Page 1

WWW.KAPITAL.MK

NA 3 JUNI, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 NAJGOLEMI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija.

~etvrtok. 26 maj. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NIKAKO DA ZAVR[I SAGATA NA PROPADNATATA MLEKARNICA

KOGA JAN^EVSKI ]E RASPI[E LICITACIJA ZA SVEDMILK?

IAKO PRED ^ETIRI MESECI SUDOT PROGLASI LIKVIDACIJA NA SVEDMILK, NAJGOLEMIOT DOVERITEL NLB TUTUNSKA BANKA NE JA PRODAVA MLEKARNICATA. OGLASOT BE[E NAJAVEN ZA KRAJOT NA MESECOT, A SEGA SE ODLO@UVA ZA JUNI  STRANA 4

~etvrtok- 26. maj. 2011 | broj 295 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

NA ZATVORAWE, SREDA,25.05.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,57% 0,26% 0 0,03% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,52 6 443,88 1,40

NAFTA BRENT EURORIBOR

1114,15 2,14%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (25.05)

MBI 10 2.597

2.592

2.587

2.582

2.577

2.572 18.5

20.5

22.5

24.5

Bankarite pred guvernerot Bogov zaboravija na problemite  STRANA 2-3

Petar Fisk utre vo Skopje

ALARMANTNI PODATOCI OD GFK ZA KRIZA NA PAZAROT NA TRUDOT

MLADITE SAKAAT POMALKU RABOTA, A POVE]E SLOBODNO VREME

 STRANA 5

KOLUMNA

D-R ZLATKO [AJNOSKI STOPANSKA BANKA AD-SKOPJE

MEKSIKO I SLU^AJOT “VAKOVIJA BANK”  STRANA 10

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

DVOEN STANDARD  STRANA 14

VOVEDNIK VERICA JORDANOVA

 STRANA 11

STRAV OD LETAWE

 STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 26 MAJ 2011

STRAV OD LETAWE

M

Makedonskite direktori po kojznae koj pat povtorno se na marginite na topslu~uvawata na balkanskata scena. Zarobeni vo granicite do Srbija i Albanija, najgolem del od makedonskite direktori ili kukaat za lo{ata ekonomska situacija ili se rasfrlaat so “mudri” soveti do ministrite kako dr`avata da im pomogne da se podobri biznis-klimata?! Zako`ureni vo sopstveniot tesen atar, `alno e na {to i kako tie go tro{at vremeto i energijata vo situacija koga biznisot vo regionalni ramki go vrtat novi “de~ki” i novi pravila. Ako se sudi spored diskusiite na biznis-scenata, koja retko mo`e da se slu{ne vo Makedonija (pritoa ne mislam na kafeanskata, kuloarska diskusija koja ne izostanuva, no nema relevancija), akviziciite, spojuvawata, partnerstvata na konkretni proekti, biznissorabotkata se tabu-temi. Sekoj si misli samo za sebe. “Golemite” gazdi ne zboruvaat za “golemite” idei, pa optovareni so svoite “golemi” proekti ,ne ni zabele`uvaat deka vozot odamna zaminal. Realnosta e deka Balkanot vleguva vo nova investicisko-akviziciska faza. Ako se sudi spored brojot i intenzitetot na akviziciite {to se slu~uvaat vo eksjugoslovenskite prostori, krizata ve}e odamna e minato. U{te nestivnata pra{inata koja ja krena Emil Tedeski so akviziraweto na slovene~ka Droga i nejzinite brojni, vredni brendovi, denovive mo{ne aktuelni stanuvaat nekolku drugi mnogu zna~ajni akvizicii. Hrvatska Podravka neskrieno i prili~no agresivno vleguva vo obezbeduvawe na 200 milioni evra vredna finansiska konstrukcija za prezemawe na srpski Bambi, proizvoditelot na

popularniot “plazma” keks, i kompanijata Aleva. Drug, najsve` primer e proda`bata na slovene~ki Fruktal, koj poradi seriozni finansiski problemi bara nov gazda. Vo igra, osven evropski brendkompanii od ovoj sektori, e i srpski Nektar, koj prili~no agresivno gi probiva svoite ovo{ni sokovi na regionalnite pazari. Navistina hrabro! Neuspe{niot obid na Ivica Todori} da ja prezeme slovene~kata nacionalna gordost, Merkator, zavr{i duri i so politi~ka analiza na ekonomskite i trgovski odnosi me|u dvete zemji, no na videlina isfrli nekolku drugi fakti. Prvo, deka investiciskiot potencijal na mnogu kompanii vo bliskiot region e prili~no visok i treba da se zeme so seriozna doza vnimanie. Vtoro, deka Balkanot e dovolno golem i razvien pazar da gi apsorbira potencijalite na makedonskite kompanii. Ne treba da se razmisluva premnogu globalno i daleku, posebno ne za kompanii so ograni~eni proizvodni kapaciteti i kadrovski potencijali, kako na{ite. Zo{to nekoj makedonski menaxer bi se `alel deka ima problem so osvojuvawe, na primer, na holandskiot ili na ruskiot pazar, koga eden menaxer od kalibarot na Ivica Todori} ne saka da razmisluva tolku neracionalno? Negoviot neuspeh vo Slovenija ne go pokoleba da ne napravi probiv vo Srbija. Najprvin prezede nekolku sviwarski farmi, a neodamna i {est Tu{ marketi na ovoj pazar. A sigurno ovde nema da zastane. Navistina e simptomati~no {to vo vakvata zagreana atmosfera na Balkanot nikoj ne se interesira za prezemawe na makedonska kompanija?! Zo{to Makedonija nema kow za trka? Zo{to povtorno i povtorno sme von igra? Ne samo {to imiwata na na{ite kompanii i nivnite manxeri se apsolutni anonimusi za rubrikata “Biznis i ekonomija” vo relevantnite mediumi po Balkanot, u{te

VERICA JORDANOVA

jjordanova@kapital.com.mk jor danova@ka @ pit p al.com.mk

postra{no e {to tie nikade ne se vo igra. Na{ite menaxeri gi nema na relevantnite ekonomski i investiciski forumi i konferencii, koi s$ po~esto se slu~uvaat, gi nema vo “`i`ata” na nastanite, poradi {to dobivaat tretman isto kako i da ne postojat. Edna ponova izreka - ako ne si na Internet, ne postoi{ - va`i i vo balkanskiot svet na biznisot. Ako te nema vo ekonomskite vesti, ako ne investira{, ako ne se {iri{, ako ne si cel za akvizirawe, ako ne si relevanten sogovornik na konferencija, toga{ voop{to ne postoi{. Pateti~no i `alno e {to najgolem del od makedonskite kompanii (so isklu~ok na nekolku koi se brojat na prstite od edna raka) spa|aat vo kategorijata na nerelevantni. U{te po~udno e {to tie kako padnati od Mars se ~udat od toa {to im se slu~uva - gubewe pazari, propadnati zdelki, poskapi proizvodi, pomalku delovni kontakti... Padot stanuva s$ podramati~en kako {to stanuva pointenzivna brzinata so koja se menuvaat balkanskite kompanii. Stravot na makedonskiot menaxer deka }e ja izgubi komotnata direktorska pozicija e navistina golem. Toj gi zagu{uva site mo`nosti koi stojat na patot kon razvoj. “Stravot od letawe” definitivno }e mu presudi na skromniot makedonski biznis!

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

7

o 10% rast na investiciite vo naredD nite godini o~ekuva vicepremierot i minister za finansii ,Zoran Stavreski. “Stavame akcent na otvoraweto nov investiciski ciklus vo sledniot period, vo koj dominantni }e bidat doma{nite investicii”, smeta Stavreski. Toj o~ekuva deka }e se dozavr{at tehnolo{ko-industriskite razvojni zoni {to se po~nati, }e se dade poddr{ka i na op{tinite kade {to ima ideja za izgradba na industriska zona, a so dano~nata politika, kako {to istakna, }e ovozmo`ime tro{ocite, odnosno danocite da ostanat poniski za da mo`at doma{nite kompanii pove}e pari da vlo`uvaat vo novi investicii, a pomalku da pla}aat kon dr`avata.

ZADOL@ITELNATA REZERVA OSTANUVA KLU

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

BANKARITE PRED ZABORAVIJA NA

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

N

Na prvata sredba so guvernerot Dimitar Bogov bankarite zaboravija na problemite i kritikite za vodeweto na monetarnata politika od Narodnata banka na Makedonija. V~era, na sredbata vo Stopanskata komora, iako sedea na rabotna masa, samo “sve~eno” mu posakale uspe{na rabota vo naredniot sedumgodi{en mandat. Pove}eto od

direktorite na bankite koi prisustvuvaa na sredbata ne ni sakaa da zboruvaat za {to razgovarale so guvernerot. Samo nekoi povtorno ja aktu- milioni evra od bankareliziraa idejata za namalu- skiot sektor se sterilizvawe na zadol`itelnata irani vo Narodnata banka rezerva za da se oslobodat pove}e pari za krediti i da se sozdadat uslovi za namaluvawe na kamatite. Podatocite poka`uvaat deka Narodnata banka po toj osnov od bankarskiot sektor milioni evra za krediti sterilizirala vkupno 481 mo`e da se oslobodat milion evra. so namaluvawe na “Zadol`itelnata rezerva zadol`itelnata rezerva e previsoka vo odnos na rizicite so koi vo ovoj maluvawe na stapkata na moment se soo~uva make- zadol`itelna rezerva. Nie donskata ekonomija. Ovie imame 120 milioni evra stapki bea vovedeni vo vrzani vo rezerva, za koi vreme na najgolemiot podem dobivame kamata od 2% na ekonomskata kriza. Ako na denari i samo 0,1% na site pokazateli poka`uvaat deviznite. Koga bi se osdeka krizata vo Makedonija lobodil samo eden mal del popu{ta sigurno deka ima od tie pari avtomatski }e uslovi za odredeno na- zna~i deka tro{okot }e se

800

150

HARI KOSTOV GENERALEN DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA “Zadol`itelnata rezerva e previsoka vo odnos na rizicite so koi vo ovoj moment se soo~uva makedonskata ekonomija. Ovie stapki bea vovedeni vo vreme na najgolemiot podem na ekonomskata kriza, a ako site pokazateli poka`uvaat deka krizata vo Makedonija popu{ta, sigurno deka ima uslovi za odredeno namaluvawe na stapkata na zadol`itelna rezerva. Nie imame 120 milioni evra vrzani vo rezerva, za koi dobivame kamata od 2% na denari i samo 0,1% na deviznite. Koga bi se oslobodil samo eden mal del od tie pari avtomatski }e zna~i deka tro{okot }e se namali, bidej}i tie pari }e gi plasirame kako krediti so povisoki kamati. Toa sozdava prostor i za generalno namaluvawe na site kamatni stapki.”




Navigator

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

3

IK  POBEDNIK POTEG NA VREME

ALEKSANDAR POPOVSKI

akedonskiot filmski M fond }e bide zbogaten so u{te eden film, “Balkanot ne e mrtov”, koj ve}e po~na da se snima низ Македонија

@OZE MANUEL BAROSO

BENJAMIN NETANJAHU

KOCE TRAJANOVSKI

zraelskiot premier gi komisija uspe{no e mu odi na skopskiot Ekoivropskata gi prodade obvrznicite so Ngradona~alnik so izgradba Inaluti Palestincite so obezbedi pomo{ od tri na splavovi na Vardar, zatoa svojot posleden govor, koi tie milijardi evra za Irska i 1,75 milijardi evra za Portugalija

{to idejata mu ja miniraat biznismenite, koi ne se zainteresirani za vakov biznis

go tolkuvaat kako stavawe novi pre~ki vo re{avaweto na sporot

U^EN USLOV ZA POVE]E KREDITI

D GUVERNEROT BOGOV A PROBLEMITE namali, bidej}i tie pari }e gi plasirame kako krediti so povisoki kamati. Toa sozdava prostor i za generalno namaluvawe na site kamatni stapki”, izjavi generalniot direktor na Komercijalna banka, Hari Kostov. Guvernerot na NBM, Dimitar Bogov, pak, ostanuva na svojata pozicija deka zasega nema uslovi za olabavuvawe na rezervite. Pri~inite za takvata odluka gi locira{e vo stravuvawata od zgolemuvawe na inflacijata. “Bankite postojano ja spomnuvaat zadol`itelnata rezerva, no toa e samo eden od instrumentite na monetarnata politika. Narodnata banka postojano ja razgleduva postavenosta na monetarnata politika i toga{ koga }e ocenime deka treba ne{to da se promeni soodvetno } e reagirame. I bez namaluvawe na zadol`itelnite rezervi bankite imaat na raspolagawe 300 milioni evra vo blagajni~ki zapisi, koi pretstavuvaat ~ist vi{ok likvidnost i mo`e vedna{ da se upotrebat za kreditirawe”, izjavi Bogov. Presmetkite poka`uvaat deka na bankarskite smetki vo NBM le`at zamrznati duri 800 milioni evra. Od niv 481 milion evra se izvle~eni od prometot kako zadol`itelna rezerva za site krediti i 319 milioni evra od prodadeni blagajni~ki zapisi.

 Dokolku NBM ja namali stapkata na zadol`itelna rezerva {to ja izdvojuvaat bankite kako pokritie za site plasmani, barem na nivoto od pred krizata, mo`e da se oslobodat pove} e od 150 milioni evra sve` kapital. Dokolku tie pari, pak, se namenat kako kreditna poddr{ka za biznis-sektorot, }e bidat silen impuls za za`ivuvawe na ekonomijata i namaluvawe na

Prvata sredba na bankarite so guvernerot Bogov pomina vo “sve~ena atmosfera”, pred koja tie zami`aa na problemite i nesoglasuvawata so monetarnata politika na Narodnata banka. Del od niv ja poso~ija zadol`itelnata rezerva kako klu~en predizvik za koj }e treba da gi usoglasat stavovite so noviot guverner

MINISTERSTVOTO ZA ZEMJODELSTVO NA KOMERCIJALNA Í DOL@I 200.000 EVRA eneralniot direktor na Komercijalna banka, Hari Kostov, tvrdi deka dr`avata ima seriozen deficit vo buxetot i poradi toa docni so pla}awe na obvrskite kon stopanstvoto. “Ministerstvoto za zemjodelstvo samo na Komercijalna banka & dol`i okolu 200.000 evra za kirija za poslednite {est meseci. Toa e mala brojka vo odnos na drugite neisplateni obvrski, no kakvi bilo drugi vetuvawa vo predizborniot period za koi se potrebni pari ne se isplanirani vo dr`avniot buxet, taka {to seto toa e samo privlekuvawe glasa~i od ednata ili od drugata politi~ka opcija”, izjavi Kostov. Del od kompaniite postojano se `alat deka dr`avata docni so pla}awe na svoite obvrski. Vladata, pak, nikoga{ dosega ne go prizna problemot, nitu pak, ka`a kolku pari im dol`i na kompaniite.

G

likvidnosnite problemi na kompaniite. Samo za sporedba, hrvatskiot guverner, @eqko Rohatinski, pred dva meseci ja namali obvrskata za zadol`itelna rezerva za deviznite obvrski od 20% na 17%, so {to oslobodi okolu 850 milioni evra koi bankite gi ~uvaa kako rezervi. Hrvatskite bankari odmrznatite pari gi plasiraat kako krediti, a ekspertite ja pozdravija odlukata na hrvatskiot guverner. Ekonomistite vo zemjava se za~udeni od kontradikotornite stavovi na NBM, bidej} i samo pred edna nedela ottamu doa|aa smiruva~ki tonovi deka inflacijata e glavno uvozna i ve}e vo vtorata polovina od godinata }e se namali, a sepak, guvernerot se vozdr`uva da ja olabavi monetarnata politika i so toa ja zagu{uva

ekonomijata. Spored niv, guvernerot ne se osmeluva da ja namali zadol`itelnata rezerva, bidej}i se pla{i deka osloboduvaweto pove} e pari vo optek povtorno }e mu sozdade problemi i na devizniot kurs. “Monetarnata strategija na fiksen kurs ne dozvoluva osloboduvawe pove}e pari vo ekonomijata, bidej}i } e se sozdade pritisok na devizniot pazar, a kursot }e mora da se brani so pari od deviznite rezervi. Drugo, ova e poevtin na~in na izvlekuvawe pari od promet, bidej}i kamatata {to ja pla}a NBM za zadol`itelnata rezerva e mnogu poniska otkolku na blagajni~kite zapisi. A bidej}i vo 2010 godina centralnata banka ostvari zaguba, sega verojatno vnimava i na tro{ocite. Sepak, treba da se znae deka NBM e neprofitna institucija i namesto na

profitot treba da misli na ekonomskata politika na zemjata. Namaluvaweto na zadol`itelnata rezerva pozitivno }e vlijae vrz ekonomijata preku zgolemeno kreditirawe, a toa e toa {to najmnogu mu nedostiga na biznisot - pogolem pristap do kapital”, ocenuva profesorot i porane{en guverner na NBM, Qube Trpeski. Pred dve godini, koga svetskata kriza predizvika naru{uvawa na devizniot pazar, a monetarnata vlast po~na da gi topi deviznite rezervi za da go odbrani denarot od devalvacija, NBM im nalo`i na bankite da odvojuvaat pove}e pari od kreditniot potencijal i ja zgolemi osnovnata kamata so cel da izvle~e {to pove} e pari od ekonomijata.

DIMITAR BOGOV GUVERNER NA NARODNATA BANKA “Bankite postojano ja spomnuvaat zadol`itelnata rezerva, no toa e samo eden od instrumentite na monetarnata politika. Narodnata banka postojano ja razgleduva postavenosta na monetarnata politika i toga{ koga }e ocenime deka treba ne{to da se promeni soodvetno }e reagirame. I bez namaluvawe na zadol`itelnite rezervi bankite imaat na raspolagawe 300 milioni evra vo blagajni~ki zapisi, koi pretstavuvaat ~ist vi{ok likvidnost i mo`e vedna{ da se upotrebat za kreditirawe.”

B

Bil Gejts ne samo {to go krasi epitetot na najbogat ~ovek na planetata, tuku go krasi i sposobnosta predvreme da gi naseti novite trendovi koi doa|aat i nosat pari. U{te eden od nizata brojni takvi primeri e i poslednata najava za strate{ko partnerstvo na Majkrosoft so Nokia. Gejts svesen deka idninata e vo pametnite telefoni i drugi uredi, koi s$ pointenzivno go zemaat mestoto i primatot na standardnite deskto i laptop-kompjuteri, toj re{i intenzivno i navreme da se zazeme pozicii vo ovoj pazaren segment. Bidej}i po pravilo najdobrite sakaat da sorabotuvaat so najdobrite, strate{koto partnerstvo na Majkrosoft i Nokia podrazbira vo idnina pa-

BIL BI L GEJTS GEJTS metnite telefoni na Nokia da rabotat na operativniot sistem WindowsMobile 7, namesto na dosega{niot Simbian. Ovaa sorabotka osven {to se smeta deka }e ima istoriski presvrtna uloga vo svetot na komunikaciite, se smeta deka }e donese nova revolucija vo svetot na hardver, softver i uslugite. Benefit, osven dvete kompanii, }e imaat i korisnicite na uredite koi }e dobijat na izbor pove}e operativni sistemi, usoglaseni so toj vo personalniot kompjuter. Simbiozata barem zasega garantira siguren i golem profit za Nokia i Majkrosoft!



 GUBITNIK BUXET JAVNAT OD RAMKOVNI VRABOTUVAWA

O

Otkako od DUI se pofalija deka dosega uspeale da vrabotat 20.000 Albanci spored principot na pravi~na zastapenost, popularno ka`ano spored Ramkoven, nieden makedonski minister, nitu pak premierot Nikola Gruevski, ne izlegoa da go iskomentiraat podatokot. Spored presmetkite na “Kapital”, ako ovie podatoci se to~ni, toa zna~i deka falat u{te 10.000 novi vrabotuvawa za da se ispolnat potrebnite 25% vo site dr`avni institucii. Sega minsiterot za finansii, Zoran Stavrveski, treba da izleze i da ka`e so koi pari }e se ovozmo`at ovie novi 10.000 vrabotuvawa i u{te pove}e so koi pari se obezbedile platite na ve}e vrabotenite. To~no e deka vrabotuvawata spored Ramkoven se del od obvrskite koi proizleguvaat direktno od Ohridskiot dogovor, no toa {to iritira e deka kaj makedonskite

ZORAN STAVREVSKI ministri ima elementarno otsustvo na transparentnost koga se raboti za parite koi se tro{at od dr`avnata kasa za vrabotenite za koi nema stol~iwa vo instituciite, ama plata na prvi mora da ima. Brojkata {to Ali Ahmeti ja soop{ti na miting vo borba za glasovi e prv oficijalen podatok za brojot na vraboteni Albanci i za brojot na tie so koi doprva }e se polnat instituciite. Dodeka Ahmeti ima brojki, Stavrevski zaedno so kolegata za administracija Ivo Ivanovski, ne mo`at ni da ja izbrojat administracijata, a kamoli da izvadat podatok za strukturata na vrabotenost vnatre.

 MISLA NA DENOT USPE[NI LU\E SE TIE KOI MO@AT DA SMISLAT TAKVI NE[TA ZA OSTATOKOT OD SVETOT DA OSTANE ZAFATEN DOLGO VREME

DON MARKIZ AMERIKANSKI HUMORIST, AVTOR I NOVINAR


Navigator

4

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

NIKAKO DA ZAVR[I SAGATA NA PROPADNATATA MLEKARNICA

KOGA JAN^EVSKI ]E RASPI[E LICITACIJA ZA SVEDMILK?

 Iako pred ~etiri meseci sudot proglasi likvidacija na Svedmilk, najgolemiot doveritel NLB Tutunska banka ne ja prodava mlekarnicata. Oglasot za proda`ba be{e najaven za krajot na mesecot, no sega mo`e da se odlo`i i za drugiot mesec ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

etiri meseci otkako Svedmilk se likvidira{e, s$ u{te ne e objaven oglasot za licitacija na mlekarnicata. Najgolemiot doveritel NLB Tutunska banka, koja go ima posledniot zbor za proda`ba na fabrikata, nekolku meseci pravi procenka na imotot, poradi {to nekolku pati ja prolongira{e proda`bata na Svedmilk. Licitacijata posledno be{e najavena za krajot na mesecot, a sega rokot povtorno se prolongira. Vo me|uvreme, spored neoficijalni izvori, i Vladata donela odluka so koja od najgolemite doveriteli na Svedmilk bara itna proda`ba na mlekarnicata. \or|i Jan~evski, pretsedatel na Upravniot odbror na NLB Tutunska banka, v~era najavi deka prvata licitacija bi trebalo da bide zaka`ana na krajot od ovoj ili po~etokot na sledniot mesec. “Ako se javat zainteresirani kupuva~i, o~ekuvame za brzo

Ч

vreme da ja prodademe Svedmilk. So toa od edna strana bankata }e si gi naplati pobaruvawata, a od druga }e bide dobro za dr`avata so {to }e se aktivira u{te eden proizvoditel na mleko”, izjavi Jan~evski. Od Odborot na doveriteli velat deka oglasot za proda`ba nema da bide objaven u{te najmalku 15 dena i ne o~ekuvaat fabrikata da bide prodadena na prvata licitacija. “Procenkata na imotot na mlekarnicata od NLB Tutunska banka ja o~ekuvame do krajot na nedelava. Za slednata nedela Odborot na doveriteli treba da se izjasni za procenkata. Potoa }e bide zaka`en terminot za objava na oglasot i na licitacijata na mlekarnicata, {to najrano bi bilo sredinata na juni”, veli Vane Andreev, advokat na farmerite, doveriteli vo Svedmilk. Spored nego, procesot se odolgovlekuva bidej}i e dogovoreno mlekarnicata da se prodava vo paket, a poradi izvla~noto pravo NLB Tutunska banka treba da pravi posebna procenka

na imotot. Ostanatite doveriteli, me|u koi i Hipo alpe adria lizing, kako sopstvenik na del od opremata, posebna procenka, koja treba da bide objavena vo ist den i vo ist vesnik. “]e bide objaven prv oglas, so najvisoka ponuda, na koj najverojatno nema da se javat zainteresirani. Potoa }e odime na vtor i tret oglas,

pa 20% namaluvawe na cenata, taka {to ne mo`am so sigurnost da ka`am koga bi zavr{il celiot proces”, objasnuva Andreev. Spored nego, vo koordinacija so NLB Tutunska banka mo`no e mlekarnicata da bide prodadena so neposredna spogodba so odnapred dogovoren kupuva~. “Od NLB Tutunska banka

n$ informiraa deka pregovarale so nekolku zainteresirani kompanii da ja kupat fabrikata, me|u koi edna doma{na i dve sranski, no nemame informacii za koi kompanii se raboti”, objasnuva Andreev. Otkako sudot re{i da ja zatvori ste~ajnata postapka za Svedmilk i da ja likvidira mlekarnicata, na krajot na

mart be{e zaka`an oglas za licitacija na imotot na fabrikata. Poradi gre{ka na izvr{itelite vo procenkata na imotot, proda`bata na Svedmilk se odlo`i za po~etokot na maj. Najgolem doveritel e Tutunska banka, koja bara 9,5 milioni evra. Hipo za opremata pod lizing bara ~etiri milioni evra. Vkupniot dolg na mlekarnicata kon site doveriteli iznesuva 32 milioni evra. Protiv trojcata osnova~i, Ala Al Kafagi, Josif Sarxovski i Roxer Oskarson, policijata podnese krivi~ni prijavi za finansiski zloupotrebi. Fabrikata ne raboti re~isi edna godina. Otkako Svedmilk otide vo ste~aj, vo juni minatata godina, kako zainteresiran da ja prezeme se javi porane{niot direktor na bitolskata mlekarnica, @ivko Radevski. No, poradi neispolnuvawe na uslovite na biznis-planot, odnosno bidej}i ne uspeal da se dogovori so najgolemiot doveritel Tutunska banka, negoviot biznis-plan ne be{e prifaten, po {to mlekarnicata be{e likvidirana.


Navigator

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

 3 FAKTI ZA...

2% 2,6% 4,5% K

 PROCENKI...  @AN-KLOD

RAST NA RAST NA EKONOMIJATA VO EU PREDVIDUVA ORGANIZACIJATA ZA EKONOMSKA SORABOTKA(OECD) VO SVOJATA POSLEDNA PROCENKA

E

R

C

I

JUNKER

GRCIJA USLOVENA ZA ODLO@ENO OTPLA]AWE NA DOLGOT efot na ministrite za finansii od evrozonata, @an-Klod Junker, veli deka e mo`no Grcija da go plati podocna dolgot ako postigne pove}e reformi i gi ostvari buxetskite celi. Spored nego, koga Grcija }e gi ispolni ovie odredeni uslovi vo zemjata }e mo`e da se iskoristi mo`nosta za odlo`uvawe na isplatata na zaemot, dodelen od MMF i od EU. Procenkata na gr~kite finansii prodol`uva treta nedela i treba da bide odobreno dodeluvawe na petta tran{a od zaemot za Grcija, vo vrednost od 12 milijardi evra.

[

]E IZNESUVA RASTOT NA SVETSKATA EKONOMIJA VO 2011 GODINA, PREDVIDUVA OECD VO POSLEDNATA PROGNOZA M

 PREGLED VESTI

pretsedatel na Evrogrupata

]E PORASNE AMERIKANSKATA EKONOMIJA GODINAVA SPORED OECD

O

5

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

PETAR FISK UTRE VO SKOPJE o novata pazarna ekonomija pove}e ne va`at starite pravila na igra! Iljadnici kompanii investiraat vo kreirawe mo}en brend i vo izbirawe pameten pazaren pristap so cel da ostvarat {to povisoka profitabilnost. Toa e `elba na site, no samo najinventivnite i najtakti~nite se lideri na pazarot. Kako nekoja kompanija da stane noviot pazaren lider e glavnata tema za koja utre vo Skopje pred makedonskata biznis-elita }e zboruva Petar Fisk, eden od najbaranite marketing-gurua, kogo mediumite go narekuvaat the marketing genius. Negovata marketing-strategija e del od uspe{nata prikazna na mnogu svetski renomirani kompanii, kako {to se Coca Cola, Procter&Gamble, Marks&Spencer, Saatcji Saatchi, Virgin, Microsoft , Shell, Vodafone, Philips, Nike i mnogu drugi. So svojot nov pogled vo marketingot toj, kako mnogu baran govornik, im dava nasoki na marketerite {irum svetot za zgolemuvawe na biznis-performansite i prakti~en pristap za generirawe idei koi go oblikuvaat pazarot vo 21 vek. Vo neodamne{noto ekskluzivno intervju za “Kapital” toj izjavi: “Od prviot moment koga bev kontaktiran od organizatorite sfativ deka Makedonija e mlad, mal, no mnogu dinami~en i kompetitiven pazar i vedna{ napraviv analiza koi se glavnite predizvici {to bi mo`ele da gi imaat marketing-profesionalcite”. Najavi deka na utre{nata konferencija toj posebno }e se fokusira na ulogata na sovremeniot marketing-profesionalec i negovoto mesto vo kompanijata – {to nesomneno e vo centarot na biznisot. “Vo dene{nata kompetitivna biznis-sredina marketingmenaxerot e toj {to ja pravi razlikata – toj {to utvrduva kako kompanijata }e go pozicionira proizvodot ili uslugata i kako kupuva~ite }e go percipiraat. Toj go ima glavnoto kormilo, a spored toa i odgovornosta kompanijata da stane lider na pazarot”, veli Fisk. Organizatorot, Triple S, najavuva deka utre{nata konferencija “Bidi noviot marketing-lider” e mesto kade {to }e se sretnat najprogresivnite makedonski marketeri i menaxeri koi od Petar Fisk }e imaat mo`nost da nau~at mnogu novi raboti.

V

BETON ]E GRADI U^ILI[TE VO OP[TINA AERODROM dna od najgolemite grade`ni kompanii vo zemjava, Beton, }e po~ne da gradi osnovno u~ili{te vo op{tina Aerodrom. Na po~etokot na nedelava Beton sklu~i dogovor so Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, vo iznos od 21,2 milioni evra, so vklu~en danok na dodadena vrednost. Vo sklu~eniopt dogovor pi{uva deka Beton e dol`en da gi izgradi grade`nite, grade`no–zanatskite, instalatorskite i drugi raboti na novo osnovno u~ili{te vo reonskiot centar na naselbata Aerodrom.

E

SIVUS OTVORI KANCELARIJA VO BITOLA ajgolemata IT-kompanija vo zemjava ja otvori svojata nova kancelarija vo Bitola, so {to planira da ja namali nevrabotenosta, a da ja zgolemi obu~enosta na informati~arite vo ovoj del od Makedonija. “Na{a cel e vo narednite 18 meseci vo Bitola da imame 60 vraboteni. So toa se obiduvame celiot talent {to vo Makedonija e spremen i sposoben da raboti na svetsko nivo da mu dademe edna {ansa da vleze vo svetskiot kanal na kreirawe vrednosti i zaedno da kreirame podobra idnina”, istakna Ognen Cubalevski, operativen direktor na Sivus. Sivus ima pove}e od 500 vraboteni niz celiot svet so kancelarii vo Skopje, Wujork, Minsk, Malme, Riga i Ni{, a so novata kancelarija vo Bitola na programerite im se nudi {ansa da stanat del od svetskite trendovi i da rabotat so najsovremeni tehnologii.

N


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI O’NIL: MAKEDONIJA DA POBARA O D ON REZOLUCIJA ZA IMETO o 20 godini, period vo koj imeto Republika Makedonija ne predizvika me|unarodni ili doma{ni problemi so Grcija ili so drugi zemji, zo{to da ne se bara rezolucija i potvrda od ON za koristeweto na imeto. Ova go istakna v~era ambasadorot Robin O’ Nil, prviot medijator vo gr~ko-makedonskiot spor, vo intervju za MTV. O’Nil oceni deka prioritetnite celi na me|unarodnata politika na Makedonija treba da bidat dobri odnosi so sosedite, vklu~uvaj}i ja Grcija, kako i celosno i ednakvo mesto vo zaednicata na evropskite dr`avi, {to zna~i ~lenstvo vo EU i NATO. “Imeto na dr`avata ne treba da igra nekoja uloga vo ova, no za `al, ne e taka”, veli britanskiot ambasador. Toj pora~uva deka za da se obezbedi pomo{ i poddr{ka od prijatelite, za postignuvawe spogodba za imeto va`no e Makedonija da se poka`e kako razumna, fleksibilna i podgotvena za diskusii vo vrska so formata na re{enieto. Isto taka, toa go zadr`uva pra{aweto pred ~lenovite na EU i NATO i vo kontekst na toa.

P

OM: VMRO-DPMNE LA@E ZA PARTISKITE PREMINUVAWA “So re`iranoto preminuvawe na ~lenovi na Obedineti za Makedonija vo DPMNE vo Kriva Palanka povtorno se poka`a deka Gruevski e krajno ispla{en od Obedineti za Makedonija. Nie naglasuvame deka navodnite 30 na{i ~lenovi nikoga{, potencirame nikoga{, ne bile ~lenovi na Obedineti za Makedonija, pa spored toa ne mo`at da se otka`at od Obedineti za Makedonija”. Ova go istkna v~era portparolot na Obedineti za Makedonija, Marina Spirova. Taa veli deka site triesetmina se lokalni mo}nici i pod za{tita na VMRO-DPMNE. “Site se poznati kako sitni i lokalni mo}nici koi se pod za{tita na DPMNE. Sega, koga e pove}e od jasno deka Obedineti za Makedonija doa|a na vlast, nelogi~no e da se poveruva deka nekoj bi ja napu{til na{ata partija i bi se priklu~il na brodot {to tone, DPMNE”, zaklu~i portparolot na OM.

TA^I: ENCIKLOPEDIJATA, CRKVATA NA KALE I SPOMENICITE SE NAJGOLEMI MANIPULACII NA DUI nciklopedijata, crkvata na Kale i spomenicite na gradskiot plo{tad se trite najgolemi manipulacii na DUI, obvini v~era opoziciskata DPA. “Demek, knigata {to be{e sram za Albancite e povle~ena, ama se deli na Makedoncite. Crkvata na skopskata tvrdina ne se gradi, no vo sekoj moment mo`e da se izgradi. Me|u spomencicite kako del od proektot “Skopje 2014” s$ u{te nema albanski prerodbenici, kako {to vetija “integrativcite”, poso~i v~era od Tetovo, partiskiot portparol Agon Ferati. Toj dodade deka pretstavnicite na DUI na ~elo so liderot Ali Ahmeti ne manipulirat samo so proekti, tuku i so brojki, bidej}i la`at za vrabotuvawe i investicii. “Manipulaciite na DUI nemaat kraj. Toa e edinstveniot na~in na koj tie se obiduvaat da gi pokrijat nivnite neuspesi. Kaznata doprva sledi!”, re~e Ferati. Toj gi povika gra|anite da ja kaznat Vladata na VMRODPMNE i DUI i da ja legitimiraat politi~kata platforma na DPA, ~ii dva osnovni stolba se konsenzualna demokratija i proporcionalna raspredelba na buxetot.

E

OD DIREKTOR NA JAVNO STANBENO - REVIZOR NA IPA

VASKO NAUMOVSKI ]E MU BIDE [EF NA BAH^OVANOVSKI! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

irektorot na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor, Vladimir Bah~ovanovski, po razre{uvaweto od funkcijata, }e bide rakovoditel na revizorskoto telo za kontrola na IPA fondovite, doznava “Kapital”. Teloto koe e formirano vo 2007 godina za da se sproveduva revizija na instrumentot za pretpristapna pomo{ preku potpi{an memorandum sorabotuva so Dr`avniot zavod za revizija i na hartija figurira kako nezavisno telo, koe treba da monitorira kako dr`avata gi tro{i parite od EU. No, istiot zakon koj go verifikuva kako nezavisno, propi{uva deka teloto go formira Vladata i deka taa gi imenuva i razre{uva i negovite rakovoditeli (iako po predlog i vo soglasnost so direktorot na dr`avna revizija). Rakovoditelite, kako {to informiraa od Zavodot za revizija potoa direktno rabotat pod kapata na Sekretarijatot za Evropski pra{awa. "Direktorite na revizorskoto telo ne se odgovaraat pred na{ata direktorka, niv gi imenuvaat od Vlada i se pod kapata na Sekretarijatot" izjavi za Kapital portparolot na DZR Mijal~o Durgutov. Bah~ovanovski v~era ne be{e dostapen na svojot

D

VLADIMIR BAH^OVANOVSKI direktor na Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe

telefon, me|utoa od SEP za “Kapital” ja potvrdija ovaa informacija iako ne otkrija od koga Bah~ovanovski }e ja prezeme novata funkcija. Visok vladin izvor za “Kapital”, pak, veli deka tokmu ova e dogovorot {to se zgotvil vo periodov, vo koj, isto taka, e vklu~eno, foteljata na Bah~ovanovski da ja nasledi porane{niot pratenik od ohridskoto krilo na VMRO– DPMNE, Cvetko Grozdanov. Za ovie preiminuvawa na direktorskite pozicii, od VMRO–DPMNE odbivaat da komentiraat so obrazlo`enie deka se raboti za predizboren period vo koj tie nemaat

namera da vr{at direktorski smeni i deka zasega Bah~ovanovski ostanuva kako prv ~ovek na javnoto–stanbeno pretprijatie. No, dodeka vo partijata se maksimalno zatvoreni na ovaa tema i go krijat toa {to nekolku vladini ministri go liferuvaa i izvori vo Zavodot za revizija potvrdija deka denovive slu{nale za doa|aweto na Vladimir Bah~ovanovski. Informaciite se ra{irile i do ambasadata na Evropskata unija od kade {to direktno sorabotuvaat so SEP koga se vo pra{awe IPA sredstvata. Sega pod direktna nadle`nost

na Bah~ovanovski, me|u drugoto, }e bide izgotvuvawe na mislewe za kone~niot izve{taj za toa kako se tro{ele parite za programite finansirani od ovie fondovi. Toa mislewe toj potoa treba da go dostavi do Nacionalniot koordinator za avtorizacija i do Evropskata komisija. Na toj na~in, Brisel treba da ima uvid kako i na {to Makedonija gi poar~ila evropskite pari. Ova telo predvideno e da funkcionira do pristapuvaweto na zemjata vo EU, koga i logi~ki prestanuva potrebata od negovo postoewe.

BRISEL VIKA - MAKEDONIJA NE SLU[A!

SITE OSVEN VLADATA ]E SE VINOVNI AKO VIZITE SE VRATAT!

 Dodeka se ~eka 10 juni, za da padne odlukata dali }e se soo~ime so suspenzija na bezvizniot re`im, Vladata pora~uva deka kako prvo nema da ima vra}awe na vizite, a vtoro deka za panikata vo EU ne e vinovna Makedonija!

RIKER NA ODDELNI SREDBI SO LIDERITE NA OPOZICIONITE PARTII

delova@kapital.com.mk

mbasadorot na SAD, Filip Riker, v~era ostvari sredba so liderite na dve opozicioni partii, Tito Petkovski na NSDSP i Jovan Manasievski na LDP. Izborniot proces be{e temata na rabotnata sredba me|u liderot na Liberalno-demokratskata partija, Manasievski i ambasadorot na SAD. “O~ekuvawata na Liberalno-demokratskata partija se deka noviot parlamentaren sostav }e bide zna~itelno fragmentiran i vo nego nema da ima dominantna politi~ka opcija. Mislam deka toa e dobro za demokratijata vo na{ata zemja”, izjavi Manasievski. Toj naglasi deka od negova strana bila izrazena zagri`enost za na~inot na koj se vodi izbornata kampawa i incidentite koi se slu~uvaat. “Liberalno-demokratskata partija vodi najcivilizirana kampawa, a sepak e predmet na razni napadi. Ako ova & se slu~uva na partijata koja{to vodi najcivilizirana kampawa, kojznae {to }e se slu~i so partiite koi vodat mnogu postrastveni i pokonfrotira~ki kampawi”, naglasi Manasievski.

k t ua liz ir a w e to na pra{aweto za sproveduvaweto na viznata liberalizacija ne e povrzano isklu~ivo so problemite koi se javuvaat od zemjite od Balkanot, tuku, pred s$, poradi serioznata zakana koja EU ja gleda vo branot emigranti od Severna Afrika i Sredniot Istok. Ova e odgovorot na ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankuloska, na pra{aweto zo{to Vladata po~na so represivni i kazneni merki duri otkako Brisel seriozno po~na da rasprava po odnos na pra{awata od viznata liberalizacija i golemiot azilantski bran so koj se soo~eni zemjite-~lenki, a ne prethodno koga oficijalni pretstavnici na dr`avi koi bea najpogodeni, go baraa toa. Serioznite zakani od Brisel za vra}awe na vizite za Srbija i posebno za

A

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

GABRIELA DELOVA

A

Makedonija, ne pretstavuvaat seriozna zakana za vladinite pretstavnici. Taka, ministerkata Jankuloska zaedno so vicepremierot Vasko Naumovski garantiraat deka zemjata nema da se soo~i so povtorno vra}awe na vizite. “Vladata im pora~uva na site gra|ani spokojno da go planiraat svojot godi{en odmor za patuvawe bez vizi i istovremeno sakame da gi uverime tie koi nesovesno go koristat ovoj bezvizen re`im da ne se nadevaat na azil. Ne samo {to nema da dobijat azil, tuku i nema da pominat nekazneti. Sakame da gi uspokoime sovesnite gra|ani i da gi onespokoime nesovesnite. Dva milioni gra|ani nema da bidat `rtvi na nekolku poedinci {to sakaat da profitiraat ili nekolku stotici gra|ani so avanturisti~ki duh”, re~e Naumovski. Naumovski, isto taka, upati apel i do mediumite, kako {to veli, da ne prezentiraat la`ni fakti do gra|anite, a

izjavite na pretstavnicite na Evropskata komisija da se citiraat to~no poradi zadr`uvawe na profesionalnosta i to~no informirawe na javnosta. Kone~nata odluka za toa dali Makedonija }e se soo~i so suspenzija na viznata liberalizacija }e se znae na 9 i 10 juni koga Komisijata }e rasprava po ova pra{awe i po izve{taite koi delegacijata na Evropskata Komisija }e go izgotvi po monitoringot napraven za vreme na nivniot prestoj vo zemjava. Zasega ostanuva samo poslednata izjava na evrokomesarkata za vnatre{na politika, Sesilija Malmstrom, deka Unijata voveduva za{titen mehanizam vo uslovi koga brojot na azilanti enormno se zgolemuva, a zemjata od kade {to doa|aat ne prezema nikakvi merki za da gi spre~i. JANKULOSKA: NIE SME ZASLU@NI ZA VIZNATA LIBERALIZACIJA ! Odlukata na Brisel, koja zav~era ja prezentira{e

komesarkata Sesilija Malmstrom, ministerkata Jankuloska ja upotrebi i za partiska presmetka. Taa zboruvaj}i za viznata liberalizacija, poso~i na merkite koi ovaa Vlada gi prezela za spu{tawe na viznata zavesa, nasproti toa {to go pravela prethodnata vlast. “Ne stanuva zbor za nikakvo vra}awe na vizite, za `al, na nekoi koi go posakuvaa toa, }e mo`at i utre i zadutre da patuvaat bez ograni~uvawe. Vladata nema da dozvoli poradi interesite na stotina gra|ani smetkata da ja pla}aat dva milioni gra|ani, bidej}i Vladata vlo`i ogromni ~ekori da gi korigira nedostatocite na prethodnata vlada. Nie, za razlika od niv, gi vovedovme biometriskite paso{i kako uslov za viznata liberalizacija, dodeka prethodnite mestea tenderi so ovoj proekt. Do 2006 godina nema{e nitu sijalica na grani~nite premini, a sega se povrzani vo integriran sistem za grani~na kontrola”, re~e Jankuloska.


Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

7

 PREGLED VESTI

20.000 Albanci vraboteni vo administracija spored Ramkovniot dogovor

10.000 Albanci treba da se vrabotat za da se zapazi pravi~nata zastapenost

4,8

milioni evra godi{no za ramkovnite vrabotuvawa

SPORED MATEMATIKITE NA AHMETI

U[TE 10 ILJADI ALBANCI ^EKAAT VRABOTUVAWE

 Dosega vo dr`avniot aparat se vraboteni 20 iljadi lica spored pravi~nata zastapenost ili 17% od kvotata 25, koja treba da bide ispolneta spored Ramkovniot dogovor MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

iderot na DUI, Ali Ahmeti, vo kampawata go otkri toa {to niedna institucija ne saka{e da go objavi - u{te kolku vrabotuvawa po Ramkoven se potrebni za da se zadovoli ramkata od 25% vo site dr`avni ministerstva, zavodi i agencii. Implementacijata na Ramkovniot dogovor, osobeno vo delot na vrabotuvawata po klu~ot na pravi~na zastapenost vo instituciite, dosega e realiziran so pribli`no 17%. Nedostigaat u{te 8% za celosno da se sprovede zalo`bata za ramnopravna zastapenost na zaednicite. Brojot na Albanci vraboteni spored Ramkoven so koj dosega ve{to se manipulira{e vo javnosta, slu~ajno ili namerno, na edna od partiskite promocii vo predizbornata kampawa go otkri liderot na DUI, Ali Ahmeti. Spored nego, Ohridskiot dogovor e eden od najva`nite dokumenti i skapocenosti vo istorijata na albanskiot narod, koj predviduva ednakvost i garantira suverenitet na albanskata nacija. Golem del od negovata “skapocenost” se dol`i i na 20

L

iljadi Albanci vraboteni vo administracijata. “Ne mo`e da se ka`e deka ne e naprednat ili izmenet politi~ko-pravniot status na Albancite. Vo ovaa zemja do 2001 godina ima{e 170 albanski policajci. Denes toj broj e pribli`no 3.000. Preku 20 iljadi Albanci dosega se vraboteni vo javnite institucii vrz osnova na Ramkovniot dogovor”, istakna Ahmeti. Ako se zeme predvid posledniot podatok koj go dade ministerot za administracija, Ivo Ivanovski, deka administracijata ima 120.000, toa zna~i deka so dopolnitelnite 10.000 novi ramkovni vrabotuvawa, koi se potrebni za ispolnuvawe na kvotata od 25% zastapenost, dr`avniot aparat }e prodol`i da raste, a buxetot da se optovaruva so novi plati za administraticite. Od 2001 do 2011 godina vo prosek se vrabotuvale po 2.000 Albanci godi{no. So ogled na toa deka najniskata plata na administrativec e 200 evra, sekoja godina samo za plati na administrativcite se odvojuvaat po ~etiri milioni i osumstotini iljadi evra. So buxetot {to go usvoi Vladata za 2011 godina predvideni se 20% pove}e sredstva od lani za vrabotuvawa po

etni~ki klu~ spored strategijata za pravi~na zastapenost. Vrabotuvawata po Ramkoven ja zgolemija sumata za plati vo buxetot za 2011 za 1,9% ili vo apsolutna brojka za ne{to pove}e od sedum milioni evra. KADE NEDOSTIGAAT ALBANCI ZA DA SE ZAPAZI PRAVI^NA ZASTAPENOST VO INSTITUCIITE? Spored poslednite podatoci na Vladata, Kabinetot na pretsedatelot \or|e Ivanov (kade {to tie se zastapeni so 3,1%), vo Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj (so 2,1% vraboteni Albanci), vo Upravata za hidro-metereolo{ki raboti (3,4%) i Agencijata za stranski investicii (4,3%) se dr`avnite institucii kade {to pravi~nata zastapenost e najmalku obezbedena. Vedna{ po niv se Upravata za javni prihodi (koja vrabotuvila 6,5% Albanci), Sekretarijatot za evropski pra{awa (7%), Dr`avniot zavod za revizija (7,4%), Dr`avniot zavod za statistika (10,1%) i Javnoto obvinitelstvo (10,3%). Od po~etokot na ovaa godina bea raspi{ani nekolku oglasi za vrabotuvawa vo Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor. Samo eden od oglasite se

RAMKOVNIOT DOGOVOR DOSLEDNO SE SPROVEDUVA Igraweto na kartata na Ramkovniot dogovor vo predizbornata kampawa go koristi samo vladeja~kata albanska partija, DUI. Tie vo svoite nastapi pred glasa~ite si gi pripi{uvaat site pridobivki na dogovorot od negovoto dizajnirawe so pot i krv do mo`nosta za u~ewe na albanski jazik i vrabotuvawe po etni~ka pripadnost.

“Nitu edna politi~ka partija od 2001 godina pa navamu na nitu eden na~in ne pridonese za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor kolku {to nie uspeavme da postigneme ostvaruvawe na zalo`bite dadeni vo ovoj dogovor”, veli Ermira Mehmeti Devaja, portparol na DUI. Spored nea, jasno e deka samo so dogovor mo`at da se uredat odnosite me|u Makedoncite i Albancite, no vetuvawata za nov dogovor, kako {to najavuva liderot na DPA, Menduh Ta~i, se apsolutno nepotrebni, bidej}i postoe~kiot dogovor funkcionira vo praktika. “Rezultatite vo pogled na toa kolku e ostvareno i poddr{kata koja ja davaat albancite na Ohridskiot dogovor e o~igledna”, potencira Mehmeti Devaja.

odnesuva{e na 150 novi vrabotuvawa - stratezi. Dopolnitelno be{e najaveno deka do krajot na maj }e bidat rasporedeni site administratici koi zemaa plata, a ne odea na rabota. Kolku od niv dobile realno rabotno mesto ne e poznato. Spored najavite na vicepremierot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, Abdula}im Ademi, do krajot na godinata planirani se 700 vrabotuvawa po etni~ki klu~.

AMBASADOROT RALF BRET E NOVIOT [EF NA MISIJATA NA OBSE VO SKOPJE mbasadorot Ralf Bret od Germanija v~era ja prezede pozicijata {ef na Misijata na OBSE vo Skopje, koja dosega ja izvr{uva{e ambasadorot Hoze Luis Herero od [panija. Ambasadorot Bret e 29 godini vo slu`ba na germanskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti kako diplomat od kariera. Toj ima golemo iskustvo vo Zapaden Balkan. Prethodno tri godini bil ambasador na Germanija vo Skopje i pretstavnik na pretsedatelstvoto na Evropskata unija za vreme na pretsedatelstvuvaweto na Germanija i Finska. Ambasadorot Bret rabotel i kako {ef na Oddelot za me|unarodno krivi~no pravo vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Germanija. Isto taka, toj dosega bil {ef i na dve drugi germanski misii - vo Izmir, Turcija i vo Sibiu, Romanija. Ambasadorot Bret diplomiral pravo na Univerzitetot vo Frankfurt i zavr{il Diplomatska akademija na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti vo Bon, Germanija.

A

IVANOV POVTORNO ]E MU “NAMIGNE” NA OBAMA o petok vo Var{ava premieri i pretsedateli od 20 dr`avi od Centralna i Isto~na Evropa }e razgovaraat so pretsedatelot na SAD, Barak Obama, kako del od poslednata etapa od negovata evropska turneja. Me|u pokanetite na sredbata se pretsedatelite na Germanija, Avstrija, Italija, balti~kite i balkanskite zemji, a me|u niv i makedonskiot pretsedatel \orge Ivanov. Na sredbata na pokana na polskiot pretsedatel, Bronislav Komorovski, liderite }e razgovaraat za demokratskite promeni vo regionot vo izminatite 20 godini, a potoa }e u~estvuvaat vo rabotnata ve~era so pretsedatelot na SAD, izjavi sovetnikot na Komorovski, Roman Ku`njar. Liderite }e go zapoznaat amerikanskiot pretsedatel so rezultatot od diskusijata koja ja odr`aa pred dva dena posvetena na pra{aweto {to mo`at da napravat Centralna Evropa i SAD za podobruvawe na sostojbata vo Severna Afrika.

V


8

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI DO POLNO] PARTIITE DA KA@AT KOJ I SO KOLKU PARI IM JA FINANSIRA KAMPAWATA enes na polno} zavr{uva rokot vo koj organizatorite na izbornite kampawi na politi~kite partii i koalicii treba da podnesat finansiski izve{taj za kampawata. Dol`nosta na partiite predvidena so Izborniot zakonik podrazbira podnesuvawe izve{taj za prihodite i rashodite na `iro–smetkata za izborna kampawa, od denot na nejzinoto otvorawe do krajot na desettiot den od izbornata kampawa, do Dr`avnata izborna komisija, Dr`avniot zavod za revizija i do Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata. Izve{tajot se podnesuva na obrazec propi{an od Ministerot za finansii vo koj se sodr`ani podatocite za imeto, odnosno nazivot na donatorot, vidot i vrednosta na donaciite, datumite na dobivawe na donaciite i rashodite za sekoja donacija i prihodite i rashodite za vreme na izbornata kampawa. Podnesenite izve{tai javnosta }e mo`e da gi vidi na internet-stranicata na Dr`avnata izborna komisija. V~era, SDSM be{e prvata politi~ka partija {to podnese izve{taj za svoeto finansisko rabotewe vo prvata polovina na izbornata kampawa. “Vo izve{tajot dostaven do nadle`nite organi gi naveduvame site prihodi i rashodi zaklu~no so 23 maj”, soop{tija od partijata.

D

XAFERI: RE[ENIETO ZA IMETO E VO TOLKUVAWETO NA ISTORIJATA e{enieto na sporot za imeto koj go ima Grcija so Makedonija mo`e da se najde vo tolkuvaweto na istorijata. Postoi istorija na eden narod koja ne se sovpa|a so istorijata na teritorijata, veli porane{niot pretsedatel na DPA, Arben Xaferi, vo itervju za bugarskata agencija Fokus. “Nastanatata konfuzija e posledica na me{aweto na ovie dve koncepcii vo istorijata. Narodite se istoriski fenomeni i ne e va`no koj kolku e star, tuku koj narod {to pridonel. Makedonija nema, nitu mo`e da ima svoja politika so koja bi se re{il sporot za imeto. Stanuva zbor za isklu~itelna kategorija: ili si, ili ne si. Grcite osporuvaat bukvalno s$”, veli Xaferi. “Sporot ne mo`e da se re{i so kontrapra{awe od tipot - mo`e li eden narod da go ospori imeto na eden drug narod?!. Ova go ka`uvam od prosta pri~ina {to brojot na tie {to go osporuvaat imeto na Makedonija se zgolemuva najmnogu poradi proektot “Skopje 2014”, koj potvrduva deka gr~kite stravuvawa se osnovani”, izjavi Xaferi. “Gruevski ne e edinstveniot koj misli taka kako {to e prika`ano vo proektot “Skopje 2014”. Taka razmisluvaat pove}eto Makedonci. Gruevski donese eden romanti~en {arm so dvata glavni preduslovi na makedonskata osnova: konceptot na dene{nata Makedonija, kako naslednik na Anti~ka Makedonija i pridonesot na Makedonija i Makedoncite vo sredniot vek kaj slovenskite narodi, preku identifikacijata na staroslavenskiot jazik so dene{niot makedonski jazik”, veli Arben Xaferi.

R

INICIJATIVA ZA ZAEDNI^KI BALKANSKI SOVET ZA RADIODIFUZIJA! retsedatelite na Sovetot za radiodifuzija na Makedonija, na Agencijata za elektronski mediumi na Crna Gora, na Radiodifuznata agencija na Srbija i na Sovetot za elektronski mediumi na Bugarija vo Ohrid odlu~ija da formiraat rabotna grupa za sorabotka na regulatornite tela vo regionot. Celta na sorabotkata e unapreduvawe na regulatorniot pristap vo tretiraweto na pra{awata povrzani so voveduvaweto uslugi od novite mediumi, harmonizirawe so evropskite dokumenti, voveduvawe na digitalna radiodifuzija i za{titata na avtorskite i srodnite prava. Pretsedatelot na Sovetot za radiodifuzija, Zoran Stefanovski, istakna deka rabotnata grupa }e definira mo`ni modeli na sorabotka, kako osnova za natamo{no vklu~uvawe na ostanatite regulatori od dr`avite na Balkanot. “Nezavisno kakov vid sorabotka }e dogovorime, toj sekako }e pridonese za podobro regulirawe na oblasta, bidej}i ne mo`eme da se apstrahirame od problemite {to n$ tangiraat site nas, kako zemji od potesniot region na Balkanot”, izjavi Stefanovski. Na marginite na Konferencijata na Evropskata platforma na regulatorni tela, SRD gi povika radiodifuzerite od regionot na diskusija za idejata za formirawe oranizacija {to bi gi povrzuvala zemjite od regonot na nivo na regulatorni tela. Stefanovski oceni deka regulatornite tela osobeno vnimanie treba da posvetat na nivoto na sloboda na izrazuvaweto. “Smetam deka po izborite edna od glavnite sednici na Sovetot za radiodifuzija treba da bide posvetena tokmu na para{aweto na slobodata na izrazuvaweto i na mediumite i da doneseme konkretni zaklu~oci za celata sostojba vo Makedonija”, re~e Stefanovski. Ohrid, denes i utre e doma}in na 33-ta Konferencija na evropskata platforma na regulatorni tela, na koja }e bidat prisutni najvisokata regulatorna vlast od Evropa. Najaveno e u~estvo na 150 pretstavnici na regulatornite tela od 48 dr`avi, koi }e diskutiraat na temi {to se odnesuvaat na radiodifuznata dejnost.

P

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

PROTOGER NE GO ISPOLNI VETUVAWETO DO KONDARKO

PARTISKITE VOJNICI OSTANUVAAT VO IZBIRA^KITE ODBORI

 Dupkata koja postoi vo Izborniot zakonik dozvoluva partiski eksponenti da ~lenuvaat vo izbira~kite odbori. I pokraj xentlmenskiot dogovor pome|u pretsedatelot na DIK Boris Kondarko i pretsedatelot na Izborniot {tab na VMRO - DPMNE, (~ii ~lenovi se fateni kako u~estvuvaat vo odborite) Martin Protoger, taa i ponatamu se koristi i nema najava deka partiskite vojnici }e se povle~at MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

eneralniot sekretar na VMRO-DPMNE, Martin Proto|er, s$ u{te ne go ispolnil vetuvaweto {to pred tri dena mu go dal na pretsedatelot na Dr`avnata izborna komisija, Boris Kondarko, deka }e upati apel do funkcionerite na VMRODPMNE i nivnite bliski rodnini koi ~lenuvaat vo izbira~ki odbori dobrovolno da se povle~at od ovaa funkcija. Predlogot na Kondarko dojde otkako DIK konstatira{e deka postoi dupka vo Izborniot zakonik koja dozvoluva partiski eksponenti da ~lenuvaat vo izbira~kite odbori. “Poradi obezbeduvawe na nepristrasnost vo noseweto na odlukite na izbira~kite odbori, pobarav od VMRODPMNE da se obrati so apel do pariskite lica koi se izbrani za ~lenovi na izbira~ki odbori, a koi se funkcioneri na partijata ili nivni rodnini, dobrovolno da se povle~at. Generalniot sekretar na partijata, Martin Proto|er, veti deka }e go stori toa, no eve ve}e dva dena takov apel nema”, izjavi Kondako za “Kapital”. Pretsedatelot na DIK e iznenaden {to i pokraj dogovorot {to go postignal so Proto|er, ~lenovite na DIK predlo`eni od VMRO-DPMNE se izjasnile deka i dokolku apelot se slu~i, niv nema da gi interesira politi~kata odluka na partijata, tuku toa {to go dozvoluva Zakonikot. DIK na poslednata javna sednica ja razgleda informacijata podnesena od SDSM vo koja najgolemata opoziciska partija obvinuva deka vlasta instalira svoi lu|e vo izbornite organi, i gi otstrani izbranite ~lenovi na op{tinskite izborni komisii za koi Zakonikot predviduva zabrana - kandidati za pratenici, funkcioneri izbrani ili imenuvani od Vladata i Sobranieto i

G

vraboteni vo dr`avnata administracija vo odredeni institucii. Чlenuvaweto na visokopozicionirani funkcioneri na VMRO-DPMNE i na nivni rodnini vo izbornite organi e presedan vo izbornata istorija na Makedonija, ocenuvaat poznava~ite na izbornoto pravo. SDSM pred raspu{taweto na Sobranieto, dodeka traeja pregovorite me|u liderite Branko Crvenkovski i Nikola Gruevski, bara{e da se vovede odredba vo Izborniot zakonik so koja }e im se dade mo`nost na politi~kite partii legalno i legitimno da imaat pozna~ajno prisustvo vo izbira~kite organi. “Poradi partizirana administracija SDSM bara da se smeni sostavot na izbira~kite odbori, so toa {to pretsedatelot na izbira~kiot odbor da bide od dr`avnata administracija, dva ~lena od partiite na vlast i dva ~lena od partiite vo opozicija”, stoe{e vo predlo`enite izmeni na Izborniot zakonik od strana na SDSM. VMRO-DPMNE go odbi ovoj predlog na opozicijata, ob-

vinuvaj}i deka SDSM se zalaga za partizacija na izbornite organi. Mnozinstvoto vo Sobranieto izglasa izmeni na Izborniot zakonik, spored koi, sostavot na op{tinskite izborni komisii se izbira od vrabotenite vo administracijata, isto kako i na Izbira~kite odbori, so taa razlika {to vo odborite eden ~len i negoviot zamenik se izbiraat od redovite na opozicijata. Procedurata za izbor na ~lenovite na izbornite organi podrazbira izgotvuvawe na spisok so administrativci koi gi ispolnuvaat uslovite regulirani so zakon, a potoa po slu~aen izbor se dobivaat imiwata na licata so izborni zadol`enija. Po objavuvaweto na informacijata za rezultatite od slu~ajniot izbor, SDSM vedna{ reagira{e somnevaj}i se deka vlasta ja kontrolirala slu~ajnosta pri izborot, otkako tamu gi vide imiwata na portparolot vo Ministerstvoto za nadvore{ni, Bor~e Stamov, kandidatite za pratenici na VMRO-DPMNE, Elena Pavlova, Romeo Trenev i Ane La{koska, sinot

i idnata snaa na pratenikot na VMRO-DPMNE, Ilija Kitanovski... Deka so izborot na vakov sostav na izbornite organi ne & e ostaven mnogu prostor na slu~ajnosta se somneva i porane{niot ~len na Dr`avnata izborna komisija, Aleksandar Da{tevski, koj veli deka mo`nost da se namesti izborot postoi dokolku se intervenira vo spisokot so kandidati od administracijata. “Чlenuvaweto na funkcioneri na VMRO-DPMNE i na nivni rodnini vo izbornite organi, navodno izbrani po slu~aen izbor me|u vrabotenite vo javnata administracija, e presedan vo dosega{nata izborna praktika vo Makedonija. Bidej}i poradi prenatrupanosta na administracijata mala e mo`nosta tokmu ovie lu|e da se najdat vo izbira~kite odbori, izgleda deka spisocite so vraboteni vo administracijata koi gi ispolnuvaat uslovite se taka {teluvani {to ovozmo`uvaat favorizirawe na odredeni li~nosti”, izjavi Da{tevski za “Kapital”.

KOI SE PARTISKITE LU\E VO IZBORNITE ORGANI? Najzvu~noto ime me|u slu~ajno izbranite lica za ~lenovi na izborni organi e Bor~e Stamov, aktuelniot portparol na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Za ~lenovi na Op{tinski izborni komisii se izbrani i trojca kandidati od listite za pratenici na VMRO-DPMNE – Elena Pavlova, Romeo Trenov i Ane La{koska. Vo sostavot ima i porane{ni pratenici i gradona~alnici na vladeja~kata partija, no i sega{ni sovetnici od nejzinite redovi vo Sovetite na op{tinite niz Makedonija - Sla|ana Damjanovska od Butel, Dragan Dimitrovski od Makedonska Kamenica, Aleksandar \or|ievski od Kriva Palanka, Bor~e Razmoski od Vev~ani... Za ~lenovi vo izborni organi se izbrani porane{niot pratenik na VMRO-DPMNE, Ilija

Srbinoski, porane{niot gradona~alnik na op{tina Staravina, Risto Momokovski, sinot na pratenikot Ilija Kitanovski, Stojan~e Kitanovski, i devojkata na Stojan~e, Sowa Avramovska. Site ovie imiwa i u{te dvojno pove}e gi soop{tija od SDSM, i za toa od vladeja~kata partija ne demantiraa. Potpretsedatelot na SDSM i portparol na Izborniot [tab, Gordan Georgiev ovie podatoci gi oceni kako apsoluten dokaz za direktnata partizacija na izbornite organi i kako pokazatel deka vlasta i toa kako se trudi ovie izbori da bidat se samo ne fer i demokratski. Od nabquduva~kite misii zasega samo velat deka budno ja sledat sostojbata i deka site nepravilnosti }e bidat notirani vo finalnite izve{tai. GORDAN GEORGIEV, SDSM


KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

ZO[TO SE ODOLGOVLEKUVA ZNA^AJNA INVESTICIJA?!

9

 PREGLED VESTI VO STRUMICA IZGRADEN OBJEKT [TO [TEDI ENERGIJA DO 90%

POD ILOVICA LE@AT EDNA V MILIJARDA TONI BAKAR?!  Geolo{koto ispituvawe na padinite nad strumi~koto selo Ilovica poka`ale le`i{te na bakar so zadovolitelen procent zlato. Mo`no e vo nao|ali{teto da ima dvojno pogolemi koli~estva bakarna i zlatna ruda otkolku vo Bu~im KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

eneska istekuva koncesijata za detalnite geolo{ki istra`uvawa pod planinata Ogra`den vo Strumica {to gi vr{i amerikansko-makedonskata firma FELPS Dox Vardar od 2002 godina. Neoficijalno, bu{otinite, dlaboki i do 850 metri, poka`ale deka Ilovica le`i na edna milijarda toni bakarna ruda. Celta na  Tloto pod planinata Ogra`den e mestoto kade {to treba istra`uvaweto e da se da se otvori rudarskoto okno. vidi dali e rentabilno da se otvori mo`ebi najgolemiot rudnik za bakar vo Bosilovo objasnuvaat ova e zaspana me~ka koja Jugoisto~na Evropa. deka ekipite na amertreba da se razbudi. Ova Sega amerikansko-makedonikansko-makedonskata }e pridonese za celokupen skata korporacija treba firma denovive ne se na razvoj na ekonomijata. So milioni toni zlatonosna da dostavi do Minisruda se prvi~nite proteren. Geolo{koto ispigodini se zboruva deka terstvoto za ekonomija cenki za rudni rezervi kaj tuvawe na padinite nad vo Ilovica ima ogromni elaborat so rezultaIlovica strumi~koto selo Ilovica, nao|ali{ta na bakarna i tite od devetgodi{noto spored me{tanite, otkrilo zlatna ruda. No, selanite istra`uvawe na teren. Vrz da pobara i koncesija za le`i{te na bakar so zavelat i deka se otkrile i osnova na tie podatoci }e eksploatacija na rudnite dovolitelen procent zlato. koli~estva na uranium”, se znae dali pod Ogra`den rezervi, s$ se vra}a vo Nekoi smetaat deka se izjavuvaat `iteli na racete na dr`avata. Vo }e se otvora rudarsko raboti za nao|ali{te so Ilovica. me|uvreme, korporacijata okno za iskop na bakarna dvojno pogolemi koli~estva Iako i bugarskata firma ima pravo, dokolku saka, ruda. Spored najavite, so bakarna i zlatna ruda Euromaks poka`a interes i da gi prodade rezulzavr{noto istra`uvawe, sporedeno so iskopot vo za iskopuvawa vo Ilovitatite do koi do{la, vo FELPS Dox Vardar radovi{ki Bu~im. ca, od Ministerstvoto slu~aj da re{i deka ne e treba{e da napravi Se zboruva za rezervi za ekonomija velat deka zainteresirana da otvori bu{otini vo najdlabokiot duri i do 900 milioni koncesija dobila samo rudnik vo Ilovica”, objas- toni bakarna ruda i pove} FELPS Dox Vardar i tie del od planinata, da gi sublimira rezulatite i da nuvaat od Ministerstvoto e od 100 milioni toni se edinstvenite koi zasega za ekonomija. gi isprati do Ministerstzlatonosna ruda. mo`e da iskopuvaat vo voto, a toa, pak, da donese Ni{to ne sakaat da Od op{tinata Bosilovo Ogra`den. komentiraat nitu vo kone~na odluka - dali i edinstveno velat deka Nikoj ne zboruva zo{to pretstavni{tvoto na kade to~no treba da se istra`uvawata treba da se odolgovlekuva ovaa FELPS Dox Vardar vo otvori rudarsko okno. prodol`at, no ni tie ne isklu~itelno nade`na Skopje. Ne sakaat da “Koncesijata za detalnite znaat koga. Posleden pat prikazna za makedonskata otkrijat kakvi bilo geolo{ki istra`uvawa ekipite na amerikanskoekonomija. Nitu vo FELPS detali od dosega{noto na lokalitetot Ilovica, makedonskata firma na Dox Vardar, nitu vo Ministra`uvawe na teren. koja ja ima FELPS Dox teren bile pred nekolku isterstvoto za ekonomija, Vardar, istekuva deTvrdat deka dogovorot gi nedeli. Me{tnite velat nitu vo op{tinata obneska. Ovaa korporacija obvrzuva na tajnost na deka firmata najverojatno jasnuvaat zo{to docnat zakonski ima 180 dena podatocite. Sepak i da se podgotvuva fizibiliti poslednite istra`uvawa da gi dostavi rezultadonese odluka za otvorawe studija za vlijanieto na na teren ako se znae tite od istra`uvaweto. na rudnikot, toa najrano otvoraweto rudnik vo deka mo`ebi se raboti Dokolku toa ne se slu~i bi se sklu~ilo vo 2012 Ilovica vrz `ivotnata za nao|ali{ta so golemi vo zakonskiot rok, do godina. sredina. koli~estva bakarna i koga korporacijata mo`e Me{tani od op{tina “Vo jugoisto~na Makedonija zlatna ruda.

D

100

o Strumica e izgraden prviot objekt {to tro{i 15 kilovat-~asovi na metar kvadraten, odnosno za{teduva duri 90% od energijata. Kompanijata Ekspro od Strumica odlu~i da izgradi vakov objekt bidej}i novnite dosega{ni presmetki poka`ale deka so za{tedata od energijata najbrzo }e gi vratat vlo`enite pari vo izgradbata na energetski efikasen objekt. Visinata na investicijate ne se soop{tuva. “Od ekonomskata analiza za opravdanosta na investicijata za na{iot objekt koja ja napravivme dobivme deka vlo`enite sredstva se vra}aat za pomalku od pet godini”, re~e Slav~o \orgiev, sopstvenikot na Ekspro od Strumica. \orgiev veli deka za da se postigne posakuvaniot efekt objektot e celosno zatvoren i pregraden so Knaufovite sistemi za suva gradba, kako i so najsovremenite sistemi na pasivno razladuvawe i zagrevawe na Rehau. Objektot e proektiran i izgraden po visokite tehni~ki barawa i standardi za energetska efikasnost, po~nuvaj}i od formata na objektot, orientacijata, termi~kata za{tita na obvivkata, koli~inata otvori i drugi stakleni delovi da obezbedat minimalni zagubi na energija.

AUDI POBEDI NA ME\UNARODNIOT IZBOR ZA MOTOR NA GODINATA irito od 76 novinari od celiot svet go izglasa 2,5-litarskiot TFSI motor na Audi za motor na 2011 godina i toa vo kategorijata od dva do 2,5-litarski motori. Ovoj motor ja zadr`a nagradata, koja {to ja dobi i minatata godina. 2,5-litarskite agregati se montiraat na Audi RS3 Sportback i TT RS kupe i dvata so turbo-polna~ i so FSI tehnologija, odnosno direktno benzinsko vbrizguvawe i dvete se osnovni tehnologii vo Audi. So zafatnina od 2.480 kubni santimetri, ovoj motor proizveduva 250 kW (340 KS) i ima me|u 5.400 i 6.500 vrte`i vo minuta, a maksimalniot vrte`en moment e 450 Nm od 1.600 do 5.300 vrte`i vo minuta. “Ova e sigurno najdobriot turbo-motor vo poslednive godini. Vrte`en moment, mo}nost, zvuk, ovoj motor ima s$. Taa mo} potsetuva na originalniot Quattro motor, koj go stavi Audi na kartata za reli-trki”, izjavija ~lenovite na `irito na Me|unarodniot izbor za motor na godinata. Ova e pobeda vo sedum kategorii i toa vo niza za motorot na Audi so TFSI tehnologija. Me|u 2005 i 2009 TFSI dvolitarskite motori na Audi pobeduvaa vo kategorijata na motori od 1,8 do dva litri.

@

ARHIVIRAJ DOO, PRVIOT PRIVATEN ARHIV VO ZEMJAVA elovno Informativni Sistemi - Arhiviraj doo e prviot privaten arhiv vo Makedonija, koj sve~eno treba da se otvori deneska vo administrativnoindustriskata zona Vizbegovo. Se raboti za kompanija so me{ana sopstvenost, koja deluva vo oblasta na razvojot, implementacijata, integracijata i odr`uvaweto na sistemi za upravuvawe so dokumenti, kako i re{enija za arhivirawe i mikrofilmuvawe dokumenti. DIS-Arhiviraj mo`e da im poslu`i na kompaniite koi sekojdnevno rabotat so golemi koli~estva hartieni dokumenti i imaat zgolemena frekfencija na onlajn-dokumenti. Kompanijata }e nudi novi uslugi za digitalizacija na hartieni dokumenti i mikrofilmuvawe na dokumentacijata vo skening-centarot so kapacitet pogolem od 100. 000 dokumenti dnevno, kako i arhivirawe na dokumentacija vo svoeto arhivsko depo so povr{ina od 1.000 metri kvadratni.

D


Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.600 2.597 2.594 2.591 2.588 2.585 2.582 2.579 2.576 2.573

MBID

2.740 2.735

117,77

2.730

117,72

2.725

117,67

2.720

117,62

2.715

117,57

2.710

117,52

18/05/11 19/05/11 20/05/11 21/05/11 22/05/11 23/05/11 24/05/11 25/05/11

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

117,82

18/05/11 19/05/11 20/05/11 21/05/11 22/05/11 23/05/11 24/05/11 25/05/11

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

OMB

18/05/11 19/05/11 20/05/11 21/05/11 22/05/11 23/05/11 24/05/11 25/05/11

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

KORISTEWE NA FINANSISKITE INSTITUCII ZA PEREWE PARI

MEKSIKO I SLU^AJOT “VAKOVIJA BANK” o tekot na ovoj mesec se o~ekuva meksikanskite regulatorni organi da donesat novi zakonski propisi vo borbata protiv pereweto pari koi treba da pomognat za nametnuvawe postrogi kazni za finansiskite i nefinansiskite institucii vo Meksiko. Za nepo~ituvawe na zakonskite odredbi vrabotenite vo ovie institucii }e se soo~at so zatvorska kazna do 16 godini, kako i so pari~ni kazni do 340.000 dolari. Izglasuvaweto na novata regulativa e rezultat na ostrite kritiki na me|unarodnata zaednica, osobeno na sosednata zemja SAD vo odnos na maliot broj pokrenati krivi~ni postapki protiv licata {to go imaat izvr{eno deloto “perewe pari”. Statisti~kite podatoci uka`uvaat na faktot deka samo 30 od 149 po~nati krivi~ni postapki za perewe pari go do`iveale svojot kraj vo periodot 2004-2007 godina, a zaklu~no so juli 2010 godina, samo 37 od 162 pokrenati obvinenija imale sudska zavr{nica. Dopolnitelen povod za donesuvawe na ovaa mnogu va`na zakonska regulativa e i toa {to narkokartelite vo Meksiko uspevaat da isperat od 18 do 39 milijardi dolari godi{no, pri {to gi koristat delovnite odnosi vospostaveni me|u meksikanskite {tedilnici i amerikanskite banki. Kako primer mo`e da poslu`i slu~ajot so edna od najgolemite banki vo SAD - Vakovija bank, koja sega pripa|a na gigantot Vels Fargo. Po dvegodi{na zaedni~ka istraga na ameri-

kanskata i meksikanskata vlast vo vrska so zaplenuvaweto na avionska pratka na kokain vo vrednost od 100 milioni dolari vo 2006 godina, bile detektirani nekolku milijardi dolari {to se prenesuvale so elektronski sistemi za transfer na pari, patni~ki ~ekovi i gotovinski pratki na smetki {to se ~uvale kaj Vakovija bank. Ovaa banka vedna{ bila stavena pod istraga poradi toa {to ne implementirala efikasna programa za spre~uvawe na pereweto pari. Od osobena va`nost e da se istakne deka periodot vo koj bila stavena pod istraga po~nal vo 2004 godina, {to pretstavuva poklopuvawe so prvata eskalacija na nasilstvoto dol` amerikansko-meksikanskata granica, {to vsu{nost ja predizvika i sega{nata vojna so narkokartelite. [to e u{te pova`no, preku bankata bile isprani 378,4 milijardi dolari, {to pretstavuva edna tretina od bruto-doma{niot proizvod na Meksiko. Sredstvata bile prenesuvani na dolarski smetki od menuva~nici vo Meksiko so koi bankata odr`uvala delovni odnosi. Vakvoto neodgovorno odnesuvawe na Vakovija bank bilo iskoristeno od me|unarodnite kokainski karteli za finansirawe na nivnite operacii. Kako posledica, po~na krivi~na postapka protiv Vakovija bank, po koja vo mart 2010 godina bankata, vo soglasnost so Zakonot za bankarska tajna na SAD, ja pla}a najgolemata kazna {to nekoja banka ja ima plateno vo istorijata, 110 milioni dolari, poradi toa

V

D-R ZLATKO [AJNOSKI SORABOTNIK VO DIREKCIJA ZA KONTROLA NA USOGLASENOSTA NA RABOTEWETO NA BANKATA SO PROPISITE STOPANSKA BANKA AD - SKOPJE

Vakovija bank vo mart 2010 godina ja plati najgolemata kazna vo istorijata na bankarstvoto, 110 milioni dolari, zatoa {to dozvolila transakcii za koi e utvrdeno deka se povrzani so {verc na droga i 50 milioni dolari za{to ne gi sledela gotovinskite sredstva za prenos na 22 tona kokain {to dozvolila da se vr{at transakcii za koi e utvrdeno deka se povrzani so {verc na droga, kako i dopolnitelni 50 milioni dolari za toa {to ne gi sledela gotovinskite sredstva {to se koristele za prenos na 22 tona kokain. Na krajot, treba da se naglasi faktot deka parite {to meksikanskite narkokarteli gi zarabotuvale od trgovijata so droga i od drugi kriminalni aktivnosti bile edinstveniot likviden investiciski kapital raspolo`iv za bankite koi bile na rabot na kolaps vo tekot na svetskata ekonomska kriza. Duri postojat i indikatori {to uka`uvaat na toa deka odredeni banki se spasile od svetskata ekonomska kriza na toj na~in. Pa,

ISTRGUVANI 0,05% OD ALKALOID ZA 49 ILJADI EVRA o sistemska blok-transakcija na Berzata v~era se istrguvaa 678 obi~ni akcii ili 0,05% od osnovnata glavnina na Alkaloid, po cena od 4.450 denari za edna akcija, so {to vkupnata transakcija iznesuva{e pove}e od 3 milioni denari ili 49 iljadi evra. Najgolem rast od 5,71% na oficijalniot pazar zabele`aa akciite na Komuna, a na redovniot pazar najmnogu, odnosno 0,45% porasnaa akciite na Ar~elor Mital. Najgolem pad imaa akciite na R@ Uslugi za 1,52%, dodeka na redovniot pazar akcijata na Rade Kon~ar zabele`a pad od 2,70%. Od akciite koi se trguvaat na oficijalniot pazar najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet imaa akciite na Komercijalna banka so promet od 1,5 milioni denari. Dodeka od akciite koi se trguvaat na redovniot pazar najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet

V

i na bankarskiot gigant Vels Fargo voop{to ne mu pre~elo takvoto rabotewe na Vakovija bank, koja ja kupi vo 2008 godina, vo ekot na globalnata kriza. A zo{to da ne, Vakovija bank odr`uvala odli~ni i dohodovni odnosi so svoite meksikanski delovni partneri (meksikanskite menuva~nici preku koi se prenesuvale parite zaraboteni od trgovija so droga). A, {to e u{te pova`no, Meksiko e tret najgolem trgovski partner na SAD. I samo za informacija, vo momentot na kupuvawe na Vakovija bank, Vels Fargo dobiva finansiska pomo{ za izlez od ekonomskata kriza od dr`avata, odnosno dano~nite obvrznici, vo iznos od 25 milijardi dolari!

imaa akciite na Tutunska banka so promet od 237,6 iljadi denari. Glavniot berzanski indeks MBI-10 porasna za 0,57 % i denot go zavr{i so vrednost od 2.596,95 indeksni poeni. Indeksot MBID padna za 0,26 % i zatvori na 2.729,63 indeksni poeni. I indeksot na obvrznici OMB padna za -0,03 % i denot go zavr{i so vrednost od 117,65 indeksni poeni. Vkupniot promet od redovno trguvawe v~era be{e pogolem od 10 milioni denari od koi 9,7 milioni denari se ostvareni na oficijalniot pazar, dodeka na redovniot pazar se istrguvaa hartii od vrednost za 340,2 iljadi denari. Oficijalniot pazar u~estvuva so 96,63% vo ostvareniot promet, a redovniot pazar so 3,36%. Prometot od redovnoto trguvawe so akcii se zgolemi za 3,31%, a prometot od trguvawe so obvrznici porasna za 143,24%.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

25.05.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

481,00

5,71

481

Бетон Скопје

7.640,00

2,19

7.640

Топлификација

3.918,86

1,89

3,962,89

Македонија турист

2.850,00

1,79

2.850

599,32

1,58

607

Име на компанијата Комуна

Гранит

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

25.05.2011 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Комерцијална банка РМДЕН08

РМДЕН10 РЖ Услуги 0

%

Износ (МКД)

3718,42

-0,01

3.746

89

-0,11

89

86,10

-0,32

86

256,06

-1,52

260

0,00

0,00

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата РМДЕН10

Комерцијална банка Алкалоид Топлификација Макпетрол

0 25.05.2011

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

25.05.2011

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

29.354.745,59

-2,75%

-5,03%

4,58%

-3,44%

0,88%

24.05.2011

ILIRIKA GRP

48.645.523,66

-5,05%

-4,58%

-4,74%

-9,08%

0,60%

24.05.2011

Иново Статус Акции

18.570.967,91

1,44%

-1,41%

4,01%

3,81%

-2,97%

24.05.2011

KD Brik

37.669.306,19

-4,25%

-2,66%

-2,10%

-5,82%

5,34%

24.05.2011

KD Nova EU

25.553.390,48

-0,80%

-5,36%

-0,24%

-1,95%

-1,59%

24.05.2011

КБ Публикум -балансиран

34.413.760,33

-0,20%

-2,86%

1,11%

0,27%

0,84%

24.05.2011

КБ Публикум -обврзници

33.678.594,67

0,38%

0,00%

0,00%

0,00%

0,00%

24.05.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

25.05.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

1.431.353

4.500,15

401,26

11,22

0,98

BESK (2010)

54.562

7.460,00

567,72

13,14

0,21

GRNT (2010)

3.071.377

599,32

95,35

6,29

0,56

ALK (2010)

25.05.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Вкупно издадени акции

ХВ

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

KMB (2010)

2.279.067

3.718,42

628,36

5,92

1,06

MPT (2010)

112.382

26.209,73

-2.037,51

-12,86

0,77

86,1

0,32

2.900.794

REPL (2010)

25.920

41.000,00

2.980,40

13,76

0,83 0,64

3718,42

0,01

1.546.862

SBT (2010)

389.779

2.730,00

39,99

68,26

4.500,15

0,51

1.480.550

STIL (2010)

14.622.943

200,75

0,47

431,70

2,53

3918,86

1,89

1.152.145

TPLF (2010)

450.000

3.918,86

277,07

14,14

1,07

26209,73

0,81

786.292

ZPKO (2010)

271.602

2.175,00

-165,14

-13,17

0,34

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар обични акции Вкупно Редовен пазар

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

% на промена

55.700

16

102.907

77

143,24 2,71

158.607

93

28,86

430.218

10

16,00

5.530

10

16,00

49.043

678

0,00

0

0

0,00

213.181

104

66,73

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 25.05.2011)


KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

ZDRU@ENIETO NA BANKARI ^LEN NA EVROPSKATA BANKARSKA FEDERACIJA dborot na Evropskata bankarska federacija go odobri asocijativniot status na Zdru`enieto na bankarstvo pri Stopanska komora na Makedonija, so {to od juli godinava makedonskite bankari oficijalno }e stanat ~lenovi na EBF. Evropskata bankarska federcija pretstavuva obedinet glas na bankite osnovani vo Evropa. Toa e forum kade {to se razmenu-

O

vaat najdobrite praktiki, se debatiraat predlozi i inicijativi povrzani so legislativata i se usvojuvaat usoglaseni pozicii. EBF gi pretstavuva, brani i promovira interesite na nejzinite ~lenki, go promovira razvojot na bankarskata industrija, obezbeduva informacii so dodadena vrednost, nudi efikasni i profesionalni uslugi za nejzinite ~lenki i im pomaga na novite

11

STOPANSKA BANKA SE GRI@I ZA @IVOTNATA SREDINA topanska banka nekolku godini nanazad intenzivno raboti na podobruvawe na efektite koi gi ima vrz `ivotnata okolina. Bankata saka da pridonese so namalena emisija na CO2, namalena potro{uva~ka na elektri~na energija, upotreba na reciklirana hartija. Dopolnitelno, servisite koi postojano gi voveduva ovozmo`uvaat za klientite pristap do bankarskite proizvodi

S

~lenki vo procedurite za nivno pristapuvawe kon Evropskata unija i kon monetarnata unija.

od doma, blisku do domot ili do rabotnoto mesto na Internet, preku bankomat ili preku telefon. So toa, se namaluva potrebata na klientite od koristewe javen ili privaten soobra}aj, se namaluva zagaduvaweto predizvikano od soobra}ajot, a klientite se pozadovolni i imaat pove}e slobodno vreme na raspolagawe. Vo ovaa nasoka od Stopanska banka rabotat i na edukacija za gradewe na ekolo{kata svest, za {to

e primer sponzorstvoto na nastanot Trash Fashion, koj po povod denot na `ivotnata sredina se realizira deneska vo Mladinskiot kulturen centar.

ALARMANTNI PODATOCI OD GFK ZA KRIZA NA PAZAROT NA TRUDOT

MLADITE SAKAAT POMALKU 17.03.2010 11 RABOTA, A POVE]E SLOBODNO VREME Vo Makedonija viree takanare~enata slobodna generacija, koga mladite se oslobodeni od pritisokot za rabota. Ekspertite apeliraat za promena na svesta kaj mladite zatoa {to anga`iranite rabotnici ne se luksuz, tuku neophodnost za kompaniite SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

azarot na rabotna sila vo cel svet e vo kriza, rabotnicite vo najproduktivnite godini se razo~arani, a toa sozdava dolgoro~en zastoj i problemi za menaxmentot. Frapantnite podatoci gi objavi me|unarodnata istra`uva~ka firma GFK custom search, koja anketira{e pove}e od 30.000 vraboteni vo 29 zemji. Istra`uvaweto poka`a deka i vo Makedonija situacijata e mnogu lo{a. Duri 40% od rabotnicite na vozrast od 18 do 29 godini ~esto se zagri`eni za nivoto na stres koe go imaat na rabotnoto mesto, a 39% smetaat deka nemaat dovolno slobodno vreme i ne postignuvaat dobar balans me|u rabotata i privatniot `ivot. Analizata poka`a i deka pogolem procent od pomladite vraboteni negativno gledaat na prekuvremenata rabota, te{ko go podnesuvaat pritisokot na rabota i se zagri`eni za sopstvenoto zdravje, za razlika od nivnite postari kolegi, na primer od 30 do 59 godini, koi se daleku poposveteni na rabotata.

P

Vakvata kriza na pazarot na trud i vo profesionalnosta i odgovornosta na mladite vo Makedonija ja potvrduvaat i rakovoditelite na slu`bite za ~ove~ki resursi vo doma{nite kompanii. Spored niv, mladite vo zemjava ne sakaat da bidat kontrolirani, tuku sakaat samostojnost, sloboda na odlu~uvawe i pove}e privaten `ivot. “Mo`ebi donekade toa i ne e tolku lo{o, zatoa {to dobar menaxer go ostava svojot vraboten da bide kreativen. No, poradi toa {to sme mal pazar, sepak, mislam deka postoi strav kaj rabotodavcite da ne im otide kadar vo koj ve}e premnogu vlo`ile”, veli menaxer za ~ove~ki resursi vo me|unarodna kompanija vo zemjava. Istra`uvaweto poka`a i deka r~eisi 31% od mladite vo Makedonija koi se vraboteni se ~uvstvuvaat pod pritisok od dolgite rabotni ~asovi. Kako rezultat na toa se javuva i nezadovolstvo od balansot {to go vospostavuvaat me|u rabotata i privatniot `ivot. Interesno e toa {to vo ovaa grupa mnogu pozagri`eni za privatniot `ivot se mladite do 29 godini, nasproti postarite, koi spored nekoja procenka ve}e imaat oformeno semejstvo i bi trebalo da bidat pozagri`eni za slobodnoto vreme. Ekspertite vakvata

61%

od vrabotenite veruvaat vo napredok no, na drugo rabotno mesto ili vo druga dr`ava

sostojba ja analiziraat niz prizmata na socijalnite mre`i, koi vo poslednite nekolku godini se koristat mnogu pove}e za zabava otkolku za rabota. “Glavniot problem e toa {to mnogu vreme se tro{i na socijalni mre`i i vo ramkite na rabotnoto vreme i nadvor od nego, so opravduvawe deka se koristat zaradi rabota. A znaete kako velat, Internetot e dobar sluga, a lo{ gospodar i zatoa kaj nas e smenet na~inot na koristewe na slobodnoto vreme. Mislam deka postojat dve kategorii mladi lu|e po zavr{uvawe na fakultet - tie {to rabotat dvojno i tie {to ni{to ne rabotat. Za `al, prvata kategorija mnogu pomalku ja ima”, veli Zoran Ri~liev, nezavisen konsultant za Internet i novi mediumi. DOBRI RELACII SO MENAXERITE Spored istra`uvaweto na GFK, edna tretina od vrabotenite vo zemjava od 18 do 29 godini dobro komuniciraat so rabotodavcite, {to na nekoj na~in se tolkuva kako mo`nost za stabilna i produktivna situacija za

PROCENT NA RABOTNICI KOI SE “^ESTO” ILI “SKORO SEKOGA[“ ZAGRI@ENI ZA: 45% 40%

39% 40%

38% 34%

34%

35%

31%

36% 31%

32%

30%

26%

34%

30%

30%

26% 23%

25%

32%

28% 25%

27% 23%

15% 10% 5% 0%

18 do 29 godini

30 do 39 godini

40 do 49 godini

50 do 59 godini

Balans me|u rabota i privaten `ivot Nivoto na stres na rabotno mesto Pritisok od prekuvremena rabota Sposobnosti za uspe{na rabota Va{eto li~no zdravje

kompaniite. Spored ovoj parametar, Makedonija e me|u prvite zemji na listata, zaedno so Francija i so Turcija. Drugi zemji se soo~uvaat so seriozni problemi so stepenot na involviranost na mladata rabotna sila. Taka, vo Ungarija, ^e{ka, Srbija i Portugalija re~isi nema komunikacija me|u rabotodavcite i vrabotenite. Vesna Dimovska, konsultant i trener po ~ove~ki resursi, smeta deka mladite vo Makedonija se posveteni na rabotata i se vo potraga po kariera, {to od druga

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,39%

3,34%

4,24%

5,11%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,15%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

22% 22% 17%

20%

strana, predizvikuva strav, stres na rabotnoto mesto i gri`a za privatniot `ivot i li~noto zdravje. “Toa se lu|e koi po~nuvaat da rabotat na 25 godini, se gradat vo odnos na karierata i zatoa postoi pritisok. Razlikata me|u maldi i stari nad 50 godini e vo toa {to postarite od 50 godini ne se tolku pod pritisok deka }e bidat izbrkani. Pote{ko im e na mladite vraboteni i toa se gleda po brojot na novoroden~iwa, zatoa golem del od `enite se re{eni da gradat kariera”, veli Dimovska.

ЕМУ

евро

61,5361

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50%

САД

долар

43,2227

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

70,1626

Швајцарија

франк

49,3196

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44,5946

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

46,0462

61,6

43,5

70,5

49,9

60 godini i pove}e

Svetskata ekonomska kriza, pak, pridonese da se zgolemi stresot na rabotnoto mesto. Pove}e od tretina vraboteni se prinudeni da prifatat rabota so koja ne se sre}ni, odnosno 36% se dvi`at po drug pat vo odnos na karierata koja sakaat da ja gradat. Spored GFK, pomladite vraboteni go nosat tovarot od kratewe na rashodite na firmite, no ovde preovladuva stavot deka mladite vraboteni smetaat oti rabotodavecot ja koristi recesijata kako izgovor so koj bara od niv da rabotat pove}e.

WWW.KAPITAL.MK ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

28% 24%


Fokus

12

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

 Stiv Balmer, glavniot izvr{en direktor na Majkrosoft i {efot na Skajp, Toni Bejts, go objavija prezemaweto “te{ko” 8,5 milijardi dolari

MAJKROSOFT RASPOLO@EN ZA [OPING

PO SKAJP, DALI E NA RED I NOKIA?!  Na prv pogled, idejata na Majkrosoft da plati 8,5 milijardi dolari za da ja kupi kompanijata za internet-telefonja, Skajp, zvu~i “naludni~avo”. No, spored analiti~arite na Vol Strit, ova mo`ebi e najpametniot ~ekor koj izvr{niot direktor Stiv Balmer nekoga{ go napravil. Ostanuva da se vidi kako }e se razviva trilerot okolu mo`nata nova zdelka, u{te pospektakularna: Majkrosoft da ja kupi Nokia, so koja neodamna sklu~i dogovor da & bide ekskluziven snabduva~ so operativen sistem za naprednite “mobilki PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ajkrosoft e poln so iznenaduvawa denovive, neli? Ajde da napravime edno rezime. Prvo be{e *Windows Phone 7, potoa revolucionernoto partnerstvo so Nokia. Potoa slede{e iznenaduva~koto pojavuvawe na Balmer na saemot Blackberry World za da objavi novo partnerstvo na Majkrosoft so Risr~ In Mou{n (RIM), za na krajot Majkrosoft da iznenadi so kupuvawe na Skajp za 8,5 milijardi dolari. Se razbira, da ne zaboravime deka Majkrosoft, isto taka, poseduva i del od Fejsbuk preku svoite mali investicii pred nekolku godini. Najnovite glasini {to gi po~na ruskiot bloger Eldar Mutazin, koj

M

e ~ovekot {to “go provali” i prviot dogovor me|u Majkrosoft i Nokia, velat deka dvete kompanii se vo napredni pregovori za softverskiot gigant da gi kupi liderite vo hardverot za mobilni telefoni. Sega ostanuva u{te da dobieme odgovor na pra{aweto dali novata kompanija }e se vika Majkrokia ili Nokiasoft? No, seriozno, ova ne e samo ogromna vest za industrijata, tuku i mo`ebi naj~udnata i najneo~ekuvana glasina {to sme ja slu{nale poslednive godini. Ruskiot izvor, isto taka, veli deka dvete kompanii se vo golema trka da go sklu~at ovoj dogovor i najverojatno toj }e bide gotov do krajot na godinava. Nekoi zboruvaat za sme{no rasfrlawe na sumi do 80 milijardi dolari, no sudej}i po poslednoto agresivno kupuvawe, nekoi ne se iznenadeni i dokolku se slu~i. No, da gi ostavime malku nastrana {pekulaciite za ovaa potencijalna

megazdelka i da se zanimavame so ne{to poopiplivo koe ve}e se slu~i, kako akvizicijata na Skajp, na primer.

 Skajp da se nudi kako deloven softver?!

Na prv pogled idejata na Majkrosoft da plati 8,5 milijardi dolari za da ja kupi kompanijata za internettelefonja, Skajp, zvu~i “naludni~avo”. No, ne la`ete se, veli Erik Savic od “Forbs”. Spored nego, ova mo`ebi e najpametniot ~ekor koj izvr{niot direktor Stiv Balmer nekoga{ go napravil. No, zo{to Majkrosoft poka`a volja za Skajp da plati re~isi desetpati pove}e otkolku {to se minatogodi{nite prihodi na ovaa kompanija?! Komentarot e deka ova na krajot }e se poka`e kako genijalna ideja. Eve gi trite pri~ini poradi koi }e se poka`e deka ovoj dogovor }e rezultira vo ogromen uspeh.

Prvo, za kupuvaweto bea iskoristeni “planinite” od pari koi gi poseduva Majkrosoft nadvor od granicite na SAD. Prviot kvartal kompanijata go zavr{i so 50 milijardi dolari gotovina i kratkoro~ni likvidni investicii. Od ovie pari, 42 milijardi dolari se ~uvaat nadvor od SAD. Kako i mnogu drugi amerikanski tehnolo{ki kompanii, najgolem del od svoite prihodi i Majkrosoft gi generira nadvor od dr`avata. Ako gi donese tie pari doma, amerikanskata dano~na vlast }e im zeme 35%. Zatoa, gotovinata si stoi nadvor kade {to ne mo`e da bide upotreben za kupuvawe akcii, pla}awe dividendi, najmuvawe amerikanski rabotnici ili akvizirawe start ap kompanii od SAD. Zatoa, dogovorot se ~ini mnogu razumen. Toj }e vredi okolu 5,5 milijardi dolari dokolku se zemat predvid danocite. A Majkrosoft s$ u{te ima pove}e pari nadovor otkolku doma, so {to

narednive meseci se o~ekuvaat i drugi akvizicii na kompanii nadvor od SAD. Vtoro, so zdelkata Majkrosoft dobiva eden od vistinski najdominantni brendovi na Internet. Takvi se samo nekolku – Gugl, Fejsbuk, Vikipedija, Tviter – no golem del od niv ne se za proda`ba i nieden ne mu pripa|a na Majkrosoft. Skajp e dominanten igra~ vo audio i videokomunikaciite na Internet. Lu|eto ve}e go koristat zborot skajp kako glagol, a ete sega, Majkrosoft go poseduva toa. Ignorirajte gi ekspertskite mislewa, veli analiti~arot na “Forbs”. Ova e korporativna igra so softver. Predvidlivite reakcii bea deka Majkrosoft }e treba da go zgolemi prihodot na Skajp preku agresivna upotreba na advertajzing i integrirawe igri. No, dogovorot navistina e za “obedinuvawe na komunikaciite”, vo koe Majkrosoft se natprevaruva so Cisko i ostanatite. Teorijata e

PETTE NAJGOLEMI AKVIZICI NA MAJKROSOFT PRED SKAJP

nternet-portalot Business Insider dade pregled na najgolemite akvizicii {to gi napravil Majkrosoft izminative desetina godini, se razbira, ako ne ja smetame najnovata, na Skajp, vredna 8,5 milijardi dolari. 1. aQuantive, softver za advertajzing i uslugi: 6 milijardi dolari Majkrosoft ja kupi ovaa kompanija vo 2007 godina za da parira na kupuvaweto na DoubleClick od strana na Gugl, no i da ne dozvoli aQuantive da padne vo racete na rivalot Jahu. Kompanijata so sedi{te vo Sietl nude{e {irok asortiman na proizvodi za reklamni agencii i izdava~i, a ja poseduva{e i agencijata za digitalni reklami, Avenue A. Pove}eto od top menaxerite na aQuantive ja napu{tija kompanijata, a glavniot izvr{en direktor Brajan MekEndrjus si zamina do krajot na 2008 godina. Majkrosoft iskoristi del od tehnologijata na aQuantive vo svoite platformi, no golem del od nea be{e napu{tena, a Majkrosoft ja prodade Avenue A za 530 milioni dolari vo 2009 godina. 2. Navision, softver za smetkovodstvo: 1,45 milijardi dolari Majkrosoft go kupi ovoj danski proizvoditel na softver

I

za smetkovodstvo i menaxment-procesi vo 2002 godina, so cel da go zaokru`i sopstvenoto portfolio na Microsoft Business Solutions - Navision be{e posilna vo Evropa, dodeka Great Plains (kupena vo 2001 godina) vo Severna Amerika. Od site produkti {to gi stekna Majkrosoft so ovie dve akvizicii, softverot Axapta od Navision verojatno be{e najuspe{en. 3. Visio, softver za dizajn i grafika: 1,3 milijardi dolari Majkrosoft ja kupi ovaa kompanija poznata po softverot za izrabotka na grafici, ne so pari, tuku so akcii vredni okolu 1,3 milijardi dolari, vo 1999 godina. Ovaa akvizicija e edna od najplodnite: Majkrosoft s$ u{te go prodava softverot Visio i go nadgraduva so sekoe novo izdanie na Office, a se procenuva deka proda`bite odat do nekolku stotini milioni dolari godi{no. 4. FAST Search and Transfer, softver za t.n. enterprise search: 1,2 milijardi dolari Majkrosoft ja kupi ovaa norve{ka kompanija, proizvoditel na softver {to kompaniite go koristat za interno prebaruvawe i kreirawe sodr`ina od razli~ni bazi na podatoci, za 1,2 milijardi dolari vo gotovo, vo po~etokot na 2008 godina. Izleze deka bilo potrebno

malku pogolemo dlabinsko snimawe na firmata - taa be{e obvineta za smetkovodstvena izmama i policijata izvr{i upad nekolku meseci podocna. No, i pokraj ovaa neprijatnost, FAST stana va`en del na SharePoint, serveri {to Majkrosoft gi nudi vo delot na sofisticiranite kompaniski softveri. 5. Great Plains, softver za smetkovodstvo: 940 milioni dolari Majkrosoft gi soop{ti planovite za kupuvawe na proizvoditelot na softver za smetkovodstvo i menaxmentprocesi, Great Plains, vo dekemvri 2000 godina, preku razmena na akcii vredna okolu 1,1 milijarda dolari (kone~nata vrednost na zdelkata navodno be{e okolu 940 milioni dolari). Majkrosoft ja pretvori Great Plains vo svoj oddel {to go nare~e Microsoft Business Solutions, i go napravi harizmati~niot direktor Burgum edna od pomalite menaxerski yvezdi vo kompanijata. Na po~etokot, vo Majkrosoft smetaa deka ovoj biznis }e nosi po okolu 10 milijardi dolari godi{no prihod, me|utoa Business Solutions, sega nare~ena Dynamics, denes nosi okolu edna milijarda dolari godi{en prihod, a najgolem del od nego doa|a od Dynamics CRM, {to Majkrosoft go razvi vo sopstvenite istra`uva~ki centri.


no.

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

TOP 25

15

13

NAJUSPE[NI NAJ JUSPE[NI K KOMPANII OMP PANII VO SVETOT

 ]e bide li strate{kiot pakt me|u Nokia i Majkrosoft uvertira vo ne{to mnogu pogolemo? Na slikata se {efovite na dvete kompanii, Stiven Elop i Stiv Balmer

PO SKAJP: [TO BI MO@EL MAJKROSOFT SLEDNO DA KUPI VO EVROPA? pored portalot Business Insider, Majkrosoft ima pove}e od 50 milijardi dolari soptveni pari i likvidni investicii, no pove} e od 80% od nego e skladiran nadvor od SAD, najmnogu vo Irska, poradi visokite danoci vo mati~nata zemja. Ako Majkrosoft vrati del od tie pari doma, da re~eme za isplata na povisoka dividenda, }e se soo~i so pla}awe golem danok. No, ako Majkrosoft gi upotrebi tie pari za da kupuva neamerikanski kompanii, toga{ negovite ogromni rezervi gotovina ne mora da gi vrati nikoga{ vo SAD. Kako {to re~e Stiv Balmer, izvr{niot direktor na Majkrosoft, koga na preskonferencija go objavi prezemaweto: Skajp e so sedi{te vo Luksemburg, a kupuvaweto na ovaa kompanija za 8,5 milijardi dolari e odli~en na~in da se potro{at kompaniskite pari. Ako kon ova se dodade neodamne{nata zdelka so Nokia koja{to }e koristi operativen sistem samo od Majkrosoft vo svoite pametni telefoni, kako i kupuvaweto na norve{kata kompanija FAST za 1,2 milijardi dolari vo 2008 godina – poslednata golema akvizicija pred Skajp – jasno e deka Evropa e na radarot na Majkrosoft. Business Insider poso~uva koi bi mo`ele da bidat slednite golemi prezemawa na Majkrosoft na evropski tehnolo{ki kompanii, osven toa na Nokia, {to be{e najnovata golema {pekulacija denovive. 1. Yandex, najgolemata evropska internet-kompanija Yandex e poznat kako Google na Rusija, so pove}e od 60% pazaren udel vo 140 milionskata zemja. Kompanijata neodamna najavi deka }e se stavi na berza, po cena koja se o~euva da bide me|u 6 i 9 milijardi dolari. Skapo, no Majkrosoft poka`a deka e raspolo`en da go odvrze }eseto so cel da ja zauzda ekspanzijata na Gugl. 2. ARM Holdings, proizvoditel na mikroprocesori za mobilni uredi ARM kreira kompjuterski ~ipovi {to se koristat vo pove}eto napredni mobilni telefoni i tableturedi vo momentov. Vo 2010 godina, Majkrosoft go prodlabo~i svoeto dolgotrajno partnerstvo so ARM, a vo januari godinava objavi deka go dizajnira noviot Windows 8 za da mo`e prirodno da

S

deka so dodavaweto na alatkite na Skajp vo miksot na Majkrosoft, }e se sozdade nepobedliva kombinacija na alatki {to sekoe pretprijatie }e gi bara. Obedinetite komunikacii Majkrosoft gi gleda kako multimilijarderski biznis. Ne bidete iznenadeni dokolku vidite kako Majkrosoft go prodava Skajp kako proizvod za kompaniite. So eden brilijanten poteg Majkrosoft brcna dlaboko vo svojot xeb poln so pari, kupi brend-ikona i go trasira{e patot za drug biznis vreden milijardi dolari.

 Hrabar ~ekor

Majkrosoft prezede hrabar ~ekor vo bitkata za kontrolirawe na konsumentskiot Internet so 8,5 milijardi dolari vrednata akvizicija na onlajn-telefonskiot servis Skajp, smetaat analiti~arite na Vol Strit. Voedno ova e i najgolemata akvizicija i zdelka koja go zgolemuva nivnoto rivalstvo so Gugl i Epl. Proda`bata na eden od najpoznatite internet-brendovi vo svetot }e donese iznenaduva~ki profit od okolu 5 milijardi dolari za grupata

raboti na ARM ~ipovite, so {to Majkrosoft bi mo`el da se natprevaruva na raste~kiot pazar za tablet-kompjuteri. 3. SAP, proizvoditel na softver za menaxment-procesi Majkrosoft razmisluva{e za kupuvawe na germanskiot gigant, proizvoditel na softver za biznis-procesi, SAP, pred okolu sedum godini, a glasinite se pojavija povtorno vo 2009 godina (Majkrosoft gi demantira{e). Toa bi bila ~udovi{na akvizicija, SAP e ~etvrtata po golemina softverska kompanija vo svetot, so pazarna kapitalizacija od okolu 75 milijardi dolari, 18 milijardi dolari godi{na proda`ba i pove}e od 50 iljadi vraboteni. Ovaa zdelka bi ja najavila namerata na Majkrosoft da bide apsoluten vladetel vo poleto na biznis-softveri, a Orakl i Aj-Bi-Em bi gi nateralo da vlezat vo zonata na panika. Isto taka, i ovaa akvizicija }e ima golemi te{kotii da gi pomine antimonopolskite regulativi. 4. Criteo, tehnologija za onlajn-reklamirawe Ako Majkrosoft saka da go napravi profitabilen svojot biznis-oddel za onlajn-reklamirawe, treba vnimatelno da ja pogledne ovaa francuska kompanija specijalizirana za softver {to im pomaga na oglasuva~ite na Internet da doznaat koi reklami vie ste gi videle i potoa da prika`uvaat reklami za istite produkti na drugi internetstranici. Osven toa, }e spre~i Gugl prv da go “lapne” Criteo. 5. Spotify,onlajn-servis za “daunlodirawe” muzika Londonskata firma Spotify ima mnogu “`e`ok” brend vo momentov, izvonredna besplatna desktopaplikacija i proceneta kompaniska vrednost od dve milijardi dolari, {to e “ma~kina ka{lica” za Majkrosoft. Majkrosoft bi mo`el da go integira Spotify vo operativniot sistem za mobilni telefoni Windows Phone 7 i da go napravi muzi~kiot servis na Gugl beznade`no nekompleten. Isto taka, bi mo`el da mu stane seriozna konkurencija na Apple i negovite megapopularni iTunes.

investitori koi ja kupija kompanijata pred samo 18 meseci, so {to prodabata stanuva i najgolemiot }ar vo industrijata so investicii. Nagloto rastewe na cenata za tolku kratok period, mo`ebi zna~i sozdavawe na nov internet-meur, predupreduvaat analiti~arite, makar {to cenata na akciite na Majkrosoft, po vestite za kupuvaweto, se lizna samo na marginite. Dodavaj}i go Skajp, koj prose~no ima 145 milioni aktivni korisnici vo mesecot, na korisnicite od nivnite dosega{ni uredi i softverski platformi, }e ja zgolemi atraktivnosta na proizvodite na Majkrosoft, veli izvr{niot direktor Stiv Balmer. Mu{teriite {to ja kupuvaat Xbox konzolata za igri, isto kako i lu|eto koi koristat Windows Phone i Outlook softver za imejl, }e mo`at polesno da komuniciraat edni so drugi, a i so lu|eto od po{irokata mre`a na Skajp, dodava Balmer. Sepak, toj veti deka Skajp }e prodol`i da bide dostapen na konkurentskite softverski platformi kako {to e iOS na Epl, {to se koristi vo Ajfon i Ajpad, kako i na operativniot sistem

na Gugl, {to se koristi vo Android pametnite telefoni. Akvizicijata be{e re{ava~ki ~ekor na Majkrosoft po pregovorite {to Skajp gi vode{e so Gugl i drugi kompanii za mo`na zdelka, velat lu|eto {to bile zapoznaeni so temite na razgovorite. Sepak, tie razgovori ne vodele kon nikakva ponuda, a oddelni razgovori so Fejsbuk bile zaokru`eni samo na pro{iruvawe na sorabotkata me|u dvete kompanii, velat ovie izvori. Majkrosoft i Skajp sugeriraat deka ovoj dogovor na softverskata kompanija mo`e da & dade podobra potpora vo brzoraste~kiot biznis so socijalni mre`i, koristej}i se so listite na kontakti i statusite na Skajp, kako osnova za mre`ata da gi povrze korisnicite. Majkrosoft veli deka }e postavi pove}e videoadvertajzing na Skajp za da gi zgolemi prihodite vo biznisot. Akvizicijata se slu~i vo vreme na nenadejna poplava od barawa za inicijalni javni ponudi od strana na drugi internet-kompanii koi go zgolemija nivoto na vrednosta na konsumentski internet-kompanii.

GAZPROM - LIDER NA EVROPSKIOT PAZAR

godi{en profit pogolem za 24% vo 2010 go So dina, kompanijata se obiduva da gi iskoristi pridobivkite od krizata vo arapskiot svet i nuklearnata kriza vo Japonija vo sopstvena korist. Toa bi zna~elo, zatvorawe na del od nuklearkite vo Evropa, preorentirawe na evropskite dr`avi kon upotreba na gas i drasti~no zgolemuvawe na profitot na ruskiot gigant vo tekot na 2011 godina BORO MIR^ESKI aftenite kompanii se najgolemi dobitnici od politi~kata kriza vo arapskiot svet i nuklearnata katastrofa vo Japonija, bidej}i cenata na naftata se dobli`i do rekordot od 2008 godina. Toa mu ovozmo`i na ruskiot naften gigant Gazprom da se najde na 15 mesto na listata najuspe{ni kompanii vo svetot na amerikanskiot magaizn “Forbs”. Osven {to se o~ekuva drasti~en rast na profitot na Gazprom godinava, neto-profitot na nafteniot gigant i vo 2010 godina se zgolemi za 24%. Edinstveno namalena be{e proda`bata vo Evropa koja e i najgolem pazar na kompanijata, za minimalen 1% na 391 milioni dolari. Gazprom ja namali i cenata za izvoz na nafta i gas kon Evropa za 3%, bidej}i Evropejcite se preorientira kon alternativnite goriva, kako {to e prirodniot te~en gas (LNG). Analiti~arite o~ekuvaat deka godinava pobaruva~kata na gas od Evropa zna~itelno }e se zgolemi poradi mo`noto zatvorawe na del od nuklearnite centrali vo Evropa, inicirano od nuklearnata katastrofa vo Japonija. Na rastot na pobaruva~kata na gas mo`e da vlijae i krizata vo arapskiot svet, odnosno Libija, koja 80% od naftata ja izvezuva vo evropskiot kontinent. “Ovaa godina mo`e da bide mnogu razli~na od prethodnite. Italija koja be{e glaven potro{uva~ na gas od Libija, se soo~uva so nedostig od elektri~na energija. Isto taka, site se ispla{eni od nuklearnata kriza vo Japonija, pa poradi toa mo`no e da se preorientiraat kon upotrebata na gasot. Ova mo`e da donese ogromni pridobivki za Gazprom. Najpozitivni treba da bidat prviot i vtoriot kvartal od 2011 godina”, istakna Julija Novi~enkova, analiti~ar od ruskata konsultantska ku}a Uralsib. I od Gazprom istaknaa deka o~ekuvaat zgolemuvawe na izvozot na gas godinava. “Planirame zna~itelno da se podobri izvozot na gas ovaa godina”, velat od kompanijata. Spored finansiskiot direktor na kompanijata, Andrej Kruglov, vo prviot kvartal od godinava, proda`bata na nafta i gas vo Evropa se zgolemila za 12%, sporedeno so istiot period minatata godina.

N

Pretsedatelot na Gazprom, pak, Aleksej Miler, istakna deka postoi golema verojatnost cenata na gasot za dolgotrajna isporaka namenet za evropskiot pazar do krajot na godinava da dostigne 500 dolari za 1.000 metri kubni, {to gi nadminuva prethodnite prognozi na kompanijata. Miler istakna deka izvozot na gas vo Evropa, koja 25% od vkupniot uvezen gas go dobiva od Gazprom, gi nadminuva brojkite od nekoi od zimata 2010 godina, koga tradicionalno, pobaruva~kata na gorivata raste{e. Poradi toa, od kompanijata najavija deka planiraat da gi zgolemat kapacitetite za podzemno skladirawe na gas vo Evropa vo slednite nekolku meseci. Spored zamenik-pretsedatelot na Gazprom, pak, Aleksandar Medvedev, ekspanzijata na skladi{tata }e obezbedi neprekinato snabduvawe na gas vo soglasnost so o~ekuvanata zgolemena pobaruva~ka. Posledniot izve{taj na kompanijata poka`uva deka kapacitetot za skladirawe gas vo Evropa se zgolemil od 1,4 milijardi metri kubni vo 2006 godina na 2,5 milijardi metri kubni vo 2010 godina. Kompanijata planira da izveze 155 milijardi metri kubni gas vo Evropa do krajot na 2011 godina, za razlika od minatogodi{niot izvoz od 139 milijardi metri kubni. Gazprom e najgolemiot ekstraktor na priroden gas vo Evropa i najgolema ruska kompanija, sozdadena vo 1989 godina od strana na Ministerstvoto za industrijata za gas vo vreme na Sovetskiot sojuz. Podocna Gazprom se transformira{e vo korporacija, a pogolemiot del od akciite ostanaa vo dr`avna sopstvenost, za na krajot kompanijata da po~ne so privatizacija, iako Rusija s$ u{te go ima upravuva~kiot paket akcii. Vo 2008 godina, kompanijata proizvede 549,7 milijardi metri kubni priroden gas, {to pretstavuva 17% od vkupnoto proizvodstvo na priroden gas vo svetot. Istata godina, kompanijata proizvede 32 milioni toni nafta i 10,9 milioni toni na kondenziran gas. Aktivnostite na kompanijata vo 2008 godina pridonesoa so 10% vo bruto-doma{niot proizvod (BDP) na Rusija. Gazprom, najgolemiot del od svoite proizvodni poliwa gi ima vo Zalivot Ob, vo Zapadna Siberija, dodeka ostrovot Jamal se o~ekuva da stane glavniot proizvodstven region na kompanijata. Gazprom go poseduva najgolemiot transmisionen sistem na gas vo svetot so dol`ina od 158.200 kilometri.


Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

DVOEN STANDARD

ALEKSANDAR JAN^ESKI PIGON: Mnogu izve{tai za evaluacija na dr`avite kandidati za ~lenstvo vo EU se fokusirani na borbata so korupcijata. Za evropski standard se smeta koga tro{eweto na parite na gra|anite od s trana na javnite institucii e transparentno i efektivno. Evropejcite koi pla}aat danoci se zainteresirani i za toa kako nivnite pari se za{titeni od korupcija. So cel da se spre~at izmami i korupcija, Evropskata komisija vo 1999 godina osnova nezavisna antikorupciska institucija, Evropska kancelarija za borba protiv izmami (OLAF). Misijata na OLAF e da go za{titi finansiskiot interes na Evropskata unija, da se bori protiv izmami, korupcija i drugi neregularni aktivnosti, vklu~uvaj}i go i lo{oto odnesuvawe vo evropskite institucii. JAN^ESKI: Interesn o e kolku e mo}na i golema ovaa organizacija. Vo 2009 godina

raspolagala so buxet od 57 milioni evra, plus 20 milioni evra za dopolnitelni programi. Vrabotuva 500 lu|e. Tie ne se nitu tajna slu`ba, nitu policija. OLAF e institucija koja garantira podobra za{tita na interesite na EU i usoglasenost so zakonite za borba protiv organiziraniot kriminal ili izmamite. Tie gi sledat i istra`uvaat slu~aite na korupcija i izmama, a potoa gi predavaat slu~aite na nacionalnite institucii za borba protiv kriminal, javnite obviniteli i sudovite. PIGON: Znae{, Aleksandar, organizacijata e golema i & se dava u{te pove}e mo} osobeno poslednive godini, zatoa {to inspektorite na OLAF doka`aa mnogu pati deka ima izmami i korupcija vnatre i vo instituciite na EU. Za `al, i pokraj celosnata iskrenost i lojalnost na golemoto mnozinstvo oficijalni lica i lu|e koi rabotat vo EU, ova e u{te eden evropski “standard”. Samoto ~itawe za doka`ani slu~ai na korupcija i izmama koi se slu~ile vo EU e stra{no. Kako e mo`no ova da se slu~uva? A brojot na slu~ai raste, ne se namaluva. Spored posledniot izve{taj na OLAF, koj se odnesuva za 2009 godina, bile razgledani 740 somnitelni situacii, a 220 slu~ai rezultirale so

otvorawe istraga. Ova zna~i mnogu milioni pari na EU bile potro{eni za koruptivni aktivnosti. Na krajot na 2009 godina OLAF rabotel na 369 istragi, od koi 354 vo EU i 15 vo dr`avite kandidati za ~lenstvo, {to vk lu~u va i dva aktivni slu~ai vo Makedonija. JAN^ESKI: Koga go ~ita{ izve{tajot ili informaciite koi se objaveni na inernet-stranicata na OLAF e kako da ~ita{ nekoja kniga so kriminalni prikazni. Ne~esen direktor na proekt finansiran od EU kradel pari, favorizirawe za vreme na tenderska postapka vo evropska agencija, istraga za kupuvawe kancelariski mebel, konflikt na interesi, la`ni dokumenti itn. Za `itelite na dr`avi koi }e stanat ~lenki na EU osobeno mo`e da bide razo~aruva~ki koga }e pro~itaat za izmami i neregularnosti na proekti finansirani od pretpristapni fondovi (IPA). Ima slu~ai na korupcija kaj proekti koi imaat cel podobruvawe na kvalitetot na `ivotot na lokalnite zaednici! Ova e za proekti koi treba da im pomognat na siroma{nite lu|e, ~ij `ivoten standard e mnogu ponizok od prose~niot evropski standard. PIGON: Mnogu ~esto sredstvata vklu~eni vo koruptiven slu~aj se golemi! Finansiskoto vlijanie od izmamata so

subvencii kaj edna SAPARD programa finansirana od EU, koja e pod istraga na OLAF, se procenuva na 7,5 milioni evra. Drug slu~aj e proekt kade {to kompanija dostavila nekolku la`ni bankarski garancii so cel da raboti na {est dogovori vo regionot na Balkanot. U{te eden neverojaten primer e od maj ovaa godina. OLAF informira deka italijanskoto sudstvo zavr{ilo istraga za kriminal na somnitelna izmamni~ka mre`a vo istra`uva~ki proekti finansirani od EU. Istragata vo Italija se odnesuvala na 22 proekti so vkupna suma plateni sredstva od pove}e od 50 milioni evra! Ova ne se naslovi od nekoi finansiski skandali za koi izvestuva lokalen vesnik. Ova se re~enici od oficijalno objaveno soop{tenie na Kancelarijata za borba protiv izmami na EU. JAN^ESKI: Da, od istata EU od koja doa|aat ambasadorite i oficijalnite lica koi tolku ~esto istaknuvaat kolku e zna~ajna borbata so korupcijata vo dr`avite-kandidati za ~lenstvo vo EU. Koga }e se pro~itaat izjavi na direktori ili inspektori na OLAF mo`e da se vidi deka tie jasno ja istaknuvaat {tetata koja e napravena. Slu~aite kad e {to ima doka` ana korupci ja i nedos tig od transparentnost na tenderK

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:  OGLASI ZA VRABOTUVAWE  REVIZORSKI IZVE[TAI  SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI  TENDERI  POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA  SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

O

M

E

R

ski proceduri za proekti finansirani od EU go potkopuvaat kredibilitetot na evropskite oficijalni lica koga tie promoviraat biznis i pravna transparentnost. Mo`ebi samite se ~esni lu|e, no tie se del od sistemot koj ne uspeva da gi zapre sramnite praktiki. PIGON: Tokmu taka. Organiziraweto antikorupciski konferencii i seminari, praveweto izve{tai i vodi~i nema nikakvo ili mnogu malo vlijanie ako vo isto vreme u~esnicite i vrabotenite vo instituciite korisnici ~itaat za “istraga na tenderi povrzani so delegacija na Komisijata nadvor od EU”. Isto taka, interesno e i toa deka za borbata so korupcijata vnatre vo instituciite na EU, delegaciite na EU i proektite finansirani od EU, OLAF “sorabotuva” so obi~nite lu|e, ohrabruvaj}i gi da izvestuvaat za kakov bilo somne` ili dilema. Pri samoto otvorawe na internetstranicata na OLAF, http:// ec.europa.eu/anti_fraud, vo gorniot del ima baner koj objasnuva kako da se izvesti za izmama. JAN^ESKI: Izgleda antikorupcionerite na EU mnogu gi cenat signalite od gra|anite. “Mo`e da informirate izmama preku onlajn-formularot na na{ata internet-stranica. Mo`e da ostanete anonimni ako sakate: na{iot veb baC

I

J

A

L

E

N

STANISLAV PIGON ziran sistem garantira deka ne mo`e da bidete otkrieni”. Interesen na~in na komunikacija. PIGON: Pred nekolku dena gi otvoriv internet-stranicite na d elegaciite na EU vo site dr`avi koi se pokrieni so IPA programata. Vidov mnogu baneri i linkovi koi gi povikuvaat posetitelite da kliknat i da nau~at pove}e za toa kolku ubava i transparentna e EU i kakvi fantasti~ni idei imaat nejzinite politi~ari. Niedna od tie internetstranici na naslovnata nema link do OLAF, kancelarijata na EU koja se bori so korupcija. Dali korupcijata i izmamite vnatre vo instituciite na EU se tabu-tema? OLAF mnogu gi ohrabruva site gra|ani na EU i tie {to ne se vo EU da informiraat za somnevawa za izmami. No, dali delegaciite na EU go pravat istoto? Ili postoi dvoen standard? O

G

L

A

S


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

K

O

O

G

L

A

S

M

E

R

C

I

K

J

A

L

E

N

O

M

O

E

G

R

L

C

A

I

S

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Balkan / Biznis / Politika

16

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

EU MO@E DA JA OSTAVI CRNA GORA BEZ EVROTO

RUSIJA I BUGARIJA BEZ DOGOVOR ZA CENATA ZA BELENE

dno od pra{awata koi }e bidat otvoreni vo tekot na pregovorite na Podgorica so Brisel }e bide i idninata na evroto vo Crna Gora. Crnogorskiot guverner, Radoje @ugi}, izjavi deka ne o~ekuva barawe od Brisel za Crna Gora da go ukine evroto i predupreduva deka toa bi imalo negativni efekti. Toj se nadeva deka vo

usija i Bugarija s$ u{te ne mo`at da se dogovorat za cenata za izgradba na nuklearnata centrala Belene, i toa e glavnata pri~ina zo{to ne se po~nuva so realizacijata na proektot. Ruskata kompanija Rosatom, koja treba da ja gradi centralata, soop{ti deka cenata }e bide fiksna i nema da se menuva do zavr{uvaweto na izgradbata. Bugarskata strana nudi cena od pet mil-

E

pregovorite so Evropskata unija }e se najde na~in da se so~uva evropskata valuta kako plate`no sredstvo. Profesorot Dragoqub Jankovi} smeta deka s$ }e zavisi od sposobnosta na crnogorskata strana vo tekot na pregovorite. Za da se koristi evropskata valuta neophodno e da se ispolnat jasno definiranite kriteriumi

za toa. Profesorot od univerzitetot Mediteran, Dragoqub Jankovi}, gi navede najva`nite uslovi. “Inflacijata ne treba da otstapuva pove}e od 1,5% vo odnos na tri zemji od EU so najniska stapka na inflacija, buxetskiot deficit da e pomal od 3%, javniot dolg da e ponizok od 60%”, istakna Jankovi}.

R

ijardi evra, dodeka ruskata strana bara osum do devet milijardi evra. Zamenikdirektorot na Rosatom, Kiril Komarov, oceni deka poradi slu~uvawata vo japonskata nuklearka Fuku{ima nema pri~ina ni{to da se menuva vo izgradbata na Belene zatoa {to centralata e proektirana da im odolee na site predizvici i nepogodi, prenesuva Tanjug. Belene }e bide vtora nuklear-

na centrala vo Bugarija, a }e se sostoi od dva reaktori so ja~ina od po 1.200 megavati od ponovo rusko proizvodstvo. Prvata bugarska nuklearka Kozloduj se sostoi od {est reaktori, no rabotat samo dva. Prvite dva reaktori se isklu~eni vo 2005 godina od bezbednosni pri~ini, a tretiot i ~etvrtiot vo 2007 godina, na barawe od Evropskata unija.

NAJPOZNATIOT SLOVENE^KI BREND VO RACETE NA STRANCI?

SRPSKI NEKTAR NAJSERIOZEN KANDIDAT ZA FRUKTAL

 Slovene~kata kompanija Pivovarna La{ko prodava 93,7% od akciite na Fruktal. Kako najseriozen kandidat za kupuvawe na najpoznatiot slovene~ki brend e srpskata kompanija za proizvodstvo na sokovi Nektar VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rpskata kompanija za proizvodstvo na sokovi Nektar e najseriozen kandidat za kupuvawe na slovene~kata kompanija Fruktal. Povikuvaj}i se na slovene~ki biznis-krugovi, vesnikot “Pres” objavi deka vo finalniot krug za kupuvawe na Fruktal, najprepoznatliviot slovene~ki brend, vlegle tri ili ~etiri firmi, a najgolemi {ansi da stane nov sopstvenik ima tokmu kompanijata od Ba~ka Palanka, Nektar. Od slovene~kata kompanija nema potvrda na ovie vesti. Slovene~kata kompanija Pivovarna La{ko prodava 93,7% od akciite na Fruktal, pri {to o~ekuva od proda`bata da pribere 50 milioni evra. Otkako pred 15 dena iste~e rokot za predavawe na neobvrzuva~kite ponudi, ovie dena istekuva i rokot za predavawe na obvrzuva~kite ponudi, pi{uva vesnikot. Dosega pove}e od 17 firmi zele dokumentacija za kupuvawe na kompanijata, a na adresata na Fruktal stignale okolu 10 neobvrzuva~ki ponudi. Iako procesot na proda`ba, koj trae od sredinata na fevruari, se odviva bez oficijalni informacii,

S

slovene~kite mediumi kako potencijalni kupuva~i na Fruktal gi spomenuvaat i avstriskite proizvoditeli na ovo{ni sokovi Rauh i Pago, germanski Ekes–Granini, italijanskite Granini i San Benedito, ~e{ki Kofol, Qubqanska mlekara, no i mati~nata op{tina na Fruktal, Ajdov~ina. Minatata nedela slovene~kata ministerka za ekonomija, Darja Radi}, ja poseti op{tinata Ajdov~ina i gi poddr`a nejzinite ~elnici vo namerata da u~estvuvaat vo kupuvaweto na Fruktal. Taa isto taka im veti i pomo{ vo obezbeduvaweto povolni krediti za kupuvawe na del od akciite na Fruktal. Gradona~alnikot na Ajdov~ina, Marjan Poq{ak, soop{ti deka do Pivovarna La{ko predale

neobvrzuva~ka ponuda, no i deka razgovarale so nekoi od kandidatite za kupuvawe na mnozinskiot paket-akcii vo Fruktal. Toj izjavi deka ~elnicite na La{ko imaat `elba fabrikata da ja kupi op{tina Ajdov~ina, a sepak ne otkrivaat so koj od potencijalnite kupuva~i razgovarale za eventualno partnerstvo vo Fruktal. U{te koga be{e najaven tenderot za proda`ba na Fruktal, Poq{ak se sprotivstavi Fruktal da bide prodaden na italijanskite kandidati, a be{e naklonet kon germanskite kompanii i tie isto~no od Slovenija. “Nie sme protiv italijanskite kupuva~i, a ne protiv tie od isto~nite zemji i ne protiv Germancite”, objasni Poq{ak, koj oceni deka sega{nite rezultati na Fruktal se lo{i,

no kompanijata, sepak, e sposobna dobro da raboti i da zarabotuva. O~igledno, politikata zame{a prsti i vo proda`bata na Fruktal. Imeno, neodamna propadna proda`bata na slovene~kiot trgovski sinxir Merkator, pa sega vo javnosta se postavuva pra{aweto dali vesta deka Nektar e najseriozen kupuva~ e del od scenario koe se igra za najpoznatiot slovene~ki brend. Na balkanskiot pazar Fruktal e vo rivalstvo so Nektar, koj dr`i pove}e od 50% od srpskiot pazar, 30% od pazarot vo Bosna i Hercegovina i 10% na makedonskiot pazar. Nektar, kako mala semejna kompanija, nastana kon krajot na devedesettite godini, a vo me|uvreme stana eden

od najgolemite regionalni proizvoditeli na sokovi, koj izvezuva od Evropskata unija i Rusija do Soedinetite Amerikanski Dr`avi. So kupuvaweto na mnozinskiot paketakcii od Fruktal, Nektar }e stane lider na prostorot od Slovenija do Crnoto More, bidej}i se ve}e prisutni i na bugarskiot i na romanskiot pazar. SRPSKITE KOMPANII KUPUVAAT NEKOLKU SLOVENE^KI FIRMI Golem broj kompanii od Slovenija ovaa godina }e bidat ponudeni na proda`ba, a najzna~aen prodava~ e Pivovarna La{ko, koj gi poseduva Fruktal, Merkator, vesnicite “Delo” i “Ve~er”. Najgolemiot broj slovene~ki kompanii se odlu~ija na proda`ba poradi golemite dolgovi. Poznatiot srpski biznismen sopstvenik na MK Grupa, Miodrag Kosti}, izjavi deka negovata kompanija e zainteresirana da ja kupi prehranbenata kompanija @ito Qubqana. “Vo pra{awe e kompanija koja ima dobar brend na

teritorijata na porane{na Jugoslavija, no nema pazar. Smetam deka za srpskite biznismeni dobro e da investiraat vo Slovenija”, izjavi Kosti}. Mitar Pr`uq od Biroto za regionalna sorabotka vo Stopanskata komora na Srbija istakna deka od slovene~kite kompanii koi se ponudeni na proda`ba najva`ni se Fruktal, Merkator i Autoelektrika. Pr`uq objasni deka slovene~kata ekonomija se soo~i so problemi prvenstveno poradi ekonomskata kriza, a najmnogu stradale grade`nata i prerabotuva~kata industrija. “Ne postoi otpor kon srpskite kompanii vo Slovenija. Sega e vistinski moment srpskite kompanii da se pozicioniraat vo Slovenija”, zaklu~i Pr`uq. r u

MARJAN POQ[AK INA GRADONA^ALNIKOT NA AJDOV^INA Nie sme protiv italijanskite kupuva~i, upuva~i, a ne protiv tie od isto~nite zemji emji i ne protiv Germancite.


Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

17

FINANSISKA INJEKCIJA OD EIB ZA SRPSKOTO STOPANSTVO

SO KREDIT OD 750 MILIONI EVRA, SRBIJA ]E GO PODOBRUVA IZVOZOT

 Od kreditot na Evropskata investiciona banka (EIB), 500 milioni evra se nameneti za kompanijata Fiat avtomobili Srbija, dodeka 250 milioni evra }e im pripadnat na izvozno orientiranite mali i sredni pretprijatija, a 30 milioni evra od niv se nameneti za pomo{ i na mediumite ELENA JOVANOVSKA

vropskata investiciona banka (EIB) }e go kreditira srpskiot izvoz so 750 milioni evra, a Vladata }e gi deli parite za poddr{ka na avtoindustrijata, izvoznicite i mediumite. Stanuva zbor za mnogu povolni uslovi na kreditirawe, so rok na otplata do 12 godini, grejs period od dve do ~etiri godini i kamati od 4% do 5% na godi{no nivo. Ovaa dosega najgolema finansiska injekcija {to ja dobi srpskoto stopanstvo }e im ovozmo`i na doma{nite firmi pod ramnopravni uslovi da si ja odmerat silata so konkurencijata na svetskiot pazar. Najgolemiot del od tie

E

pari, 500 milioni evra, se nameneti za kompanijata Fiat avtomobili Srbija, dodeka ostatokot od 250 milioni evra }e im pripadnat na izvozno orientiranite firmi, pred s$ na malite i srednite pretprijatija. Okolu 80 milioni evra od kreditnata linija za Fiat }e bidat nameneti za proizveduva~i na avtomobilski delovi. Za opremuvawe na pogonot Lakirnica se predvideni 100 milioni evra, a 200 milioni evra }e bidat investirani za nabavka na oprema za pogonot Preseraj. “Kreditite }e im bidat dostapni i na stranskite i na doma{nite kompanii koi se podgotveni da se vklu~at vo sinxirot na dobavuva~i ne samo za Fiat, tuku i za drugite

avtomobilski kompanii”, izjavi ministerot za ekonomija, Neboj{a ]iri}, i dodade deka investicijata na Fiat vo Srbija }e bide 99% izvozno orientirana. “Dogovorot za kredit za Fiat dovolno govori za serioznosta na proektot i najgolem del od tie pari }e bide investirani ovaa i na po~etokot na slednata godina. So toa }e zavr{i celokupnata investicija na Fiat vo Kraguevac, koja bi trebalo da iznesuva okolu edna milijarda evra”, veli ]iri}. Spored nego, parite {to se nameneti za pottiknuvawe na izvozot na malite i sredni pretprijatija, pred s$ konditorski, treba da gi stimuliraat doma{nite kompanii, a korisnicite na kreditite }e bidat izbrani me|u prvite 100 izvoznici,

SRBIJA NAJGOLEM KORISNIK NA KREDITI OD EIB NA BALKANOT Spored podatocite na EIB Srbija, vo periodot od 2005 do 2009 godina na Srbija & se odobreni 1,7 milijardi evra zaem so {to ovaa zemja e najgolem korisnik na krediti od EIB na Zapaden Balkan. Vo tekot na 2010 godina na Srbija & e odobrena kreditna linija od 250 milioni evra, a potoa dopolnitelni 140 milioni evra nameneti za finansirawe na mali i sredni pretprijatija. Za izgradba na 75 kilometri od Koridorot 10 se odobreni 384 milioni evra, a Belgrad za izgradba na most preku rekata Sava dobi 70 milioni evra.

SLOVENIJA: NLB NA VRABOTENITE IM ISPLA]ALA 1.500 EVRA REGRES ova qubqanska banka (NLB) na svoite vraboteni im ispla}ala regres od 1.500 evra i pokraj toa {to poradi te{kata finansiska sostojba dr`avata mora{e da & pomogne vo dokapitalizacijata. Na toj na~in, okolu 4.000 vraboteni na svoite smetki dobile po 1.565 evra bruto, so {to bankata po ovaa osnova isplatila okolu {est milioni evra, {to pretstavuva 2,6% od vkupnata dokapitalizacija od 243 milioni evra, pi{uva “@urnal 24”. I drugi slovene~ki dr`avni kompanii {to se soo~uvaat so finansiska kriza baraat pomo{ od dr`avata, a od druga strana, gi nagraduvaat vrabotenite. Taka i Slovene~ki `eleznici na svoite vraboteni }e im isplati regres od 1.082 evra, {to

N

e 334 evra pove}e od zakonskiot minimum. Inaku, dr`avata za Slovene~ki `eleznici od buxetot izdvoi 134 milioni evra do 2016 godina za da go spasi od bankrot ova pretprijatie. Ispla}aweto na regresot }e gi ~ini Slovene~ki `eleznici 7,3 milioni evra, {to pretstavuva edna ~etvrtina od godi{nata rata {to ja o~ekuva firmata od dr`avata.

CENTROPROIZVOD GI KUPI KIOSCITE NA VAC VO SRBIJA ediumskata grupacija VAC go prodade 100% sopstveni~ki udel vo [tampa sistem na kompanijata Centroproizvod, a spored dogovorot, kupoproda`nata cena ostana delovna tajna. Peter Lange, ~len na upravata na mediskata grupacija VAC i nejzin pretstavnik za Srbija, izjavi deka blagodarenie na toj poteg VAC e eden ~ekor poblisku celosno da se povle~e od Srbija. Ovaa mediumska grupacija od preze-

M

maweto, vo 2008 godina, ja napravi [tampa sistem vode~ki sinxir od kiosci vo Srbija. Na po~etokot na fevruari 2011 godina VAC i Centroproizvod se dogovorija za proda`bata na ovaa kompanija. Sinxirot ima pove}e od 500 klasi~ni kiosci, kako i 50 marketi za {iroka potro{uva~ka, a rabotat glavno na podra~jeto na gradot Belgrad. Okolu 1.800 vraboteni vo [tampa sistem dnevno uslu`uvaat pove}e od 160.000 kupuva~i.

ERDOGAN NAJAVI GOLEMI PROEKTI VO ANKARA urskiot premier Rexep Tajip Erdogan v~era najavi nekolku golemi proekti za Ankara. Proektite vklu~uvaat nov “grad” koj treba da bide izgraden vo ju`niot del od Ankara i centar za urbana transformacija, so cel da se moderniziraat urbanite delovi na gradot. Erdogan izjavi deka planiraweto i izgradbata na noviot grad vo ju`niot del od Ankara, pod imeto Ju`en grad, }e po~nat vedna{ po izborite koi }e se odr`at na 12 juni.

T

Ankara }e stane i centar na odbranbenata industrija na zemjata. “Okolu 80% od celokupnata odbranbena industrija e locirana vo Ankara. Imame namera ovoj sektor da ima prihodi od osum milijardi dolari do 2016 godina”. Erdogan izjavi deka imaat namera da ja pretvorat Ankara i vo centar na bawskiot turizam, so pomo{ na termalnite izvori vo i okolu oblasta, koi, spored Erdogan, ne se dokraj iskoristeni.

ne smetaj}i gi golemite me|unarodni kompanii. Potpretsedatelot na srpskata Vlada, Bo`idar \eli}, gi povika konditorite da konkuriraat za ovie pari i dodade deka ratifikacijata na kreditot se o~ekuva vo juni, a realizacijata okolu septemvri godinava. “Toa ne e kredit za likvidnost, tuku za zgolemuvawe na izvozot na konditorite”, re~e \eli} i dodade deka kreditite }e gi odobruvaat 14 banki vo Srbija so mar`a pod 3%. Prvata tran{a od 150 milioni evra }e bide na raspolagawe vo tekot na ovaa godina, a 100 milioni evra vo 2012 godina. Okolu 30 milioni evra od ovie pari se nameneti i za pomo{ na mediumite. IZLEZOT NE E VO KREDITI, TUKU VO STRUKTURNI REFORMI Pretsedatelot na Unijata na tekstilci na Srbija i sopstvenik na firmata Modus, Milan Kne`evi}, smeta deka intenzivnoto zadol`uvawe bez prethodno da se podobri biznisamnbientot nema da dade nikakov efekt. U{te edna pri~ina za toa e {to K

O

M

E

R

najgolem del od parite odat za Fiat, a malite i srednite pretprijatija }e dobijat “samo ronki”. “Izlezot od ovoj }orsokak vo koj se nao|a srpskoto stopanstvo ne e vo kreditite, tuku vo sistemski re{enija koi podrazbiraat strukturni reformi na dano~niot sistem, odnosno C

I

J

A

L

E

N

dano~no rastovaruvawe, podobruvawe na efikasnosta na rabotata na pravosudstvoto, razdol`uvawe na dr`avata, namaluvawe na sivata ekonomija. Dodeka ne se napravi toa, sekoja postapka na dr`avata }e zna~i primawe na mornar na torpediran brod”, slikovito objasnuva Kne`evi}. O

G

L

A

S


Svet / Biznis / Politika

18

UNGARIJA OTKUPI 21% OD AKCIITE NA RUSKIOT NAFTEN GIGANT MOL ngarskata Vlada soop{ti deka otkupila 21,2% od udelot vo naftenata i gasna kompanija MOL od ruskata naftena kompanija Surgutnjefte-gaz. Ministerot za nacionalen razvoj, Toma{ Felegi, izjavi deka Ungarija isplatata na udelot, vredna 1,88 milijardi evra, }e ja finansira so pomo{ na zaem koj prethodno go dobila od Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Toj najavi deka dogovorot

U

za otkup }e se kompletira najdocna do 31. avgust godinava. Ungarskiot premier, Viktor Orban, izjavi deka pregovorite so ruskata strana bile te{ka borba koja traela edna godina i deka so ovoj dogovor zna~itelno }e se namali energetskata zavisnost na Ungarija. Surgutnjefte-gaz vo 2009 godina go kupi udelot vo kompanijata MOL od avstriskata naftena kompanija OMV za

1,4 milijardi evra, a ungarskata kompanija go oceni kako neprijatelski kupoproda`en dogovor.

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

JAPONIJA SO 12,5% POMAL IZVOZ aponija se soo~i so namaluvawe na izvozot za 12,5% vo april, sporedeno so istiot mesec prethodnata godina, otkako be{e naru{en proizvodstveniot proces na fabrikite kako posledica na zemjotresot i cunamito koi ja opusto{ija zemjata. Golemiot pad na izvozot predizvika deficit na bilansot na nadvore{na trgovija od 5,7 milijardi dolari,

J

AGENDATA NA PRETSEDATELOT NA SAD IZLEZE OD KOLOSEK

no sepak be{e pomal od o~ekuvawata na ekonomistite. Od druga strana, istiot mesec uvozot vo Japonija se zgolemi za 8,9%, vo odnos na prethodnata godina kako rezultat na zgolemuvaweto na cenite na stokite i uslugite. Toa se dol`i na potrebata od zgolemen uvoz na gorivo kako rezultat na zemjotresot i cunamito koi gi o{tetija cen-

tralite za proizvodstvo na elektri~na energija. Istovremeno, i japonskoto proizvodstvo pretrpe ogromni {teti, a najo{tetena be{e avtomobilskata industrija. Postojat somnevawa deka prirodnite nepogodi vo Japonija mo`e da go simnat japonskiot avtomobilski gigant Tojota, od prvo na treto mesto na najuspe{ni kompanii vo svetot.

 DVA, TRI ZBORA

" Odlukata da se kandidiram za generalen direktor na Me|unarodniot monetaren fond ja donesov po zrelo razmisluvawe i vo soglasnost so francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, i premierot Fransoa Fijon, koj vo potpolnost  Barak Obama vo Irska gi preispituva{e svoite koreni, odigra partija tenis so me poddr`uvaat vo mojata britanskiot premier Dejvid Kameron, ve~era{e so kralicata Elizabeta Vtora. odluka."

NADVLADEA POLITIKATA, NAMESTO EKONOMIJATA! Od petdnevnata turneja ostanuvaat u{te 2 dena i niza liderski sredbi BORO MIR^ESKI vropskata turneja koja ja po~na amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, vo ponedelnikot se soo~i so delumni promeni vo rasporedot. Po skandaloznoto potfrluvawe na avtomobilskiot monstrum na Obama, koj zaglavi na izlezot od amerikanskata ambasada vo Dablin, kade {to toj go preispituva{e svoeto poteklo, pretsedatelot go zate~e vulkanskiot oblak od pepel koj go prekri evropskoto nebo, pa mora{e porano da zamine od Irska za Britanija. A tamu, po edna odigrana partija tenis so britanskiot premier, Dejvid Kameron, rakuvawe so princot ^arls, pozdravuvawe na Kejt i Vilijam i ve~era so kralicata Elizabeta Vtora toj se obrati pred britanskite zakonodavci i so toa stana prviot pretsedatel na SAD koj go napravil toa. Britanskata kralica Elizabeta Vtora i Obama na priemot koj kralicata go odr`a vo negova ~est gi istaknaa posebnite i cvrstite vrski me|u dvete zemji, glavno vo voenite i diplomatskite odnosi. No, turnejata na Obama, ~ija glavna cel be{e potragata po evropska poddr{ka za promocija na demokratijata vo arapskiot svet, so ekonomijata kako glavna agenda, skr{na vo drug pravec. Politikata ja nadvladea ekonomijata. Obama & se zablagodari na

E

Velika Britanija za nejzinata solidarnost kon SAD po teroristi~kiot napad na kulite-blizna~ki vo Wujork vo 2001 godina, za pomo{ta vo borbata so terorizmot i bezbednosta. Toj ja pozdravi uspe{nosta na britanskite voeni sili, koi ramo do ramo so amerikanskite se borat za promocija na demokratijata tamu kade {to e potrebno. Glavna tema na razgovorite na amerikanskiot pretsedatel i britanskiot premier be{e voenata operacija na NATO vo Libija i kontinuiranite politi~ki tenzii vo dr`avite od Sredniot Istok i Severna Afrika. Na sredbata me|u Obama i vicepremierot na Velika Britanija, Nik Kleg, se debatira{e za pozicioniranosta na dvete dr`avi vo globalnata ekonomija, borbata so terorizmot i konfliktot vo Avganistan, odnosno za toa do koga nivnite voeni trupi }e ostanat na avgani-

stanskoto tlo. OD BRITANIJA, OBAMA LETA ZA FRANCIJA Od Velika Britanija, amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, }e odleta za Francija, kade {to }e prisustvuva na samitot na G-8 najrazvienite dr`avi vo svetot. Deneska Obama ima zaka`ano bilateralna sredba so francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, a vo ramkite na G-8 samitot treba da se sretne i so ruskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev i japonskiot premier, Naoto Kan. Spored procenkite na ekspertite, Obama }e pobara od liderite na dr`avite od G-8 grupata da ja poddr`at finansiskata stabilizacija, modernizacijata i ekonomskite reformi na dr`avite od arapskiot svet. Glavna cel na posetata na samitot na G-8 }e bide i da gi ubedi liderite na dr`avite od ovaa grupa zaedno da se izborat Svetskata banka i Me|unarodniot mon-

etaren fond da go finansiraat razvojot na demokratijata vo arapskiot svet. Dosega SAD mu dodeli zaem od milijarda dolari na Egipet i veti zaem od ~etiri milijardi dolari za Saudiska Arabija. Vo me|uvreme, vo presret na najavite za barawata na Obama od liderite na dr`avite od G-8 grupata, Svetskata banka po brza postapka usvoi rezolucija so {to Egipet i Tunis }e imaat na raspolagawe krediti vo vrednost od {est milijardi dolari. Glavna cel na kreditite e da im pomogne na dr`avite po padot na avtoritarnite re`imi da gi demokratiziraat svoite ekonomii. Od Francija, Obama }e se upati kon Polska, kade {to }e se sretne so 20 {efovi na dr`avi ili na vladi od Centralna i Isto~na Evropa. Na sredbata na pokana na polskiot pretsedatel, Bronislav Komorovski, liderite }e razgovaraat za demokratskite promeni vo regionot vo izminatite 20 godini. Liderite }e go zapoznaat amerikanskiot pretsedatel so rezultatot od diskusijata koja ja odr`aa pred dva dena, posvetena na pra{aweto {to mo`at da napravat Centralna Evropa i SAD za podobruvawe na sostojbata vo Severna Afrika. Me|u pokanetite na sredbata se pretsedatelite na Germanija, Avstrija, Italija, balti~kite i balkanskite zemji, a me|u niv i makedonskiot pretsedatel, \orge Ivanov.

KRISTIN LAGARD

ministera za finansii na Francija

" Najodlu~no gi otfrlam site obvinenija. Uveren sum deka vistinata }e izleze na videlina i jas }e bidam osloboden. Vo me|uvreme ne mo`am da dozvolam MMF i vie dragi kolegi da bidete na koj bilo na~in vme{ani vo mojata li~na no}na mora. Poradi toa, morav da se povle~am od funkcijata direktor na MMF." DOMINIK [TROS-KAN

porane{en direktor na MMF

"Iako ne sakame vo NATO, sakame da staneme ~lenka na EU. 效lenstvoto vo NATO ne e pretpostavka za toa. Uvereni sme deka sme evropska dr`ava. Kompletnata realizacija na proektot EU ne e mo`en bez ~lenstvoto na Ukraina." KONSTANTIN GRI[^ENKO

minister za nadvore{ni raboti na Ukraina


Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

19

 SVET

0-24 

...ZASTRA[UVA^KI BROJKI

...SKANDAL VO UKRAINA

...PRIRODATA “ZBESNA”

Za dva meseci 1.100 civili ubieni vo Sirija

Julija Timo{enko obvineta!

Tornado korne ku}i i zgradi od zemja vo Kanzas

irijskite bezbednosni sili vo tekot na borbata za prekin na protestite za dva meseci ubile najmalaku 1.100 civili. Ova se veli vo izve{tajot na organizacijata za ~ovekovi prava, Savasiah, koja gi sledi slu~uvawata vo arapskiot svet.

orane{nata premierka na Ukraina, Julija Timo{enko, e obvineta od dr`avnoto obvinitelstvo za zloupotreba na slu`benata pozicija poradi navodno potpi{uvawe dogovor za uvoz na gas od Rusija po previsoki ceni.

ajmalku sedum `rtvi i pove}e od 60 povredeni odnese diveeweto na tornadoto i silnite olui koi gi zafatija N dr`avite od centralniot del na SAD, Kanzas i Oklahoma.

S

P

Matrijalnata {teta e ogromna i doprva }e se procenuva.

VULKANSKA PEPEL POVTORNO GO POKRI EVROPSKOTO NEBO

VULKANOT VO ISLAND OTKA@A POVE]E OD 700 LETOVI VO EVROPA

 Erupcijata na vulkanot Grimsvorn vo Island zatvori nekolku aerodromi i predizvika panika me|u patnicite i sopstvenicite na aviokompaniite. Se prognozira otka`uvawe na okolu 700 letovi, a {tetata se o~ekuva da bide zna~itelno pomala od minatogodi{nata, koga Evropa se soo~i so sli~en problem BORO MIR^ESKI

blakot od pepel od islandskiot vulkan Grimsvorn za pomalku od pet dena uspea da nanese ogromni {teti na avioindustrijata. Otkako oblakot pepel go pokri neboto nad Velika Britanija, skandinavskite dr`avi, a del zafa}a i na nebata na Germanija i Belgija, aviokompaniite otka`aa golem del od letovite. Spored podatocite na evropskata agencija za bezbednost na vozdu{niot soobra}aj (Evrokontrol), brojkata na otka`ani letovi do deneska }e nadmine 700. Dodeka avionite na Briti{ ervejs i Rajan Er, koj bea zateknati na lice mesto od vulkanskata pepel, bez nitu eden incident se ma~ea da sletaat na najbliskite aerodromi, zasegnatite aviokompanii po~naa da prezemaat preventivni merki. Samo do v~era, okolu 500 letovi otka`aa evropskite aviokompanii. Prvi, letovite kon [kotska i Severna Anglija gi otka`aa britanskata aviokompanija Briti{ ervejs, francuskata Er Frans - KLM i holdingot Junajted Kontinental. Eden den

O

podocna, najgolemata germanska aviokompanija Lufthanza otka`a 150 letovi vo pove}e gradovi vo Severna Germanija, poradi “rasposteluvaweto” na vulkanskata pepel nad Severnoto More. Aerodromite vo Bremen i Hamburg se zatvorija prvi od site germanski aerodromi, a vedna{ po niv se zatvori i aerodromot vo Berlin. Nitu vo Belgija situacijata ne e podobra. Najgolemata belgiska kompanija Brasels ervejs gi otka`a site letovi kon Stokholm, Geteborg, Hamburg, Kopenhagen, Oslo, Wukasl i Edinburg. VULKANOT LANI BLOKIRA[E POVE]E OD 100.000 LETOVI Oblak od pepel kako posledica na vulkanska erupcija minatata godina go zatvori evropskoto nebo za celi {est dena i blokira{e pove}e od 100.000 letovi, a pove}e od 10 milioni patnici zaglavija po evropskite aerodromi. Podatocite na Me|unarodnata asocijacija za vozdu{en transport IATA poka`aa deka vulkanskiot oblak gi o{teti aviokompaniite za 1,7 milijardi dolari. Pou~ena od iskustvoto od minatata godina, ovojpat IATA povika na zdru`uvawe na silite na evropskite aviokompanii

700

letovi se prognozira deka }e bidat otka`ani zaklu~no so dene{niot den

za nadminuvawe na krizata i relokacija na letovite za normalno funkcionirawe na aviosoobra}ajot. “Evropa se spravuva so ovogodine{nata kriza so oblakot pepel od erupcijata na vulkanot Grimsvorn mnogu podobro od lani, no vladite na evropskite dr`avi mora zdru`eno da se dogovorat kako }e go reguliraat nivniot vozdu{en prostor za da gi nadminat potencijalnite nesoglasnosti”, istakna direktorot na IATA, Xovani Bisignani. Iako dosega se zatvorija del od aerodromite vo Zapadna Evropa, ekspertite ne o~ekuvaat da se povtori lanskoto scenario. “Procesot na re{avawe na problemite od vakov karakter se odviva mnogu poefektivno i uspeavme da go izbegneme celosnoto zatvorawe na evropskoto nebo, kako {to se slu~i minatata godina”, potencira{e Bisignani. Minatogodi{nata erupcija

na vulkan vo Island donese novi pravila vo avioindustrijata za sproveduvawe na letovi vo vonredna sostojba. Toa ja podeli Evropa, so {to Germanija insistira{e i da postoi najmala mo`nost za incident pri sproveduvawe na rizi~ni letovi koga neboto e prekrieno so vulkanska pepel, avionite da ne soobra}aat nad evropskoto nebo. RAJAN ER NAJHRABRO GO PODNESUVA RIZIKOT?! Dodeka aviokompaniite od Zapadna Evropa odlo`uvaa del od letovite, za irskata aviokompanija Rajan Er, oblakot pepel ne be{e pre~ka za uspe{no sproveduvawe na letovite i vo vonredni uslovi. Izvr{niot direktor

na kompanijata, Majkl Oleri, istakna deka za nego oblakot pepel e samo mit. “Nitu eden oblak od pepel kade bilo, nitu eden del od pepelot ne e dovolen da ostavi da ~ekaat 1.000 patnici vo [kotska. Toa se 1.000 turisti vo [kotska koi ne treba da se soo~at so turbulencii na nivniot plan za odmor predizvikan od ne~ija nesposobnost i birokratija”, istakna Oleri. Na ova britanskata birokratija vozvrati. “Majkl Oleri igra dobra igra so toa {to izleguva na televizija i vetuva nerealni raboti. Na{a rabota e da ja osigurame bezbednosta na patnicite i britanskata avi-

jacija. Spored oficijalnite informacii na britanskoto Ministerstvo za transport, avionite na Rajan Er ne letaat vo “crvenata zona”, tuku mnogu nad nea, nad koncentracijata na pepel”, istakna britanskiot minister za transport, Filip Hamond. Toj potencira{e deka sega, Velika Britanija e mnogu podobro podgotvena za da se spravi so ovoj problem, za razlika od minatata godina, koga be{e zateknata od nenadejnata erupcija na eden od islandskite vulkani. Irskiot diskonten avioprevoznik, Rajan Er, ostvari rast na profitot vo izminatata fiskalna godina i pokraj visokite ceni na gorivoto, {to be{e rezultat na poskapuvaweto na cenata na surovata nafta na svetskite berzi. Na zgolemuvaweto na profitot na kompanijata vlijae{e i zgolemuvawe na prometot i cenata na kartite. Neto-profitot vo fiskalnata godina koja zavr{i vo mart godinava, bez ednokratnata stavka iznesuva{e 401 milioni evra, {to pretstavuva rast od 26% vo odnos na prethodnata fiskalna godina. Ova gi nadmina i o~ekuvawata na ekspertite koi o~ekuvaa maksimalen profit od 383 milioni evra.


Feqton

20 NAJGOLEMITE SEKS SKANDALI VO KOI BILE INVOLVIRANI BANKARI: DRESDNER KLEINWORT

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

03

PAMELA ANDERSON ZAD [ALTEROT?! Z PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

o{to {est delovni `eni bi go tu`ele svojot rabotodavec? Za da mu “izmolzat” milijarda dolari? Ima smisla, no od koja pri~ina? Polova diskriminacija, se razbira. Jasno e deka vojnata me|u polovite ne e zavr{ena. Taa samo si najde novo pole za borba. Grupa od {est visoko plateni `eni vo 2006 godina ja tu`ea Dresdner Kleinwort Wasserstein (DKW), investiciskata banka vo koja s$ u{te rabotat, i toa za suma od 1,4 milijardi dolari, obvinuvaj}i gi ma{kite izvr{ni direktori deka gi maltretiraat `enskite kole{ki, deka gi nosele klientite vo striptiz klubovi i doveduvale prostitutki vo kancelarijata. Ova be{e najgolemiot vo serijata slu~ai na sek-

sualna diskriminacija koi ja naru{ija idilata vo finansiskiot svet, otkako pametnite `eni po~naa da mu se sprotivstavuvaat i na ma{kiot monopol i na nedoli~noto odnesuvawe kako pridru`en del na toj svet. NEZRELITE BANKARI Glavniot svedok na ovoj slu~aj, vo svojata tu`ba naveduva{e deka bila ismevana od svojot {ef so toa {to ja narekol “Pamela Anderson na trguvaweto”, aludiraj}i na popularnata blondinka od “Чuvari na pla`ata”. Taa navistina e rusokosa i ubava, no toa {to prvo lu|eto go zabele`uvaat kaj ovaa Amerikanka koja `ivee vo London, Ketrin Smit, e goleminata na nejziniot mozok. Ovaa elegantna figura, direktor na oddelot za trguvawe so akcii, za londonskite vesnici tvrde{e deka gi zgolemila prihodite na sektorot od provizii za rekordni 60% vo tekot na edna godina.

Sepak, spored nejzinite tvrdewa, taa bila podlo`ena na vulgarni zabele{ki od nejziniot {ef, koj samo se smeel koga taa se sprotivstavila. Vo edna situacija, veli taa, ostavila kutija so slatki na nejzinata masa za No}ta na ve{terkite. [efot namerno glasno pred ostanatite kolegi rekol deka treba da ja trgne kutijata od tamu ili ma`ite }e “posegnat po nejzinite slatki”. Ako ova e vistina, toa {to navreduva e samiot nedostig od humor. No, vo slu~ajov ne se rabotelo za glupav humor i blondinki – ~etiri od tu`itelite bea vraboteni majki. Ovde se rabote{e i za bonusi i za namaluvawe na rabotata. [este `eni koi ja podnesoa tu`bata bea izvr{ni direktori so vkupno 100 godini iskustvo na Vol Strit. Tie o~ekuvaa visoki plati i, ~uvstvuvaj}i se predmet na potsmev, predviduvaa obe{tetuvawe povisoko od koj bilo bonus.

Grupa od {est dobro plateni `eni vo 2006 godina ja tu`ea Dresdner Kleinwort Wasserstein, investiciskata banka vo koja s$ u{te rabotat, i toa za suma od 1,4 milijardi dolari, obvinuvaj}i gi ma{kite izvr{ni direktori deka gi maltretiraat `enskite kole{ki, deka gi nosele klientite vo striptiz klubovi i doveduvale prostitutki vo kancelarijata

Nivnite advokati na po~etokot na 2006 godina, za vesnikot The Sunday Times izjavija deka, po borbata vo amerikanskite sudovi, }e go prefrlat slu~ajot vo Britanskiot tribunal za rabotni odnosi. Isto taka, izjavija deka pove}e od 15 britanski `eni pobarale da se priklu~at na akcijata i da otvorat sli~en slu~aj vo Britanija. Vsu{nost, navedeno be{e deka mnogu od nedoli~nite postapki se slu~ile tamu. Advokatite otkrija deka ~etvorica od obvinetite bile Britanci. Portparolkata na bankata, koja e del od finansiskata imperija na German Allianz,

odbila da odgovori na koe bilo konkretno obvinenie, no izjavi: “Smetame deka ovie tvrdewa se neosnovani i imame namera `estoko da se branime po ova pra{awe. Ovie obvinuvawa se sprotivni na site ne{ta za koi se zalaga kompanijata i vrednostite koi im gi vlevame na na{ite {est iljadi vraboteni {irum svetot. Za nas e voznemiruva~ki faktot deka mal del od vrabotenite osetile potreba da prezemat vakov vid akcija”. “BRITANSKO LUDILO”? Sepak, DKW ne be{e edinstvenata finansiska kompanija koja se soo~i so vakvi obvinuvawa.

Vo 2003 godina, Londonskiot tribunal za rabotni odnosi ima{e slu~aj vo koj uspe{na `ena, vrabotena vo druga trgovska banka, bila nare~ena “mamec”, t.e. deka nejzinata uloga bila da privlekuva ma{ki klienti. Eden {ef izjavil deka `enskiot analiti~ar vo Schroders vo London “imala rak i bila `iva dosada, zatoa {to sega e bremena”. Edna od izvr{nite direktorki vo Deutsche Bank bila nare~ena “dobra riba”, {to gi ~inelo bavarskite bankari eden milion dolari. Toa be{e vo 2000 godina. Ottoga{ cenite na takvi nepromis-

PRIKAZNI OD WALL STREET

IPO NA YANDEX GO NAPRAVI DIREKTOROT NOV MILIJARDER

Y

andex, sopstvenik na najpopularniot ruski prebaruva~, postigna 1,3 milijardi dolari pri inicijalnata javna ponuda, so ceni na akciite nad opsegot na proda`ba. Akciite na Yandex kotiraa na berzata Nasdaq po 25 dolari po akcija. Moskovskata kompanija prodade 52,2 milioni akcii ili 16,2% od akciite, po 25 dolari po akcija, odreduvaj}i ja vrednosta na kompanijata na 8 milijardi dolari, soop{ti kompanijata vo imejl-soop{tenie. Toa e nad prvi~niot opseg od 20 do 22 dolari. Akciite se zgolemija za 55%, bli-

zu 38, 84 po akcija. Toa govori deka Arkadij Volo`, 47 godini, direktorot na internet-kompanijata i nejzniot glaven osnova~, sega poseduva 40,5 milioni akcii i vredi 1,57 milijardi dolari. Volo`, isto taka, veli deka malku pove}e od 4 milioni akcii vo ponudata, vredat 96 milioni dolari bez danok. Yandex, ~ija inicijalna javna ponuda (IPO) dobi vrednost dvapati pogolema od taa na Google Inc., se soo~i so zgolemena pobaruva~ka. Ponudata, isto taka, doa|a edna nedela otkoga LinkedIn sobra 405,7 milioni dolari so nivnata inicijalna javna ponuda.

 Apetitot na investitorite za internet-kompaniite stanuva navis-

tina golem. Novata inicijalna ponuda na ruskiot prebaruva~ Yandex, ili ruskiot Google, kako {to go narekuvaat, za nekolku minuti go pretvori direktorot Volo` vo milijarder

“Yandex odbra odli~no vreme za IPO na tehnolo{ka kompanija”, veli Entoni Moro, direktor na oddelot za brzoraste~kite pazari vo Bank of New York Mellon Corp., koja ima sredstva na raspolagawe od okolu 1,1 iljada milijardi dolari. “Vo podolgoro~en plan, tie se nao|aat na vistinskoto mesto. Tie se Google na Rusija”, veli Moro.

Kompanijata, koja prodade 15,4 milioni akcii dodeka del od akcionerite ponudija 36,8 milioni akcii, na nejzinite osiguriteli im veti mo`nost za prodavawe pove}e hartii od vrednost otkolku {to mo`e da ponudi, veli Yandex vo soop{tenieto. Google koj trguva po 13-ti pat, o~ekuva zarabotka vo 2012 godina, dodeka akciite na Yandex treba{e da se prodadat po

cena koja e ednakva najmalku na 23 pati kako zarabotkata od slednata godina vrz kratkoro~na osnova na inicijalnata po~etna cena. Barem 230 kompanii najavija planovi za inicijalna javna ponuda vo ramkite na SAD za ovaa godina, {to za ovoj period pretstavuva najgolema brojka od 2004 godina pa navamu (vo 2004 godina brojkata iznesuva{e 232


Feqton

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

“Smetame deka ovie tvrdewa se neosnovani i imame namera `estoko da se branime po ova pra{awe. Ovie obvinuvawa se sprotivni na site ne{ta za koi se zalaga kompanijata i vrednostite koi im gi vlevame na na{ite {est iljadi vraboteni {irum svetot”, se brane{e bankata

 Ketrin Smit - “Pamela” od Vol Strit

 Ostanatite pet `eni koi pokrenaa tu`ba leni zabele{ki mnogu se zgolemile. No, pred da po~neme da ja `alime bankata DKW, treba da istakneme deka taa godina tie ne dobija nagrada od Cosmo za “najfina kompanija na godinata”. Vo ekot na skandalot, samo ~etiri od vkupno 258 direktori vo bankata bile `eni, {to e nisko duri i za standardite na Vol Strit. Portparolot na bankata odbiva{e da go potvrdi ili porekne ovoj podatok. Ne znaeme kako `enite koi & se sprotivstavija na bankata go izdr`aa napornoto ispra{uvawe vo sudot, no po ~itaweto na nivnite izjavi i obvinuvawa, se sozdade slika

za “institucionaliziran seksizam”. “VALKANA” ISTORIJA Da se navratime na Ketrin Smit, glavniot svedok vo skandalot. Novinarot so koj taa razgovarala ja opi{uva kako pristojna, vo temen kostum i smaragdno zelena ko{ula, a edinstveno ne{to {to mo`elo da bide povrzano so “Чuvari na pla`ata” bile nekolkute dijamantski prsteni. Smit vredno rabotela za bankata vo tekot na izminatata decenija, no sekoga{ unapreduvawata i povisokite plati gi dobivale pomladi i pomalku produktivni ma{ki konkurenti. Seriozna i rezervirana, po dolgoto rabotno vreme

kompanii), poka`uvaat podatocite od Bloomberg. Yandex, ~ija adresa e registrirana vo Hag, gi objavi svoite akcii na berzata Nasdaq, pod simbolot YNDX. Morgan Stanley, Deutsche Bank AG i Goldman Sachs Group Inc. gi predvodat ponudite. Inaku, najgolemiot prebaruva~ vo Rusija, go narekuvaat Google na taa zemja. Poradi devalvacijata na rubqata, vo 2009 godina kompanijata zabele`a pad na prihodot. Od godina na godina toj bele`i pad od 9%, taka {to vo 2008 godina prihodite na kompanijata bea 300 milioni dolari, a vo 2009 godina iznesuvaa 274 milioni dolari. Ruskiot Google, isto taka, go zagubi i Mail.ru, prebaruvaweto koe be{e ostvareno kako dogovor so Google. Sepak, Rusija pretstavuva ogromen pazar, pa za da se proceni ovaa kompanija nejzinite prihodi }e se multipliciraat so 9. Spored toa, vo Silikonskata

i gri`ata za decata, Smit navistina se raduvala na dolgoo~ekuvanata ve~era so svojot soprug vo petok nave~er, bidej}i re~isi ne se gledale poradi nejzinite obvrski. Te{ko e da se zamisli {to go opsednalo nejziniot direktor {tom & se obratil, navodno, kako Pamela Anderson za vreme na ru~ekot na rabota za da posaka dobredojde na nova li~nost vo firmata. No, dali sporedbata so Anderson e navistina tolku lo{a? Se razbira, vitalnite karakteristiki na Anderson ne se rezultat od nejziniot koeficient na inteligencija, a kamoli prihodite od rabotata, no lu|eto obi~no bi bile blagodarni da gi sporeduvaat so rusa, no seksi bo`ica od televiziskite ekrani. “Trgovecot se obide da ja doka`e taa poenta, koga izbija vestite za nastanot, so toa {to se ka~i na biroto i izjavi - Jas sum Dejvid Hazelhov”, raska`uva{e Smit. “Ako toj (nejziniot nadzoren) ka`e{e deka jas sum bila Margaret Ta~er toa }e be{e bonus”, veli taa. “No, sporedbata so Anderson ne me napravi mnogu sre}na”. Jasno e deka Smit i drugite kako nea, `eni na visoki pozicii vo bankite, vsu{nost se pametni `eni so golemi plati. Normalno deka koga Smit, diplomiran ekonomist od Wu Xerzi, se priklu~ila na spratot za trguvawe so Vol Strit sfatila deka taa nema da raboti so eden kup bezobrazni ma`i koi sakaat da dojdat vo dopir so nejzinata `enska strana. “Znam deka toa e mnogu amerikanski”, izjavila taa, “no, jas mislam deka ako rabotite naporno }e ve nagradat. Pred 10 godini ne mi ni pa|a{e na pamet deka }e dojde vreme koga }e dojdam do ovaa bariera na diskriminacija.” Zboruvaj}i za vesnikot, Smit javno gi pofali godi{nite pregledi i komentari za klientite i re~e deka stavot na {efovite se promenil vo prvata nedela vo kancelarija vo London vo 2002 godina,

Dolina, Yandex pred pomalku od polovina godina go procenuvaa na 2,5 milijardi dolari. Ruskiot internet-prebaruva~ i internet-portal koj mese~no privlekuva publika pove}e od 54 milioni korisnici {irum svetot, spored podatocite na istra`uva~kata internet-kompanija comScore. Yandex Search e vode~ki prebaruva~ vo Rusija koj procesira pove}e od 64% od vkupniot broj prebaruvawa na ruskite “internetxii”, i pretstavuva osmiot najgolem prebaruva~ vo svetot. Isto taka, Yandex e prisuten i vo Belorusija, Kazahstan i Ukraina kade {to servira 37%, 25% i 26% od prebaruvawata soodvetno vo sekoja od ovie dr`avi. Kompanijata vo 2010 godina be{e najgolemata ruska internetkompanija vo smisla na prihodi. Kompanijata minatata godina zaraboti 134 milioni dolari, dodeka prihodot iznesuva{e 440 milioni dolari.

21

koga taa prijavila deka nekoj kolega navodno “se zakanuval” na kole{ka. Taa re~e deka stavot na kolegite bil – “Fala Bogu {to ne sme vo Wujork kade {to pravilata se tolku politi~ki strogi”. No, {to e toa {to se slu~uvalo vo Wujork? Ketlin Treglija, zamenikpretsedatel za fiksniot prihod vo Wujork, izjavila deka prodava~ot na nejzinata masa otvoreno komentiral deka tie vrabotile mladi `eni na dobri pozicii, bidej}i sakale da bidat “privle~ni za oko”, a tie ~esto si odele vo striptiz klubovi. Marija Ruba{kina, zamenik-pretsedatel na telekomunikacii vo bankata, tvrdela deka ma{ki kolega od London, koj do izvesno vreme rabotel vo no}en klub, go stavile na pozicija nad nea. Direktorot navodno ja opravadal odlukata velej}i deka taa “bi se ~uvstvuvala poprijatno” da raboti so nekoj koj e “ma` i Britanec”. Ruba{kina vele{e deka taa re~isi vo site oddeli videla “primeri za sposobni `eni na koi ne im e dozvoleno da napreduvaat”. Xaoana Hart, direktor na odnosi so investitorite izjavila deka se ~uvstvuvala poni`ena. “Sekoga{ sum bila timski igra~. Nikoga{ ne sum imala problem da rabotam no}no vreme ili da organiziram najrazli~ni nastani. No, toa e naporna rabota”, glase{e izjavata na Hart. U{te edna slu`beni~ka, Joti Ruta, u{te kako kako mala se doselila vo SAD “bez ni{to”, no so pomo{ od roditelite, se {koluvala na Fakultetot za in`enerstvo vo Kolumbija. Denes taa raboti vo oddelot za kapitalni pazari na DKW vo Wujork. Vo ekot na skandalot i taa izjavi deka nekoja ve~er {efot ja prisil da si otide od proslava po povod sklu~uvawe dogovor samo za ma`ite da odat vo striptiz klub. Taa tvrde{e deka & napravile vistinska proverka od koga si do{la od maj~insko boleduvawe. Me|u drugoto, ovaa `ena za mediumite poso~i deka imala dolga istorija na

Volo` e osnova~ot na Yandex i izvr{en direktor na kompanijata od 2000 godina pa navamu. Po~nal da raboti so algoritmi za prebaruvawe vo 1989 godina, dolgi godini pred masovnoto usvojuvawe na Internetot. Isto taka, toj e koosnova~ na u{te nekolku kompanii za informati~ka tehnologija pred da ja osnova Yandex, i ima diploma po primeneta matematika od Institutot za nafta i gas,

diskriminacija. Koga bankata Klainwort, sega del od DKW, ja primile prvata `ena-rabotnik vo 50-tite godini, navodno & naredile da raboti zad ekran kade {to nema mnogu da ja gledat. “Site sme do`iveale mnogu degradacija vo poslednive nekolku godini”, tvrde{e Ruta, koja dodade deka “kone~no im do{ol pametot i re{ile da se sprotvivstavat”. Vo tu`bata {to ja podnesoa ovie `eni, isto taka, se vele{e deka DKW gi zatvorile o~ite koga nadzornite imale vrski so pomladi kole{ki. “Mo`ebi otkritieto deka imalo aferi me|u personalot }e bide dobro za Dresdner na sud vo Wujork, no za mnogu Britanci toa }e bide ta`no – na krajot na kraevite, milioni rabotnici so svoite idni sopru`nici se zapoznavaat na rabota”, pi{uva{e “Sandej tajms”. @enite naveduvaa deka nekoj postar rakovoditel organiziral degustacija na vino, kade {to gi pokanil site grupno da odat vo bar, na {to se protivele dve `eni. Ednata od niv tvrdi deka taa bila prisilena da iznajmi koli za “ma{kite ludorii”. Dobro, no zo{to ot{tetata mora{e da bide 1,4 milijardi dolari? Eden od advokatite na povredenite, izjavi deka tie 1,4 milijardi dolari bile za site 500 `eni vraboteni vo bankata. “Dokolku presmetate kolku vsu{nost tie bi zarabotile dokolku bile unapredeni ili im bil isplaten dostoen bonus za period od ~etiri godini,

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” od denes po~nuva so nov feqton: “Najgolemite seks skandali vo koi bile involvirani bankari!” I dodeka svetskata javnost ~eka potvrda za toa dali direktorot na MMF navistina ja ocrnil svojata ~est i kariera vo wujor{kiot hotel, ili seto toa e “mestenka”, pro~itajte koi bile vrvnite svetski bankari koi navistina se opile od “slatkite grevovi” na golotijata i razvratot.

tie ne bi spa|ale vo kategorijata najmalku plateni lu|e, re~e toj. SPOGODBA – NADVOR OD SUDOT Kako i da e, u{te na po~etokot “Sandej tajm” pi{uva{e deka pogolemi bile {ansite da se donese spogodba nadvor od sudot, iako pove}eto advokati insistira deka “ovie {est `eni }e izgledaat mnogu mo}no pred porotata.” No, na krajot, skandalot zavr{i slednata 2007 godina so spogodba nadvor od sudot. Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete za fatalniot seks-skandal vo koj be{e ubien francuskiot milijarder i bankar Eduard Stern, koj be{e i blizok prijatel na Sarkozi

POSLEDICI: o ovoj skandal, kako i za vreme na negovoto cirkulirawe vo javnosta, bankata pretrpe najgolemi posledici, a potoa sleduvaa ma`ite vme{ani vo slu~ajot • Be{e povredena reputacijata na bankata, po {to bile zabele`ani pomali promeni vo odnos na barawata za vrabotuvawe vo bankata • Bankata i vrabotenite koi bea vme{ani vo slu~ajot moraa da gi isplatat barawata od milijarda dolari • @enite koi go pokrenaa sudeweto, s$ u{te rabotat vo bankata

P

Gubkin. Ponudata na Yandex doa|a vo vreme koga apetitot za kompanii povrzani so Internet e neverojatno, a nekoi velat i neodr`livo, visok. Svedoci sme na ogromnata popularnost na akciite na LinkedIn, socijalnata mre`a koja e naso~ena kon karieri i koja izleze so inicijalna javna ponuda minatata nedela. Ovaa kompanija o~ekuva pazarna kapitalizacija od vrtoglavi 9

milijardi dolari. LinkedIn minatata godina zaraboti 15 milioni dolari profit. Sepak, milijarderskiot status na Volo`e zavisi od toa dali investitorite }e ostanat entuzijasti okolu mo`nostite za rast na Yandex. Momentalnata pazarna kapitalizacija na negovata kompanija iznesuva 5 milijardi dolari, {to e 11 pati pove}e od prihodite na kompanijata vo 2010 godina.


FunBusiness

22

 Opra Vinfri, kralica na mediumskata industrija

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

 Forbs ja rangira{e me|u najmo}nite `eni i najbogatite lu|e vo svetot

KRAJ NA [OUTO NA OPRA VINFRI

POSLEDNIOT ZBOR NA MEDIUMSKATA KRALICA IVA BAL^EVA ralicata na mediumskiot svet, Opra Vinfri, v~era go ima{e svoeto posledno {ou. S$ {to e povrzano so Vinfri e golemo, pa takov be{e i krajot, koj se emituva{e tri dena. Najpoznatoto tok-{ou na svetot go obele`aa najgolemite yvezdi koi niz godinite mnogupati gostuvale vo nego. Madona, Bijonse, Marija [river, Tom Henks i Tom Kruz bea samo del od slavnite gosti na poslednoto snimawe vo ^ikago, na koe prisustvuvaa 20 iljadi gleda~i. Na svetot mu e te{ko da zamisli deka Opra stavi kraj po 25-godi{noto vladeewe so televizijata, pa i so celata industrija. Taa go zavr{i toa {to za nekoj e samo son i fantazija. “[outo na Opra Vinfri”, so desetici milioni verni gleda~i i pove}e od 5.000 epizodi, izvr{i golemo vlijanie ne samo vrz lu|eto, tuku i vrz op{testvoto. Toa {to ja napravi nejzinata mo} u{te pogolema e probivot na pazarot na digitalnite mediumi, pe~atenata i radioindustrijata, brodvejskata produkcija i sekako, logi~no po seto toa e lansirawe na sopstvenata

K

r predviduvaat r u deka povlekuvaweto u na Opra r  Ekspertite } bide }e b udar koj k j }e } go po~uvstvuva celata teviziska k i reklamna industirja. Tie }e ostanat bez zlatniot zbor na Opra, koj e nezamenliv. OWN kabelska mre`a. KRAJOT NA [OUTO UDAR ZA INDUSTRIJATA Opra e `enata koja uspea da napravi revolucija vo ovoj ma{ki biznis, doka`uvaj}i se kako uspe{en pretpriema~. Nejziniot uspeh e nesporedliv, a nejzinoto bogatstvo tolku golemo {to celosno gi opravduva prvite pozicii na svetskite listi za rangirawe. Brojkite na nejzinoto {ou i nejzinata industrija se ogromni. Magazinot “Forbs” ja rangira{e me|u prvite tri najmo}ni `eni vo svetot. Se najde na listata Celebrity 100, be{e rangirana me|u svetskite milijarderi, kako i na listata za najbogati i najmo}ni li~nosti na svetsko nivo. So tekot na godinite Opra uspea da izgradi imperija na koja site & se voshituvaat. Sozdade posebna vrska so publikata, paralelno so rasteweto i razvivaweto na nejzinoto {ou.

Vinfri ne samo {to se poka`a kako odli~en voditel i organizator i e nezamenliva na scenata, tuku svetot gi vide i nejzinite pretpriema~ki sposobnosti. Preku nejzinata kompanija Harpo umno go zadr`a sopstveni{tvoto na bogatoto portfolio na imotot, doveduvaj}i go svoeto li~no bogatstvo do 2,7 milijardi dolari. Samo poslednata godina zaraboti 290 milioni dolari, {to e {est pati pove}e od prose~nata zarabotka na tie od vrvot na listata na Forbs i Celebrity 100. Nejzinata mediumska imperija e edna od najmo}nite vo svetot, no i belegot {to go ostavi vrz ekonomijata od povrzani biznisi e ogromen. Ekspertite predviduvaat deka povlekuvaweto na Opra od ovaa industrija }e pretstavuva udar koj }e go po~uvstvuvaat mnogumina. Televiziskite stanici se svesni za toa {to }e zna~i krajot na ovaa prikazna i ne se

 Pove}emilionskata verna publika ja slede{e do poslednoto {ou

PRIVATNITE OSTROVI NA POZNATITE LI^NOSTI POD NAEM

KOJA E CENATA NA SOPSTVENATA PRIV SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

arate privatnost na malo par~e raj? Ako sakate ekskluzivnost te{ko deka mo`e da se pobedi odmor na privaten ostrov. Vsu{nost, ako imate pari, toga{ samo neboto e granica. Privaten ostrov e naj~estoto re{enie na onie koi vo sekojdnevieto ne mo`at da najdat izolacija, vreme za sebe i privatnost. Zatoa, si imaat svoe getaway ili mesto za begstvo od realnosta. Ovie lokacii naj~esto se daleku od holivudskiot mete`, paparacite, poznatite luksuzni letuvali{ta, kade vedna{ bi bile prepoznaeni. No, vakvata privatnost bara mnogu pari, a bidej}i mirot nema cena, spisokot na slavni li~nosti so sopstveni ostrovi e navistina golem. Od Ri~ard Brenson, osnova~ot na imperijata Virxin, Brus Vilis,

B

Xoni Dep, [akira, do magioni~arot Dejvid Koperfild i mnogu drugi. A tie ne bi bile milioneri ako ne znaele kako da zarabotat. Zatoa, nekoi od niv se setile kako da si gi vratat parite od ostrovot i zgora na toa da zarabotat u{te pove}e. Bidej}i pogolemiot del od godinata ostrovite im se prazni, tie gi izdavaat nivnite privatni pribe`i{ta, no naj~esto samo na kolegite od javniot `ivot, kako i najbliskite prijateli. EGZOTI^NIOT LUKSUZ NA BRENSON Ostrovot Neker, koj biznismenot Ri~ard Brenson go kupil za samo 100 iljadi dolari, denes vredi 60 milioni dolari. Se nao|a na britanskite Devstveni Ostrovi i e vistinski raj opkru`en so tirkizni vodi, koralni grebeni, tropski {umi i priroda, a imotot na Brenson samo ja dopolnuva egzotikata so luksuz. Bi bilo {teta ovaa ubavina da ja ima samo za sebe, pa zatoa za suma od 55 iljadi dolari od ve~er ovoj ostrov mo`e

da bide va{, zaedno so site udobnosti {to gi nudi. Mo`ete da povikate okolu 27 prijateli i da gi smestite vo negovite kolibi od bambus ili pak, vo golemata ku} a na Neker, koja e vo baliski stil. Ku}ata ima ogromna spalna soba, nudi neverojaten panoramski pogled, a ima otvoreno privatno xakuzi. Ostrovot izobiluva so bazeni, teniski tereni, sala za ve`bawe, a na ostrovot ima 60 vraboteni so polno rabotno vreme, koi se tuka da ve uslu`at vo sekoe vreme, vklu~uvaj}i tim instruktori po sportovi na voda i nurkawe. Ostrovot raspolaga so WiFi Internet. Brenson e poznat po toa prireduva zabavi na ostrovot, a tamu ja pravel i negovata svadba. Spisokot so negovite gosti e sekoga{ ekskluziven. Maraja Keri, Xenet Xekson, magnatot Leri Pejx se samo del od slavnite li~nosti koi u`ivale vo ubavinite na negoviot ostrov.

MAGI^NIOT OSTROV NA KOPERFILD Ako sakate da do`iveete magi~no iskustvo, toga{ ostrovot na iluzionistot Dejvid Koperfild e mestoto za vas. Toj }e vi go pozajmi negoviot ostrov Mu{a Kej na Bahamite za 38 iljadi dolari od ve~er. Raspolaga so trieset ~len personal, no toa voop{to ne e nedostatok. Kade mo`ete na drugo mesto da plivate so ajkuli i po pet minuti da igrate bilijard na originalnata masa na Hari Hudini? Za svojot ostrov Koperfild ne veli zaludno: “Privatnoto sonce }e vi go gree liceto, a privatnite branovi }e vi ja razladat du{ata”. Mu{a Kej e za{titena so 10 drugi ostrovi, nare~eni "zalivite na Koperfild", bidej}i magioni~arot gi kupil i niv za da ja za~uva privatnosta. Glavniot ostrov, zafa}a povr{ina od 10 iljadi metri kvadratni. Ima privatna pla`a, sopstvena pista, biznis-centar, klimatizirana sala za


FunBusiness

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

dvoumat da ka`at deka gleda~ite ja sakaat samo Opra i deka za niv nejzinoto {ou e nezamenlivo. Nekoi od niv }e baraat zamena vo drugi {ou-programi, kako “[outo na doktor Oz” (The Dr.Oz Show) ili “[outo na Elen Dexeneris” (The Ellen DeGeneres) Show, drugi pak, planiraat da gi pro{irat emituvawata za dnevni vesti. Sepak, site se podgotvuvaat za namaluvawa na rejtingot na gledanost, barem na po~etokot, dodeka gleda~ite ne se naviknat na otsustvoto na Opra od malite ekrani. “SÉ [TO ]E POSO^I VEDNA[ SE PRODAVA” Izdava~kata industrija isto taka poka`a zagri`enost. Spored napravenite istra`uvawa, “Literaturniot klub na Opra”, Oprah’s Book Club, napravil pridones vo proda`bata na knigi od 22 milioni kopii knigi vo poslednata dekada.

“Ova pretstavuva{e udar za izdava~ite”, veli Meri Glen, izdava~ki partner vo Mekgro Hil (McGraw-Hill). “Koga Opra } e prepora~a{e kniga za ~itawe vedna{ nastanuva{e bum. ^itatelite se tepaa da ja kupat. Izdava~ite mnogu naskoro }e go po~uvstvuvaat nedostigot od nejzinoto prisustvo”, objasnuva Glen. Zlatniot zbor na Opra odi daleku nad knigite i izdava~kata industrija. Taa ja smeni igrata na proda`nata postavenost na pazarot so samoto poka`uvawe ili potencirawe na nekoj proizvod. Proda`bata na tie proizvodi bila neverojatna, pa nekoga{ se zgolemuvala pet do deset pati sporedeno so periodot pred proizvodot da e “dopren od racete na Opra”. A legendarnoto godi{no prika`uvawe na epizodata Omilenite ne{ta na Opra” (Opra’s Favourite Things”), prosledeno so statija vo magazinot na voditelkata “O”, predizvika razdvi`uvawe na proizvodite na pazarite kako ni{to i nikoj dosega. Pri~ina za ova najmnogu be{e faktot {to postoi pove}e od samo vizuelno prika`uvawe na proizvodot. A site brendovi go imaa belegot na Opra za odobruvawe. “Ako nekoj od va{ite proizvodi e prika`an vo {outo na Opra vedna{ dobiva od “magi~niot prav” i potro{uva~ite ednostavno go obo`avaat”, izjavuva Robert Tomson, profesor po televizija i popularna kultura. Toj dodava deka fanovite na Opra imaat neverojatna povrzanost so nea i nejzinoto {ou i taa vrska e neraskinliva. Pa taka, s$ {to taa }e ka`e ili }e poso~i tie go prifa} aat bez rezerva. Doverbata koja voditelkata ja vleva kaj gleda~ite i goleminata na nejzinata publika e ne{to {to te{ko se postignuva. Iako site }e se obidat da go naso~at vnimanieto na javnosta i publikata kon drugi mediumski giganti, sepak, nikoj od niv ne veruva deka {to bilo ili koj bilo }e go dostigne, a kamoli nadmine vlijanieto na Opra na {irokiot pazar. “Dopirot na Opra e magi~en. Ne se vo pra{awe samo proizvodite. Ednostavno, nejziniot zbor se prodava”, veli Adam Hanf, analiti~ar za brendirawe i del od odborot na direktori vo marketing firmata Hanft proxekts (Hanft Projects).

OPRA NIZ BROJKI

rvot na zarabotkata na Opra za period od Vgodina 12 meseci be{e vo periodot od 1 juni 2009 do 1 juni 2010 godina i iznesuva{e 315 milioni dolari. Nejzinata vkupna zarabotka vo poslednite 10 godini e proceneta na 2,5 milijardi dolari. Vo poslednite godini nejzinoto neto-bogatstvo e triplirano. Najgolemata prose~na gledanost na {outo na Opra Vinfri e devet milioni gleda~i vo periodot 2004/05 godina, a gledanosta na poslednata sezona e 6,5 milioni gleda~i. Cenata za prika`uvawe na reklamen spot so vremetraewe od 30 sekundi vo poslednoto {ou iznesuva eden milion dolari. Tuka e i brojot na nejzinite fanovi na socijalnata mre`a Tviter, koj e 5,9 milioni, so {to samo se potvrduva nejzinata popularnost i vlijanieto kaj publikata.

S

23

VO L K A PEKT

! I R O G E ]

OL P O R MET

E J P SKO

 Britanskoto duo Hurts - muzi~koto ~udo na 2010 godina na “Skopje Gori” 

So nastapite na Hurts, S.A.R.S, Elemental, Gramaphonedzie, ^algija saund sistem ve~erva Skopje navistina }e gori! SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

olgoo~ekuvanoto “Skopje Gori”, ve~erva, so po~etok vo 20 ~asot, }e ja “zapali” Metropolis arenata. Iako nastanot treba{e da se slu~uva na skopskoto Kale, poradi najavite za lo{ite vremenski uslovi, organizatorite Avalon produkcija, ja smenija lokacijata. Kone~niot line up za nastapite e mnogu bogat i interesen. Spektaklot po~nuva so nastapot na na{ite ^algija saund sistem, sostav ~ij fokus e ~algiskata muzika. Vo 21 ~asot atmosferata poleka }e po~ne da se zagreva koga na scenata }e se pojavi eden od najpoznatite belgradski bendovi S.A.R.S, koi poslednive godini napravija bum so fuzijata od muzi~kite pravci koi gi spojuvaat vo edinstven zvuk, sozdavaj}i unikatna muz-

D

ika i prepoznatliv stil na bendot. Vo 22 ~asot nastapuva hrvatskiot sostav Elemental, za vistinskata euforija da po~ne vo 23 ~asot, koga scenata }e ja prezeme najbaranoto i najprodavanoto muzi~ko ~udo na 2010 godina, britanskoto duo Hurts, koi postojat na scenata edvaj edna godina, a ve}e gi imaat sru{eno site muzi~ki rekordi i osvoeno site top-listi. Po nivniot nastap, nekade po polno}, ve~erta }e ja zaokru`i srpskiot dixej Marko Mili~evi} ili podobro poznat vo evropskata javnost pod psevdonimot Gramaphonedzie, koj se zapozna so makedonskata publika na nastapot za Nova godina 2011. Spektaklot koj ve}e desetina godini go “pali” Skopje e vo organizacija na Avalon produkcija, koi odamna se doka`ani koga stanuva zbor za organizirawe nastapi na najgolemite muzi~ki imiwa na svetskata scena, ne samo vo Makedonija, tuku i na Balkanot.

K O M E R C I J A L E N

VATNOST?

ve`bawe, bazen so slatka voda vo okeanot i osvetleno tenisko igrali{te. Ako sakate da go iiznajmite ostrovot na magijata mo`ete da zemete 24 prijateli i da gi smestite vo nekoja od dvanaesette spalni sobi. POEVTIN OSTROVSKI TURIZAM Sakate li da spiete vo krevetot na Brus Vilis ili da vidite kade u`iva Kit Ri~ards? Toga{ ostrovot Perot Kej (Parrot Cay) e odli~en izbor. Mo`ebi nema da imate golema privatnost, no imaj}i predvid deka cenite za smestuvawe se dvi`at od 545 do 25 iljadi dolari od ve~er (vo zavisnost od sobata i luksuzot), a }e imate mo`nost i da sretnete nekoja poznata li~nost, toga{ mo`ebi ova e najdobrata ponuda. Ovoj ostrov e vo sopstvenost na nekolku poznati li~nosti koi razvile bogat turizam. Ostrovot porano se narekuval Ostrov na piratite, bidej}i bil pristapen samo so brod. Denes na nego se pristignuva isklu~ivo so jahta ili so avion.

 RI^ARD BRENSON }e vi go otstapi ostrovot za 55 iljadi dolari

ENA R A IS

O G L A S


Konferencii i saemi

24

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

WWW.KAPITAL.MK Od 8 do 10 septemvri 2011 godina vo Peking, Kina SAEM ZA AVTODELOVI CIAPE (CHINA INTERNATIONAL AUTO PARTS EXPO) Od strana na Kancelarijata za ekonomski i trgovski odnosi na Ambasadata na NR Kina, Stopanskata komora na Makedonija e informirana e deka od 8 do 10 septemvri 2011 godina vo Peking, Kina, }e se odr`i 5. Saem CIAPE (China International Auto Parts Expo). Dokolku ima zainteresirani kompanii da go posetat Saemot CIAPE, organizatorot gi pokriva tro{ocite za dve no}evawa vo hotel, kako i tro{ocite za transport od hotelot do mestoto na odr`uvawe na Saemot. Isto taka, organizatorot zema obvrska da dogovori sredbi so najmalku 10 kineski kompanii so makedonskite kompanii-posetiteli na CIAPE. Podetalni informacii za poseta na Saemot mo`e da se dobijat vo Stopanskata komora na Makedonija ili vo Kancelarijata na ekonomski i trgovski odnosi na Ambasadata na NR Kina (e-mail: eco@t-home.mk, tel.: 02 3069-658 i 02 3069 668). Zainteresiranite za poseta na Saemot mo`at da se registriraat na veb-stranicata www.iapechina.com, najdocna do 10 avgust 2011 godina.

KONTAKT: VOJKAN NIKOLOVSKI tel: 02 32 44 068 faks: 02 32 44 088 e-mail: vojkan@mchamber.mk


Obuki / Menaxment

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Partnerstvo za organizacisko u~ewe 27.05.2011 Detra Centar

Brzo ~itawe (Power Reading) 27.05 - 01.06 In Optimum Makedonija Kako da bidete ~ove~ka istra`uva~ka ma{ina 27.05 - 29.05 Embra Korporej{n

Kako da ostavi{ silen vpe~atok kaj svoite slu{ateli 27.05 - 29.05 Embra Korporej{n Prezentaciski ve{tini za biznis lu|e 27.05 - 28.05 CS Global

U~ewe so Power reading metodot 28.05 - 29.05 In Optimum Makedonija

Internet oglasuvawe 29.05.2011 Clear View

Kako so otvorawe na e-prodavnica da ja zgolemite proda`bata 28.05 - 29.05 PSM Fondacija

Obuka za upravuvawe so vreme 30.05.2011 CS Global

25

Stres i upravuvawe so stres 30.05 - 01.06 CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

PRETPLATETE SE NA

Ednodneven seminar “ASPEKTI NA UPRAVUVAWETO SO AKCIONERSKO DRU[TVO, GOLEMI ZDELKII ZDELKI SO ZAINTERESIRANA STRANA, TAJNO DRU[TVO” 27 maj 2011 godina 10:00-15.00 ~asot Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

PREDAVA^I:

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA)

D-R ZORAN MIHAJLOSKI, sudija vo Apelacioniot sud vo Skopje

Kursot gi opfa}a slednite oblasti : D-R MARKO ANDONOV, univerzitetski profesor pri Univerzitetot Amerikan Kolex -Skopje Prijavuvawe najdocna do 26 maj 2011 godina.

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT.

KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk

ELIZABETA A. EFTIMOVA tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 beti@mchamber.mk

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk


26

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

WWW.KAPITAL.MK

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk


Rabota / Tenderi

KAPITAL / 26.05.2011 / ^ETVRTOK

27

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izbor na firma za tekovno odr`uvawe na objektite na urbanite i mesnite zaednici na teritorija na op{tina Aerodrom  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=cb084369-e19b-4e6a-9fa2-175f29be0c4f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JKP Vodovod Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izrabotka na osnoven proekt za rezervoar za voda  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=a3a0fcf0-bb58-4d06-84787c7da09bc5ca&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Klinika za pulmologija i alergologija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  usluga za osiguruvawe na imot i oprema  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=d7cabd4d-1ef1-4fcf-b568-4c8d4070f585&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JP Чistota i zelenilo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na uslugi od agencii za vrabotuvawe  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=6d4c9327-2b97-44b9-82c5c3d5d3ea76ec&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za vnatre{ni raboti na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Usluga za osiguruvawe od avtomobilska odgovornost  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=e36a4d36-cfe0-4c7d-8559a2ed7f561983&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na RD hidraulika od programa ENERPAK, za Termoelektrani, REk Bitola  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f76eef85-9ff1-4a17-b0b1-815493511bfb&Level=2

Izbor na aktuelni oglasi INFORMATIKA Izvor: Vreme Objaveno: 12.05.2011 SMART GROUP BALKANS vi nudi otvorena mo`nost da mu se pridru`ite na eden mlad, silen i inovativen personal kako {to se SOFTVERSKITE IN@ ENERI. Dokolku se pronao|ate vo navedenite kvalifikacii ispratete va{a detalna biografija na angliski jazik na slednava adresa: gokalp.ozer@smartsoftww. com najdocna do 27 Maj. Potrebni kvalifikacii: - Diploma po informatika, elektroin`enering ili matematika, - Iskustvo vo razvojot na softverot so programski jazici C, C++ i/ili C#, prepora~livi vo payment solutions, - Iskustvo vo NET tehnologijata (ASP i C#), - Iskustvo vo SQL i Oracle databases, Dobro poznavawe na angliski i/ ili turski jazik, - Da se nema

ograni~uvawa za patuvawe vnatre vo zemjata ili vo stranstvo. Prioritet }e imaat kandidati koi } e bidat slobodni da zapo~nat so rabota od 15 Juni. KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 22.05.2011 Phoenix Pharma objavuva oglas za vrabotuvawe na Komercijalen Referent - 2 izvr{iteli. Potrebni kvalifikacii: SSS farmacevtski tehni~ar Adresa za aplicirawe: personal@phoenixpharma.com.mk Rok: 31.05.2011god. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 21.05.2011god. KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 20.05.2011 STRABAG SE e edna od vode~kite

evropski kompanii vo oblasta na grade`ni{tvoto. So cel zasiluvawe na na{iot tim za visokogradba i in`enerski konstrukcii, raspi{uvame konkurs za slednovo rabotno mesto (mo`nost za rabota vo zemjava i stranstvo): - KOMERCIJALIST so visoka ili vi{a stru~na sprema vo oblasta na ekonomijata (VII ili VI stepen), poznavawe na angliski jazik, so ili bez rabotno iskustvo. Pismoto za motivacija so biografija i fotografija ispratete gi do 30.05.2011 godina na e-mail: keti.petrovska@ strabag.com. PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Dnevnik Objaveno: 19.05.2011 Sudskiot sovet na Republika Makedonija objavuva oglas: - Za izbor na dvajca Sudii vo Vrhoven

sud na RM, - Za izbor na dvajca Sudii na Apelaciski sud Bitola i - Za izbor na dvajca Sudii na Osnoven sud [tip. Kandidatite za izbor na sudii treba da gi ispolnuvaat uslovite predvideni vo ~len 45 od Zakonot za sudovite. Potrebnite dokumenti da se dostavat vo rok od 15 dena od denot na objavuvaweto na oglasot do Sudski sovet na RM na ul. Veqko Vlahovi}, bb. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 19.05.2011 godina. PRAVO I OP[TESTVENI NAUKI Izvor: Vest Objaveno: 19.05.2011 TINEKS-MT ima potreba od vrabotuvawe na edno lice DIPLOMIRAN PRAVNIK za rabotno mesto pravnik vo praven sektor. Kandidatite treba da

imaat: - VSS – Praven fakultet, - Poznavawe na rabota so kompjuter, - Rabotno iskustvo vo oblasta na ~ove~kite resursi, rabotni odnosi, trudovo pravo i obligacisko pravo. Molbata za priem, so kratka biografija, kopija od diploma za zavr{eno obrazovanie i edna fotografija, kako i kontakt telefon, ispratete ja na slednava adresa: ul. Treta Makedonska Brigada, bb, Skopje ili na e-mail: tinex@tinex.com.mk. Molbite koi ne se potpolni nema da se razgleduvaat. Rok za prijavuvawe: 27.05.2011. Ve molime bez telefonski povici. GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 2011-05-22 ALPINE Bau Gmbh Podru`nica Skopje objavuva oglas za slednite rabotni mesta: 1. Diplomirani grade`ni in`eneri

- 5 izvr{iteli so minimum 10 godini rabotno iskustvo za izgradba na pati{ta; 2. Diplomirani grade`ni in`eneri - 5 izvr{iteli so minimum 10 godini rabotno iskustvo vo visokogradba; 3. Diplomirani grade`ni in`eneri - 10 izvr{iteli; 4. Rakovoditeli, Diplomirani grade`ni in`eneri - 5 izvr{iteli so rabotno iskustvo vo visokogradba i niskogradba; 5. Diplomiran rudarski in`ener - 1 izvr{itel so minimum 15 godini rabotno iskustvo vo vodewe na kamenolomi i prerabotka na kamewa. Adresa za aplicirawe: ALPINE Bau Gmbh Podru`nica Skopje, ul.Vasil \orgov br.11 1000 Skopje. Rok: 26.05.2011god. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 21.05.2011god.


3 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori:  Prehranbena industrija  Telekomunikacii  Metalurgija  Energetika  Trgovija i distribucija  Grade`na industrija  Framacija

R

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika:  Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza?  Kako da se spasime od nelikvidnosta?  Kako polesno do krediti?  Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI JUNI

TOP 100 NAJGOLEMI

PROIZVODI I USLUGI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

BRENDOVI


295-26.05.2011  

295-26.05.2011

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you