Issuu on Google+

SRBIJA, HRVATSKA I SLOVENIJA EKONOMSKI SE (RE)OBEDINUVAAT

KAKVI SE EFEKTITE OD SUBVENCIONIRAWETO NA PROIZVODITELITE NA MLEKO?

SE SOZDAVA EKONOMSKA UNIJA SHS, MAKEDONIJA E AUT

ZO[TO UVOZOT NA MLEKO PORASNA ZA 66% VO POSLEDNITE 5 GODINI?

 STRANA 12-13

 STRANA 11

vtornik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

SE [IRI BIZNISOT NA GR^KIOT MILIJARDER VO MAKEDONIJA?!

GRKOT KONDOMINAS VLEGUVA VO ^EBREN I GALI[TE?! GR^KIOT BIZNISMEN PRED DVE NEDELI PREGOVORAL SO RAKOVODSTVOTO NA GR^KOTO ELEKTROSTOPANSTVO PPC, KOE SE KVALIFIKUVA[E ZA IZGRADBA NA DVETE HIDROCENTRALI, DOZNAVA “KAPITAL”. KONDONIMAS PONUDIL U^ESTVO OD 65% VO IZGRADBATA NA HIDROCENTRALITE NA CRNA REKA. VO VLADATA NE SE IZNENADENI OD NAJAVITE.

 STRANA 4

vtornik-05. april. 2011 | broj 262 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

NAZATVORAWE,PONEDELNIK,04.04.2011,13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,26% 0,34% 0 0,00% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,50 443,49 1,41

NAFTA BRENT EURORIBOR

119,28 11 2,02%

Balkanskite zemji vo zaedni~ki pohod po amerikanski investitori

VO POTRAGA PO KRIMINALOT VO “SLAVNATA” MLEKARNICA

 STRANA 17

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (04.04)

MBI 10 2.587

ZORAN STEFANOVSKI 2.582

Mi se kreva kosata od vladinite reklami!

2.577

2.572

[VE\ANITE VO SKOPJE ]E GO ^E[LAAT KRIMINALOT VO SVEDMILK WWW.KAPITAL.MK

 STRANA 7

2.567 28.3

30.3

01.4

03.4

KOLUMN KOLUMNA D-R RUBI RUBIN ZARESKI

Makedonija turist godinava }e se fokusira na investiciite  STRANA 11

IZBORN IZBORNA PROGRAMA PROGRA  STRAN STRANA 14

VOVEDNIK MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

 STRANA 2-3

ZO[TO RASTE UVOZOT NA MLEKO?  STRANA 2

SE ^ITAME...


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 05 APRIL 2011

ZO[TO RASTE UVOZOT NA MLEKO?

D

Dr`avnata politika za finansiska poddr{ka na proizvodstvoto na mleko vo dr`avava so godini nanazad se temeli na pogre{en koncept. I pokraj toa {to Makedonija ve}e podolgo vreme deklarativno se zalaga za implementacija na prozapadnite praktiki vo poddr{kata na agrosektorot, odnosno na praktikite na Evropskata unija, ~ija agropolitika se bazira na poddr{ka na farma, a ne na masa otkupen zemjodelski proizvod, vo makedonskiot agrar situacijata de fakto e obratna. Vladata s$ u{te na farmerite im ispla}a direktni subvencii za litar predadeno mleko, za kilogram predadena p~enica, za kilogram predadeno grozje... Ova e karakteristika na socijalisti~kiot linearen model na finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto, {to ne pottiknuva negov razvoj i pretvorawe vo vistinski agrobiznis, tuku samo gi gasne socijalnite tenzii koi sekoja godina se javuvaat kaj zemjodelcite, kako eden od najsiroma{nite gra|anski sloevi. I ekspertite postojano go kritikuvaat vakviot na~in na subvencionirawe, osobeno vo mlekoproizvodstvoto. Predlagaat da se zgolemat direktnite pla}awa po grlo dobitok, no Vladata si go tera svojot socijalen model, bez razlika {to posledicite vrz vkupnoto proizvodstvo se frapantni! Principot na sub-

vencinirawe po grlo dobitok vo osnova zna~i poddr{ka za zgolemuvaweto na sto~niot fond, {to vo krajna linija zna~i zgolemuvawe na vkupnoto proizvodstvo na mleko. Rezultatot od pogre{nata politika na Vladata e kontinuirano namaluvawe na sto~niot fond vo zemjava, namaluvawe na doma{noto proizvodstvo na mleko, za smetka na {to parite koi se tro{at za uvoz na mleko i mle~ni proizvodi od godina vo godina rastat. Lani za uvoz na mleko i mle~ni proizvodi vo Makedonija se izdvoile 31,8 milioni dolari, {to pretstavuva rast od 66% ako se sporedi so sumata za uvoz vo 2005 godina. Istovremeno vkupniot broj na goveda vo zemjava za pet godini se namalil za 40%. S$ pogolem broj farmeri se otka`uvaat od proizvodstvoto na mleko poradi nestabilnosta na pazarot na surovo mleko. Vo uslovi koga nekolku mlekarnici ve{ta~ki gi spu{taat otkupnite ceni na mlekoto na nerealno nisko nivo (agroekspertite velat deka 18 denari za litar mleko e najniska cena so koja farmerite imaat smetka da rabotat, so ogled na tro{ocite za proizvodstvo), na mnogu mlekoproizvoditeli biznisot im stanuva neisplatliv. Od terenot ve}e se navestuvaat prodlabo~eni nedostatoci na surovo mleko pretstojnava sezona, zatoa {to lani imalo ogromen pad na proizvodstvoto vo nekoi regioni, kako {to e Pelagoniskiot. Do kade }e tera vakvata alarmantna sostojba so proizvodstvoto na mleko vo Makedonija? Zarem vaka makedonskiot agrosektor }e go pre~eka otvoraweto na sredstvata

3,4

Milioni evra Makedonija }e se zadol`i kaj Japonskata banka za me|unarodna sorabotka za da go realizira proektot za podobruvawe na iskoristuvaweto na vodata vo basenot na rekata Zletovica. Ovie pari }e gi dobijat op{tinite Karbinci, [tip i Probi{tip za da izgradat i rekonstruiraat pro~istitelni stanici za koristewe na vodata od sistemot Zletovica za piewe. Op{tinite Kratovo i Sveti Nikole ve}e imaat pro~istitelni stanici, a op{tina Lozovo nema dovolno kapaciteti za izgradba. Ovie {est op{tini so okolu 100.000 `iteli preku hidrosistemot }e se snabduvaat so voda za piewe. Spored zamenik-ministerot za finansii, Nedim Ramizi, neophodno e da se izmeni Zakonot za zadol`uvawe na Republika Makedonija so zaem kaj Japonskata banka za da mo`e da se prefrlaat ostanatite pari na Ministerstvoto za finansii, koe }e napravi dogovori za podzaem so op{tinite Karbinci, [tip i Probi{tip.

VO POTRAGA PO KRIMINALOT VO “SLAVNATA” SLAVNATA ML L

[VEЃANITE VO SK KRIMINALOT VO MAJA M AJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bbajalska@kapital.com.mk ajalska@kapital.com.mk

od IPARD programite, za koi se gaeja nade`i deka }e pomognat nekoi od farmerite da prerasnat vo sopstvenici na mlekarnici? Dopolnitelno maslo na ognot izminatite nekolku godini nalea slu~ajot “Svedmilk”, koj so “cenovnite igri” pridonese golem broj sto~ari da bankrotiraat, a ostanatite da ja izgubat doverbata vo dejnosta. Zvu~nite stranski imiwa koi vlegoa vo najgolemite mlekarnici ne pridonesoa za podobruvawe na sostojbite. Naprotiv, haosot vo proizvodstvoto na mleko eskalira i sega Makedonija s$ pomalku mo`e da gi zadovoli sopstvenite potrebi za mleko i mle~ni proizvodi. Vo uslovi koga doma{nite kapaciteti “se tepaat za surovo mleko” malku prostor ima za razvoj na novi mle~ni proizvodi. Zatoa, Makedonija e totalen “mle~en” autsajder vo regionot. Ako rabotite ostanat vakvi, u{te dolgo vo doma{nite marketi }e gi kupuvame najpoznatite srpski i hrvatski mle~ni brendovi, a za novi makedonski mle~ni brendovi }e sonuvame.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija)

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

P

Pretstavnici od {vedskata Vlada, dr`avniot fond Svedfand, Tetralevel, Tetrakredit i od EKN osiguruvawe od deneska se vo poseta na Makedonija. “Kapital” doznava [ve|anite u{te edna{ }e gi ~e{laat dokumentite za kriminalot vo Svedmilk. Doznavame deka pretstavnici od {vedskata Vlada i od Svedfand ve}e podolgo vreme se raspra{uvale do kade e sudskiot proces protiv trojcata osnova~i za koi pred dve godini bea pokrenati obvinenija za propa|aweto na mlekarnicata. Barale da se zabrza sudskata postapka i instituciite da prezemat konkretni merki za ras~istuvawe na kriminalot vo mlekarnicata. Nenadejnata poseta na [ve|anite, kako {to doznava “Kapital”, bila predizvikana od poslednata izjava na porane{niot zamenikminister za zemjodelstvo, Kristijan Delev, koj javno ka`a deka vo Svedmilk ima ~ist kriminal od 22 milioni evra. [vedskite

Pretstavnici od {vedskata Vlada u{te edna{, ovaa nedela vo Skopje, }e gi ~e{laat dokumentite za kriminalot vo Svedmilk, kade {to zaglavi nivniot dr`aven fond Svedfand. “Kapital” doznava deka [ve|anite dogovorile sredbi i so pretstavnici od Vladata i barale da se zabrza sudskiot proces protiv trojcata osnova~i na mlekarnicata, za koi pred dve godini bea pokrenati obvinenija za kriminal vladini pretstavnici dogovorile sredbi so pretstavnici od Vladata i so najgolemite doveriteli za da doznaat novi detali od megaaferata Svedmilk, koja ja potrese i {vedskata Vlada, bidej}i Svedfand, koj ima{e sopstveni~ki udel vo Svedmilk, e dr`aven fond. Poradi aferata Svedmilk, Vladata vo [vedska ve}e podolgo vreme e na udar na tamo{nata javnost, poradi toa {to navreme ne go spre~ila kriminalot vo Svedmilk. Ste~ajniot upravnik na Svedmilk, Bogoqub Makrevski, potvrdi deka deneska ima zaka`ano sredba so pretstavnici od Svedfand, no nema{e informacii zo{to [ve|anite povtorno doa|aat vo kontrola na slu~ajot Svedmilk.

“Minatata nedela pretstavnici od Svedfand me izvestija deka ovaa nedela }e dojdat vo Makedonija. Pobaraa sredba so mene za nivnite pobaruvawa od Svedmilk. Ne znam koja e celta na nivnata poseta”, izjavi Makrevski. Od advokatskata kancelarija ^akmakova, koja e praven zastapnik na Svedfand, pak, velat deka nemaat najava deka pretstvnici od {vedskiot fond doa|aat vo Makedonija, no istaknuvaat deka ve}e podolgo vreme [ve|anite insistirale da se zabrza re{avaweto na slu~ajot. Advokatite na Svedfand vo Skopje alarmiraat deka pretstavnicite od {vedskiot dr`aven fond bile zagri`eni zo{to po dve godini otkako bea pokrenati krivi~ni prijavi protiv

BOGOQUB MAKREVSKI STE^AEN UPRAVNIK NA SVEDMILK “Minatata nedela pretstavnici od Svedfand me izvestija deka ovaa nedela }e dojdat vo Makedonija. Pobaraa sredba so mene za nivnite pobaruvawa od Svedmilk. Ne znam koja e celta na nivnata poseta”.

UREDNICI

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska

SLU^AJOT “SVEDMILK” ZAGLAVEN POVE]E OD EDNA GODINA

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

prijavi za trojcata osnova~i na Svedmilk bea pokrenati pred poKrivi~nite ve}e od edna godina, no ottoga{ slu~ajot ne e mrdnat od mrtva to~ka.

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska GRAFI^KI I IT DIREKTOR

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Spored poslednite informacii od Javnoto obvinitelstvo, po istragata protiv trojcata osnova~i se pokrenati obvinenija za nesovesno rabotewe i namerno predizvikuvawe ste~aj vo mlekarnicata, no s$ u{te nema presuda. Ne e raspi{ana nitu me|unarodna poternica protiv Ala al Kafagi. Nikoj ne znae, a ne ni pra{uva kade e Josif Sarxovski, koj, isto taka, is~ezna vo nepoznat pravec, a be{e del od sopstvenicite i menaxmentot vo Svedmilk. Nitu [ve|anecot Roxer Oskarson nikoj ne go bara. Iako protiv nego ima krivi~na prijava za pronevera na pari, bez problem ja napu{ti dr`avata i se vrati vo [vedska. I po nego nema poternica.


Navigator

KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

 3

 POBEDNIK NAJBOGAT TENISER SEZONAVA

MIROSLAV STOJANOVSKI

HOZE MANUEL BAROSO

MIHAJLO MANEVSKI

HOZE LUIS ZAPATERO

a {panskiot premier asproti ministerot, koj tvrpokraj site problemi na bavo go stokmi N ne mu ni ostana ni{to N di deka ARM nema problem IEvropskata unija za finU Izborniot zakonik, koj drugo osven da ne se so namalen buxet, na~alnikot ansiskata kriza, pretsedatezabranuva vonredni buxetsna general{tabot mu gi otvori o~ite so stav deka Armijata stoi vo mesto

lot na Evropskata komisija najde vreme da se pozanimava i so Balkanot

ki tro{ewa pred izbori, no tie se slu~uvaat i nikoj ne gi sankcionira

kandidira za nov mandat zatoa {to zemjata mu e pred bankrot

LEKARNICA

KOPJE ]E GO ^E[LAAT O SVEDMILK trojcata osnova~i Roxer Oskarson, Ala Al Kafagi i Josof Sarxovski, obvineti za finansiska izmama vo Svedmilk, s$ u{te nema obvinenie. Barale informacii kade e zako~en slu~ajot, do kade e istragata, koga }e bide zaka`ano ro~i{teto i dali za obvinetite ima raspi{ano poternica, so ogled na toa {to se nadvor od dr`avata. Od advokatskata kancelarija ^akmakovi potvrduvaat deka deneska o~ekuvaat da pristignat pretstavnici od Tetra level, {vedskata kompanija od kade {to be{e nabavena Tetra-pak opremata za Svedmilk. “Od Tetra-level baraat sredba so ste~ajniot upravnik Makrevski, bidej}i ne e priznaeno nivnoto pobaruvawe za osiguruvawe na investicijata. Iako imaat pravo na ova pobaruvawe, ste~ajniot upravnik ne im go prizna vo ste~ajnata masa. So niv najverojatno } e dojdat i pretstavnici od {vedskata vlast, so ogled na toa {to investicijata na Tetra-level vo Makedonija e osigurana od dr`avniot fond EKN osiguruvawe, koj garantira za {vedskite investicii vo stranstvo”, objasnuvaat od

N

Novak \okovi} e noviot kral na tenisot. Toj vo 2011 godina s$ u{te nema do`iveano poraz, osvoi ~etiri turniri, od koi eden Gren-slem i dva Masters, za {to zaraboti ~etiri milioni dolari. Negovata pobedni~ka niza od 24 ATP pobedi vo niza vo momentov e treta na site vremiwa, a so samo u{te vremiw eden triumf tr Novak bi se izramnil so legendarniot izramn Ivan L Lendel, {to samo po sebe zna~i zn da se dostignat najgolemite viso~ini na benajgolem liot spo sport. Srbinot e pobednik i poSrbino radi svojata s istrajnost i po`rtvuvanost, no i poradi po`rtvu skromnosta, koj i pokraj toa skromno {to dva pati po red go sovlaRafael Nadal, insistira da Rafa e najdobriot deka [panecot [p teniser vo momentov. Poslednata negova pobeda, izvojuvana na Mastersot vo Majami, go “cementira{e”

NOVA NOVAK VA AK \O \\OKOVI] \OK OKO KO KOVI] statusot na \okovi}, koj, sudej}i spored popularnosta {to vo momentov ja ima, e ubedlivo najposakuvaniot teniser vo svetot. Omileniot sportist na Robert de Niro i Bil Kozbi ve}e odamna ja nadmina Srbija, no i Balkanot. Toj e pobednik kakov regionot ne pameti u{te od vremeto na Janica Kosteli} ili Monika Sele{. Nole e golem kako teniser, no i kako ~ovek. Pobeduva, ne se otka`uva od humanitarnata rabota, no ne smee da se zaboravi i deka Novak \ okovi} nikoga{ ne prestanuva da se zabavuva. Tokmu toa go pravi i apsoluten favorit vo izborot za najdobar sportist na godinata.

 GUBITNIK

ЈА ИГNORIRA RADIJACIJATA  Pretstavnicite na {vedskata Vlada dogovorile sredbi so lu|e od Vladata i so najgolemite doveriteli za da doznaat novi detali od megaaferata Svedmilk. advokatskata kancelarija ^akmakovi.

 Del od doveritelite, me|u koi najgolemi se NLB Tutunska banka i Hipo lizing, ne bea informirani za posetata na {vedskiot dr`aven fond i na {vedskite kompanii.

Nitu od Vladata nemaa informacija za najavenata poseta na {vedskata vlast. Portparolot na Vladata, Martin Martinovski, izjavi deka ne e izvesten za poseta na {vedski vladini pretstavnici vo Vladata na Makedonija. Toj nema{e informacii ni dali e predvidena sredba so nekoj od resornite ministri. Od pretstavni{tvoto na Tetra-pak vo Skopje ne bea informirani za vakvata najava. Nivniot odgovor be{e

deka ako se dojdeni, toga{ treba da imaat sredba so pravniot tim na kompanijata i n$ upatija od niv da barame informacii za slu~uvawata za slu~ajot Svedmilk.Od Hipo alpe adria lizing vo Skopje, isto taka, ne bea informirani za posetata na [ve|anite. Velat deka dosega nikoj ne iskontaktiral so niv nitu, pak, gi informiral za posetata na lu|e od {vedskiot fond, a nemale ni zaka`ano sredba so niv.

VELIJA JA O[TETIL SVEDMILK ZA 1,8, A AL KAFAGI ZA 1,4 MILIONI EVRA “Kapital” ekskluzivo dojde do dve sudski presudi koi se doneseni minatiot mesec vo Osnovniot sud Skopje 2. Presudite gi potvrduvaat matnite zdelki na Velija Ramkovski, koj vo dogovor so Roxer Oskarson, eden od sopstvenicite na Svedmilk, ja o{tetil mlekarnicata za 1,8 milioni evra. Toa ne e krajnata suma {to ja dol`el Velija vo Svedmilk, zatoa {to se o~ekuva u{te edna tu`ba protiv negovata firma Hedis od strana na ste~ajniot upravnik na Svedmilk za iznos od 1,5 milioni evra, za koja ve{ta~eweto ve}e zavr{ilo i bilo vo korist na tu`itelot. Kako {to doznava “Kapital” denovive se o~ekuva da bide donesena u{te edna sudska presuda, koja }e poka`e kolkav e udelot i na biznismenot Ala al Kafagi vo kriminalot vo Svedmilk. Spored na{ite informacii, protiv MiA Beverixis, firma na Al Kafagi, e podnesena tu`ba poradi neplateni fakturi vo iznos od 88.383.571 denari (1,4 milioni evra). Neoficijalno se doznava deka Ministerstvoto za vnatre{ni raboti go goni Al Kafagi i za dopolnitelen kriminal od tri milioni evra. Bidej}i Al Kafagi e izbegan od Makedonija (navodno, od Grcija prebegal vo Turcija), najverojatno }e mu se sudi vo otsustvo. Toj pridonese za propa|aweto na Svedmilk, iako tamu ima{e i sopstveni~ki udel, so toa {to distribuira{e proizvodi na mlekarnicata, no ne gi pla}a{e. Protiv Velija Ramkovski, pak, tu`bite se mnogu jasni. Ednata presuda, donesena na 9 mart godinava, utvrdi {teta na negovata firma Hedis kon Svedmilk vo iznos od 91.950.000 denari (1,5 milioni evra) poradi prekr{uvawe na dogovorot za proda`ba na mleko i mle~ni proizvodi vo marketite na Hedis. Velija i

Oskarson sklu~ile dogovor za sorabotka koj predviduval Hedis mese~no da otkupuva od Svedmilk po eden milion litri mleko (nerealno visoka suma n.z.), za {to, pak, Svedmilk sklu~il dogovor za otkup na surovo mleko od farmerite. Od 14 avgust 2008 do 24 fevruari 2009 godina, Velija trebalo da podigne od Svedmilk {est milioni litri mleko i mle~ni proizvodi, a toj podignal samo 2,5 milioni litri. Ne otkupil u{te 3,5 milioni litri, poka`uva ekonomsko-finansiskoto ve{ta~ewe. Poradi nepo~ituvawe na dogovorot Svedmilk pretrpel materijalna {teta, bidej}i gi proizvel dogovorenite koli~ini, otkupil mleko, nabavil ambala`a, anga`iral ma{ini, oprema i lu|e i napravil golemi tro{oci. Vo zadninata na ovoj {teten dogovor me|u Velija i Oskarson, vsu{nost, le`i eden drug – za reklamirawe na Svedmilk vo mediumite na Ramkovski. Otkako Velija utvrdil dolg na Svedmilk, so Oskarson se dogovorile toj da se probie preku proda`ba na mleko i mle~ni proizvodi vo Hedis. No, dogovoreno bilo Svedmilk da otkupuva nekvalitetno mleko, koe }e go pla}a evtino, i skapa ambala`a, so cel zarabotkata za Ramkovski da bide pogolema. No, i Ramkovski potoa mu ostanal dol`en na Oskarson. Golem del od otkupenite koli~ini mleko i mle~ni proizvodi ne gi platil. Ve{tacite utvrdile deka toj & dol`i na mlekarnicata 17.965.433 denari (290.000 evra), poradi {to e doneseno izvr{no sudsko re{enie za naplata na dolgot. Dvete presudi imaat izvr{en karakter. Ostanuva pra{aweto dali i koga tie }e se izvr{at so toa {to }e se simnat pari od smetkite na Hedis ili }e mu se zapleni imot.

P

Po dolgotrajnite kavgi me|u japonskata vlast i pretstavnicite od rakovodnata kompanija na Fuku{ima TEPKO za toa kolku e pogolemo nivoto na radijacija od dozvolenoto, premierot Naoto Kan se odlu~i niskoozra~enata voda da ja isturi vo okeanot. Ni pomalku ni pove}e, tuku 11.000 toni ozra~ena voda. Dali japonskiot premier e svesen deka kontrolata so havarisana nuklearka mu izleguva od kontrola?! Za toj da se osvesti kakvi s$ posledici }e donese negovoto bavno reagirawe na tolku brz problem, ne be{e dovolno pronajdenata radijacija kaj ovo{jeto, zelen~ukot i vodata vo {i{iwa od regionot Tohoku kade {to e locirana Fu{ima 1, ne bea dovolni ekonomskite zagubi od 309 milijardi evra koi eksploziite na reaktorite gi “gorea” od buxetskata kasa,



NAOTO KAN nitu, pak, bea dovolni lo{ite kritki od me|unarodnata zaednica. Namesto da gi zgolemi kapacitetite za skladirawe na nuklearniot otpad i spre~uvaweto od ^ernobil na svetot, toj se odlu~i da gi iskoristi postoe~kite. Pa taka, japonskiot premier dopolnitelno }e ja zagadi `ivotnata sredina, a so toa, ogromni {teti }e mu nanese i na ~ovekovoto zdravje. Iako na po~etokot Kan se obide da se sprotivstavi na odlukata na TEPKO za ispu{tawe na ozra~enata voda vo okeanot, sepak, toj si “legna na bra{noto” i nevozmo`noto stana vozmo`no.

 MISLA NA DENOT

INOVACIJATA PROIZLEGUVA OD UBEDUVAWETO DEKA SÉ IMA MO@NOST ZA PODOBRUVAWE

ROBERT H. DENARD AMERIKANEC, PRONAO\A^ NA KOMPJUTERSKIOT DEL DRAM


Navigator

4

KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

SE [IRI BIZNISOT NA GR^KIOT MILIJARDER VO MAKEDONIJA?!

GRKOT KONDOMINAS VLEGUVA VO ^EBREN I GALI[TE?!  Gr~kiot biznismen pred dve nedeli pregovoral so rakovodstvoto na gr~koto elektrostopanstvo PPC, koe se kvalifikuva{e za izgradba na dvete hidrocentrali, doznava “Kapital”. Kondonimas ponudil u~estvo od 65% vo izgradbata na hidrocentralite na Crna Reka. Vo Vladata ne se iznenadeni od najavite. KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

oznatiot gr~ki biznismen Dimitris Kondominas seriozno razmisluva da vleze vo proektot ^ebren i Gali{te, doznava “Kapital”. Deka gr~kiot biznismen saka da go gradi strate{kiot hidroenergetski proekt na Makedonija navestuvaat i poslednite informacii do koi dojde “Kapital”. Pred 15 dena, Kondominas imal sredba so menaxmentot na gr~koto elektrostopanstvo PPC (Public Power Corporation S.A.), so koj pregovaral za detalite za u~estvo vo izgradbata na hidrocentralite na Crna Reka. Im ponudil da u~estvuva vo proektot so 65%. Mo`nata finansiska injekcija na Kondominas doa|a vo vreme koga gr~koto elektrostopanstvo PPC tone vo zagubi i e pred pragot na privatizacija, a vo isto vreme se kvalifikuva{e za dostavuvawe ponuda za izgradba na dvete hidrocentrali vo Makedonija. Kompanijata ima pad na dobivkata od 20% vo 2010 godina vo odnos na 2009 godina. PPC, zaedno so 10 drugi kvalifikuvani kompanii, do krajot na juli treba da dostavi do Vladata ponuda idejno re{enie za izgradba na ^ebren i Gali{te. Deka gr~kiot biznismen saka da

P

vleze vo energetskiot biznis potvrduvaat i poslednite informacii vo javnosta deka Kondaminas preku negovata kompanija DEMCO saka da se prijavi i na tender za izgradba na mali hidrocentrali vo Makedonija. Deka Kondominas e vo igra za strate{kite hidrocentrali na Crna reka ne se iznenadeni i vo Vladata. Izvori od Vladata komentiraat deka PPC imaat ogromen interes za izgradba na ovie dve hidrocentrali. Duri dodavaat i deka nema da se iznenadat ako biznismenot Kondominas vo idnina vleze vo proektot kako malcinski partner. Dobro upateni eksperti, koi ja imaat analizirano i tenderskata dokumentacija za ^ebren i Gali{te, se za~udeni kako PPC se kvalifikuvala na posledniot tender koga kriteriumite voop{to ne se niski. Tie se somnevaat deka PPC, koja momentalno ima finansiski problemi, }e mo`e da gi izgradi ^ebren i Gali{te, proekt procenet na 800 milioni evra. Spored del od kriteriumite na Vladata, site ponuduva~i treba da dostavat zaveren izve{taj za finansiskata sostojba za poslednite tri godini i da poka`at deka vo poslednite dve godini imale vkupen prihod od 100 milioni evra. Treba da imaat realizirano i 300 milioni evra vo energetski investicii, od koi

samo eden proekt da ~ini 100 milioni evra. Bliski sorabotnici na Kondominas vo zemjava za “Kapital” izjavija deka toj zasega ne planira direktno da vleze vo proektot, no ne ja isklu~ija mo`nosta vo idnina da bide eden od investitorite vo ^ebren i Gali{te. No, mo`nosta toj da bide investitorot se komentira i od drug aspekt. Energetski eksperti od zemjava neodamna preku “Kapital” alarmiraa deka spored me|unarodnoto pravo i propisite za zadr`uvawe voda, ^ebren i Gali{te vo idnina mo`e da bidat “trn vo oko” na Grcija. Tie predupredija deka lo{ite procenki za vodotekot na Crna Reka, kako najgolema pritoka na Vardar, mo`e dopolnitelno da gi vlo{at odnosite so Grcija, pa taa da se povika na me|unarodnoto vodno pravo i da ja tu`i Makedonija za prekr{uvawe na propisite za zadr`uvawe na vodata. Vo slednite 50 godini potencijalot na Crna Reka treba da se koristi za navodnuvawe na Pelagonija i za golemo proizvodstvo na struja od akumulaciite ^ebren i Gali{te. Spored ekspertite, ako na Vardar se izgradat u{te i 12 mali i sredni hidrocentrali Makedonija ne }e mo`e da gi propu{ta vo Grcija propi{anite koli~estva voda.

“Toa e me|unaroden dokument koj Makedonija ne smee da go ignorira. Drugo e pra{aweto {to }e se slu~i ako se izgradat golemite brani, dali navistina toj re`im bi se naru{il. No, zadr`uvaweto na vodata ne smee da go naru{i ovoj tek bidej}i ako vo idnina stavime brani na Bregalnica i po Vardar, toga{ mo`e da ima problemi. Ako se razmisluva strate{ki, mora da se vnimava na opasnosta od Grcija”, objasnuvaat energeti~arite. Poznava~ite uka`uvaat deka vo pretpristapnite pregovori na Makedonija za vlez vo EU, Grcija mo`e da gi obremeni so pra{aweto za zadr`uvawe na vodata. Spored grubite presmetki na ekspertite, na granica Makedonija treba da & propu{ta na Grcija barem 10% od toa {to protekuvalo vo posledni 50 godini. Profesorot vo penzija, Todor Xunov, poznava~ na

me|unarodnoto vodno pravo objasnuva deka za kakvi bilo krupni intervencii vo re`imot na prekugrani~nite reki treba da se soglasat involviranite dr`avi. “Vo 1956 godina Makedonija, del od toga{na SFRJ, ja potpi{a spogodbata za vodostopanskite pra{awa so Grcija. Spored nea, i dvete strani treba da se informiraat za site merki

koi mo`at da go promenat re`imot na vodite. Ne sum siguren deka Grcija ja potpi{a ovaa spogodba. U{te vo vremeto na izgotvuvaweto na studijata na gr~kata konsultantska ku}a Exergia, akademikot Petar Serafimovski vele{e deka i Grcija treba da ima ekonomsko i finansisko u~estvo vo proektot ^ebren i Gali{te”, veli Xunov.

KINEZITE I KOREJCITE NAJSERIOZNI KONKURENTI obro upateni eksperti od oblasta na energetikata vo zemjava objasnuvaat deka pokraj gr~kata kompanija PPC, seriozno zainteresirani se i konzorciumite od Kina i od D Koreja. Kineskiot konzorcium CWE&CTGPC e re~isi najiskusen me|u 10-te ponuduva~i za ^ebren i Gali{te. Ovie kompanii ja imaat izgradeno najgolemata hidrocentrala vo svetot, a vo Makedonija ja dovr{ija izgradbata na HEC Kozjak pred dve godini. Ekspertite, pak, o~ekuvaat deka indisko-korejskiot konzorcium LANCO&KOMIPO&KHNP i korejskiot Kosep&Daelim indystrial mo`at da dadat mnogu konkurentna i kvalitetna ponuda za hidrocentralite ^ebren i Gali{te. Osven italijanskata Edison, ostanatite {est kompanii se prete{no grade`ni, na koi }e im treba energetski partner za da go realiziraat proektot


Navigator

KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

 3 FAKTI ZA...

1,0935 0,1392 66,3 K

 PROCENKI...  NUT VELNIK

DENARI ]E ^INI NORMALEN METAR KUBEN GAS ZA PRENESENI KOLI^INI OD 335 MILIONI METRI KUBNI DO KRAJOT NA GODINATA

guverner na Holandija

ECB TREBA DA PRESTANE SO OTKUPUVAWE OBVRZNICI vropskata centralna banka (ECB) treba da prestane so aktuelnata praktika za otkup na dr`avni dol`ni~ki hartii od vrednost bidej}i sekojdnevno rizicite se zgolemuvaat, istaknuva Nut Velink od ECB i guverner na centralnata banka na Holandija. “Mo`eme ednostavno da prodol`ime da natrupuvame pari. No, iako toa e vozmo`no, ne e dobro. Mora da prestaneme so aktuelnata merka za kupuvawe dr`avni obvrznici bidej}i rizicite vo evropskata ekonomija sekojdnevno rastat. Mislam deka so Irska i Portugalija rizikot za stabilnost na ekonomijata go dostigna svojot maksimum”, smeta Velnik.

E

DENARI ZA NORMALEN METAR KUBEN ]E ^INI GASOT ISPORA^AN OD MAKPETROL DO KRAJOT NA GODINATA MILIONI NORMALNI METRI KUBNI PRIRODEN GAS TREBA DA ISPORA^A MAKPETROL DO KRAJOT NA GODINATA O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

5  PREGLED VESTI VO KRU[EVO ]E NIKNE LUKSUZNA TURISTI^KA NASELBA vaesetina luksuzni vikend-ku}i, restorani i minihotel }e se gradat vo blizina na manastirot Sveto Preobra`enie vo Kru{evo, doznava “Kapital”. Ministerstvoto za transport i vrski objavi javen oglas preku koj }e prodava dr`avno zemji{te so povr{ina od re~isi 10.000 metri kvadratni. Od vkupno 24 parceli 21 se nameneti za moderni vikendku}i, dodeka na ostanatite tri parceli }e se gradi minihotel i dva golemi restorani. Zemji{teto za izgradba na vikend-ku}i e so po~etna cena od 10 evra, dodeka po~etnata cena na parcelite za ugostitelski objekti se dvi`i od 20 do 30 evra. Od op{tina Kru{evo velat deka ova bi pomognalo pri razvoj na turizmot, no baraat dr`avata da se pogri`i i za infrastrukturnite problemi so koi se soo~uva ovoj grad. “Stravuvame od infrastrukturni i problemi so vodovodot i kanalizacijata. Vakvite te{kotii n$ spre~uvaat da ponudime komunalni olesnuvawa na idnite investitori. Komunaliite }e bidat previsoki, pa edinstven spas bi bila odredena pomo{ od strana na dr`avata. Vikend-ku} ite koi }e se gradat }e bidat moderni i visokokvalitetni. Se planira nivniot nadvore{en izgled da bide sli~en za naselbata da dobie prepoznatliv karakter”, objasnuvaat za “Kapital” od op{tinata. Ottamu komentiraat deka zasega, biznismeni od Kru{evsko ne projavile interes za vakov biznis.

D

GERMANSKI KOMPANII JA MERKAAT MAKEDONIJA ZA INVESTIRAWE ve germanski kompanii vo prvite tri meseci godinava ja skenirale Makedonija kako potencijalen pazar za investirawe, soop{tuva v~era Unijata na germanskite komori za industrija i trgovija od Skopje. Za ova tvrdewe Unijata se povikuva na izjava na Mihael [mit, direktor na germanskoto stopanstvo za Srbija, Makedonija, Crna Gora, Albanija i Kosovo. Od Unijata informiraat deka nekolku kompanii od Germanija vo istoto vreme barale vo na{iot region trgovski partneri. Izvozot na Germanija vo Isto~na Evropa lani dostigna rekordno nivo i porasna za re~isi edna ~etvrtina, infrmiraat vo Unijata. Germanija lani izveze stoka so vkupna vrednost od 146 miljardi evra, {to e zgolemuvawe za 23% ili 27 miljardi evra pove}e od lani. Vo institucijata kometiraat deka rezultatite {to gi postignale vo Isto~na Evropa mo`e da se sporedat so tie kaj internacionalnite ekonomski sili, SAD, so izvoz od 65 milijardi evra, Kina 53 milijardi, Japonija 13 milijardi, Brazil 10,5 milijardi evra i Indija so 9,3 milijardi evra. “Vpe~atlivo e deka germanskata trgovija so zemjite od Isto~na Evropa e re~isi izedna~ena. Izvozot od 146,6 milijardi evra re~isi se izramnuva so uvoz od regionot, koj iznesuva 140,6 milijardi evra. Vode~ki germanski stoki za izvoz se tradicionalnite ma{ini i oprema, motornite vozila i nivnite komponenti, kako i hemiski proizvodi”, velat vo Unijata na germanskite komori za industrija i trgovija.

D

HELENIK PETROLEUM PO^NA DESETDNEVEN [TRAJK Gr~kata naftena kompanija Helenik petroleum ve}e dva dena {trajkuva. Od kompanijata najavuvaat deka desetdnevniot {trajk e seriozna zakana za pazarot vo Grcija. Gra|anite stravuvaat deka mo`e da se pojavi nedostig od goriva bidej}i kompanijata kontrolira pove}e od 60% od pazarot vo Grcija. Distributerite, pak, smiruvaat. Velat deka Grcija ima dovolno zalihi na benziskite pumpi, a dokolku dojde do deficit, toj }e se kompenzira od rafineriite na Motor oil. Tokmu Helenik petroleum ja snabduva rafinerijata OKTA so nafta. Nejasno e dali desetdnevniot {trajk na gr~kata kompanija }e ima nekakvi vlijanija i na makedonskiot pazar so nafteni derivati. Gr~kite {trajkuva~i baraat pogolema samostojnost vo novite “filijali” vo Solun i Elevsina, koi doprva }e bidat pu{teni vo upotreba.

ZEMJODELCITE MO@AT DA PODNESUVAAT BARAWA ZA GODINA[NITE SUBVENCII emjodelcite mo`at da podnesat barawa za finansiska poddr{ka za obrabotlivi zemjodelski povr{ini so poljodelski kulturi, gradinarsko proizvodstvo, odr`uvawe postoe~ki lozovi i ovo{ni nasadi, kako i podignuvawe novi lozovi i ovo{ni nasadi, po Programata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto za 2011 godina. Od Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj objasnuvaat deka od v~era mo`e da se podnesuvaat barawa za novovovedenata finansiska poddr{ka za odgleduvawe oriz i son~ogled, kako i za koristewe sertificiran semenski materijal za proizvodstvo na gradinarski kulturi pod kontrolirani uslovi. Do 31. maj zemjodelcite mo`at da podnesuvaat barawa za direktni pla}awa za grla matorici, registrirano prezimeno p~elno semejstvo, farmersko odgleduvawe noevi, pol`avi i podignuvawe novi povr{ini pod medonosna flora. Do 29. april, pak, trae rokot za podnesuvawe barawa za proizvedeno i prodadeno kravjo, ov~o i kozjo mleko vo period od 1. oktomvri do 31. dekemvri 2010 godina. Barawata se podnesuvaat vo podra~nite edinici na Ministerstvoto za zemjodelstvo.

Z


6

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

 PREGLED VESTI KOWANOVSKI NAJAVI ZGOLEMUVAWE NA BUXETOT ZA ODBRANATA reku Dolgoro~en plan za razvoj na odbranata, koj e 10-godi{en dokument za razvojot i rastot na armiskite sili, ministerot Zoran Kowanovski najavi deka }e go zgolemuva buxetot na Armijata. “Zaedno so Ministerstvoto za finansii go kreiravme toj dolgoro~en plan. Vo nego to~no se znae kolku procenti od buxetot }e se izdvojuvaat za Armijata i posebno mi pretstavuva radost {to site ministri od Vladata dadoa poddr{ka za toj dokument i od idnata godina pa vo naredenite 10 godini }e imame permanentno zgolemuvawe na sredstvata koi }e bidat oddeleni vo Ministerstvoto za odbrana. Toa }e ni ovozmo`i i ispolnuvawe na partnerskite odnosi za da bideme ramo do ramo so silite od NATO”, izjavi Kowanovski po sve~enoto pu{tawe vo upotreba na noviot smestuva~ki kapacitet na kampot Strela 1 vo AP Krivolak. Vo odnos na Krivolak, ministerot oceni deka blagodarenie na nivnite prijateli od Kralstvoto Danska, koi investirale 320.000 evra, uspeale da go napravat pobogat so u{te eden vakov kapacitet kade {to }e mo`e da bide smestena duri i edna ~eta, kako i sozdavawe uslovi za nepre~eno funkcionirawe na trupite koi vo idnina tokmu tuka bi gi nadgraduvale svoite ve{tini.

P

EVROATLANSKIOT SOVET GO ODBELE@A DENOT NA NATO o povod 4 april Denot na formiraweto na NATO se odr`a Godi{noto sobranie na Evroatlanskiot sovet na Makedonija. Na sve~enoto Sobranie bea izneseni stavovi i ocenka za procesot na integracijata na Republika Makedonija vo NATO, so osvrt na specifi~nata situacija vo koja se nao|a procesot. Na sobranieto, isto taka, be{e iznesena ocenka za rabotata na organizacijata vo izminatiot period. Sobranieto na Evroatlanskiot sovet ja usvoi Deklaracija za potrebnite idni ~ekori za ispolnuvawe na evroatlantskata misija na Republika Makedonija. Na Sobranieto prisustvuvaa ~lenovi na diplomatskite i voenite pretstavni{tva vo Republika Makedonija i NATO {tabot vo zemjata.

P

PARLAMENTOT GI BROI POSLEDNITE DENOVI Vladeja~kata koalicija VMRO-DPMNE-DUI slednata sedmica }e dostavi predlog-odluka do Sobranieto za raspu{tawe na aktuelniot prateni~ki sostav. Spored partiski izvori, Sobranieto do raspu{taweto }e gi izglasa pretsedatelot na Dr`avnata izborna komisija, ustavniot amandman 32, so koj se predviduva ekstradicija na gra|ani vo i nadvor od dr`avata, i izmenite i dopolnuvawata na Izborniot zakonik. Za izglasuvawe na ovie to~ki neophodno e dvotretinsko mnozinstvo. Odlukata izbornoto soo~uvawe da bide na 5. juni premierot Nikola Gruevski i pretsedatel na VMRO-DPMNE ja donese otkako minatata nedela liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, objavi deka tie se otka`uvaat od site barawa i deka bezuslovno }e u~estvuvaat na izborite.

PO^INA DOSTA DIMOVSKA irektorkata na Makedonskiot kulturno-informativen centar vo Sofija, Dosta Dimovska, po kratko boleduvawe v~era po~ina vo Sofija. Dimovska e rodena na 17. fevruari 1954 godina vo Skopje. Zavr{ila Filozofski fakultet vo Skopje, kade {to rabotela i kako stru~en sorabotnik. Taa e poznata poetesa i politi~ar. Nejzinata politi~ka kariera po~na 90-tite godini na minatiot vek. Dimovska be{e na visoki dr`avni i partiski funkcii. Vo 1991 godina e izbrana za zamenik-pretsedatel na VMRO-DPMNE na Kongresot na partijata vo Prilep. Do 1994 godina e pratenik, a vo toj period rakovodi so parlamentarnata Komisija za me|unarodni odnosi. Vo 1998 godina Dimovska e izbrana za vicepremier vo kabinetot na Qup~o Georgievski. Od dekemvri 1999 godina do maj 2001 godina e ministerka za vnatre{ni raboti. Vo 2002 godina podnesuva ostavka od partiskite funkcii od partiski pri~ini. Na 25. fevruari 2002 godina e nazna~ena za direktorka na Agencijata za razuznavawe, a funkcijata ja napu{ta na 5. maj 2003 godina. Od po~etokot na 2007 godina Dosta Dimovska be{e direktorka na Kulturnoinformativniot centar na Makedonija vo Sofija.

D

VLADATA DEMONSTRIRA OPU[TENOST PRED POSETATA

BAROSO I FILE NE DOA\AAT ZA POLITI^KATA KRIZA!?  Vicepremierot r r Vasko Naumovski u uuveruva ru deka posetata na evropskite r ~elnici }e } bila b za uvid vo evropskata k agenda, koja k j zavisi od procesot so imeto, no nikako za krizata so koja se so~uva dr`avata. Diplomatski izvori go demantiraat ministerot - vo uslovi koga edna Vlada go zavr{uva svojot mandat, ne e logi~no od nea da baraat zabrzuvawe na procesot za re{avawe na sporot so imeto, velat tie GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

osetata na pretsedatelot na Evropskata komisija, Hoze Manuel Baroso, i na evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, nema nekoja posebna povrzanost so politi~kata situacija vo zemjava i so predvremenite izbori, bidej} i tie }e posetat i drugi zemji vo regionot. Makedonija e samo edna dr`ava od site dr`avi koi tie gi posetuvaat, a vo drugite dr`avi nema izbori. Mislam deka i so prethodnite poseti i so ovaa poseta tie samo poka`uvaat deka pro{iruvaweto ostanuva visoko na agendata na Evropskata unija. So vakva izjava nastapi v~era vicepremierot zadol`en za evrointegracii, Vasko Naumovski, komentiraj} i ja pretstojnata zaedni~ka poseta na dvajcata visoki evropski pretstavnici. Naumovski gi otfrla informaciite deka Baroso i File doa|aat vo Makedonija so cel da pritiskaat za brzo re{avawe na sporot so imeto ili, pak, deka doa|aat poradi politi~kata kriza so koja zemjata be{e soo~ena pove} e od dva meseci. O d d ru ga s t r a n a , p a k , poznava~ite velat deka tokmu politi~kata kriza vo zemjava e najgolemata pri~ina za posetata na dvajcata vi-

P

soki prestavnici. Za niv simptomati~no e toa {to po sredbata na premierot Nikola Gruevski so evrokomesarot File vo Brisel, po samo dve nedeli, File povtorno }e se sretne so premierot, no ovojpat zasilen so prisustvoto na Baroso. Ako se zeme predvid deka vo Brisel tema na razgovorite be{e politi~kata situacija vo zemjava i na~inot kako da se sprovedat demokratski i fer izbori, jasno e deka i na ovaa sredba, predvremenite izbori, i toa kako, }e bidat vo fokusot na razgovori me|u ovie sogovornici. “Zovrienata politi~ka sostojba vo zemjava e najgolemata pri~ina za doa|aweto na Baroso i File vo zemjava. Tie }e baraat od Vladata, sproveduvawe na fer i demokratski izbori i da gi prezemat site mahanizmi za denot na izborite da pomine dobro i bez incidenti {to e va`en ~ekor za napredokot na zemjata kon EU. Ako ne mo`e da se sprovedi prviot ~in na demokratijata, a toa se fer izbori, toga{ {to treba da se o~ekuva ponatamu”, veli visok diplomat za “Kapital”. Imeto, velat upatenite, te{ko deka }e bide tema na razgovor, so ogled na toa {to vo zemjata se spremaat predvremeni izbori. Ottuka, na krajot na ne~ij mandat Evropskata unija sigurno nema da pritiska za re{vawe na

sporot so imeto. Toa, velat poznava~ite, pologi~no e da se pravi koga }e se formirma novata Vlada po izborite. Osven so premierot, visokite prestavnici na Evropskata unija }e ostvarat sredba i so liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, i so liderot na DUI, Ali Ahmeti. Vicepremierot Naumovski, poradi toa, upati apel do liderite na ovie partii ovie sredbi da ne se iskoristat za dnevnopoliti~ki celi, tuku otvoreno da ka`at kako tie planiraat da ja evropeizirat zemjata. “Veruvam deka ovaa nivna

poseta }e bide iskoristena od site drugi polit~ki partii i tie da im ja pretstavat svojata EU agenda, odnosno tie konkretno da ka`at kako }e pridonesat tie za evropeizacijata na Makedonija, zatoa {to procesot na evropska integracija na Makedonija ne e del od dnevnopoliti~kata agenda”, re~e Naumovski. Inaku, sredbata namesto vo Skopje }e bide vo Ohrid po barawe na pretsedatelot na Komisijata, Baroso. Osven Makedonija, dvajcata evropski prestavnici }e ja posetata Crna Gora, Bosna i Hervegovina, kako i Hrvatska.

NAUMOVSKI: NIE NEMAME DRUGO IME OSVEN MAKEDONIJA! Mislam deka ovie izjavi koi{to doa|aat od aktuelni ili porane{ni gr~ki oficijalni lica imaat za cel da ja otrgnat topkata, da ja odvle~at vnimanieto od bezmislenosta na ovoj spor koj e nametnat od nivna strana. Nema druga dr`ava vo svetot koja{to se vika Makedonija, nitu, pak, nekakva pridavka makedonska ili makedonski so koja{to Makedonija bi mo`ela da bide poistovetena. Nie kako dr`ava, nitu imame drugo ime, nitu, pak, kako nacija sme imale drug identitet i ednostavno besmislenosta na sporot prodol`uva i ponatamu so vakvi izjavi. Ova go izjavi v~era vicepremierot Vasko Naumovski, komentiraj}i ja izjavata na gr~kiot diplomat i porane{en gr~ki ambasador vo zemjava, Aleksandros Maqas, koj re~e deka sporot so imeto e pra{awe od nacionalna bezbednost za Grcija. Naumovski veruva deka vo Republika Grcija s$ pogolem broj politi~ari i s$ pogolem broj gra|ani }e sfatat deka Makedonija ne e nikakva opasnost za Grcija i poso~i deka nie kako dr`ava i kako narod, nitu sme imale, nitu mo`eme da imame drugo ime ili drug identitet.

DR@AVNIOT ZAVOD ZA REVIZIJA OTKRIVA

VLADATA IMA INFORMACISKI SISTEM, NO NE ZNAE DA GO KORISTI! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

aedni~kiot informaciski centar na Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata, koj, me|u drugoto, vodi evidencija za plata i personalni podatoci na vrabotenite vo dr`avnite institucii, za finansiskite smetkovodstva, za materijalna evidencija i drugi podatoci, raboti bez odgovorni i neobu~eni lica, bez IT-strategija, bez propi{ani IT -olitiki i so zastaren programski jazik.

Z

Ova go otkriva posledniot izve{taj na Dr`avniot zavod za revizija po utvrdenata revizija vo Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata. Soglasno izve{tajot, za sistemot, koj go koristat 12% od dr`avnite institucii vo zemjava, se gri`at vraboteni od tri dr`avni institucii - Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti na Vladata, Ministerstvoto za obrazovanie i nauki, kako i od Generalniot sekretarijat na Vladata, bez podeleni nadle`nosti i rabotni zada~i. Vakvoto rabotewe, istaknuva revizo-

rot, predizvikuva rizik za kontinuirano funkcionirawe na sistemot i aplikacijata, kako i rizik od gubewe podatoci. Isto taka, ostanuva nejasno zo{to od Vladata dosega ne se nazna~eni lica koi treba da rakovodat so ovoj centar i zo{to s$ u{te nema izgotveno strategija koga Zaedni~kiot informaciski centar e vo funkcija od 1994 godina. Poradi vakviot propust, revizorot prepora~uva Vladata da najde nadvore{en sorabotnik koj koristi sli~en sistem i ima sli~ni performansi za posupe{no nadminuvawe na nedostatocite

i pravilno funkcionirawe na Centarot. Toa {to ostanuva jasno e samo deka pompezno najavenite reformi na Vladata za kompjuterizacija na site institucii vo dr`avava, sproveduvawe na proektot “Kompjuter za sekoe dete” kako i reklamite za pridobivkite od koristeweto na komjuterite ne va`at za Vladata i za nejzinite institucii. Namesto da bidat primer od koj }e u~at drugite institucii i organizacii vo zemjava, na krajot od denot najverojatno Vladata }e mora da u~i od svoite sogra|ani.


KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava  PREGLED VESTI

SE MO@AT I KAMPAWITE I MILIONITE

ZORAN STEFANOVSKI: MI SE KREVA KOSATA OD VLADINITE REKLAMI!

 Nedefiniranite uslovi za reklamirawe 24/7, pred, za vreme i po izbornata kampawa dozvoluvaat problemot da se tretira samo kako eti~ko-esteti~ki: pod parolata “im davame ot~et i gi informirame gra|anite” da se tro{at parite na dano~nite obvrznici za da im bidat soop{teni rezultatite od proektite ~ii benefiti o~igledno ne gi po~uvstvuvale ({tom e potrebno marketin{ko uveruvawe za postignatiot rezultat) ili za da gi informiraat za raboti koi se jasni sami po sebe, zna~i, ne im e potrebna reklama MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ladinite reklami za sekakvi aktivnosti na ministerstvata i za site mo`ni vladini proekti ne samo {to ne sopiraat, tuku denovive, koga odr`uvaweto na izborite e izvesno, a kampawata oficijalno ne e po~nata, do`ivuvaat svoja kulminacija. Tro{eweto na narodnite pari za reklami koi, navodno, se od javen interes, site relevantni institucii i eksperti go ocenuvaat vo najmala raka kako sporno, me|utoa, vo dr`avata nema cvrsta zakonska regulativa, nitu, pak, ima volja za da mu se stavi kraj na ovoj fenomen. Vo poslednite nekolku nedeli na pove}e mediumi se vrtat razni vladini reklami so koi vlasta, so na{i pari, naj~esto preku videospotovi “plasti~no” ni objasnuva deka raboti. Tokmu ova za ekspertite e sporno - Vladata, ministerstvata i dr`avnite institucii reklamiraat proekti, aktivnosti i noviteti za ne{to {to sekako im e rabota i se plateni od gra|anite. U{te posporen e momentot {to dr`avata se nao|a na samo dva meseci pred izbori, so ve}e definiran datum. Nedefiniranite uslovi za reklamirawe vo vakvi okolnosti problemot go smestuvaat vo sivata zona i dozvoluvaat edinstveno da se tretira kako eti~koesteti~ki problem: pod parolata “im davame ot~et i gi informirame gra|anite” se tro{at parite na dano~nite obvrznici za da im bidat soop{teni rezultatite od proektite ~ii benefiti o~igledno ne gi po~uvstvuvale ({tom e potrebno marketin{ko uveruvawe za postignatiot rezultat) ili za da gi informiraat za raboti koi se jasni sami po sebe, zna~i, ne im e potrebna reklama. Deka selektivniot izbor na mediumite kade {to se plasiraat reklamite avtomatski zna~i korumpirawe veli pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, koristej}i ja formulacijata “ozakoneta korupcija”. A deka stepenot na zastapenost na vladinite reklami i nivnata nesoodvetnost seriozno se odrazuvaat vrz kvalitetot na televiskite programi potvrduva prviot ~ovek na

V

Sovetot za radiodifuzija, Zoran Stefanovski. “Intenzivirano e plasiraweto na reklami koi se finansiraat od buxetot na dr`avata - se emituvaat vo pogolem broj i na pove}e mediumi, osobeno poslednava sedmica, otkako se precizira{e datumot za odr`uvawe na izborite. A samite reklami izleguvaat nadvor od granicite na dobar vkus, osobeno koga na gra|anite im objasnuvaat raboti {to se jasni samo po sebe. Definitivno se odrazuvaat vrz kvalitetot na programite na radiodifuzerite. Mi se kreva kosata na glavata koga }e vidam nekoi od ovie spotovi”, veli Stefanovski. Toj se pla{i deka ovaa praktika nekontrolirano i bez izdr`an kriterium da se tro{at pari od buxetot za samoreklamirawe na vlasta mo`e da stane navika ako ne mu se stavi kraj. “Najstra{no e ako vakvata praktika stane navika - da se tro{at ogromni pari za promocija na vladinite aktivnosti, po principot {to ne e zabraneto, dozvoleno e, i preku toa mediumite neosporno da se politiziraat. Deka bombardiraweto na reklamnite blokovi na televiskite kanali so vladini reklami ima isklu~ivo predizborna logika potvrduva i komunikologot Klime Babunski. “Jasno mu e na sekoj {to barem malku poznava politika deka ne mo`e politi~kata komunikcija vo o~ekuvawe na datum za raspi{uvawe izbori da se odviva isto kako prethodno. Ova osobeno va`i za vladinite kampawi, koi ne samo {to ne se namalija, tuku o~igledno se zgolemija. Zgolemen e i brojot na reklami nara~ani od glavnata opoziciska partija. O~igledno, politi~kata komunikacija e izmeneta na na~in {to go determiniraat pretstojnite izbori, no kaj nas ovoj period e siva zona, za{to ne postojat pravila, odnosno zakonska regulativa za toa {to mo`e, a {to ne mo`e da se reklamira vo periodot koga izborite se izvesni, a s$ u{te kampawata ne po~nala oficijalno”, veli Babunski. [to se odnesuva do cenata, ve}e nikoj ne presmetuva. Samo vladinite kampawi “Ti si Makedonija”, tie za etika i eti~ko odnesuvawe, pottiknuvawe da se ~itaat knigi, borba protiv droga

7

SDSM MINATATA GODINA SO BUXET OD 500 ILJADI EVRA DSM go objavi svojot godi{en finansiski izve{taj za 2010 godina. Na tri stranici partijata vo brojki i nameni pojasnuva kako gi potro{ila parite so koi raspolaga. 500 iljadi evra iznesuva vkupniot buxet za minatata godina. Od 2009 godina prefrleni bile samo okolu iljada evra. Najgolem del od buxetot spored izve{tajot, partijata dobila od ~lenarina ili okolu 220 iljadi evra bile pribrani od ~lenovite na partijata. Tolku pari partijata dobila i od buxetot na dr`avata. Kako sredstva od donacii prika`ani se samo 500 evra. Od tie sredstva 64 iljadi evra bile potro{eni za plati na vrabotenite, a za komunalii, struja, voda, telefon i sli~no potro{eni bile 104 iljadi evra. Ostatokot e potro{en za naemnini, reprezentacija, entelektualni uslugi i sli~no. Partijata potro{ila tolku kolku {to imala, odnosno 500 iljadi evra, a od buxetot od minatata godina vo ovaa 2011 godina prefrlila okolu iljada evra. Socijaldemokratskata partija vo zakonskiot rok soglasno so Zakonot za smetkovodstvo na neprofitni organizacii i soglasno so Zakonot za finansirawe na politi~kite partii javno go objavi finansiskiot izve{taj za svoeto rabotewe.

S

RAMKOVNIOT DOGOVOR NA PRVO MESTO VO KAMPAWATA NA DUI o programa zasnovana na celosnoto sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, reformi vo zdravstvoto, obrazovanieto, kulturata, namaluvawe na nevrabotenosta i siroma{tijata, re{avawe na problemot so imeto, Demokratskata unija za integracija }e nastapi na pretstojnite predvremeni parlamentarni izbori. Spored Abdula}im Ademi, novoizbraniot {efot na Izborniot {tab, na nedelnata sednica na Centralnoto pretsedatelstvo na DUI oceneto e deka so mo`nosta za glasawe na gra|anite vo dijasporata }e se ovozmo`i pretstavuvawe i na nivnite interesi vo zemjava.

S

ZORAN STEFANOVSKI PRETSEDATEL NA SOVETOT ZA RADIODIFUZIJA “Mi se kreva kosata na glavata koga }e vidam nekoi od ovie spotovi. Se pla{am deka na ovaa praktika nekontrolirano i bez izdr`an kriterium da se tro{at pari od buxetot za samoreklamirawe na vlasta nema da & se stavi kraj, po principot {to ne e zabraneto dozvoleno e, i preku toa mediumite neosporno da se politiziraat.” i pu{ewe, “Istra`i ja Makedonija”, javna ~istota i otpad, optimizam i {irewe na dobri vrednosti, zgolemuvawe na po~itta me|u lu|eto, ~inea pove}e od {est milioni evra. Tuka se i reklamite so koi Vladata gi promovira svoite reformi, vo zdravstvoto, sudstvoto, javnata administracija, grade`ni{tvoto, obrazovanieto. Ne mo`at da se dobrojat ni reklamite, ni parite dadeni za niv. Posebna prikazna e {to nikoj ne mo`e da oceni {to e vsu{nost reklama od javen interes i koga javniot preminuva vo partiski. Dosega Vladata niedna{ ne anga`ira{e posebna agencija ({to komunikolozite velat

deka e neophodno) za da oceni kolkav e efektot od reklamite i dali vo poslednite pet godini gra|anite navistina po~naa da ~itaat pove}e knigi, da bidat pogolemi optimisti ili kolku im se krenal patriotskiot duh, pa sega pove}e se ~uvstvuvaat kako Makedonija.

NIKOLA GRUEVSKI PREMIER NA MAKEDONIJA “Sekoja kompanija {to dostavila kvalitetni re{enija dobila mo`nost da dobie del ili cela kampawa, zavisno od toa koj kakvo re{enie nudi vo soglasnost so nivniot kvalitet. Najmalku 20, mo`ebi i pove}e dobivale mo`nost da izrabotat del ili celosno informativni kampawi na Vladata ili na instituciite. Imame manipulacija i so iznosite {to se spomenuvaat. Toj iznos ne e samo za edna ku}a {to izleguva na tenderot, tuku se pla}a za site mediumi i za site {to u~estvuvaat vo kampawata vo {irok spektar za informirawe na gra|anite. VMRODPMNE nikoga{ ne upotrebila finansiski sredstva od vladinite kampawi za partiski celi.”

Po izborite DUI o~ekuva postabilna vlada i Parlament, re{enie na sporot za imeto i deblokirawe na evrointegrativnite procesi.

MAKRADULI: SE KR[I ZAKONOT SO PRODA@BATA NA TELEKOM DSM so novi detali za, spored partijata, spornata proda`ba na imotot na Makedonski Telekom. Pratenikot Jani Makraduli obvini deka ulogata vo slu~ajot {to ja igra Aleksandar Ivanovski, popoznat kako Alek Tera nova, u{te odamna mu bila dodelena za potrebite na razmenata na trite zgradi na Telekomot za edna na kompanijata Divelopgrup. “Ne bilo slu~ajno {to skandaloznata parcela na plo{tadot vo Skopje, poznata kako parcela BuxakuKam~ev, e vo racete na Alek Tera nova, domarot na familijata, nitu {to sovetnicite na VMRO-PMNE vo op{tina Centar, so glasawe vo 2007 godina za sedum metri ja zgolemile visinata, a so toa za ~etiri milioni evra i vrednosta na ovaa parcela. Sega krugot treba da se zatvori so trampata na tri zgradi na Telekomot so karabinata na Alek Tera nova. So ovaa krajno nelogi~na trampa Telekomot ne samo {to }e dade pove}e metri kvadratni izgradeni i vo funkcija za mnogu pomalku neizgradeni, tuku }e plati i plus 16,6 milioni evra”, re~e Makraduli. Toj pobara objasnuvawe od Vladata, koja e sopstvenik na 34,81% od akciite na Telekomot, po koj zakon }e se napravi trampata na tri zgradi za edna neizgradena zgrada, za koja Telekomot }e doplati plus 16,6 milioni evra.

S

MITRINOVSKI SE POVLEKOL PORADI SMRTNI ZAKANI

nksioznost, poka~en krven pritisok i tegobi vaka izgleda medicinskata slika na sudijata Jordan Mitrinovski, koj v~era poradi bolest ne se soo~i so Komisijata od Sudskiot sovet, koja treba da ja utvrduva negovata odgovornost. Predlaga~ot, pretsedatelot na Vrhovniot sud, ja dade na odgovornost odlukata na Mitrinovski da go pu{ti tutunskiot bos, Bajru{ Sejdiu, vo doma{en pritvor so garancija od 1,4 milioni evra. Advokatot, koj go zastapuva sudijata pred ~lenovite na Komisijata na ~elo so Krste Sivakov, istakna deka Mitrinovski insistira javno da dade odbrana, no e spre~en poradi bolest. “Sudijata si podnese ostavka od mestoto pretsedatel pod pritisok na lu|e od najvisokata sudska vlast, a istoto se slu~uva i sega, toj e pod pritisok da se otka`e i od sudiskata funkcija ili da bide razre{en. Toj be{e pod postojan pritisok i zakani od lica od najvisokata sudska vlast”, veli advokatot Efto Spirovski. Pretsedatelot na Vrhovniot sud, Jovo Vangelovski izjavi deka ne dobil nikakvo izvestuvawe oti sudijata Mitrinovski bil pod pritisok, no dokolku toa e to~no toj }e gi ispital vakvite navodi. Mitrinovski po odlukata da go pu{ti Bajru{ vo doma{en pritvor tvrde{e deka donel zakonska odluka. Otkako Vrhovniot sud ja ukina istata ja dade na razgleduvawe pred Sudskiot sovet. Mitrinovski si podnese ostavka od pretsedatelskata funkcija, a sudijata Ismail Limani od sudiskata.

A


8

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI VEQANOVSKI NA KONFERENCIJA VO BRISEL retsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski, e vo dvodnevna poseta vo Brisel, kade {to }e u~estvuva na Konferencijata na pretsedateli na parlamenti od Evropskata unija, na pokana na pretsedatelite na Pretstavni~kiot dom na Belgija, Andre Flaut i na senatorot na Belgija, Deni Piters. Na Konferencijata, kako {to se naveduva vo soop{tenieto na Sobranieto, }e u~estvuvaat 32 delegacii, a tema na razgovor }e bide parlamentarnata kontrola vrz zaedni~kite nadvore{ni i bezbednosni politiki i zaedni~kite bezbednosni i odbranbeni politiki, za odnosot na parlamentot, misleweto na javnosta i mediumite, kako i za ulogata na parlamentite vo kontrolata na evropskata sfera na sloboda, bezbednost i pravda. Soglasno najavite, na marginite na Konferencijata, Veqanovski }e ostvari i bilateralni sredbi so svoi kolegi, spikeri na parlamenti na evropskite dr`avi. Prviot parlamentarec }e ostavi sredba i so kralot Albert Vtori.

P

SE [IRI ASOCIJACIJATA ZA ZDRAVSTVO PRI STOPANSKATA KOMORA socijacija za zdravstvo pri Stopanskata komora na Makedonija }e go zgolemi brojot na stopanskite subjekti koi rabotat so proizvodstvo i promet na lekovi. Asocijacijata momentalno ima 24 ~lenki i e formirana na osnova na podnesena inicijativa od ~lenkite na Stopanskata komora. “Celta na Asocijacijata e obedinuvawe na {to pogolem broj stopanski subjekti koi ~lenuvaat vo drugi zdru`enija i preku zaedni~ki nastap da dejstvuvaat kako seriozen partner na centralnata vlast i instituciite koi donesuvaat zakoni i zakonski akti koi go tretiraat zdravstvoto i zdravstveniot sistem”, istakna Vladimir Indov, pretsedatel na Asocijacijata. Usvoen e Statut na Asocijacijata, izbran e pretsedatel i dvajca potpretsedateli. Zorica Me{kova od Stopanskata komora na pres-konferencijata re~e deka spored statisti~kite podatoci farmacevtskata dejnost e so stabilno proizvodstvo i bele`i porast od 8% vo prvite dva meseci od godinava vo odnos na minatata godina.

A

FRANCUSKO-MAKEDONSKA SORABOTKA ZA EU FONDOVITE o ramkite na Programata za visoka administrativna {kola, v~era, vo organizacija na Sekretarijatot za evropski pra{awa i Francuskata ambasada vo Makedonija, vicepremierot Vasko Naumovski i francuskiot ambasador @an Klod [lumber`e ja otvorija konferencijata “EU fondovi - komunikaciska strategija i instrumenti”. “Osnovnata cel na ovaa konferencija e da gi unapredi profesionalnite i stru~nite kapaciteti na makedonskite dr`avni slu`benici vo nasoka na jaknewe na instituciite vo procesot na evropskata integracija. Konkretno, celta e zgolemuvawe na efikasnosta i efektivnosta na rabotata na sektorite vo dr`avnata administracija koi se direktno involvirani vo rabotata so IPA fondovite”, re~e vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski. Vakvata sorabotka, istakna francuskiot ambasador [lumber`e, ima za cel da ja podobri komunikacijata na administracijata so gra|anite za dostapnosta i dodadenata vrednost vo iskoristuvaweto na ovie fondovi. Osven vicepremierot Vasko Naumovski i francuskiot ambasador @an Klod [lumber`e, na konferencijata u~estvuva{e i evroambasadorot Piter Sorensen.

V

KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

PRIGOVORITE NA OBVINITELNIOT AKT VO SREDA

ODBRANATA ]E BARA “PAJA@INATA” DA SE VRATI VO ISTRAGA

 Iako nikoj ne bil zaveden kako vraboten, 430 iljadi evra za ~etiri godini od smetkata na televizijata legnale na privatnite kreditni karti~ki na potesnoto semejstvo na Ramkovski na ime li~ni primawa, pi{uva vo obvinitelniot akt. MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

dbranata vo slu~ajot “Paja`ina” gi podgotvuva prigovorite na obvinitelniot akt i se o~ekuva tie da bidat dostaveni do Javnoto obvinitelstvoto vo sreda. So prigovorot advokatite najavuvaat i barawe za povtorno vra}awe na predmetot vo istraga. “Jas }e baram obvinitelniot akt povtorno da bide vraten na Javnoto obvinitelstvo za gonewe na organiziran kriminal so cel podobro da se razjasnat sostojbite koi se iska`ani vo nego i da se otstrnat nedostatocite”, veli Stevan Pavlevski, del od advokatskiot tim. Spored rokovite koi va`at, sudeweto najrano bi mo`elo da se o~ekuva vo sredinata na maj. KAKO OBVINITELSTVOTO JA RASPLETE “PAJA@INATA” Ramkovski se vodi kako neimoten, a sopstvenik na nekolku firmi vo zemjava i stranstvo, me|u koi i na A1 televizija. Iako nikoj ne bil zaveden kako vraboten, 430 iljadi evra za ~etiri godini od smetkata na televizijata legnale na privatnite kreditni karti~ki na potesnoto semejstvo na Ramkovski na ime li~ni primawa, koi iako imale obvrska da gi prijavat ovie pari, toa ne go storile, so {to izbegnale pla}awe danok na dohod. No, semejstvoto Ramkovski, pokraj za li~ni potrebi, od smetkata na televizijata iskoristilo i 270 iljadi evra za izgradba na haciendata vo Nerezi. Upravitelite na mediumite potiknati od Ramk-

O

ovski, isto taka, prijavuvale pomal gotovinski promet od realniot. Upravitelot na Hedis DOO, sinxirot marketi na Ramkovski, ne go prijavuval celiot gotovinski promet vo raboteweto od 2006 do 2010 godina, koj potoa go koristel za ispla}awe plati za vrabotenite na raka, so {to izbegnuval pla}awe danok. Del od parite od gotovinskiot promet koj ne bil prijavuvan bile koristeni za li~no tro{ewe na semejstvoto Ramkovski, pi{uva vo obvinenieto. Drug del, pak, vo visina od okolu 1,7 milioni evra vo gotovo bile davani na upravitelite na

televizijata koi ponatamu del od parite pu{tale vo promet, a del ispla}ale za li~no tro{ewe na semejstvoto Ramkovski. MENUVAWE NA SOPSTVENOSTA NA FIRMITE ZA IZBEGNUVAWE NA ZAKONOT Grupata rakovodena od Ramkovski, kako {to se veli vo obvinitelniot akt, preku odnapred podgotven plan za koristewe na upravuva~kata i sopstveni~kata struktura na 15 firmi na Pero Nakov 60 i {est firmi vo zemjava, Srbija, Turcija, Crna Gora i Hrvatska, ~ija sopstveni~ka struktura se menuvala vo razli~ni periodi vo za-

visnost od potrebite na grupata, izbegnala nekolku pravosilni presudi preku la`no doveduvawe na firmite vo bankrot. Taka, po presuda na Osnovniot sud Ko~ani vo polza na pe~atnicata Evropa 92, koja gi pe~atela vesnicite “Vreme” i “[pic”, so cel da se izbegne pla} awe na kaznata Ramkovski nalo`il da se obezvredni Vreme E^, koja gi izdavala vesnicite preku prefrlawe na imotot koj bil na nejzino ime na Akstra trejd i podocna na Plus produkcija. So toa e izbegnato pla}aweto na 206 iljadi evra dolg kon Evropa 92. Na sli~en na~in bile prefrlani vozila od Vreme trejd DOO kon Akstra, pa potoa Plus produkcija, so cel Vreme trejd za izbegne izvr{uvawe na pravosilna presuda. Po istata {ema izbegnato e realizirawe na u{te edna naplata so pravosilna presuda na Cetis Print protiv Sinim DOOEL. Del od obvinetite, devetmina, startot na sude-weto }e go ~ekaat vo istra`niot zatvor [utka, otkako po izgotvuvaweto na obvinitelniot akt Obvinitelstvoto predlo`i i prodol`uvawe na pritvorot. Osnovite poradi koi se bara zadr`uvawe na obvinetite vo pritvor e postoeweto na osnovano somnevawe deka } e se dadat vo begstvo ili } e go povtorat deloto. Istoto se odnesuva za petmina od obvinetite koi ostanuvaat vo doma{en pritvor. ^etiri lica, me|u koi i Hedi, sinot na Velija Ramkovski, s$ u{te se nao|aat vo begstvo.


KAPITAL / 04.04.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

9

 PREGLED VESTI VITALIA ]E IZVEZUVA VO SKANDINAVSKITE ZEMJI I VO TURCIJA italia, kompanijata za proizvodstvo na zdrava hrana, po~na da izvezuva vo [vedska i vo Finska, soop{tuvaat od tamu. Vo kompanijata informiraat i ddeka go podgotvuvaat i prviot plasman vo Turcija. Vo Vitali Vitalia velat deka sklu~ile dogovori so partneri od ovie zemji, ~ij pazar e re~isi 90 milioni lu|e. “Kreir “Kreirame novi proizvodi so vrven kvalitet i dizajn koj gi zad zadovoluva sovremenite potrebi na konsumentite na zdrav na~in na ishrana. Nie sme makedonski brend {to stoi ramo r do ramo so svetski poznatite proizvoditeli. novite dogovori za plasman na na{ite proizvodi vo So no Skandinavija i vo Turcija o~ekuvame izvozot da porasne Skandi za naj najmalku 15%”, veli Iskra Vetaxokoska, menaxer za marketing i proda`ba vo kompanijata. market Vitalia ima sertifikati za proizvodstvo na bezbedna Vitali hrana pod strogo kontrolirani uslovi i celosno gi ispolme|unarodnite standardi za izvoz. Proizvodite na nuva m Vitalia se prodavaat i vo golemite marketi, kako Kora, Vitali Auhan, Metro, Spar i Kerfur. Vitalia ve}e tri godini prodava vo Ungarija i vo Romanija paleta od pove}e od 50 proizvodi vo segmentot musli i dietetika. Lani izveze 45% od vkupnoto prozvodstvo na stranskite pazari. Proizvodite na Vitalia se prodavaat vo SAD, Avstralija, Izrael, Kanada, Afrika, no i vo Srbija, Hrvatska, Slovenija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina.

V NOVINI VO TERCIJARNOTO ZDRAVSTVO

FONDOT ]E IM GI ZEME PARITE NA KLINIKITE KOI NE OPERIRAAT  Se menuva na~inot na pla}awe na Fondot kon hirur{kite bolnici. Tie otsega }e dobivat usloven buxet {to zna~i deka ako ne ja realiziraat kvotata na operacii, del od parite }e im bidat povle~eni i preraspredeleni na drugi kliniki VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

avnite kliniki na koi se izveduvaat slo`eni operacii vo idnina }e dobivaat uslovni buxeti od Fondot za zdravstveno osiguruvawe, {to zna~i deka }e dobijat pari samo za izvr{enite operacii. Dosega, spored odgovorinite vo FZO, tie dobivaa pari za hirur{ki intervencii koi voop{to ne gi realiziraa. Ovaa novina }e stapi na sila za nepolni dva meseci, a }e se odnesuva na desetina kliniki vo zemjava. Spored direktorkata na Fondot, Maja Parnaxieva-Zmejkova vakvata odluka e neophodna, zatoa {to doseg{nata praktika poka`ala deka del od klinikite ne gi rabotat operaciite za koi odnapred dobivaat pari. Kako primer za takov slu~aj, taa ja spomena op{tata gradska bolnica “8 Septemvri”, koja dosega zemala pari i za intervencii koi voop{to ne gi realizirala. Konkretno, vo delot na oftalmologijata, ne bila izvr{ena nitu edna fako-metoda, za koja Fondot pla}a 500 evra za edna operacija. “Ako ne sakaat da rabotat, parite }e otidat vo Sistina i Evropskata o~na bolnica. Fondot ne saka da bide {tite-

J

nik na javnoto zdravstvo, tuku na osigurenicite, koi ne smeat da bidat robovi na “zavrzlamite” na javnite zdravstveni ustanovi”, istakna Zmejkova. Neoficijalno doznavame deka direktorot na “8 Septemvri”, Sa{o Stoj~evski, negoduval koga ja slu{nal vakvata odluka, no v~era za “Kapital” izjavi deka ja odobruva ovaa novina. “Mo`ebi i jas napraviv tapani pred svadba, no sega ja odobruvam odlukata na Fondot. Realno, ne postoi drug na~in da se stavi red vo javnoto zdravstvo i da se stimuliraat lekarite. Naredniot period }e ja nabavime potrebnata oprema i }e po~neme da rabotime i fako-metoda”, veli Stoj~evski, koj priznava deka nemaat nitu kadar koj bi ja izvr{uval slo`enata intervencija na o~ite. O~ekuvame i iskusni lekari od strana, koi }e go obu~at na{iot kadar, komentira

Stoj~evski, iako ne znae nitu koj }e gi plati stranskite eksperti. Od Klinikata za oftalmologija potegot na Fondot go komentiraat kako obid na FZO da go privatizira javnoto zdravstvo. “So ovoj ~ekor apsolutno se favoriziraat privatnite kliniki, a kvotite ne treba

da gi opredeluva FZO, tuku stru~en kadar. Se raboti za nelegalno dejstvo na Fondot, so koe poka`uva deka vo ovoj slu~aj, bespravno raspolaga so parite”, velat izvori od klinikata, potenciraj}i deka fako-metoda, kaj niv, se raboti so aparatura postara od 12 godini.

FZO GI ZGOLEMI BUXETITE NA SITE BOLNICI FZO izdvoi 1,7 milijardi denari pove}e od lani za zdravstveni uslugi. Najgolem del od parite }e bidat nameneti za kupuvawe zdravstveni uslugi vo javnite zdravstveni ustanovi od 1 milijarda denari, 300 milioni denari za apteki od primarna lista na lekovi, kako i 400 milioni denari za privatni zdravstveni ustanovi koi gi pokrivaat trite nivoa na zdravstvena za{tita, istakna portparolot Branko Axigogov. Od Fondot potenciraat deka celta e bolnicite kompletno da bidat snabdeni so lekovi, da se reduciraat upatuvawata na pacientite za lekuvawe vo stranstvo i da se ponudat pove}e i novi zdravstveni uslugi za osigurenicite.

MAJA PARNAXIEVA-ZMEJKOVA DIREKTOR NA FZO

Ako javnite zdravstveni ustanovi ne sakaat da rabotat, parite } e otidat vo Sistina i Evropskata o~na bolnica. Fondot za zdravstvo ne saka da bide {titenik na javnoto zdravstvo, tuku na osigurenicite.

MINISTERSTVOTO ZA ZEMJODELSTVO GI EVIDENTIRA PARTNERITE inisterstvoto za zemjodelstvo od v~era po~na da gi evidentira socijalnite i ekonomskite partneri zaradi ureduvawe na zaedni~kite pazari so zemjodelski proizvodi. Ministerstvoto soop{ti deka za socijalni partneri }e se smetaat gra|anskite zdru`enija osnovani za unapreduvawe na socijalniot interes od oblasta na za{titata na `ivotnata sredina, agroekologijata i agrobiodiverzitetot, za{titata na prirodnoto, kulturnoto i tradicionalnoto nasledstvo na ruralnite sredini, kako i za za{tita na interesite i ulogata na mladite zemjodelski proizvoditeli ili `enite zemjodelci. Partneri mo`at da bidat i zdru`enijata na gra|ani osnovani zaradi za{tita na interesite na `itelite od ruralnite sredini, kako i tie formirani za promocija na ulogata na ruralnata `ena za razvoj na zemjodelstvoto i ruralnite sredini. Zadrugite i zadru`nite sojuzi od oblasta na zemjodelskoto proizvodstvo se obvrzani da dostavat dokaz za godi{en prihod od proda`ba na zemjodelski proizvodi izdaden od Upravata za javni prihodi ili izvod od smetka za ostvareniot prihod vo prethodnata godina od godinata na upis, spisok na pravni lica koi imaat pristapnica vo zadrugata ili zadru`niot sojuz.

M


Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.803

MBID

OMB

2.586 2.581 2.576 2.571 2.566

2.793

117,22

2.783

117,12

2.773

117,02

2.763

116,92

2.753

116,82

2.743

28/03/11

30/03/11

01/04/11

03/04/11

116,72

28/03/11

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

30/03/11

01/04/11

03/04/11

28/03/11 29/03/11 30/03/11 31/03/11 01/04/11 02/04/11 03/04/11 04/04/11

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

POPU[TA LI KRIZATA VO HOTELIERSTVOTO?

MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONIJA TURIST GODINAVA ]E SE FOKUSIRA NA INVESTICIITE Menaxmentot godinava najmnogu investicii najavuva vo hotelite Holidej In i Best Vestern-Belvi i vo restoranot Pivnica. Minatata godina, duri 41% od investiciite bile naso~eni kon hotelot Holidej In vesticii }e pridonesat i za intenzivirawe na ekonomskata aktivnost”, stoi vo godi{niot izve{taj za raboteweto na Makedonija turist za 2010 godina. Investiciskite vlo`uvawa i tro{ocite za tekovno odr`uvawe lani iznesuvale 229.000 evra, pri {to najmnogu se investiralo vo hotelot Holidej In, kade {to bile naso~eni 41% od vkupnite investicii. Za hotelot Best Vestern-Belvi bile naso~eni 23,34% od investiciite. Spored podatocite na kompanijata, lani se realizirani 70.061 no} evawa, od koi najgolem del bile od stranci (66.052), a 4.009 od doma{ni lica. Ovoj broj e za nijansa pogolem od realiziranite no}evawa vo 2009 godina, koga vkupno bile ostvareni 69.796, od koi 66.577 bile od stranci. Najgolem broj no}evawa lani ostvarile gostite od Hrvatska, Srbija, SAD i Germanija, po {to sleduvaat doma{nite no}evawa. Dru{tvoto za ovaa godina planira da formira i slu`ba za vnatre{na revizija, koja spored Zakonot za trgovski dru{tva, direktno }e odgovara za svoeto rabotewe pred noviot nadzoren odbor. Denovive Sobranieto na akcioneri na Makedonija turist odlu~i, poradi istekuvawe na mandatot, da bidat smeneti dosega{nite ~lenovi Tito Beli~anec, Verica

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

ovaa godina vo preden plan na menaxmentot na Makedonija turist }e bidat investiciite vo hotelskite i ugostitelskite objekti. Od kompanijata istaknuvaat deka minatogodi{nata dobivka od tri milioni evra bila ostvarena tokmu kako rezultat na investiciite napraveni vo prethodnite godini i na dobrata biznis-strategija. Za 2011 godina se planirani investicii vo hotelite Holidej In, Best VesternBelvi i vo restoranot Pivnica. Vo Best Vestern-Belvi i Pivnica se predvideni pomali investiciski zafati, pred s$ naso~eni kon tekovno odr`uvawe, zamena na klimatizacija, postavuvawe nastre{nica na terasa. No, vo Holidej In e planirano kompletno renovirawe na 14 apartmani vo delot na bawite, nadgradba na sistemot za detekcija po standardite na brendot Holidej In, nabavka na programa za hotelsko i recepcisko rabotewe... “Trendot na makedonskiot pazar nametnuva novi investicii. Doa|aat novi stranski kompanii, {to pretstavuva osnova za pro{iruvawe na biznisot i profitabilnosta na kompanijata. Novite in-

I

2,6 MILIONI EVRA SO AKCIITE NA KOMERCIJALNA BANKA reku blok-transakcija i vo ramkite na klasi~noto trguvawe v~era be{e istrguvana 1,8% od osnovnata glavnina na Komercijalna banka, odnosno 42.875 akcii, vredni 2,6 milioni evra. Blok-transakcijata be{e napravena so 22.440 akcii po cena od 3.680,71 denari za akcija, odnosno po cena za 4,4% poniska od prose~nata cena od 3.849,99 denari, po koja se trguva{e akcijata na Komercijalna banka, pri {to e ostvaren promet od 1,38 milioni evra. Vo ramkite na klasi~noto trguvawe, pak, se istrguvaa 20.435 akcii, a ostvareniot promet iznesuva{e 1,27 milioni evra. Vakvata transakcija go privle~e vnimanieto i na brokerite koi {pekuliraat deka, so ogled na golemata suma, transakciite se napraveni od strana na stranski fondovi. Osven za Komercijalna banka, investitorite v~era najmnogu interes poka`aa za obvrznicite. Vkupniot promet ostvaren so obvrznici iznesuva{e 8,9 milioni denari blagodarenie na 8,6 milioni denari ostvareni so novata desetta emisija na obvrznici za denacionalizacija.

P ZATVORENI UNIVERZITETOT WUJORK I AKADEMIJATA ITALIJANA Poradi zaguba od 10,6 milioni denari na Univerzitetot Wujork i od 22,6 milioni denari na dru{tvoto MT-Wujork, Makedonija turist i bordot na osnova~i na fakultetot odlu~ija da gi zatvorat ovie dve dru{tva. Spored Zakonot za visoko obrazovanie, ostanuva obvrskata studentite da gi zavr{at studiite po ve}e dogovorenite uslovi za studirawe. Poradi nerentabilno i neekonomi~no rabotewe, prestanuva so rabota i visokata stru~na {kola Akademijata Italijana i dru{tvoto Italijanski dizajn. Haxivasileva-Markovska, Tihomir Jovanovski, Qup~o Popovski i Marko Ja~ev. [to se odnesuva do interesot na investitorite za akciite na Makedonija turist, lani toj be{e mnogu pogolem otkolku vo 2009 godina. Vkupniot promet so ovie akcii iznesuva{e 32,9 milioni denari i e za 18%

pogolem od toj vo 2009 godina, koga iznesuva{e 27,9 milioni denari. Vkupno bea istrguvani 12.992 akcii, {to e za 4.073 pove}e otkolku vo 2009 godina. Poslednite 30 dena cenata na akcijata na Makedonija turist bele`i pad od 0,71%, od 3.049,33 denari za akcija na 3.027,67 denari.

Kaj akciite pogolem interes ima{e samo za akciite na Alkaloid i na Makedonski Telekom. Akcijata na Alkaloid ostvari promet od 1,6 milioni denari, pri {to se istrguvaa 383 akcii, dodeka, pak, od Makedonski Telekom bea istrguvani 1.793 akcii, vredni eden milion denari. Indeksite nedelata ja po~naa so pad na vrednosta. Osnovniot indeks MBI-10 padna za 0,26% na vrednost od 2.569,83 indeksni poeni, dodeka, pak, MBID indeksot ima{e pad od 0,34%, na vrednost od 2.750,27 indeksni poeni. Edinstveno indeksot na obvrznici OMB ostana bez promena na negovata vrednost od petokot, koga denot go zatvori na 116,83 indeksni poeni. Od istrguvanite 19 hartii od vrednost osum imaa rast na cenata, a ist broj hartii od vrednost imaa i pad na cenata. Najgolem dobitnik, so rast od 20% na cenata, be{e akcijata na Komuna, a najgolem gubitnik, so pad na cenata od 2,74%, be{e akcijata na Toplifikacija. Miruvaa cenite na tri hartii od vrednost i toa akciite na Rade Kon~ar, R@ Uslugi i Gradinar od Ohrid.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

04.04.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

432,00

20

4.320

61.285,00

3

61.285

Македонијатурист Скопје

3.036,71

0,3

434.250

Комерцијална банка Скопје

3.849,99

0,06

78.674.533

40.615,58

0,04

487.387

Име на компанијата Комуна Скопје Фершпед Скопје

Реплек Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Топлификација Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

30.720.360,13

1,29%

1,28%

12,47%

1,86%

-0,45%

31.03.2011

ILIRIKA GRP

51.065.219,19

2,50%

-3,20%

3,19%

-2,67%

6,31%

31.03.2011

Иново Статус Акции

14.611.059,64

-2,31%

4,77%

6,66%

4,77%

-8,48%

01.04.2011

KD Brik

38.917.357,83

1,89%

-0,35%

5,62%

-0,35%

7,11%

31.03.2011

KD Nova EU

28.198.713,78

-1,05%

3,15%

6,90%

3,15%

0,98%

31.03.2011

КБ Публикум балансиран

30.687.035,98

-1,07%

2,34%

5,00%

2,34%

-2,45%

01.04.2011

04.04.2011 Просечна цена (МКД)

Стопанска банка Скопје Гранит Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) Скопски Пазар Скопје

3550

%

Износ (МКД)

-2,74

17.750

214

-2,73

128.400

575,00

-1,40

416.300

130,00

-0,76

4.420

6.800,00

-0,58

170.000

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

04.04.2011

Нето-имот на фонд (ден.)

04.04.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353

04.04.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.350,29

401,26

10,84

0,94

54.562

7.150,00

567,72

12,59

0,21

3.071.377

575,00

92,61

6,21

0,53

KMB (2010)

2.279.067

3.849,99

628,36

6,13

1,10

112.382

25.552,08

/

/

0,75

Комерцијална банка Скопје

3849,99

0,06

78.674.533

REPL (2010) *

25.920

40.615,58

2.996,49

13,55

0,85

Алкалоид Скопје

4350,29

-0,05

1.666.160

SBT (2010) *

389.779

3.150,00

39,99

78,76

0,74

Македонски Телеком Скопје Реплек Скопје Македонијатурист Скопје

04.04.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

GRNT (2010) * MPT (2010) *

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

560,00

0,04

1.004.080

STIL (2010) *

14.622.943

192,00

0,47

412,88

2,42

40615,58

0,04

487.387

TPLF (2010) *

450.000

3.550,00

73,84

48,08

1,00

3036,71

0,30

434.250

ZPKO (2010) *

271.602

2.167,00

/

/

0,34

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

% на промена

146.076

45

-31,92

1.334.160

68

734,26

1.480.236

113

295,26

обични акции

22.296

14

-75,74

Вкупно Редовен пазар

22.296

14

-75,74

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 04.04.2011)


KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii [KODA VOZI SO NOVO LOGO

UNI BANKA NUDI STANBENI I HIPOTEKARNI KREDITI SO 6,75% KAMATA ni banka po~na da nudi stanbeni i hipotekarni krediti so godi{na kamata od 6,75%. Kamatanata stapka za ovie zaemi e fiksna vo prvite 24 meseci, sredstvata, a }e se odobruvaat so grejs-period od {est do 12 meseci. Kako poklon za novite korisnici na ovie zaemi Uni }e dva podaroci – godi{no osiguruvawe na imot so vklu~en rizik od zemjotres, godi{na preo-

U

cenka na imotot, kreditni karti~ki so dozvolen limit i debitna karti~ka bez ~lenarina, informiraat vo bankata. Ottamu soop{tuvaat deka nudat i promotivni uslovi za krediti za vrabotenite vo javnata administracija i za akcionerskite dru{tva {to isplatuvaat plata preku nivnata banka. Ovie zaemi bankata }e gi prodava po kamatna stapka od 8% so najdolg rok na

11

otplata do osum godini. “Ovie dva tipa kreditni produkti za naselenie koi imaat za cel da se prilagodat na potrebite na klientite, nudat ekstra povolni uslovi, so niski godi{ni kamatni stapki, ednostavna procedura i isklu~itelno kratko vreme na odobruvawe po kreditnite barawa”, veli Aleksandra Kermet~ieva, direktor na direkcijata za kreditirawe na malo.

ovo, redizajnirano logo vo idnina }e stoi na vozilata na [koda, eden od najpoluarnite brendovi na makedonskiot pazar. Ovie marketin{kite promeni na ~e{kiot proizvoditel v~era gi prezentiraa pretstavncite na Por{e-Makedonija, pod ~ija kapa se vr{i uvozot i proda`bata na modelite na [koda. “Sakaj}i da gi navestime golemite planovi na [koda, go kreiravme novoto logo koe e moderno i poednostavno. [koda

vo bliska idnina podgotvuva navistina izvonredni noviteti”, istakna direktorot na kompanijata, Zlatko Mucunski. Pokraj novoto logo, od [koda prezentiraa i dve novi uslugi koi treba da ja zgolemat doverbata kaj potro{uva~ite, o~ekuvaat vo kompanijata. A toa e -prodol`uvawe na garancijata na novi ~etiri godini za site vozila na [koda, kako i do`ivotna mobilna garancija za avtomobilite {to redovno se servisiraat vo ovlastenite servisi na kompanijata.

N

“So novite uslugi vozilata na [koda dobivaat dopolnitelna vrednost. Za naredniot period podgotvuvame novi iznenaduvawa za na{ite klienti”, izjavi Mile Stan~ev, brend-menaxerot na proda`nata programa na [koda. Od Por{e u{te potsetija deka pazarot so novi avtomobili vo zemjava e drasti~no opadnat. No, i pokraj toa, nivnata kompanija uspeala da ostvari minimalen porast vo proda`bata, informiraat vo kompanijata.

NEMA EFEKTI OD DR@AVNOTO SUBVENCIONIRAWE NA MLEKOPROIZVODSTVOTO

17.03.2010 ZO[TO UVOZOT NA MLEKO PORASNA ZA 66% VO POSLEDNITE 5 GODINI?

11

2002

2003

2004

26,3

43,73

41,7

29,5

36,3 2001

21,4

16,6

2005

2006

2007

2008

2009

2010

(Vrednostite se vo milioni dolari i se zbiren podatok za uvoz na mleko, mle~ni proizvodi i jajca) (Izvor: Narodna banka)

JOVAN A@DERSKI 375.556

406.513

409.179

PROIZVODSTVOTO NA MLEKO ZA 2 GODINI PADNALO ZA 8%!

291.290

I

ZA PET GODINI UVOZOT PORASNAL ZA 66%!

12,7

pokraj toa {to poslednite nekolku godini dr`avata pumpa desetici milioni evra godi{no za subvencionirawe na sto~arstvoto, sostojbata vo mlekoproizvodstvoto e frapantna. Spored analizite koi gi napravi “Kapital”, vo poslednite 2 godini uvozot na mleko vo Makedonija porasnal za 14,6%, a istovremeno doma{noto proizvodstvo na mleko se namalilo za re~isi 10%. Sto~niot fond, isto taka, od godina vo godina se namaluva, pa taka ako vo 2005 godina vo Makedonija imalo pove}e od 1 milion grla ovci, vo 2009 godina ovoj broj e namalen na 755 iljadi, ili za 40%. Minatata godina za uvoz na mleko i mle~ni proizvodi vo zemjava se potro{ile 31,8 milioni dolari (ili 43,73 milioni dolari), {to e rast od 66% ako se napravi sporedba so vrednosta na uvozot od 2005 godina. I dodeka uvozot na mleko kontinuirano raste, doma{noto proizvodstvo, isto taka, kontinuirano se namaluva, pred s$ poradi nesoodvetnata vladina politika na subvencionirawe, sugeriraat ekspertite. Dr`avata za godinava ima odvoeno pove}e od 33 milioni evra za direktni pla}awa vo sto~arstvoto, pri {to mlekoproizvoditelite dobivaat po 3,5 denari za litar

sto~niot fond vo zemjava se uni{ti, kako rezultat na {to vo Makedonija nema mleko. “Makedonija vodi pogre{na politika za tretman na mlekoto. Ako vo moe vreme ima{e sezonski vi{oci mleko, toa nekoj go upropasti. So propa|aweto na Svedmilk se uni{ti sto~niot fond, a toa se prave{e direktno preku cenite koi tie gi nudea za otkup. Sega na pazarot nema doma{no mleko, a istovremeno vo Makedonija se uvezuva zgusteno mleko koe potoa se me{a so voda. Po koj pravilnik za proizvodstvo na mleko e toa”, veli Radevski. EKSPERTITE PROTIV VLADINIOT KONCEPT ZA SUBVENCIONIRAWE Spored profesorot Jovan A`derski, od katedrata za agroekonomija na Zemjodelskiot fakultet, o~igledno e deka dr`avnite subvencii nemaaat pozitiven efekt vrz mlekoproizvodstvoto. “Po slu~ajot Svedmilk farmerite ja izgubija doverbata. Od druga strana, i pokraj toa {to najgolemite doma{ni mlekarnici gi prezedoa stranski kompanii, fakt e deka tie se tuka za profit. Tie ne go re{ija problemot so otkupot na mleko, naprotiv, se pojavija mlekarnici koi ne im pla}aat navreme na sto~arite za predadenoto mleko, ja simnuvaat otkupnata cena na nerealno nisko nivo, so {to golem del od mlekoproizvoditeli ednostavno nemaat smetka da prodol`at da rabotat”, veli A`derski. Spored istra`uvawata {to

246.164

bajalska@kapital.com.mk

predadeno mleko i po 2.700 denari za sekoe grlo govedo. No, spored podatocite od teren do koi dojde “Kapital” i prestojnava sezona, pazarot }e se soo~i so nedostig od surovo mleko, no godinava toa }e bide osobeno izrazeno, za {to ima tri glavni pri~ini. Prvata e ve{ta~koto spu{tawe na otkupnite ceni minatata godina, koga dovolno dolgo se dvi`ea od 9 do 12 denari, poradi {to mnogu farmeri se otka`aa od biznisot. Drugite dve pri~ini se –klimatskite promeni i rastot na cenite na sto~nata hrana, {to dopolnitelno ja ote`na isplatlivosta na mlekoproizvodstvoto. “Naglite klimatski promeni i poskapuvawata na sto~nata hrana za pove}e od 50% minatata godina dovedoa do zna~aen pad na proizvodstvoto na mleko vo odredeni regioni vo Makedonija. No, nie kako kompanija go zgolemivme otkupot i proizvodstvoto za 30% minatata godina”, veli Jovan Dabevski, direktor na mlekarnicata Zdravje Radovo. Spored neoficijalnite informacii do koi dojde “Kapital”, sedum pomali mlekarnici ve}e otkupuvale mleko vo pelagoniskiot region i toa vedna{ se reflektira so nedostig na pazarot, {to dopolnitelno }e se razgoruva vo sledniot period. Porane{niot direktor na Bitolskata mlekarnica, @ivko Radevski veli deka kako rezultat na slu~ajot Svedmilk i pogre{nata dr`avna politika na subvencionirawe,

10,7

MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

43,2

I pokraj pumpaweto dr`avni subvencii sekoja godina, doma{noto proizvodstvo na mleko opa|a, a uvozot na mleko i mle~ni proizvodi raste. Ekspertite predviduvaat deka sostojbata e alarmantna i doprva }e se vlo{uva, zatoa {to mnogu od sto~arite se otka`uvaat od biznisot

2005

2006

2007

2008

2009

(Vrednostite se vo iljadi litri) (Izvor: DZS)

gi pravele na katedrata za agroekonomija, mlekoto ne treba da se prodava pomalku od 18 denari za litar, ako se zemat predvid tro{ocite za dobivawe na istata koli~ina. Od Federacijata na farmeri na Makedonija ne go poddr`uvaat pla}aweto subvencii od strana na dr`avata po litar ili kilogram. “Ova kako merka vlijae na kreirawe na cenata na otkupuva~ite, sozdava administrativni pote{kotii za nekolkukratnoto ispla}awe,

i so ista suma se nagraduva mlekoto koe ima ekstra klasa i toa {to ima pomal kvalitet”, velat vo FFRM. Spored niv, fakti~kata sostojba vo govedarstvoto e alarmantna poradi namaluvaweto na grlata goveda. Tie sugeriraat pogolema finansiska poddr{ka, osobeno vo delot za direktnite pla}awa za obele`ani grla goveda. Namesto 2.700 denari za grlo, nivniot predlog e 25.000 denari i baraat da se ukine merkata po litar. Spored Federacijata, so ogled

PROFESOR Po slu~ajot Svedmilk farmerite ja izgubija doverbata. Od druga strana i pokraj toa {to najgolemite doma{ni mlekarnici gi prezedoa stranski kompanii, fakt e deka tie se tuka za profit. Tie ne go re{ija problemot so otkupot na mleko, naprotiv, se pojavija mlekarnici koi ne im pla}aat navreme na sto~arite za predadenoto mleko, ja simnuvaat otkupnata cena na nerealno nisko nivo, so {to golem del od mlekoproizvoditelite ednostavno nemaat smetka da prodol`at da rabotat. na momentalnata sostojba so cenata na mlekoto i zgolemenite tro{oci za hrana, mnogu zemjodelci }e prodol`at da gi prodavaat kravite.

WWW.KAPITAL.MK МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,48%

3,41%

4,25%

5,16%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5044

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

САД

долар

43,4937

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

69,7724 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

47,0973

Канада

долар

44,9396

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,0615

61,6

44

69,9

47,8

Извор: НБРМ


Fokus

12

KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

 Nekoga{nata zaedni~ka dr`ava politi~ki i idejno e mrtva, no ekonomski mo`e da voskresne?!

SRBIJA, HRVATSKA I SLOVENIJA EKONOMSKI SE (RE)OBEDINUVAAT

SE SOZDAVA EKONOMSKA UNIJA SHS, MAKEDONIJA E AUT  Srbija, Hrvatska i Slovenija vikendov kroeja planovi za ekonomsko povrzuvawe so cel da osvojat pogolemi pazari. Makedonija e nadvor od ovie planovi i inicijativi na prostorot na porane{na SFRJ. Iako doma{nite biznismeni o~ajno sakaat da se vratat na nekoga{niot 20-milionski pazar, nitu tie nitu dr`avata poka`uva interes da se vklu~i vo procesot na sozdavawe na jugosferata – (re)obedinuvawe na porane{nite jugoslovenski zemji vo nedr`avni ramki, kako osnova za sozdavawe pogolem ekonomski razvoj ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

odeka Srbija, Hrvatska i Slovenija krojat planovi za ekonomsko povrzuvawe za osvojuvawe pogolemi pazari, Makedonija bez seriozna inicijativa za zgolemuvawe na sorabotkata so prane{nite jugoslovenski zemji. Iako doma{nite biznismeni o~ajno sakaat da se vratat na nekoga{niot 20-milionski pazar, koj gi obedinuva{e Makedonija, Srbija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Hrvatska i Slovenija, vo realnosta s$ se sveduva samo na jugonostalgija. Na{ata zemja ne poka`uva interes da se vklu~i vo procesot na sozdavawe na jugosferata – (re)obedinuvawe na biv{ite jugoslovenski zemji vo nedr`avni ramki, kako osnova za sozdavawe na pogolem ekonomski rast.

D

Makedonskata vlast priznava deka idejata za zgolemuvawe na sorabotkata me|u zemjite vo regionot e od ogromno zna~ewe za razvojot na Balkanot, osobeno za Makedonija kako mal pazar bez izlez na more. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, izjavi deka na pretstojniot ekonomski forum vo Dubrovnik }e razgovara so ministrite od ostanatite zemji od regionot za eventualno zgolemuvawe na ekonomskata sorabotka so niv. “Sekoja ideja za ekonomska sorabotka so zemjite od regionot e korisna za makedonskata ekonomija, bidej}i avtomatski zna~i pro{iruvawe na pazarot. Vakvi sli~ni inicijativi Makedonija ve}e razgleduva so Kosovo, Albanija i Crna Gora, no ne e isklu~ena mo`nosta za sorabotka i so Srbija, Hrvatska i Slovenija. Na forumot vo Dubrovnik }e ja diskutiram idejata so ministrite i od ovie zemji za da vidime kako mo`e Makedonija da se vklu~i vo ekonomskoto povrzuvawe na regionot i koi se na{ite

prednosti. Li~no smetam deka mo`eme da ostvarime sorabotka vo pove}e industrii, osobeno vo prehranbenata. No, otkako }e se sretnam so moite kolegi, }e imam pove}e detali”, izjavi za “Kapital” od Dubrovnik ministerot Besimi. Ekonomistite bez somnenie smetaat deka vakvo povrzuvawe na ekonomiite, koi nekoga{ va`ea za najrazvieni vo Evropa e isklu~itelno va`no, osobeno za Makedonija, koja ve} e seriozno zaostanuva zad site porane{ni jugoslovenski zemji. Tokmu zatoa profesorot od Vienskiot ekonomski institut, Vladimir Gligorov, sugerira makedonskite politi~ari i biznismeni da poka`at pogolem interes za sorabotka so regionot. “Za inicijativata na Srbija, Hrvatska i Slovenija najgolem interes treba da ima Makedonija, a zemjata ostanuva nastrana od ovie regionalni sredbi. Kako mala zemja koja nema izlez na more treba da poka`e najgolema inicijativa

za sorabotka. Takvo ekonomsko reobedinuvawe na porane{nite jugoslovenski zemji bi bilo dobro za site ekonomii, no mislam deka ima mnogu pre~ki za toa da se slu~i. Vo momentov, kompaniite od cel region se pogodeni od likvidnosni problemi, ne uspevaat da gi vratat kreditite, a vo takvi uslovi ne mo`e da se vospostavat odr`livi biznis-relacii. Od toj aspekt, mislam deka bi bilo dobro da se formira finansiska institucija kako razvojna investiciska banka za cel region. Politi~arite, pak, treba da razmislat za dopolnitelni merki i dogovori za olesnuvawe na trgovijata me|u balkanskite zemji i so toa da ja stimuliraat ekonomskata sorabotka me|u kompaniite”, ocenuva Gligorov.

 Vo presret na silnata konkurencija od Evropskata unija, makedonskite menaxeri se svesni deka mora da razmisluvaat za spojuvawa so firmi od regionot za da

obezbedat opstanok i pogolem razvoj. Spored niv, vo slednite nekolku godini neminovno }e se slu~i povtorno povrzuvawe me|u kompaniite vo zemjite od porane{na Jugoslavija, so {to }e se otvori posakuvaniot pogolem pazar za plasman na nivnite proizvodi, mo`nost za novi investicii i vrabotuvawa. Vo sprotivno, malata i zatvorena makedonska ekonomija e osudena na propast. “Vo interes na site e da sorabotuvame so kompaniite od porane{na Jugoslavija. Na toj na~in makedonskite proizvodi polesno }e stignat na pogolemi pazari. Pred 20 godini, duri 90% od s$ {to izvezuvavme se prodava{e vo Jugoslavija, sega toj soodnos e nekolkupati prepoloven. Raspadot na SFRJ skapo ja ~ine{e makedonskata ekonomija. Klu~no re{enie mo`e da bide formirawe na klasteri ili konzorciumi od pove}e firmi, koi }e sozdadat pokonkurentni proizvodi, kako na doma{niot, taka i na


no.

KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

TOP 10

6

13

IDEI KOI ]E GO PROMENAT SVETOT JUGOSLAVIJA – OD EKONOMSKI RAJ DO KRVAV KRAJ Jugoslavija kako edna od najgolemite dr`avi vo Evropa, pred devedesettite godini od minatiot vek, pretstavuva{e primer za ekonomska blagosostojba. Bruto-doma{niot proizvod (BDP) po `itel vo 1990 godina, na nivo na cela Jugoslavija dostignal do 2.700 dolari. Titovata republika mo`ela da se nosi ramo do ramo so nekoi od najrazvienite ekonomii vo Evropa. No, ru{eweto na jugoslovenskiot son, vo tekot na devedesettite godini im donese mnogu ekonomski problemi na site porane{ni jugoslovenski dr`avi. Krvavite vojni koi zedoa danok od okolu 200.000 ubieni gra|ani i milioni raseleni, raspadot na golemiot pazar, kako i lo{oto upravuvawe i netransparentnata privatizacija na kompaniite silno udri i ja sru{i ekonomskata sigurnost {to

ja imaa gra|anite. Na nekoi od porane{nite JUrepubliki im bea potrebni i po 15 godini za da go dostignat standardot {to go imale gra|anite pred raspadot na Jugoslavija. Edinstveno Slovenija vedna{ po vojnata po~na da ostvaruva podobri ekonomski rezultati. Makedonija, iako ostana nastrana od voenoto `ari{te i denes ima BDP po `itel od 4.400 dolari, {to e samo edna tretina od evropskiot prosek i ja ostavi na ekonomskoto dno me|u site porane{ni jugoslovenski zemji. Edinstveno Bosna, koja ~etiri godini be{e vo vojna ima pomal BDP od Makedonija, od 4.080 dolari po `itel. Najgolem napredok ostvari Slovenija, koja ima {est pati pogolem BDP po `itel od Makedonija, odnosno 24.180 dolari.

MAKEDONIJA SAMO FORMALNO VO KARGO 10 Makedonskata `eleznica s$ u{te e nadvor od novata transportna `elezni~ka kompanija na Slovenija, Hrvatska i Crna Gora nare~ena Kargo 10. Iako ima{e najavi deka i Makedonija }e u~estvuva vo ovoj proekt na zemjite od porane{na Jugoslavija, preku iznajmuvawe na infrastrukturata, a so cel da se namali vremeto za transport na stoka na Koridorot 10, zasega nema ni{to od zaedni~kata sorabotka. Vo M@ Transport velat deka s$ u{te e rano i proektot ne bil do kraj za`ivean za da mo`at i tie da se vklu~at. Direktorot na komercija vo M@ Transport, Petar Delov izjavi deka zemjite-

evropskiot pazar”, komentiraat biznismenite. Najgolemi trgovski partneri na Makedonija i sega se porane{nite Jugoslovenski zemji, no razmenata e daleku pod nivoto na stoki {to se trguvale vo porane{na Jugoslavija. Srbija, vedna{ zad Germanija, e vtor najgolem partner za izvoz, no i za uvoz na stoki vo Makedonija. Menaxerite velat deka ima mnogu makedonski proizvodi koi bi mo`ele da bidat mnogu atraktivni za proda`ba na golemiot “jugoslovenski” pazar, so {to }e se podobri i bilansot vo trgovskata razmena. Hranata i pijalacite, zemjodelskite proizvodi, vinoto, ovo{jeto i konzerviranata hrana, kade {to imame ogromna komparativna prednost poradi podobrata klima i poranoto zreewe na proizvodite, mo`e da bidat osnova za zaedni~ki nastap na pazarite. Menaxerite velat deka uspe{no mo`e da se prodavaat i makedonskite tekstilni i ko`ni proizvodi. Sorabotkata osobeno mo`e da se ostvari preku povrzuvawe na grade`nite kompanii i dogovarawe na zaedni~ki nastap na treti pazari. “Imaj}i predvid deka i samite se soo~uvame so problemi pri obezbeduvaweto bankarski garancii, dokolku se napravi konzorcium so drugi grade`ni kompanii od regionot, osven {to polesno }e dobieme garancii za izvr{uvawe na grade`nite raboti, }e staneme i mnogu pokonkurentni na svetskiot pazar”, komentiraat grade`nicite.

 Srbija, Hrvatska i Slovenija dogovorija zaedni~ki nastap na nivnite kompanii na treti pazari, osobeno vo sektorite grade`ni{tvo, odbranbenata, avtomobilskata i prehranbenata industrija, kako i transportot i telekomunikaciite.

Srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, zaedno so premierite na Hrvatska i Slovenija, Jadranka Kosor i Borut Pahor, vikendov

u~esni~ki vo proektot s$ u{te se zaglaveni vo administratvni proceduri. Problemot bil kaj Srbija i Hrvatska koi ne se ~lenki na Evropska unija i nivnoto zakonodavstvo koe ne bilo usoglaseno so Slovenija, koja, pak, e ~lenka na EU. Prvi~nata ideja na zaedni~kata `eleznica na zemjite od porane{na Jugoslavija be{e da se poednostavi prevozot na evropskiot Koridor 10, koj pominuva niz Jugoisto~na Evropa. No, spored procenkite na ekspertite, postoi mo`nost dogovorot da ne se realizira za brzo vreme, tokmu poradi slo`enite me|unarodni proceduri.

vo Smederevo se dogovorija zaedni~ki da gi moderniziraat tenkovite od tipot “M84” vo ramkite na srpskiot dogovor za sorabotka so Kuvajt. Stanuva zbor za remont na 148 tenkovi proizvedeni vo porane{na Jugoslavija, a vrednosta na dogovorot se procenuva na 400 milioni dolari. Glavniot del od rabotata }e bide zavr{en vo Tehni~ko-remontniot centar vo Kraguevac. Vo modernizacijata }e bidat vklu~eni i drugi hrvatski i slovene~ki, no ne i makedonski kompanii, iako vo procesot na proizvodstvo na tenkovi bila vklu~ena i Makedonija. Dvata giganti, MZT i Euroinvest koi nekoga{ proizveduvaa kompozitna za{tita i multip-

likatori za tenkovi, sega ve}e se vo ste~aj. Modernizacijata na tenkovite e prv najzna~aen ~ekor vo zaedni~kiot nastap na regionalnoto trio na svetskiot pazar. Ve}e e najaveno deka }e se formira i poseben srpskoslovene~ko-hrvatski konzorcium od ekonomsiti koi }e rabotat na povrzuvawe na trite ekonomii za sorabotka na treti pazari. Najgolemi targeti za osvojuvawe na novite “zdru`eni sili” }e im bidat Afrika i Azija, Rusija i Turcija. Severnoafrikanskite zemji, koi godi{no uvezuvaat zemjodelski proizvodi vo vrednost od 20 milijardi dolari, se noviot potencijalen pazar za izvoz od regionot.

FATMIR BESIMI MINISTER ZA EKONOMIJA Sekoja ideja za ekonomska sorabotka so zemjite od regionot e korisna za makedonskata ekonomija, bidej}i avtomatski zna~i pro{iruvawe na pazarot. Vakvi sli~ni inicijativi Makedonija ve}e razgleduva so Kosovo, Albanija i Crna Gora, no ne e isklu~ena mo`nosta za sorabotka i so Srbija, Hrvatska i Slovenija. Na forumot vo Dubrovnik }e ja diskutiram idejata so ministrite i od ovie zemji za da vidime kako mo`e Makedonija da se vklu~i vo ekonomskoto povrzuvawe na regionot i koi se na{ite prednosti. Li~no smetam deka mo`e da ostvarime sorabotka vo pove}e industrii, osobeno vo prehranbenata. Otkako }e se sretnam so moite kolegi, }e imam pove}e detali.

VLADIMIR GLIGOROV PROFESOR NA VIENSKIOT EKONOMSKI INSTITUT Za idejata na Srbija, Hrvatska i Slovenija za regionalno ekonomsko povrzuvawe najgolem interes treba da ima Makedonija, a zemjata ostanuva na strana od ovie regionalni sredbi. Takvo ekonomsko reobedinuvawe na porane{nite jugoslovenski zemji bi bilo dobro za site ekonomii, no mislam deka ima mnogu pre~ki za toa da se slu~i. Vo momentov, kompaniite od cel region se pogodeni od likvidnosni problemi, ne uspevaat da gi vratat kreditite, a vo takvi uslovi ne mo`e da se vospostavat odr`livi biznis-relacii. Mislam deka bi bilo dobro da se formira finansiska institucija kako razvojna investiciska banka za cel region. Politi~arite, pak, treba da razmislat za dopolnitelni merki i dogovori za olesnuvawe na trgovijata me|u balkanskite zemji i so toa da ja stimuliraat ekonomskata sorabotka me|u kompaniite

PAMETEN IZBOR ZA 21 VEK: NE POSEDUVAJ. DELI vreme na zabrzan razvoj na  Vo informati~kata tehnologija globalizacijata si go napravi svoeto. Gi napravi lu|eto podlo`ni na tu|i vlijanija, a so toa se urna erata na “sopstveni~ko op{testvo” den den }e se prisetime na 20 vek i }e se zapra{ame zo{to sme poseduvale tolku mnogu raboti. Ne deka na po~etokot ne bilo ubavo. Po iljadnici godini `iveewe od denes za utre, vo 20 vek industriskite ekonomii na Zapadot, a podocna i ostatokot od svetot po~naa na golemo da sozdavaat {irok spektar proizvodi, od fri`ideri, avtomobili, televizori, telefoni, do kompjuteri, pi{uva amerikanskiot magazin “Tajm”. Koga Xorx Bu{ povtorno gi dobi izborite vo 2004 godina, toj vo odredena mera se zalaga{e za “sopstveni~ko op{testvo”. “Kolku pove}e poseduva Amerika, tolku e povitalna”. No, iako Bu{ go najavi samo negovoto ra|awe, kontraefektot izleze na videlina: sopstveni~koto op{testvo skapuva{e od vnatre kon nadvor. Negovata bolest po~na so Napster digitalizirawe i spodeluvawe na muzikata - ja otstrani potrebata da se poseduvaat cedea. Potoa, “napsterizacijata” se ra{iri kaj site drugi mediumi i do 2008 godina finansiskata arhitektura go poddr`a i celo toa sopstveni{to - hipotekite i kreditnite svopovi - se urna vrz nas. Spored amerikanskiot magazin, sopstveni{tvoto ne gi napravi SAD vitalni, tuku re~isi gi sru{i. Sepak, mo`ebi samo u~ime. Ne e verojatno deka }e kupuvate skapi raboti ako nemate rabota, a duri i ako imate rabota i dom “so sre}a” so ispla}aweto na vtorata hipoteka, koja nema da vi ostavi pari. Toa osobeno va`i za mladite, koi go po~uvstvuvaa tovarot na recesijata, pri {to stapkata na nevrabotenost vo SAD dostigna okolu 20%. A mladite se tie {to go vodat patot kon razli~na forma na potro{uva~ka, takanare~ena kolaborativna potro{uva~ka, kade {to spa|aat tro{ocite od kirija, pozajmuvawe i duri delewe stoki namesto kupuvawe stoki. “Toa mo`ete da go vidite vo rastot na golemite biznisi, kako Netfliks (Netflix), kade {to imaat 20 milioni korisnici koi pla}aat nadomest za da delat DVD, ili Zipkar (Zipcar), koj na svoite 500.000

E

~lenovi im dava mo`nost da gi delat avtomobilite honorarno”, pi{uva “Tajm”. Sepak, iako se uspe{ni, tie kompanii vo osnova se samo nadgradba na starite biznisi za iznajmuvawe avtomobili i videa vo dene{noto internetvreme. Vistinskiot inovativen duh na kolaborativnata potro{uva~ka mo`e da se vidi kaj novite kompanii, kako bruklinskata Snepguds, koja im pomaga na lu|eto da iznajmuvaat proizvodi preku Internet ili Erbnb, koja im ovozmo`uva na lu|eto da gi iznajmuvaat svoite domovi na patnici. Spored magazinot “Tajm”, tuka postoi i ekolo{ki element: deleweto i iznajmuvaweto na pove}e proizvodi zna~i deka }e se proizveduvaat i tro{at pomalku novi proizvodi, {to e dobro za planetata, a u{te podobro za sopstveniot imix. “A iznajmuvaweto elektri~na dup~alka preku Snepguds na eden den }e ve ~ini mnogu poevtino otkolku da ja kupite. Ova e sovr{eno re{enie za urbaniot na~in na `ivot, kade {to imate mnogu sosedi, a mal prostor za ~uvawe na rabotite”, istaknuvaat od “Tajm”. No, se ~ini deka vistinskata korist od kolaborativnata potro{uva~ka e od socijalen vid. Vo era koga semejnite vrski se slabi, a ne gi poznavame lu|eto {to gi sre}avame na ulica, deleweto na rabotite, duri i so nepoznati koi {totuku sme gi zapoznale onlajn, ni ovozmo`uva da formirame zna~ajni vrski. Deleweto vklu~uva povtorna pojava na “zaednicata”, veli Rej~el Botsman, koavtor na knigata What's Mine Is Yours: The Rise of Collaborative Consumption. “Ova funkcionira zatoa {to lu|eto me|usebno si veruvaat. Kopneeme da veruvame i da ni veruvaat”, veli Botsman. Eden istra`uva~ otkri deka kaj lu|eto se la~i prijatniot nevrotransmiter oksitocin koga im e doverena tu|a sopstvenost. Spored magazinot “Tajm”, vo toa e ubavinata na op{testvoto koe spodeluva – i mo`ebi toa }e bide pri~inata da se poka`e podolgotrajno od toa izgradeno vrz osnova na sopstvenost.


Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

IZBORNA PROGRAMA 

Duri i najgolemite optimisti ne o~ekuvaat nekoi radikalno novi ~ekori, novi politiki ili ne{to razli~no od toa {to go slu{ame vo poslednite 20 godini. Vo su{tina, se sveduva na pesnata na Bala{evi~ “s$ ostanato se nijansi”

zborite vo juni se dobra mo`nost da gi vidime partiite kako istr~uvaat na teren so svoite novi ekonomski programi. Kalkulaciite ve}e po~naa. Nekoi od niv ve}e gi promoviraa platformite, drugite }e pri~ekaat za da vidat so {to }e izleze protivni~kiot tabor. Glavnite “bitki” i vo ovie izbori }e se vodat vo ubeduvawe na glasa~ite vo svoite ekonomski programi. No, duri i najgolemite optimisti ne o~ekuvaat nekoi radikaln o n ovi ~ekori, novi politiki ili ne{to razli~no od toa {to go slu{ame vo poslednite 20 godini. Vo su{tina, se sveduva na pesnata na Bala{evi~ “s$ ostanato se nijansi”. Nevrabotenosta, investiciite i zemjodelstvoto }e bidat vo centarot na toa déjà vu. Pridru`nite sodr`ini, kako socijalata, administracijata i zdravstvoto, }e slu`at kako finesi za ostavawe vpe~atok. So malku sre}a mo`ebi }e dobieme predlozi za novi dano~ni politiki, nadvore{no zadol`uvawe, s tapki na pridonesi. ]e pri~ekame denovive da gi doznaeme novite programi, pa mo`ebi i da se iznenadime. Koi se moite li~ni pretpostavki, odnosno

I

K

O

M

E

R

kako bi izgledala ekonomskata programa koja bi sakal da ja vidam vo ponuda? Glavnite elementi bi bile rast na realniot BDP od 5%, inflacija od 4%, dr`aven buxet od 2,2 milijardi evra i deficit od 2%, nadvore{en dolg ne pogolem od tri milijardi evra, nivo na devizni rezervi od 1,5 milijardi evra, menaxiran devizen kurs. So pet zbora, odr`liv rast dvi`en od privatniot sektor. Prvo za nevrabotenosta. Taa kako najgolem problem ne se re{ava so zgolemuvawe na brojot na vraboteni vo administracijata, kako {to e slu~ajot denes. Nevrabotenosta se namaluva samo preku zgolemeni investicii. Investiciite najrealno treba da gi o~ekuvame od doma{ni subjekti, a ne od stranstvo. I toa {to e najva`no, u~estvoto na dr`avata na pazarot na investicii treba da se namali i taa da bide racionalna. Poradi faktot {to najgolem del od doma{nite konkurentni regionalni biznisi se ve}e zaposednati (telekomunikacii, energetika, farmacija, banki), dinamikata na investiciite vo periodot po izborite }e zavisi od dva faktori. Prviot e interesot za akvizicii, spojuvawa ili proda`bi. Iako denes te{ko gi gledame vo regionot, poC

I

J

A

L

E

N

tencijalno sekoga{ postojat. Vtorata opcija e otvorawe nov ciklus investicii od malite i srednite pretprijatija. Za da se ostvari ovaa politika neophodno e da se obezbedi olabavuvawe na pritisokot koj postoi vo ovoj segment od ekonomijata. Evidentno e deka vo naredniot period posakuvame stabilna regulativa, administracija vo funkcija na subjektite i {to e najva`no, ednostaven i brz pristap do bankarski krediti so konkurentni kamati. Zaradi obezbeduvawe nov ciklus investicii potrebno e dr`avata da izleze od doma{niot pazar na kapital i da prestane so zadol`uvawata. Taka }e oslobodi prostor za kreditirawe na malite i srednite pretprijatija koi }e vlezat vo investiciski ciklus. Paralelno, dr`avata }e prodol`i kontrolirano da se zadol`u va na s transkite pazari, isk lu~ivo zaradi finansirawe na obrazovanieto, doma{ni kapitalni objekti vo patnata infrastruktura, energetikata i gasifikacijata. Posakuvano scenario e za golem del od ovie investicii da anga`ira doma{ni kompanii, kade {to so zakon }e se obvrzi redovno da gi servisira svoite obvrski. No, ova ne e s$. Dr`avata mora kone~no da vovede i konO

G

L

A

S

pravec e stimulirawe na proizvodstvoto na zdrava organska hrana. Koga ve}e govorime za zemjodelskoto proizvodstvo, visokopostavenite stimulacii }e mora da se zadr`at, no od druga strana, tie treba da se balansiraat so povisoki barawa za kvalitet i za strukturen razvoj koj }e gi postavi dr`avata. Spisokot so idei bi mo`el da bide neiscrpen. Selektirano ranogradinarsko proizvodstvo, promena na lozovi nasadi, hibridna sto~na hrana. Ciklusot mora da se zavr{i so finansirawe na prerabotuva~kata industrija i povtorno so jasen spisok so beneficii. Na planot na izvozot, programata treba da gi ostavi subjektite na pazarnite sili. Se razbira, uslovite direktno }e zavisat od uspehot i re{enosta da se implementiraat prethodnite politiki. Pred s$, mislam na pristapot kon educirana rabotna sila, konkurentnite krediti, poevtini energensi i dano~ni olesnuvawa. Programata treba seriozno da dade vizija i za pra{aweto za zdravstvenata politika. Namesto reformi, za koi se govori vo poslednite 20 godini, a vsu{nost se pravat eksperimenti, novata strategija treba da vovede kompletno nov model. Pridonesite za

tinuirani beneficii, kako {to e besplatno zemji{te so infrastruktura, pa ako sakate i celosno dano~no osloboduvawe od dobivka za investitori koi investiraat vo to~no navedeni sektori. Ovoj set politiki za namaluvawe na nevrabotenosta preku porast na investicite ostvaruva i drugo vlijanie. Rabotnata sila koja postoi i }e se javuva na pazarot mora da bide kvalitetno educirana i podgotvena za kratkoro~ni “`rtvi” zaradi dolgoro~ni koristi. Za da se postignat ovie celi, taa nova programa mora da postavi redukcii vo kvantitetot, no zgolemuvawe na kvalitetot na instituciite, zaedno so promena na nastavnite programi. Kako {to e denes postaven sistemot, toj proizveduva nestru~ni kadri, koi vlijaat i vrz padot na produktivnosta so koja deneska se karakterizira doma{noto proizvodstvo. U{te od milijardata na Cile ne sme videle hrabar reformski plan so voveduvawe na nekonvencionalen dolgoro~en proekt. Kako ideja dobro mi zvu~i start na programa na “zelen razvoj” i toa vo dva pravci. Prviot e stimulirawe na otvorawe ciklus na investicii vo t.n. zelena energija od obnovlivi izvori. Vtoriot K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

D-r RUBIN ZARESKI Konsultant za strate{ki menaxment i uuniverzitetski niverz niv erz r ite itetsk tskii prof tsk pprofesor rooffeso rrof esorr eso

zdravstveno osiguruvawe treba da se zgolemat na 9%. Kone~no treba da se pristapi kon voveduvawe nov dopolnitelen FZOM. Izedna~uvawe na javnoto i privatnoto zdravstvo e normalna posledica, no prvo treba da se investira vo oprema vo javnoto zdravstvo, da se vovedat pazarni modeli na davawe uslugi i vo JZU, za na kraj pacientot da e vo pozicija na izbor. Spisokot so prethodno dadenite idei, kako i, na primer, promena na danokot na dobivka vo progresiven, zavisi isklu~itelno od doma{nite faktori. Toj ne e iscrpen, a mo`e da dobie na pozitivna dinamika so nadvore{na stabilizacija na regionalnite ekonomski sostojbi, no i odredeni zabrzani pribli`u vawa kon EU i NATO. Site sme vo o~ekuvawe da vidime so {to }e istr~aat na teren politi~kite protivnici vo predizborieto. O

G

L

A

S


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

K

O

O

G

L

A

S

M

E

R

C

I

K

J

A

L

E

N

O

M

E

R

C

I

O

G

L

A

S

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Balkan / Biznis / Politika

16

TURKI[ ERLAJNS SO 15 NOVI “BOING 737” VO SVOJATA FLOTA

urskata nacionalna aviokompanija Turki{ erlajns potpi{a dogovor so amerikanskiot gigant Boing za kupuvawe na u{te 15 avioni od tipot NextGeneration 737. Boing objavi pismeno soop{tenie vo koe se veli deka kompanijata i turskiot avioprevoznik ja finaliziraa nara~kata za 15 avioni od tipot Next-Generation 737,

T

deset avioni od tipot 737-800 i pet od tipot 737-900ER, a vkupnata vrednost na dogovorot iznesuva okolu 1,2 milijardi dolari. Vo vrska so nara~kata, generalniot direktor na Turki{ erlajns, Temel Kotil, izjavi deka novite avioni }e & pomognat na kompanijata da ja pro{iri svojata globalna mre`a i da leta do pove}e destinacii.

“Novite avioni }e ja zgolemat efikasnosta na Turki{ erlajns i udobnosta na patnicite”, dodade Kotil. Noviot dizajn ovozmo`uva pogolem prostor za baga` nad glavite na patnicite, kako i pove}e prostor za patnicite da go ~uvaat ra~niot baga` blizu svoite sedi{ta, {to sozdava pogolema udobnost i pove}e prostor za nozete.

KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

HRVATITE GO SAKAAT ROHATINSKI ZA PREMIER pored rezultatite na anketata {to ja sprovede Hrvatskata radiotelevizija (HTV) vo sorabotka so agencijata Hendal, dokolku sega se odr`at izbori vladeja~kata Hrvatska demokratska stranka (HDZ) bi bila ubedlivo porazena. HDZ od anketiranite dobila samo 6,8% poddr{ka, najmala vo izminatite 20 godini. Za opoziciskata Socijaldemokratska partija

S

(SDP) bi glasale 16,2%. Najmnogu od anketiranite, 58%, se izjasnile deka ne znaat za kogo bi glasale ili deka nema da izlezat na izbori, a duri 33,7% od gra|anite smetaat deka guvernerot na Hrvatskata narodna banka (HNB), @eqko Rohatinski, bi mo`el da gi izvle~e od krizata. Za aktuelnata premierka, Jadranka Kosor, bi glasale samo 5% gra|ani, dode-

ka {efot na SDP, Zoran Milanovi}, bi dobil 5,3% glasovi. Rohatinski za Dnevnikot na HTV povtorno izjavi deka nema politi~ki ambicii i deka nema da se kandidira na slednite izbori, {to treba da se odr`at godinava, i dodade deka partiite i instituciite vo dr`avata treba da se zagri`at {to gra|anite pove}e mu veruvaat na poedinec.

NA POVIDOK NOVA AKVIZICIJA

TODORI] GO PREZEMA SLOVENE^KI TU[?!  Trgovskiot sinxir Tu{ vo Srbija ve}e podolgo vreme ima finansiski problemi. Slovene~kata kompanija im dol`i na dobavuva~ite okolu 200 milioni evra, poradi {to bara nov sopstvenik VESNA KOSTOVSKA

196

v.kostovska@kapital.com.mk

rvatski Agrokor, koj e sopstvenik na trgovskiot sinxir Idea vo Srbija, }e go zgolemi udelot na srpskiot pazar za maloproda`ba. Tretiot sinxir po golemina vo Srbija saka da se pro{iri preku prezemawe na supermarketite koi slovene~kata kompanija Tu{ gi ima vo Srbija. Idea vo mediumite se naveduva kako najseriozen kupuva~ na slovene~kiot trgovski sinxir. Se procenuva deka so ovaa akvizicija Idea }e pokrie pribli`no 10% od srpskiot maloproda`en pazar. Spored pi{uvawata na belgradskite mediumi koi se povikuvaat na neoficijalni izvori, trgovskiot sinxir Idea vo sopstvenost na hrvatskiot biznismen Ivica Todori} e vo faza na prezemawe na proda`nite objekti na slovene~kiot trgovski sinxir Tu{ vo Srbija. So prezemaweto na ovie marketi brojot na marketi na Idea }e dostigne brojka od okolu 100 prodavnici. Osven vo Belgrad, Tu{ ima svoi marketi i vo Sombor, Subotica, Novi Sad, Sremska Mitrovica, Jagodina i Kraguevac kade {to minatata godina go otvori posledniot proda`en objekt, vo koj investira{e 3,5 milioni evra. Hrvatskiot trgovski sinxir vo Ni{ poseduva

H

milioni evra se procenuva imotot na Mirko Tu{

 Vrednosta na supermarketite Tu{ vo Srbija se procenuva na 50 milioni evra najgolem broj prodavnici, otkako gi kupi prodavnicite na Angropromet. Idea, isto taka, kupi i proda`ni objekti koi se nao|aat vo sopstvenost na kompanijata Svislion, koja e vo sopstvenost na Rodoqub Dra{kovi}. Samo vo Ni{ Idea ima 40 proda`ni objekti. Se procenuva deka vkupnata vrednost na izgradenite supermarketi na Tu{ vo Srbija iznesuvaat okolu 50 milioni evra, a so stokata vrednosta e u{te pogolema. Osven maloproda`ba, Idea ima i golemoproda`ba. Spored informaciite koi se

nao|aat na internet-stranicata na Agrokor, trgovskiot sinxir Idea sekojdnevno opslu`uva pove}e od 120.000 potro{uva~i od Srbija. Od druga strana, poradi visokite dolgovi koi gi ima napraveno, (spored neoficijalni podatoci 200 milioni evra) Tu{ podolgo vreme bara kupuva~ za proda`nite objekti vo nekolku srpski gradovi. Od dobavuva~ite pobaraa vreme od dve do ~etiri godini za da gi podmirat dolgovite. Po Merkator, Tu{ e najgolemiot slovene~ki trgovski sinxir vo Srbija, koj pokriva pomalku od 2% od pazarot.

IMPERIJATA NA MIRKO TU[ Pred dva meseca, slovene~kata policija sprovede obemna kriminalisti~ka akcija na teritorijata na Murska Sobota, Maribor, Ceqe, Qubqana i Postojna, a na raspit vo policijata kratko be{e zadr`an i najbogatiot Slovenec, Mirko Tu{. Sopstvenikot na sinxirot marketi Tu{, prisutni na celiot Balkan, se somni~i za stopanski kriminal i korupcija, odnosno deka pred nekolku godini negovata kompanija Tu{mobil, bez javen tender dobila licenca za mobilna tele-

fonija. Spored slovene~kiot magazin “Menaxer”, Mirko Tu{ e proglasen za najbogatiot Slovenec vo 2010 godina. Negoviot imot e procenet na 196 milioni evra, koj vo poslednite godini e namalen poradi ekonomskata kriza i golemite kreditni obvrski od vremeto na najgolemata ekspanzija na sinxirot marketi Tu{. Tu{ prvata prodavnica “na golemo” ja otvori vo 1989 godina vo Slovenske Kowice. Pred toa be{e komercijalist vo firmata Kovinotehna vo Ceqe. Vaka slovene~kite mediumi ja raska`uvaat negovata uspe{na prikazna:

“Mirko Tu{ sekoj den pazarot od prodavnicata go nosel vo banka i go pretvoral vo germanski marki. Istiot den, navodno, vo Kreditna banka Maribor najprvo gi menuval dinarite vo marki, a potoa povtorno vo dinari. Postapkata ja povtoruval nekolkupati dnevno. Taka uspeal da ja zgolemi sumata pari.” Ovaa finansiska operacija mu uspevala vo vremeto na visokata inflacija vo porane{na SFRJ, s$ dodeka toga{niot premier, Ante Markovi}, ne go zamrznal kursot na dinarot, pa Tu{ po~nal od Avstrija da kupuva poevtina stoka za svojata prodavnica. Toa mu pomognalo da se odr`i na povr{ina i ponatamu da ja izgradi svojata imperija. Osnovna dejnost na holdingot Tu{ se supermarketite, drogeriite Tu{ i Ke{ i Keri centrite, dopolneti so Planeti tu{, koi nudat kuglawe, bilijard, restorani i igroteki za deca. Vo ramkite na holdingot Tu{, osven marketite, deluvaat i Tu{ oil, tretiot najgolem sinxir benzinski pumpi vo Slovenija i tretiot najgolem doma{en mobilen operator, Tu{mobil.


Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

17

KREDIT OD 250 MILIONI EVRA ZA POGOLEM IZVOZ

ROMANIJA ]E DOBIE MILIJARDA EVRA ZAEM VO 2011 GODINA

S

E

rpskiot vicepremier Bo`idar \eli} izjavi deka vo april }e bide odobren kredit od Evropskata investiciona banka od 250 milioni evra za pomo{ na stopanstvenicite so cel da go zgolemat izvozot. Toj dodade deka 80 milioni evra }e bidat nameneti za avtoindustrijata. “Ovoj kredit }e bide, pred s$, namenet kon izvoznata industrija i avtoindustrijata”, izjavi \eli}.

Ovie pari stopanstvenicite }e mo`at da gi iskoristat za investicii i za kupuvawe ma{ini, s$ so cel da go zgolemat izvozot koj vo prvite dva meseca od ovaa godina e pogolem za 36% vo odnos na istiot period 2010 godina.

vropskata investiciona banka (EIB) planira vo 2011 godina da & odobri na Romanija zaemi do milijarda evra, pove}eto za sproveduvawe na merki protiv klimatski promeni. EIB, finansiska institucija na Evropskata unija, vo 2010 godina na Romanija i odobri zaemi so vkupna vrednost od 410 milioni

evra, pomalku otkolku {to se o~ekuva{e poradi zabavuvaweto na romanskata ekonomija. Edna od glavnite celi na EIB vo Romanija vo 2011 godina e borbata protiv klimatskite atskite promeni po pat na pottiknuvawe na

proekti za jaknewe na energetskata efikasnost vo starite stanbeni zgradi. “Renoviraweto na tie zgradi bi trebalo da namaluvawe ovozmo`i na potro{uva~kata na na potro{ energija za 50%”, re~e energij ppotpretsedatelot nna EIB zadol`en za kreditite za Romanija, Kolac Ro Anen. Ane

DENES PO^NUVA EKONOMSKIOT FORUM BRAUN VO DUBROVNIK

BALKANSKITE ZEMJI VO ZAEDNI^KI POHOD PO AMERIKANSKI INVESTITORI

 Glavni podra~ja za koi }e razgovaraat u~esnicite na forumot se zemjodelstvo, grade`ni{tvo, informati~ki tehnologii, farmacija, trgovija, turizam i transport, a fokusot }e bide staven na na~inot kako ovie zemji stopanski da se okrupnat za da mo`at zaedni~ki da privle~at krupen kapital i golemi investitori skiot ambasador vo Hrvatska, Xejms Foli. Celta na konferencijata e prodol`uvawe na misijata na promovirawe na mirot i napredokot vo regionot preku zajaknuvawe na stopanstvoto, {to so svoeto doa|awe vo 1996 godina saka{e da go ostvari toga{niot amerikanski minister za trgovija, Ron Braun. Braun ja predvode{e trgovskata misija vo Jugoisto~na Evropa, a na 3. april 1996 godina treba{e da go poseti Dubrovnik. Avionot vo koj bea Braun i u{te 34 lu|e se sru{i pri sletuvaweto vo Dubrovnik, a nesre}ata nikoj ne ja pre`ivea.

ELENA JOVANOVSKA emjodelstvo, grade`ni{tvo, informati~ki tehnologii, farmacija, trgovija, turizam i transport se glavnite podra~ja za koi }e razgovaraat pretstavnicite na najgolemite kompanii od regionot so amerikanski kompanii prisutni na me|unarodnata konferencija “Braun forum: Trgovija i investicii me|u SAD i Jugoisto~na Evropa” {to }e se odr`i vo Dubrovnik denes i utre. Fokusot na diskusiite }e bide staven na na~inot kako zemjite od jugoistokot na Evropa, koi poedine~no se premali, stopanski da se okrupnat za da mo`at zaedni~ki da uspeat da privle~at krupen kapital i golemi investitori. Na konferencijata }e prisustvuvaat pove}e od 200 u~esnici od SAD, Hrvatska i zemjite od regionot. Me|u najzvu~nite amerikanski kompanii se Behtel, Kanon, Koka-Kola, Ernst i Jang, Xeneral elektrik, Hjulit-Pakard, Hanivel, IBM, Meriot hoteli, Majkrosoft i Vestinghaus. Hrvatskite kompanii }e gi pretstavuvaat Agrokor, Atlantik grupa, Atlantska plovidba, Atlas grupa, INA... Svoi pretstavnici vo Dubrovnik }e imaat i mnogu drugi me|unarodni stopanski i finansiski institucii, kako i golemi kompanii od zemjite

Z

 U~esnici od Makedon Makedonija se ministerot za ekonomija, fatmif Besimi, generalniot direktor na Alkaloid, kako i pretstavnici na Prilepska pivarnica i Granit od Jugoisto~na Evropa. Spored agendata na forumot, svoe izlagawe }e imaat makedonskiot minister za ekonomija, Fatmir Besimi i @ivko Mukaetov od Alkaloid, a pretstavnici }e imaat i kompaniite Granit i Prilepska pivarnica, kako i agencijata Invest Makedonija. Pokraj Fatmir Besimi, zbor }e dobijat i ministrite za ekonomija na Slovenija, Darja Radi}, na Srbija, Neboj{a ]iri} i doma}inot, hrvatskiot minister \uro Popija~. Organizatori na forumot, koj

preku posebni panel-diskusii i razgovori vo ~etiri o~i }e im ovozmo`i direktni kontakti na delovnite lu|e, se Kancelarijata na pretsedatelot na Republika Hrvatska, Vladata na RH, amerikanskata Vlada i Hrvatskoto zdru`enie na rabotodavci (HUP). Mario Nobilo od hrvatskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti i evropski integracii izjavi deka momentot na odr`uvawe na konferencijata e sovr{en, zatoa {to Hrvatska o~ekuva da gi zavr{i pre-

govorite so Evropskata unija i mnogu investitori sakaat da se pozicioniraat na ovoj pazar pred zemjata da stane polnopravna ~lenka. “Hrvatska e premala za da mo`e sama da privle~e seriozni investitori i zatoa fokusot e na povrzuvawe na regionot”, se soglasuva i Bernard Jakeli} od HUP, naglasuvaj}i deka na Hrvatska & se neophodni zna~itelni investicii. Konferencijata }e ja otvorat pretsedatelot Ivo Josipovi}, premierkata Jadranka Kosor i amerikan-

BIROKRATIJATA VO REGIONOT NAJGOLEM PROBLEM ZA GOLEMITE INVESTITORI Amerikanskiot ambasador vo Hrvatska od forumot o~ekuva dve klu~ni raboti. Prvata e biznismenite i pretstavnicite na vladite da ja istra`at mo`nosta za novi investicii i proekti vo Hrvatska i regionot. Vtorata cel e da se naglasat preprekite {to treba da se re{at kako polesno da vlezat novi investicii i proekti vo regionot. Spored Foli, amerikanskite i ostanatite investitori vo Hrvatska i regionot se `alat na niza prepreki, od koi najgolemi se birokratskite. “Investitorite sekoga{ baraat optimalni uslovi i }e otidat tamu kade {to }e

mo`at najdobro da rabotat. Sekoga{ se bara predvidlivost, transparentnost i efikasnost. Za `al, vo Hrvatska naidovme na problemi so predolgo ~ekawe na odobrenija i dozvoli, sporni pravosudni odluki i nesigurna sopstvenost. Na tie tri podra~ja treba da im se obrne zna~itelno vlijanie. No, nie veruvame deka i Hrvatska i regionot imaat golem potencijal za investirawe i deka pre~kite mo`at da se otstranat. Toa ne e nevozmo`na misija. Posvetenosta na popravawe na investiciskata klima mo`e da dovede do golemo zgolemuvawe na ekonomskata aktivnost, vrabotenost, trgovija i napredok vo celiot region”, veli Foli. Amerikanskiot ambasador smeta deka so priklu~uvaweto na Hrvatska vo EU rabotite za ovaa zemja, no i za regionot }e po~nat da se menuvaat. “Regionot treba da po~ne strate{ki da se pozicionira za da ovozmo`i realizacija na prekugrani~ni proekti. Zatoa, na forumot imame pretstavnici od Slovenija, Srbija, Makedonija, Bosna i Hercegovina i od drugi zemji. Tie {to odlu~uvaat vo politikata i delovnite lu|e treba da najdat zaedni~ki interes i da razgovaraat. Se nadevame deka }e gi pottikneme politi~kite lideri na podobra sorabotka za da se sozdadat uslovi za investicii”, zaklu~uva Xejms Foli.


Svet / Biznis / Politika

18

BARAK OBAMA ODI NA PRETSEDATELSKI IZBORI VO 2012 GODINA

UKRAINA PRODAVA 25% OD AKCIITE VO DR@AVNATA NAFTOGAS krainskata vlast odlu~i da prodade 25% od akciite vo dr`avnata naftena i gasna kompanija, Naftogas, potvrdi ministerot za energetika, Jurij Bojko. Minatata nedela ukrainskiot pretsedatel, Viktor Janukovi~, izjavi deka dr`avata ne ja privatizira kompanijata za da go optimizira nejzinoto rabotewe. Od druga strana, pak, izvr{niot direktor na Naftogas, Jeven Bakulin,

U

izjavi deka kompanijata planira da izleze na berza najdocna do 2013 godina. “Odlu~ivme da prodademe najmnogu, 25% od akciite na kompanijata. Ova e premnogu golem proekt i mislam deka nema da zavr{i do krajot na godinata. Najrano, kompanijata mo`e da se privatizira vo vtorata polovina od 2012 godina”, potvrdi Bojko vo intervju za nacionalnata ukrainska televizija.

Spored ministerot za energetika, od proda`bata dr`avata planira da sobere najmnogu {est milijardi evra. Naftogas tranzitira 80% od ruskiot priroden gas kon Evropa i otkupuva golemo koli~estvo energija od ruskiot energetski gigant Gasprom i go preprodava vo Ukraina. Bojko gi negira {pekulaciite na ekspertite i mediumite deka Naftogas mo`e da bide kupen od ruski Gasprom.

merikanskiot pretsedatel, Barak Obama, v~era oficijalno ja podnese kandidaturata za reizbor vo videoizdanieto na negovata oficijalna stranica BarackObama. com, pi{uva Si-en-en. Istovremeno, Obama ja po~na i svojata kampawa, koja }e go nosi sloganot “S$ po~nuva so nas”. Pretsedatelskata kampawa po~na porano od voobi~aeno so cel da so-

A

PO^NUVA PREDIZBORNATA TRKA VO RUSIJA

MEDVEDEV REFORMIRA, PUTIN KONTRIRA

 Pretsedatelot Dmitrij Medvedev ja naluti ruskata vladeja~ka klasa. Koj }e pobedi vo kampawata za pretstojnite izbori? Partijata na stabilnost na Putin ili Partijata na progresot na Medvedev? BORIS KAM^EV specijalno za “Kapital” od Sankt Peterburg

eoficijalno, minatata nedela ruskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, ja po~na kampawata za pretsedatelskite izbori narednata godina vo mart so toa {to naredi ispolnuvawe na nekolku klu~ni re{enija, koi go zateknaa kabinetot na premierot, Vladimir Putin. Za mnogumina, odlukite na Medevdev se mala revolucija vo dosega{niot status kvo na vertikalata na Putin. Vo “martovskite tezi”, kako {to blogerite gi okarakteriziraa negovite odluki vo brojnite komentari i kolumni niz razni internet-forumi, Medvedev fakti~ki pobara da se preina~at osnovite na sega{nata ruska ekonomija. So frazite “revolucija” i “martovski tezi” blogerite aludiraat na bol{evi~kiot lider Lenin i negoviot slaven govor i programa (nare~eni aprilski tezi) od april 1918 godina, uvertira vo golemata Oktomvriska revolucija nekoku meseci podocna. Vo nekolku to~ki, Medvedev mu naredi na Ministerstvoto za ekonomija da gi otpovika site zakonski akti {te se pre~ki za biznisot, itno da napravi redosled za razgleduvawe na site korupciski slu~ai, da donese re{enija za namaluvawe

N

na stavkite na socijalnite danoci. Novini vo ekonomskata politika, koi so godini gi diskutiraa razni eksperti, a za koi ruskata javnost be{e skepti~na. No, najglavnoto {to denovive e top-tema vo Moskva e ministrite i vicepremierite da si dadat ostavki vo sovetite na direktori na dr`avnite kompanii. Vo osnova, toa se lu|eto na Putin, koi se glavni vo noseweto odluki vo nafteniot, bankarskiot, transportniot i energetskiot sektor, nose~kite stolbovi na ruskata ekonomija. Den po govorot, pomo{nikot na Medvedev, Arkadij Dvorkovi~, gi pro~ita imiwata na tie na koi se odnesuva izjavata na {efot na dr`avata. Toa se ministerot za finansii, Aleksej Kudrin, koj e pretsedatel na bordot na direktori na bankata

KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

VTB, vicepremierot Igor Se~in, pretsedatel na bordot na direktori na Rosneft, ministerot za energetika, Sergej [matko, pretsedatel na bordot na direkotori na Gasprom. Minsterot za transport, Igor Levitin, e na ~elo na bordot na direktori vo Aeroflot i na moskovskiot aerodromot [eremetjevo, a prviot vicepremier Viktor Zubkov na Rosselhozbank. Spisokot ne e celosen, no dol`inata e dovolna za mala revolucija. Nezadovolstvoto od rabotata na visokite dr`avni ~inovnici vo Kremq e nasobrano vo poslednata godina-dve, otkako Medvedev po~na da ja turka negovata ideja za modernizacija i liberalizacija na biznisot. Po inicijativa na Se~in, sivata eminancija vo mnogubrojniot kabinet na Putin,

neodamna be{e sklu~en memorandum za sorabotka me|u BP i Rosneft. No, zdelkata be{e poni{tena otkako naftenoto pretprijatie BP-TNK ja ospori zdelkata na Se~in vo Stokholmskiot sud za korporativni sporovi, kako naru{uvawe na stariot dogovor me|u BP i TNK, zaedni~ko pretprijatije na britanskiot naften gigant i na grupa ruski oligarsi. Toa be{e blama`a i za Putin, koj samiot ja poddr`a zdelkata. Idejata na Medvedev so razre{uvaweto na funkcionerite kako Se~in e tokmu vo zapirawe na sudirot na interesi i razdvojuvawe na dr`avnite od privatnite obvrski, bidej}i mnogumina od visokite ~inovnici vo ovie pretprjatija rabotat na biznisi vo svoja li~na polza. Navalni, koj ima svoja internet-stranica kade {to gi objavuva najzvu~nite koruptivni slu~ai na ruskite dr`avni ~inovnici, i koj od mediumite e nare~en ruskiot Xulijan Asan`, neodamna objavi {okanten dokument za korupcija vo Transneft, dr`aven monopol koj upravuva so ruskite naftovodi. Odlukata na Medvedev, pottiknata od ovie {okantni dokazi za korupcija, va`i samo za prviot e{alon vladini funkcioneri. Niv }e gi zamenat profesionalni top-menaxeri ili iskusni rakovoditeli od privatniot biznis.

berat dovolno finansiski sredstva za sproveduvawe na istata. Sekoj ~len od timot na Obama ima za zada~a da sobere po 350.000 dolari, {to e prili~no te{ka zada~a poradi izmenite vo Zakonot za finansirawe na politi~ki partii i kandidati, koj dozvoluva donirawe na najmnogu 2.500 dolari od eden donator. Spored izvori na Si-en-

en, Obama ve}e gi kontaktiral klu~nite donatori, a zaka`al i nekolku konferenciski telefonski razgovori so klu~ni poddr`uva~i na demokratite. Zamenik-pretsedatelot na SAD, Xo Bajden, sledniot ponedelnik }e se sretne so klu~nite privrzanici na demokratite vo Wu Hemp{ir, koja e dr`ava kade {to najprvin se sproveduvaat izborite.

 DVA, TRI ZBORA

"Poplavata koja se slu~i neodamna }e ja o{teti avstraliskata ekonomija za okolu 9,4 milijardi dolari. Toa se dol`i na zgolemenite procenki na Vladata za zagubite kaj metalnata industrija, osobeno kaj proizvoditelite na ~elik, koi dostignaa duri 20%. Zagubite samo kaj ovie proizvoditeli }e dostignat duri {est milijardi dolari." VEJN SVON

minister za finansii na Avstralija

"Gi sakam site ministri i nivni zamenici nadvor od upravnite odbori na site dr`avno-upravuvani kompanii. Tuka spa|aat vicepremierot Igor Se~ina od ~elo na naftenatata kompanija Rostneft i ministerot za finansii, Aleksej Kudrina, od vode~kata pozicija na ruskata banka VTB i rudnikot za dijamanti Alroza." DMITRIJ MEDVEDEV

pretsedatel na Rusija

"Pove}e od 20.000 imigranti, pove}eto od Tunis, pristignaa vo Italija vo poslednite nekolku nedeli. Sega tenziite me|u gra|anite rastat. Morame da imame razbirawe i da bideme gostoprimlivi, bidej}i sme civilizirana i katoli~ka dr`ava. Lampeduza }e ostane region na Italijancite." SILVIO BERLUSKONI

premier na Italija


KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

Svet / Biznis / Politika

19

 SVET

0-24 

...PRIRODNA NEPOGODA!

...TEPA^KA

...POVTORNO ODLO@ENI!

Poplavata vo Tajland pogodi dva milioni lu|e

Italijancite zakonodavci se stepaa

Nigerija bez izbori?!

o polavite vo ju`niot del od Tajland poginaa 45 lu|e, pove}e od 40.000 se smesteni vo privremenite zasolni{ta, a okolu dva milioni od naselenieto imaat pretrpeno materijalna {teta. Poplavata zafati duri 10 provincii.

ratenicite od pozicijata i opozicijata vo Italija se navreduvaa, tepaa i verbalno konfrontiraa na v~era{nata sednica. Vakvite sceni povlekoa novi pra{awa za stabilnosta na vladata na Silvio Berluskoni.

Nigeriskata izborna komisija soop{ti deka parlamentarnite, pretsedatelskite i regionalnite izbori vo Nigerija povtorno se odlo`uvaat i namesto utre }e se odr`at slednata nedela. Ova e vtoro prezaka`uvawe na izborite za edna nedela.

V

P

LIBISKIOT DIKTATOR IZNEVEREN OD SEMEJSTVOTO

SINOVITE NA GADAFI SAKAAT KONSTITUTIVNA DEMOKRATIJA?!

 Dvajca od sedumte sinovi na Gadafi predlo`ija rezolucija za stavawe kraj na libiskiot konflikt taka {to }e go trgnat nivniot tatko od vlast i }e implementiraat konstitutivna demokratija BORO MIR^ESKI

o borbata za prevlast, za pogolemo vnimanie od me|unarodnata zaednica i li~no ego tenziite me|u sinovite na libiskiot pretsedatel, Moamer Gadafi, sekojdnevno rastat. Vikendov dvajca od sedumte sinovi predlo`ija rezolucija za stavawe kraj na libiskiot konflikt taka {to }e go trgnat nivniot tatko od vlast i }e implementiraat konstitutivna demokratija kako nov sistem na vladeewe, pi{uva “Wujork tajms”. Na ~elo na ovoj plan e sinot na Gadafi, Seif al Islam, koj minatata nedela go isprati svojot najblizok sorabotnik Mohamed Ismail na tajni pregovori vo London za stavawe kraj na vojnata vo Libija. Ova be{e dolgoposakuvana `elba na protivnicite na 40-godi{niot re`im na Gadafi i na zapadnoevropskata voena koalicija, na ~elo so Francija i Velika Britanija. Od amerikanskiot vesnik s$ u{te so sigurnost ne mo`at da ka`at dali polkovnikot Gadafi ja potpi{al rezolucijata poddr`ana od negovite sinovi Seif i Saadi el Gadafi.

SAD U[TE DVA DENA NA ^ELO NA VOENATA OPERACIJA SAD go prifatija baraweto na NATO za 48-~asovno prodol`uvawe na u~estvoto vo vozdu{nite napadi na koaliciskite sili vrz Libija iako treba{e da se povle~at od voenite dejstvija vo sabotata, a nivnata uloga da ja prezemat Velika Britanija, Francija i drugite sojuznici na NATO. “Poradi lo{ite atmosferski uslovi vo poslednite nekolku denovi, Alijansata pobara od SAD da go prodol`at za dva dena svoeto u~estvo vo operacijata protiv Libija”, se naveduva vo soop{tenieto na portparolot na NATO, Oana Lunxesku. Amerikanskite voeni avioni }e prodol`at da gi izvr{uvaat napadite protiv silite na Gadafi i objekti vo Libija do ve~erva. Iako ostanaa prisutni, voenite sili na SAD ne istrelaa nitu edna raketa. Spored procenkite na Pentagon, voenite tro{oci na SAD vo Libija samo za prvite deset dena na operacijata dostignaa 620 milioni dolari.

V

Predlogot otvora nov prozorec vo odnosite vo familijata na Gadafi vo vreme koga polkovnikot na golemo se potpira na svoite sinovi. Toa se slu~uva vo te{ki vremiwa za libiskiot pretsedatel, koga negovite privrzanici go napu{taat, za {to svedo~i i posledniot slu~aj so zaminuvaweto od vlast na ministerot za nadvore{ni raboti, Musa Kusa. Predlogot za demokratska tranzicija e olicetvorenie za dlabokite razliki vo ideologiite na ~lenovite na Gadafi. Dodeka Seif i Saadi se stremat kon zapadnostilizirana ekonomska i politi~ka ideologija, Kamis i Mutasim se “tvrdokorni” nacionalisti, pi{uva “Wujork tajms”. Kamis e predvodnik na vojskata

fokusirana za namaluvawe na vnatre{nite nemiri vo Libija, dodeka Mutasim e sovetnik za nacionalna bezbednost, koj isto taka rakovodi so svoja armija. Me|u narodot Mutasim e poznat kako najgolem rival na zapadnoorientiraniot Seif vo odnos na toa koj da go nasledi tatko mu, a so toa i vlasta vo Libija. Od druga strana, Seif i Saadi ve}e podolgo vreme se borat za tranzicija na represivniot re`im na nivniot tatko kon prodemokratsko op{testvo, so {to dr`avata }e gi dostigne zapadnite vrednosti, a tie bi ja prezele liderskata fotelja. Spored ekspertite, predlogot e dovolen dokaz deka Vladata na Libija ne mo`e da go izdr`i pritisokot od Zapadot,

a dokolku Gadafi go prifati predlogot, toa bi zna~elo i kraj na vojnata. Diplomat zapoznaen so predlogot tvrdi deka pregovorite za rezolucijata ostanuvaat vo inicijalna faza. Osven dokazite za vnatre{ni nesoglasuvawa, polkovnikot Gadafi ostanuva na svoite uveruvawa deka vojnata vo Libija e zavera na islamisti~kite radikalci od Al-kaeda i zapadnoevropskite dr`avi `edni za nafta. LIBISKI MEDIJATORI I VO GRCIJA Otkako blizok sorabotnik na Seif otide na tajni pregovori vo London da pregovara za iznao|awe izlezna strategija za vojnata vo Libija, libiskata vlast isprati svoj medijator na sredba so gr~kiot premier, Jorgos Papandreu.

Zamenik-ministerot za nadvore{ni raboti na Libija, Abdilati Obeidi, vo nedelata se sretna so Papandreu koj ostvari telefonski razgovor so libiskiot premier, AlBagdadi Ali Al-Mahmudi. “Pristignuvaweto na libiskiot medijator vo Grcija e na barawe na Libija”, pi{uva Rojters. Od novinskata agencija istaknuvaat deka glavna cel na sredbata e prenesuvawe poraka od Gadafi do Papandreu, no ne prenesuvaat nikakvi detali od sodr`inata na porakata. Osven so Gadafi, za sostojbata vo Libija gr~kiot premier razgovara{e i so premierot na Katar, [eik Hamad Bin Tani, britanskiot premier, Dejvid Kameron i so turskiot Rexep Taip Erdogan.

Patuvawata niz svetot na zamenik-ministerot za nadvore{ni raboti na Libija za Rojters go potvrdija i vrabotenite na tuniskiot aerodrom, kako i oficijalnite podatoci na novinskata agencija TAP od Tunis. Spored ovie podatoci, Obeidi dosega bil na patuvawa vo Tunis, Grcija i Velika Britanija. Na bilateralnata sredba Papandreu-Obeidi Grcija go povtori svojot stav deka apstinira od voenata intervencija vo Libija. Gr~kata vlast potvrdi deka nema da isprati voeni avioni vo napadite, no istakna deka dosega, kako ~lenka na NATO, na me|unarodnata voena koalicija & otstapile na koristewe ~etiri voeni bazi, me|u koi i taa na ostrovot Krit.


Feqton

20

KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

NAJUSPE[NITE REBRENDIRAWA VO KORPORATIVNATA ISTORIJA: OLD SPICE

08

OLD SPICE POVTORNO MIRISA NA USPEH PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

oga potro{uva~ite po~nuvaat da go povrzuvaat brendot so postarata generacija ili so minatoto, mo`ebi e vreme za rebrendirawe. Mnogu kompanii toa strate{ki go napravija preku moderni marketing-kampawi. Lider na listata e brendot Old spajs (Old Spice), koj be{e osuden na prepoznatlivost kako produkt za postarite generacii, no otkako se pretstavi so agresivna reklamna kampawa niz socijalnite mediumi, predizvika cunami vo glavata na potro{uva~ite. Po kratko vreme od lansiraweto na kampawata toj stekna reputacija na najprodavan brend vo odredeni proizvodni linii, osobeno vo taa koja be{e cel na noviot advertajzing. Marketing kampawata “Mirisaj kako ma`, ~oveku” koja Prokter i Gembl (Procter&Gamble) ja lansira{e vo fevruari 2010 godina se poka`a kako golem uspeh za brendot Old Spajs, pod ~ija kapa ima proizvodi za nega na telo i kosa na ma`i. Toa {to bi go in-

K

Minatata godina svetlo na denot vide novata advertajzing-kampawa za brendot Old spajs, koj se pretstavi vo novo svetlo. Ovojpat reklamite se poka`aa uspe{ni vo odnos na rebrendiraweto koe, raka na srce, trae{e ve}e 20 godini. Vo gradeweto na lojalnosta bea vlo`eni napori da se donesat i slavni yvezdi kako glavni ulogi na reklamnite spotovi. No, nikoj od prethodnite portparoli kako akterite Nejl Patrik Haris ili raperot El-El Kul Xej, ne se poka`aa tolku uspe{ni kako Isaja Mustafa teresiralo sekoj menaxment e pra{aweto dali ova ja zgolemi proda`bata? Spored rejtinzite na Nilsen (Nielsen Co.) kako i podatocite od Simfoni IRI grup(Simphony IRI Group), eden od najrespektiranite istra`uva~i na pazarot, odgovorot be{e energi~no “da”. Spored Nilsen, edna godina otkako Prokter i Gembl na pazarot gi pretstavi novite proizvodni linii od brendot Old Spajs, nivnata proda`ba porasnala za 11%. No, samo po tri meseci otkako za proizvodite za tu{irawe reklama podgotvi marketingagencijata Vejden+Kenedi (Weiden+Kenedy), tvorcite na ikonata za Najk, kako i sloganot Just Do It, Nilsen potvrdi deka proda`bata skoknala za 55%. Taka, vo mesec juli, koga se pojavi i vtoriot del od marketingstrategijata, nejziniot rast dostigna 107%. Se razbira, golem udel vo ovie zado-

volitelni cifri ima{e i tajmingot, zatoa {to normalno e takvite proizvodi najmnogu da se tro{at vo letniot period. Sepak, za taa ogromna ponuda {to e svojstvena za pazarot vo SAD, ova pretstavuva{e pove}e od odli~na pozicija. Obelodenetite podatoci od Nilsen koi obi~no ne izleguvaat javno, se pojavija vedna{ otkako magazinot BrandWeek gi citira{e podatocite od istra`uva~kata kompanija Simfoni IRI. Interesno e deka toga{ PiG i agencijata Vejden ne dadoa izjavi za proda`bata, bidej}i spored Simfoni IRI, novite proizvodi na brendot, vsu{nost, bele`ele pad na proda`bata. [eli Hjuxis, pretstavnik od istra`uva~kata kompanija, tvrde{e deka tie podatoci bile celosno bazirani na pribranite informacii od glavnite amerikanski maloprodava~i, osven od Volmart, i deka nivnata

kompanija sledela to~no 25 brendirani proizvodi na Old Spajs u{te od nivnoto lansirawe na proda`nite polici. No, otkako se pojavija podatocite na Nilsen, i Simfoni IRI napravi novo istra`uvawe vo koe be{e izmeren efektot po pojavuvaweto na reklamnata kampawa. Toga{ rabotite dobija poinakov izgled. Spored istra`uvaweto, proda`bite na Red Zone After Hour Body Wash vo juni 2010 godina dostignale 1,6 milioni dolari, {to pretstavuva{e skok od 49% na sumite koi bia presmetani do 21 fevruari istata godina, ili poto~no, pred da se pojavi televiziskiot spot vo koj akterot i porane{en sportist, Isaja Mustafa po~na da gi reklamira proizvodite na Old Spajs. A marketing-kampawata be{e i revolucionerna od drug aspekt. Imeno, so samoto toa

{to se pojavi vo soodvetna forma i na Internet, kako marketing-stranica na Jutjub (YouTube), Fejsbuk (Facebook) ili Tviter (Tviter), taa zacrta poinakvi standardi vo potragata po potro{uva~ka publika, isprobuvaj}i go hiperdemografskoto pretstavuvawe na brendot. Vkupnite poseti na reklamnite spotovi postaveni na Jutjub nadminaa 40 milioni, a niz celiot Internet – 110 milioni, {to nesomneno govori deka kompanijata uspea vo toa. NIZ MORETO OD NEUSPE[NIOT IMIX U{te vo 1990 godina koga Prokter i Gembl go kupi Old Spajs od [ulton Kompani, menaxmentot znae{e deka treba da gi poslu{a direktorite za marketing i deka potrebno e rebrendirawe na novata kompanija vo semejstvoto. Old Spajs ima{e potreba od transformiracija na imixot na brend {to go upotrebuvaat

dedovci ili mornari. No, potrebni bea duri 20 godini po bezbroj marketin{ki obidi i anga`irawe poznati yvezdi, za Old Spajs da stane prviot perspirant koj bi go odbral moderniot ma`. Inaku, proizvodnata linija koja se prodavala pod ovoj amerikanski brend, ~ie logo voobi~aeno bile morskite korabi, ne bila sekoga{ nameneta za posilniot pol. Imeno, prviot proizvod na kompanijata [ulton lansiran vo 1937 godina bil namenet za `eni. Losionite i sapunite za ma`i, ~ie pakuvawe go kitelo sliki~ka od brodovite “Grand Turk” i “Frend{ip”, se pojavile narednata 1938 godina i ottoga{ dosega se glavniot fokus na proizvodstvoto. Pokraj formulata za ubavina, niz godinite i logoto pretrpelo izmeni, pa dokolku site sliki~ki se postavat na edno mesto, }e dobiete arsenal od korabi koi bile

PRIKAZNI OD WALL STREET

^ETIRI NA^INI ZA BLEKBERI DA PRE@IVEE tanuva privle~no ~ovek da si ja isproba sre}ata vo kompanijata Risr~ in mou{n (RIM), koja go sozdade nekoga{, a i sega izvonredniot Blekberi. Dodeka kompaniite orientirani kon potro{uva~ite, kako {to se Epl i Gugl, do`iveaa visok dvocifren rast po prifa}aweto na smartfonite vo proizvodstvoto, pazarniot udel na RIM, barem vo SAD, prodol`uva da se namaluva. Minatata nedela proizvoditelot na Blekberi predupredi za pomali dobivki i prihodi za prviot kvartal godinava. Bez obzir na skokot vo profitot

S

od 32% zabele`an vo ~etvrtiot kvartal od 2010 godina, akciite padnaa za 10% do krajot trguvaweto. Analiti~arite, osobeno tie od SAD, ne se impressionirani. „Menaxmentot iako ima celi i vetuva pove}e od {to mo`e da ostvari, ne sme slu{nale za interesni proizvodi ve} e dve godini. Istovremeno realnosta e pove}e nakloneta kon podatokot deka proizvodite slabo se prodavaat i samo zrak svetlina e vo pra{awe koga RIM se natprevaruva za cenite”, pi{uvaat istra`uva~ite od Bankata na Amerika. Kritikite, kako onaa na

glavniot partner na Alegis Kapital (Allegis Capital), @ an-Luis Gasi, {to be{e postavena na negoviot blog, „RIM: stanarite ja prezedoa ludnicata”, zaminaa premnogu daleku. Kompanijata ne mora da potkleknuva, taa se u{te ima nekolku klu~ni prednosti na pazarot, barem kako kompanija ~ija reputacija zavisi od toa {to pominala edna dekada od nejzinoto osnovawe. No, za da ostane konkurentna vo treskata koja go trese pazarot na smartfoni i tablet-kompjuteri, analiti~arite se decidni deka kompanijata sega treba da se fokusira na nekolku

 I pokraj toa {to mnogu izgubi so pojavata na novite uredi kako Ajfon i Androidite, povicite za spas na Risr~ in Mou{n iako se prerani }e bidat neophodni ako kompanijata ne napravi nekoi promeni vo raboteweto raboti: PISMO KON MENAXMENTOT – POJASNETE JA VA[ATA STRATEGIJA Pretsedatelite Xim Balsili i Majk Lazaridis so godini rakovodea so RIM. Basili e del od kompanijata u{te od 1992 godina i se zanimava so korporativna strategija, razvoj na biznisot, marketing i proda`ba. Lazaridis, koj ja osnova{e kompanijata u{te

1

kako student i e ponaklonet kon mediumite od negoviot partner, se zanimava so proizvodstvena strategija i razvoj. Za vreme na intervjuto za Bloomberg Businessweek, napraveno minatata godina , Lazaridis diskutira{e za ogromnite promeni kaj mobilnite telefoni, vo golema mera kako rezultat na razvojot na aplikativniot

ekosistem. „ Postoi golema turbulencija vo ekosistemot, se razbira, vo mobilnata telefonija”, zabele`uva toj. Toa e o~igledno, no isto taka postoi ogromno arhitektonsko nedorazbirawe”, veli Lazaridis. Dali e toj odli~en izvr{en direktor? Se razbira, No dali e sloboden i dostapen vo odnosot so investitorite


Feqton

KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” zapo~na so feqtonot: “Najuspe{nite rebrendirawa vo korporativnata istorija”. Rebrendiraweto na kompaniskite celi i poraki e te{ko, a mnogumina koi se obidele do`iveale neuspeh. Doznajte kako go napravile toa nekoi kompanii, koi so pretstavuvaweto pred javnosta vo novo svetlo u{te pove}e gi privlekle svoite potro{uva~i.

TAJNATA NA OLD SPAJS ajnata za uspehot na ova rebrendirawe, spored nekoi, se dol`i na amerikanskata agencija za advertajzing Vejden+Kenedi. Ovaa kompanija, osnovana vo 1982 godina vo Portland, Oregon, e edna od najgolemite nezavisni advertajzing-agencii vo svetot. Taa brzo po osnovaweto be{e anga`irana za imixot na Najk, i e kreator na dolgogodi{niot slogan Just Do It. Po uspehot, Vejden+Kenedi otvorija kancelarii i vo Wujork, London, Amsterdam, Tokio, a minatata godina i vo Delhi. Spored podatocite, taa e i edna od najnagraduvanite agencii vo svetot, a najpresti`nite magazini za advetajzing, Creativity i Ad Age ja proglasija za agencija na 2010 godina.

T  Kampawata na YouTube

proslaveni vo svoeto vreme. Na profilot na Old Spajs svoja gravura dobile Salem, Birmingem, Marija Tereza, Propontis, Yvezdata na Zapadot, Hamilton... Logi~no e deka vakvata na~esta diverzifikacija na slikata za sebe ostavila vpe~atok kaj potro{uva~kata audiencija na kompanijata [uler, no, za `al, imeto bodelo o~i samo kaj postariot del od nea. Kolektivnoto mnenie na Amerikancite bilo deka brendot e za postari lica, pa Old Spajs svoe mesto na{ol samo vo toaletot na dedovcite. Ako toa go pretvorime vo udel na pazarot, }e sfatime zo{to Prokter i Gembl se vpu{ti vo tolku agresivna promena na celata prikazna zad “stariot brend”. Prvenstveno, vo 1992 godina, noviot sopstvenik gi zameni “brodovite na Kolumbo” so moderna jahta, a potoa vo 2000 godina na proda`nite polici gi postavi i dezodoransite, gelovite za tu{irawe i sprejovite za telo. Novite linii imaa za cel Old Spajs da go vnesat vo kupuva~kata ko{nica na sportistite i mladite. Vo gradeweto na lojalnosta bea vlo`eni napori da se donesat i slavni yvezdi kako glavni ulogi na reklamnite spotovi. Akterite Nejl Patrik Haris i Vil Ferel, kako i raperot El-El Kul Xej, bea me|u pove}eto novi portparoli na brendot. Sepak, slikata koja `ivee{e so generacii te{ko be{e da se promeni preku no}. Proda`bata bele`e{e slab rast, a profitabilnosta be{e na status kvo. No, koj veli deka ne se slu~uvaat ~uda? Edno takvo se slu~i

koga na brend-menaxerot na Old Spajs, Xejms Murhed, mu “svetna” za socijalnite mre`i. DA PROBAME SO JUTJUB? Prvata reklama od novata kampawa za Old Spajs se pojavi pred ne{to pove}e od edna godina. Na spotot, koj be{e postiran na Jutjub, se pojavi porane{niot igra~ od NHL, Isaja Mustafa, koj na amerikanskata publika i stana poblizok otkako stana akter. Po kratko vreme od pojavuvaweto na spotot, koj, se razbira, be{e najaven, gledanosta dostigna rekordni brojki. Za 24 ~asa klipot go poglednaa 6,7 milioni lu|e, a po 36 ~asa od lansiraweto, brojkata be{e 23 milioni gleda~i. Mediumite vedna{ go zabele`aa toa i se vpu{tija vo potraga po prikaznata. Nekoi najdoa za zgodno da napravat novo intervju so akterot, a nekoi najavuvaa za mo`en skok na proda`bite. Spored vesnikot “Los Angeles tajms”, Mustafa odlu~il da go otka`e svojot anga`man kako agent od FBI vo televiziskata serija “Zamok”, vo produkcija na Ejbi-si, bidej}i trebalo da snimat u{te 186 dopolnitelni videospotovi za kampawata, najaveni za letoto. Taa najava se ostvari vo juli, koga pokraj postiraweto

na svojata korporaciska internet-stranica, Old Spajs napravi invazija so reklami na Jutjub, a ttamu i na drugite socijalni mre`i. Vedna{ pristigaa pozitivni komentari od potro{uva~ite, no isto taka i od yvezdite kako A{ton Ka~er i Demi Mur, {to na nekoj na~in poka`a deka kampawata be{e pove} e od uspeh. Komentarot kaj ogromen broj gleda~i be{e deka “stariot brend’ sega e na kow, pravej}i komparacija so novite reklami od koi vo edna akterot se pojavi ka~en na kow. Najvpe~atliv be{e i prviot spot vo koj Mustafa ima{e samo krpa preku teloto. Pojavuvaj}i se na “Dobro utro Ameriko” na Ej-bi-si, toj re~e deka i pretsedatelot Obama da izlezel oble~en kako nego, }e gi dobiel site `enski glasovi od elektoratot. No, zo{to akterot zboruva{e za `enskata populacija, koga vo pra{awe be{e brend za ma`i? Ekspertite koi go prou~ija noviot markteting na Old Spajs, referiraat deka toj e namenet i za kupuva~ite od `enskiot pol. Imeno, uka`uvaj}i na toa kako mo`e nivniot ma` da dobie vistinska ma{kost, (kampawata odi so sloganot “Mirisaj kako ma`”) proizvodot re{i da go pro{iri

i klientite? Pa, mo`ebi ne tolku mnogu. Nekoi kriti~ari napravija sporedba pome|u priodot na Lazaridis vo negovata diskusija za kompanijata i negovite proizvodi za Stiv Xobs, koj upotrebuva zborovi kako „magi~en” vo negovite iskazi. Xobs mo`ebi odi predaleku, no toj e nesomneno efektiven sogovornik. Xobs mo`e da pretera vo nekoi slu~ai ka`uvaj}i lagi vo ime na Apple, no retko koga e pogre{no sfaten. Mo`ebi e podobro Lazaridis da ja preispita negovata isporaka, ili pak da prifati uloga vo senka. BRZA I EFIKASNA TRANZICIJA VO OPERATIVNIOT SISTEM QNX Prviot seriozen tablet, Playbook, }e bide lansiran na 19 april i vo zavisnost od toa koj analiti~ar } e go konsultirate, }e bide neutralen ili somni~av vo vrska so negoviot potencijal. „ Menaxmentot zvu~i mnogu

uvereno vo uspehot na Playbook, iako smetame deka so zgolemenata konkurencija na pazarot so tableti, postoi golema nesigurnost vo vrska so toa kolku }e bide uspe{en RIM, napi{a analiti~ar na UBS vo negoviot izve{taj za prihodite. „Isto taka, ne ni e jasna i strategijata na RIM za Playbook”. Pri lansiraweto koga }e ima ista cena kako iPad, Playbook }e raboti na noviot operativen sistem nare~en QNX, kupen od Harman Industries (HAR) minatata godina, za koj od kompanijata velat deka }e si go pronajde svoeto mesto vo site RIM napravi. Postojat dva problema vo vrska so toa: prvo, ako Gasi e vo pravo, razvojnite metodi za QNX koi }e ovozmo`at aplikacii so visoki performansi nema da bidat gotovi za lansiraweto na tabletot na 19 april, {to zna~i deka }e pomine nekoe vreme pred voop{to nekoj vid na QNX

aplikativni sistemi da stane realnost. Toa zvu~i dobro na kratok rok, so pretpostavka deka Android aplikaciite }e odat bez problemi, no isto taka mo`e da zna~i deka } e ima problemi na dolgi pateki. Vtoro, i pokraj otkrovenieto deka QNX }e stane izborot za operativen sistem za Blekberi, nema drugi vesti deka kompanijata istovremeno raboti na verzijata 6.1 nameneta za smartfonite. Zbunuva~ki? I toa kako! Tie koi gi sledat rabotite vo industrijata mo`e da se potsetat na toa kako Nokia prave{e golem dogovor so MeeGo kako nejzin iden operativen sistem, dodeka se u{te go proizveduva{e i „apdejtira{e” svojot hardver koj raboti na sistemot Simbian. Znaeme kako zavr{i toa. QNX e daleku od sigurna rabota, no dokolku toa e platformata {to ja izbra RIM, barem najmalku }e im-

2

21

 Kampawata na Facebook

Old Spice napravi invazija so reklami na YouTube, a ottamu i na drugite socijalni mre`i. Vedna{ pristigaa pozitivni komentari od potro{uva~ite, no isto taka i od yezdite kako A{ton Ka~er i Demi Mur, {to na nekoj na~in poka`a deka kampawata be{e pove}e od uspeh. Komentarot kaj ogromen broj gleda~i be{e deka “stariot brend” sega e na kow, pravej}i komparacija so novite reklami od koi vo edna akterot se pojavi ka~en na kow

svojot dostrel na kupuva~i. Zatoa i proda`bata skokna za pove}e od 100%, bidej}i, targetiran kon toj del koj dotoga{ be{e nezamislivo da bide kupuva~ na proizvodite, poto~no `enite, rastot po~na da se opredeluva so geometriska progresija. “Investiravme vo Old Spajs, pa zatoa prodol`uvame so zajaknuvawe na brendot”, izjavi brend-menaxerot Murhed za USA Today. Vo poddr{ka na kampawata, na datumot na nejzinata objava, na Tviter be{e organizirana celove~erna dopiska so akterot koj odgovara{e na pra{awata na site zainteresirani i spored golem broj potvrdi od blogerite, seto toa be{e napraveno vo realno vreme. Vo nekoi od inter-

aat mo`nost da go rasporedat mete`ot na smislen na~in. PODOBRETE GO HARDVEROT ZA BLEKBERI VE]E EDNA[! Na konferencijata koja kompanijata ja odr`a minatata godina, Lazardis go otvori pra{aweto na eden novinar koj bil sopstvenik na modelot Tor~ i se po`ali okolu vklu~uvaweto na komponentata. „Pred se, Blekberi Tor~ be{e dizajniran da inicijalna kapisla za Blekberi 6”, odgovori toj. „Ova {to se slu~uva e efekt na preskoknuvawe. Toa ne zna~i deka ne planirame na na{iot ured da mu doneseme podobri specifikacii. No eve go vozbudliviot del. Koga go koristite ovoj ured i razberete kolku brzo reagira na va{ite dopiri, kolku brzo gi otvora aplikaciite, klolku brzo gi pra}a va{ite imejli i sli~no, }e go razberete iznosot na performansite

3

vjuata so nego, vesnicite otkrivaat deka i samiot toj bil iznenaden od celiot mete` koj nastanal po lansiraweto na Internet. Za sevo ova da dobie kone~no pakuvawe, menaxmentot se re{i i na promena na logoto. Dokolku go pogledete noviot simbol, nemoj da pomislite deka e nekoja tehni~ka gre{ka. Iznenaduva~ki, re{avaj}i se na korekten prekin so tradicijata i vleguvawe vo moderniot potro{uva~ki ambient, Old Spajs denes izgleda re~isi kako prepoloven.

No, daleku od toa deka toa e taka vo vistinska smisla na zborot. Niskoprofilniot brend, spored nekoi eksperti, stanuva brend za koj doprva }e se pi{uva. “Old Spajs ne go promeni logoto, tuku go promeni iskustvoto”, veli Mark [ilum, direktor na konsultantskata agencija za brenddizajn, Metod (Method). Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete kako gigantot Apple vo 1997 godina so pomo{ na rebrendiraweto se spasi od bankrot, za denes da go vladee svetot.

LEKCIJA:

 DOBRA REKLAMA + PAMETNA UPOTREBA NA SOCIJALNITE MEDIUMI MO@E DA DONESAT IDENTITET NA SVE@INA, DURI I ZA BRENDOVI KOI MNOGUMINA GI ASOCIRAAT NA NIVNITE BABI I DEDOVCI

koi se vo toj ured”. PRODOL@ETE DA RABOTITE NA SIGURNOSTA – PRETPRIJATIJATA TOA GO BARAAT Od eden aspekt, da se ima Blekberi e simbol na status. Denes, najgolemiot kapital na kompanijata e reputacijata za sigurnost koja ja ima me|u informati~kite direktori, koi kupuvaat iljadnici uredi za nivnite kompanii. Se u{te bezbednosta

4

e to~kata vo proda`bata koja kompaniite zaboravija da ja podvle~at koga se pojavi bogatiot so aplikacii i te`ok mobilen operativen sistem kako Andorid ili iOS, i dvata konkurenti gi napravija glavnite ~ekori da gi zabavuvaat svoite mu{terii. Na kraj, {to bi bilo pobeda za Blekberi? Se razbira, samo brojkite od proda`bata.

 Sамо пrодажбата е на strаната на Мајк Лазаридис, пrетsедателот на RIM


FunBusiness

22

 Serija A e daleku od kvalitetot {to go ima{e do pred deset godini

KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

 Uspesite na Inter od minatata godina pove}e se isklu~ok otkolku pravilo za italijanskiot fudbal

KORUPCISKITE SKANDALI JA UNI[TUVAAT KAL^O LIGATA

SERIJA A TONE VO PROSE^NOST ur i toa e na{iot najgolem j problem. r Prihodite r od TV-pravata r i ponatamuu r rastat,,  Stadionite se poluprazni {to zna~i deka lu|eto pretpo~itaat da gi gledaat na{ite natprevari na televizija. No, nie pove}e sme del od kremot na evropskiot fudbal, toa mora na site da im bide jasno. Se pla{am deka vo idnina }e staneme i vtoroklasno prvenstvo, veli Umberto Gandini, eden od ~elnicite na timot na Milan SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

o pred edna decenija italijanskoto Kal~o be{e narekuvano NBA na fudbalot. To~no, vo toj period italijanskite ekipi bea najuspe{ni vo Evropa, a borbata za titulata vo Serija A neretko be{e povozbudliva i od trkata za kontinentalnite trofei. No, denes italijanskata liga e daleku od slavnite denovi, a spored aktuelnite pokazateli, trendot na degradacija }e prodol`i i vo naredniot period. Sekako, ne smee da se zaboravi deka Inter e aktuelen evropski {ampion i eden od glavnite kandidati vo godine{nata borba za tronot vo Ligata na {ampionite. No, uspehot na Inter e pove}e isklu~ok otkolku pravilo, fudbalot vo Italija ne mo`e da bide sporeduvan so dobrite igri na samo eden klub, u{te pove}e ako istiot klub, i pokraj osvoenite trofei, maka ma~i da gi vrati naviva~ite na svojot stadion. Pod palkata na @oze Muriwo, Inter dojde do tri tituli vo lanskiot {ampionat, no i toa ne be{e dovolno za ovaa ekipa da go rasprodade celiot stadion. Tragedijata e vo toa {to Inter zaedno so gradskiot rival Milan imaat najmnogu fanovi na

D

tribinite, dodeka eden Juventus, Roma, Lacio ili Napoli igraat pred poluprazni tribini. “Stadionite se poluprazni i toa e na{iot najgolem problem. Prihodite od TV-pravata i ponatamu rastat, {to zna~i deka lu|eto pretpo~itaat da gi gledaat na{ite natprevari na televizija. No, nie pove}e sme del od kremot na evropskiot fudbal, toa mora na site da im bide jasno. Se pla{am deka vo idnina }e staneme i vtoroklasno prvenstvo”, veli Umberto Gandini, eden od ~elnicite na timot na Milan. Vo prosek eden natprevaro od Kal~o ligata go sledat 24.500 gleda~i. Toa e pomal prosek vo sporedba so toj na Germanija(42.000), Anglija(34.000) i [panija(27.000). Ovoj pad na gledanosta vo `ivo seriozno se odrazuva i vrz finansiskata sostojba na italijanskite ekipi. Duri 67% od buxetot na Milan e obezbeden od prihodite od proda`bata na TV-prava. Tokmu neposetenosta na tribinite pridonesuva za ovaa golema zavisnost od mediumskite dogovori. So posledniot dogovor potpi{an so Skaj Kal~o na ekipite od prvata italijanska liga im pripadnaa 1,1 milijarda dolari, pari nameneti za kupuvawe pravo za prenesuvawe na natprevarite na nacionalno

24.500 gleda~i vo prosek se prisutni na eden natprevar vo Italija

1,1

milijardi dolari inkasiraa italijanskite klubovi od proda`bata na TV-prava

nivo, dodeka dopolnitelni 180 milioni evra se inkasirani od proda`bata na pravata vo stranstvo. No, preraspredelbata na ovie sredstva potoa ne e ednakva, bidej}i najgolemiot del odi na golemite klubovi Milan, Inter, Juventus i Roma, dodeka pomalite ekipi po rejting dobivaat i pomal del od kola~ot. Vakvata praktika pridonesuva za golemo opa|awe na kvalitetot na najgolemiot del od klubovite, koi ednostavno ne mo`at da ja izdr`at

konkurencijata od finansiski pobogatite prvenstva na Germanija, Anglija i [panija. Pokraj slabiot kvalitet na ekipite, Serijata A izgubi od popularnosta i poradi megakorupciskiot skandal od 2006 godina, koga ~etiri timovi bea vovle~eni vo slu~ajot na namesteni natprevari. Vo sudskiot proces be{e doka`ano deka Juventus i Milan, dve od ~etirite najkvalitetni ekipi na Kal~o, bile del od serija namesteni sredbi. “Starata dama” toga{ be{e delegirana vo vtorata liga, dodeka na Milan mu be{e odzemena titulata, a narednoto prvenstvo go po~na so minus bodovi. No, kako prodol`enie na istiot slu~aj denovive se ispituva i povrzanosta na Inter so slu~ajot “namesteni natprevari”. Tokmu pretsedatelot na Neroayurite, Masimo Morati, pred dva dena mina celi tri ~asa na raspit vo policijata. “Miren sum i sosema siguren vo sebe i vo mojot klub. Nemam ni{to protiv sudot da go ispita ovoj slu~aj”, izjavi vo svoj stil Morati. Sepak, nikoj pove}e ne im veruva na ovie i na sli~nite izjavi dadeni od ~elnicite na italijanskite klubovi. Na pogolemiot del od fudbalskit vqubenici im e preku glava od “mestenkite” koi edno vreme bea prepoznatliv znak na Kal~o ligata.

ZBOGATENA AVTOMOBILSKA PONUDA

DVE NOVI “ME^KI”! 

Vo Mercedes r re~isi r site sit modeli se premium, no slobodno mo`e da se konstatira ko deka dvata pretstaveni noviteti se del od vrvnata ponuda na ovaa kompanija. j Samo kako ka potvrda mo`e da ni poslu`i u faktot f deka C klasata k so godini e najprodavanoto vozilo na Mercedes SR\AN IVANOVI]

Ivanovic@kapital.com.mk

ako pred samo eden mesec be{e prezentiran noviot model na “mercedes CLS”, od Mak Autostar se pogri`ija na na{iot pazar da donesat dve novi vozila, neodamna prezentirani od strana na {tutgartskiot proizvoditel. Se raboti za najnoviot model od C klasata na Mercedes, kako i poslednata verzija na izvonredno atraktivniot “SLK”. Vo Mercedes re~isi site modeli se premium,

I

 C klasata kl e bestseler na Mercedes

no slobodno mo`e da se konstatira deka dvata pretstaveni noviteti se del od vrvnata ponuda na ovaa kompanija. Samo kako potvrda mo`e da ni poslu`i faktot deka C klasata so godini e najprodavanoto vozilo na Mercedes. “Prethodnot model od C klasata be{e prodaden vo pove}e od eden milion primeroci vo celiot svet. Toa e voedno najprodavaniot model na ovaa kompanija, no i najprodavan vo sporedba so avtomobilite od istata klasa koi doa|aat od konkurencijata”, veli Marko Milo{evski od Mak Autostar, odgovoren za proda`bata na vozilata na Mercedes.


FunBusiness

KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

23

 Pokraj slabiot kvalitet na ekipite, Serijata A izgubi

od popularnosta i poradi megakorupciskiot skandal od 2006 godina, koga ~etiri timovi bea vovle~eni vo slu~ajot so namesteni natprevari. Vo sudskiot proces be{e doka`ano deka Juventus i Milan, dve od ~etirite najkvalitetni ekipi na Kal~o, bile del od serija namesteni sredbi

NAJUSPE[NITE IMAAT NEKOJ ZA INSPIRACIJA

RI^ARD BRANSON NAJDOBAR PRIMER ZA USPE[EN PRETPRIEMA^ 

Koga ispitanicite bile pra{ani {to e toa {to go pravi uspe{en eden pretpriema~, najgolem del od niv odgovorile deka najzna~aen faktor e uspe{noto vodewe na biznisot i praveweto pari IVA BAL^EVA

 Korupciskite skandali se edna od pri~inite zo{to gi brkaat naviva~ite od stadionite Vakvata negativna tendecija se zakanuva i so kompleten kolaps na italijanskiot fudbal. Od fudbalska velesila Italija dojde vo pozicija da se bori za svojot opstanok vo dru{tvoto na elitata. Ne e vistina deka Italijancite pove-

}e ne go sakaat ovoj sport. Vo zemjata ima najgolem broj registrirani fudbaleri vo svetot. Problemot e organizaciski i pred s$ eti~ki. Po naviva~ite begaat i sponzorite, na krajot i televiziite }e go namalat interesot, a toa bi zna~elo i kone~en kraj na Serija A.

ite se pra{uvaat od kade pretpriema~ite ja dobivaat inspiracijata? Dali i za najuspe{nite lu|e vo svetot postoi nekoj koj im pretstavuva primer, nekoj od koj u~at i na kogo se ogleduvaat? Vo neodamne{noto istra`uvawe napraveno od blurGroup, grupacija za razmena na kreativni internet-uslugi, okolu 1.000 pretpriema~i od 75 zemji bile anketirani i pra{ani koj, za niv, e primer za uspe{en pretpriema~. Najgolem porocent od niv, okolu 27,5%, go odbrale Ri~ard Branson, osova~ot na Virxin grupacijata, koj e del od bordot na direktori na AOL Small Business. Na vtoro mesto, so 16,8% od glasovite na ispitanicite e Stiv Xobs, amerikanskiot biznis-magnat, koosnova~ i izvr{en direktor na Apple Inc. Vedna{ zad nego, glasa~ite go postavile na treto mesto Bil Gejts, tatkoto na Microsoft, koj dobil 12% od nivnite glasovi. Najdobrata petorka za pretpriema~i, koi pretstavuvaat svetski primer, ja zatvoraat Voren Bafet i Donald Tramp, magnatot vo

S

K O M E R C I J A L E N

svetot na nedvi`nostite. Samo dve `eni od biznis-sferata se spomnati vo anketata. Toa se Opra Vinfri i osnova~ot na Top Body Shop, Anita Rodik. Sekoja od niv dobile po 1% od glasovite. Koga ispitanicite bile pra{ani {to e toa {to go pravi uspe{en eden pretpriema~, najgolem del od niv odgovorile deka najzna~aen faktor e uspe{noto vodewe na biznisot i praveweto pari, {to e i logi~no, bidej}i prose~noto bogatstvo me|u top pette pretpriema~i, iznesuva 22 milijardi dolari. Pri~inata poradi koja najgolem del od ispitanicite glasale za Ri~ard Branson za najdobar primer za uspe{en pretpriema~ me|u negovite kolegi, e negovata postojana inovativnost za novi proizvodi i negovite postojani idei. Toj za niv pretstavuva najgolema inspiracija za toa kako treba da se uspee vo toj prete`no ma{ki svet. “Iako ovie pretpriema~i go gradat biznisot preku novi, sve`i, inovativni idei i koncepti, sepak, sekoj od niv se potpira na tradicionalni principi”, izjavuva Filip Lets, koosnova~ na blurGroup.

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

 Italijanskoto prvenstvo e pomalku gledano vo sporedba so ostanatite ligi od “golemata ~etvorka”

K O M E R C I J A L E N

 Novata generacija na SLK pretstavuva evolucija vo upotrebata na vrvna tehnologija, tipi~na za razvojot na ovoj model Duri 2.000 podobruvawa vo odnos na prethodnata verzija se zabele`uvaat vo C klasata. Najbitnata promena, se razbira, e vo motorot, kade {to e dostapna najnovata tehnologija na Mercedes, Blue Efficiency, koj kaj benzinskite modeli ovozmo`uva za{teda na potro{uva~kata i do 31%. [asijata e delumno izrabotena od aluminium, so {to e dobiena optimatizacija na te`inata na avtomobilot. Vo ovoj model se vgradeni i nekoi funkcii koi dosega bea dostapni samo za poskapite avtomobili na Mercedes. Toa se odnesuva na serija bezbednosni alatki

koi ovozmo`uvaat podobra kontrola vrz voziloto, osobeno korisni pri dolgi patuvawa.Noviot “SLK” ja pretstavuva tretata genracija na modernizacija na istiot model. Za razlika od prethodnata verzija, koja be{e pretstavena vo 2007 godina, dizajnot na “SLK” vo predniot del nalikuva pove} e na “CLS”. Biten novitet e i son~eviot pokriv, Open sky, koj so edno kliknuvawe na kop~e se osvetluva ili zatemnuva, vo zavisnost od voljata na voza~ot. I dvata avomobili se vlezeni vo redovnata ponuda na Mak Autostar.

O G L A S

O G L A S


24 Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Trgovija i marketing menaxment 05.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Razvoj i upravuvawe so ~ove~ki resursi 05.04 - 09.04.2011 ESP

Finansisko planirawe i menaxment 15.04 - 16.04.2011 ESP

Trudovo pravo i za{tita pri rabota 16.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Tenderi / Konferencii i saemi PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izgradba na krak od magistralen vrelovod od bulevar “Partizanski odredi” kon ulica “Franklin Ruzvelt”  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=61f1cd46-13f0-43d2-98e0cb9a6131d2af&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za finansii - Uprava za javni prihodi PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Postgarantno odr`uvawe na kompjuterska oprema na informacionen sistem na Upravata za javni prihodi  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=adc5f6dc-6c79-4038-93cc-55bc7008167e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za ekonomija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izrabotka na strategija za ruralen (selski) turizam  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=d1049560-c3cd-48d9-831d-19a476bffa22&Level=2

Konflikt menaxment i medijacija 21.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Kako da podgotvite biznis plan 23.04.2011 ESP

Ve{tini na pregovarawe 30.04.2011 ESP

Efektivno vodewe sostanoci 06.05.2011 ESP

Re{avawe problemi i donesuvawe odluki 07.05.2011 ESP

Strate{ko planirawe 13.05.2011 ESP

Kreirawe efektivno CV i pismo so nameri 20.05.2011 ESP

Motivacija na vraboteni 21.05.2011 ESP Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

WWW.KAPITAL.MK KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Gazi Baba PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izrabotka na arhitektonsko-urbanisti~ki proekti  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=41c572f1-d62f-4f27-90470309d74f365e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za obrazovanie i nauka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Rekonstrukcija na studentski dom „Stiv Naumov” – Skopje.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=3c86ebca-b3a4-44ab-b740-954e797eb38a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: JZU Gradska op{ta bolnica „8-mi Septemvri” Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na medicinski pomagala-reagensi  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=4c1d9141-6e3c-4329-809c-89f5b230eec1&Level=2


KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

Obuki / Menaxment / Liderstvo

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail:

centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

25


26

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk


KAPITAL / 05.04.2011 / VTORNIK

Rabota / Menaxment / IT / Komercija

27

Izbor na aktuelni oglasi IT Izvor: Dnevnik Objaveno: 25.03.2011 Agencija za katastar na nedvi`nosti – Edinica za upravuvawe so Proektot Katastar na nedvi`nosti i Registracija, povtorno ja objavuva Pokanata za Izrazuvawe na interes za konsultantski uslugi – individualen konsultant – IT Ekspert, za rabota vo timot za razvoj i implementacija na WebGis aplikacijata vo AKN (kako del od Nacionalnata Infrastruktura na Prostorni Podatoci) i za rabota na razvojot na vladiniot NIPP Geo- portal. Zainteresiranite Konsultanti da dostavat Pismo za izrazuvawe na interes, CV i ostanati informacii na makedonski i angliski jazik, najdocna do 08 April, 2011 na adresa: Agency for Real Estate Cadastre, Project management unit, Ms. Tatjana Cenova Mitrevska, Trifun

Hadzi-Janev, 10, 1000 Skopje, email: t.cenova@katastar.gov.mk. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 25.03.2011 godina. MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 25.03.2011 JZU Univerzitetska klinika za nefrologija – Skopje objavuva konkurs za imenuvawe na rabotovoden organ DIREKTOR na klinikata so mandaten period od 4 godini. Rokot za prijavuvawe na konkursot e 15 dena od denot na objavuvaweto na oglasot. Potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Arhivata na klinikata ili po po{ta na adresa: ul. Vodwanska, br. 17, so naznaka – Za komisija za konkurs za direktor. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 25.03.2011 godina.

PRODA@EN PERSONAL Izvor: Dnevnik Objaveno: 30.03.2011 Modna ku}a VOMAN MENAXER Skopje ima potreba od edno lice vo proda`ba. Potrebni kvalifikacii: odli~ni komunikaciski, timski i voza~ki sposobnosti, odli~en angliski jazik i rabota so kompjuter. Priem na aplikacii na slednata e-mail adresa: womanmanager@gmail.com ARHITEKTURA Izvor: Dnevnik Objaveno: 29.03.2011 Renomirana banka od RM za svoiote potrebi objavuva oglas za nadvore{ni sorabotnici PROCENITELI NA NEDVI@EN IMOT. Kandidatite treba da gi ispolnuvaat slednive uslovi: VSS – in`ener po arhitektura ili dipl. Grade`en in`ener, sidsko ovlastuvawe za ve{to lice.

Zainteresiranite kandidati da ispratat kratka biografija (CV) na angliski i makedonski jazik, kopija od sudskoto ovlastuvawe zaedno so edna fotografija vo rok od 8 dena od denot na objavuvawe na oglasot na po{tenski fah 564, 1000 Skopje.

GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 01.04.2011 STRABAG SE edna od vode~kite evropski kompanii od oblasta na grade`ni{tvoto raspi{uva konkurs za: 1. IN@ENER ZA IZVEDBA – dipl. Arhitekt, poznavawe na angliski ili germanski jazik, 8 godini rabotno iskustvo, poznavawe na Autocad, 2. IN@ENER ZA IZVEDBA- visoka ili vi{a stru~na sprema – Grade`na struka, poznavawe na angliski ili germanski jazik, 2 godini rabotno

iskustvo, poznavawe na Autocad, 3. GRADE@EN TEHNI^AR – SSS ili vi{a stru~na sprema, grade`na struka, poznavawe na angliski ili germanski jazik, 10 godini rabotno iskustvo, 4. KOORDINATOR ZA BEZBEDNOST I ZDRAVJE PRI RABOTA – poseduvawe na licenca. Ve molime prijavata so biografija i fotografija da ja ispratite do 11.04.2011 godina na: keti.petrovska@strabag.com. Strabag AG, ul. Vojvoda Vasil Axilarski, bb, Soravia Centar.

OSIGURUVAWE Izvor: Vrabotuvawe.Kom KROACIA OSIGURUVAWE objavuva oglas za Nadvore{en Zastapnik za osiguruvawe. Odgovornosti: Zastapnikot za osiguruvawe bara i pridobiva novi klienti. Zastapnikot e li~nost koja vr{i proda`ba na razni vidovi `ivo-

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:     

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

 SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

tno osiguruvawe na klientite, samostojno raspolaga so svoeto rabotno vreme i ne e prostorno ograni~en vo kancelarija tuku svojata rabota vo glavno ja izvr{uva na teren i dr. Adresa za aplicirawe: katerinam@vrabotuvanje.com.mk Kontakt tel. 02/ 3230 09

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 04.04.2011 ARCELOR MITTAL Skopje AD Skopje vrabotuva MENAXER ZA ZDRAVJE I BEZBEDNOST. Kandidatite potrebnite dokumenti zaedno so motivira~ko pismo i kratkata biografija da gi pratat isklu~ivo najdocna do 10 April 2011 na HR.Skopje@arcelormittal. com. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 02.04.2011 godina.


VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

MEBEL  SE OPORAVUVA LI INDUSTRIJATA

NA MEBEL VO MAKEDONIJA?  NAJNOVA PONUDA VO SALONITE ZA MEBEL  ULOGATA NA ARHITEKTONSKITE STUDIA VO IZBOROT NA VISTINSKO RE[ENIE ZA VA[IOT DOM ILI KANCELARIJA  RAZLI^NI SOVETI ZA UREDUVAWE NA VA[IOT PROSTOR ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG MEBEL KOJ KE IZLEZE NA 8 APRIL 2011 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

MEBEL

EDUKACIJA

AVTOMOBILIZAM

MAJ

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111


262-05.04.2011