Issuu on Google+

[TO MISLAT EKONOMISTITE ZA KAPITALNITE INVESTICII?

SE RAZVIVA POLITI^KATA KRIZA

TRIUMFALNATA KAPIJA I @I^ARNICATA NAJPROMA[ENI VLADINI PROEKTI?!

VMRO–DPMNE OBVINUVA ZA SCENARIO, SDSM GO POTVRDUVA!

 STRANA 12-13

 STRANA 7

sreda

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

PORADI BLOKIRANI SMETKI, 27.473 FIRMI NA CRNA LISTA

ZABRANET BIZNIS I ZA ^LENOVI NA NADZORNI ODBORI sreda.02. fevruari. 2011 | broj 218 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

OVIE FIRMI, ^LENOVITE NA NIVNITE UPRAVNI I NADZORNI ODBORI I DOMINANTNITE SOPSTVENICI NE ]E MO@AT DA OSNOVAAT NOVA FIRMA DODEKA TRAE BLOKADATA. EKSPERTITE SMETAAT DEKA OVA E PREMNOGU ANTIBIZNIS MERKA

 STRANA 4

NAZATVORAWE,VTORNIK,01.02.2011,13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,38% 1 0,26% 0 00,09%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 6 444,92 1,37

NAFTA BRENT EURORIBOR

1100,34 1,66%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (01.02)

PETOK, VO

PAZAROT NA AVTOMOBILI E PREPLAVEN SO STARI VOZILA

DALI AVTOSALONITE VO MAKEDONIJA ]E STAVAT KLU^ NA VRATA?!

...POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

VELJANOVSKI I “STOLBOVITE NA DEMOKRATIJATA”!

 STRANA 5

KOLUMNA M-R ZORAN ZORA JOVANOV JOVANOVSKI

EKONOM EKONOMIJA PARLAMENVO PARL TARNA KRIZA

Otkupniot centar vo Strumica }e se otvori vo juni!

 STRANA 14

KOLUMNA D-R QUBE TRPESKI

 STRANA 10

SEWORA@OT I NARODNATA BANKA  STRANA 14

Koj }e gi utvrduva cenite za legalizacija na delovni objekti?  STRANA 11

VOVEDNIK VERICA JORDANOVA

PROMA[ENA INVESTICIJA  STRANA 4

 STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 02 FEVRUARI 2011

N

PROMA[ENA INVESTICIJA

Ne mo`am ni da zamislam so kolku reklami i kolku dolgo }e n$ bombardira Vladata ako godinava od predvidenite 380 milioni evra uspee da izgradi nekoj avtopat, ako ja modernizira `eleznicata ili izgradi barem eden od najavenite studentski domovi. Si zamisluvam kolku stranici vo vesnicite }e otkupi za da gi stavi na slika novite kapitalni objekti i pod niv da doobjasni so zborovi kolku e va`no za idnite generacii toa {to go napravile! Kolku li gordo premierot i ministrite }e sakaat “da im gi objasnat novoizgradenite op{testveni vrednosti”, me|u drugoto, i preku skapi mediumski kampawi? Mora da se priznae, ako toa se slu~i - navistina }e zaslu`i da se najde na reklama! No, ne mo`e da se najde nitu edna racionalna pri~ina zo{to ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, re{i da zapo~ne ad hok neplanirana reklamna kampawa preku koja na po{irokata javnost & gi objasnuva najnovite predlog-izmeni vo Zakonot za visoko obrazovanie. Situacijata e pove}e od apsurdna. Re~esi nevidena dosega. Minister koj planira reformi koi gi zasegaat site visokoobrazovni institucii i nivnite studenti po logikata na ne{tata prvo istite treba da gi stavi na javna rasprava. Taa rasprava, kako {to sme u~ele po kniga, no i

kako {to sekade vo normalni op{testva e praktika, se pravi preku organizirawe stru~ni raspravi so relevantni u~esnici, se dr`at prezentacii pred zasegnatite strani, pa se izleguva na javni debati na televizija... So eden zbor, se sozdava fidbek na tema reformi, so tie koi gi zasegaat reformite. Duri na kraj, koga se znae kakvi i vo koj pravec }e bidat reformite, ministerstvoto ili vladata pravi procenka za opravdanosta i neophodnosta od mediumska kampawa. Kaj nas, kako i mnogu drugi raboti, s$ po~nuva od opa{kata. Ministrite, od samo nim poznati pri~ini, glumat ludilo vo nivniot “reformski” zanes. Kulminacijata ja postigna Todorov so kampawa za zakonski izmeni, koi ne se ni vlezeni vo procedura. Duri potoa toj na dekanite }e im objasnuva {to saka da postigne i da gi slu{ne nivnite sugestii??? Ovaa kampawa pokrenuva nekolku dilemi: kolku pari i zo{to potro{i ministerot? Komu se obra}a so reklamite i kakva odgovornost }e ponese za potro{enite pari ako ovie predlog-izmeni ne dobijat zeleno svetlo? Ili vo najapsurdna situacija, {to ako ministreot se predomisli i go povle~e predlog-zakonot? Od Vladata sigurno nema da go dobieme odgovorot na ovie pra{awa. Kako {to nieden novinar dosega ne dobil konkreten odgovor kolku pari se tro{at za vladino reklamirawe? Dali i koj gi meri efektite od vladite kampawi? Dali vo izminatite godini, otkako postoi ovaa silna vladina aktivnost, opadna brojot na narkomani i abortusi, dali se zgolemija stranskite investicii i stranskite turisti, dali se namali

DALI AVTOSALO ]E STAVAT KLU^ VERICA JORDANOVSKA jjordanovska@kapital.com.mk jor danovska@ @kappital.com.mk

semejnoto nasilstvo, a se zgolemi tolerancijata me|u lu|eto? Nizata na ne do kraj jasni vladini reklami se ~ini nema da zapre. Naprotiv, namalenoto tempo na vladino reklamirawe, {to lani silno se po~uvstvuva i vo finansiskite bilansi na pove}eto marketing-agencii i mediumite, godinava se vra}a vo igra. Od po~etokot na godinata startuvaa kampawite za “uspe{nite”sudski reformi, za dostignuvawata vo zdravstvoto, za katastarot i, sekako, za reformite vo visokoto obrazovanie. Svetskite marketing-eksperti velat deka kampawite se dolgoro~na investicija koja }e dade efekti po nekolku godini. Ako site priznaeme deka Makedonija definitivno potfrla na poleto na investicii vo ekonomijata, i doma{ni i stranski, edinstveno so {to mo`e da se pofali Vladata e porastot na investicii vo reklami. Za `al, tie investicii nitu ni go bildaat bruto-doma{niot proizvod, nitu vrabotenosta, a bogami nitu gordosta deka `iveeme vo prosperitetno i razvojno op{testvo.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Uvozot na stari vozila vo Makedonija go preplavi pazarot i ja zasiti ponudata, taka {to na avtosalonite koi prodavaat novi avtomobili im se zakanuva seriozna kriza. Uvozot i na avtomobili od SAD }e bide nov udar za ovoj biznis-sektor, koj do pred krizata ima{e rast, novi vrabotuvawa i investicii vo deloven prostor. Sega rabotite stojat sosema poinaku. Podatocite do koi dojde “Kapital” poka`uvaat deka proda`bata na novi avtomobili vo 2010 godina  Mnogumina stravuvaat e padnata za 28,47% vo odnos od stavawe klu~ na na 2009 godina avtosalonite

U

nekolku TOP 10 NAJPRODAVANI BRENDA VO importeri. MAKEDONIJA VO 2010 I 2009 GODINA Podatocite 2010 2009 do koi dojde “Kapital” OPEL 822 1.189 poka`uvaat deka VOLKSWAGEN 810 1.040 pro-da`bata na CHEVROLET 652 966 novi avtomobili vo 2010 godina FORD 603 876 e padnata za 476 779 28,47% vo odnos PEUGEOT CITROËN 427 691 na 2009 godina. Golem del od SKODA 377 675 Uvozot na stari vozila vo uvoznicite i Makedonija go preplavi FIAT 374 546 dilerite na pazarot i ja zasiti ponunovi vozila ne KIA 372 535 data, taka {to na avtosaTOYOTA 327 535 lonite koi prodavaat novi sakaat javno avtomobili im se zakanuva da ja komentiHYUNDAI 313 387 raat vladinata seriozna kriza. Odlukata SEAT 287 340 na Vladata da dozvoli uvoz uredba, so koja se dozvoluva i na avtomobili od SAD 271 309 uvoz na polovni RENAULT }e bide nov udar za ovoj vozila od SAD biznis-sektor vo zemjava, jano izleguva vo presret koj do pred krizata ima{e postari od 10 godini, no na potrebite na klientite soglasni se deka toa zabele`itelen rast, novi nudej}i novi instrumenti i dopolnitelno }e im ja vrabotuvawa i investicii na~ini na pla}awe. Vakvaote`ne rabotata. vo deloven prostor. Sega ta praksa dosega se poka`a “Makedonskite importeri rabotite stojat sosema kako mo{ne uspe{na, pa }e sekoj na svoj na~in }e se poinaku. Proda`bata pa|a, prodol`ime vo taa nasoka”, spravi so novonastanatata pa se postavuva pra{aweto veli Zlatko Mucunski, situacija. Realno, postojat koj }e ja izdr`i krizata i direktor na Por{e-Makemo`nosti za fatalen razvoj dali nekoi avtosaloni vo donija, uvoznik na [koda, na situacijata za nekoi zemjava }e mora da stavat Folksvagen i Audi. importeri, no vremeto klu~ na vrata I od drugite avtosaloni sekoga{ e najdobar sudija. ili mo`ebi prognoziraat te{ka godina. Od toj aspekt, mo`am da }e ima “Sekako deka proda`bata grupirawe ka`am kakov e na{iot stav i strategija. Na{ata dopolnitelno }e bide na brenkompanija, osven {to nudi namalena. Nie ve}e se dovite vo vrednost za parite, postonaviknavme da rabotime SRЃAN IVANOVIЌ

ivanovic@kapital.com.mk

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Milioni evra pribli`no se o~ekuva da sobere Vladata od otkup na dvorno mesto za edno evro po metar kvadraten. Do krajot na rokot, koj zavr{i na 31 januari, vkupno 102.114 gra|ani, semejstva i firmi podnele barawe za otkup na dvorno mesto. Ako ovoj broj na barawa se pomno`i so najmalku 100 metri kvadratni po edno barawe, toga{ proizleguva deka Ministerstvoto za finansii bi trebalo da sobere najmalku 10,2 milioni evra. Po istekuvaweto na rokot Vladata donese odluka da go prolongira rokot za koj gra|anite i firmite treba{e da podnesat barawe. Od vkupniot broj podneseni barawa vo zakonski predvideniot rok, spored Ministerstvoto za finansii, se podneseni 100.338 barawa od fizi~ki lica, a ostanatite 1.776 se pravni lica ili firmi.

PAZAROT NA AVTOMOBILI E PREPLAVEN SO STA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

10

KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ZLATKO MUCUNSKI DIREKTOR NA PORШE-MAKEDONIJA “Se ote`nuva i taka serioznata situacija na proda`bata na novi vozila, no evidentno e deka golem del od klientite ve}e imaat negativno iskustvo so uvezeni polovni vozila. Pri nabavka na kakvo bilo vozilo kupuva~ite se naj~esto emotivni, no eve nekolku razumni razmisluvawa so koi bi trebalo da se soo~i sekoj koj kupuva avtomobil. Ne treba da se zaboravi deka vozilata koi }e doa|aat od amerikanskiot pazar se nameneti za sosema razli~en profil na kupuva~i od makedonskite.”




Navigator

KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

3

 POBEDNIK

P USPE[NA STRATEGIJA

SAШO DAVITKOVSKI

kopski pazar }e investira 2,5 milioni evra vo izgradba na nov deloven objekt, a ovaa investicija e dobredojdena za kriznata ekonomija

S

BEXET PACOLI

iznismenot milijarder re{i poaktivno da se vklu~i vo politikata na Kosovo, a toa zna~i pretsedatelska funkcija

B

IV LETERM

VASIL GR^EV

e mo`e pretsedatelot na Sudskiot sovet na zaminuvawe da ka`uva deka sudiite treba glasno da prozborat za problemite, koi i toj trebalo da gi re{ava

N

elgija ima edna mnogu golema sli~nost so Irak – zemjata ve}e 232 dena e bez Vlada, {to ve}e & se zakanuva na politi~kata stabilnost

B

ARI VOZILA

ONITE VO MAKEDONIJA ^ NA VRATA?!

Po uspe{noto pretstavuvawe na skromniot makedonski turisti~ki potencijal vo Holandija, direktorot na Agencijata za promocija i poddr{ka na turizmot, Zoran Strezoski, denovive se nafati da ja promovira zemjava i vo Slovenija. I namesto da se s `ali i da bara najrazli~ni najr izgovori, od tipot tip nemame more i morska mors klima, Strezoski vlo`uva vlo`u maksimalen napor da go izvadi na povr{ina i toa malku mo`e da so koe Makedonija Makedon gi voodu{evi stranskite s turisti. optimisti~ki Lanskite optim deka prognozi na Strezoski Str Makedonija }e sstanuva s$ poomilena destinacija za Holan|anite vlegoa vo statistika kako rekordni brojki na holandski tu-

ZORAN STREZOSKI risti vo zemjava. Menaxerskiot duh na direktorot na Agencijata, koja e od su{tinsko zna~ewe za makedonskiot zakr`laven turizam, se doka`a i so v~era{nata prezentacija vo Qubqana, od kade {to periodov se o~ekuva zgolemen broj posetiteli. E, pa, samo napred so pozitivnite kampawi. Dosta be{e lelekawe i frlawe kamewa po hotelieri, ekonomski krizi i infrastrukturi. Samo, redno vreme e da se poraboti i na “mobilizirawe” na doma{ni turisti, zatoa {to i tie se klu~ni promotori na potencijalite na svojata zemja.



 GUBITNIK

P S SPIKER BEZ PRATENICI! P

7.544

patni~ki vozila se prodadeni lani vo Makedonija, {to e za 28,47% pomalku vo odnos na 2009 godina

vo te{ki uslovi, pa se nadevame deka i po ovaa vladina merka }e uspeeme da opstoime. Smetame deka uvozot na vozila od SAD najmnogu }e se odrazi vrz proda`bata na poskapite i poluksuzni vozila. No, s$ u{te e rano da pravat podetalni prognozi i analizi. Najgolemiot problem e toa {to nikoj ne mo`e da ni ka`e to~no {to }e slu~i, a mislam deka toa nabrzo }e se efektuira negativno vrz samata proda`ba. Lu|eto sega }e ~ekaat da gi vidat avtomobilite od SAD, a toa zna~i deka vo me|uvreme avtosalonite }e bidat prazni”, velat od Koreja auto trejd, koja e uvoznik i diler na vozilata od linijata na Hjundai.

 Minatata godina na makedonskiot pazar se prodadeni vkupno 7.544 patni~ki vozila, {to e za 28,47% pomalku vo odnos na 2009 godina, koga bea prodadeni 10.547 avtomobili.

No, dokolku padot se sporedi so podatocite od 2008 godina, koga be{e zabele`ana rekordna proda`ba od 17.783 novi avtomobili, najvisoka vo istorijata na nezavisna

Makedonija, rezultatot e pove}e od alarmanten. Najprodavani minatata godina bea avtomobilite od gamata na Folksvagen. Vkupno se prodadeni 822 vozila, {to e za 218 par~iwa pomalku vo odnos na 2009 godina. Sli~no e i so ostanatite brendovi, koi po pravilo se me|u najprodavanite kaj nas. Opel ima{e najgolema proda`ba vo 2009 godina - vkupno 1.189 – no, zatoa vo 2010 godina od ovoj brend se prodadeni 810 avtomobili. Ovoj negativen trend mo`e da se zabele`i i dokolku se sporedi proda`bata na site ostanati modeli koi se nudat na pazarot, bez razlika dali se raboti za avtomobili od ekonomi~na ili luksuzna klasa. Analiziraj}i ja vlo{enata sostojba na proda`bata na novi motorni vozila vo Makedonija vo tekot na poslednite dve godini, kako glavni problemi bea navedeni nedostapnosta do povolni krediti, {to be{e rezultat na finansiskata kriza. Sepak, pred desetina meseci be{e zabele`an trend na mnogu interesni ponudi, so koi se nudea navistina povolni kreditni i lizinglinii, a del od niv bea so nula kamatna stapka. Nitu ovaa merka ne vrodi so plod, po {to mnogumina

 Polovnite avtomobili od SAD se daleku poevtini od tie {to gi uvezuvame od zemjite na Evropskata unija

KAKVI AVTOMOBILI VOZAT AMERIKANCITE? Makedoncite nemaat golemo iskustvo so avtomobilite od amerikansko proizvodstvo. Op{tata konstatacija e deka glavno se raboti za glomazni modeli, so golema potro{uva~ka na gorivo. “Amerikanskite avtomobili se premnogu golemi za pati{tata vo Makedonija. Tie so golemi i za evropskite ulici. Nema smisla da se uvezuvaat vakvi avtomobili, bidej}i tie se krajno neekonomi~ni, potro{uva{kata na gorivo e pove}e od 20 litri na 100 kilometri. Dopolnitelen problem e obezbeduvaweto rezervni delovi”, veli germanskiot ekspert za avtoindustrija Oliver Otembrajt, vraboten vo makedonskiot avtomobilski klaster. To~no e deka soglasno amerikanskiot na~in na `iveewe, tamo{nite avtomobili se pogolemi i pomo}ni od evropskite. No, treba da se napomene deka vo poslednite nekolku godini mnogu raboti se smeneti vo pogled na dizajnot i potro{uva~kata na vozilata vo SAD pod pritisok na ekonomskata recesija i s$ povisokite ceni na surovata nafta. Toa {to e pozitivno kaj uvozot na amerikanski vozila, gledano od strana na potro{uva~ite, e faktot {to polovnite vozila vo SAD se mnogu poevtini od evropskite. Vtora rabota e {to vo Amerika se proizveduvaat re~isi site avtomobili {to se prisutni i kaj nas, {to zna~i deka nema da uvezuvame edinstveno “{evi”, “mustang” ili “bjuik”, tuku za niska cena }e mo`e da se nabavuvaat brendovi na koi sme ve}e naviknati. tvrdat deka liberalizacijata na polovni avtomobili od zemjite na EU e glavniot faktor za malata proda`ba na novi koli. Od Ministerstvoto za ekonomija velat deka regulativata za uvoz na avtomobili od SAD }e bide gotova vo tekot na

ovoj mesec. Potoa }e mo`e da po~ne uvozot na prvite kontingenti amerikanski avtomobili. Verojatno }e treba da se so~eka do krajot na mart ili po~etokot na april za da se utvrdi efektot od novata vladina merka.

P Pratenicite mu izbegaa na ppretsedatelot na Sobranieeto, Trajko Veqanovski. S Spikerot ne samo {to ne uuspea re~isi dve godini dda gi vrati pratenicite na D DPA vo prateni~kite klupi, ssega gi ispu{ti “od race” i ostanatite opoziciski ppartii, me|u koi i najgolem mata, SDSM. VVeqanovski ne deluva mnogu zagri`eno za toa kako Sobranieto }e prodol`i so rabota bez opozicijata. ^ovekot duri se ~uvstvuva i navredeno zo{to prateni~kata grupa na SDSM “zad grb”, dodeka bil na slu`beno patuvawe, izlegla od sobraniskata zgrada i demokratijata ja pobarala nadvor od zakonodavniot dom. Dokolku se pogledne rabotata na Sobranieto, toa voop{to ne oddava vpe~atok na

TRAJKO VEQANOVSKI lulka na demokratijata. Pretsedatelot Veqanovski ne mo`e da gi natera pratenicite da se pridr`uvaat do Delovnikot, se “{tancaat” zakoni, a odbivaat amandmani. Anketnata koja treba{e da go ras~isti incidentot od 1 juli e daleku od zaklu~oci. Ako na ovoj na~in ja re{ava i sostojbata so demokratijata, so opozicijata na ulica i zako~enata rabota na zakonodavniot dom, spikerot Veqanovski nema pove}e da mo`e da se amnestira od odgovornosta za lo{oto menaxirawe na institucijata koja treba da bide demokratski sto`er vo op{testvoto.

 MISLA NA DENOT DA SE BIDE VO ISTO VREME I MNOGU HRABAR I MNOGU PRETPAZLIV E UMETNOST NA USPEHOT

NAPOLEON BONAPARTA FRANCUSKI VOJSKOVODEC


Navigator

4

KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

PORADI BLOKIRANI SMETKI, 27.473 FIRMI NA CRNA LISTA

PRIVREMENA ZABRANA ZA BIZNIS I ZA ^LENOVITE NA NADZORNITE ODBORI  Ovie firmi, ~lenovite na nivnite upravni i nadzorni odbori i dominantnite sopstvenici ne }e mo`at da osnovaat nova firma dodeka trae blokadata. Ekspertite smetaat deka ova e premnogu antibiznis merka SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

oradi blokirani smetki, od v~era 27.473 firmi vo zemjava se nao|aat na crnata lista, koja se vodi vo Centralniot registar, a do koja sekoj ima pristap so podnesuvawe barawe i pla}awe odreden nadomest. Ovie firmi i nivnite upraviteli ne }e mo`at da osnovaat nova firma dodeka trae blokadata. No, ovaa zabrana se odnesuva i na ~lenovite na upravnite i nadzornite odbori i za dominantnite sopstvenici. Direktorot na Centralniot registar, Van~o Kostadinovski, objasnuva deka se blokira smetkata na nekoe pravno lice, za {to Centralniot registar dobiva podatoci od Klirin{kata ku}a na dnevna osnova, firmata i site fizi~ki lica koi se javuvaat kako akteri vo toa pravno lice ne mo`e da osnovaat nova firma. “Tuka vleguvaat ovlastenite lica, upravitelite, ~lenovite na organi na upravuvawe, osnova~ite, sopstvenicite i imatelite na udeli. Za akcionerskite dru{ta zabranata za osnovawe nova firma vo slu~aj na blokirawe }e va`i za dominantnite sopstvenici koi se evidentirani vo Centralniot registar. Za site ostanati pomali akcioneri, koi se vodat vo knigata na akcioneri vo Centralniot depozitar na hartii od vrednost, nema da

P

va`i taa zabrana i tie nema da bidat staveni na crnata lista i }e mo`at da se javat kako osnova~i na firma. Tie ne }e mo`at da osnovaat firma dodeka e blokirana smetkata. Dokolku se obezbedi potrebniot iznos na sredstva za koi e blokirana smetkata, u{te istiot den i smetkata }e bide odblokirana, po {to i pravnite i fizi~kite lica } e bidat simnati i izbri{ani od crnata lista na diskvalifikuvani subjekti”, veli Kostadinovski. PRETPRIEMNI[TVOTO NA UDAR?! Fakt e deka vo ovie pove}e od 27.000 firmi dominantni se ~ovek-firmite, koi nemaat ni upraviteli, ni vraboteni, tuku eden gazda koj gi vr{i site funkcii. No, sigurno ima i pogolemi kompanii koi vo upravuva~kata struktura imaat vklu~eno pove}e lica, a vo akcionerskata pove}e sopstvenici. Isto taka, treba da se ima predvid i deka finansiskata kriza minatata godina ja nametna nelikvidnosta kako seriozen problem na kompaniite, pa mnogu se soo~ija so finansiski problemi. Vo uslovi koga nikoj na nikogo ne pla}a, postojat mnogu mo`nosti i pri~ini edna firma da se najde so blokirana smetka. Zatoa ovaa zakonska novina pobudi burna reakcija od ekspertskata fela, koja smeta deka vakvite uslovi go ubivaat pretpriemni{tvoto vo zemjava, gi brkaat stranskite investitori i gi poskapuvaat direktorite. Spored

ZO[TO KRITIKI? 1. Se ubiva pretpriemni{tvoto zatoa {to rizikot se pravi nevozmo`en za pretpriema~ot; 2. Finansiskata kriza ja nametna nelikvidnosta kako seriozen problem na kompaniite, {to pak e uslov za blokirana smetka; 3. Menaxerite }e poskapat, bidej}i nikoj nema lesno da se nafati da bide upravitel na firma; 4. Vo zakonot se vnesuva pretpostavena odgovornost, bidej}i odgovaraat i ~lenovite na nadzornite odbori; 5. Ova mo`e da gi odvrati stranskite investitori. ekspertite, ne e opravdano da se nametnuva tolku ekstremna disciplina vrz firmite, a sporno e {to odgovornost se bara od pove}e subjekti koi, vsu{nost, nemaat direktna odgovornost za raboteweto na kompaniite.

“[to pravime so pretpriemni{tvoto. Ako preterano se krenat barierite, rizikot se pravi nevozmo`en za pretpriema~ot. Toj mo`e da napravi lo{a delovna procenka, po {to pa|a i povtorno mo`e da se krene. Ne treba da bi-

de problem da se napravi lo{a delovna procenka. No, vaka }e stanat mnogu skapi menaxerite. Nikoj nema lesno da se nafati da bide upravitel na edna firma zatoa {to se soo~uva so korporativen, reputaciski i

eden kup drugi rizici. Kade }e najdeme lu|e {to }e ~lenuvaat vo upravni i nadzorni odbori?”, pra{uva Verica Haxivasileva-Markovska, sopstvenik na konsultantskata ku}a AAG. TE[KO ]E SE NAO\A UPRAVITEL Dodeka ~lenovite na upravnite odbori se lica vraboteni vo kompanijata, ~lenovite na nadzorniot odbor mo`e da bidat i nadvore{ni lica, odnosno ve}e da izvr{uvaat druga funkcija ili da imaat svoja firma. Sega nivnite biznismo`nosti }e bidat ograni~eni. Toa e u{te eden problem. “Vakvi odredbi ne sum sretnal vo niedna evropska direktiva. Ne mo`e vo zakonot da se vnese pretpostavena odgovornost, kakva {to imaat ~lenovite na nadzornite odbori. Niv mo`e izvr{niot direktor da gi la`e i kade e tuka nivnata odgovornost. Ova e nadvor od voobi~aenoto pravo na pretpriemni{tvo i e antibiznis”, tvrdi Tito Beli~anec, profesor na Pravniot fakultet vo Skopje. Spored nego, celta na ovie zakonski izmeni e da se nateraat firmite da pla} aat danoci za da ne im bide blokirana smetkata. No, Beli~anec istaknuva deka toa se pravi so drugi zakoni. Toj smeta deka stranskite investitori ako gi vidat ovie zakonski odredbi, nikoga{ nema da vlezat vo Makedonija so svoj kapital. Tie sekoga{ se interesiraat kakva odgovornost snosat soglasno zakonite vo zemjava.


Navigator

KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

 3 FAKTI ZA...

9.782 44% 822 K

5

 PROCENKI... QUP^O ZIKOV

 DOMINIK [TROS-KAN direktor na Me|unarodniot monetaren fond

DOLARI ZA TON DOSTIGNA CENATA NA BAKAROT NA LONDONSKATA BERZA NA METALI

ZAKREPNAUVAWETO NA SVETSKOTO STOPANSTVO E OPTOVARENO SO TENZII

S

vetskoto stopanstvo zakrepnuva od finansiskata kriza, no toa ne e zazdravuvawe kakvo {to sakavme, imaj}i predvid deka e optovareno so tenzii i problemi, koi duri bi mo`ele da go poseat semeto na nova kriza”, izjavi direktorot na Me|unarodniot monetaren fond, Dominik [tros-Kan pred monetarnata vlast vo Singapur. Toj pojasni deka na zazdravuvaweto na stopanstvoto mu se zakanuvaat dva vida neramnote`a, od koi prvata e disbalans me|u razvienite dr`avi i tie vo razvoj.

POSKAPE BAKAROT VO POSLEDNITE 12 MESECI

ILJADI TONI ]E IZNESUVA SVETSKIOT DEFICIT NA BAKAR ZA GODINAVA, PROCENUVA BERKLIS KAPITAL

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

58

...POGLED NA DENOT...

VELJANOVSKI I “STOLBOVITE NA DEMOKRATIJATA”!

V

~era od mene pro~itavte ist tekst od zav~era ☺ i poradi toa se izvinuvam! Da prodol`ime ... Dobro e za demokratijata {to na Trajko Veljanovski ne mu uspea prili~no lekomislenata ideja parlamentot da rasprava za A1. Ako toa se slu~e{e, Parlamentot }e dade{e legitimitet za funkcioniraweto na, spored mene, “mediumskata mafija”!? ]e obrazlo`am ... oti za vakvi raboti ne e zadol`en parlamenotot, tuku sudovite, mil moj Trajko ... U{te edna{ da potsetam - problemot na “Pero Nakov” e kriminalen, mitaxiski i politi~ki ... Zatoa {to jani~arot na vlasta na Nikola Gruevski, pod imeto Velija Ramkovski, do 2008 godina preku svojata televizija sekoja ve~er anga`ira{e novinari “~ovek bomba” da zatvoraat avto pazari (!?), da odzemaat {pediterski licenci (!?) kako }e stignat, da urivaat razni biznisi na investitori i biznismeni koi bea staveni na lista za otstrel i kaj VMRO-DPMNE i kaj Ramkovski. Da prepoznava oligarsi i da gi lin~uva ... Toga{ toj go prave{e lanecot Hedis (mali du}an~iwa niz Makedonija i koristej}i gi poziciite kaj Gruevski “mama im rasplaka” na du}anxiite vo vnatre{nosta na Makedonija). Negovite novinari “~ovek bomba” javno pravea bitangi od nevini li~nosti, i seto toa otvoreno na vesti, kako bi mu napravile keif na Gruevski, koj pak, zavalen vo svojot ~ester vo kabinetot zadovolno gi trla{e racete od uslugite na Velija ... Li~no mo`am da vi go svedo~am ovoj moment ... Izleguvav poleka od negoviot kabinet i pred da se fatam za kvakata na izleznata vrata mi veli ... Zikov kako be toa Jorgo ]uka taka lesno zaglavi ... Mu rekov - ne znam, no veruvaj deka na onoj drugiot {to mu pravat taka so licencite za {pedicija – na du{a }e go nosat ...!?

“... Idejata na Veljanovski da rasprava za mediumite i za A1 e ~ist pritisok vrz sudstvoto i vrz mediumite ... A, poznatiot {pediter (“oligarh”) ne pobara od direktorite, urednicite i novinarite na svojata televizija (znaete na koja mislam) da montiraat {ator pred Vladata kako bi mu go spasile biznisot i milionskite zagubi {to toga{ gi ima{e oti padna vo nemilost na Gruevski! Biznis golem kako planina, mnogu pogolem od za “du}an~inata i smrdejata na pajakot od “Pero Nakov”! Toga{, sigurno se se}ava Velija Ramkovski i “kolegite stolbovi na demokratijata”, deka ovaa usluga Vladata na Ramkovski mu ja pla}a{e preku reklamite koi gi deleja so Yingo i so Stojmenov ... I deneska Velija i negovite novinari (koi za pet godini tri pati se svrteja okolu svoite zamisleni oski – od “Fabrikata” na SDSM, do portparoli na Prerodbata i zemjodelskite vizii na Velko, preku fotosesiite vo “Krema” od svadbata na Mile Janakievski (!), do deneska - “stolb na makedonskata dvaeset godi{na demokratija”. Sram ve bilo ... Jebo vas bog ...! Ottuka, Veljanovski i negovite {efovi mora da znaat deka e ~ist pritisok vrz sudstvoto i mediumite, pri u{te nedefinirano delo od istra`nite organi, preku rasprava vo parlamentot da se davaat nasoki kako treba procesot da se dvi`i! Vlasta poleka sama vleguva vo dupkata koja ja kopa za Ramkovski ... Ne znaat {to da pravat ... A treba da odgovorat na slednite pra{awa – Koi se kriminalite na Ramkovski? Kolku pari se vo pra{awe? [to to~no storil Ramkovski? No, mo`nite odgovori na ovie pra{awa ne im se dopa|aat na koaliconite partneri na Gruevski Qubisav Ivanov Yingo (Sitel TV) i Boris Stojmenov (Kanal 5 TV). Vo ga}i ne se ... Se slu{a deka ve}e po~nale blago da pritiskaat kaj Gruevski da stori ne{to vo slu~ajot so A1, oti tie “ne sakale da kumuvaat na ne{to {to nim ne sakale vo idnina da im go poravat”!? Aaaa imalo malku pamet i kaj ovie “glavu{i” ...! I da zavr{am ... Ova e posleden pat {to pi{uvam na ovaa “smrdliva” tema .... Sledno }e napi{am koga }e ja slu{nam presudata od sudovite! A ne presudata na Gruevski (!?), patetikata i dezorientiranosta na SDSM (!) i glupavite idei na Trajko Veljanovski! Ova ne vredi da se komentira oti nivnite potezi se samo prosti obidi na impotentni politi~ari da dr`at edna intelektualna i gra|anska svest vo silna zalo`ni~ka drama ...


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI KLINTON GI ODLO@I POSETITE NA ATINA I ANKARA merikanskiot dr`aven sekretar, Hilari Klinton, gi odlo`i posetite na Atina i Ankara, soop{tija v~era gr~kite mediumi. Iako u{te vo sredinata na minatiot mesec gr~kite mediumi najavija deka Klinton planira poseta na Atina i Ankara na po~etokott na fevruari, sepak, posetata se odlo`uva. Spored izvori citirani vo gr~kite mediumi, odlo`uvawetoo na posetite se dol`ii na slu~uvawata vo Egipet i vo regionot.t.

A

MCMS: POLOVINA OD GRA\ANITE PROTIV PROMENA NA IMETO ove}e od polovina etni~ki makedonski gra|ani ili 60,2% se izjasnile protiv kakva bilo promena na imeto, a 28,3% se za dvojnata formula, poka`uva istra`uvaweto na Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka, sprovedeno vo dekemvri minatata godina na reprezentativen primerok od 1.050 ispitanici. Dodeka makedonskite gra|ani se protiv kakva bilo promena na imeto, za etni~kite Albanci, pak, najneprifatlivo re{enie e da ne se slu~i nikakva promena na imeto. Spored anketata, za Albancite vo Makedonija najprifatlivo re{enie e novo ime, za {to se izjasnile 31,3% i dogovoreno ime vo me|unarodnite organizacii, za {to se izjasnile 28,6% od ispitanicite. Vo odnos na podelenosta na partiite, anketata poka`uva deka mnozinstvoto simpatizeri na VMRO-DPMNE (66,1%) se odlu~ile za nikakvi promeni na imeto kako najdobar izbor. Sli~na e situacijata i vo SDSM, kade {to 53,5% ne poddr`uvaat kakvi bilo promeni, a golem e procentot i na gra|anite koi ne se simpatizeri na koja bilo politi~ka partija (50,2%), koi, isto taka, se protiv kakva bilo promena na imeto. Najmnogu od gra|anite, odnosno 59,2%, smetaat deka dokolku se postigne dogovor za promena na imeto, odlukata treba da ja donese Vladata so odobruvawe na Sobranieto, dodeka 54,4% smetaat deka potreben e sovetodaven referendum pred da se donese odluka vo Sobranieto.

P

PETROV: OP[TINA KARPO[ DA ISPITA KOLKAV IMOT POSEDUVA TODOROVSKI ndrej Petrov ja povika op{tina Karpo{ da izleze na teren i da gi proveri negovite tvrdewa za imotot na direktorot na Biroto za javna bezbednost, otkako Qup~o Todorovski mu podnese tu`ba za kleveta. Petrov tvrde{e deka Todorovski poseduva ran~ vo Gorno Nerezi, rasprostranet na zemji{te od 1.900 metri kvadratni. "Dokolku se poka`e deka Todorovski ne poseduva hacienda od 1.900 metri kvadratni so divoizgradeni objekti na istata, jas sum podgotven javno da mu se izvinam. Ako, pak, od naodot na inspekciskite organi se doka`e deka na negovoto zemji{te vo Gorno Nerezi divo se izgradeni objekti, odnapred najavuvam deka protiv nego }e podnesam privatna tu`ba za navreda, bidej}i bev obvinet deka javno iznesuvam nevistini", stoi vo reakcijata na Petrov. Za razlika od na{ite politi~ki protivnici, SDSM e odgovorna partija i nikoga{ ne se slu`ela so lagi za namerno ocrnuvawe na politi~kite protivnici, dodava Petrov.

KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

NEMA KRIZA ZA VLADINITE REKLAMI

-

I ZDRAVSTVO I KATASTAR SO NOVI KAMPAWI!

 Otkako Vladata ni poka`a kako treba da se odnesuvame kon decata, za kakvo obrazovanie da se zalagame i kako da ja zapoznaeme Makedonija, sega preku reklami }e n$ u~i i kako da se lekuvame i kako da postapuvame so na{ite nedvi`nosti! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ladata nikako da zapre so kampawite za samoreklamirawe. Po serijata kampawi, kako kampawata protiv abortusot “Izberi `ivot”, serijalot spotovi i reklami za "Ti si Makedonija", kampawata "Da gi u~ime decata kako treba, a ne kako ne treba", reklamata koja ja krena na noze akademskata i ekspertskata javnost "Za kvalitetno i evropsko visoko obrazovanie”, sega na red se i kampawi za Ministerstvoto za zdravstvo i Agencijata za katastar na nedvi`nosti. Vladata i Agencijata za katastar na nedvi`nosti vo Slu`ben vesnik ve}e raspi{aa tender za javna nabavka za izbor na ekonomski operator za mediumski kampawi, koi }e gi reklamiraat najnovite slu~uvawa vo oblasta na zdravstvoto i katastarot. Iako nitu od Vladata, nitu od Agencijata ne dadoa konkretni podatoci {to to~no planiraat da reklamiraat, sepak, soglasno tenderskata dokumentacija, stanuva zbor za novinite {to se predviduvaat kako vo oblasta na zdravstvoto, taka i vo Agencijata. Vo tenderot objaven od Generalniot sekretarijat na Vladata precizno e utvrdeno deka stanuva zbor za kampawa preku koja }e se informiraat gra|anite za mo`nostite za ostvaruvawe podobra zdravstvena za{tita.

V

"Predvideno e i osmisluvawe na kampawa za nabavka na nova medicinska oprema, za rekonstrukcija i izgradba na bolnicite i javnite zdravstveni ustanovi, kako i za zapoznavawe na pacientite so noviot koncept na dvi`ewe niz zdravstveniot sistem", se veli vo javnata nabavka objavena vo Slu`ben vesnik. Od Agencijata za katastar na nedvi`nosti, pak, bez da otkrivaat detali, velat deka stanuva zbor za proekt {to go pravat sekoja godina.

"Mediumskata kampawa podrazbira izrabotka na TV-telopi, TV-spotovi, pamfleti, bilbordi, kako i kampawi vo dnevni vesnici na makedonski i na albanski jazik. Reklamite }e se odnesuvaat za izmenite i novinite na katastarot vo tekot na ovaa godina, bidej}i i dogovorot e vo vremetraewe od edna godina." KOLKU DR@AVNI PARI “IZEDOA” KAMPAWITE? Kolku pari ~inat reklamite koi gi objavuva Vladata nikoj

ne znae. Iako redicata vladini kampawi s$ pove}e se izdol`uva, dosega Vladata nitu edna{ ne dade ot~et za toa kolku dr`avni pari se potro{eni za samoreklamirawe. Izborot i pla} aweto na operatorite koi gi izgotvuvaat ovie kampawi isto taka e dr`avna tajna. Toa {to ostanuva jasno e samo deka Vladata s$ pove}e se odlu~uva na reklamirawe na svoite politiki pred javnosta. So ogled na toa deka nema jasno razgrani~uvawe na toa koi kampawi se od javen interes, a koi se kampawi za samoreklamirawe, ~estopati Vladata ja zloupotebuva vakvata zakonska mo`nost preku reklami od javen interes da reklamira odluki za da ostvari svoi politi~ki celi. Dodeka prethodno se reklamiraa politiki koi se ve}e usvoeni i doneseni vo Sobranie, sega, Vladata, so cel da gi nametne svoite stavovi, odi do krajnost i debatata od Sobranieto ja prefrla na ulica, velat upatenite. Vo najnovata ideja na Vladata da gi reklamira predlog-izmenite na zakonite i novinite koi planira da gi prezema, poznava~ite gledaat dopolnitelen pritisok koj Vladata go pravi za da si gi istera zakonite po svoja merka. Ova e na~in da se poka`e deka Vladata nema namera da otstapi od toa {to go predlaga. Toa e del od edna politika i edna psihologija na vlasta koja mo`e da se nare~e infantilna. Toa e eden inaet, no i poka`uvawe mo}, velat ekspertite.

JAVNIOT SERVIS ANGA@IRA NOVI PRAVNICI

MRT SÈ PO^ESTO NA SUD

A

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

MRT zabranata za novi vrabotuvawa }e ja kompenzira so anga`irawe nadvore{ni sorabotnici, koi, isto taka, se pla}aat od buxetot na dr`avata. Na javniot radiodifuzer ovojpat mu nedostiga praven kadar za doma{nite sporovi, otkako prethodno golemi sumi se potro{ija na angliskite advokati, anga`irani vo slu~ajot Tarbs. Makedonskata televizija, vo oglas objaven na 27 januari, bara pravni lica koi ku} ata bi ja zastapuvale i bi & ovozmo`ile drugi pravni uslugi. Od {turite informacii navedeni vo oglasot, deka lokacijata za izvr{uvawe na uslugite e Makedonija, a kriteriumot za dodeluvawe na dogovorot e najniskata ponudena cena, ostanuva nepoznat povodot poradi koj MTV bara pravna pomo{. Dvajcata izvr{ni direktori na javniot radiodifuzer, Eftim

I

Ga{tov i Petar Karanakov, bez konkreten odgovor na koi slu~ai }e bidat anga`irani pravnicite koi }e go dobijat tenderot. "Se raboti za tekovni pravni potrebi na MTV. Ku}ata raspolaga samo so dvajca pravnici, pa se po~uvstvuva dopolnitelna potreba od vakov kadar. Bidej}i sakame s$ da bide transparentno, objavivme oglas za pravni uslugi i zatapni{tvo", izjavi Karanakov za "Kapital". Toj re~e deka potrebata od dopolniteni pravni uslugi i zastapni{tvo ne e povrzana so sobiraweto na radiodifuznata taksa, tuku so tekovni slu~ai vo koi e vklu~en javniot servis, od koi ne navede nitu eden. Drugiot direktor, Ga{tov, n$ upati kaj pravnata slu`ba na ku}ata, od kade {to informiraat deka poradi zabranata za novi vrabotuvawa, javniot servis bil prinuden da raspi{e oglas vo koj }e pobara nadvore{ni sorabotnici od oblasta na pravoto, poradi golemiot broj sporovi so stranki na

koi ne mo`ele da odgovorat dvajcata pravnici so koi raspolaga MTV. Lani MRT potro{i okolu 800 iljadi evra na advokatski

uslugi za procesot {to se vodi pred Komercijalniot sud vo London po tu`bata na avstraliskata kompanija Tarbs.


KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

7

 PREGLED VESTI

SE RAZVIVA POLITI^KATA KRIZA

VMRO–DPMNE OBVINUVA ZA SCENARIO, SDSM GO POTVRDUVA! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

MRO –DPMNE gi zasiluva obvinuvawata deka partijata SDSM svesno kreira politi~ka kriza, vodena od slepata `elba za vra}awe na vlast, bez pritoa da se misli na dr`avnite interesi. Deka stanuvalo zbor za svesno scenario govorel i faktot deka liderot Branko Crvenkovski edna nedela pred odlukata za bojkot imal sredba so liderot na Nova Demokratija, Imer Selmani, na koja dogovarale kako }e se izvede napu{taweto na zakonodavniot dom. Na taa sredba, navodno, Selmani pobaral dolgoro~na sorabotka so SDSM, no pritoa da se marginalizira ili totalno da se isklu~i u~estvoto na DPA. Spored informaciite na vladeja~kata partija, koja o~igledno ima svoi silni instalacii vo redovite na opozicijata, Crvenkovski go vetil ova za vedna{ potoa da ostvari sredba i so Menduh Ta~i, na koja, isto taka, se dogovarala sorabotka vo procesot na ru{eweto na vlasta. “Ova zboruva i za karakterot na Crvenkovski i za toa kolku celata situacija svesno se menaxira tokmu od nego, koj pribira “sateliti” so pomo{ na koi }e se slu`i so site sredstva za da n$ simne od vlast”, velat vo VMRO–DPMNE. Od SDSM ovie informacii gi ocenija kako glupost. Velat deka tokmu kako {to najavile, tie }e gi iskoristat site demokratski sredstva za ru{ewe na “nedemokratskiot re`im i deka nema ni{to nelegitimno vo taa borba da ne se vklu~at site nezadovolni politi~ki subjekti. Vo poseta na Crvenkovski v~era bea ambasadorite na Velika Britanija i na Francija, Kristofer Ivon i @an Klod [lumber`e, koi relativno blago go ocenija bojkotot na Parlamentot. Velat deka

AMBASADATA NA SAD ZAGRI@ENA ZA AKTUELNATA KRIZA VO ZEMJAVA

V

mbasadata na SAD vnimatelno gi sledi slu~uvawata vo Sobranieto. Kako {to ka`a ambasadorot Filip Riker vo petokot, Sobranieto vo momentov se soo~uva so vistinski problemi, so koi treba da se spravat makedonskite institucii i demokratija, naveduva vo pismenata izjava Anxela Ageler, {ef na Kancelarijata za odnosi so mediumi pri Ambasadata na SAD vo Skopje. "Nie sme zagri`eni poradi aktuelnite krizi vo Makedonija: zakani po nezavisni mediumi, po nezavisno sudstvo i po procesot na evroatlantskite aspiracii na zemjata. Isto taka, zagri`eni sme za sostojbata so politi~kiot dijalog vo Makedonija i povikuvame na otvorena debata me|u gra|anite vo Makedonija, Vladata i instituciite, kako klu~ni elementi za toj dijalog i za razvojot na edno dinami~no, otvoreno op{testvo", veli Ageler vo soop{tenieto.

A

politi~kiot dijalog mora da se vodi vo instituciite, no deka vlasta e taa koja treba da go obezbedi ova. “Tie poka`aa razbirawe za odlukata na SDSM i izrazija nade` deka instituciite }e prodol`at da ja rabotat svojata rabota bez pritoa da bide dovedena vo pra{awe slobodata na mediumite, kako i toa deka vlasta }e sozdade uslovi za konstruktiven politi~ki dijalog vo ramkite na Sobranieto”, se veli vo oficijalnoto soop{tenie na SDSM po sredbata. Oficijalno, nitu od ambasadite, nitu od SDSM ne sakaat da zboruvaat dali so vakvata blaga retorika

samo se potvrduvaat informaciite deka Crvenkovski ja ima poddr{kata na me|unarodnata zaednica. Vo me|uvreme, Parlamentot }e raboti bez opozicija. Osven sednicata na koja treba{e da se rasprava za slu~uvawata vo A1 televizija, site drugi plenarni sednici, kako i sednicite na sobraniskite tela } e se odvivaat normalno. Pretsedatelot na sobranieto, Trajko Veqanovski, veli deka nema da dozvoli “Parlamentot da stane zalo`nik na scenarijata na SDSM”. Vo tie sobraniski komisii kade {to pretsedateli se ~lenovi na opozicijata spikerot }e nazna~i novi, a vo sovetot

za evrointegracii, kade {to pretsedatel e Radmila [e}erinska, rabotata }e ja prezeme Silvana Boneva. So ogled deka se raboti za telo zadol`eno da ja realizira evropskata agenda na Sobranieto, ~lenot i pratenik od VMRO–DPMNE, Aleksandar Spasenovski, za “Kapital” veli deka ne smee da se dozvoli negova blokada. “Dopolnitelno, zatoa {to na poslednata sednica nie dogovorivme broj na zakoni i cela agenda za 2011 godina”, veli toj. [e}erinska ni izjavi deka odlukata za bojkot na Sobranieto e kone~na i deka taa, sekako, ja vklu~uva rabotata na site komisii.

A1, SEPAK, IMALA IMOT!?

VUJI]: BRATOT I SOPRUGATA NA RAMKOVSKI SE SOPSTVENICI! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

aga e izjavata na javniot obvinitel Gordana Ge{kovska deka televizija A1 nema imot koj mo`e da bide zamrznat, namesto da se blokira smetkata, tvrdat advokatite na odbranata vo slu~ajot “Paja`ina”. Tie velat deka A1 ne e obvineta za finansiski kriminal, a predlogot na obvinitelstvoto, velat advokatite, ne bil daden so cel da se naplatat pobaruvawata na dr`avata, tuku da se zatvori televizijata. "A1 na smetkata nema pari. Kade se otideni parite

L

obvinitelstvoto treba da proveri kaj drugite subjekti koi se predmet na istraga. A za smetkata na A1 kako garancija mo`e{e da ja zamrzne zgradata i imotot na Uniprokom Vemaks, ~ii osnova~i i sopstvenici se Mazes, soprugata i Amdi,

bratot na Velija Ramkovski", veli advokatot Miroslav Vuji}. Toj dodava deka so blokiraweto na smetkata vrednosta na A1 dopolnitelno }e se namali i na kraj dr`avata nema da bide obes{tetena dokolku se doka`e kriminalot. Vo

SOBRANIETO NE RASPRAVA[E ZA SOSTOJBATA SO A1 BEZ OPOZICIJATA! Pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski, sam ja zaka`a i sam ja prezaka`a sednicata na koja treba{e da se razgovara za sostojbata vo mediumite i nastanite povrzani so slu~ajot Pero Nakov bb i A1 televizija. "Iako napu{taweto na Sobranieto od strana na SDSM be{e, kako {to objasnija, poradi slu~uvawata na A1, jas zaka`av sednica, no opozicijata ne se pojavi otvoreno da debatirame za site slu~uvawa", istakna Veqanovski.

slednive denovi se o~ekuva da bide izdadena naredba za finansisko ve{ta~ewe i nasokite po koi }e se odviva toa. Pravniot tim na A1 v~era podnese tri `albi do Krivi~niot sud na re{enieto za zamrznuvawe na smetkite na televizijata. Pretsedatelot na sudot, Lidija Nedelkova, veli deka sega }e se formira predmet, po {to se o~ekuva odlukata da bide donesena vo tekot na ovaa nedela. "@albata e podnesena vo zakonskiot rok. Drugite upraviteli ili pravni slu`bi na subjekti od Pero Nakov bb mo`ebi podocna gi primile re{enijata i poradi toa s$ u{te nemaat podneseno `alba", veli Nedelkova.

IVANOV NA MOLITVEN POJADOK KAJ OBAMA retsedatelot \or|e Ivanov od v~era e vo rabotna poseta na Va{ington, kade {to vo ~etvrtok }e u~estvuva na molitveniot pojadok koj tradicionalno se odr`uva ve}e 59 godini sekoj prv ~etvrtok vo fevruari, informiraat od kabinetot na pretsedatelot. Se o~ekuva Ivanov da ostvari golem broj formalni i neformalni sredbi na pojadokot na koj prisustvuvaat i po 3.000 gosti, svetski lideri, politi~ari, biznismeni, amerikanski kongresmeni i senatori. Edna od pova`nite sredbi e sredbata na Ivanov so pomo{nikot-dr`aven sekretar na SAD, Tomas Kantrimen. Ivanov }e ostvari sredba i so senatorite Xon Mekkejn, Xozef Liberman i Xejms Inhof. Pretsedatelot, isto taka, }e ima i svoe obra}awe na Atlantskiot sovet na SAD.

P

SAMUEL @BOGAR VO SKOPJE inisterot za nadvore{ni raboti na Slovenija, Samuel @bogar, denes doa|a vo Skopje. Iako s$ u{te ne e poznato koja e pri~inata za posetata, neoficijalno doznavame deka osven evropskata perspektiva na zemjata, glaven povod e novonastanatata sostojba vo Makedonija. Od makedonskata Vlada do posleden moment taktiziraa za objavuvaweto na posetata, no brifiraa od SDSM, od kade {to najavija negova sredba so liderot Branko Crvenkovski. Podocna MNR soop{ti deka sredbi }e ima i so ministerot Antonio Milo{oski i so premeirot Nikola Gruevski. Prethodno, @bogar treba{e da ja poseti Makedonija na 11 noemvri minatata godina, no poradi smrten slu~aj vo negovoto semejstvo posetata be{e odlo`ena. V~era vo Makedonija pristigna i specijalniot pretstavnik na EU, Kristijan Hedberg, praten od Brisel kako ispituva~ na sostojbite vo Skopje.

M


8

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI ROKOT ZA OTKUP NA DVORNITE MESTA PRODOL@EN DO KRAJOT NA 2012 ladata go prodol`i rokot za podnesuvawe barawa za otkup na dvornoto mesto po edno evro za metar kvadraten do 31 dekemvri 2012 godina. Kako {to izjavi vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, Vladata go ocenila proektot kako uspe{en i deneska na sednica odlu~i da go prodol`i rokot vo koj barawe }e mo`at da podnesat gra|anite koi ne uspeale toa da go napravat do 27 januari godinava, kako {to be{e zakonski utvrdeno. Ministerstvoto za finansii ocenuva deka ovoj rok }e bide dovolen za site gra|ani i firmi da mo`at da gi dobijat potrebnite dokumenti i da podnesat barawe za otkup na dvornoto mesto. Odlukata za prodol`uvawe na rokot za otkup na dvorno mesto, Ministerstvoto ja donese otkako po napravenata analiza bilo utvrdeno deka gra|anite i firmite ne bile dovolno informirani i vo op{tinite nemalo doneseno urbanisti~ki planovi. Dosega se podneseni 102.114 barawa za otkup na dvorno mesto po cena od edno evro za metar kvadraten.

V

IVANOVSKI: ZAEV SO VRABOTUVAWATA GI RU[I VLADINITE REFORMI inisterot za informati~ko op{testvo i administracija, Ivo Ivanovski, go osudi potpretsedatelot na SDSM, Zoran Zaev, deka so izjavata deka vrabotuvawata vo Strumica se po partiski spisok gi ru{i reformite na Vladata vo javnata administracija. "Toa e ne{to {to e sprotivno na reformite koi Vladata gi sproveduva i sprotivno na toa {to go bara EU - da ima depolitizirana administracija, efikasna i transparentna. Toa {to go pravi Zaev i SDSM e ne{to nedozvoleno za Makedonija i jasno e zo{to SDSM postojano vo Sobranieto gi opstruira i gi ko~i site reformi predlo`eni od Vladata”, izjavi Ivanovski. Ovaa Vlada, kako {to istakna, go donese Zakonot za dr`avni i javni slu`benici so koj se pravi platforma site vraboteni vo administracijata da dobijat stru~nost i da stanat efikasni i transparentni i pred s$ administracijata da bide depolitizirana. Toj go povikuva Zaev da ja prekine ovaa praktika koja, kako {to veli, dava jasen signal deka vo op{tina Strumica treba da imate partiska kni{ka za da bidete vraboteni vo dr`avnata i javna administracija.

M

SSM ]E PRESMETUVA SINDIKALNA MINIMALNA KO[NICA ojuzot na sindikatite na Makedonija (SSM) naskoro }e po~ne so presmetuvawe na Sindikalna minimalna ko{nica. Kako {to informiraat od SSM, celta na ovaa Sindikalna ko{nica e utvrduvawe na realnata socijalna polo`ba na rabotnicite i na vistinskite tro{oci za `ivot na ~etiri~leno semejstvo. Usvoeno e i upatstvo za presmetka (utvrduvawe) na vrednosta na Sindikalnata minimalna ko{nica. Vo nea pokraj tro{ocite za ishrana i pijalaci na ~etiri~leno semejstvo, koi se opfateni vo potro{uva~kata ko{nica {to mese~no ja objavuva Dr`avniot zavod za statistika, }e bidat vgradeni i tro{ocite na semejstvoto za drugi potrebi: domuvawe, higiena, prevoz, kultura, obleka i zdravje. Na krajot na mesecot SSM planira da organizira i javna rasprava - trkalezna masa, na tema "Vrednosta na sindikalnata minimalna ko{nica”. Na javnata rasprava }e bidat pokaneti eksperti i pretstavnici na pove}e organizacii i institucii, koi treba da dadat mislewa i predlozi za realnoto utvrduvawe na elementite za presmetki.

S

KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

DIREKTOROT NA MAKEDONSKI [UMI NE PRIFA ODGOVORNOST

@ARKO KARAXOSKI ]E GO TU@I ILMI SELAMI METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

irektorot na javnoto pretprijatie Makedonski {umi, @arko Karaxoski, } e go tu`i za kleveta pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami. Karaxoski veli deka namerata na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcija da ja diskreditira negovata li~nost bila mnogu pogolema od obvrskata da se doznae vistinata za negovoto rabotewe vo Makedonski {umi. “Bidej}i jas ne sum obi~en gra|anin, odnosno bev pratenik osum godini, mora na vakov na~in da go povikam pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Selami, po podnesuvaweto na mojata tu`ba za kleveta da go doka`e na sud seto toa {to go ka`a”, istakna

D

Karaxoski. Toj gi otfrla site navodi na Selami za nedoma} insko tro{ewe na 11.500 evra na delovni ru~eci, deka zemal pari za odvoen `ivot, a koristel i slu`beno vozilo za da patuva do Prilep. Karaxoski prezentira{e dokumenti za da doka`e deka e nevin, a najavi deka vo idniot period }e bide sprovedena i revizorska kontrola za raboteweto na Makedonski {umi, ~ij izve{taj planira da go dostavi do relevantnite institucii, no i do javnosta. Toj se ~udi na navodite od Antikorupciskata komisija, bidej}i Makedonski {umi za tekovnoto rabotewe podnesuvalo mese~ni, kvartalni i godi{ni izve{tai do Vladata, koi dosega bile odobreni bez nikakva zabele{ka. Karaxoski se somneva deka se obiduvaat da go diskreditiraat lu|e od samoto

pretprijatie poradi negovite obidi da go donese vo red raboteweto na Makedonski {umi. Sepak, ne mo`e{e da potvrdi dali stanuva zbor za ~lenovi na vladeja~kata partija ili na opozicijata. Istovremeno, se pofali i so rezultatite {to gi postignal otkako e dojden na ovaa pozicija, vo sredinata na maj 2009 godina. Vo 2009 godina pretprijatieto imalo dobivka od 6,5 milioni denari, a neoficijalnite podatoci za minatata godina poka`uvaat deka dobivkata }e iznesuva 15,5 milioni denari. Karaxoski istakna deka i za dvete godini se ispolneti obvrskite za plati, pridonesi, DDV, bez kakvo bilo

blokirawe na smetkata na pretprijatieto, a se pofali i so reprogramirawe na dolg od 1,1 milioni denari za DDV bez kamata.

FLEKSIBILEN PENZISKI SISTEM

SINDIKATITE BARAAT PENZIONIRAWE SPORED STA@ VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ladata da gi otstrani starosnite granici za penzionirawe kaj nekoi kategorii rabotnici pobaraa v~era Sojuzot na sindikatite na Makedonija (SSM) i Konfederacijata na slobodni sindikati (KSS). Tie predlagaat `enite so 35, a ma`ite so 40 godini raboten sta`, bez ogled na vozrasta, da mo`at da stapat vo penzija, a vakvata praktika da se primenuva od 2015 godina. Baraat i predvremena penzija po vozrast, odnosno penzionirawe na vozrast od 60 godini, dokolku rabotnikot ima mini-

V

 Neophodni se pove}e uslovi za odewe vo penzija, bidej}i samo starosniot uslov ne mo`e da gi apsorbira site specifi~ni ote`nati uslovi za rabota vo razli~ni dejnosti, prepora~uvaat sindikatite

mum 15 godini raboten sta`. Korisnici na vakvata penzija da mo`at da bidat lu|e koi imaat zdravstveni problemi, a ne mo`at da se proglasat za invalidi, kako i tie koi poradi ste~aj ili likvidacija ostanale nevraboteni. Sindikatot bara so zakon da se predvidat razli~ni uslovi za penzionirawe za rudarite, grade`nite i tekstilnite rabotnici za razlika od administrativnite rabot-

nici. Ovaa mo`nost da ne bide zadol`itelna, tuku po volja i barawe na rabotnikot. Spored pretsedatelot na SSM, @ivko Mitrevski, neophodna e pogolema fleksibilnost vo ramkite na penziskiot sistem vo Makedonija. Spored ministerot za trud i socijalna politika, Xelal Bajrami, predlogot na sindikatite e dobar, no ne i finansiski ostvarliv. "Vo uslovi koga se soo~uvame

so posledicite od ekonomskata kriza, a na dobar pat sme da gi so~uvame sega{nite uslovi za koristewe starosna penzija, }e bide dobro da go zadr`ime takviot pravec, za sega{nite generacii, me|utoa i za idnite”, istakna Bajrami. Reformata na penziskiot sistem vo Makedonija po~na pred 11 godini, a ottoga{ se vovedoa zna~itelni promeni, me|u koi i voveduvaweto na tristolben penziski sistem.


KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii  PREGLED VESTI

NEISKORISTENI POTENCIJALI

MAKEDONIJA DALEKU OD PROIZVODSTVO NA ALTERNATIVNA ENERGIJA

 Dodeka regionot proizveduva energija od izmetot od `ivotnite, od lu{pite na `itarkite i od drvnata masa, kaj nas nema nitu edna zainteresirana kompanija KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

akedonskite kompanii tvrdat deka biomasata, odnosno drvnite strugotni, lu{pite od `itarkite, kako i izmetot od `ivotnite voop{to ne se koristat za proizvodstvo na elektri~na i toplinska energija. Tie tvrdat deka nitu kompaniite se dovolno zainteresirani da gi iskoristat ovie besplatni resursi, nitu, pak, dr`avata so soodvetni stimulaticii go pottiknuva ova alternativno proizvodstvo na energija. Od Stopanskata komora na mal biznis kritikuvaat deka dodeka zemjite od regionot ve}e investiraat vo kogenerativni elektrani, vo koi energijata se dobiva od biomasa, tvrdat deka vo Makedonija dosega nema nitu eden vakov proekt. “@alosno e drvata vo Berovo da ne se koristat za proizvodstvo na energija, namesto za zatopluvawe, koja, pak, mo`e da bide evtin energens za potrebite na javnite pretprijatija. Dopolnitelen fakt koj odi vo prilog na isplatlivosta na vakov proekt e deka se iskoristuva samo 30% od drvnata masa vo zemjava#, veli Slobodan Sofeski, pretsedatel na

9

TURISTI^KITE POTENCIJALI NA MAKEDONIJA PREZENTIRANI VO SLOVENIJA gencijata za promocija na turizmot na Me|unarodniot saem za turizam vo Qubqana gi prezentira{e turisti~kite potencijali na Makedonija. Kako {to informiraat od Agencijata, na brendiraniot {tand Macedonia timeless, pred potencijalnite slovene~ki turisti bea prezentirani kulturnite i prirodnite ubavini na zemjata. Direktorot na Agencijata za promocija i poddr{ka na turizmot, Zoran Strezoski, ostvari sredba so pretstavnici na turoperatorot Kompas Slovenija, koj prodava aran`mani vo Makedonija. Pretstavnicite go informiraa direktorot deka s$ pogolem e interesot za Makedonija, pri {to se razmisluva da se realizira ~arter-let Qubqana–Ohrid po~nuvaj}i od 1 maj. Vo toj kontekst, Agencijata za promocija }e pomogne vo realizacijata na ovie aktivnosti preku zasilena promocija na pazarot vo Slovenija. Na saemot u~estvuvaa i nekolku makedonski hotelieri i agencii koi ostvarija kontakt so svoite kolegi od Slovenija.

A

ZA EDEN DENAR ЌE SE ZGOLEMAT SUBVENCIITE ZA OV^O I KOZJO MLEKO

M

a eden denar }e se zgolemat subvenciite za litar predadeno mleko od ovci i od kravi ovaa godina. Farmerite }e dobijat po 3,5 denari za eden litar mleko predadeno na mlekarnicite, za razlika od minatogodi{nite 2,5 denari. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo informiraat deka soglasno programata za subvencionirawe vo zemjodelstvoto vo 2011 godina, predvideno e da se zgolemat subvenciite za mleko za eden denar. Kone~nata odluka treba da ja donese Vladata na nekoja od narednite sednici. Zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski, na krajot na godinata najavi deka godinava }e ima zgolemuvawe na subvenciite vo odredeni sektori. Osven kaj mlekoto, Ivanovski najavi i pove}e subvencii za sto~arite koi odgleduvaat ovci, goveda i sviwi. Za grlo goveda godinava se predvideni 2.700 denari, za razlika od minatogodi{nite 2.500 denari; za ovci se predvideni 950 denari, za razlika od minatogodi{nite 900 denari; za kozi 850 i za matorici 800 denari. Za godinava se predvideni 115 milioni evra finansiska poddr{ka za zemjodelstvoto, od koi 90% se za subvencii, odnosno direktni pla}awa, a 10% za ruralen razvoj ili kofinansirawe na investicii vo agroprehranbeniot sektor so cel zgolemuvawe na negovata konkurentnost.

Z

 Drvata vo Makedonija ne se koristat za proizvodstvo na energija, iako potencijalot od ovaa biomasa e ogromen Stopanskata komora na mal biznis. Toj prepora~uva kompaniite da po~nat da razmisluvaat za vakva investicija, koja }e bide profitabilna. Dr`avata zasega nema namera da vovede posebni stimulacii. Taa ve} e predviduva povlastena tarifa za proizvodstvo na energija od biomasa. Na kompaniite im stojat na raspolagawe i nekolku kreditni linii koi se realiziraat preku makedonski banki. “Makedonija ima golem potencijal za da gi koristi vakvite izvori na energija, a sredstvata od evropskite fondovi i bankite za ovaa

namena se isklu~itelno povolni. Biznisot treba maksimalno da se podgotvi za da mo`e da dejstvuva vo ovoj pravec. Ozelenuvaweto na ekonomijata e imperativ za nas, ne{to {to morame da go sprovedeme, posebno zatoa {to 80% od doma{nata energija ja dobivame od termoelektranite”, objasnuva Sowa Lepitkova, zamenik-minister za `ivotna sredina. Spored informacii na “Kapital”, dosega nekolku investitori poka`ale interes da izgradat mali elektrani vo Ko~ani, kako i vo Sveti Nikole za proizvodstvo na energija od `ivinarskite farmi vo

11

evrocenti za kilovat-~as }e dobie proizvoditelot na energija od biomasa vo Makedonija

okolinata na ovoj grad. Od Regulatornata komisija za energetika velat deka dosega nitu eden investitor ne poka`al seriozni nameri da gradi elektrana na biogas, iako biomasata e besplatna surovina. Za proizvodstvo na energija od biomasa Komisijata odlu~ila na investitorot da mu se ispla}a po 11 evrocenti za kilovat~as.

VO 2012 GODINA ]E SE LIBERALIZIRA TRANSPORTNIOT PREVOZ SO HRVATSKA d 2012 godina se liberalizira tranzitniot prevoz na teritorijata na Makedonija i Hrvatska, a vo 2011 godina }e se razmenat kolku {to e potrebno dozvoli za zadovoluvawe na potrebite na prevoznicite od dvete dr`avi. Ova be{e dogovoreno na sostanokot na Me{ovitata komisija za me|unaroden paten soobra}aj me|u Makedonija i Hrvatska. Na sostanokot, kako {to soop{ti Ministerstvoto za transport i vrski, e dogovoreno od 2012 godina da se razmenat po 5.000 dozvoli za bilateralen prevoz i 200 dozvoli za treti zemji. So protokolot, od 2012 godina }e se ukinat 10.000 tranzitni dozvoli {to makedonskite prevoznici treba{e da gi poseduvaat za tranzitirawe niz Hrvatska. Dosega e postignat celosno liberaliziran transport, odnosno prevoz na stoki bez re`im na dozvoli so Slova~ka, Velika Britanija, [vajcarija, Ungarija i ^e{ka.

O


Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

MBID

117,40

KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

OMB

2.820 117,30

3.010 2.770

117,20 2.960

117,10

2.720

117,00 2.670

2.910

2.620

2.860

116,90

26/01/11

27/01/11

28/01/11

29/01/11

30/01/11

31/01/11

01/02/11

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

26/01/11

116,80 27/01/11

28/01/11

29/01/11

OTKUPNIOT CENTAR VO STRUMICA ]E SE OTVORI VO JUNI! Vo juni kone~no }e proraboti otkupniot zemjodelski centar vo Strumica. Investicijata docni 4 godini godini otkupuva sve` zelen~uk i ovo{je od Strumica, Rosoman, Valandovo i Kavadarci. Spored nego, lani vkupniot otkup dostignal 20.000 toni, {to go pravi Agrokor eden od najgolemite otkupuva~i vo regionot. Hrvatskiot koncern zasega sorabotuva so 1.500 kooperanti, so koi odnapred ima utvrduvano 90% od koli~inite koi se sadat. "Dosega, 50% od vkupnite koli~ini koi gi otkupuvavme se prodavaa vo trgovskite sinxiri na Agrokor vo porane{na Jugoslavija, no od 2010 godina pazarite se smenija. Sega pogolem del od zelen~ukot i ovo{jeto }e se prodava vo golemi supermarketi vo Rusija, Litvanija i [vedska, koi se otvorija kako novi pazari za Agrokor", veli Vitanov. Od op{tina Strumica velat deka gi zavr{ile site infrastrukturni raboti neophodni za izgradba na otkupniot centar. Izgradeni se vodovodna mre`a, atmosferska i fekalna kanalizacija, ulica, most, trotoari, elektri~na instalacija. OTKUPNIOT CENTAR SE GRADI NA EDNA PARCELA, DRUGITE DVE DR@AVATA GI PRODAVA Interesno e {to otkupniot centar se gradi na lokacija od 50.000 kvadratni metri, od koi 11.000 kvadratni metri se zatvoren objekt. Zemji{teto Agrokor go zel pod dolgoro~en zakup, velat od op{tinata.

bajalska@kapital.com.mk

tkupniot centar za zemjodelski proizvodi vo Strumica, koj na krajot od minatata godina po~na da go gradi hrvatskiot koncern Agrokor, }e po~ne da raboti vo juni godinava, doznava "Kapital". Kako {to najavuva Bla`o Vitanov, upravitel na firmite na Agrokor vo Makedonija, Agrofruktus i Plodovi fruktus, momentalno se vo tek zemjenite raboti na terenot, a od slednata nedela }e po~nat betonskite grade`ni raboti i objektot prakti~no }e izleze od zemja. "Izveduva~ na grade`nite raboti e skopskata firma Dis monta`a so nejzini podizveduva~i od Strumica. Spored utvrdenata dinamika, objektot treba da bide gotov do polovinata na godinata. Ova zna~i deka vo juni otkupniot centar }e po~ne so rabota", veli Vitanov. Spored nego, prviot proekt, spored koj Vladata treba{e da u~estvuva so 30% vo izgradbata na otkupniot centar, "se simnal od dneven red" i sega Agrokor u~estvuva so 100% vo investicijata vredna okolu 20 milioni evra. Vitanov objasnuva deka Agrokor so svojata firma Plodovi fruktus ve}e tri

O

31/01/11

01/02/11

26/01/11

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

Ova pretstavuva edna tretina od vkupnata povr{ina od 150.000 kvadratni metri koi po~etno bea planirani za ovoj proekt. Ostatokot od zemji{teto, odnosno dve parceli po 50.000 kvadratni metri Ministerstvoto za

27/01/11

28/01/11

29/01/11

30/01/11

31/01/11

01/02/11

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

200

AGROKOR KONE^NO PO^NA DA GRADI VO MAKEDONIJA

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA

30/01/11

MAKEDONSKA BERZA

milioni evra vkupni investicii najavi Ivica Todori} vo 2007 godina vo Makedonija

20

milioni evra vredi izgradbata na otkupniot centar na Agrokor vo Strumica

20

iljadi toni zelen~uk i ovo{je otkupil Agrokor lani od Strumi~kiot region

POLOVINA OD PROMETOT SO AKCIITE NA KOMERCIJALNA

IVICA TODORI]

Trguvaweto na Makedonska berza v~era pomina vo znakot na Komercijalna banka. Od vkupniot berzanski promet, vreden 13,3 milioni denari, 42,8% otpa|aat samo na trguvaweto so akciite na Komercijalna banka. Po prose~nata proda`na cena od 3.500 denari za akcija, kolku {to e i cenata za dokapitalizacija na bankata, v~era se istrguvaa 1.637 akcii od bankata, promet vreden 5,7 milioni denari. Kako {to nabli`uva datumot za zapi{uvawe na javno ponudenite akcii od Komercijalna banka, s$ pove}e raste interesot na investitorite za ovaa akcija. Pomalku interesni za investitorite bea obvrznicite. Vo ramkite na v~era{noto trguvawe so obvrznici be{e ostvaren promet od 597.000 denari. Kaj akciite, pak, promet pogolem od eden milion denari ostvari akcijata na Makpetrol. Istrguvanite 45 akcii na ovaa kompanija od nafteniot biznis donesoa promet od 1,3 milioni denari. Na Berzata v~era se

PRETSEDATEL NA AGROKOR Dali dobrite finansiski rezultati na hrvatskiot koncern za 2010 godina gi vra}aat vo igra najavenite 200 milioni evra investicii vo Makedonija? transport i vrski }e dade na proda`ba. Inaku, Agrokor denovive go objavi devetmese~niot finansiski izve{taj za minatata godina koj poka`uva deka kompanijata dobro se spravuva so recesijata. Najgolemata kompanija vo ramkite na koncernot, Konzum, ima blag rast na prihodite i dvoen rast na dobivkata, {to e rezultat na kratewe na tro{ocite. So 82% rast na dobivkata vo devette meseci lani e Beqe, najsilniot prehranben kombinat. Dali ova gi vra}a vo igra najavenite 200 milioni evra investicii na Agrokor vo Makedonija, koi vo 2007 godina Todori} gi najavi vo Makedonija, ostanuva da vidime.

istrguvaa 1.511 akcija na Makedonski telekom, vredni vkupno 830.000 denari. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 v~era porasna za 1,38%, dodeka, pak, indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID ima{e rast od 0,26%. Dene{noto trguvawe MBI-10 }e go po~ne so vrednost od 2.668,84 indeksni poeni, a MBID so 2.966,95 indeksni poeni. So promet od 447.000 denari najtrguvana be{e obvrznicata za denacionalizacija od sedmata emisija. No, i pokraj toa, indeksot na obvrznici padna za 0,09% na 116,87 indeksni poeni. Od vkupno istrguvanite 20 hartii od vrednost, duri 11 imaa rast na cenata sporedeno so ponedelnikot, koga nema{e nitu eden dobitnik. Najgolem rast, od 7,13%, ima{e akcijata na Stopanska banka od Bitola. Pad na cenata ima{e kaj pet hartii od vrednost, ~ij predvodnik be{e akcijata na Metalec od Prilep, so pad od 2,5%. Na ~etiri hartii od vrednost cenite ostanaa nepromeneti.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

01.02.2011

Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

31.017.947,50

1,47%

9,37%

6,60%

1,16%

1,00%

31.01.2011

519.765

ILIRIKA GRP

45.101.075,96

-4,21%

-0,35%

6,47%

-4,64%

8,90%

31.01.2011

2,85

681.778

Иново Статус Акции

20.548.641,69

11,10%

14,53%

6,74%

11,71%

-4,21%

28.01.2011

156,00

2,63

390.000

KD Brik

33.960.864,04

-3,51%

1,32%

3,89%

-3,23%

13,57%

30.01.2011

3.773,06

1,65

705.562

KD Nova EU

28.285.262,75

4,83%

6,34%

8,48%

4,59%

3,07%

30.01.2011

КБ Публикум балансиран

27.748.858,11

3,86%

4,81%

5,28%

3,46%

3,06%

31.01.2011

%

3.617,66

7,13

741.620

Макстил Скопје

225,01

3,9

Гранит Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

635,99

Стопанска банка Битола

Топлификација Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

01.02.2011 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Металец Прилеп Македонски Телеком Скопје Бетон Скопје 0 0

%

Износ (МКД)

117

-2,50

86.580

549,67

-0,45

830.550

8.000,00

-0,39

80.000

0,00

0,00

0

0,00

0,00

0

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Комерцијална банка Скопје Макпетрол Скопје

01.02.2011 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

01.02.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

3500,06

0,78

5.729.602

30264,62

0,01

1.361.908

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

01.02.2011

01.02.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.381,81

390,18

11,23

1,00

обични акции

8.000,00

341,43

23,43

0,23

Вкупно Официјален пазар

обврзници

% на промена

9.711

5

177.909

90

-36,13 40,65

187.620

95

32,41

GRNT (2009)

3.071.377

635,99

105,83

6,01

0,63

обични акции

28.913

22

-42,23

KMB (2009)

2.014.067

3.500,06

533,81

6,56

1,01

Вкупно Редовен пазар

28.913

22

-42,23

MPT (2009)

112.382

30.264,62

/

/

0,84

REPL (2009)

25.920

42.287,50

5.625,12

7,52

0,85

SBT (2009)

389.779

3.617,66

211,39

17,11

0,82

549,67

-0,45

830.550

STIL (2009)

14.622.943

225,01

0,11

2.034,82

3,14

Стопанска банка Битола

3617,66

7,13

741.620

TPLF (2009)

450.000

3.773,06

61,42

61,43

1,11

Топлификација Скопје

3773,06

1,65

705.562

ZPKO (2009)

271.602

2.300,00

/

/

0,30

Македонски Телеком Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 01.02.2011)


KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

Kompanii / Pazari / Finansii

MOLDERS OSTANUVA VO UPRAVNIOT ODBOR NA TTK BANKA adzorniot odbor na TTK banka zav~era odlu~il da mu go prodol`i mandatot na Piter Molders, ~len na Upravniot odbor na bankata. Pretsedatel na Upravniot odbor na TTK banka nekolku godini po red e Dragoqub Arsovski, a pretsedatel na Nadzorniot odbor e Gligorie Gogovski, generalen direktor na tekstilnata fabrika Teteks od Tetovo. Na-

N

jgolemi akcioneri vo ovaa banka se Teteks grupacijata so 43,82% od akciite so pravo na glas i Evropskata banka za obnova i razvoj (EDRD) so 25% od akciite. Rakovodstvoto na bankata se pofali deka kako rezultat na svojata posvetenost za razvoj na bankata vo mina-

11

PRODOL@UVA SORABOTKATA SO BERZITE VO QUBQANA, ZAGREB I BELGRAD

tata 2010 godina uspeale da postignat pozitivni finansiski rezultati.

akedonska berza, zaedno so berzite vo Qubqana, Zagreb i Belgrad potpi{aa aneks kon Memorandumot za partnerstvo od 2007 godina, so {to prakti~no se prodol`uva nivnata sorabotka, stavaj}i prioritet na zaedni~ki aktivnosti za razvoj i harmonizacija na pazarite na kapital. Vo taa nasoka se predvideni pove}e aktivnosti, me|u koi vospostavuvawe na regionalen primaren pazar i har-

M

monizacija na kriteriumite za superkotacijata na akcii na kompanii. Isto taka, za ovaa godina e predvideno i sozdavawe na infrastruktura nameneta za realizacija na prekugrani~ni transakcii, kako i ovozmo`uvawe na takanare~eno dale~insko ~lenstvo, koe im ovozmo`uva na stranskite banki i brokerski ku}i da stanat ~lenki na berzite. So aneksot e predvideno i prodol`uvawe na edukativnite

aktivnosti vo domenot na novi proizvodi, kako i vo nasoka na podigawe na svesta za zna~eweto na penziskite reformi za razvojot na pazarot na kapital. Krajnata cel i predizvik na ovaa sorabotka e sozdavawe najvisok stepen na regionalizacija koj bi bil odr`liv na dolg rok. Toa, voedno, podrazbira anga`irawe na site u~esnici na pazarot na kapital, vklu~uvaj}i gi i relevantnite dr`avni tela, kako i samiot biznis-sektor.

OP[TINITE I MINISTERSTVOTO ZA TRANSPORT NE SE RAZBIRAAT

KOJ ]E GI UTVRDUVA CENITE ZA 17.03.2010 LEGALIZACIJA NA DELOVNI OBJEKTI?

11

Iako op{tinite ve}e imaat opredeleno ceni po koi, spored stepenot na izgradenost na grade`noto zemji{te, bi trebalo da se legaliziraat objektite, Ministerstvoto za transport e institucijata {to }e go ima posledniot zbor vo cenite, so nosewe nov pravilnik SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

olku }e ~ini legalizacijata na delovnite objekti vo zemjava s$ u{te nikoj ne znae. Vo predlogzakonot za tretman na bespravno izgradenite objekti pi{uva deka visinata na nadomestot za legalizacija na elektronskite komunikaciski mre`i, kako i za objektite so namena proizvodstvo, distribucija i servisi, }e se opredeli so pravilnik za stepenot na ureduvawe na grade`noto zemji{te. No, tokmu noseweto na pravilnikot sozdava konfuzija me|u instituciite. Iako op{tinite, iako ve}e imaat opredeleno ceni po koi, spored stepenot na izgradenost na grade`noto zemji{te, bi trebalo da se legaliziraat objektite, Ministerstvoto za transport e institucijata {to }e go ima posledniot zbor vo cenite, so nosewe nov pravilnik. Gradona~alnicite se sigurni deka noviot tarifnik }e bide donesen po glasaweto na zakonot, {to ostavalo prostor za zna~itelno namaluvawe na cenite preku odreduvawe poniski koeficienti. KOJ ]E GI UTVRDUVA CENITE? “To~no e deka op{tinite imaat opredeleno odredeni ceni za komunalii spored stepenot na uredenost na grade`noto zemji{te, odnosno spored izgradenosta na komunalnata infrastruktura (vodovod, kanali-

K

900

MINISTERSTVO ZA TRANSPORT

“Op{tinite odlu~uvaat za cenite. Pravilnikot za stepenot na ureduvawe na grade`noto zmeji{te e ve}e donesen od sovetot na op{tinite spored Programata za ureduvawe na grade`noto zemji{te.” zacija, uli~no osvetluvawe, dostavuvawe na elektri~na energija i sl.). Me|utoa. tie ceni treba da bidat odobreni od Ministerstvoto za transport. Toa zna~i deka toa dostavuva nov pravilnik, vo koi utvrduva koeficienti na popust, kako eden vid stimulacija. Na primer, ako donesat koeficient 0,1, zna~i deka }e ima popust od 10% za legalizacija na eden objekt. Voobi~aeno cenite za komunalii se dvi`at od 130 evra za metar kvadraten vo Skopje, 64 evra vo Strumica, do pet evra vo ruralnite sredini”, veli Zoran Zaev, gradona~alnik na Strumica. Spored Zaev, somne` otvora neizvesnosta, odnosno diskrecionoto pravo {to go ima ministerot da go izgotvuva pravilnikot, posebno vo slu~aj koga treba da se legaliziraat baznite stanici za kompanii koi zarabotuvaat milionski profiti. I gradona~alnicite na skopskite op{tini Aerodrom i Centar go ~ekaat pravilnikot od Ministerstvoto za transport. No, od ovoj resor tvrdat deka op{tinite odlu~uvaat za cenite. Od Ministerstvoto potenciraat deka pravilnikot za stepenot na ureduvawe na grade`noto zmeji{te e ve}e donesen od sovetot na op{tinite spored Programata za

bazni stanici nelegalno se izgradeni niz cela Makedonija

ureduvawe na grade`noto zemji{te. KAKO ]E SE LEGALIZIRAAT BAZNITE STANICI Opoziciskata SDSM smeta deka vaka predlo`eniot Zakon za legalizacija na bespravno izgradenite objekti e nesprovedliv vo praktika i neophodno e prethodno da se izraboti analiza na divogradbite, da se utvrdi nivniot to~en broj i da se izvr{i kategorizacija spored tipologija i namena. Pratenikot na opoziciskata SDSM, Nikola ]urk~iev, na minatonedelnata sobraniska rasprava za predlogzakonot posebno go poso~i slu~ajot so legalizacijata na baznite stanici na telekomunikaciskite kompanii. Spored nego, telekomunikaciskite kompanii }e platat minimalen nadomest. “Tie kompanii sigurno }e ka`at deka sami donele voda, struja, napravile pat i sli~no, {to se elementi od vkupnata suma za stepen na iskoristenost. Toa zna~i deka }e im se odbie od sumata i }e izleze deka najmnogu }e }arat. Fakt e deka nitu eden takov objekt, dali e antena, predavatel ili ne{to drugo ne smee da se postavuva bez dozvola. Mora da ima mislewe od Direkcijata za radijacija za utvrduvawe na {tetnosta za gra|anite i mora da ima elaborat za

ZORAN ZAEV

vlijanieto vrz `ivotnata sredina, {to, pak, ne mo`e da se dobie bez odobrenie za gradba”, objasnuva ]urk~iev. S$ u{te e nepoznato koi telekomunikaciski kompanii imaat divoizgradeni bazni stanici. Vo Makedonski telekom tvrdat deka site stanici i opti~ki mre`i im se postaveni legalno i za site poseduvaat odobrenie od Ministerstvoto za transport. Vo mobilniot operator VIP izjavija deka del od baznite stanici

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

2,72%

3,61%

4,31%

5,27%

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

2,54%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5067

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

САД

долар

44,9216

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

В.Британија

фунта

71,4447

Швајцарија

франк

47,7129

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44,9643

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,6899

61,6

46

71,8

48,2

Извор: НБРМ

}e treba da se legaliziraat i smetaat deka predlog-zakonot za legalizacija }e go zaokru`i procesot na celosno legalizirawe na baznite stanici za koi ve}e po~nale postapka. Vo One ne komentiraat ni{to dodeka ne se donese zakonot. Od Dr`avniot grade`en inspektorat informiraat deka do krajot na 2009 godina mobilnite operatori vo zemjava nelegalno izgradile okolu 900 bazni stanici.

GRADONA^ALNIK NA STRUMICA To~no e deka op{tinite imaat opredeleno odredeni ceni za komunalii spored stepenot na uredenost na grade`noto zemji{te, odnosno spored izgradenosta na komunalnata infrastruktura (vodovod, kanalizacija, uli~no osvetluvawe, dostavuvawe na elektri~na energija i sl.). Me|utoa, tie ceni treba da bidat odobreni od Ministerstvoto za transport. Toa zna~i deka toa dostavuva nov pravilnik, vo koi utvrduva koeficienti na popust, kako eden vid stimulacija. Na primer, ako donesat koeficient 0,1, zna~i deka }e ima popust od 10% za legalizacija na eden objekt. Voobi~aeno cenite za komunalii se dvi`at od 130 evra za metar kvadraten vo Skopje, 64 evra vo Strumica, do pet evra vo ruralnite sredini.


Fokus

12

KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

[TO MISLAT EKONOMISTITE ZA KAPITALNITE INVESTICII?

TRIUMFALNATA KAPIJA I @I^ARNICATA -NAJPROMA[ENI VLADINI PROEKTI?! ALEKSANDAR JANEV Janev@kapital.com.mk

d vkupno planirani 290 milioni evra, Vladata vo 2010 godina potro{i 250 milioni evra vo kapitalni proekti. So toa, spored poslednite podatoci od Ministerstvoto za finansii, realizacijata na kapitalnite investicii minatata godina nadmina 85% od proektiranoto nivo vo buxetot, {to e najdobar rezultat vo poslednite nekolku godini. Najgolem del od parite, okolu 86 milioni evra, se vlo`eni vo izgradba na lokalni i regionalni pati{ta, a pomal del za `i~arnicata od sredno Vodno do Mileniumskiot krst, za nabavka na avtobusi, proektot “Skopje

O

 Od vkupno planirani 290 milioni evra, Vladata vo 2010 godina potro{i 250 milioni evra za kapitalni proekti. “Kapital” istra`uva{e {to mislat ekonomistite za ovie kapitalni proekti, kolku se tie korisni za ekonomijata. Koi se najisplatlivite vladini investicii koi sozdavaat dodadena vrednost i se osnova za zgolemuvawe na ekonomskata aktivnost, a koi od niv }e ostanat zapameteni kako najproma{eni proekti? 2014”, sportski sali, fudbalski i teniski igrali{ta, rekonstrukcija na `elezni~ki prugi. No, ostanuva dilemata kolku ovie investicii se isplatlivi, odnosno kolku realno & pomagaat na ekonomijata pobrzo da zeme zdiv i da ostvari pobrz razvoj. “Kapital” pra{a ekonomisti i biznismeni koi se najisplatlivite vladini investicii koi sozdavaat dodadena vrednost i se osnova za zgolemuvawe na ekonomskata aktivnost, a koi od niv }e ostanat zapameteni kako najproma{eni proekti. Re~isi site se ednoglasni deka `i~arnicata na Vodno, za ~ija izgradba Vladata planira da potro{i okolu sedum

milioni evra, i Triumfalnata kapija, {to se gradi vo centarot na Skopje i }e ~ini okolu 4,5 milioni evra, se na vrvot na listata na proma{eni investicii. Ekonomistite sugeriraat deka parite od buxetot treba pove}e da se namenat za investirawe vo razvojni infrastrukturni proekti vo oblasta na energetikata, patnata i `elezni~kata infrastruktura, obrazovanieto, bidej}i taka vlo`enite pari najmnogu se multipliciraat i sozdavaat ekonomska korist. “Smislata na kapitalnite investicii ne e samo da se potro{at parite i so toa da se postigne nekakov kratkoro~en efekt na

investiciska aktivnost, tuku da se ovozmo`i ekonomijata da se razviva posigurno i odr`livo. Parite za kapitalni investicii treba da se investiraat vo energetski objekti koi }e ja snabduvaat zemjata so poevtina struja, vo izgradba na pati{ta i `eleznici koi }e go olesnat transportot, vo izgradba na novi u~ili{ta i stanovi koi po principot na multiplikacija mnogu pove}e pridonesuvaat vo razvojot na doma{nata ekonomija. ]e se anga`ira doma{nata grade`na operativa, }e se vrabotat novi rabotnici, }e se zgolemi potro{uva~kata. No, sigurno deka ne treba prioritet vo investiciite na dr`avna

smetka da ni bidat spomenicite i muzeite, koi se ~ist tro{ok. Spored mene, `i~arnicata na Vodno e definitivno najproma{en proekt. Poisplatlivi od nea se i nekolku kilometri pat, osven ako Vladata ne planira da izgradi skija~ki centar na Vodno, pa ovaa investicija da dobie poinakva smisla”, veli Jane Miqoski, univerzitetski profesor. Ekonomistite komentiraat deka najisplatlivite investicii lesno mo`e da se utvrdat dokolku se znae kolku sekoja od niv pridonela vo

MIHAIL PETKOVSKI

RUBIN ZARESKI UNIVERZITETSKI PROFESOR “Kapitalna investicija, osobeno vo vreme na kriza, e izgradba na infrastrukturni objekti vo energetika, gasifikacija, patna i `elezni~ka infrastruktura. Toa }e pomogne za privlekuvawe na stranskite investitori. Ostanatite takanare~eni kapitalni investicii vo sportski tereni, spomenici i muzei se dobri, no se realiziraat vo pogre{no vreme. @i~arnicatata na Vodno, na primer, ili gradbite vo centarot na Skopje imaat turisti~ka dimenzija i ne pridonesuvaat za dolgoro~en razvoj na ekonomijata. Kapitalnite investicii treba da & pomognat na ekonomijata pobrzo da zakrepne.”

PROFESOR NA EKONOMSKIOT FAKULTET “Vo sledniot period vlasta }e treba mnogu pove}e da vlo`uva vo izgradba na patna, `elezni~ka, energetska i informaciska infrastruktura, kako i vo obrazovanito. Poddr`uvam zgolemuvawe na kapitalnite investicii duri i po cena na zadol`uvawe na dr`avata. Fiskalnata politika mora da go pottiknuva ekonomskiot rast.”

TURSKATA VLADA ]E INVESTIRA MILIJARDI EVRA VO KAPITALNI PROEKTI

TURCIJA GRADI PRISTANI[TA I AVTOPATI[TA ELENA JOVANOVSKA urcija vo narednite ~etri godini planira da izgradi ogromni pristani{ta, avtopati i `elezni~ka infrastruktura. Turskata Vlada objavi “dokument za industriska strategija”, koj se odnesuva na periodot od 2011 do 2014 godina. Planot e sostaven e od 72 klu~ni to~ki i predviduva pogolema vladina poddr{ka vo aktivnostite za istra`uvawe i razvoj vo privatniot i dr`avniot sektor. Spored turskiot minister za industrija i trgovija, Nihat Ergun, ovaa strategija se fokusira na zgolemuvawe na konkurentnosta na Turcija na globalniot pazar. Detalniot plan

T

predviduva izgradba na ogromni pristani{ta i logisti~ki bazi, kako i konstrukcii na `eleznici. Isto taka, strategijata e naso~ena i kon industrii bazirani na znaewe, tehnolo{ki transferi i energetska efikasnost. Za da se realiziraat proektite, startegijata predviduva i polesen pristap do finansii za malite i srednite pretprijatija, }e se razvivaat sistemite za kreditni garancii, a }e se pottiknuva i zgolemuvawe na vlo`eniot kapital. So planot e predvidena izgradba na `elezni~ki linii do industriskite zoni, golemi fabriki i pristani{ta, so u~estvo na privatnite kompanii i na samata dr`ava. Samo vo izgradba na brza `elezni~ka mre`a Turcija planira da investira 12 milijardi dolari.

“@eleznicite vo momentov prenesuvaat 3% od patni~kiot i 5% od tovarniot soobra}aj vo Turcija”, izjavi direktorot na oddelot za proizvodstvo na vozila vo Turskata dr`avna `eleznica, Muamer Kantar~i. Turcija vo mart minatata godina ja pu{ti vo upotreba prvata brza `elezni~ka linija, vredna 4 milijardi dolari, koja gi povrzuva glavniot grad Ankara i zapadniot grad Eskisehir. Izgradbata na prodol`enieto na ovaa linija, vo vrednost od 1,27 milijardi dolari, na potegot Eskisehir – Istanbul po~na minatata godina. "Planiran e proekt za izgradba na brzi `elezni~ki linii so vkupna dol`ina od 2.297 kilometri. Ovaa

investicija }e ~ini 10,4 milijardi dolari", izjavi Kantar~i. Brzata `elezni~ka linija me|u Ankara i gradot Konja, so dol`ina od 212 kilometri i vrednost od 750 milioni dolari, treba da bide pu{tena vo upotreba ovaa godina. Isto taka, Turcija gradi brza linija me|u Ankara i gradot Sivas, koja }e se protega 480 kilometri i }e ~ini 1,6 milijardi dolari. “Se planiraat i linii me|u Istanbul i Edirne, vo blizina na bugarskata i gr~kata granica, Ankara i Izmir na egejskiot breg i industriskata zona vo Bursa i gradot Osmaneli”, izjavi Kantar~i. Osven vo `eleznicata, Turcija }e investira i vo gradewe novi avtopati. Dr`avata }e vlo`i 11 milijardi evra za izgradba na

najgolemiot avtopat vo zemjata, koj }e gi povrzuva Istanbul i Izmir. So ovoj avtopat patuvaweto me|u ovie dva grada }e se skrati od 6,5 ~asa na tri ~asa. Planirano e izgradbata da trae sedum godini i da se zavr{i do 2017 godina. “Proektot koj }e go povrze Izmir so Istanbul i Evropa }e ima pozitivno vlijanie vrz ekonomskiot i socijalniot razvoj na Izmir”, objasnuva pretsedatelot na Stopanskata komora na Izmir, Ekrem Demirta{. Dogovorot za izgradba na najgolemiot avtopat turskata Vlada go potpi{a minatata godina, a }e go gradi konzorcium sostaven od {est grade`ni kompanii. Vo proektot, vreden 11 milijardi evra, }e bide vklu~ena i izgradbata na vtoriot


4

no.

KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

TOP 10 MEMOARI NA I LIDERI I POLITI^KI

JANE MIQOVSKI UNIVERZITETSKI PROFESOR “Smislata na kapitalnite investicii ne e samo da se potro{at parite i so toa da se postigne nekakov kratkoro~en efekt na investiciska aktivnost, tuku da se ovozmo`i ekonomijata da se razviva posigurno i odr`livo. Parite za kapitalni investicii treba da se investiraat vo energetski objekti koi }e ja snabduvaat zemjata so poevtina struja, vo izgradba na pati{ta i `eleznici koi }e go olesnat transportot, vo izgradba na novi u~ili{ta i stanovi, koi po principot na multiplikacija mnogu pove}e pridonesuvaat vo razvojot na doma{nata ekonomija. Spored mene, `i~arnicata na Vodno e definitivno najproma{en proekt. Poisplatlivi od nea se i nekolku kilometri pat, osven ako Vladata ne planira da izgradi skija~ki centar na Vodno, pa ovaa investicija da dobie poinakva smisla." razvojot na ekonomijata, a tie voobi~aeno se investiciite vo podobruvawe na infrastrukturata na zemjata. “Kapitalna investicija, osobeno vo vreme na kriza, e izgradba na infrastrukrutni objekti vo energetika, gasifikacija, patna i `elezni~ka infrastruktura. Podobruvaweto na infrastrukturata }e pomogne mnogu vo privlekuvaweto stranski investitori. Ostanatite “takanare~eni” kapitalni investicii vo sportski tereni, spomenici i muzei se dobri, no se realiziraat vo pogre{no vreme. @i~arnicata na Vodno, na primer, ili gradbite vo centarot na Skopje imaat turisti~ka dimenzija i ne pridonesuvaat za dolgoro~en razvoj na ekonomijata. Kapitalnite investicii treba da & pomognat na ekonomijata pobrzo da zakrepne”, komentira Rubin Zareski, univerzitetski profesor. Ne mo`e ednostavno da se utvrdi koja od site investcii e najisplatliva ili najproma{ena, no, generalno, infrastrukturnite proekti va`at za investicii koi imaat najpozitivni efekti vrz razvojot na ekonomijata. “Isplatlivi investicii voobi~aeno se tie koi obezbeduvaat najgolem povrat, odnosno multiplikacija na vlo`enite sredstva. Toa se investiciite vo infrastrukturni objekti koi sozdavaat dopolnitelna vrednost, pottiknuvaat ekonomska aktivnost i kreiraat novi rabotni mesta. Odredeni investicii vlijaat na zgolemuvawe na potro{uva~kata i ne pridonesuvaat za dolgoro~en razvoj na ekonomijata. Toa se pomalku isplatlivi investicii”, ocenuva Jovan Pejkovski, univerzitetski profesor. So ogled na toa {to vo vladinata agenda izostanuvaat investiciite vo avtopati{ta, `elezni~ki prugi i klu~ni energetski kapaciteti, lesno mo`e da se zaklu~i deka vladinite kapitalni investicii se pomalku isplatlivi. Ekspertite se soglasni deka Vladata i vo idnina mora da odvojuva {to pove}e pari od buxetot za investicii za da ja podobri konkurentnosta na doma{nata ekonomija.

“Vo sledniot period vlasta }e treba mnogu pove}e da vlo`uva vo izgradba na patna, `elezni~ka, energetska i informaciska infrastruktura, kako i vo obrazovanieto. Poddr`uvam zgolemuvawe na kapitalnite investicii duri i po cena na zadol`uvawe na dr`avata. Fiskalnata politika mora da go pottiknuva ekonomskiot rast”, smeta univerzitetskiot profesor Mihail Petkovski. Vo buxetot za godinava Vladata isplanira 380 milioni evra za investicii vo kapitalni proekti, {to pretstavuva rast od 29% vo odnos na saldoto {to ostana za ovaa namena minatata godina, otkako so rebalansot tokmu ovaa stavka od buxetot najmnogu nastrada.

 Izgradba na novi pati{ta, `elezni~ki prugi, nabavka na medicinska oprema i izgradba i rekonstrukcija na javni zdravstveni ustanovi, u~ili{ta i sportski sali se samo del od kapitalnite investicii na Vladata za 2011 godina.

Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, najavi deka najgolem prioritet vo kapitalnite investicii za godinava }e ima izgradbata na nekolku parni pravci i toa: Kowsko–Ko`uv, za koj se odvoeni 4,5 milioni evra, Radovi{– Strumica (3,5 milioni evra), Tabanovce–Kumanovo (2,5 milioni evra) i Pore~e–Skopje (2,1 milioni evra). Vkupniot fond na Agencijata za pati{ta e zgolemen za 7,9% vo odnos na lani, a se planira izgradba i rekonstrukcija na u{te nekolku lokalni pati{ta. Osven vo pati{ta, Vladata planira pogolem del od parite za kapitalni proekti da gi vlo`i i za izgradba i rekonstrukcija na javnite zdravstveni ustanovi, doizgradba na dijagnosti~kiot centar vo Tetovo, nabavka na medicinska oprema. Vo obrazovanieto najmnogu pari se odvoeni za izgradba i modernizirawe na osnovni i sredni u~ili{ta,

sportski sali, rekonstrukcija i opremuvawe na u~eni~ki i studentski domovi, kako i rekonstrukcija na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij. Se planira da prodol`i realizacijata na site proekti vo oblasta na kulturata, a del od niv se o~ekuva da bidat i zavr{eni do krajot na godinava. Isto taka, isplanirani se pari za nabavka na avtobusi, izgradba na `i~arnicata i 4,5 milioni za doizgradba na tehnolo{koindustriskite zoni. Spored podatocite od Ministerstvoto za finansii, 14,5% od vkuniot buxet za idnata godina e namenet za kapitalni investicii, a ostanatite 85,5%, sepak, }e se potro{at za tekovni potrebi, kako plati i socijalni transferi. Toa za Vladata e dovolen argument buxetot za 2011 godina da go deklarira kako razvoen.

Za razlika od Makedonija, Albanija, Srbija, Kosovo, Bugarija i Grcija intenzivno investiraat vo podobruvawe na patnata infrastruktura i regionalno povrzuvawe, vo koe na{ata zemja e zaobikolena.

Grcija gradi avtopat {to ja povrzuva zemjata so Albanija na sever i so Bugarija na istok, koj e re~isi gotov. Istata trasa ja gradi i Bugarija. So avtopat zemjata se povrzuva od Grcija kon Romanija i Srbija. I Albanija, isto taka, na golemo go gradi avtopatot kon Grcija. So poseben pat Albanija preku Dra~-Kuks-Morina se povrza so Pri{tina. Zemjata samo minatata godina potro{i pove}e od edna milijarda evra za novi pati{ta, a gotov e i patot od Tirana do Debar, do albanskata granica. Kosovo za dve godini investira{e 1,2 milijardi evra vo nova patna infrastruktura, a prioritet vo momentov e izgradbata na patot do Blace, na granicata so Makedonija. Srbija, pak, so 1,6 milijardi evra }e gi modernizira svoite pati{ta godinava. ]e izgradi {est novi patni pravci, a prioritet e Koridorot 10, koj vo izminative nekolku godini intenzivno se gradi.

 So dr`avnata strategija za investicii vo kapitalni proekti predvidena e izgradba na `elezni~ki linii do industriskite zoni, golemi fabriki i pristani{ta, so u~estvo na privatnite kompanii i na dr`avata. Samo vo izgradba na brza `elezni~ka mre`a }e investira 12 milijardi dolari po golemina vise~ki most vo svetot, nad zalivot na Izmir. Mostot }e bide dolg 3.000 metri. So izgradbata na avtopatot me|u Istanbul i Izmir }e se zgolemi i stapkata na vrabotenost vo grade`niot sektor. ”So realizacijata na ovoj proekt, tro{ocite za prevoz }e se namalat, biznismenite od Izmir polesno }e stignat do Istanbul i Evropa, dodeka gradot }e dobie mnogu pove}e investicii i turisti”, veli Demirta{. Vo Turcija momentalno se gradi i podvoden `elezni~ki tunel pod

Bosforot kraj Istanbul, koj }e ovozmo`i slobodno soobra}awe na vozovite od Zapadna Evropa do Kina. Vladiniot “dokument za industriska strategija” predviduva i izgradba na ogromni glavni pristani{ta na s$ u{te neodredeni lokacii, za da & se pomogne na Turcija da stane tranzitna zemja. Vo obidot da se podobri energetskata efikasnost, planot predviduva voveduvawe na metodi za iskoristuvawe na potencijalot na zemjata vo odnos na energetskite resursi, vklu~uvaj}i gi i vodeniot potencijal,

veterot, geotermalnata energija, solarnata energija i biomasata. Vladata }e ja potpomogne upotrebata na proizvodi koi se potpiraat na alternativni energetski izvori. Ponatamu, dokumentot se zalaga za merki za izgradba na kapaciteti od oblasta na nanotehnologijata i biotehnologijata, so cel da se obezbedi razvoj na industriite bazirani na znaewe. Vladata }e pomogne vo osnovawe i rabota na centri za istra`uvawe i razvoj. ] e bide poddr`ano i vlo`uvaweto na kapital vo tehnolo{kiot sektor, koj do`ivuva procut.

KAKO SE GRADE[E AMERIKANSKATA NADVORE[NA POLITIKA?

na porane{niot dr`aven sekretar  Memoarite vo Stejt departmentot na SAD, Din A~eson, ja raska`uvaat negovata uloga i odlukite {to gi donel za vreme na Vtorata svetska vojna, Studenata vojna, osamostojuvaweto na Izrael i borbata za prevlast na me|unarodnata scena na SAD i Sovetskiot Sojuz oliti~kite memoari na Din A~eson, koj be{e dr`aven sekretar na Stejt departmentot na SAD vo 40-te godini od minatiot vek, nasloveni kako "Prisuten vo sozdavaweto" gi opi{uvaat negovite odluki vo vreme koga SAD stana svetska politi~ka i ekonomska dvi`e~ka sila. Go opi{uvaat i zajaknuvaweto i izdignuvaweto vo vrvot na me|unarodnata scena na Sovetskiot Sojuz, kako i sozdavaweto na Izrael kako samostojna i nezavisna dr`ava. Negovata uloga i iskustvoto koi gi steknal vo ovie zna~ajni momenti od 20 vek se glavnite elementi na narativniot segment od memoarite. Interesno e toa {to za vreme na Studenata vojna A~eson bil eden od glavnite akteri koi gi postavile temelite za implementirawe na nadvore{nata politika na najmo}nata politi~ka i ekonomska sila vo svetot. A~eson imal zna~ajna uloga vo sozdavaweto na Mar{aloviot plan, kako i vo razvojot na Trumanovata doktrina i osnovaweto na NATO, koja denes e eden od glavnite faktori za odr`uvawe na svetskiot mir i bezbednosta. Spored ekspertite, negovata uloga na me|unarodnata scena e od ogromno zna~ewe za dene{nata sostojba na me|unarodnata politi~ka scena i bezbednosta vo svetot. Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna, A~eson napravi nekolku klu~ni ~ekori za vospostavuvawe mir vo svetot. Vo 1950 godina uspea da go ubedi amerikanskiot pretsedatel Truman da intervenira vo Korejskata vojna, da isprati voeni trupi za pomo{ na francuskata vojska vo Indokina i da pregovara za kraj na vojnata vo Severen Vietnam. Eden od najzna~ajnite momenti koi toj gi opi{uva vo memoarite e negoviot govor {to go odr`al vo januari 1950 godina pred amerikanskiot klub na novinari. Govorot ja otslikal crvenata linija koja amerikanskata vlast ja odredila za korejskite kolegi, koi nesomneno ne ja ispo~ituvale dokraj. Toj duri uspeal i “la`no" da go ubedi komunisti~kiot lider na Sovetskiot sojuz, Josif Stalin, deka SAD nema da intervenira vo vojnata koja "besneela" vo Ju`na i Severna Koreja. “No, samo nekolku meseci podocna SAD ja napadna Koreja, a Kina stanuva najgolem protivnik vo Korejskata vojna”,

P

objasnuva toj vo "Prisuten vo sozdavaweto". Mnogu voeni analiti~ari istaknaa deka so toj govor napravil presvrt vo vodeweto na nadvore{nata politika na SAD i za glaven vinovnik gi poso~uvaat zaostrenite odnosi me|u dvete najmo}ni dr`avi vo svetot. Memoarite, koi za prvpat se objaveni vo 1969 godina, se soo~ija so brojni kritiki od ekspertite. Spored niv, ovie memoari se olicetvorenie na definitivniot kraj na Vtorata svetska vojna. Spored ekspertite, A~eson gi iskoristil memoarite za da se opravda sebesi i svoite postapki pred amerikanskata javnost. Tie istaknuvaat deka stravuvaweto koe A~eson go imal pred objavuvaweto na memoarite uspeal da go nadvladee so tekot na godinite. Toa {to nekoga{ bilo prikazna pi{uvana vo strav i nemiri, denes stana najzna~ajnoto delo koe gi opi{uva koncepciite na amerikanskata politika i negovite najgolemi li~ni dostignuvawa. Poradi toa, ekspertite gi proglasija za edni od najobjektivno napi{anite memoari. Iako va`el za premnogu zna~ajna figura vo nadvore{nata politika na SAD, A~eson ume{no go dvoel privatniot od slu`beniot `ivot. Kako sin na sve{tenik, `iveel vo patrijarhalno semejstvo, so svoite roditeli, soprugata i trite deca. Vo 1964 godina A~eson ja dobiva nagradata "Pretsedatelski zlaten medal za slobodata”, a {est godini podocna go odlikuvaat so Pulicerovata nagrada za istorija. Amerikanskata izdava~ka ku}a Moderna biblioteka gi smesti memoarite na A~eson na 47 mesto od 100 vo kategorijata najdobri izdanija vo 20 vek. prodol`uva


KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

Komentari / Analizi

14

EKONOMIJA VO PARLAMENTARNA KRIZA  Kone~no,

ima li ovaa “ubavina” od ambient za vladeewe, verojatno tolku mnogu posakuvana od ovaa vlast, svoja cena? Ima, i toa visoka. Potezite na vlasta ja doteraa makedonskata ekonomija da stane ekonomija na zemja vo parlamentarna kriza, koja, patem, ima golem potencijal da se prodlabo~i

akedonija vleze vo parlamentarna kriza. Vo Sobranieto pove}e nema vistinska i avtenti~na opozicija. SDSM izleze od Parlamentot. Izlegoa i NSDP, Liberalnata partija i Nova alternativa. Izleze i Nova demokratija, partijata na Imer Selmani. Partijata na Ta~i ve}e be{e izlezena od porano. So toa se poka`a deka borbata za sloboda i demokratija ne poznava nacionalnosti, Makedonci, Albanci itn.. Partijata na Fiat Canoski razmisluva da go napu{ti Parlamentot. Vo Sobranieto ostanaa samo partiite od vladinata koalicija i LDP na Manasievski. Prodol`uvaat so svoite ubeduvawa, matematiki i interesi. Zo{to e toa taka, tie si znaat. Vo sekoj slu~aj, LDP sega ve}e javno ja poka`a svojata poziciija i prodol`i da & dava legitimitet na ovaa Vlada. Vakvata situacija ne e iznenaduvawe, no prosto e neverojatno kako vremeto i okolnostite ja

M

stopija kamufla`ata na vlasta za na~inot na koj taa gi sfa}a demokratijata i upravuvaweto so demokratskite procesi vo zemjata. Koga }e se poglednat slu~uvawata {to prethodea - be{e samo pra{awe na vreme. Prvo, koga pred nekolku meseci Fridom haus izleze so rejtingot za slobodata na mediumite vo svetot, na rang-listata Makedonija ima{e ogromen pad. Iako na toa ne mu se obrna kojznae kakvo vnimanie vo javnosta, padot be{e mnogu indikativen zatoa {to dojde od respektiran stranski izvor. Vtoro, vlasta po~na akcija za borba protiv navoden kriminal vo firmite na ulica Pero Nakov bb, za koj nema i ne znaeme dali }e ima i sudska verifikacija. Iako, navidum, kako kolateralna {teta, taa akcija treba da go donese glavniot plen, televizijata A1. Zatoa odedna{ akcijata, za koja relevantni pretstavnici na vlasta javno uka`uvaa deka ne e naso~ena kon televizijata, sega zavr{i so

blokirawe/zamrznuvawe na nejzinata smetka. Televizijata, koja se smeta za najgledana, & e potrebna na vlasta samo dokolku silno ja poddr`uva. Ako televizijata e `estok i revnosen kriti~ar na vlasta, toga{ proizleguva deka e podobro da ja nema. Treto, vo mediumite pro~itavme deka 15 doma{ni firmi, koi se smetaa za najgolemi pla}a~i na reklami vo mediumite, se povlekle od A1. Dokolku e toa navistina to~no, legitimno e ~ovek da se zapra{a {to e pri~inata i od kade doa|a motivacijata. Vo sekoj slu~aj, krajniot rezultat e finansisko slabeewe na televizijata. ^etvrto, vlasta mnogu poka`a i koga se obide kako bokser so staklena brada, koj ne znae da prima udari, naplivot na nezadovolstvo da go amortizira so kontraprotesti. Taka, vidovme kako studentite zastanaa nasproti profesorite, a vo odbrana na vlasta (ovaa kombinacija ne ste ja videle tolku mnogu vo

istorijata, neli). Vidovme “tutunarki” vo ~izmi na protest pred sedi{teto na SDSM, koi o~igledno mora da se mnogu zadovolni od toa {to se slu~uva godinava so otkupot na tutunot {tom ne bea na protestot zaedno so drugite tutunari pred Parlamentot. Vidovme gra|ani vo nekakvo zdru`enie kako zamislen kontraudar na protestot na doktorite. Petto, amerikanskiot ambasador dade re~isi nediplomatski ostra izjava po sredbata so premierot odr`ana na denot na izleguvaweto na opozicijata od Parlamentot. Eksplicitno poso~i deka “nezavisnite mediumi i sudstvoto, koi se dvete klu~ni komponenti na koja bilo demokratija, vo Makedonija se soo~uvaat so problemi”. [esto, slikata za demokratskiot senzibilitet na vlasta se zaokru`i so diplomatskite potezi povrzani so Zimbabve. Koj poriv mo`e da ve vodi za da posakate da se sretnete so prviot ~ovek na tamo{niot agresiven

re`im? Sive ovie kocki go sklopuvaat mozaikot za demokratskiot kapacitet na vlasta. Da zaklu~ime. Makedonija vleze vo faza na parlamentarna kriza, a vlasta sega }e mo`e da si pravi {to saka vo Parlamentot. Nema ve}e nezgodni prateni~ki pra{awa, nema ve}e diskusija za zakonite. ]e si go donesat zakonot za energetika takov kakov {to sakaat, }e si go donesat i zakonot za legalizacija na divogradbite vo svojata varijanta, polo{a za gra|anite. Mo`ebi }e si "na{tancaat" i donesat kup zakoni {to se ~uvstvitelni. Kone~no, ima li ovaa “ubavina” od ambient za vladeewe, verojatno tolku mnogu posakuvana od ovaa vlast, svoja cena? Ima, i toa visoka. Potezite na vlasta ja doteraa makedonskata ekonomija da stane ekonomija na zemja vo parlamentarna kriza, koja, patem, ima golem potencijal da se prodlabo~i. Toa go stava pod golem

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

znak pra{alnik ekonomskoto zazdravuvawe na zemjata {to si go zamislila Vladata za 2011 godina. Ovojpat i zaradi doma{ni faktori, nezavisno od brzinata na zakrepnuvawe na zemjite {to se na{i trgovski partneri. Politi~kite slu~uvawa vlijaat na o~ekuvawata na ekonomskite subjekti i sledstveno, na nivnite odluki. Logi~no bi bilo vo vakvi okolnosti, pla{ej}i se od toa kade }e otide rabotata, gra|anite da tro{at pomalku. Logi~no bi bilo doma{nite investitori {to imale namera da investiraat da se vozdr`at izvesno vreme, ~ekaj}i da vidat kakov }e bide raspletot. Takvoto vozdr`uvawe e u{te pologi~no kaj stranskite investitori. Seto toa, kombinirano so golemite poskapuvawa na hranata i na energijata, na gra|anite im nosi te{ki vremiwa.

SEWORA@OT I NARODNATA BANKA  Vo

zemjite vo koi kupoproda`bata na dr`avni hartii od vrednost ne se koristi kako monetaren instrument od centralnata banka, fiskalniot sewora` vo osnova se sovpa|a so profitot na centralnata banka transferiran vo buxetot na dr`avata i isplatenite kamati na dr`avnite depoziti

ewora`ot poretko }e mo`ete da go sretnete vo u~ebnicite po monetarni finansii, iako zaslu`uva da se objasni i razjasni zaradi negovoto zna~ewe ne samo vo minatoto, tuku i denes. Na narednite stranici }e se obideme da dademe objasnuvawe na poimot i vidovite sewora`. ]e po~neme od zlatniot standard. Mislam deka taka najlesno i }e se razbere ovoj poim. Eden od osnovnite postulati na koi se zasnova{e zlatniot standard be{e slobodata na kovawe zlatni pari od zlato i na topewe na zlatnite pari vo zlato. Liceto, podocna institucijata, kade {to gra|anite gi nosele zlatnite pra~ki so barawe da im iskovaat zlatni pari se narekuval seigneur. Toj za uslugata {to im ja pravel na gra|anite zemal provizija - seigneurage - sewora`a. So pojavata na kni`niot standard, odnosno so zamenata na polnovrednite pari so kni`ni, odnosno `iralni pari (t.n. fiat money), sewora`ot ne is~eznuva, tuku samo se izmenuva. Koga po~nale da se pe~atat kni`ni pari, se pojavila razlika

S

me|u nivnata nominalna vrednost i vrednosta na parite kako par~e hartija, odnosno razlika me|u vrednosta {to e napi{ana na parata i proizvodstvenite tro{oci za da se otpe~ati. Razlikata {to se pojavuva me|u nominalnata vrednost i proizvodstvenite tro{oci se narekuva sewora`. Sewora`ot doa|a do u{te pogolem izraz pri emisijata na `iralnite pari, zatoa {to u{te pove}e se zgolemuva razlikata me|u nominalnata vrednost na emituvanite `iralni pari i tro{ocite za nivno emituvawe. Vo sovremeni uslovi, sewora`ot se razgleduva vo kontekst na odnosite me|u dr`avata i centralnata banka, odnosno dali vo edna zemja e dozvoleno i ako e dozvoleno, do koj stepen buxetskiot deficit }e se finansira so “pe~atewe pari”, odnosno so emisija na primarni pari od centralnata banka. Dokolku postoi mo`nosta dr`avata da obezbeduva dopolnitelni prihodi preku emisija na primarni pari, toa vo sovremeni uslovi pretstavuva monetaren sewora`. A kako }e se utvrdi negovata vrednost? Preku utvrduvawe na kupovnata sila

na emitiranite pari. No, vo poslednite dve dekadi od minatiot vek i prvata dekada od ovoj zna~itelno e namalena mo`nosta dr`avata na vakov na~in, so prosto pe~atewe pari, da go pokriva buxetskiot deficit. Toa doveduva i do promena na tradicionalnoto sfa}awe na sewora`ot. Novite na~ini na finansirawe na buxetskiot deficit voveduvaat i nov vid sewora` – fiskalen. Toj se javuva vo uslovi koga ne postoi mo`nost (zakonska) centralnata banka da ja kreditira dr`avata za finansirawe na buxetskot deficit, od edna strana, i koga isto taka zakonski e definirano profitot na centralnata banka po pove}e osnovi da go transferira vo buxetot. Vo zemjite vo koi kupoproda`bata na dr`avni hartii od vrednost ne se koristi kako monetaren instrument od centralnata banka, fiskalniot sewora`, vo osnova, se sovpa|a so profitot na centralnata banka transferiran vo buxetot na dr`avata i isplatenite kamati na dr`avnite depoziti. Vo literaturata ~esto mo`e da se sretne i poimot bruto sewora`.

Toa e poim koj gi opfa}a site realni bruto-gotovinski prilivi za dr`avata, koi proizleguvaat od emisijata na centralnata banka na primarni pari. Vo nego e sodr`an monetarniot sewora`, odnosno vrednosta {to e transferirana od privatniot sektor vo centralnata banka kako nadomest za dobieniot iznos na primarni pari. Potoa, vo bruto sewora`ot e vklu~en i sewora`ot dobien od kamatnite prihodi na centralnata banka od nedr`avniot sektor. I na kraj, vo bruto sewora`ot vleguvaat i drugite prihodi {to centralnata banka gi ostvaruva vo svoeto rabotewe. Kakva e situacijata so sewora`ot vo Republika Makedonija? Postojat dve bitni raboti {to treba vedna{ da se istaknat. Prvo, vo celiot period, od monetarnoto osamostojuvawe na Republika Makedonija (april 1992 godina) do denes u~estvoto na gotovite pari vo pari~nata masa (M1) e visoko. Bidej}i gotovite pari gi emituva isklu~ivo Narodnata banka na Makedonija (taa so zakon ima monopol vo emituvaweto) i tie vo site zemji, pa i kaj nas, se del od pri-

marnite pari, Narodnata banka preku ova visoko u~estvo na gotovite pari vo M1 ostvaruva po ovaa osnova relativno povisok sewora` vo sporedba so centralnite banki, kade {to gotovite pari imaat zna~itelno ponisko u~estvo vo M1. Vtora bitna rabota {to treba da se potencira e kreiraweto primarni pari od NBRM so cel da se otkupi vi{okot devizi na devizniot pazar. Imeno, ako se analiziraat site godini po monetarnoto osamostojuvawe, NBRM sekoga{ igrala glavna uloga na devizniot pazar vo izedna~uvaweto na ponudata i pobaruva~kata za devizi. Ako se ima predvid deka vo momentot na monetarnoto osamostojuvawe NBRM raspolaga{e so okolu pet milioni dolari devizni rezervi, a denes so pove}e od dve milijardi dolari, }e se vidi pojasno ulogata na NBRM, ne samo vo sozdavaweto na deviznite rezervi na Republika Makedonija, tuku i vo sozdavaweto na sewora`ot po taa osnova, koj soglasno Zakonot za NBRM e prefrlan sekoja godina vo buxetot na Republika Makedoija. Vrzano so gornoto

D-r Qube Trpeski profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

e i sozdavaweto na takanare~eniot kamaten sewora`. Glavna stavka vo prihodite od kamatata vo NBRM se kamatite {to se dobivaat od deviznite rezervi, odnosno od deviznite depoziti vo stranski banki. Ovie kamati bile glavniot faktor koj pridonesuva NBRM vo pove}eto godini da ostvaruva pozitivna razlika me|u prihodite i rashodite, odnosno da ostvaruva profit, koj potoa e prefrlan vo buxetot na Republika Makedonija. Za da bide pojasno na ~itatelite, }e gi navedeme iznosite na sewora`ot prefrlen od NBRM vo buxetot na Republika Makedonija vo poslednite ~etiri godini (2006-2009 godina). Za 2010 godina sewora`ot }e bide poznat po usvojuvaweto na zavr{nata smetka za taa godina. Vo 2006 godina se prefrleni 257,8 milioni denari, vo 2007 – 1.288,8 milioni denari, vo 2008 – 1.161,3 milioni denari i vo 2009 – 407,8 milioni denari od NBRM vo buxetot na Makedonija. I toa ne celokupniot sewora`, bidej}i eden del, soglasno zakonot, NBRM go izdvojuva vo rezervi.


Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

15

SRBIJA VO BORBA PROTIV NEVRABOTENOSTA

SO SUBVENCII ZA INVESTITORITE DO NOVI RABOTNI MESTA

 Srpskata Vlada minatata godina odobri 50,5 milioni evra za pottiknuvawe na vrabotuvawata. Investitorite koi dobija subvencii se obvrzaa da vrabotat 9.999 rabotnici, {to zna~i deka edno rabotno mesto dr`avata ja ~ini vo prosek 5.050 evra

43,2

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

vetskiot tekstilen brend, italijanskata kompanija Beneton, i oficijalno stana sopstvenik na ni{kata tekstilna fabrika Niteks. Ova e u{te edna investicija vo Srbija za koja Vladata }e izdvoi 24,3 milioni evra za subvencionirawe na vrabotuvawata, so cel namaluvawe na nevrabotenosta vo zemjata. Vo narednite ~etiri godini Beneton planira da vraboti 2.700 rabotnici, a za investicijata od 43,2 milioni evra od dr`avata }e dobie 9.000 evra za sekoe rabotno mesto. Potpretsedatelot na Vladata, Mlaxan Dinki}, gradona~alnikot na Ni{, Milo{ Simonovi} i operativniot direktor na Beneton, Fabio Sartoni, potpi{aa dogovor za prezemawe na Niteks, spored koj vo maj bi trebalo da po~ne proizvodstvoto. Gradona~alnikot na Ni{ soop{ti deka platite na rabotnicite }e iznesuvaat me|u 200 i 300 evra. Ivan Nikoli} od Ekonomskiot

S

K

O

M

E

R

milioni evra }e investira Beneton vo Srbija preku prezemawe na ni{kata tekstilna firma Niteks

vodime bitka za konkurentnost vo odnos na regionot”, istakna Nikoli}. ZA EDNO RABOTNO MESTO 5.050 EVRA Srpskata Vlada minatata godina odobri 50,5 milioni evra za pottiknuvawe na vrabotuvawata. Investitorite koi dobija subvencii se obvrzaa da vrabotat 9.999 rabotnici, {to zna~i deka edno rabotno mesto dr`avata ja ~ini vo prosek 5.050 evra. Ako se zeme predvid deka prose~nata bruto-plata iznesuva 470 evra, izleguva deka korisnicite na subvencii dr`avata gi ~esti so besplatna rabotna sila edna do dve godini. Interesen e faktot {to vo 13 slu~ai dr`avata na investitorite im odobrila subvencii pogolemi od eden milion evra. Vo kompaniite koi dobile pove}e od eden

 Vo narednite ~etiri godini Beneton planira vo Srbija da vraboti 2.700 rabotnici, a za investicijata od 43,2 milioni evra od dr`avata }e dobie po 9.000 evra za sekoj novovraboten. institut smeta deka vakviot na~in na privlekuvawe investicii donekade e opravdan, bidej}i Srbija nema drug argument da gi privle~e, osobeno imaj}i gi predvid situacijata vo celiot region i globalnata kriza. PRIORITET E NEVRABOTENOSTA “No ova ne mo`e da bide edinstveniot na~in za privlekuvawe investicii. Glavna merka i ponatamu treba da bide kreiraweto soodC

I

J

A

L

E

N

veten biznis-ambient. Kaj prioritetnite investitori pogolemite subvencii mo`e dopolnitelno da vlijaat na nivnoto doa|awe, no osobeno ako stanuva zbor za izvozni biznisi”, izjavi Nikoli}. Toj dodade deka vo nekoi zemji na investitorite im davale i pogolemi subvencii. Goran Nikoli} od Centarot za nova politika smeta deka prioritet na Srbija e rast na vrabotenosta i naglasi deka zemjata ne e vo mo`nost na O

G

L

A

S

normalen na~in da privle~e investicii, kako {to toa prethodno go napravi Slovenija. “Tuka ima i elementi na socijalna politika, bidej}i duri i na dr`avata da ne & se isplati da go subvencionira vrabotuvaweto. Stanuva zbor za toa {to bogatite im pomagaat na siroma{nite, a investitorite }e mora da ostanat ovde i po istekot na subvenciite. Nie so subvencioniraweto K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

milion evra oti{le 66% od site odobreni subvencii, odnosno 33,4 milioni evra, so toa {to tie se obvrzaa da vrabotat 6.058 rabotnici. Toa e 60,6% od vkupniot broj lu|e koi bi trebalo da dobijat rabota vo kompaniite na koi dr`avata na ovoj na~in im pomognala. Izleguva deka najgolemite investitori dobivaat pove}e subvencii po otvoreno rabotno mesto od malite investitori. Na primer, za investicijata vo Ni{, korejskata korporacija Jura, koja se zanimava so proizvodstvo na elektri~ni instalacii za avtoindustrija, dobi 10,5 milioni evra za investicija od 15 milioni evra. Toa zna~i deka dr`avata finansira pove}e od dve tretini od taa investicija. Za sekoe rabotno mesto }e se odobrat 7.000 evra. Vo pogonot vo Ra~a, Jura planira da investira osum milioni evra, a dr`avata odobrila subvencii od 4,5 milioni evra, odnosno 56% od celata investicija. Turskata tekstilna fabrika Xinsi za investicija od 2,75 milioni evra dobi subvencii od 1,75 milioni evra, odnosno 63% od celata investicija. O

G

L

A

S


Svet / Biznis / Politika

16

KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

 SVET

0-24 

...[INMOEDAKE SE RAZBUDI!

...SNE@NA ZAKANA

...MAR[!

Japonskiot vulkan {iri “strav i trepet”

Zimska bura na edna tretina od teritorijata na SAD

Milion lu|e na ulicite vo Kairo

a jugot na Japonija v~era be{e registrirana najgolemata erupcija od neodamna razbudeniot vulkan [inmoedake, koj napravi {teta vo gradot oddale~en duri osum kilometri od nego.

ilna zimska bura, prosledena so sneg i mraz pogodi edna tretina od teritorijata na SAD, od Stentovite Planini do Nova Anglija na istok, a milioni lica se izlo`eni na krajno niski temperaturi.

na osmiot den od protestot protiv re`imot na egiVmar{~era, petskiot pretsedatel Hosni Mubarak, opozicijata odr`a na eden milion lu|e na ulicite na prestolninata.

N

S

PORADI POLITI^KATA KRIZA VO EGIPET

NAFTATA NADMINA 100 DOLARI ZA BAREL

 Za ovoj skok na naftata pridonese stravuvaweto deka bi mo`el da bide zagrozen preminot na tankerite niz Sueckiot Kanal, koj e vo teritorija na Egipet, no i deka nemirite bi mo`ele da se pro{irat na najgolemite proizvoditeli na nafta vo arapskiot svet - Saudiska Arabija, Kuvajt i Obedinetite Arapski Emirati VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ako posledica na gra|anskite nemiri vo Egipet, za prvpat od 2008 godina barel surova nafta od tipot "brent" na Londonskata berza se prodava{e za pove}e od 100 dolari. Za ovoj skok pridonese stravuvaweto deka bi mo`el da bide zagrozen preminot na tankerite niz Sueckiot Kanal, koj e vo teritorija na Egipet, no i deka nemirite bi mo`ele da se pro{irat na najgolemite proizvoditeli na nafta vo arapskiot svet. Duri i ako nemirite ne se pro{irat na golemite proizvoditeli na nafta vo Afrika ili na Bliskiot Istok, “rizicite i ponatamu se golemi, imaj}i predvid deka Egipet igra golema uloga na globalniot naften pazar” poradi Sueckiot Kanal i Suecko-mediteranskiot naftovod, koi se va`ni to~ki za transport na “te~noto zlato” od Persiskiot Zaliv do Evropa i Severna Amerika, se naveduva vo izve{tajot [ork riport za sostojbata na pazarot na energensi. “Po pati{tata i naftovodite niz Egipet dnevno se transportiraat dva milioni bareli surova nafta”, soop{ti germanskata Komerc banka. Cenite na naftata i pred krizata vo Egipet se zgolemuvaa, pred s$ poradi golemata pobaruva~ka vo zemjite so zabrzan ekonomski razvoj, osobeno vo Azija, i znacite deka amerikanskata ekonomi-

K

ja zazdravuva. Cenata na naftata na me|unarodniot pazar vo sredinata na minatiot mesec se zatvori okolu 100 dolari za barel, otkako centa na surovata nafta se zgolemi za eden dolar, na 98,8 dolari za barel, skok koj ne be{e zabele`an od oktomvri 2008 godina. Kako kratkoro~ni faktori koi pridonesoa za toga{niot rast bea studenoto vreme vo nekoi delovi od SAD, poradi {to nastana pad vo postojnite zalihi na surova nafta, kako i zatvoraweto na golemiot gasovod za transport na nafta od Aljaska. Sepak, generalno, cenata na naftata, od svojata najniska to~ka od 2009 godina, raste kako {to zakrepnuva svetskata ekonomija, a so toa i pobaruva~kata na energensi. Me|unarodnata agencija za energija neodamna predupredi deka toa bi mo`elo da go zagrozi ekonomskoto zazdravuvawe na svetot po krizata. ZAGROZEN E SUECKIOT KANAL - STRATE[KI ZA TRANZITOT NA NAFTA Protestite na Egip}anite protiv vladeeweto na pretsedatelot Hosni Mubarak predizvikaa stranskite kompanii da po~nat da gi zatvoraat svoite sedi{ta vo Egipet, {to pretstavuva u{te eden udar za ekonomijata na ovaa zemja. Mubarak, koj se soo~uva so najgolemata zakana od negovoto 30-godi{no vladeewe vo najnaselenata zemja od arapskiot svet, formira{e nova vlada za da go osigura svojot

CENA NA NAFTATA VO DOLARI ZA BAREL Septemvri 2010 79,12 Januari 2011 101,19

naslednik, sinot Xamal. “Lu|eto baraat promena na re`imot, ne promena na vlasta”, veli Osama elGazali Harb, liderot na opoziciskata Demokratska partija, koj potvrduva deka so ovie ~ekori Mubarak dobiva samo na vreme. Iako Egipet sama po sebe e mal proizvoditel na nafta, Sueckiot Kanal pretstavuva najva`en voden pat za isporaka na nafta do Bliskiot Istok. Dokolku Sueckiot Kanal se onesposobi za tranzit na nafta zaradi nemirite vo Egipet, zaobikoleniot pat okolu ju`niot vrv na Afrika }e bide edinstveno, no poskapo re{enie, {to }e dodade dopolnitelni 10.000 kilometri za tranzitot na nafta od Bliskiot Istok do Evropa i SAD. “Nie sme krajno zagri`eni za situacijata na Bliskiot Istok”, veli Marko Durand, glaven izvr{en direktor na

BRITI[ PETROLEUM SO NAJGOLEMA GODI[NA ZAGUBA OD 1992 GODINA ritanskata naftena kompanija Briti{ petroleum (BP) ostvari zaguba od 4,9 milijardi evra vo 2010 godina, sporedeno so profitot od 13,9 milijardi dolari, koj go ostvari kompanijata vo 2009 godina. Ova e najgolemata godi{na zaguba na kompanijata od 1992 godina. Zagubata se dol`i na tro{ocite od 40,9 milijardi evra, koi bea potro{eni za spravuvawe so posledicite

B

od istekuvaweto na nafta vo Meksikanskiot Zaliv. Sepak, Robert Dadli, izvr{niot direktor na BP, potencira{e deka kompanijata ja ukinuva zabranata za isplata na dividenda na akcionerite {to be{e vovedena poradi nesre}ata vo Meksiko. Spored nego, tie }e si ja dobijat ovogodine{nata dividenda za akciite, koja }e iznesuva samo sedum centi za edna akcija.

kompanijata Merkurija (Mercuria), so sedi{te vo @eneva, koja e edna od najgolemite svetski trgovci so nafta. “Situacijata vo Egipet }e ja zgolemi nestabilnosta na pazarot zna~itelno”, dodava Durand za "Fajnen{al tajms". Lorens Igls, {efot na oddelot za nafteni istra`uvawa vo JP Morgan (JP Morgan), veli deka osnovniot rizik od neredite e potencijalot tie da dejstvuvaat kako katalizator za novi nemiri vo zemji, za koi se smeta deka se stabilni, vklu~uvaj}i ja tuka i Saudiska Arabija, najgolemiot svetski izvoznik na nafta, Kuvajt i Obedinetite Arapski Emirati. Stravuvaj}i od “virusen efekt” na svoe tlo, arapskite lideri poka`aa poddr{ka za Mubarak, nadevaj}i se deka novata vlada vo Egipet }e gi smiri “razbesnetite gra|ani”.

Sli~na manifestacija se odr`a i vo Aleksandrija.

 DVA, TRI ZBORA

“Najsiroma{nite lu|e vo svetot }e bidat pogodeni od namaluvaweto na pomo{ta {to ja dobivaa od razvienite dr`avi kako medicinska pomo{, hrana i lekovi. Jas }e se obidam da im najdam rabota na ovie lu|e. Toa e dobra investicija vo `ivotot.” BIL GEJTS

osnova~ na Majkrosoft

“Vikiliks e aktivist na slobodniot pe~at. Potpretsedatelot na SAD, Xon Bajden, izjavi deka sum tehnolo{ki terorist... kongresmenot Sara Pejlin pobara da me tretiraat kako Talibanec i da me uapsat. Ovie osudi se najlo{a forma na cenzura, koja ne sme ja videle od 50-te godini na minatiot vek.” XULIJAN ASAN@

osnova~ na Vikiliks

“Potrebite na obi~niot Egip}anec treba da bidat ispolneti. Pretsedatelot na Egipet mora vnimatelno da gi slu{ne barawata na demonstrantite i itno i re{itelno da prezeme merki da gi ispolni nivnite potrebi.” KETRIN E[TON

minister za nadvore{na politika na Evropskata unija

DR@AVNITE KOMPANII VO RUSIJA SE NAJGOLEMI DOL@NICI Zgolemuvaweto na profitot vo ~etvrtiot kvartal od 2010 godina se dol`i na zgolemuvaweto na cenata na naftata, koja do krajot na godinata se iska~i duri na 90 dolari za barel. Od kompanijata istaknaa deka planiraat da ja prodadat naftenata rafinerija vo Teksas, a da go pro{irat biznisot vo Argentina, Severna Amerika, Vietnam, Kolumbija i Egipet.

rite najgolemi ruski dr`avni kompanii, Gasprom, Rosneft i VTB u~estvuvaat so 20% vo vkupniot korporativen dolg na Rusija, se veli vo istra`uvaweto na Doj~e bank. Na listata na najgolemi 15 dol`nici, osum od niv se dr`avni. Osven ovie tri kompanii, na listata se nao|aat i ruskite `eleznici, kako i Ruskata zemjodelska banka. Na ovaa lista se najde i najgolemata ruska banka Srebranka.

T

Spored visinata na dolgot, Rusija se nao|a me|u poslednite mesta od razvienite ekonomii. Visinata na dolgot od 10% od brutodoma{niot proizvod (BDP) e nezna~itelna vo odnos so dolgot na dr`avite od evrozonata, bidej}i e dvojno pomala od visinata na kineskiot dolg, petpati pomala od turskiot, a duri {est pati ruskiot dolg e pomal od dolgot na Indija i Brazil. Spored analiti~arite od

Doj~e bank, me|unarodniot korporativen ruski dolg vo vtorata polovina od minatata godina se zgolemil za 6,6% i dostignal 436,2 milijardi dolari. Ruskite mediumi istaknuvaat deka Vladata na Rusija vovela pogolema kontrola vrz zadol`uvawata na dr`avnite kompanii i ja ovlastila centralnata banka da gi ograni~uva komercijalnite banki pri dodeluvaweto krediti na kompaniite.


Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

17

POLITI^KITE NEMIRI JA PARALIZIRAAT EKONOMIJATA

STRANSKITE KOMPANII VO EGIPET SI GI SPAKUVAA KUFERITE!

 Demonstraciite protiv re`imot na egipetskiot pretsedatel Mubarak gi nateraa stranskite kompanii da gi zatvorat pretstavni{tvata i da gi povle~at rabotnicite. Zatvoreni se fabrikite na Koka-Kola, Xeneral motors, Folksvagen, Nestle, Briti{ petroleum, [el...

40

17%

i Kordsa global. Temsa e najgolemiot proizvoditel na avtobusi vo Egipet, a Kordsa na najlon i konec od poliester vo svetot. Nitu edna od kompaniite nema definirano precizen rok do koga }e stagnira nivnoto proizvodstvo. Tie najavuvaat deka doprva treba da bidat napraveni procenki na finansiskata i potencijalnata fizi~ka {teta koja demonstrantite mo`e da im ja nanesat na fabrikite, kancelariite ili prodavnicite.

tor vo Egipet, Briti{ petroleum (BP), gi povle~e svoite rabotnici od Egipet, a danskite nafteni kompanii [el i Moler-Maersk (Moller-Maersk) gi soprea distribucijata i proizvodstvoto na nafta. Svoite fabriki i benzinski pumpi gi zatvorija i Lukoil i Novatek. I hrvatskata naftena grupacija INA go stavi vo miruvawe raboteweto na pretstavni{tvata vo Egipet. Vo ovaa dr`ava se tretite po golemina rezervi na nafta vo Azija. "Najgolemiot rizik od perspektiva na naftenata industrija, koj ja zagri`uva me|unarodnata zaednica, e {to demonstraciite mo`at da eskaliraat vo politi~ki nemiri i vo drugite delovi od Severna Afrika", velat od investiciskata banka Meril Lin~. Spored izve{tajot na BP za 2009 godina, Egipet proizvedu-

BORO MIR^ESKI rotestite protiv 30godi{niot avtoritaren re`im na egipetskiot pretsedatel Hosni Mubarak go stopiraa proizvodstvoto vo golem broj stranski kompanii koi imaat fabriki vo Egipet. Pove}eto gi zatvorija prodavnicite, gra|anite prestanaa da odat na rabota, a bankite ve}e prognoziraat zagubi poradi nemirite koi vladeat niz ulicite na Kairo. Vo poslednite nekolku dena amerikanskite kompanii KokaKola i Xeneral motors gi zatvorija fabrikite, a del od rabotnicite evakuiraa. [vajcarskiot proizvoditel na konditorski proizvodi Nestle go zatvori pretstavni{tvoto, a privremeno go ukina i izvozot na proizvodi vo Egipet. Fabrikata na germanskiot proizvoditel na avtomobili Folksvagen isto taka e zatvorena, kako i maloproda`nata mre`a na Metro. Duri i Turcite im se nalutija na Egip}anite. Vtoriot po golemina turski konglomerat, holdingot Sabanxi (Sabanci), vo ponedelnikot objavi deka privremeno gi zatvora svoite firmi-}erki Temsa global

P

K

O

M

E

R

milijardi dolari zaglavija evropskite banki preku krediti odobrenii za Egip}anite do septemvri 2010 godina

NAFTENATA INDUSTRIJA NAJO[TETENA Spored ekspertite, protestite vo Egipet osven {to vlijaat vrz rastot na cenata na naftata, naftenata industrija vo ovoj region }e pretrpi najgolemi finansiski zagubi. Re~isi site nafteni kompanii gi zatvorija svoite fabriki. Najgolemiot stranski investiC

I

J

A

L

E

N

be{e padot na berzata vo Egipet za sedum dena od po~etokot na nemirite

O

G

L

A

S

va 742.000 bareli surova nafta dnevno i okolu 62,7 milijardi kubni metri gas.

do septemvri minatata godina francuskite banki imaat odobreno 17 milijardi dolari, a britanskite okolu 11 milijardi. Re~isi site me|unarodni banki gi zatvorija svoite filijali vo Egipet na neopredelen vremenski rok. Ogromni {teti pretrpea i turisti~kata industrija i aviokompaniite. "Kako si odat turistite, taka i kapitalot se odleva. Egipetskata berza padna za 17% za samo sedum dena. Ova }e gi odvrati investitorite", veli Hean Saleh, ekonomist od Arapskata akademija za nauka i tehnologija.

NEMIRITE GO ODVRA]AAT STRANSKIOT KAPITAL Po naftenata industrija, bankarskiot sektor e vtoriot motor na egipetskata ekonomija. Spored podatocite na Bankata za me|unarodni poramnuvawa (BIS), me|unarodnite banki imaat plasirano okolu 50 milijardi dolari kako krediti vo Egipet, a golem del od ovie sredstva se dodeleni od francuski i britanski banki. Spored statistikata na BIS, K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

Policijata ne mo`e da se spravi so kriminalot koj se slu~uva me|u demonstrantite. "Nie ne sme kako Evropejcite. Nie {etame niz ulicite so parite vo xeb. Vo Egipet mnogu malku lu|e koristat kreditni karti~ki", izjavi Ala Ez, generalen sekretar na Konfederacijata na Evropsko-egipetskata biznisasocijacija. Spored Asocijacijata, doprva }e se analizira sostojbata so krivi~nite prijavi za fizi~ko nasilstvo, maltretirawe ili grabe`i koi se slu~uvaat ovie denovi. O

G

L

A

S


Feqton

18

KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: ZAPPOS.COM 26

ISPORAKA NA RADOST PO RECEPTITE NA [EJ R PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

adost vo kutija”. Vaka potro{uva~ite go opi{uvaat ~uvstvoto koga }e gi dobijat ~evlite pora~ani od onlajn-prodavnicata Zapos (Zappos.com). Ovaa internetkompanija se zanimava so proda`ba na ~evli, koi po stil i golemina mo`at da go zadovolat sekoe stapalo i se~ija `elba. Pokraj 500 poznati brendovi na ~evli, sandali, ~izmi i sportski obuvki, ovaa kompanija prodava i {irok spektar modni dodatoci, vklu~itelno ~anti, remeni, pa duri i ~orapi. Toa {to ja odvojuva ovaa onlajn-prodavnica od drugite internet-stranici na koi se prodavaat ~evli e nejzinoto brzo i besplatno dostavuvawe, kako i nejzinata nezamenliva politika za vra}awe na proizvodite (s$ {to }e se kupi mo`e da se vrati duri edna godina po kupuvaweto, bez da se platat prevozot ili taksite za obnovuvawe na rezervite). KAKO SE RODI ZAPOS? Zapos se rodila od frustraciite na nekoj ~ovek koj ne mo`el da go najde omileniot par ~izmi. Gore-dolu toj ja baral goleminata i bojata {to ja sakal, no na kraj izlegol so prazni race od prodavnica. Neli ne treba da bide te{ko da se najdat par ~evli? Taka mislel i Nik Svinmurn, internet-pretpriema~ koj odlu~il da gi stavi svoite pari “na usta” i da po~ne svoja sopstvena prodavnica za ~evli. Uslovot bil toa da ne bide regularna prodavnica za ~evli, tuku onlajn-megaprodavnica koja }e gi ima site golemini, boi i stilovi na ~evli i }e dostavuva pora~ki sekade po svetot. Svinmurn rezoniral deka mno{tvo lu|e koi kupuvaat obleka i ~evli preku katalozi, sigurno bi kupu-

 Najgolemata onlajn-prodavnica za ~evli - Zapos Enterier

Zapos se rodila od frustraciite na nekoj ~ovek koj ne mo`el da go najde omileniot par ~izmi. Gore-dolu toj ja baral goleminata i bojata {to ja saka, no na kraj izlegol so prazni race od prodavnica. Neli ne treba da bide te{ko da se najdat par ~evli? Taka mislel i Nik Svinmurn, pretpriema~ koj odlu~il da gi vlo`i svoite pari vo prodavnica za ~evli na Internet vale i od onlajn-izlo`benite vitrini, kompletirani so fotografii i listi na golemina. Inaku, ovoj pretpriema~ b i l

roden i izrasnal vo Kalifornija. Vo 1996 godina gi zavr{il studiite za filmska umetnost na Univerzitetot Kalifornija, a po nekoe vreme se vrabotil vo poinerskata Autoweb. com kako marketing-

menaxer. Negoviot uspeh go dovel do pozicija vebmaster vo Silicon Graphics. Otkako mena naxiral da sobere 150 iljadi do dolari za po~eten kapital, S Svinmurn “ja krstil” svojata iinternet-prodavnica Shoesite. co com i ja lansiral vo juni

1999 godina. Sepak, do krajot na mesecot Svinmurn se premislil i go prepravil kodot za negovata internet-prodavnica, a go smenil i imeto vo Zappos. com. Imeto proizleglo od {panskiot zbor za ~evli,

zapatos, a novata internetstranica ponudila pogolema selekcija (pove}e od 100 brendovi za ma`i, `eni i deca) i korisni~ki smetki so lozinki za mu{teriite. Ponatamu, Svinmurn napravil dogovor proizvoditelite na ~evli da mu dostavuvaat pora~ki i vlegol vo partnerstvo so globalniot internetservis AOL i nekolku drugi stranici za proda`ba so cel tie da ponudat link do negovata internet-stranica. Kako podvig na marketin{ki genij se smeta negovata odluka da go sponzorira NBA timot Golden State Warriors vo sezonata 1999-2000 godina. DOAЃAWETO NA TONI [EJ I RAZVOJOT NA KOMPANIJATA Otkako go promenil imeto i napravil povtorno lansirawe, Svinmurn i negovite vraboteni na Zapos se obidele da mu dadat ~uvstvo na specijalizirana prodavnica koja se nao|a vo realniot svet, me|u malter i tuli. Taka se pojavile nekolku oddelni stranici za glavnite brendovi na ~evli, listite na golemina na ~evlite bile staveni na posebna stranica, a bila otvorena i besplatna telefonska linija preku koja kupuva~ot }e mo`e da zboruva so pretstavnik od servisot za mu{terii. Sekako, se ~inelo deka i tajmingot e pogoden, sudej}i po istra`uvaweto na Forrester Research, nadgleduva~ na trendovite na Internet, koj objavil podatoci deka onlajn-{opingot vo 1999 godina }e dostigne 1,6 milijardi dolari, a samoto kupuvawe ~evli }e broi okolu 120 milioni dolari taa godina. Po nekolku meseci od osnovaweto, Zapos dobi poddr{ka od porane{en ~ovek na Nordstorm, eden od najpoznatite proda`ni sinxiri vo SAD. Toa be{e Fred Mosler, koj vedna{ po stapnuvaweto vo Zapos bil nazna~en za zamenik-pretse-

PRIKAZNI OD WALL STREET P

XON POLSON, ZARABOTI 5 MI  Parite koi gi zaraboti Polson se po pat na  “{ortirawe” - pravewe profiti preku o~ekuvawe na pad na cenite na akciite, odnosno prodavawe na pozajmeni akcii po povisoki ceni

 XON POLSON, menaxer na hex-fondot Polson & Co. Negovata zarabotka, spored ekspertite, mo`e da predizvika povtorno vra}awe na al~nosta na menaxerite od Wall Street

ajgolemata zarabotka na Wall Street vo poslednite dvanaeset meseci iznesuva 5 milijardi dolari i nea ja ostvari menaxerot nna hex-fondovi i trgovec so finansiski derivati, X Xon Polson. Toj zarabotil 4 m milijardi dolari investiraj} j}i vo negoviot hex-fond

N

Polson & Co i u{te dopolnitelna edna milijarda dolari vo vid na plata. Negovata vkupna zarabotuva~ka minatata godina e pogolema duri i od bruto-doma{niot proizvod na pogolem broj mali dr`avi, a ja nadminuva i negovata zarabotka pogolema od 4 milijardi dolari ostvarena vo tekot

na 2007 godina, koga po~na da se oblo`uva na negovite o~ekuvawa za finansiski krah na globalno nivo. Vakvata negova zarabotka, spored ekspertite, mo`e da predizvika povtorno vra}awe na al~nosta na menaxerite vo korporaciite, no i na lu|eto od Wall Street i toa tokmu vo period koga amerikanskata


Feqton

KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

Po~ituvani ~itateli, Feljton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

 Toa {to ja odvojuva ovaa onlajn-prodavnica od drugite internet-stranici na koi se prodavaat ~evli e nejzinoto brzo i besplatno dostavuvawe, kako i nejzinata nezamenliva politika za vra}awe na proizvodi (s$ {to }e se kupi mo`e da se vrati duri edna godina po kupuvaweto, bez da se plati prevozot ili taksite za obnovuvawe na rezevrite) datel na bordot na kompanijata. No, pointeresno e deka eden od najva`nite lu|e vo kompanijata do{ol tokmu od mestoto kade {to se nao|ala kancelarijata na Mosler. Locirana vo dobropoznatata zgrada Marquee, {to se nao|a vo Zalivskata oblast na San Francisko, rabotela nekoja firma nare~ena Venture Frog Incubators. Toni [ej, diplomec na Harvard, steknal ogromno iskustvo vo .com industrijata otkako rabotel za Oracle i go osnoval LinkExchange, popularnata firma za internet-

19

INVESTITORI:  SEQUOIA CAPITAL  VENTURE FROG

TONI [EJ o 1999 godina, na samo 24 godini, Toni [ej, generalniot izvr{en direktor na Zapos, na gigantot Majkrosoft mu ja prodade kompanijata vo koja toj be{e koosnova~, LinkExchange za 265 milioni dolari. Prethodno, vo 1995 godina, koga zavr{ile negovite studii na Harvard, kade {to se steknal so diploma za kompjuterski nauki, toj rabotel vo Oracle. Samo po pet meseci na novoto rabotno mesto toj se na{ol nezadovolen od korporativnoto opkru`uvawe i vedna{ dal ostavka, pa se zafatil so osnovaweto na negovata kompanija. Inaku, u{te za vreme na studiraweto, [ej se zanimaval so menaxerstvo, rakovodej}i so Quincy House, pica-restoran koj svoite proizvodi gi dostavuval do studentskite sobi na harvardskite milenici. Eden od negovite najdobri mu{terii, Alfred Lin, podocna stana operativen direktor vo Zapos. A vo Zapos, [ej dojde kako sovetnik i investitor. Sepak, za kratko vreme toj be{e nazna~en za generalen direktor, funkcija {to ja opravda so rapidniot rast na proda`bata od kompanijata. Koga Zapos be{e prodaden na Amazon, [ej se zbogati za 214 milioni dolari, suma vo koja ne se presmetani parite {to gi zede kako investitor vo kompanijata. Minatata godina vo juni od pe~at izlegoa negovite pretpriema~ki memoari, koi se nasloveni “Isporaka na radost”.

V

advertajzing {to ja prodade na Majkrosoft vo 1998 godina za 265 milioni dolari. [ej ja osnoval Venture Frog za da investira vo startnite biznisi na Internet, a eden takov uspeh be{e internetprebaruva~ot AskJeeves, denes poznat kako Ask.com. Vo 2000 godina, Venture Frog i Zapos se spoija, pa [ej investira{e 1,1 milioni dolari vo internet-prodavnicata i vleze vo bordot kako kogeneralen direktor, zaedno so Svinmurn. Ottoga{, Zapos na svojata stranica po~na da privlekuva kupuva~i preku brojni inovacii, vklu~itelno najpoznati brendovi, natprevari i delewe podaroci, kako

i so dogovorot so toga{nata kompanija Shoe Pavilion (koja be{e likvidirana vo 2008 godina) za vodewe na nivnata proda`na internet-stranica shoepavilion.com. Vo majskiot broj na magazinot Footwear News istata godina ova partnerstvo be{e nare~eno “u{te eden brak na tulite i klikovite” i be{e proceneto kako dobivka za dvete kompanii - i za tradicionalnata prodavnica i za nivnata onlajnreplika. Taa godina Zapos porasna do 30 vraboteni, na mu{teriite im ponudi pove} e od 150 razli~ni brendovi na ~evli i ostvari proda`ba od 1,6 milioni dolari. Zapos brzo stekna sigurna

 Me|u tulite i klikovite - vo kancelariite na Zapos Paket

 “Radost vo kutija” vikaat kupuva~ite za proizvod kupen vo Zapos pozicija vo proda`nata industrija na Internet i vo 2001 godina, na po~etokot na recesijata, stana najgolemata svetska prodavnica za ~evli. Kompanijata be{e uspe{na bidej}i ponudi pogolema selekcija od site drugi prodava~i na ~evli, i od tie koi bea i tie koi ne bea onlajn, pa toa go zabele`aa kupuva~ite. I dodeka pazarnite analiti~ari smetaa deka ~evlite te{ko }e se prodavaat preku Internet, so garanciite za vra}awe Zapos stekna mno{tvo pozitivni kritiki i posetenost na svojata stranica, a {to e najva`no i lojalnost od mu{teriite. Ovaa predanost pomogna prihodot na kompanijata da se pridvi`i do 8,6 milioni dolari vo 2001 godina, dodeka golem broj .com kompanii propa|aa ili bea “sogoreni” vo recesijata. Eden va`en aspekt na servisot {to go nau~ija Svinmurn i [ej be{e pove}e da ne vr{at autsorsing na isporakite. Ispolnuvaweto na pora~kite mo`e da bide kontrolirano i kvalitetno samo dokolku Zapos ima svoj magacin i svoja stoka. Spored toa, vo Kentaki kompanijata obezbedi prostor od pove}e od 9 iljadi metri kvadratni kako magacin i gi prezede

site aspekti vo ispolnuvaweto na nara~kite. Politikata na kompanijata za vra}awe na kupenoto prodol`i da se razviva i stana primarna atrakcija za kupuva~ite. Od 2002 godina internet-prodavnicata povtorno gi iznenadi o~ekuvawata so proda`ba koja be{e trojno povisoka od prethodnata godina i dostigna 32 milioni dolari. A prethodno, i pokraj nestabilnosta na ekonomijata vo celost, Svinmurn i [ej izjavija veruvawe deka prihodite }e bidat pogolemi od dva pati slednata godina. Kako {to Zapos stana qubimec vo industrijata za trgovija so ~evli na Internet, Svinmurn i [ej pametno ~ekorea niz razvojot na kompanijata. Vo odnos na marketingot, direktorite veruvaa deka usnite svedo{tva se pova`ni otkolku tro{ocite za tradicionalnite oglasuva~i. Iako Zapos tro{i okolu 15% od svojot prihod za advertajzing, voobi~aeno tie reklami se za internet-prebaruva~ite i portalite. Sepak, se doka`a deka upatuvaweto od drugi mu{terii e poefektivno otkako s$ pove}e i pove}e kupuva~i ja posetuvaa stranicata na Zapos i bukvalno si zaminuvaa radosni. Vo poslednive godini, ne

^OVEKOT [TO LANI ILIJARDI DOLARI ekonomija pravi vonredni napori za izlez od najgolemata kriza, od golemata depresija vo 30-te godini od minatiot vek pa navamu. Nevrabotenosta se ocenuva deka iznesuva 9%, na sekoi 45 nedvi`ni imoti mu doa|a po eden da bide odzemen i preprodaden, a ekonomijata se o~ekuva da ima rast ovaa godina od samo 3%. Dopolnitelen problem e {to parite koi gi napravi Polson se napraveni po pat na “{ortirawe”, odnosno pravewe profiti preku o~ekuvawe na pad na cenite na akci-

ite, odnosno prodavawe na pozajmeni akcii po povisoki ceni i podocna kupuvawe na istata koli~ina akcii po daleku poniska cena. Razlikata vo cenite e profit za liceto, odnosno brokerot ili trejderot koj ja napravil proda`bata. Tokmu vakviot na~in na vr{ewe transakcii od finansiskite analiti~ari be{e naveden kako edna od pogolemite pri~ini za finansiski kolaps na pazarite na kapital. Negoviot najgolem hex-fond, Advantage Plus, koj vredi 36 milijardi dolari zabele`a

rast od 17%, dodeka ostanatite fondovi imaa zarabotki povisoki od 11%. Vakviot niven rast be{e pri~ina i za negovata zarabotka od 4 milijardi dolari. Na ime na ovie fondovi toj isto taka naplati 20% od profitot na ime provizija za uspe{no rabotewe, od kade {to na ovaa zarabotka dodade u{te edna miljiarda dolari, kompletiraj}i ja vkupnata cifra od 5 milijardi dolari. Sepak, treba da bide jasno deka ovie sumi toj nema da gi zeme vo gotovo, tuku istite pretstavuvaat zarabotki

na hartija, no, sepak, stanuva zbor za kolosalni zarabotki. Negovite kriti~ari velat deka toj ne e ni{to pove}e otkolku eden beskrupulozen {pekulator, koj se bogati na smetka na nesre}ata na drugite, obvinuvaj}i go za u~estvo vo padot na vrednosta na imotite. Tie duri i mu izvadija prekar, narekuvaj}i go “grobarot”. Za razlika od niv, negovite obo`avateli, pak, velat deka Polson ednostavno ima nos za zarabotka i sogleduvawe na mo`nosti

istata da ja realizira, {to na kraj rezultira i so vakvi dobivki. Poradi toa, negovite obo`avateli sekoga{ go koristat negovoto moto: “Ako go sledite vnimatelno padot vo finansiite, toga{ nivniot povtoren rast }e se pogri`i za va{eto bogatstvo.” Deka Polson e navistina inteligenten zboruva i podatokot {to kako dete koe porasnalo vo rabotni~ko semejstvo vo Wujork na svoi {est godini kupuval bonboni za podocna istite da gi oddeli od nivnoto pakuvawe i

samo {to se pojavija novi stranici za proda`ba na Internet, tuku i klasi~nite prodava~i po~naa da gi nudat svoite proizvodi na Internet. No, Zapos ostana predvodnik vo tie novini. RAST POD KRILOTO NA NOVIOT SOPSTVENIK Generalniot direktor na Zapos, Toni [ej, go opi{a “hiper rastot” na svojata kompanija, koja se rakovodi po principite na e-proda`ba, za vreme na panel-diskusijata na minatogodi{niot Web 2.0 Samit, vo San Francisko, odr`an vo noemvri. Pred re~isi dve godini, poprecizno, vo juli 2009 godina, izleze soop{tenie deka Amazon }e ja kupuva internet-kompanijata na [ej za 940 milioni dolari, del vo akcii, del vo gotovina. Sopstvenicite na akcii vo Zapos o~ekuvaa da se “ofajdat” za pribli`no 10 milioni dolari, a vrabotenite se o~ekuva{e da dobijat posebni 40 milioni dolari vo ke{. Dogovorot se kompletira{e vo noemvri, a sumite koi bea toga{ objaveni zboruvaa za 1,2 milijardi dolari. Sepak, ovaa akvizicija ne go promeni Zapos. Naprotiv. Ottoga{, veli [ej, Amazon go ispolnil vetuvaweto deka }e gi dr`i racete nastrana od Zapos i nejzinata legendarna kultura, pa celata proda`ba se poka`ala kako pametna zdelka. Spored [ej, po akvizicijata, rastot na vkupnata proda`ba {to ja ostvaruva Zapos iznesuva 50% od godina vo godina. I ne samo toa. Direktorot se pofali deka vo 2011 godina negovata kompanija dopolnitelno }e vraboti 2 iljadi lu|e (sezonski i so polno rabotno vreme), so {to }e porasne brojkata od 2.800 lu|e, momentalno vraboteni tamu. Isto taka, direktorot se potvrdi deka kompanijata nema da ima problemi so popolnuvaweto na slobodnite pozicii, bidej}i izminatata godina dobila duri 25 iljadi aplikacii za rabota. Vo taa vremenska ramka Zapos vraboti samo 250 lu|e, {to pretstavuva impresiven 1% prifateni aplikacii. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za internetkompanijata od drugiot kraj na svetot, Taobao, kineskiot dvojnik na eBau

gi prodava po par~e i toa so profit. Toj samiot veli deka do 40 godini `iveel `ivot na vistinski plejboj za podocna da se odlu~i da `ivee malku posmiren, no pobogat `ivot. Toj sega vo ekskluzivnata oblast na Wujork, t.n. Upper East Side poseduva imot vreden pove}e od 18 milioni dolari. Vo ramkite na ku}ata od toj imot, pokraj drugite luksuzi, negovata sopruga i decata imaat i svoi posebni bazeni so site potrebni rekviziti za relaksacija.


VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING  MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE  KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA?  KOLKU ^INI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD?  JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

18 FEVRUARI SPECIJALEN PRILOG

TRANSPORT I LOGISTIKA  INKOTERMS – NOVITE PRAVILA ZA TRGUVAWE STAPIJA NA SILA  KAKVI SE PROMENI ]E PREDIZVIKAAT VO RABOTEWETO NA PREVOZNICITE I [PEDITERITE?  [TO ZNA^AT NOVITE MEMORISKI KARTI^KI ZA PREVOZNICITE?  ANALIZA NA AKTUELNITE SOSTOJBI VO TRANAPORTOT I O^EKUVAWA ZA 2011 GODINA  RASTE POBARUVA^KATA ZA LOGISTI^KI USLUGI VO REGIONOT! ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG TRANSPORT I LOGISTIKA KOJ ]E IZLEZE NA 18. FEVRUARI 2011 VO KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440


K1

arieri

... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat... MAJK XORX TONI MEKKARTI KOMPANISKA DEFINIRAJTE MO@NOST ZA NR LIDER KOJ PRIORITETI REGRUTACIJA NA ZNAE KAKO SO ZA POGOLEMA KVALIFIKUVAN SINDIKATITE! EFIKASNOST KADAR  STRANA 22  STRANA 24  STRANA 26

WWW.KAPTAL.COM.MK

KAPITAL / SREDA / 02.FEBRUARI.2011

INTERVJU Uspe{ni se kompaniite {to umeat da gi spojat dobrata ideja, visokata tehnologija i najdobrite ~ove~ki resursi. Na{ata rabota e da gi razbereme viziite na kompanijata i da gi spoime so mo`nostite, `elbite i o~ekuvawata na vrabotenite. Najte`ok e patot da se dojde do talentirani resursi. Vo vakov dinami~en svet, najdobrite lu|e v~era ne se nu`no i najdobrite lu|e denes.

MARINA SIVAKOVA-TASKOV RAKOVODITEL NA SEKTOROT ZA ^OVE^KI RESURSI VO EOS MATRIX

Lu|eto ja pravat razlikata me|u kompaniite! MENAXEROT MORA DA POSEDUVA SPOSOBNOST ZA TIMSKA RABOTA!

 STRANA 24

Brziot i dinami~en razvoj na tehnologijata vo mnogu industrii go zema primatot pred lu|eto. Toa se pravi zaradi za{teda na vreme i podobri performansi na kompaniite. No, ni najpreciznite roboti ne mo`at da gi zamenat lu|eto. Tie gi pravat kompaniite razli~ni i go trasiraat uspehot na kompanijata. EOS Matrix e edna od kompaniite koi svoite vraboteni gi stavaat vo preden plan. Kako del od vode~kata grupa finansiski kompanii vo Jugoisto~na Evropa, EOS Matrix nudi uslugi od oblasta na upravuvawe so pobaruvawa, kako za B2B, taka i za B2C kompanii, otkup na dolgovi i delegirawe na rabotni procesi. Visokoobu~enite stru~ni kadri, zaedno so tehnologijata so koja raspolagaat i, pred s$, li~niot anga`man se “vinovni” za uspehot na ovaa kompanija. Vrabotenite se tie koi pravat EOS Matrix da bide sekoga{ ~ekor pred drugite. Tie se najgolemiot kapital na kompanijata, pa zatoa postojano investira vo regrutacija, obuka i razvoj na vrabotenite. Sektorot za ~ove~ki resursi na EOS Matrix ima jasna strategija i dobra organizacija, a za ostvaruvawe na delovnite planovi presudno zna~ewe ima stru~niot kadar. Ovaa kompanija im dava golema va`nost na znaeweto i na sposobnosta, kako preduslov za ponatamo{en rast i razvoj. Kako rezultat, EOS Matrix dobiva lojalen i energi~en tim, koj kompletno se identifikuva so klientite i obezbeduva usluga na najvisoko nivo. Mototo “Silen tim - mo}ni performansi” dovolno ka`uva za uspehot na ovaa kompanija, a samiot fakt {to rakovoditelot na sektorot za ~ove~ki resursi vo EOS Matrix, Marina Sivakova-Taskov, be{e izbrana za najdobar menaxer za ~ove~ki resursi za 2010 godina, od strana na magazinot Global HR i od svoite vraboteni, potvrduva deka EOS Matrix e kompanija koja se gri`i za svoite vraboteni i znae deka istite ja pravat razlikata.  Neodamna, specijaliziraniot magazin za ~ove~ki resursi Global HR Ve izbra za najdobar menaxer za ~ove~ki resursi vo 2010 godina. [to zna~i ovaa nagrada za Vas? Golemo e zadovolstvoto koga za prv pat vo Republika Makedonija }e se slu{ne i stavi akcent na edna strate{ka rabotna pozicija kako {to se ~ove~kite resursi. Global HR be{e inicijatorot za dodeluvawe nagradi vo tri kategorii, HR Menaxer, HR oddel i kompanija koja najmnogu vlo`uva vo svoite resursi, kade {to mene mi pripadna titulata najdobar menaxer za ~ove~ki resursi vo 2010 godina. PRODOL@UVA NA STR.25

MISLA NA NEDELATA MI  STRANA 25

KOLUMNI BIZNIS-ETIKA: DALI STE PREMNOGU QUBEZNI?!

B

IVANA DOJ^INOVSKA-STOJANOVI]

PRINCIPOT NA PETER ILI HIERARHIJA NA NESPOSOBNITE IV

SÉ U[TE NE SUM NA[OL ^OVEK KOJ USPEAL POVE]E I VLO@IL POGOLEM NAPOR KOGA BIL KRITIKUVAN, OTKOLKU KOGA BIL OHRABREN.”

^ARLS [VAB

OSNOVA^ NA CHARLES SCHWAB & CO.

 STRANA 24

K1- Karieri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnote`a megu karierata i `ivotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne mo`e da go kopira!


22 KARIERI

SREDA / 02/02/2011 / KAPITAL

TEMA NA BROJ

PREDNOSTI OD ZADOL@ITELNATA STUDENTSKA PRAKSA

Kompaniska mo`nost za regrutacija na kvalifikuvan kadar IVANA VANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

tudentskata praksa ne e ne{to novo i nepoznato za makedonskite kompanii. Del od niv odamna ja imaat iskuseno prednosta od vakviot na~in na regrutirawe mlad i kvalifikuvan kadar, no s$ u{te ima i kompanii na koi pote{ko im odi otvoraweto na svoite delovni procesi za mladite studenti. Tie koi gi iskusile benefitite od praktikanstvoto so polna usta pofalbi zboruvaat za istoto, iako mora da se priznae deka zadol`itelnata praksa vo Makedonija e te{ko sprovedliva zaradi golemiot broj studenti i ograni~eniot broj kompanii kade {to tie mo`at da ja realiziraat ovaa zadol`itelna aktivnost. Kompaniite so koi razgovaravme ne ja gledaat studentskata praksa kako “izmisluvawe topla voda”. Sudej}i spored nivnoto iskustvo i tradicija na rabotewe, kompaniite otsekoga{ gi otvorale vratite za studentite koi sakaat da izvr{uvaat prakti~na rabota i se `elni svoite teoretski poznavawa da gi

S

ve{tini preto~at vo prakti~ni ve{tini. "Kapital" analizira dali zadol`itelnata praksa }e ima pozitiven efekt vrz stopanstvoto preku regrutacija na kvalifikuvan visokostru~en kadar, koj i toa kako im e potreben na kompaniite. Taa za niv e i mo`nosta za besplatno regrutirawe, pa i kreirawe kadri po sopstvena merka, ~ii ve{tini podocna }e gi upotrebat za unapreduvawe na performansite na kompanijata. Ovoj “besplaten hedhanting” ne treba da se zema “zdravo za gotovo”, bidej} i pokraj studentite koi sakaat da “protr~aat” niz praksata samo za da zemat potpis, postojat i ambiciozni studenti koi ja ~ekaat ovaa mo`nost za da ja doka`at svojata ambicioznost i serioznost vo rabotnite zada~i. Tie imaat cel da bidat zabele`ani i eventualno vraboteni od posakuvanata kompanija. Za niv ova bi bila odli~na {ansa talentot koj go poseduvaat da dojde do izraz i da bide zabele`an. Mnozinstvoto kompanii koi “Kapital” gi konsultira{e veruvaat deka zadol`itelnata praksa go zgolemuva nivoto na educiranost na idnite potencijalni kandidati za vrabotuvawe. I pred stapu-

 Ambic Ambicioznite studenti `elni za novi znaewa i za doka`uvawe koi se na praksa vo nekoja kompanija se neprocenliva mo`nost i {ansa za kompanijata lesno i ednostavno da regrutira kadar za sopstvenite potrebi. Del od makedonskite kompanii odamna ja koristat ovaa mo`nost, a drugite koi doprva }e gi otvorat vratite za studentite-praktikanti }e gi iskoristat benefitite od ovaa, vo porazvieniot svet, odamna vospostavena praktika vaweto na sila na izmenite na Zakonot za visoko obrazovanie, so koi praktikata stana zadol`itelna, del od kompaniite aktivno sorabotuvaat so fakultetite. Vo interes na pove}e kompanii e tie da primaat studenti koi }e gi razvivaat i obu~uvaat vo svoite firmi, so {to podocna najdobrite }e gi zadr`at. Takvata evropska praktika, koja se primenuva i kaj nas, gi namaluva tro{ocite za regrutacija na idnite vraboteni. Na kompaniite im e poisplatlivo da “gi kalemat” studentite vo ramki na sopstvenata firma, otkolku da go izodat dolgiot pat na barawe soodveten kadar. “Kako op{testveno odgovorna kompanija, Makedonski Telekom ja sfa} a i poddr`uva potrebata od prakti~na

rabota za studentite koi se pri krajot so svoeto visoko obrazovanie”, veli Georgievska i objasnuva deka na toj na~in studentite se steknuvaat so prakti~no iskustvo zna~ajno za nivniot iden profesionalen anga`man. Imaj}i go toa predvid, kompanijata gi otvora svoite vrati, ne samo za studentite, tuku i za golem broj volonteri. “Vo momentov, vo Makedonski Telekom ima pove}e od 20 mladi lu|e koi se na praksa ili volontiraat”, naglasuva Ver~e Georgievska, odgovorna za odnosi so javnosta vo Makedonski Telekom. Pozitivna sorabotka so fakultetite ima i kompanijata Fakom, koja sorabotuva so visokoobrazovnite institucii podolg period, obezbeduvaj}i im na studen-

MOJA KARIERA

KAKO DA NAJDETE RABOTA VO 2011 GODINA? a polesno da pronajdete rabota vo 2011 godina, zaboravete na ekonomskata sostojba i prestanete da se prijavuvate na rabotni mesta za koi ne ste kvalifikuvani ili ne gi sakate. Bidete iskreni, zapra{ajte se dali gi imate potrebnite ve{tini za da po~nete so rabota u{te utre, na primer. Iako zborovite "`elen da nau~i" zvu~at dobro, pove} eto kompanii denes sakaat vraboteni koi vedna{ mo`at da po~nat so rabota, bez nikakvi podu~uvawa. Pritoa, zapra{ajte se i {to sakate da rabotite, koi se va{ite najdobri ve{tini, so koi od niv najmnogu se slu`ite, pa zemete gi kako merka spored koja }e barate rabota. Ako vi se ~ini deka ste gi proverile site mo`ni oglasi, a, sepak, ne ste

Z

nai{le na nekoj koj odgovara na va{ite ve{tini, mo`ebi e vreme da steknete novi. Dodeka ste bez rabota, toa e idealno vreme da se “vratite vo u~ili{te” ili da se zapi{ete na nekoj interesen kurs od koj }e imate korist. Iako na najgolemiot del im e najva`no da pronajdat rabota, postavuvaweto kratkoro~ni, na primer, mese~ni celi, kako za~lenuvawe vo nekoja profesionalna organizacija, } e vi pomognat da napreduvate, a voedno }e gi zgolemite i va{ata samodoverba i motivacija. Isto taka, iako vo momentov ne rabotite, bidete vo tek, sledete ja sostojbata na pazarot i novite tehnologii, mo`ebi } e vi izleze i mo`nost za rabota. No, ako potragata ne vrodi so plod, mo`ebi treba da ja pro{irite i nadvor od gra-


KARIERI 23

SREDA / 02/02/2011 / KAPITAL

HR BRIEF tite mo`nost za prakti~na rabota. “Na{ata kompanija e otvorena za sorabotka so obrazovnite institucii”, veli Elena Koneska od Fakom, naglasuvaj}i deka tie ve}e imaat sorabotka so Ma{inskiot i Grade`niot fakultet za sta`irawe na studenti na postojana osnova. Taa dodava deka “ima golem broj studenti koi doa|aat vo kompanijata na praksa, a samo vo poslednive nekolku meseci taa brojka se dvi`i od pet do deset studenti”.

koristat, najnovite nau~ni tekovi koi gi steknuvaat na fakultetite i, sekako, nivnata pomo{ vo redovnoto rabotewe na bankata”, velat od bankata. Tie sorabotuvaat so pove}e fakulteti zatoa {to imaat potreba od pravnici, ekonomisti, lingvisti, arhitekti, programeri, elektri~ari i drugi. KORISNOST ILI FORMALNOST? Problemite koi mo`at da se javat so voveduvaweto zadol`itelna studentska praksa se mnogubrojni. Kom-

ostvarat promenite koi gi nalaga zakonot”, veli Goce Pa~emski od Image PR. Negovata kompanija godi{no prima eden do dvajca praktikanti, koi ostanuvaat do dva meseci na prakti~na rabota. Malata brojka se dol`i na maliot kapacitet so koj raspolagaat, bidej}i tie se i mala firma. “Na{ata cel ne e po sekoja cena da gi zadr`ime i primime praktikantite, tuku tie da dobijat znaewe koe ponatamu }e mo`at da go koristat”, naglasuva Pa~emski. Za kompaniite praksata

grami. Takva praksa postoi na Biznis-akademijata Smilevski, kade {to studentite imaat na raspolagawe eden den vo nedelata za izvr{uvawe na prakti~nata rabota, a drugite denovi slu{aat nastava. Direktorot Cvetko Smilevski e uveren deka problemite nastanuvaat poradi zadol`itelnata nastava koja mora da ja posetuvaat studentite, koja ne ostava sloboden prostor za prakti~na nastava. Spored Goran Petrevski, prodekanot za nastava na

SOCIJALNITE MRE@I KAKO ALATKA ZA PODOBAR NASTAP NA PAZAROT ocijalnite mre`i (Fejsbuk, Tviter, Linkdin) treba da se koristat za komunikacija i edukacija na klientite vo biznisot, a ne samo za direktna proda`ba. Preku niv, potrebno e da se postavat celite i celnite grupi na biznisite, da se organizira vremeto za socijalno vmre`uvawe i da se vodi prijatelski nastroen odnos kon klientite, duri i toga{ koga tie imaat negativni komentari za kompanijata. Ova se samo del od porakite preneseni na obukata od CS Global za “Socijalni mre`i kako alatka za korporativen razvoj, regrutacija na vraboteni i zarabotka”. Na obukata bea prezentirani i soveti za podobar nastap na malite i golemi kompanii vo socijalnoto vmre`uvawe na Internet, kako i poznatite socijalni mre`i koi mo`at da im pomognat na biznisite i vrabotenite vo nivniot razvoj.

S

STRU^NATA LITERATURA I KNIGI ]E BIDAT BESPLATNO DOSTAPNI ZA [TIPSKITE STUDENTI KONSTANTINOS DASKALAKIS

ELENA KONESKA

Kako op{testveno odgovorna kompanija, Makedonski Telekom ja poddr`uva potrebata od prakti~na rabota za studentite koi se pri kraj so svoeto obrazovanie. Imaj} i go toa predvid, kompanijata gi otvora svoite vrati, ne samo za studentite, tuku i za golem broj volonteri. Vo momentov, vo Makedonski Telekom ima pove}e od 20 mladi lu|e koi se na praksa ili volontiraat.”

Na{ata kompanija e otvorena za sorabotka so obrazovnite institucii i ve}e ima vospostaveno sorabotka so Ma{inskiot i Grade`niot fakultet za sta`irawe na studenti na postojana osnova. Golem broj studenti doa|aat kaj nas na praksa, a samo vo poslednive nekolku meseci taa brojka se dvi`i od 5 do 10 studenti.”

MAKEDONSKI TELEKOM

FENI INDUSTRI

Kompaniite imaat sopstveni kriteriumi kogo }e prifatat i kolkav broj studenti sakaat da povle~at kaj sebe so nivna opredelena disciplina za delovnata dejnost na kompanijata. Zakonot treba dopolnitelno da se obraboti i da vklu~i detalen plan za toa kako }e se razrabotuva.”

Vsu{nost, vo Fakom dosega site barawa se prifa}aat i ne se slu~ilo student da posaka da izvr{uva prakti~na rabota vo kompanijata, a tie da go odbijat. Makedonskite banki isto taka imaat postojana i neraskinliva vrska so visokite obrazovni institucii, posebno {to mnogu istra`uvawa poka`uvaat deka bankite se edni od najposakuvanite mesta za rabota. Od Stopanska banka ADSkopje potvrduvaat deka mnogu od nivnite vraboteni se tokmu praktikanti koi ostavile dobar vpe~atok kaj odgovornite lica. “U~estvoto na praktikantite vo procesite na bankata zna~i dobivawe sve`a perspektiva na rabotite i mo`nost bankata da nau~i za trendovite kaj mladite. Glavno, bankata ja sogleduva tehnologijata koja tie ja

VER^E GEORGIEVSKA

paniite velat deka ne mo`at da gi primat site studenti vo isto vreme, da im obrnat dovolno vnimanie za praksata da ja ostvari svojata cel. Konstantinos Daskalakis, direktorot na Feni industri, smeta deka “zadol`itelnata praksa ne smee da bide kategorija zadol`itelna za site struki i studenti, ne samo zatoa {to praksata za nekoi struki e pove}e ili pomalku potrebna, tuku i zaradi nedovolniot kapacitet na kompaniite”. Toj dodava deka kompaniite imaat sopstveni kriteriumi kogo }e prifatat i kolku studenti }e prifatat na praksa. Deka postoi rizik za nedostig od kompanii koi mo`at da gi primat studentite na zasol`itelna praksa potvrduvaat i pretstavnicite od pomalite kompanii. “Od prakti~na gledna to~ka, nevozmo`no e celosno da se

pretstavuva i dopolnitelen tro{ok, zatoa {to tie na praktikantite treba da im obezbedat opredeleni resursi i vreme za nivna obuka, a seto toa ~ini. PRAKSA VO TEKOT NA STUDENTSKATA GODINA Fakultetite ja naglasuvaat ulogata i zna~eweto na prakti~nata rabota za studentite i svesni se deka nejzinata zadol`itelnost } e povle~e i potreba od reorganizacija na praksata. Momentalno, studentite odat na praksa za vreme na letniot raspust, {to se javuva kako problem za obezbeduvawe mesto za site studenti. Za da mo`e praksata da se realizira vo tekot na celata godina, neophodni se promeni i adaptacija na nastavnata programa, zatoa {to samo vo toj period ne posetuvaat zadol`itelni nastavni pro-

 Rabotata od soni{tata ne e lesno da se pronajde, no postoi. Mo`ete da ja rabotite sakanata rabota, i toa na sakanoto mesto, ako se potrudite. So promena na kriteriumite i stavovite, mo`ete da go dobiete toa {to go posakuvate nicite na dr`avata, bidej}i i toa mo`e da bide dobar i uspe{en poteg. Rabotodavcite ne baraat isklu~ivo lokalni kandidati, a so zadovolstvo }e vrabotat ekspert od drug grad ili dr`ava.  Isprobajte ne{to novo Baraweto rabota ~estopati se pretvora vo rutina, zatoa isprobajte novi strategii. Nemojte samo da barate na Internet. Pratete im ja va{ata biografija na “regruterite”, bidej}i, vo sorabotka so niv, }e vi se otvorat mo`nosti za koi ne ste ni znaele.  Istaknete se me|u mno{tvoto prijaveni Ako naidete na rabotno mesto koe vi se ~ini sovr{eno, napravete ne{to preku koe suptilno }e se istaknete vo

FAKOM

mno{tvoto. Pred da se prijavite za rabotata, doznajte kako se vika li~nosta odgovorna za novi vrabotuvawa ili nekoj od istiot oddel i pratete & imejl. Vo 2011 godina s$ e dozvoleno.  Sozdadete sopstven ugled na Internet! Ako va{iot potencijalen rabotodavec “ve pobara” na Internet za da “ve proveri”, a verojatno }e go napravi toa, mo`ete da go kontrolirate toa {to }e go vidi. Profesionalnite rezultati koi ve prika`uvaat kako sposoben rabotnik na Linked In se mnogu podobri od neprimernite sliki na Facebook.  Va`en e pozitivniot stav Namesto da dozvolite pre~kite vo potragata da vi ja uni{tat motivaci-

Ekonomskiot fakultet, idejata za izvr{uvawe prakti~na rabota e dobra, bidej} i ovozmo`uva povrzuvawe na teoretskite znaewa na studentite so prakti~nata rabota i potvrduva deka e problem da se najdat dovolno kompanii koi }e prifatat 4.500 studenti od ovoj Fakultet. Dekanot na Pravniot fakultet, Bor~e Davitkovski, koj silno ja poddr`uva zadol`itelnata studentska praksa za studentite, veli deka ovoj fakultet ima kontakti so pove}e dr`avni organizacii, (prete`no sudovi, javni obvinitelstva i privatnite advokatski kancelarii, notari, izvr{iteli), kako i privatni, so koi ima odli~na sorabotka. Del od studentite po praksata se vrabotuvaat vo instituciite ili kompaniite”, veli Davitkovski.

jata, obidete se da nau~ite ne{to od niv. Maliot broj intervjua za rabota mo`ebi zna~i deka treba da napravite povtorna procenka na va{ite ve{tini ili da ja promenite karierata, no va`no e pritoa da ostanete pozitivni.  Treba da znaete dobro da se “prodadete” na intervju Vo dene{no vreme, nemojte da bidete skromni na razgovorot za rabota. Podgotvete se odnapred, pa imajte barem pet primeri so koi }e gi poka`ete va{ite najdobri kvaliteti. Isto taka, zadol`itelno ostavete telefonski broevi na koi rabotodavcite mo`at da gi potvrdat va{ite preporaki.  Poka`ete ve{tini Ako sakate da bidete poprisutni na Internet, napravete internet-stranica na koja }e gi pretstavite site va{i ve{tini, talenti, profesionalnost i verodostojnost.

ektorskata uprava i Univerzitetskiot senat na univerzitetot Goce Del~ev- [tip donesoa odluka site knigi i nau~ni trudovi koi }e se objavat od nastavniot kadar da bidat dostapni na Internet, odnosno na internet-stranicata. Portparolot na Univerzitetot, Kiril Barbareev, veli deka na ovoj na~in site knigi i nau~na literatura objaveni od profesorite koi predavaat na eden od fakultetite }e bidat besplatno dostapni za studentite. “Na ovoj na~in }e bidat izbegnati i tro{ocite {to gi imaat studentite”, veli Barbareev, dodavaj}i deka objavuvaweto na publikaciite e eden vid otstranuvawe na mo`nosta za mito i korupcija.

R

HR NASTANI ZGOLEMUVAWE NA KAPACITETITE NA STRU^NITE LICA ZA BEZBEDNOST PRI RABOTA o cel zgolemuvawe na kapacitetite na pretprijatijata za bezbednost i zdravje pri rabota, Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so Makedonskoto zdru`enie za za{tita pri rabota (MZZPR) i IFC (Me|unarodnata finansiska korporacija) - ISTR (Programa za me|unarodni standardi i tehni~ki regulativi), }e realiziraat stru~na tematska obuka od oblasta na bezbednosta pri rabota. Ednodneveniot seminar “Zgolemuvawe na kapacitetite na stru~nite lica za bezbednost pri rabota” }e se odr`i na 23 fevruari vo Stopanskata komora na Makedonija.

S

MENAXIRAWE NA EU-PROEKTI

C

onsulting Macedonia organizira obuka za menaxirawe so EU-proekti. Obukata e nameneta za mladi lu|e so ili bez rabotno iskustvo koi imaat interes za rabota na evropski proekti vo neprofitniot, profitniot, ili vo javniot sektor. Obukata opfa}a osnovi na proekten menaxment, {to e proekt, {to zna~i terminot proekten menaxment, menaxirawe so proekti nasproti menaxirawe na organizacii, fazi vo proektniot ciklus, voved vo osnovnite fazi i komponenti na proektniot ciklus, analizi na potrebi, problemi, rizici, efektivnost, cost-benefit, kako i drugi potrebni alatki za uspe{no menaxirawe so proekti na Evropskata unija.

14,8%

BROJOT NA RABOTNICITE VO INDUSTRIJATA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA VO DEKEMVRI 2010 GODINA, VO ODNOS NA PROSE^NIOT BROJ NA RABOTNICI OD 2005 GODINA, E NAMALEN ZA 14,8%, POKA@UVAAT PODATOCITE NA DR@AVNIOT ZAVOD ZA STATISTIKA.


24 KARIERI

SREDA / 02/02/2011 / KAPITAL

FEQTON: FENOMENOT NA NESPOSOBNOSTA (4)

BIZNIS-ETIKA

PRINCIPOT NA PETER ILI HIERARHIJA NA NESPOSOBNITE (4) IVANA DOJ^INOVSKASTOJANOVI] GCDF – Sertificiran sovetnik za kariera Direktor za ^ovekovi resursi, Vabtek MZT

(prodol`enie od prethodniot broj)

PORIV ZA NAPREDUVAWE DO NIVO NA NEKOMPETENTNOST Porivot za napreduvawe, koj se objasnuva preku principot na Peter, ne e samo individualen problem, tuku problem na celata istorija na ~ove{tvoto. Ne samo poedincite se razvivaat i napreduvaat s$ dodeka ne go dostignat nivoto na sopstvenata nesposobnost, tuku i celoto ~ove{tvo: ~ovekot od kamenata doba stanal ~ovek od bronzena, `elezna doba, ~ovek na erata na tehnikata, kompjuterite, astronomijata. Koga i dali ~ovekot }e gi dostigne granicite na sopstvenata nesposobnost? I, u{te pobitno, }e uspee li da prepoznae deka e nekompetenten na odreden stadium na svojot razvoj?

 Principot na Peter, nare~en po negoviot pronao|a~, Lorens J. Peter, gi opi{uva zakonitostite koi se pri~ina za nesposobnosta {to vladee vo javniot `ivot vo celiot svet i vo sekoe zanimawe. Ovaa teorija nudi kompletna dijagnoza na nesposobnosta, a kon nea i soodvetna terapija, sekoga{ zasnovana na fakti. Iako, navidum, mnogu provokativno, principot na Peter e korisno i interesno ~etivo, napi{ano vo satiri~no-ironi~na forma. Osnovniot princip na Peter glasi: ''Vo hierarhijata sekoj vraboten te`nee kon povisoka pozicija s$ dodeka ne ja dostigne pozicijata na sopstvenata nesposobnost''. Sekoja vlast, seedno dali e demokratska ili diktatorska, mora da kolabira koga nejzinata hierarhija }e sozree do nivo na nekompetentnost za izvr{uvawe na funkciite. Formulata na Peter glasi: Efikasnosta na hierarhijata e obratnoproporcionalna so koeficientot na nejzinata zrelost (KZ): broj na vraboteni vo sostojba na nekompetentnost x 100 KZ= vkupen broj na vraboteni vo hierarhijata Koga koeficientot na zrelost }e dostigne 100, hierarhijata stanuva nefunkcionalna. Principot na Peter bi

bila neizdr`ana teorija koga ne bi davala i re{enie za izlez od neminovnosta na dostignuvawe na nivoto na nesposobnost. Mo`e li da se izbegne vakviot razvoj na poedincite i sistemite? Odgovorot le`i vo starata mudrost: ''Rakata {to e ve{ta so ~ekan, mo`e da razo~ara koga }e go zameni ~ekanot so penkalo''. Zna~i, najednostvno bi bilo da se izbegnuva ili odbiva unapreduvawe. No, koj bi mo`el da odbie takvo ne{to? Vo prirodata na ~ovekot le`i porivot za napreduvawe. Socijalnata sredina isto taka od sekoja edinka o~ekuva da se razviva i napreduva. Ednostavnoto re{enie

na Peter glasi: ostavajte vpe~atok kako da ste go dostignale nivoto na svojata nekompetentnost! Ili, so drugi zborovi: Nikoga{ ne raboti tolku kolku {to misli{ deka mo`e{ da sraboti{! Sekako, postojat i drugi na~ini da ne napreduvate na rabotnoto mesto: pobarajte ja za `ena }erkata na {efot, parkirajte na mestoto na generalniot menaxer ili docnete na rabota sekoj den. Sepak, najsiguren recept za ostanuvawe vo udobnosta na va{eto sovr{eno rabotno mesto e da se pravite deka ne mo`ete da srabotite pove}e od toa {to ve}e go pravite. Vnimavajte samo nikoj da ne zabele`i deka izbegnuvate unapreduvawe!

UPRAVUVAWE SO VREME I LI^EN RAZVOJ

DEFINIRAJTE PRIORITETI ZA POGOLEMA EFIKASNOST VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

o z a b rz a n oto tempo na `ivot, upravuvaweto so vremeto denes e na vrvot na listata alatki potrebni za li~niot razvoj. Lu|eto na visokite menaxerski pozicii vo zemjava, koi imaat potreba od prilagoduvawe i harmonizirawe na nivnite sposobnosti za upravuvawe so vremeto i podobruvawe na nivniot li~en razvoj, minatiot ~etvrtok imaa mo`nost da prisustvuvaat na predavaweto na svetski poznatiot mentor za menaxment, Majk Xorx, vo edukativniot centar M6. Vo tekot na ovoj interaktiven seminar u~esnicite se zapoznaa so principite i praktikite za menaxirawe so sopstvenoto vreme od sekoj aspekt, a zaminaa so jasna agenda za tekoven li~en razvoj. Vistinskoto zna~ewe na “tajm menaxment”, voveduvaweto prioriteti, postavuvaweto i dostignuvaweto jasni celi, kako da se bide efikasen i efektiven vo ostvaruvaweto na zada~ite, prevencijata od stres na rabotnoto mesto bea samo del od pra{awata koi poznatiot menaxerski “guru” i motivaciski govornik im gi razjasni na prisutnite.

S

 Vistinskoto zna~ewe na “tajm menaxment”, voveduvaweto prioriteti, postavuvaweto i dostignuvaweto jasni celi, prevencija od stres na rabotnoto mesto, bea samo del od pra{awata koi poznatiot menaxerski “guru”, Majk Xorx, im gi razjasni na prisutnite menaxeri vo edukativniot centar M6, na seminarot “Upravuvawe so vreme i li~en razvoj” “Liderstvoto e predmet na postojana promena i rast. Toa vo menaxerski ramki najdobro mo`am da go opi{am vaka: menaxer e pozicija, a lider e stav. Menaxerot se pojavuva na vizit-kartite, a liderot vo glavata na tie {to odlu~uvaat da go sledat. Menaxerot raboti od 9 do 17, a liderot 24/7. Zo{to? Zatoa {to postoi samo eden na~in na vodstvo vo svetot, a toa e vodstvo preku primer. Liderot nikoga{ ne se obiduva da gi kontrolira svoite lu|e”, veli Majk Xorx za liderstvoto. Preku tri moduli na ovoj seminar, Majk Xorx gi dobli`i praktikite za upravuvawe so vreme i li~en razvoj do prisutnite menaxeri od kompaniite na na{iot pazar, kako Alkaloid, Tikve{, Titan, [parkase banka, koi so zadovolstvo u~estvuvaa vo interaktivnite ve`bi so svoite kolegi. Upravuvaweto so vremeto i umetnosta na postavuvawe prioriteti e tesno povrzana so efikasnosta i efektivnosta na rabotnoto mesto, a spored

DALI STE PREMNOGU QUBEZNI?!

 Dali izbegnuvate konflikt? Ako e taka, ne ste edinstveni. Izbegnuvaweto na konfliktite e edna od naj~estite karakteristiki na kulturata na kompaniite. Istovremeno, toa e eden od najsmrtonosnite i najopasni izvori na nenamernata kompleksnost vo `ivotot na organizacijata endencijata da se izbegne konflikt, i pokraj neprijatnosta, e mnogu humana. Pove}eto lu|e sakaat da bidat sakani i potsvesno se pla{at deka karanicite, nesoglasuvawata ili negativnite poraki }e sozdadat tenzija so lu|eto so koi stapuvaat vo sekojdnevna interakcija. Blagodarenie na fiziolo{kite i kulturnite sili, ne e ~udo {to tolku mnogu menaxeri, od izvr{ni direktori do supervizori, izbegnuvaat konflikt. Za `al, ova izbegnuvawe sozdava prekini me|u biznis-edinicite, nepotrebni razgleduvawa na planovite za proekti i poniski standardi na efikasnost, pri {to site tie go kompliciraat `ivotot vo organizacijata. Ron A{kenas, koj e eden od osnova~ite na konsultantskata ku}a [efer konsalting, vo svojata kniga “Ednostavno efektivni” preku nekolku primeri ja objasnuva tendencijata za izbegnuvawe konflikti. Toj raska`uva deka ne mnogu odamna, dodeka rabotel so dobropoznata kompanija koja se obiduvala da opstoi vo te`ok pazar, izvr{niot tim malku vreme pominuval vo me|usebno usoglasuvawe na planovite. Kako rezultat na toa, menaxerite ne znaele kako da gi prioritiziraat proektite, a “dolarite” od centraliziraniot marketing se tro{ele kako eurokrem. Toj naveduva deka pregolemiot broj proekti, vo otsustvo na resursi i fokus, ja dovele kompanijata pred kolaps. Koga A{kenas go pra{al menaxmentot zo{to planovite ne se integriraat podobro, izgovorot bil deka me|u niv se o~ekuvalo da “funkcioniraat oddelni funkcii”. No, vo ovaa “qubeznost”, kade {to lu|eto ~esto ne postavuvaat te{ki pra{awa, nikoga{ ne doa|a do “funkcionirawe”. Ovoj vid izbegnuvawe konflikt ne preovladuva samo vo va`nite strate{ki raspravi, tuku i vo sekojdnevnite interakcii vo kancelarija. Site sme donele odluki na sostanok za podocna da se otfrlat koga nekoj tivok pobornik ne se soglasuva. A kolku pati sme slu{nale za nekoj rabotnik koj go izbrkale samo poradi toa {to negoviot {ef nikoga{ ne mu dal iskrena ocena? Edna takva firma koja izbegnuva konflikti, duri im nareduva na timovite na proektite da napravat analiza za akcionerite vo tekot na proektot, so nade` deka so tekot na vremeto site }e sledat i menaxerot nema da treba direktno da im ka`uva da sorabotuvaat. KAKO POEFIKASNO “DA SE U^ESTVUVA” VO KONFLIKT? Nema lesna formula da se nau~i kako poefikasno da se u~estvuva vo konflikt. No, eve tri predlozi koi mo`e da pomognat za menaxerite da se dvi`at vo taa nasoka: REFLEKSIJA Poglednete se vo ogledalo i dadete si iskrena ocenka za va{ata podgotvenost za predizvik, da soop{tuvate lo{i vesti ili da sozdadete stepen na konflikt. Mo`ete li da se setite na situacija kade {to trebalo da govorite, no ste mol~ele, ili koga ne ste mo`ele ni{to da ka`ete? Dali ima osoben na~in na konflikt koj go izbegnuvate pove}e od drugite, kako {to e kriewe zad avtoritet? DOBIJTE POVRATNA REAKCIJA Zboruvajte so prijateli, so semejstvoto ili so kolegite. [to mislat tie za va{ata odlu~nost ili na~inite na koi vie se odnesuvate, koi tie gi gledaat, a vie ne mo`ete da gi vidite. ISPRAVETE GO PROBLEMOT – POSTEPENO! Eksperimentirajte malku, osobeno vo oblastite koi po navika vi se te{ki. Vozdr`ete se na baraweto na va{iot {ef da napravite ne{to {to nema smisla. Ne mol~ete na sostanokot koga ne se soglasuvate. Po~nete go razgovorot so toa {to }e ka`ete deka se obiduvate da se podobrite vo spravuvaweto so konfliktnite situacii i deka se nadevate deka ova }e se poka`e produktivno. Na ovoj na~in }e se prika`ete sebesi kako li~nost koja e iskrena i se obiduva da u~i – a ne samo da se kara.

T

1

Majk Xorx, “upravuvaweto na rabotnoto mesto i ne e tolku razli~no od upravuvaweto so `ivotot”. Sored nego, sepak, s$ se sveduva na toa kako lu|eto gi percipiraat rabotite, zaradi toa {to nie go sozdavame sopstveniot stres, a so toa sme celosno odgovorni za reakciite {to gi sozdavame kon drugite lu|e i kon promenlivite okolnosti okolu nas. Majk Xorx so svoite rabotilnici i predavawa sekoja godina go zaobikoluva

svetot, rabotej}i so najuglednite svetski kompanii i lideri. So edinstven spoj na dlaboko razbirawe, mudrosti i humor toj gi istakna trite klu~ni preduslovi za dene{niot uspe{en biznismen: emotivna/duhovna inteligencija, razvoj na menaxerite vo lideri i kontinuirano u~ewe. Pokraj toa {to Majk Xorx e avtor na devet bestseleri od oblasta na li~niot razvoj, toj istovremeno e i predava~ na internacionalnoto biznisu~ili{te Cotrugli.

2 3


KARIERI 25

SREDA / 02/02/2011 / KAPITAL

INTERVJU MARINA SIVAKOVA-TASKOV RAKOVODITEL NA SEKTOROT ZA ^OVE^KI RESURSI VO EOS MATRIX

LU\ETO JA PRAVAT RAZLIKATA ME\U KOMPANIITE! VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk

Sre}ata e u{te pogolema zatoa {to edna od osnovite na vrednuvaweto e i glasot na sopstvenite vraboteni. Toj del go do`ivuvam kako golemo priznanie na mojata rabota i, sekako, se ~uvstvuvam ispolneta i motivirana za vlo`uvawe vo mojata i vo idninata na mojata kompanija.  Dali smetate deka makedonskite kompanii posvetuvaat dovolno vnimanie na ~ove~kite resursi, odnosno dali vo Makednoija e te{ko da se upravuva so lu|eto vo kompaniite? Uspe{ni se kompaniite {to umeat da gi spojat dobrata ideja, visokata tehnologija i najdobrite ~ove~ki resursi. Idejata ne mo`e da se realizira sama, a tehnologijata ne mo`e sama da sozdava rezultat. Niv gi spojuvaat lu|eto {to gi upravuvaat procesite. Lu|eto ja pravat razlikata. Makedonskite kompanii s$ pove}e ja razbiraat va`nosta od vlo`uvawe vo ~ove~ki resursi i toa e mnogu pozitiven trend. Toa }e bide osnovata na konkurentnosta na na{ite kompanii vo idnina. Samoto upravuvawe so talentite e najte{kiot del od rabotata na HR menaxerite. Tehnologijata – opremata, kolku i da e retka, skapa, sofisticirana, nema emocii, `elbi, o~ekuvawa, vizii. E, toa e na{ata rabota. Da gi razbereme viziite na kompanijata i da gi spoime so mo`nostite, `elbite i o~ekuvawata na vrabotenite. Toa e isklu~itelno vnimatelna rabota, bidej}i pozitivnite emocii (sre}a, ispolnetost, gordost) nosat motivacija i uspeh, a negativnite (taga, depresija, letargija) nosat pad na performansite i neuspeh za kompanijata.  Nagradata najdobar menaxer za ~ove~ki resursi potvrduva i deka vrabotenite se zadovolni od gri`ata na kompanijata kon niv. Koja e va{ata strategija vo ovoj pogled? EOS Matrix e mnogu po~ituvan i prepoznatliv internacionalen brend, so mnogu visoki standardi na korporativno upravuvawe i na organizaciski menaxment. Da se dobie i da se odr`uva toj imix na lokalniot pazar vo Makedonija e predizvik sam po sebe. Kosmopolitskiot duh na po~it na kulturnite razliki silno vlijae na razvojot na ~uvstvoto za empatija, no istovremeno pretstavuva i neograni~ena mo`nost za identifikacija i za razvoj na ~ove~ki i profesionalni vrednosti. Oddelot za ~ove~ki resursi vo EOS Matrix sozdade svoja misija, koja dopolnitelno ja zgolemi vrednosta i va`nosta za gri`ata na vrabotenite, a so toa & obezbedi na kompanijata podobro mesto na pazarot na trud kako mnogu posakuvana kompanija

 EOS Matrix e edna od kompaniite koi svoite vraboteni gi stavaat vo preden plan. Poradi silnoto akcentirawe na znaeweto i sposobnosta na lu|eto, EOS Matrix e kompanija so lojalen i energi~en tim. Samiot fakt {to Marina Sivakova-Taskov e izbrana za najdobar menaxer za ~ove~ki resursi za 2010 godina od strana na Global HR, povrduva deka vo EOS Matrix e najva`en ~ove~kiot kapital za rabota.  Industrijata vo koja {to deluva EOS Matrix “bara” specifi~ni i visokoeducirani kadri. Kako se spravuvate na poleto na talent-menaxmentot? Vo edno moderno i dinami~no op{testvo, neminovno e da ne se razmisluva na talenti, na obuki za talent-menaxment, dali da postojat listi so talenti i sli~no. Minatata godina tema na site internacionalni konferencii be{e “Talent-menaxment”, no, pred s$, najte`ok e patot da se dojde do talentirani resursi. Vo vakov dinami~en svet, najdobrite lu|e v~era ne se nu`no i najdobrite lu|e denes. Nie vo EOS Matrix postojano vlo`uvame vo znaewe i vo razvoj na sposobnostite na talentite i gradime pateki na kariera koi transparentno gi objavuvame i so toa sozdavame ~ista slika za svetla perspektiva na site talenti i vraboteni so visok potencijal. Gledano globalno, od aspekt na kompaniite, toa e imperativ za opstanok vo razvieno pazarno op{testvo i tie isto taka treba silno da motiviraat i da stimuliraat i produciraat li~no usovr{uvawe na svojot raboten potencijal. Vrabotenite se tie koi pravat EOS Matrix da bide sekoga{ ~ekor pred drugite. Tie se na{iot najgolem kapital i zatoa nie mnogu investirame vo regrutacija, obuka i razvoj na na{ite vraboteni. Od pozicijata agent do vrven rakovoditel, razvivame godi{en plan za obuki spored idnite strate{ki celi na kompanijata i grupacijata. Definiranata potreba od obuka se vgraduva vo godi{nite planovi-buxeti na kompanijata i potoa se realizira spored programata. Imame interni obuki, lokalni obuki, s$ do obuki na Biznis{kolata na Harvard. Kako rezultat na seto toa, dobivame lojalen i energi~en tim, koj kompletno se identifikuva so na{ite klienti i obezbeduva usluga na najvisoko nivo.  Sledeweto na tehnologijata e zna~ajno za napredokot na edna kompanija. Imaj}i go predvid faktot deka EOS Matrix e “dobropotkovana” kompanija vo ovoj del, kolku od ovaa tehnologija se primenuva vo sektorot za ~ove~ki resursi? Smetam deka sledeweto na trendovite od informati~kata tehnologija e neophodnost za eden HR oddel, odnosno za menaxerot za ~ove~ki resursi, kako od aspekt na produktite i na uslugite {to gi sozdava taa industrija,

kako softverski aplikacii ili softverski modeli za merewe potencijal i karakteristiki na ~ove~kite resursi, taka i od aspekt na soodvetno vrednuvawe, gradewe, motivirawe i razvoj na site strukturi vo ramkite na kompanijata. Od 2009 godina administrativnoto rabotewe na HR oddelot se bazira na najdeloven i informaciski sistem, koristej}i gi modulite za ~ove~ki resursi, plata i beneficii.  Motivacijata na vrabotenite e va`en faktor na koj treba da vnimava sekoj menaxer za ~ove~ki resursi. Preku motivaciajta, bilo da e pari~na ili nepari~na, se unapreduvaat performansite na vrabotenite, a so toa i performansite na kompanijata. Kako se spravuvate so ova? EOS Matrix, kako i sekoja druga dobroetablirana kompanija, koristi raznovidni motivaciski {emi za vrabotenite. Samo so gradewe kvaliteten motivaciski sistem kompanijata mo`e da ja zgolemi svojata konkurentska sposobnost i vrednost. Motiviranosta na rabotnicite e edna od prioritetnite celi na kompanijata. Sekako, eden od na~inite za odr`uvawe na motiviranosta ni e poznat, a toa e finansiskiot, preku plata, bonusi i drugi doddatoci. No, nie se stremime i kon drugi na~ini na motivacija, kako {to e i nemonetarnoto stimulativno nagraduvawe i pottiknuvawe na vrabotenite. Celta na nemonetarnite beneficii e da ja nagradat dobroizvr{enata rabota preku davawe opredeleni mo`nosti koi ne se direktno izrazeni preku pari, tuku se odnesuvaat na drugi pridobivki za vraboteniot, kako, na primer, fleksibilnost vo rabotnoto vreme, treninzi i nadgradba, sozdavawe prijatna rabotna atmosfera, pofalbi, blagodarnici i istaknuvawe na nekoi zaslugi na poedinecot ili grupata. Vrabotenite se zapoznaeni so site navedeni proceduri preku na{iot intranet-portal, koj {to e dostapen za sekoj vraboten vo sekoe vreme.  Kako gledate na momentalnata sostojba na pazarot na trud vo Makedonija. Dali se soo~uvate so te{kotii pri pronao|aweto tehni~ki podgotveni kadri na pazarot na trud vo Makedonija?

Ponudata na rabotna sila vo Makedonija po obem e pogolema od pobaruva~kata i toa e edna od osnovnite pri~ini zo{to vo najgolem del od rabotnite pozicii ima nisko vrednuvawe na trudot i niska plata. Od druga strana, postojat profili i rabotni mesta {to se produkt na novoto vreme, koi se baziraat na visoka tehnologija, koja generalno e “uvezena” od razvienite dr`avi preku licenci, fran{izi ili direktni investiciski procesi na stranski brendovi na doma{niot pazar. Tuka situacijata e poinakva. Iako ponudata na rabotna sila po obem e pogolema, po kvalitet ne zadovoluva. Teoretski, procesot na regrutacija i selekcija bi bil uspe{en ako postoi i eden kandidat {to gi ispolnuva uslovite i se vklopuva vo baraniot profil. No, ponekoga{, teoretskiot model pa|a vo voda i samiot proces mo`e da zavr{i bez izbor na soodveten kandidat. Vo takvi uslovi se menuva politikata na vrabotuvawe i namesto da se baraat karakteristiki, odnosno direkten i neposreden raboten efekt od kandidatot, }e se bara potencijal vo kandidatite.

“Smetam deka site taktiki koi se upotrebuvaat za unapreduvawe na ~ove~kite potencijali se strate{ki najdobrite taktiki. Lu|eto se humani bitija i sekoj pristap vo upravuvaweto so niv mora da bide dvonaso~en. Od edna strana se potrebite i viziite na kompanijata, od druga strana se potrebite i o~ekuvawata na lu|eto. Efikasnoto upravuvawe so lu|eto se ostvaruva preku taktiki i metodi koi }e uspeat korporativnite celi i vizii da gi pretvorat vo li~en i profesionalen predizvik na vrabotenite.”

MSP SOVETI

MENAXEROT MORA DA POSEDUVA SPOSOBNOST ZA TIMSKA RABOTA! imovite se oru`je vo borbata so novite barawa i predizvici na pazarot. Za timovite denes mnogu se znae i mnogu se zboruva. Od niv se o~ekuva mnogu. Timskata rabota stana za~esten na~in na rabotewe vo organizaciite i ~estopati, kako osobina na kandidatot pri intervjuata za rabota, se nao|a me|u kriteriumite za soodvetnosta na kandidatite za golem broj rabotni mesta. Od menaxerite se o~ekuva sposobnost za timska rabota i mo`nost za vodewe na timot. Organizaciite organiziraat aktivnosti za “izgradba na timot” (team building) za da go zajaknat ~uvstvoto na zaedni{tvo i “timstvo” preku neformalni dru`ewa. Se organiziraat rabotilnici za razvivawe na kulturata na timska rabota, se sproveduvaat istra`uvawa vo timovite – s$ so cel podobro da se zapoznae i da se upravuva so timot. Ako napi{ete teamwork na Gugl, }e dobiete re~isi 25 milioni rezultati. Duri i starite pogovorki ja sodr`at tajnata na timovite, kako, na primer, “Dve glavi se popametni od edna”.

T

Denes timovite se oru`je vo borbata so novite barawa i predizvici na pazarot i ednostavno e nevozmo`no da se zamisli kompanija koja barem del od rabotata ne ja izvr{uva timski. Sepak, timskite odluki se pod golema zakana od vlijanieto na procesite koi se javuvaat vo grupite, koi mo`at da dovedat do katastrofalni i lo{i odluki. ^uvstvoto na kohezivnost, koe se javuva vo grupite i doveduva do me|usebna povrzanost i dopa|awe me|u ~lenovite, se povrzuva so pojavata na grupna vrabotenost. Grupnata vrabotenost, vo kombinacija so izoliranosta na grupata i silniot, fokusiran voda~, mo`e da dovede do iluzija na neranlivost i do ednoglasnost vo grupata, kako i do avtocenzura, pri {to ~lenovite koi ne se slo`uvaat so misleweto na grupata ne gi iznesuvaat kriti~nite informacii za da ne se naru{i pozitivnata atmosfera i prvi~niot konsenzus. OBVINUVAWE POEDINCI Postojat brojni primeri za biznis-katastrofi vo koi prsti vme{ala grupnata zaslepenost. I pokraj toa {to stanuva zbor za golemi

kompanii, Enron, Nortern rok, Leman braders, Rojal bank of Skotland, HBOS i drugi primeri se organizacii koi do{le do kolaps, me|u drugoto, i kako posledica na grupnata zaslepenost. Spored nekoi avtori, “zarazata” na grupna zaslepenost osobeno se {ire{e vo vreme na krizata, koga nikoj ne sakal da go postavi pra{aweto “{to se slu~uva”, a tie koi, sepak, pra{ale, bile ignorirani. Za propasta na kompaniite, po pravilo, se obvinuvaat poedinci, {to e apsurdno. Grupnata zaslepenost predizvikuva lavina od aktivnosti i odluki koi be{e nevozmo`no da se zaprat. Irving Janis e poznat psiholog, koj vo 70-te godini intenzivno se zanimava{e so dinamikata na grupite. Janis naveduva i protivmerki, so koi grupnata zaslepenost mo`e da se svede na mimimum i da se spre~i donesuvaweto lo{i odluki. Zna~i, ima lek, a se sveduva na nepristrasnost na voda~ite, barawe na mislewe nadvor od grupata, organizirawe podgrupi i sozdavawe normi so koi }e se pottikne otvoreno iska`uvawe na misleweto. Ne e lo{o na nekoj od ~lenovite na grupata da

mu se dodeli uloga na ''advokat na |avolot'', koj }e mu kontrira na mnozinskoto mislewe. Kako protivotrov za grupnata zaslepenost se naveduva konfliktot. Pottiknuvaweto funkcionalen konflikt za zada~ite ili procesot }e dovede do pokreativni i poraznovidni idei i nivno preispituvawe. Sekako, potrebno e da se upravuva so takviot konflikt za da ne stane destruktiven i da ne se prefrli na li~en plan.


26 KARIERI CV MARIJA ARMENSKI

arija Armenski momentalno raboti na menaxerska pozicija vo PSM Inkubatorot na PSM Fondacija (Pretpriema~ki servis za mladi). So svoeto petgodi{no iskustvo vo oblasta za razvoj na IT mali bizisi, Armenski kako menaxer na PSM inkubatorot pridonesuva za kreirawe na inovativna i pretpriemni~ka infrastruktura vo Makedonija. Taa istovremeno e i konsultant na mladite pretpriema~i, vodej}i gi niz sekoj aspekt na razvivaweto na nivniot biznis. Pred da dojde na pozicijata inkubator menaxer vo PSM, Armenski tri godini raboti kako marketing-menaxer vo PSM Fondacijata, a paralelno e i proekt-menaxer na pove-

M

SREDA / 02/02/2011 / KAPITAL

MENAXER NA PSM INKUBATOROT VO PSM FONDACIJA

}e internacionalni proekti za razvoj na pretpriemni{tvoto, inovaciite i kreiraweto novi rabotni mesta, finansirani od internacionalni donori kako: SINTEF, Evropska komisija, USAID, SPARK, SOROS. Nejziniot karieren pat e povrzan i so internacionalnata kompanija Seavus, kade rabotela kako specijalist za ~ove~ki resursi. Steknatoto visoko obrazovanie na Univerzitetot [efild vo momentov go nadgraduva na presti`nata Cotrugli biznis{kola, na poslediplomskite Executive MBA studii.

CV DIJANA DIMITROVSKA

ako Dijana Dimitrovska momentalno gi zavr{uva svoite poslediplomski studii na univerzitet vo Glazgov, [kotska, od oblasta na menaxment na inovacii, istovremeno raboti i vo danskata IT-kompanija Zense Technology, kako biznis-proces analiti~ar. Na ovaa pozicija preminuva od marketing-departmanot na British Telecom vo London, kade {to raboti na optimizacija na procesite za interakcija so klienti. Za vreme na nejzinite studii na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (departman e-biznis) raboti vo britanskata softverska kompanija iTechnologies. Go zavr{uva fakultetot kako prvenec na generacija, po {to prodol`uva da raboti vo IT-kompanijata iDevelop vo

I

LU\E I IDEI

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI TONI MEKKARTI, MENAXER ZA ORGANIZACISKA EFEKTIVNOST VO BRITI[ ERLAJNS

NR lider koj znae

T

 Vo 2009 godina negovoto ime ne se najde na nitu edna rang-lista od oblasta na upravuvaweto so ~ove~kiot kapital, a minatata godina, poradi uspe{noto spravuvawe so {trajkovite na personalot na Briti{ erlajns, toj be{e rangiran na pettoto mesto na najvlijatelni HR menaxeri, kako direktor na oddelot za ~ove~ki i organizaciski razvoj vo aviokompanijata faktor. Imeno, minatata godina za Briti{ erlajns be{e obele`ana so golemi posledovatelni {trajkovi na personalot na aviokompanijata. Klu~na uloga vo uspe{noto re{avawe na ovoj problem ima{e Toni Mekkarti, koj zaradi uspehot vo pregovorite so sindikalnite lideri se najde na ovaa pozicija. Sepak, pokraj postignatiot uspeh, Mekkarti bara novi predizvici, pa zatoa na po~etokot na ovoj mesec najavi deka naprolet }e ja napu{ti kompanijata. Britanskite mediumi kon ovaa negova postapka gledaat kako “dobrovolen ~ekor, sledstveno na spojuvaweto so Iberija”. Pred da se priklu~i vo topmenaxmentot na Briti{ erlajns vo 2007 godina, toj zad sebe ima bogato iskustvo vo poleto na menaxirawe so ~ove~kiot kapital. So 25godi{no rabotno iskustvo

vo BAE Sistems i Rojal Mejl, edni od britanskite kompanii so najgolem broj vraboteni, Mekkarti sekoga{ bil klu~en ~len na glavnite menaxerski timovi vo organizaciskite strukturi kade {to profesionalno bil anga`iran. Vo negovata bogata kariera uspesi i iskustvo, momentalno e na vrvot, kako {ef na Centarot za razvoj na performansite na ~ove~kite resursi, kako potpretsedatel na Licenciraniot institut za personal i razvoj i kako direktor na ve}e spomenatata pozicija vo aviokompanijata. Kolku ovoj ~ovek na pazarot na trud kreiral visoka pobaruva~ka za svoite sposobnosti stana jasno so negovoto zaminuvawe od Rojal Mejl, koe be{e prosledeno so strav za sostojbata na kompanijata, bidej} i edno od najzna~ajnite rabotni mesta vo oblasta

HENRI FORD - BIZNISMEN KOJ GO PRIDVI@I SVETOT SO NOVO TEMPO

enri Ford e kreator na modernata lenta za sklopuvawe koja se koristi za masovno proizvodstvo na avtomobilqqi, so {to go napravi avtomobilot dostapen za srednata klasa i go zabrza svetot, menuvaj} i go zasekoga{. Vinoven za revolucijata na industriskoto masovno proizvodstvo na avtomobili, kako edinstven sopstvenik na Ford motor kompanijata, osnovana vo 1903 godina, toj stana eden od najbogatite i najpoznatite lu|e vo svetot. Kompanijata ja osnova so edinaeset inovatori i kapital od 28.000 dolari, a bogatstvoto koe go sozdade (500-700 milioni dolari) go ostavi vo fondacijata Ford so mo`nost negovoto semejstvo permanentno da ja kontrolira i sledi rabotata na kompanijata. Iako ne bil mnogu obrazovan, Henri Ford imal globalna vizija vo koja ja gledal potro{uva~kata kako klu~en faktor za mir vo svetot. So silna volja da gi namali tro{ocite za proizvodstvo na avtomobili stignal do niza eksperimenti i inovacii, kako {to e sistemot na fran{iza ili koncesija, so koj se kreirale proda`ni centri vo site gradovi vo Severna Amerika i po{iroko.

H

kako so sindikatite!

oni Mekkarti e no novoto ime na listata najvlijatelni menaxeri za ~ove~ki resursi vo svetot, koj ovaa godina se iska~i na visokoto petto mesto kako direktor na oddelenieto za razvoj na lu|e i organizaciska efektivnost vo edna od najgolemite britanski kompanii i vo aviotransportot, voop{to, Briti{ erlajns. Vo 2009 godina negovoto ime ne se najde na nitu edna rang-lista od oblasta na upravuvaweto so ~ove~kiot kapital, a minatata godina toj be{e rangiran vo top deset najvlijatelni HR menaxeri, kako direktor na oddelot za ~ove~ki i organizaciski razvoj vo aviokompanijata. Izminatata godina be{e isklu~itelno va`na za Briti{ erlajns, koja od najgolema aviokompanija vo Velika Britanija preku spojuvaweto so {panskata aviokompanija Iberija stana najgolemiot avioprevoznik vo svetot. Edna od industriite koi zna~itelno bea pogodeni od ekonomskata kriza be{e avioindustrijata. Soo~uvaj}i se so problemi od ekonomski akspekt, Briti{ erlajns kako posledica na krizata se soo~i i so problemi od ~ove~kiot

na ~ove~kite resursi ostana prazno. Imeno, zalagawata na Mekkarti vo Rojal Mejl za pogolemi plati, modernizacija i podobri penzii za vrabotenite go donesoa do `ol~ni raspravii so ostatokot na menaxmentot. Po negoviot transfer vo Briti{ erlajns, Mekkarti rakovode{e so 43.000 vraboteni na aviokompanijata vo Britanija i nadvor od nea. Novoto rabotno mesto pred nego postavi novi predizvici povrzani so organizacija i razvoj, obuka i regrutacija, plata i nagradi, socijalni odnosi i odnosi me|u vrabotenite, kako i promeni vo organizaciskata kultura, so koi toj odli~no se spravi, pa zatoa ja zaslu`i i ovaa visoka pozicija na listata najvlijatelni HR lideri vo svetot za 2010 godina.

UNIVERZITET

SORBONA - IME KOE TRAE SO VEKOVI niverzitetot vo Pariz, Francija, pretstavuva edna od najstarite visokoobrazovni institucii vo Evropa, a me|u narodot e poznat pod edno ime - Sorbona. Oficijalno priznat kako univerzitet me|u 1160 i 1170 godina, Univerzitetot vo Pariz se narekuva Sorbona poradi sestrinskata institucija, Kolexot Sorbona, osnovan vo 1257 godina od Robert de Sorbon. Po mnogu promeni nastanati niz istorijata, vklu~itelno i eden vek suspenzija, od 1793 do 1896 godina, ovaa institucija vo 1970 godina be{e podelena na 13 avtonomni univerziteti. Bidej}i e postar, univerzitetot celosno nikoga{ ne bil koncentriran na Sorbona. Od tekovnite 13 naslednici, samo prvite ~etiri se smesteni vo istoriskata zgrada na Kolexot Sorbona, a tri go nosat imeto Sorbona. Univerzitetite sega se su{tinski nezavisni edni od drugi, nekoi se nao|aat pod Akademijata na Kretej ili Akademijata na Versaj. Nekoi od administrativnite funkcii denes formalno se nadgleduvani od strana na zaedni~ki kancelar, rektorot na Akademijata na Pariz, so kancelarija vo originalnata zgrada na Sorbona.

U

STIPENDII

 PhD in Leadership, Marketing, Strategic Management, Norway KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 14 FEVRUARI 2011 Norve{kiot fakultet za menaxment nudi ~etirigodi{na programa za poslediplomci vo ramkite na biznis-administracija. Programata opfa}a {est oblasti: finansii, ekonomija, strategiski menaxment, organizacija i liderstvo vo sklop na inovacija i pretpriemni{tvo. Celosnata stipendija e do 46.345 evra godi{no.  Facebook Fellowship Program KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 28 FEVRUARI 2011 Programata Facebook fellowships e dostapna za poslediplomci vo oblasta na kompjuterska nauka, kompjutersko i elektronsko in`enerstvo, sistemska arhitektura i nekoi sli~ni oblasti na kompjuterskite studii. Stipendijata gi pokriva {kolarinata i mese~nite tro{oci, plus

godi{nite tro{oci za prisustvo na konferencii i za personalen kompjuter.  Conference on Baltic Studies – Transition and Visions, Sweden KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 1 FEVRUARI 2011 Ovaa konferencija ima za cel da gi zdru`i pretstavnicite od akademskite zaednici koi poka`uvaat interes vo istra`uvaweto na Balti~kiot region od razli~ni perspektivi. Prou~uvaweto na ovoj region e od aspekt na istorisko, politi~ko, jazi~no, sociolo{ko i kulturno zna~ewe.  Languages Through Lenses 2011 KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 25 MART 2011 Evropskata unija ima strategija za multijazi~nost so fokus staven na kulturnata jazi~nost, bazirana na mototo “Obedineti vo razli~nosta”. Otvoreni se za predlozi za novi audiovizuelni produkcii koi }e

BIZNIS-PROCES ANALITI^AR VO ZENSE TECHNOLOGY

Skopje, kade {to za tri godini dostignuva pozicija na produkt-menaxer na inovativen softver za onlajn-marketing, Active Reception. Vo me|uvreme, osnova nevladina organizacija (E-nevladina) so tim od e-biznis entuzijasti za pottiknuvawe na e-op{testvoto i e-biznisot vo Makedonija. Posle zavr{uvaweto na studiite, steknatite ve{tini planira da gi primeni vo nekoja od kompaniite vo Makedonija.

bidat inovativni, duhoviti, kreativni, motivira~ki i koi }e ja istra`uvaat multijazi~nosta. Celosnata suma na grantot e 5.000 evra koi se nameneti za finansirawe na audiovizuelnata produkcija.  Global Supplementary Grant KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 1 APRIL 2011 I 31 MAJ 2011 Fondacijata za otvoreno op{testvo nudi dopolnitelni grantovi za studenti od Jugoisto~na Evropa, biv{iot Sovetski Sojuz, Mongolija, Bliskiot/Dale~niot Istok i Ju`na Azija. Celta na programata e da im ovozmo`at na studentite da gi prodol`at svoite doktorski studii vo oblasta na humanisti~kite i op{testvenite nauki na akreditiranite univerziteti vo Azija, Avstralija, Evropa, Bliskiot/Dale~niot Istok i Severna Amerika. Grantot ja pokriva {kolarinata, univerzitetskite tro{oci, kako i tro{ocite za `ivot.

 The World Bank Essay Competition: Youth Migration KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 17 MART 2011 The World Bank International Essay Competition 2011 godina bi sakala da go slu{ne misleweto na mladite vo vrska so mo`nostite i predizvicite na mladata migracija. Aplikantite bi objasnile kako migracijata im vlijae niv, na nivnoto semejstvo i na nivnata zemja.  Surreal Appeal Challenge KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 28 FEVRUARI 2011 HUGO Create e globalen natprevar za dizajn koj go organizira HUGO Fragrances - HUGO BOSS. Predizvikot e kreirawe specifi~en unikaten dizajn koj treba da bide inspiriran od nadrealizmot denes i da go vklu~uva dizajnot na {i{eto na parfemot HUGO BOSS za ma`i. Desette pobednici koi }e bidat selektirani }e dobijat nagrada od 500 dolari. www.mladiinfo.com


KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

Rabota / Finansii / Menaxment

Izbor na aktuelni oglasi MENAXMENT, UPRAVUVAWE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.01.2011 VIP ima potreba od vrabotuvawe za slednata pozicija: Menaxer za produkt marketing Klu~ni odgovornosti: -podgotovka na detalni analizi za odnesuvaweto na na{ite korisnici -Upravuvawe so celokupniot `ivoten ciklus na korisnicite spored razli~ni segmenti i kreirawe na vistinskata ponuda za soodvetnite segmenti -Podgotovka na finansiski presmetki i kalkulacii za kampawi, kako i pravewe na procenki za vlijanieto na odredeni marketing aktivnosti vo odnos na profitot i prihodite -Prezemawe na vode~ka uloga vo implementacija na kampawi i upravuvawe so interdisciplinarni timovi. Potrebni kvalifikacii -temelno poznavawe na makedonskiot telekomunikaciski pazar -Doka`ani statisti~ki i analiti~ki ve{tini, qubov za brojki i sposobnost za zapazuvawe na detali -Timski igra~ so smisla za humor, prakti~en pristap kon rabotata i golema samoinicijativnost -Odli~ni komunikaciski,ubeduva~ki i prezentaciski ve{tini -Sposobnost za rabota pod pritisok, spravuvawe so pove}e prioriteti istovremeno i so golem obem na rabota -Iskustvo vo vodewe na proekti i timovi -Napredno poznavawe na deloven angliski jazik (govoren i pismen) -Univerzitetska diploma (po mo`nost od marketing ili IT). Ako imate hrabrost, energija i entuzijazam, kako i profesionalni kompetencii za uspe{no da rabotite vo oblastite navedeni pogore, Ve molime ispratete propratno pismo i biografija na angliski jazik so oznaka Menaxer za produkt marketing na slednata adresa: VIP Operator DOOEL Skopje Ul.Vasil Axilarski bb, 8 kat,1000 Skopje E-mail: HR@vipoperator.mk; Kraen rok na dostavuvawe na aplikaciite e 4.2.2011. ]e bidat realizirani samo izbranite kandidati. OBRAZOVANIE Izvor: Dnevnik

Objaveno: 01.02.2011 Univerzitet „Sv.Kiril i Metodij” vo Skopje praven fakultet „Justinijan Prvi” vo Skopje raspi{uva konkurs za izbor na 2 nastavnika i eden sorabotnik. Dokumentite se dostavuvaat na Pravniot fakultet „Justinijan Prvi” vo Skopje, bul.„Krste Misirkov” bb-Skopje, vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto. Dopolnitelni informacii na tel: 3117244 KOMERCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.01.2011 „Magroni” DOO-Skopje e edna od vode~kite makedonski kompanii za proizvodstvo i distribucija na prirodna mineralna i izvorska voda, osve`itelni bezalkoholni i alkoholni pijalaci. Na{iot uspe{en tim ima potreba od 1(eden) izvr{itel za pozicijata: Komercijalist za reonite [tip i Ko~ani. Kandidatot }e bide odgovoren za: -Postojano unapreduvawe na proda`bata -Navremeno odgovarawe na barawata na klientite -Neposredno u~estvo pri gradewe na sli~ni i dolgotrajni partnerstva -Implementirawe na najdobrite proda`ni tehniki -Spravuvawe so pre~ki i prigovori na proda`bata -Davawe na predlog akcii na teren -podnesuvawe na kompletni izve{tai do Menaxerskiot tim na kompanijata -postojana kontrola na rabotata na distributerite. Barawa za pozicijata: -Sredno obrazovanie(visoka stru~na podgotovka }e se smeta za prednost) -Voza~ka dozvola od B kategorija -Postojano `iveali{te vo eden od navedenite regioni -Po`elno e poznavawe na Angliski jazik -Zadol`itelno iskustvo so rabota na kompjuter (MS Office, paket,internet) -Odgovornost, komunikativnost i sposobnost za rabota vo tim -Minimum 2 godini rabotno iskustvo na sli~na pozicija. Dokolku gi ispolnuvate gorenavedenite uslovi i veruvate deka ste vistinskata li~nost za navedenata rabotna pozicija, ispratete kratka biografija na subotic@magroni.com.mk ili po po{ta na Gradski Stadion bb. 1000 Skopje najdocna do 10.02.2011. Vo naslovot na porakata zadol`itelno navedete deka se prijavuvate za pozicijata Komercijalist. Izbranite kandidati }e bidat kontaktirani za ponatamo{no intervju. Site prijavi }e bidat tretirani so doverlivost.

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

27


28

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

Ednodneven seminar „VNATRE[NATA REVIZIJA VO TRGOVSKITE DRU[TVA I JAVNITE PRETPRIJATIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA” PREDAVA^:  Trajko Spasovski, rakovoditel vo Sektorot za centralna vnatre{na revizija, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija.  10 fevruari 2011 godina  10:00-16:30 ~asot  Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat Site u~esnici na seminarot }e dobijat raboten materijal i sertifikat za u~estvo. Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 4 fevruari 2011 godina. Prijavniot list i podetalni informacii mo`e da se prevzemat od sajtot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

KONTAKT: Len~e Zikova

Anita Mitrevska

tel: 02 32 44 057 tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk anita.mitrevska@mchamber.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk


KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

Obuki / Menaxment / HR / EU

29

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:  OGLASI ZA VRABOTUVAWE  REVIZORSKI IZVE[TAI  SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI  TENDERI  POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA  SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk


Tenderi / Konferencii i saemi

30

KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Vasilevo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izveduvawe vodovodna linija vo industriska zona vo KO Grado{orci op{tina Vasilevo  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=dea6f9a4-412c-407b-bae8-140b0f0b79f7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: op{tina Probi{tip PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izrabotka na Detalni urbanisti~ki planovi vo op{tina Probi{tip.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=bdddb670-aa37-4dcc-8437c712c1bdb98c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izgradba i rekonstrukcija na osvetluvawe na most “Goce Del~ev”.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=321a2cbc-fe19-4a70-9abb-8247bd0a4045&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izbor na firma so potrebnata licenca B soglasno Zakon za gradewe, za izrabotka na proekti za izvedba na objekti od komunalna infrastruktura na teritorija na op{tina Aerodrom.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a89ec126-5bb8-49c9-9276f20cd8e9bfed&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Dr`aven Studentski Centar „Skopje,, PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Оsiguruvawe na imot.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=b36358eb-0eff-429e-abd1ac35908aad9c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za katastar na nedvi`nosti PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Revizija na materijalnoto i finansiskoto rabotewe na AKN - proverka i ocenuvawe na godi{nite finansiski izve{tai.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=3aec304d-1e96-4f8d-8627118e63ca3e68&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Zatvor Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na Obleka, obuvki, postelina, HTZ oprema i Uniformi.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=4a3a8ce5-7449-4f42-8315feeab3828163&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: ELS - Op{tina Prilep PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Rekonstrukcija na ulici , pati{ta i avtopati (Odr`uvawe i Sanirawe na lokalni pati{ta i ulici na teritorijata i za potrebite na ELS-Op{tina Prilep).  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0812ee0f-3a6a-4e82-ae7adea181c7dd41&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Saraj PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Konsultanski uslugi za javni dogovori.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=dde04da9-5106-48b7-aeab-0c95761ee57d&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Obuki za aplikacija na EU fondovi 03.02.11 Clear View Biznis plan 03.02.11 Clear View Obuka za protokol i etikecija 03.02 - 06.02.11 Akademija za protokol

Trening za treneri 04.02.11 Clear View Analiza na finansiski izve{tai 04.02.11 Nova Konsalting Edukacija Upravuvawe so proekti 04.02 - 05.02.11 ESP

Obuka za pretpriemni{tvo 05.02 - 06.02.11 Detra Centar Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Brzo ~itawe (Power Reading) 07.02 - 11.02.11 In Optimum Makedonija

Napredni proda`ni tehniki 07.02.11 Clear View Adizes - Pravila i stilovi na menaxirawe 08.02.11 Clear View Trening za treneri 10.02.11 Clear View

Finansisko planirawe i finansiski menaxment; buxetirawe 11.02 - 12.02.11 ESP Obuka za pretpriemni{tvo 12.02 - 13.02.11 Detra Centar Re{enie za va{ata finansiska idnina

Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Obuki za aplikacija na EU fondovi 14.02.11 17.02.11 Clear View

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Od 17 do 20 fevruari 2011 godina me|unaroden saem za grade`ni{tvo vo Republika Turcija

„ADANA CONSTRUCTION 2011'' Organizirana poseta so obezbedeno besplatno hotelsko smestuvawe Vo periodot od 17 do 20 fevruari 2011 godina, vo Adana, Republika Turcija, }e se odr`i 5. Me|unaroden saem za grade`ni{tvo „ADANA CONSTRUCTION 2011”. 

Stanuva zbor za eden od pogolemite me|unarodni saemi za grade`ni{tvo, na koj{to svoe u~estvo }e zemat renomirani kompanii od pove}e zemji od svetot.



Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka, so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator „ADONIS GRUP”, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija, od 16-18 fevruari 2011 godina.



Obezbedeno e besplatno smestuvawe, dve no}evawa so pojadok i ru~ek, vleznica za Saemot, transferi od aerodrom do hotel i od hotel do Saemot. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 yvezdi. Posetitelot gi pokriva patnite i administrativnite tro{oci (35 evra po lice) za saemskiot organizator „Adonis”.



Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za poseta na saemskata manifestacija, najdocna do 11 fevruari 2011 godina.

Prijavniot list mo`e da se prevzeme od veb portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

KONTAKT: VLATKO STOJANOVSKI tel.02 3244 004 Faks:02 3244 088 E-mail:Vlatko@mchamber.mk


Fun Business

KAPITAL / 02.02.2011 / SREDA

31

FUDBALSKI TRANSFERI

TORES GO SPASI ANGLISKIOT PAZAR 

Liverpul i pokraj gubeweto na Tores, mo`e da bide zadovolen od ishodot na preodniot rok. Od Ajaks e doveden Urugvaecot Luis Suarez za suma od okolu 30 milioni evra. Suarez be{e edna od najgolemite yvezdi na minatoto svetsko prvenstvo vo Ju`na Afrika, a sudej}i i spored igrite {to vo poslednite dve godini gi prika`uva{e vo holandskoto prvenstvo, mo`e slobodno da se konstatira deka e dostojna zamena za ispraznetoto mesto vo {picot od napadot SR\AN IVANOVI]

Ivanovic@kapital.com.mk

ernando Tores, ili poto~no negoviot transfer od ^elzi vo Liverpul, e noviot rekord na angliskata Premier liga, otkako ekipata vo sopstvenost na ruskiot milijarder Roman Abramovi~ se soglasi da plati astronomsko obes{tetuvawe od 58 milioni evra. Milenikot na fanovite na Liverpul so ova stana najskapiot fudbaler vo Anglija, a timot na ^elzi e apsolutniot rekorder vo januarskiot preoden rok. Iako ne bea zabele`ani golemi aktivnosti vo kupoproda`niot proces na klubovite s$ do posledniot den od zavr{uvaweto na vremenskiot period vo koj im be{e dozvoleno na klubovite da trguvaat na fudbalskata berza, sepak, poslednite 24 ~asa se poka`aa kako mnogu dramati~ni. Otkako bea odbieni site ponudi za Tores, od ^elzi se re{ija da ja ispratat ponudata koja nema da mo`at da ja odbijat menaxerite na Liverpul.

F

“Ova e mnogu biten den vo istorijata na ^elzi. Go donesovme Tores, toj e eden od najdobrite napa|a~i vo svetot. Dolgo vreme bevme svesni za negoviot talent i kone~no uspeavme da dojdeme do nego. Se nadevam deka i na{ite naviva~i se ednakvo vozbudeni vo momentov”, veli pretsedatelot na ^elzi, Brus Bak. Vo ^elzi, sekako deka e vozbudlivo, no zatoa vo Liverpul atmosferata e zapalliva i toa vo bukvalna smisla. Vedna{ otkako be{e potvrdena informacijata za transferot na Fernand, nekolku desetici verni simpatizeri na “crvenite” gi zapalija svoite dresovi, na ~ij grb be{e ispi{ano imeto i brojkata na {panskiot reprezentativec. Sledej}i ja aktivnosta na ^elzi vo zimskiot proden rok, treba da se napomene i kupuvaweto na pravata vrz portugalskiot defanzivec Luiz, koj kone~no za 30 milioni funti be{e osloboden od obvrskite vo Benfika. Sepak, Liverpul, i pokraj gubeweto na Tores, mo`e da bide zadovolen od ishodot na preodniot rok. Pred nekolku dena

od Ajaks be{e doveden Urugvaecot Luis Suarez za suma od okolu 30 milioni evra. Suarez be{e edna od najgolemite yvezdi na minatoto svetsko prvenstvo vo Ju`na Afrika, a sudej}i i spored igrite {to vo poslednite dve godini gi prika`uva{e vo holandskoto prvenstvo, mo`e slobodno da se konstatira deka e dostojna zamena za ispraznetoto mesto vo {picot od napadot. Sekako, ne smee da se zaboravi i Endi Kerol, 22-godi{niot reprezentativec na Anglija, koj vo Liverpul dojde od Wukasl, za mnogu solidno obes{tetuvawe od 48 milioni evra, po {to ovoj mlad fudbaler stana sedmi najdobro platen fudbaler vo svetot. Angliskiot pazar be{e “potresen” i od doa|aweto na bosanskiot internalcionalec Edin Xeko vo Man~ester Siti. Xeko, po izvonrednite sezoni vo Bundes ligata, kone~no dobi {ansa da zaigra vo najsilnata liga na svetot. No, ako na Xeko mu se “razdeni”, toga{ na Togoanecot Adebajor mu se stemni. Toj mora{e za zamine od klubot i toa na pozajmica vo Real Madrid.

58

milioni evra potro{i londonskiot klub za da go dovede [panecot od Liverpul

Sepak, {este meseci minati vo kralskiot klub, i toa pod palkata na golemiot @oze Muriwo, mo`at da bidat od ogromno zna~ewe za karierata na afrikanskiot klub. Inaku, golema pra{ina vo preodniot rok predizvika i preminuvaweto na Antonio Kasano od Sampdorija vo Milan. Kasano e odli~en fudbaler, no negoviot nezgoden karakter be{e pri~ina toj podolgo vreme da bide odbegnuvan od golemite ekipi. Vo top 10 transferi vlegoa i preminuvawata na Simao Sabrosa od Atletiko Madrid vo Be{ikta{, Xanpaolo Pacini od Sampdorija vo Inter, Rajan Babel od Liverpul vo Hofenhajm i toa na Ibrahim Afelaj, koj dresot na PSV go zameni so klupskite boi na Barselona.

 FERNANDO TORES ja oble~e “sinata” mai~ka na ^elzi

 ENDI KEROL e najaven kako najgolema nade` na angliskiot fudbal

 LUIS SUAREZ }e treba da ja nadomesti zagubata na Tores vo napadot na Liverpul

MAKEDONSKA FILHARMONIJA

AMERIKANSKI LEGENDI BEZ ZBOROVI 

Koncertot “Rapsodija vo sino” vo Makedonskata filharmonija }e bide fokusiran na majstorstvoto na kompozitorite Xorx Ger{vin, Aron Kopland i Leonard Bern{tajn i vo znak na sovremenite muzi~ari Evan Krist i Skot Dan STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

o uspe{nite koncerti na po~etokot na godinava, generalnoto moto “Bez zborovi”, koi bea odli~no oceneti i od publikata i kritikata, Makedonskata filharmonija i vo fevruari ja prodol`uva interesnata koncertna sezona. Taka, utreve~er (~etvrtok, 3 fevruari), so koncertot nasloven “Rapsodija vo sino”, Filharmonijata se fokusira na majstorstvoto

P

na trojca amerikanski kompozitori, Xorx Ger{vin, Aron Kopland i Leonard Bern{tajn. “Rapsodija vo sino” vo Makedonskata filharmonija }e bide vo znak na u{te dvajca sovremeni amerikanski umetnici. Pod dirigentskata palka na temperamentniot Evan Krist, kako solist na pijano }e nastapi Skot Dan. Na programata na koncertot “Kubanskata uvertira” i “Rapsodija vo sino”, dvete dela na Ger{vin koi se izveduvani pred makedonskata publika, i dve pre-

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

mierni kompozicii: svitata od baletot “Bili D’Kid” na Aron Kopland i trite tancovi epizodi od mjuziklot “Vo gradot” na Leonard Bern{tajn. Makedonskata filharmonija go realizira koncertot “Rapsodija vo sino” vo sorabotka so Ambasadata na SAD vo makedonija. Izborot na delata na poso~enite kompozitori e voden od nivnoto zna~ewe za amerikanskata muzi~ka kultura vo 20-ot vek: tokmu Ger{vin, Kopland i Bern{tajn go sozdadoa amerikanskiot idiom vo muK O M E R C I J A L E N

zikata, stanuvaj}i najzna~ajni figuri vo notnite zapisi na severnoamerikanskiot kontinent. Preto~uvaj}i go nivniot individualen kompozitorski stil niz novite formi na mjuziklot i filmskata muzika, amerikanskata trojka sozdade unikaten jazik prepoznaen kako amerikanska (neo)klasi~na muzika. Dirigentot Evan Krist, diplomec na Univerzitetot Harvard, poslednive godini `ivee i raboti vo Evropa, glavno na germanskite operski sceni. Negovite koncerti i cedea se zdobija so O G L A S

 LEONARD BERN[TAJN – nova (amerikanska) klasika odli~ni kritiki i Krist e eden od {este mladi dirigenti izbrani vo elitnata organizacija Dirigenti na idninata. Pijanistot i dirigent Skot Dan e magister na muzi~kata {kola Menheten i kako solist so nekolku presti`ni orkestri e dobitnik na brojni nagradi za mladi muzi~ari. Denes e sorabotnik i dirigent na orkestarot na filharmonijata vo Los Anxeles.

Inaku, Makedonskata filharmonija narednite ~etvrtoci }e gi pretstavi i novite yvezdi na sovremenata muzika, kako violinistkata Majuko Kamio, najmladiot pobednik na presti`niot natprevar “^ajkovski” vo Montreal, i pijanistkata Muza Rubackite. [to se odnesuva, pak, na programata vo mart, po dolgo vreme na makedonskata scena se vra}a uspe{niot violinist \or|i Dim~evski.

 GADGETS MASA@A PO PAT astrgnati me|u mnogute obvrski i nemawe vreme ni za najobi~en odmor, a da ne zboruvame za ne{to pogolemo, na site mnogu dobro }e ni dojde edna masa`a. No, vremeto za nas e luksuz, taka {to prvo bi zavr{ile nekoja neodlo`na obvrska. No, dobrite vesti se {to istovremeno ne ni mora da se otka`ete od masa`ata. Pristigna mini-masa`er, ured~e koe ni ovozmo`uva sami da se izmasirame dodeka patuvame so kolata ili koga }e posakame barem malku da se istegneme na rabotniot stol. Ovoj ured doa|a so tri razli~ni moduli, koi vo zavisnost od toa koj del od teloto (ramenata, vratot ili grbot) sakate da go izmasirate, gi menuvate. Masa`erot doa|a so 3 baterii koi }e izdr`at i podolgo masirawe, taka {to mo`ete slobodno da se opu{tite. Mal, prenosliv i ednostavno prakti~en.

R


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

KONSALTING

ZDRAVI I AKTIVNI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TRANSPORT I LOGISTIKA


218 Kapital 02 02 2011