Issuu on Google+

vtornik. 26 juli. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

+0,38% % % -0,43% % -0,10%

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,63 42,83 69,82

WWW.KAPITAL.MK

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

TE[KA ESEN ZA GERMANSKATA KANCELARKA

Merkel glavna vo EU, doma vo kriza?!  STRANA 13 NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

vtornik. 26 juli. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

vtornik-26. vtornik 26. juli. juli 2011 | broj 337 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

SE OKRUPNUVA KAPITALOT VO MLE^NATA INDUSTRIJA VO JUGOISTO^NA EVROPA

Laktalis stanuva monopol vo biznisot so mleko na Balkanot

3.000

МБИ10

2.800 2.600 2.400 2.200 2.000

06/11

 MBI 10 e sostaven odd 10 na najlikvidni akcii c na kompanii kotirani r na oficijalniot pazar na Makedonska Makedons berza

Pravnici, ekonomisti i doktori }e ni nosat zakoni!  STRANA 6

INTERVIEW

JOVAN DABEVSKI

ZDRAVJE RADOVO

Zdravje Radovo otvora treta mlekarnica vo Makedonija  STRANA 10

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

MO]NICITE UPRAVUVAAT AT  STRANA 12

 STRANA 2-3

BITKATA KAJ HERONEJA12 FEQTON EQTON VO KAPITAL: UMETNOSTA NA STRATEGIJA NA ALEKSANDAR D MAKEDONSKI D

VOVEDNIK D KATERINA POPOSKA

(NE)ZAVISNI OD PARTISKI I APETITI  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 26 JULI 2011

(NE)ZAVISNI OD PARTISKI APETITI

N

Nekoga{ partiski aktivisti i direktori vo kompanii - sega pretsedateli na regulatorni tela. Po definicija treba da bidat nezavisni, celosno oslobodeni od kanxite i apetitite na vlasta. No, vo praktika ne e taka. Realnosta vo Makedonija e sosema sprotivna na teorijata. Nezavisnosta na regulatornite tela vo zemjava e problem vo dr`avata od nejzinoto osamostojuvawe do denes. I normalno, kulminira vo mnogu slu~ai, kako {to e sega krizata vo Sovetot za radiodifuzija, kako {to e neefikasnosta na Antikorupciskata komisija, pasivnosta na Regulatornata komisiija za energetika, bavnosta na Antimonopolskata komisija. Od kade li da po~neme? Prviot ~ovek na Komisijata za za{tita na konkurencijata, Чedomir Kraqevski, koj treba da go sankcionira monopolskoto i kartelskoto odnesuvawe na kompaniite vo zemjava, e porane{en pratenik so desni~arska ideologija. Dva mandati, od 1998 do 2006 godina sede{e vo sobraniskata fotelja, a vo 2006 godina be{e unapreden vo pretsedatel na Antimonopolskata komisija. Pred edna godina negoviot sin se vraboti vo eden od telekomunikaciskite operatori vo zemjava, a toa za Kraqevski ne be{e problem nitu sudir na interesi. Predizvikot e golem - nezavisno da se odlu~uva za kompanija vo koja raboti najblizok rodnina! Situacijata e sporna i kaj regulatorot na pazarot za elektronski komunikacii AEK. Vo direktorskata fotelja na Agencijata sedna Robert Ordanovski, koj prethodno rabote{e kako izvr{en direktor za in`enering i tehni~ki operacii vo edna od telekomunikaciskite kompanii vo zemjava. Pred dve godini, pak, na predlog na Vladata, Sobranieto

go izbra Dimitar Petrov za pretsedatel na Regulatornata komisija za energetika, iako negovata biografija veli deka toj bil rakovoditel na odr`uvawe vo podra~nata edinica na EVN vo Kratovo i potpretsedatel na tamo{niot op{tinski komitet na VMRODPMNE. Do pred edna godina, na direktorskata pozicija vo Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, pak, sede{e nekoga{niot lider na Liberalnata partija i vicepremier za evrointegracii, Zoran Krstevski. Sega toj e prv ~ovek na TAV Makedonija, koncesionerot na makedonskite aerodromi, koj vleze vo zemjava vo vreme koga Krstevski be{e na ~elo na ACVP. Slika i prilika za borbata za partiska prevlast vrz (ne) zavisen regulator denovive e Sovetot za radiodifuzija. Tamu vlasta se obiduva da obezbedi svoi lu|e preku zgolemuvawe na brojot na ~lenovi na ova telo. Zarem site ovie kadrovski re{enija ne se atak vrz regulatornite tela koi treba da bidat nezavisni?! Ne sum do kraj ubedena deka koga nekoi ~lenovi ili pretsedateli na regulatornite tela vo zemjava, etablirani kako ~lenovi na politi~ka partija, }e se otka`at od partiskata kni{ka, toga{ prestanuva i nivnata povrzanost kako so papo~na vrska so partijata. Naivno bi bilo da mislime deka nekoj koj do v~era bil partiski vojnik, od utre } e bide totalno nezavisen. Vrabotuvaweto na dvajca partiski ~lenovi i trojca nezavisni e formula kako vlasta bi mo`ela da vlijae pri noseweto na odlukite na regulatorite. Vladinite pretstavnici ili direktorite, vsu{nost sakaj}i da ja poka`at svojata mo} i golemina, pri noseweto odluki vo regulatronite tela ~estopati ja suspendiraat nezavisnosta na regulatorite. Za da se izbegne mo`niot sudir na interesi ili politi~kite vlijanija, ~lenovite na regulatornite tela treba da se izbiraat od kadri bez “politi~ki baga`”. Zakonot za sudir na in-

KATERINA POPOSKA popopska@kapital.com.mk

teresi zabranuva upravitel na dr`avno regulatorno telo vo isto vreme da bide i direktor na privatna firma, pa duri i taa sam da ja osnoval. No, Zakonot treba da se pozanimava i so familijata i partijata na upravitelot na komisijata zatoa {to preku niv toj mo`e da gi {titi li~nite interesi. Vo vakvi slu~ai sekoga{ postoi somne`ot deka vo momentot na nosewe odluka mo`e da ima sudir na interesi. Otka`uvaweto od partiskite pritisoci i vlijanija e klu~noto pra{awe vo funkcioniraweto na instituciite vo zemjava. Tokmu nepopu{taweto ja poka`uva profesionalnata i ~ove~kata vrednost. Pove}e od jasno e deka ispolitiziranite ne treba da se vrabotuvaat vo regulatornite tela. Ovie institucii treba da se is~istat od partiski kadri, koi }e go izdr`at pritisokot pri odlu~uvaweto i }e se zalagaat za pazarnite principi, pravi~nosta i nezavisnosta. Kolku edno regulatorno telo e navistina nezavisno poka`uva na~inot na koj se izbiraat ~lenovite, na~inot na finansiraweto i noseweto odluki, kako i toa na kogo regulatornoto telo mu podnesuva izve{taj za raboteweto. Koga Vladata i partiite }e zame{aat prsti vo ovie raboti, nezavisnosta is~eznuva.

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Ќ

LAKTALIS STANU VO BIZNISOT SO

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

15%

e bide danokot za Grcite koi ~uvaat pari vo stranstvo. Vladata ve}e gi proveruva bankarskite smetki na Grcite. Ministerstvoto za finansii bara podatoci za Grcite so bankarski vlogovi vo stranstvo za periodot od 2009 godina navamu. Spored predlogot na Ministerstvoto, iznos pogole od 150.000 evra }e se odano~uva do 15%, bidej}i se smeta deka gra|anite na toj na~in perat pari. Se smeta deka od po~etokot na godinata dosega od Grcija vo stranstvo se izneseni 18 milijardi evra. a od po~etokot na 2010 godina duri 47 milijardi evra.

SE OKRUPNUVA KAPITALOT VO MLE^NATA I

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 26.07.2011 / VTORNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Dokolku srpskata mlekarnica Imlek bide prodadena na Laktalis, ovaa francuska kompanija }e stane neprikosnoven lider vo mle~nata industrija na celiot balkanski region. Toa }e zna~i seriozna opasnost za pomalite lokalni mlekarnici zatoa {to Laktalis }e bide premnogu golem i premnogu mo}en. ]e uspee li Makedonija da go spasi doma{noto proizvodstvo na mleko? mlekarnici zatoa ALEKSANDRA SPASEVSKA lokalni {to Laktalis }e bide prem-

P

spasevska@kapital.com.mk

nogu golem i premnogu mo} en. ]e uspee li Makedonija da go spasi doma{noto proizvodstvo na mleko? Otkako hrvatskite vesnici ja prenesoa informacijata za proda`bata na Imlek, na golemo po~naa da se kalkuliraat pridobivkite i zagubite vo mle~niot

PREGOVORITE VO TAJNOST Od menaxmentot na Imlek ne sakaat da gi komentiraat {pekulaciite. Spored prviot ~ovek na Salford za regionot i generalen direktor na Imlek, Slobodan Petrovi}, vo momentot se vodat pregovori so pove}e svetski kompanii od mle~niot biznis, no poradi potpi{anite dogovori za

LAKTALIS INTENZIVNO SE [IRI NA PAZAROT

tkako go kupi Dukat, Laktalis najavi intenzivno {irewe i vo regionot, O kade {to vo momentov ima 13 proizvodstveni pogoni. Dukat s$ u{te ne mo`e da go nadmine Imlek, koj e lider na pazarot so udel od 30%. Istoto e i vo Makedonija. Dukat ja kupi mlekarnicata Ideal [ipka vo 2007 godina i iako dosega investira{e vo zgolemuvawe na kapacitetite i proizvodstvoto, ne mo`e da ja nadmine bitolskata mlekarnica. Minatiot mesec Laktalis ja prezede kontrolata nad italijanskata kompanija Parmalat so {to stana najgolemata mlekarnica na svetot. Proda`bata na srpskata mlekarnica Imlek drasti~no }e ja promeni slikata na mle~niot biznis vo celiot balkanski region. Ako francuskiot mle~en gigant Laktalis, koj e sopstvenik na hrvatskata mlekarnica Dukat, ja kupi Imlek }e ja zacementira svojata liderska pozicija na pazarot vo regionot. Toa }e zna~i seriozna opasnost za pomalite

biznis od ova scenario. Najkriti~no }e bide za srpskiot i za makedonskiot pazar, kade {to Dukat ve}e poseduva mlekarnici, pa so eventualnoto prezemawe na Imlek, Laktalis celosno }e go okupira pazarot vo ovie dve zemji. Laktalis e sopstvenik na Dukat, koj pak e sopstvenik na mlekarnicata Ideal [ipka vo Makedonija. Od druga strana, pak, Imlek e sopstvenik na bitolskata mlekarnica IMB, koj vo toj slu~aj }e stane sopstvenost na Laktalis. Na toj na~in, Laktalis }e bide lider po pazarnoto u~estvo vo Srbija i vo Makedonija. Vo Srbija, Imlek gi poseduva mlekarnicite Impaz i Zemun vo Belgrad i Novosadskata mlekarnica i ima pazarno u~estvo od 30%. Poseduva mlekarnica i vo Republika Srpska.

tajnost na podatocite ne smeat ni{to da ka`at. “Kompaniite {to se vo igra kotiraat na svetskite berzi i spomnuvaweto na nivnoto ime pred da bide dogovorena transakcijata i da bide potpi{an dogovorot vlijae na vrednosta na akciite. Poradi toa ne mo`am da ka`am kolku ja procenivme vrednosta na Imlek. Toa {to go barame od potencijalnite kupuva~i e mnogu, bidej}i vo sprotivno za nas }e ostane mnogu malku. Kolku vredime na pazarot }e znaeme po vtoriot ili tretiot krug pregovori, bidej}i toga{ }e dobieme konkretni ponudi. Sigurno deka }e ja odbereme najdobata ponuda, no dotoga{ ima vreme”, veli Petrovi} za hrvatskite mediumi. Iako direktorot na Imlek ne otkriva kolku pari }e baraat za Imlek, tvrdi

SLOBODAN PETROVIЌ GENERALEN DIREKTOR NA IMLEK “Za Imlek vo momentov se vodat pregovori so pove}e svetski kompanii od mle~niot biznis, no poradi potpi{anite dogovori za tajnost na podatocite ne smeam da komentiram ni{to”.


Navigator

KAPITAL / 26.07.2011 / VTORNIK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

 3

 POBEDNIK MAKEDONSKIOT STIV XOBS

RANKO PETROVIЌ

DANILO TIRK

JORGOS PAPANDREU

OSMAN KADRIU

o~na “tretoto turisti~ko toriot paket-pomo{ za Greset godini im dade slove~igledno, pove}e raboti se P vostanie” vo ramkite na V cija ne pomogna za zemjata D ne~kiot pretsedatel na O slu~uvale vo Helsin{kiot manifestacijata “Kru{evo da se spasi od “selektiven zemjite od Zapaden Balkan da komitet za ~ovekovi prava bez etno grad”, koe treta godina po red mu dava posebna slava na ovoj makedonski grad

stanat ~lenki na EU, no ubavata `elba na Tirk zavisi i od sostojbite vo Unijata

bankrot”, koj go proglasija agenciite za krediten rejting Fi~ i Mudis

znaewe na pretsedatelot, taka {to negovoto povlekuvawe be{e neminovno

INDUSTRIJA VO JUGOISTO^NA EVROPA

UVA MONOPOL O MLEKO NA BALKANOT KOI MLEKARNICI GI POSEDUVA DANUBE FOODS GROUP VO REGIONOT

◊ ◊ ◊ ◊

DANUBE FOODS GROUP

Holdingot Danube foods Group upravuva so prehrambeni kompanii vo ime na konsultantskata kompanija Salford koja ima sedi{te vo London. Vo sostavot na Danube foods Group se i Suboti~ka mlekarnica, Kwaz Milo{ i Babmi banat vo Srbija, kako i Bitolska mlekarnica vo Makedonija.

deka vo ovaa mlekarnica dosega investirale pove} e od 120 milioni evra. Spored nego, vo bitolska mlekarnica investirale 35 milioni evra, a vo Bosna i Hercegovina pove}e od 10 milioni evra. Petrovi} istaknuva deka od 2004 godina do krajot na 2010 godina vo kompanijata za nova oprema, kamioni, avtomobili, ladilnici,

Francuska kompanija osnovana vo 1933 godina godi{en promet od 9,4 milijardi evra ima vkupno 38.700 vraboteni vo 2007 godina go kupi Dukat za 272 milioni evra ◊ raboti vo 150 zemji vo svetot

IMLEK, IMPAZ I ZEMUN NOVOSADSKA MLEKARNICA

◊ Pazaren udel vo Hrvatska 42% ◊ Neto dobivka 20,4 milioni evra ◊ Go kupi Somboled vo 2003 i investira{e 26 milioni evra

BITOLSKA MLEKARNICA

VO SOPSTVENOST NA DUKAT SE NEKOLKU MLEKARNICI O REGIONOT ME\U KOI: ◊ Dukat vo Zagreb ◊ Sirela vo Bjelovar ◊ KIM mlekarnica Karlovac ◊ Somboled vo Srbija ◊ Inmer vo BiH ◊ Ideal [ipka vo Makedonija

BU^EN KOZJAK

MLEKARA BITOLA SUBOTI^KA MLEKARNICA MLEKARNICA BAWA LUKA MLEKARNICA SARAEVO MLEKOPRODUKT KOZARSKA

Kotira na makedonska berza, vo poslednite nekolku godini nema trguvawe so nejzinite akcii. Prose~nata cena na akcija iznesuva 22.000 denari Pazarnata kapitalizacija na mlekarnicata iznesuva 38,9 milioni evra Ima izdadeno vkupno 108.589 akcii Dannube foods vo 2007 godina kupi 70% od akciite na mlekarnicata za 26,6 milioni evra

novi pogoni, distributiven centar investirale 136 milioni evra. Poradi toa smeta deka Imlek sigurno nema da bide evtin. Petrovi} pojasnuva deka edinstveno sigurno e deka proda`bata na Imlek }e bide strate{ko povrzuvawe so nekoja golema kompanija, odnosno deka Imlek nema da bide prodadena na nitu eden investiciski fond.

Sopstvenik na Imlek e Danube Foods Group, koja ima sedi{te vo London, a so nego upravuva investiciskiot fond Salford. Ovoj fond, koj raboti po principot kupi, investiraj i preprodaj, vo momentov gi prodava Imlek i konditorskata fabrika Bambi od Po`arevac. Imlek, spored podatocite od Belgrad-

PREDRAG CVETKOVI] PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA BITOLSKATA MLEKARNICA IMB

RANO E DA SE KOMENTIRA KOJ ЌE GO KUPI IMLEK d menaxmentot na bitolskata mlekarnica isto taka ne O potvrduvaat dali Laktalis }e go kupi Imlek, a so toa i IMB. Velat deka mnogu e rano da se pretpostavuva koj }e ja kupi mlekarnicata i dali toa }e predizvika turbulencii na pazarot. “Toa se samo {pekulacii koi gi prenesoa hrvatskite i srpskite mediumi. Edinstveno {to mo`am da ka`am e deka investiciskiot fond Salford planira do krajot na ovaa ili na po~etokot od slednata godina da go prodade Imlek. Koj }e ja kupi mlekarnicata nikoj ne mo`e da znae vo momentov, nitu, pak, da komentira koj e zainteresiran”, izjavi Predrag Cvetkovi}, pretsedatel na Upravniot odbor na bitolskata mlekarnica. Spored nego, i da se slu~i toa, ima institucii i proceduri koi treba da pominat za da nema koncentracija na pazarot. Bitolska mlekarnica od 2007 godina e vo sopstvenost na Danube Foods, koja kupi 70% od akciite za 26,6 milioni evra. Vo momentot pazarnata kapitalizacija na IMB iznesuva 38,9 milioni evra, a prose~nata cena na akcija e 22.000 denari.

skata berza, 2010 godina ja zavr{i so nekonsolidirani prihodi od proda`ba od 176 milioni evra i netodobivka ne{to pove}e od 11 milioni evra.

A

Ako Stiv Xobs e odli~en primer za inovativnost i liderstvo za amerikanskite studenti, toga{ takov dobar pretpriema~ki primer za makedonskite studenti, mo`e da bide i Kristijan Danilovski, sopstvenik i izvr{en direktor na FH 3H, kompanija za vizuelni efekti i animacija. Na vakov na~in, profesorite od Amerikan kolex go opi{uvaat pretpriema~ot Danilovski, koj na ceremonijata na najstarata i najpresti`na ekonomska {kola vo Polska, ja dobi nagradata “Nov evropski {ampion za 2011 godina”, za uspe{no pretpriemni{tvo i postignuvawe me|unaroden razvoj, so primena na inovativni metodi. Vo konkurencija so pove}e od 100 nominirani kompanii od Slovenija, Hrvatska, Polska, Romanija, Rusija, Estonija, [panija, Ungarija, Slova~ka i Ukraina, Danilovski doka`a

KRISTIJAN DANILOVSKI deka vo Makedonija postojat golemi mo`nosti za razvoj na uspe{ni biznis-modeli, koi za kratko vreme mo`at da go osvojat duri i te{ko dostapniot holivudski pazar. Osnova~ot na FH 3H, so silna `elba za uspeh i odli~na vizija za razvoj, vo 2007 godina ja podigna kompanijata samo so dvajca vraboteni, za ~etiri godini podocna, istata da ima pove} e od 75 vraboteni, koi so polna parea rabotat na poznati holivudski filmovi, kako The Golden Compass, Resident Evil-Afterlife ili posledniot Transformers 4 - Dark of the moon, koj najverojatno }e bide i kandidat za oskar vo delot na vizuelnite efekti.

 GUBITNIK AKO VAKA GO REFORMIIRA I ZDRAVSTVOTO...

F

Famozniot proekt “Kompjuter za sekoe dete”, vo koj Vladata nabavi 160.000 kompjuteri za da gi opremi site makedonski u~ili{ta, pa i tie bez toaleti i pokrivi, stanuva s$ pogolemo fijasko. Na ministerot Nikola Todorov v lice mu se frla i Godi{niot izve{taj na Zavodot za revizija, vo koj e utvrdena zna~itelna {teta na kompjuterskata oprema. Vo Izve{tajot pi{uva deka ne e obezbedena odgovornost i materijalno zadol`uvawe, a vo nekoi u~ili{ta opremata s$ u{te ne e celosno stavena vo upotreba. Zavodot za revizija konstatira deka “kompjuterite i dopolnitelnata oprema ne se koristat racionalno, namenski i efektivno vo soglasnost so celite za koi se nameneti”. Pokraj ova, revizijata vo trite dr`avni studentski do-



NIKOLA TODOROV movi vo Skopje i studentski domovi vo Bitola, Prilep i Ohrid utvrdila nedoslednosti i vo implementacijata na Zakonot za javni nabavki, pre~ekoruvawe na dogovorenata vrednost i promena na predmetot na nabavka, donesuvawe i usoglasuvawe na planot za javni nabavki, sledewe na realizacijata na dogovorite. Za ovie katastrofalni naodi, ministerot treba doprva da se izjasni, i sekako, da ni objasni kako so vakov bekgraund o~ekuva da mu veruvame za reformite so koi treba da se zafati sega vo zdravstveniot sistem, kako prv ~ovek na makedonskoto zdravstvo.

 MISLA NA DENOT

^OVE^KIOT UM E KAKO ^ASOVNIK POSTOJANO TREBA DA SE NAVIVA

VILIJAM HAZLIT BRITANSKI PISATEL


Navigator

4  GRAFIK NA DENOT...

KAPITAL / 26.07.2011 / VTORNIK

 FOTO NA DENOT...

KOJ KOLKU ZARABOTUVA

O PROFESOR

RUDAR

PILOT KOMPJUTERXIJA

46.597

APRIL 2001

20.000

23.159

21.435

22.094

APRIL 2010 23.314

21.380

24.240

15.001

54.501

30.000

LEKAR

PROSE^NA NETO-PLATA (VO DENARI) 15.903

40.000

31.068

50.000

36.243

GRADE@NIK

60.000

10.000 0 KOMPJUTERXIJA

PILOT

hrid i godinava e epicentarot na letnite nastani i aktivnosti. Gradot za{titen od UNESKO na doma{nite i stranskite turisti im nudi kulturno, no i rekreativni sodr`ini. I ova leto na{eto najpoznato turisti~ko mesto e prepolno so gosti. Vo ovie topli letni denovi Ohrid “vrie kako vo ko{nica”. Pobaruva~kata za sobi raste. Gradot pod Gali~ica ima {to da ponudi. Osven Ohridskoto Ezero koe e glavna turisti~ka atrakcija, tuka se i 365-te crkvi i manastiri, koi postojat so vekovi i svedo~at za bogatata istorija na gradot. Ohrid nudi zabava za se~ij vkus. Postarite mo`at dobro da se odmorat i relaksiraat, a za mladite tuka se diskotekite i no}nite klubovi, kako i `urkite koi kako po tradicija sekoe leto se organiziraat na poznatite pla`i na Ohridskoto krajbre`je, vo prisustvo na svetski poznati dixei.

GRADE@NIK

PROFESOR

LEKAR

RUDAR

 Finansiskata i IT-industrijata definitivno obezbeduvaat najvisoki plati vo Makedonija, kako i sekade vo svetot. Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, prose~nata plata na eden kompjuterxija e 36.243 denari i za edna godina porasna za 5.000 denari. Vo bankite platite se na isto nivo, od okolu 36.000 denari. Najvisoka plata imaat pilotite, vo prosek 54.000 denari, a najniska tekstilnite rabotnici, vo prosek 10.000 denari.

 SVETOT NIZ MEDIUMITE POSLOVNI DNEVNIK Hrvatskiot vesnik na naslovnata stranica objavuva informacija deka najgolemiot tutunski kombinat vo Hrvatska, TDR, e mo`no za dve godini da go preseli proizvodstvoto vo Bosna i Hercegovina, bidej}i so vlezot na Hrvatska vo EU, doa|aat i povisoki carini za tutunot. 

TH THE HE TIMES Londonski The Times Lon objavuva deka ubiecot od obja Norve{ka, koj vo sabotata Nor puka{e vo mladi lu|e na puk ostrov blizu do Oslo, ostr vsu{nost, se povrzuva so vsu britanski ekstremisti. bri Toj v~era se pojavi na sud, brojkata na `rtvite a br dostigna do 85. dos   

STAVRESKI ЌE MORA DA GI IZMERI PRIHODITE I RASHODITE

DR@AVNATA KASA ]E OSTANE BEZ 100 MILIONI EVRA?! Vladini pretstavnici ne ja isklu~uvaat mo`nosta rebalansot na buxetot da bide prvata zada~a za ministerot za finansii, Zoran Stavreski, vo negoviot nov mandat. Doprva }e se utvrduva koi ministerstva imaat vi{ok pari, a koi }e dobijat pogolemi buxeti ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

POLITIKA Srpskiot vesnik Politika na naslovnata stranica analizira dali e mo`na ekonomska unija me|u Kosovo i Albanija. Vesnikot prenesuva stavovi na ekonomisti, spored koi, takva unija e novozmo`na poradi kompatibilnosta na dvete ekonomii, slabata infrastruktura i geografskata polo`ba. 

THE WALL STREET JOURNAL Amerikanskiot vesnik gi objvauva detalite od pregovorite me|u republikancite i demokratite za planot za spas na SAD od bankrot. Zasega se pravat dva odvoeni planovi za toa kolku }e treba da se zgolemi limitot na javniot dolg i kako da se skratat tro{ewata. 

r`avnata kasa naesen najverojatno }e treba da se skrati za okolu 100 milioni evra. Vladini pretstavnici ne ja isklu~uvaat mo`nosta rebalansot na buxetot da bide prvata zada~a za ministerot za finansii Zoran Stavreski vo negoviot nov mandat. Doprva }e se utvrduva koi ministerstva imaat vi{ok pari, od kade {to }e se krati, a koi }e dobijat pogolemi buxeti. Se procenuva deka vo ovoj period od godinata, koga ekonomskata aktivnost voobi~aeno zabavuva, prihodite se namaluvaat i toa e glavnata pri~ina {to ministerot Stavreski po~nal da razmisluva za kratewe na buxetot. Vladata pak, prethodno potro{i mnogu pari za da finansira proekti so koi vo predizborieto ostavi “vpe~atok” vo javnosta deka mnogu se gradi. So takvo zabrzano tempo na tro{ewe buxetskiot deficit vo prvite pet meseci od

D

godinata nadmina 105 milioni evra, {to e pove}e od polovina od planiranoto nivo za cela godina. Potreba od kratewe na neproduktivnite tro{oci od buxetot gledaat i biznismenite, koi vo posledno vreme se s$ poglasni deka Vladata docni so pla}aweto na obvrskite kon niv za nabavka na stoki i uslugi, kako i so povratot na DDV, {to upatuva na zaklu~ok deka minusot vo dr`avnata kasa realno e mnogu pogolem od statisti~kiot podatok {to go objavuva Ministerstvoto za finansii. Tokmu poradi toa, za da se isplatat site dolgovi na dr`avata kon kompaniite i za da se vrati zaostanatiot DDV, Vladata }e mora da skrati nekoi tro{oci i golem del od parite da prenameni za drugi potrebi. Voobi~aeno, koga se pravi rebalans na buxetot prvo stradaat kapitalnite investicii, bidej}i od niv najbezbolno se kratat pari. Podatocite poka`uvaat deka vo prvite pet meseci od godinata Vladata investirala 120 milioni evra

od vkupno 380 milioni predvideni za izgradba na kapitalni objekti. Najgolem del od parite zavr{ile za izgradba i rekonstrukcija na lokalni i regionalni pati{ta, proektot “Skopje 2014” – spomenikot na Aleksandar Veliki, izgradbata na kolosalnite barokni zgradi za Ustavniot sud, Dr`avniot arhiv, Agencijata za elektronski komunikacii, Makedonskata filharmonija, Muzejot na makedonskata borba. No, golem del od golemite infrastrukturni proekti se gradat so zabavena dinamika poradi odr`uvaweto na predvremenite parlamentarni izbori, so {to se otvora dilemata dali Vladata }e uspee da gi investira do kraj site planirani 380 milioni evra za kapitalni investicii ili rebalansot, kako i dosega, }e bide koben tokmu za ovaa stavka. Nasproti vladinata praktika poslednite godini koga se revidira{e dr`avnata kasa, ekonomistite sugeriraat kratewe na neproduktivnite, odnosno na tekovnite tro{oci, kako

{to se sumata za plati na javnata administracija, parite planirani za nabavka na stoki i uslugi (mebel, avtomobili, anga`irawe marketingagencii) za skapi vladini kampawi. Iako pogolem del od dolgovite na dr`avata ve}e se napraveni, sepak, so rebalans na buxetot mo`e da se za{tedat pari nameneti za tekovni potrebi, a da se iskoristat za pokrivawe na natrupanite dolgovi. “Kapital” u{te vo predizborniot period go otvori problemot so finansiskata kondicija na dr`avniot buxet, no toga{ ministerot Stavreski tvrde{e deka buxetot e prepoln, pa rebalans bi mo`elo da se pravi samo za da se zgolemat tro{ocite, a ne da se kratat. Vo isto vreme pak, vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, ne ja isklu~uva{e mo`nosta deka naesen }e treba da se skratat vladinite tro{oci. Sega izgleda Stavreski } e mora da si go povle~e ka`anoto i da se zafati so novi buxetski presmetki.


 3 FAKTI ZA...

26,9 27,7 22 ,3

Дenari za metar kuben }e ~ini gasot za kompaniite vo TIRZ vo tretiot kvartal od godinava Дenari za metar kuben ~ini gasot koj vo tretiot kvartal }e go ispora~uva Makpetrol Prom gas Дenari za metar kuben e nabavnata cena na prirodniot gas

 PROCENKI...

 VESTI...

 DAMIR BAJS,

3.000

H

2.800

SAKAVME DA BIDEME PODOBRI OD SOSEDITE I USPEAVME rvatskiot minister za turizam, Damir Bajs, izjavi deka ovogodine{nata letna sezona }e bide podobra od minatata godina. “Ovaa godina Hrvatska ima{e dve celi pred sebe - da imame podobri turisti~ki rezultati od sosedite, kako i da gi zadr`ime doma{nite gosti na teritorija na Hrvatska ova leto. I vo dvete nameri uspeavme”, izjavi Bajs. Toj dodava deka Hrvatska u{te sega }e treba da se podgotvi za turisti~kata sezona vo 2012 godina, bidej}i Grcija, Italija i Francija nema da bidat nemi nabquduva~i.

BANKAR BA

RO! O K NAS

e mese~nik! m

nov proizvod na KAPITAL TAL MEDIA GROUP  KO KOGA IZLEGUVA? Pr r Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata) me  BR BROJ NA STRANICI: 100  SO SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari Is (makedonija/balkan/evropa/svet, (m slu~ai, analizi, komentari, kolumni, sl in intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na iz izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitps ni nicite (makedonski slu~ai)… C CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsu sultanti, u investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… ad i idni bankari, investitori i pretpriema~i… pr retpriema~i…  SP SPECIJALNO PECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi Go olemi popusti i gratisi za pretplatni nici ici na KAPITAL MEDIA GROUP

NA A 15 15-ti 5-ti i OKTOMVRI I

MENAXER

e mese~nik!

BERZA MBI 10

MINISTER ZA TURIZAM NA HRVАTSKA

NA 30-ti SEPTEMVRI

O! R O K NAS

60 SEKUNDI BRIFING

Navigator

KAPITAL / 26.07.2011 / VTORNIK

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP  KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxerr ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamuu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata)  BROJ NA STRANICI: 1000  SODR@INA: rri investirawe r Istra`uvawa na pazari i izvoz (Makedonija/Balkan/Evropa/Svet, lkan/Evropa/Svet, r slu~ai (Makedonija i Svetot), vetot), analizi, komena, delovni strategii, tari, kolumni, intervjua, rrni svetski umovi, planetarni r u pobednici, modeli na uupravuvanwe, tirawe, r , izvoz – kako? dobri odluki za investirawe, acija j i obrazovanie r business modeli… edukacija na menaxerite i osniva-~ite a-~ite na kompanii, na~ini na nao|awe oekti, {to e dobarr finansii za va{ite proekti, -upp business proekti, proekt, inovacii, start-up koj vi pomaga? psihologijata gijata j nicite (make-donski na pobednicite i gubitnicite slu~ai)…  CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni {ni direktori, osniva~i i investitori, i, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, r konsultanti, advokati, profesori r f r i studenti... u i idni pretpriema~i, investitori nvestitori i bankari...  SPECIJALNO INTERNETT IZDANIE: Golemi popusti i gratisi si za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP  kontakt: zikov@kapital.com.mk com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk  lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

2.600 2.400 2.200 2.000 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

REJTINZITE TRGNAA NADOLU merikanskata kreditna agencija Mudis go namali rejtingot na Grcija za tri nivoa na Ca, {to e najniska ocenka i upatuva deka ovaa dr`ava ve}e e vo ste~aj. Vtoriot paket-pomo{ za prezadol`enata Grcija }e gi oslabi rejtinzite i na najsilnite evropski dr`avi poradi pretpostavkata za potreba od idni spasuvawa. Toa se lo{i vesti za zemji kako Germanija i Francija, za koi analiti~arite ve} e stravuvaat deka mo`e da go izgubat vrvniot trikraten A krediten rejting. “Za kreditorite na zemjite kako Grcija, Portugalija i Irska negativnite faktori }e gi nadminuvaat povolnite i }e go pritisnat nivniot rejting vo idnina”, soop{ti Mudis. Vo Mudis se podgotveni povtorno da go razgledaat rejtingot na Grcija ako povtorno se zameni gr~kiot dolg, no mali se nade`ite za negovo brzo zgolemuvawe.

A

2.514,47 2010/2011 2010/2011

Max. 2 2.827,62 827 62 Min. 2.084,04

Na Makedonskata berza v~era najtrguvana be{e devetata emisija na dr`avni obvrznici (vkupen promet od 730.410 denari). Denot go odbele`aa pove}e gubitnici, duri devet, za razlika od {este dobitnici. Najgolem dobitnik v~era be{e Mermeren kombinat od Prilep, ~ija cena na akciite porasna najmnogu i ostavri promet od 2.174.000,00 denari. Najgolem gubitnik, pak, v~era be{e Skopski pazar od Skopje, so pad na akcijata od 3,16%. Vkupniot berzanski promet iznesuva{e 4.322.439 denari (70.169evra). Makedonskiot berzanski indeks MBI-10 zabele`a rast od 0,38% so vrednost od 2.514,47 indeksni poeni НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Мермерен комбинат Прилеп р

550,00 +160

+41,3%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК Скопски пазар

6.101,00 3 16% -3,16%

-199,00

DOW JONES 12.800 12.600 12.400 12.200 12.000 11.800 11.600 11.400 20/06 25/06 30/06 05/07 10/07 15/07 20/07

12.681,20 -43,25

NEMA KEШ NITU ODMOR PORADI KRIZATA olemite amerikanski investiciski banki i glavnite industriski korporacii podgotvuvaat planovi za nekoga{ nezamislivoto scenario: SAD da stane plate`no nesposobna i da go izgubi vrvniot krediten rejting AAA. Pove}eto bankari, investitori i izvr{ni direktori ne veruvaat deka politi~arite mo`e da bidat tolku neodgovorni i da ja ostavat vladata bez pari po 2. avgust, no ne se sigurni deka politi~kata igra nema da otide vo sosema pogre{na nasoka. Tokmu kako {to kompaniite moraa da pravat skapi podgotovki vo slu~aj kompjuterite da ne go prepoznaat 1. januari 2000 godina, sega osmisluvaat na~ini kako da se nosat so potencijalniot pekol na finansiskite pazari. Bankarite gi odlo`uvaat letnite odmori, korporaciite osiguruvaat dovolen pristap do gotovina, investitorite gi osiguraat portfolijata, a najomilen imot e zlatoto.

G

-0,34% 0 34%

Cenata na surovata nafta v~era padna pod 99 dolari za barel poradi zagri`enosta na investitorite deka nepostignuvaweto dogovor za zgolemuvawe na limitot za amerikanskiot dolg mo`e da dovede do bankrot na SAD i do ogromni {teti za svetskata ekonomija

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq 100 DAX TOPIX

5.922,69 10.132,10 1.345,02 2.858,83 7.327,97 861,91

VALUTI

£ €

СТАПКА

-0,21% +1,22% +0,09% +0,86% +0,02% -0,79%

€ $

1,1331

ПРОМЕНА

+0,0%

СТАПКА

1,438 ПРОМЕНА

-0,1%

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1.618,200 $ +1,04% 1 04% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

NAFTA BRENT

116,920 $ -1,47% 1 47% ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

POL KRUGMAN

Kako i da zavr{at amerikanskata i evrokrizata, sleduva Mala depresija


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI PERO STOJANOVSKI ]E SE SELI VO NOVATA AMBASADA epublika Makedonija ja prezema kontrolata nad praznata zgrada vo Redhil (Crven rid) vo Kanbera, koja be{e koristena kako jugoslovenska ambasada, pi{uva “Kanbera tajms”. Oddelot za nadvore{ni raboti i trgovija sega }e ocenuva dali toa mo`e da obezbedi adekvatna bezbednost vo oblasta, pa Vladata na Republika Makedonija da mo`e da gi prodol`i planovite za da ja pretvori zgradata vo nova ambasada. Makedonija minatata nedela formalno ja prezede kontrolata na Redhil (Crveniot rid) zgradata, koja prvi~no funkcionira{e kako ambasada na Jugoslavija. Taa be{e koristena i za smestuvawe za srpskite diplomati koi patuvaat vo Kanbera.Vrednosta na zgradata na Redhil (Crven rid) be{e proceneta na 935.000 dolari vo 2010 godina, dodeka tekovnata ambasada na Makedonija na Jarralumla e proceneta na 895.000 dolari. Ambasadorot Pero Stojanovski izjavi deka Makedonija }e bara da se napravi zgradata na Redhil nova ambasada i informira{e deka momentalno ambasadata pla}a 10.000 dolari mese~no za prostoriite na Jarraluma.

R

VLADATA ]E SI JA RENOVIRA VILATA STAR DOJRAN o ekot na `e{koto leto Vladata odlu~i da ja renovira svojata vila Star Dojran vo Dojran, i za taa cel objavi oglas za javna nabavka vo posledniot broj na Slu`ben vesnik. Oglasot kako dogovoren organ ja neveduva vladinata Slu`ba za op{ti i zaedni~ki raboti, koja vrz baza na kriteriumot najniska cena }e izbere izveduva~ na grade`no-zanaet~iski raboti za rekonstrukcija na vilata, spored prethodno izgotven proekt. Rekonstrukcijata }e se odnesuva i na nadvore{nosta i na vnatre{nosta na vilata, se zaklu~uva od baraweto izneseno vo oglasot spored koe izveduva~ot treba da raspolaga so minimum po eden arhitekt, grade`en i elektroin`ener, i so pogolem broj bravari, gipsari, moleri, kerami~ari, tapetari, stolari, fasaderi. Rokot za zavr{uvawe na rabotite e 30 dena, a javnoto otvorawe na ponudite }e se odr`i na 17 avgust vo 10 ~asot.

V

MEMORANDUM ZA SORABOTKA ME\U FZOM I LEKARSKATA KOMORA retstavnici od Fondot za zdravstveno osiguruvawe se sretnaa so pretsedatelstvoto na Lekarskata komora, na sostanok na koj razgovaraa za proektot za nevraboteni lica, predlog-izmenite na L-listata i na re`imot na prepi{uvawe na lekovi i zakonot za zdravstveno osiguruvawe. Od FZOM preku soop{tenie informiraa deka zboruvale i za prodlabo~uvawe i podobruvawe na sorabotkata me|u dvete institucii, kako i otfrlawe na provokaciite koi opredeleni lica gi plasiraat kaj lekarskata fela. Se dogovorile Lekarskata komora i Fondot da dostavat memorandum za sorabotka so {to }e se oficijaliziraat po~natite sredbi na regionalno nivo za da se nadminat site raznoglasija i nedoumici. Zaedni~ki go pozdravile uspe{niot start na proektot pe~aten recept kako preoden most do po~nuvawe na integriraniot zdravstven informati~ki sistem i elektronskiot recept, kako i zamenata na postoe~kite zdravstveni legitimacii so elektronski zdravstveni karti~ki.

P

SEDNICATA NA SOVETOT NA OP[TINA BITOLA SO REKORDNI 75 TO^KI NA DNEVEN RED ekordni 75 to~ki Sovetot na op{tina Bitola v~era razgleduva{e na redovnata sednica. ^lenovite na sovetot raspravaa po izve{taite i programite na javnite pretprijatija i ustanovi ~ij osnova~ e lokalnata samouprava, zavr{nite smetki na site sredni i osnovni u~ili{ta vo ovoj grad, kako i 17 odluki za izrabotka na urbanisti~ki planovi. Interesen e podatokot {to novoizbranata pretsedatelka na Sovetot na op{tina Bitola, Silvana Angelevska, vo presret na sednicata poradi za{tedi na hartija odlu~i materijalite za sednicata da bidat distribuirani vo elektronska verzija i na CD, {to se smeta za vistinska retkost i novitet vo raboteweto na bitolskiot Sovet. Vo tekot na prviot del od sednicata ~lenovite na Sovetot go usvoija prviot rebalans na buxetot na op{tina Bitola, kako i zavr{nite smetki na Centarot za unapreduvawe na turizmot, Teritorijalnata protivpo`arna edinica, stare~kiot dom Sju Rajder i zoolo{kata gradina vo ovoj grad. ^lenovite na Sovetot na op{tina Bitola so mnozinstvo glasovi gi usvoija i zavr{nite smetki, izve{taite i programite za rabota na lokalnite javni komunalni pretprijatija Komunalec, Pazari, Niskogradba i Vodovod, dodeka materijalite posveteni na industriskata zona @abeni bea povle~eni poradi nekompletnost.

R

KAPITAL / 26.07.2011 / VTORNIK

SAMO PETMINA PRATENICI SE BEZ FAKULTET

PRAVNICI, EKONOMISTI I DO  Biografiite objaveni na internet-portalot na Sobranieto poka`uvaat deka vo prateni~kite grupi na dvete najgolemi partii VMRO-DPMNE i SDSM nema nitu eden doktor na nauki. Interesen e i podatokot {to najgolem del od pratenicite se obrazuvale vo zemjava, dodeka samo trojca od pratenicite svoite studii gi zavr{ile na nekoi od fakultetite vo SAD ili Evropa GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ravdata, ekonomijata i zdravstvoto se oblastite vo koi vo narednite ~etiri godini Parlamentot treba da gi donese najdobrite zakoni. Ova bi bil zaklu~okot ako se pogledne obrazovnata struktura na novoizbranite pratenici vo sobraniskite klupi. Od 123 pratenici mnozinstvoto se diplomirani pravnici, doktori i ekonomisti. Vkupno po 17 pratenici ima so zavr{en ekonomski i praven Fakultet, a 16 pratenici imaat zavr{eno medicina. Po niv, zna~itelno pomalobrojni se pratenicite koi imaat zavr{eno pedago{ki, filozofski i zemjodelski fakultet. Me|u pratenicite ovaa godina ima i novinari, od koi ~etvorica po vokacija i eden, odnosno prateni~kata Len~e

P

123 15

vkupen broj pratenici

pratenici imaat magisterski nauki

Nikolovska, koja nekolku godini rabote{e kako novinar, a ima zavr{eno zemjodelski fakultet. Statisti~ki gledano, nad 95% od pratenicite imaat zavr{eno visoko obrazovanie. Ovaa godina Sobranieto vo svoite redovi regrutiralo i trojca doktori na nauki i petnaeset magistranti. Od pratenicite koi imaat zavr{eno magisterski nauki, pratenikot Gordan Georgiev od SDSM i pratenikot Boris Stojmenov od VMRO-Make-

donska mo`at da se pofalat so dve magistraturi. Me|u narodnite izbranici ima i studenti, odnosno pratenici koi imaat zasega zavr{eno samo sredno obrazovanie. Takvi se vkupno pet, me|u koi i istaknatiot pratenik na VMRO-DPMNE, Ilija Dimovski, koj e apsolvent na Pravniot fakultet. Samo eden pratenik vo Sobranieto ima zavr{eno visoka stru~na sprema. Ako se napravi sporedba vo odnos na koalicijata na SDSM i koalicijata na VMRO-DPMNE, prvata ima eden doktor na nauki, sedum magistri po nauka, dvajca pratenici so zavr{eno sredno obrazovanie i site ostanati so zavr{eno visoko obrazovanie. Nasproti koalicijata na SDSM, koalicijata na VMRO-DPMNE pak, vo svoite redovi vbrojuva ~etvorica magistri, trojca so sredno obrzaovanie, a ostanatite diplomirale

3 5

pratenici se doktori po nauka

pratenici imaat zavr{eno sredno obrazovanie

na nekoj od fakultetite vo zemjava. Kako kuriozitet, nitu vo prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE, nitu pak, vo taa na SDSM nema nitu eden doktor na nauki. Interesen e i podatokot {to najgolem del od pratenicite se obrazuvale vo zemjava, dodeka samo trojca od pratenicite svoite studii gi zavr{ile na nekoj od fakultetite vo SAD ili Evropa.

ANALITI^ARITE ZA PROMENITE VO SRD

SINDROM NA PARTISKA DR@AVA! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

{te eden udar za nezavisnosta na regulatornite tela vo Makedonija - vaka analiti~arite gi ocenuvaat poslednite izmeni na Zakonot za radiodifuzna dejnost, so koi brojniot soodnos me|u ~lenovite na Sovetot za radiodifuzija se menuva vo polza na vlasta - devet nasprema {est. Nivnata ocenka e deka ne postoi nikakva objektivna pri~ina za somnevawe vo kapacitetot na ova regulatorno telo, koe ima dobieno mnogu me|unarodni priznanija. Apsurdni se, smetaat analiti~arite, tvrdewata na vlasta deka aktuelniot sostav na SRD trpi golemi politi~ki vlijanija, koga re{enieto za vra}awe na nezavisnosta taa go gleda vo sozdavawe brojna nadmo}nost vo Sovetot na ~lenovite koi se pod nejzna kontrola. “Se menuva sostavot na Sovetot, pri {to ovlastenite predlaga~i na novite ~lenovi se pod direktno vlijanie na vlasta, {to e sosema sprotivno na duhot na nezavisnosta na regulatornoto telo. Pred ova edna tretina od ~lenovite na Sovetot ili vkupno trojca bea delegirani od politi~kata vlast, no drugite bea definitivno nezavisni. Sega }e dominira strukturata na vlast so svoi devet od vkupno petnaeset ~lenovi na Sovetot”, izjavi Stefanovski za “Kapital”. Tokmu Stefanovski se smeta za trn vo okoto na vlasta poradi negovata navodna bliskost so opoziciskata SDSM. Zatoa, ve}e se {pekulira deka se podgotvuva negova smena od rakovodnoto

U

mesto vo Sovetot, iako toj na ovaa pozicija e samo u{te nekolku meseci, do 17. april 2012 godina. Duri se licitira i so imeto na negov eventualen naslednik, Mirjana Dimovska, porane{na pretsedatelka na Antikorupciskata komisija. “Jas ako treba }e zaminam u{te denes, no ako ima garancija deka }e se so~uva nezavisnosta na regulatornoto telo”, veli Stefanovski, i obvinuva: “Vlasta vleguva vo opasna igra, so koja se naru{uva ugledot na Makedonija, za{to so ovoj upad mu se odzema nezavisnosta na Sovetot za radiodifuzija, {to be{e poslednoto nezavisno regultorno telo vo zemjata”, zaklu~uva Stefanovski. Na poslednata sednica, na koja Sovetot gi razgleduva{e izmenite na Zakonot za radiodifuzna dejnost, razli~no od pretsedatelot i mnozinstvoto ~lenovi glasaa Bor~e Arsov i Alma Ma{ovi}, dva ~lena izbrani vo juli 2010 godina. Arsov veli deka ne zazemal stav protiv izmenite na Zakonot za{to spored nego SRD ne treba da se me{a vo rabotata na Sobranieto, koe e osnova~ na regulatornite tela i ima pravo da nosi vakvi odluki. Toj ne gleda problem vo toa {to regulatornoto telo ne bilo konsultirano za izmenite {to direktno go tangiraat. “Vremeto }e poka`e dali e dobro vakvoto zgolemuvawe na brojot na ~lenovite vo Sovetot. Prerano e da se tvrdi deka sega }e ima pove} e tenzija vo rabotata na Sovetot, za{to i dosega jas i kole{kata Alma Me{ovi} ne se soglasuvavme so 90% od odlukite na Stefanovski, noseni na politi~ka baza, koi ponekoga{ podrazbiraa

BOR^E ARSOV ^LEN NA SOVETOT ZA RADIODIFUZIJA “Prerano e da se tvrdi deka sega }e ima pove} e tenzija vo rabotata na SRD, za{to i dosega jas i kole{kata Alma Me{ovi} ne se soglasuvavme so 90% od odlukite na Stefanovski, noseni na politi~ka baza, koi ponekoga{ podrazbiraa duri i nepo~ituvawe na zakonot.” duri i nepo~ituvawe na zakonot”, izjavi Arsov za “Kapital”. SINDROM NA ZAROBENA DR@AVA Spored pretsedatelkata na Transparensi interne{nal, Sla|ana Taseva, Makedonija gi ima site simptomi za da se dijagnosticira sindrom na zarobena dr`ava so partizirani institucii. “Otkako vlasta ja stavi pod kontrola Antikorupciskata komisija, zadol`ena za borba so sudirot na interesi i korupcijata, kako op{testveni zla od koi proizleguvaat site drugi, kontrolata se pro{iri na site drugi institucii koi spored Ustavot mora da se nezavisni. Ova e zazemawe na site prostori kade {to treba{e da postojat nezavisni institucii i ve}e zboruvame za sindrom na zarobena dr`ava”, veli taa.

ZORAN STEFANOVSKI PRETSEDATEL NA SOVETOT ZA RADIODIFUZIJA “Jas ako treba }e zaminam u{te denes, no ako ima garancija deka }e se so~uva nezavisnosta na regulatornoto telo. So ovoj upad mu se odzema nezavisnosta na Sovetot za radiodifuzija, {to be{e poslednoto nezavisno regultorno telo vo zemjata.” Preporakata na Komitetot na ministri od Sovetot na Evropa za nezavisnosta na regulatornite tela od radiodifuzniot sektor naglasuva deka pravilata za nivno upravuvawe, osobeno nivnoto ~lenstvo, se klu~niot element na nivnata nezavisnost. Dokumentot na Sovetot na Evropa u{te nalaga deka regulatornite tela treba da se definiraat na na~in {to }e obezbedi nivna za{tita od kakvo bilo me{awe, osobeno od centri na politi~ka ili ekonomska mo}. Vo ovoj kontekst, zagri`enost poradi poslednite izmeni na Zakonot za radiodifuzna dejnost dosega izrazija evrokomesarot [tefan File i pretstavnikot na OBSE za slobodata na mediumite, Duwa Mijatovi}.


KAPITAL / 26.07.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava

7

 PREGLED VESTI

OKTORI ]E NI NOSAT ZAKONI!

PRATENICITE NA AHMETI SE NAJOBRAZOVANI! Prateni~kata grupa na DUI mo`e da se pofali so najobrazovani pratenici. Od vkupno 15 pratenici vo Sobranieto, DUI ima eden doktor na nauki, prateni~kata Teuta Arifi i dvajca magistri po nauki, Ermira Mehmeti i De{ira Imeri. Inaku, najgolem del od pratenicite se so zavr{en Fakultet po medicina.

Sledni se Socijaldemokratskiot soju z. Od vk upno 29 pratenici, SDSM ima {est magistri po nauka, od koi eden so dve magistraturi. Najgolem broj od pratenicite na SDSM se diplomirani pravnici i ekonomisti. Vo redovite na vladeja~kata partija, VMRO-DPMNE, koi imaat najmnogu pratenici, ima trojca magistri. Od vkupnoto 42 pratenici na ovaa

partija najgolem del se diplomirani ekonomisti, lekari i pravnici. Vo prateni~kata grupa na VMRO-DPMNE ima i dvajca pratenici so sredno obrazovanie. Od pomalite prateni~ki grupi se istaknuvaat NSDP, NDP na Rufi Osmani, DOM i Partijata za evropska indina na Fijat Canoski. Vo ramkite na NSDP i NDP ima po eden doktor na nauki, a vo

prateni~kata grupa na DOM i PEI ima po eden magister na nauki. Trojcata pratenici od dijasporata, koi za prv pat ovaa godina sednuvaat vo sobraniskite klupi, imaat zavr{eno fakultet. Mile Dodevski e diplomiran ekonomist, Pavle Sazdov ima zavr{eno Fakultet za informatika, a Risto Man~ev e diplomiran grade`en in`ener.

SKANDALOZNI NAODI NA ZAVOD ZA REVIZIJA

DR@AVATA NEZAKONSKI VRABOTUVALA I AR^ELA NARODNI PARI! VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ezakonski vrabotuvawa bez soglasnost od resorniot minister, netransparentno tro{ewe na dr`avnite pari i brutalno kr{ewe na Zakonot za javni nabavki, se najskandaloznite naodi koi gi detektirala Dr`avna revizija kaj istaknati dr`avni institucii. Obrazovni ustanovi, edinici na lokalna samouprava, kliniki i bolnici, pa duri i regulatorni tela, se del od godi{niot Izve{taj vo koj se izneseni i finansiski zloupotrebi na dr`avnata kasa. HAOS VO OBRAZOVNITE INSTITUCII! Studentskite domovi vrabotuvale bez soglasnost od ministerstvoto za obrazovanie, im slu`ele neproverena hrana na studentite, nezakonski vdomuvale lica koi ne gi ispolnuvaat uslovite i izdavale prostor pod naem po cena poniska od pazarnata, stoi vo godi{niot izve{taj na Revizija. Pokraj toa, revizorite se somnevaat i vo verodostojnosta na finansiskite izve{tai na ovie dr`avni ustanovi. Direktorite go ignorirale Zakonot za javni nabavki, a vrabotenite proizvolno, bez nikakvi dokumenti nabavuvale i prodavale hrana vo menzite. Revizorite se somnevaat i vo objektivnosta na finansiskite izve{tai na osum sredni i pest osnovni u~ili{ta. Ut-

N

vrdile i zna~itelna {teta na kompjuterskata oprema, a kompjuterite ne se koristele namenski i racionalno. Vo Izve{tajot stoi duri i deka del od opremata od milionskiot proekt “Kompjuter za sekoe dete” sé u{te ne e stavena vo upotreba, a direktorite nemaat sklu~eno dogovori so resorniot minister. OP[TINITE DELAT PARI BEZ KRITERIUM Revizorite kaj pogolem del od revidiranite edinici na lokalna samouprava utvrdile deka seu{te se prisutni slabostite detektirani vo minatite godini, me|u koi najvoo~livi se nevospostavuvaweto na interna kontrola, ispla}aweto na sredstva bez prethodno doneseni programi i kriteriumi za dodeluvawe,

neusoglasenoto rabotewe so zakonskata regulativa, i osobeno nepo~ituvaweto na odredbite od Zakonot za gradewe. Vo del od revidiranite edinici na lokalna samouprava ima pojava na anga`irawe na rabotnici so dogovor za delo kako i preku agencii za privremeni vrabotuvawa, pri {to vo odredeni slu~ai takvite vrabotuvawa dostignuvaat i do 60% od vkupniot broj na redovno vrabotenite, {to e sprotivno na zakonskite propisi i so {to se naru{uva principot na transparentnost i zakonitost pri vrabotuvaweto. Vo pogolem broj od revidiranite edinici na lokalna samouprava karakteristi~na e pojavata na ispla}awe nagradi na sovetnicite za

REVIZIJA BARA ZDRAVSTVOTO DA SI GI PLATI DOLGOVITE! Dr`avna revizija ne prona{la celosna finansiska dokumentacija i vo zdravstvenite ustanovi. Za da se namali rizikot od gre{ki i izmami pri korisewe na medicinskite materijali, i da se zgolemi preglednosta na zalihite, revizorite predlagaat poefikasna evidencija vo bolnicite i bolni~kite apteki. Da se obezbedat sredstva za pokrivawe na dolgovite i sproveduvawe na po~natite aktivnosti i na gra|anite da im se obezbedat kvalitetni zdravstveni uslugi, bara Revizija od zdravstvenite vlasti.

REGULATORNITE TELA GI NADMINALE SVOITE OVLASTUVAWA?! So revizijata izvr{ena kaj Regulatornata komisija za energetika, Agencijata za energetika i Agencijata za elektronski komunikacii konstatirano e deka kaj del od niv se sproveduva aktivnost na kupuvawe na dr`avni zapisi, koja ne e predvidena nitu vo oddelnite zakoni, nitu so finansiskiot plan na ovie tela.

dobrata sorabotka pome|u gradona~alnikot i Sovetot ili pau{ali za u~estvo vo koordinativni tela. Dr`avniot zavod za revizija ocenil deka vo Ministerstvoto za lokalna samouprava ne e vospostavena vnatre{na kontrola, kako i sistem na finansiski i drugi kontroli, vklu~uvaj}i gi i organizacionata struktura, metodite i procedurite na rabotewe. Spored revizorot ova go zgolemuva rizikot od nezakonsko i nenamensko tro{ewe na buxetskite sredstva i pridonesuva vo pogolem broj slu~ai pla}awata da se vr{at bez potkrepuva~ka dokumentacija. ^ETVRTINA OD JAVNITE NABAVKI NEZAKONSKI Pri revidiraweto na javnite nabavki kaj instituciite koi bile predmet na revizija konstatirano e deka od vkupno voo~enite neregularnosti, okolu edna ~etvrtina se odnesuvaat na izvr{eni nabavki bez da se sprovede postapka za javna nabavka. Konstatirani se nepravilnosti pri primenata na metodologijata za bodirawe, nepravilnosti pri izgotvuvawe na izve{taite od evaluacijata, rang listite, predlog za izbor na najpovolni ponuduva~i i donesuvawe na odlukata za izbor.Sklu~eni se dogovori za javni nabavki koi ne gi sodr`at osnovnite elementi od tenderskata dokumentacija i ponudata: cena, koli~ina ili vrednost, kako i dogovori so razli~ni uslovi od uslovite dadeni vo ponudite ili tenderskata dokumentacija, so vrednost pogolema od onaa od odlukata za javnata nabavka ili od planot.

MIL^IN: NE SUM KODO[, TUKU POLITI^KA @RTVA irektorot na fondacijata Institut Otvoreno op{testvo, Vladimir Mil~in, gi otrfli informaciite deka sorabotuval so tajnite slu`bi na prethodniot sistem. Toj veli deka negovata lustracija e politi~ki lin~ vo koj stradaat procedurata, pravoto, faktite, demokratijata, pravnata dr`ava i lu|eto, a krajna cel e tokmu Fondacijata. Toj svika pres-konferencija otkako minatata nedela Komisijata za lustracija istakna deka otkrila kodo{ pod psevdonim Dramaturg, vo koj javnosta, a i toj samiot, go prepoznala nego. Kako {to istakna Mil~in, postoi dosie od 217 stranici, ~ija kopija toj zel vo 2000 godina. Koga ja dobil kopijata Mil~in pobaral sodr`inata na dosieto da ostane tajna do 2047 godina i toa toga{ mu bilo odboreno. “Jas sum `rtva vo toa dosie, predmet na obrabotka. Obvinet sum za anarho-liberalizam i toa poradi u~estvo vo demonstracii vo 1968 godina, poradi sorabotka so vesnikot “Beogradski student” i kako osnova~ na “Fokus” i na teatarskata grupa Sveti Nikita Goltarot”, veli Mil~in. Toj negira sorabotka so organite za vnatre{ni raboti i tvrdi deka naprotiv, mu bile prislu{uvani telefonski razgovori, mu bila sledena po{tata i negovite dvi`ewa i aktivnosti.

D

SOBRANIETO UTRE ]E JA IZBIRA NOVATA VLADA retsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski, zaedno so koordinatorite na prateni~kite grupi denes }e go utvrduvaat tekot na sednicata za izbor na novata vlada. Redosledot na pratenicite koi }e u~estvuvaat vo pretresot go utvrduva pretsedatelot na Sobranieto, spored Delovnikot, na na~in koj obezbeduva u~estvo vo raspravata na pratenici od razli~ni politi~ki partii zastapeni vo Parlamentot. Po~etokot na sednicata e zaka`an za sreda napladne, a treba da zavr{i sledniot den na polno} so izbor na Vladata. Po ovaa sednica mandatarot, odnosno ve}e izbraniot premier do Sobranieto }e gi dostavi imiwata na zamenicite-ministri, koi }e se biraat na sobraniska sednica {to }e bide zaka`ana za petok napladne. Na sednicata za izbor na novata vlada, kako {to se predviduva vo Delovnikot za rabota na Sobranieto, mandatarot Nikola Gruevski treba da ja obrazlo`i Programata i Predlogot za sostav na vladata pred pratenicite. Glasaweto za izbor na vladata se vr{i po Predlogot za sostav na vladata vo celina so javno glasawe. Izjasnuvaweto se vr{i po zavr{uvaweto na pretresot, a najdocna na polno}. Nikola Gruevski, koj e {esti premier od nezavisnosta na Makedonija, po tretpat dobiva mo`nost da formira vlada otkako VMRO-DPMNE pobedi na izborite vo 2011, 2008 i 2006 godina.

P

DENES PO^NUVA RO^I[TETO ZA STE^AJNATA POSTAPKA ZA A1 enes vo Osnovniot sud dva vo Skopje po~nuva soslu{uvaweto po predlogot za poveduvawe na ste~ajna postapka. Kako {to informiraat ottamu, na prvoto ro~i{te }e se utvrduva dali A1 televizija ima nekakvi uslovi za naplata na dolgot ili neizbe`no e da bide otvorena ste~ajna postapka. So ova, vsu{nost, Upravata za javni prihodi go napravi posledniot ~ekor za naplata na dolgot od 9,5 milioni evra koi A1 televizija go ima kon dr`avata po osnov na neplaten danok. Preku Dr`avnoto pravobranitelstvo Upravata pred deset dena podnela inicijativa za poveduvawe na ste~ajna postapka za TRD A1 Televizija DOOEL Skopje. Upravata informira deka sozdadeni se site zakonski uslovi koi se propi{ani vo Zakonot za ste~aj vrz osnova na koi go osnovaat nivniot predlog za otvorawe na ste~ajna postapka. Od Pravobranitelstvoto za “Kapital” velat deka se raboti za predlog na koj sudot treba da odgovori dali ima uslovi za otvorawe ste~aj ili nema. Za privremen ste~aen upravnik e nazna~en Aco Petrov. Toj prethodno za “Kapital” re~e deka ve}e ostvaril sredba so slu`benicite na A1. “Ve}e ostvariv sredba so slu`bite od A1 televizija vo prostoriite na Pero Nakov bb. Mo`am da ka`am deka imam dosta korekten odnos i sorabotka so niv. Sega treba da izvr{am uvid na dokumentacijata, taa vo A1 i taa {to be{e zapleneta pri inspekciskot nadzor koj go napravi UJP. ]e gi stavame na hartija site pobaruvawa, koi se obvrskite na dol`nikot i dali dol`nikot ima mo`nosti da gi isplati tie obvrski”, re~e Petrov.

D


Kompanii / Pazari / Finansii

8

KAPITAL / 26.07.2011 / VTORNIK

MASOVNA UPOTREBA NA PALMOVO MASLO VO MAKEDONIJA

EVTINOTO PALMOVO MASLO IM SE NAJDE NA RESTORANITE

 ^etiri milioni dolari godi{no tro{i Makedonija za uvoz na palmovo maslo za gotvewe. Ova maslo ne go koristat doma}instvata, no zatoa mnogu se upotrebuva vo restorani i sendvi~arnici vo zemjava zatoa {to e poevtino i podolgotrajno, a vo isto vreme e cel na kritiki od ekolozite i od zdravstvenite eksperti

soki temperaturi, pote{ko pa se koristi za IVA BAL^EVA oksidira, pove}ekratno pr`ewe na hranata. NISKATA CENA – e t i r i mi l i o n i dolari godi{no MAGNET ZA UVOZNICITE tro{i Makedonija Makedonskite firmi go uvza uvoz na palmovo ezuvaat palmovoto maslo maslo za gotvewe. naj~esto kako gotov proizvod. Ova maslo ne go Golden Nuts ve}e dve godini koristat doma}instvata, no go uvezuva ovoj proizvod od zatoa mnogu se upotrebuva vo Malezija i go distribuira restorani i sendvi~arnici na makedonskiot pazar. Otzatoa {to e poevtino i pod- tamu tvrdat deka palmovoto olgotrajno, no vo isto vreme e maslo gi ima site sertifikati cel na kritiki od ekolozite i za zdrava hrana i e mnogu od zdravstvenite eksperti. barano. Pob aruva~kata na pal - “Iako se zabele`uva namalumovo maslo i na svetsko vawe na uvozot na palmovo nivo bele`i porast, a kako maslo vo prviot kvartal od pri~ina, pokraj niskata cena, 2011 godina, sepak, mo`eme da e {to s$ pove}e se koristi ka`eme deka sme zadovolni kako biogorivo. No, prehran- od toa kolku e baran ovoj benata industrija e najgolem proizvod. Proda`nata cena potro{uva~. Poznava~ite se dvi`i okolu 60 denari velat deka palmovoto maslo za kilogram. Ova e zdrav vo ishranata vo posledno proizvod, koj gi ima site servreme stana hit, a negovata tifikati i e poekonomi~en. golema upotreba e rezultat Negovata nabavna cena e na poniskata cena od drugite dosta niska”, objasnuvaat od masla, kako son~ogledovoto Golden Nuts. i maslinovoto. Toa mo`e Palmovoto maslo se koristi i podobro da izdr`i vi- i za kozmeti~ki proizvodi.

^

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

Na svetsko nivo kozmeti~kata industrija koristi 6%-7% od vkupnata koli~ina. Zdravstvenite eksperti objasnuvaat deka postojanata upotreba na site rafinirani masla, me|u koi i masloto od palma, e {tetna. Vakvite proizvodi sodr`at zasiteni i transmasni kiselini koi go zgolemuvaat holesterolot vo krvta i sozdavaat rizik od pojava na srcevi bolesti. “Upotrebata na palmovo maslo, taka kako {to se koristi kaj nas, mo`e da dovede do pojava na zgolemen holesterol vo krvta, pro{iruvawe na krvnite sadovi, koi mo`e da dovedat do srcevi zaboluvawa. Od zdravstven i nutricionisti~ki aspekt, pregolemata upotreba na ovoj vid maslo pri gotvewe e {tetna”, velat od centarot za zdrava hrana Vitalia. Tie ne go pobivaat faktot deka masloto sodr`i i mnogu vitamini, kako E i A, koi se korisni, no koristeweto treba da bide vo umereni koli~ini. Gre{kata se locira vo golemata i nepravilna O

G

L

A

S

upotreba. Pred okolu pet godini, palmovoto maslo se najde na listata so {tetni proizvodi, no sega EU ja povle~e taa odluka. Sanitarnite slu`bi na zemjite-~lenki na EU ja zabranija proda`bata na site prehranbeni proizvodi koi sodr`at ekstrakti na lut piper, za~inot kirikum i palmovo maslo, so obrazlo`enie deka sodr`at opasni materii koi predizvikuvaat rak. No, EU poleka ja povlekuva zabranata. Odlukata e del od revizijata na regulativite na Evropskata komisija za registracija, procenka, avtorizacija i zabrana na hemikalii – REACH. INDONEZIJA I MALEZIJA NAJGOLEMI PROIZVODITELI Indonezija i Malezija se najgolemi proizvoditeli i izvoznici na palmovo maslo. “Ova e dobra vest. Nema ve}e da bidat potrebni testovi na produktite i sertifikati so koi }e se doka`uva otsustvoto na {tetni materii”, izjavi Purbojo Guritno, {ef

za nadvore{ni raboti vo ramkite na Asocijacijata na indoneziski proizvoditeli na palmovo maslo (Gapki). Revizijata na REACH regulativite c na }e gi oslobodi izvoznicite vrskata palmovo maslo od obvrskata duvawa da pravat prilagoduvawa andardza da gi ispolnat standardomisija. ite na Evropskata komisija. “Palmovoto maslo nee se rehkoristi zamo za prehranbeni proizvodi, tuku ite i za oleohemikaliite uni, za izrabotka na sapuni, ten masni kiselini, masten ”, alkohol i glicerin”, dodade toj. Ministerot za trgovija, Mari Elka Pangestu, isto taka ja pozdravi odlukata kako dobra vest za indoneziskite izvoznici. “Vo odnos pogled na REACH regulativite, hemiskite sostojki na palmovoto maslo se proglaseni za bezbedni”, izjavi taa. Od Agencijata za hrana i veterinarstvo

vo Makedonija se nedostapni za odgovor za golemata upotreba i zdravstvenite posledici od koristeweto na palmovoto maslo vo ugosj titelskite objekti vo zemjava.

 PREGLED VESTI SE GRADI PATOT DO SKI-CENTAROT KO@UF rade`nite aktivnosti za izgradba na patot kon ski-centarot Ko`uf od gevgeliska strana se vo poln ek. Izgraden e most, a patot, koj e predvideno da ima dve kolovozni letni, se pokriva so asfalten sloj. Rabotnicite na Granit, koi rabotat na teren, o~ekuvaat patot da bide gotov pred predvideniot rok od 18 meseci. “Patot otsekoga{ be{e problem. Po~navme vo 2007 godina, no svetskata ekonomska kriza predizvika namalen interes za investirawe. Sepak, o~ekuvame mnogu naskoro da se izgradi patot i da bide pu{ten vo upotreba. Ova e redok primer kade {to dr`avata dava poddr{ka na privatniot biznis”, izjavi Angel Nakov, direktor na Ko`uf. Regionalniot pat Kowsko (Smrdliva voda)-Ko`uf, so dol`ina od 17,4 kilometri, po~na da se gradi kon po~etokot na mart. So izgradbata na ovaa delnica }e se zgolemi bezbednosta na turistite koi patuvaat kon ski-centarot Ko`uf.

G

“KRU[EVO ETNO GRAD” PO TRETI PAT o~na manifestacijata “Kru{evo etno grad”, ~ija cel e da go promovira turizmot vo ovoj makedonski grad. Treta godina po red pred Makedoniumot sve~eno se otvora manifestacijata, koja }e trae do 10 avgust. Pove}e od 200 kru{ev~ani vo gradski, komitski, turski nosii, pribli`uvaj}i ja kulturata, no i tradicijata i duhot na vremeto od ilindensko Kru{evo }e im go raska`at bogatoto kulturno-istorisko nasledstvo na turistite. “Stoime gordi i ispraveni, praznuvaj}i gi golemite uspesi {to gi postignavme so na{ata rabota, trud i verba vo podobro utre. Ovie tri godini se renoviraa i se otvoraa smestuva~ki kapaciteti, restorani, pati{ta i sportski tereni. Se otvori i najgolemiot muzi~ki muzej vo Evropa na na{ata najgolema yvezda To{e Proeski”, izjavi Ranko Petrovi}, eden od inicijatorite na “Kru{evo etno grad”. Gradona~alnikot Vasil~o Dam~eski izrazi nade` deka so ovaa manifestacija Kru{evo }e stane posakuvana turisti~ka destinacija. Spored ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~evska-Milevska, site ovie proekti imaat za cel za`ivuvawe na tradiciite i na kulturnite vrednosti. “Prekrasno e ~uvstvoto koga ovde so site nosii, so site avtenti~nosti, se navra}ate na starite obi~ai vo Kru{evo. Toa }e go vidat mnogu turisti i posetiteli. O~ekuvam golema posetenost, o~ekuvam da gi po~uvstvuvame istoriskite momenti na Kru{evo. Efektite se pozitivni i od ekonomski i od turisti~ki aspekt”, istakna taa. Spored knigata na posetiteli, postavena vo spomenikot Ilinden, vo ovie tri godini Kru{evo go posetile okolu 10.000 gosti.

P


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 26.07.2011 / VTORNIK

9

FX3H - EVROPSKI PRETPRIEMA^ ZA 2011 IVANA KOLEVA

koleva@kapital.com.mk

akedonskata kompanija za vizuelni efekti i animacija, FX 3H, na ceremonijata na najstarata i najpresti`na ekonomska {kola vo Var{ava, Polska, ja dobi nagradata “Nov evropski {ampion za 2011 godina”, za primer na uspe{no pretpriemni{tvo i postignuvawe me|unaroden razvoj so primena na inova-

M

tivni metodi. Vo konkurencija na pove}e od 100 nominirani kompanii od Slovenija, Hrvatska, Polska, Romanija, Rusija, Estonija, [panija, Ungarija, Slova~ka i Ukraina, kompanijata FH 3H, poka`a deka vo Makedonija postojat mo`nosti za razvoj na uspe{ni biznis-modeli koi za mnogu kratko vreme mo`at duri da go osvojat i te{ko dostapniot holivudski pazar. Izborot na pretpriema~ite e napraven od strana na presti`en komitet, sostaven od vode~ki li~nosti od aka-

demskite i delovnite zaednici, a glaven akcent e staven na razli~nosta na zemjite od kade {to doa|aat kompaniite, industrijata, temite, fazite na porast na firmite, predizvicite i strategiite za internacionalizacija. Vizionerite i osnova~ite na FH 3H, Kristijan Danilovski i Milivoje Gor|evi}, uspeaja za nepolna dekada od firma so dvajca vraboteni da ja zgolemat kompanijata na 75 vraboteni i da go osvojat holivudskiot pazar, rabotej} i na filmovi od najvisok rang, kako The Golden Compass, K

ZAPLENETI 108 KILOGRAMI SVINSKO MESO arinskite inspektori vo petokot na avtopatot KumanovoSkopje zaplenija 108 kilogrami svinsko meso. Okolu 18:30 ~asot vo neposredna blizina na benzinskata pumpa na Makpetrol kaj seloto Romanovce inspektorite od Oddelenieto za istragi izvr{ile kontrola na patni~ko motorno vozilo so makedonski registarski tabli~ki, upravuvano od makedonski dr`avjanin i vo baga`niot prostor otkrile 108 kilogrami svinsko meso so koska, spakuvano vo ~etiri plasti~ni vre}i, informiraat od Carinskata uprava. Spored izjavata na voza~ot, mesoto go prezel kaj pumpata na Makpetrol od negov rodnina, koj prethodno upravuvaj}i tovarno vozilo–ladilnik so makedonski oznaki go vnesol mesoto vo Makedonija preku grani~niot premin Deve Bair, no pri vlezot se prijavil kako prazen. Mesoto bilo nabaveno vo Bugarija i bilo preneseno skrieno vo kabinata na voziloto. Protiv dvete lica }e bide podneseno barawe za poveduvawe prekr{o~na postapka soglasno odredbite od carinskiot zakon.

C

]E SE GASIFICIRAAT POVE]E JAVNI USTANOVI VO KUMANOVO ri u~ili{ta, gradinka i biblioteka, site vo centaralniot del na Kumanovo, se slednite javni ustanovi koi }e se gasificiraat. Ekipite na javnoto pretprijatie Kumanovo gas, intenzivno rabotat na postavuvawe gasovodna mre`a do objektite. Najavuvaat deka vo septemvri ovie objekti }e bidat priklu~eni na mre`ata i novata grejna sezona }e ja po~nat so zatopluvawe na gas. “Dadovme prednost vo priklu~uvaweto na ovie dva objekti, bidej}i se raboti za golemi potro{uva~i na gas i se nadevame deka s$ }e bide realizirano spored predvidenata dinamika. Vo septemvri se o~ekuva da bidat priklu~eni i prvite doma}instva, zatoa vo avgust, preku kampawa, }e gi informirame gra|anite za prednostite na gasot i za mo`nostite za priklu~uvawe na gasot”, veli Olgica Dimitrievska, rakovoditel vo J.P Kumanovo gas. Dosega javnoto pretprijatie izgradi okolu 13 kilometri sekundarna mre`a, a investirani se blizu 2,7 miloni evra od buxetot na op{tinata.

T

O

M

E

R

Resident Evil-Afterlife i mnogu drugi. Posledniot film na FH 3H, Transformers 4- Dark of the moon, najverojatno }e bide i kandidat za Oskar za vizuelni efekti, a istiot im donese brojni drugi proekti, za koi sega kompanijata dopolnitelno }e vrabotuva nad 30 novi lu|e. “Sekoj pretpriema~ koj saka da otvori sopstven biznis pred s$ treba da go realizira toa {to navistina go saka, no i da bide podgotven na naporna rabota, so nadminuvawe na brojni predizvici koi stojat na patot.

C

I

J

Iako nie uspeavme so mnogu trud da go dosegneme holivudskiot pazar, sepak, edno e da se probiete, a drugo e da se odr`ite na eden vakov navistina dinami~en i visokokonkurenten pazar”, veli Kristijan Danilovski, osnova~ i izvr{en direktor na FH 3H. Ovaa inicijativa e vo organizacija na Evropskata fondacija na pretpriemni{tvo, vo sorabotka so Biznis{kolata za istra`uvawe od Barselona IASE i Var{avskata ekonomska {kola, so cel da se identifikuvaat uspe{ni

17.03.2010 9

A

L

E

N

O

G

L

A

S

modeli na pretpriema~i od Centralna i Isto~na Evropa i Rusija, koi imaat golem talent za razvoj na firmite preku inovacii vo edno visokokonkurentno me|unarodno opkru`uvawe. Procesot }e zavr{i so publikacija i prezentacija na najdobrite pretpriema~ki primeri, me|u koi i primerot na FH 3H, od strana na profesorite od razli~nite zemji na Univerzitetot Kembrix, vo juli slednata godina, kade {to u~estvo }e zemat i profesorite od Univerzitetot Amerikan kolex od Skopje.


Kompanii / Pazari / Finansii

10

 PREGLED VESTI VO OHRID LETNA [KOLA ZA EU LIDERI o organizacija na Ekonomskiot fakultet pri Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Ohrid v~era po~na vtorata me|unarodna letna {kola “Napravi razlika - stani inovativen EU lider”. [kolata }e trae do 31. juli, a vo nea teoretski i prakti~ni predavawa pred studentite od 14 dr`avi }e odr`at renomirani profesori i istra`uva~i od oblasta na menaxmentot, liderstvoto i inovaciite. Od Organizaciskiot odbor na Ekonomskiot fakultet istaknuvaat deka pribli`uvaweto na najsovremenite dostignuvawa na konceptot “Inovativen EU lider” }e pridonese za zgolemuvawe na kapacitetot na makedonskite idni menaxeri vo procesot na dobli`uvawe na Makedonija kon Evropskata unija.

V

TETEKS-JARN I OFICIJALNO VO STE^AJ etovskata tekstilna kompanija Teteks-Jarn i oficijalno e vo ste~aj. Spored podatocite od Centralniot registar, osnovniot sud vo Tetovo na 11. juni donese re{enie za otvorawe ste~ajna postapka na Dru{tvoto za proizvodstvo na predivo i volnica i promet so tekstilni proizvodi Teteks–Jarn. Za ste~aen upravnik e nazna~en Agron Arifi. Na sudskoto ro~i{te, koe se odr`a pred dve nedeli, koga be{e otvorena ste~ajnata postapka, sudot utvrdi rok od 30 dena za povikuvawe na doveritelite da gi prika`at svoite pobaruvawa. Spored ste~ajniot upravitel Agron Arifi, na denot na otvoraweto na ste~ajnata postapka `iro-smetkata na Teteks-Jarn bila sosema prazna.

T

BALKAN SITI TRANSPORT ]E GI ODR@UVA UKRAINSKITE AVTOBUSI ompanijata Balkan siti transport grup }e ja vr{i popravkata i odr`uvaweto na ukrainskite avtobusi koi Ministerstvoto za transport i vrski gi nabavi za Javnoto soobra}ajno pretprijatie JSP. Spored podatocite od Centralniot registar, londonskata kompanija Siti transport konstrak{n investments LTD osnova{e kompanija za popravka i odr`uvawe na prevozni sredstva so osnoven vlog od 5.000 evra. Sedi{teto na kompanijata se nao|a kaj administrativnata zgrada na JSP vo Avtokomanda, a za nejzin upravitel e nazna~ena Tetjana Derjaga od Ukraina. Spored direktorot na JSP, Mi{ko Nikolovski, ukrainskata kompanija Livivski avtobusni zavod - LAZ, od kade {to bea nabaveni avtobusite za javniot prevoz ja osnovala ovaa kompanija vo Makedonija, bidej}i nabavkata na avtobusi e golema i vo periodot dodeka trae garancijata, spored dogovorot, mora da ima servis za avtobusite. Britanskata kompanija koja se javuva kako osnova~ na podru`nicata na LAZ e partner na ukrainskata kompanija vo delot na odr`uvawe na avtobusite. Dvete kompanii, spoeni vo konzorcium pred ~etri godini bea zainteresirani da ja kupat srpskata Industrija za hidraulika i pneumatika “Prva petoletka”, no nivnata ponuda be{e odbiena. Vladata od LAZ sklu~i dogovor na nabavka na vkupno 84 avtobusi, a vo izminatite nekolku meseci pristignaa vkupno 32.

K

пonedelnik - 25.07.2011

+

25.07.2011

Мермер.Комбинат Пр. ЗК Пелагонија Стопанска бан. Битола Комерцијална банка Макстил 25.07.2011

Скопски пазар ФЗЦ 11 Октомври Алкалоид Македонски телеком РМДЕН 09

-

раст

+41,03% +7,38% +6,77% +1,10% +0,78 пад

-3,16% -3,00% -0,92% -0,78% -0,18%

нова цена

550,00 2416,00 2723,00 3647,00 184,00

нова цена

6.101,00 679,00 4.342,00 501,00 88,00

KAPITAL / 26.07.2011 / VTORNIK

JOVAN DABEVSKI

GENERALEN DIREKTOR I SOPSTVENIK NA ZDRAVJE RADOVO

ZDRAVJE RADOVO OTVORA TRETA MLEKARNICA VO MAKEDONIJA

 Za okolu eden mesec kompanijata Zdravje Radovo }e otvori treta mlekarnica vo Makedonija, investirale 3 milioni evra i }e vrabotat 20 lu|e. Generalniot direktor na Zdravje Radovo, Jovan Dabevski, vo intervju koe vo celost }e bide objaveno vo najnoviot broj na magazinot “Kapital” zboruva za novata investicija i za sostojbite vo makedonskata mle~na industrija MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

a okolu eden mesec kompanijata Zdravje Radovo }e otvori treta mlekarnica vo Makedonija, vo koja }e se proizveduvaat trajno mleko, pudinzi, sutlija{i i mle~ni napitoci so razli~ni vkusovi. Vo noviot proizvoden pogon sopstvenicite investirale 3 milioni evra i }e vrabotat 20 lu|e. Za tri godini ovaa fabrika na Zdravje Radovo treba da prerabotuva 50.000 litri mleko dnevno, {to }e bide 55% rast na vkupnata koli~ina mleko od 90.000 litri dnevno, koja sega dvete fabriki ja prerabotuvaat. Zdravje Radovo, koja e vtora po golemina mlekarnica vo Makedonija, minatata godina ja zavr{ila so vkupni prihodi od 15 milioni evra i pove}e od 2 milioni evra dobivka. Generalniot direktor, Jovan Dabevski, vo intervjuto za izdanijata na Kapital Media Grup, koe vo celost }e bide objaveno vo petok veli deka sekoja godina proizvodstvoto na kompanijata raste

Z

vo prosek okolu 15% i taka planiraat da prodol`at i ponatamu. Od vkupnata proda`ba 20% se izvezuva na pazarite vo Srbija, Kosovo, Crna Gora, Bosna i Hercegovina i Hrvatska. Iako, kako {to veli Dabevski, proizvodite na Zdravje Radovo vo Belgrad, Podgorica i Pri{tina dobro gi znaat, `elbata na menaxmentot e kompanijata da prodol`i da se {iri na balkanskite pazari, zatoa {to makedonskiot pazar e mal i nema dovolno surovina za prerabotka. Dabevski ne krie deka razmisluva za akvizicija ili investicija vo nova mlekarnica na sosednite pazari, so cel posilno pozicionirawe na Balkanot. “Ne se nosime od idejata deka mora da izvezuvame na amerikanskiot pazar ili vo Kanada i da preskokneme edna cela niza pazari, tuku deka pred s$ treba da izvezuvame vo na{eto opkru`uvawe. Vo momentot koga }e gi osvoime ovie pazari od Jugoisto~na Evropa, ako imame u{te koli~ini bi odele eden ~ekor ponatamu - vo EU, a duri potoa na podale~nite pazari. Smetame deka sega s$ u{te

mo`eme da rasteme na pazarite vo sosedstvoto, a ako analizirame po dr`avi, vo Srbija, Crna Gora i Kosovo sme navistina prepoznatliv brend”, veli Dabevski. Toj veli deka Svedmilk predizvikal vistinska distorzija vo makedonskata mle~na industrija pazarot. “Mislam deka slu~ajot premnogu se eksponira{e i se iskoristuva{e i vo politi~ki celi. Jas nikoga{ ne bi ubeduval farmer da zeme kredit i da mu potpi{am dogovor deka }e mu go pla}am mlekoto po cena dvapati pogolema od svetskite ceni. Toa be{e “superprikazna”. No, koga gi nateraa lu|eto da vlezat vo toj biznis, prestanaa da im go pla}aat mlekoto. Ako se analizira slu~ajot Svedmilk, mislam deka celata rabota premnogu se tretira{e mediumski, pred s$, poradi toa {to se o~ekuva{e deka so nejzinoto doa|awe mnogu }e se podobri mlekoproizvodstvoto. No, tie o~ekuvawa bea pogre{ni”, smeta Dabevski objasnuvaj}i deka e golema zabluda veruvaweto koe postoi vo Makedonija deka zgolemenata konkurencija so novi

 "Filozofijata na biznisot e ili postojano da rastete, ili koga }e re~ete dosta mi e - po~nuvate da pa|ate"- veli Dabevski mlekarnici po definicija }e gi podobri sostojbite vo mle~nata industrija. Najva`no e sekoja mlekarnica da gradi zdravi odnosi so farmerite. Toga{ }e ima op{t rast na proizvodstvoto”, veli Dabevski.

пonedelnik - 25.07.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка

3м 4,00%

6м 5,50%

24м 5,00%

36м 7,90%

Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка

4,80% 4,60% 4,00%

5,60% 4,80% 5,00%

8,10% 5,00% 8,20%

8,50% 5,00% 8,30%

ТТК банка Алфа банка Уни банка

4,60% 4,50% 5,00%

5,50% 5,90% 6,00%

8,50% 8,00% 9,00%

9,00% 8,30% 9,50%

Еуростандард банка

5,30%

6,50%

9,00%

9,50%

Инструмент

3м 2,20% 2,10%

6м 2,70% 2,50%

24м 3,80% 3,60%

36м 4,10% 4,50%

Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

2,50% 2,40% 2,70% 2,40% 2,55%

3,00% 2,90% 3,00% 3,00% 3,00%

3,75% 4,10% 4,20% 4,20% 4,50%

4,00% 4,50% 4,70% 4,50% 6,00%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

1,45% 1,4% 0,19% 0,13%

Странска валута

13%

Држава ЕМУ САД

Валута евро долар

Среден 61,6329 42,8274

В.Британија Швајцарија Канада Австралија

фунта франк долар долар

69,8232 52,2800 45,1259 46,5716

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5% 4%

1,61% 1,6% 0,25% 0,18%

1,82% 1,8% 0,42% 0,24%

3%

12м 2,19% 2,2% 0,75% 0,53%

2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

10% 20%

Извор: НБРМ

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула

КУРСНА ЛИСТА

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

4,00% 5,50%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка

камата

Благајнички записи Ломбарден кредит

Нето вредност

1M

3M

6M

1Y

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

29.224.278,95

-0,31%

-5,07%

-9,61%

1,52%

-5,58%

21.07.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

49.959.082,35

4,59%

-4,77%

-7,47%

3,63%

-8,46%

21.07.2011

Иново Статус Акции

15.587.033,73

-0,30%

1,66%

-3,37%

-1,13%

4,07%

21.07.2011

КД БРИК

40.439.160,28

2,87%

-4,14%

-4,74%

3,88%

-5,23%

20.07.2011

КД Нова ЕУ

24.053.605,63

-3,03%

-7,92%

-11,71%

-4,58%

-8,15%

20.07.2011

КБ Публикум - Балансиран

31.345.638,73

0,63%

-0,53%

-3,38%

2,41%

0,05%

21.07.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.119.137,78

0,46%

1,15%

0,00%

0,00%

0,00%

21.07.2011

КБ Публикум Паричен

49.177.763,02

0,46%

0,00%

0,00%

0,00%

0,00%

21.07.2011


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 26.07.2011 / VTORNIK

I POKRAJ GOLEMIOT INTERES ZA @ELEZNI^KI TRANSPORT

11

 PREGLED VESTI

ZAKONOT STAVI RAMPA NA LIBERALIZACIJATA!

 Dve doma{ni i edna stranska kompanija dosega se odbieni da vlezat na liberaliziraniot `elezni~ki tovaren soobra}aj. Neprecizniot zakon ostava brojni mo`nosti nadle`noto telo sekoga{ da ima argument protiv koe bilo barawe SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

edore~enosta na Zakonot za liberalizacija na `elezni~kiot soobra}aj e pri~inata zo{to niedna privatna kompanija ne uspea da dobie licenca za prevoz vo tovarniot `elezni~ki soobra}aj edna godina od donesuvaweto na ovoj Zakon. Dupkite vo Zakonot, spored izvori na “Kapital”, bile pri~inata za odbivaweto na baraweto na Slovene~ki `eleznici. Ovaa kompanija, koja posledna aplicira{e za licenca vo tovarniot `elezni~ki soobra}aj, spored istite izvori, ne uspeala da go dobie sertifikatot za sigurnost “del B” od Upravata za sigurnost pri Ministerstvoto za transport bidej}i ne navela kakvi opasni materii }e prevezuva. Ovaa informacija ne bila prezicirana vo Zakonot. Poradi ova, no i poradi u{te nekolku tehni~ki zabele{ki Upravata odbila na Slovene~ki `eleznici da & izdade sertifikat za sigurnost “del B”, koj e preduslov za dobivawe licenca za rabota, iako kompanijata ve}e poseduva takvi sertifikati za rabota vo dve dr`avi-~lenki na Evropskata unija. Osven slovene~kata kompanija, dosega za prevoz na stoki vo tovarniot `elezni~ki soobra}aj apliciraa i dve doma{ni privatni kompanii. Delta

N

10%-15% reil kargo i Eling bea odbieni u{te vo fazata na barawe dozvola za rabota od Agencijata za regulirawe na pazarot za `elezni~ki uslugi. Sopstvenikot na Eling toga{ obvini deka baraweto mu e namerno odbieno za da ne se dozvoli konkurencija na M@Transport, a objasnuvaweto bilo deka kompanijata nema dovolen finansiski kapital, kriterium koj isto taka ne e preciziran vo Zakonot. Eling ve}e ima podneseno i `alba do Upraven sud. Upatenite komentiraat za “Kapital” deka interesot za vlez na privatni kompanii za prevoz na tovar i stoki e ogromen bidej}i }e rezultira so namaluvawe na cenite na transportot vo prosek 10%-15% i zgolemuvawe na kvalitetot na uslugite. So toa makedonskite kompanii bi dobile poevtin prevoz, a nivnite proizvodi bi stanale pokonkurentni na

DOW JONES

12.681,20 S&P 500 1.345,02

3.000

-0,34%

+0,09%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 7.328,04

+0,02%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 861,91

-0,79%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

+0,38%

3.200

МБИД

120 116

2.800

112

2.600

108

2.000

2.400

104

1.800

2.200

100

2.400 2.200

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

NASDAQ 100 2.404,24

+0,69%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 60.270,50

+0,01%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.925,93

SWISS 6.023,95

-0,15% -0,13%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 22.293,30

И��ДЕКСИ РЕГИОН

-0,87%

+0,80%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

+0,04%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.069,93

SOFIX 419,99

-1,18%

-0,24%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 735,56

ATHEX 1.272,45

-1,16%

БИП

35,00 Политика

61,00 Соларис Загребска бан

-0,68%

SASX 10 982,67

Главен индекс на Белградската берза

380,00

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 18.871,30

BELEX15 731,31

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

АЗИЈА ИНДЕКСИ

-0,81%

preku Hrvatska, Srbija, Makedonija do Solun. Spored Zakonot za `elezni~ki sistem, donesen minatata godina, sekoja privatna, doma{na i stranska kompanija mo`e da bara dozvola za vr{ewe javen `elezni~ki prevoz. Osven golemiot broj uslovi koi treba da gi ispolni, mora da poseduva i sertifikat za sigurnost za vr{ewe javen `elezni~ki prevoz. Otkako }e dobie mo`nost da operira po prugite, vo prvite tri godini }e prevezuva samo stoka, a potoa mo`e da podnese i barawe za zakup na prugi za prevoz na patnici.

3.000

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

NIKKEI 225 10.050,00

stranskite pazari. Izvori za “Kapital” velat deka vo momentov u{te edna evropska privatna kompanija od oblasta na `elezni~kiot transport podgotvuva barawe za vlez vo doma{niot `elezni~ki tovaren biznis. Vo me|uvreme i Slovene~ki `eleznici so tim od slovene~kata ambasada podgotvuvaat nova aplikacija za povtorno da pobaraat licenca za prevoz po makedonskite prugi. Nivnata investicija bi iznesuvala okolu pet milioni evra, a celta e da zakupat trasa po koja }e prevezuvaat opasni materii od Italija

2.600

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

+0,06%

BUGARIJA - 10 privatni `elezni~ki operatori, ROMANIJA - 27 operatori, SLOVENIJA - 3 operatori, GERMANIJA - 380 operatori

МБИ10

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

CAC 40 3.845,06

   

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

DR@AVI VO KOI USPE[NO OPERIRAAT PRIVATNI KOMPANII

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, пonedelnik - 25.07.2011

+0,38% -0,43% -0,10%

Извор: Македонска Берза

iznismenite se pesimisti za periodot {to sleduva. O~ekuvaat deka vo slednite tri meseci }e proizvedat pomalku otkolku dosega. Nedovolnata stranska, no i doma{na pobaruva~ka, kako i ote`natiot pristap do sve`i pari ostanuvaat problem za makedonskata prerabotuva~ka industrija. Obemot na proizvodstvoto na kompaniite vo zemjava vo juni ovaa godina bele`i pad vo sporedba so prethodniot mesec. Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, prose~noto iskoristuvawe na kapacitetite na makedonskite prerabotuva~i vo juni godinava iznesuva 58,3% od normalnoto iskoristuvawe. Pri~inite za ograni~enoto proizvodstvo vo juni godinava se dol`i na nedovolnata stranska pobaruva~ka so duri 18,8%, dodeka pak, 18,1% otpa|aat na nedovolnata doma{na pobaruva. Direktorite na prerabotuva~kite kompanii vo zemjava ocenile i deka vo juni finansiskite problemi so 12,8% go ograni~uvaat proizvodstvoto. Spored biznismenite, neizvesnoto ekonomsko opkru`uvawe u~estvuva so 9,2% vo ograni~enoto doma{no proizvodstvo. Statisti~kite podatoci poka`uvaat deka ekonomskata sostojba na delovnite subjekti vo juni 2011 godina e popovolna vo odnos na ocenkata za prethodniot mesec, kako i vo odnos na juni 2010 godina. Kompaniite ocenile deka obezbedenosta na proizvodstvoto so pora~ki e popovolna vo sporedba so ocenkata od prethodniot mesec. Statisti~kite podatoci poka`uvaat deka vo juni godinava zalihite na surovini i repromaterijali, kako i tekovnite nabavki na surovini i repromaterijali se pod i okolu normalata. Zalihite na gotovite proizvodi vo juni 2011 godina se zgolemeni vo sporedba so prethodniot mesec.

B

}e padnat cenite na `elezni~kiot transport po vlezot na pove}e subjekti

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.514,47 МБИД 2.553,15 ОМБ 117,89

BIZNISMENITE PESIMISTI ZA SLEDNITE TRI MESECI

63,90

Интерев.

1.800,00

Телек. Сло.

75,51

+16,67%

-10,29%

Разв. банка

2.699,00

Привр.банка

420,00 Подр. банка

480,00

-15,65%

17,02

Профицио

+2,35% -5,62%

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

98,98$/барел BRENT

117,13$/барел

КД. Груп

7.560,00

-4,42%

6.830,00

Сава

ЗЛАТО 1.617.00$/унца СРЕБРО 40.44$/унца БАКАР 439,400$/унца

+11,37% -13,16%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

+1,12%

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

-0,89% -1,30%

-0,32% 310,260$/галон -0,81%

ПРИРОДЕН ГАС

4,39$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

-1,07%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

+26,67%

+0,10%

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

ОМБ

ПЧЕНКА 690,00$/бушел

+0,67%

ПЧЕНИЦА 692,25/бушел

-3,80%

КАФЕ 2.42$/бушел

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

МЕТАЛИ

+0,83% +0,78% -0,36%

НИКЕЛ 23802.50$/унца АЛУМИНИУМ

2367.50$/унца ЧЕЛИК 603.00$/унца

-1,3% +1,4% /

СУРОВИНИ

+1,58% +2,18% +0.00%

-1,57% ШЕЌЕР +3,45% 27,25 СОЈА 1388,25$/бушел +0,07% КАКАО 3017.000$/буше

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.


Komentari / Analizi

12

KAPITAL / 26.07.2011 / VTORNIK

MO]NICITE UPRAVUVAAT  SAD

mo`e da pe~ati kolku saka i kolku im se potrebni dolari. Tro{okot e samo devalvacijata koja ja stimulira amerikanskata ekonomija. Dokolku EU po~ne da pe~ati evra, lesno }e dojde do kolaps na evroto i }e zamine vo istorijata kako proma{ena finansiska alatka. Kalimero varijanta D-R RUBIN ZARESKI

olemite o~ekuvawa deka 2011 godina }e bide presvrtna nema da se ostvarat. Padot na svetskite ekonomii vo 2008 godina nema brzo da prestane, bidej}i fundamentite koi se pri~ina za negovoto nastanuvawe ne se porazeni. Kako {to odminuvaat godinite s$ pove}e e jasno deka na del od bogatite pretpriema~i, odlu~uva~i, politi~ari i drugi mo}nici im odgovara vakvata sostojba. Vo periodot koga Grcija te{ko se spravuva so krizata, a branot koj mo`e da gi zafati i drugite dr`avi od evrozonata {iri panika, Evropskata centralna banka (ECB) mora{e da reagira so paket-merki. Celi 21 meseci pominaa vo spravuvawe so krizata so dr`avnite obvrznici koi dostasaa, a nema{e osnova da se vratat. Yidot koj se izgradi so udvojuvawe na naporite na evropskite lideri ima{e za cel da go spre~i domino-efektot, koj lesno mo`e{e da nalegne i vrz [panija i Italija. Dokolku ova se slu~e{e, a sostojbata s$ u{te e fragilna, nema{e mo`nost za stopirawe na procesot. Svesni za ovaa opasnost, Germanija, koja so svojata ekonomija e dvigatel na razvojot na EU, i ECB moraa da napravat koncesii. Mo`no e ovoj poteg da ne pomine tolku “glatko”, bidej}i s$ u{te postojat golemi doma{ni kritiki vo Germanija, Finska i Holandija za ovaa solidarnost. Tro{ocite za ovaa mega finansiska aktivnost se sveduvaat na 159 milijardi evra za Grcija i 440 milijardi evra za

G

otkup na dolgovite od evrodr`avite koi imaat problemi so dolgovite. Se ~ini deka paketot nema{e da bide dovolen dokolku ne se donese{e odluka za dopolnitelni kreditni linii, uslovena pomo{ na bankite koi ne pominaa na strestestovite. Evroto za kratko se stabilizira{e, otvoraj}i ja istovremeno mo`nosta za kupuvawe na ponekoja evropska akcija. Koga sme ve}e kaj niv, zagri`uva~ki e {to interesot e na najnisko nivo vo poslednite 18 meseci. Zatoa, sigurno e deka nema mesto za relaksirawe i godi{ni odmori. Intervencijata sodr`i u{te edna, spored mene mnogu va`na dimenzija. Glavnite pari vo paketot za spas na Grcija vo iznos od 109 milijardi doa|aat od MMF i od evroregionot. Kontaminiranite obvrznici vo iznos pogolem od 13,5 milijardi evra }e bidat otkupeni od komercijalnite banki vo paket koj vklu~uva dopolnitelen otkup nazad od vladite. Investitorite na ovoj na~in }e mo`e da go razmenat postojniot dolg na Grcija vo ~etiri instrumenti. Tri od niv }e bidat celosno pokrieni so kolateralni instrumenti od AAA, izdadeni kuponi so 30-godi{no dostasuvawe, a ~etvrtiot }e bide na 15 godini, so delumno kolateralizirani sredstva na “eskrou” smetka. Vaka postignatiot paket K

amerikanskite kompanii. Vsu{nost, na globalno nivo se soo~uvame so eden paradoks. Amerikanskite obvrznici intenzivno se kupuvaat, uvereni deka ne postoi dilemata za mo`en bankrot, a vsu{nost, FED ne pravi ni{to za da go sanira amerikanskiot dolg, da go zajakne dolarot i da go namali deficitot. Pri~inata e ednostavna. SAD mo`e da pe~ati kolku saka i kolku im se potrebni dolari. Tro{okot e samo devalvacijata koja ja stimulira amerikanskata ekonomija. Dokolku EU po~ne da pe~ati evra

potvrduva deka edinstven na~in da se vklu~at individualnite investitori vo programata e da bidat celosno pokrieni so garancii i se razbira, odli~no da zarabotat. Za razlika od Evropa, koja uporno se obiduva da se spravi so problemot na deficitite na dr`avite, pritiskaj}i vrz namaluvawe na tro{ocite, SAD “kulira”, ~ekaj}i Senatot da donese strate{ka odluka za vra}awe na dolgovite. Vo me|uvreme, dolarot pa|a, a izvoznata strana na amerikanskata ekonomija raste, isto kako i akciite na del od

O

M

E

R

C

I

J

A

L

N

I

O

G

L

A

lesno }e dojde do kolaps na evroto i }e zamine vo istorijata kako proma{ena finansiska alatka. Kalimero varijanta. [to }e se slu~uva na svetskite pazari vo naredniot period? Osnovno e {to site teorii za pazarni vrednosti, za ponuda i za pobaruva~ka, za kreirawe novi vrednosti se dovedeni pod znak pra{lnik. So drugi zborovi, povtorno se otvora prikaznata za toa kako nastana krizata i koj ja kreira{e? Taa e rezultat na narcizmot na golemite kompanii i mnogu slabiot odbranben finansiski mehanizam koj go razvija za da se spravat so problemite. Krizata se demonstrira{e kaj bankarskiot sektor, no nastana kaj finansiskite transakcii. Dolgo vreme najgolemite profiti se pravea vo investiciskoto bankarstvo, kade {to logikata na rabotewe e pove}e kockarska otkolku spored dadeni modeli. Razni finansiski gurua i agresivni mladi brokeri dobija odvrzani race da igraat na berzite kako da se vo kazino. Milijardite, koi ne bea nivni, gi stavaa kako vlog, a sekoj uspeh go kni`ea kako svoj. Zadovolni od visokite profiti, narcisoidnosta na kompaniite ode{e dotamu {to ni{to ne prezemaa kako element na za{tita vo slu~aj rabotite da trgnat nadolu. Tie site trguvaa so tu|i pari, kapital i vrednosti, pritoa raspredeluvaj}i go postojnoto bogatstvo, a ne sozdavajS

}i novo. Koga masovno se trgna po toj pat, piramidata od globalni razmeri be{e sozdadena i pra{awe na den be{e koga meurot }e se rasprsne. Toa se slu~i vo sredinata na 2008 godina. Nekolku banki bankrotiraa, dr`avite interveniraa so plasirawe iljadnici milijardi dolari vo sektorite koi, uslovno ka`ano, gi nacionaliziraa. Vo me|uvreme, edinstveno zemjite od grupata BRIK, plus Ju`na Afrika, sozdavaj}i novi konkurentni proizvodstva i proizvodi, uspevaat da obezbedat razvoj. Tie pariraat na slabiot dolar i na evroto so devalvacija na svoite valuti i visoka stapka na kreirana inflacija. Ekonomski prifatlivo, iako nefer pristap od aspekt na konkurentnosta. Zatoa, tie grabat napred. Drugite razvieni dr`avi svesno gi ignoriraat faktite. [pekulantite povtorno hazarderski trguvaat, bankite se na bezbedna strana za{titeni od dr`avite, berzite pa|aat, cenite na zlatoto rastat, a na naftata variraat kako jojo. [okira~ki, no brojni IPO na novi kompanii vedna{ se steknuvaat so vrednosti od stotici milioni, pa duri i milijardi dolari. Novi milijardi sredstva se isturaat na pazarite, a s$ u{te ne sme videle jaki mehanizmi na kontrola. Verojatno ova e jasen signal deka vakvata sostojba im odgovara na poedinci koi odli~no profitiraat i go dupliraat svoeto bogatstvo.

I

Pozicija:

ASISTENT VO KONTROLA NA KVALITET Opis: Proverete na www.mojakariera.com.mk Obrazovanie: Diplomiran ma{inski in`iner Ve{tini: • Odli~no poznavawe na Windows korisni~ki aplikacii- Word, Excel • Odli~no poznavawe na angliski jazik Zainteresiranite kandidati mo`e da ispratat svoja biografija (CV) na e-mail: cv@mojakariera.com.mk najdocna do 31.07.2011


Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 26.07.2011 / VTORNIK

13

 SVET

0-24 

...SNE@NO NEVREME

...REIZBOR

...10 GODINI OD TERORISTI^KIOT NAPAD

Vo Avstrija 20 santimetri sneg

^avez za pretsedatel vo 2012 godina

SAD otvora memorijalen muzej

o visokite predeli na Avstrija na re~isi site popoznati skija~ki centri padna sneg, ~ija viso~ina na odredeni mesta iznesuva{e i do 20 santimetri. Sred leto policijata vovede zadol`itelna upotreba na zimskata oprema.

o operacijata na maligniot tumor venecuelskiot pretsedaAD po~na so postavuvawe na eksponatite vo memorijalP tel, Ugo ^avez, potvrdi deka sega se ~uvstvuva kompletno Sniot nacionalen muzej “Septemvri 11”, {to treba da se zdrav i najavi kandidirawe na pretsedatelskite izvori vo otvori na 10-godi{ninata od teroristi~kiot napad na kulite-

V

Venecija, koi treba da se odr`at vo 2012 godina.

blizna~ki vo Wujork.

TE[KA ESEN ZA GERMANSKATA KANCELARKA

MERKEL GLAVNA VO EU, DOMA VO KRIZA?!  Germanskata kancelarka Angela Merkel se soo~i so ogromni kritiki od opozicijata, no i od sopartijcite za odlukata za poddr`uvawe na vtoriot zaem za Grcija, so koj se dozvoluva u~estvo na privatniot sektor i zgolemuvawe na mo}ta na spasuva~kiot mehanizam BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

ermanskata kancelarka Angela Merkel e na udar na doma{nata politi~ka scena, kade {to vrz nea se frlija golemi kritiki zatoa {to glasa{e za vtoriot spasuva~ki zaem i ima{e liderska pozicija vo pregovorite za spas na Grcija na posledniot samit na ministrite za finansii od evrozonata. Britanski “Fajnen{al tajms” pi{uva deka osven kaj Germancite somne` deka Grcija povtorno }e ja prokocka doverbata na me|unarodnite kreditori i ne }e mo`e da go isplati zaemot postoi i kaj me|unarodnata agencija za krediten rejting Mudis. Taa v~era go namali rejtingot na dolgoro~niot dolg na Grcija i ja pribli`i dr`avata do proglasuvawe bankrot. Poradi kompleksnosta na zaemot, Mudis smeta deka dr`avata ne }e mo`e celosno da gi ispolni obvrskite kon privatnite kreditori. “Vesta deka evrozonata

G

odobri vtor spasuva~ki paket za Atina i razmenata na stari gr~ki obvrznici so novi poka`uvaat deka privatnite kreditori }e se soo~at so zagubi”, objasnuva agencijata. Ova samo doturi maslo na ognot vo germanskata politi~ka elita. Odlukata na liderite na 17 dr`avi-~lenki na evrozonata za zgolemuvawe na mo}ta i kapacitetot na spasuva~kiot mehanizam (European financial stability facility- EFSF) ja v`e{ti debatata vo Germanija za toa dali Evropskata unija (EU) stanuva unija za finansiski transferi, na ~elo so Berlin kako garant za kreditosposobnosta na dr`avite vo edinstvenata monetarna unija. Nekoi od ~lenovite na partijata na Merkel, Hristijansko-demokratskata unija (HDU), i od koalicioniot partner Slobodnodemokratskata partija (FDP) gi napadnaa obidite za zgolemuvawe na mo}ta na EFSF, koja ovozmo`uva kupuvawe obvrznici na sekundarnite pazari i “preventivni” zaemi na dr`avi so nelikviden finansiski sistem. Frenk-Volter [tajnmajer, K

liderot na opoziciskata Socijaldemokratska partija (SDP), vo Bundestag predupredi deka so ovaa odluka Merkel go zagrozila mnozinstvoto od 21 glas vo nacionalniot Parlament. “Ako Merkel ne mo`e da obezbedi mnozinstvo glasovi od svoite pratenici, toga{ na koalicijata & se bli`i krajot. Esenva }e bide vistinski test za koalicijata. Ne sum siguren deka }e izdr`at do krajot na mandatot vo 2013 godina”, izjavi [tajnmajer. Sepak, negovata partija go poddr`uva ~ekorot na Merkel za povtorno finansirawe na Grcija za da ne se slu~i “debakl i kolaps na evrozonata poradi nedostig od kohezija vo germanskata Vlada”. HDU PROTIV MERKEL?! Na kritikite na opozicijata prv se pridru`i spikerot na sobranieto, Norbert Lamert od HDU, koj istakna deka vladeja~kata partija ne gleda potreba od svikuvawe itna debata za odlukata na Merkel, no deka taa sepak e izbrzana. I sopartiecot na Merkel, Kurt Lauk, koj e pretsedatel na ekonomskiot sovet na partijata, O

M

E

R

C

I

J

A

Ednodneven seminar: „NOVINI VO ZAKONOT ZA IZVR[UVAWE KOJ[TO SE PRIMENUVA OD 1 JULI 2011 GODINA” Predava~i: Ranko Maksimovski, Fidan~o Stoev i Teofil Tomanovi}, sudii vo penzija Od 1 juli 2011 godina se primenuva Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe. So ovoj zakon notarite dobivaat novi nadle`nosti da odlu~uvaat po predlozi za donesuvawe na re{enija za izvr{uvawe vrz osnova na verodostojni ispravi. Isto taka, so primenata na ovoj zakon od 1 juli 2011 godina site izvr{ni predmeti koi vo ovoj moment se nao|aat kaj izvr{nite sudovi, pred se’, po izjava na doveritelot }e bidat predadeni na opredeleniot izvr{itel ili na notarite kako poverenici na sudovite. So cel polesno tolkuvawe i sproveduvawe na Zakonot za izvr{uvawe, Stopanskata komora na Makedonija na 13 septemvri 2011 godina organizira ednodneven seminar. Lica za kontakt: Anita Mitrevska tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 anita.mitrevska@mchamber.mk

Len~e Zikova tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 lence@mchamber.mk

potencira{e deka Merkel so ova pridonesuva EU da stane “transfer unija”, potcenuvaj}i gi vrednosta i finansiskiot suverenitet na Germanija. Minatata nedela Grcija dobi zaem od EU, MMF i od privatniot sektor od re~isi 160 milijardi evra. EU i Me|unarodniot monetaren fond }e obezbedat 109 milijardi evra. Vo slednite tri godini, dopolnitelni 37 milijardi evra }e se obez-

bedat od privatni banki, a preku otkupuvawe na gr~ki dr`avni obvrznici u{te 12,6 milijardi evra. So toa vkupniot pridones na privatniot sektor vo novata programa za

pomo{ na Grcija }e dostigne 49,6 milijardi evra, odnosno re~isi edna tretina od vkupniot paket.

DOMA TIVKA, VO EVROPA GLASNA o zavr{uvaweto na samitot na minP istrite za finansii od evrozonata, Merkel za da go izbegne pritisokot na doma{nata politi~ka scena ne svika vonredna sednica za odlukata Germanija da bide del od finansierite na Grcija. Tivko se vrati doma i si ja prodol`i rabotata spored agendata. Prvata teta-tet sredba so germanskite pratenici ja ostavi za septemvri, koga zavr{uva kolektivniot odmor na Parlamentot. Nesvojstveno za nea, duri i ne reagira na nitu edna kritika. Golem del od ekspertite smetaat deka taa vo momentov na golemo L

N

I

O

G

L

A

S

I

gi ve`ba svoite ubeduva~ki sposobnosti. No, Merkel dominira na evropskata politi~ka scena. Dogovara, sozdava i implementira politiki, nametnuva mislewa, stavovi i postapki i ostro gi predupreduva drugite dr`avni lideri za nivnite nepromisleni gre{ki. Za toa svedo~i i dogovorot za vtoriot zaem za spas na Grcija samo eden den pred samitot na ministrite za finansii od evrozonata. Nejzinata “mo}” odi dotamu {to duri e lider vo sobiraweto na potrebnite finansii od privatniot sektor, pa gi povika privatnite investitori na golemo da investiraat vo Grcija.


14

Feqton

KAPITAL / 26.07.2011 / VTORNIK

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI P Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj `ivee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istra`uvawe i prou~uvawe na `ivotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata mo`e da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i  Reljef od nadgrobna plo~a koj{to prika`uva gr~ki vojnik kako zaginuva od rakata na makedonski kowanik vo bitkata kaj Heroneja. Se ~uva vo Arheolo{kiot muzej vo Atina.

BITKATA KAJ HERONEJA ilip i Aleksandar gi obelodenile svoite voinstveni nameri samo toga{ koga bile podgotveni za borba - pri krajot na letoto od 338-ta godina pred Hristos. Tie izvele molskavi~en no}en napad vrz lokriskiot grad Amfisa i go otstranile gr~kiot garnizon koj se gri`el za bezbednosta. Lokrijcite bile osnovna pri~ina poradi koja Amfiktionskiot sovet pobaral od Filip da intervenira protiv skvernaveweto na svetiot hram na Apolon vo Delfi. No, Makedoncite ne ja osvoile Amfisa za da go zadovolat Sovetot - vo su{tina, Sovetot se poka`al kako neefek-

F

 Napoleon

tiven koga tie ja zazele Elateja – tuku, za da sozdadat dopolnitelen bedem protiv sekakov protok na lu|e i stoki od centralna i ju`na kon severna Grcija. Taka, Makedoncite postavile dve ekvivalentni patni pre~ki - edna od desna strana (Elateja), druga od leva (Amfisa). Duri i ako ne{to pominelo preku Elateja, toa mo`elo da bide zapreno kaj Amfisa. Ju`na i centralna Grcija bile vo celost otse~eni. No, gr~kite polisi s$ u{te ne se predavale. Gr~kite polisi se podgotvuvale za bitkata. Atina i Teba natrupale vojska na sever od nivnite granici, kolku {to bilo mo`no podaleku. Tie ne bile sigurni dali - i od kade - }e dojde makedonskiot

napad. Atina i Teba go izbrale mestoto Heroneja (dene{na Kaironija), vo centralna Grcija, na glavniot pat koj gi povrzuval site golemi gr~ki polisi so zemjite vo severna Grcija. Gradot bil samo malku poju`no od Elateja. Polisite smetale deka takvo mesto }e ja oddale~i vojnata od neposrednata okolina na nivnite teritorii koi gi utvrdile so pojaki i povisoki yidini, so nade` deka fizi~kite fortifikacii }e go soprat protivnikot. Na sli~en na~in, vo mo}ta na fizi~kite fortifikacii veruval i Adolf Hitler. Toj potro{il bezbrojna koli~ina beton i ~elik za gradewe bunkeri, yidovi i drugi odbranbeni objekti, pri neuspe{niot obid da gi

 Izrekata na Napoleon – “Celata ve{tina na vojuvaweto se sostoi od dobro osmislena i krajno vnimatelna odbrana, sledena od molskavi~en, smel i re{itelen napad” - mo`ebi e bazirana na makedonskata strategija. Toa verojatno e vistina, bidej} i strategiite i taktikite na Aleksandar izvr{ile golemo vlijanie vrz Napoleon.

zadr`i Sojuzni~kite sili nadvor od negovite okupirani teritorii vo Severozapadna Evropa. STRATEGIJA, A NE SAMO TAKTIKA Izborot na Heroneja za mesto za bitka najmnogu im slu`el na celite na Filip i Aleksandar. Za prvpat vo pi{anata istorija strategijata, a ne samo taktikata, }e odigra uloga vo vodeweto vojna. Filip se fokusiral na: mestoto na napadot, za da & obezbedi prednost na negovata vojska i, po mo`nost, da go hendikepira protivnikot; vo koe vreme napadot najmnogu }e go iznenadi neprijatelot; kako da se napadne so cel rano da se otkrijat i da se iskoristat slabostite na

 Portret na Julij Cezar naslikan od Peter Pol Rubens vo 1619 godina

protivnikot; kakvi lukavstva da se upotrebat, za da se sokrie vistinskata namera; kakva treba da bide serijata napadi, i od koj pravec; koj }e go predvodi sekoj del od napadite, i kako sekoj del treba da bide sproveden, za da dovede do krajnata cel - celosen i ubedliv poraz na protivnikot; kakvi ishodi se o~ekuvale od sekoj del od serijata napadi. Site ovie se su{tinski dimenzii na strategijata. Precizno bile isplanirani i to~nite konturi na takti~kite elementi: koj del od makedonskata vojska, i vo koe vreme, }e ima odbranbena uloga; koj, i vo koe vreme, }e ima ofanzivno - napa|a~ka uloga; koi delovi }e gi igraat dvete

 Inspirirani od uspe{noto sobirawe informacii na Filip i Aleksandar, mnogu vojskovodci kako Hanibal, Julij Cezar, Oktavijan Avgust - }e napravat sobiraweto podatoci da bide presvrtnica vo nivnite voeni karieri.


15

Feqton

KAPITAL / 26.07.2011 / VTORNIK

 Izborot na Heroneja za mesto za bitka najmnogu im slu`el na celite na Filip i

Aleksandar. Za prvpat vo pi{anata istorija strategijata, a ne samo taktikata, }e odigra uloga vo vodeweto vojna

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridru`i na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po in`enering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, u`iva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

P

ulogi; i na koj na~in poedinite delovi od vojskata (falangata, lesnata kowica, te{kata kowica), }e sorabotuvaat me|usebe i protiv neprijatelot, za da se dojde do brza kone~na pobeda - so minimalni `rtvi na makedonska strana. Kako {to }e vidime od opisot na bitkata, falangata najprvin imala napa|a~ka uloga, potoa odbranbena uloga, a potoa povtorno pre{la vo protivnapad, pri {to kowicata zadala odlu~uva~ki udar. Izrekata na Napoleon – “Celata ve{tina na vojuvaweto se sostoi od dobro osmislena i krajno vnimatelna odbrana, sledena od molskavi~en, smel i re{itelen napad” - mo`ebi e bazirana na makedonskata strategija. Toa verojatno e vistina, bidej}i strategiite i taktikite na Aleksandar izvr{ile golemo vlijanie vrz Napoleon. ODBIRAWE NA MESTOTO ZA BITKATA Trevestite, {iroki ramnini na Heroneja, bile teren koj im odgovaral na tebanskata kowica i na atinskata falanga. Samo 30 godini pred bitkata kaj Heroneja, Tebancite, predvodeni od nivniot izvonreden vojskovodec, Epaminondas, kaj Leuktra ja porazile mnogu pogolemata i podobro obu~ena spartanska armija. Toa bil krajot na korumpiranata i tiranska 35godi{na prevlast na Sparta nad Grcija, koja datirala od krajot na Peloponeskata vojna. Vojskovodcite na Atina i Teba si mislele: ako {est iljadi vojnici na Teba mo`ele da porazat 11-iljadna spartanska vojska, toga{ daleku pogolemata zdru`ena armija na dvata polisi mo`e da se spravi so Makedoncite. Heroneja, malku poseverno od Leuktra, imala sli~en teren. Osven toa, Makedoncite naizgled ne izgledale tolku opasni kako Spartancite, koi vodeweto vojna go smetale za najvozvi{ena ve{tina. Spartancite po~nuvale so voena obuka na 8-godi{na vozrast, a se povlekuvale od voenata slu`ba na vozrast od 60 godini. Za seto toa vreme, `iveele za da gi ispolnat barawata od dr`avata. Individualnata sloboda, odgovor-

nost i inicijativa, bile zadu{eni. Dr`avata se gri`ela za s$. Sparta bila model za istiot vid socijalizam koj ne tolku odamna dovede do kolaps na Sovetskiot sojuz. Edinstvena cel na dr`avata bilo vodeweto vojna - i ni{to drugo. Sekoj Spartanec bil obu~uvan da bide bestra{en, smel, izdr`liv, i da gi ispolnuva naredbite - a ne da diskutira za niv. Mnogumina istori~ari pi{uvale za pri~inite koi bile vo osnova na ovaa avtokratska vlast vo Sparta. Eden od najproniklivite bil eden posetitel na Sparta. Toj, otkako ja vkusil spartanskata hrana, napi{al deka kone~no mu teknalo zo{to Spartancite se tolku podgotveni da umrat. Za nesre}a za Teba i za Atina, terenot kaj Heroneja sovr{eno & odgovaral na makedonskata kowica i falanga. Makedonskite razuznava~i izvestile deka terenot vo golem del bil sostaven od ramni povr{ini. Toa zna~elo deka i makedonskata kowica i falangata mo`ele da dejstvuvaat so najpo`elnata brzina i manevarski sposobnosti. Bile doznaeni i to~niot broj i poziciite na tebancite i atiwanite. Deneska, vo erata na {pionski sateliti i na bespilotni letala opremeni so kamera, ova mo`ebi nema da deluva kako visokosofisticirana operacija. No, vo anti~ko vreme, vojnata glavno ja vodele dve sprotivstveni armii, koi se barale edna so druga (kako {to }e vidime podocna, stotici iljadi lu|e ~esto proa|ale edni pokraj drugi, kako brodovi vo no}ta, na rastojanie pomalo od eden ipol kilometar), a potoa izveduvale poln frontalen napad, s$ dodeka pomalata armija ne otstapela pred pogolemata. Vo ovoj pogled, makedonskata analiza na bojnoto pole bila presvrtna to~ka vo istorijata na vojuvaweto. Nivnite strategii i taktiki }e mu stavat kraj na Hobsovskiot predizvik na prirodnata sostojba, vo koj{to vojskite odele napred - nazad (kako da se natprevaruvale vo vle~ewe ja`e), s$ dodeka pomalata vojska ne bila pregazena ili & se predavala na pogolemata. MAKEDONSKATA ARMIJA IMALA I RAZUZNAVA^KA EDINICA Nie ne znaeme koj bil zaslu`en za ova sobirawe informacii i razuznava~ki podatoci - Filip ili Aleksandar. No, znaeme deka detalnoto sobirawe informacii za protivnikot bilo za{titen znak na voenata taktika na Aleksandar. Golem del od taa holisti~ka orientacija se dol`i na u~eweto od Aristotel vo Mieza. Inspirirani od ova uspe{no sobirawe informacii, mnogu vojskovodci, koi oblikuvale strategii i taktiki po urnek na Aleksandar - kako Hanibal, Julij Cezar, Oktavijan Avgust ili Fridrih Veliki i Napoleon }e napravat sobiraweto podatoci da bide presvrtnica vo nivnite voeni karieri. Na toa uka`uva poznatata Cezarova zabele{ka – “Cela Galija e podelena na tri dela” - kako i osobinata na Napoleon, koj vo pogolemite biblioteki vo Pariz gi proveruval i temelno gi prou~uval site knigi koi se odnesuvale na zemjata koja sakal da ja osvoi. Duri i posle dva mileniumi, ostanuvaat validni nekoi od ovie osnovni taktiki za sobirawe informacii. Vo Vtorata svetska vojna, na primer, britanski podmorni~ari se istovarile na pla`ite na Normandija, na novogodi{nata no} vo 1943-tata godina. Tie trebalo da soberat primeroci od po~vata. Pri~ina za ova bila edna rimska mapa na taa oblast, koja se ~inelo deka uka`uva na prisustvo na mo~uri{no, tresetno zemji{te (mapata bila nacrtana pred 2

 Invazijata na Normandija

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA

 Duri i posle dva mileniumi, ostanuvaat validni nekoi od osnovni taktiki za sobirawe informacii vovedeni od Filip i Aleksandar. Sojuzni~kite planovi za invazija na Normandija vo Vtorata svetska vojna, se temelele na mnogu razuznava~ki podatoci.

Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

 Vinston ^er~il



[TO E MENAXMENT XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist



EFEKTIVEN DIREKTOR PITER DRAKER



MENAXIRAWE ZA IDNINATA Piter Draker



 Delumno poradi nadmo}niot sistem za sobirawe na informacii Velika Britanija, pod vodstvo na Vinston Чer~il, ja spre~ila germanskata invazija.

Piter Draker 

i gi pu{tale gulabite, koi{to letale nazad kon razuznava~kite centri vo Anglija. Britanija vo 1940 godina, vo godinata koga Francija padnala pod okupacija, bila osamena i obeshrabrena. No, delumno poradi nadmo}niot sistem za sobirawe informacii Velika Britanija ja spre~ila germanskata invazija. Britanskiot premier, Vinston Чer~il, mnogu dobro znael deka ne mo`e da ja porazi Germanija bez pomo{ od SAD. Administracijata na Ruzvelt, iako vo toj mig ne sakala da vleze vo vojnata & davala materijalna pomo{ na Britanija. Zatoa, Чer~il smislil trojna strategija za sabotirawe na Germanija. Sobirawe razuznava~ki podatoci i infiltrirawe na britanski tajni agenti vo okupiranite Francija, Polska, pa duri i vo samata Germanija; strategisko bombardirawe vrz germanski industriski i voeni postrojki, izveduvano od golemite, ~etirimotorni britanski bombarderi od tipot

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI PARTA BOSE



iljadi godini, koga po krajot na galskite vojni, od 58 do 50 godina pred Hristos, Francija padnala pod rimska okupacija). Ako po~vata pod peso~nite pla`i navistina sodr`ela treset, Sojuzni~kite planovi za invazija na Normandija trebale da bidat izmeneti, bidej}i takvata po~va }e gi zako~ela tenkovite i kamionite, koi bile najbitni za invazijata. Ili zemete go predvid proglasot na BBC, kratko vreme po evakuacijata na britanskite ekspedicioni sili od Denkerk. Vo proglasot, od slu{atelite se baralo da gi ispratat predvoenite razglednici i semejni fotografii od bregot na Normandija. Bile sobrani ogromen broj podatoci - a posebno fotografii snimeni od vozduh - po germanskata okupacija na Francija. Zatoa, voenite planeri vo London mo`ele da gi de{ifriraat germanskite fortifikacii i zasiluvawa, taka {to sporeduvale razuznava~ki fotografii na okupirana Francija, so fotografii snimeni na odmor. Bile koristeni duri i gulabi - pismonosci. Tie no}e bile spu{tani vo kafezi zaka~eni za padobran. Vo opremata bile vklu~eni detalni informacii za ishranata na gulabite, kako i male~ki limeni k u t i i , v o ko i trebalo da se stavat razuznava~ki informacii. N au t r o, fr an cuskite selani ja pi{uvale baranata informacija

DRAKER ZA SEKOJ DEN

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE BERI SILVERSTAIN



SOVR[EN BIZNIS PLAN RON XONSON



SOVR[ENO CV MAKS EGERT



ODNOSI SO JAVNOSTA ANTONI DEJVIS



48 ZAKONI NA MO]TA ROBERT GRIN

Lankaster; i pomorska blokada od strana na britanskata voena mornarica - koja{to, po pobedata na Elizabeta I vrz [panskata armada, izvojuvana od strana na nejziniot zagado~en admiral Ser Frensis Drejk, bila najmo}na voena mornarica na svetot. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ: KAKO STRATEGIJATA NA FILIP VTORI KAJ HERONEJA IM POMOGNA NA HONDA I VOLMART DA GI ZAVLADEAT PAZARITE.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


16 SEPTEMVRI SPECIJALEN PRILOG

KONZERVNA INDUSTRIJA VO OVOJ SPECIJALEN PRILOG PRO^ITAJTE  KAKO USPE[NITE KONZERVNI FABRIKI SI GO PROBILE SVOJOT PAT DO POTRO[UVA^ITE I PAZARITE!

 KOI SE PREDIZVICITE, A KOI MODELITE ZA POZASILEN RAZVOJ NA KOMPANIITE OD OVOJ SEKTOR?

 BRENDIRAWETO, KREATIVNIOT MARKETING PRISTAP I GRADEWETO IMIX NA KVALITETNA I ZDRAVA HRANA SE EDNI OD KLU^NITE MOMENTI KAKO DA SE POSTIGNE ZADOVOLITELEN PAZAREN USPEH I OSVOJUVAWE NOVI PAZARI?

 “KAPITAL” VI DAVA PREGLED NA IZVORITE ZA FINANIRAWE KOI IM STOJAT NA RASPOLAGAWE NA KONZERVNITE KOMPANII!

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

23 SEPTEMVRI SPECIJALEN PRILOG

AVTOMOBILIZAM  EKOLO[KITE ASPEKTI PRI IZBOR NA NOVO VOZILO - KOLKU MAKEDONCITE VODAT SMETKA ZA [TEDLIVOSTA I EKOLOGI^NOSTA NA SVOETO VOZILO?  NOVITETI VO RAZLI^NITE TIPOVI ZA FINANSIRAWE NA AVTOMOBILSKATA PRODA@BA - KREDITI I LIZING  OSIGURUVAWE OD AVTOODGOVORNOST: POVE]E OD ZAKONSKA OBVRSKA!  ESENSKA PONUDA OD MAKEDONSKITE AVTO-SALONI

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111


337-26.07.2011