Issuu on Google+

petok. 01 juli. 2011 (weekend izdanie) МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.590,88 МБИД 2.639,56

ОМБ 117,44

INTERVIEW

-0,19% -0,07% 0,03%

BOJKO BORISOV BUGARSKIOT PREMIER ZA SOFISKI "TRUD"

Da ne stanev gradona~alnik na Sofija }e otidev vo kanalot‰

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61,62 42,72 68,48

petok-01 - sabota-02 - nedela-03. juli. 2011 | broj 320 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

WWW.KAPITAL.MK

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

 STRANA 8 NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

petok / weekend. 01 juli. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

3.000

ATINA KAKO BEJRUT

МБИ10

0,19%

2.800 2.600 2.400 2.200 2.000

1.800 06/10

Nikoj ne veruva deka Grcija }e se spasi!

09/10

12/10

03/11

06/11

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

470 evra mito ~ini usluga na makedonski {alter  STRANA 2-3

KOLUMNA

AFRODITA BOGESKA PROKREDIT BANKA

STRUKTURATA NA KAMATNITE STAPKI VLIJAE NA ODLUKATA ZA KORISTEWE KREDIT  STRANA 10

KOLUMNA

MARJAN PETRESKI

ISTO^NO OD RAJOT

 STRANA 14

VOVEDNIK BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA

 STRANA 16-17

RASPAD NA EVROZONATA  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 01 JULI 2011

RASPAЃAWE NA EVROZONATA

G

Gr~kite parlamentarci gi usvoija merkite za {tedewe. Grcija na kratko se spasi od bankrot koj bez donesuvawe na ovie merki za {tedewe }e se slu~e{e do sredinata na juli. I evropskite lideri mo`at na kratko da zdivnat. Kupija u{te malku vreme za da najdat objasnuvawe i pari za noviot spasuva~ki zaem od 120 milijardi evra, koj Grcija go bara za da ne proglasi bankrot. No, pekolot za Grcija doprva po~nuva. Atina po~nuva s$ pove}e da li~i na Bejrut. Na gra|anite koi dosega protestiraa za da go spre~at donesuvaweto na merkite za {tedewe doprva }e im stane jasno {to zna~i sproveduvaweto na tie merki vo praktika. A tie predviduvaat za{tedi vo buxetot od 28 milijardi evra preku kratewe na plati i razni socijalni pridobivki, no i zgolemuvawe na danoci. Sproveduvaweto na reformite }e odi mnogu te{ko. A gr~kite politi~ari gi vetija ovie merki na evropskite politi~ari i na me|unarodnite kreditori, zaedno so proda`bata na dr`aven imot vreden 50 milijardi evra, kako uslov da gi dobijat parite. No, re~isi nikoj ne veruva deka Grcija navistina }e se spasi, odnosno deka }e gi sprovede ovie reformi. I minatata godina, koga Grcija dobi pomo{ od 110 milijardi evra, gr~kite i evropskite lideri go ubeduvaa svetot deka za edna godina Grcija }e gi napravi potrebnite reformi i }e mo`e sama da si go otpla}a dolgot i da se zadol`uva na

me|unarodnite finansiski pazari. Zo{to nekoj bi veruval deka Grcija ovojpat navistina }e gi napravi potrebnite reformi i }e go stegne kai{ot? Koga ve}e site znaat deka Grcija duri gi la`irala podatocite za vlez vo evrozonata, a so godini nekoj ja toleriral da se zadol`uva mnogu pove}e otkolku {to ima kapacitet da vra}a. O~igledno e deka prekr{uvaweto na site mo`ni t.n. Mastri{ki kriteriumi od strana na Grcija, na koi po~iva evrozonata i evroto kako zaedni~ka evropska valuta, nekoj svesno go toleriral so godini. A toa ne samo {to poka`uva deka tie vo praktika ne funkcioniraat, tuku go doveduva vo pra{awe celiot proekt na evrozonata i evropskata valuta, evroto. Zatoa, ne e za ~udewe {to germanskiot kancelar, Angela Merkel i francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, so site sili se trudat da ja spasat Grcija. Za{to spasot na Grcija ne e samo solidaren spas na edna evropska dr`ava, tuku spas na evroto. A evroto najmnogu korist im nosi na Germanija i na Francija, glavnite idejni tvorci na evrozonata i na evroto. [to bi bila Germanija da ne se evroto i Evropskata unija? Samo edna zemja so 80 milioni `iteli, re~isi kolku i Turcija, i so BDP ist kolku i toj na Indija. A {to bi bila Francija bez da ja ima mo}ta koja & ja nosi liderskata uloga vo proektot nare~en Evropska unija? Zatoa i ne treba da za~uduvaat pesimisti~kite prognozi na mnogu poznati ekonomisti deka bankrotot na Grcija mo`e da sozdade mnogu pogolemi potresi i {teti vo sporedba so posledicite koi svetskata ekonomija gi po~uvstvuva od bankrotot na Leman

BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

braders, koj se smeta za po~etok na svetskata ekonomska kriza vo 2008 godina. I deka bankrotot na Grcija e po~etok na propa|aweto na evroto. Zatoa, bankrotot na mnogu golemi i poznati evropski banki, {to mo`e da se slu~i so bankrotot na Grcija, se ~ini e najmalata {teta od gr~kata tragedija. O~ite na svetskata javnost sega povtorno se svrteni kon Brisel, kade {to vikendov se sre}avaat evropskite ministri za finansii za da najdat pari za noviot spasuva~ki paket za Grcija. No, duri i da gi najdat potrebnite pari, za tri godini dostasuva nov dolg za vra}awe od 580 milijardi evra, koi Grcija gi zemala od me|unarodni banki i kreditori preku izdavawe obvrznici. Toa se mnogu pari za vra}awe ako se znae deka gr~kata ekonomija godi{no sozdava 300 milijardi evra, a gr~kata dr`ava tro{i polovina od toa. Zatoa, mnogumina se uvereni deka obidite da se spasi Grcija od dol`ni~kata kriza preku novo zadol`uvawe e kako da mu frlate voda na davenik. Ednostavno, Grcija ne mo`e da se spasi od bankrot. Klu~noto pra{awe sega e dali evrozonata mo`e da se spasi?

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

9.363

olari za metri~ki ton v~era dostigna cenata na bakarot za isporaka po tri meseci na Londonskata berza, {to e najvisoka cena na bakarot vo poslednite dva meseci. Usvojuvaweto na planot za ekonomski merki za {tedewe od strana na gr~kiot Parlament go namali stravuvawato na investitorite od mo`en bankrot na Grcija i od destabilizacija na bankarskiot sektor. Ovaa cena na bakarot e za 43 dolari, odnosno 0,5% povisoka od zav~era{nata i najvisoka od 3. maj. Na rastot na cenata na bakarot vlijae{e i slabeeweto na dolarot, pojava koja po pravilo ja pottiknuva pobaruva~kata za surovini, kako alternativna investicija. Indeksot na dolarot vo odnos na {este ostanati vode~ki svetski valuti v~era se namali za 0,6%, {to pretstavuva negovo slabeewe tret den po red.

Д

SKANDALOZNO: MAKEDONSKATA ADMINIS

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 01.07.2011 / PETOK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

470 EVRA MITO MAKEDONSKI

vo Srbija 165 evra KATERINA SINADINOVSKA evra, i vo Bosna i Hercegovina sinadinovska@kapital.com.mk

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

M

Makedonija ima najkorumpirana administracija na celiot Balkan, poka`a najnovoto istra`uvawe na Kancelarijata na Obedinetite nacii za droga i kriminal, do koe ekskluzivno dojde “Kapital”. Skandaloznite soznanija poka`uvaat deka Makedoncite gi podmituvaat javnite slu`benici za da im zavr{at nekakva usluga so po 470 evra, {to e deset pati pove}e od mitoto {to go zemaat, na primer, administrativcite vo Albanija. Od zemjite vo regionot najblisku do Makedonija po korumpiranost e Hrvatska, no i tamu gra|anite za mito tro{at re~isi dvojno pomalku - prose~no po 280 evra. Vo Crna Gora toj prosek iznesuva 233 evra, vo Kosovo 179

112 evra. Zastra{uva~ki e podatokot deka vo Makedonija korupcijata najmalku se prijavuva i e tolku odoma} ena {to gra|anite ve}e ne ja ni percipiraat kako problem. Duri i tie {to se svesni {to s$ e korupcija ne ja prijavuvaat, bidej}i smetaat deka nema ni{to da postignat so toa. Lekar e najkorumpirana profesija - 57% od gra|anite barem edna{ vo poslednata godina podmitile koga dobivale lekarski pomo{. Potoa sleduvaat policajcite,

VOISLAV ZAFIROVSKI

koi 35% od gra|anite gi podmituvale za da izbegnat pla}awe kazna ili barem da dobijat nekakov “popust”. Duri i medicinskite sestri ne se otporni na ovaa pojava – vo 33% od slu~aite tie barale mito. Korupcijata e zastapena vo golema mera i kaj op{tinskite slu`benici,

DRAGAN MALINOVSKI

PRETSEDATEL NA ANTIKORUPCISKATA KOMISIJA

PORANEШEN ^LEN NA ANTIKORUPCISKATA KOMISIJA

“Nie go dobivme istra`uvaweto za zastapenosta na korupcijata na Balkanot i ve}e gi analizirame podatocite za Makedonija, a potoa }e zazememe stav. Vo me|uvreme, gi sproveduvame dr`avnite programi za otkrivawe i spre~uvawe na korupcijata vo javnite institucii.”

“Selektivnata borba protiv korupcijata e isto taka korupcija. Ne mo`e da se borite so podmiteni niski slu`benici i od toa da pravite spektakl (iako, sekako, taa borba e neminovna), a vo isto vreme “xambo–skandali” za pronevereni milionski sumi da ostanat bez nikakva razvrska.”




Navigator

KAPITAL / 01.07.2011 / PETOK

 LIDERI

3

 NE IM BE[E DENOT

BOJKO BORISOV

TRAJAN BASESKU

PJER ANRI GURGON

IVO SANADER

se gradat pati{ta a borba protiv korupcijata {te 10 milioni evra Timaaka Bugarija do 2020 godina }e Z romanskiot pretsedatel У crni pari na smetki sedum novi avtopati{ta }e se otka`e dve godini od vo {vajcarski banki, mu

gi ostavi patnicE{toriteFrans na aerodromite zatoa pove}e od sto letovi bea

i sedum brzi, za {to }e bara 2,5 milijardi evra od Evropskata unija

otka`ani poradi {trajk na vrabotenite vo kompanijata, koi baraat pogolemi plati

mandatot ako Parlamentot dozvoli korumpiranite pratenici da odat na sud

otkrija istra`nite organi na porane{niot hrvatski premier

STRACIJA NAJKORUMPIRANA NA BALKANOT

O ^INI USLUGA NA [ALTER Izve{tajot na Obedinetite nacii, do koj ekskluzivno dojde “Kapital”, poka`uva deka Makedonija e zemja-lider po korupcija na Balkanot. Makedoncite gi podmituvaat javnite slu`benici so po 470 evra, {to e deset pati pove}e od mitoto {to go zemaat, na primer, administrativcite vo Albanija. Najblisku do Makedonija po korumpiranost e Hrvatska, no i tamu gra|anite za mito tro{at re~isi dvojno pomalku - prose~no po 280 evra

 POBEDNIK

EKONOMSKI RAST OD 11%

D

Dodeka EU se bori so dol`ni~kata kriza, turskata ekonomija bele`i bum. Premierot Rexep Taip Erdogan go po~na noviot mandat so impresivni ostvaruvawa vo ekonomijata – godi{en rast od 11% vo prviot kvartal. So toa Turcija e lider od zemjite vo Evropa ~ija ekonomija raste pobrzo od site drugi. Oblakoderite vo finansiskite kvartovi vo Istanbul koi se protegaat kon neboto kako xinovi so stakleni mantili i golemite reklamni panoa pred gradili{tata svedo~at deka vo Turcija se gradat novi sedi{ta na firmi, kancelarii, banki. V~udoviduva~ki e kolku brzo turskata ekonomija zakrepna od kriznata 2009 godina. Uspehot na turskata ekonomija e va`na tema i za svetskata javnost, bidej}i se o~ekuva deka vo naredniot period }e go odredi ekonomskiot pravec

REXEP TAIP ERDOGAN vo svetot. Bruto-doma{niot prozivod ~ija vrednost nadmina 700 milijardi dolari, izvoz od 113 milijardi i 23 milijardi dolari od turizam se brojki koi zaslu`uvaat golemo vnimanie vo svetot i doka`uvaat deka Turcija e dr`ava so edna od najvitalnite ekonomii vo svetot. Vo tekot na izminatite dvaeset godini Turcija napravi golem broj reformi koi ja zacvrstija nejzinata demokratija i stopanstvoto. Po dvete ekonomski krizi vo 2000 i 2001 godina turskata Vlada i MMF donesoa programa za ekonomsko zazdravuvawe. Rezultatot na reformite be{e zna~aen, kako i ekonomskiot rast i zgolemuvaweto na izvozot.



 GUBITNIK

BEZ KOMENTAR! NA^INI NA PODMITUVAWE 0%

PRI^INI ZA PODMITUVAWE

10%

20%

30%

40%

50%

45,4%

KE[

24,6%

HRANA I PIJALOCI DRUGI STOKI

9,3%

KONTRA USLUGA

9,0%

0%

10%

12,1%

ZAVR[UVAWE NA PROCEDURA

11,8%

ZA PODOBAR TRETMAN

11,2%

50%

60%

9,4% 3,0% 1,3%

DOBIVAWE INFORMACII

VREME NA PODMITUVAWE NA SLU@BENICI 4,0%

40%

49,6%

BEZ POSEBNA PRI^INA

IZBEGNUVAWE TRO[OCI ZA

4,8%

30%

ZABRZUVAWE NA PROCEDURI

IZBEGNUVAWE NA PARI^NA KAZNA

VREDNI PODAROCI

20%

NA^INI NA BARAWE NA MITO 0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

PRED USLUGATA NEPOSREDNO PRED USLUGATA

23,9% 43,2%

21,4% 7,4%

ISTOVREMENO

JAVNIOT SLU@BENIK EKSPLICITNO POBARAL

PO ZAVR[UVAWE NA USLUGA

JAVNIOT SLU@BENIK IMPLICITNO POBARAL

 Re~isi vo site zemji slu`benicite se podmituvaat so pari vo gotovo, no s$ po~esto gra|anite potkupuvaat i so hrana, pijalaci, skapoceni predmeti ili nudat kontrausluga za dobro zavr{enata rabota. Interesno e {to najgolem del od niv mitoto go pla}aat u{te pred da bide zavr{ena rabota. Del od niv podmituvaat vo momentot koga uslugata }e se ispora~a, a pomalku duri otkako }e go dobijat toa {to go sakaat. Frapanten e podatokot deka duri tretina od ispitanicite vo istra`uvaweto ka`ale deka mitoto kako neizbe`na forma na “pre`ivuvawe” go ponudile sami, bez voop{to (ili u{te pred) toa da im bide pobarano

25,3% 22,1%

NE SE SE]AVAM TRETA STRANA EKSPLICITNO POBARALA

nastavnicite, sudiite i dano~nite inspektori.

32,4%

GRA\ANITE PONUDILE MITO

od slu`benikot, a vo 50% od slu~aite slu`benicite direktno baraat nadomest za uslugata (ili rabotata) {to treba da ja zavr{at ili toa go napravile na suptilen na~in, koga vo zaviena forma im davaat do znaewe na gra|anite deka potrebno e da dobijat ne{to kako “protivusluga”. Pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Voislav Zafirovski, potvrdi deka tie ve}e go razgleduvaat izve{tajot, no ne gi komentira frapantnite naodi za Makedonija, koi ja doveduvaat vo pra{awe uspe{nosta na raboteweto na ova telo za spre~uvawe na korupcijata. “Nie go dobivme istra`uvaweto za zastapenosta na korupcijata na Balkanot i ve}e gi analizirame podatocite za Makedonija, a potoa }e zazememe stav. Vo me|uvreme, gi sproveduvame dr`avnite programi za otkrivawe i spre~uvawe na korupcijata vo javnite institucii”, izjavi Zafirovski. Anntikorupciskite eksperti komentiraat deka ovoj izve{taj gi potvrduva katastrofalnite soostojbi

vo Makedonija, kade {to najstra{no e {to gra|anite ne ni pomisluvaat deka }e zavr{at administrativna rabota bez da mora da podmitat nekogo – od najniskite slu`benici do direktorite. “Gra|anite ja do`ivuvaat korupcijata kako najnormalna pojava. Toa ni stana kultura na `iveewe, sitnica, kako da lepite po{tenska marka. Tie razmisluvaat racionalno i si velat zo{to da se maltretirame i da si go komplicirame `ivotot koga mo`eme da platime i da si odime doma so zavr{ena rabota za ~as. A nekoj toa go tolerira”, veli porane{niot ~len na Antikorupciskata komisija, Dragan Malinovski. Spored nego, glaven vinovnik za vakvite sostojbi e selektivnata borba protiv korupcijata i slabite institucii koi se pod direkten politi~ki pritisok. “Selektivnata borba protiv korupcijata e isto taka korupcija. Ne mo`e da se borite so podmiteni niski slu`benici i od toa da pravite spektakl (iako, sekako, taa borba e nemi-

15,3%

novna), a vo isto vreme “xambo-skandali” so pronevereni milionski sumi da ostanat bez nikakva razvrska. Zemete go primerot so REK Bitola, kade {to site koi bea fateni vo kriminal i deneska se na rakovodni pozciii i postoi opasnost da go povtorat deloto. Vo vakvi uslovi kako da postoi doverba vo instituciite koi treba da ras~istuvaat sitna korupcija, kade {to se koristi viski ili bonbonieri”, veli toj. Ovie podatoci se tolku pove}e razo~aruva~ki zatoa {to vo poslednite dve godini Vladata najmnogu se zalaga{e za spre~uvawe i borba protiv korupcijata preku zajaknuvawe na integritetot na instituciite, {to se poka`uva kako neuspe{no. Ministerot za javna administracija, Ivo Ivanovski, koj ostana bez komentar oti e na slu`ben pat vo Brisel, ja najavi 2011 kako klu~na godina za reformi na dr`avnata uprava. Istite zalo`bi gi prezentira{e i premierot Nikola Gruevski na sredbite so ~elnicite od Evropskata unija i SAD.

P

Prviot ~ovek na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, Voislav Zafirovski, v~era ostana bez komentar na skandalozniot izve{taj na Obedinetite nacii, vo koj Makedonija kotira najlo{o vo regionot za korumpiranost na javnata administracija. Izve{tajot, koj poka`uva deka za da zavr{ite rabota na makedonski {alter mora da platite 470 evra, {to e i do deset pati pove}e od drugi balkanski zemji, vo koj se veli deka korupcijata vo Makedonija e tolku odoma}ena {to gra|anite ve}e ne ja prepoznavaat i ja smetaat za normalna pojava, ne se vide interesen za Zafirovski. Toj ni izjavi deka go dobil izve{tajot, me|utoa ne mo`e da komentira dodeka ne se sostanat so Komisi-

VOISLAV ZAFIROVSKI jata i ne go razgledaat detalno. Kolku ~asa sostano~ewe mu se potrebni na prviot antikorupcioner za barem da izjavi deka e golema {lakanica i soo~uvawe so bolnata vistina podatokot deka imame najkorumpirani dr`avni slu`benici!? Verojatno, Zafirovski }e ~eka da pomine 2011 godina (izve{tajot e za 2010 godina), koja Vladata ja najavi kako klu~na za reforma na dr`avnata uprava, za da mo`e koga }e izleze so komentar za sostojbite toj da bide pozitiven.

 MISLA NA DENOT

DOBRO NAPRAVENOTO E PODOBRO OD DOBRO KA@ANOTO

BENXAMIN FRENKLIN EDEN OD OSNOVOPOLO@NICITE NA SAD


Navigator

4  3 FAKTI ZA...

3,3% 1,9% 4,1%

PORASNAL BROJOT NA RABOTNICI VO INDUSTRIJATA VO MAJ GODINAVA SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI PORASNAL BROJOT NA RABOTNICI VO INDUSTRIJATA VO PRVITE PET MESECI OD GODINAVA SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI E ZGOLEMEN BROJOT NA RABOTNICI VO SEKTOROT ELEKTRI^NA ENERGIJA, GAS, PAREA I KLIMATIZACIJA VO MAJ GODINAVA SPOREDENO SO MAJ 2010 GODINA

 PROCENKI...  @AN-KLOD

TRI[E

NEMA DA GO ODLO@IME GR^KIOT DOLG vropskata centralna banka nema da u~estvuva vo prodol`uvaweto na rokovite za ispla}awe na gr~kite obvrski kon privatnite investitori, vestitori, {to vo momentov se razgleduva na evropsko nivo,, izjavi pretsedatelot na ECB, CB, Tri{e. “Se zboruva za u~estvo na privatniot, a ne na dr`avniott sektor. Ve}e izjaviv deka ne planirame da u~estvuvame”, izjavi Tri{e, kako odgovor na pra{aweto na ~len na Komisijata za ekonomski ski i monetarni pra{awa vo Evropskiot parlament, ment, pred ri koj toj dava ot~et na sekoi tri meseci. Tri{e na po~etokot na juni u{tee podvle~e deka ECB nema namera da u~estvuva vo takanare~eniot “rolover” na gr~kiot dolg, opcija kon koja taa e mnogu nakloneta.

E

onson Meti, Xonson kontrols i Tehno Hoze idnata godina }e dobijat u{te eden sosed vo Bunarxik. Temelite na ~etvrtata fabrika vo Bunarxik v~era gi postavi amerikanskata kompanija Kemet elektroniks, koja proizveduva kondenzatori. Stanuva zbor za vkupna investicija od 25 milioni evra, od koi prvi~no }e bidat investirani samo 12 milioni evra. Fabrikata }e po~ne so proizvodstvo idnata godina, a najavi 200 novi vrabotuvawa koi }e se slu~uvaat etapno, dodeka ne se zaokru`i brojka od 500 vraboteni. Per Loof, izvr{niot direktor na korporacijata Kemet elektroniks, veli deka ova e prva fabrika {to ja gradat vo Evropa, a za Makedonija doznale od spotovite za investiciskite mo`nosti na zemjata koi se emituvaat na Si-en-en. “Na{ata kompanija ima fabriki vo 10 dr`avi. Veruvame deka so

X

Kemet elektroniks, amerikanskata kompanija za proizvodstvo na kondenzatori, }e ja gradi svojata 23-ta fabrika vo slobodnata ekonomska zona Bunarxik. Od vkupnata investicija od 25 milioni evra za po~etok }e bidat investirani 12 milioni evra ovaa fabrika }e bideme pokonkurentni na pazarot, so ogled na toa {to }e gi pridobieme evropskite klienti. Odli~na e lokacijata, bidej}i sme blisku do aerodromot, mo`eme i li~no da gi doneseme klientite ovde dokolku sakaat da go vidat i da go proverat na{eto proizvodstvo”, veli Loof. Prviot razgovor za investicijata padnal minatata godina na me|unarodna ekonomska konferencija, a pregovorite zavr{ile u{te pred izborite, veli vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski. Rabotnata sila bila pra{aweto za koe Amerikancite najmnogu se dvoumele koga razmisluvale da investiraat vo zemjava. Loof veli deka planira za po~etok da vraboti treneri koi }e gi obu~uvaat makedonskite rabotnici, a ne se isklu~eni nitu obuki i treninzi nadvor od zemjava. Na postavuvaweto kamentemelnik prisustvuva{e i premierot, Nikola Gruevski,

koj re~e deka novata investicija e dokaz deka ekonomskata kriza ja napu{tila Makedonija. “Vo izminatiot period ja pu{tivme vo upotreba turskata fabrika Ulmak vo Berovo, fabrikata za mesna industrija Karmen vo gostivarsko, 15-tata benzinska pumpa na Lukoil i u{te mnogu drugi, a vo slednite nekolku meseci o~ekuvame da vlezat u{te najmalku tri do ~etiri novi stranski investicii”, veli Gruevski. Pred postavuvaweto na kamen-temelnikot menaxerite na Kemet elektroniks so vladinite pretstavnici potpi{aa dogovori za zakup na zemji{te i za dr`avna pomo{, so koi im se garantiraat povolnostite {to gi dobivaat. Zakup na 4,4 hektari grade`no zemji{te na 50 godini, iako prvi~no fabrikata }e bide izgradena na 10.000 metri kvadratni, dano~ni i carinski olesnuvawa, kako i dr`avna pomo{. Direktorot na Agencijata za privleku-

VKLU^ENITE SVETLA PREKU DEN GI ^INAT VOZA^ITE 5 MILIONI EVRA ozeweto so vklu~eni svetla preku den gi ~ini makedonskite voza~i duri pet milioni evra. Tokmu zatoa, Makedonskata energetska zaednica bara izmena i dopolnuvawe na Zakonot za zadol`itelno koristewe na svetlata kaj motornite vozila pri dnevnoto vozewe. Stopanstvenicite baraat svetlata na motornite vozila da se vklu~uvaat preku den samo za vreme na zimskiot period i nadvor od gradskite sredini, dodeka pak, voza~ite na motocikli i mopedi zadol`itelno da gi vklu~uvaat svetlata dewe vo tekot na celata godina. Ekspertite istaknuvaat deka dosega ne evidentirale pozitivni efekti od Zakonot. Naprotiv, velat, toj pridonesuva za namaluvawe na energetskata efikasnost, zgolemuvawe na tro{ocite za gorivo i na zagadenosta na okolinata. “Na{ata preporaka isklu~ivo e da se sogledaat posledicite od implementiraweto na Zakonot. Postojat energetski, ekolo{ki i ekonomski posledici koi treba da se sfatat seriozno. Kolku za primer, potro{uva~kata na gorivo poradi koristeweto na svetlata pri vozewe dewe e okolu pet milioni litri godi{no, {to zna~i deka imame zgolemuvawe na potro{uva~kata za 1,3%”, izjavi Qup~o Ga{teovski, energeti~ar i ekolog. Od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti pak, velat deka vozeweto so vklu~eni svetla preku den ne go namalil brojot na soobra}ajni nesre}i. “Postojat mnogu negativni efekti od drugi aspekti. Del od evropskite zemji ve}e po~naa da ja ukinuvaat zakonskata odredba. Nie }e se obideme da bide realiziran na{iot predlog, bidej}i sakame da go odbereme toa {to e najproduktivno, najefikasno i najbezbedno za site”, veli Kuzman Dam~evski, vi{ policiski sovetnik vo MVR.

V

PRIVATNITE UNIVERZITETI POTPI[AA DOGOVOR ZA SORABOTKA

AMERIKANSKI KEMET ЌE INVESTIRA 12 MILIONI EVRA SOWA JOVANOVA

 PREGLED VESTI

pretsedatel na Evropskata centralna banka (ECB)

NOVA FABRIKA VO BUNARXIK

s.jovanova@kapital.com.mk

KAPITAL / 01.07.2011 / PETOK

vawe stranski investicii, Viktor Mizo, ne ka`a kolkava }e bide vrednosta na dr`avnata pomo{, no re~e deka taa se opredeluva vrz osnova na analiza za desetgodi{no rabotewe na kompanijata. Vo sekoj slu~aj, pomo{ta ne smee da nadmine 50% od vrednosta na investicijata. Kompanijata Kemet elektroniks proizveduva pove}e od 30 milijardi par~iwa proizvodi godi{no, vklu~uvaj}i i specijalizirani uredi za industrii od oblasta na avionskata i avtomobilskata industrija, komunikaciski sistemi, kompjuterska i voena oprema. Proizvodstvoto se meri vo pove}e milijardi par~iwa godi{no, a godinava ostvarile proda`ba od nad edna milijarda amerikanski dolari. Klienti na kompanijata se svetski poznati proizvoditeli na elektronski proizvodi kako Xonson kontrols, Boing, Alkatel, Nokia, Motorola, Filips i drugi.

ektorite na privatnite univerziteti od Makedonija, v~era vo Debatniot klub na Evropskiot univerzitet potpi{aa dogovor za sorabotka, so koj se nadevaat deka }e gi otstranat tabu-temite za otsustvoto na sorabotka i jasni koncepti na rabotewe kaj privatnite visoko obrazovni institucii. Rektorite baraat studentite zapi{ani na privatnite fakulteti da imaat ednakov tretman so ostanatite studenti. Pretsedatelot na Evropskiot univerzitet, Bojo Andreski, istakna deka so vakviot dogovor za sorabotka, privatnite fakulteti doka`uvaat deka ne se pla{at od natprevarot so dr`avnite fakulteti. “Vo ovoj moment, parite od dr`avniot buxet nameneti za privatnite fakulteti se svedeni na nula. Dr`avata treba da im pomogne na studentite od privatnite fakulteti vo finansiraweto na obrazovnite tro{oci”, veli Andreski i dodava deka parite od rabotnite pridonesi koi se slevaat vo buxetot vo delot na obrazovanieto, ne gi ~uvstvuvaat kako pomo{. Spored nego, brojot na studenti zapi{ani na privatnite fakulteti i ovaa godina se namaluva. No, nekoi od rektorite na drugite privatni univerziteti prisutni na sednicata, ne se soglasuvaat so vakvite stavovi. Tie veruvaat deka privatnite i dr`avnite univerziteti ne mo`at da o~ekuvaat ednakov tretman vo finansiraweto od dr`avniot buxet. Neoficijalno za “Kapital”, eden od rektorite veli deka dr`avata preku buxetskite pari treba da gi poddr`i privatnite univerziteti samo za studiskite programi i nasoki koi ne postojat na dr`avnite univerziteti, ili vo delot na izrabotkata na nekakvi proekti, koi naj~esto imaat me|unaroden karakter. Na sednicata u~estvo zemaa pretstavnicite od Me|unarodiot balkanski univerzitet, Amerikan Kolex, Evropskiot univerzitet, Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa, Prviot privaten univerzitet - FON.

R

OD DENESKA VOZ SKOPJE-BURGAS akedonski `eleznici Transport AD od deneska vospostavuvaat direktna `elezni~ka linija SkopjeBurgas, Bugarija, {to }e funkcionira vo letniot period. Sekoj petok eden vagon }e trgnuva od Skopje i preku Ni{ i Sofija }e pristignuva vo Burgas. Pritoa, patnicite nema da se preka~uvaat od eden vo drug voz. “Ovaa vrska so Crnoto More }e se ostvaruva na toj na~in {to letovo sekoj petok od Skopje }e trgnuva direktniot vagon kon Burgas vo 20.40 ~asot. Vo Burgas vozot }e pristigne okolu 16.00 ~asot. Vo sprotiven pravec kon Skopje vozovite od Burgas }e trgnuvaat sekoja nedela vo 9.00 ~asot, a vo Skopje }e pristignuvaat vo ponedelnik vo 7.00 nautro”, velat od M@ Transport AD. Ottamu dodavaat i deka poradi sostojbite so gr~kite i `eleznicite na Crna Gora ova leto }e nema direktna vrska so Solun, Bar, Bratislava, Praga, Budimpe{ta, Kiev i Moskva.

M


NA 30-ti SEPTEMVRI N

O! R O K NAS

BANKAR

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP  KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata)  BROJ NA STRANICI: 100  SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari (makedonija/balkan/evropa/svet, slu~ai, analizi, komentari, kolumni, intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)…  CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i…  SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP

O! R O K NAS

NA 15-ti 15-ti -ti i OKTOMVRI

MENAXER e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP  KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxer ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata)  BROJ NA STRANICI: 100  SODR@INA: Istra`uvawa na pazari investirawe i izvoz (Makedonija/Balkan/ Evropa/Svet, slu~ai (Makedonija i Svetot), analizi, komentari, kolumni, intervjua, delovni strategii, svetski umovi, planetarni pobednici, modeli na upravuvanwe, dobri odluki za investirawe, izvoz – kako? business modeli… edukacija i obrazovanie na menaxerite i osniva~ite na kompanii, na~ini na nao|awe finansii za va{ite proekti, {to e dobar proekt, inovacii, start-up business proekti, koj vi pomaga? psihologijata na pobednicite i gubitnicite (makedonski slu~ai)…  CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsultanti, investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… i idni bankari, investitori i pretpriema~i…  SPECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi popusti i gratisi za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP  kontakt: zikov@kapital.com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk  lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI PO^NAA OBUKITE ZA NOVIOT ZAKON ZA KRIVI^NA POSTAPKA kademijata za sudii i javni obviniteli ja startuva{e prvata od vkupno 34 obuki za sproveduvawe na noviot Zakon za krivi~na postapka, koj }e po~ne da se implementira vo noemvri 2012 godina. Obukite treba da gi pominat vkupno 400 u~esnici, pred s$, sudii, javni obviniteli, advokati, policiski i carinski slu`benici, kako i finansiskata policija. Noviot Zakon za krivi~na postapka voveduva nov koncept na krivi~nata postapka, vo koja vode~kata uloga ja ima javniot obvinitel, nov sistem na odnosi me|u obvinitelot i pravosudnata policija i nova uloga na sudot vo tekot na istragata i sudeweto na glavnata rasprava. Ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, pora~a vo implementacijata na odredbite od Zakonot pove}e vnimanie da se posveti na prakti~nite iskustva i realizacija, otkolku na teoretskite pra{awa. Prvata bazi~na obuka finansiski e poddr`ana od Misijata na OBSE vo Skopje, a proektot go pomogna i Amerikanskata ambasada. Spored {efot na Misijata na OBSE vo Skopje, ambasadorot Ralf Bret, noviot Zakon ne treba da se sproveduva mehani~ki, tuku, kako {to re~e, na kreativen na~in i ne treba da se manipulira so nego.

A

VATLE: MAKEDONIJA ZA VLAKNO SE IZVLE^E OD VIZITE tatisti~kite podatoci od belgiskoto Ministerstvo za emigracija i azil za juni bele`at drasti~no namaluvawe na brojot na barateli na azil od Makedonija, re~e resorniot minister na Belgija, Melkior Vatle. Spored nego, merkite i inicijativite koi gi prezema Evropskata unija so poddr{ka na makedonskata Vlada vrodija so plod. “Vladata na Republika Makedonija se dvi`i vo vistinska nasoka, no mo`e da se prodol`i da se raboti na integracija na romskoto naselenie vo op{testvoto”, veli Vatle. Toj potseti deka viznata liberalizacija za Makedonija be{e zloupotrebena, odnosno ima{e golem napliv na barateli na azil vo Belgija, a toa, podvle~e, za malku }e ja ~ine{e dr`avata povtorno nametnuvawe na vizen rezim. Vatle izrazi nade` deka od dosega{noto iskustvo idnite potencijalni barateli na azil }e se premislat, bidej}i dosega po razgleduvaweto na nivnite barawa na nitu edno lice ne mu e odobren prestoj vo Belgija.

S

SDSM: VMRO-DPMNE POTRO[ILE 16,8 MILIONI EVRA ZA KAMPAWA ikola Gruevski gi ucenuva svoite pratenici, {to jasno se gleda od skandaloznoto priznanie na pratenikot Pavle Trajanov, koalicionen partner na Gruevski i DPMNE, koj javno prizna deka lojalnosta na pratenicite na vladeja~kata koalicija Gruevski ja obezbeduva so blanko ostavki i menici vo vrednost od 300 do 600 iljadi evra, obvini v~era SDSM. “Ako se zeme predvid poniskiot iznos od 300 iljadi evra, toga{ izleguva deka DPMNE za svoite 56 pratenici, vo ovaa kampawa ima potro{eno celi 16 milioni i 800 iljadi evra. Dali ova zna~i deka Gruevski dostavil kompletno fingiran finansiski izve{taj za izbornata kampawa na DPMNE? Koga ve}e pulenite na Gruevski vo Antikorupciskata komisija se zanimavaat so finansirawe na politi~kite partii, barame vedna{ da se proiznesat za ovoj ogromen skandal. O~ekuvame DPMNE vedna{ javno da soop{ti dali se to~ni navodite na nivniot koalicionen partner”, re~e portparolkata na SDSM, Kalinka Gaber.

N

BO[KOSKI GO MENUVA PRAVNIOT TIM

PO^ETOK NA ISTRAGATA ZA “KAMPAWA” OD PONEDELNIK? MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

iderot na Obedineti za Makedonija, Qube Bo{koski, go menuva svojot praven tim koj }e raboti na negovata odbrana od obvinuvawata za zloupotreba na sredstva za finansirawe na kampawa i zloupotreba na slu`benata polo`ba. Bo{koski eden den po izborite be{e uapsen so 100 iljadi evra vo gotovo koi, spored informaciite na policijata, bile nameneti za nezakonsko pokrivawe na tro{ocite za izbornata kampawa. Pokraj 100 iljadi evra koi bea pronajdeni kaj Bo{koski, policijata informira{e deka so pomo{ na dokazite pribaveni so posebni istra`ni merki bilo utvrdeno deka liderot na OM vo mesec april bil faten kako prima 10 iljadi, a vo maj 20 iljadi evra za finansirawe na aktivnostite i afirmacijata na politi~kata partija. Nov branitel na Bo{koski }e bide {tipskiot advokat Don~o Nakov. Toj potvrduva deka vleguva vo slu~ajot na Bo{koski, no ne otkriva koi }e bidat drugite advokati so koi }e ja gradat odbranata. “Vo ponedelnik }e imame sredba so istra`niot sudija koj go vodi slu~ajot protiv Bo{koski so cel da go dogovorime idniot tek na istragata. Pove}e detali za na{iot nastap }e bidat poznati toga{“,

L

akedonija ima relativno dobra pravna ramka vo sferite na sudstvoto, javnata administracija i zakonodavniot dom, no mnogu zaostanuva so implementacijata na zakonite. Sepak, od ovie sferi, najmnogu zaostanuva implementacijata na zakonite od javnata administracija, veli pretsedatelkata na nevladinata “Transparensi interne{nl”,

M

G

bide branitel na liderot na OM. “Jas pove}e nema da go vodam slu~ajot. Otsega barajte go advokatot Don~o Nakov. Familijata na Bo{koski taka odlu~i”, veli Mihajlovski. Bo{koski ja izdr`uva merkata 30-dneven pritvor koja mu be{e odredena po apseweto. Toj s$ u{te nema dadeno iskaz pred istra`en sudija, bidej}i kako {to izjavuva{e dosega{niot advokat Mihajlovski, sudot s$ u{te ne gi povikal na raspit. Ednomese~niot pritvor za Bo{koski istekuva idnata

nedela. Od partijata Obedineti za Makedonija pobaraa itno da se prekine merkata pritvor za nivniot lider. Tie velat deka utvrdile grubo kr{ewe na 15 ~lena od Zakonot za policija i Zakonot za vnatre{ni raboti, kako i toa deka se napraveni niza povredi na elementarnite ~ovekovi prava i slobodi od strana na slu`beni lica na MVR, a Sektorot za vnatre{na kontrola i profesionalni standardi vo policijata voop{to da ne pokrene nikakva istraga za slu~ajot.

ZAOSTANUVAME SO IMPLEMENTACIJATA NA ZAKONITE delova@kapital.com.mk

rcija, kako zemja-~lenka na Evropskata unija, da se odnesuva evropski kon Makedonija, kako kandidat za vlez vo Unijata, pora~a {efot na makedonskata dr`ava, \orge Ivanov. “Sekoga{ go potencirame problemot {to go imaa Slovenija i Hrvatska i kako tie najdoa re{enie. Se povikuvame na toa iskustvo i barame sekoja ~lenka na Evropskata unija kon kandidatite da se odnesuva evropski. Toa go barame i od Grcija”, re~e Ivanov od Samitot na {efovi na dr`avi i vladi, ~lenki na Procesot na sorabotka vo Jugoisto~na Evropa, koj se oddr`uva vo Sveti Stefan. Pretsedatelot Ivanov povtori deka zemjava ostanuva dosledna na svoite trajni i vrvni celi i prioriteti, vodej}i se pritoa od osnovniot princip na otvorenost i bliskost so site.

veli Nakov. Semejstvoto na Bo{koski ne ja potvrduva vakvata informacija. Sepak, ostavaat prostor za nova odbrana, bidej}i kako {to velat, bilo razgovarano za promena na timot koj }e go brani Bo{koski. “S$ u{te se nemame sretnato so noviot advokat i go nemame definirano negoviot iden anga`man, za toa posledniot zbor }e go ima Qube”, velat od semejstvoto Bo{koski. Dosega{niot advokat na Bo{koski, Qubomir Mihajlovski Xango, potvrduva deka toj pove}e nema da

TRANSPARENSI INTERNE[NAL PREDUPREDUVA

GABRIELA DELOVA

IVANOV: GRCIJA DA SE ODNESUVA EROPSKI KON MAKEDONIJA

KAPITAL / 01.07.2011 / PETOK

Sla|ana Taseva, za vreme na v~era{anta promocija na naodite od istra`uvaweto “Antikorupciskite barawa na Evropskata unija: Merewe na napredokot vo sudstvoto, javnata administracija i zakonodavnoto telo vo Republika Makedonija”. Nelegalnosti vo postapkata za vrabotuvawe, nepostapuvawe po poplakite na gra|anite, nedostig od soodvetni obuki, neizedna~ena praktika, problemi vo sproveduvaweto na vnatre{nata revizija

NITU EDNA ODGOVORNOST ZA KORUPTIVNITE JAVNI NABAVKI avnite nabavki se u{te eden segment kade {to korupcijata Jnajmnogu e s$ u{te visoko prisutna, se veli vo izve{tajot. Toa {to zagri`uva, velat od Transparensi interne{nl e {to dosega nikoj ne e povikan na odgovornost, nitu, pak, e sankcioniran za koruptivnite dejstva vo javnite nabavki. Spored naodite, toa {to e karakteristika za javnite nabavki vo zemjava e nivnoto netransprarentno dodeluvawe, dvosmislenite kriteriumi, zloupotrebata na nezadol`itelnoto objavuvawe na dokumentite i nivno neobjavuvawe vo javnosta.

i nepostoewe na efikasna za{tita na lica koi prijavuvat korupcija se samo del od naodite koi gi poso~uva ova istra`uvawe kako nedostatoci vo javnata administracija. Tokmu poradi vakvite rezultati, ottamu pora~uvaat deka potrebni se itni merki za za{tita na licata {to prijavuvaat korupcija, voveduvawe na merit sistem pri vrabotuvawe i unapreduvawe na slu`ebnicite vo administracijata, kako i unapreduvawe na kvalitetot na obukite za vrabotenite vo dr`avnata i javna administracija. “Korupcijata ostanuva golem predizvik za va{ata zemja. Antikorupciskite merki se smetaat za eden od klu~nite prioriteti na patot na Makedonija kon EU. Vo posledniot izve{taj se beli`i progres vo odredeni pra{awa, no od druga strana treba u{te mnogu da se napravi za da se sprovedat zakonite”, istakna Diter Tiel, rakovoditel na

oddelot za operativni raboti vo Delegacijata na EU vo Skopje. Osven vo javnata administracija, alarmantni se i podatocite vo sudstvoto i rabotata na Parlamentot, kako dopolnitelni sektori koi se predmet na analiza na ovoj izve{taj. Soglasno so Kreg Fagan, povisok koordinator za politiki vo Transparensi interne{nl Berlin, vakvite porazitelni podatoci se rezultat na otsustvoto na kodeks za odnesuvawe za funkcionerite, te{kiot pristap do informacii, neobjavuvaweto na imotnite listovi od strana na politi~arite, postoeweto na politi~ko me{awe vo rabotata na koja bilo institucija, no i lo{ite rabotni uslovi, veli Fagan. Inaku, proektot se realizira{e vo periodot od januari 2010 do juni 2011 godina. Osven Makedonija, predmet na istra`uvawe bea istite pra{awa i vo Albanija, Kosovo i Turcija.


KAPITAL / 01.07.2011 / PETOK

Politika / Pari / Dr`ava

7

 PREGLED VESTI

MINISTEROT SI PODNESE OSTAVKA

MILO[OSKI SAKA DA BIDE AMBASADOR!

 Minister mo`e da bide sekoj drug, no tatko na mojot sin i roditel ne mo`e da bide nikoj drug osven mene - so ova objasnuvawe ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, ka`a deka ve}e ne mo`e da rakovodi so makedonskata diplomatija GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

efot na makedonskata diplomatija, Anotnio Milo{oski, v~era si podnese ostavka od funkcijata poradi, kako {to navede toj, li~ni i semejni pri~ini. Toj informira{e deka pred okolu {est meseci za svojata odluka go informiral premierot Nikola Gruevski i deka toj razgovor se dr`el vo maksimalna diskrecija, a premierot poka`al polno razbirawe: “Imav li~na dilema dali da se bide dobar minister ili mo`e da se bide podobar roditel. Zatoa, mojata odluka ne e politi~ka, tuku ~ove~ka i roditelska”. Kako {to pojasni Milo{oski, od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti se seli vo sobraniskite klupi kade {to go prodol`uva svojot

[

politi~ki anga`man kako pratenik, a najverojatno i kako pretsedatel na Komisijata za nadvore{ni raboti so koja dosega pretsedava{e prateni~kata na DUI, Teuta Arifi. “Dosega funkcijata minister za nadvore{ni raboti ja izvr{uvav so poln entuzijazam, so celosna posvetenost i so ogromna ~est {to imav mo`nost da gi pretstavuvam i da gi zastapuvam nacionalnite interesi na Makedonija. Tamu kade {to smetam deka mo`am da dadam pridones o~ekuvam i da bidam anga`iran, a toa najverojano }e bide pretsedava~koto mesto so Komisijata za nadvore{na politika na Sobranieto”, re~e Milo{oski. Ministerskoto mesto, kako {to re~e toj, mu bilo na raspolagawe i vo ovoj mandat, bidej}i premierot Nikola Gruevski mu ostavil prostor sam da odlu~i koja

pozicija }e ja izvr{uva ponatamu. Me|utoa, izvori bliski do “Kapital” poso~uvaat deka Milo{oski, sepak, svojata kariera ja prodol`uva vo diplomatskite vodi. Negovata najnova funkcija najverojatno }e bide ambasador. Iako dosega niz kuloarite se {pekulira{e deka Milo{oski go saka ambasadorskoto mesto vo London, sepak, v~era se pojavi informacija deka vo igra e i Kopenhagen. TROJCA KANDIDATI ZA NEGOV NASLEDNIK Dosega{niot {ef na diplomatijata ne saka{e da otkrie koj }e go prezeme kormiloto so ovoj va`en resor sega, otkako toj si podnese ostavka. No, istakna deka premierot Gruevski vo svoite kalkulacii ima trojca kandidati na um, za koi go konsultiral i samiot Milo{oski. “VMRO-DPMNE ima dobri ~ove~ki potencijali i jas sum uveren deka ima nekol-

RE[ENIETO NA SPOROT ZA IMETO OSTANUVA PRIORITET ega porane{niot {ef na diplomatijata, Milo{oski, gi demantira{e site komentari deka Ministerstvoto go napu{ta poradi nere{eniot spor za imeto ili slabiot uspeh Sza vreme na negovoto rakovodewe so ovoj resor. “Dobroto vo rabotata na ovaa vlada e {to na mnogu visoko nivo i sega i vo idnina gi ima{e i }e gi ima dvete osnovni celi, nacionalnite prioriteti - EU i NATO. Pritoa, svesni sme za edinstvenata prepreka koja na ovoj pat se postavi kako blokada, a toa e imeto. Smetam deka i Vladata dosega vlo`i mnogu trud i napori za da go nadmine ovoj problem i nema tuka da se zastane. I koj bilo politi~ar od koja bilo pozicija }e ostane so polno i celosno vnimanie posveten i ponatamu na razre{uvaweto na nacionalnite predizvici i prioriteti, neisklu~uvaj}i go i makedonsko-gr~kiot spor”, istakna toj.

NOVIOT SUD PO^NUVA OD NULA

VI[IOT UPRAVEN NEMA DA RE[AVA ZAOSTANATI PREDMETI! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

tartuva{e so rabota noviot Vi{ upraven sud, no toj zasega nema da ima predmeti po koi }e odlu~uva. So cel da ne se napravi istata gre{ka kako pri konstituiraweto na Upravniot sud, koj nasledi 6.700 predmeti i postojano ima problemi so re{avaweto na zaostanatite, noviot Vi{ upraven sud }e po~ne od nula. Spored Zakonot za upravni sporovi, po formiraweto na sudot, odnosno od denes vo odlukite na Upravniot sud }e stoi pravna pouka deka `albenata postapka na upravnite predmeti }e se ostvaruva pred noviot sud. Pred formiraweto na noviot sud `albenata postapka za upravnite sporovi se vode{e pred Vrhovniot sud. Pretsedatelot na Vrhovniot sud, Jovo Vangelovski, veli deka ostanati se u{te

S

nezna~itelno mal broj predmeti po koi do kraj }e odlu~uva Vrhovniot sud. “Sega Vrhovniot sud predmetite {to si gi ima }e si gi re{i, a Vi{iot upraven sud }e po~ne od eden, nema da nasledi stari predmeti”, potvrduva i ministerot za pravda, Mihajlo Manevski. Ministerot vo zaminuvawe sve~eno go pu{ti vo upotreba noviot sud. Toj istakna deka so ova se napu{ta zastareniot koncept za odlu~uvawe po `alba od vtorostepeni vladini komisii. “Vi{iot upraven sud odlu~uva po `albi protiv odlukite na Upravniot sud doneseni vo prv stepen. Obezbeduvame dvostepenost na postapkata. Na toj na~in ja ispolnuvame i ustavnata garancija za pravo na `alba za sekoja odluka na sud. Osnovaweto na ovoj sud e i del od preporakite na EK”, izjavi Manevski. Pretsedatelkata na sudot,

Rozalija Ko~kovska, doa|a od mestoto prv ~ovek vo Upravniot sud. Pokraj nea, vo noviot sud }e sednat i osum sudii koi dosega ja delea pravdata vo Upravniot sud. Sudot, koj treba da ima 15 sudii i pretsedatel, s$ u{te ne e celosno ekipiran bidej}i Sudskiot sovet vo tekot na mesecov treba da izbere u{te trojca sudii. “O~ekuvam deka i Vi{iot upraven sud uspe{no }e gi sovladuva predmetite koi se vo negova nadle`nost za da imame podobra pravna za{tita za gra|anite”, veli pretsedatelkata Ko~kovska. Spored nea, obvinuvawata deka del od sudiite koi }e sednat na sudskite stol~iwa vo Vi{iot upraven sud se vo bliski rodninski vrski so vlasta se neosnovani, bidej}i sudiite so koi rabotela i dosega se stru~waci vo svojata oblast. Vi{iot upraven sud se nao|a na prizemjeto od stanbena zgrada vo naselbata Karpo{ 4.

kumina dobri i sposobni lu} e koi mo`at da bidat dobri ministri za nadvore{ni raboti. Za nekolku dena }e se znae kone~noto re{enie, re~e toj.

 Zgradata na aerodromot vo glavniot grad Funafuti

TUVALU JA PRIZNA MAKEDONIJA POD USTAVNOTO IME uvalu ja prizna Makedonija pod ustavnoto ime. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti soop{ti deka Tuvalu e 132 zemja koja oficijalno ja prizna na{ata dr`ava pod ustavnoto ime. "Diplomatski odnosi pod ustavno ime na ambasadorsko nivo bea vospostaveni vo prostoriite na Postojanata misija na Republika Makedonija pri Organizacijata na Obedineti nacii" stoi vo Soop{tenieto od makedonskoto ministerstvo za nadvore{ni raboti. Zaedni~koto komunike, go potpi{aa makedonskiot ambasador, Pajo Avirovi} i negoviot kolega, a kako {to informiraat od MNR, odnosite me|u dvete zemji }e se razvivaat vo soglasnost so principite na zaemno po~ituvawe, prijatelstvo, neme{awe vo vnatre{nite raboti, kako i priznavawe na teritorijalniot integritet i suverenitet na dvete zemji. Tuvalu, inaku, se nao|a vo Pacifi~kiot Okean me|u Havai i Avstralija. Se prostira na povr{ina od samo 26 metri kvadratni i ima 10.500 `iteli. Vo dr`avata ima samo 8 kilometri pati{ta, a edinstvenata ambasada koja postoi vo glavniot grad Funafuti e onaa na Republika Kina -Tajvan. Tuvalu e britanska kolonija i na svoeto zname go ima i ona na Velika Britanija. Dr`avata raspolaga so prekrasni peso~ni pla`i koi privlekuvaat turisti, me|utoa, glavno se finansira preku donacii. Minatata godina ima{e predupreduvawe deka poradi globalnoto zatopluvawe, postoi opasnost ostrov~iwata na Tuvalu da is~eznat so podignuvawe na nivoto na vodata vo okeanot. Interesno e {to i tamu, isto kako kaj nas neodamna, ima{e kampawa “Tuvalu tajmles” ili “Tuvalu ve~na”. Dodeka Makedonija ovaa kampawa ja koriste{e pred se za privlekuvawe na stranski investicii, Vladata na Tuvalu se nadeva deka preku ovaa kampawa, koja stoi i na oficijalnata internet stranica }e privle~e pove}e turisti. V~era ministerot Milo{oski ne go iskomentira ~inot na vospostavuvawe na diplomatski odnosi so ovaa pacifi~ka dr`ava.

T


Intervju

8

KAPITAL / 01.07.2011 / PETOK

LETNO INTERVJU NA BUGARSKIOT PREMIER ZA SOFISKI “TRUD”

BOJKO BORISOV

DA NE STANEV GRADONA^ALNIK NA SOFIJA – ]E OTIDEV VO “KANALOT”

 Bugarskiot Buga u premier, Bojko Borisov, za dnevniot vesnik “Trud” dade rela r relaksirano intervju vo koe u{te edna{ ja iscrta svojata namera da se p prika`e kako ~ovek od narodot so koj mo`e otvoreno da se zboruva na sekakva tema. Desni~arot tuka najmalku zboruva za politika, ru me|u me|utoa u dozvoluva da mu se yirne vo negoviot sekojdneven `ivot za gra| gra|anite r da vidat {to s$ go ma~i nivniot lider. Novinarkata Mila Ar Arsova rso toa odli~no go pravi, a “Kapital” vi go prenesuva intervjuto vvo oc celost za da vidite deka i vaka se razgovara so eden premier

jde da se dogovorime gospodine premiere, jas nema da ve pra{am koj }e bide sledniot pretsedatel na GERB, a vie nema da mi zboruvate za va{ite magistrali. Zo{to? Da ne ne ste zadovolni od infrastrukturata vo zemjata? Ne deka ne sum, no ve}e znam s$ za va{ite sedum avtopati. E pa, ako e tolku lesno, ajde da gi napravite i drugite. Infrastrukturata e ’rbetot na edna dr`ava. Vie novinarite samo mi zabele`uvate {to sum se falel so pati{ta... i toa pa toa. Ne znam {to dr`ava sme, ama ajde, dobro... Pred 10 godini bevme zaedno vo Bansko. Toga{ imavte poinakov `ivot – imavte prijatelka, “od podobar trgovski vid”, kako {to imate navika da ka`ete, upravuvaweto so zemjata ne vi te`e{e na ramena. Toga{ ili sega, koga velite deka ste “sam kako ku~e”, {to bi odbrale? Eh, toga{ be{e podobro, no sega nema vra}awe nazad. A i nastanite si odea po prirodniot tek. Vo eden moment mnogu-mnogu i ne zavise{e od mene. Ja sakav da si ostanam glaven sekretar na MVR. Ama me prodadoa mnogu brzo. Petkanov – ustaven sudija, Rumen Petkov – minister. I za mene ne ostana mesto. Ako za nekolku meseci nema{e izbori za gradona~alnik na Sofija, }e otidev jas vo “kanalot”. A vo s$ uspeav potpolno sam. [to e toa {to go vikate “kanal”? Kanalot e |ubreto. Zavr{uva{, prekinuva{ so karierata i tolku. Toga{ nemav pove}e ni sopstven biznis. Po pet godini vo MVR... Navistina li mislite deka nekoj vi veruva deka ste “sam kako ku~e”. So site tie topli obo`avatel(k)i koi ve sledat? Nitu me interesira dali nekoj me sledi, nitu pak, }e sednam na nekoj da mu obajasnam. Eve, ka~ete se gore vo spalnata soba i ako najdete nekoi ga}i ili `enska obleka ili ne{to drugo, re~ete mi “Hasan”. Eh, pa vie nema da gi stavite na krevetot za da gi vidam jas. Mo`ete da go otvorite koj sakate gardorober. No, li~niot `ivot na nitu eden na~in i po nikoja osnova nema da bide tema na razgovorot. Od prosta pri~ina {to e zavr{en. Toa zvu~ni mnogu ta`no. Ta`no e, no e fakt. I otkako sum se li{il od toa, najmalku bi sakal sega da se zboruva na taa tema. Kako vlasta vi go promeni `ivotot? Mi go promeni odvratno. Odam

A

da igram fudbal i... i Bistrica treba{e da vleze vo “A” grupa, a ostanaa treti. Zatoa {to mom~iwata se stresoa. Pro~itaa takvi lagi i izmami. Ne mo`am pove}e ni fudbal da odam da gledam. Koj me poznava znae deka jas od 20 godini obo`avam i igram tenis. Ima iljadnici teniseri vo Bugarija, odete i pra{ajte gi. Se zboruva kako se oblo`uvavme i koj s$ ne izel }otek. So eden sme igrale na pe~eno pile, so drug na eden lev, so tret na pivo, so ~etvrti na pet ili 20 leva.. Ama sega toa e. Ne odi na kino, ne odi na teatar. A kako uspevate da se gledate so bliskite? So vnuk vi, sestra vi... Vnuk mi ne sum go videl mo`ebi dve-tri godini. Sestra mi dojde minatiot mesec da me vidi. Toj den mi se javi tetka mi deka nekoj vesnik pratil novinar da istra`uva kriminal, da mu poka`e kade sadi kompiri i domati. I taa `enata od selo Harkovo mi veli: “Bobe, kako izdr`uva{ so takvi idioti?”. I mi veli: “Im ja poka`av gradinata”. Ete, za toa me brkaat! Bidej}i nema za {to da se fatat. Pa mi pra}aat novinar za da vidi dali tetka mi sadi kompiri! [to ima tuka za osuduvawe, mo`ebi samo sakale da napravat reporta`a za lu|eto? Ako taka gledate na toa. Spored mene, celta im be{e da napravat naslov: “Kakva e tetka mu koga ne sadi kompiri” (se smee). E dobro, de, ne se gledate li so rodninite po rodendeni? Jas i vo momentov so u`as razmisluvam za mojot rodenden. Im ka`av vo partijata – nitu nekogo sakam da vidam, nitu sakam podaroci... Si pravite li ramnote`a? Ne. Znam deka u{te 4-5 godini mo`am da rabotam so toa tempo. Slednata godina sakam da go vidam metroto, na 30. juli }e bide gotova sportskata sala. Slednata godina vo juni “Trakija”.... Ej, imavme dogovor! Jas pra{uvam za drug bilans. Si velite li - imam 52 godini, sum kaj {to sum, {to napraviv, {to }e mi ka`e{e majka mi ako be{e `iva... Se razbira. Sekoj den mislam na nea. Duri ako napravam ne{to sekoga{ se pra{uvam dali taa }e go odobri toa. Mnogu mi zboruva{e dodeka be{e `iva. Taa mi e kriterium za pravednost i vernost. Koga }e procenam deka ne{to nema da & se dopadne ne go ni pravam. Vie stanavte premier. Imate dobro {kolo. Vsu{nost, koga razbravte {to sakate vo `ivotot, na 22 ili na 52 godini? Mnogu pati sum ka`uval {to

sakam. sakam Moeto mesto, tamu kade {to se ~uvstvuvav najbezbedno, be{e vo MVR. Me|u drugoto, jas sum za~uden kako lu|eto pred mene stanuvale premieri bez da imaat nikakov raboten sta`. I Stani{ev, carot. Za mene ~etirite godini koi gi pominav kako gradona~alnik na Sofija bea ogromno administrativno i ekonomsko iskustvo. Jas navistina ne znam kako dojdoa tie lu|e... ama, pa zatoa tolku i ostanaa. E, ajde sega. Svetot ne po~na so Bojko Borisov. Ne{to

“Borisov }e stane premier samo na 1. april”. Toga{ toa be{e nevozmo`no. Toga{ ne bev podgotven da stanam premier. Si bev policiski na~alnik. Ako me postavea u{te jas treba{e da mar{irav po plo{tadot. Nikoj ne mo`e da ka`e dali jas }e se ~uvstvuvav podobro, no jas sakav da se zanimavam so toa {to go razbiram. I go pravam dobro. I go pravev dobro. Ne e slu~ajno {to narodot po nekolku izbori me odbra mene.

Tie se raduvaat na sekoj premier-pretsedatel. Jas bev takov i kako glaven sekretar. I koga bev {ef na Ipon, ako se se}avate. Toga{ bev dobar karatist. Yvezda. Mlad. A sto posto imalo i drugi pri~ini (se smee) A {to vi e toa na rakata? Crveno kon~e. Protiv uroci. Od Kaka mi e (setsrata). Mi go dade vo januari. Da vi ka`am, ima raboti koi u{te od majka mi gi znam i gi pravam. Na primer, koga nekoj }e ti pomine preku pat, pa se vra}a{. Ne

 “Od telohranitel – do Betmen” taka amerikanskiot ambasador Bajrli go opi{uva Borisov vo dokumentot ispraten do Belata ku}a, a “iste~en” od Vikiliks, vo koj veli: “Treba da prodol`ime da go turkame vo vistinski pravec, ama da ne zaboravime so kogo si imame rabota”. Fotografijata od vremeto koga be{e telohranotel na Todor @ivkov ka`uva mnogu  Betmen mu e prekarot daden od me|unarodnata zaednica, zo{to “se oblekuval vo crno i sekoga{ se pojavuval na mestoto na zlostorstvata nenadejno” treba da im priznaete i na prethodnicite. Sekako. No, toa pred s$ e kaj carot. Na trojnata koalicija i ne mo`am da se setam {to ima da & priznaam. Ako vie mo`ete da me potsetite... Vo nejzino vreme vlegovme vo EU. Toa e totalna glupost. Tie da ne n$ vnesoa vo EU ili agentite za bezbednost. Ednostavno, taka im se padna i treba da mu baknuvaat raka na carot, bidej}i s$ drugo napravi prethodnata vlada. Koga sme kaj carot, podgotviv edni ise~oci od stari vesnici. Pred 2002 godina “Trud” napi{aa deka mo`e da stanete premier. Se se}avam deka vie ne se navredivte tolku mnogu za toa, duri rekovte: “Mo`ete da pro~itate deka }e stanam i pretsedatel”. A carot ka`a:

Dali znaete zo{to narodot tolku ve saka? Za harizma li se raboti? Toa e objasnuvawe na neprijatelite. Ama kakvi neprijateli? Eden del od star vesnik, ne e “Trud”: “Generalot koj ja izgovori bolkata so ~ove~ki zborovi”. Za koj drug taka se govori? (Poglednuva vo vesnikot). Ej, kolku sum bil simpati~en toga{. Simpati~nosta. Toa }e e rabotata. Sociolozite tvrdat deka narodot ve saka bidej}i uspevate da bidete eden od niv. Pa, jas sum eden od niv. Ne e ba{ deka tatko mi bil ~len na Politbroto, pa me ispratil za u~am vo London ili Moskva. Jas samiot se “butkav” vo gradskiot transport 20-30 godini so na{iot narod.

e ubavo nekoj da ti pomine preku patot koga si trgnal nekade. A vo ponedelnik ne se bri~am! Zo{to? Taka sum re{il. Vo ponedelnik ne se bri~am, ne si gi se~am noktite i ne davam pari. Toa e taka odamna. Ubavo e da znaat lu|eto. Da ne vi baraat pari vo ponedelnik! Ne davam! Dobro e {to sednicite na Sovetot na ministri ne se vo ponedelnik, oti ako treba{e da go razgleduvate buxetot... (Se smee) Taka e. Ima raboti koi ne se pravat. Ako crna ma~ka mi pomine pred mene se vra}am tri ~ekori, pa potoa minuvam. Zo{to pak po~navte da pu{ite?

Vo Haskovo lokalnata vlast me pre~eka so pura. Ako pomnam, i na Veligden si zapaliv edna. No, za 6-7 meseci da ispu{ite edna, dve, pet puri mislam deka ne e pu{ewe. Kako se opu{tate? Igram karti. Koga }e mi dojde, se oblo`uvam so prijateli i iram karti. Nema da ka`am so kogo, oti u{te utre }e napi{ete ne{to. Sigurno so Valentin Zlatev (direktorot na Lukoil-Bugarija)? A, ne. Valo mami na karti i ne igram so nego. Toj mnogu mami. Zaspivate li lesno? Ne vi pre~i li nekoja ne~ista sovest? Nikakva. Zaspivam kako bebence. Zadol`itelno gledam film pred da zaspijam. Sega ima eden Game of Thrones. Sekoja ve~er li se ministrite so vas? E pa, tie se mnogu - 15 ministri, 20 zamenici-ministri. Ne se tuka site sekoja ve~er, se menuvaat, bidej}i site imaat semejstva so mali deca. So koja re~enica sakate da ostanete vo istorijata? I dali sakate voop{to da ostanete vo istorijata? Sakam-ne sakam, istorijata nema da me odmine. Va`no e da ve pametat po dobro. Mislam so toa {to go gradime i }e go izgradime }e ostane vo istorijata. Lu|eto koi minuvaat po Qulin znaat deka toa be{e apsolutno ispraven proekt, za koj {to nie... Dosta ve}e so tie pati{ta! Eden den Qulin }e ja krstat po Vas. Avtopat Bojko Borisov – da se smirite. Ako bi se {eguval, bi rekol deka }e gi napravime Struma i Hemus – tie se apoteza na site moi napori. Pa, normalno li e ~ovek celo vreme da razmisluva za izgradba na novi pati{ta? Bidej}i se poznavame odamna i gledam kade me udirate, }e ka`am - ve}e sum se promenil. Prethodno mi be{e najomileno da odam na natprevar na Levski. Vo kratki ga}i i da "grickam" semki. Sega ve}e voop{to ne mi se odi tamu. Eve, ve}e vo mene s$ e prekr{uvawe na normalnosta. Sega zboruvame, a jas si mislam dali izlegoa na laboratorijata istra`uvawata, kade stigna Plevneliev denes so pregovorite za drugata delnica, Xankov isto taka ne{to treba{e da zavr{i. Sega so netrpenie gi ~ekam da dojdat da ka`at koj do kade ja doteral. Ceco }e mi se javi vo deset ipol-edinaeset od Brisel od ve~erata za vnatre{ni raboti. Znam sekoj {to treba da pravi va`no denes.


com.mk

KAPITAL / 01.07.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

SE OTVORA NOV EVROPSKI FOND ZA ENERGETSKA EFIKASNOST

FIRMITE NA DOFAT DO 250 MILIONI EVRA

9

 PREGLED VESTI PLA]AWATA PREKU TELEFONSKO BANKARSTVO SE SO PONISKI PROVIZII OD PLA]AWATA NA [ALTER

 Energetskata efikasnost stanuva s$ poaktuelna vo Evropa. Se otvoraat i novi fondovi za finansirawe proekti od ovaa sfera. Ekspertite vinata za slabata aktivnost na ovaa tema vo Makedonija ja prefrlaat vrz kompaniite KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

nvesticiski fond od okolu 250 milioni evra najverojatno }e im bide na r a s p o l a ga w e na 12 zemji od Jugoisto~na Evropa, me|u koi i Makedonija, vo slednite nekolku godini. Parite }e se koristat za proekti od energetskata efikasnost i obnovlivite izvori na energija. Agencijata za energetika, zaedno so Ekonomskata komisija na Obedinetite nacii za Evropa (UNECE) na v~era{nata me|unarodna konferecija “Biznis-planirawe na proekti za energetska efikasnost i obnovlivi izvori na energija na zemjite od Jugoisto~na Evropa” vo Skopje najavija otvarawe na fond od 250 milioni evra. “ Tr e b a d a se p od o b r i znaeweto za me|unarodnite standardi za potrebnata proektna dokumentacija, da se podobrat sposobnostite za podgotovka na investiciski proekti, da se ovozmo`i interakcija so brojni finansiski institucii i organizacii i sekako, da se ovozmo`i zabrzan rast na pazarot za da se podobri potencijalnot za investicii vo proekti za energetska efikasnost i obnovlivi izvori na energija. Vo mojot dosega{en dvegodi{en mandat cenam deka problemot e ist, a toa e pravewe kvalitetni proekti i na~inot za nivno finansirawe. Bankite s$ u{te ne se dovolno navlezeni vo ovaa problematika. [to pobrzo gi poddr`at vakvite proekti, tolku podobro i za makedonskata ekonomija. Makedonija ima ogromen energetski potencijal, no

I

DOCNI IZGRADBATA NA AVTOPATOT KUMANOVO-TABANOVCE ocni izgradbata na avtopatot od Kumanovo do grani~niot premin Tabanovce. Iako krajniot rok za izgradba be{e zaka`an za juli 2011 godina, od Agencijata za pati{ta informiraat deka delnicata dolga 7,4 kilometri }e bide gotova duri vo septemvri. “Izgradbata na glavnata trasa na avtopatot Kumanovo-Tabanovce e vo zavr{na faza. Predvideniot rok za izgradba na ovaa delnica e 30 juni godinava, no iako vo momentov intenzivno se raboti na teren, sepak }e ima odredeno zadocnuvawe za izvedba na glavnata trasa, koja o~ekuvame da bide zavr{ena do kraj na mesec juli, dodeka celosno zatvorawe na proektot o~ekuvame do kraj na avgust”, informiraat od Agencijata za pati{ta. Ovaa delnica koja e del od Koridorot 10 se gradi ve}e ~etiri godini, a vkupnata vrednost na ovoj proekt e 15,5 milioni evra. Iako prvi~nite najavi bea deka ovoj del od avtopatot }e bide gotov za 1,5 godina, krajniot rok nekolkupati se prodol`uva{e. Po zavr{uvaweto na delnicata Kumanovo-Tabanovce, }e ostane u{te delot od Demir Kapija do Smokvica za da se kompletira makedonskiot avtopatski del od Koridorot 10. Za izgradba na ovaa posledna delnica Vladata obezbedi 270 milioni evra od EBRD, EIB i sredstva od EU, a nejzinata izgradba treba da po~ne slednata godina. Delnicata dolga 28,2 kilometri, spored planovite, treba da bide gotova za pet-{est godini.

D

30

milioni evra potro{i EU za nekolku godini samo za da ja podigne svesnosta za energetskata efikasnost

za `al, neiskoristen”, veli Lazar Ge~evski, direktor na Agencijata za energetika. “Bankarite ne se interesiraat mnogu za tehni~kite karakteristiki na proektite i na brilijantnata tehni~ka ideja, tuku ja gledaat profitabilnosta. Nie pak, tehni~kite lu|e, se voodu{evuvame na odli~nata ideja za proektot. Vistinata dali ima kvalitetni proekti koi }e gi dobijat parite od bankite treba da se bara nekade na sredinata. Me|unarodnite institucii davaat grantovi i poddr{ka za proekti od oblasta na energetskata efikasnost i obnovlivite izvori na energija, no samo ako investitorot e podgotven da se fati za xeb i da u~estvuva i toj vo proektot. Dobra ideja bez sopstvena investicija verojatno ne pominuva”, objasnuva konsultantot @ivko Dimov. Ekspertite kritikuvaat deka iako energetskata efikasnost zna~i sigurno snabduvawe so energija, konkurentna ekonomija i odr`liv razvoj, kompaniite ne pravat kvalitetni proekti so koi }e dobijat pari od bankite i

od fondovite. Tokmu racionalnoto koristewe na energijata i za{tedata na ovoj skap resurs ne e samo potreba, tuku i obvrska, objasnuvaat analiti~arite. Soglasno evropskite direktivi, Makedonija do 2018 godina mora da za{tedi 9% od potro{enata energija vo poslednite pet godini. “Makedonija ima golem potencijal, kako na poleto na energetskata efikasnost, taka i koga se vo pra{awe vodata, veterot i biomasata, kako obnovlivi izvori na energija. Smetam deka potencijalot vo doma}instvata i vo industrijata za sproveduvawe merki za energetska efikasnost e golem. Kolku {to mene mi e poznato, vo Makedonija se sproveduvaat proekti za zgolemuvawe na energetskata efikasnost, no nedovolno. Treba da se pravat kvalitetni proekti, dovolno profitabilni, koi }e bidat predizvik za finansirawe”, Oleg Xiubinski, pretstavnik od UNECE. Xiubinski dodava deka Ekonomskata komisija na Obedinetite nacii za Evropa

e podgotvena finansiski da gi pomogne makedonskite proekti koi }e garantiraat za{tita na energijata i ~ista `ivotna sredina, no samo ako se podgotveni po evropski standardi. Eksperti od zemjava kritikuvaat deka iako energetskata efikasnost zna~i sigurno snabduvawe so energija, konkurentna ekonomija i odr`liv razvoj, kompaniite ne pravat kvalitetni proekti so koi }e dobijat pari od bankite i fondovite. Proektnite dokumentacii, velat tie, ne se na nivoto koe go bara evropskata zaednica. Ekspertite se razo~arani {to Makedonija so duri 280 son~evi denovi godi{no, so dobra hidrologija i so biomasa koja ne se koristi ne vleguva vo nitu eden evropski bilten koga e vo pra{awe iskoristuvaweto na obnovlivite izvori na energija. Skepti~ni se i deka firmite vo bliska idnina }e stanat dovolno svesni i samokriti~ni deka racionalnoto koristewe na energijata, vsu{nost, e investicija vo odr`liv ekonomski razvoj.

NBM O^EKUVA POZITIVNA DINAMIKA KAJ BDP ozitivnata dinamika na bruto-doma{niot proizvod }e se zadr`i i vo vtoriot kvartal godinava, prognozira Narodnata banka na Makedonija. Spored NBM, na ova upatuvaat rastot na BDP vo prviot kvartal od 5,1%, vo koj glavni nositeli se izvozot i investiciite. “Zgolemenata aktivnost vo industrijata, trgovijata i grade`ni{tvoto ima najgolem pridones za ekonomskiot rast. Povolnite dvi`ewa vo ekonomijata se potvrduvaat i preku podatocite za pazarot na trud, koi poka`uvaat godi{en rast na brojot na vraboteni (5,5%) i pad na brojot na nevraboteni lica (4,8%). Vakvite pomestuvawa uslovija pad na stapkata na nevrabotenost za 2,3 procentni poeni na godi{na osnova i taa iznesuva 31,2%. Vo maj e zabele`an minimalen rast na obemot na proizvodstvoto vo odnos na prethodniot mesec i od 6,9% na godi{na osnova. I pokraj zna~itelniot pozitiven pridones na proizvodstvoto na tutun, metali, elektri~na oprema i obleka, namalenoto proizvodstvo na energija pretstavuva glaven faktor za zabavuvawe na godi{niot rast kaj industrijata. Sepak, vo prvite dva meseca od vtoriot kvartal, industriskoto proizvodstvo i natamu bele`i visok godi{en rast, koj vo prosek iznesuva 9,3% (13,8% vo prviot kvartal)”, informiraat od NBM.

P


Kompanii / Pazari / Finansii

10

KAPITAL / 01.07.2011 / PETOK

ANALIZIRAME ZA VAS

TEMA

STRUKTURATA NA KAMATNITE STAPKI VLIJAE NA ODLUKATA ZA KORISTEWE KREDIT

o javnosta ~esto se zboruva za kamatnite stapki na bankite i za nivnata visina, me|utoa mnogu retko se obrnuva vnimanie na tipot na kamatnata stapka vo smisla na toa dali e fiksna, promenliva ili prilagodliva i za nejzinoto zna~ewe od aspekt na klientot. Fiksnata kamatna stapka ostanuva nepromeneta vo celiot period na otplata na kreditot. Koga kamatnata stapka e fiksna, korisnikot na kreditot odnapred znae kolku vkupno kamata }e plati za kreditot i kolkavi }e bidat ratite za vreme na otplatata. Vo praktika zna~i deka dokolku kamatnata stapka e 9% fiksna na godi{no nivo na ostatok na dolg za kredit od 5.000 evra na pet godini, klientot odnapred znae deka vkupnata kamata {to }e ja plati za koristewe na kreditot za celiot period }e bide 1.228 evra. I toj iznos }e ostane nepromenet vo celiot period na otplata, pa kreditokorisnikot odnapred mo`e da si gi planira tro{ocite. Promenlivata kamatna stapka e opredelena so fiksen del – mar`a, koja ja opredeluva bankata, i varijabilen del, koj mo`e da zavisi od referentnite kamatni stapki EURIBOR (Euro Interbank Offered Rate) ili LIBOR (London Interbank Offered Rate) ili od cenata na dr`avnite zapisi. LIBOR i EURIBOR e cenata po koja finansiskite institucii trguvaat me|u sebe. Vakov vid kamata varira za vreme na otplata na kreditot vo zavisnost od dvi`eweto na referentnite kamatni stapki. Kamata na kreditite voobi~aeno e izrazena preku edenmese~en, trimese~en ili {estmese~en EURIBOR. Bankata i klientot se dogovaraat na kolkav vremenski period }e ja revidiraat kamatnata stapka soglasno so promenite na EURIBOR, odnosno na kolkav vremenski period kamatnata stapka }e se zgolemuva ili namaluva. Ottamu osobeno e zna~ajno dokolku dve razli~ni banki nudat ista promenliva kamatna stapka od 8,4%, (so EURIBOR od 1,4%) da se gleda strukturata na vkupnata kamatna stapka, odnosno visinata na fiksniot del od kamatata koja ja nudi bankata dali iznesuva 3%, 4% ili, pak, 7%. Primer: dokolku fiksniot del od kamatata {to ja nudi bankata 1 iznesuva 4%, pogolemi promeni (poka~uvawa) na EURIBOR nema da dovedat do promeni na vkupnata kamatna stapka. Odnosno i do 3% zgolemuvawe na {estmese~en EURIBOR nema da dovede do promena na kamatata (4% fiksen del + (1,4%+3%) EURIBOR = 8,4%. Dokolku fiksniot del od kamatata na bankata 2 iznesuva 7%, mala promena vo EURIBOR }e dovede do zgolemuvawe na kamatnata stapka na kreditot

V

Bankite imaat nesomneno odgovornost transparentno i fer da gi komuniciraat ne samo visinata, tuku i vidot na kamatnata stapka i nejzinata struktura

Afrodita Bogeska Divizija za mali pretprijatija

A.Bogeska2@procreditbank.com.mk

ProKredit Banka K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

(7% fiksen del +(1,4%+3%) EURIBOR = 11,4%). Strukturata na kamatnata stapka e od osobeno zna~ewe i koga dve banki nudat razli~ni kamatni stapki. Vo slu~aj koga bankata 1 nudi 9,4% fiksna kamatna stapka, a bankata 2 nudi promenliva kamatna stapka od 8,4%, povrzana so {estmese~en EURIBOR, potrebno e da se pogledne strukturata na promenlivata kamatna stapka, bidej}i promenite vo EURIBOR mo`e da dovedat do zna~itelno zgolemuvawe na vkupnata kamata. Vo odredeni slu~ai podobro e da se izbere fiksnata kamatna stapka koja navidum izgleda povisoka. Kaj prilagodlivata kamatna stapka promenata e povrzana so faktori kako {to se inflacijata, politikata na rabotewe na bankata, odnosno so dvi`eweto na kamatnite stapki na depozitite vo bankata i drugi drasti~ni promeni vo pazarnite uslovi. Vo praktika postojat prilagodlivi kamatni stapki koi se va`e~ki za celiot period na otplata na kreditot. Od druga strana, pak, ima i prilagodlivi kamatni stapki koi se fiksni vo odreden period, a potoa bankata go zadr`uva pravoto na promena. Primer za vakov vid promenliva kamatna stapka e koga bankata nudi kamatna stapka od 7,6% fiksna za prvata godina, a potoa kamatata e promenliva vo zavisnost od politikata na raboteweto na bankata. Vo ovie situacii kamatnata stapka po prvata godina mo`e da dostigne i do 9% na godi{no nivo. Bankite imaat nesomneno odgovornost transparentno i fer da gi komuniciraat ne samo visinata tuku i vidot na kamatnata stapka i nejzinata struktura. Ovie informacii treba da imaat zna~ajna uloga pri donesuvaweto odluka za koristewe kredit. R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


KAPITAL / 01.07.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

ZADOL@ITELNATA PRAKTI^NA NASTAVA SAMO NA HARTIJA

FIRMITE NE MO@АТ ЗА ТRИ МЕSЕЦИ DA PRIMAT 30.000 STUDENTI NA PRAKSA  Godinava studentite mora da ja izvr{uvaat praktikata vo letniot period, bidej}i fakultetite i kompaniite nemaat dovolno vreme i prostor da gi sprovedat dosledno izmenite vo Zakonot za visoko obrazovanie. IVANA KOLEVA

koleva@kapital.com.mk

amesto vo tekot na celata godina, studentite koi ja zavr{ile prva godina redovni studii, prakti~nata nastava koja{to ja predviduva noviot Zakon za visoko obrazovanie }e treba da ja izvr{at samo vo tekot na tri meseci vo letniot period. Izmenite vo Zakonot koi stapija na sila vo april godinava, naiduvaat na problem pri nivnata realizacija. Od edna strana fakultetite i da sakaa ne mo`ea da organiziraat prakti~na nastava za tolku kratko vreme, a od druga strana kompaniite, pak, ne se vo mo`nost da prifatat tolku golem broj studenti za tolku kratko vreme. Sega, za da

N

mo`at da zapi{at slednata studiska godina, studentite se snao|aat kako {to znaat i naj~esto zemaat potvrda od svoite prijateli koi imaat firmi i im izdavaat dokument so pe~at za koj realno ne izvr{uvale praktikantska nastava. Iako od Ministerstvoto za obrazovanie tvrdat deka Zakonot se sproveduva i deka nitu eden fakultet dosega ne se po`alil pri sproveduvaweto na zadol`itelnata prakti~na nastava, del od fakultetite alarmiraat deka ideata te{ko }e se realizira, pred s$ bidej}i kompaniite nemaat kapacitet da gi primat site studenti samo vo tekot na letniot period. “Pravniot fakultet vo Skopje ima sklu~eno dogovori za sorabotka so sudovite, drugite dr`avni institucii i nekoi od kompaniite. Nie im dadovme upatno pismo na site studenti za da

STUDENTITE LESNO DOA\AAT DO POTVRDA ZA ZAVR[ENA PRAKTIKANTSKA RABOTA o me|uvreme studentite, kako i prethodno koga nemaa zadol`itelna prakti~na nastava, potvrda deka imaat zavr{eno prakti~na nastava vo nekoja kompanija mo`at da obezbedat mnogu lesno. Del od studentite koi gi anketira{e “Kapital” velat deka potvrda za zadol`itelna prakti~na nastava obezbedile od svoi rodnini ili prijateli koi imaat firmi i im izdavaat dokument so pe~at za koj realno ne izvr{uvale praktikantska nastava. So ova prakti~no se doveduva i vo pra{awe zadol`itelnosta na prakti~nata nastava, kako i sproveduvaweto na Zakonot za visoko obrazovanie.

V

mo`at da izvr{at praktikantska rabota za vreme na letniot period i na esen da donesat potvrda za da mo`at da se zapi{at vo narednata studiska godina”, objasnuva dekanot na fakultetot, Bor~e Davidkovski, i dodava deka iako idejata za zadol`itelna prakti~na nastava e dobra, sepak, nedostiga nejzina podobra organizacija. Ostanatite fakulteti, pak, problemot go re{avaat na razli~ni na~ini. “Bidej}i Zakonot va`i za studentite zapi{ani od 2009 godina, pa navamu, i opfa}a samo dve generacii zapi{ani na na{iot fakultet, nie donesovme odluka na 500 studenti od prvata studiska godina da im priznaeme izvr{uvawe praktikantska rabota preku laboratoriskite ve`bi vo prostoriite na fakultetot, dodeka za drugite 500 od generacijata zapi{ana vo 2009 godina, e zadol`itelna potvrdata od kompaniite. Za taa cel nie imame potpi{ano memorandumi za sorabotka so 50-ina kompanii, me|u koi ELEM, MEPSO, EVN, Sivus, telekomunikaciskite operatori i mnogu drugi”, objasnuva Mirko Todorovski, prodekan za nastava na Fakultetot za elektrotehni~ki i informati~ki nauki FEIT. Spored nego, godinava studentite se primorani da ja izvr{uvaat praktikata za vreme na letniot period, no alarmira deka,

PO BARAWE NA NLB TUTUNSKA BANKA

PRODA@BATA NA SVEDMILK ODLO@ENA

 Iako oglasot za proda`ba na imotot i del od opremata na propadnatata mlekarnica Svedmilk be{e zaka`an za nedelava, po barawe na najgolemiot doveritel NLB Tutunska banka, rokot e prolongiran za 10 dena ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

toriot oglas za licitacija na imotot na Svedmilk, e prolongiran za 10 dena. Iako ovaa nedela, otkako minatiot pat ne se javi nikoj, treba{e povtorno da bidat oglaseni na proda`ba celiot imot i del od opremata na propadnatata mlekarnica, sepak, najgolemiot doveritel NLB Tutunska banka odlu~ila da go prolongira rokot za proda`ba za 10 dena. “Po barawe na doveritelot, vtoriot oglas za licitacija na imotot i del od opremata na Svedmilk e odlo`en za 10 dena. Nemam informacija na {to se dol`i ovaa odluka. Zasega, spored informaciite s$ u{te ostanuva po~etnata cena

V

od 7,5 milioni evra, no jas ne odlu~uvam dali }e se namali vo vtoriot oglas”, izjavi Gorjan Stankovi}, izvr{itel. Prvata licitacija na mlekarnicata se odr`a tri nedeli i NLB tutunska banka ja ponudi mlekarnicata po po~etna cena od 7,5 milioni evra, no ne se javi nitu edna zainteresirana kompanija da licitira za Svedmilk. Izvr{itelot go objasni slabiot interes na prvoto javno naddavawe so toa {to zainteresiranite kupuva~i se nadevaat deka }e se namali cenata na vtoroto javno naddavawe za toga{ poevtino da ja kupat mlekarnicata.Spored Zakonot, vtorata licitacija se zaka`uva za 15-30 dena. Na vtoroto javno naddavawe po~etnata cena kaj nedvi`nostite, spored Zakonot, mo`e da se namali do 30%, a kaj dvi`nite stoki do 60%, no za toa odlu~uva izvr{itelot. Toj

mo`e da odlu~i i na vtoroto javno naddavawe da gi oglasi imotot i opremata po istata cena kako na prvoto. Zakonot dozvoluva izvr{itelot da ja namali po~etnata cena i za 50% i pove}e samo ako na toa se soglasat site doveriteli. Otkako na prvata licitacija ne se javi nitu edna kompanija, kako zainteresiran da ja kupi mlekarnicata se javi Goran Mitrov, eden od kooperantite na Svedmilk, koj ja pokrena ste~ajnata postapka. Od po~etnite 7,5 milioni evra toj ponudi 4,5 milioni evra za da ja spasi mlekarnicata koja zad sebe ostavi dolg od 32 milioni evra. Dali vo me|uvreme najgolemiot doveritel ima pregovori so Mitrov ili so nekoja druga zainteresirana kompanija, ne uspeavme da dobieme odgovor od NLB Tutunska banka.

pogolemi problemi mo`no e da nastanat slednata godina, bidej}i kapacitetite za priem na studenti se ograni~eni, a od druga strana nivnata brojka se zgolemuva. NE E ZGOLEMEN INTERESOT ZA ZADOL@ITELNA PRAKSA Iako Zakonot predviduva deka studentite treba da izvr{uvaat praktikantska rabota samo vo kompaniite so koi fakultetite imaat sklu~eno memorandumi za sorabotka, sepak, postojat mnogu fakulteti vo dr`avava koi poradi nedostig od kapaciteti, im dozvoluvaat na studentite da donesat potvrda od koja bilo kompanija. Del od kompaniite koi gi kontaktira{e “Kapital” velat deka i po donesenite izmeni vo Zakonot, ne se slu~uvaat zabele`itelni promeni kaj interesot od strana na studentite ili fakultetite za zadol`itelnata prakti~na nastava. Od Makedonski Telekom velat deka od januari do K

O

M

E

R

sega, vo kompanijata imale vkupno 42 praktikanti i toa najmnogu studenti od Ekonomskiot fakultet vo Skopje i FEIT. Za izvr{uvawe praktikantska rabota, iako Makedonski Telekom ima sklu~eno dogovori so mnogu visoko obrazovni, velat deka, sepak, izvr{uvaweto praktikantska rabota ostanuva samo na ~eli~nata volja na studentite bez mentorskoto prisustvo na profesorite. C

I

J

A

L

E

N

Od Sektorot za kadri na Stopanska banka od Skopje, koja ima kapacitet za priem na studenti vo 66 filijali i ekspozituri, velat deka poslednite promeni vo Zakonot nosat benefiti i za studentite i za rabotodavcite. Od bankata prepora~uvaat da se zgolemi vremetraeweto na praktikantskata rabota za da se ovozmo`i pokvalitetno navleguvawe na studentite vo rabotnite procesi na kompaniite. O

G

L

A

S


Intervju

12

KAPITAL / 01.07.2011 / PETOK

 PREGLED VESTI

direktor na Elektrokontakt, proizvoditel na elektroinstalaciski materijal

TTK BANKA SLAVI PET GODINI TK banka go slavi petgodi{noto postoewe na makedonskiot pazar. So spojuvaweto na dve banki koi imaat 50-godi{na tradicija – Tetovska i Teteks kreditna banka - TTK banka dosega rabote{e na pro{iruvawe na mre`ata i momentalno raboti na 29 lokacii niz dr`avata. Vo uslovi koga se razviva bankarskiot pazar vo koj se vklu~uvaat zvu~ni bankarski imiwa od stranstvo, TTK banka kako dominantno doma{na banka nastojuva strate{ki da go gradi sopstveniot imix na stabilna banka, koja navistina ja dava svojata poddr{ka na tie na koi im e potrebna. Dokaz za uspe{nosta na bankata se i pozitivnite finansiski rezultati na krajot od 2010 godina, od 740.000 evra, a vo prvite meseci od ovaa godina bankata izdvojuva pozitivni finansiski rezultati. Bilansot na sostojba so 31.05.2011 godina iznesuva 104 milioni evra, {to e rast od 6,8% sporedeno so krajot na minatata godina. Brojot na klientite vo TTK banka za edna godina se zgolemil za 13% kaj fizi~kite lica i 5% kaj pravnite lica. Sporedeno so krajot na minatata godina, bankata bele`i porast na kreditnoto portfolio od 1,7%, od koj pozabele`itelen porast ima kreditnoto portfolio na naselenieto vo sporedba so pozabaven porast na kreditnoto portfolio na stopanstvo. TTK banka e akcionersko dru{tvo vo koe glaven akcioner e grupacijata Teteks so 44,22% i EBRD so 25% u~estvo.

T

MAKEDONSKO-TURSKI BIZNIS-FORUM VO SKOPJE rupa od petnaesetina turski biznismeni, ~lenovi na Komorata na mladi pretpriema~i na Turcija, }e ja posetat zemjava deneska za da vospostavat delovni kontakti so makedonski kompanii od razli~ni stopanski dejnosti. Vo ramkite na nivnata poseta Stopanskata komora na Makedonija organizira Makedonsko-turski biznis-forum. Po zavr{uvaweto na oficijalniot del na biznis-forumot treba da se odr`at bilateralni razgovori me|u kompaniite od pove}e stopanski sektori, elektrika i elektronika, logistika, nakit, konsultantski uslugi, avtodelovi, patni~ki prevoz, obuvki i ko`a. Makedonsko-turskiot biznis-forum i delovnite sredbi }e se odr`at i vo Ohrid, na 2. juli godinava, so po~etok od 9 ~asot, vo delovnite prostorii na op{tina Ohrid.

G

DOJRAN I ]USTENDIL VO TURISTI^KA SORABOTKA p{tina Dojran vo partnerstvo so op{tina ]ustendil od Republika Bugarija i nacionalnata ustanova Zavod i muzej od Strumica po~nuvaat da go realiziraat proektot “Pretvorawe na liniite na podelba vo to~ki na spojuvawe”. Proektot }e se realizira so sredstva obezbedeni IPA, Programata za prekugrani~na sorabotka na Evropskata unija, a rokot predviden za realizacija e 18 meseci. Dvete op{tini sakaat da izgradat trajno prijatelstvo i sorabotka me|u gra|anite preku zapoznavawe so istoriskite nastani od Prvata svetska vojna {to se odr`aa na teritorijata na ovie dve op{tini. Proektot }e gi otvori mo`nostite za odr`liva prekugrani~na kulturna i turisti~ka sorabotka me|u dvata regioni i preku valorizacija na vrednostite na kulturno-istorisko zna~ewe }e dovede do podobruvawe na zaedni~kiot `ivot na naselenieto vo regionite. Proektot predviduva obnova na pateki, bunkeri i rovovi na teritorijata na op{tina Dojran, koi }e se prilagodat za turisti~ka promocija. Vo ]ustendil pak, }e se rekonstruira patot do kosturnicata od Prvata svetska vojna vo selo \ue{evo, kako i voeniot strate{ki bunker vo blizina na rezidencijata na generalot @ekov.

O

+ 30.06.2011

РЖ Услуги Стопанска банка Битола Комерцијална банка RMDEN10 Алкалоид 30.06.2011

Макстил Макпетрол ЗК Пелагонија Комуна Технометал-Вардар

раст

0,83% 0,69% 0,24% 0,11% 0,08% пад

-

нова цена

253,00 2.442,86 3.800,00 87,30 4.403,51

нова цена

0,34% 199,22 2,13% 26.425,00 2,13% 2.300,00 2,31% 465,00 20,00% 800,00

ta i fiskalnata politika, na upravuvaweto so dr`avnite kompanii, optimizacija na razvojot na proizvodstvoto i industrijata, re{avawe na problemot so nelikvidnosta, namaluvawe na parafiskalnite dava~ki, teritorijalno restrukturirawe so cel poefikasna i poevtina uprava, poefikasno zakonodavstvo i pravosudstvo, pogolemo vklu~uvawe na naukata i obrazovanieto.” Dali toa e samo redizajn na va{ata trigodi{na programa za reindustrijalizacija na Hrvatska? Dosega{nata ekonomska politika ne dade odgovor za izlez od krizata bidej}i e bazirana na pogre{na doktrina i pretpostavki deka Hrvatska mo`e da `ivee bez proizvodstvo i industrija, a razvojot da bide baziran na trgovijata i turizmot, ne{to pomalku zemjodelstvoto i soobra}ajot. Po 15 godini se sfati deka polovina od toa {to nasledivme od prethodnite generacii ve}e go potro{ivme i prodadovme. Potro{ivme i s$ {to zarabotivme i novite genera generacii gi zadol`ivme za 40 mil milijardi evra. Postojat lobi-grupi koi toa go isturlobi-gr kaa i nna koi im e vo interes. glavno se od oblasta na Tie gla uslugite. Prodol`uvaweto uslugi takvata politika vodi do na takv krah nna celiot sistem. ^esto jja kritikuvate privatizacijata. Dali probtizacij lemot e vo toa koj e podobar sopstvenik? Ili rabotata e sopstve upravuvaweto koe nema vo upra vrska sso sopstveni{tvoto? prifativme tezata deka Ja pri sosema normalno lo{o da e sosem se upravuva so dr`avnata sopstvenost. Toa go nametnaa politi~arite koi od socijalizmot go prenesoa obi~ajot komitetite da go odreduvaat odborot. Tezata deka celiot problem mo`e da se re{i samo so privatizacija izleze navistina lo{a, bidej}i taa se koriste{e da se naplatat nekoi istoriski, izborni i politi~ki dolgovi. I toga{, pod vlijanie na mediumite, e plasirana neprifatliva teza deka treba da se gonat

Vladimir Ferdeqi

• firmata vrabotuva 1.400 rabotnici • ostvaruva godi{en prihod od 70 milioni evra • 90% od proizvodstvoto go izvezuva • so svoeto proizvodstvo pokriva 35% od svetskiot pazar na regulacioni uredi za elektri~ni {poreti • 95% od rabotata ja vr{at roboti upravuvani od kompjuteri • na pazarot nudi 300 razli~ni proizvodi

VLADIMIR FERDEQI PRETSEDATEL NA HRVATSKOTO ZDRU@ENIE NA MENAXERI HUM-CROMA

POLOVINA OD TOA [TO NASLEDIVME GO POTRO[IVME I GO PRODADOVME ladimir Ferdeqi, pretsedatel na hrvatskoto zdru`enie na menax eri i pr etpr i ema~i HUMCROMA i na Upravniot odbor na edna od najgolemite izvozni kompanii vo Hrvatska, Elektrokontakt, e prorok i frontmen na izvoznata industrija. Toj tvrdi deka Masterplanot na sreden rok obezbeduva ekonomski rast od 6% do 10%. “Evidentno e deka krizata

V

se prodlabo~uva i deka baraweto izlez stanuva s$ postra{no bidej} sega{nata ekonomska politika ne dava odgovor na pra{aweto kako da se izleze od krizata. Zatoa, nie odlu~ivme da dademe eden koherenten odgovor i da go sumirame vo masterplan, koj bi go prezentirale pred politi~kite partii za da go vklopat vo svojata ekonomska programa. Masterplanot ve}e gi spoi hrvatskoto zdru`enie na menaxeri CROMA i Hrvatskata

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка Комерцијална банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка

3м 4,80% 4,00% 4,80% 4,60% 4,00% 4,60% 4,50%

6м 5,50% 5,50% 5,60% 4,80% 5,00% 5,50% 5,90%

24м 8,00% 5,00% 8,10% 5,00% 8,20% 8,50% 8,00%

36м 8,50% 7,90% 8,50% 5,00% 8,30% 9,00% 8,30%

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка Комерцијална банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка Охридска банка Прокредит банка ТТК банка Алфа банка

3м 2,50% 2,20% 2,10% 2,50% 2,40% 2,70% 2,40%

6м 3,00% 2,70% 2,50% 3,00% 2,90% 3,00% 3,00%

24м 4,50% 3,80% 3,60% 3,75% 4,10% 4,20% 4,20%

36м 5,00% 4,10% 4,50% 4,00% 4,50% 4,70% 4,50%

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Euribor (EUR) Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

1м 1,33% 127250% 0,19% 0,13%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит

камата 4,00% 5,50%

СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута КУРСНА ЛИСТА

Држава ЕМУ САД В.Британија Швајцарија Канада Австралија

10% 20% 13%

Валута евро долар фунта франк долар долар

Среден 61,6200 42,7175 68,4819 51,1964 43,8983 45,3589

Извор: НБРМ

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5%

3м 1,55% 147938% 0,25% 0,18%

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Рочност СКИБОР МКДОНИА

zanaet~iska komora. komora ]e se obideme da go usoglasime i so Hrvatskata stopanska komora. Bi sakale zad Masterplanot da zastanat site relevantni ekonomski asocijacii. Mo`no e nekoi mislewa, kade {to interesite se razli~ni, da bidat izdvoeni. Izvoznicite bi mo`ele da imaat svoe mislewe za monetarnata politika, a uvoznicite svoe, bidej}i nivnite interesi se dijametralno sprotivni. Glavnite to~ki na Masterplanot se promena na monetarna-

преку ноќ 1 недела 2,27% 3,27% 2,14%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ ВО ОДДЕЛНИ ЗЕМЈИ

6м 1,79% 174513% 0,40% 0.23833%

12м 2,16% 212563% 0,73% 0.53667%

4% 3% 2% 1% 0% 01/10

1м 4,18%

3м 5,06%

Основна кам. стапка Стапка на инфлација 5,20% Народна банка на Македонија 4,00% 13,40% Народна банка на Србија 12,00% 2,50% Народна банка на Хрватска 6,00% 3,60% Централна банка на Црна Гора 2,20% Централна банка на Словенија

03/10

05/10

06/10

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11


Intervju

KAPITAL / 01.07.2011 / PETOK

13

 Vladimir Ferdeqi, pretsedatel na hrvatskoto zdru`enie na menaxeri i pretpriema~i HUM-CROMA i na Upravniot odbor na edna od najgolemite izvozni kompanii vo Hrvatska, Elektrokontakt, e glavniot avtor na Masterplanot za razvoj na hrvatskata ekonomija. “Kapital” vo dene{niot i vo ponedelni~kiot broj celosno }e go objavi intervjuto na Ferdeqi za hrvatskiot magazin “Globus”, zatoa {to formulata i re{enijata na ovoj hrvatski biznismen kompletno mo`e da se primenat i vo makedonskata ekonomija za da obezbedat reformi i razvoj. Tie vo golem del se sovpa|aat i so ekonomskiot model za koj se zalaga Stopanskata komora na Makedonija tie {to gi kupile firmite na takov na~in, a ne tie koi gi prodale. A seto toa go prave{e dr`avnata struktura i lu|eto koi se znaat po ime i prezime na levata strana od dogovorite. Toa e sosema pogre{no, bidej}i tie koi prodadoa go pravat toa i ponatamu. Drugata to~ka na Masterplanot e promena na na~inot na upravuvawe so dr`avnite firmi. Ne ja prifa}ame tezata deka e neophodno tie da bidat lo{o upravuvani. Od niv mo`e da se sozdade dosta profitabilna kompanija, koja bi go polnela buxetot, a ne da go prazni. Mnogu ~esto go naveduvam primerot so Hrvatski {umi, koi poseduvaat 46% od teritorijata na Hrvatska. Koga toa bi go dale na privatnik, toj bi bil najbogatiot ~ovek vo Evropa. A nie mora na Hrvatski {umi godi{no da im dotirame 400 milioni kuni za da ostvarat minimalna dobivka od 20 milioni kuni. Re{enieto e da se raspi{e me|unaroden javen konkurs, da se postavi menaxment koj mo`e jasno i transparentno da gi realizira postavenite zada~i od nadzorniot odbor, koj isto taka mora da bide javno i transparentno izbran. Kolku za primer, vo prvata godina bi trebalo da se postavi zada~a dotaciite da bidat prepoloveni. Vo vtorata godina da se ukinat. Vo tretata buxetot da se polni so polovina od dene{nite dotacii, a vo ~etvrtata so 400 milioni kuni. Programata bi se podelila na kvartali, bi bila dadena na

NE MO@EME DA BIDEME ANDORA, LIHTEJN[TAJN ILI MONTE KARLO o oktomvri 2008 godina vidov deka nara~kite od SAD se prepolovija, pa na moja inicijativa be{e svikana konferencija za novinarite. Ja preduprediv vladata na Sanader deka se pribli`uva svetska kriza. Vo noemvri za toa se rasprava{e vo Saborot na na~in deka “nekoi predviduvaat kriza koja ne postoi, nitu }e se slu~i”. Ekonomskiot institut na ~elo so Lovrin~evi} tokmu toga{ za 2009 godina prognozira{e rast od 4%, a vistinskiot rezultat be{e pad od 9,2%. Zamislite ja taa rabota, Ekonomskiot institut vo razmer od 15% ne mo`e da dade to~na procenka {to }e se slu~i so na{ata ekonomija?! Nikoj od tie lu|e koi vo noemvri 2008 godina ignorantski se odnesuvaa kon navremenoto predupreduvawe sega ne snosi nikakva odgovornost. Naprotiv, go dobija mandatot da n$ izvle~at od krizata. Pa, ja donesoa ekonomskata programa, koja sekako ne mo`e da re{i ni{to, bidej}i e bazirana na sosema pogre{ni pretpostavki. Ve uveruvam deka so programata, koja so eden zbor ja spomenuva industrijata i so nieden proizvodstvoto, ne mo`e da n$ izvle~e od kriza. Hrvatska e pregolema zemja za da mo`e da vraboti tri milioni gra|ani vo uslu`nite dejnosti. Nie ne mo`eme da bideme Lihtejn{tajn, Monte Karlo ili Andora.

V

upravata da ja implementira, jasno sledej}i gi rezultatite od sekoj kvartal. Platite na tie lu|e ne mo`e da se ograni~at na standardnite plati vo Hrvatska, tuku mora da se povrzat so rezultatite. Ako se postignuvaat dobri rezultati, tie mora da bidat na evropsko nivo. Takvi dr`avni kompanii se Hrvatski {umi, Hrvatski vodi, Hrvatskata `eleznica, no i javnite kompanii na lokalno nivo, kako {to e Zagrepski holding. Nie imame golem broj ekonomski subjekti koi koga bi se

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2.594,10 МБИД 2.612,40 ОМБ 117,33

-0,19% -0,07% 0,03%

Извор: Македонска Берза

DOW JONES

12.363,00

0,83% 0,67%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи Податоците се однесуваат на 30.06.2011

CAC 40 3.937,21

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 7.307,24

0,18%

Индекс на 30 најголеми германски компании котирани на Франкфуртска берза

NIKKEI 225 9.816,09

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 849,22

0,61%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза

МБИД

120

108

2.000

104

1.800

2.200

100

06/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

0,84% 0,27%

BELEX15 747,96

0,65% 0,28%

ИНДЕКСИ РЕГИОН

-0,57%

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

0,81%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

SASX 10 1034,70

3,29%

Главен индекс на Белградската берза

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 2.228,35

SOFIX 413,77

-0,53%

-0,50%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 724,29

ATHEX 1.279,06

-0,37%

Алфа Плам

9,20 Соја Прот.

984,00

3,36%

835,00

-8,04%

75,00

Експортд.

-15,48%

Лука Купер

12,60

Аеро. Љубљан

14,50

Прогрес

СН Холд.

154,00

Магма

6,86

2,71% -5,06%

Зав. Триглав

14,50

-6,45%

22,00

Јутекс

08/10

10/10

12/10

02/11

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЛЕСНА СУРОВА

94,79$/барел BRENT

112.00$/барел

0,02% -0,36%

ПРИРОДЕН ГАС

4,23$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

293.110$/галон

04/11

06/11

-2,09% 0,37%

ЗЛАТО 1.503,80$/унца СРЕБРО 34,71$/унца БАКАР 9314.50$/унца

МЕТАЛИ

-0,40% -0,13%

1,30%

НИКЕЛ 23155.00$/унца

АЛУМИНИУМ

2350.00$/унца ЧЕЛИК 565$/унца

1,10% 0,90% /

9,15% -14,04%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА 2,44%

06/10

1,12%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА

14,25%

338,11

Енергопр. Хол

ОМБ

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

Пуљанка

40,00

1,53%

06/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

 MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

BSE 30 18.845,90

C

2.400

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

HANG SENG 22.398,10

entralniot registar na Makedonija slednata godina }e bide doma}in na 15 Konferencija na Evropskiot forum na biznis-registri na tema “Interoperabilnosta me|u biznis-registrite, transparenten i efikasen biznis”. “Poa|aj}i od va`nosta na zaedni~kite standardi za podatocite i interoperabilnosta me|u nacionalnite, trgovski i biznis-registri od Evropa se vospostavi i temelot za konekcija. Зatoa odbravme Konferencijata da bide na ovaa tema”, informira Direktorot na Centralniot registar, Van~o Kostadinovski. Spored него, po~nat е pilot-proekt za povrzuvawe na nacionalnite biznis-registri, vo koj e vklu~ena i Makedonija.

112

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

SWISS 6.118,88

MAKEDONIJA DOMA]IN NA EVROPSKIOT FORUM NA BIZNIS-REGISTRI 2012

2.600

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

FTSE 100 5.893,81

N

116

2.200

BRAZIL BOVESPA 62.505,10

arodnata banka go vovede kreditniot rejting kako poobjektiven kriterium pri utvrduvaweto na rizi~nosta na pobaruvawata na bankite vo zemjava. Toa zna~i deka zemjite od EU i od OECD koi imaat nizok krediten rejting }e se smetaat za rizi~ni, a ne kako dosega, nerizi~ni. Dokolku makedonskite banki imaat plasmani vo ovie zemji (kako {to se Grcija, Portugalija, [panija, Irska) }e go zgolemat nivoto na rizi~nost. Ovaa odluka e donesena na v~era{nata sednica na Sovetot na NBM, so koja se izmeneti tri podzakonski akti koi gi reguliraat limitite na izlo`enosta, metodologijata za utvrduvawe na adekvatnosta na kapitalot i upravuvaweto so kreditniot rizik. Od NBM istaknuvaat deka na ovoj na~in se vr{i usoglasuvawe so me|unarodnite supervizorski standardi. “Dosega najnerizi~ni bea hartiite od vrednost od zemjite od EU i OECD. No, sega imame rizi~ni zemji i toa ve}e ne va`i. Zatoa se zema kreditniot rejting kako faktor. Ova e tehni~ko pra{awe, odnosno odgovor na aktuelnata situacija. Idejata e da se nateraat bankite da vodat smetka vo koja zemja gi vlo`uvaat parite”, velat izvori na “Kapital” od Sovetot na NBM. No, del od bankarite tvrdat deka tie gi vlo`uvaat parite vo stranstvo vo prvoklasni banki, so rejting ne ponizok od AA-. Dali ova va`i za site banki vo zemjava ne e poznato, zatoa {to ovie podatoci se tajni. Spored poslednite podatoci od NBM, pobaruvawata od nerezidenti vo 2010 godina se zgolemija za 15,9%, {to e rezultat na porastot na sredstvata na smetkite kaj stranski banki. Sredstvata na smetki kaj stranski banki se zgolemeni za 4.864 milioni denari (18,5%). Spored generalnata ocenka na NBM, najgolemite predizvici za doma{niot bankarski sistem proizleguvaat od cenite na naftata i hranata, neizvesnata ekonomska aktivnost kaj najgolemite trgovski partneri na zemjava i od dol`ni~kata kriza vo nekoi zemji od evrozonata. Centralnata banka predupreduva deka klu~en faktor na rizik za finansiskata sostojba na korporativniot sektor i doma}instvata pretstavuva nivnata visoka izlo`enost kon kamaten i valuten rizik, pri {to eventualnite promeni na devizniot kurs i rastot na kamatnite stapki bi vlijaele vrz nivnata sposobnost za servisirawe na dolgovite.

2.800

2.400

NASDAQ 100 2.313,61

RIZI^NOSTA KAJ BANKITE ]E SE MERI SO POSTROG KRITERIUM

3.000

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

0,19%

3.200

2.600

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

0,33%

МБИ10

2.800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1.316,23

3.000

primenil toj sistem bi mo`ele da go oslobodat ostanatiot del od ekonomijata, da se ukinat parafiskalnite dava~ki i da se namalat dano~nite optovaruvawa. Koj upravuva so Hrvatska denes? Tvrdite deka toa e sostav na slu`benici koj vrabotuva i sozdava drugi slu`benici. Da ja citiram Va{ata izjava od pred dve godini, “Sistemot na vrednosti e tolku isprevrten {to e sosema normalno voveduvawe na krizni danoci so koi se ~uvaat rabotnite mesta na platen-

ite slu`benici i ostanatite buxetski korisnici, a polnata cena na krizata ja pla }aat 10.000 rabotnici koi vo industrijata poradi toa gi izgubija rabotnite mesta”. Ha, ha…, toa go izjaviv pred da se slu~i. Sakate da vi gi ka`am rezultatite od taa programa? Edna godina po primenata na programata na vladata za izlez od krizata imame gubewe na 56.000 rabotni mesta, zgolemuvawe na nelikvidnosta od 28 na 36 milijardi kuni neplateni platni nalozi, zgolemuvawe na nadvore{niot dolg za 2,7 milijardi evra, pad na BDP za 1,4%, zgolemuvawe na buxetskiot deficit za sedum milijardi kuni i zgolemuvawe na siroma{tijata na porazitelni 32%. Taa programa sozdade dijametralno sprotivni rezultati od tie {to bea proklamirani. To~ka po to~ka. I za taa programa, za koja pred pove}e od edna godina predvidov {to }e se slu~i, sega nikoj ne snosi odgovornost. Premierkata veli deka bez taa programa situacijata bi bila polo{a? Jas nikoga{ ne bi se osmelil da gi branam tie rezultati. Za niedna suma ne bi ja branel taa programa. Rezultatite se poka`uvaat pozitivni samo vo segmentot deka dr`avata i ponatamu funkcionira redovno i se polni od danoci. No, namenata na programata ne e taa. Funkcijata za koja e sozdadena ednostavno ne mo`e{e da se ostvari u{te od samiot po~etok.

 PREGLED VESTI

ПЧЕНКА 700,40$/бушел

2,11%

ПЧЕНИЦА 644.00/бушел

-4,35%

КАФЕ 264,50$/бушел

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

СУРОВИНИ

0,34% 0,41% 1,63%

КАКАО 3,065.000/бушел ШЕЌЕР 29,59$/бушел СОЈА 1.335,60$/бушел

1,39% 1,06% 0,10%

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг


Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 01.07.2011 / PETOK

ISTO^NO OD RAJOT  Novi

te{ki denovi pretstojat za evrozonata. Nerojatno opcijata da se izleze od nea i ne e tolku pametna. No, ova pra}a va`na poraka kon zemjite koi{to mora ili sakaat da & se priklu~at na evrozonata. Tie ne treba da itaat kon nea, tuku da procenat optimalen period vo koj{to }e ovozmo`at doma{nata ekonomija da se prisposobi kon taa na evrozonata, odnosno dvete da stanat valutna zona koja{to e {to poblisku do optimalna zona. A vo me|uvreme, sekako, mo`e i da imaat nekoja korist od toa, kako {to uspe{no go pravat toa Polska, ^e{ka i Ungarija

o nekolku prethodni kolumni se osvrnav na rapidniot rast na zemjite od Centralna i Isto~na Evropa pred krizata, dobroto spravuvawe so krizata (koga nekoi zemji kako Turcija prodol`ija da rastat so zna~itelno visoki stapki na rast) i brzoto izleguvawe od nea. Vo izminatata decenija Jugoisto~na Evropa se promeni mnogu, i ekonomski i politi~ki, {to pridonese lokacijata na “Evropa” ili toa {to (s$ u{te) go narekuvame “Zapad” da se promeni. Na primer, nekoi se se}avaat, a drugite znaeme od preraska`uvawe deka edna{, ne mnogu odamna, Bugarite i Romancite vo Jugoslavija gledaa podobra verzija na sopstvenoto op{testvo, no i razumna zamena za Germanija ili Italija (vo smisla na trgovija) i tranzitna mar{ruta na svoeto pate{estvie dotamu. Potoa, vojni, embarga, hiperinflacii, ko{mar. Nikoj ne saka toa da se

V

povtori. Lu|eto gledaa na Jugoslavija kako na “Istok”, zatoa {to tamu imalo mir, no i zatoa {to toa bilo mestoto od kade {to doa|alo {vercuvano gorivo i politi~ka poddr{ka. Vo me|uvreme, lu|eto od ostatokot na Balkanot gledaa na sever vo Ungarija ili na jug vo Grcija. Se razbira, toa e poradi toa {to Evropskata unija dojde do niv. (Da ne zaboravime, Grcija e tret ili ~etvrti trgovski partner na Makedonija i najgolem stranski investitor vo zemjata!) Sega rabotite se promenija: Evropejcite novite pazari gi baraat vo Azija, a Grcite verojatno sakaat da ne se vo evrozonata. Ottuka, ako ~ovek treba da bide skepti~en vo odnos na evroto i evrozonata, toga{ verojatno toa e sega{niot moment. Pred lansiraweto na zaedni~kata valuta na krajot od minatiot vek mnogumina ekonomski analiti~ari bea skepti~ni vo vrska so toa, glavno od Kejnzijanski pri~ini. Im-

eno, priklu~uvaweto kon vtoriot – monetaristi~ki stolb na toga{ s$ u{te nepostoe~kata Evropska centralna banka zna~e{e deka evroto ja prifa}a doktrinata na Fridman, spored koja centralna uloga vo transmisioniot mehanizam na monetarnata politika ima vrskata me|u monetarnite agregati i cenite. Toga{ niz literaturata ve}e {iroko be{e rasprostraneto veruvaweto deka so godinite ovaa vrska stana mo{ne slaba, glavno kako rezultat na finansiskite inovacii (koi pak, potoa bea inicijalnata kapisla za poslednata ekonomska kriza). No, od site drugi aspekti na predlo`eniot dizajn na monetarnata politika zaedni~kata valuta se ~ine{e kako dobro re{enie. Sekako, vtoro zna~ajno pra{awe vo vrska so evroto be{e argumentot na optimalna valutna zona – dali e mo`no edna kamatna stapka da bide soodvetna za celata evrozona, odnosno da ovozmo`i

ednakva apsorpcija na nadvore{ni {okovi koi se asimetri~ni po svojata priroda (odnosno, pogoduvaat edna zemja, no ne i druga)? Nekoi zemji (od koi{to glaven pretstavnik e Velika Britanija) s$ u{te tvrdat deka ne postoi takvo ne{to kako optimalna valutna zona. Valutniot sistem koj{to e dovolno decentraliziran da ovozmo`i optimalno kreditno opkru`uvawe na celata teritorija bi imal tolku visoki transakciski tro{oci {to ne bi imal nikakva vrednost, taka {to sekoga{ }e mora da se tolerira neefikasnosta {to proizleguva od ovoj efekt. I dodeka vo prethodnata decenija (i pove}e) celata literatura ja ocenuva{e optimalnosta na evropskata valutna zona ({to me vklu~uva i mene samiot) – glavno potrebata od {to pogolemo unificirawe na fiskalnata politika i ulogata na fiskalnite transferi od edno centralno mesto kon zemjata/zemjite pogodena/i od

asimetri~en {ok – re~isi nikoj ne diskutira{e za toa deka Evropskata centralna banka nema ekspliciten mandat da bide spasuva~/pozajmuva~ vo krajna instanca, odnosno opcija koja }e mora da ja iskoristi vo situacija kako sega{nata. I pokraj sevo ova, sega ne mo`am da se izna~udam na ekspertite koi zagovaraat Grcija da ja napu{ti evrozonata. Denot koga Grcija }e objavi deka se vra} a na drahmata }e ozna~i i ostra depresijacija na drahmata vo odnos na evroto. Vo o~ekuvawe na ponatamo{na depresijacija gra|anite }e po~nat da navaluvaat vo bankite za da si gi povle~at svoite pari i da gi “skladiraat” vo stoki. Policite niz prodavnicite }e se ispraznat. Fiskalnata kriza }e premine vo bankarska kriza. Ili, kako {to toa “so~no” i vo afekt neodamna go opi{a vicepremierot Pangalos: “Ispla{enite lu|e }e sakaat da si gi povle~at svoite pari od bankite, a

16 SEPTEMVRI SPECIJALEN PRILOG

KONZERVNA INDUSTRIJA VO OVOJ SPECIJALEN PRILOG PRO^ITAJTE  KAKO USPE[NITE KONZERVNI FABRIKI SI GO PROBILE SVOJOT PAT DO POTRO[UVA^ITE I PAZARITE!

 KOI SE PREDIZVICITE, A KOI MODELITE ZA POZASILEN RAZVOJ NA KOMPANIITE OD OVOJ SEKTOR?

 BRENDIRAWETO, KREATIVNIOT MARKETING PRISTAP I GRADEWETO IMIX NA KVALITETNA I ZDRAVA HRANA SE EDNI OD KLU^NITE MOMENTI KAKO DA SE POSTIGNE ZADOVOLITELEN PAZAREN USPEH I OSVOJUVAWE NOVI PAZARI?

 “KAPITAL” VI DAVA PREGLED NA IZVORITE ZA FINANIRAWE KOI IM STOJAT NA RASPOLAGAWE NA KONZERVNITE KOMPANII!

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

MARJAN PETRESKI ekonomski istra`uva~ i dobitnik na nagradata Olga Radzyner od Centralnata banka na Avstrija

armijata }e treba da gi ~uva so tenkovi, bidej}i nema da ima dovolno policija”. Potoa, ova }e zna~i i u{te pogolema kriza za cela Evropa. Ottuka, novi te{ki denovi pretstojat za evrozonata. Verojatno, opcijata da se izleze od nea i ne e tolku pametna. No, ova pra} a va`na poraka kon zemjite koi{to mora ili sakaat da & se priklu~at na evrozonata. Tie ne treba da itaat kon nea, tuku da procenat optimalen period vo koj{to }e ovozmo`at doma{nata ekonomija da se prisposobi kon taa na evrozonata, odnosno dvete da stanat valutna zona koja{to e {to poblisku do optimalna zona. A vo me|uvreme, sekako, mo`e i da imaat nekoja korist od toa, kako {to uspe{no go pravat toa Polska, ^e{ka i Ungarija.


Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 01.07.2011 / PETOK

15

 SVET

0-24 

...LUKSUZIRAWE

...VO KINA SE IZGRADI

...UNIKATNOST

Princot Чarls se rasfrla so pari

Najdolgiot most vo svetot

[panskite studenti na mirni protesti

o izminatata fiskalna godina, koga Velika Britanija sproveduva strogi merki za {tedewe, princot Чarls za li~ni zadovolstva i patuvawa vo Portugalija, Indija, [panija i Maroko potro{il pove}e od tri milioni evra.

o ~etiri godini sekojdnevno gradewe, vo Kina se pu{ti vo upotreba najdolgiot most vo svetot Jiaozhou Bay bridge. Mostot e dolg 42 kilometri, se potrpira na 5.000 stolbovi, a za nego Kina potro{i okolu 1,5 milijardi dolari.

a go iska`at revoltot od odnesuvaweto na politi~kite D partii, visokata nevrabotenost, korupcijata i strogite merki za {tedewe, grupa {panski studenti se odlu~ija da

V

P

kampuvaat na nekolku lokacii vo Barselona.

RASTAT PARTISKITE TENZII

SRBIJA ]E GI DEPOLITIZIRA JAVNITE PRETPRIJATIJA?!

 Srpskata Vlada najavi departizirawe na izborot na direktorskite pozicii vo javnite pretprijatija do krajot na godinava. Za vladinite pretstavnici ova e vistinski ~ekor kon reformite na dr`avata vo evropski orientirana Srbija, dodeka za opozicijata ovoj ~ekor e “farbawe” na narodot BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

rpskiot zakonodaven dom stana `ari{te na politi~ki previrawa me|u vladeja~kite partii i opozicijata vo odnos na najavite za departizacija na upravnite odbori na javnite pretprijatija od srpskata Vlada. Vladeja~kata koalicija smeta deka Srbija gi poseduva kapacitetite za sproveduvawe na departizacijata na rakovodstvata na pretprijatijata, koja o~ekuva da zavr{i do krajot na godinava. Za vladinite pretstavnici ova e vistinski ~ekor kon reformi na dr`avata vo evropski orientirana, demokratska i transparentna Srbija, dodeka za opozicijata vakviot ~ekor e “farbawe” na narodot polovina godina pred slednite parlamentarni izbori. Opozicijata smeta deka ova trebalo da se napravi u{te pred edna godina. “Sekoga{ i za s$ mo`e da se najde zamerka deka docni i deka mo`elo da se sprovede

S

mnogu porano. Me|utoa, ne se po~nuva s$ vedna{ i ne se zavr{uva s$ vedna{. Prvo sprovedovme promeni na finansiraweto na upravnite odbori na javnite pretprijatija, vovedovme kontrola vo pretprijatijata i kone~no se ispolnija uslovite za sproveduvawe na posledniot ~ekor vo celost”, izjavi za srpskiot vesnik “Blic”, Jelena Trivan od vladeja~kata Demokratska partija (DS). Nasproti nea, Mla|an Dinki}, liderot na partijata Obedineti regioni na Srbija (URS), smeta deka nema potreba od departizacija na upravnite odbori, tuku nivno celosno ukinuvawe. Za nego site oglasi za izbor na direktori na javnite pretprijatija vo Srbija se namesteni vo najgolem broj slu~ai. “Potrebno e da se promeni sistemot. Pred s$, potrebni se novi zakoni koi toa }e go ureduvaat, a izborot na menaxerite vo javnite pretprijatija treba da se prepu{ti na nezavisnite profesionalni agencii spored procedura po koja se biraat direktorite na privatnite pretprijatija”,

istakna Dinki}. Toj smeta deka treba da se ukinat upravnite odbori, so {to na partiite }e im se onevozmo`i da delegiraat partiski poslu{nici na rabotnite mesta. Dinki} pobara i zakonski izmeni so koi na Vladata }e & se odzeme pravoto za imenuvawe direktori na javnite pretprijatija.

Bojan \uri} od Liberaldemokratskata partija smeta deka povlekuvaweto na partiskite kadri treba da bide i so prezemawe na odgovornosta za zagubite od nad pet milijardi evra i podignatite krediti od okolu milijarda evra, koi gra|anite treba da gi vra}aat vo narednite 10 godini.

“Ne mo`e {est meseci pred izbori da se isperat racete od katastrofite predizvikani vo 700 javni pretprijatija. Povlekuvaweto na direktorite }e zna~i isplata za otpremnina na niv, a na naslednikot ostavawe na dolgovi, krediti i neplateni smetki kon privatniot sektor”, smeta \uri}. Spored momentalnata raspredelba na direktorskite pozicii na vladeja~kata koalicija od akcionerskite dru{tva kade {to dr`avata e mnozinski akcioner, Demokratskata partija ima svoi lu|e na ~elo na Telekom Srbija, Elekstrostopanstvo, @eleznica, Po{ta, Dr`avna lotarija. Socijalisti~kata partija na Srbija ima svoi lu|e vo Pati{ta, Dunav osiguruvawe, Galenika. ^lenovi na partijata G17 se direktori na Aerodrom, Elektromre`a, Skijali{te, dodeka direktorot na Transnafta e vo racete na Ligata na socijaldemokrati vo Vojvodina. Ekspertite smetaat deka nepotizmot, politi~koto vlijanie i rodninskite vrski, koi vo jugoisto~na Evropa se istaknu-

vaat kako glavni malverzacii pri vrabotuvaweto na novi kadri vo javnite pretprijatija, go naru{uva imixot na dr`avite. Toa osobeno va`i za Srbija, kade {to dominira partiskata pripadnost pri odlu~uvaweto za rakovodnite pozicii na javnite pretprijatija. Miodrag Ivanovi}, profesor na univerzitetot Hertford{ajr vo Anglija i ekspert za strate{ki menaxment i organizacisko deluvawe, istaknuva deka imixot na javnite pretprijatija e va`en za sekoja vlada, osobeno za momentalnata vlada na Srbija, ~ija glavna cel e evropeizacija na dr`avata. “Nepotizmot i politi~koto vlijanie se uo~livi i predizvikuvaat gor~ina, osobeno kaj mladite i nevraboteni lu|e. Otsustvoto na transparentni tenderi e odraz na nekontrolirana politika i poka`uvawe mo}, dodeka postavuvaweto direktori bez konkurs e odraz na korumpiranosta i dogovorenata podelba na poziciite me|u partiite”, pi{uva “Blic”.


Svet / Biznis / Politika

16

TURCIJA SO EKONOMSKI RAST OD 11% urskata ekonomija vo prviot kvartal od ovaa godina zabele`a rast od 11%, so {to go nadmina ekonomskiot rast na site razvieni dr`avi od grupata G20, pi{uva Blumberg. Rastot na ekonomijata na Turcija be{e pogolem i od o~ekuvawata na analiti~arite na Blumberg koi o~ekuvaa rast od maksimalni 9,7%. Od druga strana, Zavodot na statistika na Turcija ob-

T

javi porazitelni rezultati za buxetskiot deficit koj dostigna rekordno nivo vo Maj. Guvernerot na centralnata banka Erdem Ba~i stravuva deka ekonomskiot bum mo`e da bide rizik za stabilnosta za zgolemuvawe na deficitot. Sepak, turskiot premier Rexep Taip Erdogan e ubeden vo stabilnosta na Turcija i toj o~ekuva najdocna do 2023 godina, dr`avata da se vbroi me|u najsilnite 10 ekonomii

vo svetot. Minatata godina, ekonomskiot rast na Turcija dostigna 8,9%, so {to i toga{ bea nadminati prognozite na Vladata vo Ankara koja o~ekuva{e rast od 7%. Vo 2010 godina, bruto-doma{niot proizvod (BDP) na Turcija iznesuva{e 10.079 dolari po glava na `itel, {to pretstavuva drasti~no zgolemuvawe vo odnos na 2009 godina, koga turskiot BDP iznesuva{e 8.590 dolari po glava na `itel.

KAPITAL / 01.07.2011 / PETOK

SANADER KRIE 10 MILIONI EVRA VOo[VAJCARSKI BANKI?! tekot na sudskiot pro- pi{uva zagrepskiot magazin

V

ces za aferata “Spajs”, rasposlana na obvinenie od 42.000 stranici, hrvatskoto Javno obvinitelstvo otkrilo i pobaralo blokirawe na 10 milioni evra vo sopstvenost na porane{niot premier na Hrvatska, Ivo Sanader. Se somni~i deka parite se mito isplateno na Sanader od ungarskiot naften gigant MOL za kupuvawe na hrvatska INA,

“Globus”. Navodno, pet milioni evra se prefrleni vo [vajcarija na smetkata na kompanijata Xenoplast & Shipping, vo sopstvenost na prijatel na Sanader, Robert Jezi}, koj e vo pritvor za u~estvo vo korupciski aferi, a vtorata polovina e na smetkata na lice blisko do Sanader. “Globus” tvrdi deka e pobarano blokirawe na tie smetki,

iako oficijalna potvrda za toa nema. Poznato e deka vo [vajcarija `ivee bratot na Sanader, Flavio, no dali porane{niot premier mu gi ispratil parite nemu ili na nekoj drug inspektorite ne otkrivaat, dodava “Globus”. Sanader be{e uapsen minatata godina vo Avstrija i seu{te ne e ekstradiran vo Hrvatska.

BEZREDIE, VANDALIZAM I ANARHIJA

GR^KATA VLADA JA DOBI BITKATA VO PARLAMENTOT, JA IZGUBI NA ULICA! VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

entarot na Atina denovive nalikuva na borbeno pole na koe vladee bezredie, vandalizam a dalizam i aanarhija, ar ija, kako odgovor na donesuvaweto na novite, strogi merki za {tedewe koi treba da ja odnesat Grcija ~ekor podaleku od bankrot. Plo{tadot Sintagma na koj se slu~uva glavnata bitka e

C

prekrien so kamewa i stapovi so koi demonstrantite ja ga|aa policijata, kako i staklo od uni{tenite izlozi i avtobuski stanici. Fasadite na zgradite od nekolku banki i po{ti se o{teteni od molotovi kokteli. Atina celosno e obviena vo ~ad, bidej}i vo tekot na brobata policijata upotrebi {ok granati polic i sol solzavec. Okolu sto lu|e se vo bolnica bolni poradi povredi vo tekot na ne nemirite ili zadu{uvawe od hemikalii. hemik Spored Spor procenkite na vlasta okolu 600 lu|e u~estvuvaa vo nasilastvata, a na protestite se nasil procenuva deka u~estvuvaa pove}e proce od 20 20.000 lu|e. Vo popladnevnite ~asovi vo srepo data, po usvojuvaweto na paketotmerki merk za {tedewe, demonstrantite so {i{iwa voda frlaa po pratenicite koga go napu{taa prate Parlamentot. Parl

JORGOS PAPANDREU PREMIER NA GRCIJA Denes, jas su sum poodlu~en od koga bilo! Sega e vreme da se spravime so s$ {to e pogre{no, so s s$ {to ni nanesuva bolka i n$ vra}a nazad! n

Sudirite eruptiraa vo Atina, vedna{ otkako Parlamentot go izglasa rigorozniot petgodi{en plan za {tedewe i kratewe na buxetot. Ovie merki bea uslov postaven od stranskite kreditori, Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) da & pomognat na Grcija da gi otplati dolgovite. Maskiranite demonstranti i policijata `estoko se sudrija vo tektot na no}ta, vo sredata, tie ja zapalija zagradata na Ministerstvoto za finansii, a se obidoa da zapalat i edna banka. Luksuzniot hotel King Xorx, koj se nao|a na samiot plo{tad, celosno be{e evakuiran. ATINA POD LUPA NA EVROPA Pogledot na Evropa v~era povtorno be{e naso~en kon Atina, koga parlamentarcite glasaa za neophodnite merki za sproveduvawe na reformite. So izglasuvaweto na zakonot za primena na merkite za {tedewe, Grcite po koj znae koj pat }e dobijat u{te pari od EU i MMF za da si ja “zakrpat” ekonomijata. Imeno, vtoroto glasawe im go otvori patot za dodeluvawe na noviot paket-finansiska pomo{, vre-

den 120 milijardi evra, bidej} i o~igledno so minatogodi{nite 110 milijardi ne uspeaa da ja spasat zemjata od bankrot. “So v~era{nata odluka na gr~kiot Parlament za pro~istenata ekonomska programa na zemjata e napraven va`en ~ekor vo neophodnata nasoka oka kon fiskalna konsolidacija i kon rast preku strukturni reformi”, ormi”, se poso~uva vo zaedni~kataa izjava na pretsedatelite na Evropskiot sovet (ES), Harman an van Rompuj i na Evropskata komisija misija (EK), @oze Manuel Baroso.. “Grcija napravi `ivotno va`en ~ekor napred, oddeluvaj}i se od scenarijata za nesupeh”, dodavaat odavaat Rompuj i Baroso. Za niv glalasaweto e izraz na nacionalna alna odgovornost. Tie dopolnuvaat aat deka poddr{kata za merkite ite }e obezbedi i brzo dogovarawe we na vtoriot paket-finaniska pomo{, omo{,

so koja Grcija }e se pridvi`i napred i }e gi vrati nade`ite na svojot narod. Pred v~era{noto glasawe za zakonot za primena na novite merki za {tedewe, premierot na Grcija, Jorgos Papandreu, soop{ti deka o~ekuva istoto mnozinstvo od pratenici koi ja usvoija novata programa da go izglasaat i zakonot, bez koj istata ne mo`e da stapi na sila. “Denes, jas sum poodlu~en od koga bilo! Sega e vreme da se spravime so s$ {to e pogre{no, so s$ {to ni

@OSE MANUEL BAROSO PRETSEDATEL NA EK Grcija napravi `ivotno va`en a`en ~ekor napred, oddeluvaj}ii se od scenarijata za nesupeh..

PORADI GR^KATA NEPOSLU[NOST

DRASTI^EN PAD NA STRANSKITE DIREKT BORO MIR^ESKI

mirceski@kapital.com.mk

oradi finansiskata nestabilnost vo Grcija, no i vo Irska i Portugalija, za koi Evropskata unija (EU) odvoi ogromni sredstva od svojot buxet, Unijata ve}e treta godina po red se soo~uva so drasti~en pad na stranskite direktni investicii vo i od Unijata, poka`uvaat podatocite na evropskata statisti~ka agencija, Evrostat. Ekonomskata kriza vo EU pridonese, stranskite direktni investicii (SDI) na dr`avite od EU kon ostanatiot del od svetot vo 2010 godina da se namalat na 107 milijardi evra od 281 mili-

P

 Spored najnoviot izve{taj na evropskata statisti~ka agencija, Evrostat, stranskite direktni investicii od EU kon dr`avite koi ne se ~lenki na Unijata, minatata godina se namalile za 62%, dodeka investiciite vo EU se namalile za neverojatni 75%

jardi evra vo 2009 godina, {to pretstavuva pad od 62%. U{te pogolem e padot na stranskite direktni investicii vo EU. Na godi{no nivo, SDI vo EU od 216 milijardi evra kolku {to iznesuvaa vo 2009 godina, se namalija na 54 milijardi evra vo 2010 godina, {to pretstavuva pad od 75%, se naveduva vo izve{tajot na Evrostat. Opa|a~kiot trend na SDI kaj dr`avite od EU se slu~uva ve}e tri godini. SDI na dr`avite od

EU kon ostanatiot del od svetot vo 2010 godina se za pet pati pomali otkolku vo 2007 godina, dodeka SDI vo EU se za osum pati pomali. Ova poka`uva deka finansiskata kriza koja gi zafati SAD i Evropa s$ u{te nanesuva {teti vrz dr`avniot fiskalen sistem, no i vrz privatniot sektor, so {to go onevozmo`uva korporativniot rast i razvoj. Kako najgolem “protivnik” na stabilnosta na fiskalno-monetarniot sistem vo

EU momentalno e Grcija, kade {to vladeat parlamentarni tenzii i gra|ansko bezredie. Toa se dol`i na nasilnoto usvojuvawe na merkite za {tedewe koi se posledica na zadol`enosta na Grcija koja nadminuva 350 milijardi evra. Od druga strana, Francija i Germanija gi poso~uvaat kako najgolemi pobornici za stabilnosta vo regionot. Evroskepticite smetaat deka Evropskata unija premnogu se potro{ila so kreditiraweto na

dolgovite na Grcija, Portugalija i Irska. Tie istaknuvaat deka mehanizmot za isplata na kreditite koi Unijata gi dodeluva, vo slu~ajot na Grcija se poka`al pogre{en. No, i pokraj ova, EU kako da gi ignorira sopstvenite gre{ki i prodol`uva da ja kreditira Grcija. SAD I KANADA OSTANUVAAT GLAVNI INVESTITORI VO EU Drasti~niot pad na investiciite na dr`avite-~lenki na EU kon ostanatiot del od svetot vo


Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 01.07.2011 / PETOK

17

GAZPROM SO NOV REKORD VOuskiot ZARABOTKA ODdina IZVOZOT dr`aven movo Evropa da

VO NOVIOT BUXET NA EU NEMA SREDSTVA ZAoPRO[IRUVAWE predlog nacrtzemjite kandidati, poznati Iako procentualno zemjite-

nopol vo sektorot priroden gas, Gazprom, v~era soop{ti deka ovaa godina planira da go zgolemi izvozot vo Evropa i da postigne nov rekord vo zarabotkata od izvozot. Izvr{niot direktor na Gazprom, Aleksej Miler, izjavi na godi{niot sostanok na akcionerite deka kompanijata o~ekuva ovaa go-

buxetot na Evropskata unija (EU) za period od 2014 do 2020 godina, za prvpat pro{iruvaweto voop{to ne se pojavuva kako stavka. Indikativno e i toa {to vo ovoj buxetski plan, poznat kako “Finansiska perspektiva na EU” ne stanuva zbor za pretpristapni fondovi, nameneti za

R

isprati od 155 do 158 milijardi metri kubni gas, nasproti minatogodi{nite 139 milijardi metri kubni. Toj dodade i deka Gazprom }e raboti na zgolemuvawe na proda`bata na te~en naften gas za Kina, Japonija i Ju`na Koreja. Ovoj ruski gigant momen-

V talno ima 18% od svetskite rezervi na priroden gas, a u~estvuva i vo vkupnoto proizvodstvo na ovoj energens so 15%.

Dodeka gr~kite parlamentarci re{avaa za sudbinata na zemjata i rakopleskaa za izglasuvaweto na rigorozniot paket-merki za {tedewe, Grcite niz ulicite na Atina “`arat i palat”. Predizvikot dali Papandreu }e ja spasi zemjata od bankrot i ponatamu ostanuva!

GR^KITE MERKI GI SMIRIJA PAZARITE - NO, DO KOGA?! inansiskite pazari “zdivnaa” otkako gr~kiot Parlament go odobri petgodi{niot F plan za {tedewe koj treba da ja spasi zemjata od bankrot, no investitorite ostanuvaat skepti~ni poradi mo`nite scenarija so koi Grcija i voop{to Evropa mo`e da

kako IPA fondovi. Vo predlog-buxetot koj Evropskata komisija (EK) koj go usvoi docna vo vtornikot nave~er, se predviduva vo centralnata banka na Unijata da se sleat okolu milijarda evra, odnosno ne{to pove}e od eden procent od brutonacionalniot dohod na sekoja zemja-~lenka.

~lenki }e upla}aat pomalku vo zaedni~kata kasa, apsolutniot iznos }e bide ne{to pogolem od tekovniot, koj iznesuva 972 milijardi evra. Po predlog na EK, dopolnitelen izvor na finansirawe mo`e da bidat taksite na monetarnite transakcii i voveduvawe na evropski danok na dodadena vrednost.

30

milijardi evra e vkupnata suma {to Grcija }e ja dobie od privatniot sektor

se soo~i na podolg rok. Cenite na akciite na Volstrit i na aziskite berzi porasnaa vedna{ otkako se usvoi Zakonot za primena na rigoroznite nite merki, a isto taka porasna i vrednosta na evroto. Donesuvaweto na merkite za {tedewe edewe vo Grcija, isto taka, vlijae{e i na zgolemuvawe na cenata na naftata tata na svetskite pazari.

101

(MMF), Xon Lipski. “Vo pe~atot ovaa programa se narekuva plan na strogo {tedewe, no vo su{tina toa e programa za strukturalno prilagoduvawe, awe, koja ima za cel da gi re{i osnovnite problemi na gr~kata ekonomija, konomija, me|u koi e i nedovolnata konkurentnost”, naglasi Lipski. i. Vo poslednive godini MMF odbegnuva da go koristi terminot minot “strogo {tedewe” za imenuvawe na merkite {to im gi nametametnuva na zemjite {to se soo~uvaat so finansiski problemi. mi. svoite pratenici, vnatre vo PASOK. Sindikatite koi ja paraliziraa zemjata ovaa nedela, vetija deka }e prodol`at da se sprotivstavuvaat na privatizaciite koi pretstojat, kako i na drugite merki za {tedewe. Analiti~arite velat deka vistinskiot predizvik za Grcija doa|a otkako zakonot za primena na merkite }e bide izglasan i }e bide obezbeden noviot paket-pomo{ od me|unarodnite kreditori. Vistinskoto pra{awe koe sleduva e dali Papandreu }e uspee po glasaweto da gi primeni krucijalnite reformi?! Grcija samo do krajot na ovaa godina treba da za{tedi 6,5 milijardi evra i da go namali dr`avniot

KOLATERALNA PODDR[KA

7 5% a celiot deficit za 7,5%, plan predviduva za{teda na 78 milijardi evra do 2015 godina. GERMANIJA GO PODDR@UVA FRANCUSKIOT PREDLOG ZA GRCIJA Berlin signalizira{e spremnost i poddr{ka za francuskiot predlog vo vrska so u~estvoto na privatnite kreditori vo noviot paket-pomo{ za Grcija. Germanskiot minister za finansii, Volfgang [ojble, istakna deka toj predlog pretstavuva dobra osnova za pregovori za noviot paket-pomo{ za Grcija. Toj v~era se sostana so liderite na vode~kite germanski finansiski institucii i razgovaraa za na~inite za pomo{ na prezadol`enata Grcija. Se

Ova }e bide ili nekoja ekonomska sila so rejting “AAA” ili pak }e me|unarodno finansisko telo, kako na primer Evropskata centralna banka (ECB) ili agencija kako Evropski fond za finansiska stabilnost, {to seu{te ne e odlu~eno. Ova telo }e im garantira na investitorite deka }e gi dobijat nazad parite {to }e gi vlo`at vo Grcija.

procenuva deka germanskite banki i osiguritelni kompanii dr`at okolu 20 milijardi evra od gr~kiot dolg. Dokolku Grcija, i pokraj s$ ne bide sposobna da gi vrati svoite dolgovi, najo{teteni }e bidat germanskite, francuskite i britanskite banki. Portparolot na germanskoto zdru`enie na privatni banki soop{ti deka fran-

Atina dobiva pomo{ od bankite, a 70% im vra}a vo obvrznici (so targetirana vrednost od 42 milijardi evra). Za vozvrat izdava 30 godi{ni obvrznici, so kamatna stapka od 5,5 do 8%. Potoa, 30% od sumata koja ja dobiva (12 milijardi evra) upotrebuva za “specijalni nameni”. Toa zna~i deka dobiva samo polovina od vkupnata suma isplatena za zrelite obvrznici.



,

lanot so ekonomski merki {to go usvoi gr~kiot Parlament ament ne P pretstavuva programa na “strogo {tedewe”, izjavi vr{itelot r{itelot na dol`nosta izvr{en direktor na Me|unarodniot monetaren etaren fond

nanesuva bolka i n$ vra}a nazad!”, izjavi Pap Papandreu. So glasaweto, gr~k gr~kiot Parlament gi odob odobri individualnite merki i sozdade nova agencija za pprivatizacija. Opozicio Opozicionerskata konzervativna par partija, Nova Demokratija, koja glasa{e protiv no novite restriktivni merki, soop{ti deka ima namera dda poddr`i nekoi od zakonite. Sproveduvaweto na pr novite merki }e predizpote{ vika pote{kotii za vladata vlada na Papandr koja Papandreu, spored anketite za javnoto mislew se mislewe, soo~u so soo~uva `estoki `esto kritiki, tiki kako od opo opozicijata, taka tak i od

FRANCUSKIOT PLAN ZA GR^KIOT DOLG GRCIJA

milijarda evra e vkupnata suma koja Grcija treba da im ja plati na doveritelite kako kamata vo narednite 30 godini, ako nejziniot BDP raste 2,5% godi{no

go d 3 0 o b vr i{ ni znic i

TELO ZA “SPECIJALNI NAMENI”

Ova e finansiski `argon za telo koe }e im dava garancija na investitorite, vo slu~aj Grcija da bankrotira. Teloto }e gi investira parite koi }e gi dobiva vo nisko-rizi~ni obvrznici.

cuskiot plan e najdetalen od site momentalno pretstaveni predlozi, no deka i ponatamu se razgovara za negova ponatamo{na primena. Francuskite bankari predlo`ija primena na “Brejdi obvrznica”, odnosno polovina od prihodite na va`e~kite gr~ki obvrznici da se investiraat vo novi, so rok na dosta-

TNI INVESTICII VO EU 2010 godina, Evrostat objasnuva deka se dol`i na zna~itelen pad na prilivot na investicii vo EU od dr`avite koi ne se ~lenki. No, i pokraj toa, SAD ostanuvaat glaven izvor na investiciite vo EU, iako obemot na investicii e namalen na 28 milijardi evra vo 2010 godina, od 97 milijardi vo 2009 godina. Vo istiot period, namaleni se i investiciite vo EU od [vajcarija (od 25 milijardi na {est milijardi evra). Nasproti ova, zabele`an e trend na zna~itelno zgolemuvawe na investiciite vo EU od Kanada (od 12 milijardi na 28 milijardi evra), Hong Kong (od milijarda na 11 milijardi evra) i od Brazil (od 400 mil-

ioni na ~etiri milijardi evra). LUKSEMBURG LIDER VO STRANSKITE DIREKTNI INVESTICII Luksemburg, so investicii nadvor od EU vredni okolu 38 milijardi evra e najgolemiot investitor, a po nea se i Belgija so 36 milijardi evra, Germanija so 29 milijardi i Francija so 23 milijardi evra. Istovremeno, Luksemburg e dr`avata vo koja dr`avite nadvor od Unijata najmnogu investirale. Vo Luksemburg, minatata godina se investirani 48 milijardi evra, a vedna{ zad nea se i Velika Britanija (28 milijardi evra), Irska (21 milijardi evra) i Germanija (14 milijardi evra). Vo izve{tajot na Evrostat

se objasnuva deka liderskoto mesto na Luksemburg se dol`i na stabilniot fiskalen sistem vo dr`avata. Sepak, minatata godina, dr`avite od EU pove}e investirale vo ostanatiot del od svetot, otkolku dr`avite koi ne se ~lenki na Unijata vo EU. Investiciite od EU kon treti dr`avi vo 2010 godina dostignale 53 milijardi evra. Me|u dr`avite-~lenki na EU, najgolem neto-investitor nadvor od Unijata e Belgija so neto-investicii od 38 milijardi evra, a po nea i [vedska so 22 milijardi, Holandija so 19 milijardi, Francija so 15 milijardi i Germanija so 14 milijardi evra. So investicii vo Britanija

pogolemi olemi za 16 milijardi lijardi evra od investiciite vesticiite na Britanija ija kon dr`avite nadvor EU, dvor od dr`a`avataa e najgolem golem neto-prio-primatel tel na SDI vo EU, a vedna{ po nea se i Irska i Luksemburg rg so investicii vo dr`avite od 14, odnosno nosno 9 milijardi di evra.

INVESTITORI

,

GR^KIOT EKONOMSKI PLAN NE E PROGRAMA ZA “STROGO [TEDEWE”! WE”!

Bankite, osiguritelnite kompanii i portfolio menaxerite koi }e se soglasat da reinvesti-raat nad 70% od gr~kiot dolg vo novi 30 godi{ni obvrznici. Ostanatite 30% gi dobivaat vo ke{. Te{ko e da se kvalificira kolku pari }e bidat vklu~eni, bidej}i samite banki dol`at okolu edna ~etvrtina od dolgot. Planot targetira 30 milijardi evra, kako pridones od privatniot sektor.

suvawe od 30 godini. U{te 20% od niv treba da bidat vlo`eni vo hartii od vrednost so visok kvalitet. Ovoj predlog treba da & obezbedi na Grcija dopolnitelno vreme za restrukturirawe na ekonomijata i da se dostigne dovolno silen rast, za zemjata da bide vo mo`nost da gi servisira svoite dolgovi i obvrski.


Feqton

18

NAJGOLEMITE MODERNI GRADBI VO SVETOT:

MARINA BAY SANDS

KAPITAL / 01.07.2011 / PETOK

15

Po~ituvani ~itateli, „Kapital” zapo~na so nov feqton: „Najgolemite moderni gradbi vo svetot”. Ne propu{tajte gi fantasti~nite prikazni za toa kako se gradea najgolemite mostovi, brani, oblakoderi, i ostanatite mega-objekti poslednive nekolku decenii.

HEDONISTI^KIOT RAJ VO SINGAPUR PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

e postoi takvo ne{to kako totalno uspe{en biznis-model. No, ova e ne{to {to e blisku do toa. Najdete region kade {to kazinata se na golemo zabraneti, a mngubrojnata populacija se kocka kako luda. Toga{ izgradete kazino. Singapur go napravi tokmu toa i go dobi predvideniot rezultat. Od svoeto otvorawe kazinoto Marina bej sends (Marina Bay Sands) stana mo`ebi najprofitabilnoto na svetot. Vaka “Ekonomist” ja po~nuva prikaznata ~ija teza e deka puritanskata dr`ava porocite gi stavi vo slu`ba na “uslu`nata ekonomija”, no sepak, me|u redovi mo`e da se doznae deka celiot tekst e eden vid pretstavuvawe na ogromniot kompleks i kazino Marina bej sends, koe vo april minatata godina be{e otvoreno vo Singapur. Tesktot e pi{uvan vo ~est na golemoto otvorawe koe se slu~i vo fevruari godinava. Inaku, Marina bej sends e

N

Kompleksot Marina r bejj sends,, kojj se nao|a vo Singapur, ur, pretstavuva r u posleden krik r na dizajnot i na tehnologijata na izgradba, izgradba koi ovojpat se vo slu`ba na luksuzot i zadovolstvoto. Pokraj mnogute atrakcii, vo ovaa moderna megagradba se nao|a najgolemoto, no i najprofitabilnoto kazino na svetot sopstvenost na amerikanskata korporacija Las Vegas sends (Las Vegas Sands), koja pak, ja osnova{e, ja grade{e i den denes ja vodi milijarderot [eldon Adelson, za ~itatelite na “Kapital” popoznat kako eden od najpoznatite milijarderi koi po~nale od nula. No, toa {to e bogat ni na Adelson nema{e da mu pomogne da go izgradi najprofitabilnoto kazino na svetot da va`ea nekoga{nite strogi zakoni na Singapur. Tamo{nata vlada so dekadi go odbiva{e otporot od golemite kazinogazdi, pla{ej}i se od kriminalot i socijalnite bolesti koi mo`e da ja napadnat nivnata zemja, no na krajot popu{tija, pa ostanaa samo na restrikcii vo odnos na samite Singapurci i nivniot vlez vo nekoe kazino. Sekako, ova denes mu odi vo prilog na Adelson, bidej}i domorodnoto naselenie za vlez vo negovoto kazino treba da plati 77 dolari

po ~ovek. I dokolku se zbunivte poradi vrtoglavata promena na restrikciite, treba da spomeneme deka ima i u{te edna, a taa veli deka za da izgradi{ kazino vo Singapur toa mora da bide del od nekoj pogolem kompleks za razonoda. “Pogolem objekt, hm?”, verojatno rekol Adelson i dodal: “Dobro, }e go napravime najgolemiot!” I toa se slu~i. Celiot kompleks Marina bej sends, koj sebesi se reklamira kako biznis-centar i centar za centar za konferencii, e zdanie na koe mu se voshituvaat site. Vo celiot objekt se smesteni hotel so 2.561 soba, 130 iljadi metri kvadratni golem centar za konferencii, muzej, dva golemi teatri, sedum svetski poznati restorani, dva plove~ki kristalni paviljoni, lizgali{te na mraz, kako i najgolemoto kazino na svetot, vo koe ima 500 masi i 1.600 slot-

KAKO SE PRAVAT PARI

pored podatocite do koi do{le novinarite od “Ekonomist”, od 85% do 90% od zarabotuva~kata na celiot objekt doa|aat od kazinoto i kockaweto. Analiti~arot i broker Aron Fi{er od CLSA presmetal deka vo prvata godina od raboteweto kazinoto ve}e ja nadminalo planiranata zarabotka

S

i napravilo prihod od tri milijardi dolari. Ova se dol`i na malite danoci vo Singapur, koi iznesuvaat 17%, kako i na samiot rast na ekonomijata na ostrovot. Bidej}i za toj rast e vinovno samoto kazino, mo`e da se ka`e deka celata biznis-prikazna navidum e perpetuum mobile.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

ma{ini. Na vrvot od celiot kompleks, poto~no na vrvot od trite zgradi koi se izvi{uvaat kako del od zdanieto smesten e park so kapacitet za 3.900 lu|e. Pokraj gletkata na okeanot i celiot ostrov, gostite na ovoj skypark mo`at da u`ivaat i vo bazenot dolg 150 metri, koj e smesten na vrvot od objektot. Za dizajner na ovaa moderna megagradba Adelson ja izbra arhitektonskata firma na poznatiot dizjaner Mo{e Safdi, Mo{e Safi arhitekt (Moshe Safdie Architect), a in`ineringot go izvedoa britanskata firma Arap (Arup) i vode~kata Parsons Brinkerhof (Parsons Brinkerhoff). Britanskata firma e poznata po toa {to rabote{e na golemata “vodena kocka”, odnosno Nacionalniot centar za vodeni sportovi vo Peking, kako i na Opera haus vo Sidnej. Glavniot izveduva~ na rabotite be{e ju`nokorejskata

Sangjong en`iniring end konstrak{n (SsangYong Engineering and Construction), a celoto ozvu~uvawe na mestoto kako tender go fatila isto~noaziskata vode~ka kompanija od ovaa oblast, Elektroniks end en`iniring Pte (Electronics & Engineering Pte Ltd). Prvi~no ovoj megaobjekt treba{e da se otvori vo 2009 godina, no korporacijata Las Vegas sends objavi deka go otka`uva otvoraweto poradi zgolemenite tro{oci koi se pojavile vo nabavkata na materijalot za izgradbata, kako i tro{ocite za rabotna raka. Globalnata finansiska kriza pak, be{e kapak na s$. Za da se snajde, korporacijata na Adelson mora{e da prodade tri od svoite sedum megaobjekti niz svetot. Taka i nivnata planirana investicija od 3,85 milijardi dolari vo proektot, vo koja ne bea vklu~ni i parite za kupuvawe na zemji{teto, na

[TO NUDI MARINA BEJ SENDS?

otelot na Marina Bej sends e smesten vo trite 55-katni kuli koi se izvi{uvaat od objektot, a se povrzani so “nebesnata” terasa {to se nao|a na nivniot vrv. Vo podno`jeto na kulite se nao|a blokot vo koj se smesteni teatrite, konferenciskite sali i kazinoto. Do ovie objekti se nao|a i Muzejot za umetnost, koj e izgraden vo forma na lotus, a za seto toa da izgleda u{te pofantasti~no dizajnerite do{le do ideja od vrvot na muzejot da po~nuva vodopad, ~ija voda e sobirana od prirodnite vrne`i na do`d. Sepak, najluksuzno i najvozbudlivo mesto pretstavuva parkot koj se nao|a na vrvot od trite zgradi, kade {to se nao|a najvisoko podignatiot bazen na svetot. Tamu se nao|aat i nekolku no}ni klubovi, kade {to nesomneno posetitelite se zabavuvaat imaj}i 360 stepeni {irok pogled na neboto nad Singapur.

H

krajot dostigna suma od osum milijardi dolari, kolku {to se potpi{ani od Adelson vo juli 2009 godina. Koga svetot se zapra{a zo{to tolkavi pari se frleni za edno kazino, korporacijata Marina Bej sends se izjasni deka go gradat „eden od najpredizvikuva~kite grade`ni proekti vo svetot koj nekoga{ bil napraven”. O~ekuvawata isto taka ne im bea mali, pa vo soop{tenieto be{e spomenato deka od proektot se nadevaat na prihod od edna milijarda dolari godi{no. Po dva meseci od otvoraweto kazinoto privle~e 25 iljadi posetiteli, koi po~naa da stanuvaat dnevna doza za proektot na Adelson. Samo minatiot juni ovaa brojka be{e probiena, pa spored podatocite koi mo`e da se najdat prebaruvaj} i na Internet, vo objektot pominale okolu polovina milion kockari. Sepak, dokolku nekoj pomisli deka parite {to se vrtat vo ova megakazino zavr{uvaat samo vo xebot na Adelson i negovata firma, dobro e da go slu{ne sledniov podatok. Rabotata na kazinoto vo Marina Bej sends nosi dopolnitelni 2,7 milijardi dolari vo buxetot na Singapur, odnosno samo od kazinoto BDP na zemjata e pobogat za 0,8%. Za ova pridonesuva proekcijata na sopstvenicite, koi do 2015 godina planiraat da gi vrabotat site 10 iljadi lu|e koi se na nivnite spisoci za rabota. Me|u drugoto, so otvoraweto na Marina Bej sends vo Singapur se otvorile i novi 20 iljadi rabotni mesta vo drugite povrzani industrii. Vо sледниот бrој на „Капитал“ пrочитајте за Интеrнационалниот аеrодrом Канзаи, кој sе наоѓа на вештачкиот оsтrов во заливот на Оsака


Obuki / Menaxment / HR

KAPITAL / 01.07.2011 / PETOK

19

Izbor na aktuelni oglasi IT Izvor: Vest Objaveno: 29.06.2011 Agencija za Katastar na Nedvi`nosti – Skopje izrazuva interes anga`irawe na mladi,motivirani i ambiciozni kadri koi treba profesionalno i ~esno da odgovorat na rabotnite obvrski od slednite profili: 1. Informati~ari(programeri) VSS – Diplomirani in`eneri po Informatika (kompjuterski/ informati~ki nauki) Potrebni

kvalifikacii: - VSS od oblasta na kompjuterski/informati~ki nauki - Prethodno rabotno iskustvo vo programirawe od najmalku 1 godina - Aktivno poznavawe na angliski jazik - Sposobnost za timska rabota i organizacija 2. Informati~ari (programeri) Potrebni kvalifikacii: - VSS od oblasta na kompjuterski/informati~ki nauki - Bez rabotno iskustvo ili do 1 godina rabotno iskustvo Aktivno poznavawe na angliski jazik - Sposobnost za organizacija

i timska rabota 3. Stru~ni lica od Geodetska nasoka Potrebni kvalifikacii: - VSS – Geodetski fakultet - V[S – Geodetski fakultet - SSS – Geodetsko sredno obrazovanie - So ili bez rabotno iskustvo Site prijaveni kandidati koi gi ispolnuvaat uslovite imaat podednakvi {ansi za vrabotuvawe i ostvaruvawe profesionalna kariera vo Agencijata za katastar na nedvi`nosti.Dokolku ste zainteresirani,ispratete kusa biografija-CV do Agencijata za

katastar na nedvi`nosti,od kade } e mo`at da se dobijat i podetalni informacii za mo`nostite i na~inot za dobivawe postojano vrabotuvawe, dodeka informacii za Agencijata za katastar na nedvi`nosti mo{at da e dobijat so poseta na veb stranicata www. katastar.gov.mk Aplikaciite za izrazuvawe interes,potrebno e da se dostavat najdocna do 5 juli 2011 godina,vo prostoriite na Agencijata za katastar na nedvi`nosti ,Sektor za upravuvawe so ~ove~ki

resursi,ul.Trifun Haxi Janev br.4, 1000 Skopje so naznaka (Izrazuvawe interes za rabota), ili na e-mail: info@katastar.gov.mk IT Izvor: Dnevnik Objaveno: 27.06.2011 Erikson Telekomunikacii Makedonija Dooel ima potreba od diplomirani in`eneri,nasoka Informatika ili Telekomunikacii. Zadol`itelni kvalifikacii: - Do-

bro poznavawe na IP-tehnologijata i IS/IT sistemi - Dobro razbirawe na Digitalnite komunikacii Validna voza~ka dozvola Izbranite kandidati treba da imaat dobro poznavawe na Angliskiot jazik. Ve molime va{ite aplikacii da gi ispratite na Erikson Telekomunikacii Makedonija Dooel Dame Gruev 14, Skopje, Makedonija Ne podocna od 04-07-2011 god Podetalni informacii mo`e da gi vidite vo oglasot objaven vo dnevniot vesnik Dnevnik od 27.06.2011


NAJKVALITETNITE BIZNIS INFORMACII OD SEGA ^ITAJTE GI I ONLINE

POSETETE NÈ NA: WWW.KAPITAL.MK @KapitalMediaGr


320-01.07.2011