KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA
Balkan / Biznis / Politika
BNP PARIBAS PREKU TURSKATA TEB ]E SE [IRI NA BALKANOT
rancuskiot bankarski gigant BNP Paribas mo`e da go iskoristi svojot turski ogranok Turki ekonomi bankasi (TEB) za da se pro{iri vo Balkanskiot i Srednoisto~iot region, izjavija vrvni lica od TEB. Spored rakovoditelot na BNP Paribas Turcija, @an Pol Sabet, turskite banki vo ovie regioni } e imaat dobra pozicija na
F
podolg period. Toj izjavi deka TEB ve}e ima filijala vo Kosovo i deka vo ovaa zemja ima tret najgolem pazaren udel. “Turcija se rangira me|u nadobrite pet strate{ki va`ni pazari za nas, me|u Francija, Italija, Belgija i Luksemburg”, izjavi Sabet, dodavaj}i deka turskoto bankarstvo ja doka`a svojata izdr`livost. Toj
SAMO AVSTRIJCITE DADOA PONUDA ZA TELEKOM SRBIJA
elekomunikaciskata kompanija Telekom Avstrija ponudi 950 milioni evra za 51% od akciite na Telekom Srbija, za koi Vladata bara{e najmalku 1,4 milijardi evra, javuva Beta. Telekom Avstrija vo svojata ponuda se obvrzuva deka vo period od tri godini }e investira 450 milioni evra vo srpskata telekomu-
T
zabele`a deka na Turcija gleda kako na osnova vo regionot “za vlez vo zemjite od Mediteranot, Balkanot i Sredniot Istok”.
nikaciska kompanija. Samo ovaa kompanija dostavi ponuda na tenderot. Niskata ponuda na Telekom Avstrija predizvika mnogu reakcii vo srpskata javnost. Premierot Mirko Cvetkovi} izjavi deka Vladata nema da go prodade Telekom Srbija za pomalku od zacrtnata suma. Toj smeta deka odlukata da ne
15 se prodava Telekomot nema da ja zagrozi likvidnosta na buxetot, kako ni finansiraweto na razvojnite proekti na zemjata. Analiti~arite i ekspertite smetaat deka Vladata treba da ja otfrli ponudata kako neispravna i deka tenderot treba da se poni{ti. Odlukata za validnosta na ponudata treba da se donese na 28 mart.
NAJGOLEMATA FARMACEVTSKA KOMPANIJA VO SRBIJA E PRED PROPAST?!
ZA EDNA GODINA GALENIKA NAPRAVI ZAGUBA OD 14 MILIONI EVRA
Direktorot na ovaa kompanija, Nenad Ogwenovi}, za dve godini vrabotil 729 partiski poslu{nici i gi zgolemil platite na odreden krug vraboteni. Ima sedum zamenici i nepoznat broj sovetnici ELENA JOVANOVSKA
ajgolemata farmacevtska kompanija vo Srbija, Galenika, koja e vo dr`avna sopstvenost, dobivkata od 6,7 milioni evra vo 2009 godina za edna godina ja pretopi vo zaguba od 14 milioni evra. Direktorot na ovaa kompanija, Nenad Ogwenovi}, se najde na udar na javnosta i mediumite deka od uspe{na kompanija za dve godini, kolku {to e na ~elo, ja dovel Galenika do propast. Vrabotuval partiski kadar, vo vreme na kriza na vrabotenite im delel regres od 776 evra (na rati), a plata im delel i na sedum negovi pomo{nici. Me|utoa, Ogwenovi} oceni deka glavni pri~inite za lo{oto rabotewe na kompanijata se nasledenite problemi, negativnite kursni razliki i nemo`nosta kompanijata da si gi naplati pobaruvawata. Toj izjavi deka e nevin i deka e podgotven vo fabrikata da gi pu{ti site inspekcii za da go proverat nejzinoto rabotewe. "Ovaa kompanija i sega raboti vo tri smeni, so rezervi od 30 milioni evra i so dovolno surovini za da mo`e da go prebrodi naredniot period. Minatata godina e zavr{ena novata
N
Dokolku se stavi na proda`ba, vo momentov Galenika ne vredi pove}e od 100 milioni evra fabrika za lekovi, transferirani se 26 proizvodi, dobieni se site neophodni standardi, registrirani se 31 novi lekovi. Na zagubata napravena minatata godina menaxmentot ne mo`e{e da vlijae. Od negativnite kursni razliki vo 2010 godina zagubivme vkupno 7,6 milioni evra, doma{nite i stranskite kupuva~i se uslu`eni, a ne se naplateni lekovi vo vrednost od 8,7 milioni evra, dodeka kamatite na kreditite iznesuvaat 2,7 milioni evra. Da ne be{e negativnoto vlijanie na site ovie stavki, Galenika bi ostvarila dobivka od pet
milioni evra. Osnovnata pri~ina na problemot le`i vo toa {to veledrogeriite na Galenika & dol`at 90 milioni evra za lekovi“, veli Ogwenovi}. Toj dodava deka smetkata na kompanijata be{e blokirana 12 dena zatoa {to Rajfajzen banka ja aktivira{e menicata na veledrogeriite BG farm i Velefarm. Rabotnicite na Galenika, pak, sprotivno na direktorot, tvrdat deka milionskite zagubi gi napravil sega{niot menaxment, koj vo period od dve godini vrabotil novi 729 rabotnici, a fondot za plati
go zgolemil za 50%. Kako {to velat rabotnicite, direktorot Ogwenovi} ima sedum pomo{nici, a sovetnicite ne mo`at ni da se prebrojat. No, poka~uvawe na plata ne dobile site, tuku samo edna grupa lu|e {to toj ja donel so sebe. “Porane{nite generalni direktori nemaa ni po dva pomo{nici, dodeka sega{niot ima sedum! Ne se znae kolku e potro{eno za ureduvawe na krugot na Galenika, nitu za vozniot park od deset avtomobili od markata Citroen", velat rabotnicite. Tie predupreduvaat deka
Ogwenovi}, koj vo Galenika do{ol vo noemvri 2008 godina, ve}e vo dekemvri sklopil dva mnogu {tetni dogovori za ovaa, nekoga{ najprofitabilna fabrika vo zemjata. JAVNITE PRETPRIJATIJA GI UNI[TUVAAT PARTISKI DIREKTORI Za ostriot pad na Galenika i ekonomistite kategori~no go obvinuvaat menaxmentot, koj vo vreme na kriza ne samo {to ne gi namalil tro{ocite, tuku i zna~itelno gi zgolemil platite. Spored niv, toa e tipi~no za firmi vo koi direktorite do{le po partiska linija i po pravilo nemaat ~uvstvo koga treba da si zaminat. Ekonomskiot analiti~ar Zoran Popov veli deka koga nekoja kompanija vo tolku kratok rok }e gi sramni svoite bilansi jasno e deka e vinovno rakovodstvoto, koe se odnesuva kako da ja zagubilo seta pamet. “Taka e toa koga za direktor }e stavite partiski ~ovek, koj vedna{ }e po~ne da si vrabotuva svoj kadar. Toga{ im davate plati i menaxerski dogovori, koi po pravilo se ~etiri do pet pati povisoki od prosekot. Potoa sleduva sklu~uvawe {tetni dogovori. Situacijata e sli~na vo site golemi javni pretprijatija. Vo drugi zemji ne se raboti taka vo dr`avni kompanii, zatoa {to se znaat pravilata i
sankciite za lo{o rabotewe. Zakonodavstvoto tamu e mnogu rigorozno, dodeka vo Srbija e praktika nikoj da ne snosi odgovornost”, veli Popov. Golemata zaguba na kompanijata, blokiraweto na smetkata, obvinuvawata na smetka na menaxmentot, sevo ova dovede do pad na pazarnata vrednost na kompanijata. Spored brokerot na Sinteza invest grupa, Nenad Gujani~i}, rezultatite na Galenika poka`uvaat deka ne{to "ne {tima“ vo nejzinoto rabotewe. Ili imaat visoki tro{oci (mnogu pari odat na kamati ako se visokozadol`eni) ili ne upravuvaat dobro so resursite. "Dr`avata pred edna godina se obide celosno da ja prodade Galenika za 200 milioni evra. So vakvo rabotewe o~igledno e deka namerite na politi~arite bile isklu~itelno nerealni. Mo`e da se smeta za golem uspeh dokolku se dobie barem polovina od ovaa suma“, veli Gujani~i}. No, sive ovie slu~uvawa ne vlijaat vrz planovite na Galenika da otvori fabrika za proizvodstvo na lekovi vo Rusija. Dogovorot za otvorawe na novata fabrika oficijalno bi trebalo da go odobri i da go potpi{e ruskiot premier, Vladimir Putin, pri dene{nata poseta na Belgrad.