Issuu on Google+

~etvrtok. 07 juli. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

-0,08% 0,27% 0,01%

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,61 42,60 68,57

WWW.KAPI WWW.KAPITAL.MK

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

ANDREJ KUKU GENERALEN DIRKETOR NA LUKOIL MAKEDONIJA

I po 5 godini imame problemi so investiciite

MADALINA PAPAHAGI NASKORO!!! MESE^NIK K

 STRANA 10 TRIMOR MI^I

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OK OKTOMVRI

~etvrtok. 07 juli. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... ...sam

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BUGARITE NE MO@AT NI EDEN DEN BEZ SVOJOT PREMIER

3.000

МБИ10

0,08%

2.800 2.600 2.400 2.200 2.000

~etvrtok-07. juli. 2011 | broj 324 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | f faks. 3 298 111

1.800 07/10

09/10

12/10

03/11

06/11

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

Lo{ite krediti gi stopija bankarskite dobivki

Bugarija bez Borisov, kako Kum‰ bez Brando!?

 STRANA 11

KOLUMNA GIDEON RAHMAN FINANCIAL TIMES

AMERIKA I EVROPA TONAT ZAEDNO

 STRANA 12 KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

AMERIKANSKI SPRINT  STRANA 12

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

 STRANA 6-7

ZAIGRAA STAPOVITE  STRANA 2


Navigator

2

3

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 07 JULI 2011

ZAIGRAA STAPOVITE

M

Makedonija za navodnuvawe na 5.500 hektari zemjodelski posevi tro{ela voda kolku {to tro{el Izrael za navodnuvawe na celata zemja i plus mu ostanuvalo. A, znaeme deka Izrael e primer za uspe{en model za razvoj na agrarot, odnosno kako od ni{to se pravi ne{to. E, pa koga e taka, zna~i deka Makedonija e klasi~en primer za proma{en model na razvoj na zemjodelstvoto. Kako od ne{to se pravi ni{to. I toa po mnogu parametri! Klu~no e {to informaciite za katastrofalnite sostojbi vo sektorot zemjodelstvo gi potvrduvaat, ne zemjodelcite (tie ve}e odamna se svesni za toa, pa rabotat od {to ne znaat {to da pravat drugo), tuku nadle`nite institucii koi treba da se gri`at za funkcionalno i efikasno zemjodelsko proizvodstvo vo zemjava. Ama ne se gri`at. Ednostavno site dr`avni funkcioneri od ovaa oblast kapituliraat koga stanuva zbor za problemite vo zemjodelstvoto, koi za volja na vistinata i sami gi sozdavaat. Vo takvi uslovi i normalno e da ne mo`at da se spravat so haosot zatoa {to go kreiraat pod prevezot na takanare~enite reformi. Nivnite reformi i transformacii ne funkcioniraat, a stapot go jadat zemjodelcite. Bukvalno. Stapot od motikite e glavnoto orudie so koe se slu`at vo poslednive nedeli zemjodelcite vo Bregalni~kiot, Tikve{kiot, Strumi~kiot, Polo{kiot region za da se presmetaat me|usebe vo

bitkata za kapka voda za navodnuvawe na nivata. Na 40 stepeni, vo kal do kolena, izgladneti i nespieni, zemjodelcite se na krajot od nervite i revoltot od seknatite {ahti go izrazuvaat so me|usebna tepa~ka. Koga nema na kogo drug da udrat, udiraat na sebe - da se isturi gnevot. Zamislete duri i Zakonot taka gi ima postaveno rabotite {to za redovnoto pla}awe voda za navodnuvawe treba da se gri`at samite zemjodelci, a ne vodostopanskite pretprijatija! Negovoto “viso~estvo” zemjodelecot dobi mesto vo upravnite odbori na vodostopanskite zaednici!? Taka direktorite i drugite vraboteni vo ovie javni pretprijatija ostanaa bez rabota. Ostanuva u{te da si podnesat kolektivna ostavka, na ~elo so ministerot za zemjodelstvo, za da eliminiraat barem edna pre~ka za re{avawe na problemite so koi se soo~uvaat zemjodelcite. Nema drugo re{enie zatoa {to vodostopanskite pretprijatija se apsolutno proma{ena dr`avna institucija, koja ne mo`e vodata od prepolnite akumulacii da ja donese do nivite i potoa da gi naplati smetkite za voda. I na kraj vinata ja prefrlaat kaj zemjodelcite. Normalno, koj e budala da odi po nivite na gore{tinive da bara pari od zemjodelcite, koga mo`e da si sedi vo ubavo razladenite kancelarii ili vo debelite senki, na osum~asovna pauza so kafe i cigara? Zo{to tie bi se gri`ele {to stotici toni zelen~uk i ovo{je }e se uni{tat zatoa {to posevite }e se isu{at. Nema nikakov problem, na kraj s$ }e si uvezeme, kako {to sekoga{ bivaat rabotite. Uvoznicite go imaat glavniot

KAPITAL / 07.07.2011 / ^ETVRTOK

emji vo Jugoisto~na Evropa, Hrvatska, Bugarija i Romanija, imaat najpovolni ekonomski indikatori vo prvata polovina od godinava i se interesni za investitorite, ocenuvaat analiti~arite od avstriskata Erste banka. Tie gi povikaa investitorite da vlo`uvaat vo JIE, bidej}i ovoj pazar e eden od retkite koj dobi pozitivni ocenki poradi povolnite ceni na hartiite od vrednost i dobrite {ansi za rast. Najgolema pre~ka, pak, e slabata likvidnost. Od ostanatite pazari, Erste go izdvojuva avstriskiot koj e interesen poradi akciite na OMV i RBI.

Z

PROFITABILNOSTA NA BANKITE DRAMATI^N

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

zbor zatoa {to doma{noto proizvodstvo vo Makedonija ima mnogu doma{ni neprijateli. Toa go nema nikade vo svetot. Sekade dr`avite se borat da obezbedat {to pove}e hrana i voda od doma{ni izvori za da spre~at uvoz i da se borat so nedostigot od ovie dve glavni surovini za opstanok na ~ovekoviot rod. Vo Makedonija e obratno – toa {to go imame na nivite, da go uni{time, vodata da ja potro{ime za xabe i na kraj da platime 600 milioni evra godi{no za hrana od uvoz. Site rabotime za stranskite proizvoditeli i za doma{nite uvoznici. I za `al, ne gledam deka ministerot za zemjodelstvo se zagri`i poradi toa. Ne go gledam nitu da izleze na teren za da vidi zo{to nivite vo Makedonija se suvi. Isto kako {to ne otide vo Strumica za da vidi zo{to kvanta{kite pazari se prepolni, bidej}i nema ili otkupot e prepoloven vo odnos na minatata godina. Ministerot Qup~o Dimovski ima pova`na rabota sega – ~eka da vidi dali }e ostane vo foteljata, za potoa da se zafati so delewe dr`avna zemja i subvencii. Ima li poubava rabota od toa?

LO[ITE KREDIT BANKARSKITE D Rastot na lo{ite krediti, koi bankite ne mo`at da gi naplatat, gi stopija dobivkite vo bankarskiot sektor. Bankarite ja `rtvuvaa profitabilnosta za smetka na ~istewe na bilansite od rizi~nite zaemi – otpi{uvaweto na nenaplatlivite krediti pretstavuva tro{ok {to dovede celiot bankarski sektor vo prviot kvartal od godinata da evidentira zaguba od 1,3 milioni evra. Bankarite izdvoile ogromni sumi od svojata aktiva kako rezervacii za dadenite krediti, {to isto taka negativno se odrazuva vrz profitot ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Z

Rastot na lo{ite krediti, koi bankite ne mo`at da gi naplatat, gi stopija dobivkite vo bankarskiot sektor vo zemjava. Bankarite ja `rtvuvaa profitabilnosta za smetka na ~istewe na bilansite od rizi~nite zaemi – otpi{uvaweto na nenaplatlivite krediti pretstavuva tro{ok {to dovede celiot bankarski sektor vo prviot kvartal od godinata da evidentira zaguba od 1,3 milioni evra. Dopolnitelno, bankarite izdvoile

ogromni sumi od svojata aktiva kako rezervacii za dadenite krediti, {to isto taka negativno se odrazuva vrz profitot. Vo prvite tri meseci od godinata ostvareni se vkupno 40 milioni evra netoprihodi od kamati, {to e za 9% pomalku vo odnos na istiot period lani. Bankarite objasnuvaat deka namaluvaweto na prihodite od kamati se dol`i na zakonskite ograni~uvawa, spored koi, kamatite se limitirani na maksimalni 12% za krediti za gra|ani i na 14% za biznis-sektorot. Za smetka na toa, pak, rastat prihodite od provizii i nadomestoci - vo prvite tri meseci ostvareni se 13,4 milioni evra. “Kontinuiranoto namaluvawe na kama-

-1%

iznesuva koeficientot na profitabilnost (ROE), koj poka`uva kolkav prinos e ostvaren od vlo`eniot kapital

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

tnite stapki na kreditite i administrativnoto limitirawe, koe proizleguva od Zakonot za obligacioni odnosi, se edni od glavnite pri~ini za vlo{uvawe na finansiskite rezultati na bankite. Administrativnata regulacija na kamatite so zakon mo`e da ima sprotiven efekt. Vo uslovi na pazarna ekonomija visinata na kamatite treba da ja odreduvaat ponudata i pobaruva~kata”, komentira Emilija Spirovska, ~len na Upravniot odbor na Prokredit banka. Sepak, tro{ocite {to gi napravile nekoi ban-

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

FINANSISKI REZULTATI NA BANKITE (vo milioni evra) 16

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

14

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

12

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

10

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

8

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

6

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

13,8

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

4

2,2

2

1,4 -1,3

0 -2 -4

kv.1

kv.1

kv.1

kv.1

2008

2009

2010

2011


 LIDERI

GORAN TRAJKOVSKI

 NE IM BE[E DENOT

IVO IVANOVSKI

VEN XIABAO

BUJAR OSMANI

reformi vo one~no gra|anite }e mo`e ina }e mora da gi ukine Unetaspe{nite dano~nata sfera i zgoleme- Kda dadat ocenka za efikasK izvoznite carini naplata na danoci izminosta na administracijata, a za surovini, koi se od

vropskite reformi koi Enametne ministerot saka da gi vo javnosta, mo`e da

natite pet godini bea klu~nite faktori za Trajkovski da ja zadr`i foteljata vo UJP

zapo~nat so promena na brojot za brza pomo{ od 194 vo 112, kako {to e vo cela Evropa

ovaa mo`nost im ja dade Ministerstvoto za informati~ko op{testvo

klu~no zna~ewe za industriskoto proizvodstvo vo celiot svet

NO OPA\A

TI GI STOPIJA DOBIVKI FINANSISKI REZULTATI NA BANKITE ZA PRV KVARTAL 2011          

Komercijalna banka NLB Tutunska banka Stopanska banka AD Skopje Prokredit banka UNI banka TTK banka Ohridska banka [parkase banka Centralna kooperativna banka Stopanska banka AD Bitola

ki vo prviot kvartal godinava bile pogolemi od vkupnite prihodi, {to pridonese da prika`at negativen finansiski rezultat. Osven standardnite tro{oci za vrabotenite, najgolemi tro{oci bankite evidentirale od nevrateni krediti i rezervacii za lo{i krediti. “S$ u{te postojat seriozni rizici vo ekonomijata, a naplatata na kreditite e vlo{ena. Poradi toa bankite odlu~uvaat za smetka na profitabilnosta da izdvojuvaat pogolemi sumi od kapitalot kako rezervacii za kreditite, so {to }e ja osiguraat naplatata i na nekoi porizi~ni zaemi. Toa negativno se odrazuva vrz finansiskiot rezultat, no pozitivni se efektite vo nasoka na zgolemuvawe na sigurnosta i stabilnosta na bankite za da se odbegnat nesakani scenarija vo idnina”, ocenuva Sr|an Krsti}, pretsedatel na Upravniot odbor na [parkase banka. Profitabilnosta na sektorot, koja se meri spored prinosot {to go nosi vlo`eniot kapital (ROE), po podolg period povtorno e negativna so koeficient -1%. Ovoj pokazatel kontinuirano se namaluva od po~etokot na krizata vo 2008 godina, a vo zemjite od regionot profitabilnosta na bankite (*ROE) e pogolema od 10%. Bankarite komentiraat deka tro{ocite za zadol`itelna rezerva, za koja Narodnata banka pla}a minimalna kamata, i namaluvaweto na kamatata na blagajni~kite zapisi, vo koi bankite gi vrzuvaat slobodnite pari namesto vo krediti, isto taka vlijaele da se namalat profitite. Sepak, koeficientot za ade-



Navigator

KAPITAL / 07.07.2011 / ^ETVRTOK

2,5 milioni evra 1,8 milioni evra 1,6 milioni evra 570.000 evra 406.000 evra 260.000 evra 150.000 evra -17.000 evra -1,2 milioni evra -5,9 milioni evra

kvatnost na kapitalot, koj poka`uva kolku bankite se podgotveni da odgovorat na rizici, zaklu~no so mart iznesuva 16,8%, {to e dvojno pove}e od zakonskiot limit {to go bara NBM, i ja potvrduva tezata na bankarite deka rabotat na pogolemo jaknewe na stabilnosta na sektorot za smetka na profitite.  Pogolem del od bankite i vo prviot kvartal prika`uvaat pozitivni finansiski rezultati i pokraj zgolemenite tro{oci za rezervacii, no nekolku mali i sredni banki napravile zagubi, koi go dovedoa celiot sektor vo minus. Najgolem profit vo prviot kvartal od godinata, od 2,5 milioni evra, ostvari Komercijalna banka. Toa e minimalen rast na dobivkata od 3,1%, a planot e polovi~no ostvaren. Od bankata komentiraat deka ovie rezultati se ostvareni vo uslovi koga biznis-sektorot s$ u{te ne ~uvstvuva zna~itelno podobruvawe, a i ponatamu dominantno se baraat krediti za tekovni finansiski problemi. Vtora banka so najgolema dobivka vo prvite tri meseci od 2011 godina e NLB Tutunska banka. Nejzinata dobivka porasna za 30% i dostigna 1,8 milioni evra. Stopanska banka ostvari dobivka od 1,6 milioni evra, {to e za 57% podobar rezultat od lani. Me|utoa, bankata od svojot kapital izdvoi 4,7 milioni evra za rezervacii za kreditite. Od Stopanska velat deka vo prvite meseci od 2011 godina seriozno se ~uvstvuvale posledicite od ekonomskata kriza, {to vlijaelo ograni~uva~ki vrz finansiskiot rezultat. Iako pove}eto sredni i

3

 POBEDNIK

VISTINSKI [AMPIONI

M

Makedonija stana olimpiski {ampion. Ama makedonskite olimpijci nikoj ne gi pre~eka kako heroi vo Skopje. A, zaslu`ija takov tretman. Zo{to? Zatoa {to pliva~ite, pingpongarite, atleti~arite i ko{arkarite se zakitija so medali na specijalnata olimpijada {to zavr{i minatata nedela vo Atina. Makedonskite olimpijci sobraat bogata `etva na medali – tri zlatni i tri bronzeni. Pobednici se Nena Despotovi} (ping-pong), Darko Aleksov (25 metri plivawe) i Zlatko Micevski (100 metri atletika), koi osvoija zlaten medal, i Ajxana Demirovski (pingpong), Katerina Petkovska (25 metri plivawe) i Marija Milo{ova (50 metri atletika), koi se zakitija so bronzen medal. “Kapi-

NENA DESPOTOVI] tal” site gi proglasuva za pobednici iako objavuva samo fotografija od eden olimpiec. Ovie rezultati gi ostvarija vo konkurencija na 7.000 atleti~ari od 180 zemji. Tie se pobednici i zatoa {to ni`at uspesi iako nemaat nikakva poddr{ka od dr`avata. Ostaveni sami na sebe, sepak ne se otka`uvaat od borbeniot duh, golemata ambicija i gordosta da se nastapuva na sportski natprevar pod makedonsko zname. Sekoja ~est. Im posakuvame da ostvarat u{te pogolem uspeh na slednata specijalna olimpijada, za dve godini vo Korea.



 GUBITNIK EMILIJA SPIROVSKA

SR\AN KRSTI]

^LEN NA UPRAVNIOT ODBOR NA PROKREDIT BANKA

PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA [PARKASE BANKA

Kontinuiranoto namaluvawe na kamatnite stapki na kreditite i administrativnoto limitirawe, koe proizleguva od Zakonot za obligacioni odnosi, se edni od glavnite pri~ini za vlo{uvawe na finansiskite rezultati na bankite. Administrativnata regulacija na kamatite so zakon mo`e da ima sprotiven efekt. Vo uslovi na pazarna ekonomija visinata na kamatite treba da ja odreduvaat ponudata i pobaruva~kata.

S$ u{te postojat seriozni rizici vo ekonomijata, a naplatata na kreditite e vlo{ena. Poradi toa bankite odlu~uvaat na smetka na profitabilnosta da izdvojuvaat pogolemi sumi od kapitalot kako rezervacii za kreditite, so {to } e ja osiguraat naplatata i na nekoi porizi~ni zaemi. Toa negativno se odrazuva vrz finansiskiot rezultat, no pozitivni se efektite vo nasoka na zgolemuvawe na sigurnosta i stabilnosta na bankite za da se odbegnat nesakani scenarija vo idnina.

mali banki poedine~no ostvarile dobivki, nekolku od niv napravile golemi zagubi. Najgolem minus vo finansiskiot bilans za prviot kvartal od godinata zabele`a Stopanska banka od Bitola, koja evidentira zaguba od re~isi {est milioni evra. Spored podatocite od nejizniot bilans, celata zaguba se dol`i na otpi{uvawe mnogu rizi~ni krediti koi bankata ne uspeala da gi naplati. Vo zaguba od 1,2 milioni evra e Centralna kooperativna banka, koja gi kupi Sileks i Stater banka. Mala zaguba od 17.000 evra prika`a

[parkase banka, koja, isto taka, izdvoi pogolema suma rezervacii za dadenite krediti. Od ostanatite sredni i mali banki, najgolema dobivka od 570.000 evra ostvari Prokredit banka. Del od rezultatot se dol`i na porastot na kreditiraweto od 8,5% vo odnos na istiot period lani. Dobivka od 406.000 evra ostvari UNI banka, 260.000 evra TTK i 150.000 evra Ohridska banka.

NAJPOVIKAN DA GO ^UVA, A PRV GO PREKR[I DELOVNIKOTT

I

Iako najpovikan da go ~uva Delovnikot na Sobranieto, spikerot Trajko Veqanoski u{te na vtorata plenarna sednica na noviot parlamentaren sostav, dozvoli da se slu~i negovo o~igledno kr{ewe, a za toa prethodno be{e jasno opomenat od pratenicite na opozicijata. Prviot parlamentarec im gi prifati ostavkite na izbranite pratenici, Goran Trajkovski i Nikola Gruevski, iako tie ne bea prisutni na sednicata, {to e sprotivno na Ustavot i sobraniskiot Delovnik, i non{alantno svojot poteg go opravda povikuvaj}i se na praktikata od dosega{nata rabota na Sobranieto, vo koja, kako {to re~e Veqanoski, ~esto se

TRAJKO VEQANOVSKI slu~uvalo pratenici da se otka`at od mandatot na vakov na~in. I namesto Veqanoski po opomenata od opozicijata da se zazeme za po~ituvawe na Delovnikot i na toj na~in za popravawe na pogre{no vostanovenata praktika, za {to treba{e samo da pobara od Trajkovski i Gruevski formalno da se pojavat vo Sobranieto, so {to efektno }e poentira{e kaj javnosta, toj izbra da se rasprava so pratenicite na SDSM i NSDP koi citiraj}i gi Ustavot i Delovnikot so pravo reagiraa protiv o~iglednoto ignorirawe na odredbite od ovie visoki akti.

 MISLA NA DENOT KOMENTIRAWETO E BESPLATNO, NO FAKTITE SE SVETI

DEMANT UNI BANKA OSTVARI DOBIVKA OD 406.000 EVRA o dnevniot vesnik “Kapital” od 06.07.2011 godina, na strana 11, navedeno e deka vo prviot kvartal od 2011 godina srednite i mali banki rabotele so zaguba. Bi sakale da ve informirame deka UNI banka (sredna banka) vo poso~eniot period ostvari dobivka vo visina od 406.000 evra, so {to ja demantirame pogore navedenata informacija

V

RONI SKOT ANGLISKI XEZ TENOR I SAKSOFONIST


Navigator

4  3 FAKTI ZA...

9,7% 7% 24,7

 PREGLED VESTI

 PROCENKI...  DONALD TUSK

E ZGOLEMENA PRODA@BATA NA AVTOMOBILITE NA MERCEDES, NA REKORDNI 610.500 VOZILA VO PRVATA POLOVINA OD GODINATA

E ZGOLEMENA ISPORAKATA VO SAD, NAJGOLEMIOT PAZAR NA MERCEDES, NA 111.000 AVTOMOBILI

MILIJARDI EVRA E PROMETOT VO PERIODOT JANUARI-MART OVAA GODINA, [TO E RAST ZA 15% SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI

EKS-JU REPUBLIKITE EKONOMSKI NAZADUVAAT

premier na Polska

POGOLEMA EU ZNA^I POMALKU KRIZA

P

BANKAR BA

RO! O K NAS

em mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP  KO KOGA IZLEGUVA? Pr r Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata) me  BR BROJ NA STRANICI: 100  SO SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari Is (makedonija/balkan/evropa/svet, (m slu~ai, analizi, komentari, kolumni, sl in intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na iz izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitps ni nicite (makedonski slu~ai)…  CELNA C GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsu sultanti, u investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… ad i idni bankari, investitori i pretpriema~i… pr retpriema~i…  SP SPECIJALNO PECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi Go olemi popusti i gratisi za pretplatni nici ici na KAPITAL MEDIA GROUP

O! R O K NAS

SVISLION TAKOVO BLOKIRANO PORADI DOLG OD 10 MILIONI EVRA oradi dolg od 10 milioni evra, Komercijalna banka od Srbija ja blokira{e smetkata na konditorskata kompanija Svislion Takovo. Sopstvenikot na Svislion, Rodoqub Dra{kovi}, ne go priznava ovoj dolg i veli deka se raboti za politi~ka hajka. pored nego, ova e star pretprivatizaciski i fiktiven dolg, a sporot vo sudovite trae od prezemaweto na kompanijata vo 2003 godina. Dra{kovi} objasnuva deka postoele “fiktivni dogovori” koi gi potpi{alo porane{noto rakovodstvo, a nemalo prenos na parite od Komercijalna banka na kompanijata. Takovo priznava dolg od 2,2 milioni evra. Dra{kovi} objasnuva deka poradi blokiranata smetka ne mo`at da nabavat surovini, da pla}aat danok i da delat plati. Od Svislion Makedonija velat deka blokiranata smetka na Svislion Takovo nema da vlijae vrz biznisot vo zemjava. “Svislion Takovo e posebna fabrika i toa nema da ima nikakvo vlijanie vrz na{eto rabotewe. Ve uveruvam deka biznisot nema da bide zagrozen”, tvrdi Klime Me{kov, direktor na Svislion Makedonija.

P S

ISTO^NOPLANSKIOT REGION DOBI GRANT ZA GIS SISTEM NA A 15 15-ti 5-ti i OKTOMVRI I

MENAXER

e mese~nik!

lovenija ima najgolem rast na bruto-doma{niot proizvod za 20 godini, a vo pove}eto drugi zemji od porane{na SFRJ ima pad. Spored srpskiot medium B92, BDP na Srbija denes e za okolu 25% pomal otkolku vo 1990 godina, a vo Slovenija duri 54% nad nivoto od poslednata godina pred raspa|aweto na SFRJ. Nazaduvaat i Crna Gora, kade {to ima pad na BDP od 15%, i BiH so 26% poslab ekonomski rast. Hrvatska go zgolemila BDP za 14%, a Makedonija za 23%. “Koga na eden poznat slovene~ki ekonomist mu rekov deka odli~no ja vodele zemjata, toj mi odgovori: ‘Znae{, nie bevme malku, ne smeevme da dozvolime da se sudrime’. Tokmu tuka Srbija izgubi. Se poka`a kako celosno razedineta, a na povr{ina izbija najlo{ite ~ove~ki osobini. No, nema opravduvawe za lo{ite rezultati po 2000 godina”, veli srpskiot ekonomist Miroslav Zdravkovi}. Spored nego, ako prodol`i da stagnira, Srbija do 2014 godina }e stane posiroma{na od Albanija i najsiroma{na vo Evropa, posle BiH. Toj smeta deka padot na BDP, relativnoto zaostanuvawe i rastot na nevrabotenosta se cenata na raspadot na SFRJ. Brojot na vrabotenite e namalen za pove}e od eden milion, a pove}e od eden milion lu|e gi napu{tija zemjite. Slovene~kiot ekonomist Rado Pezdir smeta deka najlo{o pominala BiH, a razlikite me|u Slovenija i drugite republiki se zgolemile. Toj istaknuva deka e zgolemena i razlikata me|u Hrvatska i Srbija. “Me|unarodnite sporedbi poka`uvaat deka Srbija za prvpat e pomalku razviena od Bugarija, a Hrvatska od Ungarija, kako pred Prvata svetska vojna. Slovenija, koja pred Vtorata svetska vojna bila porazviena od Grcija, sega e pomalku razviena od taa re~isi bankrotirana zemja”, veli toj. Kako glaven vinovnik ne ja gleda vojnata, tuku nesposobnosta na politi~kite eliti da vovedat strukturni reformi i nivnata sklonost preku privatizacijata da sozdadat interesni grupi.

S

olskiot premier Tusk, vo silen proevropski govor istakna deka izlezot od krizata e vo jakneweto na integraciite, a ne vo namaluvaweto na dosega{nite dostignuvawa vo izgradbata na obedineta Evropa. “Pogolema Evropska unija zna~i i pomalku kriza”, istakna Tusk vo v~era{noto obra}awe pred pratenicite vo Evropskiot parlament vo Strazbur, koga i gi pretstavi prioritetite na polskoto pretsedatelstvo so Evropskata unija.

NA 30-ti SEPTEMVRI

KAPITAL / 07.07.2011 / ^ETVRTOK

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP  KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxer ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata)  BROJ NA STRANICI: 100  SODR@INA: Istra`uvawa na pazari investirawe i izvoz (Makedonija/Balkan/Evropa/Svet, slu~ai (Makedonija i Svetot), analizi, komentari, kolumni, intervjua, delovni strategii, svetski umovi, planetarni pobednici, modeli na upravuvanwe, dobri odluki za investirawe, izvoz – kako? business modeli… edukacija i obrazovanie na menaxerite i osniva-~ite na kompanii, na~ini na nao|awe finansii za va{ite proekti, {to e dobar proekt, inovacii, start-up business proekti, koj vi pomaga? psihologijata na pobednicite i gubitnicite (make-donski slu~ai)…  CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni direktori, osniva~i i investitori, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, konsultanti, advokati, profesori i studenti... i idni pretpriema~i, investitori i bankari...  SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP  kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk  lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

lovenija odobri grant od 120.000 evra za 11 op{tini od Isto~noplanskiot region vo Makedonija za voveduvawe GIS sistem. Gradona~alnikot na [tip, Zoran Aleksov, veli deka GIS sistemot }e ovozmo`i preku Internet da se vidi koi parceli se slobodni za gradewe. Sistemot }e nudi i informacii za proda`bata na parcelite i detalen uvid za da se utvrdi kolkav e danokot na imot. Gra|anite od isto~na Makedonija sega }e mo`at po elektronski pat da dobivaat imoten list i drugi dokumenti. Grantot od Slovenija }e pokrie 60% od tro{ocite za proektot, a 80.000 evra }e obezbedat op{tinite.

S

AMERIKAN KOLEX - DOMA]IN NA AKADEMIJATA OD MRE@ATA RE[ICA d deneska, vo slednite tri dena, Univerzitetot Amerikan Kolex od Skopje }e bide doma}in na ~etvrtata godi{na letna akademija na univerzitetite od Mre`ata Re{ica, akademska mre`a za pretpriemni{tvo i inovacii na univerziteti od Jugoisto~na Evropa. “Poddr{kata od Institutot za evropski pra{awa i Germanskata slu`ba za akademska razmena ne se dovolen pottik za rabota na mre`ata. Vistinskata vrednost e anga`iranosta na 12 univerziteti od osum zemji. Blagodarni sme na Amerikan kolex {to prezema aktivnosti za unapreduvawe na rabotata na mre`ata i nejzina promocija. Na{ata misija }e bide postignata koga akademskata osnova }e se stavi vo slu`ba na razvoj na biznis-sektorot, a godina{nata rabota na Akademijata e vo taa nasoka”, izjavi Piter [ulte, ekspertski sovetnik za me|unarodna univerzitetska sorabotka od Institutot za evropski pra{awa.

O


KAPITAL / 07.07.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

5

 PREGLED VESTI DELAVEKURAS: ^EKAME NA SKOPJE ozicijata na Atina za ime so geografska odrednica za sevkupna upotreba e konstruktivna i mo`e da donese re{enie vo sporot so imeto, smeta portparolot na gr~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, Grigoris Delavekuras. Toj veli deka makedonskata vlast e na poteg da odgovori na vakvite gr~ki inicijativi. "Gr~kiot premier, veli Delavekuras, prezede inicijativa i nekolkupati se sretna so premierot na FIROM i nie }e gi prodol`ime ovie napori, odlu~ni vo na{ite predlozi za postignuvawe re{enie {to }e ima geografska odrednica i }e bide koristena vo odnosite so site erga omnes." “Toa e konstruktivna pozicija {to mo`e da donese rezultati i nie ~ekame da vidime, po izborite vo Skopje, odgovor od niv”, izjavi Delavekuras na redovniot brifing so novinarite vo Atina.

P

MNOGU PARI I PRIVILEGII ZA MALKU RABOTA

MAKATA E DODEKA SE SEDNE VO PRATENI^KA FOTELJA!  Koj ne bi posakal da bide pratenik vo Makedonija, koga pokraj op{testvenata presti`nost, prateni~kiot mandat zna~i i mnogu materijalni beneficii, {to se dobivaat bez mnogu pot MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

o neodamna makedonskite pratenici ja imaa privilegijata nesfatliva za obi~nite gra|ani da zemaat plata (od 1000 evra) i ako ne se pojavat na rabota, odnosno vo Parlamentot, i po cela godina. So izmenite na Zakonot {to prethodniot sobraniski sostav gi usvoi na krajot od svojot mandat, ovaa prateni~ka privilegija dobi delumno ograni~uvawe, pa sega narodnite izbranici koi nema da doa|aat na rabota poradi bojkot, za sedeweto doma }e bidat kazneti i }e dobivaat „samo” po 330 evra, ili tretina od platata. Za pratenicite ~ij dom e oddale~en pove}e od 10 kilometri od Sobraniskata zgrada, na ime na patni tro{oci predvideno e obe{tetuvawe vo vrednost od 30% od cenata na potro{enoto gorivo za prevoz. Vo duhot na antikriznite merki na pratenicite im be{e ukinata privilegijata da dobivaat visoki dnevnici koga patuvaat vo stranstvo vo sostav na parlamentarni delegacii, pa sega mo`e da smetaat samo na avionski bileti i hotelski aran`mani na dr`avna smetka, a sumata koja za ovaa cel mo`e da se potro{i, vo zavisnost od zemjata vo koja se patuva, e opredelena so posebna vladina lista. Dr`avata najskapo }e ja ~ini anga`manot na prvpat izbranite trojca pratenic i od d i j a s p o r a ta . So neodamne{nite izmeni na Zakonot za pratenici se sozdade regulativa i za specifi~niot na~in na nivnoto funkcionirawe vo Parlamentot. Dr`avata dobi obvrska da im dodeli slu`ben stan na koristewe ili da pla}a kirija za `iveali{te od 70 kvadratni metri dokolku se samci, ili od 100 kvadrati dokolku dojdat so semejstvoto. Ovie pratenicite }e dobijat i po {est avionski bileti

D

godi{no za da mo`at da gi posetuvaat svoite izborni edinici, za da go odr`uvaat konktaktot so iselenicite. Spored grubata presmetka {to proizleguva od spomenatite zakonski re{enija trojcata pratenici od dijasporata }e n$ ~inat godi{no 60 iljadi evra. Od toa 11 iljadi evra za kirija, pod uslov pratenicite da se smesteni vo centralnoto gradsko podra~je na Skopje kade {to najmalata kirija za stan od 75 metri kvadratni iznesuva 300 evra mese~no. 13 iljadi i 500 evra }e ~inat avionskite bileti – sekoj pratenik ima pravo {est pati vo godinata da odleta do svojata izborna ednica – smetano spored prose~na cena od 750 evra po relacija. MAKEDONSKITE PARLAMENTARCI NAJDOLGO SPIJAT! Makedonskoto Sobranie od site prateni~ki domovi vo regionot najdocna po~nuva so rabota, taka{to na lista-

ta privilegii na na{ite pratenici vleguva i mo`nosta da spijat do docna i vo rabotnite denovi. Plenarnite sednici na bugarskiot parlament obi~no po~nuvaat vo 9 ~asot, a na hrvatskiot vo 9 i 30. Spored stenogramite od rabotata na ovie dva parlamenti mo`e da se vidi deka maksimalnoto docnewe pri otvoraweto na sednicite nikoga{ ne e pogolemo od 3 do 4 minuti. Spikerite na parlamentite vo Grcija, Srbija i Bosna i Hercegovina, plenarnite sednici voobi~aeno gi zaka`uvaat ne{to podocna, vo 10 ~asot, a makedonskite pratenici, zaedno so nivnite kolegi od Crna Gora, po~nuvaat najdocna, obi~no vo 11 ili 12 ~asot. Deka ne se ranobudnici, nitu osobeno „orni” za rabota, na{ite pratenici poka`uvaat i so toa {to i za sednicite zaka`ani vo 12 ~asot vo sobraniskata sala retko vleguvaat pred 12 i 30.

VALIDNI LI SE OSTAVKITE NA TRAJKOVSKI I GRUEVSKI? Pratenicite v~era so zadocnuvawe od polovina ~as ja odr`aa vtorata sednica na noviot parlamentaren sostav koja pomina vo znakot na obidite na opozicijata da izdejstvuva od spikerot Trajko Veqanoski, dosledno po~ituvawe na Ustavot i Delovnikot na Sobranieto. Koordinatorot na SDSM, Igor Ivanovski, reagira{e koga Veqanoski konstatira{e prestanok na mandatite na Goran Trajkovski, koj izbra da ostane direktor na Upravata za javni prihodi, i Nikola Gruevski, stariotnov premier, za{to spored Ustavot i Delovnikot pratnik mo`e da podnese ostavka samo so li~no prisustvo na plenarna sednica. Nitu Trajkovski, nitu Gruevski v~era ne bea vo Sobranieto. „Izvr{ivte serija grubi prekr{uvawa na Ustavot i na Delovnikot na Sobranieto konstatiraj}i gi ostavkite bez li~no prisustvo na pratenici koi sakaat da go vratat mandatot. Vladata od prviot den ja kr{i pravnata dr`ava i dozvoli Goran Trajkovski koj po zakon seu{te e pratenik da ja izvr{uva funkcijata direktor na UJP, na {to nema pravo”, izjavi Ivanovski. Na odgovorot od spikerot deka otka`uvaweto od prateni~kite mandati bez li~no prisustvo vo Sobranieto bilo praktika vostanovena od prethodnite sobraniski sostavi, reagira{e pratenikot na NSDP, Goran Misovski: „Site pratenici na VMRO-DPMNE imaat potpi{ano blanko ostavki. Koj garantira deka Goran Trajkovski ostavkata ja podnesuva dobrovolno?”, pra{a Misovski.

IMALO I "BETER"! Gr~kite pratenici i pokraj serioznata ekonomska kriza so koja se soo~uva Grcija i natamu primaat visoki plati, so ogled na toa {to bruto mese~niot prihod na eden pratenik iznesuva 9.869 evra, a poradi recesijata nivnata plata e za 1.600 evra pomala od minatata godina, javi elektronskoto izdanie GR -Reporter. Gr~kite pratenici zemaat i po 1200 evra za u~estvo vo parlamentarni komisii, a patnite tro{oci na sekoj pratenik dr`avata godi{no ja ~iniat po 118.434 evra. Osven ovie prateni~kite privilegii, pratenicite koristat i avtomobili, koi im gi obezbeduva Parlamentot so lizing programi, a tie isto taka mo`at vo svoite kabineti da nazna~at po eden nau~en sorabotnik i ~etvorica dr`avni slu`benici, kako i eden policaec. Sekoj pratenik duri i po samo edem mandat ima pravo na dve penzii, edna prateni~ka i edna od negoviot profesionalen sta`. Druga kategorija visokoplateni slu`benici se ~lenovite na administracijata vo Parlamentot. 1.333 lica dobivaat po 16 plati godi{no i serija dodatoci, kako tie za vonredni kompenzacii, za rabota so kompjuter, za odgovorno mesto, za sta` i za patni tro{oci. Buxetot samo za osnovnata plata na ovie slu`benici iznesuva nad 25 milioni evra, odnosno po nad 19 iljadi evra za vraboten.

R REFERENTKA POTKUPENA SSO 3000 DENARI eferentka vo Osnovniot sud Skopje 1 storila krivi~no delo “primawe potkup”, soop{ti v~era Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Soglasno so soop{tenieto, oosomni~enata e vrabotena vo Oddelenie za prekr{oci vo O Osnoven sud Skopje 1 na rabotno mesto vi{ sudski referent, a se tovari deka pobarala i primila pari~na nagrada vo vvisina od 3.000 denari od lice, za da ne izvr{i sproveduvvawe na skancijata “zabrana na upravuvawe so motorno vvozilo od B kategorija vo traewe od tri meseci”. K Krivi~noto delo, osomni~enata go storila na 24-ti minatiot mesec koga o{teteniot vo dogovor so policijata i predal 3.000 denari prethodno obele`ani pari. Zaedno so dokazniot materijal i krivi~nata prijava, osomni~enata bila izvedena pred nadle`en Istra`en sudija, koj & izrekol merka doma{en pritvor.

R

DURI 80% OD GRA\ANITE ZADOVOLNI OD ADMINISTRACIJATA VO FZOM !?

pokraj redicite na {alterite, duri 80% od gra|anite se zadovolni od uslugata na {alterskite rabotnici vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe, poka`uvaat prvi~nite rezultati od nekolkudnevnoto funkcionirawe na uredot koj v~era go promovir{e ministerot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski, i direktorkata na Fondot, Maja Parnaxieva-Zmejkova.“Rezultatite se deka od 1.400 glasa, 1.100 ili 80% od gra|anite se zadovolni od uslugata, 4% ne se zadovolni od uslugite i ostanatite se izjasnile kako neutralni”, re~e Parnaxieva. Za rezultatite od ostanatite institucii vo koi ve}e e postaven uredot, kako {to e Agencijata za katastar i Upravata za javni prihodi, ministerot Ivo Ivanovski nema{e podatoci. Soglasno so novite reformi na Vladata vo odnos na administracija, Fondot za zdravstveno osiguruvawe odlu~i dobrite slu`benici edna{ godi{no da gi nagraduva, a za lo{ite se predvideni mehanizmi koi }e gi stimuliraat pove} e da rabotat. Dali nagradata }e bide finansiska ili ne, od Fondot za zdravstvo zasega nemaat odlu~eno. Nepoznato e i na koj na~in }e se kaznuva slu`benikot za koj mnozinstvoto od gra|anite se izjasnile kako nezadovolni od uslugata.

I

BO[KOSKI OSTANUVA VO PRITVOR rodol`en pritvorot za novi trieset dena za liderot na Obedineti za Makedonija, Qube Bo{koski, koj be{e uapsen eden den po izborite pod obvinenie na zloupotreba na sredstva za finansirawe na kampawa i zloupotreba na slu`benata polo`ba kako organizator na predizbornata kampawa na partijata. Spored odlukata na Krivi~niot sovet, s$ u{te postojat dve osnovi za negovo zadr`uvawe vo pritvor: strav deka }e gi sokrie, falsifikuva ili uni{ti tragite na krivi~noto delo ili }e ja popre~uva krivi~nata postapka so vlijanie vrz svedocite, ve{tacite, sou~esnicite i opasnosta od begstvo. Spored advokatot na Bo{koski, Don~o Nakov, vakvata odluka bila o~ekuvana, bidej}i sudot ne prezel nikakvi procesni dejstvija za po~etok na istragata. Toj najavi deka }e bide podnesena `alba na vakvata odluka. Bo{koski be{e uapsen so 100 iljadi evra vo gotovo koi spored informaciite na policijata bile nameneti za nezakonsko pokrivawe na tro{ocite za izbornata kampawa.

P


Politika / Pari / Dr`ava

6

KAPITAL / 07.07.2011 / ^ETVRTOK

 Borisov e unikaten lik na balkanskata politi~ka scena – ~ovekot koj otvoreno veli deka ako ne stanel gradona~alnik na Sofija, lesno }e zavr{el vo kanalot, go obvinuvaat deka dr`i silni vrski so „podzemjeto”

BUGARITE NE MO@AT NI EDEN DEN BEZ SVOJOT PREMIER

BUGARIJA BEZ BORISOV, KAKO “KU  Inicijativata na Fejsbuk naslovena kako “Den bez Bojko Borisov” koja treba{e da gi natera mediumite 24 ~asa da gi popolnat svoite izdanija bez da gi sledat aktivnostite na premierot Bojko Borisov, propadna, otkako samo dva mediumi se priklu~ija. Ostanatite “ne mo`ea” da napravat vesti bez likot i deloto na Borisov, i pokraj kritikite na javnosta deka toj e ednostavno “seprisuten” od potpi{uvawe na strate{ki dogovori – do se~ewe na crveni lenti za detski gradinki. KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

es tite bi bile kako “Kum” bez Marlon Brando ili kako roman na Rejmond Чendler bez Filip Marlou. Vaka bugarskite mediumi ja iskomentiraa Fejsbuk inicijativata za “Den bez Bojko Borisov”, vo koja se bara{e poddr{ka od mediumite da go bojkotiraat premierot i cel eden den da ne gi sledat negovite aktivnosti. Nabienata agenda na porane{niot po`arnikar, bokser i gradona~alnik na Sofija vklu~uva se~ewe na crveni lenti i na pandelki za sekoj mo`en proekt, duri i za onie najmalite. Bez prisustvoto na Borisov ne e zamislivo da se otvori ni detska gradinka, ni benziska pumpa ni golf teren, komentira Rojters povikuvaj}i se na bugarski novinari, koi isto taka ne {tedat kritiki deka nasproti vakvoto negovo “seprisustvo” popularnosta na Borisov po~nuva da bledee poradi ekonomskite problemi i neuspehot da gi ispolni vetenite reformi.

V

Inicijativata za “Den bez Bojko Borisov” koja se pokrena to~no na 5 juli, celi dve godini otkako negovata partija GERBS dojde na vlast, ne uspea. Mediumite i ponatamu gi sledea aktivnostite na premeirot, no sepak, samata ideja be{e da se krene javnata svest deka potezite na Borisov se maksimalno populisti~ki i deka samo so fotografirawe i se~ewe na crveni lenti ne se vodi dr`ava. “Nie ne gi sporime postignu-

vawata na aktuelnata Vlada predvodena od Borisov na mnogu poliwa, no uzurpacijata na celiot mediumski prostor samo so negoviot lik, sekoj den, negovoto prisustvo na nastani od sekakov tip, ednostavno sozdavaat ~uvstvo deka `iveeme vo avtokratija i toa e ona protiv koe sme”, velat ~lenovite na Feksbuk grupata. Edinstveni mediumi koi se priklu~ija na inicijativata i na Fejsbuk gru-

 Namesto samo crveni lenti, Borisov neka gi ise~e i ekonomskite problemi, komentiraat „zlobnicite”

pata koja zasega ima okolu 35.000 ~lenovi i re{ija na 5 juli da gi polnat svoite vesti bez likot i deloto na premierot se edna lokalna novinska agencija BGNet i vlijatelniot internet-portal Mediapol. Ostanatite mediumi prodol`ija so normalen na~in na izvestuvawe, vo koj, sekako, centralnoto mesto go imaat aktivnostite na Borisov i negovite ministri.

Koga vo 1972 godina prvpat be{e emituvana epskata prikazna za italijansko-amerikanskoto mafija{ko semejstvo, filmot “Kum” na Frensis Ford Kopola zasekoga{ go promeni pogledot na organiziraniot kriminal. “Kapital” vi raska`uva {to s$ sodr`i prviot i najlegendaren del od trilogijata, vo koja mnogumina smetaat deka bi se vklopil likot na “koloritniot” Borisov. celeska@kapital.com.mk

edmata umetnost nekoga{ bukvalno, po~esto so blagi prilagoduvawa, ni gi prika`uva site slu~uvawa od svetot na mafijata, pribli`uvaj} i go nepoznatiot svet na “Koza nostra”. Koga vo 1972 godina prvpat be{e emituvana epskata prikazna za

S

italijansko-amerikanskoto mafija{ko semejstvo, filmot “Kum” na Frensis Ford Kopola zasekoga{ go promeni pogledot na organiziraniot kriminal. Filmot, temelen na istoimenata prikazna na Mario Puzo, mu donese Oskar na Marlon Brando i gi proslavi imiwata na Al Pa~ino i Xejms Kan. Ona po {to filmot se razlikuva{e od drugite be{e naglasokot na semejstvoto mnogu

ZA MEDIUMITE KAKO LIK OD “KUM”, ZA STRANCITE “BETMEN” Bugarskiot premier Bojko Borisov, “koloritniot politi~ar” kako {to mnogumina go narekuvaat e eden fascinanten lik na balkanskata politi~ka

scena. Negoviot begraund ednostavno frapira – od po`arnikar, preku telohranitel, sopstvenik na Agencija za obezbeduvawe, gradona~alnik na Sofija i glaven sekretar vo MVR, do premier na dr`avata! Za vakviot “skok” ima razni tolkuvawa i razni {pekulacii. Чovekot koj otvoreno zboruva deka mnogu lesno mo`el da

 Na „baciraka” kaj {efot, popularen „sport” vo site dejnosti

I BALKANOT IMA SVOI “KUMOVI”!? VASE CELESKA

Premierot Borisov samata inicijativa ja oceni kako “najgolema glupost i delo na platenici”.

pove}e od zlostorstvata. Toa, me|u drugoto, pomogna publikata da se identifikuva so protagonistite, a s$ zaedno rezultira{e so nezapameten uspeh na site tri prodol`enija. Dejstvieto vo filmot se slu~uva od krajot na 1945 godina do 1955 godina, a tokmu poradi toa {to e smesten vo ovoj period, koga mafijata vo Amerika ima ponaglasena uloga vo

op{testveniot `ivot, ovoj film univerzalno se smeta za ultimativen mafija{ki film i konstantno e na prvo mesto na mnogu spisoci so najdobri filmovi na site vremiwa. Romanot, pak, na Mario Puzo, se smeta za moderen ep, najbrilijantna metafora za amerikanskoto op{testvo i dvojni standardi. Edna od najefektivnite re~enici vo filmot gi

izgovara don Vito Korleone (Marlon Brando) objasnuvaj}i gi svoite planovi da go natera Xek Volc da mu ja dade glavnata uloga od svojot nov film na kum~eto Xoni Fontejn e: “]e mu napravam ponuda koja nema da mo`e da ja odbie”. Samiot Kopola vo edna prigoda re~e deka otsekoga{ sakal da ja upotrebi mafijata kako metafora za Amerika, zo{to i ednata i drugata imaat koreni vo Evropa. “I dvete se potpolno kapitalisti~ki orientirani i osnovnata gri`a im e profit. I mafiite vo Amerika se ~uvstvuvaat kako dobrotvorni organizacii, a imaat race izvalkani so krv od ona {to moraat da go pravat za da ja za{titat svojata mo} i interesi”, objasnuva svoevremeno Kapola. Ova ostvaruvawe go krasi izvonredna fotografija, koja i sama ja propoveda prikaznata

za semejstvoto Korleone. Nego go so~inuvaat mnogu sceni koi dolgo prodol`uvaat da `iveat vo svesta na sekoj koj ja gledal trilogijata. Legendarnata scena na budeweto na neposlu{niot holivudski mo} nik pokraj otse~enata glava na negoviot najdobar kow sigurno e edna od niv.

NE SE STANUVA “KUM” BEZ CEL [TO OPRAVDUVA SREDSTVA! Mnogu kontroverznosti kru`at okolu naslovot na knigata i negovite podzemni implikacii, a postojat i somne`i deka samata mafija go finansirala snimaweto na filmot. Iako na{iroko e poznato deka Puzo bil inspiriran da go iskoristi terminot “Kum” kako obele`je za liderot na Mafijata od negovite iskustva kako reporter, terminot “Kum” bil prvpat upotreben vo konekcija so Mafijata za vreme na


KAPITAL / 07.07.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

7

TEST NA NERVI NA SUDII I OBVINITELI

JAKA PSIHA PRESUDNA ZA DELITELITE NA PRAVDATA! voto Holandija, veli deka

KATERINA SINADINOVSKA psiholo{kite testovi gi sinadinovska@kapital.com.mk

okrat e ~ove~ko su{testvo - Site ~ove~ki su{testva se smrtni – Zna~i Sokrat e smrten vaka treba da rezoniraat idnite sudii i javni obviniteli koi pokraj znaewe treba da poka`at i visoki psiholo{ki kvaliteti, no i moralni i eti~ki vrednosti. Na probno psiholo{ko testirawe bea staveni akademcite od Akademijata za sudii i javni obviniteli. Testot, koj e preraboten od holandskite psihlo{ki testovi, treba da go utvrdi modelot spored koj }e bidat testirani idnite kandidati za zapi{uvawe na Akademijata. “Celta na testiraweto e da se obezbedi priem na najsposobnite i najtalentiranite kadri. Sekako toa ne mo`e vo apsolutna forma da go dobieme, no psiholo{koto testirawe }e ovozmo`i da dobieme kandidati koi ne samo {to se profesionalni, koi }e mo`at da go ponesat tovarot na te{kata i odgovorna profesija, li~nosti koi se komunikativni, sposobni za donesuvawe odluka i podgotveni da rabotat pod stres”, veli direktorkata na Akademijata, Aneta Arnaudova. Psiholo{ki testovi i pokraj otporot i stavot deka se zagrozuva nivnata nezavisnost }e mora da polagaat i postoe~kite sudii od 2013 godina, dodava Arnaudova. Frank Van Lujik od konsultantskata kompanija koja gi dizajnira{e testovite i raboti na sproveduvawe na psiholo{ki testovi za pravosudstvoto vo Kralst-

S

 Ubavite dami sekoga{ vo blizina na „lo{ite momci” – Borisov e golem fan na Ceca!

UM” BEZ BRANDO!? zavr{i vo “kanalot” ako ne stanel gradona~alnik, mnogupati be{e povrzuvan so podzemjeto. Toj be{e telohranitel na eden od poslednite evropski diktatori Todor @ivkov, a vo dokumentot ispraten do Belata ku}a vo 2006 godina ambasadorot na SAD, Xon Bejrli, (ako se veruva na Vikiliks) predupreduva deka “toj odr`uval bliski op{testveni i biznisrelacii so vlijatelni figuri na bugarskata mafija, i deka toj e na vistinskiot pat, no deka “treba da se prodol`i da se naso~uva natamu, bez pritoa SAD da zaboravat so

kogo si imaat rabota”. Ova pismo e prateno vo vreme koga Borisov e s$ u{te gradona~alnik na Sofija, no ambasadorot navodno u{te toga{ procenil deka Borisov projavuva pogolemi politi~ki ambicii. “Tokmu egoto na Borisov mo`e da obezbedi na{a najgolema mo} nad nego - toj saka me|unarodno vnimanie i osobeno poddr{ka od SAD. Nie mora da prodol`ime da odime na tenka linija me|u mediumskata - ma{ina na Borisov od edna strana i mo`nosta toj da stane proamerikanski politi~ar

i sleden lider na Bugarija od druga”, pi{uval Bejrli spored Vikiliks. Diplomatite, pak, navodno miluvale da go vikaat Betmen, poradi negovata pasija da se oblekuva vo crno i sekoga{ da se pojavuva na mestata na zlostorstvoto. Borisov vedna{ po objavuvaweto na ovie informacii izjavi deka imal sredba vo Amerikanskata rezidencija, na koja ambasadorot go ubeduval deka informaciite pu{teni preku Vikiliks se nerelevantni i ne zaslu`uvaat nikakov komentar.

ЧETIRI BIZNIS-LEKCII OD “KUM” 1. PONUDA KOJA NE MO@E DA SE ODBIE

 Konzervativen i veren na tradicijata – so lep~e za beri}et! svedo~eweto na Xoe Vala~i vo 1963 godina na Kongresnoto javno soslu{uvawe za organiziran kriminal vo SAD. No, da go pogledneme semejstvoto vo “Kum”... Patrijarh na semejstvoto Korleone e Vito Korleone, ~ie prezime e zemeno od gradot Korleone, Sicilija. Sli~no, prezimeto na majkata na Korleone e Korigliano, imenuvano spored grad~eto Korigliano Kalabro, Kalabria; mesto dobro poznato za aktivnosti na mafijata ’Ndrangeta. Vito ima ~etiri deca: Santino “Soni” Korleone, Fredo Korleone, Majkl “Majk” Korleone i Koni Korleone. Toj isto taka ima neoficijalen posvoen sin, Tom Hejgen, koj stana consigliere na Korleone. Vito Korleone e i kum na poznat peja~ i filmska yvezda Xoni Fon-

Eden od najva`nite elementi na sekoj biznis pretstavuva ponudata. Dokolku ponudata e ne{to {to ne mo`e da se odbie, biznisot nema da strada od nedostig od potro{uva~i, bidej}i sekoga{ }e se bara pove}e.

2. SAKAJ GI PRIJATELITE..., NO POVE]E NEPRIJATELITE Mora da gi sakate va{ite neprijateli (konkurenti), bidej} i sakate da soberete pove}e znaewe za niv. Mora da gi sakate, bidej}i sakate da gi napravite popredvidlivi za celite na procesot za donesuvawe odluki. I sekako, da bidete sekoga{ eden ~ekor pred niv.

3. SÈ E BIZNIS, NI[TO NE E LI^NO Vo biznisot ni{to ne e li~no. Pretpriema~ite prvi~no go zapo~nuvaat biznisot poradi zadovoluvawe na li~en interes, no potoa ni{to ve}e ne e li~no. Ne najmuvate vraboteni poradi li~en interes. Gi najmuvate bidej}i sakate da go razviete va{iot biznis da bide uspe{en.

4. SEKOGA[ VNIMAVAJ NA GRBOT Vo biznisot, va{ite neprijateli sekoga{ }e bidat zad vas. Tie se na bojno pole so vas za istoto ne{to – pogolemo u~estvo na pazarot. Podgotvete se so odbranbeni strategii za napadi od site strani... navreme! tejn. Kumot za koj se odnesuva naslovot generalno e zemeno deka e Vito. Sepak, glavniot lik na prikaznata e Majkl, a glavna tema na romanot e deka sudbina na Majkl e, bez razlika na negovata opredelenost na sprotivnoto, da go zameni negoviot tatko kako semeen lider. Diskutabilno, vo toj slu~aj, Majkl e naslovniot

lik. Filmot “te`e{e” 134 milioni dolari i dobi mnogu nagradi, vklu~uvaj}i tri Oskari, pet Zlatni Globusi i Gremi so {to se smeta za eden od najgolemite filmovi na site vremiwa. Sledbenikot, Kum 2 dobi {est Oskari, i stana prviot sledbenik koj dobil Oskar za najdobar film.

podobruvaat uslovite za izbor na sudii i JO. Vo Holandija godi{no ima po 600 kandidati za sudii i JO, no samo 40 ili 60 koi }e go pominat testot mo`at da ja vr{at ovaa odgovorna fnkcija, dodava Van Lujik. “Se slu~uva da bidat odbieni lu|e koi mo`ebi bi bile dobri sudii, no toa e del od igrata, bidej}i mestata se ograni~eni. Gre{ki se pravat sekoga{, no na ovoj na~in procesot za stanuvawe na sudija ili JO e iskren i objektiven”, veli Van Lujik.

HOLANDSKITE TESTOVI LESNI ZA MAKEDONSKITE AKADEMCI Akademcite od site generacii, koi dobrovolno go polagaa psiholo{kiot test velat deka pra{awata ne bile te{ki, no ne bil sood-

veten prevodot od holandski na makedonski. “Prviot test se odnesuva{e na toa kako se snao|ame vo odredeni situacii, a vtoriot test be{e izveduvawe na logi~en zaklu~ok od ~etiri ponudeni odgovori. Prviot test e relaksira~ki, no vtoriot bara{e pove}e intelektualen napor i logi~no razmisluvawe”, veli Marin Stanevski, student na Akademijata. Na probnoto testirawe prisustvuvaa i tim eksperti od Institutot za psihologija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje, koi gi ohrabrija akademcite deka to~niot odgovor e vistinskiot odgovor i deka ne treba da se pla{at od svoeto subjektivno mislewe. Vo idnina, testiraweto }e go sproveduva nezavisna institucija za psiholo{ko testirawe, a ne Akademijata ili Sudskiot sovet.

PREVEDENI TESTOVI MO@AT DA DADAT POGRE[I REZULTATI an Lujik prisustvuval nekoe vreme vo Makedonija i e zapoznaen so pravosudniot sistem na zemjava. Sepak, probnite testovi se samo prevedeni od holandskite. “Probnata grupa treba da ni pomogne dali prevodot e dobar, dali se razbiraat pra{awata i treba da vidime dali {emata na odgovori e sporedliva so holandskite odgovori. Se nadevam deka do septemvri }e imame celosna slika za toa kako treba da izgleda makedonskiot test”, veli Van Lujik. Spored psiholozite, pak, pri sostavuvaweto na vakvite testovi mnogu e va`no da se vnimava tie da bidat standardizirani za odredena populacija. “Prevedenite testovi mo`at da dadat pogre{ni rezultati. Pri sostavuvaweto na psiholo{ki testovi mora da se vnimava na karakteristikite na populacijata za koja }e bide namenet testot so cel toj da gi dade vistinskite rezultati”, smeta psihologot, Mirjana Jovanovska-Stojanovska.

V


8

Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 07.07.2011 / ^ETVRTOK

 PREGLED VESTI GERMANSKI RUDARI NA SREDBA SO MAKEDONSKITE retstavnici na makedonskata agencija za rudarstvo (MAR) nedelava se sretna so pretatvnici od pokrainata Sar. Germanskata delagacija be{e predvodena od Jozef [mit , na~alnik za nadvore{na trgovija i rudarstvo pri Ministerstvoto za ekonomija i nauka vo Sar, nadle`en za Sredna i Isto~na Evropa, kako i Ahel Hautc, sovetnik za stopanstvo na pokrainata Sar i Rainhold Jund, direktor na firmata Scharf/Saar. Od makedonska strana prisustvuvaa pretstavnici na ELEM, rudnikot Sasa i Strmo{, kaako i ekonomskiot promotorot na Makedoni vo Germanija, Dan~o Vidov. Makedonskite i germanskite rudari sakaat da vospostavat sorabotka me|u firmite od pokrainata SAR so makedonski kompanii, kako i gi zapoznaat germanskite kolegi so mo`nostite i potencijalite za sorabotka i vlo`uvawe vo Republika Makedonija, osobeno vo rudarsko-energetskiot sektor, za{titata na `ivotnata sredina, kako i drugi stopanski granki kako {to se prehranbenata, farmaceftskata, avtomobilskata i informati~kata industrija. Pretsedatelot na MAR, Nikolaj~o Nikolov gi zapozna prisutnite za potencijalite i perspektivite {to gi nudi rudarstvoto vo Makedonija, kako {to se metalite (bakar, olovo i cink), nemetalite, no i jaglenite, pri {to be{e potencirana potrebata od natamo{ni zaedni~ki kontakti, koi }e pridonesat za me|usebno zapoznavawe na kompaniite, no i otvorawe na mo`nostite za podolgoro~na sorabotka.

P

SE OTVORA NOVA BENZINSKA PUMPA DETOIL aloproda`bata na nafta i nafteni derivati vo zemjava se pro{iri za u{te eden snabduva~. Detoil e novata benzinska stanica koja v~era sve~eno se otvori vo op{tinata Gazi Baba. Otvoraweto na benzinskata stanica e prvata etapa od investicijata vredna 2,5 milioni evra, koja makedonskata kompanija Detoil ja po~na pred okolu dve godini. Sopstvenikot na novata benzinska stanica Detoil, Toni Karanfilovski, veli deka vo idnina planira da otvori i delovno-administrativen objekt na kompanijata. Vo ramkite na benzinskata stanica ima i restoran i market.

ZEMJODELCITE LUTI NA DR@AVATA

AGRARNOTO PROIZVODSTVO OSUDENO NA PROPAST?!  Spored zemjodelcite, vinata za hroni~niot problem so navodnuvaweto na zemjodelskite povr{ini e kaj nadle`nite institucii, bidej}i propustite vo modelot na rabotewe na vodostopanstvata postojat so godini i nikoj ne gi re{ava

M

KUMANOVEC OD OTPADNA PLASTIKA PROIZVEDUVA NAFTA o prototip pogon za proizvodstvo na nafta vo kumanovsko privatno pretprijatie za sobirawe, skladirawe i reciklirawe na otpad od otpadna plastika se proizveduva nafta. Sopstvenikot, Lazar Tanevski, veli deka so poseben tretman na otpadot plastikata se vra}a vo provobitnata polo`ba, odnosno od nea se dobiva nafta. “Plastikata se mele vo ma{ina i se stava vo reaktor so odredeni agensi i katalizatori. Potoa se gree na odredena temperatura pri {to se razbivaat molekulite i se dobiva 15% plin, nafta, kerozin i benzin”, istaknuva Tanevski. Spored Tanevski, procesot za proizvodstvo }e go sledat konsultanti, profesori od Tehnolo{kiot i Hemiskiot fakultet od Skopje. “Od eden ton plastika se dobivaat iljada litri gorivo. Ne postoi nikakva zaguba. So odredeni hemiski pro~istuvawa dobieniot proizvod mo`e da se upotrebuva kako gorivo za avtomobili”, objasnuva Tanevski. Negovata ma{ina dnevno proizveduva okolu 300 litri gorivo.

V

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

emjodelcite gi obvinuvaat instituciite za uni{tuvawe na zemjodelskite posevi vo ekot ne letnata sezona. Za hroni~niot problem so navodnuvaweto i nepla} aweto na smetkite za voda najgolema odgovornost lociraat kaj vodostopanskite pretprijatija, koi neuspe{no menaxiraat so sistemite za navodnuvawe, i kaj vodnite zaednici, koi ne mo`at da obezbedat naplata. Dodeka zemjodelcite presmetuvaat zagubi, a del od niv }e ostanat bez cela rekolta, vo Ministerstvoto za zemjodelstvo ne gledaat potreba da objasnat kako planiraat da gi re{at problemite. Naprotiv, vinata ja lociraat samo kaj zemjodelcite, koi ne pla} ale za potro{enata voda. No, na teren problemi ima mnogu. Propusti vo isporaka na voda i za zemjodelcite koi redovno

Z

gi pla}aat smetkite, cena na vodata koja ne odgovara na povr{inata na parcelite nitu na zaseanite povr{ini i u{te mnogu drugi, za koi zemjodelcite mnogupati pobarale sredbi so nadle`nite institucii. Zemjodelec od kavadare~koto selo Sopot tvrdi deka duri i problemite so naplatata ne se ednostrani, tuku vina, osven vodokorisnicite koi ne pla}aat, treba da snosat i vodnite zaednici, koi nemaat sluh za realnite problemi na teren. Vo Tikve{kiot region, vodata za navodnuvawe retko koj ja pla}a, bidej}i cenata e ista i za toj {to navodnuva pove}epati i za toj {to pomalku ja koristi. “Jas treba da platam 1.600 denari za da navodnam eden dekar povr{ina so lozov nasad, a imam 20 hektari. Ona {to ne e vo red e {to taa cena se pla}a za ~etiri pati navodnuvawe vo tekot na edna seozna, a jas navodnuvam samo dva pati. Ne mi e jasno zo{to mora da ja pla}am istata cena kako i nekoj {to navodnuva

~etiri pati”, veli toj. Osven cenata, problemi predizvikuvaat i zastarenite vodovodni sistemi, koi imaat ~esti defekti, a siroma{nite vodni zaednici ne gi popravaat. [tetite i vo ovoj slu~aj se golemi, bidej}i bez voda za navodnuvawe ostanuvaat i zemjodelcite koi redovno pla}aat. Re~isi site zemjodelci koi gi kontaktira{e “Kapital” vo poslednite dva dena potenciraat razli~ni apsekti na problemot so navodnuvaweto na nivite. Ne gi opravduvaat tie koi namerno ne ja pla}aat vodata, no zabele`uvaat deka nadel`nite institucii nemaat namera da prezemat merki za podobruvawe na sostojbite. Pred eden mesec, vo {tipskiot region okolu 500 korisnici na voda, iako redovno pla} ale, bile isklu~eni od sistemot poradi dolgovi na tie koi so godini ne pla}ale. Zemjodelcite velat deka poslednive godini, nezavisno od toa dali imaat dolg, voda dobivaat na krajot od juni, koga site

kulturi ve}e se isu{eni. Kako re{enie predlagaat da se sklu~uvaat dogovori me|u niv i vodostopanskite pretprijatija, so koi }e bidat obvrzani da ja pla}aat vodata, a dokolku ne im bide navreme ispora~ana, da dobijat nadomestok po sudski pat. Sega dogovori ne postojat, a spored zemjodelcite, toa e taka zatoa {to pretprijatijata si barale izgovor za da izbegnat odgovornost koga nema da pu{tat voda navreme. Problemot so nepla}aweto se provlekuva so godini, a edinstevnata merka {to ja prezele vodostopanskite pretprijatija e zatvorawe na ventilite. Toa ne gi disciplinira zemjodelcite, tuku go uni{tuva zemjodelskoto proizvodstvo. Pred nekolku godini vodostopanskite pretprijatija se transformiraa vo vodni zaednici, kako zdru`eniija na sopstvenici ili korisnici na zemjodelsko zemji{te. No, se poka`a deka vodnite zaednici rakovodeni od zemjodelcite ne funkcioniraat.


KAPITAL / 07.07.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

IGM GRADI NOVA @ELEZARNICA KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

a povr{ina od eden milion metri kvadratni vo Dubrovo, Negotinsko, }e nikne nova `elezarnica, vredna 100 milioni evra. Investitor e Ilija Ge~ev, sopstvenikot na kavadare~kata kompanija za proizvodstvo na zavareni cevki i profili, IGM. “Fabrikata }e bide ogromna. Sega sme vo faza na otkup na grade`nite parceli. So op{tina Negotino gi

N

MAKEDONIJA IDNATA GODINA SO 200 CEMT DOZVOLI POVE]E akedonija idnata godina }e ima na raspolagawe pove}e od 1.300 CEMT dozvoli {to e za 200 dozvoli pove}e od godinava. Ova proizleguva od odlukata na rabotnata grupa za paten transport pri konferencijata na ministri za me|unaroden prevoz na stoka so sedi{te vo Pariz, vrz osnova na koja e dozvoleno Makedonija za 2012 godina da ima 136 bazni dozvoli vrz osnova na koi }e mo`e da se vr{i raspredelbata na CEMT dozvolite. Od Ministerstvoto za transport i vrski informiraat deka vo 2012 godina prvenstvena mo`nost za dobivawe na CEMT dozvolite }e imaat vozilata so Euro 4 i Euro 5 standardi, odnosno najverojatno na vozilata od poniski kategorii nema da bidat raspredeleni CEMT dozvolite. “So ogled na toa deka vo poslednite 12 meseci vo zemjava se kupeni pove}e od 200 vozila so Euro 5 standard i vkupno vo momentot ima okolu 1.150 vakvi vozila, kako i 130 vozila so Euro 4 standard, soglasno so fondot na dozvoli so koi raspolaga Republika Makedonija, vo raspredelbata za 2012 godina prvenstvena mo`nost za dobivawe CEMT dozvola }e imaat vozilata so najvisoka kategorija”, velat od Ministerstvoto.

M

DOJRAN ]E STANE PROIZVODEN CENTAR ZA MASLINOVO MASLO irmata KM kompani od Nov Dojran po~na so podgotovkite za sadewe novi 12.900 sadnici od noviot vid maslinki nameneti za proizvodstvo na maslinovo maslo. Ve}e se pu{teni oglasite za potrebite od nova rabotna sila koja e neophodna vo oformuvaweto na planta`ite na maslinovite drvja kako izvor na surovina, koi }e bidat zastapeni na povr{ina od 60 hektari. “So noviot proekt planirame proizvodstvo na okolu 300 toni maslinov zejtin, koe pokraj na doma{niot }e bide namenet i za stranskite pazari”, veli Kiro Kirov, sopstvenik na kompanijata KM. Kirov ja sozdava novata sorta nare~ena “marsela” nameneta za proizvodstvo na maslinovo maslo. Celiot proekt ~ini okolu 850.000 evra, od koi 50% e za nabavka na nova oprema za proizvodna obrabotka na maslinkite. Proektniot plan e ve}e dostaven i do Evropskite finansiski institucii za poddr{ka na ruralniot razvoj, za {to delovniot tim na KM o~ekuva soodvetna poddr{ka preku IPARD programata na Evropskata unija. “Planirame ovoj proekt da prerasne vo lokalno partnerstvo me|u javniot, privatniot i gra|anskiot sektor koi dokolku gi sledat povolnite uslovi za odgleduvawe na maslinkata vo Gevgelisko-Valandovskata kotlina, kade {to pripa|a i Dojran, mo`at da se sozdadat kooperantski odnosi so individualnite odgleduva~i i godi{na obrabotka na blizu 600 toni maslinov zejtin”, gi objasnuva dolgoro~nite planovi Kirov.

F

dogovarame detalite okolu zemji{teto na koe treba da se gradi fabrikata. Moite procenki se deka za edna godina fabrikata }e bide gotova i }e po~ne so rabota”, izjavi Ge~ev za “Kapital”, bez da gi precizira detalite za proizvodstvoto i plasmanot na proizvodite. Vo novata fabrika }e se proizveduva toplovalan i ladnovalan ~elik preku fazi na sobirawe, obrabotka i topewe na ~eli~niot otpad, liewe na ~elikot, od koj na krajot treba da se dobijat toplovalani limovi, pocinkuvani i plastificirani limovi. Novata `elezarnica vo Dubrovo treba da K

otvori 1.000 rabotni mesta. Od op{tina Negotino, zadovolni od najavite na investitorot, velat deka izgradbata na noviot industriski kapacitet }e zna~i mnogu za razvojot i napredokot na op{tinata, no i na makedonskata ekonomija. “Ovaa investicija vo gradot }e bide najgolema vo poslednite 20 godini, a doa|a po prethodna odluka na sovetnicite za prifa}awe na inicijativata na ovoj kavadare~ki gigant za metalni profili za otpo~nuvawe postapka za izrabotka na urbanisti~ki plan vo naselenoto mesto Dubrovo. Spored planovite, novite vrabotuO

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

vawa }e se izvr{uvaat sukcesivno, a proektot }e se odviva vo tri fazi”, objasnuva Sa{o Nikolov, pretsedatel na Sovetot vo op{tina Negotino. IGM od Kavadarci e me|u 10-te najgolemi makedonski izvoznici. Lani ostvari neto-dobivka od bezmalku 10 milioni evra i vkupni prihodi od 71,9 milioni evra, {to e rast od 117% sporedeno so ostvarenite prihodi vo 2009 godina. Metalur{kiot kombinat vrabotuva okolu 350 lu|e. O

G

L

A

S

9


Kompanii / Pazari / Finansii

10

KAPITAL / 07.07.2011 / ^ETVRTOK

 PREGLED VESTI

ANDREJ KUKU GENERALEN DIREKTOR NA LUKOIL MAKEDONIJA

BEST I MERCEDES-BENZ MAKEDONIJA ZAEDNI^KI DO POGOLEMA DELOVNA EFIKASNOST ontinuiranoto vlo`uvawe vo ~ovekoviot kapital, podgotvenosta da se investira vo inovaciite i motivacijata, kako dvi`e~ka sila za pogolema uspe{nost i fleksibilnoto odnesuvawe na pazarot se klu~nite re{ija kako da se podobri delovnata efikasnost, istaknaa pretstavnicite na Bordot na evropski studenti po tehnologija (BEST) zaedno so pretstavnici na Mercedes-Benz Makedonija. Pove}e idni akademski gra|ani od nekolku Evropski dr`avi, kako i od Makedonija, organiziraa rabotilnica na koja gi prika`aa svoite idei za toa kako da se iskoristat vistinskite mo`nosti za da se postigne pogolem uspeh i podobra delovna efikasnost. Studentite od stranskite i doma{nite univerziteti, ~lenovi na BEST, vo ramkite na me|unarodnata letna akademska {kola koja se organizira vo Makedonija, pod naslov “Liderstvo vo tehnolo{ki inovacii”, prezentiraa kolku ~ove~kiot kapital, inovaciite i motivacijata se zna~ajni za delovniot uspeh. Studentite od Avstrija, Belgija, [panija, Чe{ka, Bugarija, Finska, Francija, Latvija, Polska, Portugalija, Italija, Srbija, no i Makedonija gi poka`aa stavovite i mislewata, no i gi ponudija svoite re{enija kako da se sozdade pogolema delovna efikasnost. Od Mercedes-Benz se zadovolni {to mladi talentirani lu|e poka`uvaat inicijativa i se podgotveni da odgovorat na predizvikot koj im go ponudi ovoj me|unaroden proekt. “Na{e zadovolstvo e kako pretstavnici na fabrikata Mercedes-Benz vo Makedonija, na studentite, idnite lideri vo inovaciite da im ponudime i poka`eme {to e mo`no pove}e. Vpro~em, i na{iot avtomobilski brend, MercedesBenz, e lider vo inovaciite, bidej}i pred to~no 125 godini, go inoviraa prviot avtomobil i pove}e svetot ne be{e ist. Ni pretstavuva zadovolstvo da go proslavime i spodelime ovoj golem jubilej za nas, zaedno so studentite, bidej}i sepak od niv po~nuva s$. I ponatamu }e prodol`ime so vakvi i sli~ni proekti da gi podr`uvame mladite inovatori”, izjavi marketing-direktorot vo Mercedes-Benz Makedonija, Vladica Kokalovi}.

K

MAKEDONSKO-UKRAINSKATA STOPANSKA KOMORA SE LIKVIDIRA akedonsko-ukrainskata stopanska komora prestanuva da postoi. Komorata koja se osnova{e pred dve godini sega se likvidira, a kako podnositel na baraweto za likvidacija na Ukrainsko-makedonskata stopanska komora se javuva Ivica Karapetrov, koj be{e i osnova~ na ovaa komora. Vo tekot na poslednite pet godini, so isklu~ok na kriznata 2009 godina, Ukraina e me|u prvite dvaeset najgolemi trgovski partneri na Makedonija, a spored pokazatelite za uvozot se nao|a me|u liderite. Spored statisti~kite podatoci, vkupnata trgovska razmena me|u Makedonija i Ukraina vo prviot kvartal na 2011 godina iznesuva 48,5 milioni dolari, od koi 30,2 milioni dolari se uvoz, a 18,3 milioni dolari e izvozot od Makedonija. Najgolem del od uvozot od Ukraina vo Makedonija duri 72% otpa|a na crnite metali, ~ie u~estvo na stranata na izvozot iznesuva duri 92%.

M

sreda - 06.07.2011

+

06.07.2011

Македонијатурист RMDEN07 Комерцијална банка ТТК банка Гранит

06.07.2011

Стопанска банка Битола RMDEN03 Макстил Топлификација

-

I PO 5 GODINI IMAME PROBLEMI SO INVESTICIITE

I

pokraj brojnite problemi koi gi ima{e so planiranite investicii vo

zemjava, LUKOIL Makedonija se nadeva deka do krajot na godinata }e ima 20 benzinski stanici vo Makedonija, od prvi~no najavenite 40. “Edinstveno ograni~uvawe na investiciite za LUKOIL e slo`enosta na urbanizacijata na zemji{nite parceli, dobivaweto na more dozvoli od razni institucii, dobivaweto markici i dobivaweto dokumenti so odobrenija, izmena na generalnite i na detalnite urbanisti~ki planovi. Na primer, bez razlika na site na{i obra}awa do razli~ni institucii, vo tekot na izminatite pet godini, nie ne mo`eme da go re{ime pra{aweto na izgradba na benzinski vo op{tinite Centar, Butel, Чair, \or~e Petrov i Karpo{. No, nie sme optimisti i se nadevame

deka i vo ovie op{tini vo bliska idnina }e se pojavat benzinski stanici pod brendot LUKOIL”, veli Andrej Kuku, generalen direktor na LUKOIL Makedonija vo intervju za izdanijata na Kapital Media Group, koe vo celost }e bide objaveno vo magazinot “Kapital” koj izleguva vo petok. Kuku objasnuva deka planot na LUKOIL Makedonija e da ja razvivaat svojata maloproda`na mre`a do nivo na u~estvo od 20%-25% na makedonskiot naften pazar. Denes LUKOIL Makedonija ima udel od 10% vo maloproda`nata proda`ba vo zemjava. “Nie sme protiv monopol i }e se rakovodime spored evropskite direktivi, bidej}i samo lojalnata konkurencija go stimulira visokiot kvalitet i dostapnite ceni”, veli Kuku. No, i pokraj problemite LUKOIL prodol`uva da se razviva vo Makedonija. “]e voveduvame novi tehnologii vo na{iot biznis,

osobeno {to se odnesuva na oblasta kvalitet na goriva, za{tita na `ivotnata sredina i na podobruvawe na uslugite za na{ite klienti. Se nadevame deka vo skoro vreme fiskalnite aparati }e mo`eme da gi postavime na samite dispenzeri (pokraj pi{tolite za to~ewe) i na{ite klienti }e mo`at da platat so karti~ki direktno na mestoto na koe to~at, bez pritoa da odat i da pla}aat na kasa kaj prodava~ot. Vo momentov isto taka rabotime na idejata za voveduvawe na avtomatski benzinski stanici, bez personal, koi mo`at da se postavat na parkinzi, vo objektite na golemite supermarketi, na aerodromi, vo golemite trgovski centri”, objasnuva Kuku. Spored nego, voveduvaweto na gorivoto “ekto” od novata generacija e odli~en primer za naporite koi LUKOIL Makedonija gi vlo`uva vo Makedonija, no i dokaz deka doverbata

3,36% 0,23% 0,17% 0,12% 0,10%

пад

0,09% 0,93% 1,42% 2,15%

нова цена

2.913,33 88,70 3.721,00 1.209,94 605,60

нова цена

2.452,56 93,50 195,00 3.734,29

na klienti e najva`noto ne{to za niv. “S$ porigoroznite ekolo{ki barawa vo odnos na izduvnite gasovi i na uslovite za koristewe na sovremenite motori so vnatre{no sogoruvawe, isto taka, uslovuvaat razrabotka i primena na goriva od novata generacija. Novoto gorivo “ekto” e patent na kompanijata LUKOIL za{titen vo site me|unarodnite institucii. Potrebata na vakov vid gorivo go nametnuvaat i sovremenite trendovi, kako {to ka`av i na po~etokot na ova intervju, po~isto i poefikasno gorivo zna~i pomala potro{uva~ka, toa pak povlekuva i po~ist vozduh i za{teda na pari za xebot na gra|anite”, veli Kuku.

sreda - 06.07.2011 КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка

3м 4,00%

6м 5,50%

24м 5,00%

36м 7,90%

Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка

4,80% 4,60% 4,00%

5,60% 4,80% 5,00%

8,10% 5,00% 8,20%

8,50% 5,00% 8,30%

ТТК банка Алфа банка Уни банка

4,60% 4,50% 5,00%

5,50% 5,90% 6,00%

8,50% 8,00% 9,00%

9,00% 8,30% 9,50%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка

3м 2,20%

6м 2,70%

24м 3,80%

36м 4,10%

Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка

2,10% 2,50% 2,40%

2,50% 3,00% 2,90%

3,60% 3,75% 4,10%

4,50% 4,00% 4,50%

ТТК банка Алфа банка Уни банка

2,70% 2,40% 2,55%

3,00% 3,00% 3,00%

4,20% 4,20% 4,50%

4,70% 4,50% 6,00%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

Инструмент

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

10%

Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија

Валута евро долар фунта

Среден 61,6050 42,6008 68,5719

Швајцарија Канада

франк долар

50,4422 44,2279

Австралија

долар

45,5456

Извор: НБРМ

1м 1,34%

3м 1,57%

6м 1,81%

12м 2189,00%

Libor (EUR) Libor (USD)

129750% 0,19%

151438% 0,25%

177688% 0,40%

215838% 0,72%

4%

Libor (CHF)

0,13%

0,18%

0,24%

0,54%

2%

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Рочност СКИБОР МКДОНИА

преку ноќ 1 недела 2,24% 3,21%

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фонд Илирика Југоисточна Европа

1м 4,18%

3м 5,05%

4,00% 5,50%

Домашна валута

6%

Euribor (EUR)

камата

Благајнички записи Ломбарден кредит

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

раст

36

milioni dolari dosega investiral LUKOIL Makedonija

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5%

3%

1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

Нето вредност на имотот на фондовите 28.646.324,09

1M -2,87

3M -8,38

6M -7,48

1Y 0,58

YTD -6,10

Податоците се однесуваат за ден 05.07.2011 05.07.2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

49.625.310,86

1,77

-6,87

-9,61

3,36

-8,85

Иново Статус Акции

15.620.084,74

-1,04

-0,23

4,08

-2,84

4,35

04.07.2011

КД БРИК

39.537.221,51

1,07

-5,47

-6,00

4,92

-4,97

05.07.2011

КД Нова ЕУ

24.283.434,54

-6,07

-9,32

-6,94

-3,61

-6,94

05.07.2011

КБ Публикум - Балансиран

32.957.166,06

-1,28

-2,36

-1,28

2,24

-0,55

05.07.2011

КБ Публикум - Обврзници

34.054.173,15

0,48

1,29

0,00

0,00

0,00

05.07.2011

КБ Публикум Паричен

44.114.875,28

0,00

0,00

0,00

0,00

0,00

05.07.2011


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 07.07.2011 / ^ETVRTOK

PENZISKITE FONDOVI SO POGOLEMI PROVIZII OD PRINOSI

3,3% E PROSE^NIOT GODI[EN PRINOS OD 2008 DO 2010!

olkavi penzii }e zemaat ~lenovite na dvostolbniot penziski sistem koga }e stanat penzioneri? Ova pra{awe logi~no se nametnuva ako se napravi analiza na rezultatite na dvete penziski dru{tva, KB Prvo penzisko dru{tvo i NLB Nov penziski fond, koi upravuvaat so dvata zadol`itelni penziski fonda, i na nadomestokot {to go napla}aat za oploduvawe na parite na gra|anite. Od 2008 do 2010 godina dvata zadol`itelni penziski fonda, NLB Nov penziski fond i KB Prv penziski fond, ostvarile prinosi od 2,67% i 3,97%, a od po~etokot na nivnoto rabotewe do krajot na minatata godina, za period od pet godini, ostvarile vkupni prinosi od 4,57% i 5,32%, soodvetno. Pri vaka niski godi{ni prinosi, dvata penziski fonda istovremeno napla} aat nadomestoci, ~ii stapki se povisoki od stapkite na prinosot. Dvete dru{tva napla}aat dva vida provizii mese~en

K

Period 31.12.2007-31.12.2010 2005-31.12.2010

NLB Nov penziski fond 2,67% 4,57%

KB Prv penziski fond 3,97% 5,32%

KOLKAVI PROVIZII NAPLA]AAT PENZISKITE FONDOVI? Mese~en nadomestok na pridonesi Mese~en nadomestok na neto-sredstvata na fondot

4,50% 0,05%

Nadomestok za premin (ako brojot na denovi e pomal od 720)

nadomest od pridonesite na sekoj ~len, vo visina od 4,5%, i od vrednosta na sredstvata na fondot od 0,5%. “Nadomestocite koi gi napla}aat dru{tvata se definirani vo Zakonot i va`at za ovaa i slednata godina. Na po~etokot od raboteweto nadomestocite na fondovite bea 7,5%, za potoa da se namalat na 6,9%, pa na 6,8%, {to go vgradivme kako obvrska vo Zakonot.

ormirana e Asocijacija na osiguritelno-brokerski dru{tva vo ramki na Stopanskata komora na Makedonija, koja ima za cel da go unapredi raboteweto i da gi re{ava tekovnite problemi na osiguritelnite i brokerskite dru{tva. Vo Asocijacijata }e ~lenuvaat 15 osiguritelno-brokerski dru{tva. Za pretsedatel na Asocijacijata so ednogodi{en mandat e izbran Faruk Abedini, izvr{en direktor na WIASS Broker A.D, Skopje, a za potpretsedateli se izbrani Zoran Bundalevski, operativen direktor na Mobiliti broker i Goce Atanasov, izvr{en direktor na Euro eksperts A.D. Spored Abedini, Asocijacijata na brokerskite dru{tva e potrebna za da se usoglasat interesite vo ramkite na dejnosta, kako i za da u~esvuva vo predlog-zakonite i drugi propisi, da dava mislewa i predlozi po pra{awa od zaedni~ki interes na ~lenovite na Asocijacijata i da pokrenuva inicijativi za donesuvawe zakoni i za nivna izmena i dopolnuvawe. Asocijacijata, isto taka, pred sebe ima za cel aktivnostite da gi naso~uva kon unapreduvawe na biznis-klimata vo zemjata i da go pottikne sproveduvaweto na evropskite pravila i standardi vo raboteweto.

F

 Dru{tvata koi upravuvaat so zadol`itelnite penziski fondovi napla}aat dva vida provizii - mese~en nadomest od pridonesite na sekoj ~len vo visina od 4,5% i od vrednosta na sredstvata na fondot od 0,5%. Prose~niot godi{en prinos {to go ostvaruvaat e okolu 3%. Se postavuva pra{aweto {to dobivaat idnite penzioneri? bajalska@kapital.com.mk

 PREGLED VESTI FORMIRANA ASOCIJACIJA NA OSIGURITELNO-BROKERSKI DRU[TVA

PROVIZIITE ]E GI IZEDAT PENZIITE?! MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA

11

15 evra

Potoa ovoj nadomestok se namali na 5,5%, a sega e 4,5%”, veli Bulent Dervi{i, direktor na Agencijata za supervizija na kapitalno finansirano penzisko osiguruvawe (MAPAS). Spored nego, sega{nata stapka na nadomestok e definirana vrz osnova na analizata koja MAPAS ja napravila do 2012 godina. Toj veli deka slednata godina MAPAS povtorno }e podgotvi analiza, koja }e poka`e dali ima prostor za natamo{no namaluvawe na nadomestocite. Minatata godina brojot na ~lenovi vo dvata

zadol`itelni penziski fonda se zgolemi za 13% i dostigna 267.000 osigurenici, a vkupnata suma na sredstva so koi raspolagaat porasna za 40%, na vkupna vrednost pogolema od 200 milioni evra. Lani 160.000 ~lena go promenile fondot vo koj rabotodava~ot im gi upla}a pridonesite. Od sekoja mese~na uplata na vrabotenite koi se ~lenovi vo vtoriot stolb na penziskiot sistem, 65% odat vo dr`avniot Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe (PIOM), a 35% vo zadol`itelniot penziski fond. Dvata zadol`itelni penziski fonda na krajot od 2010 godina, 54% od vkupnite investicii gi vlo`ile vo dr`avni hartii od vrednost, 32% vo bankarski depoziti, 3% vo doma{ni akcii, a 11% se investicii vo stranstvo. Edna tretina od sredstvata (35%) se investirani vo denari, a okolu 60% vo evra. Mal del pretstavuvaat investicii vo drugi valuti, kako {to se dolari, franci i funti.

PROKREDIT SO PROMOTIVNA STAPKA ZA [TEDEWE o cel stimulirawe na dolgoro~noto {tedewe na gra|anite i odbele`uvaj}i ja osumgodi{ninata od raboteweto vo Makedonija, ProKredit banka nudi promotivna kamatna stapka od 4,5% na depozitite vo evra oro~eni na edna godina. „Kamatnata stapka na depozitite vo ProKredit banka e fiksna i zagarantirana za celiot period na oro~uvawe na sredstvata, a kamatata mo`e da bide isplatena mese~no, kvartalno i na istekot na periodot na oro~uvawe. Promotivnata kamatna stapka od 4,5 % va`i do 15 septemvri 2011 godina”, informiraat od bankata. ProKredit banka na svoite klienti koi imaat prilivi od stranstvo i gi oro~uvaat vo bankata na minimum eden mesec ne im napla}a provizija za izvr{eniot priliv, a klientite dopolnitelno dobivaat i fiksna kamata za oro~eni sredstva, vo zavisnost od vidot na depozitot i periodot na koj se oro~eni.

S

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 06.07.2011

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.567,67 МБИД 2.627,95 ОМБ 117,41

-0,08% 0,27% 0,01%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

12.569,00

-0,10% -0,13%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

МБИ10

2.600 2.400

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 7.418,31

-0,28%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

NASDAQ 100 2.371,21

1,10%

TOPIX 873,51

0,96%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

116

2.800

112 108

2.400

104

1.800

2.200

100

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

0,42%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 63.038,80

-1,33%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5.998.05

SWISS 6.206,14

-0,43% -0,59%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 22.530,10

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

ИНДЕКСИ РЕГИОН

-0,54%

-0,57%

ЛЕСНА СУРОВА

CROBEX 2.223,43

SOFIX 409,95

BRENT

-0,25%

-0,68%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 735,14

ATHEX 1.260,31

-0,17%

Ласта

400,00 Велефарм

600,00 Хрв. духани Атлас

-0,96% -0,09%

0,028

Звон Ема Холд Истрабенз

3.110,00

-10,18%

13,20 АИК банка

3,00

2,05% -1,99%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА Кандит Гр.

21,58%

200,00

-24,74%

200,00

Тоз пенкала

Сава

44.000,00

-11,14%

16.300,00

Искра Авто.

10/10

12/10

02/11

96.98$/барел 113,69$/барел

0,09% 0,07%

ПРИРОДЕН ГАС

4,32$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

296.250$/галон

04/11

06/11

-0,89% 0,20%

ЗЛАТО 1.527,10$/унца СРЕБРО 35.95$/унца БАКАР 9457.50$/унца

МЕТАЛИ

0,98% 1,55%

0,50%

НИКЕЛ 23252.50$/унца

АЛУМИНИУМ

2325.00$/унца ЧЕЛИК 565$/унца

0,40% 1,30% /

15,60% -19,97%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА 47,37%

08/10

-2,17%

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

2,56%

07/10

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

Јубмес

ОМБ

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

Главен индекс на Сараевската берза

15,00

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

SASX 10 996,53

Главен индекс на Белградската берза

66,99

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 18.727,00

BELEX15 724,48

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании коти��ани на Лондонска берза

АЗИЈА ИНДЕКСИ

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

3.000

2.600

Податоците се однесуваат на 05.07.2011

NIKKEI 225 10.082,50

120

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

-0,40%

МБИД

2.000

2.200

Податоците се однесуваат на 05.07.2011

CAC 40 3.962,80

3.200

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.337,88

3.000

ПЧЕНКА 677,00$/бушел

8,64%

ПЧЕНИЦА 635,25/бушел

-2,98%

КАФЕ 2,70$/бушел

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

СУРОВИНИ

-0,51% -0,04% 0,00%

0,43% ШЕЌЕР 3,45% 27,25$/бушел СОЈА 1.317,00$/бушел -0,08%

КАКАО 3,241.000/бушел

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг


Komentari / Analizi

12

KAPITAL / 07.07.2011 / ^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

AMERIKANSKI SPRINT

ALEKSANDAR JAN^ESKI ANЧESKI: Mnogu sre}ni lica i pozitivni komentari ima{e minatata nedela po objavata na investicijata na amerikanski Kemet elektroniks vo Bunarxik. Prekrasno be{e ~uvstvoto da se gleda vo `ivo na edna internet-televizija vo Makedonija kako se potpi{uvaat dogovorite za zakup na zemji{te i za dr`avna pomo{. Ova se vistinskite dogovori, a ne onie memorandumi za razbirawe od koi mnogu os tanaa vo is tori jata po~nuvaj}i od onoj so Simens, [i{exam itn. Kako i da e realnosta e sledna: so vlezot na Kemet elektroniks rezultatot sega e izramnet 2:2, odnosno dve amerikanski i dve evro pski kompanii vo Bunarxik. PIGON: Saka{ da ka`e{ ~etiri stranski investitori. No, ako se ostvari toa {to na po~etokot na januari ovaa godina Direktorot na Invest Makedonija, Viktor Mizo, na edna makedonska televiz-

J

ija otkri deka “avstriska, italijanska, amerikanska i indiska }e bidat kompaniite koi vo prvata polovina od narednata godina }e investiraat vo Makedonija” }e bide super za Makedonija. Eve to~no na istekot na polovina godina, na 30 juni, amerikanskata kompanija i oficijalno pristigna vo Makedonija. Ako najavenata italijanska e Teknohoze, koja vo maj i oficijalno gi po~na grade`nite raboti na svojot objekt vo Bunarxik toga{ ostanuva u{te da se ~eka na avstriskata i indiskata kompanija. So edno mora da se soglasime, prognozata na Mizo za ~etiri investicii vo prvata polovina od godinata ne se ostvari. Samo ne znam dali vo grupata od ~etiri vleguva i germanskata kompanija, koja treba da investira vo Bitola, {to ja najavi minis terot za stranski investicii, Vele Samak? JANЧESKI: Mn ogu dobri izjavi dadoa dvajcata direktori na amerikanskata kompanija za nekoi makedonski mediumi. Edniot od niv ka`a deka prviot kontakt so Makedonija go imale pred edna godina, a odlukata za investirawe ja donele vo januari. Zna~i toa mu doa|a procesot na odlu~uvawe za investirawe vo Makedonija im trael {est meseci. Ova indirektno be{e potvrdeno i od vicepremierot Vladimir Pe{evski, koj re~e deka odlukata za investirawe na Kemet e rezultat na

nekolkumese~ni razgovori, pregovori i prezentacii koi toj i Agencijata za stranski investicii direktno gi vodea so pretstavnici na kompanijata. Eve gledame 6 meseci po odlukata tie se na teren i po~nuvaat da gradat. Od prviot kontakt do kamen-temelnik potrebno bilo samo edna godina. estok amerikanski investiciski sprint. Bravo. PIGON: Ova Aleksandar e dokaz deka realizacijata na edna investicija mo`e i mnogu brzo da se slu~i. Interesno za mene e kako ministerot Vele Samak minatiot mesec vo intervju za eden makedonski dneven vesnik ubeduva{e deka ciklusot na donesuvawe odluka za investicija trae dve do tri godini. Od druga strana na krajot na april i direktorot na Invest Makedonija vo izjava za mediumite napomena deka so nekoi kompanii imaat podolgoro~ni razgovori koi traat okolu dve godini, a najkratkiot period do donesuvawe na edna odluka e nekade okolu edna godina. JANЧESKI: Spored mene, najdobra izjava za vlez na stranski kompanii e taa na ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, od pred nekolku meseci koga ka`a deka se vozdr`uva da dade odredeni datumi, bidej}i vo realnost rabotite ne sekoga{ izleguvale kako {to se `elbite i najavite. Primerot so brzinata na odlu~uvawe na amerikanski

@

Kemet elektroniks poka`uva deka vo svetot ima i kompanii koi tr~aat sprint. Pra{aweto e samo ima li koj da gi sledi? Otsega natamu te{ko deka nekoj od oficijalnite lica vo Makedonija koi se vklu~eni vo procesot na privlekuvawe stranski investicii }e mo`e da ka`uva i ubeduva kolku trae eden ciklus na donesuvawe odluka za investirawe. PIGON: Procenkite na makedonskite oficijalni lica sepak mo`ebi se odli~ni ako se prisetam na edna izjava od krajot na minatata godina. Toga{ prviot ~ovek na sovetot na stranski investitori vo Makedonija, i iskusen konsultant od oblasta na stranski investicii, gospodinot Kolin Xefri izjavi deka ne o~ekuva konkretni investicii vo narednite tri godini. Ba{ me interesira kako pri prvata sledna sredba so makedonskite mediumi }e ja iskomentira sopstvenata izjava i investicijata na Kemet. Sepak, radosen sum {to poslednive denovi zborovite “ekonomska kriza” i “svetska ekonomska kriza” kako pre~ka za stranski investicii ne se del od re~nikot na “privlekuva~ite” na stranski investicii vo Makedonija. JANЧESKI: Ubavo be{e da se slu{nat pofalbite koi gi upatija dvajcata direktori na Kemet kon Invest Makedonija. Ednata pofalba be{e za reklamata “Investirajte

vo Makedonija” na CNN, koja bila glavnata pri~ina za interesot za investirawe vo Makedonija, a drugata pofalba be{e deka nemalo da se slu~i investicijata bez pomo{ta od Inves t Makedonija ~ija poddr{ka i informacii bile golem odlu~uva~ki faktor za Kemet. Ova sigurno gi pravi gordi site vraboteni vo Invest Makedonija. PIGON: Odli~no napraveno navistina! Po dobrite maratonski promotivni aktivnosti tie poka`aa deka se dobri i vo sprintersko nosewe investitori. Vo amerikanskiov investiciski slu~aj ne treba da zaboravime na naporite napraveni od Amerikanskata ambasada vo Skopje. Negovata ekselencija ambasadorot Filip Riker za vreme na ceremonijata vo Bunarxik istakna: “Promoviraweto na ekonomskiot rast i razvoj na Makedonija e dolgoro~en prioritet za SAD, i za mene li~no, i del od Dogovorot za strategisko partnerstvo {to go potpi{avme pred tri godini”. Koga sme kaj izjavite na direktorite na Kemet mene mi ostavi vpe~atok taa na izvr{niot direktor koj ka`a deka znael kade se nao|a Makedonija, no nikoga{ ne bil tamu. Si rekov ovaa e odli~na vest, mala dr`ava, no poznata kaj menaxerite. Me zainteresira i ja proveriv internet-stranicata na Kemet i bev iznenaden. Izgleda internet-stranicata odamna ne im e a`urirana vo delot na distributeri.

STANISLAV PIGON S$ u{te na mapata na Evropa im stoi kartata na Jugoslavija, iako od propa|aweto na nea pominaa ako ne se la`am ve}e 20 godini. JANЧESKI: Ama Sten, sekoga{ e taka. Menaxerite sekoga{ znaat pove}e geografija od vrabotenite. Pove}e patuvaat niz svetot. PIGON: Hahaha. Sosema si vo pravo. Siguren sum deka mnogu menaxeri na stranski kompanii poslednive godini ako ne drugo, barem poglednale na karta kade se nao|a Republika Makedonija. Sekako nekoi pobrzale da dojdat i da ja posetat. JANЧESKI: E Sten koga sme kaj brzinata, poslednava amerikanska investicija vo Bunarxik e vistinski amerikanski sprint. Ne samo {to dojdoa, tuku i investiraat. Kamo sre}a da imame {to pove}e vakvi investiciski sprintovi da ne mora da sonuvame stranski investicii.

AMERIKA I EVROPA TONAT ZAEDNO  Vo

Va{ington momentalno raspravaat za dol`ni~kiot vrv koj zemjata mo`e da go dostigne, a vo Brisel gledaat vo dol`ni~ki ambis. No, vo osnova se soo~uvaat so isti problemi. I vo SAD i vo EU javnite finansii se nadvor od kontrola, a politi~kite sistemi se premnogu disfunkcionalni za da go re{at problemot. SAD i Evropa plovat na ist brod koj tone

ebatite za visinata na dolgot se aktivni vo SAD, a vo EU se tolku prenatrupani, pa iznenaduva~ki e toa {to tolku malku lu|e mo`e da napravat konekcija me|u niv. Sepak, linkovite koi ja generaliziraat ovaa kriza na zapadot se o~igledni. Na dvete strani na Atlantikot sega e jasno deka pogolem del od ekonomskiot rast pred da nastane krizata be{e sozdaden blagodarenie na neodr`liviot i opasen krediten bum. Vo SAD, sopstvenicite na imot se najdoa vo centarot na krizata, a vo Evropa celi zemji, kako Grcija ili Italija, koi ja iskoristija prednosta na niskite kamatni stapki, pa al~no i neodr`livo se pozajmuvaa. Finansiskiot krah vo 2008 godina i negovite posledici im nanesoa udar na dr`avnite finansii, so {to javnite dolgovi po~naa da rastat. Vo Evropa i vo SAD ovoj ednokraten {ok e prosleden so demografski pritisoci na buxetot kako {to “bejbi bumerite” po~naa da se penzioniraat.

D

Kone~no, od dvete strani na Antlantikot, ekonomskata kriza ja polarizira politikata, so {to se ote`nuva pronao|aweto racionalno re{enie za dol`ni~kite problemi. Populisti~kite dvi`ewa se vo porast, dali stanuva zbor za republikanskata “~ajanka” vo SAD (Tea party), holandskata partija za sloboda ili, pak, “Vistinskite Finci” vo Evropa. Idejata deka Evropa i SAD gi pretstavuvaat dvete lica na edna ista kriza, bavno tone najmnogu zatoa {to dolgi godini elitite od dvete strani na Atlantikot gi istaknuvaa razlikite me|u evropskiot i amerikanskiot politi~ki model. Pove}e ne gi brojam konferenciite na koi prisustvuvam vo Evropa, bidej}i debatata sekoga{ se odr`uva me|u dva isti tabora: toj koj kopnee za amerikanskiot stil na “fleksibilen pazar na trud” i drug, koj strasno go brani evropskiot socijalen model, koj pak e definiran sprotivno od amerikanskiot. Politi~kite debati vo Evropa se sli~ni. Postoe{e

grupa lu|e koi sakaa da go vidat Brisel kako go imitira Va{ington i lobiraa toj da stane glaven grad na edna vistinska dr`avna zednica, a ima{e i takvi koi insistiraa deka e nevozmo`no da se sozdadat Soedineti Evropski Dr`avi. Toa {to na dvete strani im e zaedni~ko e uveruvaweto deka ekonomski, politi~ki i strate{ki SAD i Evropa se razli~ni planeti - Mars i Venera, kako {to gi narekuva amerikanskiot akademik Robert Kejgan. Politi~kata debata vo SAD s$ u{te se slu`i so “drugosta na Evropa” kako referentna to~ka. Obvinuvawata deka Barak Obama e uvezen “stil na evropski socijalizam” se koristi so cel da se “oboi” pretsedatelot kako neamerikanec. Nekoi od levoorientiranite realno gledaat na Evropa kako mesto koe gi pravi rabotite poinaku i podobro po nekoi pra{awa, kako, na primer, obezbeduvaweto univerzalna zdravstvena za{tita. Sepak, sli~nostite me|u dvata regioni sega gi spojuvaat razli~nite sistemi,

ogromnite dolgovi, slabata ekonomija, raste~kite skapi i neisplatlivi socijalni sistemi, a stravot od idninata i politi~kiot mete` se dopirnite to~ki. Borbata na SAD da gi kontrolira tro{ocite za socijalno osiguruvawe i zdravstvena za{tita }e im stane nabrzo mnogu poznat i na evropskite lideri, koi isto taka po~naa da se borat so namaluvawe na tro{ocite za penzii i zdravstvena za{tita. Mnogu Evropejci veruvaa deka amerikanskite politi~ari imaat ogromna prednost, bidej}i deluvaat vo vistinski federalen sistem. Nekoi s$ u{te tvrdat deka edinstven na~in da se stabilizira evroto na dolg rok e da se dvi`i vo nasoka na “fiskalen federalizam” spored modelot na SAD. Sepak, vo momentot politikata na Va{ington e pove}e disfunkcionalna od taa na Brisel. Navidum nevozmo`nata seriozna debata za goleminata na dolgot i tro{eweto na buxetot (koja voedno treba i da go re{i problemot), ja pravi sme{na idejata amerikanskiot politi~ki

sistem da bide model za Evropa. Se razbira, s$ u{te ima zna~ajni razliki vo debatite i na dvete strani od Atlantikot. Vrednosta na dolarot ima solidna istorija na kredibilitet zad sebe, a evroto e naokolu ne{to pove}e od edna decenija. Politi~kata podelba koja e najodgovorna za paralizirawe na evropskiot sistem mo`e da ja najdeme me|u naciite. No, ne postoi paralela me|u debatata vo SAD so gor~liviot jaz me|u Grcite i Germancite. Vo Evropa, idejata deka zgolemuvaweto na danocite mo`e da bide del od re{enieto za golemite dolgovi e nekontroverzna. Vo SAD, republikanskata opozicija na samiot poim “zgolemuvawe na danoci” gleda kako na politi~ki argument. Fiksirani od sopstvenite problemi i rizici, Amerikancite i Evropejcite bavno gi voo~uvaat vrskite me|u nivnite krizi-blizna~ki. Me|utoa, analiti~arite vo ostatokot od svetot mnogu pobrzo go zabele`uvaat ovoj zaedni~ki trend. Mme|u kineskite lideri i

GIDEON RAHMAN Analiti~ar i kolumnist na Financial Times

intelektualci denes postoi standardna praktika da se sugerira deka lu|eto od Zapad vo sekoj pogled treba da u~at od “kineskite lekcii”, so ogled na dlabo~inata na nivnite politi~ki i ekonomski problemi. Kineskite kriti~ari gledaat na dilemite na Evropa i SAD so surova jasnost i toa od dale~ina. Sepak, nivnata gordost i doverba sozdavaat raste~ki rizici, koi }e se odrazat na stepenot na podem na Kina i Indija, a ostatokot zavisi od prosperitetot i sigurnosta na Zapadot. Ako zapadniot breg se vlo{uva, isku{enie }e pretstavuva sozdavaweto novi, poradikalni lekovi. Tie mo`e da se dvi`at kon protekcionizam i kontrola na kapitalot. Ako globalizacijata odi vo obratna nasoka, toga{ Kina mo`e da ja do`ivee svojata sopstvena ekonomska i politi~ka kriza.


Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 07.07.2011 / ^ETVRTOK

13

 SVET

0-24 

...ZA PRVPAT OFICIJALNO

...VO SPLIT ]E SE GRADI

...ARIZONA VO PANIKA

Tadi} na sredba so pretsedatelstvoto na BiH

Najgolemiot spomenik na Isus vo svetot

Peso~na oluja go obvi Feniks

rpskiot pretsedatel Boris Tadi} be{e vo prva oficijalna poseta na Bosna i Hercegovina, kade {to so trojcata ~lenovi na bosanskoto pretsedatelstvo ja dogovaraa bilateralnata sorabotka i evropskata integracija na dvete dr`avi.

metri povisok od toj vo Rio de @eneiro, vo Split o poplavata, tornadata i po`arite koi gi zafatija SAD Znikota}edvase}e gradi spomenik na Isus na brdoto Marjan. Spome- Pgodinava, sega i neverojatna peso~na oluja go prekri gradot bide visok 39 metri so {to }e stane najvisokiot Feniks vo dr`avata Arizona. Ova e regularna pojava vo tekot

S

spomenik na Isus vo svetot.

na sezonata na monusni, koja trae do krajot na septemvri.

REJTING-AGENCIITE NAJGOLEMII “NEPRIJATELI” NA GLOBALNATA EKONOMIJA

PO GRCIJA I PORTUGALIJA STANA “\UBRE”  Agencijata za krediten rejting Moody’s Investors Service & go namali rejtingot na Portugalija za ~etiri nivoa i so toa ja smesti zaedno so Grcija vo kategorijata “|ubre”, {to pretstavuva najniska ocenka i alarm za investitorite za povlekuvawe na investiciite od dr`avata BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

a prv pat od nezavisnosta na dr`avata, Portugalija go dobi najniskiot krediten rejting. Agencijata Mudis (Moody’s Investors Service) & go namali rejtingot za ~etiri nivoa na Ba2 i zaedno so Grcija ja smesti vo kategorijata “|ubre”. Agencijata prognozira deka Portugalija ja o~ekuva gr~koto scenario, pa vtoriot paket-pomo{ od me|unarodnite kreditori go potencira kako neophoden za vra}awe na dr`avata na pazarot na kapital. I kako po tradicija, pazarite reagiraa. Oslabe vrednosta na evroto, drasti~no opadna vrednosta na akciite na portugalskite kompanii, a na berzite im se namali profitot. Ova be{e u{te eden “{amar” za osves-

Z

tuvawe na investitorite koi masovno po~naa da gi povlekuvaat investiciite od Evropa. Za toa svedo~i i posledniot izve{taj na evropskata statisti~kaa agencija Evrostat, koj obelodeni elodeni porazitelni podatoci atoci za Unijata - pad na stranskite direktni investicii icii vo EU od 75% vo 2010 godina. Vrednosta na evropskite ropskite akcii vo vtornikot kot se spu{ti na najnisko sko nivo vo poslednite osum dena. Za pove}e od 3% se namali vrednosta na akciite ciite na portugalskite banki Banco Espirito Santo to SA (BES) i Banco Comercial mercial Portugues SA (BCP). P). Padna vrednosta i na indeksite. Stoxx Europe rope 600 Index opadna za 0,4%, a Standard&Poor’ss 500 Index za 0,3%. Eden den den otkako evroto dostigna ostigna najvisoka vrednost ost vo odnos na dolarot arot (1,45800 dolari),, vesta

za namaluvawe na rejtingot na Portugalija go spu{ti evroto za 0,8%. Osven vo odnos na dolarot, evroto oslabe i vo odnos na frankot za 1,7%. Rejting-agencijata Standard&Poor’s (S&P), pak, ja predupredi Grcija deka i

ZO[TO MUDIS I GO NAMALI REJTINGOT NA PORTUGALIJA? o Grcija i Irska, Portugalija vo april stana tretata dr`ava od evrozonata koja brcna vo keseto na EU i MMF. So toa, taa podlegna na strogite kriteriumi za {tedewe nametnati od me|unarodnite kreditori. Portugalija vo rok od tri godini }e dobiva 78 milijardi evra, poradi {to }e nema potreba da prodava dolgoro~ni dol`ni~ki hartii od vrednost do 2013 godina. No, i pokraj toa, od Mudis prognoziraat deka dr`avata nema da gi ostvari celite za namaluvawe na buxetskiot deficit i dolgot. Agencijata smeta deka portugalskata ekonomija zna~itelno }e se vlo{i vo vtorata polovina od 2013 godina i dr`avata nema da bide vo mo`nost da gi ispla}a ratite od kreditot. “Portugalija se soo~uva so seriozni predizvici za namaluvawe na tro{ocite, zgolemuvawe na danocite i stabilizirawe na bankarskiot sektor i na ekonomijata. Golema e verojatnosta za neuspeh. Postoi ogromen rizik deka Portugalija }e pobara vtor zaem od EU i MMF i deka neophodna }e bide pomo{ta od privatniot sektor, kako preduslov za dobivawe novi finansiski sredstva”, se naveduva vo izve{tajot na Mudis. Toa ja naluti portugalskata Vlada. Ottamu istaknuvaat deka Mudis ne go zela predvid postizborniot trud i politi~kata poddr{ka za merkite za {tedewe, koi po~naa da se implementiraat. “Portugalija ve}e gi zgolemi danocite, a na dobar pat e da gi ispolni kriteriumite - namaluvawe na buxetski deficit na 5,9% do krajot na godinava i na 3% do 2013 godina”, tvrdat od Vladata.

P

SVETSKITE TRGOVSKI SINXIRI SO MALI INVESTICII NA BALKANOT VO 2011 ekoga{ privle~niot pa-zar vo Jugoisto~na Evropa za golemite svetski trgovski sinxiri denes stana pomalku atraktiven za niv. Na listata na prioriteti za investicii na globalnite igra~i vo ovaa industrija, vo top pet se najdoa Brazil, Urugvaj, Indija, Kuvajt i Чile. Iznenaduva~ki za mnogu eksperti, na ovaa lista od

N

Balkanot se najdoa samo Albanija, Bugarija i Turcija, dodeka edinstvenata ~lenka {to ~eka pred portite na EU, Hrvatska, ne e prioritet za investirawe na golemite svetski trgovski sinxiri. Do vakvi podatoci dojde konsultantskata ku}a A.T. Kirni, mereni preku indeksot GRDI (Global Retail Development). Zabavenoto zakrepnuvawe od globalnata finansiska

kriza, silnata pazarna konkurencija, cenovnite disbalansi i promenlivite naviki na potro{uva~ite i ponatamu gi primoruvaat svetskite trgovci da se {irat na novi pazari. Dr`avite od Ju`na Amerika pretstavuvaat atraktiven pazar za niv, poradi impresivniot rast na ekonomijata od 6%, ostvareni vo tekot na recesijata.

da dobie vtor zaem za spas na dr`avata od bankrot, }e & bide potrebno restrukturirawe na dolgot, no ne so pomo{ na privatniot sektor, za {to se zalagaat me|unarodnite kreditori. Na ovaa tema, v~era vo

destabilizacija na bankarskiot sektor vo Kina, {to }e bide udar za vtorata najmo}na ekonomija vo svetot. I vo ovoj slu~aj reagiraa pazarite. Oslabe vrednosta na akciite

Pariz menaxerite na nekolku evropski banki se sostanaa so pretstavnici na EU, Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i Evropskata centralna banka (ECB) vo obid da najdat re{enie za restrukturirawe na gr~kiot dolg, vklu~uvaj}i go i privatniot sektor. Od drugata strana na svetot, Mudis & se zakani na Kina deka dokolku ne go re{i problemot so prezadol`enosta na op{tinite, koja nadminuva 540 milijardi dolari, }e & go namali kreditniot rejting za edno nivo. Bez re{enie na ovoj problem, agencijata prognozira

na kineskite kompanii i se namali obemot na trguvawe na berzite. Sli~na, no kratkotrajna be{e sostojbata i vo SAD, koga rejtingagencijata Fitch & se zakani so namaluvawe na rejtingot dokolku demokratite i republikancite ne iznajdat kompromis za zgolemuvawe na granicata za maksimalnata visina na dolgot. Odlukite na rejting-agenciite zna~itelno vlijaat vrz svetskata ekonomija. Ova poka`uva deka evrozonata mo`e da potone u{te podlaboko vo dol`ni~kata kriza i da se soo~i so bankrot na nekolku dr`avi. Problemite vo Kina i vo

SAD, pak, poka`uvaat deka iako globalnata recesija zavr{i, posledici s$ u{te ima, koi duri i na najmo}nite ekonomii vo svetot im zadavaat te{ki zada~i. MERKEL GI NAPADNA ME REJTING-AGENCIITE REJ Izbrzuvaweto vo donesuIzbrzu vaweto odluki za evaluirawe na kreditniot rejting dr`avite vo svetot na dr` po~na da iritira del od ekspertite i dr`avnicite. eksper Germanskata kancelarka German r Angela Merkel smeta deka agenciite za odreduvawe agenci na krediten kre rejting treba imaat pomala uloga vo da im odreduvawe na sudbinata odred prezadol`enite dr`avi na pr vo evrozonata i vo svetot od me|unarodnite sv kreditori. Spored nea, kr prognozite na MMF, EU pr r ECB treba da imaat i EC prednost pred prognozite pred ocenkite na rejtingi oc agenciite vo ocenuvaweto agenc ekonomskata stabilnost na ek dr`avite. na dr Revoltirana od postoRevo janite ekonomski {okovi janit koi rejting-agenciite & gi prireduvaat na EEvropa, Germanija prva ppokrena inicijativa formirawe nezavisna za for evropska agencija za krediten rejting. Vo Frankfurt po~naa preliminarni razgovori za osnovawe evropska agencija za krediten rejting so sedi{te vo ovoj grad. Vo pregovorite u~estvuvaat germanskata berza (Deutsche Börse), finansiskata asocijacija Frankfurt Main i Vladata na sojuznata pokraina Hesen. So ova, Germanija se nadeva deka }e uspee da ja vrati doverbata na investitorite vo rejtingagenciite, koi dosega nekolkupati se razo~araa od prognozite.

KINESKITE TURISTI OSTAVAAT NAJMNOGU PARI ineskite turisti minatata godina na patuvawa vo stranstvo potro{ile 48 milijardi dolari, objavi kineskiot vesnik “Чajna dejli”. Vo stranstvo minatata godina patuvale 57 milioni kineski turisti, ili 20,4% pove}e od minatata godina. Sekoj Kinez vo 2010 godina vo stranstvo potro{il pove}e od 800 dolari.

K

Kineskata nacionalna turisti~ka asocijacija naveduva deka Kinezite vo Francija i Velika Britanija tro{at pove}e od turistite od koja bilo druga zemja. “Чajna dejli” prenesuva deka na rastot na potro{uva~kata vo stranstvo vlijae toa {to uvezenite proizvodi, vnatre vo Kina se mnogu poskapi, taka {to turistite nasto-

juvaat da kupuvaat stranski brendovi za vreme na svoite odmori. Konsultantskata ku}a “Boston konsalting grup” prognozira deka brojot na kineski turisti koi patuvaat vo stranstvo godi{no }e raste po 17%. Dokolku predviduvawata se ostvarat, do 2020 godina Kinezite vo stranstvo }e tro{at pove}e od 237 milijardi dolari.


Feqton

14

NAJGOLEMITE MODERNI GRADBI VO SVETOT:

MOSTOT RIO-ANTIRIO

19

KAPITAL / 07.07.2011 / ^ETVRTOK

Po~ituvani ~itateli, „Kapital” zapo~na so nov feqton: „Najgolemite moderni gradbi vo svetot”. Ne propu{tajte gi fantasti~nite prikazni za toa kako se gradea najgolemite mostovi, brani, oblakoderi, i ostanatite mega-objekti poslednive nekolku decenii.

SONOT NA EDEN PREMIER M PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ostot Rio-Antirio koj gi povrzuva Zapadna Grcija i Peloponez in`enerite go smetaat za tehnolo{ko ~udo. No, za turistite vo Grcija, vo najmala raka, toa }e bide pri~ina pove}e da iznajmat avtomobil i odblizu da ja zapoznaat ovaa zemja. Ovoj most minuva nad to~kata vo koja se spojuvaat Korintskiot Zaliv i zalivot Patraikos, so {to ja povrzuva “kontinentalnata” Grcija so svojot ogromen poluostrov, Peloponez. Prethodno, ovie dve kopneni povr{ini vo ovoj del bea povrzani samo so traekti. Taka, turistite koi imaa namera da se vozat niz Grcija bea soo~eni so izbor, vo zavisnost od vremenskite ograni~uvawa. Dali da go posetat Peloponez, bogat so istoriski lokacii, ili da go posetat zapadniot breg na Grcija, vklu~uvaj}i go i prekrasniot Delfi. Za da se posetat i dvata dela, moraa da se vra}aat po istiot pat ili da patuvaat so traekt. Sega, za cena od samo 10 evra (sporedeno so

Za izgradba r na mostot kojj ja j povrzuva r u “kontinentalna” Grcija r j so nejziniot j najgolem j poluostrov Peloponez Peloponez, idejata ja dal eden gr~ki premier od 19 vek vek. No No, bidej}i negovata zemja se soo~uvala so finansiska kriza, proektot bil odlo`en. Po izgradbata, koja se slu~i po eden vek, negovata zemja slu~ajno ili ne, povtorno vleze vo kriza

golemite ceni za koristewe na traekt), voza~ite lesno mo`at da preminat od ednata na drugata strana. Nekoi od turistite, pak, koi minale pove}e vreme na Peloponez, namesto toa mo`at da se odlu~at da ja razgledaat Zapadna Grcija. Vaka, barem vo eden od poubavite predeli na na{iot ju`en sosed mete`ot }e bide pomal. Inaku ovoj most neoficijalno nare~en “mostot Harilaos Trikupis” spored politi~arot koj prv dal ideja za nego, e najdolgiot svetski vise~ki most so pove}e lakovi. Harilaos Trikupis bil gr~ki premier vo devetnaesetiot vek i predlo`il da se izgradi most me|u Rio i Antirio, no vakov proekt za toa vreme koga Grcija se obiduvala zadocneto da se vklu~i vo Industriskata revolucija, se ~inel premnogu skap. Koj znae dali denes na nekoj od gr~kite politi~ari voop{to mu teknuva da predlo`i

takva ideja? Mostot e dolg 2.880 metri, a {irok 28 metri. Ima po dve vozni lenti vo sekoj pravec, lenta za itni slu~ai i pateka za pe{aci. Delot koj e pricvrsten so kabli ima pet laka i ~etiri stolbovi i ima vkupna dol`ina od 2.252 metri, so {to pretstavuva vtor najdolg vise~ki most vo svetot, posle Viaduktot Mijo, koj e dolg 2.460 metri. Sepak, bidej}i Viaduktot Mijo se potpira i na le`i{tata od stolbovite, osven na nose~kite kabli, vise~kiot del na mostot Rio-Antirio mo`e da se smeta za najdolg od vakov vid. Mostot se smeta za in`enersko remek-delo, blagodarenie na nekolku re{enija za nadminuvawe na pote{kotiite na lokacijata za izgradba. Ovie pote{kotii vklu~uvale dlaboka voda, nesigurni materijalli za temeli, seizmi~ka aktivnost, mo`nost za cunami i pro{iruvawe na Korintskiot Zaliv poradi

VINCI

V

inci e francuska kompanija za koncesii i izgradba, koja porano se vika{e Société Générale d’Enterprises. Komapnijata ima pove}e od 179.000 vraboteni i pretstavuva najgolema grade`na kompanija na svetot spored visinata na prihodite. So nejzinite akcii se trguva na Pariskata berza Euronext, a isto taka taa e ~len na indeksot CAC 40. Glavnite kancelarii se nao|aat vo Ruej - Malmezon.

pomestuvawe na tektonskite plo~i. Rio-Antario go izgradi francusko-gr~ki konzorcium, predvoden od francuskata grupacija Vinci, vo koj bile vklu~eni i gr~kite kompanii Hellenic Technodomiki-TEV, J&PAvax, Athena, Proodeftiki i Pantechniki. Konzorciumot raboti so mostot pod koncesija, preku svojata podru`nica G.E.F.I.R.A. (kako gr~kiot naziv za “most”, me|utoa vo slu~ajov kratenkata e so zna~ewe: Francusko-gr~ki operator za prekumorski vrski na Rio-Antirio). Inaku, pofalbite za mostot kako in`enersko remek-delo vsu{nost odat kaj glavniot arhitekt na mostot, Berdj Mikaelian.

Podgotovkata i kopaweto na lokacijata po~naa vo juli 1998 godina, a izgradbata na masivnite potporni stolbovi vo 2000 godina. Koga tie bea zavr{eni vo 2003 godina, po~na rabotata na lakovite i na nose~kite kabli. Vo 2004 godina glavnata konstrukcija be{e zavr{ena i ostana samo mesteweto na del od opremata kako trotoari, ogradi itn. Taka, sonot na premierot Trikupis kone~no stana realnost na 7 avgust 2004 godina, edna nedela pred po~etokot na Letnite olimpiski igri koi taa godina se odr`uvaa vo Atina. Nosa~ite na Olimpiskiot plamen bea prvite koi oficijalno go preminaa

mostot. Eden od niv be{e Oto Rehagel, germanskiot fudbalski trener, koj za Grcija go osvoi {ampionatot Euro 2004. Drugiot be{e Kostas Laliotis, porane{en minister za javni raboti, vo ~ij mandat po~na izgradbata na proektot. Vkupnite tro{oci za mostot iznesuvaa okolu 630 milioni evra, i bea finansirani od gr~kite dr`avni fondovi, od konzorciumot i preku zaemi od Evropskata investiciska banka. Proektot be{e zavr{en za nekoj mesec porano od predvideniot rok i vo ramkite na buxetot. Od dene{en aspekt, izgradbata na mostot e nezna~itelno mal del od pri~inite za gr~kata kriza.

PATARINA enata na patarinata za mostot Rio-Andirio e visoka. Za avtomobili taa iznesuva 11,70 evra, a tie koi vozat motorcikl treba da plata samo 1,80 evra. Bidej}i e poverojatno cenata na patarinite da porasne otkolku da se namali, smetajte deka ova e minimalnata suma koja }e morate da ja platite za koristewe na mostot Rio-Antirio.

C

IN@ENERSKI “PATE[ESTVIJA” oradi specifi~nite uslovi vo kanalite, za izgradba na ovoj most, na{ite ju`ni sosedi moraa da zemat predvid nekolku unikatni in`enerski problemi. Dlabo~inata na vodata tamu dostignuva do 65 metri, morskoto tlo e prete`no od rovka po~va, seizmi~kata aktivnost i mo`nosta za tektonski dvi`ewa se zna~itelni, a Korintskiot Zaliv se {iri za okolu 30 milimetri godi{no.

P K O M E R C I J A L E N

O G L A S

Poradi sevo ova, bea primeneti posebni grade`ni tehniki. Stolbovite ne se zakopani vo morskoto dno, tuku po~ivaat na sloj od ~akal, koj precizno e izramnet za da se dobie ramna povr{ina, {to e definitivno te{ka zada~a na taa dlabo~ina. Za vreme na zemjotres, stolbovite mo`at da se dvi`at strani~no po morskoto dno, a slojot od ~akal }e ja apsorbira energijata.


KAPITAL / 07.07.2011 / ^ETVRTOK

Obuki / Menaxment / Jazici

15


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


324-07.07.2011