Issuu on Google+

STRUJATA, PARNOTO I JAVNATA POTRO[UVA^KA GI PODGREVAAT CENITE

SE [U[KA ME\U LEKARITE, BOLNICITE I PARTISKITE [TABOVI

I MAKEDONIJA ]E SE MA^I SO INFLACIJATA?!

SE PRAVAT SPISOCI ZA VRABOTUVAWA VO ZDRAVSTVOTO?!

 STRANA 2-3

 STRANA 6

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NA ZATVORAWE, PETOK, 04.02.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,35% 0,38% 0 00,42%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 445,12 1,36

NAFTA BRENT EURORIBOR

99,83 9 1,68%

ponedelnik. 07. fevruari. 2011 | broj 221 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (04.02)

IVANOV SVIKA Teteks o~ekuva dobivka od 3,6 milioni denari godinava  STRANA 10

[estmese~nite zapisi }e gi namalat kamatite na {tedeweto  STRANA 11

Srpskite nau~nici go osvojuvaat svetot  STRANA 16

Kosor }e otvora 150.000 rabotni mesta

 STRANA 17

LIDERSKA!!! USLOVITE NA SDSM ZA VRA]AWE NAZAD:

 STRANA 12 12-13

NISKO NIVO NA SVEST I “SKR@AVOST” “SKR@AVO

Firmite r ne n podgotvuvaat u ene energetski efikasni proekti! p  STRANA 9

Komunaliit Komunaliite u za industrisk u r industriski objekti j }e bidat 5% od sega{nite! sega

GRUEVSKI I VMRO-DPMNE VEDNA[ DA OBEZBEDAT I DA GARANTIRAAT NEPRE^ENO FUNKCIONIRAWE NA SITE MEDIUMI, A ZARADI AKTUELNATA SITUACIJA, OSOBENO NA A1, A2, VREME, [PIC I **** E RE USVOJUVAWE NA USTAVNI IZMENI SO KOI ]E SE OTSTRANI MINISTEROT ZA PRAVDA MIHAJLO MANEVSKI OD SUDSKIOT SOVET USVOJUVAWE NA ZAKON SO KOJ ZA SITE MEDIUMSKI KAMPAWI FINANSIRANI SO NARODNI PARI, RAMNOMERNO ]E SE RASPREDELAT NA SITE ELEKTRONSKI I PE^ATENI MEDIUMI KONSENZUALNO USOGLASUVAWE NA SITE IZMENI NA IZBORNIOT ZAKON SO VKLU^ENOST NA PRETSTAVNICITE NA OBSE I ODIHR SOBRANISKA KOMISIJA ZA PRO^ISTUVAWE NA IZBIRA^KIOT SPISOK

1 2 3 4 5

 STRANA 8

...POGLED POGLED NA DENOT... QUP^O ZIKOV

PAJA@INATA ]E MORA DA SE [IRI!  STRANA 4

KOLUMNA KIRIL NEJKOV

HUMANISTI^KI KOMPANII: PRORO[TVO OD HARVARD  STRANA 14

VOVEDNIK ALEKSANDRA SPASEVSKA

DEN "D" ZA VELIJA & Co. SE MENAXIRA POLITI^KA RAZVRSKA ZA A1, VREME, [PIC **** E RE!

Apetitot za rizik se vra}a na berzata!

DOJDE I KRAJOT NA SVEDMILK!  STRANA 12-13

 STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 07 FEVRUARI 2011

DOJDE I KRAJOT NA SVEDMILK!

P

Po dvegodi{nata saga po sudovite i obidite da se najde spasitel na Svedmilk, mlekarnicata kone~no otide vo likvidacija. Vakviot epilog be{e dobro poznat u{te pred dve godini, no nikoj ne saka{e da go vidi toa. Dve godini bea zaludno potro{eni po sudnicite, a na krajot najgolemi gubitnici ostanaa farmerite i kreditorite. U{te na po~etokot be{e jasno deka nema da se najde investitor, a jasno be{e deka i dvata obida na ste~ajniot upravnik da najde spasitel za propadnatata mlekarnica se samo kupuvawe vreme. Nitu Mo{e Baum, nitu @ ivko Radevski ne najdoa pari za da ja zakrpat milionskata dupka koja ja napravija sopstvenicite na mlekarnicata so finansiskite malverzacii, so koi o{tetija nekolku banki, lizing-kompanii, nebroen broj drugi firmi doveriteli. Vo me|uvreme, se razmota celoto klop~e, vo koe se otkri i vme{anosta na dr`avata vo celata investicija. Duri i {vedskata vlada (poradi u~estvo na {vedski dr`aven fond vo mlekarnicata) jasno i glasno uka`a za vme{anosta na vladini pretstavnic i v o o sn o v aw e to i propa|aweto na Svedmilk. No, nikoj ne digna

fama za toa. Vladata u{te na po~etokot otfrli sekakva vme{anost vo slu~ajot i se ogradi od obvinuvawata od farmerite deka e slepa na kriminalot. No, site fakti uka`uvaat deka propa|aweto na Svedmilk e klasi~en primer na kriminal vo koj dr`avata ima vme{ano prsti. Ne mo`e Vladata da ja otfrla vinata za propa|awe na mlekarnicata so odgovor deka e privatna kompanija, koga instituciite na dr`avata bea “slepi” na finansiskite malverzacii koi se slu~uvale vo Svedmilk. Ne mo`e Vladata da ja otfrla vinata koga po dve godini nitu eden od sopstvenicite za koi ima{e pokrenato krivi~ni prijavi ne odgovararal za kriminalot {to go napravil. Ne mo`e Vladata da ja otfrla vinata koga toga{niot zamenik-minister za zemjodelstvo, Kristijan Delev, koj i samiot kumuva{e na investicijata i na nejzinoto propa|awe, vedna{ po propa|aweto is~ezna od zemjata i sega od nego nema ni traga ni glas. Na sekoj {to saka da vidi kristalno mu e jasno koja be{e celta na Delev da najde investitor koj za edno evro }e ja zeme i restartira mlekarnicata samo za da ja spasi od propast. Nikoj ne saka na videlina da go izvadi “valkaniot ve{“. A glumeweto deka bara investitor e samo ma~kawe o~i na javnosta. No, ne samo Delev. Osnova~ite, najgolemite vinovnici za propa|aweto na Svedmilk, s$ u{te se na sloboda. [ve|anecot Roxer Oskarson, koj be{e najglasen da ja fali najgolemata

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk spa p sevska@ka @ pit p al.com.mk

“{vedska investicija”, otkako potona brodot i si gi napolni xebovite so pari, se vrati vo [vedska. Iako za nego ima krivi~na prijava i treba da odgovara za delata {to gi storil, nikoj ne go sopre da izleze od zemjata. Slobodno {etaat i Ala Al Kafagi i Josif Sarxovski i iako se vo dr`avata nikoj ne gi goni. Vo me|uvreme, od fabrikata, koja be{e najavuvana kako najgolema investicija vo zemjava i treba{e da stavi kraj na mle~nite krizi, ostana samo halata obrasnata so treva i trwa i skapata oprema zemena pod lizing. O tkako sud ot pr o glasi likvidacija, sega taa }e se prodava bez dolgovi i bez obvrski, no mnogu te{ko deka }e se najde nekoj zainteresiran da ja kupi. I da ja kupi, nema da vredi 30 milioni evra, kolku {to iznesuva vkupniot dolg kon site doveriteli.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

STRUJATA, PARNOTO I JAVNATA POTRO[UVA^KA

Pritisokot vrz op{toto nivo na cenite, {to se o~ekuva da bide glavniot predizvik za ekonomijata vo 2011 godina, najmnogu doa|a od poskapuvaweto na parnoto greewe za 4%, najavenoto poskapuvawe na strujata za 7% i od porastot na javnata potro{uva~ka za 7% vo odnos na lani. So voveduvaweto nov instrument so koj }e go izvlekuva vi{okot pari, Narodnata banka pra}a signal deka }e se bori so doma{nite rizici koi }e ja podgrevaat inflacijata

S

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

So voveduvaweto nov monetaren instrument so koj }e se izvlekuva vi{okot pari od ekonomijata, Narodnata banka (NBM) pra}a signal deka e podgotvena da se bori so doma{nite rizici koi mo`e da ja podgreat inflacijata, ocenuvaat ekonomistite za “Kapital”. Pritisokot vrz zgolemuvaweto na op{toto nivo na cenite, {to se o~ekuva da bide glavniot predizvik za ekonomijata vo 2011 godina, najmnogu doa|a od poskapuvaweto na parnoto greewe za 4%, najavenoto poskapuvawe na strujata za 7% i od porastot na javnata potro{uva~ka za 7% vo odnos na lani. Dopolnitelno, golem rizik za podgrevawe na inflacijata vo Makedonija doa|a i odnadvor, bidej}i kako uvoznozavisna zemja gi uvezuvame i povisokite ceni na hranata i na naftata od svetskite pazari. Za da ja odr`i cenovnata stabilnost, monetarnata vlast

vovede novi {estmese~ni blagajni~ki zapisi, so koi dopolnitelno }e se izvlekuvaat pari od prometot za da se odr`i cenovnata stabilnost so umereno nivo na inflacija do 3%. “Noviot instrument za povlekuvawe na likvidnost od ekonomijata {to go najavi Narodnata banka potvrduva deka taa e determinirana da se bori protiv doma{nite faktori koi vlijaat vrz zgolemuvawe na nivoto na cenite. So ovoj poteg mislam deka NBM mu konkurira na Ministerstvoto za finansii, koe dosega agresivno se zadol`uva{e na doma{niot pazar preku dr`avni zapisi. No, vo ovoj slu~aj, parite namesto da se tro{at, }e se steriliziraat. Dobro e {to NBM ne ja zgolemi osnovnata kamata, bidej}i koga zgolemuvaweto na cenite e vodeno od poskapuvawe na hranata i na energensite na svetskite berzi, takviot poteg na monetarnata vlast negativno }e se odrazi vrz zakrepnuvaweto na ekonomijata”, ocenuva profesorot i porane{en minister za finansii, Trajko Slaveski. Porane{niot guverner na NBM, Qube Trpeski, o~ekuva noviot instrument da bide dovolno atraktiven za bankarite, so {to }e se ostvari celta na monetarnata strategija za postignuvawe i odr`uvawe na

cenovnata stabilnost preku izvlekuvawe na likvidnosta. “Novite {estmese~ni blagajni~ki zapisi {to gi vovede NBM se voobi~aen monetaren instrument kaj site centralni banki, so koj preku izvlekuvawe pari od prometot se vlijae za odr`uvawe na stabilnosta na kursot na denarot i na inflacijata. Mislam deka bankite }e poka`at interes za ovie podolgoro~ni zapisi, no jas smetam deka e {tetno {to vo vakvi uslovi dopolnitelno se izvlekuva likvidnosta po cena na odr`uvawe na fiksen kurs na denarot tolku dolgo vreme”, smeta profesorot Trpeski.

 Signal deka problemot so inflacijata vleguva vo doma{nata ekonomija se i podatocite deka godi{nata inflacija vo dekemvri dostigna do 3%.

Toa e najvisoko nivo vo poslednite tri godini. Cenite na nekoi osnovni proizvodi na godi{no nivo porasnaa pove} e i od nivoto na umerena inflacija. Masloto za jadewe vo dekemvri 2010 godina be{e za 35,4% poskapo vo sporedba so istiot period prethodnata godina, {e}erot za 10,6%, strujata za 10%, gasot za 16,2% i te~nite goriva za 23%, domuvaweto i stanarinite za 7,5%, transportot za 6,5%. Indeksot

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Novi blokirani smetki registrirala Narodnata banka vo januari godinava, so {to vkupniot broj na kompanii i gra|ani ~ii `iro-smetki se blokirani se iska~i na 91.033. Za sporedba, vo januari minatata godina imalo 68.350 blokirani smetki, {to, spored ekspertite, zna~i deka doma{nata ekonomija s$ u{te se bori so namalenata likvidnost. Naj~esti pri~ini za blokirawe na smetkite na firmite i gra|anite se neplateni danoci i pridonesi, neplaten kredit, no i dolgovi kon privatni kompanii. Vo isto vreme raste brojot na novootvoreni smetki vo delovnite banki. Samo vo januari godinava se otvoreni 39.557 novi smetki.

I MAKEDONIJA SO INFLACIJAT

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

1.801

KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

TRAJKO SLAVESKI PROFESOR I PORANEШEN MINISTER ZA FINANSII “Noviot instrument za povlekuvawe na likvidnosta od ekonomijata {to go najavi Narodnata banka potvrduva deka taa e determinirana da se bori protiv doma{nite faktori koi vlijaat vrz zgolemuvawe na nivoto na cenite. So ovoj poteg, NBM mu konkurira na Ministerstvoto za finansii, koe dosega agresivno se zadol`uva{e na doma{niot pazar preku dr`avni zapisi. No, vo ovoj slu~aj, parite namesto da se tro{at, }e se steriliziraat. Dobro e {to NBM ne ja zgolemi osnovnata kamata, bidej}i koga zgolemuvaweto na cenite e vodeno od poskapuvaweto na hranata i energensite na svetskite berzi, takviot poteg na monetarnata vlast negativno bi se odrazil vrz zakrepnuvaweto na ekonomijata.”


Navigator

KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

 3

IK  POBEDNIK

V LIDER

MAJA PARNAXIEVA-ZMEJKOVA

i kazni doktorite {to izdavaat nara~ani boleduvawa, {to e apsolutno opravdana merka, bidej}i boleduvawata se na~in za izbegnuvawe na rabotnite obvrski

G

JANIS RAGUSIS

r~kiot minister za vnatre{ni raboti }e im go prodol`i vremeto na vrabotenite vo javnata administracija za istata plata, za da ja zgolemi nivnata produktivnost

G

ZORAN STEFANOVSKI

$ dodeka Sovetot za radiodifuzija e nem nabquduva~ na slu~uvawata vo mediumite, ovoj sektor }e pa|a vo u{te pogolema kriza

S

ZORAN STAVRESKI

o{o e menaxiraweto so buxetot ako dr`avnite rezervi za nafta se polnat vo vreme koga cenata raste, a se odlo`uvale tenderite koga cenata be{e niska

L

A GI PODGREVAAT CENITE

]E SE MA^I TA?!

Pretsedatelot na dr`avata, \or|e Ivanov, vo vreme koga Makedonija se soo~uva so seriozna politi~ka kriza i destabilizacija na politi~kata scena, se nametna kako politi~ar koj insistira na konsenzus i razumno odnesuvawe od nositelite na politi~kata odgovornost. [efot na dr`avata, po liderskata sredba vo Jasen (koja “do du{a” zavr{i so fijasko), denes }e se obide na ista masa da gi sedne politi~kite lideri so cel da se najde izlez od situacijata nastanata so bojkotot na SDSM (zaedno so NSDP i ND, DPA na Ta~i bojkotira ve}e cela godina) na Parlamentot. Ivanov pora~a deka sekoja partija sama si gi nosi odlukite i odgovornostite za svoite postapki, no oti e dobro da se razgovara i da se najde re{enie za problemite. Toj smeta deka bojkotite i vo minatoto zavr{uvale so

\OR\E \OR\ \E IVANOV sednuvawe na masa i razgovarawe za toa kako da se najde re{enie. Bez razlika kako }e zavr{i obidot na Ivanov i dali politi~arite }e uspeat da najdat zaedni~ki jazik, negovite inicijativi poka`uvaat zrelost i kapacitet za spravuvawe so novonastanatite problemi. Obvinuvawata na opozicijata deka se raboti samo za mediumska farsa vo koja Ivanov saka da demonstrira funkcionirawe na politi~kiot dijalog, mo`ebi dr`at ako se zeme predvid deka site sredbi dosega zavr{ija bez nikakov ishod, no re{enieto na problemite vo nikoj slu~aj ne se pravi so bojkot, tuku so soo~uvawe so problemot. A {efot na dr`avata, kako vistinski tatko na nacijata, ovojpat vo vistinski moment povle~e vistinski ~ekor. SDSM sega treba da znae kako da odgovori!

 GUBITNIK

^ESITE POVE]E MU VERUVAAT NA OBAMA OTKOLKU NA KLAUS

N na ceni na hranata na Svetskata agencija za hrana (FAO) vo januari ja nadmina najgolemata vrednost od 2008 godina, koga imavme izrazen pritisok vrz cenite, a godi{nata inflacija vo Makedonija dostigna do 10,1%. Guvernerot na NBM, Petar Go{ev, pak, tvrdi deka inflacijata vo Makedonija godinava nema da nadmine 3%. “Postoi rizik za intenzivirawe na rastot na inflacijata vo odnos na proektiraniot, {to bi se odrazilo na o~ekuvawata i pobaruva~kata za devizi. Sepak, soglasno relativno umereniot prenosen efekt od svetskite pazari vrz doma{nite ceni, kako i faktot {to ne se o~ekuva pritisok od doma{nata pobaruva~ka, smetam deka inflacijata }e ostane vo kontrolirani ramki. No, dokolku rizicite za eventualen posilen rast na cenite na hranata i na energijata se zgolemat, so mo`nost za pointenizven indirekten efekt vrz ostanatite ceni, NBM }e prezeme soodvetni merki so cel ostvaruvawe na celite na monetarnata politika”, izjavi Go{ev. Godi{nata stapka na inflacija vo Makedonija vo dekemvri e povisoka od nivoto vo nekolku zemji koi ve}e go vklu~ija alarmot za mo`nite negativni posledici od rastot na cenite vrz konkurenstvosta na ekonomijata. Najniska inflacija na krajot od 2010 godina ima{e Crna Gora, od samo 0,7%. Cenite vo

Hrvatska skoknaa za 1,4% vo sporedba so istiot period prethodnata godina, a vo Slovenija za 1,8%. Najgolemi problemi so iflacijata od zemjite vo regionot imaat Srbija so godi{na stapka od 9,6%, Romanija so 7,8% i Turcija so 7,4%.

 Site ekonomisti se ednoglasni deka inflacijata }e bide najgolem rizik za ekonomijata vo 2011 godina.

Zgolemuvaweto na pobaruva~kata za surovini i hrana na globalniot pazar, kako i o~ekuvawata za zakrepnuvawe na ekonomijata od kriza, sozdavaat pritisok koj doveduva do zabrzan porast

na cenite. Inflacijata vo globalni ramki po~nuva da stanuva problem koj brzo mo`e da se uveze vo Makedonija. Od edna strana, toa mo`e da bide znak deka ekonomijata po~nuva ra raste, no porastot na pobaruva~kata za odredeni surovini i zgolemeniot optek na pari vo najgolemite svetski ekonomii, kako SAD i Kina, koi odlu~ija so vbrizguvawe pari da gi le~at posledicite od krizata, se podloga za lesno zgolemuvawe na cenite. Ekonomistite predupreduvaat deka inflacijata stanuva glaven rizik koj lesno mo`e da go naru{i tempoto na zazdravuvawe na makedonskata ekonomija od krizata i

PETAR GOШEV GUVERNER NA NBM “Postoi rizik za intenzivirawe na rastot na inflacijata vo odnos na proektiraniot, {to bi se odrazilo na o~ekuvawata i pobaruva~kata za devizi. Sepak, soglasno relativno umereniot prenosen efekt od svetskite pazari vrz doma{nite ceni, kako i faktot {to ne se o~ekuva pritisok od doma{nata pobaruva~ka, smetam deka inflacijata }e ostane vo kontrolirani ramki. No, dokolku rizicite za eventualen posilen rast na cenite na hranata i na energijata se zgolemat, so mo`nost za pointenizven indirekten efekt vrz ostanatite ceni, NBM } e prezeme soodvetni merki za ostvaruvawe na celite na monetarnata politika.”

poradi toa alarmiraat Vladata navreme da reagira so nekolku instant-merki, kako {to se subvencionirawe na nekoi osnovni prehranbeni proizvodi ili intervencija od stokovite rezervi na nafta, p~enica ili maslo da go ubla`i momentalniot rast na cenite. Vo taa nasoka, kako preventivna merka, Vladata ve}e ja namali carinata na {e}erot od 30% na 5%. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, izjavi deka e mnogu verojatno Vladata na nekoja od slednite sednici da go razgleda ovoj problem za da odlu~i dali }e reagira so proizvodi od stokovite rezervi za da se za~uva cenovnata stabilnost vo Makedonija.

Najnovata anketa na Centarot za istra`uvawe na javnoto mislewe (CVVM) poka`uva deka od stranskite politi~ari, ^esite najmnogu mu veruvaat na amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, najmalku na ruskiot premier, Vladimir Putin, a ne{to izme|u na sopstveniot pretsedatel, Vaclav Klaus. Iako Klaus mo`e da se pofali so poddr{ka doma (i pokraj anketata), ovoj ~e{ki lider prodol`uva da ja branuva evropskata javnost so izjavite vo koi propagira evroskepticizam. Otkako ka`a deka ne veruva vo idninata na evroto kako valuta, deka e silno protiv pro{iruvawe na Unijata, no i deka otvoreno se somneva vo opstanokot na EU kako idejno–politi~ka tvroba, vo analiza na “Sandej Tajms” toj e ocenet kako “provokatorot od ^e{ka”, ~ij negativen stav



VACLAV KLAUS i skepticizam odat dotamu, {to toj se somneva duri i vo borbata protiv globalnoto zatopluvawe. Vo me|uvreme, dodeka pretsedatelot im e zafaten so crni prognozi na Unijata vo koja ~lenuva dr`avata, ^esite se ma~at so te{kata ekonomska kriza, koja zatvori mnogu rabotni mesta, zna~itelno go namali izvozot, zatvori banki, a, bidej}i golem del od najgolemite ~e{ki kompanii se vo sopstvenost na stranci, tie voop{to ne se dvoumat da si go povle~at kapitalot. Vreme e 70-godi{niot Klaus da sfati deka mestoto na negovata Republika, sepak, e pod znameto so yvezdi, pa soglasno toa namesto defendisti~ki stavovi, da prezentira hrabrost i liderstvo.

 MISLA NA DENOT

@ELBATA I RABOTATA SE KRILJATA ZA GOLEMITE DELA

JOHAN VOLFGANG FON GETE GERMANSKI PISATEL


Navigator

4

KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

PO LIKVIDACIJATA, DOVERITELITE KALKULIRAAT SO IMOTOT

]E SE RASKR^MI LI IMOTOT NA SVEDMILK?  Otkako sudot proglasi likvidacija na mlekarnicata Svedmilk, doveritelite po~naa da kalkuliraat koj kolku }e bide obes{teten od proda`bata na imotot. S$ u{te ne se znae dali fabrikata }e bide prodadena kako celina ili na delovi ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

e se raskr~mi li celiot imot na Svedmilk ili, pak, fabrikata }e se prodava vo paket i }e prodol`i so nejzinata dejnost da otkupuva i proizveduva mleko. Ova e pra{aweto koe se otvori otkako sudot minatata nedela proglasi likvidacija na mlekarnicata. Iako krajniot zbor go ima najgolemiot doveritel, NLB Tutunska banka, koja pobaruva 10 milioni evra, ostanatite doveriteli i farmeri se nadevaat deka fabrikata }e bide prodadena vo paket i kone~no }e bidat obes{teteni. Pozitiven ishod od likvidacijata o~ekuva i ste~ajniot upravnik Bogoqub Makrevski. Toj se nadeva deka ostanatite doveriteli }e se dogovorat so NLB Tutunska da ne se razdeli imotot na mlekarnicata i taa da bide prodadena celosno. Od Hipo alpe adria lizing, koja ima izla~no pravo nad opremata vo Svedmilk i e vtora na listata za obes{tetuvawe, velat deka u{te od samiot po~etok bile zainteresirani da se prodade kompletno celata mlekarnica. “So samoto dobivawe na odluka za izla~no pravo, na{ata sopstvenost vrz

OBVINITELSTVOTO U[TE SOBIRA DOKAZI ZA KRIMINALOT Dve godini otkako Upravata za finansiska policija i MVR podnesoa krivi~na prijava protiv osnova~ite na mlekarnicata Svedmilk poradi osnovano somnevawe deka storile krivi~ni dela, slu~ajot s$ u{te e bez epilog. Od Osnovnoto javno obvinitelstvo velat deka ne znaat koga }e po~ne sudskata postapka i deka s$ u{te sobiraat dokazi. “Pokrenato e obvinenie protiv nekolku lica i vo momentov s$ u{te trae istra`nata postapka”, izjavija od Javnoto obvinitelstvo.

]

opremata e nesporna. Dali toa pravo }e go iskoristime vedna{ za oddelno da se prodade opremata ili da se nastapi zaedno so ostanatite doveriteli, s$ u{te ne e definiran planot. Vo sekoj slu~aj, Hipo alpe adria od samiot start e zainteresirana za zaedni~ki nastap i sorabotka so drugite pozna~ajni doveriteli, koi, za `al, dosega gi nemavme”, velat od kompanijata. Lizing-kompanijata od Svedmilk ima pobaruvawe od okolu ~etiri milioni evra od vrednosta na opremata, kako i pari~ni pobaruvawa od 750.000 evra. Nemaat informacija kolku vredi imotot na mlekarnicata i dali po proda`bata }e bidat

obes{eteteni site pobaruvawa. Ste~ajniot upravnik Makrevski, pak, objasnuva deka vo naredniot period sudot }e treba da nazna~i procenitel na vrednosta na imotot na Svedmilk, a odborot na doveriteli }e treba da se dogovori na koj na~in }e se prodava fabrikata. “Doveritelite }e treba da pregovaraat so Tutunska banka i so Hipo alpe adria lizing, koi imaat razvla~no i izvla~no (prioritetno) pravo na imotot i opremata, dali imotot na fabrikata vo paket }e se prodava preku javen oglas ili, pak, tie posebno }e gi prodavaat. Vo sekoj slu~aj, bankata i lizing-kompanijata prvi }e si gi naplatat pobaruvawata, a ako ostanat pari,

toga{ }e se isplatat i ostanatite doveriteli”, veli Makrevski. Toj pojasnuva deka otkako }e se dogovorat site doveriteli, toga{ }e bide raspi{an oglasot, za {to se nadeva deka postapkata }e zavr{i vo najbrz mo`en rok. Od najgolemiot doveritel, NLB Tutunska banka, koja go ima krajniot zbor za proda`bata na Svedmilk, do krajot na denot ne dobivme odgovor {to planiraat da prezemat vo naredniot period. FARMERITE NE GUBAT NADE@ Iako so likvidacijata na Svedmilk propadnaa poslednite nade`i na farmerite deka }e si gi dobijat parite od predadenoto mleko, tie s$

u{te imaat nade` deka ova ne zna~i kraj i deka nekoj }e ja kupi fabrikata vo paket i }e prodol`i so rabota. Po poslednoto ro~i{te, koe se odr`a minatata nedela, del od niv bea razo~arani {to po dve godini pominati po sudovite fabrikata propadna. Nekoi od niv s$ u{te kalkuliraat kolku }e dobijat otkako }e bide prodaden imotot. “Vo naredniot period }e se prodavaat objektite. Mnogu e va`no od vkupnata masa za obes{tetuvawe da ne se isklu~uva imotot na doveritelite, NLB Tutunska i na Hipo alpe adria lizing, i da se prodava vo paket. Taka }e mo`at i ostanatite doveriteli da dobijat”, izjavi Vane Andreev, advokat na farmerite, kooperanti na Svedmilk. Spored nego, ako mlekarnicata se prodava vo paket preku javen oglas, toga{ za dostavenite ponudi }e re{ava odborot

na doveriteli, a ako NLB Tutunska banka go pokrene razvla~noto pravo, toga{ taa nejziniotdel }e go prodava vo posebna postapka. “Mislam deka bankata nema interes da ja prodade mlekarnicata vo posebna postapka i deka, sepak, }e odi vo paket”, izjavi Andreev. Golem del od farmerite kooperanti se otka`aa od parite za predadenoto mleko i velat deka sega ne znaat kako }e gi vratat kreditite kon bankite. “Nie po likvidacijata ostanuvame bez pari. [to ni ostanuva sega osven da se sobereme i da gi zamolime bankite kade {to dol`ime so po eden, dva ili tri krediti da ni dadat grejs-period za da gi vratime kreditite. So poslednoto ro~i{te zavr{ivme so Svedmilk. Sega s$ e vo racete na bankite”, izjavi farmerot Vujadin @igi} po zavr{uvawe na poslednoto ro~i{te.


Navigator

KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

 3 FAKTI ZA...

133.022 1,6 22.668 K

O

5

 PROCENKI... QUP^O ZIKOV

 HA[IM TA^I premier na Kosovo

PLATE@NI KARTI^KI MINATATA GODINA SE IZDADENI VO MAKEDONIJA

SO NOVATA VLADA, KOSOVO ]E STANE EVROPSKA DR@AVA

K

osovskiot premier im veti na gra|anite deka toj i negovite koalicioni partneri, koi, kako {to veli, vnimatelno gi izbira, }e napravat od Kosovo moderna evropska dr`ava. “Oficijalnite pregovori za formirawe nova kosovska vlada po~nuvaat deneska. Nie osvoivme najgolem broj glasovi, no tie ne bea dovolni za da se sostavi vlada. Kako i da e, o~ekuvam novata Vlada da bide formirana do 17 fevruari koga se navr{uvaat tri godini otkako Parlamentot na zemjata proglasi nezavisnot na Kosovo” veli Ta~i. Koalicioni partneri na Ta~i zasega }e mu bidat pratenicite od turskoto, srpskoto i bo{wa~koto malcinstvo.

MILIJARDI EVRA E VKUPNATA VREDNOST NA TRANSAKCII PREKU PLATE@NI KARTI^KI VO 2010 GODINA TRGOVCI PRIFA]ALE PLATE@NI KARTI^KI LANI, [TO E ZA 56 POMALKU OD 2009 GODINA

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

61

...POGLED NA DENOT...

PAJA@INATA ]E MORA DA SE [IRI...!

N

edelava }e ja po~nam so sjajnata izjava na Simone Filipini, holandskata ambasadorka vo Makedonija: “Jasno be{e ka`ano i vo evropskiot Izve{taj za napredokot i vo diskusiite me|u zemjite-~lenki i Makedonija, deka postojat nezdravi relacii me|u biznisot i mediumite vo Makedonija, deka ima vlijanie od biznismenite i politi~kite strui vrz ureduva~kite politiki na odredeni medium i deka slobodata i nezavisnoto novinarstvo se dovedeni vo pra{awe kako rezultat na ovoj konflikt na interesi. Ako gledate deka dva mediuma se vo sopstvenost na pratenici vo Parlamentot, toa, sekako, e situacija koja ne e po`elna. Mislam deka e va`no da se diskutira za ova, da se obideme da gi podelime ulogite vo op{testvoto i, sekako, mediumskata sloboda treba da bide zagarantirana, isto kako i nezavisnosta na novinarite. Mislam deka ova e osobeno va`no pra{awe koe stana u{te pova`no vo poslednite nekolku nedeli i toa treba da se re{i {to pobrzo”... Toa e toa... Minatata nedela pi{uvav mnogu za ovoj na{ problem koj poleka, no sigurno izleguva na povr{ina i vo Brisel, vo forma na nov “ben~mark”. Napi{av deka primerot na Velija Ramkovski i negovata delovna sudbina e samo po~etokot... Nema ova taka da zavr{i! Denovive na na{ite politi~ari od vlasta i od opozicijata podednakvo im se polni ustite za slobodata na mediumite... Veljanovski saka{e duri i Parlamentot da rasprava za toa (!?)... ne razbiraj}i deka tokmu tamu, okolu nego, sedat lu|eto koi se pri~inite, a ne re{enieto za ovoj problem... Na primer, Boris Stojmenov (Kanal 5 TV) i Qubisav Ivanov–Yingo (Sitel TV).

Slu~ajot Ramkovski na povr{ina }e izvadi i drugi slu~ai zatoa {to ova poleka stanuva nov evropski “ben~mark” za Makedonija! Sekako deka na Velija Ramkovski (A1 TV) za vlakno ne mu uspea da im se pridru`i na ovie dvajca vo Parlamentot i negovata partija, da stane{e parlamentaren koalicionen partner na Nikola Gruevski, so {to mo`e{e da go dobie i ministerskoto mesto za zemjodelstvo! Koj znae, ako toa mu uspee{e deneska mo`ebi i nema{e da “skapuva” vo [utka!? Vsu{nost, mili moi, toa e na{iot problem... Zna~i dve od trite najgledani televizii vo Makedonija “so dominantna turska programa” ni sedat vo Parlamentot! Menaxmentot na tretata (epten najgledanata i desetici firmi vrzani za nea, pak, denovive e rasporeden niz pove} e }elii vo istra`niot zatvor vo [utka”, od kade{to preku {atorot od pred Vladata, pra}a aberi do opozicijata deka nemalo demokratija vo Makedonija!? A }e ima{e li pove}e demokratija ako Ramkovski deneska sede{e vo Parlamnentot! Ova e pra{aweto za SDSM? Zatoa, ova {to denovive se slu~uva na bednata makedonska politi~ka scena e “traqava rabota”! Nesposobnite pratenici i ostanatite “partiski pacovi”, namesto da si ja gledaat “bedata”, im se dodvoruvaat na novinarite vo stilot – sega treba da izdr`ite ({to li samo da izdr`at novinarite!!!?). Defekti: Prvo, postoewe nagoni kaj na{ite “mediumski magnati” vo Parlamentot deka mo`at da bidat Silvio Berluskoni! Em glavni vo politikata, em glavni vo sportot, biznisot i mediumite! Pravat ogromna {teta so toa {to bezobrazno preku svoite televizii ja naso~uvaat i interveniraat vrz politi~kata debatata. Destrukcija... I tie i Ramkovski, i SDSM i VMRO-DPMNE, za `al, u{te ne sfatija deka Berluskoni ne e dobriot primer, oti i Evropa taka ne saka... ama nema {to da pravi, pa trpenieto i se nametnuva kako klu~no re{enie... Vtoro, ovaa nezdrava vrska od na{ite pratenici i direktori na javni pretprijatija, sozdavaat “paraziti” i la`ni veli~ini. Ne mo`e, bre, televiziite i vesnicite, kako i lukrativnite urednici i onie nesvesni i nesre}ni novinar~iwa, da im bidat glavnite aduti za napredokot vo svoite karieri dr`ej}i ja javnosta vo “zalo`ni~ka drama”, a Parlamentot i raznite javni pretprijatija kade {to lapaat honorari vo edna krajno sterilna i bedna pozicija vo odnos na vistinskiot produktiven javen interes... Kaj nemame “manxa” od niv, u{te treba preku nivnite televiziski megafoni da im gi primime frustraciite na “neoistvareni li~nosti”. Poglednete na {to ni li~at trite televizii – na ezda od turski serii, otsustvo na makedonska produkcija, niskobuxetni firmi reklamiraat vo dolgi minuta`i, utepan “prajm tajm”, urednici bez vizija, novinari koi dve tretini od rabotniot den go minuvaat vo kafeani so “`olta” i salata... a urednicite sose gazdite im velat deka taka treba oti preku niv ostvaruvaat “smrdeni partiski agendi”!? Ova li treba{e da go dobieme kako razvoj na mediumite i slobodata na govorot po dvaeset godini neziven razvoj na mediumite, za koj razvoj se potro{eni milioni evra i dolari od me|unarodnata zaednica. Bedno, pobedno zdravje...


Politika / Pari / Dr`ava

6

 PREGLED VESTI VIKILIKS ZA SPOROT SO IMETO kopje odbiva da bide fleksibilno, a gr~kata pozicija ima malo pridvi`uvawe za sporot so imeto, stoi vo doverliva telegrama {to amerikanskata ambasada ja ispratila vo april 2008 godina od London vo Va{ington. Informacijata koja “prote~e� od Vikiliks otkriva deka na sredbata me|u britanskiot diplomat Adam Baj (zadol`en za Balkanot) i gr~kata ministerka za nadvore{ni raboti Dora Bakojani, na 14 april 2008 godina, Bakojani izjavila deka e mala verojatnosta da se pridvi`at pregovorite do 1 juni 2008 godina, periodot koga Makedonija be{e pred zaka`anite parlamentarni izbori. Vo drugi dokumenti provaleni od Vikiliks, se opi{uva stavot na Velika Britanija, deka sega koga Makedonija prifa}a kompromisno re{enie (po predlog na posrednikot na ON, Metju Nimic), mora maksimalno da se lobira i pritiska vrz gr~kata strana. No, intervenciite na visokite britanski pretstavnici, sepak, ne uspejaa da ja ubedat Grcija da ja smeni svojata tvrda pozicija.

S

MILO[OSKI SLAVI 100 GODI[NINA OD RA\AWETO NA RONALD REGAN efot na makedonskata diplomatija, Antonio Milo{oski, otpatuva za Los Anxeles na proslavata na 100-godi{ninata od ra|aweto na porane{niot amerikanski pretsedatel Ronald Regan. Milo{oski e pokanet od Republikanskata partija, a na proslavata se o~ekuva da bidat prisutni golem broj istaknati politari, porane{ni i aktuelni {efovi na dr`avi i vladi od celiot svet, kako i istaknati li~nosti od op{testveniot `ivot vo SAD. Ronald Regan kako 40-ot po red amerikanski pretsedatel (1981-1989), ostanuva zapameten, kako zna~ajna figura vo implementiraweto na novi politi~ki i ekonomski inicijativi. Fokusot na negovoto vladeewe be{e staven na slobodata, izdignuvaweto na individuata pred dr`avata, kolektivniot sistem, kako i sistemot na pazarna ekonomija.

[

PAKOMAK JA DOBI PRVATA DOZVOLA ZA PRERABOTKA NA OTPAD OD AMBALA@I ompanijata Pakomak, koja e osnovana od 11 vode~ki makedonski proizvodstveni kompanii, v~era ja dobi prvata dozvola za postapuvawe so otpad od pakuvawe. Nejziniot direktor, Filip Ivanov, istakna deka sredstvata {to }e gi dobivaat od ovaa industrijata }e bidat investirani vo nadgradba na postoe~kite kapaciteti, so {to preku recikliraweto na otpadot od pakuvawe }e se ovozmo`i za{teda na prirodnite resursi i prodol`uvawe na `ivotniot vek na deponiite. Ovaa prva dozvola na kompanijata i ja vra~i ministerot za `ivotna sredina i prostorno planirawe, Nexati Jakupi, koj istakna deka od po~etokot na ovaa godina site proizvoditeli i uvoznici na proizvodi treba da organiziraat sistem za sobirawe na otpadot od pakuvawe {to se sozdava od nivnite proizvodi, negovo selektirawe po tipovi i reciklirawe.

K

KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

SE [U[KA ME\U LEKARITE, BOLNICITE I PARTIITE

IMA SPISOCI ZA VRABOTUVAWA VO ZDRAVSTVOTO?! VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

lavna tema vo bolnicite, me|u doktorite, no i vo partiskite {tabovi, se novite 280 vrabotuvawa vo zdravstvoto koi gi najavi ministerot Bujar Osmani. Na golemo se {pekulira deka op{tinskite organizacii na vladeja~kite partii ve}e izgotvuvaat i spisoci so "podobni" kadri koi bi dobile trajni rabotni mesta vo nekoja od klinikite vo zemjava. Izvori od Univerzitetskata klinika tvrdat deka prednost }e imaat volonterite koi izminative dve godini, so pomo{ na partiski kni{ki, uspeale da probijat noga vo javnite zdravstveni ustanovi. "Niz klini~kite kuloari kru`i informacija deka oglasot e samo pri~ina, odnosno re{enie za trajna rabota da dobijat tie koi ve} e imaat potpi{ano nekakov dogovor so nekoja klinika. A naj~esti takvi slu~ai se volonterite", veli izvor od administracijata vo Univerzitetskata klinika. Neoficijalno se smeta deka samo na skopskite kliniki ima pove}e od 150 volonteri. Bidej}i na oglasot se baraat 280 medicinski lica, avtomatski mo`e da se prepolovi mo`nosta za vrabotuvawe na drugi zainteresirani kandidati koi od edna ili druga pri~ina dosega ne uspeale da stanat del od personalot vo javnoto zdravstvo. LEKARITE PREDUPREDUVAAT: SPISOCITE SE VE]E GOTOVI?! Lekari od Univerzitetskata klinika informiraat deka del od lokalnite partiski spisoci ve}e bile na razgleduvawe vo Vladata. "Medicinskite sestri i higieni~arite, koi se vraboteni so dogovor na delo, a se mnogubrojni, sega }e dobijat re{enie za traen raboten odnos", velat od klinikata. Reagiraat i poiskusnite lekari koi nemale partiska

G

 Na golemo se {pekulira deka op{tinskite organizacii na vladeja~kite partii ve}e izgotvuvaat i spisoci so "podobni" kadri koi bi dobile trajni rabotni mesta vo nekoja od klinikite vo zemjava

280

novi medicinski rabotnici }e se vrabotat vo dr`avnite klini~ki centri vo narednive nekolku meseci

kni{ka, pa bile prinudeni da baraat ~are kaj svoi kolegi koi imaat privatni ordinacii. "Pred edna i pol godina, koga na oglas se baraa ~etvorica lekari za Klini~kiot centar Skopje, se prijaviv, iako dotoga{ imav nekolku neuspe{ni obidi. Koga me povikaa na intervju, slu~ajno slu{nav deka mestoto za koe konkuriram ve}e e popolneto. Razo~aran sum od vakvite banalni najavi za vrabotuvawe i apeliram do site mladi lekari da ne se nadevaat mnogu. Greota e da tro{at po 3.000 denari za potrebnite dokumenti i uverenija koga ovoj oglas e zavr{ena rabota iako s$ u{te ne e objaven", veli lekar od Skopje. VO KLINI^KITE CENTRI VOZDR@ANI Od tetovskiot Klini~ki centar apeliraat da ne se vrabotuvaat samo sega{nite volonteri. "Toa se lu|e koi do{le da go usovr{at zanaetot i ne gledame pri~ina zo{to bi imale prednost pred drugite kandidati. Vo odnos na spisocite, takvi informacii kru`at, no politikata si e politika i nas toa ne n$ interesira", velat ottamu. Od Klini~kata bolnica-[tip velat deka periodov imale privremeni vrabotuvawa na lekari, no potenciraat deka toa ne mora da zna~i deka tokmu tie }e dobijat re{enie za rabota. Pred desetina dena Vladata donese odluka za vrabotu-

120-150

milioni denari godi{no }e go ~inat buxetot novite vrabotuvawa

vawe na 200 lekari, 60 medicinski sestri i 20 tehni~ari vo site javni zdravstveni ustanovi vo zemjava. Toa }e go ~ini buxetot od 120 do 50 milioni denari godi{no. Ministerot Osmani potencira{e deka ovie vrabotuvawa se najdobar odgovor na predizvicite so koi se soo~uvalo javnoto zdravstvo vo izminatite 15 do 20 godini vo delot na kadrovskata politika. Toj poso~i deka problemite bile manifesti-

rani preku preminuvawe na del od iskusniot i kvalifikuvan medicinski kadar vo privatnite zdravstveni ustanovi. "So novite vrabotuvawa }e se izleze vo presret na barawata na javnite zdravstveni ustanovi i kone~no }e go sanirame problemot so potrebniot kadar", dodade Osmani, potenciraj}i deka izborot na licata {to }e bidat vraboteni }e se napravi vrz osnova na objavenite oglasi za vrabotuvawe.


KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

CRVENKOVSKI OTKRI KAKO BI SE VRATIL VO PARLAMENTOT

7

 PREGLED VESTI 600 EVRA KAZNA ZA NAVREDA NA GRUEVSKI?!

SDSM BARA MEDIUMITE NA RAMKOVSKI DA SE ISKLU^AT V OD MO@NIOT KRIMINAL!?  SDSM otkri deka glaven preduslov za da se vratat vo Sobranie e stopirawe na borbata na vlasta protiv Velija Ramkovski i ~etirite mediumi {to toj gi poseduva. Ako e taka, toga{ se o~ekuva dene{nata liderska sredba kaj {efot na dr`avata, \orge Ivanov, da bide popusta! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

vaesettina lideri na pogolemite i na pomalite partii denes }e sednat na ista masa za da razgovaraat kako da se najde izlez od politi~kata kriza vo koja vleze Makedonija so bojkotot na SDSM (zaedno so NSDP i Nova Demokratija) na Parlamentot. Inspiratorot na sredbata, pretsedatelot \orge Ivanov, e edinstveniot pretstavnik na vlasta koj priznava deka vo dr`avata imame destabilizacija na politi~kata scena (!?), pa, ottuka preku sredbata, kako {to izjavi, o~ekuva deka liderite } e uspeat da demonstriraat politi~ka odgovornost i da progovorat na zaedni~ki jazik. No, vakvite nade`i na “tatkoto na nacijata” so ogled na stavot na liderite u{te pred da otidat na razgovor, verojatno }e se izjalovat. Liderot na najgolemata opoziciska partija i predvodnikot na “bojkotot”, Branko Crvenkovski, stavi lista so uslovi na masa – bez ~ie ispolnuvawe, zaludni se liderski sredbi za vra}awe vo Sobranieto. Iako, tvrdea

D

ANGLISKIOT PREVOD E PROBLEMOT VO SPOROT SO IMETO?!

deka pri~ina za nivnoto “voninstitucionalno” dejstvuvawe e demokratskiot krah na dr`avata po site {evovi, zapiraweto na vojnata na vlasta protiv Velija Ramkovski i negovite mediumi, e prviot uslov, koj sega SDMS go ispora~uva za deblokada na politi~kiot dijalog. “SDSM bara vedna{ i bezuslovno vlasta da garantira deka site mediumi, a poradi aktuelniot moment, osobeno A1, "Vreme", "[pic" i "**** e Re"" stoi vo partiskoto soop{tenie (barawe na koe se priklu~ija i NSDP i ND). Spisokot so barawa na Crvenkovski ne zavr{uva tuka. Toj bara otstranuvawe na Manevski od Sudskiot sovet, potoa usvojuvawe na zakon

Holandskata ambasadorka Simone Filipini veli deka postojat nezdravi relacii me|u biznisot i mediumite vo Makedonija i deka slobodata i nezavisnoto novinarstvo se dovedeni vo pra{awe kako rezultat na ovoj konflikt na interesi. "Ako gledate deka dva mediuma se vo sopstvenost na pratenici vo parlamentot, toa e sekako situacija koja ne e po`elna. Mislam deka e va`no da se diskutira za ova, da se obideme da gi podelime ulogite vo op{testvoto i, sekako, mediumskata sloboda treba da bide zagarantirana, isto kako i nezavisnosta na novinarite.”

za mediumski kampawi so koj buxetskite pari ramnomerno }e se raspredelat na site mediumi, konsenzualni izmeni na izbornata regulativa, kako i zaedni~ka parlamentarna komisija za pro~istuvawe na izbira~kiot spisok. Od druga strana, vo VMRO– DPMNE velat deka spisokot ne samo {to e sme{en, tuku e i dokaz deka SDSM bara izbori, a se moli da ne gi dobie. “Ako ova im e spisokot, pa ova nema da se ispolni ni do redovnite izbori dogodina. Jasno e kako den deka Crvenkovski koketira so javnosta, se trudi da go “ispere” kriminalot na Pero Nakov bb i da zaraboti politi~ki poeni. Sive ovie barawa se paravan.”, velat vladini funkcioneri. Ist e stavot i na premeirot Nikola Gruevski: “Crvenkovski namerno ja sozdava krizata vo zemjata vodej}i se od tesnopartiski interesi. Toj se nadeva deka odlukata }e bide korisna za negovata partija i fokusiran e samo na toa. No, odlukata }e bide {tetna i za nego zatoa {to zemjata gubi dragoceno vreme”, veli Gruevski. Menduh Ta~i nema da se pojavi i na ovaa sredba.

 Premeirot Nikola Gruevski i ponatamu tvrdi deka politi~ka kriza nema, a barawata na SDSM za vra}awe vo Sobranie gi tolkuva kako dokaz deka idejata ne im se predveremni izbori, tuku za{tita na Ramkovski! Za nego, “sostano~ewata” kaj Ivanov se samo gubewe vreme: “Ivanov e obi~na figura, vistinskata mo} e kaj Gruevski i toj treba da ja svika liderskata ~etvorka”, veli Ta~i.

OSOMNI^ENITE OD "PAJA@INA" OSTANUVAAT VO PRITVOR

SMETKITE NA A1 I FIRMITE OD PERO NAKOV BB OSTANUVAAT BLOKIRANI?! sevrieva@kapital.com.mk

rivi~niot sovet od skopska edinica, koj odlu~uva po `albite koi se odnesuvaaat na blokiraweto na smetkite na A1 televizija i ostanatite firmi na Pero Nakov bb {to se del od istragata deneska }e ja soop{ti svojata odluka. Izvori za “Kapital” brifiraat deka smetkata na televizijata }e ostane blokirana.

K

roblemot so Republika Makedonija i gr~kata Makedonija se javuva koga dvata termini se preveduvaat na angliski, izjavuva profesorot po politi~ka istorija na univerzitetot vo Atina, Tanos Veremis. Spored nego, me|unarodnata upotreba na terminite “makedonci” i “makedonski” bez prevod na angliski jazik bi mo`ele da bidat re{enija za jazikot i identitetot na zemjata. Tanos veruva deka dopolnuvaweto na terminot Makedonija i izbegnuvaweto na vpe~atokot deka Republika Makedonija e edna i edinstvena, }e go re{i sporot so imeto. Izgleda kako Grcija da se pla{i od minatoto i poradi toa go spori imeto na Makedonija. Toa go potvrdi i profesorot Veremis. “Postoi strav deka Republika Makedonija }e stane samo Makedonija. Zatoa {to vistina e deka ne velite ve}e Rapublika Makedonija, tuku samo Makedonija. Ova vedna{ sozdava edno barawe so po{iroki razmeri”, veli toj. Problemot e mnogu pomal otkolku {to mislat dvete strani, se nadovrzuva Tanos, i dodava deka e potreben mnogu mal ~ekor za da se re{i dolgogodi{niot spor me|u dvete zemji. Spored nego, so malku fantazija i malku ostroumnost, mo`e da se re{i sporot i dvete strani da imaat golema korist od re{enieto.

P

FILIPINI: IMATE NEZDRAVI RELACII ME\U BIZNISOT I POLITIKATA

MARIJA SEVRIEVA

nimatelno so {egite, duri i na sopstvena smetka vo blizina na premierot Nikola Gruevski, oti mo`e da se soo~ite so olesnet xeb za 600 evra. Tolkava suma treba da plati 43-godi{niot Makedonec so belgisko dr`avjanstvo, Agim Tairi, za navreda na premierot. Policijata go privela Tairi so obvinenie deka navodno go opcul premierot Gruevski, dodeka toj vo sabotata dr`el govor vo naselbata Ilinden. Otkako Gruevski zavr{il so nastapot i zaminal, spored svedocite, policajcite grubo go fatile Tairi za ramenici i po~nale da go pra{uvaat od koja partija e praten za da go navreduva premierot. Go dovele pred sudot za prekr{oci i vo sabota nave~er toj ekspresno be{e i osuden. I dodeka od MVR mol~at, Tairi so svoja verzija za nastanot - ne go pcuel Gruevski, tuku se {eguval so svojot sosed. Tatkoto na Tairi i ostanatite svedoci, se {okirani od vakvata postapka. Obvinuvaat za agresivnoto i nesoodvetno odnesuvawe na policajcite: “Sin mi u{te ne stignal do sud, a policijata ve}e vika deka treba da plati kazna od 700 evra”, veli Feta Tairi, tatkoto na privedeniot. Toj ve}e najavi i `alba do belgiskata ambasada, bidej}i negoviot sin e i belgiski dr`avjanin.

Slu~ajot “Paja`ina” i oficijalno dobi silna politi~ka zadnina, otkako po sednica na Centralniot odbor na partijata, SDSM soop{ti deka tokmu deblokiraweto na smetkite na mediumite na Velija Rammovski se prviot uslov za tie da se vratat vo Parlamentot. SDSM toa go spakuva kako insistirawe “ vedna{ i bezuslovno vlasta da garantira deka site mediumi, a poradi aktuelniot moment, osobeno A1, "Vreme", "[pic" i "**** e Re" }e mo`at

nepre~eno da rabotat”, so {to jasno stavi do znaewe deka bitkata {to ja vodat, a koja kako ultimativna cel (kako {to velat) ima organizirawe na predvremeni izbori e i bitka za spas na ovie mediumi. Premierot Nikola Gruevski, osven {to oceni deka so ova, Branko Crvenkovski samo se obiduva da zaraboti po nekoj poen na partiskoto konto, ne se vpu{ti vo komentari na baraweto na opozicijata, koe za nego i ponatamu e inspirirano od `elbata da

se brani kriminal. Vo petokot Apelacioniot sud ja odbi `albata podnesena od strana na branitelite na osomni~enite vo slu~ajot "Paja`ina" na odlukata na Krivi~niot sud za prodol`uvawe na pritvorot za 30 dena na site pritvoreni. Apelacioniot sud ja vratil `albata so negativen odgovor za site osomni~eni, osven za upravitelkata na "Sinim", koja, otkako ima{e spontan abortus, be{e pu{tena vo doma{en pritvor.

MANEVSKI ^UVSTVUVA PRITISOK VRZ SUDSTVOTO!? inisterot za pravda, Mihajlo Manevski, veli deka vo poslednive denovi sudstvoto vo Makedonija e izlo`eno na golemi vlijanija i pritisoci. "Se zloupotrebuva eden nastan, za koj izrazuvam `alewe i se koristi za drugi celi. Zakonitosta na edna sudska odluka mo`e da se ispituva samo vo `albena postapka vo soglasnost so zakon. Sudstvoto ima kapacitet da gi odbie site vlijanija i pritisoci i jas apeliram do site da gi ostavat sudovite i sudiite da si ja vr{at svojata rabota", pora~uva Manevski. Manevski, koj i samiot s$ u{te e ~len na Sudskiot sovet, veli deka vo ovoj slu~aj samo Sovetot mo`e da povede postapka i da ja ispituva stru~nosta ili sovesnosta vo vr{eweto na sudskata funkcija.

M

ANDREJ LEPAVCOV E NOVIOT ^LEN NA NACIONALNIOT SOVET ZA EVROINTEGRACII ndrej Lepavcov e noviot ~len na Nacionalniot sovet za evrointegracii. Ova v~era go izglasa Komisijata za pra{awa na izborite i imenuvawata. Lepavcov doa|a na mestoto na Sa{o Stefkov, koj neodamna be{e nazna~en za ambasador na Makedonija vo Atina. Inaku, Lepavcov prethodno ja izvr{uva{e funkcijata sovetnik za nadvore{na politika vo Kabinetot na pretsedatelot na Vladata. Osven Lepavcov, nov ~len na Nacionalniot sovet za evrointegracii e i pretsedatelot na Zdru`enieto na novinarite, Naser Selmani, koj }e gi pretstavuva novinarite na mestoto na porane{niot prv ~ovek na zdru`enieto, Robert Popovski. Komisijata za pra{awa na izborite i imenuvawata nazna~i i nov pretsedatel na Komisijata za verifikacija na faktite. Noviot pretsedatel e Blagoja Ge{ovski, koj doa|a na mestoto na Tome Axiev, a negov zamenik }e bide Daut Dauti.

A


8

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI ]E SE MENUVA ZAKONOT ZA TUTUN inisterot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski, najavi izmeni vo Zakonot za tutun, so koi dosega{nite 11 klasi }e bidat svedeni na 6 osnovni i 5 dopolnitelni. Toa zna~i deka tutunot od rekoltata 2011 godina }e se otkupuva vo 6 klasi, no so dogovor koj }e go potpi{e samo eden ~len od semejstvoto so edna otkupna kompanija. So izmenite, edno semejstvo koe se zanimava so proizvodstvo na tutun nema da mo`e da potpi{uva pove}e od eden dogovor, kako {to be{e slu~aj dosega. Spored ministerot Dimovski, so noviot pravilnik }e se prifatat barawata na tutunoproizvoditelite za kvalitetna procenka na tutunot. "Izmenite na Zakonot }e vlezat vo vladina procedura vo tekot na ovaa nedela, i vo niv }e u~estvuvaat profesionalni eksperti, ~lenovi na sindikalnite organizacii, Ministerstvoto kako i pretstavnici na tutunoproizvoditelite.", istakna ministerot Dimovski. So izmenite }e se zgolemi odgovornosta na inspekciskiot nadzor, koj sega }e ima golema nadle`nost i vo delot na uvozot i izvozot na tutunot. Spored poslednite podatoci od Dr`avniot inspektorat za zemjodelstvo, dosega se otkupeni 12 iljadi toni tutun so prose~na otkupna cena od 144 denari.

M

SSK REAGIRA PROTIV UVOZOT NA AVTOMOBILI OD SAD rupacijata na importeri na motorni vozila pri Sojuzot na stopanski komori (SSK) gi ocenuva kako lo{i zakonskite izmeni so koi se ovozmo`uva uvoz na koristeni vozila od SAD. Tie velat deka uvozot na vakvi vozila }e predizvika negativni posledici, bidej}i so niv se vr{i, kako direktno sprotivstavuvawe na regulativite od potpi{anata Spogodba za asocijacija i stabilizacija so Evropskata unija i e vo sprotivnost so standardite na Svetskata trgovska organizacija (STO). “Ne e poznat sovremen primer nitu vo EU, nitu, pak, vo koja bilo evropska zemja kade {to postoi masoven uvoz na polovni vozila od amerikanskiot pazar”, velat od Grupacijata. Tie naglasuvaat deka zemjite od Evropa vo 1958 godina potpi{ale spogodba za harmonizacija na tehni~kite propisi vo ovaa oblast. “So ovozmo`uvaweto uvoz na koristeni vozila od amerikanskiot Pazar, zemjite-potpisni~ki mo`at da baraat posebni dopolnitelni pregledi na vozilata od Makedonija ili da ne im ovozmo`at na makedonskite vozila da soobra}aat kaj niv. Pokraj toa, mo`e i da im prepora~aat na svoite gra|ani da izbegnuvaat tranzit preku Makedonija”, smetaat vo Grupacijata.

G

TRGOVSKIOT DEFICIT VO 2010 2,15 MILIJARDI DOLARI zvozot na stoki od zemjava minatata godina dostigna vrednost od 3,3 milijardi dolari, a vkupnata vrednost na uvozot bila 5,45 milijardi dolari, {to zna~i deka zemjata ima trgovski deficit od 2,15 milijardi dolari. Pokrienosta na uvozot so izvoz e 60,6%. Spored Dr`avniot zavod za statistika, trgovskata razmena po proizvodi poka`uva deka vo izvozot najgolemo e u~estvoto na proizvodite od `elezo i ~elik, odnosno valani proizvodi, potoa obleka, feronikelot i na prerabotkite od nafta. Vo uvozot pak, najmnogu se zastapeni surovata nafta, avtomobilite i strujata. Vo periodot januari–dekemvri 2010 godina, kako {to poka`uvaat podatocite na DZS, izvozot na stoki najmnogu bil naso~en kon zemjite-~lenki na Evropskata unija so 61,3% i dr`avite od Zapaden Balkan so 30,8%. Vo uvozot na stoki, u~estvoto na zemjite na EU e 53,1%, a na zemjite vo razvoj 27,7%. Spored vkupniot obem na nadvore{no-trgovskata razmena, Makedonija najmnogu trguvala so Germanija, Grcija, Srbija, Bugarija i Rusija, odnosno duri 44,1% od vkupnata nadvore{no-trgovska razmena se vr{i so ovie pet dr`avi.

I

KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

VLADATA PREDLAGA ZAKONSKI IZMENI VO GRADE@NI[TVOTO

KOMUNALIITE ZA INDUSTRISKI OBJEKTI ]E BIDAT 5% OD SEGA[NITE METODIJ PENOVSKI penovski@kapital.com.mk remierot Nikola Gruevski na v~era{nata pres-konferencija soop{ti deka spored izmenite na zakonite od oblasta na grade`ni{tvo, e predvideno novite komunalii za izgradba na industriski objekti da iznesuvaat samo 5% od sega{nite. Spored nego, na ovoj na~in bi se podobrile uslovite i bi se namalile tro{ocite na stopanstvenicite za izgradba na stopanski i industriski objekti. Za toa kakov efekt, pak, }e ima ova namaluvawe vrz op{tinite i vo nivniot buxet, Gruevski obrazlo`i deka vo ovoj moment ovie prihodi ne se najgolema stavka, a i samite op{tini davale razni povolnosti so cel da

P

privle~at investitori. “Podobro e vo op{tinite da se otvorat po deset fabriki koi }e platat za komunalii po 5% od sega{niot iznos otkolku da ne se otvori niedna. Tie podocna na drug na~in }e vlijaat vrz popolnuvawe na buxetot, preku pla}awe na danoci”, istakna Gruevski.

So novite zakonski izmeni, koi gi opfa}aat zakonite za gradewe, za prostorno i urbanisti~ko planirawe, za zemjodelsko zemji{te, za sanitarna i zdravstvena inspekcija, za za{tita i spasuvawe i za za{tita na kulturnoto nasledstvo, Vladata o~ekuva pogolema grade`na

ekspanzija, preku zgolemuvawe na investiciite vo grade`ni{tvoto i podobruvawe na uslovite za rabota vo grade`ni{tvoto. Gruevski vetuva deka ova }e pridonese za podobruvawe na biznis-klimata vo dr`avata, a istovrmeeno }e se zabrza razvojot na op{tinite. O~ekuva i podobro rangirawe na zemjata spored Doing Business, bidej} i so predlo`enite izmeni drasti~no }e se namalela postapkata, vremetraeweto i tro{ocite za dobivawe odobrenija za gradba. “Namesto prethodnite 21 ~ekori za doa|awe do odobrenie za gradba, sega gra|anite za izgradba na stanbeni ku}i }e treba da pominat tri ~ekori, a za stopanski objekti ~etiri ~ekori. Voedno vremetraeweto na ~ekawe od sega{nite prose~ni 146 dena }e se namali na 30 dena vo prosek”, istakna Gruevski.

NOVA BIZNIS-INICIJATIVA ZA GRA\ANSKIOT SEKTOR

SOCIJALNOTO PRETPRIEMNI[TVO ]E OTVORI NOVI RABOTNI MESTA MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

a z v i e n i te z emj i odamna gi koristat mnogubrojnite benefiti na socijalnoto pretpriemni{tvo, koe e malku poznato vo makedonskata javnost, poka`uvaat rezultatite od istra`uvaweto organizirano od Centarot za institucionalen razvoj – CIRa. Mo`nosta za razvoj na ovoj vid biznis kaj nas se otvori so donesuvaweto na Zakonot za zdru`enija i fondacii vo april 2010 godina, no dosega ni{to ne e napraveno za

R

negova popularizacija. CIRa, poddr`ana od britanskata ambasada vo Skopje, promovira proekt za iskoristuvawe na potencijalot na socijalnite pretprijatija, osobeno vo odnos na otvoraweto novi rabotni mesta. Socijalnoto pretpriemni{tvo pretstavuva inovativen biznismodel koj podrazbira prezemawe ekonomski aktivnosti ~ija cel ne e sozdavawe profit, tuku podobruvawe na odredena socijalna sostojba vo op{testvoto. Vaka ostvarenata dobivka ne se raspredeluva me|u sopstvenicite na kapitalot, tuku se reinvestira vo socijalnoto pretprijatie ili se koristi

za poddr{ka na posebni programi. Na promocijata na proektot pozdraven govor ima{e britanskiot ambasador, Kristofer Ivon, koj i samiot pred doa|aweto vo Makedonija, tri godini volontiral vo socijalno pretprijatie. "Ovoj vid aktivnosti, {to funkcionira mnogu uspe{no vo Obedinetoto kralstvo, i vo Makedonija mo`e da ponudi golem potencijal za novi vrabotuvawa", istakna Ivon. Izvr{niot direktor na CIRa, Zoran Stojkovski, oceni deka vo gra|anskiot sector, kade {to nedostigaat pretpriemni~ki inicijativi,

sostojbata bi mo`ela da se popravi preku socijalnoto pretpriemni{tvo, koe e u{te eden na~in za finansirawe na gra|anskite organizacii. Pretstavni~kata na Ministerstvoto za pravda, Julijana Georgievska, objasni deka ovoj vid biznis go ovozmo`i noviot Zakon za zdru`enija i fondacii, koj dozvoluva ekonomska aktivnost na gra|anskite organizacii bez istite da se registriraat kako trgovski dru{tva. Vo Evropa, spored procenka na Evropskata komisija, dejstvuvaat okolu dva milioni socijalni pretprijatija, koi vrabotuvaat okolu edinaeset milioni lu|e.


KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

9

 PREGLED VESTI

NISKO NIVO NA SVEST I “SKR@AVOST”

UJP GODINAVA O^EKUVA ZA 10% POVE]E GODI[NI DANO^NI PRIJAVI

FIRMITE NE PRAVAT ENERGETSKI EFIKASNI PROEKTI! U  Vo uslovi koga energensite se skapi, ekspertite sugeriraat deka direktorite mora da razmisluvaat za oprema koja tro{i pomalku energija. Bankite nudat krediti za energetska efikasnost, no nedostigaat dobri biznis-planovi KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

enaxerite vo zemjava se nedovolno svesni i ne sakaat da platat za izrabotka na kvaliteten proekt za energetska efikasnost, za {to }e dobijat pari od evropskite fondovi i od kreditenite linii koi se dostapni za makedonskite kompanii, smetaat konsultantite i energeti~arite. Pretsedatelot na Makedonskiot centar za energetska efikasnost (MACEF), Konstantin Dimitrov, veli deka energetskata efikasnost zna~i sigurno snabduvawe so energija, konkurentna ekonomija i odr`liv razvoj. No, spored nego, kompaniite ne pravat kvalitetni proekti, za da dobijat pari od bankite i fondovite. Pri~inite gi locira kaj niskoto nivo na svest i slabiot potencijal na firmite. “Pari ima, nema proekti. Ideite ne se razraboteni na nivoto koe go bara evropskata zaednica. Nedostigaat dobri biznis-planovi. Treba da se fatime i da rabotime. Koga kompaniite }e slu{nat deka za da im se izgotvi kvaliteten proekt treba da platat re~isi 10% od vrednosta na investicijata, se fa}aat za glava”, potencira Dimitrov. Toj dodava deka za da se ubla`at posledicite od skapite energensi, kompaniite treba da vgraduvaat

M

oprema koja {tedi energija. “Postojat kreditni linii vo IK banka i vo Ohridska banka koi ovozmo`uvaat investitorot da kupi proizvodna linija so koja }e za{tedi okolu 20% od energijata, a bankata vedna{ }e mu vrati 15% od vrednosta na investicijata. Za investirawe vo oprema so energetska efikasnost bankite vra}aat 15% od potro{eniot iznos, a kaj obnovlivite izvori na energija se vra}aat 20%, {to za investicija od 500.000 evra, na primer, voop{to ne e malku”, veli Dimitrov. KOI SE PRIDOBIVKITE OD ENERGETSKATA EFIKASNOST? Kompanii koi se zainteresirani da kupat nova oprema ili da gi moderniziraat proizvodnite pogoni, so {to }e ja namalat potro{uva~kata na energija, priznavaat deka ne se dovolno informirani za energetskata efikasnost i za parite koi im stojat na raspolagawe. “Ne znam {to e potrebno za da se aplicira vo ovie fondovi. Uslovite se nejasni. Jas sum zainteresiran da apliciram za parite so koi }e investiram, pred s$, vo modernizacija na proizvodstvoto. Nema nitu koj da n$ informira”, veli Mihail Saltirovski, direktor na kompanijata Agro Kumanovo. Od neodamna, Centarot za implementacija na razvojni idei im pomaga na zaintersiranite kompanii vo pi{uvaweto proektna dokumentacija i aplikacija, a, pred s$, za izrabotka na predlog-proekt. Ottamu velat deka dosega samo desetina kompanii pobarale pomo{ za da apliciraat za kreditni linii za en-

 Za da se ubla`at posledicite od skapite energensi, kompaniite treba da vgraduvaat oprema koja {tedi energija. ergetski efikasni proekti. Imiwata na kompaniite ne gi otkrivaat. BANKITE NUDAT “ENERGETSKI EFIKASNI” KREDITI Nekolku makedonski banki ve}e nudat “eko” krediti. Od Prokredit banka velat deka za niv uspe{en biznis-plan e toj so koj kompanijata }e doka`e deka so investicijata navistina }e se namali potro{uva~kata na energija, }e se za{tedat tro{ocite i }e se namali zagaduvaweto na `ivotnata sredina. “Dobar proekt, vsu{nost, e toj proekt ~ija implementacija na podolg rok }e pridonese za vra}awe na prvobitnata investicija. Pri odobruvaweto na ovie krediti sekoga{ se vodime od politikata na odgovorno kreditirawe, {to podrazbira deka proektot ne treba da dovede do prezadol`uvawe na korisnikot na kreditot”, veli Afrodita Bogeska od Prokredit banka. Taa dodava deka za niv prim-

er za dobar proekt, koga se vo pra{awe gra|anite, e postavuvaweto novi prozorci so podobra izolacija, solarni paneli za zagrevawe voda i podobar green sistem so koj }e se {tedi toplinska energija. Evropskata banka za obnova i razvoj, pak, preku Programata za finansirawe na odr`liva energija za Zapaden Balkan (WeBSEFF), na Makedonija & odobri kreditna linija od 12 milioni evra za energetski efikasni proekti. “D o ko l k u p r o e k t i te n e mo`at da postignat stapka na za{teda na energija od najmalku 20%, toga{ ne se smetaat za ostvarlivi. Bankite sproveduvaat dlabinska analiza na finansiskata sostojba na firmite. Otkako }e se sprovedat proektite, nezavisno telo verifikuva dali o~ekuvanite rezultati se postignati soglasno proekciite od biznis-planot”, veli Edvard la Far`, regionalen proekten direktor na programata.

pravata za javni prihodi godinava o~ekuva da dobie za 10% pove}e godi{ni dano~ni prijavi od gra|anite otkolku lani, koga na dano~nite {alteri pristignaa 150.000 prijavi. Rakovoditelot na Sektorot za uslugi vo UJP, Muhedin Avdi}, na otvoraweto na prviot dano~en {alter vo op{tina ^air informira{e deka dosega okolu 1.000 gra|ani imaat podneseno godi{ni dano~ni prijavi za prihodite {to gi ostvarile vo 2010 godina. No, toj o~ekuva do 15 mart, koga e krajniot rok za podnesuvawe na ovie prijavi, brojot zna~itelno da se zgolemi. Avdi} gi povika gra|anite navreme da gi dostavat prijavite. UJP za taa cel }e obezbedi razli~ni informativni materijali za da se olesni popolnuvaweto na prijavata i }e otvori novi {alteri. Vo plan e dano~ni {alteri naskoro da se otvorat i vo Lipkovo, ^e{inovo-Oble{evo, Dojran, Demir Kapija, Rankovce i Bogoviwe. Prethodno vakvi {alteri se otvoreni vo Gazi Baba i Ilinden. Vo Makedonija dosega se otvoreni vkupno 17.

DR@AVNITE INSPEKCII ZAEDNI^KI ]E GO KONTROLIRAAT PAZAROT ite dr`avni inspektorati vo zemjava potpi{aa memorandum za sorabotka so Carinskata uprava za podobro da se za{titat potro{uva~ite. Memorandumot e dopolnuvawe na Zakonot za nadzor, donesen lani, so koj treba da se garantira bezbednosta na proizvodite. Sorabotkata me|u instituciite }e zna~i koordiniran nadzor na pazarot vo odnos na bezbednosta na proizvodite, kako {to se elektri~ni postrojki, ma{ini, igra~ki za deca, kozmetika, no ne i prehranbeni proizvodi koi se kontroliraat so drugi zakoni. “Vo praktika, toa zna~i deka ako proizvodot gi nema elementite kako CE oznaka ili druga tehni~ka dokumentacija, Dr`avniot inspektorat ili druga inspekcija nadle`na za kontrola za toj proizvod konstatira deka toj proizvod ja nema deklaracijata za bezbednost, go povlekuva od pazarot, ja kaznuva firmata koja go plasirala proizvodot i vedna{ ja informira Carinskata uprava. Ova va`i i vo slu~aj Carinskata uprava da otkrie proizvod bez potrebnite deklaracii”, objasnuva Fatmir Besimi, minister za ekonomija.

S

MAKPETROL ZA NAFTENI DERIVATI GODINAVA ]E PLATI 22,8 MILIONI EVRA akpetrol i OKTA sklu~ija dogovor vreden 22,8 milioni evra. Za ovaa suma edinstveniot distributer vo zemjava, Makpetrol, }e nabavuva nafteni derivati od rafinerijata za da gi zadovoli potrebite za ovaa godina. Za sklu~eniot kupoproda`en dogovor Makpetrol obezbedil i bankarska garancija, ~etiri sopstveni menici "bez protest‘‘ so notarski akt i klauzula za izvr{nost, koi }e obezbedat pokritie od okolu 13 milioni evra. Makpetrol stavil i imot pod hipoteka, vo vrednost od re~isi {est milioni evra. Ne se naveduva koli~estvoto nafteni derivati koi Makpetrol }e gi kupi od OKTA. Spored energetrskiot bilans za 2011 godina, pak, vkupnite potrebi na nafteni derivati se procenuvaat na 822.082 toni, {to e za okolu 4% pove}e sporedeno so potro{enoto vo 2010 godina.

M


Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

3.035

2.780 2.760 2.740 2.720 2.700 2.680 2.660 2.640 2.620

MBID

117,05

KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

OMB

3.025 116,85

3.015 3.005

116,65

2.995 116,45

2.985 2.975

116,25

2.965 2.955

31/01/11

01/02/11

02/02/11

03/02/11

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

116,05

31/01/11

04/02/11

01/02/11

02/02/11

03/02/11

04/02/11

31/01/11

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

01/02/11

02/02/11

03/02/11

04/02/11

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

TEKSTILNIOT KOMBINAT SO OPTIMISTI^KI PLAN ZA 2011

TETEKS O^EKUVA DOBIVKA OD 3,6 MILIONI DENARI Kompanijata planira da postigne povolen deloven rezultat preku racionalizacija na tro{ocite i preku pogolema realizacija od lani METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

NEDELNO TRGUVAWE

MAKEDONSKA BERZA SO PROMET OD 5,5 MILIONI EVRA!

ekstilnata kompanija Teteks od Tetovo godinava o~ekuva da prodol`i so dobrite rezultati ostvareni minatata godina, so dobivka od 3,6 milioni denari. Spored nivniot proektiran biznis-plan za 2011 godina, o~ekuvaat prihodite od proda`ba da iznesuvaat 263,5 milioni denari. Ostanatite operativni prihodi planirano e da iznesuvaat 60,5 milioni denari, dodeka, pak, finansiskite prihodi se proektirani na iznos od 31,6 milioni denari. “Prioritet za 2011 godina e zadr`uvawe na realizacija kako vo 2010 godina, so tendencija za zgolemuvawe na istata vo nekoi segmenti. Isto taka }e se posveti i vnimanie na racionalno upravuvawe so vkupnite tro{oci, osobeno tro{ocite na proizvodstvo, {to zaedni~ki bi dovelo do pozitiven rezultat od vkupnoto rabotewe za 2011 godina”, velat od kompanijata. Najgolema stavka kaj tro{ocite se 122 milioni denari koi kompanijata planira da gi potro{i na plati i drugi zakonski dava~ki za vrabotenite. Finansiskite rashodi, pak, e planirano da iznesuvaat 16,9 milioni denari. Teteks vo prvite tri kvartali vo 2010 godina ostvari dobivka od 63.000 evra, {to e za okolu 33% podobar finan-

T

lok transakcijata od 4,4 milioni evra so akcii na Komercijalna banka go krena prometot na makedonskata berza. Ovaa nedela toj iznesuva{e celi 5,5 milioni evra {to e za tri i pol pati pove}e od prethodnata sedmica. Posledniot den od trguvaweto go odbele`aa u{te dve blok transakcii i toa so akciite na Makedonska berza na iznos od okolu 97.000 evra i na Ma{ino promet od okolu 53.000 evra. Berzanskite indeksi, pak, izgubija del od vrednosta ostvarena edna nedela prethodno. Na nedelno nivo osnovniot berzanski indeks MBI-10 padna za 0,34% na 2.767,67 indeksni poeni a indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID izgubi 0,64% od vrednosta koja na po~etokot od dene{noto trguvawe iznesuva 3.019,59 indeksni poeni. Najgolem pad od 0,75%, sepak, ima{e indeksot na obvrznici OMB koj zavr{i na 116,10 indeksni poeni. Od berzite vo regionot, Belgradskata berza e so najdobri rezultati bele`ej}i rast na prometot od 5,8% na iznos od 9,1 milioni evra i rast na berzanskiot indeks Belex 15 za 0,15% na vrednost od 749,42 indeksni poeni. Berzata vo Zagreb e so me{an rezultat. Berzanskiot promet iznesuva{e 22,1 milioni evra bele`ej}i pad od 24,2%, dodeka, pak, indeksot CROBEX ima{e rast od 0,09% zavr{uvaj}i na 2.305 indeksni poeni. Na svetskite pazari na kapital, stravot od krizata vo Egipet nedelava se potisna so optimizam za ekonomski rast. Kaj Wujor{kata berza indeksot Dow Jones nedelava ja zavr{i na vrednost od 12.092,15 indeksni poeni bele`ej}i rast od 2,3%, a indeksot S&P 500 porasna za 2,7% na vrednost od 1.310,87 indeksni poeni za prvpat od avgust 2008 godina. Sli~na situacija ima i kaj evropskite berzi kade {to londonskiot FTSE ima{e rast od 1,97% na 5.997 indeksni poeni, germanskiot DAX zajakna za 1,6% na 7.216 indeksni poeni, a francuskiot CAC 40 za 1,12% na 4.047 indeksni poeni. Na Tokiskata berza indeksot Nikkei 225 porasna za 1,8% na 10.543 indeksni poeni.

B

siski rezultat vo odnos na 2009 godina, koga dobivkata na kompanijata iznesuva{e 47.000 evra. Sepak, i pokraj pozitivniot rezultat, operativnite prihodi bele`at pad od 11% i iznesuvaat okolu 5,2 milioni evra. Prihodite od proda`bata bele`at pad od 17% i iznesuvaat okolu 3,7 milioni evra. Najgolem pad od 18% ima kaj prihodite od izvoz, koi vo ovoj period iznesuvaat okolu 2 milioni evra, za razlika od 2,4 milioni evra realizirani lani. Pad od okolu 12% ima i kaj iznosot na operativni rashodi. Tie lani za trite kvartali iznesuvaa 5,1 milioni evra, a edna godina prethodno 5,8 milioni evra. Na krajot od minatata godina Teteks stekna i nedvi`en imot koj & pripa|a{e na porane{na Medicinska plastika od Tetovo, koja sega se nao|a vo ste~aj. Za ovoj imot Teteks na TTK Banka & plati 3,2 milioni evra.

Glavna dejnost na Teteks e proizvodstvo na ma{ki i `enski konfekciski proizvodi od razli~ni tipovi tkaenini proizvedeni od nivnata sopstvena fabrika za tkaenini ili od drugi proizvoditeli. Proizvodstvoto na kompanijata e prete`no nameneto za stranskite pazari. Taa momentalno izvezuva na pogolemite evropski pazari kako {to se Germanija, Italija, Velika Britanija, Francija, Danska, Grcija, Avstrija, Slovenija, Hrvatska, Bugarija, a del od izvozot odi i za Amerika. Pokraj ovaa osnovna dejnost, Teteks ima vlo`uvawa i vo drugi dejnosti. Vo bankarstvoto toj e najgolem poedine~en akcioner na TTK banka od Skopje, a ima svoi vlo`uvawa i vo trgovijata so nafteni derivati. Tekstilnata industrija pretstavuva edna od vode~kite prerabotuva~ki industrii vo zemjava so zna~itelno vlijanie vrz formiraweto na

bruto-doma{niot proizvod i izvozot. Spored poslednite podatoci kaj NBRM, minatata godina vkupniot izvoz na tekstilnata industija (obleka i tekstilni prediva) iznesuva{e 448,6 milioni dolari, a vo istiot period 2009 godina iznesuva{e 770,6 milioni dolari, {to e pad za okolu 41,7%. Vo vkupniot izvoz od minatata godina izvozot na tekstilnite kompanii u~estvuva so 19%, dodeka, pak, vo 2009 godina toj iznesuva 28,6%. Edna od specifi~nostite na doma{niot izvoz na tekstilni proizvodi e visokata zastapenost na lon-proizvodite. Uvozot, pak, na tekstilni proizvodi vo poslednite godini poka`uva golemi varijacii, kako vo obemot, taka i vo strukturata. Toj minatata godina iznesuva{e 321,7 milioni dolari i e za 30% pomal od prethodnata godina koga iznesuva{e 461,6 milioni dolari.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

04.02.2011

Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

31.996.907,33

1,87%

8,98%

9,17%

3,39%

1,54%

03.02.2011

108.200

ILIRIKA GRP

46.680.166,62

-3,97%

-1,48%

8,37%

-3,16%

8,07%

03.02.2011

1,2

146.150

Иново Статус Акции

19.281.767,40

11,71%

13,15%

5,13%

11,48%

-7,91%

03.02.2011

4.553,64

0,06

1.024.570

KD Brik

34.558.091,26

-2,30%

1,64%

3,84%

-1,81%

12,40%

03.02.2011

3.551,63

0,04

745.842

KD Nova EU

28.506.029,91

5,27%

6,39%

9,18%

5,32%

1,38%

03.02.2011

КБ Публикум балансиран

28.028.451,59

4,85%

5,38%

5,33%

4,48%

0,96%

03.02.2011

%

619,00

3,17

459.298

54.100,00

2,98

Топлификација Скопје

3.950,00

Алкалоид Скопје Комерцијална банка Скопје

Тетекс Тетово Фершпед Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Макстил Скопје ТТК Банка АД Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Стопанска банка Скопје

04.02.2011 Просечна цена (МКД)

РЖ Услуги Скопје

%

Износ (МКД)

231

-2,68

69.300

810

-2,41

374.220

156,63

-2,11

1.246.324

244,85

-1,37

192.205

305,18

-1,24

299.080

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Алкалоид Скопје Комерцијална банка Скопје Стопанска банка Битола Тетекс Тетово

04.02.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

04.02.2011

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

04.02.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

2.110

6

4.553,64

390,18

11,67

1,04

обични акции

73.516

59

-40,65

8.240,00

341,43

24,13

0,24

Вкупно Официјален пазар

75.626

65

-45,92

обврзници

-86,79

GRNT (2009)

3.071.377

662,42

105,83

6,26

0,66

обични акции

25.325

20

53,96

KMB (2009)

2.014.067

3.551,63

533,81

6,65

1,03

Вкупно Редовен пазар

25.325

20

53,96

MPT (2009)

112.382

32.500,00

/

/

0,91

REPL (2009)

25.920

42.287,50

5.625,12

7,52

0,85

SBT (2009)

389.779

3.772,09

211,39

17,84

0,86

745.842

STIL (2009)

14.622.943

231,00

0,11

2.088,99

3,23

479.055

TPLF (2009)

450.000

3.950,00

61,42

64,32

1,16

459.298

ZPKO (2009)

271.602

2.527,00

/

/

0,33

04.02.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

156,63

-2,11

1.246.324

4553,64

0,06

1.024.570

3.551,63

0,04

3772,09

-0,50

619

3,17

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 04.02.2011)


KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

PO NAJAVATA NA NBM ZA NOV MONETAREN INSTRUMENT

17.03.2010 11 [ESTMESE^NITE ZAPISI ]E GI NAMALAT KAMATITE NA [TEDEWETO Podolgoro~nite zapisi na NBM }e gi primoraat bankite da gi namalat kamatite na depozitite i }e im go skratat profitot od investiraweto vo zapisi, najavuvaat bankarite BILJANA KRSTEVSKA krstevska@kapital.com.mk

oniskata kamatna stapka na {estmese~nite zapisi }e gi namali kamatnite stapki na depozitite, komentiraat bankarite po najavata na Narodnata banka na Makedonija (NBM) deka }e go vovede ovoj instrument od sredinata na mesecov. Otsega kamatata na {estmese~nite zapisi, a ne na ednomese~nite }e im bide referentna vo formiraweto na cenata po koja gi pozajmuvaat parite. Ekspertite, pak, najavuvaat deka {estmese~nite zapisi }e napravat zbrka vo kontroliraweto na makroekonomskata stabilnost, bidej}i }e si konkuriraat so {estmese~nite hartii od vrednost na Ministerstvoto za finansii. Kontrolata na inflacijata e samo mediumski paravan po koj guvernerot Petar Go{ev im ja soop{ti za bankarite nepovolnata vest. Bankarite tvrdat deka {estmese~nite zapisi }e bidat od malo fajde vo kontrolata na maloproda`nite celi. Osnovnata cel im e na bankite da im dadat drug instrument preku koj }e ja peglaat golemata razlika vo ro~nosta na kreditite i depozitite, na {to gi primoruva NBM. Do 2015 godina kreditite {to gi plasiraat bankite mora da bidat so ist rok na dostasuvawe kolku {to im se i depozitite. Celta e da se namali rizikot vo bankarskoto finansirawe. Gra|anite i firmite sega {tedat pokratkoro~no, a baraat i dobivaat zaemi so podolg rok na otplata. "Za da ja ispeglame razlikata mo`evme da gi koristime

P

GO[EV: NOVITE ZAPISI NEMA DA JA NAMALUVAAT LIKVIDNOSTA Od NBM velat deka parite {to }e gi vlo`uvaat bankite vo novite {estmese~ni zapisi }e im se priznavaat vo iznosite za ispolnuvaweto na propi{aniot limit za denarska i devizna likvidnost, a blagajni~kite zapisi i zadol`itelnata rezerva vo denari bankite }e mo`at da gi presmetuvaat samo za ispolnuvawe na denarskata likvidnost, a ne kako dosega i na deviznata. Toa prakti~no zna~i deka del od parite {to bankite dosega gi vlo`uvaa vo blagajni~ki zapisi sega }e mora da gi prensoa~at vo {estmese~nite zapisi, za da go odr`uvaat minimalnoto nivo i na likvidnost vo evra. Isto taka, dokolku nekoja banka ima potreba od tie pari {to se deponirani na smetka vo NBM kako {estmese~en depozit, mo`e da go razro~i i porano, me|utoa, }e dobie poniska kamata. Guvernerot Petar Go{ev uveruva deka ova ne zna~i deka saldoto na pari {to NBM go izvlekuva od bankarskiot sektor }e se zgolemi. “Noviot instrument }e ima neutralen efekt vrz vkupnata likvidnost vo ekonomijata. O~ekuvame bankite del od blagajni~kite zapisi da gi prenaso~at vo ovoj instrument, bidej}i NBM }e im go presmetuva kako instrument za obezbeduvawe na potrebnoto nivo i na devizna likvidnost. Na toj na~in, ostanatiot del od blagajni~kite zapisi }e dobie po~ista funkcija na instrument za izvlekuvawe na vi{okot likvidnost ili vbrizguvawe pari vo sistemot so raspi{uvawe zapisi”, izjavi Go{ev. parite od zadol`itelnata rezerva, denarskiot depozit vo NBM i parite od blagajni~kite zapisi, no ne i deviznata rezerva {to na ime na centralnata banka se ~uva vo stranstvo. So voveduvaweto na {estmese~nite zapisi, NBM ve}e ne dozvoluva da gi koristime 28-dnevnite zapisi za izedna~uvawe na ro~nosta na pasivata i aktivata. Taa funkcija ja dobivaat {estmese~nite. Zatoa, otsega tie, a ne ednomese~nite, }e bidat referentni vo formiraweto na cenata po koja }e go pozajmuvame kapitalot", velat bankarite. Prvite {estmese~ni blagajni~ki zapisi }e se prodavaat po cena od 1,84 otsto. Taa }e se formira od vrednosta na {estmese~nata osnovna kamata na Evropskata

MIROQUB [UKAROV

monetarna unija, EURIBOR plus 0,5 otsto. Osven za peglawe na razlikata me|u vremenskata razlika na kreditite i depozitite, blagajni~kite zapisi im slu`at na bankite i za ~uvawe na vi{okot pari, odnosno na parite {to gi nemaat investirano vo krediti, a ne smeat neograni~eno da gi ~uvaat kaj sebe. Ovoj vi{ok go investiraat i vo zapisite na Ministerstvoto za finasii. "Ednomese~nite zapisi pove}e ni odgovaraa za spravuvawe so vi{okot. Ponepovolno e nego da go ostavame zamrznato na {est meseci, bidej}i mo`ebi }e se otvori {ansa za investirawe. Od NBM velat deka re{enie za takva situacija e da gi razro~ime parite od {estmese~nite zapisi. Za toa

}e ni isplatat pomala kamata koja }e ja presmetuvaat po ednomese~nata EURIBOR, koja e mnogu poniska od {estmese~nata – reagiraat bankarite na koi denovive te{ko im se otvora{e usta za temata za podolgoro~ni blagajni~ki zapisi. Razbirlivo, bidej}i osven {to im se namaluva zarabotkata od ~uvaweto na pari vo zapisi, tie se pritisnati do yid da go poevtinuvaat kapitalot. Ekspertite, pak, stravuvaat deka {estmese~nite zapisi

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4.00%

СКИБОР

2.69%

3.59%

4.32%

5.32%

Ломбарден кредит

5.50%

МКДОНИА

2.00%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

12м

24м

5.50%

6.25%

6.50%

9.15%

9.65%

Среден курс Држава

Валута

во денари

Стопанска

36м

ЕМУ

евро

61.5056

Комерцијална

5.50%

6.50%

6.80%

9.60%

10.00%

САД

долар

45.1219

НЛБ Тутунска

5.00%

6.30%

6.70%

9.50%

9.70%

В.Британија

фунта

72.5987

Швајцарија

франк

47.4800

Канада

долар

45.7359

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44.8792

61.6

46

72.8

47.9

Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

}e im gi ispome{a lon~iwata na NBM i Ministerstvoto za finansii vo odbranata na makroekonomskata stabilnost. "Prvo, nelogi~no e i pazarno diskutabilno da ima dva bezrizi~ni isti instrumenti koi paralelno }e se nudat na pazarot, a }e imaat razli~na cena. U{te pokontradiktorno e toa {to trezorskite zapisi i tie na centralnata banka }e si konkuriraat i }e gi oddale~uvaat dvete institucii od nivnata osnovna cel – da se kordiniraat za

PROFESOR NA UNIVERZITET NA JIE Prvo, nelogi~no e i pazarno diskutabilno da ima dva bezrizi~ni isti instrumenti koi paralelno }e se nudat na pazarot, a }e imaat razli~na cena. U{te pokontradiktorno e toa {to trezorskite zapisi i tie na centralnata banka }e si konkuriraat i }e gi oddale~uvaat dvete institucii od nivnata osnovna cel – da se kordiniraat za da ja kontroliraat stabilnosta i masata na pari preku koja }e ja dr`at pod uzdi inflacijata i devizniot kurs na denarot. da ja kontroliraat stabilnosta i masata pari preku koja }e ja dr`at pod uzdi inflacijata i devizniot kurs na denarot", veli Miroqub [ukarov, profesor na Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa. Spored nego, NBM treba da gi otkupuva zapisite na Ministerstvoto za finansii za na toj na~in podobro da gi kontrolira cenite i denarot.


Fokus

12

KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

KOLKU E ODR@LIV D RASTOT NA MAKEDONSKATA D BERZA VO 2011 ?

APETITOT ZA RIZIK SE VRA]A NA B MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

e{ka prolet i `e{ko leto gi o~ekuva investitorite na Makedonskata berza. Pod uslovi vo dr`avata da ne izbie podlaboka politi~ka kriza i makroekonomskite rizici da ne se pretvorat vo realnost, optimizmot koj ja zafati berzata vo Skopje od po~etokot na godinata se o~ekuva da prodol`i. Vaka mo`e da se sumiraat site prognozi na doma{nite i stranski berzanski analiti~ari za dvi`ewata na doma{nata i na berzite vo regionot godinava. Adrenalinot, toa {to im nedostiga{e na investitorite lani koga site svetski berzi rastea, godinava }e go ima. I ne samo {to }e go ima, tuku i }e stane zarazen ako kompaniite prodol`at so pozitivnite finansiski vesti kakvi {to vidovme vo januari. Dokaz za ova e i faktot {to Makedonskata berza povtorno mo`e da se najde na naj~itanite regionalni berzanski forumi. Starite igra~i so novi imiwa povtorno se pu{tija vo redovno komentirawe na dnevnite slu~uvawa na Berzata vo Skopje. Razmenuvaat informacii, {pekuliraat, pu{taat "probni baloni" za navlekuvawe na sitnite vlo`uva~i. "Klu~no e {to pazarot e fundamentalno potcenet, no kaj berzite va`na uloga vo pridvi`uvaweto sekoga{ imaat emociite. Zatoa, mo`e da se ka`e deka rastot na Makedonskata berza, pred s$, e determiniran od pozitivnata psihologija vo regionot. Otkako indeksite na berzite vo SAD, Evropa i Azija porasnaa, a makroekonomskite proekcii na me|unarodnite institucii se podobrija, se promenija i o~ekuvawata na investitorite", veli Kosta Kostadinovski, portfolio-menaxer vo Ilirika fond menaxment. Sepak, spored nego, pove}e doma{no usloveni faktori pridonesoa za rastot na MBI-10 od 15,52% vo januari. Toa e pred s$ namaluvaweto na kamatite na bankarskite depoziti, oformuvaweto paket-akcii za proda`ba na Stopanska banka-Bitola, objavata za nova emisija na Komercijalna banka, kupuvaweto akcii od ~lenovi na upravniot odbor na Alkaloid, o~ekuvaweto za dobar dividenden prinos od akcijata na Makedonski telekom i pozitivnite o~ekuvawa koi Alkaloid, Fer{ped,

@



@e{ka

prolet i `e{ko leto gi o~ekuva investitorite na Makedonskata berza. Pod uslovi vo dr`avata da ne izbie podlaboka politi~ka kriza i makroekonomskite rizici da ne se pretvorat vo realnost

45,00%

U^ESTVO NA STRANSKI INVESTITORI NA BERZTA VO 2010 42,69%

41,56% 40,00%

35,00% 29,60% 28,32% 30,00%

25,76%

25,00% 19,42%

20,08%

20,00%

15,00%

11,85%

19,76%

14,90% 12,03%

11,02%

10,00%

5,00% januari

fevruari

mart

april

Skopski pazar, Makedonija turist, Hoteli Metropol, @ito Vardar... gi objavija vo biznis-planovite za 2011 godina.

Januarskiot rast na Berzata e "doma{na igranka". Toa go poka`uvaat brojkite od trguvaweto.

No, dali na pazarot kone~no posilno }e vlezat stranski investitori? Me|u brokerite se {pekulira deka za razlika od 2007 i 2008

maj

juni

juli

avgust

godina, koga Berzata "ja duvaa" slovene~ki i hrvatski investitori, sega na pazarot mo`e da investiraat nordiski fondovi. Vo vakvite razgovori se spomenuva odreden norve{ki fond, ~ija cel e ~isto {pekulativna - da kupi po niski ceni i brzo da prodade za da ostvari zarabotka. Zna~aen priliv na pari na Berzata vo sledniot period mo`e da se o~ekuva od {vedskiot fond East capital, koj se pojavi kako potencijalen kupuva~ na akcii vo

septemvri oktomvri

noemvri

dekemvri

prospektot za privatnata ponuda na Komercijalna banka, koja ne be{e odobrena od Komisijata za hartii od vrednost. [pekulaciite za ovoj fond vo regionot se deka navodno dobil pogolema suma pari od katarski investitori za novi vlo`uvawa na Balkanot. Se razbira, site tie {pekulacii treba da se zemat so rezerva, no treba da se ima predvid deka nitu sega{niot trend }e mo`e da se odr`i, nitu, pak, }e mo`e

da se slu~i eventualen pogolem rast na indeksot MBI-10 ako na Berzata vo Skopje ne po~nat da vleguvaat pove}e pari od stranski fondovi. Nivnoto u~estvo vo trguvaweto na Berzata lani se dvi`e{e od 11% do 42% vo vkupnoto trguvawe. Vo januari strancite na Makedonska berza u~estvuvaa so 11,85% vo kupuvaweto, a so 15,49% vo proda`bata, {to e duri pod prosekot od minatata godina. Ako vakvata situacija godinava ne se smeni, malata likvidnost i ponatamu }e bide glaven problem za investitorite. "Koga stanuva zbor za stranskite investitori, ne treba da se o~ekuva ist razvoj na nastanite kako vo 2007 i 2008 godina. Toga{ na Berzata prvo vlegoa stranski fizi~ki lica, a potoa dojdoa fondovite koi go predizvikaa bikoviot pazar. Toa nikoga{ nema da se vrati, nitu, pak, treba da se o~ekuva da se vrati", veli Goran Markovski, direktor na dru{tvoto za upravuvawe so fondovi KB Publikum invest. Spored nego, sega od edna strana mo`e da se o~ekuva vleguvawe na stranski fondovi kako portfolio-investitori vo doma{nite kompanii, a od druga, vlez na strate{ki investitori, odnosno prezemawe na doma{ni kompanii. Vtorata varijanta, spored Markovski, e pomalku verojatna vo ovoj moment, bidej}i nitu eden akcioner od kompanija koja e na proda`ba ne bi se soglasil da prodava po ovie niski ceni. Spored Markovski, januarskiot rast e na zdrava osnova, no problemot so malata likvidnost }e ostane, a toa }e vlijae da prodol`at dnevnite fluktuacii na indeksot od, na primer, -5% do +5%.

Regionalnite fond-menaxeri potvrduvaat deka godinava se vra}a apetitot za rizik!

Po toa 2011 godina }e bide zna~ajna za berzite. Spored niv, 2011 godina }e bide godina na Balkanot! Prelevaweto pari od razvienite ekonomii vo pazarite vo razvoj po~na. Na lokalnite pazari sekojdnevno doa|aat novi fondovi baraj}i dobri, a potceneti kompanii. Toa mo`e da se vidi i od slu~uvawata vo regionot. Nekolku krupni nastani koi na berzite vo regionot

KAKVA 2011 GODINA GI O^EKUVA BERZITE VO JUGOISTO^NA EVROPA?

SE O^EKUVA RAST NA BALKANSKITE BERZI VESNA KOSTOVSKA v.kostovska@kapital.com.mk

ugarskiot investiciski fond Karol kapital menaxment o~ekuva prodol`uvawe na pozitivnata tendencija za zazdravuvawe na malite nelikvidni pazari vo Isto~na Evropa. “Mnogu verojatno e zazdravuvawe na razvienite pazari, a investicionerskoto raspolo`enie dostigna vrednosti na kraen pozitivizam”, velat od ova dru{tvo. Analiti~arite na Karol o~ekuvaat pazarite od Isto~na Evropa da stanat stabilni i da prodol`at po nagorna linija.

B

Spored niv, godinata po~na pozitivno za Bugarskata berza, so zgolemen interes od u~esnicite na pazarot (bankite i holdinzite se izdvoija kako favoriti), a indeksot SOFIKS uspea da go premine nivoto od 400 bodovi, {to ekspertite na Karol kapital menaxment go smetaat za klu~en faktor za zacvrstuvawe na nagorniot trend. “Otkako pazarot sobra sili da go svrti negativniot trend, } e sleduva naglo rastewe od 30%-50% na godi{no nivo, za{to niskata likvidnost }e ima uloga na katalizator za odeweto nagore, a na mnogu od kompaniite definitivno ne im nedostiga osnova. Sosema e mo`no pona-

tamu da se soo~ime so neprijatni iznenaduvawa, kako bankrot na javni pretprijatija, neo~ekuvan negativen razvoj vo bugarskata ekonomija, pa duri i bankrot na prezadol`enite evropski zemji, no za bugarskata berza lo{ite vesti vo golem stepen se presmetani vo tekovnite ceni. Od ovaa gledna to~ka, s$ u{te e mo`no prodol`uvawe na apatijata od minatata godina, no malku e verojatno deka }e se ostvari toa scenario”, veli Daniel Ganev, menaxer vo Karol. Dokolku se ostvarat o~ekuvawata na analiti~arite akciite na Telekom Srbija i aerodromot Nikola Tesla da se vklu~at na pazarot na Belgradskata

berza ovaa godina, toa }e zna~i seriozno pottiknuvawe na ponatamo{niot razvoj na pazarot na kapital, preku atraktivna ponuda i privlekuvawe novi investitori. Direktorot na Belgradskata berza, Gordana Dostani}, soop{ti deka }e se raboti na ponatamo{no tehni~ko-tehnolo{ko osovremenuvawe i primena na sovremeni svetski standardi za berzanskoto rabotewe. “]e se raboti na ohrabruvawe na izdava~ite da izdavaat novi vidovi dol`ni~ki hartii od vrednost, dokolku se sozdadat neophodni regulatorni preduslovi, kako i pottiknuvawe na kreirawe finansiski derivati so koi bi se zbogatila ponudata na

na{iot pazar”, izjavi Dostani}. Taa dodade deka dokolku se ottrgnat regulatornite ko~nici, ovaa godina bi mo`ela da se slu~i i prvata inicijalna javna ponuda na akcii od nekoi srpski kompanii. Dostani} najavi deka Belgradskata berza i drugite institucii o~ekuvaat reorganizacija vo soglasnost so najaveniot nov zakon za pazarot na kapital, koj na drug na~in go ureduva pazarot i negovite institucii, {to bara organizacisko i normativno prilagoduvawe i na Belgradskata berza. Berzata vo Bawa Luka o~ekuva investitorite vo Republika Srpska ovaa godina da go zgolemat obemot na investicii na berzata,


7

no.

KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

TOP 10 MEMOARI NA I LIDERI I POLITI^KI

GREGA MEDEN

BERZATA! KOSTA KOSTADINOVSKI PORTFOLIO-MENAXER VO ILIRIKA FOND MENAXMENT “Fundamentalnata analiza na kompaniite poka`uva deka najtrguvanite akcii s$ u{te se atraktivni za kupuvawe. Tehni~kata analiza za MBI10 poka`uva deka indeksot momentalno e prekupuvan ili prezagrean. Vo perspektiva za 2011 godina poka`uva deka na 2.500 indeksni poeni }e se slu~i "linija na poddr{ka", {to zna~i deka }e ima pove}e kupuva~i, a na 3.000 indeksni poeni }e se slu~i "linija na otpor", {to zna~i deka toga{ se o~ekuva da se javat pove}e prodava~i." se slu~ija izminatiot period bea glavni pottiknuva~i na optimizmot. Toa e privatizacijata na hrvatska INA na Zagrepskata berza i otkupot na akcii na NIS na Belgradskata berza koj go pravi ruski Gasprom. Vo januari na berzite vo Jugoisto~na Evropa e ostvaren eden od najgolemite prihodi na globalno nivo. Indeksot na bugarskata i na bosanskata berza porasna za re~isi 20%. "Pod uslov da prodol`i svetskoto zakrepnuvawe, ovaa godina bi mo`ela da bide leto za Balkanot. Mora da znaeme deka vo poslednite dve godini, dodeka globalnite berzi brzo rastea, vo ovoj region nema{e golemi slu~uvawa. Zatoa, ako dojde do nekoi strate{ki povrzuvawa, odnosno prezemawa na pogolemi berzanski kompanii, vo optek }e bidat pu{teni mnogu pari i }e se zajakne likvidnosta. A site se se} avame, od ne tolku dale~noto minato, {to zna~at dobra likvidnost i dobri akcii", veli Grega Meden, fond-menaxer vo KD fonds od Slovenija i ~len na upraven odbor na KD fondovi vo Makedonija. Za KD fondovite najinteresni bile bankite i Alkaloid.

FOND-MENAXER VO KD FONDS SLOVENIJA I ^LEN NA UO VO KD FONDOVI SKOPJE "Moe li~no mislewe e deka pod uslov da prodol`i svetskoto zakrepnuvawe, ovaa godina bi mo`ela da bide godina za Balkanot. Mora da znaeme deka vo poslednite dve godini, dodeka globalnite berzi brzo rastea, vo ovoj region nema{e golemi slu~uvawa. Zatoa, ako dojde do nekoi strate{ki povrzuvawa, odnosno prezemawa na pogolemite berzanski kompanii, vo optek }e bidat pu{teni mnogu pari i }e se zajakne likvidnosta. A site se se}avame, od ne tolku dale~noto minato, {to zna~at dobra likvidnost i dobri akcii."

17,19% 15,52% porasna MBI-10 vo 2010 godina

porasna MBI-10 vo januari

NA 2.500 POENI MBI-10 ]E RASTE, NA 3.000 ]E OPA\A! Fundamentalnata analiza na kompaniite poka`uva deka najtrguvanite akcii s$ u{te se atraktivni za kupuvawe. Vodena od pokazatelite kako {to e p/e (cena vrz zarabotuva~ka), p/b (cena vrz knigovodstvena vrednost), za akciite koi go so~inuvaat MBI-10 slobodno mo`e da se ka`e deka se evtini. "Ako za primer ja zememe akcijata na Alkaloid (so finansiskite podatoci od 2009), kade {to p/e e 11,66, a p/b e 1,04, toa poka`uva deka e mnogu poprivle~na za kupuvawe od akcijata na Krka, ~ij p/e e 12,44, a p/be 1,72. Ovie pokazateli za Alkaloid dopolnitelno }e porasnat koga presmetkata }e se napravi so izve{taite od 2010 godina", objasnuva Kostadinovski od Ilirika. Tehni~kata analiza preku grafik dava proekcija za toa kako }e se dvi`i odreden pazar, odnosno za rastot na odreden indeks na osnova na matemati~ki pokazateli, pod uslov site drugi faktori da ostanat nepromeneti. "Vo perspektiva za 2011 godina poka`uva deka na 2.500 indeksni poeni }e se slu~i "linija na poddr{ka", {to zna~i deka }e ima pove}e kupuva~i, a na 3.000 indeksni poeni }e se slu~i "linija na otpor", {to zna~i deka toga{ se o~ekuva da se javat pove}e prodava~i", objasnuva Kostadinovski.

GORAN MARKOVSKI DIREKTOR NA KB PUBLIKUM INVEST "Koga stanuva zbor za stranskite investitori, ne treba da se o~ekuva ist razvoj na nastanite kako vo 2007 i 2008 godina. Toga{ na berzata prvo vlegoa stranski fizi~ki lica, a potoa dojdoa fondovite koi go predizvikaat bikoviot pazar. Toa nikoga{ nema da se vrati, nitu, pak, treba da se o~ekuva da se vrati. Sega, od edna strana mo`e da se o~ekuva vleguvawe na stranski fondovi kako portfolio-investitori vo doma{nite kompanii, a od druga strana, vlez na strate{ki investitori, odnosno prezemawe doma{ni kompanii."

 Berzite vo Belgrad, Zagreb, Bawa Luka, Sofija o~ekuvaat da se zgolemi obemot na investicii istakna direktorot na berzata, Milan Bo`i}. Toj istakna deka na berzata ima i odreden broj kompanii koi ostvaruvaat solidni rezultati vo krizni vremiwa, kako Telekom Srpska. Vkupniot promet na berzata vo Bawa Luka vo 2010 godina iznesuva 83 milioni evra, {to e zna~itelno zgolemuvawe vo odnos na 60 milioni evra od 2009 godina. Blagodarenie na otkupot na akcii od naftenata kompanija Ina od sredinata na dekemvri minatata godina, Zagrepskata berza minatata godina zavr{ila so rast na indeksot Crobex, a ovaa godina isto taka se o~ekuva pozitivno trguvawe, so ogled na toa {to se o~ekuva rast na ekonomijata.

“Imaj}i ja predvid procenkata za anemi~en ekonomski rast vo 2011 godina, mo`eme da o~ekuvame pozitivno trguvawe, no definitivno nema mesto za sozdavawe euforija”, istakna analiti~arot od oddelot za ekonomski istra`uvawa vo Hipo alpe adria banka, Dalibor Balga~. Spored analiti~arite, na svetskite berzi i vo 2011 godina postojat dobri pretpostavki za prodol`uvawe na rastot na cenite. Pazarite vo razvoj go predvodat zazdravuvaweto na svetskata ekonomija, a svojot pridones vo rastot na globalnata ekonomija }e go dadat pred s$ amerikanskata i evropskata ekonomija.

NAJGOLEMI GUBITNICI - INVESTITORITE NA QUBQANSKATA BERZA Vo 2010 godina akciite na Qubqanskata berza vo prosek poevtinija za 13,5% {to go stava slovene~kiot pazar na kapital kako najgolem gubitnik. Akcionerite na kompaniite koi kotiraat na slovene~kata berza minatata godina izgubija re~isi 1,5 milijardi evra. Pazarnata kapitalizacija padna na sedum milijardi evra, {to e najnisko nivo od po~etokot na svetskata ekonomska kriza.

"SÈ E ^OVE^KI: POLITI^KO OBRAZOVANIE", VIKILIKS NA MINATIOT VEK

na porane{niot asistent na amer Memoarite ikanskiot pretsedatel Bil Klinton, Jorgos Stefanopolus, gi obelodenuvaat site detali od privatniot `ivot na pretsedatelot, kavgite so prvata dama Hilari, kako i politi~kite previrawa na Klinton so negovite kolegi

oradi mediumskata eksponiranost, denes e mnogu lesno da go zaboravime prvoto rabotno mesto na Jorgos Stefanopolus, ~ovek koj mu pomaga{e na porane{niot pretsedatel na Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD), Bil Klinton, vo 1992 godina, pi{uva magazinot "Tajm". Momentalnata liderska pozicija na Stefanopolus vo amerikanskiot mediumski gigant, Ej-Bi-Si ja stavi vo senka negovata politi~ka kariera. Toj ostavi ogromna traga za toa vreme so objavuvaweto na negovite politi~ki memoari vo 1999 godina. "S$ e ~ove~ki: Politi~ko obrazovanie" gi raska`uva najinteresnite momenti od 1992 do 1996 godina, koga Stefanopolus bil prviot ~ovek vo vladinite strukturi na porane{niot pretsedatel Bil Klinton. Memoarite se karakterizirani kako simpati~en i familijaren portret na porane{niot pretsedatel, koj kako talentiran politi~ar, pokraj ogromnite li~ni kolapsi, se borel da ja sprovede politi~kata ideologija vo koja bil dlaboko uveren. Stefanopolus vo svoite memoari idealizmot na Klinton go opi{uva kako "prost, sebi~en i samouni{tliv". Osven politi~kite dejstva koi gi sproveduvale Stefanopolus i Klinton, deloto kriti~ki se osvrnuva i vrz karakterot na pretsedatelot Klinton, vo vremeto na negovata qubovna afera so Monika Levinski. Analiti~arite kritikuvaat deka Stefanopolus gi preminal site granici na dozvolenoto informirawe vo vreme koga Klinton s$ u{te imal klu~na uloga na amerikanskata politi~ka scena, poradi {to go obvinile za nelojalnost od strana na Belata ku}a. Od druga strana, literaturnite i politi~kite kriti~ari istaknuvaat deka toj preambiciozno se obidel da ja obelodeni "temnata strana" na pretsedatelot Klinton. Toa najverojatno go napravil poradi `elbata da go nadmine pretsedatelot na SAD, odbivaj}i da se soo~i so faktot deka vo toj period ne mo`el da bide unapreden na povisoko rabotno mesto od li~en asistent na pretsedatelot na SAD. So objavuvaweto na nekoi momenti od minatoto na Klinton, Stefanopolus se pogazil samiot sebe, smetaat analiti~arite. Golem del od niv ne mo`at da se pomirat so faktot deka sinot na porane{en gr~ki sve{tenik gi nadminal osnovnite eti~ki i moralni vrednosti i vo javnost objavil nedozvoleni momenti od pretsedatelskiot mandat. Tie go identifikuvaa negoviot preambiciozen karakter so ptica zatvorena vo kafez, koja ne mo`e da leta vo nebesnite viso~ini. Tokmu zatoa del od ekspertite gi imenuvaat memoarite na Stefanopolus kako predavstvo na Klinton. Vo "S$ e ~ove~ki: Politi~ko obrazovanie", Stefanopolus mnogu pomalo vnimanie posvetil na politi~kite odluki koi gi nosela administracijata na Klinton, nasproti so~nite detali od privatniot `ivot na pretsedatelot. Kako {to poso~uvaat ekspertite, memoarite izobiluvaat so voajerski

P

prikazni za kavgite me|u "prvata" dvojka vo SAD. Vo memoarite slikovito se opi{ani momentite koga prvata dama na Amerika, Hilari Klinton, do`ivuvala emotivni kolapsi za vreme na strategiskite sesii vo Belata ku}a, pa s$ do kriznite migovi na Bil Klinton, poradi stravot deka }e bide nadvladean na slednite pretsedatelski izbori od voeniot general Kolin L. Pouel. Del od analiti~arite potenciraat deka iako nastapil premnogu ambiciozno vo najavite za negovite memoari, Stefanopolus ne uspeal da & ponudi ni{to novo na amerikanskata javnost od dobro poznatoto samouni{tuva~ko odnesuvawe na Bil Klinton. Za vistinskite vqubenici vo politikata, ekspertite potenciraat deka Stefanopolus uspeal da go istakne cinizmot me|u politi~kite lideri, koi eden so drug postojano se la`ele za rabotite povrzani so privatniot `ivot. Stefanopolus raska`uva za situacijata koga guvernerot na Arkanzas odbival da mu priznae na Klinton deka e vo qubovna romansa so Xenifer Flauers, istovremeno obvinuvaj} i ja Belata ku}a deka pove}e se gri`i za "slikite i simbolite" vo Amerika, otkolku za fakti~kata politi~ka sostojba vo svetot. Kako {to istaknuva dnevniot vesnik "Wujork tajms", za vreme na raboteweto na Stefanopolus vo Belata ku}a, toj, sepak, ja platil cenata na nepromislenite raboti koi gi napravil. Pretrpel nekolku smrtonosni gripovi, padnal vo akutna depresija, a pre`iveal i ogromen po`ar. No, i pokraj s$, toj nikoga{ ne pomislil da ja napu{ti Klintonovata administracija. Kako odminuvalo vremeto, prvata dvojka na SAD po~nala da gleda na nego kako {to dene{niot svet gleda na Xulijan Asan`, poradi {to smetale deka sekoja doverliva informacija od amerikanskata politika "protekuva" od Stefanopolus. Vistina e deka Stefanopolus go iskoristil Bil Klinton za da napreduva vo karierata, dodeka, pak, Klinton go iskoristil nego za da sobere {to pove}e politi~ki poeni. Denes toj e glaven i odgovoren urednik na politi~kata programa na amerikanskata TV-mre`a Ej-BiSi i koavtor na utrinskite vesti na televizijata. prodol`uva


Komentari / Analizi

14

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

{to se ~uvstvuvaat kako del od kompanijata), a, pak, ulogata na odborot na direktori ne e naso~uvawe i kontrola na menaxmentot, tuku poddr{ka i pomo{ na istiot. Zatoa, vo humanisti~kite kompanii nema funkcii na kontrola od gore nadolu, tuku ima funkcii na zaemni kontroli na razli~nite konstituenci, so cel koja bilo odluka da ne bide na {teta na koja bilo zainteresirana grupa. Spored humanisti~kiot pogled, strategijata na kompanite ne e potrebna za da ja naso~i rabotata na site poedinci, tuku taa e samo del od vkupnata potreba za postoewe na kompaniite, zatoa {to kompaniite se op{testven fenomen nu`no prisuten, poradi prirodata na lu|eto da vospostavuvaat odnosi. Strukturite vo kompanijata, spored ekonomskata teorija postojat za da se maksimizira efikasnosta i toa se postignuva preku hierarh iski s trukt uri i so kontrola odozgora. Strukturite vo humanisti~kite organizcii se gri`at ne za ~ove~kite resursi, tuku za "~ove~kite mo`nosti”, ja gledaat efektivnosta nasproti efikasnosta i gi namaluvaat na minimum novoata na avtoritet. Liderite vo ekonomskite kompanii, razbrani kako splet na postojano odnovo pregovarani dogovori, se transakcioni lideri, koi vsu{nost postojano u~estvuvaat vo ovie pregovori. Liderite vo humanisti~kite organizacii se transformira~ki lideri, koi vlijanieto go gradat na mo}ta na svoite argumenti namesto na mo}ta na hierarijata. Pirson i Lorens smetaat deka humanisti~kite organizcii }e go izle~at kapitalizmot, pred

HUMANISTI^KI KOMPANII: PRORO[TVO OD HARVARD

 Kapitalizmot e na krstopat. Edno od re{enijata e menuvawe na paradigmata na razbiraweto na

kompaniite od ekonomski vo humanisti~ki organizacii. Dvajca u~eni od Harvard gledaat zasiluvawe na humanisti~kiot pristap vo funkcioniraweto na kompaniite, no, isto taka, gledaat deka ekonomskite institucii koi treba da go odr`at ovoj trend doprva treba da bidat restruktuirani istata teorija e kako visoka moda. Taa ne e za direktna upotreba, tuku za inspiracija. Poslednive godini osobeno za~estija ~isto teoretskite diskusii za promena na paradigmite. Toa se povici za dlabinski preobmisluvawa na sistemite. Efektite od niv, ako dojdat, }e bidat so odlo`eno dejstvo i za niv bi mo`ele da svedo~ime ne pobrzo od edna decenija od nivnata pojava. Ve}e pi{uvavme za Institutot za nova ekonomska misla, koj treba da obezbedi sve`i pogledi i razmisluvawa za promovirawa na promeni vo ekonomskata teorija i praktika. Tuka se i redovnite sredbi na Svetskiot ekonomski forum vo Davos, na koi ve}e voobi~aeno stana da se diskutira za hrabri revolucionerni temi za tektonski promeni na makro i mikronivo. Mo`ebi golemite promeni ne mo`eme sekoga{ da gi vidime zatoa {to tie nekoga{ doa|aat postepeno, so golema doza na staroto vo novoto, pa, dodeka se svestime deka e potrebno da se promeni definicijata ve}e imalo nekolku nivoa na nebele`eni promeni.

^

K

O

M

E

R

C

Edna od golemite diskusii za promeni vo paradigmite se odnesuva na samata definicija na kapitalizmot. Pri~inite za toa, vo eden del, se teoretski. Teorijata i praktika na menaxmentot se soo~uvaat so predizvici kakvi {to ne bile poznati od formuliraweto na konceptite na menaxment do d enes. Toa se predizvicite na nedostatokot na odr`livost na kompaniite, zgolemuvaweto na neednakvosta i najzna~ajno – postojanata erozija na op{testvenata doverba. Kapitalizmot se nao|a na krstosnica i ako do pred nekolku godini povicite za preobmisluvawe na biznis-strategiite vo kontekst na nadvore{nite vlijanija bea pra{awa za stranicite na nau~nite periodi~ni izdanija, vo poslednive dve i pol godini pri~inite se gledaat na ulicite na golemite gradovi na razvienite zemji vo svetot. Majkl Pirson i Pol Lorens, dvajcata od Harvard, prviot od [kolata na Kenedi (so javno politi~ki pogled), a vtoriot od [kolata za biznis (fokusirana na pra{awata na upravuvawe na kompaniite), izlegoa so stav deka na mestoto na postojnite, od niv imenuvani "ekonomski”

koncepcii, idninata na kompaniite treba da se opredeluva vo "humanisti~ki” termini. Implikaciite od nivnite predlozi za promeni se odnesuvaat na na~inot kako kompaniite gi formuliraat strategiite, kakov vid liderstvo tie baraat, kakva organizaciska kultura e potrebna, no i mnogu va`no – kakvo treba da bide korporativnoto upravuvawe vo humanisti~kite organizacii. Pirson i Lorens ja kritikuvaat postojnata teorija i praktika na menaxment koja bazira na neoklasi~ni teorii za ~ovekot, definiraj}i go istiot kako maksimizator na materijalisti~ka utilitarnost, koj sekoga{ }e ima preferenca za li~nite pridobivki vo odnos na pridobivkite na zaednicata. Tie smetaat deka "homo ekonomikus”, koj dejstuva samo preku transakcii, bez da vospostavuva odnosi, ne samo {to ne e dovolno reprezentativen koncept, tuku e su{tinski pogr{en. Tie opredeluvaat deka pri~inata za pogre{niot zaklu~ok {to go `iveeme poslednive nekolku decenii doa|a od pogre{noto razbirawe na Darvinovata teorija na evolucija. Pirson i Lorens smetaat deka imp-

I

O

J

A

L

E

N

G

L

A

S

likaciite od ovaa teorija vrz diskusiite za menaxment treba da se preocenat i namesto da se zboruva samo za ~ovekovite porivi za zdobivawe i odbrana (na koi bazira ekonomskiot pristap) vo ravenkata treba da bidat vmetnati i porivite za povrzuvawe so drugi lu|e i za razbirawe na su{tinata, koi se ednakvo va`ni za ~ovekot, voop{to, i za negovoto integrirawe vo edna organizacija. I od ovaa ~ista teorija, poleka kon jasni implikacii za koroprativnoto upravuvawe. Osnova na ekonomskiot pogled na organizacijata e teorijata na agenstvo – poradi toa {to lu|eto se sebi~ni, od sopstvenicite postavenite menaxeri nu`no }e pribiraat dobrobit za sebe, na smetka na kompanijata. Zatoa e potreben odbor na direktori, koj e strukturniot izraz na kontrolata vrz menaxmentot. No, osnovata na predlo`eniot humanisti~ki pristap na upravuvaweto e teorijata na "doma}inluk" (stjuardstvo), spored koja, menaxerite ne se (isklu~ivo) sebi~ni i tie imaat za cel maksimizirawe na svojata li~na ekonomska dobivka, no ne na smetka na kompanijata (zatoa K

O

M

E

R

KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

C

I

J

A

L

E

N

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata finansiska korporrac cija j (I ((IFC) FC) C) vo Ma Maked keddoni onija j ja racija Makedonija

s$ preku formirawe na aprofitni kompanii, koi }e ja obedinat svojata visoka cel so obezbeduvaweto sredstva za ostvaruvawe na taa cel. Tie ve}e gledaat primeri vo taa nasoka. I veruvaat deka postojat lu|e koi ne zayiraat od imawe pari, no koi postojanoto zgolemuvawe na profitot ne go gledaat kako nerazdelna kategorija od kapitalizmot. Dali ovie promeni na paradigmite }e se slu~at? Dali }e gi do`iveeme? Dali koga }e se slu~uvaat }e znaeme deka gi svedo~ime?

Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC. O

G

L

A

S


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

TOP 100

VO FEVRUARI I MART ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

ZDRAVI I AKTIVNI

BANKI

TRANSPORT I LOGISTIKA

OSIGURUVAWE I LIZING

GRADE@NI[TVO

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440


Balkan / Biznis / Politika

16

7

2

10

6

KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

9

1

KOJJ E NA LISTATA A NA A 100 NAJMO]NI SR SRBI RBI VO SVET SVETOT? TOT?

SRPSKITE NAU^NICI GO OSVOJUVAAT SVETOT

 I amerikanskiot dr`aven sekretar, Hilari Klinton, koga go poseti Belgrad istakna deka srpskite nau~nici se mnogu vlijatelni vo SAD VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

e|u 5,5 milioni Srbi koi `iveat vo stranstvo, ima i takvi ~ij zbor se slu{a vo najmo}nite svetski centri, koi sedat na ~elo na korporacii so desetici iljadi vraboteni i ~ii sportski nastapi gi gleda cela planeta. Sepak, najmo}na e nau~nata dijaspora. “Vlijanieto na na{ite lu|e vo stranstvo postoi vo brojni oblasti, no najsilno e vo oblasta na naukata, bidej}i imame mnogu univerzitetski profesori i in`eneri {irum svetot. Osobeno bi ja istaknal na{ata dijaspora vo Amerika i vo Velika Britanija. Vo Toronto ima mnogu na{i lu|e koi se pripadnici na generacijata koja emigrira{e kon sredinata na 90-te godini”, izjavi Miodrag Jak{i}, dr`aven sekretar vo Ministerstvoto za dijaspora. Profesorot na Institutot za me|unarodna politika i ekonomija, Vladimir Gre~i}, smeta deka srpskite nau~nici se mnogu vlijatelni vo svetot, a najmnogu vo SAD. “I amerikanskiot dr`aven

M

sekretar, Hilari Klinton, koga go poseti Belgrad govore{e za srpskata zaednica vo Amerika i navede deka na{ite nau~nici se mnogu vlijatelni. Prakti~no vo site granki od naukata i ekonomijata se nao|aat lu|e od Srbija ili se so srpsko poteklo. Plejada od mladi talentirani lu|e vo 90-te godini zaminaa vo SAD, kade {to steknaa najvisoki tituli. Samo vo 2002 godina doktoriraa 88 lica. Spored amerikanskite podatoci, 88% od mladite od Srbija ostanuvaat vo Amerika da rabotat”, navede Gre~i}. Toj dodade deka vo Amerika sega rabotat pove}e od 2.000 doktori na nauki koi se po poteklo od Srbija. Polovina od nau~nicite i in`enerite se koncentrirani vo SAD, potoa vo Kanada i vo Avstralija. Vo evropskite zemji najmnogu gi ima vo Velika Britanija, vo Francija i vo [vajcarija. Kriteriumite spored koi e napravena listata se lesnotijata vo ostvaruvaweto na celite, prepoznatlivosta vo javnosta, finansiskoto i politi~koto vlijanie, li~niot avtoritet i ugled na instituciite koi gi pretstavuvaat i li~nata harizma. Ova se

prvite 10 najmo}ni Srbi vo svetot na listata koja ja objavi dnevniot vesnik "Blic". NIKOLAS ^ABRAJA Koga vo amerikanskata voena i avioindustrija }e se ka`e Srbin, prva asocijacija e Nikolas ^abraja. Do 2009 godina be{e na ~elo na Xeneral dajnamiks, koja e me|u pette najgolemi korporacii vo ovaa oblast vo SAD, so 92.000 vraboteni i godi{en prihod od 29 milijardi dolari. Spored "Forbs", ^abraja zarabotil 140 milioni dolari vo poslednite pet godini vo ovaa kompanija. REBEKA MEKDONALD Taa e sopstveni~ka na kompanijata Xast enerxi, koja so elektri~na energija i gas snabduva pove} e od 1,5 milioni potro{uva~i vo SAD i vo Kanada. Vrednosta na nejzinata kompanija e proceneta na pove}e od dve milijardi dolari. Tri pati e proglasena za delovna `ena na godinata vo Kanada. Vo Toronto pristignala vo 1974 godina kako Ubavka Miti} po zavr{enite studii po medicina vo Belgrad so nekolku stotina dolari vo xebot.

1

2

3

ROZMERI RU@A TOMI] Direktor e vo firmata Oksidental petroleum korporej{n, ~ija vrednost se procenuva na nekolku desetici milijardi dolari, a "Forbs" ja smesti vo top 200 svetski kompanii. Sopstvenik e na kompanijata Houp ketl kompani i na grade`nata A.S. Tomi}. Taa isto taka se najde na listata na "Forbs" za najbogati lu|e. Taa e golem zagovornik za pravata na `enite i e edna od najcenetite `eni vo amerikanskata bizniszaednica. NIKOLA PETROVI] Odgovoren e za `elezni~kiot soobra}aj pod kanalot La Man{ od 5 april minatata godina, koga stana generalen direktor na Eurostar grup. Vo ovaa britansko-francuskobelgiska kompanija po~na da raboti vo avgust 2003 godina kako direktor na sektorot za uslugi, a potoa ~etiri godini be{e izvr{en direktor. Ima plata od 400.000 funti godi{no. DU[AN PETROVI] Amerikanskiot menaxer Du{an Petrovi}, so poteklo od Belgrad, e imenuvan za pretsedatel na

4

5

kompanijata Vrigli, najgolem svetski proizvoditel na slatki i gumi za xvakawe. Petrovi} vo ovaa kompanija raboti 30 godini. GORDANA VUWAKNOVAKOVI] Profesor e po biomedicinski in`enering na Univerzitetot Kolumbija vo Wujork. Nejzinata laboratorija se zanimava so in`enering na ~ove~ko tkivo. Objavi dve knigi i poseduva 45 patenti. Sovetnik e na amerikanskata Vlada za pra{awata za in`enering na tkivo. NOVAK \OKOVI] Najdobar srpski teniser. I ovaa godina ja ponese titulata najdobar promotor na Srbija na godina{noto dodeluvawe na nagradata “Najdobroto od Srbija”. Na negovite turniri vo lo`ata sedat poznati li~nosti, kako Robert de Niro i Maradona. Negovite rezultati imaaat ogromno zna~ewe za razvojot na tenisot vo Srbija. MARINA ABRAMOVI] Najpoznatiot srpski umetnik vo minatogodi{nata anketa na magazinot "Tajms" e izbrana me|u 100 najva`ni umetnici

6

7

8

vo svetot. Naesen vo Moskva vo galerijata Gara`a }e ima nejzina izlo`ba. DU[AN [I\ANSKI Toj e specijalen sovetnik na pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, i pretsedatel na Evropskiot centar za kultura. Osnova~ e na Fakultetot za politi~ki nauki na Univerzitetot vo @eneva, profesor na univerzitetite Prinston, Harvard i Mi~igen. So godini e organizator na me|unarodni sobiri za evropskata idnina na Srbija. DEJAN JOVI] Od fevruari 2010 godina e glaven analiti~ar na hrvatskiot pretsedatel i specijalen koordinator na negovata kancelarija. Zagrepski "Globus" pi{uva{e deka toj e glavniot kreator na politikata na Josipovi} vo pribli`uvaweto kon Srbija. Ima ~etiri akademski tituli od ~etiri univerziteti. Diplomiral vo Zagreb, magistriral vo Qubqana i vo Man~ester, a vo 1999 godina doktoriral na Londonskata {kola za ekonomija (London School of Economics).

9

10


KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

Balkan / Biznis / Politika

17

OPTIMIZAM BEZ GRANICI VO HRVATSKATA VLADA

KOSOR ]E OTVORA 150.000 RABOTNI MESTA  So 149 milioni evra buxetski pari, Hrvatska }e ja namaluva nevrabotenosta. So ovie pari treba da se vrabotat 150.000 lu|e. ]e se stopira izdavaweto rabotni dozvoli za stranci, a prednost }e imaat hrvatskite gra|ani ELENA JOVANOVSKA remierot na Hrvatska, Jadranka Kosor, najavi deka godinava mo`e da vrabotat duri 150.000 lu|e, vo ramkite na Nacionalniot plan za pottiknuvawe na vrabotuvawa za 2011 i 2012 godina. Za ova, Vladata planira da odvoi 149 milioni evra, pari koi pokraj od buxetot, }e gi obezbedat i od Evropskata unija preku IPA programata za razvoj na ~ove~ki potencijal. Kosor ne precizira dali planira da otvori novi ili stanuva zbor samo za sezonski, privremeni rabotni mesta. Taa najavuva deka pokraj `eni i mladi lu|e, }e se vrabotuvaat i postari lu|e. Hrvatskata Vlada predviduva da go namali soodnosot me|u stru~nosta na rabotnata sila i potrebite na pazarot na trudot, kako i da po~ne da gradi novi administrativni kapaciteti. Kosor planira deka vrabotenosta }e se zgolemuva soglasno rastot na klu~nite sektori vo dr`avata. Vo Planot za pottiknuvawe na vrabotenosta pi{uva deka dr`avata planira so 60,1 milioni evra da gi obnovuva urnatite stanbeni zgradi od vojnata, so {to }e se vklu~at lu|e koi }e u~estvuvaat vo izveduvaweto na javnite raboti. Za kreditirawe na turizmot i poddr{ka za raz-

P

Brojkata od 350.000 nevraboteni vo Hrvatska e zas-tra{uva~ka, zatoa {to spored site pokazateli taa u{te nekoe vreme nema da se namaluva. No, se ~ini deka Vladata e odlu~na vo namerata barem na nekoi da im najde rabota. Kosor izjavi deka odbila 811 barawa za rabotni dozvoli za stranci i pobara preispituvawe na celiot sistem za nivno izdavawe. "Pokraj ve}e odobrenite 80, stignaa 70 novi barawa za vrabotuvawa na stranci na pozicii sto~ar, ov~ar i zemjodelec. Vo isto vreme, vo Zavodot za vrabotuvawe se evidentirani 74.940 lu|e ovoj moment, koi, spored svoite kvalifikacii, bi mo`ele da se vrabotat na ovie mesta“, izjavi Kosor. Taa navede primer na eden stopanstvenik koj se `alel deka ne mo`el da najde 150 lu|e za ~uvawe ovci. Na konkursot mu se javile samo 16, a na krajot od niv ostanale samo {est.

CELITE NA NACIONALNIOT PLAN ZA POTTIKNUVAWE NA VRABOTUVAWA

 da se zgolemi vrabotuvaweto na `eni, mladi, no i postari lu|e  da se re{i problemot so dolgotrajnata nevrabotenost  da se namali soodnosot me|u stru~nosta na rabotnata sila i potrebite na pazarot na trud  dobro da se upravuva so kompaniite  da se izgradat novi administrativni kapaciteti vojot na ostrovite Vladata predvidela da potro{i 27 milioni evra. Hrvatskiot zavod za vrabotuvawe, pak, }e dobie 23 milioni evra. Za pottiknuvawe na malite i srednite pretprijatija, kako i za pottiknuvawe na zanaetite }e se odvojat 21,5 milioni evra. So sproveduvaweto na ovie programi, Kosor o~ekuva deka }e se javi potreba od vrabotuvawe na dopolnitelen kadar. Samo za vrabotuvawe na branitelite, Vladata vo Hrvatska }e odvoi 20,2 milioni evra. Premierot donese i vkupna

godi{na kvota na rabotni dozvoli za stranci, koja ostanuva ista kako minatogodi{nata, 5.300 dozvoli. "Samo }e se prodol`uvaat starite dozvoli, nema da se izdavaat novi“, izjavi ministerot za ekonomija, \uro Popija~. Kosor najavi revizija na sistemot za rabotni dozvoli, odnosno na barawata za vrabotuvawe stranci. "Odbiv 811 novi barawa za rabota na stranci, zatoa {to e potrebno da se preispita kolku ovie barawa se opravdani“, izjavi taa.

CRNA GORA PRIVLEKLA 692 MILIONI EVRA STRANSKI INVESTICII

rna Gora minatata godina privlekla 692 milioni evra stranski direktni investicii, soop{ti Agencijata za promocija na stranski investicii. Procenkite za godinava govorat deka ovaa godina Crna Gora mo`e da o~ekuva od 660 do 730 milioni evra investicii. “Neodamna usvoenata strategija za regionalen razvoj, dokolku dobie kvalitetna poddr{ka od

C

resornite ministerstva i op{tinite, bi mo`ela da pretstavuva eden od temelite za promocija na proekti na CrnaGora”, oceni direktorot na crnogorskata Agencija za promocija na stranski investicii. Od Agencijata potsetija deka vo Crna Gora rabotat investitori od 88 zemji i deka ne e dominantna niedna zemja, no deka vo odnos na investiraniot

kapital vodat Italija, Norve{ka, Avstrija, Rusija, Ungarija i Velika Britanija.

NASKORO PRODA@BA NA 50% OD DELTA MAKSI retsedatelot na srpskata kompanija Delta maksi, Miroslav Mi{kovi}, izjavi deka naskoro }e bide prodaden 50% od kapitalot na trgovskiot sinxir Delta maksi. Na proslavata od dvaesetgodi{ninata od raboteweto na Delta izjavi deka strate{ki biznis na ovaa kompanija }e bide agrarot, koj e “srpska nafta”.

P

Mi{kovi} izjavi deka Delta e na pat za eden mesec da postigne dogovor so poznata evropska kompanija, no ne go navede imeto. Mi{kovi} dodade deka Delta }e prodol`i da investira vo razvoj na biznisot so nedvi`nosti, kade {to planiraat da investiraat 400 milioni evra do 2015 godina. Delta maksi planira otvorawe na 75 novi objekti

ZA MLADITE ROMANCI POMO[ DO 10.000 EVRA ZA OTVORAWE FIRMA omanskata Vlada odlu~i finansiski da gi pomogne mladite pretpriema~i do 35 godini so iznos do 10.000 evra, prenese televizijata Realitatea. Uredbata na Vladata predviduva mladite koi planiraat da otvorat malo pretrijatie da dobijat od dr`avata 50% od potrebnite sredstva, no ne pove

R

dinava se najaveni restrukturirawa na nekoi firmi, novi ste~ai i preseluvawe na logisti~kite centri na me|unarodni korporacii, jasno e deka novite vrabotuvawa se samo politi~ki vetuvawa, decidni se ekspertite. Spored ekonomskiot analiti~ar Damir Novotni, za otvorawe na 40 rabotni mesta vo prerabotuva~kata industrija treba da se vlo`at milion dolari, a isto tolku treba da se investira za da se otvorat 10 rabotni mesta vo grade`niot sektor. Od druga strana, Vladata na Hrvatska dolgo najavuva deka }e go namali brojot na vrabotenite vo javniot sektor, no, bidej}i nekoi institucii spomenuvaat deka im trebaat novi vrabotuvawa, analiti~arite ne veruvaat deka }e se ispolnat ovie vetuvawa. Poradi ova, najverojatno }e trpi privatniot sektor, koj, spored nekoi procenki, godinava }e zagubi 10.000 rabotni mesta. Ekonomskiot institut neodamna objavi deka naprolet doma }e zaminat 350.000 Hrvati. Hrvatskata narodna banka vo svoite prognozi predviduva porast na nevrabo-

I HRVATITE MO@AT DA ^UVAAT OVCI!

}e od 10.000 evra. Nacionalniot fond za dodeluvawe krediti i pomo{ }e im odobruva nepovratni sredstva na pretpriema~i {to sakaat da otvorat malo ili sredno pretprijatie, a maksimalnata vrednost na odobrenata suma za kredit }e bide 80.000 evra. Mladite pretpriema~i se obvrzani

- 22 vo Srbija, 17 vo Bugarija, 9 vo Crna Gora, 14 vo Bosna i Hercegovina i 13 vo Albanija.

da imaat najmalku dvajca vraboteni, da investiraat 50% od godi{niot profit, a dobivaat i fiskalni olesnuvawa. Premierot Emil Bok izjavi deka novata programa }e im pomogne na mladite pretpriema~i, {to e zna~ajno vo ovoj moment, koga samo eden od pet mladi Romanci uspeva da najde rabota.

Taa na slikovit na~in predupredi deka se bara uvoz na rabotna sila za rabotni mesta na koi mo`at da se vrabotat hrvatski gra|ani. NOVITE VRABOTUVAWA SE SAMO POLITI^KI VETUVAWA Potpretsedatelot na Vladata, Petar ^obankovi}, re~e deka planot ne smee da ostane samo na hartija. No, analiti~arite se skepti~ni. Ako se zeme predvid deka za tri godini duri 160.000 lu|e ostanale bez rabota vo Hrvatska i deka za goK

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

tenosta vo 2011 godina. Ekspertite koi gi analiziraat zemjite so sli~en problem tvrdat deka nevrabotenosta se re{ava so decenii, a ne vo nekolku godini, u{te pomalku za edna godina. Vo uslovi koga dr`avata ne ja namaluva nevrabotenosta, postoi zakana da se otvorat novi problemi, kako {to e zgolemeniot odliv na kvalitetna rabotna sila nadvor od granicite na zemjata.

O

G

L

A

S


Svet / Biznis / Politika

18

VODAFON JA OBVINI EGIPETSKATA VLADA ZA ZLOUPOTREBA peratorot za mobilna telefonija Vodafon ja obvini egipetskata vlast deka ja upotrebile negovata mre`a za ispra}awe provladini tekstualni poraki. Vo soop{tenie do mediumite firmata odnesuvaweto na vlasta go karakterizira kako neprijatelsko, prenese Bi-Bi-Si. Koga vo Egipet izbija nemirite protiv pretsedate-

O

lot Hosni Mubarak, na Vodafon mu be{e naredeno da ja isklu~i mre`ata za demonstrantite da ne mo`at da se organiziraat. Od istite pri~ini, Vladata go isklu~i i Internetot. Podocna, Vladata mu naredi na Vodafon povtorno da ja vklu~i mre`ata i vrz osnova na Zakonot na vonredna sostojba po~na na mobilnite telefoni da ispra}a sopstveni provla-

SAD I HRVATSKA POTPI[AA DOGOVOR ZA VOZDU[EN SOOBRA]AJ dini vesti. Porakite ne se kodirani kaj nitu eden mobilen operator i nemame nikakvi {ansi da vlijaeme vrz nivnata sodr`ina, se naveduva vo soop{tenieto na Vodafon. Vo me|uvreme, OECD presmeta deka {tetata na egipetskata ekonomija so blokiraweto na Internetot i mobilnite mre`i iznesuva 90 milioni dolari ili 18 milioni dolari dnevno.

o cel da se ovozmo`i doa|awe na pogolem broj turisti od SAD vo Hrvatska i da se otvorat novi mo`nosti za investirawe, SAD i Hrvatska potpi{aa Dogovor za vozdu{en soobra}aj. Potpretsedatelot na hrvatskata Vlada i minister za nadvore{ni raboti, Gordan Jandrokovi}, prisustvuva{e na 59-ot Nacionalen molit-

S

RABOTA I PRESTOJ VO EU SO EDNA DOZVOLA

 Migrantite vo EU }e mo`at polesno da dobijat rabotna dozvola. So toa birokratskata procedura za dobivawe dozvola za prestoj i za rabota }e se namali, pa vo idnina tie }e se dobivaat preku unificirana procedura

o borbata so visokata nevrabotenost vo Evropskata unija (EU), koja kaj mladite dostigna stapka od 14,4%, Evropskata komisija predlo`i nova direktiva za voveduvawe edinstvena dozvola za rabota i prestoj na gra|anite od dr`avite~lenki i od zemjite nadvor od Unijata. So ovaa dozvola }e se namalat birokratskite proceduri za potencijalnite rabotnici-migranti koi baraat dozvola za rabota i za prestoj vo EU, odnosno }e se dobivaat preku edna procedura. So usvojuvawe na direktivata, gra|anite koi }e ja poseduvaat ovaa dozvola }e gi u`ivaat rabotni~kite prava na Evropejcite, kako minimum rabotni uslovi, priznavawe na diplomite i profesionalni kvalifikacii, pristap do socijalnite slu`bi vo dr`avata kade {to rabotat. Spored Komitetot za gra|anski slobodi, ovaa dozvola e od osobena va`nost za site koi sakaat da `iveat i da rabotat vo Unijata. “Dokolku im se dozvoli na dr`avite-~lenki da baraat dopolnitelni dokumenti, }e se naru{i principot na edinstvo koj saka da go implementira Unijata”, istaknaa od Komitetot. Ovaa dozvola treba da gi za{titi rabotnicite. EU odlu~i rabotnikot so dozvolata da gi dobie i site relevantni informacii za osnovnite rabotni~ki slobodi i prava vo dr`avata kade {to apliciral. Sepak, ovaa direktiva nema da se odnesuva na begalcite ili prepratenite rabotnici od kompanii nadvor od Uni-

V

jata, koi treba da rabotat vo pretstavni{tva na kompanijata vo EU, i za sezonskite rabotnici. Za prvpat predlogot za voveduvawe na edinstvena dozvola za rabota i prestoj vo Unijata be{e iznesen na sednica na Evropskiot parlament vo dekemvri. Usvojuvaweto na predlogot za voveduvawe na novata direktiva za edinstvena dozvola za migrantite vo EU naide na otpor kaj del od evropratenicite. Najgolema debata me|u politi~kite grupi se vode{e za opsegot na zakonitosta na direktivata, ednakviot tretman na migrantite od dr`avite koi ne se ~lenki na Unijata i za potrebata od dopolnitelni dokumenti za kompliciranata procedura za dobivawe rabotna dozvola i dozvola za prestoj. Sepak, po pove}e od dva meseci pregovori, evropratenicite se slo`ija deka od isklu~itelna va`nost e spojuvaweto na dvete proceduri vo edna, pa, taka, so usvojuvaweto na direktivata, koga legalniot rabotnik-migrant }e aplicira za dozvola za prestoj vo edna dr`ava, treba samo da ja navede profesionalnata orientacija, {to e osnova za dobivawe rabotna dozvola. Vremetraeweto na dozvolata i uslovite pod koi istata }e se dodeluva, prodol`uva ili odzema }e gi propi{uva sekoja dr`ava oddelno. Komitetot za gra|anski slobodi potencira{e deka so ovaa direktiva dr`avite-~lenki na EU se obvrzani da im gi dostavat na migrantite site potrebni informacii za osnovnite ~ovekovi i rabotni~ki slobodi i prava. Nadle`noto nacionalno telo za dodeluvawe edinstvena dozvola }e bide dol`no na migrantite da im ja objasni celata procedu-

P

rastot od 3,5% vo 2009 godina. Pokazatelite za izminatite dve godini se najdobri od 2002 godina. Me|utoa, ekonomistite uka`uvaat deka na toj dvegodi{en rast na produktivnosta mu se bli`i krajot, so ogled na toa deka kompaniite ja iscrpuvaat mo`nosta za ponatamo{no zgolemuvawe na proizvodstvoto poradi namaluvaweto na rabotnata sila. Kompaniite za 2011 godina planiraat otvorawe na novi

oceni deka Hrvatska poka`ala posvetenost na partnerstvoto so SAD i ja poso~i zemjata kako lider vo regionot. Taa osobeno go istakna hrvatskoto liderstvo vo procesot na pomiruvawe vo regionot, a voedno izrazi nade` deka vo sledniot period Hrvatska }e gi ispolni site barawa na Evropskata unija i }e go zazeme svoeto mesto vo Evropa {to & pripa|a.

“Se molime nasilstvata vo Egipet da zavr{at, pravata i `elbite na egipetskiot narod da bidat ostvareni i da ima podobri denovi za Egipet i za celiot svet. Zagri`en sum za s$ pogolemoto nasilstvo. Gi povikuvam stranite da bidat vozdr`ani.” BARAK OBAMA

pretsedatel na SAD

“Na svetot mu se zakanuva poskapuvawe na hranata pogolema od obemot. Pove}eto dr`avi treba ja zajaknat kontrolata na dvi`eweto na cenite. Grupata G-20 mora da go postavi pra{aweto za hranata vo centarot na vnimanieto i da primeni merki protiv nagliot rast na cenite na osnovnite produkti.” ROBERT ZELIK

pretsedatel na Svetska banka

EU ]E GI ZGOLEMI I RABOTNI^KITE PRAVA NA MIGRANTITE Evropskata komisija }e se obide da ja zgolemi garancijata na osnovnite socioekonomski prava na rabotnicite koi doa|aat od dr`avi koi ne se ~lenki na Unijata. Komitetot za gra|anski slobodi se obide da gi izedna~i pravata na evropskite rabotnici so pravata na migrantite. Tuka se vklu~eni rabotnite uslovi, iznosot na platite, obrazovanieto, dano~nite olesnuvawa, sindikalnite zdru`uvawa i socijalnata bezbednost. Sepak, ostanuva na dr`avite od EU da odlu~at koi uslovi }e gi pobaraat za migrantite da podle`at na pravata za socijalno i penzisko osiguruvawe, kako i opsegot na beneficiite koi }e gi dobijat ovie rabotnici. Evropskata komisija istaknuva deka opredeluvaweto na uslovite i izvr{uvaweto na direktivata vo idnina mora da bide vo soglasnost so evropskite normi. ra za obezbeduvawe socijalna bezbednost preku penziskite fondovi. "Koga stanuva zbor za penziite, legalnite migranti koga }e se preselat vo nekoja dr`ava od EU treba da gi imaat site prava i uslovi koi

GOLEM RAST NA PRODUKTIVNOSTA NA RABOTATA VO SAD roduktivnosta na rabotata vo SAD minatata godina e zgolemena i go dostigna najgolemoto nivo vo izminatite osum godini, poka`uvaat podatocite na federalnoto Ministerstvo za trud objaveni denes. Tro{ocite za rabota se namaleni vtora godina po red, {to ne se slu~ilo vo izminatite pet decenii. Produktivnosta, odnosno koli~inata proizvod po raboten ~as minatata godina e zgolemena za 3,6%, po

ven pojadok vo Va{ington. Tamu Jandrokovi} se sretna so dr`avniot sekretar na SAD, Hilari Klinton i potpi{aa Dogovor za vozdu{en soobra}aj me|u vladite na dvete zemji. Tie se soglasija deka ovoj dogovor }e ovozmo`i doa|awe na pogolem broj amerikanski turisti vo Hrvatska i }e otvori novi mo`nosti za investirawe. Po sredbata, Klinton

 DVA, TRI ZBORA

KRAJ NA BIROKRATSKIOT LAVIRINT?!

BORO MIR^ESKI

KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

“Re{avaweto na kiparskoto pra{awe e prioritet na gr~kata nadvore{na politika i uslov za normalizirawe na gr~ko-turskite odnosi. Ja povikuvam Turcija da u~estvuva vo pregovorite za idninata na Kipar vo konstruktiven duh i so vistinska volja za re{enie.” JORGOS PAPANDREU

premier na Grcija

gi poseduvaat vo mati~nata dr`ava. Sepak, direktivata }e im ostavi prostor na dr`avite od EU so bilaterlani dogovori da go re{at ponatamo{noto regulirawe na finansiite za penzii", soop{ti Komisijata.

FRANCIJA I GERMANIJA PREDLAGAAT VONREDEN SAMIT NA EVROZONATA rabotni mesta, {to bi pridonelo za zgolemuvawe na zarabotuva~kata na doma}instvata. Tro{ocite za raboti lani se namaleni za 1,5%, po padot od 1,6% vo 2009 godina. Ednopodrugo godi{ni namaluvawa na tro{ocite za rabota ne se slu~ile u{te od 1962 i 1963 godina. Toa govori za pritisokot na koj bea izlo`eni platite na rabotnicite za vreme na dlabokata recesija, vo koja se zagubeni 8,4 milioni rabotni mesta.

rancija i Germanija predlagaat naskoro da se organizira vonreden samit na zemjite od evrozonata, koj bi se odr`al na ~etvrti mart, za da bide postignat napredok vo merkite za zacvrstuvawe i podobruvawe na 17-~lenata zona. Francusko-germanskiot predlog s$ u{te ne e potvrden od dr`avnite i vladinite lideri, bidej}i samitite na ev-

F

rozonata se isklu~ok vo monetarnata unija. Francija i Germanija vo petokot, na samitot na Evropskata unija vo Brisel, predlo`ija pakt za zajaknuvawe na konkurentnosta, kako klu~en ~ekor vo ponatamo{noto pribli`uvawe na ekonomiite od evrozonata. Proektot predviduva harmonizacija na dano~nite

sistemi, likvidirawe na indeksiraweto na platite avtomatski so zgolemuvaweto na inflacijata, koordinirawe na penziskite sistemi, vklu~uvaj}i i voveduvawe na ednakva starosna granica za zaminuvawe vo penzija, kako i zgolemuvawe na kaznite za neispolnuvawe na buxetskite pokazateli, koi se zadol`itelni za evrozonata.


KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

 SVET

19 0-24 

...BAKSUZ?!

...MO@ELO I DIJALOG

...PRESLIKUVAWE?!

U{te edna prirodna katastrofa vo Avstralija

Egipetskata Vlada vo razgovor so opozicijata

Protesti i vo Meksiko

eter so brzina od 290 kilometri na ~as i katastrofalna bura predizvikana od ciklonot Jasi ja zafati Avstralija, a na avstraliskata Vlada & donese nov predizvik so koj }e treba da se spravi.

a dolgoo~ekuvanata sredba koja se slu~i v~era me|u vlasta i opozicijata vo Egipet be{e dogovoreno formirawe na Komitet, koj vo rok od eden mesec treba da predlo`i izmeni na Ustavot vo zemjata.

ekolku stotici gra|ani na Meksiko go blokiraa grani~niot N premin so SAD i protestiraa protiv prisustvoto na amerikanskata vojska vo Meksiko.

V

N

IAKO BE[E KRIZNA, 2010 GODINA, SEPAK, NE BE[E TOLKU LO[A

BANKARITE SI PODELIJA POVISOKI PLATI!

 Iako analiti~arite prognoziraat deka e prekratko vremeto za da se ka`e deka bankarskiot sektor izleze od finansiskata kriza, bankite koi zabele`aa dobivka za minatata godina, sepak, go odvrzaa keseto i gi nagradija vrabotenite so povisoki plati BORO MIR^ESKI

ajgolemite pet amerikanski banki im isplatija na svoite vraboteni vkupno 119 milijardi dolari za 2010 godina, {to e za 4% pove}e od minatata godina. Za 3,9% porasna i prose~nata plata na vrabotenite vo germanskata Doj~e bank. Spored oficijalnite podatoci od Doj~e bank, investiciskite bankari vo 2010 godina vo prosek zarabotile po 500.000 dolari, so {to ovaa banka ja nadmina amerikanskata Goldman Saks, koja na svoite rabotnici vo prosek im isplati po 431.000 dolari, {to e najvisoka prose~na plata vo SAD. Ekspertite smetaat deka so objavuvaweto na rezultatite bankarskiot sektor u{te pove}e ja "razluti" javnosta. Ova osobeno va`i za Evropejcite, bidej}i rezultatite za prose~nata plata i bonusite koi bankarskite menaxeri gi dobija ne korespondiraat

N

500.000 dolari e prose~nata plata na godi{no nivo vo Doj~e bank

so te{kata sostojba na bankarskiot sektor. Poradi finansiskata kriza bankite se zadol`uvaa kaj dr`avite, a vlasta voveduva{e strogi merki za buxetsko {tedewe, od koi gra|anite bea najo{teteni. Spored ekspertite, prekratko e vremeto za da se ka`e deka bankite celosno zakrepnale od krizata. RAZLI^EN MODEL VO BANKATA NA AMERIKA Za razlika od drugite banki, najvredniot bankarski brend vo svetot, Bankata na Amerika, se odlu~i za porazli~en na~in na isplata na platite i bonusite, no samo na vrabotenite vo top-menaxmentot, koi zarabotuvaat pove}e od pet milioni dolari. Nim, Bankata na Amerika }e im isplati vo ke{ 30% od bonusite, a 70% vo dividenda.

Brajan Mojnihan, izvr{en direktor na ovaa banka, objavi deka gi vlo`il site napori sopstveniot bonus da go dobie preku primena na site postoe~ki zakonski mo`nosti. Spored analizata na Rojters, najgolem rabotodavec vo SAD e Bankata na Amerika, kade {to se vraboteni 287.600 rabotnici. Vo Evropa, ova mesto & pripadna na {panskata Santander so 180.000 vraboteni. Minatata godina Doj~e bank be{e edna od retkite banki koja go zgolemi brojot na vraboteni za 12%. Platite na bankarite ostanuvaat eden od najva`nite problemi vo svetot, osobeno vo Evropa, poradi ogromniot politi~ki i javen bes, koj e posledica na objavuvaweto na rezultatite za bonus-

431.000 dolari e prose~nata plata na vrabotenite vo Goldman Saks

ite. Poradi pomo{ta {to im ja davaa, regulatorite gi teraa bankite da go restrukturiraat na~inot na isplata na platite, odnosno varijabilniot iznos da go zamenat so fiksna plata na podolgo vreme. Ekspertite i dr`avnite regulatorni komisii izgotvija predlog-plan za regulirawe na isplatata na mese~nite primawa na vrabotenite vo bankarskiot sektor i na visinata na bonusite. Spored ekspertite, uspe{nite rabotnici treba da se nagradat preku zgolemuvawe na brojot na akcii ili drugi posoodvetni merki, a ne preku zgolemuvawe na platata. SOLIDNI BANKARSKI BONUSI Spored Xozef Akerman, izvr{en direktor na Doj~e bank, bonusite vo ovaa banka opadnale poradi

ovie soveti, {to na bankarite im donese fiksna plata, a bonusite bea kompenzirani so akcii. Sepak, bankarite ja izigraa ekspertskata javnost i golem del od niv ne gi primenija merkite za isplata na plati i bonusi. Nekoi menaxeri potvrdija deka zgolemuvaweto na bonusite e so cel da gi zadr`at uspe{nite rabotnici. Goldman Saks potro{i pove}e od 9,5 milijardi funti za isplata na bonusi na vrabotenite {irum svetot. Za istata cel Morgan Stenli potro{i

okolu 10 milijardi funti, a od Lojd potvrdija deka izvr{niot direktor, Erik Daniels, koj ja napu{ti funkcijata vo mart minatata godina, dobil bonus od okolu dva milioni funti.


Feqton

20

KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: QUANTCAST 30

“GOLEMIOT BRAT” NA MARKETING-AGENCIITE PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ostoi jaz me|u Silikonskata Dolina i Avenijata Medison i nie go popolnuvame”, veli Konrad Feldman, izvr{niot direktor na Quantcast, vode~kiot servis za onlajn-statistika, omilenata alatka me|u brokerite i marketing-agenciite. I tokmu taka. Konekcijata me|u mestoto kade {to se razviva visokata tehnologija i wujor{kata ulica - sinonim za reklamiraweto, ja ostvaruva ovaa internetkompanija koja gi postavi standardite vo mereweto na onlajn-publikata. Korporativniot tim na Feldman prebaruva niz svoite “planini od podatoci” za da odgovori {to i koj stoi zad brojkite i mo`e da razotkrie koj “kliknal” na reklamnite baneri, koj ja posetil stranicata, dali kupil proizvod, a na kraj duri nao|a i klonovi na toj auditorium niz celata populacija. Spored nekoi podatoci, sekoj mesec vo Quantcast se obrabotuvaat pove}e od 200 milijardi opservacii na mediumskata konsumacija. Momentalno Quantcast e vo sorabotka so kompanijata TiVo (proizvoditel na digitalnite rekorderi za televiziski programi) so cel da gi spoi televiziskite i podatocite od Internet, pa, na oglasuva~ite }e im ovozmo`i ne samo da vidat koi se performansite na nivnite televiziski reklami, tuku i }e im poka`e koe {ou i koi reklami gi saka nivnata

P

 Quantcast najdobro znae kade e onlajn-publikata

Quantcast ja osnovaa Konrad Feldman i Pol Sader vo septemvri 2006 godina, so zamisla da ja transformiraat efektivnosta na onlajn-reklamiraweto preku upotrebata na nau~ni i skalabilni kompjuterski tehnologii. Po lansiraweto, softverskoto re{enie na Quantcast go prifatija vrvnite oglasuva~i i vode~kite izdava~i vo industrijata kako Bloomberg, Business Week, NBC, Fox, LinkedIn, no isto taka i site top 10 marketing-agencii vo SAD internet-publika. Sedi{teto na ovaa kompanija, proceneta na pove} e od 350 milioni dolari, se nao|a vo San Francisko, a LinkedIn veli deka tamu se vraboteni to~no 70 lu|e. KOMPANIJA BAZIRANA NA NAUKA Quantcast ja osnovale Konrad Feldman i Pol Sader vo septemvri 2006 godina, a zamislata bila da ja transformiraat efektivnosta na onlajn-reklamiraweto preku upotrebata na nau~ni i skalabilni kompjuterski tehnologii. Taka, za po~etok, vrabotile tim eksperti za internetanaliza da rabotat

na solucija za golemite brendovi i izdava~i koi sakale to~no da ja znaat statistikata za posetenosta i upotrebata na nivnite internet-stranici od strana na “surferite” vo SAD. Vedna{ po lansiraweto, softverskoto re{enie na Quantcast go prifatija vrvnite oglasuva~i i vode~kite izdava~i vo industrijata kako Bloomberg, Business Week, NBC, Fox, LinkedIn, i drugi, no, isto taka, i site top 10 marketing-agencii vo SAD. Prvata runda investicii internet-kompanijata ja dobi vo mart 2007 godina koga primi 5,7 milioni dolari od Revolution

Ventures i Founders Fund. Vtorata runda investicii dojdoa vo januari 2008 godina koga Polaris Venture Partners i povtorno Founders Fund vlo`ija dopolnitelni 20 milioni dolari vo kompanijata. Kako del od dogovorot, Ken Haveri od Founders Fund i Majk Hir{land od Polaris Venture Partners se vklu~ija vo bordot na direktori na kompanijata. Vo `e{koto leto 2009 godina se pro{irija glasini deka kompanijata }e primi i treta runda investicii, no poradi pazarite, taa runda se ostvari duri vo januari minatata godina. Toga{ pristigna i

oficijalnoto soop{tenie deka Cisco Systems stavil dopolnitelni 27,5 milioni dolari vo Quantcast. Tie pari bea nameneti za ostvaruvawe na idejata za razvoj na nova programa koja }e donese golem profit za kompanijata. Programata be{e lansirana vo juni. Blagodarenie na nea, site pretplatnici na Quantcast mo`at da dobivaat analiti~ki podatoci vo realno vreme. Poradi takvata prednost, kompanijata stekna u{te pove}e klienti me|u golemite brendovi i gi pro{iri svoite servisi globalno. Vo fevruari 2010 godina,

magazinot Fast Company ja rangira{e kompanijata na 46-to mesto od negovata lista na “50 najinovativni kompanii vo svetot”, a ja smesti i na tretoto mesto vo “top 10 najinovativni kompanii na Internet”, vedna{ zad Facebook i Google. INOVATIVNATA PREDNOST NA QUANTCAST Denes, Quantcast analizira pove}e od 10 milioni internet-destinacii i ima detalno razbirawe od site 220 milioni korisnici na Internet vo SAD. Ovaa nenadminata vidlivost e silna da generira detalen soobra}aj, demografski podatoci, pa duri i kompleten profil na onlajn-publikata. Site tie informacii se bazirani na precizni i izvedeni podatoci koi se prika`uvaat vo realno vreme. Kako i Alexa, podru`nicata na Amazon {to, isto taka, raboti so merewe na onlajn-publikata, i Quantcast pravi rangirawe na internet-stranicite. Me|utoa, treba da se znae deka statistikite na Quantcast ja referiraat upotrebata na Internet vo SAD, pa zatoa ~esto pati podatocite od ovie dve kompanii ne se sovpa|aat. Edna od prednostite na Quantcast e taa {to stranicata ne bara instalirawe na alatka vo internetprebaruva~ot za da gi sobira statistikite. Toa re{enie koe go primenuva Alexa reducira ogromen del od prostorot na RAM-memorijata. Kako zamena, Quantcast postavuva HTML kod vo internet-stranicite {to dobrovolno se vklu~uvaat vo statistikite. Ovoj kod ovozmo`uva Quantcast da dr`i traga na soobra} ajot naso~en direktno kon tie stranici, a upotrebuvaj}i go ovoj mehanizam, kompanijata nudi temelni detali za aktivnosta na

PRIKAZNI OD WALL STREET

NEWS CORP GO LAN NAMENET ZA TABLE  Ovaa publikacija na Wuz korporacijata ima za cel da gi prebrodi problemite i da vospostavi red vo mediumskiot prostor, so ogled na s$ pogolemiot protok na vesti i informacii bez nikakov nadomest inatata nedela na svetskata mediumska scena be{e lansirano novoto mileni~e na Rupert Mardok, vesnikot “Dejli” (The Daily), namenet za tablet-kompjuteri. Negovata kompanija, Wuz korporacijata (News Corp) so samata promocija gi razotkri i planovite za ovoj prv elektronski vesnik. Spored nivnite in-

M  “Novoto Novoto vreme nosi nov vid mediumi i novinarstvo” - Rupert Mardok, sopstvenik na Wuz korporacijata

formacii, “Dejli” sekojdnevno }e sodr`i sto stranici koi }e izobiluvaat so vesti povrzani so sport, politika, umetnost i tra~evi. Noviot elektronski vesnik e u{te edno ~edo vo grupacijata na Wuz korporacijata, vo koja vleguvaat “Vol Strit `urnal” (The Wall Street Journal) i Foks brodkasting (Fox Broadcasting). Cenata za pretplata na vesnikot iznesuva samo 39,99 dolari godi{no. So lansiraweto na ovoj vesnik, od kompanijata o~ekuvaat deka za brzo vreme }e se ra{iri bazata ~itateli

zainteresirani da gi dobivaat site neophodni informacii preku svoite tablet-kompjuteri sli~ni na Ajpad (iPad), koj Epl (Apple) go promovira{e pred izvesno vreme. Blagodarenie na ovoj novitet promoviran od strana na Wuz korporacijata, ekspertite ve}e po~naa da pravat i kalkulacii za toa kolku interesot za elektronskiot vesnik }e go privle~e vnimanieto i interesot za tabletkompjuterite. Prvite procenki so koi izleze NPD Grups displej ser~ divi`n


Feqton

KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

Po~ituvani ~itateli, Feqton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

 Quantcast e najupotrebuvaniot internet-servis me|u marketing-agenciite, bidej}i preku nego tie polesno mo`at da go targetiraat oglasuva~ot na kompanijataklient. Preku Quantcast tie mo`at da bidat sigurni deka publikata sigurno }e stigne do reklamata za nivnata kompanija internet-stranicite od participantite. Na primer, nekoi od ovie informacii vklu~uvaat podatoci dali liceto {to ja gleda stranicata e ma{ko ili `ensko, kolkavi se negovite primawa, na koja starosna grupa & pripa|a, a mo`e i da se vidi brojot na amerikanski doma}instva koi ja otvorile internet-stranicata na kompanijata {to pla}a za rezultatite. Ovie informacii se obezbeduvaat so izveduvawe - se sporeduvaat i se nao|aat zaemnite vrski me|u informaciite primeni od eden klient so drug. Izveduvawata se vozmo`ni

21

ИNVESTITORI    

REVOLUTION VENTURES, FOUNDERS FUND, POLARIS VENTURE PARTNERS, CISCO SYSTEMS

KONRAD FELDMAN eldman diplomiral kompjuterski nauki na Univerzitetskiot kolex vo London. Toj e koosnova~ i na Searchspace (dene{nata kompanija Fortent) kompanijalider vo razvojot na softver za finansiska detekcija i spre~uvawe na perewe pari, eden od najbaranite proizvodi me|u finansiskite servisi. Kako izvr{en direktor na Searchspace, toj go etabliral biznisot vo SAD i dirigiral so negoviot rapiden rast so cel kompanijata da stane lider na pazarot. Vo taa kompanija, od fevruari 2005 godina Feldman rabotel i kako ~len na bordot na sovetnici. Slednata godina toj ja osnova{e Quantcast. Pred Searchspace, Konrad bil vraboten kako nau~en istra`uva~ na fakultetot kade {to gi zavr{il studiite.

F

 TOD TERESI TERESI,, strategiski direktor vo Kvantkast  Vkupniot broj investicii vo Quantcast nadmina 50

 Founders Fund - najgolemite investitori vo Quantcast bidej}i kodot na Quantcast ovozmo`uva prebaruva~ot na korisnikot da vleze vo

serverite na kompanijata, taka {to vo toj moment tie mo`at da se logiraat na

negovata IP adresa i da gi pro~itaat podatocite {to gi snimil negoviot prebaruva~. Tie podatoci doa|aat od aktivnosta na socijalnite mre`i, imejl-servisot i sli~no. Quantcast, isto taka, ovozmo`uva i pregled na afinitetite na publikata ili poednostavno ka`ano, davaat podatoci za toa koi drugi popularni stranici gi posetuvaat tie koi barem edna{ ja posetile korporativnata internet-stranica od pretplatnicite. Ova e edna od najupotrebuvanite alatki koi gi koristat marketingagenciite, bidej}i so poseduvaweto vakvi podatoci tie polesno mo`at da go targetiraat oglasuva~ot na kompanijata-klient i so

SIRA[E THE DAILY, ET-KOMPJUTERI (NPD Groups display search division) govorat deka globalnata pobaruva~ka i isporaka na tablet-kompjuteri i mini-laptop kompjuteri do 2016 godina }e porasne na 122 milioni primeroci vo sporedba so 20 milioni prodadeni lani. Ovaa publikacija na Wuz korporacijata ima za cel da gi prebrodi problemite i da vospostavi red vo mediumskiot prostor, so ogled na s$ pogolemiot protok na vesti i informacii bez nikakov nadomest. Del od mediumite koi se vo sopstvenost na Mardok ve}e po~naa da naplatuvaat za informacii i vesti koi gi objavuvaat na svoite internet-portali. Naskoro istoto planira da go napravi i “Wujork tajms (“The New Yourk Times). “Novoto vreme nosi nov vid mediumi i novinarstvo. Zatoa go sozdadovme “Dejli” od ni{to

i go napravivme da bide upotrebliv samo preku najinovativniot ured dosega, Ajpad”, se veli vo izjavata na Rupert Mardok pri promocijata na vesnikot. Vo me|uvreme, mediumskite i tehnolo{kite kriti~ari i analiti~ari, kako {to se magazinot “Tajm” (Time), Gizmodo (Gizmodo) i Engaxet (Engadget.com), imaa prekrasna mo`nost da u`ivaat za vreme na promocijata vo izvonredno lesnata navigacija na vesnikot, opremenosta i vibrantnata vizuelnost, kade {to glavni na naslovnata stranica bea nemirite vo Egipet. “Naslovnata stranica be{e vo golema mera izbrana poradi nejzinoto umetni~ko zna~ewe za smetka na informaciite sodr`ani na istata. Navistina izvonredna slika so silen impakt od nemirite vo Egipet. Za pofalba e ova

prvo izdanie na “Dejli”, osobeno poradi faktot {to imaat i svoj reporter na ulicite vo Egipet“, velat od Pejd kontent (Paid Content.org). [to se odnesuva do negovata sodr`ina, blogerite velat deka s$ u{te e rano da se donese kakva bilo odluka ili ocenka. ]e se pri~ekaat nekolku izdanija, pa toga{. “Mnogu malku raboti me zainteresiraa dovolno za da mi go privle~at vnimanieto i da go do~itam vesnikot dokraj. Izborot na tekstovi e ograni~en na pomali tekstovi. Ima{e samo nekolku tekstovi od po tri ili ~etiri stranici, a i tie ne bea celosni tekstovi, tuku pro{arani so izjavi i grafika”, se veli na blogot objaven na stranicite na magazinot “Tajm”. Od druga strana, pak, blogerite na internet-stranicata na Gizmodo velat deka

toa da bidat sigurni deka publikata sigurno }e stigne do reklamata za nivnata kompanija. KAKO ZARABOTUVA QUANTCAST? Site korisnici na servisot na Quantcast dobivaat besplaten pregled na soobra} ajot, demografskite analizi i drugi istra`uva~ki servisi samo so toa {to }e dozvolat kompanijata da gi vgradi svoite sistemi vo nivnite internet-stranici. Ovoj model be{e kritikuvan kako neprofitabilen, kako {to go nare~e magazinot Advertising Age. Sepak, so novata programa {to izleze vo juni minatata godina, Quantcast najde na~in kako da zeme pari

od svoite klienti. Taka, dokolku klientot saka da dobie podatoci od realno vreme, kako i podlabinski podatoci, vo smisla koj i koga kliknal na stranicata i reklamite na nego, toj mu pla}a na Quantcast. Pla}aweto, vsu{nost, e skratuvawe od prihodot odvoen za reklamirawe, pa na toj na~in mu doa|a kako kompaniite da platile za definitivno poefektiven marketing. Spored oficijalnite podatoci objaveni na internetstranicata na Quantcast, kompanijata raboti so dve tretini od ~lenovite na Online Publishers Association, so pove}e od polovina od vrvnite 100 advertajzeri (toa se gigantite koi tro{at do 1 milijarda dolari godi{no za reklamirawe na Internet), kako i so site top 10 marketing-agencii vo SAD. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za eden od pogolemite igra~i, internet-gigantot Yahoo! Kako idejata rodena na Stenford stana biznis {to nosi prihodi pogolemi od 6 milijardi dolari

PROMOCIJATA NAPRAVENA NA NOVIOT PROTOTIP NA AJPAD

Pri promocijata na vesnikot, od budnoto oko na mediumite, osobeno tie {to se zanimavaat so statii povrzani so visoka tehnologija, ne mo`e{e da se sokrie informacijata deka promocijata na vesnikot se pravi so pomo{ na s$ u{te neobjavenata nova verzija na Ajpad od kompanijata Epl. Ovoj hrabar poteg, da se pravi promocija na vesnikot vo soba prepolna so novinari, zna~i samo edno - naskoro vernite korisnici na gaxetite na Epl }e se vpu{tat vo u{te edna luda borba za ovoj nov Epl. prvoto izdanie izgleda{e mnogu ubavo i deka vo istoto bil vlo`en mnogu golem trud. Toa {to niv najmnogu gi impresionira{e e hrabrata najava od Wuz korporacijata deka “Dejli” sekojdnevno }e izleguva na sto stranici. Na istiot den na promoci-

jata na elektronskiot vesnik “Dejli”, od strana na korporacijata bea objaveni i rezultatite za vtoriot kvartal od finansiskata godina na kompanijata, spored koi zarabotkata na kompanijata bila re~isi dvojno pogolema od istiot period edna godina prethodno.


FunBusiness

22

KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

-

 TOJOTA PRIUS C

AVTOMOBILITE NA GENERACIJATA Y

EKONOMI^NI, FUNKCIONALNI I “ZELENI” L SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

u|eto rodeni vo periodot me|u 1980 i 2000 godina vo demografskite u~ebnici naj~esto se imenuvaat so op{tata odrednica - generacija Y. Toa se deca na generacijata X ili t.n. “bejbibumeri”, odnosno prvata generacija na platanetava koja e izrasnata vo relativen mir i blagosostojba. “Ipsiloncite” se generacija koja odbira kariera vo profesiite koi ne postoele vo vremeto na nivnoto ra|awe. Tie se dinami~ni, prakti~ni, svesni za okolinata i isku{enijata {to mu pretstojat na ~ove{tvoto vo spravuvaweto so naru{uvawata na balansot vo ekosistemot. Kako takvi, pripadnicite na generacijata Y imaat i svoj vkus

vo odbiraweto na avtomobilite. Tuka strogo se gleda na potro{uva~kata, na lesnata upravlivost vo gradskata “xungla” i, se razbira, na edno~udo gaxeti {to denovive mo`at da se pronajdat na upravuva~kata konzola vo re~isi sekoj avtomobil. Sleduva listata na najposakuvanite modeli na ovaa generacija: [EVROLET SONIK Iako od [evrolet nemaat namera da se otka`at od modelot "aveo", sepak, najnoviot avtomobil izlezen od ovoj brend, "sonik", se smeta za logi~en naslednik na "aveo". Se raboti za mnogu podobrena verzija vo pogled na dizajnot i dopolnitelnata oprema, a interesno, "sonik" e u{te poekonomi~en vo pogled na potro{uva~kata na gorivo. ELEKTRIK FORD FOKUS ELEKT Se pretpostavuva deka oova ~udo od tehnologijata, proizlezeno od laboratorijata

na Ford, od 2012 godina }e zagospodari so svetskite avtopati{ta. Elektri~no vozilo, koi koristej}i ja najsovremenata tehnologija }e ima golema nezavisnost vo dvi`eweto. Interesno, no ovoj avtomobil }e mo`e delumno da se upravuva i od mobilen telefon. HONDA SIVIK Novata "honda sivik" be{e prezentirana na avtosaemot vo Detroit. Se raboti za kupe-verzija i e nameneta za voza~ite {to posakuvaat brzina i dinami~nost. Sepak, soglasno oficijalnata politika na Honda, koja e zasnovana vrz ekolo{kata svest na kompanijata, "sivik" e opremen so ultra{tedliva hibridna komponenta koja ja sveduva na minimum emisijata na {tetni gasovi. HJUNDAI VELOSTER Za ovoj model na Hjundai ve}e nekolku

meseci na golemo se pi{uva vo svetskite mediumi. Najaven e kako primer za toa vo koj pravec bi trebalo da se razviva avtomobilskata industrija vo idnina. Poznava~ite tvrdat deka pri brzina od 60 km/~ nema poekonomi~en avtomobil od "veloster". Seriskoto proizvodstvo na ova vozilo }e po~ne vo 2012 godina. TOJOTA PRIUS C Ova vozilo, iako ve}e be{e prezentirano, s$ u{te e vo svojata razvojna faza, a spored poslednite najavi, na pazarot }e se pojavi najrano na sredinata od narednata godina. Od toa {to vo momentov se znae za novata generacija na "prius" e deka se raboti za mnogu poenergi~en i dinami~en koncept, koj pokraj za{teda, na voza~ot treba da mu dade i zabava.

TEATARSKA PRETSTAVA KAKO EKS-JU SAMIT

VE^NITE GLEMBAEVI 

Vo pretsta pretstavata r spored dramata na kultniot avtor Miroslav Krle`a igra akterskata r ekipa koja slobodno mo`e da se nare~e all star tim na eks-jugoslovenskiot goslovensk teatar STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

eto~nata (4 fevruari) premiera na pretstavata “Gospoda Glembaevi” vo belgradskiot teatar Ateqe 212 ve}e e proglasena za kulturen nastan na godinata. No, kult ne samo vo Srbija i ne samo kulturen... ku Pretstavata spored dramata na kultniot avtor dr Miroslav M Krle`a e vo re`ija na Jago{ Markovi}, a vo nea igra akterskata ekipa koja slobodno akte mo`e mo` da se nare~e all star tim na eks-jugoslovenskioto teatar. Vo ek

P

 NIKOLA RISTANOVSKI – hit na belgradskite teatarski sceni

ulogata na Leone Glembaj nastapuva Nikola Ristanovski, komu ova mu e nova glavna uloga na belgradskite teatarski sceni po minatogodi{niot triumf so “Dervi{ot i smrtta”, a negoviot tatko, likot na Igwat, go tolkuva slovene~kiot legendaren glumec Boris Kavaca. Yvezdenata postava vo “Gospoda Glembaevi” ja so~inuvaat i Anica Dobra, vo edna od najposakuvanite ulogi napi{ani na srpskohrvatski jazik, baronicata Kasteli, potoa Svetozar Cvetkovi} (kako Silberbrand), Branislav Trifunovi} (Puba Fabrici), Vlastimir \uza Stoilkovi} (Titus Andronikus Fabrici), Tanasie Uzunovi} (Paul Altman) i Jelena \oki} (sestra Anxelika Glembaj). Postavkata na “Gospoda Glembaevi”, prva po ~etiri decenii vo nekoj belgradski

teatar, go sobra ne samo kremot na op{testveno-politi~kiot i ekonomskiot `ivot vo srpskata prestolnina, tuku i na eks-jugoslovenskiot prostor, predvoden od srpskiot lider Boris Tadi} i hrvatskiot pretsedatel Ivo Josipovi}. Biletite za {este fevruarski reprizi na “Gospoda Glembaevi” odamna se rasprodadeni, pa sega se pravat listi na ~ekawe za naredniot mesec. “Gospoda Glembaevi”, pak, se smeta za drama-me|nik vo ju`noslovenskata literatura od 20 vek. Krle`a ja napi{al vo 1929 godina, a dejstvoto se slu~uva vo predve~erieto na Prvata svetska vojna, vo koe raspadot na edno semejstvo e slika za raspadot za op{testvoto. Dramata na Krle`a uspea da “pre`ivee” cel eden vek


FunBusiness

KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK KAPI

23

FACEBOOK

OPA^INATA NA NAJPOPULARNATA MRE@A  Istra`uvawata

poka`uvaat deka postojat mnogu posledici od dolgoto “visewe” na stranicata. Nekoi ja obvinuvaat mre`ata za razvod, depresija, lo{i ocenki, pa s$ do terorizam

 FORD FOKUS ELEKTRIK

ajpopularnata socijalna mre`a eksperiment nare~en Unplugged (Isklu~en), vo na Internet, Fejsbuk (Facebook), koj bilo dozvoleno samo koristewe na fiksen vo petokot odbele`a sedum go- telefon i ~itawe knigi. Vo tekot na denot dini postoewe. Fejsbuk po~na studentite stanale nervozni, se odvojuvale od so rabota na 4 fevruari 2004 dru{tvoto i se povlekle vo sebe. Posegnuvale godina, lansiran vo javnosta vo po mobilniot vo xebot, iako znaele deka ne 2004 godina od strana na studentot Mark e tamu. Del od niv taa sostojba ja opi{uvale Zakerberg, namenet prvenstveno za ograni~ena kako da se “na stroga dieta”. upotreba samo za podobra komunikacija me|u Pove}e od 500 ispitani profesori gi negovite kolegi od proglasile FejsHarvard. Denes ima buk i Tviter (Twitpove}e od 600 milioter) vinovni za ni korisnici {irum lo{ite ocenki na svetot i ovaa sociu~enicite. Profejalna mre`a voedno e sorite ja iska`ale i najpopularno mesto svojata zagri`enost za objavuvawe foi za s$ polo{ata tografii, so pove}e gramatika na od 14 milioni novi u~enicite, bidej}i dopolnitelni fotie s$ po~esto gi tografii dnevno. pi{uvaat zada~ite Ve}e odamna go nai eseite so “~udni dmina Gugl (Google) kratenki” koi se kako najposetena del od normalnata stranica vo SAD,  FEJSBUK e vinoven za sekoj konverzacija na a negoviot kreator, Fejsbuk. petti razvod? Zakerberg, be{e proN ajn ov ite glasen za li~nost na 2010 godina od magazinot "Tajm". Istra`uvawata poka`uvaat deka postojat mnogu posledici od dolgoto “visewe” na stranicata i slobodno mo`eme da ja obvinime mre`ata za niv. Edna od naj~estite posledici e razvodot. Postojanite flertuvawa na Fejsbuk se najdoa me|u glavnite faktori za prekinuvawe na brakovite. Spored podatocite na edna britanska advokatska kancelarija, edno od pet barawa za razvod ja sodr`i referencata Fejsbuk, a spored iskustvata na advokatite, od 30 slu~ai vo devet meseci Fejsbuk bil vklu~en vo site niv. Socijalnata mre`a ima uloga na “virtuelna treta strana vo razvodot”, a najgolem del  Svetot se zarazi so "Farmata" od niv se slu~uvaat naj~esto koga eden od partnerite }e pronajde zavodni~ki poraki ili nepristojni komentari na “yidot” istra`uvawa od edna studija izrabotena na na profilot na partnerot. univerzitetot vo Haifa otkrile povrzanost Zakanata za {ireweto terorizam mo`e isto me|u vremeto koe mladite devojki go pominutaka da bide pottiknata od Fejsbuk. Amerikan- vaat na Fejsbuk i brojot na naru{uvawa vo skata kancelarija za nacionalna bezbednost ishranata. Istra`uvaweto e napraveno na neodamna izjavi deka Fejsbuk slu`i kako primerok od 246 devoj~iwa na vozrast od 12 raj za teroristite koi na toj na~in baraat do 18 godini i utvrdeno e deka postoi opasnost novi lica. Vladata predupreduva deka eks- od zgolemuvawe na bolestite kako anoreksija tremistite se fokusirale na ovaa socijalna i bulimija kaj tinejxerkite koi pominuvaat mre`a kako sovr{en na~in za identifikacija premnogu vreme na socijalnata mre`a, bidej} na simpatizerite, a za rabotata da bide i stanuvaat nezadovolni od svojot izgled i u{te poseriozna, na Fejsbuk se pra}aat po~nuvaat dieti za da oslabat. informacii za sostavuvawe bomba. Fejsbuk I, sekako, "Farmata" (FarmVille) e vinovna generacijata pati od sindromot “povlekuvawe za s$, taka {to mo`e da se ka`e deka sekoj vo sebe”. Istra`uvawata poka`uvaat deka tret korisnik na Fejsbuk stana ekspert po isklu~uvaweto na mobilniot telefon, nem- agronomija. Vo prvite pet meseci od pojaaweto pristap do Internet, isklu~uvaweto vuvaweto na ovaa igra sekoja sekunda se na televizijata i radioto mo`e da dovede vlu~uvaa po ~etiri novi igra~i, a pred do pojava na simptomi sli~ni na tie koi gi polovina godina svoja farma gradele duri imaat zavisnicite vo apstinenciska kriza. 72 milioni aktivni igra~i mese~no. I ovaa Dobrovolci od 12 fakulteti se soglasile na brojka samo raste.

N

 HONDA SIVIK

 HJUNDAI VELOSTER

 [EVROLET SONIK

 Pripadnicite na generacijata Y imaat i svoj vkus vo odbiraweto na avtomobilite. Tuka strogo se gleda na potro{uva~kata, na lesnata upravlivost vo gradskata “xungla” i, se razbira, na edno~udo gaxeti koi denovive mo`at da se pronajdat na upravuva~kata konzola vo re~isi sekoj avtomobil

K O M E R C I J A L E N

 GOSPODA GLEMBAEVI – najdobroto od eks - ju (vklu~uvaj}i gi i sudirite na jugoslovenskata kni`evna levica vo 30-te godini), zatoa {to i nejzinite likovi, “junacite” koi se probivaat niz kalta, zlostorstvata, nepismenosta, za~adenite kr~mi i lagite... do svetlosta, profitot, dobriot vkus, dobroto vospitanie i gospodskiot `ivot, na ovie prostori se ve~ni. Kako {to zabele`a eden novinar, koga bogot na vojnata, Mars, (aludiraj}i na u{te edna drama na Krle`a, “Hrvatskiot bog Mars”), go zavr{i negoviot krvav pir na tloto na Jugoslavija i otide da “lumpuva” vo Irak i Avganistan, gospodata Glembaevi se dignaa

od urnatinite, ja istresoa pravta od nivnite kostumi i kako ni{to da ne bilo, celite bodri i nasmeani, zaminaa na luksuznite priemi. Kako i sekoga{... Nikola Ristanovski, paralelno so teatarskite uspesi, e prili~no aktiven i so filmskite ulogi vo proektite na eks-jugoslovensiot prostor. Pred dve godini ima{e maestralna epizoda vo specijalnoto izdanie “[trkovi vo magla” na popularnata urbana serija “]e se vratat {trkovite”, a minatoto leto ja snima{e glavnata uloga vo crnogorskiot film “Maliot bog na qubovta”.

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


Rabota / Menaxment / Komercija

24

KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

Izbor na aktuelni oglasi OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 01.02.2011 Univerzitet „Sv.Kiril i Metodij” vo Skopje praven fakultet „Justinijan Prvi” vo Skopje raspi{uva konkurs za izbor na 2 nastavnika i eden sorabotnik. Dokumentite se dostavuvaat na Pravniot fakultet „Justinijan Prvi” vo Skopje, bul.„Krste Misirkov” bb-Skopje, vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto. Dopolnitelni informacii na tel: 3117244

GRADE@NI[TVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 01.02.2011 GD „Granit”-Skopje ima potreba od: 1 diplomiran ma{inski in`ener 1 diplomiran elektro in`ener 1 diplomiran in`ener arhitekt. So ili bez rabotno iskustvo vo strukata. 4 diplomiran grade`en in`ener ili diplomiran in`ener arhitekt, za rabotno mesto Rakovoditel na proekt, so rabotno iskustvo od najmalku tri godini, poseduvawe ovlastuvawa, solidno poznavawe angliski jazik i rabota na kompjuter. Kandidatite treba da gi ispolnuvaat op{tite uslovi predvideni so Zakon. Rabotata od oglasenite rabotni mesta }e se odviva vo Skopje i na teren na opredeleno vreme od 12 meseci i polno rabotno vreme (8 ~asa). Oglasot trae pet rabotni dena, molbite za rabota dostavete gi vo GD Granit AD-Skopje ul. Veqko Vlahovi} br.8 Skopje-Direkcija, ili na e-mail: granit@granit. com.mk

PRETPLATETE SE NA

ARHITEKTURA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.01.2011

German Drowings ima potreba od 5 ilustratori na crte`i od oblasta na arhitekturata. Kandidatite treba da gi ispolnuvaat slednite uslovi: -Osnovno poznavawe na Corel Draw ili Autocad -Poznavawe na Angliski ili Germanski jazik -Odli~no tolkuvawe na tehni~ki crte`i od oblasta na arhitekturata -Da se podgotveni da rabotat vo tim, profesionalno i dolgoro~no da se posvetat na svojata kariera. Site zainteresirani kandidati treba da ispratat biografija isklu~ivo na angliski jazik, zaedno so ponova fotografija na voskopje@gmail. com najdocna do 15.02.2011 godina.

KOMERCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 04.02.2011 Aktavis Internacional Limited-Pretstavni{tvo Skopje, so sedi{te vo Skopje, na ul.Ogwen Prica br.1/2-24, go objavuva sledniot oglas za priem na 2(dvajca) stru~ni sorabotnici Prijavenite kandidati treba da gi ispolnuvaat slednite uslovi: -visoka stru~na podgotovka-farmacija, medicina ili stomatologija -prednost rabotno iskustvo od minimum 2 godini vo oblasta na promocija,marketing i proda`ba na farmacevtski proizvodi; -odli~no poznavawe na angliski jazik(poznavaweto na u{te nekoj stranski jazik e po`elno); -odli~no poznavawe na kompjjutersko rabotewe (PC Word i PC Excel); -voza~ka dozvola B kategorija Prednost kandidati pokraj prijavata, treba da gi dostavat slednite dokumenti: -kratka biografija; -dokaz za zavr{eno obrazovanie; -fotokopija od voza~ka dozvola; -dokaz za drugi posebni kvalifikacii i poznavawa. Rok za dostavuvawe na prijavite so pridru`nata dokumentacija e 8 dena od denot na objavuvaweto na oglasot. Prijavite i pridru`nata dokumentacija treba da se dostavat po po{ta na slednata adresa: AKTAVIS INTRENACIONAL LIMITED -Pretsavni{tvo Skopje ul.Ogwan prica br.1/2-24 so napomena: „za oglas za stru~en sorabotnik”

SMETKOVODSTVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 04.02.2011 Prince Enterprajs-Dooel (Prince Supermarket) Skopje ul.Lazar Trpovski br.88 poradi zgolemen obem na rabota i {irewe na svojata dejnost, ima potreba od popolnuvawe na slednite rabotni pozicii: 1.Devojki za obezbeduvawe-10 pozicii 2.Smetkovoditel(finansovo/materijalno)-6 pozicii 3.Rakovoditel(menaxerki) - 2 pozicii 4.Kelnerki Zainteresirani kandidati svoeto CV mo`e da go ispratat na e-mail-info@prince.com.mk ili na princesupermarket@gmail.com

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk


KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

25

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:  OGLASI ZA VRABOTUVAWE  REVIZORSKI IZVE[TAI  SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI  TENDERI  POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA  SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk


Obuki / Menaxment / HR

26

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za OfďŹ ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancela-riskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek.

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK


KAPITAL / 07.02.2011 / PONEDELNIK

Tenderi / Konferencii i saemi

27

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina 效air PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izveduvawe na grade`no-zanatski raboti vo administrativnata zgrada na Op{tina 效air.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=fd31c31c-bff3-445b-8b7d-981c1f287dde&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Carinska uprava na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Odr`uvawe na higiena vo delovni objekti na Carinska uprava na RM.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=816c5855-4095-4404-9bed-47846c84f100&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Sveti Nikole PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na telekomunikaciski uslugi za mobilni telefoni.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a9a2705e-47bb-4596-96fed0bc3e44f819&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: M-NAV AD Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Osiguruvawe na imot.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=e7c35586-8dbd-42cd-a0ca-69d95ddec451&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Sanacija i rekonstrukcija na trotoari.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/ dosieACPP.aspx?EntityId=3ded8ad8-e3e9-41d9-b292-97af6aced81b&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za mladi i sport PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izrabotka na Osnoven i Izvedben proekt so revizija za pove}enamenska sportska sala vo Univerzitet Sv.Kiril i Metodij vo Skopje.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=f8bcc9f7-2230-4e9c-9ba5a637b70293f7&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Naroden pravobranitel PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na avio bileti.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=114828f6-110d-4ac2-9e11ce0f7e96bf3e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Institut po belodrobni zaboluvawa kaj decata Kozle Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Sredstva za higiena i potro{en materijal.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=bce14f0e-d821-4e49-a3f8cadcc8b18877&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina [tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na kompjuterska oprema za op{tinskata administracija.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=1675e7ea-9d83-4548-bcdb-6cac8a1887fb&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 08.02.11 Clear View Trening za treneri 10.02.11

Clear View Finansisko planirawe i finansiski menaxment; buxetirawe 11.02 - 12.02.11 ESP Obuka za pretpriemni{tvo 12.02 - 13.02.11 Detra Centar Re{enie za va{ata finansiska idnina

Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Obuki za aplikacija na EU fondovi 14.02.11 17.02.11 Clear View Goodies from the Embedded jungle 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar

Java enterprise development with Spring 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar JavaScript bootcamp 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Baking Android sweets 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar

Ingredients and Recipes for Good Design 15.02.11 SEAVUS Edukativen i Razvoen Centar Kreirawe efektivna biografija (CV) 18.02.11 ESP Junior Brzo ~itawe (Junior Power reading) 18.02 - 23.02.11

In Optimum Makedonija Komunikacija i odnosi so klienti 19.02 - 20.02.11 Clear View Efektivno prezentirawe i ubeduvawe 19.02 - 20.02.11 Detra Centar Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ON Za vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on, }e se odr`i binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e mo`at da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot. 

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).



Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istra`uva~ka laboratorija, tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.



Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina.

Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) mo`e da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres. On-line Registracija http://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk SOF^E JOVANOVSKA sofce@mchamber.mk, Tel: +389 (02) 3244060 LAZO ANGELEVSKI laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


221 Kapital 07 02 2011