18
Svet / Biznis / Politika
PADNA CENATA NA BAKAROT NA SVETSKITE BERZI enata na bakarot na svetskite berzi zabele`a pad kako posledica na razorniot zemjotres koj vo petokot ja pogodi Japonija, so {to se spu{ti na pomalku od 9.000 dolari za ton. Cenata na bakarot se soo~i so ogromni turbulencii izminatiot vikend poradi prirodnata nepogoda koja ja zafati Japonija, koja e eden od najgolemite potro{uva~i
C
na ovoj metal vo svetot. Od minatiot dekemvri ova e prvpat cenata na bakarot da se spu{ti pod ova nivo, prenesuva amerikanskata agencija Blumberg. Na Londonskata berza za metali (LME) bakarot za isporaka za tri meseci od denes na trguvaweto na ovaa berza vikendov se namali za 138 dolari, odnosno za 1,5%, so {to dostigna vrednost od 9.053 dolari
za ton. Vo tekot na vikendot cenata na bakarot se spu{ti i do 8.992 dolari za ton. Za razlika od sostojbata so cenata na bakarot na Londonskata berza, vo SAD bakarot se soo~i so u{te pogolem pad. Bakarot za isporaka vo maj na Wujor{kata stokova berza poevtini za 2%, so {to dostigna cena od 4,1145 dolari za edna funta.
KAPITAL / 15.03.2011 / VTORNIK
JU@NA KOREJA ]E JA KORISTI NAFTATA OD ABU DABI u`na Koreja si obezbedi pristap do pogolemi koli~ini surova nafta, otkako so Abu Dabi potpi{a dogovor za iskoristuvawe na naftenite poliwa na teritorijata na Obedinetite Arapski Emirati. Paktot so nacionalnata naftena kompanija na Abu Dabi, na Korejskata nacionalna naftena korporacija & garantira za vlogovite vo rezervi koi dostignuvaat
J
TELEKOMUNIKACISKIOT PAZAR VO SAD SE RESTRUKTURIRA
najmalku edna milijarda bareli nafta. Ju`na Koreja go sklu~i dogovorot bidej}i e zavisna od uvozot na nafta i toa vo vreme koga zemjite od celiot svet vlo`uvaat napori da obezbedat energetski rezervi, a svetskata cena na naftata kontinuirano se menuva. So ovoj dogovor, koj spored najavite }e se finalizira kon krajot na slednata godina, }e se na-
mali uvoznata zavisnost na Ju`na Koreja za 10%15% od potro{uva~kata na nafta. So memorandumot za razbirawe me|u dvete zemji, izdaden od kabinetot na pretsedatelot na Ju`na Koreja, zemjite, isto taka, se soglasija i {est milioni bareli surova nafta od Abu Dabi da stojat kako rezervi vo korejskite kapaciteti za skladirawe nafta.
DVA, TRI ZBORA
"So golemo vnimanie gi sledime nemirite vo nekoi severnoafrikanski i bliskoisto~ni dr`avi. Veruvame deka ne e vo red da se povlekuva paralela me|u Kina i tie zemji. Kineskiot narod gleda deka Vladata prezema seriozni ~ekori borbata protiv problemite Ako se spojat mre`ite i klientite na Sprint i na T-Mobile, toa }e pret- vo vo ekonomskiot i politi~kiot stavuva seriozna konkurencija za pogolemite rivali, telekomunikaciskite razvoj na dr`avata." provajderi AT&T i Verizon, koi imaat po okolu 95 milioni klienti VEN XIABAO
DOJ^E TELEKOM I SPRINT SE OBIDUVAAT DA SE SPOJAT -Mobile SAD, koja e vo sopstvenost na germanskata telekomunikaciska kompanija Doj~e telekom i amerikanskata Sprint nekstel, ~ie sedi{te se nao|a vo Kanzas, se vo napredni razgovori za spojuvawe na nivnite bez`i~ni operatori vo SAD so cel da im se dobli`at na dvata najgolemi konkurenti. Dokolku se realizira ovaa ideja }e se spojat tretiot i ~etvrtiot najgolem bez`i~en provajder vo SAD, koi se borat na pazarot da gi stignat AT&T Mobiliti i Verizon vajerles. Glasinite {to ne se potvrdeni od nitu eden od operatorite se pojavija otkako dvete kompanii objavija potraga po strategii za novata generacija bez`i~ni mre`i, nare~ena 4G. Za prefrluvawe na bez`i~nite mre`i so visoka brzina }e bidat potrebni milijardi dolari za steknuvawe uvid i izgradba na infrastruktura, kako i za razvoj i marketing na novite uslugi. Ne e jasno dali ova voop-{to se ispla}a. Spored analiti~arite, za Sprint i T-Mobile podelbata na tro{ocite i rizikot preku spojuvawe e prifatlivo re{enie. “Telekomunikaciskiot pazar s$ pove}e se orientira kon konkurentnost na nivo na uslugi, otkolku na infrastruk-
T
turno nivo. Strategiite na autsorsing i podelba na mre`i uspe{no gi koristat nekolku operatori vo Evropa i vo Indija, no dosega ova ne e slu~aj so SAD", izjavi analiti~arot od London, Kamil Mendler. Telekomunikaciskiot e i biznis na brojki - goleminata e va`na. “Ako ima vistina vo glasinite za spojuvaweto, a veruvam deka ima, toga{ toa e pottiknato od brojki. Potrebno e pogolemo pokrivawe i pove}e klienti za uspe{no da se natprevaruvaat na podolg rok", veli Gabriel Braun, britanski analiti~ar od Hevi Riding, kompanija za istra`uvawe na telekomunikaciskata industrija. Vo SAD, AT&T i Verizon go predvodat telekomunikaciskiot sektor, a sekoja od niv
ima okolu 95 milioni klienti. Sleduva Sprint so 50 milioni, a T-Mobile e na ~etvrto mesto so pomalku od 38 milioni korisnici. Ako se spojat mre`ite i klientite na Sprint i T-Mobile, toa }e pretstavuva seriozna konkurencija za nivnite pogolemi rivali. RAZLI^NITE TEHNOLOGII MO@NA PRE^KA ZA SPOJUVAWETO No, za sevo ova da stane realnost treba da se otstranat nekolku pre~ki. Edna mo`e da bide cenata koja e podgotvena da ja plati Sprint, kako i brojot akcii {to }e gi ima Doj~e telekom vo novata kompanija. Druga pre~ka e tehnologijata. Dvata operatori koristat nekolku razli~ni bez`i~ni tehnologii, koi ne se kompatibilni me|u sebe. Sepak, se ~ini deka Sprint
e podgotven da gi nadmine problemite so tehnolo{kata nekompatibilnost. Izvr{niot direktor na kompanijata, Den Hese, prethodno izjavi deka iako operatorot ostanuva veren na tehnologijata Vajmaks mo`e da razmisli da ja dodade i LTE vo idnina. Analiti~arite tvrdat deka Sprint se podgotvuva da po~ne so upotreba na nov softver za da pomogne pri premostuvaweto na razlikite. “Sprint instalira nova softverska radiotehnologija vo svoite mre`i, koja }e obezbedi pogolema fleksibilnost. Ovaa tehnologija }e mu ja olesni na operatorot integracijata na razli~ni mre`i", izjavi Braun. Ako propadnat pregovorite so Sprint, Doj~e telekom mo`e da se obide da sklu~i dogovor so Lajtskverd za izgradba na 4G infrastruktura vo SAD. No, takviot dogovor nema da donese novi klienti i nov rast. Toa zna~i deka Doj~e telekom silno }e pritiska za da se postigne dogovor so Sprint. No, ako ja zememe predvid istorijata, germanskiot operator treba da bide podgotven za presvrti. Vo 90tite godini dvata operatori intenzivno pregovaraa za spojuvawe, za na kraj da se zadovolat so sorabotka vo uslugite za globalnata mre`a, dogovor koj podocna Sprint go napu{ti.
premier na Kina
"Mora da se napravat testovi za izdr`livost na nuklearnite centrali vo Evropa i toa vo najskoro vreme. Treba da se proveri dali se otporni na zemjotresi, kako funkcioniraat nivnite sistemi za ladewe na reaktorite i u{te mnogudrugi raboti. Samo taka }e se smiri narodot koj e zagri`en poradi situacijata vo Japonija." NIKOLAUS BERLAKOVI^
minister za za{tita na `ivotnata sredina na Avstrija
"[koda auto minatata godina ostvari zarabotka od 349 milioni evra, {to pretstavuva pove}e od trojno zgolemena neto-dobivka. Na{ata pozicija na pazarot dosledno }e ja zajaknuvame i godinava koga o~ekuvame kursot na zgolemena proda`ba da prodol`i. Za taa cel, planirame da go zgolemime proizvodstvoto vo fabrikite i toa ne samo na ~e{kiot pazar, tuku i nadvor od Evropa." VINFRID VAHLAND
izvr{en direktor na [koda