Page 1

BLOKADA VO ERATA NA INFORMATI^KO OP[TESTVO

GRUEVSKI JA PRIFA]A IGRATA

DOMEINOT .MK E BLOKIRAN, AMA SE KROJAT NOVI CENI ZA REGISTRACIJA

ODIME NA IZBORI!?  STRANA 7

 STRANA 9

sreda

....samo ...samo idejata ideja jata e k kapital, ssè èd drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

DR@AVATA NE IM PLA]A NAVREME NA FIRMITE I U[TE SE PRAVDA

QUP^O DIMOVSKI: MINISTERSTVOTO ZA ZEMJODELSTVO DOL@I, AMA MALKU?! BIZNISMENITE POTVRDUVAAT DEKA VO PRVITE DVA MESECI OD GODINAVA NE MO@AT NAVREME DA SI GI NAPLATAT POBARUVAWATA OD MINISTERSTVATA I OD DR@AVNITE INSTITUCII, [TO U[TE POVE]E JA VLO[UVA NELIKVIDNOSTA VO KOJA SE NAO\A BIZNIS-SEKTOROT sreda.09. fevruari. 2011 | broj 223 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

 STRANA 4

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 08.02.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,26% 0,30% 0 30% 00,23%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

6 61,50 445,38 1,36

NAFTA BRENT EURORIBOR

997,69 1,68%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (08.02) 2.780

MBI 10

2.775 2.770 2.765 2.760 2.755 2.750 2.745 02.2

04.2

06.2

08.2

]e se promovira izvozot na metalurgijata, tekstilcite i zemjodelcite  STRANA 11

Cenata na gasifikacijata porasna od 200 na 400 milioni evra?!  STRANA 12-13

DENES, ^ITAJTE

ZAKONSKATA NOVINA GI IZVADI OD FIOKA STARITE PROEKTI

VE]E IMA INVESTITORI [TO SAKAAT DA GRADAT NA ZEMJODELSKO ZEMJI[TE

...POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

“UBIENO”!

 STRANA 5

K KOLUMNA M M-R ZORAN JJOVANOVSKI

GLAVATA VO PESOK

 STRANA 14

KOLUMNA D-R QUBE TRPESKI

 NEMA DA SE PLA]A NADOMEST ZA TRANSFORMACIJA NA ZEMJODELSKO ZEMJI[TE VO GRADE@NO  ]E MO@E DA STANE GRADE@NA PARCELA I ZEMJODELSKO ZEMJI[TE OD 3 I 4 KLASA  NEOPHODNO E DA SE DONESAT DETALNI URBANISTI^KI PLANOVI  NEMA PODATOK KOLKAVA POVR[INA ZEMJODELSKO ZEMJI[TE MO@E DA SE PRENAMENI VO GRADE@NO

BANKOR ILI INTOR – PRA[AWETO E SEGA?!  STRANA 14

VOVEDNIK SOWA JOVANOVA

 STRANA 4

VREME E ZA GRADEWE!  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 09 FEVRUARI 2011

N

VREME E ZA GRADEWE!

Definicijata za tretiot Wutnov zakon zna~i deka na sekoja akcija se javuva ednakva, no sprotivna po nasoka, reakcija. Ovoj zakon prili~no se preslikuva vo realnosta na makedonskoto op{testvo. Instituciite na sekoja “dobra” akcija, ne e va`no od kade doa|a, znaat da izreagiraat sekoga{ vo kontra pravec. Da vidime dali istoto }e se slu~i i so najnovata akcija na Vladata da gi izmeni klu~nite zakoni vo grade`ni{tvoto. Zakonskite izmeni zna~at deka cenite za komunalii za proizvodstvenite objekti drasti~no }e se namalat, zemjodelskoto zemji{te }e se transformira vo grade`no bez nikakvi tro{oci, odobrenie za gradba }e mo`e da se izvadi vo rok od samo 30 dena. Ova teoretski zna~i deka terenot e ~ist i se ~eka izmenite da se izglasaat vo Sobranieto. Super! Imame navistina dobra akcija. Toa {to so godini im zadava{e glavobolki na zainteresiranite investitori bea tokmu visokite ceni za komunalii, koi kompaniite moraa da gi platat pred da po~nat so izgradba na nekoj kapacitet. Biznismenite kukaa i deka nema dovolno “~isto”zemji{te na koe mo`e da se gradi, a op{tinite se `alea deka nemaat kapacitet da ja poednostavat postapkata za dobivawe odobrenie za gradba. I sive ovie problemi

najmnogu se poso~uvaa kako ko~ni~ari na procesot na dolgoo~ekuvanata grade`na ekspanzija vo Makedonija. Na prv pogled, izgleda deka novite zakonski izmeni }e gi re{at ovie problemi. Toa {to }e mo`e da se gradat industriski objekti i na treta i ~etvrta klasa zemjodelsko zemji{te i toa bez nikakov nadomest za transformacija na zemji{teto, za {to porano “debelo” se pla}a{e, e dovolen signal za investitorite da si gi zasukaat rakavite i da po~nat da gradat, zatoa {to site zasegnati strani ve}e go pozdravija ~ekorot za podgotvuvawe na terenot na koj grade`ni{tvoto bi trebalo da funkcionira vo re~isi idealni uslovi. Sega na red e najva`noto - reakcijata na instituciite, op{tinite i na investitorite, koja, iskreno se nadevam, nema da otide vo pogre{na nasoka. Pove}e od jasno e deka “vreme e za gradewe” i za op{tinite ubavo da se podgotvat i ekipiraat za slu~uvawata, koi, pottiknati od zakonskite izmeni, doprva }e sleduvaat. Ne smee predolgo da se ~eka za op{tinite da gi donesat potrebnite urbanisti~ki planovi. Ne smee da se dozvoli investitorite da tropaat na vrata kaj gradona~alnicite, a tie da se amnestiraat od izgradba na potrebnata infrastruktura. Pove}e od jasno e deka celiot proces nema da te~e lesno kako {to izgleda. Fakt e deka s$ u{te ima problemi koi treba da se re{avaat. Komplicirani imotno-pravni odnosi, postapki zaglaveni vo sudski lavirinti i neefikasna dr`avna i op{tinska adiministracija. Mnogu e verojatno deka i vo idnina ovie negativni

VE]E IMA INVEST DA GRADAT NA ZEM

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk s.j jovanova@k @ api p tal.com.mk

pojavi }e bidat ko~ni~ari na grade`nite aktivnosti. No, od nekade mora da se po~ne. Op{tinite ne smeat da gi prespijat novite regulativi, mora budno da gi sledat i da reagiraat na barawata {to }e gi imaat biznismenite zainteresirani da gradat. Toa e toa {to sekoga{ go barale - samostoen lokalen ekonomski razvoj. Eve im {ansa da ostvarat ekonomski porgres. Sigurno ve}e ima doma{ni investitori koi odamna merkaat grade`ni parceli, {to zna~i deka reakcijata na op{tinite mora da bide agresivna. Ne smee predolgo da se ~eka za crtawe na urbanisti~kite planovi, no ne smee nitu Ministerstvoto za transport da spie na levo uvo. Toa {to li~no ministerot za transport, Mile Janakieski, ne gi soop{ti klu~nite zakonski izmeni vo grade`ni{tvoto ne go amnestira od odgovornost dokolku ponatamo{nite aktivnosti ne se odvivaat kako {to treba. Vo vreme na kriza investiraweto vo grade`ni{tvoto e klasi~en recept za da se izvr{i elektro{ok vrz zaspanata ekonomija.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Toni tutun dnevno se otkupuvaat vo otkupnite centri niz dr`avata, a za 20 do 25 dena bi trebalo da bide prezemena celata rekolta, te{ka okolu 25.000 toni. Asocijacijata na zemjodelcite od Dr`avniot zemjodelski inspektorat bara da se intenzivira otkupot na tutunot i da se zgolemi prose~nata cena. Spored pretsedatelot na Asocijacijata, Evtim [aklev, proizvoditelite sakaat {to pobrzo da go predadat rodot, za{to stravuvaat deka vremenskite uslovi mo`at da go uni{tat, a kaj kompaniite postoi raspolo`enie za intenzivirawe na otkupot. Direktorot na Inspektoratot, Rumen Stamenov, uveruva deka do krajniot zakonski rok, 15 mart, }e se otkupi dogovorenoto koli~estvo tutun. “Do petti ovoj mesec se otkupeni 13.300 toni po prose~na cena od 144 denari za kilogram, {to e najvisoka cena od zemjite vo regionot”, izjavi Stamenov.

ZAKONSKATA NOVINA GI IZVADI OD FIOKA ST

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

700

KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Gradona~alnicite na Gevgelija i na Makedonski Brod ve}e zadovolno trijat race od mo`nosta zemjodelskoto zem-ji{te da stane grade`no. Ovie op{tini se interesni poradi grani~niot premin so Grcija i ezeroto Kozjak

P

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

Prenamenuvaweto na zemjodelskoto vo grade`no zemji{te }e go zgolemi brojot na slobodni parceli za gradewe. Ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, obrazlo`uvaj}i gi izmenite na Zakonot za zemjodelsko zemji{te, objasni deka vakvata merka e od polza za investitorite koi se zainteresirani da gradat objekti za nezemjodelski celi. “Dosega Zakonot predviduva{e pri transformacija na zem-

jodelskoto zemji{te vo grade`no da se pla}a nadomest od procenetata cena na zemji{teto zgolemena za tri pati. Toa gi odbiva{e investitorite, zatoa {to treba{e da se obezbedat mnogu pari za transformacija na zemji{teto. So izmenite se ukinuva vakviot nadomest, so {to Vladata o~ekuva deka }e se podobri biznis-klimata vo zemjava”, veli Dimovski. Gradona~alnicite o~ekuvaat zgolemena ekonomska aktivnost vo op{tinite otkako }e stapat na sila zakonskite izmeni. Del od niv velat deka za nekoi atraktivni zemjodelski parceli ve}e imalo interes za izgradba na stopanski objekti. “Ova e {ansa pasi{tata {to gi imame pokraj ezeroto Kozjak da gi proglasime za grade`no zemji{te i kone~no da ima mo`nost i tamu da se gradi. Duri 90% od zemji{teto pokraj

MILOSIM VOJNOSKI GRADONA^ALNIK NA MAKEDONSKI BROD “Ova e {ansa pasi{tata {to gi imame pokraj ezeroto Kozjak da gi proglasime za grade`no zemji{te i kone~no da ima mo`nost i tamu da se gradi. Duri 90% od zemji{teto pokraj ezeroto se pasi{ta i dosega, ako sakavme nekakvo prenamenuvawe, treba{e da odime preku Ministerstvoto za zemjodelstvo, a celata postapka se odviva{e bavno. Sega op{tinite }e go vr{at prenamenuvaweto i polesno }e odi urbanizacijata.”

 Nema da se pla}a nadomest za transformacija na zemjodelsko zemji{te vo grade`no  ]e mo`e da stane grade`na parcela i zemjodelsko zemji{te od 3 i 4 klasa  Neophodno e da se donesat detalni urbanisti~ki planovi  Nema podatok kolkava povr-{ina zemjodelsko zemji{te mo`e da se prenameni vo grade`no ezeroto se pasi{ta i dosega, ako sakavme nekakvo prenamenuvawe, treba{e da odime preku Ministerstvoto za zemjodelstvo, a celata postapka se odviva{e bavno. Sega op{tinite }e go vr{at prenamenuvaweto i polesno }e odi urbanizacijata”, veli Milosim Vojnoski, gradona~alnik na op{tina Makedonski Brod. Za gradona~alnikot na Gevgelija, op{tina koja ve}e go `ivee svojot grade`en bum, prenamenuvaweto na zemjodelskoto zemji{te definitivno }e bide pozitiven signal za investitorite. “^esto se slu~uva{e da se donesat urbanisti~ki planovi za zemji{te od {esta ili sedma kategorija, na koe so godini ne se sadi ni{to, a ima interes za izgradba na objekti. Zainteresiranite investitori moraa da platat tri pati pove} e od pazarnata vrednost na zemji{teto za da izvr{at prenamenuvawe i toa navistinia gi odvra}a{e od izgradba”, dodava Frangov. Sepak, za da po~ne grade`nata ekspanzija, kako {to potenciraat vo pove}e op{tini, neophodno e da se donesat i


Navigator

KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

 LIDERI

TOMAS KANTRIMEN

 NE IM BE[E DENOT

JORGOS PAPANDREU

\ORGE IVANOV

ANDERS FOG RASMUSEN

o brza postapka Va{ington ako predvremenite izbori e mu uspea obidot P isprati svoj emisar od I mu tropaat na vrata, gr~- N da gi pomiri Va{ington za da ja re{ava kiot premier ne podlegnuva politi~kite lideri,

vropa povtorno se Emigranti, pla{i od bran na ovojpat od

politi~kata kriza vo Skopje. Toa e ~ovek direktno od kabinetot na Hilari Klinton

arapskite zemji, koi se vo politi~ka destabilizacija i ekonomska kriza

na pritisokot za populisti~ki merki, tuku prodol`uva so politikata za spas na dr`avata

taka {to liderskata sredba zavr{i bez posakuvaniot epilog

TARITE PROEKTI

TITORI [TO SAKAAT MJODELSKO ZEMJI[TE

Spored ministerot Dimovski, vakvata regulativa bila evropska praktika i ne smeta deka pretstavuva navleguvawe vo privatnoto pravo na sekoj sopstvenik na zemji{te. “Se re{ivme za vakva izmena bidej}i sitneweto na zemjodelskoto zemji{te e seriozen problem. Taka ne se ostvaruvaat dobri rezultati vo proizvodstvoto, a so izmenite na Zakonot samo vistinskite zemjodelci koi }e se posvetat na ovaa dejnost }e se zanimavaat so zemjodelstvo”, veli Dimovski.

 Paketot zakonski izmeni vo grade`ni{tvoto }e ja olesni postapkata za izgradba na delovni objekti.

Vladata predlo`i izmeni i vo Zakonot za gradewe, so koi se predviduva skratuvawe na postapkata za dobivawe odobrenie za gradba i namaluvawe na cenata na komunaliite za izgradba na proizvodstveni kapaciteti. I ovie izmeni se pozitivno oceneti od gradona~alnicite, koi smetaat deka }e pridonesat za zabrzan lokalen ekonomski razvoj. “Skratuvaweto na procedurata za dobivawe dozvola za gradba vo sekoj slu~aj e pozitivna merka i e za pozdravuvawe, zatoa {to }e bideme pobrzi i poefikasni vo rabotata. Vo vrska so poevtinuvaweto na komunaliite, toa }e va`i samo za izgradba na proizvodni objekti. Toa go ocenuvam za pozitivno, zatoa {to vo sekoj slu~aj za op{tinata }e zna~i prihod, bidej}i taka }e privle~eme pove}e investitori. Komunaliite }e bidat pogolemi ako se gradi pogolem stopanski objekt i }e ima priliv na sredstva po osnova na personalen danok. Dosega cenata na komunaliite zavise{e od lokacijata na fabrikata i se odreduva{e spored koeficienti, a iznesuva{e me|u 700 i 2.500 denari“, veli Ivan Frangov, gradona~alnik na Gevgelija.

detalni urbanisti~ki planovi. Gradona~alnikot na skopskata op{tina Aerodrom veli deka vo negovata op{tina ima golemi povr{ini obrabotlivo zemjodelsko Novina vo izmenite na Zakonot za zemjodelzemji{te i interes za izgradba na sko zemji{te e i toa {to dokolku zemjodelskoto objekti za stanbeno domuvawe. zemji{te e so povr{ina do dva hektari, bilo da e “Naskoro }e po~neme i so izrabotka vo privatna ili vo dr`avna sopstvenost, ne smee da na detalniot urbanisti~ki plan, bide predmet na fizi~ka delba me|u sopstvenicite. no prvo mora da se menuva i genSpored Ministerstvoto za zemjodelstvo, ovaa merka eralniot urbanisti~ki plan. Toa se nosi so cel da se spre~i ponatamo{noto isitnue vo nadle`nost na grad Skopje i vawe na zemjodelskite parceli, koe naj~esto se prase nadevame deka idnata godina }e vi preku fizi~ka delba, a }e se obezbedi optimalno bide smenet. Vo op{tina Aerodrom iskoristuvawe na zemji{teto kako ograni~en resurs. najgolem e interesot za izgradba na stanovi”, veli Ivica Koneski, hektari slobodno dr`avno zem- zemjodelska dejnost. gradona~alnik na Aerodrom. jodelsko zemji{te, koe spored Ostanatite izmeni vo Zanovite uslovi }e mo`e da go konot za zemjodelsko zemji{te  1.500 hektari slobodno zemjodelsko zemji{te koristat zemjodelcite pod zakup predviduvaat i zajaknuvawe mo`e da se prenameni za obrabotuvawe. Istovre- na pravnata sigurnost na vo grade`no. meno }e se izdava zemjodelsko zakupcite na dr`avnoto zemjodelsko zemji{te, a se sozdava Ministerstvoto za zemjodelstvo zemji{te so povr{ina od 1.500 i mo`nost za legalizacija na najavuva deka vo prvata polovina hektari na kompanii koi se postojnite grade`ni objekti i od godinava }e bide objaven oglas zainteresirani za izgradba oran`erii na zemjodelskoto za raspredelba na okolu 12.000 na kapaciteti so primarna zemji{te. Zemjodelcite neodamna pobaraa prenamenuvawe na zemji{teto pod oran`eriite od zemjodelsko vo grade`no so cel polesno da obezbeduvaat dokumentacija za sopstvenost MINISTER i mo`nost za aplicirawe vo ZA ZEMJODELSTVO evropskite fondovi. “Vr{ime golema U{te edna izmena e predvliberalizacija na poidena vo Zakonot, koja predstapkata za prenamenuviduva zemjodelska parcela vawe na zemjodelskoto so povr{ina do dva hektari zemji{te. Dokolku dosega da ne mo`e da bide fizi~ki ne be{e mo`no da se podelena me|u sopstvenicite. izvr{i prenamenuvawe na zemji{te od 1, 2, 3 i 4 klasa, izmenite vo Zakonot ovozmo`uvaat OBJASNUVAWE prenamenuvawe i na 3 i 4 klasa, so {to }e Vo tekstot “Ako porasne inflacijata, }e mora da rastat se obezbedi fleksibili platite vo javniot sektor”, objaven vo dnevniot vesnik nost i pove}e lokacii “Kapital” na 8 fevruari 2011 godina, e napravena za gradewe objekti za nenamerna gre{ka. Be{e navedeno deka citiranoto nezemjodelski celi.“ ekspertsko mislewe go dal profesorot Trajko Slaveski, iako zad nego stoi drug sogovornik. Im se izvinuvame na ~itatelite i na g. Slaveski.

ZEMJI[TE DO DVA HEKTARI NE SMEE DA SE DELI?!

QUP^O DIMOVSKI

 3

IK  POBEDNIK

S

PODDRШKA NA VISTINSKO MESTO

Strategija za promocija na izvozot e vistinski poteg vo, za volja na vistinata, zadocneto vreme. No, podobro nekoga{ otkolku nikoga{. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, v~era gi izraduva kompaniite so najavata deka dr`avata }e pravi ne{to za da go promovira makedonskiot izvoz. Strategijata za promocija na izvozot, koja ja promovira{e pred biznis-zaednicata, treba da gi re{i problemite na doma{nite izvozni kompanii, pred s$ vo delot na probivawe i plasman na stranskite pazari, da ja napravi doma{nata ekonomija pokonkurentna i da go zabrza nejziniot rast. Taa predviduva pogolema poddr{ka za metalurgijata, tekstilcite i agrobiznisot i razvoj na sektorot na IKT. Sosema opravdano, bidej} i ovie granki i dosega bea

FATMIR BESIMI nositeli na makedonskiot izvoz. No, sekoga{ ima edno “ama”. Ovaa Strategija ne smee da bide ustav koj nema da se menuva. Potencijalite za izvoz ne treba samo da se baraat, tuku da se sozdavaat. Ako sega se metalurgijata, tekstilcite i agrobiznisot, utre treba da bidat i drugi granki koi }e ja napravat Makedonija pomalku zavisna od uvoz. Toa treba da bide energetikata, na primer. Ministerot v~era gi sobra na edno mesto site institucii, kompanii, komori da gi dadat svoite zabele{ki i problemi so koi se soo~uvaat i da dadat predlozi kako da se zgolemi doma{niot izvoz. Toa {to go slu{na treba i da go implementira. Ako se sledat nasokite na izvoznicite, ovaa strategija polesno }e se implementira.

 GUBITNIK

P LO[A PROCENKA

Pretsedatelot na Krivi~niot sud, Lidija Nedelkova, napravi nekolku lo{i procenki izminatava nedela. Prvo, kako pretsedatel ne treba{e javno da se vpu{ta vo davawe izjavi vo sekoja prigoda vo koja }e ja na~ekaat novinarite. Vtoro, nekolku pati najavuva{e deka }e ima odluka za `albite koi se odnesuvaa na zamrznatite smetki na A1 televizija, iako toa stigna po edna nedela “nategawe” za vremeto koga Krivi~niot sovet }e ja donese odlukata. Nedelkova tvrde{e deka advokatite od slu~ajot “Paja`ina” podgotvuvale listi za “otstrel na sudii”, a ne otkri koi sudii se na toj spisok. Taa duri i samata se nafati da istra`uva koj & se zakanuval po telefon od germanski broj, bez da prijavi opasnost ili zagri`enost za svojot `ivot na policijata, ~ija



LIDIJA NEDELKOVA rabota e da ja garantira nejzinata bezbednost dokolku taa e zagrozena Krivi~niot sud dobi priznanie za najtransparenten sud, no otkako portparolot broj eden, istra`niot sudija Vladimir Tufegxi}, vleze vo slu~ajot Pero Nakov bb, ne mo`e da se ka`e deka taa uspea da go odr`i ili podobri mestoto na sudot so svoite ~udni i izme{ani izjavi. Nedelkova treba pod itno da si nazna~i nov portparol, bidej}i na novinarite im se potrebni informacii, a na gra|anite pokazatel deka sudot ne raboti pod pritisok. Nejzinoto pojavuvawe mo`e da se protolkuva i taka.

 MISLA NA DENOT

RABOTATA E QUBOV KOJA STANALA VIDLIVA

KALIL GIBRAN AMERIKANSKI PISATEL


Navigator

4

KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

DR@AVATA POVTORNO DOCNI SO PLA]AWE NA OBVRSKITE

QUP^O DIMOVSKI: MINISTERSTVOTO ZA ZEMJODELSTVO DOL@I, AMA MALKU!  Biznismenite potvrduvaat deka vo prvite dva meseci od godinava ne mo`at navreme da si gi naplatat pobaruvawata od ministerstvata i od dr`avnite institucii, {to u{te pove}e ja vlo{uva nelikvidnosta vo koja se nao|a biznis-sektorot ALEKSANDAR JANEV Janev@kapital.com.mk

r`avata povtorno ima problem so pla}aweto na obvrskite kon firmite. Biznismenite potvrduvaat deka vo prvite dva meseci od godinava ne mo`at navreme da si gi naplatat pobaruvawata od ministerstvata i od dr`avnite institucii, {to u{te pove}e ja vlo{uva nelikvidnosta vo koja se nao|a biznis-sektorot. Ovoj problem be{e nadminat na krajot od minatata godina, koga dr`avata vrati pogolem del od dolgovite, no sega povtorno eskalira. Spored poslednata anketa na Sojuzot na stopanski komori (SSK), najgolemi dol`nici na privatniot sektor bile Ministerstvoto za zemjodelstvo i MVR. Ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, tvrdi deka negoviot resor dol`i mnogu malku pari, zatoa {to vo momentot nemale golemi javni nabavki. No, toj istaknuva deka i Ministerstvoto ima mnogu nenaplateni pobaruvawa od zemjodelcite po osnova na zakup na zemji{te i zemjodelska mehanizacija. Signalot deka dr`avata povtorno go odol`uva pla}aweto na obvrskite kon kompaniite ja otvora dilemata dali vo bux-

TODOROV DOL@I ILI NE?!

D

Ministerstvoto za obrazovanie ne bilo me|u najgolemite dol`nici {to gi izvadi anketata na Sojuzot na stopanski komori, iako taka zav~era izjavi pretsedatelot na SSK, Zlatko Kalenikov. Toj mu se izvinil na ministerot Todorov deka po gre{ka go spomenal nego kako najgolem dol`nik, mislej}i na resorot zemjodelstvo na ministerot Qup~o Dimovski. Sepak, Todorov, ne po gre{ka, potvrdi deka i negovoto ministerstvo dol`i i verojatno e edno od ministerstvata koi najmnogu docnat so isplatata, bidej}i imale pogolem buxet, pa poradi toa udelot vo vkupniot dr`aven dolg im bil pogolem. etot se slevaat dovolno prihodi za da mo`at site pla}awa da se vr{at vo zakonskiot rok. Del od ekspertite i porane{nite ministri za finansii ve}e predupredija deka Vladata i godinava }e ima seriozni problemi so servisirawe na obvrskite s$ dodeka ne obezbedi stabilen izvor na

kapital odnadvor. Zasega, dupkata vo dr`avnata kasa se pokriva so doma{no zadol`uvawe preku dr`avni zapisi, a se planira i izdavawe na evroobvrznica. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, tvrdi deka site nalozi koi stignuvaat za isplata redovno i uredno se servisiraat. Biznismenite, pak,

alarmiraat deka poradi zadocnetoto pla}awe od dr`avata, se soo~uvaat so seriozni problemi so likvidnosta. Najmnogu pari pobaruva grade`niot sektor, kade {to najgolem del od kompaniite se anga`irani da izvr{uvaat raboti na smetka na dr`avata. Menaxerite se `alat deka nekoi dolgovi

ne se pla}aat i podolgo od dva meseca, a osven Vladata i ministerstvata, golemi dol`nici bile i op{tinite. “Od po~etokot na ovaa godina povtorno e aktuelen trendot na odol`uvawe na pla}awata na dolgovite od dr`avata i toa seriozno vlijae vrz finansiskata kondicija

na kompaniite. Ne se raboti za stravuvawe deka dr`avata nema da plati, no prolongiraweto na rokovite se odrazuva vrz dinamikata na na{eto rabotewe. Toa zna~i deka nie ne mo`eme navreme da si gi platime obvrskite kon dostavuva~ite, da isplatime plati ili da gi platime danocite. Zatoa, smetame deka e dobro barem dr`avata da bide redoven pla}a~ i toa pozitivno }e vlijae vrz likvidnosta i na kompaniite i na buxetot, bidej}i }e se zgolemat prihodite od danoci”, komentiraat za “Kapital” pretstavnici od grade`nite kompanii vo zemjava. Del od biznismenite se `alat deka docni i povratot na DDV. Spored niv, toa {to dr`avata docni so pla}aweto na obvrskite ostava lo{ vpe~atok i kaj stranskite investitori. Del od stranskite kompanii vo zemjava ve}e ja prifatile doma{nata praktika i svoite dolgovi gi odol`uvale i po nekolku meseci. Poradi toa, baraat Vladata da ja preto~i vo zakon novata evropska regulativa, spored koja dr`avnite pla}awa kon privatniot sektor treba da se izvr{uvaat po avtomatizam vo rok od 30 dena.


Navigator

KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

 3 FAKTI ZA...

4.360 12.000 3.507 K

 PROCENKI... minister za zemjodelstvo

MAKEDONSKOTO VINO VO EVROPA SE PLASIRA BEZ PROBLEMI

M

inisterot za zemjodelstvo, Dimovski, tvrdi deka makedonskoto vino nepre~eno se plasira na evropskiot pazar. Spored nego, delikatno e pra{aweto dali }e ima homonim za makedonskoto vino kako opcija za plasman. “Nema pregovarawe so Grcija za plasman na vinoto. Pregovorite se odnesuvaat na potpi{uvaweto na Protokolot za vino i eliminirawe na site situacii {to se javija izminatiot period”, veli Dimovski.

HEKTARI DR@AVNO ZEMJODELSKO ZEMJI[TE ]E SE RASPREDELUVAAT NA JAVEN OGLAS VO PRVATA POLOVINA OD GODINAVA DOGOVORI ZA ZAKUP NA 28.850 HEKTARI DR@AVNO ZEMJODELSKO ZEMJI[TE SKLU^ILA VLADATA VO PERIODOT 2007-2010 GODINA M

E

R

C

I

J

QUP^O ZIKOV

 QUP^O DIMOVSKI

DOGOVORI ZA ZAKUP NA VKUPNO 130.100 HEKTARI DR@AVNO ZEMJODELSKO ZEMJI[TE SKLU^ILO MINISTERTVOTO ZA ZEMJODELSTVO

O

5

A

L

E

N

O

G

L

A

S

63

...POGLED NA DENOT...

K

“UBIENO”!

olku rabotite kaj nas stanaa “gola voda” zav~era se vide na liderskata scena kaj pretsedatelot \orge Ivanov! Petnaesetina “politi~ki impotentni” zasedavaa za idninata na Makedonija! Nie, pak, ~ekavme “podzinati i so tap pogled vo dale~inata na ednoto oko – slepci do beskraj – isto kako Samoilovite vojnici”! Da, da nie sme nivnite potomci! Samoil e na{iot car! A “plemenskite lideri” – nekoi popametni, nekoi “po~uknati”, vo vilata kaj pretsedatelot Ivanov, zadovolija za }efot me|unarodnata... u{te eden “politi~ki dijalog”! Razgovaraa tipovi {to ovaa zemja, i narodot vo nea, gi dr`at so “pi{tolot vperen vo glavata”! Ja izma~uvaat... bez da go napravat posledniot poteg...! Da ja isklu~at od aparatite za ve{ta~ko di{ewe! Makedonija defitivno se nao|a vo dlaboka politi~ka i ekonomska kriza. Vladee bezidejnost, otsustvo na politi~ka i intelektualna invencija... Nema vizija kako mo`at da se re{at problemite golemi kako planina... Samoproglasenite makedonski lideri zav~era {lapaa za s$ samo ne za toa {to treba... Eve... od problemite na onie “udreni vo krilo” od mediumite na Pero Nakov bb, do barawata za izbori... Drug lider od albanska proviniencija, pak, za da im se dodvori na svoite glasa~i Albanci, koi s$ pomalku go razbiraat za {to se zalaga, bara odlagawe na popisot! Golemiot albanski lider kako po obi~aj mol~i, oti verojatno s$ u{te ne go znae makedonskiot jazik kako {to treba! Na onie, pak, od vlasta vo posledno vreme sekoja vtora re~enica im e deka - tie ne se me{ale vo sudovite i nivnite odluki. Aman bre de~ki, olabavete n$ malku...! Se smeeme na ova. A ima i edna dvojka politi~ki lideri na stranata na vlasta - mediumski tajkuni! Tajkuni, da, da... isto

“Turi & onakvoto na zemja vo koja sekoj partiski {ef pretendira na prisustvo na liderska sredba! I pritoa udovoleno mu e...” kako Berluskoni! So jasni vizii za Makedonija! Toa se “politi~ki isprdoci kako proizvod na digestirawe na mnogu tesni i nejasni partiski biznis-interesi koi mo`at da se generiraat edinstveno ako si na vlast”. No, za toa verojatno pove}e }e zboruvame vo idnina... No, poglednete gi liderite... koj od koj... sekoj so svojot mal beden interes... biznis~iwa od po nekolku milioni evra ({to po{iroko za dr`avniot ekonomski interes bukvalno ni{to ne zna~at), so medium~e vo raka koe {iri defetizam na sekoj ~ekor... Za drugite lideri koi nemaat “televizii~ka”, pak, so po nekoe malo milion~e na smetka, va`no im e da ne se zamerat so ovie {to dr`at medium, oti ve~erta nema da gi pu{tat na vesti (!?)... Do tuka “dobacuvaat”... a kaj Ivanov im be{e prili~no ubavo i im be{e nekakvo dostignuvawe, oti, ednostavno, pominaa prijatni migovi vo dru{tvo za koe se veli deka se “liderite” – More, more... dedo da me vidi! Ottuka, mili moi, “zalo`ni~kata drama” vo Makedonija prodol`uva... Mitaxiskata politi~ka kultura kaj ovie petnaesetina lideri, koja e direkten proizvod na katastrofalnata makedonska tranzicija, ~ii glavni akteri bea i SDSM i VMRO-DPMNE sose site nivni sateliti, denes “lideri”, se manifestira preku pojavnata forma “ubieno do nemajkade”! Ovde nema pove}e nagoni da se menuva ne{to, otustvo na idei, inventivnost i vizija, gol interes da se zadr`at starite pozicii i po dvaeset godini! Nemawe volja za novi personalni re{enija (ne mislat duri ni za svoite deca, kakva dr`ava }e im ostavat)... Nasekade voluntarizam i podmitlivost kako sostojba na umot. Nivnata nesposobnost ra|a urednici idioti niz mediumite {to direktno gi kontroliraat. Klanovi i klanovi... pobedni vo ideite i od nekoi belgradski klanovi!? Institucionalno spakuvani kako {to treba! Koj li mo`e ova da go re{i?

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI ^E[KA JA PODDR@UVAINTEGRACIJATA NA MAKEDONIJA VO EU ^e{kata Republika go poddr`uva stapuvaweto na Makedonija vo EU i vo NATO. @al mi e {to toa stapuvawe ima formalni pre~ki. I mislime deka e nedostojno ovie va`ni pra{awa da bidat blokirani poradi sporot za imeto od strana na Grcija. Toa ne treba da bide taka. Mislam deka treba da se po~ituva imeto na dr`avata takvo kakvo {to samata }e go odredi. Ova go izjavi v~era pretsedatelot na ^e{kata Republika, Vaclav Klaus, na sredbata so makedonskiot pretsedatel \orge Ivanov vo Praga. Klaus smeta deka Unijata ne treba pasivno da nabquduva kako Grcija ja ko~i Makedonija vo evrointegraciite. Ne e dobro bilateralen spor da bide pre~ka za zemja-kandidat da stane ~lenka na EU i NATO. "Vo kontekst na bitnata uloga {to ja ima Unijata, mislam deka ne mo`eme da stoime nastrana i pasivno da gledame kako Grcija e vo spor so Makedonija i ja spre~uva. Mislam deka obvrska na EU e da se trudi {to poskoro da najde re{enie i veruvam deka toa re{enie }e bide pametno i prifatlivo", dodava ~e{kiot pretsedatel. Pretsedatelot Ivanov, pak, go povtori stavot deka sporot so Grcija treba da se re{i po primerot na hrvatskoslovene~kiot.

AMBASADOROT STOJANOVSKI VO POTRAGA PO INVESTICII VO AVSTRALIJA azvojot na makedonsko-avstraliskite trgovski i delovni odnosi, so poseben akcent na Republika Makedonija, kako atraktivna investiciska i biznisdestinacija vo Evropa, bea tema na razgovorite me|u {efot na dr`avata Zapadna Avstralija, guvernerot Mik Mihael i makedonskiot ambasador vo Avstralija, Pero Stojanovski. Ambasadorot Stojanovski isto taka be{e primen i od ministerot na Vladata na Zapadna Avstralija, Xon Kastrili, so kogo razmenija mislewe za novi na~ini na unapreduvaweto na makedonsko-avstraliskite bilateralni odnosi. Na sredbite be{e prisuten i po~esniot konzul na Republika Makedonija vo Pert, Zoran ]oseski. Na site oficijalni sredbi so Vladata na Zapadna Avstralija, kako {to prenesuvaat mediumite, zaedni~ki e konstatirano deka dosega{niot primer na investicii i biznis-kontakti na zapadnoavstraliskite firmi so makedonskoto stopanstvo e dobar po~etok za ponatamo{en razvoj i vleguvawe na pogolem avstraliski kapital vo Makedonija.

R

POP-ARSOV NA KONFERENCIJA VO BUDIMPE[TA ratenikot na VMRO-DPMNE, Petar Pop-Arsov, vo svojstvo na pretsedatel na Komisijata za evropski pra{awa na makedonskoto Sobranie, }e u~estvuva na Konferencijata na pretsedatelite na komisiite za evropski pra{awa od dr`avite-~lenki na Evropskata unija - KOSAK, {to }e se odr`i vo ungarskata prestolnina Budimpe{ta. Pop-Arsov } e prestojuva vo zemjata aktuelen pretsedava~ so Unijata na 10 i 11 fevruari. Na konferencijata, ministerot za nadvore{ni raboti na Ungarija, Jano{ Martoni, } e govori za prioritetite na ungarskoto pretsedavawe so Evropskata unija, a svoe obra}awe vo vrska so programata za rabota na Evropskata komisija za 2011 godina }e ima Maro{ [ef~ovi}, zamenik-pretsedatel na Evropskata komisija, zadol`en za me|uinstitucionalni odnosi i administracija.

P

KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

PO CELA GODINA MOLK

NIMIC KONE^NO SO KONKRETEN PREDLOG?!

 Dodeka Makedonija o~ekuva konkreten predlog i kone~na razre{nica na sporot so imeto, gr~kite predviduvawa odat dotamu {to velat deka s$ dodeka Gruevski e na vlast, te{ko mo`e da ima re{enie za imeto GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

edijatorot M etju Nimic na oddelni sredbi denes }e im prezentira konkreten predlog na pregovara~ite na Makedonija i na Grcija, ambasadorot Zoran Jolevski i gr~kiot pretstavnik Adamantios Vasilakis, neoficijalno brifiraat izvori od makedonskata Vlada za “Kapital”. Barem toa se o~ekuvawata so koi makedonskiot pregovara~ Jolevski }e sedne na masa. Pretsedatelot \orge Ivanov, koj e vo dvodnevna poseta na ^e{ka, v~era od Praga pora~a deka Makedonija o~ekuva ni pove}e, ni pomalku, tuku razre{nica na ovoj dvodeceniski spor. "Makedonskata strana sekoga{ bila konstruktivna i konstruktivno prio|ala na site predlozi i go po~ituvala misleweto na gospodinot Nimic. Na{iot pretstavnik } e gi pretstavi na{ite stavovi {to gi ima dogovoreno dr`avniot vrv i nie navistina o~ekuvame razre{nica na ovoj dvo deceniski spor. Bidej}i poradi toj spor nie sme blokirani vo NATO i vo EU”, istakna Ivanov. No, optimizmot od Makedonija ne go deli drugata strana. Gr~kite mediumi prenesuvaat

M

deka Atina ima minimalni o~ekuvawa za rezultatot od sostanokot, a pri~inata za toa, pi{uvaat tie, e stavot na premierot Nikola Gruevski. "S$ dodeka e Gruevski, te{ko deka mo`e da ima re{enie. Vladata vo Skopje go zabavuva procesot bidej}i ja ~eka odlukata od Me|unarodniot sud vo Hag", komentiraat izvori od gr~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti prenesuvaat gr~kite vesnici. Vo nasoka na re{avawe na sporot za imeto, a vo vrska so celokupnata politi~ka sostojba vo koja se nao|a zemjata, utre e najavena i posetata na diplomatot na Stejt departmenot,

Tomas Kantirmen, koj se o~ekuva vo Skopje da go prenese stavot na SAD vo vrska so imeto i da vlijae na celokupnata politi~ka sostojba vo koja se nao|a zemjava. PREDVREMENI IZBORI VO DVETE ZEMJI!? Ekspertite doma se edinstveni. Sredbata vo Wujork nema da donese ni{to novo, tuku }e bide samo edno restartirawe na pregovorite koi podolgo

vreme bea zapostaveni do medijatorot Nimic. Porane{niot ambasador vo NATO, Nano Ru`in, veli deka ovaa sredba }e bide pove} e slikawe, bez konkretni stavovi i zaklu~oci. "Se najavuvaat predvremeni izbori, kako vo Makedonija, taka i vo Grcija, ima najava za sredba na premierot Gruevski so Bajden i Klinton, pozicijata na Atina e jasna, a pritoa nikoj ne reagira na toa i dvete strani se odnesuvaat kako da ne postoi interes da se re{i problemot. Ova ostava vpe~atok deka sredbata }e bide samo edno slikawe na pregovara~ite so medijatorot, koja nema da donese nitu malo pomrdnuvawe, a ne, pak, ne{to revolucionerno", veli Ru`in. Porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule, pak, sredbata ja

ocenuva kako razgovor vo koj }e se dogovorat konturite na procesot. "Grcija bi trebalo da iska`e dali na~elno go prifa}a dogovorot postignat vo avgust minatata godina. Soglasno toj dogovor, be{e zaklu~eno da se odredi modificirano ime so geografska odrednica koja }e ja odredat Grcija i Makedonija. Pregovorite }e bidat vo nasoka dali Papandreu, koj vele{e deka mu odgovara vaka utvrdeniot dogovor, }e ka`e dali }e go sprovede ova i koga }e ja objavi svojata soglasnost."

KAKO VLASTA JA DO@IVUVA TRANSPARENTNOSTA?

INTERNET RASPRAVA ZA NOVIOT ZAKON ZA MEDIUMI!

 Ministerstvoto za transport gi otfrla obvinuvawata deka noviot zakon za mediumski uslugi se nosi tajno, so sme{no objasnuvawe - imale internet-stranica! Ekspertite baraat vistinska, a ne "sajber"-debata! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

oviot zakon za mediumi ili kako {to insistiraat predlaga~ite “zakonot za audiovizuelni mediumski uslugi” }e bide gotov do krajot na mart, doznava “Kapital” od izvori vo Ministerstvoto za transport i vrski. Ottamu ostro gi demantiraat obvinuvawata deka so novata legislativa } e se vr{i silna kontrola vrz rabotata na mediumite. Tvrdat deka zakonot se podgotvuva po evropska preporaka i maksimalno transparentno, osobeno otkako e formirana internet-stranicata www. epolicy.mk, preku koja zainteresiranite mo`at da bidat vo tek so rabotata na tekstot na zakonot. "Formirana e {iroka rabotna grupa so pretstavnici od Sovetot za radiodifuzija, Agencijata za elektronski komunikacii, Komisijata za za{tita na konkurencijata, Sekretarijatot za evropski pra{awa, Makedonskata ra-

N

dio-televizija, Makedonskata radiodifuzija i ostanatite relevantni subjekti" se veli vo soop{tenieto. (NE)TRANSPARENTNOST! Upatenite vo mediumskiot sektor ne se soglasuvaat so ovoj stav .Toa {to e izgotvena internet–stranica, za koja nikoj ne ~ul i ne ja videl, a nema nikakva javna debata za zakonot zboruva deka zakonot, sepak, se nosi tajno. Raspravata, ako ja ima, }e bide predocna, koga zakonot ve}e }e bide izgotven, velat tie. Samoto toa, bez da se navleguva vo ocenki kolku e toj kvaliteten, vnesuva somne` vo vistinskite nameri na vlasta. "Implementacijata na Direktivata za audiovizuelni mediumski uslugi e obvrska na Makedonija. No, va`no e da ne se predizvika kontraproduktivnost vo odnos na efikasnosta so koja funkcioniraat mediumite ili vo odnos na slobodata na novinarskiot izraz. Nedostiga transparentnost i pogolema vklu~enost na ekspertskata javnost.", izjavi izvr{niot

ZNM, SEPAK, SE KONSULTIRANI ZA NOVIOT ZAKON! Pretsedatelot na Zdru`enieto na novinarite, Naser Selmani, veli deka na 24 januari delegacija od ZNM se sretnala so rakovoditelot na Sektorot za komunikacii vo Ministerstvoto za transport, Dimitar Bukovalov, vo vrska so noviot zakon. "Bukovalov ni pretstavi tretina od tekstot na zakonot i najavi deka mnogu brzo }e go imaat celiot zakon. Vo toj tekst nema{e ni{to od toa za {to pi{uvaa nekoi mediumi. Nie pobaravme da ne se ~epka sostavot i nadle`nostite na Sovetot za radiodifuzija - na~inot na izbor da ostane ist, a nadle`nostite na regulatorot da ne se namaluvaat", izjavi Selmani. direktor na Makedonskiot institut za mediumi, Biljana Petkovska, za "Kapital". Komunikologot Klime Babunski smeta deka postoi na~in da se postigne transparentnost i vo slu~aj koga debatata se odviva na Internet, no potrebno e da postoi volja kaj predlaga~ot na zakonot. “Digitaliziraweto na javnata debata e za pofalba, no toa ne e avtomatska garancija deka e obezbedena demokrati~nost. Institucijata koja go vodi procesot

treba da ja kreira transparentnosta, {to zna~i da gi informira, da gi povika poedincite i instituciite da u~estvuvaat vo javnata rasprava. Na site treba da im se poznati postapkite, pravilata, vremenskata ramka za debatata i dali }e bidat objavuvani prilozite na oddelnite u~esnici vo raspravata. I sekako, ostanuva "posledniot ispit”: koi i kakvi zabele{ki od javnata debata }e stanaat del od zakonot", veli Babunski.


KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

7

 PREGLED VESTI BU^KOVSKI: VEQANOVSKI E KALIGULA, AMA NIE NE SME KOWI! ratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski, po vra} aweto od patuvaweto vo Izrael najavi deka redovno }e se pojavuva na sudskite ro~i{ta. Toj tvrdi deka negovoto otsustvo bilo jasno i opravdano poradi slu`beno patuvawe kako pratenik na Sobranieto, a vladeja~kata VMRO-DPMNE so nivnite tvrdewa poka`ala deka direktno se me{a vo sudstvoto. "Pretsedatelot na Sobranieto, Veqanovski, o~igledno saka da igra igra vo koja toj e Kaligula, a nie pratenicite na SDSM kowi, iako dobro znae deka ne sme", veli Bu~kovski. Generalniot sekretar na Sobranieto, @arko Denkovski, veli deka mu bile podmetnati patnite nalozi za patuvawe. Na v~era{noto ro~i{te Bu~kovski s$ u{te ne be{e vraten od svoeto slu`beno patuvawe. Za da go "opravda" izostanokot, negoviot advokat, Nikola Polenak, pred sudot dostavi pove}e dokumenti - dopisi, patni nalozi, barawa, koi, spored nego, potvrduvaat deka Bu~kovski e vo Erusalim na slu`beno patuvawe, kako pratenik na makedonskoto Sobranie. I pokraj golemiot broj bele{ki koi gi prilo`i odbranata, sudijata vo slu~ajot povtorno }e pobara od pretsedatelot na Sobranieto objasnuvawe dali Bu~kovski e otsuten poradi slu`beno patuvawe kako pratenik. Sudijata veli deka obvinetite go miniraat celiot sudski process, davaj}i postojano nekakvi lekarski uverenija ili nalozi za patuvawa kako opravduvawa.

P

GRUEVSKI JA PRIFA]A IGRATA GRATA

ODIME NA IZBORI!?  Otkako sudot gi deblokira smetkite na mediumite na Ramkovski, a dvajcata resorni ministry, Manevski i Jankulovska, poddr`ani od pretsedatelot na DIK, Novakovski, iznenadija so izjava deka Izbira~kiot spisok e pro~isten, se ispolnija dva od uslovite na SDSM za vra}awe vo Parlamentot...Zemjata e za dva ~ekori poblisku do izbori! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

o ist den deblokada na smetkite na mediumite na Velija Ramkovski i izjava na ministrite za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska i za pravda, Mihajlo Manevski, deka Izbira~kiot spisok e pro~isten. Premierot Nikola Gruevski kako da ja prifa} a igrata na liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski, za predvremenite izbori! Potezite na vladeja~kata partija govorat deka prognozite za izbori naprolet verojatno }e se obelodenat. Ako deblokadata na smetkite se isklu~i nastrana, kako sudska odluka vrz koja vlasta nema vlijanie (a toa be{e prv predulsov na SDSM za vospostavuvawe na kakov bilo dijalog), izjavata na ministerkata, koja e i ~len na izvr{niot komitet na VMRO–DPMNE, Jankulovska za pro~isteniot Izbira~ki spisok e i pove} e od simptomati~na. “Izbira~kiot spisok e celosno pro~isten, ja reflektira realnata slika i e sosema funkcionalen. Spored izvr{enite proverki vo mati~nite knigi za rodeni i umreni vo periodot od 1980 do 2010 godina, utvrdeno e deka ne bile vneseni kako po~inati 14.983 lica, od koi 66%, odnosno 8.685 se dr`avjani na Republika Makedonija. Ova e definitivniot odgovor na pro~istuvawe na Izbira~kiot spisok", izjavi Jankuloska. Ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, najavi deka

V

1.792.600 vkupen broj na lica zapi{ani vo Izbira~kiot spisok vo Republika Makedonija do 2010 godina

Vladata donela odluka da se napravi proverka i na mati~nite knigi za rodeni i umreni i za periodot od 1950 do 1980 godina i oti ovaa operacija bi trebalo da zavr{i do krajot na mart ovaa godina (!?). "]e bidat provereni site podatoci sodr`ani vo ovie knigi. Ova, kako {to oceni ministerot, e najtemelnoto pro~istuvawe na Izbira~kiot spisok voop{to vo zemjava. Izmenite i dopolnuvawata na Izbira~kiot zakonik s$ u{te se vo postapka na razgleduvawe. Za da bide situacijata u{te posimtomati~na, zad ovoj stav na dvajcata ministri silno zastana i pretsedatelot na DIK, Aleksandar Novakovski. “Dolgo vreme se rabote{e na ovie izmeni i so ovoj Izbira~ki spisok mo`e da se odi na izbori. So vakov spisok se realiziraa i lokalnite izbori vo Zajas vo 2010 godina.” Pred samo pet dena istiot Novakovski na Globalniot den na izborite ka`a deka ne e zavr{eno pro~istuvaweto na spisokot. Toj ne najavi deka o~ekuva istoto da se slu~i za samo nekolku dena. Kako vo me|uvreme go sredivme spisokot i kako toj stana tolku dobar za so nego da mo`at u{te utre da raspi{at izbori ostanuva nejasno. Dopolnitelno {to vo samata DIK s$ u{te nemaat izbrano rakovoditel na

Sektorot za pro~istuvawe na spisokot (sektor koj ima 72 vraboteni)! KOJA E POLITI^KATA IGRA? Otkako liderskata sredba kaj {efot na dr`avata, \orge Ivanov, pomina i bez dijalog i bez dogovor, stana jasno deka odlukata za predvremeni izbori }e se donese vo partiski {tab, a ne na sredba od vakov tip. SDSM v~era ja o~ekuvaa odlukata za deblokada na smetkite, no, vo sekoj slu~aj bea zate~eni od izjavite na dvajcata ministri za Izbira~kiot spisok. Velat ne se vra}aat vo Sobranie oti deblokadata bila samo preduslov za da se razgovara za nivnite barawa, no za spisokot nemaa stav. Sreduvaweto na izbira~kata regulativa e samo eden od uslovite na Crvenkovski, koj ka`a deka ne se pla{i od izbori, deka ne blefira i deka ja povikuva vlasta da poka`e deka ima volja i za nekolku dena da gi ispolni barawata. Pra{aweto e sega dali so poslednite potezi Gruevski samo ja prifa} a frlenata rakavica!? Vo rok od samo eden den se ispolnija dva od uslovite na SDSM. Ako se prodol`i so ova tempo, ni{to ~udno da se ostvarat i `elbite na liderot na LDP, Jovan Manasijevski, koj u{te na liderskata pobara itni izbori vo najkratok mo`en

rok. SDSM vo vakviot stav na Manasijevski vedna{ pro~ita “aber” od Gruevski deka go prifa}a koketiraweto i deka sega }e sleduva opasna igra vo koja me|usebno } e se testiraat nervite i trpenieto. Politi~kata situacija v~era ja razbranuva i edna neo~ekuvana sredba, Manasijevski–Ahmeti. Partiite se zatvorija za detali za poentata na ovoj sostanok, no i dvajcata lideri izlegoa so oficijalni izjavi. “Ne treba da ima izbori bez opozicija. Barawata na SDSM se legalni i legitimni, no za niv treba da se razgovara vo Sobranie”, izjavi Ahmeti. Manasijevski po sredbata go povtori stavot od liderskata: “U{te denes Nikola Gruevski i Branko Crvenkovski treba da sednat na ista masa i da se obidat da gi dobli`at poziciite, no ako toa ne e mo`no, nie insistirame na izbori najbrzo {to se mo`e”. Vo vakvi okolnosti, toa {to se prognozira e deka doprva sleduva vistinska politi~ka bura vo dr`avata. Informaciite odat dotamu {to se veruva deka i posetata na premierot Nikola Gruevski vo Va{ington e vo nasoka na dogovarawe na izborite (osobeno ako tie se sovpadnat so najavite za proletni izbori vo Grcija) vo zavisnost od koi bi se menaxiral i sporot za imeto. Vo me|uvreme, doma, kako i vo sekoe predizborie, se o~ekuvaat razni partiski kombinatoriki, zdru`uvawa i potezi so koi partiite }e si gi bildaat i rejtingot i poziciite. Borbata, sekako, }e bide valkana.

ZAEV: ZA SDSM E PRIFATLIVO IME SO GEOGRAFSKA ODREDNICA me so geografska odrednica vo odnos na gr~komakedonskiot spor e prifatlivo re{enie za SDSM, izjavil potpretsedatelot na SDSM i gradona~alnik na Strumica, Zoran Zaev, na tribina odr`ana na 3 noemvri lani vo Valandovo, prenesuva portalot “Kurir”, kako treto prodol`enie od izjavite na Zaev, po dvete koi se odnesuvaa na partiskite vrabotuvawa. "Stavot na SDSM e mnogu jasen. Za nas e prifatlivo ime so geografska odrednica", rekol Zaev. Na istata tribina, prethodno, Zaev, kako {to prenesuva ovoj internet-portal, izleze i so izjavata deka "`ivi lu|e ima da jadat” otkako }e dojdat na vlast i deka vo negovata op{tina vrabotuvawata se realiziraat ~isto po partiska osnova, so prethodna odluka na kadrovata komisija na SDSM.

I

CRVENKOVSKI SE SRETNA SO AMBASADORITE KRISTIJANI I KNOC retsedatelot na Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija, Branko Crvenkovski, v~era ostvari oddelni sredbi so ambasadorite na Italija, Fabio Kristijani i na Germanija, Ulrike Marija Knoc. Od SDSM soop{tija deka Crvenkovski na sredbite gi povtoril pri~inite za odlukata partijata da go napu{ti Sobranieto i ja iska`al svojata argumentacija za razumnosta na barawata na SDSM za vra}awe vo Parlamentot. Spored soop{tenieto, ambasadorot Kristijani istaknal deka Italija go poddr`uva evroatlantskiot integrativen proces vo Makedonija. Toj izrazil nade` deka politi~kata stabilnost }e se vrati vo zemjata, povtorno }e se vospostavi politi~kiot dijalog i Makedonija }e go najde svojot pat do NATO i do EU. Knoc poso~ila na evidentnite problemi vo oblastite koi se ve}e notirani vo Izve{tajot na Evropskata komisija - demokratijata, mediumite, sudstvoto i politi~kiot dijalog. Taa istaknala deka Sobranieto treba da bide mesto za re{avawe na problemite. }e notirani vo Izve{tajot na Evropskata komisija - demokratijata, mediumite, sudstvoto i politi~kiot dijalog. Taa istaknala deka Sobranieto treba da bide mesto za re{avawe na problemite.

P


8

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI

KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

DVAJCA DIREKTORI PU[TENI VO DOMA[EN PRITVOR

DEBLOKIRANA SMETKATA NA A1 TELEVIZIJA MARIJA SEVRIEVA sevrieva@kapital.com.mk

STARTUVA VTORATA KAMPAWA ZA BEZBEDNOST NA DECATA NA INTERNET ajkrosoft (Microsoft) Makedonija, Britanskiot sovet i UNICEF ja po~naa vtorata kampawa za bezbednost na decata na Internet. Celta e da se privle~e vnimanieto na po{irokata javnost i da se istakne kolku e va`na bezbednosta na decata na Internet, a istovremeno i da se zgolemi svesnosta za ulogata na nastavnicite, roditelite i okolinata, voop{to, koga stanuva zbor za ovaa tema. “Vo Makedonija duri 50% od naselenieto koristi Internet i ne treba da se zaboravi deka me|u ovie korisnici ima i deca. Nivnite motivi za koristewe na Internetot se naj~esto pro{iruvawe na znaewata, zabavata i dru`ewe, no, postojano treba da se imaat predvid opasnostite koi mo`at da gi zagrozat”, veli generalniot menaxer na Majkrosoft Makedonija, Ilijan~o Gagovski.

M

NAPLATATA NA RADIODIFUZNATA TAKSA JA PREZEMA UJP aplatata na radiodifuznata taksa, po~nuvaj}i od mesec januari, ja prezema Upravata za javni prihodi (UJP), namesto, kako dosega, Makedonskata televizija. UJP redovno }e dostavuva re{enie so koe direktno kaj nositelot na platniot promet (banka ili po{ta) }e mo`e da se izvr{i uplata na radiodifuznata taksa. Pla}aweto na radiodifuznata taksa }e se vr{i najdocna do 15-ti vo mesecot. Na primer, radiodifuznata taksa za januari treba da se plati najdocna do 15 fevruari. Vo slu~aj na zadocneto pla}awe }e se presmetuva kamata od 0,03% na iznosot koj nema da se plati vo zakonskiot rok i toa za sekoj den zadocnuvawe. Sekoe semejstvo ima obvrska da pla}a mese~en iznos na radiodifuzna taksa od 130 denari, dodeka, pak, pla}aweto na taksata kaj kompaniite i sopstvenicite na deloven prostor se povrzuva so brojot na vraboteni. Na sekoi 20 vraboteni pravnite lica pla}aat po edna radiodifuzna taksa. Na primer, za 25 vraboteni mese~niot iznos na RDT }e iznesuva 260 denari. Sopstvenicite na ugostitelski objekti, pak, treba da pla}aat tolku taksi kolku {to imaat TV i radiopriemnici vo objektot.

N

DZR: KLINIKATA ZA DETSKI BOLESTI GI KR[ELA ZAKONITE Klinikata za detski bolesti rabotela protivzakonski i napravila brojni zloupotrebi vo 2009 godina, utvrdile revizorite. Se menuvale podatoci, se bri{ele nalozi, javnite nabavki gi vodel koj }e stigne, a ne se vodela i evidencija pri tro{ewe na lekovite od bolni~kite apteki. Poradi necelosna dokumentacija, revizorot se somneva i vo transparentnosta javni nabavki. Vo Revizorskiot izve{taj stoi i deka vo nekolku navrati, bil prekr{en Zakonot za rabotni odnosi. Nastavnicite i sorabotnicite ne zemale plata vo zavisnost na rabotnoto vreme, a ne im bil reguliran nitu dvojniot raboten odnos, vo Klinikata i na Medicinskiot fakultet. Klinikata, za re~isi 400 iljadi evra ne uspeala da gi pokrie realnite tro{oci za lekovi i medicinski materijali, a od okolu 4 milioni evra buxet za zdravstveni uslugi, opredelen od FZO, ova zdravstvena ustanova opravdala samo 170 iljadi evra.

rivi~niot sovet pri Osnoveniot sud gi uva`i `albite na advokatite na A1 televizija i gi deblokira smetkite na televizijata i vesnicite "[pic", "Vreme" i "Koha e re". Re{enieto na sovetot stapuva na sila vedna{. Istra`niot sudija koj go vodi slu~ajot "Paja`ina", Vladimir Tufegxi}, dopolnitelno treba da odlu~uva dali }e prezeme drugi merki i dejstva ili }e donese novo re{enie so nova osnova i dokazi za blokirawe na smetkite i obezbeduvawe na sredstvata od 4,4 milioni evra, za kolku {to tvrdi obvinitelstvoto deka e o{tetena dr`avata. Advokatot na Velija Ramkovski, Miroslav Vuji}, smeta deka se potvrdilo nivnoto tvrdewe deka odlukata za blokirawe na smetkite bila

K

izbrzana i nezakonska. "Otkako bankite }e go primat re{enieto, }e bidat deblokirani smetkite. Sega s$ zavisi od javniot obvinitel kakov predlog }e dostavi i {to ponatamu }e odlu~i istra`niot sudija", veli advokatot Miroslav Vuji}. Paralelno so deblokiraweto na smetkite, Tufegxi} donese odluka za pu{tawe vo doma{en pritvor na porane{niot direktor na A1, Aneta Ko~i{ki i upravitelkata na Aks-stra DOOEL, Nevin Rauf. Sudijata ja prifatil medicinskata dokumentacija koja ja prilo`ila odbranata na osomni~enite i poradi naru{eno zdravje se pu{teni vo doma{en pritvor. Pretsedatelot na Zdru`enieto na sudii, Nikol~o Nikolovski, koe v~era rasprava{e za poslednite slu~uvawa vo sudstvoto, smeta deka odlukata ne e donesena pod pritisok. "Apeliram sudiite da prijavat ako imaat nekakvi zakani i deka bez poso~uvawe na imiwa Zdru`enieto ne mo`e da napravi ni{to", veli toj.

NOVINARITE NA A1 OSTANUVAAT PRED VLADATA! Informativnata programa na A1 televizija i ponatamu }e se emituva od pred Vladata, veli glavniot i odgovoren urednik, Mladen ^adikovski: "Ve~erva sigurno }e ostaneme pred Vladata. Istra`niot sudija povtorno treba da re{ava. No, smetame deka zamrznuvaweto na smetkite be{e samo eden od segmentite na represija, dosega najsilen". Kako {to doznava “Kapital”, deset vraboteni, novinari i snimateli ve}e si zaminale od A1.

OMEKNUVA VLADINATA POLITIKA KON LEKARITE

ZA MATI^NITE POVE]E PARI, ZA PACIENTITE - TRO[OCI VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk ati~nite lekari }e pe~alat pove}e na grbot na gra|anite. Otkako Vladata re{i da im go zgolemi kapitaciskiot bod na mati~nite lekari, vra} aj}i go na lanskoto nivo od 50 denari, sega Zdru`enieto na privatni lekari bara da se vovede i participacija. Spored niv, nedozvoleno bilo edinstveno Makedonija da ima besplatno zdravstvo. "Mati~nite lekari dnevno primaat mnogu pacienti. Vo

M

edna smena ima od 75 do 100 pacienti, {to e navistina golema brojka. Nikade vo svetot nema besplatno zdravstvo. Zatoa, so naplata na pregledite toj broj }e se proret~i i na toj na~in }e se vrati kvalitetot na uslugata", veli pretsedatelot na Zdru`enieto, Lilija ^olakova. Direktorot na Fondot za zdravstvo, Maja Parnaxieva, po v~era{nata sredba so Lekarskata komora najavi i drugi povolnosti koi periodov }e gi po~uvstvuva lekarskata fela. Namesto dosega{nite zadol`itelni kontroli na sekoi tri meseci, Fondot otsega }e gi "posetuva" mati~nite

lekari edna{ godi{no. Fondot se soglasi i da gi namali dogovornite kazni za lekarite, so nade`, kako {to velat, deka do godina voop{to nema da gi kaznuvaat lekarite. Poznava~ite velat deka vakvata politika ne e ni{to drugo, tuku predizborna ~estitka za lekarite od strana na Vladata. Spored Parnaxieva, pak, ova e samo znak na dobra volja i zajaknuvawe na sorabotkata me|u Fondot i komorite. "Ova e dokaz kako FZO ne saka da prezentira mo}, tuku sorabotka so site zdravstveni institucii. Ako ne sekoj den, sekoj vtor den vo Fondot ima operativni sostanoci, koi vo javnosta ne se ~uvstvuvaat i

ne ni treba da se ~uvstvuvaat, bidej}i ~ekor po ~ekor toa go podobruva zdravstveniot sistem", re~e Parnaxieva, otfrluvaj}i gi tvrdewata izneseni vo javnosta deka FZO i Lekarskata komora nemaat dobra sorabotka. Novite promeni za osigurenicite od Fondot gi ocenuvaat kako pozitivni, a potenciraat i deka ova e ~ekor poblisku do elektronskiot recept, koj treba da se primenuva od 1 juli godinava. Sledniot ~ekor, velat, e elektronsko povrzuvawe me|u mati~nite lekari, no i me|u aptekite, pri {to pacientite }e treba samo da se pojavat vo aptekata i da si go zemat lekot.


KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

BLOKADA VO ERATA NA INFORMATI^KO OP[TESTVO

9

 PREGLED VESTI VIP SO NOVO AKTIVIRAWE NA BESPLATNITE RAZGOVORI

DOMEINOT .MK E BLOKIRAN, AMA SE KROJAT NOVI CENI P ZA REGISTRACIJA VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

$ u{te e neizvesno koga povtorno }e po~ne da funkcioni r a M A R N e t, makedonskiot registar na internetpod domeni, i koga }e prodol`i registriraweto i preregistriraweto na doma{nite internetstranici so vrvniot makedonski domen.mk. Poslednata informacija {to ja dobivme od Ministerstvoto za informati~ko op{testvo i administracija e deka o~ekuvaat registriraweto na “javnata ustanova MARNet” da zavr{i do krajot

S

na v~era{niot den, no ne soop{tija koga kompaniite }e imaat mo`nost povtorno da registriraat i preregistriraat internet-stranici so domen.mk. Vo ramkite na podgotvuvaweto na noviot pravilnik za upravuvawe so vrvniot makedonski domen, od Ministerstvoto soop{tija deka novoto rakovodstvo }e ja razgleda mo`nosta i potrebata za izmena na postoe~kite ceni za registracija. Sostojbata na MARNet (Makedonski registar za internetpoddomeni) od po~etokot na ovaa godina e kriti~na. Zaradi haosot vo koj se nao|a ovaa institucija, ITkompaniite koi istovremeno rabotat i so hosting na domeni se blokirani da ja

ripejd-korisnicite na Vip operator dobija u{te eden na~in kako da aktiviraat edna od opciite za razgovori od 0 denari so celata Vip mre`a. Otsega, pokraj so ispra}awe SMS-poraka, pripejdkorisnicite mo`at da ja odberat dnevnata ili nedelnata opcija za razgovor za 0 denari, so skenirawe na takanare~eniot QR (Quick Response) bar-kod. Postapkata za aktivirawe na opciite koi ovozmo`uvaat razgovori za 0 denari preku QR bar-kodot zna~i deka korisnikot treba da odbere QR bar-kod ~ita~ od svojot telefon, a dokolku go nema, istiot mo`e da se prezeme od internet-stranica na Vip (www.vip.mk/qr). Simnuvaweto na aplikacijata se naplatuva ednokratno.

ZORAN TRAJ^EVSKI E NOVIOT DIREKTOR NA EMO-OHRID

A izvr{uvaat svojata rabota, a kompaniite koi imaat potreba od svoj internetprostor so makedonski domeni ne mo`at da ja ostvarat svojata cel. Iako noviot direktor na MARNet, Sa{o Dimitrijoski, vo intervju za “Nova Makedonija” soop{ti deka ovaa institucija }e profunkcion-

ira najdocna do krajot na ovoj mesec, ekspertite velat deka ovaa situacija mo`e da potrae do dva meseci, pa ako kompaniite planiraat da registriraat domen ili da promenat server/imenski opslu`uva~ (da se preregistriraat), toga{ }e mora da po~ekaat u{te nekoe vreme.

NERACIONALNO SE KORISTI ENERGIJATA

]E IMA LI GRANTOVI ZA INTELIGENTNA ENERGIJA OD EU?! KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

$ u{te e neizvesno dali makedon sk ite kompanii godinava }e mo`at da ja koristat programata od Evropskata unija (EU) za inteligentna energija. Ekspertite najavuvaat deka iako zemjava ne e ~lenka na EU, Vladata treba so ednokratna uplata od okolu 200.000 evra vo Evropskata komisija da gi napravi dostapni evropskite pari. “Vo Programata za inteligentna energija-Evropa mo`e da u~estvuvat zemjite ~lenki na EU. Makedonija ovaa godina treba da se

S

za~leni vo ovaa programa, so {to treba da platime okolu 150.000-200.000 evra. No, i pokraj evropskite pari koi ni se na raspolagawe, Makedonija na energetskata efikasnost treba da gleda kako na ogromen potencijal i dvigatel na stopanstvoto. Ova }e dovede i do otvorawe na novi rabotni mesta. Energetskata efikasnost ne e kampawa, taa e dlaboko vkoreneta vo svetskite stopanstva i treba da donese revolucionerni promeni vo ekonomiite”, veli @ivko Dimov, menaxment-konsultant. Ekspertite se kategori~ni deka i pokraj kreditite od bankite, od me|unarodnite finansiski institucii i grantovite od Evropa, kompaniite nedovolno gi primenuvaat merkite za {tedewe energija.

ktuelniot pretsedatel na Sobranieto na akcioneri vo Makedonski Telekomunikacii, Zoran Traj~evski, }e bide noviot direktor na ohridskiot zagubar, EMO. Izvori od Vladata za "Kapital" potvrdija deka naskoro Traj~evski }e zastane na ~elnata pozicija na kompanijata, na mestoto na Kosta Dimitrov. Istite izvori neodamna za "Kapital" otkrija deka baraat nov direktor za zagubarot EMO, bidej}i ne bile zadovolni od dosega{noto rabotewe na Dimitrov. Neoficijalno, vladiniot predlog za izbor na Traj~evski }e go prifati i poddr`i i Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, koj vo EMO poseduva 22% od akciite so pravo na glas. Vladata, pak, kako pretstavnik na dr`avata, e najgolem akcioner vo ohridskata kompanija, kade {to poseduva 41,6% od akciite so pravo na glas. Vladata od Traj~evski o~ekuva deka od zagubar EMO }e stane profitabilna kompanija. Za prvite tri kvartali vo 2010 godina zagubata na EMO iznesuva{e 190 milioni denari. Trajkovski, edinstveniot kandidat za izvr{en ~len na Upravniot odbor i nov generalen direktor na AD EMO, sega e vraboten vo skopskata kompanija Serta. Voedno, osven anga`manot vo Makedonski telekomunikacii, ~len e na upravniot odbor na JP Komunalna higiena.

Od kompaniite se soglasuvaat deka za{tedata na energija e osobeno va`na. “Podru`nicata Energetika proizveduva i snabduva toplinska i elektri~na energija vo krugot na @elezarnica. Tokmu poradi toa {to na{ata toplinska energija se distribuira do gra|anite na Gazi Baba, prvenstveno rabotime na za{teda na energija vo celokupniot tehni~ko-tehnolo{ki proces. Gi detektiravme problemite i ve}e rabotime na konkretni proekti za da imame mnogu pomali zagubi vo mre`ata”, veli Cvetanka Velkovska, direktor na Energetika, del od dr`avnata kompanija ELEM. Na debata vo Stopanskata komora so nekolku makedonski kompanii, me|u koi ELEM

Energetika, EVN, Makstil, R@ Institut, Dimov potencira deka dokolku kompaniite, gra|anite i dr`avnite institucii poracionalno ja koristat energijata, ekonomijata }e bide odr`liva i konkurentna na podolg rok. Spored strategijata za energetska efikasnost na Makedonija, so investicii od 400 milioni evra vo slednite osum godini zemjava treba da stane energetski efikasna. Racionalnoto koristewe na energijata i za{tedata na ovoj skap resurs ne e samo potreba ,tuku i obvrska, dodavaat ekspertite. Alarmiraat deka soglasno evropskite direktivi, Makedonija do 2018 godina mora da za{tedi 9% od potro{enata energija vo poslednite pet godini.

TETEKS SI OTKUPI 1.074 SOPSTVENI AKCII ekstilnata kompanija Teteks od Tetovo denovive, po cena od 619 denari za akcija, otkupi 1.074 sopstveni akcii, za {to treba da plati vkupno 664.806 denari. Odlukata da otkupi sopstveni akcii kompanijata ja donela u{te na sednica na akcionerskoto sobranie vo april minatata godina. Vakvata odluka na kompanijata se nadovrzuva na ambiciozniot plan za ovaa godina, spored koj se o~ekuva dobivka od 3,6 milioni denari. Spored ovoj biznis-plan, kompanijata o~ekuva prihodi od proda`ba od 263,5 milioni denari, a kako prioritet se istaknuva ostvaruvawe na realizacijata od 2010 godina, so namera za nejzino zgolemuvawe vo odredeni segmenti. Minatata godina Teteks vo prvite tri kvartali ostvari dobivka od 63.000 evra, {to e za 33% podobar rezultat od dobivkata vo 2009 godina, koja iznesuva{e 47.000 evra. Isto taka, na krajot od minatata godina Teteks stekna i nedvi`en imot koj & pripa|a{e na porane{na Medicinska plastika od Tetovo, koja sega se nao|a vo ste~aj. Za ovoj imot Teteks na TTK Banka i plati 3,2 milioni evra.

T


Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.780

MBI 10

3.035

MBID

KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

OMB 116,80

2.775

3.030

2.770

116,60

3.025

2.765

116,40

3.020

2.760 2.755

3.015

116,20

3.010

116,00

2.750 2.745 2.740

3.005

02/02/11

03/02/11

04/02/11

05/02/11

06/02/11

07/02/11

02/02/11

08/02/11

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

115,80 03/02/11

04/02/11

05/02/11

06/02/11

07/02/11

08/02/11

02/02/11

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

03/02/11

04/02/11

05/02/11

06/02/11

07/02/11

08/02/11

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

MARIJA MITEVA, GENERALEN MENAXER NA SKOVIN, AD SKOPJE

MAKEDONIJA MORA DA SE BRENDIRA KAKO PROIZVODITEL NA VINO I pokraj padot na proda`bata na nekoi pazari, vkupniot izvoz na Skovin e relativno stabilen. Izvoznite rezultati na vino vo {i{iwa vo Srbija, Slovenija i Crna Gora se podobruvaat, a lani se otvorija i novi pazari, me|u koi i Hong Kong gionot i evropskite zemji, na listata zemji kade {to se izvezuvaat vinata na Skovin se i Japonija, Kina, SAD, Kanada i Avstralija. “Za `al, percepcijata kaj kupuva~ite za Makedonija kako vinska zemja naj~esto zavr{uva na granicite na porane{na Jugoslavija. Sekoj probiv na drugi pazari nadvor od ovie eks-ju granici bara zna~itelni vlo`uvawa vo promocii, inovativni proda`ni tehniki i vlo`uvawa vo kvalitet. Od druga strana, pak, poradi nedefiniraniot imix na Makedonija kako brendirana zemja na poteklo, cenite {to mo`at da gi postignat na{ite vina ne se na nivo koe mo`e da akumulira finansii za ponatamo{en razvoj i promocii. Tokmu tuka se nadevame na poddr{ka od dr`avnite institucii koi treba da go pomognat brendiraweto na Makedonija kako zemja proizvoditel na vino”, veli Miteva. U~estvoto na izvozot vo vkupnata proda`ba na vina na Sk-

BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

inatata 2010 godina be{e relativno te{ka godina za vinskata industrija, a posebno za makedonskite vinarnici. Krizata vo na{iot biznis se po~uvstvuva preku ote`natite uslovi za izvoz na vinoto poradi namaluvaweto na interesot na stranskite importeri. I pokraj padot na proda`bata na nekoi pazari, osobeno germanskiot, sevkupniot izvoz na Skovin be{e relativno stabilen vo odnos na drugite firmi od Makedonija. Izvoznite pazari na vino vo {i{iwa vo Srbija, Slovenija i Crna Gora bele`ea podobruvawe. Isto taka se otvorija i novi pazari, me|u koi i Hong Kong, a vo poslednite meseci od godinata i Albanija, - veli veli Marija Miteva, generalen direktor na vinarnicata Skovin vo intervju za izdanijata na Kapital Media Grup, koe vo celost }e bide objaveno vo najnovoto izdanie na nedelnikot "Kapital", koe izleguva vo petok. Hong Kong ne e edinstvena dale~na destinacija kade {to se izvezuvaat vinata na Skovin. Pokraj zemjite od re-

M

ovin iznesuva pove}e od 70%. Na nivo na dr`ava, pak, od vkupnoto proizvodstvo na vino vo Makedonija, koe iznesuva 90 do 100 iljadi toni godi{no, pove}e od 80% odi za izvoz na stranskite pazari. Me|utoa, od ovie koli~ini samo 18% e izvoz na vino vo {i{iwa, {to, spored Miteva, upatuva na zaklu~okot deka izvozot s$ u{te se karakterizira so dominacija na nalivnoto vino, niska dodadena vrednost, slaba konkurentnost i podlo`nost na pazarnata cena diktirana od ponudata i pobaruva~kata. Generalnite prognozi se deka 2011 godina }e bide podobra za vinskiot biznis od izminatata 2010 godina i deka so namaluvaweto na intenzitetot na krizata }e se postigne generalna relaksiranost na pazarot, {to mo`e da rezultira so zgolemena potro{uva~ka na vinoto. Spored nea, za del od vinarnicite vo Makedonija 2011 godina }e bide edna od najdobrite godini vo svoeto pos-

toewe. No, za `al, veli Miteva, }e ima golem broj takvi koi nema da mo`at da se spravat so pazarnite i finansiskite problemi, {to mo`e da dovede duri i do propa|awe na nekoi od niv. Miteva najavuva pove}e novosti od Skovin za godinava. Do sredinata na fevruari vo ramkite na vinarnicata }e bide otvoren i poseben vinski podrum, so koj Skovin saka da vleze vo eden nov segment vo rabotata na vinarnicata, a toa e turizmot.

MARIJA MITEVA GENERALEN MENAXER NA SKOVIN Za del od vinarnicite vo Makedonija 2011 godina }e bide edna od najdobrite godini vo postoeweto. No, za `al, }e ima golem broj vinarnici koi nema da mo`at da se spravat so pazarnite i finansiskite problemi, {to mo`e da dovede duri i do propa|awe na nekoi od niv.

PA\A TEMPOTO NA BERZATA o silnata berzanska aktivnost minatata nedela, denovive tempoto na Makedonska berza poleka opa|a. Berzanskiot promet ostvaren v~era i vo ponedelnikot voop{to ne nalikuva na prometite ostvareni minatata nedela, iako v~era{niot promet iznesuva{e 8,7 milioni denari i be{e za 50% pogolem od 5,8 milioni denari ostvareni den prethodno. Vo strukturata na trguvaweto prodol`i dominacijata na akciite za smetka na obvrznicite. Vkupniot promet so obvrznici iznesuva{e 1,6 milioni denari. Samo akcijata na Alkaloid ostvari za 18,7% pogolem promet od toj na obvrznicite, zavr{uvaj}i go trguvaweto so 1,9 milioni denari. Investitorite, kako i vo ponedelnikot, povtorno bea zainteresirani i za akcijata na Granit, od koja se istrguvaa 2.335 akcii, pri {to be{e ostvaren promet od 1,5 milioni denari. Interesna za analiza e akcijata na Komercijalna banka, koja se prodava{e po prose~na cena od 3.563,46 denari. Taa trguvaweto go zavr{i so promet od 381.000 denari, re~isi dvojno pomalku od ponedelnikot, koga bea ostvareni

P

682.000 denari. Na redovniot pazar na akcii najinteresen za investitorite be{e Makedonski telekom, od koj se istrguvaa 750 akcii vredni 404.000 denari. Interesot za akcijata na Tutunska banka identi~en kako i prethodniot den, za {to govori i prometot od 205.000 denari ostvaren v~era, no i vo ponedelnikot. Poradi slabata investitorska aktivnost, berzanskite indeksi prodol`ija so pad na svoite vrednosti. Najmnogu zagubi indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID, koj trguvaweto go zavr{i na 3.009,42 indeksni poeni i ima{e pad od 0,30%. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 padna za 0,26% na 2.746,21 indeksni poeni, dodeka indeksot na obvrznici OMB zavr{i na 115,87 indeksni poeni, so pad od 0,23%. Na Berzata se trguva{e so 27 hartii od vrednost, od koi 12 imaa pad na cenata. Najgolem pad od 10,24% ima{e akcijata na Skopski pazar. So rast na cenata mo`at da se pofalat osum hartii od vrednost, od koi najmnogu porasna cenata na akcijata na Idevelop i toa za 4,17%. Potresi na cenata nema{e kaj sedum hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

08.02.2011

Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

32.323.418,08

2,34%

11,00%

10,26%

4,43%

3,88%

07.02.2011

ILIRIKA GRP

47.241.265,92

-4,07%

-0,97%

7,94%

-3,15%

9,28%

07.02.2011

Иново Статус Акции

19.200.054,57

10,73%

11,07%

5,48%

11,01%

-7,11%

07.02.2011

1.530.845

KD Brik

35.905.328,58

-2,63%

0,53%

4,80%

-1,55%

16,83%

07.02.2011

1.922.616

KD Nova EU

28.625.520,01

6,09%

7,24%

9,29%

5,75%

3,52%

07.02.2011

КБ Публикум балансиран

28.190.060,85

4,73%

5,19%

6,82%

4,97%

2,59%

07.02.2011

%

25,00

4,17

175.000

ТТК Банка АД Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

845,00

2,92

295.750

160,00

2,56

85.600

Гранит Скопје

655,61

0,87

4.534,47

0,04

ИДЕВЕЛОП Скопје

Алкалоид Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Скопски Пазар Скопје

08.02.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

7000

-10,24

49.000

2850

-5,00

28.500

Стопанска банка Скопје

235,67

-3,75

176.750

Македонски Телеком Скопје

539,78

-1,86

404.835

Македонијатурист Скопје

Фершпед Скопје

53.101,00

-1,85

53.101

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Алкалоид Скопје Гранит Скопје

08.02.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

08.02.2011

08.02.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

26.809

21

4.534,47

390,18

11,62

1,03

обични акции

91.607

78

15,20

8.100,00

341,43

23,72

0,24

Вкупно Официјален пазар

118.416

99

35,41

237,93

GRNT (2009)

3.071.377

655,61

105,83

6,19

0,65

обични акции

23.616

28

243,12

KMB (2009)

2.014.067

3.563,46

533,81

6,68

1,03

Вкупно Редовен пазар

23.616

28

243,12

MPT (2009)

112.382

32.500,00

/

/

0,91

REPL (2009)

25.920

42.287,50

5.625,12

7,52

0,85

1.530.845

SBT (2009)

389.779

3.814,72

211,39

18,05

0,87

08.02.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

4534,47

0,04

1.922.616

655,61

0,87

3.800,64

-0,84

589.099

STIL (2009)

14.622.943

222,53

0,11

2.012,40

3,11

Македонски Телеком Скопје

539,78

-1,86

404.835

TPLF (2009)

450.000

3.800,64

61,42

61,88

1,11

Комерцијална банка Скопје

3563,46

-0,26

381.290

ZPKO (2009)

271.602

2.527,00

/

/

0,33

Топлификација Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 08.02.2011)


KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

11

JAVNATA PONUDA NA KOMERCIJALNA - PO 13 ^ASOT

]E SE PRODAVA UDEL OD 7,45% OD IK BANKA

upuva weto akcii od novata emisija na Komercijalna banka, koe }e po~ne na 11 fevruari (za dva dena), }e se pravi po redovnoto trguvawe na Makedonskata berza, koe trae od 9 do 13 ~asot. Odnosno, proda`nite nalozi vo sistemot na Berzata }e mo`at da se vnesuvaat od 13:15 ~asot do 13:20 ~asot, a kupovnite nalozi od 13:20 ~asot do 14:20 ~asot. Od Berzata objasnuvaat deka vaka utvrdeniot vremen-

gencijata za upravuvawe so odzemen imot od 28 fevruari }e prodava konfiskuvan paket-akcii so pravo na glas vo IK banka, informira{e ovaa dr`avna institucija. ]e se prodavaat 3.120 akcii, {to iznesuva 7,45% od akcionerskiot kapital na bankata. Paketot-akcii }e se prodava po pat na javna aukcija na Makedonskata berza.

K

ski raspored e za da se odvoi redovnoto trguvawe od novata emisija akcii na Komercijalna banka, koe za prv pat preku javna ponuda se sproveduva preku Berzata. Dosega javnite ponudi na akcii se pravea preku brokerskite dru{tva, kade {to na ime na klientite se zapi{uvaa novite akcii. Ova sleduva po promenite na Zakonot za hartii od vrednost, napraveni vo april minatata godina, spored koi javnite ponudi namesto vo prostori-

ite na ovlasten u~esnik na pazarot na kapital, odnosno na izdava~ot, }e se pravat vo prostoriite na ovlastena berza na pazarot na hartii od vrednost.

A

Po~etnata cena na edna akcija }e bide 50.000 denari. Vo Agencijata najavuvaat deka akciite vo 28 fevruari }e se prodavaat po principot s$ ili ni{to. Ako ovaa aukcija ne uspee vo narednite dva dena, na 1 i 2 mart }e se nudi vo trgovski sesii. Agencijata upravuva i prodava imot {to e odzemen po pat na krivi~ni i prekr{o~ni postapki. Na aukcijata }e mo`at da

u~estvuvaat samo investitori {to prethodno }e imaat obezbedeno odobrenie od guvernerot na Narodnata banka na Makedonija, Petar Go{ev. Mnozinski sopstvenici na IK banka se holandskata Demir-halk banka, koja poseduva 66,56% od akcionerskiot kapital i Evropskata banka za obnova i razvoj, so udel od 25%. IK banka ima vkupno 41.870 akcii so pravo na glas.

PROMOVIRANA STRATEGIJA ZA PROMOCIJA NA IZVOZOT

17.03.2010 11 ]E SE PROMOVIRA IZVOZOT NA METALURGIJATA, TEKSTILOT I ZEMJODELCITE Ocenkata na biznismenite e deka promocijata na izvozot treba da bide koncentrirana kon kompaniite koi ve}e se doka`ale kako izvozni i so toa da se zajakne nivniot izvozen kapacitet, so {to }e go povle~at izvozot na pomalite kompanii ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

oddr{ka na izvozot od pove}e industriski granki, so akcent na agrosektorot, metalnata i tekstilnata industrija i na sektorot za informati~kokomunikaciski tehnologii e celta na Strategijata za promocija na izvozot, koja v~era ja prezentira{e ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi. Strategijata prepora~uva zajaknuvawe na institucionalnite kapaciteti i sorabotka so biznis-zaednicata. Ovoj dokument na po~etokot od mart treba da bide usvoen i od Vladata. Strategijata predviduva Makedonija da gi promovira doma{nite proizvodi na stranskite pazari i da izgradi prepoznatliv imix za niv. Ministerstvoto za ekonomija, vo sorabotka so stranski eksperti i konsultanti i so doma{ni institucii, izraboti nacrt-verzija na Strategijata, so koja se preciziraat na~inot i modelite kako instituciite i kompaniite da se adaptiraat za da stanat konkurentni na stranskite pazari. Spored ministerot Besimi, isklu~itelno va`no za makedonskata ekonomija e unapreduvawe na izvozot, za {to treba da ima dobro osnovana strategija za poddr{ka. "Imaj}i predvid deka na{ata ekonomija e otvorena i pretendira da stane del od evropskiot pazar, Strategijata predviduva diverzificirawe na izvozot. Vo izminatite 20 godini izvozot go determiniraa metalnata i tekstilnata industrija, koi u~estvuvaat

P

so 60% vo vkupniot izvoz. Zatoa, vo strategijata e predvideno sektorite kade {to e utvrden potencijal za izvoz da se adaptiraat so cel da bidat pokonkurentni, a za tie kade {to ima potencijal za razvoj, kako {to e IKT sektorot, e predvidena poddr{ka za podobro probivawe na stranskite pazari”, objasni Besimi. Toj potencira{e deka za pogolema promocija, osven poddr{ka od promotorite na Agencijata za stranski investicii, }e bidat sprovedeni i drugi aktivnosti vo sorabotka so delovnata zaednica vo stranstvo. Kompaniite koi bea prisutni na javnata rasprava vo golem del se soglasuvaat so Strategijata. Del imaat zabele{ki za na~inot kako }e se implementira , a baraat i pogolema sorabotka so promotorite na Agencijata. “Edna od zabele{kite na kompaniite-~lenki na Stopanskata komora e deka e potrebna pogolema sorabotka so promotorite. Smetaat deka ne e definirana platforma so koja }e se koordinira sorabotkata na Agencijata za stranski investicii, odnosno promotorite so komorite, a ne e poso~en ni na~inot na koristewe na buxetot za promocija na izvozot”, istakna Qubica Nuri, direktor na Direkcijata za me|unarodna sorabotka i promovirawe vo Stopanskata komora. Spored Nuri, ocenkata na biznismenite e deka promocijata na izvozot treba da bide koncentrirana kon kompaniite koi ve}e se doka`ale kako izvozni i so toa da se zajakne nivniot izvozen kapacitet, so {to }e go povle~at izvozot na pomalite kompanii. “Barame da se napravi pro-

\OR\I PETRU[EV

 Strategijata za promocija na izvozot v~era ja prezentira{e ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi. grama za konkretna poddr{ka na izvozot, koja bi bila kreirana vrz osnova na informacii od golem broj doma{ni kompanii, bidej}i Strategijata ne dava konkretni alatki za poddr{ka na izvozot vo konkretni sektori”, izjavi Nuri. \or|i Petru{ev, generalen direktor na vinarskata vizba Tikve{, konstatira{e deka na Makedonija prvo & e potreben konkurenten proizvod, potoa infrastrukutura da se prenese toj proizvod na stranskite pazari i, na kraj, institucija koja }e obezbeduva informacii za kompaniite i }e gi pribli`i do pazarite kade {to imaat najmnogu {ansi.

“Vo Strategijata e propu{ten eden zna~aen izvozen proizvod, koj celime da bideme so visoka dodadena vrednost i konkurenten, a toa e vinoto, koe treba da ima poseben tretman. Na makedonskoto vino mu nedostigaat imix i prepoznatlivost i vo ovoj del e potrebna poddr{ka. Se nadevam deka ovaa Strategija }e se realizira, iako sme daleku od toa, a potrebna e i politi~ka i stru~na volja i davawe ovlastuvawa”, potencira{e Petru{ev. Spored Dejvid Braun, ekspert od BERIS programata na Svetskata banka, koj be{e anga`iran od Ministerstvoto za ekonomija da ja izraboti Strategijata, ovoj dokument e

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,66%

3,59%

4,32%

5,32%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,00%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5050

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

САД

долар

45,3811

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

В.Британија

фунта

73,2028

Швајцарија

франк

47,4832

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,9679

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

46,0539

61,6

46

73,3

47,8

Извор: НБРМ

samo patokaz kako dr`avata da go zgolemi izvozot. “Vo princip, celta na strategijata e da se zgolemi makedonskiot izvoz za 30%. Treba da gi maksimizira trendovite i minimizira slabostite na doma{nata industrija. Se fokusira na nekolku granki i ima za cel da gi promovira agrobiznisot, IT-tehnologijata i tekstilnata industrija”, potencira{e Braun. Od Agencijata za stranski investicii, pod ~ija nadle`nost sega e promocijata na izvozot, najavuvaat deka pravat analiza za da se vidi kakvi aktivnosti }e se naso~at za privlekuvawe investicii i promocija na izvozot.

GENERALEN DIREKTOR NA VINARSKATA VIZBA TIKVE[ Na Makedonija prvo & e potreben konkurenten proizvod, potoa infrastrukutura da se prenese toj proizvod na stranskite pazari i, na kraj, institucija koja }e obezbeduva informacii za kompaniite i }e gi pribli`i do pazarite kade {to imaat najmnogu {ansi. Vo Strategijata e propu{ten eden zna~aen izvozen proizvod, koj celime da bideme so visoka dodadena vrednost i konkurenten, a toa e vinoto, koe treba da ima poseben tretman. “]e napravime analiza za da se vidi dali vo nekoi zemji kade {to ima pove}e od eden promotor del od lu|eto treba da bidat naso~eni kon privlekuvawe stranski investicii, a del kon promocija na izvozot. Vo drugi zemji, pak, treba da se vidi na koj na~in nivnoto vreme i anga`man }e bidat posoodvetni”, izjavi direktorot na Agencijata, Viktor Mizo.


Fokus

12

KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

KLU^NIOT ENERGETSKI PROEKT STANUVA SÈ POSKAP

CENATA NA GASIFIKACIJATA PO OD 200 NA 400 MILIONI EVRA?! KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

olku pari & trebaat na Makedonija za da izgradi gasifikaciona mre`a niz zemjava? Sumata potrebna za ovoj krucijalen proekt za ekonomijata postojano raste i ve}e dostigna 400 milioni evra. Spored nekoi procenki, do pred nekolku godini bea potrebni “samo” 270 milioni evra. Toa samo potvrduva deka za gasifikacijata na Makedonija se zboruva naprazno, bez nikakva ideja i plan kako da se realizira. Zatoa i ni{to ne se pravi na teren, pa zemjava e edinstvena na Balkanot koja na kompaniite i na gra|anite ne im obezbeduva gas kako alternativa na skapata struja. Gas vo Makedonija koristat triesetina kompanii, a za site drugi e nedostapen, bidej}i dr`avata ne znae kako vo 21 vek da izgradi

K

 Sumata potrebna za ovoj krucijalen proekt za ekono-mijata postojano raste i ve}e dostigna 400 milioni evra. A, spored nekoi procenki, do pred nekolku godini bea potrebni “samo” 270 milioni evra. Toa samo potvrduva deka za gasifikacijata na Makedonija se zboruva naprazno, bez nikakva ideja i plan kako da se realizira gasovod so pogolem kapacitet od postojniot i da pu{ti distributivna mre`a niz zemjata. Energeti~arite se decidni deka vladinite procenki za cenata na gasifikacijata od okolu 270 milioni evra se neizdr`ani. Nivnite analizi poka`uvaat deka za site doma}instva i firmi da koristat priroden gas potrebni se najmalku 400 milioni evra. Spored presmetkite na Mirko Stojanovski, ekspert za proektirawe i in`enering za skladirawe na goriva i gas, samo za izgradba na magistralnite gasovodi vo zemjava }e se potro{at okolu 260 milioni evra. Dopolnitelni 130 milioni evra }e ~inat distributivnite mre`i i u{te najmalku 80 milioni evra priklu~uvaweto na potro{uva~ite vo mre`ata. Duri otkako seto toa }e se realizira, gasot navistina }e mo`e da “prote~e” vo Makedonija. “Ne e dovolno da se ima magistralen gasovod za da se ko-

risti prirodniot gas. Potrebni se distributivni gradski mre`i i adaptacii kaj potro{uva~ite. Toa zna~i deka izgradbata na magistralnite gasovodi vo Makedonija nema po avtomatizam da gi re{i energetskite problemi. I sega vo Makedonija se koristat samo 10% od kapacitetot na magistralniot gasovod”, veli Stojanovski. Od Ministerstvoto za finansii ne odgovorija na pra{awata na “Kapital” kolku to~no }e ~ini gasifikacijata na Makedonija i do kade e realizacijata na celiot proekt.

 Gasifikacijata, na koja se ~eka cela tranzicija, go probiva i rokot {to si go dade ovaa Vlada - 2012 godina - do koga ovoj evtin energens treba da stigne do sekoja fabrika i doma} instvo.

Spored dinamikata na aktivnostite na nadle`nite organi za ovoj kru-

FATMIR BESIMI MINISTER ZA EKONOMIJA “Fizibiliti studijata e ve}e zavr{ena, a sega se raboti na izgotvuvawe na glavnite proekti. Potoa }e se odi na razvoj na prenosnata mre`a, odnosno nejzina izgradba. Spored iskustvata na drugite zemji, podobro e centralnata vlast da ja dodeluva koncesijata za distribucija na gasot, bidej}i treba da najdeme i kompanii koi }e investiiraat.”

TE^NIOT PRIRODEN GAS - ALTERNATIVA ZA PRIRODNIOT?! Energetskite eksperti sugeriraat Makedonija da bara alternativa na prirodniot gas. “Makedonija treba da ja iskoristi izgradbata na terminalot na te~en priroden gas vo Albanija, koja treba da zavr{i do krajot na 2014 godina. So izgradbata na mal terminal za vte~nuvawe na gasot, najpogodno e kaj @elezarnica-Skopje, }e se prifa}aat vi{ocite od dnevnite i mese~nite disproporcii od koristeweto na prirodniot gas. Taa }e se koristi i kako distributiven centar na te~en priroden gas za site potro{uva~i tamu kade {to e ekonomski neisplatlivo da se gradi cevkovod”, objasnuva Stojanovski. Toj objasnuva deka terminalot za vte~nuvawe, bidej}i se priklu~uva na avtopatna i `elezni~ka

mre`a. “Voveduvaweto na te~niot priroden gas kako energens vo soobra}ajot }e bide ogromna zamena na te~nite goriva. Golem del od grade`nite ma{ini, avtobusite, {leperite, transporterite, }e go koristat ovoj energens. Izgradbata na stanici za te~en priroden gas Makedonija }e ja vnese vo “siniot” koridor na EU”, objasnuva Mirko Stojanovski. Podatocite poka`uvaat deka za da ja izbegne energetskata zavisnost od ruskiot priroden gas, Evropa ja zasiluva nabavkata na te~en priroden gas. Dosega ima 16 terminali za skladirawe na ovoj energens, a se planira izgradba na u{te 30 vo slednite 20 godini.

pen energetski proekt, 2016 godina se nametnuva kako godina koga najrano mo`e da bide celosno gasificirana zemjava. Od Makedonija gas, kompanija koja ja formira{e Vladata, koja zaedno so Gazprom treba da go gradi gasovodot niz Makedonija, velat deka do krajot na godinava treba da se znae kade to~no }e minuva gasovodniot prsten. Makedonija gas i ruski Gazprom treba da konkretiziraat i kolkav del od gasovodot }e se gradi so 60 milioni dolari koi gi ~ekame od Rusija kako povrat na klirin{kiot dolg. Se ~ekaat i zaemite od EBRD i od EIB, finansieri na proektot. Ako se zeme predvid deka za izgradba na gasovod prose~no se potrebni najmalku ~etiri godini, najrano vo 2016 godina prirodniot gas mo`e da bide realnost za makedonskata ekonomija. Izgradbata na gasovodot mnogu zavisi od vra}aweto na klirin{kiot dolg od Rusija, koj }e se vra}a preku izgradba na del od mre`ata. Od ruskata ambasada vo zemjava potvrduvaat deka dosega nikoga{ ne stanalo zbor deka ruskiot dolg }e se vrati pred 2016 godina. “U{te vo juni minatata godina, koga

se potpi{a dogovorot deka Rusija }e go poramni klirin{kiot dolg kon Makedonija, se vele{e deka ima {est godini za realizacija na proektot. Taka, 2016 godina e najoptimalna koga mo`e da se vrati dolgot preku izgradba na gasovod vo Makedonija”, veli za “Kapital” Aleksandar Lesin, ekonomski sovetnik na ruskiot ambasador. Zasega,prioritetni za izgradba vo gasovodnata infrastruktura se magistralnite pravci od kumanovsko Kle~ovce do Bitola, so krak do Strumica, i Skopje-Tetovo-Gostivar. Ekspertite imaat svoi soveti. “Ako smetame na parite od Klirin{kiot dolg, najverojatno vo prvata faza od proektot parite } e se iskoristat za da se povrze postoe~kiot gasovod od bugarskata granica do Skopje so edna to~ka, nekade me|u [tip i Strumica. Vladata treba da odlu~i dali ponatamu }e se povrze so mre`a vo Grcija ili Bugarija. Dosega, od bugarskata granica do Skopje e izgraden gasovod vo dol`ina od 97 kilometri”, objasnuva Zlatko Kondratenko, direktor na Energosistem, kompanija koja u~estvuva{e vo izrabotkata na

30 MILIONI EVRA SE ODLEVAAT PORADI ENERGETSKATA KRIZA Analizite na energeti~arite poka`uvaat deka Makedonija godi{no gubi vo prosek po okolu 30 milioni evra zatoa {to doma}instvata ne mo`at da koristat gas, pa strujata e dominanten energens. Ekspertite velat deka prirodniot gas e neophoden, bidej}i doma{nite resursi za proizvodstvo na struja se s$ pomali.

KONSTANTIN DIMITROV PRETSEDATEL NA CENTAROT ZA ENERGETSKA EFIKASNOST “Srbija }e gradi gasovod so Rusija, a Bugarija ve}e e krstosnicata na Balkanot. Makedonija ne figurira vo nitu eden regionalen proekt. Vo zemjava edinstveno doa|a eden glaven cevkovod za gas do Skopje, so krak do Bunarxik.“

ALTERNATIVNI IZVORI NA ENERGIJA VLEGUVAAT NA BALKANOT

SRBIJA ZABRZANO SE GASIFICIRA ELENA JOVANOVSKA rbija zabrzano raboti na gasifikacija na celata svoja teritorija. Se raboti i na jugot i na severot od zemjata. Ruskata kompanija Jugorosgas po~na da gradi gasovod vo dol`ina od 52 kilometri vo ju`niot del, od Ni{ do Leskovac. Ova e prvata faza od gasifikacijata {to treba da transportira priroden gas do Vrawe. Na nego }e se priklu~uvaat naselbite i gradovite niz koi }e minuva. Vrednosta na izgradbata na prvata faza na gasovodot Ni{-Leskovac, vklu~uvaj}i ja i gradskata mre`a vo Leskovac, iznesuva 16 milioni evra.

S

“Vrednosta na celiot proekt na izgradbata na magistralniot gasovod Ni{-Leskovac-Vrawe, vo dol`ina od 120 kilometri i gradski mre`i dol` gasovodot, }e iznesuva pove}e od 40 milioni evra”, informiraat od Jugorosgas. Vo ovaa kompanija o~ekuvaat gasovodot da stigne do Leskovac vo vtorata polovina od ovaa godina. Jugorosgas }e vlo`i 4,5 milioni evra vo gasnata gradska mre`a na Leskovac, a vo izgradba na gasnite distributivni mre`i u{te tri milioni evra. Otkako mre`ata }e bide stavena vo funcija, na nea }e mo`at da se priklu~at 20.000 korisnici od toj grad. Se o~ekuva godi{nata potro{uva~ka na gas vo Leskovac da iznesuva

100 milioni kubni metri gas. Na gasnata mre`a }e se priklu~uvaat i pogolemi potro{uva~i, kako {to se toplani i kompanii. Cenata za priklu~ok za doma}instvata } e iznesuva 745 evra ako se pla}a vo gotovo ili 832 evra ako pla} aweto se vr{i na pove}e rati. “Sistemot od energetski objekti i pogoni {to }e bidat izgradeni dol` ovoj gasovod }e bide integriran vo celokupnata struktura na snabduvawe so gas na Srbija, kako {to e ve}e napraveno so postoe~kite sistemi {to Jugorosgas gi izgradi vo Ni{, Aleksinac, Aleksandrovac, Ra`aw i Lu~ane”, velat od kompanijata. Srpskiot premier, Mirko Cvetkovi}, po povod po~nuvaweto na izgradbata na ovoj del od

gasovodot istakna deka Vladata e isklu~itelno zainteresirana za izgradba na {to pove}e infrastrukturni proekti, zatoa {to tie ostanuvaat za idnite generacii. Osven toa, proektite otvoraat novi rabotni mesta. Premierot istakna deka so zavr{uvaweto na proektot }e se sozdade mo`nost za celosna gasifikacija na ju`na Srbija. Toj se nadeva deka po gasifikacijata toj del na Srbija }e stane poatraktiven za novi investicii. Na severot na Srbija, vo Vojvodina, javnoto pretprijatie Srbijagas gradi gasovod na visok pritisok so mo`nost za priklu~oci so dol`ina od 23,5 kilometri. Vkupnata vrednost na ovoj proekt e ~etiri milioni evra. Pretstavnici na srpskite firmite Srbijagas, Gas

invest i op{tinata Ba~ minatiot mesec potpi{aa dogovor vo vrednost od 6,5 milioni evra za gasifikacija na op{tina Ba~. GASIFIKACIJA NA CELA SRBIJA DO 2015 GODINA Generalniot direktor na JP Srbijagas, Du{an Bajatovi}, izjavi deka Srbija do 2015 godina celosno }e bide gasificirana. Govorej}i za strate{kite proekti na Srbijagas, toj istakna deka }e napravi s$ za da dovede gas i do Ra{ka, Kopaonik, Po`arevac i u{te nekoi va`ni magistralni pravci. Bajatovi} spomena deka se razgleduva mo`nosta za koncesija na gasovodot Sava, {to gasovodniot sistem na Srbija }e go spojuva so glavniot grad na Republika Srpska, Bawa Luka. Toj


9

no.

KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

TOP 10 MEMOARI NA POLITI^KI LIDERI

ADMINISTRACIJATA NA BJUKENEN VO PRESRET NA BUNTOT

RASNA 400

na 15-ot amerikanski pretseda Memoarite tel, Xejms Bjukenen, gi opi{uvaat site negovi

milioni evra najmalku se potrebni za da se gasificira Makedonija

aktivnosti za vreme na negovata politi~ka kariera vo 18 vek, koi go smestija na listata na 10 najlo{i pretsedateli na SAD ako golem del od istori~arite go smestija na listata so naj-lo{i pretseda-teli na SAD, sepak, Xejms Bjukenen va`i za eden od klu~nite faktori vo sozdavaweto na dr`avata pred pove}e od dva veka. Memoarite "Administracijata na Bjukenen vo presret na buntot" se napi{ani za da gi odbranat postapkite na pretsedatelot za vreme na negoviot mandat od 1857 do 1861 godina. Objavuvaweto bilo odlo`eno za nekolku godini otkako mu zavr{il pretsedatelskiot mandat, so cel negovite zaklu~oci za vojnata me|u jugot i severot na SAD da ne vlijaat vrz liderstvoto na negoviot naslednik, Abraham Linkoln. Vo memoarite, koi bea objaveni duri vo 1866 godina, Bjukenen sebesi se opi{uva kkako k najgolem protivnik na vojnata i kako glaven pobornik za za{tita na narodot od opasnosta za otcepuvawe, odnosno, samoopredeluvawe na razli~nite etni~ki grupi koi postoele vo SAD. Spored magazinot "Tajm", Bjukenen potenciral deka istorijata }e bide negoviot sudija. "Taka i be{e. No, ne taka kako {to toj se nadeva{e", pi{uva "Tajm". Spored magazinot, indiferentnosta na porane{niot pretsedatel vo po~etocite na etni~kite nemiri, koi podocna eskaliraa vo gra|anska vojna, go smesti na vrvot na listata so najlo{i politi~ki lideri vo istorijata na SAD. Kako {to se veli vo biografijata na Bjukenen na oficijalnata stranica na Belata ku}a, nedostigot od solidarnost na porane{niot pretsedatel se dol`el na negoviot nedostig od qubov, pa, taka, toj e edinstveniot pretsedatel na SAD koj nikoga{ ne se o`enil. Preku "Administracijata na Bjukenen vo presret na buntot" toj se obidel da ja opravda negovata pretsedatelska nemilosrdnost vo vreme koga politi~kata realnost bila izvrtena, ropstvoto is~eznuvalo, a Severot na SAD ne mo`el da gi prifati ustavnite elementi koi go favorizirale Jugot so cel da ja namali i eliminira klasnata razlika. Memoarite davaat detalen opis na politi~kite odluki koi gi donel za negoviot mandat vo Pretstavni~kiot dom, kade {to bil izbran pet pati, kako i na site me|unarodni pridobivki koi gi ostvaril za SAD vo vremeto dodeka bil ambasador vo Rusija. Isto taka, memoarite se osvrnuvaat na odlukite koi gi donel za vreme na negovoto desetgodi{no ~lenuvawe vo amerikanskiot Senat i negoviot ~etirigodi{en pretsedatelski mandat. Memoarite ja objasnuvaat i negovata politi~ka ideologija. Spored nego, su{tinata na dobroto samoupravuvawe treba da se zasnova na vozdr`uvawe. "Vozdr`uvaweto ne treba da e predizvikano od arbitrarnata vlast, tuku od lu|eto preku nivnite pretstavnici vo zakonodavniot dom. Vo po{irokata slika mo`eme da zaklu~ime deka iako interesite

I TOME BO[EVSKI AKADEMIK "Nie 10 godini ja odlo`uvame gasifikacijata i napravivme golem zastoj. Evropa odamna go re{i pra{aweto so sigurno snabduvawe so priroden gas, a nie, kako i voobi~aeno, docnime. Zatoa, Makedonija sega ima BDP po `itel na nivo od 1990 godina. Edinstveno nie, iako sme vo centarot na Jugoisto~na Evropa, ostanavme zaobikoleni od prirodniot gas." tehni~kata dokumentacija za gasovodniot sistem vo Makedonija.

 Gasifikacijata na Makedonija e klu~na za pottiknuvawe na ekonomskiot razvoj vo zemjava.

Akademik Tome Bo{evski e kategori~en deka na izgradbata na gasovodnata infrastruktura treba da & se dade prioritet. “Sega e va`no da se obezbedi krak do Strumica. Gasifikacijata e golema i neophodna rabota, pra{awe koe za Makedonija }e bide zna~ajno vo slednite 10-20 godini. Nie 10 godini ja odlo`uvame gasifikacijata i napravivme golem zastoj. Evropa odamna go re{i pra{aweto za sigurno snabduvawe so priroden gas, a nie, kako i voobi~aeno, docnime”, ocenuva akademikot Bo{evski. Konstantin Dimitrov, profesor vo penzija, se soglasuva deka na energetikata treba da se gleda kako na zna~aen segment, osobeno poradi toa {to regionot zabrzano investira. “Srbija }e gradi gasovod so Rusija, a Bugarija ve}e e krstosnica na Balkanot. Makedonija ne figurira vo nitu eden regionalen proekt. Vo zemjava edinstveno doa|a eden glaven cevkovod do Skopje, so krak do Bunarxik”, veli Dimitrov.

 Vrednosta na izgradbata na prvata faza na gasovodot Ni{-Leskovac, vklu~uvaj}i ja i gradskata mre`a vo Leskovac, iznesuva 16 milioni evra. Na ovaa mre`a treba da se priklu~at 20.000 korisnici. Cenata za priklu~ok za doma}instvata }e iznesuva 745 evra vo gotovo ili 832 evra ako se pla}a na pove}e rati najavi i povrzuvawe so Bugarija, {to bi se finansiralo od evropskite fondovi. Eden od strate{kite planovi na kompanijata e izgradba na novo skladi{te za gas, Itebej. No, za negova realizacija najprvo treba da se razre{at imotnopravni odnosi so Naftenata industrija Srbija (NIS). Izgradbata na ova skladi{te podrazbira i izgradba na gasovod kon Batajnica. So negovata izgradba, zaedno so skladi{teto vo Banatski Dvor, Srbija }e ima mo`nost da ~uva rezervi od dve milijardi kubni metri gas.

SRBIJA ]E GRADI GASNI CENTRALI zvr{niot direktor za investicii na Srbijagas, Jovica Budimir, izjavi deka kompanijata planira da gradi niza gasni I centrali niz Srbija, so vkupen kapacitet od 950 megavati. “Gasnite centrali treba da se gradat vo Belgrad, Novi Sad, Subotica, Zrewanin, Sremska Mitrovica, Kraguevac i Ni{“, izjavi Budimir. Direktorot za investicii potseti deka e zavr{ena re~isi 95% od gasifikacijata na Vojvodina, dodeka pogolem del od Srbija ne e pokrien so gasovodna mre`a. Toj najavi deka se planira gasifikacija na Kolubarskiot, Zlatiborskiot, Ra{kiot i Brani~evskiot region, so {to bi se gasificirale okolu 60 op{tini vo tie regioni.

na lu|eto navidum se identi~ni, sepak, postojat brojni lokalni i selektivni predrasudi, naj~esto konfliktni, koi mo`at da gi razdvojat gra|anskite interesi", napi{a Bjukenen. Koga stanuva zbor za amerikanskata ekonomska politika vo toa vreme, eden od najgolemite problemi so koi se soo~il petnaesettiot pretsedatel na SAD bile danocite koi trebalo da se naplatat pri trgovskata razmena na dr`avata so ostanatiot del od svetot. Toj uspeal da vovede ekonomski protekcionisti~ki merki kako funkcionalen sistem za slobodna trgovija i za{titna carinska stapka za razli~ni grupi proizvodi. Vremeto koga Bjukenen pretsedaval so SAD e eden od najkrucijalnite periodi za istorijata, koj gi odredi "golemite" i "slabite" dr`avi denes - prezemaweto na Kuba, Meksikanskiot protektorat, nadmo}ta na me|unarodnata zaednica vrz Centralna Amerika, sozdavaweto na evropskite mo} ni ekonomii, klasnite razliki me|u Severna i Ju`na Amerika se samo del od momentite koi se slu~ija za vreme na negovoto upravuvawe. "Pa, koj ~ovek ili cela vlada vo svetot bi uspeala celosno da se spravi so vakvi situacii", se zapra{aa od Listvers (Listverse), kompanijata koja gi vr{i analizite i gi rangira pretsedatelite na SAD spored uspehot {to go postignale za vreme na nivniot mandat. Spored poslednite analizi koi gi napravi kompanijata vo 2009 godina, neuspehot da se spravi so teritorijalnoto otcepuvawe i narodnoto samoopredeluvawe go smesti Bjukenen me|u desette najlo{i pretsedateli vo SAD. Vo poslednata analiza na kompanijata, sprovedena preku anketa na okolu 50 profesori od Britanija so specijalizacija vo amerikanska istorija, diplomatija i politika vo 2011 godina, Bjukenen se najde na poslednoto mesto od 40 porane{ni pretsedateli koi bea analizirani. Pred da stane pretsedatel na SAD, Bjukenen bil del od zakonodavniot dom na Pensilvanija, a dolgo vreme rabotel i kako advokat vo toj region. prodol`uva


Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

GLAVATA VO PESOK  Barawata

na SDSM se razumni i veruvam deka taka im izgledaat i na stranskite faktori. Izvesno e deka tie }e baraat konkretni i nedvosmisleni odgovori, verojatno ve}e za desetina dena, pri posetata na premierot Gruevski na Va{ington

o izleguvaweto na SDSM i na drugi opoziciski partii od Parlamentot, Vladata odbra {to }e pravi vo periodot {to doa|a. ]e ja pikne glavata vo pesok. Toa e taktikata “se pravam deka ba{ mi e gajle i prodol`uvam da teram kako ni{to da ne se slu~ilo”. Ako se pravam deka ni{to ne gledam i ne priznavam, mo`ebi }e uspeam da gi “zanesam drugite”, pa i tie taka da gi gledaat rabotite. Proyiren i evtin obid za ignorirawe na realnosta i za glumewe non{alantnost vo situacija koga e o~igledno deka vlasta e seriozno zagri`ena za posledicite od otsustvoto na opozicijata vo Parlamentot. Vakviot pristap na Vladata, primenet na sekoe pole, ve}e stana o~igleden. Politi~ki, vlasta saka da go kreira vpe~atokot deka vo dr`avava s$ e voobi~aeno i deka Sobranieto }e prodol`i da si nosi zakoni kako ni{to da ne se slu~ilo.

P

Sosema se realni {ansite da se povtori situacijata od pred nekoe vreme, koga vo sli~ni okolnosti se "{tancaa" i vo brza postapka se donesoa eden kup zakoni, a potoa sleduva{e izvinuvawe kon strancite. Posledicite od vakviot odnos na vlasta direktno }e padnat na grbot na gra|anite, pa i vo finansiska smisla. Ekonomski, vlasta saka da isprati poraka deka taa, bez ogled na nenormalnite okolnosti vo zemjata, prodol`uva so nekakvi reformski aktivnosti. Zatoa, se pravi obid da se promovira paket zakonski promeni, na primer, preslikuvaweto na danskiot model za davawe dozvoli za gradba, {to, spored vlasta, treba da pridonese za percepcijata za golema ekspanzija vo grade`ni{tvoto. Ova e del od strategijata na Vladata da se fokusira isklu~ivo na rabotite {to mo`at da donesat mediumski poeni. Primer za toa e rangiraweto za Duing biznis na Svetska banka. Fokusiraweto isklu~ivo na rabotite {to mo`at tamu da donesat nekoj poen po~na

pred nekolku godini, koga toj proekt vo Svetska banka go vode{e dene{niot minister za finansii na Bugarija. S$ drugo mora da ~eka, bez ogled kolku e prioritetno. Patem, podatocite poka`uvaat deka rabotite vo grade`ni{tvoto ne se takvi kakvi {to saka da ni gi prika`e vlasta. Vo 2010 godina, vo sporedba so 2009 godina, brojot na dadeni odobrenija za gradewe e pomal za 7,2%. Dopolnitelno, vremeto }e poka`e dali firmite navistina }e investiraat i }e gradat sega ili }e po~ekaat SDSM da pobedi na izborite, pa da im ovozmo`i da zemat investiciski krediti za istata namena i za tie krediti kamatata, namesto firmite, da ja pla}a dr`avata. Na ekonomski plan, Vladata saka da poka`e aktivnost i inicijativnost i vo pogled na nejzinata bo`emna posvetenost na sorabotkata so biznissektorot. Toa e zaluden napor. Edna{ ve}e pi{uvav deka se raboti za filmska qubov koja funkcionira samo pred kamera. Otsustvoto na iskrena `elba

kaj Vladata za su{tinska sorabotka so biznis-zaednicata se vide koga ne be{e prifaten nitu eden od amandmanite na SDSM za buxetot za 2011 godina, amandmani koi direktno i konkretno go pretstavuvaa interesot na ekonomijata i na biznis-sektorot. Vsu{nost, site tie potezi poka`uvaat deka povtorno se raboti za prepoznatlivoto igrawe “na sitno” od vlasta. Nejzinata namera e tolku mnogu da se za{emeti javnosta so edna sekojdnevna invazija od sitni aktivnosti {to gra|anite }e se izgubat vo moreto od detali i }e im se odvle~e vnimanieto od krupnata tema – parlamentarnata kriza poradi otsustvoto na opozicijata od Parlamentot. Istovremeno, neprijatniot period za vlasta prodol`uva, problemite ostanuvaat i se prodlabo~uvaat. Vladata povtorno se vrti kon doma{niot pazar i dupkata vo dr`avniot buxet ja pokriva preku pozajmuvawe so emisija na dr`avni hartii od vrednost. Toa e vo sprotivnost so

nejzinite najavi deka doma{niot dolg }e se namaluva za da ostanele pove}e pari za firmite. Pri~ina za neispolnuvaweto na vetuvaweto na Vladata se komplikaciite so novata evroobvrznica. Dopolnitelno, povtorno izlegoa muabetite deka vlasta ne gi servisira navreme svoite obvrski kon firmite. Za ova dobivav indicii od direktni kontakti so sopstvenici na pove}e mali firmi, koi mi velea deka se vo celosen zastoj, deka imaat pobaruvawa od drugi firmi, no ne mo`at da naplatat. Docneweto go potvrdi i Sojuzot na stopanski komori. Za nesre}a na Vladata, site nejzini napori za ignorirawe na postojnata nenormalna politi~ka situacija se ednostavno neprifatlivi. Vlasta e izvedena na ~istina i mora da se izjasni: {to }e pravi vo vrska so novonastanatata situacija? [to }e pravi so preduslovot i uslovite {to SDSM gi postavi za vra}awe vo Parlamentot? Nov moment vo celata situacija e interesot na

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

stranskiot faktor i begawe nema. Se se}avame na onaa neslavna epizoda koja zavr{i vo Zagreb, naivniot obid za “slu~ajno” razminuvawe na premierot so Filip Gordon, koj be{e ispraten od pretsedatelot na SAD, Obama. Premierot gi oceni uslovite na SDSM za vra}awe vo Parlamentot kako nelegitimni. Nasproti toa, mislam deka barawata na SDSM se razumni i veruvam deka taka im izgledaat i na stranskite faktori. Izvesno e deka tie }e baraat konkretni i nedvosmisleni odgovori, verojatno ve}e za desetina dena, pri posetata na premierot Gruevski na Va{ington. Jasno e deka strategijata na VMRO-DPMNE so pikawe na glavata vo pesok e pogre{na i osudena na neuspeh. Krizata predizvikana od VMRO-DPMNE }e donese politi~ka faktura {to Vladata }e mora da ja plati.

BANKOR ILI INTOR – PRA[AWETO E SEGA?!  O~igledno

svetot ne e podgotven za golemi promeni, tuku za mali, od tipot pogolem broj glasovi na Kina pri noseweto odluki vo MMF. A i toa golemite “igra~i” vo MMF go napravija pove}e od sebi~ni pri~ini - da ja nateraat Kina pokooperativno da se odnesuva vo odreduvaweto na vrednosta na juanot vo odnos na dolarot i evroto

a vreme na finansiskite krizi, koi perodi~no se javuvaat na regionaln o ili svetsko ramni{te, mnogumina se prisetuvaat na predlogot na, za mnogumina najgolemiot ekonomist na site vremiwa, Kejns za voveduvawe svetska valuta. Ovoj predlog Kejns go dade pri osnovaweto na Bretonvudskite bliznaci vo dale~nata 1944 godina i novata valuta koja bi se vovela ja imenuva{e – BANKOR. Negoviot predlog ne be{e vo interes na toga{, a i sega, mo}nata SAD i be{e otfrlen. Goleminata na amerikanskata ekonomija, od edna strana, i ruiniranosta na evropskata ekonomija po Vtorata svetska vojna, od druga strana, napravija amerikanskiot dolar da ja zazeme pozicijata na svetska rezervna valuta. Taa pozicija ja dr`i i denes. Pove}e od 60% od deviznite rezervi vo svetot se dr`at vo dolari. I pla}awata vo me|unarodni ramki vo najgolem del se presmetuvaat i izvr{uvaat vo dolari. No, periodi~nite obidi na SAD preku deprecijacija na dolarot da gi namali nadvore{niot dolg i buxetskiot deficit, koj vo golem del e finansiran odnadvor, gi pottiknuva barawata za voveduvawe nova me|unarodna valuta, koja ne bi bila vrzana

Z

so niedna zemja. Seriozen obid se napravi vo 1969 godina so voveduvaweto na SDR (Specijalnite prava na vle~ewe) od MMF kako me|unarodno presmetkovno sredstvo. Glavnite limiti na SDR bea {to ne pretstavuvaat valuta so site nejzini funkcii, tuku samo presmetkovno sredstvo i {to nivnata vrednost e vrzana za vrednosta od nekolku valuti. Vo vrednosta na SDR u~estvuvaat amerikanskiot dolar so 44%, evroto so 34%, jenot so 11% i britanskata funta so 11%. Na toj na~in, vrednosta na SDR zavisi od varijabilnosta na vrednosta na ovie valuti. Za da se nadminat tie limiti, grupa eksperti od MMF vo april minatata godina predlo`ija da se vovede vistinska globalna valuta, koja vo ~est na Kejns ja narekoa bankor. Za nejzino uspe{no funkcionirawe i za odr`uvawe na nejzinata kredibilnost tie predlagaat osnovawe na svetska centralna banka, koja bi imala visok stepen na politi~ka, funkcionalna i finansiska nezavisnost. Svetskata centralna banka bi imala klu~na uloga vo obezbeduvaweto likvidnost na svetsko nivo, posebno vo preveniraweto krizi kako poslednata. Od tie pri~ini, edna od najva`nite funkcii na taa banka bi bila kreditor vo krajna

instanca. Ekspertite od MMF predlagaat novata valuta da funkcionira paralelno so postojnite, a podocna vo vtorata faza taa celosno da gi zameni site valuti i da stane edinstvena svetska valuta. Od druga strana, idejniot tvorec za sozdavawe na Evropskata monetarna unija i za voveduvawe na evroto, Robert Aleksander Mandel, zadovolen od uspe{noto funkcionirawe na evroto pred nekolku godini go iznenadi nau~niot svet so nova ideja - voveduvawe na edna valuta za cel svet – intor. Imeto, vsu{nost, e kratenka od angliskiot zbor international i od francuskiot l’or (zlato). Koja e idejata na Mandel? Trite vode~ki valuti vo svetot, dolarot, evroto i jenot, da gi fiksiraat deviznite kursevi me|usebe. Japonskata centralna banka da napravi monetarna reforma i da go fiksira kursot vo soodnos 100 jeni za eden dolar. A odnosot dolar/evro bi bil eden dolar za edno evro. Site ostanati valuti vo svetot bi go fiksirale devizniot kurs kon edna od trite valuti, vo zavisnost od toa koja dominira vo pla} awata vo zemjata. Na primer, Makedonija i ostanatite zemji od Balkanot deviznite kursevi na svoite valuti bi gi vrzale i fiksirale za evroto. Zemjite od Ju`na

Amerika svoite valuti bi gi vrzale za dolarot, aziskite zemji za jenot... Mandel smeta deka fiksnite kursevi me|u valutite }e pridonesat za zna~itelen rast na me|unarodnata trgovija, na protokot na kapitalot za pogolem rast na svetskiot op{testven proizvod. Isto taka, fiksnite kursevi bi go eliminirale kursniot rizik, {to bi pretstavuvalo u{te eden dopolnitelen faktor za zgolemuvawe na op{testveniot proizvod. [pekulantite koi zarabotuvaat milijardi dolari na kursnite razliki, spored Mandel, definitivno bi os tanale bez ra bota, a porastot na svetskiot brutonacionalen proizvod bi se udvoil. Odborot na guvernerite na MMF bi ja imal ulogata na svetskata centralna banka i bi imenuval operativno telo, eden vid izvr{en komitet, koj bi go so~inuvale pretstavnici od centralnite banki na SAD, EU i Japonija. Nivnata zada~a bi bila da ne dozvolat nitu edna zemja da ne emituva pari bez pokritie. Toa bi bilo mnogu sli~no na zemjite koi imaat vovedeno valuten odbor, kade {to ima 100% pokritie na doma{nata valuta so stranska konvertibilna valuta. Stabilnosta na kursevite me|u trite vode~ki valuti bi sozdala okolu sebe stabilnost na ekonomiite na

po{irokite podra~ja i vo zemjite ~ii valuti bi bile vrzani za edna od ovie tri valuti. Taka, svetot, vsu{nost, bi se podelil na tri valutni zoni na amerikanski dolar, evro i japonski jen. Tie tri podra~ja u{te od samiot po~etok bi u~estvuvale so pove}e od 60% vo formiraweto na bruto-op{testveniot proizvod i so samoto toa bi pridonele za miren i stabilen ekonomski razvoj. Zo{to Mandel ne predlaga namesto dolarot, evroto i jenot da se upotrebuva novata valuta intor? Zatoa {to e svesen deka Amerikancite nema da se otka`at od upotrebata na dolarot, a Evropejcite i Japoncite od evroto i jenot. Preku intor se obezbeduva stabilnost, prvo me|u deviznite kursevi na trite vode~ki valuti, a potoa i na ostanatite valuti vo svetot. Mo`eme da zaklu~ime deka Mandel smeta deka nestabilnosta na deviznite kursevi me|u valutite e glavniot faktor za ekonomskite problemi vo svetot, ograni~uvawata vo trgovijata i za pojavata na finansiskite krizi. Zatoa, toj predlaga fiksirawe na deviznite kursevi na site valuti kon edna od trite vode~ki vo svetot, koi prethodno bi gi fiksirale deviznite kursevi i toa eden dolar za edno evro i 100 jeni za eden

D-r Qube Trpeski profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

dolar, odnosno evro. Da go ilustrirame toa so edna negova misla: “Jas veruvam deka nestabilnosta na deviznite kursevi e glavna opasnost za prosperitetot na svetot denes. Nestabilnosta na deviznite kursevi predizvikuva nestabilnost i na pazarite na kapital. Sekoga{ koga devizniot kurs e nestabilen i nerealen, toa gi poga|a realnata vrednost na danocite, na site finansiski imoti, nivoto na cenite i, eventualno, platite. Nestabilnite devizni kursevi zna~at nestabilni finansiski pazari, a stabilni devizni kursevi zna~at stabilni finansiski pazari. No, o~igledno svetot ne e podgotven za takvi golemi promeni, tuku za mali, od tipot na davawe pogolem broj glasovi na Kina pri noseweto odluki vo MMF. A i toa postojnite golemi “igra~i” vo MMF go napravija pove} e od sebi~ni pri~ini - da ja nateraat Kina pokooperativno da se odnesuva vo odreduvaweto na vrednosta na juanot vo odnos na dolarot i evroto. I, na kraj, da se vratime na po~etnoto pra{awe - bankor ili intor? Na kratok rok, ni ednoto ni drugoto, a na dolg rok, vo pravo e Kejns – site sme mrtvi.


Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

15

PO PRODA@BATA NA 50% OD DELTA MAKSI

MI[KOVI] ]E INVESTIRA NA HRVATSKIOT PAZAR!?

 Se veruva deka srpskiot oligarh Miroslav Mi{kovi} vo Hrvatska }e investira del od 800 milioni evra {to gi dobi od proda`bata na Delta maksi. Mi{kovi} dosega poka`a deka e zainteresiran za hrvatskata prehranbena kompanija Podravka i za zemjodelskiot kombinat Vupik

iroslav Mi{kovi}, koj pred edna nedela prodade 50% od kapitalot od negoviot trgovski sinxir Delta maksi na belgiski Delez, najverojatno del od parite od proda`bata }e iskoristi za da investira vo Hrvatska, {pekuliraat hrvatskite mediumi. Najmo}niot srpski biznismen od belgiskiot trgovski sinxir, koj ima godi{en promet od 21 milijardi evra, }e dobie 800

M

milioni evra od proda`bata na 50% na Delta. Za hrvatskiot pazar ovaa vest e interesna, bidej}i se veruva deka Mi{kovi} }e investira del od dobienite 800 milioni evra vo Hrvatska. Srpskiot oligarh dosega poka`a interes za hrvatskata prehranbena kompanija Podravka i za zemjodelskiot kombinat Vupik. Be{e vo trka i za kupuvawe na zemji{te vo Zagreb, Osijek i Split. Upravata na Delta maksi ne demantira deka e zainteresiran za akvizicii vo Hrvatska, no za toa ne saka mnogu da komentira. Konsultantot i porane{en direktor na hrvatskiot trgovski sinxir Konzum, Dragan Muwiza, ne veruva deka Mi{kovi} sega bi vlegol vo igra za izgradba na trgovski centri. “Smetam deka Mi{kovi} sega }e bide zainteresiran za nekoja proizvodstvena kompanija ili, pak, za distri-

butiven sinxir. Ne go isklu~uvam ni interesot za nedvi`nosti, koi povtorno po~naa da se kupuvaat. Cenata na nedvi`nostite }e porasne {tom Hrvatska vleze vo Evropskata unija", izjavi Muwiza. Se {pekulira deka e mo`no hrvatskiot biznismen Ivica Todori} i Mi{kovi} da gi soedinat silite i kapitalot vo nekoj zaedni~ki proekt od agrobiznisot ili, pak, da go napadnat slovene~kiot trgovski sinxir Merkator. Svoevremeno, Todori} i Mi{kovi} dolgo pregovaraa za soedinuvawe na Delta i Agrokor, no na krajot sekoj od niv trgna po svoj pat. Agrokor potoa vo Srbija investira{e polovina milijarda evra, a Mi{kovi} s$ u{te ~eka na svojata prva pogolema pretpriema~ka {ansa na hrvatskiot prostor. NOVIOT PARTNER NA DELTA ]E JA PODOBRI POLO@BATA NA DOSTAVUVA^ITE Najavenata proda`ba na 50% od trgovskiot sinxir Delta maksi na belgiskata kompanija Delez na gra|anite na Srbija nema da im donese ni{to novo. Mar`ite nema da bidat poniski,

[I[EXAM INVESTIRA VO BUGARIJA

i{exam, najgolemiot turski proizvoditel na staklo, otvori nova fabrika vo bugarskata oblast Targovi{te za proizvodstvo na prozorsko staklo za vode~kite avtomobilski brendovi, kako BMV, Audi, Ford, Reno i Pe`o. Turskata kompanija, eden od najgolemite stranski direktni investitori vo Bugarija, ve}e ima ~etiri fabriki vo sosednite zemji. Vkupnata vrednost na investiciite na [i{exam vo zemjata dostigna 405 milioni dolari, izjavi pretsedatelot na bordot, Ahmet Kirman, na sredba so novinarite.

[

"Imame i ponatamo{ni planovi", izjavi toj, povikuvaj}i go bugarskiot premier, Bojko Borisov, koj isto taka prisustvuva{e na ceremonijata, da gi otstrani pre~kite za novi investicii. Borisov vo govorot {to go odr`a na otvoraweto na ceremonijata veti deka }e gi zajakne investiciite vo zemjata.

SIEPA ]E DAVA SUBVENCII ZA NOVI RABOTNI MESTA rpskata agencija za stranski investicii (SIEPA), vo sorabotka so Ministerstvoto za ekonomija i regionalen razvoj, objavi javen povik za dodeluvawe nepovratni finansiski sredstva za investirawe na zainteresiranite kompanii. Za investirawe vo proizvodniot sektor, subvenciite za novootvoreno rabotno mesto se dvi`at me|u 2.000 i 5.000 evra, odnosno od 4.000 do 10.000 za podra~ja od poseben interes, kako

S

{to se Zae~ar, Kraqevo, Ni{, Novi Pazar. Za investirawe vo avtomobilskata i vo elektronskata industrija i vo informati~kata tehnologija sleduvaat od 5.000 do 10.000 evra za novo rabotno mesto, dodeka vo sektorot na uslugi, za edno rabotno mesto }e se davaat od 2.000 do 10.000 evra. Rokot za prijavuvawe za odobruvawe finansiski sredstva trae do ~etvrti mart.

JADRANKA KOSOR ]E [TEDI I NA KANCELARISKI MATERIJAL rvatskiot premier, Jadranka Kosor, najavi novi merki na {tedewe na Vladata. Taa smeta deka so kratewe na telefonski razgovori i namalena nara~ka na kancelariski materijal mo`e da se za{tedat celi 47 milioni evra. "Najgolema za{teda se o~ekuva vo nabavkite na mobilni telefoni, okolu 50%. Najavuvam deka na mobilnata telefonija }e za{tedime 5,12 milioni evra, plus ~etiri milioni evra na fiksnata telefonija“, izjavi Kosor. Vladata planira da {tedi i na po{tenskite uslugi, a pomalku }e se tro{i i za ~istewe na ministerstvata. "Mo`ebi nekoj povtorno }e mi se smee, no dali navistina ni trebaat tolku flomasteri, molivi i spojuvalki? Ottamu

H

po~nuva s$!“, re~e Kosor. Taa odlu~i deka ministerstvata ve}e nema da pijat voda so vkus na kajsija, borovnica, limon... "Im rekov ne, voda e voda. Ako nara~uvame voda, toga{ }e bide obi~na. Koj saka da pie voda so ovo{en vkus, sam neka si ja plati“, zaklu~uva Kosor.

barem dodeka ne se prodade mnozinskiot del”, istakna Mili~evi}. Proda`bata na Delta maksi nema da se odrazi na namaluvaweto na mar`ite, tvrdi Mili~evi}, no mo`ebi }e se odrazi na politikata koja ja ima ovoj trgovski sinxir kon dostavuva~ite. “Mo`ebi tuka ne{to }e se promeni, no odnosot {to go imaat golemite sinxiri so dostavuva~ite e poseben, bidej}i za dostavuva~ite nema polo{a kazna od vojna, na primer, so Delta. Ako ne ste vo Merkator ili vo Delta, isto kako da ve nema”, istakna Mili~evi}. Delta, odnosno nejziniot sopstvenik, po proda`bata nema da ja izgubi mo}ta {to ja ima koga e vo pra{awe pla}aweto na dostavuva~ite, bidej}i ostanuva sopstvenik na 50% od sinxirot, a Mili~evi} napomena deka s$ }e zavisi od politikata koja }e se vodi vo idnina, odnosno koj }e go ima zlatniot glas. I Aleksandar Stevanovi} od Centarot za sloboden pazar tvrdi deka proda`bata na Delta maksi nema voop{to da ja promeni situacijata na pazarot.

a so toa nitu cenite na proizvodite nema da pa|aat, tvrdat ekonomistite. Sosema e o~igledno deka Mi{kovi} ja gubi mo}ta, bidej}i e prinuden da se odrekne od del od svojot kapital. Edinstveni koi bi mo`ele da profitiraat od celata situacija se dostavuva~ite na Maksi, koi bi mo`ele da dobijat podobri uslovi za sorabotka, odnosno pokratki rokovi za pla}awe. Tie so meseci ~ekaat Delta da im plati za izvr{enite nara~ki. Ekonomistite tvrdat deka zna~ajna uloga bi mo`ela da odigra i dr`avata ako ne im dozvoli na strancite da pravat {to sakaat, kako {to im dozvoluva{e na doma{nite sopstvenici na krupen kapital. Dragovan Mili~evi}, sorabotnik na portalot Ekonomija. org, izjavi deka proda`bata na 50% od Delta maksi na stranski partner nema da se odrazi na pazarot i deka cenite na proizvodite poradi toa nema da bidat niski. “Ne o~ekuvam vo dogledno vreme da se promeni ne{to na pazarot, ni vo delovnata politika na Delta maksi, K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

“Nema ni{to da se promeni, bidej}i nieden monopolist ne ja korigira svojata politika. Situacijata so dostavuva~ite mo`ebi bi mo`ela da bide poinakva bidej}i malite i srednite proizvoditeli se na rabot na egzistencija, a sve`iot kapital bi mo`el da go vrati bespovratnoto kreditirawe na dostavuva~ite”, istakna Stevanovi}.

O

G

L

A

S


Svet / Biznis / Politika

16

KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

 SVET

0-24 

...NOV ZAFAT

...BEZ NAPREDOK

...OPASEN TEREN

Protesti i vo Banglade{

Ni{to novo vo Egipet

Porojni do`dovi vo [ri Lanka

a po~etokot od ovaa nedela po~naa novite protesti vo Banglade{. Policijata se sudri so protestantite vo Daka, koi, pottiknati od opozicijata, protestiraa protiv vladeja~kata partija i kriminalot {to go pravi.

odeka anti-Mubarak protestantite se odmoraat na pro{tadot Tahrir vo Kairo, nema znaci za progres vo nivnata namera - pretsedatelot Hosni Mubarak da dade ostavka. Vo Egipet ve}e treta nedela ima protesti.

orojnite do`dovi vo [ri Lanka predizvikaa poplavi vo P celata zemja, a vo oblasta Anuradapura uni{tija i edna brana. Od poplavite dosega zaginaa najmalku 11 lu|e, a na-

N

D

 DVA, TRI ZBORA

KORUPCIJATA I EKONOMSKATA KRIZA TRUPAAT NEZADOVOLSTVO

DALI NA RUSIJA ]E I SE SLU^I EGIPET?!

 Anketata na nezavisniot analiti~ki centar Levada poka`a deka 85% od Rusite smetaat deka ne se vo sostojba da vlijaat vrz slu~uvawata vo zemjata i zatoa ne se obiduvaat da organiziraat javni protesti BORIS KAM^EV specijalno za "Kapital" od Sankt Peterburg

orumpiranata birokratija, rasloenoto op{testvo i samovolieto na vlasta pottiknaa masovni nemiri vo Severna Afrika i na Bliskiot Istok. So istite problemi se soo~uvaat i mnozinstvoto Rusi, pa mnogumina analiti~ari denovive se pra{uvaat zo{to i tie ne go sledat primerot na Egip}anite i ne go iska`at svojot revolt protiv vlasta so izleguvawe na masovni protesti. Rezultatite od neodamne{nata anketa na nezavisniot analiti~ki centar Levada poka`aa deka 85% od Rusite smetaat deka ne se vo sostojba da vlijaat vrz slu~uvawata vo zemjata i zatoa ne se obiduvaat da organiziraat javni protesti. “Slu~aite povrzani so mo}ta na vlasta sozdavaat stra{na slika i ramnodu{nost vo svesta na lu|eto. Drskosta na strukturite na mo}ta, rastot na korupcijata i ostanatite problemi go oslabuvaat op{toprifatenoto pravilo na odnesuvawe, a nalo`eniot op{testven sistem se raspa|a kako gnila tkaenina”, veli Lev Gudkov, rakovoditel na Levada. Svoja uloga imaat i glavnite

K

ruski mediumi, koi se pod vlijanie na vlasta i sekojdnevno insistiraat deka nema druga alternativa, pa za narodot se postavuva dilemata “protiv {to da se protestira”. Vo Rusija, sepak, ima redovni protesti protiv vlasta, no so mal odyiv od nekolku desetici do nekolku stotici nezadovolni. Protestite se organizirani od opoziciskata koalicija Druga Rusija, koja ve}e godina i pol go praktikuva mitingot nare~en “Strategija 31”, koj se odr`uva sekoj mesec so 31 den, kako povik do vlasta da go po~ituva ~len 31 od Ustavot, koj garantira sloboda na sobirawe. Posledniot miting minatata nedela be{e vo svetlo na masovnite protesti vo Egipet. Vo govorot pred nasobranata tolpa Boris Nemcov napravi sporedba me|u egipetskiot pretsedatel, Hosni Mubarak i ruskiot premier, Vladimir Putin. Mo`nostite za "revolucija" vo Rusija ne se otvoreni samo za opozicijata, tuku i za vlasta. Igor Jurgens, sovetnik za ekonomski raboti na pretsedatelot, Dmitrij Medvedev, predupredi deka Rusija mo`e da stane Tunis ili Egipet ako Putin povtorno se vrati kako pretsedatel po izborite slednata godina.

 Vo Rusija, sepak, ima redovni protesti protiv vlasta, no so mal odyiv od nekolku desetici do nekolku stotici nezadovolni. “Na site im e preku glava od gledaweto eden isti lik”, izjavi toj. Nekoi analiti~ari ova go protolkuvaa kako predizboren poteg protiv premierot. Ruskiot pretsedatel saka da izgradi imix na silen i nezavisen pretsedatelski kandidat po obvinuvawata deka e vo senka na premierot. Sepak, i pokraj sli~nostite so Egipet vo odnos na zadu{uvaweto na politi~kite slobodi, korupcijata, nepotizmot i rasloenosta na op{testvoto na ekstremno bogati i siroma{ni, Rusija ne e sli~na ni so zemjite od Bliskiot Istok. Demografskiot rast vo arapskiot svet dovede do pojava na mladi i buntovni masi, koi so pomo{ na socijalnite mre`i se poka`aa ekstremno radika-

jmnogu o{teteni se orizovite nasadi vo celata zemja.

lni. Tie so~inuvaat 40% od naselenieto vo Egipet. “Vo Rusija, naselenieto staree i opa|a”, smeta Vladimir Ri`kov, porane{en parlamentarec, a sega{en disident. Na site dosega{ni sobiri na Druga Rusija glavniot del od lu|eto go so~inuvaat penzioneri. Ima i u{te eden moment, ekonomskiot. Visokata cena na naftata na svetskite berzi gi amortizira posledicite od ekonomska kriza. So pomo{ na mediumite, vlasta vo Moskva pravi s$ za da im uka`e na gra|anite deka protestite ne vlijaat vrz odlu~uvaweto. No, s$ si ima svoj kraj. Spored Udaqcev, periodot na apatija nema da trae ve~no. Ako dr`avata ne po~ne dijalog so op{testvoto, takvite ~uvstva }e vodat kon “socijalna eksplozija”.

“Folksvagen se obiduva da go nadmine proizvodstvoto i profitot na japonskata Tojota so toa {to }e se plasira na pazari so visok stepen na rast, kako {to se Kina, Brazil, Rusija, Indija, no i vo SAD, kade {to pazarot povtorno za`ivea.” MARTIN VINTERKORN

izvr{en direktor na Folksvagen

“Japonija e podgotvena da gi rekonstruira odnosite so Kina vo kulturna, ekonomska i politi~ka smisla. Preku timot na eksperti koj go formiravme }e se potrudime da gi podobrime odnosite so na{iot severen sosed.” NATAO KAN

premier na Japonija

“Mora da go reformirame me|unarodniot monetaren sistem za evroto da ne stane `rtva na slabata vrednost na amerikanskiot dolar i kineskiot juan. Neophodno e da se vospostavi ramnote`a na svetskiot valuten pazar.” KRISTIN LAGARD

minister za finansii na Francija

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

ZDRAVI I AKTIVNI  OUTDOOR AKTIVNOSTI - [TO E AKTUELNO I ZO[TO E KORISNO?  PLANINAREWE, PARAGLAJDERSTVO, EKSTREMNI SPORTOVI, BAJKING...  STRES MENAXMENT PREKU PRIMENA NA KINEZI TERAPIJA, JOGA, PILATES  SOVETI ZA ZDRAV @IVOT – ULOGATA NA VITAMINITE VO SEKOJDNEVNATA ISHRANA  PODGOTOVKI ZA PRETSTOJNATA PROLET ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG ZDRAVI I AKTIVNI KOJ ]E IZLEZE NA 11 FEVRUARI 2011 VO KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440


KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

Svet / Biznis / Politika

17

OD RECESIJA VO REGRESIJA

]E STRADAAT PLATITE I PENZIITE VO EVROZONATA

 Demonstraciite protiv re`imot na egipetskiot pretsedatel Mubarak gi nateraa stranskite kompanii da gi zatvorat pretstavni{tvata i da gi povle~at rabotnicite. Zatvoreni se fabrikite na Koka-Kola, Xeneral motors, Folksvagen, Nestle, Briti{ petroleum, [el... doprva da gi implementiraat dr`avite. "Ne mo`e istovremeno da imate edinstvena zaedni~ka valuta i celosno razli~ni socijalni sistemi. Mora da najdete soodveten primer i da se vodite po nego. Germanija e na vistinskiot pat vo zakrepnuvaweto od finansiskata kriza", izjavi Merkel na Svetskiot ekonomski forum vo Davos. Politikata na {tedewe na Germanija, koja Merkel saka da ja nametne vrz dr`avite od cela EU, dobi poddr{ka i od Xon Monks. Spored nego, germanskiot primer e dokaz za alternativnata opcija. Toj istakna deka ekonomskiot bum na Germanija i paralelnoto zakrepnuvawe na Holandija i Avstrija, ~ii ekonomski napredok e poistovetuvan

BORO MIR^ESKI o Evropa, kade {to nekolku godini postoe{e ogromna recesija, na scena stapuva nova sostojba na regresija, se veli vo analizata na Rojters. Sega reformite na platite, penziite, nevrabotenosta, socijalnite beneficii i kolektivnoto dogovorawe }e bidat na udar so cel prezemawe preventivni merki za spravuvawe so finansiskata kriza. Spored Rojters, poradi borbata na vladite da go namalat dr`avniot dolg, koj e posledica na ogromnite finansii koi dr`avite gi vlo`ija za da go spasat bankarskiot sektor, najo{teteni }e bidat rabotnicite. Evropskata unija (EU), koja ve}e podolgo vreme se obiduva da implementira sistem na socijalni beneficii, op{testveno partnerstvo me|u sindikatite i rabotnicite i zakoni za rabotni odnosi vo korist na rabotnicite, be{e primorana da se soo~i so problemite na dr`avite od evrozonata i da gi "potisne" evropskite vrednosti na koi se zasnova.

V

 Poradi borbata na vladite da go namalat dr`avniot dolg, najo{teteni }e bidat rabotnicite. MORA DA SE KRATI "Na Evropa ne & ostana ni{to drugo osven da gi presmetuva zagubite od krizata. Problemot le`i vo psihi~kata filozofija na razbiraweto na prezentiranite statisti~ki podatoci, nasproti realnosta koja fakti~ki se slu~uva. Iako generalnoto mislewe e deka Evropejcite imaat visoki plati, a Germanija e lider vo ekonomskoto zakrepnuvawe godinava, vistinskata realnost poka`uva deka na rabotnicite vo Germanija ne im se zgolemeni platite vo poslednite 10 godini. I pokraj toa, Germanija e najdobriot primer kako dr`avite K

tite na dr`avnite slu`benici za 11%, vo soglasnost so programata na spasuva~kiot fond. [panija i Portugalija, iako odbija pomo{ od EU i MMF, sami gi primenija istite protekcionisti~ki merki. GERMANIJA KAKO FORMULA ZA USPEH Povikuvaj}i se na izjavite na porane{niot britanski premier Margaret Ta~er, germanskiot kancelar, Angela Merkel, potencira{e deka ne postoi mo`nost za voveduvawe posebni modeli za spravuvawe so krizata, iako Germancite }e bidat po{tedeni od ekstremno strogite merki koi se o~ekuva

od EU efikasno da se spravat so krizata", veli Xon Monks, pretsedatel na Evropskata trgovska unija (ETUC). Spored nego, vo site dr`avi sostojbata e identi~na se namaluvaat platite vo dr`avniot i privatniot sektor, biznis-zaednicata ja koristi finansiskata kriza za da dobie evtina rabotna sila, dr`avite gi namaluvaat socijalnite beneficii na rabotnicite, a site sakaat da ja zgolemat starosnata granica za penzionirawe. Vo spravuvaweto so krizata, na Grcija & be{e nametnato namaluvawe na platite i penziite. Irska gi namali plaO

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

so germanskiot, se bazira na dolgoro~ni investicii vo visokokvalitetni proizvodstveni industrii. "Ne postojat dr`avi kade {to platite za javniot sektor se premnogu niski. Postojat dr`avi koi se privilegirani poradi faktot {to rabotnicite gi prifatile soodvetnite uslovi, pa, taka, dr`avata im vozvra}a so silni protekcionisti~ki zakoni za rabotni odnosi", veli Monks. Spored nego, ne postojat ekonomii so kratkoro~en, fleksibilen i brz razvoj, tuku dr`avi ~ii ekonomii se zasnovaat na dolgotrajni investicii vo tehnologii i inovacii, kako {to e slu~ajot so Germanija.

ANGELA MERKEL KANCELAR NA GERMANIJA Ne mo`e istovremeno da imate edinstvena zaedni~ka valuta i celosno razli~ni socijalni sistemi. Mora da najdete soodveten primer i da se vodite po nego. Germanija e na vistinskiot pat vo zakrepnuvaweto od finansiskata kriza. A

S


Feqton

18

KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: PAYPAL

32

NAJDOBRIOT NA^IN DA PLATITE I DA VI PLATAT PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ficijalno, Pejpal (PayPal) e podru`nica na onlajn-aukcionerskata ku}a Ibej. Neoficijalno, eden den servisot }e go zeme primatot vo biznisot na kompanijata. Tie glasini se pojavija u{te vo 2009 godina, koga na denot na investitorite, denot koga menaxmentot na Ibej ja prezentira{e finansiskata pozicija, glavniot izvr{en direktor Xon Donahju soop{ti deka Pejpal mo`e da stane pogolem predvodnik na vlevaweto prihodi otkolku osnovniot pazar na kompanijata. Vo kontekst na predviduvawata na Donahju, sledniot mesec Risr~ in mou{n (RIM), proizvoditelot na Blekberi, objavi deka Pejpal }e bide edinstveniot plate`en mehanizam za nivnite aplikacii. Momentalno, Pejpal operira na 190 pazari (no ne i kaj nas) i menaxira so pove}e od 232 milioni smetki, od koi pove}e od 87 milioni se aktivni. Servisot ozvozmo`uva i transakcii so duri 24 svetski valuti, a lokalno operira vo 21 dr`ava. Vo 2008 godina za prvpat vkupniot plate`en volumen na Pejpal go dostigna volumenot na Ibej i iznesuva{e 60 milijardi dolari, {to pretstavuva 9% od globalnata elektronska trgovija i 15% od e-trgovijata vo SAD. Uspehot na servisot vo odnos na rastot na brojot na korisnici i rastot na volumenot, porane{niot direktor na Ibej, Meg Vajtman, go opi{a kako strategija od tri fazi. “Prvo, Pejpal se fokusira{e na pro{iruvawe na svoite servisi me|u korisnicite na Ibej vo SAD. Vtoro, nie po~navme ekspanzija na Pejpal niz na{ite interna-

O

 Dali vo 2011 godina Pejpal }e dojde vo Makedonija?

Ovaa internet-kompanija, koja na svoite klienti im ovozmo`uva efikasni na~ini za finansiska razmena preku Internet, go napravi revolucionerniot ~ekor vo razvojot na elektronskata trgovija. So otvoraweto na Pejpal smetka potro{uva~ite i biznisite mo`at da koristat kreditni karti~ki i da vr{at bankarski transferi, i bezbedno i onlajn cionalni internet-stranici. I treto, nie po~navme da go gradime biznisot na Pejpal nadvor od ramkite na Ibej”, veli ovaa istoriska izjava na Vajtman za “Volstrit `urnal”.

INOVACIJA PRED SVOETO VREME Kompanijata {to podocna stana Pejpal ja osnovale Maks Lev~in, specijalist za onlajn-bezbednost i Peter Tiel, menaxer so hex-fondovi. Dvajcava se sretnale

vo Wujork 1998 godina, koga Lev~in pristapil kon Tiel da bara finansiska poddr{ka za kompanija koja }e razviva sistem za transfer na pari upotrebuvaj}i bez`i~ni uredi, kako mobilni telefoni ili toga{nite uredi “piloti”

{to gi proizveduva{e kaliforniskata kompanija Palm. [tom ja slu{nal ovaa ideja i Tiel re{il da u~estvuva vo proektot, pa dvajcata gi spoile silite, nabavile 3 milioni dolari za poddr{ka od korporacijata Nokia, se

preselile vo Silikonskata Dolina i ja otvorile firmata Fild link (Field Link), koja bila registrirana kako proizvoditel na specijaliziran softver za mobilni uredi. Za nesre}a, toa {to se ~inelo dobra ideja teoretski poka`alo lo{ odyiv na kupuva~i vo praktika. Poradi toa, Tiel i Lev~in re{ile da se pregrupiraat. Kompanijata bila preimenuvana vo Konfinity (Confinity) i vo oktomvri 1999 godina, so {est vraboteni i dva kompjuteri, go lansirale Pejpal (PayPal), za toga{no vreme najinovativen servis {to ovozmo`uva elektronsko ispra}awe pari preku mobilnite uredi. No, i ovaa novina nai{la na re~isi ist odyiv kako i Fild link. PRIKA^UVAWE KON IBEJ Prerodbata po~nala koga dvajcata partneri sfatile deka nikoj dotoga{ ne razvil poseben na~in za elektronsko pla}awe {to “procvetal” na Internet. Vo toa vreme i proda`bite na Ibej se pravea na ednostaven na~in: parite i ~ekovite za kupenite raboti bea ispra}ani po regularniot po{tenski servis na Amerika. Spored Lev~in i Tiel, toa {to mu nedostigalo na elektronskiot biznis bilo ednostaven, povolen plate`en sistem, specijalno adaptiran za Internet, sistem koj }e ovozmo`i lu|eto da mo`at da pra}aat pari po elektronska po{ta. Se razbira, vo toa vreme imalo i drugi koi razmisluvale na toj problem. Taka, na primer, postoele dve kompanii {to sakale da se utvrdat na poleto na elektronskoto pla}awe (Fluz (Flooz. com) i Binz (Beenz.com)) otkako lansirale novi elektronski devizi koi, spored nivnata zamisla, trebalo da go zamenat dolarot kako plate`no sredstvo za Internet. No, i pokraj skapite promocii, pred ovie dve kompanii se ispravil masiven yid od negoduvawe od dvete

PRIKAZNI OD WALL STREET

HAKERITE MU  Cel na napadite vrz vtorata po golemina berza vo SAD bila aplikacijata Directors Desk, koja pretstavuva komunikaciska alatka nameneta za korporaciite i nivnite menaxeri. Spored lu|eto od Nasdaq, taa nema nikakva povrzanost so sistemot za trguvawe na berzata.

 Hakerite, navodno, ne napravile {teta vo Nasdaq, vlegle samo da “razgledaat”

mileniot vesnik na “yverkite” od korporativna Amerika, “Vol strit `urnal”, denovive izleze so navodi deka minatata godina mre`niot sistem koj go koristi Nasdaq

O

Stock Market bil postojano cel na napadi od strana na hakeri. Sepak, spored vesnikot, ovie napadi na hakerite ne uspeale da go probijat sistemot na berzata koj e zadol`en za elektronsko trguvawe. Zatoa, pak, toa ne bilo

slu~aj i so ostanatite delovi od sistemot na ovoj pazar. Napadite vrz Nasdaq, koja e vtorata po golemina berza vo SAD i prviot elektronski pazar na akcii vo svetot, ve} e go privlekoa vnimanieto na tajnata slu`ba i na Federalnoto biro za


Feqton

KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

Po~ituvani ~itateli, so peto~noto vikendizdanie nedelava po~nuvame so nov feqton, “Najpoznatite svetski milijaderi koi po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “te`at” i po nekolku desetici milijardi dolari.

 Nesomneno, u{te so samata pojava na Pejpal, Ibej frli oko na kompanijata. Taka dojde i toj den vo oktomvri 2002 godina koga za 1,5 milijardi dolari Pejpal vleze pod kapata na svojot najgolem vrabotuva~, kade {to ve}e dr`e{e pove} e od 60% od vkupniot broj finansiski razmeni strani, i od kupuva~ite i od prodava~ite. Trgovcite ne bile podgotveni da prifatat nova, nedoka`ana valuta, a kupuva~ite se dvoumele dali da gi dadat svoite dolari za valuta koja prakti~no i ne postoi. Od druga strana, Pejpal zavisel od ve}e postoe~ki, univerzalno prifateni institucii. Amerikanskiot dolar bil sredstvoto so koe Pejpal ja vr{el finansiskata razmena, a elektronskata po{ta, koja prakti~no ja koristel sekoj {to pazarel onlajn, zaedno so bankarskite mre`i, bila

19

PATRIK DUPUI atrik Dupui e finanP siskiot menaxer na Pejpal i e odgovoren za vodewe na kompanijata vo nejzinoto finansisko planirawe i menaxment na globalno nivo. So doa|aweto vo Pejpal toj donel i 25-godi{no iskustvo vo korporativnoto finansisko rabotewe. Pred Pejpal, toj bil globalen finansiski direktor za nekoja internacionalna kompanija, koja slu~ajno ima isto ime so edna makedonska televizija, Sitel. Pred rabotata vo Sitel, toj bil zamenik-pretsedatel na Heltkear (BJC Healthcare), edna od najgolemite neprofitni organizacii vo SAD. Isto taka, Patrik potro{il 20 godini vo razli~ni vode~ki pozicii, vklu~itelno i kako generalen menaxer na Kapital interne{nal servises (Capital International Services). Diplomiral menaxment vo Lion, Francija.

 Skot Tompson, pretsedatel na Pejpal

afirmirana kako sredstvo za transfer. Po kratko vreme sistemot na Pejpal bil lansiran onlajn. Potencijalnite kupuva~i otvorile Pejpal smetki koi bile povrzani so kreditna karti~ka ili smetka vo banka. Kako alternativna mo`nost, parite mo`ele da bidat deponirani vo smetka, a potoa da bidat iskoristeni za kupuvawe. Ne dolgo vreme po lansiraweto, otkako qubitelite na onlajn-aukciite go otkrile sistemot, sudbinata na Pejpal neraskinlivo se povrzala so Ibej. Vo mart 2000 godina kompanijata Konfiniti bila

 Maks Levcin idejniot tvorec na Pejpal prezemena od X.com Corporation, firma od Silikonskata Dolina involvirana vo onlajn-bankarski proekti, na ~ii ~elni posicii se nao|al Elon Musk. Pod vodstvoto na Musk, X.com go zela Pejpal kako korporativno ime i inicirala agresivni marketing-planovi, vklu~itelno i promotivnata ponuda od 10 dolari za site novi korisnici na Pejpal smetkite. I taka, samo za osum meseci, Pejpal porasna od 12 iljadi na 2,7 milioni otvoreni smetki. Transakciskite procesi navistina mnogu pomognale vo zasiluvaweto na rastot na kompanijata. Pari mo`ele da se prefrlat do sekoj koj poseduval imejl-adresa, duri i do tie koi ne poseduvale smetka od Pejpal. Sepak, za da si gi dobijat parite, recipientite morale da otvorat li~na Pejpal smetka. Doverbata vo sistemot i namalenite tro{oci napravile “bum” me|u kupuva~ite na Ibej. Tie ve}e ne morale da

koristat kreditni karti~ki za da kupuvaat onlajn, a i servisot ne gi ~inel ni{to. Duri bilo poevtino od po{tenska dostava i tro{oci za po{tenski marki. Tro{ocite za prodava~ite vkupno ~inele 1,9% od proda`nata cena. Vo juni 2000 godina Pejpal pretstavi nov tip smetki nameneti za biznis-klientite. Sopstvenicite na ovie biznis-smetki treba{e da pla} aat taksa od 30 centi plus 2,9% od sekoja transakcija, {to e zna~ajno pomalku od toa {to na vremeto go pla} aa malite prodavnici za da ostvarat proda`ba so kreditni karti~ki. Isto taka, ovie smetki dadoa neograni~ena mo`nost za pla}awa so kreditni karti~ki. Spored statistikite, do krajot na 2001 godina pove}e od edna pettina od smetkite na Pejpal bile biznis-smetki. No, za volja na vistinata, motorot koj obezbedi prevoz na Pejpal do uspehot be{e Ibej. Vo juli 2000 godina re~isi 2 milioni listi na

proizvodi {to se nudea na Ibej prifa}aa pla}awa po Pejpal. Do oktomvri Pejpal bil upotreben za pla}awe na 25% od site transakcii na Ibej, {to zna~i deka sekoja ~etvrta transakcija bila ostvarena preku Pejpal. Ova ja zajakna kompanijata koja porasna do 500 vraboteni, koi sekojdnevno izvr{uvale transakcii na pari vredni okolu 6 milioni dolari. Po vakviot rast, kompanijata nedvosmisleno odlu~i da ja zajakne svojata pozicija, pa esenta 2001 godina be{e pretstavena i prvata garancija za potro{uva~ite - korisnicite koi nema da primat nikakov nadomest od verificirani prodava~i na Pejpal celosno }e bidat isplateni od kompanijata. Silniot rast prodol`i i vo 2001 godina. Onlajn-aukciite nosea najgolem del od prihodite vo kompanijata, duri pove}e od 60%. Kako i da e, Pejpal isto taka vospostavi golemo prisustvo i me|u korisnicite na uslugi od internet-stranicite so eksplicitni sodr`ini, kako i stranicite za onlajn-kockawe. Do letoto brojot na smetki vo Pejpal porasna na 9 milioni. So okolu 500 iljadi smetki nadvor od SAD, kompanijata gi prave{e i prvite ~ekori za zacvrstuvawe na internacionalniot pazar, za kade {to toga{nite procenki bea mnogu pozitivni i nade`ni. Golemoto vetuvawe be{e otslikano i vo zgolemuvaweto na spisocite so investitori, koi taa prolet stavija vkupno 90 milioni dolari vo kompanijata, pari nameneti za

stranska ekspanzija. PREZEMAWE Nesomneno, u{te so samata pojava Ibej “frli oko” na Pejpal. So netrpenie kompanijata na Omidijar go ~eka{e denot na inicijalnata javna ponuda na finansiskiot servis i denot koga servisot }e stane nejzina desna raka. Toj den dojde vo oktomvri 2002 godina. Za 1,5 milijardi dolari Pejpal vleze pod kapata na svojot najgolem vrabotuva~, kade {to ve}e dr`e{e pove} e od 60% od vkupniot broj finansiski razmeni. Po ovoj nastan sleduvaa niza zatvorawa na nekolku plate`ni servisi vo SAD. Pej dajrekt (PayDirect) na Jahu be{e zatvoren vo 2004 godina, a slednata godina i Vestern junion objavi deka }e go zatvori svojot Bidpej (BidPay) na~in na pla}awe. Sepak, ovoj servis be{e prodaden vo 2006 godina, a negovata slava napolno zgasna narednata godina. Biznisot na Pejpal veti svetla idnina. No, Pejpal ne prestana da se usovr{uva. Na po~etokot na 2008 godina kompanijata se soglasi da go akvizira izraelskiot start Frod sajensis (Fraud Sciences), kompanija so ekspertiza vo onlajn-rizi~nite alatki. Podocna istata godina ja kupi i Bil mi lejter (Bill Me Later), onlajn plate`na kompanija koja ovozmo`i Pejpal da ponudi i transakciski krediti za svoite klienti. Pod kapata na Ibej od godina vo godina Pejpal raste za okolu 20%. Dokolku re{ite da ja posetite ovaa kompanija, treba da znaete deka iako nejzinoto korporativno sedi{te e locirano vo San Hoze, operativniot centar e vo blizina na Omaha, Nebraska, kade {to kompanijata vrabotuva pove}e od 2.000 lu|e. Se razbira, poblisku se evropskite kancelarii, vo Luksemburg. Internacionalnite operacii na Pejpal se diktiraat od Singapur. Vo poslednata serija od ovoj feqton na na{iot vesnik “Kapital” }e doznaete za gigantot Gugl, koj najzaslu`eno, so prihodi od re~isi 30 milijardi dolari ostvareni minatava godina, ja nosi titulata najgolema internet-kompanija

U FRLIJA OKO NA NASDAQ istra`uvawa (FBI), koi ve}e podolgo vreme vr{at istraga za da gi otkrijat napa|a~ite. “Sega zasega, tie koi uspeaja da go probijat sistemot ne napravija {teta. Ednostavno samo vleguvaa za da razgledaat i potoa izleguvaa”, komentira{e za vesnikot anonimen izvor, koj direktno u~estvuva vo istragata. Glasinite koi svoevremeno se {irea vo vrska so ovoj upad na hakerite bea potvrdeni i od pretstavnicite na Nasdaq OMX Goup. Tie vo soop{tenieto isprateno do mediumite

potvrdija deka nekoi nivni sistemi bile cel na napadi na hakeri i deka istite uspeale da ja zaobikolat za{titata i da napravat upad vo tie sistemi. Spored pretstavnicite na Nasdaq, cel na napadite bila aplikacijata Directors Desk, koja pretstavuva komunikaciska alatka nameneta za korporaciite i nivnite menaxeri. Od Nasdaq istovremeno potvrdija deka ovaa aplikacija nema nikakva povrzanost so sistemot za trguvawe na berzata i deka dvata sistemi funkcioniraat nezavisno

eden od drug, odnosno se avtonomni. “Preku na{iot voobi~aen monitoring sistem za bezbednost zabele`avme nevoobi~aena aktivnost na serverot povrzana so pojava na somnitelni fajlovi. Ovie fajlovi vedna{ bea otstraneti, taka {to smetame deka nitu eden dokument na korporaciite ne be{e probien nitu, pak, odzemen”, istaknaa od Nasdaq vo svoeto soop{tenie. Licata zadol`eni za istragata istaknuvaat deka s$ u{te nemaat otkrieno nikakvi tragi za toa od koja zemja ili koe e liceto

odgovorno za probivawe na sistemot. Toa {to najmnogu zagri`uva e {to ovie lica s$ u{te ne se sigurni ni vo toa dali sistemot e sega bezbeden, odnosno dali se zatvoreni site mo`nosti za nelegitimen vlez vo nego. “Napadite preku Internet vrz kompaniite, no i vrz samite vladi na dr`avi se slu~uvaat postojano. Na{ata mre`a i ponatamu ostanuva cvrsta i neprobojna za ovie napadi. Vo ovoj slu~aj sorabotuvame zaedno so dr`avnite institucii koi ve}e ni

dadoa zna~ajni tehni~ki soveti za dopolnitelna za{tita koi planirame da gi koristime”, istaknuvaat od Nasdaq. Finansiskite kompanii, no i nivnite mre`i se sekoga{ privle~ni za napadite na hakerite, poradi {to tie postojano anga`iraat vrvni stru~waci i in`eneri koi }e se gri`at za bezbednosta na istite. Nekoi haker~iwa uspevaat vo svoite nameri da vlezat vo niv ili da zabavat nekoi procesi vo ovie sistemi, no sepak, pogolemite probivawa na

sistemite se te{ko izvodlivi, a i mnogu retki. Sekako, i dokolku se slu~at, mnogu e te{ko javnosta da dojde do informacii povrzani so niv. Hakerite vo tekot na 1999 godina javno napravija upad vo sistemite na Nasdaq kako del od napadite na cela grupa “sajber”-kriminalci, koi po slu~aen izbor se obiduvaa da najdat nekoja slaba to~ka na toga{nite sistemski serveri na Majkrosoft. No, i toga{ kako i sega glavnite sistemi na Nasdaq ne bea probieni.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

18 FEVRUARI SPECIJALEN PRILOG

TRANSPORT I LOGISTIKA  INKOTERMS – NOVITE PRAVILA ZA TRGUVAWE STAPIJA NA SILA  KAKVI SE PROMENI ]E PREDIZVIKAAT VO RABOTEWETO NA PREVOZNICITE I [PEDITERITE?  [TO ZNA^AT NOVITE MEMORISKI KARTI^KI ZA PREVOZNICITE?  ANALIZA NA AKTUELNITE SOSTOJBI VO TRANAPORTOT I O^EKUVAWA ZA 2011 GODINA  RASTE POBARUVA^KATA ZA LOGISTI^KI USLUGI VO REGIONOT! ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG TRANSPORT I LOGISTIKA KOJ ]E IZLEZE NA 18. FEVRUARI 2011 VO KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440


K1

arieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

GOOGLE

NAJBARANI GODINAVA EKSPERTITE ZA MARKETING I PRODA@BA I PROGRAMERITE

SIMBOL ZA INOVATIVNI ^OVE^KI RESURSI  STRANA 26 WWW.KAPTAL.COM.MK

 STRANA 22

POZITIVCI I NEGATIVCI VO RABOTNATA SREDINA  STRANA 24

KAPITAL / SREDA / 09. FEVRUARI. 2011

INTERVJU

VESNA STOILKOVSKA

DIREKTOR NA DELOVEN CENTAR ZA PRAVNI RABOTI I ^OVE^KI RESURSI VO [PARKASE BANKA

[parkase banka e posakuvan rabotodavec!

P

Predizvik na sovremeniot menaxment za ~ove~ki resursi e da se postavat vistinski lu|e na vistinsko mesto za {to pouspe{no realizirawe na postavenite celi. Upravuvaweto so ~ove~ki resursi e mnogu seriozna i odgovorna rabota, {to vklu~uva kvalifikuvani znaewa za motivirawe na vrabotenite, pottiknuvawe na samoinicijativnosta, stimulirawe, komunikacija, motivaciski iskrena organizaciska kultura i rabotna sredina... Tokmu tie – vrabotenite se najva`niot del od [parkase banka i za nejziniot direktor na deloven centar za pravni raboti i ~ove~ki resursi, Vesna Stoilkovska. Spored nea, “najdobrata taktika za upravuvawe so ~ove~kiot kapital bez isklu~ok e motivacijata”. “Ubedena sum deka koga pravilno gi praktikuvame ovie taktiki, postignuvame sorabotka, pozitivna komunikacija i posvetenost vo atmosfera na gri`livost i konstruktiven konflikt. Samo taka }e vidime deka celinata e pogolema od zbirot na delovite”, veli taa. Strategijata za upravuvawe so ~ove~ki resursi vo [parkase banka-Makedonija e orientirana da opslu`uva i gradi politiki, praktiki i nova filozofija na odnesuvawe, kompatibilna so standardite na grupacijata SMSK. Za ovaa banka vrabotenite se najgolemiot resurs. Po rebrendiraweto na bankata se akcent na kontinuiranoto u~ewe, znaewe dava akce edukacija, kratkoro~noto i dolgoro~noto i edukaci planirawe na vrabotenite, motivacijata, s$ so planiraw cel da se obezbedat posveteni i motivirani vraboteni. vraboteni na [parkase banka se  Rebrendiraweto Rebrend slu~i slu~ na n po~etokot od oktomvri minatata godina. godina. Kako vlijae{e transformiraweto na bankata vrz vrabotenite. Na {to treba baank najmnogu najmnog da se vnimava vo vakvi situacii? Transformaciite, Transf r form f generalno, nosat promeni vo bukvalno bukv site sferi. Vo krupnite procesi i prom promeni najmnogu treba da se vnimava na ~ove~kite resursi. Mnogu lu|e sakaat rutina, se ~ove~ki ~uvstvuvaat posigurni so o~ekuvaweto deka utre ~uvstvu }e se izvr{uvaat i istite zada~i na ist na~in na koj{ koj{to rabotele denes. Obi~no polesno e da se vozdignuva idejata za sigurna idnina vo poznato, poz vo nepromenlivo opkru`uvawe. Znaej}i go ova, [parkase banka vo procesot na tra transformacija uspe{no upravuvava{e so transformiraweto na stravot i otporot vo transf prifa}awe na promenite. prifa} PRODOL@UVA NA STR.25

10 OSNOVNI STRATEGII ZA POVRZUVAWE  STRANA 25

KOLUMNI MAJK XORX

AFRODITA KERMI^IEVAPANOVSKA

KOJA E VA[ATA VISTINSKA PRIRODA?

SIGURNOST NA RABOTNO MESTO

 STRANA 24

 STRANA 24

MISLA NA NEDELATA MOTIVACIJATA E UMETNOST DA SE UBEDAT VRABOTENITE DA GO PRAVAT TOA [TO VIE SAKATE DA GO PRAVAT, ZATOA [TO TIE SAMITE SAKAAT DA GO NAPRAVAT TOA.”

DVAJT AJZENHAUER PORANE[EN PRETSEDATEL NA SAD

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnote`a megu karierata i `ivotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne mo`e da go kopira!


22 KARIERI

SREDA / 09/02/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ TOP PROFESII VO 2011 GODINA

Najbarani godinava ekspertite za marketing i proda`ba i programerite

VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

odinata koja {totuku po~na mnogumina ja definiraat kako godina na zazdravuvawe i godina na optimizam. Vo nade` deka krizata si go zede najcrniot danok, ekspertite, pa i Vladata, o~ekuvaat povisoki stapki na ekonomski rast i pogolem obem na ekonomski aktivnosti. Toa logi~no go nametnuva i pra{aweto koi profesii }e bidat najbarani godinava. “Kapital" vo obidot da dojde do odgovor na ova pra{awe razgovara{e so agenciite za vrabotuvawe koi nekolku godini se aktivni posrednici pri vrabotuvawe i ve}e dobri poznava~i na pazarot na trud. Re~isi ednoglasni vo ocenkata deka vo 2011 godina }e prodol`i trendot od 2010 godina, na makedonskiot pazar na trud najbarani }e bidat profesionalci so “bekgraund” vo proda`ba, marketing i finansii, kako i stru~nite kadri od oblasta na informati~kite tehnologii i proizvodstvoto. “Spored toa kako po~na godinata, ve}e mo`e da se napravi malo predviduvawe deka firmite vo pobaruva~kata na novi kadri }e se fokusiraat pove}e na proda`nite pozicii, kako {to se menaxerite za proda`ba, proda`nite agenti i komercijalistite”, predviduva Darko Velkov od agencijata za posreduvawe pri vrabotuvawe

G

 Ako ste menaxer ili agent za proda`ba, komercijalist, smetkovoditel ili imate sposobnosti i iskustvo vo finansiski menaxment, 2011 sigurno }e bide godinata koga }e se vrabotite ili }e dobiete podobra i poplatena rabota. Taka barem velat agenciite koi posreduvaat pri vrabotuvawe i imaat sekojdneven kontakt so kompaniite koi imaat potreba od novi kadri. "Kapital" istra`uva{e koi profesii }e bidat najbari vo pretstojnata godina! Vrabotuvawe.kom. Toj veli deka na listata najbarani kadri slobodno mo`at da se dodadat i administrativnite asistenti, smetkovoditelite i finansiskite menaxeri. Vo IT-industrijata, kako sektor koj kontinuirano raste, se predviduva da se otvorat novi rabotni pozicii kako {to se sistem administratori, programeri, razvojni proektanti itn. Pogolemi promeni vo pobaruva~kata na stru~ni kadri vo zemjata nema da ima, potvrduva i Irina Tulevska-Jovanovska od

agencijata DEKRA. “Bez razlika na koe hierarhisko nivo se nao|aat, najbarani }e bidat profesiite povrzani so proda`ba, finansii, informaciski tehnologii i proizvodstvo”, smeta Jovanovska i naglasuva deka ovoj trend se dol`i na kontinuiraniot tehni~ko-tehnolo{ki razvoj, kako i na globalnite napori za izlez od recesijata. IT-rabotni pozicii, proda`ni pozicii, smetkovodstvo i finansii, marketingpozicii }e bidat najbarani vo 2011 godina, potvrduva i Smiqka [o{kovska, od Triple

RABOTA PRETE@NO VO TRGOVIJA, UGOSTITELSTVO I FINANSII

Podatocite od agenciite za vrabotuvawe vo zemjite od regionot poka`uvaat deka najbarani profili vo Srbija i Hrvatska se prodava~i, kelneri, komercijalisti za proda`ba, programeri, administrativni asistenti, slu`benici, gotva~i, smetkovoditeli, stjuardesi i barmeni. Pogolemiot del od rabotnite mesta koi se nudat se vo sektorite trgovija, ugostitelstvo i finansii. Spored statistikata, visokoobrazovanite rabotnici najmalku ~ekaat za rabotno mesto, za razlika od rabotnicite vo industrijata.

S Recruitment, baziraj}i go misleweto na nivnoto iskustvo na barawata koi naj~esto gi dobivaat od klientite. KAKOV TOP MENAXMENT SE BARA? Koga stanuva zbor za barawe kadri za top menaxment pozicii, mo`e da se ka`e deka situacijata vo ovoj pogled na pazarot na trud e poinakva i donekade poslo`ena. “Generalno ne mo`e da se predvidi koi profili od top menaxmentot }e bidat najbarani vo 2011 godina, bidej}i zavisi najmnogu od toa vo koja faza na razoj se nao|aat kompaniite, nivnata strategija, ispolnuvawe na postavenite celi, dali se vo faza ekspanzija ili usporuvawe na aktivnostite, a najmnogu od ekonomskoto opkru`uvawe”, veli Goran Pazdrijan od Executive Search Consulting, kompanija za regrutirawe menaxeri ili popoznati kako headhunters. Ako se zeme predvid faktot deka top menaxerite vo Makedonija ostanuvaat na svoite pozicii od dve do dve i pol godini, so mo`nost za povtoruvawe na ovoj

MOJA KARIERA

KAKO DA POBARATE ZGOLEMUVAWE NA PLATATA?! akate pove}e pari otkolku {to pravite vo momentov? Ako sakate da ostanete na momentalnata rabota, da rabotite za momentalniot {ef, }e treba da pobarate zgolemuvawe. Planiraweto i podgotovkata se klu~ni koga barate zgolemuvawe. Zatoa, sledete gi taktikite na pla}awe na va{iot {ef i platite na pazarot za va{ata profesija. Va{ata cel pri ovoj ~ekor e da gi znaete taktikite na pla}awe na va{iot {ef i platite na pazarot za va{ata profesija. ZAPOZNAJTE SE SO TAKTIKATA NA PLA]AWE NA VA[IOT [EF Ako standardnata praktika e da se ponudi zgolemuvawe na platata edna{ godi{no, po godi{en pregled, te{ko deka }e nastane zgolemuvawe vo brzo vreme. Ako firmata nudi po~esti zgolemuvawa, pogolemi se

S

{ansite za zgolemuvawe na platata. DOZNAJTE GI PLATITE NA PAZAROT ZA VA[ATA PROFESIJA Dobivaweto informacii nikoga{ ne bilo polesno. Iako }e sakate da gi razgledate informaciite od Internet i presmetkite za platata, tie retko ja prika`uvaat sostojbata na lokalniot pazar, vklu~uvaj}i go brojot na otvoreni rabotni mesta vo va{ata oblast. Ako ve}e ste plateni nad voobi~aenata plata za va{ata oblast, pregovaraweto za pogolema plata }e bide te{ko. KOMUNICIRAJTE Povrzete se so drugi vraboteni na sli~ni pozicii vo sli~ni oblasti za da ja odredite konkurentnosta vo platite. Profesionalnite asocijacii, isto taka, pravat ispituvawa za platite i ovozmo`uvaat mo`nosti za povrzuvawe so lu|e od sli~ni profesii.


KARIERI 23

SREDA / 09/02/2011 / KAPITAL

HR BRIEF IRINA TULEVSKAJOVANOV

23 MILIONI @ITELI OD EU SE BEZ RABOTA

GORAN PAZDRIJAN ESC

“Ako se zeme predvid faktot deka top menaxerite vo Makedonija ostanuvaat na svoite pozicii od dve do dve i pol godini, mo`e da se pretpostavi deka godinava najbarani }e bidat menaxerite od sektorite proda`ba, marketing i finansii.”

DEKRA

“Pobaruva~kata na pazarot na rabotna sila }e bide vo blag rast, kako rezultat na “mlakite” rezultati od globalnite ekonomski trendovi.”

TOP 10 SEKTORI SPORED OGLASENIOT KADAR VO PE^ATENITE MEDIUMI OD 27.01. DO 02.02 2011

 Izvor: Vrabotuvawe.kom / SETTE Media Monitoring

GLOBALNO NAJBARANI SE INFORMATI^ARITE I NAFTA[ITE

Dokolku barate rabota vo 2011 godina, najdobro bi bilo da pojdete vo Indija, Kina, Tajvan ili Brazil, sovetuva amerikanskiot magazin "Forbs". Ovie ~etiri zemji imaat najgolema potreba za rabotna sila godinava, poka`uvaat rezultatite od istra`uvaweto na kompanijata Manpower. Vo tekot na prvoto trimese~je od 2011 godina, persptektivite vo pogled na vrabotuvaweto vo ovie zemji se pove}e od vetuva~ki, Indija najavuva za 42% pove}e vrabotuvawa od lani, a Kina 40%. Globalno, novite rabotni mesta }e bidat prvenstveno nameneti za kvalifikuvana rabotna sila vo sektorite kako geoin`enering, naftena industrija i informati~ki sistemi. Spored istra`uvaweto na Manpower, na listata top 10 mesta za vrabotuvawe se najdoa i Turcija, Singapur, Avstralija, Hong Kong, Peru i Kostarika.

mandat, Pazdrijan pretpostavuva deka ovaa godina najbarani vo makedonskite kompanii }e bidat top menaxerite za proda`ba, marketing i finansii. “BLAG” RAST OD “MLAKI” REZULTATI Poznava~ite na makedonskiot pazar na rabotna sila go delat misleweto deka iako godinata koja {totuku po~na e godina na pogolemi o~ekuvawa, na pazarot na rabotna sila nema da se slu~i “~udo” na pazarot na trud. Pogolemo otvorawe na novi rabotni mesta ne se o~ekuvaat poradi najavite od kompaniite deka godinava }e se kosolidiraai i }e se obidat da si gi vratat izgubenite pozicii poradi udarot na krizata. Otsustvoto na najavi za pogolemi investicii i {irewe na biznisot, kako i otsustvoto na seriozni najavi za vlez na stranski investitori ne dava pogolema nade` za otvorawe novi rabotni mesta i razmrduvawe na zamreniot pazar na trud. “Smetam deka vo Makedonija }e ima blag porast na novi rabotni mesta, kako rezultat na “mlakite” rezultati od globalnite ekonomski trendovi, olabavuvaweto vo bankarskiot sektor i poradi najavite za novi stranski investicii”, smeta Tulevska Jovanovska od Dekra. Promenite na pazarot na trud ne o~ekuva ni Smiqka [o{kovska od Triple S Recruiting koja smeta deka vo 2011 godina mo`e da se o~ekuva blag porast na otvorawe novi rabotni mesta. Vakvata pretpazilivost na kompaniite vo odnos na novi vrabotuvawa, Vekov od Vrabotuvawe.com ja objasnuva so traumite od recesijata, poka~uvaweto na cenite na hranata i na surovinite, enormnoto poka~uvawe na cenite na naftata i verojatno politi~kata sostojba doma i vo zemjite na na{ite sosedi.

NAJBARANI PROFESII VO 2011 GODINA Makedonija Region

SAD

Menaxer za proda`ba Komercijalist Prodazen agent Administrativen asistent Smetkovoditel Finansiski menaxer Sistemski administrator Programer Razvoen proektant Prosveten rabotnik

Medicinska sestra Fizioterapevt Farmacevt Doktor/ Hirurg IT administrator In`ewer za kompjuterski softver Biomedicinski i ekoloshki in`ewer Smetkovoditel, revizor, finansiski sovetnik Veterinar Advokat, pravnik, praven asistent

Prodava~ Kelner Komercijalist za prdazba Programer Slu`benik Gotva~ Smetkovoditel Stjuardesa Barmen Administrativen asistent

PODGOTVETE JA VA[ATA PREZENTACIJA ZA SOSTANOKOT “POBARAJ ZGOLEMUVAWE NA PLATATA”! [tom ste zavr{ile so istra`uvaweto za platata spored spomenatite ~ekori, treba da imate dobri informaii za toa kolku e konkurentna va{ata plata vo va{ata profesija. Sledno, treba da gi razgledate va{ite rabotni pridonesi za da odredite kako }e go pretstavite baraweto za zgolemuvawe na platata pred va{iot {ef. Dokolku mo`ebi ste utvrdile deka va{ata plata e konkurentna, zapra{ajte se zo{to zaslu`uvate zgolemuvawe na platata, bidej}i }e vi trebaat dobri podatoci za da go poddr`ite va{eto barawe za zgolemuvawe na platata. Odredete dali temata na sostanokot koj go zaka`avte e da pobarate zgolemuvawe na platata. Vo slu~aj sega da ne mo`ete da pobarate povisoka plata, mo`ebi popametno e da go pra{ate {efot {to treba da napravite za da se osposobite za najvisokoto mo`no zgolemuvawe na

platata i bonusite vo idnina. Uspe{noto pregovarawe za poka~uvawe na platata sekoga{ se zasnova vrz va{ite zaslugi i postignuvawa. Uspe{noto pregovarawe za poka~uvawe nikoga{ ne se zanosva vrz toa zo{to vi trebaat pove}e pari. Iako va{iot {ef mo`e da se gri`i za vas, ne e negova odgovornost da vi dava dovolno pari za da go finansirate `ivotniot stil koj ste go odbrale. Baraweto poka~uvawe, koga ste isplanirale i ste podgotveni, nekoga{ mo`e da bide stra{no. Da barate poka~uvawe bez da se podgotvite i isplanirate e rizi~no. Ako ve}e ste ja potro{ile mo`nosta, va{iot {ef nema da saka pove}e da razgovara za zgolemuvawe na platata so vas osven ako ne se promeni ne{to na rabota. Baraweto za poka~uvawe na platata stanuva lesno ako isplanirate i se podgotvite. Isto taka, korisno e uspe{noto pregovarawe. Vi se zgolemuva samodoverbata so toa {to se re{avate da pobarate poka~uvawe.

Istovremeno ja zgolemuvate mo`nosta da go postignete maksimalniot potencijal za zarabotka vo va{ata oblast. Bidete direktni pri baraweto za poka~uvawe na platata. Ka`ete mu na nadle`niot deka barate zgolemuvawe na platata vo ovoj moment poradi postignuvawata i pridonesite koi ste gi napravile i dopolnitelnite odgovornosti koi ste gi prezele. Na va{iot {ef ka`ete mu ja to~nata plata koja bi sakale da ja zemate. Bidete podgotveni da go pretstavite va{eto istra`uvawe za da go poddr`ite baraweto za poka~uvawe. Ako va{iot {ef vi ka`e deka vo momentov ne mo`e da vi ja poka~i platata, pra{ajte {to treba da napravite za da stanete soodvetni {tom }e bide mo`no zgolemuvawe na platata. Zapomnete deka postoi razlika me|u rabtnik koj si ja vr{i rabotata, kako {to nadle`niot o~ekuva od nego, i rabotnik koj navistina raboti prekumerno. Poka~uvawata se temelat vrz vtoroto.

tapkata na nevrabotenost vo evrozonata vo dekemvri minatata godina iznsuva{e 10%, isto kako i eden mesec prethodno, dodeka stapkata nivo na EU iznesuva 9,6%, poka`uvaat podatocite na Eurostat. Spored procenkite na evropskta agencija za statistika, vo Evropa vo dekemvri se evidentirani okolu 23 milioni nevraboteni, od koi okolu 16 milioni i odpa|aat na evrozonata. Germanija (4,3%), Luksemburg (4,9%) i Avstrija (5%) imaat najniska stapka na nevrabotenost, dodeka najvisoka imaat [panija (20,2%) i Letonija (18,3%). Vo odnos na dekemvri 2009 godina, nevrabotenosta e namalena vo osum zemji- ~lenki na EU, a porasnala vo 18 zemji, dodeka vo Velika Britanija ostanala nepromeneta.

S

GOOGLE REGRUTIRA PRETPRIEMA^I!

o cel da go ostvari svojot plan i ovaa godina da vraboti novi 6.300 lu|e, informati~ko- tehnolo{kiot gigant, Google, planira da vovede novi na~ini na regrutacija. Imeno, namesto programeri i informati~ari, kompanijata planira da regrutira lu|e so pretpriema~ki ve{tini. Kompanijata }e go promeni i brojot na intervjua, koi kandidatite treba da gi pominat za da stanat idni vraboteni vo firmata. Namesto 12-14 intervjua, kako {to toa be{e slu~aj porano, }e se ograni~i brojot na pet intervjua. Potencijalnite kandidati nema da bidat izlo`eni na intelektualni igri, koi go testiraat na~inot na razmisluvawe i razvojot na mozokot. Isto taka, IQ testovite koi ja merat inteligencijata na kandidatite,}e bidat izostaveni, bidej}i gi favoriziraat kandidatite koi se nakloneti kon takvi testovi. Interesno e toa {to od najvata deka }e vrabotuva novi kadri, do Google nedelno pristignuvaat 75.000 aplikacii za rabota.

S

HR NASTANI DEN NA SOCIJALNITE MEDIUMI VO MAKEDONIJA

rvata elitna biznis-konferencija za najnoviot svetski fenomen – socijalnite mediumi i nivnata mo} - }e se odr`i na 18 fevruari vo hotelot Aleksandar palas. Tamu prisutnite }e mo`at da slu{nat eden od najdobrite predava~i na svetskite elitni marketing-konferencii i avtor na bestselerot The conversation manager, Stiven Van Belegem, koj }e prenese strate{ki marketing-odluki kako da se zadovolat potrebite za onlajn-marketing, kako da se targetiraat konsumenti vo noviot digitalen svet i novite brend-predizvici i trendovi koi doprva doa|aat. Marketing-strategiite na Van Belegem gi koristat mnogu uspe{ni svetski kompanii kako {to se Nestle, Goodyear, 3M Belgium, Picanol, Siemens, Pfizer. Za pove}e informacii posetete ja oficijalnata internet-stranica www.socialmediaday.info, kade {to mo`ete da se informirate za site detali za nastanot.

P

PREZENTACIJA NA TEMA INTELEKTUALNA SOPSTVENOST

p{to prifateno e misleweto e deka intelektualnata sopstvenost e ~isto apstrakten koncept koj nema svoja prakti~na vrednost i realizacija. No, realnosta e sosema sprotivna i intelektualnata sopstvenost mo`e da se poseduva, da se prenesuva ili da se modificira. Zo{to intelektualnata sopstvenost e va`na za pretprijatijata? Kade se koristi ili mo`e da se iskoristi? Razbiraweto i za{titata na istata e osnova za sekoj koj ima nekakva ideja, bez ogled dali e toa pronajdok, brend ili pesna. Na prezentacijata za intelektualna sopstvensot, koja }e se odr`i na 15 fevruari vo Stopanskata komora na Makedonija, }e se dade odgovor na ovie i na mnogu drugi pra{awa, so koi bi se dobila pojasna slika za poimi koi se prisutni i poznati vo javnosta, koi se odnesuvaat na industriskata sopstvenost, no ne sekoga{ se upotrebuvaat vo pravilen kontekst ili na vistinski na~in.

O

30.349

PROSE^NATA MESE^NA ISPLATENA BRUTOPLATA PO VRABOTEN VO MAKEDONIJA ZA NOEMVRI 2010 GODINA IZNESUVA 30.349 DENARI, POKA@UVAAT PODATOCITE NA DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA.


24 KARIERI

SREDA / 09/02/2011 / KAPITAL

BIZNIS-ETIKA

KOTRUGLI KOLUMNA (1)

KOJA E VA[ATA VISTINSKA PRIRODA?

MIKE GEORGE menaxment konsultant i predava~ na COTRUGLI Business School

ra{aweto dali osnovnite karakteristiki na l i ~ n o s ta s e vrodeni ili se razvivaat kako {to rasteme i sozrevame otsekoga{ inspiriralo brojni filozofski debati. Dali, vo su{tina, sme iskonski dobri, a `ivotot n$ zatrul so brojni nepravilnosti koi n$ opkru`uvaat? Dali lu|eto se rodeni dobri i preku `ivotot u~at da stanat lo{i ili zlobata e vrodena? Mnogu od nas na toa pra{awe imaat podgotven intuitiven odgovor koj upatuva na toa deka dobrinata se krie vo sekoj od nas. Edinstveno, ponekoga{ e te{ko da se prepoznae ili e dobro skriena me|u `ivotnite te{kotii. Duri i najbrutalnite pretstavnici na ~ovekoviot rod ponekoga{ poka`uvaat dobrina koja se krie dlaboko vo

P

 Majk Xorx e redoven predava~ na COTRUGLI Business School (www. cotrugli.eu) od podra~jeto za li~en razvoj. Toj e konsultant i avtor za bestseler temi klu~ni za 21 vek, posebno vo ovaa krizna situacija: liderstvo, li~en razvoj i emotivna i duhovna inteligencija. Trener e na poedinci i organizacii pove}e od 20 godini. Negovite knigi se prevedeni na petnaesetina svetski jazici, a popisot na klienti so koi sorabotuva vo pove}e od 30 zemji opfa}a nekoi od vode~kite organizacii na dene{nicata: Micubi{i, Amerikan ekspres, Xonson i Xonson, Dupont, Bi-Bi-Si, [eraton hoteli, Briti{ telekom... niv i ja koristat za iskonska transformacija. Iako takvi slu~ai se retki, ponekoga{ i samiot volk go menuva svoeto krzno. Pri obidot za individualna introspekcija, mnogu od nas ~esto imaat te{kotii da najdat dobrina vo sebe. Se ~ini deka preferirame da zboruvame za na{ite slabosti, a ne za sopsstvenite prednosti. Gi naglasuvame na{ite negativni osobini namesto da se fokusirame na na{ite pozitivni strani. Verojatno toj fakt datira u{te od na{eto detstvo koga n$ uveruvaa deka preterano gi glorificirame svoite karakteristiki {to ~estopati se tretira kako voobrazenost. Od druga strana, vo isto vreme formirame percepcija deka ne e socijalno prifatlivo da se bide percipiran kako

mnogu dobar! Mo`ebi ednostavno sme nau~ile da gi identifikuvame sopstvenite ~uvstva na osnova na nabquduvawe i slu{awe na lu|eto na na{ata okolina i na toj na~in sme usvoile navika da gi zabele`uvame isklu~ivo tu|ite neuspesi i slabosti. Mo`ebi sme porasnale pokraj nekoj koj sekoga{ gi istaknuval negativnite karakteristiki i tu|ite poroci. No, koj bi odlu~il da gi ignorira pozitivnite strani i da se fokusira na negativnite? Koj svesno bi izbral da bide negativna li~nost? Mo`ebi samo nekoi od nas. Se ~ini deka ne sfa}ame deka postoi mo`nost za izbor, deka postoi alternativa koja mo`e da go podobri kvalitetot na na{iot `ivot. Principot e mnogu ednostaven – toa {to go gledame vo drugite istiot

moment se manifestira vo nas samite. Ako nemame tendencija drugite da gi gledame preku prizmata na sopstvenata individualnost, toga{ nema da gi vidime tie negativni karakteristiki kaj drugite. Se raboti za ednostaven princip na proekcija – toa {to go gleda{ e toa {to go dobiva{. Ponekoga{ e te{ko nekogo da ne go percipira{ vo negativno svetlo, da ne go ozna~i{ so etiketa na te{ka, naporna ili zlobna li~nost. Na krajot na krai{tata, mediumite sekojdnevno n$ opsipuvaat so takvi informacii i pridonesuvaat za kreirawe na takva percepcija. Razni vidovi mediumska sodr`ina pove}e se fokusiraat na lo{ite osobini i nastani, a mnogu pomalku na pozitivnite. (prodol`uva vo naredniot broj)

KAKVA RABOTA SAKAAT MLADITE?

SIGURNOST NA RABOTNO MESTO

AFRODITA KERMI^IEVAPANOVSKA CMC® – Certified Management Consultant GCDF - Global Career Development Facilitator

nogu mladi lu|e se vo potraga po rabotno mesto na koe i }e se penzioniraat. Ako gi pra{ate zo{to, odgovorot }e glasi “sakam sigurnost”. Sekako deka stravot od nesigurnost otsekoga{ bil prisuten, ne samo kaj nas, tuku vo cel svet. No, denes ova e fenomen koj s$ pove}e raste. Rabotata vo minatoto: obrazovanie, prakti~na rabota, vrabotuvawe (ne e isto so rabota!), karieren razvoj i napredok spored starost i site povolnosti kako ~asovnik za deset godini sta` i sli~no. Se razbira, na krajot zaminuvawe vo penzija od taa organizacija. Kompanijata [el (Shell) vo Germanija ve}e 16 godini sproveduva istra`uvawe na mladite. Ovaa godina u~estvuvaa 2.500 mladi lu|e

M

na vozrast od 12 do 25 godini i odgovaraa pra{awa za nivnata `ivotna sostojba, vrednostite i nivnite veruvawa. Sigurnosta na rabotnoto mesto za pove}eto mladi lu|e e vo postojan porast. Za razlika od devedesettite godini, denes s$ pove}e vo preden plan kaj mladite se redot, sigurnosta i vrskite. RABOTEN NOMAD Brojot na nevraboteni lica vo Makedonija raste. Ako spored sostojbata na Agencijata za vrabotuvawe od 30 noemvri 2010 godina se registrirani 321.626 nevraboteni lica, se razbira deka ne site sedat doma i ~ekaat. Golem broj se obiduvaat da najdat vrabotuvawe preku praktika ili volontirawe. Isto taka, golem e brojot na lu|e koi se privremeno vraboteni i rabotat odreden vremenski period vo edna organizacija, pa vo druga, pa vo treta. Se nadevaat da najdat soodvetno rabotno mesto! Edna karakteristika koja e vidliva kaj mladite e deka nemaat vreme i trpelivost. Sakaat vedna{, sakaat sega. Rabotni nomadi e zborot koj bi mo`el najblisku da gi opi{e. Rabotat, probuvaat i ako ne im se dopadne, ako ne e "toa rabotno mesto" {to si go zacrtale vo glava ili si go posakuvale, vedna{ si zaminuvaat.

GLOBALIZACIJA I MOBILNOST Vo Evropa mladite po~nuvaat da se pribli`uvaat kon mladite od SAD vo odnos na nivnata mobilnost. Obrazovanie vo eden grad ili dr`ava, prvo rabotno mesto vo drug, napredok vo kariera vo tret grad ili dr`ava. Svesnosta za globalizacijata e prisutna mnogu pove}e denes za razlika od pred nekolku godini. Kolku e mobilna makedonskata rabotna sila? Dali mladite vo Makedonija sakaat da go smenat mestoto na `iveewe? Ve}e edna godina imame vizna liberalizacija kako dr`ava. Do denes ne mo`ev da najdam podatok kolku mladi lu|e zaminale da gradat kariera nadvor od dr`avata. Toa {to go znam e deka najgolemiot strav od mobilnosta e gubewe na sopstvenata udobna zona. PRVOTO RABOTNO MESTO KAKO “OTSKO^NA [TICA” Vo Evropa institutot za istra`uvawe Trendens (Trendence) ja sprovede studijata “Barometar na apsolventi” so 240.000 apsolventi na visokoobrazovni institucii i na prvo mesto se najde faktot deka najgolem broj mladi se vrabotuvaat kade bilo. Vo momentot koga }e se pojavi nov predizvik i mo`nost za li~en rast i razvoj, vedna{ si zaminuvaat.

Prvoto rabotno mesto go koristat kako "otsko~na {tica". Kakov paradoks. Generacijata koja se stremi kon sigurnost se soo~uva so situacija na vremeno vrabotuvawe i barawa da bidat fleksibilni. Me|utoa, ova e poznato. Kolku pove}e se zgolemuva nesigurnosta na pazarot na trud, odnosno na rabotnite mesta, tolku pove}e raste `elbata za sigurnost. Da se vratam na po~etokot. Sigurnost na rabotno mesto ne postoi, no za site koi s$ u{te ne se ubedeni vo ovoj fakt sakam da istaknam deka vo idnina voop{to nema ni da se razmisluva vo taa nasoka. Fleksibilna rabotna sila koja e sposobna da raboti }e bide fokusot na uspe{nite kompanii. Pove}e kompanii vo Evropa go sledat i istra`uvaat ovoj fenomen. Tie se svesni deka mladite od generacijata Y reagiraat burno na barawata za fleksibilnost, a pazarnata ekonomija zgolemeno go ima trendot na fleksibilnost. Vo Makedonija treba pove}e vnimanie da se posveti na barawata i potrebite koi gi imaat razli~nite generacii. Konkurentnata prednost na kompaniite se nivnite vraboteni. Kolku dobro gi poznavaat? Dali sakaat da gi zapoznaat?

POZITIVCI I NEGATIVCI VO RABOTNATA SREDINA a rabotnoto mesto pominuvame pogolem del od vremeto vo tekot na denot. ^estopati pove}e “se dru`ime" so kolegite na rabota otkolku so ~lenovite od sopstvenoto semejstvo. Zatoa, kvalitetot na me|u~ove~kite odnosi vo ramkite na rabotnata sredina e osobeno va`en. Poznat e faktot deka kvalitetnite odnosi vo kompanijata mo`at da ja olesnat i najte{kata zada~a. NEGATIVCI VO KOMPANIJATA Koi se, vsu{nost, “negativcite” vo kompanijata i kako da se za{titime od nivnite vlijanija? SEBI^EN. Li~nost koja ne e podgotvena da go deli svoeto znaewe so ostanatite. Denes, koga rabotnite zada~i se me|usebno isprepleteni i koga samo so timska rabota, me|usebna razmena na znaewa i ve{tini mo`eme uspe{no da zavr{ime odredena zada~a, sosema e besmisleno da ~uvame odredeni znaewa samo za sebe. KRADEC NA IDEI. Toa e li~nost koja svoite idei qubomorno gi ~uva za sebe i bara na~in vrz osnova na niv da izvle~e najgolema mo`na li~na korist, a istovremeno so zadovolstvo gi ispituva tu|ite idei, ~estopati malku gi modificira i gi plasira kako svoi, celosno premol~uvaj}i go va{iot pridones, sebesi pripi{uvaj}i si gi site zaslugi. QUBOMOREN SABOTER. Nekoi lu|e, kako vo `ivotot, taka i na rabotnoto mesto, postojano sakaat da bidat vo centarot na vnimanieto, sakaat da bidat najomileni, najkompetentni i ednostavno ne podnesuvaat konkurencija. Saboter e li~nost koja namerno }e vi dava nepotpolni, pa duri i pogre{ni informacii, svesno naveduvaj}i ve na pogre{ni zaklu~oci, a so toa i na pogre{ni akcii. LA@EN PRIJATEL. Nekoi vraboteni se obiduvaat da vi se pribli`at od sosema pogre{ni pri~ini, za da doznaat {to e mo`no pove}e za vas, osobeno za va{ite maani i slabosti, koi vo odreden moment }e mo`at da gi iskoristat protiv vas. Zatoa, vnimatelno so “presimpati~nite” sorabotnici. ^LEN NA KANCELARISKI “KLAN”. Ako vo kancelarijata postojat “klanovi” (a toa ne e redok slu~aj), toa pretstavuva poseben problem za noviot vraboten. Ako po~nete da se dru`ite so pripadnicite na edniot klan, najverojatno seriozno }e se zamerite so pripadnicite na onoj drugiot. Zatoa, po doa|aweto vo novata rabotna sredina, dobro e da odvoite eden period za “snimawe” na situacijata, za da izbegnete pa|awe vo raznite stapici na kancelariskite odnosi. OZBORUVA^/KA. Li~nosta koja denes pred vas iznesuva nezgodni podatoci za kolegite i nadredenite, utre verojatno pred nekoj drug }e go zboruva istoto za va{ite maani i propusti. Izbegnuvajte takvi razgovori zatoa {to na krajot ako se pro~ue nekoj “tra~” tokmu vie bi mo`ele da bidete vinovni za negovoto {irewe. PESIMIST. Ako rabotniot den go minuvate so li~nost koja na s$ gleda skepti~no, vo s$ sekoga{ gleda mo`ni problemi i nikoga{ so ni{to ne e zadovolna, postoi seriozna opasnost da ve “zarazi” i vas so svojata malodu{nost. Izbegnuvajte takvi razgovori, svesno menuvajte ja temata i obidete se da minuvate {to pove}e vreme so pozitivni i optimisti~ki nastroeni kolegi od kompanijata. KOI SE POZITIVCI VO KOMPANIJATA? Ednostavno ka`ano, “pozitivci” se lu|e so koi pretstavuva zadovolstvo da se raboti! MENTOR. Toa e obi~no postar kolega ili kole{ka koi se podgotveni da ve podu~at, da prenesat na vas del od svoeto znaewe i iskustvo za da vi pomognat polesno da se snajdete so novite rabotni zada~i. Ja pottiknuvaat va{ata kreativnost, gi uva`uvaat va{ite idei i trud, podgotveni se da ve pofalat, a kritikite se sekoga{ konstruktivni i dobronamerni. ZA[TITNIK. Li~nost koja ve ohrabruva, koja ve te{i vo slu~aj na neuspeh, ve pottiknuva na novi rabotni podvizi, veruva vo vas i, za razlika od la`niot prijatel, vi nudi vistinska poddr{ka i e podgotvena da se zazeme za vas i pred nadredenite. ISTRA@UVA^. Sorabotnik koj sekoga{ gi razgleduva novite idei, istra`uva novi na~ini za ostvaruvawe na odredena cel. I vas ve pottiknuva na takov pristap, spodeluva so vas novi informacii i idei, ve upatuva na interesni slu~uvawa, seminari, stru~na literatura, ve povrzuva so li~nosti koi mo`at da vi pomognat vo unapreduvaweto na raboteweto. OPTIMIST. Li~nost koja na sekoj problem mu pristapuva konstruktivno, veruvaj}i vo pozitiven ishod. Sepak, najva`no e da znaete da gi prepoznaete “negativcite” vo svojata rabotna sredina za da mo`ete da go izbegnete ili barem da go ubla`ite nivnoto vlijanie.

N 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4


KARIERI 25

SREDA / 09/02/2011 / KAPITAL

INTERVJU VESNA STOILKOVSKA DIREKTOR NA DELOVEN CENTAR ZA PRAVNI RABOTI I ^OVE^KI RESURSI VO [PARKASE BANKA

[PARKASE BANKA E POSAKUVAN RABOTODAVEC! VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

So postavuvaweto celi i timska rabota {to se dobro integrirani se dava mo`nost vrabotenite da gi zajaknat i da gi pro{irat svoite ve{tini, da prezemat novi predizvici i da u`ivaat vo zadovolstvoto od ispolnuvaweto na dobrata rabota. Na ovoj na~in [parkase banka napravi promenite da predizvikaat cela paleta motivaciski mo`nosti i gi ohrabri site vraboteni. Site timovi vo procesot na transformacija bea fokusirani na dolgoro~en uspeh.  Kakov e interesot za vrabotuvawe vo [parkase banka momentalno? Izminatite dve godini se zabele`uva fluktuacija na rabotna sila, posebno vo bankarskiot sektor. Generalno, vo bankarskiot sektor ima fluktuacija na rabotnata sila. No, [parkase banka tokmu vo poslednite dve godini go sozdade imixot na posakuvan rabotodava~. Interesot za vrabotuvawe vo [parkase banka e ogromen. Toa ni pri~inuva zadovolstvo, n$ pravi pozitivni i sigurni deka sme na prav pat vo razvojot i idninata. Se razbira, toa e pridobivka od silniot brend SMSK, koj stoi zad nas. Nesporno e deka vo Makedonija ve}e e podignata svesta za brendot [parkase. Bez la`na skromnost, svesni sme deka interesot na mladite, kvalitetni i kvalifikuvani kadri od konkurencijata }e bide s$ pogolem i pogolem da se priklu~at na na{iot tim. Toa e o~igledno od pred dve godini, a posebno po rebrendiraweto na bankata od 4 oktomvri 2010 godina. Smetam deka vo Makedonija ima mlad kvalifikuvan kadar koj mo`e da po~ne so rabotewe vo bankite. No, bez poddr{ka od postoe~kite vraboteni, bez intenzivni interni obuki, vnatre vo bankata ne bi mo`ele da se potpreme na znaeweto steknato vo fazata na zavr{uvawe na formalnoto obrazovanie. Za uspe{no vklu~uvawe vo site procesi na raboteweto vo bankata “neformalnite studii”, kako {to gi narekuvame nie figurativno, prodol`uvaat u{te dve godini niz prakti~na edukacija.  Programite za obuki se “standard” koga stanuva zbor za upravuvaweto so ~ove~kite resursi vo finansiskata industrija. Kolku [parkase banka odvojuva vreme i finansii za doobu~uvawe na vrabotenite, poseta na seminari, konferencii i koj e nivniot feed back? Programata za obuka koja se donesuva na godi{no nivo vo Slu`bata za ~ove~ki resursi e posebno va`na rabotna zada~a. Nastojuvame istata da bide kvalitetno osmislena i vo nea da se vklu~eni site

 Dene{nite menaxeri so ~ove~ki resursi s$ pomalku se administrativci, tuku se direktno involvirani vo biznis-procesite. Ako ne se manxira dobro so ~ove~ki resursi vo kompaniite, {ansite za uspeh na sekoj tim, na sekoja kompanija se seriozno zagrozeni potrebi na vrabotenite od site delovni procesi na bankata. [parkase banka ima kontinuirano interni obuki, vnatre vo bankata, ovde vo Makedonija i tie koi postojano gi imame vo Avstrija. Slu`bata za ~ove~ki resursi postojano nastojuva buxetot na bankata za ovie celi od godina vo godina da se zgolemuva, od pri~ina {to bez kontinuirano sledewe na trendovite vo svetot i kaj nas ne e vozmo`no kvalitetno da se vodi dene{novo sofisticirano bankarsko rabotewe, voop{to. Za nas kako banka, ova e u{te pogolema obvrska, odgovornost i predizvik, od pri~ina {to vo poslednite dve godini, t.e. od prezemaweto na bankata od strana na grupacijata SMSK od Grac, brojot na vrabotenite vo bankata e zgolemen za pove}e od 100%. Ako prose~nata starost na vrabotenite vo [parkase banka e 30 godini, toa e ambient kade {to mladite rabotat so ogromna `elba i energija da se nadgraduvaat, da steknat novi znaewa, so poln kapacitet, se razbira, dokolku toa go stimulira i ovozmo`uva rabotodava~ot, a [parkase banka go pravi toa. Vo momentov, bankata, po~nuvaj}i od vrvniot menaxment pa nanazad, ja ima generacijata koja bez isklu~ok ja razbira porakata - u~eweto e do`ivoten proces. Od april ovaa godina [parkase banka, vo sorabotka so Centarot za obrazovanie i obuki Motiva, po~na so realizacija na ciklusot obuki Excellence in banking. Celokupnata obuka e podelena vo tri ciklusi vo koi akcent se stava na pove}e razli~ni temi, a vo nea se vklu~eni 80% od site vraboteni. Programata e prilagodena na razli~ni celni grupi i vistinskite benefiti od nea navistina se zabele`uvaat ve}e po ~etiri meseci, kako vo timot na bankata vnatre, taka i vo davaweto vrvni uslugi kon klientite.  Koga stanuva zbor za rebrendirawe, pogolemo vnimanie treba da se obrne i na najtalentiranite rabotnici vo bankata. Koi ~ekori gi prezede [parkase banka vo svojot slu~aj? [parkase banka go aktuelizira pra{aweto dali gi ima neophodnite strategii, praktika i instrumenti vo ovaa faza na razvoj za upravuvawe so talenti, so cel da se spravi so novite predizvici i na toj na~in da ja optimizira svojata biznis-strategija. Ova e seriozna zada~a za bankata, bidej}i brziot rast vo poslednite dve godini, kako vo brojot na vrabotenite, {ireweto na mre`ata na ekspoziturite na celata teritorija na zemjata, vklu~uvaj}i go procesot na transformacija od produkt kon klientski orientirana strategija na razvoj, zboruva deka bankata e vo kontinuiran silen proces na obuki, edukacija i u~ewe. Sega sme vo faza na implementirawe na programata za evaluacija na rezultatite na vrabotenite, gradewe sistem za unapreduvawe preku

plan za kariera na sekoj vraboten. Seto toa kako rezultat }e ima podobruvawe na kvalitetot na uslugite, zgolemuvawe na efikasnata, motiviranosta i produktivnosta na vrabotenite vo [parkase banka. Sakame da sozdademe ~uvstvo kaj sekoj vraboten deka e del od golemiot brend [parkase i deka e negov najva`en promotor. Dobrata rabotna atmosfera zaedno so na{ite izgradeni politiki i proceduri ovozmo`uvaat uslovi za napreduvawe vo karierata, a smetame deka toa e eden od va`nite uslovi koi se barani. Potvrda za toa e deka momentalno nemame odliv na kadri od bankata.  Motivacijata na vrabotenite, bez razlika dali e pari~na ili ne, e va`en faktor za unapreduvaweto na performansite na kompanijata. Koja e va{ata strategija vo ovoj pogled? Vo edna organizacija so mentalitetot “parite ja re{avaat sekoja rabota”, menaxerite se ohrabreni da go re{avaat so pari sekoe motivacisko ili izveduva~ko pra{awe. Sepak, motivot na na{ata banka e deka iako parite se silen motivator, tie ne mo`at da gi re{at fundamentalnite potrebi na vraboteniot. Nikakva dopolnitelna kompenzacija ne mo`e da go nadomesti otsustvoto na zadovolstvo od rabotata. Nie vo [parkase banka znaeme deka postavuvaweto na sistemot na nagraduvawe samo za nekolku najuspe{ni ili samo za eden ne e mudro re{enie. Na{iot uspeh zavisi od site vo bankata, a ne samo od najuspe{niot poedinec. Zatoa vovedovme sistem na nagraduvawe {to ima {irok opseg, gi opfa}a site i gi koristi site nivoa na nagradi za da se priznaat site nivoa na uspeh. Se trudime da ne se premnogu slo`eni sistemite na nagraduvawe ili da imaat premnogu pravila, zatoa {to toa e osudeno na neuspeh. Zatoa, motivacijata na vrabotenite e na visoko nivo, kako i stapkata na ispolnuvawe na zada~ite. Vo na{iot sistem na nagraduvawe u~estvoto na vrabotenite e mnogu va`no. [parkase banka ima dolga tradicija vo izbor na najdobar rabotnik na godinata vo bankata, a od ovaa godina }e imame i izbor na najdobra ekspozitura, kako timska nagrada.  Ekonomskata kriza poleka zaminuva. Vo vakvite kriti~ni vremiwa kon {to treba da se naso~at menaxerite za ~ove~ki resursi?

Da se bide motivaciski lider vo te{ki vremiwa pretstavuva test za liderskata sila i pozitiven odnos. Najpredizvikuva~ka situacija e restrukturiraweto ili redukciite, a toa zna~i i razo~aruvawe na vrabotenite. Kako mo`at menaxerite za ~ove~ki resursi da ja motiviraat rabotnata sila vo vakvi vremiwa? Edna od najva`nite raboti e da im se dade do znaewe na vrabotenite deka menaxment-timot naporno raboti za da se nadminat problemite, no bez da se istaknuva i dava la`na nade` deka gi imaat site odgovori. Bez isklu~ok, vrabotenite imaat potreba i sakaat da doznaat dali menaxmentot ima ~uvstvo deka mo`e da upravuvaat vo “vreme na bura” i da upravuvaat vo te{ki vremiwa. Menaxerite za ~ove~ki resursi treba da ostanat iskreni, pozitivni i motivirani, bez razlika kolku se te{ki vremiwata. Nivniot moral mora da e visok i ako e taka, toj sigurno }e se prenese na vrabotenite.

PO REBRENDIRAWETO, OVAA BANKA STAVA AKCENT NA KONTINUIRANOTO U^EWE, ZNAEWE I EDUKACIJA, KRATKORO^NOTO I DOLGORO^NOTO PLANIRAWE NA VRABOTENITE, MOTIVACIJATA, SO EDINSTVENA CEL DA OBEZBEDI POSVETENI I MOTIVIRANI VRABOTENI

MSP SOVETI

10 OSNOVNI STRATEGII ZA POVRZUVAWE ezavisno dali rabotite vo kompanija, dali ste samovraboten ili pretpriema~, ka~uvaweto na skalata na uspehot mo`e da bide mnogu lesno ako ste posveteni postojano da sledite nekolku ednostavni strategii za povrzuvawe vo va{ata kariera. Edna od najzna~ajnite sposobnosti koi mo`at da se nau~at e umetnosta na povrzuvaweto. Kako pretpriema~ ili sopstvenik na mal biznis, sovetite mo`at da pridonesat za 80%-90% od novite biznis-prihodi. Vo prodol`enie sleduvaat deset soveti za povrzuvawe i biznis, koi mo`at da poslu`at kako osnova koja }e ve napravi pouspe{ni: Izgradete si sredstvo za povrzuvawe Ve`bajte povrzuvawe preku prisustvuvawe na razli~ni nastani za povrzuvawe. ]e zapoznavate mnogu razli~ni lu|e i kontakti, pri {to del od niv }e stanat golemi lideri, kolegi ili prijateli. Neka vi otrpne ko`ata Naviknete se da go slu{ate zborot “ne”,

N 1 2

povtorno i povtorno. Toa }e go definira va{iot karakter i }e ve napravi pocvrsti za va{iot biznis. Bidete qubezni so site Ima mnogu vistina vo pogovorkata “bidete qubezni kon lu|eto koga se ka~uvate, bidej}i nikoga{ ne znaete koga }e gi sretnete koga } e se simnuvate”. Svetot stanuva s$ pomal celo vreme. Ne urivajte nitu eden most i bidete qubezni koj site. Bidete dare`livi Posvetuvajte vreme i vnimanie, a osobeno bidete dare`livi so davaweto soveti. S$ }e vi se vrati kako pozitivna karma i golemi mo`nosti za biznis. Napravete baza na podatoci za konekciite Mo`ebi pred vas ima samo u{te ~etvorica ili petmina lu|e koi ve delat od toa {to otsekoga{ ste go sakale ili vi trebalo. S$ {to treba da napravite e da pra{ate. Komunicirajte Odr`uvajte postojan kontakt so lu|eto od

va{ata baza na podatoci. Edna od najuspe{nite taktiki za komunikacija e povremeno li~no da se sre}avate so lu|eto od va{ata mre`a. Neka bide ednostavno Razmislete kade go tro{ite vremeto i va{ata dragocena energija. [to e toa {to pridonesuva da sozdadete najdobri rezultati? Dali toa se aktivnostite {to sakate i ponatamu da gi pravite? Oslobodete se od aktivnostite i/ili vremeto koi vi odzemaat pari. Sozdadete povrzanost Dali gi privlekuvate ili odbivate lu|eto? [to prika`uvate nadvore{no? Osigurajte se deka drugite ve gledaat kako pozitivna, topla ili prijatelska li~nost, koja drugite sakaat da ja imaat za prijatel. Osigurajte se deka va{ata pozitivna li~nost i izgled privlekuva prijatelstva, a ne gi odbiva. Postavete si celi Ako to~no znaete kon {to se stremite, ostanatoto }e si dojde na svoe mesto. Osigurajte se deka znaete {to sakate na kratok, sreden i

3

7

4

8

5 6

9

dolg rok i vo sekoja oblast od va{iot `ivot. Pristapete kon korisni resursi Postojat tolku mnogu dostapni izvori koi }e ve poddr`at vo toa {to go sakate. Izgradete silen tim za poddr{ka koj vklu~uva semejstvo, prijateli i kolegi. Priklu~ete mre`i za povrzuvawe li~no i preku Internet. Povrzete se i ostanete povrzani.

10


26 KARIERI CV GORAN MARKOVSKI

GENERALEN IZVR[EN DIREKTOR I ^LEN NA UPRAVEN ODBOR NA KB PUBLIKUM INVEST AD SKOPJE

oran Markovski e uspe{na li~nost so brz i silen napredok vo karierata. Denes toj e glaven izvr{en direktor i ~len na odborot na direktori vo KB Publikum invest AD Skopje. Negoviot interes za investiciskite fondovi postoi odamna, bidej}i po diplomiraweto na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, vo 2002 godina magistrira na istiot fakultet na tema “Investiciski fondovi i nivnite perspektivi vo R. Makedonija”. Od 2006 godina Markovski poseduva CFA sertifikat, kako i dozvola za portfolio-menaxer, izdadena od Komisijata za hartii od vrednost na Srbija, a dve godini podocna se steknuva so dozvola za investiciski sovetnik, izdadena od Komisijata za hartii od vrednost na Makedoni-

G

SREDA / 09/02/2011 / KAPITAL

ja. Po magistriraweto Markovski raboti kako finansiski analiti~ar vo KB Broker, potoa kako portfolio-menaxer vo Fokusinvest AD Belgrad. Podocna negovata kariera ja razviva vo Komercijalna banka AD Skopje, kade {to od direktor na Direkcijata za rabota so ostanati finansiski istrumenti, podocna doa|a na pozicijata direktor na Direkcijata za vr{ewe uslugi so hartii od vrednost vo istata banka.

CV NIKOLA BOJKOV

MENAXER NA INTERNET MARKETING AGENCIJA

ikola Bojkov e mlad pretpriema~ ~ija cel e da go pottikne e-op{testvoto i ebiznisot vo Makedonija. Bojkov e osnova~ na kompanijata IMA (im.mk), a kako menaxer, re~isi dve godini ja predvodi ovaa kompanija davaj}i im uslugi na svoite klienti od oblasta na onlajn-marketingot i socijalnite mre`i. Po diplomiraweto na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, svojata kariera ja startuva vo Stopanska banka AD vo Skopje, kade {to raboti vo oddelot za kreditirawe na klientite na bankata. Podocna preminuva vo kompanijata General turist, kade {to kako marketing-specijalist e odgovoren za razvojot na marketingot i internetmarketingot vo kompanijata. Pred da se odlu~i da po~ne svoj biznis vo

N

sferata na internet-marketingot, godina i pol gi zajaknuva svoite proda`ni i internet-marketing ve{tini vo kompanijata za razvoj na softver, iDevelop. Paralelno so toa {to ja izvr{uva liderskata funkcija vo svojata kompanija, Nikola Bojkov e aktiven i vo organiziraweto nastani od oblasta na onlajn-marketingot, kade {to preku NVO sektorot go kanalizira razvojot na e-biznisot vo Makedonija.

LU\E I IDEI

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

VINSTON ^ER^IL E VINOVEN ZA SOZDAVAWETO NA EU ako vo stru~nata literatura pi{uva deka osnovopolo`nici na idejata za sozdavawe na Evropskata unija (EU) se francuskite ideolozi Robert [uman i @an Mone, mnogumina veruvaat deka gla glaven inicijator e porane{niot br britanski politi~ki lider Vinsto ston ^er~il. Vo Cirih vo 1946 go godina toj odr`al govor kade {t {to za prv pat javno se plasira idejata za formirawe na “S “Soedinetite evropski dr`avi”, so koi }e se stavi kraj na ter terorot koj bil predizvikan od dvete svetski vojni. Negovata id ideja za obedinuvawe na Evropa, vsu{nost, ne ja opfa}a }ala Velika Britanija, koja sekoga{ kon EU poka`uvala odreden skepticizam. od ^er~il vo govorot dodal deka Francija i Germanija treba ^e da bidat prvite koi }e sorabotuvaat, {to, vsu{nost, nekolku godini podocna stana realnost. god

I

Google - simbol

za inovativni ~ove~ki resursi

rednos ta koja Google im ja dava na svoite vraboteni ne poznava granici. Otkako ovaa kompanija go revolucionarizira{e internet-prebaruvaweto, denes taa gi redefinira ~ove~kite resursi na na~in na koj menaxment-timot se trudi da gi privle~e, vraboti, razvie i nagradi talentiranite lu|e. HR timot na Google, koj se narekuva Peoples Operations, e fokusiran da ja postavi ovaa disciplina na povisoko nivo. Inovativnosta na politikata za ~ove~ki resursi na Google ja donese Lien Hornsej na {estoto mesto na listata na HR najvlijatelni za 2010 godina. Taa prethodno rabotela vo sektorite za proda`ba i marketing vo Google, a voop{to nemala namera da ja prodol`i svojata kariera vo HR sektorot. No, kompanijata barala li~nost sposobna za organizaciski promeni i tranzicija, koja }e ja fokusira kompanijata i }e go izvle~e najdobroto od ~ove~kiot kapital vo nea. Hornsej od sektorot proda`ba i marketing e izvle~ena i nazna~ena za vnatre{en konsultant, a podocna, vo 2006 godina, i za direktor na HR oddelot vo Google.

V

 Inovativnosta na politikata za ~ove~ki resursi na Googlee ja odnese Lien Hornsej na {estoto mesto na listata na HRR najvli najvlijatelni menaxeri za 2010 godina. Kako HR direktor na edna od najpoznatite internet-kompanii na dene{nicata, Lien Hornsej na svoja strana s$ u{te go ima {armot na dinami~nosta i `ivosta, koj vrabotenite mu go davaat na Google STUDENTSKI NA^IN NA RABOTA Taa saka da ja sporeduva rabotnata atmosfera na Google so taa vo internatite i studentskite domovi. Bidej}i osnova~ite, vsu{nost, se mladi lu|e koi vo vremeto na osnovaweto na kompanijata samo {to izlegle od fakultetskite klupi, spored nea, logi~no e da se gradi atmosfera vo koja }e preovladuva inovativniot i mladit duh. “Vsu{nost, Google ne e simbol na mladosta, tuku na dinami~nosta i `ivosta”, veli taa. No, uspehot ne doa|a samo preku besplatniot sok od portokal koj kompanijata im go nudi na svoite vraboteni. Hornsej insistira deka tokmu toj “fanki” nadvore{en imix na Google e izgraden so posebna cel na kompanijata. Ne{tata, sepak, mo`at da se gledaat na dva na~ina. Od edna strana, postojat barovi, aparati za fudbal na masa, sobi za videoigri, a samite prostorii na kompanijata izobiluvaat so kup ubavi ne{ta. No, tuka, vsu{nost, se krijat

fundamentalnite politiki na kompanijata. Preku vakviot stil na Google, menaxerite se podostapni i poneposredni, {to pretstavuva glavna poddr{ka za komunikacijata vo kompanijata. VRABOTENITE VO CENTAROT NA VNIMANIETO “Za Google vrabotenite se centarot na vnimanieto i klu~en faktor vo kompanijata, no i osnova~ite se vistinskite lu|e na vistinskoto mesto”, veli Lien Hornsej. Vrabotuvaweto vo kompanijata se odviva so konsenzus me|u menaxerite i HR oddelot, so cel tie lu|e da se zadr`at na rabotnite mesta i so toa da se napravi vistinskiot izbor. HR timot vo kompanijata e sostaven od op{ti HR biznis-partneri, vnatre{ni konsultanti, liniski menaxeri, u~ewe, razvoj i regrutacija. Isto taka, postojat i specijalisti za kompenzacii i beneficii, no pogolemiot del od rabotata go izvr{uvaat biznispartnerite i vnatre{nite

STIPENDII

 YouthActionNet Global Fellowship Program KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 11 MART 2011 GODINA Internacionalnata mladinska fondacija YouthActionNet, koja e osnovana vo 2001 godina, ja zasiluva, poddr`uva i slavi ulogata na mladite lu|e vo donesuvaweto pozitivni promeni vo nivnite zaednici. Sekoja godina 20 izvonredni pretpriema~i od 18 do 29 godini se izbiraat kako YouthActionNet Global Fellows. Ovie lu|e }e ja imaat {ansata da se povrzat so internacionalni i nacionalni agencii za pomo{, nevladini organizacii i drugi i }e imaat pristap do treninzi od nekoi klu~ni oblasti ili sedumdnevna dinami~na programa. Programata e nameneta za site mladi koi se osnova~i ili koosnova~i na postoe~ka organizacija.

konsultanti. Ovoj gigantski biznis s$ u{te oddava {arm na startup kompanija, so slatki tegli~ki, slobodna kujna, soba na igri i ma{ini za slatki i pijalaci vo hodnicite. Pod mekiot enterier, vo otvorenata kancelarija na Google se slu{a postojanoto ~ukawe na tastaturite i vrednoto rabotewe na vrabotenite. Sepak, del od metodite za upravuvawe so ~ove~ki resursi vo ovaa inovativna kompanija mo`e da gi iznenadat HR menaxerite so potradicionalni osobini. Informati~ko-tehnolo{kiot gigant ne prestanuva da ja {okira javnosta. Po objavuvaweto na godi{niot izve{taj za zgolemuvawe na profitot vo 2010 godina i vesta za promenata na liderot Erik [mit, sektorot za ~ove~ki resursi objavi deka ovaa godina kompanijata planira da vraboti pove}e od 6.000 novi rabotnici vo svetot, {to e za 1.500 pove}e od novite rabotni mesta koi Google gi ovozmo`i vo 2010 godina.

 Balkan Cultural Cooperation Programme KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 15 FEVRUARI 2011 GODINA BIRN – Balkan Investigative Regional Reporting Network bara 10 novinari so silen interes za kulturna politika i regionalna sorabotka za u~estvo vo nov regionalen proekt, koj e finansiran od [vajcarskata kulturna programa vo Zapaden Balkan. Povikot e otvoren za novinari od Albanija, Bosna i Hercegovina, Kosovo, Makedonija i Srbija.

 Training Course for Youth Workers, Skopje, Macedonia KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 10 FEVRUARI 2011 GODINA Povikot e otvoren za mladi lu|e na vozrast od 18 do 25 godini, a treningot e organiziran od strana na mladinskata organizacija KreaKtiv so cel da se ohrabri i pottikne li~niot i profesionalniot razvoj na mladite lu|e. Treningot e besplaten.

 Facebook Fellowship Program KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 28 FEVRUARI 2011 GODINA Facebook bara Ph.D. studenti za re{avawe na sekojdnevnite problemi so koi se sre}ava od oblasta na informatika, kompjutersko in`enerstvo, sistemska arhitektura ili drugi povrzani oblasti. Studentite }e dobivaat 30.000 dolari mese~no.

 Journalists of the Mediterranean Contest KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 12 APRIL 2011 GODINA Italija – Bari go startuva tretiot po red internacionalen festival Journalists of the Mediterranean. Povikot e otvoren za publicisti, novinari, profesionalci i postdiplomci od oblasta na novinarstvoto. Prvata nagrada iznesuva 1.500 evra.

UNIVERZITET KOMBINACIJA NA AMERIKANSKIOT I EVROPSKIOT OBRAZOVEN SISTEM niverzitetot Amerikan kolex Skopje (UAKS) e obrazovna institucija osnovana vo 2005 godina, vo ~ij sostav denes vleguvaat {est fakulteti, a istovremeno Univerzitetot ima i programa za poslediplomski studii za site 6 fakulteti. UAKS se smeta za univerzitet od treta generacija, koj pretpo~ita nezavisno rabotewe, kade {to pogolem del od predavawata se na angliski jazik, a deluva ne samo na lokalniot, tuku i na regionalniot i svetskiot pazar. UAKS go koncentrira negovoto deluvawe kon gradewe me|unaroden univerzitet, me|unaroden sostav na studenti i koristewe svetska literatura. Univerzitetot e visokoobrazovna institucija koja gi kombinira najdobrite praktiki od amerikanskiot i evropskiot obrazoven sistem. Ovaa visokoobrazovna institucija silno go poddr`uva interaktivnoto u~ewe, takanare~eno learning by doing, i od tie pri~ini gi ispra}a site svoi studenti na prakti~na rabota, a istovremeno kontinuirano pokanuva gosti predava~i da realiziraat predavawa na Univerzitetot. “Toa go pravime zaradi dobli`uvawe na studentite do realnosta koja gi o~ekuva po dimplomiraweto”, velat od UAKS i naglasuvaat deka kvalitetnoto obrazovanie e nivniot najgolem prioritet.

U

 Master’s Scholarships at ENS de Lyon, France KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 25 FEVRUARI 2011 GODINA Ovie stipendii se nameneti za internacionalni studenti za master studii vo oblasta na op{testvenite, prirodnite nauki i umetnosta. Kandidatite ne smeat da bidat postari od 26 godini (odnosno da ne bidat rodeni podocna od 25 fevruari 1985 godina). Mora da imaat odli~ni poznavawa na francuskiot i angliskiot jazik i da imaat dokument so koj }e go doka`at toa. Studentite }e dobivaat po 1.000 evra mese~no vo rok od 12 meseci.  PhD in Leadership, Marketing, Strategic Management, Norway KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 14 FEVRUARI 2011 GODINA BI Norwegian School of Management nudi ~etirigodi{na Ph.D. programa za biznis-administracija. Programata specijalizira vo 6 oblasti: finansii, ekonomija, strategiski menaxment, marketing, liderstvo i organizacija. Ovaa programa e nameneta za talentirani studenti koi sakaat da imaat internacionalna kariera. Mo`at da apliciraat kandidati koi imaat zavr{eno postdiplomski studii koi traat dve godini (odnosno 120 ECTS) do septemvri 2011 godina. Iznosot na stipendijata e 46.345 evra godi{no. www.mladiinfo.com


KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

Rabota / Smetkovodstvo / IT

Izbor na aktuelni oglasi SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor:Dnevnik Objaveno: 04.02.2011 Bato i Divajn vode~kata kompanija vo grafi~kata industrija objavuva oglas za rabotno mesto Smetkovoditel. Potrebni kvalifikacii: -Zavr{eno visoko obrazovanie(Ekonomski fakultet-oddel smetkovodstvo i revizija). Zadol`itelno prethodno rabotno iskustvo na navedenata pozicija vo oblasta na finansisko i materijalno smetkovodstvo, finansiska operativa i kontroling vo proizvodtsvo, trgovija i ili uslu`ni dejnosti (najmalku 3-5 godini). Iskustvo vo podgotovka i analiza na finansiski izve{tai,kni`ewa,transfer i evidencija na finansiski sredstva,podgotovka na presmetki za plati i danoci kako i podgotovka na zavr{na godi{na smetka -Iskustvo vo evidencija,kontrola i ostvaruvawe na naplata -Odli~no poznavawe na MSS,MSFI i revizija -Odli~no poznavawe i aktivno rabotewe so aplikaciite od MS Office paketot i smetkovodstveni aplikacii -Odli~no poznavawe i aktivno koristewe na deloven jazik (pi{an i govoren) -Aktivno sledewe i poznavawe na aktuelni promeni, slu~uvawa i zakonski regulativi vo oblasta na finansiite i smetkovodstvoto -Visoko razvieni analiti~ki i komunikaciski sposobnosti. Site zainteresirani kandidati koi gi ispolnuvaat navedenite kvalifikacii, potrebno e da dostavat(po po{ta ili e-mail) svoja biografija (CV) preporaki i skore{na fotografija, najdocna do 17.02.2011 god. na: Grafi~ki centar Bato & Divajn ul.Prvomajska bb, 1000 Skopje e-mail: careers@batodivajn.com

SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.02.2011 SVISSLION MAK DOO – Skopje objavuva oglas za vrabotuvawe 3 (trojca) rabotnici: 1. Knigovoditel (1 pozicija) – VSS, voza~ka dozvola B-kategorija, prethodno iskustvo }e se smeta za prednost. 2. Komercijalist (2 pozicii) – SSS, voza~ka dozvola B- kategorija, prethodno rabotno iskustvo }e se smeta za prednost. Potrebni dokumenti za aplicirawe: Molba, Kratka biografija, Kopija od uverenie ili diploma za zavr{eno obrazovanie, Kopija od voza~ka dozvola, Kopija od li~na karta. Selekcijata }e se vr{i po pat na intervju. Potrebnite dokumenti da se dostavat najdocna sedum dena od denot na objavuvaweto na po{tenski fah 911 Skopje ili na e-mail: jobs@swisslion.com.mk.

INFORMATIKA Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.02.2011 JOHNSON CONTROLS objavuva oglas za IT BIZ-NIS ANALITI^AR ZA SISTEM ZA SLEDEWE NA PROIZVODSTVO. Potrebni kvalifikacii: Nekolku godini iskustvo vo oblasta na integracija i poddr{ka na IT sistemi, Poznavawe na programski jazici (Java, Delfi i drugi), Iskustvo so adminis-trirawe na Orakl bazi na podatoci, Iskustvo so Microsoft server Operating Systems, Iskustvo so TCP/IP mre`i, Afinitet kon analiza i razbirawe na biznis procesi, Odli~no poznavawe na angliski jazik, Podgotvenost za ~esti slu`beni patuvawa vo stranstvo. Aplikaciite na angliski jazik (kratka biografija, pismo za nameri i slika) treba da se ispratat na adresa: Xonson Kontrols p. Fah 518, 1000 Skopje ili na e-mail: AG-EUR-MK-Jobs@jsi.com. Oglasot trae do 10.02.2011 godina.

ADMINISTRACIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.02.2011 Ambasada na Crna Gora vo RM objavuva oglas za vrabotuvawe na Deloven sekretar na opredeleno vreme od 1 godina. Potrebni kvalifikacii i sposobnosti: - Aktivno poznavawe na crnogorski jazik - Aktivno poznavawe na angliski jazik - Rabota so kompjuteri (MS Office) - Odli~ni komunikaciski i organizaciski sposobnosti - Prethodno rabotno iskustvo pretstavuva prednost. Odbranite kandidati prethodno }e bidat testirani za poznavawe na crnogorski i angliski jazik i rabota so kompjuteri. Se molat site zainteresirani kandidati so molbata da dostavat kratka biografija i dokaz za poznavawe na angliski jazik, so naznaka „Za oglas za vrabotuvawe”, najkasno do 14.02.2011 godina, na adresa: Ambasada na Crna Gora, ul. Vasil Stefanovski, br.7, 1000 Skopje ili preku elektronska po{ta na: Macedonia@mfa.gov.me. Nenavremenite i nepotpolni aplikacii nema da bidat razgleduvani.

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:     

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

 SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

27


28

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk


Obuki / Menaxment / HR

KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za OfďŹ ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

29


Tenderi / Konferencii i saemi

30

KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Petrovec PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Uslugi za privremeno vrabotuvawe.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=57813bb9-33db-40cc-b4a0-8b7c98bf44f9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna ustanova od oblasta na zdravstvoto za potrebite na javnite zdravstveni ustanovi univerzitetski kliniki, zavod i urgenten centar - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  校sluga za sobirawe, transport, sogoruvawe i deponirawe na komunalen i medicinski otpad.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=898cb6672a78-4587-b3e0-cd6f308d78a3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na RDM za otpepeluvawe i RDM za kotel, za REK Bitola.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=3f6d8354-a906-42c1-960ac12d47f685b9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Vlada na RM - Generalen sekretarijat PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na uslugi za osmisluvawe i realizacija na kampawa za informirawe na gra|anite za reformite {to }e se sprovedat vo javnata administracija.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=571f057f-1278-42a3-9278213d6bd248cd&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU PSIHIJATRISKA BOLNICA SKOPJE-SKOPJE PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Javna nabavka na benzin i nafta za vozila.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=623329c3-76cc-46f6-8bf159654408960c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Klinika za Gastroenterohepatologija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na potro{en medicinski materijal za endoskopija i ehotomografija.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=520386cf-e7e8-4d00ab14-d46253ed1119&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Klinika za detski bolesti PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na testovi za neonatalen skrining za hipotireoza i soodvetna filter hartija.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c4de21f0-919a-41d6-a3b8-744533da2ae7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za katastar na nedvi`nosti PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Odr`uvawe na elektronski mera~ za rabotno vreme so nabavka na rezervni delovi.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=027d1099-dc48-4e6f-8998bad779cb0305&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU PSIHIJATRISKA BOLNICA SKOPJE - SKOPJE PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Javna nabavka na benzin i nafta za vozila.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=623329c3-76cc-46f6-8bf159654408960c&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Trening za treneri 10.02.11 Clear View Finansisko planirawe i finansiski menaxment; buxetirawe

11.02 - 12.02.11 ESP Obuka za pretpriemni{tvo 12.02 - 13.02.11 Detra Centar Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Obuki za aplikacija na

EU fondovi 14.02.11 17.02.11 Clear View Goodies from the Embedded jungle 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Java enterprise development with Spring 15.02.11

SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar JavaScript bootcamp 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Baking Android sweets 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Ingredients and Recipes for Good Design 15.02.11

SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Kreirawe efektivna biografija (CV) 18.02.11 ESP Junior Brzo ~itawe (Junior Power reading) 18.02 - 23.02.11 In Optimum Makedonija Komunikacija i odnosi so klienti

19.02 - 20.02.11 Clear View Efektivno prezentirawe i ubeduvawe 19.02 - 20.02.11 Detra Centar Organizaciska kultura 21.02.11 Clear View Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ON Za vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on, }e se odr`i binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e mo`at da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot. 

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).



Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istra`uva~ka laboratorija, tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.



Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) mo`e da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres. On-line Registracija http://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk SOF^E JOVANOVSKA sofce@mchamber.mk, Tel: +389 (02) 3244060 LAZO ANGELEVSKI laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090


Fun Business

KAPITAL / 09.02.2011 / SREDA

31

MEDIUMI

MALOTO [TEDEWE NA GOLEMITE TRO[A^I 

Bi-Bi-Si ukina pet jazi~ni redakcii kako merka na {tedewe, no pravi milionski smetki za preselba na personalot i produkcijata. Kompanijata e podgotvena da potro{i okolu 157 milioni funti samo za hotelski smetki i taksi-prevoz za prezenterite, direktorite i gostite od studijata i za novi studija

ontroverzii ja sledat neodamne{nata vest deka vode~kiot svetski mediumski servis Bi-Bi-Si (British Broadcasting Corporation - BBC) vo sledniot period planira da otpu{ti 650 od 2.500 vraboteni vo regionalnite servisi na televizijata ili ~etvrtina od vrabotenite i so toa da za{tedi 46 milioni funti vo slednite tri godini. Drasti~nite vladini merki za {tedewe ja zamrznaa televiziskata i radiopretplatata na 12 funti mese~no vo narednite {est godini i go nateraa najgolemiot britanski medium da gi ukine programite {to se emituvaat na pet regionalni jazici makedonski, srpski, albanski, portugalski i angliski za Karibite ili, eventualno, toa da bide na tovar na samata ku}a. Restrukturiraweto na svetskiot servis Bi-Bi-Si treba da za{tedi od 16% od tro{ocite. Piter Horoks, direktorot na Globalnata informativna programa na Bi-Bi-Si, izjavi deka zatvorawata ne se odraz na rabotata na oddelni servisi, tuku se del od potrebnite kratewa od fondovite. I pokraj vakvite odluki za neophodno ukinuvawe na nekolkute jazi~ni redakcii, Bi-Bi-Si, pak, pravi ogromna smetka za preseluvawe na programite i personalot

K

nadvor od London. Direktorite tvrdat deka vo slednite pet godini 50% od buxetot za produkcija }e se tro{i nadvor od glavniot grad i ve}e po~na so premestuvawe na najdobrite emisii. No, za toa potrebno e da se isprati personalot i gostite koi `iveat vo London vo drugi gradovi i zna~i deka toj {to pla}a radiodifuzna taksa }e go finansira patuvaweto i hotelskite smetki. Bi-Bi-Si }e potro{i pove}e od edna milijarda funti vo obid da gi ispolni predlo`enite kvoti polovina od produkcijata da se izveduva vo regionot do 2016 godina. Kompanijata e podgotvena da potro{i okolu 157 milioni funti samo za hotelski smetki i taksi-prevoz za prezenterite, direktorite i gostite od studijata i za novi studija. Kriti~arite go obvinuvaat Bi-Bi-Si za tro{ewe javni pari vo obid da se poka`e deka radiodifuznata taksa e zadol`itelna za sekogo. Premestuvaweto vklu~uva premestuvawe na produkcijata na emisiite “Hempton kort” i “^elzi flauer” vo Birmingem. Nekoi od prezenterite poka`aa dvoumewe za vakvite odluki za premestuvawe {to gi involviraat i niv. Sijan Vilijams od Bi-Bi-Si Brekfast, koj treba da se premesti vo Salford vo blizina na

Man~ester, veli deka se raboti za golema odluka i deka u{te ne re{il {to } e pravi. Negoviot kolega Kris Holins, pak, veli deka najrazo~aruva~ki e {to toj e uveren deka ne se raboti za ekonomska ili redakciska odluka, tuku samo politi~ka odluka. Planovite za decentralizacija ve}e imaa milionski tro{ok: Bi-Bi-Si ve}e potro{i 188 milioni funti za izgradba na novi studija vo Pasifik Kvejs, Glazgov. Nacionalnata revizorska uprava otkri deka gradeweto i pu{taweto vo rabota na oblasta Medija Siti vo Salford verojatno }e ~ini 877 milioni funti, dodeka planovite za iznajmuvawe i vodewe na mestoto vo Kardif Bej se o~ekuva da ~inat 10 milioni funti. Bi-Bi-Si potro{i dopolnitelni 700.000 na javna kampawa, plus hoteli, obuki, seminari i ru~eci, za da go ubedi personalot da se preseli vo Salford, kade {to e planirano da se preselat 2.300 vraboteni i najgolem del od sektorite. Buxetot od 157 milioni funti za patuvawe i hoteli se otkri vo novata tenderska dokumentacija koja ja obelodeni kompanijata. Navedeno e deka }e bidat potrebni hoteli vo Man~ester, Glazgov, Kardif i Bristol, kade {to }e ima golemi studija na Bi-Bi-Si.

Reporterite treba da gi namalat svoite tro{oci kako del od merkite za {tedewe koi bea sprovedeni za da se zapre finansiskiot pad. No, so seleweto na sportskiot oddel vo Salford, televiziskata ku}a }e mora da potro{i me|u tri i pet milioni funti za da ja prati produkcijata nazad vo London so cel da gi pokriva Olimpiskite igri vo 2012 godina. Pla}a~ite na radiodifuzna taksa }e gi platat smetkite za letovi, vozovi, taksi-prevoz i smestuvawe za okolu 500 vraboteni, koi }e ja pokrivaat Olimpijadata. Vklu~uvaj}i gi i tro{ocite na sportskiot urednik, nekoga{niot fudbalski as Geri Lineker... Direktorot na fotografija vo Bi-Bi-Si, Jana Benet, neodamna gi brane{e ovie planovi velej}i: “Porakata od publikata e jasna - im se dopa|a da gi gledaat svoite zaednici i pejsa`i i da gi slu{aat svoite glasovi na na{ite televiziski programi. Televiziskite programi na mre`ata na Bi-Bi-Si }e go otslikuvaat i prika`uvaat `ivotot vo Velika Britanija so pogolema {irina i dlabo~ina”. Portparolot na Bi-Bi-Si izjavuva deka tro{ocite nameneti za taksiprevoz i hoteli se samo procenki, a ne sigurni sumi. Toj dodade: “Bi-Bi-Si se zalaga za vrednuvawe na parite

 BI-BI-SI – mediumska ska ku}a u }e im bide cela Britanija tanija j od radiodifuznata taksa. Gi namalivme tro{ocite za hoteli i taksi izminatata godina”. Inaku, menaxerot zadol`en za nadgleduvawe na preselbata na personalot vo Salford `ivee na oddale~enost od 6.400 kilometri, odnosno vo SAD. Gaj Bred{o doa|a vo Britanija od Kentaki i e vraboten preku kompanijata Ikvals konsalting, koja ima dogovor so Bi-Bi-Si. Korporacijata pla}a za negovoto smestuvawe koga prestojuva vo Salford i Man~ester i za negovite patuvawa vo Britanija. Zatoa ne e ~udno {to reporterot Dejvid Dimblibi, koj s$ u{te e vo nere{eni odnosi so Bi-Bi-Si za obnovuvaweto na negoviot dogovor vreden 3,5 milioni funti, e besen poradi planovite za premestuvawe na produkcijata na Question Time vo Glazgov.

 GERI LINEKER – sportskiot urednik vo Bi-Bi-Si

PANDEV I ETO

INTERNACIONALE VO SKOPJE 

Iako od redovite na makedonskata reprezentacija go znam edinstveno imeto na Pandev, sepak, znam deka se raboti za odli~na reprezentacija, koja {to ima ostvareno respektabilni rezultati, veli Samuel Eto SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

o Inter dvajcata se soigra~i i golemi prijateli, no, od niv reprezentativcite, trenerite i fanovite baraat da go zaboravat prijatelstvoto i da odigraat najdobro {to znaat, bidej}i na toj na~in se branat boite na dr`avniot tim. Goran Pandev i Samuel Eto se predvodnici na nacionalnite sostavi na Makedonija i Kamerun, ~ii selekcii

V

denes go igraat svojot prijatelski natprevar. “Ubavo se ~uvstvuvam vo Makedonija. Gledam deka lu|eto me sakaat tuka. [to se odnesuva do na{ite {ansi na sredbata, mislam deka nie }e imame golem problem so voigranosta, bidej}i podolgo vreme ne sme se sobrale na edno mesto”, izjavi Eto. Eden od najdobro platenite fudbaleri vo svetot za Makedonija znae najmnogu od Goran Pandev, so kogo poslednite dve godini ja deli soblekuvalnata vo In-

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

ter, aktuelniot evropski i svetski klupski {ampion. “Iako od redovite na makedonskata reprezentacija go znam edinstveno imeto na Pandev, sepak, znam deka se raboti za odli~na reprezentacija, koja {to ima ostvareno respektabilni rezultati”, istakna najdobriot afrikanski fudbaler za 2010 godina. Za Pandev nema dilemi kako treba da se odigra na duelot so Kamerun, koj, iako e prijatelski, sepak, e mnogu biten za odr`uvawe K O M E R C I J A L E N

na formata na selekcijata vo presret na ostanatiot del od kvalifikaciite za narednoto evropsko prvenstvo. “Za Makedonija sekoga{ igram maksimalno motivirano i nikoga{ ne se {tedam. Taka }e bide i protiv Kamerun, reprezentacija koja e kvalitetna, no i mnogu iskusna”, smeta Pandev. Na{iot najdobar fudbaler vo momentov ne go pla{i faktot deka vo posledniot period e prikovan za klupata na rezervni O G L A S

 Fudbalerite na Inter, GORAN PANDEV i SAMUEL ETO se najgolemite yvezdi vo reprezentaciite na Makedonija i na Kamerun fudbaleri vo Inter, ekipa vo koja vladee golema konkurencija vo napa|a~kiot red. “Konkurencijata e dobra za sekoja ekipa. Toa

voop{to ne me pla{i. Mojata zada~a e da odigram kako {to umeam”, veli i oficijalno najdobriot doma{en fudbaler za izminatata godina.

 GADGETS DIGITALNA VAGA ZA KUFERI nema ~ovek koj pri letawe so avion ne se sretnal so “problemot” Rna e~isi regulativata za maksimalna dozvolena te`ina po kufer. Re~isi nasekade kako standard se dozvoluva maksimalna te`ina do 30 kg po kufer, {to mo`e da varira vo zavisnost od prevoznikot i dol`inata na letot. Nad dozvolenata granica se pla}a odredena kazna. No, sega pristigna korisen ured, odnosno digitalen mera~, koj se vgraduva na kuferot ili torbata i meri kolku te`at. Taka, u{te pri pakuvawe }e znaeme kolku te`at, so {to }e go izbegneme nepotrebnoto pla}awe kazni. Isto taka, ovoj ured ja meri i temperaturata, {to }e gi zadovoli najrazli~nite barawa na patnicite. Cenata na ovoj ured iznesuva 15 dolari. Navistina korisen ured za niska cena.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

TOP 100

VO FEVRUARI I MART ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

ZDRAVI I AKTIVNI

BANKI

TRANSPORT I LOGISTIKA

OSIGURUVAWE I LIZING

GRADE@NI[TVO

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

223 Kapital 09 02 2011  

STRANA 9 STRANA 5 STRANA 14 STRANA 14 STRANA 11 KOLUMNA D-R QUBE TRPESKI STRANA 12-13 ...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... VO...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you