Page 1

SOVETOT NA NARODNATA BANKA PREDUPREDUVA

POBESNETITE CENI NA PREHRANBENITE SUROVINI PO^NAA DA PA\AAT

CENITE GODINAVA ]E PORASNAT POVE]E OD 3%

OD JULI MO@E DA SE STABILIZIRAAT VISOKITE CENI NA HRANATA!?

 STRANA 4

 STRANA 10

petok / weekend

vikend | petok-01 | sabota-02 | nedela-03. april. 2011 | broj 260 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

MAKEDONIJA VRIE OD DEVIZNI PRATKI OD STRANSTVO

POLOVINA OD TRGOVIJATA SO KOSOVO SE PLA]A VO GOTOVO DALI NEREGISTRIRANATA TRGOVIJA VO GOTOVO SO KOSOVSKI FIRMI, PARI^NITE PRATKI OD MAKEDONCITE [TO NA CRNO RABOTAT VO STRANSTVO ILI VRA]AWETO NA ODLEANITE PARI OD PRIVATIZACIJATA SE TIE [TO GO KRPAT TRGOVSKIOT DEFICIT VO MAKEDONIJA?  STRANA 2-3 NA ZATVORAWE, SREDA, 30.03.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,08% 0,05% 0 0,02% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,52 6 443,73 1,41

NAFTA BRENT EURORIBOR

114,81 11 1,99%

ZAPO^NA PREDIZBORNATA TRESKA

Taki Fiti AKADEMIK KOGA POLITIKATA ]E ZAME[A PRSTI, BIZNISOT STRADA!  STRANA 12-13

Marija Ki~evska BALERINA

SE VRATIV ZA DA NE SE KAAM [TO NE SUM PROBALA DOMA

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (30.03)

MBI 10 2.607 2.602 2.597 2.592 2.587 2.582 2.577 2.572 2.567 24.3

26.3

28.3

30.3

I EVN se prijavi za ^ebren i Gali{te, otkako se smiri so Vladata  STRANA 11

CUNAMI OD NOVI VRABOTUVAWA VO ADMINISTRACIJATA!

 STRANA 7

 STRANA 22-23

KOLUMNA

MARJAN PETRESKI

SAMO IDEJA IDEJATA E KAPITAL  STRANA 14

VOVEDNIK D VERICA JORDANOVA

ADMINISTRATIVNA TRESKA  STRANA 2

WWW.KAPITAL.MK

SE ^ITAME...


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 01 APRIL 2011

ADMINISTRATIVNA TRESKA

[

[to mislite, koj e najatraktivniot i najposakuvan rabotodavac vo Makedonija? Ne e potrebno dlabinsko istra`uvawe za da se pogodi odgovorot. Se razbira, dr`avata! Samo minatata godina oficijalno brojkata na novovraboteni vo administrativnite redovi se zgolemila za pove}e od 3.000 lica. Frapanten, no vo isto vreme i porazitelen e podatokot deka za ovie rabotni mesta konkurirale ni pomalku, ni pove}e 100 iljadi lica??? Ej, ne 10, ne 20, celi 100 iljadi nevraboteni se tepale za da vlezat vo nekoi od jaslite na dr`avata, kako {to taa naj~esto se do`ivuva me|u tie koi sakaat da si ja obezbedat idninata. Iako ministerot zadol`en da ja stavi vo red makedonskata “raskala{ana” administracija, Ivo Ivanovski, najavi postrogi kriteriumi za vrabotuvawe vo nea, za postroga kontrola i revizija na nivnoto rabotewe i znaewa, no i polesno otpu{tawe od rabota ako ne odgovaraat na zada~ite - interesot za smestuvawe vo redovite na sto i kusur iljadnata administrativna vojska vo Makedonija nikako ne splasnuva. [to zna~i toa? Vakviot fenomen najgolem del od nevrabotenite da sakaat da se vrabotuvaat vo administracija, namesto vo privaten sektori, vo kompanii kade {to direktno }e mo`at da gi primenat znaewata koi gi steknale na fakultet. Naprotiv, bit-

kata e kako da se vleze vo kakva bilo dr`avna slu`ba. Toa se tolkuva na nekolku na~ini. Prvo, mentalitetot na Makedonecot, sli~en so toj na Srbinot ili Hrvatot, kade {to situacijata e sli~na {to se odnesuva do administracijata. Toa e taa psihologija deka edinstveno i edinstveno dr`avata garantira sigurnost, stabilnost do penzionirawe. [to i da se slu~i, tuka sum bezbeden, si velat kandidatite za javna slu`ba, koi, patem, i nemaat pregolemi ambicii za gradewe kariera. Vtoro, postavenosta na makedonskata administracija e takva {to od sistem gi isfrla ili potisnuva posposobnite, popametnite i poambiciznite, koi so svoeto “povedenie” gi zagrozuvaat ostanatite koi ne sakaat golemi “talasawa” vo `ivotot. Treto, za da stekne{ dr`avna rabota potrebni se debeli vrski, partiska kni{ka, semejna povrzanost i sli~ni sajli, dodeka za rabota vo privaten sektor treba golemo znaewe, golema `elba, volja i posvetenost, no i podgotvenost za mnogu rabota, u~ewe i postojano doka`uvawe. Toa ne e lesno, ne e polesniot pat vo `ivotot, pa zatoa i najgolem del od Makedoncite nau~eni na malku rabota i mnogu zboruvawe sakaat da se piknat vo administracijata, kade {to, sekoja ~est na isklu~ocite, mo`at toa ubavo da go praktikuvaat. Mo`ebi ova zvu~i premnogu “hard”, no dokazi za toa postojat. Istaknati profesionalci i eksperti vo administracijata, koi bile na visinata na svojata zada~a, za `al, pove}e ne se del od

POLOVINA OD KOSOVO SE PL VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

ovoj “posakuvan klub”. Navreme sfatile kolku e ~asot i kade duva veterot i zamislete kade re{ile da rabotat? Vo privaten sektori ili vo me|unarodni organizacii. Zo{to? Zatoa {to tamu se ceni kvalitetot. Sosema ednostavno. Ne treba mnogu analitika za da se zaklu~i deka dr`avata so svojata neselektivnost, pristrasnost i sebi~nost uspea da kreira edna retardirana situacija vo koja dr`avata e i najgolemiot i najposakuvaniot radotodavec. No, treba seriozno da se pomisli i na dolgoro~nite posledici od ova odnesuvawe. Site anketi poka`uvaat deka mladite svojata idnina ne ja gledaat vo Makedonija. Tie {to ostanuvaat sakaat da rabotat vo administarcija. Pa, koj }e raboti, bre lu|e? Koj }e go diga BDP, koj }e raboti za stranskite investitori? Koj }e otvora novi makedonski kompanii koi }e sozdavaat vrednost za idnite generacii? Administracijata sigurno ne!

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska i Biljana Krtstevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

300

funti godi{no sekoj dano~en obvrznik vo Velika Britanija pla}a za britanskoto ~lenstvo vo EU. Ova e dosega najvisokiot udel na Britancite za poddr{ka na evropskata opcija na nivnata dr`ava. Spored objavenite podatoci na dr`avnata statistika, vo 2009 godina Velika Britanija izdvoila 5,3 milijardi funti za zaedni~kiot buxet na EU, a lani duri 9,2 milijardi funti (okolu 11 milijardi evra). Toa e posledica i na slabata funta i nejziniot lo{ kurs vo odnos na evroto. Najgolemo vlijanie, sepak, ima odlukata na Vladata da u~estvuva vo pokrivawe na gr~kiot dolg.

MAKEDONIJA VRIE OD DEVIZNI PRATKI OD STRA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Dali neregistriranata trgovija vo gotovo so kosovski firmi, pari~nite pratki od Makedoncite {to na crno rabotat vo stranstvo ili vra}aweto na odleanite pari od privatizacijata se tie {to go krpat trgovskiot deficit vo Makedonija? BILJANA KRSTEVSKA krstevska„kapital.com.mk

D

Dr`avnite institucii ne istra`uvaat od kade doa|aat milionskite sumi od deviznite transferi vo zemjava, iako so niv se kupuva makroekonomskiot mir vo Makedonija. Neregistrirana gotovinska trgovija so kosovski firmi, pari~ni pratki od na{i gra|ani {to na crno rabotat vo stranstvo, vra} awe na odleanite pari od privatizacijata. Ova se samo del od ispra}a~ite na devizi vo Makedonija ~ij identitet i poteklo na kapitalot ne se poznati bidej}i parite ne gi ispra}aat preku bankite. Pari~nite pratki od ovie neimenuvani ispra}a~i od godina v godina stanuvaat s$ pogolemi od pari~nata pomo{ {to ja ispra}a dijasporata. Vkupno lani vo Makedonija se sleaja devizni pratki vo iznos od 1,365 milijardi evra. Za najgolem del od niv ne se znae koj e ispra}a~ot. Poznato e samo deka 181 milion evra stignale od na{i gra|ani {to se vraboteni vo stranstvo i pomal del na devizni pratki {to kako finansiska donacija pristignuva od stranski firmi i fizi~ki lica i od penziite {to na{ite gra|ani gi dobivaat od drugi zemji.

Neregistriranata trgovija so firmi od sosedni dr`avi, {oping-turite na gra|anite od Grcija, Kosovo, Albanija i Srbija na Makedonija od godina v godina & nosat se pove}e devizi. “Lani vo istiov peroid po~na golema akcija za fiskalizacija na platniot promet vo Kosovo. Dosega rabotite ostanaa na istoto nivo, zatoa {to kako i kaj nas ima golem otpor i potreba za prikrivawe na realniot promet. Kosovskite firmi se odnesuvaat na ist na~in i koga trguvaat so na{ite firmi. Re~isi polovina od na{ata realizirana razmena so Kosovo ne e evidentirana bidej}i tamo{nite stopanstvenici insistiraat tuka da pla} aat vo gotovo. Na{ite firmi go prifa}aat vakvoto rabotewe bidej}i znaat deka ako ne se prilagodat nekoj drug }e go stori toa, pa tie }e izgubat biznis”, veli Jovan Maxovski, regionalen menaxer za Makedonija, Kosovo i Albanija od Centarot za razvoj na pretpriema~i i menaxeri.

 Poznava~ite na prilikite na kosovskiot pazar se ubedeni deka ako oficijalnata razmena so Kosovo ni te`i okolu 400 milioni evra, toga{ po neformalnite kanali se pravi biznis najmalku polovina od registriraniot niz bankite.

RE^ISI POLOVINA OD TRGOVIJATA SO KOSOVO E NEREGISTRIRANA I SE PLA]A VO GOTOVO MENUVA^NICITE RAZMENUVAAT I DEVIZNI PRILIVI NA FIRMI [OPING-TURITE OD STRANSKITE GRA\ANI NI GO KRPAT TRGOVSKIOT DEFICIT

“Ve ubeduvam deka ne e taka. Celiot trgovski promet so Kosovo se odviva preku oficijalnite, bankarski kanali. Mojata kompanija izvezuva vo Kosovo razni prehranbeni i konditorski proizvodi. S$ mi pla}aat regularno, preku banka. Kosovskite banki duri go subvencioniraat vnatre{niot promet ako toj se odviva preku niv. S$ samo za da go zgolemat pla}aweto preku banka”, veli Dauti Xemaili od Komorata na Severozapadna Makedonija. Stranskite gra|ani s$ po~esto kupuvaat vo Makedonija uslugi. Kosovskite gra|ani ~esto doa|aat da se le~at vo privatnite kliniki i vo klinikite od javnoto zdravstvo. Sosedite od Grcija, osven {to s$ po~esto kupuvaat prehranbeni proizvodi vo marketite vo Gevgelija, Bitola, Ohrid i Strumica, tuka doa|aat i poradi privatnite stomatolo{ki ordinacii, no i poradi zabava kockaweto. No, del od devizite od menuva~kiot pazar doa|aat i od gra|anite i od firmite {to gi izvlekle svoite za{tedi i profiti od Makedonija za da gi sokrijat od dr`avata. Tie ne mo`at parite da gi vratat preku bankite bidej}i tamu }e mora da prika`at kolku pari od stranska banka prefrlaat vo Makedonija i kako im se spe~aleni. Osven ova, Zakonot za devizno rabotewe im zabranuva na rezidenti, makedonski gra|ani da ~uvaat i prefrlaat devizi od smetki


Navigator

KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

 3

 POBEDNIK NAPRAVI RAZUMEN KOMPROMIS

EVANGELOS VENIZELOS

r~kiot minister za odbrana jasno i glasno ka`a deka germanski firmi dolgo vreme pottiknuvale korupcija vo Grcija, a sumata dostignuva nekolku stotici milioni evra

G

KOLINDA GRABAR-KITAROVI]

rvatska dobi svoj najisturen igra~ vo NATO - porane{nata ministerka za nadvore{ni raboti stana pomo{nik na generalniot sekretar na Alijansata

H

TRAJKO VEQANOVSKI

rviot parlamentarec go raboti i toa {to ne mu e rabota - go u~i javniot obvinitel {to smee, a {to ne smee javno da ka`uva vo vrska so kriminalot {to go istra`uva

P

MUSA KUSA

inisterot za nadvore{ni raboti e prviot {to go napu{ti re`imot na libiskiot pretsedatel, Moamer Gadafi, i prebega vo Velika Britanija

M

ANSTVO

D TRGOVIJATA SO LA]A VO GOTOVO?! 1,3

1,1 181

milijardi evra iznesuva vkupniot devizen transfer lani

milijarda evra se od neimenuvani ispra}a~i

vo stranski banki osven ako ne se registrirani kako privremeno vraboteni vo stranska banka. “Vo del od parite od menuva~koto rabotewe se i parite {to privremeno ili trajno iselenite Makedonci gi ispra}aat vo Makedonija. Poradi visokite ceni na transferot na pari {to gi napla}aat bankite i dru{tvata za brz elektronski transfer na pari, pe~albarite rizikuvaat i li~no gi nosat parite koga doa|aat na poseta vo Makedonija. Podocna ovie devizi se javuvaat na menuva~kiot pazar”, veli [enaj Haximustafa od Univerzitetot na Jugoisto~na Makedonija.

 Vo menuva~nicite raska`uvaat deka mu{teriite se e`at od nivnoto barawe da gi legitimiraat. “Za da im smenime devizi od makedonskite gra|ani barame li~na karta, a od stranskite paso{. Ako sumata {to sakaat da ja razmenat nadminuva 1.500 evra, mora da gi fotokopirame i da gi arhivirame podatocite na gra|anite. Toa e najneprijatniot moment od na{ata rabota, bidej}i klientite

milioni evra ispratile Makedoncite vraboteni vo stranstvo

lo{o reagiraat na ova barawe. Nekoga{ duri demonstrativno si odat bez da smenat pari. ^esti mu{terii ni se i pravni lica. Se razbira, tie ne se prijavuvaat kako firma, tuku ispra}aat vraboten, pa nie nemu kako na fizi~ko lice mu gi konvertirame devizite. Bidej} i ne smeta prometot da go vr{at vo devizi, firmite go biraat ovoj na~in. Se raboti prete`no za mali do sredni firmi i re~isi sekoja pogolema menuva~nica si ima vakvi redovni pravno-

fizi~ki mu{terii”, veli An|ele Nineski, pretsedatel na zdru`enieto na menuva~nici Evro. So devizniot priliv od stranstvo Narodnata banka na Makedonija go finansira trgovskiot deficit. Godi{no vo makedonskiot platen promet ima disbalans vo ponudata na denari i devizi bidej}i Makedonija pove} e kupuva otkolku {to mu prodava na svetot. Od toa se javuva deficitot vo platniot bilans, koj NBM e dol`na da go zakrpi za pla}awata vo nacionalnata ekonomija nepre~eno da se odvivaat, a seto toa da ne bide na {teta na stabilnosta na nacionalnata valuta. Za ovaa, klu~na za makroekonomskata stabilnost na dr`avata, rabota centralnata banka gi koristi parite od deviznite pratki. Tie, pak, od godina v godina se zgolemuvaat. Rekorden priliv ni stigna lani - 1,366 milijardi evra, poka`a statistikata na Narodnata banka na Makedonija. Okolu 1,172 milijardi evra se sleale od menuva~kiot pazar, od penziite {to na{ite gra|ani gi primaat od stranstvo, od pari~nata pomo{ na nerezidetni. Neto-deviznite doznaki od iselenicite vo 2010 godina dostignale 181,7 milioni evra. Deviznite pratki od neimenuvanite ispra}a~i postojano rastat. Vo poslednite osum godini se zgolemija re~isi tri pati. Vo 2003 godina od vrabotenite vo stranstvo pristignale 151 milion evra vo Makedonija, a vo 2009 godina 170,1 milioni evra. Raste i pari~nata pomo{ od dijasporata, no so pomalo tempo. Nivnata devizna pomo{ za svoite vo Makedonija vo 2003 godina bila 115,2 milioni evra, a lani dostigna 181,7 milioni evra.

U

Uspe{nata vonsudska spogodba me|u najgolemite rivali - energetskite kompanii ELEM i EVN, e rezultat na dvegodi{noto medijatorstvo na vicepremierot Pe{evski. Balansot kako EVN da ne bide o{tetena vo Makedonija, a Vladata da kurtuli od Me|unarodniot arbitra` arbitra`en sud vo Va{ington, be{e tokmu vo racete na vicepr vicepremierot Pe{evski. Toj ima ima{e zada~a da gi smi smiri prviot ~ovek na ELEM, ^ ^ingoski i rakovodstvoto na avstriski EVN, otkako ELEM kon krajot na 2008 godina pokrena tu`ba protiv EVN te{ka 200 milioni evra evra. Pove}e od 100-tina lu|e, dve godi~asovi pomini, iljadnici ~as naa vo “peglawe” na problemite me|u ELEM i EVN, za v~era kone~no da triumfiraat. Direktorot na

VLADIM VLADIMIR IM MIR P PE PE[EVSKI E[ E[EVSKI ELEM, ^ingoski i Pretsedatelot na Upravniot odbor na Grupacijata EVN, Ofner da si podadat raka za prijatelstvo i razumno nadminuvawe na eventualnite, pretstojni problemi. Iznao|aweto razumen kompromis ne e mala rabota, osobeno koga i dvete strani ne sakaat da otstapat od svoite pozicii. Medijatorot Pe{evski gi ubedi doskore{nite “zavojuvani” kompanii deka dosega najgolemiot stopanski spor koj se vodel pred makedonskite sudovi, treba da zavr{i spogodbeno. Pe{evski izjavi deka primirjeto gi napravi dvete kompanii razumno zadovolni.

 GUBITNIK PRVIOT “[UMAR” GO NEMA[E NA “DENOT NA DRVOTO”



N

Na v~era{nata akcija za po{umuvawe “Den na drvoto – Prolet 2011” site o~ekuvaa pokraj inicijatorot na proektot, operskiot peja~ Boris Trajanov, da go vidat direktorot na javnoto pretprijatie Makedonski {umi, @arko Karaxovski. Toj ne najde za potrebno da & se obrati na javnosta so apel za pogolem odyiv na akcijata, iako so izjavi za nejzinoto zna~ewe pred nego se izredija i verskite zaednici, i ambasadorite, i nivnite soprugi... s$ do dr`avniot vrv.. Vpe~atokot na javnosta e deka akciite za po{umuvawe se pouspe{ni otkolku tie za spre~uvawe na nezakonskoto uni{tuvawe na zeleniloto. Duri i od Ministerstvoto za zemjodelstvo velat deka nelegalniot biznis so drva

@ARK @ARKO KO KARAXOSKI KARRAXOSKI KA RA e eden od najprofitabilnite biznisi vo Makedonija, a mediumite mnogu ~esto objavuvaat informacii za nezakonsko se~ewe drva, dobieni od vraboteni vo podru`nicite na Makedonski {umi”. Zatoa, namesto direktorot na Makedonski {umi da go povrzuvaat so blagorodnite akcii za zgolemuvawe na zeleniloto vo dr`avata, javnosta i ponatamu }e go asocira so luksuzno piewe i jadewe na dr`avna smetka, specificirano od Antikorupciskata komisija kako “potro{eni dr`avni pari, 11.500 evra, vo {est razli~ni kafeani”.

 MISLA NA DENOT INOVACIJATA E SPOSOBNOST DA VIDITE NE[TO NEOBI^NO I DA PREPOZNAETE DEKA ODGOVOROT MO@EBI LE@I TOKMU VO RAZLI^NOSTA

STEFANI KVOLEK HEMI^ARKA, PRONAO\A^ NA LEKOT “KEVLER”


Navigator

4

KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

SOVETOT NA NARODNATA BANKA PREDUPREDUVA

CENITE GODINAVA ]E PORASNAT POVE]E OD 3%

 Nekoi ekonomisti predviduvaat deka do krajot na godinata, inflacijata }e nadmine 6%. Nivnite procenki se temelat na o~ekuvawata deka cenata na naftata }e prodol`i da raste poradi nemirite vo severnoafrikanskite zemji, a dopolnitelno inflacijata mo`e da se razgori pove}e i poradi pretstojnite predvremeni izbori, bidej}i se o~ekuva intenzivirawe na javnata potro{uva~ka ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

orastot na cenite gi nadmina proekciite na monetarnata vlast u{te vo prvite meseci od godinata. Narodnata banka predupreduva deka inflacijata na godi{no nivo }e bide pogolema od prvi~no planiranite 3%. Problemot so intenziviraweto na cenite se zakanuva da bide glaven problem koj }e go zabavi

P

za`ivuvaweto na ekonomijata od krizata. Spored poslednite podatoci, cenite na proizvodite vo zemjava porasnale za 3,9% pove}e vo sporedba so istiot period vo 2010 godina. Nekoi ekonomisti predviduvaat deka do krajot na godinata, inflacijata }e nadmine 6%. Nivnite procenki se temelat na o~ekuvawata deka cenata na naftata }e prodol`i da raste poradi nemirite vo severnoafrikanskite zemji, a dopolnitelno inflacijata mo`e da se

DEVIZNITE REZERVI SE STOPIJA ZA 12 MILIONI EVRA Na krajot na fevruari, deviznite rezervi iznesuvaa 1.702,5 milioni evra i zabele`aa malo namaluvawe od 12 milioni evra vo odnos na krajot na 2010 godina, {to se dol`i na negativnite efekti od kursnite razliki i cenovnite promeni na zlatoto. Sepak, ostvaruvawata i ponatamu uka`uvaat na podobra vkupna pozicija na bilansot na pla}awa vo odnos na o~ekuvawata. I pokraj januarskoto zna~itelno vlo{uvawe na trgovskoto saldo na godi{na osnova, vo prvite dva meseca od godinata NBM duri ostvari i mal neto-otkup na devizi. Toa se dol`i na ostvaruvawata na menuva~kiot pazar, kade {to vo tekot na prvite dva meseci, neto-otkupot prodol`i umereno da raste za 3,5% na godi{na osnova.

razgori pove}e i poradi pretstojnite predvremeni izbori, bidej}i se o~ekuva intenzivirawe na javnata potro{uva~ka. Menaxerite na kompaniite potvrduvaat deka rastot na cenite na surovinite i na energensite na svetskite berzi neminovno }e se odrazi vrz poskapuvawe i na nivnoto prozivodstvo. Stravuvaat deka povisokite ceni na proizvodite mo`e da ja namalat pobaruva~kata za niv, {to }e zna~i povtorno stagnirawe na biznisot. “Iako smetavme deka kriznata godina pomina i deka doa|aat podobri vremiwa, vsu{nost se slu~uva sprotivnoto. Sega duri nastapuva totalna nestabilnost. Mnogu odamna ne sme imale tolku nestabilna cena na repromaterijalite kakva {to imame vo poslednive meseci. Poradi kontinuiranoto poskapuvawe na site surovini koi gi koristime vo proizvodstvoto, sekojdnevno kalkulirame novi ceni, bidej}i nabavnite ceni postojano rastat. Sigurno e

deka na{ite proizvodi }e poskapat za 5% do 7%, no postoi rizik da opadne pobaruva~kata i toa mo`e drasti~no da ni go namali profitot�, komentiraat biznismenite. Za ubla`uvawe na inflatornite pritisoci, ekonomistite sugeriraa Vladata da intervenira so del od stokovite rezervi, no iako na po~etokot od mesecot, na pazarot bea pu{teni 40.000 toni p~enica po cena od 15,5 denari, sepak, lebot i belite pe~iva ne poevtinija. Del od ekonomistite, pak, smetaat deka namaluvaweto na akcizata za gorivata mo`e pozna~itelno da vlijae vrz namaluvawe na cenite, osobeno {to nafatata vlijae vrz golem del od proizvodstvoto. Zgolemenata inflacija im sozdava problemi i na bankarite. Rastot na cenite, osobeno na hranata i energensite ja namaluvaat kupovnata mo} na gra|anite, a gi zgolemuvaat tro{ocite na rabotewe na kompaniite so {to kapacitetot za vra}awe na kreditite opa|a.

Bankarite stravuvaat deka trendot na porast na iflacijata vo makedonskata ekonomija mo`e direktno da vlijae vrz vlo{uvawe na nivnite kreditni portfolija, osobeno vo postkrizniot period koga i naselenieto i biznis-sektorot se pre~uvstvitelni na negativni vlijanija. Poradi toa, o~ekuvawata deka godinava cenite rapidno }e rastat, gi percepiraat kako dopolnitelen rizik koj mo`e da se odrazi vrz obemot na kreditiraweto. Spored podatocite na NBM zaklu~no so fevruari, kreditiraweto porasnalo za 7,2%, dodeka, pak, depozitnata baza {to ja deponiraat kom-

paniite i gra|anite vo bankite raste so pobrzo tempo od 13,2% na godi{na osnova.

O~ekuvawata za sledniot period poka`uvaat deka stapkata na inflacija }e go nadmine proektiranoto nivo za 2011 godina


Navigator

KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

 3 FAKTI ZA...

1,9% 3,8% 1,7%

 PROCENKI...  NIKOLA SARKOZI

PORASNAL BROJOT NA RABOTNICI VO INDUSTRIJATA VO FEVRUARI GODINAVA SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI

pretsedatel na Francija

MO@NA E NOVA VALUTNA VOJNA rancuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, preudpredi deka e mo`no izbuvnuvawe na nova valutna vojna i ja povika Grupata 20 da dejstuva brzo. “Ili }e re{ime da rabotime zaedno i koordinirano ili rizikuvame vlez vo valutni vojni i kriza”, re~e Sarkozi na samitot na G20 vo kineskiot grad Nanxing, prenese Frans pres. Momentalno, Francija e na ~elo na rotira~koto pretsedatelstvo na G20, a spored Sarkozi, ~lenkite na Grupata treba da storat se za me|unarodniot valuten sistem da bide postabilen i pootporen na {okovi.

F

PORASNAL BROJOT NA RABOTNICITE VO SEKTOROT RUDARSTVO I VADEWE KAMEN

PORASNAL BROJOT NA VRABOTENITE VO SEKTOROT PRERABOTUVA~KA INDUSTRIJA

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

5  PREGLED VESTI NEISKORISTENITE GEOTERMALNI VODI “KRIJAT” 440 GIGAVAT^ASOVI STRUJA nergetskite eksperti objasnuvaat deka Makedonija raspolaga so ogromen, no neiskoristen energetski potencijal. Zemjava se nao|a vo eden od 19-te geotermalni regioni na planetata, sre}na okolnost {to ja nemaat mnogu dr`avi vo svetot. “Vo Makedonija dosega se evidentirani pove}e od 25 prirodni izvori na geotermalni vodi so temperatura pogolema od 21 stepen Celziusov. Od niv poznati se 18 lokaliteti so termalni bawi, ~ii vodi racionalno se koristat vo pove}e nameni. Geotermalniot potencijal na Republika Makedonija s$ pove}e go podgreva interesot za negovo iskoristuvawe vo proizvodstvo na elektri~na energija. Zasega na nivo na cela planeta iskoristeni se samo 5% od geotermalniot potencijal ili 10.700 megavat~asovi od mo`ni 67.000 gigavat-~asovi”, re~e pretsedatelot Ivanov, koj v~era prisustvuva{e na Konferencija za iskoristuvawe na geotermalnata energija vo Republika Makedonija. Spored Strategijata za iskoristuvawe na obnovlivite izvori na energija vo zemjava, vo slednite deset godini, od geotermalnite vodi treba da se proizveduvaat me|u 400-440 gigavat-~asovi elektri~na energija.

E

ZA RAZVOJ NA TURIZMOT POTREBEN E KVALITETEN KADAR akedonija ima golemi kulturno-istoriski i prirodni ubavini koi mora da bidat inteligentno iskoristeni so cel da ima razvoj na turizmot za {to e potrebno razvoj i razmena na ~ove~kite resursi koi profesionalno bi se anga`irale vo taa nasoka kako {to e slu~aj vo Francija smeta Francuskiot ambasador vo Makedonija, @an -Klod [lumber`e, koj v~era na studentite od Fakultetot za Turizam i menaxment vo Skopje im dr`e{e predavawe za turisti~kiot razvoj na Francija. Predavaweto na francuskiot amabasador se poklopuva so nekolku nastani povrzani so v~era{niot datum me|u koi e i pu{taweto vo upotreba na Ajfelovata kula, koja vo dale~nata 1889 godina be{e izgradena po povod Svetskata izlo`ba odr`ana vo Pariz od koga i stana prepoznatlivo obele`je na ovoj grad, no i na Francija. Isto taka, v~era be{e i svetskiot den na poezijata, no i pedesetgodi{nina od prvata odr`ana manifestacija na Stru{ki ve~eri na poezija vo Makedonija. Po toj povod v~era aktivnosti vo Francija pred Ajfelovata kula ima{e i makedonskiot ambasador vo ovaa dr`ava, Agron Buxaku. Kako rezultat na naporite na Univerzitetot za zgolemuvawe na negovata sorabotka so Francija i Francuskata ambasada, a so toa i podobruvawe na razmenata na iskustva i ~ove~ki resursi, rektorot Aleksandar Milenkovski najavi deka od od slednata akademska godina francuskiot jazik }e bide voveden kako vtor zadol`itelen jazik za studentite vo ovoj univerzitet.

M

NOV ZAKON ZA ZA[TITA PRI DOGOVORI ZA POTRO[UVA^KI KREDITI inisterstvoto za finansii izgotvi nov zakon koj }e gi za{titi gra|anite pri podigawe potro{uva~ki krediti. Stanuva zbor za posebni pravila po koi bankite i drugite kreditori }e gi reklamiraat ponudite za potro{uva~ki krediti. Posebni odredbi ima i za na~inot na koj vo idnina }e se sklu~uvaat dogovorite za potro{uva~ki krediti, kako i pravila za otka`uvawe od ve}e sklu~enite dogovori. Zakonot sodr`i i odredbi koi mora da se po~ituvaat pri predvremena otplata na kreditite, kako i sankcii koi }e gi snosat bankite dokolku ne gi po~ituvaat pravilata propi{ani so Zakonot. Kazna od 1.500 do 2.500 evra }e snosi bankata dokolku pri reklamirawe na potro{uva~kiot kredit ne se navedeni potrebnite podatoci sodr`ani vo dogovorot. Kazna od 1.000 do 1.500 evra se propi{uva dokolku nema istaknato nalepnica od Ministerstvoto za ekonomija vo site prostorii kade {to se vr{i dejnosta za sklu~uvawe dogovori za krediti. Osven kaznata, na bankata }e & bide odzemena i dozvolata za odobruvawe potro{uva~ki krediti od strana na Ministerstvoto za ekonomija dokolku pri reklamiraweto na istite ne se navedeni to~ni podatoci. Ostanatite odredbi koi gi sodr`i Zakonot se odnesuvaat na pravata na potro{uva~ite pri predvremena otplata na kreditot, pri {to tie toa mo`e da go storat bez dopolnitelni tro{oci, soglasno dogovorot, a bankata e dol`na da gi namali vkupnite tro{oci za kredit po osnov na kamati. Zakonot predviduva i potro{uva~ot da mo`e da se otka`e od ve}e sklu~eniot dogovor za kredit vo rok od 14 dena bez da naveduva pri~ina za otka`uvaweto, toj da bide izvesten za sekoja promena na kamatnata stapka na kreditot vo pismena forma pred taa da po~ne da se primenuva. Pred da go sklu~i dogovorot, potro{uva~ot treba da bide informiran, odnosno da mu bidat dostapni i odredeni informacii so cel da mo`e da sporeduva razli~ni ponudi. Potro{uva~ot treba od kreditotorot da dobie informacii za vidot, iznosot i traeweto na dogovorot za kredit, kamatnata stapka, godi{nata stapka so vkupni tro{oci pretstavena preku reperezentativni primeri, uslovite za prestanuvawe na dogovorot za kredit i sl. Bankite ne go komentiraat zakonot. Velat deka do ponedlenik, za koga e zaka`ana sredba vo Ministerstvoto za finansii, nema da davaat zabele{ki povrzani so zakonot. Zakonot se nosi vo vreme koga Organizacijata za za{tita na potro{uva~ite vo nekolku navrati reagira{e deka gra|anite se manipuliraat bidej}i ne gi dobivaat to~nite informacii za vkupnite tro{oci pri podigawe na kakov bilo kredit.

M


6

Politika / Pari / Dr`ava

KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

 PREGLED VESTI POLITI^ARITE I SADEJ]I DRVCA VODEA KAMPAWA! kolu 6,5 milioni evra dosega ~ini akcijata “Den na drvoto – zasadi ja svojata idnina” ako se presmetuva spored prose~nata cena na edna sadnica, koja iznesuva 12 denari. So v~era{nata sedma akcija, “Den na drvoto – prolet 2011”, na koja u~esnicite zasadija novi tri milioni drvca, vkupniot broj na sadnici se iska~i na 33 milioni. Pottik za masovnost na akcijata tradiconalno dadoa dr`avniot vrv, administracijata, Armijata na Republika Makedonija. Pretsedatelot \or|e Ivanov zasadi drvce pred rudnikot Sasa; premierot Nikola Gruevski na lokacijata Mileniumski krst na Vodno; vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, u~estvuva{e vo akcijata na lokacija vo seloto Ba~inci, vo op{tinata Ilinden; a vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski, vo mesnosta Kalimerovo vo [tip ... “Ova e edna ubava akcija po koja zemjata e ve}e prepoznatliva vo regionalni razmeri. Najdobro od s$ e {to gra|anite vo masoven broj se priklu~uvaat, a ima i mnogu deca, u~enici koi od mali u~at deka treba da ja sakaat, da ja neguvaat i ~uvaat prirodata i da se gri`at za nea. Veruvam deka isto kako {to ovie drvca }e se zavcrstuvaat, rastat i }e stanuvaat posilni idnite godini, taka i makedonskata ekonomija vo godinite {to sleduvaat }e bide pocvrsta, posilna i }e odi napred”, izjavi vicepremierot Stavreski. Razzelenuvaweto go pozdravi i ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, koja zasadi drvce na ista lokacija so premierot. “Akcijata za po{umuvawe stana ubava tradicija, koja ne samo {to gi mobilizira gra|anite i ja podiga svesta za potrebata od za{tita na prirodata, tuku ja razubavuva na{ata sredina i ja pravi Makedonija pozelena i po~ista”, izjavi Jankuloska. Vo izminatite {est akcii za po{umuvawe zasadeni se pove}e od 30 milioni drvca na vkupna povr{ina od 8.641 hektari, a poseano e i seme za u{te ~etiri milioni sadnici. Mototo na sedmata faza od po{umuvaweto be{e “Ajde na sadewe, batali politika barem denes”. Idejniot tvorec na akcijata, makedonskiot bariton Boris Trajanov, vaka go pojasni negovoto zna~ewe: “Gi povikuvam gra|anite da zasadat drvca i da razmisluvaat za vozvi{eni ne{ta, bez ogled na nivnata politi~ka, socijalna, verska ili nacionalna opredelba, a potoa sekoj neka si razmisli kako }e glasa, {to e gra|anska obvrska”. No, politi~arite ne ja propu{tija mo`nosta (so ogled na predizbornite okolnosti) da vmetnat i po nekoja poraka so izborna tematika. Premierot Gruevski izre~e serija kritiki na adresa na negoviot rival, liderot na SDSM, Crvenkovski, a vicepremierot Stavreski gi uveruva{e gra|anite vo kvalitetite na izbornata programa na VMRO-DPMNE. Prvata akcija “Den na drvoto” be{e realizirana na 12. mart 2008 godina so zasadeni 2 milioni drvca. Esenta istata godina be{e organizirana i vtoroto po{umuvawe so zasaduvawe {est milioni sadnici. Sleduva{e tretata akcija, na 14. mart 2009 godina, koga Makedonija dobi u{te pet milioni drvca, a na 19. noemvri (~etvrta akcija) bea zasadeni dopolnitelni 7,5 milioni. Na 31. mart i na 19. noemvri 2010 godina vo pettata i {estata akcija zasadeni se po sedum milioni drvca.

O

TRIBINI NA VMRO-DPMNE NIZ SKOPSKITE OP[TINI o organizacija na VMRO-DPMNE v~era se odr`aa dve tribini otvoreni za gra|anite. Prvata tribina, za gra|anite na op{tina Karpo{, se odr`a vo Dramskiot teatar, vo 17 ~asot, a vtorata, koja im be{e posvetena na `itelite na op{tinata Aerodrom, se odr`a vo salata Jane Sandanski, i po~na vo 20.30 ~asot. Na tribinite prisustvuvaa pretsedatelot na VMRO-DPMNE, Nikola Gruevski, nekolku ministri od Vladata, eminentni ~lenovi na partijata i ostanati pretstavnici na partiskoto rakovodstvo na VMRO-DPMNE. V~era, i gradona~alnikot na op{tina Centar, Vladimir Todorovi}, vo osnovnoto u~ili{te J. H. Pestaloci, se sretna so gra|anite koi go izbraa na prethodnite lokalni izbori. Povod za sredbata be{e `elbata na Todorovi} neposredno da se zapoznae so problemite i sugestiite na `itelite na op{tinata.

V

66 GODINI NEZAVISNO SUDSTVO?! akedonskoto pravosudstvo proslavi 66 godini. Vo uslovi koga najgolemite kritiki od gra|anite, doma{nata i stranskata javnost doa|aat tokmu na adresa na sudstvoto, negovata krevka nezavisnost, silnite politi~ki vlijanija i tromost i inertnost vo noseweto na odlukite, glavniot den na sudiite i site vklu~eni vo pravniot sistem na zemjava nemaa mo`nost dostojno da go odbele`at ovoj den – sudovite ne rabotea poradi Denot na drvoto. “Znaeme deka sudstvoto e najkritikuvano od strana na gra|anite, no promenite koi se slu~ija vo poslednive nekolku godini sudskata fela i toa kako gi ~uvstvuva pozitivno. Sudskite reformi ve}e po~nuvaat da se primenuvaat, a se ~uvstvuvaat i promenite koi gi predizvikuvaat”, veli pretsedatelkata na Sovetot, Aleksandra Zafirovska.

M

KAKVO PREDIZBORIE NÈ O^EKUVA?

]E SE SUDRAT NAVREDI, AFERI I SUETI... SAMO NE IDEI!

 Dvajcata najgolemi lideri, Nikola Gruevski i Branko Crvenkovski, okolu koi }e se vrtat celite izbori, se izgubeni vo svojata me|usebna borba. ]e se napa|aat me|usebe koj pove}e ja upropastil dr`avata, no nikoj nema da ka`e kako }e go re{i problemot so imeto ili, pak, dali }e otpu{ti dr`avni slu`benici KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

tkako padna dogovorot izborite da se odr`at na 5 juni, so u~estvo na site politi~ki partii, ve}e po~naa me|upartiskite vojni. Liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski, kako gostin vo A1 televizija, poddr`an so silni aplauzi i skandirawa na negovoto ime od sobranite poddr`uva~i, toj vo negov stil pora~a deka e podgotven za site nedemokratski trikovi na Gruevski, no najavi beskompromisnost za eventualnite izmami na denot na izborite. “Ako ima samo eden falsifikuvan glas, samo edno falsifikuvano liv~e i Tunis i Egipet }e mu bidat tesni”, re~e Crvenkovski. Toj prodol`i so kritikite za vladeeweto na aktuelnata vlast, analiziraj}i deka od nea ne se nezadovolni samo gra|anite i opozicijata, tuku i celata me|unarodna zaednica, {to mo`e da se zaklu~i od zagri`enosta {to ja manifestiraat oficijalen Brisel i Va{ington. Site vladini potezi, spored Crvenkovski, se metodi za perewe pari i kriminal, vo {to predni~i proektot “Skopje 2014”. “Edna fabrika ~ini kolku pet muzei, 100 rabotni mesta kolku eden lav. Toa li e ekonomijata na Gruevski? “Skopje 2014” e najgolemiot sram i najgolemata peralnica na pari na Gruevski. Velat, barem nie gradime. Ne gradite, kradete”, re~e Crvenkovski. Premierot Gruevski ne ostana dol`en. Nastapot na rivalot go oceni kako forma bez su{tina. “Plukawe, napadi, kleveti, zakani, nizok stil na re~nik, kako da `ivee vo devedesettite godini, a pritoa da ne ponudi nikakva programa. Slu{navme deka }e gradel fabriki, }e go nahranel narodot. Zamislete, Branko }e go nahranel narodot. Se

O

pra{uvam {to ne go nahrani koga be{e premier vo pove} e navrati, {to ne izgradi fabriki, {to ne izgradi drugi raboti. Jas ne se se}avam edna rabota da izgradil. Nitu fabriki, nitu teatri, nitu go nahrani narodot, nitu edno vrabotuvawe od semejstvo, nitu muzej izgradi, nitu ni{to”, re~e Gruevski dodeka zasaduva{e drvce. Za obvinuvawata deka vlasta ne gradi, tuku krade i oti parite od MMF }e gi tro{i za partiskite vojnici, Gruevski odgovori deka dosega ima{e kup kleveti od strana na Crvenkovski, no pritoa povtorno pra{a dali nekoj vo dr`avata se se}ava na ne{to {to toj go izgradil. “Dali se se}ava, {to bi rekol negoviot prijatel Velija, vo minatoto kamen na kamen da stavil ~ovek koj{to nikoga{ ne izgradil, nikoga{ ni{to ne sozdal i ne mu ostanuva ni{to drugo, tuku da kleveti deka nie ne{to krademe. Nie gradime i toa e negovata razlika me|u nego i nas”, smeta Gruevski. ENERGIJATA ]E SE POTRO[I NA PRAZNI NASTAPI I KARANICI! I dodeka se o~ekuva raspu{taweto na Parlamentot, koe spored najavite, sepak, }e se slu~i po 10. april, vo partiite ve}e se vodi `estoka bitka za mesto pogore na izbira~kite listri. Pokraj analizite za izbornite rezultati, se analiziraat i o~ekuvawata od kampawata. Site se soglasni deka ovie izbori nema da vidime nikakvi platformi ili programi so seriozni proekti. Politi~kata tenzija e na najvisoko nivo, retorikata e zaostrena do maksimum, pa za uspeh }e se smeta ako glasaweto pomine mirno i vo demokratska atmosfera. Za su{tinski vetuvawa ili izborni postulati nema mnogu vreme. Dvajcata najgolemi lideri okolu koi }e se vrtat celite izbori se izgubeni vo svojata me|usebna borba. Od niv se prognozira deka }e slu{ame te{ki obvinuvawa, se o~ekuvaat novi aferi so koi }e mu se zadava udar

na protivnikot, potezi so koi eden so drug }e se devalviraat. Duri i ako se slu~i toa od {to premierot Gruevski bega otkako ja po~nal politi~kata kariera – duel so Crvenkovski - jasno e deka tie dvajca nema da razgovaraat za svoite programi. Nema da ponudat re{enija za glavnite pra{awa koi ja ma~at Makedonija, a vetuvawata }e se svedat na prazni govori. Nikoj od niv nema da ka`e kako planira da ja re{i javnata administracija, (otpu{tawata ne se mnogu privle~en termin za pred sobrana masa narod)! Nikoj nema da ka`e kako } e go re{i sporot za imeto, za{to ova e pra{awe za koe SDSM ne saka da zboruva, a vo interes na VMRO-DPMNE otkako se pojavi pismoto za prifa}awe na Republika Makedonija (Skopje) e da go stavi ovoj problem {to podolu. Vetuvawata za novi vrabotuvawa sekoj }e gi proceni kako laga, za{to edinstvenite rabotni mesta koi i Gruevski i Crvenkovski mo`at da gi vetat }e bidat vo javnata administracija! Seto toa govori za edno su{tinski prazno predizborie, vo koe glavno }e se iznaslu{ame navredi na relacija vlast–opozicija so obvinuvawa kako dr`avata e pred kolaps, od edna strana i kako tranziciskite politi~ari ja donele vo takva sostojba, od druga. Liderot na opozicijata, Crvenkovski, namesto da izleze so konkretni re{enija, do posleden moment se o~ekuva da taktizira so programata. Toj i samiot prizna deka do 20. april, koga e rodendenot na SDSM, nema da gi otkriva proektite so koi planira da ja prerodi dr`avata uni{tena od Prerodbata ako dojde na vlast. “Predizbornata programa }e se temeli na ekonomija i e vo zavr{na faza na podgotovka, a vo pogled na kadrovskata politika }e se obelodenat imiwata na 20. april”, izjavi Crvenkovski. Vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavrevski,

pak, pred nekolku dena se pofali deka nivnata programa e vo izrabotka. Za razlika od SDSM, VMRO–DPMNE se potransparentni za fokusot i prioritetite na nivnata platforma: “Programata }e sodr`i stotici proekti, stotici politiki i merki vo site segmenti vo `ivotot na gra|anite. Fokusot na novata programa na VMRODPMNE }e bide povtorno na ekonomijata, ekonomijata vo postkrizniot period. Vo prviot i klu~en segment na izbornata programa na VMRODPMNE, delot na ekonomijata, se sodr`ani dano~nite merki, merkite za podobruvawe na biznis-klimata, merkite za pottiknuvawe na investiciite, merkite za podobruvawe na op{tiot ambient za rabota, za podobruvawe na infrastrukturata, za podobruvawe na informati~koto op{testvo, merkite za malite i srednite pretprijatija i site drugi merki od ekonomskata sfera koi imaat za cel da se podobri ekonomskata perspektiva na Republika Makedonija i da se ostvari celta za povisoki stapki za ekonomski rast, pogolema vrabotenost i povisok `ivoten standard za gra|anite”, veli Stavrevski. Toj objasni deka vtorata glava na programata se odnesuva na zemjodelstvoto, potoa vo delot na obrazovanieto, kade {to najavi merki za podobruvawe na kvalitetot na obrazovniot proces so cel polesno da se presretnat ponudata i pobaruva~kata na pazarot na rabotnata sila. Vo delot na socijalnata politika i zdravstvoto }e bidat prezentirani programi {to se odnesuvaat na za{tita na najpovredlivite kategorii gra|ani, a VMRO-DPMNE i ponatamu }e ostanela posvetena na beskompromisnata borba protiv korupcijata i kriminalot i na za~uvuvawe na bezbednosta i stabilnosta na zemjata na politi~ki plan. Posebno mesto vo programata na VMRO–DPMNE }e imale EU i NATO integraciite, i reformite vo javnata administracija, koi za 2011 godina se najavija kako klu~ni.


KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

Politika / Pari / Dr`ava  PREGLED VESTI

ZAPO^NA PREDIZBORNATA TRESKA

50 NOVI VRABOTUVAWA SAMO KAJ STAVRESKI

 Dodeka partiite se podgotvuvaat da se sudrat na teren, Vladata gi turka vrabotuvawata. Vo javnite slu`bi se baraat od portiri do direktori. Sekretarijatot za ramkovni vrabotuvawa, na primer, bara duri 150 stratezi... MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

`e{tenata predizborna situacija vo zemjava i ve}e potvrdeniot podatok deka vo Makedonija ovaa godina }e ima parlamentarni izbori najmnogu se gleda po oglasite za partiski vrabotuvawa vo dr`avnata i lokalnata administracija. Na internetportalot na Agencijata za administracija samo od v~era osamnaa oglasi za vrabotuvawe na novi 55 dr`avni slu`benici. Ministerstvoto za finansii otvora novi 46 rabotni mesta, so koi vo najgolem broj bara pomladi sorabotnici bez rabotno iskustvo za vtorostepeni upravni postapki od pove}e oblasti. Osven na centralno nivo, ne izostanuvaat ni oglasite na lokalno nivo. Novi rabotni mesta Vladata otvora i vo op{tina Centar i vo Kisela Voda. Slu~ajno ili ne, vo Sobranieto vo momentov vo procedura na izmeni i dopolnuvawa se nao|aat pove}e od 80 zakoni koi proizleguvaat od zakonot za op{ta-upravna postapka i koincidiraat so rabotnite mesti koi gi nudi Ministerstvoto za finansii. Ottuka, samo retori~ko ostanuva pra{aweto za kritikite na ekspertite koi vo pove}e navrati tvrdea deka novite izmeni na Vladata ne se ni{to drugo osven u{te eden filter pove}e za otvorawe novi rabotni mesta vo vreme koga se bli`at izbori. Deka vo poslednite meseci postoi s$ pogolemo trupawe na administracijata zboruva i faktot {to vo poslednite tri dena Vladata raspi{a konkurs za vrabotuvawe na pove}e od 150 stratezi vo ime na pravi~nata zastapenost. Spored oglasot, opisot na rabotnoto mesto }e bide strategija, planirawe i sledewe. Apsolutno e nejasno za kakva strategija se raboti, nitu, pak, od Agencijata objasnuvaat. Makedonija ima ve}e usvoeno Dr`avna strategija za reformi vo javnata administracija. Ramkovnite vrabotuvawa vo javnosta bea kritikuvani poradi nedostigot od uslovi za smestuvawe na site slu`benici vo instituciite. Duri i vicepremierot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, Abdula}im Ademi, samiot potvrdi deka del od slu`benicite sedat doma, a zemaat plata. Toj toga{ garantira{e deka Vladata pravi napori so novata sistematizacija na rabotni mesta vo dr`avnite institucii da se sozdadat uslovi za slu`benicite koi se primeni spored strategijata za pravi~na zastapenost vo instituciite da ostvaruvaat realen raboten odnos. Zakonot za javna administracija stapuva na sila

7

GRUEVSKI I CRVENKOVSKI SE SRETNAA SO POMO[NIK-GENERALNIOT SEKRETAR NA NATO remierot Nikola Gruevski v~era popladne se sretna so pomo{nik-generalniot sekretar na NATO za politi~ki odnosi i bezbednosna politika, Dirk Brengelman. Sredbata {to po~na vo 16 ~asot se odr`a vo Vladata. Tri ~asa podocna so Brengelman se sretna i pretsedatelot na Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija, Branko Crvenkovski, vo sedi{teto na partijata. Bregelman e nazna~en na sega{nata funkcija na po~etokot od 2010 godina, otkako vo 2008 godina bil ovlasten pretstavnik vo Brisel na germanskata NATO delegacija, a prethodno ja vr{el dol`nosta direktor na oddelot za odbranbena i bezbednosna politika vo berlinskata federalna kancelarija za nadovre{ni raboti.

P

V

idniov mesec. So ovoj Zakon site dr`avni institucii se vrzani vo rok od tri meseci da dostavat informacii za brojot na vraboteni i nivniot kapacitet. “Toa e registar na vraboteni vo administracijata spored koj kon krajot na juli }e treba da imame krajni podatoci za brojot na vraboteni, nivnata struktura i sli~no. Spored dosega{nite podatoci, vo zemjava ima vraboteno 120 iljadi lica vo javnata administracija, od koi 10 iljadi se dr`avni slu`benici”, veli ministerot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski. MNOGU PARAMETRI ZA REFORMI - MALKU REZULTATI! Institutite “Nema pogre{na vrata”, “Semafor”, “Mol~eweto zna~i odobruvawe” ili “Administracijata ne mol~i”, formiraweto na Dr`avnata komisija za odlu~uvawe po `albi od vtor stepen, spored ministerot za administracija, Ivanovski, }e gi podobrat uslugite za gra|anite, no istovremeno } e se postigne poefikasno i potransparentno izvr{uvawe na zada~ite od strana na administrativcite. So reformata na adminis-

tracijata Vladata najavuva pomalku lutawe za gra|anite od {alter na {alter preku interoperabilnost, odnosno povrzuvawe na site dr`avni institucii na eden elektronski sistem. Gra|anite } e mo`at da davaat ocenki za rabotata na administrativcite preku semafor, na koj vo zavisnost od toa kolku se zadovolni od zavr{enata rabota }e mo`at da go vrednuvaat trudot na administrativecot so crveno, `olto ili zeleno. Od Ministerstvoto za informati~ko op{testvo i administracija velat deka realizacijata na proektot “Semafor” s$ u{te e vo po~etna faza. Vo momentov s$ u{te te~at pregovorite so site involvirani strani. Ni{to ne e utvrdeno, nitu kako }e se izveduva, nitu kolku }e ~ini eventualnoto postavuvawe na semaforite. Preku institutot “Nema pogre{na vrata”, pak, slu`benikot }e bide zadol`en da go preprati na to~no mesto, bukvalno do kancelarija, gra|aninot koj pobaral usluga od nego, a toj ne bil nadle`en da mu pomogne. “Mol~eweto zna~i odobruvawe” ili “Administracijata ne mol~i” ne zna~i apsolutno

100.000 2.617

lica konkurirale za rabota vo javnata administracija lani

od niv se vrabotile

KOLKU BROI JAVNATA ADMINISTRACIJA? 98.000 spored ministerot za finansii, Zoran Stavreski 120.000 izbroil negoviot kolega, ministerot za administracija, Ivo Ivanovski 200.000 broi opozicijata koga kritikuva

ostvaruvawe na barawata na gra|anite, tuku rokovi vo koi institucijata e dol`na da odgovori na barawata, a vo sprotivno sleduvaat globi od 1.000 do 12.000 evra za slu`benikot i ministerot. Reformite vo javnata administracija se nosat vo Sobranieto so zabrzano tempo, bez prisustvo na opozicijata, koja ja bojkotira negovata rabota ve}e dva meseci. Spored opozicijata, vlasta uspe{no go iskoristi ovoj moment za da proturka bezbroj zakonski re{enija koi se skroeni edinstveno po nivna merka.

IVANOV E ZADOVOLEN [TO IZBORITE ]E BIDAT BEZ BOJKOT retsedatelot, \orge Ivanov, postavi kamen-temelnik na noviot plo{tad vo Makedonska Kamenica, {to }e se gradi vo narednive meseci na povr{ina od 2.540 metri kvadratni. Vo obra}aweto do prisutnite gra|ani od gradot, Ivanov go istakna planot na Vladata i na resornite ministerstva za razvoj na pomalite op{tini vo Makedonija, poso~uvaj}i ja kako dobar primer izgradbata na sportskata sala, koja za ne{to pove}e od mesec treba da bide predadena vo upotreba. Pretsedatelot gi pojasni i tehni~kite aspekti na idniot plo{tad. Ova e najgolemata kapitalna investicija vo op{tina Makedonska Kamenica poslednive godini, za {to od buxetot na op{tinata i od rudnikot Sasa }e bidat izdvoeni 18 milioni denari. Ivanov ja iskoristi mo`nosta da pora~a deka e mnogu zadovolen {to izborite koi ne o~ekuvaat }e bidat bez bojkot, oti toa e dobro za demokratijata vo dr`avata.

P


8

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI PO^NA SO RABOTA EVROPSKATA O^NA BOLNICA VO SKOPJE vropskata o~na bolnica v~era i oficijalno po~na da raboti. So pove}e od 4.000 metri kvadratni i opremena so najsovremena aparatura bolnicata pretendira da stane evropski centar za izveduvawe na site operativni zafati na o~ite. Ottamu velat deka kapacitetot na ovaa zdravstvena ustanova e od 15.00020.000 mese~ni pregledi, a dnevno mo`e da primi 300 pacienti i da izvr{uva 120 operacii. Vo bolnicata }e rabotat vrvni doka`ani oftamolozi-hirurzi od Turcija, zaedno so makedonski doktori. Timot na oftalmolozi, zaedno so vrabotenite vo bolnicata }e bide na raspolagawe na pacientite 24 ~asa, sedum dena vo nedelata. Pokraj d-r Faruk Semiz, koj e direktor i oftalmologhirurg, vo Evropskata o~na bolnica }e operiraat i trojca eminentni oftalmolozi od Istanbul. “Najkompleksnite operativni zafati ve}e od v~era }e mo`e da se izveduvaat vo na{ata bolnica. Site uslugi za koi dosega gra|anite odele nadvor od zemjata sega }e mo`at da gi dobijat vo na{ata bolnica, tuka, vo Makedonija. Na toj na~in gra|anite }e za{tedat vreme i pari, a sepak, }e dobijat vrvna usluga od koja siguren sum deka }e bidat zadovolni”, veli Semiz.

E

DELEGACIJA NA KOSOVSKOTO MVR VO POSETA NA MAKEDONIJA elegacija na kosovskoto Ministerstvo za vnatre{ni raboti, predvodena od ministerot Bajram Rexepi, denes }e prestojuva vo ednodnevna poseta na makedonskoto Ministerstvo za vnatre{ni raboti. Ministerkata Gordana Jankulovska }e ostvari tet-a-tet sredba so nejziniot kosovski kolega, a potoa }e sleduva i sredba na ostanatite pretstavnici na dvete ministerstva, pri {to }e bide potpi{an bilateralniot dogovor za izveduvawe na planot koj podrazbira sinhronizirani akcii na me{ani patroli dol` zaedni~kata dr`avna granica me|u Makedonija i Kosovo. Celta na dogovorot e da ovozmo`i pouspe{no spravuvawe so oarganiziraniot kriminal i nedozvolenata trgovija vo slu~aite koga tie dobivaat me|udr`avni razmeri.

D

IMER SELMANI SE SRETNA SO POLSKIOT AMBASADOR retsedatelot na Nova Demokratija, Imer Selmani, ostvari sredba so ambasadorot na Polska, Karol Bahura, otkako toj prethodno projavi interes za stavovite na Selmani vo odnos na politi~kata kriza i prestojnite predvremeni parlamentarni izbori. “Vlo{uvaweto na me|uetni~kite i me|uverski odnosi so redica monoetni~ki i monoreligiozni proekti, visokata stapka na nevrabotenost i siroma{tija, nedostigot od stranski direktni investicii, kako i nepostignuvaweto kompromis vo sporot za imeto i blokiraweto na integraciskiot pat na zemjata vo NATO i EU, vo celost se “zasluga” na Vladata na VMRO-DPMNE i DUI”, re~e Selmani na sredbata vo sedi{teto na partijata. Polskiot ambasador istakna deka vo ovoj moment koga se izvesni predvremenite parlamentarni izbori, mora da se obezbedi tie da bidat fer i spored site demokratski standardi. Bahura re~e deka Polska, kako iden pretsedava~ so Evropskata unija, e osobeno zainteresirana za politi~kite procesi vo Makedonija, i za novata vlada,koja }e vlijae na izve{tajot na EK za napredokot na Makedonija, a koj }e bide soop{ten za vreme na polskoto pretsedavawe so EU.

P

KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

”KAPITAL” OTKRIVA DELOVI OD OBVINITELNIOT AKT:

MNOGU BROJKI I FAKTURI ZA DOKA@UVAWE NA “PAJA@INATA” MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

etalen opis na krivi~nite dela, povrzanosta me|u obvinetite, kako i dokazen materijal najmnogu izrazen preku fakturi sodr`i obemniot obvinitelen akt za slu~ajot “Paja`ina”, rasposlan na 79 strani. Spored obvinitelniot akt do koj dojde “Kapital”, dejstvata po~nuvaat vo 2006 godina, koga sopstvenikot na A1, Velija Ramkovski, preku osnovawe trgovski dru{tva vo zemjava i vo stranstvo vo sorabotka so ostanatite obvineti, rodnini i sorabotnici, preku me|usebno pla}awe na nevistiniti fakturi i fiktivni zaemi vr{ele perewe na pari i izbegnuvawe na pla}awe danok. Zlostorni~koto zdru`enie ili grupata, kako {to e navedeno vo obvinenieto, dejstvuvala po nalog na Ramkovski. Grupata preku firmite koi bile vo nivna sopstvenost pri tekovnoto rabotewe go odbegnuvala pla}aweto. Isto taka, preku praznewe na smetkite na dru{tvata koi imale dolgovi izbegnuvale ispla}awe na doveriteli. Vo obvinenieto e navedeno deka za vakvite krivi~ni dela, perewe pari, zloupotreba na slu`bena polo`ba, dano~no zatajuvawe i o{tetuvawe na doveriteli, predvidena e kazna zatvor od tri godini ili pote{ka kazna. So odnapred podgotven plan za koristeweto na upravuva~kata i sopstveni~kata struktura, osnovani se 15 firmi na Pero Nakov 60 i {est firmi vo zemjava, Srbija, Turcija, Crna Gora i Hrvatska, ~ija sopstveni~ka struktura se menuvala vo razli~ni periodi vo zavisnost od

D

potrebite na grupata, se veli vo obvinenieto. Vo prviot del od obvinitelniot akt se opfateni 20 lica. Vo ramkite na obvinitelniot akt Obvinitelstvoto dostavilo i obvinitelen predlog protiv tri lica koi no}ta na kontrolata na Finansiskata policija i Upravata za javni prihodi vo prostoriite na televizijata, na ~ija adresa se nao|aat predmetnite firmi, se obidele da spre~at doka`uvawe na krivi~nite dela preku kriewe predmeti koi bi poslu`ile kako dokazen materijal. Na desetina stranici Obvinitelstvoto gi ima izneseno site predlozi za dokazen materijal koj treba da bide prezentiran na glaven pretres, golem broj fakturi, kompjuterski fajlovi vo koi se vodela knigovodstvenata dokumentacija, devet klasteri so transkripti i CD od razgovori nabaveni so

posebni istra`ni merki od krajot na juli do 21. dekemvri 2010 godina, izve{tai od inspekciski nadzori vo firmite i drugo. Spored obvinenieto, firmata TD Stratus DOO, vo sopstvenost na Ramkovski, odbegnala pla}awe na danok vo visina od re~isi osum milioni denari koi UJP gi konstatirala vo 2006 godina. Za da ja prikrijat ovaa vrednost grupata pu{tala vo optek pari i imot vo pogolema vrednost so cel da ja obezvredni firmata. Smetkata na Stratus DOO se koristela za vr{ewe na drugi visoki transferi kon firmite Aks-tra DOOEL, okolu 900 iljadi denari, Akstra Trejd okolu eden ipol milion denari. Najgolem transfer e napraven od Stratus DOO kon A1 televizija, vo visina od 25 milioni denari, po {to bile kupeni 500 iljadi evra koi bile prefrleni na Media

dvelopment loan Fund USA. Sepak, osven iznosite za sekoe delo poedine~no, Obvinitelstvoto nema navedeno konkretna, presmetana suma za zataeniot danok, za koj se tovarat 23 lica opfateni so obvinitelniot akt. Za sumata navedena vo obvinitelniot akt javniot obvinitel Qup~o [vrgovski istakna deka ne mo`e da zboruva, bidej}i aktot ne e pravosilen, od edna strana i toa {to tie sumi mo`at da se namaluvaat ili zgolemuvaat vo tekot na glavniot pretres, od druga strana. Te~e rokot od osum dena vo koj advokatite imaat pravo da podnesat prigovor na obvinitelniot akt. Izvori od odbranata za “Kapital” potvrduvaat deka prigovori sigurno }e ima, no komentiraat deka pretstoi eden dolg i naporen proces poradi slo`enosta na deloto koe im se pripi{uva na obvinetite – finansiski kriminal.


KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

VO SLOVENIJA PIVOVARNA LA[KO GO PRODAVA FRUKTAL

FRUKTAL MAK O^EKUVA TE[KA GODINA

 Od Fruktal Mak uka`uvaat deka dokolku potrebnite koli~ini ovo{je bi gi nabavile vo Makedonija, toa }e gi namali tro{ocite vo raboteweto, a so toa i nivnite proizvodi }e stanat poevtini

9

 SB VODI^ SVT E STAPKA NA VKUPNI TRO[OCI I GI AKUMULIRA VO GODI[NA KAMATNA STAPKA SITE TRO[OCI POVRZANI SO KREDITOT - KAMATA, PROVIZII, ADMINISTRATIVNI TRO[OCI I SL.

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

konomskata kriza, koja ja namali kupovnata mo} na gra|anite vo zemjava, }e ja napravi 2011 godina u{te pote{ka od 2010 godina za fabrikata za sokovi Fruktal Mak, koja e del od slovene~kata kompanija Fruktal. “Makedonskiot pazar i natamu e na{ najgolem pazar, no lani rezultatite ne bea dobri. 2010 be{e pote{ka od 2009 godina. Godinava }e bide u{te pote{ka, bidej}i problemite koi ostanatite zemji gi prebrodija lani, vo Makedonija doprva }e gi ~uvstvuvame. Za na{ata dejnost 2011 godina }e bide te{ka od nekolku aspekti. Prvo, nelikvidnosta i namalenata kupovna mo} na gra|anite }e pridonesat potro{uva~ite da migriraat od sokovi so povisok ovo{en udel na sokovi so ponizok udel od 100% na nektari, od nektari na pijalaci i od tetrapak-pijalaci na pijalaci vo pet-ambala`a”, veli Ale{ [kraba, generalen direktor na Fruktal Mak. Vo izminatite godini porasnalo pazarnoto u~estvo na sokovite na Fruktal vo Makedonija. Fruktal Mak lani ostvaril prihodi od okolu {est milioni evra, od koi 2,5 milioni evra vo Makedonija, a ostatokot - okolu 3,5 milioni evra od izvoz na pazarite vo Bosna, Kosovo, Srbija i vo Crna Gora. No, problem za fabrikata Fruktal Mak e nedostigot od ovo{ni surovini na doma{niot pazar. Spored [kraba, dokolku potrebnite koli~ini ovo{je bi mo`ele da gi nabavat vo Makedonija, toa bi gi namalilo

E

BU^IM ]E OTVORI PRVA FABRIKA ZA LU@EWE RUDA VO MAKEDONIJA o radovi{kiot rudnik za bakar i zlato Bu~im }e se otvori fabrika za lu`ewe i proizvodstvo na katoden bakar. Zamenik-menaxerot na Bu~im, Nikolaj~o Nikolov, najavuva otvorawe na fabrikata na Denot na rudarite. “Opremata e nara~ana, po~nati se podgotovkite. Fabrikata e monta`na zgrada vo koja }e bide instalirana opremata i o~ekuvame so rabota da po~neme na krajot na avgust”, veli Nikolov. Bu~im proizveduva sulfidna bakarna ruda, koja se prerabotuva po pat na flotacija, po {to se dobiva bakaren koncentrat, a novata fabrika }e bide za prerabotka na oksidnata ruda, koja dosega ne se prerabotuva{e i kako istoriski otpad stoe{e vo krugot na rudnikot. “Imame i novo rudno telo “Vr{nik”, kade {to ima okolu 7 milioni toni oksidna ruda i 7 milioni toni sulfidna ruda. Oksidnata ruda se nao|a nad sulfidnata ruda i treba da se izvadi i za da ne se frla, razrabotivme tehnologija za lu`ewe. [to zna~i rastvorawe na bakarot, odnosno oksidnata ruda e rastvorliva so voda i toa gi objasnuva bojata na vodite, koi izleguvaat od rudnikot”, pojasni Nikolov. Otvoraweto na novata fabrika i noviot na~in na proizvodstvo na katoden bakar e tehnologija, koja za prvpat }e se primeni vo zemjata. Novata investicija na Bu~im }e donese iskoristuvawe na rudniot otpad, koj so godini se zgolemuva, a od aspekt na za{tita na `ivotnata sredina vodite na Medenska reka nema da bidat oboeni so boja na bakar.

V tro{ocite vo raboteweto, a so toa i nivnite proizvodi }e stanat poevtini. “Na makedonskiot pazar sekoga{ gi kupuvame site proizvedeni koli~ini industriska praska, godi{no okolu 1.000 toni, na {to sme osobeno gordi. Bi otkupuvale i pove}e, duri i 2.000 toni, no nema tolku. Trpeznata praska proizvoditelite ja plasiraat na stranski pazari mislej}i deka na toj na~in }e zarabotaat pove}e, no dokolku napravat realna matematika, mo`e da uvidat deka i ne e ba{ taka”,veli [kraba. Spored nego, ovo{ni surovini nedostigaat poradi toa {to ovaa industrija kaj nas s$ u{te ne e dovolno razviena. [kraba veli deka iako jabolka vo Makedonija se proizveduvaat vo zna~itelni koli~ini, nema proizvodni kapaciteti za nivna prerabotka, nitu za nektar, a nitu za koncentrat. “Edinstveno na{ite konkurenti od Gudalat proizveduvaat vakva surovina, no ja koristat samo za nivna potreba. Mo`e da se slu~i jabolkoto da go otkupat zemji kako Rusija ili Polska i

PIVOVARNA LA[KO GO PRODAVA FRUKTAL Za 93,7% od akciite na Fruktal, koi gi prodava Pivovarna union, del od grupacijata za pijaloci Pivovarna la{ko, interes ve}e projavile nekolku kompanii me|u koi se spomenuvaat italijanskiot proizvoditel na pijaloci San Benedeto, srpskiot proizvoditel na sokovi Nektar, avstriskite Pago, [pic i Rauh, ~e{kiot Kofola, germanskiot Ekes-Granini, Qubqanskata mlekarnica i op{tina Ajdov{~ina, koja stravuva deka dokolku Fruktal bide kupen od stranski kupuva~, toa bi se odrazilo negativno vrz lokalnite proizvoditeli na ovo{je. Ale{ [kraba, generalniot direktor na Fruktal Mak, veli deka proda`bata na Fruktal e dolg proces taka {to toa nema da se odrazi vrz zacrtanite planovi vo raboteweto na makedonskata fabrika. “Kaj nas rabotite }e prodol`at da te~at spored redovnata dnevna dinamika” istaknuva [kraba. potoa nie kako surovina da go nabavime od nekoja nivna kompanija”, veli [kraba. Vo Makedonija nedostiga i industriska kajsija, od koja nema proizvodstvo nitu za eden kamion. Od Fruktal istaknuvaat deka problem so surovinite se i nivnite visoki ceni. Proizvodite im gi poskapuvalo i toa {to vo Makedonija ne mo`e da ja nabavat celata potrebna ambala`a. Kartonskata ambala`a ja nabavuvaat od Komuna, plasti~nata ambala`a i tetrapak od

Srbija, a staklenata od Hrvatska. Samo poradi toa {to staklenata ambala`a ja uvezuvaat od Hrvatska,imaat za 10% do 15% pogolemi tro{oci za pakuvawe. Fruktal Mak ima 66 vraboteni. Od 2000 godina kompanijata ima investirano okolu 3,5 milioni evra vo ~etiri novi linii za proizvodstvo. Godinava Slovencite za okolu 350.000 evra go otkupija i zemji{teto na koe se nao|a fabrikata za proizvodstvo na sokovi vo skopskoto selo Morane.

MITKO DIMOV PREDLO@EN ZA NOV ^LEN NA ODBOROT NA DIREKTORI VO LOTARIJA NA MAKEDONIJA ompanijata za me|unarodna {pedicija Fer{ped vo svojstvo na akcioner go predlo`i Mitko Dimov za nov ~len na Odborot na direktorot na Lotarija na Makedonija. Toj e vtor po golemina mnozinski akcioner vo Lotarija na Makedonija i poseduva 12,39% od obi~nite akcii na lotarijata. Pokraj nego predlo`eno e da bide prodol`en mandatot i na starite direktori Violeta Tatabitovska i Dragan Nakov kako neizvr{en i nezavisen ~len na odborot. Za ovoj predlog, odlukata }e bide donesena na redovnoto godi{no akcionersko sobranie na Lotarija na Makedonija koe treba da se odr`i na 6 april ovaa godina. Fer{ped e mnozinski akcioner vo Lotarija na Makedonija kade {to poseduva 59,72% od obi~nite akcii. Prioritetnite akcii na Lotarija na Makedonija se vo sopstvenost na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija.

K


Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

MBID

117,90

2.606 2.601

2.796

2.596

2.786

KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

OMB

117,70 117,50

2.591 2.586

2.776

2.581

2.766

117,30

2.576

117,10

2.756

2.571 2.566

2.746

24/03/11

25/03/11

26/03/11

27/03/11

28/03/11

29/03/11

30/03/11

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

24/03/11

116,90 25/03/11

26/03/11

27/03/11

28/03/11

29/03/11

30/03/11

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

24/03/11

25/03/11

26/03/11

27/03/11

28/03/11

29/03/11

30/03/11

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

POBESNETITE CENI NA PREHRANBENITE SUROVINI PO^NAA DA PA\AAT

OD JULI MO@E DA SE STABILIZIRAAT VISOKITE CENI NA HRANATA!? Cenovnite pikovi koi osnovnite prehranbeni surovini gi do`iveaja vo januari i fevruari, izminative denovi po~naa da odat nadolu. Dali ova e momentalen trend ili predvesnik na letnoto stabilizirawe na cenite na surovinite, koe globalnite ekonomski eksperti predviduvaat da se slu~i po novata `etva? MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

53,22%

bajalska@kapital.com.mk

p~enica

inezite otkrija deka orizot ne e osnovna hrana, tuku e garnir, pa po~naa da jadat i drugi proizvodi. Ovaa {ega koja denovive kru`i me|u proizvoditelite na hrana mnogu plasti~no ja otslikuva momentalnata sostojba na svetskiot pazar na osnovni prehranbeni surovini. Poskapuvawata na del od prehranbenite surovini, kako {to se p~enicata, p~enkata i kakaoto, koi vo januari i fevruari dostigaa pikovi, izminatite denovi po~naa da opa|aat. Dali ova e momentalen trend ili e mo`ebi predvesnik na o~ekuvanata stabilizacija na pazarot na surovini, koja globalnite eksperti predviduvaat deka mo`e da se slu~i vo vtorata polovina od godinata, po zavr{uvaweto na novata `etva na `itoto? Spored Risto Ta{ev, generalen direktor na @ito Vardar od Veles, do juni cenite na hranata }e ostanat na sega{noto nivo. Potoa, zavisno od toa kakvi }e bidat rezultatite od novata `etva, vo juli }e ima pobrzo ili pobavno opa|awe. “So novata `etva na krajot od juni }e ima i novi ceni na `itarkite, koi }e bidat poniski od sega{nite. Pokraj novite koli~ini `itarki od novata `etva na pazarot zabrzano }e se ponudat i koli~inite koi

15,3%

K

p~enka

13,7% kakao

(Dvi`ewe na fju~ersi vo posledni 13 meseci)

dosega se dr`ele vo zalihi, odnosno ne se prodavale. Toa }e vlijae da se formira nova cena na p~enicata na svetskite berzi, koja od sega{nite 280 evra do 300 evra za ton }e padne na 150 do 200 evra za ton”, veli Ta{ev. Vakvite prognozi toj gi temeli na faktot {to ovaa godina vo svetski razmeri se poseani pogolemi koli~ini `itarki. Pou~eni od minatogodi{niot nedostig od p~enica, koj go predizvikaa prirodnite nepogodi vo Rusija i Avstralija, amerikanskite farmeri godinava zna~itelno gi zgolemija vkupnite nasadi. Zatoa, Ta{ev o~ekuva cenata na p~enicata vo vtorata polovina od godinata da se stabilizira do 200 evra za ton, no ne i da se vrati na po~etnoto nivo od 100 evra za ton. Gligor Cvetanov, direktor na Makprogres od Vinica, veli deka ako vo izminatite tri meseci kako proizvoditeli na prehranbeni proizvodi se

soo~ija so enormni poskapuvawa na surovinite, vo poslednite tri nedeli se ~uvstvuva odredena relaksacija na cenite na svetskite stokovi pazari. “Vo nadolna linija se cenite na rastitelnite masla i {e}erot, a o~ekuvam toa da go sledat i drugite surovini. O~ekuvam toj trend da prodol`i i do krajot na juni da se stabilizira pazarot na prehranbeni surovini”, veli Cvetanov. I toj veli deka po zavr{uvawe na novata `etva }e se znae dali }e ima dovolni koli~ini `itarki. Ako ima, toa }e zna~i i dovolna ponuda na pazarot {to }e gi odr`i cenite na sega{noto nivo. Edinstveno problemati~na i nestabilna mo`e da bide cenata na kakaoto, ocenuva Cvetanov, zatoa {to negovata cena e determinirana od politi~ki igri i nedostig od novi nasadi vo svetski ramki. SEPAK, ]E JADEME POSKAPA HRANA

Ta{ev veli deka globalnoto poskapuvawe na hranata }e prodol`i, iako ne so istoto silno tempo kako na po~etokot od godinava. Zatoa {to globalnata pobaruva~ka za hrana i prehranbeni surovini }e prodol`i da raste, pred s$ poradi raste~kite potrebi i povisokiot standard na kineskata ekonomija. “Cenite na prehranbenite proizvodi nema da se vratat na po~etnoto nivo. Na primer, ako bra{noto sega ~ini od 25 do 27 denari za kilogram, a po~etno cenata mu be{e 15 denari, nema da se vrati na isto nivo, tuku }e se stabilizira na nivo od 18 do 20 denari”, veli Ta{ev. Toj objasnuva deka ako cenite na zrnestite surovini padnat, situacijata so mesoto }e bide obratna. Spored nego, vo delot od ekonomskite ciklusi koga cenite na zrnestite proizvodi, me|u koi se i cenite na dobito~nata hrana rastat, mesoto sekoga{

RISTO TA[EV

GLIGOR CVETANOV

DIREKTOR NA @ITO VARDAR So novata `etva na krajot od juni }e ima i novi ceni na `itarkite, koi }e bidat poniski od sega{nite. Toa }e vlijae da se formira nova cena na p~enicata na svetskite berzi, koja od sega{nite 280 evra do 300 evra za ton, }e padne na 150 do 200 evra.

Ako vo slednite tri meseci se namalat cenite na surovinite, odnosno se stabiliziraat na nivo ponisko od pikovite koi gi do`iveaja vo januari i fevruari godinava, realno e da se o~ekuva i proizvoditelite na hrana da gi namalat cenite. Vo takov slu~aj i na{ata kompanija }e gi namali cenite.

poskapuva. “Se javuva eden proces vo koj site sakaat da ja prodadat dobito~nata hrana zatoa {to ima povisoka cena, a stokata istovremeno se nudi vo klanicite. Takva situacija imame sega so nevideno niska cena na svinskoto meso, no za dve do tri nedeli situacijata }e se smeni. Koga stokata }e se zakole i na pazarot }e se javi nedostig, avtomatski svinskoto meso }e poskapi. Ova na doma{niot pazar }e se po~uvstvuva vo slednite 8 do 12 meseci”, objasnuva Ta{ev.

DIREKTOR NA MAKPROGRES

Cvetanov veli deka visokite ceni na hranata dostignaa maksimum i sega treba da ima namaluvawe i toa da se po~uvstvuva i vo doma{nata maloproda`ba. “Ako vo slednite 3 meseci se namalat cenite na surovinite, odnosno se stabiliziraat na nivo ponisko od pikovite koi gi do`iveaja vo januari i fevruari godinava, realno e da se o~ekuva i proizvoditelite na hrana da gi namalat cenite. Vo takov slu~aj i na{ata kompanija }e gi namali cenite”, najavuva Cvetanov.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

30.03.2011

Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

30.638.218,30

1,18%

2,00%

11,65%

1,66%

-0,38%

28.03.2011

398.078

ILIRIKA GRP

49.867.169,12

1,06%

-4,35%

0,88%

-4,82%

3,85%

28.03.2011

0,25

669.120

Иново Статус Акции

14.616.787,62

-1,91%

4,62%

5,99%

4,81%

-8,69%

29.03.2011

3.027,67

0,25

130.190

KD Brik

37.424.884,86

0,99%

-1,27%

4,48%

-1,23%

5,85%

29.03.2011

40.600,00

0,25

81.200

KD Nova EU

28.082.209,42

-1,45%

2,67%

6,28%

2,73%

0,87%

29.03.2011

КБ Публикум балансиран

30.683.987,69

-1,40%

2,08%

4,67%

2,33%

-2,01%

29.03.2011

Име на компанијата

%

РЖ Институт Скопје

391,00

11,71

2.346

Макстил Скопје

191,94

0,48

Гранит Скопје

586,95

Реплек Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Фершпед Скопје

30.03.2011 Просечна цена (МКД)

Макпетрол Скопје

56260

%

Износ (МКД)

-3,00

112.520

25500

-1,92

127.500

Стопанска банка Скопје

394,00

-1,25

19.700

Жито Лукс Скопје

170,00

-0,58

10.880

Македонски Телеком Скопје

560,00

-0,54

2.730.560

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Македонски Телеком Скопје Скопски Пазар Скопје Алкалоид Скопје Комерцијална банка Скопје Гранит Скопје

30.03.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Македонијатурист Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

30.03.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353

30.03.2011

30.03.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.350,18

401,26

10,84

0,94

54.562

7.300,00

567,72

12,86

0,21

GRNT (2010) *

3.071.377

586,95

92,61

6,34

0,54

KMB (2010)

2.279.067

3.817,09

628,36

6,07

1,09

112.382

25.500,00

/

/

0,75

MPT (2010) *

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

560

-0,54

2.730.560

REPL (2010) *

25.920

40.600,00

2.996,49

13,55

0,85

6989

0,00

1.817.140

SBT (2010) *

389.779

3.150,00

39,99

78,76

0,74

4.350,18

0,07

1.305.055

STIL (2010) *

14.622.943

191,94

0,47

412,75

2,42

3817,09

0,13

679.442

TPLF (2010) *

450.000

3.648,86

73,84

49,42

1,03

586,95

0,25

669.120

ZPKO (2010) *

271.602

2.160,00

/

/

0,34

% на промена

обврзници

15.389

6

обични акции

99.619

73

26,56

115.008

79

-34,23

обични акции

45.285

23

-31,82

Вкупно Редовен пазар

45.605

24

-31,34

Вкупно Официјален пазар

-83,99

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 30.03.2011)


KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

JAVNIOT DOLG NA ZEMJATA DOSTIGNA 33,5% OD BDP kupniot javen dolg na dr`avata iznesuva 33,5% od BDP i e dvojno ponizok od evropskiot prosek, od Mastri{kiot kriteruim od 60% od BDP, izjavi ministerot za finansii, Zoran Stvareski, potenciraj}i deka kaj nekoi evropski zemji dolgot nadminuva i 100% od BDP. Spored presmetkite, dr`avata i nejzinite institucii, op{tinite i Narodnata banka, zaedno dol`at 2,37 milijardi evra.

V

Spored ministerot Stavreski, toa e rezultat na predvremenata isplata na obvrskite vo 2007 i 2008 godina koga imavme dobri ekonomski rezultati i koga Makedonija go namali dolgot. “Dolgot vo 2006 godina be{e 39,5% od BDP, se namali i toa sozdade prostor Makedonija, spored ocenkite na MMF i Svetska banka, da e edna od retkite zemji vo regionot {to ima fiskalen prostor za zgolemuvawe na

dolgot so cel da finansira odredeni proekti i sli~no. Toa se podatocite i na{eto nivo na dolg se smeta za nisko do umereno”, istakna Stavreski. Spored podatocite od Ministerstvoto, iznosot na dr`avni zapisi na netoosnova iznesuva okolu 900 milioni denari. “Toa e iznos {to e predviden vo Strategijata. Ako se sozdadat uslovi do krajot na godinata so ogled na povlekuvaweto

na sredstvata od MMF, }e nastojuvame da gi namalime i da se svedat na nula ako e mo`no. Vo sekoj slu~aj, sredstvata {to se zemaat od MMF ovozmo`uvaat na doma{en plan, koga stanuva zbor za doma{no zadol`uvawe na netoosnova da bideme blisku do nula, odnosno samo da se refinansiraat tie iznosi {to prethodno bile zapi{ani, da nema novo povlekuvawe na sredstva so cel bankite da mo`at da

gi finansiraat firmite i gra|anite”, re~e Stavreski. Agencijata za kreditni rejtinzi Standard i Purs ja potvrdi ocenkata za Makedonija, koja ostanuva so dobar krediten rejting, BB stabilen, i po povlekuvaweto na parite od kreditot od MMF. Stavreski izjavi deka povlekuvaweto na del od kreditot za vnimatelnost ne vlijaelo na promena na ocenite za kreditniot rejting na Makedonija.

KONE^NO MO@NOST ZA USPE[EN TENDER

17.03.2010 11 I EVN SE PRIJAVI ZA ^EBREN I GALI[TE, OTKAKO SE SMIRI SO VLADATA Ponudi za izgradba na dvete hidrocentrali treba da dostavat avstriskite kompanii EVN i [trabag, italijanskata Edison, ~e{kata Energo pro, britanskata AES elektrik i gr~kata PPS i konzorciumite sostaveni od kineskite kompanii CWE & CTGPC, indiskata Lanso & Komipo i korejskata KHNP, korejskite Kosep i Daelim industrial i avstriskata Por i islandskata Landskvirkjun KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

eset od vkupno 16 kompanii koi podignale tenderska dokumentacija }e se natprevaruvaat so ponudite za izgradba na hidrocentralite ^ebren i Gali{te vo Makedonija. [est stranski kompanii i ~etiri konzorciumi gi zadovolile kriteriumite na Vladata i se kvalifikuvaa vo vtorata faza. Imaat vreme do krajot na juli da podgotvat ponuda - idejno re{enie i povtorno da se prijavat na tenderot za koncesija na vodata na Crna Reka kaj Marivo. Toa se avstriskite kompanii EVN i [trabag, italijanskata Edison, ~e{kata Energo pro, britanskata AES elektrik i gr~kata PPS i konzorciumite sostaveni od kineskite kompanii CWE & CTGPC, indiskata Lanso & Komipo i korejskata KHNP, korejskite Kosep i Daelim industrial i avstriskata Por i islandskata Landskvirkjun. Toj {to }e pobedi na tenderot, vo slednite osum godini treba da gi izgradi dvete najgolemi hidrocentrali vo zemjava. Tenderskata dokumentacija za ^ebren i Gali{te zaintersiranite investitori gi ~ini 5.000 evra. Pa taka Vladata od 16 kompanii koi podignaa dokumentacija ve}e naplati 80.000 evra. Iako tenderskata postapka za ^ebren i Gali{te }e se odviva vo vreme na izbori, vladinite pretstavnici uveruvaat deka proektot nema da se odolgovle~i. Spored del od kriteriumite na Vladata, 10-te kvalifikuvani stranski kompanii dostavile zaveren izve{taj za finansiskata sostojba na kompanijata

D

80.000 evra inkasira{e Vladata samo od tenderskata dokumentacija {to ja podignale 16 zainteresirani investitori za ^ebren i Gali{te

za poslednite tri godini i poka`ale deka vo poslednite dve godini imale vkupen prihod od 100 milioni evra. Potencijalniot investitor za ^ebren i Gali{te treba da ima realizirano i energetski investicii vo vrednost od 300 milioni evra, od koi samo eden proekt ~inel 100 milioni evra. VISINATA NA BRANITE OSTANUVA KAMEN NA SOPNUVAWE Energetskite eksperti vo zemjava objasnuvaat deka Crna Reka, na koja treba da se izgradat hidrocentralite ^ebren i Gali{te, nema dovolno kapacitet za na nea da se postavat brani so viso~ina od re~isi 190 metri, uslov koj Vladata ne go menuva so godini. Nitu v~era, na pres-konferencija vo Vladata, ministrite ne preciziraa kolkava viso~ina proktirale za branite ^ebren i Gali{te. “Vo noviot tender, vo tehni~kite specifikacii visinata na branite ne e precizno navedena, no navedena e instaliranata mo}nost koja mo`e da se o~ekuva. Dadena e opredelena fleksibilnost na toj {to }e gi gradi elektranite vo odnos na toa kako }e go napravi tehni~koto re{enie. Taka e ovozmo`ena ne{to pogolema fleksibilnost od prethodno, no, sepak, otstapuvawata ne mo`e da bidat pogolemi od toa {to e prvobitno zamisleno”, objasni vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir

Pe{evski. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, pak, najavi deka so najserioznite u~esnici direktno }e razgovara za uslovite i mo`nostite za najoptimalno re{enie za izgradba na hidrocentralite vo Mariovsko. Za ivestitorite koi }e podignat tenderska dokumentacija i }e dostavat ponuda za proektot, Ministerstvoto organizira i poseta na lokaciite kade {to treba da se gradat ^ebren i Gali{te, proekti koi se procenuvaat na najmalku 550 milioni evra. Vladata ne saka{e da ka`e koi se {este kompanii koi upatile 5.000 evra za da podignat tenderska dokumentacija, no ne gi zadovolile kriteriumite za kvalifikacija. Toa bilo delovna tajna. NAJZAGREANITE RVE, ENEL I VERBUND SE OTKA@AA Dosega najzainteresiranite investitori za dvete hidro-

centrali se otka`aa od ovoj proekt zatoa {to go ocenija kako neprofitabilen. Stravot od ogromni zagubi be{e klu~nata pri~ina poradi koja italijanskata kompanija ENEL, avstriskata Verbund i germanskata RVE se otka`aa od investirawe vo Makedonija. Izvori od konsultanite za ovoj proektot za “Kapital” otkrivaat deka tokmu visinata na branite na dvete akumulacii go pravi neprofitabilen celiot proekt. “Kapital” neoficijalno doznava deka investitori od Kina duri prifatile da go realiziraat ovoj krucijalen hidrokapacitet za Makedonija samo ako Vladata re{i da go dovede do nula evra profitabilnost. Direktorot na dr`avnata Elektrani na Makedonija, Vlatko ^ingoski, veli deka do 2018 godina investitorot treba da gi izgradi dvete hidrocentrali na Crna Reka. Vlogot na dr`avata vo celiot proekt,

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,53%

3,42%

4,29%

5,21%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,20%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5162

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

САД

долар

43,6595

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

69,9923 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

47,3456

Канада

долар

44,9877

EUR

USD

GBP

Австралија

долар

44,0075

61,6

44,1

70

Извор: НБРМ

CHF 48

KONDOMINAS ZAINTERESIRAN ZA ^EBREN I GALI[TE?! Spored neoficijalni informacii na “Kapital”, tokmu zad gr~kata kompanija PPC (Public Power Corporation S.A.) najverojatno se krie gr~kiot investitor Dimitris Kondominas, koj }e gi gradi hotel i Oficerskiot dom na plo{tadot vo Skopje. [pekulaciite odat dotamu, {to se zboruva deka tokmu gr~kata kompanija PPC e eden od favoritite na Vladata, koga e vo pra{awe izgradbata na hidrocentralite ^ebren i Gali{te. preku ELEM, e postoe~kata hidrocentrala Tikve{, eksproprijacijata na zemji{teto kade {to }e se gradi, izgradbata na pristapnite pati{ta do Crna Reka i postavuvaweto na trafostanici. “Zna~eweto na ^ebren i Gali{te e golemno, ne samo za Republika Makedonija tuku i za regionot, bidej}i tie }e bidat eden od najgolemite rezervoari za voda i kako pumpno-reverzibilni elektrani zna~itelno }e pridonesat za

balansirawe na strujata vo ju`niot del na Evropa. So toa }e ovozmo`at i podobro iskoristuvawe i poekonomi~no proizvodstvo na elektri~na energija vo zemjava”, dodava ^ingoski. Spored proekciite vo energetskata strategija na Makedonija za slednite 20 godini, ovie dve hidrocentrali godi{no treba da proizveduvaat polovina od strujata vo zemjava koja se dobiva od rekite.


Intervju

12

KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

TAKI FITI AKADEMIK

KOGA POLITIKATA ]E ZAME[A PRSTI, BIZNISOT STRADA! ALEKSANDAR JANEV Janev@kapital.com.mk

retstojnite izbori povtorno }e ja zabavat makedonskata ekonomija, koja {totuku po~na da zema zdiv otkako silno go po~uvstvuva udarot od globalnata kriza, ocenuva za “Kapital” porane{niot minister za finansii i profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, akademik Taki Fiti. Spored nego, postojat brojni rizici godinava koi gi demantiraat prognozite za zasiluvawe na ekonomskiot rast.  Ve}e e jasno deka problemot so inflacijata }e bide glaven predizvik vo ekonomijata godinava. Kolku porastot na cenite mo`e da bide opasen za na{ata ekonomija i kako da se nadmine ovoj problem? Makedonija, kako mala i otvorena ekonomija, ve}e gi ~uvstvuva posledicite od poskapuvaweto na naftata na svetskiot pazar. Nekoi ekonomski analiti~ari predlagaat vladina intervencija preku stokovnite rezervi, {to e samo kratkoro~no re{enie so sosema ograni~eni mo`nosti. Drugi predlagaat namaluvawe na akcizata na naftata i na naftenite derivati, so {to barem donekade bi se ubla`ilo zgolemuvaweto na cenata na energensite (bidej}i stanuva zbor za komplementarni proizvodi - poskapuvaweto na eden izvor na energija se odrazuva na cenite na drugite izvori na energija). Me|utoa, akcizite se mnogu izda{en buxetski prihod i vladite te{ko se otka`uvaat od nego. No, ovoj pristap ne bi trebalo sosema da se otfrli, osobeno ne ako inflatorniot pritisok vo idnina se intenzivira, bez ogled na toa {to i vo ovoj slu~aj stanuva zbor za kratkoro~na merka. Sovremenite vladi denes se vo pozicija mnogu efikasno da go spre~at zgolemuvaweto na op{toto nivo na cenite preku monetarnata i fiskalnata politika i nivna soodvetna koordinacija. Se razbira, ne treba da se zaboravi

P

parti Biznis-klimata e pod silno vlijanie na politikata - involvirawe na p ite vo biznisite, poddr{ka na menaxeri bliski do partiite na vlast, postavuvawe administrativno-birokratski “sopki” na drugite. Seto toa i korupcijata ja rasipuvaat biznis-klimata i gi obeshrabruvaat i doma{nite i stranskite investitori deka monetarnite i fiskalnite restrikcii go ograni~uvaat ekonomskiot rast i deka taa cena mora da se plati dokolku inflacijata poka`e tendencija na zabrzuvawe. Makedonija pomina niz vakvo iskustvo - prvoto po 1992 godina, koga imavme hiperinflacija (prose~na godi{na stapka na inflacija od nad 1.600%) i vtoroto po voeniot konflikt, koga NBM mora{e da gi eliminira inflatornite tendencii i da go brani kursot na denarot so zasileni restrikcii. Vo dvata slu~ai cenata {to ja plativme be{e negativna, odnosno stagnantni stapki na ekonomski rast. Ako cenata na naftata prodol`i da raste, implikaciite za makedonskata ekonomija }e bidat glavno na stranata na agregatnata ponuda. Vo uslovi na nizok dohod na gra|anite i slaba kupovna mo} firmite ne }e mo`at da smetaat na pozna~ajno zgolemuvawe na cenite na nivnite proizvodi, }e reagiraat so namaluvawe na proizvodstvoto i }e im se namalat profitite. Dopolnitelno, inflacijata }e ja podgreat i pretstojnite izbori, koga partiite i dr`avata voobi~aeno tro{at pove}e.  Globalnite problemi koi nastanaa vo Severna Afrika i Dale~niot Istok se zakanuvaat so nova recesija, koja verojatno nema da ja odmine nitu Makedonija. Kakvi se va{ite o~ekuvawa za dvi`eweto na makedonskata ekonomija godinava, }e uspee li da ostvari porast od 3,5%? Stanuva zbor za nekomercijalni rizici koi ve}e ispora~uvaat negativni efekti vrz svetskata i vo toj kontekst i vrz makedonskata ekonomija. Inflatorniot pritisok e rezultat na zbidnuvawata vo zemjite vo Severna Afrika, osobeno vo Libija.

Kataklizmata vo Japonija, koja dolgi godini ima stagnantni stapki na rast i e soo~ena so fenomenot na t.n. likvidnosna stapica (niski nominalni kamatni stapki, blisku do nula, poradi {to monetarnata politika e neefikasna), dopolnitelno gi komplicira sostojbite vo tretata najsilna ekonomija vo svetot. Stravuvawata na ekonomskite analiti~ari odat dotamu deka ovoj nastan mo`e povtorno da ja turne

sostojbata vo svetskata ekonomija }e ima negativen efekt vrz Makedonija, samo {to posledicite kaj nas “pristignuvaat” so zadocnuvawe - fakt koj mora da go presmetaat kreatorite na ekonomskata politika vo svoite prognozi.  Spored statisti~kite podatoci, klu~en problem za bavniot rast na ekonomijata e padot na bruto-investiciite. Nema nitu stranski, nitu doma{ni

Re{avawe na problemot so imeto (ne na {teta na nacionalnite interesi) i vlez vo NATO se pra{awa od prioriteten interes za ekonomijata. Toa }e ja stabilizira ekonomijata, }e gi ohrabri stranskite i doma{nite investitori za produktivno vlo`uvawe vo Makedonija, }e go otvori patot za dobivawe datum za pregovori i }e dade nov pottik na reformite vo ekonomskiot i politi~kiot sistem svetskata ekonomija vo recesija. Siguren e faktot deka vlo{enata sostojba na japonskata ekonomija ve}e dejstvuva vrz zabavuvawe na o`ivuvaweto na svetskata ekonomija po krizata od 2007/2008 godina. Japonija e golem izvoznik, no i uvoznik, a zgora na toa del od nejzinite gigantski avtomobilski kompanii gi namalija ili zaprea proizvodstvoto i isporakata na rezervni delovi, {to }e predizvika i namaluvawe na proizvodstvoto vo nivnite filijali locirani vo pove}e zemji. Sekoe vlo{uvawe na

investicii. Kako ja ocenuvate biznis-klimata i kako da gi privle~eme investitorite pove}e da vlo`uvaat vo Makedonija? Stapkite na bruto-investicii vo makedonskata ekonomija, osobeno vo periodot do 2003 godina, bea mnogu niski (me|u 14% i 18% od BDP), nasproti 25% od BDP vo drugi zemji vo tranzicija. Vakvata sostojba e uslovena od dejstvoto na brojni faktori od ekonomska priroda: mal pazar, lo{a ekonomska

struktura (so dominantno u~estvo na tradicionalni granki so mala dodadena vrednost i niska akumulativnost), bavni i nedovolno kvalitetni strukturni reformi i nepovolna investiciska klima (slaba za{tita na sopstveni~kite prava, administrativno-birokratski pre~ki, korupcija, nepovolen pristap na biznisite do sredstva za finansirawe na rastot). Dopolnitelno, nema nitu stranski direktni investicii. Biznis-klimata e pod silno vlijanie i na politikata - involvirawe na partiite vo biznisite, poddr{ka na menaxeri bliski na partiite na vlast, postavuvawe administrativno-birokratski sopki na drugite. Seto toa i korupcijata ja rasipuvaat biznis-klimata i gi obeshrabruvaat i doma{nite i stranskite investitori. Osven ekonomski, postojat i krupni politi~ki pri~ini koi sozdavaat ambient na nedovolna stabilnost i gi odbivaat investitorite. Re{avawe na problemot so imeto (ne na {teta na nacionalnite interesi) i vlez vo NATO se pra{awa od prioriteten interes za ekonomijata. Toa }e ja stabilizira ekonomijata, }e gi ohrabri stranskite i doma{nite investitori za produktivno vlo`uvawe vo Makedonija, }e go otvori patot za dobivawe datum za pregovori i }e dade nov pottik na reformite na ekonomskiot i politi~kiot sistem na zemjata. BIZNISOT, A NE DR@AVATA DA JA RAZVIVA EKONOMIJATA  Site dosega{ni ekonomski politiki ne go zabrzaa ekonomskiot rast so stapki pogolemi od 5% ili 6%. Koj e modelot {to treba da se primeni za da obezbedi zabrzana ekonomska aktivnost? Makedonija spa|a me|u zemjite so sta-


no.

KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

TOP 10 PROMENA NA KURSOT PO 1-2 GODINI  Naskoro novoizbraniot guverner treba da ja prezeme funkcijata. [to o~ekuvate od nego? Treba li promenata na devizniot kurs da bide na listata so negovite zada~i? Osnovnata zada~a na sekoj guverner, pa taka i na novozibraniot e da osigura visoka cenovna stabilnost, {to vo su{tina zna~i niska stapka na inflacija. Nekoi centralni banki, kako {to e amerikanskata, vo svoite glavni celi go postavuvaat i ekonomskiot razvoj, a monetarnata politika dobiva razvojna komponenta. Podeleni se ekonomistite vo odnos na ova gledi{te, no spored mene toa e diskutabilno. Najdobro e monetarnata politika da ostane samo stabilizaciona. Ekspanzivnata monetarna i fiskalna politika mo`at da obezbedat ekonomski rast, no samo na kratok rok. Ako se odlu~ite za fiskalni stimulacii so pogolemi tro{ewa od buxetot, toa mo`e da ja za`ivee ekonomijata i za kratko da vlijae na realnite faktori na zgolemuvawe na proizvodstvoto, kako {to be{e slu~ajot vo Makedonija vo poslednite dve godini na kriza. Vladata pridonese padot na BDP da ne bide podramati~en. No, ve}e na podolg rok buxetot vlijae na zgolemuvawe na kamatnite stapki. [tom pove}e se tro{i, raste pobaruva~kata za pari vo ekonomijata, a toa, pak, vlijae na porast na kamatite. Rastot na kamatite negativno vlijae vrz stapkata na investicii. So monetaranata ekspanzija e u{te pojasno. Na kratok rok se namaluvaat kamatnite stapki i }

bilna makroekonomska ramka (niski stapki na inflacija, niski buxetski deficiti, podnosliv vnatre{en i nadvore{en dolg), fakt {to govori za zna~aen stabilizaciski napor, koj ne rezultira{e so dinamizirawe na ekonomskiot rast i razvoj i osposobuvawe na ekonomijata da kreira novi rabotni mesta. Vo periodot 1997-2008 godina prose~nata stapka na rast vo Makedonija iznesuva samo 3%, a ako se zeme predvid pogolem vremenski period, prose~nata stapka na rast e u{te poniska. Zgora na toa, stapkite na rast poka`uvaat golemi varijacii nagore i nadolu i otsustvuva serija visoki stapki na rast, t.e. odr`liv ekonomski razvoj. No, nema vol{ebno stap~e, nema ne{to {to bi mo`elo da se smesti nadvor od kontekstot na ekonomskata nauka. Osnovno e da se raboti na podobruvawe na klu~nite segmenti na investiciskata klima. Tuka e osobeno zna~ajno ponatamo{noto zacvrstuvawe na sopstveni~kite prava i efikasnosta na dogovorite (reformi vo sudskiot sistem), vlo`uvawe vo krupnata infrastruktura (pati{ta, `eleznica, energetika i vo nau~noistra`uva~ka rabota), dobra i fer regulacija (regulativnite tela i agencii treba da gi vodat kompetentni lu|e, a ne partiski kadri), podobruvawe na pristapot na biznisite do sredstva za finansirawe na razvojot (namaluvawe na kamatnite stapki, razvoj na novi vidovi finansirawe na firmite - posebno rizi~en kapital), dlaboki reformi vo javnata administracija za da se ovozmo`i rastot da go kreira biznis-sektorot, a ne dr`avata, koja sega se pretvori vo najgolem investitor i rabotodavec i po definicija e neefikasna i neracionalno gi koristi resursite. Toa bi kreiralo povolni uslovi za razvoj na pretpriemni{tvoto (za vlez vo ekonomskata struktura na zemjata na novi privatni firmi, pretpriema~i so dobri i inovativni biznis-idei), {to treba da se poddr`i i so vladini merki na centralno i lokalno nivo. Toa bara zacvrstuvawe na ulogata na Agencijata za poddr{ka na pretpriemni{tvoto, na regionalnite centri, na lokalnite ministerstva za ekonomija (vo niza op{tini ne postojat posebni sektori za ekonomija), vospostavuvawe biznisinkubatori, inovativni centri i sl., niz zaemna sorabotka na biznisot, lokalnata vlast, univerzitetite itn. Makedonija ima nekakvi komparativni prednosti - agroindustriski kompleks i posebno proizvodstvo na zdrava hrana, nemetali, turizam,

e porasnat investiciite, no potoa se pojavuva problemot so inflacijata. Zatoa, smetam deka e problemati~na razvojnata funkcija na stabilizacionite politiki. Vo uslovi koga ekonomijata stagnira, kako {to e slu~ajot sega, ovie politiki mo`at da vlijaat na za`ivuvawe na ekonomijata so vlo`uvawe vo infrastrukturni proekti, no, sepak, glavnata rabota za obezbeduvawe na dolgoro~en razvoj e vo racete na biznis-sektorot. Devizniot kurs zasega ne smee da se ~epka. Ekonomijata s$ u{te e na stakleni noze, ima mnogu rizici i zazdravuvaweto odi bavno. Vo vakvi uslovi, promenata na kursot mo`e da napravi seriozni problemi. Inaku, jas poddr`uvam promena na devizniot re`im, no prvo da po~ekame da se stabilizira ekonomijata. Fiksniot kurs na denarot, iako dolgi godini & slu`i na ekonomijata, ve}e ispora~uva negativni efekti. Kursot e glavnata pri~ina {to vo Makedonija s$ u{te se mnogu visoki realnite kamatni stapki. Ako NBM mora permanentno da go brani kursot i da povlekuva pari od eknomijata so intenzivni aukcii na zapisi, mora da ponudi atraktivni kamati za da gi kupat bankite. A toa e osnovna kamata koja e reper za odreduvawe na site kamati vo komercijalnite banki. I Vladata dopolnitelno izvlekuva likvidnost, bidej}i so dr`avni zapisi go finansira deficitot i javniot dolg, a bankite parite gi vlo`uvaat vo dr`avni hartii od vrednost bez nikakov rizik, namesto vo krediti za kompaniite.

komplementarno so afirmacija na istoriskite i kulturnite vrednosti na zemjata - crkvi, manastiri, freski, ikoni, xamii itn., {to sakaat da gi vidat strancite. Toa mo`e najdobro da se poddr`i preku razvoj na pretpriemni{tvoto i slobodata na pazarot i preku privlekuvawe stranski kapital, a pomalku preku industriskite politiki. IZBORITE ]E JA STAVAT EKONOMIJATA STAND BY  Voobi~aeno pred izbori partiite za da soberat {to pove}e glasovi vetuvaat s$ i se{to, no malku od toa se realizira. Kolku ste zadovolni od ekonomskiot napredok na zemjata vo poslednite 20 godini i koi se klu~nite ekonomski predizvici vo ekonomijata za slednata vlada? Makedonija pomina te{ki tran-

hiperinflacija. Del od tie problemi se nadminati: zadol`enosta na zemjata i servisiraweto na dolgovite odamna ne se problem; inflacijata e vonredno niska, buxetskite deficiti se niski; deviznite rezervi dostignaa 1,7 milijardi dolari i se zgolemeni re~isi 100 pati; zemjata napravi krupni reformi vo brojni segmenti na politi~kiot i ekonomskiot sistem; se stekna so kandidatski status za ~lenstvo vo EU. Ova se rezultati koi gi postignaa site vladi vo nezavisna Makedonija, pa ako sakate i site gra|ani na zemjata, koi moraa stoe~ki da go podnesat tovarot na site turbulentni godini. Se razbira, periodot be{e prosleden i so problemi i neuspesi, poradi koi site nie sme nezadovolni. Sinteti~ki gledano, niskite stapki na rast i enormnata nevrabotenost se na{ite najzna~ajni i najte{ki problemi - tie odat raka za raka, tie determiniraat siroma{tija, nezadovolstvo i socijalni tenzii, poradi {to mora “frontalno da se napadnat”. Izborite, vo slu~ajov vonredni, se sostaven del na demokratijata, no, se razbira, tie imaat i svoja cena koja mora da se plati. Ovde ne stanuva zbor samo za cenata vo smisla na nivno fakti~ko ~inewe, tuku i za eden vid oportuniteten tro{ok, {to proizleguva od faktot {to pred izbori s$ do formiraweto nova vlada malku se misli za ekonomijata, iako taa “`ivot zna~i”. Politi~kite partii }e vetuvaat mnogu raboti, biznis-zaednicata }e se vozdr`uva od investirawe. Vo ovoj period najva`no e da se zadr`i stabilnata makroekonomska ramka na zemjata. Vladata i centralnata banka treba budno da bdeat vrz inflacijata, odnosno treba da ja zadr`at cenovnata stabilnost, bidej} i kaj nas niskata inflacija e fakt od 1995 godina do denes i se pretvori vo vistinsko javno dobro. Buxetskite sredstva treba namenski i racionalno da se koristat i da se vodi smetka za dolgot. Ako ve} e go koristime *emergency kreditot od MMF, ne mora dopolnitelno da se zadol`uvame i na doma{niot pazar. Se razbira, pred izbori, demokratski ~in i pravilo e vladata da ne prezema krupni zafati koi mo`at ponatamu da gi zgolemuvaat politi~kite tenzii vo zemjata. Se razbira, prioriteti se brzo za~lenuvawe vo NATO i otvorawe pregovori so EU, zadr`uvawe na stabilnata makroekonomska ramka, kreirawe model na ekonomski rast vo koj glavniot zbor go vodat biznisite, a ne vladata.

Sinteti~ki gledano, niskite stapki na rast i enormnata nevrabotenost se na{ite najzna~ajni i najte{ki problemi. Tie odat raka pod raka, determiniraat siroma{tija, nezadovolstvo i socijalni tenzii, poradi {to mora frontalno da se napadnat. Mora da se kreira model na ekonomski rast vo koj glavniot zbor }e go imaat biznisite, a ne vladata ziciski godini, prosledeni i so dejstvoto na brojni neekonomski faktori za koi prethodno zboruvav, koi te{ko bi im padnale duri i na pogolemi i pomo}ni zemji. Postignatite rezultati ne mo`at realno da se vrednuvaat niz prizmata na politi~kata retorika koja doa|a od politi~kite partii, koi se skloni, osobeno vo uslovi na nedovolno izgraden demokratski kapacitet, pa i nedovolno nivo na politi~ka kultura, i uspesite i neuspesite da gi lociraat vo ist ko{. Ima rezultati koi ne smeat da se potcenat. Makedonija vleze vo tranzicijata so enormni problemi: visok nadvore{en i vnatre{en dolg, niski stapki na rast, visoka nevrabotenost, nikakvi devizni rezervi, a pomina i niz period na

6

13

IDEI KOI ]E GO PROMENAT SVETOT

AERODROMITE STANAA NOVIOT DOM NA LU\ETO Piko Ijer, analiti~ar za avioindus Spored trija, doma ne e tamu kade {to spiete, tuku kade {to stoite. Za razlika od minatoto, denes, aerodromite stanaa mal univerzum so minimum pet terminali, golf teren so 36 dupki i 400.000 rabotni mesta vo radius od osum kilometri. Tie se noviot dom na lu|eto! oma ne e tamu kade {to spiete, tuku kade {to stoite. Ova go konstatira{e Piko Ijer, analiti~ar za avioindustrija, pred okolu sedum godini koga be{e del od konferencija {to se odr`uva{e blisku aerodromot Dalas fort vort (DFV). So ova se slo`ija brojni diplomati, vozduhoplovni oficeri, obu~uva~i i direktori, pi{uva amerikanskiot magazin “Tajm”. “Rekoa deka se ~uvstvuvaat pobliski do prijatelite-nomadi vo Singapur ili Toronto, otkolku do nivnite geografski sosedi. No, dodeka letavme doma, po tridnevni diskusii za globalnite semejstva vo na{iot hotel, otkriv ne{to u{te po~udno: nikoj od nas vo tekot na 72 ~asa ne izleze nadvor od aerodromskiot kompleks. Aerodromot stana mal univerzum so pet terminali, golf teren so 36 dupki i 400.000 rabotni mesta vo radius od osum kilometri. Toa ne e iznenaduvawe. Op{testvoto koe se formira{e okolu terminalite, popoznato kako Dalas fort vort metropleks, sega e dom na {est milioni lu|e i pretstavuva najbrzoraste~ki grad vo SAD”, potencira{e Ijer. Denovite koga se gradea aerodromi okolu gradovite sega se ~inat dale~ni. Vo noviot mobilen vek gradime gradovi okolu aerodromite. Za pove}eto kompanii pova`no e da bidat blisku do Bangalor ili [angaj otkolku do slednoto predgradie. “I dodeka go sproveduvame poni{tuvaweto na prostorot so vremeto (spored predviduvawata na Marks), a povrzanosta stanuva pova`na od vkorenetosta, toga{ ne se pretvoraat samo aerodromite vo gradovi, tuku gradovite se pretvoraat vo aerodromi, mesta od koi se zaminuva, namesto mesta vo koi se `ivee”, istaknuvaat od “Tajm”. Ijer veli deka otsekoga{ go pret~uvstvuval ova, no samoto soznanie mu predizvikalo {ok dodeka ja ~ital novata kniga “Aerotropolis”. Eden od avtorite, Xon F. Kasarda, e profesor po biznis vo Severna Karolina, koj leta od Amsterdam do Seul. Koavtorot Greg Lindsej e novinar i mu dava `ivost na istra`uvaweto na Kasarda, postavuvaj}i pra{awa za cenata na `ivotot vo vozduh. Spored Kasarda, ve}e s$ e prili~no jasno. Tretata najgolema kompjuterska kompanija na planetava, Lenovo, nema kompaniski kancelarii, tuku nejzinite izvr{ni direktori samo orbitiraat okolu planetava. Dvajca od sekoi pet vraboteni vo IBM nemaat kancelarija, a Rem [aran, najvlijatelniot konsultant vo svetot, spored magazinot “For~n”, nemal dom dodeka ne si kupil duri na 67 godini.

D

Prethodno `iveel isklu~ivo po hoteli i avioni, a oblekata ja pra}al vo peralnica vo Dalas, od kade {to nepoznati lu|e mu gi ispra}ale ~istite ali{ta na slednata negova destinacija. Golem del od ova e voznemiruva~ko kolku i izjavata na Xorx Kluni vo Up in the Air, koga veli: “Kolku pobavno se dvi`ime, tolku pobrzo umirame”, pi{uva “Tajm”. [to veli “svetot”, koj postojano patuva, za semejnite vrski i kontinuitetot? Dali aerotropolitanskiot na~in na `ivot go stava biznisot pred ~ove{tvoto i udobnosta pred op{testvoto? “Aerotropolis” istaknuva deka s$ u{te mo`e da im obrneme vnimanie na starite potrebi, no na nov i osloboduva~ki na~in: Babata leta vo DFV sekoj vtornik za da ja ~uva vnukata, dodeka nejzinata }erka gi dovr{uva medicinskite studii. Polskite hirurzi se menuvaat sekoja nedela na rabota vo Notingem, Anglija, dodeka Britancite patuvaat za vikend vo Estonija na ergenska zabava. “Sepak, pred nekolku godini, minav dve nedeli `ivej}i vo i okolu LAKS vo Los Anxeles za da vidam kako }e izgleda globalniot grad na idninata. Nikoga{ ne sum bil tolku iscrpen kako toga{. Lu|eto vikaa, pla~ea, sedea sami i zbuneti so svojot baga`. Aerodromskite rabotnici postojano mi ka`uvaa kako angliskiot zbor “travel” (patuvawe) e etimolo{ki povrzan so francuskiot “travail” (rabota). Celoto iskustvo be{e zbunuva~ko kako da bev vo grad na kranovi, od tipot na Peking ili Dubai. No, mo`ebi jas izvlekov pogre{ni zaklu~oci”, veli Ijer. Spored “Tajm”, terminalot tri na Norman Foster na aerodromot Peking kapital interne{nal e pogolem od site pet terminali na Hitrou zaedno, a koga ~ekorite niz gradbata so glava na zmej, dolga 1,6 kilometri, nesporno e deka e daleku poprijatna otkolku okolnite prenatrupani gradovi i sela. Toa be{e najgolemiot terminal na svetot, s$ dodeka ne go zaseni tretiot terminal na aerodromot vo Dubai. Spored analiti~arot za avioindustrijata, minatata godina Emirats erlajns ostvari profit pogolem od toj na site amerikanski avioprevoznici zaedno. LAKS, za koj smetav deka ja pretstavuva idninata, veli toj, vsu{nost e ist kako XFK vo Wujork, beznade`no zaglaven vo minatoto. Dodeka LAKS e zafaten so obnova na avtobusite za prevoz na patnici, Peking i Dubai, kako i aerodromot vo Dalas vo SAD, gradat celi gradovi. Mo`ebi samo nie, koi sme vrzani za tloto, ne mo`eme da ja sogledame “golemata slika!”. prodol`uva


Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

SAMO IDEJATA E KAPITAL 

Bidej}i ova e vreme na pi{uvawe ekonomski programi, eve nekolku idei kako da stigneme do posakuvanite visoki i kontinuirani stapki na rast od 5%, 6%, 7% na godi{no nivo ambicija da ostvari visoki stapki na rast, toga{ taa i ne treba da bide izbrana od gra|anite. No, po moe li~no ubeduvawe, izborot treba da ja zaslu`i ne onaa ekonomska politika {to proektira povisoka stapka, tuku onaa {to go poka`uva na~inot na koj{to taa s tapka i }e se ostvari. Na primer, spored dr`avnata statistika, grade`ni{tvoto vo 2010 godina porasnalo za impozantni 15%, {to e dobro nasproti anemi~niot rast kaj ostanatite sektori, pa duri i padot kaj industrijata i hotelierstvoto. Ova zna~i deka rastot vo 2010 godina }e be{e i polo{, da ne be{e grade`ni{tvoto, bidej}i o~igledno industrijata tone. Ama, nikoj ne ni ka`a deka na{ata strategija na rast }e se temeli na monumentalni strojbi, kolosalni zdanija, edificii od dekorativen karakter i sl. Za `al, tie ne se elektrocentrali, pa da ni proizveduvaat s truja vo slednite 100 godini; ne se pati{ta za da gi ubedime potencijanite investitori deka }e mo`at nepre~eno, lesno i evtino da go transportiraat svojot proizvod na evropskiot pazar vo slednite 50 godini; ne se aparati i oprema vo zdravstvoto za da si obezbedime poproduk-

“Ne dr`ete me za zbor,” rekol edna{ Per Jakobson, izvr{niot direktor na MMF vo 1959 godina, “no, svetskata inflacija zavr{i”. Ne samo {to inflacijata se pojavi povtorno vo {eesetite, tuku i sedumdesettite odbele`aa nevidena kombinacija na baven ekonomski rast i raste~ki ceni, odnosno stagflacija. Zna~i, prognozata na Jakobson bila sosema pogre{na. Pove}e neslu~ajn o otkolku slu~ajno, i makedonskite dr`avni prognozi za ekonomskiot rast voobi~aeno gi natfrluvaat ekonomskite ostvaruvawa, ili toa {to vo stru~niot `argon se vika – dr`avnite proekcii za rastot sekoga{ s$ nagorno pristrastni. Vo ~etvrtiot kvartal od 2010 godina ekonomijata ostvari porast od 2,3% na godi{no nivo, ovozmo`uvaj}i ekon omi jata vo 20 10 godina da se zaokru`i so samo 0,7% rast, {to e samo edna tretina od dr`avnata proekci ja, a samo edna desettina (i pomalku) od famozno-posakuvanite pusti `elbi za rast od 6% do 8% . Pa, {to e problemot? Sekako, ne e problemot vo toa da se proektiraat razumno visoki stapki na ekonomski rast. Vpro~em, ako edna ekonomska politika nema K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

tivna rabota sila; ne se pokvalitetni i poobu~eni u~iteli, za da si obezbedime poobrazovana i so ve{tini podgotvena rabotna sila za slednite 30-40 godini. Ott uka, edna ekon omska politika }e si obezbedi prostor da stane dr`avna ekonomska politika, ako na gra|anite im go objasni patot do posakuvanite visoki i kontinuirani stapki na rast od 5%, 6%, 7% na godi{no nivo. Pa, bidej}i ova e vreme na pi{uvawe ekonomski programi, eve nekolku idei. Prvo, novata ekonomska politika e dobro da se gradi vrz osnova na iskoristuvawe na postojniot potencijal na doma{nata i regionalnata ekonomija. Stranskite direktni investicii popoleka }e se vra} aat kako {to se podobruva doverbata na investitorite vo podra~jata so povisok rizik, no i so povisok prinos. Sekako, vo taa nasoka naporite za ponatamo{no podobruvawe na delovnata klima, poednostavuvawe na procedurite, garantirawe na pravoto na sopstvenost i ostanatite prava, treba da se zajaknat. No, prioritetot treba da se svrti kon doma{nite investitori. Tie se ve}e tuka – samo im e potrebna poddr{ka so O

G

L

A

S

Vsu{nost, taa pravi nepravedna raspredelba na bogatstvoto od siroma{nite kon bogatite i ja vlo{uva i taka neram n omernata raspredelba na dohodot vo zemjata. Na primer, spored data bazata na UNICEF, neednakvosta vo raspredelbata na dohodot vo Makedonija (merena spored Xini koeficientot) bila 0.267 vo 1991 godina, porasnala na 0.271 vo 1998 godina, a potoa na 0.315 vo 2008 godina. Idnata ekonomska politika treba da go promeni trendot na ovaa brojka, od raste~ki vo opa|a~ki, odnosno da se ovozmo`i pogolema ednakvost me|u gra|anite i zajaknuvawe na srednata klasa. ^etvrto i mnogu va`no (no, ~esto izostavano pri analizite na ekonomskiot rast vo Makedonija) – zgolemuvawe na me|usebnata doverba i po~ituvawe. Vo golem del od svoite istra`uvawa, veteranot na ekonomskata nauka, Gregori ^ou, argumentira i poka`uva deka edna od determinantite na “vonseriskiot” ekonomski rast na Kina vo poslednite godini e tokmu genetskata predispozicija na kineskiot narod – ogromnata me|usebna doverba na lu|eto, nivnata zalo`ba sekoga{ nesebi~no da mu po-

koja{to nivnite idei }e se kanaliziraat vo ekonomski rast. Ubeden sum deka nema podobar na~in toa da se napravi so ohrabruvawe na zgolemuvaweto na proizvodstvoto proizvedeno so doma{ni inputi. Sekako, i fokusot na zasiluvawe na regionalnoto trgovsko i finansisko povrzuvawe treba da se zajakne. Vtoro, vakvata postavenost na ekonomskata politika }e ovozmo`i subvenciite vo agrarniot sektor da ne bidat dadeni popusto. Xabe pari ne{to da proizvedete, ako potoa nikoj ne saka da go kupi. Stimuliraweto na doma{nata dodadena vrednost }e ovozmo`i i diverzifikacija na zemjodelskoto proizvodstvo, pa nema site da proizveduvaat, da re~eme, tutun, tuku nasproti toa, }e se pojavat i proizvoditeli na nekoi “podzaboraveni” kulturi, kako {e}erna repka, son~ogled i sl. I site }e mo`e da go prodadat svoeto proizvodstvo po razumni ceni, koi go vrednuvaat vlo`eniot trud. Treto, se poka`a deka, sprotivno na o~ekuvawata na site, unificirana dano~na politika e vo polza na tie so pogolem dohod, a na {teta na tie so ponizok dohod. K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

MARJAN PETRESKI, ekonomski istra`uva~ r u i dobitnik na nagradata Olga Radzyner od Centralnata banka na Avstrija

mognat na drugiot i taka natamu. I ima logika: kako }e pravime biznis so nekoj, ako toj ne ni veruva deka }e mu ispora~ame kvalitet spored dogovorenoto, deka isporkata }e bide navremena ili ako nie ne mu veruvame deka }e ni plati vo dogovoreniot rok?! Taka {to, dolga niva za orawe. Va`no e sega da se po~ne! Na krajot sakam na prijatelite vo “Kapital” da im go ~estitam lansiraweto na novata internet-stranica. Li~no smetam deka ne samo {to nivnite zalo`bi imaat informativna uloga, tuku imaat i izrazena edukativna komponenta da vlijaat vo nasoka na podigawe na razbiraweto na op{tite principi na funkcionirawe na ekonomijata za {irokata ~itatelska publika. Pa, vo toj duh, vo d ene{nava kolum na dadov nekolku idei, bid ej}i, samo id ejata e kapital, neli?! O

G

L

A

S


Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

POVTORNO UAPSENI PORANE[NI [EFOVI NA HRVATSKI AVTOPATI[TA

CRNA GORA I OVAA SEZONA SO POPUSTI ZA TURISTITE OD REGIONOT rna Gora godinava o~ekuva u{te podobri turisti~ki rezultati od minatogodi{nite, koga e ostvaren rekord so poseta od 1,2 milioni gosti i prihod od 654 milioni evra. Ova leto se o~ekuva posetata da bide pogolema za 3%, a prihodite od turizmot da bidat povisoki za 5% vo odnos na lani. Najgolem rast na gosti

C

se o~ekuva od Rusija, za 15% do 20% pove}e od lani. Za prv pat organizirano vo Crna Gora }e pristignat turisti od Ukraina, a optimisti~ni se najavite za gosti od Germanija. I ovaa godina najbrojni }e bidat turistite od regionot, koi so~inuvaat polovina od gostite. Akcijata so popusti za gostite od regionot za prvpat be{e organizira-

NEMA PREKIN NA DIJALOGOT PRI[TINA – BELGRAD

osovskata Vlada nema da go prekine dijalogot so Belgrad poradi toa {to Kosovo vo momentot nema pretsedatel, objavi vesnikot “Koha ditore”, dodavaj}i deka naskoro mo`e da se o~ekuva vistinski dogovor od po~natiot dijalog. Vo Brisel slednata nedela }e se sretnat pretstavnici na Agencijata za katastar na Kosovo, eksperti od EULEKS i pretstavnici na ma-ti~nata kancelarija na Srbija so cel da se dogovorat za mati~nite knigi. Na tie razgovori nema da prisustvuvaat nitu Edita Tahiri, nitu Borko Stefanovi}, bidej}i sostanokot }e bide na tehni~ko nivo. Neimenuvani izvori za “Koha ditore” izjavija deka ekspertite od Belgrad vo Brisel }e gi donesat i mati~nite knigi odneseni od Kosovo pri povlekuvaweto na srpskata vojska i policija vo 1999 godina.

K

NLB SO DOKAPITALIZACIJATA GO ZGOLEMI SOPSTVENI^KIOT UDEL avr{i dokapitalizacijata na slovene~kata Nova Qubqanska banka (NLB), a najgolem del od dokapitalizacijata izvr{i dr`avata, objavija slovene~kite mediumi. Vo vtoriot krug od dokapitalizacijata, najgolemata slovene~ka banka ja dokapitalizira{e dr`avata so vkupno 243 milioni evra. Vo prviot krug dr`avata uplati akcii vo iznos od 82,7 milioni evra, a vo vtoriot vo iznos od 160,6 milioni evra. Belgiskata finansiska grupacija KBC, koja dosega be{e sopstvenik na 30,67%, vo prviot krug vlo`i 4,96 milioni evra, pa nejziniot sopstveni~ki udel se namali, a na Slovenija se zgolemi. Novite akcii na NLB izdadeni vo ramkite na dokapitalizacijata bea ponudeni po cena od 166 evra za akcija. KBC e najgolem stranski sopstvenik na ovaa slovene~ka banka, a po namaluvaweto negoviot udel se procenuva na ne{to pove}e od 25%.

Z

SRBIJA: KONKURS ZA BESPLATNO SOVETUVAWE NA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA

acionalnata agencija za regionalen razvoj na Srbija, v~era objavi konkurs za prijava na 150 mali i sredni pretprijatija koi sakaat da se prijavat za uslugata monitoring, odnosno sovetuvawe kako da napreduvaat vo svoeto rabotewe i da gi otstranat problemite vo nivnata firma, dokolku postojat. Ovaa usluga e potpolno besplatna, a nameneta e za sektorot na mali i sredni pretprijatija, koj se bori so brojnite te{kotii, a naj~esti se prezadol`enosta i likvidnosta. Po prijavata na pretprijatijata }e se izvr{i selekcija, a kone~nata lista }e bide objavena vo maj. Pravo na u~estvo na konkursot imaat mali i sredni pretprijatija i pretpriema~i koi se zanimavaat so proizvodstvo ili davawe uslugi.

N

15

orane{niot pretsedatel na upravata na Hrvatski avtopati{ta (HAK), Jovica Prskalo, i porane{niot ~len na upravata Mario Lovrin~evi~, povtorno se uapseni poradi malverzacii vo ova pretprijatie. Tie se tovarat deka go o{tetile HAK za 7,86 milioni evra, a obvinenieto e povr-

na minatata godina, a }e prodol`i i ovaa sezona. Sedmodnevnite paketaran`mani vo hotelite vo glavnata sezona }e iznesuvaat od 155 do 280 evra, a vo privatnoto smestuvawe od 70 do 77 evra. Von sezonata ovie ceni }e se dvi`at do 154 evra vo hotelite, odnosno do 49 evra za privatno smestuvawe.

K

O

M

E

P

R

C

I

J

A

L

E

N

zano so izgradbata na odmorali{teto Mosor na avtopatot Zagreb-Split. Stanuva zbor za famoznoto odmorali{te na koe HAK za izgradba na toalet isplati pove}e od 407.000 evra, no glavnata {teta e napravena pri samata izgradba na odmorali{teto, zatoa {to na izveduva~ot na rabotite mu e isplateno duri 1,76 milioni evra pove}e od predvidenoto

O

G

L

A

S

spored dogovorot. Vo obvinenieto se naveduva deka cenata na izvedbata na grade`nite raboti drasti~no porasnala zatoa {to odmorali{teto e bu{eno vo kamen, za {to nemalo potreba. Prskalo ve}e be{e apsen poradi aferata za prebojuvawe na tunelite na istiot avtopat, so {to na HAK mu e nanesena {teta od 5,9 milioni evra.


Balkan / Biznis / Politika

16

TURKI[ ERLAJNS ZAINTERESIRAN ZA AERODROMOT NIKOLA TESLA

urskata kompanija Turki{ erlajns e zainteresirana da go kupi i srpskiot aerodrom Nikola Tesla. Ovoj predlog mu be{e ponuden na premierot na Srbija, Mirko Cvetkovi}, vo tekot na negovata posledna poseta vo Turcija, no Vladata vo Srbija, kako {to pi{uva srpskiot vesnik “Blic”, ne saka da go

T

prodade ova profitabilno javno pretprijatie. Spored analiti~arite, Turcite se mnogu pove}e zainteresirani za srpskiot aerodrom, a negativniot stav na Vladata bi zna~elo i nivno povlekuvawe od pregovorite za kupuvawe na nacionalniot avioprevoznik Jat. Turcite se zainteresirani za aerodromot Nikola Tesla za da ja zacvrstat svo-

jata pozicija vo regionot. Vo kompanijata Turki{ erlajns ne negiraa deka se otvoreni razli~ni vidovi sorabotka. “Na{ata korporacija e otvorena za razgleduvawe na site raspolo`livi mo`nosti, kako del od na{ata strategija za rast”, izjavi Ali Genc, od sektorot za odnosi so javnost na Turki{ erlajns.

KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

DENES PO^NUVA POPISOT NA NASELENIETO VO HRVATSKA

enes vo Hrvatska po~nuva popisot na naselenieto i doma}instvata. Najgolemoto statisti~ko istra`uvawe na podra~jeto na dr`avata }e se sproveduva vo periodot 1-28 april. Od Dr`avniot zavod za statistika naveduvaat deka gra|anite }e odgovaraat na 45 pra{awa. Za razlika od 2001 godina, koga be{e sproveden posledniot popis, ovaa godina }e bidat opfateni

D

pra{awa za informati~kata pismenost i za pripadnost vo bra~ni, vonbra~ni i istopolni zaednici. Ostanatite pra{awa }e se odnesuvaat, kako i vo prethodnite popisi, na podatoci za pol, mesto i godina na ra|awe, nacionalnost, veroispoved, obrazovanie, prihodi, stanbeni uslovi i poseduvawe na nedvi`nini. So popisot }e bidat opfateni

hrvatskite dr`avjani, stranskite dr`avjani i licata bez dr`avjanstvo so dozvolen prestoj. Gra|anite se dol`ni da odgovorat na pra{awata, a za odbivawe, kako i za davawe neto~ni podatoci sleduva kazna od 40 do 110 evra. So popisot nema da bidat opfateni lu|eto {to imaat `iveali{te vo Hrvatska, no ne se vo dr`avata podolgo od edna godina.

NOVA QUBQANSKA BANKA POD ISTRAGA

KAKO OD NLB PREKU AGRO@IV IS^EZNAA 30 MILIONI EVRA?

 Neodamna srpskata policija vleze vo traga na organizirana grupa vo NLB koja im pomognala na osomni~enite menaxeri od Agro`iv preku kreditirawe da ja olesnat bankata za pove}e od 30 milioni evra. Ve}e se pritvoreni 20 lu|e od kompanijata ELENA JOVANOVSKA

lovene~kata policija po~na istraga vo najgolemata dr`avna banka, Nova Qubqanska banka (NLB), po pi{uvaweto na slovene~kite mediumi deka vo Srbija e izvr{en golem kriminal preku kreditirawe na Agro`iv, firma za prerabotka na meso od Pan~evo. Otkako vo mediumite izlegoa informacii deka od NLB is~eznale 30 milioni evra, koi zavr{ile na smetkite na direktorot na Agro`iv i organizirana grupa vnatre vo bankata, slovene~kata Generalna policiska uprava izvesti deka istra`uva nekolku somnitelni mo`ni kazneni dela povrzani so raboteweto na NLB vo zemjata i vo stranstvo. Neodamna srpskata policija vleze vo traga na organizirana grupa vnatre vo NLB, koja im pomognala na osomni~enite ~elnici od Agro`iv da dojdat do pari i preku kreditirawe ja olesnile bankata za pove}e od 30 milioni evra. Grupata vo NLB ja otkrija srpskite istra`iteli, koi vo ramkite na obemnata istraga ve}e zatvorija 20 lu|e od Agro`iv. Slovene~kiot dneven vesnik “Ve~er” pi{uva deka Agro`iv, koj vo vremeto na spornite slu~uvawa go vodel Miroslav @ivanov, u{te pred nekolku godini padnal vo nelikvidnost i bil zrel za ste~aj, no pretsedatelot na upravata i lu|eto okolu nego uspeale da gi napumpaat bilansite. Od dekemvri 2004 do januari 2008 godina rakovodstvoto sklu~uvalo simulirani pravni dogovori, odnosno fiktivni dogo-

S

NLB POKRENA PRAVNA POSTAPKA PROTIV AGRO@IV Grupacijata NLB pokrena pravni postapki za za{tita na svoite interesi protiv odgovornite lu|e od srpskata kompanija Agro`iv. Postapkata e vo tek, a vo nea doveritelite od NLB se pojavuvaat kako o{tetena strana. NLB gi povika site {to imaat dokazi za eventualnoto nezakonsko rabotewe na nivni slu`benici vo aferata Agro`iv da im gi dostavat na policijata. vori za kupoproda`ba na ve{ta~ki nadueni udeli vo pretprijatijata vo ramkite na Agro`iv ili vo sopstvenost na lu|eto od negovoto rakovodstvo. So toa pravele da izgleda deka firmata raboti so dobivka i kreirale razlika me|u knigovodstvenata vrednost na udelite i nivnata proda`na cena, a @ivanov go prika`uval Agro`iv kako plate`no sposoben. Bilansite za 2005 godina la`no se zgolemeni za sedum milioni evra, od 2006 za 22 milioni, a od 2007 godina za 14 milioni evra. So falsifikuvani knigov-

odstveni iskazi @ivanov od bankite baral milionski krediti, doka`uvaj}i deka Agro`iv, navodno, e dobrostoe~ka firma. “Na toj na~in bankite nasednuvale, a vo najgolem broj slu~ai toa bila NLB”, pi{uva mariborski “Ve~er” i dodava deka toa ne bilo slu~ajno, zatoa {to spored informaciite od svoite izvori odgovornite lu|e vo NLB bile konkretno predupredeni na fiktivnite dogovori na @ivanov. Tie bile predupredeni i na lo{ata sostojba vo koja se nao|ala Agro`iv, deka vrabotenite se ispla}ale na raka i ne

MERCEDES ]E INVESTIRA 200 MILIONI DOLARI VO TURCIJA

ercedes-Benc turk, lokalniot ogranok na globalniot proizvoditel na vozila, planira da investira 200 milioni dolari vo nivnite fabriki vo Aksaraj vo centralna Anadolija i vo Istanbul, vo tekot na narednite dve do tri godini, izjavi turskiot minister za industrija i trgovija, Nihat Ergun.

M

“Na Mercedes ne gledame kako na stranski investitor. Gi prifa}ame kako da se turska kompanija”, izjavi Ergun po sostanokot me|u pretsedatelot na Mercedes-Benc, Volf Diter Kurc i direktorot za marketing i proda`ba, Suer Sulun. “Turcija e pogodna za investicii i ima dobra biznis-sredina”, izjavi

im se pla}ale pridonesite, no toa ne gi spre~ilo bankarite vo nivnata namera. “Spored na{ite informacii, najsporniot del od kreditot na NLB se odnesuva na 30 milioni evra koi, navodno, is~eznale vo xebovite na poedinci. Najgolem del od parite e isplaten vo 2007 godina, a kako {to doznavame od na{i izvori vo Srbija, tamo{nite kriminalisti imaat podatoci koi, navodno, doka`uvaat deka @ivanov do parite do{ol so pomo{ na lu|e vnatre vo NLB. Toa bile poedinci na najodgovornite pozicii na operativniot del na NLB

 Eks-direktorot na Agro`iv, Miroslav @ivanov koj e vo pritvor, se smeta za mozokot na operacijata preku koja bile {minkani bilansite na kompanijata, a kreditot od NLB bil zloupotreben zadol`en za balkanskiot pazar”, pi{uva vesnikot i dodava deka eden od izvorite od koj gi dobile informaciite bil li~no vo kontakt so @ivanov i so nego se dogovaral za podelba na parite {to Agro`iv gi dobival od NLB. Vesnikot “Ve~er” dodava i deka s$ u{te ne se znae to~niot iznos na kreditite {to mu gi dala NLB na Agro`iv. Slovene~ko “Delo” pi{uva deka se raboti za 64 milioni evra, od NLB tvrdat deka stanuva zbor za “samo” 48 milioni evra, a se pojavija informacii i za kredit od 80 milioni evra. [tetata poradi investiraweto vo Agro`iv bi mo`ela da bide zna~itelno pogolema po-

radi isklu~itelno malata ste~ajna masa na firmata. Spored podatocite do koi dojde vesnikot, toa {to podocna se slu~uvalo so parite dobieni od NLB samo gi potvrduva somne`ite deka “rabotata bila organizirana”, zatoa {to namesto na smetkite na Agro`iv, parite bile upla}ani na privatni smetki na Miroslav @ivanov, negovata sopruga Sun~ica i sinot Nenad, koi se otvoreni vo podru`nici na NLB vo Germanija i [vajcarija. Kon krajot na minatata godina javnoto pretprijatie Srbijagas go kupi Agro`iv za 11,33 milioni evra. Spored procenkite, udelot na Agro`iv na srpskiot pazar za meso od `ivina e okolu 30%.

IDEA GI PREZEMA SUPERMARKETITE TU[ rvatskiot trgovski sinxir Idea, vo sopstvenost na hrvatskiot biznismen Ivica Todori} e vo proces na prezemawe na slovene~kata trgovska kompanija Tu{ vo Srbija, pi{uva srpskiot vesnik “Blic”. Hrvatski Agrokor, koj e sopstvenik na Idea, saka da gi prezeme objektite na Tu{ koi ve}e

H

Kurc, dodavaj}i deka tie ne ja gledaat dr`avata kako doma{en pazar, tuku kako vrata kon drugite pazari. Ovaa kompanija vo izminatite 44 godini vo Turcija investira{e 900 milioni dolari.

dolgo vreme imaat problemi so raboteweto, bidej}i kompanijata na dobavuva~ite e dol`na 200 milioni evra. Za da gi re{i problemite so nasobranite dolgovi, upravata na Tu{ vo Slovenija im ponudi na dobavuva~ite

dolgovite da gi vrati vo rok od dve do ~etiri godini.


Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

17

IZLEZ OD KRIZA

BUGARSKITE TEKSTILCI O^EKUVAAT POGOLEM IZVOZ NA TEKSTIL I OBLEKA  Proizvoditelite i izvoznicite na obleka i tekstil predviduvaat deka na krajot na 2011 godina sostojbata vo ovaa industrija }e se vrati na nivoto od 2007 godina, pred krizata VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

1,4

rizata vo tekstilnata industrija vo Bugarija e nadminata. Vo tekot na minatata godina konfekciite izvezle obleka, prete`no lon-proizvodstvo, vo vrednost od 1,4 milijardi evra {to e rast od 14,9% na godi{no nivo, poka`uvaat oficijalnite podatoci na Bugarskata asocijacija na proizvoditelite i izvoznicite na obleka i tekstil. Minatata godina zabele`ano e zgolemuvawe na dogovorite od stranskite subjekti, a nekoi kompanii poradi nemo`nosta da gi realiziraat dogovorite vo dadeniot rok gi odbivaa i prenaso~uvaa stranskite kompanii kon pomalite proizvoditeli. “Pozitivniot trend kaj konfekciskata industrija prodol`uva i ovaa godina”, stoi vo soop{tenieto na Bugarskata asocijacija na proizvoditelite i izvoznicite na obleka i tekstil. Menaxerite na ovie kompanii predviduvaat deka na krajot na 2011 godina }e ima novo zgolemuvawe, a dogovorite }e se vratat na nivoto od 2007 godina. No, sepak, konfekciskata industrija s$ u{te gi nema nadminato starite problemi. Denes, kompaniite se soo~uvaat so problemi vo pronao|aweto na rabotnici.

K

K

O

M

E

R

milijardi evra izvoz na konfekcija od Bugarija vo 2010 godina

Se ~ini deka i pokraj golemata stapka na nevrabotenost vo Bugarija te{ko se nao|aat kadri. Poradi krizata vo sektorot golem broj kompanii bea zatvoreni i golem broj lu|e ostanaa bez rabota. Na krajot na 2010 godina brojot na vrabotenite vo konfekciskata industrija se namali na 113.190. Iako sega sektorot za`ivuva, kompaniite se soo~uvaat so nedostig od rabotnici. Tie ili ne sakaat da rabotat ili ne se obu~eni dobro i ne mo`at da rabotat brzo i kvalitetno. Me|utoa ne nedostasuvaat samo rabotnici, tuku i dobri menaxeri koi bi mo`ele da go organiziraat rabotniot proces. Kako glavna gre{ka za sega{nata situacija na pazarot na trud se naveduva toa {to nema soodvetni programi vo specijalizirani u~ili{ta i univerziteti za obuka na vakvi kadri. Zgolemeniot uvoz od Kina e drug problem so koi se soo~uva konfekciskata industrija. Nivnoto proizvodstvo se namaluva, bidej}i kineskata obleka e mnogu poevtina. Na primer, ako vo Bugarija edna ma{ka C

I

J

A

L

E

N

ko{ula ~ini deset evra, od Kina taa se uvezuva za edno evro. “Sevo ova mu smeta na doma{niot pazar. Stokite koi se proizvedeni vo Bugarija se nekonkurentni poradi visokite ceni”, izjavi pretsedatelkata na Bugarskata asocijacija na proizvoditelite i izvoznicite na obleka i tekstil, Valerija @ekova. Konfekciskata industrija, isto taka, se soo~uva so problemi vo koristeweto na sredstva od Evropskata unija (EU). Minatata godina tie bea isklu~eni od mo`nosta da apliciraat za tehnolo{ka modernizacija na operativnata programa – Konkurentnost. O

G

L

A

S

I pokraj problemite so koi se soo~uvaat, menaxerite na konfekciskite kompanii se so optimisti~ni o~ekuvawa za ovaa godina. “Se nadevame deka dogovorite }e se vratat na nivoto od 2007 godina. Pri~ina za vakvite o~ekuvawa e toa {to kompaniite rabotat pod polna parea i nema kompanii koi go namaluvaat proizvodstvoto”, izjavi Valerija @ekova. Taa dodade deka doverbata kaj stranskite klienti zakrepnuva, a brojot na dogovori od den na den se zgolemuvaat. Sopstvenikot na bugarskata konfekciska kompanija Pirin-teks, Bertram Rolman, o~ekuva deka vo 2011 godina ovaa industrija }e K

O

M

E

R

podobruvawe na ve{tinite na rabotnata sila i zgolemuvawe na efikasnosta na pretprijatijata.

porasne za 20%. Zgolemuvawe vo ovoj sektor, isto taka, o~ekuvaat i drugi u~esnici na pazarot. Za da se ispolnat prognozite, od konfekciskata industrija uka`uvaat na tri glavni prioriteti: pro{iruvawe na me|unarodnite pazari,

VALERIJA @EKOVA PRETSEDATELKA NA BUGARSKATA ASOCIJACIJA NA PROIZVODITELITE I IZVOZNICITE NA OBLEKA I TEKSTIL Se nadevame deka dogovorite }e se vratat na nivoto od 2007 godina. Pri~ina za vakvite o~ekuvawa e toa {to kompaniite rabotat so polna parea i nema kompanii koi go namaluvaat proizvodstvoto. C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Svet / Biznis / Politika

18

KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

RUSIJA MO@E DA JA PRODOL@I ZABRANATA ZA IZVOZ NA @ITNI KULTURI

FIAT SO PRIHOD OD 100 MILIJARDI EVRA DO 2014 GODINA

uskata vlast bi mo`ela da ja prodol`i zabranata za izvoz na `itni kulturi do krajot na godinata, izjavi deneska ruskiot prv zamenik-premier, Viktor Zubkov. Ova vo golema mera go predizvika zgolemuvaweto na cenata na hranata vo svetot. “Momentniot stav na Vladata e deka izvozot nema da bide obnoven do krajot

irektorot na italijanskata kompanija Fiat i amerikanski Krajsler, Serxo Markione, izjavi deka kompanijata vo narednite ~etiri godini }e uspee da ostvari vkupen prihod od 100 milijardi evra. Markione istakna deka o~ekuva prihodot na Fiat dvojno da se zgolemi, so {to }e dostigne vrednost od 64 milijardi evra, vo odnos na 35,8 milijardi od 2010 godina.

R

na ovaa godina”, izjavi Zubkov. Ruskata ministerka za zemjodelstvo, Elena Skrinik, minatata sedmica izjavi deka embargoto } e trae do oktomvri koga }e mo`e da se izvr{i procenka na obemot na ovogodine{niot rod. Rusija vo avgust minatata godina po silniot bran na su{i i po`ari go zabrani izvozot na `itni kulturi, bidej}i `etvata be{e namalena od predvidenite

95 milioni na 60 milioni toni. Zabranata za izvoz, spored prvi~nite planovi, treba{e da trae do dekemrvi 2010 godina, a podocna be{e prodol`ena do sredinata na 2011 godina, {to predizvika poskapuvawe na p~enicata na svetskiot pazar, so ogled na toa deka Rusija e tretiot po golemina proizvoditel na `itni kulturi vo svetot.

D

LIBISKIOT DIKTATOR OSTANA BEZ SVOJOT PRV ^OVEK

TONE BRODOT NA MOAMER GADAFI

 Musa Kusa, minister za nadvore{ni raboti na Libija i eden od naj bliskite sorabotnici na libiskiot lider, Moamer Gadafi, ja napu{ti vladata na Moamer Gadafi i izbega vo London

Tripoli, libiskata vlast vedna{ reagiraa{e i soop{ti deka Kusa ne prebegnal vo ibiskiot lider Moa- Velika Britanija, tuku trgnal mer Gadafi ostana vo “slu`bena i diplomatska bez u{te edna klu~- misija vo stranstvo”. na figura vo svo- Musa Kusa va`i za eden od jata vlada otkako najzna~ajnite sojuznici na Musa Kusa, ministerot za Moamer Gadafi i za ~ovek nadvore{ni raboti na Libija koj odigral va`ana uloga vo i eden od najbliskite sorabot- promenata na nadvore{nata nici na pretsedatelot, vo sre- politika na Libija, koja ovaa data, po doa|aweto vo London, severnoafri~ka zemja ja vrati objavi deka ja napu{ta vla- na me|unarodnata scena po data. Negovata funkcija be{e dolgogodi{nite sankcii. Brida go pretstavuva re`imot na tanskiot Forin ofis vo kuso Gadafi vo svetot. Toj soop{ti soop{tenie, objaveno docna deka ne saka pove}e da ja vo sredata, naveduva deka izvr{uva taa funkcija, na- Kusa “dobrovolno i po svoja glasuvaj}i deka pristignal vo `elba” od Tunis dopatuval London po svoja volja. r so britanski voen avion na Po negovoto zaminuvawe od aerodromot Farnborou, vo Hemp{ angliskata oblast Hemp{ir, kade {to na Britancite im izjavil deka ne saka pove}e da Gad & slu`i na vlasta na Gadafi i da ja pretstavuva Libija na me|unarodnata scena. Vedna{ po pristignuvaweto od prestojuva Tunis, kade {to prestojuva{e sre privatno bez da se sretne vl so nekoj pretstavnik na vlasr ta, Kusa bil odveden na razgovor so operativci na bbrisl tanskite razuznava~ki slu`brit bi, prenesuvaat britanskite mediumi. Kusa od 1994 do god 2009 godina  Prviot ~ovek na Moamer Gadafi, be{e raMusa Kusa, bil organizator na dva kovodi kovoditel teroristi~ki napadi vo 80-te godini na lib libisna minatiot vek i va`i za ~ovek koj kata raodigral va`na uloga vo razvojot na zuznav zuznava~nadvore{nata politika na Libija. s ka sluVASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

L

`ba, pa se pretpostavuva deka Britancite }e se obidat da doznaat dali Gadafi li~no naredil soboruvawe na amerikanskiot patni~ki avion nad {kotskoto mesto Lokerbi vo 1988 godina, kako i da utvrdat koj pukal od libiskata ambasada vo London za vreme na demonstraciite protiv re`imot vo Tripoli vo sredinata na 80-te godini na minatiot vek, koga be{e ubiena britanskata policajka Ivon Fle~er. Prebegnatiot libiski minister zasega ne se sretnal so {efot na britanskata diplomatija Vilijam Hejg, nitu so premierot Dejvid Kameron, no kako {to tvrdat londonskite mediumi, vo izminatite nedeli toj imal “nekakvi kontakti” so svojot britanski kolega. Kusa od 1979 do 1980 godina be{e libiski ambasador vo London, a vo 2009 godina be-{e imenuvan za minister za nadvore{ni raboti. Mediumite vo London naveduvaat deka zasega ne se znae dali Kusa ednostavno pobegnal od Libija, predviduvaj}i ja razvrskata na libiskata kriza, ili, pak, nastojuva da bide del od po{irokata libiska opozicija vo ramkite na privremeniot nacionalen sovet za tranzicija. Begstvoto na Kusa se slu~i istiot den koga britanskata vlada soop{ti deka proteruva petmina diplomati od libiskata ambasada vo London, me|u koi i voenoto ata{e. Site se proglaseni za “mo{ne lojalni na Gad-

Vo negovoto obra}awe do akcionerite toj istakna deka prihodite od nekoga{ bankrotiraniot Krajsler }e dostignat pove}e od 36 milijardi evra. Kompanijata Fiat, koja pred 21 mesec go prezede amerikanski Krajsler po negoviot izlez od bankrot, e vo proces na o`ivuvawe na amerikanskiot proizvoditel na avtomobili po pat na promovirawe na serii novi modeli na

amerikanskiot pazar. Prv od modelite koj }e se promovira na amerikanskiot pazar e “fiat 500”. Minatata godina Fiat prodade 2,08 milioni avtomobili i mali komercijalni vozila, {to e za 3,2% pomalku od 2009 godina. Toa se dol`i na zavr{uvaweto na programata “staro za novo”, koja trae{e vo tekot na 2009 godina vo Italija i vo Germanija.

 DVA, TRI ZBORA

"]e go naterame Gadafi da ja napu{ti vlasta ne so voeni dejstvija, tuku so silen me|unaroden pritisok za zabrzuvawe na begstvata na lu|eto bliski do nego. Samo taka Gadafi }e si zamine od funkcijata i od dr`avata." FRANKO FRATINI

minister za nadvore{ni raboti na Italija

104,64 dolari za barel se zgolemi cenata na amerikanskata nafta za isporaka vo maj na Wujor{kata stokova berza

afi i na negoviot re`im” i kako “opasni po britanskata dr`avna bezbednost”. Otkako silite lojalni na libiskiot lider Moamer Gadafi ja prezedoa kontrolata vrz klu~noto pristani{te za izvoz na nafta, “crnoto zlao” na berzata vo Wujork poskape na okolu 105 dolari za barel. Poslednite slu~uvawa gi namalija nade`ite deka bi mo`elo da dojde do brza pobeda na buntovnicite i povtorno pokrenuvawe na izvozot na nafta od Libija. Cenata na amerikanskata nafta za isporaka vo maj na Wujor{kata stokova berza se zgolemi za 37 centi na 104,64 dolari za barel. Evropskiot “brent” na Me|unarodnata berza za nafta vo London poskape za 35 centi na 115,30 dolari za barel. Silite na Gadafi v~era od buntovnicite ja prezedoa kontrolata vrz Ras Lanuf, va`en naften terminal, koj od po~etokot na sudirite vo Libija minatiot mesec pove} epati minuva{e od racete na buntovnicite vo racete na silite na libiskiot lider i obratno.

"So novite merki Evropska unija (EU) saka da go namali suverenitetot na site 27 dr`avi~lenki. Noviot pakt pravi institucionalizacija na fiskalnata politika, gi limitira dr`avnite tro{oci, a ja promovira evropskata kompetitivnost. So toa, EU ja koncentrira mo}ta vo Brisel." VACLAV KLAUS

pretsedatel na ^e{ka

"Nuklearnata centrala Fuku{ima, koja pretstavuva najgolema nuklearna katastrofa vo svetot od katastrofata od ^ernobil vo 1986 godina, e “staro `elezo” i mora da ja frlime vo otpad." NAOTO KAN

premier na Japonija


KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

Svet / Biznis / Politika

19

 SVET

0-24 

...USPE[NA AKCIJA

...PISMO BOMBA

...SARKOZI VO JAPONIJA

Uapsen najbaraniot narko-bos vo Gvatemala

Eksplozija vo {vajcarskata nuklearna agencija

Da se utvrdat standardite za nuklearna bezbednost

merikanskite i agentite od Gvatemala go uapsija najbaraniot osomi~en lider na narko-bandite vo Gvatemala, Huan Ortiz Lopez. Ortiz e obvinet za {verc na pove}e toni kokain, preku Gvatemala i Meksiko do SAD.

ismo-bomba v~era utroto eksplodira vo prostoriite na {vajcarskata nuklearna agencija Svisnuklear, vo Oltena, povreduvaj}i dve lica. Bombata eksplodirala koga vrabotenite vo agencijata pristignale na rabota.

rancuskiot predsedatel, Nikola Sarkozi, v~era dopatuva vo Japonija, kako prv stranski lider koj ja posetuva ovaa F zemja pogodena od katastrofalniot zemjotres. Toj gi povika

A

P

liderite da utvrdat standardi za nuklearna bezbednost.

BERZITE I ODOLEVAAT NA POLITI^KO-EKONOMSKATA KRIZA VO SVETOT

BERZANSKIOT PAZAR POLEKA, NO SIGURNO ZAKREPNUVA

 Iako mnogu pretpazlivo, apetitot na investitorite za rizik kontinuirano se zgolemuva. Ovaa nedela FTSE All-World equity index se zgolemi za 0,2%, a S&P 500 na Volstrit za 0,6% BORO MIR^ESKI

ako mnogu pretpazlivo, apetitot na investitorite za rizik kontinuirano se zgolemuva i pokraj lo{ite vesti za sostojbata vo nuklearnata centrala Fuku{ima, vojnata vo Libija i konfliktite na Bliskiot Istok, pi{uva “Fajnen{al tajms”. Ovaa nedela FTSE All-World equity index se zgolemi za 0,2%, a S&P 500 na Volstrit za 0,6%. Zakrepnuvaweto na berzanskite pazari vo SAD se dol`i pred s$ na pomaliot pad na doverbata kaj amerikanskite potro{uva~i od o~ekuvaniot. Voljata za vlo`uvawe na investitorite im ja vrati i noviot kupoproda`en dogovor na Xeneral elektrik so francuski Konvertim vo vrednost od 3,2 milijardi dolari. Od druga strana, cenite na industriskite proizvodi variraat, dolarot postojano zajaknuva vo odnos na drugite valuti, a evroto cvrsto stoi na svojata pozicija i pokraj novoto namaluvawe na kreditniot rejting na Grcija i na Portugalija. Potegot na Standard i Purs da ja

I

namali vrednosta na Grcija i Portugalija ima{e samo marginalen efekt vrz dolgot na dvete zemji. Portugalskite prihodi od desetgodi{nite obvrznici porasnaa za {est bazi~ni poeni, na 7,98%, a vo Grcija za sedum, na 12,70%. FTSE Eurofirst 300 index ostvari minimalen rast, borej}i se so slabostite vo bankarskiot sektor po vesta za proda`bata na akcii od italijanskata banka UBI, {to predizvika strav deka sektorot treba pove}e da go zajakne svojot kapital. AMERIKANSKITE BERZI POBAVNI OD EVROPSKITE Najmnogu zaostanuvaat finansierite na Volstrit, no pobaruva~kata za akcii od energetskite grupacii i telekomunikaciskite kompanii e s$ pogolema. Od “Fajnen{al tajms” istaknuvaat deka i na ostanatite pazari postoi visok rizik za rabotewe. Petgodi{nite dr`avni obvrznici na svetsko nivo porasnaa po devetti pat. Zlatoto se likvidira, a avstraliskiot dolar, valuta koja obi~no e prosledena so bikovski pazari, se pozicionira{e na rekordno najvisoka vrednost

TURBULENCIITE VO VALUTNIOT SISTEM NE PRESTANUVAAT Padot na rejtingot na Grcija i Portugalija nema{e golemo vlijanie vrz evroto, so {to se navestuva deka restrukturiraweto na dolgot za tie zemji e delumno konstatirano i na pazarot. Komentarite na @an-Klod Tri{e, pretsedatelot na Evropskata centralna banka, deka inflacijata vo evrozonata e “prili~no” nad predvidenoto obezbedi poddr{ka za valutata. Evroto e vo opa|awe samo delumno, dr`ej}i se nad 1,40 dolari 1,4084 dolari nasproti amerikanskiot dolar. Vo me|uvreme, jenot ima golemi zagubi so pad od 0,9% na 82,46 jeni, bidej}i obnovenite nade`i za globalno zakrepnuvawe gi pottiknaa investitorite da izlezat od sigurnite zasolni{ta i da kupuvaat porizi~ni valuti. Avstraliskiot dolar, za prvpat vo 29 godini, nadmina 1,03 dolari vo ponedelnikot, so nade` za ponatamo{na pobaruva~ka na tamo{nite resursi. Avstraliskiot dolar se poka~i za 0,4% od zatvoraweto vo ponedelnikot i iznesuva 1,0288 dolari nasproti amerikanskiot dolar. vo poslednite 29 godini. Se ~ini deka se gubat stravuvawata deka oficijalnite lica od Federalnite rezervi na SAD signaliziraat predvremen izlez od programata na centralnata banka za kvantitativno olesnuvawe, vo vrednost od 600 milijardi dolari, so {to }e ja snema glavnata pri~ina poradi koja investitorite kupuvaa porizi~ni imoti.

Spored Mark ^endler, ekonomist za valutna strategija vo Braun braders Herimen, vo zavisnost od pogledite na pazarot, ovaa opsesija so glasinite od Federalnite rezervi navestuva ili zdravo vra}awe kon podlaboka analiza ili zasilena nesigurnost. Toa e rezultat na s$ pogolemata nesigurnost na investitorite za bliskata idnina, koja sleduva po brziot

rast na rizi~nite sredstva, kako posledica na aktuelnite globalni problemi. Optimistite se nadevaat deka nedelnive podatoci povrzani so amerikanskite plati i nacionalnoto proizvodstvo }e potvrdat deka zakrepnuvaweto na globalnata ekonomija nema da bide popre~eno od visokata cena na naftata, koja sleduva{e po nemirite vo Bliskiot Istok i Severna Afrika

i prekinot na svetskiot snabduva~ki sinxir poradi katastrofata vo Japonija. Pesimistite smetaat deka ne samo {to pazarot e premnogu kr{liv na udarot vrz potro{uva~kata poradi konfliktot vo Libija i nuklearnata nesre}a vo Japonija, tuku i neodamne{noto zgolemuvawe na cenata na proizvodite }e se odrazi na pretstojnata prva kvartalna sezona na zarabotuva~ka vo SAD.


Feqton

20

KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

NAJUSPE[NITE REBRENDIRAWA VO KORPORATIVNATA ISTORIJA: TARGET

06

KAKO TARGET JA POGODI CELTA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

on krajot na 90-tite godini korporacijata Target be{e prifatena kako maloproda`na kompanija od nizok profil, ni malku sporedliv so Volmart ili K-Mart. No, vo 2002 godina taa go nadmina K-Mart za da stane vtoriot najgolem diskonten prodava~, vedna{ zad gigantot Volmart, toga{ vreden 218 milijardi dolari. Kako {to pi{uva{e “Wujork tajms”, “sekoj uspe{en ~ekor {to go prezede Target, go donese vo pobliska konfrontacija so stra{niot lider vo industrijata”. Denes korporacijata e na 30 mesto vo najdobrite 500 kompanii, spored procenkite na “For~n” i kni`i godi{ni prihodi od okolu 65 milijardi dolari od svoite prodavnici koi se rasporedeni niz site dr`avi na SAD. Vo januari

K

Vo maloproda`bata brendot pretstavuva iskustvo od pazareweto, plus vrednosta za parite {to }e gi dadete. Golemo reklamirawe mo`e da gi donese kupuva~ite vo prodavnica edna{, no samo edna{ dokolku iskustvoto i vrednosta ne gi presretnat o~ekuvawata. Target go izbegna direktnoto rivalstvo so Volmart i pokrena rebrendirawe koe be{e zabele`ano kako “nadminuvawe na svoite specifi~ni dimenzii” godinava Target najavi i ekspanzija vo Kanada, kade {to ima namera do 2013 godina da otvori 150 prodavnici, koi }e bidat zemeni pod naem od kanadskiot sinxir Zelers. Uspehot na Target se dol`e{e na dva klu~ni faktori: praviot na~in na diferencijacija i odli~nite marketingkomunikacii. Prethodniot strate{ki izbor za gradewe brend od imeto Target pomogna kompanijata da zabele`i silen rast. Xerald Stor~, zamenikpretsedatel na korporacijata, objasni deka Target se soo~il so tri izbori za strate{ki da ja podobri konkurentnosta na maloproda`niot pazar. Target imal mo`nost “da se specijalizira, da stane

evtin proizveduva~ ili da se diferencira sebesi”. Prviot izbor }e padne{e na tovar na idniot rast, a Volmart ve}e be{e prepoln so evtina stoka, pa izborot na menaxmentot na Target padna na tretata opcija. Korporacijata re{i da se repozicionira sebesi kako masiven prodava~ na prifatlivi elegantni proizvodi. STEKNUVAWETO NA “PRAVATA” RAZLI^NOST Vo maloproda`bata brendot pretstavuva iskustvo od pazareweto, plus vrednosta za parite {to }e gi dadete. Golemo reklamirawe mo`e da gi donese kupuva~ite vo prodavica edna{, no samo edna{ dokolku iskustvoto i vrednosta ne gi presretnat o~ekuvawata. Target go

izbegna direktnoto rivalstvo so Volmart i be{e zabele`ano kako gi nadminuva svoite specifi~ni dimenzii: ~istotata na prodavnicite, kupuva~kiot ambient i iskustvo, kako i pokratkoto vreme za ~ekawe na kasa. Tie kriteriumi mora da bea va`ni za site kupuva~i, osobeno za tie na koi cenata ne im be{e najva`na. Se razbira, te{ko e da se poveruva deka i Volmart isto taka ne obrnal vnimanie na istite faktori. Interesno e toa {to i pokraj odlukata na Target da gi izedna~i cenite na svoite proizvodi so tie na Volmart, kompanijata s$ u{te be{e prifatena kako poslaba i vo sekojdnevnite ceni i vo reklamiranite, kako i vo

razlikata na trgovskata stoka. No, o~igledno tie percepcii ne mu popre~ija na Target. Brendot izgradi mnogu atraktivna klientela. Sporedeni so tie na drugite diskonti, mu{teriite na Target, kon koi personalot, a i celata kompanija se odnesuva kako kon “gosti”, vo prosek se pomladi, poeducirani i pobogati. Spored istra`uvawata, prose~niot kupuva~ vo Target e 41-godi{en, {to pretstavuva najmlada starosna granica na prose~nite kupuva`i vo site ostanati najgolemi supermarketi vo SAD. Pribli`no 76% od mu{teriite se `eni i pove}e od 45% imale deca doma. Re~isi 80% od klientelata na Target zapi{ale fakultetski studii, 48%

zavr{ile kolex. Kompanijata uspe{no go povrza svoeto ime so pomlade{ki, “pootka~en” i pozabaven imix otkolku toj na rivalite. Vo SAD, Target ~esto se izgovara i so francuski naglasok, “Tarzej”, {to e vo konotacija so nivniot senzibilitet za trendovite. A za da razbereme kako kompanijata ja stekna svojata reputacija potrebno e da gi pogledneme nivnite uspe{ni aktivnosti okolu brendot. Biznis-perspektivite na Target bea kreirawe na alternativa kon liderstvo na Volmart vo cenite. Korporacijata planira{e toa da go napravi preku zgolemuvawe na popustite, no i na kvalitetot na proizvodite, i natpre-

PRIKAZNI OD WALL STREET

VO SAD RASTE APETITOT ZA KOMPA merikanskite kompanii povtorno im se vratija na golemite strate{ki zdelki, so {to pridonesoa globalnata aktivnost so spojuvawata i prezemawa na kompanii (SiP) da porasne za 26% vo prvite tri meseci godinava, pi{uva “Fajnen{l Tajms” . Blagodarenie na vistinskiot potok od golemi zdelki, amerikanskata SiP aktivnost porasna za duri 84% vo prviot kvartal godinava, vo sporedba so istiot period lani, i “te`i” 267 milijardi dolari. Amerikanskite SiP sega zazemaat re~isi polovina od celovkupnata aktivnost, za razlika od minatogodi{nite 33%. Devet od desette najgolemi

A  Spojuvaweto me|u AT&T i T-Mobile USA USA,, vredno 39 milijardi dolari, se o~ekuva da im dade i na ostanatite golemi kompanii pottik za krupni strate{ki zdelki

zdelki godinava se sklu~eni vo SAD, {to navestuva zoglemuvawe na sigurnosta i doverbata kaj amerikanskite direktori i upravni odbori – doverba vo napredokot na ekonomijata, koja{to e najsilna vo momentov na amerikanskoto tlo. Pokraj podobrenite ekonomski prognozi, neodamne{nata zdelka za spojuvawe me|u AT&T i T-Mobile USA, vredna 39 milijardi dolari, se o~ekuva da im dade i na ostanatite golemi kompanii pottik i da im ja zgolemi samodoverbata pri odlu~uvaweto za krupni strate{ki zdelki. Spored istra`uvaweto na delovnata asocijacija Biznis Raundtejbl (Business Roundtable) objaveno pred dva dena, amerkanskite direktori

veruvaat deka ekonomskoto zakrepnuvawe go dostignuva svojot momentum. “Kompaniite davaat jasni signali deka imaat volja za ekspanzija preku spojuvawa i akvizicii”, veli Ivan Sajdenberg, pretsedatel na Biznis Raundtejbl i glaven izvr{en direktor na Verizon (Verizon), eden od vode~kite telekom-operatori vo SAD. Spored nego, ovie rekordni brojki za SiP aktivnostite, navestuvaat povisoki proda`bi, vrabotuvawa i investicii. Xim Roxers, glaven izvr{en direktor na Djuk Enerxi (Duke Energy), veli deka toj e zainteresiran za pove}e zdelki na fragmentiraniot energetski pazar vo SAD. Kompanijata planira da potro{i


Feqton

KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” zapo~na so feqtonot: “Najuspe{nite rebrendirawa vo korporativnata istorija”. Rebrendiraweto na kompaniskite celi i poraki e te{ko, a mnogumina koi se obidele do`iveale neuspeh. Doznajte kako go napravile toa nekoi kompanii, koi so pretstavuvaweto pred javnosta vo novo svetlo u{te pove}e gi privlekle svoite potro{uva~i.

varuvawe vo cenite. Ovaa strategija “evtin luksuz” ovozmo`i Target da stane glaven brend i destinacija za {oping, opredelena okolu dve glavni me|upovrzani brend-aktivnosti – partnerstvo so dizajnerite i pameten, kreativen marketing. Taka Target vleze vo partnerstvo so visokoprofiliranite dizajneri preku trgovija so nivnite linii, koi se protegaat na proizvodi od pribor za doma} instvo do hrana. Vo odnos na oblekata, sklu~i partnerstvo so Mosimo i Isak Mizrahi, pa lansira{e novi linii koi se komplementarni so nivnite privatni linii, kako ^eroki i Merona. Sekoj brend ima specifi~no pozicionirawe, a seto toa zaedno go nudi Target vo svojot asortiman. Doma{niot asortiman na Target isto taka vklu~uva brendovi kreirani od slavnite dizajneri koi se dostapni samo vo nivnite prodavnici. Vo maj 2002 godina be{e pretstavena linijata na Filip Stark, Rialiti (Reality), po koja sleduva{e asortimanot na Majkl Grejv, koj vklu~uva doma{ni i kancelariski dekorativni proizvodi. Pred nekoja godina preku partnerstvo so Ming Cai korporacijata ja pretstavi Blu xinxer, linijata originalni proizvodi na hrana, kombinirani so sadovi so aziski elementi. Iako mnogu maloproda`ni kompanii imaat partnerstvo so dizajnerite, sekoe partnerstvo samo po sebe e unikatno. So mali isklu~oci, toa {to

21 zgradi ili avtobuskite ~ekalnici od Majami do Filadelfija. Edna od niv prika`uva `ena koja vozi vakuum-~ista~ niz no}noto nebo. Druga prika`uvala moderno oble~ena ~ena koja dr`i pegla so koja si ja ureduva kosata. Vo sekoj slu~aj, i na dvete bila iskoristena konturata “moda i doma}inlak”. Koga maloproda`niot sinxir se pojavi so reklamen spot,vo koj be{e iskoristena retro-pop kulturata, magazinot “Advertajzing ejx” (Advertizing Age) na Target mu vra~i nagrada za najdobar oglasuva~ na godinata. Toa se slu~i vo 2000 godina, {to spored

KU^ETO “CENTAR” uls aj dog (Bull’s eye dog) e minijaturen bulterier i za{titna marka na Target brends, podru`nicata na korporacijata Target. Ku~eto e so belo krzno, a okolu negovoto levo oko e naslikano logoto na kompanijata, koe pretstavuva crven centar. Toa se pojavuva na komercijalnite kampawi vo prodavnicite na Target ili, pak, se koristi vo razni televiziski reklami. Toa {to go pravi prepoznatlivo ova ku~e e idejata za negovata asocijacija. Imeno, kreatorite na ovoj za{titen znak zaklu~ile deka nivnata target-grupa e del od decata koi uspeale na televizija da ja gledaat poznatata crno-bela serija, koja kaj nas be{e prevedena kako “Palavkovci”. Nudej}i im go toj lik povtorno pred nivnite o~i, lu|eto od marketing-timot sakale na svoite potro{uva~i da im vnesat ~uvstvo na toplina i komotnost, koja pretstavuva eden od pova`nite aspekti na pazareweto.

B

Koga maloproda`niot sinxir se pojavi so reklamen spot vo koj be{e iskoristena retro-pop kulturata, magazinot “Advertajzing ejx” (Advertizing Age) na Target mu vra~i nagrada za najdobar oglasuva~ na godinata. Toa se slu~i vo 2000 godina, {to spored nabquduva~ite be{e tokmu 19 godini otkako takvo priznanie dobi Volmart

 Istorijata na logoto e va`no ne e toa {to imate ekskluzivni prava na nekoi dizajnerski par~iwa, tuku na~inot na koj }e gi eksploatirate. Za Target partnerstvoto so dizajnerskite brendovi donese i tema za advertajzingot, pa na nekoj na~in kreira{e sinergija me|u dvata glavni standardi od nivnoto brendirawe: dizajnot i advertajzingot. Spored podatoci od godinata koga Target go prezede svoeto rebrendirawe, za reklamirawe Volmart tro{el 0,3% od svojot

 Prodavnicata na Target vo Majami

prihod, dodeka sumata {to Target re{i da ja odbiva od svoite prihodi, iznesuva{e 2,3%. So pomo{ na pove}e marketing-agencii kompanijata po~na da izleguva so inivativni reklami. Preku konzistentniot marketing i komunikacija Target go transformira{e svojot potpis, logoto “centar”, vo simbol na `ivoten stil. Spored nekoi istra`uvawa, “centarot” na Target go prepoznavaat duri 96% od amerikanskata potro{uva~ka populacija i

ve}e mo`e da se ka`e deka vo SAD e primeno kako ikona od tipot na logoto na Najk ili “svodovite” na Mekdonalds. DETALI OD KAMPAWATA Vo 1997 godina Target po~na 12-mese~na nacionalna kampawa vo nevoobi~aeno svetlo. Me|u pove}eto vesnici vo koi se pojavi raklamata za korporacijata se nao|aa “Wujork tajms”, “Los Anxeles tajms” i “^ikago tribjun”. Amerikancite isto taka mo`ea da gi vidat reklamite na wujor{kite

nabquduva~ite be{e tokmu 19 godini otkako takvo priznanie dobi Volmart. Target se zanimava i so “dimenzionalno reklamirawe”, koristej}i nekonvencionalni marketing-programi za da ja zasili svojata poraka. Vo 1998 godina promovira{e programa za registracija na svadbi, Klab ved. Ovaa programa vedna{ stana

svetski poznata, nadminuvaj}i ja dolgogodi{nata programa na Mejsi, so {to se potvrdi napredokot na Target vo odnos na Volmart i K-Mart. Drugi uspe{ni programi se: •Sponzorirawe na restavracijata na spomenikot na Va{ington •Programata “Gri`i se za obrazovanieto” (Take Care of Education) •Partnerstvoto so KokaKola vo kampawata “Oboj go mojot svet” (Color My World) •Sponzorstvo na {outo “Pre`ivean” (Survivor) na Si-bi-es. Uspehot na Target ja ilustrira va`nosta na distinktivnata komunikacija, a da se postigne dolgoro~na diferencijacija na s$ ostanato, osven cenata. Target s$ u{te e masovna trgovska kompanija, koja nudi osnovni pogodnosti, kako niski ceni, raznoviden asortiman i udobnost pri kupuvaweto. So negovata posvetenost na dizajnot i inovativnata marketinn{ka komunikacija uspea prili~no da se izdvoi od Volmart vo smisla na imix i brendirawe i izgradi lojalnost kaj golem i atraktiven del od amerikanskata populacija, so {to negoviot biznis stana ekstremno profitabilen. Ekspertot Daglas Dejton na mnogu plasti~en na~in go pojasni konceptot na rebrendiraweto na Target. “Nie }e ponudime vikokvalitetna stoka za niski ceni, bidej}i }e gi skratime tro{ocite. Mnogu pobrzo }e go napravime toa otkolku da “trubime” za dramati~no skrateni ceni za evtina stoka”, pojasnuva Dejton. Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete kako Volmart, koj be{e prifaten kako korporacija koja prodava samo evtina stoka, uspea da ja zadr`i reputacijata na “prviot izbor” na amerikanskite potro{uva~i

LEKCIJA:

 IZDVOJTE SE OD RIVALITE SO VISOKOKVALITETNA STOKA [TO ]E JA PRODAVATE PO PONISKI CENI.

ANISKI SPOJUVAWA I PREZEMAWA  Blagodarenie na vistinskiot potok od golemi zdelki, amerikanskata aktivnost vo delot na kompaniski spojuvawa i prezemawa, porasna za duri 84% vo prviot kvartal godinava, vo sporedba so istiot period lani, i “te`i” 267 milijardi dolari. Amerikanskite SiP sega zazemaat re~isi polovina od celovkupnata aktivnost, za razlika od minatogodi{nite 33% 26 milijardi dolari za prezemawe na Progres Enerxi (Progres Energy), so {to bi se formirala najgolemata amerikanska kompanija za proizvodstvo i distribucija na elektri~na energija i gas. Voren Bafet, isto taka dade signali deka negoviot investiciski holding, Berk{ir hatavej (Berkshire Hathaway) e vo potraga po pokrupni zdelki so cel da

generira ponatamo{en rast. Vo mart, Berk{ir hatavej se dogovori so hemiskata kompanija Lubrizol (Lubrizol) da ja kupi za devet milijardi dolari. Sepak, la`niot start za zakrepnuvawe na ekonomijata od minatata godina i povtorenite pazarni turbulencii s$ u{te ne izbledele od memorijata na amerikanskite investitori i

analiti~ari. Tie se svesni deka makroekonomskata ~uvstvitelnost na eksternite {okovi mo`e da ja pottikne pazarnata nesigurnost i da gi primora menaxerite da gi odlo`at svoite planovi za prezemawa i spojuvawa. Krizata so prezadol`enite ~lenki na evrozonata im gi dr`i otvoreni o~ite na investitorite u{te od

po~etokot na minatata godina, a sega i japonskiot zemjotres i cunami, kako i krizata na Bliskiot Istok samo ja zgolemija zagri`enosta. Na zdelkite, pak, kade {to se vklu~eni kompanii od Brazil, Rusija, Indija i Kina, otpa|a 12,6% od globalnata aktivnost na SiP, nivno najvisoko u~estvo otkako Merxermarket (Merg-

ermarket) po~na da gi meri ovie aktivnosti vo 2001 godina. “Pred pet godini, aziskite kompanii po~naa da baraat zdelki nadvor od svojata zemja i postepeno da gi gradat svoite sposobnosti za transakcii povrzani so spojuvawa i prezemawa”, veli Hernan Kristerna, {ef na oddelot za SiP vo investiciskata banka XP Morgan, zadol`en za Evropa, Bliskiot Istok i Afrika. “Denes, SiP zdelki se prenaso~uvaat kon Evropa, od Kina, Indija i Brazil.” Zatoa pak, SiP aktivnosite vo pazarite vo razvoj (emerging markets) padnaa za 14%, iako minatata godina brojkite bea zasileni

od 34 milijardi dolari {to Karlos Slim, najbogatiot ~ovek na svetot, gi potro{i za restrukturirawe na svojata imperija Meksikanski telekom. Evropa ima{e ne{to potivok kvartal od SAD, koga stanuva zbor za SiP, so aktivnost porasnata za 27%, na 162 milijardi dolari. “Evropa ostanuva te`ok pazar za vakvi aktivnosti”, veli Metju Ponsonbi, {ef na oddelot za spojuvawa i akvizicii vo Barklejs kapital (Barclays Capital). “Ima porast vo odnos na istiot period lani, no ne se ~uvstvuva deka e toa razigran pazar. Transakciite treba mnogu da se premeruvaat i da imaat strate{ka smisla, veli Ponsonbi.


FunBusiness

22

KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

-

MARIJA KI^EVSKA BALERINA

SE VRATIV ZA DA NE SE KAAM [TO NE SUM PROBALA DOMA j svetski k priznanija, j igrala vo najgolemite j teatri, so  GGi ima najgolemite najzna~ajnite imiwa od baletot, no se vrati doma so na{ata scena kako predizvik. Vistinska prikazna za uspeh na eden mlad umetnik SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

a uspeh ne sekoga{ e dovolen samo talentot. Potrebna e `elba, odlu~nost i po malku sre}a. Na{ata balerina Marija Ki~evska ima i mnogu pove}e od toa. S$ po~nalo na {est godini, kako detska `elba koja roditelite ne ja sfatile seriozno. No, Marija odlu~no zacrtala cel koja ja vodela vo `ivotot, a tokmu taa odlu~nost & gi otvorila vratite na najgolemite baletski sceni na svetot. “Prv pat vidov balet na {est godini. U{te ja pamteam balerinata, scenata... Tuka po~na i zavr{i s$. Rekov, ova e toa {to go sakam vo `ivotot”, raska`uva Marija so golema nasmevka dodeka zboruva{e za nejzinata `ivotna

Z

opredelba. Imeto na Makedonija stoi vo knigata na najgolemiot svetski natprevar vo balet vo Varna, Bugarija, kade {to go osvoila bronzeniot medal. Po ovaa nagrada Ki~evska dobiva ponuda od Nacionalniot teatar vo Vizbaden, Germanija, kade {to igra {est godini. Nejzinata `elba za pove}e ja nosi vo Vienskata opera, kade {to igra u{te dve godini. Po osum godini, Ki~evska re{ava da se vrati doma, odluka koja mo`ebi ne bi ja donel sekoj. Oficijalnoto vra}awe na scenata na MOB go ozna~i minatiot petok, 25. mart, so pretstavata “Don Kihot”. Mnogu balerini sonuvaat za toa {to go imate, a Vie se vrativte doma. Zo{to? Ednostavno sakav da se vratam. Zboruvav mnogu so semejstvoto i mislam deka bea vo pravo {to me sovetuvaa da se vratam i da probam i tuka. Mnogu e lesno da prodol`i{

tamu, pote{ko e da se vrati{ doma. Sekoga{ postoi mo`nosta da se vratam ako ne mi se dopa|a. Mnogu propu{tiv poslednive osum godini. Ne sakam nekoga{ da se kaam {to nikoga{ ne sum igrala doma, {to ne sum bila so najbliskite. Od druga strana, pak, tuka gi imam istite uslovi {to bi gi imala vo koj bilo drug teatar, samo {to sega sum ispolneta i od profesionalen i od privaten aspekt. Ne e mala rabota da se igra osum godini na scena kako germanskata i vienskata, osobeno za nekoj od Makedonija. Kako dojde do toa? Koga imate cel vo `ivotot i se vodite spored nea ne postoi ne{to {to ne mo`e da se ispolni. Najgolema `elba mi be{e da se natprevaruvam vo Varna, natprevar koj e vrv vo svetot na baletot. Znaev deka ako tamu uspee{, ako tamu se doka`e{, toga{ svetot }e te priznava.

Prv pat otidov da go gledam natprevarot na 15 godini i bev fascinirana. Re{iv eden den ne samo da se natprevaruvam, tuku i da osvojam medal. Dodeka bev vo Germanija rabotev, ve`bav, igrav, u~ev... Na 25 godini go osvoiv bronzeniot medal. Podocna se prijaviv na audicija za Vienskata opera i vedna{ mi ponudija dogovor. Tamu igrav dve godini s$ do ovaa sezona, koga re{iv da se vratam doma. Bidej}i bila va{ata najgolema `elba, kakvo be{e ~uvstvoto koga uspeavte i znaevte deka va{eto ime stoi ramo do ramo so najdobrite svetski umetnici? ^uvstvoto be{e neverojatno. Sekoj igra~ vo svetot ja znae scenata vo Varna i znae deka e najte{kiot natprevar vo balet, so najstrogoto `iri, no znae i deka ima mnogu vrski. Jas otidov sosema sama. So sebe ja imav sigurnosta za mojot kvalitet. Nikoj ne me turka{e, nikoj ne ja znae{e Makedonija. So zemjite koi imaat prioritet, kako Rusija, Belorusija, Ukraina, Avstrija, Francija, Amerika, uspeav da vlezam vo najtesniot krug i potoa da ja dobijam nagradata. Kako u~esnik od Makedonija, za mene be{e u{te pogolemo zadovolstvo {to imeto na na{ata dr`ava zasekoga{ }e bide zapi{ano vo knigata na natprevarot. Poradi iskustvoto, mo`e li da se napravi nekakva sporedba me|u makedonskiot balet i baletot vo svetot. Mo`e li da se `ivee od ovaa profesija? Kakov e standardot na eden baletski umetnik tuka i vo Evropa? [to se odnesuva do mene, jas sum profesionalec i mojata rabota e ista sekade. Ne mi pravi nikakva razlika scenata na koja }e nastapam. nastapa [to se odnesuva do platite, se rrazbira r deka de se razli~ni. Kaj nas se poniski, standardot e poinakov. Zatoa ne mo`e no i stand sporedba. Za mene e golema da se napravi naprr rrazlikata, bidej}i u{te se prilagoduvam, no tro{at tolku pari kako vo Viena, koj ne se tro{ r e mnoguu skap sk grad. vo odnos na klasi~nata Kako stoi Makedonija M umetnost? Dali baletot e na dostojno nivo? Makedonskiot balet voop{to ne e za potcenuMakedonsk toj tradicionalen “`elezen”, vawe. Go imame i klasi~en repertoar, {to s$ poretko go te`ok, klas gledame vo svetot. Pretstavite so takva te`ina s$ pove}e sse ukinuvaat, bidej}i baraat mnogu, a buxetite ne se sekoga{ dovolno golemi. Kaj nas se odr`uva u{te otkoga postoi baletot vo Makedonija i mislam deka sekoga{ }e opstojuva. Gi imame najte{kite, najdobrite i najgolemite pretstavi, a toa zna~i mnogu za edna mala dr`ava kako na{ata. Isto taka, gi imame site uslovi za eden balet da funkcionira na najvisoko nacionalno i svetsko nivo. Preubav objekt, sala, garderobi, ogromna scena, koja ja imaat malku teatri. Vienskata opera duri e pomala od na{ata scena. Sekoga{ se raboti na ne{to novo. Za majski operski ve~eri }e se igra “Zaspanata ubavica”, koja e mnogu te{ka i klasi~na pretstava. Toj {to }e dojde da gleda baletska pretstava navistina mo`e da ka`e deka bil na balet. Kolku trpe{e privatniot `ivot? Ste se otka`uvale li od mnogu raboti vo `ivotot za da bidete toa {to ste denes? Vi dozvoluva li karierata privaten `ivot? Se otka`uvav od mnogu raboti, osobeno jas, bidej}i otidov nastrana. Koga otidov vo Germanija ne me do~ekaa so ra{ireni race

MEMOARITE NA KOOSNOVA^OT NA MAJKROSOFT, POL ALEN

PRIKAZNA KOJA RASTURI PARTNERSTVO 

Vo svojata kniga Pol Alen ja otkriva svojata razo~aranost od odnesuvaweto na Gejts, kogo go prika`uva kako rabotodavec koj sakal konfrontacija, ne mislel na drugite i nikoga{ ne go priznaval negoviot uspeh IVA BAL^EVA

ovite memoari na koosnova~ot na korporacijata Majkrosoft (Microsoft Corp), Pol Alen, so mnogu fakti ja opi{uvaat istorijata na edno od najlegendarnite partnerstva vo moderniot biznis. Jasno se opi{ani odnosite so Bil Gejts, koi ne bile tolku “sjajni” kako {to e prika`ano vo javnosta. Naprotiv, tie izobiluvale so mnogu te{kotii. Knigata, koja }e bide dostapna za javnosta na 19 april, ve}e krena mngu pra{ina. So nea }e se podigne pra{aweto za toa koj e pozaslu`en za nekoi od klu~nite koi bile krucijalni za Bil Gejts, pretstaven kako konfrontaciski idei, uspehot na kompanijata i

N



rabotodavec

biznisot. Stanuva zbor za nastani od pred pove}e godini koi go sozdale ogromniot jaz me|u dvajcata milijarderi, koi bile prijateli u{te od u~ili{te. Nivnoto prijatelstvo odamna e zagrozeno. Kako {to rastel Majkrosoft, taka rastele i razlikite me|u dvajcata partneri. Vo svojata kniga,Pol Alen ja otkriva svojata razo~aranost od odnesuvaweto na Gejts, kogo go prika`uva kako rabotodavec koj sakal konfrontacija, koj ne mislel na drugite. Od druga strana, pak, privrzanicite na Gejts velat deka toj mu bil lut na Alen poradi nedostig od posvetenost kon raboteweto vo kompanijata. Alen opi{uva kako nivnoto prijatelstvo poleka se raspa|alo. Delovi od knigata se odnesuvaat na pridonesot {to go dal Alen za Majkrosoft, koj Gejts odbival da mu go priznae. Bukvalno ja opi{uva ogor~enosta koja ja ~uvstvuval Gejts kon Alen i kon negoviot uspeh. Tuka se i obidite na Gejts vo tekot na sedumdeset-

tite i osumdesettite godini da go namali udelot na Alen, koj stana eden od najbogatite lu|e na svetot so uspehot na Majkrosoft pod vodstvo na Bil Gejts, po napu{taweto na kompanijata vo 1983 godina. Drugi izvori, pak, velat deka Alen pi{uval i za po~~ita kon Gejts, vrednuvaj}i gi negovite idei, negoviot pridones i energijata {to ja vlo`il vo Majkrosoft. Knigata ja opi{uva celata istorija, od samiot po~etok na nivnoto zapoznavawe, dru`ewe, studiite, podocna delovnata sorabotka i partnerstvo, bogatstvoto i nizata uspesi na gigantot Majkrosoft, s$ do raspa|aweto na bukvalno s$ {to gradele cel `ivot. Spored Alen, Gejts se obiduval da go namali ili odzeme udelot na Alen vo kompanijata poradi toa {to smetal deka ne pridonesuval dovolno i deka ne e posveten na kompanijata. Spored nego, Gejts


KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

FunBusiness

23

MIHAIL GORBA^OV GO PROSLAVI RODENDENOT VO ROJAL ALBERT HOL

GALA-ZABAVA ZA NOBELOVECOT KOJ GO “PROMENI SVETOT”  Posledniot

 МАRИЈА КИЧЕВSКА во “Дон Киhот”, пrвата пrетsтава sо која официјално sе вrати на rепеrтоаrот на МОБ

pretsedatel na SSSR go proslavil svojot 80-ti rodenden vo dru{tvo na najpoznatite VIP li~nosti. Zabavata, koja ~inela nekolku milioni evra, poslu`ila kako povod za sobirawe finansiski sredstva za humanitarnite organizacii ADRIJANA ATANASOVA

atanasova@kapital.com.mk

oga rodenden slavi dobitnik na Nobelova nagrada koj na svoite ramena ja nosi titulata “~ovekot koj go promeni svetot”, toga{ “po difolt” sleduva deka negovi gosti bi bile samo najzvu~nite imiwa od svetot na politikata i {ou-biznisot. Porane{niot lider na Sovetskiot Sojuz, Mihail Gorba~ov, go proslavil svojot 80-ti rodenden so gala-zabava vo Rojal Albert hol vo London. Na ovaa proslava prisustvuvale isklu~itelni VIP li~nosti, kako Arnold [varceneger, guvernerot na Kalifornija, no i damite na Holivud, [eron Stoun i Goldi Houn. Yvezdata od “Osnoven instinkt”, [eron Stoun, vo pridru`ba na akterot Kevin Spejsi bile doma}ini na nastanot. Zabavata bila zamislena kako koncert na koj se sobirale finansiski sredstva za humanitarni celi. Me|u ostanatite, prisutni bile Ketrin Xenkis, [irli Besi, Brajan Feri, Melani Si (porane{nata ~lenka na Spajs grls) kako i Londonskata filharmonija. Inaku, Gorba~ov svojot 80-ti rodenden go do~eka na 2 mart, no proslavata ja napravi re~isi eden mesec podocna. Na zabavata pristignal so }erka mu Irina Verganskaja i nejziniot soprug Andrej Turka~ev. Irina mu e edinstvena }erka od brakot so Raisa, koja po~inala od leukemija vo 1999 godina. Gostite od A listata sobirale sredstva za nekolku humanitarni organizacii, vklu~uvaj}i

K

 "Ги имаме најтешките, најдобrите и најголемите пrетsтави, а тоа за една мала држава како нашата значи многu", вели Кичевsка bidej}i doma sum uspe{na. Naprotiv, po~nav od krajot. Od prva se vrativ posledna, no mnogu se borev i rabotev i postepeno se iska~uvav pogore i pogore... Poslednive godini ne bev doma. Imav mnogu rabota, obrski, nastapi, gostuvawa, turnei, pa i privatniot `ivot trpe{e. Otkako se vrativ, rabotite poleka doa|aat na svoe mesto, pa }e ima pove}e vreme. Sakam da sozdadam svoe semejstvo, no nikoga{ ne mo`at da se planiraat tie raboti. So vreme s$ }e si dojde samo po sebe. Mislite li deka go postignavte vrvot vo karierata ili, pak, toj doprva doa|a? Vrv vo karierata e koga }e se izigraat mnogu ulogi, a jas imam u{te mnogu za igrawe. Sega e vremeto za toa, bidej}i prvo mora da sozree{ kako igra~, da se doka`e{, pa potoa da gi sobira{ plodovite od rabotata. Najubavoto doprva sleduva. Nema vrv. Sekoj uspeh e vrv. Karierata na balerinata e mnogu kratka. Ste razmisluvale li {to potoa? Ponekoga{ razmisluvam, no u{te ne sum odlu~ila. Imam u{te 10-ina godini za igrawe. Ubavo bi bilo da ostanam vo svetot na baletot. Na nekoj na~in, bi bilo sebi~no od moja strana ako ne go prenesam znaeweto i iskustvoto na drugite generacii.

bil toj koj go dvi`el Majkrosoft kon vrvot otsekoga{. Alen vo knigata ne spomenuva ni{to za dogovorot za partnerstvo, potpi{an na 3 fevruari 1977 godina, vo koj spored lu|e zapoznaeni so slu~ajot imalo nekolku klauzuli koi ne mu odgovarale na Alen. Vo 1981 godina po~nale pogolemite nesoglasuvawa, koga Alen mu pobaral na Gejts pogolem udel vo kompanijata, smetaj}i deka so svojata naporna rabota go zaslu`il, osobeno za proizvodot na Majkrosoft nare~en Softkard, koj do`iveal uspeh. No, Gejts bez razmisluvawe go odbil, velej}i deka ne saka pove}e da zboruva za toa. Za Alen toa bilo ogromno razo~aruvawe, bidej}i dotoga{ mislel deka nivnoto partnerstvo bilo zasnovano na doverba i soglasuvawe. Alen veli deka u{te vo toj moment znael deka nivnoto prijatelstvo zgasnalo, bidej}i ja videl sebi~nata strana na negoviot dolgogodi{en prijatel. Vo 1980 godina se slu~il nov zna~aen moment za Majkrosoft. International Bisiness Machines Corp. go anga`iral za taen proekt. Majkrosoft trebalo da sozdade operativen sistem za sozdavawe na prviot personalen kompjuter. Pol Alen bil klu~ot vo ovoj proekt. No, kako {to se veli vo knigata, Gejts povtorno ne mu go priznal toa. S$ po~estite konfrontacii stanale nepodnoslivi za Alen. Spored mnogumina {to go poznavaat momentot koga si zaminal od

[to podgotvuvate vo momentov? Ima li nekoja uloga koja so osobeno zadovolstvo ja igrate ili, pak, nekoja koja s$ u{te ne ste ja igrale, a ja posakuvate? Sega zavr{ivme so “Don Kihot”, koja mi e edna od omilenite, a vo bliska idnina se Majskite operski ve~eri, na koi }e se igra “Zaspanata ubavica”. Ova e golem balet, a jas ja igram prvata uloga, likot na Aurora. Vo Vienskata opera ima{e edna te{ka neoklasi~na pretstava. So zadovostvo ja igrav princezata Stefani. Sekoga{ sakam ne{to novo. Otsekoga{ sum go posakuvala “Lebedovo ezero” i mi se ispolni taa `elba. Naskoro }e bide na repertoarot na MOB. Sekoga{ se raduvam na novi ulogi. Neodamna se odigra pretstavata “Don Kihot”, {to be{e va{ nastap na scenata na MOB po podolgo vreme. Zadovolni li ste od toa kako pomina pretstavata? Mnogu sum zadovolna. S$ be{e normalno i nema{e gre{ki. Mnogu e ubavo koga ima pozitivna atmosfera vo rabotata. Na “Don Kihot” rabotev so Tawa Vujisi}-Todorovska, koja celosno me razbira, gi znae moite kvaliteti. Baletot e mojot `ivot, go rabotam so zadovolstvo, no i e moja profesija. Koga lu|eto okolu vas razmisluvaat i dejstvuvaat na toj na~in, uspehot e zagarantiran.

tamu za nego bil olesnuvawe. Me|u kolegite ostanal po~ituvan i cenet. Alen veli deka,pred zaminuvaweto, vo 1983 godina, Gejts se obidel da gi kupi negovite akcii za mnogu niska cena, no toj go odbil. Udelot na Pol Alen vo kompanijata go napravi eden od nabogatite i najmo}nite lu|e vo svetot. Toj e rangiran na 57 mesto na listata na “Forbs” za svetski milijarderi so proceneto bogatstvo od 13 milijardi dolari.

 Pol Alen so Majkrosoft stana svetski milijarder, no izgubi dolgogodi{en prijatel

K O M E R C I J A L E N

ja i Fondacijata Raisa, vo ~est na negovata sakana sopruga. Biletite za ekskluzivniot nastan ~inele od 222 evra do 115 iljadi evra. Od drugite VIP gosti koi go ispo~ituvale Gorba~ov za negoviot jubilej bile porane{niot izraelski pretsedatel [imon Perez, Fabio Kapelo, vojvodata Spenser i mnogu drugi. Spored organizatorite, nastanot organiziran vo ~est na ~ovekot koj go promenil svetot ~inel od 2,5 do 3,5 milioni evra. Mihail Sergeevi~ Gorba~ov e ruski politi~ar koj bil lider na SSSR vo periodot 1985-1991 godina. Toj e prviot i posleden pretsedatel na SSSR. So politikata koja ja vodel zavr{ila Studenata vojna, se povlekla vlasta, a toa dovelo do raspa|awe na Sovetskiot Sojuz. Vo 1990 godina ja dobil Nobelovata nagrada za mir. Toj e mnogu po~ituvan od Zapadot poradi liberalnite reformi koi dovele do pad na komunizmot, no na doma{en teren bil mnogu obvinuvan deka e vinovnik za raspa|aweto na Sovetskiot Sojuz.

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

O G L A S


24 Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

Tenderi / Konferencii i saemi

WWW.KAPITAL.MK

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Makedonska informativna agencija - MIA PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Odr`uvawe i intervencii na aplikativen softver i odr`uvawe i popravki na hardverska oprema i sistemski softver  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=fe4e41ce-868d-493c-a3ea-7c0c57cf89c6&Level=2

Liderstvo i menaxment 02.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Trgovija i marketing menaxment 05.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Gazi Baba PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Vr{ewe revizija na urbanisti~ki planovi i proekti  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=b43381a0-2182-468a-8c4f-4bcc6e1fda42&Level=2

Razvoj i upravuvawe so ~ove~ki resursi 05.04 - 09.04.2011 ESP

Konflikt menaxment i medijacija 21.04.2011 Kosmo Inovativen Centar Kako da podgotvite biznis plan 23.04.2011 ESP Ve{tini na pregovarawe 30.04.2011 ESP Efektivno vodewe sostanoci 06.05.2011 ESP Re{avawe problemi i donesuvawe odluki 07.05.2011 ESP

Strate{ko planirawe 13.05.2011 ESP Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

OGLAS ZA DODELUVAWE NA O DOGOVOR D ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

Gri`a za klienti 01.04.2011 ESP

Trudovo pravo i za{tita pri rabota 16.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

KAPITAL TENDERI DOGOVORE ORGAN DOGOVOREN Naziv na dogovorniot organ: JZU Klini~ka bolnica Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Lekovi po referentni ceni  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=9796fea2-04ac-4a1c-9e48f2fc707ffb08&Level=2

Menaxirawe na EU proekti 01.04.2011 Consulting Macedonia

Finansisko planirawe i menaxment 15.04 - 16.04.2011 ESP

KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 3298 110 ili pretplata@kapital.com.mk

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Direkcija za tehnolo{ki industriski razvojni zoni PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Revizija na proektna dokumentacija za Soobra} ajna infrastruktura, Hidrotehni~ka infrastruktura i Elektri~ni instalacii vo TIRZ Ki~evo i TIRZ Struga.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=d7f79395-a97a-40cd-9c92-1188c0ffc21b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Slu`beno vozilo za Ambasadata na Republika Makedonija vo Budimpe{ta  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=7b2f3ddd-3688-4eeb-88be-8589f7d13e83&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Gradski Trgovski Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Ramkoven godi{en dogovor grade`ni{tvo (mermero-izolaterski raboti, molerofarbarski raboti, intervencii vo prostor), nabavka, transport i monta`a na materijali.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=53f97932-d724-41ea-9efce794eac3213f&Level=2

IZVESTUVAWE So Aneks kon Dogovor za odobruvawe na dolgoro~en kredit sklu~en pome|u Toplifikacija AD Skopje i Komercijalna Banka AD Skopje, na iznos od MKD 450.000.000, se prodol`uva rokot na kreditot za edna godina.


KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

Obuki / Menaxment / Liderstvo / EU

25

WWW.KAPITAL.MK Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za spored PProgramata kojaj gi sledi svetskite standardi, a voedno prilaOffi Manager Office M godena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA)

Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409

02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com;

kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk


26

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

WWW.KAPITAL.MK KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk


KAPITAL / 01.04.2011 / PETOK

Rabota / Menaxment / IT / Komercija

27

Izbor na aktuelni oglasi IT Izvor: Dnevnik Objaveno: 25.03.2011 Agencija za katastar na nedvi`nosti – Edinica za upravuvawe so Proektot Katastar na nedvi`nosti i Registracija, povtorno ja objavuva Pokanata za Izrazuvawe na interes za konsultantski uslugi – individualen konsultant – IT Ekspert, za rabota vo timot za razvoj i implementacija na WebGis aplikacijata vo AKN (kako del od Nacionalnata Infrastruktura na Prostorni Podatoci) i za rabota na razvojot na vladiniot NIPP Geo- portal. Zainteresiranite Konsultanti da dostavat Pismo za izrazuvawe na interes, CV i ostanati informacii na makedonski i angliski jazik, najdocna do 08 April, 2011 na adresa: Agency for Real Estate Cadastre, Project management unit, Ms. Tatjana Cenova Mitrevska, Trifun

Hadzi-Janev, 10, 1000 Skopje, email: t.cenova@katastar.gov.mk. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 25.03.2011 godina. MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 25.03.2011 JZU Univerzitetska klinika za nefrologija – Skopje objavuva konkurs za imenuvawe na rabotovoden organ DIREKTOR na klinikata so mandaten period od 4 godini. Rokot za prijavuvawe na konkursot e 15 dena od denot na objavuvaweto na oglasot. Potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Arhivata na klinikata ili po po{ta na adresa: ul. Vodwanska, br. 17, so naznaka – Za komisija za konkurs za direktor. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 25.03.2011 godina.

PRODA@BA Izvor: Dnevnik Objaveno: 28.03.2011 Na{iot klient PHILIPS objavuva slobodno rabotno mesto za pozicijata SALES REPRESENTATIVE – CONSUMER LIFESTYLE (Ref.: TP-1967). Potrebni kvalifikacii: - Minimum 5 godini iskustvo vo proda`ba (FMCG), - Odli~ni komunikaciski i pregovara~ki ve{tini, - Liderski sposobnosti, sposobnost za rabota pod pritisok i fleksibilnost za patuvawe, - Odli~en angliski i kompjuteri, - Voza~ka dozvola. Dokolku gi ispolnuvate gorenvedenite kriteriumi i veruvate deka ste vistinskata li~nost za navedenata pozicija, ispratete va{e CV i motivacisko pismo na angliski jazik na kariera@itc-co.com.mk najdocna do 01/04/2011. Vo naslovot na po-

rakata zadol`itelno navedete go referentniot broj Ref.:TP-1967. Site prijavi }e bidat tretirani so stroga doverlivost. Izbranite kandidati }e bidat kontaktirani za ponatamo{no intervju. ITC Vrabotuvawe – partner na Consulteam Recruitment and Selection. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik od 26.03.2011 godina. KOMERCIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 29.03.2011 MAGRONI DOO – DOBRA VODA I LADNA objavuva oglas za vrabotuvawe na: 1. Distributer za SKOPJE, 2. Distributer za reonot na BITOLA, 3. Distributer za reonot na STRUMICA. Kandidatite }e bidat odgovorni za proda`ba i naplata na gorenavedenite regioni. Barawa za poziciite: - SSS, - Voza~ka dozvola B- kategorija,

C- kategorija }e se smeta za prednost, - Postojano `iveali{te vo gorenavedenite regioni, - Odgovornost, komunikativnost i sposobnost za rabota vo tim, - Minimum 3 godini rabotno iskustvo na sli~na pozicija. Dokolku gi ispolnuvate gorenavedenite kriteriumi kontaktirajte ne na telefonskite broevi za reonite Skopje i Strumica: 075/ 423- 544 i za reonot na Bitola 076/ 404- 082 najdocna do 01.04.2011 godina. ARHITEKTURA Izvor: Dnevnik Objaveno: 29.03.2011 Renomirana banka od RM za svoiote potrebi objavuva oglas za nadvore{ni sorabotnici PROCENITELI NA NEDVI@EN IMOT. Kandidatite treba da gi ispolnuvaat slednive uslovi: VSS – in`ener po arhitektura ili dipl. Grade`en in`ener, sid-

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:     

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

 SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

sko ovlastuvawe za ve{to lice. Zainteresiranite kandidati da ispratat kratka biografija (CV) na angliski i makedonski jazik, kopija od sudskoto ovlastuvawe zaedno so edna fotografija vo rok od 8 dena od denot na objavuvawe na oglasot na po{tenski fah 564, 1000 Skopje. EKONOMIST Izvor: Dnevnik Objaveno: 29.03.2011 MAIMPEKS dooel Skopje bara 5 (PET) DIPLOMIRANI EKONOMISTI so poznavawe na angliski jazik, MS Office, so i bez rabotno iskustvo, vozrats do 35 godini, na neopredeleno vreme, voza~ka dozvola B- kategorija. Ve molime va{eto CV zaedno so propratno pismo da go dostavite na adresa: Maimpeks dooel, ul. 50 Divizija br. 40-1/1, najkasno sedum dena po objavuvawe na oglasot.


8 APRIL SPECIJALEN PRILOG

MEBEL  SE OPORAVUVA LI INDUSTRIJATA

NA MEBEL VO MAKEDONIJA?  NAJNOVA PONUDA VO SALONITE ZA MEBEL  ULOGATA NA ARHITEKTONSKITE STUDIA VO IZBOROT NA VISTINSKO RE[ENIE ZA VA[IOT DOM ILI KANCELARIJA  RAZLI^NI SOVETI ZA UREDUVAWE NA VA[IOT PROSTOR ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG MEBEL KOJ KE IZLEZE NA 8 APRIL 2011 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

MEBEL

EDUKACIJA

AVTOMOBILIZAM

MAJ

ENERGETSKA EFIKASNOST

PATUVAWA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

260-01-04-2011  

260-01-04-2011

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you