Page 1

NISKI CENI ZA ATRAKTIVNI GRADE@NI PARCELI

DODEKA VLADATA MOL^I ZA PRIVATIZACIJATA NA MAKEDONSKA PO[TA

DALI DR@AVATA GO PRODAVA ZEMJI[TETO EVTINO ZA POZNATI KUPUVA^I?!

MAKEDONSKA PO[TA ]E GO REKLAMIRA MONOPOLOT!

 STRANA 4

 STRANA 9

sreda

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

KOLKU PORASNA CENATA NA SIGURNOTO PLA]AWE VO MAKEDONIJA?

ZA BIZNIS OD 22 MILIONI EVRA GARANCII OD 28 MILIONI EVRA! NA ZATVORAWE, VTORNIK, 22.03.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,79% 0 0,16% 0 0, 0 11%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

6 61,50 443,33 1,41

NAFTA BRENT EURORIBOR

114,3 1 1,94%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (22.03)

MBI 10 2.618 2.613 2.608 2.603 2.598

DENES, ^ITAJTE

sreda. 23. mart. 2011 | broj 253 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

MAKPETROL ZALO@I NEDVI@EN IMOT I OBEZBEDI BANKARSKA GARANCIJA I MENICI VO VREDNOST OD 28,6 MILIONI EVRA ZA DA GARANTIRA DEKA REDOVNO ]E Í PLA]A NA OKTA ZA NAFTA VO VREDNOST OD 22,6 MILIONI EVRA. OTKAKO KULMINIRA ZADOL@ENOSTA, DOVERBATA ME\U BIZNISMENITE E SVEDENA NA NAJNISKO NIVO  STRANA 2-3

"KAPITAL" ANALIZA: EVROPSKATA UNIJA SE DAVI VO KRIMINAL

OVA E KORUPCIJA!

K KOLUMNA M M-R ZORAN JJOVANOVSKI

M MAKEDONIJA – EVROPSKA ILI E SIROMA[NA? S  STRANA 14

K KOLUMNA D-R QUBE TRPESKI D

2.593

EKONOMSKATA NAUKA I NAJNOVATA SVETSKA FINANSISKA KRIZA

2.588 16.3

18.3

20.3

22.3

Doma{nite fondovi so pomali prinosi od regionalnite

 STRANA 14 VOVEDNIK BIQANA KRSTEVSKA

 STRANA 11

 STRANA 12-13

WWW.KAPITAL.MK

MNOGU “NADE@I” VO VLADINITE NABAVKI?!  STRANA 2

PO^ETOK 30 MART 2011


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 23 MART 2011

MNOGU “NADE@I” VO VLADINITE NABAVKI?!

S

Sega, otkako ja dobi procenkata deka biznisot so `i~arnicata i sportskite tereni na Vodno }e bide “profitabilen” proekt, skopskiot gradona~alnik, Koce Trajanovski, slobodno mo`e da nara~a u{te edna studija, koja }e mu proektira deka planinskata pateka mo`e da prodol`i vo pateka za brzo odewe na skii - biatlon do centralniot gradski plo{tad, Makedonija. Golemi se izgledite konsultantot za edna takva studija da oceni deka proektot }e bide u{te podohodoven od `i~arnicata na Vodno. Golemata ponuda na sodr`ini {to do 2014 godina }e se sozdadat vo Skopje bi go napravile ovoj proekt najprofitabilna i najatraktivna turisti~ka tura na Balkanot. Mnogu od nara~anite fizibiliti studii za javni tenderi za vladinite proekti nalikuvaat na fiktivniov proekt za patekata za biatlon. Vladata ne se konsultira so potrebite na realnosta, a skapo platenite fizibiliti studii ~esto sodr`at samo mnogu nade` deka proektot }e bide uspe{en. I bidej}i seto toa }e se plati od buxetski pari, jasno e zo{to na vlasta najmalku & se va`ni isplatlivosta i funkcionalnosta na proektite. Aktuelen, no ne i posleden slu~aj za vakov primer e procenkata na konsultantot deka `i~arnicata na Vodno }e bide isplatliv biznis. Za izgradba na `i~arnicata i na skija~kata pateka, {to od vrvot na planinata }e se spu{ta vo

pravec kon Nerezi, dr`avata treba da plati okolu eden milion evra. Koga edna firma bi planirala da investira tolkava suma, taa prvo dobro }e go istra`i pazarot za da go utvrdi interesot. Eve, da ne odime podaleku od Skopje. Samo tuka }e najdeme u{te edna proekt-ideja so visok stepen na nade` deka mo`e da bide uspe{na. Toa e proektot za skopskiot tramvaj. Nego po~na da go “vozi” porane{niot gradona~alnik Trifun Kostovski, koj nara~a, dobi i plati studija za proektot. No, koga raspi{a javen oglas, na koj treba{e da najde izveduva~ na rabotata, toj propadna bidej}i nitu edna firma ne se javi. No, Koce Trajanovski ne go interesira realnosta, tuku politi~kata cel, pa zatoa i toj }e go vozi proektot za tramvaj. Ako odime podaleku, }e dojdeme do pogolemite, nacionalni strategii i proekti, za koi Vladata dosega plati povisoki ceni, iako ~esto ne gi slu{a preporakite na konsultantot {to skapo go pla}a. Taka, pobara i dobi konsultantska preporaka {to da pravi so dr`avnite firmizagubari. I pokraj toa, si tera po svoe. Na Vladata & propadnaa pet tenderi za proda`ba na zagubarite Tutunski kombinat od Prilep, EMO, Eurokompoziti i OHIS. Vladata deneska prodol`uva da gi prezema zagubite na ovie firmi na dr`avna smetka. Prakti~ki, premierot Nikola Gruevski ja tera istata praktika za re{avawe na problemot so ~etirite zagubari kako od modelot po koj porane{niot premier Branko Crvenkovski gi re{ava{e 30-inata zagubari pred edna decenija. Istata taa {to Gruevski `ol~no ja kritikuva.

BILJANA KRSTEVSKA

krstevska@kapital.com.mk krstevska@ka @ pit p al.com.mk

Neuspe{nata niza so propadnati tenderi i neupotreblivi konsultantski soveti ja prodol`uvaat slu~aite za hidrocentralite ^ebren, Gali{te, Bo{kov Most... Presmetano s$ zaedno, Vladata vo poslednite ~etiri godini potro{i re~isi sedum milioni evra na me|unarodni tenderi za strate{kite infrastrukturni proekti, za konsultantski uslugi i honorari na ekspertite koi izgotvuvaat strategii i studii, od koi potoa se sproveduvaa tenderskite postapki i proekti. Tie, pak, propa|aat poradi pogre{nite re{enija i procenki. No, klu~noto vo sevo ova e {to ovaa vlada, kako i minatite, skitaat bez koncept za toa kako da ja razvivame nacionalnata ekonomija. Nacionalnite biznisi propa|aat bidej} i trgnuvaat od opa{ot, a ne od glavata, od `elbata i od nade`ta, a ne od realnosta. Taka trgna i gradona~alnikot Koce Trajanovski so `i~arnicatata. Namesto dr`avata da pottikne ekonomski razvoj, vo koj potoa firmite sami }e investiraat vo edna skija~ka pateka na Vodno, Koce }e skija obratno

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

30.880

vra potro{il Petar Ivanovski vo 2009 godina, Emunikacii, koga bil direktor na Agencijata za elektronski kokonstatiral Dr`avniot zavod za revizija. Revizorite ne se uverile deka potro{enite pari se vo soglasnost so antikriznite merki na Vladata, bidej}i slu`benicite na AEK pla}ale poskapi hotelski uslugi otkolku {to zakonski im e dozvoleno. Revizorite zabele`uvaat deka samo za nagradi na vrabotenite Ivanovski dal 18.000 evra, iako Agencijata nema akt so koj }e se definiraat kriteriumite za nagraduvawe i kaznuvawe, pri {to Ivanoski nagradite gi delel po li~no ubeduvawe. Porane{niot direktor na AEK ova go pravel vo 2009 godina, i pokraj preporakite na Vladata zadol`itelno da se ukinat bonusite vo AEK. Revizorite zabele`uvaat i deka AEK vo 2001 godina isplatila 815.000 evra na nekoga{na Eksport Import banka kako namenski oro~en depozit za finansirawe na Original Indigo Doo od [tip. Do 2010 godina, koga revizorite vlegle vo AEK, nemalo odgovor kako AEK }e gi naplati ovie pobaruvawa koga bankata ve}e e vo ste~aj.

KOLKU PORASNA CENATA NA SIGURNOTO PLA]AW

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul.Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ZA BIZNIS OD GARANCII OD 2 Makpetrol vo fevruari godinava zalo`i nedvi`en imot i obezbedi bankarska garancija i menici vo vkupna vrednost od 28,6 milioni evra, imot so koj garantira deka vo tekot na godinava redovno }e & pla}a na Okta za dogovoreniot otkup na nafta vo vrednost od 22,6 milioni evra. Otkako kulminira me|usebnata zadol`enost i nelikvidnost, firmite po~naa da baraat s$ pogolema forma na garancija deka za dogovorenata usluga }e im se plati. Doverbata me|u biznismenite e svedena na najnisko nivo, pa ve}e ne se veruva na zborot. Dogovoreniot biznis od 22,6 milioni evra Makpetrol zasega go ~ine{e 28,6 milioni evra garancii. Sigurnosta ima svoja cena, a taa e s$ povisoka vo Makedonija BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

M

Makpetrol vo fevruari godinava zalo`i nedvi`en imot i obezbedi bankarska garancija i menici vo vkupna vrednost od 28,6 milioni evra, imot so koj garantira deka vo tekot na godinava redovno }e & pla}a na Okta za dogovoreniot otkup na nafta vo vrednost od 22,6 milioni evra. Otkako kulminira me|usebnata zadol`enost i nelikvidnost, firmite po~naa da baraat s$ pogolema forma na garancija deka za dogovorenata usluga }e im se plati. Doverbata me|u biznizmenite e svedena na najnisko nivo, pa ve}e ne se veruva na zborot. Se bara maksimalna za{tita od nepla}awe. Taa od edna strana e dobra za firmite, no od druga go ote`nuva i poskapuva raboteweto, zatoa {to za da se obezbedi garancija e potrebno vreme i taa treba da se plati. Stopanstvenici predupreduvaat deka ako Vladata naskoro ne ja re{i vnatre{nata zadol`enost, vo koja i samata doleva ogan so zadocnetoto

pla}awe za dogovorenite uslugi, nacionalnata ekonomija }e se blokira. Vladata, pak, tvrdi deka redovno im pla}a na firmite, pa, sepak, od minatata nedela, pokraj ostanatite, po~na da se anketira i sebesi za toa kolku e dol`na. Garancijata {to ja obezbedi Makpetrol za biznisot so Okta e posledniot najilustrativen primer za toa kolku e rizi~en biznisot vo Makedonija. Na 24 januari godinava Makpetrol se dogovori so Okta do krajot na godinava od nea da kupuva nafteni derivati vo vrednost od 22,6 milioni evra. Makpetrol za ova ja informira{e Komisijata za hartii od vrednost. Za ovoj biznis obezbedi bankarska garancija od 3,2 milioni evra, ~etiri menici vo vrednost od 13,5 milioni evra i zalo`i nedvi`en imot - delovni objekti so povr{ina od 3.040 metri kvadratni vo Kali{ta (proceneti na 5,9 milioni evra), delovni prostorii vo Skopje od 1.938 metri kvadratni (vredni 5,9 milioni evra). Dogovoreniot biznis od 22,6 milioni evra Makpetrol zasega go ~ine{e 28,6 milioni evra garancii. Sigurnosta ima svoja cena, a taa e s$ povisoka vo Makedonija. BIZNISMENITE OD SOJUZOT NA STOPANSKI KOMORI VELAT DEKA NA POSLEDNATA SREDBA, PRI KRAJOT NA FEVRUARI, SE OBIDELE

DA MU JA PRENESAT OVAA REALNOST NA PREMIEROT NIKOLA GRUEVSKI. “Stopanstvoto }e se blokira ako naskoro ne se prezeme efikasno sredstvo za namaluvawe na me|usebnata zadol`enost vo Makedonija. Na poslednata sredba so premierot pobaravme da se vrati akceptniot nalog, bidej}i se poka`a kako efikasno sredstvo za naplata na pobaruvawata. Sega{nite sredstva za naplata i za obezbeduvawe se relativno neefikasni ili naplatata na pobaruvaweto doa|a predocna poradi neefikasniot sudski sistem”, veli Mir~e ^ekrexi, biznismen od SSK. Akceptnite nalozi, kako instrumenti za obezbeduvawe na pla}awe dolg, funkcioniraa taka {to od smetkata na firmata-dol`nik se napla}a{e najstaroto pobaruvawe. Ako edna firma docni so pla}aweto pobaruva~ot go aktivira{e akcepniot nalog i pri prviot priliv na pari na smetkata go napla}a{e pobaruvaweto. No, iako pekaat po starite merki, firmite slabo gi koristat novite. Kompanite polesno i pobrzo }e si go naplatat pobaruvaweto ako pri sklu~uvaweto na dogovorot za nov biznis vklu~at izvr{na klauzula. Taa }e gi spasi od brkaweto na pravdata vo sudovite. “Ovaj instrument kompaniite ne go koristat tolku


Navigator

KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

 3

 POBEDNIK RE[ENIJA ZA ENERGETSKI RAZVOJ

VLADIMIR PUTIN

RANDAL STEFENSON

QUP^O DIMOVSKI

MUSA XAFERI

inisterot za lokalna lovenija i Srbija denmerikanskata kompanija AT&T tkupot na tutunot godinava M samouprava se “obu~il” Sod ruskiot ovive }e bidat poseteni A }e ja prezeme filijalata na O se pretvori vo vistinska za frlawe dr`avni pari premier, od kogo Doj~e telekom vo SAD za 39 milidrama, vo koja ne samo {to tuo~ekuvaat mnogu ekonomski proekti, a pred s$ izgradba na Ju`en potok

jardi dolari, so {to }e stane najgolema kompanija za mobilna telefonija vo Amerika

tunarite ne znaat {to baraat, tuku i ministerot za zemjodelstvo ne znae {to dava

bez fakturi, a bogami i za kafeanski go{tavawa na smetka na dr`avata

WE VO MAKEDONIJA?

22 MILIONI EVRA 28 MILIONI EVRA!

P

Promocijata na knigata “Predizvicite od globalnoto zatopluvawe i obnovlivite izvori na energija vo tretiot milenium” nudi niza re{enija kako svetot, osobeno Makedonija, treba da razmisluva koga e vo pra{awe sigurnoto snabduvawe so energija. Gruevski, gledaj}i najmalku 50 godini nanapred, alarmira deka ~ove{tvoto ne treba da se pla{i deka eden den }e snema elektri~na elektri energija, no sugerira deka treba razumno da se koristat r a sp ol o` li liv ite r e s u r si. Ako se zeme z predvid deka vo svet svetot dnevno se ispu{taat osum os milijardi toni jaglerod dioksid, vo Makedonija u~estvuva koi Makedon so 14 milioni milion toni, ova e seriozen alarm alar koj treba da deka gi zagri`i nadle`nite na nema rezervna rezervn planeta i deka besplatnite i ekolo{ki

TRPEE GGRU GRUEVSKI RUEEVSKI ~isti izvori na energija, sonceto, vodata i veterot, treba da stanat energetski izvori na idninata. Ovaa kniga e samo edna od nizata koi go poka`uvaat patot kade {to treba da odi Makedonija i koi se rizicite {to ni stojat na patot. Vladata plati i dr`avna strategija, no realizacijata na investiciite vo energetikata ja nema. Nadle`nite namesto da u`ivaat vo svoite fotelji, neka gi zasukaat rakavite i neka ja sprovedat teorijata na delo. Makedonija nema vreme za ~ekawe, vo sprotivno }e vlezeme vo era na svetlosen mrak!

 GUBITNIK

SLAB TIPUVA^

P  Garancijata {to ja obezbedi Makpetrol za biznisot so Okta e posledniot najilustrativen primer za toa kolku e rizi~en biznisot vo Makedonija. ~esto kolku {to objektivno postoi potreba vo stopanstvoto, ako se sudi spored visokiot stepen na nepla}awe. Koga eden notar i izvr{itel dobivaat nalog za realizirawe, za pomalku od edna nedela go zavr{uvaat procesot i go napla}aat pobaruvaweto. Ovoj proces se odviva nadvor od sudskiot sistem i zatoa e pobrz”, veli Zlatko Pejovski, izvr{itel i zamenik-pretsedatel na Komorata na izvr{iteli. Stopanstvenicite se `alat na visoki ceni na uslugite na notarite i izvr{itelite. So odluka na Ministerstvoto za pravda na po~etokot od godinata poevtinija. Spored stopanstvenicite, ako se presmetaat site tro{oci za eden sudski spor na edna firma, tro{ocite za notari i izvr{iteli se podnoslivi. “Najgolem del od firmite ne koristat nikakvo obezbeduvawe na pla}aweto. Rizikuvaat i se krstat deka firmata-partner nema da gi izvisi. Edna seriozna kompanija mora da gi planira rizicite i tro{ocite, pa ne smee da si dozvoli vakvo odnesuvawe. Apeliravme do Vladata da go vrati akcepniot nalog, no i da napravi zakon za finansiska disciplina so koj }e se iskoreni nepla}aweto, koe

dolgo vreme e na{a bolka. Na vakov zakon treba da mu prethodi multiratelarno poramnuvawe na dolgovite. Firmite da si gi prebijat me|usebnite dolgovi, a Vladata da bide poispolnitelna vo pla}aweto”, veli Goran Rafajlovski, konsultant i ~len na Stopanskata komora na Makedonija. Rafajlovski, koj e arbiter vo Arbitra`noto telo, veli deka firmite malku ja koristat i arbitra`ata. Arbitra`niot sud pri Stopanskata komora na Makedonija nema informacii dali i kolku firmite vo dogovorite vklu~uvaat klauzula za arbitra`a, no velat deka sudot malku

bil anga`iran na vakvi sporovi. Arbitra`niot sud dosega pove}e se anga`ira na me|unarodni sporovi, odnosno na slu~ai me|u makedonska i stranska kompanija za sporovi na stranski pazari. “So arbitra`ata se re{ava slu~ajot za edna nedela. Otkako firmata-pobaruva~ {to ima klauzula za arbitra`a vo svojot dogovor ja pokrene postapkata, Arbitra`niot sud se vklu~uva i donesuva izvr{na odluka. Izvr{itelot mo`e da ja realizira odlukata istiot ili sledniot den. Postapkata ne odi preku sud”, informiraat od Sudot. Vladata denovive sprovedu-

va dobrovolna anketa me|u firmite i javnite institucii za da sumira koj komu i kolku dol`i. Kompaniite treba da prijavat kolku im dol`i izvr{nata vlast, firmite {to se vo mnozinska sopstvenost na dr`avata i javnite pretrijatija. Treba da go prijavat i dolgot od i kon drugite kompanii. Istiot pra{alnik va`i i za javnite institucii. Nikoj vo Vladata ne ka`uva zo{to sega se sproveduva ovaa anketa i dali podatocite od nea }e bidat bazata od koja Vladata }e trgne za da go skroi pravilnikot za multirateralnoto prebivawe.

MENAXERI-ARBITRI Stopanskata komora na Makedonija denovive zabrzano rabotat na podobruvawe zakonite so cel uslugite na Arbitra`niot sud da bidat u{te pobrzi. Listata Vna onaarbitri vo sudot, koj vo osnova ne e dr`avna pravna institucija, ja so~inuvaat menaxeri. Tuka se direktorite na Toplifikacija, Komercijalna banka, Fer{ped, no i profesori od Pravniot i od Ekonomskiot fakultet. Vo Stopanskata komora na Makedonija raska`uvaat deka strankite naj~esto biraat arbiter da im bide nekoj od profesorite i ekspertite, a retki se biznismenite koi baraat menaxerite-arbitri da im “sudat”.

Prognozite za rast na makedonskata ekonomija od 2% vo 2010 godina padnaa vo voda. Iako koeficientot za ovoj tip izrazuva{e golem somne` vo procenkite, biznismenite postojano alarmiraa deka nemaat pari i nara~ki na proizvodi, a ekonomistite najmnogu se nadevaa deka porastot na BDP mo`e da dostigne 1%, ministerot za finansii, poln so optimizam, cvrsto ja uveruva{e javnosta deka krizata e zad nas i deka doma{nata ekonomija }e se vivne nagore. Sega, Dr`avniot zavod za statistika gi urna site nade`i i poka`a deka vo Vladata se lo{i prognozeri. Nikako da uspeat to~no da procenat kako }e se dvi`at ekonomskite parametri! Utnaa so prognozite za BDP, so planovite za prihodi i rashodi vo Buxetot. Kako {to

ZORA ZORAN RA AN STAVRESKI STA ST AVRESKI AVR AV re~e eden pratenik letovo vo Sobranieto, duri i oktopodot Pol be{e podobar tipuva~ od Vladata. I u{te edna poraka do Vladata. Na krajot na krai{tata, ne e ni va`no dali rastot e 2% ili 1%. Toj ni{to ne zna~i. Toa ne zna~i deka se zgolemil brojot na vraboteni, deka se podobril `ivotniot standard na gra|anite. S$ dodeka zemjata ne go zabrza ekonomskiot rast so godi{ni stapki pogolemi od 5% ili 6%, }e nema ekonomski progres. So vakvo tempo Makedonija nema da go stigne nivoto na Evropskata unija nitu za 100 godini.

 MISLA NA DENOT

IMAGINACIJATA PONEKOGA[ E POVA@NA OD EDUKACIJATA

KOLKU ^INI RE[AVAWE NA SPOR SO ARBITER?  400 EVRA ZA SPOR “TE@OK” 10.000 EVRA  DO 10.000 EVRA ZA SLU^AJ PROCENET NA DVA MILIONI EVRA  ZA POGOLEMITE SUMI SE DOPLA]A PROCENT OD 0,2% OD VISINATA NA DOGOVOROT



ALBERT AJN[TAJN NAU^NIK


Navigator

4

KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

NISKI CENI ZA ATRAKTIVNI GRADE@NI PARCELI

DALI DR@AVATA GO PRODAVA ZEMJI[TETO EVTINO ZA POZNATI KUPUVA^I?!

 Vo Ministerstvoto za transport velat deka so Uredbata za grade`no zemji{te se utvrdeni minimalnite ceni po metar kvadraten, no, sepak, postoela mo`nost i za nivna promena dokolku Ministerstvoto odlu~i deka stanuva zbor za atraktivna lokacija SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

o Gevgelija, Bitola i Strumica atraktivnoto dr`avno grade`no zemji{te, koe ne vleze vo kategorijata za edno evro i na koe e predvidena izgradba na delovni i komercijalni objekti, se prodava po cena od 900 do 1.600 denari za metar kvadraten. Ovie ceni se sme{ni vo sporedba so pazarnite. Sopstvenicite na privatno zemji{te vo ovie op{tini, koi poslednive godini do`ivuvaat grade`na ekspanzija, gi prodavaat parcelite po dvojno, a nekade i trojno povisoki ceni. Taka, vo Gevgelija dr`avnite parceli locirani vo neposredna blizina na grani~niot premin Bogorodica, koi se smetaat kako del od zona na nenaseleno mesto, se nudat na proda`ba po po~etna cena od 900 denari po metar kvadraten, a cenata na privatnoto zemji{te na istata lokacija

V

900-1.600

denari po kvadrat se dvi`at cenite na dr`avnoto zemji{te za izgradba na komercijalni i delovni objekti vo Gevgelija, Bitola i Strumica

dostignuva vrednost i do 90 evra. Vo Ministerstvoto za transport velat deka so Uredbata za grade`no zemji{te se utvrdeni minimalnite ceni po metar kvadraten, no, sepak, postoela mo`nost i za nivna promena dokolku Ministerstvoto odlu~i deka stanuva zbor za atraktivna lokacija. Vo slu~ajot so parcelata vo blizina na grani~niot premin Bogorodica, na koja treba da se gradi trgovski centar, Ministerstvoto ja zgolemilo cenata za samo 100 denari (od 900 na 1.000 denari) za metar kvadraten tokmu poradi toa {to utvrdile deka stanuva zbor za atraktivna lokacija. No, spored agenciite za nedvi`nosti, stanuva zbor za ~ista manipulacija so

dr`avnoto zemji{te. Tie tvrdat deka parcelite se prodavaat po bagatelni ceni so namera da se prodade na odnapred dogovoreni lica, a ne za privlekuvawe investitori. Velat deka e dobro {to nema premnogu dr`avni lokacii na proda`ba, bidej}i niskite cenite zna~itelno bi ja urnale pazarnata cena na zemji{teto. “Mnogu manipulacii se pravat so dr`avnoto zemji{te, a toa se gleda po cenite po koi se prodava i po toa {to na takvi niski ceni na javnite naddavawa se javuva po samo eden ponuduva~. Toa se pravi taka {to lu|eto ne se informirani za licitacijata, zatoa {to se menuva datumot vo posleden moment ili se objavuva licitacijata, pa potoa se objavuva gre{ka, taka {to pa|a vo voda

tezata deka cenite se niski so cel da se provle~at pove}e investitori”, veli Donka Filipovska od agencijata za nedvi`nosti Bastion. S$ u{te nema informacii po koi ceni }e se prodavaat parcelite vo noviot turisti~ki grad vo Gevgelija, koj treba da bide izgraden za dve godini. Od op{tinata velat deka urbanisti~kiot plan e ve}e izgotven i se ~eka odo-

brenie od Ministerstvoto za transport i vrski, koe treba ponatamu da odlu~i dali za dr`avnite grade`ni parceli }e ja zgolemi po~etnata cena za metar kvadraten. Turisti~kiot grad }e se gradi na povr{ina od 120 hektari, od koi del se privatni parceli, a del se dr`avno zemji{te. “Kapital” ve}e objavi deka za atraktivnite parceli ve}e se interesiraat Amerikanci, Rusi,

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in poka`a kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, poka`a i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva pova`en od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dr`ava so site raspolo`ivi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

V

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli:  Top 100 najgolemi izvoznici  Top 50 najizvezuvani proizvodi  Top 10 izvozni pazari  Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako:  Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina  Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite  Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi  Izvoz na softver od Makedonija  Izvozot na vino i pijaloci  Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz?  Tajnata na usp{enite izvozni strategii i

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se do do marmarketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 3298 110 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

Grci i Avstrijci. Vo noviot turisti~ki grad predvideno e da niknat deluks hoteli vredni po nekolku desetici milioni evra, brendirani trgovski centri, visokobuxetni sportski objekti, tereni za javawe, moto-kros pateki, spa-centri i novi pati{ta. Okolu 37% od vkupnata povr{ina, spored detalniot urbanisti~ki plan, se predvideni samo za izgradba na hoteli.


Navigator

KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

 3 FAKTI ZA...

107 45 245

 PROCENKI...  HANS RAUMAUF pretsedatel na nadzorniot odbor na Viner @ivotno osiguruvawe

MILIONI EVRA SE ZADOL@I MAKEDONIJA VO EBOR ZA IZGRADBA NA DELNICATA DEMIR KAPIJA-SMOKVICA, DEL OD KORIDOROT 10

MAKEDONIJA MO@E DA DOSTIGNE PROSEK OD 300 EVRA @IVOTNA PREMIJA o Makedonija `ivotnata premija e 20 evra po `itel, a ovoj prosek vo Slovenija e 300 evra, no pretsedatelot na nadzorniot odbor na Viner @ivotno osiguruvawe, Hans Raumauf, e optimist deka i Makedonija }e go dostigne ovoj prosek, iako treba vreme za toa. “Makedonija vo naredniot period }e ima pozitiven razvoj i nie veruvame deka Makedonija se nao|a na dobar pat”, re~e Raumauf i dodade deka nivnite planovi se da stanat prvi vo `ivotnoto osiguruvawe vo Makedonija, kako i rezultatite {to se postignati vo Viner ne`ivotnoto osiguruvawe }e se prenesat i vo `ivotnoto osiguruvawe.

V

MILIONI EVRA I SE DOSTAPNI NA MAKEDONIJA ZA FINANSIRAWE NA IZGRADBATA NA OVAA DELNICA I OD PRETPRISTAPNATA POMO[ IPA

MILIONI EVRA IZNESUVA VKUPNATA VREDNOST NA OVOJ PROEKT VO DOL@INA OD OKOLU 28 KILOMETRI

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

5  PREGLED VESTI BDP VO 2010 PORASNA ZA 0,7%, VLADATA VETUVA[E 2% orastot na bruto-doma{niot proizvod vo 2010 godina iznesuva samo 0,7%, iako Vladata vetuva{e deka ekonomijata }e zakrepne od krizata so posilno tempo i proektira{e rast od 2%. Spored najnovite godi{ni podatoci za dvi`eweto na BDP vo 2010 godina od Dr`avniot zavod za statistika, potfrluvaweto na ekonomskoto zakrepnuvawe glavno se dol`i na niskoto nivo na bruto-investicii, koi se namalile za 7,5% vo sporedba so 2009 godina i namaluvaweto na javnata potro{uva~ka za 3%. Najgolem porast kaj komponentite koi go so~inuvaat rastot ima kaj izvozot, i toa za 22,7%. Spored proizvodstvoto vo oddelni sektori vo ekonomijata, najgolem pozitiven pridones za zgolemuvawe na ekonomskata aktivnost ima grade`ni{tvoto, koe lani ostvarilo rast od duri 14,9%. Trgovijata na golemo i malo se zgolemila za 4,8%, porastot vo finansiskiot sektor iznesuva 2%. Sepak, nekoi sektori vo ekonomijata i vo 2010 godina se soo~uvale so namalen obem na rabota. Sektorot za ugostitelstvo i turizam evidentira pad od 7,7%, neto-danocite od proizvodite se namalile za 2,3%. Na kvartalna osnova, pak, vo poslednite tri meseci od lani BDP porasnal za 2,3%, a trendot od po~etokot na godinata poka`uva blag porast na ekonomijata. Porastot na ekonomijata od 0,7% vo 2010 godina, osven {to gi demantira{e vladinite proekcii, ne gi ispolni nitu o~ekuvawata na ekonomistite, koi prognoziraa deka rastot na BDP }e iznesuva 1%. Ovie statisti~ki podatoci poka`uvaat deka makedonskata ekonomija i lani bila pod silno vlijanie na krizata, za {to svedo~ea i komentarite od biznis-sektorot, koi postojano uka`uvaa deka se soo~uvaat so seriozni likvidnosni problemi i namalen obem na rabota. Za godinava Vladata proektira{e porast na ekonomskata aktivnost za 3,5%.

P

]E OSTANE LI MAKEDONIJA BEZ P^ENICA? akedonskite melni~ari stravuvaat deka zabranata za izvoz na p~enica, {to ja vovede Srbija, za tri meseci }e se po~uvstvuva vo Makedonija. Spored niv, p~enicata od dr`avnite rezervi ne e dovolen dokaz deka Makedonija se spravuva so problemot. “Na Makedonija godi{no & se potrebni okolu 400 iljadi toni p~enica, a nie poslednive nekolku godini edvaj proizveduvame po 200 iljadi, drugoto go uvezuvame. Najmnogu uvezuvavme od Srbija, no sega taa zabrani izvoz, a istoto }e go napravi i Bugarija”, smeta Memed Sinami od Federacijata na farmeri. Od Federacijata velat deka dosega nekolkupati pobarale od Ministerstvoto za zemjodelstvo da vovede za{titna cena na p~enicata, no odgovor ne dobile. Spored Sinami, dr`avata zarabotila okolu ~etiri milioni evra od prodadenite 40.000 toni rezervi merkantilna p~enica. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo velat deka sega nema kriza za p~enica. Prodadenata p~enica od rezervite ja pokrila koli~inata od 30.000 toni {to Makedonija ja uvezuva{e od Srbija poslednive nekolku godini. Spored Kiro Dokuzovski, porane{en minister za zemjodelstvo, problemot so p~enicata e rezultat na lo{oto menaxirawe od Ministerstvoto. “Ne mo`e Ministerstvoto da tvrdi deka nema kriza koga ve}e se crpat rezervite. Ako nema kriza za p~enica vo Makedonija, toga{ kako mo`e u{te vo mesec mart da se crpat rezervite”, objasnuva Dokuzovski. Prose~nata cena na p~enicata vo Makedonija momentalno e od 16 do 20 denari za kilogram. Makedonija uvezuva p~enica od Srbija za 280 evra po ton, a na pazarite vo SAD cenata za ton p~enica dostignuva i 310 dolari.

M

ELEM PLATI 35.300 EVRA ZA NADZOR NA ISTRA@UVAWATA VO MARIOVO o postapka so pregovarawe bez prethodno objavuvawe oglas, ELEM ja najmil kompanijata Geohidroin`enering DOO od Skopje samo za da vr{i nadzor nad geolo{kite i geotehni~kite istra`uvawa na nao|ali{teto na jaglen vo Mariovo. Ednogodi{niot dogovor, koj treba da zavr{i vo oktomvri ovaa godina, dr`avnata ELEM ja ~ini 35.300 evra. Obrazlo`enieto na ELEM zo{to ovaa javna nabavka ja sklu~ile bez da objavat oglas e deka toa se pravi vo slu~ai koga od tehni~ki pri~ini ili pri~ini vrzani za za{tita na ekskluzivnite prava dogovorot mo`e da go izvr{i samo odreden ekonomski operator.

V

ENERGIJA IMA, SAMO TREBA DA SE KORISTI RAZUMNO ove{tvoto i ne treba da se pla{i deka na svetot mu nedostiga energija. Treba samo razumno da se iskoristat raspolo`livite i evtini resursi. Ova go pora~a profesorot Trpe Gruevski na promocijata na svojata kniga “Predizvicite od globalnoto zatopluvawe i obnovlivite izvori na energija vo tretiot milenium”. Gruevski naglasuva deka svetot, osobeno Makedonija treba da se naso~i kon proizvodstvo na energija od sonceto i veterot. “Neophodno e masovno da se koristat obnovlivite izvori na energija, osobeno sonceto i veterot. Sonceto e ogromen termonuklearen reaktor, koj dava 9.700 pati pove}e energija otkolku {to svetot tro{i primarna energija. Do 2050 godina 90% od energijata vo Evropskata unija treba da se dobiva od sonceto, vodata i veterot. Iako Makedonija e mala zemja, ima ogromni potencijali za proizvodstvo na energija od sonce i veter”, veli Gruevski.

^


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI OSVEN VO HAG, MILO[OSKI VO OFICIJALNA POSETA NA HOLANDIJA! inisterot za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija, Antonio Milo{oski, }e ja iskoristi raspravata vo Me|unarodniot sudot na pravdata vo Hag za denes da ostvari i rabotna poseta na Kralstvoto Holandija. Za vreme na posetata predvideni se sredbi so ministerot za nadvore{ni raboti na Kralstvoto Holandija, Uri Rozentap i so generalniot direktor za evropska sorabotka, Robert de Hroot. Na sredbata so negoviot kolega Rozentap, kako {to soop{ti MNR, }e stane zbor za na~inite na prodlabo~uvawe i unapreduvawe na bilateralnite odnosi i sorabotkata me|u dvete zemji vo oblastite od zaedni~ki interes.

M

MIHALI BALA: PODGOTVENI SME DA PREDLO@IME DATUM ZA PREGOVORI NA MAKEDONIJA SO EU ngarskoto pretsedatelstvo so EU e podgotveno da predlo`i datum za po~etok na pregovorite na Makedonija za ~lenstvo vo Evropskata unija dokolku dojde do napredok vo sporot za imeto. Ova go izjavi pretsedatelot na Komitetot za nadvore{ni raboti vo ungarskiot Parlament, Mihali Bala, koj v~era be{e vo poseta na makedonskoto Sobranie. "Makedonija napravi ogromni napori vo odnos na evroatlantskite integracii i e `alno {to tie s$ u{te ne davaat plod. Procesot za iznao|awe na zaemno prifatlivo re{enie za imeto me|u Skopje i Atina treba da prodol`i vo Obedinetite nacii, s$ dodeka postoi kakva bilo {ansa za dogovor. Ambasadorot Metju Nimic ve}e ponudi serija mo`ni re{enija", izjavi Bala vo intervju za MIA.

U

ISTRAGATA ZAVR[I – OBVINITELSTVOTO NA POTEG ZA "PAJA@INA" rivi~niot sud ja zavr{i istragata za slu~ajot "Paja`ina". Spisite za predmetot, ve{ta~eweto napi{ano na 180 stranici, koe v~era Biroto za sudski ve{ta~ewa go kompletira{e i go vrati vo Sudot, so site zabele{ki od istra`niot sudija Vladimir Tufegxi} bea prateni vo Obvinitelstvoto, informiraat od Sudot. Obvinitelstvoto sega treba da odlu~i dali }e pokrene obvinitelen akt za 21 lice, kolku {to bea opfateni so istra`nata postapka. Nasproti tvrdewata na advokatite na osomni~enite vo slu~ajot deka obvinitelkata Gordana Ge{koska vikendov vo Ohrid so svoite kolegi od Obvinitelstvoto go sostavile obvinitelniot akt i ~ekaat samo na ve{ta~eweto za da ja preciziraat sumata za koja se tvrdi deka e o{tetena dr`avata, prviot ~ovek na Obvinitelstvoto, Qup~o [vrgovski, negira - obvinenie nema. "Toa e sigurno {pekulacija. Obvinenie ne se podgotvuva nikade na drugo mesto osven vo prostoriite na Obvinitelstvoto. Koga }e bide zavr{ena istragata predmetot }e se vrati vo Obvinitelstvo i potoa sleduva fazata na pi{uvawe na obvinitelniot akt", izjavi [vrgovski pred ve{ta~eweto da bide gotovo. Obvinitelstvoto ima rok do ~etvrtok da go izgotvi obvinitelniot akt i da go dostavi do Sudot. Za da obezbedi prodol`uvawe na pritvorot za osomni~enite, koi ve}e tri meseci se nao|aat vo pritvorskoto oddelenie vo [utka, Obvinitelstvoto }e mora da go napi{e obvinenieto, bidej}i bez obvinitelen akt }e nema osnova za zadr`uvawe na osomni~enite vo pritvor. Poslednoto prodol`uvawe za 30 dena istekuva kon krajot na nedelava. Istragata za slu~ajot "Paja`ina" trae celi 3 meseci. Devet lica se vo istra`en zatvor, petmina se vo ku}en pritvor. Sinot na prvoosomni~eniot, sopstvenikot na A1 televizija, Velija Ramkovski, Hedi, s$ u{te se nao|a vo begstvo. Po nego e raspi{ana me|unarodna poternica. Vo begstvo se u{te trojca sopstvenici na firmi od "Pero Nakov" bb, stranski dr`avjani.

K

KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

MAKEDONIJA GI PRETSTAVI ARGUMENTITE ZA TU@BATA

MARFI: ATINA JA PREKR[I PRIVREMENATA SPOGODBA!

 Vo Hag v~era zavr{i pretstavuvaweto na makedonskite pozicii vo sudskiot spor so Grcija. Makedonskite advokati plasti~no objasnija deka Makedonija e prinudena da koristi nelogi~no ime samo zatoa {to nejzinoto ne im se dopa|a na Grcite. Utre i zadutre Sudot }e ja ~ue gr~kata odbrana GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

tina ja prekr{i Privremenata spogodba od 1995 godina i nejzinite kontraargumenti so koi go negira toa se neosnovani. Ova e zaklu~okot od dvodnevnoto ro~i{te vo Me|unarodniot sud na pravdata vo Hag, koj go prezentiraa stranskite pravni eksperti od timot koj ja zastapuva Makedonija. Glavnite argumenti na stranskite eksperti glavno se temelea na izjavite na gr~kite politi~ari koi potvrduvaat deka postoe{e veto vo Bukure{t vo 2008 godina. Taka, profesorot po pravo [on Marfi od Univerzitetot Xorx Va{ington naglasi deka Republika Makedonija kako suverena dr`ava bila postavena vo situacija da & se obra}aat vo me|unarodnite organizacii so ime koe ne e nejzinoto ustavno ime, no e privremeno dodeka ne se najde re{enie za sporot za imeto. "Toa e isto kako da bidete povikan vo klubot ovde vo Hag, no da vi se re~e deka ne mo`ete da go koristite svoeto ime, tuku privremeno da ja upotrebuvate etiketata "Gospodin H�. Zo{to e toa taka, zatoa {to na nekoj ~len od klubot ne mu se dopadnalo va{eto ime i saka da go smenite", re~e Marfi i naglasi deka so ovaa tu`ba Makedonija bara od Sudot dvete

A

strani da se dr`at do toa {to e predvideno so Privremenata spogodba. Profesor Pjer Klain od Univerzitetot Libre vo Brisel vo svoeto izlagawe podvle~e deka ne dr`at argumentite na Grcija spored koi predmet na ovoj slu~aj e odlukata na NATO na Samitot vo Bukure{t 2008. "Na krajot na denot, va`no e dali se ispolneti uslovite za ~lenstvo. Predmet na ovoj slu~aj

ne e odlukata na NATO, tuku odlukata na Grcija da go blokira ~lenstvoto na Makedonija, koja bila donesena pred Samitot vo Bukure{t. Blokadata bila najavuvana, duri imalo i falbi na gr~ki politi~ari za toa, {to pretstavuva prekr{uvawe na ~lenot 11 od Privremenata spogodba", re~e Klain. Toj poso~i deka Makedonija ne bara promena na odlukata na

NATO, tuku da se utvrdi prekr{uvawe na ~lenot 11 od Privremenata spogodba. Vo me|uvreme, dodeka Makedonija vo Hag ja argumentira svojata tu`ba protiv Atina, gr~kite mediumi gi argumentiraat gr~kite pozicii. Taka, poznatiot gr~ki vesnik "Ekatimerini" pi{uva deka "Atina go iskoristi svoeto pravo na veto za kandidatura na BJRM za ~lenstvo vo NATO vo 2008 na osnova na faktot deka balkanskata zemja treba najprvin da go re{i pra{aweto za imeto". Osven sudeweto vo Hag, na udar na gr~kite mediumi se najde i vicepremierot Pangalos, koj soglasno tvrdewata na Vikiliks izjavil deka Makedonija ima pravo da si go izbere sopstvenoto ime i deka Grcija treba da bide po~estena dokolku izborot e tokmu imeto Makedonija. Politi~kite reakcii vo Grcija odat dotamu {to velat deka so vakvata izjava Pangalos mu dava oru`je vo racete na Skopje za imeto. Odredeni partiski pretstavnici duri ja doveduvaat vo pra{awe i negovata aktuelna funkcija kako vicepremier vo Vladata na Jorgos Papandreu. Bez razlika na vakvite reakcii, Pangalos vo intervju za televizijata Mega u{te edna{ go potvrdi svojot stav koj go obelodeni Vikiliks, deka Makedonija mo`e da se vika kako saka!

GOLEM KRIMINAL VO MAKEDONSKA KAMENICA

765 ILJADI EVRA PRONEVERIL PORANE[NIOT GRADONA^ALNIK! o direktno prekr{uvawe na Zakonot za javni nabavki pri vr{eweto na grade`ni raboti, vo period od devet godini, od 2000 do 2009 godina, porane{niot gradona~alnik na Makedonska Kamenica, Pero Mitrevski, proneveril neverojatni 765 iljadi evra. Mitrevski, iskoristuvaj}i ja svojata slu`bena polo`ba, namesto rakovoditelot na Fondot za komunalen razvoj, sam gi potpi{al dvata dogovori za izgradba na kejot na Kameni~ka Reka

S

i lokalen pat vo seloto Sasa, pri {to ne bil ispo~ituvan i Zakonot za javni nabavki. Vkupnata vrednost na ovaa zdelka bila ne{to pove}e od 342.000 evra. Nepo~ituvawe na Zakonot za javni nabavki policijata na{la i pri izgradbata na objektot Kej na Kameni~ka Reka, pri {to se potpi{ani dogovori so firmite Pelagonija od Vinica i JTD Lovec od Kamenica, koi ne se najdeni vo arhivata, a isplateni se okolu 7.000 evra za nabavka na cement bez potpi{an dogovor i bez postapka za javna nabavka so fir-

mata Dakom, isto taka od Kamenica. Sporna e i izgradbata na vodovodot od seloto Dulica, kade {to se somni~i deka nezakonski isplatil 18.000 evra, a za 140.000 evra ja olesnil gradskata kasa pri izgradbata na gradskata crkva. Kako {lag na nezakonskoto rabotewe policijata otkrila deka poslednite tri godini od svojot mandat gradona~alnikot organiziral novogodi{ni kokteli vo negovata sopstvena firma Fontana-Kamena i platil za ugostitelski uslugi vo vrednost od 4.000 evra.

Krivi~nata prijava za zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe protiv porane{niot gradona~alnik e podnesena vo Javnoto obvinitelstvo vo Ko~ani. Mitrevski v~era ostana bez komentar za golemiot skandal za koj {to se tovari a negoviot naslednik Darko Mitevski za "Kapital" izjavi deka ne saka da gi komentira navodite za zloupotrebi vo op{tinata pred toj da dojde na ~elnata pozicija. Mitrevski se tovari za dosega najgolema proneverena suma protiv koj bila gradona~anik.


KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava  PREGLED VESTI

OBVINITELSTVOTO NEMO]NO

SLABI OBVINENIJA ZA TE@OK KRIMINAL!

 Kako najgolem problem dosega vo rabotata na Javnoto obvinitelstvo se javija pau{alno izrabotenite obvinenija, bez dovolno dokazi, po {to celi slu~ai pa|aa vo voda. Obvinitelite se pravdaat deka nemaat ni ~ove~ki, ni prostorni resursi za normalno funkcionirawe MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

tkako re~isi cela godina gi ~e{la{e dokumentite, javniot obvinitel Qup~o [vrgovski v~era soop{ti deka nema elementi za storeni krivi~ni dela vo sedumte kutii koi gi dostavi do nego porane{niot direktor na Upravata za spre~uvawe na perewe pari i finansirawe terorizam, Vane Cvetanov. Cvetanov lani obvini deka vo institucijata so koja toj rakovode{e imalo desetina krupni predmeti od oblasta na perewe pari i finansirawe terorizam so vkupna vrednost od nad 120 milioni evra. [vrgovski tvrdi poinaku. "Upravata e institucija koja ima uloga na otkriva~ na storiteli na kriminal i dokolku ima{e dokazi, taa treba{e da podnese krivi~na prijava do Obvinitelstvoto zaedno so tie dokazi. Tie dokumenti bea samo dostaveni vo funkcija na na{e razgleduvawe dali postoi nekoja organizirana mre`a na storiteli na krivi~ni dela od oblasta na organiziraniot kriminal. Nie dosega takvo ne{to ne utvrdivme", veli [vrgovski. I javniot obvinitel i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti gi otfrlaat kako neto~ni {pekulaciite deka denovive se gotvi spektakularno apsewe na Cvetanov. [vrgovski veli deka protiv Cvetanov nema predmet vo Obvinitelstvoto. "Obvinitelstvoto ne podnesuva prijavi. Podnesuvaat nadle`nite institucii koi se odgovorni za otkrivawe na storiteli na krivi~ni

O

 Dodeka golemi predmeti mu stojat vo mesto, javniot obvinitel se brani so katastrofal nite uslovi vo koi rabotat negovite lu|e. dela. Za Vane Cvetanov ima{e edna krivi~na prijava i taa e otfrlena so re{enie", veli [vrgovski. Toj pojasnuva deka krivi~nata protiv Cvetanov bila podnesena u{te minatata godina i ne bila povrzana so somne`ite koi gi istakna i Antikorupciskata komisija za tro{ewe na {est milioni denari od buxetot za 29 privremeni vrabotuvawa vo Upravata vo vremeto koga toj be{e na nejzino ~elo. Od MVR velat deka vr{at standardni rutinski kontroli za eventualni storiteli na krivi~ni dela. Za Cvetanov dosega nemaat dobieno prijava. Za site proverki koi gi vr{at po slu`bena dol`nost neumesno e da komentiraat pred da dojdat do cvrst dokaz so koj{to }e mo`at da istapat vo javnosta za eventualen kriminal, pojasnuvaat od MVR. Prijava za poveduvawe istraga protiv Cvetanov nema ni do sudot. AFERI VREDNI MILIONI TAPKAAT VO MESTO Slu~ajot so 120 milioni evra za koi Cvetanov tvrdi

deka pred o~i mu bile pronevereni ne e edinstveniot golem korupciski skandal za koj ne se najdoa dovolno dokazi. No, vo rabotata na obvinitelite ne nedostigaat samo dokazite. Kako najgolem problem dosega se javija pau{alno izrabotenite obvinenija, poradi koi potoa celi slu~ai pa|aa vo voda. Najsve`iot, “Izgrev”, poka`a deka poradi izostavenoto ve{ta~ewe i neutvrdenata {teta obvinetite bra}ata Miladinovi po dve godini pominati vo pritvor se pu{teni na sloboda, bez da se znae za kolkava suma ja o{tetija dr`avata. Del od obvinenieto za privedenite vo akcijata “Zmisko oko” vo delot za zlostorni~ko zdru`uvawe isto taka padna u{te pri odlukata na prvostepeniot sud. Za skandalot, pak, so 750.000 evra, famozno najdeni vo {i{e kaj {oferot na MPM, Obvinitelstvoto po slu`bena dol`nost ne pokrena istraga, isto kako {to e i slu~ajot “Nade`”, strategijata so koja Branko Crvenkovski se

7

tovari deka ja olesnil pretsedatelskata kasa za celi 340.000 evra. Objasnuvaweto zo{to aferata za porane{niot pretsedatel ne se istra`uva vo momentov e deka obvinitelite momentalno imale premnogu rabota, anga`irani se vo slu~ajot "Paja`ina". Svoja zavr{nica ~ekaat i trite ha{ki slu~ai, Lipkovskata brana s$ u{te e vo faza na istraga, a za slu~ajot "Nepro{teno" treba da se donese odluka dali }e bide pokrenato obvinenie ili ne. Vo Javnoto obvinitelstvo toa {to predmetite im stojat go pravdaat so lo{ite uslovi vo koi rabotat. Obvinitelstvoto kuburi so prostorni, no i so ~ove~ki resursi. Vo nego vo poslednive 15 do 20 godini ne e investiran nitu denar, veli [vrgovski. U{te se sve`i poplakite na obvinitelite deka nemaat nitu Internet, nitu elementarni resursi – hartija, pe~atari, dovolno slu`beni vozila i primeroci na slu`ben vesnik. Zaradi ovie problemi [vrgovski se `ale{e deka nema uslovi nitu za implementacija na noviot Zakon za krivi~na postapka, no veli deka se nadeva oti so poslednata zalo`ba na Vladata za izgradba na zgrada vo koja treba da bidat smesteni site obvinitelstva }e se re{i del od problemot i vo pogled na prostornata, no i na tehni~kata ekipiranost vo Obvinitelstvoto. I od Sovetot na javni obviniteli priznavaat deka so sega{nite kapaciteti so koi raspolagaat obvinitelstavata te{ko }e bide zamisliva primenata na noviot Zakon za krivi~na postapka, spored koj glavnata, istra`nata uloga }e ja imaat tokmu obvinitelite.

PACOLI VO SKOPJE osovskiot pretsedatel, Bexet Pacoli, e vo svoja prva oficijalna poseta vo Skopje. Kako {to doznava “Kapital”, {efot na kosovskata dr`ava deneska }e ima sredbi so pretstavnici na Vladata. Ve}e za utre vo hotelot Aleksandar Palas e najaveno odr`uvawe na makedonsko–kosovski biznis-forum, na koj }e ima sredbi me|u makedonski i kosovski stopanstvenici. Bexet Pacoli se o~ekuva od Skopje da zamine za Tirana. Toj be{e izbran na funkcijata pretsedatel pred okolu eden mesec, kako rezultat na dogovorot za koalicirawe me|u negovata partija Alijansa za Novo Kosovo i Demokratskata partija na Ha{im Ta~i. Za zasilenite kontakti na relacija Kosovo–Makedonija zboruva i posetata na delegacijata na kosovskata dano~na administracija koja v~era ima{e sredbi vo UJP i razgovori na tema kako da se odbegne dvojnoto odano~uvawe ili neodano~uvawe me|u Makedonija i Kosovo.

K

LU^IOLI: NI TREBA MAKEDONIJA VO EVROATLANTSKITE STRUKTURI rikaznata za Makedonija vo NATO ne e zavr{ena, no e va`na za site, a toa najdobro se gleda ovie denovi, koga na severot na Afrika se vodi bitkata za Libija, ocenuva italijanskiot profesor po bezbednost Fabricio Lu~ioli. "Imame nezavr{ena rabota tuka. I toa e mnogu va`no za bezbednosta na Makedonija, za bezbednosta na Balkanot, no i za evroatlantskata bezbednost. Nam ni treba Makedonija, celosno integrirana zaedno so Zapaden Balkan vo evroatlantskite strukturi. Ni treba {to pobrzo. I {teta e {to ne bevme sposobni da go zatvorime ova pra{awe prethodno. Ovaa situacija mora da se re{i {to pobrzo. Mo`eme da se naso~ime vo mnogu oblasti, no, sepak, najva`no e politi~ko re{avawe na ova pra{awe", izjavi Fabricio Lu~ioli, ekspert za bezbednost od Italija.

P

50 MILIONI DENARI ZA REKONSTRUKCIJA NA DOMOT STIV NAUMOV o pove}e od 50 milioni denari ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, }e gi rekonstruira barakite vo studentskiot dom Stiv Naumov. Na mestoto na ruiniranite baraki, koi od ovaa studiska godina se nadvor od upotreba, }e niknat osum objekti od cvrsta gradba. Tenderot na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka e vo tek i za nepolna nedela }e bide izbrana najpovolnata firma koja }e go izvede proektot. Se planira studentskata naselba Stiv Naumov da bide celosno obnovena, otkako minatite dve godini bea rekonstruirani i dvete ma{ki zgradi. Novite objekti }e se prostiraat na povr{ina od 1.700 metri kvadratni i }e imaat smestuva~ki kapacitet za 204 studenti. Todorov soop{ti deka sobite }e bidat trikrevetni, so toalet, a prvpat }e ima i {est ednokrevetni sobi za lica so posebni potrebi. Gradbite }e bidat povrzani so pateki, a celata sredina hortikulturno uredena, istakna toj.

S


8

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI POVOLNOSTI VO ZDRAVSTVENATA ZA[TITA ZA VRABOTENITE VO ARM o izmenite na Zakonot za slu`ba vo armijata, izglasani na v~era{nata sobraniska sednica, obezbedeni se povolnosti vo odnos na zdravstvenata za{tita za vrabotenite vo ARM. "So ovie izmeni }e se ovozmo`i tro{ocite napraveni pri koristewe zdravstveni uslugi vo javnoto zdravstvo, i toa i vo primarnata i vo specijalisti~ko-konsultativnata i bolni~kata zdravstvena za{tita, da bidat besplatni, odnosno Ministerstvoto za odbrana }e gi pokriva ovie tro{oci", pojasni pretsedatelot na sobraniskata Komisija za odbrana, Vlatko \or~ev. Ovie povolnosti }e gi koristat i licata na koi im prestanal rabotniot odnos vo Armijata dokolku go prijavile zaboluvaweto vo period od dve godini po prekinuvaweto na rabotniot odnos, a istoto nastanalo za vreme na slu`bata. Zakonot predviduva koristewe na besplatna zdravstvena za{tita i za ~lenovite na potesnoto semejstvo na licata, voeni i civilni, koi u~estvuvaat vo mirovni misii i operacii nadvor od Makedonija podolgo od 30 dena. Pokraj zdravstvena za{tita na site ovie lica, Zakonot predviduva vklu~uvawe i osloboduvawe od pla}awe i na lekovite koi se nao|aat na listata utvrdena od Fondot za zdravstveno osiguruvawe.

S

UNESKO Ă? DODELUVA 100 ILJADI DOLARI NA MAKEDONIJA NESKO }e & dodeli na Makedonija 100 iljadi dolari za finansirawe na proekti od oblasta na kulturata, obrazovanieto i naukata. Del od parite }e se upotrebat za 50-toto izdanie na Stru{kite ve~eri na poezijata, soop{ti ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~eska-Mileska, koja e i pretsedatel na Nacionalnata komisija na UNESKO. Ostanatite sredstva od donacijata na UNESKO se za dva proekti od obrazovanieto i eden od naukata. UNESKO dopolnitelno }e dade u{te 20 iljadi dolari za pe~atewe na zbornikot od vtorata verska konferencija vo Ohrid, kako i 21.500 evra za klubovite na UNESKO vo Makedonija, ~ija cel e promocija na me|uetni~kiot dijalog.Pokraj ovie informacii, UNESKO donel odluka da go nominira arheolo{ko-astronomskiot lokalitet Kokino, kade {to se nao|a megalitskata opservatorija za vpi{uvawe na listata na svetsko nasledstvo, na koja zasega Makedonija go ima samo Ohrid. Spored UNESKO, Kokino gi ispolnuva site tehni~ki barawa za lokalitetot da bide za{titen i dodaden na spisokot za svetsko nasledstvo.

U

POMINAA ZAKONITE ZA ADMINISTRACIJATA, ZA DIK SE ^EKA LIDERSKATA obranieto v~era gi razgleduva{e izmenite i dopolnuvawata na zakonite za reforma na javnata administracija. Na sednicata pratenicite gi izglasaa izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za dr`avni slu`benici i na Zakonot za javni slu`benici. Za slednoto prodol`enie na sednicata go odlo`ija glasaweto za izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava i na Zakonot za op{ta upravna postapka, poradi toa {to se glasaat so dvotretinsko mnozinstvo, a vo Sobranieto ne bea prisutni 80 pratenici. Izmenite na Zakonot za vlada i na Zakonot za upravna inspekcija, koi se vo korelacija so Zakonot za op{ta upravna postapka, }e bidat glasani zaedno so tie za koi se bara dvotretinsko mnozinstvo. Pratenicite v~era glasaa i za predlog-zakonot za osnovawe dr`avna komisija za odlu~uvawe vo upravna postapka i postapka od raboten odnos vo vtor stepen. Kako {to pojasni zamenik-ministerot za pravda, Ibraim Ibrahimi, komisijata }e ima pretsedatel i sedum ~lena. Pretsedatelot i ~lenovite na komisijata }e se imenuvaat na pet godini, so pravo na povtoren izbor. Po `albenite predmeti komisijata }e odlu~uva na sednici so mnozinstvo od ~lenovite, a }e mo`e da raboti samo dokolku na sednicata se prisutni najmalku pet ~lenovi. Docna popladneto Sobranieto i definitivno izglasa deka se odlaga Popisot na naselenieto. To~kata za izbor na pretsedatel na Dr`avnata Izborna Komisija, se odlo`i za narednata sednica, zatoa {to prvo treba{e da se odr`i u{te edna od seriite liderski sredbi. V~era liderite na najgolemite politi~ki partii, povtorno se sobraa kaj pretsedatelot \orge Ivanov. Ovaa sredba se o~ekuva{e da bide klu~na i liderite kone~no da najdat zaedni~ki jazik okolu terminot i uslovite za odr`uvawe na predvremenite parlamentarni izbori, koi ako dogovorot padne i se ispo~ituvaat najbrzite rokovi bi se slu~ile vo sredinata na mesec juni.

S

KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

MRT SE FRLI NA JAVNI NABAVKI

VO DIGITALNA ERA NE SE ODI SO NEFUNKCIONALNI TOALETI!

 So novi sistemi za ladewe na studijata, reporta`ni vozila, laptop-kompjuteri, digitalizacija i uslugi od Agencijata za prevodi, javniot servis }e se dobli`uva do stranskite. Parite se obezbedeni od Vladata soglasno finansiskite planovi na televizijata MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

reku devet javni nabavki raspi{ani vo posledniot mesec Makedonskata radio-televizija }e pravi temelni reformi. Del od tenderite se odnesuvaat na ispolnuvaweto na akciskiot plan za premin od analogno vo digitalno televizisko emituvawe, a del na popravawe na odredeni sostojbi vo zgradata na javniot radiodifuzer, koi vrabotenite gi opi{uvaat kako nehumani. Tokmu na poslednovo se odnesuva najnoviot oglas za javni nabavki so koj MRT bara ekonomski operator {to }e izvede renovirawe na toaletite, koi se vo o~ajna sostojba lo{o ili voop{to neosvetleni, so zatnat odvod, valkani lavaboa i voda {to kape od sekade. Vpe~atokot deka procesot na digitalizacija ne odi zaedno so opi{anata sostojba go deli i rakovodstvoto na MRT. "Sanitarnite jazli vo zgradata na MRT se vo katastrofalna sostojba i smetame deka e krajno vreme da se renoviraat", potvrduva izvr{niot direktor na MRT, Eftim Ga{tov. Javniot servis o~ekuva ponudi i za sistem za ladewe vo televiziskite studija i za reporta`ni vozila koi }e gi zamenat dosega{nite, koi vo

P

drugi dr`avi odamna se del od filmski setovi za snimawe prikazni koi se slu~uvaat vo prvata polovina od minatiot vek. "Nabavkata na sistem za ladewe se odnesuva na takanare~enite "~ileri", nameneti za studijata. Sega{nite se stari pove}e od trieset godini i so nivno ponatamo{no koristewe rizikuvame opremata da izgori. So oglasot za reporta`ni vozila i oprema za snimawe }e gi zamenime reporta`nite koli stari pove}e od trieset godini, koi lu|eto gi fotografiraa kako "praistoriski" primeroci i slu`ea za potsmev", veli Ga{tov. MRT vo naredniov period }e nabavi i laptop-kompjuteri, so koi }e ja modernizira komunikacijata na novinaritedopisnici so ku}ata. Svoeviden kuriozitet duri i za makedonski uslovi e {to MRT za transport na snimenite materijali od dopisnicite vo vnatre{nosta na dr`avata s$ u{te koristi motorni vozila, naj~esto avtobusi. Site drugi televizii odamna go upotrebuvaat internet-soobra}ajot i nivnite FTP serveri za taa cel. Planirana e i nabavka na uslugi od Agencijata za prevod, neophodna za preveduvawe na stranskite programi i drugi dokumenti, kako tie povrzani so obvrskite kon Evropskata radiodifuzna unija.

Zaedni~ko za site oglasi e {to kako kriterium za izbor na najdobar ponuduva~ e navedena najniskata cena. Za nabavkite povrzani so digitalizacijata parite se predvideni vo finansiskite planovi na MRT i se obezbedeni od Vladata. Vo akciskiot plan za digitalizacija javniot servis

u~estvuva zaedno so javnoto pretprijatie Makedonska radiodifuzija. "]e go iskoristime ovoj povod za od koren da po~neme nekoi raboti i da go napravime makedonskiot javen radiodifuzen servis da bide ramo do ramo so drugite balkanski, no i evropski servisi", izjavi Ga{tov za "Kapital".

MINISTEROT ZA OBRAZOVANIE NEMA DA MRDNE SO PRST

ZA TODOROV KOSOVSKITE STUDENTI SE ZA[TITENI SO ZAKON!  Po skandalot so ednakvite ceni za makedonskite i kosovskite pacienti, istiot ar{in se otkri i vo obrazovanieto. Ekspertite tvrdat deka toa {to studentite od Kosovo so godini studiraat po isti ceni zna~i debelo finansisko o{tetuvawe za Makedonija! VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

inisterot za obrazovanie, Nikola Todorov, nema da prezeme ni{to za skandalot vo koj edinstveno na Univerzitetot vo Tetovo studentite od Kosovo studiraat po isti ceni kako i studentite od Makedonija. Otkako "Kapital" otkri deka Univerzitetot vo Tetovo ne otstapuva od vakvata privilegija za studentite od Kosovo, pod skandalozen izgovor deka toa e albanski univerzitet, koj otsekoga{ e otvoren za gra|anite na Kosovo i Albanija, od Ministerstvoto velat deka kakva bilo nivna reakcija bi zna~ela kr{ewe na Zakonot za visoko obrazovanie. "Postoi zakonska regulativa koja mu dozvoluva na samiot

M

univerzitet da odlu~uva za cenata na studiraweto na stranskite studenti. Ako Ministerstvoto reagira vo odnos na slu~ajot na Univerzitetot vo Tetovo, toa }e zna~i kr{ewe na Zakonot, {to kako institucija ne smeeme da si go dozvolime. Ako ima reakcii od na{a strana, toa }e zna~i i me{awe vo avtonomijata na Univerzitetot", izjavi za "Kapital" portparolot Goran Galevski. Dodeka na site ostanati univerziteti stranskite studenti pla}aat povisoki ceni po strogo izgotven pravilnik, od Univerzitetot vo Tetovo tvrdat deka nikoj ne mo`e da gi natera da ja spre~at praktikata kosovskite studenti da pla}aat isto kako i makedonskite. "Nie kako univerzitet imame svoja avtonomija. Pokraj toa, ova e albanski univerzitet i negovite vrati otsekoga{

bile otvoreni za studenti od Albanija i Kosovo. Ne mo`am da ka`am dali i drugi stranski studenti bi tretirale vaka, zatoa {to osven od Makedonija, zasega gi imame samo kosovskite i albanskite studenti. Ako za studirawe vo Tetovo se zainteresiraat studenti od okolnite zemji, }e razmislime po koi ceni bi studirale tie", velat od Rektoratot na Univerzitetot vo Tetovo. Ottamu informiraat deka ne o~ekuvaat nikakvi reakcii od Ministerstvoto. Velat, ministerot znae s$ i nema pri~ina da reagira. Ekspertite kategori~no tvrdat deka vakvi slu~ai se nedozvoleni. Spored niv, na ovoj na~in se o{tetuva i dr`avnata kasa. "Definitivno ne e vo red kosovskite i makedonskite studenti da pla}aat isto, zatoa

{to tie se stranski studenti i ne pridonele nitu denar za makedonskiot buxet. Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij ima izgotven pravilnik spored koj sekoj stranski student pla}a {kolarina od 2.000 dolari i prvata godina u~i samo jazik", veli dekanot na Pravniot fakultet vo Skopje, Bor~e Davitkovski. Skandalozniov slu~aj so kosovskite studenti, spored poznava~ite, e identi~en so skandalot koj neodamna go trese{e ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani. "Duri ova e i poskandalozno, zatoa {to cenite za kosovskite i makedonskite pacienti s$ u{te ne se izedna~eni, a studentite od Kosovo so godini pla}ale isto kako da se makedonski dr`avjani i & nanesuvale finansiska {teta na dr`avata", komentiraat poznava~ite.


KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

DODEKA VLADATA MOL^I ZA PRIVATIZACIJATA

MAKEDONSKA PO[TA ]E GO REKLAMIRA MONOPOLOT!

 Direktorot Rustemi ne ka`uva nitu kolku pari se planirani za reklamnata kampawa, nitu, pak, kako Makedonska po{ta finansiski ja zavr{ila minatata godina MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

bajalska@kapital.com.mk

avnata nabavka za marketing-kampawa, za koja Makedonska po{ta }e sobira ponudi vo slednite tri meseci, }e bide so cel reklamirawe na novite uslugi koi pretprijatieto gi vovelo lano i koi doprva }e gi voveduva godinava. Direktorot Ejup Rustemi ne otkriva kolkav buxet e planiran za javnata nabavka, koja e otvorena za ponudi do treti maj, odnosno vo slednite 120 dena, a }e vklu~uva pove}e aktivnosti. "M akedonska po{ta e korisni~ki orientirana kompanija i osnovnata cel na na{eto rabotewe e zadovolni korisnici. Poradi toa, postojano se raboti na voveduvawe novi uslugi spored potrebite na korisnicite. So reklamnata kampawa smetame deka poblisku }e im gi pretstavime novite uslugi, a se razbira deka toa }e vlijae i na zgolemuvawe na obemot na rabota", veli direktorot Rustemi. Kako {to v~era objavi "Kapital", stanuva zbor za javna nabavka za osmisluvawe, produkcija i realizacija na marketingaktivnosti na Makedonska po{ta. ]e se izbira marketing-agencija koja }e producira kreativno re{enie, }e pravi istra`uvawe na pazarot, zakupuva mediumski prostor, }e pe~ati promotiven materijal i }e gi brendira po{tenskite edinici. Marketing-agencijata treba da ima iskustvo od najmalku tri godini i napraveno najmalku dve reklamni kampawi, da go ima sertifikatot ISO 9000,

J

PRODADENI 19 PARCELI OD INDUSTRISKATA ZONA @ABENI o industriskata zona @abeni denovive se prodadeni 19 parceli so vkupna povr{ina od 25 hektari, soop{ti gradona~alnikot na op{tina Bitola, Vladimir Taleski. Kako {to informiraat od op{tinata, parcelite gi kupile devet biznismeni od Makedonija i tri od stranstvo, odnosno od Italija, Germanija i Grcija, koi denovive }e potpi{at kupoproda`en dogovor so Ministerstvoto za transport i vrski i }e dobijat odobrenie za gradba od op{tina Bitola. "Firmite {to kupija parceli za gradba vo zonata deluvaat vo prehranbenata industrija, odnosno proizvodstvo i prerabotka na mleko, potoa firmi koi se opredelile za skladirawe i prerabotka na ovo{je, kako i firmi od drvnata i tekstilnata industrija. Na{ite prvi~ni procenki se deka preku ovie firmi }e se vrabotat okolu 500 lica", poso~i gradona~alnikot Taleski. Bitolskiot gradona~alnik najavi proda`ba na u{te deset parceli za koi e zainteresirana golema kompanija, ~ii nameri se da vlo`i okolu 20 milioni evra vo industriskata zona @abeni vo Bitola.

V

re`ata na smetkovodstveni podatoci od zemjodelskite stopanstva (FAND) ovaa godina analizite }e gi pravi vrz osnova na profitot i goleminata na 600 farmi vo zemjava. Kako {to informiraat od Ministerstvoto za zemjodelstvo, so vospostavuvaweto na mre`ata }e imaat celosen uvid vo ekonomskoto i finansiskoto rabotewe na farmite i na toj na~in }e mo`at soodvetno i precizno da gi prilagodat politikite i za subvencionirawe i site drugi tipovi za poddr{ka na zemjodelskoto stopanstvo. “Sistemot koj se vospostavuva ve}e dve-tri godini ovozmo`uva pribirawe ekonomski i finansiski podatoci od zemjodelskite stopanstva. Celta e da se napravi presmetka na ekonomskite vlijanija, so {to }e utvrdi kolku odredeni farmi po tipovi i golemina se profitabilni po odredeni potsektori vo Makedonija", informira{e zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski. Vo izminatite dve godini analizite se pravea vrz osnova na profitot na 450 farmi, no soglasno evropskiot pravilnik ovaa brojka treba da bide mnogu pogolema za da se dobie jasna slika za site zemjodelski stopanstva.

M

DIREKTOR NA MAKEDONSKA PO[TA

i godi{niot promet da ne e pomal od 25 milioni denari vo poslednite tri godini. Cenata nema da bide prv kriterium za izbor na najpovolen ponuduva~. Na Makedonska po{ta najva`en }e & bide kvalitetot na ponudata za reklamna kampawa, koj }e se boduva so 50 poeni, a cenata }e se boduva so 40 poeni, dodeka mehanizmite za garancija na kvalitetot so 10 poeni. RUSTEMI GI KRIE FINANSISKITE REZULTATI Bidej}i edinstveniot raspolo`liv finansiski podatok za Makedonska po{ta e dobivkata koja ja ostvarila vo 2009 godina (611 iljadi evra), a internet-stranicata

 PREGLED VESTI

SO SISTEMOT FAND ]E SE SOBIRAAT INFORMACII ZA RABOTEWETO NA FARMITE

EJUP RUSTEMI Makedonska po{ta e korisni~ki orientirana kompanija i osnovnata cel na na{eto rabotewe e zadovolni korisnici. Poradi toa, postojano se raboti na voveduvawe novi uslugi spored potrebite na korisnicite. So reklamnata kampawa smetame deka poblisku }e im gi pretstavime novite uslugi, a se razbira deka toa }e vlijae i na zgolemuvawe na obemot na rabota.

9

KOI SE NOVITE USLUGI VOVEDENI LANI? Od Makedonska po{ta informiraat deka lani celosno ja avtomatizirale po{tenskata mre`a, sklu~ile dogovor so EVN Makedonija za dostavuvawe na smetki, sklu~ile dogovor za pe~atewe i kovertirawe na smetki so Vodovod i kanalizacija, formirale slu`ba za kvalitet, donele Kodeks na etika, go po~nale proektot za alokacija na tro{oci i prihodi, vovele poseben sistem za smetkovodstvo, se priklu~ile na proektot Green actin postal civil societies na Post europ finansiran od IPA fondovite, sklu~ile dogovor za razmena na EMY pratki so crnogorskata po{ta. na pretprijatieto ne raboti, "Kapital" se obide da ispita kakva e negovata finansiska kondicija. Mu postavivme pove}e pra{awa na direktorot Rustemi, po~nuvaj}i od toa kolkavi bile tro{ocite na pretprijatieto vo 2009 godina, za kolku se namaleni vo odnos na 2008 godina, kolkavi se prihodite, dobivkata i tro{ocite na Makedonska po{ta za 2010 godina, kolkavi se vkupnite akumulirani zagubi na pretprijatieto od izminatite godini. Odgovori na ovie pra{awa ne dobivme, iako stanuva zbor za javno pretprijatie koe treba da bide transparentno vo odnos na svoeto finansisko rabotewe. "Po~nuvaj}i od 2009 godina,

Makedonska po{ta bele`i pozitivni rezultati vo svoeto delovno rabotewe. Trendot na rabotewe so dobivka prodol`i i vo delovnata 2010 godina, a vkupno ostvarenite prihodi vo odnos na 2009 godina bele`at rast od 6,6% dodeka ostvarenite prihodi od po{tenski uslugi bele`at rast od 6,8%", veli Rustemi. I dodeka Makedonska po{ta podgotvuva reklami, Vladata mol~i za nejzinata privatizacija. "Kapital" i v~era ne dobi odgovor od Ministerstvoto za transport i vrski za modelot prepora~an od konsultantite od KPMG, nitu, pak, za toa dali ima zainteresirani privatni kompanii koi }e vlezat vo delumnata privatizacija.

NOVA LINIJA SOKOVI NA FRUKTAL NA MAKEDONSKIOT PAZAR ruktal ja pro{iri svojata ponuda na makedonskiot pazar so novi sokovi – Fruktal Selek{n, proizvodi koi }e bidat dostapni samo vo odredeni prodavnici. Kako {to informiraat od kompanijata, prirodniot sok Selek{n, }e bide dostapen vo ~etiri razli~ni vkusovi Costa Rica selection (ananas), Brasil selection (portokal), Mediterannean (grejpfrut) i Red Berries selection (malina). "Selek{n e rezultat na razvojot na stru~nite lica vo Fruktal i odyiv na s$ pogolemite potrebi na potro{uva~ite za zdrava hrana bogata so vitamini. So sokovite Selek{n gi pre~ekoruvame dostignatite ramki, za {to e dokaz ogromniot interes od strana na potro{uva~ite vo Slovenija i Hrvatska. Siguren sum deka sokovite Selek{n pozitivno }e gi iznenadat i makedonskite potro{uva~i“, izjavi pretsedatelot na upravniot odbor na Fruktal, Drago Kav{ek. Sokovite Selek{n }e bidat vo proda`ba vo marketite Vero 2 vo Taftalixe, Vero 9 vo TC Vero, Super Tineks 2 vo TC Zebra, kako i vo Super Tineks 4 kaj fabrikata Kon~ar i Ramstor centar vo Skopje.

F


Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.625

MBI 10

2.795

2.620

2.790

2.615

2.785

2.610

MBID

117,30

KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

OMB

117,20 117,10 117,00

2.780

2.605

116,90 2.775

2.600

116,80

2.770

116,70

2.590

2.765

116,60

2.585

2.760

2.595

16/03/11

17/03/11

18/03/11

19/03/11

20/03/11

21/03/11

16/03/11

22/03/11

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

116,50 17/03/11

18/03/11

19/03/11

20/03/11

21/03/11

22/03/11

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

16/03/11

17/03/11

18/03/11

19/03/11

20/03/11

21/03/11

22/03/11

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

INDUSTRIJATA ZA MEBEL SÉ U[TE NE MO@E DA ZASTANE NA NOZE

MAKEDONSKA BERZA

ZA NECEL MESEC MEBELOT ]E POSKAPI ZA 20%?! Postojanoto zgolemuvawe na cenite na repromaterijalite i opadnatata kupovna mo} na gra|anite rezultira so drasti~no namalena potro{uva~ka na mebel, poradi {to ovaa industrija ne mo`e da go vidi svetloto na krajot od tunelot VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

EUFORIJATA ZAVR[I ZA TRI DENA

a nepoln mesec mebelot vo Makedonija }e poskapi za 20%, najavuvaat pogolemite proizvoditeli. Postojanoto zgolemuvawe na cenite na repromaterijalite i opadnatata kupovna mo} na gra|anite, spored niv, se glavnite pri~ini poradi koi industrijata za mebel ne mo`e da se krene na noze. Vakviot trend be{e pri~ina nekolku poznati fabriki za mebel vo zemjava, me|u koi i Bujoto, da stavat klu~ na svoite proizvodstveni pogoni. Prvoto trimese~je godinava salonite za mebel go zavr{uvaat so mnogu poniska potro{uva~ka vo sporedba so istiot period lani. "Potro{uva~kata godinava e za 15% do 20% poniska sporedeno so lani. Spored nas, toa e poradi opadnatiot standard na gra|anite, no i poradi povisokite ceni na mebelot, kako rezultat na globalnoto poskapuvawe na surovinite za ovaa industrija. Stranskite firmi od koi uvezuvame materijali za tri meseci dvapati gi poka~uvaa cenite. Sega za april ni najavija nov bran poskapuvawa. Iako dosega se trudevme da go odr`ime nivoto na cenite na na{ite

Z

ilnata investitorska aktivnost od ponedelnikot, koga be{e ostvaren promet od 18 milioni denari, v~era do`ivea kolaps. Be{e ostvaren tri pati poslab promet, samo 5,8 milioni denari. Prometot na Makedonskata berza ne go razdvi`ija nitu prethodnite, a ni v~era{nite najavi na nekolku akcionerski dru{tva deka akcionerite }e gi nagradat so dividenda. Najgolem interes povtorno ima{e za akcijata na Komercijalna banka, od koja se istrguvaa 390 akcii po prose~na cena od 3.814,51 denari za akcija. Ostvareniot promet so akcijata na Komercijalna banka iznesuva{e 1,4 milioni denari i e za 6,5 pati pomal vo odnos na prometot od 9,1 milioni denari, realiziran eden den prethodno. Akcijata na bankata be{e i edinstvenata koja ostvari promet pogolem od eden milion denari. Od drugite akcii najblisku do ovoj iznos be{e akcijata na Makedonski Telekom, koja ostvari promet od 822.000 denari. Od akcijata na Alkaloid bea istrguvani 154 akcii

S

proizvodi, navistina bi bilo realno periodov da gi zgolemime za 20%", velat od fabrikata za proizvodstvo na mebel Karat M. Od OTO Mebel velat deka vo vakvo vreme mebelot e luksuz za gra|anite. "Prvite dva meseci godinava bea pogubni za industrijata za mebel. Poskapuvaat site repromaterijali. Ivericata vo rok od tri meseci poskape tri pati i sega e okolu 20% poskapa od porano. Rastat i cenite na mehanizmite i na raznite lepaci i hemikalii. Dodeka trendovite odat vo ovaa nasoka, mebelot za pogolem del od gra|anite }e ostane luksuz", veli sopstvenikot Nikola Vasilevski. Del od proizvoditelite na mebel baraat spas vo izvozot. "Prvoto trimese~je godinava go zavr{uvame malku

LIDIJA MLADENOVI] ZONA MEBEL Prvoto trimese~je godinava go zavr{uvame malku polo{o od lani i zatoa sega izvozot ni e prioritet. Poskapuvaweto na repromaterijalite po~na da vlijae vrz cenata na mebelot. Zasega ima blago poskapuvawe na proizvodite, no ako prodol`i poskapuvaweto na materijalite }e bideme primorani da gi zgolemuvame cenite. [tofovite i ko`ite poskapea za 10% do 20%, a sun|erot za 5%. polo{o od lani i zatoa sega izvozot ni e prioritet. Poskapuvaweto na repromaterijalite po~na da vlijae vrz cenata na mebelot. Zasega ima blago poskapuvawe na proizvodite, no ako prodol`i poskapuvaweto na materijalite }e bideme primorani da gi zgolemuvame cenite. [tofovite i ko`ite poskapea za 10% do 20%, a sun|erot za 5%", veli Lidija Mladenovi} od Zona mebel, firma

koja izvezuva vo Hrvatska, Slova~ka, Srbija, Bosna i Hercegovina, Grcija i Al`ir. V~era be{e otvoren Saemot za mebel na Skopski saem, na koj e zabele`an rekordno golem interes od firmite. Pokraj doma{nite proizvoditeli i trgovci so mebel, na Saemot se prisutni i kompanii ~ii proizvodstveni pogoni se locirani vo Viena, Istanbul i drugi metropoli.

vo vrednost 662.000 denari. Investitorite u{te poslab interes poka`aa za obvrznicite. Vkupniot promet so obvrznici iznesuva{e 351.000 denari, a najtrguvana, so promet od 183.000 denari, be{e devettata emisija za denacionalizacija. Berzanskite indeksi povtorno zavr{ija so me{ani vrednosti, no, za razlika od ponedelnikot, ovojpat indeksite koi vo ponedelnikot porasnaa sega imaa pad na vrednosta. Edinstveno za 0,16% porasna indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID, koj zatvori na 2.770,72 indeksni poeni. Osnovniot indeks MBI-10 padna za 0,79%, na vrednost od 2.595,73 indeksni poeni, a indeksot na obvrznicite OMB padna za 0,11%, na 117,02 indeksni poeni. Od 26 hartii od vrednost koi bea predmet na trguvawe duri polovina imaa pad na cenata. Najmnogu od svojata vrednost izgubi akcijata na Beton od Skopje, koja padna za 2,67%. Najgolem rast, 16,5%, ima{e akcijata na Slavej od Skopje.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Славеј Скопје

22.03.2011 Просечна цена (МКД) 3.000,00

%

Износ (МКД)

16,5

90.000

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Бетон Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

22.03.2011

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

30.475.320,00

-2,91%

2,60%

8,61%

0,05%

-1,83%

21.03.2011

ILIRIKA GRP

48.769.868,31

-5,42%

-4,95%

-1,57%

-7,23%

0,79%

21.03.2011

Иново Статус Акции

15.385.349,05

-2,96%

4,83%

4,39%

5,69%

-8,41%

21.03.2011

KD Brik

36.512.092,48

-2,45%

-2,17%

2,03%

-3,77%

5,74%

21.03.2011

KD Nova EU

27.945.805,55

-4,26%

1,38%

6,16%

2,27%

0,27%

21.03.2011

КБ Публикум балансиран

30.633.896,65

-2,35%

1,39%

3,51%

1,64%

-2,26%

21.03.2011

22.03.2011 Просечна цена (МКД)

Жито Лукс Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Алкалоид Скопје

7300

%

Износ (МКД)

-2,67

21.900

171

-2,29

8.892

132,80

-2,04

26.560

4.299,99

-1,48

662.198

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2010) * BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

22.03.2011

Вкупно издадени акции 1.431.353

22.03.2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.299,99

400,40

10,74

0,93

54.562

7.300,00

567,72

12,86

0,21

GRNT (2010) *

3.071.377

580,23

92,61

6,27

0,54

KMB (2010)

2.279.067

3.814,51

628,36

6,07

1,09

112.382

27.206,67

/

/

0,80

%

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

3814,51

-0,79

1.487.660

REPL (2010) *

25.920

40.256,00

2.996,49

13,43

0,84

Македонски Телеком Скопје

554,67

0,87

822.020

SBT (2010) *

389.779

3.210,00

39,99

80,26

0,76

MPT (2010) *

4.299,99

-1,48

662.198

STIL (2010) *

14.622.943

199,40

0,47

428,80

2,51

Топлификација Скопје

3660,87

-0,91

505.200

TPLF (2010) *

450.000

3.660,87

73,84

49,58

1,03

Тутунска банка Скопје

3591,31

-0,27

348.357

ZPKO (2010) *

271.602

2.231,00

/

/

0,35

Алкалоид Скопје

22.03.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници

% на промена

5.721

11

66.466

56

-70,38

72.187

67

-70,84

обични акции

23.228

25

-48,73

Вкупно Редовен пазар

23.228

25

-48,73

обични акции Вкупно Официјален пазар

-75,29

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 22.03.2011)


KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii GRANIT ]E JA GRADI ZGRADATA NA AEK I KATNATA GARA@A VO CENTAR

MAXAR TELEKOM: VO MAKEDONIJA I CRNA GORA NEMALO KRIMINAL natre{nata istraga vo Maxar telekom, sprovedena od ungarskoto Nacionalno biro za istragi (NNI), poka`ala deka vo Makedonija i Crna Gorna nemalo kriminal. Nacionalnoto biro odlu~ilo da ja prekine kriminalnata istraga vo Maxar telekom za navodna pronevera na pari. “Kriminalni dela ne mo`ea da se utvrdat. Ne o~ekuvame deka istragata

V

}e donese rezultat”, se veli vo izve{tajot na Biroto. Od Maxar telekom, pak, istaknuvaat deka vlasta vo Ungarija, Makedonija, Crna Gora i SAD s$ u{te }e ja vodi istragata za slu~ajot. Na krajot od 2009 godina Maxar telekom objavi skandalozni informacii vo svojot izve{taj, obvinuvaj}i deka porane{ni direktori na firmi-}erki na Telekomot vo Makedonija i Crna

11

Gora vo periodot 2000-2006 godina proneverile 24 milioni evra.

dna od najgolemite grade`ni kompanii vo zemjava, Granit, sklu~i dogovori so grad Skopje i so Agencijata za elektronski komunikacii. Kako {to informiraat od kompanijata, dvata dogovori se vo vrednost pogolema od edna milijarda denari. Prviot se odnesuva na izgradba na katnata gara`a na ulica Mito Haxivasilev Jasmin vo Skopje i vrednosta na

E

dogovorot iznesuva 656,1 milioni denari. Granit treba da ja izgradi gara`ata vo slednive 24 meseci, a investitor e grad Skopje. Vtoriot dogovor se odnesuva na grade`nite i grade`no-zanaet~iski raboti za izgradba na administrativniot objekt na Agencijata za elektronski komunikacii, vo vrednost od 518,1 milioni denari. Objektot treba da

bide izgraden vo slednive 15 meseci, a investitor e Agencijata za elektronski komunikacii.

KOLKU SE USPE[NI INVESTICISKITE STRATEGII NA OTVORENITE FONDOVI?

17.03.2010 DOMA[NITE FONDOVI SO POMALI PRINOSI OD REGIONALNITE

11

"Kapital" analizira kako i kolku doma{nite investiciski fondovi gi oploduvaat vlo`enite pari na gra|anite? Kolku se uspe{ni nivnite investiciski strategii vo odnos na strategiite na fondovite od regionot? METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

oma{nite investiciski fondovi koi vlo`uvaat na pazarite vo Jugoisto~na Evropa minatata godina ostvarija poslabi godi{ni prinosi od regionalnite investiciski fondovi koi vlo`uvaat na istite pazari na kapital. Na primer, srpskiot akciski fond Citadela triumf e eden od fondovite vo regionot so najgolem godi{en prinos od 18,2%. Od doma{nite fondovi koi vlo`uvaat na pazarite vo JIE najgolemi prinosi od 0,42% lani ima KD Nova EU. Negativen prinos od -3,16%, pak, ima drugiot akciski fond koj investira na ovie pazari, fondot Ilirika JIE. Negativen prinos vo poslednite 12 meseci imaat i fondovite KB Publikum balansiran od -2,13% i Inovo status akcii od -7,22%. “Glavna pri~ina za vakviot negativen prinos kaj fondot Ilirika JIE e {to izlegovme so pove}e investicii nadvor od regionot, investiraj}i vo Rusija, Turcija i Polska, dr`avi kaj koi pazarite na kapital gi sledat globalnite dvi`ewa. Za razlika od niv, regionalnite pazari na koi prete`no investiraa drugite dru{tva za upravuvawe so fondovi vo izminatiot period ne gi sledea tie dvi`ewa i poslednite dva meseci, poradi potcenetosta na ovoj region, tie pazari bele`at silen rast od duri 15%. Toa e i glavnata pri~ina zo{to tie imaat podobri prinosi poslednite 12 meseci”,

D

PRINOSI NA MAKEDONSKI I NA FONDOVI OD REGIONOT Dr`ava JIE pazari Prinos vo % Srbija Citadela Triumf 18.2 KD Nova Evropa 13.71 Hrvatska KD Isto~na Evropa 12.32 Slovenija 8.33 Slovenija Alta Nova Evropa Makedonija KD Nova EU 0.42 Ilirika JIE -3.16 Makedonija KB Publikum balansiran -2.13 Makedonija Inovo Status akcii -7.22 Makedonija Srbija Rajfajzen Akcii -58.42 Dr`ava Globalni pazari Prinos vo % HPB WAV DJE Hrvatska 8 Planitum global oportunity Hrvatska 7.43 KD Brik 7.21 Makedonija Slovenija KD Indija i Kina 5.94 Ilirika Brik 5.8 Hrvatska Ilirika Brik 4.71 Slovenija Makedonija Ilirika GRP 0.95 Ilirika Global 0.45 Srbija -1.86 Slovenija Alta Internatioanl

KOSTA KOSTADINOVSKI

(Prinosite se za izminatite 12 meseci)

objasnuva Kosta Kostadinovski od dru{tvoto za upravuvawe so fondovi Ilirika fond menaxment. Spored nego, i pokraj vakviot rezultat, dru{tvoto nema da ja smeni investiciskata strategija za ovoj fond, bidej}i veruvaat vo perspektivnosta na ruskiot i turskiot pazar. Ovie ~etiri fondovi pogolemiot del od svoite investicii ili okolu 60%, gi pravat vo akcii na kompanii koi imaat visok potencijal za rast od regionot na Jugoisto~na i Centralna Evropa, potoa kaj kompanii od dr`avite od porane{na Jugoslavija,

kako i kaj kompanii od zemjite od OECD i od Evropskata unija. Pomal del od nivnite vlo`uvawa se vo akcii na kompanii od Makedonija, a mal del od sredstvata investiraat i vo depoziti kaj bankite. NA BRIK PAZARITE PODOBRI REZULTATI Globalniot investiciski fond na KD Fondovi, KD Brik, koj investira prete`no na pazarite vo Brazil, Rusija, Indija i Kina, izminatata godina na investitorite im donese prinos od 7,21%. Poslab prinos vo istiot period ostvari fondot na

Ilirika, koj investira na pazarite na kapital vo istite zemji, i pokraj toa {to lani akciite na ovie berzi generalno rastea. Ilirika GRP lani ima prinos od 0,95%. Kostadinovski objasnuva deka so negovoto restrukturirawe, koe be{e napraveno minatata godina, se promeni i negovata investiciska strategija. Inaku, najgolem godi{en prinos kaj regionalnite fondovi {to investiraat na ovie pazari od 8% vo izminatite 12 meseci ima hrvatskiot fond HPB WAV DJE. “Analiziraj}i gi region-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,50%

3,43%

4,24%

5,10%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

12м

24м

36м

Стопанска

4,60%

5,50%

6,10%

8,10%

8,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5030

Комерцијална

4,80%

5,50%

6,50%

8,60%

9,00%

САД

долар

43,3303

НЛБ Тутунска

4,50%

5,50%

6,00%

8,20%

8,40%

В.Британија

фунта

70,5552 ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Швајцарија

франк

47,9145

Канада

долар

44,3745

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,5759

61,6

43,7

70,2

48,3

Извор: НБРМ

alno fondovite, razlikite vo prinosite kaj fondovi od ist karakter se dol`at pred s$ na tajmingot od aspekt na sozdavawe, kreirawe na portfolio-strukturata, koja ima presudno zna~ewe za prinosot, a soglasno so investiciskata strategija, koja od druga strana gi zema predvid site zna~ajni kriterumi, cenovno ~ustvitelni informacii, tro{oci za kupuvawe ili prodavawe, kako i za{tita od {pekulacii”, veli Cvetan~o Dimov, portfolio-menaxer vo KD Fondovi od Skopje, vo vrska so pri~inite za razli~nite nivoa na

PORTFOLIO MENAXER VO ILIRIKA Glavna pri~ina za vakviot negativen prinos kaj fondot Ilirika JIE e {to izlegovme so pove}e investicii nadvor od regionot, investiraj}i vo Rusija, Turcija i Polska, dr`avi kaj koi pazarite na kapital gi sledat globalnite dvi`ewa. Za razlika od niv, regionalnite pazari izminatiot period ne gi sledea tie dvi`ewa i poslednite dva meseci bele`at silen rast od duri 15%. Toa e glavnata pri~ina zo{to fondovite od regionot imaat podobri prinosi poslednite 12 meseci. prinosi na doma{nite i investiciskite fondovi od regionot. Inaku, akciskite fondovi od regionot koi investiraat na globalnite pazari, pokraj berzite vo Brazil, Rusija i Kina, pomal del od sredstvata gi vlo`uvaat i vo grupata razvieni dr`avi kako SAD, Germanija, Avstralija, skandinavskite dr`avi, a mal del i na balkanskite pazari.


Fokus

12

KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

"KAPITAL" ANALIZA: EVROPSKATA UNIJA SE DAVI VO KRIMINAL

OVA E KORUPCIJA! GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

orupciskiot skandal okolu trojcata evroparlamentarci, vo koj be{e vklu~en i izvestuva~ot za Makedonija, Zoran Taler, koi zemale mito od 100.000 evra za da vlijaat vrz zakoni vo polza na la`na lobisti~ka ku}a ne e edinstvenata kriminalna afera koja dosega ja pre`iveala Evropskata unija. Iako ovoj skandal se smeta za prviot koj vo 53-godi{noto funkcionirawe na Evropskiot parlament go donese evropskiot zakonodaven dom do najdlaboka kriza, za `al, ne e edinstveniot. Vakviot skandal samo u{te edna{ potvrdi deka i Evropskata unija funkcionira kako i sekoja druga vlada vo svetot. Korupciski skandali, namesteni tenderi, nepotizam i kriminal ja "tresat" Evropskata unija kako {to ja "tresat" i sekoja druga zemja. Infekcijata "korucpija" s$ u{te ostanuva najgolemoto zlo vo svetot na koe ne mo`at da odoleat nitu zdru`enite sili na evropskite dr`avi. Krizata so koja sega e soo~en Evropskiot parlament vo 1999 godina ja pogodi Evropskata komisija. Korupciskiot skandal so koj se soo~i Komisijata pretstavuva svoeviden presedan vo funkcioniraweto na Evropskata

K

 Korupcijata vo EU nitu po~na, nitu }e zavr{i so aferata vo koja e vklu~en sega ve}e porane{niot evropratenik i izvestuva~ za Makedonija, Zoran Taler. Evropski pari na smetki na privatni firmi, prateni~ki plati za nepojavuvawe na rabota, spre~uvawe na revizorite da izvr{at uvid vo finansiskoto rabotewe, mito od iljadnici evra za da se “prodadat” tenderi se samo del od rabotata na Evropskata unija! Istata Unija koja vo poglavjata za pregovori so zemjite kandidati za ~lenstvo insistira na borba so kriminalot i korupcijata! REKLAMI OD "JAVEN" INTERES

Isto kako i makedonskata Vlada, taka i Evropskata unija tro{i ogromni sumi od buxetskite pari na reklami od javen interes. Procenkite na tink-tenk organizaciite se deka Unijata tro{i do 2 milijardi evra sekoja godina na vakvi kampawi, suma koja e pogolema od vkupniot fond na Koka-Kola za reklamirawe vo svetot unija, koga site ~lenovi na Komisijata zaedno so toga{niot pretsedatel @ak Santer si podnesoa ostavka poradi vklu~enost vo mito i korupcija. Imeno, Komisijata na Santer odbivala da podnese finansiski izve{taj do Parlamentot. No, vo izve{tajot {to go ispratil Pol van Bitene do Parlamentot tvrdi deka postojat silni indicii deka revizorite bile popre~eni i opstruirani vo izvr{uvaweto na revizijata i deka postojat indikacii za finansiski malverzacii vo rabotata na Komisijata. Iako brojkata za sumata nikoga{ ne izleze na videlina, samiot fakt {to celata Komisija zaedno so pretsedatelot si podnese ostavka e dovo-

len dokaz deka malverzaciite vo Evropskata komisija i toa kako se slu~uvale. KORUPCIJA DO SAMIOT VRV! Najdobar dokaz deka korupcijata me|u birokratite vo evropskite institucii ne go po{teduva nitu samiot vrv e skandalot koj go zdrma pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso. Baroso be{e obvinet deka zemal potkup od gr~kiot milijarder Spiro Lacis, ~ii nafteni i brodograditelski biznisi se "te{ki" okolu ~etiri milijardi evra. Vsu{nost, stanuva zbor za "besplatno" letuvawe vredno 20.000 evra koe Lacis mu go ponudil na Baroso vo zamena za toa negovata firma da bide anga`irana vo plano-

vite za izgradba na naftovodot Burgas-Aleksandropulos, proekt vreden 800 milioni dolari. Iako pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, go "pre`ivea” korupciskiot skandal povrzan so gr~kiot tajkun, ova frli ogromna damka na negovata politi~ka kariera. Osven Baroso, vo finansiski skandal be{e vovle~en i visokiot pretstavnik za nadvore{ena politika na EU, Havier Solana. Isto kako i negoviot kolega od 1999 godina, taka i Solana odbil da go dostavi finansiskiot izve{taj na razgleduvawe pred Evropskiot parlament. Ovojpat mediumite prenesuvaa deka skandalot vo koj be{e vovle~en poso~uva na nenamensko tro{ewe pari, suma od neverojatni 650 milioni evra. EVROPSKI PARI NA SMETKI NA PRIVATNI FIRMI! Britanskiot pratenik vo Evropskiot parlament Den Dover be{e povle~en od prateni~kata fotelja za{to se otkri deka na smetkata na kompanijata {to ja dr`at negovata sopruga i }erkata prefr-

lal golemi sumi dr`avni pari. Otkako Evropskiot parlament mu nalo`i da vrati dolg od 600 iljadi evra, Evropskata kancelarija za borba protiv izmami i korupcija (OLAF) odlu~i da sprovede istraga za Dover. Vesnikot "Sandej tajms” u{te vo maj prv gi otkril aktivnostite na Dover. Vo izve{tajot pi{uva deka vo period od sedum godini slu`ba Dover prefrlil 925.000 evra na smetkata na kompanijata MP Holdings, a ovie pari bile iskoristeni za kupuvawe dva avtomobili "BMV" i za renovirawe na domot na Dover. Istata godina Britanija povtorno mora{e da povle~e svoj pretstavnik od Brisel otkako {efot na britanskata delegacija, Xajls ^i~ester, uplatil 45.000 evra na smetka na kompanijata vo koja toj e direktor. NEDOMESTOCI ZA NI[TO! Vo 2007 godina grupa evroparlamentarci zarabotile 820.000 evra za ni{to. Pove}e od 60 eroparlamentarci redovno se logirale za prisustvo na mese~nata sesija na Evropskiot parlament vo Straz-


no.

KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

TOP 10

4

13

PRIVATIZACISKI CISKI PLANOVI ZORAN TALER Specijalniot izvetuva~a za Makedonija vo EU, Zoran Taler si podnese ostavka poradi potkup od 100.000 evra od la`na lobisti~ka ku} a. Poradi istiot skandal, ostavka si podnese i avstriskiot evropratenik, Ernst [traser, dodeka romanskiot, Adrian Severin ~eka da zavr{i istragata za da odlu~i dali }e go napravi toj ~ekor.

^ikago privatizacijata ne e ni{to novo. Gradot  Za dosega uspe{no go prodava{e svojot imot, po~nuvaj}

HOSE MANUEL BAROSO Pretsedatelot na evropskata komisija, Hose Manuel Baroso be{e po~asten so "besplano" letuvawe vredno 20.000 evra koe gr~kiot tajkun Lacis mu go ponudil vo zamena negovata firma da bide anga`irana vo planovite za izgradba na naftovodot Burgas - Aleksandropulos, proekt vreden 800 milioni dolari.

i od lokalni parking-gara`i, s$ do mostot Skajvej. Na po~etokot na 2009 godina amerikanskiot grad dobi ponuda da go prodade i aerodromot Midvej.

Porane{niot visok prestavnik za nadvore{na politika Havier Solana be{e vovle~en vo finansiski skandal za nenamensko potro{eni 650.000 evra buxetski pari

@AK SANTER Poradi finansiski malverzacii vo iskoristuvawe na buxetskite sredstva porane{niot pretsedatelot na Evropskata Komisija @ak Santer i site ~lenovi na Komisijata si podnesoa ostavka i ja dovedoa Evorpskata Komisija vo kriza

iljadi evra- EU platila nadomest na evroparlamentarci za u~estvo na sednici koi nikoga{ ne zasedavale

2

miljardi evra- sekoja godina tro{i EU za kampawi od javen interes

burg sekoj petok, iako Parlamentot nikoga{ ne zasedava vo petok, ovozmo`uvaj}i im na pratenicite da zarabotat 200 evra za sekoe prisustvo. Vakviot "peto~en nadomest", koj po~nal od 2004 godina, go ~inel evropskiot buxet 820.000 evra. So sli~na situacija Evropskata unija se soo~i i kon krajot na minatata godina. Porane{ni evrokomesari prodol`uvaat da zemaat nadomestoci kako pomo{ za nao|awe nova rabota po zavr{uvaweto na nivniot mandat vo Evropskata komisija, iako ve}e odamna si obezbedile platena slu`ba. Taka, vkupno 17 porane{ni komesari imale primawa so minimalna godi{na vrednost od 96 iljadi evra, iako dolgo vreme vr{ele platena dejnost

EP: DURI I BALKANOT NI SE SMEE!

"Mo`eme samo da zamislime kako slatko ni se smeat na Balkanot tie na koi im pra|ame poraki deka mora da se borat protiv korupcijata. Zatoa, sekoja minuta e premnogu i tie evroparlamentraci mora vedna{ da bidat izbri{ani od listata so pratenici. Ako Severin odbie, toga{ mora da go izbrkame". Ova go rekol v~era anonimen evropratenik komentiraj}i go korupciskiot skandal koj vo nedelata go objavi britanskiot vesnik "Sandej tajms", objavuva hrvatskiot vesnik "Jutarwi list". Po vakviot korupciski skandal, Evropskiot parlament se najde vo dlaboka kriza, vo koja e donesen vo pra{awe ugledot na ovaa institucija. Otkako Taler i [traser podnesoa ostavka, sega Parlamentot vo obid da go spasi toa {to mo`e da se spasi od ugledot na Parlamentot vr{i silen pritisok i Severin da si podnese ostavka.. kako lobisti ili politi~ari. Sli~ni nadomestoci s$ u{te koristat porane{niot komesar za vnatre{en pazar ^arli Mekgrejvi, kako i Xo Borg, zadol`en za ribarstvoto i pomorstvo vo Evropa. TENDERSKI MESTENKI! Vo 2007 belgiskata policija privede slu`benici na Evropskata komisija vo Brisel osomni~eni za korupcija od milion evra. Vsu{nost, stanuva zbor za potkup od milioni evra {to bile davani za odredeni lica da mo`at da gi dobijat tenderite za iznajmuvawe na zgradite na deleg-

a ^ikago privatizacijata ne e ni{to novo. Gradot dosega uspe{no go prodava{e svojot imot, po~nuvaj}i od lokalni parking-gara`i, s$ do mostot Skajvej. Vo po~etokot na 2009 godina amerikanskiot grad dobi ponuda da go prodade aerodromot Midvej na privaten sopstvenik. Vo dekemvri gradona~alnikot na ^ikago, Ri~ard Dejl, uspea da sklu~i dogovor od 1,15 milijardi dolari, so koj prodade del od gradskiot parking-prostor od 36.000 metri vo racete na privatna kompanija, ^ikago parking miters LLC (Chicago Parking Meters). No, nabrzo stana o~igledno deka i dvete strani izbrzale so zdelkata, zatoa {to ^ikago parking miters se poka`a deka e nepodgotven da go vodi svojot nov prostor. Gradskata vlast sega donese odluka deka e potreben podolg period na tranzicija pred da se finalizira proda`bata. So ovie zborovi magazinot "Tajm" ja po~na prikaznata za planot za privatizacija na dr`avnite imoti vo ^ikago so cel da se namali dr`avniot dolg i buxetski deficit na SAD. Porano Midvej be{e eden od najprometnite aerodromi, s$ dodeka gradskiot rival, aerodromot O’Her, ne mu go prezede primatot vo po~etokot na 60-tite godini. Spored ekspertite, dokolku aerodromot se privatizira odnovo }e go zazeme svoeto mesto vo istorijata, no ovojpat kako prv najgolem amerikanski privaten aerodrom. Goldman Saks, Doj~e bank, avstraliskiot specijalist za infrastruktura Mek Kuori i {panskiot operator so aerodromi Ferovial se investitorite koi "kru`at" okolu aerodromot na ^ikago. Ekspertite prognoziraat deka privatizacijata na aerodromot na dr`avnata kasa mo`e da & donese okolu tri milijardi dolari. "Gradona~alnikot na ^ikago otsekoga{ ja ima{e ovaa ideja kako rezerven plan za sobirawe kapital. No, toa ne be{e vedna{ izvodlivo. Kako na sekoj pazar, taka i tuka vi treba kupuva~ i prodava~", izjavi Dejna Levenson, glaven finansiski sovetnik na ^ikago, vo vrska so proda`bata na imotot. Spored amerikanskiot dneven vesnik "Va{ington post", so tekot na godinite infrastrukturata na SAD prerasna vo edna od najposakuvanite sopstvenosti vo SAD, a bankite i privatnite kompanii za nedvi`nosti s$ pove}e po~naa da oddeluvaat fondovi za investicii vo imoti koi porano se smetaa za "provincija na gradskoto upravuvawe". A ^ikago neo~ekuvano se najde vo avangardata, pi{uva "Va{ington post". Po privatizacijata na ^ikago skajvej (Chicago Skyway), koj gradot mu go dade pod naem na stranski konzorcium za 1,8 milijardi dolari vo 2005 godina, sleduvaa sli~ni zdelki. Vo 2008 godina ^ikago mu prodade portfolio od op{tinskite parkinzi na Morgan Stenli za 563 milioni dolari. Na po~etokot od 2009 godina dr`avata Ilinois ja stavi svojata

Z

HAVIER SOLANA

820

^IKAGO ]E GO PRIVATIZIRA AERODROMOT MIDVEJ

aciite na Evropskata komisija vo Luksemburg, Francija i Italija. Evroslu`benicite zemale mito od agenciite za nedvi`nosti i osiguritelnite kompanii, a za vozvrat im ostvaruvale kontakti za iznajmuvawe i obezbeduvawe na kancelariite na Evropskata komisija. Vo ras~istuvaweto na ovoj korupciski skandal bea vklu~eni pove}e od 150 belgiski, italijanski i francuski policajci koi vr{ea pretres na glavnite kancelarii na Komisijata vo zgradata vo Brisel, kako i vo Luksemburg, Francija i Italija.

lotarija, ~ija vrednost mo`e da dostigne i 10 milijardi dolari, na licitacija. Sepak, najgolemiot potencijalen "den za isplata" na ^ikago mo`e da donese i najmnogu predizvici. Bidej}i nekolku potencijalni kupuva~i se stranski kompanii, dogovorot mo`e da se soo~i so istite {ovinisti~ki problemi koi minatata godina ja uni{tija proda`bata na pet amerikanski pristani{ta na kompanija od Sredniot Istok, pi{uva vesnikot. Potoa sleduvaat ekonomskite pra{awa. Okolu 65% od avioprevoznicite na Midvej treba da ja odobrat transakcijata i mo`at da pobaraat da se ograni~at taksite za sletuvawe. Vo minatoto avioprevoznicite tvrdea deka privatizacijata mo`e da go zgolemi prirodniot monopol na aerodromot ako ne se reguliraat taksite za sletuvawe i ostanatite ekonomski koncesii. Za patnicite rezultatite bea popozitivni. Iako ova e nov fenomen vo SAD, privatizacijata na aerodromite ve}e so decenii e prisutna vo Evropa i Avstralija, kade {to nedostigot od op{tinski pazar na obvrznici ja prinudi vlasta da bara kreativni sredstva za finansirawe na nivnata infrastruktura. Vo eden od prvite i nauspe{nite primeri vladata na premierot Margaret Ta~er sobra 2,3 milijardi dolari so privatizacijata na Briti{ erport otoriti (British Airport Authoruty), sega poznat kako BAA, vo 1987 godina. Sepak, potencijalnata proda`ba na Midvej budi dilemi me|u ekspertskata javnost za toa kolku golemo }e bide vlijanieto na mo`nata transakcija vrz celokupnata avionska industrija na SAD. Dosega e privatiziran samo Stjuart Interne{nel (Stewart International) vo Wuburg, Wujork, no Dejvid Benet, direktor na Kancelarijata za aerodromska bezbednost i standardi na FAA, izjavi deka ako Midvej do`ivee uspeh, Kongresot mo`e da ja pro{iri programata. Iako podatocite za minatata godina s$ u{te se vo izrabotka, vo 2009 godina preku aerodromot Midvej patuvale pove}e od 17 milioni patnici, {to go smesti Midvej vedna{ zad me|unarodniot aerodrom O’Hara. Vo 2005 godina Midvej be{e 30-ot najprometen aerodrom vo SAD vo odnos na patnici. Sautvest erlajns (Southwest Airlines) e dominanten prevoznik na Midvej poradi toa {to kontroliraat 29 od vkupno 43 terminali na aerodromot. Vo momentov aviokompanijata nudi 216 leta na den na 52 destinacii. prodol`uva


Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

MAKEDONIJA – EVROPSKA ILI SIROMA[NA?  Kako

zemja, imame sre}a {to geografski sme locirani vo regionot {to ekonomski najsilno se integrira. No, kako zemja, nemame sre}a {to imame vlada koja ne znae kako da ja vnese Makedonija vo EU. Kako dr`ava i kako ekonomija nie mo`e da si ostaneme tamu kade {to sme

inatata nedela Internit Gil, glavniot ekonomist na Svetskata banka, vo prostoriite na Narodnata banka napravi prezentacija za ekonomskiot rast vo Evropa i vo centralna Azija. Prezentacijata be{e interesna i so mnogu informacii, no edna poenta zaslu`uva da bide potencirana, bidej}i e mo{ne relevantna za na{iot slu~aj, za makedonskata ekonomija. Spored analizata na Svetskata banka, od 2000 godina najsilnata regionalna ekonomska integracija vo svetot se slu~uva vo Evropa. Kako indikator za integracijata se poso~uva zgolemuvaweto na korelacijata me|u industriskoto proizvodstvo na novite zemji-~lenki na EU i zemjite-kandidati za vlez vo EU, od edna strana, i industriskoto proizvodstvo na prvite 15 zemji-~lenki na EU. Toa zna~i deka sme na istiot brod, ja delime sudbinata, povrzani sme vo toa {to go

M

proizveduva industrijata, zavisime edni od drugi. U{te pove}e, spored Svetskata banka, vo 2008 godina u~estvoto na izvozot i na uvozot na stoki vo Centralna i Isto~na Evropa i vo Turcija se iska~i na pribli`no 60% od brutodoma{niot proizvod. Sleduva regionot na porane{nite sovetski republiki so okolu 45%. Ova poka`uva deka sme del od region vo koj nadvore{notrgovskata razmena ima najgolemo relativno zna~ewe. Ako odime ~ekor ponatamu i vidime kade se naso~eni uvozot i izvozot, toga{ gledame deka polovina od stokite {to gi prodava vo stranstvo Jugoisto~na Evropa gi prodava vo zemjite od Zapadna Evropa. Svetskata banka zaklu~uva d eka {tom korelaci jata me|u ekonomiite vo evropskiot region e golema i raste~ka, toga{ i toa {to }e se slu~uva so Centralna, Is to~na i ju`na Evro pa vo idnina, vklu~itelno i makedonskata ekonomija, vo

zna~itelna mera zavisi od slu~uvawata vo Zapadna Evropa. Taka poglednato, treba da se ima predvid deka rastot na ekonomijata vo evrozonata, procenet vo 2010 godina na 1,3%, vo 2011 godina }e se zgolemi na 1,7%. Po Japonija, toa e vtoriot najmal ekonomski rast vo svetot, pomal od rastot na SAD (2,3%), Latinska Amerika i Karibite (3,9%), Isto~na Azija i Pacifikot (8,0%). [to mo`e da se zaklu~i od poentite na analizata na Svetskata banka? Muabetot za povrzuvaweto so EU ne e prazen muabet. Toj ima dlaboka ekonomska sodr`ina. Upateni sme da sorabotuvame so evropskite ekonomii i na{iot razvoj vo zna~itelna mera zavisi od toa {to se slu~uva vo razvienite evropski zemji. Toa ima svoi prednosti. Edna od prednostite e {to slu~ajno, zaradi na{ata geografska lokacija, se nao|ame vo regionot koj ekonomski najmnogu se integrira vo sporedba so koj bilo drug region vo svetot.

Dobrata strana od pozicioniran os ta vo evro pskiot region treba da ja krunisame so ~lenstvo vo EU. Toa nosi dopolnitelni pozitivni efekti za nas kako dr`ava i kako nacionalna ekonomija. Definitivno mora da gi spomeneme evropskite fondovi. Spored dobrite poznava~i na rabotite, podatocite za pomo{ta od EU mnogu jasno poka`uvaat {to nosi ~lenstvoto vo EU. Ekspertite go poso~uvaat kako ilustrativen primerot so Bugarija. Spored niv, ako se zemat podatocite za pomo{ta od EU i efektite za Bugarija i se prilagodat na brojot na `iteli na Makedonija, toga{ izleguva deka: ^lenstvoto vo EU nosi finansiska pomo{ za ekonomski razvoj od okolu 350 milioni evra godi{no. Od ovie pari, okolu 130 milioni evra godi{no se nameneti za poddr{ka na zemjodelstvoto. Mo`eme da zamislime na koe nivo bi se donelo makedonskoto zemjodelstvo so vakva poddr{ka, kako

dopolnuvawe na buxetskata poddr{ka od dr` avniot buxet. Za ilustracija, so parite od EU, Bugarija re~isi ja prepolovi nevrabotenosta vo ruralnite sredini. Tamu nevrabotenosta se namali od 22% vo 2002 godina na 12% vo 2006 godina. Koga bi gi koristele evropskite fondovi mo`eme da pretpostavime kolku mnogu lu|e bi na{le rabota vo zemjodelstvoto, bi ostanale da `iveat vo ruralnite sredini, a vo niv zna~itelno bi se podobrile uslovite za `ivot. Godi{no okolu 220 milioni evra od evropskite fondovi bi bile nameneti za izgradba na infrastruktura i vrabotuvawe. Da se potsetime, vo 2010 godina od dr`avniot buxet se realizirani kapitalni rashodi vo iznos od 249 milioni evra. Bez da navleguvame vo toa kakov e su{tinskiot (ne)kvalitet na kapitalnite rashodi, mo`eme samo da konstatirame deka koga tie bi bile dvojni i kvalitetni pozitivnite efekti bi bile pove}ekratni.

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

Kako zemja, imame sre}a {to geografski sme locirani vo regionot {to ekonomski najsilno se integrira. No, kako zemja, nemame sre}a {to imame vlada koja ne znae kako da ja vnese Makedonija vo EU. Kako dr`ava i kako ekonomija nie mo`e da si ostaneme tamu kade {to sme. Drugite nema mnogu da se gri`at, ama nie kako gra|ani }e gubime so sekoj den {to pominal, vo koj sme ostanale nadvor od Evropskata unija. Ima nekoj gra|anin vo dr`avava {to ne go razbira ova? A ima nekoj vo Vladava {to go razbira ova? Ako ima nekoj takov vo Vladava, neka izleze i kone~no neka mu ka`e na narodot kakva ja gleda Makedonija, evropska ili siroma{na.

EKONOMSKATA NAUKA I NAJNOVATA SVETSKA FINANSISKA KRIZA  Neodamna

po~inatiot korifej na neoliberalizmot i monetarizmot, Milton Fridman, verojatno se prevrtuva vo grobot od toa {to se slu~uva so intervencionizmot vo ekonomskata politika vo negovata zemja

ajnovata svetska finansiska kriza, koja spored svojata {iro~ina i dla bo~ina ja nadmina duri i Golemata svetska kriza (1929–1933), ja stavi i ekonomskata nauka vo fokusot na interesot. Vo pravo se kriti~arite deka svetskata ekonomska nauka ja do~eka najnovata kriza podzaspana. Vo izminatata dekada vo pres ti`nite ekon omski spisanija (so impakt faktor, kako {to e moderno denes da se narekuvaat) mnogu pove}e ima{e trudovi so koi se dava{e poddr{ka na finansiskite derivati, kako novi formi na kreditnata industrija, a mnogu malku so koi se uka`uva{e deka finansiskite derivati imaat i vgradeni slabosti koi ja vodat bankarskata industrija, a so toa i celokupnata ekonomija vo kriza. No, ako vo dijagnozata i ranoto predupreduvawe od krizata ekonomskata nauka zatai, vo lekuvaweto, poto~no vo izvlekuvaweto na ekonomijata od krizata, barem na tloto na SAD, mo`e da se gordee so toa {to go napravi eden nejzin eminenten pretstavnik, profesorot Ben Bernanke, koj pri pojavata na krizata (2007 godina), a i denes se nao|a na ~elo na Federalniot rezerven sistem (centralnata banka na SAD). Bernanke va`i za eden od najgolemite ekonomisti, eksperti za Golemata svetska kriza. Negovite stavovi za pri~inite za nastanuvaweto na taa kriza, za posledicite,

N

kako i za gre{kite {to se napravija so prezemaweto, odn osn o neprezemaweto merki od monetarnata i fiskalnata politika za prekinuvawe na deflacionata spirala vo svetskata akademska javnost imaat visok respekt. I sudbinata saka{e profesorot Bernanke da se najde vo situacija vo vreme na najnovata svetska kriza da bide na ~elo na edna institucija od koja mo`e neposredno, so itni i efikasni merki, da deluva da ne se povtorat gre{kite koi bea napraveni od polismejkerite za vreme na Golemata kriza. I so merkite {to gi prezedoa Centralnata banka na SAD i Ministerstvoto za finansii, za koi, po op{to uveruvawe, najzaslu`en e Bernanke, SAD relativno brzo izlegoa od krizata. Vo izminatite nekolku godini bevme svedoci vo zemjata vo koja liberalnata ekonomija (sloboden pazar, bez dr`avni merki so koi bi se vlijaelo na slobodnoto deluvawe na pazarnite zakonitosti) ima{e najdlaboki koreni i najgolem broj sledbenici i vo naukata i vo politikata da se slu~i presvrt – na scena da stapi neokenzijanizmot i dr`avniot intervencionizam. Od edna strana, centralnata banka na SAD, koristej}i eden ~len od zakonot koj & dozvoluva vo vonredni uslovi direktno da kreditira kompanii, trgna vo edna masovna i masivna kreditna ekspanzija. Milijardi dolari se ufrlija vo platniot promet za da se spre~i deflacionata spi-

rala i da profunkcionira zako~eniot platen promet. Od druga strana, Ministerstvoto za finansii predlo`i, a Kongresot po izvesn o kolebawe, sepak, prifati ogromen finansiski paket za spasuvawe na golemite finansiski institucii (banki, osiguritelni kompanii i sli~no). Neodamna po~inatiot korifej na neoliberalizmot i monetarizmot, Milton Fridman, verojatno se prevrtuva vo grobot od toa {to se slu~uva so intervencionizmot vo ekonomskata politika vo negovata zemja. No, fakt e deka merkite dadoa rezultati - bankite koi bea pred bankrot so finansiskata pomo{ {to ja dobija od dr`avata ne samo {to se spasija od bankrot, tuku brzo zakrepnaa i predvreme, vo najgolem broj, gi vratija parite na dr`avata. Primerot na SAD go sledea i drugi zemji. I tie ne ~ekaa pazarnite zakonitosti sami od sebe da dovedat do izlez od krizata, kako {to be{e slu~aj za vreme na Golemata svetska kriza, tuku go upotrebija celiot arsenal oru`je izmislen od Kejns i negovite sledbenici, na dr`avni i fiskalni merki za izlez od krizata. SAD se pouspe{ni vo nadminuvaweto na krizata vo sporedba so EU i EMU. Za pri~inite zo{to zemjite~lenki na EU i EMU pobavno izleguvaat od krizata }e pi{uvam vo nekoja naredna kolumna. Vo ovaa prigoda samo da naglasam deka glavniot problem na EU i EMU e toa {to ne se

soedineti evropski dr`avi, taka kako {to se sozdale i funkcioniraat denes SAD. Da rezimirame: ako izminatata decenija ekonomskata nauka potfrli (sekoja ~est na isklu~ocite) vo navremenoto predviduvawe na finansiskata kriza i ako be{e nekriti~na kon vgradenite slabosti na finansiskite derivati, denes preku profesorot Bernanke poka`a deka lekcijata nau~ena od Golemata svetska kriza za pobrz izlez od krizata mo`e da se primeni vo dene{ni uslovi i da dade rezultati. No, ako ekonomskata nauka i politika poka`aa deka imaat re{enija za izlezot od krizata, s$ u{te nema odgovor vo ekon omskata nauka kakva ekonomska politika da se vodi za da ne dojde ekonomijata vo kriza. Kakva ekonomska politika treba da vodat pred s$ golemite ekonomski sili, SAD, Kina, EMU, za da ne se soo~i svetot po nekolku godini ili dekadi, seedno, so nova ekonomska kriza. Dali toa da bide ekonomskata politika na SAD, pa i na EMU, praktikuvana vo poslednata decenija, politika na golema fiskalna ekspanzija, prosledena so visoki buxetski deficiti ili ekonomskata politika na Kina, ekonomska politika na visoka izvozna ekspanzija, koja doa|a kako rezultat na golemoto doma{no {tedewe (i na naselenieto i na dr`avata), prosledena so visoki stapki na ekonomski rast. Ako se gleda kako pominaa SAD, EMU i Kina vo najnovata kriza, toga{

sam po sebe se nametnuva odgovorot deka treba da se sledi ekonomskiot model na Kina, koja prakti~no i ne ja po~uvstvuva krizata. Barem ne ako se gledaat stapkite na ekonomskiot rast {to gi ostvari vo godinite na krizata. Problemot e {to ekonomskata nauka s$ u{te nema dadeno odgovor do koga e mo`no (ne dali e mo`no, bidej}i o~igledno e deka e mo`no) da funkcioniraat paralelno ednopartiski politi~ki sistem i ekonomski sis tem zasn ovan na pazarnata ekonomija. A vo me|uvreme, Kina grabi li grabi kon prvoto mesto vo svetskata ekonomija. Prvite prognozi bea deka Kina }e go zazeme vode~koto mesto vo svetskata ekonomija vo 2050 godina. Ponovite prognozi predvidoa toa da bide vo 2027, a najnovite prognozeri tipuvaat na 2020. A 2020 godina spored kineskite merki na vremeto e – utre. I zasega izgleda poverojatno taa pobrzo da stigne do prvoto mesto otkolku ekonomskata nauka da dade odgovor za trajnosta na “kineskoto ~udo”, odnosno da dade teoriska osnova na postojniot kineski model vo ekonomijata. Deka toa pra{awe se postavuva i vo Kina svedok e avtorot na ovie redovi, koj vo septemvri 1997 godina na predavaweto {to go ima{e pred studentite na Bankarskiot institut na Centralnata banka na Kina od eden student be{e pra{an: “Dali ekonomskata nauka poznava model na pazarna ekonomija i ednopartiski politi~ki

D-r Qube Trpeski profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

sistem”? Mojot odgovor be{e pove}e diplomatski, deka ekonomskata nauka e svedok na postoeweto na takov model, toa e kineskiot, a za trajnosta na takviot model najpovikani da dadat odgovor se pred s$ kineskite profesori po ekonomija, na {to slatko se iznasmeaja i studentite i profesorite prisutni vo salata. PS. Den ovive vo Republika Makedoni ja pretstojuva{e glavniot ekonomist na Svetskata banka, koj odr`a i predavawe pred studentite i profesorite na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Na zakuskata vo bifeto {to ja imavme po predavaweto ja iskoristiv mo`nost i mu go postaviv istoto pra{awe {to mi go postavija kineskite studenti mene - do koga mo`e da se odr`u va modelot {to sega postoi vo Kina, ednopartiski politi~ki sistem i pazaren ekonomski sistem? I negoviot odgovor be{e deka nema odgovor, no potoa, otkako ispi edna goltka ~aj, dodade – no i vo pogled na demokratijata ima promeni vo Kina, ne samo vo ekonomijata. Glasnosta denes e mnogu pogolema otkolku pred deset godini. Verojatno e vo pravo.


KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

Balkan / Biznis / Politika

BNP PARIBAS PREKU TURSKATA TEB ]E SE [IRI NA BALKANOT

rancuskiot bankarski gigant BNP Paribas mo`e da go iskoristi svojot turski ogranok Turki ekonomi bankasi (TEB) za da se pro{iri vo Balkanskiot i Srednoisto~iot region, izjavija vrvni lica od TEB. Spored rakovoditelot na BNP Paribas Turcija, @an Pol Sabet, turskite banki vo ovie regioni } e imaat dobra pozicija na

F

podolg period. Toj izjavi deka TEB ve}e ima filijala vo Kosovo i deka vo ovaa zemja ima tret najgolem pazaren udel. “Turcija se rangira me|u nadobrite pet strate{ki va`ni pazari za nas, me|u Francija, Italija, Belgija i Luksemburg”, izjavi Sabet, dodavaj}i deka turskoto bankarstvo ja doka`a svojata izdr`livost. Toj

SAMO AVSTRIJCITE DADOA PONUDA ZA TELEKOM SRBIJA

elekomunikaciskata kompanija Telekom Avstrija ponudi 950 milioni evra za 51% od akciite na Telekom Srbija, za koi Vladata bara{e najmalku 1,4 milijardi evra, javuva Beta. Telekom Avstrija vo svojata ponuda se obvrzuva deka vo period od tri godini }e investira 450 milioni evra vo srpskata telekomu-

T

zabele`a deka na Turcija gleda kako na osnova vo regionot “za vlez vo zemjite od Mediteranot, Balkanot i Sredniot Istok”.

nikaciska kompanija. Samo ovaa kompanija dostavi ponuda na tenderot. Niskata ponuda na Telekom Avstrija predizvika mnogu reakcii vo srpskata javnost. Premierot Mirko Cvetkovi} izjavi deka Vladata nema da go prodade Telekom Srbija za pomalku od zacrtnata suma. Toj smeta deka odlukata da ne

15 se prodava Telekomot nema da ja zagrozi likvidnosta na buxetot, kako ni finansiraweto na razvojnite proekti na zemjata. Analiti~arite i ekspertite smetaat deka Vladata treba da ja otfrli ponudata kako neispravna i deka tenderot treba da se poni{ti. Odlukata za validnosta na ponudata treba da se donese na 28 mart.

NAJGOLEMATA FARMACEVTSKA KOMPANIJA VO SRBIJA E PRED PROPAST?!

ZA EDNA GODINA GALENIKA NAPRAVI ZAGUBA OD 14 MILIONI EVRA

 Direktorot na ovaa kompanija, Nenad Ogwenovi}, za dve godini vrabotil 729 partiski poslu{nici i gi zgolemil platite na odreden krug vraboteni. Ima sedum zamenici i nepoznat broj sovetnici ELENA JOVANOVSKA

ajgolemata farmacevtska kompanija vo Srbija, Galenika, koja e vo dr`avna sopstvenost, dobivkata od 6,7 milioni evra vo 2009 godina za edna godina ja pretopi vo zaguba od 14 milioni evra. Direktorot na ovaa kompanija, Nenad Ogwenovi}, se najde na udar na javnosta i mediumite deka od uspe{na kompanija za dve godini, kolku {to e na ~elo, ja dovel Galenika do propast. Vrabotuval partiski kadar, vo vreme na kriza na vrabotenite im delel regres od 776 evra (na rati), a plata im delel i na sedum negovi pomo{nici. Me|utoa, Ogwenovi} oceni deka glavni pri~inite za lo{oto rabotewe na kompanijata se nasledenite problemi, negativnite kursni razliki i nemo`nosta kompanijata da si gi naplati pobaruvawata. Toj izjavi deka e nevin i deka e podgotven vo fabrikata da gi pu{ti site inspekcii za da go proverat nejzinoto rabotewe. "Ovaa kompanija i sega raboti vo tri smeni, so rezervi od 30 milioni evra i so dovolno surovini za da mo`e da go prebrodi naredniot period. Minatata godina e zavr{ena novata

N

 Dokolku se stavi na proda`ba, vo momentov Galenika ne vredi pove}e od 100 milioni evra fabrika za lekovi, transferirani se 26 proizvodi, dobieni se site neophodni standardi, registrirani se 31 novi lekovi. Na zagubata napravena minatata godina menaxmentot ne mo`e{e da vlijae. Od negativnite kursni razliki vo 2010 godina zagubivme vkupno 7,6 milioni evra, doma{nite i stranskite kupuva~i se uslu`eni, a ne se naplateni lekovi vo vrednost od 8,7 milioni evra, dodeka kamatite na kreditite iznesuvaat 2,7 milioni evra. Da ne be{e negativnoto vlijanie na site ovie stavki, Galenika bi ostvarila dobivka od pet

milioni evra. Osnovnata pri~ina na problemot le`i vo toa {to veledrogeriite na Galenika & dol`at 90 milioni evra za lekovi“, veli Ogwenovi}. Toj dodava deka smetkata na kompanijata be{e blokirana 12 dena zatoa {to Rajfajzen banka ja aktivira{e menicata na veledrogeriite BG farm i Velefarm. Rabotnicite na Galenika, pak, sprotivno na direktorot, tvrdat deka milionskite zagubi gi napravil sega{niot menaxment, koj vo period od dve godini vrabotil novi 729 rabotnici, a fondot za plati

go zgolemil za 50%. Kako {to velat rabotnicite, direktorot Ogwenovi} ima sedum pomo{nici, a sovetnicite ne mo`at ni da se prebrojat. No, poka~uvawe na plata ne dobile site, tuku samo edna grupa lu|e {to toj ja donel so sebe. “Porane{nite generalni direktori nemaa ni po dva pomo{nici, dodeka sega{niot ima sedum! Ne se znae kolku e potro{eno za ureduvawe na krugot na Galenika, nitu za vozniot park od deset avtomobili od markata Citroen", velat rabotnicite. Tie predupreduvaat deka

Ogwenovi}, koj vo Galenika do{ol vo noemvri 2008 godina, ve}e vo dekemvri sklopil dva mnogu {tetni dogovori za ovaa, nekoga{ najprofitabilna fabrika vo zemjata. JAVNITE PRETPRIJATIJA GI UNI[TUVAAT PARTISKI DIREKTORI Za ostriot pad na Galenika i ekonomistite kategori~no go obvinuvaat menaxmentot, koj vo vreme na kriza ne samo {to ne gi namalil tro{ocite, tuku i zna~itelno gi zgolemil platite. Spored niv, toa e tipi~no za firmi vo koi direktorite do{le po partiska linija i po pravilo nemaat ~uvstvo koga treba da si zaminat. Ekonomskiot analiti~ar Zoran Popov veli deka koga nekoja kompanija vo tolku kratok rok }e gi sramni svoite bilansi jasno e deka e vinovno rakovodstvoto, koe se odnesuva kako da ja zagubilo seta pamet. “Taka e toa koga za direktor }e stavite partiski ~ovek, koj vedna{ }e po~ne da si vrabotuva svoj kadar. Toga{ im davate plati i menaxerski dogovori, koi po pravilo se ~etiri do pet pati povisoki od prosekot. Potoa sleduva sklu~uvawe {tetni dogovori. Situacijata e sli~na vo site golemi javni pretprijatija. Vo drugi zemji ne se raboti taka vo dr`avni kompanii, zatoa {to se znaat pravilata i

sankciite za lo{o rabotewe. Zakonodavstvoto tamu e mnogu rigorozno, dodeka vo Srbija e praktika nikoj da ne snosi odgovornost”, veli Popov. Golemata zaguba na kompanijata, blokiraweto na smetkata, obvinuvawata na smetka na menaxmentot, sevo ova dovede do pad na pazarnata vrednost na kompanijata. Spored brokerot na Sinteza invest grupa, Nenad Gujani~i}, rezultatite na Galenika poka`uvaat deka ne{to "ne {tima“ vo nejzinoto rabotewe. Ili imaat visoki tro{oci (mnogu pari odat na kamati ako se visokozadol`eni) ili ne upravuvaat dobro so resursite. "Dr`avata pred edna godina se obide celosno da ja prodade Galenika za 200 milioni evra. So vakvo rabotewe o~igledno e deka namerite na politi~arite bile isklu~itelno nerealni. Mo`e da se smeta za golem uspeh dokolku se dobie barem polovina od ovaa suma“, veli Gujani~i}. No, sive ovie slu~uvawa ne vlijaat vrz planovite na Galenika da otvori fabrika za proizvodstvo na lekovi vo Rusija. Dogovorot za otvorawe na novata fabrika oficijalno bi trebalo da go odobri i da go potpi{e ruskiot premier, Vladimir Putin, pri dene{nata poseta na Belgrad.


Svet / Biznis / Politika

16

KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

 SVET

0-24 

...SKANDAL!

...NOV VOEN NAPAD

...PRESVRT

Putin i Medvedev se skaraa za Libija

Izrael go napadna pojasot Gaza

Dr`avnicite na Jemen gi poddr`aa demonstrantite

uskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, go "iskara" premierot zraelski voeni avioni izvedoa najmalku pet voeni napadi retstavnikot na Jemen vo Arapskata liga, Abdel-Malik Rvoenata Vladimir Putin poradi toa {to za nego e neprifatlivo Ina pojasot Gaza, kade {to spored prvi~nite procenki bea PMansour i ministerot za `ivotna sredina, Abdul-Raman akcija na zapadnite sili vrz Libija da se sporedi povredeni najmalku 17 Palestinci. Glavna cel na napadot al Iriani, se glavni predvodnici na grupata dr`avnici koi so srednovekovnite krstonosni vojni.

be{e sedi{teto na islamisti~koto dvi`ewe Hamas.

RUSIJA SE IZJASNI ZA VOENATA INTERVENCIJA NA LIBIJA

ZAPADOT VODI KRSTONOSNA VOJNA PROTIV GADAFI  Po upornoto i dolgo mol~ewe za slu~uvawata vo Libija i za site revolucii {to se slu~ija vo Bliskiot istok i severna Afrika poslednite meseci, Rusija kone~no progovori. So voenata intervencija vo Libija, Zapadot, vsu{nost, povede u{te edna krstonosna vojna protiv Gadafi, e stavot na oficijalna Moskva BORIS KAM^EV specijalno za "Kapital" od Sankt Peterburg

odeka arapskiot svet so meseci go tresat nemiri, se urivaat deceniski despotski re`imi, a Zapadot po~na i voena interevencija na Libija, Kremq mol~i. Moskva nema izgradeno stav za ovie slu~uvawa koi otvoraat novo istorisko poglavje za Bliskiot Istok. S$ do minatata nedela. Toga{ visok vladin pretstavnik ovie “revolucii” gi karakterizira{e kako negativni nastani koi ne vodat kon nikakva demokratizacija i treba da bidat nabquduvani od aspekt na Bol{evi~kata revolucija 1917-1920 godina. Na istiot na~in kako {to Oktomvriskata revolucija se tolkuva od mnogumina vo ruskata elita - “predupreduvawe do ~ove{tvoto”. Po s$ izgleda glasnogovornicite na vlasta, po~nuvaj}i od vladinite eksperti, mediumite, s$ do politi~kite lideri na zemjata, ne izrazuvaat so~uvstvo do siroma{enite masi od Bliskiot Istok i severna Afrika. Nekoi

D

nabquduva~i sogledaa deka ruskata vlast pove}e gi komentira te{kotiite so koi se soo~eni elitite vo tie zemji. Tie smetaat deka takvoto percipirawe od strana na "silovikite” (bezbednosnite slu`bi lojalni na premierot Vladimir Putin), se prefrli i kaj biznis-krugovite i liberalniot del na Vladata, lojalni na pretsedatelot Dmitrij Medvedev. Za ruskite oficijalni lica revoluciite vo Tunis i Egipet treba da se osudat, a

raketnite udari na zapadnite sojuznici vrz voenite postrojki na re`imot na Gadafi se u{te edna krstonosna vojna protiv muslimanska zemja. Ova, vsu{nost, be{e stavot na ruskiot premier, Vladimir Putin, koj po obra} aweto na polkovnikot Gadafi minatata sabota kone~no i samiot ka`a {to misli za pra{aweto na Libija. Inaku, na me|unardnata politi~ka scena ruskite oficijalni lica se vozdr`ani i gi po~ituvaat me|unarodnite

normi na odnesuvawe za da ne gi nalutat novite vladi koi nastanaa po poslednite revolucii vo Severna Afrika. "Poleto na kritiki se stesnuva do nekakvi viduvawa deka ima opasen razvoj na nastanite, bilo da e toa od strana na Putin ili Medvedev ili, pak, od strana na nivnite pot~ineti”, smeta ruskiot politikolog Dmitrij Babi}. Taka, na primer, Igor [uvalov, eden od {estminata vicepremieri vo kabinetot na Putin, smeta deka ovie revolucii ne se dobri za zemjite kade {to se slu~uvaat. "Otsega pa natamu tie zemji }e pominuvaat niz te{ka tranzicija, vladeewe na mizerija, politi~ki turbulencii i li~ni tragedii. Nie toa dobro go znaeme bidej}i toa se slu~i pred 20 godini”, izjavi [uvalov. Toj vo ruskata javnost ima renome na liberal i poddr`uva~ na pazarnite reformi vo zemjata. [uvalov ova go izjavi na konferencija posvetena na Jegor Gajdar, kreatorot na ekonomskite reformi vo Rusija vo devedesettite godini.

se priklu~ija na antidemokratskite protesti vo Jemen.

 DVA, TRI ZBORA

“Katastrofata vo Japonija ne vlijae{e na snabduvaweto na dr`avite od Unijata so energetski surovini. Nema pri~ina za zagri`enost na evropskite gra|ani. EU }e prodol`i vnimatelno da go sledi svetskiot energetski pazar. Sepak, potrebni se edinstveni evropski standardi za nuklearna bezbednost." TAMA[ FELEGI

minister za nacionalen razvoj na Ungarija

“Soedinetite Amerikanski Dr`avi naskoro }e go namalat u~estvoto vo operaciite na koalicijata vo Libija. Za koalicijata }e bide gre{ka ako ima za cel da go ubie libiskiot lider, Moamer Gadafi.” ROBERT GEJTS

sekretar za odbrana na SAD

“Operacijata na me|unarodnite sili vo Libija, vo koi e vklu~ena i britanskata armija, se izvr{uva samo za za da se sprovede Rezolucijata na Obedinetite nacii. Me|unarodnite sili nemaat mandat za okupacija na Libija, nitu za promena na re`imot.” DEJVID KAMERON

premier na Velika Britanija


Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

17

AVTOMOBILSKITE GIGANTI GI ZATVORAAT SVOITE FABRIKI

JAPONIJA JA OSTAVI AVTOMOBILSKATA INDUSTRIJA BEZ DELOVI

 Xeneral motors, Reno, Opel, Folksvagen se samo del od avtomobilskite proizvoditeli koi koristat avtomobilski delovi so japonsko poteklo, koi go zaprea proizvodstvoto vo nekoi od nivnite fabriki. Japonskite proizvoditeli Tojota i Honda s$ u{te ne mo`at da preciziraat koga povtorno }e prorabotaat nivnite fabriki

ako posledica na prirodnata katastrofa vo Japonija avtomobilskata industrija zabele`uva zastoj vo rabotata, a analiti~arite predupreduvaat deka na kompaniite od ovoj sektor “naskoro }e im se zgolemat makite” poradi prekinuvaweto na izvoznata distributivna mre`a na avtomobilski i elektronski delovi koi poteknuvaat od Japonija. Avtomobilskite gigantic, kako Xeneral motors, Reno i Opel go namalija proizvodstvo i najavija ponatamo{en mo`en zastoj, dodeka japonskite avtomobilski proizvoditeli, kako Tojota i Honda, s$ u{te ne mo`at da procenat koga povtorno }e po~nat so rabota nivnite fabriki. Ovie avtomobislski giganti se me|u prvite koi najavija namaluvawe i zapirawe na proizvodstvoto vo nekoi od svoite fabriki nadvor od Japonija. Ju`nokorejskata filijala na amerikanskata avtomobilska grupacija Xeneral motors ovaa nedela

K

}e go namali proizvodstvoto za 10% poradi toa {to smeta deka mo`e da dojde do nedostig od delovi koi se proizveduvaat vo Japonija. Sedi{teto na kompanijata vo Ju`na Koreja vo ponedelnikot re{i da go namali rabotnoto vreme vo fabrikite vo Bupjong i Gunsan, dodeka ritamot na proizvodstvo }e ostane

nepromenet vo ostanatite fabriki na Xeneral motors vo Ju`na Koreja. Portparolot na kompanijata soop{ti deka odlukata za namaluvawe na vkupnoto proizvodstvo za 10% e privremena i deka kompanijata dopolnitelno }e odlu~i za eventualnoto namaluvawe na proizvodstvoto vo tekot na idnata

ilni eksplozii odeknuvaat vo glavniot libiski grad, Tripoli, ve}e nekolku dena po red otkako voenite sili lojalni na pretsedatelot Moamer Gadafi se obiduvaat da gi spre~at novite napadi od me|unarodnata voena koalicija. Istreli od pi{toli, pu{ki i mitralezi odeknuvaa vo Tripoli, a dve ogromni eksplozii se po~uvstvuvaa duri i na 10 kilometri od prestolninata, prenesuva arapskata televizija Al Xezira. Dve voeni bazi na libiskata armija, me|u koi i voenata baza Abu Sitr vo predgradieto na Tripoli, se opkoleni od nekolku stotici Libijci koi protestiraat protiv

diktatorskiot re`im na Gadafi. "Mo`e da se vidi deka del od pristani{tata gorat. Po celoto krajbre`je se gledaat raketnite istreli koi gi ispukuvaat silite na me|unarodnata voena koalicija, predvodena od Francija i Velika Britanija”, istaknuvaat od mediumot. Vo oficijalnoto izvestuvawe na libiskata Vlada se veli deka me|unarodnata zaednica ne vnimava {to, kade i kogo napa|a, pa Libija ja obvini sprotivnata sila deka napa|a civili. Toa go potvrdi i portparolot na Vladata na Libija, Musa Ibrahim, koj istakna deka nekolku desetici civili se ubieni na pristani{teto vo Sirte i vo Seba, ju`na Libija.

S

NOVIOT SPASUVA^KI FOND ZA EVROZONATA ]E IZNESUVA 500 MILIJARDI EVRA ~lenki”, istakna evrokomesarot Oli Ren. So ova i Evropskata centralna banka (ECB) po~na poseriozno da gi razgleduva merkite za spravuvawe so cenovniot disbalans so koj se soo~uva Evropa. Iv Mer{, guverner na Centralnata banka na Luksemburg i ~len na upravniot odbor na ECB, potvrdi deka bankata e podgotvena odlu~no i blagovremeno da dejstvuva za da gi otstrani site zakani koi bi & na{tetile na cenovnata stabilnost vo idnina. Spored ekspertite, vakvata retorika jasno upatuva na zgolemuvawe na nominalnata kamatna stapka, koja zaglavi na rekordno nisko nivo od 1% od maj 2009 godina.

inistrite za finansii na dr`avite od Evropskata unija na v~era{niot samit vo Brisel gi postavija temelite za osnovawe na noviot spasuva~ki fond koj }e ima pozajmuva~ki kapacitet od 500 milijardi evra nameneti za dr`avite so previsoki dr`avni dolgovi i buxetski deficiti. Noviot fond }e stane dostapen za dr`avite od 2013 godina, koga }e go zameni sega{niot privremen fond. "Postavivme strategija za zacvrstuvawe na temelite na evrozonata. Samo taka mo`eme da ja vratime doverbata vo zonata i doverbata na obvrznicite izdadeni od na{ite dr`avi-

M

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

nedela poradi nuklearnata kriza vo Japonija. Od kompanijata najavija deka e mo`no narednata nedela da se sopre i proizvodstvoto na poznatiot model “pikap” vo fabrikata vo [reverport, Luizijana, SAD. Opel, firmata-}erka na amerikanskiot avtomobislki gigant Xeneral motors, poK

LIBIJA I PONATAMU OSTANUVA VOENO POLE

A

S

O

M

E

R

koja normalno proizveduva po 20.000 vozila mese~no, }e go namali proizvodstvoto za 3.000 do 4.000 vozila. Isto taka, minatata nedela glavniot izvr{en direktor na Folksvagen, Martin Vinterkorn, soop{ti deka germanskiot avtomobilski proizvoditel e zagri`en poradi nedostigot od avtomobilski elektronski delovi od Japonija i naglasi deka istoto mo`e mnogu da ja ~ini avtomobilskata industrija. Japonskite avtomobilski proizvoditeli Tojota i Honda odlu~ija da go odlo`at restartiraweto na proizvodstvoto vo svoite fabriki vo Japonija poradi toa {to ne mo`at da gi dobijat delovite {to im se potrebni. Od Tojota soop{tija deka nema da go restartiraat proizvodstvoto pred 26 mart, a od Honda motors predviduvaat deka fabrikite }e gi restartiraat najrano na 27 mart. Ovie kompanii go zaprea proizvodstvoto bidej}i bea pogodeni od prirodnata katastrofa vo Japonija. Analiti~arite procenuvaat deka ovoj zastoj gi ~ini avtoproizvoditelite po milion dolari dnevno.

radi prekinot na isporakata na elektronski komponenti od Japonija }e zatvori edna od svoite fabriki vo Evropa, a vo ostanatite fabriki poradi istata pri~ina zna~itelno }e se ograni~i proizvodstvoto. Spored portparolot na kompanijata, Stefan Vajman, od ponedelnikot Opel ukina dve od tri rabotni smeni vo fabrikata vo germanskiot grad Ajzenah. Fabrikata na Opel vo Saragosa, [panija, v~era be{e zatvorena. Vo dvete fabriki se izrabotuva modelot “opel korsa”, za koj nedostigaat potrebnite elektronski komponenti so poteklo od Japonija. Me|u avtomobislkite giganti koi najavija namaluvawe na proizvodstvoto poradi nedostigot od delovi od japonsko poteklo e i francuskiot proizvoditel Reno. Od ovaa kompanija najavija deka }e go namalat proizvodstvoto vo fabrikata vo Ju`na Koreja, Reno Samsung motors. Ovaa fabrika uvezuva komponenti od Japonija, me|u koi i {estcilindri~niot motor, koj se koristi vo pove}e modeli na Reno vozilata. Zastojot vo ovaa fabrika na Reno,

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Feqton

18

KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: 29

KARL ALBREHT OSNOVA^ NA TRGOVSKIOT SINXIR ALDI

PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

e po~nuva so ideja, a se zavr{uva so zdelka”, veli najbogatiot ~ovek vo Germanija. Toj se vika Karl Albreht, a bogatstvoto go napravil so sinxirot supermarketi Aldi, koj pravi proda`ba od 40 milijardi dolari. Spored “najsve`ite” procenki na magazinot “Forbs”, toj e 12-tiot najbogat ~ovek na svetot, so bogatstvo od 25,5 milijardi dolari. Kako {to veli i samiot, seto toa bilo blagodarenie na profitabilnata ideja. Mo`ebi istorijata }e poka`e deka negoviot prethoden partner vo biznisot bil glavniot nosa~ na idejata, no zasega ostanuva poznato toa {to go nudat kratkite biografii. Inaku, partner vo biznisot mu be{e negoviot brat, Teo Albreht, koj po~ina minatata godina vo juli, so kogo zaedno go osnovaa biznisot vedna{ po Vtorata svetska vojna. Otkako Karl se penzionira{e od dnevnite delovni operacii

S

vo kompanijata, za nego mnogu malku se znae {to pravi, osven toa deka privremeno odgleduva orhidei i igra golf. Toj e povle~en ~ovek i ne se pojavuva pred mediumite. @ivee privaten `ivot vo svojot hotel {to go izgradi na negoviot imot. No, ne bilo otsekoga{ vaka. SKROMNITE PO^ETOCI NA MLADI^OT OD ESEN Karl Albreht e roden na 20 fevruari 1920 godina vo gradot Esen. Tatko mu bil rudar, no potoa uspeal da najde pomalku te{ka rabota, pa kako pomo{nik-pekar nosel po nekoja pari~ka vo familijata. Neslu~ajno, od nego podobro se snao|ala negovata `ena, majkata na Karl, koja menaxirala male~ka prodavnica za hrana, locirana vo industriskata zona [onebek, kade {to edinstveni mu{terii bile rabotnicite od lokalnite fabiki. Tokmu od taa “prodavni~ka od agolot” podocna }e se razvie sinxirot supermarketi, biznisot {to go “zbogati” Albreht. Po {koluvaweto, Karl po~nal da raboti vo pro-

VETERANOT OD SVETSKATA VOJNA NAPRAVI TRGOVSKA IMPERIJA

“Se po~nuva so ideja, a se zavr{uva so zdelka”, veli najbogatiot ~ovek vo Germanija. Toj se vika Karl Albreht, a bogatstvoto go napravil so sinxirot supermarketi Aldi, koj pravi proda`ba od 40 milijardi dolari. Spored “najsve`ite” procenki na magazinot “Forbs”, toj e 12-tiot najbogat ~ovek na svetot, so bogatstvo od 25,5 milijardi dolari. Pari koi gi zarabotil edinstveno so pot i naporna rabota

davnica za delikatesi, a vo vodeweto na prodavni~kata pomagal negoviot brat. Koga po~nala Vtorata svetska vojna, 20-godi{en i ponesen od patriotizmot, Karl se priklu~il na voenite sili na Germanija. Po vojnata i pokoruvaweto na fa{istite go po~uvstvuval preroduvaweto na svojata zemja i vo toj duh, vo 1946 godina, otkako bil osloboden kako voen zatvorenik, zaedno so negoviot brat re{ile da go obnovat biznisot na nivnata majka. Ja prezele starata prodavni~ka i podocna ja narekle Aldi (imeto e skratenica od Albreht diskont). Zaedno dvajcata bra}a se obidele da o`iveat novi idei za da go pro{irat

svojot nov biznis, pa poleka, no sigurno, prodavni~kata postignala ogromen uspeh vo okolinata. No, tuka do{le do nedorazbirawe. Karl ja ponudil idejata da prodavaat cigari, no Teo toa ne go prifatil. Taka, vo 1961 godina tie go podelile me|u sebe. Karl po~nal da se {iri na profitabilniot del na Ju`na Germanija, a brat mu Teo po~nal so menaxirawe na “severnite” prodavni~ki. Kako poume{en, Karl gi zel pravata za brendirawe vo Velika Britanija, Avstralija i SAD, a Teo ostanatiot del na Evropa. Biznisot na Karl be{e nare~en Aldi sud, a toj na brat mu, Aldi nord. Vo 2000 godina samo vo

Germanija sinxirot dostigna 4.000 prodavnici. Ostanatiot del od biografijata na Karl e redok so podatoci poradi povlekuvaweto od javnosta {to se slu~i po kidnapiraweto na negoviot brat vo 1971 godina. Teo be{e vo zalo`ni{tvo 17 dena. Sepak, se znae deka vo toj period Albreht vlegol vo bra~nite vodi. Spored “Forbs”, toj ima dve deca i niedno od niv ne se pojavuva na listata vraboteni vo Aldi. Se pretpostavuva deka nikoj od semejstvoto nema da bide naslednik na svojot tatko. Poznato e i toa deka Karl s$ u{te `ivee vo rodniot grad. Vo 1976 godina Karl go izgradi svoeto igrali{te za

golf, na koe igra do dene{en den. Toj e golem qubitel na igrata, a kursot za golf {to li~no go vodi e poznat kako O{bergof. Isto taka, Albreht odgleduva orhidei, unikatni cve}iwa sobrani od razni entuzijasti niz celiot svet. Se {pekulira i deka poseduva ogromna kolekcija od stari ma{ini za pi{uvawe. PRODAVNI^KATA NA AGOLOT STANA GLOBALEN IGRA^ “Tipi~niot `ivot na ~ovekot se ~ini mnogu neisplaniran i nenaso~en. Samo tie {to svesno razmisluvaat za avanturata na `iveeweto kako na~in na pravewe izbor vo opciite sekoga{ }e vospostavat samokontrola

PRIKAZNI OD WALL STREET

ZO[TO AT&T GO KUPI AMERIKANSKIOT T-MOBILE?

A

T&T, ~esto kritikuvana, duri i prezirana poradi svojata nesposobnost da dr`i ~ekor so raste~kata industrija na mobilnata telefonija, kako {to pi{uvaat amerikanskite analiti~ari denovive, misli deka go najde re{enieto za svoite nevolji. A toa }e go ~ini amerikanskiot telekomunikaciski gigant “samo” 39 milijardi dolari i potro{eni meseci (pa, duri i godini) bitka so regulatornite tela. Vo svojata objava od nedelata

AT&T re~e deka od Doj~e telekom go kupuva T-Mobile SAD (T-Mobile USA), negoviot amerikanski ogranok, za neverojatni 39 milijardi dolari. Pokraj gotovina, Doj~e telekom }e dobie i akcii, pribli`no okolu 8% od sopstvenosta na AT&T, kako i fotelja vo bordot na direktori na amerikanskata kompanija. Noviot biznis-entitet, dokolku dobie odobrenie od regulatornite tela na SAD }e bide najgolem mobilen operator vo zemjata. AT&T i T-Mobile zaedno imaat pove}e od

125 milioni pretplatnici, nasproti 93 milioni na Verizon (Verizon), koj vo momentov e broj eden mobilen operator vo SAD. Me|utoa, vo ovaa akvizicija ne se raboti samo za pretplatni~kata baza. Se raboti za namerata AT&T da ja podobri svojata doverba kaj korisnicite i da se podgotvi za erata na 4G mobilni komunikacii. Vo soop{tenieto za javnosta {to go izdade AT&T vo nedelata jasno se gleda zo{to kompanijata go kupuva T-Mobile i zo{to T-Mobile vleguva vo AT&T.

Ne e tajna deka AT&T ima naru{ena reputacija kaj korisnicite na negovata mre`a. Toa {to go vklu~i i ultrapopularniot Ajfon (iPhone) vo svojata ponuda mo`ebi privle~e milioni novi korisnici i milijardi dolari prihod, no ogromniot porast na iskoristenost na mre`ata po~na da go zadu{uva nejziniot kapacitet do neprifatlivi nivoa. Nema{e da ima tolku fama za Ajfon na Verizon dokolku mre`ata na AT&T nema{e tolku mnogu prekini na razgovorite i

ne iznervira tolku mnogu korisnici. I dodeka AT&T investira milijardi za da ja nadgradi svojata mre`a, potrebni se godini za da se dobijat dozvoli za gradewe na novi bazni stanici i anteni, osobeno vo urbanite oblasti kako {to e San Francisko, na primer. Bez nekoj dramati~en ~ekor mre`ata na AT&T nema{e da stane podobra vo bliska idnina. “Soobra}ajot vo mobilnata mre`a na AT&T porasna za 8.000% vo poslednive ~etiri godini i do 2015 godina se o~ekuva da bide

osum do deset pati pogolem otkolku {to be{e vo 2010 godina”, objasni kompanijata vo soop{tenieto. AT&T smeta deka }e pominat godini dodeka vladinite regulatori odobrat pogolem del od eterot da se koristi za mobilna komunikacija. Najednostavniot na~in da se stekne so skapocen prostor za mobilna {irokopojasna upotreba e preku akvizicija, a T-Mobile SAD ima najmnogu takov prostor po AT&T. Vtoriot problem e infrastrukturata. AT&T


Feqton

KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

Po~ituvani ~itateli, so peto~niot broj “Kapital” zapo~nuva nov feqton: “Najuspe{nite rebrendirawa vo korporativnata istorija”. Rebrendiraweto na kompaniskite celi i poraki e te{ko, a m n o g u m i n a ko i s e obidele do`iveale neuspeh. Doznajte kako go napravile toa nekoi kompanii, koi so pretstavuvaweto pred javnosta vo novo svetlo u{te pove}e gi privlekle svoite potro{uva~i.

19

ISKRENI KON [TEDEWETO a milionite potro{uva~i niz svetot supermarketite Aldi se ednostavno najpametniot na~in za kupuvawe prehranbeni proizvodi. So ovaa poraka na oficijalnata internet-stranica na biznisot na Karl Albreht se opi{uva filozofijata na negovata kompanija, koja toj uspe{no ja vodi polovina vek. Tamu, vo Aldi, filozofijata e podelena na nekolku glavni pravci. Prvo e koncentriraweto kon steknuvawe mo}. Potoa e racionalizacijata na operaciite, {to zna~i eliminirawe na sekoja rabota {to }e gi zgolemi tro{ocite i se razbira, cenite. Na krajot, za Aldi i svoevidno za Albreht najva`no e prilepuvaweto kon strogite standardi za kvalitet. Ovie tipi~ni “germanski” praktiki Aldi ja pravat unikatna poradi toa {to im pomaga na svoite mu{terii da za{tedat nekoja para preku sekojdnevnite niski ceni koi obi~no se pomali i od cenite na drugite supermarketi. A toa, spored niv, e “iskrenost kon {tedeweto”.

Z

“Aldi be{e edna od najdobro skrienite tajni vo SAD vo poslednive 20 godini”, veli pretsedatelot na konsultantskata firma Vilard Bi{op, koj ja sovetuva industrijata so supermarketi. Vo Amerika, Albreht dosega otvori okolu 1.000 supermarketi i planira u{te da se {iri narednive godini. Pod negova kapa e i sinxirot Trejder Xo (Trader Joe), za ~ie kupuvawe e “vinoven” bratot na Karl. Niz svetot, pak, so polna parea rabotat duri 8.500 prodavnici na Aldi i }e go `iveat svojot `ivot ispolneto”, veli Karl Albreht. Od male~kata prodavnica toj napravi ogromen sinxir supermarketi, koi, zamislete, nikoga{ ne gi ponudil na berzata. Spored toa, milijardite {to gi poseduva se vistinski te{ko zaraboteni pari, sobirani banknota po banknota po sekoja proda`ba. Od dnevnite delovni operacii vo firmata Karl se “oslobodi” vo 1994 godina, za potoa da stane pretsedatel na bordot na direktori. Po osum godini se otka`a i od ovaa pozicija i po~na da ja vodi celosnata kontrola vo firmata. Aldi vo SAD se pojavi vo 1976 godina, a ovie denovi dr`i rivalitet so golemite amerikanski supermarketi kako Volmart (Walmart) ili angliskite kako {to e Tesko (Tesco). No, duri neodamna Karl odlu~i i plati za nacionalna televiziska kampawa. [to e toga{ toa {to go pravi specijalen negoviot sinxir na supermarketi? “Wujork tajms” pi{uva deka toa se dol`i na poniskite ceni i dizajniranosta za skrateni tro{oci. Marketite se mali, {to ovozmo`uva da se skrati na

elektri~na struija i greewe, a cenite se poniski od site drugi prodavnici niz SAD, vklu~itelno i Volmart. “Aldi be{e edna od najdobro skrienite tajni vo SAD vo poslednive 20 godini”, veli Bil Bi{op, pretsedatel na konsultantskata firma Vilard Bi{op, koja ja uslu`uva industrijata so supermarketi. Vo Amerika, Albreht dosega otvori okolu 1.000 supermarketi i planira u{te da se {iri narednive godini. Pod negova kapa e i sinxirot Trejder Xo (Trader Joe), za ~ie kupuvawe e vinoven bratot na Karl. Niz svetot, pak, so polna parea rabotat duri 8.500 prodavnici na Aldi, a edna od niv se nao|a i vo sosedna Grcija. Za nabquduva~ite na pazarot, isto taka, e poznato deka vo Aldi mo`ete da kupite edinstveno raboti koi vi trebaat. “Menaxmentot na Aldi veli - zo{to bi ni bile potrebni drugi proizvodi? Pogolemiot del do proda`bata go ostvaruvame so ovie nekolku produkti i imame mnogu pomalku slo`enost i tro{ok vo biznisot”, referira direktorot na istra`uva~kata

 Proda`bata na ALDI dostignuva 40 milijardi dolari kompanija Planet ritejl od Franfurt, Matijas Kvek, koj gi istra`uva trendovite na pazarot. Sepak, ostanuva neizvesno dali gordosta na Albreht }e prodol`i so ovaa

strategija. Vo 2008 godina istra`uva~ite na pazarot otkrija deka proda`bata na negovite supermarketi zabele`ala pad do 1,5% i iznesuvala 27 milijardi dolari.

ZBOR-DVA I ZA TEO ALBREHT Eden od najzna~ajnite likovi vo `ivotot na Karl e neogoviot brat, so kogo zaedno ja po~naa biznis-karierata. Toj po~ina minatata godina vo rodeniot grad, na 88-godi{na vozrast. I toj bil vklu~en vo Vtorata svetska vojna. Negovata polovina od biznisot, Aldi nord, operira{e so 5.200 prodavnici, koi vo 2008 godina od proda`bata prokni`ile 24,9 milijardi dolari, spored Planet ritejl. Koga toj kon Aldi go spoi sinxirot Trejder Xo, za razlika od biznis-strategijata

na Aldi, go pro{iri menito so proizvodi i na policite vo novata podru`nica donese kalifornisko vino, maslinovo maslo i razni vidovi mlado sirewe. Denes, negoviot biznis go prezede Karl i po s$ izgleda, toj uspe{no prodol`uva da go rakovodi. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za Ri~ard Dezmond, koj denes e na listata so milijarderite, a svojata kariera ja po~na neslavno, otka`uvaj}i se od {koloto za da stane tapanar

 Amerikanskiot telekomunikaciski gigant AT&T go kupi T-Mobile USA za 39 milijardi dolari, zdelka za koja i samata kompanija veli deka treba da & pomogne da ja zajakne svojata mobilna mre`a i da ja podgotvi za 4G erata ednostavno ne mo`e da izgradi bazni stanici i anteni dovolno brzo poradi bavnoto izdavawe dozvoli. Pa, ako ne mo`ete da izgradite anteni dovolno brzo, kako najbrzo mo`ete da dojdete do niv? Odgovorot e to~en: kupete gi. “So pomo{ na mre`ata od T-Mobile, AT&T }e ja zgolemi gustinata na svojata mre`a za okolu 30% vo nekoi od svoite najgusto naseleni podra~ja, izbegnuvaj}i ja potrebata da gradi novi bazni stanici”, veli kompanijata vo

soop{tenieto. Iako 39 milijardi dolari se mnogu pari samo za da kupite bazni stanici i anteni, faktot {to TMobile ja koristi GSM tehnologijata (za razlika od CDMA tehnologijata koristena od Verizon) vedna{ & dava mo`nost na AT&T da ja zajakne svojata mre`a. Ako zdelkata ja odobrat regulatorite, se o~ekuva AT&T mo{ne brzo da prenaso~i del od svojot mobilen soobra}aj kon infrastrukturata na TMobile.

Iako AT&T vo svoeto obrazlo`enie zo{to go kupuva T-Mobile mnogu zboruva za 4G, odnosno ~etvrtata generacija standardi vo mobilnata telefonija, T-Mobile ne raspolaga so LTE tehnologija ili infrastruktura za da ponudi 4G. Zatoa, amerikanskite komentatori na telekomunikaciskiot pazar smetaat deka ovaa akvizicija na AT&T e samo poradi zajaknuvawe na sopstvenata mre`a i po~nuvawe proces za vra}awe na dobrata reputacija.

 AT&T i T-Mobile zaedno imaat pove}e od 125 milioni pretplatnici, nasproti 93 milioni na Verizon Verizon,, koj vo momentov e broj eden mobilen operator vo SAD.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


K1

arieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

HR PRAKTIKI

NIKOLA ZLATANOV

BIZNIS-ETIKA

VA@NI SE IDEJATA I TALENTOT, A NE HIERARHIJATA I RABOTNOTO ISKUSTVO  STRANA 26

NAU^NITE PUBLIKACII GO TRASIRAAT PATOT DO USPEHOT!

SMALLTALK – “MUABETEWE” ZA RAZVOJ NA KARIERATA

WWW.KAPITAL.COM.MK

 STRANA 25 KAPITAL / SREDA / 23. MART. 2011

 STRANA 24

TEMA NA BROJ  Izdava~kite ku}i ne spijat. Tie postojano podgotvuvaat novi izdanija. Spored najavite, na policite nabrzo }e se najdat mnogu interesni naslovi od poznati stranski eksperti, kako Brajan Trejsi, Stiven Kobej i Harvi Mekej. Velat pobaruva~kata ne e dovolna za pravewe profit, no zadovoluva faktot deka interesot postojano raste

DELOVNA LITERATURA

Menaxerite gladni za biznis-naslovi na makedonski jazik [EST KLASI^NI “TRO[A^I” NA VREME I KAKO DA GI ZAPREME

 STRANA 25

MAJKL KOL

“KAPITAL” I COTRUGLI BUSINESS SCHOOL

USNATA PREPORAKA E NAJDOBRA REKLAMA

SOVETI ZA PODOBRA PODGOTOVKA ZA STRU^NATA KOMISIJA  STRANA 24

Interesot za biznis-literatura na makedonski jazik raste. Iako s$ u{te sme daleku od trendovite na razvienite zapadni ekonomii, sepak, makedonskite izdava~ki ku}i se soglasni deka vo poslednite nekolku godini pobaruva~kata na naslovi od oblasta na delovnata i biznisliteratura zna~itelno e zgolemena. Najbarani se knigite za liderstvo, marketing i menaxment i osobeno tie od oblasta na ~ove~kite resursi, oblast koja e vo podem vo poslednive nekolku godini. Izdava~ite, objasnuvaj}i gi pridobivkite od biznis-literaturata, potenciraat deka makedonskite menaxeri bi trebalo pove}e da se svrtat kon iskustvata preneseni vo knigite za da gi najdat re{enijata na problemite so koi sekojdnevno se soo~uvaat vo biznisot. Vetuvaat deka vo idnina u{te pove}e energija }e posvetat na preveduvawe na poznatite dela na makedonski jazik so cel {to pove}e da pridonesat za pogolema informiranost i educiranost na makedonskata biznis-elita. Vo Matica Makedonska potvrduvaat deka na zgolemenata pobaruva~ka na biznisliteratura odgovaraat so bogata ponuda. Tira`ot od pove}e od 2.000 primeroci po naslov, spored ovoj izdava~, e solidna brojka ako se zeme predvid ekonomskata mo} na gra|anite. "Iako s$ u{te preovladuvaat izdanijata na angliski jazik, nastojuvame zna~ajnite dela da gi prevedeme na makedonski jazik. Pri odlukata koi dela }e bidat prevedeni se orientirame kon vode~kite svetski imiwa, koi se neophodna lektira i predizvik za brz razvoj na kompaniite. Takvi se delata na Filip Kotler, Piter Draker, Xek Vel~, Majkl Porter, Daniel Goleman..”, veli Dejan Pavleski, menaxer na Matica Makedonska. ^itatelite ovde najmnogu gi baraat knigite “Ve{tini za pobeduvawe”, “Lateralen marketing” i “Od pregovor do dogovor”. Poradi zgolemenata pobaruva~ka za biznis-literatura planovite, Matica Makedonska planira da oformi posebna ekipa od mladi i stru~ni kadri koi }e gi sledat svetskite trendovi i prvi da gi plasiraat najnovite izdanija na svetski poznatite avtori vo Makedonija. PRODOL@UVA NA STR.22

MISLA NA NEDELATA

KOLUMNI

 STRANA 24

I

US P E HOT V O B I ZNISOT BARA TRENING, DISCIPLINA I NAPORNA RABOTA. DOKOLKU NE SE PLA[ITE OD OVIE RABOTI, MO@NOSTITE ZA USPEH SE TOLKU GOLEMI DENES KOLKU [TO NEMA DA BIDAT NIKOGA[ POVE]E.”

DEJVID ROKFELER BIZNISMEN I FILANTROP

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnote`a megu karierata i `ivotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne mo`e da go kopira!


22 KARIERI

SREDA / 23/03/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ

DELOVNA LITERATURA

Menaxerite gladni za biznis-naslovi na makedonski jazik

IVANA VANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk eva@kapital.com.mk

a niskoto nivo na ~ita~kata kultura govorat i faktite. “Ako vo Makedonija vo prosek se izdava po 0,1 kniga na sekoj `itel godi{no, vo razvienite ekonomii taa brojka dostignuva od 5-10 knigi po `itel, toga{ izborot koj go nudi Ikona na pazarot za ~itatelskata publika e sosema dovolen”, veli Sa{o Kuzmanovski, osnova~ i direktor na knigotekata Ikona, koja pred edna godina stana i izdava~ka ku}a. Ovoj izdava~ sorabotuva so poznati stranski izdava~ki ku}i kako Ekonomist (Economist), Biznis-{kolata na Harvard (Harvard Business School), Rendom haus (Random House), Harper Kolins (Harper Collins), Pingvin (Penguin) i drugi. Kuzmanovski konstatira deka ponudata na delovna i biznis-literatura vo Makedonija e mala poradi malata pobaruva~ka, pa zatoa izdavaweto na makedonski jazik e skapa rabota. Poradi toa, re~isi 90% od site knigi od ovaa oblast na policite vo Ikona (20.000) se na angliski jazik. ^ITATELITE BARAAT BIZNISKNIGI NA MAKEDONSKI JAZIK Pred nepolni dve godini izdava~kiot

Z

centar Tri na ~itatelite im ponudi pogolem izbor na delovna literatura na makedonski jazik preku osnovawe na fermata-}erka Pabli{er. Pabli{er se trudi knigite i izdanijata koi u`ivaat svetska popularnost (dosega 17 se prevedeni) da gi dobli`i do menaxerite na site nivoa vo kompaniite, kako i do sekoj koj saka da nau~i ne{to pove}e za biznisot preku takanare~eno neformalno obrazovanie. “Misijata na Pabli{er e preku promocija na knigite od svetski poznatite eksperti i avtori da se pomogne raboteweto na makedonskite menaxeri i ekonomijata vo celost. Najgolem del od na{ite napori se naso~eni tokmu kon menaxmentot na razli~no nivo, koj e i malku skepti~en vo prvo vreme. No, postojat i {irokogledi menaxeri koi na na{ite idei gledaat so optimizam i ni davaat celosna poddr{ka, a na{ iskren partner e i PSM Fondacijata, koja go potpomaga pretpriemni{tvoto vo zemjava”, veli Aleksandar Sazdov, marketing i art-direktor vo Tri. Spored nego, “otkako menaxerite, pretpriema~ite i firmite } e go uvidat benefitot za sebe i svoite vraboteni, so malku pari i mali idei mo`at istite da gi napravat golemi, so {to }e po~ne trendot na kontinuirano vlo`uvawe vo neformalnoto obrazovanie

na vrabotenite”. Vo obid da vidime {to s$ se nudi vo makedonskite kni`arnici i vo kni`arnicata Kultura, naidovme na skromno kat~e so biznis-izdanija. Vo razgovor so Sne`ana Jankovska, Jankovska koja rakovodi so kni`arnicata pove}e od 20 godini, doznavame deka trendot na masovno reklamirawe, promovirawe, preveduvawe i pobaruva~ka na knigi za biznis-edukacija po~nal od pred 3-4 godini. “Interesot e najgolem za knigite prevedeni na makedonski jazik. Tie se popopularni i podostapni za ~itawe kaj lu|eto koi nemaat ekonomski bekgraund za razlika od ponudata na knigi na angliski jazik koi se mnogu postru~ni i poskapi”, objasnuva Jankovska. Spored nejzinoto golemo rabotno iskustvo, pred desetina godini kompaniite ne praktikuvale grupni nara~ki na knigi, kako {to e slu~aj sega, koga se nara~uvaat i pove}e od 200 primeroci. Celta na kompaniite e da se educiraat vrabotenite ili da se podarat na sorabotnicite i delovnite partneri. Izdava~kite ku}i ne spijat. Tie postojano podgotvuvaat novi izdanija. Spored najavite, na policite nabrzo }e se najdat mnogu interesni naslovi od poznati stranski eksperti, kako Brajan Trejsi,

Stiven Kobej i Harvi Mekej. Nekoi od knigite do`ivuvaat i vtoro izdanie pporadi megapopularnosta koja {to gi rasprorasp dade za mnogu kratko vreme. MAKEDONSKITE BIZNISMENI SAKAAT DA KUPUVAAT VO STRANSTVO Iako brojkite otslikuvaat poinakva situacija, spored mislewata na delovnite lu|e so koi razgovara{e "Kapital" ponudata na biznis - literatura vo Makedonija e sosema dovolna za potrebite na na{iot pazar. No, ako ova e to~no, zo{to toga{ pove}eto od niv gi nabavuvaat knigite vo stranstvo?! Kako i da e, mora da se soglasime so niv deka knigite pomagaat da ja sogledame po{irokata slika za odredeni sostojbi i problemi, no i da doneseme pravilna odluka za dobroto na kompaniite. Ilijan~o Gagovski, direktor na Majkrosoft Makedonija, sekoja godina kupuva desetina knigi koi obrabotuvaat biznis ili menaxment-temi, no najgolemiot del od niv go nabavuva vo stranstvo. “Ima mnogu knigi koi silno vlijaele na nekoi moi razmisluvwa”, objasnuva Gagovski, “Na primer Lets get real or lets not play (Mahan Khalsa) od oblasta na proda`nite ve{tini ili A whole new mind (Daniel Pink), kniga koja gi objasnuva novite na~ini na

MOJA KARIERA

10 NA^INI ZA ZGOLEMUVAWE NA PRODUKTIVNOSTA I KREATIVNOSTA oderniot biznis-svet e slo`en, konkurenten i poln so dekoncentracii. Site sme premoreni, bez resursi i prepolni so komunikacija, koja ponekoga{ e nepotrebna. Koga sme pod stres, raseani ili {to i da e, re{enijata na problemite nekako ne se javuvaat i nekako ne ni doa|a inspiracija za da prodol`ime ponatamu. Zatoa, potrebno e da rabotime na zgolemuvawe na produktivnosta preku razrabotuvawe na kreativnosta... Dodeka primarnata odgovornost na menaxerite e da gi vodat i motiviraat drugite, samite menaxeri znaat deka se plateni da mislat i da smisluvaat novi idei. No, ne sekoga{ nivnata kreativnost e na zavidno nivo.

M

Vo prodol`enie sleduvaat deset raboti koi gi prepora~uva mre`ata BNET koi vlijaat na zgolemuvawe na produktivnosta i kreativnosta pri re{avaweto na problemite. POVTORNO RAZGLEDAJTE GO PROBLEMOT Verojatno najneizbe`en na~in da se dojde do idei koi ne doa|aat e povtorno da se razgleda problemot, da se promeni pra{aweto ili celta, s$ {to e potrebno. Svrtete ja pari~kata. Razgledajte go ova od drug agol. Seto toa funkcionira. DRUGI LU\E Najinspirativnata i najkreativnata pozitivna rabota e za problemot da se razgovara so lu|e i ne mora so lu|eto

1 2

so koi voobi~aeno razgovarate. Razgovorite za smisluvawe novi idei so vrsnicite ne funkcioniraat sekoga{. Ponekoga{ dobrite idei doa|aat ~isto od improvizacija niz “muabetot”. VA[ATA KANCELARIJA No, samo ako e udobna, mirna i najva`no, pravi da se ~uvstvuvate bezbedno. Koga se ~uvstvuvate udobno i bezbedno va{iot sistem e miren, a mozokot vi e sloboden da funkcionira na visoko nivo. Koga ste emocionalno zbrkani zaboravate na razmisluvawe. VA[IOT LI^EN @IVOT Ponekoga{ rabotata stanuva eden vid kutija vo koja ste zarobeni. Mnogu e te{ko da se obrazlo`i zo{to e taka, no

3 4

najdobriot na~in za izlez e mala doza li~en `ivot. Zboruvajte so va{iot partner ili prijatel, odete na {oping, gotvete ili ednostavno odmorete se. Poglednete naokolu, }e najdete perspektiva. “ISKLU^ETE” SE Koga nekoj se “isklu~uva” go pu{ta mozokot “na pasewe” ili go pravi toa {to go relaksira, rabotite po~nuvaat sami da doa|aat. Ne znam zo{to, no funkcionira. SPIEWE Popularen mit e deka nedostigot od spiewe ili hrana vi go otvora mozokot. Toa se samo eden kup gluposti. Ako se ubivate od rabota, a sakate navistina da razmislite i da bidete kreativni, pospijte malku. Toa }e vi pomogne da si gi sredite

5 6


KARIERI 23

SREDA / 23/03/2011 / KAPITAL

HR BRIEF OPA\A PROCENTOT NA @ENI NA MENAXERSKI POZICII NA GLOBALNO NIVO

DELIVERING HAPPINESS” OD TONI HSIEH "WUJORK TAJMS" BESTSELER ZA 2010

Dolgo vreme na vrvot na listata najprodavani bestseleri na "Wujork tajms" za 2010 godina be{e knigata Delivering Happiness ( “Isporaka na srekata”) od Toni Hsieh (Tony Hsieh), direktorot na najgolemata internet-kompanija za proda`ba na ~evli, Zapos. Bestselerot e koncipiran kako avtobiografija i hronolo{ki go sledi razvojot na kompanijata Zapos. Istovremeno kreira jasna slika za specifi~nite tehniki na upravuvawe i motivirawe na vrabotenite koi nosat garantiran profit. Knigata ja dolovuva vo celost rabotata na kompanijata Zapos, koja e rezultat na brilijantna ideja. Stanuva zbor za kompanija koja preku Internet na edno mesto nudi proda`ba na malo na diverzificirana ponuda na ~evli od razli~ni proizvoditeli. Vsu{nost, za toa kolku Zapos e posakuvan rabotodavec najdobro zboruva i top listata na najdobri rabotodava~i na magazinot Fortune. Avtorot na bestselerot na samo 24-godi{na vozrast, kako koosnova~ ja prodade negovata kompanija Link isk~ejnx (LinkExchange) na Majkrosoft za 265 milioni dolari vo 1999 godina. Negovata mo} i iskustvata od rabotata gi prenese vo knigata, a tie zboruvaat za negovata kariera vo Zapos, kade {to nabrzo “ja zgrabi” titulata glaven izvr{en direktor i ja pretvori neprofitnata kompanija vo gigant koj denes ima prihodi pogolemi od milijarda dolari godi{no.

 Za razlika od pred edna decenija, sega na policite na kni`arnicite vo Makedonija s$ pove}e se nudat delovni i biznis-knigi. Dominiraat naslovi od oblasta na marketing, menaxment, liderstvo, kako i ~ove~ki resursi i odnosi so javnosta

0,1

kniga po `itel se izdava vo prosek vo Makedonija

5-10

knigi po `itel se izdavaat prose~no vo razvienite ekonomii

razmisluvawe potrebni za pre`ivuvawe vo dene{nata dinami~na biznis-okolina. Tie razmisluvawa go koristat i }e go koristat vo idnina emotivniot i racionalniot diskurs pri donesuvaweto odluki. Interesna e i knigata za inovaciite Ten faces of innovation (Tom Kelley), no i Tipping point (Malcolm Gladwell) za toa kako da gi “za`iveete” dobrite idei”. Knigite Animal Spirits (Schiller, Akerloff) i Free to Choose (Milton Friedman) se omilenite knigi od koi Janko Trenkovski, generalen direktor na KB Prvo penzisko dru{tvo, mnogu nau~il i primenil vo svoeto biznis-rabotewe. Negovata biblioteka ja obnovuva vo prosek so dve knigi godi{no od oblasta na delovnata i biznis-literatura i kako i ostanatite sogovornici veruva deka ponudata na makedonskite

M

SA[O NAUMOVSKI DIREKTOR I OSNOVA^ NA IKONA

“Ako vo Makedonija vo prosek na sekoj `itel se izdava po 0,1 kniga, a vo razvienite ekonomii taa brojka dostignuva od 5-10 knigi po `itel, toga{ izborot koj go nudi Ikona na pazarot za ~itatelskata publika e sosema dovolen.”

ALEKSANDAR SAZDOV

TOP TRI NAJBARANI BIZNIS-DELA VO IZDAVA^KITE KU]I MATICA MAKEDONSKA 1. "VE[TINI ZA POBEDUVAWE" Sun Cu 2. "LATERALEN MARKETING" Filip Kotler 3. "OD PREGOVOR DO DOGOVOR" Bob Burg IKONA 1. "EFEKTIVEN DIREKTOR" Piter Draker 2. "PERFEKTEN BIZNIS-PLAN" Ron Xonson 3. "48 ZAKONI NA MO]TA" Robert Grin TRI 1. "BIBLIJA ZA PRODA@BA" Xefri Gitomer 2. "RAZMISLUVAJ KAKO [AMPION" Donald Tramp 3. "GERILA MARKETING" Xej Konrad Levinson izdava~ki ku}i e dobra, iako knigite gi nabavuva od stranstvo. Vo kat~eto omilena literatura na Fatmir Besimi, minister za ekonomija na Makedonija, se naredeni knigite na Donald Tramp, Xon Kenedi, Dalaj Lama, Xozef Stiglic. Besimi izjavuva deka poradi mnogubrojnite obvrski nema mnogu slobodno vreme za ~itawe, no zatoa sekoga{ na slu`benite patuvawa nosi knigi so sebe, koi naj~esto gi nabavuva od stranstvo ili od poznatata kompanija za onlajnproda`ba na knigi amazon.com.

inatata godina vo svetot imalo za 4% pomalku `eni na menaxerski pozicii, poka`uva istra`uvaweto od 2011 godina na Grant Tornton. Na globalno nivo vo 2010 godina brojot na `eni koi bile na menaxerski pozicii iznesuval 20%, a vo 2009 godina 24%. Spored istra`uvaweto, Tajland e so najgolem procent `eni vo povisokoto rakovodstvo (45%), po {to sleduvaat Gruzija (40%), Rusija (36%), Hong Kong i Filipini so (35%). Zemjite so najniski stapki se Indija, Obedinetite Arapski Emirati i Japonija, kade {to pomalku od 10% na visoki menaxerski pozicii se `eni. Spored sektorska podelenost vo kompanijata, najgolem procent `eni-menaxeri (22%) se na pozicii finansiski direktor, potoa 20% se vo sektorot ~ove~ki resursi, marketing-sektorot i proda`ba (9%). Ru`ica Filip~eva, managing partner vo Grant Tornton-Makedonija, veli deka razo~aruva~ki e da se vidi deka globalnoto u~estvo na `enite vo povisokoto rakovodstvo ne poka`uva znaci na rast, tuku vra}awe kako vo 2004 godina. “Se ~ini deka `enite-manaxeri go nosat tovarot od globalnata ekonomska kriza i golem del od kompaniite na klu~ni pozicii postavuvaat ma`i”, dodava taa.

ART I MARKETING-DIREKTOR NA TRI

“Pred dve godini ja formiravme Pabli{er, }erka- firma na izdava~kiot centar Tri, koj e celosno naso~en kon izdavaweto biznis i ekonomska literatura na makedonski jazik. Misijata e preku ovie knigi i izdanija da vlijaeme vrz makedonskite menaxeri, no i vrz edukacijata na mladite kadri i pretpriema~ite, studentite i ekonomskite eksperti.”

HR NASTANI DEN NA KVALITET NA LLOYD'S

L DEJAN PAVLESKI

MENAXER NA MATICA MAKEDONSKA

"Iako dominiraat izdanijata na angliski jazik, nastojuvame zna~ajnite dela da gi prevedeme na makedonski. Pri odlukata koi dela }e bidat prevedeni se orientirame kon vode~ki svetski imiwa koi se neophodna lektira i predizvik za brz razvoj na kompaniite. Takvi se delata na Filip Kotler, Piter Draker, Xek Vel~, Majkl Porter, Daniel Goleman.” “Biznis-literaturata mi pomaga da gi pro{iram soznanijata i da gi razberam iskustvata i konceptite na razli~nite ekonomski sostojbi. Preku niv gi voo~uvam i delovnite potrebi i konceptite koi se inovativni, prifateni i primenlivi”, veli Besimi.

RQA (Lloyd's Register Quality Assurance) na 7 april vo prostoriite na edukativniot centar M6 organizira nastan pod imeto “Den na kvalitet na Lloyd’s” (Lloyd’s Quality Day), na koj }e se diskutira za aktuelnite temi povrzani so sistemite za upravuvawe, Business Assurance, Business Continuity, Risk Management, soglasno so me|unarodnite standardi (ISO 9001, ISO 14001, ISO 22000, HACCP). Lloyd's Register postoi od 1760 godina vo Anglija. Prvenstveno se zanimava so kontrola i proverka na brodovi i izdavawe na klasi na brodovi. Od 1985 primenuva svoja ekspertiza i vo drugi oblasti. Ima }erka-firma kako sertifikaciono telo: LRQA (Lloyd's Register Quality Assurance), koja pokraj sertifikacijata soglasno so me|unarodnite standardi, se zanimava i so obuki vo oblasta na menaxmentot. LRQA e prisuten vo Makedonija preku svoite sertificirani klienti, a od januari 2011 godina ima svoj komercijalen pretstavnik.

SOFTVERSKI RE[ENIJA SO INTEGRIRANO ONLINE RABOTEWE PREKU MOBILNI APLIKACII o cel da se prezentiraat novite trendovi vo sferata na softverskite re{enija nameneti za tekstilnata industrija, timot na Gord Sistemi vo sorabotka so Stopanskata komora na Makedonija na 25 mart organizira ednodneven besplaten seminar. Seminarot “ERP softverski re{enija so integrirano online rabotewe preku mobilni aplikacii” e namenet za kompanii so dejnost proizvodstvo, distribucija, trgovija i tekstil.

S  Dodeka primarnata odgovornost na menaxerite e da gi vodat i motiviraat drugite, samite menaxeri znaat deka se plateni da mislat i da smisluvaat novi idei. No, ne sekoga{ nivnata kreativnost e na zavidno nivo... mislite vo glavata i }e vi pomogne poinaku da gledate na rabotite. ZAVISNOST Malku kofein na den i nekolku pija~ki nave~er pravat ~uda za kreativnoto razmisluvawe. Samo nemojte da preterate... ili da gi me{ate. A ako ve boli glava zemete nekoj lek. Ne mo`ete da razmisluvate ako imate bolki. PRIRODA @ivata priroda kako ku~iwata, ma~kite, trevata, insektite se inspirativni. Zo{to?! Bidej}i preku prirodnata selekcija prirodata na{la genijalni na~ini kako da gi re{i te{kite i slo`eni problemi. Ovie re{enija se kreativni i specifi~no korisni.

7 8

NEZNA^AJNI ZADA^I Teorijata ka`uva deka besmislenite, povtoruva~ki raboti se fokusiraat vrz eden del od mozokot, dodeka na funkciite od povisoko nivo im ovozmo`uvaat slobodno da funkcioniriraat. Fakt e deka toa ~esto funkcionira. FOKUSIRAJTE SE NA PROBLEMOT Ne zapirajte, pro{etajte, napravete ne{to... Samo ostanete naso~eni kon problemot. Fokusirajte se. Se razbira, ako ste blokirani i ni{to ne vi doa|a, promenete ne{to. No, prvo obidete se da se pozanimavate so problemot nekoe vreme. Blokot mo`e da nastane dokolku ste dekoncentrirani i ne se fokusirate dovolno. Toa se slu~uva postojano.

9

10

1.894

VO SPOREDBA SO JANUARI 2011 GODINA, BROJOT NA EVIDENTIRANI NEVRABOTENI LICA VO FEVRUARI 2011 GODINA SE ZGOLEMIL ZA 1.894, POKA@UVAAT PODATOCITE NA AGENCIJATA ZA VRABOTUVAWE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA.


24 KARIERI

SREDA / 23/03/2011 / KAPITAL

BIZNIS-ETIKA

MARKETING MAJKL KOL,

EKSPERT ZA PRODA@BA

USNATA PREPORAKA E NAJDOBRA REKLAMA

 Lu|eto gi gledaat reklamite, gi gledaat i slu{aat reklamnite spotovi na radio i televizija, no veruvaat samo na toa {to samite }e go vidat i iskusat. Zatoa, sekoga{ imajte predvid deka reklamiraweto e va`no, no najdobrata reklama za koj bilo proizvod e preporakata od prijatel

MALOPRODA@BATA E TEATAR. Ako potro{uva~ot ve po~esti so toa {to } e pomine vreme vo va{ata prodavnica, stokovna ku}a, banka, agencija, restoran ili hotel, najmalku {to mo`ete da napravite e toj ili taa da se ~uvstvuva dobredojdeno. Ako potro{uva~ot planira da gi potro{i svoite te{ko zaraboteni pari na va{iot proizvod ili usluga, treba da ja zaslu`ite taa ~est. Va{ata rabota vo koj bilo biznis ~ij centar pretstavuva potro{uva~ot e da go napravite negovoto iskustvo {to e mo`no poprijatno. Najva`noto ne{to {to mo`e

1

da go stori potro{uva~ot vo tekot na denot e da ja poseti va{ata kompanija. Ako ne mo`ete da mu ja napravite posetata interesna, duri i vozbudliva, toga{ ste do`iveale neuspeh, a toj } e se odrazi i na krajniot rezultat. Ako ne ovaa godina, toga{ narednata, va{iot nedostig od entuzijazam } e go namali profitot koj ste se nadevale deka }e go ostvarite na po~etokot od va{iot biznis. Toa {to prodava denes e li~nata usluga. Bez nea biznisot e mrtov ili na pat kon korporativnite grobi{ta. NAJDOBRATA REKLAMA NA SITE VREMIWA E USNATA PREPORAKA. Lu|eto gi gledaat reklamite, gi gledaat i slu{aat reklamnite spotovi na radio i televizija, no veruvaat samo na toa {to samite }e go vidat i iskusat. Ima mnogu prekrasni ne{ta povrzani so ~ove~kata rasa, no edna od najsimpati~nite e na{ata nesposobnost da gi zadr`ime dobrite ili lo{ite vesti za sebe. Ako lu|eto pronajdat nova prodavnica, proizvod, restoran, hotel, turisti~ka destinacija, re~isi e nevozmo`no da go

2

zadr`at toa za sebe - sakaat da im ka`at na svoite prijateli. Bukvalno, ne mo`at da go kontroliraat toj nagon. Lu|eto obo`avaat da zboruvaat. Zamislete {to se slu~uva koga edna zadovolna ili nezadovolna li~nost } e ja napu{ti va{ata prodavnica? Najdobrata reklama za {to bilo e preporakata od prijatel. R E K L A M I RA W E T O E VA@NO. No, toa mo`e sa mo d a go n a te r a potro{uva~ot da proba ne{to edna{. Ako proizvodot ili iskustvoto ne se sovpa|aat so reklamata, nema da ima povtorna proda`ba. No, ako imate ne{to {to vredi, ako pravite ne{to {to im ovozmo`uva na lu|eto novo iskustvo, ako gi pravite

3

posre}ni i poispolneti otkolku {to bile pred da ve sretnat vas i va{ata kompanija, toga{ }e uspeete. VO BORBA GO KORISTITE SEKOE ORU@JE [TO VI E PRI RAKA. No, za da ja dobiete vojnata potrebna vi e dolgoro~na strategija, podgotovka i odlu~nost, so koi }e ja predvidite celata borba s$ do kone~nata pobeda. PRODOL@ETE DA VR[ITE USLUGI za svoite klienti na stariot dobar na~in: so slu{awe, predlozi, raspravii, nesoglasuvawa, polemizirawe, za na kraj da izlezete so strategija koja }e mu pomogne na klientot so nasmevka da stasa do celta pred negovite konkurenti, iako nasmevkata ponekoga{, vsu{nost, e grimasa.

4 5

Tajnite na uspe{niot biznis-model na HARRODS }e bidat pretstaveni od strana na negoviot porane{en direktor Majkl Kol (MICHAEL COLE) vo Skopje na 25 mart. Navedenite govornici vo ovie tekstovi se samo del od golemoto portfolio na Celebrity Speakers Associates, koe vo regionot e zastapuvano od TRIPLE S GROUP. Ovie isklu~itelni individui mo`e da stanat del i od va{ata korporativna prikazna preku prisustvo na va{ite korporativni nastani ili direktno involvirawe vo nadminuvaweto na najgolemite pre~ki i unapreduvawe na uspehot na va{ata kompanija i vraboteni. Ve interesira kako? Za pove}e informacii posetete go www.konferencii.com ili obratete se na contact@konferencii.com.

“KAPITAL” I COTRUGLI BUSINESS SCHOOL

SOVETI ZA PODOBRA PODGOTOVKA ZA STRU^NATA KOMISIJA

 Ovoj vikend (26 i 27 mart) se odr`uva finaleto za 12 stipendii vredni 105.000 evra koi “Kapital” gi dodeluva za me|unarodno akreditiranite Executive MBA i MBA programi na COTRUGLI Business School, vode~koto biznis-u~ili{te vo regionot tipendiskiot proekt vleze vo finalna faza, a finalniot del od selektivniot proces }e se odr`i vo Belgrad na 26 i 27 mart. Finaleto }e se sostoi od individualno testirawe i evaluacija od strana na stru~nata komisija. Pove} e~lenata komisija kaj kandidatite }e go evaluira liderskiot potencijal, eti~nosta i kreativnosta. Za da im pomogneme na godina{nite finalisti da ja namalat voobi~aenata trema i da go olesnat pritisokot od natprevarot vo finaleto, specijalno vo ovoj broj na “Karieri” podgotvivme soveti za {to podobra podgotovka na intervjuata pred komisijata. Ovie soveti na kandidatite voedno mo`at da im pomognat i vo podgotovkata za koja bilo individualna evaluacija, kako, na primer, intervju za rabota ili ne{to sli~no. KA@ETE NI NE[TO ZA SEBE? Mnogu od razgovorite za procenka na kandidati po~nuvaat so pra{aweto “Ka`ete ni ne{to za sebe”. Me|utoa, ~lenovite na komisijata ne sakaat da se vratite na

S

po~etok zaradi obrazovanieto vo osnovno u~ili{te i da zboruvate za svoeto detstvo. Tie sakaat da se opu{tite, sakaat da ja razberat va{ata `ivotna prikazna, va{ite postignuvawa, idnite celi i pri~ini poradi koi ja sakate ovaa stipendija. Vo pretstavuvaweto va`na e jasnosta i smislata na re~enicata, a bi bilo izvonredno ako va{eto pretstavuvawe ima vode~ka ni{ka i zaklu~ok so poenta. Tokmu poradi toa, dobro e vremeto za pretstavuvawe da bide ograni~eno za da se fokusirame na va`nite ne{ta. Eve pet ~ekori za najefikasno pretstavuvawe preku kratka prezentacija so vremetraewe od tri minuti: 1. Pominete nekoe vreme (okolu eden ~as) zapi{uvaj} i ja svojata prikazna, svoite postignuvawa, idnite celi, pri~inite za prijavuvawe za stipendijata i kako mislite deka mo`ete da pridonesete za COTRUGLI Business School. Potoa oblikuvajte gi iznesenite misli vo “SAR format”: situacija/akcija/rezultat. Koja bi mo`ela da bide situacijata, {to bi mo`ele vie da napravite, {to mo`e da se slu~i kako rezultat na toa?

SMALLTALK – “MUABETEWE” ZA RAZVOJ NA KARIERATA  “Muabeteweto” ne samo {to ni pomaga prijatno da se ~uvstvuvame i da se opu{time vo dru{tvo na kolegite, tuku mo`eme i da vospostavime kontakti so sosema nepoznati li~nosti ili da gi obnovime kontaktite so tie koi ve}e sme gi zapoznale ovetuvawata, kongresite i saemite se nezamislivi bez toa {to Amerikancite go narekuvaat smalltalk, “muabetewe”. Muabeteweto e zadol`itelno na koktelite, priemite i sobirite i pauzite za kafe, no i pri slu~ajnite sredbi, na primer, vo restoran, vo hodnik ili vo lift. No, osven {to uspe{no go razbiva neprijatniot yid na mol~ewe i sozdava prijatna atmosfera, muabeteweto e idealna osnova za podocne`ni seriozni razgovori koi mo`at da rezultiraat so korisni delovni, no i privatni kontakti. Ne samo {to ni pomaga prijatno da se ~uvstvuvame i da se opu{time vo dru{tvo na kolegite, tuku mo`eme i da vospostavime kontakti so sosema nepoznati li~nosti ili da gi obnovime kontaktite so tie koi ve}e sme gi zapoznale. Isto taka, ova pretstavuva mo`nost i za sopstvena promocija i razvoj na karierata, kako i steknuvawe na simpatiite i naklonetosta na drugite, osobeno vo rabotnata sredina. So pomo{ na muabeteweto mo`eme da gi zapoznaeme drugite lu|e, da nau~ime ne{to novo i da gi pro{irime sopstvenite horizonti, da stekneme korisni iskustva i novi delovni partneri ili sorabotnici, odnosno prijateli.

S

UMETNOSTA NA SMALLTALK PROBIJTE GO MRAZOT! Najdobro i najednostavno e razgovorot so nepoznata li~nost koja slu~ajno se na{la pokraj vas ili go razbudila va{iot interes da go po~nete so pra{aweto koe e vrzano so situacijata vo koja momentalno se nao|ate. Na primer, postavete pra{awe: “Od kade dopatuvavte?” ili, pak, najprvin ka`ete ne{to za sebe, a duri potoa postavete pra{awe: “Prv pat sum vo gradov, a Vie?”. KAKO DA SE PRETSTAVITE Bidej}i vo profesionalnite situacii, za razlika od privatnite, e sosema normalno samite da se pretstavite, iskoristete ja taa mo`nost. Ako samoinicijativno ste se vklu~ile vo razgovor so nepoznati li~nosti, pretstavete se duri otkako malku }e porazgovarate. Ako se pretstavuvate sami, so celo ime i prezime, zadol`itelno navedete go imeto i mestoto na kompanijata od koja doa|ate i nakratko opi{ete ja va{ata rabotna pozicija. ZA [TO DA RAZGOVARATE? Potrudete se temite koi gi nametnuvate i site informacii koi gi iznesuvate i razmenuvate da imaat pozitivna konotacija. Razgovorot naso~uvajte go na op{ti temi koi im se poznati na site za da mo`e sekoj sogovornik aktivno da se vklu~i vo nego (muabeteweto mora da nalikuva na partija ping-pong!), na primer: dnevnite slu~uvawa, ekolo{kite i globalnite problemi, filmskite, televiziskite i kni`evnite hitovi i `ivotni stilovi, kako i temite povrzani so deca, `ivotni, patuvawa, sport, hrana i hobi. [TO TREBA DA IZBEGNUVATE? Ne se rasfrlajte so faktografski podatoci koi vi se poznati samo vam (ne ste na kviz!), ne go podu~uvajte sogovornikot (ne ste na u~ili{te!) i ne go optovaruvajte so svoeto znaewe (ne vodite dlabokoumni, tuku slobodni razgovori). Nikoga{ ne go kritikuvajte va{iot sogovornik i negovite sorabotnici, pretpostaveni i samata kompanija. Po sekoja cena izbegnuvajte tra~evi, ozboruvawa i razgovori za politika, vera, bogatstvo, bolesti, fizi~ki nedostatoci i hendikepi. KAKO DA RAZGOVARATE? Pra{awata koi gi postavuvate zadol`itelno neka bidat od otvoren tip za da ja izbegnete mo`nosta va{iot sogovornik da vi odgovori samo so da ili ne. Izbegnuvajte monolozi i ne odgovarajte zaedno so sogovornikot, tuku pu{tete go da zboruva i pritoa vnimatelno slu{ajte go za da dojdete do materijal za pra{awa i da osigurate nepre~en tek na razgovorot. PRIVR[UVAWE NA RAZGOVOROT Bidej}i muabeteweto pred s$ se kratki razgovori, treba, bez razlika dali se raboti za prijaten ili zdodeven sogovornik, da se privr{at vo vistinskiot moment i na {to porafiniran na~in. Za taa cel, najdobro e da pribegete kon metodot “isprati ponatamu”, odnosno metod na pristojno predavawe na sogovornikot na nekoja druga li~nost. Na primer: “Lele, jas Ve zarobiv, a gledam deka drugite gorat od netrpenie da Ve zapoznaat”, prosledeno so prigoden komentar: “Znaete li deka imate mnogu zaedni~ko so...”, pri {to va{iot (sega ve}e biv{) sogovornik go zapoznavate so nov sogovornik.

1 2 3

2. Odberete gi najva`nite to~ki. Koi se tie edno ili dve ne{ta po koi sakate da ve zapametat na razgovorot? Koncentrirajte se na tie ne{ta. 3. Vo programata Word odberete ja opcijata za broewe na zborovite (tools -> word count). Imaj}i predvid deka za edna minuta mo`ete da iska`ete okolu 150 zbora, na svojata prezentacija ne bi trebalo da potro{ite pove} e od 450 zbora. Osvrnete se nakratko na svoeto minato, jasno istaknuvaj}i gi va{ite najdobri iskustva. Bidete svesni deka ne e potrebno da go navedete sekoj detaq na va{ite dosega{ni pozicii i rabotni mesta. Prikaznata za {koluvaweto i kompaniite vo koi ste rabotele skratete ja na 10% od vkupnoto vreme. 4. Otkako }e go napi{ete va{eto li~no rezime, ve`bajte go pred ogledalo!

Ako e mo`no, napravete audio/videosnimka i gledajte ja/ slu{ajte ja snimkata upotrebuvaj}i ja opcijata Fast Forward. ]e bidete iznenadeni od svoite dvi`ewa i zboruvawe koi oddavaat nervoza! 5. Iako ste go podgotvile i izve`bale govorot, obidete se da bidete prirodni. Ne zaboravajte da di{ite! Isto taka, ne ja zaboravajte va`nosta na kreativnosta i efektot na vizuelniot vpe~atok: ako e mo`no, impresionirajte gi ~lenovite na `irito so podgotvena prezentacija vo Power Point ili duri snimete kratko film~e za sebe. Setete se deka ~lenovite na komisijata za stipendii, osven so vas, toj den imaat intervjua so mnogu kvalitetni kandidati. Najdete nekoj trik za da ve zapametat, a sepak, bidete svoi, zatoa {to so samoto toa ste poinakvi od ostanatite kandidati.

4 5 6


KARIERI 25

SREDA / 23/03/2011 / KAPITAL

INTERVJU “@elba mi e da napravam breakthrough, novo otkritie vo oblasta vo koja istra`uvam! Mnogu zna~i da sozdade{ nekoja nova nasoka vo istra`uvaweto vo taa oblast. Istra`uva~kata rabota e najdobrata rabota {to postoi, bidej}i ima{ totalna sloboda i golemo zadovolstvo od toa {to go raboti{”

NIKOLA ZLATANOV DOBITNIK NA NAGRADATA “NAJMLAD NAU^NIK” ZA 2010 GODINA

Nau~nite publikacii go trasiraat patot do uspehot!  Kako mlad istra`uva~ vo oblasta na telekomunikaciite i dobitnik na priznanieto “Najmlad nau~nik” za 2010 godina, Nikola Zlatanov posakuva vo Makedonija da se otvori akademski front so zgolemuvawe na brojot na nau~ni publikacii vo renomirani spisanija, {to zaedno so razvojot na nau~nata misla }e go podigne nivoto na razvienost na makedonskoto op{testvo VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

vaeset i osumgodi{niot magister Nikola Zlatanov, doktorant na Univerzitetot na Britanska Kolumbija, e dobitnik na priznanieto “Najmlad nau~nik” za 2010 godina, {to pretsedatelot na Republika Makedonija, \orge Ivanov, go dodeluva za vrvni nau~ni dostignuvawa. Kako mlad istra`uva~ vo oblasta na telekomunikaciite, Nikola Zlatanov posakuva vo Makedonija da se otvori akademski front so zgolemuvawe na brojot na nau~ni publikacii vo renomirani spisanija, {to zaedno so razvojot na nau~nata misla }e go podigne nivoto na razvienost na makedonskoto op{testvo. “Koga edna strana, dali akademskata ili op{testvenata, }e po~ne da ja stimulira drugata, }e se razvie eden povraten proces so me|usebno stimulirawe i dopolnuvawe”, istaknuva

D

Zlatanov, koj dodava deka nekoj mora da po~ne. Ili op{testvoto so ponuda na kvalitetni uslovi za istra`uvawa ili istra`uva~ite, koi preku svojot entuzijazam }e bidat inicijalna kapisla za zabrzan op{testven razvoj. Po poteklo od Strumica, Zlatanav kako diplomec na elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje, na nasokata Telekomunikaci, za sebe veli deka bil prose~en student. Toj se “navlekuva” kon istra`uvawa pri krajot na dodiplomskite studii koga se prijavil da u~estvuva vo eden istra`uva~ki proekt na profesorot Zoran Haxi- Velkov. Proektot bil od oblasta na bez`i~nite telekomunikacii, {to i denes pretstavuva negovo pole na interes. Zlatanov mu pomaga na profesorot Haxi- Velkov da go re{i problemot pobrzo i po skratena postapka, a trudot {to go podgotvile dvajcata bil objaven vo presti`niot `urnal Transaction in telecommunications na

IEEE, najgolemata profesionalna asocijacija za napredna tehnologija, koj ima golemo vlijanie vo sferata na telekomunikaciskoto istra`uvawe. Stanuva zbor za spisanie vo koe sekoj mlad istra`uva~ od oblasta na elektrotehni~kite nauki sonuva da objavi svoj trud. “Rabotata na ovoj trud me motivira{e da se naso~am kon istra`uvawa”, naglasuva Zlatanov. Za vreme na poslediplomskite studii raboti kako sistemski administrator vo MANU, a vo me|uvreme objavuva u{te nekolku trudovi, isto taka pod mentorstvo na profesorot Haxi-Velkov. Za vreme na negovite magisterski studii Zlatanov ve}e ima objaveno vkupno devet trudovi vo oblasta na telekomunikaciite. “Smetam deka zaradi ovie objaveni devet trudovi mene me primija na presti`en univerzitet kako {to e Univerzitetot na Britanska Kolumbija vo Vankuver, Kanada”, istaknuva Zlatanov. So Zlatanov razgovaravme za negovite istra`uvawa, `ivotot vo Vankuver i {to zna~i ovaa nagrada za mlada li~nost kako nego...  Momentalno si stipendist na Univerzitetot na Britanska Kolumbija vo Vankuver, Kanada. Zo{to se odlu~i tokmu za ovoj univerzitet? Go izbrav Vankuver pred s$ zatoa {to be{e izbran za grad so najdobar kvalitet na `ivot, a Univerzitetot na Britanska Kolumbija e rangiran na 30 mesto vo svetot. Jas aplicirav na toj univerzitet i dobiv stipendija za doktoranti, spored programata four year doctoral fellowship, koja mo`e da ja dobijat najmnogu 5% od site aplicirani doktoranti od taa godina. Ovaa stipendija e edna od najpresti`nite. So nea ~etiri godini sum finansiski obezbeden, pa mo`am celosno da se naso~am na moite istra`uvawa. Isto taka, od mojot mentor tamu dobiv i research assistantship, {to pretstavuva dopolnitelen fond za mene. Imam celosna sloboda da se zanimavam so istra`uvawa vo narednite ~etiri godini, bez nikakvi ograni~uvawa.  To~no {to pretstavuva za tebe nagradata “Najmlad nau~nik” i dali istata }e ti pomogne vo ponatamo{nata kariera? Mislam deka vo na{eto op{testvo ovaa nagrada mnogu zna~i, a pred s$ za mene, kako mlad doktorant koj

e na po~etokot na svojata akademska kariera. Mene mi e va`no lu|eto da vidat deka mo`e preku objavuvawe publikacii da se dobijat vakvi nagradi i stipendii. Va`no mi e novite magistranti da znaat deka postojat {ansi za napredok vo profesionalnoto pole dokolku se objavat trudovi. Publikaciite nosat prosperitet i go otvoraat patot kon novi mo`nosti za dobivawe stipendii i grantovi za nau~ni istra`uvawa. Tvrdam deka dokolku nekoj se nafati i objavi trud, zavisno od sektorot vo koj{to istra`uva, negoviot profesionalen pat }e dobie nov pravec.  Vo koja nasoka se odvivaat tvoite istra`uvawa sega? Prodol`iv da rabotam vo nasoka na bez`i~nite telekomunikacii. Mojot mentor tamu isto taka raboti na toa pole, zaedno so grupa od deset doktoranti i nekolku postdoktoranti. Toj e eden od popoznatite svetski istra`uva~i od oblasta na telekomunikaciite, Robert [ober, koj e Germanec po poteklo i e sta{no uspe{en, bidej}i za negovite 40ina godini ima objaveno pove}e od 200 publikacii. Za nego slu{nav na edna konferencija vo Drezden, Germanija, na koja go prezentirav zaedni~kiot trud so mojot mentor od poslediplomskite studii tuka, profesor Haxi-Zlatanov. Smetam deka dokolku istra`uva~ot celosno se naso~i kon re{avawe na problemot koj go istra`uva, bez da se dekoncentrira so ostanati raboti, kako, na primer, finansiite, koi se najgolem problem na istra`uva~ite vo Makedonija, }e uspee da go re{i problemot. Sre}en sum {to imam dobri uslovi za rabota na Univerzitetot na Britanska Kolumbija i celosna sloboda vo toa {to go pravam.  Kon {to se stremi{ ti, koja e tvojata cel na istra`uva~koto pole? Sekoj istra`uva~ ima cel da bide slaven, no ne slaven globalno i mediumski, tuku me|u svoite kolegi, vo bran{ata vo koja{to raboti. Smetam deka pogolem del od istra`uva~ite ne rabotat za pari, tuku rabotat za slava, za da go dostignat vrvot, da bidat najdobri me|u svoite kolegi. Mislam deka tuka do izraz doa|a nivnata kompetitivnost. Na zapad nekoj istra`uva~ ne mo`e da se pofali so ni{to drugo osven so publikaciite i kolku se citirani vo drugi istra`uvawa

i publikacii. Toa e meriloto za uspeh vo istra`uva~kata sfera. @elba mi e da napravam breakthrough, novo otkritie vo oblasta vo koja istra`uvam! Mnogu zna~i da sozdade{ nekoja nova nasoka vo istra`uvaweto vo taa oblast. Istra`uva~kata rabota e najdobrata rabota {to postoi, bidej}i ima{ totalna sloboda i ima{ zadovolstvo od toa {to go raboti{. So sekoja nova publikacija vo svetot izleguva ne{to novo, pa barem za malku se pomestuvaat rabotite kon podobro. Toa e mnogu malku, no za nau~nikot koj go prona{ol toj pronajdok toa zna~i mnogu.  Vo koja nasoka se odvivaat istra`uvawata vo telekomunikaciskata oblast? [to mo`eme da o~ekuvame vo idnina od ovaa industrija? Najmnogu istra`uvawa vo momentov se pravat za takanare~eni kooperativni mre`i. Ovie istra`uvawa po~naa pred desetina godini i s$ u{te traat. Se smeta deka toa vo idnina }e bidat novite telekomunikaciski mre`i. So prosti zborovi toa mo`e da se objasni na sledniov na~in: koga jas so mojot mobilen telefon bi sakal da razgovaram so nekoj koristam drug mobilen telefon kako pomo{ za da go ispratam mojot signal do destinacijata {to sakam da ja dobijam. Sepak, tuka ima u{te mnogu pra{awa koi se otvoraat i treba da se re{at. No, voop{to nikoj ne mo`e da ka`e vo koja nasoka to~no }e se dvi`i telekomunikaciskata industrija. Mo`e da se slu~i nekoe otkritie u{te utre, no mo`e u{te dolgo vreme da se vrtime vo krug.  Koi se tvoite planovi vo idnina? Dali po doktorskite studii planira{ da se vrati{ vo Makedonija i tuka da go primeni{ znaeweto? Po doktorskite studii sakam da se zapi{am i na posledoktorski studii, dali na mojot sega{en univerzitet ili na nekoj drug dobro rangiran univerzitet vo svetot, pa potoa planiram da se vratam vo Makedonija. Bi sakal tuka da se razvie severnoamerikanskiot na~in na rabota vo obrazovniot sistem. Iako smetam deka na~inot na predavawe na univerzitetite e sli~en nasekade, toa {to gi pravi razli~ni univerzitetite se istra`uvawata. Edinstvenata merka spored koja se razlikuvaat univerzitetite vo svetot e brojot na publikaciite i istra`uvawata koi gi objavile. Toa e vrednosta na koja{to treba da vnimavaat profesorite kaj nas. Otkako }e se vratam vo Makedonija praniram da prodol`am so istra`uvawa, bidej}i toa e mojata satisfakcija. Jas vo toa se vqubiv po prviot objaven trud.

MSP SOVETI

[EST KLASI^NI “TRO[A^I” NA VREME I KAKO DA GI ZAPREME enes site imame mnogu rabota, a nemame mnogu vreme za da ja zavr{ime celosno. Site sme napnati. Mo`ebi nikoj ne znae zo{to e toa taka, no toa ja otslikuva dene{nicata. Zatoa, najva`no od s$ e da ne si go tro{ime sopstvenoto vreme, no i vremeto na ostanatite. Sepak, mnogu lu|e go pravat toa. Ne e samo vremeto vo pra{awe, tuku i prekinuvaweto, dekoncentriraweto, izgubenata produktivnost i se razbira, frustracijata koja sleduva potoa... Postojat milion na~ini na koi lu|eto vi go tro{at vremeto na rabota, so {to vlijaat vrz va{ata produktivnost. Nekoi mo`at da upravuvaat so svoeto vreme, no najmnogu go pravat toa za da se po~uvstvuvaat va`ni. Ne, ne go pravat toa namerno, no pri odredeno nivo tie se svesni za toa. Bez razlika, ova se sedumte klasi~ni “tro{a~i” na vreme. Nerviraat, no vo isto

D

vreme se zabavni na nekakov izopa~en i mazohisti~ki na~in. SAMOVA@NOST, LU\E KOI POSTOJANO DOCNAT NA SOSTANOK. Postojat kompanii kade {to ova e re~isi epidemi~no i drugi kade {to gi teraat takvite li~nosti “da im naplatat na site” bidej}i ~ekale. REGRUTER KOJ NE SE JAVUVA. Go pravite celoto intervju, gi pominuvate site raboti i toga{ ni{to, pa imate dovolno informacii koi }e ve zadr`at da ~ekate... i ~ekate... i ~ekate. ZBORLEST [EF. Nekoi menaxeri ja imaat taa “magija” 30-minutniot sostanok da go pretvorat vo dva ~asa drdorewe, vo tekot na koe postojano se `alat i falat naporedno. RABOTNIK KOJ POSTOJANO SE @ALI. Takvi ima sekade. Toa e zarazno i mo`e da im se prenese na drugite. Tie

1 2 3 4

postojano se pod stres i se `alat za ne{to {to go napravile. "DODEKA DOA\AV NAVAMU” – “U{te ne{to” – “Ne{to sakav da te pra{am” tip. Neprekinata serija od idei, teorii i pra{awa so edna zaedni~ka rabota: site tie se glupavi, proyirni, beskorisni i nikako da objasnat. LI^NOST KOJA “NIKAKO DA PREMINE NA GLAVNOTO”. Vi ostava milion poraki za da mu/& se javite, vi zboruva za nekoi gluposti, kako vremeto, no nikoga{ ne preo|a na glavnoto. Vo prodol`enie sleduvaat soveti za spravuvawe so vakviot vid “ludilo”:  NE SE OBIDUVAJTE DA GI PROMENITE, NE MO@ETE. Ne se ni ma~ite da im ka`ete {to pravat, nema da sfatat. Naprotiv, u{te tolku vreme }e vi potro{at ka`uvaj}i glupavi izgovori za

5 6

toa kako nivnite gluposti imaat smisla.  NAU^ETE DA NE SE “ZAMARATE”. Vie mo`ete da ja pobedite nivnata samova`nost. Ako lu|eto postojatno vi pravat vaka, a vie ne mo`ete da pronajdete na~in da gi zaprete, toga{ problemot mo`ebi e kaj vas, pa treba da porabotite na va{ata popustlivost vo odnos na vakvite lu|e.


26 KARIERI CV LAZAR POP TRAJKOV azar Pop Trajkov momentalno gradi uspe{na kariera kako upravitel vo Learn, Develop and Manage Ideas 2011 i se fokusira kon vmre`uvaweto na lokalnite i stranski IKT-firmi, novite tehnologii i nepovratnite grantovi. Prethodnoto rabotno iskustvo vo istata kompanija Pop Trajkov go po~nuva na menaxerska pozicija, so rabotni aktivnosti glavno naso~eni kon organizacija na nastani i proekti, mediaplanovi, no i izgotvuvawe na kreativni re{enija za proizvodite koi firmata gi nudi. Vo 2007 godina se vrabotuva kako tehni~ki menaxer vo Kernel Makedonija vo delot na konsultaciite i profesion-

L

SREDA / 23/03/2011 / KAPITAL

UPRAVITEL VO LEARN, DEVELOP AND MANAGE IDEAS 2011

alnite re{enija za aktivna telekomunikaciska oprema i tehnologii. Ovde aktivno u~estvuval vo tehni~kata realizacija na mnogu proekti: ISIGU - Informaciski sistem za integrirano grani~no upravuvawe, Makedonski `eleznici (VoIP, LAN, WAN, Security), Komercijalna banka (Routing solutions)... Prvoto rabotno iskustvo na Pop Trajkov e povrzano so Advokatskata komora na Amerika vo Va{ington, kade {to raboti kako konsultant za tehni~ki uslugi i veb-servisi.

CV KOSTA MIHAJLOV osta Mihajlov e mlada i uspe{na li~nost so kariera, koja momentalno ja nadgraduva vo kompanijata LifeWatch (del od medicinskata industrija) na rabotnata pozicija tehni~ki lider. Mihajlov e zadol`en i odgovoren za menaxirawe na dvata tima so koi raboti, kako i za izvr{uvawe na konsalting za tehni~ki raboti vo kompanijata. Negovite sorabotnici go opi{uvaat kako najgolema vrednost na nivniot tim, sekoga{ podgotven za dopolnitelna rabota, za iznao|awe na najdobroto re{enie za dadeniot problem. Pred da zastane na menaxerskata pozicija Mihajlov ima

K

ALEKS TJU - PRODAVA PIKSELI I ZARABOTUVA MILIONI!

Boston Consulting Group

Va`ni se idejata i talentot, a ne hierarhijata i rabotnoto iskustvo

 Obukite za vrabotenite, celosnata zdravstvena za{tita koja tie ja dobivaat, nadomestocite za vreme na praznicite, kontinuiranite obuki se samo del od prednostite koi gi imaat vrabotenite vo BCG. Vakvata korporativna kultura pridonese BCG da bide eden od najposakuvanite rabotodavci vo svetot

D

malnoto obrazovanie i dopolnitelnata edukacija na svoite lu|e. BCG se posvetuva i na socijalnata odgovornost na kompanijata i sive ovie raboti zaedno pridonesoa taa da bide oceneta kako mnogu efikasna. BCG e rangirana na vrvot i kako najdobra “mala” kompanija, so pomalku od 2.500 vraboteni, no i proglasena za najraznovidna kompanija gledano spored strukturata na rabotnata sila. Taka, od vkupniot broj vraboteni 45% se `eni, a 27% se pomladi rabotnici. Zdravstvenata za{tita koja im ja nudi BCG na vrabotenite e retkost, bidej}i samo 14 od 100 rangirani kompanii nudat celosno zdravstveno osiguruvawe za vrabotenite. Istovremeno, samo 21 kompanija od site na listata nudat celosni nadomestoci za vreme na praznicite, a BCG e edna od tie. Kompanijata

STIPENDII

RI^ LESER

RAKOVODITEL NA BCG ZA SEVERNA I JU@NA AMERIKA

“Privlekuvaweto na talentite i odr`uvaweto na sredinata vo koja istite naglo }e se razvivaat e klu~ot za uspehot i sposobnosta da se sozdade najgolemata vrednost za klientite.“ nikoga{ ne dikriminirala po niedna osnova i poka`uva celosno “razbirawe za homoseksualcite” i nivnata politika, {to ja pravi popularna i privle~na kako rabotodavec i me|u taa grupa na op{testvoto. “Radosni sme {to se rangirani tolku visoko na listata so najdobri kom-

nekolkugodi{no rabotno iskustvo vo istata kompanija, na poniska pozicija kako sistem-lider. Za negoviot uspeh denes pridonesuva i iskustvoto vo kompanijata Z-SoftNet, od oblasta na softverskata tehnologija. Na toa mesto, rabotej} i kako in`ener, toj se doka`uva kako vreden rabotnik, so golema `elba za nadgradba i aktivno u~estvo vo brainstorming na kompanijata.

LU\E I IDEI

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

a si dobar rabotodavec zna~i da gi stavi{ vrabotenite vo kompanijata na prvo mesto. Toa odamna im e jasno na lu|eto od Boston konsalting grup (BCG), vode~ka konsalting-kompanija za biznis-strategija, osnovana vo 1963 godina. BCG denes ima 71 kancelarija vo pove} e od 40 zemji od svetot. Poradi praktikite na rabotewe ovaa kompanija e vtora na listata “100 najdobri rabotodavci”, izrabotena od magazinot "For~n", no i edna od retkite kompanii rangirana me|u prvite deset {esta godina po red. Kompanijata sekoga{ gi akcentirala vrabotenite i sozdavala i s$ u{te sozdava korporativna kultura vo koja site sorabotuvaat. Obukite za vrabotenite gi organizira redovno, so {to poka`uva kolku se gri`i za nefor-

TEHNI^KI LIDER VO LIFEWATCH

panii”, veli Ri~ Leser, rakovoditelot na BCG za Severna i Ju`na Amerika. “Faktot {to ostanavme vo prvite 10 kompanii {esta godina po red e u{te eden dokaz za na{eto neprekinato fokusirawe BCG da bide odli~no mesto za rabota – osobeno koga rangiraweto e napraveno po strogite kriteriumi na "For~n" za procenkata na li~nostite, procesite i kulturata”, veli toj. Za da bidete del od rabotnite ekipi na ovaa kompanija ne e potrebno nitu dovolno samo da se imaat analiti~ki sposobnosti i dobri ocenki na diplomite za zavr{eno visoko obrazovanie. Streme`ite na kompanijata se kon promeni na sekoe pole: klientite, industriite, biznisot, pa duri i op{testvoto. Za da bidete uspe{ni vo kompanijata potreben e talent, a ne samo uspeh izrazen preku brojki na hartija.

rilijantnata ideja za proda`ba na pikseli go zbogati Aleks Tju, studentot od Vilt{ir, Anglija. Toj nemal dovolno pari za da se zapi{e na fakultet, pa re{il da zaraboti na najbrziot mo`en na~in - preku Internet. Po~etnata stranica na negovata internetstranica The Million Dollar Homepage e sostavena od milion pikseli, nameneti za proda`ba na kompanii koi sakaat da se reklamiraat. Sekoj piksel ~ini samo eden dolar. No, iako ovaa cena e navistina sme{na za buxetite na golemite kompanii, milion pikseli za Aleks Tju zna~at zarabotka od milion dolari na mese~na osnova. Pikselite {to se kupuvaat za reklama pravat mala slika za kompaniite, a koga strelkata od glu{ecot se nao|a vrz taa slika stoi sloganot za koj se opredelila kompanijata. So klikawe na kop~eto od glu{ecot vrz slikata posetitelot na stranicata avtomatski se prenaso~uva na originalnata internet-stranica na kompanijata koja se reklamira. Brilijantno, neli?!

B

UNIVERZITET STENFORD KREIRA LIDERI KOI GO MENUVAAT SVETOT snovano vo 1925 godina, Biznis{kolata na Univerzitetot Stenford, od Kalifornija, SAD, mo`e da se pofali so trojca dobitnici na Nobelova nagrada koi se ~lenovi na nastavnoto telo, duri 15 profesori koi se ~lenovi na Amerikanskata akedemija na nauki i umetnosti, kako i red drugi nagradi koi samiot Univerzitet gi ima osvoeno na svetsko nivo. So operativen buxet od okolu 133 milioni dolari i dopolnitelni fondovi od okolu 755 milioni dolari, misijata na Biznis-{kolata na Univerzitetot Stenford e da kreira idei koi }e ovozmo`at podobro razbirawe na menaxmentot i }e razvijat inovativni lideri koi }e go promenat svetot. MBA programata na Stenford ovaa godina e rangirana na prvoto mesto vo SAD, a se nao|a na ~etvrtoto mesto vo svetot spored listata so najdobri biznis-u~ili{ta na londonski “Fajnen{al tajms”.

O

 Post-Yugoslav Peace Academy, Sarajevo, BiH

 Traineeship in Deutsche Welle, Bonn or Berlin

 PLURAL+ Youth Video Festival

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 20 MAJ 2011 GODINA Fondacijata Akademija na Mirot ja organizira ~etvrtata Postjugoslovenska akademija na mirot vo Saraevo od 17 do 26 juli, na koja }e prisustvuvaat li~nosti od cela porane{na Jugoslavija aktivni na poleto na gradewe na mirot i za{tita na ~ovekovite prava.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 31 MART 2011 GODINA Programata za praktikanstvo na Doj~e Vele (Deutsche Welle) e kreirana so cel da ovozmo`i da se iskusi vistinskiot na~in na rabota vo ovaa institucija. Za vreme na 18-mese~noto sta`irawe vo Doj~e Vele praktikantite }e treba da posetat razni oddelenija i vo Bon i vo Berlin, so {to }e imaat mo`nost da go zbogatat svoeto novinarsko znaewe i ve{tini.

 NERO: Non-Formal Education in Youth Rural Organisations, Bulgaria

 Travel Writing Scholarship

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE:1 JULI 2011 GODINA Festivalot PLURAL+ Video ovozmo`uva natprevar za mladi vo podgotovka na sopstveni videa. Bidej}i denes videoto kako medium pretstavuva mo}na alatka, ovoj natprevar }e im ovozmo`i na mladite da go iska`at svoeto mislewe za migracijata i raznovidnosta. ]e bidat odbrani tri videa (po edno od sekoja vozrasna grupa), a sekoe od niv }e bide pari~no nagradeno so 1.000 dolari.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 8 APRIL 2011 GODINA Obukata }e bide nameneta za razvoj na mladinska rabota, u~estvo na mladite i mladinskite organizacii preku neformalnoto obrazovanie. Participacijata iznesuva 25 evra, smestuvaweto i hranata gi obezbeduva organizatorot i 70% od patnite tro{oci }e bidat nadomesteni.

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 28 MART 2011 GODINA Dobitnikot na ovaa stipendija }e ima mo`nost da odi vo Istanbul i da sorabotuva so avtorot na Rough Guides, eden od najpoznatite izdava~i na turisti~ki i referentni informacii. Glavnata zada~a e da se napravi pregled i da se a`uriraat va`nite turisti~ki informacii koi se odnesuvaat na gradot Istanbul. The Rough Guide to Istanbul, vo ovoj vodi~ treba da bidat vklu~eni: smestuvaweto, barovite i restoranite, zabavata, {oping, javniot prevoz, kako i istra`uvawe na nekoi lokalni tajni koi bi bile interesni za site turisti.

 Turkey and the EU’s New Borders, Turkey KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 30 APRIL 2011 GODINA EU-and-Turkey-project im nudi {ansa na studentite da ja posetat letnata {kola vo Ku{adasi vo vremetraewe od edna nedela, kade {to }e se razgovara za politikata na pro{iruvawe na EU kon Turcija i zemjite od Zapaden Balkan. www.mladiinfo.com


KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

Rabota / Smetkovodstvo / Turizam

27

Izbor na aktuelni oglasi TURIZAM Izvor: Dnevnik Objaveno: 11.03.2011 INEX Turisti~ka agencija objavuva oglas za KOMERCIJALIST so VSS, aktivno poznavawe na angliski jazik (testirawe), odli~no poznavawe na MS Office i Internet, bez rabotno iskustvo. Prijavite so kratka biografija i potrebnata dokumentacija da se dostavat vo pismena forma na adresa: INEKS, ul 11 Oktomvri br.5, Skopje ili na e-mail: inexsmetkovodstvo@t-home.mk najdocna do 23.03.2011 godina

GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 21.03.2011 BALFIN MK – Balkan Real Estate Macedonia objavuva oglas za vrabotuvawe na GRADE@EN IN@ENER. Potrebni kvalifikacii: - VSS – Dipl. Grade`en in`ener, - Rabotno iskustvo, - Odli~no poznavawe na Auto CAD, MS Office Project, - Odli~no poznavawe na Angliski jazik, - Komunikativnost, qubeznost, to~nost, rabota so rokovi. Rabotni zada~i i odgovornosti: - Organizacija na gradili{te, - Sproveduvawe na zakonski propisi za gradba, - Podgotovka i sproveduvawe na proekti. Va{eto CV na angliski jazik ispratete go vo rok od 5 rabotni denovi na office@balfin.mk.

за потребите на својот клиент

РЕНОМИРАНА БАНКА ВО МАКЕДОНИЈА

РЕНОМИРАНА БАНКА ВО МАКЕДОНИЈА

објавува

објавува

ОГЛАС

ОГЛАС

за вработување на

за вработување на

Работни задачи и одговорности: Воспоставување, посредување, негување и развој на контакти и деловни аранжмани со клиентите Промовирање, понуда и продажба на банкарски и финансиски услуги на клиенти Прием и извршување на налози и барања од клиентите Истражување и следење на развојот на пазарот Контрола на наменската употреба на средствата Наплата на достасани побарувања Анализа на биланси на клиентите Предлагање на нови продукти Подготовка на предлози за органите на одлучување Справување на посложени рекламации Менторство и пренос на знаења

Потребни квалификации: Пожелно претходно работно искуство Познавање на карактеристики на банкарски продукти Одлични комуникациски (вербални и пишани) вештини Познавање на Англиски јазик Одлично познавање на работа со компјутери

EKONOMIST

Izvor: Dnevnik, Objaveno: 18.03.2011 Investiciskiot fond SIF koj e vo sopstvenost na globalnata investiciska firma SEAF za potrebite na edna od kompaniite vo svoeto protfolio objavuva oglas za FINANSISKI SMETKOVODITEL. Potrebni kvalifikacii:-Minimum 3 godini rabotno iskustvo vo oblasta na Finansii, -Poznavawe na aktuelni zakoni i propisi od domenot na rabotewe na firmata, -Poznavawe na me|unarodni smetkovodstveni standardi, -Znaewe na izrabotka na konsolidirani finansiski izve{tai na firmata i me|unarodnite podru`nici.VSS od oblasta na Finansii. Site zainteresirani kandidati treba da pratat po elektronska po{ta motivaciono pismo so biografija i slika na: info@spmg.com.mk do 24.03.2011.

за потребите на својот клиент

(1 ПОЗИЦИЈА)

Izvor: Dnevnik Objaveno: 17.03.2011 PUBLICIS, doo, Skopje objavuva oglas za FINANSISKI KONTROLOR. Uslovi: - Univerzitetska diploma po ekonomija (prednost smer finansii i smetkovodstvo), - Iskustvo na sli~no rabotno mesto po mo`nost vo me|unarodna kompanija, - Visok stepen na znaewe od oblasta na smetkovodstvo kako i iskustvo vo buxetirawe i podgotovka na finansiski izve{tai, - Poznavawe na MSS i IFRS, - Solidno poznavawe na angliski jazik i rabota so kompjuter, - Sposobnost za pribirawe i analizirawe na informacii, - Razvieni komunikaciski ve{tini, - Minimum 3 godini rabotno iskustvo na sli~no rabotno mesto, revizorsko iskustvo }e bide prednost. Nudime mesto vo dinami~na rabotna sredina so me|unarodni principi vo raboteweto. Dokolku ste zainteresirani da stanete del od na{iot tim, ve molime pratete ja va{ata biografija na: prijava@publicis.com.mk. Samo kandidatite koi }e vlezat vo potesen krug na izborot }e bidat kontaktirani. Kraen rok za prijavuvawe: 31.03.2011

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA

ЛИЦЕНЦИРАНА АГЕНЦИЈА ЗА ПОСРЕДУВАЊЕ ПРИ ВРАБОТУВАЊЕ

САМОСТОЕН БАНКАРСКИ КОМЕРЦИЈАЛИСТ

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA

Izvor: Dnevnik Objaveno: 18.03.2011 Prodol`ete da se razvivate so ProKredit Banka. ProKredit Banka vi nudi odli~na mo`nost za prakti~na rabota, skroena samo za vas. - Dokolku imate VSS od oblasta na ekonomijata ili ste apsolvent po ekonomija, - Dokolku imate `elba da go nadogradite i prodlabo~ite svoeto znaewe a voedno da steknete prakti~no iskustvo vo: promocija i proda`ba na bankarski proizvodi, izgotvuvawe i analiza na finansiski izve{tai i procesirawe na operacii vo platniot promet, - Dokolku ste komunikativna li~nost so silni interpersonalni ve{tini, timski igra~, a voedno imate razvieno analiti~ki i matemati~ki sposobnosti kako i solidni poznavawa na osnovnite ekonomski principi i finansiski izve{tai. APLICIRAJTE! Va{ite dokumenti za aplicirawe treba jasno da poka`at zo{to tokmu Vie odgovarate za ovaa praktikantska rabota. Voedno zadol`itelni treba da ispratite motivacisko pismo vo koe }e gi navedete Va{ite ambicii za aplicirawe, a koi }e bidat vo relacija so sodr`inata na me|unarodnata veb strana i veb stranata na na{ata banka, kako i standardizirana forma na CV koja mo`ete da ja prevzemete od na{ata veb strana. Ve molime ispratete gi va{ite aplikacii popolnuvaj}i ja aplikaciskata forma na www.procreditbank.com.mk ne podocna od 24.03.2011 godina. Site ostanati na~ini na aplicirawe }e se smetaat za nevalidni.

ЛИЦЕНЦИРАНА АГЕНЦИЈА ЗА ПОСРЕДУВАЊЕ ПРИ ВРАБОТУВАЊЕ

БАНКАРСКИ КОМЕРЦИЈАЛИСТ ЗА ЛИЧЕН ТРЕТМАН (1 ПОЗИЦИЈА)

Работни задачи и одговорности: Промовирање, понуда и лична продажба на банкарски и финансиски услуги на правни и физички лица Воспоставување, посредување и уредување на контакти и деловни аранжмани Управување со целокупното портфолио на клиентите Утврдување на бонитети и анализа на биланси на клиентите Справување на сложени рекламации Следење на развојот на пазарот Подготовка на предлози за органите на одлучување Учество во проектни групи

Потребни квалификации: Пожелно претходно работно искуство Познавање на карактеристики на банкарски продукти Одлични комуникациски (вербални и пишани) вештини Познавање на Англиски јазик Одлично познавање на работа со компјутери

Доколку сакате да станете дел од врвна институција, сте енергични, доверливи и одговорни, Ве покануваме да аплицирате.

Доколку сакате да станете дел од врвна институција, сте енергични, доверливи и одговорни, Ве покануваме да аплицирате.

Вашата Професионална Биографија доставете ја на e-mail: slavicat@vrabotuvanje.com.mk , со назнака на апликацијата “за оглас за самостоен банкарски комерцијлист”.

Вашата Професионална Биографија доставете ја на e-mail: slavicat@vrabotuvanje.com.mk , со назнака на апликацијата “за оглас за банкарски комерцијлист за личен третман”.

ОГЛАСОТ ТРАЕ 5 ДЕНА ОД ОБЈАВУВАЊЕТО

ОГЛАСОТ ТРАЕ 5 ДЕНА ОД ОБЈАВУВАЊЕТО

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:     

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

 SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 3298 110 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk


28

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk


KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

Obuki / Menaxment / HR

29

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

Klub za Bliski Istok i Magreb SREDBA VO PRESRET NA POSETATA NA INVESTITORI OD KATAR VO REPUBLIKA MAKEDONIJA 24.3.2011 godina, vo 10:00 ~asot Stopanska komora na Makedonija, sala 3 na 3. kat Dokolku imate investicionen proekt, sloboden investicionen kapacitet, barate investitor za green field investicija ili joint venture, postoi mo`nost Va{ite proekti da gi realizirate so investitori od Katar. Na 6 i 7 juni 2011 godina vo Skopje za vreme na oficijalnata poseta na Emirot na Katar na Republika Makedonija, makedonskite kompanii, so investicioni proekti, } e imaat mo`nost da se sretnat so katarski investitori – kompanii-~lenki na Trgovskata komora na Katar i Asocijacijata na biznismeni na Katar. Dokolku ste zainteresirani za nastanot, potvrdete go Va{iot interes za u~estvo na podgotvitelnata sednica, na 24 mart 2011 godina. vo Stopanskata komora na Makedonija. KONTAKT: QUBICA NURI, TEL. (02) 3244045 FAKS (02) 3244088 E-MAJL: NURI@MCHAMBER.MK WWW.MCHAMBER.MK

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. INFORMACII SEKOJ RABOTEN DEN OD 09 – 20 ^ASOT. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409

02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com;

kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

ПРОГРАМА ПРОЛЕТ 2011 Обука: Менаџирање на ЕУ проекти (EU Project Management)

Подгответе го тимот...

Времетраење: 2 месеци/ 2 пати неделно х 2 часа (вкупно 32 часа) Следен термин: 1 април 2011, 1 мај 2011

Обуката е наменета за млади луѓе со или без работно искуство кои имаат интерес за работа на европски проекти во непрофитниот, профитниот, или во јавниот сектор.

Обуката опфаќа: • • • • • • • • • • • •

основи на проектен менаџмент, што е проект, што значи терминот проектен менаџмент, менаџирање со проекти наспроти менаџирање на организации, фази во проектниот циклус, вовед во основните фази и компоненти на проектниот циклус, анализи на потреби, проблеми, ризици, ефективност, cost-benefit, заинтересирани страни (stakeholders), формулирање на цели и активности, inputs, outputs, outcomes, deliverables; дефинирање на анализа нa концептите на effectiveness, efficiency, impact; вовед во временско планирање вовед во анализа на логиката на проектот (logical framework analysis) менаџирање на тимови, менаџирање на време, менаџирање на трошоци, менаџирање на ризици, итн. вовед во европските фондови и програми Европскипрограми отворени за Македонија и регионот (IPA, FP7, TEMPUS, Europe for Citizens, Culture, CIP, IPARD, CrossBorder Cooperation, итн.); тековно следење на можностите во рамките на ЕУ програмите, разлики помеѓу ЕУ и други прогами, разлики помеѓу различни европски програми, итн. подготвување нa проекти, идентификација и селектирање на партнери, договарање и преговарање на партнерства, основни насоки за спроведување на проекти, менаџирање на односи со донатори, градење на односи со донатори, анализа на донаториски принципи и практики, итн. буџетирање, буџетско планирње, финансиско раководење со проекти анализа на вистински, одобрени и спроведени ЕУ проекти, практична работа со ЕУ формати и инструменти кои се користат во ЕУ проекти, итн.

Цена: - цена за еден учесник е 4,000 ден (+ДДВ). Moжно е плаќање на рати. На крајот на обуката секој учесни добива сертификат. Начин на пријавување: Пријавете го вашето учество на телефоните: 02 3 23 2290 02 5 21 6080, или електронски на info@consulting-macedonia.com Директор на обуката е Др. Ристо Карајков. Др. Карајков има докторат по меѓународен развој од Универзитетот во Болоња, Италија. Неговите истражувачки соработки вклучуваат и престој при престижниот Center for Civil Society Studies на Johns Hopkins University, во САД, како и на UNU WIDER во Хелсинки. Др. Карајков има повеќе од 10-годишно искуство во НВО секторот во Македонија, регионот, и пошироко.

Забелешка: Пожелно е (но не неопходно) учесниците на обуките да имаат основни познавања на англиски јазик и работење со компјутер

АКЦИОНЕН ПЛАН 2011 ...за активниот пролетен период преку програми специјално скроени според Вашите потреби РАЗВОЈ НА ТИМОВИ Зголемување на ефикасноста на работните тимови

Годишен Продажен Состанок tʊʖʬʞʡʞʨʞʦʖʿʛʣʖʥʦʤʬʛʧʤʨʝʖ алоцирање на заедничките проблеми и дефинирање на идните предизвици (продажни цели) tʅʤʚʤʗʦʩʘʖʿʛʣʖʨʞʢʧʠʤʨʤ  работење (алоцирање на јаките и слаби страни на тимовите) tɽɶɷɶɸɶ

tʅʤʝʞʨʞʘʣʞʞʣʛʙʖʨʞʘʣʞʧʨʦʖʣʞʣʖ тимско работење tʉʡʤʙʞʘʤʨʞʢ tʅʦʛʙʤʘʖʦʖʭʠʞʘʛʮʨʞʣʞ tʅʤʚʤʗʦʩʘʖʿʛʣʖʠʤʢʩʣʞʠʖʬʞʧʠʞʨʛ вештини tʅʤʚʤʗʦʩʘʖʿʛʣʖʥʦʛʝʛʣʨʖʬʞʧʠʞʨʛ вештини

ПРОДАЖНА СТРАТЕГИЈА Зголемување на продажбата со постоечките ресурси tʆʛʘʞʝʞʽʖʞʖʚʖʥʨʖʬʞʽʖʣʖ  продажната стратегија tʅʤʚʙʤʨʤʘʠʖʝʖʥʦʤʚʖʜʗʖ ʽʖʠʣʛʿʛ на продажниот тим и подготовка на алатки за продажба) tʀʤʣʨʦʤʡʖʥʦʞʞʢʥʡʛʢʛʣʨʖʬʞʽʖʣʖ стратегијата

За нас: МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ Консалтинг е уникатен вид на Македонска компанија, дел од МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ, која нуди консултантски услуги од областа на развој на бизниси (Долгорочна Стратегија, Маркетинг, Продажба и Извоз), како и обуки за јакнење и зголемување на мотивацијата на работните тимови. Основни насоки и принципи во нашето работење: t Програма креирана токму според вашите потреби t Уникатен и креативен пристап во имплементирањето на програмите t Интерактивна методологија со максимална инволвираност на учесниците t Обука во Пракса - Подршка и следење на тимовите при работењето t Видлив резултат на краток и долг рок t„Секогаш повеќе“ за нашите клиенти

Kонтакти: Kо МА МАКЕДОНИЈА-ЕКСПОРТ Консалтинг Ва Васил Стефановски 8/1, Скопје Тел/факс: +389 2 31 21 907 Тел co contact@macedonia-consulting.com

www.macedonia-consulting.com www.macedonia-export.com www.mamasfood.mk www.kupipodarok.com www.NamaliVnatresenDolg.com

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 3298110 ili pretplata@kapital. com.mk


Tenderi / Konferencii i saemi

30

KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za obrazovanie i nauka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izrabotka na softver za elektronsko eksterno testirawe.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=85a7dccb-b6fc-4ae0-ac5bc3341645f334&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izrabotka na izvedbeni proekti za zamena na klasi~no za{titno ja`e so integrirani opti~ki vlakna (OPGW) na dalnovodi od 110kV i 400 kV naponsko nivo  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=eb991625-f737-4e3f-88273fa4b939ba65&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Usluga od servisirawe i rezervni delovi za MAN LE 10.180 4*4 BB, za REK Bitola  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=cada62a7-ca7d-4d52-a01b-9fc709c64a23&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Centar PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Liewe na tri spomen obele`ja vo bronza postaveni na plo{tad Presveta Bogorodica  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=363c7bf9-909c-47ac-b5d7-06d6d6b07923&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izbor na firma, so potrebnata licenca B za

izveduva~ za izgradba na parking vo Naselba 13 Noemvri na teritorija na Op{tina Aerodrom  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=94b4b438-4fe8-4c3d-9a50-3e08a7353146&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Kru{evo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA Predmet na dogovorot za javna nabavka:  Uslugi za privremeni vrabotuvawa za potrebite na op{tina Kru{evo  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=1c9529df-3544-4aaa-8ea2d16037ac2fd1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Javna ustanova od oblasta na zdravstvoto za potrebite na javnite zdravstveni ustanovi univerzitetski kliniki, zavod i urgenten centar - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  MEDICINSKI POTRO[EN MATERIJAL ZA EDNA UPOTREBA (Mantili, krevetski ~ar{avi, postelni podlogi...)  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f48b414b-3a42-4841-b804-6fc4fad5a3ca&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Agencija za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na personalni kompjuteri  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=eeb07e63-354e-4b42-81af-862b1732409e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Revizija i konsultanski uslugi za proekti  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f60150fa-cbc8-4d81-abfc-6848934bb181&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Socijalnite mre`i kako alatka za nao|awe rabota 24.03.2011 CS Global

Energetski efikasni sistemi 24.03.11 Kosmo inovativen centar

Biznis delovno pregovarawe 25-27.03.11 Delta centar

Obuka za aplikacija na EU fondovi 24.03.2011 Clear View

Analiza na finansiski izve{tai 25.03.2011 Triple S Learning

Kako da go osvoite kupuva~ot (Majkl Kol) 25.03.2011 Triple S Learning

Stres i upravuvawe so stres 25.03.11 ESP

Investicisko planirawe i menaxment 26.03.2011 Kosmo Inovativen Centar Upravuvawe so konfliktni situacii 26.03.2011 ESP Trening za treneri 31.03.11 Clear View

Gerila Marketing na internet 31.03 - 02.04.11 Triple S Learning

Liderstvo i menaxment 02.04.2011 Kosmo Inovativen Centar

Menaxirawe na EU proekti 01.04.2011 Consulting Macedonia Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk


Fun Business

KAPITAL / 23.03.2011 / SREDA

31

AVTOMOBILIZAM

MOTORI OD SONI[TATA ZA MILIONI DOLARI 

Godinava proda`bata na klasicite vo avtomobilskata industrija se o~ekuva da bide na zavidno nivo. Se o~ekuva najgolem porast kaj proda`bata na Ferari, za razlika od drugite brendovi, ~ija proda`ba }e bide poslaba ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

a 22 januari годинава, ambulantna kola od markata Pontiac ,оd 1963 godina bila prodadena za 132.000 dolari na aukcijata Beret-Xekson vo Skotsdejl, Arizona. Cenata za ovoj avtomobil e zna~ajna bidej}i se o~ekuvalo siviot Bonneville da se prodade za pogolema suma. Navodno, so nego bilo preneseno teloto na po~inatiot amerikanski pretsedatel Xon F. Kenedi od aerodromot s$ do glavniot grad. Dolgoto ispra{uvawe i istra`uvawe na avtenti~nosta na samiot avtomobil zna~elo i namaluvawe na cenata na kolata za eden milion dolari. Rej Vert, glavniot urednik na blogot Jalopnik, e prviot {to ja prijavil ovaa istraga, velej}i deka dodeka misterioznata ambulantna kola e pod istraga, preku najdetalna analiza, se zaborava

N

deka stanuva zbor za eden od najklasi~nite modeli na avtomobili na site vremiwa, eden vistinski oldtajmer. Isto kako i vo svetot na umetnosta, avtenti~nosta na eden klasi~en avtomobil e od su{tinsko zna~ewe za utvrduvawe na negovata vrednost. Brzata pomo{ ne gi ispolnila o~ekuvawata da postigne visoka cena, me|utoa, mnogu drugi avtomobili bile proceneti na eden milion dolari, no i pove}e. Alfa Romeo Monza Brianza Spider 8C 2300 od 1933 godina e prodadena za 6,71 milioni dolari, a BMW 328 MM Buegelfalte od 1937 godina e prodaden na aukcija minatata godina za 5,84 milioni dolari. Na ovaa lista ima modeli od Alfa Romeo, Aston Martin, Ferrari, Jaguar, Mercedes- Benz ,Talbot –Lago. Datumite na nivno proizvodstvo datiraat od 1927 godina kako {to e Mercedes – Benz S Boattail Speedster, pa s$ do Aston Martin DB -5 od 1964 godina, koj be{e prodaden za 4,1 mi-

lioni dolari najmnogu poradi toa {to se proslavi kako Xejms Bond avtomobil. Mercedes od 1927 godina e poznat poradi toa {to go otelotvoruva svetot i zamislata na Mercedes, kade {to dominira neverojaten estetski dizajn, malku nevoobi~aeno za toa vreme, veli Mekil Hagerti, izvr{niot direktor na osiguruvaweto Hagerti. “Mercedes e napraven na visoko nivo, do najvisok perfekcionizam, me|utoa, po izgledot ne se odvojuva mnogu od ostanatite modeli od toa vreme”, veli Hagerti. “Na primer, Talbot Lago ima mnogu ubav i ne`en oblik, za razlika od Mercedes, koi se smetaat za malku dosadni oblici, prete{ki. Se razbira, stanuva zbor za dva modeli koi nemaat isti performansi”, dodava Hagerti. Kako broj eden avtomobil e Ferrari 250 GT LWB California Spider Competizione od 1959 godina, koj be{e prodaden za 7,26 milioni dolari od strana na Gooding & Co minatiot avgust. Ovoj model

ima {asija, pokrieni farovi i najmo}niot motor koj s$ u{te se montira, Tipo 168. Seto toa {to e izgradeno vo docnite 50-ti i ranite 60-ti godini dr`i  ALFA ROMEO od 1933 godina prodaden za 6,7 milioni dolari cena vo poslednite godini i pokraj recesijata. Na prodaden za 3,74 milioni na zavidno nivo. Se razbira, primer, oldtajmerot California dolari) e poradi nivnata se o~ekuva najgolem porast kaj proda`bata na Ferrari, za Spider Competizione e nare~en trka~ka mo}. “enco ferari” zatoa {to ja Drugi modeli odFerrari koi razlika od drugite brendovi dizjaniral samiot sopstvenik se najdoa na ovaa lista se ~ija proda`ba }e bide pona Ferrari, {to go pravi u{te Ferrari 250 GT Berlinetta od 1961 slaba. Toa za potencijalnite godina, prodaden za 6,11 kupuva~i zna~i deka treba podobar. “Izgleda deka Ferrari e toj milioni dolari, Ferrari 375 da se konsultiraat navistina koj gi postavuva visokite MM Berlinetta od 1954 godina, dobro pred da se vpu{tat standardi”, veli Bil Vorner, koja dostigna 4,62 milioni vo kakvo bilo kupuvawe. osnova~ot i pretsedatel dolari, kako i Ferrari 400 Ovie avtomobili se cel na na Amelia Islands Concours Superamerica Cabriolet Pinu- milijarderite koi imaat d ‘Elegance. Pri~inata {to nafarina, koj zarabotil 3,7 svoi sopstveni kolekcii. Sekoja godina e “tepa~ka” za ovie koli vlegoa na listata milioni dolari. so najdobrite (me|u koi i Godinava proda`bata na kla- u{te eden oldtajmer, za u{te Jauguar D-Type Sports Racer sicite vo avtomobilskata in- edna ubavica parkirana vo od 1956 godina, koj be{e dustrija se o~ekuva da bide gara`ata.

NAVIVA^KA SOLIDARNOST

KOMITITE JA PLA]AAT KAZNATA NA DINAMO gradot Ohrid, kako i SR\AN IVANOVI] ~etiri dopolnitelni to~ki za Makedonija. Promoviraj}i go svojot rebaruva~ot prebaruva~, Bing ja Bing po vtorpromovira i Makepat na svodonija kako zemja jata naslovna so bogata istorija, stranica kultura i tradicija, objavi fotografija od ubavinite na Makedoni- no i kako dr`ava koja ima problemi ja. Od v~era naslovniso imeto. Stranicata cata na prebaruva~ot na Majkrosoft ja krasat nudi mnogu fotografii, mapi i linkovi, pa i ubavinite na Ohridskotie {to ne znaat mnogu to Ezero i crkvata sveza Makedonija mo`at ti Jovan Kaneo. Pokraj da dobijat celosna prekrasniot pejsa`, Bing na posetitelite im pretstava. Poslednata to~ka go pretstavuva nudi nekolku interesni Ohrid kako odli~na i to~ki so informacii moderna destinacija za za crkvata, ezeroto i Ivanovic@kapital.com.mk

P

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

odmor, kade {to pokraj ezeroto i odli~nata zabava, posetitelite istovremeno }e mo`at da posetat zna~ajni istoriski mesta. Prvpat Bing objavi fotografija od Makedonija vo avgust 2010 godina. Pejsa`ot od debarskoto ezero [piqe bil zbogaten so interesni pra{awa koi vodele do linkovi do Aleksandar Makedonski, kako i pra{awa za najpoznatata doma{na rasa na ku~iwa, koja namesto {arplaninec bila nare~ena ilirski ov~ar. Kompanijata Majkrosoft vo 2009

godina go promovira{e nejziniot prebaruva~ Bing, koj za kratko vreme stana poznat po toa {to sekojdnevno objavuva fotografii so ubavinite na mnogu mesta od svetot za koi nivnite korisnici mo`ebi i ne znaele deka postojat. Toa se poka`alo kako odli~en poteg, bidej}i ne samo {to sekojdnevno se zgolemuva brojot na negovite korisnici, tuku i se pridonesuva za razvojot na turizmot kaj dr`avite koi ne se tolku poznati kako turisti~ki destinacii.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

TOP 100

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI APRIL

TOP 100 IZVOZNICI

MEBEL

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 3298 110 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 298 111

EDUKACIJA

AVTOMOBILIZAM

253-kapital-23.03.2011  

STRANA 2 STRANA 4 STRANA 9 STRANA 14 STRANA 14 STRANA 11 KOLUMNA D-R QUBE TRPESKI ...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... M E S...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you