi{niot prihod se dvi`i od 25 do 37 milioni evra. Javnoto pretprijatie M@-Transport generira godi{ni zagubi pogolemi od polovina milion evra, {to spored ekspertite e znak deka

e neophodna transformacija, so {to celosno }e se oddelat patni~kiot soobra}aj, tovarniot i delot na odr`uvawe (vle~a) kako posebni firmi. So pari od Svetskata banka, dosega treba{e da se nabavat novi 150 tovarni vagoni i pet garnituri za prevoz vo `elezni~kiot soobra}aj. Do deneska, ispora~ani se samo 36 plato-vagoni za tovaren prevoz.

vtornik - 26.07.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,60% 4,50% 5,00% 5,30%

6м 5,50% 5,60% 4,80% 5,00% 5,50% 5,90% 6,00% 6,50%

24м 5,00% 8,10% 5,00% 8,20% 8,50% 8,00% 9,00% 9,00%

36м 7,90% 8,50% 5,00% 8,30% 9,00% 8,30% 9,50% 9,50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

3м 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70% 2,40% 2,55%

6м 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00% 3,00% 3,00%

24м 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20% 4,20% 4,50%

36м 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70% 4,50% 6,00%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

1м 1,45% 1,4% 0,19% 0,13%

3м 1,62% 1,6% 0,25% 0,18%

6м 1,83% 1,8% 0,42% 0,24%

12м 2,19% 2,2% 0,75% 0,53%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,6052 42,8409 69,8076 53,2779 45,3013 46,4980

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5%

3% 2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

камата 4,00% 5,50%

4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

Нето вредност

1M

3M

6M

1Y

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

29.071.910,28

0,00%

-5,51%

-8,95%

0,10%

-6,24%

25.07.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

49.846.275,09

3,89%

-4,48%

-7,12%

1,92%

-8,67%

25.07.2011

Иново Статус Акции

15.706.042,10

0,29%

2,46%

-2,40%

-0,14%

4,85%

25.07.2011

КД БРИК

40.789.616,66

1,85%

-3,62%

-4,37%

1,21%

-5,20%

24.07.2011

КД Нова ЕУ

23.978.703,56

-2,94%

-7,25%

-11,70%

-4,77%

-8,33%

24.07.2011

КБ Публикум - Балансиран

30.495.821,57

1,15%

-0,82%

-3,79%

1,12%

-0,32%

25.07.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.153.181,97

0,46%

1,20%

0,00%

0,00%

0,00%

25.07.2011

КБ Публикум Паричен

52.695.459,89

0,27%

0,00%

0,00%

0,00%

0,00%

25.07.2011


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 27.07.2011 / SREDA

11

 PREGLED VESTI

PRIHODITE VO DR@AVNATA KASA VO JUNI POTFRLIJA?!

ZGOLEMEN BROJ TURISTI NA PELISTER

STAVRESKI ODBROJUVA DO N REBALANSOT NA BUXETOT?!  Prihodite vo buxetot vo juni iznesuvale 173,5 milioni evra, a vo istiot period potro{eni se 192,5 milioni evra, {to zna~i deka deficitot vo juni iznesuval 19 milioni evra. So toa, vkupniot buxetski deficit vo prvata polovina od godinata dostigna 125 milioni evra, {to e pove}e od polovina od planiranite 188 milioni za cela 2011 godina balans. Se procenuva deka buxetot naesen }e mora da se skrati za okolu 100 milioni evra za da se isplatat site zaostanati dolgovi na dr`avata kon kompaniite i da se vrati DDV. No, od Ministerstvoto za finansii zasega nitu ja potvrduvaat nitu ja demantiraat informacijata za revidirawe na prihodite i rashodite od dr`avnata kasa. “Kapital” analizira kako da se namali buxetot za da se skrati od neproduktivnite tro{oci, a ne od parite za kapitalni investicii. Spored strukturata na buxetskite

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

rihodite vo buxetot se namaluvaat i toa e verojatno glavnata pri~ina {to Vladata ve}e gi po~na presmetkite za da utvrdi kolku }e treba da gi skrati tro{ewata od dr`avnata kasa. Spored najnovite podatoci {to gi objavi Ministerstvoto za finansii, prihodite vo buxetot vo juni iznesuvale 173,5 milioni evra, a vo istiot period potro{eni se 192,5 milioni evra, {to zna~i deka deficitot samo vo juni iznesuval 19 milioni evra. So toa, vkupniot buxetski deficit vo prvata polovina od godinata dostigna 125 milioni evra, {to e mnogu pove}e od polovina od planiranite 188 milioni za cela 2011 godina. Toa zna~i deka nekoi tro{oci od buxetot mora da se skratat za da ne se prodlabo~i buxetskiot deficit pove}e od 2,5% od BDP. Kako {to objavi “Kapital”, vladini ministri ne ja isklu~uvaat mo`nosta rebalansot na buxetot da bide prvata zada~a vo noviot mandat na ministerot za finansii, Zoran Stavreski. Doprva }e se utvrduva koi ministerstva imaat vi{ok pari od kade {to }e se krati, a koi }e dobijat pogolemi buxeti so no-viot re-

P

OD KOI STAVKI TREBA DA SE SKRATI BUXETOT?!

 PLATI NA ADMINISTRACIJATA – za ovaa stavka se predvideni 380 milioni evra, no Vladata mo`e da go namali brojot na javni slu`benici, koj nadminuva 120.000, i so toa da za{tedi pari. Spored site me|unarodni institucii, makedonskata administracija e pregolem tovar za buxetot.  STOKI I USLUGI – osobeno od stavkite za dnevnici za patuvawa, za koi se odvojuvaat 14,4 milioni evra, od dogovornite uslugi, za koi se tro{at duri 422 milioni evra, ili od stavkata za privremeni vrabotuvawa, bidej} i Vladata najavi deka }e go zapre ovoj proces.  KAPITALNI TRO[OCI – da se skratat parite nameneti za kupuvawe mebel, vozila i nepotrebni ma{ini i oprema, koi spored buxetskata nomenklatura, spa|aat vo kapitalni investicii, no ne ovozmo`uvaat ekonomski razvoj.

DOW JONES

12.592,80

-0,70%

-0,56%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

МБИ10

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 7.350,15

+0,08%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 866,20

+0,50%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

МБИД

120 116 112

2.600

108

2.000

2.400

104

1.800

2.200

100

2.200

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

NASDAQ 100 2.424,15

-0,22%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 59.970,50

-0,50%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.936,03

SWISS 6.012,56

+0,18%

-0,08%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 22.572,10

ИНДЕКСИ РЕГИОН

-0,97%

-1,87%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

-0,64%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.057,84

SOFIX 415,84

-0,37%

-0,99%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 736,90

ATHEX 1.247,38

+0,18%

Велефарм

600,00

АИК банка

1.100,00 Коестлин Бродомеркур

+1,25%

SASX 10 976,39

Главен индекс на Белградската берза

300,00

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 18.518,20

BELEX15 724,23

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

АЗИЈА ИНДЕКСИ

+0,47%

M

2.800

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

NIKKEI 225 10.097,70

inisterstvoto za transport i vrski ja razre{i dilemata na gradona~alnicite. Izmenite na Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe, koi predviduvaat na mesto za individualna ku}a za semejno domuvawe da se izgradi objekt so najmnogu tri stanovi namesto osum, kako {to be{e dosega, }e va`i samo vo op{tinite koi }e donesat novi urbanisti~ki planovi. “Toa zna~i deka dokolku pravni ili fizi~ki lica planiraat da gradat semejna ku}a soglasno ve} e donesen, odnosno postoe~ki urbanisti~ki plan, treba da se pridr`uvaat do uslovite koi se dadeni. Pravilnikot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe }e se primenuva samo za novite urbanisti~ki planovi i nema retroaktivno dejstvo”, informiraat od Ministerstvoto za transport. Otkako Pravilnikot izleze vo Slu`ben vesnik gradona~alnicite razli~no go tolkuvaat. Spored edni, novinite }e va`at za site objekti {to }e se gradat spored novodonesenite urbanisti~ki planovi. Drugi pak, smetaat deka primenata na Pravilnikot vedna{ stapuva na sila. Taka, gradona~alnikot na Gevgelija, Ivan Frangov, be{e ubeden deka urbanisti~kite planovi ne ja zasegaat primenata na Pravilnikot i tvrde{e deka vo ovaa op{tina }e se dozvoli izgradba na semejni objekti edinstveno so tri stanovi.

3.000

2.400

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

-0,40%

3.200

2.600

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

CAC 40 3.797,87

+0,03%

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.337,43

3.000

+0,03% -0,38% +0,06%

Извор: Македонска Берза

KU]I SO TRI STANOVI SAMO VO NOVITE URBANISTI^KI PLANOVI

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 26.07.2011

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.515,35 МБИД 2.543,40 ОМБ 117,96

rashodi, okolu 85% od site pari {to se slevaat vo buxetot se tro{at za tekovni potrebi – plati i pridonesi za vrabotenite vo javnata administracija, nabavka na stoki i uslugi, socijalni nadomestoci, razni subvencii. Samo 15%, odnosno 380 milioni evra se za izgradba na infrastrukturni objekti. Spored toa, najneopravdano e buxetot da se krati tokmu od stavkite za kapitalni investicii, iako praktikata poka`a deka voobi~aeno koga se pravi rebalans prvo stradaat kapitalnite proekti. Nasproti vakvata vladina politika, razumen rebalans na buxetot podrazbira kratewe na del od tekovnite neproduktivni tro{oci.

acionalniot park Pelister letovo e poseten od pogolem broj turisti vo sporedba so prethodnata godina, koi osobeno se zadovolni od infocentarot na planinata Baba, vo mestoto vikano Sedum kladenci. Spored evidencijata na ovaa ustanova, info-centarot go posetile okolu 3.700 turisti, od koi 20% se od Avstralija, SAD, Kanada, [vedska, Belgija, [vajcarija i od drugi dr`avi. “Posetenosta na info-centarot e najgolema za vikendite, posebno vo nedelite. Ponekoga{ imame i po 150 do 200 posetiteli, koi naj~esto se od drugi gradovi, a letovo i od stranstvo. Mnogu od niv dolgo vreme ne bile vo tatkovinata, pa za info-centarot se izrazuvaat najpofalno od aspekt na uredenosta i podgotvenosta da im izleze vo presret na barawata za precizna informacija za mo`nostite za rekreirawe, smestuvawe, planinarewe i odmor na Pelister i potpelisterskite sela”, veli Pece Cvetanovski, zadol`en za odnosi so javnosta vo Pelister. Info-centarot nudi suveniri, videomaterijali, karti i mapi za patekite i florata i faunata na Pelister, komunikacija so domarite od Kopanki i Pelister na Golemo Ezero. Vo ovoj period od godinata info-centarot iznajmuva i prostor za konferencii i seminari.

450,05

Звон Ена Хол

0,04

КД Груп

7.420,00

+9,09%

-12,00%

Вода Врњци

3.789,00

Прогрес

61,00 Звечево

125,96

-18,47%

83,00

Хр.Духани

+6,70% -11,59%

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

99,76$/барел BRENT

117,94$/барел

Интеревропа

2.000,00

-1,85%

8.850,00

Горење

ЗЛАТО 1.614.20$/унца СРЕБРО 40.53$/унца БАКАР 447,050$/унца

+10,46% -16,52%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

+14,29%

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

+0,56% +0,00%

-0,36% 311,740$/галон +0,31%

ПРИРОДЕН ГАС

4,37$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

-1,71%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

+20,00%

+0,06%

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

ОМБ

+11,11% -1,56%

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

ПЧЕНКА 682,00$/бушел ПЧЕНИЦА 690,50/бушел КАФЕ 2.45$/бушел

МЕТАЛИ

-0,01% +0,42% +1,45%

НИКЕЛ 23802.50$/унца АЛУМИНИУМ

2367.50$/унца ЧЕЛИК 603.00$/унца

-1,3% +1,4% /

СУРОВИНИ

-1,16% -0,25% +0.95%

-1,57% ШЕЌЕР +3,45% 27,25 СОЈА 1373,75$/бушел -1,04% КАКАО 3017.000$/буше

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.


Komentari / Analizi

12

KAPITAL / 27.07.2011 / SREDA

PADNA U[TE EDNA SLOVENE^KA GORDOST

SRPSKI NEKTAR ZA 50 MILIONI EVRA GO KUPI SLOVENE^KI FRUKTAL BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

rpski Nektar za 35-50 milioni evra }e se stekne so 97,73% od akciite na Fruktal, najpoznatiot slovene~ki proizvoditel na ovo{ni sokovi. Upravata na Pivovarna La{ko koja dosega rakovode{e so Fruktal, a koja poradi finansiski problemi odlu~i da ja prodade, go odbra srpski Nektar poradi najvisokata cena koja ja ponudi. Neoficijalno, vo trkata za Fruktal, Nektar gi pobedil londonskiot investiciski fond Argus, avstriskiot proizvoditel na sokovi [pic i hrvatskoto pretprijatie Stani}. Iako kupoproda`bata e sklu~ena, cenata s$ u{te ne e oficijalno potvrdena. Slovene~ki “Finance” pi{uva deka Nektar za paketot-akcii na Fruktal } e isplati 35 milioni evra, dodeka srpskite mediumi {pekuliraat so cena od 50 milioni evra. Bez razlika za koja od dvete ceni i da stanuva zbor, toa pretstavuva najgolema srpska investicija vo Slovenija dosega. So ova, ako vo prehranbenata industrija prezemaweto na srpski Centroproizvod od {vajcarskiot gigant Nestle be{e bez presedan, toga{ prezemaweto na slovene~ki Fruktal od srpski Nektar e triumf vo industrijata na proizvodstvo na ovo{ni sokovi na Balkanot. Koj }e bide sopstvenik na Fruktal ne se znaelo do posledniot moment, koga Nektar ja zgolemile ponudata za akciite na Fruktal za 10% i so toa go pobedile britanski Argus. Blizok izvor na slovene~kiot vesnik “Finance” istaknal deka Argus odnapred znaele deka ne se posakuvaniot kupuva~ na Fruktal. Iako i avstriski [pic

S

 Za Slovencite “ne e seedno” koj }e bide noviot sopstvenik na Fruktal. Tie go odbraa srpski Nektar, koj ponudi najvisoka cena za upravuva~kiot paketakecii. So ova Nektar go prezema i proizvodstvo na Fruktal vo Makedonija, Hrvatska i Bosna i Hercegovina.

18

vo ponudata za akciite na Fruktal potencirale deka }e go ostavat proizvodstvoto na sokovi vo Slovenija i }e koristat slovene~ki resursi za nivno proizvodstvo, Pivovarna La{ko gi odbi. I Argus i [pic revoltirano istaknaa deka rabotata s$ u{te ne e e zavr{ena i deka mo`ni se novi {okira~ki momenti za javnosta povrzani so ovaa bizni-zdelka. Na slovene~kite eksperti ne im e jasna revoltiranosta na naddava~ite za paketotakcii na Fruktal. Golem del od niv ja poddr`uvaat odlukata na Pivovarna La{ko, Fruktal da mu pripadne na Nektar. Sepak, mo`ebi i za Slovencite “ne e seedno” koj }e rakovodi so slovene~kata kompanija. FRUKTAL DA OSTANE CORE BIZNIS NA NEKTAR Slovencite se nadevaat deka po prezemaweto, Fruktal }e stane core biznis na Nektar. Srpskata kompanija nekolkupati dosega potencira{e deka za proizvodstvoto na sokovite na Fruktal va`no e da se koristi ovo{jeto

novi pazari dobi Nektar so prezemawe na Fruktal

od regionot Ajdov{~ina vo Slovenija. Za slovene~kiot minister za zemjodelstvo, Dejan @idan, najva`no e noviot sopstvenik da go zadr`i proizvodstvoto i da ja razviva kompanijata vo Slovenija. “Osven toa, va`no e noviot sopstvenik da bide posveten na razvojot na lokalnite slovene~ki zaednici, so {to }e dobie soodvetna poddr{ka od na{a strana”, istakna @idan. Direktorot na Nektar, Bojan Radun, za srpskite mediumi istakna deka so prezemaweto na paketot-akcii na Fruktal ne e propi{ano nivo na zadol`nitelni investicii, no deka Nektar planira da investira dopolnitelni finansiski sredstva vo razvoj na ovo{tarstvoto i lokalnite proizvoditeli

La{ko. Korporacijata Pivovarna La{ko, poradi pregolema zadol`enost be{e prisilena od strana na bankite-doveriteli da po~ne so proda`ba na site investicii vo sopstvenoto portfolio koi direktno ne se povrzuvaat so nejzinata osnovna dejnost - proizvod-

na ovo{je vo Slovenija, vo natamo{niot razvoj na Fruktal, kako i vo negovo {irewe vo regionot. Dosega{en sopstvenik na slovene~ki Fruktal be{e Pivovarka Union, koja e vo sopstvenost na Pivovarna

stvo i proda`ba na pivo. Poradi toa, Pivovarna La{ko se odlu~i da go prodade Fruktal. Proda`bata na Fruktal na srpski Nektar mora da se potvrdi i od akcionerskiot odbor na Pivovarna La{ko, ~ija vonredna sednica e zaka`ana za 30 juli.

CARSTVOTO NEKTAR e e seedno” e mototo koe go izdigna srpskiot proizvoditel na sokovi Nektar na vrvot vo ovaa industrija. Najgolemiot proizvoditel na ovo{ni pijalaci vo Srbija, familijarnata kompanija Nektar e osnovana vo 1998 godina vo Ba~ka Palanka i e vo 100% sopstvenost na familijata Radun. Nektar e edinstvena fabrika vo regionot koja ima celosno zaokru`en proces na proizvodstvo: od kooperativen odnos so proizvoditelite i otkupuvawe na ovo{je, preku proizvodstvo na ka{i i koncen-

trati, pa s$ do proizvodstvo na sokovi, nektari, rakija i marmalad. Pokraj ova, kompanijata raspolaga so sopstvena distributivna mre`a, {to go olesnuva raboteweto i gi ispolnuva site pazarni kriteriumi. Od april 2005 godina, Nektar, so 50% udel na pazarot stana lider vo ovaa industrija vo Srbija. So izvoz naso~en kon regionot, vo Bosna i Hercegovina ima dominantna pazarna pozicija, a vo Makedonija na treto mesto. Vo plan e svoite proizvodi da po~ne da gi distribuira i vo

N

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

N

I

preostanatite dr`avi od Balkanot. Glavna destinacija za izvoz na ovo{ni koncentrati na Nektar se EU, Rusija i SAD. So prezemaweto na Fruktal, Nektar }e se pro{iri na u{te 18 pazari, od koi pove}eto se koncentrirani vo Jugoisto~na Evropa. Fruktal ima proizvodstvo vo Hrvatska, Makedonija i Bosna i Hercegovina. Spored neoficijalni podatoci, nerevidiraniot izve{taj na Fruktal za prvata polovina od godinava poka`al deka kompanijata rabotela za nijansa podobro

O

G

L

A

S

od prvite {est meseci od lanskata godina, koga ostvari vkupen obrt na sredstva od 27 milioni evra i profit od 100.000 evra.

I

Pozicija:

ASISTENT VO KONTROLA NA KVALITET Opis: Proverete na www.mojakariera.com.mk Obrazovanie: Diplomiran ma{inski in`iner Ve{tini: • Odli~no poznavawe na Windows korisni~ki aplikacii- Word, Excel • Odli~no poznavawe na angliski jazik Zainteresiranite kandidati mo`e da ispratat svoja biografija (CV) na e-mail: cv@mojakariera.com.mk najdocna do 31.07.2011


KAPITAL / 27.07.2011 / SREDA

Svet / Biznis / Politika

 SVET

13 0-24 

...NORVE[KI MASAKR

...PRIRODNA NEPOGODA

...PO 11 DENA

Brajvik e psihi~ki bolen

Bura gi zafati Filipinite

Izgasen po`arot na Bra~

er Lipestad, advokat na podmetnuva~ot na eksplozivot vo Oslo i izvr{itel na masovniot masakr na norve{kiot ostrov Utaja, Anders Brajvik, smeta deka negoviot klient najverojatno e lud i poradi toa go izvr{il napadot.

koja go zafati najgolemiot filipinski ostrov, Luzon, olemiot po`ar koj 11 dena gore{e na hrvatskiot ostrov Bvodaturata odnese nad 10 ~ove~ki `ivoti, a 18, glavno ribari, se GBra~ v~era be{e oficijalno proglasen za izgasen. Izgkako is~eznati. Poradi burata zakr~en e avionskiot orea nad 4.000 hektari {umi. Policijata s$ u{te traga po

G

i vodeniot soobra}aj na Filipinite.

storitelite.

RASTE TENZIJATA NA PAZARITE NA KAPITAL

BANKROTOT NA SAD ]E JA UBIE KINA

 Ako SAD ne ja zgolemi granicata za zadol`enost od 14.300 milijardi dolari vo predvideniot rok do 2. avgust, najmnogu }e bide pogodena Kina, a po nea Japonija, Velika Britanija i Germanija. SAD najmnogu im dol`i na ovie dr`avi. Barak Obama smiruva deka SAD nema da bankrotira BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

emo}ta na amerikanskata Vlada da se spravi so zadol`enosta na SAD go zgolemuva pritisokot na me|unarodnite pazari na kapital. Dali vo septemvri }e se slu~i repriza na svetskata recesija od 2008 godina. No, kako {to sekoja kopija e polo{a od originalot, taka i sega ekspertite predupreduvaat na mnogu podlaboka finansiska kriza na globalno nivo, {to mo`e da zna~i finansiski krah na SAD, kako najmo}na ekonomska sila vo svetot, no i na Kina i na Japonija, kako najgolemi sopstvenici na amerikanskite dol`ni~ki hartii od vrednost. Tuka e i Evropa, koja se davi vo sopstveni finansiski problemi, pa dopolnitelen negativen stimul bi zna~el samo definitiven bankrot. Amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, tvrdi deka SAD nema da dozvoli da bide pri~ina za finansiska kriza vo svetot. “Nikoga{ ne sme bankrotirale poradi na{iot dolg i nikoga{ nema da bankroti-

N

1.152,5

rame”, im re~e Obama na Amerikancite. Javnosta, sepak, gi prezema site potrebni preventivni merki. Kompaniite na golemo se podgotvuvaat da se spravat so potencijalnoto bankrot-scenario. Brokerite predupreduvaat deka 2. avgust, denot koga zavr{uva rokot za izglasuvawe na zgolemuvaweto na gornata granica na amerikanskiot dolg od Senatot i Kongresot, }e bide najkatastrofalen den vo istorijata na berzanskoto rabotewe. Debatata me|u republikancite i demokratite za zgolemuvaweto na granicata na dolgot trae ve}e nekolku meseci. Politi~kite tenzii me|u niv postojano rastat, po {to republikancite go odbija planot na Obama za namaluvawe na del od buxetskite sredstva i implementirawe na novi, postrogi merki za {tedewe. Odlo`uvaweto sozdava ogromna panika i kaj obi~niot narod. Obama ve}e nekolkupati dosega predupredi deka dokolku do 2. avgust ne se najde re{enie, svetot definitivno }e se soo~i so nova recesija. No, iako e svesen za toa, vo ponedelnikot ve~erta se obide da gi smiri Amerikancite. “Mo`ebi glasavte za podelK

milijardi dolari e vrednosta na amerikanskiot dolg vo sopstvenost na Kina

ena, no ne glasavte za disfunkcionalna vlada. Zatoa, ve zamoluvam site da go krenete va{iot glas za da mo`eme da go ~ueme. Dokolku sakate balansiran pristap za namaluvawe na deficitot, izvestete go va{iot ~len vo Kongresot. Dokolku sakate re{enie na problemot preku kompromis, ispratete takva poraka. Bidej}i ne mo`e da obvinime nitu edna partija deka go predizvikala problemot (tro{ela pove}e otkolku {to zarabotuvala), denes site imame ednakva odgovornost za negovo re{avawe”, re~e Obama. KOJ ]E BIDE NAJMNOGU O[TETEN?! Gornata granica za amerikanskiot dolg iznesuva 14.300 milijardi dolari i dokolku ne se zgolemi, golema e verojatnosta SAD da nema kapacitet da go plati dolgot i so toa de fakto da bankrotira. Od ovie sredstva najgolem del se vo racete na Kina, koja poseduva amerikanski O

M

E

R

C

I

J

A

Ednodneven seminar: “CELI I PRIMENA NA ZAKONOT ZA UPRAVUVAWE SO BATERII I AKUMULATORI I OTPAD OD BATERII I AKUMULATORI I IMPLIKACII NA RABOTEWETO NA KOMPANIITE” So cel zapoznavawe na kompaniite so Zakonot za upravuvawe baterii i akumulatori i otpad od baterii i akumulatori i obvrskite proizlezeni od istiot, koj stapi na sila 01.01. 2011 godina, Stopanskata komora na Makedonija na 27 septemvri 2011 godina, so po~etok vo 10 ~asot organizira ednodneven seminar na tema: “Celi i primena na Zakonot za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpad od baterii i akumulatori i implikacii na raboteweto na kompaniite” Predava~i: Ana Karanfilova Maznevska, rakovoditel na Sektorot za upravuvawe so otpad, Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe i pretstavnik od dr`avniot inspektor za `ivotna sredina. Kontakt: Elizabeta A. Eftimova tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

Len~e Zikova tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 lence@mchamber.mk

na Kina vo finansiska kriza. Vo Peking se ubedeni deka panikata e zaludna. Spored Sja Bin, sovetnik vo Narodnata banka na Kina, amerikanskite politi~ari vo posleden moment }e najdat re{enie za problemot samo za da ne dozvolat svetot da se soo~i so nova kriza. “Ne treba da se gri`ime za ova. [to i da se slu~i, SAD }e mora da emituva nov dolg i dopolnitelni valuti. Amerikancite nema da gi izneverat nacionalnite interesi. Tie sega si igraat “politika” za da pridobijat glasa~ko telo za pretstojnite pretsedatelski

dol`ni~ki hartii vo vrednost od 1.152,5 milijardi dolari, Japonija od 906,9 milijardi dolari, a od evropskite dr`avi Velika Britanija poseduva amerikanski dolg od 333 milijardi dolari, a Germanija od 61,3 milijardi. Ostanatiot dolg na SAD e vo racete na Federalnite rezervi, javni i privatni investitori, dr`avi, kompanii, penziski fondovi, doveriteli... Spored nekoi eksperti, Kina e najizlo`ena na dolgot. Tie smetaat deka vakvoto neodgovorno odnesuvawe na amerikanskata vlada e osmisleno scenario za zaglavuvawe L

N

I

O

G

L

A

S

I

izbori vo 2012 godina”, istakna Bin. Kompaniite trupaat pari vo gotovina vo svoite kasi, vrabotenite gi odlo`ija godi{nite odmori i na gotovs go sledat sekoe pomestuvawe na finansiskata stabilnost vo svetot, a brokerite na golemo se podgotvuvaat za najgolemiot berzanski udar. Berzite se ranlivi i vedna{ reagiraat na svetskite nastani. Na denot na povtornoto propa|awe na pregovorite na demokratite i republikancite indeksot Dow Jones oslabe za 0,70%, dodeka S&P 500 za 0,56%, isto kolku i Nasdaq indeksot.


14

Feqton

KAPITAL / 27.07.2011 / SREDA

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI P Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj `ivee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istra`uvawe i prou~uvawe na `ivotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata mo`e da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i  Lavot od Heroneja, monument podignat od tebancite vo ~est na nivnite zaginati vo bitkata kaj Heroneja

KAKO HONDA I WAL-MART JA ISKORISTIJA HERONEJA

a se v r a t i m e v o 338-ta godina pred H Hristos. Iako I k TTeba b i At ina nema le sistem za sobirawe razuznava~ki podatoci, tie vospostavile sistem za prenos na informacii, od bojnoto pole do gradovite-dr`avi. Tie gi nadgleduvale nivnite pozicii kaj Heroneja, od ~ija ju`na strana imalo planini, i gi obezbedile planinskite premini - ne samo poradi povlekuvawe, ako toa bilo neophodno, tuku i za da vospostavat nepre~ena komunikacija so nivnite mati~ni polisi. Me|u frontovskata linija i dvata gradovi-dr`avi funkcionirala kurirska slu`ba, sostavena od java~i vo ovie premini. Ovoj sistem za prenos na informacii se sostoel od java~i koi se menuvale na opredeleno rastojanie. Tie mo`ele da javaat i da prenesuvaat poraki za ishodot od bitkata so brzina od okolu 240 kilometri na den. Toa zna~elo deka dvata gradovi-dr`avi mo`ele za pomalku od dva ~asa da go doznaat

D

razvojot na nastanite kaj Heroneja. Na istok i na zapad od nivnite pozicii se nao|ale neproodni | planinski sinxiri. Makedoncite mo`ele da pristapat samo od sever, kade {to dvata sojuznika gi napu{tile preminite, so cel da se slu~i tokmu toa. Atina i Teba gi zape~atile site drugi premini, taka {to ne postoela mo`nost Makedoncite da ja zaobikolat ramninata i direktno da pojdat kon ovie gradovi-dr`avi. Atina i Teba gi postavile vojskite me|u edna tvrdina od nivnata leva strana, kade {to gi skladirale nivnite zalihi i oprema, i rekata Kefisus, koja{to se protegala od nivnata desna strana, vedna{ do planinskite sinxiri. Tie skladirale zalihi dovolni za nekolku meseci. Terenot kon jug se izvi{uval vo vid na nizok greben. Na toj greben, zapovednicite na Atina i na Teba pozicionirale najgolem mo`en broj vojnici - za da im dadat pottik pri juri{ot kon Makedoncite. Teba, so 12.000 pe{adijci i 800 kowanici, se postavila na desnoto

krilo; Atina, so 10.000 pe{adijci i 600 kowanici, se pozicionirala na levoto krilo. Me|u k M | niv, imalo u{te 14.000 pe{adijci i 600 kowanici, koi do{le od pomali gradovi-dr`avi i od provincii prijatelski raspolo`eni kon dvete mo}ni polisi. Na stranata na Atina i na Teba sevkupno imalo 36.000 pe{adijci i 2.000 kowanici. MOTORCIKLI, VOZILA ZA ^ISTEWE SNEG I AVTOMOBILI Heroneja bila eden od prvite primeri za vojski koi{to donele strategiska odluka za toa kade sakaat da se vodi bitkata so protivnikot. Denes odlukata za “mestoto na natprevarot” e del od jadrenata strategija na stopanskite, voenite i politi~kite organizacii. Sojuzni~kata invazija na Normandija, izvedena na 6 juni 1944 godina, e edna od najdobrite manifestacii za nosewe na odluka za mestoto na natprevaruvaweto. Edinicite na Hitler potro{ile pove}e od ~etiri godini vo postavuvawe mini i bodlikavi `ici vo

plitkite vodi na kanalot Laman{. Germancite veruvale deka sekakva invazija odbiena j mo`ela da bide b b so pomo{ na masivnite betonsko~eli~ni bunkeri i fortifikacii, izgradeni dol` atlantskiot breg. Toa nalikuvalo na golemiot Kineski yid. Atlantskiot yid, cenele Germancite, bil neproboen - toj trebalo da ja vrati nazad vo Laman{ sekoja invaziona armija. Spektakularniot Sojuzni~ki desant na ~etiri brega vo Normandija i postavuvaweto mostobrani (prostorot {to nekoja vojska go zaposednuva ili brani od neprijatelot po premin na reka, ili po izvr{en pomorski ili zra~en desant) koi bile osnova za invazijata na Francija i posledovatelniot poraz na Hitler, sega e del od dobro poznatata istorija. Padobranskiot desant trael cela no}. Germanskite pozicii bile bombardirani. Minolovcite im go probivale patot na re~isi beskrajnite branovi na voeni brodovi. Vo prviot den od invazijata, iljadnici juri{ni ~amci i tovarni brodovi uspe{no

prenele re~isi 175.000 Sojuzni~ki vojnici. Takov potfat prethodno im uspeal samo na Julij Cezar i na J j C Vilijam Osvojuva~ot, koga izvr{ile invazija vrz Britanija pred okolu 2.000, odnosno pred 1.000 godini. “Mostobranot” na Honda na pazarot za motorcikli vo SAD, e edna od najdobrite ilustracii za firma koja donesuva odluka za mestoto na natprevarot. Obezbeduvaweto mostobran ~esto e prviot ~ekor vo izborot za mestoto na natprevarot. Vo 1959-tata godina, Soi~iro Honda, 52-godi{en porane{en avtomehani~ar, zaedno so dvanaeset pomladi kolegi otvori mala prodavnica vo Los Anxeles, na Bulevarot Piko, 4077. Honda i negoviot partner vo biznisot, Takeo Fuxisava, blizu 11 godini predvodea poletna japonska proizvodstvena kompanija za motorcikli i za mopedi. No, tie nemaa iskustvo ili prisustvo na me|unarodnite pazari. Edna toga{na studija na japonskoto Ministerstvo za me|unarodnata trgovija i industrija (MITI) poso~i deka me|unarodniot

 Spektakularniot Sojuzni~ki desant na ~etiri brega vo Normandija i postavuvaweto mostobrani koi bile osnova za invazijata na Francija i posledovatelniot poraz na Hitler, sega e del od dobropoznatata istorija.  Invazijata na Normandija


15

Feqton

KAPITAL / 27.07.2011 / SREDA

 Heroneja bila eden od prvite primeri za vojski koi{to donele strategiska odluka

za toa kade sakaat da se vodi bitkata so protivnikot. Denes odlukata za “mestoto na natprevarot” e del od jadrenata strategija na stopanskite, voenite i politi~kite organizacii. Japonskata Honda i amerikanskiot Wal-Mart se me|u prvite svetski kompanii {to donele vakvi strategiski odluki

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridru`i na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po in`enering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, u`iva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata ba Pr Premier liga.

 Sem Volton, osnova~ot na Wal-Mart, denes najgolemiot maloproda`en sinxir na svetot

 Sui~iro Honda, osnova~ot na kompanijata Honda

P

“upa na Honda treba da bide “upad” nekade poblisku do Japonija. MITI neka predlo`i Honda da se fokusira pred na I Indonezija. Indonezija ima{e golemo gole naselenie, koe bi obezbedilo podgotven pazar za najsovremeniot meni moped na Honda: Honda 50 Super Supe Cub, sozdaden vo 1959-tata godina. godi Za prvpat vo istorijata na motorciklite i mopedite, voza~ite dobija ~etiritaktna ma{ina od 50 santimetri kubni vo koja mo`ea da imaat doverba. Super Cub pove}e vreme pominuva{e na pat, otkolku kaj mehani~ar, za razlika od drugi sli~ni vozila. Studijata na MITI uka`uva{e deka fokusiraweto kon sekoe drugo mesto mo`e{e da im na{teti na me|unarodnite planovi na Honda. HONDA JA SLEDE[E STRATEGIJATA NA MAKEDONCITE Makedonskata vojska ima{e malo iskustvo (prethodno, Filip go porazi kralot na Trakija) vo vodewe borba so te{ki protivnici, kako Atina i Teba. No, odlu~i da se soo~i i so dvata, a ako e potrebno i so Sparta. Taka postapi i Honda, koja nema{e iskustvo od vleguvawe na me|unarodni pazari. Honda ne mu obrna vnimanie na sovetot od MITI i vleze na amerikanskiot pazar najgolemiot i najkonkurentniot pazar za motorcikli, koj be{e dominiran od doma{nite proizvoditeli, kako Harley-Davidson, i od britanskite Norton i Royal Enfield. Zgora na toa, namerata na Honda ne be{e da go prodava samo noviot Honda 50. Soi~iro Honda i Takeo Fuxisava sakaa da gi prodavaat nivnite motorcikli so zafatnina od 125, 250 i 305 santimetri kubni, i da stanat edni od vode~kite igra~i vo taa industrija. Vrabotenite na Honda se vozea i trubea od Super Cub po ulicite na Los Anxeles, namamuvaj}i gi distributerite da gi prodavaat nivnite motorcikli. Ovaa me{avina me|u motorcikl i Lambreta vo golema mera gi zaintrigira `itelite na Los Anxeles. Taka, mnogu od niv po~naa da se javuvaat vo Honda, za da doznaat kade da kupat Super Cub.

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA  Kako i Honda, Wal-Mart to~no znae{e vo koi geografski regioni saka da se natprevaruva, kon koi segmenti od kupuva~ite se naso~uva{e, i koi delovi od biznis-sistemot saka{e cvrsto da gi kontrolira. Koga po~naa da se {irat glasini okolu ovoj re~isi neuni{tliv i celosno utilitaren moped, koj tivko i efikasno dostignuva{e maksimalna brzina od pribli`no 65 kilometri na ~as, iljadnici lu|e poitaa da go kupat. No, ne mo`ea da gi najdat kaj dilerite na motorcikli, koi ne sakaa da si go naru{at svojot imix na prodava~i na golemi, ma~o motorcikli. Super Cub, koj{to naskoro }e bide nare~en Model T od svetot na mopedite, mo`e{e da se kupi vo Sears i kaj distributerite na sportska oprema. Honda gi naso~i svoite biznis-procesi (koi dotoga{ bea fokusirani na uslu`uvawe na kupuva~ite na golemi motorcikli) da slu`at na segmentot od kupuva~ite na koi im se dopa|a{e reklamniot slogan: “Na Honda se sre}avate so najfini lu|e”. Kupuva~ite bea starite i mladite, ma`i i `eni, koi{to go koristea Super Cub za svoite osnovni prevozni potrebi. Super Cub e prodaden vo pove}e od 30 milioni primeroci nasekade niz svetot - i s$ u{te se proizveduva. Koga gi obezbedi mostobranite na amerikanskite pazari za mopedi i za motorcikli, Honda svoeto vnimanie go naso~i kon avtomobilite. Za izborot na kupuva~kiot segment se rakovode{e od iskustvoto so mopedite. A otkako vo ranite 1960ti godini vleze vo proizvodstvoto i vo sklopuvaweto na avtomobili, Honda stana dominantna sila na me|unarodniot pazar. Dlabokoto razbirawe na potrebite na kupuva~ite, kako i vnimanieto kon uslu`uvawe na ovie potrebi preku inovativnata upotreba i menaxment na distributivnata mre`a, stana za{titen znak za uspehot na Honda. Pri uslu`uvaweto na ovoj pazar, glavniot fokus na Honda be{e na korisnosta, kako i na namalenoto zagaduvawe na okolinata. Honda denes e eden od najgolemite proizvoditeli na avtomobili vo SAD i vo svetot. Sepak, taa ne se otka`a od nadmo}nosta vo biznisot so mopedi. Vsu{nost, tehnolo{kite inovacii {to gi upotrebuva{e kaj malite motori na mopedite, & pomognaa da gi pro{iri ili da gi zasili poziciite na pazarite za motorcikli, kosilki, vozila za ~istewe sneg, motorni sanki... I WAL-MART SLI^NO KAKO JAPONCITE Toa {to go odlikuva uspehot na Honda - i na mnogu drugi firmi, kako uspehot na Wal-Mart vo oblasta na maloproda`bata - e ve{tinata na firmata da otkrie kade saka da se natprevaruva. No, koga edna{ } e se fokusira na eden geografski segment ili na pazar za nekoj

 Makedonskata vojska ima{e malo iskustvo (prethodno, Filip go porazi kralot na Trakija) vo vodewe borba so te{ki protivnici, kako Atina i Teba. No, odlu~i da se soo~i i so dvajcata, a ako e potrebno i so Sparta. Taka postapi i Honda, koja nema{e iskustvo od vleguvawe na me|unarodni pazari.

proizvod, taa usvojuva fleksibilen stav okolu strategiskite i takti~kite neophodnosti, potrebni da se uspee na toj pazar. Tie, me|u drugite se: posakuvaniot kupuva~ki segment; so koi proizvodi i preku koi kanali za kupuvawe posakuva da se natprevaruva (direktno kon kupuva~ot, ili preku posrednici; i to~nite delovi - i nizata - od nejziniot biznis-sistem koi saka da gi kontrolira. Vo SAD, Honda po~na so prodavawe, a potoa se prefrli na motori i na sklopuvawe vozila. Sli~no nastapi i Wal-Mart, koj vo ranite osumdesetti be{e mal maloproda`nik, so 250 prodavnici locirani na jugot od Amerika. Za samo nekolku godini, go nadmina svojot pogolem, a sega bankrotiran, konkurent K Mart, i sega ima osum pati pove}e prodavnici od nego. No, Wal-Mart go nadmina i Sears, Roebuck and Company, koj pove}e od eden vek be{e pioner vo voveduvaweto na nekolku maloproda`ni oblici - nara~ka po po{ta, dostavuvawe do domot, sopstveni brendovi. Klu~ot za uspehot na Wal-Mart, koj e najgolem i najprofitabilen maloproda`en sinxir vo svetot, le`i vo edna ednostavna logisti~ka tehnika, nare~ena “vkrsteni dokovi”. Toa e sistem za popolnuvawe na inventarot, so ~ija{to pomo{ stokite od snabduva~ite pristignuvaat vo regionalnite skladi{ta na Wal-Mart, kade {to se sortiraat, povtorno se pakuvaat i vedna{ se ispra}aat kon poedinite prodavnici. Namesto stokite da sedat nekolku denovi vo skladi{tata, tie za pomalku od 48 ~asa mo`e da bidat isprateni od snabduva~ot i da se najdat na policite na Wal-Mart. Toj mo`e{e da gi popolni policite za tolku kratko vreme, bidej}i negovite prodavnici bea locirani vo mali gradovi na jugot od SAD, koi imaa o ko l u 10 0 . 0 0 0 `iteli. Ne samo {to prodavnicite se nao|aa vo mali gradovi - sekoga{ bea postaveni vo industriski zoni, so {to be{e osigurano deka navremeno }e deluva golemata flota na kamioni za snabduvawe. K MART I SEARS NEUSPE[NO GO KOPIRAA

WAL-MART Kako i Honda, Wal-Mart to~no znae{e vo koi geografski regioni saka da se natprevaruva, kon koi segmenti od kupuva~ite se naso~uva{e, i koi delovi od biznis-sistemot saka{e cvrsto da gi kontrolira. Otprvin, tie delovi bea lokaciite i logistikata, a sega se menaxmentot na snabduvaweto i cenovnata konkurencija. Ne e va`no da se razmisluva samo za mestoto, vremeto i na~inot. Treba da se doznae na~inot na koj individualnite odluki za sekoj od ovie strategiski kriteriumi se kombinirani ili se podredeni za da se razvie strategija. Ne postojat nitu dve isti kombinacii od ovie individualni odluki. “Najva`nata karakteristika na korporaciskiot obrazec na odluki, koja soodvetno go nosi imeto strategiska, e negovata unikatnost”. Ova go napi{a Kenet Endrjuz, profesor na Harvard Business School, vo negovata odli~na kniga “Konceptot na korporativnata strategija”, izdadena vo 1971 godina. Ova e to~nata pri~ina zo{to K Mart i Sears neuspe{no go kopiraa obrazecot za donesuvawe na odluki na Wal-Mart: nivnite strategii ne bea dovolno unikatni za nivnite potrebi. Vsu{nost, tie ~esto bea varijanti na strategiite na Wal-Mart. Endrjuz go zastapuva{e stavot za jasnata karakterizacija, celite i namerata na edna kompanija, i za upotreba na ovie faktori vo s$ {to se raboti. Konkurentskata prednost na pazarot mo`e da dojde samo so jasno iska`uvawe i naporna potera po ovie diferencira~ki karakteristiki koi & davaat unikatnost na strategijata na sekoja kompanija. Endrjuz napi{a: “Vo industrija vo koja site kompanii izgleda imaat ista strategija, od nevolji }e bidat

Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera: 

[TO E MENAXMENT XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist



EFEKTIVEN DIREKTOR PITER DRAKER



MENAXIRAWE ZA IDNINATA Piter Draker



DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker



UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI PARTA BOSE



MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE BERI SILVERSTAIN



SOVR[EN BIZNIS PLAN RON XONSON



SOVR[ENO CV MAKS EGERT



ODNOSI SO JAVNOSTA ANTONI DEJVIS



48 ZAKONI NA MO]TA ROBERT GRIN

po{tedeni samo liderite - kako {to vo odredeni periodi American Motors Company, Chrysler Corporation i Ford Motor Company iskusija razni nivoa na te{kotija pri sledeweto na General Motors Corporation, koj dojde do tamu kade {to e, bidej}i ne go slede{e prethodniot industriski lider, Henri Ford”. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ PRODOL@UVAME SO PRETSTAVUVAWE NA PARALELITE ME\U BITKATA KAJ HERONEJA I MODERNITE VOENO-POLITI^KI I BIZNIS-MANEVRI INSPIRIRANI OD NEA.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

N

I

O

G

L

A

S

I


338-27.07.2011