Issuu on Google+

ZAKONOT ZA DANOK NA DOBIVKA SMENET PRED IZBORI

POLITI^KI NIGRI VO NOVIOT PARLAMENT

FIRMITE NE ZNAAT KAKO ]E PRIJAVUVAAT DOBIVKA ZA 2011!

]E SE POMIRI LI GRUEVSKI SO PROSTOTO MNOZINSTVO?

WWW.KAPITAL.MK

 STRANA 4

 STRANA 6-7

sreda. 08 juni. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 07.06.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,86% 0 00,26% 0,21% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,60 6 442,50 1,44

NAFTA BRENT EURORIBOR

115,42 11 2,14%

INDEKS NA MAKEDONSKA KA BER BERZA (07.06)

MBI 10 2.683 2.678 2.673 2.668 2.663 2.658

sreda-08. juni. 2011 | broj 304 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

2.653 2.648 2.643 01.6

03.6

05.6

07.6

Vlada: Nema da se poka~i granicata za penzionirawe

UTRE, VO

MILIONI EVRA VO BUXETOT ZA EDEN MESEC OD KAZNI I TAKSI

12

Zagubarite za dva meseci }e “izedat” dva milioni evra  STRANA 11

Srbija gi kazni Todori} i Tadeski so 6,8 milioni evra  STRANA 16

 STRANA 9

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI

POSTIZBORNI RAZMISLUVAWA  STRANA 13

KOLUMNA D-R QUBE TRPESKI

Kompaniite imaat niza pre~ki za osvojuvawe na arapskiot pazar

“KEMAL OD MAKEDONIJA” ZA DIREKTOR NA MMF  STRANA 13

VOVEDNIK ALEKSANDAR JANEV

 STRANA 10

 STRANA 2-3

IGRA NA MORKOVOT I STAPOT  STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 08 JUNI 2011

IGRA NA MORKOVOT I STAPOT

P

Prvo }e dademe poniski danoci i pridonesi, a potoa }e im gi zememe parite so kazni. Ova verojatno e filozofijata na vladeja~kata partija, koja nalikuva na politikata na morkovot i stapot. Gruevski i vo 2006 i vo 2008 godina i sega, vo 2011, im veti na biznismenite dano~ni olesnuvawa i podobri uslovi za rabota. No, bidej} i go iscedi dr`avniot buxet, Vladata se pu{ti vo akcija so drakonski kazni da gi pokrie finansiskite dupki. Samo za eden mesec, vo april, vo dr`avnata kasa se sleale pove}e od 12 milioni evra od globi, nadomestoci i administrativni taksi, a vo prethodnite meseci ovie prihodi bile zna~itelno pomali. U{te poproblemati~no e {to ovie pari se istisnuvaat od ekonomjata vo vreme koga site firmi stradaat od te{ka nelikvidnost – nemaat pari! Ovie podatoci, vsu{nost, poka`uvaat kolku se licemerni izjavite na ministrite koi postojano im vetuvaa na biznismenite deka }e ja olabavat kaznenata politika {to ja vodat vo imeto na podobruvaweto na biznisklimata i ekonomskiot razvoj na zemjata! No, namesto rast i razvoj, Vladata (ne) svesno predizvikuva kontraefekti vo biznis-sektorot, toj {to treba{e da bide

nositel na ekonomskata perspektiva na zemjata. Ovaa kaznena politika, vsu{nost, e pogubna za ekonomijata koja s$ u{te bavno zakrepnuva od ekonomskata kriza, bidej}i visokite kazni se presudni za idninata na ogromen broj kompanii. Taka, namesto za investicii vo {irewe na biznisot i otvorawe na novi rabotni mesta, golem del od menaxerite se prinudeni da se borat za opstanok, kapitalot da go tro{at za servosirawe na obvrskite kon dr`avata, bidej}i vo sprotivno im se zakanuva propast. @rtvi na ovaa vladina politika ~esto se i vrabotenite vo kompaniite, koi ne mo`at da dobijat plata, no ne i vrabotenite vo javnata adminstracija, ~ii plati zavisat od prihodite vo buxetot. Trendot na kaznuvawe bez pardon dopolnitelno gi otvora somne`ite za vistinskata finansiska kondicija na buxetot. Iako od Ministerstvoto za finansii komentiraat deka dr`avanata kasa odli~no se polni, sepak, podatocite poka`uvaat deka tokmu porastot na nedano~nite prihodi, vo koi spa|aat kaznite i taksite za uslugite na administracijata, kako i parite od dividendata od Telekomot, mu dadoa zdiv na buxetot. No, verojatno za kratko. Doprva doa|a te`ok period, koga ekonomskata aktivnost zabavuva, a so toa se namaluvaat i prihodite od danoci i pridonesi. Toga{ u{te pogolem }e bide predizvikot da se najdat pari za redovno da se ispla} aat plati na adminis-

ALEKSANDAR JANEV jjanev@kapital.com.mk jan ev@ @kappital.com.mk

trativcite, za penzii, za site predvideni tro{oci od buxetot, no i za vra} awe na site dolgovi na Vladata kon kompaniite. Ako ne se napravi rebalans na buxetot, so kratewe na okolu 150 milioni evra od tro{ocite, nema da n$ spasat nitu site pari od kreditot od MMF, a Vladata verojatno u{te poofanzivno }e mora da gi bara “gre{kite” vo raboteweto na firmite za da gi “unov~i”. A s$ treba{e da bide poinaku. Namesto ogromni kazni, koi go doveduvaat vo pra{awe raboteweto na firmite, Vladata vetuva{e deka }e se pretvori vo fer igra~, vetuva{e poniski kazni i edukativen pristap na inspektorite! A {to e fer? Fer e koga inspektorite dva pati }e odat vo kontrola kaj kompaniite, edna{ za da gi utvrdat propustite i da im uka`at kade gre{at i vtorpat, da proverat dali problemite se nadminati. Duri toga{ se pi{uvaat kaznite. Taka pove}e }e se zgolemi disciplinata kaj nediscipliniranite firmi.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

27

ilioni evra se zgolemile vkM upnite krediti na bankite kaj privatniot sektor vo april godinava, {to e za 0,9% rast na mese~na osnova, poka`uva izve{tajot na Narodnata banka. Mese~niot rast na vkupnite krediti vo celost proizleguva od rastot na denarskite krediti (1,2%), pri mese~en pad na deviznite krediti od 0,1%. Od aspekt na oddelni sektori, pak, nivoto na kreditirawe vo april, vo najgolem del be{e naso~eno kon korporativniot sektor (so u~estvo od 61,8% od vkupnite krediti), ~ii{to krediti ostvarija mese~en rast od 0,9%, nasproti 1,5% vo prethodniot mesec.

DUPKATA VO BUXETOT SE POKRIVA SO KAZN

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 08.06.2011 / SREDA

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

12 MILIONI EV ZA EDEN MESEC Ova e dramati~en porast na nedano~nite prihodi od kazni i administrativni taksi vo buxetot, {to ja potvrduva surovata realnost {to ja zboruvaat biznismenite – masovna akcija na kaznuvawe za da se zakrpat buxetskite dupki. Ekonomistite baraat fer kaznena politika za podobruvawe na konkurentnosta na biznissektorot, a buxetot namesto so kazni da se polni so danoci i pridonesi ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

V

Vladata vo predizborniot period udri vrz biznis-sektorot so masovno kaznuvawe, {to doveduva do zatvorawe na mnogu kompanii. Poslednite statisti~ki podatoci za prihodite vo buxetot poka`uvaat deka samo za eden mesec inkasirani se pove} e od 12 milioni evra nedano~ni prilivi od kazni, nadomestoci i administrativni taksi. Ova e dramati~en porast na ovie nedano~ni prihodi vo buxetot, {to ja potvrduva surovata realnost {to ja zboruvaat biznismenite. Prethodno, od kazni i administrativni taksi za uslugite na javnata administracija vo dr`avnata kasa se slevaa po okolu ~etiri milioni evra mese~no. Se obiduva li Vladata da go pokrie buxetskiot deficit so pove}e pari od kazni, globi i drugi taksi za kompaniite?! Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, neodamna izjavi deka buxetskite prihodi se vo soglasnost so vladinite planovi, me|utoa, pozitivnoto saldo na buxetot vo april se dol`i na pogolemite prihodi od kazni i taksi, no i na dividendata od 40 milioni evra od Telekom. Biznismenite svedo~at deka akcijata na Vladata za kaznuvawe na firmite i nivno za-

tvorawe samo & {teti na ekonomijata. Tie postojano apeliraat da se olabavi kaznenata politika, a buxetot namesto silum - so kazni, da se polni milum - so danoci od novi investicii. “Kaznenata politika na Vladata e klu~na za opstanokot na biznis-sektorot i negoviot razvoj otkako be{e silno pogoden od ekonomskata kriza. Vladata namesto da im pomaga na kompaniite pobrzo da gi nadminat problemite, dopolnitelno gi uni{tuva, kaznuvaj}i gi so visoki globi, koi za nekoi pomali firmi zna~at bankrot”, komentiraat menaxerite.

 Narodnata banka samo vo prvite pet meseci od godinata registrira{e 6.867 blokirani smetki na kompanii i gra|ani, od koi golem del se poradi neplateni obvrski kon dr`avata. Spored uka`uvawata od biznis-sektorot, cel na inspekcii i dano~ni kontroli se ogromen broj kompanii, a se kaznuva bez pardon. Osven visinata na kaznite, za menaxerite e problemati~en i pristapot na inspektorite. “Kaznite prvo treba da imaat edukativna funkcija. Ne mo`e da se pi{uvaat drakonski kazni bez prethodno predupreduvawe za problemot. Inspektorite treba prvo da uka`at na problemot, a pred da se odlu~at da kaznat, treba da utvrdat dali gre{kata e namerna, svesno napravena za da se odbegnat zakonskite normi ili, pak, e slu~aen propust od nevnimanie. Nitu edna vlada ne treba buxetot da go zasnova na prihodi od kazni, tuku od danoci i pridonesi. A ako

biznis-sektorot funkcionira vo stegi, toga{ i danocite i pridonesite za buxetot }e bidat pomali”, ocenuva Sa{ko Samarxioski, generalen direktor na Prilepska pivarnica. Spored nego, fer kaznena politika e klu~en preduslov za podobruvawe na konkurentnosta na ekonomijata. Samarxioski smeta deka pogolemo namaluvawe na kaznite, isto taka, mo`e da bide me~ so dve ostrici, bidej}i nekoi kompanii mo`e da gi iskoristat ekstremno niskite kazni kako pri~ina za zaobikoluvawe na zakonite. Ekonomistite komentiraat deka vakvata kaznena politika e pogubna za doma{nata ekonomija i sugeriraat Vladata vedna{ da go smeni pristapot vo kaznuvaweto na biznis-sektorot. “Vladata namesto da im pomaga na firmite, taa so zakani za zatvorawe prisilno im izvlekuva pari za da go zakrpi buxetskiot deficit. So vakvite merki se prinuduva stopanstvoto da vr{i preraspredelba na parite i site finansiski rezervi da gi iskoristi za opstanok namesto za novi investicii, a naj~esti `rtvi na toa se vrabotenite vo tie firmi koi ne zemaat plati”, komentiraat ekonomistite. “Kapital” vo nekolku navrati pi{uva{e deka finansiskata kondicija na buxetot e problemati~na, ako se imaat predvid obvinuvawata od biznismenite deka Vladata ne gi pla}a dolgovite kon niv, nitu, pak, redovno vr{i povrat na DDV. Toa se dovolni pokazateli koi upatuvaat na somne`i deka dr`avnata kasa e vo seriozni problemi. Sepak, Vladata pred dva meseci obezbedi kredit od MMF od 220 milioni evra tokmu za pokrivawe na nedostigot od pari, sekoga{ koga }e treba da se potro{i pove}e otkolku {to ima prihodi. Zasega ostanuva dile-


Navigator

KAPITAL / 08.06.2011 / SREDA

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

 3

IK  POBEDNIK PROMOCIJA NA MAVROVO

RUFI OSMANI

apravi najdobra strategija za izborite, so kandidirawe samo vo edna izborna edinica, {to mu donese duri dve prateni~ki mesta

N

BIL GEJTS

@AN-KLOD JUNKER

GEORGI PRVANOV

vetot go dobi noviot operativen sistem Windows 8 i celosno noviot interfejs za tablet-kompjuteri, a inovaciite se delo na Majkrosoft

U-politi~arite maka ma~at so Grcija i so otporot kon merkite za {tedewe, a situacijata kulminira so smrtni zakani za pretsedatelot na Evrogrupata

ugarskiot pretsedatel gi sledi stapkite na Grcija, pa se vme{a vo sporot za imeto so stav deka Bugarija nema da prifati geografska odrednica kako novo ime za Makedonija

S

E

B

NI ZA BIZNISOT?!

VRA VO BUXETOT C OD KAZNI I TAKSI mata kolku pari od kreditot za pretpazlivost se ve}e podignati, iako se procenuva deka sumata nadminuva 70 milioni evra. MMF idnata nedela }e ja skenira javnata potro{uva~ka na dr`avata vo izminiatiot period, a mo`no e Vladata da dobie silni kritiki za tro{eweto na parite od kreditot {to treba{e da se ~uva kako garancija vo uslovi na nova kriza. Glavniot predizvik so polneweto na dr`avnata kasa doprva doa|a, osobeno bidej}i tokmu vo letniot period koga ekonomskata aktivnost voobi~aeno zabavuva, a so toa se namaluvaat i prihodite, Vladata }e mora da razmisluva od kade }e najde pari da gi realizira site planirani proekti za godinava, a i da gi plati site dolgovi kon stopanstvoto. Iako nikoga{ dosega nitu eden vladin minster ne ka`a kolku pari im dol`i dr`avata na kompaniite, se procenuva deka realniot minus vo buxetot ne e 190 milioni evra, kako {to pi{uva vo Buxetot, tuku okolu 500 milioni evra. Za da se isplatat site zaostanati dolgovi za izvr{eni, a neplateni raboti, i za da se vrati DDV na kompaniite, dr`avata }e mora da obezbedi pove}e pari. Osven so kaznuvawe na doma{en teren i cedewe na stopanstvoto so dr`avni zapisi, se procenuva deka naesen Vladata }e se soo~i so predizvikot da napravi rebalans na buxetot so namaluvawe na tro{ocite, da se zadol`i vo stranstvo so dopolnitelno povlekuvawe pari od MMF ili da izdade evroobvrznica.

DRUGI NEDANO^NI PRIHODI, ADMINISTRATIVNI TAKSI (vo milioni evra)

POGRE[NA PROCENKA

4,6

Mart

3,9

Fevruari

6,1

Januari 0

2

4

6

8

10

12

IZVOR: MINISTERSTVO ZA FINANSII

BROJ NA BLOKIRANI SMETKI Maj

97900 95670

April

94029

Mart

92649

Fevruari

91033

Januari 86000

88000

90000

Vo otsustvo na volja i akcija na makedonskata vlast, holandskata ambasada vo zemjava ni gi otvora o~ite deka Nacionalniot park Mavrovo ima prirodni ubavini i deka potrebna e proaktivna uloga na ugostitelskite kapaciteti, pogolem napor vo ureduvawe na mestoto od strana na lokalnata samouprava, kako i komercijalno razmisluvawe za privlekuvawe na turistite. Na inicijativa na Filipini, vikendov na Mavrovo }e se odr`i “Tura Mavrovo”, so organizirani tri planinski-velosipedski i dve pe{a~ki turi. Ambasadorkata potencira deka potrebno e da se stimulira razvojot na op{tinata, a na velosipedskite i pe{a~kite entuzijasti da im se ovozmo`i da u`ivaat

92000

94000

96000

98000

SIMONE F FI FILIPINI ILIPINI vo ubavata priroda. Filipini veli: “Makedonija e prekrasna zemja polna so ubavini, so prekrasna priroda i taa ima mnogu da ponudi. Zatoa, mislam deka tie treba da se ~uvaat i promoviraat”. Pove}e od jasno e deka nadle`nite treba da gi prifatat i prezemat site obvrski za za~uvuvawe na prirodnite bogatstva i da se pogri`at za nivna turisti~ka promocija, bidej}i toa e samo vo interes na Makedonija. Do koga }e ~ekame nekoj da ni ka`e kako treba da se odnesuvame kon prirodnite bogatstva i kako da gi iskoristime za za`ivuvawe na turizmot.

 GUBITNIK

12,4

April

V

100000

IZVOR: NБМ

M

Ministerot zadol`en za stranski invetsicii Vele Samak ima lo{a procenka koga stanuva zbor za privlekuvawe na stranski investicii. Dodeka na po~etokot na godinata, najavi investiciski bum i deka }e raste nivoto na stranski inevsticii, Vienskiot ekonomski forum, vo posledniot izve{taj za stranski investicii vo Centralna i Isto~na Evropa, gi pobi negovite o~ekuvawa. Proekciite za ovaa godina se deka vo Makedonija }e vlezat samo 200 milioni evra stranski investicii, {to e za 20 milioni evra pomalku od minatata godina. So ova Makedonija s$ u{te e pretposledna na listata na zemji spored privlekuvawe na stranski investicii na Balkanot,



VELE SAMAK

vedna{ nad Bosna i Hercegovina za koja Vienskiot ekonomski forum o~ekuva deka }e ima priliv od 100 milioni evra stranski investicii. I dodeka Makedonija s$ u{te }e ~eka krizata da pomine, Vienskiot ekonomski forum za Srbija predviduva 1,5 milijardi evra stranski investicii, a za Hrvatska 1 milijarda. Se ~ini deka ministerot Samak, s$ po~esto pravi pogre{ni procenki, bidej}i otkako e na ministerskata stolica nikako da porasnat stranskite investicii. Investiciskiot balon, namesto da raste, s$ pove}e se izdi{uva.

 MISLA NA DENOT

SEKOJ GOLEM USPEH E TRIUMF NA UPORNOSTA

MERI KLER KING, AMERIKANSKI GENETI^AR


Navigator

4

KAPITAL / 08.06.2011 / SREDA

ZAKONOT ZA DANOK NA DOBIVKA SMENET PRED IZBORI

FIRMITE NE ZNAAT KAKO ]E PRIJAVUVAAT DOBIVKA ZA 2011!

 Slu~ajno ili ne, Vladata predizborno donese krupni izmeni na Zakonot za danok na dobivka, a firmite u{te ne znaat {to to~no zna~at tie izmeni. Dano~ni eksperti objasnuvaat deka stanuva zbor za zna~ajni promeni koi }e imaat vlijanie vrz tretmanot na odredeni rashodi vo 2011 godina, no }e vlijaat i vrz prihodite i vrz na~inot na presmetuvawe i uplata na danokot na dobivka MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

lu~ajno ili ne, Vladata predizborno donese krupni izmeni na Zakonot za danok na dobivka, a firmite u{te ne znaat to~no {to zna~at tie izmeni. Dano~ni eksperti objasnuvaat deka stanuva zbor za zna~ajni izmeni koi }e imaat vlijanie vrz tretmanot na odredeni rashodi vo 2011 godina, no i vlijanie vrz prihodite i vrz na~inot na presmetuvawe i uplata na danokot na dobivka. “So ovie izmeni vo Zakonot se definira dano~nata osnova, koja se sostoi od fiskalnata osnova, koja ja so~inuvaat nepriznaenite rashodi za dano~ni celi i finansiskiot rezultat, odnosno smetkovodnata brutodobivka, koja po pokrivaweto na zagubite od raboteweto vo izminatite dano~ni periodi se odano~uva vo godinata na nejzinata raspredelba za isplati vo vid na dividendi i drugi raspredelbi

S

od dobivkata”, objasnuvaat dano~ni eksperti. Spored niv, najva`nite izmeni, navidum, }e im go olesnat pla}aweto danok na dobivka na firmite, no vo praktika, tie se najverojatno napraveni za da gi namalat dano~nite dava~ki na javnite pretprijatija. Dopolnitelno, rabotite se uslo`nuvaat i zatoa {to nikoj s$ u{te ne znae kako }e fu funkcioniraat aat vo praktika site tie izmeni. meni. “Klu~na lu~na izmena e {to ako dosega sega nadomestocite na tro{oci o{oci od raboten odnos moraa oraa da bidat isplateni do denot not na podnesuvaweto na godi{nata di{nata smetka vo UJP za da se priznaat kako dano~en rashod, shod, odnosno da se odbijat od osnovata za presmetka na danok nok na dobivka, sega ne mora ora da bidat isplateni do 28.. fevruari. Ovde vleguvaat

nadomestoci kako {to e na primer K15”, objasnuvaat smetkovoditeli. Sepak, spored niv, iako ovaa izmena, navidum, ja namaluva dano~nata osnova za pla} awe na danokot na dobivka, vo praktika najmnogu }e im ja olesni rabotata na javnite pretprijatija. “Mnogu malku privatni kompanii delat K15, nitu pak,

buxetskite institucii go ispla}aat ovoj nadomest. Zatoa, ovaa izmena najmnogu }e im pomogne na javnite pretprijatija koi sakaat da si podelat K15 i sli~ni nadomestoci, imaat pobaruvawa, odnosno o~ekuvani prihodi, no naj~esto nemaat pari nitu za plati. Vo takva situacija, nim }e im se odbie tro{okot za K15 od dano~nata osnova duri ur i da ne e isplaten do denot na podnesuvaweto na godi{nata smetka”,

velat dano~nite eksperti. Osven ova, drugite najva`ni promeni vo Zakonot za danok na dobivka se odnesuvaat na tro{ocite za reprezentacija i amortizacija na firmite. Tro{okot za reprezentacija porano ne se priznava{e kako dano~en rashod, a sega se priznava do 10% od toj tro{ok. Vo delot na amortizacijata na slu`beni vozila, na primer, ako porano ne se priznava{e tro{okot vo slu~aj voziloto da se amortiziralo pobrzo od ~etiri godini, sega se priznava do 25% od tro{okot za amortizacija za slu`ben avtomobil i vo slu~aj da pominale samo tri godini od koristeweto. Dopolnitelen problem e {to re~isi dva meseci otkako izmenite na Zakonot stapija na sila (14 april), nema Pravilnik koj }e go uredi na~inot na presmetka na danokot na dobivka. Od Ministerstvoto za finansii velat deka vo tek e izrabotkata na Pravilnikot, istiot }e bide objaven vo Slu`ben vesnik i vo najbrzo mo`no

vreme }e bide dostapen do firmite. Vo Stopanskata komora na Makedonija za sedum dena, na 14. juni, }e se odr`i seminar za zapoznavawe na firmite so izmenite vo Zakonot za danok na dobivka. Ottamu velat deka u{te sega interesot na kompaniite e golem, zatoa {to tie se informirani za zakonskite izmeni, me|utoa, ne znaat koi raboti konkretno se smeneti i kako toa }e im vlijae na rabotata. “Za razlika od izmenite vo Zakonot za DDV i za personalniot danok, ovie izmeni na Zakonot za dobivka se poobemni i na kompaniite navistina im e potrebno detalno objasnuvawe. Edno e kakov e zakonskiot tekst, a drugo e kako toa }e se primeni vo praktika”, velat od Stopanskata komora. Ottamu informiraat deka dosega 45 kompanii se prijavile deka }e ja posetat obukata, a o~ekuvaat brojkata na zainteresirani firmi da se zgolemi do denot na odr`uvaweto.

24 JUNI SPECIJALEN PRILOG VO

BRENDOVI  PROCESOT NA BRENDIRAWE, PROMOCIJA NA BRENDOVITE I GRADEWE ODNOS SO KLIENTITE I POTRO[UVA^ITE SE PO^ESTO SE PRENESUVA I NA SOCIJALNITE MRE@I!  KOI SE PREDNOSTITE I NEGATIVNOSTITE OD PRENESUVAWE NA BRENDINGOT ON-LAJN?  KOLKU MAKEDONSKITE KOMPANII FA]AAT ^EKOR SO OVOJ NOV TREND?  KAKO SE PRISTAPUVA SO MENAXIRAWE NA BRENDOVITE VO MAKEDONSKITE KOMPANII I VO LOKALNITE TIMOVI NA PRETSTAVNI[TVATA NA STRANSKI KOMPANII I BRENDOVI VO MAKEDONIJA? KOI SE RAZLIKITE?  EMOCIONALNO BRENDIRAWE

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111


Navigator

KAPITAL / 08.06.2011 / SREDA

 3 FAKTI ZA...

2,8% 0,7% 16,5%

 PROCENKI...  DEJVID HALAM

E REALNIOT PAD NA NETO I BRUTOPLATITE VO MAKEDONIJA NA GODI[NO NIVO

direktor na FAO za trgovija i pazari

CENATA NA HRANATA PADNA OD REKORDNOTO NIVO enata na hranata na pazarite {irum svetot padna od rekordnoto nivo minatiot mesec, so {to zavr{i osummese~niot period na rast. Indeksot za mart se spu{ti na 230 bodovi, {to e 2,9% pomalku vo odnos na rekordnoto nivo od fevruari, no s$ u{te e 37% povisoka vo odnos na mart 2010 godina. “Padot na vkupniot indeks vo mart e dobredojden po kontinuiraniot tinuiraniot rast na koj bevme svedoci vedoci vo minatite osum meseci. eseci. Sepak, prerano e daa se zaklu~i deka stanuvaa zbor za promena na trendot”, dot”, soop{ti direktorot na FAO za trgovija i pazari, Dejvid Halam. am.

C

E NOMINALNIOT RAST NA NETO-PLATITE VO ZEMJAVA ZA PRVITE DVA MESECA OD GODINAVA SE NAMALILA NETO-PLATATA NA MESE^NO NIVO KAJ FINANSISKITE DEJNOSTI I DEJNOSTITE NA OSIGURUVAWE, [TO E NAJGOLGOLEMO NAMALUVAWE NA NIVO NA SEKTORI K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

5  PREGLED VESTI ZGOLEMENA POTRO[UVA^KATA MO] NA GRA\NITE ast na li~nata potro{uva~ka na naselenieto registrirala Narodnata banka vo prviot kvartal od godinava. Osven zabavuvawe na rastot na platite i penziite, site ostanati pokazateli bele`at rast vo prvoto trimese~je. Najmnogu se tro{elo vo trgovijata na malo, kade {to e zabele`an godi{en rast od 33,8%. Procentot e pogolem vo sporedba so istiot period lani, no pomal od posledniot kvartal od minatata godina, koga rastot na potro{uva~kata iznesuval 39,6%. Doma{noto proizvodstvo na stoki za potro{uva~ka vo prviot kvartal od godinava ima rast od 8,2% i ovde ima najgolema promena ako se sporedi procentot so istiot period lani, koj e negativen i iznesuva 5,8%. Podatocite na Centralnata banka poka`uvaat godi{en rast na prihodite od DDV od 15,1% vo sporedba so prviot kvartal od minatata godina, koga rastot bil negativen i iznesuval 0,1%. Analizata na Narodnata banka poka`uva deka rastot na li~nata potro{uva~ka e ostvaren vrz osnova na zasilena kreditna aktivnost, koja kontinuirano se zgolemuva od po~etokot na minatata godina. Godi{niot rast na bankarskite krediti koi vo prvoto trimese~je gi podignale gra|anite iznesuva 2,5%, nasproti negativnite 0,2% vo istiot period lani. Narodnata banka evidentira i zabaven rast na dohodot. Rastot na platite vo prviot kvartal od 2011 godina iznesuva negativni 1,8%, vo sporedba so posledniot kvartal od 2010 godina, koga e zabele`an rast na platite od 0,7%.

R

V NEDELA PO TRETPAT ЌE SE ODR@I “TURA MAVROVO” a inicijativa na Ambasadata na Kralstvoto Holandija, op{tinata Mavrovo-Rostu{e i Nacionalniot park Mavrovo, v nedela na 12 juni }e se odr`i “Tura Mavrovo” so organizirani tri planinski velosipedski i dve pe{a~ki turi. Celta, kako {to istaknuvaat od holandskata Ambasada, e da se promoviraat ubavinite na Nacionalniot park Mavrovo, da se stimulira razvojot na op{tinata i na velosipedskite i pe{a~kite entuzijasti da im se ovozmo`i da u`ivaat vo ubavata priroda. “Makedonija e prekrasna zemja polna so ubavini, so prekrasna priroda i taa ima mnogu da ponudi. Zatoa mislam deka tie treba da se ~uvaat i promoviraat. Nie vo Holandija, na primer, nemame tolku ubava priroda i treba samite ne{to da napravime. Vam toa vi e dar i bogatstvo i treba da go ~uvate i promovirate”, re~e holandskata ambasadorka. Potrebna e proaktivna uloga na ugostitelskite kapaciteti, pogolem napor vo ureduvawe na mestoto od strana na lokalnata samouprava i, sekako, komercijalno razmisluvawe za privlekuvawe na turistite.

N

KOMPANIITE GI ZGOLEMILE INVESTICIITE e zgolemuva investiciskata aktivnost na kompaniite vo zemjava. Narodnata banka objavi deka vo prviot kvartal od godinava dolgoro~nite krediti na pretprijatijata se zgolemile za 10,3% vo sporedba so istiot period lani, koga rastot na kreditite vo sporedba so prethodnata godina iznesuval 4,5%. Vo analizata na Centralnata banka e evidentirano i zgolemuvawe na izvr{enite grade`ni raboti samo za prvite dva meseci od godinava za duri 62,3% vo sporedba so istiot period lani, koga e zabele`an rast od samo 7,1%. Pozitivni ostvaruvawa ima i kaj stranskite direktni investicii, koi vo prvite dva meseci od godinava porasnale za 77,3% vo sporedba so prviot kvartal od minatata godina. Podatocite na NBRM poka`uvaat i godi{en rast na dr`avnite kapitalni investicii od 18,9% vo sporedba so istiot period lani, koga e registriran rast od 24% na godi{no nivo. Narodnata banka analizira deka investiciskata aktivnost vo zemjava e potkrepena i so godi{niot realen rast na uvozot i zasileniot rast na doma{noto proizvodstvo na kapitalni stoki, koj vo prvoto trimese~je iznesuva 64,5%, vo sporedba so negativnata stapka od 27,7% vo prviot kvartal od minatata godina.

S

NAMALENA JAVNATA POTROШUVA^KA VO PRVIOT KVARTAL OD GODINAVA amalenite plati i zabavenoto tro{ewe na dr`avata na stoki i uslugi predizvikaa blag pad na javnata poro{uva~ka vo prviot kvartal od godinava, vo sporedba so istiot period lani, objavi Narodnata banka. Spored podatocite, vo prvite tri meseci od godinava platite se namalile za 3,4% vo sporedba so istiot period lani.Se zabele`uva i pad na potro{uva~kata na stoki i uslugi za 10,8%, no evidenten e rastot na drugite transferi na dr`avata kako i zgolemuvawe na tro{ocite na Fondot za zdravstvo. Vo prvite tri meseci od godinava, Narodnata banka zabele`uva rast na potro{uva~kata na Fondot za 4,9% na godi{no nivo. Vo prviot kvartal lani, pak, Fondot tro{el za 4,1% pomalku vo sporedba so prethodniot period. Analizata na Centralnata banka poka`uva i godi{en rast na drugi transferi od 7,5% vo prviot kvartal, vo sporedba so istiot period lani koga transferite se namalile za 12,2%. Bankata tolkuva deka namalenite tro{ewa za plati, stoki i uslugi se vo prilog na o~ekuvawata za namaluvawe na javnata potro{uva~ka kon rastot na ekonomskata aktivnost vo prviot kvartal od godinava.

N


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI PAPANDREU MU JA ^ESTITA[E POBEDATA NA GRUEVSKI o telefonski razgovor i gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, mu ja ~estita{e pobedata na parlamentarnite izbori na svojot makedonski kolega, Nikola Gruevski i mu posaka uspe{na rabota, soop{ti pres-slu`bata na Vladata na Republika Makedonija. ^estitki za pobedata upati i oficijalen Pariz. Francija go pozdravi dobriot tek na izborite vo Makedonija, koi, spored francuskata vlast, vo celina dobro se odvivale. “Makedonskite glasa~i dadoa dokaz na zrelost i go izrazija svojot izbor”, izjavi portparolot na francuskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, Bernar Valero, inaku porane{en francuski ambasador vo Makedonija. Spored nego, ova e va`na etapa za zacvrstuvaweto na demokratijata na zemjata koja, kako {to veli toj, ima evropska opredelba, za {to Francija ja poddr`uva. Prethodno, ~estitki za pobedata premierot Gruevski dobi i od pretsedatelot na Vladata na Ungarija, Viktor Orban, kako i od slovene~kiot premier, Borut Pahor.

V

E[TON I FILE: NOVATA VLADA NABRZO DA PRODOL@I SO REFORMITE ako kandidat za ~lenstvo vo Evropskata unija, zemjata sega treba da se svrti kon predizvicite i prilikite koi stojat pred nea, {to nie i go o~ekuvame. Novata vlada treba nabrzo da gi prezeme potrebnite reformi za da prodol`i so napredokot na zemjata kon EU i opozicijata vo Parlamentot treba da pridonese na konstruktiven na~in vo procesot na reformite,- ova e porakata koja vo zaedni~ko soop{tenie ja ispratija visokata pretstavni~ka na EU za nadvore{na i bezbednosna politika i vicepretsedatel na Evropskata komisija, Ketrin E{ton i komesarot za pro{iruvawe, [tefan File. Ocenkata na dvajcata visoki pretstavnici na Brisel e deka Makedonija odr`a dobri i transparentni izbori. “Nie gi pozdravuvame pluralisti~kite, transparentni i dobro organizirani izbori vo porane{nata jugoslovenska Republika Makedonija. Im ~estitame na narodot, na politi~kite partii i na odgovornata vlast za nivniot pridones vo izborniot proces”, se veli vo zaedni~koto soop{tenie na E{ton i File, koi upatuvaat posebno ~estitki za visokiot odyiv na glasa~ite. Tie isto taka izrazuvaat zadovolstvo i od golemata vklu~enost na politi~kite partii vo izborite. File i E{ton ja povikaa vladata celosno da gi sprovede na delo zaklu~ocite i preporakite na nabquduva~kata misija na OBSE/ODIHR.

K

BUTARIS: NA SOSEDITE NE MO@E DA IM GO ZABRANIME ZBOROT MAKEDONIJA! olunskiot gradona~alnik Janis Butaris u{te edna{ izleze so silna poraka za sporot za imeto. Toj vlei deka potrebno e slo`eno ime za sosednata zemja, no deka na nejzinite gra|ani ne smee da im se odzeme pravoto da go koristat terminot Makedonija. - Nesfatlivo e da im zabranime na ovie lu|e da go koristat zborot “Makedonija” za da odreduvawe na nivnata zemja, koga istoriski pripa|aat na geografskiot region Makedonija. Nie, Vlasite, dokolku nekoj ne znae, jas sum Vlav po poteklo, od sekoga{ velevme deka govorat makedonski, a gi narekuvavme Slavomakedonci,izjavi Janis Butaris - gradona~alnik na Solun. Toj pora~a deka potrebno e brzo re{enie na problemot i deka toa }e zna~i mnogu za severniot del na negovata zemja, oti mnogu kompanii koi se aktivni vo BJRM se od solunskiot region, a i turistite od sever go posetuvaat Solun, a ne ju`nite gr~ki centri.

S

POLITI^KI IGRI VO NOVIOT PARLAMENT

]E SE POMIRI LI GRUEVSKI S  Tri dena po glasaweto se otvara pra{aweto dali vo uslovi koga ja nema apsolutnata parlamentarna vlast, Gruevski }e se obide da „rastura” koalicii i da ubeduva pratenici da mu se priklu~at ili }e odlu~i da vladee so ona {to go ima, vo nasoka na pogolema demokratija!? KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

iderot na VMRO – DPMNE i (naverojaten) iden mandatar Nikola Gruevski }e mora da se nau~i da vladee bez dvo-tretinsko mnozinstvo vo Parlamentot! Ako pravi koalicija so DUI, kako {to se prognozira, zaedno so Ali Ahmeti }e imaat 71 pratenik, {to e za 11 pomalku od ona {to dosega go imaa i so koe zakonite glatko im minuvaa. Potezite na novoto parlamentarno mnozinstvo i toa kako }e zavisi od voljata na opozicijata koga }e se glasaat novite zakoni ili pak izmeni na postoe~kite za koi potrebno e edna tretina da pritisne kop~e „za”. SDSM i nejzinata koalicija na najdemokratski na~in, vnatre vo Sobranieto, (bez bojkot kako {to mnogumina prognoziraat) }e ima alatki kako da bide ko~ni~ar na potezite na vlasta so koi nema da se soglasuva i }e gi ceni kako {tetni za dr`avata. Ovaa slika na makedonskoto Sobranie vo sekoj slu~aj govori za promena na dosega{niot na~in na funkcionirawe koj be{e poguben za demokratijata, a koj od zakonodavniot dom napravi cirkus. Preku bescelni debati (~esto pati i bez niv) bukvalno se {tancaa zakoni od site oblasti, a Gruevski svojata volja ja sproveduva{e mazno, maksimalno zatvoren za sekakva kritika, znaej}i deka ku~iwata mo`at samo da laat dodeka nemu karvanot mu vrvi. Sega, za klu~ni zakoni

L

ZA KOI ZAKONI E POTREBNO 2/3 MNOZINSTVO?        

ZA UTVRDUVAWE NA GRBOT, HIMNATA I ZNAMETO NA ZEMJATA UTVRDUVAWE NA ODGOVORNOST NA PRETSEDATELOT SITE ZAKONI ZA DR@AVNATA UPRAVA SITE ZAKONI ZA ORGANIZIRAWE NA LOKALNATA SAMOUPRAVA STAPUVAWE ILI OTSTAPUVAWE OD SOJUZ ILI ZAEDNICA SO DRUGI DR@AVI PROGLASUVAWE NA VOENA ILI VONREDNA SOSTOJBA IZMENA NA USTAVOT I IZMENA NA PREAMBULATA NA USTAVOT ZAKON ZA „PRISLU[UVAWE”

toj }e mora da gi „motivira” opoziciskite pratenici da go poddr`at, {to zna~i deka }e mora da sozdava pokvalitetna legislativa, koj pred da se usvoi }e bide podlo`na ne samo na kritika, tuku i na amandmani i izmeni. Toa barem se o~ekuva od noviot raspored na silite vnatre. Pra{aweto {to sekako tuka se nametnuva e dali i kolku Nikola Gruevski }e mo`e da se navikne na takvo upravuvawe, ako dosega se navikna da bide opu{ten vo maksimalnata komocija!? Pa, ottuka, nema li toj, da se obide vo periodot {to sleduva da dogovori poddr{ka i od ponekoj pratenik od drugite partii? Ovaa igra na premierot sega e dosta stesneta oti vo Sobranieto, osven NDP na Rufi Osmani, niedna pomala partija ne osvoi mandat, pa prakti~no

Gruevski i nema so kogo da se „pazari”. Dali vo vakvi uslovi Gruevski mo`ebi }e se obide da „rastura” koalicii i da ubeduva pratenici da mu se priklu~at ili }e odlu~i da vladee so ona {to go ima, vo nasoka na pogolema demokratija, sekako. Vo sekoj slu~aj, ekolku scenarija za razvoj na nastanitese vrtat kako mo`ni otkako se prespaa prvite no}i po izbornite rezultati. DEMOKRATIZACIJA NA VLASTA!? Prvata mo`na opcija za idnite politi~ki nastani e premierot Gruevski uslovno ka`ano da se pomiri so mnozinstvoto {to }e go ima i da trgne vo realizacija na svojot Manifest i proektite zacrtani vnatre. Koga } e dojde red da se glasa za zakoni ili izmeni na zakoni za koi treba dvo-tretinsko, Gruevski da bara poddr{ka

ANDREJ PETROV SEKRETAR NA SDSM „ Nie sme apsolutno svesni so kogo si imame rabota i o~ekuvame deka Gruevski }e se obide da tropne na pove}e vrati . Apsolutno sme svesni i za na{ite partneri i smetame deka tie nema da si go prodadat dostoinstvoto”

mbasadorkata na Kralstvoto Holandija vo Makedonija, Simone Filipini, gi oceni kako mirni, fer i profesionalno sprovedeni zav~era{nite predvremeni parlamentarni izbori. “Generalno izborite pominaa vo fer i demokratska atmosfera. Sporedeno so izbornite ciklusi vo 2008 i 2009 godina ima{e golema razlika”, izjavi Filipini za MIA. Spored nea, golema zasluga za fer izbori imaat organite {to gi sproveduvaa, koi, kako {to veli, sakale da poka`at deka mo`at da si ja zavr{at rabotata profesionalno. Ima raboti, veli Filipini, koi s$ u{te mo`at da se podobruvaat, za {to, kako {to istakna, govori i preliminarniot izve{taj na OBSE. “Tie ne se odnesuvaat na samiot izboren den i sproveduvaweto, tuku pove}e vo vrska so odnesuvaweto na politi~ki partii”, dodava Filipini. Taa se nadeva deka novata vlada }e postigne golem progres vo unapreduvaweto na `ivotot na makedonskite gra|ani, no pred s$, kako {to veli, vo napredokot kon EU i NATO. Za toa da se napravi, dodava, se znae oti treba da se re{i pra{aweto za imeto, koe stoi na masata.

A

od opozicijata preku otvoren dijalog i konsenzus. Od VMRO – DPMNE go najavuvaat tokmu ovoj princip na vladeewe. Velat deka najgolemiot broj na zakoni za koi treba glasot na dve tretini od pratenicite gi donele pred da se raspu{ti Parlamentot (koga se is{tancaa nad 100 zakoni bez opozicija), i deka sega za se drugo }e se razgovara vo demokratski duh: „I dosega za va`nite zakonski re{enija ili izmeni, baravme soglasnost od opozicijata. Mnogupati bevme opstruirani, ama nie sme se trudele da imame konsenzus. O~ekuvame SDSM da bide konstruktiven. Ne bi komentiral sekakvi {pekulacii za eventualen pazar so koj bilo lideri ili partii” veli za „Kapital” Ilija Dimovski. ^UDNI KOMBINATORIKI!? I pokraj vakvite prvi~ni stavovi koi gi plasiraat od VMRO – DPMNE, ve}e se glasni informaciite za po~etok na sekakvi „pazarewa”. Prvite {pekulacii koi se pojavija se za mo`no dobli`uvawe (duri i za sredba) pome|u Gruevski i negoviot dov~era{en partner, a sega protivnik, liderot na PEI Fijat Canovski. Se zboruva deka cenata na toa dobli`uvawe e „spasot” na A1 televizija, koja tokmu

TRIESET DENA PRITVOR ZA LIDEROT NA OM

BO[KOSKI SE BRANI SO MOL MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

FILIPINI: PROFESIONALNO SPROVEDENI IZBORI

KAPITAL / 08.06.2011 / SREDA

stra`en sudija od Krivi~niot sud po pet~asoven raspit mu odredi 30-dneven prit v or na lid er ot na Obedineti za Makedonija i porane{en minister za vnatre{ni raboti, Qube Bo{koski. Opasnost od begstvo, vlijanie vrz istragata i mo`nost da go povtori deloto, se osnovite poradi koi na Bo{koski mu e odreden pritvor. Toj e prefrlen vo istra`niot zatvor [utka. Iako Bo{koski nekolku ~asa, vo prisustvo na svojot branitel, be{e zadr`an vo Osnovniot sud, toj se branel so mol~ewe. Dodeka obvinitelstvoto ne gi iznese dokazite so koi raspolaga, kako {to informira negoviot branitel Qubomir Mihajlovski – Xango, tie nema da se proiznesat

I

po delata koi mu se stavaat na tovar - zloupotreba na sredstva za finansirawe na kampawa i zloupotreba na slu`benata polo`ba. “Na Bo{koski od strana na istra`niot sudija mu

be{e pro~itano baraweto za sproveduvawe na istraga, no ne bea prilo`eni nikakvi dokazi. Otkako }e gi dobieme }e se proizneseme pred sudot za obvinenijata koi mu se stavaat na tovar”, veli

Mihajlovski. Advokatot na Bo{kovski negira deka vo voziloto i vo domot na negoviot klient bil pronajden pi{tol bez dozvola. Uvid na mestoto kade {to be{e uapsen Bo{koski bil pobaran poradi toa {to ne bil izvr{en pretres na voziloto pri negovoto priveduvawe. Od MVR povtoruvaat deka vo ovaa faza krivi~ni prijavi ima podneseno samo protiv edno lice. “Dali }e ima pro{iruvawe na listata na osomni~eni }e zavisi od istra`niot sudija na koj mu stoime celosno na raspolagawe”, izjavi Ivo Kotevski, pomo{nik-minister za vnatre{ni raboti. KRIVI^NI PRIJAVI ZA TROJCA PODDR@UVA^I NA BO[KOSKI Trojca pod dr`uva~i na Bo{koski koi prisustvuvaa na sobirot pred Krivi~niot sud po apseweto na liderot


Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 08.06.2011 / SREDA

7

 PREGLED VESTI

SO PROSTOTO MNOZINSTVO?

denovive treba da si go plati danokot, oti istekuva zakonskiot rok. Od UJP prvo rekoa deka nema kone~en datum, a potoa Sitel objavi deka A1 ima 7 dena da plati nad 6 milioni evra danok. Tokmu ovaa sedmica go {iri prostorot za {pekulaciite kade }e se bara "~areto". Vo VMRO – DPMNE velat deka ne bi gi komentirale , a od kaj Fijat Canovski gi otfrlija

kako neto~ni. Oficijalen stav od Canovski sepak ne dobivme, zatoa {to bil na odmor. Stav imaat negovite sega{ni partneri, socijaldemokratite, koi velat deka od Gruevski o~ekuvaat takvi obidi, ama ne veruvaat deka koja bilo od partiite so koi se vo koalicija, }e si go prodadat dostoinstvoto. „Gruevski ne e u~en da vladee bez apolutna mo} i znaeme

deka }e se obide da tropne na pove}e vrati. ]e vidime kako }e se razviva situacijata, ama te{ko }e mu odi toa, zo{to nema so kogo da igra. Parlamentot ostana bez mali partii, pa po nekoj pratenik –tuka ili tamu, nema da mu vr{i rabota. Mu trebaat 10 pratenici, a toa te{ko se pazari. Nie sme apsolutno svesni so kogo si imame rabota. Apsolutno sme

]E SE CENI USTAVNOSTA NA IZBORITE VO DIJASPORATA! SDSM najavi deka pred Ustaven sud }e go ospori glasaweto na dijasporata! Samo 4088 iselenici izlegoa da glasaat na trite kontineti kade toa be{e ovozmo`eno {to vo prosek zna~i deka zad sekoj pratenik od nadvor stojat ne{to pove}e od 1000 izbira~i.Stru~nata javnost ne go prifa}a argumentot {to doa|a od odredeni strukturi na vlasta deka ova bea prvi izbori vo dijasporata, pa na organizaciskoto potfrlawe mo`e da mu se progleda niz prsti. Izborot na pratenicite me|u iselenicite so cenzus od 2% od prijavenite glasa~i e legalen, utvrden so Izborniot zakonik, no sekako e nelegitimen. „So maliot broj na izbira~i se naru{uva principot koj e vo sr`ta na izbornoto

L^EWE

na OM, zarabotija krivi~ni prijavi poradi fizi~ki napad na policaec. Policaecot bil udiran so koloci i tupanici po teloto, po {to bil prenesen vo Gradskata bolnica. HELSIN[KI : PRODOL@UVAAT SPEKTAKULARNITE APSEWA Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava pobara po~ituvawe na principot na presumpcija na nevinost i fer postapka za Bo{koski. Ottamu se somnevaat deka stanuva zbor za obid za zamol~uvawe na kritikuva~ite na vlasta. “Imaj}i ja predvid kampawata koja Bo{koski ja vode{e vo predizborieto, neizbe`no se nametnuva pra{aweto dali mo`ebi povtorno se frla senka na slobodata na govor za kritikuvawe na vlasta”, se veli vo soop{tenieto na Helsin{ki.

pravo, a toa e ednakvosta na vrednosta na glasot. I drugi aspekti od izbornoto pravo se seriozno naru{eni so vakvite izbori vo dijasporata. No, iako e sporen legitimitetot na taka izbranite pratenici, legalnosta e zadr`ana, s$ dodeka Ustavniot sud ne gi ospori odredbite od Izborniot zakonik {to ovozmo`uvaat takov izbor”, veli profesorot po Ustavno pravo, Bajram Polo`ani. A ako Sudot gi ospori, nema da ima preglasuvawe, nitu pak }e se prekine mandatot na tie trojca, oti ustavnite odluki nemaat retroaktivno dejstvo (i }e va`at za izborite vo idnina), no vo sekoj slu~aj toa }e bide ogromna damka na izborniot proces i diskvalifikacija na trojcata „stranski” pratenici.

OM: KAMPAWATA E FINANSIRANA NA LEGALEN NA^IN Чlenstvoto na Obedineti za Makedonija s$ u{te e vo {ok po apseweto na nivniot lider i vo celiot proces prepoznavaat politi~ki revan{izam. “Vakvata akcija na vlasta doa|a vo tekot na izborniot proces koj s$ u{te trae, no toa nema da n$ zapla{i da izneseme dokazi za seriozni neregularnosti koi bea prisutni vo tekot na celiot izboren proces”, istakna Nikola Popiliev, {ef na Republi~ki izboren {tab na OM. Popiliev potencira deka nemalo nelegalni pari vo kampawata na Obedineti za Makedonija. Od partijata najavija deka za site neregularnosti povrzani so apseweto na Bo{koski, kako primenata na posebni istra`ni merki i povredata na ~ovekovite prava, }e gi izvestat site me|unarodni institucii.

QUBOMIR MIHAJLOVSKI – XANGO ADVOKAT NA QUBE BO[KOSKI “Na Bo{koski od strana na istra`niot sudija mu be{e pro~itano baraweto za sproveduvawe na istraga, no ne bea prilo`eni nikakvi dokazi. Otkako }e gi dobieme }e se proizneseme pred sudot za obvinenijata koi mu se stavaat na tovar.”

svesni i za na{ite partneri i smetame deka tie nema da si go prodadat dostoinstvoto” veli sekretarot Andrej Petrov. Osven Fijat Canovski, „vtor na udar” se {pekulira deka }e bide Tito Petkovski, koj isto taka ima koaliciska istorija so Gruevski. No, od ovaa partija vakvite informacii gi ocenija za silen obid za diskreditacija i celosni nevistini, so komentar deka Gruevski ne bi se ni obidel da pregovara so niv. SITE ALBANCI VO VLADA, SAMO I AKO SAMO SE RE[AVA IMETO! Tretoto scenario koe se svrte vo politi~kite krugovi, deka Gruevski bi gi sobral site albanski lideri, se ~ini maksimalno nerealno. Analizite se deka toj nema apsolutno nikakva pri~ina da ja optovaruva svojata koalicija i so DPA vnatre, pa duri toa i da bi bilo za apsolutno mnozinstvo. Taa igra e opasna i vle~e mnogu negativni poeni, za premierot voop{to da pomisli da ja igra. Edinstvena logika nekoj vakov ishod bi imal samo vo uslovi ako dojde do dobli`uvawe na poziciite za sporot za imeto so oficijalna Atina. Toga{, premierot bi gi zemal site parlamentarni partii so sebe, za SDSM da mora da se priklu~i kon kreiraweto na dr`aven konsenzus. Vo sekoj, slu~aj, prvo, ovaa kombinacija bi bila za ednokratna upotreba, a vtoro, taa e malku verojatna otkako v~era od DUI najotvoreno pora~aa deka nemaat namera da ja delat vlasta ni so Ta~i, ni so Osmani.

MAKRADULI: OD KADE GRUEVSKI NAJDE 1,5 MILIONI EVRA SAMO ZA BILBORDI? ovtorno kaubojski pred kameri v~era be{e uapsen pretsedatelot na Obedineti za Makedonija, Qube Bo{kovski. Jasno e deka Gruevski go prodol`uva svojot princip na politi~ko nasilstvo. Toj vlasta ja praktikuva edinstveno so selektivna pravda, korupcija, kriminal, seewe strav i gruba presmetka so politi~kite neistomislenici,- ova go poso~i v~era ~lenot na SDSM, Jani Makraduli. Ottuka, Makraduli go zapra{a Gruevski, kolku ~ini kampawata na VMRO-DPMNE i od kade pari samo na bilbordi da potro{at 1,5 milioni evra. “Чii pari Vie tro{evte vo kampawata?”, pra{a Makraduli. Toj apelira{e do premierot da se vrazumi i da & pogledne vo o~i na realnosta. “Pove}e od 430 iljadi gra|ani vo makedonskiot blok ne mislat kako Vas. Gi prepoznavame Va{ite nameri. Dobro gi znaeme Va{ite metodi. Ne mo`ete da upla{ite tolku golem broj lu|e koi mislat poinaku od Vas. Nitu eden izboren rezultat ne Vi dava pravo i mandat da ja zloupotrebuvate vlasta. Na 5 juni, pola Makedonija glasa{e protiv vakvoto Va{e vladeewe”, re~e Makraduli.

P

SAMO EDEN PRIGOVOR ZA NEPRAVILNOSTI PRI GLASAWETO ~era na polno} iste~e rokot za podnesuvawe prigovori i `albi do Dr`avnata izborna komisija za nepravilnosti od nedelnite predvremeni parlamentarni izbori. Od v~era od 14 ~asot te~e i rokot za prigovori za prvi~nite oficijalni rezultati od glasaweto, {to na pres-konferencija gi objavi pretsedatelot na komisijata, Boris Kondarko. “Do Dr`avnata izborna komisija do v~era popladne e podnesen eden prigovor i toa od partijata Nova Demokratija za izbira~koto mesto 2474, koe se nao|a vo ^u~er Sandevo. Partijata prigovara bidej}i na nejzinite pretstavnici ne im bilo dozvoleno da stavat zabele{ka vo zapisnikot od glasaweto”, re~e toj. Najvisokoto izborno telo vo zemjata mo`e, spored zakonot, po slu`bena dol`nost da reagira dokolku smeta deka ima nepravilnosti vo glasaweto, no dosega nema takvi najavi. DIK e nadle`na vo prv stepen da odlu~uva za prigovorite od glasaweto i rezultatite, dodeka nadle`en za vtorostepenata postapka e Upravniot sud, koj isto taka treba da odlu~i vo rok od 48 ~asa.

V


8

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI IMER SELMANI SI PODNESE OSTAVKA retsedatelot na Nova Demokratija, Imer Selmani, podnese ostavka, prezemaj}i ja odgovornosta za neuspehot na izborite na partijata. “Sakam da ja informiram javnosta deka kako moralen ~in pred partijata {to ja vodev podnesuvam ostavka od funkcijata pretsedatel. Sudot na narodot e sekoga{ pravilen, bez razlika dali im se dopa|a ili ne na politi~arite”, izjavi Selmani. Nova Demokratija na izborite osvoi pove}e od 20.000 glasovi na dr`avno nivo, no ne dobi nitu eden prateni~ki mandat, bidej}i glasa~ite za partijata na Selmani bea podeleni vo ~etiri izborni edinici. Od ND velat deka }e podnesat `alba do Dr`avnata izborna komisija za da se poni{tat rezultatite vo glasa~koto mesto vo planinsko selo Karada~ki Brezi. Dokolku se poni{tat rezultatite na ova izborno mesto, partijata smeta deka po preglasuvaweto nositelot na vtorata izborna edinica na listata na ND, Basri Bajrami, }e stane pratenik. Selmani e vtor lider na partija koj si podnese ostavka poradi slabite rezultati na izborite, otkako Jovan Manasijevski od LDP go napravi istiot ~ekor.

P

ADEMI: PODELENITE GLASOVI NI GI SKRATIJA MANDATITE istina e deka sega vkupniot broj pratenici Albanci vo Sobranieto iznesuva 25, {to e ~etiri pratenici pomalku od minatiot mandat. Glavna pri~ina za takvata sostojba, spored analizite na DUI, ne e malata izleznost na albanskiot elektorat, tuku podelenite glasovi na Albancite ili podelenosta na politi~kite partii vo Makedonija. Ova go istakna v~era {efot na Izborniot {tab na DUI, Abdula}im Ademi, vo partiskoto sedi{te vo Mala Re~ica. [efot na Izborniot {tab na DUI poso~i deka tie toa se obidele da go objasnat za vreme na kampawata i toa, spored nego, narodot go razbral, no ne i politi~kite partii deka samo zaedno mo`e da se ostvarat celite i oti samo obedinet glas e silen. “Ovaa analiza ne e nameneta da pretstavuva defetizam ili deka stanuva zbor za nova sostojba vo koja albanskite politi~ki sili se demoralizirani, tuku nejzinata cel e da se razjasnat i demantiraat komentarite deka odyivot na Albancite e demoraliziran i demobiliziran”, re~e Ademi. Toj gi oceni izborite kako edni od najuspe{nite vo odnos na standardite i kako u{te edna potvrda, re~e, na faktot deka koga DUI e na vlast izborite se demokratski. Od DUI, poso~i Ademi, s$ u{te ne kontaktirale so nitu edna partija okolu formiraweto na idnata.

V

V PONEDELNIK RASPRAVA ZA VIZNATA LIBERALIZACIJA inistrite za nadvore{ni raboti na EU i nivnite kolegi od Norve{ka, Island, Lihten{tajn i [vajcarija v ponedelnik, vo ramkite na Me{ovitiot komitet, }e go razgledaat izve{tajot na Evropskata komisija za nadzoren mehanizam za vizna liberalizacija na Zapaden Balkan i nov predlog za izmena na pravilata za sloboden vizen re`im, koj predviduva zabrzana procedura za suspenzija na viznata liberalizacija. Izmenite na pravilata i izve{tajot na Komisijata }e bidat razgledani na marginite na pretstojniot sostanok na Sovetot na EU za vnatre{ni raboti i pravosudstvo, {to se odr`uva vo Luksemburg v ~etvrtok i v petok, no Me{ovitiot komitet }e odr`i sostanok duri v ponedelnik. Osven toa, pred ministrite }e se najde i izve{tajot na Komisijata za nadzoren mehanizam za vizna liberalizacija za zemjite od Zapaden Balkan, ~ie voveduvawe e dogovoreno vo noemvri minatata godina. Voveduvaweto na ovoj mehanizam e rezultat na kompromisot na Evropskata komisija i nekolku ~lenki na EU koi se protivea za bezuslovnata vizna liberalizacija za BiH i Albanija, od strav deka bi mo`elo da dojde do zloupotrebi kakvi {to se pojavija po ukinuvaweto na vizite za Makedonija i Srbija.

M

SPECIJALEC OD MVR PRIZNAL UBISTVO NA 22-GODI[NOTO MOM^E ripadnik na specijalnata edinica Tigri, osomni~en za ubistvoto na 22-godi{noto mom~e koe no}ta vo nedelata be{e pronajdeno mrtvo na plo{tadot vo Skopje, se prijavil sam kaj svojot pretpostaven vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Spored istragata “tigarot”, koj no}ta bil na dol`nost na plo{tadot, najverojatno so dva udari go usmrtil mom~eto i spored informaciite od MVR ne znael deka mom~eto po~inalo. Ministerstvoto soop{ti deka go rasvetlilo slu~ajot i oti vo momentov se razgovara so osomni~eniot, za koj podocna }e bide podnesena i soodvetna krivi~na prijava. “Spored naodite od Sudska medicina koi MVR gi dobi vo ponedelnik vo 16 ~asot stanuva zbor za nasilna smrt na 22-godi{noto mom~e od Skopje. Sleduva soodvetna istraga”, izjavi portparolot na MVR, Ivo Kotevski. Slu~ajot, kako {to re~e Kotevski, na po~etok bil prijaven kako “neznaena smrt”, imaj}i predvid deka nadvore{no mom~eto nemalo vidlivi povredi na teloto. “Go informiravme javniot obvinitel i istra`niot sudija, po ~ija naredba teloto be{e dadeno na odbukcija vo Institutot za sudska medicina”, dodade Kotevski. Revoltirani od nasilnata smrt na mom~eto pri~ineta od pripadnik na MVR, grupa gra|ani organiziraa mirni protestite kaj spomenikot na Majka Tereza.

P

KAPITAL / 08.06.2011 / SREDA

VODAT PARTII, A GRE[AT STRATEGII

(NE)SVESNO VO ZAMKITE NA DONTOVIOT MODEL!? MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

zborite ja izbri{aa dilemata dali vo Makedonija, voop{to, postoi treta politi~ka opcija. Od makedonskite pomali partii koi odlu~ija da nastapat sami, nitu edna ne uspea da dojde do prateni~ki mandat, so {to nivnoto u~estvo na izborite vo sopstvena korist se obesmisli. Deka ni narodot ne bara treta opcija poka`a i odyivot od visoki 63,48%, {to ja otfrla tezata deka gra|anite se izmoreni od dvete partii {to dosega se menuvale na vlast i zatoa dokolku ne se pojavi perspektivna treta opcija, glasaweto bi nemalo masovnost. Odyivot na izborite, naprotiv, e raste~ki, pa od 55,98% izleznost na parlamentarnite vo 2006 godina, porasnal na 57,06% vo 2008 godina, za sega da iznesuva 63,48%. “Visokata izleznost gi podigna koli~nicite spored Dontovata formula za presmetuvawe na dobienite prateni~ki mandati, so {to pomalite partii koi osvoija pomalku glasovi od politi~kite giganti kako VMRO-DPMNE i SDSM bea isfrleni od igra”, veli analiti~arot Vladimir Misev. “Nepravednosta” na Dontoviot sistem e vidliva i pri povr{na analiza na izbornite rezultati. So matematikata na koja se bazira ovoj sistem Nacionalnata demokratska prerodba na Rufi Osmani, so osvoeni 29.996 glasovi, dobi dva prateni~ki mandati, a VMRO-Narodna partija na Qub~o Georgievski, za koja glasaa 28.217 gra|ani, ne osvoi nitu eden pratenik. Ako se zeme vkupniot broj va`e~ki glasa~ki liv~iwa na izborite, koj iznesuva 1.094999, i se podeli so 120, broj na mandati, se dobiva rezultat od 9.124 glasa po mandat. Spored ovaa logika, so osvoenite

I

rezultati tri pratenici bi trebalo da ima VMRO-NP, dva Nova Demokratija, a po eden Liberalno-demokratskata pratija i Obedineti za Makedonija. Vaka, so presmetuvaweto izmisleno od belgiskiot matemati~ar Viktor Dont, glasovite na ovie partii zavr{ija na kontata na partiite {to osvoija mandati. NIEDEN MODEL NE E SOVR[EN, AMA SEKOJ SI BARA STRATEGIJA! Analiti~arite smetaat deka so pravilna strategija pomalite partii mo`at da gi ubla`at ovie nedostatoci na Dontovata formula. Sovetuvaat koncentrirawe na kapacitetite na partiite vo izbornite edinici kade {to se najsilni, a ne nivno disperzirawe niz celata dr`ava. “Za da gi iskoristat prednostite na Dontoviot model pomalite partii treba da gi koncentriraat svoite sili vo edna izborna edinica, vo nedostig od kapacitet da ja pokrijat celata dr`ava. V M R O - N a r od n a p a rt ij a ovojpat za malku ne osvoi pratenici vo “trojkata” i “{estkata”, poradi vakvata raseanost na kapacitetite”, izjavi analiti~arot Albert Musliu. Problemati~nosta na Dontoviot model od ovoj aspekt bi

mo`ela da se otstrani i so pretvorawe na Makedonija vo edna izborna edinica. Vakva inicijativa dosega nekolku pati predlo`ile razli~ni politi~ki subjekti poradi nejzinata prifatlivost za pomalite partii, za{to bi im ovozmo`ila da gi grupiraat glasovite za polesno osvojuvawe mandati vo Parlamentot. Gra|anite vo ovoj slu~aj, nosej}i odluka za kogo }e glasaat, ne bi trgnuvale od pretpostavkata deka nivniot glas }e zavr{i vo prazno i pomalite partii ne bi bile prinudeni da vleguvaat vo predizborni koalicii. TROJANSKITE KOWI VO DESNICATA! Vtorata pri~ina koja analiti~arite i pretstavnicite na partiite {to ne osvoija mandati ja naveduvaat kako faktor za porazot na tretata opcija e navodnoto odrabotuvawe na nekoi od partiite za golemite igra~i. Najgolem del od vakvite {pekulacii se odnesuvaat na malite partii od desnicata, a po apseweto na liderot na Obedineti za Makedonija, Qube Bo{koski, stana jasno deka toj barem ne odrabotuval za vladeja~kata VMRO-DPMNE. “Sekako deka odredeni partii se formirani i funkcioniraat vo interes na pogolemite

partii. Ova ne e ni{to novo, se pravi odamna za da se zbunat glasa~ite. Po apseweto na Bo{koski otpadna varijantata deka toj odrabotuval za VMRO-DPMNE”, veli Musliu. Pretsedatelot na VMRO-NP, Marjan Dodovski, i konkretno navede kogo somni~i za sabotirawe na izborniot rezultat na desnata opozicija, za koja pred izborite predviduvaa deka }e dobie desetina mandati, a ostana bez nitu eden. “Site desni partii od ponov datum imaa zada~a da ja oslabat desnicata vo opozicija. A generalite ispadnaa najgolemi trojanski kowi vo desniot blok”, izjavi Dodovski. Spored Misev, i na~inot na koj se vode{e preizbornata kampawa odigral golema uloga za slabiot rezultat na pomalite partii koi se osmelija da izlezat od gravitacijata na SDSM i VMRO-DPMNE. “@estokosta na kampawata me|u dvata glavni konkurenti, kakva {to dosega ne sme videle, gi svede opciite na da ili ne, crno ili belo, s$ ili ni{to, i ne ostavi prostor za ni{to drugo me|u. Ova ne be{e kampawa na argumenti, tuku na emocii, koi gi ponesoa gra|anite, i tie definitivno glasaa naviva~ki, protiv drugite”, izjavi Misev za “Kapital”.

SKANDALOZNA IZJAVA NA PRVANOV

I SOFIJA JA MA^I NA[ETO IME! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ugarija }e go poddr`i sekoe kompromisno ime {to }e go dogovorat Skopje i Atina, no geografska odrednica do izvesen stepen mo`e da ja zasegne i Bugarija i bi mo`elo da predizvika odredeno gra|ansko nezadovolstvo, kako {to e na primer “Severna” ili “Gorna” Makedonija. Ova e stavot na bugarskiot pretsedatel Georgi Prvanov po sredbata so negoviot slovene~ki kolega, Danilo Tirk, pri posetata vo Qubqana. Prvanovk veli deka predlozite so odrednica ne treba da se komentiraat, so ogled na toa {to del od “Severna” i od “Gorna Makedonija” e Pirinska Makedonija, koja se nao|a na bugarska teritorija. Toj smeta deka bi se otvorilo pra{aweto kako vo takov slu~aj bi se nareku-

B

valo naselenieto vo toj del od Bugarija. Sepak, Prvanov najavi deka prvo }e po~eka Skopje i vo Atina da najdat zaedni~ko prifatlivo ime, pa potoa Bugarija }e pobara na~in da ja izrazi svojata konstruktivna pozicija. Soglasno poznava~ite, vakvata izjava na bugarskiot {ef na dr`avata najverojatno se dol`i na raznite informacii koi se pojavija vo zemjava i po{iroko deka postoi odredeno razdvi`uvawe za sporot za imeto. Informaciite plasirani vo javnosta za navodni tajni pregovori koi Makedonija gi ima so Grcija, kako i izjavata na {efot na gr~kata diplomatija, Dimitris Drucas, deka za prv pat postoi pozitivno razdvi`uvawe za pregovorite za imeto ja razbudija Bugarija pred eventualnoto re{enie za sporot za imeto i taa da gi istakne svoite stavovi. Inaku, velat analiti~arite, ne se raboti za nov stav koj za prvpat go nametnuva

Bugarija. Edinstveno sega neformalnite informacii koi & se poznati od poodamna na makedonskata vlada gi potvrdi, ni pomalku, ni pove}e, {efot na dr`avata. Zatoa, potenciraat tie deka Makedonija mora da vnimava na odnesuvaweto za imeto nasproti poziciite na Bugarija. KANTRIMEN: VISTINSKO VREME E DA SE RE[I IMETO! Vo me| uvreme, den po zavr{uvaweto na izborite i me|unarodniot faktor pritiska za {to pobrzo re{avawe na sporot za imeto. SAD i EU smetaat deka prvoto pra{awe so koe treba da se zafati zemjava po formiraweto na novata vlada nesomneno e re{avawe na dvodeceniskiot spor za imeto. “Apsolutno veruvame deka ova e vistinskoto vreme, vedna{ otkako }e se formira novata vlada, da se zaokru`i diskusijata so Grcija za im-

eto na Makedonija. Smetame deka toa e na dofat i mo`e da se stori – po izbori e mo{ne podobro vreme da se napravi vakvo ne{to otkolku pred izbori. So netrpenie o~ekuvame toa da se re{i, so cel Makedonija da prodol`i na patot kon NATO i EU”, re~e visokiot pretstavnik na Stejt departmentot, Tomas Kantrimen. Sli~ni poraki pristignuvaat i od EU. ^estitaj}i na dobro organiziranite izbori, evropratenicite problemot so imeto go istaknaa kako problem broj eden so koj treba da go re{i novata vlada. Poraki za brzo re{avawe na sporot za imeto pristignuvaat i od diplomatskite pretstavnici vo zemjava, no isto taka i od Grcija. Solunskiot gradona~alnik Janis Butaris pora~a deka ne smee da se zabrani zborot Makedonija za sosedite od sever i povika na brzo re{enie, od koe bi imala korist pred se ekonomijata.


KAPITAL / 08.06.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

9

 PREGLED VESTI

OTFRLENA MO@NOSTA ZA PENZISKI REFORMI

PROKREDIT BANKA ZEMA NOVA VLADA: NEMA POVISOKA KREDITNA LINIJA OD EFSE GRANICA ZA PENZIONIRAWE P  Otkako nekolku zemji vo regionot stanaa nelikvidni da ispla}aat penzii i re{ija da gi zaostrat kriteriumite za odewe vo penzija, na golemo se otvori pra{aweto za mo`ni merki koi bi ja stabilizirale finansiskata sostojba na Fondot za penzisko VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ako vo dr`avnite institucii s$ poglasno se {pekulira deka }e se zgolemuvaat starosnite granici za penzionirawe vo zemjava, od Ministerstvoto za trud demantiraat deka se kroi plan za takva promena. Otkako nekolku zemji vo regionot se soo~ija so problem redovno da gi ispla}aat penziite i re{ija da gi zaostrat kriteriumite za odewe vo penzija, se otvori pra{aweto i za finansiskata stabilnost na makedonskiot penziski sistem. Namaluvaweto na pridonesite ja isprazni kasata na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe (PIOM). Aktuarskiot izve{taj, pak, poka`uva deka najverojatno za dve decenii }e nema pari za penzii. Sepak, zamenik-ministerot za trud, Spiro Ristovski, tvrdi deka za zgolemuvawe na vozrasta za penzionirawe ne stanalo ni zbor. “Periodov slu{navme mnogu {pekulacii vo vrska so starosnite granici, no Vladata voop{to ne razmisluva za promena na kriteriumite za penzionirawe. Sostojbite so penziskite fondovi vo regionot se posebna prikazna i ne mo`e da se poistovetuvaat

I

SPIRO RISTOVSKI ZAMENIK-MINISTER ZA TRUD I SOCIJALNA PILITIKA

so makedonskiot penziski sistem. Isto kako {to dodeka site namaluvaa penzii, nie samo gi zamrznavme. Si go gledame na{iot buxet i rabotime vo ramkite na negovite mo`nosti”, veli Ristovski. Ekspertite objasnuvaat deka pomestuvaweto na starosnite granici ne e edinstven mehanizam so koj se odr`uva finansiskata stabilnost na penziskiot sistem. “Kontinuiranoto namaluvawe na pridonesite za penzisko osiguruvawe, {to Vladata pred dve godini go nametna kako antikrizna merka, rekordno visokata stapka na nevrabotenost vo zemjava, a so toa i niskoto nivo na

ZA TRI DECENII, EVROPEJCITE ]E SE PENZIONIRAAT NA 70 GODINI kspertite od Instututot Peterson vo Va{ington tvrdat deka zgolemuvaweto na starosnata granica vo EU }e go amortizitra vlijanieto od postaroto naselenie vo narednite 20 godini. Se smeta deka vo Evropa do 2040 godina, vozrasta na penzionirawe treba da se zgolemi na 70 godini. SAD, pak, so pomlado naselenie mo`e da si dozvolat poniski starosni granici.

E

prilivi vo socijalnite fondovi s$ pove}e ja doveduvaat vo pra{awe egzistencijata na Fondot. Po potro{eni deset godini za reformirawe na penziskiot sistem, Makedonija s$ u{te ne mo`e da garantira sigurna isplata na penzii na idnite penzioneri”, veli eden od u~esnicite vo procesot na reformirawe na penziskiot sistem vo zemjava. EVROPA VO “BORBA” ZA SPAS NA PENZISKITE FONDOVI Pla{ej}i se da ne gi snajde bankrot, evropskite zemji gi zaostruvaat kriteriumite za penzionirawe i gi poka~uvaat starosnite granici. Vo Makedonija ma`ite se penzioniraat na 64, a `enite na 62 godini, {to e pomalku vo sporedba so site ostanati zemji. Bugarskata Vlada za da ja potkrepi penziskata reforma, stravuvaj}i, kako i site drugi, od mo`en bankrot na penziskiot sistem, ja poka~i stapkata na pridonesite za penzisko za 2%, ja zgolemi dol`inata na sta`ot, pa duri i zadol`itelnata vozrast kako kriterium za penzionirawe. Germanija u{te pred ~etiri godini usvoi reforma

Periodov slu{navme mnogu {pekulacii vo vrska so starosnite granici, no Vladata voop{to ne razmisluva za promena na kriteriumite za penzionirawe. Sostojbite so penziskite fondovi vo regionot se posebna prikazna i ne mo`e da se poistovetuvaat so makedonskiot penziski sistem. Dodeka site namaluvaa penzii, nie samo gi zamrznavme. Si go gledame na{iot buxet i rabotime vo ramkite na negovite mo`nosti. koja predviduva postepeno prodol`uvawe na starosnata granica od 65 na 67 godini vo periodot od 2012 do 2018 godina. Velika Britanija planira do 2016 godina da go prodol`i rabotniot sta` do 66 godini, a za nekolku decenii granicata da ja poka~i i do 70 godini. I vo Grcija vlasta be{e prinudena, vo ramkite na merkite za {tedewe, da ja prodol`i starosnata granica za dve godini. Holandija neodamna najavi deka do 2025 godina }e ja zgolemi starosnata granica od 63 na 65 godini. [panija, pak, planira da ja golemi starosnata granica od 65 na 67 godini starost.

rokredit banka i Evropskiot fond za Jugoisto~na Evropa (EFSE) potpi{aa dogovor za nova kreditna linija koj }e & obezbedi sredstva na bankata vo iznos od 2,5 milioni evra i dopolnitelni 2,5 milioni evra za finansirawe na malite biznisi vo Makedonija. “Prokredit banka ima odli~na istorija vo poddr{kata i posvetnosta za finansirawe na najdinami~niot i najva`niot segment za ekonomski razvoj na edna zemja”, veli Klaus Glaubit, pretsedatel na odborot na direktori na EFSE. Spored nego, ovoj kredit na Prokredit banka }e & pomogne da go pro{iri svoeto portfolio na dolgoro~ni krediti na malite i srednite pretprijatija, osobeno na tie vo denarska valuta, {titej}i gi na toj na~in istovremeno i bankata i nejzinite klienti od rizicite povrzani so stranskata valuta. “Ovoj kredit e vo linija so misijata na Prokredit banka da obezbeduva bankarski uslugi koi }e go poddr`at dolgoro~niot i odr`liv razvoj na privatniot sektor vo Makedonija. Dosega{nata sorabotka so EFSE ima{e zna~ajno i silno vlijanie osobeno za razvojot na na{ite mnogu mali i mali biznis-klienti”, veli Valentina Traj~eva-Nisoka, ~len na upravniot odbor na Prokredit banka.

ONE DEL OD SVETSKIOT DEN ZA TESTIRAWE NA IPV6

One prodol`uva da gi implementira svetskite trendovi vo tehnologijata i nudi novi i sofisticirani tehnolo{ki re{enija, ovojpat ne samo za svoite korisnici, tuku za site poznava~i na naprednata tehnologija. Deneska, na 8 Juni, svetskiot den za testirawe na Internet protokol verzija 6 (IPv6), One }e bide edinstveniot telekomunikaciski operator vo zemjava {to }e se priklu~i na svetskata elita i }e ovozmo`i novo iskustvo na gra|anite na Makedonija.

ELEM NA SVETSKI SAEM ZA ENERGETIKA VO MILANO lektrani na Makedonija se prviot makedonski izlaga~ {to se pretstavuva na najgolemiot svetski saem za energetika Pauer Xen, {to od v~era do ~etvrtok po 19-ti pat se odr`uva vo Milano, Italija. Na saemot, pred potencijalnite partneri i investitori, stru~en tim na ELEM }e gi pretstavi potencijalite i energetskite mo`nosti na Makedonija. Od ELEM }e gi prezentiraat i postojnite energetski proekti, me|u koi i hidroelektranata Bo{kov most, akumulacijata Lukovo Pole i vetroparkot Bogdanci. Na saemot ima 800 izlaga~i od svetot, me|u koi i energetskite giganti Gazprom, Alston, Hjundai i AB Energ.

E

SAMO 200 MILIONI EVRA STRANSKI INVESTICII GODINAVA akedonija }e ima priliv od 200 milioni evra stranski investicii vo 2011 godina, predviduva Vienskiot ekonomski forum vo poslednata analiza za direktni stranski investicii za Centralna i Isto~na Evropa. Vienskiot institut prognozira deka Makedonija i godinava }e bide na dnoto po priliv na SDI vo regionot. Pomalku od Makedonija, ili vkupno 100 milioni evra starnski investicii o~ekuva samo BiH, dodeka, vo regionot lider po privlekuvawe na stranski investicii godinava }e bide Srbija, so proektirani 1,5 milijardi evra investicii. Za Hrvatska se prognozirani milijarda evra, a Albanija i Crna Gora do krajot na godinava mo`at da o~ekuvaat priliv od 600 milioni evra. Spored brojkite na Vienskiot institut, na Balkanot }e vlezat samo ~etiri milijardi evra stranski investicii.

M


Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.684

MBI 10

2.725

MBID

OMB 117,74 117,69

2.715

2.674

KAPITAL / 08.06.2011 / SREDA

117,64 2.705

117,59

2.664 2.695

117,54

2.654

117,49

2.685

117,44

2.644

2.675

2.634

2.665

01/06/11

02/06/11

03/06/11

04/06/11

05/06/11

06/06/11

01/06/11

07/06/11

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

117,39 117,34 02/06/11

03/06/11

04/06/11

05/06/11

06/06/11

07/06/11

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

01/06/11

02/06/11

03/06/11

04/06/11

05/06/11

06/06/11

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

SLABA TRGOVSKA RAZMENA NA MAKEDONIJA SO ZEMJITE OD MAGREB

MAKEDONSKA BERZA

NIZA PRE^KI NA PATOT DO ARAPSKIOT PAZAR Stopanskata komora intenzivno se obiduva da ja pottikne sorabotkata na makedonskite kompanii so zemjite od Bliskiot Istok i MAGREB, so cel da osvojat novi pazari. Sepak, prvata konkretna aktivnost na ovoj plan, posetata na emirot od Katar, koja treba{e da se slu~i mesecov, se odlo`uva za oktomvri SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

6,6

advore{notrgovskata razmena na Makedonija so zemjite od Bliskiot Istok i MAGREB s$ u{te e mala i pokraj brojnite obidi na Stopanskata komora da inicira sorabotka me|u doma{nite i kompaniite od ovie zemji. Kako pri~ina za nedovolno razvienata sorabotka se naveduva nedostigot od bilateralni regulativi me|u Makedonija i ovie zemji. Iako ima interes, doma{nite kompanii ne mo`at da go zgolemat izvozot vo arapskite zemji zatoa {to ne se priznavaat javnite i drugi dokumenti i nema vospostavno preferencijalna trgovija. Dopolnitelna bariera pretstavuvaat slo`enata i skapa procedura za zaverka na dokumentite, kompliciranite vizni proceduri, nezainteresiranosta na doma{nite banki da gi poddr`uvaat proektite na kompaniite koi sakaat da izvezuvaat vo ovie zemji. Spored podatocite od Stopanskata komora, podobruvawe vo trgovskata razmena ima edinstveno so evromediteranskite zemji, kade {to e zabele`an rast na vkupnata trgovska

SO BLOK PRODADENI 26,72% OD NLB TUTUNSKA BANKA

milioni dolari e makedonskiot izvoz vo ovie zemji

N

razmena. “I pokraj nemirite vo Al`ir, Egipet, Libija, Maroko, Sirija i Tunis, trgovskata razmena vo prviot kvartal od godinava bele`i porast od 63%. Kaj izvozot ima rast od 76%, a na uvozot od 59%. Osven vo Libija, kade {to celosno e zaprena trgovskata razmena, so ostanatite zemji se bele`i zgolemuvawe”, veli Qubica Nuri od Stopanskata komora. Stopanskata komora intenzivno se obiduva da ja pottikne sorabotkata na doma{nite kompanii so zemjite od Bliskiot Istok i MAGREB so cel osvojuvawe novi pazari. Vo kontinuitet se informiraat firmite za vospostavuvawe ekonomski relacii so Katar, Kuvajt, Irak, Iran i so Obedinetite Arapski Emirati. Sepak, prvata konkretna aktivnost na ovoj plan, posetata na emirot od Katar, koja treba{e da se slu~i mesecov, e odlo`ena za oktomvri. Od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti informiraat deka posetata e odlo`ena na

o administratorska bloktransakcija na Makedonskata berza v~era bea prodadeni 26,72% od kapitalot na NLB Tutunska banka, za 23,5 milioni evra. So blokot, za koj e potrebno da ima kupoproda`en dogovor i da se prijavi eden den odnapred na Makedonskata berza, bea prodadeni 228.165 obi~ni akcii za cena od 6.330,71 denari, odnosno cena koja e 74% povisoka od pazarnata. Od brokerski krugovi, neoficijalno doznavame deka stanuva zbor za transakcija me|u akcionerite na NLB Tutunska banka. Neoficijalno, Nova Qubqanska banka od Slovenija, koja ima 60,26% vo NLB Tutunska banka, so ovoj blok gi otkupila 26,72% od akciite na sestrinskata kompanija od [vajcarija, NLB Interfinanz. Na Berzata vo Skopje v~era blagodarenie na blok-transakcijata be{e ostvaren promet od re~isi 170 iljadi evra. Vo vkupniot promet, oficijalniot pazar u~estvuva so 81,68%, dodeka redovniot pazar so 18,31%. Prometot od redovnoto trguvawe so akcii

V

17,4

milioni dolari e trgovskata razmena na Makedonija so zemjite od Bliskiot Istok i MAGREB

barawe na emirot Hamad bin Kalifa Al Tani. Minatata godina pretsedatelot \orge Ivanov na marginite na Doha forumot se sretna so emirot na Katar. Toga{ be{e najaveno deka po diplomatski pat do kabinetot na emirot }e bidat dostaveni okolu 20 konkretni proekti za investirawe vo hoteli, trgovski centri, benzinski pumpi, skladi{ta za benzin vo Makedonija. Emirot veti deka li~no }e se zalo`i katarskite institucii da se fokusiraat na mo`nostite za investirawe vo Makedonija. Firmite koi sorabotuvaat so ovie zemji u{te odamna pobaraa dr`avata {to pobrzo da gi re{i problemite vo bilater-

alnite odnosi. Brojkite poka`uvaat deka Makedonija vo prvite tri meseci godinava ima ostvareno trgovski suficit vo razmenata so Irak, Liban, Al`ir, Obedinetite Arapski Emirati i so Tunis, dodeka deficit se zabele`uva so Maroko, Egipet, Izrael, Kuvajt, Libija, Katar, Saudiska Arabija i Iran. Minatata godina vo makednskiot izvoz vo ovie zemji najmnogu bile zastapeni sve`ite jabolka, valani proizvodi od `elezo i aparati za za{tita na elektri~ni strujni kola. Na strana na uvozot, najzastapeni bile natrium hlorid i sol, sok od portokal, elektri~ni aparati i tekstilni proizvodi.

v~era se zgolemi za 19,35%, a prometot od trguvawe so obvrznici se namali za 10,39%. Od akciite na oficijalniot pazar najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet imaa akciite na Komercijalna banka so promet od 4,6 milioni denari. Dodeka na redovniot pazar najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet imaa akciite na Slavej od Skopje so promet od 813.000 denari. Na oficijalniot pazar najgolem porast zabele`aa akcite na Beton so rast od 3%, a na redovniot pazar najgolem rast imaa akcite na Stopanska banka od 4,2%. Najgolem pad na oficijalniot pazar zabele`aa akcite na Toplifikacija Skopje, od 2,93%. Na redovniot pazar, najgolem pad zabele`aa akcite na Okta od 2,38%. Glavniot berzanski indeks MBI-10 padna za 0,22 % i zatvori na 2.649,73 indeksni poeni. MBID padna za 0,72 % i zatvori na 2.680,55 indeksni poeni, dodeka indeksot na obvrznici OMB padna za 0,30 % i zavr{i na 117,32 indeksni poeni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Бетон АД Скопје Макпетрол АД Скопје

07.06.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

7.931,00

3

31.724,00

26.963,64

1,29

31.724,00

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

07.06.2011

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

29.440.467,27

0,68%

-4,63%

-0,39%

-3,33%

0,33%

06.05.2011

ILIRIKA GRP

47.975.935,89

-0,08%

-6,35%

-11,99%

-10,43%

-1,90%

06.05.2011 06.05.2011

Податоците се однесуваат за

607,98

1

361.140,00

Иново Статус Акции

16.993.450,13

2,75%

-1,68%

5,31%

5,43%

-2,97%

RMDEN05

92,00

0,55

283.505,82

KD Brik

37.186.373,48

1,34%

-4,30%

-5,55%

-5,97%

2,08%

06.05.2011

RMDEN10

86,50

0,07

643.789

KD Nova EU

25.719.379,40

0,33%

-4,58%

1,37%

-0,93%

-0,26%

06.05.2011

КБ Публикум -балансиран

34.932.504,23

1,01%

-2,69%

0,89%

0,74%

1,24%

06.05.2011

КБ Публикум -обврзници

33.698.547,27

0,31%

0,00%

0,00%

0,00%

0,00%

06.05.2011

Гранит АД Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата RMDEN09

07.06.2011 Просечна цена (МКД)

RMDEN08 RMDEN02

%

Износ (МКД)

87,40

-0,67

279.080,29

88,38

-0,70

57.410,17

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

94,98

-0,86

103.263,91

Алкалоид АД Скопје

4.499,91

-1,10

1.268.974,00

ХВ

Топлификација АД Скопје

3.930,33

-2,93

1.268.974,00

ALK (2010) BESK (2010)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

07.06.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Комерцијална банка АД Скопје

3.900,00

0,00

4.664.400,00

Алкалоид АД Скопје

4.499,91

1,10

1.268.974

Славеј Скопје

3.000,00

0,00

813.000

86,50

0,07

643.789

11.000,00

0,05

594.000

Име на компанијата

RMDEN10 Прилепска Пиварница Прилеп

07.06.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ Промет Број на во ЕВРА трансакции

Вкупно издадени акции

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1.431.353

401,26

11,21

0,98

54.562

567,72

13,97

0,23

Вкупно Официјален пазар

обврзници обични акции

GRNT (2010)

3.071.377

95,35

6,38

0,57

обични акции

KMB (2010)

2.279.067

628,36

6,21

1,11

Вкупно Редовен пазар

MPT (2010)

112.382

-2.037,51

-13,23

0,79

Блок трансакции

REPL (2010)

25.920

2.980,40

13,92

0,84

SBT (2010)

389.779

39,99

66,26

0,63

STIL (2010)

14.622.943

2,92

69,14

2,71

TPLF (2010)

450.000

277,07

14,19

1,08

ZPKO (2010)

271.602

-165,14

-14,23

0,37

Вкупно

% на промена

22.181

15

116.305

49

10,39 27,50

138.486

64

19,42

31.047

20

3,70

31.047

20

3,70

0

0

0,00

23.606.279

85

15.827,55

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 07.06.2011)


KAPITAL / 08.06.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

[PARKASE BANKA GI PREZENTIRA[E ZEMJODELSKITE KREDITI parkase banka Makedonija ja prezentira{e ponudata na krediti za zemjodelstvoto na manifestacijata Denovi na ranogradinarstvoto “Kukla gradinar”, koja se odr`a na 28. i 29. maj vo Strumica i vo Kukli{. Na ovaa manifestacija be{e pretstaveno i ranogradinarskoto proizvodstvo vo Strumi~kiot region.

[

“[parkase banka Makedonija aktivno se zalaga za razvoj na zemjodelstvoto, postojano sledej}i gi potrebite na pazarot i na zemjodelcite. Vo taa nasoka, gi poddr`uva nastanite koi davaat mo`nost za razmena na znaewa i iskustva, kako i za otkrivawe interesni idei i proekti na malite i srednite pretprijatija od oblasta na zemjodelstvoto”,

11

ZA EDEN MESEC BLOKIRANI 2.224 SMETKI ovi 2.224 blokirani smetki na gra|ani i kompanii registrira{e Narodnata banka minatiot mesec. Spored podatocite, do maj godinava brojot na vkupno blokirani `iro-smetki se iska~i na 97.900. Dokolku se sporedi brojot na `iro-smetki na gra|ani i firmi koi se blokirani vo istiot period lani, izleguva deka za edna godina se blokirani re~isi 30.000 smetki. So ogled na

N

informiraat od bankata. Na manifestacijata bea prezentirani zemjodelskite krediti na [parkase banka, kako {to se krediti za primarno proizvodstvo, prerabotka i za trgovija so zemjodelski proizvodi. [parkase banka od po~etokot na 2011 godina do denes ima realizirano zemjodelski krediti vo vkupen iznos od 48.088.250 denari.

toa {to brojot na blokirani smetki raste u{te od po~etokot na godinava, stanuva jasno deka gra|anite i kompaniite s$ pomalku mo`at da gi servisiraat obvrskite, poradi {to dolgovite prisilno im se napla}aat. Smetkite na firmite i gra|anite mo`e da se blokiraat po razni osnovi. Za nenaplateni pobaruvawa kon dr`avata, odnosno Upravata za javni prihodi, kon bankite, no i poradi

pobaruvawa {to si gi imaat firmite me|u sebe. Spored ekspertite, vakvata sostojba zna~i deka krizata s$ u{te ne e zavr{ena, a dokaz za toa e i podatokot {to vo vreme koga postojano rastat blokiranite se namaluvaat novootvorenite smetki. Spored podatocite na Narodnata banka, vo maj imalo vkupno 3.284.089 otvoreni smetki, za razlika od januari godinava, koga imalo vkupno 3.451.966 smetki.

DR@AVNITE KOMPANII BILDAAT ZAGUBI

ZAGUBARITE ZA DVA MESECI 17.03.2010 11 ]E “IZEDAT” DVA MILIONI EVRA Od Vladata velat deka s$ u{te se vo potraga po investitor koj }e saka da gi kupi zagubarite. Dotoga{, EMO, Ohis, Eurokompozit i prilepski Tutunski kombinat }e tonat vo dolgovi, koi na krajot gi pokriva dr`avata od buxetot KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ladata nema jasna strategija kako }e gi re{ava zagubarite EMO, Ohis, Eurokompozit i Tutunskiot kombinat od Prilep. Dokaz za toa e Manifestot za reformi i razvoj, kade {to nema nitu zbor za zagubarite. Svesno ili ne, VMRO-DPMNE ne ponudi re{enie za zagubarskata ~etvorka vo izbornata programa. Problemot e do tolku poseriozen ako se zeme predvid faktot deka vo slednite dva meseca, do koga treba da se formira novata vlada, ovie zagubari }e “izedat” od dr`avnata kasa u{te najmalku dva milioni evra. Od Vladata objasnuvaat deka s$ u{te se vo potraga po investitor koj }e saka da gi kupi zagubarite. Dotoga{, EMO, Ohis, Eurokompozit i TKP } e tonat vo dolgovi, koi na krajot gi pokriva dr`avata od buxetot. Poslednite finansiski izve{tai na EMO, Ohis i na TKP za prviot kvartal godinava poka`uvaat vkupna zaguba od 3,1 milion evra, koja na krajot }e mora da se pokrie od buxetskata kasa. Zafa}awata vo buxetot se pogolemi, bidej}i i Eurokompozit od Prilep prviot kvartal go zavr{i so zaguba. Direktorot na ovoj zagubar, Nikola Lu~eski, ne saka{e da otkrie kolkavi se mese~nite zagubi na fabrikata za kompozitni materijali, so objasnuvawe deka ne se se}ava na to~nata suma. “Se nadevam deka vo idnina

V

}e bide podobro. Sega }e sklu~ime dogovori so Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i za odbrana, pa na toj na~in da obezbedime rabota. S$ u{te problem ni e likvidnosta. Rezultatite za prviot kvartal od godinava ne ni se dobri”, kuso odgovori Lu~eski. Najgolemi zagubi vo prviot kvartal napravi Tutunskiot kombinat od Prilep, duri 1,7 milioni evra, re~isi isto kako i vo prvoto trimese~je lani. Samo platite na vrabotenite kompanijata ja ~inat eden milion evra, za razlika od istiot period lani, koga stavkata tro{oci za vrabotenite iznesuvala 1,1 milion evra. Samo za sporedba, fabrikata vo prviot kvartal inkasira{e 1,9 milioni evra od proda`ba, a samo vrabotenite ja ~inat eden milion evra. Od hemiskata fabrika Ohis, pak, ~ii zagubi vo prviot kvartal iznesuvaat 803.000 evra, ne se optimisti deka naskoro }e se javi strate{ki investitor. Vo prvoto trimese~je lani Ohis ime{e zaguba od 660.000 evra. “Zasega nema strate{ki investitor zainteresiran za Ohis. Ne sum siguren kolku bi bil seriozen i toj investitor koj eventualno bi se javil na tender. Nie podolgo vreme zboruvavme deka imame razraboten biznis-plan za Ohis vo slednite pet godini da raboti profitabilno, za koj baravme okolu 1,5 milioni evra pomo{ od Vladata, {to e samo tretina od parite potrebni planot da se sprovede. Nie po~navme da rabotime so sopstvenite pari koi gi planiravme za

3,1

milion evra se zagubite na EMO, Ohis i Tutunski kombinat od Prilep vo prviot kvartal godinava

proizvodstvo. Kompanijata sega e postabilna, no ne mo`am da ka`am deka ima nekoi spektakularni promeni. Ostanuva da vidime kakvi planovi za Ohis }e ima novata vlada, dali }e se bara investitor preku tender ili }e se bara druga opcija za kompanijata”, veli direktorot na Ohis, Pece Joveski. EMO SE “KRSTI” NA TURSKITE INVESTITORI Pretstavnici na turskite kompanii Metalsa~ i Palet in{aat, firmi koi bea zainteresirani za ohridskiot zagubar, slednata nedela treba povtorno da dojdat vo Skopje, doznava “Kapital”. Izvori bliski do potencijalnite turski investitori informiraat deka EMO ne im e nepoznat teren na investitorite. Turcite vo posledniot mesec nekolkupati dojdoa vo Skopje i vo Ohrid za odblisku da se zapoznaat so “kondicijata” na ovoj zagubar, koj prviot kvartal od godinava go zavr{i so negativa od 690.000 evra, nasproti zagubata od 550.000 evra za istiot period lani. EMO ostvari 2,5 milioni evra od proda`ba na doma{niot pazar i 612.000 evra na stranskiot. Vo prvite tri meseci od 2010 godina prihodite od proda`ba na doma{niot pazar iznesuvaa 7,7 milioni evra, a od stranskiot 1,2 milioni

 So kvartalna zaguba od 690.000 evra EMO od Ohrid im se nudi na investitorite do krajot na juli. ZAGUBI VO PRVIOT KVARTAL OD 2011 GODINA (vo evra) I-III 2011 god.

I-III 2010 god.

EMO

690.000

550.000

Ohis

803.000

660.000

Tutunski kombinat-Prilep

1.700.000

1.700.000

Eurokompozit

/ 3.193.000

/ 2.910.000

vkupno izvor: Makedonska berza

evra. Direktorot na EMO, Zoran Traj~evski, ne otkriva koja e celta na posetata na pretstavnicite na Metalsa~ i Palet in{aat. Nema detali i do kade se pregovorite za proda`bata na EMO. Za ohridskiot zagubar dosega interes poka`ale i edna kompanija od Obedinetite Arapski Emirati i edna od Belgija. IM SE GOTVI LI STE^AJ NA ZAGUBARITE?! Vo o~ekuvawe na kupuva~,

Vladata ne ja isklu~uva mo`nosta da proglasi ste~aj vo zagubarite. Izvori od Vladata otkrivaat deka iako ste~ajot i likvidacijata ne se prvoto re{enie po koe bi posegnale, sepak, ako novonazna~enite direktori ne gi dadat posakuvanite rezultati, zagubarskata golgota na krajot mo`e da zavr{i so ste~aj. Dodavaat i deka vo sledniot period treba da se iskristalizira odlukata }e gi pokriva li Vladata i po-

natamu zagubite na EMO, Ohis, Eurokompozit i TKP dodeka bara strate{ki invetitori, }e ~eka direktorite da gi za`iveat fabrikite ili, pak, }e go odnese vo ste~aj. Чetirite zagubari lani rabotea so vkupna zaguba od 12 milioni evra. EMO ja zavr{i godinata so negativa od 3,8 milioni evra, OHIS so 2,4 milioni evra. Tutunski kombinat od Prilep so 5,6 milioni evra, a Eurokompozit so 500.000 evra.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,35%

3,31%

4,19%

5,11%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,00%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,6317

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50%

САД

долар

42,2251

НЛБ Тутунска

4,00%

5,00%

5,70%

7,70%

7,90%

В.Британија

фунта

69,2258

Швајцарија

франк

50,3733

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

43,0479

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,3274

61,35

41,59

68,31

49,74


Kompanii / Pazari / Finansii

12

GODI[NI STAPKI NA INFLACIJA I CENI NA ISHRANATA VO EVRO-ZONATA I VO MAKEDONIJA (VO %)

HRANATA VO MAKEDONIJA POSKAPA OTKOLKU VO EU enite na hranata vo Makedonija se povisoki i rastat pobrzo otkolku vo zemjite od evrozonata. Spored analizata na Narodnata banka na Makedonija, prose~nata stapka na inflacija vo prvite ~etiri meseci godinava iznesuva 4,3%, a e rezultat na povisokite ceni na hranata, gorivata, strujata i parnoto. Cenite na hranata se zgolemeni za 7,4%. Na godi{na osnova, inflacijata vo april iznesuva 4,8%. NBM o~ekuva inflacijata vo vtoriot kvartal da se dvi`i vo interval od 5% do 5,5%. Vo buxetot za 2011, Vladata proektira{e godi{na inflacija od 3%. Podatocite od grafikot poka`uvaat deka cenite na hranata vo Makedonija od avgust

C

2010 godina po~nuvaat da rastat so pobrzo tempo otkolku vo zemjite od evrozonata. Cenite vo evrozonata vo april 2011 godina porasnaa samo 0,6% na mese~na osnova, vo najgolem del poradi poskapuvaweto na oblekata, gorivata i vozduhoplovniot prevoz. Na godi{na osnova inflacijata vo april dostigna 2,8%, {to pretstavuva najvisoko nivo vo poslednite 30 meseci. Ve}e pet meseci taa se odr`uva nad inflaciskiot target od 2% na Evropskata centralna banka. Spored anketata na NBM za inflaciskite o~ekuvawa, najgolem del od ispitanicite (53,3%) o~ekuvaat vo vtoroto trimese~je inflacijata da porasne u{te pove}e. Najgolemi pesimisti se biznismenite i bankarite,

KAPITAL / 08.06.2011 / SREDA

koi prognoziraat vo juni godi{nata stapka na inflacija da iznesuva 5,4%. Bankarite i analiti~arite o~ekuvaat zasiluvawe na prose~nata inflacija do krajot na 2011 godina i taa da iznesuva 4,6%. Prethodno o~ekuvaa 3,5%. Pri~ini za povisoki inflaciski o~ekuvawa se pro{iruvaweto na nemirite od Severna Afrika na Bliskiot Istok, poradi {to rastat cenite na energensite, rastot na cenata na hranata na svetskite berzi, pretpostavkite deka prenosniot efekt od poskapuvaweto na naftata i na elektri~nata energija vrz ostanatite ceni ne e celosno iscrpen, novo zgolemuvawe na cenata na elektri~nata energija i mo`en nagoren pritisok vrz cenite od parlamentarnite izbori.

Izvor: EUROSTAT i DZS.

STRATEGIJATA ZA PROMOCIJA NA IZVOZOT SLEDNATA NEDELA VO VLADA

PROMOTORITE OD SEPTEMVRI ]E GO PROMOVIRAAT I IZVOZOT Strategijata za promocija na izvozot slednata nedela kone~no }e bide dostavena do Vladata, a vo juli treba da po~nat obukite na promotorite, za najdocna do septemvri tie da po~nat da go promoviraat izvozot ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

trategijata za promocija na izvozot slednata nedela kone~no }e bide dostavena do Vladata na usvojuvawe. Denovive, dokumentot koj go podgotvi Ministerstvoto za ekonomija, so site zabele{ki i preporaki od kompaniite e na posledna revizija kaj stopanskite komori i kaj ekonomskiot tim na Vladata. Ministerstvoto za ekonomija o~ekuva deka za brzo vreme, Strategijata }e bide usvoena od Vladata, za vo juli da mo`at da po~nat obukite za promotorite koi dobivaat i nova zada~a promocija na doma{nite proizvodi vo stranstvo. Spored ovaa dinamika, najdocna do septemvri, promotorite bi trebalo da po~nat i so promocija na izvozot. Zakonot za Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot be{e donesen vo april minatata godina i vo nego be{e inkorporirana novata uloga na promotorite, koi osven da privlekuvaat stranski investicii, sega imaat nadle`nost i da go promoviraat izvozot, no novata funkcija s$ u{te ne ja izvr{uvaat. Od Ministerstvoto za ekonomija objasnuvaat deka po prezentacijata na Strategijata za promocija na izvozot, biznis-zaednicata

S

pobarala vo nea da se vnesat nekolku nivni sugestii. Stanuva zbor za raboti koi se va`ni za raboteweto na kompaniite, so cel poddr{ka pri promocijata na izvozot. Procesot sega e vo zavr{na faza. “Bea dostaveni preporaki od klasterot za vino, klasterot za tekstil, grupacijata za avtomobilskata indistrija, koi potoa bea dopolneti vo strategijata. Pred da se dostavi do Vladata, strategijata sega povtorno e na razgleduvawe kaj glavnite institucii koi se ~initeli na Strategijata, so cel u{te edna{ da dadat svoe mislewe”, objasnuvaat od Ministerstvoto za ekonomija. Kako {to informiraat od Ministerstvoto, slednata nedela strategijata }e bide dostavena do Vladata na razgleduvawe i usvojuvawe, za do krajot na godinata da bide dostaven akciski plan spored koj }e se sproveduva istata. “Kon krajot na minatiot mesec bea anga`irani eksperti koi pravat monitoring na postojniot kapacitet za investicii i promocija na izvozot vo Makedonija i podgotvuvaat biznis-plan za funkcionirawe na Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot, so novata nadle`nost – promocija na izvozot, a vo juli }e po~ne treningot na ekonomskite promotori za zna~eweto na nivnata uloga za promocija na izvozot”, informiraat od Ministerstvoto za ekonomija.

IZVOZ Godina

Izvoz vo dolari

2000

1.322.617.000

2001

1.157.510.000

2002

1.115.552.000

2003

1.366.988.000

2004

1.675.877.000

2005

2.042.295.000

2006

2.415.160.000

2007

3.398.268.000

2008

3.990.642.000

2009

2.708.487.000

2010

3.301.829.000

NAJIZVEZUVANI PROIZVODI VO 2010 GODINA 1 `elezo i ~elik

NAJGOLEMITE ZABELE[KI ZA RABOTATA NA PROMOTORITE Kompaniite, pred s$ od tekstilnata i vinarskata industrija, najgolemi zabele{ki na sodr`inata na strategijata imaa za rabotata na promotorite. Tekstilcite baraa da ima pogolema komunikacija me|u promotorite i kompaniite, so obrazlo`enie deka tie treba da bidat zapoznaeni so realnite mo`nosti i kapaciteti na site industriski granki za da mo`at efikasno da ja izvr{uvaat novata funkcija.Od druga strana, najgolema zabele{ka na vinarnicite be{e deka na vinoto treba da mu se dade poseben tretman kako proizvod so visoka dodadena

vrednost. Odnosno, deka na vinoto treba da mu se dade poseben imix i prepoznatlivost i zatoa e potrebna pogolema poddr{ka. Spored predlog-strategijata za promocija na izvozot, kompaniite direktno ili indirektno }e dobijat finansiska pomo{ od 1,5 milioni evra za da go zgolemat izvozot za 30% vo narednite tri godini. Strategijata predviduva nekolku instrumenti za stimulirawe na izvozot kako {to e poseta na saemi, kreirawe portal za izvoznite kompanii, reklamirawe vo stranstvo, edukacija na promotorite, poddr{ka na novi industriski sektori i granki koi bi nudele proizvodi so dodadena vrednost. Vo prvite tri godini na promocija

2

metalna ruda

3

obleka

4

nafta i nafteni proizvodi

5

hemiski materijali

6

ovo{je i zelen~uk

7

tutun izvor:NBRM

predvideno e so ovie pari da bidat direktno poddr`ani od 100 do 125 kompanii, so grantovi so prose~na vrednost od 15.000 evra, a maksimum do 30.000 evra. Glavnata nasoka na ekspertite koi ja podgotvija strategijata, so cel da se realizira pogolem izvoz, e diverzifikacija na proizvodite za izvoz. Vo strategijata glaven fokus e staven na tekstilnata industrija, agrobiznisot, odnosno prerabotkata na hrana, avtomobilskata industrija i IKT sektorot.


KAPITAL / 08.06.2011 / SREDA

Komentari / Analizi

13

POSTIZBORNI RAZMISLUVAWA  Na

parlamentarnite izbori vo 2008 godina, VMRO-DPMNE pobedi so razlika od 224.418 glasa~i, a sega so razlika od 69.648 glasa, zna~i tripati pomala razlika. Ova poka`uva deka SDSM navistina uspeala da izmotivira ogromen broj glasa~i da izlezat i da go dadat svojot glas za SDSM

zborite pominaa. Sekoj na svoj na~in si gi sumira i tolkuva postignatite rezultati. Site imaat pri~ina za zadovolstvo, no i za nezadovolstvo. VMRO-DPMNE i partnerite bi mo`ele da go ~uvstvuvaat zadovolstvoto na pobednici, bidej}i osvoija 56 pratenici, najmnogu od site. No, ne }e da e ba{ taka. Se slu~ija tektonski pomestuvawa, koi se izvor na nezadovolstvo. Go raspu{tija Parlamentot, vo koj imaa apsolutno mnozinstvo, sami raspi{aa predvremeni izbori i na tie izbori ja izgubija dominacijata {to dosega ja imaa vo Parlamentot, koja im dava{e komocija, nemaat ve}e apsolutno mnozinstvo. Toa gi pravi mnogu ranlivi, }e zavisat od voljata na eventualniot koaliciski partner od albanskiot korpus so koj }e sakaat da formiraat vladina koalicija. Duri i da formira DMPNE vladina koalicija, taa ranlivost }e ostane permanentna, bidej}i vo sekoj moment }e bide prisutna opasnosta vladiniot koalicionen

I

partner da izleze od Vladata i taa da padne. Znaeme deka fleksibilnosta ne e silna strana na VMRO-DPMNE i deka vakviot neizvesen ambient i potrebata od postojano prilagoduvawe kon vladiniot koaliciski partner od albanskiot korpus }e bide vo te{ka kontradikcija so na~inot na koj VMRO-DPMNE go percipira vladeeweto. Nasproti toa, SDSM osvoi 42 pratenici i re~isi go udvoi dosega{niot broj. Osvoi vkupno 368.487 glasovi, {to e za zna~itelni 150.000 pove}e od prethodnite izbori. Na parlamentarnite izbori vo 2008 godina, VMRO-DPMNE pobedi so razlika od 224.418 glasa~i, a sega so razlika od 69.648 glasa, zna~i tripati pomala razlika. Ova poka`uva deka SDSM navistina uspeala da izmotivira ogromen broj glasa~i da izlezat i da go dadat svojot glas za SDSM. No, toa ne e dovolno za da se dobie prv od site mandatot za sostavuvawe vlada. Ima nekolku aspekti na izborite {to zaslu`uvaat vnimanie. Prvo, se poka`a deka zemjata e dlaboko podelena me|u

vlasta i opozicijata. Zna~i, na ovie izbori razlikata me|u koalicijata na VMRO-DPMNE i koalicijata na SDSM e 69.648 glasa. Me|utoa, ako se soberat glasovite na gra|anite koi `estoko ja kritikuvaa VMRO-DPMNE, zna~i glasovite na VMRO-Narodna, Obedineti za Makedonija, LDP i Dostoinstvo, zbirot na nivnite glasovi e 70.694 glasovi. Toa zna~i deka na nivo na re~isi site glasovi vo makedonskiot glasa~ki korpus, opozicionerskoto raspolo`enie vo zemjata e duri i pogolemo od provladinoto raspolo`enie. Vtoro, se poka`a deka za golem del od naselenieto postoi nula senzibilitet za toa dali ima ili nema izborni TV dueli. Kade bilo vo svetot, a osobeno vo zemjite so razviena demokratija, predizbornoto soo~uvawe, sprotivstavuvawe na izbornite programi i stavovi e neizbe`no. Koj ne u~estvuva i gi izbegnuva e osuden na neuspeh. No, ne i kaj nas, i toa objektivno bara stru~na sociolo{ka analiza. Treto, pri krajot na kampawata vo javnosta

be{e nametnata tezata deka dvete najgolemi partii vlegle vo valkana izborna retorika. Toa ednostavno ne e to~no. Od prviot den po izgotvuvaweto na izbornata programa, SDSM sekojdnevno promovira{e delovi od programata, sekojdnevni pres-konferencii. Toa be{e apsolutno pozitivna kampawa, koja gi afirmira{e site raboti koi zna~at razdvi`uvawe na ekonomijata, podobruvawe na ekonomskiot ambient i na `ivotot na penzionerite, primatelite na socijalna pomo{, rabotnicite, starite i siroma{nite, voop{to na gra|anite na zemjata. Drugo e pra{aweto kolku od toa gra|anite vidoa, kolku be{e preneseno vo elektronskite mediumi. Toa, isto taka, bara stru~na analiza za da se sogleda zo{to mediumite smetaat deka kakvo bilo plukawe na politi~kiot protivnik e pointeresno za gra|anite od promoviraweto nekakva promena koja direktno go podobruva `ivotot na gra|anite. Postojat tri raboti povrzani so izborite koi jas ne mo`am racionalno da gi objasnam. Prvo,

slu~uvawata so izleznosta. Taa e zna~itelno zgolemena vo odnos na prethodnite izbori. Teorijata poka`uva deka zgolemenata izleznost po pravilo zna~i poddr{ka na opozicijata. Na poslednite izbori taa zgolemena izleznost se razlea kako kon opozicijata, taka i kon vlasta. Toa e vo kontradikcija so praktikata vo svetot. Vtoro, slu~uvawata so neopredelenite. Na poslednite izbori izleze deka neopredelenite vo zna~itelen broj se naso~ija kon vlasta. Se soglasuvam so tezata deka vo svetot neopredelenite ne odat site kon opozicijata, tuku se raspredeluvaat kon dvete strani. Logi~noto pra{awe e koj vo na{ata zemja na anketite se izjasnuva kako neopredelen, a vsu{nost e za vlasta. Vo situacija koga kaj gra|anite se ~uvstvuva{e strav od vlasta, zo{to nekoj bi rizikuval da bide “obele`an” od vlasta deka ne e so nea, a toj vsu{nost e so vlasta. Nema logika. Treto, toa {to se slu~i so malite partii. Toa {to se slu~i so LDP ne me iznenaduva, zatoa {to procenkata im

M-R ZORAN JOVANOVSKI potpretsedatel na SDSM

be{e totalno pogre{na, odigraa za vlasta, ama ne mislea deka do tolku lo{o }e pominat. Me iznenaduva toa {to se slu~i so desnicata. Nula prateni~ki mesta. [to sega? Toa {to za mene li~no ostanuva najgolema enigma e vrz osnova na koja platforma VMRO-DPMNE i DUI pak bi pravele vlada? Prvoto ne{to {to pa|a na um e pra{aweto za sporot za imeto. Imaj}i predvid deka evroatlantskite integracii se stolb na platformata na DUI i toa ne otsega tuku so godini, o~ekuvam tie da pobaraat VMRODPMNE jasno i glasno da im ja soop{ti na gra|anite re{enosta sporot da se re{i. Toa nema da bide ba{ prijatno za VMRO-DPMNE. I, sekako, nema da bide vo linija so spomenikot na Aleksandar Veliki, {to ~eka da bide postaven na plo{tadot Makedonija vo Skopje. Vo sekoja varijanta, doa|aat interesni vremiwa.

“KEMAL OD MAKEDONIJA” ZA DIREKTOR NA MMF  Ne

treba da se napravi golem napor za da se sporedat biografiite i da se vidi koj e posoodveten i posposoben kandidat za taa presti`na funkcija. Site aduti se na strana na prof. d-r Kemal Dervi{, osven eden - toj ne e od Francija, odnosno od Evropa

lu~uvawata vo Me|unarodniot monetaren fond okolu izborot na n ov generalen direktor me nateraa za edna nedela da ja prekinam serijata kolumni posveteni na problematikata na regulirawe na nadvore{niot dolg na Makedonija i da se osvrnam na pra{aweto koj od spomenatite kandidati, spored moe mislewe, e najadekvaten da zastane na ~elo na ovaa presti`na institucija. Ostavkata na Dominik [trosKan od mestoto generalen direktor na MMF ja otvori mo`nosta za prvpat vo istorijata na postoeweto na ovaa institucija da se izbere li~nost koja nema da bide Evropeec. Od osnovaweto na bretonvudskite bliznaci (1944 godina) do denes postoi nepi{ano pravilo prviot ~ovek na MMF da bide Evropeec, a na Svetskata banka Amerikanec. No, zemjite vo razvoj, posebno golemite ekonomii, kako {to se BRIKS zemjite, ne samo {to baraat zgolemena uloga vo organite na upravuvawe vo dvete institucii, tuku i koreniti reformi. Denovive izvr{nite direktori na Brazil, Rusija, Kina, Indija i Ju`na Afrika izlegoa so zaedni~ko soop{tenie, so koe baraat da se po~ituva novata realnost vo svetot po svetskata ekonomska kriza i krizata vo evrozonata i za prvpat na ~elo na MMF da se izbere li~nost od redovite na raste~kite ekonomii vo razvoj.

S

Me|u imiwata koi se spomenuvaat e i Kemal Dervi{, koj poteknuva od Turcija, a denes e potpretsedatel i direktor na eminentniot Brookings Institution - Global Economy and Development Program. Toa e “Kemal od Makedonija”, ime ili prekar koj go dobi koga be{e direktor na Evropskiot oddel vo Svetskata banka vo vremeto na za~lenuvaweto na Makedonija vo bankata i vo godinite {to sleduvaa, koga imavme najintenzivna sorabotka i koga Makedonija vo eden izve{taj be{e nare~ena reform star country. Prekarot “Kemal od Makedonija” mu go dadoa negovite sorabotnici poradi nesekojdnevnata i neprikriena poddr{ka kon Makedonija vo pregovorite me|u Vladata i Svetskata banka za aran`mani. Dovolno e da se pro~ita prviot izve{taj za Makedonija od avgust 1992 godina, koga zemjava s$ u{te ne be{e ~lenka na MMF i na Svetskata banka, nasloven kako “Predizvicite na ekonomskata obnova i socijalnata harmonija vo Republika Makedonija”, {to go publikuva Svetskata banka i da se sfati kakvi i kolkavi simpatii u`iva{e vo toa vreme Makedonija vo Svetskata banka, iako s$ u{te ne be{e nejzina ~lenka. ]e citiram samo eden del od toj izve{taj za da ja ilustriram taa poddr{ka: “Za sekoj {to ima patuvano niz Makedonija te{ko e da se povrzat realnosta na tekovnata politi~ka i ekonomska sostojba i topliot

vpe~atok so koj di{e ovaa zemja. Na nea pisatelkata Rebeka Vest se ima osvrnato vo “Crnoto jagne i siviot sokol” (Black Lamb and Grey Falcon) so zborovite “zemja koja sekoga{ ja gledav me|u sonot i javeto”. Taa ponatamu napi{ala, “koga bev umorna od mestoto kade {to se nao|av posakuvav toa da se pretvori vo mesto kako Bitola ili Ohrid (vo zapadniot del na zemjata). I najnespokojniot patnik se smiruva od misterioznata ubavina na ~etiri milioni godini staroto Ohridsko Ezero, ~ii pretrupani bregovi se u{te pove}e razubaveni od mozai~nite osnovi na pet vekovi starata bazilika i od golemiot broj srednovekovni crkvi i manastiri, so~uvanite ikoni i freski, magi~nata ubavina na bezistenot, ponudeni na posetitelite bez za{tita od stra`ari i ja`iwa kako odraz na ednostavnata i velikodu{na gostoprimlivost na lu|eto. Stariot del na Skopje, glavniot grad, e vesel lavirint od prodavnici i otvoreni kafeterii vo senkite na anti~kite xamii i crkvi, kade {to etni~kata raznovidnost na zemjata zra~i niz nejzinata sekojdnevna ednostavnost”. Sekoj {to ~ital Country Reports od Svetskata banka }e se slo`i deka avtorite imale golemi simpatii kon Makedonija za da kopaat po istorijata i literaturata i da najdat najsoodvetna potkrepa za da ja izrazat nivnata naklonetost.

Znaeme denes, a znaevme i toga{ deka za takite simpatii na timot najzaslu`en e nivniot pretpostaven – Kemal Dervi{. Voop{to ne sum subjektiven ako ka`am deka me|u spomenatite imiwa za iden prv ~ovek na MMF, vklu~uvaj}i ja tuka i ministerkata za finansii na Francija, za koja dodeka ja pi{uvav kolumnava ednoglasno se odlu~ija zemjite od G-8 (zna~i i Rusija vleguva tuka, iako nejziniot direktor vo MMF be{e potpisnik na pismoto {to go spomenav pogore), najkompetentna li~nost za taa presti`na funkcija e prof. d-r Kemal Dervi{. ]e se obidam da objasnam zo{to mislam taka. Gospodinot Kemal Dervi{ ima najgolemo iskustvo vo raboteweto vo me|unarodni finansiski institucii vo sporedba so drugite kandidati. Imeno, toj 24 godini (1977–2001 godina) rabote{e vo Svetskata banka, brat ili sestra-bliznak na MMF. Izvr{uva{e najodgovorni funkcii, kako {to se: direktor na Departmanot za Centralna Evropa, potpretsedatel na Svetskata banka za Bliskiot Istok i Severna Afrika i be{e odgovoren za sorabotkata na Svetskata banka so drugite me|unarodni institucii. Vo finansiskiot establi{ment visoko se ceni negovata uloga vo dizajniraweto i implementiraweto na ekonomskata programa vo Turcija, a be{e povikan da se vrati od Amerika i da vleze vo vladata na Bulet E|evit na funkcijata minister

za ekonomija, kako nepartiska li~nost i kako ekspert za koj se cene{e deka }e mo`e ne samo da dizajnira programa, tuku i da ja implementira. Uspe{noto realizirawe na ekonomskata programa so koja se svede hiperinflacijata vo Turcija na ednocifrena, so koja se izvr{i korenita reforma vo bankarskiot sektor i vo zakonodavstvoto, posebno na poleto na privlekuvawe stranski investicii, napravi Turcija da bide me|u najbrzoraste~kite ekonomii vo svetot. Gospodinot Kemal Dervi{ vo maj 2005 godina be{e izbran od Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii za administrator na UNDP. Toa e treta po rang funkcija vo OON. I ako se gleda formalnoto obrazovanie, Kemal Dervi{ ima poadekvatno obrazovanie od li~nosta koja ja poddr`aa G-8. Toj e doktor na ekonomski nauki, ima doktorirano na presti`niot Univerzitet Prinston (Princeton University) vo SAD, kade {to po doktoriraweto be{e izbran i za profesor. Ministerkata za finansii na Francija, Kristin Lagard, pred da vleze vo politikata vo 2005 godina najgolem del od profesionalnata kariera ja pomina kako pravnik vo advokatskata firma Bejker i Mekkenzi (Baker and Mckenzie), vo SAD. Ne treba da se napravi golem napor za da se sporedat biografiite i da se vidi koj e posoodveten i posposoben

D-R QUBE TRPESKI profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

kandidat za taa presti`na funkcija. Site aduti se na stranata na prof. d-r Kemal Dervi{, osven eden - toj ne e od Francija, odnosno od Evropa. (Da sakaa promeni vlijatelnite ~lenki vo MMF mo`ea da go tretiraat i nego kako Evropeec, so ogled na faktot {to Turcija so eden nejzin del pripa|a geografski na Evropa, a i negovata majka e Germanka). So poddr{kata od SAD na francuskiot kandidat, SAD i drugite vlijatelni ~lenki vo MMF jasno stavija do znaewe deka ne se podgotveni da pravat promeni vo odamna vospostavenoto pravilo prviot ~ovek na MMF da bide od Evropa, a na Svetskata banka od SAD. So poddr{ka za ministerkata Lagard, Amerikancite, vsu{nost, davaat do znaewe nikoj da nema pretenzii za prvoto mesto vo Svetskata banka. Toa se interesi. Tuka argumenti ne pomagaat. Raste~kite ekonomii treba dobro da se organiziraat i da ne go menuvaat misleweto, kako {to napravi Rusija (za samo nekolku dena) ako sakaat da napravat promeni vo dvete najpresti`ni me|unarodni finansiski institucii vo svetot. Prviot ~ekor bi bil pozna~ajna promena vo kvotite vo MMF i vo akcionerskata struktura na Svetskata banka, vo korist na pred se BRIKS zemjite.


K

O

M

E

R

C

I

O

G

L

A

S

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:  OGLASI ZA VRABOTUVAWE  REVIZORSKI IZVE[TAI  SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI  TENDERI  POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA  SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

K

O

G

M

L

E

A

R

S

C

K

I

J

A

L

E

N

O

M

E

R

C

I

O

G

L

A

S

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Balkan / Biznis / Politika

16

KAPITAL / 08.06.2011 / SREDA

 SVET

0-24 

...SI STOI NA ZBOROT!

...CENTAR NA ZARAZA

...PO POLOVINA VEK

Na poteg e EU!

Ottuka proizleze smrtonosnata e{erihija koli!

Se razbudi vulkan vo ^ile

retsedatelot na Srbija, Boris Tadi}, v~era vo Brisel ermanskata vlast v~era ja zatvori farmata za odgleduvawe ulkanot Pujevej na jugot na ^ile se razbudi po polovina naglasi deka Srbija so apseweto na Ratko Mladi} doka`a Gorganska hrana vo Dolna Saksonija, od koja se veruva deka Vvek. Silnata erupcija predizvika isfrlawe plamen i lava P deka si stoi na zborot i deka sega Evropskata unija treba proizleze noviot vid na bakterijata e{erihija koli. Od ovaa vo vozduhot i stolb od gas, visoki duri 10 kilometri. Od da go doka`e istoto.

bakterija se zarazeni pove}e od 2.000 lica.

okolinata dosega se evakuirani 3.500 lica.

NARU[ENA PAZARNATA KONKURENCIJA

SRBIJA GI KAZNI TODORI] I TADESKI SO 6,8 MILIONI EVRA

 Maloproda`niot sinxir Idea, spostvenost na Agrokor, i proizvoditelot na kafe Grand prom, del od Atlantik grup, }e mora da platat 6,8 milioni evra kazna, bidej}i dogovorile nezakonski popust od 2%, so {to ja izla`ale konkurencijata na pazarot VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

omisijata za za{tita na konkurencijata na Srbija gi kazni maloproda`niot trgovski sinxir Idea, sopstvenost na Ivica Todori}, i kompanijata

K

K

O

M

E

R

Grand prom, koja raboti vo ramkite na Atlantik grup na Emil Tadeski so 6,8 milioni evra poradi naru{uvawe na pazarnata konkurencija. Ovie kompanii se kazneti zatoa {to dogovorile “taen popust” od 2%, koj na ostanatite klienti ne im bil dostapen, {to e C

I

J

A

L

E

N

sprotivno na pravilata za fer konkurencija. “Iako kaznata deluva deka e mnogu visoka, mo`e da se ka`e deka Komisijata “prili~no blago” gi kazni Todori} i Tadeski, ako se znae deka spored zakonot ima pravo da propi{e kazni i do 10% od vkupniot prihod na kompaniite koi O

G

L

A

S

I.br.78/2011

JAVNA OBJAVA (vrz osnova na ~len 46-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe „Sl. Vesnik na RM’’ br. 8 od 17.01.2008 god.) Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje vrz osnova na baraweto za sproveduvawe na izvr{uvawe od doveritelot Republika Makedonija - Dr`avno pravobranitelstvo od Skopje, zasnovano na izvr{nata isprava VII TS.br 683/08 od 13.05.2009 na Osnoven sud Skopje 2 Skopje, protiv dol`nikot Dru{tvo za proizvodstvo, promet i ugostitelstvo MIKADO DOOEL eksport-import Skopje so EMBG 4030994276124 i sedi{te na ul. Pavel [atev br. 20A, go

P O V I K U V A Dol`nikot Dru{tvo za proizvodstvo, promet i ugostitelstvo MIKADO DOOEL eksport-import Skopje, da se javi vo kancelarijata na Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje, so sedi{te na bul. K.J. - Pitu br.28-4/4 zaradi dostava na Zapisnik za popis i procena na podvi`ni predmeti (vrz osnova na ~len 94 i 95 od ZI), od 20.05.2011 god., Zaklu~ok za na~in na proda`ba na popi{anite predmeti (vrz osnova na ~l.97 st.2 od ZI) od 30.05.2011 godina i Zaklu~ok za proda`ba na podvi`ni predmeti so usno javno naddavawe (vrz osnova na ~len 96 i 97 stav 1 od ZI) od 30.05.2011 god., VO ROK OD 8 (OSUM) DENA smetano od denot na poslednoto objavuvawe na ova javno povikuvawe vo javnoto glasilo. SE PREDUPREDUVA Dol`nikot Dru{tvo za proizvodstvo, promet i ugostitelstvo MIKADO DOOEL eksport-import Skopje, deka vakviot na~in na dostavuvawe se smeta za uredna dostava i deka negativnite posledici koi mo`at da nastanat }e gi snosi samata stranka (dol`nik). Ovaa objava se smeta za [ESTA.

I Z V R [ I T E L PAVEL TOMA[EVSKI

ja naru{uvaat konkurencijata na srpskiot pazar”, prenesuvaat srpskite mediumi. Trgovskiot sinxir na Todori}, Idea, na dr`avata mora da & plati 427 milioni dinari (4,2 milioni evra), {to pretstavuva 1,5% od negoviot minatogodi{en prihod, a Grand prom na Tadeski }e treba da plati 249,6 milioni dinari (2,4 milioni evra), odnosno 2% od prihodot. NASLEDEN SPOR?! Od grupacijata Atlantik potvrdija deka ja primile odlukata na srpskata Antimonopolska komisija, no velat deka stanuva zbor za spor od 2009 godina, koj e po~nat pred tie da ja prezemat Droga kolinska. “Sporot go nasledivme so minatogodi{nata akvizicija na Droga kolinska, za koj voop{to i ne znaevme deka postoi. Od ovaa gledna to~ka sme iznenadeni od odlukata na srpskata Komisija za za{tita na pazarnata konkurencija, kako i neprimerno visokata kazna koja e izre~ena”, soop{tija od Atlantik grup. Ottamu istaknuvaat deka kompanijata ima namera da go iskoristi pravoto na tu`ba do Upravniot

 Emil Tadeski, sopstvenikot na Atlantik grup, }e plati kazna od 2,4 milioni evra sud na Srbija. MOLK VO AGROKOR Kako {to prenesuvaat hrvatskite mediumi, vo Agrokor ne sakaat da gi komentiraat kaznuvaweto na Idea i obvinuvaweto za dogovoreniot popust so Tadeski. “Postapkata e vo tek. Nemame komentar”, izjavija od

 Ivica Todori}, sopstvenikot na Agrokor, treba da plati kazna od 4,2 milioni evra vo Srbija Agrokor. Od kompanijata napomenuvaat deka }e gi po~ituvaat site odluki na nadle`nite organi. Sepak, {pekulaciite vo srpskite mediumi potvrduvaat deka “dogovorot za taen popust od 2% me|u Idea i Grand prom se odvival na lokalno nivo”, bez znewe na nivnite sopstvenici.

“FAJNEN[AL TAJMS”: HRVATSKA OVAA NEDELA ]E NAPRAVI GOLEM ^EKOR KON EU rvatska }e napravi golem ~ekor na patot kon ~lenstvoto vo Evropskata unija, koga ovaa nedela }e dobie odobrenie od Evropskata komisija za nejzinata kandidatura so eventualen datum za priem na 1. juli 2013 godina, pi{uva londonskiot vesnik “Fajnen{al tajms”. “Sega Zagreb ima potreba od ednoglasna poddr{ka na site 27 ~lenki na Unijata, iako nekoi od niv se rezervirani vo odnos na novoto pro{iruvawe poradi dol`ni~kata kriza na nekoi zemji od evrozonata i eventualnite promeni za slobodno patuvawe vo [engen zonata”, naglasuva vesnikot. Kone~nata vnatre{na spogodba za priem na Hrvatska vo EU mo`e da bide gotova pred datumot koga e zaka`an samitot na Unijata, na 23. juni, odnosno nekolku dena pred istekuvaweto na pretsedatelskiot mandat na Ungarija, koja silno go

H

poddr`uva integriraweto na Hrvatska vo EU. Spored vesnikot, odreduvaweto datum za priem na Hrvatska od strana na Brisel dve godini porano zna~i deka EK o~ekuva deka }e dobie soglasnost od site 27 zemji-~lenki, ako ne do 23. juni, toga{ vo slednite nekolku meseci.


Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 08.06.2011 / SREDA

17

POSETA NA VA[INGTON

MERKEL GI “PEGLA” ODNOSITE SO OBAMA  Germanskata kancelarka Angela Merkel od zav~era e vo poseta na Belata ku}a, a celta e podobruvawe na bilateralnite odnosi me|u dvete zemji BORO MIR^ESKI vodnevnata posetata na germanskata kancelarka Angela Merkel na Va{ington doa|a vo vistinsko vreme, koga Germanija se obiduva podlaboko da gi integrira dr`avnite stavovi na me|unarodnata politi~ka scena, pi{uva Doj~e vele. Sredbata na Merkel so amerikanskiot pretsedatel Barak Obama, koja po~na vo ponedelnikot ve~erta, a }e zavr{i denes, ima za cel da gi podobri diplomatskite vrski me|u dvete zemji - dvigateli na globalnata ekonomija, no i da ja intenzivira dinamikata na odnosite, koi vo posledno vreme kako da gi nema{e.

OBAMA OSTANA BEZ EKONOMSKIOT SOVETNIK stin Gulsbi, prviot ekonomski sovetnik na Barak Obama, ja napu{ti Belata ku}a i se vrati na Univerzitetot vo Чikago. Gulsbi be{e glaven pobornik za ekonomskite reformi na Obama, koj vo poslednite nekolku godini se obiduva da se spravi so posledicite od recesijata. “Toj e moj dobar prijatel i eden od najgolemite ekonomski misliteli. Vo poslednite nekolku godini, toj ni pomogna da se spravime so najlo{ata finansiska kriza od Golemata depresija. Iako ima u{te mnogu rabota da se zavr{i, negovite stavovi i mislewa ni pomognaa da ja unapredime ekonomijata, koja po~na nepre~eno da raste, i da ja namalime nevrabotenosta, koja na krajot od minatata godina i po~etokot na ovaa ru{e{e rekordi”, potencira{e Obama. No, raste nezadovolstvoto na Amerikancite od na~inot na koj Obama rakovodi so ekonomijata i se spravuva so raste~kiot buxetski deficit. Spored poslednoto istra`uvawe na mediumite, duri 59% od anketiranite davaat negativna ocenka za upravuvaweto so ekonomijata.

O

D

Glavna tema na agendata e sostojbata vo arapskiot svet, Avganistan i na Sredniot Istok. Osobeno vnimanie se posvetuva na krizata so evroto, energetskata politika i ekonomskata sorabotka na Evropa so SAD. Merkel e pridru`ena od pet minis-

EU SO POOSTRI MERKI PROTIV KORUPCIJA vropskata komisija (EK) objavi planovi za borba protiv korupcijata i predupredi deka }e gi obelodeni imiwata na site dr`avi-~lenki koi ne uspevaat da ja spre~at taa zloupotreba, ~ija godi{na vrednost se procenuva na pove}e od 120 milijardi evra. “Jasno e deka ne postoi dovolna odlu~nost me|u politi~arite i kreatoritee na politikite za borba protiv ovie prekr{oci. Imenuvaweto i posramuvaweto se dobra merka za zgolemuvawe na svesta na liderite na dr`avite od EU”, istakna evrokomesarkata za vnatre{ni

E

raboti, Sesilija Malstrom. Spored noviot predlog na EK, Komisijata }e objavuva izve{tai za sostojbata so korupcijata vo dr`avite-~lenki na EU na sekoi dve godini, na osnova na informaciite od me|unarodnite monitoring edinici i nezavisni eksperti.

POBARUVA^KATA NA NAFTA I GAS MO MO@E DA SE IZEDNA^I DO 2030 GODINA golemenata pobaruva~ka za gorivo i istovremeno zgolemenoto proizvodstvo mo`e da zna~i po~etok na zlatna doba za gasot, se veli vo najnoviot izve{taj na Me|unarodnata agencija za energetika (IEA). Pobaruva~kata na gas do 2030 godina mo`e da ja nadmine taa za jaglen i re~isi da se izedna~i so pobaruva~kata na nafta, procenuvaat od Agencijata. Ovaa prognoza se dol`i na neizvesnosta na idninata na nuklearnata industrija.

Z

“Obilnata ponuda, silnite pazari vo razvoj i neizvesnosta povrzana so nuklearnata energija uka`uvaat deka gasot }e ja zazeme glavnata uloga na me|unarodnata energetska scena”, se veli vo izve{tajot. Glavni dvigateli za rast na pobaruva~kata za gas }e bidat Kina i SAD. Kina momentalno tro{i gas kolku i Germanija, no od IEA predviduvaat deka do 2030 Kina }e ja nadmine potro{uva~kata na gas na cela Evropska unija.

RENO-NISAN ]E INVESTIRA DVE MILIJARDI DOLARI VO AVTOVAZ vtomobilskata alijansa Reno-Nisan do 2015 godina }e investira najmalku dve milijardi dolari vo zaedni~ko proizvodstvo na avtomobili so ruskiot avtomobilski koncern Avtovaz. Toa }e & ovozmo`i na ruskata kompanija da ja zgolemi proda`bata na doma{niot pazar na 1,6 milioni avtomobili. Minatata godina Reno, Nisan i Avtovaz vo Rusija pu{tija vo proda`ba 697.900 avtomobili.

A

Od avtomobilskata alijansa najavija deka planiraat udelot vo Avtovaz od 25% do krajot na godinata da go zgolemat na duri 50%-60%. Od ovie 60%, 35%-40% }e & pripadnat na francuskata kompanija (Reno), a 15%-20% na japonskata (Nisan). Poradi prognozite koi vetuvaat ogromen rast na profitot, pretsedatelot na Reno, Karlos Kon, planira li~no da ja kontrolira rusko-francuskojaponskata sorabotka.

Bez nejzino znaewe, SAD na Merkel & dodeli “Pretsedatelski medal na slobodata” vo ~est na osobeniot pridones na Germanija vo bezbednosta i nacionalnite interesi na SAD, svetskiot mir, kulturnite i drugi zna~ajni javni ili privatni nas-

tri, a Obama gi povika i zamenik-pretsedatelot Xon Bajden i dr`avniot sekretar Hilari Klinton. Angela Merkel pristigna vo Belata ku}a vo ponedelnikot, koga se odr`a neoficijalna ve~era, na koja Obama & priredi prijatno iznenaduvawe. K

O

M

E

R

C

I

J

A

tani koi se od globalno zna~ewe za podignuvawe L

E

N

O

G

L

na svesta i sigurnosta na gra|anite. A

S


Feqton

18 NAJGOLEMITE SEKS SKANDALI VO KOI BILE INVOLVIRANI DIREKTORI: XEK VEL^

KAPITAL / 08.06.2011 / SREDA

12

KAKO VO QUBOVNITE ROMANI PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

rikaznite za romanti~ni avanturi retko se zastapeni vo finansiskite vesnici. Iako najva`nite figuri vo svetot na biznisot vklu~uvaat lu|e kako Bil Gejts ili Voren Bafet, ova mo`ebi ne e iznenaduvawe. No, prepu{tete mu na Xek Vel~, koj be{e pioner vo mnogu drugi ne{ta za vreme na svojata dvodeceniska kariera kako izvr{en direktor na Xeneral elektrik (General Electric), i ovojpat da ja razbie tradicijata. Vo korporativniot gigant Vel~ po~nal so rabota vo 1960 godina. Rabotel kako mlad hemiski in`ener vo Pitsfild, Masa~usets, za plata od 10.500 dolari godi{no. Interesno e deka ~ovekov edna{ napravil eksplozija vo edna fabrika i samo {to ne go otpu{tile

P

poradi toa. Po edna godina od nastanot kompanijata go premestila so poka~uvawe od 1.000 dolari. Kako {to te~ea godinite, tojj stana duri i izvr{en direktor na celata kompanija. No, kako {to za prvpat vo 2002 godina prenese “Volstrit `urnal” (Wall Street Journal), toga{ 66-godi{niot Vel~, o`enet i vo penzija, imal afera so Suzi Vetlofer, `enata koja go ureduva{e “Harvard biznis rivju” (Harvard Business Review), mese~en magazin od oblasta na biznisot i menaxmentot. Vetlofer im ka`ala na kolegite od “Volstrit `urnal” deka se zbli`ila so Vel~ po serija intervjua vo koi toj pravel osvrt na menaxerskite lekcii sodr`ani vo negovata popularna avtobiografija, Jack: Straight from the Gut. QUBOV NA VTOR POGLED Romansata po~nala kon krajot na 2001 godina i toa so konstatacijata deka, sepak, toa ne bilo qubov na prv pogled.

“Koga prvpat go sretnav Xek bev prepla{ena od nego”, izjavi Suzi Vetlofer, denes Vel~, za emisijata “60 minuti”” ((60 Minutes).) Inaku, Vetlofer be{e prinudena da si dade ostavka od presti`noto izdanie koga se pro{irija glasinite za nejziniot flert so Vel~. Taa pobara od nejzinite nadredeni da go poni{tat nejziniot novinarski tekst koga nejzinata vrska so Vel~ po~nala da ja kompromitira nejzinata novinarska objektivnost. @enava se zagri`ila deka bliskata vrska koja cveta{e me|u nea i korporativnata legenda mo`e da natera nekoi od lu|eto da ja dovedat vo pra{awe nejzinata objektivnost. Urednikot na vesnikot vedna{ nazna~il drugi dvaca novinari da prodol`at so rabotata, pa intervjuto so Vel~ be{e objaveno vo fevruarskiot broj na “Harvard biznis rivju”. No, re{avaweto na ovoj privatno-profesionalen

Kako {to za prvpat r pre prenese r Wall Street Journall vo 2002 godina, direktorot dire na General Electricc samo {to zamina vo penzija mora{e da se soo~i so javnosta za aferata so Suzi Vetlofer, toga{nata uredni~ka na Harvard Business Review, koja podocna mu stana sledna sopruga. Vetlofer im ka`ala na kolegite deka se zbli`ila so Vel~ po serija intervjua vo koi toj pravel osvrt na menaxerskite lekcii sodr`ani vo negovata popularna avtobiografija

konflikt ne be{e tolku lesno i mazno kako {to pove}eto bi sakale, ta ~etvorica od nejzinite nadredeni pobarale Vetlofer da si dade ostavka. Vo mart 2002 godina taa go stori tokmu toa, priznavaj}i deka ja izgubila doverbata na svoite kolegi. Inaku, Vetlofer mnogumina ja smetaa za talentirana uredni~ka koja uspe{no ja prebrodi transformacijata na magazinot od dvomese~nik vo mese~nik. No, nejzinite kolegi bea zagri`eni deka

~ekala re~isi cel mesec od po~etokot na aferata so Vel~ pred da se soo~i so mo`niot konflikt na interesi, pa duri i toga{ dejstvuva{e pod prinuda na li~nost nadvor od magazinot. A znaete li koja be{e taa li~nost? Normalno, toa be{e Xejn Vel~, soprugata na Xek, koja znaela za aferata i & se javila na Vetlofer za da ispita dali uredni~kata mo`e da bide neutralna vo svojot tekst. A Xejn, se ~ini, bila

pozagri`ena za novinarskata etika otkolku kolegite na Vetlofer, od koi nekolkumina znaele za aferata u{te od samiot po~etok, vo noemvri 2001 godina, koga Vetlofer i Vel~ se sretnale na ru~ek vo restoranot “21” na Menheten. Ru~ekot bil dogovoren za da bide napravena fotografija od niv dvajca, koja trebalo da odi so editorijalot na Vetlofer. Navodno, ve~erta padnal i prviot sostanok. Kratko vreme potoa, Vetlofer, dru{tvena i harizmati~na

PRIKAZNI OD WALL STREET

KAKO VOLSTRIT GI UBIVA FINANSISKITE REFORMI VO SAD Bankite od Volstrit se obedinija protiv regulativite okolu finansiskite derivati, koi se sodr`ani vo aktot Dod-Frenk e~isi edna godina po donesuvaweto na aktot Dod-Frenk za reformi na Volstrit (DoddFrank Wall Street Reform Act) bitkata okolu idninata na finansiskite regulativi vo SAD prodol`uva vo hodnicite na Va{ington. Glavnite odredbi na zakonot, osobeno tie povrzani so pazarot na derivati vreden 600 iljadi milijardi dolari, doprva treba da se finaliziraat. Vo me|uvreme, regulatorite se dvi`at so brzina na pol`av koga stanuva zbor za prilagoduvawe na novite pravila, bidej}i i tie vodat svoi vnatre{ni borbi.

R

I dodeka inicijativite da se ukinat delovi od zakonot se ~inat pregolem zalak, s$ dodeka demokratite go kontroliraat Senatot, naporite za ponatamo{no odlo`uvawe na implementacijata na nekoi od odredbite mo`at na kraj da se poka`at uspe{ni. Ova odlo`uvawe mo`e da mu ovozmo`i na Volstrit prostor za regrupirawe i da gi zadu{at delovite od aktot za koi ne im e mnogu gri`a. Aktot Dod-Frenk, imenuvan spored sega ve}e porane{niot senator Kristofer Dod od Konektikat i kongresmenot Barni Frenk od Masa~usets, go

zasega re~isi sekoj del od finansiskiot sistem, zasiluvaj}i go nadzorot vrz sektorite za koi se smeta deka se odgovorni za finansiskata kriza. Bankite nevolno gi prifatija najgolemiot del od odredbite vo aktot, no stavija jasna granica vo poddr{kata na akciite za reformi na profitabilniot pazar na derivati. Volstrit so godini prave{e pari vo ovoj nejasen del od pazarot, `neej}i debeli mar`i od nara~anite posreduvawa i kompliciranite dogovori, skrieni od o~ite na regulatorite. No, nedostigot od transparentnost i krediten rizik na drugata

dogovorna strana se smeta za eden od najgolemite vinovnici za finansiskata kriza. Aktot Dod-Frenk bara najgolemiot del od derivatnite dogovori da odat preku centralna klirin{ka razmena, a cenite da bidat objaveni na pazarot i da bide sobrana soodvetna garancija za da se spre~at kompaniite da prezemaat pregolemi rizici. No, osven {to so ova pazarot }e bide pobezbeden i }e se spre~i nova katastrofa kako taa na AIG, istovremeno }e bidat zbri{ani i debelitemar`i vo koi u`ivaa bankite, trguvaj}i na ovoj nejasen pazar, {to mo`e da im gi namali

idnite prihodi za nekolku milijardi dolari. Bankite koi rizikuvaat najgolemi zagubi se tie {to masovno trguvaat so svopovi, osobeno JP Morgan (JP Morgan) i Goldman Saks(Goldman Sachs). Xejmi Dajmon, izvr{en direktor na JP Morgan, go kritikuva{e me{aweto na Va{ington vo pazarot na derivati, velej}i deka novite pravila }e go zabavat ekonomskiot rast. Zboruvaj}i na konferenciskiot povik vo vrska so kvartalnata zarabotka minatata godina, Dimon zabele`a deka so novite pravila bankata mo`e da ima zagubi vo prihodot od nekolku


Feqton

KAPITAL / 08.06.2011 / SREDA

Skandalozno vo aferata be{e {to Vel~ be{e o`enet ~ovek. Xen Bobrou, ~ij razvod od porane{niot direktor na Ernst & Young, Ri~ard Bobrou, ja ~ine{e mnogu, veli deka razvodite so direktorite gi ostavaat soprugite povredeni, no tie prodol`uvaat ponatamu. “@ivotot na ma`ite ne se menuva, bidej}i tie za pogolemiot del od vremeto imaat nekoj nov da `ivee so niv”, re~e taa

 Vel~ i Vetlofer se sretnale na ru~ek vo restoranot “21” na Menheten

 Knigata {to ja napi{a zaedno so novata qubovnica `ena, koja ~esto razgovarala so kolegite za svojot privaten `ivot, im ka`ala na nekolku lu|e od redakcijata za vrskata. “Taa se zabavuva{e”, veli eden od vrabotenite vo redakcijata. “Ne se gri`e{e za toa dali e eti~ki ili ne. Be{e na sedmo nebo”. Edna{, navodno, paradirala so skapa alka, podarok od Vel~. “Za na{ sram”, veli istiot vraboten, “nikoj ne & se sprotistavi kako {to treba{e”. Glavniot urednik na magazinot organizira{e rabotno telo za da gi razjasni granicite na zbli`uvawe me|u avtorot i predmetot na novinarskiot tekst. Vo sekoj slu~aj, vrskata so Vel~ prodol`i. Vo imejl do nejzinite kolegi Vetlofer napi{ala deka planira da zeme otsustvo od nekolku nedeli, no deka }e

se vrati vo magazinot kako urednik. No, nekoi od vrabotenite ne bile zadovolni poradi ova i se `alele na sostanokot, koj sleduval po porakata na Vetlofer, zatoa {to taa }e ja zadr`i svojata kancelarija i }e prodol`i da raboti so niv. Kako rezultat, duri dvajca urednici dale otkaz. ODMAZDOQUBIVATA SOPRUGA Podocna, Xejn Vel~, soprugata na Xek, po~na da se odmazduva. Ne be{e soop{teno kako bea podeleni stoticite milioni dolari koi do v~era bea zaedni~ka sopstvenost na sopru`nicite. Dvete strani odbija da komentiraat, samo potvrdija deka razvodot e kone~en. “So razvodot, sekako, ima{ eden problem pomalku na listata so problemi”, re~e

stotici milioni dolari s$ do dve milijardi dolari godi{no. Celata situacija stanuva u{te pokomplicirana sega koga republikancite imaat kontrola vrz Pretstavni~kiot dom. Tie se zagri`eni deka delovi od aktot, osobeno novite pravila za derivatite, mo`at da ja naru{at konkurentnosta na bankite vo SAD, kako i ekonomskoto zazdravuvawe. Zatoa ne brzaat. “Nema potreba da se izbrzuva i da se po~ituvaat arbitrarnite rokovi, koga ostatokot od svetot e barem 18 meseci zad SAD”, izjavi za javnosta pretstavnikot Spenser Bakus, republikanec od Alabama i pretsedatel na Komisijata za finansiski uslugi vo Pretstavni~kiot dom. No, demokratite smetaat deka treba da se pobrza. Odlo`uvaweto od 18 meseci mo`e da ja prodol`i fazata na implementacija po odr`uvaweto na klu~nite izbori vo 2012 godina, na koi republikancite bi mo`ele da ja prezemat kontorlata vrz Senatot i pretsedatelstvoto. Toa bi im dalo na republikancite vistinska mo} da

 Po serija intervjua tie stanaa bra~ni drugari vo taa prigoda Donald Tramp, ~ij razvod od Ivana vo 1990 godina privle~e ogromno vlimanie vo javnosta. Razvodot na Vel~, pak, se o~ekuva{e da bide eden od najpopularnite razdelbi vo svetot na biznisot, s$ dodeka spogodbata me|u biv{ite partneri ne se svede na izjava od edna re~enica. Razvodot, vtor po red za Xek Vel~, zna~e{e kraj za 13-godi{niot brak so Xejn, koja be{e 17 godini pomlada od nego. Koga pregovorite za razvodot se razvlekoa, eks-soprugata izjavi deka direktorot Vel~ dobiva golemi penziski beneficii od Xeneral elektrik, me|u koi i stan, kako i dozvola za koristewe na avionot na kompanijata. Poradi ova, Vel~ se soglasi da pla}a dva milioni dolari godi{no za nivnata upotreba. Inaku, na po~etokot od raz-

promenat i da poni{tat delovi od aktot Dod-Frenk pred tie voop{to da stapat vo sila. Sepak, analiti~arite smetaat deka dosega{nite akcii na republikancite se prete`no simboli~ki, bidej}i im nedostigaat glasovi vo Senatot za da izvr{at vistinski promeni vo zakonot. “Seto toa se samo politi~ki raspravii, od koi najgolemiot del nema da vrodat so nikakov plod”, veli Kevin Mekpartlend, analiti~ar vo Tab grup (Tabb Group). “Sekoj se trudi da se istakne i da bide zabele`an, no na kraj, ni{to od toa nema da ima vlijanie”. No, ova gi nadminuva partiskite vojuvawa. Nabrzo otkako Pretstavni~kiot dom izglasa odlo`uvawe na implementacijata na delot okolu derivatite, wujor{kite senatori-demokrati ^ak [umer i Kirsten Xilibrend, zaedno so site 16 demokratski pretstavnici vo Pretstavni~kiot dom od Wujork, ispratija pismo do regulatorite, izrazuvaj}i zagri`enost vo vrska so implementacijata na novite pravila okolu derivatite.

vodnata procedura advokatot na Xek Vel~, Vilijam Zabel, veti deka }e gi ~uva valkanite detali podaleku od mediumite za da se postigne brza spogodba. No, seto toa zavr{i vo momentot koga stranite ne mo`ea da se soglasat okolu procenkata na bogatstvoto. Advokatite na soprugata smetaa deka razvodot vredi 800 milioni dolari, dodeka spored advokatite na Xek, vrednosta iznesuva{e 450 milioni dolari. Nesoglasuvawata prete`no bea povrzani so akciite na Vel~ vo Xeneral elektrik. No, razvodot na Vel~ be{e edinstven poradi drugi ne{ta. Xej Fis{men, biznis-procenitel koj ja odreduva vrednosta na idnite anga`mani i poddr{ka na proizvodi za zabavuva~ite i sportistite, re~e deka “malkumina izvr{ni direktori imaat

19 status na slavna li~nost”, no Vel~ bil isklu~ok. SKANDALOT NE MU GI SKRATI BENEFICIITE Vo septemvri 2004 godina Xeneral elektrik navede deka zavr{ile so neformalnoto ispituvawe od strana na Komisijata za hartii od vrednost (SEC) za dogovorot za vrabotuvaweto i postpenzioniraweto na ve}e porane{niot direktor Xek Vel{. Komisijata pronajde deka izve{taite na kompanijata ne go opi{uvaat celosno stepenot na pridobivkite na Vel~ i ne gi otkrivaat celosno kapacitetite i uslugite do koj toj ima pristap preku kompanijata i po negovoto penzionirawe. Kompanijata, pak, izjavi deka sorabotuvale so Komisijata i nitu gi demantiraa, nitu gi potvrduvaa nejzinite naodi. So dogovorot na Vel~, koj prvo be{e vklu~en vo godi{niot izve{taj na Komisijata za Xeneral elektrik vo 1996 godina, a potoa povtorno se najde i vo 2002 godina, direktorot i ponatamu ima pristap do kapacitetite i uslugite na kompanijata do krajot na negoviot `ivot, isto kako i momentalnite direktori. Vo ovoj dogovor isto taka e vklu~en i pristap do avioni, avtomobili, kancelarii, apartmani i finansiski uslugi. Inaku, Komisijata go po~na ispituvaweto vo septemvri 2002 godina, a bordot na direktori na Xeneral elektrik povle~e mnogu od beneficiite po barawe na Vel~. Denes, Xek Vel~ i Vetlaufer `iveat zaedno, i toa na Nantket Ijland vo amerikanskata dr`ava Masa~usec, osobeno letno vreme, kako {to raska`uva nekoj koj ja poznaval Vetlofer. Parot prisustvuva{e i na zabavata po povod 40godi{ninata na Bob i Majra Kraft, sopstvenici na Wu

Po~ituvani ~itateli, „Kapital” od ponedelnik zapo~uva so nov feqton: „Najgolemite moderni gradbi vo svetot”. Ne propu{tajte gi fantasti~nite prikazni za toa kako se gradea najgolemite mostovi, brani, oblakoderi, i ostanatite megaobjekti poslednive nekolku decenii. Ingland patriots (New England Patriots), za {to pi{uva{e i “Boston gloub” (Boston Globe). Xen Bobrou, ~ij razvod od porane{niot direktor na Ernst i Jang (Ernst&Young), Ri~ard Bobrou, ja ~ine{e mnogu, veli deka razvodite so direktorite gi ostavaat soprugite povredeni, no tie prodol`uvaat ponatamu. “@ivotot na ma`ite ne se menuva, bidej}i tie za pogolem del od vremeto imaat nekoj nov da `ivee so niv”, veli taa. Kako i da e, porane{nata sopruga na Vel~ sigurno im zaviduva. Xek i Suzi Vel~ `iveat sre}no, napi{aa nekolku knigi zaedno, kako Winning”, a imaa i realno {ou It’s Everybody’s Business, koe ode{e na internet-televizijata od MSN mre`ata. Spored amerikanskite vesnici, pred ~etiri-pet godini vkupnoto bogatstvo na semejstvoto Vel~ iznesuva{e 720 milioni dolari. Vo sledniot broj na “Kapital” doznajte ja prikaznata zad skandalot vo koj se najde direktorot na Boing, Heri Stounsifer

POSLEDICI: voj seks-skandal dobi golema popularnost i be{e dosta ozboruvan vo biznis-elitata na SAD. Impaktot na posledicite vrz kompanijata mo`e da se ka`e deka be{e indirekten, otkako javnosta nagolemo po~na da zboruva za toa kakvi se beneficiite na direktorite vo Xeneral elektrik. • Vo odnos na direktorot, toj mora{e da plati nekolku milioni dolari za razvodot so prethodnata `ena, so {to negovoto vkupno bogatstvo be{e prepoloveno.

O

 Regulatorite se dvi`at so brzina na pol`av koga stanuva zbor za prilagoduvawe na novite pravila


Fun Business

20

KAPITAL / 08.06.2011 / SREDA

SKAPOCENOSTITE KOI JA ODBELE@AA 2010 GODINA

OD NAJSKAPO, DO U[TE POSKAPO! 

Milijarderite se lu|e koi znaat kako da `iveat. Vedna{ po krizata se vratija vo igra i kupija s$ {to im te`elo na srce, a gi “podolesnilo” na nivnite smetki. Apartmani, jahti, oldtajmeri, umetni~ki dela, dijamanti, {to i da vi padne na um, toa go imaat ovie sre}nici, no sekako samo najskapoto i najdobroto SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

zgleda deka milijarderite edvaj ~ekaa da zavr{i ekonomskata kriza za da mo`at da se vratat na starite “hobija”, kupuvawe ekstremno skapi raboti. Ne deka imaat nekoja golema potreba ili korist od niv, tuku ednostavno sakaat da si dozvolat po nekoj luksuz. Dodeka recesijata be{e vo poln ek, prvo {to se skrati na listata na neophodnosti bea tokmu ovie raboti, prsteni, koli, jahti, umetni~ki sliki, ku}i, stanovi i sli~no. No, toj period trae{e mnogu kratko. Bogata{ite vo 2010 godina se vratija na golema vrata, nadminuvaj}i gi i vrednostite na prethodnite skapocenosti koi si gi kupuvale. Za nekoi od niv platile sumi od koi }e vi padne vilicata, a nekoi od niv ostanale na nivoto na pristojnosta. OD LUKSUZNI APARTMANI DO NOVOGODI[NI ELKI ZA VO REKORDI VO GINIS! Najbogatiot ~ovek vo Indija, Muke{ Ambani, vo oktomvri minatata

I

godina se vseli vo rezidencijata na negoviot oblakoder Antila , vo elitnata naselba Altamaunt vo Mumbai. Izgradbata na oblakoderot trae{e tri godini, a rezultira{e so epitetot najskapiot dom na svetot. Za izgradbata na ovoj objekt, koj ima 27 spratovi, vlo`il edna milijarda dolari, {to gi sru{i site rekordi vo svetot na nedvi`nostite. Pretsedatelot na Reliance Industries, Ambani ~ie bogatstvo se procenuva na 29 milijardi dolari od negovata rezidencija sozdal vistinsko umetni~ko delo. Zaedno so semejstvoto, soprugata Nita, trite deca i negovata majka, `iveat tokmu na 27 sprat, na povr{ina od 400 iljadi metri kvadratni. Iako krajnite presmetki izlegoa pomali od predvidenite 1,2 milijardi dolari, na Roman Abramovi~ vo dekemvri mu be{e ispora~ana najskapata i najgolemata jahta na svetot, The Eclipse. Spored dogovorot so germanskata graditelska kompanija Blohm + Voss, koi ja napravija ovaa jahta, Abramovi~ platil “samo” 485 iljadi dolari za nea, ostavaj}i ja kompanijata so deficit od 300 milioni dolari. I pokraj toa {to ne ja platil

celata suma, spored vrednosta na istata, taa e najskapata jahta na svetot. Iako ukrainskiot tajkun Rinat Akmetov, u{te vo 2007 godina go “rezerviral” apartmanot vo zgradata One Hyde Park vo London, za koj platil neverojatni 225 milioni dolari, toa ne be{e dovolno da go sru{i rekordot za najskap stan na svetot, koj go dr`i Monako. Чlen na kralskata familija od Dubai, lani vo septemvri kupil trosoben luksuzen apartman poznat kako La Belle Epoque za 308 milioni dolari. Nitu umetni~kite dela ne izostanuvaat na spisokot na luksuzi na bogatite. Vo maj minatata godina, na aukcijata organizirana od ku}ata Kristis, remek deloto na Pikaso “Zaspanata devojka” se prodade za 106, 5 milioni dolari. Iako imeto na kupuva~ot treba{e da ostane anonimno, se pojavija {pekulacii deka slikata ja kupil, koj drug ako ne, Roman Abramovi~. Poznatiot rozov dijamant, koj ne postoi `ena koja ne go posakuva, minatata godina postigna cena od 46 milioni dolari na aukcijata na Sotbis vo @eneva. Graff Pink, kako {to se narekuva ova skapoceno bogatstvo bil staven na proda`ba

od privaten kolekcioner, a imeto na noviot sopstvenik ostana anonimno. Ralf Loren, pak, ima druga “qubov”. Toj gi obo`ava oldtajmerite i unikatnite avtomobili. Minatata godina kupi eden od ~etirite modeli Bugatti Type 57SC Atlantic, za 40 milioni dolari. No, Loren ne bi bil toa {to e, ako ne go dade svojot dizajnerski {mek. Toj malku go modificiral i “razubavel” avtomobilot, taka {to denes ima avtomobilsko, unikatno remek delo. Zborot “Seks” poslednive godini donese mnogu pari. Ako porano be{e tabu-tema i zbor koj ne be{e za vo javnosta, devojkite od legendarnata serija “Seksot i gradot” od koren go promenija toa. Tie se najmnogu zaslu`ni za toa {to domenot Sex.com, samo vo oktomvri minatata godina zarabotil 13 milioni dolari. Najskapata dijamantska narakvica vo forma na panter na brendot Kartie, se prodade vo dekemvri vo cena od 12,4 milinoi dolari. Vo Emirat Palas, luksuzniot hotel vo Dubai, se postavi najskapata novogodi{na elka na svetot, koja vleze i vo Ginisovata kniga na rekordi so nejzinata vrednost od 11 milioni dolari. Mo`ebi eden od

KAMBEK NA JEWELRY TIME PO TRI GODINI

SE VRA]A VISOKATA MODA NA ^ASOVNICI 

So zazdravuvaweto na ekonomijata, se vratija i luksuznite nastani, stani, a Jewelry Time e eden od niv... IVA BAL^EVA

uksuznite nastani koi poradi svetskata ekonomska kriza ne bea vo mo`nost da se odr`uvaat, so zazdravuvaweto na ekonomijata, najdoa pogodna sredina povtorno da za`iveat. Jewelry Time e eden od tie ultraluksuzni nastani, koj go najavi svojot kambek ovaa godina, po trigodi{na pauza. Ovaa izlo`ba za proizvodi od “visokata klasa”, povtorno }e privle~e mnogu kolekcioneri na skapi ~asovnici i qubiteli na luksuzniot i skapiot nakit. Od Jewelry Time izjavuvaat deka se podgotveni da pretstavat ekskluzivna kolekcija na ~asovnici od tipot haute horlogerie (visoka moda na ~asovnici), proizvedeni od nekoi od najeminentnite imiwa vo ovaa industrija {irum svetot.

L

Rasporedot za ovoj luksuzen nastan, koj }e se odr`uva od 27 oktomvri do 6 noemvri, vo Paragon Shopping Mall, e odnapred objaven za site zaintersirani navreme da gi podgotvat svoite smetki vo bankite. Site “golemi” imiwa od oblasta na haute horlogerie, }e zemat u~estvo na 11-iot den od ovoj ekstravaganten nastan, koga i }e se pretstavat so nivnite najdobri dizajnerski par~iwa i kompleksno izraboteni ~asovnici. Del od svetskite imiwa koi }e zemat u~estvo se Audemars Piguet, Baume & Mercier, Cartier, Chopard, Piaget kako i mnogu drugi. Najaveno e deka }e dojdat so posebni dizajni, specijalno napraveni za presti`niot nastan. Odr`uvaweto na nastanot, za organizatorite, no i za u~esnicite e golemo vozbuduvawe, poradi dolgiot vremenski period od negovoto posledno odr`uvawe. Generalniot operativen direktor na Cortina Watch, Xeremi Lim,

veruva deka e vistininsko vreme Jewelry Time me da napravi kambek. k. Lim veruva deka ve} e se ~uvstvuva kako celata industrija zazdravuva. Brziot rast na aziskite pazari, zgolemuvaweto na bogatoto naselenie i nivniot ogromen apetit za evropskiot luksuz, go pravi Jewelry Timee idealna platformaa kade {to svetskitee proizvoditeli i kolek-cioneri na ~asovnicii aimaat pristap do najdobrite luksuzni par~iwa r~iwa i gi gledaat kako svojaa investicija.

najneobi~nite i najskapite ru~eci e toj na milijarderot Voren Bafet, koj se soglasil za humanitarni celi da odi na ru~ek so toj koj }e ponudi najgolema suma pari. Anonimniot “kupuva~” platil 2,63 milioni evra za da vidi kako jade ovoj neverojaten biznismen. Vo noemvri bilo prodadeno najskapoto {i{e vino od {est litri za 305 iljadi dolari. LUKSUZNATA 2011 GODINA Nitu 2011 godina ne zaostanuva mnogu so proda`bite na luksuznite stoki. Iako godinata s$ u{te ne e zavr{ena, ve}e ima soliden broj rekordni i luksuzni proda`bi. Taka neodamna vo Sotbis be{e prodadena najskapata tijara na svetot za 12,76 milioni dolari. Kineski baron vo mart plati 1,6 milioni dolari za retka rasa na ku~e od vidot Red Tibetan Mastiff. Ovaa rasa na ku~iwa dobi nov status na simboli na ultrabogatite vo Kina, pa zatoa i nivnata cena zna~itelno se zgolemi. Vo maj se prodade najskapiot ~asovnik od markata Roleks za cena od 1,16 milioni dolari, a spisokot na luksuzni stoki sekojdnevno se zgolemuva.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


K1

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

IDEJAH, ZAGREB

IDEITE MORA DA BIDAT VO FOKUSOT!  STRANA 26 WWW.KAPITAL.COM.MK

arieri

SUZAN DIRI

BIZNIS-ETIKA

MENAXIRAJTE SO TALENTITE VO KOMPANIJATA!

DEVET NE[TA KOI USPE[NITE GI PRAVAT POINAKU

 STRANA 25 KAPITAL / SREDA / 08. JUNI. 2011

 STRANA 24

TEMA NA BROJ

P RENESANSA NA E-TRGOVIJATA VO MAKEDONIJA

Makedoncite na masoven {oping na Internet MO]TA NA MOTIVACIJATA

 STRANA 25

KOLUMNI PROF. D-R. DANIEL GOLEMAN

SAKATE KREATIVNI RABOTNICI? OTPU[TETE GI UZDITE!  STRANA 24

NATA[A IVANOVSKA

BIDETE IZVR[EN DIREKTOR NA SOPSTVENATA KARIERA

 STRANA 24

Popularnosta na internet-prodavnicite koi nudat grupni popusti vo Makedonija porasna drasti~no. Za samo nekolku meseci se otvorija {est vakvi virtuelni trgovski centri, koi se osobeno popularni poradi navistina primamlivite popusti za kupuvawe najrazli~ni proizvodi i uslugi, od hrana vo restoran do kozmeti~ki i dentalni uslugi. Trendot za socijalno i grupno kupuvawe na Internet, koj vo svetot po~na so pojavata na Grupon (Groupon), od po~etokot na ovaa godina e aktuelen i kaj nas. Gruper (Grouper) e prvata internet-stranica za grupno kupuvawe kaj nas, po ~ii ~ekori po~naa i nekolku drugi. “Ne e tajna deka Gruper kako i site drugi internet-stranici od vakov tip se inspirirani od uspe{nata prikazna na poznatiot Grupon. Idejata e lu|eto da gi spodeluvaat zdelkite i popustite so svoite prijateli so cel da se sobere pogolema grupa lu|e, za kompaniite da dobijat golem broj zagarantirani potro{uva~i. Nie toa go postignuvame so ogled na toa {to zdelkite brzo se {irat, a posetite i kupuvawata konstantno rastat “, veli Nina Angelovska, eden od koosnova~ite na ovaa internet-stranica. Taa veli deka iako samo 1% od naselenieto kupuva onljan, prednostite na grupnoto kupuvawe u{te vo samiot start dale iznenaduva~ki dobri rezultati. Deka popustite i dobrite zdelki igraat klu~na uloga za popularnosta na virtuelnite prodavnici svedo~i i faktot deka ima i takvi kupuva~i koi s$ u{te ne se osmeluvaat da kupat onlajn, no ja koristat opcijata za pla} awe preku uplatnica. Pozitivnoto iskustvo od ovoj nov {oping-trend vo Makedonija go potvrduva i Van~o Kosturski, upravitel na “Kolektiva”, vtorata internetstranica za grupno kupuvawe {to se pojavi kaj nas. Toj potvrduva deka raste brojot na kupuva~i preku karti~ka za razlika od tie koi kupuvaat preku uplatnica. Sega toj soodnos iznesuva 90:10, {to n$ pravi prvi vo regionot vo rastot na koristewe na karti~kata kako sredstvo za pla}awe preku Internet. KOJ I [TO KUPUVA? Najgolemi i najlojalni kupuva~i na Internet e pomladata populacija i takanare~enite early adopters, potvrduvaat menaxerite na internet-prodavnicite. Potenciraat deka so voveduvawe na novi uslugi i kontinuirana promocija na ovoj koncept celnata grupa na kupuva~i se {iri. PRODOL@UVA NA STR.22

MISLA N NA NEDELATA “KONKURENCIJATA ]E JA ISPLA[ITE SO TOA [TO NIKOGA[ NEMA DA SE GRI@ITE ZA NEA, TUKU POSTOJANO ]E CELITE KON TOA DA GO NAPRAVITE VA[IOT BIZNIS PODOBAR.”

HENRI FORD OSNOVA~ NA KOMPANIJATA FORD MOTOR, SAD

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnote`a megu karierata i `ivotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne mo`e da go kopira!


22 KARIERI

SREDA / 08/06/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ

RENESANSA NA E-TRGOVIJATA VO MAKEDONIJA

Makedoncite na masoven {oping na Internet VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

o cel da zazemat pogolem del od internet-kola~ot i da osvojat novi mu{terii nekoi od onlajn-prodavnicite nudat i dostava do doma, kade {to na samoto mesto se pla}a pora~kata. “Na{ata e-prodavnica nudi tri na~ini na pla}awe: onlajn (preku Internet), po faktura, i vo gotovo koga se dostavuva proizvodot”, veli Nata{a Muratovska, kosopstvenikot i upravitel na internet-prodavnicata Ekskvizit. Ovde najprodavani se kompjuterska galanterija, kancelariski materijal, aparati i pribor za doma}instvo, proizvodi od programata na gift {op, poluskapocen nakit, knigi, proizvodi za nega na bebiwa i cve}e. Vo Trgovski centar, pak, najmnogu se tro{at proizvodite pogodni za podaroci kako cve}e, predmeti za domot i elektri~ni uredi. “Ako pred nekolku godini, ~itav dolgi, dosadni izve{tai za analizi na glavnite nositeli za sozdavawe uslovi za onlajn-kupuvawe i u~ev deka hrana i pijalaci se krajna faza vo onlajnkupuvaweto, ovaa godina hranata stana najkupuvan onlajn-proizvod, a nositel na onlajn-kupuvaweto vo Makedonija e popust!”, istaknuva Katerina Stojanovska, osnova~ na Fejsbuk prodavnicata

S

 Makedonskiot potro{uva~ kone~no izleze od stegite na klasi~nata {ema za kupuvawe. kupuvawe Ja nadmina nadmi fazata koga glavniot problem za apstinencija od onlajn-kupuvaweto be{e skepti~nosta za bezbednost na podatocite na Internet. Raste~kata ponuda na onlajn-prodavnici i primamlivite popusti koi gi nudat zasileno go prenaso~uva makedonskiot kupuva~ vo sferata na onlajn-{oping! [najder. Dodeka internet-trgovcite smetaa deka Makedoncite se pla{at od internetizmami i deka treba da se investira vo nekoj “supersoni~en, titaniumski bezbednosen sistem”, popustot se pojavi kako lokalen fokus za da mo`e nekoj kraen produkt konstatno da se prodava. Za da se ostvari toa, mora da stanuva zbor za usluga. Zatoa, kako najprodavani vo naredniot period bi bile vleznici za koncerti, ~asovi po jazici, seminari, hrana vo restorani i sl. Naredniot ~ekor bi bil logi~en: otvorawe na kategorizirani prodavnici specijalizirani za popusti, i toa isklul~ivo samo hrana, samo ~asovi po jazici itn. NAJNOV TREND FEJSBUK PRODAVNICI Osven onlajn-prodavnicite za grupno kupuvawe, u{te eden aktuelen trend se Fejsbuk prodavnicite. Ako se zeme predvid deka Fejsbuk e najposetuvana internet-stranica vo Makedonija poradi svoite pove}e od 800.000 korisnici, se ~ini deka ovoj koncept ima svetla idnina. Edna od poaktivnite Fejsbuk prodavnici e [najder, so mnogu interesen koncept:

proda`ba na unikatni maici, koi samite kupuva~i gi dizajniraat, potoa za niv glasaat i gi kupuvaat onlajn. DALI NEKOGA[ STE KUPUVALE PREKU INTERNET?

Idejata po~nata kako eksperiment, se poka`a deka mo`e uspe{no da funkcionira, veli Stojanovska. DALI POSEDUVATE KREDITNA/DEBITNA KARTI^KA SPOSOBNA ZA PLA]AWE PREKU INTERNET?

7% 19%

43% 57% 74% DA NE  Izvor: Istra`uvawe na marketingagencija New Moment

DA, POSEDUVAM POSEDUVAM, NO NE E SPOSOBNA ZA PLA]AWE PREKU INTERNET NE POSEDUVAM NIKAKVA KARTI^KA

FESTIVAL NA OGLASUVAWE IDEJAX, ZAGREB

IDEITE MORA DA BIDAT VO FOKUSOT! Specijalno za “Kapital” od Zagreb DIJANA GULAKOVA gulakova@kapital.com.mk

reativnosta e sila koja gi dvi`i i gi menuva lu|eto. Idejata ima pogolema vrednost denes i mora da stane na{a opsesija”, pora~a Slaven Fi{er, pretsedatel na Hrvatskoto zdru`enie na agenciite za oglasuvawe, otvoraj}i go festivalot IdejaH na Saemot za oglasuvawe i marketing vo Zagreb. Deka ovoj festival treba da bide nov po~etok za afirmacija i podobruvawe na kvalitetot na marketing-industrijata naglasi i Zrinka Vrabec Mojze{, koja kako sovetnik za op{testveni aktivnosti se obrati na

K

prisutnite vo ime na pretsedatelot Ivo Josipovi}. “Oglasuva~kata industrija e pogodena od krizata vo marketing-sektorot, padot na pobaruva~kata i kvalitetot. Se {tedi na kreativnosta i se igra na sigurno, bez golemi inovacii vo pogled na kreativnosta, so {to se vrativme i nekolku ~ekori nanazad”, kritizira{e Vrabec Mojze{. So isklul~itelno interesno predavawe, festivalot IdejaH go otvori Mark Luis, dekan na Londonskata {kola za komunikacii, koj e protivnik na tradicionalnoto obrazovanie. Za sebe istakna deka i pokraj toa {to obrazovanieto go zavr{il so najslabi ocenki, sepak, podocna sfatil deka

 Osnovnata poraka od festivalot na oglasuvawe koj neodamna se odr`a vo Zagreb e deka e pominato vremeto za {tedewe na kreativnost i denes marketingot treba da se vrati na golema vrata preku inovaciite saka da raboti vo marketingot. Spored nego, apsolutna prednost imaat ideite, a ne klasi~nata obrazovna nadgradba, koja samiot `estoko ja kritikuva deka ne gi podgotvuva dobro mladite lu|e za toa {to gi ~eka kako profesionalen predizvik vo `ivotot. Interesno e {to okolu 65% od donaciite na Londonskata {kola se nameneti za stipendii, dodeka samo 35% se vlo`uvaat vo ideite na zapi{anite studenti. Ekspertot za radiooglasuvawe Dag Haris

se gleda sebesi kako motivator na kreativnite misli koi gi turkaat lu|eto kon akcija, dodeka ideite gi naso~uva kon negoviot omilen medium - radioto. Haris veruva deka za razlika od drugite tradicionalni mediumi, radioto najdobro go pre`ivea testot na vremeto. Spored nego, ostanatite mediumi mo`at da upotrebat ubavi sliki za da go razubavat i dopolnat raspolo`enieto koe odgovara na dadeniot nastan, no samo radioto mo`e da postigne odli~ni rezultati.


KARIERI 23

SREDA / 08/06/2011 / KAPITAL

HR BRIEF BUGARIJA REGRUTIRA STRANCI ZA RABOTA EVTIN START AP BIZNIS ro{ocite za start na onlajnprodavnica se niski. Toa se prednostite od startuvawe na vakov biznis. Toa, sepak, ne e dovolno za da se postigne uspeh, velat tie koi se isprobaa vo ovoj biznis vo Makedonija. Mnogu se va`ni investiciite vo solidna platforma za rabota i dobar menaxment. “Lesno e da se po~ne, no te{ko e da se menaxira ovoj biznis so ogled na toa {to rabotime so stotici kompanii i iljadinici kupuva~i. Vo sekoj slu~aj konceptot e fenomenalen so ogled na toa {to e eden, ako ne i edinstveniot bizis vo koj site strani se zadovolni: kupuva~ite koi dobivaat ogromni popusti, firmite koi dobivaat stotici novi potr{uva~i so potencijal da gi zadr`at kako redovni klienti i sekako nie kako posrednici koi dobivame del od zadovolstvoto”, veli Nina Angelovska od Gruper. Upravitelot na Kolektiva, Van~o Kosturski, smeta deka prvi~niot tro{ok za start na eden vakov biznis ne e tolku mal ako se dodadat i investiciite vo sigurnost na platformata, licencirawe, sertificirawe i odr`uvawe. No, ni toa ne e dovolno za biznisot da bide uspe{en. “Za celata prikazna da se plasira na pazarot potreben e kvaliteten marketing, proda`ba i kontinuirano revidirawe i nadgraduvawe na sistemite. Mo`ete da pretpostavite deka se potrebni seriozni pari, istrajnost i pred s$ ekspertiza koja ponekoga{ i nitu so pari ne se kupuva”, potencira Aleksandar Tasev, generalniot direktor na Trgovski centar (www. tc.mk).

abotodavcite vo Bugarija na koi im nedostiga kvalifikuvan i kvaliteten kadar, od ovoj mesec }e moraat da anga`iraat eksperti od treti zemji koi ne se ~lenki na Evropskata unija. Spored podatocite na istra`uvaweto na Evropskiot institut, na pazarot na rabotna sila vo Bugarija, se javuva nedostig za 52% kvalifikuvani rabotnici i 11% kvalitetni rakovodni pozicii. Okolu 72% od anketiranite rabotodavci izjavile i deka imaat deficit koga se raboti za visokokvalitetni eksperti, a 29% se podgotveni da anga`iraat takvi eksperti od stranstvo.

R

T

NINA ANGELOVSKA

ALEKSANDAR TASEV

“Golemite popusti ja sru{ija barierata za strav od bezbednost pri onlajn-pla}awe. Golem broj lu|e sekojdnevno za prvpat ja pravat svojata transakcija na Internet {to e za pofalba.”

“Najgolemi kupuva~i se pomladata populacija i takanare~enite early adopters, no so zgolemuvawe na ponudata, voveduvaweto novi uslugi i kontinuiranata promocija, celnata grupa na kupuva~i se {iri.”

“GRUPER”

“TRGOVSKI CENTAR”

[TO E POTREBNO ZA OTVORAWE INTERNET PRODAVNICA? rv kriterium e trgovecot da ima registrirano praven subjekt vo Centralniot registar na Republika Makedonija. Vtoro, trgovecot treba da ima internetstranica i biznis-plan za razvoj na elektronski biznis. So biznis-plan trgovecot treba da aplicira vo edna od bankite vo Makedonija, so cel da obezbedi pla}awe preku internet-stranica i povrzuvawe so bankite za primawe na sredstvata na smetka otvorena vo istata banka. Vo ovaa lista }e treba da se dodadat i posebni licenci za rabota na prodavnicata na Internet, koi prodavaat specifi~ni proizvodi, koi se regulirani vo Zakonot za trgovski dru{tva.

P

 MINIMALNI BARAWA [TO TREBA DA GI OBEZBEDI TRGOVECOT NA SVOJATA INTERNET-STRANICA SE:

1. Shopping cart – ko{ni~ka 2. SSL sertifikat 3. Server so baza na podatoci 4. Politika na privatnost (Privacy Policy), 5. Politika na isporaka (Shipping Policy) i 6. Politika na vra}awe pari~ni sredstva (Refund Policy).

nformati~ko-tehnolo{kiot gigant Gugl najavi pro{iruvawe na raboteweto vo Hrvatska i regionot Adriatik. Gugl ovoj mesec otvora nova kancelarija vo Zagreb, Hrvatska, a preku nea kompanijata ima namera da osigura pogolema ponuda na proizvodi, podobri rezultati za prebaruvawe i efikasni re{enija za oglasuvawe za klientite i partnerite vo Hrvatska i vo regionot. Kancelarijata na Gugl vo Zagreb, pokraj toa {to }e bide zadol`ena za hrvatskiot pazar, }e bide zadol`ena i za rabotata vo Slovenija i vo Srbija. So ovoj poteg Gugl ja potvrduva strategijata koja se zasnova na pomo{ na poedincite i kompaniite da profitiraat od razvojot na Internetot i pojavata na digitalnata ekonomija.

I

HR NASTANI NOVA SERTIFIKACIONA PROGRAMA ZA KARIERNI SOVETNICI ra|anskata organizacija Moja kariera, vo partnerstvo so Asocijacijata na sovetnici za razvoj na kariera - ASK, so poddr{ka od Proektot na USAID za konkurentnost, denes vo Klubot na novinari, od 15 do 17 ~asot, organiziraat vovedna sesija na koja } e se pretstavi Me|unarodnata sertifikaciona programa za sovetnici za razvoj na kariera - GCDF. Na nastanot }e se najavi obukata koja se planira da po~ne vo septemvri. GCDF sertifikatot pretstavuva profesionalen me|unarodno verificiran sertifikat odobren od Centarot za akreditacii i obrazovanie (CCE), a priznat od Nacionalniot odbor na sertificirani sovetnici (NBCC).

G

Momentalno, sistemot gi ima site potrebni elementi za edna onlajnprodavnica, osven toa {to ~uvstvoto na blizina so kupuva~ite ne mo`e da se postigne so drug tip internetaplikacii. “Se raboti za napredna alatka so celosna administracija za menaxirawe na nara~ki i kupuva~i na Fejsbuk. Toa {to dosega go imame napraveno e neverojatno korisno i e po~etok na nov na~in na koristewe na softver od strana na kompaniite”, veli taa. Prednosta na Fejsbuk prodavnicite e {to tro{okot za da gi prefrlite kupuva~ite od Fejsbuk kon va{ata internet-prodavnica, e mnogu pomal. Na ovoj na~in se skratuva patot od kupuva~ite do potro{uva~kata ko{ni~ka.

NADMINETE GI TRADICIONALNITE OGLASUVA^KI VE[TINI Najgolemata yvezda koja prisustvuv{e na festivalot be{e Geri Vajnar~ak, koj se zdobi so svetska slava preku svojot blog Dejli grejp, koj za kratko vreme go napravi milioner. Iako predavaweto go otvori so zborovite deka s$ u{te veruva vo tradicionalniot marketing i deka go mrazi zborot socijalni mediumi, glavnata poenta {to ja ka`a be{e deka marketingot se menuva 100 pati pobrzo od porano. Toj smeta deka Internetot e daleku pomo}na alatka od vesnicite. Internetot ja napravi najgolemata kulturna promena {to se slu~ila vo poslednive 200 godini, a e star samo 17 godini! Za Piter Goiris, izvr{en direktor na belgiskata agencija Boondoogle, potrebno e povtorno da se sozdade nov na~in na razmisluvawe koj }e gi nadmine tradicionalnite oglasuva~ki ve{tini.

GUGL VO HRVATSKA OTVORA KANCELARIJA ZA BALKANSKIOT REGION

SEMINAR ZA BIZNIS PROEKT-MENAXMENT novativniot centar Kosmo, od 11 do 18 juni organizira obuka za postavuvawe celi, odnosno za Biznis proekt-menaxment. Dene{niot menaxment ima s$ pove}e problemi vo postignuvaweto efektivno planirawe, organizirawe, monitoring, koordinirawe i vodstvo. Postoi potreba od distribuirani metodi za olesnuvawe na planiraweto, organiziraweto, monitoringot i koordiniraweto, za lu|eto da postignat visoko nivo na produktivnost. S$ pove}e menaxeri vo biznisot voveduvaat proektmenaxment metodi.

I

“Ubijte gi kreativnite idei i sozdadete pametni idei!”, pora~a toj. Sekoj brend bara jasna definicija vo javnosta, doka`uvawe na negovata pozicija vo realnosta, sozdavawe

dobra vrska so publikata i upravuvawe na povrzanosta na na~in {to }e ni otkrie {to navistina pravat lu|eto i kako se odnesuvaat, namesto {to mislat.

107% PORASNA PROIZVODSTVOTO NA TRAJNI PROIZVODI ZA [IROKA POTRO[UVA^KA VO APRIL 2011 GODINA, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI, POKA@UVAAT PODATOCITE NA DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA.


24 KARIERI

SREDA / 08/06/2011 / KAPITAL

BIZNIS-ETIKA

KOLUMNA

SAKATE KREATIVNI RABOTNICI? OTPU[TETE GI UZDITE!

 Sovremeniot kompozitor Filip Glas raboti na svoite novi kompozicii isklu~ivo vo periodot me|u 11 i 15 ~asot. Vo toa vreme, veli toj, mu doa|aat kreativni idei. Koga filmskiot re`iser Xorx Lukas treba da napi{e ili da uredi nekoe scenario se izolira vo mala koliba zad svojata ku}a. Od rabotnata disciplina na ovie inovativni lu|e mo`e da se izvle~e lekcija vo vrska so upravuvaweto so kreativnosta...

PROF. D-R. DANIEL GOLEMAN amerikanski pisatel i psiholog

a{titniot meur vo vremeto i prostorot ja pottiknuva imaginacijata. Ova soznanie doa|a vo sudir so nekoi {irokoprifateni mudrosti – osobeno so pretpostavkata deka zgolemeniot pritisok vrz rabotnicite }e iscedi od niv pove}e inovativni idei. Golem broj menaxeri smetaat deka e dovolno da organiziraat “brejnstorming” sesija i site vedna{ }e dobijat brilijantni idei. Toa e krajno pogre{no, poka`uvaat novite istra`uvawa za kreativniot proces. Vo ekonomijata na znaewe, kade {to konkurentnata prednost doa|a od mo}ta na najinovativnite idei i nivnata dobra realizacija, liderite na sekoe nivo bi trebalo da razmislat za ovie otkritija. Vo ispituvaweto koe go sprovede Tereza Amabile, direktor na istra`uva~kiot oddel vo Biznis-{kolata na Harvard (Harvard Business School), u~estvuvaa pove}e od 1.000 rabotnici od

Z

sektorot na znaewe (~lenovi na oddelite za istra`uvawe i razvoj, marketing i informati~ka tehnologija), so toa {to sekojdnevno pi{uvaa dnevnik. Ovie podatoci poka`aa raziduvawe me|u menaxerskite idei za poddr{ka na kreativnite napori i procenkite na tie {to gi pravat tie napori za toa {to im pomaga najmnogu. MALITE POBEDI SE BROJAT Koga istra`uva~ite pobarale od menaxerite da gi nabrojat najefikasnite na~ini na koi tie ja pottiknuvaat kreativnosta, naj~estiot odgovor bil preku pofalba na vrabotenite za dobrata rabota. Koga, pak, gi pra{ale samite vraboteni se poka`alo deka najefikasen na~in e postojanata poddr{ka od menaxerot vo tekot na nivniot sekojdneven napredok. Samo 5% od menaxerite odgovorile to~no na ova pra{awe. Sekojdnevniot napredok kon nekoja golema cel, duri i malite pobedi, pridonesuvaat za pozitivno raspolo`enie i deluvaat kako katalizator na kreativnosta, otkriva istra`uvaweto na Harvard. ^lenovite na kreativnite timovi isto taka gi opi{ale i naj~estite na~ini na koi menaxerite nesvesno ja

potkopuvaat kreativnata rabota, kako otfrlaweto idei bez razmisluvawe, ignoriraweto predlozi ili miniraweto na kreativniot proekt na vraboteniot preku nagla preraspredelba ili premisluvawe. Istra`uva~ite gi posovetuvaa menaxerite da postavat jasni celi i da gi ostavat lu|eto da gi postignat na svoj na~in. “AHA!” MOMENT (MOMENT NA ILUMINACIJA) Istra`uva~ite na Harvard isto taka im prepora~aa da go za{titat vremeto i resursite na vrabotenite za da mo`at da imaat periodi na postojano fokusirawe na svoite proekti. Ovoj sovet – dobro upravuvawe so vremeto na vrabotenite – e poddr`an i od novoto istra`uvawe vo vrska so mozokot, koe otkriva {to se slu~uva vo “Aha!” momentot. Xoj Bata~arja od Univerzitetot vo London otkri deka vo momentite pred samata kreativna inspiracija umot e relaksiran i otvoren za novi idei, kako {to poka`uvaat mozo~nite alfa branovi. So nabli`uvaweto na “Aha!” momentot se javuva nagla promena, koja se odlikuva so visoka aktivnost na gama

branovite. Ova poka`uva deka nervnite pati{ta se povrzuvaat vo nova mre`a. Otkako ovaa aktivnost }e go dostigne vrvot, za tretina od sekundata vo mozokot nastapuva nova ideja. Ova otkritie sugerira deka kreativnite idei ne mo`at tukutaka da se izmislat po nara~ka. Tie mora da sozreat. Prviot ~ekor vo kreativniot proces naj~esto vklu~uva vnesuvawe vo problemot i razmisluvawe, a potoa sobirawe informacii koi mo`at da bidat relevantni. No, vo narednata faza intenzvnite napori treba da mu otstapat mesto na procesot poznat kako kognitivno nesvesno rabotewe na problemot, so pomo{ na novi povrzuvawa. Postojanoto odvlekuvawe na vnimanieto go naru{uva mentalniot prostor vo koj svetnuva kreativnata ideja. Zatoa, golem broj “Aha!” momenti se slu~uvaat vo periodi koga sme relaksirani – koga pravime ne{to drugo, namesto da se napregame da bideme kreativni. (Daniel Goleman e avtor na bestselerite na “Wujork tajms”: “Emocionalna inteligencija” i “Socijalna inteligencija - Nova nauka za odnosite me|u lu|eto”)

ALATKI ZA GRADEWE NA LI^NIOT BREND (1)

BIDETE IZVR[EN DIREKTOR NA SOPSTVENATA KARIERA

ovoto vreme razviva nova oblast koja e proizvod na vkrstuvawe na dve dinami~ni i vrvno kreativni poliwa – MARKETINGOT i ЧOVEЧKITE RESURSI. Rabotata ne e ve}e samo rabota – taa e KARIERA. Vrabotenite ne se samo izvr{iteli na odredeni zada~i – tie se “proizvoditeli” na vrednost vo samata kompanija, mikro firmi, poedinci koi se najmeni da proizvedat, sprovedat, izmislat vozbudlivi i unikatni proekti za kompanijata. Da nosat i zadr`uvaat klienti. Tie, a ne ma{inite ili alatkite koi gi imame vo komapni-

N

 Vo idninata koja ve}e se slu~uva, vo edna kompanija polesno }e se vraboti lice koe e svesno za li~nite vrednosti, ve{tini i negovata unikatna prednost na pazarot. Liceto koe znae {to to~no mo`e da & ponudi na kompanijata i na koj na~in }e pridonese kon nejziniot uspeh e toa koe ja dobiva rabotata. I u{te pova`no – liceto koe ZNAE sevo ova da go komunicira na jasen i ubedliv na~in! jata se vrednosta so koja edna kompanija ja meri svojata sila na pazarot. Lu|eto kupuvaat od lu|e so koi imaat dobri odnosi, a ne od kompanijata. Tokmu poradi ova, sekoj od nas, kako “vraboten” ima potreba da se razbere sebesi kako BREND, kako nekoj koj nudi odredeni uslugi i re{enija na kompanijata vo koja raboti. Vo idninata koja ve}e se slu~uva, vo edna kompanija polesno }e se vraboti lice koe e svesno za li~nite vrednosti, ve{tini i negovata unikatna prednost na pazarot. Liceto koe znae {to to~no mo`e da & ponudi na kompanijata i na koj na~in }e pridonese kon nejziniot uspeh e toa koe ja dobiva rabotata. I u{te pova`no – liceto koe ZNAE sevo ova da go komunicira na jasen i ubedliv na~in! Vratite na kompaniite se otvoreni za profesionalcite koi imaat jasna

 Zo{to ste tolku uspe{ni vo postignuvaweto nekoi celi, no ne i na ostanatite? Se ~ini deka duri i brilijantnite, visokorealizirani li~nosti ne mo`at da sfatat zo{to uspevaat ili ne uspevaat. Istra`uvawata upatuvaat deka uspe{nite lu|e gi postignuvaat svoite celi ne samo poradi svojata li~nost, tuku poradi svoite postapki

BIDETE KONKRETNI. Koga }e si postavite cel obidete se taa da bide {to pokonkretna. Koga znaete {to to~no sakate da postignete toa ve motivira da stasate do celta. Isto taka, razmislete za konkretnite akcii koi treba da se prezemat za da ja dostignete celta. ISKORISTETE GO MOMENTOT ZA DA RABOTITE NA OSTVARUVAWE NA CELITE. Zemaj}i predvid kolku sme zafateni i so kolku celi istovremeno `onglirame, ne e iznenaduva~ki {to rutinski gi propu{tame mo`nostite da si gi ostvarime celite zatoa {to ednostavno ne uspevame da gi zabele`ime. Da gi ostvarite svoite celi zna~i da ja zgrap~ite sekoja od ovie mo`nosti pred da vi se liznat niz prsti. Za da go zgrap~ite momentot odnapred odlu~ete koga i kade }e ja prezemete sakanata akcija. U[TE KOLKU VI OSTANUVA DO CELTA? Za postignuvawe na koja bilo cel potrebno e iskreno i redovno nadgleduvawe na va{iot napredok – ako ne od drugi lu|e, toga{ od vas samite. Ako ne znaete kako vi odi nema da mo`ete soodvetno da go prilagodite va{eto odnesuvawe i va{ite strategii. Redovno proveruvajte go va{iot napredok – na nedelna, duri i na dnevna osnova, vo zavisnost od celta. BIDETE REALEN OPTIMIST. Koga si postavuvate cel, sekako, razmisluvajte pozitivno za toa deka }e ja postignete. Verbata vo va{ite sposobnosti za uspeh e neverojatno korisna za sozdavawe i odr`uvawe na va{ata motivacija. No, {to i da pravite, nemojte da gi potcenuvate naporite potrebni za da ja ostvarite svojata cel. Za dostignuvawe na celite e potrebno vreme, planirawe, trud i istrajnost. FOKUSIRAJTE SE NA TOA DA BIDETE PODOBRI NAMESTO DA BIDETE DOBRI. Verbata deka imate sposobnosti da gi postignete va{ite celi e va`na, no va`na e i verbata deka mo`ete da steknete sposobnosti. Mnogumina od nas smetaat deka na{ata inteligencija, na{ata li~nost i na{ite fizi~ki sposobnosti se fiksni – {to i da pravime ne mo`eme da gi podobrime. Kako rezultat na toa, se fokusirame na celi so koi mo`eme da se doka`eme, namesto da razvivame i steknuvame novi ve{tini. Lu|eto ~ija cel e da stanat podobri, namesto da bidat samo dobri, se fa}aat vo kostec so problemite i go cenat patuvaweto re~isi isto tolku kolku i destinacijata. IMAJTE HRABROST. Hrabrosta e podgotvenost da se posvetite na dolgoro~ni celi i da izdr`ite koga }e se soo~ite so te{kotii. Istra`uvawata poka`uvaat deka hrabrite lu|e se zdobivaat so pogolemo obrazovanie i imaat povisok prosek. Dobrata vest e deka ako ne ste osobeno hrabri sega mo`ete da storite ne{to za toa. Lu|eto na koi im nedostiga hrabrost naj~esto veruvaat deka gi nemaat vrodenite sposobnosti koi se odlika na uspe{nite lu|e. Ako ovaa re~enica go opi{uva va{iot na~in na razmisluvawe, mora da vi ka`eme - ne ste vo pravo. ZAJAKNETE GO MUSKULOT NA VA[ATA VOLJA. Va{iot muskul za samokontrola e ist kako i drugite muskuli vo va{eto telo – ako ne go ve`bate so tekot na vremeto stanuva poslab. No, ako redovno go ve`bate i go koristite }e stanuva s$ posilen i posposoben da vi pomogne uspe{no da gi postignete va{ite celi. Za da ja zajaknete svojata volja prifatete predizvik da napravite ne{to {to, iskreno, ne bi go napravile. NE JA ISKU[UVAJTE SUDBINATA. Bez razlika na silata na va{iot muskul za samokontrola, va`no e sekoga{ da gi po~ituvate negovite granici. Ako go preoptovarite privremeno }e ja izgubite silata. Ne se obiduvajte da prezemete dve naporni zada~i istovremeno. I ne si nanesuvajte samite {teta – mnogu lu|e se preterano uvereni vo svojata sposobnost da mu odoleat na isku{enieto i kako posledica na toa samite se stavaat vo situacii kade {to ima pregolemi isku{enija. Uspe{nite lu|e znaat deka ne treba da ja napravat celta ponedosti`na od toa {to ve}e e. FOKUSIRAJTE SE NA TOA [TO ]E GO NAPRAVITE, A NE NA TOA [TO NEMA DA GO NAPRAVITE. Istra`uvawata vo vrska so potisnuvaweto na mislite poka`aa deka obidite da se izbegne nekoja misla, vsu{nost, ja pravat u{te poaktivna vo umot. Istoto va`i koga stanuva zbor za odnesuvaweto – so obidite da izbegneme nekoja lo{a navika na{ite naviki stanuvaat posilni namesto da slabeat. Ako sakate da gi promenite zapra{ajte se: “[to }e pravam namesto toa?”. Zapomnete, ne mora da stanete druga li~nost za da stanete uspe{na li~nost. Ne e va`no koi ste, tuku toa {to go pravite.

1 2 3 4 5

KOLUMNA

NATA[A IVANOVSKA Sertificiran sovetnik za razvoj na kariera - GCDF natasakiril.ivanovska@gmail.com Pretsedatel na Asocijacijata na sovetnici za razvoj na kariera ASK www.askariera.webs.com

DEVET NE[TA KOI USPE[NITE GI PRAVAT POINAKU

vizija za svojata kariera i znaat na koj na~in taa vizija mo`e da se vklopi vo vizijata i potrebata na kompanijata. Lu|eto koi vladeat so osnovnite alatki na marketingot i odnosite so javnost (so razli~nite celni javnosti) – i mo`at ovie alatki da gi primenat na LIЧNO nivo na nivo na LIЧEN BREND – se idnata konkurentna rabotna sila! Vo svojata kniga “Talent – razvij go, prodaj go – bidi TALENT!” (2005), svetski poznatiot avtor, profesor, inspirativen govornik i t.n. über- guru na menaxmentot – Tom Piters, poso~uva nekolku klu~ni aspekti va`ni za sekoj profesionalec koj smeta na svoja idna dobra pozicija na pazarot. Bez razlika na koja pozicija se nao|ame, za li~niot imix i pozicioniraweto na pazarot va`at istite marketing-pravila kako za edna kompanija... i u{te nekolku koi se specifi~ni!

Vo ponatamo{niot tekst } e razgledame nekoi od ovie interesni uka`uvawa na tema LIЧNO BRENDIRAWE ili LIЧEN BREND!

LI^EN BREND – VE]E NE E OPCIJA Ne se raboti za toa da se otka`ete od rabotata koja ja imate. Se raboti za toa da go kreirate noviot LIЧEN BREND, koj vo momentot ja raboti rabotata koja ja raboti. Na primer, rabotite na postavuvawe sistem vo organizacijata, ili nekakov proekt... i dodeka kompanijata vo koja ste vo momentot – prodol`i da nudi takvi za vas interesni proekti – tamu ste! I ne samo toa - proektite koi gi rabotite treba da ja zgolemuvaat va{ata prednost I VREDNOST na pazarot – ZNAЧITELNO. Barajte i sozdavajte proekti (rabotni mesta) koi go zbogatuvaat va{iot brend. (prodol`uva vo naredniot broj)

6 7 8 9


KARIERI 25

SREDA / 08/06/2011 / KAPITAL

INTERVJU

SUZAN DIRI

DIREKTOR ZA ^OVE^KI RESURSI ZA CENTRALNA I ISTO^NA EVROPA VO PWC

Menaxirajte so talentite vo kompanijata!  Suzan Diri re~isi {est godini e prisutna vo Centralna i Isto~na Evropa, kako del od globalno poznatata revizorska ku}a PwC. Momentalno e direktor za ~ove~ki resursi vo ovaa kompanijata za regionot na Jugoisto~na Evropa. Na konferencijata HR Experience, koja neodamna se odr`a vo Belgrad, Suzan Diri zboruva{e za uspe{no razvivawe na talentite vo ramkite na edna kompanija, kako tie vlijaat vrz napredokot na kompanijata i kako treba da se menaxira so istite...  Koga stanuva zbor za menaxirawe so talentite, mentorstvoto na ovie prostori e najupotrebuvan metod. Kakvo e Va{eto iskustvo vo odnos na mentorstvoto i kako toa se primenuva vo PwC? Mentorstvoto e mnogu va`no za napredokot na edna organizacija. Vo PricewaterhouseCoopers (PwC) pokraj mentorstvoto, isto taka, upotrebuvame i metoda na shadowing (sledewe), {to pretstavuva dobar na~in za menaxirawe so talentite, a istovremeno ovaa metoda e povolna

i koga stanuva zbor za vra} awe na investiciite, bidej}i pretstavuva i mnogu ekonomi~en metod istovremno, a mo`e da bide i pronikliv. Sledeweto se odviva na toj na~in {to nekoi od na{ite vraboteni koi imaat najvisoki performansi, gi nadgleduvaat nivnite nadredeni, na primer, senior menaxerite vo tekot na edna nedela, koga tie odat na sostanoci so klienti, po sostanocite pra{uvaat zo{to donele odredena odluka, na koj na~in ja donele, da razgov-

araat za nastanatata situacija na sostanokot, a so toa i u~at. Sledeweto e navistina dobar na~in da se vidi kako rabotat senior menaxerite, a isto taka im pomaga na postarite menaxeri da vidat na koj na~in rabotat i razmisluvaat nivnite pomladi kolegi. Ova e mnogu prakti~en i evtin na~in vrabotenite da se obu~at i da dobijat uvid vo toa kako raboti kompanijata.  Kakvo e Va{eto iskustvo koga stanuva zbor za mentorstvo vo ovoj region? Dali vrabotenite

MO]TA NA MOTIVACIJATA

Z 1

2

HR menaxerite mora da napravat plan za toa {to e potrebno za da gi podgotvat ovie lu|e za nivnata idnina. Za golemite kompanii, jas sekoga{ velam deka e podobro vo bordot na direktori da ima barem eden koj realno ja razbira potrebata od menaxiraweto so talentite, taka {to polesno bi se prifatil ovoj proces.  Za vospostavuvawe na ovoj proces potrebna e organizaciska kultura na spodeluvawe na znaweto i rabotata voop{to. Dali vo regionot postoi taa kultura? Mnogu ~esto lu|eto znaat s$, pra{uvaat zo{to ba{ jas bi go pravel ova, {to ima tuka za mene?! Smetam deka toa e kratkoro~en na~in na razmisluvawe. Tie treba da razmisluvaat na na~in na koj bi se unapredile performansite vo kompanijata i taa bi do`iveala uspeh. Sekako ako eden vraboten go spodeli svoeto znaewe so drug pomlad i mu bide mentor, toa }e mu donese priznanie, a isto taka }e pretstavuva i uspeh za sektorot od kade {to doa|a, a i pobrzo }e se ostvaruva patot do povisokiot menaxment. Isto taka, ponekoga{ treba da imate i verba vo ovie raboti i da imate ubeduva~ka mo}. Treba da se vospostavi i eden vid zdrava konkurencija, da doznaete {to pravat ostanatite konkurentni kompanii vo va{iot sektor, pa da razmislete za pokreativni idei so koi bi postignale podobar i pobrz uspeh. So Suzan Diri razgovara{e Afrodita Kermi~ieva-Panovska, direktor na direkcija za ~ove~ki resursi, Izvozna i kreditna banka AD Skopje

STIPENDII

SOVETI o{to e potrebno da se fokusirate vrz najdobrite rabotnici? Zarem ne e pologi~no da po~nete od tie ~ii performansi treba da bidat podobreni? Odgovorot e definitivno NE. Istra`uvawata poka`uvaat deka va{eto pretprijatie }e ima najgolema korist ako se fokusirate vrz vrabotenite so najdobri rezultati i se obidete da gi pottiknete da bidat u{te podobri. Stimuliraweto na najdobrite rabotnici povolno }e deluva i vrz ostanatite, koi }e uvidat deka naporite }e bidat adekvatno nagradeni. Kako prv ~ekor vo motiviraweto, porazgovarajte so vrabotenite za rezultatite na pretprijatieto i za nivnite li~ni rezultati. Razgovorot vodete go na krajot na polugodieto ili, pak, na po~etokot na novata godina. Po~nete so pretprijatieto vo celina, postepeno preminuvaj}i na individualno nivo. Koi bile va{ite uspesi vo izminatiot period? [to mo`elo da bide storeno podobro i kako? [to ne bilo dobro napraveno? Da ste prezele nekoi drugi ~ekori vo odredena situacija, dali rezultatite bi bile podobri? Pottiknuvaweto na avtorefleksijata e osnova za razvoj na liderskite sposobnosti. Otkako vrabotenite }e odgovorat na pra{awata, odgovorite treba da bidat oceneti i treba da se utvrdi {to e toa {to treba da se napravi poinaku. Nekoi firmi anga`iraat konsultanti za da im pomognat vo formalnoto odreduvawe na celite, procenkite i sozdavaweto na planovite. Drugi na vrabotenite im nazna~uvaat interen mentor, taka {to dvajcata rabotnici zaedni~ki rabotat na formalniot proces na revizija, ~ija cel e rabotite da se podobrat vo idniot period.

go prifa}aat? Mislam deka tuka mnogu ~esto se me{aat terminite mentorstvo i podu~uvawe (coaching). Mentorstvoto tuka naj~esto se primenuva preku pomo{ i vodstvo od postari kolegi, so cel pomladite ili novite kolegi podobro da se snajdat vo kompanijata ili organizacijata. Podu~uvaweto, za mene pretstavuva mnogu poprakti~na rabota, preku koja na polesen na~in mo`ete da gi postignete kratkoro~nite celi. Preku mentorstvtoto odite eden ~ekor ponatamu i sozdavate novi mo`nosti za organizaciite. mo`n [to }e im prepora~ate na me [t naxerite za ~ove~ki resursi na vo odnos na menaxiraweto so talenti? tal Bi iim prepora~ala da go aktiviraat celiot menaxerski aktiv tim zza site da ja razberat va`nosta na menaxiraweto so va`n talentite, bidej}i ako talentmenaxmentot ostane samo vo ramkite na sektorot za menaxment so ~ove~ki resursi, bi zna~elo deka }e se odviva kako nezna~aen proces. Zna~i, top menaxerite mora da ja razberat va`nosta na ovoj proces. HR menaxerite za da gi ubedat top menaxerite vo toa, mora da go upotrebat nivniot biznisjazik, za polesno da gi uverat vo implementacijata na ovoj proces. Tie mora da gi nateraat top menaxerite da po~nat da razmisluvaat za nivnite naslednici, za tie vraboteni vo ~ii race }e ja prepu{tat kompanijata, potoa da gi registriraat dupkite vo organizacijata i organizaciskata kultura, da poglednat kade ima, a kade nema lu|e koi pravilno bi ja vr{ele rabotata.

Bitno e da postavite celi i potoa da bidat razraboteni adekvatni odnesuvawa za postignuvawe na tie celi. Ako celta e poefikasna komunikacija so sorabotnicite, toga{ definirajte konkretni promeni vo odnesuvaweto, na primer, povnimatelno slu{awe na sostanocite, zapi{uvawe na potrebnite instrukcii itn. Eksperimentirajte – na sledniot sostanok isprobajte gi novite na~ini na odnesuvawe, ocenete gi rezultatite, a dokolku e potrebno, modificirajte go odnesuvaweto i obidete se povtorno. Naskoro }e uvidite koi na~ini se uspe{ni, i tie }e stanat del od va{ata sekojdnevna rutina. Pottiknuvaj}i gi najdobrite vraboteni kontinuirano da gi reevaluiraat nivnite ve{tini i potrebi, }e sozdadete nova energija vo pretprijatieto i }e gi naso~ite vrabotenite postojano da razmisluvaat za toa kako da bidat s$ podobri. Va{ata poddr{ka na najproduktivnite rabotnici e korisna i za pretprijatieto vo celina: taa }e vi pomogne da postavite pozitivni i realni delovni celi za sledniot period.

3 4 5

 Lilly Scholarships in Religion for Journalists KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 1 JULI 2011 ILI 1 OKTOMVRI 2011 GODINA Stipendiite Lilly se nameneti za lu|eto od mediumskiot sektor so cel podobruvawe na kvalitetot na novinarstvoto, profesionalnosta i eti~kite vrednosti vo izvestuvaweto.  Master in Advanced European Studies, Italy KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 12 JUNI 2011 GODINA Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Italija dodeluva 21 stipendija za postidplomskite Evropski studii. Studiite traat edna godina i se nameneti za studentite od Jugoisto~na Evropa.  PhD workshop on Perspectives on (Un-) Employment, Germany KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 4 JULI 2011 GODINA Ovaa rabotilnica im ovozmo`uva na studentite da gi prezentiraat i da gi diskutiraat svoite istra`uvawa na me|unarodno nivo. Rabotilnicata }e se fokusira na slednive oblasti: pazarot na trud i negovite institucii i politiki, mobilnosta i dinami~nosta na pazarot na trudot, neednakvosta i obrazovanieto, kvalifikaciite i ve{tinite i regionalnite dispariteti.  Seminar & Conference: Bridges to Work, Belgium KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 01 AVGUST 2011 GODINA Ovoj seminar e organiziran od strana na SALTO Inclusion Resource Center so poddr{ka na razli~ni partneri. Glav-

na cel e da se povrzat mladite preku konceptot inspiracija – vmre`uvawe – finansirawe – vidlivost – akcija - sorabotka. Glavna celna grupa se mladite koi se vo potraga po rabota i tie {to se zanimavaat so problematikata za vrabotuvaweto na mladite.  Summer School in Holocaust Studies, Macedonia KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 15 JULI 2011 GODINA Ovaa letna {kola e fokusirana na temata povrzana so holokaustot vo Makedonija, stavaj}i poseben akcent na Romite, kako `rtvi na ovoj genocid.  Summer School of Urgent Medicine, Macedonia KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: / Makedonskata kancelarija na Evropskoto zdru`enie na studentite po medicina (EMYA) ovaa godina }e bide doma}in na vtorata letna {kola na tema “Urgentna medicina”, na koja }e prisustvuvaat eminentni profesori od razli~ni oblasti. Kako del od ovoj nastan site gosti }e imaat mo`nost da se zapoznaat so eksperti po urgentna medicina, kako i da gi podobrat svoite prakti~ni ve{tini.  Journalism in the Digital World Fellowship, Germany KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 15 JUNI 2011 Me|unarodnata akademija na novinari organizira 10 mese~en kurs na tema “Novinarstvoto vo digitalniot svet” na koja u~esnicite }e imaat mo`nost da gi nadgradat svoite tehni~ki ve{tini kako i da diskutiraat za etikata vo mediumite.


Rabota / Tenderi

26

KAPITAL / 08.06.2011 / SREDA

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kavadarci PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  nabavka na konsultanski uslugi za izrabotka na studija za javno privatno partnerstvo za izgradba na Zelen Pazar  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f454fde9-a65b-4e39-883ac2311445f5a2&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Gradska op{ta bolnica „8-mi Septemvri” Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izrabotka na proektna dokumentacija za adaptacija i rekonstrukcija na de`urna slu`ba so dve operacioni sali  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=7c5d035b-8900-4cbc-bf7ec57f83cbf8fc&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Usluga od geodetsko snimawe na terenot za iskop vo PE Rudnici, REK Bitola  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=3ba66c21-a8d4-4b82-8d6ca755bd2ef45f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izgradba na razvodna postrojka 110kV Petrovec vo TS 110/35/10 kV Petrovec komplet so priklu~niot dalekovod (~etiri stolbni mesta) za trafostanicata Petrovec i nivno funkcionalno ispituvawe i pu{tawe vo pogon  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=01622d3f-ce8f-404c-b03d-2ea0bbef0d83&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Usluga od ispituvawe na mostri na otpadni vodi, za Termoelektrani, REK Bitola  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b7cdc459-cb36-416a-98408f612a086e5f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN JZU Zdravstven dom Tetovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Stomatolo{ki poptro{ni materijali, stomatolo{ki lekovi i filmovi za rentgen  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0dbb1812-0f98-40a2-a3f4-74e0f95f031d&Level=2

Izbor na aktuelni oglasi EKONOMIST Izvor: EMBRA Korporacija Objaveno: 03.06.2011 EMBRA Korporacija objavuva oglas za Biznis Developer. EMBRA Korporacija e konsultantska kompanija so vode~ki uslugi vo pove}e industrii i nudi odli~ni uslovi za profesionalen rast i razvoj. Potrebni kvalifikacii: - VII stepen (visoko obrazovanie) - Odli~no poznavawe na angliski jazik - Poznavawe na albanski jazik }e se smeta za prednost Odli~no poznavawe na MS Office, Outlook, Internet - Prethodno rabotno iskustvo na sli~na pozicija }e se smeta za prednost - Prethodno pominati obuki za trener }e se smetaat za prednost - Prednost za rabotnata pozicija }e imaat kandidati so bekgraund vo e-Biznis. Profil na kandidat: - Inicijativnost, lojalnost, posvetenost, dover-

livost, fleksibilnost, pozitiven stav; - Orientiranost kon potro{uva~i - Sposobnost za timska rabota - Sposobnost za brzo u~ewe - Analiti~ki sposobnosti - Odli~ni prezentaciski sposobnosti - Odli~ni komunikaciski i organizaciski sposobnosti - Podgotvenost za rabota pod pritisok - Podgotvenost za li~en natamo{en razvoj Kratka biografija (CV) i motivaciono pismo (cover letter) se neophodni za uspe{na aplikacija. Site aplikacii da se ispratat na hr@ embracorp.com najdocna do 10-ti Juni 2011 (petok), so naznaka “Za oglas za biznis developer”. MARKETING, PR Izvor: Kanal 77 Objaveno: 03.06.2011 Nekolku pri~ini da stanete marketing agent na Kanal 77: 1.Mo`nost za dopolnitelna

zarabotuva~ka 2.Samostojno kreirawe na rabotnoto vreme 3.Postojan karieren razvoj 4.Nagradi za stimulacija... 5.Mo`nost za rabota vo [tip, Isto~na i Centralna Makedonija Ostanatite pri~ini }e gi otkriete sami. - Kandidatite e potrebno da imaat voza~ka dozvola i sopstven avtomobil Zainteresiranite kandidati od [tip neka se prijavat vedna{ na e-mail: marketing@kanal77.com. mk Kraen rok za prijavuvawe e 10.06.2011 KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 03.06.2011 ANTAL INTERNATIONAL – Executive Recruitment za potrebite na svojot klient, vode~ka internacionalna kompanija vo oblasta na energijata i gorivoto objavuva oglas za motivirani kan-

didati za nivnata novovovedena pozicija: SALES REPRESENTATIVE FOR MACEDONIA. The role: - Market research and gaining new customers, - Executive sales in accordance with objectives, - Establish and maintain relationships with customers, - Advice with regards to technical and environmental issues, - Process sales orders, follow payment procedures, - Develop sales estimates for his/her area. The person: - Education background in business or engineering, - Minimum 2 years in sales, preferably commodities area, - Customer oriented, able to work in a team, - Excellent communication and negotiation skills, - Fluent in English, - Good computer skills, - Readiness to travel frequently, valid driving license. Our client offers to the candidates the opportunity to work in an international business system, and further develop their personal

and professional potential. We invite all interested candidates to send us your application and CV in English no later than 10 June 2011. E-mail: adriatic@antal.com. KOMERCIJA Izvor: Kapital Objaveno: 02.06.2011 KABTEL objavuva oglas za vrabotuvawe na PRODA@EN MENAXER ZA GOLEMI KORISNICI (Key Account Manager). Glavni rabotni zada~i: - Kompletno menaxirawe na procesot na direktna proda`ba vo korporativniot segment na nivo na dedicirani golemi korisnici, - Supervizija na postproda`en proces za golemi korisnici, Kontinuirana sorabotka so Oddelot za Proizvodi i Uslugi prio definirawe i ispora~uvawe na IKT soluciite za korporativni korisnici, - Celosna

odgovornost za proda`nite rezultati od menaxiraniot distributiven kanal. Od kandidatot se o~ekuva minimum: - VSS, - Prethodno iskustvo na sli~na rabotna pozicija, - Orientiranost kon postignuvawe na visoki rezultati, - Razviena organizaciska sposobnost, komunikaciski ve{tini i motiviranost, - Odli~no vladeewe na angliski jazik i kompjuterska pismenost. [to nudime: - Odli~en paket beneficii, - Slu`beno vozilo, - Mobilen telefon. Zainteresiranite kandidati da ispratat profesionalna biografija najdocna do 10 Juni 2011 godina na slednava adresa: Vrabotuvanje@ kabtel.com.mk. Izborot }e bide izvr{en najdocna do 29 Juni 2011 godina.

WWW.KAPITAL.MK


Obuki / Konferencii

KAPITAL / 08.06.2011 / SREDA

27 KO M E R C I J A L E N O G L A S

Besplaten seminar SIMULACIJA „PODGOTVENOST ZA KRIZA” ZA EFEKTIVNO UPRAVUVAWE SO ЧOVEЧKI RESURSI 29 juni 2011 godina; 14:00-17:30 ~asot; Stopanska komora na Makedonija, sala 4 na 5-ti kat PREDAVA^: D-R NIKOS MULONOPOULOS, vonreden profesor po informati~ki sistemi, prodekan na ALBA Graduate Business School Simulacijata “Podgotvenost za kriza” e razviena od strana na konzorciumot na univerziteti i organizacii, me|u koi se i INSEAD & ALBA Graduate Business School. Simulacijata se fokusira na idejata za podgotvenost za kriza, koja{to direktno vlijae vrz sposobnosta na nositelite na odluki za efektivno spravuvawe so krizni situacii. Seminarot e namenet za: menaxeri na ~ove~ki resursi, trening menaxeri Predavaweto }e se odviva na angliski jazik. Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 24 juni 2011 godina. Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Obuka na obu~uva~i 10.06 - 12.06.11 CS Global

“Kako zakonski da gi sredi{ rabotnite odnosi i da se spasi{ od Trudovata inspekcija” 11.06 - 12.06 Embra Korporej{n

“Kako da napravi{ nesoborlivi dogovori za rabota i da izbrka{ od rabota nesovesen rabotnik” 11.06 - 12.06 Embra Korporej{n

Od 28 do 30 septemvri 2011 godina „CULINARIA FINE FOOD” vo „BELEKSPO – centarot” vo Belgrad, Republika Srbija ZAEDNIЧKI [TAND I UЧESTVO PO POVLASTENI USLOVI ZA MAKEDONSKITE KOMPANII *Kupuva~ite na hrana i pijalaci Ve biraat Stopanskata komora na Makedonija organizira grupno u~estvo na makedonskite kompanii na zedni~ki {tand pod povlasteni uslovi i edinstvena mo`nost za sredba so svetski poznatite sinxiri na marketi, kako „LIDL”, „TESKO”, „METRO” i drugi. Ovaa saemska manifestacija ne e nameneta za {iroka publika, posetiteli, ve}e za profesionalnite kupuva~i koi odnapred imaat dogovoreni sredbi so izlaga~ite. Ova saemska manifestacija na dobra hrana i pijalaci se odr`uva po vtor pat i gi spojuva vode~kite proizvoditeli i klu~nite kupuva~i od regionot i od Evropa, a so cel snabduvawe golemi trgovski sinxiri, me|unarodni organizacii, specijalizirani rabotilnici za delikatesna hrana, institucii i ketering-kompanii, hoteli i restorani. Prijavuvawe za organizirano u~estvo i poseta na Saemot, najdocna do 17 juni 2011 godina.

KONTAKT: VLATKO STOJANOVSKI tel: 02 32 44 004 faks: 02 32 44 088 e-mail: vlatko@mchamber.mk

VENERA ANDRIEVSKA tel: 02 32 44 037; faks: 02 32 44 088 E-mail:Venera@mchamber.mk

KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk ELIZABETA A. EFTIMOVA tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 beti@mchamber.mk

Komunikacija i odnosi so klienti 13.06.2011 Clear View

Obuka za upravuvawe so vreme 14.06.2011 CS Global

Kako da ostavi{ silen vpe~atok kaj svoite slu{ateli 14.06 - 15.06 Embra Korporej{n Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


304-08.06.2011