Issuu on Google+

PO^NUVA PRIVATIZACIJATA NA KOSOVSKITE KOMPANII

MAKEDONSKITE FIRMI NEKONKURENTNI NA RUSKIOT PAZAR

KOSOVO ]E PRODAVA RUDNICI, MAKEDONIJA NE GI SAKA

SPASOT E VO NISKI CARINI NA ODREDEN PERIOD?  STRANA 10

WWW.KAPITAL.MK

 STRANA 2-3

sreda. 19 april. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

ZO[TO CENTRALNATA BANKA JA SMENI POLITIKATA?

NBM PE^ATI DESETDENARKI, A OBJAVI DEKA GI POVLEKUVA VO NARODNATA BANKA MOL^AT ZA TOA ZO[TO, IAKO NAJAVIJA, NE GO NAMALIJA IZDAVAWETO NA BANKNOTITE OD 10 I 50 DENARI, KOI IM BILE GOLEM TRO[OK ZA PE^ATEWE MBI 10 MBID OMB

0,02% 1,26% 0,05%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,53 43,10 1,43

NAFTA BRENT EURORIBOR

119,66 2,11%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (19.04) 2.521

MBI 10

2.519 2.517 2.515 2.513 2.511 2.509 2.507 2.505 13.4

15.4

17.4

Stranci ne kupuvaat zemja i stanovi vo Makedonija  STRANA 12-13

19.4

SKAP VLEZ NA DIJASPORATA VO SOBRANIETO

TROJCA PRATENICI ISELENICI ^INAT KOLKU 27 DOMA[NI  780.000 EVRA ZA 50 IZBIRA^KI ODBORI VO STRANSTVO  580.000 EVRA ZA 2.976 IZBIRA^KI MESTA VO ZEMJAVA  360.000 EVRA ZA TRANSPORT I VIZI  300.000 EVRA ZA REKLAMA NA IZBORITE NA PET KONTINENTI

 STRANA 2-3 STRANA 6

 STRANA 2-3 DENES, ^ITAJTE ^

sreda-20. april. 2011 | broj 273 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

NA ZATVORAWE, VTORNIK,19.04.2011, 13.00~.

K1

... .Ka Karieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

HR PRAKTIKI

PAM VELZBI

BIZNIS-ETIKA

SRE]NI VRABOTENI E EDNAKVO NA SRE]NI KLIENTI!

POMALKU KONFLIKTI JA ZGOLEMUVAAT EFIKASNOSTA NA RABOTNOTO MESTO

STRATEGII ZA POSTIGNUVAWE PREDNOST NA DELOVNITE SOSTANOCI

 STRANA 26 WWW.KAPITAL.COM.MK

 STRANA 25 KAPITAL / SREDA / 20. APRIL. 2011

TEMA NA BROJ

KAKOV E PAZ PAZAROT AZ A ZARO AROT OT O T ZA ZA KONSALTING KON VO ZEMJAVA?

Potrebata Potreba ata za konsalting konsa raste, no n ne i spremnosta spremn da se plati pl uslugata

 STRANA 24

P

Pobaruva~kata za konsultantski uslugi vo Makedonija raste. Menaxerite s$ po~esto anga`iraat konsultanti kako svoja “desna raka” pri sproveduvawe zna~ajni reformi i organizaciski promeni vo kompaniite so koi upravuvaat. Gi konsultiraat i pri donesuvawe zna~ajni odluki koi se od presudno zna~ewe za uspehot vo biznisot. Tradicionalno najgolem e interesot za konsalting povrzan za zakonskata regulativa, za smetkovodstveni i finansiski uslugi i za me|unarodno priznatite standardi za kvalitet. Ekspertite od ovaa oblast velat deka raste interesot za ekolo{ki standardi, konkurentnost i energetska efikasnost, a o~ekuvaat deka vo idnina pogolem akcent na konsaltingot }e bide staven na mentoriraweto na celokupnite proekti na kompaniite vo sekoja faza. “Golema pobaruva~ka ima za IPARD programata, no kompaniite ne se naviknati sami da si gi pokrivaat tro{ocite za konsalting”, objasnuva Risto Ivanov, pretsedatel na Grupacijata za konsalting pri Stopanskata komora na Makedonija. Spored nego, izminatiov period zgolemena e i pobaruva~kata na konsalting kaj javno-privatnite partnerstva, kade {to golem broj javni institucii i op{tini se javuvaat kako pobaruva~i na uslugite. Za zgolemenata pobaruva~ka na kompaniite za uslugite na konsultantite, Mihajlo Evrosimovski, sopstvenik na Evrosimovski konsalting i pretsedatel na Uslu`nata komora pri Sojuzot na Stopanski komori na Makedonija veli deka svesta na privatnite i javni kompanii za anga`irawe na konsultanti e zgolemena, no ograni~enite finansii za ovaa namena ne go dozvoluvaat posakuvanoto nivo na anga`iranost. Spored negovoto iskustvo makedonskite firmi s$ u{te ne se vo mo`nost da ja platat soodvetnata suma za konsalting, bidej}i tie se naviknati da bidat finansirani preku proektite na me|unarodnite organizacii. “Od druga strana, makedonskite kompanii koi podolgo vreme se izvozno orientirani ja razbiraat potrebata od voveduvawe standardi. Tie ve}e go prepoznavaat i na~inot na pregovarawe so partnerite ili klientite od svetot koga prethodno se steknale so potvrda od renomirana svetska sertifikaciska ku}a za svoeto rabotewe”, dodava toj i naglasuva deka mnogu ~esto standardot znae da se javi i kako uslov za u~estvo na odreden tender i kaj makedonskite dr`avni institucii. PRODOL@UVA NA STR.22

PROGRAMI ZA POFALBA P POFA ALBA NA VRABOTENI KOI RABOTAT  STRANA 25 KOLUMNI BRAJAN TREJSI

IRINA TULEVSKA-JOVANOVSKA

PRVOT PRVOTO OT O TO T O PRAVILO NA U USP SPEHO HO H OT O T USPEHOT

REGRUTACIJA I SELEKCIJA NA KADAR (2)

 STRANA 24

MISLA NA NEDELATA “ZLATNOTO PRAVILO ZA SEKOJ BIZNISMEN E SLEDNOVO: STAVETE SE NA MESTOTO NA VA[ITE KLIENTI!”

ORISON SVET MARDEN (1850-1924)  STRANA 24

BIZNISMEN, PISATEL I DOKTOR PO MEDICINSKI NAUKI

K1- Karieri, r r , e redoven r dodatok vo Kapital - vo sreda! r Kako Kak da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnote`a megu karierata i `ivotot! Za brzinata na na krizni situacii, i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so rreagirawe, r , na~inite na re{avawe r r u , motiviranosta m element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne mo`e da go kopira! vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski su{

KOLUMNA D-R QUBE TR TRPESKI

(NE)NAU^EN (NE)NAU^ENITE LEKCII OD NAJNOVATA SVETSKA FINANF KRIZA SISKA KRI  STRANA 14

KOLUMNA PITER FISK

DESET MARKETINGSTRATEGII PRIMENLIVI VO TE[KI VREMIWA  STRANA 14

VOVEDNIK BILJANA KRSTEVSKA

NEREALNI OPTIMISTI  STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 20 APRIL 2011

NEREALNI OPTIMISTI

[

[to, vsu{nost, ni pora~aa prvite vo Vladata, Nikola Gruevski i Zoran Stavreski, so toa {to ne otidoa na godi{noto sobranie na Me|unarodniot monetaren fond i na Svetskata banka, koe zavr{i minatata nedela? Deka Makedonija e posilna od site {okovi koi }e go tresat svetot, pa nema potreba da ~ujat od prva raka za rizicite {to ja demnat globalnata ekonomija? Ili deka mo`ebi }e si gi terame na{ite makroekonomski planovi bez da gi esapime globalnite strategii deka na svetot mu e potrebna nova politika za stabilizirawe i razvoj? Robert Zelik, liderot na Svetskata banka, i Dominik [tros-Kan, ~elnikot na MMF, minatata nedela vo Va{ington predupreduvaa deka svetot doprva }e go ma~at seni{tata na krizata – osiroma{uvaweto, nevrabotenosta, prezadol`enosta. Razvojot na Istokot, pak, na dolg rok go destabilizira pazarot na hrana. Energensite se druga rak-rana na ekonomijata. Vo me|uvreme, premierot Nikola Gruevski od plac na plac niz Makedonija se~e{e lenti, frla{e lopati, se bore{e so predizbornite veternici. Stavreski od krizata se potrudi da poentira – najavi deka

Vladata }e n$ za{titi od globalnata realnost, pa nema da dozvoli da ja po~uvstvuvame inflacijata. Gi namali akcizite, gi otvori dr`avnite stokovi rezervi... Legitimno. No, dali toa e dovolno i dali se toa vistinskite re{enija? ]e ja re{ime li novata realnost deka zonata na turbulencii, vo koja vleze globalnata ekonomija, }e n$ trese i nas so toa {to }e gi zatvorime o~ite, }e ja pikneme glavata v pesok? Da ne se la`eme, s$ {to mu se slu~uva na svetot }e dojde i kaj nas kolku i da mi`ime nie. Na primer, dali i kako Makedonija ja zasega toa {to rejting-agencijata Standard i Purs go namali kreditniot rejting na SAD od pozitiven vo negativen? N$ zasega i toa direktno. Vo praktika, toa zna~i deka Makedonija na kratok rok }e }ari, bidej}i koga pa|a kreditniot rejtng na dr`avite rastat prinosite od dr`avnite obvrznici. No, na podolg rok toa zna~i deka na{ite devizni rezervi se investirani porizi~no. Vaka direktno Makedonija }e trpi, zatoa {to rejting-agenciite ne veruvaat deka planot na Barak Obama da go namali buxetskiot deficit e realen. Ili kako, na primer, makedonskite firmi }e gi zasegne pesimizmot na germanskite kompanii, koi se ubedeni deka svetot s$ u{te ne izlegol od kriza i deka se zgolemuvaat rizicite vo me|unarodnata trgovija. Taka {to pomalku }e nara~uvaat proizvodi od izvozno orientiran-

BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk krstev krs tevsk tevska tev ska@ka ska a@ka @ apit ppittal a .com al. co .mk com .mk

ite firmi od Makedonija. Za posledicite od inflacijata vo Evropskata monetarna unija ne treba da pretpostavuvame. Niv ve}e gi ~uvstvuvame. Kreditite vo evra, kako i site dolgoro~ni krediti koi se so devizna klauzula se vrzani za EUROLIBOR. Koga toj raste, poskapuva i makedonskiot kredit. Poradi ova i u{te mnogu drugi pri~ini Gruevski treba{e da e vo Va{ington. Vo Va{ington, Gruevski }e ~ue{e od koi nadvore{ni {okovi treba da ja za{titi na{ata ekonomija. ]e provere{e i dali dopolnetata partiska programa na VMRO-DPMNE korespondira so noviot model za makroumerena regulacija, koj bara da se zajakne dr`avniot i privatniot finansiski sistem od nadvore{nite {okovi. Takov eden, na primer, neodamna n$ zdrvi koga moravme da go aktivirame zaemot od MMF otkako ne uspeavme evtino da go prodademe na{iot buxetski dolg na evropskiot pazar.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

1,44

ilioni toni bi trebalo da porasne pobaruva~kata na ~elik vo svetot narednata godina, {to pretМ stavuva rekordno nivo, soop{ti Svetskoto zdru`enie za ~elik, koe toj rast go objasnuva so o`ivuvawe na globalnata ekonomija. Rastot na pobaruva~kata, spored niv, bi bil pogolem, dokolku Kina koja e najgolem potro{uva~ na ~elik vo svetot, ne vovede{e merki za {tedewe. Kon o~ekuvaniot rekord vo golema merka pridonesuvaat ekonomiite vo razvoj. Dodeka kaj niv pobaruva~kata zna~itelno }e go nadmine nivoto od pred krizata, potro{uva~kata na ~elik vo ekonomski razvienite zemji i ponatamu }e zaostanuva zad rekordno nivo od 2007-2008 godina. Pobaruva~kata vo Kina, koja pokraj toa {to e najgolem potro{uva~ e i najgolem proizveduva~, vo narednite dve godini }e raste za pribli`no 5% na 605 milioni toni ovaa i 635 milioni toni vo 2012 godina, uka`uvaat od Zdru`enieto za ~elik

PO^NUVA PRIVATIZACIJATA A NA NA KOSOVSKITE KO O

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

KOSOVO ]E PROD MAKEDONIJA NE

Rudnikot Trep~a, koj re~isi ne funkcionira, se procenuva deka raspolaga so 63,3 milioni toni olovo–cinkova ruda. Makedonskite kompanii ne se zainteresirani da investirat vo pette rudnici za srebro, zlato, olovo i cink vo Trep~a. Dr`avata ne mo`ela da vleguva vo privatniot sektor. Investitorite, pak, se `alat deka im trebaat mnogu pari za da investiraat vo kosovskite rudnici KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

K

Kosovo go po~nuva procesot na privatizacija na kompaniite, {to vedna{ gi razbudi investitorite vo regionot i vo drugi zemji. Kosovo raspolaga i so mnogu energetski resursi i rudni bogatstva, taka {to se o~ekuva da ima interes za rudnicite, koi se del od Trep~a. “Kapital” gi pra{a nadle`nite dr`avni institucii vo Makedonija i kompaniite dali Kosovo e interesno za niv. Odgovorite ne ka`uvaat deka ve} e ima konkretni planovi ili odluki za strate{ko vleguvawe vo kosovskata ekonomija. P o n a j a v ata n a ko sovskata Vlada deka }e go privatizira metalur{koprerabotuva~kiot kombinat

Trep~a, zaedno so pette rudnici za bakar, zlato, olovo i cink, Makedonija s$ u{te e samo nabquduva~. Privatnite investitori se re~isi na ista linija so dr`avata. Velat deka doprva treba da se pravat analizi dali i kolku e isplatlivo da se vlo`at stotina milioni evra vo rudnici ~ii rezervi dokraj ne se poznati. Ekspertite od oblasta na rudarstvoto, pak, potenciraat deka makedonskite kompanii sega treba “da zagrizat”, bidej} i nesekojdnevna mo`nost e zemja od regionot da bara investitor vo rudnici za zlato, barak, cink i olovo. [to }e privatizira Kosovo? Kosovskata agencija za privatizacija (KAP) planira da go privatizira rudarskiot kombinat Trep~a spored modelot na javno– privatno partnerstvo ili da go dade pod koncesija na 20 godini. Kapacitetite na Trep~a se locirani vo ju`niot i severniot del na Kosovska Mitrovica, grad koj e podelen me|u Albancite i Srbite. Kako celina, odnosno kako metalur{ko-prerabotuva~ki

1

milijarda evra najmalku ~ini metalur{kiot kombinat Trep~a vo Kosovo

kombinat, Trep~a opfa}a 41 pretprijatie, vklu~uvaj}i gi i tie nadvor od teritorijata na Kosovo. Vo dosega{nite sporovi za sopstvenosta na firmite na Kosovo, naj`e{ka be{e raspravata za Trep~a, tokmu poradi nejzinoto mineralno bogatstvo. Trep~a, koja denes re~isi ne funkcionira, se procenuva deka raspolaga so 63,3 milioni toni olovo– cinkova ruda, a od 1988 godina bele`i dramati~en pad na proizvodstvoto na pocinkuvan lim. “Celta na kosovskata Vlada e brzo da se razvie mo}en rudarski sektor, preku privatni investicii vo forma na javno–privatno partnerstvo ili koncesii. Privatizacijata na kombinatot Trep~a se predviduva vo programata na Agencijata za privatizacija za periodt 2011-2014 godina”, izjavija pretstavnici od KAP minatata nedela.


 LIDERI

BUJAR OSMANI

 NE IM BE[E DENOT

MIHAJLO MANEVSKI

XEJSON MIKO

JOШKA FIШER

orane{niot lider inisterot za zdravstvo okumentarniot film “Ime eformite vo sudskiot sistem treba{e da prisustvuva Rna Ministerstvoto za pravM D si e ime”, so koj se otsli- Пna Zelenite e nana pres-konferencijata na da rezultiraat so zgolemen broj kuva nebulozata na makedonsko- jomileniot politi~ar vo zdru`enijata na pacientite za da slu{ne kolku se gra|anite (ne) sre}ni so javnoto zdravstvo

tu`bi od makedonski gra|ani do Sudot vo Strazbur, koi potoa Makedonija gi gubi

gr~kiot spor, sega mo`e da se kupi i na internet-stranicata Amazon kako DVD

Germanija, kogo gra|anite sakaat da go vidat kako iden kancelar na zemjata

OMPANII

DAVA RUDNICI, E GI SAKA  Del od direktorite vo makedonskite rudnici nezainteresiranosta za kosovskite rudnici ja povrzuvaat so toa {to mnogu pari treba da vlo`at za iskopuvawe ruda za koja nemaat podatoci kakva e.

Objasnuvaat deka sostojbata so Trep~a e slo`ena, bidej}i se raboti za prili~no stari pogoni za prerabotka na ruda. Dodavat i deka iako kosovskata Vlada najavila deka saka da gi prodade rudnicite vo Trep~a, s$ u{te nema podatoci za kolkavi rudni rezervi stanuva zbor. Del od direktorite, pak, objasnuvaat deka za kupuvawe na celiot kompleks Trep~a potrebni se najmalku 500600 milioni evra, pari koi dokolku gi imaat, bi gi iskoristile za da gi podobrat sostojbite vo postoe~kite makedonski rudnici. “Za eden investitor da se re{i da vlo`i vo nekoj rudnik, treba da znae kolkavi se geolo{kite rezervi vo rudnikot, a kolkavi eksploataciskite. Samo za ilustracija, Sasa raspolaga so 80 milioni toni geolo{ki rezervi, koli~estvo koe za eksploatacija ne zna~i ni{to. Va`no e i toa dali za da se iskoristuva celoto koli~estvo rudni rezervi treba da se otvora novo okno. Za eden rudnik da se podgotvi za iskop, potrebni se najmalku ~etiri godini za {to bi se potro{ile okolu 18 milioni evra”, veli Maksim Prohorov, direktor vo Sasa, rudnikot za olovo-cinkova ruda od Makedonska Kamenica. Prohorov procenuva deka rudnicite vo Trep~a najverojatno ne raspolagaat so pogolemi rezervi od trite makedonski rudnici Toranica, Sasa i Zletovo. “Ne mislam deka Makedonija treba da bide zagri`ena deka Trep~a ni e nekoja konkurencija. Vo svetot ima nedostig od oloven i cinkov koncentrat. Taka {to ne gledam deka trite makedonski rudnici }e se so~at so problem dokolku vo idnina po~nat da rabotat rudnicite vo Kosovo”, dodava Prohorov. Rudarski eksperti, pak, za



Navigator

KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

“Kapital” velat deka iako idejata na Kosovo za privatizacija na rudnicite e vo zarodi{, makedonskite biznismeni treba budno da ja sledat sostojbata, osobeno zatoa {to se raboti za mo`ebi najgolemite otvoreni rudnici za metalni surovini na Balkanot. “Rudnite rezervi vo Trep~a ne treba da se potcenuvaat. Stanuva zbor za okolu 30-50 milioni toni eksploataciski rezervi na olovo, cink i bakar. U{te ako dopolnitelno se investira vo niv, sekako deka mo`e da zboruvame za profitabilen biznis. Trep~a e interesna. Smetam deka na{ite firmi treba da se anga`iraat sega. Investitorite neka ja sledat sostojbata i neka procenat koga i kako mo`at da vlezat vo nekoj od kosovskite rudnici. To~no e i deka cenata koja }e treba da ja platat makedonskite kompanii dokolku vlezat vo Trep~a e prili~no visoka, mo`ebi polovina milijarda evra, no smetam deka investicijata nema da bide zaludna”, objasnuva

za “Kapital” rudarskiot ekspert Svetomir Domazetov. Toj dodava i deka metaloprerabotuva~kite kapaciteti vo Trep~a, za olovo i cink se re~isi dva pati pogolemi od vele{ka Toplinica. Dr`avata nema da se me{a vo biznis-planovite na kompaniite. No, ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, gi sovetuva makedonskite kompanii da razmislat i da gi prepoznaat mo`nostite {to gi nudat rudnicite vo Trep~a. “Makedonskite kompanii treba da poka`at interes za metalur{kite kapaciteti vo Trep~a. Sekako, toa treba da bide vo soglasnost so nivnata biznis-strategija. Rudnicite za bakar i zlato vo Kosovo se samo del od metalur{kite i energetskite resursi do koi Makedonija ima otvoren pristap. Kosovo e bogato i so jaglen. Ako vo idnina se poka`e ekonomska opravdanost za sorabotka, ne ja isklu~uvam mo`nosta za sorabotka i na dr`avno nivo”, veli ministerot Besimi.

Ako se zeme predvid deka 80% od elektri~nata energija koja se proizveduva vo zemjava doa|a od termoelektranite koi rabotat na jaglen (REK Bitola i TEC Oslomej), dr`avnata kompanija Elektrani na Makedonija treba da bide budna koga e vo pra{awe privatizacijata na mineralnite i energetskite bogatstva na Kosovo. “Da se investira vo Trep~a e mnogu seriozna odluka za koja e potrebno da se znaat pove}e podatoci, kako na primer, {to se prodava, koi se uslovite... Prvo treba da se vidi {to se nudi za potoa da se napravi analiza dali i kolku e toa korisno za nas. Duri potoa mo`e da se razmisluva za konkretna aktivnost”, objasnuva generelniot direktor na ELEM, Vlatko ^ingoski. “Kapital” ne dobi konkretni podatoci od kosovskata Vlada kolavi se rudnite rezervi i vo kakva sostojba e kombinatot Trep~a. Ne dobivme nitu odgovor dali dosega ima konkreten inters od nekoj investitor.

FATMIR BESIMI MINISTER ZA EKONOMIJA “Makedonskite kompanii treba da poka`at interes za metalur{kite kapaciteti vo Trep~a. Sekako, toa treba da bide vo soglasnost so nivnata biznis-strategija. Rudnicite za bakar i zlato vo Kosovo se samo del od metalur{kite i energetskite resursi do koi Makedonija ima otvoren pristap. Kosovo e bogato i so jaglen. Ako vo idnina se poka`e ekonomska opravdanost za sorabotka, ne ja isklu~uvam mo`nosta za sorabotka i na dr`avno nivo.”

3

 POBEDNIK

AMBASADOR NA MAKEDONSKATA KULTURA VO SVETOT

S

So koncertot na edna od najpresti`nite svetski sceni, Karnegi hol vo Wujork, koj zavr{i so ovacii od publikata i bis, makedonskiot muzi~ar Duke Bojaxiev u{te edna{ go potvrdi svoeto renome na vrven umetnik. Iako e vtoriot Makedonec po Simon Trp~eski koj nastapil na ovaa scena, Bojaxiev }e ostane zapameten so negovoto pretstavuvawe na proektot Love is this way na sovremenata avtorska i izvorna makedonska muzika. Bojaxiev `ivee i raboti vo Wujork ve}e 10-ina godini, a negoviot `ivoten pat e vistinska prikazna za uspeh nadvor od na{ite granici. Pokraj toa {to sviri na pijano i e kompozitor i producent na sovremenata muzika, Bojaxiev sozdava i filmska muzika za Holivud, evropskite filmovi, televizii i

DUKE BOJAXIEV reklami. Negovata muzika e del od poznatite televiziski serii na Marta Stjuart, reklamite na Pe`o, Loreal, Lankom, Mercedes, Krajsler i mnogu drugi. Sorabotuva i so makedonskite re`iseri, kako Mil~o Man~evski i Mitko Trajkov, ~ii temi od filmovite “Senki” i “Vojnata zavr{i” gi izvel na koncertot vo Wujork. Negovata bogata muzi~ka diskografioja se sostoi od sedum solo-albumi, a samo na posledniot rabotel celi sedum godini. Ovoj koncert e samo u{te eden dokaz deka makedonskite umetnici mo`at da bidat uspe{ni i ceneti vo svetot. Ako `alite {to ne ste bile del od ova u`ivawe, reprizata na Wujork sleduva naskoro i vo Skopje.



 GUBITNIK

POGRE[NA PROCENKA

B

Bexet Pacoli definitivno napravi lo{a politi~ka procenka. Otkako poradi kr{ewe na ustavnata procedura, se pov~ele od pretsedatelskata stolica na Kosovo, sega }e si zamine i od funkcijata zamenik-premier na Vladata na Ha{im Ta~i, poradi nejasnotiite kako stapil na taa funkcija. Toj be{e imenuvan deset dena otkako mora{e da se povle~e od mestoto pretsedatel na Kosovo. Pri imenuvaweto na Pacoli, nazna~eno e deka negovata pozicija treba da obezbedi novi priznavawa za Kosovo i privlekuvawe stranski investicii. Pacoli be{e imenuvan za prv potpretsedatel na Vladata po izborot na Atifete Jahjaga, so cel da se za~uva koaliciskiot dogovor me|u

BEXET BEXE ET PA PACOLI Demokratskata partija na Kosovo i Alijansata za novo Kosovo, spored koja Pacoli e izbran za pretsedatel, no mora{e da se povle~e po 35 dena. Po s$ izgleda Pacoli napravi golema gre{ka so obidot da vleze vo politika, pred s$, bidej}i ne uspea nitu na eden, nitu na drug na~in da dojde do visoka dr`avna funkcija. Sega toj ima edna nedela da stavi kraj na dilemite dali }e se povle~e ili ne od funkcijata pr zamenikpremier na Kosovo zadol`en za me|unarodni odnosi i da si prodol`i so biznisot.

 MISLA NA DENOT

MAKSIM PROHOROV DIREKTOR VO RUDNIKOT SASA “Za eden investitor da se re{i da vlo`i vo nekoj rudnik, treba da znae kolkavi se geolo{kite rezervi, a kolkavi eksploataciskite. Samo za ilustracija, Sasa raspolaga so 80 milioni toni geolo{ki rezervi, koli~estvo koe za eksploatacija ne zna~i ni{to. Va`no e i dali za da se iskoristuva celoto koli~estvo rudni rezervi potrebno e da se otvora novo okno ili ne”.

VLATKO ^INGOSKI DIREKTOR NA ELEKTRANI NA MAKEDONIJA “Da se investira vo Trep~a e mnogu seriozna odluka, za koja e potrebno da se znaat pove}e podatoci, kako na primer, {to se prodava, koi se uslovite... Prvo treba da se vidi {to se nudi za potoa da se napravi analiza dali i kolku e toa korisno za nas. Duri potoa mo`e da se razmisluva za konkretna aktivnost.”

SVETOT E SAMO PLATNO ZA NA[ITE FANTAZII

HENRI DEJVID TORO AMERIKANSKI AVTOR, ISTORI^AR, FILOZOF


Navigator

4

KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

OP[TINA KARPO[ VLEZE VO FUTURISTI^KI FILM

TEHNOLO[KIOT PARK VO SKOPJE ]E IMA VETERNICA I HIDROELEKTRANA

 Tehnolo{kiot park koj za nekolku meseci treba da po~ne da se gradi vo op{tina Karpo{ }e gi koristi site vidovi obnovlivi izvori na energija, a }e bide izdr`liv i na zemjotresi. Se najavuva deka negovata izgradba }e ~ini 600.000 evra, koi op{tinata planira da gi obezbedi od grantovi i donacii ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

a {est meseci vo Skopje }e po~ne da se gradi Tehnolo{ki park, prv od vakov vid na Balkanot, pa i vo Evropa. Objektot, koj }e se nao|a vo op{tina Karpo{, }e gi koristi site vidovi obnovlivi izvori na energija (sonce, voda i veter, a }e bide izdr`liv i na zemjotresi). Vkupnata vrednost na futuristi~kiot objekt, koj }e se prostira na povr{ina od 1.400 metri kvadratni, na lokacija vo blizina na hotelot Aleksandar Palas, iznesuva okolu 600.000 evra. Spored eden od kreatorite na proektot, bi trebalo da bide zavr{en najdocna do krajot na 2012 godina. “Tehnolo{kiot park }e pretstavuva obrazovnoinovativen centar kakov {to postoi mnogu odamna vo evropskite metropoli. Toa e mesto kade {to mladite generacii }e go nadgraduvaat obrazovniot proces, ne{to sli~nio kako {to be{e Narodna tehnika. So ogled na toa {to vo Makedonija

Z

 Tehnolo{ki park sam }e obezbeduva elektri~na energija, ladewe i greewe od obnovliva energija. IZGRADBATA ]E PO^NE VO SEPTEMVRI d op{tina Karpo{ tvrdat deka vo krajna faza e izO rabotkata na idejnoto re{enie, koe treba da bide gotovo do krajot na mesecov, a finansiskata konstrukcija za izgradba na objektot bi trebalo da bide zatvorena najdocna do septemvri, koga treba da po~ne izgradbata. “Spored na{ite procenki, za izgradba }e bidat potrebn okolu 600.000 evra, {to ne e golema vrednost so ogled na vidot na objektot. Op{tinata }e go dade zemji{teto i }e go oslobodi od pla}awe komunalii. Parite planirame da gi obezbedime od grantovi od me|unarodni organizacii, a }e barame i partneri koi }e ja koristat zgradata. Planirame i sorabotka so proizvoditelite na oprema koja treba da bide vgradena so cel da ja doniraat i toa da bide eden vid reklama za niv”, objasnuva Dimov. nema objekt so vakvo zna~ewe, re{ivme da izgradime nov, koj }e bide tehnolo{ki inovativen od site aspekti, pred

s$ arhitekturata, seizmikata, energijata i inovativnosta”, objasnuva Qup~o Dimov, rakovoditel na sektorot za en-

ergetska efikasnost i eden od tvorcite na Tehnolo{kiot park. Spored nego, vakov objekt ne postoi nikade vo svetot. Vo sredinata na objektot }e ima staklena kula so nadrealisti~ki izgled na tri kata, visoka 16 metri, a objektot }e ima tri glavni sodr`ini. “Prviot del }e bide holot, koj }e bide izlo`ben i obrazoven centar. Vo nego }e bidat postaveni LCD monitori, na koi }e bidat pretstaveni site vidovi obnovlivi izvori na energija so koi objektot }e se snabduva. Potoa, }e ima sala za konferencii so 60 sedi{ta za sekakov vid prezentacii, pred s$ za energetska efikasnost, i tretiot del }e bide kompjuterski centar

so digitalna biblioteka za obuka i nadgradba na u~enici i mladi kadri”, objasnuva Dimov. Proektot Tehnolo{ki park e izraboten od tim od 13 nau~nici, a objektot treba da koristi sopstveno proizvodstvo na elektri~na energija, ladewe i greewe od site tipovi obnovliva energija. Predvideno e vo nego da ima veternica i mala hidroelektrana. “Zgradata }e bide postavena na aseizmi~ki perni~iwa, koi se patentirani od profesor Danilo Risti}. Predvideno e elektri~noto napojuvawe da se obezbeduva so 5-6 fotovoltai~ni sistemi. ]e ima fotovoltaici na fiksna i na vrtliva oska i na staklata na fasadata. Predvidena e i edna veter-

nica od 10 kilovati, kako i edna mini-hidrocentrala vo vid na fontana”, objasnuva Dimov. Toj istaknuva deka objektot maksimalno }e {tedi potro{uva~ka na energija po metar kvadraten spored najvisokite A standardi na germanskata metodologija. “Vakvo ne{to sublimirano na edno mesto ne postoi nikade, ni na Balkanot nitu po{iroko. Nie sakame ovie sodr`ini da bidat i kako eksponati, no i da bidat nasoka kako treba da ja koristime energijata vo naredniot period, koga }e nema da ima fosilni goriva”, pora~uva Dimov.

QUP^O DIMOV RAKOVODITEL NA SEKTOROT ZA ENERGETSKA EFIKASNOST VO OP[TINA KARPO[ “Tehnolo{kiot park }e pretstavuva obrazovno-inovativen centar kakov {to postoi mnogu odamna vo evropskite metropoli. Toa e mesto kade {to mladite generacii }e go nadgraduvaat obrazovniot proces, ne{to sli~no na toa {to porano zna~e{e Narodna tehnika”

1 JUNI SPECIJALNA EDICIJA

KAPITAL TOP 100 NAJGOLEMI Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva {estata r j godi{na edicija KAPITAL 100, vo koja }e bidat rangirani i analizirani 100 –te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija. angiraweto na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii }e bide naporaveno spored vrednosta na ostvarenite vkupni prihodi i ostvareniot neto profit vo 2010 godina, a pokraj glavnite rangirawa kompaniite }e bidat rangirani i spored goleminata na aktivata so koja raspolagaat i brojot na vraboteni. Vo prilog na rangirawata vo edicijata }e bidat vklu~eni i pove}e analizi na na informaciite i indikatorite za uspe{nost i efikasnost vo raboteweto na kompaniite i vo slednive sektori:  Prehranbena industrija  Telekomunikacii  Metalurgija  Energetika  Trgovija i distribucija  Grade`na industrija  Framacija

R

Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii. Pokraj rangirawata i analizite na rabotewteto na kompaniite vo izminatata 2010 godina, vo edicijata }e bidat objaveni pove}e tekstovi, analizi i kolumni koi treba da dadat odgovori i re{enija za polesno kreirawe na ekonomskata politika:  Dali makedonskata ekonomija izleguva od kriza?  Kako da se spasime od nelikvidnosta?  Kako polesno do krediti?  Najgolemite predizvici i problemi na kompaniite Veruvame deka edicijata Kapital 100 }e im bide korisna i na kompaniite, na bankite, na marketing agenciite, na mediumite i na doma{nite, kako i na stranskite kompanii zaintersirani za vlez na makedonskiot pazar, da nosat mnogu podobri biznis odluki.

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski


Navigator

KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

 3 FAKTI ZA...

55% 60% 3/4

 PROCENKI...  ZORAN STAVREVSKI,

OD MAKEDONSKITE GRA|ANI SE ZADOVOLNI OD SVOJATA TE@INA, POKA@UVA ISTRA@UVAWETO NNA GFK GRUPACIJATA

vicepremier i minister za finansii

VO 2010 ZA 50% POVEЌE STRANSKI INVESTICII OD 2009 GODINA inatata godina se realizirani dvojno pove}e stranski investicii od 2009 godina, {to e uspeh vo vreme na kriza, istakna vicepremierot i minister za finansii,

M

OD ISPITANICITE VO ANKETATA NA GFK SE IZJASNILE DEKA NE PRAKTIKUVAAT POSEBEN RE@IM NA ISHRANA, OSVEN POSTOT

Zoran Stavreski. “Prviot mesec imame 52 milioni evra stranski investicii, a i 2010 godina be{e mnogu uspe{na vo toj del, imaj}i gi predvid vkupnite stranski investicii od 222 milioni evra, {to e za 50% pove}e od 2009 godina. izjavi Stavreski”. Toj o~ekuva vo postkrizniot period so vra}aweto na doverbata na investitorite da se vratime na nivoto na stranski investicii {to go imavme pred krizata.

OD MAKEDONCITE SE IZJASNILE DEKA RU^EKOT PRETSTAVUVA GLAVEN OBROK VO TEKOT NA RABOTNATA NEDELA, A I ZA VIKENDOT

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

5  PREGLED VESTI ZA DVE KAMPAWI VLADATA POTRO[I 750.000 EVRA ladata sklu~i dogovori so pet marketing-agencii za izrabotka na promotivni kampawi koi }e go ~inat buxetot duri 750.000 evra. Najgolemiot zalak go dobi agencijata Republika, koja vo izminative godini dobi najmnogu od nabavkite za vladinite reklami. Za promovirawe na reformite i funkcioniraweto na sudskiot sistem Republika treba da zakupi prostor vo elektronskite i pe~atenite mediumi, kako i internetbaneri vo vrednost od 300.000 evra. Televiziskiot i radiospotot, dizajnot na logoto i oglasite, kako i PR-strategijata za kampawata, pak, ja izrabotuva Wu moment za suma od 280.000 evra. Bilbordite, pak, treba da gi izraboti kompanijata Genezis i }e ~inat okolu 16.000 evra. Celata kampawa }e ~ini 600.000 evra. Dopolnitelno, za informirawe na gra|anite za subvenciite vo zemjodelstvoto, iskoristuvaweto na parite od IPARD, raspredelbata na dr`avnoto zemjodelsko zemji{te i investicii vo otkupni centri, promotivnata kampawa }e ja ~ini Vladata 160.000 evra od Buxetot. Izrabotkata na televiziskiot spot }e ja napravat agencijata za produkcija i snimawe Akvarius za suma od 100.000 evra, Market Vision za pove}e od 43.000 evra i Republika, koja od ovaa zdelka }e inkasira okolu 8.000 evra.

V

POVTORNO SE OTVORA STOKOVNATA KU]A MOST o pove}e od 10 godini, deneska povtorno se otvora P stokovnata ku}a Most, koja se nao|a vo Starata skopska ~ar{ija. Vo stokovnata ku}a, koja }e vr{i dejnost kako ESH GRUP, }e bidat smesteni reoni so butici za `enska, ma{ka, detska, tekstilna, dolna i sportska obleka, parfimerija, igra~ki i kafe-restoran. Vo stokovnata ku}a Most, }e bidat zastapeni dobro poznatite svetski brendovi, kako Goldmaster, Bimbibo Kids, Dickies, Eliksir, Gossip Girl, Mak-Deco, Mixage, Murano, Nike, Orsay, Penelope Jewel & Watch, Penti & Sara Fashion, Societa, Star Lady`s, Stylish Silver, Taç, Verdi, Wenice i mnogu drugi. Kako {to informiraat od ESH GRUP, stokovnata ku}a Most }e pretstavuva atraktivno mesto za {oping, zabava i relaksacija. ]e bide otvorena od 10.00 do 22.00 ~asot vo tekot na celata nedela.

GRANIT ]E GO GRADI PARKINGOT NA ALEKSANDAR VELIKI kompanija Granit }e go gradi parkingot i pristapnite pateki do parking-prostorot na aerodroGmotrade`nata Aleksandar Veliki vo Skopje. Spored soop{tenieto na kompanijata, objaveni na Makedonska berza, Granit pred edna nedela go potpi{a dogovorot so turskata firma TAV, odnosno so podru`nicata na grade`nata kompanija na TAV, Tepe Akfen. Vkupnata vrednost na dogovorot bez DDV iznesuva 2,27 milioni evra, a grade`nite raboti treba da zavr{at do sredinata na juni, godinava. Turskata kompanija TAV preklani godina sklu~i dogovor za koncesija na dvata makedonski aerodromi, a so niv oficijalno po~na da upravuva od mart 2010 godina. Izgradbata i modernizacijata na skopskiot aerodrom treba da zavr{i na 8. septemvri godinava.

VINARNICITE SE SOSTANAA VO MINISTERSTVOTO ZA ZEMJODELSTVO retstavnici na Zdru`enieto na vinarnici pred dva dena se sostanale so zamenik-ministerot za zemjodelstvo za da gi ka`at svoite mislewa vo odnos na izmenite na Zakonot za vino i pravilnicite koi go doureduvaat, doznava “Kapital”. Za menaxerite na vinarnicite sporni vo Zakonot se del od odredbite koi se odnesuvaat na deklariraweto na kvalitetot na vinoto i odredbata koja gi tera do 30 april sekoja godina da go ispla}aat otkupenoto grozje. Spored izmenite na zakonot za vino, koi bea doneseni vo ekot na predizbornoto nosewe zakoni, vinarnicite ne mo`e da go deklariraat vinoto kako kvalitetno, odnosno kako vino so geografsko poteklo, ako vo procesot na proizvodstvo koristat grozje od drugo vinogorje. Istovremeno, vinarnicite reagiraat i na listata prepora~ani i odobreni vinski sorti grozje, koja ne e revidirana 20 godini, {to, isto taka, im pravi problemi pri deklariraweto na kvalitetnite vina.

P


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI KONSULTATIVEN KOMITET NA GRA\ANSKO OP[TESTVO ME\U EU I MAKEDONIJA orabotkata me|u civilniot sektor i politi~arite i namaluvaweto na nevrabotenosta }e pomognat pobrzo da se sprovedat reformite vo Makedonija, istakna rakovoditelot na Sektorot na nadvore{ni raboti na Zaedni~kiot konsultativen komitet na gra|ansko op{testvo na EU i Makedonija, Sandi Bold. “Politi~arite }e treba da go re{at problemot povrzan so imeto, no gra|anskoto op{testvo treba da igra va`na uloga kaj pra{awata povrzani so korupcijata, slobodata na izrazuvaweto i na mediumite”, re~e Bold na zedni~kata pres-konferencija so ministerot za trud i socijalna politka, Xeqaq Bajrami. Bajrami informira{e deka konsultativniot komitet e formiran vo 2009 godina, a vo nego ~lenuvaat nevladini organizacii, sindikati i organizacii na rabotodava~ite. Komitetot treba da go sledi evrointegraciskiot proces i da dava mislewa i preporaki do Vladata.

S

LDP: MALOLETNICI VO IZBIRA^KIOT SPISOK ZNAK ZA FALSIFIKAT o izbira~kiot spisok e vmetnat ogromen broj maloletnici, {to zna~i deka se podgotvuva izboren falsifikat i toa pred o~ite na javnosta, izjavi potpretsedatelot na Liberalno-demokratskata partija, Andrej @ernovski, na v~era{nata pres-konferencija. Toj se povika na Analiti~kiot i Pravniot tim na LDP, koj denovive intenzivno rabotel na “temelno pro~e{luvawe na izbira~kiot spisok”. @ernovski prezentira{e samo del od dosega pronajdenite primeri na maloletnici vo spisokot za glasawe. “Utvrdivme deka vo izbira~kiot spisok e vmetnat ogromen broj maloletni lica koi na 5.juni nema da imaat pravo na glas. Odgovornosta za ovaa sostojba e celosno vo racete na ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, a pretsedatelot na DIK, Boris Kondarko, ima mo`nost da ja razre{i ovaa situacija”, re~e @ernovski. LDP pobara od Jankulovska celosna moralna i politi~ka odgovornost za nastanatata situacija, a vo isto vreme go povika Boris Kondarko vedna{ da go pro~isti izbira~kiot spisok i so toa da spre~i grub izboren falsifikat.negativno da vlijaat vrz kreativnosta na mediumskite profesionalci.

V

VEQANOSKI GI POKANI STRANSKITE NABQUDUVA^I ZA IZBORITE retsedatelot na Sobranieto na Makedonija, Trajko Veqanoski, im isprati pokani na pretsedatelite na Evropskiot parlament, Jer`i Buzek; na Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa, Mevqut ^ava{oglu i na Parlamentarnoto sobranie na OBSE, Petros Eftimiu, za da gi nabquduvaat pretstojnite predvremeni parlamentarni izbori. Baraweto za nabquduva~i, kako {to soop{tuvaat od kabinetot na Veqanoski, e vo presret na izborite koi prviot parlamentarec gi zaka`a za 5. juni. “Odr`uvaweto fer i demokratski izbori i evroatlantskiot integrativen proces se klu~en prioritet na Republika Makedonija”, velat od kabinetot na Veqanoski.

P

KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

SKAP VLEZ NA DIJASPORATA VO SOBRANIETO

TROJCA PRATENICIISELENICI ^INAT KOLKU 27 DOMA[NI

 Samo za da bidat izbrani trojca makedonski pratenici od pet kontinenti Makedonija }e potro{i 1,2 milioni evra. Za sporedba, 580.000 evra }e ~inat vkupno 2.976 izbira~ki odbori vo dr`avata, a za samo 50 vo stranstvo }e se odvojat 780.000 evra MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

leguvaweto na trojca pratenici od dijasporata vo makedonskiot Parlament }e ~ini kolku izborot na duri 27 nivni kolegi od izbornite ednici vo zemjava. Organiziraweto na izbornata postapka za trojca pratenici od pet kontinenti, {to za prvpat se slu~uva vo Makedonija, }e ja ~ini dr`avnata kasa neverojatni 1,2 milioni evra. Toa e samo po~etok na “luksuzot” {to si go priredi dr`avata, zatoa {to potoa za ~etirigodi{niot mandat na pratenicite-iselenici }e plati u{te okolku 240.000 evra za nivniot anga`man. Tokmu skapiot vlez i prestoj na dijasporata vo Sobranieto go pottikna stavot kaj odredeni politi~ari i kaj del od javnosta deka ovaa novina vo izborniot proces e neisplatliva. Za poddr`uva~ite na glasaweto na dijasporata argument se golemite finansiski doznaki koi iselencite gi pra}aat vo Makedonija. Od sumata za organizirawe izbori vo zemjite kade {to `iveat makedonski dr`avjani 780.000 evra }e se potro{at samo za izbira~kite odbori vo dipl om a ts ko - ko n z u l a r n i te pretstavni{tva. Za smestuvawe na ~lenovite na odborite vo stranstvo }e se potro{at 210.000 evra, a 360.000 evra }e ~ini

V

nivniot transport i vizite za patuvawe. Za honorari na ~lenovite na odborite }e se odvojat eden milion evra od izborniot buxet. Za sporedba, 580.000 evra }e ~inat vkupno 2.976 izbira~ki odbori vo dr`avata, a za samo 50 vo stranstvo }e se odvojat 780.000 evra. Okolu 300.000 evra }e ~ini objavuvaweto oglasi za izborite vo dijasporata vo stranskite pe~ateni mediumi. Oglasite }e bidat objaveni vo najtira`nite vesnici vo zemjite kade {to }e se glasa. Informaciite za cenite na objavuvawe vo poednine~nite vesnici Dr`avnata izborna komisija gi dobila od pretstavnicite na diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva. Visokata cena se dol`i i na odlukata oglasite da bidat objaveni na sedumte jazici od pre-

ambulata na makedonskiot Ustav i na oficijalniot jazik na zemjata. TRO[OCITE PO IZBORITE So neodamne{nite izmeni na Zakonot za pratenici se sozdade regulativa i za specifi~niot na~in na funkcionirawe na pretstavnicite na dijasporata vo Parlamentot. Dr`avata dobi obvrska da im dodeli slu`ben stan na koristewe ili da pla}a kirija za stan od 70 metri kvadratni dokolku se sami ili od 100 metri kvadratni dokolku dojdat so semejstvoto. Pratenicite }e dobijat i po {est avionski bileti godi{no za da mo`at da gi posetuvaat svoite izborni edinici, so cel da go odr`uvaat konktaktot so iselenicite. Spored grubata presmetka

{to proizleguva od spomenatite zakonski re{enija, trojcata pratenici od dijasporata }e n$ ~inat godi{no 60.000 evra. Od toa 11.000 evra za kirija, pod uslov pratenicite da se smesteni vo centralnoto gradsko podra~je na Skopje, kade {to najmalata kirija za stan od 75 metri kvadratni iznesuva 300 evra mese~no. Okolu 13.500 evra }e ~inat avionskite bileti – sekoj pratenik ima pravo {est pati vo godinata da odleta do svojata izborna ednica – smetano spored prose~na cena od 750 evra po relacija. Godi{nata plata na trojcata pretstavnici vo Sobranieto }e iznesuva 36.000 evra. Bidej}i makedonskata dijaspora }e glasa premierno, nadle`nite institucii ne se sigurni za to~nata suma potrebna za uspe{ni izbori vo stranstvo. Vo DIK se pla{at deka parite mo`e da bidat i malku, a ostavaat i prostor deka del od niv nema da se potro{at. Pretsedatelot na DIK, Boris Kondarko, upati apel za racionalno koristewe na predvidenite sredstva. “Najgolemi i najnepredvidlivi buxetski stavki se tie {to se odnesuvaat na glasaweto na dijasporata. No, ne smeeme da dozvolime da nedostigaat sredstva za ovoj proces. Ako sepak, ne se potro{i s$, ostatokot uredno }e bide vraten vo Buxetot na Makedonija”, re~e Kondarko na poslednata sednica na DIK.


KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

[EFOT NA RUSKATA DIPLOMATIJA, LAVROV, VO OHRID

7

 PREGLED VESTI OBSE I MINISTERSTVOTO ZA ADMINISTRACIJA SO NOVA SORABOTKA

MAKEDONIJA I RUSIJA M VLEGUVAAT VO STRATE[KO PARTNERSTVO?!

 Za prvpat Makedonija i Rusija }e potpi{at plan za konsultacii me|u dvete diplomatii. Ovoj strate{ki dokument bi bil sosema vo red ako dobro ni ode{e i na patot kon EU i NATO. GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

osetata na {efot na ruskata diplomatija, Sergej Lavrov, koja nekolku meseci se dr`e{e vo stroga tajnost, deneska kone~no }e se ostvari. Toj treba da pristigne vo Ohrid, a doa|a na sredba so ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, so kogo }e potpi{e plan za konsulatacii me|u Ministerstvata za nadvore{ni raboti na dvete zemji za periodot 2011-2012 godina. Osven so Milo{oski, najaveno e deka }e se sretne i so pretsedatelot \orge Ivanov i so premierot Nikola Gruevski. Od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti ne davaat p o ko n k r e t ni d e ta l i z a pri~inata za posetata, nitu pak, {to }e bide tema na razgovor me|u ruskiot gostin i makedonskiot politi~ki vrv. Nema detali nitu za planot za konsultacii, koi dvete zemji }e go potpi{at za prvpat. Vakvata tajnost poznava~ite ja ocenuvaat kako simptomati~na. Iako se ednoglasni deka Makedonija ne treba da bara alternativa na EU i na NATO vo sojuzni{tvo so Rusija, so ogled na toa deka Rusija ne nudi integracii koi bi bile zamena za EU i NATO, sepak, se somnevaat deka tokmu za toa stanuva zbor. Porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Denko Maleski, smeta deka po-

P

digaweto na odnosite me|u Rusija i Makedonija vo eden vakov moment, koga postojano sme kritikuvani deka zaostanuvame na EU agendata, mo`e da se tolkuva samo kako provokacija kon EU i SAD, deka Makedonija ima i drugi alternativi. “Generalno zemeno posetata na Sergej Lavrov e indikator za podigawe na odnosite me|u Rusija i Makedonija na povisoko nivo. I toa, sekako, e dobro. No, problemot e {to zaostanuvame vo realizacijata na strate{kite opredelbi na zemjata, a toa se EU i NATO. Koga tuka bi bilo s$ kako {to treba, toga{ posetata na Lavorov bi bila sosema normalna. No, koga na glavniot kolosek ne ni odi dobro, se ostava prostor za somnevawe deka ova e eden vid supstitucija na EU i NATO i eden vid provokacija kon EU i SAD deka Makedonija ima i drugi opcii. Se pla{am deka ima po malku i od ednoto i od drugoto”, veli Maleski. Vakvoto strate{ko partnerstvo, pak, porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule, voop{to ne go smeta za vrtewe grb na EU i NATO. “Vakviot dogovor bi zna~el deka Rusija ja prifa}ame kako strate{ki partner. Tokmu za da se izbegnat site teorii i {pekulacii deka Makedonija se vrti kon Rusija se pravi vakov memorandum, vo koj jasno }e bidat zacrtani celite i na~inot na sorabotka me|u dvete zemji. Sli~ni

konultacii Makedonija ima vospostaveno i so Kina. Voop{to ne treba da e ~udno {to dr`ava kako Makedonija, koja nema golemo vlijanie vo me|unarodnite odnosi, saka da ima strate{ko partnerstvo so golemite sili”, veli ^a{ule. S$ do otkrivaweto na detalite za planot koj }e bide potpi{an, ostanuva nejasno dali Makedonija navistina se otka`uva od svoite strate{ki opredelbi i bara drugi alternativi kon istok. Poznava~ite komentiraat deka ako dogovorot se odnesuva na istite pra{awa, toga{ vo odreden moment za isto pra{awe Rusija, nasproti EU i NATO, mo`e da ima razli~ni politiki. Toa ja doveduva Makedonija vo nepovolna pozicija da izbira me|u ednite i drugite so koi ima potpi{ano ist dogovor. Osven politi~kite razgovori, ruskiot minister za nadvore{ni raboti }e ja poseti i izlo`bata po povod 150 godini od otvoraweto Konzulat na Rusija vo Bitola, koja }e b i d e p o s ta v e n a v o hotelot Ineks Gorica, a }e gi razgleda i kulturnoistoriskite znamenitosti na Ohrid. Lavrov }e prestojuva i vo

JELKO KACIN VO INTERVJU ZA ANALITIKA

“NA[A MAKEDONIJA” ZNA^I DEKA POSTOJAT I DRUGI MAKEDONII! o predlo`iv imeto Na{a Makedonija zatoa {to toa e ime {to poka`uva deka dr`avata Makedonija im pripa|a i na Makedoncite i na Albancite koi `iveat na tloto na sega{nata Republika Makedonija, odnosno na Porane{nata Jugoslovenska Republika Makedonija, kako {to ja narekuvaat drugite. Toa podrazbira deka pokraj Na{a Makedonija mo`ebi postoi u{te nekoja. Taka, vo Bugarija postoi Pirinska Makedonija, vo Grcija imate Isto~na, Centralna i Zapadna Makedonija i so toa ime se uka`uva deka Na{a Makedonija nema nikakvi pretenzii kon drugite Makedonii {to se vo ramkite na drugite sosedni dr`avi. ]e vidime kakvi }e bidat reakciite, no spored mene, toj predlog ovozmo`uva da se namali emotivniot pristap i da se

G

pristapuva poracionalno, pa mo`ebi bi se postignal istoriski dogovor za imeto pred prestojnite izbori. Vaka potpretsedatelot na Delegacijata na Evropskiot parlament za sorabotka so zemjite od Jugoisto~na Evropa, Jelko Kacin, vo razgovor za crnogorskiot portal Analitika ja doobjasnuva svojata inicijativa za toa Makedonija da go smeni imeto vo “Na{a Makedonija” kako re{enie na dolgogodi{niot spor so Grcija. Osven za vakviot predlog, vo intervjuto Kacin zboruva i za neodamne{nata parlamentarna debata vo Brisel pod imeto “Zapaden Balkan kon integrirana Evropa” i go kritikuva faktot deka na sobirot ne se pojavija delegacii na nekoi balkanski zemji, me|u koi i Makedonija. “Srbija go najavi svoeto

u~estvo, no ne se pojavi. Isto taka ne se pojavi ni Makedonija, koja se nao|a vo predizborna treska. Nema{e parlamentarci nitu od Albanija i Bosna i Hercegovina, koja ja zastapuva{e {efot na nejzinata misija. Ovie tri dr`avi so svoeto otsustvo deluvaa aktivno vo korist na sopstvena {teta! Toj sostanok be{e isklu~itelna {ansa da se sraboti mnogu i jasno da vidime deka Hrvatska i Crna Gora, koja uporno se trudi i saka da gi ispolni sedumte barawa za da dobie datum za po~etok na progovorite, dobro napreduvale”, re~e Kacin. Toj vo intervjuto osobeno go fali Kosovo, koe i pokraj politi~kata kriza koja nastana otkako Ustavniot sud gi poni{ti izborite za pretsedatel vo rekorden rok pronajde na~in da izbere nov pretsedatel.

oficijalna poseta na Srbija, Crna Gora i Slovenija. Samo eden mesec porano, ruskiot premier Vladimir Putin, isto taka, napravi balkanska turneja. Poznava~ite vakvite poseti gi ko m e n t i r a a t kako zacvrstuvawe na poziciite na Rusija na Balkanot.

inisterstvoto za informati~ko op{testvo i administracija i Misijata na OBSE vo Skopje deneska }e potpi{at Memorandum za sorabotka na proektot so naslov “Podgotovka na propisi ciklus obuki za administracijata”, soop{tuvaat od Kabinetot na ministerot Ivo Ivanovski. Proektot }e po~ne na 21. april 2011 godina i }e zavr{i na 31. dekemvri 2011 godina. Celta na proektot e da se zajaknat kapacitetite na centralnata i lokalnata vlast za podobro sproveduvawe na zakonite, kako i pribli`uvawe na nacionalnoto zakonodavstvo do zakonodavstvoto na EU.

MILO[OSKI ODR@A PREDAVWE PRED TURSKITE DIPLOMATI inisterot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski v~era oddr`a predavawe pred turskite diplomati. Vo obra}aweto, kako {to soop{ti MNR, Milo{oski gi zapoznal gostite so prioritetite na nadvore{nata politika na Republika Makedonija za evropsko i evroatlantsko integrirawe, kako i za aspektite na regionalnata sorabotka so osoben akcent na odnosite i sorabotkata na na{ata zemja so Turcija. Vo ramkite na podgotvitelnata programa za obuka, profesionalni diplomati od MNR na Republika Turcija vo periodot od 18 do 22 april 2011 godina se vo poseta na balkanskite zemji, vo ~ii ramki e i posetata na Makedonija.

M

IVANOV: INFORMACIITE ZA DOGOVORENO IME SO GRCIJA SE [PEKULACII nformaciite deka Makedonija ve}e postignala dogovor so Grcija za sporot za imeto, koj bi bil objaven po izborite, pretsedatelot \ orge Ivanov gi oceni kako {pekulacii. Spored nego, ovie informacii se {tetni i pobara politi~kite partii i javnosta da ne vleguvaat vo {irewe takvi dezinformacii. “Takvite {pekulacii se {tetni za na{ata pozicija vo pregovara~kiot proces, koj e vo tek vo ON, kade {to treba da se iznajde zaemno prifatlivo re{enie. Procesot treba da zavr{i tamu kade {to e po~nat, a politi~kite partii i javnosta ne treba da vleguvaat vo vakvi {pekulacii koi & {tetat na makedonskata pozicija”, izjavi pretsedatelot Ivanov za vreme na v~era{nata poseta na Jegunovce. Toj veruva deka po izborite }e ima dinamizirawe na ovoj proces i oti posrednikot Nimic }e prodol`i so sredbite so makedonskiot i gr~kiot pretstavnik.

I


8

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI PO^NA ISTRAGATA ZA TALER avnite obvinitelstva na Slovenija v~era oficijalno ja pokrenaa istragata za porane{niot izvestuva~ za Makedonija, Zoran Taler, za osnovano somnenie - storeno krivi~no delo korupcija, pi{uva britanskiot magazin “Sandej tajms”. Soglasno navodite na vesnikot, javnite obvinitelstva od Slovenija, Avstrija i Romanija kontaktirale so uredni~kiot i menaxerskiot tim na ovoj presti`en vesnik za da dobijat detalni informacii za “organiziranata mestenka” na korumpiranite pratenici. Osven slovene~kiot pratenik Taler, del od ovoj skandal bea i evropratenicite Ernst [trase od Avstrija i Adrian Severin od Romanija, protiv koi isto taka v~era se pokrena istraga.

J

KERIM: TRANZICIJATA TRAE PREDOLGO! orane{niot pretesedatel na generalnoto sobraniie na Obedinetite nacii, Sr|an Kerim ocenuva deka makedonija premnogu dolgo e zaglavna vo tranzicija, pre~ka koja & stoi na patot kon integraciite vo EU i NATO. “Vo ovoj makotrpen period na tranzicija Makedonija be{e optovarena so mnogu iluzii i gre{ki, koi se praveni vo kontinuitet i zatoa i ja zabavija na patot kon EU i NATO. Inaku, realno zboruvaj}i, site tie slabosti da bea na vreme re{avani, a ne bea nere{livi, Makedonija u{te deneska }e be{e ~lenka na EU i NATO”, veli Kerim vo intervju za Doj~e Vele. Spored nego, osven politi~arite, i biznismenite vo Makedonija imaat seriozen otpor kon toa Makedonija da bide del od integraciite. “Mislam deka i vo politi~kite i vo biznis-elitite kaj nas ima seriozni gre{ki i otpori kon toa da bideme del od taa integracija, zatoa {to taka mo`at prvo, da go zadr`at svojot monopol, i vtoro, da gi zadr`at razli~nite privilegii {to sebe si gi davaat, bez legitimitet od gra|anite. Site tie faktori pridonesoa Makedonija s$ u{te da se vrti vo krug~iwa pred portite na EU i NATO, a kako {lag na tortata ni dojde i problemot so Grcija za imeto.”

P

VMRO-DPMNE I SDSM SE OBVINUVAA ME\USEBNO ZA TENDERI NA MVR o sredi{teto na v~era{nata doza prepukuvawa na relacija VMRO-DPMNE – SDSM se najde Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, kako institucija koja izdava li~ni dokumenti. Pratenikot na VMRO-DPMNE, Cvetko Grozdanov, se navrati vo 1996 godina i obvini deka toga{nata vlada na Crvenkovski go o{tetila MVR za 30 milioni porane{ni marki, sklu~uvaj}i zdelka za nabavka na javni dokumenti preku neposredna spogodba vo ~etiri o~i so pe~atnicata Zus. “Realnite tro{oci bile duri 60% poniski od ona {to mu bilo ispla}ano na Zus. Toga{niot generalen direktor na ZUS va`i za isklu~itelno blizok do toga{nata vladeja~ka garnitura na SDSM. Biznis-zdelkite so ovaa firma traele celo vreme dodeka Branko Crvenkovski bil na vlast”, izjavi Grozdanov. SDSM odgovori, potsetuvaj}i na tenderot za biometriskite paso{i, koj, spored opoziciskata partija, e niven uspeh, {to VMRO-DPMNE ne uspeala da go iskoristi. “Tenderot za biometriski paso{i, so koj tolku se falat, go sprovede Vladata na SDSM, po prethodno poni{tuvawe na skandalozniot tender na Vladata na Georgievski i Gruevski. No, zo{to gra|anite gi ~ekaa paso{ite pove}e od edna godina i bea prinudeni da pla}aat po 5.000 denari za da gi dobijat po brza postapka?”, odgovorija od Centarot za komunikacii na SDSM.

V

KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

ODBRANATA GO DOBI PRAVOSILNIOT OBVINITELEN AKT

SUDEWETO ZA “PAJA@INA” NA SREDINATA NA MAJ?! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

bvinenieto za slu~ajot “Paja`ina” e pravosilno, no Krivi~niot sud s$ u{te nema odredeno datum za start na sudskiot proces protiv sopstvenikot na A1 televizija i prvoobvinet, Velija Ramkovski, i u{te 22 sopstvenici ili upraviteli, involvirani vo slu~ajot Pero Nakov. Del od advokatite go dobile re{enieto na Krivi~niot sovet, koj vrz osnova na misleweto na Obvinitelstvoto gi odbi desetinata prigovori koi bea podneseni od strana na odbranata za propustite vo istragata i nelogi~nostite vo obvinitelniot akt. Od Sudot, ~lenovite vo tri~leniot Sudski sovet i obvinitelot }e zavisi koga }e po~ne sudeweto protiv obvinetite vo “Paja`ina”. Od Krivi~niot sud pojasnuvaat deka i pokraj toa {to obvinenieto e pravosilno, nose~kiot sudija, vo slu~ajov Pavlina Hristova, ima pravo da go razgleda predmetot podolgo poradi negovata slo`enost i

O

potoa da zaka`e ro~i{te. Utre istekuva ~etvrtiot mesec od pritvorot na obvinetite, od koi devetmina s$ u{te se nao|aat vo pritvorskoto oddelenie vo zatvorot [utka, a petmina vo doma{en pritvor. Semejstvata na pritvorenite baraat od Sudot nivnite najbliski da bidat pu{teni vo doma{en pritvor. “So ogled na toa {to istragata e zavr{ena, obvinenieto e podignato i site to~ki za ponatamo{no dr`ewe vo pritvor ve}e ne postojat, edinstvenata to~ka na koja se povikuvaat nadle`nite

institucii e begstvo. Zar nekoj mo`e da zamisli deka ovie semejni lu|e, roditeli na deca, bi mo`ele da izbegaat i da n$ ostavat”, se veli vo pismoto do Sudot. Odbranata se nadeva deka po~etokot na sudeweto }e bide zaka`an ~as poskoro poradi toa {to se raboti za pritvorski predmet vo koj pogolem del od obvinetite podolgo vreme se nao|aat vo pritvor. Tie go o~ekuvaat startot na sudeweto vo vtorata polovina na maj. Spored obvinitelniot akt,

dejstvata vo “Paja`ina” po~nuvaat da se pletat vo 2006 godina, koga sopstvenikot na A1, Ramkovski, preku osnovawe trgovski dru{tva vo zemjava i vo stranstvo vo sorabotka so ostanatite obvineti, rodnini i sorabotnici, preku me|usebno pla} awe nevistiniti fakturi i fiktivni zaemi vr{ele perewe na pari i izbegnuvawe na pla}awe danok. Spored prvi~nite pretpostavki na obvinenieto, {tetata od vakvite dejstva iznesuva okolu 4,6 milioni evra.

EKSPRETSEDATELOT NA APELCIJA PRED SUDSKIOT SOVET

MITRINOVSKI: ODLUKATA ZA MOE RAZRE[UVAWE E VE]E DONESENA MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

dlukata za moe razre{uvawe e ve}e donesena, a jas pove} e ne sum nitu sudija vo Apelacioniot sud bidej}i bez moe znaewe sum iselen od mojata kancelarija, vaka porane{niot pretsedatel na skopska Apelacija, Jordan Mitrinovski, ja zapo~na svojata odbrana pred Komisijata za utvrduvawe na nestru~no i nesovesno rabotewe pri Sudskiot sovet. Informaciite koi gi dobil Mitrinovski samo mu gi potkrepile somne`ite deka

O

Komisijata nema da ja zeme predvid negovata odbrana i }e stavi kraj na negovata sudska kariera. Sudijata Mitrinovski pove} e od ~as i polovina pred pet~lenata Komisija na Sudskiot sovet i pred pretsedatelot na Vrhoven, Jovo Vangelovski, ja obrazlo`uva{e odlukata za pu{taweto na tutunskiot bos Bajru{ Sejdiu vo doma{en pritvor so garancija od 1, 4 milioni evra. “Na{eto re{enie po `albata na Sejdiu gi sodr`i site ni{ani i obele`ja so site predupreduvawa koi se odnesuvaat za obvinetiot”, istakna Mitrinovski. Toj potencira{e deka odlu-

kata bila ustavna, zakonita i vo soglasnost so Evropskata konvencija za ~ovekovi prava. Iako mnogumina mu velele deka si “stava trn vo noga”, Mitrinovski veli deka vo nitu eden moment vo svojata dolgogodi{na kariera ne se pla{el od odlukite koi gi nosel. “Vo re{enieto so koe Krivi~niot sud ja otfrli `albata na Sejdiu stoi mo`nost za `alba do povisokiot sud vo rok od tri dena po koja nie postapuvavme. Poradi toa smetam deka ocenkata oti sme odlu~uvale meritorno e neto~na, neosnovana i neprincipielna”, istakna vo svoja odbrana Mitrinovski.

Dokolku na sudijata mu se odzeme pravoto na odlu~uvawe po slobodno sudsko ubeduvawe izvedeno od negovata ocenka na faktite toga{ slobodno mo`e da se ukine celiot pravosuden sistem, dodava Mitrinovski. Predlaga~ot Vangelovski, pak, obrazlo`uvaj}i go svoeto barawe za utvrduvawe na odgovornost i nestru~nost vo odlukata na sudijata Mitrinovski istakna deka toa ne e negovo li~no barawe tuku odluka na Sednica na oddelot za kazneni dela pri Vrhovniot sud na koja bilo konstatirano deka ima elementi na nestru~nost i nesovesnost vo odlukata na Mitrinovski.


KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

NBM GI ISPITUVA O^EKUVAWATA ZA RASTOT NA CENITE

BIZNISMENITE I BANKARITE STRAVUVAAT OD INFLACIJA NAD 6%

 Anketata poka`uva deka 64% od site ispitanici se uvereni deka rastot na cenite }e se intenzivira. Najpesimisti~ki se ocenkite na bankarite. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

uri polovina od makedonskite menaxeri i bankari koi gi anketira{e Narodnata banka o~ekuvaat deka cenite do krajot na godinata }e porasnat mnogu pove}e vo sporedba so prvi~nite procenki. Nekoi od niv stravuvaat deka inflacijata vo 2011 godina }e nadmine 6% na godi{no nivo, a nivnite procenki se temelat na o~ekuvawata deka cenata na naftata }e prodol`i da raste poradi nemirite vo severnoafrikanskite zemji, prenosnite efekti od povisokite ceni na energensite vrz celoto proizvodstvo, kako

D

i namaluvaweto na bankarskite kamati koi stimuliraat potro{uva~ka. Anketata poka`uva deka 64% od site ispitanici se uvereni deka rastot na cenite }e se intenzivira. Najpesimisti~ki se ocenkite na bankarite, koi ednoglasno procenile deka inflacijata }e bide glaven problem vo ekonomijata. Okolu 71% od analiti~arite i 55% od biznismnite, isto taka, prognoziraat deka cenite do krajot na 2011 }e rastat mnogu pove}e od minatata godina. Menaxerite na kompaniite potvrduvaat deka rastot na cenite na surovinite i na energensite na svetskite berzi neminovno }e se odrazi vrz poskapuvawe i na nivnoto prozivodstvo. Stravuvaat deka povisokite ceni na proizvodite mo`e da

ja namalat pobaruva~kata za niv, {to }e zna~i povtorno stagnirawe na biznisot. “Iako smetavme deka kriznata godina pomina i deka doa|aat podobri vremiwa, vsu{nost, se slu~uva sprotivnoto. Sega duri nastapuva totalna nestabilnost. Mnogu odamna ne sme imale tolku nestabilna cena na repromaterijalite kakva {to imame vo poslednive meseci. Poradi kontinuiranoto poskapuvawe na site surovini koi gi koristime vo proizvodstvoto, sekojdnevno kalkulirame novi ceni, bidej} i nabavnite ceni postojano rastat. Sigurno e deka na{ite proizvodi }e poskapat za 5% do 7%, no postoi rizik da opadne pobaruva~kata i toa mo`e drasti~no da ni go namali profitot”, komentiraat

biznismenite. Spored poslednite statisti~ki podatoci, cenite na proizvodite vo mart porasnale za 5,2% pove}e vo sporedba so istiot period vo 2010 godina so {to inflacijata ve}e gi nadmina proekciite na monetarnata vlast u{te vo prvite meseci od godinata. Toa e dovolen signal za Narodnata banka da predupredi deka inflacijata na godi{no nivo }e bide pogolema od prvi~no planiranite 3%. Vladata ve}e prezede nekolku merki za ubla`uvawe na inflatornite pritisoci kako namaluvawe na akcizata za gorivata, intervencija od stokovite rezervi so 40.000 toni p~enica, kako i namaluvawe na carinata za uvoz na {e}er od 30% na 5%.

EBRD PROMOVIRA NOVA TEHNI^KA POMO[ ZA KOMPANIITE

NOVI 1,6 MILIONI EVRA ZA MALITE I SREDNI BIZNISI MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

vropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) preku svojata BAS (Business Advisory Services) programa promovira nova tehni~ka pomo{ za malite i srednite pretprijatija vo Makedonija. Stanuva zbor za novi 1,6 milioni evra nepovratni sredstva za sovetodavni uslugi za malite i sredni biznisi, od koi 1,25 milioni evra se pomo{ od Evropskata Unija. “So ovaa nova poddr{ka na biznisot, koja }e se fokusira na 3 segmenti, `enite i biznisot, energetska efikasnost i za{tita na `ivotnata sredina, a }e opfati 96 sovetodavni proekti, }e gi podobrime poziciite na

E

makedonskite kompanii, odnosno tie }e stanat pokonkurentni”, izjavi ministerot za ekonomija Fatmir Besimi. Celta na ovaa nova tehni~ka pomo{, spored Valerija Dela Rosa, direktor na BAS programata, e da se pottikne razvojot i odr`livnosta na sektorot na malite i sredni pretprijatija vo Makedonija, so obezbeduvawe na konsultantski uslugi od lokalni konsultantski ku}i. Jovan Gavrilovski, nacionalniot menaxer na BAS programata veli deka za godinava se planirani 60 proekti vo Makedonija i najmalku 2 treninga za lokalni konsultanti ili za industrijata. Dosega, BAS programa vo Makedonija poddr`ala 487 proekti so mali i sredni pretprijatija, iskoristuvaj}i 4,3 milioni

 PREGLED VESTI NOV OBJEKT ZA VETERINARNA I FITOSANITARNA KONTROLA NA TABANOVCE a grani~niot premin Tabanovce v~era be{e pu{ten vo upotreba noviot objekt za veterinarna i fitosanitarna kontrola. Vrednosta na objektot e 1,3 milioni evra obezbedeni od EU. “So izgradba na ovoj objekt sozdadeni se najsovremeni uslovi za rabota na oficijalnite veterinari, inspektori za hrana i fitosanitarni inspektori i kvalitetno vr{ewe na pregled na pratki za `ivi `ivotni, hrana i nuz proizvodi od `ivotinsko poteklo, rastenija i proizvodi od rastitelno poteklo, koi se uvezuvaat ili tranzitiraat niz Makedonija”, izjavi vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski. Spored nego, so ova zna~itelno }e se skrati procedurata koja porano trae{e i po nekolku nedeli, a sega }e se svede na nekolku ~asa, a }e zna~i i dopolnitelno namaluvawe na tro{ocite. Spored direktorot na Agencijata za veterinarstvo, Dean Runtevski ovoj objekt e neophoden, bidej}i ova e eden od najfrekventnite grani~ni premini na koi godi{no pominuvaat 7.000 pratki od `ivotinsko poteklo, dvapati pove}e od ne`ivotinsko i iljada pratki so prehranbeni proizvodi.

N

KROACIJA OSIGURUVAWE SO KAMPAWA ZA BEZBEDNOST VO SOOBRA]AJOT roacija osiguruvawe AD Dru{tvo za ne`ivotno osiguruvawe sproveduva edukativna kampawa za bezbednost na decata vo soobra}ajot so cel dobli`uvawe na propisite vo soobra}ajot. Za taa cel osiguritelnata kompanija organizira promotivno pretstavuvawe na pesnata za Evrovizija 2011 od makedonskiot pretstavnik i ovogodi{en pobednik, Vlatko Ilievski, vo osnovnite u~ili{ta. Vo ~etvrtok, karavanot predvoden od Vlatko Ilievski }e poseti ~etri osnovni u~ili{ta vo Skopje. “Sledej}i gi svoite opredelbi za spokojno i bezbedno detstvo, vklu~uvaj}i gi decata kako integrativen segment vo edno sovremeno op{testvo, ednovremeno pottiknuvaj}i gi kreativnosta i vistinskite vrednosti vo `ivotot, Kroacija osiguruvawe AD Ne`ivot, go organizira ovoj proekt vo sorabotka so Plan B produkcija”, se veli vo soop{tenieto od kompanijata.

K

LOKALNITE TV-STANICI BARAAT PRAVILA ZA DIGITALIZACIJA okalnite televiziski stanici baraat da se definira na~inot na koj }e preminat na digitalno emituvawe na programata od 2012 godina, preku koj operator }e se odviva prenosot i po koja cena. Edno od re{enijata koi gi predlagaat e da im se ovozmo`i sami da formiraat multipleks za prenos. Sopstvenicite na lokalnite televiziski stanici smetaat deka poradi neutvrdenite pravila nema da mo`at da rabotat i nema da imaat frekvencija preku koja }e zra~at. Obvinija deka nadle`nite institucii, Sovetot za radiodifuzija, Agencijata za elektronski komunikacii i Ministerstvoto za transport i vrski, ne gi definirale uslovite za digitalizacija i ne se koordiniraat me|usebe za nadminuvawe na problemot. Spored Stojan Dav~ev od MTM TV, za razlika od nacionalnite TV-stanici za koi bilo regulirano pra{aweto za digitalizacijata, toa ne e slu~aj kaj lokalnite i regionalnite TV-stanici, iako, kako {to re~e, imaat obvrska i `elba za toa. Nadle`nite institucii, odnosno AEK i SRD, dosega ne se izjasnile kako }e se odviva digitalizacijata, navede Dav~ev. Gordana Milkoska, pretsedatel na Zdru`enieto na lokalni TV-stanici, pobara pristap do Strategijata na koja se povikuva SRD, bidej}i imale informacii oti so nejzinata sodr`ina e predvideno nivno zgasnuvawe.

L evra nepovratna pomo{ za konsultantski uslugi. So 31% vo vkupnata izlo`enost na BAS programata, dosega najmnogu u~estvuval sektorot hrana i pijaloci, a od site proekti raboteni vo Makedonija, edna polovina od firmite se od ruralnite oblasti. Osum procenti od vkupniot broj korisnici na pomo{ta

go zgolemile izvozot, 46% proda`bata, 31% od firmite vovele nova proizvodna linija, 33% go zgolemile obrtot, a kaj 28% od niv porasnala produktivnosta po vraboten. Kaj 63% od firmite koi koristele sovetodavni grantovi bilo zabele`ano namaluvawe na {tetnite emisii gasovi i na potro{uva~kata na energija.

9


Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2,521

2,709

2,519

MBID

116.26

KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

OMB

2,702

2,517

2,695

2,515

2,688

2,513

2,681

2,511

2,674

2,509

2,667

2,507

2,660

2,505

116.24 116.22 116.20 116.18

2,653

13/04/11

14/04/11

15/04/11

16/04/11

17/04/11

18/04/11

19/04/11

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

13/04/11

116.16 14/04/11

15/04/11

16/04/11

17/04/11

18/04/11

19/04/11

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

13/04/11

14/04/11

15/04/11

16/04/11

17/04/11

18/04/11

19/04/11

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKITE FIRMI NEKONKURENTNI NA RUSKIOT PAZAR

MAKEDONSKA BERZA

SPASOT E VO NISKI CARINI NA ODREDEN PERIOD? S$ u{te ne se znae dali i kolku Rusija e podgotvena da prifati preferencijalen carinski status za odredeni makedonski proizvodi ili eventualen bilateralen dogovor so carinski preferencii na ograni~en vremenski period, t.n. unilateralen preferencijal na me|uvladinata komisija go postavila baraweto za potpi{uvawe dogovor za slobodna trgovija so Rusija. Ruskiot ambasador Oleg [~erbak neodamna izjavi deka za dogovor za slobodna trgovija Rusija }e treba da usoglasi mnogu pra{awa, so ogled na toa {to lani sklu~i dogovor za carinska unija so Belorusija i so Kazahstan, a momentalno pregovara za stapuvawe vo Svetskata trgovska organizacija. Neoficijalno, ruskata strana kategori~no go odbila makedonskoto barawe. Spored istite izvori, zatoa sega Makedonija pregovara odredeni izvozni proizvodi da dobijat preferencijalen carinski tretman na ruskiot pazar. Dejan Be{liev, direktor na Makedonsko-ruskata stopanska komora, smeta deka ova mo`e da bide i makotrpen proces. “Makedonija vleguva vo grupata od okolu 20 zemji so koi Rusija ima nedovolno razvieni ekonomski odnosi. Ova zna~i deka ako Rusija prifati carinski preferencii za Makedonija }e treba ova da go usoglasi i so ostanatite zemji od taa grupa. Najdobro re{enie za olesnuvawe na makedonskiot izvoz vo Rusija bi bilo Makedonija da pobara sklu~uvawe unilateralen preferencijal. Ova pretstavuva bilateralen dogovor za namaluvawe ili celosno osloboduvawe na carinskite stapki za odredeni proizvodi na limitiran period”, veli Be{liev.

MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

a koi proizvodi pregovara Makedonija za da dobijat preferencijalen carinski tretman za izvoz na ruskiot pazar, otkako baraweto od makedonska strana za potpi{uvawe dogovor za slobodna trgovija be{e kategori~no odbieno od Rusija? Na ova pra{awe ne dobivme odgovor nitu od Vladata, nitu od ruskata ambasada vo Skopje. Na denot na posetata na Makedonija od ruskiot minister za nadvore{ni raboti, Sergej Lavrov, oficijalnite dr`avnici ne ka`uvaat dali i kako Makedonija pregovara so Rusija za liberalizirawe na trgovijata me|u dvete zemji. Kako {to ve}e objavi “Kapital”, pregovorite za novi carinski preferencii za ruskiot pazar bile “plan B” na makedonskata Vlada vo obidite da se liberalizira trgovijata me|u dvete zemji, so ogled na ogromniot potencijal na ruskiot pazar. No, dali i kolku ruskata strana e podgotvena da prifati vakvo ne{to? Do kade e celiot proces na pregovori i kolku mo`e da se o~ekuva nekakov rezultat na ovoj plan po dene{nata sredba me|u Sergej Lavrov i makedonskite pretstavnici? Spored na{ite izvori, Makedonija vo dekemvri lani na sredbata

Z

RAST NA AKCIJATA NA @ITO JUG OD 98,4% ajgolem poedine~en rast vo v~era{noto trguvawe na Makedonskata berza ima{e akcijata na kavadare~koto dru{tvo @ito jug na redovniot pazar, koja porasna za 98,39%. Na oficijalniot pazar najgolem rast ima{e akcijata na Alkaloid od 0,78%, pri {to be{e ostvaren promet od 3,5 milioni denari. Od akciite koi{to se trguvaat na redovniot pazar najgolemo u~estvo vo vkupniot dneven promet imaa akciite na Zlatara Rubin od Skopje, so promet od 528,9 iljadi denari. Najgolem pad na oficijalniot pazar zabele`aa akcite na Makpetrol Skopje so namaluvawe na prose~nata cena od 2,52%. Dodeka na redovniot pazar najgolem pad zabele`aa akcite na Kvasara Bitola so namaluvawe na prose~nata cena od 39,67%. Na Berzata vo Skopje v~era e ostvaren promet

N Spored nego, ako Makedonija uspee da ispregovara vakov dogovor so Rusija na edna ili dve godini, toa }e bide dovolno makedonskite proizvodi da se probijat na ruskiot pazar i da stanat prepoznatlivi za ruskite potro{uva~i. No, kolku prepoznatlivosta e edinstveniot problem na makedonskite kompanii koi izvezuvaat ili sakaat da izvezuvaat vo Rusija? Biznismenite velat deka najgolem problem, sepak, im se golemite tro{oci za izvoz. Trgnuvaj}i od visokite carinski stapki, preku administrativnite dava~ki, s$ do danocite. Na primer, carinata za izvoz na lekovi od Makedonija vo Ruskata federacija e 11%, plus 1% manipulativen tro{ok. Ili vkupniot tro{ok

na doma{nite farmacevtski kompanii e 10 procentni poeni pogolem od tro{okot za izvoz na srpskite farmacevti vo Rusija, koi pla}aat 1% carina i 1% manipulativen tro{ok. Vo prehranbeniot sektor, pak, makedonskite vinarnici pla} aat okolu 20% carinska stapka za izvoz na pakuvani vina. Spored podatocite na Carinskata uprava, najizvezuvani proizvodi na ruskiot pazar vo poslednite pet godini (2006-2010) po vrednost se lekovite (36,6 milioni evra), sigurnosni pojasi za vozila za industrisko sklopuvawe (26,3 milioni evra), vino (1,5 milioni evra), ognootporni proizvodi (8,2 milioni evra) i uredi za elektri~no zagrevawe (920.000 evra).

od redovnoto trguvawe od 11,9 milioni denari od koi 10,9 milioni denari se ostvareni na oficijalniot pazar, a na redovniot pazar se istrguvani hartii od vrednost vo iznos od 987 iljadi denari. Oficijalniot pazar u~estvuva so 91,72% vo ostvareniot promet, dodeka redovniot pazar so 8,27%. Prometot od redovnoto trguvawe so akcii porasna za 26,16% na dnevno nivo, a prometot od trguvawe so obvrznici se namali za 70,87%. Glavniot berzanski indeks MBI-10 porasna za 0,02 % i trgovskiot den go zavr{i so vrednost od 2.514,29 indeksni poeni. Indeksot MBID zabele`a pad od 1,26 % i zatvori na 2.659,38 indeksni poeni. Dodeka indeksot na obvrznici OMB porasna za 0,05% i zavr{i na vrednost od 116,25 indeksni poeni.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Алкалоид Гранит Скопје 7 емисија на обврзници за Реплек Макстил

19.04.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

4.401,97

0,78

3.508.371

578,62

0,63

686.240

88,50

0,57

10.945

41.500,00

0,42

2.075.000

185,95

0,32

336.196

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата РЖ Услуги Скопје

19.04.2011 Просечна цена (МКД) 238

%

Износ (МКД)

-0,80

11.900

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

29.562.307,07

-1,44%

-6,67%

7,11%

-2,15%

-5,97%

18.04.2011

ILIRIKA GRP

48.036.839,21

2,60%

-5,83%

0,61%

-5,90%

1,93%

18.04.2011

Иново Статус Акции

14.335.283,12

-2,42%

-4,08%

5,41%

2,68%

-13,10%

18.04.2011

KD Brik

37.758.349,08

0,92%

-4,06%

1,44%

-3,07%

3,73%

18.04.2011

KD Nova EU

27.307.496,67

-2,93%

-4,22%

3,52%

-0,32%

-4,96%

18.04.2011

КБ Публикум балансиран

30.041.704,18

-1,92%

-4,27%

1,28%

-0,20%

-4,93%

18.04.2011

КБ Публикум -обврзници

18.552.268,00

0,00%

0,00%

0,00%

0,00%

0,00%

18.04.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

56260

-1,30

56.260

23.803,82

-2,52

261.842

Стопанска банка Скопје

200,00

-2,91

40.000

ХВ

Благој Ѓорев

485,00

-6,73

97.000

ALK (2010)

Фершпед

Макпетрол

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Алкалоид Скопје

19.04.2011

19.04.2011

Нето-имот на фонд (ден.)

Вкупно издадени акции

Просечна цена

Нето добивка по акција

19.04.2011

P/E

P/B

1.431.353

4.401,97

401,26

10,97

0,96

BESK (2010) *

54.562

7.300,00

567,72

12,86

0,21

GRNT (2010) *

3.071.377

578,62

92,61

6,25

0,54

KMB (2010)

2.279.067

3.700,00

628,36

5,89

1,05

MPT (2010) *

112.382

23.803,82

-2.037,51

-11,68

0,70

25.920

41.500,00

2.996,49

13,85

0,87 0,66

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

4401,97

0,78

3.508.371

REPL (2010) *

Реплек

41500

0,42

2.075.000

SBT (2010) *

389.779

2.800,00

39,99

70,01

10 емисија на обврзници за

85,31

0,19

1.711.756

STIL (2010) *

14.622.943

185,95

0,47

399,87

2,34

3600,05

0,00

1.375.220

TPLF (2010) *

450.000

3.600,05

279,12

12,90

0,99

578,62

0,63

686.240

ZPKO (2010) *

271.602

2.200,00

-168,56

-13,05

0,35

Топлификација Гранит

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

19.04.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

% на промена

29.901

10

-70,87

147.897

81

116,71

177.798

91

4,04

обични акции

16.045

13

-73,99

Вкупно Редовен пазар

16.045

13

-73,99

0

0

0,00

0

0

0,00

193.843

104

-16,66

Блок трансакции Јавни берзански аукции Вкупно

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 19.04.2011)


KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

11

NOVIOT “AUDI A6” PRISTIGNA NA MAKEDONSKIOT PAZAR MINISTERSTVOTO ZA FINANSII JA OTKA@A AUKCIJATA NA DR@AVNI ZAPISI oviot model na A6” e napravena od alui dvata zaedno so trili-

N

Audi, “audi A6”, po samo dve nedeli od po~etokot na proda`bata vo Evropa, pristigna i vo Makedonija. Audi ja zbogati svojata ponuda so u{te eden model so visoki standardi i poka`a deka verno go zaslu`uva epitetot brend broj eden vo Evropa, a ve}e ~etvrta godina brend broj eden i vo Makedonija Najgolemiot del od karoserijata na noviot “audi

minium i visokotehnolo{ki ~elici, {to go pravi ekstremno lesen, kompakten i bezbeden i do 80 kilogrami polesen od prethodnikot, {to navistina mo`e da se nare~e progres. Makedonskite kupuva~i vo momentov mo`at da odberat me|u dva dizel motori (2.0 TDI so 130 kv i 3.0 TDi so 180 kv ) i dva benzinski V6 motori, prviot 2.8 FSI so 150 kv i vtoriot 3.0 TFSI so 220 kv

tarskiot dizel opremeni so noviot S-Tronic menuva~ i poslednata generacija na Quattro pogon na site ~etiri trkala. Od Por{e Makedonija velat deka se gordi {to uspeale da gi zadovolat barawata na makedonskite klienti i deka nivna rabota e da se sekoga{ tuka za niv, pravej}i s$ da si odat zadovolni od salonite na Audi so `elba povtorono da se vratat.

inisterstvoto za finansii deneska ja otka`a najavenata aukcija na dr`avni zapisi, predvidena so kalendar, za, kako {to velat, da izlezat vo presret na barawata na biznismenite. “Ova e vo nasoka na ispolnuvawe na barawata na biznis-zaednicata za namaluvawe na doma{noto zadol`uvawe preku dr`avni zapisi”, velat Ministerstvoto za finansii, i dodavaat deka i ponatamu ostanuvaat posveteni na opredelbata za podobruvawe na likvidnosta vo stopanstvoto naru{ena od svetskata ekonomska kriza. Ministerstvoto za finansii ne objavi kolku pari treba{e da se zado`i.

M

ZO[TO CENTRALNATA BANKA JA SMENI POLITIKATA?

NBM PE^ATI DESETDENARKI, A OBJAVI DEKA GI POVLEKUVA

17.03.2010 11

Vo Narodnata banka mol~at za toa zo{to, iako najavija, ne go namalija izdavaweto na banknotite od 10 i 50 denari, koi im bile golem tro{ok za pe~atewe BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

arodnata banka na Makedonija prodol`uva so istiot intenzitet da gi pe~ati banknotite vo apoeni od 10 i 50 denari, iako objavi deka postepeno }e gi povlekuva. Se {pekulira deka vo NBM po~nale da ja preispituvaat ovaa odluka. Vo centralnata banka ne odgovaraat dali ova zna~i deka se predomislile i dali pred dve godini donele pogre{na odluka deka so novite moneti vo apoeni }e gi zamenuvaat kni`nite deset i pedesetdenarki, ~ij rok na upotreba e edna godina. NBM i za godinava planira da ispe~ati isto koli~estvo banknoti vo apoeni od 10 denari. Vaka svedo~at firmite {to u~estvuvaa vo tenderot za pe~atewe banknoti od 10 denari, koj Narodnata banka na Makedonija go raspi{a pri krajot na minatata godina i go reobnovi pred dve nedeli, otkako prese~e deka nitu eden od konkurentite ne gi ispolnuva standardite na NBM. Spored niv, za godinava centralnata banka planira da izdade okolu 20 milioni par~iwa banknoti vo apoeni od 10 denari. Pribli`no tolkavo koli~esto prave{e i vo prethodnite dve godini. Spored godi{nite izve{tai, NBM lani izdala 25.733.452 par~iwa banknoti od 10 denari, a vo 2009 godina napravila 25.999.030. Vo izve{taite pi{uva deka vo

N

NBM NE TREBA SAMA DA KOVE MONETI Poznava~ite na dejnosta izdavawe pari komentiraat deka samo makedonskata centralna banka sama kove moneti. Tie komentiraat deka Narodnata banka na Makedonija ne bi trebala da go pravi ova, bidej}i taa nadle`nost treba da im ja otstapi na kompaniite. Otkako pred ~etiri godini fabrikata Suvenir vo Samokov se zatvori, NBM si ja zede ma{inata [uler za kovawe moneti i ja stavi vo svojata zgrada. Materijalot za kovawe na monetite, metalni pra~ki so sostav na nikel i bakar, go nara~uva od stranstvo. Potoa od niv sekoja vtora do treta godina, spored potrebite na platniot promet, gi kove novite metalni denarki i preku bankite gi pu{ta vo promet. 2008 godina brojot na izdadeni par~iwa banknoti so tolkava nominalna vrednost iznesuval 26.637.789. Proizvodstvoto na banknotata od 50 denari duri se zgolemi. Vo 2009 godina NBM napravi 5.272.247 par~iwa kni`ni pedesetdenarki, a minatata godina bile proizvedeni 5.599.018 banknoti vo apoeni so ovaa vrednost. Sevo ova e sprotivno na odlukata na Narodnata banka na Makedonija donesena vo oktomvri 2008 godina, deka kako {to }e se tro{at i stanuvaat neupotreblivi kni`nite deset i pedesetdenarki, NBM }e gi zamenuva so novi moneti vo ista nominalna vrednost. Ovaa odluka ja donese Sovetot na Narodnata banka na Makedonija i dosega ne e otpovikana. Vo centralnata banka toga{ tvrdea deka vekot na traewe na banknotite vo apoeni od 10 i od 50 denari e okolu edna godina. Tie najbrzo se tro{at bidej}i najmnogu se vrtat vo platniot promet na Makedonija. Odnosno, ovie

banknoti u~estvuvaat so 52% vo vkupniot broj banknoti vo optek. Koga NBM ja obrazlo`uva{e odlukata deka postepeno }e gi povlekuva banknotite vo najniskite apoeni tvrde{e deka ima golemi tro{oci za nivno proizvodstvo. “Godi{niot tro{ok za izdavawe na banknotite vo apoeni od 10 i od 50 denari iznesuva okolu 20 milioni denari. So izdavaweto na kovanite pari od 10 i od 50 denari, ~ij period na koristewe e mnogu pogolem, godi{nata za{teda }e iznesuva 11 do 12 milioni denari”, presmetaa toga{ vo Narodnata banka na Makedonija. Ovoj plan }e se postigne{e samo ako NBM po~ne{e da proizveduva pove}e moneti vo apoeni od 10 i od 50 denari. Narodnata banka lani iskova pove}e moneti vo apoeni od 10 denari, no drasti~no go namali proizvodstvoto na metalnite pedesetdenarki. Vo 2009 godina centralnata banka proizvede 2.961.427 moneti

BANKNOTITE ]E BIDAT POSIGURNI Za godinava Narodnata banka na Makedonija planira da gi zameni site za{titni znaci na banknotite, bidej}i so tekot na vremeto tie stanuvaat polesni za falsifikuvawe. Ovaa konstatacija stoi vo godi{nite planovi na centralnata banka za 2011 godina. Na{iot denar kako za{titni elementi vo sebe gi sodr`i intalio i vodeniot pe~at, skriena slika, za{titen konec, mikroteks i dvoen paser. U~estvoto na falsifikuvanite denari vo vkupniot platen promet lani iznesuva{e 0,08%, tvrdi centralnata banka. od 10 denari, a lani re~isi dvojno pove}e, 5.595.002. No, zatoa, lani drasti~no pomalku padna brojot na iskovani moneti vo apoeni od 50 denari. Vo 2009 godina bea napraveni 1.048.630 par~iwa, a lani 897.612. Neoficijalno, vo centralnata banka velat deka ovie moneti mnogu brzo im se vra}aat vo trezorot otkako prvo }e gi pu{tat preku bankite vo promet. ^esti se slu~aite koga vo prometot na

malo trgovcite i pla}a~ite gre{at so ovaa banknota, koja poradi goleminata im zali~uva na moneta od 10 denari. Vo NBM ne ka`uvaat kolku par~iwa moneti planiraat godinava da napravat vo apoeni od 10 i od 50 denari. Mol~at i za toa kolku pari }e potro{at za pe~ateweto i kovaweto banknoti i moneti vo apoeni od 10 i od 50 denari i dali porastot na cenite na bakarot

i na nikelot im go zgolemuva tro{okot i isplatlivosta da kovaat pove}e moneti za smetka na banknotite. Bakarot i nikelot se metalite od koi se pravat makedonskite moneti vo apoeni od 0, 5, 1, 2, 5, 10 i 50 denari. Iako re~isi ne se nao|aat vo rakata na potro{uva~ite, NBM zasileno gi kove i monetite od 0,5 deni. Lani napravila 3.284.875 par~iwa, a vo 2009 godina 3.278.731.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,42%

3,49%

4,23%

5,10%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5288

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,00%

8,00%

8,50%

САД

долар

43,1025

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

70,1183 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

47,9906

Канада

долар

44,6800

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,3251

61,6

43,5

70,3

48,5

Извор: НБРМ


Fokus

12

 Koga stanuva zbor za kupuvawe nedvi`nosti vo zemjata, prvi~noto mislewe be{e deka najgolem interes }e ima za turisti~kite mesta okolu Ohridskoto Ezero

KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

 Planinskiot centar Mavrovo ne ja postigna slavata na Bansko vo Bugarija

NEDVI@NOSTITE NA BALKANOT INTERESNI ZA EVROPJANITE

STRANCI NE KUPUVAAT I STANOVI VO MAKEDO  Vo zemjava nikoj oficijalno ne vodi evidencija kolku nedvi`nosti poseduvaat strancite. Spored presmetkite na agenciite za nedvi`nosti, odvaj 1% od stanovite i ku}ite vo zemjava se vo sopstvenost na stranci. Toa zna~i deka Makedonija ne e interesna nitu za najobi~nite gra|ani od stranstvo za da kupat imot ovde i da tro{at vo Makedonija del od svoite prihodi. Toa ne e slu~aj so drugite zemji vo regionot SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

ema interes kaj strancite da kupuvaat nedvi`nosti vo Makedonija. Iako dr`avjanite od zemjite od Evropskata unija ve}e ~etiri godini imaat odvrzani race da kupuvaat nedvi`nosti i zemji{te vo Makedonija, tie retko se sre-

N

}avaat kako sopstvenici. Odlukata za liberalizacija na pazarot na nedvi`nosti ne vrodi so plod, komentiraat poznava~ite. Taka vo zemjava ku}i i stanovi kupuvaat samo doma{ni lica ili makedonskite iselenici. “Mnogu retko stranci kupuvaat ku}a vo Makedonija. Kaj nas ne se slu~i euforijata kako vo Bugarija. Koga se donese zakonot tamu na golemo se pojavija Angli~anite i Holan|anite, koi se tradicionalni kupuva~i, no

i Germancite, koi na zalez na kariera re{avaat da kupat ku} a vo nekoe dale~no mesto”, veli Oliver Dimitrov od agencijata za nedvi`nosti Wu vej limited. Spored nego, pri~inata za nezainteresiranosta kaj strancite da kupuvaat nedvi`nosti vo Makedonija treba da se bara pred s$ vo nedovolno razvieniot turizam i lo{ata infrastruktura, {to ja pravi zemjata neatraktivna za strancite. Klu~en faktor pretstavuva i politi~kata stabilnost na

RUSI I ANGLI^ANI KUPUVAAT KU]I VO CRNA GORA I VO BUGARIJA o donesuvaweto na odlukata vo 2008 godina Makedonija stana treta zemja od Balkanot, po Bugarija i Crna Gora, koja go liberalizira pazarot na nedvi`nosti za zemjite-~lenki na Evropskata unija. Slovenija, Ungarija, Polska, Slova~ka i ^e{ka toa go napravija pred nekolku godini. Vo Crna Gora imot najmnogu kupuvaat investitori od Norve{ka, Avstrija, Rusija i od Slovenija. Pred nekolku meseci crnogorskite mediumi pi{uvaa deka Rusite poleka se otka`uvaat od kupuvawe nedvi`nosti vo Crna Gora poradi ne~isti zdelki i izmami, a pazarot na nedvi`nosti padna za duri 30%. Hrvatska se prilagodi na evropskoto zakonodavstvo i gi izedna~i doma{nite i stranskite dr`avjani za kupuvawe nedvi`nosti vo fevruari 2009 godina. Minatata godina 200 semejstva od skandinavskite dr`avi kupile apartmani vo Dalmacija. Angli~anite, pak, vilite i stanovite dol` krajbre`jeto na Jadranskoto More po~nale da gi rasprodavaat. Bugarija vo prvite godini od liberalizacijata na pazarot na nedvi`nosti privle~e popve}e od 300 milioni evra od toa {to stranci kupuvaa nedvi`nosti. Naj~esti kupuva~i tamu se Britancite, dr`avjani na Luksemburg i na SAD. Vladata vo Slovenija razmisluva da vovede merki

S

za da go namali naplivot na Italijancite. Dve slovene~ki gra|anski asocijacii tvrdat deka so proda`bata na nedvi`nosti vo pograni~nite kraevi golem del Italijanci, osobeno od Trst, zasekoga{ se preselile vo Slovenija. Vladata neodamna osnovala me|uresorski sovet, koj }e ima za cel da gi regulira procesite na proda`ba na slovene~kite nedvi`nosti, koi zaradi niskite ceni se cel na Italijancite, no i na Avstrijcite, posebno vo pograni~nite oblasti. Gra|anite baraat Vladata na 10 kilometri od pograni~nite podra~ja da vovede grani~na klauzula pri proda`ba na nedvi`nosti, no sepak, da vodi smetka da ne gi prekr{i evropskata pravna direktiva i dogovorot za liberalizacija na pazarot.

dr`avata, no i cenite po koi se prodavaat nedvi`nostite. “Bugarija napravi bum so proda`bata na stanovi na stranci, no prvo drasti~no gi namali cenite, taka {to stan na bugarskoto primorje se prodava{e po cena sli~na na taa na stan vo Skopje. I Bansko vo Bugarija koga go dobiva{e svojot sjaj privle~e mnogu stranci, {to predizvika da se napumpaat cenite. No, koga se stabilizira pazarot cenite poleka po~naa da pa|aat. Toa e dobar znak, zatoa {to strancite se pragmati~ni. Tie pravat sporedbi i presmetki, taka {to disbalansot na cenite, na primer, vo Ohrid i vo Bugarija e jasno vidliv”, dodava Dimitrov.Vo zemjava nikoj oficijalno ne vodi evidencija kolkav procent nedvi`nosti poseduvaat strancite. Spored presmetkite na agenciite za nedvi`nosti, edvaj 1% od ku}ite i stanovite se vo sopstvenost na stranski dr`avjani. Za sporedba, vo Hrvatska u{te pred da se donese Zakonot za liberalizacija na pazarot na nedvi`nosti vo 2009 godina 70.000 stranci ve}e poseduvaa nedvi`nosti.

 Koga se donese inicijativata za izedna~uvawe na doma{nite so stranskite dr`avjani, koga stanuva zbor za kupuvawe nedvi`nosti vo zemjata, prvi~noto mislewe be{e deka najgolem interes }e ima za turisti~kite mesta okolu Ohridskoto Ezero.

No, i za lokaciite pogodni za planinski turizam, {to treba{e u{te tolku da gi podigne cenite na nedvi`nostite. ^etiri godini potoa, vo Ohrid, osven iselenicite, drugi stranski dr`avjani re~isi i ne se zainteresirani za kupuvawe nedvi`nosti, velat vo agenciite. “Stranci da kupuvaat nedvi`nosti vo Ohrid? Toa e fatamorgana”, veli Venko Naumoski od agencijata za nedvi`nosti Mo`nosti. Toj potencira deka vo Ohrid postoi ras~ekor me|u `elbite na lokalnite `iteli i toa {to realno se slu~uva na teren. Retko doa|ale Amerikanci, se raspra{uvale za cenite i uslovite, no nezainteresirani za konkretna zdelka si zaminuvale od Ohrid. Naumoski smeta deka pri~inite za slabiot interes kaj strancite za kupuvawe nedvi`nosti vo Makedonija se politi~kata sostojba i toa {to Makedonija s$ u{te ne e del od NATO i EU. Cenata, tvrdi, ne e presudna za odlukata za kupuvawe. Spored Donka Filipovska od agencijata za nedvi`nosti Bastion cenata, sepak, igra va`na uloga. “Makedonija s$ u{te se smeta za nestabilno podra~je. Toa go znam od razgovor so stranski klienti, {to zna~i deka presudno vlijanie treba da ima cenata. Ako zememe predvid deka Bugarija ima{e navistina niski ceni porano vo sporedba so evropskite, duri i poniski od na{ite, tie lesno privlekoa stranski kupuva~i. Za razlika


no.

KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

TOP 15

9

13

NAJZADOL@ENI ENI DR@AVI

 Bugarija vo prvite godini od liberalizacijata na pazarot na nedvi`nosti privle~e popve}e od 300 milioni evra od toa {to stranci kupuvaa nedvi`nosti

JAMAJKA IMA VIZIJA ZA EKONOMIJATA

na Jamajka vo 2010 godina se iska~i  Dolgot na 123,2% od BDP, a od toa 55% im pripa|a na doma}instvata. Poradi toa, agencijata Fi~ go namali rejtingot na Jamajka, a dr`avata go pretstavi planot za dlabinski ekonomskopoliti~ki reformi Vision 2030 BORO MIR^ESKI

ZEMJA ONIJA

J

STRANCITE NE SMEAT DA KUPUVAAT ZEMJODELSKO ZEMJI[TE I STRATE[KI OBJEKTI Stranskite fizi~ki i pravni lica mo`at pod isti uslovi kako i doma{nite da kupuvaat grade`no zemji{te, stopanski objekti, turisti~ki kapaciteti, stanovi, ku}i i fabriki bez prethodno da imaat registrirano firma vo zemjava. Odlukata ne va`i edinstveno za zemjodelsko zemji{te i strate{ki objekti. Najavuvaj}i ja odlukata pred ~etiri godini, ministerot za finansii, Zoran Stavreski, izjavi deka o~ekuva pogolem devizen priliv vo grade`ni{tvoto i vo turizmot. Toga{ se najavuva{e i internetportal, na koj }e se najdat site atraktivni lokacii i objekti ,kako i napu{teni objekti, kakov {to ve}e postoi vo Hrvatska.

SLABA POBARUVA^KA, CENITE ISTI Cenata na stanovite vo Makedonija se dvi`i od 800 do 2.200 evra po metar kvadraten. Spored visokiot procent neprodadeni stanovi vo celiot region i zavr{uvaweto na golem broj proekti, vrednosta na nedvi`nostite }e se zgolemuva poradi raste~kite ceni na kiriite, koi spored ekspertite i godinava }e bidat nerealno visoki. od niv, cenite na nedvi`nostite vo Makedonija nikoga{ ne se simnale i sekoga{ se dr`at na edno isto, prili~no visoko nivo”, dodava Filipovska.

 Vo Stopanskata komora na Makedonija velat deka osven politi~kata sostojba i cenite, nere{enite imotnopravni odnosi gi predomisluvaat strancite da investiraat vo nedvi`nosti.

“Katastarskite problemi s$ u{te se gorliv problem i toa ne e samo kaj poedinci koi sakaat da kupat ku}a vo Makedonija, tuku toa im se slu~uva i na stranskite kompanii koi sakaat da kupat zemji{te za

da investiraat vo zemjava”, veli Jadranka Arizankovska, vi{ sovetnik vo Stopanskata komora. Liberalizacijata na pazarot na nedvi`nosti i nizata zakonski izmeni vo grade`ni{tvoto predizvikaa interes kaj strancite edinstveno za kupuvawe zemji{te so cel da investiraat vo izgradba na trgovski centri i hoteli, no i vo stanbeni kom-

amajka, locirana vo zapadniot del na Karibite, zabrzano napreduva{e vo poslednite nekolku godini i prerasna vo investiciska destinacija za nekoi od vode~kite svetski kompanii. Ostrovot ja pre`ivea najgolemata kriza vo svetskata trgovija vo 30-te godini, a makroekonomskite sostojbi poleka, no sigurno se podobruvaat. Vladata na Jamajka so pomo{ na multilateralnite tela e re{ena poefikasno da gi re{ava nacionalnite predizvici i so toa da sozdade pateka za odr`liv rast i pove}e stranski investicii vo narednata decenija. Vo periodot od 1996 do 2003 godina, ostrovot se soo~i so enormen rast na dolgot, a na toa dopolnitelno vlijae{e i su{ata koja go zafati regionot, {to mu nanese ogromni {teti na zemjodelskoto proizvodstvo. Minatata godina, dolgot na Jamajka dostigna 123,2% od bruto-doma{niot proizvod (BDP). Od toj dolg, 55% im pripa|aat na doma}instvata. Poradi ova, dr`ava se soo~i i so namaluvawe na kreditniot rejting od agencijata Fi~, koja gi oceni dol`ni~kite hartii od vrednost na Jamajka so ocenka B. Za spas od globalnata finansiska kriza, Me|unarodniot monetaren fond (MMF) odobri pomo{ za Jamajka od 1,27 milijardi dolari so cel da gi pottikne strukturnite reformi i da & pomogne na dr`avata da ja izdr`i globalnata finansiska bura, koja vlijae{e vrz glavnite izvori na prihodi. Vo 2009 godina, ekonomijata primi direkten udar od globalnata finansiska kriza koga se namalija izvozot i prilivite na kapital, vodej}i do negativen rast. Sepak, makroekonomskata politika ostana cvrsta i pokraj padot. Za Bankata na Jamajka (Bank of Jamaica), centralnata banka na zemjata, braneweto na valutata treba da ima prednost pred inflacijata i stimuliraweto na rastot na BDP. Bankata na Jamajka e posvetena na podobruvawe na nadzorot i regulacijata na bankarskiot i na pazarot na kapital. Vo mart 2009 godina, nevrateni bea 2,7% od vkupniot iznos na krediti, {to poka`a dobar

pleksi. “Izraelcite i Turcite kupuvaat zemja za da gradat. Turcite gradat stanbeni kompleksi, Izraelcite se orientirani na hotelierstvoto i toa e so cel povrat na investicijata. Toa e biznis-psihologijata na strancite koga kupuvaat zemji{te vo Makedonija. Retko nekoj da kupi zemji{te ili stan ili ku}a za podolg prestoj”, istaknuva Arizankovska.

kvalitet na portfolioto. Amerikanskite biznis-ciklusi se klu~ni za site karibski ekonomii kako klu~en pazar za izvoz. Za Jamajka, amerikanskite turisti pretstavuvaat dve tretini od vkupniot broj turisti. Prognozite poka`uvaat o`ivuvawe do letoto, pa taka, MMF o~ekuva rast na BDP od 2,4% do krajot na 2011 godina. Ohrabruva~ki e toa {to i pokraj amerikanskata recesija brojot na turistite se zgolemi za 4% minatata godina. Jamajka e strate{ka lokacija za evropskite i aziskite me|unarodni kompanii koi baraat mesto na amerikanskiot pazar, bidej}i ekonomskata supersila izleguva od golemata recesija, blagodarenie na fiskalno-monetarniot stimul vo minatata godina. Index of Economic Freedom za 2010 godina, objaven od Heritage Foundation, ja rangira{e Jamajka na 57 mesto na najslobodni pazari vo konkurencija na 179 zemji, nadminuvaj}i nekoi od zemjite-~lenki na EU, kako Portugalija, Francija, Polska, Grcija i Italija. Koga stanuva zbor za re{avawe na ekonomskite problemi, Jamajka e poznata po implementacijata na mikroreformi, so koi se ohrabruvaat pretpriemni{tvoto i stranskite direktni investicii. Mnogu sektori im se celosno dostapni na stranskite investitori, osven mediumite, `ivotnoto osiguruvawe i rudarskata industrija. Stranskite i lokalnite investitori dobivaat ist tretman, nema kontrola na kapitalot, a strancite mo`e da kupuvaat i nedvi`nosti. Vladata aktivno gi podobruva kapacitetot i transparentnosta na instituciite, a pravniot sistem go {titi ispolnuvaweto na dogovorite. Spored poslednite procenki na ekspertite, se o~ekuva ekonomijata da se stabilizira godinava. Do krajot na godinava se o~ekuva proizvodstvoto da se zgolemi za 2%, a inflacijata da dostigne maksimalni 6%. MMF predviduva nadvore{niot deficit da padne na 5% od BDP, a Vladata saka da go namali buxetskiot deficit za 50% do 2015 godina. Ovie merki se zacrtani vo prviot dolgoro~en plan za razvoj na zemjata Vision 2030 Jamaica, koj po~na vo 2008 godina.


Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

(NE)NAU^ENITE LEKCII OD NAJNOVATA SVETSKA FINANSISKA KRIZA

 Dokolku

vo golemite ekonomii se vodi konzistentna makroekonomska politika, prosledena so niska inflacija, nizok buxetski deficit i umerena nadvore{na zadol`enost, problemite {to se javuvaat kaj malite zemji, kako Irska, Island ili Grcija, mnogu polesno }e se re{avaat

oslednata finansiska kriza {to go zafati svetot predizvikuva burni diskusii ne samo me|u polismejkerite, tuku i vo akademskata nau~na javnost za pra{aweto dali krizite {to periodi~no se javuvaat se neizbe`en del od karakterot na kapitalisti~kiot sistem ili ne, mo`e li da se izbegnat, da se predvidat, da se ubla`at posledicite i sli~no. ]e se zadr`ime na nekoi od pokrenatite pra{awa. Prvo, postoi konsenzus vo ekonomskata nauka niz edna podolga vremenska perspektiva deka samo preku odr`uvawe niska inflacija mo`e da se ostvaruva zdrav i odr`liv ekonomski razvoj. Dali finansiskata kriza go dovede vo pra{awe toj konsenzus? Ne, no postojat brojni uka`uvawa, osobeno po poslednava svetska finansiska kriza, deka centralnite banki, pokraj primarnata cel odr`uvawe cenovna stabilnost, treba so ednakva va`nost da se anga`iraat za odr`uvawe finansiska stabilnost na bankarskiot sistem i po{iroko, finansiskiot sistem, kako i na ekonomskiot rast. Op{to e uveruvaweto deka centralnite banki i drugite regulatorni tela treba da gi nadgleduvaat i superviziraat ne samo ko-

P

mercijalnite banki, tuku i investiciskite i fondovite i site drugi nebankarski finansiski institucii. Potrebna e ne samo zajaknata supervizija, tuku i mnogu podobra koordinacija kako me|u supervizorskite organi vo edna zemja, taka i na me|unaroden plan, so ogled na globalizacijata na bankarskite i finansiskite aktivnosti. Premnogu prostor se ostavi mnogu nebankarski institucii nekontrolirano da izvr{uvaat bankarski aktivnosti. Vo nekoi zemji, kako na primer vo SAD, toa, kako {to gledame od diskusiite {to se vodat vo taa zemja, bilo svesno napraveno kako uveruvawe za ekonomskite slobodi koi ne treba da se ograni~uvaat, a vo drugi zemji otsustvoto na supervizija vrz mnogu finansiski, nebankarski institucii se opravduva kako odnos na sili koi preovladuvale vo minatoto i spre~uvale pogolema kontrola vrz finansiskite institucii. Sekoja zemja si ima svoj Wall Street, mo}no finansisko lobi, koe preku finansirawe na partiite gi realizira svoite nameri, bilo preku nametnuvawe “svoi” re{enija vo zakonskata regulativa ili preku postavuvawe “svoi“ lu|e na klu~ni mesta vo izvr{nata vlast. Kolku toa lobi e mo}no mo`e da se vidi

denes od primerot na poslednata administracija na ~elo so pretsedatelot Barak Obama vo SAD. [to i kolku se realizira vo stvarnosta od zalagawata na pretsedatelot na SAD, pa i na odredeni komiteti vo Kongresot za “se~ewe na krilata na mo}noto finansisko lobi od Wall Street za ukinuvawe na brojnite privilegii”, kako {to se bonusite?! Mnogu malku, re~isi ni{to. Ostanaa samo plamenite govori kako izgubeno eho vo pustinata. Ova go istaknuvam ne za da vnesam pesimizam vo diskusijata, tuku za da uka`am deka porasnatata svest za potrebata od poseopfatna supervizija na site bankarski i drugi finansiski institucii nema da se sproveduva lesno i }e bide potrebna golema energija, vnatre vo zemjite i vo me|unarodnite organizacii, za da mo`e da se realizira. Pouki se izvlekoa i vo fiskalnata sfera. Fiskalnata politika vo minatoto be{e, da se izrazam so muzi~ki `argon, vtora violina po monetarnata politika vo ostvaruvaweto na makroekonomskata stabilizacija. No, iskustvoto od Japonija, koja re~isi cela dekada ne mo`e da izleze od ekonomskata kriza i pokraj toa {to Centralnata banka na Japonija gi dr`i so godini kamatnite stapki re~isi

na nula, kako i poslednoto iskustvo so finansiskata kriza vo SAD i “likvidnosnata zamka” vo koja padna go svrte vnimanieto na nau~nata javnost deka fiskalnata politika vo odredeni okolnosti treba da bide prva violina. Taka i MMF izminatata dekada ja smeni filozofijata i od krut i silen protivnik na fiskalnite stimulacii premina vo zagovornik na potrebata od voveduvawe fiskalni stimulacii za odr`uvawe povisoki stapki na ekonomski rast. (Promenata na pristapot na MMF kon fiskalnite stimulacii najubavo mo`e da se vidi od primerot na na{ata zemja. Vo prvite godini po osamostojuvaweto so prvite aran`mani zaklu~eni so MMF moravme da pomineme niz te`ok proces na eliminirawe brojni fiskalni stimulacii, glavno nasledeni od socijalizmot, zatoa {to tie ne bea vo soglasnost so toga{nata filozofija na MMF i za da sklu~ime aran`man moravme da gi ukineme. Poslednive godini povtorno gi vrativme bez prigovori, duri i so okura`uvawe od MMF.) No, najnovata kriza poka`a deka se otide vo druga krajnost. Javniot dolg i vo mnogu razvieni zemji, ne samo vo zemjite vo razvoj i vo tranziciskite ekonomii, porasna

do takvi razmeri {to dovede odreden broj zemji vo EU, no i nadvor od nea da dojdat na rabot od bankrot. Nepromislenata politika na vnatre{no i nadvore{no zadol`uvawe na vladite vo oddelni zemji dovede do situacija na bolna konsolidacija na vnatre{niot i nadvore{niot dolg. Vo EU i vo EMU povtorno se pokrena pra{aweto za merkite (kaznite) {to treba da se prezemat kon zemjite koi ne gi po~ituvaat Mastri{kite kriteriumi i vo pogled na javniot dolg (koj ne smee da nadminuva 60% od op{testveniot proizvod) i vo pogled na buxetskiot deficit (koj ne smee da nadminuva 3% od op{testveniot proizvod). Opravdano se postavuva pra{aweto kako i koj da gi disciplinira golemite razvieni zemji da vodat ekonomska politika koja nema da predizvikuva ekonomski krizi. Kaj malite i zemjite koi imaat aran`man so MMF toa e lesno, tuka e “pendrekot” na finansiskiot policaec MMF. No, {to da se pravi so golemite zemji, kako Kina ili SAD, koi nemaat aran`mani so MMF? Koj mo`e da ja natera Kina da ja promeni politikata {to ja vodi so decenii na potceneta valuta, so {to direktno im nanesuva {teti na zemjite koi

D-R QUBE TRPESKI profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

trguvaat so nea?! Ili koj mo`e da gi natera SAD da go smalat ogromniot buxetski deficit, koj go finansiraat vo golem del od nadvor, (zlo)upotrbuvaj}i ja polo`bata na dolarot kako prva me|unarodna rezervna valuta. Zatoa, vo idnina treba da se najde re{enie vo ramkite na me|unarodnite politi~ki organizacii ili ekonomski i finansiski institucii ili nadvor od niv, vo ramkite na Grupata G-8 ili G-20, seedno, kako da se discipliniraat golemite zemji i grupacii, kako SAD, Kina, Indija Brazil, Rusija ili EU, da gi usoglasat standardite po koi }e gi vodat ekonomskite politiki, vo koi }e nema mesto za “valutna politika na osiroma{uvawe na sosedot”, fiskalna politika so visoki buxetski deficiti ili politika na zadol`uvawe nad mo`nostite {to gi ima oddelna zemja. Dokolku vo golemite ekonomii se vodi konzistentna makroekonomska politika, prosledena so niska inflacija, nizok buxetski deficit i umerena nadvore{na zadol`enost, problemite {to se javuvaat kaj malite zemji, kako Irska, Island ili Grcija, mnogu polesno }e se re{avaat.

DESET MARKETING-STRATEGII PRIMENLIVI VO TE[KI VREMIWA

 Negovata

marketing-strategija stana del od uspe{nata prikazna na mnogubrojni svetski renomirani kompanii - Coca Cola, Procter & Gamble, Marks & Spencer, Virgin, Microsoft, Shell, Vodafone, Volkswagen, Philips, Henkel, Nike i iljadnici mali pretpriema~ki biznisi. Avtor e na bestselerite Marketing Genius, Creative Genius, Customer Genius, Business Genius, prevedeni na pove}e od 40 jazici

o vreme na finansiska kriza sekoja kompanija treba da se preispita, da se reorganizira, da se fokusira na toa {to ja pravi razli~na, da se pribli`i do svoite potro{uva~i, vnimatelno da gi izbere najpametnite potezi koi treba da gi prezeme, da go razmrda pazarot i da se pozicionira pred konkurencijata, s$ so cel da pridobie novi klienti i nejzinoto konto da stane pozitivno. Mnogubrojni uspe{ni kompanii, od Motorola do Tupperware, gi za~nale svoite po~etoci vo te{ki vremiwa. Toa se momenti koga se menuva pazarot, koga konkurencijata se reorganizira i koga potro{uva ~ite go menuvaat svoeto

V

mislewe za toa {to im e nim va`no i {to sakaat, vsu{nost. Koi se 10-te strategii za opstojuvawe i napredok vo te{ki vremiwa? IZDR`LIVOST – krizata gi izdvojuva dobrite od lo{ite biznismodeli. Nekoi kompanii propa|aat, dodeka drugi se razvivaat. Poglednete gi primerite koi se prisutni vo avioindustijata, bankarstvoto i supermaketite. BRZINA – nekoi kompanii imaat vizija i agilnost da odgovorat na baranite promeni, a nekoi go nemaat toa {to e potrebno. Virtuelnite kompanii, kompaniite koi rabotat po fran{iza i malite biznisi mo`at polesno da gi prilagodat svoite biznis-modeli, da gi

1

2

namalat tro{ocite za kratko vreme i da odgovorat na specifi~nite barawa na potro{uva~ite. FOKUS – kompaniite ne profitiraat od celata svoja lista so proizvodi i uslugi, nitu, pak, od site svoi potencijalni klienti, no naj~esto se premnogu mrzelivi za da izrabotat analiza i da donesat nekoi te{ki odluki so cel da se fokusiraat na proizvodite/klientite koi nosat najgolema dobivka, a da gi otstranat najslabite alki koi direktno ja namaluvaat profitabilnosta na celata kompanija. IKONI – potro{uva~ite naj~esto se fokusiraat na pogolemi za{tedi – kupuvaat pomali ku}i, pomali avtomobili, poretko patuvaat na

3

4

odmori, a pomalku {tedat na positni proizvodi ili uslugi. Patuvaj pomalku, no sepak, napij se dobro pivo. SELEKTIVNOST – denes, iako potro{uva~ite kupuvaat pomalku, tie stanuvaat poprebirlivi za toa kade }e gi potro{at svoite pari. Vo dene{no vreme lu|eto mo`ebi imaat pomalku pari, no sepak, sakaat da kupat ~anta od Louis Viutton ili kola od brendot Audi. VREDNOST – pazarot koj kombinira razumen kvalitet i dobra cena stana povtorno popularen - Swatch namesto Rolex, Gap namesto Calvin Klein. INOVACIJA – potrebna e inovativnost vo site aspekti na biznisot, od biznis-

5

6 7

modelot do proda`ni kanali – namaluvawe na tro{ocite i rizicite so primena na fran{iza, zgolemuvawe na brzinata i efikasnosta preku direktna proda`ba, upotreba na mali ekolo{ki pakuvawa. PRESVRT – prebroduvaweto na krizata e mo`no samo dokolku se investira za vreme na recesijata. Mora da se promeni strukturata na industrijata i da se redefinira vrednosta. Niskobuxetnite aviokompanii stanaa dominantni, a internetbankarstvoto - normalna pojava. PRIKAZNI – brendovite raska`uvaat prikazni, voobi~aeno za soni{ta, dostignuvawa, ispolnu-

8

9

PITER FISK, eden od najbaranite marketing-gurua na globalno nivo

vawa – pomagaj}i im na kupuva~ite da se uverat zo{to treba da go kupat tokmu nivniot proizvod/usluga. Vo te{ki vremiwa ovie brendovi treba da raska`at poinakva prikazna – za prakti~nosta, izdr`livosta, dobriot izbor i odli~niot kvalitet. [AMPIONI – nema podobra taktika od toa da bide{ na stranata na svoite kupuva~i vo vreme na finansiska kriza – poka`uvaj}i im empatija i poddr{ka, nudej}i im mo`nost na lu|eto da za{tedat, nudej}i im sorabotka, no istovremeno potenciraj}i ja svojata intelegencija i pasija.

10


KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

Balkan / Biznis / Politika

15

PROIZVODITE NA VIOLETA I NA SLOVENE^KIOT PAZAR

HRVATSKA NA CNN I BBC ZA 1,3 MILIONI EVRA

osansko-hercegovskata kompanija za proizvodstvo na higienski proizvodi Violeta, po osvojuvaweto na pazarite na Hrvatska, Srbija, Crna Gora i Makedonija, se {iri i vo Slovenija. “Kvalitetot na proizvodite na Violeta be{e odlu~uva~ki faktor za vlez na slovene~kiot pazar. Proda`bata na prvite

rvatskata turisti~ka zaednica (HTZ) po~na kampawa za reklamirawe na hrvatskiot turizam na globalnite TV stanici, koja }e trae do sredinata na juni, a za koja se izdvoeni 1,3 milioni evra. Spotovite vo traewe od 30 sekundi pod naslov “Mediteranot kakov {to be{e nekoga{“, “Recepti” i “Brojki” koi gi prika`uvaat

B

higienski proizvodi od BiH vo Slovenija po~nuva vo maj godinava”, izjavi pretsedatelot na Upravata na Violeta, Petar ]orluka. Za proizvodite na ovaa kompanija dogovoreni se prvite isporaki za dva golemi i dva pomali trgovski sinxiri, koi imaat udel od okolu 50% na slovene~kiot pazar, soop{tija od kompanijata.

Denes vo Sveta Helena, vo blizinata na Zagreb se otvora nova fabrika na Violeta, vo koja }e se proizveduva toaletna hartija i kujnski brisa~i. So otvoraweto na novata fabrika, Violeta poleka no sigurno ja ostvaruva svojata strate{ka cel da stane vode~ki regionalen brend, naveduvaat od kompanijata.

avtenti~nosta, na~inot na `ivot, gastro ponudata, prirodnoto i kulturno nasledstvo i turisti~kite atrakcii na Hrvatska se prika`uvaat na CNN, BBC world, Euronews i Eurosport. Kapmawata paralelno se sproveduva i preku baneri na internetskite stranici na navedenite TV stanici. Osven na ovie globalni televizii, kampawata }e

H

se sproveduva i na TV kanalite vo zemjite koi se najva`ni turisti~ki pazari, kako Germanija, Italija, Slovenija, Skandinavskite zemji, no i na doma{niot pazar. Vkupno planiranite sredstva za TV oglasuvawe na primarnite i sekundarnite pazari vo 2011 godina iznesuvaat 3,76 milioni evra, naveduvaat od HTZ.

AMBICIOZEN PROEKT NA HRVATSKIOT BIZNIS-MAGNAT

IVICA TODORI] ]E VLADEE OD TRIGLAV DO CRNO MORE

 So prezemaweto na slovene~kata kompanija Merkator, hrvatskata Agrokor }e prerasne vo kompanija so godi{en prihod od re~isi {est milijardi evra  Agrokor preku maloproda`bata e prisuten na pazarot vo Hrvatska, Bosna i Hercegovina i Srbija, a Merkator na sedum pazari (Slovenija, Hrvatska, Srbija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Albanija i Bugarija).

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

okolku hrvatskiot biznismen, sopstvenik na kompanijata Agrokor, Ivica Todori}, go ostvari ambiciozniot proekt – prezemawe na slovene~ki Merkator, }e stane najgolem trgovec na teritorijata od Triglav do Crno More. Ova na Todori} }e mu ovozmo`i da bide aktivno prisuten na sedum od deset pazari vo regionot. Agrokor sega preku maloproda`bata e prisuten na pazarot vo Hrvatska, Bosna i Hercegovina i Srbija, a Merkator na sedum pazari (Slovenija, Hrvatska, Srbija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora, Albanija i Bugarija). Spored preliminarnite podatoci, novata kompanija bi imala godi{en promet pogolem od

D

5,6 milijardi evra i bi vrabotila pove-

}e od 40.000 rabotnici. Merkator vo fevruari go

objavi konsolidiraniot finansiski izve{taj za minatata godina za grupacijata, koj poka`uva deka kompanijata vo 2010 godina ostvarila prihodi od 2,78 milijardi evra i vrabotuvala 23.482 rabotnici. Na site se sedum pazari Merkator ra raspolaga so 1.483 prodav prodavnici, ~ija proda`na povr{i povr{ina iznesuva 787.198 metri kvadratni. Agroko Agrokor za minatata godina gi objavi samo delovnite rezultati za supermarketite Konzum, ~ij prihod iznesuva 1,74 milijardi evra. Na ova treba

GOLEMITE EVROPSKI TRGOVCI NEZAINTERESIRANI ZA MERKATOR So ogled na toa {to golemite evropski trgovski kompanii ne se zainteresirani za kupuvawe na Merkator, mo`nosta za dopolnitelni pregovori na Pivovarna La{ko so Agrokor stana realna, pi{uva slovene~kiot vesnik “Finance”. “Slovene~kata diplomatija minatata ata nedela dojde do soznanie deka Merkator ne go sakaat ni britanskiot Tesko, ni francuskiott Kerfur, ni belgiski Delez. Zatoa, preostanuvaat aat pregovorite so Agrokor, koj na tenderot ot dade najvisoka ponuda”, pi{uva vesnikot kot povikuvaj}i se na neoficijalni izvori. ori. Agrokor na tenderot ponudi 206 evra za akcija za 23,34% udel {to Pivovarna La{ko go ima vo Merkator. “Finance” naveduva deka dokolku La{ko postigne dogovor so bankite, koi isto takaa imaat sopstveni~ki udeli vo ovaaa kompanija, Agrokor bi mo`el da ja zgolemi cenata na 230 evra poo akcija.

AKO NE SE PRODADE TELEKOMOT, SRBIJA ]E MORA DA ZEME NOVI KREDITI efot na misijata na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) za Srbija, Albert Jeger, izjavi deka dokolku Srbija ne go prodade Telekomot }e mora da zeme novi krediti. “Ako ne mo`ete da go prodadete Telekom, toga{ imate 800 milioni evra koi }e mora da gi vratite na nekoj drug na~in. Za toa pos-

[

tojat razli~ni opcii. @al mi e, }e mora da zemete novi krediti”, izjavi Jeger vo intervju za srpskiot vesnik “Danas”. Toj dodade deka dokolku se ostvare{e proda`bata na Tele-kom Srbija, bi bilo podobro, bidej}i sega na javniot dolg mora da se dodadat okolu 800 milioni evra {to e 2,5% od BDP.

2,78 milijardi evra iznesuva prihodot na Merkator vo 2010 godina

1,74 milijardi evra iznesuva prihodot na Konzum vo 2010 godina

da se dodadat i prihodite na Tisak, Konzum od Bosna i Hercegovina i Idea od Srbija, koi s$ u{te ne se objaveni. No, se o~ekuva trgovcite da go preslikaat delovniot rezultat od 2009 godina, koga Idea ostvari prihodi od 385 milioni evra, Tisak od 384 milioni evra, a Konzum vo BiH od 246 milioni evra. Vrz osnova na ovie rezultati, mo`e da se o~ekuva od maloproda`ba Agrokor vo 2010 godina da ima vkupen prihod od 2,76 milijardi evra. No, hrvatskata trgovska kompanija ima pogolem

284.007 metri kvadratni iznesuva proda`nata povr{ina na Konzum vo Hrvatska

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

broj prodavnici od svojot konkurent. Na lokalniot pazar Konzum ima 800 prodavnici, a Tisak me|u 900 i 1.200 kiosci. Konzum vo BiH ima 82 prodavnici, dodeka Idea vo Srbija raboti preku 138 maloproda`ni i sedum golemoproda`ni objekti. Vo koncernot tvrdat deka Konzum vo Hrvatska raboti na 284.007 metri kvadratni proda`na povr{ina. Ovaa godina Agrokor najavi deka }e prodol`i so investiciite vo pro{iruvawe na trgovskata mre`a i }e go otvori najgolemiot distributiven centar vo Dugopoqe, vo blizina na Split, so povr{ina od 70.000 metri kvadratni. Minatonedelnoto prezemawe na {est marketi na teritorijata na Srbija od slovene~kiot biznismen Mirko Tu{, koj poradi finansiski problemi be{e primoran da prodade del od svojot imot, otvoren e nov kanal za zacvrstuvawe na maloproda`bata na Agrokor vo regionot. Se u{te e neizvesno dali Tu{ }e gi prodade na Todori} 13-te marketi vo BiH i trite vo Makedonija.

S

Balkan Rial Isteit Divelopment DOOEL Skopje BARA ZA KUPUVAWE ZGRADA, SO NAMENA ZA DELOVEN PROSTOR, VO SKOPJE, CENTRALNO GRADSKO PODRAЧJE, LOKACIJA – MAL RINGSo povr{ina od min.4000 m2 do maks. 5500 m2 Ponudite pra}ajte gi na e-mail Balkan.re@gmail.com

Balkan Real Estate Development DOOEl Skopje is interested in buying a building for Business purposes with area 4000 m2 to 5500 m2 in the Center of Skopje, location-Mal Ring. Please send your offers on Balkan.re@gmail.com


Svet / Biznis / Politika

16

KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

 SVET

0-24 

...VRA]AWE VO MINATOTO

...25 GODINI POTOA

...KRAJ NA EDNA ERA?!

Rim na eden den kako pred na{ata era

Ukraina se priseti na katastrofata vo ^ernobil

Fidel Kastro mu go otstapi mestoto na svojot brat

ra|anite na glavniot grad na Italija, Rim, oble~eni vo o glavniot grad na Ukraina, Kiev, v~era se odbele`aa 25 godiolgogodi{niot lider na Kuba, Fidel Kastro, potvrdi deka se GCezar starorimska obleka od vremeto na slavniot imperator Vni od havarijata vo nuklearnata centrala ^ernobil. Okolu Dpovlekuva od ~eloto na Komunisti~kata partija na Kuba. Ovaa tradicionalno ja proslavija 2.674-tata godi{nina od 50 delegacii od celiot svet pristignaa da im odadat po~it na odluka v~era be{e potvrdena na partiskiot kongres vo Havana, so osnovaweto na Rim.

nastradanite i da prisustvuvaat na donatorskata konferencija.

POSLEDICI OD DOL@NI^KATA KRIZA I NESTABILNOTO EVRO

PA\A PRODA@BATA NA AVTOMOBILITE NA FIAT, FORD I RENO

 Proda`bata na avtomobili vo Evropa zna~itelno opa|a sekoj mesec, najmnogu poradi negativnoto vlijanie na dol`ni~kata kriza. VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

vtomobilskite giganti Fiat, Ford motor i Reno go predvodat padot na proda`bata na avtomobili vo Evropa 11 meseci po red. Stapkata na registracija na novi vozila vo EU samo minatiot mesec opadna 4,7%, na 1,6 milioni novi vozila, soop{tija od Evropskata asocijacija na avtomobilski proizvoditeli, so sedi{te vo Brisel. Proda`bata na modelite na Fiat padna za 20%, Ford motor zabele`a namaluvawe od 16%, a Reno 14%. Isporakata na avtomobili vo Evropa zna~itelno se namaluva sekoj mesec, osven vo vtoriot kvartal od minatata godina, koga poradi stimulativnite programi vo pove}e evropski zemji, kako Germanija i Francija, potro{uva~ite imaa mo`nost i podobri uslovi za kupuvawe novi avtomobili. Najzna~aen faktor koj vlijae na proda`bata na avtomobili vo Evropa s$ u{te e dol`ni~kata kriza, poradi koja odnesuvaweto na potro{uva~ite i na investitorite e negativno. Isto taka, va`en faktor pretstavuva i postojanoto varirawe na vrednosta na evroto, koe

A

vo poslednite ~etiri meseci zagubi 1,6% od vrednosta vo odnos na dolarot. Proda`bata na avtomobili minatiot mesec opadna 28% vo Italija, 29% vo [panija i 7,9% vo Velika Britanija, soop{tija od Evropskata asocijacija na avtomobilski proizvoditeli. Pobaruva~kata se zgolemi edinstevno vo Germanija za 11% i vo Francija za 6,1%. FOLKSVAGEN SO NAJGOLEMA PRODA@BA Germanskiot proizvoditel na avtomobili Folksvagen AG ima{e bele`i razli~en trend od konkurencijata. Ovaa kompanija registrira zgolemena pobaruva~ka na doma{niot pazar bidej}i Germanija, koja e i najgolema evropska ekonomija, postojano raste. Grupacijata Folksvagen samo minatiot mesec ja zgolemi proda`bata za 4%, na 346.817 vozila. So toa pazarniot udel na ovoj avtomobilski gigant se zgolemi na 21,6% od 19,8%. I proda`bata na avtomobilite od luksuzniot brend na Folksvagen, Audi, porasna za 7,4%. Pazarniot udel na evropskiot pazar na italijanskiot avtomobilski proiz-

LUKSUZNITE AVTOMOBILI SO REKORDNA PRODA@BA GODINAVA?! Proizvoditelite na luksuznite avtomobili, Audi, BMV i Mercedes benc, imaat cel da ostvarat rekordna proda`ba godinava. Tie najavuvaat novi strategii za zgolemuvawe na proda`bata i naso~uvawe kon brzoraste~kite pazari. Registracijata na novi avtomobili vo EU od brendot Audi samo minatiot mesec se zgolemi za 7,4%. BMV zabele`a rast od 3,5%, a Mercedes Benc pad od 0,6%.

{to oficijalen lider na Kuba sega e negoviot brat, Raul Kastro.

 DVA, TRI ZBORA

“Streme`ot za pro{iruvawe na NATO po inercija e edna sovr{eno nova situacija, koga nema bipolaren svet, koga ve}e go nema prethodnoto ustrojstvo na dva voeni bloka, ne pridonesuva za bezbednosta nitu na novite dr`avi-~lenki nitu na Alijansata." SERGEJ LAVROV

minister za nadvore{ni raboti na Rusija

“Ako nekoj koj ne misli deka na{ata zemja ima seriozni problemi so dolgot, toga{ toj ne e najdobrata li~nost za da im ka`uva na drugite zemji za nivnite dolgovi i za nivniot deficit. Mo`ebi na mestoto generalen direktor na MMF treba da se postavi ~ovek od Kina ili Indija.” DEJVID KAMERON

voditel Fiat, koj upravuva i so del od amerikanskata grupacija Krajsler, prodol`i da se namaluva. Minatiot mesec padna na 6,7% od 7,9%. Glvniot izvr{en direktor na kompanijata, Serxo Markione, na po~etokot od ovoj mesec soop{ti deka Fiat mora pove}e da se fokusira na evropskite operacii, koi bea zapostaveni poradi integracijata so Krajsler, koja na menaxmentot mu odzede golem del od vremeto. Markione go odlo`i voveduvaweto novi modeli na pazarot do vtorata polovina od godinava, koga o~ekvua podobruvawe na avtomobilskata industrija vo Evropa. Proda`bata na amerikanskiot avtomobilski gigant Ford motor vo Evropa minatiot mesec padna za 16% i iznesuva{e 142.789 avtomobili. Francuskiot Reno zabele`a namaluvawe na proda`bata od 14%, na 141.711 avtomobili. PSA Pe`oSitroen, pak, vtoriot po golemina evropski avtomobilski proizvoditel, zabele`a pomala proda`ba za 6,9% vo odnos na istiot period minatata godina.

premier na Velika Britanija

“Me|unarodnata zaednica treba da & pomogne na Ukraina za izgradba na sarkofag vrz ostatocite na havarisaniot reaktor vo ^ernobil, {to eksplodira na 26 april 1986 godina. Imame potreba od 700 milioni evra samo za taa cel i mislam deka }e gi najdeme.” @OSE MANUEL BAROSO

predsedatel na Evropska komisija


K

K

O

O

M

E

M

E

R

R

C

C

I

I

J

J

A

L

A

L

E

E

N

O

N

G

L

A

O

G

L

S

A

S


Feqton

18

KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

NAJUSPE[NITE REBRENDIRAWA VO KORPORATIVNATA ISTORIJA: IBM

19

SPOJOT NA ISKUSTVOTO I UMETNOSTA GO PRERODIJA IBM PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

e{tinata na rebrendiraweto veli deka brojot na pri~ini za rebrendirawe na biznisot e ist so brojot na na~ini na koi toa mo`e da se napravi. No, bez razlika na pri~inite, postojat ili vistinski ili pogre{ni na~ini. Zatoa, najprvin treba da se opredeli goleminata na rebrendiraweto, {to, normalno, ja determinira i pri~inata za promenata na kompaniskata percepcija na pazarot. Kompaniite {to proizveduvaat visoka tehnologija ne mnogu ~esto prezemaat totalno rebrendirawe, koe e voobi~aeno, na primer, koga dve ili pove}e kompanii se spojuvaat. Parcijalnoto rebrendirawe, koe voobi~aeno go sledi pretstavuvaweto na nov proizvod ili slu`i za osve`uvawe na imixot na brendot, {to ponekoga{ se pravi samo so mali promeni na korporativnoto logo, e naj~esta forma na iskoristuvawe na parite koi ovie kompanii

V

Vo 1956 godina Tom Votson Junior u r go nasledil mestoto izvr{en r direktor r r na kompanijata j r u r r novoto rakovodr IBM po smrtta na negoviot tatko. So cel da go ilustrira r , kompanijata j r u stvo i tehnolo{kata era, napravila nekolkuu suptilni izmeni na logoto. r da bidat uspe{ni u Votson Junior u pobaral pomo{ od grafi~kiot No,, za ovie promeni dizajner Pol Rend, tatkoto na korporativnite logoa gi odvojuvaat za brendeksperti. No, i pokraj ovaa relativna determiniranost, postojat kompanii kako IBM koi vo svojata korporativna istorija gi isprobale i dvete formi, koja pomalku, koja pove} e, s$ so cel da ja ostvarat vistinskata pozicija na toj dinami~en pazar. No, toa {to e interesno tokmu za ovoj tehnolo{ki gigant e faktot deka tokmu najmalata promena, kako {to be{e otkrovenieto na logoto so osum lenti, be{e klu~na za taa vo o~ite na potro{uva~ite da stane toa {to e denes. No, da po~neme od po~etok, koga kompanijata ednostavno ja prese~e lentata so totalno rebrendirawe, za na kraj da vidime kako taa fini{ira{e so pomo{ na tatkoto na najuspe{nite korporativni logoa, koj & odredi samo minimalisti~ki promeni za da ja odvede na vrvot.

BARAJ]I GO SVOJOT IDENTITET Spored arhivskite podatoci koi mo`e da se najdat na korporativnata internet-stranica od IBM, po~etocite na obele`jata na kompanijata datiraat u{te pred 1924 godina, godinata koga porane{nata CTR (Computing-tabulatingrecoring company) po~nala da go koristi novoto ime. Ovaa kompanija bila formiraana vo Wujork vo 1911 godina kako kompanija za presmetuvawe, tabulacija i presnimuvawe. Nekoi inovacii, me|u koi bila i elektronskata ma{ina za kni`ewe, bile vovedeni vo 1920 godina. Rotacioniot pe~at bil dizajniran vo 1924 godina za proizvodstvo na karti~ki so golema brzina, voedno so zgolemen kapacitet na dup~ewe na karti~kite. So zgolemuvaweto na brojot na aktivnostite na CTR, imeto na kompanijata ne davalo

kompletna slika za toa {to go rabotat, pa na 14 fevruari 1924 godina imeto CTR se promenilo vo Interne{enal biznis ma{ins korporej{n (Internacional Business Machines) ili skrateno IBM, kako {to ostanuva do dene{en den, prisposobuvaj}i ja verzijata so globusot na logoto na IBM. Imeno, bogato graviranite rokoko bukvi koi go formirale logoto na prethodnata CTR taa godina bile zameneti so zborovite „Business Machines, pretstaveni so posovremeni bukvi, pokonkretno od fontot sans-serif, oformeni da asociraat na globus, virtuelno zategnat so pojas vrz koj e ispi{an zborot International. Logoto vo oblik na globus ne uspealo vo idejata da go reflektira prijatelskiot imix na kompanijata poradi otsustvoto na izraz, birokratski karakteristiki i studeni-

lo. Kako rezultat na toa, re{enieto na firmata za ovoj problem so imixot ednostavno bilo da izleze so ne{to efektivno, a sepak, da go potencira prijatelski nastroeniot karakter na kompanijata. Taka, kompanijata go smenila svoeto logo vo nov, prisposoben logotip. Na golemo iznenaduvawe, promenata od vakov tip bila prva vo 22godi{niot biznis-profil na kompanijata. Vo maj 1956 godina Tom Votson Junior go nasledil mestoto izvr{en direktor na kompanijata po smrtta na negoviot tatko. So cel da go ilustrira novoto rakovodstvo i tehnolo{kata era, kompanijata napravila nekolku suptilni izmeni na logoto. No, za ovie promeni da bidat uspe{ni Votson Junior pobaral pomo{ od grafi~kiot dizajner Pol Rend, tatkoto na korporativnite logoa.

KOJ BIL POL REND? Pol Rend bil amerikanski grafi~ki dizjner poznat po negovite korporativni logo-dizajni, vklu~uvaj}i gi logoata na IBM, UPS, Enron, Westinghouse, ABC, pa duri i logoto na Next computer na Stiv Xobs. Rend pretstavuva i eden od izumitelite na grafi~kiot dizajn Swiss Style. Se rodil vo 1914 godina, a po~inal od rak vo 1996 godina. Najgolemite pridonesi na Rend vo oblasta na dizajnot se negovite korporativni identiteti, od koi golem broj se u{te vo upotreba. “Toj doka`a deka dizajnot e efektivno sredstvo. Tie {to dizajnirale vo periodot me|u 50-tite i 60-tite godini mu dol`at mnogu na Rend, koj nam ni ovozmo`il mnogu ugodnosti. Toj pove}e od koj bilo drug pridonel ovaa profesija da stane renomirana. Nie preminavme od komercijalni umetnici

PRIKAZNI OD WALL STREET

ZA HEX-FONDOVITE, IDNINATA NA BRAZIL SAMO [TO PO^NA u`na Amerika mnogu propati bidej}i otsekoga{ postoe{e veruvaweto deka Brazil e zemjata na idninata i taka i }e ostane”, smeta Marko Dimitrijevi~, osnova~ot na hex-fondovite na Everest kapital od Florida, koj raspolaga so duri dve milijardi dolari. “Se ~ini deka taa idnina po~na da se ostvaruva denes.” Minatata prolet Morgan Stenli otvori hex-fond vo Sao Paolo so cel da im izleze vo pres-

J

ret na svoite klienti vo Ju`na Amerika. Podocna istata godina kompanijata Morgan ^ejs Hajbrix kapital (JP Morgan Chase’s Highbridge Capital) go otkupi pogolemiot udel vo vode~kiot brazilski hex-fond na Gejv investments. Eden od najgolemite evropski hex-fondovi, Brevan Hauard, isto taka neodamna otvori podru`nica vo Sao Paolo. A minatiot mesec prviot brazilski forum za hex-fondovi privle~e pretstavnici na vrvni kompanii, kako {to se

Polson end Kompani i Sek kapital advajzors. Spored podatocite na kompanijata Hex fand risr~ (Hedge Fund Research), vkupnata aktiva na ovoj region vo hexfondovite vo tekot na 2010 godina porasnala za 75%, na 21,4 milijardi dolari. Isto kako {to golemite kompanii pred desetina godini se preselija vo Hong Kong za da go osiguraat svojot pristap na kineskiot pazar, taka denes go koristat Brazil kako otsko~na {tica za

ostanatiot del od Ju`na Amerika. O~igledno e zo{to ovoj pazar e tolku atraktiven. Dodeka mnogu razvieni zemji edvaj opstanuvaat poradi namaleniot dr`aven rast, Brazil i ponatamu prodol`uva da napreduva kako rezultat na svoite bogati zalihi na prirodnite resursi i raste~kata sredna klasa. Minatata godina bruto-doma{niot proizvod na ovaa zemja porasna za 7,5%, {to go smesti Brazil na pettoto mesto spored razvojot na

ekonomijata, pred Velika Britanija i Francija. “Vo poslednite pet godini na brazilskata sredna klasa & se priklu~ija dopolnitelni 34 milioni `iteli”, izjavi Oskar Dekoteli, partner vo kompanijata Vi`n Brazil investments od Sao Paolo, ~ija aktiva iznesuva dve milijardi dolari. “Za vkupniot broj `iteli, 200 milioni, toa pretstavuva prili~no zna~aen porast. Brazil ne e samo prikazna za uspehot na dr`avata, tuku i mo}na prikazna za doma{niot

uspeh.” No, iako Ju`na Amerika relativno uspe{no se bore{e so globalnata kriza, analiti~arite stanuvaat s$ pozagri`eni poradi inflacijata. Investiciskata banka Goldman Saks od neodamna gi namali svoite prognozi za rastot za Brazil vo tekot na 2011 i 2012 godina. I vlo`uva~ite, isto taka, stravuvaat deka prilivot na novite pari na pazarot na krajot bi mo`el da dovede do smaluvawe na rezultatot. Vo tekot na posled-


Feqton

KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” vo peto~niot broj (22.04.2011 ) }e po~ne so nov feqton: “Najgolemite energetski katastrofi vo svetot”. Dodeka denovive sme svedoci na borbata na japonskiot narod so prirodnata stihija koja se u{te ne stivnuva i predizvika nuklearna katastrofa so nesogledivi posledici , “Kapital” }e napravi retrospektiva na najgolemite nesre}i povrzani so energetikata {to mu se slu~ija na ~ove{tvoto vo poslednite 100 godini.

vo grafi~ki dizajneri kako rezultat na negovite zaslugi”, veli grafi~kiot dizajner Luis Denciger za Rend. Definicijata za korporativen identitet Rend ja otkril tokmu kreiraj}i go negovoto IBM logo od 1956 godina, koe, kako {to zabele`uva Mark Fejvermen, “ne pretstavuvalo samo identitet, tuku i filozofija na osnoven dizajn koja ja pokrenuva korporativnata sovest i javnata svest”. Inaku, ova logo go modificiral vo 1960 godina. Napravil dve verzii na logoto so linii, edna so osum i druga so trinaeset linii. Prvata verzija bila upotrebuvana kako standardno logo na kompanijata, dodeka poslo`enata verzija so trinaeset linii se koristela vo situacii koga bil potreben poprefinet izgled, kako na primer za biznis-karti~kite na IBM. Rend isto taka dizajniral i ambala`i i materijali za marketing za IBM od krajot na 50-tite s$ do docnite 90-ti godini, vklu~uvaj|i go dobropoznatiot poster Eye-Bee-M. Steknuvaj}i slava i Ford go nazna~ile Rend vo 60-tite da go redizajnira nivnoto korporativno logo, no pritoa odlu~ile da ne go upotrebuvaat moderniziraniot dizajn. I pokraj toa {to negovite logoa mo`e da se

19

Vo 1972 godina bila prezentirana nova verzija na logoto, vo koja Pol Rend uspeal da ja otslika brzinata i dinami~nosta na kompanijata. Na mestoto na horizontalnite lenti do{le pe~atni bukvi, koi otslikuvale brzina i dinamika. Pokraj toa, Rend vnel i imix na ekspertiza, inovacija, usluga i doverba, so {to slednite godini kompanijata zabele`a rapidno zgolemuvawe na mo}ta vo industrijata. Novoto logo do dene{en den ima tolku jasen i precizen prikaz kako da bilo napraveno so ma{ina, namesto ra~no, kako {to gi pravel golemiot majstor

 Vo IBM pred polovina vek protolkuvaat kako ednostavni, Rend za magazinot A designer’s Art izjavil deka “ideite nema potreba da bidat ezoteri~ni za da bidat originalni i zanimlivi”. Logoto na amerikanskata kompanija za radiodifuzija, dizajnirano vo 1961 godina, koe podocna se upotrebuvalo za televizijata ABC, esenta vo 1962 godina, e olicetvorenie na idealot za minimalizam so koe bila doka`ana poentata na Rend deka “edno logo ne mo`e da uspee dokolku ne se temeli na ednostavnost i definicija.” Rend ostanal vitalen i vo starosta i prodol`il da producira va`ni korporativni identiteti i vo 80-tite i 90-tite godini so navodni 100.000 dolari za sekoja ideja. Negovi najzna~ajni potfati vo podocne`nite godini bila negovata sorabotka so Stiv Xobs za korporativniot identitet na Next computer; ednostavnata crna kutija na Rend davala vizuelna harmonija. Stiv Xobs bil zadovolen. Pred smrtta na Rend vo 1996 godina negoviot porane{en klient go narekol ednostavno “najveli~estveniot grafi~ki dizajner”. USPE[NIOT FINI[ Vo 1972 godina kompani-

 Pol Rend jata povtorno pobarala promena. Ovojpat bila prezentirana nova verzija na logoto, vo koja Pol Rend uspeal da ja otslika brzinata i dinami~nosta na kompanijata. Na mestoto na horizontalnite lenti do{le pe~atni bukvi, koi otslikuvale brzina i dinamika. Pokraj toa, Rend vnel i imix na ekspertiza, inovacija, usluga i doverba, so {to slednite godini kompanijata zabele`a rapidno zgolemuvawe na mo}ta vo industrijata. Novoto logo do dene{en den ima tolku jasen i precizen prikaz kako da bilo napraveno so ma{ina, namesto ra~no, kako {to gi pravel golemiot majstor Rend. Golemoto Big Blue logo, so negovite horizontalni, paralelni linii, ja potencira formata na znakot “ednakvo”. Zgora na toa, natpisot BIG vo Big

 Razvojot na kompanijata prosleden preku logoto

 Posterot Eye-Bee-M (Aj-bi-em (Aj-bi-em) Blue logoto se odnesuva na goleminata i mo}ta na kompanijata na pazarot, dodeka, BLUE (sinata) e oficijalna boja na logoto na IBM so osum linii. Taka Big Blue stana prekar za IBM. Postojat nekolku teorii koi go objasnuvaat potekloto na ova ime. Edna od niv, potvrdena od lu|eto koi rabotele vo kompanijata vo toa vreme, e deka pretstavnicite go izmislile poimot vo 60tite godini, a istiot se odnesuval na bojata na kompjuterite od 60-tite i 70-tite godini. Terminot “vistinsko sino” (True Blue) se upotrebuval so cel da opi{e eden lojalen klient na IBM, a podocna toj termin po~nal po{iroko da se upotrebuva. Spored edna druga teorija, Big Blue se odnesuva na ednostavno na logoto na kompanijata. Tretata, pak, teorija tvrdi deka Big Blue

se odnesuva na dres-kodot na prethodnata kompanija, koj nalagal vrabotenite vo IBM da nosat isklu~ivo beli ko{uli, a pove} eto nosele sini kostumi. Ovoj dres-kod vodi do komi~noto objasnuvawe na imeto na kompanijata IBM kako “Identi~en sin ~ovek” (Identical Blue Man). Kako i da e, IBM koristele logoa vo sina boja u{te od 1947 godina, {to ja pravi ovaa boja za{titen znak za korporativniot dizajn na kompanijata, {to mo`e da pretstavuva i druga, poverodostojna pri~ina za ovoj termin. Za kraj, da ne propu{time da ka`eme deka vo celata uspe{na prikazna na IBM

IBM DENES – LIDERSTVO I USPEH ompanijata IBM se najde na 20-toto mesto na listata so najgolemi firmi vo Amerika spored magazinot “For~n” i na 33-toto mesto na globalno nivo spored magazinot “Forbs”. Isto taka, spored “For~n”, taa se nao|a na prvoto mesto kako liderska kompanija, na vtoro mesto kako najdobar globalen brend (spored Interbrand), na tretoto mesto za zelena ekonomija (spored “Wuzvik”), na 15-to mesto za najobo`avani kompanii (spored “For~n”) i na 18-toto mesto za najinovativna kompanija (spored Fast kompani). Ovaa kompanija ima re~isi 400.000 vraboteni vo pove}e od 200 zemji, me|u koi ima nau~nici, in`eneri, konsultanti i profesionalci za proda`ba.

K

va`na uloga ima{e i kvalitetot na nivnite proizvodi. No, {to vredi kvaliteten komjuter koj nikoj ne saka da go kupi? Taka bezrezervno mo`e da se ka`e deka u{te pova`en e kupuva~ot i negovata percepcija. So utre{niot broj na “Kapital” zavr{uvame so prikaznite za najuspe{nite rebrendirawa, a pred da po~neme so noviot feqton }e doznaeme ne{to pove}e za rebrendiraweto na Discovery Channel

LEKCIJA:

 NEKA VA[ETO LOGO GI OTSLIKUVA PROMENITE VO KOMPANISKIOT RAZVOJ. EDEN DEN TOA ]E BIDE NAJVREDNATA ISTORIJA NA KOMPANIJATA

 Kade vlo`uvaat pametnite vo krizno vreme? Pred deset godini Goldman Saks otkri deka Brazil stana novoto ekonomsko sredi{te. Sega zemjata e novo podra~je za hex-fondovite, koe vrie od `ivot nite pet godini indeksot MSCI za Ju`na Amerika godi{no raste{e za 13%, {to pretstavuva najdobar rezultat me|u site pazari vo razvoj. “Kako be{e onaa popularna izreka? Ako nekoj taksist po~ne da vi zboruva za vlo`uvawe vreme e za proda`ba”, smeta Dekoteli. No, toj veli deka smeta deka Brazil i Ju`na Amerika u{te se na po~etok na prikaznata za rast. Dodavaweto golemi institucionalni igra~i ne bi mu na{tetilo na pazarot, naprotiv, bi mu pomognalo da se razvie.

“So na{ata industrija s$ u{te vo golema mera dominiraat lokalnite vlo`uva~i”, objasnil toj. “Ottamu, mnogu e va`no da staneme pootvoreni kon me|unarodnata zaednica. So toa bi ostvarile podobra likvidnost i strate{ka raznovidnost”. Vo prviot kvartal od ovaa godina rabotnite vlo`uvawa upateni kon Brazil se iska~ija do vrednosta od 13,2 milijardi dolari, {to pretstavuva, spored Tompson Tuters, porast od 370% vo odnos na rasporedeniot period na 2010 godina. “Nekoi lu|e vo Hong

Kong gradele premnogu i prebrzo, pa pou~eni od toa iskustvo, na Brazil nema da mu pristapime so stavot “Ej, bi mo`ele da go isprobame ova”, tuku so stavot “Vedna{ }e postavime 16 lu|e vo centarot na zbidnuvawata vo samata zemja”“, izjavi Daniel Hanter, partner vo advokatskata kancelarija [ult Rot i Zabel (Schulte Roth & Zabel). “S$ {to mo`am da vi ka`am e deka definitivno vo eden del od hex-fondovite postoi `elba da se otkrie {to se slu~uva vo Brazil i kako da se priklu~ime kon toa.”

 Активата на Бrазил во hеџ фондовите, минатата година поrаsнала за 75%


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

,, GRANIT,, GRADE@NO DRU[TVO AD - SKOPJE O G L A S U V A PRODA@BA NA STANOVI, DELOVEN PROSTOR I GARA@I

SKOPJE •Stanben objekt KTK na ul. ,,Zagrebska,, br. 28A naselba ,,Kozle,, - parking prostor ( vo podrum ) so povr{ina od 15,00m2 i so cena 420,00E/m2 •Deloven prostor na ul. ,,Atinska,, br. 12 - prizemje so povr{ina od 319,00m2 i so cena 1.600,00E/m2 + DDV - suteren so povr{ina od 334,00m2 i so cena 800,00E/m2 + DDV TETOVO •Stanbeno - deloven objekt P+11 na ul. ,,Ilindenska,, bb - stanovi so povr{ina od 40,00m2 do 111,00m2 i so cena od: - od 1 do 5 kat so cena 790,00E/m2 + DDV - od 6 do 10 kat so cena 750,00E/m2 + DDV - 11 kat so cena 710,00E/m2 + DDV BITOLA •Stanbeno - deloven objekt - KULA 1 - P+9+Pk ,,OBLASTA,, - stanovi so povr{ina od 39,00m2 do 85,00m2 i so cena : - od 1 do 4 kat so cena 730,00E/m2 ( so DDV ) - od 5 do 8 kat so cena 690,00E/m2 ( so DDV ) - potkrovje 9 kat so cena 650,00E/m2 ( so DDV ) - lokali so povr{ina od 17,00m2 do 27,00m2 i cena od 1.100,00E/m2 ( so DDV ) •Stanbeno - deloven objekt ,,Obitel,, na ul. ,,Boris Kidri~,, (vo strog centar)

- podrum - magacin so povr{ina od 22,97m2 i cena 328,00E/m2 ( so DDV ) RESEN •Deloven objekt - Trgovski Centar - Granit - Resen - lokal so br. 3 so povr{ina 25,45m2 so cena od 400,00E/m2 (so DDV) - lokal so br. 20 so povr{ina 19,31m2 so cena od 435,00E/m2 (so DDV) Lokalite se kompletno obraboteni i vedna{ vselivi. •Stanbeno - delovna zgrada br. 1 na ul. ,,Leninova,, bb Resen - kancelarija vo vlez 1 na prizemje so P =89,00m2 so cena od 400,00E/m2 + DDV KI^EVO •Stanbeno - delovna zgrada na ul. ,,Rudni~ka,, Ki~evo - lokal so br. 7 so povr{ina 32,00m2 so cena od 300,00E/m2 + DDV - lokal so br. 8 so povr{ina 18,00m2 so cena od 300,00E/m2 + DDV •Stanbeno - delovna zgrada MARA UGRINOVA - lokal so br. 8 so povr{ina 30,00m2 so cena od 750,00E/m2 + DDV - lokal so br. 9 so povr{ina 30,00m2 so cena od 750,00E/m2 + DDV •Stanbeno - delovna zgrada MARA UGRINOVA - B4 - lokal so br. 1 so povr{ina 17,56m2 so cena od 750,00E/m2 + DDV DEL^EVO •Stanbeno - delovna zgrada na Bul. ,,Makedonija,, - lokal so povr{ina 68,00m2 so cena od 250,00E/m2 + DDV - lokal so povr{ina 120,00m2 so cena od 400,00E/m2 + DDV •Stanbeno - deloven objekt P+M+2+PK na ul. ,,M. M. Brico,, Del~evo - stanovi so P = od 57,00m2 do 101,00m2 i so cena 600,00E/m2 + DDV - lokali- mezanin so P = od 26,00m2 do 34,00m2 i so cena 900,00E/m2 (so DDV) Zainteresiranite pravni i fizi~ki lica za pobliski informacii da se javat vo GD Granit - AD Skopje vo Slu`bata za proda`ba na stanben i deloven prostor koja se nao|a na ul. ,,Nikola Parapunov,, vo Skopje ili na telefon 3092-853 lok. 122 i 119 sekoj raboten den od 8 do 16 ~asot.

G.D. ,,GRANIT,, - AD SKOPJE K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


K1

arieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

HR PRAKTIKI

PAM VELZBI

BIZNIS-ETIKA

SRE]NI VRABOTENI E EDNAKVO NA SRE]NI KLIENTI!

POMALKU KONFLIKTI JA ZGOLEMUVAAT EFIKASNOSTA NA RABOTNOTO MESTO

STRATEGII ZA POSTIGNUVAWE PREDNOST NA DELOVNITE SOSTANOCI

 STRANA 26 WWW.KAPITAL.COM.MK

 STRANA 25 KAPITAL / SREDA / 20. APRIL. 2011

 STRANA 24

TEMA NA BROJ

P KAKOV E PAZAROT ZA KONSALTING VO ZEMJAVA?

Potrebata za konsalting raste, no ne i spremnosta da se plati uslugata

Pobaruva~kata za konsultantski uslugi vo Makedonija raste. Menaxerite s$ po~esto anga`iraat konsultanti kako svoja “desna raka” pri sproveduvawe zna~ajni reformi i organizaciski promeni vo kompaniite so koi upravuvaat. Gi konsultiraat i pri donesuvawe zna~ajni odluki koi se od presudno zna~ewe za uspehot vo biznisot. Tradicionalno najgolem e interesot za konsalting povrzan za zakonskata regulativa, za smetkovodstveni i finansiski uslugi i za me|unarodno priznatite standardi za kvalitet. Ekspertite od ovaa oblast velat deka raste interesot za ekolo{ki standardi, konkurentnost i energetska efikasnost, a o~ekuvaat deka vo idnina pogolem akcent na konsaltingot }e bide staven na mentoriraweto na celokupnite proekti na kompaniite vo sekoja faza. “Golema pobaruva~ka ima za IPARD programata, no kompaniite ne se naviknati sami da si gi pokrivaat tro{ocite za konsalting”, objasnuva Risto Ivanov, pretsedatel na Grupacijata za konsalting pri Stopanskata komora na Makedonija. Spored nego, izminatiov period zgolemena e i pobaruva~kata na konsalting kaj javno-privatnite partnerstva, kade {to golem broj javni institucii i op{tini se javuvaat kako pobaruva~i na uslugite. Za zgolemenata pobaruva~ka na kompaniite za uslugite na konsultantite, Mihajlo Evrosimovski, sopstvenik na Evrosimovski konsalting i pretsedatel na Uslu`nata komora pri Sojuzot na Stopanski komori na Makedonija veli deka svesta na privatnite i javni kompanii za anga`irawe na konsultanti e zgolemena, no ograni~enite finansii za ovaa namena ne go dozvoluvaat posakuvanoto nivo na anga`iranost. Spored negovoto iskustvo makedonskite firmi s$ u{te ne se vo mo`nost da ja platat soodvetnata suma za konsalting, bidej}i tie se naviknati da bidat finansirani preku proektite na me|unarodnite organizacii. “Od druga strana, makedonskite kompanii koi podolgo vreme se izvozno orientirani ja razbiraat potrebata od voveduvawe standardi. Tie ve}e go prepoznavaat i na~inot na pregovarawe so partnerite ili klientite od svetot koga prethodno se steknale so potvrda od renomirana svetska sertifikaciska ku}a za svoeto rabotewe”, dodava toj i naglasuva deka mnogu ~esto standardot znae da se javi i kako uslov za u~estvo na odreden tender i kaj makedonskite dr`avni institucii. PRODOL@UVA NA STR.22

PROGRAMI ZA POFALBA NA VRABOTENI KOI RABOTAT  STRANA 25 2 KOLUMNI BRAJAN TREJSI

IRINA TULEVSKA-JOVANOVSKA

PRVOTO PRAVILO NA USPEHOT

REGRUTACIJA I SELEKCIJA NA KADAR (2)

 STRANA 24

MISLA NA NEDELATA “ZLATNOTO PRAVILO ZA SEKOJ BIZNISMEN E SLEDNOVO: STAVETE SE NA MESTOTO NA VA[ITE KLIENTI!”

ORISON SVET MARDEN (1850-1924)  STRANA 24

BIZNISMEN, PISATEL I DOKTOR PO MEDICINSKI NAUKI

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnote`a megu karierata i `ivotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne mo`e da go kopira!


22 KARIERI

SREDA / 20/04/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ

KAKOV E PAZAROT ZA KONSALTING VO ZEMJAVA?

Potrebata za konsalting raste, no ne i spremnosta da se plati uslugata VASE ASE CELESKA celeska@kapital.com.mk eleska@kapital com mk

KONTINUIRANO PA\AAT DR@AVNITE STIMULACII ZA KONSALTING Edna od mo`nostite na kompaniite za polesen i poevtin pristap do konsultanstki uslugi e kofinansirawe preku vau~erskite programi na Agencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto vo Makedonija (APPRM). Interesot za ovaa mo`nost e golem, potvrduvaat od Agencijata, no, za `al, sredstvata od godina vo godina se namaluvaat. Ako vo 2007 godina buxetot za kofinansirawe iznesuva{e 4,2 milioni denari, vo 2010 godina toj padna na skromni 1,2 milioni denari. Krateweto na buxetot od re~isi 60% se gleda i vo namaleniot broj na prijavi za kofinansirawe koi vo 2007 godina bile 187 prijavi, a vo 2010 godina padanal na minorni 28 prijavi za vau~eri. “Interesot za kofinansirawe na

konsultantskite uslugi e najgolem za izrabotka na biznis-planovi ili elaborati, koi kompaniite i taka moraat da gi platat, a vaka dobivaat, na nekoj na~in, popust. Drugata polovina od ovie sredstva se iskoristeni na konsalting vo delot na ISO i HASAP standardite”, objasnuva Marijan Stoj~ev, rakovoditel na sektorot za istra`uvawe i razvoj vo APPRM. Sredstvata predvideni za ovaa godina se malku povisoki i iznesuvaat 1,8 milioni denari, a dosega ve}e ima najavi od 10 firmi, koi s$ u{te poka`uvaat najgolem interes za implementacija na me|unarodnite standardi kako ISO i HASAP. RAZVOJOT NA PROFESIJATA VO IDNINA Konsultantstvoto kako profesija treba dopolnitelno da se razviva na makedonskiot pazar na trud. “Konsaltingot kako granka treba da zajakne i da dostigne opredeleno nivo, bidej}i pazarot stanuva globalen, a `elbata

 Makedonskite kompanii najmnogu baraat konsultanti za zakonskata regulativa, a raste pobaruva~kata za ekolo{ki standardi, konkurentnost i energetska efikasnost. Vo idnina se o~ekuva porast na konsaltingot za mentorirawe na kompaniskite proekti vo site fazi za u~estvo na makedonskite kompanii na toj pazar }e ja zgolemi potrebata od konsultantski uslugi”, objasnuva Evrosimovski. Ekspertite poso~uvaat deka na pazarot se javuva nedostig od kapacitet vo kompaniite i javnite institucii da go vodat procesot na mentorirawe na konsaltingot vo site fazi na proektite, od podnesuvawe na aplikacijata, pa s$ do krajnata realizacija na proektot. Poradi toa o~ekuvawata vo idnina se svrteni vo tri pravci. “Najprvin e potrebna poddr{ka na proektniot menaxment vo kompaniite za da se podgotvat proektite i celata dokumentacija, a vo toj del kompaniite mo`at da koristat autsorsing. Pona-

1.8

milioni denari iznesuvaat sredstvata za kofinansirawe na konsultantskite uslugi na APPRM za 2011 godina

tamu se potrebni obuki i treninzi za osposobuvawe na lu|eto i timovite vo firmite, {to popularno se narekuva “gradewe na kapacitetite” i toa se pravi so cel da se osposobat za kontinuirano aplicirawe na proektite vo

ORGANIZACISKATA KULTURA GO PRETSTAVUVA KARAKTEROT NA KOMPANIJATA! VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

H

R profesionalcite od zemjava minatiot petok imaa mo`nost da nau~at kako da ja transformiraat potrebata za rabota vo zadovolstvo od rabotata, istovremeno generiraj}i profit, kako da kreiraat organizaciska kultura koja }e gi motivira vrabotenite i kako da se menaxiraat promenite koi gi sledat sovremenite trendovi vo organizaciite preku interaktivnata rabotilnica na tema “Organizacsika kultura”, vo organizacija na Makedonskata asocijacija za ~ove~ki resursi (MA^R). Vo sorabotka so Qubqanskiot i Atin-

skiot univerzitet, na rabotilnicata zboruvaa profesorkata Nada Zupan od Slovenija, koja objasnuva{e kako da se poddr`i organizaciskata kultura preku sistemot na motivacija i nagraduvawe, i Sotiris Karajanis od Grcija, koj zboruva{e za promena na organizaciskata kultura. “Kulturata pretstavuva “socijalno lepilo” koe & pomaga na organizacijata da se za~uva kako celina preku ovozmo`uvawe soodvetni standardi za toa {to treba da napravat ili da ka`at vrabotenite. Organizaciskata kultura e karakterot na organizacijata!”, naglasi profesorkata Zupan vo svoeto izlagawe. Osnovnite funkcii na organizaciskata

 Makedonskata asocijacija za ~ove~ki resursi vo sorabotka so Atinskiot i Qubqanskiot univerzitet minatiot petok odr`a interaktivna rabotilnica na tema “Organizaciska kultura”, na koja HR menaxerite imaa mo`nost da nau~at ne{to pove}e za ovaa tematika kultura se taa da ovozmo`i ~uvstvo na identitet na ~lenovite na organizacijata, posvetenost kon misijata {to ja ima, voedno vospostavuvaj}i standardi za odnesuvawe na vrabotenite. Vrednostite koi gi ima edna kompanija se krucijalni za odr`uvawe na organizaciskata kultura vo `ivot, a isto taka pretstavuvaat patokaz za HR menaxerite pri donesuvaweto odluki za toa

koi aktivnosti i metodi se najdobri. “Razli~ni aktivnosti od oblasta na menaxmentot so ~ove~ki resursi efektivno mo`at da pomognat pri odr`uvaweto na organizaciskata kultura, a tuka stanuva zbor za selekcija, socijalizacija, trening, razvoj na liderite i vrabotenite, kompenzacija i sistemi za nagraduvawe, komunikacija i mnogu drugi...”, naglasi profesorkata Nada Zupan.


KARIERI 23

SREDA / 20/04/2011 / KAPITAL

HR BRIEF GIMNAZIJATA “ORCE NIKOLOV” OTVORI KARIEREN CENTAR imnazijata “Orce Nikolov”, sve~eno go otvori noviot Karieren centar ~ija cel e profesionalen razvoj i pomo{ za karierna opredelba na u~enicite od srednoto u~ili{te. Vo Centarot gimnazijalcite }e mo`at da razgovaraat so postari lu|e koi ve}e imaat iskustvo vo poleto na biznis-zaednicata i }e im pomognat pravilno da se naso~at vo izborot na idnata profesija. Na otvaraweto na Centarot, govor odr`i Sun~ica Popovska, direktor na gimnazijata, koja se zablagodari na poddr{kata od amerikanskata programa USAID, Sovetot na grad Skopje i na site ostanati nadvore{ni sorabotnici bez koi ovaa inicijativa ne bi se realizirala. Na sve~enoto otvarawe pozdraven govor odr`i i [eron Kelman Jet, specijalist za komunikacii vo USAID. Spored Kelman Jet, “srednoto u~ili{te e mestoto kade {to u~enicite otkrivaat koi se tie navistina i mesto kade {to gi nosat mo`ebi najzna~ajnite odluki za idnite profesionalni nasoki vo `ivotot”, tokmu preku eden vakov Centar u~enicite }e mo`at da nosat informirani odluki za svojot iden karieren razvoj.

G RISTO IVANOV

JADRANKA ARIZANKOVSKA

MIHAJLO EVROSIMOVSKI

“Vo posledno vreme, osobeno atraktivni stanuvaat i barawata za podignuvawe na konkurentnosta na firmite i postignuvaweto energetska efikasnost, {to vo najgolem del zavisi od dvete kreditni linii na Evropskata banka nameneti za ovie potrebi.”

DIREKTOR NA CENTAROT ZA IMPLEMENTACIJA I RAZVOJ NA IDEI PRI STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA

SOPSTVENIK NA EVROSIMOVSKI KONSALTING I PRETSEDATEL NA USLU@NATA KOMORA PRI SOJUZOT NA STOPANSKI KOMORI

“Komorata so sopstveni sili i so silite na konsultantite otvori Centar koj gi spojuva konsultantite i kompaniite da dobivaat ne samo soveti i prvi~ni konsultacii, tuku i da pristapat kon kompletna izrabotka na aplikacii za stranski finansiski sredstva.”

“Makedonskite kompanii s$ u{te ne se vo mo`nost da platat za konsalting, bidej}i se naviknati da bidat finansirani preku proektite na me|unarodnite organizacii kako USAID, UNDP, IFC i drugi, koi se najdobro i najsigurno plateni.”

PRETSEDATEL NA GRUPACIJATA ZA KONSALTING PRI STOPANSKATA KOMORA

NAJBARANI KONSULTANTSKI USLUGI  Me|unarodni standardi za kvalitet  Smetkovodstveni i finansiski uslugi  Izrabotka na biznis-planovi i elaborati  Energetska efikasnost i podignuvawe na konkurentnosta  Aplikacii za evropskite fondovi  Ekolo{ki standardi  Konsalting za javno-privatni partnerstva

idnina, a tretata rabota e doa|aweto do partnerstvo za da mo`e proektot da uspee, {to e mnogu va`no”, veli Risto Ivanov. Vo idnina, ekspertite sovetuvaat konsultantite da investiraat pove}e vo sopstvenite znaewa i sledeweto na trendovite vo profesijata nametnati od svetskiot pazar. “Konsultantite }e bidat staveni pred zada~ata da napravat celosna analiza na rizicite na kompaniite i nivnite

KOGA TREBA DA GI KORISTITE KONSULTANTSKITE USLUGI? 1. Dokolku se javuva potreba za aktivnosti vo oblast vo koja ne ste dovolno stru~ni. Podobro e odnapred da odvoite pove}e finansiski sredstva otkolku da gi sanirate posledicite koi mo`at da bidat kobni za uspehot na va{iot biznis. 2. Vo slu~aj na pregolema optovarenost na sopstvenikot so brojni aktivnosti, od koi ne mo`e da posveti potrebno vreme i vnimanie za sekoja od niv i gi izvr{uva “na tr~awe”. 3. Koga e potrebno da se izvr{at ednokratni, no mnogu ~uvstvitelni aktivnosti, kako {to se dizajnot ili prvata promotivna kampawa. Vakvite aktivnosti davaat rezultati na podolg rok, so {to uslugite dobivaat ceni koi se relativno evtini, odbegnuvaj}i porazitelni rezultati za imixot na kompanijata. 4. Konsaltingot e po`elen vo site dopolnitelni aktivnosti, so {to sopstvenikot ili menaxerot se koncentrira na osnovnite aktivnosti za koi e dovolno stru~en. Rezultatite od vakvata kombinacija pridonesuvaat za uspe{no i kvalitetno izraboteni proekti. idei, odnosno da znaat kolku e isplatliva odredena investicija, kolkavi }e bidat tro{ocite i dali kompanijata treba da se orientira kon izvoz, a ne samo da sovetuvaat vo delot za apliciraweto za finansiski sredstva”, poso~uva Jovan Gavrilovski, nacionalen programski direktor na Bas programata za konsalting, koj dosega organiziral pove}e od 458 konsalting proekti i sorabotuval so pove}e od 178 konsultantski pretprijatija.

57%

se namaleni sredstvata za kofinansirawe na konsultantski uslugi koi gi dodeluva Agencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto vo periodot 2007-2011 godina

CIRI GI POVRZUVA KONSULTANTITE I KOMPANIITE ompaniite sega imaat pogolemi mo`nosti da apliciraat za evropskite fondovi i da gi dobijat sredstvata, preku uslugite na triesetina konsultanti so proveren kvalitet, koi gi nudi Centarot za implementacija i razvoj na idei (CIRI) pri Stopanskata komora na Makedonija. “Bidej}i na nivo na dr`ava ne postoi institucija koja }e gi podgotvuva malite i sredni pretprijatija da stignat do evropskite fondovi, Komorata so sopstveni sili i silite na konsultantite po pove}egodi{na aktivna rabota na Grupacijata za konsalting, otvori Centar koj }e gi spojuva konsultantite i kompaniite da dobivaat ne samo soveti i prvi~ni konsultacii, tuku i da pristapat kon kompletna izgotovka na aplikaciite za u~estvo kaj stranskite finan-

K

siski sredstva, {to ni stojat na raspolagawe do istekot na 2013 godina”, veli Jadranka Arizankovska, direktorka na CIRI. Spored nea, ideite na 30-te kompanii koi dosega aplicirale se odli~ni i tie po ni{to ne se razlikuvaat od evropskite kompanii, koi na sli~en na~in se razvivaat preku grantovite dodeleni od Evropskata komisija. “Ako uspeeme da dobieme nekolku proekti sega, slednata godina }e se javi i potreba od konsultantski uslugi za realizacija na samite proekti”, objasnuva taa i dodava deka tamu kade {to nema da mo`e da se podgotvi aplikacija za ideite na kompaniite, tie }e bidat vklu~eni vo postojnite konzorciumi vo EU za da go osetat “{mekot” od u~estvoto vo programite i partnerstvata, transferot na znaeweto i tehnologijata {to se nudi.

KOMPANIITE POTFRLIJA NA DENOVI NA OBRAZOVANIE I KARIERA 2011

aemot “Denovi na obrazovanie i kariera 2011”, koj tradicionalno se odr`a 14-ti pat po red be{e odli~no poseten od strana na studentite, no, za `al, godinava brojot na komapnii-u~esnici be{e mnogu pomal vo sporedba so prethodnite godini. Del od kompaniite dojdoa samo za da gi promoviraat svoite proizvodi i uslugi, no ne i da ponudat mo`nosti za praktikanstvo ili vrabotuvawe za studentite. EVN Makedonija, IK banka, Vip operator, AMSM, Semos edukacija i mnogu drugi, sepak, na Saemot za kariera tradicionalno ponudija mo`nosti za praktikanstvo vo kompanijata, koe na nekoi od studentite mo`e da im donese i vrabotuvawe vo idnina. Od EVN Makedonija, pak, velat deka

S

nivnoto prisustvo e vo nasoka na aktivnata poddr{ka na obrazovniot proces vo zemjava i informirawe na studentite za mo`nostite za praktikantska rabota za vreme na letniot period. Vip operator otidoa ~ekor ponapred i ponudija mo`nosti za intervju i potencijalni vrabotuvawa za ~etiri otvoreni rabotni pozicii. Na pove}e od 350 studenti. Studentite imaa mo`nost za simboli~na suma da dobijat ednodnevni predavawa od menaxerite vo kompanijata, kako {to se glavniot finansiski direktor, Piter Cidek, glavniot marketing-direktor, Mario Cvitkovi}, i glavniot izvr{en direktor, Nikola Qu{ev. “Na{ata kompanija AMSM, za prv pat ovaa godina se promovira pred mladite lu|e na Saemot za kariera 2011.

Pri~inite za poddr{kata na ovaa manifestacija e mo`nosta za promocija na ~lenstvoto vo AMSM i prednostite na na{ite uslugi, no od druga strana i mo`nostite za praktika i vrabotuvawe, so {to site zainteresirani studenti odblisku }e se zapoznaat so na{eto rabotewe vo kompanijata”, izjavija od AMSM. Godinava be{e evidenten pogolemiot interes na doma{nite obrazovni institucii, koi si konkuriraa me|usebno vo atraktivnosta na {tandovite, promotivnite materijali i novite vovedeni studiski programi. Pokraj doma{nite, na Saemot za kariera golem broj stranski univerziteti od Srbija, Slova~ka, Germanija, Avstrija i drugi zemji gi prezentiraa mo`nostite za studirawe nadvor od zemjava, kako i mo`nostite za stipendirawe na studiskite programi.

“DEN NA MARKETERI” PO VTOR PAT NA EKONOMSKI FAKULTET VO SKOPJE o prepolniot amfiteatar vo prostoriite na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, po vtor pat se odr`a nastanot “Den na marketerite”, kade {to studentite od nasokata Marketing imaa mo`nost preku prezentacija na svoite originalni idei da dobijat nekolkumese~en studiski prestoj na razli~ni univerziteti niz Evropa. Na inicijativa na prof. d-r Sne`ana Ristevska-Jovanovska, rakovoditel na katedrata po Marketing na Ekonomskiot fakultet, studentite prezentiraa 12 idei pred `iri sostaveno od profesori i asistenti od fakultetot, pretstavnici od makedonski kompanii i nevladini organizacii. Maja Ivanovska, marketing-menaxer vo Makprogres Vinica i ~len na `irito, re~e deka ovaa godina, vo sporedba so lani, ideite na studentite se mnogu pokvalitetni i poinovativni.

V

HR NASTANI

VIRTUELEN SAEM ZA KARIERA NA USAID o sostav na USAID proektot za konkurentnost nekolku godini po red se odr`uva elektronskiot virtuelen Saem za kariera, na koj{to studentite mo`at da stapat vo kontakt so pove}e od 30 kompanii i 11 obrazovni institucii vo zemjava za da sorabotuvaat vo delot na nivniot karieren razvoj. Saemot trae do 21. april 2011 godina, a za site podetalni informacii mo`ete da se informirate na internet-stranicata www.mycareer.com.mk.

V

LAN FEST CONFERENCE 2011

ompanijata Learn, Develop and Manage Ideas (LDMI) ja organizira prvata informati~kata manifestacija na na{iot pazar, LAN Fest Conference 2011, koja e edinstvena seopfatna manifestacija od vakov karakter. Istata za prv pat se organizira vo Makedonija, od 20. do 22. maj vo sportskiot centar Boris Trajkovski, a pretstavuva i edinstven IKT-saem od ovoj vid vo regionot. LAN Fest Conference 2011 e sostavena od tri nastani: Saem za informacioni i komunikaciski tehnologii, Konferencii, predavawa i IT-obuki i najgolemiot Digitalen Festival vo JIE i kvalifikacii za svetsko prvenstvo vo elektronskiot sport vo Koreja 2011. Nastanot }e bide fokusiran na saemskoto izlo`uvawe, kade {to izlo`uva~ite pokraj {tandovskoto izlo`uvawe dopolnitelno }e se pretstavat so prezentacii, obuki i konferencii vo konferenciskata sala i predavalnite.

K

20.991

IZNESUVA BROJOT NA REGISTRIRANI PRIJAVI NA ZASNOVANI RABOTNI ODNOSI OD EVIDENCIJA I NADVOR OD EVIDENCIJA NA NEVRABOTENI LICA ZA MINATIOT MESEC, POKA@UVAAT PODATOCITE NA AGENCIJATA ZA VRABOTUVAWE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA.


24 KARIERI

SREDA / 20/04/2011 / KAPITAL

BIZNIS-ETIKA

KOLUMNA

PRVOTO PRAVILO NA USPEHOT

BRAJAN TREJSI svetski poznat guru za motivacija i proda`ba

ostojat iljada opravduvawa za neuspehot, no nitu edna dobra pri~ina.” - Mark Tven Zo{to nekoi lu|e se pouspe{ni od drugite? Zo{to nekoi lu|e zarabotuvaat pove}e, `iveat posre}no i, vo istovreme, postignuvaat mnogu pove}e od pogolemiot del od lu|eto? [to e, vsu{nost, “tajnata na uspehot”? ^estopati, svoite seminari gi po~nuvam so mala ve`ba. Ja pra{uvam publikata: “Kolkumina od vas bi sakale dvojno da gi zgolemat svoite prihodi?”, re~isi site se nasmevnuvaat i ja krevaat rakata. Potoa pra{uvam: “Kolkumina od vas bi sakale da ja namalat telesnata te`ina? Da se oslobodat od dolgovite? Da steknat finansiska nezavisnost?”. Povtorno site se sme{kaat, nekoi glasno go izrazuvaat svoeto odobruvawe, i site ja krevaat rakata. Potoa velam: “Odli~no! Ova se prekrasni celi {to site gi imame. Site sakame da

P

 Brajan Trejsi, svetski poznat guru za motivacija i proda`ba i pretsedatel na “Brajan Trejsi interne{nal”, kompanija specijalizirana za obuka i razvoj na poedinci i organizacii. Vo prodol`enie sleduvaat izvadoci od negoviot bestseler “Bez Opravduvawa!”, koj poka`uva kako da uspeete na tri glavni poliwa vo va{iot `ivot: va{ite li~ni celi, rabotni i finansiski celi i va{ata sevkupna sre}a zarabotuvame pove}e, da pominuvame pove}e vreme so semejstvata, da bideme vo dobra kondicija i vitki i da ostvarime finansiska nezavisnost”. Ne samo {to site gi sakame istite ne{ta, tuku i znaeme {to morame da storime za da gi postigneme. I site imame namera toa nekoga{ da go storime. Ama, pred da po~neme, re{avame deka ni e potreben mal odmor na prekrasen ostrov, vo fantazijata koja se vika “Eden den”. ]e si ka`eme sebesi: “Eden den }e ja pro~itam taa kniga. Eden den }e po~nam da gi pravam ve`bite spored taa programa. Eden den }e se usovr{am vo strukata i }e zarabotuvam pove}e. Eden den }e gi sredam finansiite i }e se oslobodam od dolgovite. Eden den }e gi napravam site ne{ta koi znam deka treba da se napravat za da gi ostvaram site svoi celi. Eden den”... Verojatno 80% od lu|eto, najgolemiot del od vremeto, `iveat na ostrovot Eden den. Razmisluvaat, sonuvaat i fantaziraat za s$ {to }e storat “eden den”. A koj gi

opkru`uva na toj ostrov? Drugite lu|e na ostrovot Eden den! A koja e glavnata tema na razgovorite na ovoj ostrov? Opravduvawata! Site samo sedat i razmenuvaat opravduvawa za prestojot na ostrovot Eden den. “Zo{to si tuka?”, se pra{uvaat edni so drugi. Kako {to mo`e i da se o~ekuva, opravduvawata, glavno, im se isti: “Nemav sre}no detstvo”, “Ne steknav dobro obrazovanie”, “Nemam pari”, “[efot postojano me kritikuva”, “Brakot ne mi ~ini”, “Nikoj ne me ceni”, ili “Ekonomskata sostojba e u`asna”. Tie se razboleni od “opravduvawa”, koi bez isklu~ok se kobni za uspehot. Imaat dobri nameri, no kako {to sekoj znae, “patot do pekolot e poplo~en so dobri nameri”. Prvoto pravilo na uspehot e ednostavno: proterajte se sebesi od toj ostrov! Otka`ete se od opravduvawata! Zafatete se so rabota ili otka`ete se no nemojte da se opravduvate. Ne upotrebuvajte go pove}e svojot neverojaten mozok za razrabotka na

racionalizacii i opravduvawa za neaktivnosta. Storete ne{to. Storete {to i da e. Razdvi`ete se! Povtoruvajte si sebesi: “Samo od mene zavisi dali }e uspeam!”. Porazenite se opravduvaat, pobednicite napreduvaat. A sega, kako mo`ete da vidite dali va{eto opravduvawe e dobro ili ne? Toa e ednostavno. Zavrtete se okolu sebe i zapra{ajte se: “Dali u{te nekoj go ima istoto opravduvawe, a sepak, e uspe{en?”. Koga }e si go postavite ova pra{awe, dokolku ste iskreni, }e mora da priznaete deka ima iljadnici, pa duri milioni lu|e na koi im bilo mnogu polo{o otkolku vam, a voshituva~ki go preobrazile svojot `ivot. A toa {to go napravile iljadnici i milioni drugi, mo`ete i vie - dokolku se obidete. Ka`ano e deka lu|eto bi bile navistina iznenadeni ako istata energija {to ja tro{at smisluvaj}i opravduvawa bi ja upotrebile za postignuvawe na celite. No pred s$, morate sebesi da se proterate od ovoj ostrov.

KOLUMNA

[TO E SELEKCIJA? Selekcijata na kadri e proces koj po~nuva po regrutacijata, a ~ija glavna cel e filtrirawe na kandidatite preku primena na selektivni postapki i instrumenti. Selekcijata po~nuva so t.n. short-listing ili filtrirawe na pristignatite aplikacii. Pristignatite kratki biografii se filtriraat vo odnos na kriteriumite definirani vo opisot na rabotnoto mesto i profilot na rabota/ li~nost. Po pregleduvaweto i selekcijata na dostavenite prijavi vo potesen izbor vleguvaat isklu~ivo kandidatite koi gi zadovoluvaat formal-

ezultatite od istra`uvaweto sprovedeno na amerikanskiot Institut Mehrabian vo sredinata na 20 vek poka`uvaat eden, za toa vreme fascinanten, podatok deka udelot na sodr`inata na porakata vo vpe~atokot {to go ostava govornikot i negovata uverlivost iznesuva samo 7%. Denes e ve}e poznato deka pogolem udel vo ostavaweto vpe~atok ima neverbalnata komunikacija, no sepak, postojat nekoi pomalku poznati strategii za steknuvawe prednost na delovnite sostanoci.

R

1. NA^IN NA RAKUVAWE Nau~nicite zabele`ale deka me|u rakata i mozokot postojat pogolem broj nervni vrski otkolku me|u mozokot i koj bilo drug del od teloto, pa dvi`ewata i polo`bata na racete davaat dobar uvid vo emocionalnata sostojba na li~nosta. Postojat desetici na~ini na rakuvawe, a najlo{i se takanare~enite “kr{a~ na koski” i “mrtva riba”, a za najefikasno se smeta vertikalnoto podavawe na dlankata i odgovarawe na stisokot so ednakva ja~ina. Isto taka, omileniot korporativen na~in na rakuvawe, stisokot so dve race, se prepora~uva isklu~ivo ako me|u rakovoditelite postoi bliskost ili emotivna vrska.

2. STOEWE ZA VREME NA SOSTANOKOT Alan i Barbara Pis vo svojata kniga “Golemo u~ili{te na govor na teloto” predlagaat site kratki sostanoci na koi mora da se donese nekakva odluka da se “odrabotat” od noga. Toga{ se odlu~uva brzo i bez digresii, {to avtomatski zna~i golema za{teda na vreme.

3. VRTEWE NA PROTIVNIKOT SO GRBOT KON VRATATA Istra`uvawata poka`uvaat deka koga sme svrteni so grbot kon otvoren prostor stanuvame voznemireni, ni se zgolemuva krvniot pritisok i brojot na ot~ukuvawa na srceto, se zgolemuva sozdavaweto mozo~ni branovi i di{eme zabrzano, bidej}i teloto se podgotvuva za mo`en napad odzadi.

4. UPOTREBA NA RE^NIK NA MO] Spored istra`uvaweto na Univezitetot Jejl, najuverlivi zborovi vo govorniot jazik se: otkritie, vie, sigurnost, qubov, doka`ano, garancija, rezultati, {tedewe, lesno, zdravje, pari i novo. Ve`bajte ja upotrebata na “dvanaesette veli~estveni” i rezultatite nema da izostanat.

REGRUTACIJA I SELEKCIJA NA KADAR (2)

IRINA TULEVSKAJOVANOVSKA Head of Recruitment and Selection Department DEKRA HR Consulting www.dekra.com.mk

STRATEGII ZA POSTIGNUVAWE PREDNOST NA DELOVNITE SOSTANOCI

5. AKTOVKA, CIGARI I OSTANATI DETALI

 Dene{niot pazar na rabotna sila im go ote`nuva na kompaniite pronao|aweto, regrutiraweto i selekcijata na talentirani i kvalitetni kadri. Intenziviraweto na konkurencijata i nedostigot od kadri go onevozmo`uva efektivnoto regrutirawe, selekcijata i retencijata na kvalitetni kadri. Od druga strana, kvalitetniot kadar, koj e adekvatno rakovoden i motiviran, pretstavuva krucijalen faktor za uspehot na sekoja kompanija nite uslovi. Postojat pove}e tipovi selekciski metodi, za koi e va`no da gi imaat zadovoleno psihometriskite karakteristiki, a naj~esto koristeni vo Makedonija se intervjuto i testovite. Intervju e dijalog me|u edno ili pove}e lica so cel sobirawe na informacii i evaluirawe na kvalifikaciite na aplikantot. Selekciskoto intervju e naj~esto koristenata selekciska alatka. Testovite se, isto taka, popularno selekcisko sredstvo. Postoi golema paleta testovi koi se koristat, i toa testovi na li~nost, inteligencija, profesionalna orientacija, motivacija, liderski

sposobnosti, positgnuvawe i mnogu drugi. Vo svetot se koristat vo selekciski celi i dugi alaktki kako, na primer, centri za procena, medicinski pregledi, testovi za drogi, proverka na referenci i mnogu drugi.  IZBOR NA KANDIDAT Vrz baza na procesot na regrutacija i selekcija treba da se donese odluka za vrabotuvawe na kandidatot koj najmnogu odgovara na kriteriumite navedeni vo opisot na rabotnoto mesto i profilot na li~nost. Donesuvaweto na vakvata odluka e od kriti~no zna~ewe so ogled na toa {to treba da se izvr{i izbor me|u pove}e kandidati. Pritoa,

najgolema va`nost imaat faktorite “{to kandidatot mo`e“ i “{to kandidatot saka“. Procesot zavr{uva so formalno izbirawe na kandidat i negovo vklu~uvawe vo `ivotot na organizacijata preku procesot na socijalizacija. Va`no e vo procesot na regrutacija i selekcija da se po~ituva legislativata vo odnos na diskriminacija, objavuvawe na slobodni rabotni mesta, polova ednakvost i formalnoto informirawe na regrutiranite kandidati. Procesite na regrutacija i selekcija treba da se dizajnirani taka {to obezbeduvaat standard za transparentna i nediskriminativna procedura.

Tenka aktovka koja se zaklu~uva so {ifra nosat va`nite li~nosti koi se zanimavaat samo so su{tinski raboti, dodeka golemite i debelite aktovki ostavaat vpe~atok na neorganiziranost i nenavremeno izvr{uvawe na obvrskite. Isto taka, analizite na snimki na debati, da re~eme na sindikati i korporacii, poka`uvaat po~esto postignuvawe dogovor koga lu|eto imaat otkop~ani kaputi. Ponatamu, duvaweto na ~adot od cigarata nagore ostava vpe~atok na samouverenost i nadmo}. Isto taka, koga se `enite vo pra{awe, sobranata kosa vleva pove}e doverba otkolku pu{tenata.

6. KANCELARISKI FENG-[UI Alan i Barbara Pis pi{uvaat i za strategiite na razmestuvawe na stolovite i sedeweto, koi mo`at da sozdadat pogodna ili nepogodna kancelariska atmosfera i privid na mo} kaj sogovornikot. Na primer, podvi`en stol so trkalca i potpira~i za racete, {to e mo`no povisoki, ja zgolemuva (prividnata) mo} na li~nosta koja sedi na nego. Isto taka, mo`ete da steknete najgolema mo} nad sogovornikot koga negoviot stol se nao|a to~no sproti vas, vo soperni~ka pozicija. Nekoi menaxeri se poznati po sedeweto na stol postaven na najgolemata visina, dodeka nivnite posetiteli sedat na kau~ ili stol, taka {to o~ite im se na nivo na direktorskata masa.

7. U^EWE NA KULTUROLO[KITE RAZLIKI Na primer, kako {to objasnuva obu~uva~ot za delovna retorika Mirela [pawol Markovi} vo knigata “Mo}ta na uveruvaweto”, pauzata, odnosno ti{inata vo komunikaciskiot kanal naj~esto e nepo`elna. No, vo isto~nite kulturi taa se koristi pove}e od koe bilo drugo izrazno sredstvo za izrazuvawe po~it kon sogovornikot i kako znak deka razmisluvame za ne{to.


KARIERI 25

SREDA / 20/04/2011 / KAPITAL

INTERVJU

PAM VELZBI

SOPSTVENIK I GENERALEN DIREKTOR NA PSA – SDI, KONSULTANTSKA KOMPANIJA OD SLOVENIJA

Pomalku konflikti ja zgolemuvaat efikasnosta na rabotnoto mesto  Instrumentot za rasporeduvawe na silite ((Strength Strength Deployment Inventory (SDI©)) e alatka za samorazvoj i upravuvawe so ~ove~kite resursi. Zasnovana e na psihologijata i so nejzina pomo{ mo`eme pove~e da se spoznaeme sebe si, no i drugite lu|e so koisorabotuvame. Pomaga da se podobri kvalitetot i efektivnosta na odnosite vo rabotnata okolina, gi namaluva konfliktite, a so toa &ovozmo`uva na kompanijata podobri uslovi za generirawe profit VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

onsultantska kompanijata PSA-SDI (Personal Strengths Adriatic - Strengths Deployment Inventory) e edinstveniot distributer za pove}enamenskata profilna alatka, SDI (Strengths Deployment Inventory, ili Instrument za rasporeduvawe na silite), koj ja pokriva re~isi cela Isto~na Evropa, vklu~uvaj}i ja i Makedonija. Ovaa alatka kaj nas {totuku se voveduva. Preku sertifikaciskata programa, koja }e se odr`i od 10 do 12 maj vo Skopje, Pam Velsbi, koja e sopstveni~ka i izvr{en menaxer na konsalting kompanijata Personal Strenghts, }e se obide na prisutnite da im gi poka`e prednostite koi ovaa alatka gi nudi

K

za sekojdnevniot biznis. “SDI vo osnova im pomaga na lu|eto podobro da rabotat zaedno”, naglasuva Velsbi. Vizijata na PSA- SDI e ednostavna: podobruvawe na kvalitetot na `ivot preku pridones za uspehot i sre}ata na lu|eto okolu nas. Sedi{teto na kompanijata e vo Slovenija so fokus na organizirawe na kvalifikaciski procesi za site tie koi sakaat da rabotat so SDI sistemot i nivna ponatamo{na poddr{ka so proizvodi, alatki i ve{tini za da mo`at da ja upotrebuvaat ovaa profesionalna alatka na najdobar mo`en na~in vo svoite organizacii. Ovaa seritifikaciska programa e s$ u{te mlada kaj nas, a vo regionot se upotrebuva najmnogu vo

Slovenija, Hrvatska i Srbija. “Sekoja alatka koja mo`e da se upotrebuva vo domenot na upravuvawe so ~ove~kite resursi e razli~na. SDI se fokusira na vnatre{nite vrednosti na lu|eto, pomaga da gi razbereme bihejvioralnite odluki koi gi donesuvame, a sodr`i i dopolnitelen del za toa kako da se soo~ime so konfliktot. Ovoj del ja pravi SDI programata unikatna”, veli Pem Velsbi, so koja razgovaravme za prednostite i upotrebata na ovaa alatka vo sekojdnevnoto biznisopkru`uvawe...  Kako funkcionira SDI? Preku odgovor na 20 pra{awa liceto dobiva edinstvena pozicija na eden pove}eboen triagolnik. Ovaa pozicija go definira motivira~ko- vrednosniot sistem na liceto – klu~nite vrednosti {to gi pottiknuvaat negovite odluki, izbori i odnesuvawa, a gi poso~uva i negovite reakcii pri soo~uvawe so konflikt. So pra{alnikot mo`at da rabotat samo SDI kvalifikuvani lica, za {to e potrebna specijalna obuka. Toj se bazira na teorijata za odnosite me|u lu|eto, koja be{e prvi~no nameneta da obezbedi efektivni sredstva za razbirawe kako se odnesuvame samite, a kako lu|eto okolu nas, taka {to me|u~ove~kite odnosi (vo naj{iroka smisla na zborot) mo`at da bidat produktivni i uspe{ni. Pra{alnikot na SDI e razvien od ovoj teoretski del i pretstavuva prakti~en na~in toerijata da se pribli`i do sekogo. Benefitite od primenata na alatkite mo`at da se sogledaat i primenat vedna{ po popolnuvawe na pra{alnikot.  Zo{to ovaa alatka e korisna vo edna organizacija? Istra`uvaweto na Ovlasteniot institut za razvoj na personalot (CIPD) vo Velika Britanija poka`a deka britanskite kompanii gubat pove}e od 24 milijardi funti poradi konfliktni situacii vo rabotnata organizacija i izgubeni rabotni denovi. Ovoj tro{ok realno nastanuva poradi konfliktnite situacii na rabotnoto mesto poradi koi realizacijata na proekti docni, a otsustvuva i soglasnost za akcionite planovi i idnite aktivnosti. Istra`uvaweto na ovoj institut poka`uva deka prose~niot rabotnik tro{el po dva ~asa od rabotnoto vreme vo obid da gi re{i vakvite problemi. SDI mo`e da pomogne ovie konf-

likti da se namalat do 80%, {to e zna~itelna za{teda i ima direkten efekt vrz profitabilnosta na organizacijata.  Na koi drugi na~ini SDI im nosi korist na organizaciite? Ja podobruva efektivnosta na lu|eto od proda`ba, {to e osnova za zgolemuvawe na prihodite. Preku podobruvawe na uslugite za klientite raste nivnoto zadovolstvo, se namaluva brojot na poplaki, so {to se zgolemuva brojot na zadr`anite klienti. Isto taka, zgolemuvaj}i ja motiviranosta kaj vrabotenite i zadovolstvoto so nivnata rabota, se zgolemuva nivnoto zadovolstvoto. Toa dava mo`nost da se namali ~estata smena na personalot i da se zgolemi lojalnosta kaj vrabotenite. Preku podobruvawe na efektivnosta na proektnite i sektorskite timovi, se namaluva vremeto na docnewe i se zgolemuvaat pridobivkite od navremeno zavr{uvawe na rabotata, {to doveduva do za{teda na tro{oci i povisok profit.  Kako to~no so eden pra{alnik se postignuva seto toa? SDI ni pomaga podobro da razbereme {to n$ dvi`i nas, a {to gi dvi`i drugite. Ova vodi do razbirawe deka i pokraj na{ite sli~nosti, vsu{nost, sme mnogu razli~ni edni od drugi. Koga }e ja razbereme prirodata na vakvite razliki, gledame deka za da bideme efektivni i uspe{ni vo raznite odnosi, mora poinaku da se tretirame me|usebno. Eden pristap za eden tip li~nost, a poinakov za drug. Ova zna~i deka, na primer, liceto od Sektor za proda`ba mo`e da nau~i da ja prepoznava motiviranosta za kupuvawe kaj razli~nite klienti, {to gi zgolemuva proda`nite rezultati, kako i da nau~i da odr`uva dolgoro~ni partnerstva so razli~ni vidovi klienti. Drug primer, liceto od Sektor za uslugi za klienti mo`e da nau~i {to to~no zna~i “dobra usluga” za razli~ni klienti, pa taka mo`e da obezbedi t.n. popersonalizirana usluga, zgolemuvaj}i gi zadovolstvoto i lojalnosta. Rakovoditelot mo`e da nau~i kako precizno da komunicira so razli~ni ~lenovi od svojot tim, kako i {to konkretno e motivira~ko, a {to demotivira~ko za niv. Ova vodi kon pogolemo zadovolstvo i rezultati. Isto taka, i ~lenovite na timot i kolegite mo`at da nau~at kako

da gi prepoznavaat i da gi cenat razli~nite prednosti vo timot i kako podobro da sorabotuvaat i zaedno da rabotat. Ova vodi kon podobrena efikasnost i efektivnost, kako i kon za{teda na tro{oci poradi pokratkoto vreme i pobrzata realizacija na proektite.  Ima li SDI u{te nekoi prednosti? Da. Ni pomaga da go namalime stresot preku pomalku konflikti i zgolemena efektivnost. Pomaga vo planiraweto na karierata preku toa {to na liceto mu pomaga da razbere kakva rabotna sredina mu odgovara najmnogu, taka namaluvaj}i gi tro{ocite za smena na personal i vrabotuvawe. Vo osnova, ni pomaga vo sekoja situacija kade {to treba da rabotime i da sorabotuvame so drugi – {to zna~i, ni pomaga vo s$ {to pravime.  Ako lu|eto sakaat da gi iskoristat povolnostite {to gi nudi ovaa alatka, kako mo`e da go napravat toa? So toa {to }e se pogri`at nekoj vo nivnata organizacija da se obu~i i da se sertificira za koristewe na SDI. Ova lice mo`e da raboti vo organizacijata ili da bide nezavisno lice. Potoa, toa }e mo`e da gi administrira pra{alnicite SDI i na lu|eto da im go prenese znaeweto {to im e potrebno za da gi dobijat rezultatite {to gi sakaat.  Kade mo`e da najdeme vakvi obu~eni i sertificirani lica? Konsalting kompanijta Personal Strengths, so sedi{te vo Qubqana e edinstveniot davatel na obuka za vakva sertifikacija vo na{iov region i mo`e da ja obezbedi ovaa programa za va{ite obu~uva~i, facilitatori, treneri, sovetnici, edukatori itn. Ili mo`e da vi dademe podrobnosti za nadvore{ni kvalifikuvani facilitatori na SDI koi mo`e da ve poddr`at. Na po~etok, tridnevna rabotilnica za da se steknat znaeweto i ve{tinite potrebni za rabota so SDI. ]e gi demonstrirate va{ite ve{tini, }e popolnite test za znaewe i }e gi dobiete site potrebni resursi za da kreirate svoi sopstveni programi so SDI vo izbranata oblast: razvoj na proda`ba, obuka za liderstvo, naso~uvawe i trenirawe na direktori, karierno sovetuvawe, timska rabota, ve{tini na vlijanie, upravuvawe so konflikti i u{te mnogu pove}e…

MSP SOVETI

PROGRAMI ZA POFALBA NA VRABOTENI KOI RABOTAT  Od li~no zablagodaruvawe, do motivacija za strate{ki biznisceli i vrednosti, mal podarok za sekoj vraboten ili odredeni timovi, preku programite za pofalba mo`e da se vlijae na performansite na vrabotenite, a so toa i da se generira profit

d site motivaciski alatki i programi za upravuvawe so ~ove~ki resursi, programata za pofalba na vrabotenite i ponatamu nosi najdobri rezultati i vra}awe na investicijata. Tie se va`ni za vrabotenite, no premnogu ~esto menaxerite ne go iskoristuvaat potencijalot koj go imaat ovie programi. Namesto toa, organizaciite se ostaveni so istro{eni i “propadnati” prose~ni programi za prepoznavawe na performansite na vrabotenite.

O

Sepak, gradeweto maniri za pofalba bara golema posvetenost, vnimanie i sre} a, a ne mnogu pari. Vo ovaa s$ u{te napnata ekonomija, motivacijata na vraboteni mo`e da bide va{iot adut da vnesete moral i da go zadr`ite talentot i pokraj buxetskite ograni~uvawe na va{ata kompanija. PRIZNAVAWE, NAGRADI I AKTIVIRAWE Brojot i vidovite na programite za pofalba se razli~ni kaj site kompanii. Bidej}i nema programa koja }e va`i za

site kompanii, treba da se istra`uva i odredi koja }e bide najpogodna za va{iot vid kompaniija i vraboteni. Od li~no zablagodaruvawe, do motivacija za strate{ki biznis-celi i vrednosti, mal podarok za sekoj vraboten ili odredeni timovi, ne{to {to go nadminuva bonusot za kompenzacija, preku programite za pofalba mo`e da se vlijae na performasite na vrabotenite, a so toa i da se generira profit. Najdobrite programi se tie koi ja kombiniraat formalnata i neformalnata pofalba. Tie ~esto se upotrebuvaat, pritoa sozdavaj}i maniri koi podobro gi motiviraat lu|eto, so {to ja zgolemuvaat nivnata efikasnost. Sepak, isto taka, va`no e i da se napravi plan. Sorabotuvajte, zapi{uvajte i postavuvajte rasporedi i biznis-celi koi

se vidlivo izlo`eni. Ovie klu~ni elementi vo kombinacija so biznis-strategiite }e ja poka`at razlikata me|u uspehot i neuspehot. Dokolku gi povrzete so op{tite celi na va{ata kompanija, na ednostaven na~in }e sozdadete kohezivna, a ne slu~ajna programa koja ovozmo`uva merlivi rezultati.


26 KARIERI CV MAJA TALEVSKA

PRODUKTEN MENAXER ZA MICROSOFT VO LOGIN SISTEMI

aja Talevska momentalno raboti na pozicijata korporativen produkten menaxer za Microsoft vo kompanijata Login Sistemi, avtoriziran distributer za IKT proizvodi i re{enija na teritorijata na Makedonija, Kosovo i Albanija. Izvr{uvaj}i ja i funkcijata lider na timot za produkten marketing, Talevska aktivno u~estvuva vo menaxmentot na kompanijata i pridonesuva za kontinuirano sproveduvawe na kompaniskata strategija bazirana na Balance Scorecard metodologijata. Kako produkten menaxer za Microsoft taa kreira marketing i proda`ni re{enija na Microsoft, nameneti za potrebite na malite, sredni i golemi biznisi vo regionot, no istovremeno ja razviva

M

SREDA / 20/04/2011 / KAPITAL

i mre`ata na proda`ni partneri na kompanijata. Vo Login Sistemi raboti od 2005 godina, kade {to se zdobiva i so golem broj Microsoft sertifikati od nejzinata oblast, kako i golem broj priznanija za u~estvo na razli~ni konferencii i seminari vo zemjata i stranstvo. Vo interes na prenesuvawe i spodeluvawe na nejzinoto znaewe i iskustvo, Talevska odr`uva golem broj proda`ni i tehni~ki treninzi za obu~uvawe na partnerite na Login Sistemi i nivnite krajni potro{uva~i.

CV BORJAN KOLEMI[EVSKI orjan Kolemi{evski e marketing-direktor vo Alfa TV, odgovoren za televiziskite reklami, sproveduvaweto media-planovi, kreiraweto marketing-buxeti, odnosi so javnosta, kampawi, advertajzing, kako i redovna komunikacija so doma{nite i me|unarodni kompanii, vladinite i nevladini organizacii i institucii i drugo. Rabotnoto iskustvo na Kolemi{evski po~nuva po zavr{uvaweto na Fakultetot za me|unarodni odnosi vo Solun, koga toj se vrabotuva vo {pediterskata kompanija Fer{ped A.D. Tamu steknuva iskustvo na poleto na trgovijata, proda`bata i marketingot. Kolemi{evski vo Fer{ped aktivno ja nadgraduva karierata i iako po~nuva da raboti kako {pediter deklarant na krajot do-

B

^ARLS PONZI – IZUMITEL NA CEO CENTRIRANIOT MARKETING

NAJPOSAKUVANI KOMPANII ZA RABOTA: ZAPPOS.COM

Sre}ni vraboteni e ednakvo na sre}ni klienti!

 Iako momentalno pretstavuva r u del od grupacijata ru j na internet-gigantot r Amazon, Zapos ja j za~uva u svojata ~udno sre}na korporativna kultura. kultura Vrabotenite vo ovaa kompanija s$ u{te u`ivaat vo besplatnite ru~eci i “vending” ma{ini, kompletnata sloboda na rabotnoto mesti i postojana poddr{ka od kompanijata, so {to Zapos vo o~ite na ostanatite izgleda po malku “otka~eno” mesto za rabota

P

imaat isti ili sli~ni duh, ambicija, pogledi kon svetot i sl. I samo vo toj slu~aj bi mo`ele da funkcioniraat kako edno. Vo sprotivno, vrabotenite sami se otka`uvaat i go napu{taat rabotnoto mesto (i pokraj toa {to zemale odli~ni plati). Toni [ej vo svojata kniga Delivering Happiness veli: “Liderstvoto vo kultura i obezbeduvawe zadovolstvo za moite vraboteni se klu~nite vlijanija vrz mojata kariera”.

TONI [EJ

GLAVEN IZVR[EN MENAXER NA ZAPOS

“Dokolku vrabotenite se sre}ni, tie }e gi napravat sre}ni na{ite klienti, a so toa i jas }e bidam sre}en.”

DESET ZAPOVEDI NA ZAPOS

 Ovie zapovedi se definirani od oddelot za ~ove~ki resursi vo Zapos, a sekoj vraboten mora da gi po~ituva dokolku saka da stane del od golemoto semejstvo:

1. Dostavete WOW preku usluga! So odli~na usluga kon svoite klienti zadovolstvoto na kupuva~ot se transformira vo profit, vrabotenite imaat bonusi, menaxerite isto taka, a kompanijata se razviva. 2. Prifa}awe i sklonost kon promeni Bidete golemi, no nikoga{ ne se ~uvstvuvajte golemi! Gazete cvrsto na tloto bez razlika kolku ste postignale i nikoga{ ne zaboravajte od kade ste po~nale. Sekoja ideja }e bide razgledana, bez razlika od kogo e. Naj~esto najdobrite idei doa|aat od poniskiot rang na rabotnici. 3. Sozdadete zabava i nesekojdnevnost. Samo taka va{ata rabota nema da vi zdosadi i }e vi bide vozbudliva. 4. Bidete avanturisti, kreativni i open-minded. Prezemajte rizici i razmisluvajte out of the box. 5. Stremete se kon razvoj i edukacija. Vlo`uvaweto vo sebe i educiraweto ne go ~ekajte od svojot pretpostaven. Potrudete se sami! 6. Izgradete otvorena i iskrena relacija preku komunicirawe. Transparentnost na visoko nivo i pottik do vrabotenite da go ka`at toa {to navistina go mislat. 7. Izgradete pozitiven tim i familijaren duh. Fokus na balansot rabota/privaten `ivot. Vrabotenite zaedno rabotat, igraat, se smeat, jadat... Site se ~uvstvuvaat kako del od edna golema familija. 8. Pravete pove}e so pomalku. Dokolku smislite poefektiven na~in za izvr{uvawe na zada~ite i go namalite vremetraeweto na istite }e imate pove}e vreme za qubov i nasmevki! 9. Bidete strasni i re{itelni. Sakajte go toa {to go rabotite, znajte ja celta i stremete se vo toj pravec. 10. Sekoga{ ostanete skromni! Nikoga{ ne se precenuvajte, bidete realni i ne letajte vo oblaci.

STIPENDII

biva unapreduvawe vo sektorot za me|unarodna trgovija, {to podocna i se reformira vo sektor za proda`ba i marketing. Podocna Kolemi{evski aktivno raboti za marketingot na {pedicijata i najgolemite hotelski brendovi, kako Aleksandar Palas, Metropol i Belvi, kako i za kampawite na vinarskata vizba Skovin i site drugi produkti i uslugi na korporacijata Fer{ped.

LU\E I IDEI

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

oradi specifi~nata i otvorena korporativna kultura i odnosot kon vrabotenite, ovaa godina Zapos (Zappos) se najde na {estoto mesto na listata “Najposakuvani kompanii za rabota”, koja sekoja godina ja pravi magazinot “For~n” (Fortune). Toa {to ja odvojuva ovaa onlajn-prodavnica od drugite stranici na koi se prodavaat ~evli e nejzinoto brzo i besplatno dostavuvawe, kako i nejzinata nezamenliva politika za vra}awe proizvodi duri edna godina po kupuvaweto. ^ove~kiot faktor za Zapos e najva`en, a kompanijata smeta deka samo so ovozmo`uvawe na site potrebni uslovi vraboteniot }e dade maksimum od sebe. Izvr{niot menaxer na Zapos, Toni [ej, smeta deka so toa {to }e gi napravi svoite vraboteni sre}ni vrabotenite }e gi napravat klientite sre}ni, a so toa i samiot toj e sre}en (“Nasmevni mu se na svetot i svetot }e ti ja vozvrati nasmevkata” - Smile to the world and the world will smile back to you). Isto taka, del od negovata teorija e deka site vraboteni treba da

MARKETING-DIREKTOR VO ALFA TV

Eden od najdobrite brilijantni marketing-genijalci na site vremiwa e ^arls Ponzi, prviot vo istorijata na marketingot koj ja promovira sopstvenata kompanija preku promocija na sopstvenata li~nost. Ottoga{ negovata tehnika stanuva promotivna taktika na mnogu izvr{ni direktori (CEO) {irum svetot. Investitorite koi bile ubedeni od li~nosta na Ponzi da izdvojat pari odnapred i da investiraat vo ne{to {to podocna so prihodite }e im se isplati, e taktika koja pridonela ^arls Ponzi da sozdade takov interes {to celata situacija izlegla od kontrola. Denes vakvite “pari~ni {emi” se ilegalni i zabraneti so zakon, osven ako ne gi vodi amerikanskata ili nekoja druga vlada vo svetot. No, lekcijata koja Ponzi mu ja prezentir{e na svetot e gradeweto na li~nosta za koja svetot }e go naso~i svoeto vnimanie, dodeka va{ata kompanija dobiva ogromni benefiti i u`iva popularnost.

UNIVERZITET

UNIVERZITETOT STENFORD OBRAZOVANIE SO STIL!

Univerzitetot Stenford (Stanford University), kako eden od najdobrite i najpoznati nacionalni univerziteti vo svetot, vleguvaj} i vo konkurencija so Harvard, Jejl, Kolumbija, Prinston i drugi, vo izdanieto za najdobri univerziteti vo SAD, ovaa godina e rangirano na visokoto petto mesto. Negovata impozantna gradba se prostira na prigradska povr{ina pogolema od 8.000 hektari, so {to presti`niot amerikanski univerzitet ima kapacitet da zapi{e vkupno 6.602 dodiplomci na studiite. Na Univerzitetot Stenford od vkupno sedum fakulteti, tri nudat dodiplomski i postdiplomski studii, a me|u programite za postdilomski studii se vbrojuvaat visoko rangiranata [kola za edukacija, [kola za in`enerstvo, Pravna i medicinska {kola i presti`nata [kola za biznis. Univerzitetot Stenford mo`e da se pofali i so brojni poznati teatarski i muzi~ki grupi, me|u koi se i Ram’s Head Theatrical Society i the Mendicants, no i so zabele`livite alumni centri vo koi ~lenuva porane{niot pretsedatel na SAD, Herbert Huver, poznatiot centaralen bek vo timot NFL, Xon Elvi, i golferot Tajger Vuds, koj svojata kariera ja po~nal tokmu na Stenford.

 Empedocle Maffia Fellowship

 Convention of Young European Citizens, France

 Hello Handmade Poster Competition

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 15 APRIL 2011 GODINA Centarot za spravuvawe so me|unarodni konflikti (CICR) na Univerzitetot Kolumbija raspi{uva konkurs za stipendii kako del od programata na Fondot za `ivotna sredina i re{avawe konflikti. Stipendiite se dodeluvaat vo tri kategorii za akademskata 20112012 godina - dve za postdiplomski, tri za doktorski studii i pet stipendii za istra`uvawe.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 30 APRIL 2011 GODINA Vo Klini, Francija, sekoja godina se odr`uva seminarot “Evropski leten univerzitet” (Université Européenne d’Eté), koj e poddr`an od francuskoto Ministerstvo za edukacija i istra`uvawe. Cenata za u~estvo zavisi od zemjata-u~esni~ka.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 30 JUNI 2011 GODINA Prodavnicata Hello Handmade e vo potraga po atraktiven i unikaten poster so koj prodavnicata }e se pretstavi na 23. oktomvri vo Hamburg na originalen na~in. Sekakov vid dizajn e dozvolen. Nagradata iznesuva 500 evra, a posterot }e bide izlo`en niz celiot grad.

 Post-Graduate Studies at Euro-Balkan Institute, Skopje KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 21 JUNI 2011 GODINA Institutot za op{testveni i humanisti~ki nauki Euro-Balkan od Skopje dodeluva stipendii za postdiplomci na slednive studiski programi: rodovi studii (od oblasta na filozofijata i sociologijata), kulturolo{ki studii i studii za Vizantiskiot period.

 Internship at Analytica Think Tank, Skopje KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 30 APRIL 2011 GODINA Site zainteresirani studenti i diplomci koi poseduvaat dobri istra`uva~ki ve{tini od oblasta na politikata, administrativni ve{tini i poznavawe na angliskiot jazik mo`at da se prijavat za sta`irawe vo institucijata Analytica vo Skopje.

 Call for 2 Volunteers for Approved Project in Banska Stiavnica, Slovakia KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 05 MAJ 2011 GODINA Mladiinfo e vo potraga po dvajca mladi lu|e od Makedonija koi sakaat da bidat EVS volonteri vo Slova~ka, na period od 12 meseci, po~nuvaj}i od 1. septemvri 2011 godina. Glavniot proekt se sostoi od razni aktivnosti so cel revitalizacija na Banska Stiavnica Calvary, a ostanatite pomali proekti se vo sostav na izvidni~kiot centar, smesten vo prekrasna priroda. Proektot e vo ramkite na programata “Mladi vo akcija”. www.mladiinfo.com


KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

Tenderi / Konferencii i saemi

27

PRETPLATETE SE NA

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI

Biznis plan 22.04.2011 Clear View

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Proekt na Agencija za podr{ka na pretpriemni{tvo - Gradewe na kapacitetite za sozdavawe ekonomija bazirana na znaewe PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Evalvacija na me|unaroden donatorski proekt  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f217ba4a-bf55-48e2-a230d5712d312203&Level=2

Organizaciska kultura 23.04 - 24.04.11 Clear View

Ve{tini na posreduvawe 23.04 - 24.04.11 Detra Centar

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA Kako da podgotvite biznis plan 23.04.2011 ESP

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Чe{inovo-Oble{evo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izgradba na fekalna kanalizacija vo s. Span~evo  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=500a309f-c8f0-4f15-90d2-29d59b57aef3&Level=2

Brzo ~itawe (Power Reading) 25.04 - 29.04.11 In Optimum Makedonija Komunikacija i odnosi so klienti 25.04.2011 Clear View

Kako da gi vodi{ svoite proekti vo vistinska nasoka 26.04 - 27.04.11 Embra Corporation

Kako da se za{titi{ sebesi i kolegite 26.04 - 27.04.11 Embra Corporation

Finansii za nefinansiski specijalisti 27.04.2011 Clear View

Developing and using a customer database to successfully manage, acquire and retain customers 27.04 - 28.04.11 M6 Edukativen Centar

Podgotvuvawe na tenderska dokumentacija i kriteriumi za dodeluvawe dogovor za javna nabavka 27.04.2011 KDS

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

WWW.KAPITAL.MK

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za `ivotna sredi sredina i prostorno planirawe PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Vr{ewe Vr{ew na nadzor na proektot - Proektirawe i izgra izgradba na filterska stanica na sistemot za vodosnabduvawe vo Gostivar. vodosn  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntht egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c29479ee-9eff-4a50-888ce3720397e4cf&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Gradska op{ta bolnica „8-mi Septemvri” Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Medicinski pomagala (potro{en materijal)  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=c9b9b56e-709a-4b27-88e2f7b46d5b9d79&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za kultura PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izbor na izdava~ka ku}a za izdavawe i pe~atewe na literaturni dela od proektot „Yvezdite na svetskata kni`evnost”  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0d2cd661-360b-4306-96c1f20216d21d42&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA Re{enie za va{ata finansiska idnina - Kako do sopstven dom? 28.04.2011 Sinergija Plus

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na elektro potro{ni materijali, rezervni delovi i oprema, za sklu~uvawe na ramkovna spogodba vo traewe od 1 godina  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId= eec9d842-990d-49cd-8b8b-16ced6a10565&Level=2


Obuki / Menaxment / EU

28

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail:

centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA


KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

29


Rabota / Marketing / Javen sektor

30

KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:     

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

 SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Izbor na aktuelni oglasi JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Ve~er Objaveno: 14.04.2011 Fond za Zdravstveno Osiguruvawe na Makedonija raspi{uva povtoren oglas za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na 4 KONTROLORI vo podra~ni slu`bi Del~evo, Ki~evo, Gevgelija, Strumica. Dokumentite na kandidatite koi aplicirale na oglasot objaven na 02.03.2011 i 26.03.2011 } e bidat zemeni vo predvid. Rokot za priem na aplikacii e 15 rabotni dena od objavuvawe na oglasot. Zainteresiranite da apliciraat na adresa ul. Makedonija, bb – Skopje, do Arhiva. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Ve~er od 14.04.2011 godina.

EKONOMIST Izvor: Dnevnik Objaveno: 18.04.2011 PEKABESKO AD objavuva oglas za vrabotuvawe na: 2. REFERENT ZA PLA]AWE I NAPLATA NA POBARUVAWA. Potrebni uslovi: - VSS – Ekonomski fakultet – otsek smetkovodstvo, revizija ili finansiski menaxment, - So i bez rabotno iskustvo, - Odli~ni kompjuterski ve{tini (MS Office, Internet, Windows), - Poznavawe na angliski jazik se smeta za prednost, - Voza~ka dozvola B- kategorija. Ispratete va{e CV na e-mail: pravna@pekabesko. com.mk najdocna do 28.04.2011 godina. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 16.04.2011 godina.

MARKETING, PR Izvor: Dnevnik Objaveno: 18.04.2011 VIP OPERATOR objavuva oglas za MENAXER ZA PRODUKT MARKETING – SEGMENT ZA DELOVNI KORISNICI. Potrebni kvalifikacii: - VSS – Ekonomski fakultet – smer marketing ili diploma od tehni~kite fakulteti – IT, - Najmalku 3 godini rabotno iskustvo vo produkt marketing ili proekten menaxment, po mo`nost vo telekomunikaciskata ili IT industrijata, - Napredno poznavawe na Excel, - Odli~no poznavawe na deloven angliski, Ako imate hrabrost, energija i entuzijazam, kako i profesionalni kompetencii za uspe{no da rabotite vo oblastite navedeni pogore, ispratete motivaciono pismo i kusa biografija na ang-

liski jazik so naznaka: Produkt menaxer- delovni korisnici na slednata adresa: Vip Operator dooel Skopje, ul. Vasil Axilarski, bb, 8 kat, 1000 Skopje, e-mail: HR@vipoperator.mk. Rok za dostavuvawe na aplikacii e 30.04.2011 godina KREATIVA DIZAJN Izvor: Vreme Objaveno: 15.04.2011 Evgenium Solutions objavuva oglas za 1 GRAFI^KI DIZAJNER. Potrebni kvalifikacii: - Dobro poznavawe na Adobe Indesign, Adobe Photoshop i Adobe Illustrator, - Komunikaciski sposobnosti, - Sposobnost za timska rabota. Prednost }e imaat kandidati koi imaat: - Poznavawe od digitalna fotografija i nejzina obrabotka

(svetlina, kontrast, koloritnost), - Iskustvo vo podgotovka na materijali za pe~atewe. Samo kandidatite koi gi poseduvaat gorenavedenite kvalifikacii da ispratat CV na e-mail: contact@ evgenium.com. INFORMATIKA Izvor: Vest Objaveno: 13.04.2011 Pauer Sport Sistem Doo Skopje ima potreba od INFORMATI^AR so poznavawe na hardver i softver. Prednost }e imaat kandidati so referentna lista na softverski aplikacii i rabotno iskustvo od min. 2 godini. Telefon za kontakt: 078/ 255- 471, 5512-693, e-mail: contact@pss. com.mk

OSIGURUVAWE Izvor: Vrabotuvawe.Kom

KROACIA OSIGURUVAWE objavuva oglas za Nadvore{en Zastapnik za osiguruvawe. Odgovornosti: Zastapnikot za osiguruvawe bara i pridobiva novi klienti. Zastapnikot e li~nost koja vr{i proda`ba na razni vidovi `ivotno osiguruvawe na klientite, samostojno raspolaga so svoeto rabotno vreme i ne e prostorno ograni~en vo kancelarija tuku svojata rabota vo glavno ja izvr{uva na teren i dr. Adresa za aplicirawe: katerinam@vrabotuvanje.com.mk Kontakt tel. 02/ 3230 091


Fun Business

KAPITAL / 20.04.2011 / SREDA

31

AVTOMOBILIZAM

MI-DA MOTORS GO PROMOVIRA[E NOVIOT MODEL NA “FORD FOKUS” METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

i-Da Motors go promoviraa najnoviot model na “ford fokus”, avtomobilot za koj se veli deka }e gi potkrene tehnolo{kite standardi na prose~niot voza~ nasekade niz svetot. Toj na negovite kupuva~i im nudi komoditet, visokokvaliteten enterier, ekolo{ki dizajniran motor i dovolno tehnolo{ki dostignuvawa, koi vo celost go olesnuvaat vozeweto. “Ova e najkvalitetniot model na “ford fokus”, koj pretstavuva kombinacija

M

 Avtomobil

koj }e gi potkrene tehnolo{kite standardi na prose~niot voza~ nasekade niz svetot, nudej}i komoditet, visokokvaliteten enterier, ekolo{ki dizajniran motor...

na maksimalno sovr{eni vozni svojstva, a nudi ergonomija na vnatre{nosta i nadvore{nosta, premium oprema vo vnatre{nosta, izrabotena od kvalitetni materijali, koi garantiraat maksimalna bezbednost, tehnolo{ki podobreni mo`nosti na voziloto i novi motori”, veli generalniot direktor na Mi-Da Motors, Darko Dimovski za noviot model na “ford fokus”.

Dimovski istakna deka noviot avtomobil na Ford e vistinski presvrt vo svetot na avtomobilite, ne{to {to dosega izgledalo kako opcija dostapna samo na film, dobli`uvaj}i gi blagodetite na sovremenite tehnologii vo svetot. Spored nego, noviot model se razlikuva od prethodnite, po negoviot univerzalen izgled namenet za site pazari, za razlika od dosega{nite modeli koi

imale razli~ni izvedbi adaptirani za razli~nite pazari. Mi-Da Motors se nadevaat deka ovaa generacija na “ford fokus” }e ja prodol`i tradicijata na prethodnite modeli, zadr`uvaj}i go trendot na vozilo koe spored cenata nudi najgolem kvalitet na pazarot i vo narednite godini bi bil eden od najprodavanite vozila na doma{niot pazar.

PRVA FABRIKA ZA KAVIJAR NA BLISKIOT ISTOK

ABU DABI ]E STANE NAJGOLEMIOT PAZAR NA KAVIJAR NA SVETOT? SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

bu Dabi e s$ poblisku do dobivawe na epitetot najgolema fabrika za kavijar na svetot. Minatiot mesec dvaesettina `ivi ribi od vidot esetra od Frankfurt bile prateni vo farmata za ribi vo Abu Dabi, koja zafa} a povr{ina od 60 iljadi metri kvadratni. Ovoj proekt, koj e zapo~nat u{te od 2008 godina, ima za cel pokraj zgolemuvaweto na proizvodstvoto, da pomogne vo za{titata na vidovite ribi od koi se pravi kavijarot. Se o~ekuva od nea da proizleguvaat 32 toni kavijar godi{no, {to bi bilo najgolemoto proizvodstvo na kavijar vo svetot. Idejata za sozdavawe na pazar na kavijar bila mnogu smel i ambiciozen poteg za eden grad koj se nao|a na pustina. No, kako {to

A

germanskata kompanija Junajted fud teknoloxis (United Food Technologies), koja e specijalizirana za akvakulturna tehnologija. Tie vlo`ile 80 milioni dolari vo ovoj  Ribata esetra, koja e me|u najzagrozenite proekt, slu{aj} i gi preporakite vidovi go dava najbaraniot kavijar od Me|unarodnite organizacii za se zgolemuvaat apetitite za luksuzni stoki so zgolemuvaweto na brojot na bogatite vo ovoj za{tita na `ivotnata sredina koi predugrad, taka se zgolemuva i pobaruva~kata za preduvaat deka 85% od vidot riba esetra, eden od najpoznatite prehranbeni proizvodi. koj e eden od najstarite vidovi ribi, se Proektot za proizveduvaweto na kavijar izlo`eni na rizik od is~eznuvawe {to gi vo Abu Dabi e zaedni~ka sorabotka me|u pravi zagrozen vid na spisokot IUCN Red Bin Salem holding (Bin Salem Holding) i List. Zatoa go sozdale proektot za farma na

 GADGETS GAXETOT OD “NEVOZMO@NA MISIJA” a se gledaat filmovi vo dvi`ewe e mnogu D normalna pojava denovive, blagodarnie na doa|aweto na iPod. Sepak, pametnite momci od Vuzix Video oti{le eden ~ekor ponatamu i slikata od va{iot pleer ja prenele pred va{ite o~i, vsu{nost, vo va{ite o~ila za sonce. Taka e, ovie o~ila imaat mini-ekrani koi vi ovozmo`uvaat slika so odli~en kvalitet. A, kako }e reagirate koga }e doznaete deka na niv mo`e da se gledaat i 3D filmovi?

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

ribi, kade {to se razmno`uvaat zagrozenite vidovi, a pritoa i se proizveduva kavijar. Se o~ekuva da se proizvede prvata serija na premijata kavijar do krajot na godinata, a ova e prvata fabrika od vakov vid vo Bliskiot Istok. Vo alarmantniot izve{taj na organizaciite za za{tita na `ivotnata sredina stoelo deka zakanata za istrebuvawe najmnogu se dol`i na nenasitnosta od ikrata na esetrata od koja se dobiva kavijarot. Kako u{te eden kriti~en vid na koj mu se zakanuva istrebuvawe kako rezultat na te{kiot ribolov, e navedena ribata moruna, koja e najzastapena vo Kaspiskoto Ezero. Bidej}i ovoj vid i taka e redok, u{te poredok e kavijarot koj se dobiva od nea, pa zatoa toj e procenet kako najskap kavijar na svetot. Eden kilogram od kavijarot mo`e da dostigne cena i do 7 iljadi evra po kilogram.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI MAJ

APRIL

EDUKACIJA

AVTOMOBILIZAM

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA

JUNI ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111 TOP 100 NAJGOLEMI

PROIZVODI I USLUGI

BRENDOVI


273-20.04.2011