Issuu on Google+

~etvrtok. 21 juli. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

-0,10% % % -0,11% % -0,41%

MAJA PARNAXIEVA-ZMEJKOVA OTVORI VOJNA

Farmacevtskite kompanii nema da gi poevtinat lekovite

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,61 43,51 70,10

WWW.KAPITAL.MK

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

 STRANA 8 NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

~etvrtok. 21 juli. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

MAKEDONIJA PLA]A IZGOR ENERGENSI

3.000

МБИ10

0,10%

2.800 2.600

~etvrtok-21. juli. ~etvrtok juli 2011 | broj 334 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

2.400 2.200

Okta napla}a najvisoka rafineriska cena vo Evropa

2.000 1.800 07/10

09/10

12/10

03/11

Potpretsedatelot na vmrovskata mladina Mihajlo Ko{trimovski glaven za delovniot dr`aven prostor  STRANA 7

24 milioni dolari se izneseni vo Holandija, Ukraina i Bugarija  STRANA 9 KOLUMNA D-R ZLATKO [AJNOSKI STOPANSKA BANKA AD

NOVITE PREDIZVICI NA FATF – PRIVATNOST NA PODATOCITE  STRANA 10

 STRANA 2-3

FEQTON VO KAPITAL: UMETNOSTA NA STRATEGIJA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI F

KAKO IDNIOT KRAL NAU^I DA MISLI SO SVOJA GLAVA

06/11

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

9

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

KADE E ITNOSTA?  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 21 JULI 2011

O

KADE E ITNOSTA?

Ova vladeja~ko mnozinstvo mo`ebi dosega i }e uspee{e da n$ ubedi deka najva`no za eden parlament e da donese kolku mo`e pove}e zakoni, a deka pratenicite se najsre}ni koga zad sebe imaat zaviden prosek na pritisnati kop~iwa “za” vo tekot na eden den, ako toa ne se primenuva{e i (posebno) koga bea vo pra{awe va`ni i obemni zakoni. Lakonskoto odnesuvawe na parlamentarcite I na spikerot Trajko Veqanovski, koj i bez izbrana vlada na dneven red stava klu~ni zakonski izmeni, (a Delovnikot si ka`al {to e klu~na izmena i {to smee, a {to ne da se glasa po itna postapka), ni go frla v lice nemaweto integritet na makedonskite institucii. Ako za ha{kite slu~ai mo`e da razbereme “kade gori” i deka vo pra{awe se dr`avni interesi za kone~no zatvorawe na golem politi~ki problem, koj ako ne se zatvori sega sekoga{ }e bide predmet na politi~ki pazar i ucenuvawa (za koja bilo nova vlada), pra{aweto e od kade e itnosta na noseweto na Zakonot za radiodifuzija, na primer? Ili na izmenite za Sudskiot sovet? Izmenite na zakonite za upotrebata na jazicite i znamiwata se isto taka itno politi~ki opravdani (vlada treba da dobieme!). No, okolu zakonot za radiodifuzija! Sobranieto go izglasa - pretsedatelot \orge Ivanov, ispla{en deka rakovodstvoto na ZNM (i u{te nekoj zainteresiran)

}e saka da go vidi, pa da bara da ne go potpi{uva ukazot, pobrza toa da go stori samo nekolku ~asa po izglasuvaweto. So {to go zape~ati! Bez voop{to da se zemat predvid kritikite na javnosta, misleweto na ekspertite, ocenkite na involviranite, na tie {to se direktno zasegnati od novata legislativa. Se donese zakonot taka kako sto ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, vetuva{e deka nema. Koga izbi skandalot deka vlasta podgotvuva izmeni na zakonot za mediumi (kako {to novinarite si go krstija), Janakievski ekspresno odr`a pres-konferencija na koja tvrde{e deka nema da se nosat nikakvi izmeni bez javna debata, koja }e trae najmalku eden mesec. Javna debata ne vidovme – a vidovme sobraniski niski prepukuvawa na opozicijata i vlasta koi traeja nekolku ~asa. Veti ministerot toga{ i deka ne edna{, tuku dva pati }e se pra}aat verziite od ovoj zakon do Evropskata komisija! Sega od Brisel reagiraat – kaj nas glumat ne slu{aat! I vo u{te ne{to se kolne{e Janakieski - sekako }e bilo zemeno predvid misleweto na mediumite i na stru~nata javnost. Nisto od ova! So ovaa izmena brojot na ~lenovi na Sovetot od devet se zgolemuva na 15. Od novite {est ~lena eden }e bide predlo`en od Drzavnata komizija za spre~uvawe na korupcija, dvajca od ZELS i dvajca li~no pretsedatelot Ivanov. Opravduvaweto e deka }e se podobrela efikasnosta na Sovetot – obvinuvawata deka vlasta vr{i grub upad i ja prezema kontrolata na SRD! Vo me|uvreme, makedonska rabota - najpovikaniot, pretsedatelot na SRD, Zoran Stefanovski, e na

350

100

KATARINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk sinadinovska@ka i di k @k pit pi al.com.mk l k

MAKEDONIJA

slu`beno patuvawe vo Kina! Ajde, so zdravje... Makedonskata javnost zaslu`uva i o~ekuva deka noviot parlamentaren sostav }e raboti poinaku. Pa spikerot nema da ima potreba edna{ godi{no da se izvinuva deka nosele zakoni nabrzina. Makedonskite pratenici redno e da se odva`at I da otvorat su{tinski debati za site zakoni I izmeni za koi glasaat. Ova {to pratenicite go dozvoluvaat samo ja razjaduva demokratijata vo op{testvoto, a nam ni poka`uva deka daleku sme od standardite kon koi celime. Ako mo`ete zakoni da donesete vo eden den toa ne zna~i deka taka nabrzina mozete da sozdadate i silni institucii. Ne za da ne pofalat od nadvor, ne za da dobieme nova preporaka za ~lenstvo, ne za da imate so {to da go tepate politi~kiot protivnik, tuku za da obezbedite pokvaliteten `ivot doma.

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

SRBIJA

BUGARIJA

GERMANIJA

MAKEDONIJA PLAЌA IZGOR ENERGENSI

UREDNICI

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

50

0

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103

240

150

ODGOVOREN UREDNIK

REKLAMA

270

200

Spasijka Jovanova

pretplati@kapital.com.mk

300

250

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

nikolova@kapital.com.mk

370

300

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Gordana Mihajlovska

O

400

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

60%

d gasovodnata mre`a vo Strumica se ve}e izgradeni. Toa se pove}e od 7.000 metri od vkupno proektiranite 13 kilometri primarna gasovodna mre`a. Istovremeno, vo tek e i tenderot za nabavka na potrebnata oprema, po {to }e bide raspi{an i me|unaroden tender za nabavka na priroden gas. Izgradbata na prvata faza od ovoj kapitalen proekt, edinstven od vakov vid vo zemjata, ja izveduva firmata Konti hidroplast od Gevgelija, za {to so lokalniot buxet se planirani 930.000 evra. Virtuelniot gasovod, koj se procenuva na 3,8 milioni evra, treba da bide pu{ten vo upotreba vo oktomvri ovaa godina, pred po~etokot na novata grejna sezona. So gasifikacijata na Strumica }e se postigne visoka energetska efikasnost, za{teda na energija i namaluvawe na tro{ocite za skapite nafteni derivati i drugite energetski goriva.

PRODA@NI CENI NA PRIRODEN GAS GAS OD RUSIJA DO GRANICATA NA ZEMJATA VO EVROPA (cena na €/1.000 m³)

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 21.07.2011 / ^ETVRTOK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

OKTA NAPLAЌ RAFINERISKA

D

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

Dizelot na skopskata rafinerija Okta ima najvisoka rafineriska cena vo cela Evropa. Spored poslednata korekcija na cenata, dizelot vo Makedonija dostigna 66 denari za litar, odnosno 1,076 evra za litar. Ova ne e najvisokata cena na dizel-gorivoto koja se prodavala na makedonskite pumpi vo poslednite nekolku godini i ako se sporedi so cenata na dizelot vo zemjite od EU, proizleguva deka Makedonija pla}a poevtin dizel. No, ako se analizira rafineriskata cena {to ja napla}a Okta, so amin od dr`avata i od Regulatornata komisija za energetika, taa e ubedlivo najvisoka vo sporedba so site 27 zemji-~lenki na Evropskata unija. Spored statistikata na Evropskata energetska asocijacija, Irska, [vedska i Malta se zemjite so najvisoka rafineriska cena na dizelot, koja se dvi`i me|u 0,534-0,524 evra za litar. Rafineriskata cena na dizelot {to ja napla}a Okta e frapantni 0,679 evra za litar. Strukturata na malopro-da`nata cenata na dizel-gorivoto od Okta, koja iznesuva 1,076 evra, poka`uva deka rafineriskata cena jade najmnogu od kola~ot, duri 0,679 evra. Akcizata

zafa}a 0,16 evra, a danokot na dodadena vrednost 0,17 evra za litar. Distributerot pak, napla}a mar`a od 0,52 evra za litar. Sporedeno so maloproda`nata cena na dizelot vo [vedska, koj e najskap vo Evropa i ~ini 1,544 evra za litar, rafineriskata cena iznesuva 0,524 evra. Mar`ata pak, {to ja napla}a distributerot vo [vedska e poniska od makedonskata i iznesuva 0,166 evra za litar. Ova povtorno ja otvora dilemata dali cenite na gorivata proizvedeni od Okta se baziraat na razumna i ekonomski opravdana metodologija. Metodologijata za formirawe na cenata na gorivata vo zemjava sekoga{ kako reper ja zema cenata na najkvalitetnata nafta “brent”. Od Okta ne otkrivaat kakva nafta koristat za proizvodstvo na goriva vo Makedonija. No, poznava~ite obvinuvaat deka Okta uvezuva evtina i pomalku kvalitetna uralska nafta.

 Makedonija pla}a i najskap gas vo regionot, ispora~an od Rusija do granica.

Pokraj skapata nafta, za makedonskite kompanii problem e i skapiot gas. Energensite, generalno, ja pravat doma{nata ekonomija nekonkurentna. Tuka treba da se dodade i elektri~nata energija, koja golemite potro{uva~i se prinudeni da ja uvezuvaat zatoa {to od doma{no proizvodstvo ja nema dovolno. “Kapital” ve}e objavi deka frapantni 370 evra ~inat 1.000 normalni metri kubni gas doneseni od ruski Gasprom do makedonska granica. Podatocite do koi dojde “Kapital” poka`uvaat deka na ovaa visoka nabavna cena edinstveniot distributer na priroden gas vo zemjava, Makpetrol, gi presmetuva DDV i

tarifata za prenos, so {to cenata na prirodniot gas za kompaniite dostignuva duri 394 evra za 1.000 normalni metri kubni gas. Proirodniot gas do bugarska granica ~ini 270 evra za 1.000 metri kubni, a tarifnite potro{uva~i vo Bugarija go pla}aat 282 evra za 1.000 metri kubni. Daleku poevtin gas stignuva i do srpskata granica, 300 evra, koj srpskite kompanii priklu~eni na prenosnata mre`a gi ~ini 316 evra za 1.000 normalni metri kubni gas. Germanija do granica gasot go nosi po cena od 240 evra za 1.000 metri kubni, od {to proizleguva deka Makedonija pla} a poskap gas i na vlezot vo zemjava i do kompaniite za duri 100 evra. Javno dostapnite informacii poka`uvaat deka vo vtoriot kvartal od kriznata 2009 godina cenata na gasot od Rusija do makedonskata granica iznesuvala 290 evra za 1.000 normalni metri kubni gas, a za istiot period Germanija pla}ala 240 evra. Posledniot kvartal od 2009 godina Gazprom gasot go nosel do Makedonija za 235 evra, a do Germanija za 180 evra. Vo prviot kvartal od godinava Makedonija pla}a vlezna cena na prirodniot gas od 370 evra za 1.000 normalni metri kubni, a Germanija 100 evra poevtino. Del od 30-inata kompanii vo zemjava koi rabotat dominantno na priroden gas se revoltirani od ovie porazitelni podatoci za biznis-klimata. Od najgolemiot potro{uva~ na gas vo zemjava, ~eli~arnicata Makstil, objasnuvaat deka nabavnata cena na energensite e previsoka za proizvodstvo koe treba da bide konkurentno na stranskite pazari. “Vo odnos na regionot, Makedonija pla}a frapantno visoka vlezna cena na gasot, a koga }e se dodadat site dva~ki, se dobiva u{te povisoka cena. Ako go zememe




Navigator

KAPITAL / 21.07.2011 / ^ETVRTOK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

3

 POBEDNIK [IROKO JA OTVORI EVROPSKATA VRATA ZA SRBIJA

HENKST VERNER

AMANSIO ORTEGA

DARKO BAШEVSKI

@OZE MANUEL BAROSO

eesetina studenti letovo udno e kako direktorot atkoto na modniot brend od MMF stigna predupredu[ dobija mo`nost za prak- TZara se povle~e od vrvot ^ na Filmskiot fond znae I vawe deka Evropskata unija tikantska rabota vo EVN Make- na kompanijata i foteljata mu za proneverata na polovina mora itno da prezeme akcija donija, {to e ogromen pridones na kompanijata za obrazovniot proces

ja otstapi na drug, so ideja biznis-imperijata da prodol`i da se razviva

za otstranuvawe na krizata vo evrozonata za da spre~i eskalacija na problemite

milion evra od evropskiot filmski fond, a sepak, e zateknat od situacijata

ЌA NAJVISOKA A CENA VO EVROPA

Rafinerijata Okta, so amin od dr`avata i od Regulatornata komisija za energetika, ima rafineriska cena na dizel-gorivoto od 0,679 evra za litar, {to e najvisoka proizvodna cena vo cela Evropa. Rafineriskite ceni na gorivata ne se edinstveniot problem na pazarot na energija vo zemjava. Ruskiot gas donesen do makedonska granica, a zakupen od Makpetrol, ~ini neverojatni 370 evra za 1.000 normalni metri kubni gas. Ruskiot gas do bugarskata granica ~ini 270 evra, a do srpskata 300 evra. Skapite energensi ja pravat nekonkurentna makedonskata ekonomija

MAKEDONIJA (evra)

[VEDSKA (evra)

Mar`a 0.052 Mar`a 0.166 Akciza 0.16

DDV 0.171

Rafineriska cena 0.524

Rafineriska cena 0.679

Akciza 0.545

R

Re{avaweto na najbolnite pra{awa od minatoto koi gi ma~at Srbite, Bosancite i Hrvatite kako da stana strate{ka cel na srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}. Le~eweto na starite rani i zadovoluvaweto na pravdata na koja vo vojnata od pred re~isi dve decenii & se sprotivstavija nekolku generali stana eden vid zadol`enie za srpskiot lider. Prvo voeniot general Ratko Mladi}, a v~era i dolgo baraniot Goran Haxi}. Edniot vo Srebrenica, drugiot vo Vukovar - dvajcata obvineti za genocid, denes se zad re{etki, ~ekaat da ja platat kaznata koja gi demne od minatoto, potezi na tadi} koi {iroko gi otvorija evropskite vrati na Srbija. A za Tadi} 2011 godina } e bide godinata koja }e ja pameti po veli~ewe, ~estitki, blagodarnici. I trilateral-

BORIS TADIЌ nite sredbi me|u Srbija, Hrvatska i Bosna i Hercegovina svedo~at za obid za zakopuvawe na sekirata me|u trite narodi, koi nekoga{ `iveeja vo “bratstvo i edinstvo”. So apseweto na zlostornicite od vakov vid Srbija stavi kraj na edno tragi~no poglavje i se podgotvi da svrti nov list na koj }e go iscrta patot kon Evropskata unija. Kratok, brz, efektiven, posakuvan za Srbite. Vakov lider posakuva sekoja dr`ava koja se stremi kon zaboravawe na minatoto i reformirawe na sega{nosta za posvetla idnina!

 GUBITNIK

VETI TRANSPARENTNO NOST, ODRABOTI TAJNO

M

Ministerot za transport, Mile Janakieski, bez oko da mu trepne go pogazi vetuvaweto {to go dade pred samo nekolku meseci deka izmenite na Zakonot za radiodifuzna dejnost }e bidat doneseni vo celosno transparentna postapka. Vo izjava od fevruari toj ne {tede{e zborovi za da ja uveri javnosta deka ni{to nema da se pravi zad nejziniot grb, velej} i: “Koga }e imame prvi~na nacrt-verzija izmenite }e & bidat dostaveni na celokupnata javnost, }e ima minimum eden mesec javna rasprava i minimum dva pati }e bidat isprateni do Evropskata komisija”. Janakieski voop{to ne ovozmo`i rasprava za izmenite na ovaa ~uvstvitelna zakonska materija, ako ne se smetaat `estokite kritiki na opozicijata vo So-

MILE JANAKIESKI branieto neposredno pred glasaweto za Zakonot. Toj ostana gluv i po zakanata od ZNM deka }e gi povle~e svoite ~lenovi vo Sovetot za radiodifuzija, po kritikite od novinarskiot sindikat i od Makedonskiot institut za mediumi. Ne dadoa rezultat nitu predupreduvawata od Brisel, izre~eni li~no od evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, koj e za~uden od netransparentnosta na postapkata. Osobeno {to toa se slu~i vo moment koga Vladata se soo~uva so seriozni obvinuvawa deka vospostavuva kontrola vrz mediumite i vrz slobodata na informiraweto.

 MISLA NA DENOT DDV 0.309

IZVOR-www.energy.eu

 Zo{to dizelot na Okta ima najvisoka rafineriska cena vo Evropa? predvid raste~kiot trend na cenata na gasot i prose~nata godi{na potro{uva~ka na gas na Makstil, proizleguva deka kompanijata na godi{no nivo gubi po okolu ~etiri milioni evra. Makedonija cenovno se oddale~uva od normalnite tekovi”, veli Aleksandar Panov, generalen direktor na Makstil. Kompaniite ja povikuvaat Regulatornata komisija za energetika su{tinski da intervenira vo cenata na prirodniot gas vo zemjava, odnosno vo dava~kite, so

{to na Makpetrol nema da mu se dozvoli da dogovara previsoka nabavna cena na prirodniot gas. Od RKE se ograduvaat i tvrdat deka vleznata cena na prirodniot gas e direkten dogovor me|u Makpetrol i Gazprom. “Licenca da bide trgovec so gas vo zemjava ima edinstveno Makpetrol, koja direktno so Gazprom gi dogovara potrebnite koli~ini. Presudno za visokata vlezna cena na gasot e malata koli~ina koja ja bara Makedonija,

za razlika od Bugarija ili Srbija. Makedonija nema gasovoden prsten, tuku samo cevka. Sekako deka vakvata sostojba e nepovolna za nas kako dr`ava”, veli Dimitar Petrov, pretsedatel na RKE. Vo mart godinava i strujata poskape za 5,48%. Namesto prethodno utvrdenite 3,7871 denari za kilovat-~as, gra|anite ve}e ~etiri meseci pla}aat 3,9946 denari za kilovat-~as (0,651 evrocenti). Najgolemo poskapuvawe dobi EVN distribucija od 4,76%, potoa MEPSO od 4,22% i ELEM



od 0,53%. Fabrikite vo krugot na skopskata `elezarnica, koi so struja se snabduvaat od ELEM Energetika, pla} at struja poskapa za 9,56% sporedeno so mart godinava. Najgolemite potro{uva~i na elektri~na energija od 2008 godina kupuvaat struja na slobodniot evropski pazar. Spored podatocite od Evropskata energetska asocijacija, francuskata industrija pla} a najskapa struja vo Evropa, 0,645 evra za kilovat-~as, a najevtina Bugarija, samo 0,634 evra.

LU\ETO OD WALL STREET NE VLE^AT POUKA OD NI[TO, BRZO ZABORAVAAT NA SITE SLU^UVAWA

BENXAMIN GREAM

AMERIKANSKI EKONOMIST I INVESTITOR


Navigator

4  GRAFIK NA DENOT...

 FOTO NA DENOT...

P

rvata dama na Kamerun, [antal Bija, gleda vo soprugata na pretsedatelot na Kina, Liu Jongking, na ceremonijata za sve~eniot pre~ek vo Palatata na narodite vo Peking. Posetata na Bija na Kina e od humanitarna priroda. Taa e poznata kako golem pobornik za humanost vo svetot i ne mo`at da se nabrojat site socijalni i humanitarni akcii {to gi ima prezemeno vo izminatite 15 godini. Taa }e ima za {to da zboruva na ovaa tema so svoite partneri od Kina..

BROJ NA BLOKIRANI SMETKI 102.000

100.506

100.000

97.900 98.000

95.676

96.000

94.029

94.000

92.000

92.649 91.033

90.000

88.000 86.000 Januari 

Fevruari

Mart

April

KAPITAL / 21.07.2011 / ^ETVRTOK

Maj

Juni

Brojot na blokirani smetki vo Makedonija vo juni ja nadmina granicata od 100.000. Ova e istoriski najgolema brojka na blokirani smetki vo izminative 20 godini. Stanuva zbor za smetki na gra|ani i na fizi~ki lica. Trendot o~igledno poka`uva deka e s$ pogolem brojot na gra|ani i firmi koi imaat problemi redovno da si gi pla}aat obvrskite, poradi {to zavr{uvaat so blokirani transakciski ili `iro-smetki.

 SVETOT NIZ MEDIUMITE THE NEW YORK TIMES Wujor{kiot vesnik pi{uva za soslu{uvaweto na najmo}niot mediumski magnat, Rupert Mardok, za aferata za prislu{uvawe koja {to ne samo {to ja pogodi negovata imperija, tuku se pro{iri vrz celata politi~ka elita na Velika Britanija.Spored vesnikot, dvo~asovnoto soslu{uvawe na Mardok, go opi{uvaat kako vozbudliv tetar vo koj Mardok gi otfrli obvinenijata so objasnuvawe deka i tie bile {okirani koga doznale..  TTRUD RU Bugarskiot vesnik pi{uva Bug deka od 1. mart slednata godek dina sovetite na zgradite din niz Bugarija }e mo`at da apliciraat za sredstva apl od evropskite fondovi za sanirawe na fasadite na stanbenite zgradi vo Bugarija, {to e del od Bug programata za regionalen pro razvoj na EU. Od ovoj fond raz mo`e da se finansiraat }e m samo 50% od tro{ocite za sam energetska obnova na celi ene stanbeni blokovi ili oddsta elni vlezovi na zgradi. eln    VVE^ERWE E^ ^ NOVOSTI VVesnikot pi{uva za novite pravila za zdravstveno osiguruvawe vo Srbija, spored koi se voveduva besplatno le~ewe za promena na seksualniot identitet. Vo Srbija ima 200 lu|e koi ~ekaat na ovoj zafat. Ako srpskiot Parlament gi usvoi predlo`enite izmeni na Zakonot za zdravstveno osiguruvawe, promenata na polot }e se finansira od kasata za zdravstveno osiguruvawe. 

VE^ERWI LIST Hrvatskiot vesnik pi{uva za prenesuvaweto na Ivo Sanader vo zagrepskiot z a t v or v o Rem e n t i c a . Opi{ani se site detali - mar{utata po koja vozel avtomobilot so koj bil prenesuvan porane{niot hrvatski premier, koj e obvinet za pronevera i zloupotreba na milionski sumi pari. 

NEVRABOTENOSTA PA\A MNOGU, VRABOTENOSTA RASTE MALKU

KADE OTIDOA 19.000 NEVRABOTENI? Spored Agencijata za vrabotuvawe, vo juni godinava brojot na nevraboteni se namalil za 19.182 sporedeno so juni lani, a brojot na novi vrabotuvawa iznesuva samo 1.300. Ova zna~i deka iako Vladata se fali so namaluvawe na stapkata na nevrabotenost, toa realno ne zna~i novi vrabotuvawa, tuku ~istewe na spisocite ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

amaluvaweto na brojot na nevraboteni za 19.182, koi gi registrira{e Agencijata za vrabotuvawe vo juni godinava, ne zna~i deka se zgolemi brojot na vraboteni, tuku deka se izbri{ani od spisocite golem broj nevraboteni. Spored Agencijata, minatiot mesec brojot na nevraboteni lica vo zemjava bil 311.374, {to e za 19.182 pomalku sporedeno so juni lani, odnosno za 4.098 pomalku sporedeno maj. Vo isto vreme brojot na registrirani novi vrabotuvawa vo juni, sporedeno so istiot mesec lani, iznesuva samo 1.300. Toa zna~i deka iako Vladata se fali so namaluvawe na stapkata na nevrabotenost,

N

19.182

se namali brojot na nevraboteni vo juni godinava sporedeno so istiot mesec lani

4.098

se namalil brojot na nevraboteni za eden mesec

toa realno ne zna~i novi vrabotuvawa vo industrijata, tuku samo ~istewe na spisocite so lica koi se prijavuvaat kako nevraboteni za da ostvarat pravo za zdravstveno osiguruvawe. So ogled na toa {to od 1. juni Agencijata za vrabotuvawe najavi u{te porigorozni merki

za ~istewe na spisocite, se o~ekuva brojot na nevraboteni doprva da pa|a. Od agenciite za privremeni vrabotuvawa potvrduvaat deka brojkite se rezultat na merkite {to gi sproveduva Agencijata za vrabotuvawe, od kade {to pak, ne davaat nikakvi obrazlo`enija. Spored agenciite, za da se dobie realna slika na pazarot na trud treba da se prezemat u{te podrasti~ni merki za kone~no da se vidi koja e realnata brojka na nevraboteni vo dr`avava. “Spored moite procenki, vo Makedonija realno ima 80.000 do 100.000 nevraboteni. Site ostanati se prijavuvaat kako nevraboteni samo da go ostvarat pravoto za zdravstveno osiguruvawe, iako realno ostvaruvaat prihodi”, objasnuva Rade Nenadi},

direktor na agencijata za privremeni vrabotuvawa Partner. Nenadi} ja poddr`uva novata zakonska izmena, spored koja nema da se izdavaat zdravstveni kartoni na lica koi godi{no ostvarile prihod od 130.000 denari. “Kako mo`e nevraboten da bide zemjodelec koj godi{no zema po 10.000 evra subvencii za tutun, a pritoa anga`ira drugi lica za berewe i ni`ewe tutun. Toj raboti i ostvaruva prihodi i ne treba da bide evidentiran kako nevraboten”, smeta Nenadi}. Od Agencijata za vrabotuvawe ne dobivme odgovor na {to se dol`i namaluvaweto na brojot na nevraboteni lica, dali e rezultat na aktuelnite merki za vrabotuvawe koi gi sproveduva Agencijata ili pak, na ~isteweto na spisocite so nevraboteni.


60 SEKUNDI BRIFING

Navigator

KAPITAL / 21.07.2011 / ^ETVRTOK

 3 FAKTI ZA...

 PROCENKI...

25% 1.579 59

 ROBERT ZELIK

E namalen brojot na lu|eto koi se razveduvaat vo Atina vo poslednite godini, {to e rezultat na krizata Razvodi se registrirani vo Atina vo 2006 godina, a vo 2010 godina 1.149 Iljadi, 512 gra|ani sklu~ile brak vo Grcija vo 2009 godina, {to isto taka e pad i posledica na krizata

 VESTI...

BERZA MBI 10

PRETSEDATEL NA SVETSKA BANKA

3.000

RASTOT NA ZEMJITE VO RAZVOJ ]E Í POMOGNE NA EVROZONATA

2.800

ilniot ekonomski rast na zemjite vo razvoj, kako {to e Turcija, bi mo`el pozitivno da vlijae na naporite na dr`avite od evrozonata za spravuvawe so dol`ni~kata kriza, izjavi pretsedatelot na Svetskata banka, Robert Zelik. “Pobrziot globalen rast mo`e da im pomogne na dr`avite vo prilagoduvaweto, no Evropa sama mora da se pozanimava so svoite dol`ni~ki problemi”, re~e Zelik. Toj potseti deka denes re~isi polovina od svetskiot ekonomski rast go ostvaruvaat zemjite vo razvoj, za razlika od 90-tite godini na minatiot vek, koga na niv otpa|aa samo 20% od rastot na globalnata ekonomija.

2.200

S

NA 30-ti SEPTEMVRI

BANKAR BA

RO! O K NAS

e mese~nik! m

nov proizvod na KAPITAL TAL MEDIA GROUP  KO KOGA IZLEGUVA? Pr r Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata) me  BR BROJ NA STRANICI: 100  SO SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari Is (makedonija/balkan/evropa/svet, (m slu~ai, analizi, komentari, kolumni, sl in intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na iz izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitps ni nicite (makedonski slu~ai)… C CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsu sultanti, u investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… ad i idni bankari, investitori i pretpriema~i… pr retpriema~i…  SP SPECIJALNO PECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi Go olemi popusti i gratisi za pretplatni nici ici na KAPITAL MEDIA GROUP

2.600 2.400

2.000 07/10

13,7 MILIONI EVRA ZA PRVIOT ^OVEK NA ZARA ajbogatiot [panec i osnova~ na Zara, Amansio Ortega, ja napu{ti funkcijata pretsedatel na Upravniot odbor na kompanijata Inditeks, koja e sopstvenik na modniot brend. Na negovo mesto dojde Pablo Isla (47 godini), koj {est godini raboti vo ovaa kompanija. Vo znak na dobredojde dobi paket-akcii na Inditeks vreden 13,7 milioni evra. Isla va`i za ambiciozen ~ovek, a {panskite medumi {pekuliraat deka toj bi mo`el da bide i sleden minister za ekonomija ako konzervativcite pobedat na slednite izbori. Ortega, so imot od 22 milijardi evra, e na sedmo mesto me|u najbogatite lu|e na listata na spisanieto “Forbs”. Prviot butik Zara go otvori vo 1975 godina vo La Koruwa, a vo 1988 godina prvpat po~na da ja prodava svojata stoka nadvor od [panija, vo Portugalija. Kompanijata Inditeks ima 5.000 prodavnici vo 77 zemji.

N

08/10

MENAXER

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP  KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxerr ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamuu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata)  BROJ NA STRANICI: 1000  SODR@INA: rri investirawe r Istra`uvawa na pazari i izvoz (Makedonija/Balkan/Evropa/Svet, lkan/Evropa/Svet, r slu~ai (Makedonija i Svetot), vetot), analizi, komena, delovni strategii, tari, kolumni, intervjua, rrni svetski umovi, planetarni r u pobednici, modeli na uupravuvanwe, tirawe, r , izvoz – kako? dobri odluki za investirawe, acija j i obrazovanie r business modeli… edukacija na menaxerite i osniva-~ite a-~ite na kompanii, na~ini na nao|awe oekti, {to e dobarr finansii za va{ite proekti, -upp business proekti, proekt, inovacii, start-up koj vi pomaga? psihologijata gijata j nicite (make-donski na pobednicite i gubitnicite slu~ai)…  CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni {ni direktori, osniva~i i investitori, i, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, r konsultanti, advokati, profesori r f r i studenti... u i idni pretpriema~i, investitori nvestitori i bankari...  SPECIJALNO INTERNETT IZDANIE: Golemi popusti i gratisi si za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP  kontakt: zikov@kapital.com.mk com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk  lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

02/11

04/11

06/11

2,495.30 Max. 2 2,827.62 827 62 Min. 2,084.04

Na Makedonskata berza v~era e ostvaren promet od redovnoto trguvawe od {est milioni denari, od koi 5,6 milioni se ostvareni na oficijalniot pazar. Prometot od redovnoto trguvawe so akcii na dnevno nivo bele`i pad od 49,85%, a od trguvawe so obvrznici od 42,67%. Najmnogu se trguvaa akciite na Komercijalna banka, so promet od 2.526.550 denari. Se slu~i i edna blok-transakcija, vo koja se prodadoa 27,98% od akciite na Semenarstvo Skopje, so vkupna vrednost od 10.393.856 denari. Glavniot berzanski indeks MBI-10 zabele`a pad od -0,10%.. НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Комерцијална банка

3,625.00 +21,00

+0,57% 0 57%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК Макстил

181.00 2 16% -2,16%

-4,00

DOW JONES 12,800 12,600 12,400 12,200

12,000 11,800 11,600 11,400 17/06 22/06 27/06 02/07 07/07 12/07 17/07

12,587.40 +202,26

+1,63% 1 63%

Akciite na Volstrit porasnaa za pove}e od 1,6%, {to e najvisok dneven skok od mart. Investitorite se ohrabreni od napredokot vo pregovorite me|u Belata ku}a i Kongresot za zgolemuvawe na dr`avniot dolg na SAD i od dobrite kvartalni rezultati na kompaniite.

DRUGI PAZARI

MARDOK I NAJPONI@UVA^KIOT DEN VO @IVOTOT NA A 15 15-ti 5-ti i OKTOMVRI I

12/10

2010/2011 2010/2011

FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq 100 DAX TOPIX

O! R O K NAS

10/10

den od najgolemite mediumski tajkuni vo svetot, Rupert Mardok, izjavi deka negovoto pojavuvawe pred Komisijata za kultura, mediumi i sport na britanskiot Parlament e najponi`uva~kiot den vo negoviot `ivot. Toj `ali za skandalot so prislu{uvaweto na mobilni telefoni {to go vr{ele novinari na nedelnikot “Wuz of d vorld” na kompanijata na Mardok, Wuz interne{nal. “Bev {okiran vo vrska so toa {to se pravelo i dlaboko `alam za toa. Se soglasuvam deka toa {to e napraveno e sosema pogre{no i neprifatlivo i deka glavna cel na kompanijata e da se otkrijat site fakti i tie koi pogre{no rabotele”, izjavi Mardok. No, toj ne prifa}a odgovornost za ovoj skandal, tuku nea ja locira kaj negovite sorabotnici i vrabotenite vo negovata kompanija.

E

5,848.01 10,005.90 1,326.73 2,826.52 7,226.08 860.66

VALUTI

+1,00% +1,17% +1,63% +2,22% +0,46% +0,81%

£ €

€ $

1.1355

1.4207

-0,2%

+0,3%

СТАПКА

СТАПКА

ПРОМЕНА

ПРОМЕНА

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1.586,80 $ -0,89% 0 89%

NAFTA BRENT

118,420 $ +1,16% 1 16% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

ANGELA MERKEL

Nema brzo i lesno re{enie za Grcija. Ne mo`eme samo da objavime spektakularen rezultat koj }e gi re{i site problemi


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI UAPSENI NAPA\A^ITE NA RUSKIOT DIPLOMAT VO SKOPJE olicijata zav~era gi uapsi dvajcata bra}a od skopskata naselba Taftalixe koi napadnaa visok ruski diplomat. Dvajcata napa|a~i, kikbokseri, nabrzo treba da bidat izvedeni pred istra`en sudija. Ruskiot diplomat, koj go zamenuva{e ruskiot ambasador poradi otsustvo, be{e napadnat na po~etokot na mesecov. Toj vra}aj}i se pe{ kon svojot dom bez namera udril vo retrovizor na avtomobil koj minuval pokraj nego. Od avtomobilot izlegle dvajcata bra}a i gnevni go napadnale so tupanici i kloci, mu go skr{ile nosot, jabol~nata koska na glavata, mu ja napuknale vilicata. Povredeniot diplomat be{e prenesen vo Urgentniot centar, a nasilnicite izbegaa.

P

OM SE PO@ALILE KAJ HEDBERG ZA PRISLU[UVAWETO NA BO[KOVSKI bedineti za Makedonija na sredba so {efot na oddelot za Makedonija vo Direktoratot za pro{iruvawe vo Evropskata unija, Kristijan Hedberg, razgovarale za sledeweto i prislu{uvaweto na partijata i nejziniot lider, Qube Bo{kovski, za vreme na izbornata kampawa. “Hedberg ja potencira{e poddr{kata na Evropskata komisija za dejstvuvaweto na na{ata partija, za{to preku sledeweto na aktivnostite na teren i od politi~koto dejstvuvawe na Obedineti za Makedonija ja spoznale realnata slika za sostojbata i `ivotot vo Makedonija”, izjavi Natalija Iv~eva, ~len na pretsedatelstvoto na OM. Iv~eva gi negira {pekulaciite za navodno razedinuvawe i zatvorawe na partijata. Po iseluvaweto na partijata od prostoriite vo Centar sega sedi{teto na OM se nao|a vo naselbata Aerodrom. Liderot na OM, Qube Bo{kovski, den po izborite be{e uapsen pred restoranot Vodenica vo centarot na Skopje, pod somnenie za nezakonsko finansirawe na kampawata i zloupotreba na slu`benata polo`ba. Pred edna nedela vo Krivi~niot sud mu bea prezentirani dokazite, no za ovoj slu~aj s$ u{te nema zaka`ano sudsko ro~i{te. Bo{kovski ve}e mesec i polovina se nao|a vo pritvor vo [utka.

O

MAKEDONIJA JA PREZEMA AMBASADATA VO KANBERA inisterstvoto za nadvore{ni raboti na Republika M Makedonija gi zavr{i site proceduri za prezemawe na dosega{nata jugoslovenska ambasada, koja zemjava ja dobi soglasno dogovorot za sukcesija na imotot na porane{nata SFRJ. Vo soop{tenieto od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti se naveduva deka po potpi{uvaweto na zapisnicite za primopredavawe so pretstavnicite od Republika Srbija, vo ~ie vladenie be{e zgradata, se odr`a sve~ena ceremonija so krevawe na makedonskoto zname na jarbolot pred zgradata. Od denes makedonskata ambasada vo Kanbera }e ja po~ne procedurata za upis na zemji{teto vo sopstvenost na Republika Makedonija.

KAPITAL / 21.07.2011 / ^ETVRTOK

AMBICIOZEN PLAN NA NOVITE PARLAMENTARCI

PRATENICITE OD TU\INA EKONOMSKI ]E NÉ PRERODELE

 Pratenicite od dijasporata vetuvaat ekonomski razvoj i stranski direktni investicii, oti veruvaat deka prvenstveno Vladata otvorila mo`nosti za ova. Nivno bilo da pomognat GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

rivlekuvawe stranski investicii, zgolemuvawe na ekonomskiot razvoj i namaluvawe na nevrabotenosta vo zemjata se top-prioritetite od ambicioznata programa na narodnite izbranici od dijasporata, koi za prv pat godinava }e sednat vo sobraniskite klupi. Osven na ekonomski plan, tie se zalo`ija i za pogolema afirmacija na makedonskiot jazik i kultura na svetsko nivo, kako i za prodlabo~uvawe na sorabotkata me|u Makedoncite vo zemjava i Makedoncite vo dijasporata. Pratenikot od Amerika, Pavle Sazdov, veli deka negovata cel }e bide da se posveti na investiciite i vo afirmacijata na makedonskiot jazik i kultura na svetsko nivo. “Na{ata vrata e postojano otvorena za iseleni~kite organizacii i veruvam deka } e ni izlezat vo presret, a i nie nim i site zaedno }e gi diskutirame site otvoreni pra{awa {to n$ izma~uvaat”, re~e v~era Sazdov na obra} aweto na Vtorata godi{na konferencija na iseleni~kite organizacii. So sli~en stav i pratenikot od Avstralija, Miki Dodevski. “Mi prestavuva ~est da bidam pretstavnik vo Parlamentot kako pratenik vo Avsralija. Imame edna gorda makedonska dijaspora, koja si ja saka svojata zemja i preku ovoj gest na

P

 Од godi{naта konferencija na iseleni~kite organizacii. Vladata sega mo`e i makedonskata dijaspora direktno da gi pretstavuva svoite viduvawa, svoite interesi vo Sobranieto na Makedonija. Makedonija gi koristi kontaktite vo Avstralija za privlekuvawe stranski investicii, a imame i ekonomski promotor ispraten za taa cel”, re~e Dodevski. MAKEDONIJA E MEKA ZA STRANSKI INVESTICII!? Pra{ani za toa kako }e se spravat so birokratskite lavirinti, poradi koi mnogu od stranskite investitori, tie velat deka ne se zapoznaeni so vakvite problemi i deka Makedonija nudi edna od najdobrite mo`nosti za stranski investitori. “Mislam deka sme vo pravilna nasoka i smetam deka Vladata dobro raboti na ovoj plan. Makedonija nudi edna od najdobrite mo`nosti za investirawe, posebno za stranski investitori. Kako pretstavnik na dijasporata, }e se zalagam

BORBATA ZA INSTITUCIONALNA PREVLAST JA RAZEDINUVA DIJASPORATA Del od sogovornicite na Vtorata godi{na konferencija na iseleni~kite organizacii kako problem vo sorabotkata me|u Makedoncite vo dijasporata ja poso~ija `elbata za prevlast vo ovie iseleni~ki organizacii. Razedinetosta me|u Makedoncite vo edna ista stranska dr`ava e eden od problemite na makedonskata dijaspora, veli Vaska ^ergoska, pretsedatel na Zdru`enieto na MNM Kiril i Metodij od Novi Sad. Vakvata razdelba pravi vo eden ist grad kade {to ima pove}e Makedonci da se otvoraat dve razli~ni crkvi, na primer edna bitolska, edna prilepska, se soglasija pogolem del od u~esnicite na ovaa konferencija. Zatoa, evropskiot mitropolit Pimen, koj tvrdi deka evropskata dijaspora e obedineta na toj plan, apelira i vo prekuokeanskite dr`avi “toa da go napravi crkvata i da se nadminat site nedorazbirawa i podelbi {to gi imame, bidej}i sepak, sme malku za da se delime”, re~e Pimen. da gi podobrime mo`nostite i na~inot na koj mo`e pobrzo da se dojde do investirawe ovde, bidej}i toa e edna od na{ite celi - da im pomogneme na makedonskite iselenici koi{to `iveat nadvor od Makedonija

da se vratat ovde da investiraat i so toa da se otvorat novi rabotni mesta i da se zgolemi ekonomskiot rast, a i da se pomogne i vo razvojot na idninata na ovoj narod”, re~e Dodevski.

CVETKO GROZDANOV NEMA DA DIREKTORUVA SAM VO JPSSDP

MIHAJLO KO[TRIMOVSKIGLAVEN ZA DELOVNIOT DR@AVEN PROSTOR KATERINA SINADINOVSKA

REKONSTRUKCIJATA NA SKOPSKITE TROTOARI TE^E PO PREDVIDENATA DINAMIKA roektot za rekonstrukcija na trotoarite i na pe{a~kite pateki na nekolku klu~ni ulici i bulevari vo centralnoto gradsko podra~je, {to po~na kon krajot na juni, se odviva spored predvidenata dinamika, informira gradskata vlast od Skopje. Na potegot od mostot Goce Del~ev do zgradata na NUB Sveti Kliment Ohridski na trotoarot se nanesuva tamponski sloj, a betonski prefabrikuvani plo~i se postaveni na 50% od povr{inata. Na bulevarite VMRO i Partizanski odredi (okolu Soborniot hram) trotoarite i pe{a~kata pateka se obnovuvaat na povr{ina od okolu 3.500 kvadratni metri, pri {to tamponski sloj e nanesen na 50% od povr{inata, a plo~ki se postaveni na 30% od patekata. Na bulevarot Ilinden, poto~no od mostot Goce Del~ev do zgradata na Vladata, se rekonstruiraat trotoarite na povr{ina od okolu 5.000 kvadratni metri, a tamponiraweto e zavr{eno vo dol`ina od 200 metri i na 20% od povr{inata se naneseni bekaton-plo~ki. Gradot go obnovuva i trotoarot na del od ulicata 11 Oktomvri, od stranata na parkot @ena borec.

P

sinadinovska@kapital.com.mk

avnoto stanbeno pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor, koe se podeli na dve akcionerski dru{tva – posebno za stanben, a posebno za deloven prostor - dobiva i dvajca direktori! Iako prvi~nite informacii bea deka so pretprijatieto }e rakovodi porane{niot pratenik Cvetko Grozdanov (otkako direktorot Vladimir Bah~ovanovski pred izborite go razre{ija od negovata funkcija), “Kapital” doznava deka na Grozdanov }e mu se pridru`i 25-godi{niot Mihajlo Ko{trimovski, kako direktor na delot za stopanisu-

J

vawe so deloven prostor. Ko{trimovski za “Kapital” ja potvrdi informacijata. “To~no e deka pretprijatieto se podeli na dve akcionerski dru{tva i jas sum imenuvan za direktor na Akcionerskoto dru{tvo za stopanisuvawe so delovniot prostor vo sopstvenost na dr`avata. Del od objektite se dosta ruinirani, pa }e se posvetam na nivno renovirawe”, izjavi toj za “Kapital”. Drugiot direktor, Grozdanov, veli deka transformacijta e napravena u{te pred negovoto doa|awe i deka ne bi se vpu{tal vo ponatamo{ni komentari. Mihajlo Ko{trimovski na javnosta & e poznat kako potpretsedatel na Unijata na mladi sili na VMRODPMNE. Toj predvode{e nekolku javni nastapi

povrzani so aktivnostite na mladinata. Me|u niv i parodijata za 1 April, koga mladite vmrovci denot na lagata go krstija kako den na Branko Crvenkovski, pa postavija kutija za “ogromniot broj zavr{eni proekti i realizirani vetuvawa” na opoziciskiot lider. Ko{trimovski ima zavr{eno ekonomski fakultet, po {to bil praktikant vo banka i rabotel vo Agencijata za mladi i sport. Inaku, spored podatocite do koi dojde “Kapital”, so transformacijata pogolem del od vrabotenite ostanuvaat vo Akcionerskoto dr{tvo za stopanisuvawe so stanben prostor, 300 vraboteni, dodeka vo oddelot za deloven prostor }e bidat rasporedeni okolu 100 vraboteni, na koi }e im {efuva mladiot direktor.

 Mladiot direktor koj ostanuva potpretsedatel na Unijata na mladi sili na VMRO–DPMNE na javnosta & e poznat kako predvodnik na mnogu partiski aktivnosti.


Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 21.07.2011 / ^ETVRTOK

JA PODELIJA LI HA[KITE SLU^AI PRATENI^KATA GRUPA?

7

 PREGLED VESTI PRATENICITE USVOIJA POVE]E GODI[NI IZVE[TAI

\OR^EV, MILO[OSKI I SPASENOVSKI NE GLASAA S ZA AMNESTIJA!  Desetina pratenici na vladeja~kata partija, me|u koi i trojcata istaknati ~lenovi, Vlatko \or~ev, Aleksandar Spasenovski i Antonio Milo{oski, iako bea prisutni na raspravata za avtenti~noto tolkuvawe na Zakonot za amnestija, vo momentot na glasawe ne bea vo salata. Za Zakonot ne glasaa ni koaliciskite partneri Qubislav Ivanov Yingo i Boris Stojmenov KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

esetina pratenici na vladeja~kata partija, me|u koi i trojcata istaknati ~lenovi, Vlatko \or~ev, Aleksandar Spasenovski i Antonio Milo{oski, iako bea prisutni na raspravata za avtenti~noto tolkuvawe na Zakonot za amnestija, vo momentot na glasawe ne bea vo salata. Za Zakonot ne glasaa ni koaliciskite partneri Qubislav Ivanov Yingo i Boris Stojmenov. Porane{niot minister za nadvore{ni raboti, a sega pratenik, Antonio Milo{oski, za “Kapital” veli deka nema nikakva politi~ka poraka vo toa {to vo momentot na glasaweto toj ne bil vo salata: “Edinstvena pri~ina be{e moeto fizi~ko otsustvo vo momentot, no toa {to mo`am politi~ki i kako pratenik i kako ~len na VMRO–DPMNE da go ka`am e deka proektot e produktiven, politi~ki e seriozen i e odraz na re{itelnosta na aktuelnata koalicija nekoi problemi da gi ostavi vo minatoto, koe ne bi sakale voop{to da se povtorat. Istovremeno, da gi unapreduva sistem-

D

obranieto gi usvoi izve{taite za rabotata na komisiite za za{tita na konkurencijata i za za{tita na pravoto za sloboden pristap do informaciite od javen karakter za 2010 godina. Na izve{tajot {to vo ime na prvata komisija go elaborira{e pretsedatelot ^edomir Kralevski reagira{e SDSM, so ocenka deka ova telo polovi~no ja zavr{ilo rabotata, osobeno vo pogled na sankcioniraweto na zloupotrebata na dominantnata polo`ba na pogrebalnite pretprijatija. “Nekoi od ovie pretprijatija oti{le dotamu {to naplatuvale nadomest i za solidaren pogreb, o{tetuvaj}i gi gra|anite, a vie ste detektirale zloupotrebi samo kaj Butel i Komunalec od Prilep”, re~e pratenikot na SDSM, Mile Andonov. Godi{niot izve{taj na Komisijata za za{tita na pravoto za sloboden pristap do informaciite od javen karakter go prezentira{e pretsedatelot, Pece Ta{evski. Pratenikot na SDSM, Mende Dineski, reagira{e na podatokot deka dr`avnata administracija ~esto se oglu{uva na zakonskata obvrska da ovozmo`uva pristap do informaciite od javen karakter. “Dali javnata administracija, koja so visoki 50% ne postapuva po zakonot, toa go pravi od inertnost ili ima ne{to da skrie?”, pra{a Dineski. Od VMRO-DPMNE vo diskusijata se vklu~i Aleksandar Spasenovski, koj poso~i deka brojot na pretstavki od nezadovolnite strani e golem poradi zgolemenata aktivnost na Komisijata.

OTKAZITE VO “UTRINSKI VESNIK” SE NEOSNOVANI r`avniot trudov inspektorat donese odluka deka novinarite koi dobija otkaz od “Utrinski vesnik” se otpu{teni na nezakonski na~in. Vo re{enieto dostaveno do izdava~ot MPM se nalo`uva novinarite da bidat vrateni na rabota. Na ova re{enie MPM ima pravo na `alba. Zdru`enieto na novinari i Nezavisniot sindikat na mediumski rabotnici ja pozdravija ovaa odluka. “Otkazite za kolegite od “Utrinski vesnik”, koi se re{ija javno da progovorat i da se sprotivstavat na odlukite na menaxmentot, se stra{na poraka deka samo so navednata glava, so zamol~uvawe se ostanuva vo ovaa profesija. Se poka`uva deka sepak ne e taka i zatoa odlukata na Dr`avniot inspektorat za trud e golema poraka na optimizam i ohrabruvawe deka vo ovaa zemja postojat institucii i postojat zakoni i tie se po~ituvaat”, re~e Tamara ^ausidis, Nezavisen sindikat na mediumski rabotnici.

D ski odnosite za ostvaruvawe na dr`avnite celi.” Na pra{aweto zo{to pratenicite ne se vklu~ija vo nikakva rasprava, tuku ostavija vojnata da se vodi me|u SDSM i DUI, Milo{oski veli deka prateni~kata Blagorodna Duli} na po~etokot gi sumirala osnovnite postulati na cela prateni~ka grupa, pa nemalo potreba od ponatamo{ni izlagawa. Iako i za pomalku seriozni temi pratenicite

od VMRO–DPMNE sekoga{ debatirale, molkot sega Milo{oski go pravda so politi~ka procenka: “Procenkata be{e takva i preporakata od poiskusnite pratenici - da ne se razranuva dopolnitelno. Znam deka mo`ebi vi izgleda simptomati~no {to tokmu vo momentot na glasawe ne sum bil vnatre, no jas apsolutno tvrdam deka prateni~kata grupa e obedineta i deka nema nikakvi skrieni poraki”, veli toj.

RODNINITE NA KIDNAPIRANITE PRODOL@UVAAT SO PROTESTI odninite na kidnapiranite Makedonci v~era protestiraa pred Vladata vo znak na revolt protiv izglasanata amnestija na vinovnite vo ~etirite ha{ki slu~ai, baraj}i priem od premierot Nikola Gruevski. O~ekuvaa premierot da im objasni zo{to ne go po~ituval vetuvaweto dadeno do niv, deka slu~ajot so kidnapiranite Makedonci od strana na pripadnici na ONA vo konfliktot od 2001 godina }e se procesuira sudski. Rodninite najavija i deka odlukata za amnestirawe }e ja ob`alat pred Ustavniot sud. Sobranieto pred dva dena so 63 glasa “za” i 29 “protiv” go usvoi avtenti~noto tolkuvawe na Zakonot za amnestija, spored koe amnestijata se odnesuva na site storiteli na krivi~ni dela povrzani so konfliktot od 2001 godina, zaklu~no so 26. septemvri 2001 godina, osven za licata koi izvr{ile krivi~ni dela povrzani i vo vrska so konfliktot protiv koi Me|unarodniot tribunal povel postapka.

R

ANTONIO MILO[OSKI PRATENIK Edinstvena pri~ina be{e moeto fizi~ko otsustvo vo momentot, no toa {to mo`am politi~ki i kako pratenik i kako ~len na VMRO–DPMNE da go ka`am e deka proektot e produktiven, politi~ki e seriozen i e odraz na re{itelnosta na aktuelnata koalicija nekoi problemi da gi ostavi vo minatoto. Ne zedovme zbor vo raspravata zatoa {to procenkata be{e deka ne smee da se doleva maslo na ognot.

Ist stav ima i pratenikot Aleksandar Spasenovski, koj za “Kapital” samo kuso odgovori deka nema prostor za tolkuvawe na navodni politi~ki poraki. Avtenti~noto tolkuvawe na Zakonot za amnestija, so koe se oslobodija od odgovornost site involvirani vo konfliktot od 2001 godina, me|u koi i del od rakovodstvoto na DUI, Sobranieto go izglasa so 63 glasa “za”. Baraweto dobi poddr{ka

od site albanski partii i od vladeja~kata VMRO– DPMNE, a samo prateni~kite grupi na SDSM, NSDP i na PEI na Fijat Canovski bea protiv. Site partii koi se “za” zaedno imaat 81 pratenik. Vo momentot na glasaweto od onie koi poddr`uvaat vnatre bea samo potrebnite 63.


8

Kompanii / Pazari / Finansii

 PREGLED VESTI VO TURCIJA DR@AVNITE BOLNICI ]E LEKUVAAT I STRANCI urskite bolnici koi se povrzani so Ministerstvoto za zdravstvo na Republika Turcija po~naa da davaat zdravstveni uslugi na stranski dr`avjani, koi prethodno mo`ea da se dobijat samo vo privatnite zdravstveni ustanovi. Ovaa informacija ja dade Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, so ogled na faktot {to golem broj makedonski gra|ani patuvaat letovo vo Turcija. Ovaa mo`nost e dadena od 13. juni godinava. “Turistite koi prestojuvaat vo Turcija i imaat potreba od zdravstvena usluga, a ne go zboruvaat turskiot jazik, mo`e da se javat na call centarot so broj 112 ili dokolku imaat `albi od tretmanot na broj 184. Vo pogolemite gradovi i centri, kako Ankara, Istanbul, Izmir, Antalija, Mugla i Ajdin, formirani se regionalni koordinativni centri za stranci. Za dobivawe zdravstvena usluga za stranski dr`avjani vo Turcija podetalni informacii mo`e da se dobijat na internet-stranicata na Ministerstvoto za zdravstvo na Republika Turcija, www.saglik.gov.tr/saglikturizmi”, informiraat od MNR.

T

[EST PROEKTI ZA RAZVOJ NA JUGOZAPADNIOT REGION entarot za razvoj na Jugozapadniot planski region, so sedi{te vo Struga, startuva so aktivnostite za implementacija na {est proekti. Proektite se odobreni od Vladata, a }e gi finansira Ministerstvoto za lokalna samouprava. “Proektite, generalno, se vo nasoka na Programata za nacionalen razvoj na Jugozapadniot planski region. Vo tri od niv se vklu~eni site 13 op{tini”, izjavi rakovoditelot na Centarot, Mirjana Lozanovska. Taa smeta deka del od proektite }e bidat zavr{eni do krajot na godinava, a celosno }e bidat gotovi vo prviot kvartal od 2012 godina. Tie predviduvaat izrabotka na tehni~ki proekt za fekalna kanalizacija za Vev~ani i del od Struga, namaluvawe na disparitetot me|u regionite i razvivawe inicijativi za pribli`uvawe kon EU.

C

STRUMI^ANI SE ZAPOZNAA SO MO@NOSTITE NA IPARD red zemjodelcite od Strumi~kiot region be{e prezentirana IPARD programata za koristewe sredstva od proizvoditeli i kompanii do krajot na 2013 godina. Aleksandar Antovski, pretstavnik na Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj, istakna deka ~etvrtiot javen povik za podnesuvawe aplikacii e objaven pred ~etiri dena i }e trae do 30. avgust. “Na raspolagawe se okolu 18,5 milioni evra, koi mo`e da gi iskoristat zemjodelcite. Se implementitiraat trite merki {to se akreditirani so IPARD programata. Toa se investicii vo primarno zemjodelsko proizvodstvo, vo prerabotka i vo investicii za ruralna diverzifikacija. Vo ovoj region potencijalnite korisnici mo`e najmnogu da se pronajdat sebesi preku investirawe vo rekonstrukcija na postojnite plastenici i oran`erii, ranogradinarsko proizvodstvo na otvoreno i otvorawe otkupni centri za zelen~uk i ovo{je, potoa vo konzervnata industrija, primarnoto proizvodstvo na mleko i meso i nivni prerabotki, kako i vo vinskiot sektor”, smeta Antovski. Spored Stojan Gacov, pretstavnik na Teloto za upravuvawe so IPARD programata pri Ministerstvoto za zemjodelstvo, proektite vo ovaa oblast treba da pottiknuvaat otvorawe prerabotuva~ki kapaciteti vo zemjodelskoto stopanstvo, modernizacija na otkupnite centri, mini-fabrikite i na tradicionalnite zanaet~iski rabotilnici i da go poddr`at turizmot vo ruralnite sredini.

P

KAPITAL / 21.07.2011 / ^ETVRTOK

FONDOT ZA ZDRAVSTVO OTVORI VOJNA

FARMACEVTITE NEMA DA GI POEVTINAT LEKOVITE

 Proizvoditelite i dostavuva~ite nema da gi namalat cenite na lekovite, kako {to bara Fondot za zdravstvo, zatoa {to toa bilo nerazumno barawe. Spored niv, neosnovano e tvrdeweto deka Makedonija ima pet pati poskapi lekovi od Slovenija, Srbija, Bugarija i Hrvatska VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

armacevtskite kompanii nema da gi namalat cenite na lekovite, kako {to bara Fondot za zdravstveno osiguruvawe, zatoa {to toa bilo nerazumno barawe. Pred dva dena Fondot ja po~na vtorata godi{na revizija na referentnite ceni na lekovite od pozitivnata lista i otvoreno pobara poniski ceni, {to go vklu~i alarmot kaj farmacevtskite kompanii. Velat, ne samo {to nema da otstapat od svoite ceni, tuku vakvata cenovna politika }e gi izbrka stranskite proizvoditeli od zemjava. Spored niv, neosnovano e tvrdeweto deka Makedonija ima pet pati poskapi lekovi od Slovenija, Srbija, Bugarija i Hrvatska. “FZO tvrdi deka nekoi lekovi vo regionot se i do pet pati poevtini otkolku kaj nas, sporeduvaj}i nesporedlivi raboti. Na primer, vo Slovenija site lekovi se na opozitivna lista. Koga prodavaat s$ {to proizveduvaat, at, anormalno deka mo`e da namaluvaat ceni. Kaj nas od 10 lekovi na eden proizvoditel el dva se na pozitivna lista, a, la a drugite osum imaat nula eproda`ba. I Srbija i Makedonija pla}aat ista carina na i {pedicija, ama Srbija za i100.000 par~iwa, a Makedonija za 100. I kako Makedonija ja da ima poevtini lekovi od ostanatite?”, pra{uvaat od redna od pogolemite farmacevtski kompanii. I vo pretstavni{tvoto na britanskiot proizvoditel na lekovi, Glakso Smit Klajn, vo zemjava velat deka nema da gi ni namalat cenite na odredeni proizvodi. me “Nema da gi ispora~uvame rlekovite za benigna hiperplazija na prostata i za

F

alergiski rinitis po cena koja ja bara Fondot zatoa {to taa e poniska duri i od najniskata evropska cena. ]e gi podneseme prigovorite vo dadeniot rok, a za ishodot od pregovorite so FZO ne bi mo`el da komentiram”, veli direktorot na Glakso vo Makedonija, Tomislav Hristovski. “Nie sekako nema da otstapime od na{ite ceni, osven ako Fondot prinudno ne gi namali, zatoa {to realno ima nadle`nost da go stori toa”, velat od druga farmacevtska kompanija. Od najgolemiot proizvoditel na lekovi vo zemjava, Alkaloid, velat deka referentnite ceni na lekovite koi pa|aat na tovar na FZO za primarna zdravstvena za{tita naj~esto se najniski vo sporedba so evropskite. “Sigurno postojat isklu~oci, ~ij broj e minimalen, koga odredeni lekovi imaat povisoki ceni vo Makedonija, no postojat i golem broj lekovi ~ija cena e nekolkukratno poniska ovde. d Pri r samiot proces na revizija potrebno e da se izvr{i usoglasuvawe na cenite so metodologijata za formirawe ceni, nezavisno dali promenata odi vo nasoka na namaluvawe ili zgolemu-

STRANSKITE PROIZVODITELI NA LEKOVI ]E SI ODAT?! oznava~ite na farmacevtskiot biznis vo MakeP donija stravuvaat deka vakvite cenovni pritisoci }e gi izbrkaat stranskite farmacevtski kompanii. Najstra{no od s$ e {to poleka, no sigurno zapadnoevropskite kompanii ni “otka`uvaat qubov”. Imame registracii koi se gasat i za toa ima statitsti~ki dokazi. Glavna cel na proizvoditelite im e proda`bata, a koga nitu polovina od proizvodite ne im se na pozitivna lista ovde, ne gledaat biznis na makedonskiot pazar”, velat dostavuva~i na lekovi. Dolgogodi{en poznava~ na sostojbite vo farmacevtskiot biznis za veli deka na stranskite partneri so koi rabotele ve}e ne im se interesni malite pazari kako Makedonija. Toj potencira deka e mnogu verojatno da zaminat i tie {to s$ u{te se prisutni na makedonskiot pazar. vawe. Pri formiraweto na cenite na lekovite treba da se zemat predvid i zgolemuvaweto na cenite na proizvodstvo vo poslednata godina, koi se direktno zavisni od zgolemuvaweto na cenata na reagensite i na surovinite, kako i strate{kite investicii vo proizvodna oprema i tehnologija za ispolnuvawe na najvisokite svetski standardi. Pri revidiraweto na cenite na lekovite potrebno e preku proces na pregovori me|u FZO i dostavuva~ite da se dojde do kompromisno

re{enie, so cel dostapnost na neophodnite lekovi do osigurenicite”, veli Vladimir Indov, direktor za proda`ba vo Alkaloid. Od veledrogerijata Kemofarm pak, komentiraat deka ne se nadle`ni da odlu~uvaat za cenite na lekovite. “Informaciite za vtorata revizija na referentnite ceni na lekovite gi preprativme do proizvoditelite, koi }e ja donesat krajnata odluka vrz baza na nivnite komercijalni i strate{ki analizi”, velat ottamu.


KAPITAL / 21.07.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

9

KADE I ZO[TO SE ODLEVA KAPITALOT OD MAKEDONIJA?

24 MILIONI DOLARI SE IZNESENI VO HOLANDIJA, UKRAINA I BUGARIJA

 Vo prviot kvartal godinava 24 milioni dolari se odleale od dr`avava na smetki vo Holandija, Ukraina, Bugarija, Albanija, Sent Kits i Nevis. Iako Vladata se obiduva da sozdade povolna biznis-klima vo Makedonija so namaluvawe na danocite i drugi olesnuvawa, statistikata poka`uva deka golem del od kapitalot {to se sozdava tuka, sepak, se odleva vo stranstvo, {to zna~i deka na dava~kite za firmite treba da se poraboti ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ako Vladata se obiduva da sozdade povolna biznis-klima vo Makedonija so namaluvawe na danocite i voveduvawe drugi dano~ni olesnuvawa za biznisot, statistikata poka`uva deka golem del od kapitalot {to se sozdava tuka, sepak, se odleva od zemjava. Spored podatocite od Narodnata banka (NBM), samo vo prviot kvartal od 2011 godina 24 milioni dolari se odleale i zavr{ile na smetki vo Holandija, Ukraina, Bugarija, Albanija, Sent Kits i Nevis. Del od kapitalot od makedonskite kompanii se odleal kako isplata na dividenda na mnozinski akcioneri vo stranstvo, no del od parite zavr{ile na smetki vo zemji koi nudat pogolemi dano~ni olesnuvawa, odnosno koi va`at za dano~en raj i im nudat podobar tretman, pogolema sigurnost i anonimnost na biznismenite. ^esto biznismenite otvoraat of{or firmi na nekoi egzoti~ni ostrovi ili zemji koi va`at za dano~en raj, a potoa preku niv kupuvaat firmi vo Makedonija. Na toj na~in vr{at repatrijacija na profitot i ispla}aat dividenda na svoite kompanii vo stranstvo, koi se javuvaat kako akcioneri vo biznisot vo Makedonija. Bidej}i go imaat

I

prevezot na stranski investitor, makedonskite zakoni im dozvoluvaat profitot {to go ostvaruvaat da go repatriraat vo zemjata kade {to se registrirani i na toj na~in izbegnuvaat da pla} aat danok vo Makedonija, a vo egzoti~nite ostrovi ne podle`at na pla}awe danoci. Pri~inata za toa e {to dano~nata politika na Make-

donija s$ u{te ima lo{i zakoni, koi go brkaat kapitalot vo stranstvo. Iako Vladata celosno go ukina danokot za reinvestirana dobivka, toa ne pridonese za zadr`uvawe na kapitalot vo zemjata. Mo`ebi zatoa {to Ministerstvoto za finansii ne saka

da se otka`e od danokot na kapitalna dobivka od dividenda. Zatoa, firmite ja selat dividendata vo stranstvo. Ako ja podelat vo Makedonija }e treba da platat i danok na dobivka od 10% i personalen danok na dohod od 10% za akcionerot na koj mu isplatile dividenda. Toa e dvojno odano~uvawe na profitot. Ekonomistite komentiraat deka e sosema legalno toa {to mnogu makedonski biznismeni

odlu~uvaat kapitalot da go selat vo zemji kade {to smetaat deka ima podobra biznis-klima, ogromni dano~ni olesnuvawa, pogolema sigurnost i stabilnost. Podatocite za poslednite dve godini poka`uvaat deka nad 250 milioni evra od zemjava

zavr{ile vo Holandija, Luksemburg, [vajcarija, Sent Vinsent i Grenadini, Kajmanskite Ostrovi, Lihten{tajn, Britanskite Devstveni Ostrovi, Mar{alskite Ostrovi, Panama, Holandski Antili,

Bahamskite Ostrovi, koi va`at za najatraktivnite destinacii za makedonskiot

kapital. Tokmu poradi odlivot na kapital od zemjava, kako i procenkite deka vo procesot na privatizacijata duri okolu pet milijardi od op{testveniot kapital zavr{ile na smetki vo stranski banki, se pokrena i inicijativata za sproveduvawe dano~na amnestija.

ZO[TO E POTREBNA DANO^NA AMNESTIJA?! Procesot na dano~na amnestija se sproveduva so cel da se legaliziraat site pari koi imaat formalno nelegaliziran status, odnosno ne se vo legalnite ekonomski tekovi na zemjata ili se ~uvaat vo stranstvo. Toa zna~i deka ne mo`e da se koristat za investirawe vo ekonomijata ili drugi legalni biznisi. So takov proces na amnestija na kapitalot dr`avata go odano~uva toj kapital, no se obvrzuva deka nema krivi~no da gi goni sopstve-

nicite na parite. Doma{nite finansiski eksperti velat deka Makedonija apsolutno ima potreba od sproveduvawe dano~na amnestija, bidej}i so toa samo bi se ozakonilo toa {to sega se pravi bez zakon i bi im se ovozmo`ilo na tie {to gi ~uvaat parite vo stranski banki da gi investiraat vo makedonskata ekonomija. Ekonomistite smetaat deka ovaa radikalna reforma za Makedonija e duri i zadocneta, bidej}i najgolem del od zemjite vo Evropa ve}e se obidoa na vakov na~in da go vratat kapitalot {to se odleal na smetki vo stranstvo vo vreme na tranzicijata. Spored ekspertite, mora da se povle~e linija, da se ovozmo`i vra}awe na kapitalot i da se vospostavi podobar sitem za kontrola i spre~uvawe na pereweto pari. “Makedonija ima kapacitet i mora da sprovede vakva radikalna reforma. Teraweto pravda vo procesot na privatizacija ne mo`e da se postigne. Toa e samo lov na ve{terki koj ne dava rezultat, a ekonomijata samo }e stagnira. Treba da gledame napred i da gi progoltame knedlite od minatoto. Amnestijata na kapitalot } e ovozmo`i ogromen del od kapitalot {to se ~uva na smetki nadvor od zemjata da se vrati i da se investira vo razvojot na zemjata�, ocenuvaat ekonomistite. Vladata dosega nekolku pati ja razgleduva{e mo`nosta da sprovede dano~na amnestija vo Makedonija, otkako i prviot ~ovek na Upravata za javni prihodi, Goran Trajkovski, minatata godina javno go obelodeni ovoj predlog. Procenkite se deka so sproveduvaweto na vakvata reforma mo`e da se legaliziraat od 1,5 do najmnogu tri milijardi evra.


Kompanii / Pazari / Finansii

10

 PREGLED VESTI

VOLKSWAGEN GO OSVOI PRESTI@NIOT “TITANIUM LAV” NA KANSKIOT FESTIVAL olksvagen (Volkswagen) dobi vkupno 34 statuetki na najpresti`niot svetski festival za kreativni reklami, 58-to izdanie na “Me|unarodniot festival na kreativnosta” vo Kan. Najgolemiot proizvoditel na avtomobili vo Evropa ja osvoi presti`nata nagrada “Titanium lav” za kampawata Think Blue, povrzana so inicijativata za odr`uvawe na `ivotnata sredina. Reklamata “Silata” e isklu~itelno uspe{na televiziska reklama za noviot “pasat”, taa e dobitnik na tri nagradi - dva zlatni i eden bronzen “Lav”. “Ova e neverojaten uspeh. Nie sme mnogu gordi bidej} i nagradite oddavaat priznanie na na{ata rabota. Ovie 34 nagradi se rezultat na na{ata posvetenost kon inovacii i kreativnost vo site oblasti”, izjavi Luka de Meo, direktor na marketing za patni~kite vozila na Folksvagen. Pokraj “Titanium lav”, Folksvagen osvoi vkupno osum statuetki “Zlaten lav” i 14 statuetki “Srebren lav”. Ostanatite reklami za avtomobili isto taka bea nagradeni so 11 bronzeni statuetki. Kreativnosta vo kampawite na Folksvagen be{e nagradena vo celiot svet od SAD preku Avstralija i Nov Zeland do Germanija, Holandija, [vedska, Norve{ka, Anglija, Kina, Argentina i Brazil. “Ova poka`uva deka Folksvagen ima globalen uspeh i postavuva mnogu visoki standardi. Toa mo`e da se slu~i samo vo sorabotka so silni partneri, zatoa im blagodarime na site agencii koi napravija brilijantna rabota pri ostvaruvaweto na na{ite idei”, veli De Meo.

F

UNIKA LAJF OSNOVA[E OSIGURITELNA KOMPANIJA VO MAKEDONIJA siguritelnata kompanija Unika lajf osnova{e kompanija vo Makedonija. Ovaa osiguritelna kompanija, koja be{e formirana pred dva meseci, pred dva dena registrira{e podru`nica vo Makedonija - Dru{tvo za `ivotno osiguruvawe Unika lajf-Skopje. Spored podatocite od Centralniot registar, osiguritelnata kompanija e osnovana so osnovna glavnina od 3,5 milioni evra, odnosno so 35.000 obi~ni akcii po nominalna vrednost od 100 evra od akcija, so osnovna dejnost osiguruvawe na `ivot. Sopstvenik na Unika lajf-Skopje e Sigal Unika grup Avstrija-Tirana. Spored podatocite od Centralniot registar, vo menaxmentot na Unika lajf prete`no se Avstrijci. Za pretsedatel na Upraven odbor e nazna~ena Aleksandra Marks, za pretsedatel na Nadzoren odbor e nazna~en Volfgang Kindl, i dvajcata od Avstrija. Olivera Bem, isto taka od Avstrija, e nazna~ena za ~len na Nadzoren odbor, a Avni Ponari od Albanija e nazna~ena za nezavisen ~len na nadzoren odbor. Kako ~lenovi na Upravniot odbor na osiguritelnata kompanija sedat Aleksandra [kembi i Ana [uteva, i dvete od Skopje. Spored podatocite od Centralniot registar, Unika lajf }e vr{i raboti za osiguruvawe na `ivot, {to podrazbira osiguruvawe vo slu~aj na do`ivuvawe, osiguruvawe vo slu~aj na smrt, me{ano osiguruvawe, rento osiguruvawe i osiguruvawe na `ivot so povrat za premin, na nesre}en slu~aj, zdravstveno osiguruvawe i osiguruvawe na brak ili poroduvawe.

O

sreda - 20.07.2011

+

20.07.2011

раст

Комерцијална банка РМДЕН 07 Алкалоид

+0,57% +0,45% +0,24%

20.07.2011

Макстил РМДЕН 10 Стопанска банка Макпетрол РМДЕН 08

пад

-

нова цена

3625,00 89,00 4321,00

нова цена

-2,16% 181,00 1,09% 88,00 199,00 -1,00% -0,63% 24.900,00 -0,43% 89,00

KAPITAL / 21.07.2011 / ^ETVRTOK

NOVITE PREDIZVICI NA FATF – PRIVATNOST NA PODATOCITE eodamna FATF po~na proces za izmena na standardite {to se odnesuvaat na borbata protiv pereweto pari i finansiraweto terorizam. Me|u drugoto, izmenite opfa}aat i obvrska na dr`avite da gi olabavat zakonskite propisi povrzani so privatnosta na podatocite, kako i obvrska za kompaniite da ~uvaat podatoci za nivnite sopstvenici. Ovie izmeni se dopolnuvawe na ve}e predlo`enoto revidirawe na 49 preporaki i posebnoto upatstvo na FATF vo oktomvri minatata godina. Ako organizacijata go prifati planot za izmeni }e pobara od svoite ~lenki da im nalo`at na korporaciite da bidat odgovorni za ~uvawe na osnovnite informacii i na site ostanati neophodni podatoci za nivnite krajni sopstvenici, koi treba da bidat dadeni na raspolagawe na regulatornata vlast od ovlasteni pretstavnici na kompaniite, finansiskite institucii ili ostanati kontrolori na podatoci. Iako vo momentov FATF im nalo`uva i na bankite i na kompaniite da gi identifikuvaat svoite krajni sopstvenici, usoglasenosta so ova barawe e na mnogu nisko nivo. Taka bukvalno im se olesnuva “rabotata” na licata {to vr{at perewe pari. A i samiot proces na perewe pari ima cel da bide kompliciran i da ja zatskrie sopstvenosta, {to }e bide pote{ko za vlasta da otkrie koj navistina ja poseduva kompanijata ili bankata, duri i vo slu~aj tie

N

da ja poseduvaat seta mo} za kontrola vrz nivnoto rabotewe. Na primer, stranski kompanii {to se za{titeni so zakonite za bankarska tajna mo`e da dejstvuvaat kako akcioneri vo doma{ni kompanii. No, regulatornata vlast mo`e da pobara od nivnite doma{ni kompanii da pribiraat i da ~uvaat podatoci za site nivni akcioneri (i doma{ni i stranski), taka {to pretstavnicite na regulatornite, dano~nite i ostanatite organi mo`e da imaat pristap do potrebnite informacii. Pritoa, nekoi kompanii mo`e da se soo~at so te{kotii pri pribiraweto na podatocite bidej}i nivnite stranski akcioneri se za{titeni so zakonite za privatnost na podatocite, a so toa tie }e nemaat pravna mo} za dobivawe na takvite podatoci. Ako pak, bide pobarano od oficijalnite lica na kompaniite da gi ~uvaat podatocite namesto treti lica, }e bide te{ko da se iskorenat postoe~kite kompanii/banki “{kolki” (shell companies/banks) koi se koristat za koruptivni celi (“{kolki” se kompanii {to vo momentot na osnovawe nemaat fizi~ko sedi{te, nitu pak, zna~itelen imot ili pak, rabotewe; bankite “{kolki” postojat samo na hartija, nemaat fizi~ko sedi{te vo zemjata kade {to se osnovani ili licencirani i ne se povrzani so regularna grupacija za finansiski uslugi, {to e predmet na efektivna konsolidirana supervizija). Pritoa, postoi visok rizik kade {to doma{nite kompanii vo odredeni slu~ai bi gi predupredile nivnite akcioneri pri eventualni istragi od

D-R ZLATKO [AJNOSKI STOPANSKA BANKA AD - SKOPJE

Iako vo momentov FATF im nalo`uva i na bankite i na kompaniite da gi identifikuvaat svoite krajni sopstvenici, usoglasenosta so ova barawe e na mnogu nisko nivo. Taka bukvalno im se olesnuva “rabotata” na licata {to vr{at perewe pari poradi odredbite na zakonite za bankarska tajna. Se razmisluva da se pobara od FATF ~lenkite da im dozvolat na nivnite banki da spodeluvaat informacii so drugi finansiski institucii pri istragi povrzani so perewe pari i finansirawe terorizam. Vakvoto spodeluvawe na podatocite, {to bi zna~elo i definirawe na otstapki vo zakonite za privatnost na podatocite, bi se odvivalo samo ako e fer, pravilno i razumno da se napravi. Sepak, ovaa inicijativa na FATF mo`e da se soo~i so negativni reakcii od odredeni nejzini ~lenki i kompanii {to funkcioniraat na nivna teritorija vo odnos na ova pra{awe. Zatoa, FATF }e bide otvorena za komentari i zabele{ki vo odnos na novite predlozi, {to }e ima za cel formulirawe nova i poefikasna ramka za borba protiv pereweto pari i finansiraweto terorizam.

dr`avnite organi, so {to bi dobile vreme za da gi skrijat svoite sredstva ili pak, da gi izbegnat istragite. Ako od bankite se pobara da ~uvaat podatoci, toa bi zna~elo pogolem obem na aktivnosti pri kontrolata na usoglasenosta na nivnoto rabotewe so propisite. Vo toj slu~aj bankite ne samo {to }e treba da gi sledat informaciite za krajnite sopstvenici na kompanii, ~ii akcii javno se trguvaat na berzite (kako {to be{e dosega), tuku i na nekolku iljadi direktori i sopstvenici, pa duri i redovno da gi a`uriraat takvite podatoci. Na krajot, treba da se potencira deka planot na FATF isto taka vklu~uva izmeni kaj preporakite {to se odnesuvaat na bezgotovinskite transferi, blokiraweto na imotite na teroristite od ON i sorabotkata vo me|unarodni istragi, koi mo`e da bidat popre~eni

sreda - 20.07.2011 ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

3м 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,60% 4,50% 5,00% 5,30%

6м 5,50% 5,60% 4,80% 5,00% 5,50% 5,90% 6,00% 6,50%

24м 5,00% 8,10% 5,00% 8,20% 8,50% 8,00% 9,00% 9,00%

36м 7,90% 8,50% 5,00% 8,30% 9,00% 8,30% 9,50% 9,50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка

3м 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70% 2,40% 2,55%

6м 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00% 3,00% 3,00%

24м 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20% 4,20% 4,50%

36м 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70% 4,50% 6,00%

Еуростандард банка

3,50%

4,00%

5,00%

5,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

1м 1,45% 1,4% 0,19% 0,13%

3м 1,60% 1,6% 0,25% 0,18%

6м 1,81% 1,8% 0,42% 0,24%

12м 2,17% 2,2% 0,75% 0,53%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,6108 43,5105 70,0999 53,0807 45,5230 46,4181

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5%

3% 2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

камата 4,00% 5,50%

4%

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

Нето вредност

1M

3M

6M

1Y

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

29.034.384,07

-1,08%

-4,14%

-10,53%

1,49%

-6,19%

18.07.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

49.593.375,94

5,03%

-3,32%

-8,96%

4,98%

-9,02%

18.07.2011

Иново Статус Акции

15.457.451,05

-1,73%

0,66%

-3,59%

-1,66%

3,20%

19.07.2011

КД БРИК

40.044.023,94

1,48%

-3,20%

-7,14%

4,51%

-6,17%

18.07.2011

КД Нова ЕУ

24.223.586,11

-3,47%

-7,21%

-11,13%

-4,39%

-7,51%

18.07.2011

КБ Публикум - Балансиран

30.748.731,16

-0,11%

-0,94%

-4,49%

1,67%

-0,73%

19.07.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.168.207,46

0,57%

1,32%

0,00%

0,00%

0,00%

19.07.2011

КБ Публикум Паричен

49.168.841,88

0,26%

0,00%

0,00%

0,00%

0,00%

19.07.2011


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 21.07.2011 / ^ETVRTOK

DOL@NICITE ISFRUSTRIRANI OD AGRESIVNOSTA NA BANKITE

11

 PREGLED VESTI

SO NOVI TELEFONI BEGAAT OD NAPLATUVA^ITE NA KREDITI

 Kompaniite i gra|anite koi zele kredit se `alat deka bankite za da gi potsetat navreme da ja platat ratata preku kol centri im telefoniraat vo nepristojno vreme, duri i na razni ~lenovi od semejstvoto. IVANA KOLEVA

koleva@kapital.com.mk

ompaniite i gra|anite koi koristat krediti od bankite stanuvaat s$ pofrustrirani od agresivnosta na call centrite na bankite, koi imaat zada~a da gi naplatat pobaruvawata od dol`nicite. Vo redakcijata na “Kapital” vo izminatite nekolku meseci se javija pove}e gra|ani koi nervozno reagiraat na ova odnesuvawe na bankite, objasnuvaj}i deka ako zadocnat duri i eden den so ratata vedna{ dobivaat telefonski povici, koi gi potsetuvaat deka treba da go platat toa {to go dol`at. Za da stignat do liceto koe koristi kredit, ovie naplatuva~i ne biraat ni vreme ni na~in. Telefonsko “gonewe” ~esto odi dotamu {to upornite naplatuva~i se javuvaat i na ~lenovi na potesnoto i po{irokoto semejstvo, pa duri i na prijatelite za da mu prenesat na dol`nikot deka docni so pla}aweto na ratata. Od bankite velat deka imaat obvrska za odr`uvawe visok kvalitet na kreditnoto portfolio i odgovornost kon svoite akcioneri, doveriteli i {teda~i. Kaj nekoi banki potsetuvaweto

K

za naplata na krediti odi preku specijalizirani centri, a kaj pomalite preku vraboteni vo bankata. “Naplatata na pobaruvawata ja vr{ime soglasno profesionalniot kodeks na odnesuvawe na vrabotenite. Spored politikata na [parkase banka, call centrite vo rabotni denovi telefoniraat od 8 do 18 ~asot, a za vikend mo`e da se slu~i da se kontaktira dol`nikot i vo sabota ako pred toa ne sme go na{le”, veli Emil Buhov, direktor na deloven centar za upravuvawe so rizici vo bankata. Od bankite objasnuvaat deka ~esto dol`nicite gi menuvaat telefonskite broevi iako se obvrzani so zakon i dogovor da ja informiraat bankata za promena na podatocite. “Nema nitu eden den tolerancija za naplata na kreditite. Istiot den koga dostasuva ratata, centrite gi kontaktirat dol`nicite, na koi im te~e i zatezna kamata. Po eden mesec, ve}e mo`e da se premine i kon sudska postapka”, veli Buhov. Od ProKredit banka velat deka raspolagaat so softver koj gi evidentira site krediti, a kolkava }e bide tolerancijata za klientite koi docnat so otplata na

DOW JONES

12.587,40

+1,63%

+1,63%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

CAC 40 3.752,56

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 7.221,07

+0,39%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

NIKKEI 225 10.005,90

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 860,66

+0,81%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

Makedonija, veli deka call centrite go sledat rabotnoto vreme i politikata na bankata. “Spored delovnata praktika primerno vreme e od 8 do 20 ~asot. Mo`e da se javime i vo sabota, no toa zavisi od politikata na bankite”, poso~uva toj i dodava deka glavniot problem na naplatata e nemo`nosta da se stapi vo kontakt so dol`nikot. “Ako ne postoi potsetuvawe, dol`nicite vedna{ mo`e da dobijat tu`ba. Sega tro{ocite za neodgovornoto pla}awe gi pokrivaat bankite so provizijata koja im ja pla}aat na centrite. Koga ne bi postoele ovie centri, toga{ site tro{oci za tu`ba }e padnat na tovar na dol`nikot”, veli Taskov.

NOVI ^LENOVI NA UPRAVNIOT ODBOR NA VITAMINKA up~o Velevski i Vladimir Trpanovski se nazna~eni za ~lenovi na Upravniot odbor na prehranbenata industrija Vitaminka od Prilep, dodeka Metodija Mitri}eski, koj dosega be{e ~len na Upravniot odbor na kompanijata, e razre{en od ovaa funkcija. Spored podatocite od Centralniot registar, izmenata na organite na upravuvawe vo prilepskata konditorska kompanija se izvr{eni na 19. juni godinava. Spored podatocite za kompanijata objaveni na Makedonska berza, ~lenovi na Upravniot odbor na Vitaminka sega se Simon Naumoski, pretsedatel na Upraven odbor; Stevan Ignatoski, zamenik-pretsedatel na Upraven odbor; Sa{o Naumoski, generalen direktor; Spase Lazarevski, nadvore{en ~len; Blagoja \or|ijovski, nadvore{en ~len; Kiril Bo`inoski, ~len; Nata{a Stojkovska, ~len; Boris Risteski, ~len i dvajcata novi ~lenovi Qup~o Velevski i Vladimir Trpanovski.

Q

МБИ10

0,10%

3.200

МБИД

120

0,11%

3.000 2.800

2.400

108

2.000

2.400

104

1.800

2.200

100

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

NASDAQ 100 2.398,17

+2,31%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 59.082,10

+0,42%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.849,71

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

+1,03% +0,73%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 22.003,70

+0,97%

-0,81%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

-0,74%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.192,91

SOFIX 420,99

-0,33%

-0,04%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 746,27

ATHEX 1.183,16

Ласта

389,00 БИП

30,00 Хр. Духани Кончар

+0,46%

SASX 10 1.051,29

Главен индекс на Белградската берза

126,00

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 18.502,40

ИНДЕКСИ РЕГИОН

+0,21%

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 5.939,80

BELEX15 735,00

1.103,00 Наложбе

0,70

Груп

6.900,00

+15,09% -3,23%

Универ.Бан.

3.869,00

Агробанка

7.108,00

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

98,56$/барел BRENT

118,53$/барел

+4,03% -1,92%

Електром.

+18,81%

Божјаков.

-13,33%

202,00

-15,15%

130,00

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА Максима Х.

+62,79%

0,02

-15,02%

0,28

НФД Хол.

+1,09% +1,26%

+1,28% 312,720$/галон +0,94%

ПРИРОДЕН ГАС

4,59$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

-0,39%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

+67,69%

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

0,41%

112

2.600

2.200

ОМБ

116

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

+1,17%

kreditot, zavisi od nivnata kreditna istorija, pri~inite zo{to docnat i od golem broj drugi faktori. Insistiraat na kontakt direktno so dol`nicite, a semejstvoto se kontaktira samo vo slu~aj koga se javuva kako garant ili kodebtor za kreditot. Za da ja olesnat komunikacijata so klientite najvuvaat usluga SMS-notifikacija, so koja klientite }e se potsetuvaat deka se nabli`uva rokot za otplata na rata od kredit. Agresivnosta na nekoi naplatuva~i e rezultat i na Zakonot za obligacioni odnosi, kade stoi deka “dol`nikot mo`e da se bara vo sekoe vreme koe ne e neprimerno”. Stoj~e Taskov, generalen menaxer na EOS Matriks

2.600

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

+1,56%

M

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.326,73

3.000

-0,10% -0,11% -0,41%

Извор: Македонска Берза

ak invest konsalting e novata konsultantska ku}a osnovana so romanski, italijanski i makedonski kapital. Spored podatocite od Centralniot registar, dru{tvoto za trgovija i konsultantski uslugi e osnovano so pari~en vlog od 5.000 evra od dvajca Romanci, eden Italijanec i eden Makedonec. Kako sopstvenici na Mak invest konsalting, spored podatocite od Centralniot registar, se javuvaat Katalin Adrian Ban~ila i Xorx Justijan Talbozi od Bukure{t, Romanija; Emanuel Okipinti od Rim, Italija, kako i skopjanecot Damjan Arsovski. Voedno, Arsovski se javuva i kako upravitel na konsultantskata kompanija. Osnovnata dejnost na novoto dru{tvo e sovetuvawe so rabotewe i ostanato upravuvawe.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 20.07.2011

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.495,30 МБИД 2.602,90 ОМБ 118,04

OSNOVANA NOVA KONSULTANTSKA KU]A MAK INVEST KONSALTING

+13,33% -8,17%

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

ЗЛАТО 1.586,60$/унца СРЕБРО 38.70$/унца БАКАР 445,700$/унца

МЕТАЛИ

-0,91% -3,79% -0,25%

АЛУМИНИУМ

2325,00$/унца ЧЕЛИК 603.00$/унца

-0,30% +1,10% /

СУРОВИНИ

+0,84% ПЧЕНИЦА 700,250/бушел +0,97% КАФЕ 243,050$/бушел -0,33% ПЧЕНКА 693,000$/бушел

НИКЕЛ 23952,50$/унца

+1,33% ШЕЌЕР +0,94% 29,05 СОЈА 1389,000$/буше +0,51% КАКАО 3206,00$/бушел

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг


Balkan / Biznis / Politika

12

UNILEVER JA IZGUBI BITKATA ZA PODRAVKA OD HRVATSKITE PENZISKI FONDOVI

SRBIJA SE SOO^UVA SO NEDOSTIG OD ^OVE^KI RESURSI ZA RAZVOJ NA MSP

ove}e od 75% od 10,64% od akciite na hrvatskiot prehranben gigant Podravka, koi do v~era gi prodava{e londonskata Kapital trast limited, zavr{ija vo racete na zadol`itelnite penziski fondovi. So toa svetskata prehranbena korporacija Unilever ja izgubi bitkata i se otka`a od grandiozno najavuvaniot vlez na hrvatskiot pazar, a so toa i osvojuvaweto na regionot. Do 15 ~asot vo vtornikot, koga be{e i krajniot rok za naddavawe za paket-akciite na Podravka koi bea vo

rbija se soo~uva so nedostig od kapaciteti za razvoj na malite i srednite pretprijatija (MSP), iako tie se dominantni na pazarot vo Srbija, no i vo Evropskata unija (EU). “Razvojot na MSP ima mnogu ograni~uvawa. Da re~eme, EU prezema zna~ajni merki koga stanuva zbor za obrazovanieto i vlo`uva vo ~ove~kiot kapital, no sepak, tie se na visoko nivo. ^ove~kiot kapital ne & e silna strana na Srbija. Od druga strana, problem e i zadol`enosta na Srbija, ~ij

P

“zalo`ni{tvo” na ungarska banka OTP, pristignale 38 ponudi pi{uva hrvatskiot magazin “Banka”. Spored analiziranite podatoci na Interkapital, akciite na Podravka se prodale za prose~na cena od 44,6 evra po akcija. Spored strukturata na ponuduva~ite, 75% od paketakciite im pripadnale na zadol`itelnite penziski fondovi. Potoa sleduvaat hrvatskite fondovi, koi kupile 17,4% od paket-akci-

nadvore{en dolg iznesuva 24 milijardi evra”,smeta Mladen Kova~evi}, profesor na Ekonomskiot fakultet vo Belgrad. Vo Evropskata unija ima 20 milioni MSP, odnosno 97,8%, dodeka vo Srbija lani imalo 314.000 MSP, {to pretstavuva 99,8% u~estvo na pazarot. Kova~evi} istaknuva deka perspektivite za ekonomski razvoj vo ovoj sektor se mra~ni na dolg rok. Pretsedatelot na Stopanskata komora vo Belgrad, Milan Jankovi}, smeta deka MSP ne mo`at ramnopravno da

S ite, pa dobrovolnite penziski fondovi so 4,27%, osiguritelnite dru{tva so 1,59% i na kraj sleduvaat stranski poedine~ni investitori, koi kupile 1,13% od paket-akciite na Podravka od 10,64% od vkupniot broj akcii.

MOMENTOT NA VISTINATA SE BLI@I

SANADER NA SUD ]E SE PRESMETA SO KOSOR I SO HDZ  Soslu{uvaweto na porane{niot hrvatski premier Ivo Sanader od USKOK, koe treba da po~ne deneska, }e gi intenzivira tenziite kaj politi~kata elita vo Hrvatska, koja se pla{i od toa {to }e se slu~i koga Sanader }e “otvori usta”

koruptivni aferi. AFERATA “FIMI MEDIA” PRVA NA TAPET Prvoto soslu{uvawe po ekstradicijata na Sanader vo Hrvatska od USKOK treba da se slu~i deneska vo 13 ~asot, na nepoznata lokacija, pi{uvaat mediumite, koi od neoficijalni izvori potvrduvaat deka soslu{uvaweto }e po~ne so aferata “Fimi media”. “Nam ne ni e va`no za koe obvinenie Sanader prvo }e bide soslu{an. Za toa ]e odlu~i USKOK. Vo koe bilo obvinenie Sanader nema da se brani so paroli, tuku so fakti”, istakna Prodanovi}. Vo aferata “Fimi media” stanuva zbor za pronevera na pove}e od 10 milioni evra dr`avni pari vo sorabotka so agencijata za odnosi so javnosta (PR) i marketing, Fimi media, vo sopstvenost na Nevenka Jurak. Javnoto obvinitelstvo vo tekot na istragata dojde do soznanija deka porane{niot premier gi primoruval direktorite na javnite pretprijatija i na pretprijatijata kade {to dr`avata ima mal del akcii da se reklamiraat preku Fimi media. Se pretpostavuva deka izvle~enite pari od

BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

vedo~eweto na porane{niot premier Ivo Sanader pred Upravata za spre~uvawe korupcija i organiziran kriminal (USKOK) i pred Javnoto obvinitelstvo za obvinenijata za koi se somni~i mo`e da go precrta politi~kiot pat na mnogumina vo Hrvatska i da gi zamrzne evrointegrativnite procesi. Stravuvawata vo politi~kite krugovi deka Sanader sudeweto }e go iskoristi za odmazda protiv negovata porane{na partija, Hrvatskata demokratska zaednica (HDZ) i protiv premierkata Jadranka Kosor sekojdnevno rastat. Toa mo`e da zna~i kraj na karierata na brojni akteri od politi~kata scena vo Hrvatska, razdor vo politi~kite partii, pa duri i presvrt vo vladeeweto malite partii da gi pobedat golemite na pretstojnite parlamentarni izbori kon krajot na godinava. Od advokatskiot tim na Sanader izjavija deka po sedum meseci otsustvo od Hrvatska krajno vreme e toj da zazeme

S

aktivna uloga vo obvinitelniot proces. Sepak, negiraa deka Sanader podgotvuva zavera protiv hrvatskiot dr`aven vrv. “Sanader dojde da gi brani svoite postapki so site mo`ni pravni lekovi. Toj ne rabote{e na pust ostrov. K

Za da se sogleda negovata uloga mora da se sogleda i kontekstot na delata. Toa e funkcioniraweto na cela vlada, HDZ... Sepak, toa ne zna~i deka Kosor i ministrite se kriminalizirani. Tie se predlo`eni za svedoci od Javnoto obvinitelstvo”, izjavi O

M

E

R

C

I

J

A

advokatot na Sanader, ^edo Prodanovi}. Spored nego, lu|eto bliski do Sanader vo tekot na negovoto vladeewe najmnogu znaat {to se slu~uvalo, pa o~ekuvaat enormno da se pro{iri listata so svedoci i akteri vme{ani vo skandaloznite L

N

I

O

G

L

A

S

KAPITAL / 21.07.2011 / ^ETVRTOK

u~estvuvaat na tenderite i vo javnite nabavki, so {to se sozdava pazarna diskriminacija. dr`avnata kasa se slevale na privatni smetki na ~lenovi od familijata na Sanader, no i na lu|e povrzani so HDZ. Toa go potvrdi i ~lenot na upravniot odbor na Kroacija osiguruvawe, Damir Mihanovi}, koj obelodeni deka Sanader odr`al tajna ve~era na koja prisustvuvale pove}e od 20 direktori na dr`avni kompanii. Na ve~erata Sanader im sugeriral site marketing i PR-uslugi da gi vr{at preku Fimi media. Sanader se tovari i za primawe mito od 10 milioni evra vo slu~ajot Ina-MOL, koi mu gi isplatilo rakovodstvoto na ungarskata naftena kompanija za prezemawe del od akciite na Ina. Taka, MOL stana najgolem akcioner vo Ina, no ne i mnozinski. Sanader se tovari i za nelegalna nabavka na blindiran avtomobil od markata BMV, isplata na provizii od Hipo banka, proda`ba na dr`avno zemji{te na Dioki na JANAF i primawe mito od biznissorabotnici na Hrvatskoto elektrostopanstvo (HEP). Za obvinenija od vakov karakter potreben e i silen advokatski tim. Poradi toa, drugiot ~len od advokatskiot tim na Sanader, Goran Siu}, najavi deka na timot mo`e da mu se pridru`i i Jadranka Slokovi}, koja e eden od najpoznatite advokati vo Hrvatska. Prodanovi} i Sui} vo momentov ja pi{uvat `albata do Javnoto obvinitelstvo za pritvorot na Sanader, za {to imaat rok od u{te dva dena. Tie smetaat deka dobrovolnoto doa|awe na Sanader vo Hrvatska e dovolen dokaz deka treba da bide osloboden od pritvor i da se brani od sloboda.

I

Pozicija:

ASISTENT VO KONTROLA NA KVALITET Opis: Proverete na www.mojakariera.com.mk Obrazovanie: Diplomiran ma{inski in`iner Ve{tini: • Odli~no poznavawe na Windows korisni~ki aplikacii- Word, Excel • Odli~no poznavawe na angliski jazik Zainteresiranite kandidati mo`e da ispratat svoja biografija (CV) na e-mail: cv@mojakariera.com.mk najdocna do 31.07.2011


Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 21.07.2011 / ^ETVRTOK

13

 SVET

0-24 

...PEKOLNI GORE{TINI

...NOVA PRIRODNA KATASTROFA

...PO@AR

Vo SAD temperaturite besneat

Brazil povtorno pod voda

Severozapadna Grcija vo ogan

o SAD toplotniot indeks na temperaturite nadmina 55 stepeni, {to im nanese zdravstveni posledici na nekolku desetici Amerikanci. Letovo se sru{ija nad 1.000 rekordi za najvisoki temperaturi vo svetot.

everoistokot na Brazil go zafatija obilni poplavi i lizkolu 100 po`arnikari so 21 po`arnikarska kola se obiduS gawe na zemji{te, koi odnesoa najmalku 10 `rtvi, a uni{tija Ovaat da gi sovladaat plamenite jazici od golemiot {umski nad 22.000 ku}i. Ova e vtora po red prirodna katastrofa vo po`ar vo blizina na gradot Janina, vo severozapadna Grcija.

V

Brazil od ovoj vid vo poslednite dve godini.

Sekoe leto Grcija e `rtva na opustu{uva~ki po`ari.

MMF SO OSTRO PREDUPREDUVAWE

disciplinata vo ovaa oblast na site zemji-~lenki na EU. Analizite na Fondot gi potvrdija somnevawata na ekspertite za maliot kapacitet na spasuva~kiot fond. I MMF uvide potreba od zgolemuvawe na kapacitetite od 440 milijardi evra, od koi dosega samo Irska i Portugalija treba da izvle~at 163 milijardi evra i u{te nekolku desetici milijardi za potrebite na prviot zaem treba da izvle~e Grcija. Vtoriot zaem, koj se o~ekuva da bide dogovoren utre, mo`e zna~itelno da

ZA SPAS NA EVROZONATA MORA DA SE DEJSTVUVA BRZO

 MMF ja predupredi EU deka sekoe odlo`uvawe na re{enieto na problemot so finansiskata kriza vo evrozonata nosi nov problem. So vakov stav Fondot izleze dva dena pred vonredniot samit na ministrite za finansii od evrozonata, koi deneska debatiraat za vtoriot zaem za spas na Grcija Predlogot za u~estvo na privatniot sektor vo fondot za spas od bankrot na dr`avite od monetarnata unija ima mnogu dilemi i nesigurnosti koi mora da se re{at”, istakna Luk Everert, {ef na MMF na divizijata za Evropa. MMF BARA PARI OD PRIVATNIOT SEKTOR MMF vo izve{tajot za ekonomskata situacija vo 17 ~lenki na evrozonata predupredi deka iako rezultatite od kakvi bilo merki se nepredvidlivi, evrozonata vo spasuva~kiot fond mora da vklu~i pove}e pari od privatnite investitori za poddr{ka na najzagrozenite ~lenki i nivnite banki. Poradi raste~kite tenzii od celosen bankrot na evrozonata, MMF smeta deka vo idnina e potrebno implementirawe na zaedni~ki obvrzuva~ki fiskalno-monetarni pravila, koi zna~itelno }e ja podobrat

BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

vropskata unija vo najskoro vreme da gi prezeme site potrebni merki za iznao|awe re{enie za finansiskata kriza vo evrozonata. Dosta e od odlo`uvawe na akcijata i prodol`uvawe na pregovorite me|u premierite i ministrite za finansii od dr`avite-~lenki na evrozonata. Samo so brzo dejstvuvawe mo`e da se spre~i problemite na najslabite ekonomii da se preleat vo celiot region i da & nanesat {teta na svetskata ekonomija. Ovaa poraka ja isprati Me|unarodniot monetaren fond (MMF) kako posledno predupreduvawe do Evropskata unija (EU). Taa e sodr`ana vo izve{taj objaven dva dena pred po~etokot na dene{niot samit na ministrite za finansii od evrozonata, koi }e se obidat da ja re{at sudbinata na Grcija. Osven Grcija, glavni zakani za stabilnosta na finansiskiot sistem vo evrozonata

E

se i Portugalija i Irska. Bez efektivno re{enie, spored izve{tajot, duri i najmo} nite ekonomii vo evrozonata, Germanija i Francija, mo`e da se soo~at so preleanite finansiski rizici od perifernite ekonomii. Sepak, Fondot gi pofali fiskalnite politiki na dr`avite od evrozonata, za koi smeta deka vetuvaat golem napredok, no potreben e ogromen i dolgotraen napor za K

nivno implementirawe. “Krizata vo periferijata ne e celosno analizirana. Osven ekonomskite eksperti, i direktorite na nevladinite organizacii na evropsko nivo smetaat deka re{enieto mora da se pronajde i toa da se slu~i mnogu brzo. Evropskite lideri ne treba da go odlo`uvaat razgleduvaweto na razli~nite predlozi za re{avawe na krizata. O

M

E

R

C

I

J

A

L

N

I

O

G

L

A

gi namali raspolo`livite sredstva za spas na drugite evropski dr`avi. A nivnata finansiska stabilnost sekojdnevno se vlo{uva. Pokraj pesimisti~kite prognozi, ekonomistite od Fondot ocenija deka ima zakrepnuvawe na evrozonata, no toa e premnogu disbalansirano. Tie prognoziraat rast na brutodoma{niot proizvod (BDP) vo monetarniot blok od 2% vo 2011 i 1,7% vo 2012 godina. Inflacijata bi trebalo da porasne za 2,6% godinava i za 1,8% slednata godina.

EVROPA SE KRENA NA NOZE ovicite na gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, deka Evropa mora da se osvesti i brzo, efikasno i efektivno da odgovori na barawata za spas na Grcija ne naidoa na razbirawe. Iako site se ednoglasni deka spasot na Grcija e uslov za spas na evrozonata, nekoi dr`avi smetaat deka izbrzanite re{enija ne produciraat efektivni rezultati. “Grcija tone. Toa e nesomneno. Nejzinata finansiska labilnost vlijae na monetarniot sistem vo celata evrozona i mo`e da & nanese zna~itelni {teti na evropskata ekonomija na dolg rok”, smetaat analiti~arite. Vo presret na dene{niot samit na ministrite za finansii na dr`avite od evrozonata, kade {to }e se debatiraat uslovite za dodeluvawe vtor zaem za Grcija, germanskata kancelarka, Angela Merkel, v~era odr`a vonredna sredba so francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi. Zad zatvoreni vrati gi dogovaraa pravilata i uslovite pod koi Grcija mo`e da go dobie zaemot, so {to u{te edna{ ja doka`aa nivnata budnost. Vonrednata bilateralna sredba trae{e celi 11 ~asa. “Sekoe izbrzano re{enie zna~i deka ne e iznajdeno re{enieto na problemot na dolg rok. Zatoa, ne treba da se imaat pregolemi o~ekuvawa za odlukite za vtoriot zaem za spas na Grcija”, re~e Merkel. Na poslednata sredba na 17 zemji-~lenki na evrozonata bilo predlo`eno voveduvawe bankarski danok, namaluvawe na kamatite na novite zaemi za Grcija i prolongirawe na vremeto za otplata na 30 godini. Evropskata centralna banka insistira{e na kakvo bilo re{enie koe na Grcija nema da & dozvoli izbegnuvawe na vra}aweto na dolgot od 350 milijardi evra.

P

S

I

Od 07 do 14 septemvri 2011 godina vo Republika Slovenija ME\UNARODEN SAEM ZA [IROKA POTRO[UVAЧKA, ZANAETЧISTVO I PRETPRIEMNI[TVO „CELJE 2011” Stopanskata komora na Makedonija oganizira poseta na Saemot i u~estvo na bilateralni sredbi so slovene~kite izlaga~i,

a obezbeden e besplaten avtobuski prevoz i besplatna vleznica za Saemot! Vo ramkite na saemskata manifestacija predvideno e i odr`uvawe delovni bilateralni sredbi so slovene~kite izlaga~i na Saemot. Stopanskata komora na Makedonija }e u~estvuva na Saemot na zaedni~ki komorski {tand, na koj{to makedonskite kompanii mo`at besplatno da se pretstavat preku promotivni materijali, bro{uri i katalozi. Prijavuvawe najdocna do 1.8.2011 godina. Prijavniot list mo`e da se prezeme preku veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk Kontakt: Vlatko Stojanovski Tel.02 3244 004 Faks:02 3244 088 vlatko@mchamber.mk

Venera Andrievska tel.02 3244 037 faks:02 3244 088 venera@mchamber.mk


14

Feqton

KAPITAL / 21.07.2011 / ^ETVRTOK

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

P Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj `ivee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istra`uvawe i prou~uvawe na `ivotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata mo`e da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i  Aleksandar se bori protiv aziski lav, mozaik od 3 vek p.n.e., denes vo muzejot vo Pela

KAKO IDNIOT KRAL NAU^I DA MISLI SO SVOJA GLAVA evolucijata vo pedago{kiot pristap koja se slu~i vo Harvard Law School i Harvard Business School be{e primeneta i vo obukata na stare{inite od vojskata na SAD. Vo docnite 20-ti godini na 19 vek Xorx Mar{al stana odgovoren za obukata vo Pe{adiskoto u~ili{te vo Fort Bening, Xorxija, SAD. Taka po~na toa {to se narekuva revolucijata Bening vo voenata obuka. Celta na Xorx Mar{al be{e da gi obu~i stare{inite preku sozdavawe realni, osmisleni borbeni situacii, vo koi{to tie }e mora da nosat odluki od tipot “da se bide ili ne” namesto preku knigi, prira~nici i predavawa. Istori~arot Barbara Tuhman napi{a: “Taktikata, srceto na voenata ve{tina, oblasta kade

R

 Bista na Platon

{to eden ~ovek mora da misli so svoja glava, be{e klu~nata sposobnost”. Xorx Mar{al, prou~uva~ na pohodite na Aleksandar Veliki, vnese revolucija vo ve{tinata na voenata obuka, koja dosta nalikuva{e na toa {to Aleksandar i Prijatelite go nau~ija vo Mieza. Vo pogled na zaedni~kata rabota na tolku mnogu lu|e koi eden den }e ja promenat istorijata na svetot, so Fort Bening bi mo`el da se sporedi samo Mieza od vremeto na Aleksandar. So Aleksandar zaedno u~ele Ptolomej Soter, koj }e stane general kaj Aleksandar i koj po negovata smrt }e go vostanovi Ptolomejskoto carstvo vo Egipet (carstvoto }e propadne 13 generacii podocna, so po~inuvaweto na posledniot Ptolomej, Kleopatra VII); Selevk Nikator, koj isto taka

}e bide general kaj Aleksandar, a potoa }e go sozdade Selevkidskoto carstvo, koe pove}e od 150 godini }e vladee so golem del od Azija, od Sirija do granicite na Indija; Perdika, eden od najsposobnite generali na Aleksandar vo site negovi pohodi, na kogo Aleksandar pred da po~ine }e mu go dade svojot prsten so pe~at i mnogu drugi. GENERAL MAR[AL GO ZAMENI U^EBNIKOT SO PRAKTI^NI VE@BI Vedna{ otkako Mar{al pristignal vo Fort Bening go povikal Xozef Stilvel da bide negov zamenik. Mar{al i Stilvel slu`ele zaedno koga Stilvel ja predvodel pove}egodi{nata amerikanska voena vme{anost vo Kina. Postoi pri~ina zo{to Mar{al sakal Stilvel da bide negov zamenik. Stilvel, vrz baza na iskustvoto

 Kako stranec vo Platonovata akademija vo Atina, Aristotel, inaku u~enik na Platon, ~uvstvuval deka e ograni~en, bidej}i ne mo`el sekoga{ slobodno da gi izrazuva mislite. Zatoa, mu odgovarala otvorenata i iskrena atmosfera me|u nego vo {koi u~enicite u lata vo Mieza. lat

od borbite so poznati i nepoznati neprijateli vo kineskite xungli, za u~enicite sozdal realisti~ni takti~ki ve`bi vo gustite borovi {umi na Xorxija. Terenskite telefoni ne funkcionirale, kuririte re~isi sekoga{ bile zarobuvani, razuznava~kite izve{tai namerno dezinformirale i vodele vo pogre{na nasoka, mapite bile la`ni. I bez ogled na dobrata podgotvenost na trupite, neprijatelot sekoga{ imal polna torba iznenaduvawa - vo sila, vo manevri, vo linijata na napadot, vo mestata od kade {to se pojavuval. Tie bile skloni kon raboti koi bile besmisleni od teoretska gledna to~ka za vodewe na vojnata ili bile katatoni~no glupavi. No, neprijatelskite akcii sekoga{ bile mnogu efektivni. Tuhman pi{uva: “Koga ja dobi

 Bista na Ptolomej Soter, Luvr, Pariz

komandata, Xorx Mar{al go otfrli u~ebnikot vo zamena za realisti~ni ve`bi, koi pove} e bi bile obuka za prezemawe inicijativa i donesuvawe procenka, a pomalku za potraga po to~no re{enie”. Mar{al pod komanda na general Per{ing ja nau~i vrednosta na kusite, jasni naredbi od {tabot ili od komandata na bataljonot. Toj nau~i i deka e bitno stare{inite da bidat ostaveni sami da gi izvr{uvaat naredbite. Dotoga{ voenata obuka se potpira{e na detalni planovi i to~ni i celosni razuznava~ki izve{tai za neprijatelot i terenot, a stare{inite treba{e da sproveduvaat mo{ne detalni i propi{ani naredbi. Ne samo {to gi zameni teoretskite gledi{ta za vojnata so prakti~ni gledi{ta, Mar{al gi ubedi koleg-

 So Aleksandar zaedno u~el i Ptolomej Soter, podocna general vo makedonskata armija, koj po smrtta na Aleksandar }e go vostanovi Ptolomejskoto carstvo vo Egipet (carstvoto }e propadne 13 generacii podocna, so po~inuvaweto na posledniot Ptolomej, Kleopatra VII);


15

Feqton

KAPITAL / 21.07.2011 / ^ETVRTOK

 Aristotel znael: ako go nau~i Aleksandar da misli so svoja glava toa mo`elo da

napravi razlika me|u uspeh i neuspeh, me|u `ivot i smrt. Brzoto i jasno mislewe bilo vo funkcija na osoznavaweto na okolinata i na prilagoduvaweto na uslovite za da se postigne celta. Zatoa, u~itelot mu nafrluval postojana niza od fakti i situacii za da vidi kako u~enikot formulira, prilagoduva i re{ava problem vrz osnova na sosema razli~ni i ~esto protivre~ni zbirovi od fakti

P

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridru`i na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po in`enering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, u`iva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

ite instruktori da ja fokusiraat obukata na prvite {est meseci od vojnata, koga ima nedostig od lu|e i snabduvawe, a ne na zavr{nite denovi od vojnata, koga ovie dva faktori gi ima vo izobilstvo. Mar{al ja promeni amerikanskata voena obuka so cel stare{inite da mislat so svoja glava i go pro{iri kapacitetot na taa obuka, za da sozdade stare{ini koi mo`at da bidat predvodnici. POSTAVUVAWE DOBRI PRA[AWA Pove}e od 2.000 godini pred Mar{al, Aristotel znael: ako go nau~i Aleksandar da misli so svoja glava toa mo`elo da napravi razlika me|u uspeh i neuspeh, me|u `ivot i smrt. Brzoto, jasno mislewe bilo vo funkcija na osoznavaweto na okolinata i na prilagoduvaweto na uslovite za da se postigne celta. Taka, Aristotel na Aleksandar }e mu nafrluva postojana niza od fakti i situacii za da vidi kako toj formulira, prilagoduva i re{ava problem, baziran na sosema razli~ni i ~esto protivre~ni zbirovi od fakti. Aleksandar trebalo da nau~i da gi sogleda vrskite me|u faktite, slabostite vo logikata na nekoj argument, kako i toa kolku dopolnitelni informacii mu se potrebni, duri i koga bil poplaven od informacii. Aleksandar i negovite prijateli naskoro stanale ve{ti vo prepoznavaweto na zaedni~kite ne{ta i vo izveduvaweto vrednosti i procenki vrz osnova na intuicijata. Psihologot Herbert Sajmon, dobitnik na Nobelovata nagrada, koj nekolku decenii ja prou~uval ~ove~kata dimenzija na noseweto odluki, ja narekuva intuicijata “analizi pretvoreni vo navika”. Toa nalikuva na {ahovskite velemajstori, koi se sposobni da prepoznaat okolu 50.000 razni na~ini na koi figurite mo`at da se postavat na tablata. Uspehot na Makedonija, posebno voeniot, vo golema mera }e se dol`i na ovaa sposobnost, koja{to Aristotel ja razvil kaj Aleksandar.

Aris totel ~ e s to sedel pod senkata na nekoe drvo - kako {to pravel i vo Atina - i na u~enicite im postavuval ostroumni pra{awa. Ponekoga{ vo negoviot glas se ~uvstvuval prezir i omalova`uvawe, a ponekoga{ pra{awata bile kusi i direktni; no voobi~aeno bil zadlabo~en vo mislite, a negoviot glas bil qubezen i milozvu~en. Razlikite vo tonot na negoviot glas bile povrzani so na~inot na koj{to gi formuliral pra{awata. Sekoe pra{awe bilo oblikuvano da izmami opredelen odgovor. Pa taka, Aleksandar go prou~uval ovoj prefinet na~in za postavuvawe pra{awa - kako da se formulira pra{aweto, kako da se naglasat odredeni zborovi, koga da se napravi pauza pri pra{uvaweto. Aleksandar vo tekot na pohodite imal golema korist od negovata sposobnost za soodvetno formulirawe na pra{awata. Toj baral informacija, uvid i procenka i od lu|eto koi gi predvodel i od lu|eto ~ija zemja ja osvoil. Mo`el da formulira pra{awe na odreden na~in i vrz osnova na odgovorot da doznae dali mo`e da mu veruva na toj {to mu dal odgovor ili dali treba da bide vnimatelen kon nego. Vo nekolku slu~ai vrz osnova na takvo formulirawe na pra{awata toj }e ja stavi sudbinata na celata makedonska armija vo racete na nekoe ov~ar~e ili ribar koi {totuku gi sretnal. Vo drugi prigodi toj nastoj~ivo baral opredelena informacija bidej}i bil ubeden deka situacijata ne odgovara na negoviot pogled kon realnosta. Aristotel dlaboko se interesiral za biologijata. Toj celoto slobodno vreme go posvetuval na kategorizacijata i na segmentacijata na raznite vidovi rastenija i `ivotni. Toj negovata segmentaciska {ema ja primenil i za razbiraweto na svetot na intelektot. Sozdal taksonomija za vidovite pra{awa koi lu|eto gi postavuvaat. Kaj u~enicite go razvil instinktot za postavuvawe dobri pra{awa. Tonot, formuliraweto i nizata od pra{awa, kako i toa kade da se pauzira ili da se stavi akcent poradi dobivawe dramati~en efekt bilo ednakvo va`no kako i sodr`inata na samoto pra{awe. U^EWE DA SE PRIFATI RIZIKOT Po~inatiot profesor Roland Kristensen od Harvard Business School vo nastavata za biznisot - posebno za metodot na slu~ajot (case study) - go napravi toa {to Aristotel go stori za nastavata i praktikata za filozofijata i politikata. Kristensen edna{ ka`a deka postojat samo {est ili osum osnovni vidovi pra{awa koi profesorite mo`e da gi postavat so cel studentite celosno da ja razberat slo`enosta na nekoja situacija. Pod ovie {est ili osum osnovni tipovi postojat desetina podmno`estva na pra{awa; no pri visoko nivo na apstrakcija vo osnovata se prisutni ovie nekolku op{ti tipovi. Najva`ni od ovie se pra{awata za barawe informacija, za tolkuvawe, za dopolnuvawe ili pra{awa koi ednostavno se hipoteti~ki. “Koga go personificirate pra{aweto?”, pra{uval Kristensen pri obukata na profesorite od oblasta na biznisot. “Koga go namaluvate nivoto na apstrakcija? Koi od pra{awata se podobri za po~etokot na predavaweto, a koi za zavr{niot

 Herbert Sajmon

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

 Psihologot Herbert Sajmon, dobitnik na Nobelovata nagrada, koj nekolku decenii ja prou~uval ~ove~kata dimenzija na noseweto odluki, ja narekuva intuicijata “analizi pretvoreni vo navika”. Toa nalikuva na {ahovskite velemajstori, koi se sposobni da prepoznaat okolu 50.000 razni na~ini na koi figurite mo`at da se postavat na tablata. Uspehot na Makedonija, posebno voeniot, vo golema mera }e se dol`i na ovaa sposobnost, koja{to Aristotel ja razvil kaj Aleksandar. del? Zo{to prvoto pra{awe na pre-  Roland Kristensen davaweto e tolku z n a ~ a j n o ? ” To j duri ja opi{al i ve{tinata na s l u { a w e to p r i predavaweto vo o d n o s n a n e ko j slu~aj - kako da se napravi razlika me|u slu{awe na sodr`inata nasproti slu{awe  Po~inatiot profesor Roland za pottiknuvawe na Kristensen, od Harvard Business ~uvstvata. Kone~no, School, vo nastavata za biznisot napi{a Kristensen, instruktorite - posebno za metodot na slu~ajot treba da napra(case study) - go napravi toa {to vat razlika me|u Aristotel go stori za nastavata taksonomijata na i praktikata za filozofijata i odgovorite: “Koga velite `Hmm?` Koga politikata. istaknuvate nekoja rabota? Koga so svoi zborovi gi koleblivi pri iska`uvaweto na preraska`uvate komentarite na nivnite cvrsti uveruvawa. Ne e iznenaduva~ki {to Aristotel, studentite?” Prijatelite bile lu|e koi go koj sekoga{ bil pragmati~en, vo prifa}ale rizikot. A prifa- golema mera si veruval samo }aweto na rizikot bila osobina na sebe. koja Mieza ja pottiknala kaj ovaa Toj storil s$ {to mo`el za da napredna generacija makedonski gi nau~i Aleksandar i drugite lideri. Klu~ot za prifa}aweto u~enici deka sekoja rabota i sekoj na rizikot bila otvorenata i ~ovek se podlo`ni na kritika. iskrena atmosfera, vo koja bile Tie {to kritikuvale trebalo da prifatlivi predizvicite upatu- bidat za{titeni od mnozinstvoto, vani kon ideite i avtoritetite. koe mo`ebi imalo razli~en stav. Ova mu odgovaralo i na Aristotel. Nikoj i nitu edna institucija ne Kako stranec vo Platonovata aka- bile nedostapni za kritika - duri demija vo Atina, toj ~uvstvuval deka e ograni~en bidej} i ne mo`el sekoK O M E R C I J A L ga{ slobodno da gi izrazuva mislite. Iako pominale okolu 30 godini otkako Atiwanite go otrule Sokrat - nastan koj se slu~il pred pristignuvaweto na Aristotel na Akademijata na Platon vo Atina - ubistvoto na Sokrat pridonelo mnogu filozofi (posebno strancite, kako Aristotel) da bidat



 

[TO E MENAXMENT

XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist

EFEKTIVEN DIREKTOR

PITER DRAKER

MENAXIRAWE ZA IDNINATA

Piter Draker  

DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

PARTA BOSE 

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE

BERI SILVERSTAIN 

SOVR[EN BIZNIS PLAN

RON XONSON   

SOVR[ENO CV

MAKS EGERT

ODNOSI SO JAVNOSTA

ANTONI DEJVIS

48 ZAKONI NA MO]TA

ROBERT GRIN

i kralot, koj za Prijatelite bil primus inter pares i ~ie vladeewe pove}e se potpiralo na doblestite na negoviot intelekt i harizmata, a ne na potekloto i bo`estvenata povrzanost. Bez ogled na toa deka kriticizmot mo`e da bide detinski sme{en ili poln so podlost, za{titata na atmosferata na otvorenost i iskrenost bila biten element na obrazovniot ambient vo Mieza. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ ^ITAJTE KAKO U^ITELOT ARISTOTEL SE RAZO^ARA OD SVOJOT U^ENIK.

E N

O G L A S


23 SEPTEMVRI SPECIJALEN PRILOG

AVTOMOBILIZAM  EKOLO[KITE ASPEKTI PRI IZBOR NA NOVO VOZILO - KOLKU MAKEDONCITE VODAT SMETKA ZA [TEDLIVOSTA I EKOLOGI^NOSTA NA SVOETO VOZILO?  NOVITETI VO RAZLI^NITE TIPOVI ZA FINANSIRAWE NA AVTOMOBILSKATA PRODA@BA - KREDITI I LIZING  OSIGURUVAWE OD AVTOODGOVORNOST: POVE]E OD ZAKONSKA OBVRSKA!  ESENSKA PONUDA OD MAKEDONSKITE AVTO-SALONI

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

16 SEPTEMVRI SPECIJALEN PRILOG

KONZERVNA INDUSTRIJA VO OVOJ SPECIJALEN PRILOG PRO^ITAJTE  KAKO USPE[NITE KONZERVNI FABRIKI SI GO PROBILE SVOJOT PAT DO POTRO[UVA^ITE I PAZARITE!

 KOI SE PREDIZVICITE, A KOI MODELITE ZA POZASILEN RAZVOJ NA KOMPANIITE OD OVOJ SEKTOR?

 BRENDIRAWETO, KREATIVNIOT MARKETING PRISTAP I GRADEWETO IMIX NA KVALITETNA I ZDRAVA HRANA SE EDNI OD KLU^NITE MOMENTI KAKO DA SE POSTIGNE ZADOVOLITELEN PAZAREN USPEH I OSVOJUVAWE NOVI PAZARI?

 “KAPITAL” VI DAVA PREGLED NA IZVORITE ZA FINANIRAWE KOI IM STOJAT NA RASPOLAGAWE NA KONZERVNITE KOMPANII!

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111


334-21.07.2011