Issuu on Google+

vtornik. 05 juli. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

-0,07% -0,34% 0,07%

\OKOVI] GO OSTVARI SONOT OD DETSTVOTO PRV VO SVETOT

Nole za pretsedatel

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,61 42,53 68,08

WWW.KAPITAL.MK

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

 STRANA 13 NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

vtornik. 05 juli. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

PRAVAT MILIONSKI PROFITI SO

0 VRABOTENI

3.000

МБИ10

0,07%

2.800 2.600 2.400 2.200 2.000

vtornik-05. juli. 2011 | broj 322 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111 vtorni

1.800 06/10

Sekoja sedma firma vo Makedonija nema nitu eden vraboten

09/10

12/10

03/11

06/11

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

SRBIJA-KOSOVO

I so cvrsti stavovi uspe{na diplomatija  STRANA 7

250% porasna prometot na Berzata vo prvite {est meseci!  STRANA 11

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

(NA)TURIZAM  STRANA 8

VOVEDNIK VERICA JORDANOVA

 STRANA 02-03

BEZ KLU^NI REFORMI, ZDRAVSTVOTO MNOGU BRZO ]E UMRE  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 05 JULI 2011

BEZ KLU^NI REFORMI, ZDRAVSTVOTO MNOGU BRZO ]E UMRE

Z

Zdravstveniot sistem vo Makedonija e staven na seriozen test. Prilivite po osnov na osiguruvawe ne se dovolni, pobaruva~kata od bolnicite sekojdnevno raste, nacijata stanuva s$ pobolna... Izlezot od sostojbata na koma vo koja, spored site analizi, se nao|a makedonskoto zdravstvo ne e na povidok! Dnevnopoliti~kite informacii deka besplatnite sini kartoni za nevrabotenite i socijalno zagrozenite pove}e nema da bidat besplatni za site, a pacientite od ruralnite sredini koi na nivnite mati~ni lekari im nosea dvojno pogolemi kapitacii, pove}e nema da vredat tolku mnogu, pominaa prili~no bes~ujno vo javnosta. Navidum administrativnite merki vo zdravstvenata kasa me|u redovi ka`uvaat ne{to drugo. Mnogu poalarmantno. Deka Fondot za zdravstveno osiguruvawe, takov kakov {to e, nereformiran od prethodniot ekonomski sistem, zasnovan na solidaren princip, po~nuva seriozno da trokira. I ednata i drugata merka, kako i mnogu drugi koi o~ekuvano vo sledniot period }e sleduvaat, se vo funkcijata na namaluvawe na tro{ocite. Tie uka`uvaat deka vo uslovi na zgolemena pobaruva~ka na zdravstveni uslugi, vo uslovi na s$ pove}e privatni zdravstveni ustanovi koi legitimno baraat Fondot da im pokriva del od tro{ocite i vo uslovi na s$ pobolna nacija, na{iot sistem poka`uva

edinstveno znaci na komatozna sostojba?! Da, da, dovolno alarmantno za kone~no site zasegnati od lekarite, nivnite profesionalni zdru`enija, lekarskata komora na Makedonija, nevladinite organizacii i site gra|ani koi se voedno i polna~i na taa kasa, mora da pobaraat odgovornost koj i zo{to go dovede zdravstvoto vo ovaa alarmantna situacija? I {to e pova`no – {to ponatamu? Dali krateweto na privilegiite na najzagrozenite kategorii gra|ani }e vovede red ili toa organizirano, kordinirano i {to e najva`no, so silna politi~ka volja i re{enost mora da go napravi Vladata kako glaven kreator na politikite. Se znae kade e odgovornosta, nedostiga samo odgovorot zo{to niedna dosega{na vlada, nieden minister za zdravstvo seriozno, i od koren ne se zafati so “bolnite” reformi. Tie, spored evropskite normi i pravila, mora da po~nat od ustavot za lekarite, odnosno formalno donesuvawe i dosledno po~ituvawe na protokolite za lekuvawe. Gi nemame, a postra{no e {to ima otpor za nivno nosewe. Toga{ i odgovornosta polesno se locira, vi teknuva? Vtoro, famoznata medicinska mapa koja i slikovito }e poka`e kade treba, a kade ne se potrebni novi zdravstveni ustanovi bi trebalo da stavi kraj na nekontroliranoto niknuvawe na ordinacii, nebare vo niv se kupuva leb i mleko. Ama po s$ izgleda, i ova nekomu mu odgovara da ostane kako {to e?! I treto, za kone~no da se nadmine nasledstvoto od minatoto deka na “dr`avno” mora i treba da dobie{ seka-

VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

kva zdravstvena usluga, od krvna slika 10 pati godi{no do operacija na glava, itno neophodno e da se definira osnovniot paket. I toj, alfa i omega vo sekoja normalna zemja, kaj nas nedostiga! I sega vo otsustvo na klu~nite reformski zafati vo postavenosta na zdravstveniot sistem, ni se slu~uva i prazna kasa i lo{a zdravstvena usluga za koja pla}ame sekoj mesec. Badijala }e bidat kozmeti~kite zafati za kratewa vamu i tamu vo prihodite i rashodite na Fondot s$ dodeka ne se najde “ma`” {to }e se nafati da ja napravi kriti~nata operacija vo makedonskoto zdravstvo. Mnogu kriti~na dokolku kaj site zasegnati ne sozreala svesnosta za neohodnosta od promeni. Da ne zaboravime, deka za krajno lo{ata sostojba vinovni se partiite (site koi bile na vlast) koi vo Fondot gledaa nepresu{en izvor na finansii. Dokaz za toa se krivi~nite prijavi i sudski presudi za bezmalku site dosega{ni direktori na FZO. S$ dodeka Vladata, Ministerstvoto i Fondot ne se najdat na ista strana, javniot zdravstven sistem brzo-brzo }e ja nadmine fazata na koma... }e umre!

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

37

ilioni dolari za plati }e isplati godinava Belata ku}a vo Va{ington. So odluka na Kongresot od 1995 godina, Belata ku}a e dol`na sekoja godina da objavuva ot~et za visinata na li~nite dohodi za sekoj vraboten posebno. Vo Belata ku}a ima vkupno 454 slu`benici. Trojca politi~ki sovetnici rabotat besplatno, a pove} e od 20 imaat najvisoka plata, od 172.000 dolari godi{no. Pove}e od 30% zarabotuvaat me|u 100.000 i 200.000 dolari godi{no, a 154 dobivaat pomalku od 50.000 dolari. Prose~nata plata vo Belata ku}a za godinava iznesuva 82.000 dolari.

M

PRAVAT MILIONSKI PROFITI SO 0 VRABOT

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 05.07.2011 / VTORNIK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

SEKOJA SEDMA F DONIJA NEMA NI Blizu 11 ilajdi firmi od 75 iljadi aktivni firmi vo Makedonija nemaat nitu eden vraboten. Toa zna~i deka sekoja sedma firma vo Makedonija raboti bez da ima vraboteno nitu eden vraboten. Iako zakonite toa go dozvoluvaat, praktikata poka`uva deka dobar del od ovie firmi se osnovaat za nezakonski ili korupciski zdelki, s$ dodeka ne bidat fateni od dano~nite slu`bi vo nekoja paja`ina BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

B

Blizu 11 ilajdi firmi od 75 iljadi aktivni firmi vo Makedonija nemaat nitu eden vraboten, poka`uvaat podatocite od Dr`avniot zavod za statistika. Toa zna~i deka sekoja sedma firma vo Makedonija raboti bez da ima vraboteno nitu eden vraboten. Najgolem del od firmite koi nemaat nitu eden vraboten ili 2.721 se od trgovijata. Vo prerabotuva~kata industrija ima 853 firmi koi M se registrirani bez vraboteni. Iako najgolem del od firmite so bez nitu eden vraboten se mali firmi, me|u niv ima i golemi kompanii koi i pokraj toa {to nemaat vraboteni ostvaruvaat i toa kako golemi prihodi i profiti. Na primer, me|u 100-te najprofitabilni kompanii vo Makedonija ima ~etiri kompanii koi nemaat nitu eden vraboten. Pomalku

od 10 vraboteni imaat 18 kompanii na listata na 100 najprofitabilni vo Makeodnija, a od niv duri 12 imaat pomalku od 5 vraboteni. Iako mnogumina se pra{uvaat kako e mo`no firma da raboti bez nitu eden vraboten, praktikata poka`uva deka toa ne samo {to e mo`no, tuku e i vo soglasnost so makedonskite zakoni. Vo Zakonot za trgovski dru{tva i drugite zakoni koi go reguliraat raboteweto na firmite vo Makedonija ne postoi nikakva obvrska za toa deka firmata koja se osnova mora da ima i vraboteni. Zakonite vo Makedonija dozvoluvaat vo koja bilo oblast da se registrira firma i so 0 vraboteni. Edinstveno {to e zadol`itelno e sekoja firma da ima direktor, odnosno upravitel koj }e ja pretstavuva firmata. Pritoa, nitu sopstvenikot nitu direktorot na firmata ne mora da bidat istovremeno i vraboteni vo firmata. Vo poslednite nekolku godini vo Makedonija e za~estena praktikata da se otvoraat firmi bez vraboteni. Iako nivnoto rabotewe zakonski e dozvoleno, dosega{nata praktika poka`uva deka dobar del od ovie firmi so 0 vraboteni

se koristat za nezakonsko i somnitelnio rabotewe. Me|u niv ima i takvi koi se osnovaat so cel da se natprevaruvaat na odreden tender i otkako }e go dobijat tenderot anga`iraat podizveduva~i koi ja vr{at rabotata na teren vo nivno ime. No, pra{aweto tuka e kako mo`e firmi so 0 vraboteni da pobeduvaat na tenderi koi predviduvaat izgradba na mnogu golemi proekti? O~igledno tuka mirisa na krupcija, koja ostanuva nevidliva za instituciite. Inaku osnovaweto firmi bez nitu eden vraboteni e dozvoleno vo site zemji, no naj~esto se raboti za konsultantski ili uslu`ni firmi. Toa e posebno lesno vo t.n. of{or zemji kade {to e dozvoleno i kako direktor da najmite nekoe lice koe za pari }e ja izvr{uva funkcijata nomini direktor, koj }e stoi kako direktor samo na hartija, a realno nema da ima nikakvi obvrski. Makedonija, pak, e me|u retkite zemji kade {to grade`ni i prerabotuva~ki komapnii mo`at bez nikakov problem da se osnovaat i da rabotat bez nitu eden vraboten i po toj osnov da ne pla}aat nitu denar za danoci i pridonesi vo dr`avnite fondovi i

80% OD MAKEDONSKITE FIRMI IMAAT POMALKU OD 10 VRABOTENI

amo 203 kompanii vo Makedonija od vkupno aktivni 75 iljadi kompanii imaat pove}e od 250 vraboteni. Najgolem del od niv ili 67 kompanii se vo Sprerabotuva~kata industrija. Vo zemjodelstvoto ima samo 3 kompanii koi imaat pove}e od 250 vraboteni. Vo grade`ni{tvoto, koe va`i za trudointenzivna granka, samo 6 golemi kompanii imaat pove}e od 250 vraboteni. Brojot na firmi vo Makeodnija koi imaat pomalku od 10 vraboteni iznesuva 59.726, {to e duri 80% od site `ivi firmi vo Makedonija. I kaj firmite koi imaat pomalku od 10 vraboteni pove}e od polovina rabotat vo trgovija. Najgolem del od firmite od zemjodelstvoto ili duri 85% imaat od 1 do 9 vraboteni. I vo prerabotuva~kata industrija situacijata e ista, odnosno duri 71% od firmite imaat pomalku od 10 vraboteni.


Navigator

KAPITAL / 05.07.2011 / VTORNIK

 LIDERI

BORISLAV STEFANOVI]

 NE IM BE[E DENOT

EDITA TAHIRI

QUP^O DIMOVSKI

BOJKO BORISOV

spe{niot tek na pregovUse zatvorija orite so Kosovo, vo koi mnogu va`ni

roblemite koi gi pravi na odnosite ~igledno raspredelbata P Bugarija za izgradba na Rzna~ieguliraweto so Belgrad za Pri{tina O na subvenciite otvora naftovodot Burgas-Aleksanotvoren pat za evromnogu problemi, koi doprva

pra{awa, nosat ne samo politi~ki, tuku i ekonomski moment, nov pazar za Srbija

integracii i za razvoj na demokratijata i ekonomijata vo zemjata

}e se re{avaat, iako se tolku jasni zatoa {to se toleriraat so godini

dropolis mo`e da rezultiraat so zaobikoluvawe na ovaa zemja

TENI

FIRMA VO MAKEITU EDEN VRABOTEN samo 189 iljadi se vraboteni vo industrijata. Vo makedonskoto zemjodelstvo se vraboteni 127 iljadi lica. Toa ne treba da ~udi so ogled na faktot {to blizu

11 iljadi firmi se bez nitu eden vraboten, a 60 iljadi firmi imaat pomalku od 10 vraboteni. O~iglendo s$ dodeka ima vakva situacija, makedonskata ekonomija nema kapacitet za otvorawe novi rabotni mesta.

3

 POBEDNIK

SKOPJE DIШE POLESNO O

P

Poslednite nekolku meseci vo soobra}ajot vo glavniot grad po~na da se ~uvstvuva vistinsko olesnuvawe, blagodarenie na grade`nite zafati koi se pravat za pro{iruvawe na glavnite gradski bulevari. Site po~uvstvuvaa deka mete`ot vo utrinskite ~asovi, koga site brzaat za na rabota, vedna{ se namali otkako se pro{iri bulevarot Ilindenska, pa Partizanska ve}e nekoe vreme ne e “to~ka na vriewe”, koja site voza~i ja izbegnuvaat za da se po{tedat od eventualni soobra}ajni nesre}i i nepotrebni nervozi. Po~naa da se obnovuvaat i bulevarite Teodosij Gologanov, Kuzman JosifovskiPitu i Kliment Ohridski, povtorno edni od najfrekventnite ulici niz Skopje. Iako za volja na vistinata, del od ovie grade`ni zafati se pravea vo ek na iz-

ni evra, e najpoznata vo javnosta kako eden od izveduva~ite na vladiniot proekt 100 fudbalski igrali{ta. Makedonija invest tenderot za igra~i{tata vreden pove}e od 7 milioni evra go dobi zaedno so hrvatskiot Konstruktor in`enering. Чetvrttata najprofitabilna firma bez nitu eden vraboten e `ivinarskata farma @ivino Komerc od [tip. Ako se sporedi so regionot, Makedonija ima najmalku vraboteni. Na krajot na 2010 godina vo Makedonija imalo okolu 660 iljadi vraboteni, {to zna~i deka samo 40% od vkupnoto rabotosposobno naselenie se vraboteni. Od vkupniot broj vraboteni duri polovinata ili 341 iljadi rabotat vo uslu`nite industrii, a

NAJPROFITABILNI I SO 0 VRABOTENI Iako najgolem del od firmite so bez nitu eden vraboten obi~no se mali firmi, me|u niv ima i golemi kompanii koi i pokraj toa {to nemaat vraboteni ostvaruvaat prihodi i profiti koi se merat vo milioni. Na primer, me|u 100-te najprofitabilni kompanii vo Makedonija ima ~etiri kompanii koi nemaat nitu eden vraboten. Pomalku od 10 vraboteni imaat 18 komBROJ NA FIRMI SPORED BROJOT NA VRABOTENI panii na listata na 100 najprofitabilni vo Make0 vraboteni 1-9 vraboteni 10-19 vraboteni odnija, a od niv duri 12 20-49 vraboteni 50-249 vraboteni nad 250 vraboteni imaat pomalku od 5 vraboteni. Me|u najprofitabilnite 79% kompanii koi nemaat nitu eden vraboten se Kameni most komunikacii (vo likvidacija), Riko in`enering, Makedonija invest i @ivino Komerc. Firmata Kameni most komunikacii (vo 14% likvidacija), koja minatata godina imala profit od 61 milion evra e mnozinski 3% sopstvenik na Makedonskiot 0% 2% 2% Telekom, kade {to vtor naIZVOR: DR@AVEN ZAVOD ZA STATISTIKA jgolem sopstvenik e i Vladata na Makedonija. Vtorata najprofit- NAJPROFITABILNI FIRMI VO MAKEDONIJA SO POMALKU OD 5 VRABOTENI abilna firma bez nitu RANG 100 NETO DOBIVKA BROJ NA KOMPANIJA DEJNOST najprof. 2010 (evra) VRAB. 2010 eden vraboten e Riko KAMENIMOST KOMUNIKACII in`enering. Firmata Konsultantski uslugi 0 2 61,378,475 (vo likvidacija) koja lani ima{e profit 61 RIKO IN@ENERING Indistriski in`enering 1,352,917 0 od 1,3 milioni evra ja 72 MAKEDONIJA INVEST 1,206,312 0 gradi hidrocentralata 100 @IVINO KOMERC @ivinarska farma 935,084 0 Matka 2, a e vo sopst66 GEN-I Trgovija so elektri~na energija 1,302,874 1 venost na slovene~kata 53 Industrija za mleko Prilep Prehranbena industrija 1,532,669 2 firma Riko.Treta na69 SITKO Trgovija i uslugi 1,223,968 2 jprofitabilna firma AMERICAN CONSTRUCTION 77 Grade`na industrija 1,179,210 2 vo Makedonija bez nitu 74 MARDI Tekstilna industrija 1,192,399 3 eden e Makedonija in17 PANTO GRUP Trgovija 4,110,798 4 vest. Ovaa grade`na 45 RI-ENERGETIKA Energetika 1,671,168 4 firma, koja lani imala 62 SAFIR-PROMET Trgovija i proizvodstvo 1,351,152 4 profit od 1,2 milio-

KOCE TRAJANOSKI borna kampawa i toa denski, {to e nevoobi~aeno za svetskite metropoli (kade {to nave~er, koga nema gust soobra}aj, se izveduvaat najkrupnite grade`ni zafati), grado~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski, poka`a vistinska podgotvenost da go re{i problemot so tesnite ulici na Skopje. Stanuva zbor za seriozen i realen problem, koj go zabele`uva sekoj stranec koga }e dojde vo makedonskata metropola i sekoj Makedonec koj pro{etal barem do Belgrad i Zagreb. Пobedni~kata vizija na Trajanovski }e bide celosna ako realizira nekoja od golemite idei, kako {to e onaa za tramvaj vo glavniot grad.

 GUBITNIK

KRITKI OD MMF

P buxetot.



Po dolgogodi{nite dobri relacii me|u Hrvatskata Narodna banka (HNB) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF), pred istekot na mandatot na guvernerot @eqko Rohatinski doa|a do seriozno raziduvawe me|u stavovite na ovie dve institucii. MMF & sugerira na Hrvatska da se pozanimava so fiskalnata disciplina preku namaluvawe na tro{ocite od buxetot, a povikuva vo uslovi na stabilen kurs da sprovede interna devalvacija, namaluvawe na platite i zgolemuvawe na konkurentnosta na hrvatskata ekonomija. So takov dramati~en povik, MMF & stavi do znaewe na HNB deka pove}eto direktori na ovaa me|unarodna finansiska institucija smetaat deka deviznite rezervi treba da se zgolemat, osobeno poradi ranlivosta na ekonomijata od nadvore{ni faktori. Rohatinski im odgovori na monetar-



@EQKO ROHATINSKI cite deka vo pogolem del od zabele{kite se slo`uva so stavovite na MMF, no odbiva da gi primeni deviznite intervencii {to gi predlagaat, bidej}i spored nego, toa bi dovelo do nepovolni dvi`ewa za kursot na kunata, do namaluvawe na deviznite rezervi i zgolemuvawe na kamatite {to }e se odrazi vrz rastot na celata ekonomija. Hrvatskite biznimeni, pak, go kritikuvaat guvernerot deka gri`ata za stabilnosta na kunata, odr`uvaj}i go kursot nerealno, se odrazuva na konkurentnosta na hrvatskite proizvodi i baraat od nego da go oslobodi devizniot kurs da se prilagodi pazarno.

 MISLA NA DENOT

PATOT OD ILJADA MILJI PO^NUVA SO EDEN EDINSTVEN ^EKOR

LAO CE KINESKI FILOZOF


Navigator

4  3 FAKTI ZA...

67 1877 7 O! R O K NAS

 PROCENKI...  ANGELA MERKEL

POBEDNIK NA TENISKIOT [AMPIONAT VO VIMBLDON STANA NOVAK \OKOVI] VO NEDELATA

germanski kancelar

GERMANIJA ]E GI NAMALUVA DANOCITE

GODINA E ODR@AN PRVIOT TENISKI TURNIR NA VIMBLDON, NA KOJ POBEDI SPENSER GOR PATI NA VIMBLDON IMAAT TRIUMFIRANO PIT SAMPRAS I VILI REN[OU, SO [TO SE APSOLUTNI REKORDERI

ladata na Germanija odlu~i da gi namali danocite od 2013 godina. “Odlukata za namaluvawe na danocite treba da stapi na sila vo januari 2013 godina. Ovaa nedela, na Vladina sednica treba da bide usvoen Memorandumot”, kuso objasnuva Merkel. Taa dodava i deka Memorandumot ne nudi precizen odgovor za kolku }e se namalat danocite vo Germanija. Toa }e se re{ava podocna, veli Merkel.

V

KAPITAL / 05.07.2011 / VTORNIK

 PREGLED VESTI POEVTINUVAAT BENZINITE I DIZELOT na~itelno poevtini nafteni derivati }e se prodavaat na benzinskite pumpi vo slednite dve nedeli. Regulatornata komisija za energetika v~era odlu~i da gi namali cenite na site nafteni derivati. Eurosuper od 95 poevtini 2,5 denari i sega ~ini 71 denar za litar, dodeka, pak, najupotrebuvaniot benzin vo zemjava, Eurosuper 95 poevtini za dva denari i se prodava po cena od 73 denari za litar. Maloproda`nite ceni, pak, na dizelot i na ekstra lesnoto maslo za doma}instvo se namaluvaat za 3,5 denari za litar, vo odnos na dosega{nite ceni. Eurodizelot od deneska se prodava za 63 denari. Litar ekstra lesno maslo za doma}instvo, pak, ~ini 54 denari. Maloproda`nata cena na mazutot se namaluva za 2,04 denari za kilogram i ~ini 40,403 denari. Poevtinuvaweto na naftenite derivati vo zemjava se dol`i na poevtinuvaweto na cenata na surovata nafta na svetskite berzi za 7,03%. Kursot na denarot vo odnos na dolarot vo izminatite dve nedeli iznesuva{e 43,0414 denari za dolar, {to e za 0,75% povisok od kursot na dolarot po koj bea formirani cenite pred dve nedeli.

Z

NA 15NA 15-ti -ti iO OKTOMVRI KTO KT OMVRI OM

SKOPJE DOBI 17 MODERNI TURISTI^KI PANOA lavniot grad e pobogat za novi 17 dvostrani reklamni panoa od tipot Sity light vitrini, vo koi se smesteni okolu 30 dvostrani turisti~ki mapi. Mapite se izraboteni od hartija, so visoki standardi i se otporni na sonce i nadvore{ni vlijanija. Dvostarnite turisti~ki panoa se trijazi~ni, na makedonski, albanski i angliski jazik i sodr`at legendi i informacii za va`nite institucii i drugi obele`ja zna~ajni za Grad Skopje. Postaveni se vo centralnoto gradsko podra~je, na Mileniumskiot krst, vo Starata skopska ~ar{ija. Gradona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski, veli deka Grad Skopje go realizira ovoj proekt za da go promovira i da gi podobri uslovite za prestoj na turistite vo glavniot grad. “Na ovoj na~in }e pridoneseme turistite mnogu polesno i podobro da go osoznaat Grad Skopje. Skopje se pridru`uva na golemite gradovi koi imaat dobro obele`uvawe na svoite zna~ajni objekti”, veli Trajanovski. Toj smeta deka ovie 17 dvostrani reklamni panoa za po~etok se dovolni i najavi deka so skopskite gradona~alnici }e razgovara dali na nivna teritorija treba da se postavat vakvi mapi.

G

AVTOTAKSI PREVOZ ISKLU^IVO SO LICENCA IZDADENA OD GRAD SKOPJE rad Skopje gi izvestuva site avtotaksi prevoznici deka prestanuva va`nosta na vremenite potvrdi za izvr{uvawe dejnost. Dejnosta avtotaksi prevoz }e mo`e da se izvr{uva isklu~ivo so licenca izdadena od Grad Skopje. “Site koi dostavile dokumentacija za regulirawe na statusot avtotaksi prevoznik, vremeno da zaprat so prevozot na patnici, s$ dodeka ne dobijat licencii i s$ dodeka nivnite vozila ne bidat unificirano obele`ani, vo soglasnost so Odlukata za avtotaksi prevoz”, velat od Grad Skopje. Ottamu apeliraat do prevoznicite da se vozdr`at od nelegalno vr{ewe na avtotaksi dejnost, zatoa {to gradskite inspektori vr{at kontroli i site prevoznici koi ne ja po~ituvaat Odlukata za avtotaksi prevoz na podra~jeto na Grad Skopje }e se sankcioniraat. Sekoe vozilo }e dobie unificirana tabla so natpis TAKSI i broj od izvodot od licencata, izdadena od Grad Skopje. Taksi vozilata }e bidat vidno obele`eni i so nadol`ni nalepnici, izraboteni od retroreflektira~ka folija (lesno zabele`liva i vo temnina), za{titena od falsifikuvawe so hologram. Vo vnatre{niot del na sekoe vozilo unificirano }e ima informacii za izvod od licencata na avtotaksi voziloto, legitimacija na voza~ot i tarifa za naplata. Ovie izvodi so unificirani dimenzii }e se postavat na propi{ani jasno voo~livi mesta za patnicite na predniot kokpit na voziloto.

G MENAXER e mese~nik! k!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP  KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxer }e izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata)  BROJ NA STRANICI: 100

 SODR@INA: Istra`uvawa na pazari investirawe i izvoz (Makedonija/Balkan/ ( k / k / Evropa/Svet, slu~ai (Makedonija i Svetot), analizi, komentari, kolumni, intervjua, delovni strategii, svetski umovi, planetarni pobednici, modeli na upravuvanwe, dobri odluki za investirawe, izvoz – kako? business modeli… edukacija i obrazovanie na menaxerite i osniva~ite na kompanii, na~ini na nao|awe finansii za va{ite proekti, {to e dobar proekt, inovacii, start-up business

proekti, koj vi pomaga? psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)…  CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni direktori, osniva~i i investitori, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, konsultanti, advokati, profesori i studenti... i idni pretpriema~i, investitori i bankari...  SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

 kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk  lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP


KAPITAL / 05.07.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava

PRO^ITANO OBVINENIETO ZA “PAJA@INA”

5

 PREGLED VESTI

VELIJA ]E DADE ISKAZ IDNATA NEDELA

 Obvinitelstvoto pove}e od tri ~asa go prezentira{e obvinitelniot akt, na {to Ramkovski izjavi deka }e mu bidat potrebni samo petnaesetina minuti za da odgovori na obvinuvawata MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

o nekolku odlo`uvawa, v~era vo Krivi~niot s ud be{e pro~itano obvinenieto so koe Velija Ramkovski i u{te 22 obvineti se tovarat za zlostorni~ko zdru`uvawe, perewe pari, dano~no zatajuvawe, zloupotreba na s l u ` b e n a ta p ol o` b a i o{tetuvawe na doveriteli vo slu~ajot “Paja`ina”. Tehni~kite elementi za vodeweto na procesot bea dogovoreni me|u sudijkata Pavlina Hristovska i odbranata zad zatvoreni vrati, bidej}i advokatite toa go koristea za beskrajni prigovori i odlo`uvawe na ro~i{tata. No, i ova ro~i{te ne pomina bez novi barawa od advokatite. Miroslav Vuji} pobaral ve{tite lica koi go pravele ekonomsko-finansiskoto ve{ta~ewe da dadat iskaz pred da bide pro~itano obvinenieto, no sudijkata Hristovska go odbila predlogot. Otkako javnosta, rodninite i prijatelite na obvinetite bea pu{teni vo sudnicata, pove}e od tri ~asa vo smeni zastapnicite na obvinitelstvoto, na ~elo so obvinitelkata Gordana Ge{koska, go ~itaa obemniot obvinitelen akt ispi{an na 79 stranici. Po ~itaweto na obvinenieto, sudijkata Hristovska slednoto ro~i{te go zaka`a za idnata nedela so plan za tek

foto: VEST

P

RIKER SO PROSLAVA SE POZDRAVI SO MAKEDONIJA na glavniot pretres, vo koj se o~ekuva prvoobvinetiot Ramkovski da dade iskaz po odnos na obvinuvawata za koi se tovari. “Mojot iskaz ne e golem, jas imam podgotveno odbrana koja }e trae petnaesetina

minuti”, istakna Ramkovski vo sudnicata. Spored odbranata, v~era{noto ~itawe na obvinenieto bilo beskorisnok bidej} i nitu eden od obvinetite ne sfatil za {to treba da odgovara.

“Natrupani se site krivi~ni dela koi spa|aat vo grupata ekonomski kriminal, staveno e s$ {to mo`e da se stavi, pa duri i pove}e od toa. No, toa e rabota na javniot obvinitel”, izjavi advokatot Vuji}.

OBVINENIETO JA RASPLETUVA “PAJA@INATA” Detalen opis na krivi~nite dela, povrzanosta me|u obvinetite i dokazen materijal najmnogu izrazen preku fakturi sodr`i obemniot obvinitelen akt za slu~ajot “Paja`ina”. Spored dokumentite, dejstvijata po~nuvaat vo 2006 godina, koga sopstvenikot na A1, Velija Ramkovski, preku osnovawe trgovski dru{tva vo zemjava i vo stranstvo, vo sorabotka so ostanatite obvineti, rodnini i sorabotnici, preku me|usebno pla} awe nevistiniti fakturi i fiktivni pozajmici, vr{ele perewe pari i izbegnuvawe pla}awe danok. Zlostorni~koto zdru`enie, odnosno grupata kako {to e navedeno vo obvinenieto, dejstvuvala po nalog na Ramkovski. Grupata preku firmite koi bile vo nivna sopstvenost pri tekovnoto rabotewe go odbegnuvala pla}aweto danok. Isto taka, preku praznewe na smetkite na dru{tvata koi imale dolgovi izbegnuvale ispla}awe na doveriteli. Obvinenieto se odnesuva na pet milioni evra {teta koja & e nanesena na dr`avata. Ramkovski i u{te sedum obvineti i ponatamu ostanuvaat vo pritvor vo zatvorot [utka, dodeka ostanatite se vo doma{en pritvor.

NOVINARITE MAR[IRAA ZA SVOITE PRAVA

SOLIDARNI VO “ZLOTO”, NO NE I VO PO^ITUVAWE NA STANDARDITE MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

zrazenata solidarnost me|u novinarite vo Makedonija vo borbata za odbrana na nivnite prava e najgolemata pridobivka od v~era{niot protesten mar{, koj simboli~no vo “5 do 12” za spas na makedonskoto novinarstvo trgna od prostoriite na Zdru`enieto na novinarite, a kulminira{e na plo{tadot Makedonija. Ova e ocenkata na govornicite, koi na u~esnicite na protestot im se obratija od pod spomenikot na revolucionerot Dame Gruev. Vra}awe na dostoinstvoto na profesijata, ~uvawe i neguvawe na nezavisnoto, profesionalno i eti~ko novinarstvo kako temel na demokratijata i slobodata, se zalo`bite koi vo ime na felata gi deklariraa prvite lu|e na glavnite poddr`uva~i na nastanot, Sindikatot na

I

novinarite i mediumskite rabotnici i Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. Kako glavni vinovnici za mediumskata kriza vo zemjava gi poso~ija sopstvenicite na mediumite, koi, spored niv, go eksploatiraat novinarskiot trud za li~ni, naj~esto politi~ki interesi, i nadle`nite institucii, koi treba da obezbedat po~ituvawe na rabotni~kite prava. Pretsedatelkata na Sindikatot, Tamara Чausidis, pobara od sopstvenicite na mediumite da go prifatat Sindikatot kako partner vo dijalogot za re{avawe na problemite vo mediumskata sfera i da ne go tretiraat novinarskiot trud samo kako alatka za ispolnuvawe na li~nite biznis i politi~ki interesi. Na instituciite - sudovite, dano~nata uprava i trudovata inspekcija, im pora~a da ne bidat orudie za disciplinirawe na novinarite, tuku partner vo borbata za neselektivno sproveduvawe na zakonite so koi se regu-

liraat rabotni~kite prava i konvenciite za slobodata na govorot. Spored pretsedatelot na ZNM, Naser Selmani, novinarskata solidarnost e dobar po~etok za konsolidirawe na sostojbata na makedonskata mediumska scena. Toj pobara mediumite da se ogradat od site obidi za politizacija na protestniot mar{. Obra} aj}i im se na nadle`nite institucii, Selmani apelira{e za celosno i neselektivno sproveduvawe na regulativata so cel vra}awe na stabilnosta vo medumskata sfera. “Dokolku vo minatoto se po~ituva{e zakonot, ova denes nema{e da se slu~uva. N e b ar ame milo s t ili so`aluvawe, tuku celosno i neselektivno sproveduvawe na zakonite, spre~uvawe na vrabotuvawata na crno i na drugite na~ini so koi se kr{at rabotni~kite prava na novinarite”, re~e Selmani. Toj se zakani deka ako ovoj protest ne go dade sakaniot efekt, sledniot pat }e se

preselat “kaj tie {to gi predizvikuvaat problemite na novinarstvoto”. Vo Makedonskiot institut za mediumi, koj preku soop{tenie go poddr`a protestot, se soglasuvaat deka vina za eskalacijata na problemite ima kaj sopstvenicite na mediumite i kaj instituciite, no deka glavna uloga za podobruvawe na sostojbata mora da odigraat samite novinari. “Novinarite se glaven faktor vo na~inot na koj funkcionira makedonskoto mediumsko milje. Sekoja ~est na tie {to profesionalno si ja vr{at rabotata, no postojat grupi koi ne se zapoznaeni so toa {to e novinarstvo, koi se neuki, i se predmet na manipulacija od drugi grupi novinari – urednici, koi imaat tolku bliski relacii so politi~kite strukturi {to nekoga{ gi zamenuvaat ulogite i ne se znae koj e politi~ar, a koj novinar”, izjavi direktorkata na MIM, Biljana Petkovska.

o petokot, ambasadata na SAD po povod zaminuvaweto na ambasadorot Filip Riker organizira{e priem so koj istovremeno se odbele`a najgolemiot praznik na Soedinetite Amerikanski Dr`avi, 4 Juli - Denot na nezavisnosta, no i zaminuvaweto na amerikanskiot ambasador od zemjava, koj na 15 juli odi na nova zada~a vo Va{ington. Na priemot, koj se odr`a vo prostoriite na amerikanskata ambasada vo Skopje, prisustvuvaa golem broj gosti, me|u koi {efot na dr`avata, \orge Ivanov, premierot Nikola Gruevski, ministri, pratenici, diplomati, pretstavnici na verski zaednici i drugi poznati li~nosti. Zdravica odr`a ambasadorot Riker, koj re~e deka SAD }e ostanat golem prijatel na Makedonija i se gordi na prijatelstvoto i na partnerstvoto. “Ovaa zemja }e ima posebno mesto vo na{ite srca i spomeni. Po osum godini vo stranstvo, vreme e da si odime doma, a vi blagodarime {to vo Makedonija se ~uvstvuvame kako doma”, potencira vo svoeto obra}awe ambasadorot Riker.

V

SI\ANSKI: VLEZOT NA HRVATSKA VO EU GI OTVORA VRATITE ZA ZAPADEN BALKAN $ poizvesniot vlez na Hrvatska vo Evropskata unija e objektivna realnost i iako ne e pozitivno toa {to drugite zemji od Zapaden Balkan zaostanuvaat, sepak, toa zna~i “otvorena vrata na regionot kon Evropa”, izjavi Du{an Si|anski, sovetnik na pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, vo intervju za Radio Slobodna Evropa. Spored nego, vlezot na Hrvatska vo EU poka`uva deka dokolku se ispolnat najva`nite uslovi, sekoja zemja od regionot mo`e da bide kandidat i podocna da vleze vo Unijata. Vo vrska so misleweto na nekoi evropski pretstavnici deka Srbija treba da go priznae Kosovo pred da se priklu~i kon EU, Si|anski smeta deka so ogled na toa {to site evropski zemji ne go priznaa Kosovo, Srbija mo`e da stane ~lenka na EU, a da ne go priznae Kosovo. “Drug element e da se najde mo`nost na kooperacija me|u Srbija i Kosovo. Toa navistina e bitno za idninata na regionot”, istaknuva toj. Si|anski ne gleda problem Srbija kon krajot na godinata pokraj statusot kandidat za ~lenka na EU da dobie i datum za po~etok na pregovorite.

S

IVANOV MU GO ^ESTITA DENOT NA NEZAVISNOSTA NA OBAMA

retsedatelot na Republika Makedonija, \orge Ivanov, v~era isprati pismo do amerikanskiot pretsedatel Barak Obama so koe mu go ~estita nacionalniot praznik na SAD, 4 juli, i izrazuva o~ekuvawe za prodlabo~uvawe na prijatelstvoto me|u dvete zemji. “Pred pove}e od dve stoletija, ostvaruvaweto na o~iglednata vistina deka site lu|e se sozdadeni ednakvi, deka na site lu|e im se dadeni, od nivniot Sozdatel, svojstveni i neotu|livi prava... `ivot, sloboda i potraga po sre}a gi promeni mislite i srcata na amerikanskiot narod i ottoga{ pretstavuva inspiracija za milioni lu|e {irum celiot svet da gi baraat i da gi ostvaruvaat ovie prava. Gospodine Pretsedatele, zadovolen sum od dosega{noto nivo na makedonsko-amerikanski odnosi i sorabotka i vo ovoj sve~en moment za SAD bi sakal da izrazam o~ekuvawe za natamo{no prodlabo~uvawe na prijatelstvoto me|u na{ite dve dr`avi”, veli vo pismoto Ivanov. Toj mu vetuva na Obama deka makedonskite mirovnici }e ostanat “ramo do ramo so SAD vo streme`ot za pogolema bezbednost, demokratija i ~ovekovi prava vo svetot”.

P


Politika / Pari / Dr`ava

6

KAPITAL / 05.07.2011 / VTORNIK

DENESKA ISTEKUVA TRIESETDNEVNIOT PRITVOR ZA BO[KOSKI

ODLO@EN UVIDOT VO DOKAZITE ZA “KAMPAWA” MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ropadna u{te eden obid za prezentirawe i uvid v o d o ka z i te od istra`nata postapka koja se vodi protiv liderot na Obedineti za Makedonija, Qube Bo{koski. Toj se tovari za zloupotreba na sredstva za finansirawe na kampawa i zloupotreba na slu`benata polo`ba. V~era pred Osnovniot sud bea sobrani triesetina poddr`uva~i na Obedineti za Makedonija i liderot Bo{koski so nade` deka }e doznaat pove}e

P

RO! O K NAS

KRA@BA VO DOMOT NA BO[KOSKI? oprugata na Bo{koski, Violeta, pred dva dena vo policiskata stanica prijavila deka vo nejzinata ku}a e izvr{ena kra`ba na sef, vo koj imalo 3-4 pi{toli, nejzina i sopstvenost na nejziniot soprug. Kra`bata, spored nejzinata prijava, bila izvr{ena vo neopredeleno vreme, dodeka taa prestojuvala vo Hrvatska. Policiskite slu`benici koi izvr{ile uvid ne prona{le tragi na nasilno vleguvawe vo ku}ata. Bo{koska vo razgovor so policiskite slu`benici odlu~ila da ne potpi{e zapisnik s$ dodeka ne se konsultira so soprugot. Poradi toa, nema ponatamo{na istraga za eventualnata kra`ba vo domot na Bo{koski.

S

za istragata koja trae ve}e eden mesec. Sobirot pomina mirno, a privrzanicite na OM se razotidoa otkako bea informirani deka uvid vo dokazite nema da ima. “N$ informiraa deka se odlo`uva zaka`anoto dejst-

vie poradi nemo`nost da se najde slobodna prostorija vo sudot. Slednive denovi treba zaedno so istra`niot sudija i javniot obvinitel da dogovorime nov termin”, izjavi Konstantin Kratovaliev, advokat na Bo{koski.

OM BARA BO[KOSKI DA BIDE PU[TEN NA SLOBODA Denes istekuva triesetdnevniot pritvor koj mu be{e odreden na Bo{okoski po apseweto. Toj be{e uapsen so 100 iljadi evra vo gotovo koi, spored informaciite na

NA 30-ti SEPTEMVRI

policijata, bile nameneti za nezakonsko pokrivawe na tro{ocite za izbornata kampawa. Pokraj 100 iljadi evra koi bea pronajdeni kaj Bo{koski, policijata informira{e deka so pomo{ na dokazite pribaveni so posebni istra`ni merki bilo utvrdeno deka liderot na OM vo mesec april bil faten kako prima 10 iljadi, a vo maj 20 iljadi evra za finansirawe na aktivnostite i afirmacija na politi~kata partija. Od partijata Obedineti za Makedonija baraat nivniot lider da bide pu{ten i da se brani od sloboda. Spored niv, ne postojat nikakvi os-

novi za Bo{koski da bide zadr`an vo pritvor. “Nie kako OM ostanuvame na stavot deka tokmu ovie cirkuzi koi se pravat so tie navodni dokazi go potvrduvaat na{eto somnevawe deka ova e politi~ki montiran proces”, izjavi Natalija Iv~eva od OM. Taa potencira deka nitu edna institucija do koja se obratile ne dostavila mislewe za nivnite navodi deka postojat seriozni prekr{uvawa na procedurata vo koja be{e uapsen Bo{koski. Taa se nadeva deka nadle`nite } e ja sogledaat gre{kata, a Bo{koski }e bide pu{ten da se brani od sloboda.

DVAJCA NOVI JAVNI OBVINITELI DADOA SVE^ENA ZAKLETVA o Sovetot na javni obviniteli sve~eni izjavi dadoa novoizbranite javni obviniteli Bor~e Janev i Nadica Vasileva. Janev e izbran za javen obvinitel vo Del~evo, a Vasileva vo Gevgelija. Dvajcata velat deka predizvikot od novite funkcii za niv e golem. Vetija deka }e rabotat soglasno so Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori. Janev poso~i deka na ova mesto doa|a od Osnovnoto javno obvinitelstvo vo Ko~ani, kade {to rabotel 13 godini kako stru~en sorabotnik. Vasileva ima zavr{eno obuka vo Akademijata za obuka na sudii i javni obviniteli. So odluka na Sovetot na javni obviniteli na Makedonija, Janev i Vasileva za ovaa funkcija bea izbrani na sednicata odr`ana minatata nedela.

V

PRAVDA ]E OBU^UVA 47 MEDIJATORI o organizacija na Ministerstvoto za pravda po~na petdnevnata obuka za medijatori, koja treba da ja pominat 47 kandidati. So ovie 47 kandidati vo Makedonija }e ima okolu 178 medijatori, koi }e bidat rasporedeni po site sudovi. “Medijacijata pretstavuva fleksibilna postapka koja se temeli na principot na doborovolnost na stranite vo sporot za poveduvawe postapka, neutralnost i nepristrasnost, doverlivost, transparentnost vo odnos na pristapot do informacii koi se odnesuvaat na postapkata na medijacija”, istakna Manevski. Vo medijacijata akcentot }e bide staven vo gra|anskite, trgovskite, rabotnite, potro{uva~kite i drugite sporni odnosi me|u fizi~ki i pravni lica vo soglasnost so zakon. Vo Osnovniot sud Skopje 2, vo maj i juni godinava, na medijacija se upateni 22 predmeti od trgovskiot oddel na sudot, koi se odnesuvaat na stopanski sporovi. Od niv, {est se re{eni po pat na medijacija, so vkupni sredstva od okolu 100.000 denari od vrednosta na sporovite.

V

BANKAR

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP  KOGA IZLEGUVA? P Prviot bbrojj na bbankar k }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata)

 BROJ NA STRANICI: 100  SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari (Makedonija/Balkan/Evropa/ svet, slu~ai, analizi, komentari, kolumni, intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, investiciite finansirawe na izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)…

 CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i…  SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

 kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk  lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

RUSKATA AMBASADA UPATI PROTESTNA NOTA DO MNR uskata ambasada vo Skopje upati protestna nota do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti poradi pretepuvaweto na niven sovetnik vo petokot, javi “Glasot na Rusija”. Spored radioto, ruskata ambasada izrazila voznemirenost od incidentot i povikala na garantirawe na bezbednosta na stranskite diplomati vo soglasnost so @enevskata konvencija. Sovetnikot vo ruskata ambasadata be{e napadnat vo petokot ve~erta vo Skopje od strana na dve lica, otkako udril vo retrovizorot od nivniot avtomobil. Vraboteniot vo Ambasadata se zdobi so povreda na nosot, napuknata vilica, rasse~ena gorna usna i fraktura na jabol~nica, po {to be{e prenesen vo urgentniot centar. Za incidentot se osomni~eni dve lica, profesionalni kik-bokseri.

R


KAPITAL / 05.07.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava

SRBIJA I KOSOVO GI RE[AVAAT PROBLEMITE

7

 PREGLED VESTI UTRE ]E SE BIRAAT POTPRETSEDATELI NA SOBRANIETO

I SO CVRSTI STAVOVI USPE[NA DIPLOMATIJA P  Prvi~nite rezultati vo pregovorite me|u Pri{tina i Belgrad analiti~ari gi tolkuvaat kako golem plus za stabilnosta vo regionot i potvrda deka nieden spor ne e nere{liv GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

regovorite me|u Pri{tina i Belgrad vo sabotata vo Brisel kone~no rezultiraa so konkretni dogovori. Po nekolkumese~nata pauza, vo pettata runda timovite na dvete strani se dogovorija za registarskite tablici, voza~kite dozvoli, li~nite karti i mati~nite knigi, dogovori koi }e se implementiraat od 1 noemvri. Vo Kosovo potpi{uvaweto na ovie dogovori se tolkuva kako ~ekor poblisku do priznavawe na nezavisnosta, a vo Belgrad vladata uveruva deka se raboti za normalizirawe na odnosite me|u dvete zemji, so {to se olesnuvaat uslovite za `ivot na gra|anite. “Srbija ne go prizna Kosovo. So ovie dogovori najdovme re{enie za prakti~nite problemi na lu|eto vo Kosovo, prvenstveno na Srbite, so {to }e im pomogneme da `iveat ponormalno i posigurno”, re~e {efot na srpskiot pregovar~ki tim, Borislav Stefanovi}. Sepak, mislewata se podeleni. Srpskata opozcija gi oceni rezultatite kako golem udar za Srbija, a kosovskata smeta deka pregovorite se odvivaat premnogu bavno. Analiti~arite vo dvete zemji, pak, smetaat deka ova e dobar znak za normalizirawe na odnosite me|u dvete zemji. Zasega postignuvaweto na ovie re{enija go pozdravi samo oficijalna Tirana, a vo Pri{tina se o~ekuva vakvite dogovori da pridonesat za priznavawe na nezavisnosta na Kosovo od novi dr`avi.

P

Slednite pra{awa za koi }e se pregovara ne se otkrivaat. Diplomatski izvori od Brisel otkrivaat deka najverojatno }e se raboti za katastarskite pra{awa. MAKEDONIJA NEM NABQUDUVA^ Vo Makedonija s$ u{te nema oficijalna reakcija na rezultatite vo pregovorite me|u Pri{tina i Belgrad. Od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti v~era bea nedostapni za komentar. Analiti~arite, pak, smetaat deka ovie pregovori se dobar znak za stabilnosta i sigurnosta na celiot region. Tie smetaat

deka zasega EU nema namera da bara od Srbija da go priznae Kosovo. Zasega, velat tie, pregovorite me|u Kosovo i Srbija nemaat nikakvo vlijanie vrz Makedonija. No, tie poka`uvaat deka nieden spor ne e nere{liv. Iako analiti~arite ne gledaat sli~nosti vo dvata spora, kosovsko-srpskiot i makedonsko-gr~kiot, sepak, velat deka ova e potvrda oti za sekoj spor postoi re{enie. “Srbija sfati deka sekoe odlo`uvawe na re{avawe na sporot so Kosovo pretstavuva gubewe vreme. So prifa} aweto na pregovorite poka`a vsu{nost kako se postavu-

vaat prioriteti na dolg rok. Dodeka makedonskata Vlada postavuva prioriteti samo do slednite izbori, srpskata gleda mnogu podaleku”, veli univerzitetskiot profesor Stevo Pendarovski. So ova Srbija brzo se dobli`uva do EU. Potvrda za toa e i izjavata na polskiot ambasador vo Belgrad, Andr`ej Jasionovski, koj veli deka “realno e Srbija vo dekemvri da dobie kandidatski status vo EU”. Pomrdnuvaweto od mrtva to~ka e dobar znak. “Makedonija ne treba da stravuva od vakvite pregovori, bidej}i vo ovie uslovi ni Albanija ni Srbija ne bi pretendirale na ostvaruvawe na idejata za golema Albanija ili golema Srbija”, veli porane{niot minister za nadvore{ni, Slobodan Чa{ule. So sli~en stav e i Pendarovski. “Vakvite pregovori poka`uvaat kako dve dr`avi mo`e da funkcioniraat iako me|usebno ne se priznavaat i pretstavuva eden model na sorabotka za normalizirawe na odnosite me|u dvete zemji”, veli toj.

[TO SE DOGOVORIJA PRI[TINA I BELGRAD?  REGISTARSKI TABLICI: Na Kosovo se koristat dva vida tablici, “KS” (UNMIK) i “RKS”, koi gi izdava kosovskata Vlada. Na Srbite im se prepora~uva da zemat “KS” tablici, bidej}i so niv }e mo`e slobodno da se dvi`at na celata teritorija na Srbija. Tie {to }e zemat tablici “RKS”, }e mora da koristat privremeni za da se dvi`at niz Srbija.  LI^NI KARTI: Sekoj gra|anin na administrativnata granica od MVR Srbija }e dobie sertifikat so koj se utvrduva identitetot. Ova zna~i deka ne postoi praven odnos so dokumentite na Pri{tina, tuku toa e samo administrativna kontrola.  VOZA^KI DOZVOLI: MVR Srbija }e izdava potvrda za voza~ki dozvoli na administrativnata granica.  MATI^NI KNIGI: Postignat e dogovor za razmena na kopja od mati~nite knigi so Pri{tina.  DIPLOMI: Re{enie za priznavawe na univerzitetskite diplomi }e se bara podocna. Najverojano }e se izdava sertifikat od nekoja me|unarodna institucija.

retsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski, za utre ja zaka`a sednica na koja treba da bide utvrden brojot na potpretsedateli na Sobranieto i da bidat izglasani odluki za osnovawe postojani rabotni tela i delegacii i prateni~ki grupi za me|unarodna sorabotka. Od negoviot Kabinet informiraat deka s$ u{te ne se znae za koga bi mo`elo da bide zaka`ana sednica za izbor na novata vlada. Se predlaga Sobranieto i natamu da ima trojca potpretsedateli, kako i prethodniot sostav, a spored Zakonot eden od niv da bide od opozicijata. Na dneven red se o~ekuva da bidat staveni i izglasani predlozite za osnovawe postojani rabotni tela na Parlamentot i za osnovawe delegacii, prateni~ki grupi i drugi oblici na ostvaruvawe me|unarodna sorabotka.

DOBIVME AMBASADA VO KANBERA I KONZULAT VO ATINA r`avite-nasledni~ki na porane{na SFRJ postignaa dogovor za prvata raspredelba na imotot na nekoga{nata zaedni~ka dr`ava. Makedonija, spored dogovorenoto, vo prvata faza od raspredelbata na imotot }e ja dobie ambasadata vo Kanbera i konzulatot vo Atina. Generalniot sekretar na srpskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, Vladimir Чurguz, za agencijata Tanjug poso~uva deka soglasno so dogovorot, Srbija }e & ja predade na Hrvatska zgradata na ambasadata vo Viena i dva stana vo Trst. Slovenija }e ja dobie rezidencijata vo Rim, konzulatite vo Klagenfurt i Milano, na Bosna i Hercegovina }e & pripadne rezidencijata vo Budimpe{ta i ku}a vo Va{ington. Srbija, pak, }e ja dobie i ambasadata vo Praga, kako i rezidenciite vo Va{ington i Otava.

D

PO^INA GOLEMIOT PRIJATEL NA MAKEDONIJA, OTO FON HABSBURG a 98-godi{na vozrast, vo svojot dom vo Bavarija, v~era po~ina Oto fon Habsburg, sin na posledniot avstroungarski car i golem prijatel i poddr`uva~ na Makedonija. Zaslugite na Fon Habsburg za jaknewe na me|unarodnata polo`ba i ugledot na Makedonija i za promocija na nejzinata evropska idnina od pozicija na pretsedatel na Panevropskata unija i na ~len na Evropskiot parlament, se nagradeni i so Orden za zaslugi za Makedonija. Toj vo 2006 godina go dobi i presti`noto priznanie Plaketa i diploma “Boris Trajkovski”, {to go dodeluva Panevropskata unija na Makedonija. Pretsedatelot na Makedonija, \orge Ivanov, isprati pismo so so~uvstvo do semejstvoto Habsburg vo koe dlaboko `ali za smrtta na, kako {to veli, golemiot Evropeec i golemiot prijatel na Republika Makedonija. “Voden od temelnata ideja na Panevropskata unija - edinstvo na site evropski narodi vo edna silna Evropa - toj nikoga{ ne ja zaboravi Makedonija, uveren deka “Evropa nema da bide celosna bez Makedonija vo nea”, veli pretsedatelot Ivanov vo pismoto.

N


Komentari / Analnizi

8

KAPITAL / 05.07.2011 / VTORNIK

(NA)TURIZAM }}

Celi 24 milioni denari. Da denari. Ne e lo{o za po~etok, no zarem nekoj veruva deka so 400.000 evra Makedonija }e mo`e da obezbedi prihodi od turizmot vo visina od 500 milioni evra? So 0,125% stimulacija da se postigne rast od 400% se grani~i so nau~na fantastika

a se posakuva ne{to e mnogu razli~no od toa da mo`e da se ostvari. Makedonija dolgo vreme govori za potrebata od razvoj na turizmot, za duplirawe na prihodite od ovaa granka. Poslednoto i ne e taka te{ko da se postigne, bidej}i oficijalno prihodite vo 2010 godina iznesuvaat okolu 100 milioni evra. I kako {to toa voobi~aeno go pravime, sekoga{ po~nuvame od krajot. So stimulacii. Celi 24 milioni denari. Da denari. Ne e lo{o za po~etok, no zarem nekoj veruva deka so 400.000 evra Makedonija }e mo`e da obezbedi prihodi od turizmot vo visina od 500 milioni evra? So 0,125% stimulacija da se postigne rast od 400% se grani~i so nau~na fantastika. Druga mi be{e tezata. Dobro e da se stimulira razvojot na turizmot i za taa cel da se izdvojuvaat pogolemi sredstva. Se otvoraat tri pra{awa. Prvo, koja e strategijata na razvoj? Vtoro, kade da se naso~at ovie pari, kaj operatorite ili kaj sopstvenicite na turisti~kite objekti? Treto, kako dr`avata direktno da go stimulira ovoj dobar izvor na prihodi? Krajno vreme e da se postavat temelite

na razvoj na ovoj sektor. Za da postigneme prilivi na nivo od 10% od BDP, potrebno e da se fokusirame kon postavuvawe na celi. Pritoa treba da se bide realen. Kratkata SWOT analiza prvo uka`uva deka Makedonija ima mo`nosti za razvoj na celogodi{en, a ne samo na sezonski turizam. Treba da se zaboravi deka na{iot turizam se sveduva na iskustvoto na Ohrid i Dojran vo juli i polovina mesec vo avgust i na Mavrovo vo januari. Faktot {to raspolagame so prirodni bogatstva n$ postavuva samo kako edna od zemjite na dolgata lista na turisti~ki destinacii. Dotolku pove}e {to kaj nas e realen problem kako infrastrukturno stranecot n$ do`ivuva. Toa {to n$ pravi razli~ni e nasledenata tradicija vo mnogu elementi koi treba da se kombiniraat. Istoriski, geografski, kulturni. Za da se donese svetska klasa posetitel, treba da mu se kreira novo iskustvo. Na primer, Makedonija sporedeno so letniot turizam vo Grcija i vo Bugarija }e izgubi vo slu~aj koga go nudime Ohridskoto ezero kako edinstvena letna alternativa. No, ezeroto vo kombinacija so okolnite mesta, kako {to se

D

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

Vev~ani, branata Globo~ica, manastirskiot turizam i drugi, toa e ve}e druga prikazna. Definitivno “pali” kombinacija na pove}e elementi koi mo`ebi se zaboraveni ili podobro re~eno se dobro marketin{ki spakuvani kako sovremen koncept na staroto `iveewe. ]e predlo`am pet celi za po~etok: fokusirawe kon alternativniot turizam, privlekuvawe stranski investitori vo ovoj sektor, integrirana strategija na turisti~kiot sektor i lokalnite zaednici, razvoj na soobra}ajna i druga infrastruktura vo funkcija na turizmot i za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina. Alternativniot turizam otvora edna sosema nova perspektiva. Taa zna~i ispolnuvawe na istovremeno tri celi: raznovidnost na ponudata, balansiran razvoj i pogolemo koristewe na postojnite kapaciteti. Negovata promocija mo`e da opfati pove}e inicijativi. Ezerski turizam, zdravstven i spa-turizam, zimski sportski turizam, planinarewe, avanturisti~ki sportovi (paraglajderstvo, kajakarstvo), ekoturizam, konferenciski turizam, manastirski, vinski turizam i gastronomija. Vo ovoj kontekst, prirodno se sozdavaat odredeni geografO

G

L

A

S

ski regioni. Zapadniot so Mavrovo, [apka, debarskiot del, Gali~nik, te~enieto na Radika i Lazaropole. Ju`niot so Ohrid, Struga, Prespa i pelagonskiot del. Centralniot so kavadare~kiot, demirkapiskiot, gevgeliskiot region i Ko`uv. Isto~niot, koj gi opfa}a padinite na Pqa~kovica i Strumica, Berovo, Del~evo, Sveti Nikole i drugi naseleni mesta. Kone~no, severniot del na Skopje i okolinata, kumanovskiot i vele{kiot region. Celite vo ovoj segment na turizmot treba da se fokusirani na podobruvawe na kvalitetot i vrednosta {to ja dobivaat turistite, a ne na zgolemuvawe na obemot. Koordinacijata za ostvaruvawe na postavenite celi mora da postoi na nivo kako na lokalnata zaednica i na subjektite, taka i na centralno nivo. Zaludno e da se o~ekuvaat rezultati koga site “duvaat vo razli~ni dupki”. Znaeme deka navikite te{ko se menuvaat, no na krajot site }e imame korist. Uspehot se postignuva so zgolemuvawe na zadovolstvoto na posetitelot, so brojot na novi turisti, so za{tita na `ivotnata sredina i so balansiraniot razvoj vo tekot na celata godina i na celata teritorija. Strategijata bara razvoj na turisti~ki reK

O

M

E

R

gioni koi }e imaat specifi~na ponuda i }e bidat sovr{eno dobro infrastrukturno povrzani. Vladata vo toj kontest treba da se fokusira kon investicii vo celosno avtopatno povrzuvawe istok –zapad i sever-jug. Treba da se startuva so zna~ajni investicii vo nacionalni i lokalni pati{ta, elektrifikacija i podignuvawe na bezbednosta na turistite. Lokalnata vlast treba da koordinira so planovite za lokalno investirawe vo ovoj sektor i so stavawe na sopstvenosta vo funkcija na sinergiski razvoj na turizmot vo op{tinata. Na toj na~in se ovozmo`uva vlo`uvawe ne samo na doma{en, tuku i na stranski kapital vo posebni sferi i lokacii. Na primer, investirawe vo marina vo Ohrid, golf tereni vo Petrovec, ski-centar na Nixe i dr. Promocijata na lokalnite turisti~ki biroa treba da obezbedi na povr{ina da izlezat site komparativni prednosti koi gi nudi toj region. Koordinacijata ostanuva da bide od su{tinsko zna~ewe. Odredeni idei vo razvojot na turizmot vo Makedonija sami se nametnuvaat. Brojni manastirski kompleksi Makedonskata pravoslavna crkva gi renovira{e i gi otvori za posetitelite. Ezeroto Kozjak C

I

J

A

L

E

N

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niv i erz r itetski profesor prof r ffesorr

stana edno od glavnite ribarski destinacii vo Makedonija. Brojnite lovi{ta koi se izdavaat pod koncesija go razvija profitabilniot loven turizam. Vinarnicite vo Makedonija se povrzaa kreiraj}i go “vinskiot pat”. Se otvorija brojni etno sela, vo koi se nudat doma{ni specijaliteti i se do`ivuva stariot ambient na `iveewe. Restrukturiraweto na Stobi, Kokino, Vardarski rid i drugi istoriski lokacii stanaa atrakcija za mnogu stranski i doma{ni turisti. Proizvodstvoto na organska hrana vo pove}e delovi od Makedonija, zaedno so ekoturizmot, koj go do`ivuvame na mestata kako Braj~ino, Berovo, Mariovo kako ne{to {to gi “pali” turistite, go prifativme kako voobi~aena rabota. Spisokot ne e iscrpen. Predizvikot e kako site ovie, no i mnogu drugi inicijativi, lokacii i dilemi da se stavat pod kapata na edna dolgoro~na izdr`ana strategija? Samo so dobra volja i inicijativa na najvisoko nivo vo dr`avata. O

G

L

A

S


KAPITAL / 05.07.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

VLADATA GLUVA ZA PRERABOTUVA^KITE KOMPANII

9

PREGLED VESTI

IMA RABOTA ZA SEZONCI, NO I PROBLEM SO ZAKONOT Kompaniite od prerabotuva~kata industrija, kade {to sezonskite rabotnici se su{tinski va`ni za proizvodniot proces, se `alat deka Vladata e gluva na nivnite barawa za nova regulativa za anga`iraweto vakov vid rabotnici koleva@kapital.com.mk

iljadi denari e prose~nata mese~na plata za sezoncite

K

3.312 sezonski rabotnici rabotele lani za prerabotuva~ite

odgovor deka s$ mora da bide po zakon uredeno i taka da se odviva”, se `ali Petar Atanasov, sopstvenikot na Diem-GP, kompanija za prerabotka na ovo{je i zelen~uk, koja ima godi{no proizvodstvo od 3.000 toni, a 80% go plasira na pazarite vo Crna Gora, Srbija, Bosna i Hercegovina, [vajcarija, Kanada i Avstralija. Spored nego, ova e golem problem za konzervnata industrija ako se zeme predvid faktot deka mladite vo Gevgelija ne sakaat da rabotat vo ovaa industrija, tuku baraat rabota po kazinata i hotelite. Barawata na ovaa kompanija od novata Vlada se da se dozvoli sezonskite rabotnici da ne bidat smesteni vo grupata na postojano vraboteni. “Toa e isto kako da odite familijarno i da berete pe~urki”, sporeduva Atanasov, “so {to na krajot na denot } e se isplati trudot od koj ne postoi {teta za nikoj”.

Od rakovodstvoto na Vori, kompanija koja proizveduva konzervirani proizvodi od ovo{je i zelen~uk, doznavame deka problemot so sezoncite ve}e so godini se razvlekuva, a Vladata nikako da najde nekakov modus za negovo re{avawe. “Od sezonskite rabotnici nikoj ne trpi {teta. Tie lu|e dobivaat podobra egzistencija, a nie }e obrabotime pove}e surovini i }e dobieme finalni proizvodi koi na dr`avata preku izvozot i nosat devizen priliv. Vladata treba da ni ovozmo`i da rabotime so penzionerite, studentite i sredno{kolcite. Nie ne barame da ni dadat nekakvi osloboduvawa od danok ili sli~no, tuku da se regulira celata rabota”, objasnuva \or|i Pro{ev, generalen direktor na Vori. Toj istaknuva deka ne krijat deka rabotat so penzioneri. “Inspektori mo`e sekoj den da doa|aat i da ni pi{uvaat

1.165

postojano vraboteni rabotat vo prerabotuva~kata industrija vo zemjava

kazni, no toa ne e re{enie. Nie barame Vladata da odredi kolku treba da pla} ame pau{alno na dnevna ili mese~na osnova soglasno so proizvodstvoto. A ne vaka da doa|aat i da ni pi{uvaat kazni od 12.000 evra kako da sme nie nekoi kriminalci”, se `ali Pro{ev, koj veli deka lani kupil avtobus i sobiral lu|e od okolnite sela za da mo`e da organizira proizvodstvo vo tri smeni za vreme na sezonata. Spored nego, iako mnogupati dosega preku Zdru`enieto na prerabotuva~ite kompaniite razgovarale so oddelni ministerstva, Vladata s$ u{te ja zanemaruva va`nosta na prerabotuva~ite, koi so prihodite od 40 milioni evra ve}e gi pominale i lozarite i tutunarite.

DODEKA SVEDMILK E VO KLINI^KA SMRT

VO BITOLA SE OTVORAAT U[TE DVE MLEKARNICI? KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

orane{niot direktor na bitolska mlekarnica IMB, @ivko Radevski, otkako ne uspea da gi ubedi doveritelite da mu ja prodadat Svedmilk, po~na sam da pravi mlekarnica, doznava “Kapital”. Vo Bitola, vo krugot na negovata fabrika za prerabotka na ovo{je i zelen~uk, Vita Pela, Radevski ve}e go izgradil pogonot. Planira do krajot na godinata da po~ne da prerabotuva mleko. I od ZK Pelagonija stignuvaat najavi deka planiraat da investiraat vo mlekarnica vo industriskata zona @abeni, no ne zaedno so Radevski, iako se pojavija takvi {pekulacii. Radevski demantira deka na kakov

P

o termoelektranata Bitola po~na modernizacijata i avtomatizacijata na vtoriot blok. Predvidenite aktivnosti }e se odvivaat vo slednite tri meseci, so {to se realizira vtorata faza od Proektot za modernizacija i avtomatizacija na turboagregatite na ovoj najgolem energetski kapacitet. Modernizacijata po~na minatata godina so prviot blok, a se o~ekuva da zavr{i idnata godina so tretiot blok na termoelektranata. Ovaa najgolema investicija od izgradbata na kombinatot vo 1988 godina, vredna 55,9 milioni evra, ja izveduva ruskata kompanija Silovie ma{ini i nivniot podizveduva~ Simens od Hrvatska, po principot “klu~ na raka”. Taa treba da go prodol` eksploataciskiot vek za najmalku 120.000 rabotni ~asovi. So ovaa investicija, ELEM o~ekuvaat da se zgolemi instaliranata mo}nost na sekoj od trite agregati na TE Bitola za vkupno 25 megavati, {to }e rezultira so zgolemuvawe na proizvodstvoto na elektri~na energija za 160 do 200 gigavat-~asovi godi{no, bez zgolemuvawe na potro{uva~kata na jaglen.

10-12 V

IVANA KOLEVA

ompaniite od industrijata za prerabotka na ovo{je i zelen~uk postojano go zgolemuvaa proizvodstvoto, no imaat problem so obezbeduvaweto rabotnici, koj Vladata ne im go re{ava so zakonska izmena. Tie baraat zakonski da im se ovozmo`i da anga`iraat sezonski rabotnici kolku {to im treba, koga im treba i od koj bilo profil na nevraboteni. Vo ovoj del sega problem im pravi nereguliraniot status na sezonskite rabotnici vo Zakonot za rabotni odnosi. Prerabotuva~kite kapaciteti za zelen~uk i ovo{je ostvaruvaat godi{no proizvodstvo pogolemo od 40.000 toni, {to na zemjava & nosi i golem devizen priliv od izvoz. Vo industrijata ima vkupno 47 aktivni prerabotuva~ki kapaciteti, kade {to rabotat 1.165 postojano vraboteni i 3.312 sezonski rabotnici. Nivnite barawa ve}e nekolkupati gi prezentirale vo Ministerstvoto za trud, no od tamu, kako {to velat kompaniite, ne postoi interes za re{avawe na problemot, {to se potvrdi i so ograduvaweto od odgovor na pra{awata koi “Kapital” gi isprati do Ministerstvoto. “Minatata godina podnesovme barawe do Ministerstvoto za trud za da mo`eme da gi anga`irame kako sezonski rabotnici i penzionerite i studentite, odnosno site koi ne se zainteresirani za postojana rabota na neopredeleno vreme. No, od Ministerstvoto dobivme samo

PO^NA MODERNIZACIJATA NA VTORIOT BLOK VO REK BITOLA

bilo na~in e povrzan so ovaa investicija. Toj duri i se somneva deka bitolskiot kombinat vo bliska idnina }e napravi mlekarnica vo @abeni. “Ne e to~no deka vleguvam vo partnerstvo so ZK Pelagonija za da gradime mlekarnica vo @abeni. Ne veruvam i deka taa mlekarnica }e se izgradi. Momentalno sam gradam mlekarnica, vo krugot na mojata fabrika. Treba da se instaliraat dve ma{ini so kapacitet za prerabotka na pet toni mleko na ~as. Za po~etok, mlekarnicata }e mo`e da prerabotuva 20.00030.000 mililitri mleko, so tendencija da dostigne 100.000 mililitri. Vlo`iv okolu dva milioni evra. Se obidov da se dogovoriam so {vedskiot fond, no ako nekoj re{il da ne ja restartira Svedmilk i da ja ostavi da skapuva, jas sam }e napravam”, veli Radevski.

Odborot na direktori na ZK Pelagonija, pak, nara~a fizibiliti studija, po cena od 4.000 evra, od Centarot za istra`uvawe na Zemjodelskiot fakultet, koja treba da poka`e dali se isplati izgradba na mlekarnica vo industriskata zona `abeni vo Bitola. Direktorot na kombinatot, Dragi Petrovski, v~era ne odgovori koi se negovite planovi i za kolkava investicija se raboti. Vraboteni od kombinatot samo kuso izjavija deka rakovodstvoto s$ u{te ne odlu~ilo da gradi mlekarnica. “Odlkuka ima samo za izgotvuvawe fizibiliti studija, koja treba da poka`e dali e isplatlivo da se gradi mlekarnica", velat tie. Detali za najavenata investicija ne dade nit u gradona~alnikot na Bitola, Vladimir Televski, vo ~ija nadle`nost e “polneweto” na industriskata zona.

@IVKO RADEVSKI PORANE[EN DIREKTOR NA BITOLSKA MLEKARNICA, IMB Momentalno sam pravam mlekarnica, vo krugot na mojata fabrika za prerabotka na ovo{je i zelen~uk. Grade`nite raboti se re~isi zavr{eni i planiram do krajot na godinata mlekarnicata da proraboti.

VO BITOLSKO IZGRADENA SON^EVA CENTRALA o bitolskoto selo Germijan, vo op{tina Novaci, izgradena e fotovoltai~na centrala, koja naskoro treba sve~eno da bide pu{tena vo upotreba. Megasolar od Skopje e firmata koja ja izgradi ovaa centrala. Spored gradona~alnikot na op{tina Novaci, Lazar Kotevski, ovaa solarna centrala e so kapacitet od eden megavat i e prva od vakov tip vo Makedonija. “Zadovolni sme {to vo na{ata op{tina se realizira investicija vredna okolu tri milioni evra i {to vo funkcija gi stava alternativnite izvori na energija. Kako lokalna samouprava na investitorot mu obezbedivme kompletna logisti~ka poddr{ka, potrebnata dokumentacija, re{enija za gradba i drugi odluki od na{a nadle`nost”, izjavi gradona~alnikot Kotevski. Lokalnata vlast o~ekuva ovaa investicija da motivira i drugi investitori, posebno za izgradba na veternici, koi bi proizveduvale elektri~na energija. Op{tinata duri predviduva i nekolku lokacii vo Pelagonija, koi se pogodni za vakov tip investicii.

V

KRUШEVO I POGRADEC ZAEDNI^KI ]E GO RAZVIVAAT TURIZMOT rekugrani~no spodelen integriran alternativen turizam e noviot proekt koj go organizira i sproveduva makedonskata nevladina organizacija ORT vo partnerstvo so nevladinata AULEDA od Albanija. Makedonskata op{tina Kru{evo i albanskata Pogradec, preku zaedni~ka sorabotka }e go razvivaat, promoviraat, no i podobruvaat turizmot. Proektot koj treba da ja pro{iri turisti~ka dejnost na alternativnite vidovi na turizmot, so fokus na ekologija, sport i kultura, go finansira Evropskata unija. Preku proektot treba da se zgolemi prekugrani~na delovna sorabotka, da se podobrat iskustvata, kako i da se spojat ezerskiot i planinskiot turizam, kako eden proizvod. “Imaj}i ja predvid infrastrukturata koja ja imame i proektite za razvoj na koi rabotime, se nadevame deka so ovoj proekt }e imame pridones vo oblasta na alternativniot turizam i povrzuvaweto na Kru{evo, Pogradec i Valona”, izjavi gradona~alnikot na Kru{evo, Vasil~o Dam~eski. Organizatorite od nevldinata ORT velat deka proektot treba da pottikne sinergija vo davaweto turisti~ki i dopolnitelni uslugi vo nova forma, odnosno razvoj na planinskiot i ezerskiot turizam vo Pogradec i Kru{evo. Celni grupi se mladite, firmite i turisti~kite agencii. “Toa {to proektot go nudi ne e locirawe na turisti~ka ponuda, tuku obedinuvawe na ponudite i preku soodveten na~in na komunikacija da se pottikne zainteresiranosta kaj doma{nite i stranskite gosti, {to bi dovelo do podobruvawe i zajaknuvawe na stopanstvoto vo oblasta na turizmot, kako i pottiknuvawe na delovna sorabotka me|u razli~nite stopanstva”, veli Risto Ivanov, konsultant vo nevladinata organizacija ORT. Spored podatocite koi gi pretstavi nevladinata AULEDA od Albanija, vo 2010 godina, 21% od site turisti {to vlegle vo Albanija se od Makedonija, {to spored nadle`nite e dopolnitelen motiv za uspeh na proektot.

P


Kompanii / Pazari / Finansii

10

 PREGLED VESTI KIRE LAZAROV, ZA[TITNO LICE NA VINER @IVOTNO OSIGURUVAWE akedonskiot rakometar Kire Lazarov od v~era e za{titno lice na Viner `ivotno osiguruvawe, za {to sklu~i desetgodi{en dogovor. “@ivotnoto osiguruvawe e mnogu va`no. Koga imate najbliski za koi se gri`ite, koi vi zna~at, pravime s$ za da gi za{titime. Za{titata, pak, na semejstvoto ne dava prostor za improvizacii. Eden e na~inot toa da go storite – da se osigurite deka }e bidat osigureni. Jas blagodarej}i na Viner osiguruvawe go napraviv vistinskiot ~ekor zatoa {to `ivotot e navistina ubav”, izjavi Lazarov. Viner osiguruvawe preku primerot na Lazarov }e se obide na gra|anite vo zemjava da im objasni kolku e va`no `ivotnoto osiguruvawe, koi se pridobivkite za edno semejstvo, zo{to treba da se osigura `ivotot. “Mnogu e va`no da se podigne svesta kaj gra|anite za ovoj tip osiguruvawe. Go izbravme Kire Lazarov bidej}i toj e semeen ~ovek i nosi borben duh vo sebe. A na{ata cel e da objasnime prakti~no deka `ivotnoto osiguruvawe e pove}e od tipi~no osiguruvawe, deka toa e eden vid {tedewe”, izjavi generalnata menaxerka na Viner `ivotno osiguruvawe, Elena Martinovska. Viner `ivotno osiguruvawe e del od Viena osiguritelnata grupacija. Taa e lider vo Evropa vo segmentot na `ivotnoto osiguruvawe, so tradicija od 186 godini.

M

CARINATA ZAPLENI ELEKTROMOTOR ZA BENZINSKA PUMPA etiri par~iwa delovi za benzinska pumpa, eden elektromotor za benzinska pumpa i 140 litri dizel gorivo, otkri carinata na grani~niot premin Bogorodica minatata nedela pri kontrola na tovarno motorno vozilo so makedonski registarski oznaki, upravuvano od makedonski dr`avjanin. Neprijavenata stoka bila pronajdena vo kabinata na voziloto, na krevetot, vo kaseti za alat i vo sandakot za alat na prikolkata. Minatata nedela na grani~niot premin ]afasan, carinata zaplenila i ~etiri upotrebuvani ma{ini za se~ewe drva, edna upotrebuvana ma{ina za miewe koli i 10 par~iwa razni upotrebuvani aparati (kosilki, frezi, agregat, {vajcaparat, cirkular za drva), otkrieni pri kontrola na tovarno motorno vozilo so privremeni italijanski registarski oznaki, upravuvano od makedonski dr`avjanin. Prekr{itelot izjavil deka }e izgotvi carinski dokumenti za carinewe, me|utoa toj ja izbegnal carinskata kontrola so nedozvoleno napu{tawe na grani~niot premin. So asistencija od policija, voziloto e vrateno nazad kaj carinskiot organ, po {to e izgotven zapisnik za carinski prekr{ok, a stokata e privremeno zadr`ana.

Ч

DIREKTOR VO ALKALOID GO ZGOLEMI AKCIONERSKIOT UDEL irektorot na sektorot za op{ti raboti vo Alkaloid, Kire Icev, so kupuvawe na novi 200 akcii go zgolemi sopstveniot akcionerski udel vo dru{tvoto na 0,15% od vkupniot broj izdadeni akcii, soop{tija od kompanijata. Icev voedno e i eden od ~lenovite na Upravniot odbor na Alkaloid, kade {to pokraj glavniot izvr{en direktor i pretsedatel na UO, @ivko Mukaetov, se i direktorkata na finansii Cvetanka Simonovska, direktorot za akcionerstvo i imotni pra{awa, \or|i Jovanov, i direktorkata za proizvodstvo na lekovi Milkica Gligorova. Sopstvenici so pove}e od 5% vo akcionerskiot kapital na Alkaloid, spored Centralniot depozitar za hartii od vrednost, se glavniot direktor Mukaetov so 6,58% i Biljana Jovanova so 5,04%. Alkaloid prviot kvartal godinava go zavr{i so neto-dobivka od 2,9 milioni evra, {to e rast od 3,8% vo odnos na istiot period lani koga neto-dobivkata na najgolemata farmacevtska kompanija iznesuva{e 2,8 milioni evra.

D

ponedelnik - 04.07.2011

+

04.07.2011

раст

Комуна RM01 RMDEN03 Комерцијална банка RMDEN04

0,85% 0,41% 0,40% 0,33% 0,22%

04.07.2011

Гранит Макпетрол Макстил Топлификација Скопски Пазар

пад

-

нова цена

476,00 98,50 94,38 3.799,64 93,20

нова цена

0,19% 608,82 0,38% 26.002,12 198,24 0,49% 0,51% 3.830,00 1,64% 6.000,00

KAPITAL / 05.07.2011 / VTORNIK

TRIESETINA EVROPSKI STUDENTI VO SKOPJE

STUDENTITE ]E U^AT ZA BIZNIS I INOVACII

 Celta na ovoj dvonedelen kurs e vmre`uvawe na studentite od cela Evropa, koi }e razmenat razli~ni iskustva, znaewa i praktiki i }e doznaat kako rabotat makedonskite kompanii i kolku vlo`uvaat vo nova tehnologija i inovacii IVANA KOLEVA

koleva@kapital.com.mk

riesetina studenti od Ukraina, [panija, Italija, Finska, Francija i od drugi evropski dr`avi zaedno so makedonskite studenti od deneska }e analiziraat kolku i kako tehnolo{kite inovacii se prisutni vo makedonskite kompanii. Studentite }e zboruvaat i za biznis, a se vo ramkite na 9-tiot akademski kurs na tema “Liderstvo vo tehnolo{kite inovacii”, koj go organizira studentskata internacionalna organizacija BEST od Skopje. Celta na ovoj dvonedelen kurs e vmre`uvawe na studentite od cela Evropa, koi }e razmenat razli~ni iskustva, znaewa i praktiki i }e doznaat kako rabotat makedonskite kompanii i kolku vlo`uvaat vo nova tehnologija i inovacii. Na kursot, sekojdnevno }e predavaat razli~ni profesori od makedonskite univerziteti, koi podolgo vreme se zanimavaat so ovaa problematika, a stranskite studenti }e imaat mo`nost da posetat pove}e makedonski kompanii, kade {to menaxerskite i upravuva~kite strukturi }e go prezentiraat raboteweto, posebno vo delot na inovaciite. “Smetavme deka vo Makedonija nedovolno se vlo`uva vo inovacii, novi proizvodi, pakuvawa i ambala`i i zatoa

T

RADMIL POLENAKOVI]

se re{ivme na edna vakva inicijativa. Preku nea }e gi nau~ime mladite deka sekoga{ treba da vlo`uvaat vo novosti i inovacii, odnosno da bidat kreativni i da gledaat samo napred”, veli Jasenka Mijova, potpresedatel na studentskata organizacija BEST, koja postoi na 90 evropski univerziteti vo vkupno 39 zemji vo Evropa. Spored Mijova, osnovnata cel na Bordot na evropski studenti (BEST) e obezbeduvawe komplementarno obrazovanie za site studenti, koi treba da patuvaat i da go vidat svetot, so {to }e gi pro{irat svoite horizonti na razmisluvawe i }e gi zgolemat znaewata. Profesorot Radmil Polenakovi}, koj sekoga{ e del od

nastanite koi im nudat novi mo`nosti na studentite, ovojpat se javuva kako koordinator na predavawata na kursot. Spored nego, ova e odli~na mo`nost stranskite i makedonskite studenti da vidat kako rabotat makedonskite kompanii i kolku vlo`uvaat vo tehnolo{kiot razvoj. “Akademskiot kurs e osobeno zna~aen i za studentskoto dru`ewe i zapoznavawe, koe po dvaesetina godini mo`e da pridonese za razvoj na internacionalni biznisi. Po nekoja decenija, mnogu od prisutnite studenti ovde mo`ebi }e stanat direktori i lu|e na zna~ajni rabotni pozicii vo biznisot, pa ovie kontakti }e gi iskoristat za da go {irat

PROFESOR NA MA[INSKIOT FAKULTET VO SKOPJE Akademskiot kurs e osobeno zna~aen za studentskoto dru`ewe i zapoznavawe, koe po dvaesetina godini mo`e da pridonese za razvoj na internacionalni biznisi. Po nekoja decenija, mnogu od prisutnite studenti ovde mo`ebi }e stanat direktori, pa ovie kontakti }e gi iskoristat za da go {irat svojot biznis nadvor od nacionalnite granici. svojot biznis nadvor od nacionalnite granici”, istaknuva Polenakovi}. Ovaa inicijativa e poddr`ana od dekanot na Ma{inskiot fakultet, profesorot Anastas Ko~ov, i od makedonskite kompanii Makstil, Duferko, Mercedes, Gudalat, Tikve{, Sinalko, Mekdonalds i drugi.

ponedelnik - 04.07.2011 КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка Комерцијална банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка

3м 4,80% 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,60% 4,50%

6м 5,50% 5,50% 5,60% 4,80% 5,00% 5,50% 5,90%

24м 8,00% 5,00% 8,10% 5,00% 8,20% 8,50% 8,00%

36м 8,50% 7,90% 8,50% 5,00% 8,30% 9,00% 8,30%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка Комерцијална банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка

3м 2,50% 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70% 2,40%

6м 3,00% 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00% 3,00%

24м 4,50% 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20% 4,20%

36м 5,00% 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70% 4,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

1м 1,33% 128125% 0,19% 0,13%

камата 4,00% 5,50%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

10% 20% 13%

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,6125 42,5266 68,0801 50,2262 44,1224 45,5613

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5%

3м 1,55% 149063% 0,25% 0,18%

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Рочност СКИБОР МКДОНИА

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

преку ноќ 1 недела 2,26% 3,24% 2,11%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ ВО ОДДЕЛНИ ЗЕМЈИ

6м 1,79% 175813% 0,40% 0.23833%

12м 217,20% 213750% 0,73% 0.53667%

4% 3% 2% 1% 0% 01/10

1м 4,19%

3м 5,04%

Основна кам. стапка Стапка на инфлација 5,20% Народна банка на Македонија 4,00% 13,40% Народна банка на Србија 12,00% 2,50% Народна банка на Хрватска 6,00% 3,60% Централна банка на Црна Гора 2,20% Централна банка на Словенија

03/10

05/10

06/10

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 05.07.2011 / VTORNIK

MAKEDONSKATA BERZA SO NAJGOLEM RAST NA PROMETOT VO JIE

250% PORASNA PROMETOT NA BERZATA VO PRVITE [EST MESECI!

 Od {est berzi vo regionot, Makedonskata berza prvite {est meseci gi zavr{i so najgolem rast na vkupniot promet za rekordni 250%, kade {to klasi~noto trguvawe ima rast od 19,14% MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

akedonskata berza prvite {est meseci gi zavr{i so rekorden rast na vkupniot promet od 250%, {to ja stava na prvoto mesto me|u {est berzi vo Jugoisto~na Evropa. Ova go poka`uva sporedbenata analiza za polugodi{noto rabotewe na Makedonska berza, kade {to pokraj berzata vo Skopje se razgleduvani i berzite vo Belgrad, Zagreb, Saraevo, Bawa Luka, Qubqana i Sofija. “Vo prvite {est meseci godinava vkupniot promet porasna za 250%, od 29,5 milioni evra lani na 103 milioni evra godinava. Sepak, ovoj promet treba da se dekomponira, zatoa {to golemiot rast se dol`i na nekolku faktori, pred s$, na zgolemeniot broj blok-transakcii”, objasni glavniot izvr{en direktor na Makedonska berza Ivan [teriev. Spored nego, vo ovoj del godinava preku vkupno 32 blok-transakcii e ostvaren promet od 57 milioni evra, za razlika od istiot period lani koga so blok-transakcii se istrguvale 4,4 milioni evra. Klasi~noto trguvawe preku Besnet sistemot, vo prvite {est meseci godinava porasnalo za 19,14%, na vkupna suma od 29,9 milioni evra. Golemiot rast na vkup-

M

niot promet, e i poradi toa {to za razlika od lani, vo prvata polovina od godinava na Berzata ima{e i javni berzanski aukcii i edna javna ponuda na hartii od vrednost, odnosno novata emisija akcii na Komercijalna banka. Ako se analizira, pak, nivoto na glavniot berzanski indeks MBI-10 vo odnos na glavnite indeksi vo regionot zaedno so indeksot na Vienskata berza, }e se vidi deka MBI-10 so rast od 13,83% e na treto mesto od vkupno osum indeksi spored rastot. Najgolem rast vo prvite {est meseci godinava ima Belgradskiot indeks BELEX 15 od 14,76%, a vedna{ po nego e Sofiskiot indeks SOFIX, koj porasnal za 14,19%. Na ~etvrto mesto e indeksot na berzata vo Bawa Luka BIRS, koj porasna za 10,05%, potoa saraevskiot indeks SASE, ~ij rast e 9,60%, i zagrepskiot CROBEX, koj porasna za 5,68%. Golem pad vo prvite {est meseci godinava zabele`a indeksot na berzata vo Qubqana SBITOP od 12,71%, a namaluvawe od 4,74% ima i indeksot ATX na Vienskata berza. “Ako se gleda procentualnata promena na MBI-10 od 30 juni 2010 godina, taa e 6,99%, {to zna~i deka rastot na indeksot godinava go kompenzira minusot od vtorata polovina na minatata godina”, veli [teriev. Spored nego, vo vkupniot

SO RAST OD 13,83%, MBI 10 NA TRETO MESTO VO JIE % promena (jan-juni 2011)

Indeks

1. BELEX 15 2. SOFIX

14,76% % % 14,19%

3. MBI 10 4. BIRS

% 13,83% % 10,05%

5. SASE 6. CROBEX

% 9,60% % 5,68%

7. ATX 8. SBITOP

% -4,74% 1 -12,71

(Izvor: Makedonska berza) promet na Berzata i na- najvisokiot kaj kompanijata tamu dominiraat bankite Replek koj iznesuva 7,48%. so 61,03% u~estvo i udel vo Godinava 11 kompanii ispazarnata kapitalizacija platija dividendi vo vkupna od 32,25%. Zna~aen udel vrednost od 16,4 milioni vo prometot od 14,85% ima evra, {to e 20% pove}e vo zdravstvenata za{tita koja odnos na lani koga 9 komja opfa}a kompanijata Al- panii isplatija dividendi kaloid, ~ie u~estvo pak vo vo vrednost od 13,7 milpazarnata kapitalizacija ioni evra. Strukturata na iznesuva 20,91%. trguvaweto na Makedonskata “Interesno e {to sektorot berza vo prvite {est meseci, industrija, grade`ni{tvo poka`uva deka redovniot i logistika, koj u~estvuva pazar i natamu ima malo so 9,05% vo vkupniot pro- u~estvo od 3,89% vo vkupniot met, sektorski gledano, lani promet, iako akciite na ovoj ima{e najgolem rast od 52% pazar imaat potencijal da go na vkupnata neto-dobivka”, zgolemat obemot na trguvawe. potencira [teriev. Vo prometot vo prvite {est Toj oceni deka makedonskite meseci najgolem udel imaat kompanii imaat solidni blok-transakciite so 55,35%, dividendi prinosi, koi se dodeka oficijalniot pazar dvi`at od 3% vo prosek, do u~estvuva so 25,09%.

11

 PREGLED VESTI MAKEDONSKI TELEKOM DOBI NOV GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR aniel Sas v~era stapi na funkcijata glaven izvr{en direktor na Makedonski Telekom. Vo isto vreme, Sas ja prezema i funkcijata pretsedatel na Odborot na direktori na T-Mobile Makedonija AD. Noviot glaven izvr{en direktor na Makedonski Telekom, doa|a vo Makedonija od pozicijata ~len na Odborot na direktori na Crnogorski Telekom, pretsedatel na Odborot na direktori i pretsedatel na Menaxment Kolegiumot na Crnogorski Telekom. Za vreme na ~etirigodi{niot mandat, toj ja vode{e operativnata, organizaciskata i delovnata tranzicija na Crnogorski Telekom. Pod negovo rakovodstvo, kompanijata izrasna vo lider vo oblasta na inovacii i tehnologii nosej}i im novi, inovativni proizvodi na korisnicite, sledej}i gi sovremenite globalni telekomunikaciski trendovi. Vo svojata kariera, Sas bil na razli~ni menaxerski i finansiski rakovodni pozicii vo kompanii od avtomobilskata industrija, kako {to se Opel i GM Daewoo. Vo 2004 godina preminuva vo T-Online Hungary Plc, kako glaven direktor za finansii, pri {to za vreme na negoviot anga`man dava zna~aen pridones za rasprostranuvawe na {irokopojasniot Internet, edna od oblastite na delovnoto rabotewe na Ma|ar Telekom koja poka`uva najdinami~en razvoj. “Makedonski Telekom }e ostane lider na pazarot i nositel na promeni, inovacii i uspesi. ]e napravime s$, za da ispora~ame samo najdobroto kon na{ite korisnici, vrabotenite, gra|anite i na{ite akcioneri. Vo isto vreme, }e ja zadr`ime originalnosta kako prepoznatliva karakteristika na na{ata ponuda. Moderniot korisnik bara inovativni uslugi i produkti koi{to }e go zbogatat i olesnat negovoto sekojdnevie, a nie }e im izlezeme vo presret na site negovi barawa. O~ekuvam Makedonski Telekom i T-Mobile da gi vidam kako edni od najzna~ajnite igra~i, ne samo vo ramkite na bizniszaednicata, tuku i vo drugi razli~ni oblasti koi{to se od su{tinsko zna~ewe za razvojot na makedonskoto op{testvo”, izjavi Sas.

D

EVN KUPI 26% OD VERBUND

vstriskata energetska kompanija Evn, zaedno so Wien Energie odlu~ija da kupat 26% od akciite vo najgolemata konkurentska kompanija, Verbund. So ovoj poteg, avstriski Evn zna~itelno }e ja zajakne pozicijata na pazarot na energija ne samo vo Avstrija, tuku vo cela Evropa. Dvete kompanii imaat po 13% od akciite vo Verbund. Detali za cenata ne sakaat da dadat nutu od Evn Ag, nitu od Wien Energie, s$ do formalnoto potpi{uvawe na dogovorot. Avstriski Evn e prisuten vo zemjava od 2006 godina, preku Evn Makedonija, koga i ja kupija distribucijata od porane{no ESM. Evn e potencijalen investitor na dvete najgolemi hidrocentrali vo zemjava, Чebren i Gali{te, proekt za koj vo izminatite nekolku godini, Verbund be{e eden od naj`estokite rivali vo trkata za izgradba.

A

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 04.07.2011

МАКЕДОНСКА БЕРЗА

МБИ 10 2.585,69 МБИД 2.629,20 ОМБ 117,39

-0,07% -0,34% 0,07%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

12.582,80

1,36% 1,44%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи Податоците се однесуваат на01.07.2011

CAC 40 3.998,75

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 7.425,85

0,09%

Индекс на 30 најголеми германски компании котирани на Франкфуртска берза

NIKKEI 225 9.965,09

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 864,11

2.400

1,20%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза

МБИД

120

3.000

116

2.800

112

2.600

108

2.000

2.400

104

1.800

2.200

100

2.200

06/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

06/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

NASDAQ 100 2.361,39

1,56%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 63.394,30

1,59%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 6.020,16

SWISS 6.231,91

BELEX15 739,87

0,51%

-0,09%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

1,66% 0,28%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

-3,70%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.231,47

SOFIX 412,21

-0,23%

0,21%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 735,30

ATHEX 1.297,49

-0,85%

Креди банка

2,78 Соја Прот.

833,00 Ѓуро Ѓаковиќ Соларис

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 18.814,50

-1,18%

SASX 10 998,93

Главен индекс на Белградската берза

68,98

HANG SENG 22.770,50

ИНДЕКСИ РЕГИОН

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

АЗИЈА ИНДЕКСИ

0,98%

3.200

2.600

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

-0,21%

МБИ10

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.339,67

3.000

257,00 Сава

40.000,00 Искра Авто

16.800,00

-7,96%

77,00 Енергопроект

801,00

2,67% -4,07%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

9,11% -17,37%

Ексчелса

43,01

Ривиера Поре

220,50

-11,11%

Телеком Сло

71,50

Петрол

211,00

10/10

12/10

02/11

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

94,75$/барел BRENT

111,77$/барел

-0,70% -0,63%

ПРИРОДЕН ГАС

4,32$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

292.110$/галон

04/11

06/11

-1,21% -0,12%

ЗЛАТО 1.483,90$/унца СРЕБРО 33,86$/унца БАКАР 9434.75$/унца

МЕТАЛИ

-1,22% -2,73%

0,20%

НИКЕЛ 23097.50$/унца

АЛУМИНИУМ

2270.00$/унца ЧЕЛИК 565$/унца

-0,10% -3,00% /

7,50% -7,35%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА 2,56%

08/10

-0,84%

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

15,71%

06/10

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

Прогрес

ОМБ

ПЧЕНКА 640.60$/бушел

0,70%

ПЧЕНИЦА 584,40/бушел

-3,65%

КАФЕ 263,45$/бушел

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

СУРОВИНИ

1,84% -0,03% -0,72%

КАКАО 3,155.000/бушел

ШЕЌЕР 27,25$/бушел СОЈА 1.322,20$/бушел

0,13% 3,45% 1,22%

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг


Svet / Biznis / Politika

12

KAPITAL / 05.07.2011 / VTORNIK

 SVET

0-24 

...NEZADOVOLSTVO

...KAZABLANKA NA NOZE

...TRADICIONALNO

[trajkuva javniot sektor vo Velika Britanija

Potreba od novi reformi!

Proslaven denot na nezavisnosta vo SAD

oradi rigoroznite merki za {tedewe koi gi vovede vlaove}e od 1.000 lu|e v~era protestiraa vo marokanskite o ognomet i piknik tradicionalno i ovaa godina ameriP data na Dejvid Kameron, izminatiov vikend vo pove}e Pgradovi Rabat i Kazablanka, poradi izglasuvaweto na Skanskiot narod go odbele`a denot na nezavisnosta, ~etvrti gradovi od Velika Britanija javniot sektor {trajkuva{e i noviot Ustav na referendum, za koj smetaat deka ne gi nudi juli. Kako i sekoja godina vo ve~ernite ~asovi nad Belata na miren na~in go iska`a svoeto nezadovolstvo.

neophodnite reformi.

ku}a vo Va{ington ima{e bogat ognomet.

GRCIJA NA RASPRODA@BA!

SE PRODAVA SÈ - OD ZEMJA DO AVIONI

 Za da go dobie vtoriot paket-pomo{ od 120 milijardi evra, Grcija vo slednite nekolku godini }e prodade golem del od dr`avniot imot vo vrednost od 50 milijardi evra. Grcija na Evropejcite sega im li~i kako Isto~na Germanija po Vtorata svetska vojna, koga mora{e da mu se razdol`uva na svetot VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

igoroznite merki za {tedewe ne se dovolni i za da gi zakrpi dupkite vo buxetot, Grcija mora da prodade golem del od dr`avniot imot. Vladata na Jorgos Papandreu se nao|a pred mnogu golem predizvik, kako uspe{no da ja sprovede privatizacijata i da gi sobere potrebnite pari za da go namali dolgot. Na rasproda`ba e staveno s$ {to e vo dr`avna sopstvenost, od Erbas avioni, aerodromi, do vozovi, dr`avnata lotarija, udeli vo kazina, nekolku pristani{ta, monopolite od energetskiot sektor, nacionalnata po{ta, telekomunikaciskiot operator, akcii vo desetina banki, stotici kilometri pati{ta, stari olimpiski stadioni i ilijadnici hektari zemji{te, vlklu~uvaj}i i dobar del od ubaviot gr~ki breg! No, dilemata sega e dali }e se najdat kupuva~i i kolku tie bi bile spremni da platat za gr~kiot imot, koj e na rasproda`ba. Pokraj toa {to celiot

R

svet se soo~uva so ekonomski i finansiski problemi, proda`bata na dr`avniot imot na Grcija ja kompliciraat i neprijatelski nastroenite sindikati i gra|ani, koi vo s$ pogolem broj gi okupiraat ulicite na Atina. Za da bidat rabotite u{te polo{i, pove}eto kompanii koi vo momentov gi prodava Grcija na pazarot se nudat ve}e nekolku godnini, no nema zainteresirani kupuva~i. Od 2000 godina navamu, preku privatizacija na dr`aven imot Grcija sobra samo 10 milijardi evra. Sega mora da sobere petpati pove}e i toa za dvojno pokratko vreme. A na Grcija o~ajno & se brza da dojde do sve`i pari. “Kako rezulatat na ekonomskata i finansiskata sostojba, pazarot vo Grcija vo momentov ne e dobar za sproveduvawe privatizacija i proda`ba. Cenite na nedvi`nostite se mnogu niski, a targetiranata proda`ba }e bide te{ka cel za postignuvawe”, veli Janos Papantoniu, porane{en minister za finansii. Spored Petar Panajotis Mihalos, sopstvenik na agencija za nedvi`nosti od Atina, postoi golemo dr`avno portfolio koe

@AN-KLOD JUNKER PRETSEDATEL NA EVROZONATA Grcija se soo~uva so golemo ograni~uvawe na nejziniot suverenitet. Taa mora da go privatizira dr`avniot imot vo obem sli~en na rasproda`bata na firmite vo nekoga{na Isto~na Germanija na po~etokot od 1990-tite godini. Na Grcija, za pretstojniot bran privatizacija mo`ebi }e & bide potreben model po ugledot na germanskata Trejhand agencija, koja od 1990 do 1994 godina prodade 14.000 firmi.

e akumulirano niz vekovite. Toj nagasuva deka za Vladata }e bide te{ko da gi postigne targetiranite ceni. Negovata kompanija Sautist Grup raboti na proda`ba na dr`avnata `eleznica. Vo 2005 godina ja procenile nejzinata vrednost na 4,6 milijardi evra, a ovaa godina o~ekuvaat da ja prodadat za mnogu pomalku. EDINSTVEN IZBOR! Se ~ini deka Grcija ne ja ima{e na um rasproda`bata na dr`aven imot koga povtorno gi po~na pregovorite za vtoriot paket-pomo{ so EU i MMF, koj treba da ja spasi dr`avata od bankrot. Analiti~arite velat deka Grcija nema drug izbor osven da se obide preku proda`ba na dr`avniot imot da sobere pari i da ja namali zadol`enosta. Gr~kiot javen dolg ve}e dostignuva 340 milijardi evra, {to e 160% od bruto-doma{niot proizvod (BDP) na zemjata. I drugite ekonomski podatoci se o~ajno lo{i. Nevrabotenosta kaj mladite nadminuva 40%, a platite na vrabotenite vo poslednite dve godini se namaleni okolu 20%. Po izglasuvaweto na reformskiot paket-merki, Grcija mora da gi namali buxetskite tro{ewa za 28 milijardi evra, kako eden od uslovite zemjata da ja dobie baranata pomo{ od 120 milijardi evra. EU i MMF pred samo edna godina na Grcija & odobrija pomo{ od 110 milijardi evra. Sega, soglasno so novata programa za spas na zemjata i planovite za zabrzana privatizacija, Grcija do 2015 godina treba da sobere prihod od 50 milijardi evra. ZA TRI GODINI ]E NEMA DR@AVNI KOMPANII?! Na listata za celosna ili delumna proda`ba se pristani{tata vo Solun i Pirea, Dr`avnata lotarija, Dr`avnata kompanija za

NESTABILNIOT DINAR JA O[TETI SRPSKATA EKONOMIJA ZA MILIJARDA EVRA?! olemite oscilacii na kur- e osobeno va`na stabilnosta pazar.

G

sot na dinarot kon evroto najmnogu gi pogodi bankite, a golemi zagubi ostvarija gra|anite, no i ekonomijata vo celost, pi{uva srpskiot vesnik “Blic”. Spored mese~nite procenki, ekspertite prognoziraat deka kursnata razlika ja o{tetila srpskata ekonomija za okolu milijarda evra za eden mesec. Srpskite biznismeni istaknuvaat deka za niv

na kursot. “Podobro e da se zaklu~i kursot dinar/evro na 110 ili 120 dinari, no da ostane stabilen”, istakna Rodoqub Dra{kovi}, sopstvenik na kompanijata Svislajn. Srpskiot guverner Dejan [o{ki} ja smiruva javnosta. Toj istakna deka vo ovoj moment ne gleda soodvetna pri~ina za destabilizacija na devizniot

Kursot na dinarot vo posledniov mesec naglo oslabe, a potoa samo za eden den zajakna za re~isi dva dinari. Pri~ina za toa ekspertite gledaat vo novite uslovi za kreditirawe koi ja zgolemuvaat pobaruva~kata na srpskata valuta. Minatata nedela, dinarot zajakna nasproti evroto za 1,7%, so {to sredniot kurs dostigna okolu 100,5 dinari.

gas DEPA, gr~kite `eleznici TRAINOSE, kompanijata za iskopuvawe nikel LARCO. Ovie kompanii }e se prodavaat u{te godinava. Procenkite se deka vkupnite prihodi od proda`bata vo 2011 godina }e iznesuvaat od 3,5

do 5,5 milijardi evra. Edna od najdobrite celi za prezemawe slednata godina e noviot avtopat Egnatia-Odos. Od proda`bata na site kompanii vo 2012 godina e predvideno da se soberat od ~etiri do {est milijardi evra.

Za 2013 godina e ostaven najmal del od dr`avniot imot, koga se planira da se soberat od 4,5 do 5,5 milijardi evra. S$ na s$, za tri godini Grcija treba da prodade dr`aven imot vo vrednost od 12 do 17 milijardi evra.

NESTLE SE [IRI VO KINA vajcarskata prehranbena grupacija Nestle e vo pregovori za prezemawe na kineskiot proizvoditel na kola~iwa Hsu Fu Chi International za okolu 2,6 milijardi dolari, doznava Blumberg od neoficijalni izvori. Transakcijata e vo podgotvitelna faza i s$ u{te ne e zavr{ena. Od Nestle ne gi komentiraat pazarnite {pekulacii, dodeka od kineskata kompanija ne bile

[

dostapni za informacii, pi{uva Blumberg. Hsu Fu Chi International prodava kola~iwa, torti i bonboni. Kompanijata e osnovana vo 1992 godina, a vo me|uvreme se razviva vo eden od najgolemite kineski prodava~i na konditoriski proizvodi. Nestle dosega go pleplavi amerikanskiot pazar so sopstvenite proizvodi. Neodamna, vo Srbija go prezede

prehranbeniot gigant Centroproizvod. Istovremeno, najsilen rast i razvoj na delovnoto rabotewe postigna vo segmentot so hrana i pijalaci vo brzoraste~kite ekonomii, osobeno vo Azija. So postojanite investicii vo {irewe na mre`ata na kompanijata, menaxerskiot tim na Nestle o~ekuva ogromen rast na prihodite vo Azija, Afrika i Evropa vo narednata dekada.


Fun Business

KAPITAL / 05.07.2011 / VTORNIK

13

\OKOVI] GO OSTVARI SONOT OD DETSTVOTO - PRV VO SVETOT

NOLE ZA PRETSEDATEL

 Neverojaten r j talent,, genijalna j inteli inteligencija, igencija c ja, j , psiholo{ka stabilnost,, ~eli~na volja, j , golema disciplina, d c , no no i sposobnost sp posobnost da d ne “leta vo oblaci”,, ia oblaci iako o us uspehot e o mu doz dozvoluva olu a – toa oa see glavnite la i e osobini osobi i na a prr vorangiraniot r r teniser r vo svetot vo momentot, mo omentot ot,, Novak \okovi},, so koi go opi{uvaat negovite najbliski prijatel prijateli. li Srb Srbija, bija pak, pak vo ovoj mentalen profil go gleda idealniot pretsedatel, ~ovek koj cvrsto }e ja vodi zemjata vo novi uspesi, isto kolku {to cvrsto go dr`i reketot ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

everojaten talent, genijalna inteligencija, psiholo{ka stabilnost, ~eli~na volja, golema disciplina, no i sposobnost da ne “leta vo oblaci”, iako uspehot mu dozvoluva – toa se glavnite osobini na prvorangiraniot teniser vo svetot vo momentot, Novak \okovi}, so koi go opi{uvaat negovite najbliski prijateli. Srbija, pak, vo ovoj mentalen profil go gleda idealniot pretsedatel, ~ovek koj cvrsto }e ja vodi zemjata vo novi uspesi, isto kolku {to cvrsto go dr`i i reketot. Nole stana tolku popoluaren vo Srbija {to koga bi se kandidiral za pretsedatel, so sigurnost bi pobedil na izborite. So golema lesnotija, no i u`ivawe srpskiot teniser gi osvoi trite setovi vo finaleto na Vimbldon protiv [panecot Rafael Nadal. Pretsedatelot na Srbija, Boris Tadi}, pobedni~ki gi krena racete vo vis, semejstvoto \okovi} so solzi vo o~ite svedo~e{e na ispi{uvaweto na istorija vo tenisot, a Nole se prekrsti, legna na terenot i zagrizuvaj}i od trevata go do`ivea momentot {to go sonuva{e u{te kako dete. Vimbldon zabele`a neverojatna demonstracija na vladeewe na duhot nad silata. “Uspeav da go ispolnam sonot od detstvoto i toa za tri dena. Ova e najdobriot moment vo mojata kariera, za ova trenirav sekoj den, mojot `ivot be{e tenisot. Sekoj sportist kopnee da bide najdobar, a faktot {to jas uspeav vo toa e neverojaten.

N

Nemam zborovi da opi{am kako ako se ~uvstvuvam”, izjavi gordiot pobednik bednik na Vimbldon, so {to ja prekina erata na Federer i Nadal. Triumfot na \okovi} sozdade euforija i voodu{evuvawe kaj publikata na Vimbldon – gi razne`ni duri i ladnite Britanci, gi natera i [pancite da mu se raduvaat na negoviot pehar, a pretsedatelot Tadi} prizna deka za malku }e umrel od vozbuda. Za nego, Novak e heroj vo koj treba da se ogledaat site mladi lu|e na Balkanot i dokaz kako upornosta mo`e da ve dovede do svetskiot vrv. “Jas vedna{ bi mu go otstapil moeto mesto na \okovi} ili nekoj kako nego. Ne mo`e da se opi{e kolku negoviot uspeh & zna~i na na{ata zemja. Dolgo stradavme i bevme pod ogromen pritisok. Ova e uspeh za site na{i lu|e vo Srbija, Hrvatska, Slovenija, Makedonija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina. Ne znam kako da mu se zablagodaram na Novak za toa {to go napravi za na{iot narod”, izjavi Tadi}. Vedna{ po zavr{uvaweto na vozbudliviot finalen me~ na Vimbldon, eksplozii od komentari i voodu{evuvawa gi preplavija i socijalnite mre`i. Makedoncite mu se raduvaa na uspehot na Nole kako na svoj. Na naslovnite stranici na svetskite mediumi osamnaa naslovi koi go veli~at superiorniot teniser koj zavladea na listata na najdobrite.

NOLE TRENIRAL I DODEKA NATO GO BOMBARDIRA[E BELGRAD “Sakam da stanam svetski {ampion”, jasno i glasno izjavi sedumgodi{no detence so bejzbol kap~e na glavata svrteno naopaku i teniski reket

 Peharot za pobeda na Vimbldon, {to mu donese na Nole nagrada od 1,1 milioni britanski funti. pomina te`ok pat od detstvoto za da stigne do vrvot na svojata vr kariera. Kako dete kar rastel na Kopaonik rast ju`na Srbija, kade vo ju` roditeli {to negovite neg no ve} imale restoran, r e na 12 godini moral otide vo Minda otid daleku od svojot hen, da dom i od semejtvoto za da trenira vo presti`nata teniska {kola na Nikola Pili}.

 Nole go simna od tronot [panecot Rafael Nadal i stana najdobar svetski teniser. vo rakata. Toa e Novak \okovi}, koj v~era go ostvari svojot son. So 13.285 poeni na ATP listata, Nole stana najdobriot svetski reket, ostavaj}i go Nadal zad sebe. Dvaeset i ~etiri godi{niot teniser

“Vo momentot koga legnav na trevata na Vimbldon, bezbroj sliki i spomeni, cela kariera mi pomina niz glava. Uspehot vi go odmotuva celiot film, se se}avate s$ {to ste pominale za da stignete do tuka. Ne e lesen patot, no

NOVAK STANUVA POPULARNO IME VO SRBIJA aj~esto ma{ko ime vo poslednite ~etiri godini vo Srbija e Novak. Od po~etokot na godinata, samo vo Belgrad 37 mom~iwa go dobile ova ime. Spored statisti~kata slu`ba, nema da bide iznenaduvawe dokolku imeto Novak se najde na prvoto mesto na listata najpopularni imiwa, {to se dol`i na golemite uspesi na teniserot Novak \okovi}.

N

PROSLAVA NA BALKANSKI NA^IN, SO RAKIJA ako kako profesionalen sportist Novak \okovi} odbiva da konsumira alkohol, po negoviot istoriski uspeh na Vimbldon re{i da gi prekr{i pravilata. Na novinarite im objasni deka }e slavi kako {to se slavi na Balkanot i vo negovata zemja, so doma{na rakija. Vo ~est na najgolemiot uspeh {to go postignal nekoj srpski sportist, Srbija mu priredi veli~estven pre~ek na \okovi} so golema zabava na plo{tadot vo Belgrad.

I

mora da se borite za toa {to sakate da go postignete. Ima{e navistina te{ki momenti, denovi koga vo mojata zemja se vodea vojni i se bombardiraa gradovi, no pote{kiot pat n$ napravi posilni”, komentira Nole. \okovi} moral da trenira vo bazen, a treninzite prekinuvale samo vo momentite koga se palele alarmite za trevoga poradi bombardiraweto na NATO vrz Srbija vo 1999 godina. No, uspea da gi pobedi site balkanski vojni, gi nadmina site problemi i ograni~uvawa poradi lo{ata tensika infrastruktura vo Srbija, a tenisot od najnepopularen go napravi omilen sport vo zemjata. “Klu~ na uspehot na Novak e napornata rabota, no i mnogu odrekuvawa nesvojstveni za negovite godini”, izjavi negoviot trener Pili}. “Nikoga{ nema da go zaboravam denot koga ~etirigodi{no detence dojde vo mojot leten kamp za mladi teniseri. Go pra{av {to saka da stane koga }e porasne, a toj bez razmisluvawe mi re~e: najdobar teniser na svetot”, veli prviot trener na \okovi}, Jelena Gen~i}. So posledniot triumf na Vimbldon, Nole osvoi osum turniri od po~etokot na godinava, so {to zaraboti pove} e od 7,5 milioni dolari. Titulata od Vimbldon e vtora grend-slem vo negovata kariera otkako vo januari go osvoi turnirot Australian open. I tuka ne zastanuva. Ve}e vo petok Nole planira da patuva vo [vedska, kade {to treba da igra na Davis cup.

 Sakam da stanam svetski {ampion”, jasno i glasno izjavi Nole koga ima{e sedum godini, so bejzbol kap~e na glavata i teniski reket vo rakata.

 Poznatiot holivudski akter Rade [erbexija dojde na Vimbldon da mu se raduva na svetskiot uspeh na svojot zemjak.

 “Jas vedna{ bi mu go otstapil moeto mesto na \okovi}”, re~e srpskiot pretsedatel Boris Tadi} i prizna deka za malku “}e umrel od vozbuda” gledaj}i go finaleto na Vimbldon.

 Jelena Risti}, dolgogodi{nata devojka na Nole, be{e so nego vo London vo tekot na celiot turnir. Ne uspea da gi zadr`i solzite koga toj go digna pobedni~kiot pehar.


Feqton

14

NAJGOLEMITE MODERNI GRADBI VO SVETOT:

MOSTOT QINGDAO HAIWAN

KAPITAL / 05.07.2011 / VTORNIK

17

Po~ituvani ~itateli, „Kapital” zapo~na so nov feqton: „Najgolemite moderni gradbi vo svetot”. Ne propu{tajte gi fantasti~nite prikazni za toa kako se gradea najgolemite mostovi, brani, oblakoderi, i ostanatite megaobjekti poslednive nekolku decenii.

SPOMENIK NA EKONOMSKIOT PROSPERITET PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ina ve}e ne e zavisna od za zapadnite eksperti za sofisticirani proekti kako {to e neodamna otvoreniot most Qingdao Haiwan, koj ima avtopat so {est lenti i dol`ina od 42,5 kilometri. Golemata gradba koja go povrzuva centarot na primorskiot grad Kingdao od isto~nata kineska provincija [andong, so predgradieto Huangdao, protegaj}i se preku sinite vodi na zalivot Xiao`ou, bez nikakva maka mo`e da premine preku Angliskiot Kanal. Samiot razmer na mostot go otkriva napredokot koj go postignale kineskite in`eneri vo poslednive godini. Izgraden za samo ~etiri godini mostot Qingdao Haiwan se potpira na pove}e od 5.200 stolbovi, a dizajniran e od grupacijata [andong Gausu. Po oficijalnoto otvorawe koe se slu~i na 30 minatiot mesec, svetot dozna deka se raboti za investicija vredna 60 milijardi evra, koja najmalku treba da se vrati preku naplatata na patarina za pove} e od 30.000 avtomobili dnevno, kolku {to se predviduva deka

K

Pred r pomalkuu od edna nedela vo Kina oficif jjalno se otvori r najdolgiot j most na svetot. Osvojuvaj}i ju j go noviot rekord, r r , svetskite lideri r vo ekonomijata i brziot razvoj u{te edna{ gi poka`aa svoite ambicii za “premostuvawe” na sekoja pre~ka {to }e im zastane na patot }e tranzitiraat preku ovoj most. A deka o~ekuvanata brojka avtomobili }e bide postignata, govori i samiot fakt deka so igzradbata na mostot, patuvaweto me|u gradot Kingdao i golemoto predgradie Huangdao e namaleno za 20 do 30 minuti. Najmalku 10.000 rabotnici podeleni vo dva tima denono}no rabotea na izgradbata na mostot, koja po~na od dvata kraja na strukturata, a sredinata be{e povrzana vo poslednite denovi od januari godinava. Pri izgradbata bea upotrebeni neverojatni 450.000 toni ~elik, (koli~estvo so koe mo`at da se izgradat re~isi 65 Ajfelovi kuli!) i 2,3 milioni metri kubni beton (so koi bi mo`ele da se ispolnat 3.800 olimpiski bazeni). Kineskite oficijalni lica izjavija deka mostot }e bide dovolno silen da izdr`i zemjotres so ja~ina od 8 stepeni, tajfuni ili udar od vozilo so te`ina od 300.000 toni. Inaku, ekonomijata vo

Kingdao raste za 16% godi{no i ova e eden od najbrzoraste~kite i najprosperitetnite gradovi vo Kina. Vo Kingdao se nao|a i glavnoto pristani{te na kineskata mornarica i domot na najpoznatoto kinesko pivo, Cingtao, a gradot be{e doma}in i na plove~kite nastani za vreme na Olimpijadata vo Peking vo 2008 godina. Kingdao kratok period bil pod okupacija na Germanija, od 1898 do 1914 godina. Negovata me{avina od vili i crkvi vo evropski stil od po~etokot na 20-tiot vek, peso~nite pla`i i dobrata morska hrana go pravat edno od najpopularnite doma{ni turisti~ki destinacii vo poslednive godini. Isto taka, pretstavuva mo{ne posakuvano mesto za `iveewe. Edna kineska anketa od 2009 godina go proglasi Kingdao kako najpovolen grad za `iveewe vo Kina. @itelite na Kingdao ja pozdravija izgradbata na mostot kako dolgoo~ekuvano ~udo.

TEKOVNO SOOP[TENIE NA STOPANSKA BANKA AD – SKOPJE Vrz osnova na ~len 158 od Zakonot za hartii od vrednost, Stopanska banka AD – Skopje go objavuva slednoto tekovno soop{tenie: na den 01.07.2011 godina g-din Konstantinos Bratos i g-din Antonios Karas podnesoa ostavka od funkcijata ~len na Nadzorniot odbor na Stopanska banka AD - Skopje. K O M E R C I J A L E N

O G L A S

“Mnogu sum sre}en {to mostot e gotov. Po stariot pat me|u Kingdao i Huangdao ima premnogu soobra}aj, a sega moite patuvawa }e bidat mnogu polesni. Nie sme turisti~ki grad so prekrasni pla`i, pa zatoa e va`no da imame dobri transportni vrski”, izjavi eden od `itelite na gradot na sina.com, najgolemiot kineski internet-portal. No, `itelite od drugite delovi na Kina gi osudija ogromnite tro{oci za mostot, osobeno poradi toa {to ja namaluva oddale~enosta me|u Kingdao i Huangdao za samo 30,5 kilometri. “Da potro{i{ milijardi samo za da za{tedi{ 20 minuti vozewe e zaludno rasfrlawe so parite na lu|eto koi pla}aat danok. Ova e samo proekt za {ou, koj }e go podobri ugledot na gradona~alnikot na [andong”, se po`ali eden komentator od provincijata Xilin vo severoisto~niot del na Kina. No kako i da e, Kina e ve}e dom na sedum od desette

POSVETENOST

S

najdolgi svetski mostovi, vklu~uvaj}i go i najdolgiot, `elezni~kiot most DanjangKun{an so dol`ina od 164 kilometri, koj minuva nad kopno i nad voda vo blizina na [angaj. Sepak, samo mosotot Qingdao Haiwan na sve~enoto otvorawe pred edna nedela ja ima{e ~esta vedna{ da vleze vo Ginisovata kniga na rekordi kako Najgolemiot paten most vo svetot. Na ova ne ostanaa ramnodu{ni Amerikancite, bidej}i so noviot most, Kinezite im go zedoa Ginisoviot rekord. Imeno, sopstvenicite na mostot nad ezeroto Pontchartrain Causeway vo amerikanskata dr`ava Luizijana, odnosno mostot koj do otvoraweto na kineskoto ~udo od most va`e{e za rekorder vo dol`ina, ne se soglasuvaat so tvrdeweto deka Qingdao Haiwan e najdolgiot most na svetot. Sepak, ova tvrdewe go temelat na “advokatski” zabele{ki, odnosno spored niv, toa {to vo titulata stoi “Najdolg

paten most {to se nao|a nad vodena povr{ina”, za niv e pri~ina za barawe zamerki. No, kako? Spored nivnite procenki, od Jiaozhou Bay fizi~ki nad vodata pominuvaat samo 25,5 kilometri, a preminuvaj}i go mostot vo Luizijana, pak, prakti~no izminuvate 38 kilometri nad voda. Sepak, na krajot se poka`a deka metodologijata na Amerikancite ne e prifatliva, bidej}i vo nea ne se zemeni predvid merkite na zaobikoluvawata na mostot vo Kina, {to se razbira deka patniot del go pravat mnogu pogolem od gorespomenatata kilometra`a. Isto taka, rekordot vo Ginis ne e tolku determiniran od pra{aweto za toa kolku nekoj most pominuva nad voda, tuku ednostavno se dodeluva na najdolgite mostovi. Vo sledniot broj na “Kapital” pro~itajte ne{to pove}e za kulata Kanton, edna od najvisokite kuli vo svetot koja slu`i kako nositel na TV predavatel

hangodong Gaosu Group e dr`avno pretprijatie vo Kina, koe raboti so izgradba i menaxment na transportnata infrastruktura na dr`avata. Negov sopstvenik e lokalnata vlast od provincijata [andong, a samoto pretprijatie igra glavna uloga vo razvojot i menaxiraweto so pati{tata, aerodromite, kako i pristani{tata vo provincijata. Minatogodi{niot profit koj go prijavi pretprijatieto iznesuva 590 milioni dolari, so {to ovaa “provinciska” kompanija e najproifitabilnata od nejzinata bran{a vo Kina. Iako e formirana u{te vo 1997 godina, dene{noto ime na kompanijata e od 2008 godina. Pokraj mostot Qingdao Haiwan, ova pretprijatie e zaslu`no i za izgradba na iljadnici kilometri pati{ta vo kineskata provincija. Ve}e ~etvrta godina po red toa e del od listata na “500 najsilni kompanii vo Kina”.


KAPITAL / 05.07.2011 / VTORNIK

Obuki / Menaxment / Jazici

15


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


322-05.07.2011