Issuu on Google+

I KONSULTANTITE KRENAA RACE OD ZAGUBARITE

POSLEDNI PODGOTOVKI PRED ZAVR[UVAWETO NA KRIZATA

EUROKOMPOZIT I TUTUNSKI KOMBINAT PRILEP SE ZRELI ZA STE^AJ!

TRGOVCITE I FARMACEVTITE NA BALKANOT VLEGUVAAT VO VOJNA ZA PREZEMAWE

 STRANA 9

 STRANA 7

vtornik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

BIZNIS-USLOVITE NE SE EDNAKVO POVOLNI ZA SITE FIRMI

NAJUSPE[NITE KOMPANII ]E PLA]AAT SKAPO ZEMJI[TE!? vtornik. 08. mart. 2011 | broj 242 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

MENAXERITE NA NAJGOLEMITE I NAJUSPE[NI KOMPANII TREBA DA PLATAT NEKOLKU MILIONI EVRA ZA DA GO OTKUPAT ZEMJI[TETO NA KOE SE NAO\AAT FABRIKITE. TIE SE VO NERAMNOPRAVNA POLO@BA VO ODNOS NA INVESTITORITE KOI DOPRVA PO^NUVAAT DA GRADAT NA ZEMJI[TE KUPENO PO SAMO EDNO EVRO ZA METAR KVADRATEN SAMO ZATOA [TO NIVNITE FABRIKI SE VE]E IZGRADENI I RABOTAT PROFITABILNO

 STRANA 2-3

NAZATVORAWE,PONEDELNIK,07.03.2011,13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,50% 0,32% 0 00,06%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,53 6 444,08 1,40

NAFTA BRENT EURORIBOR

1117,76 1,94%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (07.03) 2,655

MBI 10

2,645

2,635 2,625 2,615 2,605 2,595

2,585 01/3

03/3

05/3

07/3

MBI-10 e ~etvrti indeks so najgolem rast vo CIE!  STRANA 10

Vo ko`arskata industrija se trupaat stranski nara~ki  STRANA 11

GEOPOLITI^KI POMESTUVAWA

VLADIMIR PUTIN DOA\A VO MAKEDONIJA?! HRVATSKITE MEDIUMI PI[UVAAT DEKA NA KRAJOT OD MART RUSKIOT PREMIER PUTIN ]E PRAVI BALKANSKA TURNEJA SO POSETI VO SRBIJA, SLOVENIJA I CRNA GORA I MAKEDONIJA. VO MNR, VO VLADATA I OD KABINETOT NA PRETSEDATELOT IVANOV SE ZATE^ENI OD NAJAVATA – POSETATA NE BILA PLANIRANA! OD RUSKATA AMBASADA NAJAVUVAAT INFORMACII ZA UTRE

Za da investira, Izrael bara dobri politi~ki odnosi so Makedonija  STRANA 4

SLU^AJ PAJA@INA

@albite stignaa, odlukata za smetkite ne!  STRANA 8

Grade`niot "baron" Ivan Zidar perel pari vo Srbija, BiH i Bugarija  STRANA 17

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

SISTEMSKA GRE[KA  STRANA 14

VOVEDNIK BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA

 STRANA 7

USPEHOT KAKO KAZNA  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 08 MART 2011

USPEHOT KAKO KAZNA

P

Potrebata da se kaznuva uspehot s$ pove}e izgleda kako da ni e vre`ana vo mentalnata matrica. I o~igledno deka }e bide potrebno podolgo vreme za taa da se promeni. Dali toa vle~e koreni od porane{niot sistem, koga site moraa da bidat ednakvi ili od podale~nata istorija ili, pak, mo`ebi ednostavno te{ko se nosime so uspehot zaradi kompleksi na inferiornost e dilema na koja mo`at da porabotat sociolozi i psiholozi. Rezultatite sigurno }e bidat interesni, a i korisni za da se postigne pogolem konsenzus za donesuvawe na va`nite odluki i pravecot vo koj treba da se vodi dr`avava, koj, za `al, vo Makedonija ne mo`e da se postigne so vekovi nanazad. Site dosega{ni vlasti so svoite politiki poka`uvaat deka imaat odbojnost i strav od golemite kompanii koi pravat profit, strav od uspe{ni i nezavisni poedinci, strav od mo}ni biznismeni...Zo{to i samite ne znaat? Ili mo`ebi znaat...? Posledna od nizata “kazni” za uspe{nite i profitabilni kompanii e “reformskata” merka za otkup na dr` avn o zemji{te. Uspe{no privatiziranite firmi, koi sega{nite sopstvencii gi otkupile od dr`avata, koi so godini uspe{no rabotat, pravat profit, izvezuvaat, pla} aat danoci i pridonesi, vra bot u vaat iljadnici lu|e i ispla}aat plati, }e treba da platat i po nekolku milioni evra za da go otkupat zemji{teto na koe se nao|aat fabrikite koi gi kupile vo procesot na privatizacija.

Rokot do koga mora da go napravat toa e krajot na 2012 godina. Vo sprotivno }e pla}aat “kirija” za koristewe na zemji{teto na dr`avata. No, dodeka nekoi firmi, stari i novi investitori, mo`at zemji{teto da go kupuvaat po edno evra, uspe{no privatiziranite kompanii za da se steknat so formalna sopstvenost na zemji{teto na koe se nao|aat fabrikite }e mora da platat od 12 do 40 evra, vo zavisn os t vo koja op{tina se nao|aat proizlezeni od privatizacijata. Zna~i, tie se staveni vo neramnopravna polo`ba vo odnos na investitorite koi doprva po~nuvaat da gradat na zemji{te kupeno po samo edno evro za metar kvadraten samo zatoa {to nivnite fabriki se ve}e izgradeni i rabotat profitabilno. Na logi~noto pra{awe zo{to povolnostite za otkup na dr`avnoto zemji{te ne va`at i za niv, odgovorot e d eka tie ne bile soci jalni slu~ai, tuku kompanii koi pravele profit. E tuka e najgolemata bolka. Da, da... profitot. Koga bi bile zagubari, uslovite sigurno bi bile polabavi i bi bile bez nikakov problem tolerirani i koga ne pla} aat danoci i pridonesi i koga ne delat plati, i koga otpu{taat ra botnici... Za zagubarite se nosat i posebni merki koi va`at samo za niv. No, koga }e se stavat na dneven red nekoi merki koi na nekakov na~in bi mo`ele da im pomognat na golemite kompanii, toga{ komentarot e deka so toa nekoi mo}nici }e stanele u{te pomo}ni. A toa e ve}e problem i opasnost za politi~kite eliti vo Makedonija. A dali se socijalni slu~ai strancite koi gi molime da dojdat da gradat vo Bunarxik i na koi im nudime maltene besplatno zemji{te na koristewe od

BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA

zdravkovska@kapital.com.mk zdravkovska@ @kappital.com.mk

99 godini, plus mo`nost da ne pla}aat danoci so godini? I tie pravat i toa kako pogolemi profiti. No, kako dr`ava nemame nikakva moralna dilema koga bez pari im go davame zemji{teto ili koga im delime pomo{ od buxetot, koj najmnogu go polnat gra|anite i firmite na Makedonija. No, ova e samo u{te eden od mnogute primeri koj ja poka`uva vo praktika ograni~enosta da go vidime nacionalniot ekonomski interes. Primer koj poka`uva deka vo Makedonija polesno pominuvaat gubitnicite. Vreme e toj gubitni~ki mentalitet da go nadmineme. A u{te pova`no, pravilata za vodewe biznis da po~nat da va`at za site ednakvo. Bez razlika dali stanuva zbor za golemi ili mali firmi, za firmi bliski ili pomalku bliski do vlasta, za profitabilni firmi ili zagubari. Celta na vlasta i kompaniite treba da bide ista - pouspe{na ekonomija. Ili kako {to eden mo}en amerikanski biznismen neodamna mu pora~a na pretsedatelot Obama, “obvrska na vlasta e 24 ~asa vo tekot na denot da misli kako da mu gi olesni uslovite za rabotewe na kompaniite”. E toa e pobedni~ki stav.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

3,9%

iznesuva inflacijata vo zemjava, merena spored cenite na stokite i na uslugite za li~na potro{uva~ka vo fevruari godinava, sporedeno so fevruari minatata godina. Analizirano po grupi, hranata i bezalkoholnite pijalaci porasnale za 6,6%. Alkoholnite pijalaci, tutunot i oblekata i obuvkite za period od edna godina porasnale za 1%, izmeril Dr`avniot zavod za statistika. Domuvaweto, vodata, strujata, gasot i drugite goriva, pak, porasnale za 3% vo fevruari godinava, sporedeno so fevruari minatata godina. Na mese~no nivo, pak, cenite na stokite i na uslugite za li~na potro{uva~ka porasnale za 0,9%.

BIZNIS-USLOVITE NE SE EDNAKVO POVOLNI ZA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

NAJUSPE[NIT PLA]AAT SKAP Menaxerite na najgolemite i najuspe{ni kompanii treba da platat nekolku milioni evra za da go otkupat zemji{teto na koe se nao|aat fabrikite. Tie se vo neramnopravna polo`ba vo odnos na investitorite koi doprva po~nuvaat da gradat na zemji{te kupeno po samo edno evro za metar kvadraten samo zatoa {to nivnite fabriki se ve}e izgradeni i rabotat profitabilno SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

P

Privatizacijata na dr`avnoto zemji{te na koe se izgradeni golemite kompanii vo zemjava s$ u{te e mnogu skapa postapka, koja }e gi ~ini kompaniite i po nekolku milioni evra. Biznismenite tvrdat deka cenite za otkup na zemji{teto se premnogu visoki i dokolku gi platat, }e bidat staveni vo neramnopravna polo`ba vo odnos na investitorite koi doprva po~nuvaat da gradat na zemji{te kupeno po cena od samo edno evro za metar kvadraten. Razlikata e {to prvite upravuvaat so golemi i uspe{ni kompanii, koi ja pre`iveale tranzicijata, sega rabotat profitabilno i se glavni izvoznici, pa tie }e mora poskapo da go platat zemji{teto. Vtorite, pak, nova biznis-{ansa }e baraat preku izgradba na kompanii

VO SRBIJA KUPUVA[ FIRMA, DOBIVA ZEMJI[TE Vo Srbija novite sopstvenici na privatiziranite kompanii imaat pravo da go otkupat zemji{teto po namalena pazarna vrednost, odnosno od realnata cena se odzema toa {to gazdite go vlo`ile vo kapacitetot. Tie {to prodol`ile so proizvodstvo, investicii, pro{iruvawe na kapacitetite i vrabotuvale nema da platat ni{to ili, pak, }e platat minimalen iznos so mo`nost za pla}awe na 240 rati. Od 2002 godina dosega vo Srbija se privatizirani vkupno 2.276 op{testveni firmi. So proizvodstvenite pogoni novite sopstvenici dobija i pravo na koristewe na re~isi 12.227 hektari zemji{te. na dr`avno zemji{te kupeno po samo edno evro za metar kvadraten. Toa zna~i neramnopravni biznis-uslovi. Firmata Vipro od Gevgelija treba da plati 1,2 milioni evra za da go privatizira zemji{teto, Prilepska pivarnica polovina milion evra, a Evropa 300.000 evra. Rokot za privatizacija na zemji{teto e do krajot na idnata godina. Biznismenite uka`uvaat deka so tie pari bi mo`ele da investiraat vo kupuvawe nova oprema za firmite. “Ve}e treta godina otkako ja kupivme `ivinarskata farma ne mo`eme da go re{ime problemot. Ja privr{uvame investicijata vredna nekolku stotici iljadi evra, no problem ni pretstavuva transformacijata na op{testvenoto zemji{te. Ne mo`am da gradam bez dozvola, a ako

go otkupam zemji{teto so sega{nite ceni mi doa|a da platam 1,2 milioni evra, {to ne se isplatuva”, veli Viktor Petkov, direktor na Vipro. Toj gi sporeduva cenite na zemji{teto vo Makedonija so tie vo Kanada, kade {to prethodno `iveel. Tvrdi deka za tie pari tamu mo`el da kupi dvojno pogolemo zemji{te. “Vaka se sozdava nelojalna konkurencija, zatoa {to, na primer, }e dojde nekoj Grk i }e izgradi fabrika na zemji{te kupeno po cena od edno evro za metar kvadraten i toa vedna{ do mene. Toj }e bide subvencioniran od negovata vlada, {to zna~i deka jas sum vo start pomalku konkurenten od nego”, dodava Petkov. Prilepska pivarnica treba da plati okolu 500.000 evra za da go otkupi zemji{teto

VIKTOR PETKOV GENERALEN DIREKTOR NA VIPRO, GEVGELIJA Ve}e treta godina otkako ja kupivme `ivinarskata farma ne mo`eme da go re{ime problemot so transformacija na op{testvenoto zemji{te. Ne mo`am da gradam bez dozvola, a ako go otkupam zemji{teto so sega{nite ceni mi doa|a da platam 1,2 milioni evra, {to ne se isplatuva. Dopolnitelno, {to sum staven vo neramnopravna polo`ba so nekoj investitor {to doprva po~nuva da gradi, a go kupil zemji{teto po cena od edno evro za metar kvadraten.


Navigator

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

 LIDERI

DILMA RUSEF

 NE IM BE[E DENOT

BAN KI MUN

IMER SELMANI

RAMIZ MERKO

i tro{i op{tinskite pari ekonomija bedinetite nacii isara fer i demokratski G kako {to saka, odnosno Bvo razilskata stana petta po golemina O pratija humanitaren tim B izbori, ama ne saka da se kako {to si gi utvrduva svetot so rast pogolem od vo Tripoli, {to e mal, no pojavi vo Sobranieto ni da 7%, so {to zemjata do`ivuva ekonomski napredok kako nikoga{ dosega

zna~aen ~ekor nanapred za namaluvawe na posledicite od voenata sostojba

glasa za izbor na pretsedatel na Dr`avnata izborna komisija

prioritetite ad hok, pa parite za pati{ta otidoa za tamponirawe pla`i

A SITE FIRMI

TE KOMPANII ]E PO ZEMJI[TE!?

3

 POBEDNIK

PRAGMATI^EN DUH ZA BALKANSKITE PROBLEMI

S

Slovene~kiot premier, Borut Pahor, od pozicija na pretsedatel na vlada na dr`ava-~lenka na Evropskata unija isprati poraka na pragmati~nost do svoite kolegi na jug po linijata na porane{na Jugoslavija, pa s$ do Grcija, neophoden za ostvaruvawe na optimisti~kite var perspektivi na regionot. per Vo toj kontekst, Pahor }e gi prodol`i svoite zalo`bi za pro evroatlantska integracija na evr Balkanot, koja toj ja prepozBal nava kako edinstveno re{enie za ootvorenite pra{awa odgovorni za destabilizaciite vo vor ovoj del od svetot. Vo intervju za “Frans pres”, pred negovata posepre ta na Pariz, kade {to }e se sretne so francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, Pahor izjavi deka EU mora da prodol`i so pro{iruvaweto na Balkanot za da se obezbedi traen mir i stabilnost

BORUT BO ORU RUTT PA PAHOR na regionot. Toj o~ekuva politi~arite od zemjite koi imaat pove}egodi{ni bilateralni problemi, kako Makedonija i Grcija, Srbija i Kosovo, no i nivnite kolegi od Bosna, da pristapat poracionalno kon re{avaweto na otvorenite pra{awa i taka da prestanat da go zagrozuvaat mirot na Balkanot. “Ne treba da go zapostavuvame regionot i da veruvame deka s$ e vo red samo poradi toa {to vo momentov e mirno. Mirot mo`e mnogu lesno da bide naru{en”, istaknuva Pahor vo intervju, posredno obra}aj}i im se i na liderite od EU, no i na balkanskite polisimejkeri.

 GUBITNIK

NEDOVERBA

G Spored Zakonot za legalizacija na bespravno izgradenite gradbi, mo`e da se legaliziraat gradbi koi se izgradeni na privatno, no i dr`avno zemji{te. Dokolku objektot e na dr`avno zemji{te, sopstevnikot treba da ja po~ne legalizacijata vo rok od {est meseci. Vo sprotivno }e pla}a dolgotraen zakup. na koe se prostira fabrikata. “Cenata za eden metar kvadraten vo ovoj region sega e 15-20 evra za metar kvadraten. Toa ne e suma za potcenuvawe i namesto da gi potro{ime tie pari za investicii vo nova tehnologija, na primer, nie treba da gi dademe za zemji{te na koe se nao|a uspe{no privatizirana kompanija, vo koja vo poslednive deset godini imame vlo`eno pove}e od 20 milioni evra”, veli Sa{ko Samarxioski, generalen menaxer na Prilepska pivarnica.

 Tokmu poradi visokata cena i finansiskite te{kotii so koi }e se soo~at kompaniite, na inicijativa na biznismenite vo Vladata poslednite meseci se vodat intenzivni diskusii za nao|awe re{enie za poniska cena. Lobiraat i od Stopanskata komora za namaluvawe na cenite. Od Ministerstvoto za transport ne dobivme odgovor kolku iznesuvaat cenite za transformacija na dr`avno vo privatno zemji{te. Spored kompaniite, tie ne se poniski od 12

evra za metar kvadraten, a vo nekoi op{tini dostignuvaat i do 20 evra za metar kvadraten. “Nivnata cel sega e cenata da se stavi vo razumni ramki, da ja svedat na 100200 iljadi evra za zemji{teto kade {to se nao|a mojot objekt i toa e razumno. Pretpostavuvam deka }e ni dadat dve varijanti, ako saka{ da plati{ vedna{ }e dobie{ popust, a za na rati bez popust. Jas moram da go otkupam zemji{teto za da apliciram za IPARD, no }e vidam. Od Vladata rekoa deka mart e krajniot termin koga }e se vr{i revizija na cenite za otkup na zemji{teto za cela Makedonija”, veli Petkov. Min~o Jordanov, pretsedatel

na Odborot na direktori na Makstil, predlaga vlasta da razmisli za olesnuvawe i povolnosti pri otkupot na dr`avno zemji{te na koe se nao|aat kompaniite koi se proizlezeni od privatizacijata. “Sega kompaniite koi denes mnogu uspe{no rabotat nemaat sopstvenost vrz zemji{teto. Tie imaat status na korisnici na zemji{te, {to ja namaluva kreditnata sposobnost i im gi poskapuva kreditite za razvoj. Ovie kompanii treba da imaat povolnosti i poevtino da go kupat zemji{teto na koe se nao|aat nivnite proizvodni kapaciteti”, veli Jordanov. Privatiziranite kompanii se vo u{te ponezavidna polo`ba, bidej}i nivnite sega{ni sopstvenici ne bile vo sostojba da biraat na kolkava povr{ina }e gi izgradat fabrikite. Velat deka sega{nata sostojba prakti~ki im nametnuva da otkupat

SA[KO SAMARXIOSKI GENERALEN MENAXER NA PRILEPSKA PIVARNICA Zemji{teto vrz koe se prostira Prilepska pivarnica }e n$ ~ini okolu polovina milion evra ako go otkupime spored cenata od 15-20 evra po metar kvadraten, koja va`i vo momentov. Toa ne e suma za potcenuvawe i namesto da gi potro{ime tie pari za investicii vo nova tehnologija, na primer, nie treba da gi dademe za zemji{te na koe se nao|a uspe{no privatizirana kompanija, vo koja vo poslednive deset godini imame vlo`eno pove}e od 20 milioni evra.

zemji{te koe i voop{to ne im koristi. “Nie gi ka`avme na{ite problemi na sredba kaj premierot. Uka`avme deka biv{ite op{testveni firmi se vo krajno nezavidna situacija. Tvrdam deka sme zateknati, zatoa {to dokolku sega bi po~nala da ja gradam Evropa ne bi ja proektirala na tolku golema povr{ina. Zemjata ne ni e upotrebliva, no za da ja otkupime mora da platime visoka cena. Postoe~kata cena za otkup i privatizacija na grade`noto izgradeno zemji{te za Gazi Baba, kade {to se nao|a fabrikata Evropa, e 735 denari za metar kavdraten”, veli Savka Dimitrova, generalen direktor na Evropa. Taa dodava deka dokolku platat vo gotovo dobivaat popust od 35%, no bidej}i se raboti za povr{ina od 26.000 metri kvadratni, cenata {to treba da ja platat e s$ u{te visoka.



Gr~kiot premier deneska se soo~i so u{te edna `e{ka {lakanica. So nedoverba od me|unarodnata stru~na javnost deka negovata vlada e sposobna da se spravi so ogromniot dolg i so mo`nosta navreme da si gi otpla}a svoite dolgovi. V~era me|unarodnata agencija za kreditni rejtinzi Mudis investors servis go namali kreditniot rejting na Grcija za tri stepeni, od Ba1 na B1. Dopolnitelno, predupredi deka rejtingot mo`e i ponatamu da pa|a imaj}i go predvid postoeweto na rizik vrz stabilizaciskite merki na ovaa zemja. Mudis objasni deka namaluvaweto na gr~kiot rejting e odraz na zagri`enost za naporite na ovaa zemja da go uramnote`i svoeto slabeewe na javnite finansii otkako Atina lani mora{e da pobara pomo{ za spas od EU i MMF od 110 milijardi evra, so cel



JORGOS OSS PAPANDREU P PAP APA AP AN ANDREU da izbegne bankrot. “Merkite za fiskalna konsolidacija i strukturni reformi, potrebni za stabilizacija na visinata na dolgot na Grcija, i ponatamu se mnogu ambiciozni i nivnata implementacija e zna~itelno rizi~na, i pokraj napredokot {to e napraven dosega”, se naveduva vo soop{tenieto na Mudis, edna od trite vode~ki svetski agencii za rejtinzi. Nedoverbata so koja v~era se soo~i gr~kata vlada ne e prv pat. Grcija go zagubi svojot investiciski rejting na 14 januari koga agencijata Fi~ go namali kreditniot rejting na ovaa zemja od BBB- na BB+.

 MISLA NA DENOT

LUDOSTA NA HRABRITE E MUDROSTA NA @IVOTOT

MAKSIM GORKI RUSKI PISATEL


Navigator

4

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

SE FORMIRA MAKEDONSKO-IZRAELSKI BIZNIS-KLUB

ZA DA INVESTIRA, IZRAEL BARA DOBRI POLITI^KI ODNOSI

 Izraelskiot ambasador vo Makedonija, Dejvid Koen, na osnovaweto na makedonsko-izraelskiot biznis-klub potencira deka politi~kite odnosi me|u dvete zemji se razvile poslednite nekolku godini, a sledna cel na ambasadite e pro{iruvawe na ekonomskata sorabotka MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

ko Makedonija saka pove} e izraelski investicii prvo treba da izgradi dobri politi~ki odnosi so Izrael. Ova mo`e da se zaklu~i od izjavata na Dejan Dejanov, pretsedatelot na makedonsko-izraelskiot biznis-klub koj v~era se osnova{e vo Skopje. Na pra{aweto zo{to vo zemjava re~isi i da nema izraelski investitori, Dejanov veli deka pri~inite treba da se baraat vo nadvore{nata politika na dr`avata. “Makedonija dolgo vreme nema{e politi~ki relacii so Izrael. Za prvpat politi~ki kontakt na Makedonija so Izrael vospostavi porane{niot minister za nadvore{ni raboti Ilinka Mitreva, prethodno nitu eden minister ili diplomat nema{e otideno vo Izrael. Intenziviraweto na tie odnosi sega gi pravi ovaa Vlada i se nadevam deka vo idnina, bez razlika koja politi~ka partija }e bide na vlast, politi~kata sorabotka me|u dvete zemji }e prodol`i”, veli Dejanov. Toj objasnuva deka preporakata na Izrael kon sopstvenite investitori e da

IZRAELCI SAKAAT DA GRADAT HAJTEK PARK VO MAKEDONIJA! Izraelska kompanija od oblasta na visokata tehnologija e zainteresirana da izgradi hajtek-park vo Makedonija, za {to na po~etokot na april nejzini pretstavnici }e dojdat vo zemjava da osnovaat kompanija, doznava “Kapital”. Kako {to doznavame od izvori bliski do izraelskite investitori, stanuva zbor za kompanija koja gradi hajtek parkovi vo Avstrija, a nejzinoto ime zasega se dr`i vo tajnost. Izraelcite se zainteresirani i za vlo`uvawa vo medicinata i vo zemjodelstvoto.

A

 Investiciite na Gazit gloub na prostorot na Alumina i na Fi{man grup vo Son~ev grad zaglavija vo op{tinskite proceduri vlo`uvaat samo vo zemji so koi nivnata dr`ava ima dobri politi~ki odnosi. I ambasadorot na Izrael vo Makedonija, Dejvid Koen, vo izlagaweto po povod osnovaweto na makedonsko-izraelskiot biznis-klub upati ista poraka. Spored nego, politi~kite odnosi me|u dvete zemji se razvile poslednite nekolku godini, a sledna cel na ambasadite e pro{iruvawe na

ekonomskata sorabotka. “Vo januari 2010 godina makedonskiot premier zaedno so pretstavnici na Vladata go poseti Izrael, {to be{e eden od va`nite politi~ki sostanoci. Koga gi proveruvavme podatocite za trgovskata razmena me|u dvete zemji ne bevme mnogu zadovolni i sfativme deka sakame da ja pro{irime ekonomskata sorabotka”, re~e Koen, i dodade deka izraelskata ekonomija re~isi

ja po~uvstvuva krizata, poradi toa {to se bazira na visokata tehnologija. “Znaeweto od ovaa industrija, kako i od site ekonomski oblasti sakame da gi podelime so Makedonija. Kako vlast pravime s$ za da ja pro{irime ekonomskata sorabotka, a sega toa treba da go pravi i privatniot sektor”, potencira Koen. Lani vo noemvri Makedonija i Izrael potpi{aa dva bilateralni dogovori

- za za{tita na investiciite i za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe. Vo momentov vo makedonsko-izraelskiot biznisklub ~lenuvaat triesetina kompanii, od koi najgolem del se makedonski firmi ~ii sopstvenici se Evrei ili, pak, imaat dobra sorabotka so izraelski firmi. [TO SE SLU^UVA SO SON^EV GRAD I GAZIT GLOUB? Zasega vo Makedonija rabotat mnogu malku izraelski kompanii. Stanuva zbor za firmi vo agrosektorot koi rabotat so semenski materijali i sistemite kapka po kapka. Dodeka najavenite kapitalni vlo`uvawa kako {to e investicijata na Fi{man grup vo Son~ev grad i na Gazit gloub na prostorot na porane{na Alumina, se

odvivaat bavno. Spored Dejanov, i pokraj problemite koi se javile, dvete kompanii ne se otka`uvaat od proektite. “Koga stanuva zbor za investicijata na Gazit gloub vo Alumina, ima{e problemi so donesuvaweto na dopolnuvaweto na Detalniot urbanisti~ki plan vo op{tina Karpo{, no sega tamu se slu~uva ras~istuvawe na zemji{teto i taa investicija }e se realizira. [to se odnesuva do Son~ev grad, i tamu se slu~uva pozitivno pridvi`uvawe na rabotite, imaj}i predvid deka predmetot e stignat do Ustaven sud, }e se ras~isti mal del od spornoto zemji{te tamu, site navestuvawa od Fi{man grup se deka ne se otka`uvaat od investicijata”, veli Dejanov.


Navigator

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

 3 FAKTI ZA...

172 16 265

 PROCENKI...

5  PREGLED VESTI

 \ORGE IVANOV pretsedatel na RM

ODOBRENIJA ZA GRADBA SE IZDADENI VO JANUARI GODINAVA, [TO E ZA 11,7% POVE]E SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI

DENOVIVE ]E PREDLO@I NASLEDNIK NA GO[EV retsedatelot \orge Ivanov najavi deka denovive do Sobranieto }e dostavi predlog za nov guverner na Narodnata banka. “Vo posledno vreme sum vo seriozni konsultacii so site nadle`ni institucii za taa rabota. Imav sredbi so del od komorite, bankarite i univerzitetskite profesori. Mojata obvrska navreme }e ja izvr{am. O~ekuvam deka denovive }e go predlo`am kandidatot do Sobranieto�, izjavi Ivanov. Sedumgodi{niot mandat na Petar Go{ev istekuva na 24 maj. Guvernerot go izbira Sobranieto po predlog na pretsedatelot.

P

ODOBRENIJA ILI 9,3% SE IZDADENI ZA OBJEKTI OD NISKOGRADBA

STANOVI TREBA DA SE IZGRADAT SO IZDADENITE 130 ODOBRENIJA ZA GRADBA NA OBJEKTI OD VISOKOGRADBA

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO PORASNA ZA 5% VO JANUARI ast od 5% na industriskoto proizvodstvo vo januari presmeta Dr`avniot zavod za statistika. Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, gledano po sektori najgolem rast od 8% ima kaj prerabotuva~kata industrija, za 2,4% porasnalo proizvodstvoto vo sektorot vadewe ruda i kamen, dodeka, pak, pad od 4,8 e zabele`an vo sektorot snabduvawe so elektri~na energija, gas i parea. Gledano spored dejnosti, pak, proizvodstvoto na ko`a i proizvodi od ko`a bele`i pad od 51,1%, proizvodstvoto na energija pad od 6,1%, proizvodstvoto na prehranbeni proizvodi pad 7,6%, a proizvodstvoto na tekstil se namalilo za 4,9%. Najgolem rast na industriskoto proizvodstvo, pak, e zabele`no kaj proizvodstvoto na transportna oprema, koe porasnalo za ~etiri pati, a dvojno porasnalo proizvodstvoto na elektri~na oprema. Rast od 67,7% ima kaj proizvodstvoto na metalni proizvodi, a 19,8% porasnalo proizvodstvoto na metali. Za 25,2% porasnalo proizvodstvoto na obleka. Spored glavnite industriski grupi, proizvodstvoto vo januari 2011 godina, vo odnos na januari 2010 godina, bele`i porast kaj intermedijarni proizvodi, osven energija za 16,8%, kapitalni proizvodi za 73,1% i trajni proizvodi za {iroka potro{uva~ka za 19,5%, dodeka opa|awe bele`i kaj: energija za 6,1% i netrajni proizvodi za {iroka potro{uva~ka za 1,8%. Od Dr`avniot zavod za statistika informiraat deka od po~etokot na godinata po~nale da ja primenuvaat novata Nacionalna nomenklatura na industriski proizvodi (NNIP) 2008 za pribirawe i obrabotka na podatocite za industriskoto proizvodstvo, a za presmetka i objavuvawe na indeksite na industriskoto proizvodstvo ja primeni novata Nacionalna klasifikacija na dejnostite (NKD Rev.2). Od Zavodot za statistika informiraat deka so ovaa novina e napravena promena na presmetkata na indeksot na industriskoito proizvodstvo vo odredeni dejnosti koi dosega se vodele vo edna grafa, i sega }e se prika`uvaat oddelno. Bazata na podatoci ostanuva ista.

R

PROMOCIJA NA TURIZMOT NA TRAVEL CHANNEL INTERNATIONAL okumentarniot film posveten na turisti~kite potencijali na Makedonija Essential Macedonia, vo produkcija na Travel Channel International, ve~erva vo 19 ~asot }e ja ima svojata evropska premiera na istiot presti`en televiziski kanal. Dokumentarniot film vo traewe od 30 minuti na specifi~en na~in gi prezentira prirodnite, istoriski i kulturni znamenitosti, kako i sliki od `ivotot vo Makedonija. Preveden e na 20 jazici i so evropskoto premierno emituvawe emisijata }e se prika`uva vo 120 zemji vo svetot. Essential Macedonia }e bide prika`uvana na programata na kanalot 30 pati godi{no vo slednite tri godini. Travel Channel International e svetski renomiran i specijaliziran TV-kanal vo oblasta na turizmot i promocija na novi turisti~ki destinacii.

D

PO^ITUVANI ^ITATELI, Ve izvestuvame deka po~nuvaj}i od 14 mart 2011 godina redakcijata na Kapital }e izvr{i promena na adresata. Novata adresa i telefoni za kontakt se: ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) tel: 3298110; faks: 3298111 Ve molime, po~nuvaj}i od 14 mart 2011 godina site va{i pisma, pratki i soop{tenija da gi prenaso~uvate na novata adresa.


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

I EKSPERTITE PROTIV GLASAWETO NA DIJASPORATA

MAKEDONIJA EDVAJ SPROVEDUVA FER IZBORI DOMA, KAMOLI NADVOR!

NAUMOVSKI VO OFICIJALNA POSETA NA LITVANIJA I LETONIJA amenik-pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija zadol`en za evropski pra{awa, Vasko Naumovski, prestojuva vo dvodnevna oficijalna poseta na Litvanija. Naumovski v~era vo Vilnus ostvari sredba so litvanskiot minister za nadvore{ni raboti, Audronius A`ubalis, so koj potpi{aa bilateralen dogovor za za{tita na investiciite me|u dvete dr`avi. Naumovski }e ima sredba i so Ramunas Vilpi{auskas, direktor na Institutot za internacionalni vrski i politi~ki nauki, so ~lenovi na Komitetot za evropski pra{awa, so porane{niot glaven litvanski pregovara~ so Evropskata unija, Petras Au{trevi~ius. Po posetata na Litvanija, vicepremierot Naumovski vo sreda }e prestojuva i vo ednodnevna oficijalna poseta na Republika Letonija, kade {to se o~ekuva vo glavniot grad Riga da ima pove}e rabotni sredbi.

Z

KOWANOVSKI: IMAME TRAJNO RE[ENIE ZA STATUSOT NA VOJNICITE inisterot za odbrana, Zoran Kowanovski, odgovori na kritikata od Nezavisniot sindikat za profesionalni vojnici koi smetaat deka so opcijata za vrabotuvawe na penzioniranite vojnici vo subvencionirani privatni firmi ne se re{ava statusot na profesionalnite vojnici. "Ova e na~inot za trajno re{avawe na problemot. Ima dve kategorii lica koi razli~no gledaat na reformite. Edna e Vele Krbaleski i del od politi~arite, koi so eden ton zboruvaat za reformite, a drugata kategorija lica se poznati eksperti i na~alnici na general{tabovi, ministri, koi najpozitivno zboruvaat za reformite na Ministerstvoto za odbrana”, izjavi Kowanovski na v~era{nata sredba so pretstavnici na Komorata za obezbeduvawe na imoti i lica. Den porano, Nezavisniot sindikat se oglasi so svoe viduvawe. "Se pravi obid da se otstranat profesionalnite vojnici od kasarnite i so toa da se namali problemot {to go ima Ministerstvoto so nas. Toa go tolkuvame kako obid da se napravi marketin{ki poteg deka se obezbeduva mesto za vojnicite, a nie znaeme {to zna~i izleguvaweto od armijata i baraweto na~in da se vrabotime”, re~e Vele Krbaleski, pretsedatel na Sindikatot. Od Komorata izjavija deka kaj niv ima ve}e vraboteno golem broj profesionalni vojnici.

M

DRASTI^NO ZGOLEMEN BROJOT NA POPLAKI DO OMBUDSMANOT rojot na poplakite od gra|anite upateni kon Narodniot pravobranitel drasti~no e zgolemen i dvojno e pogolem od brojot na `albite {to gra|anite vo zemjite od regionot gi upatuvaat kon ovaa institucija, istakna ombudsmanot Ixet Memeti na trkaleznata masa "Unapreduvawe na sorabotkata na centralnata vlast i lokalnata samouprava so Narodniot pravobranitel”. "Narodniot pravobranitel naj~esto dobiva poplaki povrzani so funkcioniraweto na lokalnata vlast vo delot na urbanizmot, potro{uva~kite prava, komunaliite, rabotnite odnosi...", re~e Memeti. Gradona~alnikot na op{tina ^air, Izet Mexiti, poso~i deka procesot na decentralizacija sekojdnevno se podobruva vo zemjata, a so toa i op{tinite sekojdnevno dobivaat novi ingerencii i obvrski. "Pri preminuvaweto na obvrskite od centralnata na lokalnata vlast, poslednava godina ima pove}e gre{ki i propusti od strana na administracijata, pa zatoa postoi institucijata Naroden pravobranitel, da im izleze vo presret na gra|anite", re~e Mexiti.

B

 Zaludna e i pravna ramka za regulirawe na glasaweto na iselenicite koga za da se ispolnat potrebnite uslovi potrebno e mnogu vreme, promeni i regulirani pravila na igra. Makedonija nema napraveno ni{to od ova! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

estoki reakcii na ekspertskata javnost protiv glasaweto na dijasporata na slednite izbori. Nasproti tvrdewata na premierot, Nikola Gruevski, deka Makedonija e podgotvena da im ovozmo`i na iselenicite da go ostvarat glasa~koto pravo, poznava~ite velat deka vo ovie uslovi glasaweto na dijasporata mo`e da zna~i samo falsifikat. Tie velat deka toa {to ne bilo napraveno vo poslednite tri godini, vo koi makedonskata dijaspora ima pravo na glas spored zakonot, nema da se kompenzira nitu so poslednite izmeni na Zakonikot, za{to i ovoj obid na Vladata nema da rezultira so sozdavawe na neophodnite uslovi. Velat deka kaj nas duri i izborite doma se so rizik da bidat nefer i nedemokratski, a so apsolutno neutvrdeni pravila na igra nadvor re~isi i da nema mo`nost tie da bidat regularni. Izvr{niot direktor na gra|anskata asocijacija Most, Darko Aleksov, veli deka Vladata gi ignorirala apelite na asocijacijata da se izmeni tekstot na zakonot spored upatenite konkretni zabele{ki. Toj smeta deka re{enieto na Vladata da se glasa samo vo diplomatskokonzularnite pretstavni{tva i konzularni kancelarii e vo sprotivnost so Kopenhagenskiot dokument na OBSE, spored koj pravoto na glas e univerzalno i uslovite za negovo ostvaruvawe mora da bidat isti za site izbira~i. Toj veli deka e nevozmo`no

@

Makedonija vo kratkiot rok do vonrednite izbori da otvori dovolno konzularni kancelarii za da mo`e da se ispolni uslovot od Kopenhagenskiot dokument. Vo predlog-izmenite propu{teno e reguliraweto na rokot za predavawe na izborniot materijal od pretstavni{tvata do D r`av n ata iz b or n a komisija po zavr{uvaweto na glasaweto, so {to se ostava prostor za manipulacii. Kako problem go naveduva i nepostoeweto na to~en i a`uriran spisok na licata koi prestojuvaat vo stranstvo. "Sogleduvaj}i gi sive ovie argumenti, ostanuva pra{aweto so kakov kvalitet }e bide organizirano glasaweto na licata koi prestojuvaat i `iveat nadvor od dr`avata i kako istoto }e vlijae na celokupnata slika za izborite!?", zaklu~uva Aleksov, odgovaraj}i na pra{awe od "Kapital". Pretsedatelot na Institutot za demokratija, Vladimir

Misev, smeta deka ne e samo pravnata ramka problem. Makedonija ne e podgotvena za izbori vo dijasporata, za{to, spored nego, klu~en element za uspe{ni izbori e doverbata vo procesot, {to kaj nas o~igledno e naru{ena, i vo vakvi uslovi izborite me|u iselencite bi bile dopolnitelna pri~ina za naru{uvawe na op{tiot legitimitet na izborite. "Postoe~kata pravna ramka ne e dovolna, no i hipoteti~ki mnozinstvoto da donese sovr{en Izboren zakonik, Makedonija de fakto ne e podgotvena za izbori vo dijasporata. Nie doma se soo~uvame so ogromni problemi povrzani so izborniot proces, a kamoli nadvor, pri nedovolno jasni pravila, osobeno koga se znae deka trite prateni~ki mesta koi zavisat od glasovite na iselenicite se mnogu senzitivni i mo`e da bidat mnogu va`ni pri formiraweto na idnata vlada", izjavi Misev za "Kapital".

Profesorot po politi~ki sistem Tawa Karakami{eva veli deka podgotovkite za izbori vo dijasporata kaj nas s$ u{te se vo prva faza, koga se sozdava Nacionalen registar na makedonski dr`avjani koi `iveat vo stranstvo. Zavr{uvaweto na ovaa faza, spored nea, e neophodno za da mo`e da se utvrdi kade nedostigaat izbira~ki mesta, odnosno diplomatsko-konzularni pretstavni{tva, so {to dr`avata bi dobila jasen orientir za ponatamo{nite aktivnosti na ovoj plan, koi sega se sproveduvaat po pretpostavki. Spored Karakami{eva, tehni~kite aspekti na izborite vo dijasporata se del od vtorata faza i treba da vklu~uvaat konkretni odredbi za na~inot na vodeweto na izbornite kampawi vo dijasporata i za nivnoto finansirawe, za {to zasega ne postoi regulativa.

VLASTA GO OBVINUVA SDSM DEKA PLANIRA NASILSTVA

IVANOV: POMRA^ENI UMOVI KREIRAAT MRA^NI SCENARIJA! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

e dolikuva toa {to slu{ame vo posledno vreme, lica so pomra~eni umovi da produciraat mra~ni scenarija za izborite." Ova e porakata na pretsedatelot na Makedonija, \ orge Ivanov, za najavite na opozicijata za bojkot na predvremenite izbori. Pretsedatelot veli deka namesto da se fokusirame na reformi vo 2011 godina, odredeni politi~ki akteri sozdale sostojba vo koja neminovni se izborite. Sega toj pora~uva deka

N

na izborite mora da se pojavat site partii i da demonstriraat odgovornost. “O~ekuvam odgovorno odnesuvawe od sekoj politi~ki akter, zatoa {to ne dolikuva vo posledno vreme da slu{ame kako nekoi lica so pomra~eni umovi ni produciraat mra~ni scenarija za izborite. Izborite se period koga mora odgovorno da se odnesuvame, zatoa {to ve} e poka`avme deka mo`eme da gi organizirame po site standardi”, izjavi Ivanov. I VMRO–DPMNE izleze so seriozni obvinuvawa za liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, deka kroi crni planovi za denot na izborite

koi tie }e gi bojkotiraat da bide poln so nasilstva, pa istite da se smetaat za nefer. ^lenot na izvr{niot odbor na partijata, ministerît za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, pora~a deka izjavite na porane{nite funkcioneri na [DSM, Vlado Bu~kovski i Qubomir Fr~kovski, deka }e ima krv do kolena, tenzii i nasilstvo se primitivni i nedostoinstveni. “Branko Crvenkovski treba da znae deka sekoga{ koga imalo obidi za popre~uvawe na demokratskite procesi i izbori po pat na nasilstvo licata koi toa go pravele bile strogo sankcionirani. Taka }e bide i sega, pri

sekakov obid za izborni popre~uvawa i tuka ne postojat dilemi, ni kaj nas, nitu kaj narodot”. Reagiraa od SDSM deka Jankulovska i VMRO-DPMNE nemaat nikakvo moralno, eti~ko i politi~ko pravo da obvinuvaat nekoj drug za izbor na nasilstvo i incidenti. “Gordana Jankulovska e ~ovekot na VMRO-DPMNE koj direktno u~estvuva{e vo organizirawe na izbornite nasilstva na predvremenite izbori vo 2008 godina. Taa gi dogovara{e, taa gi tolerira{e i taa dozvoli da se slu~at ~ove~ki `rtvi, polnewe na kutii i nasilstvo”, velat vo SDSM.


KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava

7

 PREGLED VESTI

GEOPOLITI^KI POMESTUVAWA

VERFUS: MAKEDONIJA ]E GO DOBIE SLU^AJOT VO HAG

VLADIMIR PUTIN DOA\A VO MAKEDONIJA?! M

 Hrvatskite mediumi pi{uvaat deka na krajot od mart ruskiot premier Putin }e pravi balkanska turneja so poseti vo Srbija, Slovenija i Crna Gora i Makedonija. Vo MNR, vo Vladata i od kabinetot na pretsedatelot Ivanov se zate~eni od najavata – posetata ne bila planirana! Od ruskata ambasada najavuvaat informacii za utre GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

o is~ekuvawe na posetata na ministerot za nadvore{ni raboti, Aleksej Lavr o v , M a ke d o nij a verojatno }e bide doma} in na u{te eden gostin od Rusija. Hrvatskite mediumi pi{uvaat deka premierot Vladimir Putin na krajot na ovoj mesec podgotvuva golema turneja na Balkanot, vo koja e vklu~eno i Skopje. Navodno, Putin, osven Makedonija, }e ja poseti i Srbija, Slovenija i Crna Gora, a od agendata e isklu~ena Hrvatska. Od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti ne ja potvrduvaat informacijata. Velat deka zasega ne postoi najava oti vo Makedonija doa|a ruskiot premier. Ottamu samo ja potvrduvaat posetata na ruskiot {ef na diplomatijata, Sergej Lavrov, zaka`ana za 20 april, koj, soglasno izjavite od MNR, doa|a po povod odbele`uvaweto na 105godi{ninata od konzulatot vo Bitola. Vo kabinetot na pretsedatelot \or|e Ivanov isto taka ne znaat za posetata. Velat deka ako doa|al Putin toj prvo bi trebalo da se sretne so premierot Nikola Gruevski, pa upatuvaat pove} e informacii da se baraat vo negoviot Kabinet. Me|utoa i vo Vladata se zate~eni od informaciite od Zagreb. Od ruskata ambasada, pak, najavija deka utre }e imaat podetalni informacii. Poznava~ite velat deka ako se realizira najavenata turneja na Putin, toga{ od nego treba da se o~ekuvaat silni poraki. Toj doa|a na Balkanot so jasni stavovi, pozicii i predlozi i konkretni planovi za balkanskite zemji, velat diplomati. Osven ekonomskite odnosi i pregovorite za Gazprom,

V

sigurna tema na razgovorot bi bile i politi~kite odnosi na balkanskite zemji so EU i NATO. Iako zasega ne postojat pritisoci od Rusija za strate{kata opredelba na Makedonija za vlez vo EU i NATO, kako {to e slu~ajot so Srbija i nejzinoto pribli`uvawe kon NATO alijansata, sepak, se o~ekuva Putin da gi precizira svoite stavovi vo vrska so evroatlantskite integracii, kako za zemjite od regionot, taka i za Makedonija. Taka, velat upatenite, ovaa ruska “ofanziva” na Balkanot nikako ne mo`e da bide samo poradi unapreduvaweto na ekonomskata sorabotka me|u Belgrad i Moskva i odbele`uvaweto na 105– godi{ninata od konzulatot vo Bitola. Visoki diplomati brifiraat deka se raboti za silen signal do Va{ington deka Rusija nema krenato race od slu~uvawata vo ovoj del od Evropa i, sekako, signal deka Moskva planira da u~estvuva vo razvojot na nastanite tuka ili barem odblisku da gi sledi. Dopolnitelno, simptomati~no e {to vo vlasta vo Makedonija iako, kako {to velat, sredbata so Lavrov ja planirale od dekemvri, dosega javno ne prozborea na ovaa tema. Verojatno, po intenziviranite kontakti so Belata ku}a makedonskata diplomatija e krajno vnimatelna vo paralelnoto razvivawe na odnosite so Rusija. Dali ova e slu~aj i so posetata na Putin vo Makedonija, ostanuva da se vidi. BALKANOT POVTORNO KRSTOPAT NA INTERESI NA GOLEMITE SILI!? Osven posetata na ruski pretstavnici, ovoj mesec vo zemjava doa|aat i slovene~kiot {ef na diplomatijata, Samuel @bogar, kako i evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File, poseti koi poznava~ite

gi komentiraat kako silen me|unaroden pritisok. Osven Makedonija, i Bosna i Hercegovina mesecov e pod postojan pritisok, a za toa zboruvaat v~era{nite poseti tamu na {efovite na diplomatiite na Slovenija, Avstrija i Bugarija. Intenzivni se i pritisocite na Brisel za politi~kiot dijalog me|u Belgrad i Pri{tina i kone~no re{avawe na pra{aweto za Kosovo. Vo taa linija doa|a i izjavata na slovene~kiot premier, Borut Pahor, koj veli deka otvorenite pra{awa na Balkanot mo`at da ja naru{at bezbednosta vo ovoj region i apelira za nivno itno zatvorawe. "Nere{avaweto na bilateralnite pra{awa vo slu~ajot me|u Makedonija i Grcija, kako i slu~ajot me|u Srbija i Kosovo, i ~ustvitelnite

pra{awa vo slu~ajot na Bosna i Hercegovina, mo`e da go zagrozat mirot vo regionot. Od tie pri~ini, Evropskata unija mora da go prodol`i procesot na pro{iruvawe vo Jugoisto~na Evropa, normalno, ako saka traen mir i stabilnost, osobeno na Balkanot", izjavi premierot na Slovenija, Pahor, vo intervju za "Frans pres". Spored Pahor, ne smee da se smeta deka na Balkanot e s$ vo red samo poradi toa {to vo momentov e mirno. Toj mir, veli Pahor, mnogu lesno mo`e da go snema. Vakvite slu~uvawa na Balkanot, velat poznava~ite, potvrduvaat deka golemite sili najverojatno sakaat da zavr{at so balkanskite pra{awa i kone~no da go zatvorat balkanskoto poglavje.

VMRO–DPMNE SAMA SE PODGOTVUVA ZA IZBORI

SDSM: BEZ NA[E U^ESTVO ODLUKITE SE NELEGITIMNI pisokot so kandidati za pretsedatel na Dr`avnata izborna komisija deneska }e se najde pred Komisijata za izbori i imenuvawa, koja potoa treba da go dostavi do SDSM. Opoziciskata partija, spored najavite, odlukata koj od kandidatite }e bide prv ~ovek na ova najvisoko izborno telo vo zemjata se o~ekuva da ja donese vo slednite dva dena. Pratenicite od opozcijata deneska povtorno ne se pojavija na koordinativnata sednica kaj pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski.

S

Bidej}i opoziciskite partii ne dostavija predlozi za ~lenovi na privremenata komisija za proverka na pro~istuvawe na izbira~kiot spisok, Veqanovski re~e deka na sredbata bilo dogovoreno da bide predlo`ena odluka za formirawe komisija so koordinatorite na prateni~kite grupi. Pretsedatel na Komisijata, kako {to re~e spikerot, }e bide Cvetanka Ivanova, koordinator na prateni~kata grupa na SDSM. Veqanovski informira{e deka izmenite na Izborniot zakonik treba da bidat usvoeni na sednica na Vladata, po {to }e bidat staveni na dneven red na

sednica na Sobranieto na 15 mart. Spored SDSM, odlukata na Veqanovski pretstavuva brutalno politi~ko nasilie. "U{te edna{ javno predupreduvame deka nitu Gruevski, nitu Veqanoski, nemaat mandat, nitu pravo, da predlagaat i izbiraat kogo bilo vo imeto na SDSM. Ottuka, sekoj eventualen izbor na pretsedatel na DIK, vklu~itelno pretsedatel i ~len vo Sobraniskata komisija za pro~istuvawe na izbira~kiot spisok, vrz osnova na slobodnite procenki na Gruevski i VMRO-DPMNE i bez prisustvo na SDSM, }

e nema nikakov legitimitet", istakna Jani Makraduli od SDSM. Toj potencira deka ako vakov falsifikat se vr{i vo Sobranieto, podgotveni se na u{te postra{ni scenarija za vreme na izborite. SDSM najavi deka vo zakonskiot rok, po dobivaweto na listata so kandidati, izvr{niot odbor na partijata }e zasedava i }e go dade predlogot za pretsedatel na DIK. Kako kandidati za pretsedatel na DIK se prijavija Tawa Altanxieva, sega{na ~lenka, Boris Kondarko, Rozita Xartovska, Milan Tonevski i Arben Goqa.

akedonija }e go dobie slu~ajot protiv Grcija za prekr{uvawe na bilateralnata Privremena spogodba so popre~uvawe na makedonskiot priem vo NATO na Samitot vo Bukure{t. Ova v~era go izjavi holandskiot analiti~ar i pretsedatel na Asocijacijata na novinari vo Me|unarodniot krivi~en sud vo Hag, Tomas Verfus. Spored nego, {ansite Makedonija da go dobie ovoj slu~aj se golemi poradi toa {to, kako {to veli toj, Sudot sekoga{ se trudi da donese fer odluka, odnosno odlukite sekoga{ se temelat na me|unarodnoto zakonodavstvo i deka zada~ata na Sudot e da go interpretira me|unarodnoto pravo. Za toa {to zna~at odlukite na Me|unarodniot sud na pravdata i dali se tie obvrzuva~ki, kako i dali Sudot }e go ima predvid priznanieto na 130 zemji vo svetot na Makedonija pod ustavnoto ime, Verfus so stav: "Odlukite na Sudot se odnesuvaat samo na zasegnatite strani. Ovoj slu~aj ne e za imeto na va{ata zemja, tuku samo na toa {to Grcija go prekr{ila dogovorot. Bidej}i sporot ne e za imeto, taka ne e va`no kolku zemji ve priznale so ustavnoto ime.”

EVROAMBASADOROT SORENSEN SE SRETNA SO VEQANOVSKI retsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski, v~era se sretna so novoimenuvaniot {ef na Delegacijata na Evropskata unija, Piter Sorensen, na koja spikerot Veqanovski izrazi uveruvawe deka zaedno }e pridonesat Makedonija po tret pat da dobie pozitiven izve{taj i da gi po~ne pregovorite. Veqanovski istakna i uveruvawe deka vo mandatot na Sorensen, Makedonija }e stane polnopravna ~lenka na Evropskata unija. Sorensen na sredbata iska`al ohrabrenost od razvojot na Sobranieto vo izminatite godini, a vo odnos na idnata sorabotka i aktuelnite pra{awa toj iska`a otvorenost za neposredna sorabotka so pretsedatelot na Sobranieto i na dvata kabineti vo nasoka na uspe{no ispolnuvawe na politi~kite kriteriumi za na{iot evrointegrativen napredok. Po sredbata so {efot na diplomatijata, Antonio Milo{oski, so pretsedatelot \or|e Ivanov i so prviot parlamentarec, Trajko Veqanovski, evroambasadorot Sorensen denes }e ostvari sredba i so premierot Nikola Gruevski.

P

PO^NA PRIMENATA NA IZMENETIOT ZAKON ZA LUSTRACIJA d v~era po~na primenata na izmenite na Zakonot za lustracija, so koi periodot za lustrirawe se zgolemuva od 1991 do 2018 godina. Najgolem del od pratenicite, ministrite i politi~arite ve}e dostavile izjavi do Komisijata za verifikacija na faktite i imaat potvrda deka ne bile kodo{i vo periodot do 1991 godina, a so ogled na toa deka nema da treba pak da dostavuvaat izjavi, Komisijata nema da mo`e da proveri dali tie bile kodo{i po osamostojuvaweto (po 1991 godina). Za porane{nite funkcioneri koi dosega ne dostavile izjavi rokot za da go storat toa iznesuva 30 dena, odnosno do 5 april, dodeka za novinarite, sve{tenicite i ~lenovite na MANU, koi bea opfateni so izmenite na Zakonot, dopolnitelno }e se opredeli rokot koga treba da dostavat izjavi. Vo vrska so slu~ajot na porane{niot pretsedatel na Ustavniot sud, Trendafil Ivanovski, Komisijata za lustracija ja ~eka odlukata od Vrhovniot sud za da dostavi inicijativa za negovo razre{uvawe do Sobranieto.

O


8

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI TODOROV GO ODVRZA ]ESETO inisterot za obrazovanie, Nikola Todorov, po brojnite kritiki deka predlaga zakoni koi se finansiski neizdr`ani, re{i da izdvoi pari za nau~no-istra`uva~ki proekti. "Nau~no-istra`uva~kite proekti od oblasta na prirodno-matemati~kite, tehni~kite, biotehni~kite i medicinskite nauki }e se finansiraat od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka, vo vremetraewe do dve godini so godi{en iznos do 400.000 denari, a nau~no-istra`uva~kite proekti od oblasta na op{testvenite i humanisti~kite nauki }e se finansiraat so godi{en iznos do 300.000 denari", soop{ti Todorov, poso~uvaj}i deka vkupniot iznos koj }e bide izdvoen za dvete godini iznesuva 44 milioni denari. Todorov prizna deka dosega Ministerstvoto nemalo pari da finansira nau~no-istra`uva~ki proekti, osven lani, koga od 390 prijaveni bile prifateni 40 proekti.

M

GRADSKATA BAWA KE@OVICA ]E RABOTI NEZAVISNO avnoto pretprijatie Isar od [tip v~era do Sovetot na op{tina [tip podnese barawe za izdvojuvawe na gradskata bawa Ke`ovica, kako nesu{tinski del na pretprijatieto. Direktorot na JP Isar, Nikola Micevski, istakna deka Ke`ovica izminatite nekolku godini poka`uvala zagubi. “Na{iot predlog e ovaa rabotna edinica da se izdvoi po pat na javno-privatno partnerstvo, so {to }e se sklu~i dogovor so investitor, koj vo narednite 30 godini }e stopanisuva so Ke`ovica, no i }e ima obvrski da ja rekonstruira ma{kata i `enskata bawa i da izgradi nov objekt”, veli Micevski. Toj potencira deka investitorot koj }e saka da sklu~i dogovor za javno-privatno partnerstvo }e ima obvrska vo rok od pet godini da gi zadr`i 15 vraboteni vo gradskata bawa. Micevski re~e deka izdvojuvaweto na nesu{tinskite rabotni edinici od JP Isar e i soglasno revizorskite izve{tai..

J

POTPRETSEDATELOT NA EBOR VO POSETA NA MAKEDONIJA otpretsedatelot na Evropskata banka za obnova i razvoj, Jan Fi{er, od utre }e prestojuva vo tridnevna poseta na Makedonija. Toj }e ima sredbi so pretstavnici na Vladata, na nevladiniot sektor, bizniszaednicata i na diplomatskiot kor, na koi }e se informira za razvojot na sostojbite vo zemjava. Predvideni se sredbi so pretsedatelot \or|e Ivanov, premierot Nikola Gruevski, na koi, kako {to se veli vo soop{tenieto od EBOR, }e ja izrazi silnata poddr{ka na bankata kon Makedonija i nejzinite zalo`bi za poskoro pribli`uvawe kon EU. EBOR e aktivna vo Makedonija od 1993 godina i dosega ima investirano pove}e od 715 milioni evra vo 70 proekti. Aktivnostite na bankata se fokusirani na podobruvawe na infrastrukturata, zajaknuvawe na finansiskiot sektor, pottiknuvawe na konkurentnosta na lokalnata industrija i podobruvawe na energetskata efikasnost. Spored ovaa finansiska institucija, Makedonija ja pomina globalnata finansiska kriza podobro od pogolem broj zemji vo regionot i zabele`a sporedbeno skromno namaluvawe od 0,9 procenti vo 2009 godina. Ovaa godina EBOR o~ekuva rast od 3,2 procenti, pottiknat od raste~kata globalna pobaruva~ka na klu~nite metali.

P

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

KRIVI^NIOT SOVET SÉ U[TE NEMA DONESENO RE[ENIE

@ALBITE STIGNAA, ODLUKATA ZA SMETKITE NE! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

rivi~niot sovet i v~era ne donese odluka za sudbinata na blokiranite smetki na mediumite na Velija Ramkovski. Predmetot za smetkite podolgo vreme ne be{e formiran poradi toa {to sudot ~eka{e okolu dve nedeli za da gi primi site `albi i da go formira predmetot. Kako {to informira{e pretsedatelot na sudot, Lidija Nedelkova, na po~etokot na minatata nedela sudot ~ekal site ispratnici so re{enieto za zamrznuvawe na smetkite da stignat do subjektite i kako tie }e reagiraat. Spored nea, dopolnitelno vo ovoj slu~aj bila uslo`neta situacijata poradi toa {to nekoi od upravitelite na firmite s$ u{te se nao|aat vo pritvor. "Problemot so odol`uvaweto e poradi toa {to nie moravme da po~ekame site pravni lica da gi dobijat ispratnicite od sudot. Nekoi od tie firmi nemaat arhiva, nemaat kade da im bide dostaveno re{enieto i koj da go primi i poradi toa malku be{e ote`nato formiraweto na predmetot. Otkako site pravni subjekti go primija re{enieto, nie mora da po~ekame da podnesat `alba vo zakonskiot rok od tri dena i potoa predmetot da bide razgledan od Krivi~niot sovet", pojasnuva Nedelkova. Smetkite na mediumite i ostanatite firmi bea po vtorpat zamrznati vo sredinata na fevruari. Prvoto zamrznuvawe na smetkite be{e napraveno na krajot na januari. Otkako Krivi~niot sovet gi razgleda `albite na pravnite zastapnici na firmite, utvrdi nekolku povredi vo baraweto na Obvinitelstvoto za zam-

K

rznuvawe na smetkite. Izvori od Obvinitelstvoto toga{ brifiraa deka vo re{enieto na Krivi~niot sovet so koe se poni{tuva odlukata na istra`niot sudija za zamrznuvawe na smetkite bile navedeni od najbanalni propusti, kako pogre{no zapi{uvawe na firmite – od toa dali A1 e televizija ili radiodifuzno dru{tvo, do su{tinski zabele{ki na sumata za koja se zamrznuvat smetkite. Smetkite so prvoto re{enie bea zamrznati za 4,5 milioni evra nepostoe~ki iznos. Obvinitelstvoto pojasni deka sumite na smetkite }e bidat zamrznati za site idni prilivi do taa suma. Vo povtornoto barawe za zamrznuvawe na smetkite Obvinitelstvoto ja precizira{e sumata na 3 milioni evra. Privremenoto zamrznuvawe na smetkite mo`e da trae do zavr{uvaweto na postapkata, a negovata opravdanost }e se preispituva po slu`bena dol`nost sekoi dva meseci, se veli vo Zakonot za krivi~na postapka. Javnoto obvinitelstvo prvoto zamrznuvawe na smetkite go pojasni preku svojot prv ~ovek, dr`avniot javen obvinitel Qup~o [vrgovski. Toj pojasni deka Obvinitelstvoto ima takvo

KAKO MO@E POVTORNO DA SE DEBLOKIRAAT SMETKITE? Spored zakonot, Istra`niot sudija ili Sovetot so re{enie mo`e da opredeli privremeno obezbeduvawe na imot ili sredstva {to se vo vrska so krivi~noto delo. Imotot ili sredstvata {to se predmet na obezbeduvawe se stavaat pod nadzor na sudot. Krivi~niot sovet mo`e da donese odluka poinakva od onaa na istra`niot sudija koja }e bide inicirana preku `alba na advokatite na pravnite lica i osnovanost na navodite izneseni vo nea. Zamrznuvaweto na smetkite Obvinitelstvoto go pravda kako edinstveno re{enie poradi toa {to televizijata nemala svoj imot. Celiot imot na televizijata e na ime na firmata Uniprokom Vemaks. Devetmina osomni~eni, me|u koi i Velija Ramkovski, sopstvenikot na A1, s$ u{te se nao|aat vo pritvor vo istra`niot zatvor [utka. Pet upraviteli na firmite od Pero Nakov bb bea pu{teni vo doma{en pritvor. zakonsko pravo so cel da gi za{titi pobaruvawata za koi e o{tetena dr`avata. "Zamrznuvaweto na smetkite na 11 firmi na Pero Nakov, me|u koi i na A1 televizija, e zakonsko, po barawe na Javnoto obvinitelstvo. Stanuva zbor za privremeno zamrznuvawe na bankarskite smetki na firmite so cel obezbeduvawe pari~ni sredstva koi se del od istragata za dano~no zatajuvawe", istakna [vrgovski. Spored nego, blokiraweto na smetkite pretstavuva standardna procedura koga ima visok stepen na

somnenie. “Javnoto obvinitelstvo se gri`i za za{titata na interesot na dr`avata. Ne se raboti za presedan, tuku za standardna procedura”, veli [vrgovski i dodava: "Nikoj nema ekskluzivitet. Obvinitelstvoto dosega ima podneseno vakva merka protiv 25 lica i blagodarenie na toa bil obezbeden imot steknat na kriminalen na~in, koj na drug na~in ne sme mo`ele da go obezbedime. Sugestiite na ekspertite od Evropa se po~esto da gi primenuvame ovie merki za konfiskacija i zamrznuvawe”, veli [vrgovski.


KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

I KONSULTANTITE KRENAA RACE OD ZAGUBARITE

EUROKOMPOZIT I TUTUNSKI KOMBINAT PRILEP SE ZRELI ZA STE^AJ!

 Od ~etirite kompanii zagubari profitabilni se samo direktorite. Dodeka fabrikite trupaat zagubi, ne delat redovno plati i gi gubat pazarite, Vladata ne ka`uva kako }e se spravi so EMO, Ohis, Eurokompozit i Tutunski kombinat od Prilep KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

a dva od ~etirite zagubari ste~ajot e neminoven, tvrdat za “Kapital” eksperti vklu~eni vo izrabotkata na dlabinskata analiza za EMO, OHIS, Tutunski kombinat Prilep i Eurokompozit, ~ij sopstvenik e dr`avata. Ekspertite koi gi anga`ira{e Vladata smetaat deka iako ste~ajot e mo`ebi najradikalnoto re{enie, mora ili da se najde strate{ki investitor za zagubarite ili da se likvidiraat, so {to }e zapre praktikata da se pokrivaat milionski godi{ni zagubi na ovie fabriki od dr`avnata kasa. Samo minatata godina tie napravija dolgovi od sedum milioni evra. Spored poznava~ite na sostojbite, Eurokompozit i TKP se zreli za ste~aj. “Edno od najkorisnite re{enija e dr`avata da proglasi ste~aj vo dvata zagubari od Prilep, Tutunski kombinat i Eurokompozit. To~no e deka mo`ebi dr`avata nema mnogu da zaraboti od ste~ajot na ovie dve fabriki, no barem }e bide sigurna deka nema pove}e da gi pokriva ogromnite zagubi. Ste~ajot na Tutunskiot kombinat od Prilep ne zna~i deka }e zgasne proizvodstvoto na cigari. Za ovaa fabrika ima i druga alternativa, da se razdelat postoe~kite DOOEL Tutun, DOOEL Cigari i Tutunski holding i

Z

da se prodavaat oddelno. Za Eurokompozit, pak, ima zainteresirani investitori samo za ma{inite ili samo za imotot, no ne i za celosno prezemawe na fabrikata. Kaj EMO i kaj OHIS rabotite se poinakvi”, veli dobroupaten poznava~, koj saka{e da ostane anonimen. Eurokompozit i TKP neodamna od Vladata dobija status na trgovski dru{tva so osobena va`nost za makedonskata ekonomija. Ova & ovozmo`uva na Vladata da ne go primenuva Zakonot za prezemawe akcionerski dru{tva, koj gi {titi malite akcioneri. Zainteresiranite investitori za Eurokompozit i TKP }e nemaat obvrska da dadat javna ponuda za otkup na akciite i da gi kupat vlogovite od site akcioneri na koi im odgovara ponudenata cena. So ova, Vladata mu dozvoluva na investitorot da otkupi najmalku 51% od akciite, odnosno dr`avata }e go prodava samo svojot kontrolen paket akcii. Istite izvori dodavaat deka sostojbite vo ohridski EMO dozvoluvaat brza i bezuslovna proda`ba, bez pritoa Vladata da go obrzuva potencijalniot investitor da gi zadr`i site 1.800 vraboteni. Za OHIS, pak, analiti~arite sovetuvaat vo otsustvo na seriozen investitor Vladata da go prifati biznis-planot na menaxmentot, vlo`uvaj}i samo 1,5 milioni evra za period od pet godini. Direktorot na OHIS, Pece Joveski, veli deka so nivniot biznis-plan fabrikata od zagubar }e stane profitabilna. “Vo prvite 12 do 15 meseci

9

 PREGLED VESTI [TRAJK VO PRILEPSKI EUROKOMPOZIT rabotenite vo dr`avnata fabrika Eurokompozit po~naa predupreduva~ki {trajk pred vlezot na firmata, so {to go zaprea proizvodstvoto. Tie baraat da im se isplatat zaostanatite plati i da se re{i nivniot i statusot na fabrikata. “Barame da ni se isplati januarskata plata. Del imame zemeno, no drugoto s$ u{te ne sme go dobile. Da ni se vrati vrednosta na bodot, za{to poslednite sedum-osum meseci ni e namalena platata. Nadle`nite ministerstva, za odbrana i za vnatre{ni raboti, da obezbedat rabota. Barame od Vladata da ponudi socijalni paketi za vrabotenite koi sakaat dobrovolno da si zaminat, kako {to toa go napravi vo OHIS, kako i da ni ka`at dali i pod koi uslovi }e se prodava fabrikata”, izjavi Branko ^atleski, pretsedatel na Sindikatot. Vrabotenite gi dostavile barawata do rakovodstvoto na firmata. Direktorot Nikola Lu~eski izjavi deka za situacijata e zapoznena Vladata i o~ekuva deka }e se iznajdat soodvetni re{enija.

V

BIZNISMENITE BARAAT POVE]E PARI ZA NAMALUVAWE NA NEVRABOTENOSTA o pra{aweto za imeto, visokata stapka na nevrabotenost e vtoriot najgorliv problem na Makedonija, koj mo`e da bide pre~ka pri EU integracijata. Vladinite merki za negovo nadminuvawe imaat efekt, no zasega situacijata e s$ u{te samo ubla`ena, smetaat biznismenite od Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija. "Ovaa ili koja bilo druga naredna vlada treba da iznajde na~in kako da se re{i ovoj problem, koj e generalen, go zasega celoto stopanstvo i vlijae na `ivotniot standard. Za ovie 20 godini tranzicija Makedonija za samo eden den nerabotewe ima izgubeno ~etiri milijardi evra", izjavi pretsedatelot na Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija, Blerim Zlatku. Spored nego, dr`avata treba da go zgolemi finansiskoto portfolio za merkite za porast na vrabotuvaweto, osobeno otkako izminative godini poka`aa dobri rezultati. Sepak, brojot na nevraboteni vo zemjava, kako {to naglasi Zlatku, s$ u{te iznesuva okolu 300.000 ili 33,5%. Ministerot za trud, Xeqal Bajrami, vo vrska so oglasite za vrabotuvawa vo javnata administracija naglasi deka nema da ima vrabotuvawa po ne~ii partiski preporaki.

P

 Direktorot na Tutunskiot kombinat od Prilep nekolku dena ne odgovara na pra{aweto kako kompanijata ja zavr{i 2010 godina. Samo u{te ovaa kompanija od zagubarskata ~etvorka ne go objavi javno finansiskiot izve{taj.

IZBORITE ]E PREDIZVIKAAT NAJMALKU EDEN MILION EVRA KAJ ZAGUBARITE Ve}e e izvesno deka izborite }e go prolongiraat noviot tender za proda`ba na ~etirite zagubari. Ako se analiziraat mese~nite zagubi na ovie kompanii so dominantna dr`avna sopstvenost, toa zna~i deka za dva meseci }e natrupaat novi dolgovi od najmalku eden milion evra. planirame kompanijata da po~ne da raboti bez zagubi, da stane likvidna, a vo slednite tri da se slu~i doplnitelen razvoj na OHIS. Vo ovoj period predviduvame delumno da se re{at akumuliranite obvrski, koi vo momentov se okolu 16 milioni evra. Vo biznis-planot imame temelni proekcii, kako {to e namaluvawe na tro{ocite za energensi za 15% do 30%”,

veli Joveski. Spored podatocite od posledniot petti tender za zagubarite, dr`avata go nude{e EMO za 1,7 milioni evra, Prilepskiot tutunski kombinat za 500.000 evra, Eurokompozit za 612.000 evra, a OHIS za po~etna cena od edno evro. Od Vladata ne ka`uvaat {to planiraat so zagubarite vo idnina.

FRANCUSKI GRANT ZA IZGRADBA NA SOLARNA CENTRALA VO BITOLA o 495.000 evra grant od francuskoto Ministerstvo za finansii i ekonomija, francuskiot konzorcium Karbonium i Sogrea }e istra`uvaat dali vo okolinata na REK Bitola ima ekonomska opravdanost da se gradi son~eva termoelektrana. Vo slednata godina ipol konzorciumot treba da izraboti fizibiliti studija i vo sorabotka so dr`avnata kompanija ELEM da oceni dali e poisplatlivo da se gradi termodinami~na centrala so instalirana mo}nost od 50 megavati ili da se izgradi hibridna centrala koja preku sonceto }e zatopluva voda, koja, pak, direktno }e odi vo bojlerite na REK Bitola i }e se koristi za proizvodstvo na struja. Lorent Pejres, pretstavnik na Sogrea, procenuva deka izgradbata na 50-megavatna solarna centrala bi ~inela okolu 225 milioni evra. “Son~evata elektrana ili direktno }e proizveduva elektri~na energija ili so nea }e se ovozmo`i supstitucija na jaglenot. Spored na{ite preliminarni analizi, na toj na~in bi mo`elo 20%-25% od sega{nata potro{uva~ka na jaglen vo REK Bitola da se zameni so solarna energija. Pokraj namaluvaweto na emisiite od jaglerod dioksid, najgolema pridobivka od novata solarna elektrana e prodol`uvaweto na `ivotniot vek na termoelektranata Bitola”, izjavi Vlatko ^ingoski, direktor na ELEM.

S


Kompanii / Pazari / Finansii

10 2,655

MBI 10

2,845

MBID

117.40

2,645

2,840

2,635

2,835

2,625

2,830

117.00 116.80

2,615

2,825

2,605

2,820

2,595

2,815

2,585 02/03/11

03/03/11

04/03/11

05/03/11

06/03/11

07/03/11

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

01/03/11

OMB

117.20

116.60

2,810

01/03/11

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

116.40 02/03/11

03/03/11

04/03/11

05/03/11

06/03/11

07/03/11

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

01/03/11

02/03/11

03/03/11

04/03/11

05/03/11

06/03/11

07/03/11

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

OD PO^ETOKOT NA GODINATA DOSEGA

MBI-10 E ^ETVRTI INDEKS SO NAJGOLEM RAST VO CIE! Iako vo fevruari na mese~no nivo padna za 2,05%, od po~etokot na godinata MBI-10 porasna za 13,1%, {to go stava na ~etvrtoto mesto me|u 19 berzanski indeksi vo regionot na Centralna i Isto~na Evropa porasna za duri 15,52%, ne prodol`i i vo fevruari. Toa se dol`i na faktot {to od desette akcii koi go so~inuvaat MBI-10 rast imaa samo dve. Akcijata na Komercijalna banka porasna za 4,23%, ostvaruvaj}i i najgolem promet od 5,3 milioni evra vo odnos na ostanatite hartii od vrednost, a rast od 4,22% ima{e i cenata na akcijata na Stopanska banka od Bitola koja ostvari promet od 162.000 evra. Najmnogu padna akcijata na Beton i toa za 10,35%, po {to sleduvaat akciite na Makstil so pad od 9,04%, Makpetrol so 6,5%, Toplifikacija so 6,47%, Granit so 5,47%, Alkaloid 1,76% i Replek so 0,01%. Edinstveno akcijata na ZK Pelagonija ostana bez promena na cenata od 2.300 denari za akcija. Vkupniot berzanski promet vo fevruari e 23,4 milioni evra i e za pove} e od tri pati pogolem od januari, koga iznesuva{e 7,2 milioni evra. Ova se dol`i na 15 milioni evra ostvareni so javnata ponuda na akcii od Komercijalna banka. Ako se gleda samo klasi~noto trguvawe vo fevruari, toa e opadnato za 51% i iznesuva 3,3 milioni evra, za razlika od januari, koga be{e 6,8 milioni evra. Fevruari be{e lo{ mesec ne samo za MBI-10, tuku i za indeksite na berzite vo Turcija, Hrvatska, Slo-

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

ndeksot na makedonskite blu-~ipovi MBI-10 od po~etokot na godinata porasna za 13,1% i kako rezultat na toa se najde na ~etvrtoto mesto na listata so 19 berzanski indeksi od regionot na Centralna i Isto~na Evropa (CIE). Spored rangiraweto na bugarskiot portal investor.bg, indeks so najgolem rast od 24,1% vo Centralna i Isto~na Evropa od po~etokot na godinata dosega e bugarskiot SOFIX. Vtor na listata e ukrainskiot indeks PFTS, koj vo istiot period porasnal za 15,3%. Tret vo top pet indeksi vo CIE e latviskiot indeks OMX Riga so 13,7%, dodeka petti e gr~kiot indeks ASE, koj od po~etokot na godinata dosega porasnal za 12,2%. Interesno e {to MBI-10 e edinstveniot indeks od pazarite na kapital od Balkanot koj se najde me|u pette indeksi so najgolem rast za ovaa godina. A spored rangiraweto na investor.bg najmnogu opadnale indeksite na berzite vo Slova~ka, Slovenija i Turcija. Nivnite vrednosti se namalija za 1,4%, 3,7% i 7,1% soodvetno. Silniot rast koj MBI-10 go ima{e vo januari, koga

I

BLOK-TRANSAKCIJATA NA ZUM SKOPJE GO ZGOLEMI PROMETOT lok-transakcijata so akcii na ZUM Skopje, na iznos od 43 milioni denari, go zgolemi prometot na Makedonska berza na 52,5 milioni denari. Po cena od 2.529 denari za akcija se istrguvaa 17.020 obi~ni akcii od ZUM, {to e 51,3% od osnovnata glavnina na dru{tvoto. Blok-transakcija na iznos od 3,6 milioni denari ima{e i so akciite na Ma{inopromet. Po cena od 1.367 denari za akcija se istrguvaa 2.642 akcii od kompanijata. Kaj klasi~noto trguvawe investitorite se fokusiraa na akcijata na Komercijalna banka, koja e edinstvena hartija od vrednost so promet pogolem od eden milion denari. Od akciite na bankata istrguvani se 579 akcii po prose~na cena od 3.752,92 denari za akcija, pri {to e ostvaren promet od 2,1 milioni denari. Od drugite akcii najtrguvana be{e akcijata na Makedonski Telekom, koja ostvari promet od 916.000 denari. Akciite na Alkaloid i na Rade Kon~ar v~era{noto trguvawe go zavr{ija so identi~en promet od 814.000 denari, no so razli~ni koli~ini istrguvani akcii.

B

TOP PET INDEKSI VO CIE SO NAJGOLEM RAST! 1. BUGARIJA - SOFIX

24,1%

2. UKRAINA - PFTS

15,3%

3. LATVIJA - OMX RIGA

13,7%

4. MAKEDONIJA – MBI10

13,1%

5. GRCIJA - ASE

12,2%

venija i Grcija. Turskiot berzanski indeks ISE 100 padna najmnogu i toa za 3,15%, hrvatskiot CROBEX ima{e pad od 2,25%, a najmal pad od 0,40% ima{e gr~kiot berzanski indeks ASE 20. Od balkanskite berzi

edinstveno indeksot na blu-~ipovite na bugarskiot pazar na kapital prodol`i so korigirawe na zagubite ostvareni poslednite dve godini, a rast od 5,1% ima{e i na indeksot na berzata vo Bosna i Hercegovina, BIRS.

Interesot za obvrznici i ponatamu stagnira. Tie v~era ostvarija vkupen promet od 306.000 denari, a najtrguvana, so promet od 201.000 denari, be{e pettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Berzanskite indeksi trgovskiot den go zatvorija so razli~ni vrednosti. Osnovniot indeks MBI-10 porasna za 0,5% na 2.648,78 indeksni poeni, prodol`uvaj}i go rastot od minatata nedela. Drugiot akciski indeks MBID padna za 0,32% na 2.832,35 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB porasna za 0,06% na 116,87 indeksni poeni. Sepak, i pokraj vakvoto dvi`ewe na indeksite, 11 hartii od vrednost trguvaweto go zavr{ija so pad na cenite. Najgolem pad od 7,5% ima{e akcijata na Rade Kon~ar. Cenite im porasnaa na sedum hartii od vrednost, a najgolem rast ima{e akcijata na Arcelormittal Skopje (CRM), koja porasna za 2,27%. Nepromeneti ostanaa cenite na tri hartii od vrednost i toa akciite na Teteks i vinarnicata Popova Kula, kako i na {estata emisija na obvrznici za denacionalizacija.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

7/3/2011

Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

31,961,604.86

-1.63%

5.63%

8.09%

1.74%

-0.45%

3/3/2011

41,800

ILIRIKA GRP

49,560,893.50

-0.29%

-4.76%

3.10%

-3.55%

4.95%

3/3/2011

1.5

95,000

Иново Статус Акции

17,382,511.18

-3.77%

7.11%

5.34%

7.25%

-8.69%

3/4/2011

3,752.92

1.4

2,172,940

KD Brik

37,338,275.53

0.06%

-1.31%

4.32%

-1.75%

8.92%

3/6/2011

4,150.00

0.85

83,000

KD Nova EU

28,147,499.06

-1.42%

6.23%

7.46%

3.83%

1.27%

3/6/2011

КБ Публикум балансиран

30,768,826.41

-1.29%

3.66%

4.68%

3.12%

0.04%

3/3/2011

Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) КЈУБИ Македонија Скопје

%

135.00

2.27

11,475

550.00

1.66

Топлификација Скопје

3,800.00

Комерцијална банка Скопје Тутунска банка Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Раде Кончар Скопје

7/3/2011 Просечна цена (МКД)

РЖ Услуги Скопје Македонијатурист Скопје Макошпед Скопје Бетон Скопје

1850

%

Износ (МКД)

-7.50

814,000

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

275

-1.79

44,000

3,001.00

-1.61

9,003

290.00

-1.02

49,300

ХВ

7,350.00

-0.81

36,750

ALK (2010) * BESK (2010) *

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

7/3/2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

7/3/2011 Просечна цена (МКД)

Вкупно издадени акции 1,431,353

7/3/2011

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4,448.50

400.40

11.11

0.97

54,562

7,350.00

567.72

12.95

0.21

GRNT (2010) *

3,071,377

590.00

92.61

6.37

0.55

%

Износ (МКД)

KMB (2010) *

2,279,067

3,752.92

627.95

5.98

1.07

MPT (2010) *

112,382

28,324.85

/

/

0.84

3752.92

1.40

2,172,940

REPL (2010) *

25,920

41,500.38

2,996.49

13.85

0.87

Македонски Телеком Скопје

543.19

-0.49

916,365

SBT (2010) *

389,779

3,425.15

39.99

85.64

0.81

4,448.50

0.58

814,075

STIL (2010) *

14,622,943

205.00

0.47

440.84

2.58

1850

-7.50

814,000

TPLF (2010) *

450,000

3,800.00

73.84

51.47

1.07

3425.15

-0.59

339,090

ZPKO (2010) *

271,602

2,300.00

/

/

0.36

Раде Кончар Скопје Стопанска банка Битола

7/3/2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Комерцијална банка Скопје Алкалоид Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници

% на промена

4,981

6

59,811

46

18.03

64,792

52

13.21

обични акции

30,373

21

15.18

Вкупно Редовен пазар

30,373

21

11.17

обични акции Вкупно Официјален пазар

-24.04

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 07.03.2011)


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

VIPRO GRADI NOV POGON VO GEVGELISKO ompanijata za prerabotka na ovo{je i zelen~uk VIPRO od Gevgelija fini{ira so izgradbata na nov pogon so povr{ina od 10.000 metri kvadratni vo seloto Prdejci. Ostanuva u{te da se finalizira transformacijata na op{testvenoto zemji{te vo privatno, za {to, kako {to objasni sopstvenikot i generalen menaxer na VIPRO, Viktor Petkov, potrebno e da se transformira zemjodelskoto zemji{te vo grade`no.

K

"Dokolku ne e re{eno pra{aweto so sopstvenosta, makedonskite firmi ne mo`at da apliciraat za EU fondovite, a nedostapna za niv }e bide i IPARD programata", veli Petkov. Novata investicija na VIPRO, kako {to objasni Petkov, se realizira vo sorabotka so Gr~kiot fond za investirawe na Balkanot, so {to fabrikata ja zacvrstuva pozicijata predvodnik vo me|unarodnata agrarna sorabotka vo regionot.

11

HARI KOSTOV I ILIJA ILOSKI KUPIJA PO 1.000 AKCII OD KOMERCIJALNA BANKA

"So investicijata, pokraj novite proizvodni hali, predvideno e da bidat postaveni i novi proizvodni linii, koi se ve} e nara~ani i so istite o~ekuvame da go zgolemime proizvodstvoto", veli Petkov.

lavniot izvr{en direktor i pretsedatel na Upravniot odbor na Komercijalna banka, Hari Kostov kupi 1.000 obi~ni akciii od bankata. So 1.000 obi~ni akcii od bankata se stekna i glavniot operativen direktor i ~len na Upravniot odbor, Ilija Iloski. Menaxerite na Komercijalna banka minatata godina, isto taka, vo nekolku navrati kupuvaa akcii od bankata so koja upravuvaat. Kostov vo 2010 godina kupil 1.000 akcii, dodeka, pak,

G

Ilovski 807 akcii. Pod nivno vodstvo minatata godina Komercijalna banka ja zavr{i so dobivka od 23,2 milioni evra, koja e za duri 33,3% pogolema od dobivkata ostvarena vo 2009 godina, 17,4 milioni evra, a neodamna Nadzorniot odbor na bankata odlu~i i da go prodol`i mandatot na Kostov kako pretsedatel na Upravniot odbor za dopolnitelni {est godini, za {to dobi soglasnost i od Narodnata banka.

Za istiot vremenski period prodol`en e mandatot i na Maja Stevkova-[terieva kako ~len na Upravniot odbor na bankata. Doverba vo raboteweto na bankata neodamna poka`a i {vedskiot East Capital Explorer Investments AB, koj stekna sopstvenost na 9,25% od osnovnata glavnina na Komercijalna banka, kupuvaj}i go najgolemiot del od javnata ponuda na 265.000 obi~ni akcii vredni 15 milioni evra.

POZITIVEN TREND

VO KO@ARSKATA INDUSTRIJA 17.03.2010 SE TRUPAAT STRANSKI NARA^KI

11

Nara~kite vo najgolemata fabrika za proizvodstvo na ko`ni obuvki vo zemjava, Bargala od [tip, porasnaa za 15% do 25% vo sporedba so lani. O~ekuvaat pozitivna godina i se `alat na ogromniot i nekontroliran uvoz na ekstremno evtini kineski obuvki VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

o`arskata industrija vo Makedonija ja po~na godinata so optimisti~ki najavi za zgolemen obem na rabota i vra}awe na tradicionalnite evropski partneri, koi izminatite godini bea koncentrirani vo Kina. Sopstvenikot na Bargala i pretsedatel na Zdru`enieto na ko`arskoprerabotuva~kata industrija pri Stopanskata komora, Kostadin Barzov, veli deka vo najgolemata fabrika za proizvodstvo na ko`ni obuvki vo zemjava ima za 15% do 25% pove}e nara~ki vo sporedba so lani. "Definitivno ima podobruvawe vo odnos na zgolemeniot na obem na rabota. Ako minatata godina napravivme 900.000 ~ifta obuvki, godinava toj broj }e stigne do 1 milion, imaj}i predvid deka mese~no ve}e pravime po 80.000 do 100.000 ~ifta. Vo izminatiot period se zgolemi brojot na nara~kite od Italija i na{ite o~ekuvawa vo golem del se optimisti~ki", veli Barzov za "Kapital". Iako Bargala izvezuva duri 95% od vkupnoto proizvodstvo, s$ u{te e te{ko da se razmisluva za gradewe sopstven brend. Vinovnik za toa, veli Barzov, e nelojalnata konkurencija. "Uvoznite obuvki se mnogu evtini zatoa {to trgovcite gi nabavuvaat na kilogram. Samo |onot {to nie go uvezuvame ~ini ~etiri-

K

KOSTADIN BARZOV

 Nara~kite od Italija godinava porasnaa za 15% do 25%. Minatata godina Bargala napravi 900.000 ~ifta obuvki, a godinava toj broj }e stigne do eden milion. pati pove}e otkolku eden kilogram kineski ~evli. Vo Makedonija se tro{at najmalku 4,5 milioni ~ifta obuvki godi{no, a doma{noto proizvodstvo ne pokriva nitu 100.000 ~ifta. Ako nie go snabduvame doma{niot pazar barem so polovina od toa {to se prodava godi{no, }e imame 5.000 novi vraboteni, pogolema profitabilnost i stabilnost, a }e imame i sopstven brend. Normalno, i dr`avata }e ima pove}e }ar", objasnuva Barzov. Toj kako primer ja poso~uva Bugarija, kako zemja koja go ograni~ila

19,1%

4

porasnalo proizvodstvoto na ko`a i ko`eni proizvodi vo 2010 vo sporedba so 2009 godina

pati pove}e ~ini |onot {to go uvezuvaat doma{nite ko`arski firmi otkolku eden kilogram uvezeni obuvki

uvozot na obuvki. Tamu ne mo`e da se vnese ~ift obuvki poevtin od 7 evra, a vo Makedonija se uvezuvaat i obuvki poevtini od 2 evra. KO@ARITE BARAAT STIMULACII OD DR@AVATA Nekolku godini nanazad Zdru`enieto na ko`arsko-

prerabotuva~kata industrija pri Stopanskata komora bara od dr`avata stimulacii od ~ija analiza, velat, jasno se gleda i benefitot na celokupnata ekonomija. Barzov, od uloga na pretsedatel na ova zdru`enie, veli deka ko`arskata industrija e taa koja soz-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4.00%

СКИБОР

2.54%

3.46%

4.24%

5.19%

Ломбарден кредит

5.50%

МКДОНИА

2.26%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

12м

24м

5.50%

6.25%

6.50%

9.15%

Среден курс Држава

Валута

во денари

Стопанска

36м 9.65%

ЕМУ

евро

61.5300

Комерцијална

4.80%

5.50%

6.50%

8.60%

9.00%

САД

долар

44.0854

НЛБ Тутунска

5.00%

6.30%

6.70%

9.50%

9.70%

В.Британија

фунта

71.7091

Швајцарија

франк

47.3308

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45.3260

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44.6161

61.6

44.9

72.1

47.9

Извор: НБРМ

dava najmnogu ~ist devizen priliv vo zemjava. "Na{ata industriska granka sozdava ~ist netodevizen priliv. Ako se analizira stopanstvoto vo zemjava, }e sfatime deka tekstilnata i ko`arskata industrija se soo~uvaat so najgolemi te{kotii, a imaat najgolem broj vraboteni. ^estopati izgleda deka samo nie sme tie {to kukaat, me|utoa, se zapra{al li nekoj zo{to ne se `alat kompaniite za nafteni derivati? Zatoa {to gi koristat na{ite devizi koga kupuvaat nafta. Na primer, i kaj metalnite kompanii devizniot priliv

SOPSTVENIK NA FABRIKATA ZA KO@NI OBUVKI BARGALA Bargala godini nanazad sorabotuva so Italija, iako tamu ne se plasiraat na{ite proizvodi. Italija gi kreira modelite, ja pravi marketing-strategijata i se gri`i za proda`bata na na{ite proizvodi vo Anglija, Francija, Germanija i [vajcarija. e ist so na{iot, no ako tie imaat 100 milioni izvoz, 95 milioni tro{at za uvoz na surovini. Zatoa, site tie bezgri`no `iveat, a nie di{eme na `abri", veli toj. Spored poslednite podatoci na Zavodot za statistika, minatata godina proizvodstvoto na ko`a i ko`eni proizvodi porasnalo za 19,1% sporedeno so 2009 godina, dodeka pad od 51,1% e evidentiran vo januari lani vo odnos na istiot mesec prethodnata godina.


Fokus

12 ELENA JOVANOVSKA lovene~kata trgovska kompanija Merkator i hrvatskata Konzum so idejata za prezemawe povtorno gi razbranuvaa biznis-krugovite na Balkanot. Mediumite pi{uvaat, a biznismenite na golemo diskutiraat za mo`ni prezemawa koi }e gi napravat kompaniite mnogu pogolemi i posilni po zavr{uvaweto na krizata. A, sevo ova go napravi globalnata finansiska kriza, koja poka`a deka ne e lesno da se opstane na pazarot so lokalna i nerazvojna strategija. Idejata e sega kako da se okrupnat industriite na podra~jeto na porane{na Jugoslavija. Ve}e nekoe vreme se vodi rasprava za nedovolniot kvantitet i rascepkanost na industriskite granki na ovaa teritorija i toa ne samo vo trgovijata. No, tokmu vo ovoj sektor se sozdava eden nov trend. So neodamne{noto kupuvawe na srpskata trgovska kompanija Delta maksi za 932,5 milioni evra vo regionot za~ekori sredno golema firma vo svetski, no golema vo regionalni razmeri. Stanuva zbor za belgiskiot Delez, koja definitivno ja uni{ti starata ideja za obedinuvawe na Maksi, Merkator i Konzum, {to }e rezultira{e so sozdavawe respektabilen regionalen sinxir na marketi. Hrvatskiot makroekonomist i konsultant Damir Novotni veli deka otkako ne uspea horizontalnoto i regionalno povrzuvawe i konsolidirawe na hrvatski Konzum, slovene~ki Merkator i srpski Maksi, pra{awe na den e koga } e po~nat vertikalnite prezemawa na maloproda`nite trgovski kompanii vo regionot. Delez inicira{e regionalna konsolidacija na maloproda`nite firmi, otvoraj}i go pritoa pra{aweto za povrzuvawe i prezemawe me|u Merkator i Konzum. Novotni smeta deka Delez mo`e da trgne vo prezemawe i na Konzum i/ili Merkator, zatoa {to so Delta zna~itelno se pro{iri na regionalniot pazar. So marketite Delta maksi, Delez grupa dobi okolu 450 prodavnici vo pet zemji od Jugoisto~na Evropa, od koi najmnogu se vo Srbija, a potoa vo Bugarija, Bosna i Hercegovina, Crna Gora i vo Albanija. “Delta maksi grupa ima cvrsta pozicija i ostvaruva dinami~en rast vo pet zemji od Jugoisto~na Evropa, region vo koj Delez grupa dosega be{e prisutna preku trgovskite kompanii Alfa beta vo Grcija i Mega imix vo Romanija”, izjavi pretsedatelot i generalen direktor na Delez grupa, Pjer Olivie Bekers. Spored nego, Jugoisto~na Evropa i ponatamu }e bide mnogu perspektiven region vo odnos na rastot i

S

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ovata cena na lebot, koja iznesuva od 25 do 27 denari, e realna, a gra|anite treba da bidat zadovolni. I pokraj vladinata odluka za intervencija so 40.000 toni p~enica od dr`avnite rezervi, cenata na lebot }e ostane ista, ocenuvaat od Melni~koprerabotuva~kata grupacija pri Stopanskata komora na Makedonija. Melni~arite o~ekuvaat deka ovaa merka terba da obezbedi zadr`uvawe na postojnata cena na lebot do slednata rekolta i da se zadovolat potrebite na pazarot na p~enica. “Ova {to se slu~i na pazarot so rastot na cenata na p~enicata nikoj ne mo`e{e da go predvidi. Ovaa godina mnogu brzo snema

N

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

POSLEDNI PODGOTOVKI PRED ZAVR[UVAWETO NA KRIZATA

TRGOVCITE I FARMACEVTITE NA BALKANOT VLEGUVAAT VO VOJNA ZA PREZEMAWE

 Prehranbeniot i trgovskiot sektor se prvite {to ja po~naa golemata igra za fa}awe pozicii vo regionot, kade {to naskoro mnogu pogolemi svetski kompanii }e go imaat glavniot zbor. Merkator, Agrokor i Delta ve}e vlegoa vo baraban, grade`nicite se trudat da se spasat od sopstveni~ki promeni preku povrzuvawe na biznisot na treti pazari. Glavnata vojna, sepak, }e se vodi vo farmacevtskata industrija kupovnata mo} na potro{uva~ite. “Ovaa godina }e bideme vo dobra pozicija da ja iskoristime mo`nosta za razvoj”, izjavi Bekers. Damir Novotni, pak, ne ja isklu~uva mo`nosta i nekoi drugi, pa duri i najgolemite evropski trgovci, da go storat istoto {to i belgiski Delez.

 Konsolidacijata i povrzuvaweto vo maloproda`bata so sebe }e povle~e ist proces i vo prehranbenata

industrija vo regionot, koja ve}e e zrela za prezemawe i okrupnuvawe poradi brojnite kompanii so isti ili sli~ni proizvodni programi. Prezemaweto na Droga Kolinska od Atlantik grupa go najavi toj proces, a povrzuvaweto na trgovcite dopolnitelno }e go zabrza. Novotni ocenuva deka pogolemite trgovski kompanii izbegnuvaat da rabotat oddelno so mali i sredni hrvatski

i regionalni prehranbeni kompanii zatoa {to cenovno i koli~inski ne mo`at da gi zadovolat nivnite uslovi i barawa. “Vo branot prezemawa i povrzuvawa vo prehranbenata industrija }e se najde i Podravka, zatoa {to internacionalno stoi lo{o, a regionalno nikako, pa so sega{nata sopstveni~ka struktura i proizvodstvo ne }e mo`e u{te dolgo da opstane na pazarot”, veli Novotni.

Spored nego, nabrzo }e sleduva i konsolidirawe na konditorskata industrija vo Hrvatska i vo regionot. Hrvatska ima ~etiri golemi konditorski fabriki, a mnogu takvi ima i vo regionot, pa u{te sega se osudeni na me|usebno povrzuvawe, no i na prezemawe od vode~kite evropski konditori. “Prezemaweto na Droga Kolinska od Atlantik grupa go po~na procesot na konsolidacija me|u konditorite, no i me|u proizvoditelite na

STOKOVITE REZERVI ]E BIDAT DOVOLNI DO SLEDNATA REKOLTA?!

DR@AVNATA P^ENICA NEMA DA GO POEVTINI LEBOT

p~enica, se otvori eden jaz. Lebnoto `ito poskapuva{e sekoja nedela. I nie bevme prinudeni istata da ja kupuvame po povisoki ceni. Isto taka i prevozot be{e skap i nesiguren. Dojdovme vo situacija koja be{e te{ka vo delot na snabduvawe surovina za proizvodstvo na bra{no i leb i moravme da ja zgolemime cenata", izjavi Blagoj Stoj~ev, pretsedatel na Grupacijata za melni~ko-pekarska industrija pri Stopanskata komora na Makedonija i sopstvenik na Mlin Stoj~ev. Kako {to pojasnuva toj, ova bile pri~inite za da pobaraat pomo{

od Vladata da intervenira od dr`avnite rezervi. "Baravme 25.000 toni, a vladata odobri 40.000 toni po cena od 15,5 denari za eden kilogram. Raspredelbata }e se vr{i spored Zakonot za zemjodelstvo. So toa voedno se namali i tenzijata od nemaweto dovolno surovini", potencira{e Stoj~ev. Kako {to informira{e Stoj~ev, prose~nata cena za otkup na p~enica od lanskiot rod se dvi`ela od 8 do 11 denari za kilogram. Po~etnata cena na p~enicata od dr`avnite rezervi }e bide 15,5 denari, a otkako be{e objaveno vo Slu`ben

vesnik, proda`bata bi trebalo da po~ne do krajot na nedelata. "Makedonija ve}e 20 godini se soo~uva so nedostig od lebno `ito, a doma{noto proizvodstvo zadovoluva samo 50%. Ostatokot lebno `ito go uvezuvame od Srbija i od Bugarija, ~ija cena sega dostigna i do 20 denari za kilogram" velat od Grupacijata. ]E SE ZADOVOLI POBARUVA^KATA DO SLEDNATA REKOLTA Od Grupacijata potenciraat deka Makedonija tro{i prose~no po 25.000 toni p~enica za da se zadovolat potrebite za eden mesec,

a so ovie 40.000 toni i ako se nabavat u{te mo`ebi 10.000 toni }e izdr`at po ovie ceni do slednata rekolta, no, sepak, predupreduvaat deka golemo vlijanie imaat i cenite na drugite resursi. "Lebot ima cena koja nikoj to~no ne mo`e da ja utvrdi. So ovaa intervencija ne bi trebalo da prodol`i da raste, so isklu~ok ako drugite inputi, kako {to se struja, nafta, aditivi ne poskapat. Ako se odr`i ovaa cena, }e bidat zadovolni i melni~arite i potro{uva~ite", veli Stoj~ev. Od cenata na p~enicata od no-


no.

18

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

25 LI^NOSTI VINOVNI ZA SVETSKATA FINANSISKA KRIZA

kafe, koi se usitneti i pazarno se lokalno vkoreneti, poradi {to na vrata im tropaat golemi regionalni i evropski igra~i”, ocenuva Novotni.

 Sli~ni procesi se o~ekuvaat i vo grade`niot sektor, iako e mo`no avstriskata kompanija [trabag pred site drugi da odlu~i da prezeme nekoja grade`na firma vo regionot.

Toa mo`e da & bide potrebno na [trabag poradi novite aktivnosti koi bi mo`ela da gi dobie koga grade`ni{tvoto }e po~ne da zakrepnuva. Hrvatskite i srpskite grade`nici, pak, ve}e podolgo vreme pregovaraat za zaedni~ki nastap na treti pazari, pred s$ poradi golemata kriza {to go pogodi ovoj sektor. Tie minatiot mesec na sredbata vo Belgrad se dogovorija zaedno da nastapat na pazarite vo porane{niot Sovetski Sojuz i vo Afrika. Na sostanokot prisustvuvaa pretstavnici na pedesetina grade`ni kompanii od Hrvatska i Srbija. Celta im e za`ivuvawe na grade`niot sektor, koj poslednive dve godini e najmnogu pogoden od globalnata ekonomska kriza. Potpretsedatelkata na Hrvatskata stopanska komora (HGK), Vesna Trnokop Tanta, smeta deka stanuva zbor za novi zaedni~ki inicijativi, a ne za okrupnuvawe, osobeno koga stanuva zbor za grade`nite kompanii ili za inicijativi od segmentot na metaloprerabotuva~kata industrija. Taa potvrdi deka se vo tek konsultacii so hrvatski i srpski firmi za nivnata podgotvenost za vklu~uvawe vo novi proekti i sozdavawe novi zaedni~ki proizvodi. “Stanuva zbor za firmi koi tradicionalno imale dobra sorabotka, a novi inicijativi vo smisla na sozdavawe zaedni~ki proizvodi ili zdru`uvawe za nastap na treti pazari sigurno bi pridonele za podobruvawe na ekonomijata i na ednata i na drugata strana”, objasnuva Trnokop Tanta.

QUBQANSKATA I MLEKARNICITE NA SALFORD INTERESNI ZA DANON?

Po prezemaweto na eden od najgolemite proizvoditeli na mleko i mle~ni proizvodi vo Hrvatska, Dukat, se o~ekuva francuskata kompanija Laktalis da se naso~i kon kineskiot pazar, bidej}i Balkanot ve}e ne e interesen za nea. No, mlekarnicite na investiciskiot fond Salford i Qubqanskata mlekarnica, koja ve}e podolgo vreme e na proda`ba, se interesni za francuskata Danon ili nekoja druga pogolema evropska kompanija, {to neizbe`no }e dovede do okrupnuvawe na celata regionalna mle~na industrija.

ALKALOID ]E BIDE GLAVEN IGRA^ VO SLU^UVAWATA VO FARMACIJATA Ekspertite prognoziraat deka mnogu brzo }e se konsolidira i regionalnata farmacevtska industrija, a pretpostavuvaat deka vode~kiot zbor }e go imaat germanskata [trada ili izraelskata Teva, koi kako sopstvenici na srpski Hemofarm, odnosno na hrvatska Pliva, ve}e se prisutni vo regionot. “Bidej}i vo regionot ima mnogu mali i sredni farmacevtski kompanii kako nikade vo Evropa, neophodno e nivno povrzuvawe i konsolidacija. O~ekuvam da sleduva prezemawe i povrzuvawe na slovene~ka Krka, hrvatski Belupo i srpska Galenska laboratorija. Glavni igra~i }e bidat i Bosnalijek, Galenika i Alkaloid”, veli Novotni.

IKEA GI OBEDINUVA DRVOPRERABOTUVA^ITE? Drvoprerabotuva~ite, pak, isto taka se cel na prezemawe od avstriski, germanski, polski i {vedski firmi, koi ve}e se pro{irile vo Sredna i Isto~na Evropa. Na primer, {vedskiot proizvoditel na mebel IKEA vo site zemji vo koi otvori proda`ni centri so sebe donese i {vedski drvoprerabotuva~ki partneri, koi pritoa prezemaa lokalni proizvoditeli i gi vlu~ija vo sistemot na IKEA. Bidej}i IKEA planira do 2015 godina vo regionot da otvori 5-6 trgovski centri, mo`e da se o~ekuva doa|awe na nejzinite {vedski partneri i novi prezemawa na regionalni drvoprerabotuva~i ili grinfild-investicii vo regionalnata industrija.

 I pokraj vladinata odluka za intervencija so 40.000 toni p~enica od dr`avnite rezervi, cenata na lebot }e ostane ista vata rekolta }e zavisat cenite na bra{noto i lebot. P^ENICATA U^ESTVUVA SO 90% VO CENATA NA LEBOT I od Vladata vo najmala raka o~ekuvaat deka }e se zadovolat potrebite na pazarot na p~enica do slednata rekolta. "Sledej}i go pazarot i slu~uvawata na svetskite berzi, o~igledno deka cenata na p~enicata e dvojno zgolemena vo odnos na 2010 godina. Novata cena na p~enicata otvora mo`nost za nadolna korekcija na cenata na lebot za dva do tri denari, no mora da se zemat predvid i drugite surovini koi se anga`irani vo proizvodstvoto, kako i deka

stanuva zbor za pazarna odluka na trgovcite. Vo sekoj slu~aj, Vladata budno ja sledi situacijata na svetskite berzi. ]e napravime s$ za op{toto nivo na cenite da ostane pod kontrola, odnosno vo utvrdenoto nivo do 3%", izjavi ministerot za finansii, Zoran Stavreski, po objavuvaweto na odlukata za intervencija od dr`avnite rezervi. Spored nego, ovie koli~ini }e bidat dovolni vo idnina da nema problemi na pazarot so eventualen nedostig od p~enica i da se obezbedi stabilnost na cenata na lebot. Makroekonomistite se skeptici deka ovoj poteg na Vladata }e ima zna~aen pozitiven efekt vrz op{tiot

porast na cenite. Profesorot i porane{en minister za finansii Trajko Slaveski veli deka ne e prv pat vo vakvi okolnosti Vladata da intervenira od stokovite rezervi. Sepak, situacijata ne e ista kako vo 2007 i vo 2008 godina, koga, na primer, Srbija vovede restriktivni merki za izvoz. "Stokovite rezervi treba da zna~at sigurnost vo situacii koga e vlo{eno snabduvaweto so osnovnite proizvodi. Rezervite se za tie nameni, koga ne{to ne mo`e da se nadomesti od uvoz, no ne e isklu~eno da se koristat i za ubla`uvawe na cenite. Ovaa odluka }e ima pozitivno vlijanie vrz `ivotniot standard kaj eden del od gra|anite, a Vladata verojatno o~ekuva deka uslovite na pazarot na surovini }e bidat popovolni po `etvata, pa toga{ }e kupi p~enica za da gi popolni stokovite rezervi", veli Slaveski.

JUNAJTED KAPITAL GI SKROI RIZI^NITE HIPOTEKARNI ZAEMI

mediumite i ekspertite razmisluvaa  Koga kogo da smestat na listata so vinovnici za globalnata finansiska kriza, ednoglasno odlu~ija deka ne smeat da gi propu{tat hexfondovite i nivnite lideri. Poradi toa, na listata se najde i Xon Devanej, direktor na hex-fondot Junajted kapital ako {to napreduva{e finansiskata kriza, hex-fondovite odigraa zna~ajna uloga vo politikite so hipotekarni zaemi. Tie gi promenija ovie politiki od stabilni vo rizi~ni, pa instituciite bea kritikuvani za nevnimatelno hipotekarno pozajmuvawe na krajot od 2007 i po~etokot na 2008 godina. So otkupuvawe na hipotekarni obvrznici Xon Devanej, direktor na hex-fondot Junajted kapital, i drugi menaxeri im ovozmo`ija na pozajmuva~ite da davaat somnitelni zaemi i podocna da gi prodavaat. Hex-fondovite poka`aa golema volja da go prifatat rizikot vo zamena za visokite kamati. Devanej svojot capital, vreden 600 milioni dolari, go posveti na kupuvawe isklu~ivo rizi~ni zaemi. Na po~etokot od 2007 godina, zboruvaj}i za hipotekarnite zaemi, Devanej za Money izjavi deka “potro{uva~ite treba da se idioti za da zemaat vakvi zaemi, no, sepak, toa se edni od najprofitabilnite investicii”. Spored analizata na "Ekonomist", fondovite koi gi vode{e Junajted kapital trebalo da gi zaprat isplatite na investitorite otkako pretrpele ogromni zagubi od hipotekarni obvrznici. "Ironi~no e {to mladosta na Devanej gi navestuva{e gre{kite. Toj ja iskoristi studentskata kreditna karti~ka za da si kupi ku}a, koja ja stavil pod hipoteka", pi{uva "Ekonomist". Vo ekot na finansiskata kriza krevkata sostojba na pazarot na nedvi`nosti vo SAD se sprotivstavi na pregolemata optimisti~na perspektiva na pazarot na hipoteki. Smrtonosnata kombinacija na nevnimatelno pozajmuvawe i povisoki kamatni stapki sozdade prodol`en i s$ podlabok pad na pazarite na nedvi`nosti i na hipotekarni krediti vo SAD. I podocna nastanite prodol`ija da ja vlo{uvaat percepcijata za stabilnosta na ovie pazari. Ve}e vo 2008 godina se namalija izgradbata na stanovi i cenite na ku}ite vo SAD. Se namali i otplatata na hipotekite, osobeno kaj najmalku kreditosposobnite doma}instva. Sopstvenicite na stanovi, koi zemaa hipoteki so evtini kamatni stapki, se soo~uvaa so naglo povisoki otplati pri reprogramiraweto na ovie zaemi. Vo analizata na "Ekono-

K

mist" se poso~uva{e deka SAD doprva }e se soo~i so najlo{oto, {to navistina se slu~i. Analiti~arite predvidoa deka slabata pobaruva~ka na nedvi`nosti dopolnitelno }e gi namali cenite. Postrogite standardi za pozajmuvawe }e go namalat brojot na novi kupuva~i, {to dopolnitelno }e gi pritisne cenite. Poradi seto toa finansiskite pazari sozdadoa u{te pokomplicirani ekonomski problemi. Toa se dol`i glavno na golemite i pogre{no menaxirani dolgovi koi se sozdavaa so tek na vreme. Ironi~no be{e {to najgolem vinovnik be{e golemata stabilnost na svetskata ekonomija do po~etokot na 2008 godina. Otsustvoto na te{ki recesii ili nagli promeni vo monetarnata politika im ja zgolemi doverbata na investitorite, koi dobija pogolema `elba za pozajmuvawe. Pogolemata doverba gi namali prihodite i na investitorite ne im be{e potrebno da razmisluvaat za rizikot. Kako rezultat na toa, hex-fondovite vetuvaa povisoki dobivki. Generalnite menaxeri na hexfondovite, kako {to e Devanej, bea sre}ni {to }e mo`at da pozajmat pari za da kupat evtini i visokorizi~ni zaemi, bidej}i tie go napravile “pozitivniot prenos”, so koj na golemo treba{e da profitiraat. No, zaboravija deka potpiraweto samo na pozitivniot prenos nosi ogromen rizik. A toj rizik za hex-fondovite zna~i zaguba, bidej}i dol`nikot nema da bide kreditosposoben da go isplati zaemot ~ija kamata enormno se zgolemila. Poradi toa, brojni mediumi i eksperti na listata so vinovnici go smestija generalniot menaxer na nekoga{ najuspe{niot hex-fond vo SAD, Xon Devanej. Li~noto portfolio na Devanej bilo dovolna pri~ina za somne` deka mo`e da se slu~i nagla promena na pazarot na dejstvuvawe na Junajted kapital. Mediumite go ocenija Devanej kako ~ovek koj najgrandiozno go uni{ti fondot so koj rakovode{e. Edni mu se voshituvaa, drugi bea zgrozeni od negovoto rabotewe kako glaven broker vo Junajted kapital, no site bea slo`ni vo edno, deka Devanej ja imal klu~nata uloga vo propa|aweto na hex-fondot so najgolem publicitet. Zatoa mu ja zalepija etiketata vinovnik za krizata vo bankarskiot i sektorot na nedvi`nosti vo SAD. prodol`uva


Komentari / Analizi

14 K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

S

SISTEMSKA GRE[KA  Klu~noto

pra{awe vo ovaa dr`ava denes e kako da se raspredeli toa {to postoi, a ne da se sozdade ne{to novo. Nezavisno dali pri~inata se bara vo globalnata svetska ekonomska kriza ili vo odlo`enite evroatlantski integracii, vo na{ata dr`ava ekonomskiot razvoj e zako~en, bezideen. iveeme vo op{testvo koe denes funkcionira so sistemska gre{ka

@

akedonija s$ podlaboko zagazuva vo politikata na socijalni finansii. Toa e mnogu ednostavno: zadol`uvawe na site pazari za da se finansiraat bazi~nite potrebi na socijalata. A nea ja ima s$ pove}e. Kaj ovoj koncept nema racionalnost, bidej}i e voden od instinktot na pre`ivuvawe. Cenata ne e va`na kolku {to e va`no da se “kupi denot”. Klu~noto pra{awe vo ovaa dr`ava denes e kako da se raspredeli toa {to postoi, a ne da se sozdade ne{to novo. Nezavisno dali pri~inata se bara vo globalnata svetska ekonomska kriza ili vo odlo`enite evroatlantski integracii, vo na{ata dr`ava ekonomskiot razvoj e zako~en, bezideen. @iveeme vo op{testvo koe denes funkcionira so sistemska gre{ka. Toa kreira potro{uva~ka, a ne novi vrednosti. Vo nego postojano se kreiraat deficiti. Vo trgovijata so stranstvo, vo dr`avniot buxet, na berzata. Deficit od `ito, lekovi, struja... Deficit od idei, investicii, inovacii... Problemot ne e nov, bidej} i isti problemi imalo i }e ima. Postojat samo dve razliki. Prvata e deka denes ovie sistemski deficiti dobivaat dimenzija. I vtoro, nivnoto pokrivawe se odviva na razli~en na~in. Koga podobro }e razmislime, merkite za ubla`uvawe na deficitite, vsu{nost, se obid za sovladuvawe na posledicite. Fundamentalnite pri~ini za ovie deficiti ostanuvaat i zatoa postojano se pra{uvame “Zo{to ne ni odi?”. Po 20 godini od ekonomskoto osamostojuvawe zbuneto se pra{uvame kade se dvi`ime. Nastrana politi~kata dimenzija, ekonomskiot pat bara konzistentnost. Vo ranite 90ti godini euforijata be{e vo kreirawe sopstven nezavisen ekonomski model. Se potpiravme vrz raspredelba na postojnoto, a mnogu malku vrz sozdavawe novo. Verojatno blokadata od Grcija i zatvorenosta na eksjugoslovenskite pazari si go napravija svoeto. No, ima{e i kontroverzni aspekti niz koi moravme da pomineme. Na primer, procesot na privatizacija vo Makedonija i embargoto koe go vovedoa ON vrz Srbija. Od ova vtoroto profitiravme odli~no, no povtorno ne sozdavavme, tuku tro{evme i posreduvavme. Vo toa vreme kako dr`ava se soo~ivme so dva krupni ekonomski predizvici. Prviot be{e kako uspe{nite firmi da gi privatizirame po t.n. menaxerski model, a istovremeno neuspe{nite dol`nici na uspe{nite firmi da gi zatvorime. Proektot be{e nare~en 25 zagubari. Najgolem del od niv ne profunkcioniraa. FAS, ZIK Strumica, Makedonka, Hemteks,

M

Treska-mebel, Gazela, Mikron, Zletovo-rudnici, Prespateks se del od neuspehot. Gi podelivme zemjodelskite kombinati, a so toa ja rasitnivme i zemjata za denes da ja okrupnuvame. Go reformiravme finansiskiot sistem preku podelba na najgolemata banka vo Makedonija, za denes da nemame banka koja mo`e da vleze vo finansirawe na golemi infrastrukturni proekti. @elezarnicata ja podelivme na nekolku dela od koi denes, za sre}a, funkcioniraat nekolku. Povtorno samo delevme od toa {to e sozdadeno, a ne kreiravme ni{to zna~ajno golemo. Primeri? Kolku sakate. Feni, Tikve{, Okta, Jugohrom, Makstil, Makedonski telekom, Svislion, site se del od porane{nite golemi strate{ki kapaciteti koi denes ja imaat smeneto sopstvenosta. Izostanuvaat novi igra~i. Novi subjekti koi }e deluvaat kako motor na ekonomskiot razvoj na Makedonija. Vtoriot predizvik be{e kako da vlezat privatni pretpriema~i vo inertnite golemi sistemi vo dr`avna sopstvenost, koi ne rabotea podaleku od Viena, a istovremeno da go otvorime pazarot za stranska konkurencija. Rezultatite se vidlivi i denes. Vo Makedonija so site vovedeni merki se finansira potro{uva~kata, za koja, od druga strana, nema pokritie od novi proizvodni investicii i kapaciteti. Nedovolni i jalovi se obidite na kreatorite na politikata za voveduvawe ekonomski motor koj }e gi finansira vetuvawata koi gi dava postojniot politi~ki sistem. Potvrdeno e deka dr`avata e najlo{ menaxer. Investiciite vo grade`niot sektor se nedovolni, a ~inat premnogu. Dr`avata za ova se zadol`uva vo stranstvo, a dopolnitelno go stega buxetot za pribirawe danoci i pridonesi od ve}e oslabenite kompanii. Tendencijata povtorno e na tro{ewe, a sozdavaweto ne e dvi`eno od ekonomski jak motor, tuku od zadol`uvawe. Dr`avata ja igra ulogata na agent za preraspredelba na kapitalot, a delumno uspe{no balansira na `ica vo obidot za sekojdnevno pre`ivuvawe. Kompasot e izguben vo momentot koga se misle{e deka grinfild-investiciite kako priliv na nov sve` kapital

D-r RUBIN ZARESKI K Konsultant za strate{ki k menaxment i uuniverzitetski niverz r itetski profesor prof r fesor

mo`at da bidat zameneti so priliv na kapital preku privatizacijata, pozajmuvawe vo stranstvo i {pekulativni politiki. Postojano govorime za reformi, za nov ekonomski model. Iako nie postojano sme vo tranzicija i reformi, realno ni{to ne pravime na toj plan. Na{iot ekonomski uspeh e sveden na dva parametri. Izvoz na rabotna sila vo stranstvo i na stoki so nisko nivo na prerabotka na bliskite pazari. Prviot parametar ni obezbeduva da se namali pritisokot od nevrabotenosta na doma{niot pazar, no ni gi obezbeduva i tolku mnogu potrebnite devizi, koi po osnova na doznaki ni go podobruvaat platniot bilans. Vtoriot parametar ni obezbeduva kakvo-takvo evtino prodavawe na doma{nite kapaciteti. No, kako ponatamu? Makedonija se zadol`uva i go postigna nivoto od 4,2 milijardi evra (za sporedba, vo 2000 godina iznesuva{e samo 1,4 milijardi). Vo obidot da se pokrie neramnote`ata me|u proizvodstvoto i potro{uva~kata ima i kraj. Nie opasno se pribli`uvame kon nego, a alternativite se namaluvaat. Edna od opciite e deka postepeno se dvi`ime kon politikata na visoka inflacija i bankarski kamati? Cenata e premnogu visoka. Druga opcija e da se dr`i otvoreno pra{aweto za imeto i za politi~kata stabilnost vo dr`avata. Vo toj slu~aj, ekonomskite problemi se stavaat vo vtor plan. Prilivite od nadvor se ograni~uvaat, a vnatre{nata preraspredelba na kapitalot e niska. Sleduva tretata opcija. Proda`ba na akciite na Telekomot, privatizacija na Makedonski `eleznici na stranski investitori za da se pribere dopolnitelen kapital za finansirawe. Apsolutno nepotreben razvoj, bidej}i povtorno ne se zanimavame so su{tinata. A taa e deka treba da se restrukturiraat dr`avata i ekonomijata, a ne ve{ta~ki da se podiga ili odr`uva standardot za povtorno da se vratime nazad. Vo Makedonija kone~no treba da prestaneme da ja tro{ime idninata i da se svrtime kon nejzino sozdavawe.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

N

A

O

B

J

A

V

A

K

O

M

E

R

C

I

J

TOP 100

^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI MART

OSIGURUVAWE I LIZING

GRADE@NI[TVO

APRIL

TOP 100 IZVOZNICI

MEBEL

EDUKACIJA

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

AVTOMOBILIZAM

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Balkan / Biznis / Politika

16

MUDIS GO NAMALI KREDITNIOT REJTING NA GRCIJA ZA TRI STEPENI

e|unarodnata agencija za kreditni rejtinzi Mudis investors servis v~era soop{ti deka go namalila kreditniot rejting na Grcija za tri stepeni, od Ba1 na B1 i predupredi deka rejtingot bi mo`el da bide i ponatamu namaluvan, imaj}i go predvid postoeweto na rizik vrz stabilizaciskite merki na ovaa zemja.

M

Mudis objasni deka namaluvaweto na gr~kiot rejting e odraz na zagri`enost za naporite na ovaa zemja da go uramnote`i svoeto slabeewe na javnite finansii otkako Atina lani mora{e da pobara pomo{ za spas od evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) od 110 milijardi evra, so cel da izbegne bankrot.

“Merkite za fiskalna konsolidacija i strukturni reformi, potrebni za stabilizacija na visinata na dolgot na Grcija, i ponatamu se mnogu ambiciozni i nivnata implementacija e zna~itelno rizi~na, i pokraj napredokot koj dosega e napraven", se naveduva vo soop{tenieto na Mudis, edna od trite vode~ki svetski agencii za rejtinzi.

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

TADI] VO POSETA NA JAPONIJA retsedatelot na Srbija, Boris Tadi}, od v~era do 10 mart e vo oficijalna poseta na Japonija, kade {to }e ima sredbi so oficijalnite lica i pretstavnicite na vode~kite japonski kompanii. Tadi} }e se sretne so japonskiot car Akihito, pretsedatelot na Vladata, Naoto Kan i so pre-

P

tsedatelot na dolniot dom na japonskiot Parlarlament, Takahiro Jokomo~ij. o~ij. Ambasadorot na Japoniija vo Belgrad, To{io Cunozaki, izjavi deka politi~kite odnosi me|u e|u Japonija i Srbija od 2008 godina s$ pove}e se podobruvaat, no deka ekonomskata sorabotkaa me|u dvete zemji bi mo`ela da bide mnoguu podobra.

EKONOMISTITE NE SE OPTIMISTI ZA NOVATA SRPSKA VLADA

POMALKU MINISTERSKI FOTELJI, NO NE I POMALKU GRI@I ZA CVETKOVI]

 Spored srpskite mediumi, soglasno me|ukoaliciskiot dogovor, osven premierskata, Mirko Cvetkovi} vo novata vlada }e ja izvr{uva i funkcijata minister za finansii VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ladeja~kata koalicija vo Srbija postigna dogovor za rekonstrukcija na kabinetot na premierot Mirko Cvetkovi}. So ovoj dogovor noviot kabinet namesto 24 }e ima 17 ministerstva i vkupno }e ima 21 ~len. Edna tretina od ~lenovite na rekonstruiranata vlada }e bidat novi lica. “Pri~ina za rekonstrukcijata ne e lo{oto rabotewe na nekoi ministri, tuku neophodnosta da se sostavi vlada koja }e bide poefikasna i vo soglasnost so evropskite kriteriumi”, izjavi Cvetkovi}. Toj istakna deka promenite vo vladata ne se kozmeti~ki i deka stanuva zbor za seriozna rekonstukcija. “Vo najmala mera }e se ~uvstvuva deka stanuva zbor za koaliciona vlada. Sega }e imame struktura koja e mnogu cvrsta i koherentna. Siguren sum deka }e postigneme pogolema efikasnost”, istakna Cvetkovi}. Ministerstvoto za nauka }e se pripoi kon resorot obrazovanie, a za ~ovekovi i malcinski prava kon Ministerstvoto

V

 Pri~ina za rekonstrukcijata ne e lo{oto rabotewe na nekoi ministri, tuku neophodnosta da se sostavi vlada koja }e bide poefikasna i vo soglasnost so evropskite kriteriumi. za dr`avna administracija. Ministerstvata za kultura, informacii i informati~ko op{testvo }e se spojat vo eden resor, a za trgovija }e se pripoi kon Ministerstvoto za zemjodelstvo. Spored srpskite mediumi, osven premierskata, Cvetkovi} }e ja izvr{uva i funkcijata minister za finansii. Dogovoreno e dosega{nite vicepremieri Ivica Da~i}, Bo`idar \eli} i Jovan Krakobai} da gi zadr`at svoite funkcii, a na istite

dol`nosti ostanuvaat i {efot na diplomatijata, Vuk Jeremi}; ministerot za odbrana, Dragan [utanovac i za Kosovo i Metohija, Goran Bogdanovi}. Zasega ostanuva otvoreno mestoto za ~etvrtiot potpretsedatel na vladata, koj treba da bide od redovite na partijata G17 Plus na Mla|an Dinki}, ~ie razre{uvawe od funkcijata vicepremier be{e povod za vladinata rekonstrukcija. Osven novite ministerst-

va i struktura, rekonstruiranata vlada na Srbija }e ima i redefinirani ekonomski prioriteti vo zavr{niot del od svojot mandat, a toa se: zgolemuvawe na `ivotniot standard na gra|anite, namaluvawe na rastot na nevrabotenosta, zabrzan rast na ekonomskata aktivnost, stabilnost na cenite i poddr{ka na realniot sektor. Rekonstruiranata vlada, spored procenkite na pretsedatelot na Parlamentot, Slavica \uki}-

Dejanovi}, }e po~ne da raboti za sedum dena. Sobranieto ovaa nedela intenzivno }e raboti na izmenite na Zakonot za ministerstva za vladata poskoro da po~ne da raboti. REKONSTRUKCIJATA ]E IMA “NULTA EFEKT” Ekonomskite eksperti ocenuvaat deka rekonstrukcijata na vladata nema da pridonese za golemi promeni na podobro. Ekonomskiot analiti~ar Branko Pavlovi} istakna deka

namaluvaweto na brojot na ministerstvata nema da dovede do vistinska racionalizacija i {tedewe. “Edinstveno {to dobivame e namaluvawe na tro{ocite za ministerski plati. Toa e sosema bezna~ajna za{teda i mo`e da se ka`e deka ekonomskiot efekt od rekonstrukcijata na vladata e ednakov na nula”, izjavi Pavlovi}. Toj isto taka napomena deka e mnogu simptomati~no {to nekoi od ministrite koi bea kritikuvani za nivnata rabota ostanaa da gi izvr{uvaat funkciite. Aleksandar Stevanovi}, sorabotnik vo Centarot za sloboden pazar, ne o~ekuva pozitivni efekti. “Bez plata }e ostanat nekolku ministri i nivnite pomo{nici. Toa, sekako, nema da dovede do racionalizacija, za{teda i kvalitetna rabota. Ednostavno rekonstrukcijata }e dovede do spojuvawe na dve lo{i ministerstva vo edno, koe }e prodol`i da raboti lo{o. Poentata ne e da se namali brojot na ministerstvata, a da se prodol`i so starata i neefikasna politika. Rekonstrukcijata na vladata na Srbija nema da promeni ni{to, nitu }e ima golemo zna~ewe”, oceni Stevanovi}.


Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

CRNA GORA LIDER VO EVROPA PO BROJOT NA MOBILNI TELEFONI

pored stapkata na nevrabotenost, bruto-doma{niot proizvod (BDP), tro{ocite za hrana, Crna Gora e daleku pod prosekot na Evropskata unija (EU), no spored brojot na mobilni telefoni e apsoluten {ampion. Spored podatocite na evropskata statisti~ka agencija Eurostat, Crna Gora ima 1.600 telefoni na 1.000 `iteli, dodeka vo Hrvatska i Srbija toj broj iznesuva okolu 1.400, a vo EU 1,250 mobilni telefoni na 1.000 `iteli.

S

17

HRVATSKA IMA NEPRIJATEL VO EU H

Podatocite na Eurostat, objaveni j veni vo fevruari, poka`uvaat deka vo odnos na evropskiott prosek od pove}e od 470 avtomobili na 1.000 `ite-li, Crna Gora so 380 avtoomobili na 1.000 `iteli see nao|a zad Hrvatska, koja ima 420 avtomobili i e pred Srbija so 220 avtomoobili, BiH so 180 i Albaniija koja ima 90 avtomobili na 1.000 `iteli.

o ekskluzivno intervju za hrvatskiot vesnik "Vjesnik" germanskata konzervativna parlamentarka vo EEvropskiot parlament, Doris Pak, iizjavi deka edna dr`ava od Evropskioot sovet saka da go zabavi vleguvaweto nna Hrvatska vo Evropskata unija (EU). “Taa dr`ava saka zaedni~ki vlez na “T Hrvatska i Srbija vo Unijata, {to e H nnevozmo`no, bidej}i Srbija ne po~nala ppregovori za ~lenstvo vo evropskata uunija”, izjavi Pak. VVo Zagreb minatata nedela be{e oodr`an sostanok na Glavniot odbor

V

na Evropskata narodna partija.

DIREKTOROT NA SLOVENE^KATA GRADE@NA KOMPANIJA SCT POD ISTRAGA

GRADE@NIOT "BARON" IVAN ZIDAR PEREL PARI VO SRBIJA, BIH I BUGARIJA  Rakovoditelite na slovene~kata grade`na kompanija SCT se osomni~eni deka sistematski ja osiroma{uvale kompanijata preku fiktivni firmi vo Srbija, Bosna i Hercegovina i Bugarija, prenesuva slovene~kata dr`avna televizija. Imiwata na ovlastenite lica vo ovie firmi ~esto bile izmisleni ili dobieni so kra`ba na identitet, se tvrdi vo obvinenieto ELENA JOVANOVSKA akovoditelite na najgolemata slovene~ka grade`na kompanija SCT (Slovenija ceste tehnika) se osomni~eni deka sistematski ja osiroma{uvale kompanijata preku fiktivni firmi vo Srbija, Bosna i Hercegovina i Bugarija, prenesuva slovene~kata dr`avna televizija. Slovene~kata dr`avna televizija imala uvid vo obvinenieto protiv pretsedatelot na upravata i sopstvenikot na grade`noto pretprijatie SCT, Ivan Zidar i na u{te ~etvorica rakovoditeli na pretprijatieto. Spored obvinenieto, Ivan Zidar vo 2005 godina po~nal da bara lu|e koi “za dobar pari~en nadomest” bi osnovale pretprijatija i bi izdavale smetki od SCT za uslugi {to ne postojat, a potoa parite bi se podigale i bi mu gi davale na Zidar. Spornite pretprijatija bile osnovani vo Srbija, Bugarija i BiH, a imiwata na ovlastenite lica ~esto bile izmisleni ili dobieni so kra`ba na identitet, se tvrdi vo obvinenieto. Site dogovori nastanati na ovoj na~in gi

R

potpi{uval Ivan Zidar, koj gi potpi{uval prvite smetki dobieni na ovoj na~in, a podocna gi potpi{uval negoviot sorabotnik Jo`e Prostor. Parite dobieni na ovoj na~in se prefrluvale na smetka na pretprijatieto vo Hipo Alpe Adria bankata vo Klagenfurt, Avstrija, od kade {to sekoj vtornik gi podigale Andrej Krajnc i Andrej Fegu{. Tie od sekoja suma zadr`uvale po 20%-30%, a ostatokot mu go predavale na Zidar. Zidar potoa parite gi staval na pet svoi smetki vo Slovenija, na koi za tri godini, do 2008 godina, sobral re~isi tri milioni evra. Del od tie pari na svoi smetki stavala i negovata sopruga. ZIDAR VE]E E OSUDEN VO GERMANIJA Koga vo 2008 godina vo Slovenija be{e pokrenata istraga protiv Ivan Zidar i koga vo SCT vlegoa dano~nite inspektori, vo ova pretprijatie zavladea panika, pi{uvaat slovene~kite javni obviniteli i dodavaat deka “vo SCT vedna{ po~nale da ja sreduvaat dokumentacijata”. Obvinitelite za “sreduvaweto” doznale vrz osnova na prislu{uvawe na telefonskite razgovori vo SCT, kade {to po brza

postapka odlu~ile celata odgovornost vrz sebe da ja prezeme Jo`e Pastor, koj u{te toga{ bil te{ko bolen. Dano~niot sovetnik Darko Kon~ar, koj sorabotuval so SCT, ne saka da se izjasnuva za spornite dogovori, dodavaj}i deka imalo mnogu dogovori i deka i samiot ne gi poznava site pretprijatija so koi rabotela SCT. Obvinenieto {to go podigna grupa slovene~ki javni obviniteli e potkrepeno so iljadnici dokumenti i dokazi za okolu 30.000 telefonski razgovori me|u osomni~enite. Protiv Ivan Zidar vo Slovenija ve}e se vodi sudska postapka poradi somnevawe za kartelno dogovarawe so u{te dvajca vode~ki direktori na najgolemite slovene~ki grade`ni firmi. Postapkata e pokrenata vo ramkite na policiskata akcija “^ista lopata”, izvr{ena vo 2008 godina, vo koja Ivan Zidar od SCT, Du{an ^rnigoj od firmata Primorje i Hilda Tov{ak od firmata Vegrad, koja vo me|uvreme objavi ste~aj, se osomni~eni deka so u{te ~etvorica sorabotnici kartelno se dogovarale za gradewe na kontrolen stolb na qubqanskiot aerodrom, so

davawe i primawe mito. Pokraj toa, Ivan Zidar, eden od trojcata grade`ni "baroni”, kako {to go narekuvaat vo Slovenija, minatata godina vo oktomvri, vo Germanija, be{e pravosilno osuden na godina ipol dena zatvor poradi koruptivno rabotewe. ata zatvor e Podocna kaznata preimenuvana vo uslovna, po {to prviott ~ovek na SCT na sudot mu plati milion evra kazna. I NAJMALKU SCT DOL@I ONI EVRA 300 MILIONI Do krajot na 2010 godina SCT ima{e 644 otvoreni irum Slogradili{ta {irum venija i raznii nedovr{eni sna i proekti vo Bosna Hercegovina, Srbija, sovo. Iako Albanija i Kosovo. oekti – kako grade`nite proekti obikolnicata vo Saraevo i pridru`nitee mostovi i apreduvaa, tuneli – ne napreduvaa, rodol`i so kompanijata prodol`i svoite obidi da obezbedi novi dogovori.. Vistinska mo`nost be{e otkriena vo Libija, no so nemirite vo ovoj del odd svetot opadna. taa {ansa propadna. {e Potoa, postoe{e optimizam za proektot vo Rusija, kade ta {to kompanijata zgradi treba{e da izgradi del od patnataa na mre`a povrzana te so Olimpiskite

igri vo So~i. I toj plan se ~ini deka propadna: slovene~kata Vlada odbi da donese zakon koj bi & dozvolil da & gi izdade potrebnite garancii na SCT. Ovie neuspesi ja prinudija firmata da po~ne so restrukturirawe na dolgot. SCT kon krajot na minatata godina objavi plate`na nesposobnost i sega se nao|a vo postapka na prisilno poramnuvawe. Odborot na doveriteli na SCT mu odobri na pretprijatieto da podigne kredit od osum milioni evra, so {to bi se isplatile zaostanatite plati na rabotnicite i bi po~nale grade`ni aktivnosti vo Slovenija. Kredit na ova pretprijatie }e mu dade hrvatskoto privatno pretprijatie EMS. Tri milioni }e odat za plati, a pet za grade`ni aktivnosti. Upravni~kata koja go vodi

prisilnoto poramnuvawe na SCT s$ u{te ne mo`e da ka`e kolkavi se prijavenite dolgovi na ovaa grade`na kompanija. Upisot na prijavite na dolgovite na SCT }e trae barem u{te 14 dena, a spored neoficijalnite podatoci, dosega golem broj doveriteli prijavile pove}e od 300 milioni evra dolgovi.


Svet / Biznis / Politika

18

LONDONSKATA BERZA JA SAKA NASDAQ?! ondonskata berza (LSE) razmisluva za prezemawe na amerikanskiot rival Nasdak (Nasdaq). Toa se slu~uva samo nekolku nedeli po najavite za spojuvaweto so operatorot na berzata vo Toronto (TMH Grup), pi{uva amerikanski "Sandej tajms". Formalnite pregovori za trojnoto povrzuvawe na LSE, TMH i Nasdak, s$ u{te ne se slu~ile, no {ansite londonskiot opera-

L

tor da ja prezeme amerikanskata berza se ogromni, se veli vo amerikanski "Sandej tajms". Londonskata berza minatiot mesec sklu~i dogovor za spojuvawe so kanadskata TMH, vreden pet milijardi dolari. Od druga strana, pak, amerikanskata televizija Si-en-bi-si naveduva deka postojat nagoduvawa za potencijalno povrzuvawe na Nasdak so nekoja kompanija od aziskata berza. Spored analiti~arite,

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

RUSIJA OSNOVA INVESTICISKI FOND OD 10 MILIJARDI DOLARI uskata Vlada ima za cel da osnova investiciski fond vreden 10 milijardi dolari. Preku ovoj fond Vladata na Rusija, zaedno so me|unarodnite fondovi, planira da investira vo nacionalni ramki. Celta na proektot e da se privle~at pogolem broj stranski investicii vo Rusija. Vo organizaciskata struktura na fondot Rusite o~ekuvaat asistencija od

R

dokolku berzata se spoi so kompanija od aziskata berza, mnogu brzo mo`e da dojde do spojuvawe so nekoi od berzite vo Singapur ili, pak, japonski Honk Kong.

NAFTATA DONESE "REVOLUCIJA" VO AVTOMOBILSKIOT SEKTOR

ELEKTRI^NITE AVTOMOBILI VO FOKUSOT NA PROIZVODITELITE

 Na saemot na avtomobili @eneva motor {ou, koj se odr`uva od 3 do 13 mart, Micubi{i go najavi noviot elektri~en "kolthe~bek", Ford go pretstavi noviot "fokus" na struja, a Tojota gi prezentira{e planovite za noviot elektri~en "RAV 4"

me|unarodnata investiciska banka Goldman Saks, prenesuva britanski "Fajnen{al tajms". Vo isto vreme, ruskata Vlada saka da osnova i sovetodavno telo preku koe bi go sovetuvala pretsedatelot Dmitrij Medvedev za transformacijata na Moskva vo me|unaroden finansiski centar. Vo rabotata na sovetodavnoto telo }e asistiraat i direktorite na fondot

Blekston i bankite JP Morgan, Unicredit, BNP Paribas i Bank of America. Spored neoficijalni izvori, idejata za osnovawe na investiciski fond vreden 10 milijardi dolari poteknala od ruskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev.

 DVA, TRI ZBORA

“Al-kaeda e odgovorna za nasilnoto vostanie vo Libija, a zapadnite mediumi ja preuveli~ija politi~kata kriza i brojot na `rtvite. Sepak, Libija igra klu~na uloga vo regionalniot i svetskiot mir." MOAMER GADAFI

pretsedatel na Libija

BORO MIR^ESKI ako {to eskaliraa nemirite vo arapskiot svet, a naftata se soo~i so enormen rast na cenata, proizvoditelite na avtomobili u{te edna{ gi istaknaa nivnite planovi za pogolemo proizvodstvo na elektri~ni avtomobili. So dobli`uvawe na naftata okolu 120 dolari za barel, najzavisnite dr`avi od nafta, zaedno so kompaniite gi rekonstruiraa planovite za da ja namalat zavisnosta. Iako Micubi{i e edinstveniot proizvoditel koj napravi serija elektri~ni avtomobili za proda`ba, site ostanati go izrabotija svojot prototip i se obiduvaat da gi otstranat site nedostatoci za da po~nat so serisko proizvodstvo. Na saemot na avtomobili vo @eneva, @eneva motor {ou, koj se odr`uva od 3 do 13 mart, japonskiot proizvoditel go najavi modelot "kolt-he~bek", koj vo 2012 godina }e po~ne da go proizveduva vo Tajland, a najprvin }e go prodava na amerikanskiot pazar. Od druga strana, amerikanskiot avtomobilski gigant Xeneral motors (XM) gi vlo`uva site napori za da go pu{ti vo proda`ba elektri~niot model "{evrolet volt". "Vlo`ivme ogromni napori za da gi otstranime site nedostatoci i da po~neme so proda`ba na noviot elektri~en model na [evrolet. Nie sme svesni deka toa e toa {to & e potrebno na SAD vo momentov", re~e Stiven Marlin, in`ener vo XM. "So enormniot rast na cenata

K

“Va{ington i Kabul neodamna po~naa so pregovori za partnerstvo vo oblasta na bezbednosta. Amerikanskata vojska }e ostane vo Avganistan i po 2014 godina i po planiranoto zavr{uvawe na borbenite dejstva, no nema da vojuva. ]e ostaneme tamu za da gi obu~ime i sovetuvame avganistanskite sili.” ROBERT GEJTS

na naftata kompanijata mora da gi razgleda site mo`ni alternativi. Poradi toa, se nadevame deka {to pobrzo }e go vidime "volt" niz ulicite", potencira{e toj. Spored Xon Adison, ekspert od konsultantskata kompanija Klinteh, SAD e najgolemiot potro{uva~ na nafta vo svetot. Okolu 95% od transportot zavisi od naftata. Pove}e od 80% od danokot za tro{ocite za transport SAD go naso~uva kon modernizacija i podobruvawe na infrastrukturata. Poradi toa, dokolku del od ovie sredstva se prenaso~at kon "elektri~en prevoz", }e se namali zavisnosta na SAD od naftata, veli Adison. Ova e dovolen dokaz zo{to target-pazar na site kompanii najprvin e SAD. Osven "volt" na [evrolet, svojot elektri~en model "lif" na saemot vo @eneva go pretstavi i korporacijata Nisan. Vedna{ po niv svoite planovi gi pretstavi i Vilijam Ford, izvr{niot direktor na Ford motors. Vo is~ekuvawe na

elektri~nata verzija na modelot "ford fokus" vo 2012 godina, Vilijam Ford gi istakna site somne`i na kompanijata za malata pobaruva~ka na elektri~nite avtomobili i potencira{e deka ova e edna od najrizi~nite investicii na Ford motors dosega. "Elektri~nata energija e vo fokusot na investiciite. S$ u{te ne znaeme koja }e bide dobitnata tehnologija, no, osven {to investirame vo elektri~ni avtomobili, investirame i vo hibridni i vo avtomobili koi rabotat na bio gorivo", re~e Ford. Po stapkite na Ford motors i Tojota & go pretstavi na Evropa nejziniot elektri~en prototip "EV" kako posledica na programata za razvoj i istra`uvawe na Tojota za elektri~ni avtomobili, koja ja po~na pred 40 godini. Na saemot vo @eneva, osven "EV", Tojota go pretstavi planot za vtorata generacija na elektri~en "RAV 4", koj }e go izraboti vo sorabotka so Tesla motors, a }e po~ne da

EVROPSKATA KOMISIJA SE BORI ZA POEDNOSTAVNA REGISTRACIJA NA AVTOMOBILI vropskata komisija (EK) ovaa nedela po~na so javna rasprava za te{kotiite so koi golem del od gra|anite na Evropskata unija (EU) se soo~uvaat koga treba da registriraat avtomobil vo druga zemja od Unijata. Spored analizite na Komisijata, toa e edna od glavnite prepreki za slobodata na dvi`ewe na stokite i uslugite. Isto taka, EK naveduva deka obidot da se preregistrira

E

avtomobil kupen i prethodno registriran vo druga zemja ~lenka na Unijata ~esto se pretvora vo ko{mar poradi dolgotrajnite birokratski proceduri. No, dr`avite-~lenki insistiraat deka avtomobilite koi se postojano vo granicite na edna dr`ava treba da bidat registrirani samo kaj nivnata lokalna vlast, vo soglasnost so nacionalnite normi i zakoni, koi se sudruvaat so normite na

Unijata. Neusoglasenosta gi pogoduva gra|anite koi se preseluvaat vo druga dr`ava-~lenka, a imaat avtomobil registriran vo druga dr`ava od Unijata. Eden od glavnite problemi e odredbata za homologacija na avtomobilite koi se ve}e prethodno registrirani. Vtor problem se javuva so dvojnoto odano~uvawe. Poradi toa, EK doprva }e odlu~i kako }e ja re{ava ovaa problematika vo idnina.

se prodava vo SAD duri pri krajot na 2012 godina. Nitu dr`avite ne ostanaa imuni na visokata cena na naftata. Vo presret na razvojnata tehnologija za proizvodstvo na avtomobili, grandioznoto najavuvawe na elektri~ni modeli na pazarot od 2012 godina, vladite po~naa da gradat elektri~ni pumpi za polnewe na "bateriite" na avtomobilite. V~era vladata na Kanada vo oficijalnoto soop{tenie do mediumite istakna deka otvorila novi osum elektri~ni pumpi vo severniot del na Toronto. Vakvi pumpi postojat i na teritorijata na SAD, koi vo narednite pet godini se o~ekuva da bidat {to pobrojni. Neodamna i kineskata vlada objavi pilot-proekt za elektri~ni pumpi vo Kina. So toa Kina }e stane dr`avata so najgolem broj pumpi od ovoj vid. So planot Kina }e otvori 90 elektri~ni pumpi so okolu 5.200 polna~i za baterii, koi }e pokrivaat okolu 90 pokraini vo Kina.

amerikanski sekretar za odbrana

“Eden od najgolemite problemi vo Rusija se zgolemenite ceni na hranata. Ne mo`eme i ne sakame da im zavrtime grb na socijalnite obvrski i da gi ostavime lu|eto sami da se spravuvaat so svoite problemi, a nie da im vetuvame svetla idnina, kako {to e slu~ajot vo nekoi dr`avi.” VLADIMIR PUTIN

premier na Rusija

SAD SAKA PAD NA RE@IMOT NA GADAFI merikancite baraat od Saudiska Arabija da gi snabduva so oru`je buntovni~kite sili vo Libija vo nastojuvaweto da se sobori vlasta na polkovnikot Moamer Gadafi, javuvaat londonskite mediumi. SAD saka pad na re`imot vo Tripoli po 42godi{noto vladeewe na Gadafi, no sakaat po sekoja cena da izbegnat voena intervencija vo koja direktno bi se

A

vme{ale i amerikanskite vojnici. Mediumite vo London tvrdat deka saudiskiot kral Abdula ne odgovoril na ova, kako {to se narekuva, “strogo doverlivo” barawe na Amerikancite, {to se objasnuva so situacijata vo samata Saudiska Arabija. Staroto, feudalno kralstvo se soo~uva so sli~ni sostojbi kako i drugite zemji na Bliskiot Istok i vo Severna Afrika, pre-

dizvikani od “narodniot bunt” i od toa {to se narekuva “arapska prolet”, baraj}i pove}e demokratija, ~ovekovi slobodi i soboruvawe na avtokratskite re`imi koi so decenii ja imaat vlasta. Saudiska Arabija se soo~uva so svojot “den na gnevot”, vo petok, koga se najavija protesti na saudiskite {iiti, koi pretstavuvaat 10% od naselenieto vo kralstvoto.


KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

Svet / Biznis / Politika

19

 SVET

0-24 

...PRESTRELKA!

...PARLAMENTARNI IZBORI!

...BOMBA[KI NAPAD!

Pove}e od 60 povredeni vo protestite vo Jemen

Reizbrana aktuelnata vlada na Estonija

Pakistanci gi bombardiraa NATO tankerite so nafta

o prestrelkata me|u demonstrantite i bliskite pripadnici na aktuelniot pretsedatel na Jemen, Ali Abdulah Saleh, vo gradot Iba, ju`no od glavniot grad Sana, najmalku dvajca bea zastrelani od ogneno oru`je, a 61 bea fizi~ki napadnati.

esnoorientiranata koalicija vo Estonija go dobi vtoriot mandat, otkako pobedi na parlamentarnite izbori vo Estonija. Dvete vladeja~ki partii osvoija 49,1% od glasovite na Estoncite.

o`arnikarite ve}e tret den se borat so "razbesnetiot" po`ar koj go predizvika bomba{kiot napad vrz trite naP jgolemi tankeri so nafta na NATO alijansata so sedi{te vo

V

D

regionot Kuber Tribal vo Pakistan.

REKORDNI POSKAPUVAWA NA GLOBALNIOT PAZAR

ZA EDNA GODINA P^ENICATA POSKAPE ZA 60% A P^ENKATA ZA 93%

 Globalnata cena na hranata vo fevruari se zgolemi za 2,2%, a so toa indeksot na Organizacijata za hrana i zemjodelstvo na ON (FAO), so koj se meri cenata na hranata, go dostigna najvisokoto nivo od 1990 godina. Samo za edna godina p~enicata poskape za 93%, p~enkata za 60% a orizot samo za 4% BORO MIR^ESKI

enata na hranata vo svetot dostigna rekordno nivo vo poslednite 20 godini, otkako Organizacijata za hrana i zemjodelstvo FAO go sledi nejziniot rast. Spored poslednite procenki na FAO, organizacija pri Obedinetite nacii (ON) p~enicata samo za edna godina poskape za 93%, p~enkata za 60%, a orizot za 4%. Na globalno nivo samo vo fevruari cena na hranata se zgolemi za 2,2%. So toa, indeksot na FAO, so koj se meri cenata na hranata, go dostigna najvisokoto nivo od 1990 godina. Liderite od ON predupreduvaat deka so alarmira~ko tempo se zgolemuva cenata na hranata vo svetot. Od FAO potenciraat deka pazarnata vrednost na osnovnite produkti, kako {to se `itarkite, mesoto i mle~nite proizvodi, ve}e osum meseci po red raste. Organizacijata potsetuva i na politi~kata kriza vo Sredniot Istok i vo Severna Afrika i istaknuva deka toa e dopolnitelna pri~ina za novi branovi na

C

poskapuvawa na hranata. Spored Abdolreza Abasijan, ekonomist od FAO, so isklu~ok na {e}erot, cenata na osnovnite produkti raste kontinuirano od juni 2010 godina. "Na po~etokot od 2011 godina se soo~ivme so visoko nivo na cenata na hranata. No, u{te postra{no e deka taa vo fevruari prodol`i da raste. Bez razlika dali }e ja presmetuvate cenata na hranata na realno nivo ili korigirano so stapkata na inflacija ili, pak, nominalno, cenata na hranata dostigna rekordno nivo", re~e Abasijan. Visokata cena na hranata delumno se dol`i i na smenata na avtoritarnite re`imi vo Egipet i Tunis. Abasijan istakna deka visokata cena na naftata, predizvikana od kontinuiranite nasilstva vo Libija, u{te pove}e }e ja vlo{i sostojbata vo svetot. "Edna od silnite vrski me|u hranata i energetskiot sektor se biogorivata. Koga cenata na naftata raste, se zgolemuva i proizvodstvoto na biogorivo, a toa zna~i deka pogolemo koli~estvo od posedite }e bidat nameneti za proizvodstvo na ova

"O~igledno, kolku {to cenata na naftata podolgo vreme ostanuva na visoko nivo, tolku pove}e vo narednite nedeli i meseci }e razmisluvame za posledicite so koi }e se soo~i `itnata industrija", potencira{e Abasijan.

gorivo vo idnina dokolku prodol`i krizata vo arapskiot svet", re~e toj. Ekspertskata javnost se slo`uva so Abasijan. Spored niv, tokmu toa se slu~ilo vo 2007 i vo 2008 godina, koga visokata cena na naftata ja zgolemila pobaruva~kata za biogoriva, kako etanolot. Vo me|unarodnata humanitarna organizacija Oksfam velat deka poradi situacijata so visokata cena na hranata okolu 44 milioni

lu|e vo svetot se na rabot na siroma{tijata i te{ko im e da gi kupat duri i najosnovnite prehranbeni proizvodi. Oksfam ja povika me|unarodnata zaednica da gi osigura granicite za rastot na cenata na naftata, a so toa i da gi prenaso~i dr`avite kon upotrebata i proizvodstvoto na biogorivo. No, dokolku toa ne se slu~i, Abasijan predupreduva deka hranata i ponatamu }e prodol`i da poskapuva.

SVETOT SE PLA[I OD POSKAPUVAWATA Upotrebata na `ito vo SAD e na najvisoko nivo vo svetot, zatoa amerikanskite potro{uva~i se me|u najzagri`enite od previsokata cena na `itoto. Spored ekspertite, do krajot na godinata na SAD im se zakanuva poskapuvawe na mnogu proizvodi, me|u koi svinskoto meso, sojata i lebot. Ekspertite smetaat deka sostojbata vo razvienite dr`avi e mnogu lo{a. "Visokata cena na hranata dovede nekolku milioni lu|e vo ekstremna siroma{tija. Dokolku vladite na dr`avite se odlu~at da go namalat izvozot na p~enka za da gi popolnat sopstvenite rezervi, duri toga{ svetot }e go zafati najgolemiot cenoven {ok dosega", istaknuvaat ekspertite. Spored ekonomistite, pak, su{tinata na problemot e

vo pobaruva~kata za ovie kulturi. Spored nivnite procenki, potro{uva~ite od srednata klasa vo Kina i Indija najmnogu gi konsumiraat onie finalni proizvodi, kade {to `itnite kulturi se glavnite sostojki. Od druga strana, prerabotuva~kata industrija za etanol vo SAD povlekuva okolu 40% od svetskoto proizvodstvo na p~enka. "Momentalno svetot se soo~uva so namaluvawe na nivoto na rezervi, {to e del od politikite na dr`avite", re~e Dejvid Halam, direktor na oddelot za trgovija i pazar pri FAO. Spored ekonomistite, visokata cena na naftata e u{te eden nose~ki problem za rastot na cenata na hranata, poradi {to cenata na naftata gi zgolemi i tro{ocite za transport i proizvodstvo na hrana na brojni farmeri i proizvoditeli na prehranbeni proizvodi. Isto taka, raste~kata cena na gorivoto vo svetot gi ohrabri proizvoditelite na etanol da kupuvaat pove}e p~enka i da ja prerabotuvaat vo biogorivo. Spored ekspertite, toa e dopolnitelen faktor za zgolemuvawe na cenata na ovaa `itna kultura.


Feqton

20

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

NAJPOZNATITE SVETSKI MILIJARDERI KOI PO^NALE OD NULA: 18

KARL LINDNER JUNIOR

MLEKAROT [TO IZGRADI FINANSISKA IMPERIJA

Karl Lindner Junior na SAD & e poznat kako golem poddr`uva~ na politi~kite lideri r i partii. r Spored “Forbs” toj e eden od najbogatite lu|e vo svetot. Sepak, dokolku lkuu nekojj pomisli deka negovata }e imperija e kula izgradena na kartite od politikata, }e se iznenadi koga k } se sretne so golata vistina deka, vsu{nost, se raboti za uspe{en pretpriema~ koj po~nal re~isi od nula PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

den od najbogatite lu|e vo SAD, Karl Lindner, e biznismen od Sinsinati ~ii interesi se protegaat i na internacionalno nivo. Spored poslednata procenka na “Forbs”, negovoto li~no bogatstvo iznesuva 1,7 milijardi dolari, {to o~igledno pretrpelo zagubi za vreme na neodamne{nata ekonomska kriza, sudej}i po iznosot od 2,7 milijardi dolari koi magazinot mu gi prepi{a vo 2006 godina. Sepak, negovata ~esta i obilna poddr{ka na politi~kite kandidati i partii be{e toa {to go osvoi interesot na javnosta, koja malku znae za negoviot skromen po~etok. Negovite poddr`uva~i gi opravduvaat negovite politi~ki pridonesi edinstveno kako dare`livost na vistinski primeren gra|anin. Negovite kriti~ari, pak, se somnevaat deka negovite pari mu kupuvaat pristap i vlijanie vo politikata. I vo dvata slu~ai toj e eden od

E

nekolkute golemi u~esnici vo centarot na kontroverziite za toa kako amerikanskiot sistem za finansirawe na kampawite mu slu`i na javniot interes. No, bidej}i na politi~kite kontroverzii dosega ne im se videl krajot, edinstvenata rabota na koja mo`e da & se veruva se faktite. A faktite povrzani so pretpriema~kata kariera na ovoj ~ovek otkrivaat poinakva li~nost od taa “politikantskata” koja & e servirana na javnosta. MLEKO, SLADOLED I PO NEKOJA BANKA Karl Lindner Junior e roden vo dale~nata 1919 godina vo gradot Dejton, Ohajo. Za ~udo, negovata kariera po~nala vo vremeto na Golemata depresija, ekonomskata kriza koja istorijata ja bele`i kako “najstra{nata” dosega. Na svoite 14 godini go napu{til srednoto u~ili{te i po~nal da pomaga vo familijarniot biznis, mlekarnicata na negoviot tatko, kade {to rabotel kako dostavuva~ na mleko. S$ do 1938 godina, koga Karl imal 19 godini, na-

jgolem del od mlekoto vo SAD bilo dostavuvano do vrata. Verojatno se se}avate na {i{iwata so mleko pred ku}ata na crtanata klasika Tom i Xeri? Tokmu taka bilo i toga{. So cel da gi skrati tro{ocite za dostavata, Lindner stariot, tatkoto na Karl, toga{ do{ol do ideja da go prodava mlekoto direktno vo prodavnicite. Ovoj potfat podocna po~nale da go sledat site proizvoditeli na mleko vo SAD. Sepak, koga stariot se razbolel, Lindner pomladiot sfatil deka e vreme da se zastane na svoi noze. So investicija od 1.200 dolari i zaedno so dvajcata bra}a, otvoril prodavnica za sladoled. “Klikerot” za brojki i sposobnosta za finansiski dogovori mu pomognale na Lindner Junior malata firma za sladoled da ja transformira vo uspe{en sinxir prodavnici rasporedeni niz Sinsinati, poznat kako Junajted deri farmers (United Dairy Farmers). Denes postojat pove}e od 200 takvi prodavnici {to gi vodi negoviot brat Robert. Postoi

podatok koj veli deka zaedno so bra}ata Lindner denono} no rabotel na rastot na prodavnicite. Do 1952 godina, koga po~inal stariot Lindner, familijata poseduvala 11 prodavnici. Vo narednite 10 godini Karl Lindner Junior bil toj {to uspeal da otvori u{te 15 novi prodavnici. Po ova prvo svedo{tvo za biznisgenijot na porane{niot “mlekar” sleduvale potfatite koi go izgradija vo uspe{en pretpriema~ i biznismen. Profitot od proda`niot sinxir go ohrabril, pa toj po~nal da razmisluva za sopstveni{tvo na kompanija od oblasta na finansiite. Toa bilo vo 1959 godina koga Lindner ja napravil svojata prva akvizicija i stanal sopstvenik na finansiskata kompanija Sejvings end loans (Savings&Loans). Ovaa {tedilnica vo 1971 godina ja promenil vo osiguritelna kompanija. No, ne zastanal tuka. Sekoja nova akvizicija doka`uvala deka toj mo`e da ja svrti kompanijata kon pravec na konzistenten i silen profit. Stekna ime

na Volstrit kako dosetliv investitor. Ima reputacija na kupuva~ na kompanii {to zapadnale vo finansiski problemi, koi gi kupuva za evtini pari, a potoa gi transformira vo profitabilni pretprijatija. Postojat podatoci koi potvrduvaat deka do 1983 godina Lindner steknal sopstvenost na 15% vo pove}e od 7 kompanii. Na ovoj na~in, otkako vo 1980 godina na berzata ja stavi Privident bank, {to ja akvizira{e vo 1967 godina za 18 milioni dolari, Lindner stigna do zazemawe na korporativnata imperija poznata kako Amerikan fajnen{al grup (American Financial Group). So negovoto sednuvawe na pretsedatelskiot stol vo bordot, kako i na mestoto generalen izvr{en direktor vo AFG, Karl Lindner iskontroliral pribli`no 20 milijardi dolari vo aktiva. Grupacijata, koja slu`i kako holding-kompanija za finansiskite interesi na negovoto semejstvo, a edna{ ja vklu~uva{e i ^ikita brend interne{nal, najgolemiot svetski distributer na ba-

nani kontrolira mno{tvo osiguritelni operacii i biznis so nedvi`nosti niz SAD. Holdingot gi vklu~uva Grejt amerikan in{urans i Grejt amerikan fajnen{al risores (Great American Financial Resources), a do 2004 godina be{e sopstvenik i na bankata Provident fajnen{al grup (Provident Financial Group), koja & ja prodade na korporacijata Ne{nal siti (National City Corp.) za 2,1 milijarda dolari vo akcii. Biznisot so nedvi`nosti, pak, na Lindner mu donese sopstveni{tvo na pove}e luksuzni hoteli, kako i na wujor{kata Centralna stanica. “Toj ima {esto setilo za biznisot so nedvi`nosti”, veli Xo Rip, porane{eniot direktor na bankata na Lindner, za eden biznisvesnik vo Sinsinati, koj porano rabotel kako broker so nedvi`nosti. ZAKRILA VO POLITIKATA No, za volja na vistinata, Lindner e “te`ok” finansier na politi~ki kampawi. Dodeka negovite pari vo Sinsinati i Ohajo silno

PRIKAZNI OD WALL STREET

TO^NO DVE GODINI BIKO  To~no dve godini trae raste~kiot trend na akciite na Wujor{kata berza. No, {to }e se slu~i ponatamu? Dali toj }e trae u{te dve godini i potoa }e nastapi me~kiniot pazar? CNNMoney pra{a {to mislat za toa ekpertite od Volstrit ikoviot pazar”, kako {to se narekuva trendot koga akciite na berzata rastat, go slavi svojot vtor rodenden na Volstrit. Akciite na bankite i maloproda`nite sinxiri go predvodea ovoj rast, no investitorite mo`ebi treba da razmislat za promena na nivnite favoriti dokolku mislat deka “igrankata” }e prodol`i. Indeksot na akciite na na-

B

 Kako {to go do~ekavme vtoriot rodenden na bikoviot pazar, se dvi`ime vo docnata polovina od negovata pateka, velat analiti~arite od Volstrit

jgolemite kotirani kompanii vo SAD, S&P 500, ja duplira{e vrednosta koja be{e zabele`ana na me~kiniot pazar (koga akciite pa|aat) vo 2009 godina, koja na 6 mart taa godina go dostigna i dnoto od 666,79 poeni. Spored informaciite od Standard & Poor’s Equity Research, site deset sektori vo toj indeks zakrepnaa. No, dokolku ekonomskoto zazdravuvawe prodol`i so polna parea, razli~nite sektori na pazarot }e po~nat da go prezemaat vodstvoto, tvrdi CNNMoney. “Za investitorite e va`no da

razberat kako sektorite razli~no rabotat za vreme na razli~ni periodi od berzanskiot ciklus”, veli Xejms Stak, berzanski istori~ar i pretsedatel na analiti~kata InvesTech Research. Spored Stak, prose~niot period me|u startot na “bikoviot pazar i startot na posledovatelniot me~kin pazar e pomalku od ~etiri godini”. “Kako {to go do~ekavme vtoriot rodenden na bikoviot pazar, se dvi`ime vo docnata polovina od negovata pateka”, veli toj.


Feqton

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, od dene{niot broj po~nuvame so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “te`at” i po nekolku desetici milijardi dolari. gi poddr`uvaat republikancite, vo nacionalnite politi~ki trki toj e dare`liv i kon dvete strani. Spored va{ingtonskata Common Cause, od 1999 do 2002 godina Lindner i negovite kompanii bile donatori na 747 iljadi dolari za demokratite i pove}e od 2 milioni dolari za republikancite. Vo pretsedatelskata kampawa na Xorx Bu{, Lindner vlo`il(?) 200 iljadi dolari. Senatorot Robert Dojl, pak, od ovoj biznismen dobil duri i dvojno pove}e pari. Taka, na listata so patroni na karierata na Dojl {to ja vodi edna va{ingtonska istra`uva~ka grupa od javen interes Lindner e rangiran na sedmoto mesto. Dojl ja ima{e i taa ~est ~esto da se koristi so privatnite avioni na Lindner, pa spored Federalnata izborna komisija samo vo 1995 godina toj ostvaril 12 letovi so ovie avioni. No, seto toa ne be{e slu~ajno. Imeno, Dojl i ~lenovite na administracijata na Klinton bea tie koi sakaa da & pomognat na ^ikita brend interne{nal, edna od firmite na Lindner, vo koja toj kontrolira{e 40%, da se izbori na evropskiot otvoren pazar. So godini ^ikita odgleduva{e mnogu banani vo Latinska Amerika i be{e najgolemiot snabduva~ na Evropa. Toga{, vo 1993 godina Evropskata unija soop{ti promeni vo nejzinite trgovski regulacii koi se odnesuvaa i na kvotite od uvozot na banani. Kolumbija i Kostarika se soglasija so noviot evropski “banana plan” i bea klu~nite koi pomognaa toj da uspee. Poradi novata

21

RELIGIOZEN PODDR@UVA^ NA BIZNISOT, POLITIKATA I SPORTOT o umeren karakter i srame`liv, Lindner rutinski gi odbiva novinarskite S barawa za intervju. Imal navika da dava beli karti~ki so zlatno napi{ani dosetlivi poraki na niv. Na edna takva karti~ka pi{uvalo: “Sakam da daruvam duri sum `iv za da znam kade sum daril”. Toj e posveten baptist koj veli deka ne pu{i, ne pie i ne pcue. Vo 1990 godina predvodel bunt protiv izlo`ba na eksplicitni fotografii od Robert Mapeltor vo Sinsinati. Podocna istata godina na umetni~kiot fond koj bil odgovoren za izlo`bata odbil da mu ja dade svojata voobi~aena finansiska poddr{ka. Pokraj politi~kite kampawi, Lindner mnogu donira i za filantropijata. Presmetano e deka vo poslednive 10 godini za filantropiski celi doniral 60 milioni dolari. Negovata familija poddr`a nekolku privatni {koli vo Sinsinati, vklu~itelno i taa {to ja osnovaa samite, Hristijanskata akademija Sinsinati hils (Cincinnati Hills Christian Academy). Samiot Karl e poddr`uva~ na odredena programa {to e del od kolexot za biznis pri Univerzitetot na Sinsinati. Poradi toa, biznis-kolexot go nagradi so po~esen doktorat za ekonomski nauki. Negovata osiguritelna kompanija Grejt amerikan in{urans (Great American Insurance Co.) edna{ be{e glaven sponzor na teniskiot turnir Sinsinati masters. Edna od mnogubrojnite baptisti~ki crkvi vo SAD, Filips crkvata, so negovoto ime zakitila i edna od nejzinite religiozno-namenski prostorii.

Lindner stekna ime na Volstrit kako dosetliv investitor. Ima reputacija na kupuva~ na kompanii {to zapadnale vo finansiski problemi, koi gi kupuva za evtini pari, a potoa gi transformira vo profitabilni pretprijatija. Na ovoj na~in toj stigna do pretsedatelskata stolica na Amerikan fajnen{al grup, imperijata koja pretstavuva glavniot biznis {to go ostava vo nasledstvo na negovata familija

 Edno vreme be{e glaven distributer na banani vo Evropa politika, za koja ^ikita smeta{e deka se naru{eni trgovskite prava, kompanijata pretrpe silen pad vo proda`bata i profitot. Taka, Lindner lobira{e ovoj “banana problem” da dojde na vrvot na nacionalnata agenda vo SAD. Sepak, dr`avata ne pokrena tu`bi kon dvete zemji (Kostarika i Kolumbija), no, sepak, vr{e{e golem pritisok vrz Evropa da go

oslobodi nivniot pazar na banani. Me|u drugoto, postoeja implikacii deka Linder vo toa vreme finansiral i teroristi~ki organizacii vo Kolumbija. Od ^ikita toj se otka`a vo 2002 godina. QUBITELOT NA BEJZBOLOT SMETA DEKA E VREME DA SE POVLE^E “Profitabilniot dopir” na Lindner doprel i do

profesionalniot bejzbol. Kako sopstvenik i izvr{en direktor na Sinsinati Reds, toj vo 2006 godina donese golem prihod za kompanijata prodavaj}i gi mno{tvoto akcii vo fran{izata za bejzbol. U{te vo 1999 godina ja akviziral ovaa fran{iza i ja isplatil za samo pet godini. Proda`bata donese 15,3 milioni dolari za negovata kompanija samo vo

 Vqubenik vo bejzbolot ili oset za profit?

 Edno od luksuznite “mileni~iwa” na Lindner prviot kvartal od 2006 godina. Sporedeno so prethodnata godina, koga vo istiot kvartal vkupnite prihodi iznesuvale 62,9 milioni, taa godina tie dostignale 101,5 milioni dolari. Vo napis od “Sinsinati enkvajer” od 17 maj 2005 godina pi{uva i toa deka “Linder, vaptist po veroispoved, bil najgolemiot neevrejski kupuva~ na obvrznici vo dr`avata Izrael, koja od svoja strana gi iskoristila za da sobere 25 milijardi dolari za sekakvi potrebi, od zemjodelstvo do komunikacii”. Na eden nastan vo ~est na Lindner, posveten na negoviot pridones vo programite za pomo{ na izraelskata vlada, bilo objaveno deka zaedno so negovata sopruga, Edit, Lindner doniral 5 milioni dolari. Isto taka, vo 2006 godina, toj stana vtoriot najgolem prilo`uva~ vo Fondot za ekonomska sloboda, dano~no obvrzana organizacija koja ima cel da ja educira amerikanskata populacija za pra{awa od javen in-

teres povrzani so za{tita na ekonomskata sloboda i promocija na ekonomskiot rast i prosperitet. Sepak, denes Karl e mnogu star i idninata na negovata imperija zavisi od negovite sinovi. Karl Treti ja kontrolira AFG, vo koja svoe zadol`enie ima i drugiot negov sin Kreg. I tie isto kako nivniot tatko odbivaat da davaat intervju za mediumite. “Da se anga`iraat sinovite koi se nezavisno bogati, da rabotat te{ko kako {to rabotat, e navistina zna~aen podvig”, veli porane{niot direktor na ^ikita, Milton [los, koj, sepak, mnogu podobro od mediumite ja znae sostojbata vo ova bogato semejstvo. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za uspe{nata prikazna na Lak{mi Mital, ~ovekot “te`ok” 28,7 milijardi dolari, koj{to e najgolem igra~ vo svetskata metalur{ka industrija.

OV PAZAR! [TO SLEDUVA PONATAMU? Spored istoriskite standardi, toa zna~i deka finansiskite firmi i trgovcite koi bea me|u najgolemite pobednici na momentalniot bikov pazar mo`at da izgubat del od nivniot sjaj. “Finansiskite kompanii stradaa so najgolema bolka za vreme na recesijata, a izlegoa od nea kako sektor so najdobri performansi, bidej}i Vladata nastapi so golema poddr{ka”, objasnuva Kristijan Hvid, glaven pazaren strateg vo Genworth Financial Asset Management. Tuka se vklu~eni i American International Group (AIG), koi za malku }e bankrotiraa vo septemvri 2008 godina pred Vladata da

im pomogne so 182 milijardi dolari. Akciite na ovoj osiguritelen gigant porasnaa za 430% otkako go dostignaa dnoto i isto taka se me|u tie so najdobri performansi vo S&P 500 poslednive dve godini. Iako tie mo`ebi nema da sjaat tolku mnogu i vo idnina, Hvid smeta deka akciite na finansiskite kompanii }e prodol`at da nosat solidni dohodi. “Finansiskiot sektor s$ u{te ne e mnogu posakuvan, pa toa mo`e da bide dobar potencijal”, veli toj, dodavaj}i deka “akciite na bankite s$ u{te se mnogu evtini”. Vo me|uvreme, maloproda`niot sektor, koj jurna za pribli`no 150%

od to~kata na koja be{e pred dve godini, nema da prodol`i so svojot yvezden rast, tvrdi ovoj analiti~ar. Toj smeta deka profitnite margini }e bidat staveni pod pritisok od strana na raste~kite ceni na surovinite. Akciite na tehnolo{kite kompanii isto taka se voobi~aeno silni igra~i vo raniot period od bikoviot pazar, no poradi toa {to potro{uva~kata na tehnologija od strana na fizi~kite lica i kompaniite bavno se poka~uva sektorot odvaj go nadmina prosekot na pazarot. Sepak, kako {to potro{uva~ite i korporaciite s$ pove}e po~nuvaat da gi odvrzuvaat

svoite }esiwa, ekspertite velat deka akciite na tehnolo{kite kompanii }e prodol`at da rastat. Kako {to bikoviot pazar prodol`uva so svojot kurs, se ~ini deka akciite na energetskite kompanii koi dosega potfrlija na berzata doprva go zazemaat centarot na vnimanieto. “Investitorskite o~i ve} e se naso~eni kon energetskiot sektor poradi poka~enite ceni na naftata, no sektorot }e prodol`i na dobar pat i pokraj nemirite na Sredniot Istok”, veli Hvid. Spored nego, atraktivnosta na energetskiot sektor e bazirana na rastot na globalnite perspektivi, na {to posebno uka`uva

i rastot na energetskata porto{uva~ka vo pazarite od zemjite vo razvoj. Akciite na materijalite, industriskite i telekomunikaciskite akcii, isto taka se spokojni so solidnata dobivka, tvrdi Stak od InvesTech Research. Dodeka zdravstveniot sektor voobi~aeno e defenzivniot “pik” za vreme na opa|a~kiot pazar, sepak, ovojpat toj mo`e da gi iznenadi investitorite malku porano. “Akciite od zdravstvoto nemaa dobra 2010 godina, no, sepak, gi pominavme posledicite od reformata vo zdravstvoto”, veli Xo Milano, portfolio-menaxer vo T.Rowe Price New America Growth Fund. Inaku, kompaniite

od oblasta na zdravstvoto, vklu~itelno Covance i WellPoint, pretstavuvaat okolu 10% od holdingot na negoviot fond. Dopolnitelno, iako vo golema mera ekspertite se soglasuvaat deka po{irokiot pazar doprva treba da go dostigne svojot vrv, nikoga{ ne e rano da se igra malku pobezbedno. “Gi imame site potrebni raboti za bikoviot pazar da prodol`i”, veli Stak. “No, znaeme deka toj nema da trae ve~no i deka e podobro postepeno da dodademe malku odbranbena pozicija otkolku da napravime dramati~ni ~ekori po site predupreduva~ki znamiwa koi izleguvaat”, dodava toj.


FunBusiness

22

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

-

 LILIAN BETANKUR, }erka na osnova~ot na Loreal, vredi 20 milijardi dolari

 MI[EL OBAMA – ne ostana vo senkata na Barak

 LIKE FRIS – i ma`ite da davaat predlozi za re{avawe na problemot so ramnopravnosta na polovite

8 MART

BLISKU DO VRVOT, NIKOGA[ NA NEGO

r u na ednakvosta i statusot u na `enite vo op{testvoto,, 8 Mart r stana u{te u eden “komercir  Od den na praznuvawe jaliziran” praznik koj go gubi prvobitnoto zna~ewe. zna~ewe Ako porano `enite bile doma}inki doma}inki, a ma`ite izvorot na parite, denes postojat `eni koi se pobogati i pomo}ni od pove}eto od pretstavnicite na posilniot pol SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ko pred pove}e od 100 godini `enite se borele za svoite osnovni prava i ramnopravnost so ma`ite, dali denes vo 21 vek nivniot status e poinakov? 8 Mart e den koga site se potsetuvaat na va`nosta na `enata vo op{testvoto, a zaklu~okot, koj obi~no trae do krajot od denot, e deka sekoj den treba da im se obrne vnimanie na `enite. Od ovie pri~ini danskata ministerka za ramnopravnost Like Fris neodamna dala predlog da se ukine, odnosno preobrazi praznuvaweto na 8 Mart. So predlogot Me|unarodniot den na `enite da bide preimenuvan vo Den na ednakvi mo`nosti na `enite i ma`ite go privle~e vnimanieto na javnosta i kritikata. Taa veli deka ve}e e dosta so borbata na `enite, koi i taka na taa tema razgovaraat samo me|u sebe. Saka i ma`ite da davaat predlozi za poefikasno da se re{i problemot so ramnopravnosta na polovite, bidej}i spored nea imalo mesta na svetot kade i ma`ite se diskriminirani i nemaat ednakvi mo`nosti. Kriti~arite na nejziniot predlog vedna{ odgovorile deka `enite s$ u{te ne se dovolno ramnopravni, bidej}i gi nema

A

dovolno na liderskite pozicii, nivnite plati se mnogu pomali i s$ u{te postoi podelba na rabotnite mesta na ma{ki (visoki liderski pozicii, kako pretsedatel na dr`ava ili ministri) i `enski (sekretarki, pomo{ni~ki, odnosno pozicii koi se blisku do najvisokata, no nikoga{ na istata). [TO NAVISTINA SE SLAVI NA 8 MART? Mnogumina ne go znaat vistinskoto zna~ewe na ovoj den i ne razbiraat zo{to se proslavuva i mu se pridava zna~ewe. 8 Mart e den koga se proslavuva pobedata na `enata vo borbata za nivnite prava, ednakvost i ramnopravnost. Toa e internacionalen praznik za nivnite ekonomski, politi~ki i op{testveni dostignuvawa. No, niz godinite ovoj postepeno go izgubil prvobitnoto zna~ewe i se vmetnal vo mnogu kulturi na svoj na~in. Kaj nas stana den na majkite, tetkite, babite, na koi obi~no im se dava cve}e ili nekoja druga bezna~ajna sitnica, a za ma`ite stana edinstveniot den vo koj `enite go dobivaat nivnoto vnimanie i se pova`ni od fudbalskiot natprevar. No, praznikot pottikna nezadovolstvo kaj ma`ite koi poleka ja gubele mo}ta nad `enite i obvinuvale za neramnospravnost. Zatoa, ova pra{awe e sekoga{ }e bide aktuelno i e ve~na tema na diskusija me|u dvata pola.

@ENITE, PARITE I VLIJANIETO Otkako se zaboravil matrijarhatot, koga `enata se smetala za najva`niot segment vo edno semejstvo, taa se preobrazila vo “instrument” za prodol`uvawe na ~ove{tvoto, a edinstvena gri`a & bil domot, decata i dobrosostojbata na ma`ot, koj, pak, go izdr`uval semejstvoto i gi nosel odlukite. Se smetalo deka `enata nema potreba da se {koluva, bidej}i i taka nemala pravo na glas. Ma`ite u~estvuvale vo politikata, dr`avnite i op{testveni raboti, a majkite gi u~ele }erkite kako da vodat doma}instvo koga }e se oma`at. Iako svetot e promenet, sekoga{ }e postojat podeleni mislewa me|u lu|eto za toa kolku navistina se ramnopravni i imaat ist status. Dene{nata `ena e emancipirana, obrazovana, sama odlu~uva za svoite postapki, ulogata koja }e ja ima vo op{testvoto, politikata i javniot `ivot. Poznati se mnogu `eni lideri, `eni vo svetot na biznisot, javniot `ivot, koi na nivnite smetki imaat milionski sumi. 2010 godina pomina vo znakot na mo}nite dami koi cvrsto gi dr`at svoite direktorski, politi~ki ili javni funkcii, a nivnata pretstavitelnost i pozicija go svrtela vnimanieto na javnosta. Opra Vinfri so godini e najmo}nata, najbogatata i najpopularnata `ena od javniot `ivot. Nejzinite emisii niz godinite imale golemo

vlijanie na svetot. Po nea sleduva Mi{el Obama, prvata dama na Amerika. Otkako nejziniot soprug, Barak Obama, be{e izbran za pretsedatel na SAD, taa ne dozvoli da ostane vo negovata senka, pa za mnogu kratko vreme vleze na spisokot so najmo}nite i najvlijatelnite `eni vo svetot. Na ovoj spisok se nao|a i germanskiot kancelar Angela Merkel, kako i nejzinata kole{ka Hilari Klinton, dr`avniot sekretar na SAD. Osven politi~ki i biznis-mo}nici, neodminlivo e da se spomnat `enite koi “vladeat” vo oblasta na muzikata i filmot. Takvi se yvezdite kako Lejdi Gaga, Bijonse, Anxelina Xoli i mnogu drugi. Edna od poubavite strani da se bide `ena e faktot {to nekoga{ polesno doa|aat do pari i status od ma`ite, samo bidej}i se ubavi. Takov e primerot na semejstvoto Karda{ijan, koi vnimanieto na javnosta go privlekoa so ubavinata i skandaloznosta. Kris, majkata na sestrite Kim, Kortni i Kloi izjavila deka samo minatata godina zarabotile 30 milioni dolari od pojavuvawa vo javnost. Sestrite Karda{ijan stanaa popularni so nivniot neobi~en i luksuzen na~in na `ivot, pa svoite `ivoti gi “dadoa” pod kamera. Nemaweto privatnost im nosi mnogu pari, no i status vo op{testvoto. Nivnoto pojavuvawe na otvorawe na nekoj nov lokal avtomatski

PROSLAVA NA DVOJNA TRADICIJA

RODENDEN NA [EVROLET I AUTOMAKEDONIJA 

Cel mesec na test-vozewa, zabava so muzika i stend ap komedija vo salonot na Automakedonija, kako i prezentacija na eden od novitetite na brendot [evrolet, "orlando" SR\AN IVANOVI]

Ivanovic@kapital.com.mk

evrolet, eden od najpoznatite brendovi od avtomobilskata industrija, godinava slavi 100 godini od svoeto osnovawe. Amerikanskata kompanija, edna od najpogodenite od finansiskata kriza, uspe{no se vra}a na svoite pozicii na pazarot, a pravi i mnogu uspe{ni obidi za osvojuvawe na nekoi novi pazari, prvenstveno vo Evropa. Interesno, no eden od importerite na vozilata na [evrolet, Automakedonija,

[  GORAZD CVETKOVSKI - stend ap komedija za 100 godini [evrolet i 65 godini Automakedonija

godinava proslavuva 65 godini od svoeto osnovawe, sekako, golem jubilej za makedonski uslovi. Cel mesec na test-vozewa, zabava so muzika i stend ap komedija vo salonot na Automakedonija, kako i prezentacija na eden od novitetite na brendot [evrolet, "orlando". Ovoj model e navistina odli~en primerok na proizvoditelot, dizajniran za proslavata na vekovnosta od [evrolet. Se raboti za sedmosed so golemi dimenzii, pogoden za mnogudetni semejstva. Iako oficijalno se vodi kako MPV (pove}e namensko vozilo), sepak, odnadvor mnogu nalikuva na SUV vozilata,

po {to vo nekoi recenzii "orlando" mo`e da se pronajde i vo kategorijata krosover avtomobili. “So ovoj model [evrolet saka da ja istakne vrvnata tehnologija i dizajn na amerikanskata avtoindustrija. Iako s$ u{te sme vo promotivna faza, eden primerok e ve}e kupen, a napraveni se i golem broj rezervacii. Od "orlando" o~ekuvame vistinski proda`en bum”, ni soop{tija od Automakedonija. Edinstvenata zabele{ka od na{a strana za ova vozilo e relativno maliot prostor me|u prviot i vtoriot red sedi{ta, kade {to te{ko deka nekoj bi bil vo sostojba da sedi zad nekoj korpulenten voza~.


FunBusiness

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

23

REALNOTO [OU NA @EQKO MITROVI]

 Sestrite i majkata KARDA[IJAN – 30 milioni dolari godi{no za pojavuvawe SKANDINAVSKA IDILA

enot na `enata ne se proslavuva sekade isto. Ako na Balkanot trgovcite so cve}iwa, ~orapi i dolen ve{ si gi trijat racete za vreme na praznikot, [vedska, na D primer, koja e lider vo nediskriminacijata po polova pripadnost, zemjata kade {to `enite se duri poza{titeni od ma`ite, kade {to se poednakvi od niv, namesto so cve}e, ovoj internacionalen den na `enata go slavi preku organizirawe na me|unarodni konferencii i forumi na koi se promoviraat `enskite prava i kako istite treba da se praktikuvaat niz zemjite. Deka `enite vo ovaa zemja se “preza{titeni” zboruva i posledniot primer so nadaleku poznatiot Xulijan Asan`, osnova~ot na Vikiliks, koj poradi navodno siluvawe na dve devojki od [vedska se najde zad re{etki i se soo~i so ekstradicija. Vsu{nost, se rabotelo za insistirawe na Asan` na seks bez za{tita, a ne za fizi~ka prisila i tortura vrz devojkite. Primerot so Asan` ne e edinstven. Vakvite primeri vo [vedska sekojdnevno ja tresat ovaa zemja. A deka `enite vo ovaa zemja navistina se po~ituvaat i se nao|aat na visok piedestal zboruva i faktot {to [vedska e edinstvenata zemja vo ~ij parlament `enite se zastapeni so 58%.

SEKOE ^UDO – TRI MESECI negovata sopruga Milica, imalo i ~aevi za slabeewe i le~ewe na hemoroidi. Do naglo vlo{uvawe na negovata zdravstvena sostojba najverojatno do{lo poradi golemiot stres i napor na rabota", izjavil sogovornik od istragata za srpskite mediumi. Izminatite dva meseca policijata ispitala okolu devedesetina lu|e za da doznae dali Mitrovi} navistina bil truen ili ne. @eqko Mitrovi} minatiot dekemvri be{e hospitaliziran poradi lo{ata zdravstvena sostojba. Nabrzo be{e prefrlen vo klini~ki centar vo Germanija, od kade {to samiot Mitrovi} pokrena seriozni obvinuvawa za truewe. Mnogumina, pak, mislat deka toj vsu{nost, boleduva od t.n. “kralsko ludilo”, odnosno uveruvaweto deka najbliskite sakaat da mu dojdat do glavata.

ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

e stanuva zbor za nikakvo truewe vo slu~ajot so @eqko Mitrovi}”, zaklu~eno e so policiskata istraga koja be{e vodena izminative dva meseca. Srpskoto MVR ne prona{lo uverlivi dokazi deka nekoj probal da go otrue mediumskiot tajkun, pa duri i samiot sopstvenik na imperijata Pink sfatil deka “preteral so svoite obvinuvawa”, pi{uvaat srpskite mediumi denovive. “Toa {to uspeavme da go konstatirame e deka Mitrovi} koristel preparati od lekoviti bilki so koi sakal da si go podobri zdravjeto. Me|u prirodnite pijalaci koi mu gi nabavuvala Lola Krmpoti}, sestrata na

N

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

MIRISOT NA PREDVIDLIVOSTA

enot na `enata, i pokraj istite vrednosti, se praznuva poinaku vo mnogu zemji. Taka, 8 D Mart e oficijalen praznik vo Avganistan, Ermenija, Azerbejxan, Belorusija, Kamboxa, Kazahstan, Kuba, Gruzija, Moldavija, Mongolija, Crna Gora, Rusija, Ukraina, Vietnam i drugi, dodeka, pak, vo Kina, Madagaskar i Nepal e praznik samo za `enite. Vo zemjite kako Kamerun, Hrvatska, Romanija, Srbija, Bugarija, Litvanija, pa i Makedonija, ovoj den ne e dr`aven praznik, no se proslavuva isto kako da e. Za 8 Mart postojat nekolku nepi{ani pravila kon koi i ma`ite se pridr`uvaat so cel da ne gi razo~araat `enite na nivnite `ivoti i da im dadat soodveten znak na vnimanie. Taka, naj~esto se davaat cve}iwa, ~okoladi, mali podaroci, a pomo}nite davaat i povredni podaroci. Sekoja zemja ima svoja tradicija i se podaruva spored nekoi nivni obi~ai. Taka, vo Bugarija ovoj den se smeta i za den na majkite, pa taka decata vo u~ili{tata im crtaat crte`i, pi{uvaat pesni ili izrabotuvaat podaroci za majkite. Vo Italija, spored tradicijata, ma`ite podaruvaat `olti mimozi, dodeka vo Rusija i Albanija zaedno so `oltite mimozi se dava i ~okolado. Re~isi site zemji od Balkanot imaat ist kodeks na podaruvawe. Vo Bosna i Hercegovina, Bugarija, Hrvatska, Ungarija, Crna Gora, Srbija, Slovenija i, sekako, kaj nas, preovladuvaat cve}iwata. Predvidlivosta – ili neinventivnosta - na podarokot od strana na ma`ite se opravduva vo stilot – cve}e za cve}eto! Obi~no na ovoj den `enite cve}iwa dobivaat i na rabotnoto mesto, od kolegite ili od sopstvenicite na kompaniite vo koi rabotat. ^esto se organiziraat sobiri na `eni ili, pak, se odi na ednodneven izlet. Vo Portugalija `enite imaat edno pravilo. Ve~era ili zabava na koja prisustvuvaat samo `eni. Vo Indija vo tekot na celiot den se odr`uvaat javni proslavi, a vo Pakistan `enite ja proslavuvaat svojata sloboda i sekojdnevnata borba so “ma{kiot” svet.. zna~i milioni. Ako porano bile pot~ineti, denes nekoi `eni se pouspe{ni i zarabotuvaat isto ili mnogu pove}e od ma`ite. Magazinot "Forbs" ja proglasi Kristi Volton za najbogata `ena na svetot, so proceneto bogatstvo od 22,5 milijardi dolari, a taa e 12-ta na listata so najbogati lu|e vo svetot. U{te edna milijarderka e Lilian

Betankur, }erka na osnova~ot na Loreal, so bogatstvo od 20 milijardi dolari. Taa e najbogatata `ena vo Evropa i vtorata najbogata li~nost vo Francija, vedna{ zad Bernar Arno. Najbogata `ena vo Turcija e Begunam Dogan Faraliali so bogatstvo od edna milijarda dolari, nasledni~ka na mediumskiot gigant Dogan.

 "ORLANDO" e najnoviot model od gamata na [evrolet

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Rabota / Smetkovodstvo / Menaxment

24

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

Izbor na aktuelni oglasi ZDRAVSTVO I NEGA Izvor: Dnevnik Objaveno: 26.02.2011 - 10.03.2011 SINERXI MEDIKAL ima potreba od stru~en sorabotnik koj treba da gi ispolnuva slednive uslovi: VSS – medicina, farmacija, stomatologija ili sl., B kategorija, odli~en angliski, rabota so kompjuteri i dr. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 26.02.2011 god. koj trae do 10.03.2011god. Adresa za aplicirawe: Ul. Vasil Stefanovski br. 1a/3, 1000 Skopje so naznaka za oglas.

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 26.02.2011 - 08.03.2011 SOS DETSKO SELO MAKEDONIJA oglasuva slobodno rabotno mesto na pozicija ADMINISTRATIVNO – FINANSISKI ASISTENT. Kvalifikacii: VSS (ekonomski), iskustvo min. 2 godini, solidno poznavawe na angliski jazik i rabota na kompjuter i dr. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Dnevnik na 26.02.2011 god. koj trae do 08.03.2011god. Adresa za aplicirawe: kariera@ sos.org.mk Pove}e info na www.sos.org.mk

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 02.03.2011 Triple S Recruitment za potrebite na Orifleim Kozmetika dooel (Oriflame Macedonia) objavuva oglas za COUNTRY MANAGER – Menaxer na Orifleim Kozmetika. Dokolku va{iot profil opi{uva: - Soodvetna univerzitetska diploma, - Minimum 5 godini rabotno iskustvo vo proda`ba/ distribucija na soodvetna menaxerska pozicija, - Dosega{no iskustvo vo direktna proda`ba (prednost vo FMCG industrijata), - Dosega{no iskustvo i soodvetni ve{tini za menaxirawe na proda`bata, - Isklu~itelni liderski sposobnosti da go pottikne i motivira timot za ostvaruvawe na povisoko nivo na postignuvawa, - Poseduvawe na analiti~ki ve{tini, - Isklu~itelni komunikaciski i prezentaciski ve{tini, - Odli~no poznavawe na angliskiot jazik (govor i pi{uvawe). ]e bidete odgovorni za: - Postojan porast na proda`bata, - Kreirawe, implementirawe i sledewe na proda`nite aktivnosti, - Poddr{ka i odr`uvawe na redovni sostanoci so konsultantite, Vr{ewe na pred- proda`na i post- proda`na analiza i statistika itn. Dokolku vie ste vistinskata li~nost za ovaa pozicija, Ve molime ispratete go va{eto CV (na makedonski ili angliski jazik) i propratno pismo najdocna do 9 Mart 2011 na jobs@hr.com.mk.

MARKETING Izvor: Dnevnik Objaveno: 03.03.2011 PUBLICIS GRUPACIJATA bara ART DIREKTOR i DIZAJNER. Pratete go va{eto CV i portfolio do 11 Mart na prijava@publicis.com.mk

JAVEN SEKTOR Izvor: Utrinski vesnik Objaveno: 25.02.2011 Proektot „Gradewe na kapacitetite na veterinarnite slu`bi za implementacija na EU Acquis” objavuva oglas za vrabotuvawe na Junior Long Term Experts (2 positions). Degree in Veterinary Medicine, at least 1 year of veterinary practice, Specific experience or postgraduate course in the relevant diseases is an advantage. Applicants are invited to submit their CV in English language to the following e-mail address: slavka.zer@gmail.com. Closing date for applications is 10 March 2011.

MENAXMENT Izvor: Dnevnik Objaveno: 07.03.2011 MOTIVA VRABOTUVAWE za potrebite na svoj klient objavuva oglas za AREA SALES MANAGER. Required qualifications: - University degree – Faculty of Economics, - Several years experience in sales or marketing, - Excellent knowledge of English, - Excellent knowledge of MS Office, Driving license. Working obligations: - Collecting information for market and clients, - Controlling the sales of derivates and personal delivery of lubricants, - Controlling the work of petrol stations, - Checking the quality of lubricants, Control of the regularity of payments and liabilities, - Control of the supply efficiency of petrol stations, - Perform sales analysis. Please send your CV in English and cover letter, latest at 11 March 2011 be e-mail: motiva@mt.net.mk

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

    

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

 SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk


KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

25

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

Sovetuvawe SPROVEDUVAWE NA VNATRE[NA REVIZIJA I UPOTREBA NA REVIZORSKI TEHNIKI I „POVRATOK NA DDV OD STRANSTVO” 13-16 mart 2011 godina Hotel „Kasina” 3* Belgrad, Republika Srbija So cel zapoznavawe na kompaniite i nivnite vnatre{ni revizori so osnovite na sproveduvaweto na vnatre{nata revizija, kako i procesot na izgotvuvawe na revizorski izve{tai, Stopanskata komora na Makedonija, od 13 - 16 mart 2011 godina, organizira seminar na tema: „Sproveduvawe na vnatre{na revizija i upotreba na revizorski tehniki”.

PREDAVA^: MIRKO VIN^ETI],

direktor na Cash Back IMO i ekskluziven i generalen zastapnik na {vajcarskata Cash Back vo Srbija Site u~esnici na seminarot }e dobijat soodveten raboten materijal i sertifikat za u~estvo. KONTAKT: LEN^E ZIKOVA tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk

ANITA MITREVSKA tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 anita.mitrevska@mchamber.mk


26

Obuki / Menaxment / Marketing / HR

KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

Ednodneven seminar

„TRGOVSKA MARKA “ - I VA[IOT ZNAK NEKA STANE BREND! 16 mart 2011 godina, 09:30-15:30 ~asot, Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat PREDAVA^: Biqana Leki}, pomo{nik-rakovoditel vo Sektorot za trgovski marki, industriski dizajn i geografski nazivi, Dr`aven zavod za industriska sopstvenost. Site u~esnici na seminarot }e dobijat soodveten raboten materijal i sertifikat za u~estvo. Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 11 mart 2011 godina. KONTAKT : ANITA MITREVSKA Tel: (02) 3244057; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: anita.mitrevska@mchamber.mk KONTAKT: ELIZABETA ANDRIEVSKA-EFTIMOVA Tel: ++ 389 2 3244074; Faks:++ 389 2 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: beti@mchamber.mk


KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK

Tenderi / Konferencii i saemi

27

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Ras~ituvawe na deponija vo blizina na sportskata sala „Boris Trajkovski’.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=13ca7111-dff0-4209-960ccee843456d57&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za zdravstvo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na medicinski potro{en i labaratoriski materijal za potrebite na Ministerstvoto za zdravstvo – Proektot za implementacija na grant od GFATM za tuberkuloza.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=4d9d926a-4776-4a04-a449-41ec3499ad52&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za kultura PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  „Izveduvawe na ma{inski instalacii za objekt Star teatar vo Skopje”  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a9a0bcaa-33fe-4e17-aea9-02dfd2c0f97f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za odbrana PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na {pediterski uslugi za uvoz na avtobusi.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=340d4fc1-f4d9-4595-b304c093b6a48501&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Carinska uprava na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Registracija na slu`beni vozila na Carinska uprava na RM..  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c2d2040e-a570-484c-a9d7a91a09aee24e&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za pravda, Uprava za izvr{uvawe na sankciite PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izgradba na objekti vo kompleksot na Zatvor Kumanovo (selo K’{awe).  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=4fd4ecbb-511a-4394-8ffba115ae87a1bb&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Usluga za kvalitativna kontrola na materijali i gotovi proizvodi za potrebite na Direkcija -Skopje.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=6662b736-7927-4a49-a77aa3b12309ac06&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna ustanova Zavod za za{tita i rehabilitacija Bawa Bansko PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na ekstra lesno maslo (nafta) za greewe.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=0f181b0b-73e2-469daba6-8600abe9a393&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: MJP PROAKVA PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izgradba na dovoden cevkovod Bejbunar Studen~i{ta.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=6ab06cf3-b29a-431a-9e21f4ea407fac3e&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Menaxirawe so potencijalite na ~ove~kiot kapital 11.03 - 12.03.11 Triple S Learning Organizaciska kultura 12.03.2011 Clear View Razre{uvawe na konflikti 12.03 - 13.03.11 Detra Centar

Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Obuka za sebe-menaxirawe 09.03 - 10.03.11 Detra Centar Tim i gradewe na timovi 11.03.2011 ESP

Marketing za mojot biznis 14.03 - 15.03.11 CS Global Biznis plan 15.03.2011 Clear View Finansiski menaxment 16.03.2011 Kosmo Inovativen Centar

Od 22 do 24 mart 2011 godina Me|unaroden salon na vkus vo Republika Bosna i Hercegovina

“FINE WINE & GOOD FOOD 2011” VO SARAEVO Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so Zdru`enieto „SALON OKUSA”, a pod po~esno pokrovitelstvo na Ambasadata na Republika Makedonija vo Saraevo, go organiziraat Vtoriot salon na vkus „Fine Wine & Good Food 2011”. Manifestacijata }e se odr`i od 22 do 24.3.2011 vo Saraevo, Bosna i Hercegovina. Programata na „Fine Wine & Good Food 2011”, pokraj dvodnevnata promocija na proizvoditelite na hrana i vino, nivno degustirawe i prodavawe, nudi i mo`nost na u~estvo i vo drugi programski sodr`ini. Manifestacijata se odr`uva vo atraktivnite sali na Domot na vooru`enite sili na BiH, vo centarot na Saraevo, a hotelot se nao|a na 10 minuti od mestoto na odr`uvaweto na manifestacijata. Site zainteresirani kompanii svoeto u~estvo mo`at da go prijavat vo Stopanskata komora na Makedonija, najdocna do 10 mart 2011 godina. KONTAKT: VENERA ANDRIEVSKA tel:3244037, faks:3244088 venera@mchamber.mk

Upravuvawe so vreme 18.03.2011 ESP Finansii za nefinansiski specijalisti 16.03.2011 Clear View Finansisko smetkovodstvo 16.03.2011 KDS

Adizes - Mastering Change 17.03.2011 Clear View Upravuvawe so vremeto 18.03.2011 ESP Timovi i timska rabota - prv del 19.03 - 20.03.11 Detra Centar Obuka za sebe-menaxirawe

19.03 - 20.03.11 Detra Centar Socijalnite mre`i kako alatka za nao|awe rabota 24.03.2011 CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

1 APRIL, SPECIJALNA EDICIJA

TOP 100 IZVOZNICI

Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva tretata godi{na edicija TOP 100 IZVOZNICI o tekot na izminatata 2010 godina ekonomskata kriza na najsurov na~in poka`a kolku svetskata ekonomija e globalna i deka pojavite koi se slu~uvaat ne go zaobikoluvaat nikogo. No, poka`a i deka ekonomiite koi se izvozno orientirani mnogu pobrzo izlegoa i ja prebrodija ekonomskata kriza. Tokmu zatoa izvozot stanuva pova`en od sekoga{. Politi~kite lideri od celiot svet ve}e i otvoreno vodat valutni vojni i sklu~uvaat neprirodni ekonomski sojuzi i dogovori so cel da go zgolemat izvozot na kompaniite. Kade e Makedonija vo ovaa vojna za izvozno osvojuvawe na svetot? Ova e vreme koga Makedonija kako dr`ava so site raspolo`ivi kapaciteti mora otvoreno i organizirano da zastane zad izvoznicite i pogolemiot izvoz da go stavi vo funkcija na pogolemiot ekonomski rast i otvaraweto na novi rabotni mesta. Se drugo e beskorisno tro{ewe na pari i vreme.

V

Vo edicijata TOP 100 IZVOZNICI }e bidat dat vklu~eni rangirawa na 100-te najgolemi izvozni kompanii vo Makedonija, kako i rangirawa wa spored nekolku drugi pokazateli:  Top 100 najgolemi izvoznici  Top 50 najizvezuvani proizvodi  Top 10 izvozni pazari  Top 10 neto izvozni industrii Vo ramki na Edicijata }e bidat objaveni pove}e analizi kako:  Izvoznite aduti na Makedonija vo 2011 godina  Izvozot i rekordniot rast na cenite na energijata, hranata i surovinite  Analiza na izvozot na hrana i zemjodelski proizvodi  Izvoz na softver od Makedonija  Izvozot na vino i pijaloci  Kako do uspe{na promocija na makedonskiot izvoz? i  Tajnata na usp{enite izvozni strategii

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete e se e d do o marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 25511 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski


242-kapital-08.03.2011